25. NEDELJA MED LETOM 21. september 2014 št. 43 / I

Božja beseda: 1. berilo: Iz 55,6-9; 2. berilo: Flp 1,20c-24.27; evangelij: Mt 20,1-16a

BOG JE DOBER. KAJ PA MI?

Ena od prilik o nebeškem kraljestvu pravi, da je to »podobno« hišnemu gospodarju, ki je postopno najemal delavce za svoj vino-grad. Na koncu je vsem poplačal; tistim, ki so prišli prvi, je izročil obljubljeno plačilo, ostalim pa je v svoji dobroti dal prav toliko kot prvim.

Med prvimi in poslednjimi je zato prišlo do nevoščljivosti.

S to priliko Jezus sporoča, da je nebeško kraljestvo nekaj živega in odprtega ter da Bog vedno znova vabi vsakega, naj vstopi. Jezus v priliki izpostavi ravnanje gospodarja vinograda in z njim razodene značaj Boga Očeta, pri katerem je ljubezen in usmiljenje nad pravičnostjo in za katerega je

dragocen tudi sin, ki se je vrnil, da bo delal dobro, pa čeprav samo eno uro.

Kristjani že stopamo po poti nebeškega kraljestva, saj smo po krstu postali Božji otroci. V to skupnost krščenih vedno znova sprejemamo nove člane, tako novorojene kot tudi tiste, ki se morda niso tako zgodaj odzvali Božjemu povabilu kot mi. Morda se bo kdo skupnosti verujočih pridružil šele ob smrtni uri ali pa bomo celo v večnosti srečali koga, za katerega si ne bi niti mislili, da bo kdaj

deležen te milosti.

Toda Božje misli niso naše misli in Božja pota niso naša pota, pravi prerok Izaija. V svoji pravičnosti nam bo Bog zagotovo dal, kar nam gre. Morda pa bo v svoji obilni dobroti enako poplačal tudi tiste, ki si v naših očeh tega ne zaslužijo. Kako bomo takrat ravnali mi? Kako ravnamo že sedaj, če kdo bolj pozno stopi na pot spreobrnjenja? Ali smemo biti hudobni z njim, če je Bog dober? Mu smemo

očitati njegove slabosti iz življenja pred spreobrnjenjem?

Bog je velikodušen, čeprav si morda po našem mnenju kdo tega ne zasluži. Ne smemo pozabljati, da tudi mi mnogo prejemamo po Njegovi dobroti, pa si tega gotovo nismo zaslužili s svojimi skromnimi dobrimi deli in šibko vero, ki

pogosto omahuje. Če je Bog dober, kakšni naj bomo potem mi? Janko Rezar, župnik

MAŠNI NAMENI

21. 9.

NEDELJA

25. MED LETOM

Matej, evangelist, apostol

ob 7.30 za župljane in za + Jožefo Rutart ob 9.00 v Škalah za + Marjeto Grudnik, 30. dan

in za + Jožeta in Pavlo Pajer ter Amalijo Tamše

ob 10.30 za + Janka in Marijo Selan, starše Novak in sor. in za + Jakoba Ljubenko

ob 12.00 v Cirkovcah za žive in pokojne pevce in ključarje in za + Jožeta in Ivanko Podpečan ter Franca Grobelnika

ob 19.00 za + Darinko Pogorevc, 30. dan in za + Franca Zabukovnika, obletnica

22. 9.

PONEDELJEK Mavricij, mučenec

ob 19.00 v zahvalo Mariji za zdravje in za + Pepco Oštir

23. 9.

TOREK p. Pij iz Pietrelcine, redovnik, spovednik

ob 19.00

v zahvalo in priprošnjo in za + Ivana (obl.) in Rozalijo Navršnik

24. 9.

SREDA bl. Anton Martin Slomšek, škof

ob 7.00 za + Marijo Rejc in za + Alojza Kunsta

25. 9.

ČETRTEK Sergij Radoneški, menih

ob 19.00 za + Mirka Lovrića, 30. dan in za + Franca Oštirja, osmina

26. 9.

PETEK Kozma in Damijan, mučenca

ob 9.00 v Domu v dober namen

ob 19.00 za + Vilija Trunkla, 30. dan in za + Marijo Knap, osmina

27. 9.

SOBOTA Vincencij Pavelski, duhovnik

ob 19.00 nedeljska za + Eda Pušnika in za + Ivana Horvata in starše ter starše Fabina

28. 9.

NEDELJA

26. MED LETOM

- Slomškova nedelja -

ob 7.30 za župljane

ob 9.00 v Škalah za + Andreja Tajnška, obletnica in za + Marijo Zagoršek in Ivana Korena

ob 10.30 za + Terezijo Črep in za + Mija in Janjo Martinovič ter sorodnike

ob 19.00 za + starše Šuperger

Zaradi večjega števila mašnih namenov je večkrat za isti termin naročenih in oznanjenih več mašnih namenov. Darovi za ostale namene so oddani duhovniku, ki nima svojih mašnih namenov in mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

VELENJSKI SKAVTI vabijo osnovnošolce in mlade na prvo srečanje v tem skavtskem letu 11. oktobra 2014, ob 9. uri, pri cerkvi v Šaleku. Veselijo se novih članov. Dodatne informacije na tel. 031 855 435 (Ana). PRIPRAVA ODRASLIH NA ZAKRAMENTE - Z oktobrom začenjamo s pripra-vo odraslih na zakramente (krst, spoved, obhajilo, birma). Vabljeni vsi, ki iz kakršnih koli razlogov še niste prejeli zakramentov uvajanja v krščanstvo, pa bi jih želeli, da se odločite za pripravo in se prijavite.

