214 Kapital 27 01 2011

KALKULATOR ZA LI^NATA POTRO[UVA^KA KO[NI^KA

LI^NATA INFLACIJA DVOJNO POVISOKA OD STATISTI^KATA� STRANA 9

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 26.01.2011, 13.00~.

MBI 10 4,16%MBID 1,20%OMB 0,22%

EVRO/DENAR 61,52DOLAR/DENAR 45,25EVRO/DOLAR 1,36

NAFTA BRENT 96,50EURORIBOR 1,61% INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (26.01)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

~etvrtok

~etv

rto

k.27

. ja

nua

ri.

201

1 | b

roj

214

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 2

55

14 4

1 | f

aks

. 2 5

8 14

40

� STRANA 2-3

� STRANA 12-13

“KAPITAL” DOZNAVA: BUÎM VO POTRAGA PO NOVI REZERVI NA RUDA

]E SE OTVORA NOV RUDNIK ZA BAKAR VO MAKEDONIJA?!RAKOVODSTVOTO NA RADOVI[KIOT RUDNIK BUÎM ZA DVE GODI-NI ]E ZNAE DALI NA LOKACIITE BOROV DOL I KADIICA MO@E DA OTVORI NOVI RUDARSKI OKNA. SO DVETE RUDNI NAO\ALI[TA, VEKOT NA RABOTA NA BUÎM ]E SE ZGOLEMI ZA 20 GODINI

6

VOVEDNIKVIKTORIJA MILANOVSKAAKO NEMA LEB, ]E JADEME MESO! � STRANA 2

Гradeжnicite o~ekuvaat posloèna, a ne poednostavna procedura� STRANA 11

Inovo status akcii so najgolem prinos od 7,4%� STRANA 10

KOLUMNAALEKSANDAR JANÊSKI

STANISLAV PIGON

SEMAFORI

� STRANA 14

DR@AVATA SO ZAKON FINANSISKI GI OSLOBODUVA KLUBOVITE

KOJ ]E GI PLA]A DOLGOVITE NA SPORTSKITE KLUBOVI?!� STRANA 4

4

00

� STRANA 12-13

VOVEDNIKDVIKTORIJA MILANOVSKAKO NEMLEB, ]E JADEM

,

MESO! � STRANA 2

SEMAF

� STRA]E OSTANE LI MAKEDONIJA BEZ PÊNICA?!

ALEKSSTA

SSSRBIJA ZABRANI IZVOZ NA @ITO?!

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV“ZAKREPOSTENISELANI”!?

� STRANA 4

Zoran KowanovskiMINISTER ZA ODBRANA

Parite ne se problem za Makedonija da vleze vo NATO� STRANA 6

44

9

Navigator2 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

Milijardi evra dostignaa direktnite investicii na evropskiot pazar za nedvi`nosti lani, {to e zgole-muvawe za 68% vo odnos na 2009 godina, pokaà najnovoto istraùvawe na konsultantskata kompanija Xons Lang Lasal. Izve{tajot na ovoj vtor po golemina broker vo svetot na pazarot na nedvi`nosti pokaùva deka vo ~etvrtiot kvartal lani vo Evropa od okolu 150 transakcii na nedvièn imot vrednosta iznesuvala 6,7 milijardi evra, {to e duri 80% pove}e od pret-hodnoto trimese~je i najgolema kvartalna vrednost vo cela 2010 godina. Velika Britanija vo vkupnite lanski transakcii na nedvi`nosti vo Evropa u~estvuvala so 31%, a Germanija so 23%. Holandija i Francija zaedno u~estvuvale so 4 milijardi evra. Od srednoevropskite zemji, Polska vo tretiot kvartal ostvarila dobri rezultati so transakcii vredni 677 milioni evra, so {to vo 2010 godina ja zacvrsti svojata pozicija na petti po golemina pazar na nedvi`nosti vo Evropa. 20,6

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

D KATERINA POPOSKA

[email protected]

VIKTORIJA [email protected] MILANOVSKAmilanovska@k@ apip tal.com.mk

Kako {to stojat rabo-tite, lebnoto ìto za Makedonija }e stane luksuz. Svetskite tren-dovi, koi poslednive {est meseci beleàt minimalno proizvod-stvo na p~enica, a poradi toa i ekstremno visoki ceni, direk-tno se reflektiraat i vrz na{ata ekonomska, pa i politi~ka slika. Ne deka Makedonija e vinovna {to p~enicata ednostavno seknala, pa sega se pravat planovi kako na{ite dràvni zalihi da se napol-nat. Pogolemoto predu-preduvawe povrzano so aktuelnite sostojbi so s$ poskapata hrana e efektot koj{to taa moè da go ima vrz na{iot trgovski deficit i inflacijata. Gledaj}i gi drugite dràvi (pa duri i najrazvienite) kako kalkuliraat i planiraat baraj}i na~ini da go ograni~at uvozot na hrana od drugi zemji, na{ava nesebi~na Makedonija velikodu{no prima {leperi nate`nati od stranski produkti. Deficitot se bilda li bilda. Istisnuva ogrom-ni devizni prilivi od kompaniite. Krugot se svrtuva so toa {to doma{nite kompanii mora da uvezuvaat s$ poskapi surovini, a so toa i da proizveduvaat poskapi makedonski proizvodi, koi i taka se slabo konkurentni na otvoren pazar. A, ako podrazmislime podobro..., pa neli i

AKO NEMA LEB, ]E JADEME MESO!

ÊTVRTOK 27 JANUARI 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

na{ata Vlada donese strategija za stimulacija na doma{noto proizvod-stvo?! Da, taka be{e. No, edinstveni efekti od ovaa vladina merka se “uli~nite manifestacii” na zemjodelcite. Mleka-rite {to turaa mleko po ulicite, lozarite {to si go gazea grozjeto po pati{tata, tutunarite {to go frlaa i s$ u{te go frlaat tutunot... Sosema dovolno za da zaklu~ime deka vladinata strategija ispadna jalova. Nitu kampawata “Kupu-vajte makedonski proiz-vodi” ne vrodi so plod. O~igledno, na Makedonija & treba ne{to pove}e od reklami so dedovci, vnuki i makedonski sonca za do tolku da kupuvaat doma{ni proizvodi {to pove}e }e nema potreba od uvoz na stranski.Zatoa i ne ~udi {to 80% od surovinite za preh-ranbenata industrija gi uvezuvame, i pokraj “udiraweto vo gradi” deka Makedonija e zem-jodelska zemja. I barem da gi opravdame stoti-nata milioni evra koi velikodu{no se delat na zemjodelcite. Fakt e deka osnovnata funkcija na zemjodelskite subvencii - namaluvawe na uvozot na hrana i pogolem devizen priliv od izvoz - ne e ostvarena. Toa doprva }e go po~uvstvuvame, koga celata hrana tolku }e poskapi {to maksimalno }e gi iscedi i doma{nite, no i dràvniot buxet.No, ne e s$ izgubeno. [ansa s$ u{te ima. Koga ve}e & padnaa vo voda “patriotskite zalo`bi”, red e Vladata barem sega da go napravi vistinskiot ~ekor i da odobri oslo-boduvawe na stokovite rezervi. Melni~ko-pekar-skata komora go isprati ova barawe do resor-noto ministerstvo, od

kade {to, neoficijalno, sleduva potvrden odgovor. No, kako i sekoga{, sud-bonosnoto DA se ~eka od pogornite sloevi.Ne popusto i ekspertite predupreduvaat deka dokolku Vladata ne pr-ezeme itni merki na ovoj plan, cenite na hranata }e porasnat do plafon.Dodeka Vladata osta-nuva imuna na navistina serioznite i zagriùva~ki najavi koi doa|aat direk-tno od ustite na srpskite melni~ari, deka Srbija nema da ima p~enica ni za sopstvenite potrebi, s$ poverojatna stanuva prog-nozata deka Makedonija }e trpi za leb. A malku treba za ~ovek da znae deka osven Srbi-ja i Ungarija ne postoi drug izvoznik na p~enica koj e kompatibilen na na{iot xeb. Enormno poka~enite ceni i na ovie dve zemji spasitelki ne dozvoluvaat ni malku pooptimisti~ko scenario!Deka sme ~udna nacija potvrduva i toa {to pove}e n$ zagriùva faktot deka }e poskapat menijata vo restoranite, otkolku sekojdnevnoto poskapuvawe na lebot. Ama, ubavo si znaeme nie... ako nema leb, }e jademe meso!

K

NIKOLAJÔ NIKOLOVDIREKTOR ZA INVESTICII VO RUDNIKOT BUÎM“Koga se dodeluvaa koncesiite za istraùvawe vo Borov Dol i Kadiica, interesot be{e nevoobi~aeno golem, {to pokaùva deka investiraweto bi bilo profitabilno. Golemiot interes me|u kompaniite e seriozen pokazatel i deka vo zemjava s$ u{te ima golem potencijal na raznovidno prirodno bogatstvo. Moèbi treba po~esto da se raspi{uvaat tenderi za dode-luvawe koncesii, kako za geolo{ki istraùvawa, taka i za eksploatacija. Od otvoraweto na rudarsko okno benefit }e imaat kompaniite, nevrabotenite, op{tinite, no i dràvata, koja go polni buxetot od koncesisikiot nadomest.“

Rakovodstvoto na radovi{kiot rudnik Bu~im za dve godini }e znae dali na lokaciite Borov Dol i Kadiica moè da otvori novi rudarski okna. So dvete rudni nao|ali{ta, vekot na rabota na Bu~im }e se zgolemi za 20 godini

“KAPITAL” DOZNAVA: BUÎM VO POTRAGA PO N

Rakovodstvoto na radovi{kiot rudnik Bu~im za

KAPITAL DOZNAVA: BUÎM VO POTRAGA PO N

]E SE OTVORA NZA BAKAR VO M

ATATERERERININININAAA A POPOPOPOPOPOOSKSKSKSKAAAAApoppoposkoskoska@ka@[email protected]

Detalnite geolo{ki istra-ùvawa na radovi{kiot rudnik Bu~im }e go dadat odgovorot dali kaj Peh~evo }e nikne nov rudnik za bakar. Od Bu~im otkrivaat deka neodamna dobile dve koncesii za detalni geolo{ki istraùvawa na lokalitetite Borov Dol kaj Radovi{ i Ka-diica kaj Peh~evo.Nikolaj~o Nikolov, zamenik-

generalen direktor na Bu~im, objasnuva deka so otvoraweto na dve novi rudni nao|ali{ta vekot na radovi{kiot rudnik }e se zgolemi za 20 godini. Dvete kon-cesii Bu~im go ~inele 200.000 evra, no Nikolov dodava deka ovaa investicija e nespored-liva so pridobivkite koi gi o~ekuvaat dokolku otkrijat novi nao|ali{ta na bakarna ruda. Od Bu~im odvoile vkupno 500.000 evra za site detalni geolo{ki istraùvawa koi treba da gi napravat ovaa godina. Lokalitetot Borov Dol, koj e oddale~en od Bu~im okolu osum kilometri, bil bogat so sulfiden bakar, ruda kakva {to sega se iskopuva od Bu~im. Ottamu planiraat iskopaniot bakar so transportni lenti da go nosat do Bu~im. “Rudata od Borov Dol, bidej}i e ista so taa {to se iskopuva od Bu~im, ja pravi celata in-vesticija isplatliva i profi-tabilna. Bakarnata ruda od Kadiica, pak, e oksidna, {to zna~i deka za nejzina pre-rabotka ne e potrebna flota-cija. ]e ja prerabotuvame na samoto mesto, za {to treba da se izgradi i soodveten pogon”, objasnuva Nikolov.

Bu~im prvo }e vidi kolkavi rudni rezervi ima vo Kadiica i Borov Dol, pa }e odlu~i dali e isplatlivo da otvorat rudarski okna i da po~nat so aktivnosti na teren. “Koga se dodeluvaa koncesiite za istraùvawe vo ovie oblasti, interesot be{e nevoobi~aeno golem, {to pokaùva deka in-vestiraweto bi bilo profit-abilno. Golemiot interes me|u kompaniite e seriozen pokazatel i deka vo zemjava s$ u{te ima golemi potencijali na raznovid-no prirodno bogatstvo. Moèbi treba po~esto da se raspi{uvaat tenderi za dodeluvawe koncesii, kako za geolo{ki istraùvawa, taka i za eksploatacija. Od otvoraweto na rudarsko okno benefit }e imaat kompaniite, nevrabotenite, op{tinite, no i dràvata, koja go polni buxetot od koncesisikiot nadomest”,

200.000 evra go ~inele Bu~im

dvete koncesii za detalni geolo{ki istraùvawa na

Borov Dol i Kadiica

Navigator 3��NE IM BE[E DENOT�LIDERI �POBEDNIK

KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

DA NE SLE-DIME RAZGA-ZENA PATEKA. PODOBRO DA TRGNEME TAMU KADE [TO NEMA PATEKI I DA OSTA-VIME SVOJA TRAGA

JU KAM KEONGKONSULTANT I AVTOR VO OBLASTA NA KREATIVNOSTA

�

Idejata na Centarot za ekonomski analizi sekoj da moè sam da ja izmeri li~nata inflacija e vistinski poteg vo uslovi koga se o~ekuva rast na cenite na hra-nata i na energensite, koi se najgolemi stavki vo buxetot na sekoe se-mejstvo.Vo otsustvo na realna presmetka i slika za potro{uva~kata ko{ni~ka i za rastot na cenite na osnovnite produkti, ka-lkulatorot za personalna inflacija na CEA e edna novina i korisna alatka koja dava poinakva slika od taa koja ja dobivame od Zavodot za statistika i od drugite institucii.êlnicite na CEA so vakvata inovativna ideja jasno preciziraat {to im

daval “pod raka”. Zna~i, treba da odgovara i toa debelo. Ministerstvoto za ekologi-ja postojano go tresat korupciski skandali, no nikako tie da doprat do ministerot. Namesto nego, kako najodgovoren za “svojot dom”, pred godina i pol na uslovna kazna be{e osuden Valdrim Asani, {efot na kabinetot na ministerot Jakupi. Vreme e ministerot da razmisli dali navis-tina moè da ja ras~isti ne~istotijata koja ja ostavi ili e vreme da si podnese ostavka? A moè i premierot da razmisli za Jakupi.

Ministerot za ìvotna sredina ne se pokaà kako nekoj golem ekolog, bidej}i najverojatno e najgolemiot zagaduva~ na sostojbite vo svoeto resorno ministerstvo. Toj nekolkupati dosega be{e prozvan za nezakonsko rabotewe, a posledno {to mu se slu~uva na ovoj resor e proverka od nekolku dràvni isti-tucii za tro{eweto na finansiite. Antikorupciskata komisija i Finansiskata policija proveruvaat kade oti{le parite za proekti, koi, navodno, i toa ne e mala suma od 800.000 evra, zavr{ile vo xebovite na vrabotenite vo Minister-stvoto i na nivni rod-nini. Instituciite imaat osnovani somnevawa deka honorarite ministerot gi

I

� GUBITNIK

M

� MISLA NA DENOT

ANDONIS SAMARAS

Iako priznavaweto na gr~koto veto za vlez na Makedonija

vo NATO na samitot vo Bukure{t od strana na liderot na gr~kata opozicija nema mnogu da pomogne, sepak, e pozitiven poteg

AKIO TOJODA

Japonskiot avtomobilski gigant povtorno e na udar

- ovojpat mora da povle~e 1,3 milioni vozila od pazarot poradi problemi so priti-sokot na pumpite

DILMA RUSEF

Brazil privle~e rekordni stranski investicii vo

2010 godina od 48,4 milijardi dolari, pa moè da bide primer za zemjite za toa kakva strategija da vodat

XELAL BAJRAMI

30% od grade`nicite rabotat na crno, no ova pra{awe

voop{to ne e stignato na dneven red kaj ministerot za trud, iako pretstavuva seriozen problem za ekonomijata

NAJGOLEM “ZAGADUVA^”

KALKULIRA DOBRI IDEI

MARJAN NIKOLOV

NEXATI JAKUPI

objasnuva Nikolov.Ministerstvoto za ekonomija posleden pat dalo koncesija za detalno geolo{ko istraùvawe pred ~etiri godini.

BAKAROT SE PRODAVA PO REKORDNI 9.330 DOLARI PO TON

Metalur{kite kompanii na poskapuvaweto na metalite na svetskite berzi gledaat kako na prv signal deka svetot zakrepnuva od recesijata. Ovie pozitivni vibracii od svetskite i evropskite berzi za niv }e zna~at zgolemeno proizvodstvo, pa duri i mo`ni profiti. Cenata na bakarot na London-skata berza na metali nedelava se dviè{e okolu 9.330 dolari po ton, {to pretstavuva rekord-no nivo, mereno od avgust 2008 godina. Podatokot deka cenata na bakarot na Londonskata ber-za gi nadmina kriti~nite 8.000 dolari za ton pokaùva deka dominantno Kina i Japonija ja zasilile pobaruva~kata od ovaa surovina. Svetskite analiti~ari, trgovcite i direktorite na golemite metalur{ki kompanii objasnuvaat deka porastot na cenite na metalite zna~i deka razvienite zemji povtorno gi obnovuvaat zalihite. Ova go raduva i rakovodstvoto vo Bu~im. “Povisokite ceni na metalite zna~at zakrepnuvawe na metal-niot sektor vo zemjava. No, mora da kaàm deka konkretno za nas poskapuvaweto na ba-karot, a so toa i na bakar-nata ruda ne ja menuva mnogu pobaruva~kata, bidej}i nie 10 godini odnapred ja dogovarame proda`bata na bakarnata ruda”, veli Nikolov. Analiti~arite objasnuvaat deka zgolemuvaweto na cenite na metalite na svetskite berzi e ubava vest, so ogled na faktot {to Makedonija e izvoznik na metali. Koga pred nekolku godini se zgolemi makedonskiot izvoz, toa dominantno be{e rezultat na rastot na svetskite ceni na metalite.

RUDARSTVOTO IZLEGUVA OD RECESIJA

Radovi{kiot rudnik Bu~im, koj proizveduva bakaren koncentrat, be{e me|u prvite kompanii vo zemjava koi ja po~uvstvuvaa surovosta na ekonomskata kriza. Kriznata 2009 godina Bu~im ja zavr{i so dobivka od 777.899 evra, a vo 2008 godina profi-tot be{e pomal, okolu 55.000 evra. “Toa e rezultat na padot na ce-nite na bakarot za 55%, od 7.500 dolari za ton vo septemvri na 2.800 dolari vo dekemvri 2008 godina. Vo toj period rudnikot ja izgubi profitabilnosta i

e potrebno na gra|anite vo nestabilni uslovi, vo koi i razvienite ekonomii proektiraat visoki stapki na inflacija i porast na cenite na svetsko nivo.[to e u{te pozna~ajno, rezultatite od presmet-kite na gra|anite na ovoj kalkulator direk-tno }e alarmiraat kaj instituciite kakva e realnata sostojba vo ekonomijata, odnosno kolkava e potro{uva~kata ko{ni~ka na site grupi vo dràvata, od tie so niski primawa, do tie so najvisoki.

OVI REZERVI NA RUDA

objasnuva Nikolov.Ministerstvoto za ekonomija

OVI REZERVI NA RUDA

NOV RUDNIK MAKEDONIJA?!

be{e prinuden da go prekine proizvodstvoto okolu 45 dena. Poradi brzoto zazdravuvawe na berzata na metalite, rudnikot vo fevruari 2009 godina povtorno go restartira{e proizvodstvoto”, objasnuva Branko Atanasov, fi-nansiski direktor na Bu~im.Iako godinava se stabiliziraa cenite na oboenite metali, vo dvata najgolemi rudnici za proizvodstvo na bakar, olovo i cink, Sasa i Bu~im, ne planiraat zgolemeno proizvodstvo. Poradi turbulenciite na cenata na naf-tata i na vrednosta na dolarot, nivnite proekcii za godinava se sli~ni kako i vo 2010 godina. “Nemame promeni vo planovite za proizvodstvo. Sasa }e raboti so ist kapacitet kako i 2010 go-dina, odnosno, }e prerabotuvame okolu 850.000 toni suva ruda. Kon krajot na oktomvri dobivme pro{iruvawe na eksploatacijata i }e investirame vo podzemna infrastruktura i oprema okolu ~etiri milioni evra. Cenata na olovoto i cinkot e na nivo od okolu 1.700 dolari za ton i rudnikot Sasa moè da raboti profitabilno”, veli Maksim Prohorov, direktor za inves-ticii vo Sasa.

MAKEDONIJA NEMA PRECIZNA SLIKA ZA RUDNITE REZERVI Ministerstvoto za ekonomija nema precizna slika kakov e bilansot na rudnite rezervi na mineral-nite surovini vo Makedonija, tvrdat del od konc-esionerite. Sektorot za mineralni surovini nema nitu precizna evidencija kolku od koncesionerite redovno i voop{to gi pla}aat svoite koncesiski nadomestoci. Seto toa odi na {teta na dràvata, ako se znae deka nadomestot {to go pla}aat legalnite iskopuva~i na mineralni surovini odi vo buxetot.“Na{ite soznanija pokaùvaat deka sektorot za mineralni surovini vo Ministerstvoto za ekonomija ne vodi evidencija za stepenot na iskoristenost na ova nacionalno i neobnovlivo bogatstvo za Makedonija. Od ogromno zna~ewe za dràvata e da taa da ima soznanie za bilan-sot na rezervite na mineralni surovini”, veli rudarskiot inèner Qup~o Trajkovski.

BUÎM SO REKORDNO PROIZVOD-STVO VO POSLEDNITE 30 GODINIEdinstveniot rudnik za zlato i bakar vo zemjava, Bu~im, minatata godina gi sru{i rekordite vo iskop na metali. Zamenik-generalniot direktor na Bu~im, Nikolov, toga{ izjavi deka e zadovolen {to cenite na metalite na svetskite berzi rastat, {to bilo preduslov da se zgolemat i cenite za rudite od koi se dobivaat metalite.

