213 Kapital 26 01 2011

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 25.01.2011, 13.00~.

MBI 10 1,38%MBID 0,63%OMB 0,13%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 45,32 EVRO/DOLAR 1,36

NAFTA BRENT 95,35EURORIBOR 1,59% INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (25.01)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

sreda

1

sred

a.2

6. ja

nua

ri.

201

1 | b

roj

213

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 2

55

14 4

1 | f

aks

. 2 5

8 14

40

� STRANA 2-3

95

VOVEDNIKMAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKADAVOS 2011: GLOBALNI RE[ENIJA ILI GRUPNA TERAPIJA?� STRANA 2

KOLUMNAD-R QUBE TRPESKI

OFICIJALNA EVROIZACIJA ILI VOVEDUVAWE NA VALUTA NA DRUGAZEMJA?!� STRANA 14

NEZADOVOLSTVOTO OD VLADINITE REFORMI SE PRELEA NA ULICITE

MU SE SLUÛVA LI NARODOT NA GRUEVSKI ?! � STRANA 12-13

Pevec prodava imot vo Makedonija vreden 17,5 milioni evra� STRANA 11

Vladata moè da ja gradi samo HEC êbren?! � STRANA 8

0

DODEKA MAKEDONIJA GRADI DR@AVEN STAV ZA IMETO

PAPANDREU: PESIMIST SUM DEKA NASKORO ]E NAJDEME RE[ENIE!� STRANA 7

0000

4

VOVEDDMAJAGEORGDAVGLORE[ILITERA� STR

KOLUMD-R Q

OFIEVROILI NA VNA DZEMJ� STR

� STRANA 4

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV

“OBESÊSTENI” SUDII NA ÊSTA!?

� STRANA 4

KOLUMNAM-R ZORAN JOVANOVSKI

ZO[TO NE POINAKVA LEGALIZACIJA NA DIVO-GRADBITE?� STRANA 14

NOVIOT REGISTAR OTVORI MNOGU DILEMI KAJ BIZNIS-ZEDNICATA

KOJ SÈ ]E SE NAJDE NA ”CRNATA LISTA” NA DIREKTORI?!NA “CRNATA LISTA” NA BIZNISMENI, ]E BIDAT OBJAVENI SITE KOI GI TURNALE FIRMITE VO STEÂJ, BILE OSUDENI ZA EKONOMSKI KRIMINAL ILI IMAAT BLOKIRANI FIRMI

644

“KAPITAL”, PRVMAKEDONSKI VESNIK VO NEWSEUM -VA[INGTON

Navigator2 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

Procenti porasnal makedonskiot BDP (bruto-doma{en proizvod) minatata 2010 godina, spored najnoviot izve{taj na MMF za ekonomskite per-spektivi na zemjite od Balkanot. Iako oficijal-nite statisti~ki podatoci od Dràvniot zavod za statistika ne se objaveni, sepak, podatocite od MMF potvrduvaat deka potfrlija vladinite proekcii za rast od 2% vo 2010. Za godinava prognozata e deka BDP }e porasne za 3%. Najgolem ekonomski porast ovaa godina od zemjite od Zapaden Balkan, spored prognozite, }e ostvari Crna Gora, 4,5%, otkako lani zabeleà pad na BDP od 1,8%. Po nea sleduva Al-banija, so proektiran porast na BDP za 2011 godina od 3,2%, vo sporedba so minatogodi{noto jaknewe na ekonomijata za 2,6%.1,2

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Koj }e se najde na crnata lista so direktori koja sled-niot mesec }e ja objavi Cen-tralniot registar? Dali so nea }e bidat diskriminirani menaxerite i akcionerite vo kompaniite vo koi e otvorena ste~ajna postapka ili, pak, imaat blokirana smetka po koja bilo osnova? Kako }e se utvrdi dali nekoj namerno ili nenamerno ja odnel firmata vo ste~aj? Ovie pra{awa gi otvori novinata koja proiz-leguva od vtorata faza na proektot za edno{alterski sistem, spored koja na poseben registar na diskvalifikuvani entiteti ili takanare~ena “crna lista” }e bidat javno objaveni imiwata na direk-tori, akcioneri, sodru`nici ili sopstvenici koi gi turnale firmite vo ste~aj, bile osudeni

za ekonomski kriminal ili imaat blokirani firmi.Iako celta na novinata e da se zgolemi transparentnosta i da se obezbedat fer uslovi na pazarot, sepak, biznisme-nite se skepti~ni vo odnos na nejzinite efekti.Od Centralniot registar velat deka vo javnosta pogre{no e protolkuvana ovaa “crna lista”. Ottamu objasnuvaat deka se raboti za registar na lica, koi, spored zakonot, imaat zabrana da otvorat nova ili da upravuvaat so firma koga se vodi ste~ajna postapka ili, pak e blokirana smetkata na firma vo koja se nazna~eni za upraviteli.“Kaj ste~ajot, na ovoj registar }e bidat objaveni imiwata na site akteri koi se vklu~eni vo

ste~ajnata postapka, dali se toa direktorite na firmata, sopstvenicite, akcionerite ili, pak, sodru`nicite. Tie ne }e moàt da osnovaat firma vo periodot dodeka trae ste~ajnata postapka. Vo momentot koga }e zavr{i ste~ajnata postapka, nivnite imiwa }e bidat trg-nati od “crnata lista” i }e se trgne zabranata da osnovaat firma”, objasnuva za “Kapital”, Van~o Kostadinovski, direktor na Centralniot registrar. Toj objasnuva deka istoto se odnesuva i na licata koi up-ravuvaat so firmi koi imaat blokirani smetki .“Licata {to upravuvaat firma koja ima blokirano smetka }e imaat zabrana vo Centralniot registar da osnovaat firma. Koga smetkata }e se odblokira,

K ALEKSANDRA SPASEVSKA

[email protected]

MAJA [email protected] [email protected]

Da se bide glaven izvr{en direktor vo ova postrece-sisko vreme e navistina samotni~ka funkcija. Osobe-no vo psiholo{ka smisla. Glavnite menaxeri sakaat da razmenat mislewe so nekoj kako niv, da dobijat sovet od lu|e so kredi-bilitet, da kupat mudrost na koja }e moàt da se potprat.Godina{niot sostanok na Svetskiot ekonomski forum vo Davos e tokmu takvo mesto. Barem taka den-ovive na {ega komentiraat poznava~ite na ovoj masoven sobir, narekuvaj}i go Davos mesto za samopomo{, za grupna terapija na glavnite izvr{ni direktori, kade {to tie solidarno razmenu-vaat trgovski informacii vo ovoj neprijatelski svet. No, kako sekoja {ega, taka i ovaa sodrì i vistina. Osobeno godinava, koga zas-paniot grad pod {vajcar-skite Alpi }e “zovrie” od diskusiite na 1.400 glavni izvr{ni direktori i 2.500 svetski lideri. I pokraj istro{enite buxeti na kom-paniite (prisustvoto na forumot e skapo), Davos go-dinava }e bide edna od naj-posetenite lokacii na dvete sekoga{ sprotivstaveni strani: top-menaxmentot od edna strana i politi~kite lideri od druga.Ako nekoi so sarkazam go narekuvaat mesto za grupna terapija, drugi od redovite na postojanite posetiteli na ovoj forum pra{uvaat: Koja e poentata? Imaat li cel site tie diskusii i kolku navistina moè da pomog-nat da se najdat re{enija za raste~kite problemi predizvikani od novata ramnoteà vo globalnata ekonomija?

DAVOS 2011: GLOBALNI RE[ENIJA ILI GRUPNA TERAPIJA?

SREDA 26 JANUARI 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

Ekonomskata mo} vo svetot glavno se prefrli od zapad na istok. Agendata na forumot vo Davos gi potvrduva tokmu raste~kite pazari kako novi ekonomski supersili. Kina i Indija, koi s$ u{te rastat, kako i Brazil i drugite zemji bogati so prirodni resursi, odnosno surovini. Taka, ne e ludost da se o~ekuva i akcija od liderite od 19-te vladi od grupata G-20 po odrùvaweto na forumot za da ne se pot-vrdi tezata za psihoterapija. Tokmu zatoa, glaven fokus na godina{niot sostanok vo Davos }e bide prilagoduvawe kon sostojbata na preraspre-delba na ekonomskata mo}, {to ja proizvede krizata. Glavni rizici za globalnata ekonomija vo 2011 godina se nestabilnosta na cenite na stokite i uslugite, na surovinite i na strujata. Na niv predupreduva najnoviot izve{taj na Svetskiot ekonom-ski forum. Najè{ki temi }e bidat evroto, cenite na surovinite, odnosot SAD-Kina, Iran i Koreja. A vo uslovi koga globalnata ekonomija zazdravuva, no s$ u{te e kako dete koe ne proodelo, se teteravi pred cvrsto da zastane na noze, efektot na grupna terapija me|u top-menaxerite moèbi }e bide uspe{en. Osobeno {to nekoi od najgolemite biznis-yverki na forumot se o~ekuva da dojdat prili~no optimisti~ki raspoloèni, imaj}i gi predvid pozitivnite rezultati na nivnite kom-panii.Se razbira, pokraj gener-iraweto idei za le~ewe na globalnite bolesti, bi-znismenite }e go iskoristat prisustvoto na klientite, biznis-liderite, konkuren-tite, top-bankarite i vla-dinite pretstavnici za da si ja pro{irat delovnata mreà, da sklu~at nekoja biznis-zdelka, da lobiraat za odredeno vladino ili me|uvladino olesnuvawe za biznisot. Za fotoobjektivite od nekade }e yirnat i lica kako Bono i Robert de Niro, no sporednite beneficii od

Davos - sklu~uvawe zdelki, {irewe na mreàta, kontakti i politi~ko lobirawe za ekonomska korist - nikako da vlezat vo agendata na make-donskata Vlada. Kako i izmi-natite nekolku godini, taka i ovaa, ne e najaveno prisustvo na vladini pretstavnici vo Davos. Zaklu~ocite od brejn-stormingot od [vajcarija doprva }e gi ~itame i gledame, no toa na {to vo sekoj slu~aj treba da vnimava vladiniot ekonomski tim e toa na {to upatuva profesorot Klaus [vab, ~ovekot koj pred 41 godina go izmislil ovoj sobir na svetskite lideri. “Svetskite lideri mora da bi-dat mnogu vnimatelni ekonom-skata kriza da ne stane socijalna kriza, {to ve}e se slu~uva vo nekoi zemji. Svetot pati od globalen sindrom na istro{enost i e preslab za da se izbori so u{te eden globalen {ok”. Toa e stravot od socijalni nemiri poradi o~ekuvanoto poskapuvawe na hranata, koj mnogu otvoreno denovive go iskaàa prvite lu|e na najsilnite evrop-ski ekonomii. Protestite na razli~ni ekonomsko-socijalni grupi gra|ani, koi izmina-tiov period se slu~uvaat vo Makedonija, i toa kako treba da vleat strav kaj Vladata. Stravot da proizvede akcija, za{to eventualnite crni scenarija nitu na biznisot, nitu na gra|anite }e im bidat od korist.

Z

VERICA HAXIVASILEVSKA-MARKOVSKAKONSULTANT VO KONSULTANTSKATA KU]A AAG“Mnogu e rizi~no i moè da na{teti na

pretpriemni{tvoto vo dràvata. Nema potreba da im se stava tolkav pritisok na firmite i na direkto-rite. Moè da dojdeme do situacija nikoj da ne saka da bide direk-tor za da ne se najde na crna lista.”

DA NE SE NARUШI PRETPRIEMA KIOT DUHKonsultantite smetaat deka e vo red da ima ot~et pred javnosta za raboteweto na firmite, no samo vo slu~aj ako toa ne go naru{i pretpriema~kiot duh.“Ako firmata ne raboti dobro, ima problemi so na-platata i so izvr{uvaweto na obvrskite, odnosno ako biznisot trgne na lo{o, obvrska na sekoj direktor e da otvori ste~ajna postapka. Sudot treba da utvrdi dali namerno ili nenamerno e predizvikan ste~aj na firmata, za da mu se zabrani na sopstvenikot ili na upravitelot da osnova nova firma”, veli Verica Haxivasileva-Markovska. Taa potencira deka treba mnogu da se vnimava so vakvite listi, bidej}i e mnogu rizi~no za delovnoto opkruùvawe.“Moè da mu na{teti na pretpriemni{tvoto vo dràvata. Nema potreba da im se vr{i tolkav pritisok na firmite i na direktorite. Moè da dojde do situacija nikoj da ne saka da bide direktor za da ne se najde na “crna lista””, objasnuva Haxivasi-levska-Markovska.Taa potencira deka ima direktori koi po razli~ni osnovi otvorile ste~aj na firmata i zatoa mora da se vnimava da ne se naru{i bilansot na pazarot.

Na “crnata lista” na biznismeni, koja sledniot mesec }e ja objavi Centralniot registar, }e bi-dat objaveni site imiwa na direktori, akcioneri, sodru`nici ili sopstvenici koi gi turnale firmite vo ste~aj, bile osudeni za ekonomski kriminal ili imaat blokirani firmi

NOVIOT REGISTAR OTVORI MNOGU DILEMI KAJ

Na “crnata lista” na biznismeni, koja sledniot} j bj C } br , j, j

KOJ SÈ ]E SE NA”CRNATA LISTA

Navigator 3��NE IM BE[E DENOT�LIDERI �POBEDNIK

KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

TVORE^KATA FANTAZIJA E EDIN-STVENOTO ORU@JE VO VOJNATA PROTIV REALNOSTA

@IL DE GOTJEFRANCUSKI FILOZOF

�

Telekomunikaciskiot ope-rator ONE u{te edna{ pokaà deka op{testvenata odgovornost e isto tolku va`na kolku i borbata za nivnoto pozicionirawe na pazarot. ONE po~nuva kam-pawa za reciklirawe na starite mobilni telefoni. Sekoja ~est!Pottiknati od global-nite trendovi, no i od potrebata da se za{titat ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od toksi~nite supstancii koi gi ima vo elektronskite aparati, operatorot ONE ve}e po~na da gi otkupuva starite mobilni telefoni od gra|anite. Namesto da sobiraat pra{ina, sega neupotreblivite mobilni telefoni moàt da se re-

“Denes, vo eden ist nastan vidovme partizirana admin-istracija, nasilnici, lu|e {to gi delat gra|anite na podobni i nepodobni, lu|e {to se podgotveni za nivniot li~en i partiski interes da krenat race vrz gra|anite. Op{tinata Karpo{ e pret-vorena vo pa{alak na Stev~e Jakimovski, a samiot Stev~e dejstvuva kako lokalen {erif!”, re~e Kowanovski.Jakimovski na ova odgovori deka se raboti za hajka na vlasta protiv nego i obid za diskreditacija. No, namesto so vakvi prazni obidi za perewe od odgovornost, na Jakimovski mu e podobro da sfati deka vo op{tinata “mu gori” i deka bez ra-zlika kolku Vladata vodi tendenciozna politika kon gradona~alnicite na SDSM, za kavga sekoga{ se potrebni dvajca.

Gradona~alnikot na Karpo{, Stev~e Jakimovski, sobra rod-nini i prijateli vraboteni vo op{tinata kako ~lenovi na SDSM, da se “sudrat” so vm-rovskite gra|ani i sovetnici, koi se sobraa pred op{tinata da go iskaàt svoeto nezado-volstvo, od na~inot na koj Ja-kimovski “gradona~alnisuva”. Ovoj gradona~alnik nikako da prestane so inciden-tite – namesto sorabotka so centralnata vlast, toj se odlu~uva za bojkot na proektite i izbirawe na najte{kiot pat za vladinite idei da stanat realnost. Min-isterot za odbrana i ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE, Zoran Kowanovski, po incidentot {to se slu~i utroto pred prostoriite na op{tinata, koga za vlakno se izbegna pogolema fizi~ka presmetka me|u sdsmovskite i vmrovskite iteli na Kar-po{, go obvini Jakimovski za katastrofalno vladeewe.

T

� GUBITNIK

G

�MISLA NA DENOT

ANTONIO TAJANI

@itelite na zemjite-~lenki na Evropskata

unija dobija u{te edna udob-nost - site mobilni telefoni }e moàt da gi polnat so eden univerzalen polna~

DMITRIJ MEDVEDEV

Terorististi~kiot napad vo moskovskiot aerodrom

Domodedovo e slabost na obezbeduvaweto, koe mora da snosi odgovornost za incidentot

BRAJAN KOUEN

Irskiot premier kone~no sfati deka mu e vreme

da se povle~e od funkcijata, odnosno da raspi{e vonredni parlamentarni izbori

PERO STOJANOVSKI

Koga }e se stavi qubovni-cata pred rabotata,

na kraj site }e gi doznaat qubovnite jadovi na makedonskiot ambasador vo Avstralija

KONFLIKTEN GRADONAÂLNIK!

MOBILNI TELEFONI ZA RECIKLIRAWE

KLAVDIJ GODNI^

STEVÊ JAKIMOVSKI

toga{ }e bidat otstraneti od registarot, a listata }e se obnovuva na dnevna baza”, objasnuva Kostadinovski.Registarot na direktori }ebide objaven na po~etokot na fevruari, koga }e bidat vmetnati site podatoci so imi-wata na firmite, sopstveni-cite, akcionerite i ste~ajnite upravnici. Od Centarlniot registar informiraat deka podatocite }e bidat javno dostapni za site i, spored tarifnikot, }e se napla}a za nivnata sodrìna.

“CRNATA LISTA” NAMETNUVA NEEDNAKVI USLOVI?!

Biznismenite razli~no ja tolkuvaat ovaa novina. Del od niv smetaat deka so toa }e se podobri biznis-klimata i ne }e moè sekoj da otvora i da zatvora firma koga }e mu tekne, a del od niv, pak, smetaat deka vakvata “crna lista” e diskriminatorska i firmite gi stava vo neednakva pozicija.Mile Bo{kov, pretseda-tel na Konfederacijata na rabotodava~i, veli deka ne moè da se trgne od stavot deka nekoj namerno ja odnel firmata vo ste~aj ili vo bank-rot i negovoto ime da bide javno objaveno.“Ne ja poddrùvame ovaa novina, koja e mnogu neeti~ka i diskriminatorska i moè mnogu da im na{teti i na biz-nismenite i na nivnite firmi. Postojat drugi mehanizmi so koi moè da se re{i prob-lemot i da se za{titat drugite kompanii. Sekoj moè da se

cikliraat, za prv pat vo Makedonija.Za sekoj otkupen star mo-bilen telefon, operatorot ONE }e im dava na koris-nicite vrednosen vau~er od najmalku 100 denari, koj mora da se iskoristi za kupuvawe na nekoj proizvod od ONE. Starite mobilni telefoni od zemjava, preku Slovenija, }e otpatuvaat duri do SAD, kade {to treba da se recikliraat. So ovaa kampawa, ONE dava primer i za kom-paniite i za gra|anite da se zalagaat za {to pove}e zelena povr{ina na Zemjinata topka.

J BIZNIS-ZEDNICATA rSekoja ~est!Pottiknati onite trendovpotrebata daìvotnata srzdravjeto na toksi~nite sugi ima vo elaparati, opeve}e po~na dstarite mobiod gra|anite.sobiraat praneupotrebliv

AJDE NA A” NA DIREKTORI?!

informira i za ste~ajnite postapki i za finansiskata sostojba na firmite ako saka, no na drug na~in, bez nekoj da bide javno licitiran za toa”, veli Bo{kov.Toj smeta deka nema potreba

I

KLAVDIJ GODNI^

da postoi vakov registar.“Ste~ajnata postapka e ista kako i sekoj drug sudski pro-ces i treba da se po~ituva presumpcija na nevinost, odnosno dodeka ne se ut-vrdi dali nekoj e vinoven

ili ne za propa|aweto na odredena firma, negovoto ime ne treba javno da bide objaveno kako pri~initel na ste~ajot ili bankrotot. Ne ja poddrùvam ovaa novina, bidej}i mu {teti na delovno-to opkruùvawe. Ima drugi institucii i drugi na~ini koi moè da go re{at prob-lemot so zatvorawe firmi”, objasnuva Bo{kov.Stopanskata komora na Make-donija, pak, ja poddrùva novinata da postoi registar na direktori koi napravile finansiski kriminal ili, pak, ~ii firmi se vo ste~aj ili blokirani.“Ovaa novina e mnogu dobra za biznisot, bidej}i vaka kompaniite }e imaat uvid na site kompanii so koi sorabotuvaat i }e se stavi eden red vo sistemot. ]e se izbegne mo`nosta edni isti lu|e da otvoraat i da zatvoraat firmi. So toa }e se sozdade povolna biznis-klima i }e se nateraat firmite da rabotat trans-parentno”, veli Jadranka Arizankovska, direktor vo Stopanskata komora.Spored nea, vo Makedoni-ja, sporedeno so zemjite vo regionot, najbrzo moè da se otvori firma, no procesot na zatvorawe i proglasuvawe bankrot e mnogu dolg. “Smetam deka ovaa lista }e pridonese kompaniite pobrzo da pominuvaat niz ovie postapki i da se re{i nivniot status, koj vo golema mera mu pre~i na biznisot”, veli Arizankovska.

MILE BOШKOVPRETSEDATEL NA KONFEDERACIJATA NA RABOTODAVAÎ“Ne ja poddrùvame ovaa novina, koja e mnogu neeti~ka i diskriminatorska i moè mnogu da im na{teti i na biznismenite i na nivnite firmi. Sekoj moè da se informira za ste~ajnite postapki i za finansiskata sostojba na firmite ako saka, no, na drug na~in, bez nekoj da bide javno licitiran.”

VANÔ KOSTA-DINOVSKIDIREKTOR NA CEN-TRALNIOT REGISTAR“Vo registarot }e bi-dat objaveni imiwata na site akteri koi se vklu~eni vo ste~ajnata postapka, dali se toa direktorite na fir-mata, sopstvenicite, akcionerite ili, pak, sodru`nicite. Tie ne }e moàt da osnovaat firma vo periodot dodeka trae ste~ajnata postapka. Vo momen-tot koga }e zavr{i ste~ajnata postapka, nivnite imiwa }e bidat trgnati od ovaa “crna lista”.

STEVÊ JJAKAKIMOVSKI

Navigator4 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

Naslovnata stranica na dnevniot vesnik “Kapi-tal” stana del od go-lemoto semejstvo od 802 naslovni stranici na

dnevni vesnici od 86 zemji {irum svetot, koi sekojdnevno se objavu-vaat na internet-stranicata na muzejot www.newseum.org. “Kapital” e prviot makedonski dneven vesnik koj vleguva vo bazata na Newseum, poznatiot amerikanski interaktiven muzej, koj se nao|a vo Va{ington. Ova e golem ~ekor ne samo za “Kapital”, koj uspea da se najde vo dru{tvo na najrelevantnite pe~ateni mediumi od Severna Amerika, Evropa, Bliskiot Istok i Afrika, tuku i za makedonskoto novinarstvo, koe preku “Kapital”, kako dneven vesnik od Republika Makedonija, ja stavi na{ata zemja na mapata od 86 zemji koi se pret-stavuvaat vo najgolemiot svetski muzej na mediumi.

KOJ E NEWSEUM?Newseum e muzej so povr{ina od 23.000 metri kvadratni. Im nudi na posetitelite neverojatno iskustvo, vo koe se spoeni petvekovnata istorija na vesnicite i dene{nata najsovremena tehnologija. Sodrì 15 sceni i 14 galerii, rasporedeni na sedum nivoa, kako i mesta za proda`ba i uslugi za posetitelite. Na vlezot od muzejot e postavena ogromna mermerna skulptura, viso-ka 22,5 metri, na koja e izgraviran Prviot amandman od amerikanskiot

Ustav. Predniot yid na zgra-data e staklen i im ovozmoùva na minuva~ite i odnadvor da gi nabquduvaat sekojdnevnite slu~uvawa vo ovaa institucija.Vo Newseum posetitelite doa|aat vo direkten dopir so svetot na mediumite. Postoi del kade {to moàt da se zapoznaat so na~inot i procesot na sozdavawe vesnici, a moàt i da zastanat so mikro-fonot pred kamera, vo interak-tivnata soba za vesti na En-Bi-Si Wuz.“Posetitelite }e si zaminat odovde so pogolemo razbirawe na svetot na vestite i zna~ajnata uloga koja ja igraat vo na{ite ìvoti”, smeta potpretsedatelot na muzejot, Xo Ur{el. Spored nego, Newseum e eduka-tiven, inspirativen i mnogu, mnogu zabaven.Muzejot ima nekolku postojani izlo`bi, a me|u najinteresnite e Galerijata na Berlinskiot yid, vo koja se nao|a najgolemiot del od originalniot Berlinski yid nadvor od granicite na Germanija. Isto taka, tuka e i Galerijata na dene{ni naslovni stranici, vo koja sekoj den se izloùvaat 80 najinteresni naslovni stranici od dnevnite vesnici od cel svet. Celata selekcija od pove}e od 800 naslovni stranici moè da se vidi na oficijalnata internet-stranica na muzejot, newseum.org, sekoj den po osum ~asot nautro.

MAKEDONIJA VO NAJPOZNATIOT INTERAKTIVEN AMERIKANSKI MUZEJ

“KAPITAL”, PRV MAKEDONSKI VESNIK VO NEWSEUM

Vo galerijata na dnevni vesnici, koja e del od Newseum, interaktivniot muzej na mediumi, vo koj sekoj den se objavuvaat aktuelnite naslovni stranici na 802 dnevni vesnici od 86 zemji od celiot svet, “Kapital” e edinstveniot dneven vesnik koj ja pretstavuva Republika Makedonija

��

cci

Navigator 5KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

7,6% E PROSE^NATA CENA NA KAPITALOT VO STRANSKA VALUTA [TO GO POZAJMUVAAT BANKITE ZA FIRMI

IZNESUVA GODI[NATA KAMATA [TO JA NU-DAT BANKITE ZA DEN-ARSKITE DEPOZITI6,7%

9,1% IZNESUVA PROSE^NATA KAMATNA STAPKA NA DENARSKITE KREDITI VO NOEMVRI 2010 GODINA

QUPÔ ZIKOV

54...POGLED NA DENOT...