OBNOVA ŽUPNIŠČA - Darove za obnovo lahko oddate osebno ali na župnij-ski TRR (Župnija sv. Martin Velenje, SI56 0242 6009 2279 253 - za obnovo).

»Zakaj življenje je meni Kristus in smrt dobiček.« (prim. Flp 1, 21)

V drugem berilu današnje nedelje je izpostavljena misel, ki je nikoli ne bomo mogli povsem razumeti. V njej apostol Pavel izraža najgloblje izkustvo, ki ga je imel v veri v Jezusa: zanj je »živeti Kristus in umreti dobiček«. Končno se mu ne more zgo-diti nič, kar bi ga obsodilo na neuspeh. Kajti povsem vseeno je, naj živi ali umrje, njemu gre za Kristusa. Kristus mora biti poveličan v njegovem življenju, pa tudi v nje-govi smrti. Zato je njemu samemu umreti dobiček. Le slutimo lahko, kako intenzivno je Pavel srečal Kristusa. Ni mu več pomembno, kako se bo on sam odrezal, ali ga zaradi tega preganjajo in pride v ječo, ali živi ali mrje. Kristus mu omogoča življenje,

ki ga tudi smrt ne bo uničila.

In kaj je zate življenje? Kaj naredi življenje vredno življenja? Če bi lahko z aposto-lom rekel »živeti je zame Kristus«, kako bi tedaj doživljal svojo sedanjo situacijo? Kako bi doživljal rane, ki si jih dobil in vedno znova dobivaš? Kako bi bil kos svoji bolezni ali strahu pred tem, da bi zbolel? Kako bi doživljal svoja depresivna razpolo-ženja, svoja razočaranja, svoje strahove? Prosi, Boga, naj ti podari izkušnjo svetega Pavla in se ti Kristus razkrije kot pravi temelj tvojega življenja. Tedaj se bo zate relati-viralo marsikaj, kar se ti trenutno zdi še tako zelo pomembno. In začutil boš notranjo svobodo do vsega, kar se vsak dan zliva nate. A. Grün, Veselje bo popolno

BESEDA ŽIVEGA BOGA »Ali ne smem s svojim storiti, kar hočem?

Ali je tvoje oko hudobno,

ker sem jaz dober?«

Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.

Mt 20,15-16

Za interno uporabo izdala župnija Velenje - sv. Martin, Šmarška cesta 2, Velenje. Tel.: 03/897-56-80, splet: svmartin.net; e-pošta: zupnija@svmartin.net. Odgovarja Janko Rezar, župnik.

SVETNIK TEDNA: bl. Anton Martin Slomšek, škof (24. september)

Rojen je bil 26. novembra 1800. Še isti dan je bil krščen v domači cerkvi sv. Martina. Pod vplivom matere in kaplana Prašnikarja je v njem počasi dozoreval duhov-niški poklic. Po šolanju v domači fari, v Celju, Ljublja-ni, Senju in Celovcu je septembra leta 1824 daroval novo mašo v Olímju. Poleg duhovniškega poklica je v sebi razvil vrsto talentov, s katerimi je služil Bogu in domovini. V dušnopastirskem delu se je držal vodila, ki ga je sam zapisal: Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne in narodne omike. Bil je tudi kulturni delavec, saj je za časa njegovega življen-ja skupaj s ponatisi izšlo kar 50 njegovih tiskanih del. Tu je še Mohorjeva družba. Kot vzgojitelj je pisal učbenike, ustanavljal šole in kot šolski nadzornik vodil prenovo šolskega sistema v tedanji Avstro-Ogrski. Sad njegovega ekumenskega dela je bratovščina sv. Cirila in Metoda. Kot škof pa je prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor in tako ustavil potujčevanje med Slovenci na Štajerskem. Papež Janez Pavel II. ga je 19. septembra 1999 v Mariboru razglasil za blaženega. za svo-jega zavetnika so si ga izbrali učitelji, vzgojitelji, kateheti in kmetje.

Slomšek je s svojim delom zaznamoval kulturno, cerkveno in politično zgodovino našega naroda. Na številnih področjih od šolstva in vzgoje, do cerkvene glasbe in ekumenizma je pustil sledi, ki so opazne še danes. In še nečesa ne smemo pozabiti: v vsem svojem ravnanju, je bil že svojim sodobnikom zgled svetosti, zadnjih nekaj let pa ga smemo častiti tudi na naših oltarjih. Sedaj že sv. papež Janez Pavel II. ga je 19. septembra leta 1999 prištel med blažene z besedami: »S svojo apostolsko obla-stjo dovoljujem, da se častitljivi Božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih pravnih predpisih vsako leto 24. septembra.« Ljudje so ga častili že veliko prej. Pisatelj in duhovnik Finžgar ga je na primer imenoval kar »Slomšek svetnik«.

Slomškova svetost ima svoje korenine v skladnosti njegovih besed z življenjem. To, kar je učil, je najprej sam živel. Tudi drugim, še zlasti staršem in učiteljem je sve-toval, naj tako ravnajo: »Svoje dni so ljudje manj znali, pa so Boga bolj spoznali. Sedanji kristjani imajo krščanski nauk v glavi, v srcu pa ne. Glava je polna vednosti, srce pa prazno čednosti. Če se glava česa nauči, se mora tudi srce poživiti! Ako je srce mrzlo za Božje reči, potem govori jezik prazne besede, pa naj bodo še tako lepe

in svete: od srca ne pridejo in k srcu ne gredo … « prir. po: radio.ognjisce.si