MARJAN NIKOLOV

NEXATI JAKUPI

Navigator4 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

Transformacija na sportskite klubovi od zdruènija na gra|ani vo akcioner-ski dru{tva pred-

laga vladinata Agencija za mladi sport (AMS), so izmeni i dopolnuvawa na aktuelniot Zakon za sport. Sobranieto na aktuelnite zdruènija na gra|ani }e treba da re{i koi kompanii ili gra|ani }e treba da bidat osnova~i na akcionerskite dru{tva, koi, pak, iako nema da gi nasledat obvrskite na klubo-vite, }e go dobijat pravoto vrz brendot na klubot i pravoto na natprevaruva~ki kontinuitet. Ovoj predlog na AMS, iz-raboten vo sorabotka so nekolku ministerstva i dràvni institucii, }e vaì isklu~ivo za fudbalskite, ko{arkarskite, rakometnite i odbojkarskite klubovi, a predviduva deka od momentot na sozdavaweto na akcioner-skite dru{tva, prestanuva sekakva pravna vrska so zdruènijata na gra|anite, pod ~ija zakrila vo momentov funkcioniraat sportskite ekipi. Toa zna~i deka i na-trupanite dolgovi, koi pove-}e ili pomalku se prisutni vo pogolemiot del od ekip-ite, na eden na~in se amne-

stiraat i ostanuvaat kako obvrska za zdruènijata, no ne i za novoformiranite akcionerski dru{tva.“Dolgovite na sega{nite zdruènija }e si ostanat dolgovi na istite, bez da se prenesat na smetkata na novite akcionerski dru{tva. Dol`ni~ko-doveritelskite odnosi i ponatamu }e bidat predmet na razdolùvawe me|u zdruènijata i do-veritelite. Mo`no e So-branieto na doveritelite

da im dodeli akcii vo no-voformiranoto dru{tvo, no toa }e treba da go re{at ~lenovite na toa isto so-branie”, istakna Aleksandar Popovski, pretstavnikot na Ministerstvoto za ekonomija, na debatata organizirana od AMS, na koja bea pokaneti i pretstavnicite na zaseg-natite sportski federacii i klubovi.Iako zate~eni od kratkiot rok vo koj }e treba da gi iznesat svoite predlozi i

zabele{ki, bidej}i predlog-zakonot vo vladina proce-dura }e vleze najdocna do naredniot vtornik, pret-stavnicite na sportskite federacii i klubovi so mali zadr{ki gi poddràa ovie promeni.Sepak, na golem del ne im e do kraj jasen procesot na transformacija i toa vo delot na ovrskite kon doveritelite.“Smetkata na Vardar e blo-kirana u{te od 1994 godina,

a nie s$ u{te ne moème da doznaeme kolkavi se vistin-skite dolgovi na timot. Do-veritelite, verojatno pou~eni od nekoj koj dobro znael za ovie predloèni izmeni na Zakonot za sport, taktiziraat vo pogled na naplatata, nadevaj}i se deka vo pro-cesot na privatizacijata }e moàt da stanat akcioneri na ekipite {to im dolàt”, istakna pretsedatelot na fudbalskiot klub Vardar, Atanas Kostovski.Spored direktorot na AMS, Dime Spasov, promenite na Zakonot bi trebalo da bidat izglasani vo makedonskoto Sobranie vo vtoriot kvartal od ovaa godina. Transfor-macijata vo akcionerski dru{tva, }e treba da se napravi vo period od edna do pet godini, a po istekot na ovoj rok nitu edna sports-ka ekipa koja ne e trans-formirana vo akcionersko dru{tvo }e nema pravo da se natprevaruva vo prvite ligi na ~etirite federacii. Pokraj ovaa izmena, predv-ideno e i najmalku polovina od igra~ite na ekipite da imaat potpi{ano profesion-alni dogovori, kako i barem eden trener na seniorskiot tim i dvajca od mladinskite {koli da imaat profesion-alen status vo klubovite. Predloèno e profesionalno angaìrawe na najmalku

edno lice zadolèno za izvr{uvawe administrativni raboti, no na klubovite im se nametnuva i obvrskata za profesionalen dogovor so edno medicinsko lice.Iako ovie izmeni i dopol-nuvawa na Zakonot za sport bi trebalo da vlijaat za profesionalizacija i podo-bruvawe na op{tite uslovi vo makedonskiot sport, re~isi site pretstavnici na sports-kite klubovi se soglasni so konstatacijata deka ni{to osobeno nema da podobri, s$ dodeka ne se smeni Zakonot za sponzorstva i donacii, odnosno s$ dodeka sponzorite se primorani da pla}a-at danok na parite {to gi davaat vo sportot.“Nie gi predloìvme i ovie izmeni, so koi }e treba da se stimulira sponzorstvoto, no so vakva sostojba vo dràvava, vo Evropa, pa i vo svetot, nema {ansi da se dobijat olesnuvawata na dava~kite“, veli Spasov.Direktorot na AMS in-formira{e deka so noviot Zakon za igri na sre}a, koj e vo sobraniska procedura, za 300% }e se zgolemi prilivot na sredstva vo sportot vo Makedonija. Spasov procenuva deka okolu eden milion evra, so posredstvo na Agencijata, }e bidat prerasprodeleni vo sportskite klubovi i repr-ezentacii.

DR@AVATA SO NOV ZAKON GI OSLOBODUVA KLUBOVITE DA GI PLA]AAT OBVRSKITE

KOJ ]E GI PLA]A DOLGOVITE NA SPORTSKITE KLUBOVI?!

Dolgovite na sega{nite zdruènija }e si ostanat nivni dolgovi, bez da se prenesat na smetkata na novite akcionerski dru{tva. Toa zna~i deka natrupanite dolgovi, koi pove}e ili pomalku se prisut-ni vo pogolem del od ekipite, na eden na~in se amnestiraat i ostanuvaat obvrska za zdruènijata

��

SR\AN IVANOVI][email protected]

Direktorot na Agencijata za mladi i sport, Dime Spasov, sme- �ta deka izmenite vo Zakonot za mladi i sport }e pridonesat za podobruvawe na op{tata klima vo makedonskiot sport.

Navigator 5KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

300 MILIONI DENARI PRIHOD OÊKUVA DR-@AVATA OD PRODA@BATA NA DVORNOTO ZEMJI[TE

BARAWA DOBILA UPRAVATA ZA IMOTNO-PRAVNI RABOTI SAMO VO PONEDELNIKOT11.292

73.881 VKUPNO BARAWA DOSTAVILE GRA\ANITE ZA OTKUP NA DVOR-NOTO MESTO

QUPÔ ZIKOV

55...POGLED NA DENOT...

“ZAKREPOSTENI SELANI”!?P ...Dvajca od liderite na raznite zemjodel-

ski {trajkuva~i pred nekoj den pominaa dobri dva ~asa so ekipa vo restora-not Xino, vo Gradskiot trgovski centar! Celo vreme bea so telefonite vo raka, izleguvaa–vleguvaa nekade! Tipi~no fraerski – kako {ou-zvezdi! Razni gosti vo restoranot im se voshituvaa, a tie so

ve{ti dvièwa vo ramenata – ednoto napred, pa drugoto napred, kako i so {iroki dvièwa na nozete vo ~ekorite manifestiraa nekakva sigurnost vo toa {to go rabotat... Ispu{ija i po edna kutija skapi cigari na terasata so pogled kon Parlamentot. Koga razgovara po telefon, so cigara od ustata so ~adot pravea kruk~iwa vo vozduhot zadovolno, so gr~evi na liceto, smeej}i se zadovolno... Na moment se smeeja nebare postignale dobra otkupna cena na tutunot ili na mlekoto!? Edniot duri veli “Moreee, }e mu e...{ majkata... ostavi go toj, ima malku tutun, neka ne se pr~i da ne ostane i bez taa cena... sega jas odlu~uvam za cenata!”.A, videte ~udo, vo me|uvreme, Prilepskiot tutunski kombi-nat (vo dominantna dràvna sopstvenost, zna~i za kombi-natot odlu~uva Vladata!!!?) po~nal silno da otkupuva so pozajmeni pari od ELEM! Neka toa, tuku {to taka odedna{ im tekna? A izgleda se dogovorija i so {trajkuva~ite! A?E, sega, {to bi bil dogovorot...? Ajde malku da si igrame miìtatara...(!?) Zna~i, se proizvede kriza so toa {to cenata za otkup na tutunot dramati~no ja namalija. Dràvata kumuva{e na vakviot razvoj na nastanite!? Potoa sleduvaa {trajkovi, {trajkuva~ite baraa lanski ceni, a na moment baraa i po-visoki. Ne dobija ni edno, ni drugo – dobija povisoki ceni od dramati~no urnatite, pa sega se ne{to pozadovolni! No,najzadovolni se vo Prilepskiot tutnski kombinat... Ne viteknuva zo{to? Pa, tamu }e bea u{te pozadovolni ako uspe-eja da im ja “vrzat ma{nata” na tutunarite na 105 do 110 de-nari po kilogram. Ne uspeaja, no, zatoa pominaa kako tre-ba na malku povisoka cena od taa! Ekstra profit nema, adobar profit sekako... Ete, takva e rabotata... ne znam kako

finansiski pominaa liderite na {trajkuva~ite, no ako sesudi po atmosferata vo restoranot Xino, pominale odli~-no. “Kupena e vaa utakmica”, velat vo Isto~na Makedonija.Ima edna ekipa “mr{ojadci” niz Makedonija koja sekoja godina si poigruva so sudbinite na zemjodelcite i farmerite. Taa ekipa e sostavena od takanare~eni golemi zemjodelci (razni pretsedateli na sojuzi), koi glavatari ili “vra~evi”! Tie vo eden period od godinata izigruvaat voda~i na zakrepostenite – lozari, tutunari, farmeri na kravi i na ovci... Tie, navidum, se so farmerite!? Vo su{tina, tie so dràvata ja formiraat klu~nata cena. Taka, na primer, e i so otkupot na jagniwata. So godini cenata pred i po Nova godina e ista, kako i taa vo april i vo maj. Razni prekupci i nakupci glumat ludilo so toa {to kaùvaat deka nema otkup – navodno, Italijancite i Grcite ne sakale na{e jagne (toa go velat eden mesec pred otkupot) za na nekolku dena pred jagmata da izjavat deka, sepak, }e imalo otkup, no po cena {to ja diktiraat otkupuva~ite. Na ovaa praktika redovno kumuvaat razni ministri i zamenici, koi izjavuvaat deka, navodno, im e strav od odlu-kata na stranskite otkupuva~i deka ne sakaat makedonsko jagne. Ottuka, prekupcite, nakupcite, ministrite i zamenicite, sose voda~ite na {trajkuva~ite, sekoga{ se vo grupata na tie koi odli~no pominuvaat vo sekoja rekolta, a direktnite proizvoditeli redovno ostanuvaat so “prstot vo usta”. Potoa nastapuva premierot Gruevski so cifrite od tipot 100 milioni evra za zemjodelcite, nie videte kolku da-dovme, Branko Crvenkovski ni{to ne vi dade... i na toa sli~no... Vakvite izjavi premierot gi dava vo sostojba na zbesnati zemjodelci, na koi im zale~uva rani so dràvni pari, a, vo su{tina, sistemski ni{to ne im re{ava, oti slednata godina filmot e ist! Samo voda~ite na {trajkuva~ite se razli~ni...!? Otkupnite ceni na zemjodelskite i farmerskite proiz-vodi ostanuvaat nepromeneti i diktirani od trgovski i prerabotuva~ki monopoli (stranski i doma{ni), pomognati od razni dràvni “me{etari”, dobro “podma~kani” na terenot... I ova vo Makedonija se vika zemjodelstvo, koe se praktiku-va so godini. Monitoring nema, farmerite i zemjodelcite se vo bunilo. Subvenciite rastat li rastat, hiperprodukcija na s$ i se{to, a vrednosta niska, oti ni{to ne e pazarno! Izvoz mnogu malku i te{ko, pa seto proizvodstvo ostanuva ovde, a cenite, normalno, pa|aat poradi hiperprodukcijata koja e proizvod na subvenciite so koi Gruevski se fali na golemo! I s$ taka vo eden golem “ma|epsan krug na zakrepos-teni selani”!

D

LAK[MI MITAL �osnova~ i izvr{en direktor na Ar~elor Mital

POBARUVA^KATA NA ÊLIK U[TE DOLGO POD NIVOTO OD PRED KRIZATA

Ne znam kako finansiski pominaa liderite na raznite zemjodelski {trajkuva~i (ne{to se smirija odnenade`), no ako se sudi po atmosferata vo restoranot Xino pred nekoj den, pominale odli~no. “Kupena e vaa utakmica”, velat vo Isto~na Makedonija

obaruva~kata na ~elik vo industriski razvienite dràvi }e se vrati na nivoto od pred ekonomskata kriza najrano vo 2015 godina, ocenuva Lak{mi Mital, osnova~ i izvr{en direktor na gigantot vo metalskata industrija Ar~elor Mital. Spored nego, rastot na proiz-

vodstvoto na ~elik ovaa godina }e zabavi vo odnos na minatata, koga proizvodstvoto se zgolemi za 15% vo odnos na prethodnata godina. Vo 2011 godina rastot se procenuva da dostigne 6,5%.Akcionerite vo kompanijata odobrija izdvo-juvawe na oddelenieto za proizvodstvo na ner|osuva~ki ~elik, so {to }e se formira Aperam, {esti najgolem proizvoditel na ner|osuva~ki ~elik vo svetot, ~ii akcii }e kotiraat na berzite vo Am-sterdam, Pariz i Luksemburg.

Intervju6 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

Kako ja ocenuvate sostojbata vo armijata, so ogled na zabele{kite na del od ekspertite

deka ARM se soo~uva so nedostig od vojnici?Site pokazateli ukaùvaat deka imame nova realnost. Albanija, Grcija i Bugarija se ~lenki na NATO, Srbija se pribliùva kon Evrop-skata unija i se zalaga za evroatlantska integracija, a na Balkanot imame nova realnost vo funkcija na traen mir, koja se vika Republika Kosovo. Koga }ese zemat predvid ovie vlezni podatoci, doa|ame do modelot deka na Makedonija & se potrebni okolu 8.000 pro-fesionalni vojnici. Ova e procenka i na NATO.Dali }e ja prifatite inici-jativata na Nezavisniot sindikat na profesional-nite vojnici za re{avawe na nivniot status, podnese-na do Sobranieto?Nemam namera da spre~am kakva i da e inicijativa na sindikatite vo Ministerstvo-to za odbrana. Pokaàv deka sum otvoren za komunikacija so site sindikati. Na del od tie sredbi dojdovme do zaedni~ko mislewe deka za pripadnicite na armijata najdobro e da napravime izmeni vo zakonot i da ja vovedeme aktivnata rezerva. Toa e napraveno vo dogovor so profesionalnite vojnici. Nie izlegovme na zaedni~ka pres-konferencija so rako-vodstvoto na Nezavisniot sindikat i koga dokumentot ve}e be{e vo zavr{na faza i vleze vo vladina proce-dura, naedna{ imavme pov-lekuvawe na rakovodstvoto

na Sindikatot. Tie kaàa deka }e predloàt niven za-kon vo Sobranieto. Jas dadov mo`nost da imame normalna komunikacija i zaedno da dojdeme do eden dokument {to }e bide preto~en vo zakon. Vaka poedine~no, ne sakaj}i, samo }e napravat materija koja }e bide mnogu lepliva za politi~kite partii i celiot slu~aj }e prodolì da se politizira, a so toa i }e mu se na{teti. Kako vlijae namaluvaweto na buxetot za odbranata vo odnos na as-piraciite na Makedonija za NATO?Koga i vo Ma-kedonija se po-~uvstvuva eko-nomskata kri-za, normalno be{e, kako i site buxeti na ministerstvata za odbrana voEvropa, da senamali i na-{iot za odre-den procent. Tvrdam deka nie se dviìme vo nekoj prosek, ako se zemat pred-vid zemjite-~lenki na NATO. Ovaa godina od buxetot vo Makedonija za odbranata se odvojuvaat 1,3%. Ima dràvi-~lenki na Alijansata koi odvojuvaat 0,9%, 1%, 1,1%, ima i takvi koi odvojuvaat 1,5% ili 1,6%. Zatoa, ne treba da se plasira tezata deka ima nekakov limit koj e zakon i deka buxetot za odbranata mora da iznesuva pove}e od 2%. Ne sakam da kaàm deka sum zadovolen od sega{niot procent. Kako seriozen ~ovek, koj saka da ostavi trag i jasen patokaz kade }e se dviì Makedonija, se raduvam {to denovive go donesovme klu~niot dokument

- dolgoro~en plan za razvoj na odbranata. Stanuva zbor za desetgodi{en dokument, donesen vo sorabotka so Ministerstvoto za finansii. Dokumentot }e bide razgle-dan na vladina sednica, a potoa }e bide dostaven do vrhovniot komandant. Vo ovoj dokument jasno se gleda tendencijata na Vladata so rastot na ekonomijata da se odvojuvaat s$ pove}e pari za Ministerstvoto za odbrana. Idnata godina, spored ovoj dokument, treba da imame

zgolemen buxet, za na kraj, vo 2020 godina, da stigneme do 2,1% od buxetot za odbra-nata. Ova stabilno finan-sirawe na Ministerstvoto za odbrana ni dava prostor seriozno da se zafatime so realizacija na planiranoto, da razmisluvame dolgoro~no za finansirawe na odredeni proekti. Koi se tie proekti? Me|u pove}eto proekti }eja spomenam nabavkata na oklopni transporteri za koja sekoj gra|anin na Make-donija treba da znae deka toa }e ~ini pove}e od 100 milini evra. ]e ima na-bavka na novi artileriski orudija, haubici, {to }e ~ini pove}e od 50 milioni evra. ]e se nabavat novi

sofisticirani radari i protivvozdu{na odbrana vo vrednost od pove}e od 50 milioni evra. Dano~nite obvrznici treba da go znaat toa. Site ovie nabavki se partnerski celi, koi mora da gi ispolnime ako sakame da bideme vo dru{tvo so zemjite na NATO. Zatoa go napravivme desetgodi{niot dokument, koj }e bide vodilka za sekoj nareden minister i sekojdnevna rabota za administracijata. Ne moè sekoj sleden minister da

re~e “ovoj proekt ne e dobar i sega }e rabotime na drug”. Dokumentot {to go donesovme }e bide pozdraven od NATO alijansata. Usvoen e vo Ministerstvoto za odbrana, a o~ekuvam vo fevruari da bide gotov za dostavuvawe kaj vrhovniot komandant.Bidej}i e namalen buxetot za 2011 godina, o~igledno }e mora da {tedite. Kakvi merki za {tedewe }e pr-ezemete?Goleminata na eden menaxer e vo ramkite na mo`nostite da gi odredi vrvnite pri-oriteti i da gi re{ava. Vo uslovi na namalen bu-xet, uspeavme da nabavime oprema kakva {to ne bila nabavena vo prethodnite sedum godini so mnogu po-

MAKSIM [email protected]

ZORAN KOWANOVSKIMINISTER ZA ODBRANA

visok buxet. Realno, imame namaluvawe na procentot od buxetot {to se odvojuva za odbranata, no, kako suma i pred {est godini imavme {est milijardi denari i sega imame pribli`no tolku. Okolu 600 lica go napu{tija Ministerstvoto za odbrana i zaminaa vo drugi institucii. Toa zna~i deka vo nared-nite godini site sredstva {to }e doa|aat kako plus vo Ministerstvoto nema da gi koristime za plati, tuku za oprema. Kakva e poddr{kata za makedonskiot pat kon NATO od zemjite-~lenki na Ali-jansata?Moja dol`nost be{e da gi iskoristam site moi pri-jatelstva i site moi kolegi kolku {to moàt pove-}e da lobiraat za Make-donija. Pokraj mo`nosta da se sretneme na formalni ili neformalni sostanoci, smetav deka e dobro u{te edna{ li~no da gi posetam i za toa mi be{e otvorena vratata. Pred Samitot vo Lisabon imav sredba so amerikanskiot kolega Robert Gejts, no i so ministerot za odbrana na Kanada, Piter Mekkejn, so germanskiot Gutenberg i so mnogu drugi. Jasno im kaàv deka ako se po~ituvaat principite, Makedonija u{te na ovoj Samit, no i mnogu porano, treba{e da dobie polno-pravno ~lenstvo vo NATO, a so toa i mnogu pogolem pottik za pribliùvawe kon Evropskata unija. Na tie sredbi nikoj nema{e dilemi deka nie gi ispolnuvame site uslovi, no, za àl, takov e sistemot na odlu~uvawe vo NATO. Se bara konsenzus, {to nas n$ prinuduva da gi vodime pregovorite za imeto. Ispolnetite uslovi se 50% od re{enieto na problemot. Problemot so drugite 50% nie sakame da go re{ime, no ne znaeme kolku brzo saka Grcija. Zatoa, moè da se slu~i nie u{te godina, dve, tri ili sedum da bi-deme nadvor od NATO. Jas potencirav na ovaa realnost i kaàv deka vo vakvi us-lovi dobro bi bilo da ne se prekr{uva Vremenata spogodba od Obedinetite nacii i Makedonija pod privremenoto ime da stane del od NATO, so {to, od edna strana, }e se zgolemi bez-

bednosta vo zemjata i vo regionot, a od druga, }e se isprati mnogu jasna poraka do site zemji koi se dviàt vo pravec naevroatlantskaintegracija de-ka se nagradu-va uspehot na reformite zae v r o p s k i vre dno s t i ,

multietni~ki model...Zo{to predloìvte vo Makedonija da se uni{tuvaat kasetnite bombi od Bosna, koga e jasno deka ovaa akcija e {tetna i drugite zemji ja izbegnaa?Ako sakame da bideme faktor i da uìvame po~it, mora da prezemame inicijativi i da gi realizirame konvenci-ite {to sme gi potpi{ale. Makedonija vo 2008 godina ja potpi{a konvencijata od Oslo, spored koja, od 2010 godina nitu edna zemja ne smee da upotrebuva kasetni bombi. Razgovaravme so ministerot za nadvore{ni raboti, a dobiv i analizi od Ministerstvoto za od-brana deka voop{to nema {tetnost za okolinata od

uni{tuvaweto na ovie kaset-ni bombi. Zaklu~ivme i deka dobivame poeni na lider vo regionalnata sorabotka. Toga{ odlu~ivme da ponu-dime del od tie kasetni bombi da se uni{tat vo Makedonija. Nekoi raboti se kupuvaat so pari, no nekoi so pari ne moàt da se ku-pat. Ugledot na Makedonija se kupuva so realni potezi, so inicijativa i so potvrda na zalo`bite. Dali vo 2011 godina se predvideni novi vrabotu-vawa vo Ministerstvoto za odbrana?Nie gledame da go namalime brojot na vraboteni, no dokolku ima kadar koj }e bide neophoden, bi pobarale vrabotuvawa. Generalno, ne sme predvidele takvo ne{to. Vrabotuvawa }e ima na profesionalni vojnici, za{to sekoja godina tie {to zaminuvaat treba da se za-menat so novi. Predvideno e vo vtorata polovina od godinata da bidat primeni pove}e od 100 profesionalni vojnici.Kako e mo`no kako prv ~ovek na REK Bitola da ne ste znaele deka vo kompani-jata se slu~il kriminal "teòk" sedum milioni evra?Stoèr na energetskata bez-bednost na dràvata e REK Bitola i funkcijata koja edna godina ja vr{ev tamu }e ja pametam cel ìvot, za{to prvo, ~est e da se vodi takov kombinat, no i ogromna odgo-vornost. Toa be{e moèbi edna od najte{kite zada~i vo mojata kariera. Dojdov vo kombinatot i samo de-set dena potoa se slu~i lizgawe na zemji{te i is-padi na blokovite. Prvo {to napraviv be{e izbor na najdobrite lu|e, tim so koj si dadov zada~a da gi re{avam problemite vo REK Bitola. Koga dojdov vo kom-binatot, poradi prethodnite aktivnosti, ima{e 16 ispadi. Vo prosek, sekoj ispad trae tri dena i seto toa sekoj den ~ini okolu polovina milion evra. Zna~i, tie 16 ispadi ~inea okolu 25 mil-ioni evra, pari koi gi gubi dràvata. Po zavr{enite remonti od timot so koj{to rabotev, cela godina nema{e ispadi, voop{to, {to e svets-ki rekord na tolku stari blokovi. Toa pokaùva so kakva posvetenost rabotele lu|eto. Prvo se konstruira{e edna prikazna deka moèbi imalo kriminal, a potoa me pra{uvaat - dali vie znaevte. Ako se pokaè deka imalo kriminal vo moe vreme, normalno deka jas trebalo da reagiram na takvite slu~uvawa. Znaej-}i {to sum srabotil vo REK Bitola, velam deka vo moe vreme kriminal tamu nemalo. Znam kakov kombinat nasle-div koga dojdov i znam kakov ostaviv. Na zdravi noze, so zdravo proizvodstvo, so uspe{no zavr{eni remonti, so uspe{no oformen rudnik. @alam {to ne moàm da uìvam vo trudot {to go vloìv, no sum sre}en {to ostaviv vakov kombinat. Kako go komentirate somnenieto deka bila uni{tuvana dokumentaci-jata za slu~ajot?Jas ne znam deka imalo uni{tuvawe, no, ako imalo, }e ima traga i sigurno toa }e bide krunski dokaz za dokaùvawe na kriminalot. Siguren sum deka ako imalo uni{tuvawe na dokument-acija, denes tie lu|e nemalo da bidat na rabotnite mesta. Toa lesno moè da se dokaè i vistinata }e izleze na videlina.

na Sindikatot. Tie kaàadeka }e predloàt niven za-

- dolgoro~en plan za razvojna odbranata Stanuva zbor

sofisticirani radari i protivvozdu{na odbrana

MAKSIM RISTESKIi t ki@k it l k

a so toa pottik zkon Evropsredbi nideka nie guslovi, nsistemot NATO. Se{to nas nvodime prIspolnetiod re{enProblemonie sakam

PARITE NE SE PROBLEM ZA MAKEDONIJA DA VLEZE VO NATO

Denovive go donesovme klu~niot dokument - �dolgoro~niot plan za razvoj na odbranata, koj opfa}a deset godini i vo nego jasno se gleda tendencijata so rastot na ekonomijata da se odvojuvaat s$ pove}e pari za Ministerstvoto za odbrana. Ova stabilno finansirawe }e ni ovozmoì da razmisluvame dolgoro~no za fin-ansirawe na planiranite proekti, veli minis-terot za odbrana, Zoran Kowanovski

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

ANTONIO MILO[OSKIMINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI“O~ekuvame ovaa sredba da bide prigoda vo koja dvete strani u{te edna{ bi ja reafirmirale svojata poddr{ka za Nimic i za samiot proces {to se vodi vo ON, za da se otstranat ~uvstvoto i somneòt deka procesot vo ON nekoj namerno ili slu~ajno bi sakal da go marginalizira. Za taa cel, go pov-ikavme na konsultacii ambasadorot Jolevski, koj e na{ specijalen pretstavnik vo ovoj slu~aj, so cel da razmeni mislewa so dràvnoto rakovodstvo za da moè da ima eden posodrìnski nastap pred posrednikot.”