“OBESÊSTENI” SUDII NA ÊSTA!?N oèbi li~no i ne sum vo pozicija mnogu

da zboruvam za ZNM (Zdruènieto na novinari na Makedonija) poradi mojata pozicija kako osnova~ na Kapital Media Grup, no, sekako, vo komunikacija so moite kolegi novinari vo “Kapital” (dnevniot vesnik i magazinot) sme zaklu~ile deka

mnogu “furni leb treba da izedat kolegite vo ZNM” pred da stanat relevanten faktor vo re{avaweto na golemite novinarski problemi... So celoto po~ituvawe kon novoto rakovodstvo, koe si zadade edna silna i ambiciozna misija - da go opravi makedonskoto novinarstvo i politi~kiot ambient okolu nego...No, ZNM poleka zali~uva na “kauboec vo salun”! Vleguva kauboecot, vadi pi{tol, rezigniran puka na site strani i sekako ne{to i }e “upuka”! Patem, {tetata {to }e ja napravi e desetpati pogolema od ostvarenata cel zo{to vlegol vo salonot... Da mi prostite, li~no mislam deka vo Sudot na ~esta pri ZNM (kade {to ako ve opnat ne moète da se branite) sedat i nekoi “obes~esteni” novinarski primeroci, ~ij novinarski bekgraund ne dozvoluva tie da se najdat tamu... Nejse, tamu se, toa e toa... No, ne smee da se dozvoli tie da se nametnat kako “uredni{tvo nad site uredni{tva”! Ova e krajno opasno i nedemokratski! Stanuva zbor za opasnost za besmislena, destruktivna i podani~ka pozicija na ZNM vo odnos na vlasta (sekoja vlast ne samo ovaa). Za ova treba da se zamisli pretsedatelot na ZNM, dodeka s$ u{te ja drì rabotata pod kontrola... oti za kratko vreme moè da bide docna. Primerot na Slobodanka Jovanovska od “Utrinski vesnik” denovive e argument za s$ {to kaùvam pogore. Ne navlegu-vaj}i vo sodrìnata na tekstot na ovaa novinarka (i kakva ureduva~ka politika e implementirana vo toj tekst – toa e legitimno, sekako!?), treba da se kaè deka obidot na Sudot na ~esta da si dade pravo da tolkuva zadni nameri vo tekstot e opasen i neprifatliv... Zalagaweto na ovoj Sud da dokaùva deka Jovanoska go napi{ala tekstot neprofesionalno (bez da konsultira vtora strana!!!?) e ednostavno idiotski nagon.

ZNM i negoviot Sovet na ~esta, kako negova alatka, defini-tivno }e mora da se odvaàt i od “policajci” za toa kako pi{uvaat kolegite novinari, da se pretvorat (ako imaat takvi kapaciteti) vo generatori na optimizirani odnosi me|u novinarite od site redakcii, kako i profesijata vo odnos na site institucii i odnosi vo op{testvoto. Za vakvo ne{to sekako deka e potrebno liderstvo...Sekako deka Sudot na ~esta vo ZNM ima dnevni prava i obvrski da se griì i za kvalitetot na napi{aniot ili iskaàniot novinarski tekst – no, edinstveno gledano niz prizmata na toa dali postoi – govor na omraza, povikuvawe na nasilno urivawe na poredokot, povikuvawe na etni~ko ~istewe i me|uetni~ka netrpelivot, kako i vo drugi specijalni slu~ai propi{ani so Statutot na ZNM, Kodeksot i nekoi drugi pravilnici tamu... Sudot na ~esta ne smee da se stavi vo funkcija na odbrana na li~nosti i institucii samo zatoa {to tie se na{le kako predmet na novinarsko istraùvawe, analiza ili komen-tar!? Ako prodolàt taka, sekoj za koj se pi{uva moè da si nara~a usluga vo ovoj Sud, a sudot da se pretvori vo “reket-organizacija”! Vo ZNM ne sedat ombudsmani, nitu advokati, a najmalku kredibilni novinari so golemi karieri koi, ete, sega moàt da naso~uvaat i kako treba da se pi{uva. I da ima takvi toa, sekako, ne e nivna rabota tamu... I za da ne bide ovoj tekst samo gola kritika, eve edna mala agenda (koja vo svojata pretstavka do ZNM ja pi{uva kole{kata Slobodanka Jovanovska) kako primer so {to, vsu{nost, me|u drugoto, treba da se zanimava ZNM i Sudot na ~esta:Prvo, dali e vo soglasnost so Kodeksot na ZNM novinarite da izvestuvaat od stranstvo na tro{ok na Vladata, pri {to ne im e platen samo patot i hotelot, tuku Vladata im gi pla}ai dnevnite tro{oci!? Ne e li ova klasi~no korumpirawe na novinarite, koi potoa nemaat kredibilitet da pi{uvaat za korupcijata vo vlasta, a, sekako, nemaat ni interes? Se sozdavaat retardirani vrski so nadle`nite dràvni insti-tucii, a mediumite kako takvi potoa nemaat kontrola nitu od soptvenicite {to gi formirale. Ova e direktna destrukcija na mediumskiot pazar. Vo evropskite dràvi vakvite praktiki na vlasta so novinarite se strogo zabraneti.Vtoro, dali e vo soglasnost so zakonite i so Kodeksot na novinarite Vladata da gi pla}a dopisni{tvata na javnata MIA vo stranstvo od buxetot izglasan vo Sobranieto? Da dava dopolnitelni sredstva i da gi finansira izvestuva-wata na novinarite od Agencijata, koja, patem, ne e dràvna, tuku javno glasilo?Treto, dali e vo soglasnost so Kodeksot na ZNM novinarite da rabotat honorarno (tezgi) za tie, za koi, vsu{nost, izves-tuvaat? Na primer, da pravi{ bilten za MNR pretpladne, a popladne da izvestuva{ za aktivnostite na makedonskata diplomatija, za ambasadorite i za aktivnostite na minis-terot...êtvrto, dali e prifatlivo za ZNM dràvnite investicii so godini da pravat selektivni brifinzi i nekoi redakcii voop{to da ne bidat kaneti?êkam na ZNM da se proiznese za ovaa pretstavka...

MK O M E R C I J A L E N O G L A S

DOMINIK [TROS-KAN �direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF)

FINANSISKATA STABILNOST SÈ U[TE E VO OPASNOST

Ima opasnost Sudot na ~esta da go pretvori ZNM vo klasi~na “reket-organizacija”!?

eednakvoto tempo na zakrepnuvawe na bavnite ekonomii na razvienite dràvi so stapka na rast od 2,5% i brzata stapka na rast od 6,5% vo zemjite vo razvoj }e bidat pri~ina za finansiska nestabilnost i vo narednite dve godini, ocenuva MMF vo noviot izve{taj za finasiskata stabilnost.

MMF ukaùva deka “finansiskata stabilnost i ponatamu e vo opasnost”, poradi neuspehot da se nametnat regulatorni reformi koi bi se spravile so fiskalnite i bankarskite propusti, {to neodamna predizvika svetska kriza. Spored novite procenki na Fondot, svetskata ekonomija ovaa godina }e porasne za 4,4%, {to e pove}e od 4,2% kolku {to be{e prognozirano mi-natiot oktomvri, no pomalku od rastot od 5%, postignat vo 2010 godina.

Politika / Pari / Dràva6 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

FUERE: BEZ PROFESIONALNA ADMINISTRACIJA, ZEMJATA NEMA DA NAPREDUVA!

Po ostrite napadi koi evroambasadorot Ervan Fu-ere gi upati kon Vladata poradi politizacijata na javnata administracija, pretstavnikot na EU vo

zemjava pora~uva usoglasuvawe na Zakonot za dràvni slu`benici i javna administracija. Bez profesionalna javna administracija, dodava Fuere, zemjava nema da uspee da odi napred. #Treba da vnimavate da ne ja dostignete fazata koga lu|eto vraboteni vo dràvnata administracija rabotat naporno i sakaat da postignat podobri rezultati i da bidat profesionalni, no ja gubat motivacijata dokolku se premesteni poradi politi~ki pri~ini#, veli Fuere.Fuere povtoruva deka i Evropskata unija e zapoznaena so praktikata dràvnite slu`benici da bidat premes-tuvani od edna vo druga institucija ne vrz osnova na sistemot za napredok na kariera, tuku od ~isti politi~ki pobudi. Vakvata pojava mora vedna{ da se eliminira, pora~uva evroambasadorot. Osven partizacijata vo administracijata, Fuere upati apel da ne se zloupotrebuva Ramkovniot dogovor i vrabotuvaweto da odi soglasno procedurite i legisla-tivata za vrabotuvawe dràvni slu`benici.

Advokatite na osomn-i~enite vo slu~ajot "Pajaìna" imat sp-isoci za "otstrel"

na sudiite koi rabotat na predmetot, tvrdi Krivi~niot sud. ”Nekoi od advokatite na odbranata vr{at posto-jan i sekojdneven pritisok vrz sudiite koi postapuvaat vo ovoj slu~aj vo pravec na donesuvawe posakuvani odluki, razli~ni od ve}e donesenite, so zakani deka }e bidat razre{eni”, se veli vo soop{tenieto od Sudot koj e nadleèn za predmetot za sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski i 13 sopstvenici i upraviteli na firmi na Pero Nakov bb. Otvorenata vojna me|u Sudot i advokatite sleduva po intenziviraweto na istra-gata vo slu~ajot "Pajaìna".

KRIVI^NIOT SUD TVRDI:

ADVOKATITE NA A1 SO SPISOK ZA "OTSTREL" NA SUDII!?

Sudot reagira na iznesu-vaweto na detali od istragata za slu~ajot, kako i brojni nevistini komentirani od u~esnicite vo postapkata. "Javnosta i gra|anite imaat pravo da ja znaat vistinata i da ne bidat zavedeni so izmislici i {pekulacii. Se apelira do odbranata na ob-vinetite vo ovoj sudski slu~aj da gi po~ituvaat pravata i interesite na obvinetite vo zakonska i sudska postapka,

za {to ne se potrebni mis-lewa na samoproglaseni ek-sperti koi davaat pau{alni ocenki i mislewa bez uvid vo konkretniot predmet vo koj, vpro~em, i ne moè da imaat uvid, tuku primena na propi{ani pravni instituti soglasno zakonot", se veli vo soop{tenieto. Advokatite so kontraobvinu-vawa. Velat }e prestanele da iznesuvaat detali od istragata koga Sudot }e pres-

PREGLED VESTI� NAMESTO ZA PROÎSTUVAWE NA IZBIRA KIOT SPISOK

DIK MISLI KAKO DA SI GI VDOMI VRABOTENITE!

Dràvnata izborna komisija, iako nema rakovoditel na �isklu~itelno va`niot sektor za Izbira~kiot spisok, }e bara novi tri fiktivni rabotni mesta vo svoeto Oddelenie za ~ove~ki resursi, kako paravan za da moè da unapredi nekolku od ve}e vrabotenite vo Komisijata

JANKULOVSKA: VO 2010 ZNA ITELNO NAMALEN BROJOT NA SLUÂI NA TRGOVIJA SO LU\E

Vo 2010 godina zna~itelno e namalen brojot na registrirani slu~ai na trgovija so lu|e i krium~arewe migranti vo sporedba so 2009 godina.

Ve uveruvam deka mojot li~en pridones i anga`man, kako minister za vnatre{ni raboti, na poleto na borbata protiv trgovijata so lu|e vo Makedonija }e prodolì so u{te pogolem intenzitet. Ova go izjavi v~era ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, koja zaedno so evroambasadorot Ervan Fuere u~estvuvaa vo zavr{nata faza na proektot fin-ansiran od EU za dadenata tehni~ka pomo{ na Make-donija vo borbata protiv organiziraniot kriminal.Na sredbata, evroambasadorot Ervan Fuere poso~i deka napredokot koj go ima napraveno Makedonija na ova pole e zna~itelen, dodavaj}i deka toa e potvrdeno i vo posledniot Izve{taj na Evropskata komisija. "Jasno e deka trgovijata so lu|e e svetski fenomen i e dobro {to kaj lu|eto se zgolemuva svesnosta za ova, pa na toj na~in se zgolemuvaat i merkite koi se prezemaat za borba protiv trgovijata so lu|e", poso~i Fuere.Inaku, vo ramkite na ovoj IPA proekt bile orga-nizirani osum obuki za 276 policajci, {est napredni obuki za slu`benici od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, sudii, javni obviniteli, kako i mnogu drugi obuki, studiski poseti i analizi.

Iako so izmenite na Izborniot zakonik, Dràvnata izbor-na komisija dobi na pomo{ novi 72

vraboteni za pro~istuvawe na Izbira~kiot spisok, DIK, namesto da izbere rako-voditel na ovoj sektor, se zanimava so iznao|awe na na~ini kako da go pri{iri Oddelenieto za ~ove~ki resursi.I na v~era{nata sednica na DIK temata za bri{ewe na fantomskite glasa~i od Izbira~kiot spisok pomina vo senka na obidot da im se ovozmoì preraspredeluvawe na podobri rabotni mesta na nekolku lica koi ve}e rabotat vo DIK, no, vo me|uvreme zavr{ile visoko obrazovanie. Na predlogot od Sektorot za ~ove~ki resursi da se po-bara od Ministerstvoto za finansii otvorawe na novi tri rabotni mesta vo ova Oddelenie, del od ~lenovite na Komisijata, koi ja sfatija igrata, burno reagiraa. "Nie nemame pretsedatel na Sektorot za izbira~ki sp-isok, a predlagame tri drugi novi rabotni mesta? Celata nadle`nost za vodeweto na Izbira~kiot spisok sega mu pripa|a na DIK i najva`no e da se popolnat rabotnite mesta vo sektorot zadolèn za toa", izjavi zamenik-pretsedatelot na DIK, Subhi Jakupi.^lenot na DIK, Bedred-in Ibraimi, koj go nare~e Izbira~kiot spisok osnova na demokratijata, konstatira{e deka Sektorot za izbira~ki

ERMIRA MEHMETI: DEL OD IZVE[TAJOT NA MARTI E "PREJUDICIRA KI"

Specijalniot izvestuva~ Dik Marti pred Parla-mentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, na sednicata posvetena na izve{tajot za nedozvolena

trgovija so organi na Kosovo, {to seriozno ja razni{a kosovskata politi~ka scena, osobeno premierot Ha{im, u{te edna{ povtori deka ostanuva na svoite tvrdewa. Od makedonskata parlamentarna delegacija, vo sostav Aleksandar Nikolovski od VMRO–DPMNE, Igor Ivanovski od SDSM i Ermira Mehmeti-Davaja, samo prateni~kata na DUI zede zbor vo diskusijata.

Spored Mehmeti, nekoi formulacii od izve{tajot na Dik Marti zvu~at "prejudicira~ki”. "Mislam deka ima{e potreba da se osporat nekoi tvrdewa koi so pravo se protolkuvaa i doìveaja kako tendenciozni, koi se odne-suvaat na ulogata i misijata na me|unarodnata zaednica vo postkofliktno Kosovo", izjavi Me-hmeti-Devaja po nejziniot nastap pred Parlamentarnoto sobranie

na SE. Mehmeti-Devaja, koj e me|u potpisnicite na pove}

e amandamani na rezo-lucijata predloèna od Dik Marti, izrazi nade` deka del od niv }e bidat prifateni.

MARIJA [email protected] NOVI VRABOTUVAWA

VO A1 TELEVIZIJAVo oglas objaven vo dnevniot vesnik "[pic" se naveduva deka A1 televizija ima potreba od 17 rabotnici, kamer-mani, tonci, organizatori i drug tehni~ki personal za potrebite za odrùvawe na televiziska programa. Noviot direktor na A1, Slavko Ninov, veli deka oglasot e za tekovni vrabotuvawa za potrebite na televizijata i sekoj moè da se prijavi na nego. Neodamna, Trudoviot inspektorat objavi deka pri redovna kontrola vo A1 bile zateknati 13 neprijaveni rabotnici.

tanel da ja vodi postapkata na ulica. "Dokolku navistina postoele spisoci, a Sudot go znae toa, dosega treba{e da bideme povikani na odgovornost. Da bevme nie ili Velija tolku mo}ni, sigurno nema{e toj i ostanatite da bidat vo pritvor", vozvrati na tvrde-wata na Sudot, advokatot na del od osomni~enite vo "Pajaìna", Miroslav Vuji}. Od Advokatskata komora velat deka dokolku Sudot pobara, slu~ajot }e bide staven na razgleduvawe pred Disciplin-skiot sovet, koj e nadleèn da reagira na vakvi slu~ai. V~era vo skopska edinica bea soslu{ani u{te 5 svedoci na obvinitelstvoto vraboteni vo firmite na Pero Nakov bb. Osomni~enite vo "Pajaìna" se tovarat za zlostorni~ko zdruùvawe, zatajuvawe danok i perewe pari. Vo pritvor se nao|aat pove}e od eden mesec.

MAKSIM [email protected]

spisok ne funkcionira tokmu poradi nedostig od personal. Itnata potreba od vrabotu-vawe na rakovoditel na Sektorot za izbira~ki spisok ja potencira{e i pretse-datelot na DIK, Aleksandar Novakovski. "Ima mnogu poproblemati~ni sektori od toj za ~ove~ki resursi. Pokraj klu~niot Sektor za izbira~ki spisok, tuka e i informati~kiot. No, najva`no e da izbereme rakovoditel koj }e se zafati so vodewe i aùrirawe na Izbira~kiot spisok", re~e Novakovski.Planot koj stoi zad novata sistematizacija na rabotnite mesta, neupatenite ~lenovi na DIK go sfatija duri otkako generalniot sekre-tar na Komisijata, Biqana Stojanovska, sugerira{e vo

baraweto {to treba da bide podneseno do Minis-terstvoto za finansii da stoi {to po{iroka ramka za potrebnoto obrazovanie na kandidatite za popolnu-vawe na trite novi rabotni mesta. lenovite na Komisi-jata prethodno predlagaa ograni~uvawe vo pogled na kvalifikaciite na kandida-tite, vo vid na diploma od Pravniot fakultet ili za drugo visoko obrazovanie, soodvetno na delokrugot na rabotnite mesta. Za para-doksot da bide pogolem, pretsedatelot Novakovski prethodno poso~i deka duri i koga bilo barano od Min-isterstvoto za finansii da bide vraboten samo eden nov izvr{itel vo Sektorot na DIK za ~ove~ki resursi, ministerot Zoran Stavreski

sekoga{ odbival. "Bidej}i Ministerstvoto za finansii nema da odobri tri novi vrabotuvawa vo Sektorot za ~ove~ki resursi, o~igledno tie rabotni mesta se baraat samo za da vlezat vo sistematizacijata i tamu da se preraspredelat ve}e vrabotenite koi se dokvali-fikuvale, odnosno zavr{ile fakultet", re~e ~lenot na DIK, Jovan Josifovski.P r o ~ i s t u v a w e t o n a Izbira~kiot spisok e neo-phodno za sproveduvawe na fer i demokratski izbori. Poradi otsustvoto na volja kaj instituciite za spra-vuvawe so ovoj problem, vo Makedonija za izbor na lokalnata, zakonodavnata i izvr{nata vlast se procenu-va deka redovno “glasaat” okolu 200.000 izbira~i.

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

Ê[KA SILNO JA PODDR@UVA MAKEDONIJA NA PATOT KON EU!

Ministerot za nadvore{ni raboti na Makedonija, Antonio Milo{oski, v~era ostvari sredba so negoviot ~e{ki kolega, Karel [varcenberg, za

vreme na negovata oficijalna poseta na ê{kata Re-publika."Na sredbata, Makedonija i makedonskata diplo-matija dobija silna poddr{ka od [varcenberg za za~lenuvaweto vo NATO i po~etokot na pristapnite pregovori so Evropskata unija. Ministrite na dvete zemji na sredbata razmenija mislewa za politi~kite i ekonomskite odnosi na dvete zemji, kako i za zae-mnata sorabotka, a se diskutira{e i za regional-nite pra{awa", izvestuvaat od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Osven sredbata so [varcenberg, Milo{oski bil pri-men i od pretsedatelot na Dolniot dom na ~e{kiot Parlament, Miroslava Nemcova.Po ovaa sredba na ministrite za nadvore{ni raboti na Makedonija i ê{ka, na po~etokot na fevruari zakaàna e i sredba na pretsedatelite na dvete dràvi, \orge Ivanov i Vaclav Klaus, isto taka vo Praga. Evrointegraciskite procesi na zemjata, isto taka, se tema na razgovor na dvajcata pretsedateli.

DODEKA MAKEDONIJA GRADI DR@AVEN STAV ZA IMETO

PAPANDREU: PESIMIST SUM ZA SKORO RE[ENIE!

Makedonskiot pregovara~ Zoran Jolevski v~era pristigna od Wu- �jork vo Skopje za da ostvari konsultacii na poedine~ni sredbi so dràvniot vrv za nastapot na sredbata koja treba da ja ima so gr~kiot kolega Adamantios Vasilakis i medijatorot Metju Nimic na 9 fevruari. Vo me|uvreme, oficijalna Atina gi ubiva nadeìte...

Zaludni se ~inat poslednite obidi na makedonskiot dràven vrv preku liderski sredbi, a

sega i preku konsultacii so ambasadorot Zoran Jolevski da se obezbedi vnatre{en konsenzus za pozicijata na Makedonija vo sporot vo presret na sredbata na pregovara~ite so medijatorot Metju Nimic. Premierot na Grcija, Jorgos Papan-dreu, pora~uva deka zasega re{enieto e nevozmo`no. Pa-pandreu tvrdi deka negovata Vlada gi poddrùva naporite na Nimic, no, deka, sekako, ja zadrùva nacionalnata strategija i crvenite linii, preku koi Gruevski ne bil podgotven da pomine."Ne moàm da kaàm deka sum optimist vo vrska so izgledite za neposreden dogo-vor, i pokraj èlbata {to ja iskaùvame. Gospodinot Gruevski i negovata vlada

se dvoumat da odgovorat na na{iot kompromisen predlog za ime so geografska odred-nica za sevkupna upotreba", re~e Papandreu. Sporot za imeto me|u dve-te zemji v~era predizvika èstok sudir me|u gr~kata opozicija i vlasta. Minis-terot za nadvore{ni raboti na Grcija, Dimitris Drucas i liderot na opoziciskata Nea Dimokratija, Antonis Samaras, se skarale - koj vodel poblaga politika kon Skopje. "Grcija objasni deka prifa}a samo ime za sevkupna upotreba - erga omnes – ja eliminira{e etnolo{kata odrednica na sosednata zemja za ime koe }e gi otslika nivnite iredentisti~ki pre-tenzii, ostavaj}i gi nastrana site predlozi za dvojna i trojna formula i stavi veto za integracija na FIROM vo NATO i vo EU. Namesto da bide izolirana od svoite partneri i sojuznici, Grcija uspea vo Bukure{t da dobie poddr{ka od pove}eto zemji",

re~e Samaras. "Kolku i da zvu~i patriotski da go koristime ovoj zbor, im {teti na nacionalnite in-teresi vo slu~ajot so Skopje pred Me|unarodniot sud vo Hag. Bi trebalo ova da go znaete kako minister vo prethodnata vlada", re-pliciral Drucas. I dodeka Grcite se karaat koja od dvete vladi bila pocrvena vo svoite linii, od Kabinetot na pretse-datelot \orge Ivanov in-formiraat deka Jolevski }e ima poedine~ni sredbi, a ne zaedni~ka sredba so dràvniot vrv, bidejki stavot na Republika Makedonija e ve}e poznat. Makedonija }e bide pasivna s$ dodeka ne stigne predlog od medi-jatorot Nimic koj e zaemno prifatliv za Makedonija i Grcija, po {to }e se raspi{e referendum. Jolevski }e se sretne samo so pretsedatelot Ivanov, so pre-mierot Gruevski, so vicepre-mierot Vasko Naumovski i so ministerot za nadvore{ni

raboti, Milo{oski. Po-radi nabienata agenda, pregovara~ot nema da ima sredbi so opozicijata, koja smeta deka celiot proces na razgovori za imeto se vodi pau{alno, bez vistinska èlba za re{enie. Eksper-tite, pak, i doma i vo Gr-cija, go delat pesimizmot na gr~kiot premier. Velat deka kako {to pominuva vremeto sporot stanuva samo pokom-pliciran, pa, sega, osven za imeto, se debatira i za identitetskite temi vrzani za kulturata, jazikot itn.. Na doma{niote analiti~ari glavna zabele{ka, sepak, im e pasivnosta na makedonskata strana.“Napredok vo razgovor-ite nema da se slu~i ako samo se ~eka na re{enie odnadvor", smeta Malevski. "O~ekuvawata deka nekoj odnadvor ne{to }e ni servira, a potoa nie toa }e go dademe na narodot i narodot }e go otfrli, ne e re{enie” komentiraat porane{ni diplomati.

SOBRANIETO GI IZGLASA USTAVNITE IZMENI!

So mnozinstvo glasovi, pratenicite v~era gi odo-brija izmenite na najvisokiot zakonodaven akt vo dràvata. Vo isto vreme, pobaraa od Vladata,

kako podnositel na predlogot za izmeni, da podgotvi nacrt- amandman ili amandmani za ustavni izmeni. Ustavnite izmeni {to gi predlaga Vladata predvidu-vaat Makedonija vrz osnova na me|unaroden dogovor da moè da ekstradira svoi gra|ani vo drugi zemji, no i da bara ispora~uvawe na stranski dràvjani {to gi goni za organiziran kriminal, koi go zloupotrebile dvojnoto dràvjanstvo ili izbegnuvale kaznena odgov-ornost. Inaku, soglasno sobraniskiot Delovnik, izmenite na Ustavot se donesuvaat vo tri fazi. Prvata pred-viduva Sobranieto da donese odluka za pristapuvawe kon izmenite na Ustavot. Vtorata faza pretstavuva izgotvuvawe na nacrt-amandmani, koi isto taka }e se razgleduvaat vo Sobranieto, a za niv se sproveduva i javna diskusija. I poslednata, odnosno tretata faza, predviduva izgotvuvawe na predlog-amandmani na Ustavot, koi povtorno se razgleduvaat na plenarna sed-nica zaedno so rezultatite od javnata diskusija.

KATERINA [email protected]

KOWANOVSKI: SDSM DEMONSTRIRA POLITI^KO NASILSTVO VO KARPO[

Denes bevme svedoci na teòk incident protiv demokratijata vo Karpo{, vo reìja na SDSM. Se potvrdi deka SDSM demonstrira politi~ko nasil-

stvo, a op{tinata Karpo{ e pretvorena vo pa{alak na Stev~e Jakimovski, a toj dejstvuva kako lokalen {erif, naglasi denes na pres-konferencija Zoran Kowanovski, ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE."Rodninite i prijatelite na Jakimovski, vraboteni vo op{tinata Karpo{, kako ~lenovi na SDSM, denes grubo gi napadnaa gra|anite na Karpo{ i sovetnicite od VMRO-DPMNE, koi se sobraa pred op{tinata da go iskaàt svoeto nezadovolstvo od na~inot na vodewe na op{tinata", re~e Kowanovski.Toj veli deka VMRO-DPMNE nekolku pati ukaùvala na faktot deka vo op{tina Karpo{ se vrabotuvaat isklu~ivo partiski kadri, a denes toa se dokaàlo.Gradona~alnikot Stev~e Jakimovski tvrdi deka ovie ob-vinuvawa se samo hajka na vladeja~kata partija protiv nego i obid za negova diskreditacija.