BBC JA UKINA PROGRAMATA NA MAKEDONSKI JAZIK

Bi-Bi-Si ja ukina radioprogramata na makedonski jazik {to se emituva{e od London vo izminatite 15 godini. Vakvata odluka e poradi toa {to bri-

tanskata vlada gi namali sredstvata za kompanijata za 16%. Svetskiot servis na Bi-Bi-Si ukina u{te ~etiri redakcii, albanski, srpski, angliski za Karibite i na portugalski jazik za Afrika. So ova }e za{tedi 46 milioni funti. Vo sekciite na drugite jazici }e se namali personalot. Vo slednite pet godini Bi-Bi-Si samo vo Svetskiot servis }e ukine 650 rabotni mesta, {to e edna ~etvrtina od sega{nite 2.400 vraboteni.

SPOROT SO GRCIJA OSTANUVA ZAMRZNAT

NI SREDBATA SO NIMIC, NI ODLUKATA NA HAG NEMA DA GO RE[AT IMETO

Makedonija vo momentov se vrti vo eden magi~en krug, a izlezot �ottamu zavisi samo od voljata na me|unarodnata zaednica i na dvete zakarani strani za re{avawe na ovoj dolgogodi{en spor, velat analiti~arite

kako i za otvorawe novi grani~ni premini.

EVENTUALNATA POBEDA VO HAG BI BILA SAMO PIROVA POBEDA!

Iako za moment, po izjavata na porane{niot {ef na gr~kata diplomatija, Andonis Samaras, deka vo Bukure{t Grcija stavila veto za vlezot na Makedonija vo NATO, se vlea optimizam deka pre-sudata vo Hag }e bide vo na{a korist i }e vlijae vrz sporot za imeto so Grcija, sepak, upatenite velat deka so ogled na neobvrzuva~kata odluka na Sudot od Hag, even-tualnite promeni najmnogu }e zavisat od politi~kata volja na me|unarodnata zaednica, pred s$ na EU i na NATO, i na dvete zakarani strani.“Zatoa, Makedonija vo mo-mentov se vrti samo vo eden magi~en krug”, velat analiti~arite. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slo-bodan â{ule, smeta deka iako site elementi odat vo na{ prilog, sepak, dali me|unarodnata zaednica }e saka da ja po~ituva odlukata na Hag, ako e vo na{a korist, zavisi od pove}e elementi. "Sekako deka vakvata izjava na Samaras }e vlijae vrz procesot vo Hag. No, toa {to treba da go znaeme deka vo Grcija ne{tata ne se slu~uvaat slu~ajno. Gr-cija, pretpostavuvam, ima soznanija deka me|unarodnata pozicija ne & e vo zavidna

polo`ba i deka Hag na-jverojatno }e presudi vo prilog na Makedonija. Po takvata odluka od Hag, dali me|unarodnata zaednica, pred s$ NATO i EU, }e im-aat dovolen interes da gi po~ituvaat odlukite na Hag te{ko e da se pretpostavi, bidej}i tie ne se obrzuva~ki. Dali me|unarodnata zaednica }e ja po~ituva odlukata zavisi od pove}e elementi. Eden takov element e kolku Unijata e podgotvena da go simne ova pra{awe od dneven red i da go re{i ovoj spor", veli â{ule.So sli~en stav i porane{niot ambasador Risto Nikovski. "Faleweto na Samaras deka tie so veto go spre~ija pri-emot na Makedonija vo NATO i gi blokiraa pregovorite so EU ne e ni{to novo. I porano toa go velea Bako-jani i drugi politi~ari od Grcija. Kolku toa }e vlijae vrz odlukata vo Hag te{ko e da se kaè, bidej}i, for-malno, blokadata ja post-avija NATO i EU, a ne Grcija. Dokolku sudot bara ofici-jalno tolkuvawe od Brisel, }e go dobie to~no toa, deka NATO i EU n$ blokiraa. Kolku sudot }e navleze vo detalite ne e predvidlivo, bidej}i voop{to ne e sporno deka pre~kite gi postavuva Grcija. I toa e sprotivno na Vremenata spogodba", veli

GABRIELA [email protected]

JAKIMOVSKI NA TAPET KAJ STRANSKITE AMBASADI

Sovetnicite od VMRO-DPMNE od op{tina Karpo{ dostavija pismo do site me|unarodni insti-tucii i ambasadi vo zemjava za slu~uvawata vo

op{tinata. "Barame transparentnost i demokratija, da nema podel-bi na gra|anite. Barame Karpo{ da ne bide monopol na eden ~ovek, tuku op{tina vo koja interesite na gra|anite }e bidat na prvo mesto", izjavi sovetni~kata @ozefina Glasnovi}.Taa obvini deka SDSM ja partizira op{tinskata ad-ministracija vo Karpo{ i ne im dozvoluva na koleg-ite od VMRO-DPMNE da u~estvuvaat vo rabotata na op{tinskiot sovet.

VLADATA NAJAVI NOVI 280 VRABOTUVAWA VO ZDRAVSTVOTO

Vladata najavi novi 280 vrabotuvawa vo zdravst-venite ustanovi. ]e se vrabotuvaat 200 lekari, 60 medicinski sestri i 20 lica koi }e rabotat kako

medicinski personal vo zdravstvenite centri."Analizata ja sprovede golem stru~en tim, koj poseti 113 zdravstveni ustanovi. S$ u{te e rano da se {peku-lira so brojki, bidej}i treba da se po~eka oglasot", izjavi ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, smeta deka ova e zna~ajna odluka za javnoto zdravstvo i za gra|anite na Makedonija. "Fiskalnata implikacija na godi{no nivo se dviì od 120 do 150 milioni denari, taka {to dràvata moè da gi potpre ovie vrabotuvawa. Po 20 godini, ova e isklu~itelno pravilna odluka. Se raboti za ~isto produktivno vrabotuvawe na direkten medicinski per-sonal, koj }e go zgolemi obemot na uslugi i kvalitetot vo rabotata", istakna Stavreski.Vo zdravstvenite ustanovi vo momentov se vraboteni vkupno 18.000 lica, od koi pove}e od 4.000 se adminis-trativci.

Nikovski.No, bez razlika na raznite scenarija, poznava~ite ve-lat deka na krajot od denot stanuva zbor za politi~ka odluka i deka poradi toa odlukata na Sudot vo Hag nema da bide do kraj konk-retna i jasna, tuku }e bide eden “vording”, koj pove}e }e bide vozdràn, otkolku {to }e dade konkretna presuda.

Sredbata na make-donskiot i gr~kiot pregovara~ so medi-jatorot Metju Nimic na 9 fevruari nema

da donese ni{to novo, iako se o~ekuva{e da vovede nov momentum vo odnosite so Gr-cija i da gi osveì pregovor-ite. Ova e zaklu~okot kako na premierite na dvete dràvi, taka i na analiti~arite. Otkako premierot na Gr-cija, Jorgos Papandreu, a prethodno i makedonskiot premier, Nikola Gruevs-ki, izrazija pesimizam vo odnos na o~ekuvawata od sredbata na medijatorot so pregovara~ite, o~igledno e deka sredbata so Nimic }e bide samo edno potvrduvawe na ve}e poznatite crveni linii, kako na Grcija, taka i na Makedonija.Ni{to pogolem optimist ne e ni {efot na makedon-skata diplomatija, Antonio Milo{oski, koj vo intervju za Radio Slobodna Evropa veli deka na sredbata so medi-jatorot Nimic o~ekuva da bidat potvrdeni posvetenosta na dvete zemji na procesot vo ON i prodolùvaweto na dijalogot, odnosno da se ot-strani ~uvstvoto i somneòt deka nekoj saka ovoj proces da go marginalizira. “O~ekuvame ovaa sredba da bide prigoda vo koja dvete strani u{te edna{ bi ja reafirmirale svojata poddr{ka za Nimic i za samiot proces {to se vodi vo ON, za da se otstranat ~uvstvoto i somneòt deka procesot vo ON nekoj na-merno ili slu~ajno bi sakal da go marginalizira. Za taa cel, go povikavme na konsultacii ambasadorot Jolevski, koj e na{ speci-jalen pretstavnik vo ovoj slu~aj, so cel da razmeni mislewa so dràvnoto rako-vodstvo za da moè da ima eden posodrìnski nastap pred posrednikot”, re~e Milo{oski.Za pretstojnata sredba so gr~kiot kolega Dimitris Drucas vo Crna Gora idnata nedela Milo{oski izjavi deka bi bilo dobro, pokraj imeto, da razgovaraat i za ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji, za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe,

Politika / Pari / Dràva8

PREGLED VESTI�


ZA ME\UNARODEN PREVOZ NEMA DDV

Ustavniot sud ja otfrli inicijativata za povedu-vawe postapka za ~len od Zakonot za dodadena vrednost. Sudot oceni deka zakonodavecot ima

ustavno ovlastuvawe so zakon da go uredi pra{aweto na DDV vo smisla na toa za {to se voveduva, za {to se osloboduva, kako se presmetuva na~inot na pla}awe i sli~no. Vo ramkite na takvoto ustavno ovlastu-vawe, zakonodavecot ima pravo da predvidi, kako {to napravil vo osporenata odredba, me|unarodniot prevoz na patnici da se osloboduva od DDV, so toa {to nema pravo dano~niot obvrznik da mu se odbie danokot za nabavki povrzani so vr{eweto na dejnosta me|unaroden prevoz na patnici, kako, na primer, nabavka na gorivo, rezervni delovi, gumi.Sudiite ocenija deka vakvoto pravilo se odnesuva na site subjekti, i doma{ni i stranski, koi vr{at me|unaroden prevoz na patnici niz teritorijata na Makedonija, poradi {to nema neednakvost me|u sub-jektite na pazarot kako {to smetaat podnositelite na inicijativata.

DIMOVSKA, TUFEGXI] I VANGELOVSKI NAJDOBRI PORTPAROLI NA SUDOVITE

Pretsedatelot na Vrhoven sud, Jovo Vangelovski i sudiite Antoaneta Dimovska od skopska dvojka i Vladimir Tufegxi} od Krivi~niot sud ja podelija

nagradata na USAID za najdobar portparol na su-dovite. Iako e pretsedatel, Vangelovski bil vistinski promotor na transparentnosta i otvorenosta na su-dovite i sekoga{ bil dostapen za novinarite, odlu~ilo ìrito. Sudijata Tufegxi} e nagraden so priznanie poradi negovata postojana angaìranost vo Sudot, i pokraj tekovnite obvrski kako sudija. Toj odgovaral na novinarski povici duri i na polno}. Sudijata Dimovska pri primaweto na priznanieto istakna deka otvorenosta na Sudot i zgolemuvaweto na doverbata vo nego se dolì ne samo na nea kako lice za odnosi so javnosta, tuku i na site ostanati sudii koi bile sekoga{ podgotveni da ja "nahranat" so infor-macii koi im bile potrebni na novinarite.

BAJRU[ SEJDIU ]E OSTANE BEZ IMOT

Kumanovskiot "to-bako bos" Bajru{ Sejdiu osuden e

na 12 godini zatvor za slu~ajot "Pepel 2", poradi krivi~no delo perewe pari i nasil-stvo. Na Sejdiu }e mu bide odzemen i celiot imot, odlu~i v~era Os-novniot sud Skopje 1. Toj pak pobara da mu se smeni pritvorot vo [utka so ku}en pritvor bidej}i ima bolna èna i majka. Osven Sejdiu, u{te 13 lica se obvineti za malverzacii i ste~ajni postapki vo ~etiri kumanovski firmi @ito mel, Ken, Iskra inènering i ZIK Sto~arstvo.Negoviot brat, Naim Seferi, koj e vo begstvo, dobi 15 godini zatvor, ste~ajniot upravnik Zoran Stojanki} 13 godini, a ostanatite 10 obvineti od dve do 10 godini. Sejdiu vo mart lani be{e osuden na pet godini zat-vor za slu~ajot "Pepel”, no ovaa presuda s$ u{te ne e pravosilna. Vo ovoj sudski proces im se sude{e na vkupno 32 obvineti za falsifikuvawe cigari, nepla}awe akcizi i zlostorni~ko zdruùvawe. Bajru{ Sejdiu pove}e od dve godini e vo pritvor vo [utka.

SE “SKENIRA” RABOTEWETO NA MINISTEROT JAKUPI

LEKARI, STOMATOLOZI I PROFESORI NA ULICA

IMA LI KRIMINAL VO MINISTERSTVOTO ZA EKOLOGIJA?

DENES PROTESTI PROTIV VLADINITE REFORMI

Dràvnata komisi-ja za spre~uvawe na korupcijata go "~e{la" rabotewe-to na ministerot za ekologija, Nexati

Jakupi. Vo narednive 10 dena, kako {to izjavi pretsedate-lot Ilmi Selami, se o~ekuva Komisijata da izleze so konk-reten zaklu~ok. “No, edno e sigurno, od do-kumentite dobieni od Min-isterstvoto za ekologija se potvrduva deka delele proekti i avtorski dogovori na vrabo-tenite i na lica nadvor od resorot nezakonski”, veli Selami. Antikorupcionerite dobile

Lekarite, stomatoloz-ite i profesorite od v~era gi po~naa najavenite protesti protiv zakonskite izmeni {to gi

predloì Vladata, a koi se odne-suvaat, pred s$, na platite na ovie lica. So protestite po~naa i partiskite prepukuvawa.Stomatolozite od Klini~kiot centar-Skopje v~era protesti-raa poradi, kako {to velat, mobingot, lo{oto menaxirawe i pritisokot od dvajcata direk-tori. Dokolku rakovodstvoto ne go ispo~ituva rokot za dogovor so stomatolozite, tie najavuvaat novi {trajkovi.Pretsedatelot na Sindikatot na stomatolo{kiot klini~ki centar, Atanas [ukov, veli deka se vr{i postojan pritisok vrz postarite kolegi, koi direktorot

MARIJA [email protected]

VIKTORIJA [email protected]

anonimna prijava od vrabo-ten vo Ministerstvoto, vo koja bilo poso~eno finan-siskoto rabotewe na Min-isterstvoto, so poseben ak-cent na avtorskite dogovori. Neoficijalno, ministerot nezakonski potro{il okolu 800.000 evra za isplata na honorari na vraboteni vo Ministerstvoto i na nivni rodnini. Najvisokiot honorar iznesuval 3.000 evra. "Od del od dokumentite koi gi pobaravme na uvid se potvrduvaat del od navodite izneseni vo prijavata. Vo interes na istragata, ne bi otkrival detali", veli Selami.I Finansiskata policija podolgo vreme go proveru-va raboteweto na resorot ekologija. Direktorot, Qup~o

Stamatovski, veli deka posta-puvale po soznanija i vodele istraga nezavisna od taa na antikorupcionerite. "Istragata e s$ u{te vo tek i o~ekuvam idnata nedela da otkrieme pove}e detali za slu~ajot", veli Stamatovski. No, navodite od istragata na Finansiskata policija }e im sluàt i na antiko-rupcionerite, koi pobarale detalen izve{taj. Ministerot Jakupi v~era ne odgovara{e na svojot tele-fon. Od negoviot kabi-net, pak, gi otfrlija tvrdewata za neza-konsko rabotewe i proneveruvawe o gromna s uma pari. Ot tamu tvrdat deka vo Ministerstvoto

parite bile tro{eni doma-}inski i za predvidenite nameni.

gi vikal eden po eden za da odat vo penzija. Generalniot direktor na klinikata, Adrian Gaci, gi otfrli obvinuvawata za mobing.I Samostojniot sindikat na Klini~kiot centar i psihi-jatriskata bolnica Bardovci najavija deka naskoro }e pro-testiraat protiv noviot model za pla}awe spored rezultat. Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, v~era istakna deka ostanuva na stavot deka pla}aweto spored rezultat ne e za da za{tedi pari, tuku za da vlijae stimulativno vrz rabota-ta na lekarite. Od razgovorot so sindikalnite pretstavnici zaklu~il deka postoi obostrano zadovolstvo so dijalog da se re{at problemite.Ministerot za obrazovanie, pak, Nikola Todorov, so “poè{ka” glava gi prifa}a reakciite. Za protestite na univerzitetskite profesori,

koi se zakaàni za denes, toj veli deka se reakcija na grupa koja od li~ni politi~ki ambicii probuva od ova da napravi seriozno politi~ko pra{awe.I rektorot na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij, Velimir Stojkovski, koj do neodamna ne se soglasuva{e so zakon-skite izmeni, ne go poddrùva profesorskiot protest, zatoa {to “problemite treba da se re{avaat vo institucii, a ne

na ulica”. SDSM, pak pora~a, VMRO-DPMNE da ne ja prefrla vi-nata za nivnata nesposobnost, na drugi. "Va{ite partiski vojnici, eden den se la`ni tutunari, drug den la`ni `rtvi na tranzicijata, tret den la`ni studenti {to go podrùvaat va{iot reìm, a denes smislivte i zdru enie za nesovesno lekuvawe”, istakna potpretsedatelot na partijata, Andrej Petrov.

VMRO-DPMNE: [TRAJKOVITE SE VO RE@IJA NA SDSM!VMRO-DPMNE obvini deka protestite koi denovive stanuvaat s$ poaktuelna pojava se reìrani od strana na SDSM i imaat za cel, kako {to velat, da sozdadat vpe~atok na revolt, nepotrebna tenzija i da gi prikaàt kako nezadovolstvo od ovaa Vlada.Kako dokaz, portparolot na VMRO-DMPNE, Aleksandar Bi~ikliski, nabroi del od {trajkuva~ite, koi imaat i politi~ki anga`man vo SDSM i LDP.

9Kompanii / Pazari / FinansiiPREGLED VESTI�


BLOKIRAN PREMINOT EVZONI

Sopstvenicite na gr~ki benzinski stanici go blokiraa grani~niot premin Evzoni na gr~ko-makedonskata granica. Be{e najaveno deka

preminot }e bide zatvoren do prvata polovina od v~era{niot raboten den. Benzinskite stanici protestiraat protiv odlukata na vlasta da dozvoli odnovo proda`ba na gorivo na bescarinski benzinski stanici na granicite so Albanija, Makedonija i Tur-cija. Istovremeno, vozovite vo Grcija denes (po~nuvaj-}i od v~era) ne se dviàt, otkako Sindikatot na ma{inistite odlu~i da svika {trajk vo znak na pro-test protiv planovite za restrukturirawe i zakrep-nuvawe na èleznicite. Patnicite so me|unarodni vozovi }e bidat prevezuvani so avtobusi. Do petok }e bidat zatvoreni i aptekite vo cela Grcija, po-radi protestite na farmacevtite protiv izmenite vo zdravstveniot sistem.

ONE VOVEDE NOVI MO@NOSTI NA BOOM TV

ONE ja voveduva novata nadgradena verzija na softverot za Boom TV, koja ovozmoùva pauzirawe, snimawe i potsetnik na programata, mo`nosti za koi nema

dopolnitelno da se naplatuva. Pauziraweto dava mo`nost za pauza na programata i nejzino povtorno sledewe od mestoto na koe zastanal korisnikot i moè da trae do 32 minuti.Snimaweto na programata na Boom TV im ovozmoùva na korisnicite da napravat snimka od emisija, serija, film, koi ne se vo mo`nost da gi gledaat vo realnoto vreme. Funkcijata potsetnik mu ovozmoùva na korisnikot da ne propu{ti programa koja saka da ja sledi. Za da moè da gi koristat novite funkcionalnosti na Boom TV, postojnite korisnici }e treba da napravat nadgradba na softverot (avtomatska ili manuelna), no i da imaat USB memoriski stik so prepora~an kapacitet od 4 gigabajti.

Novite korisnici po prvoto vklu~uvawe na Boom TV priemnikot avtomatski }e go dobijat noviot softver.

MAKEDONIJA ]E BARA IMOT NA FIRMITE VO PORANE[NA SFRJ

Makedonija }e pokrene nova inicijativa za

pobaruvawe na imo-tite na nekoga{nite kompanii na prostorot na porane{na Jugo-slavija. Dve decenii po raspadot na SFRJ, se najavuva evidentirawe na rastureniot imot na Treska, Agrohemizacija, Emo-Ohrid, Gazela, Ohis, Vitaminka, Agroplod, Interimpeks, 11 Oktomvri i drugi na teritorijata na sega{na Srbija. Srpskiot vesnik "Ve~erwe novosti" objavi deka neodamne{niot ~len na Me{ovitata komisija za sukcesija na imotot na porane{nata SFRJ, Viktor Gaber, potvrdil deka ova sega e vo nadle`nost na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor. Toa }e angaìra advokatska kancelarija, {to }e im pomogne da se najde model za popis na imotot na ovie kompanii. Se pretpostavuva deka vo eks-JU dràvite ima nad 100 objekti so vkupna povr{ina od okolu 20.000 metri kvadratni, a sopstveni~kata struktura e nejasna. P

otro{uva~kata k o { n i ~ k a na edno ~e-t i r i ~ l e n o semejstvo re-alno e dvojno

poskapa od taa {to ja presmetuva Dràvniot za-vod za statistika. Spored presmetkata na kalkula-torot za li~na inflacija, {to go izrboti Centarot za ekonomski analizi (CEA), na edno semejstvo mese~no mu trebaat 22.650 den-ari za hrana, pijalaci, higiena i komunalii, a ne 12.212 denari, kako {to presmetuva Zavodot za statistika. Ovie presmetki se vrz baza na kalkulaciite {to gi napravi “Kapital”, pri {to se zemeni mese~ni pri-mawa od 15.000 do 18.000 na edno lice na vozrast od 25 do 30 godini za periodot od noemvri 2009 do noemvri 2010 godina i mese~nite tro{oci na edno ~etri~leno semejstvo. Kalkulatorot na CEA vrz baza na ovie podatoci presmeta li~na inflacija od 4,78%, {to e mnogu pove-}e sporedeno so prose~nata stapka na inflacija koja ja presmeta Zavodot za statis-tika vo noemvri minatata godina od samo 2,9%.Ako ovaa potro{uva~ka ko{ni~ka se sporedi so cenite na osnovnite produk-ti vo noemvri 2009 godina, izleguva deka tro{ocite za

ìvot na edno ~etiri~leno semejstvo za edna godina porasnale za 1.083 denari. Spored presmetkata na ka-lkulatorot na CEA, vo pres-metkovniot period za edna godina najmnogu porasnale cenite na masloto za jadewe, te~nite goriva, elektri~nata energija, vodata, {e}erot i ovo{jeto.Ova u{te edna{ pokaùva deka podatocite za inflacija koi sekoj mesec gi objavuva Dràvniot zavod za statis-tika ne soodvetstvuvaat so realnite tro{oci na edno ~etiri~leno semejstvo.Od CEA velat deka ovoj ka-lkulator dava mo`nost sekoj da ja presmeta li~nata stapka na inflacija, prilagodena

na li~nata potro{uva~ka ko{ni~ka.“Presmetkata na vlijani-eto od porastot na cenite e od isklu~itelna va`nost za racionalno vodewe na doma{nite buxeti”, veli Bor~e Tren~evski, analiti~ar vo CEA.Toj pojasnuva deka podatocite na Zavodot za statistika za vlijanieto na inflacijata vrz potro{uva~kata ko{nica se pravat za 597 proizvodi vo osum gradovi vo Makedonija i oti so niv se meri prose~noto vlijanie na inflacijata.“Nie ne ja osporuvame met-odologijata na Zavodot, no ne postojat dve individui koi imaat ista potro{uva~ka ko{nica i koi isto gi pogodu-

va op{tiot rast na cenite. Vo zavisnost od strukturata na potro{uva~kata ko{nica, razli~no e i vlijanieto na inflacijata. Zgolemuvaweto na odredeni ceni kaj nekogo pove}e vlijae vrz doma{niot buxet, a kaj nekogo pomalku, vo zavisnost od proizvodite {to gi koris-ti”, potencira Tren~evski. Od CEA prognoziraat deka cenite na osnovnite proizvodi }e prodolàt da rastat."Iako proekciite na Vla-data se deka inflacijata vo 2011 godina }e se bide 2%-3%, sepak, spored toa kako sega se dviàt cenite na svetskite pazari, inflacijata }e bide povisoka", veli Tren~evski.

LI^NATA INFLACIJA DVOJNO POVISOKA OD STATISTI^KATA

KALKULATOR ZA LI^NA POTRO[UVA KA KO[NICA

ALEKSANDRA [email protected]

Spored kalkulatorot za li~na inflacija, {to go izrboti Cen- �tarot za ekonomski analizi, potro{uva~kata ko{ni~ka na edno ~etiri~leno semejstvo vo momentov iznesuva 22.650 denari i e re~isi dvojno poskapa od taa {to ja presmetuva Zavodot za statistika

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

BERZANSKI INFORMACII

2.550

2.570

2.590

2.610

2.630

2.650

2.670

2.690

2.710

20/01/11 21/01/11 22/01/11 23/01/11 24/01/11 25/01/11 26/01/11

MBI 10

2.800

2.810

2.820

2.830

2.840

2.850

2.860

2.870

2.880

20/01/11 21/01/11 22/01/11 23/01/11 24/01/11 25/01/11 26/01/11

MBID

117,00

117,10

117,20

117,30

117,40

117,50

20/01/11 21/01/11 22/01/11 23/01/11 24/01/11 25/01/11 26/01/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 26.01.2011

ALK (2009) 1.431.353 4.449,54 390,18 11,40 1,02

BESK (2009) 54.562 7.800,00 341,43 22,85 0,23

GRNT (2009) 3.071.377 634,78 105,83 6,00 0,63

KMB (2009) 2.014.067 3.475,57 533,81 6,51 1,01

MPT (2009) 112.382 32.453,00 / / 0,90

REPL (2009) 25.920 42.000,60 5.625,12 7,47 0,84

SBT (2009) 389.779 3.473,89 211,39 16,43 0,79

STIL (2009) 14.622.943 231,31 0,11 2.091,80 3,23

TPLF (2009) 450.000 3.765,41 61,42 61,31 1,10

ZPKO (2009) 271.602 2.356,00 / / 0,31

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 26.01.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 210.091 22 297,76

обични акции 129.785 99 -17,04

Вкупно Официјален пазар 339.876 121 62,42

обични акции 32.425 36 114,07

Вкупно Редовен пазар 32.425 36 114,07

26.01.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

РЖ Услуги Скопје 297,00 10 22.275

Макпетрол Скопје 32.453,00 10 324.530

Макстил Скопје 231,31 8,62 1.003.641Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 157,00 8,28 77.558

Стопанска банка Битола 3.473,89 6,9 312.650

Макошпед Скопје 307 -4,06 55.260

Машинопромет Скопје 1367 -2,98 314.410

0 0,00 0,00 0

0 0,00 0,00 0

0 0,00 0,00 0

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје 4449,54 2,71 1.592.935

Топлификација Скопје 3765,41 2,29 1.536.288

Гранит Скопје 634,78 4,70 1.427.610

Комерцијална банка Скопје 3475,57 0,70 1.206.022

Македонски Телеком Скопје 551,83 0,58 1.110.282

26.01.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

26.01.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 32.033.209,18 2,71% 11,49% 9,22% 2,78% 2,08% 25.01.2011

ILIRIKA GRP 45.462.228,02 -2,50% 2,75% 9,59% -2,46% 10,74% 25.01.2011

Иново Статус Акции 19.106.633,10 6,93% 10,37% 2,27% 7,37% -8,95% 25.01.2011

KD Brik 33.469.331,02 -1,45% 2,51% 5,18% -1,49% 14,74% 25.01.2011

KD Nova EU 21.861.288,80 3,72% 6,37% 7,69% 3,67% 1,40% 25.01.2011

КБ Публикум балансиран 25.563.154,62 2,99% 4,46% 5,10% 3,07% 2,71% 25.01.2011

26.01.2011

So zasilen inten-zitet po~naa da rastat prinosite i imotite na doma{nite inves-ticiski fondovi

od po~etokot na godinata dosega. Za samo 25 dena od ovoj mesec vkupniot imot na 6-te otvoreni investi-ciski fondovi porasna za 8%, dostignuvaj}i vrednost od 2,9 milioni evra. Od fondovite velat deka glavni pri~ini za toa se rastot na vrednosta na sredstvata vo koi investiraat fondovite i zgolemeniot broj investi-tori koi kupuvaat udeli vo fondovite. Poradi vra}aweto na optimizmot na svetskite i regionalnite berzi, od po~etokot na godinata dosega so zabrzano tempo rastat i prinosite na 6-te fondovi. Najgolem pri-nos, 7,4%, od po~etokot na godinata dosega (26 januari) ima fondot Inovo status akcii, a vtor po visinata na prinosot e fondot KD Nova Eu so 3,82%. Ilirika JIE ima prinos od 3,55% od po~etokot na godinava dosega, dodeka KB Publikum balansiran ima prinos od 2,90%. Vo negativa se dva od {este fondovi - Ilirika

INOVO STATUS AKCII SO NAJGOLEM PRINOS OD 7,4%

ZASILENO RASTAT IMOTITE I PRINOSITE NA FONDOVITE

So zasileno tempo raste vkupniot imot i prinosite na 6-te otvoreni investiciski fondovi od po~etokot na godinava dosega. Za 25 dena vkupnata vrednost na site fondovi vo zemjava e zgolemena za 8%, a najgolem prinos, 7,4%, vo istiot period ima fondot Inovo status akcii. Direktorite na dru{tvata do krajot na godinata o~ekuvaat dvojno zgol-emuvawe na vkupniot imot na site 6 fondovi

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 26.01.2011)

METODI [email protected]

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

Trguvaweto na Makedon-ska berza vo tekot na v~era{niot den povtorno

prodolì so zasileno tempo. Pokraj zgolemeniot rast na prometot, koj dostigna vred-nost od 33,1 milioni den-ari, trguvaweto go odbeleà i blok-transakcijata so 12,05% od glavninata na Ma{inopromet, kompanija koja na barawe na doveritelite se nao|a vo pretste~ajna postapka. Vkupniot iznos na ovaa transakcija e 10,2 milioni denari, a istrguvani se 8.193 akcii po cena od 1.247 denari za akcija, koja e za 8,7% poniska vo odnos na prose~nata cena od 1.367 denari.Od ostanatite hartii od vrednost, vo trguvaweto do-miniraa obvrznicite, so koi e ostvaren vkupen promet od 12,9 milioni denari, od koi 12,5 milioni denari bea ostvareni so devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija.Kaj akciite na kompani-ite isto taka ima{e malo razdviùvawe vo odnos na brojot na akcii so zgolemen promet. Za razlika od pre-thodnite dva dena, duri {est akcii trguvaweto go zavr{ija so promet pogolem od eden milion denari. Najgolem pro-met od 1,5 milioni denari

be{e ostvaren so akcijata na Alkaloid, a re~isi identi~en be{e i prometot so akcijata na Toplifikacija. Akci-ite na Komercijalna banka, Granit, Makstil i Makedonski telekom se ostanatite ~etiri akcii so milionski promet.Na osnovniot berzanski in-deks MBI-10, pak, mu nedosti-gaa samo dva procentni poeni za da go povtori dnevniot rast od 6% koj go ima{e minatata nedela. MBI-10 trguvaweto go zavr{i so rast od 4,16% na 2.702,19 indeksni poeni, a prodolì i rastot na indeksot na javnoposedu-vanite dru{tva MBID, koj v~era iznesuva{e 1,2%, so {to dene{noto trguvawe }e go po~ne so vrednost od 2.871,89 indeksni poeni. In-deksot na obvrznicite OMB, kako i vo vtornikot, taka i v~era povtorno beleì pad na vrednosta od 0,22%, zavr{uvaj}i na 117,06 in-deksni poeni.Od 27 hartii od vrednost, koi bea predmet na trguvawe, 17 od niv beleàt rast na cenata, a samo tri denot go zavr{ija so pad. Najgolem rast, 10%, ima{e akcijata na R@ Uslugi, a najgolem pad, 4,06%, akcijata na Mako{ped. Kaj sedum hartii od vrednost nema{e nikakvi promeni na cenata.

GRP so negativen prinos od -2,03%, mereno za istiot period i KD Brik so prinos od -0,87%.Ovoj pozitiven signal na po~etokot od godinava vleva optimizam kaj direktorite na fondovite. Tie smetaat deka 2011 godina }e bide daleku podobra za nivniot biznis, za razlika od mina-tata godina. Vo Inovo status, povedeni od momentalniot optimi-zam, o~ekuvaat prinosot na nivniot fond do krajot na godinata da stigne i do 20%, iako lani toj iznesuva{e -16,3%.“Gledano od makroekonom-ski aspekt, proekciite se pozitivni. O~ekuvame deka i pazarot na kapital }e gi sledi ekonomskite dvièwa. Sepak, 2011 godina }e bide te{ka ekonomska godina, osobeno vo delot na likvid-nosta na stopanstvoto. Toa {to ni dava optimizam e dobrata likvidnost na bankite, koi se vo kondicija da gi sledat proektite na svoite klienti”, veli Kosta Kostadinovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika fond me-naxment.Minatata godina be{e te{ka za dru{tvata za upravuvawe so investi-ciski fondovi poradi maliot obem angaìrani

7,45%Inovo status

3,82% KD Nova Eu

3,55%Ilirika JIE

2,90%KB Publikum balansiran

-2,3 Ilirika GRP

-0,87% KD Brik

(Procentite gi iskaùvaat prinosite na fondovite

od 1 do 25 januari)

sredstva, nedovolni da gi pokrijat nivnite opera-tivni tro{oci. Vo odnos na postignatite rezultati na godi{no nivo, treba da se ima predvid deka tie se razli~ni, bidej}i sekoj od fondovite ima razli~na investiciska politika, geografski fokus na investi-rawe, kako i struktura na imot od aspekt na u~estvoto na akcii i obvrznici.

"Konkretno, {to se odnesuva do KB Publikum balansiran, ne se ostvarija na{ite o~ekuvawa vo pogled na planiraniot prinos na ovoj fond. Neostvareniot planiran prinos glavno e rezultat na izloènosta na makedonskiot pazar, kade {to makedonskiot berzan-ski indeks MBI-10 padna 17%", veli Goran Markovski, direktor na dru{tvoto KB Publikum invest. Sepak, i toj o~ekuva godi-nava da se kompenziraat negativnite efekti od 2010 godina. "Tokmu u~estvoto na make-donskite kompanii vo fondot i nivnata zna~ajna potcenetost vo odnos na realnite vrednosti pretsta-vuva osnova za zgolemeniot optimizam vo po~etokot na 2011 godina vo odnos na naredniot period. O~ekuvam da dojde do pribliùvawe i podobruvawe na doma{nite makroekonomski rezultati vo odnos na ostanatite raz-vieni i raste~ki ekonomii, a sledstveno na toa, i zgolemuvawe na vrednosta na makedonskite kompanii", veli Markovski.Vo fondovite o~ekuvaat zgolemuvawe na brojot na investitori, odnosno uplati, a so toa i dvojno zgolemu-vawe na vkupniot imot na site 6 fondovi do krajot na godinata.

BLOK-TRANSAKCIJA SO AKCII NA MA[INOPROMET

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,77% 3,67% 4,38% 5,34%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА 2,50%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5,50% 6,25% 6,50% 9,15% 9,65%

ЕМУ евро 61,5156 Комерцијална 5,50% 6,50% 6,80% 9,60% 10,00%

САД долар 45,2454 НЛБ Тутунска 5,00% 6,30% 6,70% 9,50% 9,70%

В.Британија фунта 71,3638

Швајцарија франк 47,7940

Канада долар 45,2487 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 44,8234 61,6 46 72 47,8Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Se ukinuva izved-beniot proekt , gradbite }e se kategoriziraat vo samo dve kat-egorii i nema

da se izdava odobrenie za gradba za izgradba na garaì, potporni yidovi ili bazeni koi se gradat na istata parcela kade {to se nao|a obejktot za domuvawe. Ova se del od izmenite na dvata klu~ni zakoni vo grade`ni{tvoto - Zakonot za gradba i Zakonot za prostor-no i urbanisti~ko planirawe, koi ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, v~era gi prezentira{e pred grade`nite kompanii, ~lenki na Stopanskata komora na Makedonija. Celta na izme-nite na dvata zakoni e da se skrati procedurata za iz-davawe dozvoli za gradba i da se poednostavi postapkata za po~nuvawe na gradbata. Spored Janakieski, zna~ajna izmena od Zakonot za gradba, so koja zna~itelno }e se poednostavi procedurata za gradewe, e toa {to za gradbi nameneti za individualno domuvawe so povr{ina do 200 metri kvadratni nema da ima revizija na osnovniot proekt, nitu, pak, }e se vr{i nadzor na izgradbata.“Ovaa izmena se pravi bidej-}i se raboti za poednostavni gradbi koi }e se stavat vo upotreba so izjava na izveduva~ot zaverena na notar, so koja }e se potvrdi deka objektot e izgraden so-glasno pravilata za gradba i osnovniot proekt”, objas-nuva ministerot. Grade`nite kompanii vo vakvata izme-na prepoznaa mo`nost za zlupotreba, bidej}i, kako {to

GRADE@NICITE OÊKUVAAT POSLO-@ENA, A NE POEDNOSTAVNA PROCEDURA

PREZENTIRANI KLU^NITE ZAKONI ZA GRADE@NI[TVO

Vo izmenite na Zakonot za gradba i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, grade`nicite, namesto olesnuvawe, gledaat uslo`nuvawe na nivnata rabota. Ukinuvaweto na izvedbeniot proekt, spored grade`nicite, }e go zgolemi brojot na nekvalitetni gradbi i }e ja pottikne rabotata na crno

SOWA [email protected]

ODOBRENIJATA ZA GRADBA DOGODI-NA ]E SE IZDAVAAT ELEKTRONSKI Ministerot za transport, Mile Janakieski, olesnuvaweto na procedurata pri dobivawe dozvola za gradba e samo podgotvitelna faza kon elektronskiot sistem za vadewe grade`ni dozvoli koj treba da se implementira vo juni idnata godina.

velat, }e se otvorat “sivite” kanali za rabota na crno. “Ako nema nadzoren inèner na ovie objekti, nema koj da ja kontrolira rabotata, {to ostava mo`nost za zgolemu-vawe na brojot na nekvalitet-ni gradbi. ]e se zgolemi i brojot na grade`nici koi rabotat na crno koi i sega gi ima mnogu”, veli Du{ko Bonev od grade`nata kom-panija Biro 92 od Strumica. Vo re~isi site izmeni na dvata zakoni, grade`nicite, namesto olesnuvawe, prepoz-naa uslo`nuvawe na niv-nata rabota. Smetaat deka dràvata ne smee da go ukinuva izvedbeniot proekt, bidej}i toj pretstavuva doka-zna dokumentacija za dobro izraboten proekt, koj }e sluì kako garancija i na investitorot i na korisnikot na objektot. “Se slu~uva mnogu ~esto os-novniot proekt da bide vidno izmenet vo tekot na gradbata, posebno za niskogradbi, kako {to se avtopati{tata, i za niv vaì praviloto deka proektot zavr{uva koga }e se zavr{i gradbata. Ova e zatoa {to se slu~uvaat razni devijacii i svle~i{ta i ne moè s$ da se predvidi, pa makar i da e administra-tivna zgrada. Toa zna~i deka finalniot proekt na izvedena sostojba e klu~niot i traen dokument koj i po 30 godini ostava traga i toj mora da postoi”, deciden e Sa{o Strezovski od grade`nata kompanija Pelagonija. Vo Ministerstvoto za trans-port, pak, velat deka izmenite na zakonite glavno se donese-ni vrz baza na preporakite na Me|unarodnata finan-siska korporacija IFC, koja, spored ministerot za trans-port, Janakieski, ukaàla na postoewe pregolem broj proekti i prepora~ala nivno

VINARSKATA VIZBA TIKVE[ OÊKUVA RAST NA PRIHODITE OD 26,6%

]E BIDE LI FATMIR BESIMI IDNIOT GUVERNER NA NBM?

Vinarnicata Tikve{ o~ekuva deka godi-nava }e se zgolemi

konkurencijata me|u doma{nite i internacio-nalnite proizveduva~i na regionalniot vin-ski pazar. Vo proekciite za 2011 godina kom-panijata najavuva deka planiraat da se izdvojat od konkurencijata, ne samo po cenite, tuku i po kvalitetot. Od Tikve{ si postavile za cel godinava

da go vratat nivoto na proda`ba od 2008 godina, poradi {to planiraat osobeno da ja zasilat proda`bata vo delot na "klasik" vinata. Vo odnos na proda`no-promotivnite aktivnosti, vo fokusot na kompanijata e da gi zadràt tradicionalnite pazari vo regionot, no i da otvoraat novi pazari za plasman na svoite proizvodi. Od Tikve{ o~ekuvaat i deka vo 2011

godina }e ja zgolemat proda`bata na vino vo alternativni, nekonvencio-nalni pakuvawa. Rakovodstvoto na vinar-nicata najavuva rast na prihodite za 26,6% spore-deno so minatata godina. O~ekuvaat i da ja zgolemat naplatata i likvidnosta. So podobro planirawe i pogolema efikasnost vo proizvodstvoto, Tikve{ }e gi ostvaruva planovite zacrtani za ovaa godina.

Koalicioniot partner vo Vladata, partijata DUI, se dogovorila so VMRO-

DPMNE aktuelniot minister za ekonomija, Fatmir Besimi, da bide idniot guverner na Narod-nata banka na Makedonija. Ovaa informacija v~era prote~e vo mediumite, no s$ u{te nikoj ne ja potvrduva. Portparolot na DUI, Ermira Mehmeti, tvrdi deka ni{to ne znae. Izvori na “Kapital” velat deka s$ u{te ne e do kraj re{eno koj }e go nasledi Petar Go{ev na guvernerskata funkcija, koja

}e ja napu{ti vo maj. Spored na{ite izvori, premierot Nikola Gruevski i liderot na DUI, Ali Ahmeti, imale sredba minatata nedela, no ne se znae dali zboruvale i za idniot guverner na Narodnata banka na Makedonija. Navodno, od DUI vr{ele pritisok toa da bide niven kadar, a toa e Besimi, koj po profesija e makroekonomist. No, se znae deka pozicijata guverner e atraktivna, odnosno “rezervi-rana” za u{te nekolku imiwa. Kako konkurencija na Besimi

se spomenuvaat ministerot za finansii, Zoran Stavreski; viceguvernerot Dimitar Bogov; direktorot na Carinskata upra-va i porane{en viceguverner, Van~o Kargov; profesorot na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, Mihail Petkovski. Kako fa-vorit na pretsedatelot Ivanov se spomenuva Qubomir Keken-ovski, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje.“Bitkata” doprva }e se razgo-ruva, zatoa {to se bliì mo-mentot koga Sobranieto treba da go izbere noviot guverner.

sveduvawe na edinstven, os-noven proekt. Ministerot za transport na-javi zna~itelno olesnuvawe za dobivawe odobrenie za gradba na normalni gradbi, dodeka za industriski objek-ti-zagaduva~i }e se izrabotat dopolnitelni podzakonski akti so Ministerstvoto za ìvotna sredina, za koi }e se bara studija za ìvotna sredina. Za dobivawe dozvola za gradba, investitorot pod-nesuva glaven proekt do op{tinata, koja treba vo

istiot den da gi informira instituciite kako {to se Direkcijata za za{tita i spasuvawe, javnite komunalni pretprijatija ili drugi in-stitucii, koi, pak, vo rok od sedum dena treba da dadat zabele{ka na predmetot. Dokolku ne se izjasnat, toa }e zna~i pozitiven odgovor, a dokolku se slu~at {teti na idnata gradba, tie }e padnat na tovar na nadle`nata in-stitucija . EVN nema da bara energetska soglasnost, za koja dosega se ~eka{e i do eden mesec, tuku

MILE JANAKIESKI � , minister za transport i vrski “Izmenite na Zakonot za gradba predviduvaat ukinuvawe na odobrenieto za gradba na garaì, bazeni, septi~ki jami ili ogradi koi se vo funkcija na objektot za domuvawe i koi se gradat na istata urbanisti~ka parcela. Se raboti za ednostavni gradbi koi se vo funkcija na drug objekt i nema potreba od posebna dozvola za gradba, kako ni od nadzoren inèner, zatoa {to toa e dopolnitelen nepotreben tro{ok za toj {to gradi.”

}e ima obvrska vedna{ da go priklu~i objektot. Op{tinata ima u{te se-dum dena da gi razgleda zabele{kite na instituciite i da se proiznese za predme-

tot vo rok od 15 dena. Izmeni ima i kaj urba-nisti~kite planovi, odnosno se predviduva da se donese nov urbanisti~ki plan i za samo edna parcela.

Fokus12 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

VIKTORIJA [email protected]

SRBIJA “ZABRANI” IZVOZ NA @ITO ZATOA [TO STANUVA PRESKAPO

Srbija moè da ja ostavi Makedonija bez p~enica. Srpski melni~ari za "Kapi-tal" velat deka po odlukata na srpskata Vlada od 1 fevruari

godinava da vovede taksa za iz-voz od 45 evra po ton, prakti~no

proda`bata

]E OSTANE LI MAKEDONIJA

NA PRVIOT DEN NA FORUMOT VO DAVOS

LIDERITE SE PLA[AT OD ZGOLEMENITE DANOCI BORO MIRÊSKI

Enormniot rast na cenite i fiskalniot sistem vo Evropa, koj nikako da se stabilizira, i toa kako moè i da im go rasipe raspoloènieto na

prisutnite lideri na godi{niot sosta-nok na Svetskiot ekonomski forum (SEF) vo Davos. Wujor{kiot dneven vesnik "Volstrit ùrnal" istaknuva deka liderite na najgolemite kor-poracii treba da bidat pogolemi optimisti vo idnina, so ogled na faktot deka na finansiskata kriza s$ u{te ne & do{ol krajot. "Nekolku zna~ajni finansiski riz-ici bea glavna tema na sostanokot, a se postavija i brojni pra{awa

za dràvnite dolgovi i valutnata nestabilnost", re~e operativniot direktor na SEF vo Amerika, Kevin Stajnberg. Analizata na SEF pokaà deka korpo-rativnite lideri bile povnimatelni vo ekot na recesijata otkolku denes. Stajnberg dodava i deka nedostigot od prirodni resursi moè da go ote`ni razvojot na svetskata ekonomija."Denes, raspoloènieto me|u svetskite lideri e mnogu podobreno od pred nekolku godini. Izminatiot period tie bea posveteni na iznao|awe efektivni merki za za{tita od finansiskata kriza, a denes se podgotveni da dis-kutiraat i za razvojni strategii na podolg rok", istakna Stajnberg. Od kompanijata za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi Kraft

fuds istaknaa deka nivnite pret-stavnici vo Davos }e razgovaraat so site politi~ki lideri, so nevla-diniot sektor i so pretstavnicite od konkurentskite kompanii za da gi ubedat da izrabotat zaedni~ka strategija za borba protiv nedostigot od hrana, za promocija na zdraviot ìvoten stil i za odr`livost na zemjodelstvoto. "Prehranbenata industrija ne e filan-tropija. Toa e isklu~itelno isplatliv biznis", re~e Sanxaj Kosla, direktor za razvojni pazari na Kraft. So svoeto prisustvo vo Davos svetot go po~estija i Xejmi Dimon, izvr{niot direktor na JP Morgan êjs; Muhtar Kent, pretsedatelot na upravniot odbor na Koka-Kola; liderot na indiskata banka ICICI; direktorot

na drugi zemji stanuva nevozmo`na i preskapa. Se predupreduva deka so ova srp-skata p~enica }e dostigne cena od okolu 370 evra za ton, {to e za

35% pove}e od sega{nata cena, a tri pati pove}e od cenata po koja Makedonija uvezuva{e p~enica minatata godina. Melni~ari od Srbija velat deka situacijata so p~enicata tamu e tolku lo{a {to stravuvaat deka }e nemaat ni za svoi potrebi. Tie tvrdat deka Vladata ja vovela taksata za da go spre~i izvozot na p~enica. "Situacijata e mnogu lo{a. Stra-vuvame deka }e nemame p~enica ni za na{i potrebi. Tokmu po-radi toa, na{eto Ministerstvo za trgovija predloì da se vovede taksa za izvoz. Na toj na~in, sakaat da go spre~at izvozot na ìtoto. Duri i ako ne se vo-vede taksata, cenata na na{ata p~enica }e nadmine 300 evra po ton. Ako na toa se dodade i najavenata taksa, cenata nesom-neno }e porasne na pove}e od 350 evra. A s$ pomalku imame

i kvalitetna p~enica. Toa {to go nudime e so mnogu slab kvalitet", veli Sini{a Icajlovi}, izvoznik na p~enica od Srbija.Makedonija so doma{noto proizvod-stvo na p~enica zadovoluva samo polovina od potrebite, a ostatokot go uvezuva od Srbija i od Ungarija. Poplavite vo Avstralija i poàrite vo Rusija enormno go namalija svetskoto proizvodstvo.Poradi nedostigot, pred polovina godina na svetskite berzi p~enicata se prodava{e po rekordni ceni, koi se smetaat za najvisoki vo poslednite 40 godini. Od 120 evra po ton, p~enicata letovo dostigna cena od 280 evra, za sega da se prodava i po 300 evra za ton.