MILO[OSKI V PETOK ]E SE SRETNE SO DRUCASVo petok, makedonskiot minister za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, vo Crna Gora }e se sretne so svojot gr~ki kolega, Dimi-tris Drucas. Izvori potvrduvaat deka sredbata e na makedonsko barawe, a }e se odrì na marginite na neformal-niot sostanok na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite od Jugoisto~na Evropa, vo Budva, Crna Gora. Inaku, od kabinetot na gr~kiot min-ister ve}e odgovorile potvrdno na baraweto za sredba.

Politika / Pari / Dràva8

PREGLED VESTI�


KINESKATA RAZVOJNA BANKA ZAIN-TERESIRANA ZA VARDARSKA DOLINA

Dràvnata kompanija ELEM i kineskata dràvna energetska kompanija CWE (China International Water and Electric Corporation), so kredit od Kineskata

razvojna banka, najverojatno }e gi gradat 12-te mali i sredni hidrocentrali po tekot na rekata Vardar, otkrivaat izvori od Vladata. Namesto da bara konce-sioner, Vladata nekolku meseci pregovara so Kineskata razvojna banka za da go realizira dolgonajavuvaniot energetski proekt - "Vardarska Dolina". “Kineskata razvojna banka e zainteresirana da ja finansira izgradbata na proektot "Vardarska dolina", no pod uslov hidrocentralite da gi gradi kineskata kompanija CWE. No, za toa neophodno e da se potpi{e me|udràven dogovor, bidej}i se predviduva 12-te mali i sredni hidrocentrali da bidat vo dràvna sopst-venost”, velat izvori od Vladata. Od Vladata velat deka i dosega{nite proekcii za vrednosta na "Vardarska Dolina" od 1,2 milijardi evra treba da se revidiraat, bidej}i izgradbata na hidrocentralite od Veles do Gevgelija podrazbira izmestuvawe na del od èlezni~kata pruga i od patnata infrastruktura.

VLADATA GI VRA]A SUBVENCIITE ZA SONÊVI KOLEKTORI Preku subvencii, Vladata povtorno }e gi pottiknuva gra|anite da kupuvaat son~evi kolektori, so koi }e dobivat struja i sanitarna topla voda. Ministerot za ekonomija, Fatir Besimi, najavi deka od buxetot izd-vojuvat okolu 90.000 evra za subvencionirawe na 300 semejstva koi }e kupat son~evi kolektori. So po~etok od mart godinava, na prvite 300 semejstva koi }e dostavat smetka za kupeni son~evi kolektori Ministerstvoto za ekonomija }e im isplati 50% od vloènata investicija, odnosno ne pove}e od 300 evra, vo denarska protivvrednost. Vladata gi vra}a subvencite za instaliran son~ev kolek-tor kaj doma}instvata otkako vo 2010 godina ja ukina ovaa stimulacija za gra|anite. Vo 2009 godina, pak, Vladata izdvoi okolu 150.000 evra za da subvencionira 500 seme-jstva koi }e kupat son~ev kolektor. So vkupno 280 son~evi denovi godi{no, apsurdno e Makedoncite da ne gi koristat son~evite kolektori.

ZAKONOT ZA PREVOZ VO PATNIOT SOOBRA]AJ PREKR[EN 31 PAT

Na vkupno 31 prevoznik im e izre~ena globa i vremena merka za odzemawe na voziloto bidej}i go prekr{il Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj, velat od

Ministerstvoto za transport i vrski.Storitelite se od Skopje, Bitola, Tetovo i Gostivar i tie se dol`ni vo rok od tri dena otkako }e go primat re{enieto da go odnesat voziloto do policiskata stanica koja e poso~ena vo re{enieto. Dokolku toa ne go storat, toga{ izvr{uvaweto }e go sprovede Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.Soglasno Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj, doma{en prevoznik moè da vr{i prevoz na patnici i stoka vo vnatre{niot i me|unarodniot paten soobra}aj vrz osnova na licenca. Dokolku, pak, vr{i javen prevoz bez licenca, soglasno izmenite na ovoj Zakon, mu se izrekuva globa vo iznos od 500 evra vo denarska protivvrednost. Pokraj glo-bata, za ovie prekr{oci se izrekuva i posebna prekr{o~na merka - privremeno odzemawe na voziloto so koe se vr{el prevozot vo traewe od tri meseci do edna godina.

VLADATA MO@E DA JA GRADI SAMO HEC EBREN?!

DO PETOK NOV TENDER ZA HIDROCENTRALITE NA CRNA REKA

Otkako edna deceni-ja bezuspe{no se obiduva da na-jde investitori za izgradba na dvete najgolemi

hidrocentrali vo zemjava, êbren i Gali{te, Vladata sega odlu~i da vnese pogolema fleksibilnost vo dizajnot na proektot. Izvori od Minis-terstvoto za ekonomija velat deka do petok }e objavat tender za koncesija i javno-privatno partnerstvo za izgradba na hidrocentrali na Crna Reka, a ne kako dosega, isklu~ivo za êbren i Gali{te. Ova ja otvora mo`nosta vo dogovor so potencijalniot investitor Vladata da se dogovori da se gradi samo pogolemata od dvete centrali - êbren.Po preporaka na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), koja e del od Svetskata banka, Vladata sega }e im ovozmoì i na pomali kompanii koi se zanimavaat so proizvodstvo na struja od voda da moàt da se kvalifikuvaat. Ovojpat, nameto 8.000 evra, tenderskata dokumentacija za proektot }e ~ini 5.000 evra.“Najverojatno vo petok }e go objavime oglasot za javno-privatno partnerstvo i kon-cesii za izgradba na hidro-centrali na Crna Reka. Vo fazata na pretkvalifikacija }e ima namaleni kriteriumi za zainteresiranite inves-titori. Od kompaniite }e se bara da pokaàt deka vo poslednite dve godini imaat vkupen prihod od 100 milioni evra i dosega realizirani energetski proekti vo vred-nost od 300 milioni evra, od koi eden od minimum 100 milioni evra. Od investitorot }e se bara da ima iskustvo vo gradeweto golemi i mali

KATERINA [email protected]

Izvori od Vladata informiraat deka so olesneti uslovi, po �{esti pat }e raspi{e oglas za investitor za hidrocentralite na Crna Reka. Se procenuva deka namesto 800 milioni evra, so novite uslovi êbren i Gali{te }e ~inat 540 milioni evra

hidrocentrali. Modelot }e bide ist kako i na prethod-nite javni oglasi za izgradba na hidrocentralite êbren i Gali{te. Nie smetame deka treba da se gradat i ebren i Gali{te, a tuka da vleze i HEC Tikve{. No, ostavame pogolema fleksibilnost vo dizajnot, vo fazata koga }e gi vidime interesite na kompaniite”, izjavi minis-terot za ekonomija, Fatmir Besimi. Ottamu objasnuvaat deka pos-lednite presmetki pokaàle deka izgradbata na êbren i Gali{te bi ~inela 540 milioni evra. Nema infor-macii dali poevtinuvaweto na proektot, koj dosega se procenuva{e na okolu 800 milioni evra, e povrzano so namaluvaweto na visinata na branite na elektranite i so materijalot od koj treba da se izgradat.Izvori od Vladata o~ekuvaat najdocna do juli, dokolku s$

se odviva spored predvide-noto, da se znae potencijal-niot investitor na êbren i Gali{te, koj zaedno so dràvnata kompanija ELEM }e formira firma-investi-tor na hidrocentralite kaj Mariovo.Zasega e neizvesno dali olesnetite kriteriumi za proektot }e uspeat da gi privle~at i dosega{nite zainteresirani investori, tokmu poradi toa {to "adu-tot" na Vladata, germanskata kompanija RVE, na posledniot tender se povle~e od proek-tot so obrazloènie deka poradi voveduvaweto danok za nuklearna energija }e gi zamrzne site planovi za investicii vo Evropa. “Finansiskite tovari koi se javuvaat kako rezultat na noviot danok za germanskoto nuklearno gorivo, pla}awata vo poseben obnovliv fond, kako i dopolnitelnite izme-neti barawa na konkretniot

tender }e ja ograni~at finan-siskata mo} na RVE od 2011 godina. RVE vo momentov ne moè da napravi kakvi bilo pogolemi investiciski obvr-ski. Za ova gi informiravme na{ite partneri od Make-donija. Bi bilo neodgovorno od na{a strana da davame vetuvawa koi ne moème da gi ispolnime”, izjavi za “Kapital” kon krajot na 2010 godina Martin Pak, del od slu`bata za odnosi so javnosta od RVE.Izvori od konsultantite za proektot otkrivaat deka dosega visinata na bran-ite na dvete akumulacii go pravela neprofitabilen celiot proekt. “Kapital” neoficijalno doznava deka investitori od Kina duri prifatile da go realiziraat ovoj krucijalen hidrokapac-itet za Makedonija samo ako Vladata re{i da go dovede do nula evra profitabil-nost.

FATMIR BESIMI, minister za ekonomija“Najverojatno vo petok }e go objavime oglasot za javno-privatno partnerstvo i koncesii za izgradba na hidrocentrali na Crna Reka. Vo fazata na pretkvalifikacija }e ima namaleni kriteriumi za zainteresiranite investitori. Modelot }e bide ist kako i na prethodnite javni oglasi za izgradba na ebren i Gali{te. Smetame deka treba da se gradat i êbren i Gali{te, a tuka da vleze i HEC Tikve{. No, os-tavame pogolema fleksibilnost vo dizajnot, vo fazata koga }e gi vidime interesite na kompaniite”

9Kompanii / Pazari / FinansiiPREGLED VESTI�


GRADE@NIOT SINDIKAT ]E SE BORI PROTIV RABOTATA NA CRNO

Sindikatot za grade`ni{tvo, industrija i proekti-rawe najavi intenzivna rabota vo odnos na isko-renuvaweto na rabotata na crno vo grade`niot

sektor.Sindikatot ~etiri godini nanazad sproveduva proces za ratifikacija na Konvencijata 94 na Me|unarodnata or-ganizacija na trudot, koja e donesena vo juni 2010 godi-na. Preku nea se regulira obvrskata na rabotodava~ite koi u~estvuvaat na tenderi na raboti finansirani od buxetot na Republika Makedonija i me|unarodnite finansiski institucii za redovna isplata na plati, na-domestoci i pridonesi za rabotnicite, soglasno Zakonot i kolektivniot dogovor i obezbeduvawe bezbedni uslovi za rabota.“Se vrabotuvaa rabotnici nadvor od javnite dogovori, a na tenderite u~estvuvaa kompanii koi ne go ispolnuvaa cenzusot i obvrskite nitu po edna osnova kon dràvata i rabotnicite. Godinava po~nuvame golema aktivnost da dojde do generalna promena na na{ata legislativa i barem vo na{iot sektor etapno da se otstrani i otfrli rabotata na crno, re~e pretsedatelot na Sindikatot, Pavel Trendafilov.Spored nego, vo grade`ni{tvoto godinava se angaìrani okolu 41.000 rabotnici, od koi 30% rabotat na crno. Od Sindikatot pobaraa nadle`nite da pristapat kon

izmena na zakonskite i podzakonskite akti vo domenot na javni nabavki i grade`ni{tvo.

OTKA@ANA AUKCIJATA NA DR@AVNI ZAPISI

Ministerstvoto za finansii ja otkaà v~era{nata aukcija na dràvni zapisi, iako be{e predvidena so kalendarot za aukcii.

Od Ministerstvoto velat deka predvidenata aukcija nema da se odrì vo interes na namaluvawe na zadolùvaweto na doma{niot pazar preku izdavawe dràvni hartii od vrednost. Preku namaluvawe na iznosite na zadolùvawe, Ministerstvoto za finan-sii, kako {to velat ottamu, prodolùva so nastoju-vawata za podobruvawe na likvidnosta vo stopanst-voto i ovozmoùvawe polesen pristap do kapital za firmite po poniski kamatni stapki.Vo kontekst na barawata na biznis-zaednicata, Min-isterstvoto za finansii vo 2010 godina ja namali kamatnata stapka na dràvnite zapisi za re~isi 300

iljadi divogradbi se pretpostavuva deka ima

vo Makedonija

104geodetski firmi rabotat

vo zemjava

SSK JA PODDR@A DOKTORSKATA PROGRAMA ZA PRETPRIEMNI[TVO

Sojuzot na stopanski komori (SSK) go poddrùva proektot Zaedni~ka regionalna doktorska programa za pretpriemni{tvo i menaxment na

malite i srednite pretprijatija i kako negov biznis-partner }e ovozmoì povrzuvawe na idnite studenti so firmite-~lenki za steknuvawe prakti~no znaewe.“Ni pretstavuva ogromna ~est i kako Sojuz na stopan-ski komori ja poddrùvame ovaa doktorska programa {to gi stimulira kvalitetite i }e izgradi ve{tini kaj mladite istraùva~i i idni pretpriema~i, koi }e pridonesat za ostvaruvawe na strategijata na So-juzot, koja se odnesuva na zgolemuvawe na konkurent-nosta na pretprijatijata, voveduvawe inovacii, a so toa i zgolemuvawe na produktivnosta na kompaniite i namaluvawe na nevrabotenosta vo zemjata”, se naveduva vo soop{tenieto od SSK.

Koj izgotvil podo-bar zakon za le-galizacija na divogradbite, zo{to istiot ne bil donesen

porano, za ~ii interesi se nosi ovoj zakon?! Namesto konstruktivna debata, na prviot den od komisiska-ta rasprava za Zakonot za tretman na bespravno izgradenite objekti, vlasta i opozicijata me|usebno se obvinuvaa i navreduvaa. Opoziciskata SDSM go ob-vini ministerot za trans-port, Mile Janakieski, deka namerno ~etiri pati go menuval Zakonot, so cel da sozdade strogo namenski zakon za funkcionerite na VMRO-DPMNE. Prate-nikot Jani Makraduli kako primer go navede ~lenot od Zakonot so koj se dozvoluva legalizacija na divogradbi vo za{titeni zoni.“Po prvi~niot Zakon, predloèn vo septemvri, haciendata na Qup~o Todo-rovski od 1.900 metri kvadratni treba{e da mu bide sru{ena, bidej-}i se nao|a vo za{titena zona. No, pod pritisok, ministerot Janakieski se otkaà od odredbite koi gi pi{uva{e vo oktomvri 2010 godina, so koi ovoj za-kon ne treba{e da gi opfa-}a gradbite koi se nao|aat vo nacionalni parkovi, park-{uma, priroden park, spomenik na prirodata i arheolo{ki lokaliteti za{titeni so zakon. I ova e najstra{nata odredba {to se povle~e, a nikoj toa ne go bara{e, nitu eden gradona~alnik, nitu eden

pratenik, osven ~lenovite od familijata, koi napravija mnogu ubavi zgradi vo ovoj izminat period”, obvini Makraduli. Toj obvini i za tendenciozna legalizacija, tvrdej}i deka vlasta saka da gi ozakoni ba-znite stanici koi visele nad sekoja ku}a zaradi nejzinite bliski relacii so eden mo-bilen operator.Ministerot Janakieski ne replicira{e na vakvite obvinuvawa. Toj se obide da gi objasni benefitite od primenata na Zakonot za le-galizacija na divogradbite vo praksa, tvrdej}i deka dokolku gra|anite ne uspeat da ja soberat potrebnata doku-mentacija za period od {est meseci, gradona~alnicite }e imaat mo`nost da im doz-volat prodolèn rok.

OLESNETA PROCEDURA ZA LEGALIZACIJA

Ministerot Janakieski ja istakna i olesnetata pro-cedura za po~nuvawe na procesot na legalizacija na divoizgradenite objekti. Toj naglasi deka gra|anite koi imaat bespravno izgrade-no individualni ku}i }e treba da izvadat imoten list, etaèn premer, geo-detski elaborat i dokaz za priklu~ok do infrastruk-tura. No, opozicijata smeta deka dokolku vlasta saka

SPORNA LEGALIZACIJATA VO ZA[TITENITE ZONI?!

ZAKONOT ZA LEGALIZACIJA PRED PRATENICITE

SOWA [email protected]

Prviot den na raspravata za Zakonot za legalizacija na �divogradbite donese navredi i obvinuvawa me|u vlasta i opozicijata. Opozicijata se somneva deka Zakonot se nosi na-menski za da se legaliziraat vili na funkcionerite

Zakonot da bide primenliv vo praktika, }e mora da go prodolì rokot od {est meseci za pribavuvawe na potrebnite dokumenti. Vesna Bendevska od SDSM tvrdi deka vo Makedonija nema tolku ovlasteni geodeti koi }e uspeat vo opredeleniot rok da izgotvat tolku mnogu elaborati.“Poznato ni e deka im izvr{ivte pritisok na geo-detite da gi namalat cenite na geodetskite elaborati,

iako imame informacii deka tie ostro se sprotivstavile na va{iot predlog, bidej}i tvrdele deka tie ne se soci-jlani ustanovi, tuku pazarni subjekti. No, fakt e deka pod pretpostavka deka ima 104 geodetski firmi so okolu 500 vraboteni, spored pres-metkite, za {est meseci }e uspeat da izrabotat samo 75.000 elaborati, {to e mnogu malku”, veli Bendevska.

DVE EVRA ZA KVADRAT ZA DIVOIZGRADENITE KU]ISpored presmetkite na ministerot za transport, Mile Janakieski, legalizacijata na divoizgradenite ku}i so site pridru`ni tro{oci nema da nadmine dve evra za metar kvadraten. Toj tvrdi deka pretpostavkite deka vo Makedonija ima 300.000 bespravno izgradeni ku}i ne se to~ni, zatoa {to toa ne bile celosni ku}i, tuku brojkata gi opfa}ala i divoizgradenite garaì, delovi od ku}i, dogradeni sobi i sl. “S$ u{te go nemam videno cenovnikot na Komorata na ovlasteni geodeti, koj e dostaven do Agencijata za katastar, no znam deka site tro{oci nema da nadminuvaat dve evra po metar kvadraten, vklu~itelno i tro{ocite od aspekt na takseni marki i sl.. Ako zememe ku}a od 100 metri kvadratni, tro{ocite }e iznesuvaat dveste evra za legalizacija”, veli Janakieski.

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

BERZANSKI INFORMACII

2.555

2.565

2.575

2.585

2.595

2.605

2.615

18/01/11 20/01/11 22/01/11 24/01/11

MBI 10

2.720

2.740

2.760

2.780

2.800

2.820

2.840

18/01/11 20/01/11 22/01/11 24/01/11

MBID

116,85

116,95

117,05

117,15

117,25

117,35

117,45

18/01/11 19/01/11 20/01/11 21/01/11 22/01/11 23/01/11 24/01/11 25/01/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 25.01.2011

ALK (2009) 1.431.353 4.331,97 390,18 11,10 0,99

BESK (2009) 54.562 7.785,21 341,43 22,80 0,23

GRNT (2009) 3.071.377 606,27 105,83 5,73 0,60

KMB (2009) 2.014.067 3.451,39 533,81 6,47 1,00

MPT (2009) 112.382 29.502,86 / / 0,82

REPL (2009) 25.920 42.000,60 5.625,12 7,47 0,84

SBT (2009) 389.779 3.249,68 211,39 15,37 0,74

STIL (2009) 14.622.943 212,95 0,11 1.925,76 2,97

TPLF (2009) 450.000 3.681,16 61,42 59,94 1,08

ZPKO (2009) 271.602 2.231,00 / / 0,29

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 25.01.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 52.819 17 40,85

обични акции 156.434 121 69,96

Вкупно Официјален пазар 209.253 138 61,53

обични акции 15.147 17 -39,19

Вкупно Редовен пазар 15.147 17 -39,19

25.01.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

РЖ Техничка контрола Скопје 450,00 28,57 33.750

Макошпед Скопје 320,00 27,49 35.520

РЖ Интер-Трансшпед Скопје 60,00 20 900

Реплек Скопје 42.000,60 5 210.003Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) 146,00 4,29 32.120

Адинг Скопје 360 -10,00 36.000

Хотели Метропол Охрид 222 -7,50 3.108

ЗК Пелагонија Битола 2.231,00 -3,00 89.240

ТТК Банка АД Скопје 810,00 -0,12 324.000

ФЗЦ 11 Октомври Куманово 778,53 -0,06 138.579

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Макпетрол Скопје 29502,86 0,15 2.065.200

Комерцијална банка Скопје 3451,39 0,50 1.881.010

Алкалоид Скопје 4.331,97 1,71 1.360.240

Топлификација Скопје 3681,16 1,70 1.299.449

Гранит Скопје 606,27 1,12 786.335

25.01.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

25.01.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 31.179.829,21 3,32% 13,45% 10,54% 3,55% 2,68% 23.01.2011

ILIRIKA GRP 43.358.554,91 -2,30% 3,75% 9,33% -2,03% 10,87% 23.01.2011

Иново Статус Акции 19.106.633,10 7,01% 10,53% 2,34% 7,45% -9,63% 24.01.2011

KD Brik 33.685.794,92 -0,97% 4,03% 5,84% -0,87% 15,77% 24.01.2011

KD Nova EU 27.958.809,20 3,86% 7,22% 7,84% 3,82% -0,27% 24.01.2011

КБ Публикум балансиран 25.521.518,66 2,74% 4,38% 4,93% 2,90% 2,36% 24.01.2011

25.01.2011

Vo Makedonija raste svesta za potrebite od pretpriemni{tvo. Toa go potvrdi i v~era{noto ofici-jalno otvorawe na

novite dva MAP (Microenterprise Acceleration Program) centri vo Skopje od Edukativniot centar na Sivus (Seavus), a finan-siski poddràni od najgole-mata tehnolo{ka kompanija vo svetot, Hjulit-Pakard.Stanuva zbor za novi, prakti~ni i razvojni programi, koi nudat informati~ki re{enija za malite i srednite pretprijatija vo Makedonija. Programite }e se sproveduvaat preku trening-centri koi imaat obu~eni tren-eri za taa namena, so akcenti-rawe na onlajn-komponentite. Neprofitnata organizacija so sedi{te vo @eneva, koja e dvigatel na ovie inicijativi, dosega ima otvoreno pove}e od 200 centri vo svetot, od koi 15 novi centri se otvoreni samo vo 2010 godina, me|u koi i dvata vo Skopje. Makedonija, vsu{nost, e me|u prvite zemji vo regionot koi pokaùvaat vakva inicijativa (po Srbija i Romanija), ~ija glavna cel e spojuvaweto na biznisot so tehnologijata.“Posebno mi e drago {to MAP so golem entuzijazam vleguva na makedonskiot pazar. Ako se ima predvid faktot deka se zgolemuva digitalniot jaz me|u zemjite vo svetot i deka sekoe vtoro rabotno mesto vo Evropskata unija doa|a od malite i srednite pretpri-

NOVI CENTRI ZA RAZVOJ NA MALI FIRMI

INICIJATIVA NA SEAVUS

Stanuva zbor za novi, prakti~ni i razvojni programi, koi nudat informati~ki re{enija za malite i srednite pretprijatija

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 25.01.2011)

IVANA [email protected]

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

BERZANSKIOT PROMET SKOKNA ZA 47%

Po slabiot po~etok na trgovskata ne-dela, prometot na

v~era{noto trguvawe na Makedonska berza porasna za 47% i iznesuva{e vk-upno 13,8 milioni denari. Prviot den od ovaa nedela prometot iznesuva{e samo 9,4 milioni denari. Vo strukturata na prometot povtorno dominiraa akci-ite, za razlika od ponedel-nikot, koga samo dve od niv imaa promet pogolem od eden milion denari. V~era toa be{e slu~aj so akciite na ~etiri kompanii. Najgolem promet od 2 mil-ioni denari be{e ostvaren so akcijata na Makpetrol, koja v~era se trguva{e po prose~na cena od 29.502 denari za akcija, odnosno za 0,15% povisoka vo odnos na poslednoto nejzino trgu-vawe. Akciite na Komer-cijalna banka, Alkaloid i Toplifikacija bea ostana-tite akcii koi ostvarija promet pogolem od milion denari. Akciite na trite kompanii se trguvaa po povisoki ceni vo odnos na ponedelnikot. Od akcijata na Komercijalna banka bea istrguvani 545 akcii, pri {to e ostvaren promet od 1,8 milioni denari, a so akciite na Alkaloid i

Toplifikacija, pak, be{e ostvaren promet od 1,3 mil-ioni denari i 1,2 milioni denari.No, rast ne zabeleà samo prometot so akcii. Za 39,1% porasna i prometot so obvrznici, koj v~era iznesuva{e 3,2 milioni denari, od koj 3,1 milioni denari bea istrguvani so devettata emisija na obvrznici za denacional-izacija.Osnovniot berzanski indeks MBI-10 isto taka zabeleà rast na vrednosta od 1,38%, na 2.594,31 indeksen poen. Indeksot na javnoposeduvan-ite dru{tva MBID ja zgole-mi vrednosta za 0,63%, na 2.837,82 indeksni poeni, a indeksot na obvrznici OMB zabeleà pad od 0,13%, na vrednost od 117,32 indeksni poeni. Od vkupno 30 hartii od vrednost, koi bea predmet na trguvawe, duri 19 od niv zabeleàa rast na cenite. Najgolem rast od 28,57% ima{e akcijata na R@ Tehni~ka kontrola. Pad na cenata ima{e kaj sedum hartii od vrednost. Od niv najgolem pad od 10% beleì akcijata na Ading. Bez cen-ovni promeni vo trguvaweto ostanaa ~etiri hartii od vrednost.

jatija, toga{ stanuva jasno zo{to se potrebni vakvite trening-centri”, veli Ste-fan Plavjanski, direktor na kancelarijata na Hjulit-Pakard vo Makedonija. Spored nego, glavna cel na centrite e da im se pomogne na dve celni grupi vo zemjava: na lu|eto koi se nevraboteni, a baraat rabota, kako i na tie koi imaat mikro-pretprijatija, no sakaat da go podobrat i razvijat biznisot. So razvoj na MAP programite, na makroplan }e se namali nevrabotenosta vo Makedonija, a ekonomijata }e doìvee rast i konkurentnost. Na mikroplan, malite i mikropretprijatijata }e gi nadminat pre~kite na limitirano znaewe, tehnologija i finansii, so {to }e gi na-malat zna~itelno i tro{ocite na biznisot. “Dosega, iskustvata od centrite {irum svetot pokaùvaat odli~ni rezultati. No, tie ne se odnesuvaat samo na odli~noto funkcionirawe na 76 centri

vo 19 razli~ni zemji, tuku i na pro{iruvaweto na centrite i kon Severna i Ju`na Amerika”, izjavi za “Kapital” Brankica âni} od Srbija. Spored nea, so vakvite pro-grami se kreiraat uspe{ni primeri na pretprijatija, koi pokaùvaat odli~ni rezultati vo rastot. Za dvata MAP centri vo Skopje s$ u{te ne e dogovoren rokot za po~nuvawe so rabota. Kako del od neprofitna organizaci-ja, koja delumno e finansiski poddràna od HP, ostanuva nejasno kako }e se odvivaat trening-obukite. Iako najavite velat deka stanuva zbor za komercijalni obuki, koi po-edincite sami }e gi pla}aat, organizatorite dopolnija deka }e se potrudat da napravat sorabotka so op{tinite i da obezbedat kofinansirawe. Prvata generacija na obu~eni predava~i se sostoi od 12 treneri, koi spored odnapred postaveni kriteriumi, steknale

dovolno znaewe za da moàt da go prenesat ponatamu. Eden od niv e Vesna Ivanovska od Sivus edukativniot i razvoen centar, koja za “Kapital” izjavi deka “MAP se programi od edu-kativen tip, koi na inventiven na~in gi spojuvaat biznisite so tehnologijata. Tie sledat opredelena metodologija, koja moàt da ja sledat lu|e od sekakov profil, bez razlika na nivnata profesija i pre-thodni znaewa”. Ivanovska e pravnik po vokacija, me|utoa, znaewata od informatikata i prethodnite iskustva & davaat prostor taa da bide eden od slednite treneri na malite pretprijatija vo Makedonija. “MAP programite ne se obe-mni za da pokrivaat ogromna sodrìna, kako {to se Word ili Excell programite, koi se podolgotrajni i skapi, tuku gi nudi samo segmentite za sekojdnevno, brzo i efikasno izvr{uvawe na malite biz-nisi”, veli Ivanovska.

Otvoraweto na MAP ( � Microenterprise Acceleration Program) centrite vo Skopje go ozna~ija pretstavnicite na Edukativniot centar na Sivus i na Hjulit-Pakard.

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,76% 3,62% 4,34% 5,30%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА 2,50%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5,50% 6,25% 6,50% 9,15% 9,65%

ЕМУ евро 61,5055 Комерцијална 5,50% 6,50% 6,80% 9,60% 10,00%

САД долар 45,3213 НЛБ Тутунска 5,00% 6,30% 6,70% 9,50% 9,70%

В.Британија фунта 72,2235

Швајцарија франк 47,3520

Канада долар 45,5664 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 44,9273 61,6 46 72 47,8Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Makedon s k o t o pretstavni{tvo na hrvatski-ot sinxir na marketi Pevec raspi{a oglas

za proda`ba na tri grade`ni lokacii, so vkupna vrednost od 17,5 milioni evra. Ogla-sot za rasproda`ba, pokraj doma{niot dneven pe~at, ve}e e objaven i vo britan-skiot biznis-vesnik "Ekono-mist" (The Economist), a kako pretstavnik na menaxmentot na Pevec Internacional DOOEL od Skopje se javuva advokatskata kancelarija Zekiri.Pevec Internacional od Skopje, vrz osnova na ras-pi{aniot oglas planira da prodade tri grade`ni lokacii so vkupna povr{ina od okolu 190.000 metri kvadratni, koi se nao|aat na razli~ni lokacii vo Skopje. Najgolemata lokacija, so povr{ina od 103.355,5 me-tri kvadratni, se nao|a vo Vizbegovo i e nameneta za izgradba na trgovski centar, motel, benzinska pumpa ili pove}enamenska zgrada. Po~etnata suma koja se o~ekuva da bide dobiena za proda`bata na ova zemji{te iznesuva 5,2 milioni evra, odnosno zemji{teto }e se prodava po po~etna cena od 50,8 evra za metar kvadraten.Drugite dve lokacii se nao|aat vo op{tina Kise-la Voda i Aerodrom i se so zna~itelno pomali povr{ini. Lokacijata vo op{tina Aerodrom e so povr{ina od 46.237 me-tri kvadratni i istata }e se prodava po po~etna

PEVEC PRODAVA IMOT VO MAKEDO-NIJA VREDEN 17,5 MILIONI EVRA

HRVATSKIOT TRGOVSKI GIGANT SE POVLEKUVA OD MAKEDONIJA?!

Makedonskoto pretstavni{tvo na hrvatskiot sinxir na marketi Pevec raspi{a oglas za proda`ba na tri grade`ni lokacii, so vkupna vrednost od 17,5 milioni evra. Oglasot za rasproda`ba, pokraj doma{niot dneven pe~at, ve}e e objaven i vo britanskiot biznis-vesnik "Ekonomist"

METODI [email protected]

SLOBODATA NA BRA^NIOT PAR PEVEC POD ZNAK PRA[ALNIK Sopstvenicite na hrvatskiot sinxir marketi Pevec,

Vi{wa i Zdravko Pevec, po polovina godina pominati vo pritvor, minatiot mesec bea pu{teni da se branat od sloboda. Sepak, pred edna nedela nivnata sloboda be{e dovedena vo pra{awe otkako Vrhovniot sud vo Hrvatska ja ukina presudata za nivnoto osloboduvawe od pritvor. Bra~niot par Pevec lani be{e obvinet za malverzacii vo raboteweto so kompanijata, poradi {to bea i pritvoreni, so cel da ne vlijaat vrz svedocite, no i da ne uni{tat del od dokumentacijata na kompani-jata. Tie od strana na hrvatskata dràva se tovarat za zatajuvawe golemi sumi danok. Imeno, spored Obvini-telstvoto na Hrvatska, tie po pat na namaluvawe na osnovnata cena na svoite proizvodi pri praveweto na kone~niot dano~en izve{taj ja o{tetile dràvata za 1,4 milioni evra. Isto taka, tie se tovarat i za pronevera na dopolnitelni polovina milion evra koi avstriskata kompanija Border Trans Service gi upla}ala direktno na smetka na Vi{wa Pevec, otvorena vo taa zemja, a na ime povrat na danok od evropski dràvi.

cena od 119,9 evra za metar kvadraten, pri {to vkupnata cena bi iznesuvala 5,5 mil-ioni evra. Vo Kisela Voda, pak, kompanijata }e pro-dava grade`no zemji{te so povr{ina od 41.047 metri kvadratni, za koe se o~ekuva da bidat plateni 6,8 mil-ioni evra. I dvete lokacii se nameneti za izgradba na kolektivni iveali{ta, os-ven lokacijata vo Aerodrom, ~ija namena moè da bide i za izgradba na u~ili{ta.Spored informaciite do koi dojde "Kapital", interes za lokaciite projavile i doma{ni i stranski inves-titori. Spored istite izvori, brojot na stranskite ponudi zasega bil pogolem vo odnos na doma{nite, no kone~nata brojka }e se znae duri na

posledniot datum od rokot za dostavuvawe ponudi. Zainteresiranite kupuva~i svoite ponudi treba da gi dostavat najdocna do 11 fe-vruari ovaa godina. Javnoto otvorawe na ponudite od kompanijata planiraat da bide napraveno na 15-ti istiot mesec, pri {to za najdobra ponuda }e bide izbrana taa koja }e ima na-jgolema vrednost i najkratok rok za pla}awe.Spored doma{nite poznava~i na pazarot na nedvi`nosti, ovie po~e t ni ceni na lokaciite se prili~no vi-soki, osobeno ako se zeme predvid nivnata povr{ina, kako i celokupnata lo{a ekonomska sostojba vo koja se nao|ame.“Visokata po~etna cena na zemji{teto }e predizvika

pri davaweto na ponudi da se postigne u{te povi-soka cena. Toa e mo`nost za pojava na mito. Kako posledica na krizata, ~esto za proda`ba na pogolemi grade`ni lokacii prinudeni sme da objavuvame oglasi vo stranski mediumi, so cel da se privle~at stranski investitori. Tuka isto taka ima do-bri investitori, no po-radi razli~ni beneficii otvoraat firmi nadvor od na{ata dràva, a po-toa na oglasi se javuvaat kako stranski kupuva~i”, veli Sa{o Pop Ilioski od agencijata za nedvi`nosti Hepines.Hrvatskiot sinxir na mar-keti Pevec, koj minatata godina zamina vo ste~aj, a negovite sopstvenici

BETON MERKA NOVI PROEKTI NA KOSOVO KHV KAZNI NEKOLKU BROKERI

Grade`nata kompanija Beton se podgotvuva da konkurira na tender-

ite za grade`ni raboti na Kosovo, koi se o~ekuva da se objavat sledniot mesec. Spored izvr{niot direktor na Beton, Trajko Trpe-vski, najinteresen proekt za kompanijata e patot Blace-Pri{tina, za koj se o~ekuva kosovskata vlast naskoro da raspi{e nekolku tenderi. Stanuva zbor za golem gradeèn zafat, odnosno izgradba na delnica dolga

55 kilometri, koja }e vklu~uva i tri tuneli i ~etiri mostovi, {to e tip na niskogradba za koja Beton, me|u drugoto, e specijaliz-irana. Spored najavite na kosovskata vlast, mo`no e ovaa delnica od grani~niot premin Blace do Pri{tina da se raboti po principot na koncesija, odnosno fir-mata {to }e ja gradi i da ja stopanisuva. Dokolku patot se dade pod koncesija, vo Beton velat deka ne bi moèle sami

da obezbedat dovolno sredstva za samostojno da konkuriraat. Vo toj slu~aj, veli Trpevski, menaxmentot ja razgleduval varijantata na tenderite da konkurira zaedno so gr~ka Terna, za {to ve}e razgovarale i gi razgleduvale uslovite so gr~kite kolegi.Beton lani be{e najmnogu angaìran na brojnite proekti na doma{niot pazar, a godinava o~ekuva povtorno zaìvuvawe na biznisot i na stranskite pazari.

Komisijata za hartii od vrednost na brokerot Metodija

Ivanovski od brokerskata ku}a Peon broker privre-meno (30 dena) mu zabrani da raboti, a donese i re{enie za javna opomena na brokerskite ku}i i na direktorite na brokerskite ku}i Auktor i Hita, Euro-haus i na brokerskata ku}a na Komercijalna banka poradi zadocneto poramnuvawe na tran-sakcii so hartii od

vrednost. Istovremeno, mu ja odzede dozvolata da raboti kako broker na porane{niot direktor na Fer{ped broker, Mladen Damev i ja imenuva Lidija Trajkovi} za izvr{en direktor na dru{tvoto. Pri~inata za odzemaweto na dozvolata e toa {to KHV utvrdila deka Damev vr{el i drugi raboti koi ne se soglasnost so Zakonot za hartii od vrednost. KHV izre~e i globa na brokerskata ku}a

Po{tel broker zaradi neodrùvawe na osnovnata glavnina i javna opomena na brokerot Miomir Alek-sovski, vraboten vo ovaa brokerska ku}a. Na istata sednica na koja se donesoa ovie re{enija KHV odlu~i i da se odzeme pravoto na glas i dividenda na akcioner-ite koi steknale akcii vo dru{tvoto Tajmi{te od Ki~evo, {to bilo sprotivno na Zakonot za prezemawe akcionerski dru{tva.

zavr{ija vo zatvor, godi-nata ja zavr{i so vkupen prihod od pove}e od 46,6 milioni evra. Za ovaa godina porane{niot direktor za nabavka na Merkur, a sega komerci-jalen direktor na Pevec, Dejan Fi~ko, planira dvojno zgolemuvawe na ovie pri-hodi, iako dostavuva~ite od strana na ste~ajnata uprava na kompanijata ba-raat godinava prihodite da iznesuvaat duri 133 milioni evra. Vo odnos na ovoj ambi-ciozen plan koj go baraat dostavuva~ite od upravata,

Fi~ko za hrvatskite me-diumi istakna deka kom-panijata s$ u{te nema do-volni kapaciteti za negova realizacija. Zatoa, spored nego, kompanijata treba da go zadrì momentalniot operativen model so koj uspea da vrati golem del od zagubeniot pazar, {to e evidentno dokolku se spore-dat godi{nite prihodi na konkurencijata. Vo tekot na 2009 godina dvata najgolemi konkurenti na Pevec vo Hrvatska, Bau-maks i Bauhaus, ostvarile prihodi od 55 milioni evra i 57 milioni evra.

Fokus12 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

VIKTORIJA [email protected]

NEZADOVOLSTVOTO OD POSLEDNITE VLADINI REFORMI SE PRELEA NA ULICITE

Reformite koi premierot Nikola Gruevski na gole-ma vrata gi najavuva kako klu~ni za modern-izacija na klu~nite min-isterstva i sektori, mu

se udiraat od glava! Nezadovolst-voto od poslednite intervencii vo nekolku zakoni predizvika silen revolt kaj tie na koi se odnesu-vaat i koi treba da gi implemen-tiraat novite zakonski izmeni! Tutunari, zemjodelci, profesori, lekari, no i del od dràvnite slu`benici izlegoa na ulica! Preku protesti i blokadi baraat itno povlekuvawe na reformite! Samo ovaa nedela Makedonija }e ja tresat pove}e demonstracii. Masovni protesti najavija leka-rite od Samostojniot sindikat na klini~ki centri, Psihijatriskata bolnica Skopje i stomatolozite od klini~kiot centar Sv. Pan-telejmon. Za {trajk se podgotvu-vaat i profesorite, na koi kako "grom od vedro nebo" im dojdoa poslednite izmeni na ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov. A na ovoj ~ekor }e se odlu~at i od Sindikatot na dràvnite slu`benici, koi se nezadovolni od izmenite na Zakonot za dràvna uprava i za dràvni slu`benici, so koi, kako {to tvrdat tie, se pravi s$ pogolema partizacija vo administracijata. Tuka se i tutunarite i zemjodelcite, koi po pauza od nepolna nedela (vo koja obvinuvaa za direktni pritisoci od Vladata da sedat doma), sega povtorno izleguvaat na ulica.Upatenite velat deka dokolku ne se prezemat

VIKTORIJA [email protected]

D D D D C

MU SE SLUÛVA LI NARODO

VO DAVOS PRISTIGNAA POLITI^KITE LIDERI I BI

NEDOSTIGA SAMO MEDVEDEBORO MIRÊSKI

Godine{niot sostanok na politi~kite lideri i biznis-elitata vo Davos po~nuva denes, a }e trae do nedela. Na sredbata, orga-

nizirana od Svetskiot ekonomski forum (SEF), glavna tema }e bidat finansiskata kriza vo dràvite od evrozonata i brzoto tempo na ekonomskoto zakrepnuvawe na dràvite so raste~ki ekonomii, predvodeni od Kina i Indija. Vo Davos }e dopatuvaat german-skiot kancelar Angela Merkel; francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi; japonskiot premier, Naoto Kan; kako i politi~kite

lideri na Meksiko, Tajland i In-donezija. Be{e najaven i ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, no, poradi teroristi~kiot napad na aerodromot Domodedovo vo Moskva toj go odloì pristignuvaweto. "Medvedev }e pristigne na sosta-nokot vo Davos, no so malo zadocnuvawe. [vajcarija izrazi osobeno razbirawe za prob-lemot so koj se soo~uva ruskiot pretsedatel vo momentov", se veli vo oficijalnoto soop{tenie na Natalija Timakova, lice za odnosi so javnosta na ruskoto pretsedatelstvo. Po edna decenija od prvoto u~estvo na Kina i Indija na ekonomskiot forum vo Davos, kineskata reprezentacija ovaa

godina e pet pati pogolema, a indiskata ~etiri pati."Ova e refleksija na liderskata pozicija koja ja zazemaat Kina i Indija vo globalnata ekonomska i intelektualna debata posled-nite nekolku godini", istakna pretsedatelot na forumot, Robert Grinhil.Vo Davos pristignaa nekolku ministri od Indija, a kineskata delegacija be{e predvodena od ministerot za trgovija, ên Dem-ing. Amerikanskata delegacija, vo koja ima i nekolku direktori na najgolemite banki vo SAD, pristigna na ~elo so general-niot sekretar na Ministerstvoto za finansii, Timoti Gajtner. So nego pristignaa i Xejmi Dimon,

poseriozni merki, a Vladata prodolì da gi tera reformite samo po svoj terk, bez konsult-acija so zasegnatite strani, ne-somneno Makedonija }e se soo~i so sociolo{ka, pa i politi~ka kriza. Nepostoweto dijalog me|u Vladata i felite na koi se odne-suvaat zakonite i koi treba da gi implementiraat istite, e najgolmiot

problem za vakvoto nezadovolstvo, velat tie.Kritikite odat duri dotamu {to del od ekspertite izmenite gi tolkuvaat kako protivustavni, so koi se kr{at va`ni odredbi od samiot Ustav.

NAMESTO DEMOKRATIJA, MAKE-DONIJA VO PARTOKRATIJA!Mo`nosta od destabilizacija

na dràvata, po najavenite masovni protesti, so-ciolozite, pred s$, ja argumentiraat so toa {to zad sekoja prom-ena vo op{testvoto praktika e da se lepi etiketa deka e motivirana od politi~ko-partiski pobudi. Ova soz-dava edna slika za

nestabilno op{testvo, koe neminovno vodi do de-

stabilizacija."Sindromot na partisko-politi~ki presmetki vo zemjava s$ pove}e se zajaknuva i istiot se demonstrira na site mo`ni na~ini. Toa soz-

dava slika za edno nestabilno op{testvo. Ne veruvam deka vo

zemjava se iskoristeni site ostanati demokratski

na~ini na izrazuvawe nezadovolstvo za

vedna{ da se odi

na protesti. Promeni vo dràvata ni se pove}e od potrebni. No, s$ dodeka promenata se doìvuva kako partisko-politi~ki promeni, bez razlika dali doa|aat od Vlasta i opozicijata, takvoto razmisluvawe vodi do destabilizacija. Vakvoto gledawe na rabotite ne vodi vo partokratija", veli sociologot Ilija Acevski.Sociologot Nelko Stojanovski, pak, smeta deka politi~kata pozadina vo ovie protesti, sepak, e poslaba vo odnos na ekonomskite pri~ini koi nateraa mnogumina da go izrazat svoeto nezadovolstvo od izmenite. "Protestite se sosema opravdani, bidej}i tie se na {teta na lekar-ite, profesorite, tutunarite i na site {to protestiraat. Obvinu-vawata deka istite se politi~ki motivirani ne dràt, bidej}i tuka ekonomskite pri~ini se mnogu posilni. Makedonija ve}e podolgo vreme se nao|a vo politi~ka, so-cijalna, ekonomska kriza. Krizite sega odat kon kulminacija koja }e bara poradikalni merki od Vla-data, a ne samo paramerki koi ne se su{tinski", veli Stojanovski.

PROFESORITE OBVINUVAAT ZA PROTIVUSTAVNI I NEEV-ROPSKI ZAKONI!

Univerzitetskite profesori ve}e utre izleguvaat na {trajk, na-

devaj}i se deka na toj na~in }e izdejstvuvaat izmeni na izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie, reforma koja skandalozno ja najavi ministerot Nikola Todorov.Izvori od Pravniot fakultet vo Skopje informiraat deka o~ekuvaat masoven odyiv na najavenite pro-testi, poradi toa {to, kako {to velat, izmenite go zasegaat sekoj profesor poedine~no."Ne samo {to predlog-zakonot vo golem del e protivustaven, tuku ima i odredbi koi se nelogi~ni i neprimenlivi. Koga se donesuva evropski zakon, mora prethodno da se napravi analiza i istiot da se adaptira na na{ite uslovi. A, vaka, donesuvaat zakoni bez koncept i prethodna analiza i zatoa gi menu-vaat po sto pati. Konkretno, Zakonot za visoko obrazovanie se menuva {esti pat vo rok od dve godini. A toa poradi koe kako profesori se odlu~ivme na {trajk e upadot vo avtonomijata na univerzitetot i krateweto na negovite prava i diskriminatorskite odredbi, koi, navodno, }e se borat so nepotizmot. Sporen e i reizborot na redovni profesori, izmena koja ima za cel kaj profesorite da stvori pravna nesigurnost, za tie da bidat podlo`ni na politi~ki pritisoci", veli za "Kapital" Renata Deskoska, profesor po ustavno pravo na

Tutunari, zemjodelci, profesori, lekari, no i del od dràvnite slu`benici so {trajkovi baraat itno stopirawe na reformite na Vlada-ta vo nivnite sektori! Dodeka Makedonija ja tresat serija protesti, Vla-data ubeduva deka seto toa e maslo na opozicijata, a ekspertite predu-preduvaat da ne se zanemaruva nezadovolstvoto na narodot, koe koga se akumulira, lesno moè i da eksplodira!

��

Na godine{niot �forum vo Davos }e prisustvu-vaat german-skiot kancelar Angela Merkel; francuskiot pretseda-tel, Nikola Sarkozi; japon-skiot premier Naoto Kan; kako i politi~kite lideri na Me-ksiko, Tajland i Indonezija. Site se na-devaat deka }e dojde i ruskiot pretse-datel, Dmitrij Medvedev

GABRIELA DELOVA [email protected]

TOP 10 DIREKTORSKI SKANDALIKTORSKI SKANDALI

no.9 13KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

HARI STOUNSIFER GO PREKR[I ETI^KIOT KODEKS NA BOING�� Stounsifer se vpu{ti vo qubovna romansa

so Debra Pibodi, koja be{e ~len na odborot na izvr{ni direktori na Boing. Iako istra-gata pokaà deka nivnata vrska ne vlijaela vrz rabotata na kompanijata, vo 2005 godina Stounsifer dobi otkaz poradi prekr{uvawe na eti~kiot kodeks

Po otpu{taweto na izvr{niot direktor na aviokompanijata Bo-ing, Filip Kondit, vo 2003 godina negovata

funkcija mu be{e ponudena na Hari Stounsifer. No, o~igledno, nitu naslednikot na Kondit ne ja nau~i lekcijata od svojot kolega, koj be{e otstranet od funkcijata poradi sklu~uvawe nelegalni dogovori so drugi kompanii i brojni finansiski izmami. Stounsifer go dopolni skan-daloznoto dosie na Boing so qubovna afera so vrabotena vo kompanijata. Seto toa }e be{e vo red ako ne stanuva{e zbor za romansa me|u izvr{nite direktori na Boing. Stounsifer se vpu{ti vo qubovna romansa so Debra Pibodi, koja be{e ~len na odborot na izvr{ni direktori na kompanijata. Iako istragata pokaà deka nivnata vrska ne vlijaela vrz rabotata na kompani-jata, sepak, Stounsifer dobi otkaz poradi delumno prekr{uvawe na eti~kiot kodeks na Boing. Toj ostana vo direktorskata fotelja samo 18 meseci. Nekolku meseci pred da bide ot-krien skandalot, na oficijalnata imejl-adresa na kompanijata pris-tigna elektronsko pismo vo koe bea navedeni detalite za qubov-nata afera. Kompanijata sostavi vnatre{en sovet i angaìra{e nadvore{no istraùva~ko telo, koi po nekolkunedelno sledewe na "osomni~enite" go potvrdija tvrdeweto na anonimniot ispra}a~. Upravniot odbor na kompani-jata potvrdi deka Stounsifer }e ostane na funkcijata izvr{en direktor na kompanijata u{te nekoe vreme, dodeka negoviot naslednik Liu Plat ne stekne dovolno iskustvo i ne dobie pogolemi izvr{ni nadle`nosti."Upravniot odbor na Boing zaklu~i deka iako ovoj skandal nema krivi~en karakter, sepak, qubovnata vrska me|u niv moè da vlijae vrz pravilnoto prosudu-vawe na Stounsifer koga stanuva zbor za klu~ni biznis-odluki", izjavi Plat.Spored nego, qubovnata afera ne prekr{ila nitu edna pravna norma od eti~kiot kodeks na kom-panijata, tuku & nanela ogromna

{teta vrz reputacijata. "Upravniot odbor stravuva{e deka dokolku javnosta gi doznae detalite za “è{kite no}i" koi direktorite gi pominuvale niz svetskite hoteli, toa }e pretsta-vuva ogromen sram, ne samo za Boing, tuku i za celata biznis-elita", istakna Plat.Stounsifer si zamina od Boing samo so isplata na redovniot penziski paket. Toj ne dobi ot{teta poradi predvremeno prekinuvawe na funkcijata izvr{en direktor. Spored oficijalnite podatoci, prose~nata godi{na plata na Stounsifer iznesuvala okolu 1,5 milioni dolari, na koja mu bile isplateni i okolu 1,8 milioni dolari bonus za uspe{no rabotewe vo prethodnata fiskalna godina.Pred da bide nazna~en za direk-tor na Boing, Stounsifer rabote{e dolgi godini vo kompanijata. Za direktor be{e nazna~en vo 2003 godina, koga ve}e be{e edna go-dina vo penzija. Interesno e {to dodeka Stounsifer bil na ~elo na kompanijata, dvojno zarabotuval. Dobil 1,8 milioni dolari godi{no kako redovna mese~na plata i dopolnitelni 631.000 dolari kako redovna mese~na penzija.Spored analiti~arite, skandalite od eti~ki karakter, koi nekolku pati se slu~ija vo kompanijata, & nanesoa ogromni finansiski zagubi poradi s$ pomaliot broj dogovori koi amerikanskata armija po~na da gi sklu~uva so Boing za proizvodstvo na voenite avioni. Spored Kej Von Rumor, analiti~ar za vozduhoplovstvo od konsultantskata kompanija SG Kouen, otpu{taweto na Stounsi-fer pretstavuva ogromna gre{ka. "Vo drugi okolnosti, mislam deka upravniot odbor moè{e da progleda niz prsti za qubovnata afera na Stounsifer i Pibodi. Nesomneno, Boing }e profitira od mediumskoto vnimanie koe be{e posveteno na skandalot. Sepak, Hari od skandalot napravi prem-nogu dobra marketing-kampawa, po koja te{ko deka nekoja kompanija bi go zadràla kako direktor", potencira{e Von Rumor. Avioproizvoditelot e poznat po brojnite skandali vo negovata istorija.

prodolùva

OT NA GRUEVSKI ?!