SITUACIJATA GI PLA[I MELNIÂRITE

Makedonskite melni~ari velat deka vakvata situacija e mnogu alarmantna. Ako nema p~enica vo

Srbija i vo Ungarija, ne gledaat drugi potencijalni izvoznici za Makedonija."Situacijata e polo{a otkolku za vreme na najkriznite meseci, koga najvisokata cena na p~enicata dostigna 310 evra za ton. [to se odnesuva do uvozot, Makedonija mora da prodolì da uvezuva od Srbija i Ungarija, zatoa {to po-radi transportnite tro{oci drugite zemji nudat u{te povisoki ceni. A znaej}i deka imame 40%-50% deficit na p~enica, uvozot ni e pove}e od neophoden. Makedonija e zavisna od uvoz na p~enica od Srbija. So iz-voznata taksa, koja srpskata Vlada }e ja vovede za nekolku dena, cenata za Makedonija }e dostigne 370 evra za ton", veli Todor Georgievski od melnicata Kadino.

SE ÊKA POTEG OD AGENCI-JATA ZA STOKOVI REZERVI

Ekspertite smetaat deka ako Vla-

Cenata na p~enicata na svetskite berzi }e nadmine 300 evra za ton, po-radi {to mnogu zemji stravuvaat od nedostig od ìto. Makedonija e edna od niv zatoa {to od fevruari zavisi od uvozot na p~enica. Toj ne samo {to e skap, tuku i nevozmoèn, kako, na primer, od Srbija

��

TODOR GEORGIEVSKI MELNICA KADINO"Situacijata e polo{a otkolku za vreme na najkriznite meseci, koga najvisokata cena na p~enicata dostigna 310 evra po ton. [to se odnesuva do uvozot, Makedonija mora da prodolì da uvezuva od Srbija i Ungarija, zatoa {to poradi transportnite tro{oci drugite zemji nudat u{te povisoki ceni. A znaej}i deka imame 40%-50% deficit na p~enica, uvozot ni e pove}e od neo-phoden. Makedonija e zavisna od uvoz na p~enica od Srbija. So izvoznata taksa, koja srpskata Vlada }e ja vovede za nekolku dena, cenata za Makedonija }e dostigne 370 evra za ton."

TOP 10 DIREKTORSKI SKANDALIKTORSKI SKANDALI

no.10 13KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

MO]NI SEMEJSTVA VO BIZNISOT I POLITIKATA VO JU@NA KOREJA�� Pretsedatelot na upravniot odbor na Hjundai

motors, âng Mon Ku, se soo~i so obvinenie za izmama i pronevera na okolu 400 milioni dolari od kompanijata. Nikoga{ ne be{e obvinet bidej}i pripa|a na ju`nokorejskite "~eboli"

Podolgo vreme vo Ju`na Koreja domini-raat mo}ni familii koi poseduvaat nekol-ku kompanii soedi-

neti vo eden konglomerat. Tie se motorot na ju`no korejskata ekonomija. Ovie familii se poznati pod nazivot "~ebol" (chaebol). Nesporna e i politi~-kata mo} koja ja poseduvaat. Gra|anite na Ju`na Koreja se svedoci na brojni koruptivni skandali na “~ebolite”, od koi se izvlekoa bez kazna zatvor. Takov e slu~ajot so izvr{niot direktor na proizvoditelot na avtomobili Hjundai mo-tors, âng Mon Ku, koj vo 2007 godina be{e obvinet za izmama i pronevera na okolu 100 milioni dolari, koi gi izvlekol od kompaniskata kasa za da podmiti nekolku biznis-partneri. Toj & nanese vkupna {teta na kompanijata od okolu 320 milioni dolari. âng Mon Ku zastana na ~elo na Hjundai motors vo 1999 godina, kako naslednik na negoviot tatko, koj be{e osnova~ na kompanijata. Negovoto sudewe be{e pobe-da za transparentnosta na pravniot sistem i vladeeweto na pravoto vo Ju`na Koreja. No, seto toa padna vo voda koga svetot be{e svedok na sus-pendiraweto na trigodi{nata kazna zatvor vo 2008 godina, koga âng be{e pomiluvan od ju`nokorejskiot pretsedatel Li Mjung Bak. Pred pomalku od pet godini javniot obvinitel Kang ân-vu donese nalog za apsewe na eden od najgolemite "~eboli" vo Ju`na Koreja. Javnoto obvinitelstvo go osomni~i 68-godi{niot âng za pronevera na pari na kompanijata, so {to mu nanel ogromna {teta na godi{niot profit, a ja naru{il i reputacijata na kompanijata. Li Xong-seok, koj be{e glaven sudija, ne ja donese kone~nata odluka na prvoto sudsko ro~i{te. Poradi teìnata na obvinenijata, sudijata mora{e da donese odluka so koja âng dobi nekolkudneven pritvor. Vo me|uvreme, Obvinitelstvoto ja prodolì istragata. Spored Zakonot za krivi~na postapka na Ju`na Koreja, javnite obvin-

iteli imaat pravo da go dràt obvinetiot vo pritvor najmnogu 20 dena, a po istekot na ovoj rok, dokolku ne uspeat da done-sat kone~na presuda, toj ima pravo da se brani od sloboda. Potpretsedatelot na upravniot odbor na Hjundai, Kim Dong-xin, izjavi deka nema da dozvoli âng sam da gi snosi posledic-ite dokolku bide otkrieno kakvo bilo krivi~no delo. "Nie gi delevme obvrskite vo kompanijata i poradi toa jas sum podgotven da ja podelime i kaznata", izjavi toj. Spored portparolot na Hjun-dai motors, skandalot nemal nikakvo vlijanie vrz razvojot na kompanijata. Vo obvinenieto bea vklu~eni i nekolku drugi biznismeni koi imale neposredna sorabotka so "~ebolot" koj im ispla}al ogromni sumi za da mu pomog-nat pri dobivaweto dozvoli za rabota na Hjundai motors vo Seul. Tie se somni~at i za podmituvawe vladini pret-stavnici. Potplatuvaweto drugo lice za da se vlijae vrz treto, za li~na korist, vo Ju`na Ko-reja e kaznivo so zakon. No, ne zaludno âng pripa|a na "~ebo-lite". Nikoj ne otide vo zatvor. Iako na âng sudot mu presudi kazna zatvor od tri godini, toj uspea da izlobira odloùvawe na nejziniot po~etok, za vo 2008 godina da bide celosno osloboden od ju`no korejskiot pretsedatel Li Mjung Bak. Sudot edinstveno uspea da mu dodeli pari~na kazna od edna mili-jarda dolari, koi âng treba{e da gi isplati vo humanitarni celi.Spored oficijalnite izve{tai za raboteweto na Hjundai mo-tors, kompanijata ostvaruva najgolemi profiti od izvozot na avtomobili. Za vreme na ko-ruptivniot skandal, vo 2006 go-dina, kompanijata prodade 2,53 milioni avtomobili "hjundai" i okolu 1,27 milioni avtomobili "kia", {to e za 13% pove}e od proda`bata vo 2005 godina. (So prikaznata za "~ebolite",

“Kapital” go zavr{uva feqtonot za top 10 direk-torski skandali. Od utre

}e ~itate za najdobrite 10 politi~ki memoari.)

A BEZ PÊNICA?!

�� "Volstrit ùrnal" objavi deka liderite na najgolemite korporacii treba da bidat pogolemi optimisti zatoa {to finansiskata kriza s$ u{te ne zavr{ila

LEBOT U[TE POSKAP?O~ekuvame lebot denovive da poskapi u{te za tri denari, velat od melnicata Kadino. Spored proizvoditelite na leb, poslednoto poskapuvawe na lebot od tri denari e minimalno i trebalo da se slu~i odamna. Povisokite ceni na masloto, {e}erot i lebot ja pravat potro{uva~kata ko{ni~ka s$ posiroma{na.

na kineskata Ou{n {iping grup, Vei Xiafu i mnogu drugi korpo-rativni lideri."Ne moè{ da znae{ so kogo }e se sretne{. Sostanokot vo Davos }e bide kako mini-avtobus vo koj }e se vozat lu|e kako ministerot za zemjodelstvo na Tanzanija, direktori na mnogu korporacii, pa s$ do amerikanski senatori", izjavi direktorot na Xeneral mils, Ken Pauel, koga najavi deka }e prisustvuva na sostanokot vo Davos, [vajcarija.Izvr{nite direktori prisutni na Forumot vo Davos ocenuvaat deka doverbata vo globalnata ekonomija po~nala da se zgol-emuva, dobliùvaj}i se do nivoto

od pretkrizniot period. Spored globalnoto istraùvawe na Prajs voterhaus kupers (PriceWaterhouse Coopers International - PWC), 48% od svetskite korporativni lideri se izjasnile deka imaat "golema doverba" vo ekonomskiot rast vo slednite 12 meseci, iako vo pre-thodnite meseci samo 31% od niv bile optimisti. "Doverbata se vrati. Korpora-tivnite lideri {irum svetot ja imaat re~isi istata doverba vo svetskiot ekonomski rast, kako od pretkrizniot period. Izlegoa od "bunkerot" na psihi~ki zastoj, koj be{e rezultat na te{koto preìvuvawe na globalnata re-cesija", izjavi Denis Nali, pre-

tsedatel na PWC. Najslabi rezultati vo odnos na zgolemuvaweto na doverbata pokaàa Britancite. Samo 15% od korporativnite lideri vo Bri-tanija izjavile deka imaat doverba vo nacionalniot ekonomski rast ovaa godina. Spored ova istraùvawe, do-verbata na biznis-elitata se zgolemila vo Indija, Avstrija, Kolumbija, Kina i Tajland. Korpo-rativnite lideri od Evropa, pak, se najskepti~ni vo odnos na ova pra{awe. Isklu~ok e samo Ger-manija, bidej}i 80% od germanskata biznis-elita veruva vo enormno ekonomsko zakrepnuvawe na ger-manskiot pazar godinava.

data itno ne gi oslobodi stokovite rezervi, nedostigot od p~enica }e gi vivne "do plafon" cenite na proizvodite i uslugite. “Agencijata za stokovi rezervi ne postoi samo za ukras, tuku za da dejstvuva vo vakvi situacii”. Tie zalihi ne se ~uvaat za da se upotrebat samo za vreme na vojna ili sli~no. Biroto za stokovi rezervi treba da deluva vo vakvi situacii, koga direktno ni se zakanuva seriozen nedostig od p~enica”, velat tie.Poznava~ite u{te pred nekolku meseci go vklu~ija alarmot i predupredija deka dokolku ne se upotrebat stokovite rezervi, Make-

donija }e ostane bez ìto."]e nema od kade da nabavime p~enica. Srbija i sega taktizira so cenite, na nekoj na~in zloupotrebu-vaj}i ja na{ata situacija. Koga }e sekne srpskiot izvoz, }e barame izlez vo daleku ponekvalitetnata p~enica od Turcija i Bugarija. No, dodeka da se dogovorime i so niv, situacijata }e eskalira", veli za "Kapital" dobroupaten izvor. Neoficijalno, Ministerstvoto za zemjodelstvo dalo zeleno svetlo da se iskoristat 25.000 toni ìtarki od stokovite rezervi za potrebite na melni~ko-pekarskata industrija, no za ovaa merka da stapi na sila se ~eka potvrda od

Vladata. Od Ministerstvoto v~era ostanaa nedostapni za kakov bilo komentar na ovaa tema.Vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, vo vrska so poskapuvawata na lebot, istakna deka Vladata moè da intervenira preku stokovite rezervi, samo ako oceni deka ima potreba od toa.Zasega, dodade ministerot, nema takva informacija razgledano na nivo na Vlada, no so ogled na dvièwata na berzite mo`no e na slednata sednica ili na nekoja naredna da se razgleda, zavisno od sostojbite na stokovite rezervi, re~e toj.

50%-60%od vkupnite potrebi za p~enica proizveduva Makedonija

370 evra za ton }e dostigne cenata na ton p~enica od Srbija vo na-redniot period, predupreduvaat

ekspertite

45 evra po ton }e bide taksata za izvoz na p~enica, koja srpskata

Vlada }e ja vovede od 1 fevruari

]E POSKAPI I HRANATA VO RESTORANITE?!Imaj}i predvid deka bra{noto se koristi i vo pekarskata i vo konditor-skata industrija, avtomatski }e poskapi sekoj gotov proizvod vo prodavnicite i restoranite, prognoziraat analiti~arite.Spored niv, na red e poka~uvawe na cenite vo restoranite, osven ako ne se namalat trgovskite marì.

FAO: SVETOT E NA RABOT NA KRIZA SO HRANA!

Svetot se nao|a na rabot na kriza so hrana, predupreduvaat od Agencijata za hrana i zemjodelstvo na Obedinetite nacii

(FAO). Vo mese~niot izve{taj FAO objavi deka globalniot indeks na cenite vo dekem-vri dostigna rekordno nivo, nadminuvaj}i go i nivoto od najkrizniot period. Prirodnite katastrofi se predupreduvawe deka cenite na klu~nite kulturi godinava moàt dopolnitelno da se zgolemat.

[efot na Agencijata za hrana na ON, @ak Duif, istakna deka e neophodno itno da se vovedat novi merki za transparentnost na pro-pisi, koi bi se fatile vo kostec so {pekulaci-ite na zemjodelskiot pazar. Na svetsko nivo, Duif prepora~a vo narednite 40 godini zem-jodelskoto proizvodstvo da se zgolemi za 70%, a za 100% da se zgolemi vo zemjite vo razvoj, zatoa {to samo na toj na~in }e se zadovolat realnite potrebi.

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

ALEKSANDAR JANÊSKI STANISLAV PIGONALEKSANDAR JANÊSKI STANISLAV PIGON

sankciite koi EU i SAD gi imaat vovedeno kon Iran izgleda kako izbor so cel.JANÊSKI: Ako e takov iz-borot na Vladata, sigurno napravile i procenka {to dobivame, a {to gubime, osobeno od perspektiva na ~lenstvo vo NATO i EU. Od letoto minatata godina postoi raste~ki me|unaroden konsenzus za usvojuvawe strogi ekonom-ski sankcii protiv Iran. Merkite usvoeni od strana na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii, Evropskata unija i nekolku drugi dràvi se dopol-nuvawe na golemiot broj zakoni i regulativi koi postojat vo SAD ve}e dolgo vreme.PIGON: Na 1 juli 2010 go-dina pretsedatelot Obama go potpi{a zakonot koj gi regulira seopfatno sankci-ite kon Iran. Zakonot, ~ie kratko ime e CISADA, e so namena da im se onevozmoì na ameri-kanskite i neamerikanskite entiteti, kompanii, banki, konsultantski grupi da pravat biznis so Iran.JANÊSKI: Site tie sankcii gi ograni~uvaat kompaniite da investiraat vo Iran i da trguvaat so Iran vo specifi~ni tipovi biznisi. Toa {to se zboruva vo Makedonija e za iranska kompanija koja saka da investira vo Makedonija, koja, kako {to javuvaat mediumite, mo`no e da ima asistencija od nekoja britansko-iranska firma i britanski ek-sperti.PIGON: CISADA opredeluva sankcii i za kompanii od SAD i za stranski entiteti koi ili pravat biznis vo Iran ili, {to bi rekle,“igraat so tie {to pra-vat”. Noviot zakon, vsu{nost,

funkcionira kako “vtoro nivo na bojkot” na odrede-ni iranski industrii i organizacii koi se na “crnata lista” na SAD. Kako {to informira{e edna makedonska televiz-ija pred nekoj den, PCC i site nejzini podru`nici niz svetot se staveni na listata, efektivno od 16 juni minatata godina. Toa zna~i, sekoj dogovor so tie kompanii od strana na kompaniite od SAD e zabranet i sekoj dogovor na stranski institucii i dràvi so niv e isto taka strogo nabquduvan. Pretpostavuvam deka makedonskite vladini funkcioneri, me|u koi ima i mnogu {to ìveele, studirale i rabotele vo SAD, se dobro zapoznaeni so amerikanskite politiki. JANÊSKI: Pro~itav iz-java na izvr{niot direk-tor i ~len na bordot na direktori na iranskata PCC od ovaa godina, vo

koja kaùva deka po~nale sudska postapka vo SAD za da se sprotivstavat na sankciite koi im gi vovela amerikanskata ad-ministracija vrz nivnata kompanija i podru`nicite niz svetot. Interesna e u{te edna negova izjava od noemvri minatata godina, vo koja veli deka se ori-entirale i na investirawe vo svetot, deka imaat pari i deka dobile dva pred-lozi od Azija i eden od Evropa za da investiraat, no ne moèl da gi kaè imiwata. PIGON: Mo`no e evropska-ta investicija da e tokmu taa {to se najavuva vo Makedonija? Ne znaeme {to }e pravi SAD, so, ajde da re~eme, PCC Makedonija, koga }e se registrira oficijalno vo Makedonija. Dali }e bide prvata kompanija od Make-donija na "crnata lista" na SAD? JANÊSKI: No, biznisot so

Iran e profitabilen za mnogu dràvi, pa duri i za kompanii od SAD, koi toa go pravat tajno. Mi-natata godina televizijata CNBC go obvini privatniot me|unaroden hemiski gigant Transammonia za pravewe zdelka so PCC. Ameri-kanskata Vlada gi vklu~i crvenite svetla na sema-forot i rezultatot be{e {vajcarskata podru`nica na Transammonia objavi vo dekemvri deka gi stopi-rala biznis-aktivnostite vo Iran. Minatata godina ima{e mnogu slu~ai na me|unarodni petrohemiski kompanii, finansiski in-stitucii, konsultantski ku-}i koi gi zatvorija biznisite vo Iran ili prestanaa da rabotaat so iranskite kompanii locirani niz celiot svet poradi pritisokot od SAD i EU. Me|u niv se mo}ni kompanii od energetskiot sektor, kako Total od Fran-cija, Statoil od Norve{ka, ENI od Italija i Royal Dutch Shell od Britanija i Holandija. Nikoj ne saka da ja izgubi mo`nosta za sklu~uvawe biznis-dogovori so amerikanskata Vlada.PIGON: Aleksandar. Toa {to ostanuva da se vidi e kako razli~ni biznisi, eksperti i vladini funk-cioneri }e sorabotuvaat so PCC vo Makedonija, znaej}i deka kompanijata e na “crnata lista” na SAD. Lu|eto i kompaniite koi sakaat da pravat biznis me|unarodno, vo EU i vo SAD moèbi }e se zamis-lat. I nikoj ne znae kolku dolgo }e traat sankciite protiv Iran?JANÊSKI: Isto taka, moè da ima problem i so poddr{kata koja ja dobivame od SAD i EU za razli~ni proekti za

SEMAFORI

PIGON: Na krajot na minatata nedela nekolku novinski agencii prene-soa vest koja ja objavi eden makedonski dneven vesnik. Vesta be{e deka iranskata kompanija Petrochemical Commercial Company (PCC) dobila zeleno svetlo od make-donskata Vlada da investira vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Tie koi se zapoznaeni so istorijata na ekonomskite sankcii protiv Iran moè ova da go razberat kako znak za nekoja nova biznis-situacija.JANÊSKI: Kako i da e, den podocna, poinakvi vesti dojdoa od Istan-bul, kade {to se vodea me|unarodni pregovori za iranskata nuklearna programa. Pregovorite zavr{ija bez dogovor, a visokiot pretstavnik na Evropskata unija za nadvore{na politika i bezbednost, koja ja predvode{e delegacijata vo ime na golemite sili, izjavi deka e razo~arana. Ova zna~i prodolùvawe na crvenoto svetlo na se-maforot i prodolùvawe na sankciite.PIGON: No, ako vesta na makedonskiot vesnik e to~na, toa zna~i deka makedonskata Vlada odlu~ila da ne go po~ituva semaforot koj e reguliran od svetskite sili. Irancite vetu-vaat pari vo vreme na razo~aruva~ki sostojbi so stranskite investicii vo Makedonija. Zna~i, ignoriraweto na

privlekuvawe stran-ski investitori i za sozdavawe podobra biznis-klima, podobra infrastruktura itn.. Dali amerikanskata Vlada i instituciite na EU }e ja prodolàt nivnata pomo{, znaej}i deka pomagaat i na investitor koj e pod strog amerikanski bojkot? PIGON: Ima mnogu tekovni proekti i mnogu naskoro }epo~nat, kako toj na USAID za poddr{ka na Invest Makedonija. Se pra{uvam {to }e napravi direktorot na agencijata za da go regulira dvièweto na amerikanskite eksper-ti. Moèbi }e instali-ra semafor na vratata na agencijata, za tie da znaat koga ima crveno svetlo da ne vleguvaat, zatoa {to se odvivaat pregovori so Iranci. Direk-torot moèbi }e treba isto taka da vklu~i crveno svetlo i da gi stopira aktivnos-tite na ekonomskite promotori vo nekoi dràvi. ]e za{tedi mnogu i od parite na makedonskite dano~ni obvrznici {to odat za skapite TV-reklami me|unarodno. Zo{to da se rasfrlaat pari ako najgolemiot proekt doa|a od dràva kade {to Makedonija nema ekonomski promotor i kade {to ima posto-jano crveno svetlo za emituvawe na CNN.

DIJALOZI NA ÊTIRI NOZE

K O M E R C I J A L E N O G L A S


Balkan / Biznis / Politika16 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

Zagrepskoto ko-munalno pret-prijatie îstota ima proekt za izgradba na fab-

rika za biogas, koj bi se dobival od sobraniot biootpad. Proizvedeniot gas potoa }e se koristi vo javniot gradski prevoz kako pogonsko gorivo ili za proizvodstvo na elektri~na i toplinska energija od obnovlivi izvori. Na primer, so energijata koja bi se dobivala od prerabotka na 20.000 toni biootpad godi{no (pove}e od 11.000 megavat-~asovi), okolu 500 doma}instva vo Zagreb bi moèle da gi zadovolat svoite toplinski potrebi. Vtorata opcija e koli~inata na proizvedeniot zemjen gas (1,2 milioni ku-bici) da se koristi kako pogonsko gorivo dovolno za funkcionirawe na 50 gradski avtobusi.Proektot e razraboten, no za negova realizacija treba da se najdat finan-

sii i lokacija. Osven toa, za ovaa fabrika da bide finansiski opravdana vo Zagreb bi trebalo da se sobira 18 pati pove}e biootpad otkolku denes.Prvi~no, gradeweto na fabrikata treba{e da go finansira vienskoto

komunalno pretprijatie, no rabotata odedna{ zastana na stakleni noze.“Do sorabotka so vien-skiot holding dojde vrz osnova na temelnite delovni kontakti na porane{niot direktor na îstota, Marko Meli~i}.