Zakonot za rabotni odnosi i so kolektivnite dogovori. Zakonot za rabotni odnosi, na primer, predviduva slobodni denovi od rabota, koi modelot za pla}awe po uspe{nost gi suspendira. Modelot e vo kolizija i so pos-tojniot na~in na funkcionirawe na klinikite, bidej}i buxetite na klinikite po koi se raboti vo poslednite godini apsolutno go limitiraat brojot na pacienti koi moè da bidat lekuvani i operirani vo javnoto zdravstvo, a spored modelot za rabota po u~inok, se bara da se izvedat nekoi nadnormalni brojki", veli pretsedatelot na sindikatot, Dejan Stavri}. Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, pak, vo pove}e navrati ima potencirano deka pla}aweto na lekarite spored uspe{nost e su{tinska reforma na zdravstve-niot sistem, ~ija cel e zgolemu-vawe na efikasnosta i kvalitetot vo zdravstvoto. Sega-zasega nema namera da otstapi od ovoj stav, iako od Ministerstvoto najavija

mo`ni izmeni vo dogovor so lekarite."Ministerstvoto nema da napravi ni{to {to e sprotivno na ovaa cel ili {to ne e vo interes na lekarite, na medicinskiot personal i, vo krajna linija, na pacientite. Taka e i so implemen-tacijata na proektot za pla}awe spored ostvareniot uspeh. Toj e namenet da ovozmoì dopolnitel-ni stimulacii i nagraduvawe na lekarite i medicinskiot personal koi uspe{no gi izvr{uvaat svoite rabotni zada~i i davaat kvalitet-na zdravstvena za{tita i uslugi na pacientite. Toj ne e zamislen kako na~in za namaluvawe na nivnite plati. Vakviot model na pla}awe spored uspe{nost postoi vo site razvieni zdravstveni sistemi vo svetot, kako i vo privatnite bolnici vo zemjava. Nelogi~no e toj {to raboti i e siguren vo svoite kvaliteti da ne go poddrùva modelot koj e taka dizajniran za da go nagradi toj lekar", velat od Ministerstvoto za zdravstvo.

IZNISMENITE

EV VO ELITNOTO DRU[TVO

TAJNI SREDBI ME\U OSMANI I LEKARITE?Lekarite od Sindikatot na Klini~kiot centar-Skopje v~era se sretnale so min-isterot Bujar Osmani vo prostoriite na resornoto ministerstvo. Neoficijalno, sredbata morala da se odrì inkognito, izjavi izvor za "Kapital", pred po~nuvaweto na pregovorite."Se insistira{e sredbata da bide tajna, od pri~ini koi gi znae samo drugata strana. Kako i da e, pregovorite nema da vlijaat vrz najave-niot protest. Toj sekako }e se odrì, zatoa {to seriozno se naru{eni pravata na lekar-ite", veli na{iot izvor.

izvr{en direktor na XP Morgan êjs i pretsedatelot na upravniot odbor na bankarskiot gigant Siti grup, Vikrem Pandit. Organizatorite vo Davos gi o~ekuvaat i pretsedatelot na Evropskata centralna banka, @an-Klod Tri{e i pretsedatelot na Germanskata centralna banka, Bundesbank, Aleks Veber."Poslednive nekolku godini svetot doìvea masovni promeni. Eden od najva`nite faktori na no-vata realnost e transferot na geopoliti~kite i geoekonomskite sili od sever na jug i od zapad na istok", izjavi Klaus [vab, osnova~ot na Svetskiot ekonomski forum. Minatata nedela Svetskiot ekonom-

ski forum ja objavi Globalnata agenda za 2011 godina, vo koja od osobena va`nost e rebalansir-aweto na rizicite i mo`nostite i razvivaweto soodvetni re{enija za globalnite rizici."Dene{nata povrzanost na svetot moè da producira i kontraefekt, pa sekoj lider da po~ne izolirano da gi re{ava globalnite prediz-vici. Liderstvoto ne e isto kako porano. Denes liderot mora da bide podgotven da menaxira cela grupa problemi preku mnogu pokom-plicirani odnosi", potencira{e profesorot [vab.“Prognozi za globalnata agenda vo 2011 godina" e publikacija koja gi prezentira rezultatite od godi{nite istraùvawa. Stanuva

zbor za organizaciska mreà od nekolku soveti, koja Svetskiot ekonomski forum ja osnova{e vo 2008 godina. Sovetite imaat zada~a da gi nadgleduvaat svetskite tren-dovi i rizici, da ostvaruvaat kontakti i sorabotki so vladini i nevladini organizacii, koi }e im pomognat vo definiraweto na politi~kite i ekonomskite "ja-zovi" koi postojat vo sistemite na dràvite {irum svetot. Generalno, rabotata na sovetite e koncentrirana vo nekolku pogole-mi oblasti, koi gi analiziraat globalnata politi~ka i ekonomska mo} na dràvite, ekonomskata monetarna stabilnost, nedostigot od resursi i institucionalnite slabosti.

ILIJA ACEVSKI SOCIOLOG"Sindromot na partisko-politi~ki pres-metki vo zemjava s$ pove}e se zajaknuva i istiot se demonstrira na site mo`ni na~ini. Toa sozdava slika za edno nestabilno op{testvo. Ne veruvam deka vo zemjava se iskoristeni site ostanati demokratski na~ini na izrazuvawe neza-dovolstvo za vedna{ da se odi na pro-testi. Promeni vo dràvata ni se pove}e od potrebni. No, s$ dodeka promenata se doìvuva kako partisko-politi~ka, bez razlika dali doa|a od vlasta ili opozicijata, takvoto razmisluvawe vodi do destabilizacija. Vakvoto gledawe na rabotite ne vodi vo partokratija."

Pravniot fakultet vo Skopje. Od Ministerstvoto za obrazovanie, vo odnos na najavenite protesti, velat deka demokratsko pravo na sekoj gra|anin e da go izrazi svoeto nezadovolstvo na toj na~in.Skandaloznite izmeni i dopolnuvawa vo Zakonot za visoko obrazovanie bea do~ekani na no` od strana na celata akademska fela. Rektorite na site dràvni univerziteti do Todorov upatija celi spisoci so zabele{ki vo odnos na, kako {to gi narekuvaat, kvazireformite. "Kapital" doznava deka najmnogu zabele{ki iznel rektorot na Uni-verzitetot Goce Del~ev [tip, Sa{a Mitrev.Vo dokumentot do koj dojdovme pi{uva deka ovoj Univerzitet bara kompletno povlekuvawe na predlog-zakonot na ministerot Todorov. Glavnite zabele{ki se odnesuvaat na na~inot na izbirawe pretsedatel na Senatot i na visokiot broj nau~ni trudovi koi mora da se objavat vo me|unarodni spisanija. Tie poten-ciraat deka poradi nedostig od fi-nansiski sredstva ne se vo mo`nost da obezbedat uslovi za golem broj nau~ni istraùvawa.

]E SE PARALIZIRA MAKEDON-SKOTO ZDRAVSTVO?!

Lekarskata fela isto taka se na-jde pogodena od poslednite izmeni vo Zakonot za javni slu`benici i voveduvaweto na modelot na pla}awe spored uspe{nost. Tie tvrdat deka ovoj model e totalno neprimen-liv i destimulira~ki, a potenciraat i deka e vo sudir so Zakonot za rabotni odnosi i toa {to prakti~no moè da se realizira na teren."Modelot e vo direktna kolizija so

RENATA DESKOSKAUNIVERZITETSKI PROFESOR"Ne samo {to predlog-zakonot vo golem del e protivustaven, tuku ima i odredbi koi se nelogi~ni i neprimenlivi. Koga se donesuva evropski zakon, mora pre-thodno da se napravi analiza i istiot da se adaptira na na{ite uslovi. A, vaka, donesuvaat zakoni bez koncept i prethodna analiza i zatoa gi menu-vaat po sto pati. Konkretno, Zakonot za visoko obrazovanie se menuva {esti pat vo rok od dve godini. A toa poradi koe kako profesori se odlu~ivme na {trajk e upadot vo av-tonomijata na univerzitetot i krateweto na negovite prava i diskriminatorskite odredbi, koi, navodno, }e se borat so nepotizmot. Sporen e i reizborot na redovni profesori, izmena koja ima za cel kaj profesorite da stvori pravna ne-sigurnost, za tie da bidat podlo`ni na politi~ki pritisoci."

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

OFICIJALNA EVROIZACIJA ILI VOVEDU-VAWE NA VALUTA NA DRUGA ZEMJA?!

Pred nekolku mese-c i v o S t o p a n -skata komora na Makedonija, eden od najpoznatite i

najuspe{ni doma{ni biznis-meni, reagiraj}i na mojata diskusija za potrebata od promena na monetarnata strategija vo zemjava (tie {to gi sledat moite kolumni od po~etok znaat deka ve-}e podolgo vreme se zalagam za promena na postojnata strategija na targetirawe na devizniot kurs so strategija za targetirawe na inflaci-jata) istakna deka kursot ne treba da se menuva. Spored nego, ako ne{to treba da menuvame, treba da ja smen-ime valutata i da go vovedeme evroto. Minatite godini pove}emina ja nudea ovaa solucija kako spasonosno re{enie za ekonomskite problemi.Praktikata nekoja zemja ed-nostrano da vovede valuta na druga zemja kako zakonsko sredstvo za pla}awe vo nau-kata se narekuva oficijalna dolarizacija ili evroizacija. Prvo, da gi nabroime zemjite {to imaat tu|a valuta kako zakonsko sredstvo za pla-}awe: Ekvador, El Salvador, Mar{alski Ostrovi, Mik-ronezija, Ralau, Panama i Timor go koristat amerikan-skiot dolar, a San Marino, Crna Gora i Kosovo evroto.

Na ovie zemji treba da se dodadat i Kiribati, koja go koristi avstraliskiot dolar, i Zimbabve, koja vo noemvri 2008 godina ima{e mese~na inflacija od 79.600.000.000%, odnosno dnevna inflacija od 98%. Tamo{nate vlast koga uvide deka naselenieto prestana da ja upotrebu-va doma{nata valuta, ja oficijalizira{e upotrebata na pove}e stranski valuti vo zemjata, iako doma{nata (dolar) formalno ne e uki-nata.Sega, da gi razgledame do-brite i lo{ite strani od upotrebata na stranska valuta kako zakonsko sredstvo za pla}awe, odnosno da napravi-me mala cost benefit analiza.Koi se dobrite strani? Up-otrebata na stabilna valuta ja pribliùva doma{nata inflacija kon svetskata. Se eliminira kursniot rizik, a toa pridonesuva za namalu-vawe na kamatnite stapki. Se podobruva biznis-klimata vo zemjata za vleguvawe na stranski investicii poradi niskata inflacija, niskite kamatni stapki i nemaweto kursen rizik. Otsustvo na t.n. original sin, odnosno “pr-vobiten grev”, so {to se pridonesuva za namaluvawe na t.n. country risk, odnosno rizikot na zemjata, bidej}i ne postoi devizen rizik.

ûvstvuvam potreba da objas-nam nakratko {to se podraz-bira pod “prvobiten grev” vo monetarnata nauka. Toa e situacija vo koja vladata vo edna zemja ne moè da se zadolì vo sopstvena valuta, tuku emituva obvrznici de-nominirani vo nekoja od glavnite me|unarodni valuti. Kako rezultat na toa, zem-jata stanuva ~uvstvitelna i ranliva pri eventualna devalvacija da go zgolemi vladiniot dolg i da se dovede vo situacija da go stavi pod somne` kapacitetot za otplata na dolgot. E, ako nemate sop-stvena valuta, ne moète da napravite takov grev.Sega da gi nabroime lo{ite s trani od ednos tranoto voveduvawe na tu|a valuta kako zakonsko sredstvo za pla}awe vo zemjata. Gubewe na seworaòt. Za seworaòt }e pi{uvam vo nekoja druga prigoda. Za potrebite na ovaa kolumna, da objasnam najednostavno - toa e vi{okot prihodi nad rashodi {to go ostvaruva centralnata banka preku monopolskata pozicija da pe~ati pari, koi gi pre-frla vo buxetot. Gubewe, odnosno zna~itelno limiti-rawe na edna od najzna~ajnite funkcii na centralnata banka - kreditor vo krajna nu`da. Ovaa funkcija e posebno va`na vo vreme na fina-

nsiski krizi, koga centralnite banki preku ovaa funkcija spasuvaat od bankrot mnogu banki. Izminatite dve go-dini, a i ovaa, svedoci sme kolku e zna~ajna i nu`na ovaa funkcija na central-nite banki. Nemo`nost preku politikata na rakovodewe so devizniot kurs da se apsorbiraat, odnosno amor-tiziraat nadvore{nite {ok-ovi vo doma{nata ekonomija. Nemo`nost preku depreci-jacija na doma{nata valuta da se namaluvaat dolgovite i da se pottiknuva izvozot. Denovive sme svedoci na golemi raspravi, pa i ten-zii na relacija SAD-Kina poradi upotrebata na ovaa mo`nost koga ima{ sopstvena valuta.Koi se glavnite preduslovi za efikasna primena na sistemot za upotreba na tu|a valuta kako zakonsko plate`no sred-stvo? Da se vodi solidna fiskalna politika. Ovde moème da se zapra{ame kako moè da vodi solidna i razumna fiskalna poli-tika zemja ili vlada koja ne moèla da vodi solidna i ra-zumna monetarna politika, pa zatoa se dovela vo situacija da vovede tu|a valuta. Da se ima zdrav i soliden bankar-ski sistem i silna i efikasna supervizija vrz raboteweto na bankite, bidej}i, kako {to

istaknavme, vo ovie zemji centralnite banki ne moàt da gi spasuvaat bankite so upotreba na funkcijata-kred-itor vo krajna nu`da, zatoa {to ja nemaat. Da postoi fleksibilen pazar na trud preku koj bi se prekr{uvalo makroekonomskoto prilagodu-vawe vo uslovi na eksterni {okovi.Ako se analiziraat zemjite {to gi nabroivme prethodno, koi koristat dolar ili evro kako zakonsko sredstvo za pla}awe, }e se dojde do zaklu~ok deka odlu~ile da koristat tu|a valuta zatoa {to koga imale sopstvena ne moèla vlasta da odolee, a da ne ja pe~ati vo enormni koli~ini i da predizvikuva hiperinflacii, odnosno, so drugi zborovi, zemjata ili vlasta vo zemjata nema ka-pacitet i sposobnost da vodi razumna monetarna politika, pa e prinudena da upotrebuva valuta i monetarna politika na druga zemja. Ili, pak, se raboti za zemji koi se tolku mali, pa pove}e im se isplatuva da upotrebuvaat tu|a valuta otkolku da im-aat svoja.Dosega SAD nema reagirano, nitu negativno nitu pozitivno, na ednostranata upotreba na nivnata valuta kako zakonsko sredstvo za pla}awe vo drugi zemji, tuku ednostavno ja ig-

D-r Qube Trpeskiprofesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

norira taa pojava. Od druga strana, oficijalen stav na ECB (Evropskata centralna banka) e deka taa se protivi zemja koja ne e ~lenka na EMU (Evropskata monetarna unija) da go upotrebuva ev-roto kako zakonsko sredstvo za pla}awe. Toa ne im go dozvoluva nitu na zemjite-~lenki na EU koi ne se ~lenki na EMU, tuku bara da gi ispolnat strogite Mastri{ki kriteriumi za da bidat primeni vo EMU i da moàt da go koristat ev-roto kako zakonsko plate`no sredstvo.Od seto pogore izneseno moème da zaklu~ime deka Makedonija ne e vo situ-acija na hiperinflacija ili finansiski haos, pa unilateralno da voveduva valuta na druga zemja ili unija, a ako, sepak, od koi bilo pri~ini, se odlu~i i vo vakvi uslovi na niska inflacija i zdrav finan-siski i bankarski sistem so ednostrana odluka da vovede evro i da go ukine denarot, nema da pote~e “med i mleko”, kako {to ne te~e ni vo Crna Gora, ni vo Kosovo. Vistinskiot pat e makotrpno rabotewe na politi~ki i ekonomski plan da postaneme ~lenka na EU, a potoa i na EMU. Dotoga{, da ni bide zdrav i ìv denarot.

Makedonija ne e vo situacija na hiperinflacija ili finansiski haos, pa unilater-alno da voveduva valuta na druga zemja ili unija, a ako, sepak, od koi bilo pri~ini, se odlu~i i vo vakvi uslovi na niska inflacija i zdrav finansiski i bankarski sistem so ednostrana odluka da vovede evro i da go ukine denarot, nema da pote~e “med i mleko”, kako {to ne te~e ni vo Crna Gora, ni vo Kosovo

��

ZO[TO NE POINAKVA LEGALIZACIJA NA DIVOGRADBITE?

Legalizaci jata na divogradbite i ponatamu e t o p - t ema v o javnosta. Pros-

to e neverojatno kakvi s$ izjavi ne vidovme denovive. Vo vrska so ukaùvawata deka legalizacijata na di-vogradbite ja ima vo par-tiskata programa na SDSM, “Re{enija za Makedonija”, vikendov premierot duri izjavi: “Slu{ame deka tie davaat idei i kaùvaat deka toa bila nivna ideja i deka toa bilo vo nivnata programa, koja, patem re~eno, dosega nikoj ne ja videl...”. ôvek da ne veruva. Mo`no li e Proto|er i Stavreski, najbliskite sorabotnici na premierot, koi pred cela godina i ~etiri meseci li~no prisustvuvaa na promocijata na “Re{enija za Makedonija”, da ne mu kaàle na pre-mierot za programata na SDSM? Premierot re~e i deka “s$ {to moème da go vidime od SDSM e edna op-strukcija, obid da go naru{at kredibilitetot na eden dobar proekt...”, pri {to misle{e na proektot za legalizacija na divogradbite. Seriozno, mo`no li e da e taka?Ako nekoj saka da opstruira

nekakov proekt, toga{ na-merata mu e da ja spre~i realizacijata na proektot. Me|utoa, SDSM ne se obiduva da ja spre~i legalizacijata na divogradbite. Naprotiv. Bidej}i ja dade idejata vo svojata partiska programa, SDSM se obiduva da obezbedi legalizacijata na divograd-bite da bide kvalitetna i dobra za gra|anite. Zatoa, SDSM podnese svoj predlog-zakon vo Sobranieto. Dali predloènoto re{enie na SDSM e podobro od toa {to go predvidela Vladata? Da, podobro e. Da trgneme po red. Smis-lata na legalizacijata na divogradbite e da im se ovozmoì na gra|anite, os-obeno siroma{nite, koi edvaj napravile pokriv nad glavata, da gi legaliziraat svoite domovi. Fokusot e na siroma{nite lica, a vo srcevinata na postapkata e vgraden popust kon koris-nicite na merkata - im se ovozmoùva da gi legaliz-iraat divogradbite, koi vo sprotivno bi bile sru{eni. Vakvo ne{to se pravi kako isklu~ok, edna{, se pravi presek i potoa se prezem-aat rigorozni merki za da se spre~at novi divogradbi

vo zemjata. Toa zna~i deka vakvite potezi ne smeat da stanat pravilo za da nema seriozni posledici vrz funk-cioniraweto na pravnata dràva. [to e toa {to najmnogu gi interesira gra|anite koi im-aat domovi za legalizirawe? Prvo, {to s$ moè da se legalizira? Vladata pred-videla da se legaliziraat samo ku}i, a SDSM predlaga da ima pogolem opfat i da se ovozmoì legalizirawe na domovite i na gra|anite {to ìveat vo zgradi. Navistina, zo{to zaradi bespravno izgradenoto potkrovje site stanovi vo zgradata da ne moàt da dobijat imotni listovi? Vtoro, gra|anite gi interesi-ra kolku bi trebalo da platat za legalizacijata na divogradbata? Vladata pred-videla deka i licata {to primaat socijalna pomo{ }e imaat finansiski tro{ok povrzan so obezbeduvaweto dokumentacija {to treba da se podnese pri podnesuvawe-to barawe za legalizacija. Nasproti toa, SDSM za ovie lica predvide celosno be-splatna legalizaci ja na divogradbite. Treto, Vladata predvide

deka licata {to ne se pri-mateli na socijalna pomo{ }e platat nadomest od edno evro za metar kvadraten, plus tro{ocite za dokumentacija-ta. Toa zna~i deka Vladata predvidela i tie so haciendi od po 1.000 kvadratni metri da platat po edno evro za metar kvadraten. Iskreno, ima li smisla toa? ]e se soglasite, ne biduva taa rabota. Tie lu|e bi treba-lo da si ja platat cenata predvidena od op{tinite. Za licata {to ne se pri-mateli na socijalna pomo{ i ìveat vo dom ne pogolem od 85 metri kvadratni SDSM nudi podobro re{enie od Vladata, predlagaj}i celosno besplatna legalizacija. Tie so pogolemi divogradbi da ja platat cenata {to ja platile i site koi gradele legalno. êtvrto, licata {to }e treba da pla}aat za legalizacija na divogradbite sakaat da znaat kakvi se rokovite za pla}awe. Spored Vladata, pla}aweto treba da se izvr{i najdocna za edna godina, preku uplata na 12 mese~ni rati. Nasproti toa, SDSM predlaga podolg rok za pla}awe. Gra|anite bi moèle da platat vo 50 ednakvi rati. ]e se soglasite deka pod-

olgiot rok na pla}awe }e go olesni finansiskiot tovar, imaj}i ja predvid te{kata ekonomska sostojba na gra|anite, osobeno na toj segment koj najmnogu }e bide vklu~en vo legalizacijata. Petto, vo zakonskiot pred-log na SDSM, postapkata za legalizacija e maksimalno transparentna. To~no e pre-cizirano {to moè, a {to ne moè da se legalizira i odlukata dali ne{to moè da se legalizira ne zavisi od voljata na nekoj minister i sli~no. Nasproti toa, vo re{enieto na Vladata vo odredeni okolnosti soglas-nost davaat razli~ni min-isterstva, agencii i upravi, pa, taka, so nivna soglasnost moè da se slu~i da bide legalizirana divogradba, iako se nao|a vo naciona-len park, vo za{titni zoni na krajbre`jata na ezerata i rekite, vo prva i vtora zona na sanitarno za{titeni izvori na voda za piewe, vo podra~je na arheolo{ki lokaliteti za{titeni so zakon, vo podra~je vo koe se vr{i ili e planirana eksploatacija na mineralni surovini, vo za{titni zoni na aerodromi, vo zoni na grani~ni premini vo radius

od 100 metri od grani~nata linija, vo podra~je na koe so urbanisti~kite planovi e predvidena izgradba na infrastrukturni ob-jekti itn.? Moète li da zamislite deka Vladata bi legalizirala i vakvi divogradbi i toa spored dobrata volja na minis-trite? Re{enijata na SDSM pov-rzani so klu~nite aspekti na legalizacijata na di-vogradbite se mnogu podo-bri za gra|anite od tie na Vladata. Pra{aweto e mnogu ednostavno - zo{to Vladata da ne go prifati predlogot na SDSM? I, da se vratime na pra{aweto od po~etokot na kolumnata. Po seto toa, vi li~i li vam deka SDSM navistina saka da ja opstruira legal-izacijata na divogradbite? Definitivno ne. Mene mi izgleda deka Vladata so svoite izjavi saka da ja zamagli dvoli~nosta i in-feriornosta na nejzinoto zakonsko re{enie vo odnos na re{enieto na SDSM. Na tovar na xebot na edni gra|ani (koi imaat maka da platat), a vo korist na xebot na drugi gra|ani (za koi pla}aweto e pomal problem).

Ako nekoj saka da opstruira nekakov proekt, toga{ namerata mu e da ja spre~i realizacijata. SDSM ne se obiduva da ja spre~i legalizacijata na divogradbite. Naprotiv. Bidej}i ja dade idejata vo svojata programa, SDSM se obiduva da obez-bedi legalizacijata na divogradbite da bide kvalitetna i dobra za gra|anite.

��

M-r Zoran Jovanovskipotpretsedatel na SDSM

Balkan / Biznis / Politika 15KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

Zagubata na Nova Qub-qanska banka (NLB),najgolemata slove-ne~ka banka, vo 2010godina bi moèla

da iznesuva 185 milioni evra, a celiot bankarskisistem poradi toa bi mo-èl da pretrpi zaguba od 55 milioni evra. Toa go pokaùvaat prvite neofici-jalni rezultati za raboteweto na slovene~kite banki mina-tata godina, {to gi objavi dnevniot vesnik "Finance". Kako pri~ina za ogromnata zaguba vo NLB slovene~kite mediumi gi naveduvaat pogole-mite rezervacii i otpisi na lo{ite pobaruvawa. Ovaa za-guba e mnogu pogolema od taa vo 2009 godina, koga NLB voSlovenija be{e vo minus od 23,6milioni evra, a na nivo na celata grupacija ima{e zagu-ba od 85,9 milioni evra. Spored "Finance", zaguba za 2010 godina moè da ob-javat i Hipo banka i u{te tri banki vo Slovenija. Podatocite za noemvri, koi neodamna gi objavi Central-nata banka na Slovenija, pokaùvaat golem porast na tro{ocite za rezervacija na 589 milioni evra, a pos-ledniot mesec od minatata godina iznosot porasnal na 700 milioni evra.

“Na samiot kraj na godi-nata pove}e golemi firmi potvrdija deka se soo~uvaat so golemi te{kotii. Poradi pobaruvawata od tie firmi, mnogu banki gi zgolemija rezervaciite za plasiranite krediti”, objasnuva za "Fi-nance" izvor od bankata. Spored nego, ne se vodele site banki po istite kri-teriumi, zatoa {to dokolku napravele taka, mnogu pove}e banki bi prijavile zagubi.“Mnogu banki odlu~ija del od tro{ocite da gi prenesat vo tekovnata godina, za da prikaàt poubavi rezul-tati za 2010 godina”, smeta izvorot.

Slabite rezultati na bankite podrazbiraat i pomalku pri-hodi od danoci vo dràvnata kasa. Vo 2009 godina Slo-venija od danok na dobivka na bankite imala prihod od 59 milioni evra, a vo 2008 godina od 39 milioni. Deka NLB, koja e vo mnozin-ska sopstvenost na dràvata, 2010 godina }e ja zavr{i so zaguba pogolema od 100 milioni evra u{te pred nekolku meseci navesti prv-iot ~ovek na ovaa banka, Boò Ja{ovi}. Vo prvite devet meseci od minatata godina NLB objavi zaguba od 32,9 milioni evra, a me|u mo`nite pri~ini za

drasti~noto zgolemuvawe na zagubata vo posledniot kvartal, kako {to naveduva "Finance", e dopolnitelnoto oslabuvawe na kreditnoto portfolio i barawata na centralnata banka za zgol-emuvawe na rezervaciite za plasmani. Vo prvite devet meseci NLB imala vkupno 177,4 milioni evra tro{oci za rezervacii za plasman, a kolku imala vo poslednoto trimese~je }e se znae po ob-javuvaweto na rezultatite za cela godina. Grupata NLB vo prvite devet meseci minatata godina zabeleàla zaguba od 49,5 milioni evra.Hipo banka ne ja potvrdi in-

formacijata deka bi moèla 2010 godina da ja zavr{i so zaguba, a oficijalnite rezultati }e bidat objaveni kon krajot na mart. [parkase banka, pak, potvrdi deka vo 2010 godina imala zaguba od 4,3 milioni evra. Ne e potvrdeno dali imaat zaguba bankite Bavag i KD. Najdobri rezultati ostvarila Unikredito, koja vo prvoto polugodie re~isi ja udvoi dobivkata na 14,2 milioni evra. So dobivka rabotea i NKBM i Abanka.Poradi toa {to mnozin-ski sopstvenik na NLB e dràvata, slovene~kata Vlada neodamna odlu~i da ja dokap-italizira vo dva kruga, {to bi trebalo da se slu~i vo fe-vruari ili mart. Cenata na

akciite za dokapitalizacija }e ja utvrdi nadzorniot od-bor na bankata na po~etokot od fevruari. Slovene~kata Vlada saka da go konso-lidira akcionerskiot udel vo ovaa banka so otkupu-vawe na akciite od malite akcioneri, a za na~inot na dokapitalizacija pregovara i so belgiskata grupacija KBC, koja e vtor najgolem sopstvenik (30%) vo NLB. KBC podolgo vreme najavuva deka saka da go prodade svojot del, no slovene~kata Vlada razmisluva za nov strate{ki partner, so koj odnosite bi gi uredila so akcionerski dogovor, pri {to i dràvata bi imala vlijanie vrz glavnite de-lovni odluki.

NLB SO ZAGUBA OD 185 MILIONI EVRA NEPOVOLNI FINANSISKI REZULTATI NA NOVA QUBQANSKA BANKA

Slovene~ki "Finance" objavi deka zaguba za 2010 godina moè da objavat i Hipo banka i u{te tri banki vo Slovenija

��

ELENA JOVANOVSKA

Vo Srbija vo proda`ba se nao|aat proizvodi koi vo

sebe sodràt opasni her-bicidi - predizvikuva~i na rak, sterilitet, dijabetes i atrofija na mozokot.Hranata proizvedena spored "kodeksot alimen-tarius” e dozvolena vo SAD od minatata godina, no e zabraneta vo Evrop-skata unija. Na pazarot vo Srbija, kako {to pi{uva srpskiot vesnik "Press”, se prodavaat

prehranbeni proizvodi opasni po zdravjeto i ìvotot na lu|eto, koi se podgotvuvani spored "kodeksot alimentarius” - dokument na Svetskata zdravstvena organizacija, {to propi{uva ko-ristewe {tetni sostojki vo proizvodstvoto.Direktorot na Ekolo{koto dvièwe na Novi Sad, Nikola Alek-si}, tvrdi deka spored ovoj kodeks,

vo proizvodstvoto se koristat genetski modi-fikuvani soedinenija koi moàt da predizvikaat rak, sterilitet, {e}erna bolest i u{te 60 drugi

najte{ki zabolu-vawa.

OTROV VO MESNITE PRERABOTKI VO SRBIJA

Slovene~kata kompanija Gorewe }e otvori nova fabrika za proizvod-stvo na ma{ini za perewe i su{ewe

ali{ta vo Zae~ar, Srbija. Industriskiot kompleks vo Zae~ar opfa}a dve hali, so vkupna povr{ina od 18.000 metri kvadrat-ni, koi se prostiraat na 14 hektari zemji{te.Gorewe vo Zae~ar }e vraboti najmalku 300 lu|e. Planiranata po~etna investicija }e iznesuva pribli`no 2,9 milioni evra.Izminatite nekolku meseci ministerot za ekonomija, Mla|an Dinki}, vo nekolku navrati organizira{e poseti na ~elnite lu|e od Gorewe na potencijalni lokacii vo Srbija i tie se odlu~ija za Zea~ar, kade {to denovive }e bide potpi{an dogo-

vor za izgradba na novata fabrika.Ovaa slovene~ka firma ve}e e prisutna vo Srbija na dve proizvodni lokacii. Vo Vaqevo e organiziran proizvodstven centar za ladilnici i zamrznuva~i, a vo fabri~kiot kompleks vo Stara Pazova se proizveduvaat bojleri.

GOREWE OTVORA NOVA FABRIKA VO SRBIJA

Izve{tajot na Dik Marti, vo koj se obvinuva kosovskiot

premier, Ha{im Ta~i, za povrzanost so {verc na ~ove~ki organi na Kosovo, v~era be{e prezentiran pred Par-lamentarnoto Sobranie na Sovetot na Evropa. Vo nego se naveduva deka grupata na Ta~i ubivala protivnici i Srbi i krium~arela i droga. Na

izve{tajot se podneseni amandmani, najmnogu od strana na Albanija, Turcija, kako i Gruzija, a i samiot Marti podnese dva amandmani.Ovoj izve{taj, kako {to navede Dik Marti, ne e protiv narodot na Kosovo i nema odbranben karak-ter kon Srbija."Bez vistina, nema prav-da. Ako vistinata ne ja barame nie, koi sedime

vo ovaa sala, toga{ koj }e go stori toa”, re~e Marti, prezentiraj-}i go svojot izve{taj. Toj naglasi deka ne moè da se pregovara za po~ituvaweto na ~oveko-vite prava i naglasi deka dokolku koj bilo go tolerira organiziraniot kriminal na politi~ki strukturi, "zagrozena e demokratskata idnina na cela Evropa”.

DIK MARTI: GRUPATA NA TA I UBIVALA I KRIUMÂRELA DROGA

K O M E R C I J A L E N O G L A S

STRATEGIJA NA NLB ZA 2011-2013Nadzorniot odbor na NLB go odobri planot na banka-

ta za periodot od 2011-2013 godina, koj go poddrà i Vladata na Slovenija. Upravniot odbor go informiral nadzorniot deka nema da predlaga bonusi za ~lenovite na upravniot odbor za 2010 godina, a vrabotenite nema da dobijat 13-ta plata. Revidiranata strategija na bankata predviduva zgole-muvawe na kapitalot od 250 milioni evra, a ostanatiot del treba da go obezbedi bankata so pomo{ na dopol-nitelni merki za osloboduvawe na kapitalot. Vo odnos na povlekuvaweto od nekoi nestrate{ki pazari (Avstri-ja, Bugarija, ê{ka, Germanija, Slova~ka) i ak-tivnosti (lizing na nedvi`nosti i faktoring), ovie mer-ki vklu~uvaat isklu~uvawe na odredeni kapitalni in-vesticii, me|u koi i proda`ba na Banka Celje i poste-peno povlekuvawe od italijanskiot i srpskiot pazar.

Svet / Biznis / Politika16 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

Finansiskite tran-sakcii na pazarot so nedvi`nosti vo Centralna i Isto~na Evropa

(CIE) porasnaa samo za 1,4% vo prvata polovina od 2010 godina. Spored izve{tajot na KPMG, CEE Property Lend-ing Barometer 2010, vkupnata vrednost na transakciite napraveni vo regionot na CIE za prvata polovina od 2010 godina iznesuva 1,7 milijardi evra, {to e ekvivalentno na 10% od tran-sakciite vo Velika Britanija za istiot period. A e za pove}e od deset pati pomala od vrednosta vo 2007 godina. Od ovie transakcii vredni 1,7 milijardi evra, 10% se izvr{eni vo Polska, po 12% vo Romanija i vo e{ka, 26% vo Rusija, 36% vo Polska i 4% vo ostanatite dràvi od ovoj region.Spored barometarot na KPMG, bankite se pesimisti vo od-nos na brzoto zakrepnuvawe na pazarot na nedvi`nosti. Isklu~eni se Polska i e{ka, bidej}i ne pretrpea {teti od ekonomskata kriza kako i drugite dràvi.

KPMG go sprovede istraùva-weto vrz 50 vode~ki banki so cel da gi proceni mo`nostite na kompaniite za dobivawe dopolnitelno bankarsko kred-itirawe za nedvi`nosti. "Pred globalnata finan-siska kriza, investitorite gi smetaa site pazari vo Centralna i Isto~na Evropa kako del od eden edinstven region ~ij bruto- doma{en proizvod (BDP) e ednakov na edna tretina od BDP na Ger-manija", izjavi Andrea Sar-tori, rakovoditel na sektorot za nedvi`nosti i turizam za Centralna i Isto~na Evropa

vo KPMG. Spored nego, kako reakcija od krizata, denes investito-rite po~naa da gi gledaat dràvite od regionot kako oddelni pazari. Spored Sartori, sozreanite pazari, kako polskiot i ~e{kiot, bile pootvoreni od drugite dràvi kako pos-ledica na fokusiranosta na investitorite vrz pro-gresivnite ekonomii. "Iako bankarskoto finansir-awe na proektite za razvoj na biznisot so nedvi`nosti e problemati~no, nitu eden proekt za izgradba na imot

ne be{e odbien. Pazarot i doverbata kaj bankite se zgolemija vo 2010 godina, no kriznata sostojba vo SAD i dràvite-~lenki na evrozo-nata dovede do stravuvawe za potencijalna dvojna re-cesija", pora~a Sartori. Pris tapo t do pari od bankite varira od dràva vo dràva i od sektor vo sektor. Vo Ungarija, ê{ka i vo Bugarija prioritet se dava na proda`bata na malo, a vo Polska i vo Romanija se preferira kancelar-iskiot sektor. Vo Slova~ka, Hrvatska i vo balti~kite dràvi, na vrvot na listata na prioriteti e industrisko-logisti~kiot sektor. Pretstavnicite od bankite izjavija deka vo odnos na kriteriumite koi mora da bidat zadovoleni pred odo-bruvawe na baranite kred-iti, najva`no e da postoi silen raboten model i visok kvalitet na nedvi`nostite. Od golema va`nost e kapi-talnata mo} na proektot i finansiskata stabilnost na investitorot. Za da bide zaemot odobren vo celost, mnogu e va`no kako e proek-tot isplaniran i kolku e transparentna i nezavisna fizibiliti studijata.

Kriteriumite za odobruvawe kredit koi gi baraat bankite se raz-vien model, visok kvalitet na nedvi`nostite, kapitalna mo} na proektot i finansiska stabilnost na investitorot

��

PRODOL@UVA FINANSISKATA KRIZA VO ISTO^NA EVROPA

BANKITE NE KREDITI-RAAT NEDVI@NOSTI

BORO MIRÊSKI

“Evropa denes e problemot. Vo momentov EU e edna evropska monetarna unija. Taa se dviì vo pravec na evropska fiskalna i finansiska unija. Na horizontot gledam edna evropska politi~ka unija, kako posleden ~ekor od razvojot. Toj proces treba da se spre~i, zaradi toa {to postoi mo`nost od pojava na “pli{ana” revolucija.”

VACLAV KLAUSpretsedatel na ê{ka

� DVA, TRI ZBORA“Golemite snegovi i blokadite {to nastanaa vo zemjata se pri~inata za neo~ekuvaniot pad na doma{nata ekonomija vo posled-niot kvartal na 2010 godina. Sepak, Vladata nema da se otkaè od opredelenata politika za drasti~no namaluvawe na javnata potro{uva~ka.”

XORX OZBORNminister za finansii na Britanija

“Po simnuvaweto na vlasta vo Tunis, }e ima bran demokratizacija na Afrika i vo arapskiot svet. Porakata koja doa|a od Tunis e "Da, nie moème". @itelite na Tunis im pokaàa na afrikanskite i arapskite nacii, koi so decenii ìveat pod diktaturi, deka mo}ta na narodot ne smee da se potceni i sistemot moè da se smeni so miroqubivi sredstva.”

MOHAMED EL BARADEJdobitnik na Nobelova nagrada za mir

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

Svet / Biznis / Politika 17KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

30milijardi evra godi{no gubat malite i srednite

pretprijatija vo Germanija poradi

nedostig od rabotna sila

VASE [email protected]

�SVET 0-24 �

...GO OTVORI SRCETO Sarkozi e “lud” po amerikanski TV-serii

Nikola Sarkozi, pretsedatelot na Francija, koj e poznat po arogantniot odnos kon novinarite, “go otvori srceto” pred

stranskite mediumi po prezentacijata na pretsedatelstvoto na G-20 i prizna deka e “lud” po amerikanskite serii.

...DEMONSTRACIITE PRODOL@UVAATGra|anite na Tunis velat “Vladata dolu!”

Nekolku iljadi demonstranti v~era povtorno se sobraa pred kabinetot na premierot na Tunis, pa baraa ostavka

od preodnata Vlada, vo koja ~lenuvaat ministri od kabinetot na simnatiot od vlast pretsedatel, Ben Ali.

...POTPOLNA [TETAPoàr go goltna hrvatskiot olimpiski centar

Izgore del od poznatiot hrvatski olimpiski centar Bjelo-lasica. Poàrot nastanal na pokrivot od glavnata zgrada

na centarot, koj podocna se urnal i gi uni{til restoranot, kujnata i glavnata sala.

Korporacijata Me-kdonalds ovaa godina planira da

gi zgolemi cenite poradi neo~ekuvanoto zgol-emuvawe na cenata na proizvodite, koi sinxirot na restorani gi koristi pri prigotvuvaweto na hranata. Od restoranot najavija deka cenata na sendvi~i-te Mekdonalds vo Ameri-ka }e se zgolemi za 2,5%, a vo Evropa za 4,5%.

Poskapuvaweto na proiz-vodite e rezultat na toa {to okolu 75% od sos-tojkite za prigotvuvawe na hranata vo restoranot doìveaja naglo zgol-emuvawe na cenata na svetskite berzi. Spored golem broj ek-sperti, poskapuvaweto e isto taka rezultat i na zgolemenata pobaruva~ka so koja kom-panijata se soo~i vo 2010 godina.

Pri krajot na minatata godina prvata dràva koja se soo~i so bra-not na poskapuvawe na Mekdonalds be{e Kina, poradi zgolemuvaweto na proizvodstvenite tro{oci, a vedna{ po nea i Britanija, kade {to sinxirot restorani gi zgolemi cenite po-radi zgolemuvaweto na danocite, koe po~na od po~etokot na januari, godinava.

MEKDONALDS GI POKAÛVA CENITE NA PROIZVODITE

Germanskite mali i sredni pretpri-jatija i ponatamu prodolùvaat da se {irat i mnoàt,

no ovaa ekspanzija e zagrozena od nedostigot od kvalifikuvana rabotna sila. Ovie firmi godi{no gubat okolu 30 milijardi evra poradi nedostig od stru~waci. Duri 73% od biznisite imaat te{kotii vo popolnuvawe-to na rabotnite mesta, soop{tuvaat analiti~arite od konsultantskata kom-panija Ernst i Jang.Sostojbata, kako {to tvr-dat analiti~arite od ovaa konsultantska kompanija, moè da se vlo{i vo na-redniot period. “[tetata koja nastanuva poradi ovoj problem e ve}e golema, a vo id-nina moè da bide u{te pogolema”, smeta Peter Engli~, glaven analiti~ar vo Ernst i Jang.Toj smeta deka vo slednite deset godini situacijata dramati~no }e se vlo{i za srednite biznisi vo Germanija, koi se glavni nositeli na germanskiot ekonomski porast.“Problemot e vo toa {to vo malite i srednite kompanii, za razlika od golemite, ne postoi dolgoro~na strategija”, smeta Engli~. Isto taka, toj dodava deka apsolven-tite vo germanskite vi-sokoobrazovni institucii odlu~uvaat da se vrabotat vo pogolemite kompanii, koi se aktivni na global-niot pazar.Vo germanskata ekonomija,

kako {to pokaùvaat i nekoi porane{ni istraùvawa, na pazarot na sila najmnogu ne-dostigaat inèneri, i toa ma{inski i hemiski. Spored istraùvaweto, napraveno vrz osnova na anketata sprovedena me|u pretstavnici na german-skite sredni pretprijatija, 92% od ispitanicite svo-jata momentalna ekonomska situacija ja ocenuvaat pozitivno, a 52% od niv smetaat deka situacijata dopolnitelno }e se podo-bri.Vo istraùvaweto se

vklu~eni kompaniite so 30 do 2.000 vraboteni. Vo niv se vraboteni 66% od vkupnoto vraboteno rabot-nosposobno naselenie vo Germanija.

POVE]E OD 50 MILIO-NI LU\E VO GERMANIJA SE VRABOTENI

Germanija e edinstvenata dràva koja vo ekot na finansiskata kriza {to gi zafati dràvite-~lenki na evrozonata doìvea ekonomski bum i koja }eprodolì da ja jakne ekonomijata vo 2011 godina. Iako minatiot dekemvri nevrabotenosta

se iska~i na 7,2%, sepak, germanskata vlast gordo i sigurno tvrdi deka ekonomijata e vo najdobra sostojba vo Evropa. Spored oficijalnite po-datoci na Federativnata kancelarija za vrabotu-vawe na Germanija, vo dekemvri lani brojot na nevraboteni se zgolemi za 85.000, so {to se nadmina brojkata od tri milioni nevraboteni vo zemjata. Od edna strana, german-skata vlast ja obvinuva lo{ata ekonomska sos-tojba za zgolemuvaweto na nevrabotenosta, a, od

druga, kriti~arite predu-preduvaat deka german-skiot pazar na trud e preplaven od nov rast na brojot na vraboteni kaj rabotnite pozicii so skrateno rabotno vreme i so dogovor na delo, a postojanoto vrabotuvawe go karakteriziraat kako trend na minatiot vek. I pokraj ova, minister-kata za trud i socijalna politika, Ursula fon der Lejen, ne gleda realna pri~ina za stagnacija ili zapirawe na ekonomskiot bum. Spored nea, mnogu e povaèn faktot deka pove-

}e od 50 milioni lu|e vo Germanija se vraboteni i istakna deka sporedeno so dekemvri 2009 godina, brojot na nevraboteni e namalen za 260.000. Spored pretsedatelot na Federativnata kancelarija za vrabotuvawe, Frank Jorgen Vajs, pazarot na trud steknal ogromni pridobivki od ekonomskoto zajaknuvawe vo mina-tata godina i gi nadminal o~ekuvawata na ekspertite.Edinstvenoto negativno gledi{te doa|a od opozici-jata, koja tvrdi deka 2010 godina bila proma{ena za germanskiot pazar na trud. “Takanare~enoto ~udo, koe ja zgolemi vrabotenosta, se odnesuva na porast na vrabotuvawa za niska plata, praktikanstva ili vrabotuvawa so skrateno rabotno vreme", izjavi Sabin Cimerman, portpa-rol na levata opoziciska partija. Toj istakna deka privremenoto vrabotuvawe vo 2010 godina se zgolemi-lo za 32%, sporedeno so 2009 godina.

EKONOMSKIOT MOTOR NA EVROPA SO PROBLEMI

Dva od tri biznisi vo Germanija se soo~uvaat so problemi pri popolnuvaweto na novite rabotni mes-ta poradi nedostig od kvalifikuvana rabotna sila, pa godi{no gubat 30 milijardi evra

��

GERMANIJA GUBI MILIJARDI EVRA PORADI NEDOSTIG OD RABOTNICI!

73%od biznisite te{ko

nao|aat kvalifikuvani rabotnici

Preku spojuvawe na devet gradovi na ustieto na Bisernata

Reka, Kina planira da go sozdade najgolemiot mega-lopolis vo svetot.Megalopolisot }e ima 42 milioni ìteli i }e se prostira na okolu 41.400 kvadratni kilometri, {to e 26 pati pogolema povr{ina od povr{inata na London. Megalopolisot }e gi op-fati gradovite Guangxu,

[enxen, Fo{an, Dongguan, Xong{an, Xuhaj, Xijang-men, Huixu i Xaoking, koi zaedno u~estvuvaat so 10% vo kineskata ekonomija.Vo slednite {est godini }e bidat realizirani oko-lu 150 golemi infrastruk-turni proekti, so {to bi se spoila i zaokruìla patnata, energetskata, telekomunikaciskata i vodovodnata mreà na devette gradovi. Kina,

koja za ovoj proekt }e izdvoi dva trilioni juani (303,5 milijardi dolari), planira da izgradi i èlezni~ka linija, koja noviot megalopolis }e go povrzuva so Hong Kong.Do krajot na decenijata Kina planira da sozdade u{te nekolku urbani kon-glomerati, koi bi imale me|u 50 i 100 milioni ìteli, no i nekolku “pomali” so deset do 25 milioni ìteli.

KINA PLANIRA DA SOZDADE MEGALOPOLIS VREDEN 303,5 MILIJARDI DOLARI

Feqton18 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

PRIKAZNI OD WALL STREET

Erik [mit, sega ve}e porane{en izvr{en d ir e k t o r na G u g l (Google), od kompanijata

}e zamine so velikodu{en podarok od noviot izvr{en direktor, a voedno i koos-nova~ na kompani ja ta , Leri Pejx. Imeno, od Gugl planiraat da mu dadat kako nagrada del od kapitalot na kompanijata, vo iznos od 100 milioni dolari. Nagradata, koja se sostoi od

�� Nagradata, koja se sostoi od kompaniski akcii i opcii, na [mit }e mu bide isplatena vo period od ~etiri godini. Taa e prvata nagrada koja ja dobiva otkako & se priklu~i na kompanijata vo 2001 godina

kompaniski akcii i opcii, na [mit }e mu bide isplat-ena vo period od ~etiri godini. Taa e prvata nagrada koja ja dobiva otkako & se priklu~i na kompanijata vo 2001 godina.N a i z n e n a d u v aw e n a poznava~ite na sostojbite vo Gugl, minatata nedela be{e soop{teno od strana na kompanijata deka toj }e bide zamenet na pozicijata generalen izvr{en direk-

tor od strana na eden od osnova~ite na Gugl, Leri Pejx. Toj i ponatamu }e ostane vo kompanijata na pozicijata izvr{en direktor, no s$ do april. Po toj datum }e zamine na pozicijata zamenik-pretse-datel na kompanijata.Vesta za ovaa promena be{e soop{tena minatiot petok, zaedno so objavuvaweto na podatocite za dobivkata i prihodite od minatata godina na Gugl, koi gi nadminaa site

[MIT SI ODI OD

2121

Da pretpostavime deka ste vlegle vo vtorata decenija od va{iot ìvot i deka osnovate internet-kompani-

ja koja za pomalku od dve godini ja prodavate za pove}e od milijarda dolari. [to }e napravite sledno? De-finitivno }e se otkaète od trendot me|u va{ite vrsnici i nema da se trudite da stanete minister! Za volja na vistinata, i trojcata osnova~i na Jutjub, koi za vreme na negovoto osnovawe bea vo svoite 20-ti godini, nikoga{ ne gi vidovme kako se borat za nekoja golema funkcija. A nivnata ideja od milijarda dolari, koja se rodila sosem slu~ajno, za razlika od “ostvarenite planovi” na mladite ministri, na svoj na~in go razubavi svetot i suptilno pridonese za razvivawe na demokrati-jata, kako vrven dostrel na odnosite vo zaednicata. Kompanijata Jutjub denes ja operira mogulot vo biznisot so Internet, Gugl, i se ~ini deka taa u{te dolgo }e funk-cionira i }e ostane del od se~ie sekojdnevie. Spored statistikite, stotici milioni korisnici {irum svetot na stranicata prika~uvaat mil-ioni videa vo tekot na denot. Drugi podatoci govorat deka duri 70% od soobra}ajot na mreàta e ostvaren nadvor od granicite na mati~nata SAD, a Jutjub e lokaliziran vo 25 zemji i e dostapen na 38 razli~ni jazici. De-mografijata potvrduva - ko-risnici na vozrast od 18 do 54 godini. So drugi zborovi, site se na Jutjub.

PRED GUGL Jutjub go osnovale ed Hrli, Stiv ên i Xod Karim, koi svoeto prijatelstvo go po~nale kako vraboteni vo

PETAR [email protected]

EDNOSTAVNA IDEJA VRE-DNA MILIJARDI DOLARI

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: YOUTUBE

Pejpal. Pred da po~ne vo Pejpal, Hrli studiral dizajn na Univerzitetot Pensilva-nija, a ên i Karim zaedno studirale kompjuterski nauki na univerzitetot vo Ilinois. Po nekoja “luda” urka, Hrli i ên sakale da kreiraat poednostaven na~in za da gi spodelat videata od zabavata na Inter-net. Baraj}i odgo-vor vo nivnata kancelari j a , tie go po~nale Jutjub. Domejnot you-tube.com bil aktiviran vo fevruari 2005

godina, a internet-stranicata bila razviena vo nared-nite meseci po lansiraweto. Kreatorite ponudija pregled na stranicata za javnosta vo maj istata godina godina, {est meseci pred Jutjub da go napravi oficijalnoto debi. Kako i vo mnogu po~etoci

na internet-kom-paniite, i Jutjub

be{e po~nat kako pret-prijatie so kancelar-i j a v o garaà. Vo n o e m v r i istata godi-na kompani-

jata Sekvoja kapital (Sequoia Capital) investira{e po~etni 3,5 milioni dolari, a dopol-nitelno, Roelof Bota, partner na kompanijata i porane{en finansiski direktor na Pej-pal, se pridruì na bordot na direktori. Vo april 2006 godina, Sekvoja kapital i Ar-tis kapital menaxment (Artis Capital Management) stavi-ja dopolnitelni 8 milioni dolari vo kompanijata, koja u{te vo prvite meseci po lansiraweto zabeleà golem rast vo popularnosta.Za vreme na letoto 2006 godina Jutjub be{e najbrzoraste~kiot internet-biznis i, spored istraùvaweto na Aleksa, toj

be{e rangiran na 5-to mesto kako najpopularna internet-stranica, {to e daleku od stapkata na rast {to ja beleè{e Majspejs (MyS-pace). Spored istraùvaweto napraveno vo juli 2006 go-dina, dnevno na Jutjub bile gledani po 100 milioni videa, a na sekoi 24 ~asa bile dodavani po 65 iljadi novi videosodrìni. Taa godina, magazinot PC World go proglasi Jutjub za 9-ti od vrvnite 10 najdobri produkti na godinata. Istata godina, vo oktomvri, Jutjub se oglasi deka se prodava na Gugl (Google) za 1,65 milijardi dolari vo akcii.

Po nekoja “luda” ùrka, osnova~ite na Jutjub, Hrli i ên, sakale da kreiraat poednostaven na~in za da gi spodelat videata od zabavata na Internet. Baraj}i odgovor vo nivnata kancelarija, tie go po~nale Jutub. Po edna godina, kompanijata po~na da gi bode o~ite na Gugl, pa za idejata na Hrli i ên gigantot re{i da dade pove}e od edna milijarda dolari

Dogovorot za akvizicija me|u Gugl i Jutjub dojde otkako kompanijata prezentira{e 3 dogovori so mediumskite kom-panii, so cel da se za{titi i izbegne popolnuvawe tu`bi za kr{eweto na zakonskata ramka za avtorski prava. Iako denes e podru`nica na edna od najgolemite kompanii na Internet, Jutjub prodolì da raboti nezavisno, so svoite osnova~i i 67-te vraboteni vo firmata.