Be{e predvideno da se osnova zaedni~ka kom-panija za sproveduvawe na toj proekt, pri {to obvrska na gradot be{e da obezbedi lokacija i dovolni koli~ini na biootpad. Razgovor-ite zastanaa tuka i ne

moème da kaème dali }e prodolàt”, soop{tija od îstota.Ako Viena definitivno otpadne kako finansier, Zagreb za fabrikata za biogorivo }e bara pri-vaten investitor. Komu-nalnoto pretprijatie za ovoj proekt pobaralo i nepovratni sredstva od fondovite na Evropskata unija (EU), no s$ u{te ~eka odgovor. Realizacijata na ovoj proekt, kako {to tolkuva koordinatorot na proek-tot, Dinko Sin~i}, bi se odvivala vo nekolku fazi, a za prvata faza od proektot potrebni bi bile okolu {est milioni evra.“Predvideniot kapacitet vo prvata faza e 20.000 toni biootpad, {to bi bilo dovolno za proiz-vodstvo na 1,8 milioni kubni metri biogorivo

godi{no. Toa odgovara na volumenot od 1,2 milioni kubici zemen gas ili energija od 1.000 toni dizelsko gorivo."Me|utoa, pred gradeweto na fabrika vo Zagreb mora celosno da se vospostavi sistem na odvoeno sobirawe na ot-padot. Se procenuva deka godi{no na deponijata Jaku{evac zavr{uvaat okolu 70.000 toni bioot-pad, pome{an so drug komunalen otpad. îstota minatata godina uspeala da sobere samo 1.500 toni biootpad, a toa pretsta-vuva zna~itelen porast vo odnos na 2009 godina, koga bile sobrani samo 350 toni.Spored evropskite direk-tivi, do 2016 godina koli~inata na biora-zgradliviot otpad na deponijata Jaku{evac mora da se namali za 65%. Sin~i} navede deka biootpadot moè da bide iskoristen i za proizvod-stvo na kompost. Me|utoa, vo toj slu~aj nastanuva jagleroden dioksid i pomala koli~ina metan, koj e 20 pati po{teten od jaglerodniot dioksid.

6milion evra

se potrebni za prvata faza od proektot


VESNA [email protected]

Ako gradskoto komunalno pretprijatie obezbedi finansii za realizacija na ambiciozniot proekt za prerabotka na sobraniot biootpad vo gas, toj }e bide dovolen za 500 doma}instva ili za nepre~eno funkcionirawe na 50 gradski avtobusi

��

AVTOBUSITE VO ZAGREB ]E VOZAT NA GORIVO OD GRADSKOTO \UBRE

EKOLO[KI PROEKT


îstota za ovoj proekt pobarala i nepovratni sredstva od �fondovite na Evropskata unija (EU), no s$ u{te ~eka odgovor.

Balkan / Biznis / Politika 17KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

Evropskata investi-ciska banka (EIB) go-dinava }e go potpi{e prviot dogovor za zaem od 500 mil-

ioni evra za fabrikata na Fiat vo Srbija. Ova go najavi {efot na regional-nata kancelarija na EIB za Zapaden Balkan vo Belgrad, Andreas Beikos. Pretstavnic-ite na EIB u{te minatata godina najavija mo`-nost za davawe kredit za mod-ernizacija i pro{iruvawe na proizvodnite kapaciteti vo Fiat avtomobili-Srbija (FAS) vo Kraguevac.“Va{ata vlada ima dobra vizija, {to n$ ohrabruva da go napravime toa”, izjavi Beikos na konferencijata “Gradime zaedno – Upra-vuvawe so infrastruktur-nite proekti vo lokalnata samouprava”, {to se odrà vo Belgrad.Ova e samo u{te eden znak deka avtomobilskata in-dustrija vo Srbija cveta. Fiat avtomobili nedelava soop{ti deka vkupniot iznos na nivnite investicii vo Srbija }e bide 940 milioni evra. Vo blizina na Kraguevac srpskata vlada go podgot-vuva Kormansko pole za

doa|aweto na kooperantite na Fiat. Na ovoj teren, koj ofa}a 67 hektari, treba da se smestat nekolku fabriki, a za nivnite potrebi Vla-data treba da izgradi nov kruèn tek, visokonaponska 110-kilovoltna trafostanica, mernoregulaciska stanica za gas, tovaren èlezni~ki terminal, dva kilometri vodovodna mreà i drugi infrastrukturni raboti. Vo novite fabriki }e ima mesto za 5.000 rabotnici.

I XONSON KONTROLS SAKA DA SORABOTUVA SO FAS

Na Kormansko pole, po itali-janskata kompanija za avto-delovi Maweti mareli, koja

ve}e rezervira{e dve loka-cii, treba da stigne i eden odnajgolemite igra~i na global-niot pazar za avtokomponenti - amerikanskata kompanija Xonson kontrols, gigant koj pokriva 30% od svetskoto proizvodstvo na avtomobilski delovi. Ovaa fabrika ima pove}e od 50 fabriki {irum svetot i vrabotuva 142.000 rabotnici.“Do neodamna bea sopstvenici na Zastava tapacirnica, koja proizveduva navlaki za avto-mobilski sedi{ta, a postojat seriozni indicii deka se zainteresirani za sorabotka so FAS. Poradi golemite tro{oci za transport, nim bi im odgovaralo na Kormansko

pole da izgradat fabrika”, velat od lokalnata vlast vo Kraguevac.Maweti Mareli, koja e eden od najgolemite snabduva~i na Fiat so avtodelovi, vo Kraguevac }e ima dve fabri-ki. Ednata }e bide smestena vo halata za mehani~ka obrabot-ka vo krugot na porane{na Zastava, a instrument-tablite najverojatno }e se proizvedu-vaat vo nova fabrika na Kormansko pole.“]e se lokalizira proizvodst-voto, a Srbija planira pove}eod polovina od delovite pot-rebni za novite modeli na Fiat da se proizveduvaat vo zemjava. Taka }e se namalat

tro{ocite za transport, no i nadvore{niot trgovski defi-cit”, objasnuva sogovornikot na “Politika”. Planot za doa|awe na kooperantite na Fiat na Kormansko pole e pretstaven u{te minatata godina, koga vo Kraguevac prestojuva{e glavniot arhi-tekt na kompanijata, Diego Velini. No, vo momentov infrastrukturnoto opremu-vawe na industriskata zona i po~etokot na izgradbata na fabrikite se odloèni po-radi protestite na lokalnite ìteli od kraguevskite sela, koi ne gi prifa}aat cenite na dràvata za eksproprijacija na zemji{teto.

ELENA JOVANOVSKA

Evropskata investiciska banka (EIB) }e & dade 500 milioni evra zaem na fabrikata na Fiat vo Srbija, a svoeto doa|awe vo Kraguevac go najavi i Xonson kontrols

��

FIAT JA RAZBUDI AVTOINDUSTRIJATANAJAVI ZA NOVI INVESTICII VO SRBIJA

Na po~etokot na mart ovaa godina vo Qubqana }e se otvora prviot restoran za brza ishrana na pozna-

tiot amerikanski svetski sinxir Bugrer King, pi{uva slovene~kiot dneven vesnik "Finance".Kako {to naveduva vesnikot, svojot prv restoran Burger King }e go otvori vo qubqanskiot {oping-centar Sitipark. Fran{izata za ovoj sinxir za brza ishrana ja dobi slovene~kata firma [portina grup, vo sopstvenost na eden od najbogatite Slovenci, Bahtijar Bajrovi}. Od firmata potvrduvaat deka operativno }e go vodat Burger King, koj doa|a vo Slovenija otkako analizata potvrdila deka ovoj pazar e dovolno privle~en.Burger King e vtor najgolem svetski

sinxir za brza ishrana i ima vkupno 12.000 restorani, dodeka Mekdonalds, kako na-jgolem igra~ vo ovoj sektor, ima pove}e od 32.000 restorani {irum svetot.

BURGER KING DOA\A VO SLOVENIJA

Telekom Avstrija e pred prezemawe na hrvatskiot operator na fiksna telefonija Metronet, pi{uva vien-

skiot vesnik "Virt{aftsblat".Vienskiot vesnik, povikuvaj}i se na do-broinformirani izvori, naveduva deka prezemaweto na hrvatskata kompanija e pred zaklu~uvawe.Telekom Avstrija za Metronet }e plati okolu 100 milioni dolari.Avstriskata kompanija vo Hrvatska e prisutna od 1998 godina so operatorot za mobilna telefonija Vipnet.So prezemaweto na Metronet, avstriskata telekomunikaciska kompanija na hrvatski-ot pazar bi pokrila cel paket telekomu-

nikaciski uslugi, od fiksna i mobilna telefonija, do {irokopojasni uslugi.

TELEKOM AVSTRIJA GO PREZEMA METRONET

Za kupuvawe na srpskata prehranbena kompanija Centroproizvod zain-teresirani se dve liderski interna-

cionalni grupacii, Nestle i D-r Etker, objavi srpskiot nedelnik "Nin". Za del od Centroproizvod, koj proizvedu-va slatka programa, zainteresirana e kompanijata Nestle, dodeka pra{kastata programa bi ja kupil D-r Etker, pi{uva nedelnikot. Spored neoficijalni informacii, podgotovkite za zavr{uvaweto na ovaa transakcija se pri kraj, a vkupnata proda`na cena na

Centroproizvod bi trebalo da iznesuva okolu 90 milioni evra. "Centroproizvod vo momentov e vo proces na razvoj na strategii i planovi za id-nina. ]e razgledame razli~ni mo`nosti, a me|u ostanatoto i strate{ki partnerstva, akvizicii i regionalizacija. Vo kontakt sme so pove}e potencijalni strate{ki partneri", istakna direk-torkata na marketing, Olivera Papi}.

NESTLE I D-R ETKER ZAINTERESIRANI ZA KUPUVAWE NA CENTROPROIZVOD


SUBVENCII ZA “PUNTO KLASIK”Srpskata Vlada dava subvencii i niza povolnosti

za kupuvawe novi avtomobili “punto”. Vo sorabot-ka so Kredit agrikol banka, Fiat ponudi poniska kamatna stapka od 4,25% za kupuvawe avtomobil na kredit, so rok na otplata od sedum godini. Kupuva~ite dobivaat i prodolèna garancija od tri godini, odnosno do pominati 75.000 kilometri, a vaì za site vozila kupeni po 1 januari godinava. “Punto klasik aktual” ~ini 6.999 evra, so popust 6.799 evra, a so programata “staro za novo” 6.199 evra. “Blagodarenie na ovie pogodnosti i programata staro za novo, koja ovozmoùva subvencii od 600 evra, “punto klasik” i ponatamu e najatraktivniot avtomo-bil na pazarot”, velat od Fiat avtomobili-Srbija.Vo 2010 godina FAS prodade 15.000 avtomobili “punto klasik”, od koi edna ~etvrtina se izvezeni.

O@IVUVAAT SRPSKITE FIRMI

Za sorabotka so Fiat av-tomobili-Srbija se zain-teresirani i drugi firmi, pred s$, ju`nokorejskata Jura, koja minatata godina vo Ra~a startuva{e so proizvodstvo na elektrosetovi. Srpskata Zasta-va inpro, koja na francuskiot pazar ispora~uva prikolki, e podgotvena da ja pro{iri proizvodnata programa za da vospostavi sorabotka so FAS. Vo fabrikata se podgot-vuvaat za proizvodstvo na rezervoari, branici i drugi delovi. I Promotor irva e podgotvena da vleze vo novata proizvodna programa na FAS Avtomobilskite digalki na ovaa firma ve}e so godini se koristat vo Peò sitroen i Xeneral motors, a se is-probani i na "punto".Ministerot za ekonomija Mla|an Dinki}, minatata godina potpi{a dogovor so pretstavnicite na kompani-jata Tigar za pro{iruvawe na proizvodstvoto na avto-mobilski gumi vo vrednost od 16 milioni evra. Spored dogovorot, Tigar tajers, koja e vo sopstvenost na kompani-jata Mi{elin, }e dobie 4.000 evra za sekoe novo rabotno mesto, odnosno 880.000 evra za novite 220 rabotni mesta. Datumot za realizacija na ovoj investiciski proekt e januari 2012 godina.

Svet / Biznis / Politika18 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

Tajnite bezbednosni slu`bi na Vladata na Vladimir Putin ne uspevaat da se spravat so teror-

izmot. Postojano doa|aat zakani, objaveni na internet-stranicite na islamskite militanti od severen Kavkaz, deka tie se podgotveni za u{te eden udar, a maì i èni (takanare~eni crni vdovici) se raznesuvaat na javni mesta za da predizvi-kaat {to pove}e `rtvi.Tokmu toa se slu~i vo ponedelnikot vo zonata za me|unarodni letovi na Do-modedovo, najfrekventniot aerodrom vo Rusija. Bea ubieni 35 patnici, a raneti okolu 140, od koi mnogumina se vo kriti~na sostojba. Kavkaz e nepresu{en izvor na teroristi i na neisko-renliva omraza kon ruska-ta prestolnina i nejzinite lideri. Vo ê~enija, Dag-estan i Ingu{etija, re~isi celiot Severen Kavkaz, pos-tojat mesta vo koi èlbata za osveta i proizvodstvo na bombi e nenadminliva. Tamu se vrbuvaat mladi “ma~enici”, a postojanite teroristi~ki napadi go dràt vo zalo`ni{tvo ekonomski nerazvienoto podra~je.

Ekspertite se vo nedoumica za pri~inite. Dali stanuva zbor za xihad podgrean od islamistite na Al-Kaeda, za borba za nezavisniost ili toa e reakcija na nasilst-voto od ruskite bezbednosni slu`bi? Posledniot napad

na aerodromot Domodedovo pottiknuva drugi pra{awa. Kako moè da se objasni faktot {to FSB (Feder-alnata slu`ba za bezbed-nost), nasledni~ka na KGB, ne uspea da go zapre pritisokot od kavkaskiot terorizam.

Mo}ta na ovoj aparat se koriste{e za rasturawe na malubrojnite manifestacii na ruskata opozicija, za kontrola vrz mediumite i za izolirawe na neprijatelite na reìmot (posledniot proces protiv oligarhot Mihail Hodorkovski). No, bezbednosnite slu`bi ne go zaprea krvaviot bran na terorizam.Spored nekoi procenki, vo 2009 i 2010 godina brojot na kamikazi-teroristi se zgolemil za ~etiri pati, a bile ubieni 970 lu|e, dvojno pove}e od prethodniot pe-riod. Za vlasta toa e mnogu lo{ rezultat. Policiskiot aparat na Putin ne e vo sostojba da gi neutralizira kavkaskite bandi. “Novata aristokratija”, koja od re-dovite na tajnata policija se formira{e izminatata decenija, gi zafati najla-komite delovi od ruska-ta industrija. Najvisokite pozicii vo vertikalata na Putin gi dràt “piterci”, negovi drugari i kolegi od vremeto koga rabote{e vo Sankt Peterburg, vo admin-stracijata na porane{niot, sega pokoen, gradona~alnik Anatolij Sob~ak. “Silovikite” nemaat stra-tegija za borba protiv kav-kaskiot terorizam u{te od vtorata ~e~enska vojna vo 1999 godina.

Kavkaz e nepresu{en izvor na teroristi i na omraza kon Moskva i nejzinite lideri. Tajnite bezbednosni slu`bi na Vladata na Vladi-mir Putin ne uspevaat da se spravat so terorizmot

��

TERORIZMOT I NOVATA RUSKA ARISTOKRATIJA

MOSKVA IZGUBI BITKA SO ISLAMSKITE MILITANTI

Direktnite inves-ticii na ev-ropskiot pazar za nedvi`nosti minatata godina

dostignaa 20,6 milijardi evra, {to e za 68% pove}e vo odnos na 2009 godina, se veli vo istraùvaweto na konsultantskata kompanija Xons Lang Lasal (JLL). Spored izve{tajot, vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina vo Evropa vrednosta na okolu 150 transakcii na

nedvièn imot iznesuvala 6,7 milijardi evra, {to e duri 80% pove}e od tretiot kvartal, a pretstavuva i na-jgolema kvartalna vrednost vo cela 2010 godina. Okolu 20 od najgolemite transakcii bile napraveni vo posledniot kvartal, vklu~uvaj}i ja i akvizicijata na {oping-centarot Drejk cirkus vo Plimut, Velika Britanija, od strana na kompanijata Lend, za pove}e od 275 milioni evra,

i kupuvaweto na 51% od akciite na {oping-centarot O’Parinor vo Pariz od strana na kompanijata Rokspring, za 224 milioni evra vo oktomvri, minatata godina. Spored podatocite na kompanijata CB Ri~ard Elis, minatata godina na pazarot na nedvi`nosti vo Centralna i Isto~na Evropa bil ostvaren promet od pet milijardi evra, {to e za 90% pove}e vo odnos na 2009 godina.

RAST NA PAZAROT NA NEDVI@NOSTI VO EVROPA

Ministerstvoto za en-ergetika na Litvani-ja podnese àlba do

Evropskata komisija (EK) so koja bara Komisijata da sprovede istraga za zloupotreba na dominant-nata pozicija na ruskiot dostavuva~ na gas, Gazprom.So ova Litvanija saka da gi osigura uslovite pod koi Gazprom ima pravo da gi koristi prirodnite rezervi na dràvata. Poradi toa, EK mora da pobara

od Gazprom da po~ne da primenuva transparentni i nediskriminira~ki uslovi. Vo soodnos so propisite na EU, Litvanija saka da ja odvoi distribucijata na gas na golemo od taa do krajnite potro{uva~i, veli ministerot za energetika na Litvanija, Arvidas Sekmokas. Gazprom e edinstveniot iz-voznik na gas vo Litvanija, a poseduva i 37% od akciite na distributivnata

kompanija Lietvos Duxos.Ovaa inicijativa ja pokrenaa ruskiot gigant i germanskata kompani-ja za proizvodstvo na potro{uva~ki gas, E.ON Ru-rgas, so cel Litvanija u{te pove}e da go liberalizira sopstveniot pazar. Poradi ova barawe, Gaz-prom ja izvesti Vladata na Litvanija deka }e bide isklu~ena od popustot koj go nudi kompanijata na svetskiot pazar.

GAZPROM POD ISTRAGA PORADI DOMINACIJA NA PAZAROT

“Vo slednite 40 godini nu`no }e bide da se zgolemi zemjodelskoto proizvodstvo za 70%, a vo zemjite vo razvoj i za 100%. Toa zna~i deka oficijalnata pomo{ za zemjodelstvoto }e se zgolemi za 44 milijardi dolari, a investiciite vo privatniot sektor vo agrarot }e porasnat za 60 milijardi dolari - na 200 milijardi dolari godi{no.”

@AK DIJUFgeneralen direktor na Organizacijata na ON za hrana i zemjodelstvo (FAO)

� DVA, TRI ZBORA“Otcepuvaweto na Sudan se slu~i bidej}i 99% od ìtelite na jugot izbraa otcepuvawe, no nie nema da taguvame! ]e go posetam jugot i }e praznuvam zaedno so niv. ]e ja poddràm novata ju`na dràva i }e pomagam za nejzinata stabilnost, bidej}i sme sosedi i }e ostaneme prijateli.”

OMAR BA[IRpretsedatel na Sudan

“Velika Britanija se soo~uva so najgolemiot pad na ivotniot standard vo ponovo vreme. Pretstoi najdrasti~en pad na standardot po dale~nite dvaesetti godini na mi-natiot vek. Na Velika Britanija & se zakanuva nezgodno visoka inflacija, koja moè da se iska~i i do 5%, po zabeleànite 3,7% vo dekemvri.”

MARVIN KINGguverner na Bankata na AnglijaMEDVEDEV PO^NA DA DELI OTKAZI

Ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev v~era go razre{i visokiot pripadnik na transportnata mi-licija, Andrej Alekseev. Toa e prvo razre{uvawe po napadot na moskovskiot aerodrom Domodedovo. “Tie {to ne rabotele kako {to treba }e bidat ka-zneti na soodveten na~in”, izjavi Medvedev. ]e bidat razre{eni i na~alnikot na transportnata milicija na aerodromot i dvajca negovi zamenici. Medvedev od ministerot za vnatre{ni raboti, Ra{id Nuralgiev, pobara sekojdnevna kontrola i sorabotka so policijata i transportnite slu`bi vo razvienite dràvi.

BORIS KAMÊV specijalno za “Kapital”

od Sankt Peterburg

Svet / Biznis / Politika 19KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

VASE [email protected]

�SVET 0-24 �

...SIMULTANI PROTESTI!“Se krenaa” i Egip}anite

So cel da go sru{at 30-godi{noto vladeewe na pretsedate-lot na Egipet, Hosni Mubarak, vo Kairo, Suec i vo u{te

nekolku gradovi iljadnici gra|ani izlegoa na protesti. Vo sudirot so policijata zaginaa trojca demonstranti.

...ZIMSKA NESRE]ASneg sru{i pokriv vo Sankt Peterburg!

Eden ~ovek zagina, a devetmina se povredeni koga vo super-market vo Sankt Peterburg se sru{i pokrivot. Se pretposta-

vuva deka pod ru{evinite ima u{te rtvi, a se pretpostavuva deka pri~inata e pregolemata koli~ina sneg.

...ISTORISKO OBRA}AWEGovorot na Obama gi ohrabri investitorite

Amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, go iskoristi svojot prili~no dolg govor za sostojbata na nacijata za da gi

zacrta celite za idninata na SAD. Govorot istovremeno gi ohrabri investitorite na pazarite na kapital.

PESIMIZAM VO GLOBALNA ANKETA NA BLUMBERG

BANKROTOT NA GRCIJA I IRSKA ]E JA UNI[TI EVROZONATA DO 2016 GODINA?!

Pove}eto globalni investitori pred-viduvaat deka naj-malku edna zemja }e ja napu{ti evrozo-

nata vo narednite pet godini, dodeka Grcija i Irska }e se najdat na rabot na bankrot povtorno. Istoto ~uvstvo go imaat i dràvnite lideri, koi vo posledniot period ja zajaknuvaat nivnata reakcija kon dol`ni~kata kriza. So po~nuvaweto na Svetskiot ekonomski forum vo Davos, standardno, sekoja godina Blumberg pravi globalna anketa za svetskite ekonom-ski slu~uvawa. Ovojpat 59% od ispitanicite velat deka edna ili nekolku zemji od 17 ~lenki na evrozonata }e ja napu{tat istata do 2016 godina, a duri 11% od niv smetaat deka edna zemja }e ja napu{ti evrozonata vo nared-nite 12 meseci. Ispitanicite imaat podeleno mislewe dali Portugalija }e bankrotira ovaa godina, dodeka pove}eto od niv izrazija sigurnost vo opstanokot na [panija.

Vakviot pesimizam ja nagla-suva itnosta na koja povikaa kancelarkata na Germanija, Angela Merkel i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, za pronao|awe novi na~ini koi “}e gi smirat” inves-titorite na pazarite na kapital, otkako finansiskata poddr{ka od 750 milijardi evra ne uspea da go napravi toa.Idninata na Evropa kotira visoko na agendata na konfer-encijata vo {vajcarskoto ski-odmorali{te Da-vos, kade {to Merkel, Sarkozi i pretsedate-lot na Evropskata centralna banka, @an-Klod Tri{e, se me|u prisutnite 2.500 oficijalni pret-stavnici, bankari i ekonomisti. “Problemite se adresir-aat kon Evropa, a toa vlijae na zaednicata”, veli Ted Xarvis, zamenik-pre-tsedatel na Indijana trast (Indiana Trust Company), od Indijana, SAD, koj u~estvuva vo istraùvaweto na Blum-berg. Toj istaknuva deka “nekolku ~lenovi od

evrozonata ne ja sledele ko-rektno politikata, pa, zatoa iskopale podlaboka dupka za

sebe”.