PRIMER ZA INTERNET-EKONOMIJA

Pred da bide akviziran od Gugl, Jutjub deklarira{e deka nivniot biznis-model bil baziran na advertajzing. Na toj na~in, kompanijata generira{e po 15 milioni dolari mese~no. Me|utoa, nekoi eksperti i komentatori od oblasta na industrijata {pekuliraa deka tro{ocite {to gi pravel Jutjub, osobeno za {irina na opseg, moàt da dostignat od 5 do 6 mil-ioni dolari mese~no, so {to se razgorea kritikite deka kompanijata, kako i mnogu drugi internet-startovi, ne implementirala izvodliv biznis-model. Reklamite na Jutjub bea lan-sirani na po~etokot na mart 2006 godina. Sledniot mesec kompanijata po~na da ja upotrebuva alatkata Google AdSense. Momentalnoj Jutjub ne ja koristi so ovaa alatka {to ja razviva novata pa-rentalna kompanija, osven vo nekolku regioni.Pra{aweto za toa kako advertajzingot stanuva cen-tralen mehanizam so koj Jutjub go generira svojot prihod, be{e postaveno na nau~na analiza. Don Tep-skot i Entoni Vilijams vo nivnata kniga “Vikinomija” (Wikinomics), publikuvana 2006 godina, dokaùvaat deka Jutjub e primer za ekonomija {to e bazirana na masivna sorabotka i upotreba na In-ternet. “Novite biznis-modeli za otvoreni sodrìni nema da dojdat od tradicionalnite

SAD, a Jutjub e lokaliziranvo 25 zemji i e dostapenna 38 razli~ni jazici. De-mografijata potvrduva - ko-risnici na vozrast od 18 do54 godini. So drugi zborovi,site se na Jutjub.

PRED GUGL Jutjub go osnovale ed Hrli,Stiv ên i Xod Karim,koi svoeto prijatelstvo gopo~nale kako vraboteni vo

poednostaven na~in za dagi spodelat videata oddzabavata na Inter-net. Baraj}i odgo-vor vo nivnata kancelari j a , tie go po~nale Jutjub.Domejnot you-tube.com bil aktiviran vo fevruari 2005

Kako i vo mnogu po~etoci na internet-kom-

paniite, i Jutjub be{e po~nat kako pret-prijatie so kancelar-i j a v o garaà. Vo n o e m v r i istata godi-na kompani-

ERIK [MIT, � porane{en generalen izvr{en direktor na Gugl: “Celta na ovaa promena e da se zabrza procesot na donesuvawe odluki”.

� Se ~ini deka Jutjub otsekoga{ e so nas, a e osnovan samo pred 5 godiniSe ~ini deka Jutjub otsekoga{ e so nas, a e osnovan samo pred 5 godini

Feqton 19KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

o~ekuvawa.Sepak, i pokraj ovie rezul-tati, kompanijata s$ pove}e gi ~uvstvuva posledicite od konkurencijata na kompani-ite kreatori na socijalni mreì, kako {to se Fejsbuk (Facebook), Tviter (Twiter) i drugi, i toa ne samo vo oblasta na internet-soobra}ajot, tuku i vo borbata za talentirani inèneri. Kom-panijata poslednite nekolku godini izgubi nekolku vrvni vakvi talenti na smetka na konkutrencijata.Vo intervju za Rojters, [mit izjavi deka promenata vo Gugl ne e nametnata od strana na konkurencijata, tuku od potrebata za pobrzo done-suvawe odluki kaj ovoj in-ternet-gigant.

“Postojano razgovarame za toa na koj najdobar na~in da ja poednostavime menaxerska-ta struktura vo kompanijata. Celta na toa e da se zabrza procesot na donesuvawe od-luki. So razjasnuvaweto na na{ite ulogi vo kompanijata }e se pridonese za pojasna odgovornost i doverba vo vr-vot na kompanijata”, istakna vo taa prigoda [mit.Tokmu zatoa, od kompanijata o~ekuvaat podobruvawe na ovoj plan, bidej}i vo ramkite na samata kompanija postoi sentiment na premnogu albi vo pogled na realizacijata na novi idei. Imeno, za da se odobri realizacija na nekoja ideja, potrebno e da se pominat mnogu ~ekori, koi pretstavuvaat vistinsko

gubewe resursi.Spored izve{taite na reg-ulatorite vo SAD, [mit planiral pri krajot na go-dinata da prodade del od akciite koi gi poseduva vo Gugl.Spored tie podatoci, zaklu~no so 31 dekemvri, toj poseduva 9,2 milioni akcii od kom-panijata, so {to kontrolira 9,6% od glasovite vo Gugl. Vrz osnova na izve{tajot, toj planiral da prodade 534.000 akcii, so {to bi mu ostanale 8,7 milioni akcii i kontrola od 9,1% od glasovite vo ak-cionerskoto sobranie.Sepak, i pokraj ovie negovi planovi, toj istaknuva deka e vidno vozbuden od novata uloga {to }e ja dobie vo kompanijata, so ogled na

GOOGLE SO 100 MILIONI DOLARI

mediumski establi{menti, no od kompanii kako Gugl, Jahu i Jutjub. Ovaa nova generacija na kompanii ne e povredena od materijalnoto {to gi spre~uva slu`benicite vo izdava{tvoto, pa tie moàt podobro da odgov-orat na pobaruva~kata od potro{uva~ite. Besplatnite sodrìni se samo mamec so koj tie plastat prihodi od advertajzingot i servisite za premium-korisnicite”, kaùva “Vikinomija”. Tepskot i Vilijams komenti-

raat deka e va`no za novite mediumski kompanii da najdat na~in da napravat profit so pomo{ na peer proizvedeni sodrìni. Novata internet-ekonomija, koja tie ja nareku-vaat “Vikinomija”, treba da bide bazirana na pricipite na otvorenost, gledanost, spodeluvawe i globalno de-luvawe. Kompaniite moàt da gi upotrebat ovie prin-cipi so cel da go zgolemat profitot so pomo{ na novite aplikacii za Internet. “Kompaniite moàt da diza-jniraat i da gi povrzat proiz-vodite so nivnite kupuva~i, a vo nekoi slu~ai kupuva~ite sami moàt da ja odredat vrednosta na proizvodot”, tvrdi “Vikinomija”, kade {to

avtorite dodavaat deka na toj na~in moè da se dojde i do ekonomskata demokratija. Vo debatata se vklu~eni i drugi gledi{ta koi se sogla-suvaat so Tepskot i Vilijams, no, sepak, tie tvrdat deka ovoj model nema da rezultira so ekonomska demokratija, tuku vo suptilna i prodlabo~ena trudova eksploatacija, vo koja tro{ocite za rabotna sila }e bidat namaleni poradi globalniot iznos na proizvodstvoto bazirano na Internet.Drugoto gledi{te go zaze-ma Kristijan Fu~s vo ne-govata kniga “Internetot i op{testvoto”. Toj tvrdi deka Jutjub e primer na biznis-model koj e baziran

na kombinirawe na po-darok i komoditet. Prvoto e besplatno, a vtoroto nosi profit. Objasnuvaweto e deka Jutjub im dava besplaten pri-stap na svoite korisnici, a kolku pove}e korisnici, tolku pogolem profit moè poten-cijalno da napravi, bidej}i, vo princip, zgolemuvaweto

na brojot na korisnici }e dovede do zgolemen in-teres kaj kompaniite {to reklamiraat.

PO GUGL Po akvizicijata od Gugl, Ju t j ub vo 2008 godina postigna dogovor so MGM (MGM), Lionis gejt enterte-

jnment (Lionis Gate Entertain-ment) i Si-Bi-Es (CBS), so koj na kompaniite im dozvoli da objavat celi filmovi i televiziski epizodi na stranicata, pridruèni od reklami vo sekcijata Shows (toga{ dostapna samo za amerikanskite korisnici na mreàta). Filmovite bea postaveni so namera deka }e kreiraat konkurentnost so internet-stranici kako Hulu.com, koj emituva ma-terijali od En-Bi-Si (NBC), Foks (Fox) i Dizni (Disney). Po edna godina, Jutjub ja lansira{e verzijata Shows i za britanskite korisnici, pa po~na so emituvawe na celove~erni {ou-programi {to im bea dostaveni od nivnite 60 partneri. Vo januari 2010 godina ili pred to~no edna godina Jutjub go pretstavi i onlajn-servisot za iznajmuvawe filmovi, koj momentalno e dostapen samo za amerikan-skite “jutjubxii”.Vo mart minatata godi-na Jutjub se isproba i na sportskite tereni. Kompani-jata po~na so besplatno emituvawe na Indijanskata premier liga, na koja se igraa 60 me~evi kriket. Toj mesec stranicata se pojavi i vo novo izdanie so nov dizajn, so koj se o~ekuva{e deka }e se zgolemi vremeto {to korisnicite go tro{at na istata. Se razbira, toa e del od biznis-strategijata na Jutjub. Deka toa go postig-naa svedo~ea rezultatite od tretiot kvartal, koga kompanijata objavi deka na nejzinata stranica se objavu-vaat pove}e od 2 milijardi videa so reklami nedelno, {to, vo odnos na publikata {to toga{ ja posetuva stran-icata, be{e opi{ano kako “dvojno pove}e od publikata {to gi sledi udarnite vesti na site tri glavni ameri-kanski televizii”. Vo oktomvri Hrli soop{ti deka se otkaùva od funkci-jata izvr{en direktor i deka }e prodolì kako kon-sultant. Se razbira, nego-vata kancelarija sekoga{ }e bide polna so klienti, bidej}i sekoj saka da znae kako “od ni{to da napravi milijarda dolari”.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Amazon.com, najgolemata stokovna ku}a na Internet

�� Advertajzingot e centralniot mehanizam so koj Jutjub go generira svo-jot prihod. Ova pra{awe isto taka be{e postaveno na nau~na analiza. Don Tepskot i Entoni Vilijams vo nivnata kni-ga “Vikinomija”, publikuvana vo 2006 godina, dokaùvaat deka Jutjub e primer za ekonomija {to e bazirana na masivna sorabotka i upotreba na Internet

Po~ituvani ~itateli,Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kom-panii {to “teàt” desetici milijardi dolari.

SALAR KAMANGARSalar Kamangar e

roden vo Teheran vo 1976 godina. Toj e me|u prvite {to bile vrabo-teni vo Gugl, a direktor-skata funkcija vo Jutjub ja prezede od osnova~ot êd Hrli. Pred da dojde do titulata, Kaman-gar be{e zamenik-pretsedatel na oddelot za internet-aplikacii na Gugl. Inaku, toj e zasluèn za kreiraweto na prviot biznis-plan na gigantot i be{e odgovoren za legalnite i finansiskite funkcii. Od tamu toj stana ~len vo proizvodniot tim na Gugl, kade {to rabote{e na potro{uva~ki proekti, vklu~itelno i akvizicijata na Deàwuz (DejaNews).Pred Gugl, Salar bil ~len na bordot vo fondacijata PARSA, koja investira vo persiskoto nasledstvo, pretpriemni{tvo i filan-tropsko op{testvo. Diplomiral biolo{ki nauki na Univerzitetot Stenford, eden od najskapite kolexi vo SAD. Vo istorijata se vodi kako 9-ot ~ovek vraboten vo Gugl, kade {to se pridruìl vedna{ po diplo-miraweto vo 1998 godina.

INVESTITORI: SEQUOIA CAPITAL �ARTIS CAPITAL MANAGEMENT �AKCIONERI VO JUTJUB SE I TROJCATA OSNOVAÎ. �PO PRODA@BATA NA KOMPANIJATA, TIE ZAEDNO SO INVESTITORITE SE ZDOBIJA SO ODREDENI SUMI OD AKCIITE. TOGA[NITE BROJKI SE DVI@EA OD 442 MILIONI DOLARI ZA SEKVOJA KAPI-TAL (SEQUOIA CAPITAL), DO 64 MILIONI DOLARI ZA TRETIOT OD OSNOVAÎTE, XOD KARIM, KOJ RANO GO NAPU[TI JUTJUB, SO CEL DA PRODOL@I SO FAKULTETOT. HRLI I ÊN, DRUGITE DVAJCA OSNOVAÎ, SE ZDOBIJA SO POVE]E OD 300 MIL-IONI DOLARI.

Kompanijata s$ pove}e gi ~uvstvuva �posledicite od konkurencijata.

� AAngliskata kralica na sredba so ngliskata kralica na sredba so osnova~ot na kompanijata êd Hrliosnova~ot na kompanijata êd Hrli

� KKancelarijata vo Pejpal - rodnoto ancelarijata vo Pejpal - rodnoto mesto na Jutjubmesto na Jutjub

� Trojcata gurua na JutjubTrojcata gurua na Jutjub

toa {to istata ima go-lemo strate{ko zna~ewe za kompanijata. Na toj na~in, kako {to konstatira toj, bi imal pove}e vreme da se

zanimava so raboti koi se od pogolemo zna~ewe i in-teres za nego. Spored nego, negovite odnosi so Pejx i so Brin nema da doìveat

nekoi strate{ki promeni, bidej}i i ponatamu postoi razbirawe i soglasnost vo odnos na site pra{awa pov-rzani so kompanijata.

arieriWWW.KAPTAL.COM.MK

INTERVJU

KOLUMNI

KK11... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

KAPITAL / SREDA / 26.JANUARI.2011

S

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

MISLA NA NEDELATA

PRODOL@UVA NA STR.25

� STRANA 24

IVANA DOJÎNOVSKA-STOJANOVI]

PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE III � STRANA 24

SMIQKA [O[KOSKA

KAKOV LIDERSTE VIE? � STRANA 24

NENAD DIMITRIJEVI] RAKOVODITEL NA ODDELOT ZA ÔVE^KI RESURSI VO VIP OPERATOR

MI

Vip e kompanija za lu|e koi gradat kariera

Vo Vip ne stanuva zbor za “vraboteni”, tuku za “VIP tim”. ...Pazarot na trud na specifi~ni kadri vo Makedonija e ograni~en, no, sepak, ima do-volno i kvalitetni kandidati koi se prijavuvaat za rabotnite mesta vo Vip Operator....Motiviranosta ne mora seko-ga{ da zna~i plata ili bonus. ]e se za~udite kolku i edno “blagodaram” mo e pozitivno da vlijae vrz motivacijata na vrabotenite.

KAKO DA VOVEDETE NOV SISTEM NA PLATI VO VA[ATA KOMPANIJA?

SEDUM SOVETI KAKO DA JA POKA@ETE VA[ATA ETI^NOST VO RABOTEWETO

� STRANA 25

Sposobnite menaxeri znaat deka najtalentiran-ite i najambiciozni vraboteni ne se primarno motivirani od parite ili od statusot, tuku od èlbata da bidat vklu~eni vo vozbudlivi proekti. Ednostavno, tie sakaat da bidat del od ne{to pogolemo, da bidat vo ''ìàta'' na nastanite. Zada~a na menaxerot za ~ove~ki resursi vo ovoj slu~aj e da go odrùva stimu-lot i posvetenosta na site vraboteni. So takva posvetenost i timska rabota, vo kombinacija so praktikite i iskustvata na grupacijata vo koja pripa|a, se raboti vo Vip operator. Site aktivnosti povrzani so menaxiraweto na ~ove~kite resursi vo Vip operator gi izvr{uva tim od mladi i talentirani profesionalci. Timskata rabota e presudna za dobivawe celosen kvalitet vo upravuvaweto i razvojot na ~ove~kite resursi vo kompanijata. Sekoj go dava svojot profesionalen, no i li~en maksi-mum za ispolnuvawe na kompaniskite celi vo odnos na ~ove~kite resursi, za zadovoluvawe na potrebite na site kolegi vo kompanijata, no i za sozdavawe na zadovolstvo na site vraboteni. Vip od 2007 godina e tret mobilen operator vo Makedonija i ~len na Telekom Austria Group, koja ima pove}e od 19,5 milioni korisnici vo osum zemji od regionot. Poznata kako lider vo inovaciite, so razvivawe novi tehnologii i uslugi koi za prvpat se voveduvaat na pazarite kade {to se prisutni, Vip operator vo na{ata zemja gi koristi iskustvata na grupacijata koi pomagaat vo programite specijalno kreirani i sozdadeni za najtalentiranite lu|e vo kom-panijata.Vip operator sekoga{ gi sledi svetskite HR trendovi i gi primenuva pozitivnite iskustva, se razbira, so prilagoduvawe na na{iot pazar. “Imame golema poddr{ka od grupacijata, koja ni ovozmoùva brz i lesen pristap do site noviteti, kako i {iroka razmena na iskustva vo site oblasti od interes na ~ove~kite resursi”, veli rakovoditelot na oddelot za ~ove~ki resursi vo Vip operator, Nenad Dimitrijevi}, so kogo i razgovaravme za toa kako “stojat rabotite” vo Oddelot za ~ove~ki resursi vo Vip, kako edna mlada kompanija vo Makedonija na pazarot za telekomunikacii.Neodamna, Vip operator go dobi priznanieto za rabotodava~ na godinata za 2010 godina, {to pretstavuva eden vid dokaz deka kompanijata vloùva vo ~ove~kite resursi...

NI[TO NE E POLO[O ZA MORALOT OD NE-

DOSTIGOT OD INFORMACII KAJ VRABOTENITE NA RAZLI^NI POZICII. JAS TOA GO NAREKU-VAM – NIKOJ NIKOGA[ NI[TO NE MI KA@UVA.”

ED KARLSONPORANE[EN GLAVEN IZVR[EN

DIREKTOR NA UNITED AIRLINES (1971–1990 GODINA)

NAJTALENTIRA-NITE SE MAGNET ZA USPE[NITE KOMPANII

� STRANA 22

MARTIN TRIPLEJDIHR PROFESIONALEC KOJ ZNAE TO^NO KADE EKORI� STRANA 26

22 KARIERI SREDA / 26/01/2011 / KAPITAL

EBC*L LIGA NA [AMPIONI 2010

TEMA NA BROJ

IVANA [email protected]

Dali stravot za gubewe na talentiranite rabotnici, koi se mnogu zna~ajni za korpo-rativniot uspeh, e pri~inata {to makedonskite kompanii vloùvaat s$ pove}e energija i vnimanie na talentite vo svoite

redovi? Sistemite za menaxirawe na talenti i nivnata nadgradba s$ po~esto stanuvaat del od raboteweto na kompaniite, koi sfa}aat deka konkurentnosta, uspe{nosta i imixot na kompanijata vo golema merka zavisat i od toa kako se tretiraat vrabotenite, posebno talentiranite. Nestandardni obuki, me|unarodni konferencii, softverski sistemi za merewe na rezultatite i kreativni kat~iwa za vrabotenite se samo del od aktuelnite HR trendovi vo na{ite pogolemi kompanii. Nekoi od niv otvoraat centri za razvoj na talentite i razvivaat mentorski programi. Drugi, pak, im ovozmoùvaat pristap do svetska literatura na vrabotenite ili “gi forsiraat najsilnite lideri” da gradat motivirani timovi so vistinska vizija. Bez razlika dali tie primenuvaat standardni ili pokreativni i inovativni metodi, fakt e deka uspe{nite makedonski kompanii s$ pove}e cenat talenti i specifi~ni znaewa i ve{tini i pravat napori istite da gi zadràt. Pazarot na rabotna sila vo Makedonija, kako i ostanatite pazari, naj~esto e ograni~en so

Pazarot na rabotna sila vo Makedonija, kako i ostanatite pazari, naj~esto e ograni~en so lu|e koi �poseduvaat “faktor H”, toa {to gi izdvojuva od ostanatite kako talenti. Nestandardni obuki, me|unarodni konferencii, softverski sistemi za merewe na rezultatite i kreativni kat~iwa za vrabotenite se samo del od svetskite HR trendovi koi gi sledat i na{ite kompanii

lu|e koi go poseduvaat “faktorot H”, {to gi izdvojuva od ostanatite i gi definira kako talenti. Talentiraniot rabotnik otskoknuva od masata vredni vraboteni i se istaknuva so pobrzo i pokreativno sovladuvawe na obvrskite, so golemata vizija koja go dviì napred i so specifi~nite ve{tini koi gi poseduva. Talentite se “Aladinova lamba” za kompani-ite, toa e fakt. [to pravat kompaniite za da gi zadràt i menaxiraat najtalentiranite kadri?

KAKO MAKEDONSKITE KOMPANII GI TRETIRAAT TALENTITE?

Generalno, pogolemite makedonski kompanii, koi se ve}e uspe{no dokaàni na pazarot, veruvaat deka treba da se vloùva vo sistemi za menaxirawe na ~ove~kiot kapital, poto~no, na najtalentiranite vo nego. Implementiran-ite sistemi za taa namena se razlikuvaat od edna kompanija do druga, {to zna~i deka kompaniite razli~no uspevaat da gi zadràt najdobrite i da ja spre~at fluktuacijata na talentiranata rabotna sila. Nekoi od niv so tekot na godinite izdvojuvaat i s$ pove}e sredstva za zadrùvawe na talentite.

Spored Aleksandra Argir od Pivara Skopje, mnogu e va`no edna kompanija da ima sistem za menaxment na talenti, koj opfa}a odredu-vawe i ocenuvawe na vistinskite potencijali i talenti na kompanijata. Za taa cel, Piv-ara Skopje, pokraj toa {to ima standardni obuki za site vraboteni, odvojuva sredstva i za eksterni obuki, koi se obezbedeni od strana na nadvore{ni konsultantski ku}i i kompanii. Za kompanijata, konferenciite ne se ne{to nepoznato i nivnata poseta e del od rabotnata agenda na talentiranite kadri. “Tie se realiziraat minimum na kvartalno nivo, kako vo ramkite na Hajneken, taka i vo ramkite na Koka-Kola grupacijata”, veli Aleksandra Argir. Ulogata na talentiranite rabotnici e u{te pova`na koga vo edna rabotna organizacija se slu~uva restrukturirawe ili drugi krupni promeni. Menaxerot za ~ove~ki resursi vo [parkase banka, Vesna Stoilkovska, objasnuva deka tal-entite so koi raspolagaat se klu~niot faktor za uspe{nata transformacija na bankata, koja se slu~i izminative godini. Vo toj proces, bankata gi “forsira{e silnite lideri” za da gi privle~at i tie koi se najmalku podgotveni

za promenite. “Moàm da konstatiram deka tie go ponesoa najgolemiot del od tovarot vo na{ata trans-formacija. Tie ohrabruvaat preku razgovor za promenata, qubezno odgovaraat na pra{awata i gi spodeluvaat informaciite za planovite za idninata”, naglasuva Stoilkovska. [parkase banka ima dolga tradicija vo izborot na najdobar rabotnik na godinata, kako na~in za stimulirawe na talentite, a od ovaa godina voveduva i izbor na najdobra ekspozitura, kako timska nagrada. “[parkase banka ima pokreativen na~in na nagraduvawe od standardnite, koi gi pri-menuvaat ostanatite banki i organizacii”, objasnuva Stoilkovska i dodava deka vo bankata znaat deka nagraduvaweto samo na najuspe{nite poedinci “ne e mudro re{enie”, bidej}i uspehot zavisi od site vraboteni vo bankata. “Zatoa, vovedovme sistem na nagraduvawe so po{irok opseg i so ne mnogu sloèni pravila, na site nivoa vo organizacijata”, potvrduva taa.Koj vraboten }e se definira kako talentiran i kako istiot }e se stimulira e mnogu polesno vo pomala kompanija. Kolku kompanijata raste, se

Ramo do ramo” so evropskite najdobri, mladi biznis-umovi, minatata nedela vo Viena, na natprevarot organiziran od EBC*L za biznis-kompetencii, svoite sili gi izmerija devet makedonski

natprevaruva~i. Denes tie moàt da se pofalat so sertifikat koj gi potvrduva nivnite biznis-kompetencii, {to pretstavuva eden vid viza za razvoj na nivnata ponatamo{na kariera. Evropa ima interesni na~ini da gi stimulira mladite i da vlijae na nivnite pretpriema~ki motivi i toa ednostavno preku natprevari na koi moàt da gi “proverat” svoite biznis-kompetencii, a, od druga strana, za istoto da bidat nagradeni, kako pari~no, taka i so sertifikat koj gi pot-vrduva nivnite sposobnosti i ve{tini. Stanuva zbor za Evropskata licenca za biznis-kompetencii EBC*L (European business competence license) i nejzinata Liga na {ampioni 2010. Va`nosta na ovaa inicijativa ve}e se prepoznava i vo Make-

Minatata nedela vo Viena se odrà Liga na {ampioni 2010, organizirana od � EBC*L, Evropskata liga za biznis-kompencii. Na ovoj natprevar devette makedonski natprevaruva~i se steknaa so sertifikat koj e dokaz deka se sposobni da gi zgrap~at biznis-predizvicite na dene{nicata

MAKEDONSKITE “RAMO DO RAMO” SO EVROPSKITE, MLADI BIZNIS-UMOVI

donija, a na ovogodine{niot natprevar devette makedonski natprevaruva~i, koi vo noemvri minatata godina bea izbrani za najdobri vo zemjava, se steknaa so vakov seritifikat. Toa e dokaz za nivnata sposobnost da gi zgrap~at biznis-predizvicite na dene{nicata.European Business Competence* Licence (EBC*L) e ve}e etablirana evropska i me|unarodna kvalifikacija, koja dokaùva deka liceto koe go poseduva sertifikatot ima osnovno znaewe koe e potrebno da po~ne ili da vodi biznis, da menaxira ili da vodi oddelenie vo sredna, odnosno golema kompanija. Ednostavno, ovoj sertifikat pretstavuva dokaz deka liceto koj go poseduva- poseduva biznis-kompetencii. Sertifikatot e namenet za u~enici, studenti i za site koi ne studirale ekonomija, no imaat

ili }e imaat klu~na funkcija vo kompanijata. Stanuva zbor za vraboteni ili sopstvenici na biznis, proektni menaxeri, tehni~ari, trgovci, rakovoditeli na organizaciski edinici i sli~no. Sertifikatot gi zajaknuva i biznis-ve{tinite na vrabotenite vo javnata administracija i lokalnata samouprava.Ovoj sertifikat se polaga vo 33 zemji niz cel svet, a od 2007 godina i vo Makedonija, vo akred-itirani ispitni centri niz celata dràva.Pove}eto multinacionalni kompanii, kako Samsung, T-mobile, Xerox, Bayer, Siemens i drugi ve}e go integriraa Evropskiot sertifikat za biznis-kompetencii vo nivnite edukativni pro-grami. Vo mnogu evropski dràvi sertifikatot ve}e se integrira vo nastavnite planovi na u~ili{tata i visokite obrazovni institucii,

a za istiot se dobivaat i ECTS krediti. Isto taka, ovoj sertifikat se primenuva i za obuka na pretpriema~i i vo delot na podobruvawe na biznis-kompetenciite na nevrabotenite lica, vo sorabotka so agenciite za vrabotuvawe.