“Toa {to se slu~uva vo evrozonata e eden od na-jgolemite rizici za global-nata ekonomija”, re~e pro-fesorot na Nujor{kiot uni-verzitet, Nuriel Rubini na otvoraweto na prvata sesija na forumot vo Davos. Ispitanicite na anketata, sprovedena minatata nedela na reprezenatativen prim-erok od 1.000 investitori, analiti~ari i trgovci, koi istovremeno se i klienti na Blumberg, re~isi ednakvo

se podeleni vo stavot “dali evrozonata }e pro-padne?”. Pove}e od 45% od tie koi o~ekuvaat deka evrozonata }e se ras-padne velat deka toa nema da se slu~i vo narednite pet godini,

dodeka 48% smetaat deka toa nikoga{ nema da se

slu~i. “OCRNETI” DO@IVOTNO

“Mnogu e te{ko da se zamisli scenario vo koe evroto }e ima tragi~en kraj i even-tualno }e propadne”, veli Kenet Bru, glaven ekonomist vo Lojds korporejt markets

(Lloyds TSB Corporate Markets) od London,

koj e isto taka i eden od anketiranite.Toj smeta deka “politi~kata investicija vo ovoj proekt e premnogu golema”, dode-ka, istovremeno, evropskiot dol`ni~ki pazar ve}e e najgolem na svetot.Edna godina otkako gr~kite pretstavnici “prodefiliraa” niz sve~enite sali na kon-gresniot centar vo Davos, vo zaluden obid da ja zajaknat pobaruva~kata na nivnite obvrznici, evropskite vladi sega se obiduvaat da gi zgole-mat sredstvata za borba pro-tiv dol`ni~kata kriza, koi prvenstveno bea dizajnirani da & pomognat na Grcija, a potoa na Irska. Me|u poslednite predlozi na evropskite lideri be{e diskutirano i zgolemuvaweto na “fondot za spas”, od 750 milijardi na 1.000 mili-jardi evra, so {to }e im se pomogne na zadolènite zemji da gi otkupat svoite obvrznici nazad i da gi namalat kamatnite stapki na zaemite. Kevin Baldof, portfolio-menaxer vo Vafra invest-ment advajzori grup (Wafra

Investment Advisory Group Inc.) od Wujork i eden od ispi-tanicite vo anketata na Blumberg, smeta deka Grcija najverojatno }e bankrotira. “Ne moète da re{ite eden dolg so dopolnitelen dolg. Toa }e vi kupi vreme, no }e vi nanese {teta na podolg period”.[to se odnesuva do Portu-galija, 47% od anketiran-ite smetaat deka golema e verojatnosta ovaa zemja da bankrotira, dodeka 48% ne se soglasuvaat so taa prognoza. Dve tretini od investitorite tvrdat deka [panija nema da bankrotira, a tri ~etvrtini ne predviduvaat deka Italija }e bankrotira.“Poverojatna i poitna e potrebata nekoi zemji da gi prestrukturiraat svoite dolgovi”, izjavi Nariman Behrave{, glaven ekono-mist vo konsultantskata kom-panija *IHS od Leksington, Masa~usets, koj u~estvuval vo anketata i e prisuten na sostanokot vo Davos. Toj naglasuva deka prestruk-turiraweto na dolgovite mora da se slu~i “koga-toga{”.

�� So po~nuvaweto na Svetskiot ekonomski forum vo Davos, standardno, sekoja godina Blumberg pravi globalna anketa za svetskite ekonomski slu~uvawa. Ovojpat 59% od ispitanicite velat deka edna ili nekolku zemji od evrozonata }e ja napu{tat istata do 2016 godina, a duri 11% od niv smetaat deka edna zemja }e ja napu{ti evrozonata vo narednite 12 meseci

Feqton20 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

2222

Pr e d t o ~ n o edna nedela p r i s t i g n a soop{tenieto za edna od pr-vite pogolemi

zdelki vo korporatina Amerika ovaa godina. Ovoj-pat, pod kapata na eden od najgolemite internet-servisi vo svetot, Ama-zon (Amazon.com), vleze britanskiot onlajn-servis za iznajmuvawe filmo-vi LoveFilm. Celosnata dokumentacija za ovaa navistina pametna zdelka na Amazon, preku koja s$ pove}e se utvrduva me|u evropskata potro{uva~ka grupa, }e bide podgotvena do zatvoraweto na prviot kvartal od godinava. Isto taka, sveìte vesti od Volstrit tvrdat deka gigantot }e gi pro{iri svoite internet-servisi i }e go lansira Simple Email servisot, so koj }e zeme prednost na elek-tronskiot pazar. Od kom-panijata najavija deka so ovaa novina }e se obidat da gi utvrdat standardite za biznis-porakite {to gi pra}aat nivnite klienti. Me|u drugoto, kompanijata se pofali deka za vreme na praznicite nivnata na-jgolema onlajn-prodavnica ostvarila golem profit, pa se o~ekuva deka godinata {to izmina }e beleì po-rast na prihodot od 36%, sporedeno so godinata pred toa. Vo 2009 godina prihodot na kompanijata iznesuva{e 24,5 milijardi dolari.

MOMENTOT NA EUREKAMomentot koga naedna{ sta-naa jasni planovite {to mu gi be{e skroila idninata na Xef Bezos, ~ovekot koj stoi zad vtoriot najrenom-iran internet-servis, Ama-zon, se slu~il eden majski den vo 1994 godina. Sednat

PETAR [email protected]

PRVIOT INTERNET-SUPERMARKET NA PLANETAVA

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: AMAZON.COM

PRIKAZNI OD WALL STREET

Ako dosega ima{e nekakvi somneì za posvetenosta na pretsedatelot Barak Obama

negovata administracija da bide fina so korporativna Amerika, negovite aktivnos-ti od minatata nedela bi trebalo da gi razbijat. Vo vtornikot toj naredi da mu se podgotvi pregled na federalnite regulativi za da se utvdi kade s$ moè da se eliminiraat

kakvi bilo pre~ki {to gi zadu{uvaat biznisite. Vo sredata go primi vo poseta kineskiot pretsedatel, Hu Xintao, kogo go “pritisna” za podobar tretman na amerikanskite firmi {to imaat biznis vo Kina. Vo petokot, pak, go nazna~i {efot na Xeneral elek-trik, Xefri Imelt, da go vodi ekonomskoto soveto-davno telo ~ij glaven fokus treba da bide sozdavaweto novi rabotni mesta.

Vo obra}aweto do svoite poddrùva~i, minatiot vik-end, Obama re~e deka }e se koncentrira na konkurent-nosta. “Prioritet broj eden }e mi bide da bidat sigurni deka sme konkurentni, deka rasteme i deka kreirame rabotni mesta, ne samo sega, tuku i na dolg rok”, re~e toj. Del od korporativnite krugovi ostanuvaat kriti~ni, smetaj}i deka

OBAMA STANUVA P

Amazon e edna od najrespektabilnite internet-kompanii vo svetot. Od mala internet-kniàrnica, ovaa stranica prerasna vo edna od najprofitabilnite internet-stranici vo svetot. Preku Amazon moè da se kupi od igla do lokomotiva i {to e najva`no, toa se pravi bezbedno i bez opasnost za va{ite kreditni karti~ki

�� Kako dokaz deka Belata ku}a navistina go smenila kursot i stanala probiznis orientirana, pretse-datelot Obama go nazna~i {efot na Xeneral elek-trik, Xefri Imelt, za lider na novoto ekonomsko sovetodavno telo, ~ij glaven fokus }e bide sozdavawe novi rabotni mesta

internet-prodavnica eden ogromen virtuelen supermar-ket, koj, se razbira, ne pla}a kirija, komunalii ili drugi takvi smetki, pa zatoa moè da ponudi poniski ceni, so {to, me|u drugoto, go priv-lekuva kupuva~ot. A za toa kolku e uspe{en biznisot govori i faktot deka dome-jnot Amazon.com godi{no go posetuvaat pove}e od 600 mil-ioni korisnici, a prose~no sekoj mesec okolu 65 milioni Amerikanci se mu{terii. Po Gugl, Amazon e vtoriot po golemina internet-servis, i ubedlivo go vodi aukciskiot onlajn-servis Ibej (eBay).No, ne treba da zaboravime deka vo 1999 godina i Amazon saka{e na golemo da prof-itira od onlajn-aukcijata, pa go lansira{e svojot servis za internet-aukcija Amazon.com Auctions. Sepak, otkako Ibej ja utvrdi svojata mo}, ovoj servis vleze vo sostav na noviot servis Amazon mar-ketplace, lansiran vo 2001 godina, kade {to klientite, pokraj novite produkti, moàt da prodavaat i iskoris-teni knigi, diskovi i drugi proizvodi.Po prvoto pojavuvawe na Amazon na berzata, vo maj 1997 godina i vo tekot na ponatamo{noto rabotewe, kompanijata ostvari pove-}e akvizicii od koi kako najuspe{ni moàt da se spomenat kupuvaweto na najpopularnata internet-stranica za filmovi IMDb (Internet Movies Database), kineskata internet-stranica za onlajn-proda`ba Joyo.com, kako i kupuvaweto na golem broj kompanii koi se zanimavaat so raznovidno proizvodstvo, ~ii proizvodi so brendiraweto na Amazon podocna beleàt pogolema proda`ba. Sepak, me|u prvite akvizicii na gigantot be{e Aleksa (Al-exa). Kompanijata Aleksa, koja e mnogu poznata kako eden od najrelevantnite mera~i na posetenosta na internet-lokaciite, {to na nekoj na~in ja odrazuva popularnosta na

� Pretsedatelot Barak Obama i glavniot izvr{en direk-Pretsedatelot Barak Obama i glavniot izvr{en direk-tor na Xeneral elektrik, Xefri Imelttor na Xeneral elektrik, Xefri Imelt

pred kompjuterot, istraùvaj-}i go toga{ nedorazvieniot Internet, na~ekal internet-stranica koja, navodno, ja merela vkupnata upotreba na mreàta. Ne moèl da poveruva - pobaruva~kata za Internet beleèla stapka na porast od 2.300% godi{no. “Se zamisliv... Dobro, da vidime, kakva biznis-{ansa bi moèlo da ima ovde?”, razmisluval Bezos. Da smisluva novi biznis-

mo`nosti, vsu{nost, bila negovata rabota vo golemata kompanija za globalna inves-ticija i tehnolo{ki razvoj D.E.[o (D.E. Shaw). No, toga{ se pojavila dilemata kako da se iskoristat prednostite na taa mre`na eksplozija i od toa da se napravat pari? Dilemata se pojavila po-radi faktot deka do 1994 godina mreàta Internet glavno bila zona na slobodna trgovija. Ja be{e kreiralo

amerikanskoto Ministerstvo za odbrana kako mreà za kompjuterska komunikacija vo slu~aj na nuklearen na-pad. No, otkako sistemot se unapredi vo mreà preku koja univerzitetskite i vla-dinite istraùva~i po~naa da razmenuvaat podatoci, Vladata na SAD vo eden moment odlu~i privatnite kompanii da go prodolàt nejziniot razvoj. Toga{, do{ol momentot “Eu-

reka”. Bezos se dosetil deka moè da bidat prvite dvi-gateli na onlajn-proda`bata. Za delumno brzo vreme go razrabotil biznis-planot i samiot ja osnoval kom-panijata {to denes se vika Amazon, najgolemata onlajn-prodavnica. A na Amazon se prodava bukvalno s$. Ponudata od knigi do skapi ~asovnici, od igra~ki za deca do muzi~ki instrumenti, ja pravat ovaa

� OOd kniàrnica do najgolema prodavnica na Internetd kniàrnica do najgolema prodavnica na Internet

Feqton 21KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

odredena stranica, vo 1999 godina stana podru`nica na Amazon za okolu 640 milioni dolari. Vo 2002 godina ovaa podru`nica ja po~na sorabot-kata so Gugl, no vo 2006 go-dina Amazon go zameni Gugl so Live Search, kako provajder na prebaruva~kite rezultati. Taa godina, blagodarenie na timot za razvivawe novi tehnologii, Aleksa dobi svoja

Obama ima u{te mnogu da se dokaùva deka ne e neprijatelski naso~en kon nivnite interesi. No, ostanatite se podgotve-ni da mu dadat poddr{ka vo politikata za koja toj tvrdi deka go menuva kursot poslednive nekolku meseci vo nasoka na s$ pogolema potpora na doma{nite biznisi, {to, od druga strana, pak, gi zgolemi kritikite vo ne-govata sopstvena partija, Demokratskata, koja tradi-cionalno ne e poznata po naklonetosta kon biznis-sektorot, osobeno kon golemite “yverki”. Tokmu so dvaesetina takvi golemi direktori Obama se sretna na 15 dekemvri lani, na svoevidna biznis-

trkalezna masa, od koja {efovite na najgolemite amerikanski kompanii si zaminaa so ~uvstvo deka pretsedatelot navistina se opredelil da go smeni kursot na svojata politika, a vo prilog na biznisot. Ovoj stav na biznismenite e osobeno biten po izja-vata na Ivan Sajdenberg, {efot na telekomunika-ciskiot operator Verizon, od minatiot juni, koga ja kritikuva{e Vladata deka pravi upad vo privatniot sektor i sozdava atmos-fera na neizvesnost i ko~ewe na investiciite. Sajdenberg, inaku, e pre-tsedatel na Biznis-trkalez-nata masa, asocijacija na direktorite na najgolemite amerikanski kompanii.

No, sega, po sredbata od minatata nedela, Sajden-berg re~e deka “pretse-datelot si ja znae rabota-ta”. Kako signal deka Obama ja menuva retorika-ta vo vrska so biznisot, analiti~arite poso~uvaat deka sega ve}e otsustvuva populisti~kiot ton so koj {to bea odbeleàni nego-vite govori vo prvite dve godini od negoviot mandat vo Belata ku}a. Sega ve}e ne se slu{aat kritiki kon industrisk-ite sektori i poedine~ni direktori, kako {to be{e slu~aj porano, velat amer-ikanskite analiti~ari. Dokaz deka Obama razmis-luva na probiznis na~in e i reakcijata na AFL-CIO, najgolemoto zdruènie na

sindikati vo SAD, ~ij pre-tsedatel, Ri~ard Trumka, izjavi minatata nedela deka Vladata i golemite kompanii kreiraat biznis-klima {to moè da se nare~e “Alisa vo zemjata na ~udata”, ignoriraj}i go faktot deka rabotni mesta s$ u{te se gubat, {to gi uni{tuva najsiroma{nite zaednici vo SAD. “Dozvolivme multinaciona-lnite giganti da gi ubedat na{ite politi~ari deka nacionalnata sila leì vo nivnite profiti, a ne vo na{ite rabotni mesta”, re~e rezignirano Trumka. Pritoa, gi potencira{e {efovite na golemite banki XP Morgan i Gold-man Saks, Xejmi Dajmon i Lojd Blenkfejn, kako nem-

oralni zatoa {to rabotat na ponatamo{no bogatewe na bogatite, a na smetka na rabotni~kata klasa. Samo desetina ~asa podocna i Dajmon i Blenkfejn prisustvuvaa na gala-ve~erata {to ja organizira{e Obama za kineskiot lider Xintao i pretstavnici na biznis-elitata na SAD. Tie se obidoa da mu objasnat na gostinot deka na ameri-kanskite firmi treba da im ovozmoì fer us-lovi za igra na kineskiot pazar. Kritikuva~ite na promene-tiot kurs na Obama tvrdat deka, od edna strana, e jasno deka amerikanskite golemi direktori i Be-lata ku}a se obiduvaat da

bidat dobri partneri na Kina, najgolemiot svetski pazar vo razvoj, a od druga strana, pomalku e jasno kako amerikanskite rabotnici }e profitiraat od ovoj samit. Belata ku}a tvrdi deka no-vite 45 milijardi dolari izvoz, {to planira da se slu~at vo Kina, }e poddràt sozdavawe na novi 230.000 rabotni mes-ta vo SAD, no kriti~arite velat deka malite i srednite kompanii ne se ubedeni deka i tie }e im-aat svoj del od ovoj kola~. Ostanuva da se vidi kolku dràt voda tvrdewata na Obama deka negovata nova probiznis politika na krajot }e donese korist za site.

platforma.Pred tri godini Amazon go lansira{e Amazon Kindle, ~ita~ot za elektronski kni-gi (e-books). Ova ~udo na tehnologijata moè da se nare~e najrafiniran produkt od idejata koja go napravi Bezos bogat ~ovek, koga ja startuva{e negovata onlajn-prodavnica za knigi. Na Kindle moè da se ~itaat knigi, vesnici i site drugi elektronski publikacii, pa, spored mnogu eksperti, nekoj den toa }e bide edinstvenata alatka koja }e se nosi na u~ili{te. Vo 2010 godina kompanijata na Bezos kupi u{te pet drugi kompanii, me|u koi posledna, vo septemvri, be{e Ami strit (Amie Street), muzi~kata onlajn-prodavnica specijaliz-irana za indi muzika. Godinava se o~ekuva jadroto na Amazon celosno da se preseli vo novite kancelarii vo Saut Lejk Junion.

GENIJALEN BIZNIS - PLAN

Vo kreiraweto na biznis-planot, koj trebalo da ja ostvari idejata za onlajn-proda`ba, Besoz po~nal so istraùvawe za toa koi kompanii pravat po{tenski nara~ki, bidej}i uvidel deka

rabotite koi dobro se pro-davaat po po{ta, moè dobro da se prodavaat i onlajn. Ot-kako ja napravil listata so 20 naj~esto kupuvani produkti po po{ta, toj ja targetiral svojata grupa. Vrednosta na proizvodot vo negovata ravenka bila ne{to od koe klientite imaat potreba, da re~eme podobar izbor ili golema pogodnost ili, pak, ni-ski ceni. Taka zaklu~il deka s$ dodeka ne kreira ne{to so po{irok predlog od vred-nosti za potro{uva~ot, toga{ potro{uva~ot voop{to nema da ja prifati akcijata. Vakvite istraùvawa go dovele do knigite. Bezos se dosetil deka ne postoele dobri katalozi za knigi koi moàt da se dostavat po{tenski, ednostavno poradi faktot deka ako katalogot e navistina kvaliteten bi trebalo da sodrì iljadnici, ako ne i milioni naslovi, a toa bi go napravilo golem kako telefonski imenik i bi bil skap za po{tarinata. Se razbira, ova bilo odli~na {ansa da se napravi takov katalog na Internet, bidej}i tamu sobira beskrajno mnogu informacii. Za da go razraboti planot za onlajn-kniàrnica, Xef se vpu{til vo avanturata {to

pobrzo da go nau~i biznisot so knigi. Otkako go sov-ladal toa pole, toj se upatil direktno do najgolemite izdava~ki ku}i i vedna{ im ponudil sorabotka. [tom go napu{til svoeto prethodno rabotno mesto, so objasnuvawe deka saka da po~ne svoj biznis, Bezos odlu~il vo narednite dva dena da gi napravi pres-metkite za rizikot. Tipi~no za negoviot analiti~en na~in na razmisluvawe, toj kone~nata odluka ja nareku-va “ramka za minimizirawe na àleweto”. Se zamislil deka ima 80 godini i deka frla pogled nazad kon svojot ìvot. Toga{ s$ mu stanalo jasno. Koga }e ima 80 godini, nema tolku mnogu da àli za propu{teniot boì}en bonus od {est cifri, no isto taka nema da àli i za negoviot obid za onlajn-biznis dokolku toj propadne. Taka se re{il da go prifati rizikot i da participira vo toa {to denes se narekuva Internet.B e z o s z a k l u ~ i l d e k a prose~niot start bi imal 1 od 10 {ansi za uspeh, a sebesi si dal 30% {ansa. “Toa, vsu{nost, se mnogu liberalni o~ekuvawa, o~ekuvawa za pad”, veli toj. Tokmu i zatoa na svoite investitori i familijata ednostavno im rekol deka nivnite {ansi da gi izgubat parite se 70%, pa dokolku ne se podgotveni da gi izgu-bat, voop{to i neka ne gi vloùvaat.Koga Xef se javil kaj ne-goviot tatko i mu kaàl deka }e prodava knigi po Internet, toj ednostavno ne-mal poim {to zna~i samiot zbor Internet. No, sepak, otkako ja pridobil dover-bata na negovite roditeli, tie odvoile ogromen del od nivnata za{teda za penzija, nekade okolu 300 iljadi dolari, pa gi vloìle vo Amazon. Denes, kako 6% sopstvenici na kompanijata, tie se milijarderi.

Vo naredniot broj na “Kapi-tal” }e doznaete za rivalot na kompanijata na Bezos, eBay, kompanijata koja isto taka generira golemi pri-hodi po principot na e-proda`ba

PRIJATEL NA GOLEMITE BIZNISI

�� Konceptot na Amazon e geni-jalen, ednos-taven i super-korisen. Za site raboti {to moème da si gi nara~ame preku Internet vo realnite prodavnici ni treba pove}e pari, vreme i, vo sekoj slu~aj, na sekoe drugo mesto }e na-jdeme pomal izbor. Ne moè da se tvrdi deka vo ovaa strategija e odgovorot za toa kako }e iz-gleda idninata na {opingot, no, sekako, idni-nata za Amazon e svetla

Po~ituvani ~itateli,Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kom-panii {to “teàt” desetici milijardi dolari. XEF BEZOS

Bezos e roden vo 1964 godina i kako osnova~ na Amazon toj gi drì titu-lite na gener-alen izvr{en direktor i pretsedatel na bordot. Zavr{il na Univerzite-tot Prinston, a pred da ja osnova kompani-jata bil vrabo-ten vo D.E.[o. Pred toa, a vedna{ po zavr{uvaweto na fakultetot, Bezos rabotel na Volstrit i bil zadolèn na poleto na kompjuterskite nauki. U{te od rana vozrast toj pokaùval osoben interes kon naukata, pa, spored negovata biografija, garaàta na negovite roditeli ja pretvoril vo nau~na labora-torija. Od Volstrit preminal vo nekoja kompanija Fitel, kade {to rabotel na izgradba na mreà za internacionalna trgovija. Ottamu, sledna destinacija bila Bankers trast, kade {to stanal zamenik-pretse-datel. Vo 2008 godina Bezos be{e odlikuvan so po~esen doktorat za nauka i tehnologija od strana na Uni-verzitetot Karnegi Melon. Vo 1999 godina magazinot “Tajm” go proglasi za li~nost na godinata.

BEZBEDNOSTA NA AMAZONVo septemvri 2000 godina na Amazon se pojavi dis-kriminacija vo cenite, a gre{kata be{e locirana vo sistemot na registracija na korisnici. Imeno, koga korisnikot ]e gi izbri{el podatocite poznati kako cookies, cenata {to potoa se nudela bila zna~itelno poniska od prvi~nata, {to dovelo do sostojba kom-panijata da prezeme re{itelni ~ekori vo odredu-vaweto na cenite, pred s$, so voveduvawe na pogolema kontrola. Ottoga{ navamu Amazon vaì za edna od najbezbednite prodavnici na onlajn-pazarot.

� OOsnova~ot na Amazon snova~ot na Amazon li~nost na 1999 godinali~nost na 1999 godina

� AAmazon Kindle mazon Kindle - ~ita~ot - ~ita~ot za elektronski knigi za elektronski knigi

FunBusiness22 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

-

Makedonija nikoga{ ne bila sportska velesila, a so ogled na relativno malubrojnata populacija, za takvo ne{to ne postojat ni elementarni {ansi. No, zatoa, na{ata zemja

moè da se pofali so nekolku isklu~itelno kvalitetni i poznati sportisti, koi vo pos-lednite 60 godini pretstavuvale, a del od niv s$ u{te pretstavuvaat zna~aen faktor vo internacionalniot sport. Od Atina i Diki Bojaxi, preku [aban Trstena, Zoran [orov i Ace Rusevski, Pepi Manaskov, Kire Lazarev, do Petar Naumovski, Vrbica Stefanov, Darko Pan~ev i Goran Pandev. Na ovie spomenative

sekako deka moè da se dodade i u{te edna podolga lista eminentni sportisti, no moè i da se govori za sportistite so makedonsko poteklo, koi iako nastapuvaat pod znamiwa na drugi dràvi, pove}epati istaknale deka se se}avaat na svoite koreni.Posleden primer e toj so Stiven Stamkos, hokearot od severnoamerikanskata profe-sionalna liga NHL, na koj mnogumina u{te na startot od karierata mu predviduvaat pogolemi dostreli od golemiot Vejn Grecki. Stamkos e kanadski dr`vjanin, no vo negovata biografija, objavena, me|u drugoto, i na Viki-pedija (Wikipedia), nedvosmisleno e istaknato deka negovite predci se Makedonci.No, Stamkos ne e prviot hokearski superstar so makedonska krv vo venite. Do pred edna

decenija eden od glavnite protagonisti na NHL prvenstvoto be{e Edi Jovanovski, koj pokraj toa {to be{e redoven u~esnik na Ol star me~evite, vo eden navrat be{e proglasen i za MVP (najkorisen igra~) na regularniot del od sezonata.Sli~en e primerot so Mile Sterjovski, oficijalno najdobriot fudbaler na Azija, koj e avstraliski dràvjanin. Sterjovski e izvonredno kvaliteten fudbaler, koj, sepak, povikot vo nacionalnot sostav na Avstralija go dobi po triesettata godina od ìvotot. Svoevremeno, toj be{e mnogu zainteresiran za nastap vo makedonskata reprezentacija, no stru~niot {tab na na{ata selekcija “proceni” deka toj ne & e potreben.Iako e daleku od dostignuvawata na pret-

hodnite imiwa, porane{niot ko{arkarski reprezentativec na SR Jugoslavija, Dragan Lukovski, e u{te eden Makedonec koj svojot talent go stavil vo slu`ba na stranska selekcija. Toj be{e ~len na ko{arkarskiot sostav na SRJ na svetskoto prvenstvo vo Grcija i evropskoto vo Francija, a ottamu se vrati so po eden zlaten i bronzen medal.Ne e sportist, no, sekako, e vreden za spomenu-vawe i amerikanskiot biznismen Majkl Ili~. Negovoto poteklo e od regionot na Prespa, a vistinskoto prezime na negovite predci e Ilievski. Toj e sopstvenik na hokearskiot tim od Detroit, Red Vings, no i na bejzbol-fran{izata od istiot grad, Tajgers. Ili~ se vbrojuva me|u najvlijatelnite sopstvenici na profesionalni klubovi vo SAD.

BELOSVETSKI MAKEDONCI

HOKEARI, FUDBALERI I GAZDI

Vistinskite qubiteli i poznava~i na vinoto tvrdat deka vinoto ne e pijalak, tuku deka vinoto e {ou. Makedonskata vinarska vizba so najdolga tradicija vo zemjava, Tikve{, zav~erave~er

na malata scena na Makedonskata opera i balet, so prezentacija na vizuelno-estetskite re{enija od najnovata marketing-kampawa, {to se odrà pred golem broj pretstavnici na bi-znisot i javniot ivot vo zemjava, i oficijalno go pretstavi noviot lik na svojata najstara,

a voedno i najpoznata proizvodstvena linija na kvalitetni vina pod etiketata “Klasik” (Classic), ne samo na doma{niot pazar, tuku i na pazarite vo regionot.Linijata kvalitetni vina na Tikve{, koja ja so~inuvaat 6 beli vina – “smederevka”, “traminec”, “temjanika”, “belan”, “{ardone” i “aleksandrija” i 5 crveni – “vranec”, “merlo”, “kaberne soviwon” i “aleksandrija”, kako i dobropoznatoto “roze”, otsega dobivaat novo {i{e, nova etiketa, novi prirodni pluteni tapi i za{titni kapici. Ili novo kompletno pakuvawe, koe na najdobar na~in go otslikuva karakterot i renometo {to go imaat ovie vina

kaj konsumentite i poznava~ite na kvalitetnite makedonski vina vo zemjava i po{iroko.Osveènata linija na nejzinite proizvodi pod etiketata “Klasik” be{e promovirana so vistinsko {ou posveteno na vinoto. Avtorite na ova estetizirano vinsko {ou, kreativcite od advertajzing-agencijata Futura 2/2, pred okolu trista gosti go promoviraa noviot spot za vinata na Tikve{. No, francuskiot duh ne be{e prisuten samo vo noviot spot za vinata od linijata “Klasik” - za prijatnata atmosfera bea zaslu`ni i hranata od francuskata kujna na restoranot Dalma i pariskiot bend Naja, specijalno angaìran za ovoj nastan.

STOJAN [email protected]

Osveènata linija na proizvodite na Tikve{ pod etiketata “Klasik” be{e promovirana pred okolu trista gosti, so estetizirano {ou posveteno na vinoto vo francuski duh

��

Stamkos ne e prviot hokearski superstar so makedonska krv vo venite. Do pred edna decenija eden od glavnite protagonisti na NHL prvenstvoto be{e Edi Jovanovski, a sli~en e i primerot so Mile Sterjovski, oficijalno najdobriot fudbaler na Azija, koj e avstraliski dràvjanin. Ne e sportist, no sekako e vreden za spomenuvawe i amerikanskiot biznismen Majkl Ili~, sopstvenik na hokearskiot tim od Detroit, Red Vings, no i na bejzbol-fran{izata od istiot grad, Tajgers

��

Vpro~em, “francuskata vrska” na Tikve{ e za~nata so anga`manot na vode~kiot enolog Filip Kambi, koj od pred nekolku godini gi “dizajnira” staro-novite proizvodi na Tikve{, a prodolùva so prisustvoto na negoviot u~enik Marko Stojakovi}, kako glaven enolog vo ovaa vinarska vizba. “Ovie vina na Tikve{ so decenii se proizvedu-vaat i se konsumiraat od strana na golem broj qubiteli na dobroto vino i zatoa slo-bodno moème da kaème deka pretstavuvaat eden vid klasika. Zatoa, za Tikve{ sosema logi~no be{e ovaa linija kvalitetni vina da go nosi imeto "Tikve{ Klasik". No, i pokraj

Osveènata linija na proizvodite na Tikve{ pod etiketata “Klasik” be{e promovirana pred okolu trista gosti, so estetizirano {ou posveteno na vinoto vo francuski duh

j r d dd��

FRANCUSKI [MEK ZA SIPROMOCIJA NA VINATA NA TIKVEШ

SR\AN IVANOVI][email protected]

Konstanos Spanudis, generalen direktor na Pivara

�Skopje; Svetozar Janevski, pretsedatel na UO na VV Tikve{ i Qubomir Kekenovski, profesor na Ekonomskiot fakultet (od levo na desno)

r f r na Ekonomskiot u (od levo na desno)

Angelina Janevska, Angelka Peeva-Lauren~i} (Imix PR) i �Dimitar Mojsovski (direktor na Automakedonija) so so-prugata (od levo kon desno)

-

\or|i Petru{ev, generalen direktor na VV Tikve{ (govori) i �Rado{ Vuki~evi}, marketing-direktor vo VV Tikve{

) i

Rado{ Vuki~evi}, mar d r r

Miki i Svetlana Crnokrak i Zlatko Panevski (Paneks) so

�soprugata (od levo kon desno)

FunBusiness 23KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK

Radost, taga, solzi, smea, izme{ani ~uvstva istovremeno... Vaka moè da se opi{e atmosferata na roden-denskiot koncert vo ~est na To{e Proeski. Ovie emocii preovladu-

vaa ne samo kaj desetiljadnata publika od celiot Balkan, tuku i kaj tie zad scenata, organizatorite, peja~ite, novinarite, pri-jatelite. U{te na prviot takt od “Igri bez granici” i prviot zbor otpean od To{e vo salata “Boris Trajk-ovski” nastana atmosfera koja ne se opi{uva so zborovi, tuku se dolovuva so ~uvstva. Iako nego-viot glas ne se slu{a{e tolku kolku {to sakaa oboàvatelite, nasmeaniot lik na To{e se gleda{e na videosnimkite.Be{e promoviran tretiot posthumen album “So qubov od To{e”, so nekolku refreni ispeani od nego, kako i ani-miraniot spot za pesnata “Nasloni glavu na moje rame”. Negovite pesni gi peeja najavenite gosti, a sosema spontano pred krajot, publikata vo eden glas mu zapea na To{e Happy birhtday to you. Po toa, voditelot Sa{ko Kocev ja trogna publikata so zborovite: “Otkako To{e go nema, nema nagradi za najdobar peja~ na manifestaciite. Otkako toj zamina, mikrofonot e va{“ i go svrte nakaj publikata. Niz solzi, zaedno so negoviot bend, gi peeja pesnite “Tajno moja”, “Srce nije kamen”, “Izlaì me”, “Jo{ uvek sawam da smo zajedno” i “îja si”. I pokraj toa {to dos-tojno be{e obeleàno se}avaweto za To{e i ima{e odli~no sce-nario, organizaciskiot del ima{e propusti vo ozvu~uvaweto, a i pokraj najavite za prenos vo ìvo na koncertot na balkanskite tele-vizii, oboàvatelite od Hrvatska se poàlile deka ja gledale samo ~estitkata od site zemji,

a koncertot ne bil prenesuvan na nivnite televizii.Od semejstvoto, pokraj vnukot Kristijan i zetot Slaven Risteski, koj u~estvuva{e vo organizacijata na koncertot, vo publikata be{e bratu~edot Andrej so ~i~koto na To{e. Me|u prisutnite bea i pretsedatelot \or|e Ivanov so soprugata i sinot, pretse-datelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski i ministerot za kultura, Elizabeta-Kan~eska Milevska, koi i pokraj dol`nosta, prisustvuvaa kako negovi oboàvateli i po~ituva~i.

Za volja na vistinata, makedonski ni{ki bea pronajdeni i kaj Geor|e Haxi, proslaveniot romanski fudbaler, koj poteknuval od make-donsko vla{ko semejstvo, potoa, kaj turskiot

fudbaler Hakan [ukur, ~ija majka e rodena vo Skopje, no i kaj [tipjanecot Dragoslav [ekularac, eden od najdobrite fudbaleri na porane{na Jugoslavija.

ODBELE@AN RODENDENOT NA TO[E PROESKI

NIZ SOLZI I RADOST, PUBLIKATA BE[E GLASOT NA TO[E

SILVANA [email protected]

I NA KLUBOVI

site vizuelni promeni koi nastanaa kako re-zultat na potrebite na qubitelite na dobroto vino i èlbata za “podmladuvawe”, ne{to zasluùva da ostane takvo kakvo {to site go pametime i posakuvame, a toa e standardniot kvalitet na ovie vina, koj vo izminatite godini, blagodarenie na investiciite na vinarnicata Tikve{ vo primarnoto proizvodstvo i obrabot-kata na grozjeto, kontinuirano se odrùva na najvisoko nivo”, poso~i generalniot direktor \or|i Petru{ev.Pokraj vizuelniot efekt, investicijata na Tikve{ vo osveùvawe na linijata "Klasik" ima i zna~itelna ekolo{ka komponenta, bide-j}i kako ambalaà za vinata od ovaa linija se koristat {i{iwa koi se za 60 grama polesni od prethodnite. Ovaa promena ne vlijae na

�� Publikata, pove}e od deset iljadi lu|e, niz solzi, smea i pesna go odbeleà 30-ot rodenden na To{e Proeski. I pokraj negovoto otsustvo, To{e ìvee vo srcata na negovite oboàvateli


� MAJKL ILI^ e eden od najpoznatite sopstvenici na sportski klubovi vo SAD


kvalitetot na samoto {i{e, no so nea se namaluva koli~inata staklo koe se up-otrebuva za proizvodstvo i toa za okolu 200 toni godi{no, a toa, pak, povlekuva za{teda na energija i namaluvawe na emisijata na jagleroden dioksid vo ato-mosferata.I pokraj site dopolnitelni vloùvawa, kvalitetnite vina na Tikve{ od serijata "Klasik" ostanuvaat vo istiot cenoven rang kako i dosega, {to zna~i, dostapni se za site qubiteli na kvalitetntite suvi, polusuvi i poluslatki vina so odli~en vkus, kontrolirano geografsko poteklo i odli~na pitkost, koi odat dobro so site vidovi hrana i specijaliteti i vo site mo`ni prigodi i raspoloènija.

najavenite gostispontano pred publikata vo edmu zapea na Tobirhtday to you. voditelot Sa{kja trogna publizborovite: “Otkgo nema, nema nza najdobar pej

site vizuelni promeni koi nastanaa kako re-b b b

kvalitetot na samoto {i{e, no so nea se k k k

ITE SETILA

Na � STIVEN STAMKOS mu se predviduva golema kariera vo NHL prvenstvoto

@ivko Gruevski, biznismen; Darko Markovi}, karikatur-

�ist i Vladimir Todorovi}, gradona~alnik na op{tina Centar (od levo na desno) tina )

Ivo Lauren~i} i Dragana Janevska �

24 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOKRabota / Proda`ba / Finansii

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 22.01.2011Dru{tvo za trgovija na golemo i malo ALMA _ M DOOEL Skopje, ima potreba od 2 rabotnika na neopredeleno vreme na rabotno mesto Knigovoditel. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi: -Zavr{eno najmalku SSS - So ili bez rabotno iskustvo kako knigovoditeli -Poseduvawe na voza~ka dozvola B-kategorija -Poznavawe na rabota so kompjuteri MS OFFICE -Poznavawe na albanski jazik Prednost imaat kandidatite koi imaat poznavawe na angliski jazik, sakaat timska rabota. Poseduvaat spososobnost za menaxirawe so vreme i kreativnost. Zainteresiranite kandidati kratka biografija da dostavat na slednava adresa: ALMA-M DOOEL Ka~ani~ki pat 65A 1000 Skopje ili na e-mail: [email protected]. Oglasot trae 5 rabotni dena od objavata vo dnevniot pe~at, a izborot }e se izvr{i vo rok od 3 dena po istekot na rokot za prijavuvawe.

BANKARSTVO/FINANSIIIzvor: Ve~erObjaveno: 25.01.2011„Kolor medija” od Skopje, raspi{uva: oglas za vrabotuvawe na Finansiski upravitel so rabotno mesto vo Skopje. Dokolku ste komunikativni, ambiciozni, kooperativni,profesionalec vo rabotata i dokolku gi poseduvate baranite stru~ni znaewa za vodewe finansii za ova rabotno mesto, a smetate deka }e bidete od polza na va{ata kompanija „Kolor Media”/izdava~ na vesni-cite: „Svet”, „Ubavina i zdravje”, „Moe bebe” i „Isprati recept” od Skopje-Stanete del od na{iot uspe{en tim! Osnovnite uslovi koi se baraat: -Visoka stru~na podgotovka/ekonomska struka od oblasta na finan-sii -Odli~no poznavawe na rabotata na kompjuterot. Znaewe na angliskiot jazik, a po mo`nost i srpskiot -Poseduvawe na voza~ka dozvola od B-kategorija -Probna rabota za ova rabotno mesto e 3 meseci so prethodnoto prakti~no rabotno iskustvo od najmalku edna godina. Opis na rabotata: -Rabota vo oblasta na finansiskiot sektor, a i kandidatot da ima odli~ni finansiski poznavawa -Brzo,to~no,precizno i navremeno spravuvawe so site barani rabotni obvrski od oblasta na finansiite vo firmata, kako i korespondencija so delovni partneri i -Redovna isplata na mese~na plata za polno rabotno vreme Kandidatite treba da imaat ve}e rabotno iskustvo vo finansiskiot sektor, a poèlno e toa rabotno iskustvo da e rezlizirano i vo pe~atenite mediumi. Profil na kandidatite: -Razviena rabotna disciplina,znaewa od oblasta na finansiite -Komunikativen/a/ so razvieni organizaciski i idejni sposobnosti -Ume{nost za timska rabota i podgotvenost za rabota vo uslovite na kusi vremenski rokovi. Va`na napomena: Site kandidati mora da dostavat CV vo koe }e priloàt pokraj opis na gorebaranoto i opis na svojata profesionalna biografija, rabota so finan-siite. Da priloàt i svoja mala fotografija vo boja, so li~ni podatoci/datum i mesto na ra|awe i mesto na ìveewe da e vo Skopje/ kako i svojot kontakt telefon/mobilen i fiksen/. Nekompletni i nepotpolneti CV-a nema da bidat zemeni vo predvid. Samo onie kandidati koi }e vlezat vo potesen izbor }e bidat kontaktirani. Pravo na ovoj konkurs imaat site dràvjani na Makedonija koi se zdravi i rabotosposobni i koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi za ova rabotno mesto, bez razlika na pol, nacionalna i verska pripadnost, a da se na vozrast od 25 do 60 godini. Kandidatite svoete CV treba da go ispratat na e-mail adresa: [email protected] so oznakata „CV za finansiski upravitel” i obavezno po po{ta na adresata „Kolormedia” ul.Debarca br.10, 1000 Skopje, so oznakata-„Konkurs za rabota” vo zatvoreno pliko. Konkursot e otvoren 7 dena od denot na negovoto objavuvawe za podetalni informacii moète da se obratite vo rokot od 7 dena na fiksniot broj 3116-567 sekoj den do zatvoraweto na ovoj konkurs, od 14.00 do 18.00

JAVEN SEKTORIzvor: Ve~erObjaveno: 25.01.2011Sovetot na JNU Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov” Skopje donesuva odluka za raspi{uvawe konkurs za izbor na dvajca sorabotnici vo edno od nau~nite zvawa

Izbor na aktuelni oglasi

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili [email protected]

25KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK Obuki / Finansii i smetkovodstvo

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ÂSA)

Ednodneven seminar

„VNATRE[NATA REVIZIJA VO TRGOVSKITE DRU[TVA I JAVNITE PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA”

PREDAVA^: Trajko Spasovski, rakovoditel vo �Sektorot za centralna vnatre{na revizija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija.

10 fevruari 2011 godina �

10:00-16:30 ~asot �

Stopanska komora na Makedonija, �sala 1 na 5-ti kat

Site u~esnici na seminarot }e dobijat raboten materijal i sertifikat za u~estvo.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar moàt da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina.

Prijavniot list i podetalni informacii moè da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT:Len~e Zikovatel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088e-mail:[email protected]

Anita Mitrevskatel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 [email protected]

26 KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOKObuki / Menaxment / HR / EU

OBUKA: MENAXIRAWE NA EU PROEKTI (EU PROJECT MANAGEMENT)

Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA NA EVROPSKI PROEKTI VO NEPROFITNIOT,PROFITNIOT, ILI VO JAVNIOT SEKTOR.

OBUKATA OPFAЌA: Оsnovi na proekten menaxment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten �menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii, Фazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot �ciklus, Аnalizi na potrebi, problemi, rizici, efektivnost, � cost-benefit, zainteresirani strani (stakeholders), Фormulirawe na celi i aktivnosti, � inputs, outputs, outcomes, deliverables; definirawe na analiza na konceptite na effectiveness, efficiency, impact; Voved vo vremensko planirawe �Voved vo analiza na logikata na proektot ( � logical framework analysis)Menaxirawe na timovi, menaxirawe na vreme, menaxirawe na tro{oci, menax- �irawe na rizici, itn.Voved vo evropskite fondovi i programi �Evropski programi otvoreni za Makedonija i regionot � (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, Cross-Border Cooperation, itn.); tekovno sledewe na mo`nostite vo ramkite na EU programite, razliki pome|u EU i drugi progami, razliki pome|u razli~ni evropski programi, itn. Podgotvuvawe na proekti, identifikacija i selektirawe na partneri, �dogovarawe i pregovarawe na partnerstva, osnovni nasoki za sproveduvawe na proekti, menaxirawe na odnosi so donatori, gradewe na odnosi so donatori, analiza na donatoriski principi i praktiki, itn. Buxetirawe, buxetsko planirwe, finansisko rakovodewe so proekti �Analiza na vistinski, odobreni i sprovedeni EU proekti, prakti~na rabota so �EU formati i instrumenti koi se koristat vo EU proekti, itn.

CENA:Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esni dobiva sertifikat.

NAÎN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589,ili elektronski na [email protected]

Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istraùva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko.

ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) UÊSNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

Ednodneven seminar “AKTUELNI PRAШAWA OD

ZAKONOT ZA RABOTNI ODNOSI”28 januari 2011 godina (petok) od 9.30-15:00 ~asot, Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija

Predava~i: Teofil Tomanovi}, sudija na �Apelacioniot sud Skopje vo penzija i d-r Zoran Mihajloski, sudija vo Apelacioniot sud – Skopje.

Prijavniot list i podetalni informacii moè da se prezemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mkKONTAKT: Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 mail: [email protected]

Anita Mitrevska tel:02 32 44 057 faks.02 32 44 088mail: [email protected]

27KAPITAL / 27.01.2011 / ÊTVRTOK Tenderi / Konferencii i saemi

Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniiteJanuari 2011Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011Ksantika, Agencija za komunikaciiFinansiska edukacija za kreditni òngleriJanuari 2011

Sinergija PlusKurs za ofis menaxerJanuari 2011KDSInterna revizija Januari 2011PrimekoObuka za odnosi so javnostJanuari 2011ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training)Januari 2011 Ksantika,Agencija za komunikaciiRe{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija PlusChoose your perfect job. Start creating your future today!!!

Internet marketingJanuari 2011ITC KonsaltingCreative communication (Tailor Made Training)Januari 2011 Ksantika,Agencija za komunikaciiKurs za smetkovodstvoJanuari 2011KDS

Nau~i i zbogati se!Januari 2011Sinergija PlusFinansiski menaxmentJanuari 2011PrimekoPi{uvawe CV i Motivaciono pismo; Komunikaciski ve{tini; i Podgotovka za intervju za vrabotuvawe

Januari 2011ITC KonsaltingEfektiven Menaxment28.01 - 29.01.11Triple S Learning

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. AD Elektrani na Makedonija - Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAUslugi od koristewe na specijalizirana rabotna �raka za vreme na remont vo 2011g,vo TE - REK Oslomej, za raboti vo Merewe, ispituvawe i kontrola.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=a6c43621-c35c-4ff8-ba28-d8ec27c1cdbc&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Centralen registar na RM

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAPodato~no povrzuvawe preku opti~ki �Ethernet link.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=933f10f6-89a4-496a-a8f8-917181-ae34b2&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: KPU IDRIZOVO1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAPrehrambeni proizvodi �

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=d25dbb81-a9f5-4f35-963c-6-afc2f270ddf&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. KPU Zatvor Gevgelija

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na prehranbeni proizvodi. �

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7df5a448-8bf5-4903-842a-93-e86d603a37&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzgradba, rekonstrukcija i odrùvawe na �uli~no osvetluvawe na teritorija na Op{tina Karpo{.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=deadd3d7-6210-4dc1-ad45-cad0d99e0c42&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: MJP PROAKVA1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAElektro i mehani~ki rezervni delovi za �lesni patni~ki i tovarni motorni vozila;Gumi (vnatre{ni i nadvore{ni).Link � :https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=0c72ce33-98bf-4985-9c94-0-ae456b65b1f&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Nacionalna Ustanova 1. Kinoteka na Republika Makedonija Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKADigitalna restavracija na makedonski filmovi. �Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=7c605db2-f397-4fb7-b6a1-2-b7873cdcc35&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JZU Klini~ka Bolnica Tetovo

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAPrehranbeni proizvodi. �Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=1cc34362-c44d-4337-9bc5-a7cab7d24e25&Level=2

KAPITAL TENDERI


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Sovet za radiodifuzija na RM

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAOrganizirawe sostanok na EPRA 2011. �Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=9c982c8e-1ae3-4563-84d7-9-e8e96ecff48&Level=2

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ONZa vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, �tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istraùva~ka laboratorija, �tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishra- �na i zdravstvo vo Diòn. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) moè da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracijahttp://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk

SOFÊ JOVANOVSKA [email protected], Tel: +389 (02) 3244060

LAZO ANGELEVSKI [email protected] Tel: +389 (02) 3244090

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA

Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odrì vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo.

ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; �

do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. �

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua

Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460

VLEZOT I UÊSTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI.

KONTAKT:

Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 [email protected]~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 [email protected]

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ÎTAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TELEKOMUNIKACII KONSALTING ZDRAVI I AKTIVNI TRANSPORT I LOGISTIKA


Documents

214 Kapital 27 01 2011