EVROPA SE GRI@I ZA PRETPRIEMA KIOT DUH NA MLADITE

Fakt e deka denes pove}eto profesionalci im-aat potreba od pousovr{eni biznis-menaxment kompetencii, a osnovnite biznis-poznavawa ne se pove}e prifatlivi. Ova se potvrduva preku 30.000 u~esnici vo programata na EBC*L vo izminatite sedum godini, od koga postoi samata organizacija. “Obrazovanieto ima potreba od vakov vid motivacija i toa itno. Ovaa strate-gija e uspe{na, a so nea se razvivaat profe-sionalizmot, kreativnosta i entuzijazmot za

VASE [email protected]

ANA [email protected] Pazarot na rabotna sila vo Makedonija, kako i ostanatite pazari, naj~esto e ograni~en so lu|e koi �

“f k H” j k k N b kr r j r j r ur j r j r

Najtalentiranite se magnet za uspe{nite kompanii

KAKO DA SE PRIVLEÂT I ZADR@AT TALENTIRANITE KADRI?

23KARIERISREDA / 26/01/2011 / KAPITAL

HR BRIEF

HR NASTANI

DENARI IZNESUVA PROSE^NATA MESE^NA ISPLATENA NETO-PLATA PO VRABOTEN VO OKTOMVRI 2010 GODINA, SPORED PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.

20.584

KONKURS ZA NAJDOBAR MLAD ISTRA@UVA^ OD OBLASTA NA MIKROEKONOMIJATA

Narodnata banka na Republika Makedonija go objavi godine{niot konkurs za godi{na nagrada za mladi

istraùva~i za najdobar trud od oblasta na mikroekonomijata. Ovaa nagrada izne-suva sto iljadi denari, a pravo na u~estvo imaat site dràvjani na Makedonija. Trudovite treba da se podnesat na makedon-ski jazik i zadolìtelno da sodràt osvrt kon makedonskata ekonomija na soodvetna tema. Trudot ne smee da nadminuva 80 iljadi karakteri so prazni mesta (bez fusnoti, prilozi, grafikoni, tabeli, ap-strakt, biografija, aneksi) i prepora~livo e da ima standardna struktura na nau~no istraùvawe.Sekoj od avtorite ima pravo da podnese samo eden trud i da go podnese do NBRM so naznaka ''Za godi{na nagrada na NBRM'' i po elektronski pat, na adresa [email protected]. Kraen rok za dostavuvawe na trudovite e 01.03.2011 godina.

SOCIJALNITE MRE@I KAKO ALATKA ZA KORPORATIVEN RAZVOJ, ZARABOTKA I REGRU-TACIJA NA VRABOTENI

Pravilnata upotreba na socijalnite mreì e preduslov za uspe{en i brz rast na kompanijata, preku gradewe

na pozitivna i transparentna vrska so javnosta i klientite. Kako pravilno da se iskoristat potencijalite na Facebook, Linke-dIn, Twitter, Xing, moète da doznaete preku obukata koja na 27 januari }e se odrì vo CS Global. Kako pravilno da se pretstavite preku socijalnite mreì, kako da gi menaxirate svoite profili, kako da go regrutirate najdobriot kandidat, da go proverite, kako da gi motivirate vraboten-ite pravilno da gi upotrebuvaat socijalnite mreì... se samo del od pra{awata koi }e bidat odgovoreni vo tekot na obukata.

“UPRAVUVAWE SO VREME I LIÊN RAZVOJ” SO MAJK XORX

Lu|eto na menaxerski pozicii od zem-java, koi imaat potreba od prilagodu-vawe i harmonizirawe na nivnite

sposobnosti za upravuvawe so vremeto i podobruvawe na nivniot li~en razvoj, na 27 januari }e imaat mo`nost da prisustvuvaat na predavaweto na svetski poznatiot mentor za menaxment, Majk Xorx, vo edukativniot centar M6.Vo tekot na ovoj interaktiven seminar u~esnicite }e gi istraùvaat principite i praktikite od sekoj aspekt i }e zaminat so jasna li~na agenda za tekoven li~en razvoj.

OBUKA ZA PRETPRIEMNI[TVO

So cel da se prepoznaat nezadovolen-ite potrebi na pazarot i za niv da razviete biznis-ideja, Detra centarot

od Skopje na 12 i 13 fevruari organizira Obuka za pretpriemni{tvo. Ovaa obuka ima za cel da im ovozmoì na prisutnite da gi prepoznaat potrebite na pazarot, da ja konkretiziraat i vizioniraat biznis-idejata spored realnite mo`nosti na opkruùvaweto, a ponatamu da ja promo-viraat kaj site potencijalni korisnici na produktite ili uslugite na biznisot i drugite u~esnici i poddrùva~i na idniot biznis, za istata da se dovede do nivo na po~nuvawe formalna postapka za nov biznis.

{iri i na stranski pazari, tolku posloèno stanuva i menaxiraweto so talentite. Za Sivus, internacionalnata kompanija koja deluva vo {est zemji, so pove}e od 500 vraboteni i klienti koi se vbrojuvaat me|u 500 najpoznati brendovi vo svetot, talentite se od isklu~itelna va`nost. Olivera Tev~eva, HR menaxer vo Sivus, po-tencira deka “sekoj vraboten e talentiran, no ne se site ednakvo talentirani”. Sekoj poedinec ima nekoi raboti vo koi e dobar i nekoi raboti koi gi u~i. Kako i vo sportot, sekoja ekipa bara razli~ni ve{tini. Nieden igra~ ne e najdobar vo s$, a pobeduvaweto vo igrata bara sekoj igra~ da ja razbere svojata specifi~na uloga, ulogata na drugite igra~i i kako seto toa treba da se vklopi za postignuvawe zaedni~ka cel. “Nie vo Sivus sekoga{ nastojuvame da doz-naeme kakov talent poseduva sekoj od vrabo-tenite, odnosno {to e toa {to tie moàt da go pravat, a vo momentot ne go pravat”, veli Tev~eva i dodava deka “za taa cel vo kompanijata se razvieni posebni job match-ing sistemi za pravilno pozicionirawe na vrabotenite, koi im ovozmoùvaat lesno da gi prepoznaat talentite”.Vo taa nasoka, kompanijata ima investirano vo otvorawe na poseben trening-centar SEDC, koj, pokraj komercijalni treninzi, moè da im dade mo`nost na talentite (vo vid na treneri i prezenteri) da go prenesat svoeto znaewe na ostanatite vraboteni. Kreativite kat~iwa, pristapot do svetska literatura i dvojnata funkcija na vrabotenite se samo del od programite za razvivawe na talentot vo nivnata kompanija.Me|u kompaniite koi prezemaat realni ~ekori za za~uvuvawe na najtalentiranite kadri e i Alkaloid. Toa se “glavno merki za sopstven razvoj i specifi~ni nadgraduvawa na svoite znaewa, ovozmoùvawe dovolna sloboda i kreirawe na opkruùvaweto vo koe }e moàt talentiranite lu|e da gi pokaàt svoite mo`nosti i kvaliteti”, izjavi za ''Kapital'' Nikola Eftimov.

BUXET ZA TALENT-MENAXMENTTalentiranite rabotnici imaat prednost vo odnos na izborot na kompanija kade {to sa-kaat da rabotat. Sli~no kako i konkurentskata prednost na oddelnite nacii vo trguvaweto na globalniot pazar, taka i konkurentskata prednost na talentiranite rabotnici gi nosi do povisoki prihodi i pogolema mo} vo biznisot. No, denes talentiranite vraboteni pokaùvaat pogolema lojalnost kon svojata

kariera otkolku kon rabotodava~ite.Na prv pogled, se ~ini deka golemite rabotni organizacii, poradi nivnata kompleksna organizaciska struktura, pote{ko dopiraat do motiviranosta na sekoj vraboten i najtal-entiranite me|u niv. Poradi toa, golemite kompanii vo Makedonija se mnogu svesni za potrebata od HR i zadrùvawe na lojalnosta na talentot so koj raspolagaat. Tie imaat pogolemo nivo na finansii za da moàt del od sredstvata da naso~at i kon programi za razvivawe na talentot i motivacijata. Pozitiven efekt se ~uvstvuva i od nivnata povrzanost so mati~nite kompanii koi se nao|aat nadvor od zemjava. Bidej}i tie ima-at porazvieni i ve}e uspe{no dokaàni HR praktiki i metodi, polesno e nivnoto prenesuvawe vo kompaniite vo Makedonija, otkolku nivno razvivawe od po~etok. Najslaba strana na malite kompanii vo Makedonija e nedostigot od finansii koi moàt da gi namenat za razvivawe na talen-tiranite rabotnici i gradewe na brendirana kompanija koja }e privlekuva talenti. Malite firmi naj~esto raspolagaat so mal buxet, koj ne e dovolen za izdvojuvawe na sredstva

nameneti za obuki, trening i edukacija na vrabotenite.Spored Olivera Tev~eva, HR menaxer vo Sivus, “razvojot na menaxmentot na ~ove~ki resursi vo edna zemja zavisi od ekonomskata sostojba i razvojot na istata. Vo Makedonija najgolem del se mali kompanii, za koi s$ u{te e neisplatlivo da investiraat vo takov oddel”, koj go razviva talentot i ja odrùva lojalnosta na vrabotenite. Denes, mladite lu|e, posebno Y-generacijata, se gladni za neformalno obrazovanie koe moàt da go dobijat so nivnoto vrabotuvawe. Tuka moèbi se krie i pri~inata zo{to sekoga{ poznatite kompanii naiduvaat na pogolem broj talentirani kandidati so in-teres za vrabotuvawe. Brendot na kompanijata sekoga{ privlekuva pove}e talenti. Golemite organizacii moàt da si dozvolat sredstva za investicii vo sopstvenoto brendirawe, {to ne e slu~aj i kaj malite kompanii. Vo Makedonija mladite diplomirani kadri pravat napori za vrabotuvawe vo poznatite kompanii so zvu~ni imiwa, vo koi otkako dobro }e se “zakotvat”, ostanuvaat lojalni na dobienite rabotnite pozicii.

Kompaniite vo strategiite za privlekuvawe talenti treba da bidat svesni i za karakteristikite na Y-generacijata, vo koja vleguvaat rodenite po 70-te godini od minatiot vek. Y-

generacijata, poznata i kako “milenium” ili “trofej” generacija, se karakterizira so razli~ni osobini od tie koi se karakteristi~ni za prethodnite generacii, poznati kako “bejbibumeri”. Tie imaat visoki o~ekuvawa za rabotnoto mesto, lesno se izrazuvaat i ko-municiraat, netrpelivi se, sakaat pofalbi i nagradi i o~ekuvaat visoki plati i priznanija. Za niv, ~estoto menuvawe na rabotnoto mesto e normalna pojava i ne moàt da podnesat avtoritet. Vo 90-te godini kompaniite za prv pat stanaa svesni za problemite pri vrabotuvawe na vakvata generacija. I makedonskite kompanii go imaat istiot problem. Tie velat deka talentite koi sakaat da gi vrabotat naj~esto se mrzelivi i ne moàt da go izdràt periodot od 90 dena za dokaùvawe na

rabotnoto mesto. Tie sakaat da spijat do docna, na rabota da dobivaat vedna{ visoka plata i da bidat isprateni na obuki i trening za koi pla}aat firmite. Vo Makedonija ovaa generacija, kako i vo ostatokot od svetot, ivee podolg period so svoite roditeli, ne brza da se vraboti, nitu, pak, da formira semejstvo. Pri~inite za toa leàt vo tehnolo{kata revolucija, visokata stapka na razvodi i namaluvaweto na ~leno-vite na semejstvata. Y-generacijata veli deka ne & se brza, bidej}i saka da bide uspe{na vo izborot {to go pravi: “Ako sklu~am brak, sakam da bide toa zasekoga{!” ili, pak, “Ako po~nam so rabota, sakam taa da bide vistinskata!”Kompaniite imaat problem so jazot koj se javuva me|u generaciite. Od edna strana, postarite generacii treba da bidat avtoritet i da planiraat naslednici, a od druga strana, Y-generacijata ne trpi podredenost i ima razli~ni stavovi od nivnite.

KAKO DO TALENTI OD Y-GENERACIJATA?!

pretpriemni{tvo na mladite lu|e”, istakna Vik-tor Mihali~, pretsedatel na EBC*L International, na ceremonijata na dodeluvawe na nagradite i sertifikatite na ovogodine{nite u~esnici vo Ligata na {ampionite 2010. Na ovaa ceremonija prisustvuva{e i speci-jalniot pretstavnik od Evropskata komisija, od Generalniot sekretarijat za pretprijatija i industrija, Simone Baldasari. Toj vo svojot govor naglasi deka “korporativnoto razmisluvawe i pretpriemni{tvoto se od golema va`nost za ekonomskiot razvoj na EU, kako i za ostanatite regioni”.“Za nas e zna~ajno da se promoviraat biznis-kompetenciite vo ranata faza. EBC*L ve}e go budi pretpriema~kiot duh i interesot za biznis kaj mladite lu|e”, istakna Baldesari.Evropskata komisija go poddrùva proektot na EBC*L i internacionalniot natprevar, a so toa istovremeno ja dava i poddr{kata na EU za promocija na pretpriemni{tvoto. Celta koja preku ovoj proekt EBC*L ima namera da ja ostvari e da im ovozmoì na mladite lu|e prednost na pazarot na trud, a istovremeno i da gi inspirira za da osnovaat svoj biznis. Ostvaruvaj}i ja ovaa cel, EBC*L, preku Ligata na {ampionite, ima aktivna uloga vo formiraweto na ekonomskata i socijalnata idnina na Evropa, a Makedonija aktivno u~estvuva vo ostvaruvaweto na ovaa cel.

Makedonskata delegacija na � EBC *L Liga na [ampioni 2010, zaedno so Viktor Mihali~, pretse-datel na EBC *L International: (od levo kon desno) Dimitar Mi{ev, Dane Josifovski, Aleksandra \or|ievska, Viktor Mihali~, Qubi{a Panovski, Viktorija Gileva, Mladenka Spasova, Alberta Saneva, Darko Iqoski i Mihaela Mihajlovska.

Talentiranite rabotnici imaat pogolem izbor od ostanatite �pri izborot na kompanija vo koja sakaat da rabotat. Takvata konkurentska prednost gi nosi do povisoki prihodi i pogolema mo} vo biznisot. No, faktot deka talentiranite vraboteni denes pokaùvaat pogolema lojalnost kon svojata kariera otkolku kon rabotodava~ite e vistinski predizvik za kompaniite: kako da angaìraat i kako da gi zadràt talentite vo svoite redovi?

VESNA STOILKOVSKA[PARKASE BANKAVo [parkase banka znaeme deka nagraduvaweto samo na najuspe{nite poedinci ne e mudro re{enie, bidej}i uspehot zavisi od site vrabo-teni vo bankata. Zatoa, vovedovme sistem na nagraduvawe so po{irok opseg, so ne mnogu sloèni pravila i na site nivoa.

OLIVERA TEVÊVASIVUSNie nastojuvame da doznaeme kakov talent poseduva sekoj od vrabotenite, odnosno {to e toa {to tie moàt da go pravat, a vo momentot ne go pravat. Za taa cel, razvivme posebni job matching sistemi za pravilno pozicionirawe na vrabotenite, koi ovozmoùvaat lesno da se prepoznaat talentite.


BIZNIS-ETIKA

PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE

FEQTON: FENOMENOT NA NESPOSOBNOSTA (3)

IVANA DOJÎNOVSKA-STOJANOVI]GCDF – Sertificiran sovetnik za karieraDirektor za ôvekovi resursi, Vabtek MZT

(prodolùva vo naredniot broj)

(3)

KOLUMNA

SEDUM SOVETI KAKO DA JA POKA@ETE VA[ATA ETI^NOST VO RABOTEWETODokolku navistina sakate da zastanete �vo sredinata na tolpata i da ja poka ete va{ata rabotna etika, toga{ treba da sfatite deka toa zavisi isklu~ivo od vas samite i deka samo vie mo ete da go kontrolirate toa...

Vo sovremenoto 24/7 tehnolo{ko opkruùvawe, koe ovozmoùva pove}e rabota da se zavr{i so pomalku lu|e, {to vodi do potrebata za momentalno

donesuvawe odluki, demonstriraweto visoko nivo na eti~nost kon vrabotenite vo sekojdnevnoto rabotewe e predizvik na sekoj sopstvenik na biznis ili menaxer. A kako vie ja pokaùvate va{ata eti~nost na rabot-noto mesto? Ovie sedum soveti }e vi pomognat da ja zacvrstite va{ata rabotna eti~nost i }e vi donesat golemo zadovolstvo...

1ODREDETE GI VA[ITE VERUVAWAOvoj ~ekor, vsu{nost, e kombinacija od nekolku ~ekori, vo slu~aj da nemate definirano cel vo ìvotot, vrednosti i vizija. Definirajte gi

va{ite veruvawa vrz osnova na iznesenite celi, vizija i vrednosti. Dali tie veruvawa se izdràni i usoglaseni so prethodnite izjavi?

2POGLEDNETE GI VA[ITE CELIDali gi imate napi{ano va{ite celi i dali postojano se stremite kon nivno ostvaruvawe? Bez postavuvawe celi, zo{to bi rabotele, a

u{te pomalku, zo{to bi se grièle za kvalitetot na izvr{enata rabota?

3POBARAJTE FEEDBACKBaraweto feedback od mentorite, sorabotnicite i {efovite ni pomaga da znaeme dali sme na praviot pat. Ponekoga{, na{iot filter baziran

na minati iskustva ne ni dozvoluva da ja vidime vistinskata slika, da go vidime toa {to drugite go gledaat, a nie ne moème.

4PODOBRETE GI VA[ITE VE[TINIDa stanete najdobri vo toa {to go rabotite e odli~na rabota. No, postojanoto podobruvawe }e pokaè deka navistina ste posveteni na rabotata

i se stremite kon zgolemuvawe na nivoto na eti~nost vo raboteweto.

5POSTAVETE STANDARDIKoi se rabotnite standardi koi ja definiraat va{ata rabotna etika? Dali ste eden od moreto mediokriteti ili, pak, se stremite kon ne{to

pove}e, zatoa {to znaete deka ste sposobni da sto-rite pove}e?

6POKA@ETE GI VA[ITE VERUVAWA PREKU VA[ITE POSTAPKIDali preku va{eto sekojdnevno odnesuvawe pokaùvate visoko nivo na rabotna eti~nost?

Dali se odnesuvate isto koga nikoj ne ve gleda ili go menuvate odnesuvaweto, bidej}i “vo red e, nikoj ne me gleda i ne moè da go prijavi moeto odnesuvawe”.

7 RAZMISLUVAJTE SEKOJ DEN!Pred spiewe ili pred da si otidete od rabota razmislete nekolku minuti za va{ite dene{ni postapki ili, pak, za toa {to moè da se slu~i

vo tekot na utre{niot den. Zapra{ajte se: ''Dali moàm da bidam podobar/podobra? Dokolku moàm - kako? Dokolku ne moàm – zo{to?''.Dokolku navistina sakate da zastanete vo sredinata na tolpata i da ja pokaète va{ata rabotna etika, toga{ treba da sfatite deka toa zavisi isklu~ivo od vas samite i samo vie moète da go kontrolirate. Dokolku redovno ja pokaùvate va{ata rabotna etika, i toa na visoko nivo, toga{ znaete deka ste napravile najdobro {to ste moèle da napravite i }e spiete dobro ve~erva i sekoja naredna ve~er. Os-tavete im na drugite da se griàt za tie koi izbrale da ne dadat s$ od sebe i ne sakaat da bidat eti~ni vo raboteweto - toa ne e va{a rabota i ne moète da vlijaete vrz nivnata volja.

BIZNIS-ETIKA ZA BIZNIS-USPEHDobrite odnosi na komunikacija treba da bidat naso~eni pred s$ kon potro{uva~ite, davaj}i im ednakov tret-man na site. Za da se postigne takvata idealna forma na razgovor me|u ponudata i pobaruva~kata, najprvin e potrebno komunikacijata da bide osnovna rabotna alatka na vrabotenite vo taa kompanija. Koga postojat dobri odnosi i razbirawe vo ramkite na rabotnata organizacija, polesno e taa mreà ponatamu da se pro{iri za drugi celi i so drugi lu|e povrzani so kompanijata. Vo ovaa relacija na komunikacija treba da bidat opfateni ne samo potro{uva~ite, tuku i site tie koi se povrzani na nekakov na~in so kompanijata i nejzinata vizija. Tuka vleguvaat dostavuva~ite, ak-cionerite, novinarite i mediumite, vladata i lokalnite zaednici, okolinata i okruùvaweto, konkurencijata i partnerskite firmi. Dobri odnosi treba da se gradat i so firmite koi potencijalno moàt da bidat del od istata kompaniska struktura preku spojuvawe, akvizicija ili prezemawe.

Principot na Peter, nare~en po negoviot pronao|a~, Lorens J. Peter, �gi opi{uva zakonitostite koi se pri~ina za nesposobnosta {to vladee vo javniot ìvot vo celiot svet i vo sekoe zanimawe. Ovaa teorija nudi kompletna dijagnoza na nesposobnosta, a kon nea i soodvetna terapija, sekoga{ zasnovana na fakti. Iako, navidum, mnogu provoka-tivno, principot na Peter e korisno i interesno ~etivo, napi{ano vo satiri~no-ironi~na forma. Osnovniot princip na Peter glasi: ''Vo hierarhijata sekoj vraboten te`nee kon povisoka pozicija s$ dodeka ne ja dostigne pozicijata na sopstvenata nesposobnost''.

(prodolènie od prethodniot broj)

OPSEDNATOST SO NAPREDUVAWE I RECEPTI ZA DOSTIGNU-VAWE POVISOKA POZICIJA

Vo svoite istraùvawa Peter go definiral sledniov fenomen: re~isi nikoj vraboten ne se za-dovoluva so dolgoto ostanuvawe na ista rabotna pozicija. Lu|eto se opsednati so toa da dobijat povisoko rabotno mesto, ~ii barawa gi nadminuvaat nivnite sposobnosti. Peter dava nekolku recepti za pobrzo stignuvawe do nivoto na nekompetentnost:

1. Protekcija �Protekcijata se definira kako odnos na vraboteniot (preku rodninska vrska, brak ili pozn-anstvo) so li~nost koja stoi povisoko vo hierarhijata. Pro-tekcijata se sproveduva po pat na patronstvo ili sponzorstvo. Patron e li~nosta koja pomaga vo napreduvaweto kon povisoki pozicii. Podobro od eden patron e imaweto nekolku patroni.

2.Ambicija �Protekcijata e poefikasna od ambicijata. Ambicijata se manifestira so doa|awe nautro prv i odewe doma posleden. Ambicioznosta }e ve napravi simpati~ni pred {efot, no kolegite }e ve preziraat.

DIJAGNOZA (GO IMATE LI DOSTIGNATO NIVO-TO NA SOPSTVENATA NEKOMPETENTNOST?)

Peter dijagnosticiral sin-drom na napreduvawe kaj mnogu lica. Ovoj sindrom medicinski naj~es to se manifestira preku nerv-ni naru{uvawa, ~irevi na èludnik ili nesonica. Pokraj medicinskite, evi-dentni se i psiholo{kite manifestacii na sindromot na uspe{nosta. Ako moète da gi prepoznaete, }e moète da utvrdite dali vie, va{iot pretpostaven ili kolega go ima dostignato nivoto na sopstvenata nesposobnost. Eve nekolku manifestacii na

nesposobnosta od golemata zbirka na Peter:

FONOFILIJA. � Opsednatost so poseduvawe i istovre-meno koristewe mnogu tele-foni, interfoni, mesinxer. Fonofilite ~estopati se lu|e so problemi vo komu-nikacijata i se obiduvaat da ja dopolnat prazninata preku prividna komunika-ciska povrzanost. PAPIROFOBIJA. � Papiro-fobot ne moè da podnese hartija na rabotnata masa. Toj ostava vpe~atok deka vedna{ gi zavr{uva rabo-tite. No, vo su{tina, nego hartijata go potsetuva na rabotata {to ja mrazi. PAPIROMANIJA � . Spro-tivno na papirofobijata. Papiromanijakot natru-puva kupi{ta hartija na rabotnata masa i ostava vpe~atok deka ima pove}e rabota otkolku {to bi moèl da zavr{i koj bilo drug.

BOLNA UREDNOST. � Namesto da gi obrabotuva, ovoj nekompetenten rabotnik postojano gi podreduva dokumentite. Toj go pravi toa za da ne mu ostane vreme za nova rabota {to go pla{i. TABULA-GIGANTIZAM. � Opse-sivna elba sekoga{ da se ima pogolema rabotna masa od kolegite. RIGOR CARTIS. � Tesnogledo te`neewe kon podredu-vawe i vklopuvawe i na najsitnata rabotna zada~a vo pravilata, zakonicite i upatstvata vaè~ki za rabotnoto mesto.

Ova se samo nekolku primeri za sindromot na uspe{nosta koga vraboteniot go ima dostignato svoeto nivo na nesposobnost. Sekoja sli~nost so vas ili so li~nosti vo va{eto rabotno opkruùvawe e isklu~ena ili sosema slu~ajna.

Denes s$ u{te se debatira dali li~nosta e roden lider ili tie sposob-nosti i ve{tini se razvivaat vo

tekot na ìvotot. Kako i da e, postojat karakteristiki koi se zabeleùva deka gi poseduvaat liderite. Ovie karakteristiki moè da se razvijat ili moè da bidat del od ne~ija li~nost. Eve sedum li~ni karakteris-tiki koi gi poseduva dobriot lider:

1Karakterot na dobriot lider pretstavuva prim-er. Najva`no e vrabo-

tenite da imaat doverba vo liderot da gi vodi. Liderot e toj {to treba da gi pokaè svoite vrednosti pred vrabotenite, da manifestira odnesuvawe ispolneto so iskrenost i ~esnost. Dobriot lider navistina go pravi

KAKOV LIDER STE VIE?

Kolku ~esto ste go slu{nale komentarot “Toj/taa e roden lider”? �Postojat odredeni konkretni karakteristiki {to gi poseduvaat lu|eto za koi okolinata dobiva vpe~atok deka se lideri

SMIQKA [O[KOSKATriple S Recruitmentwww.HR.com.mk

toa {to }e go veti i pr-ezema soodvetna odgovor-nost za aktivnostite {to gi realizira. Vistinskiot avtoritet se gradi vrz osnova na po~itta kon negoviot dobar karakter i lojalnosta {to ja do-biva od vrabotenite.

2Dobriot lider e entuzijast za svojata rabota i so golem

entuzijazam ja prezema ulogata na vodewe na vrabotenite. Lu|eto voobi~aeno se poot-voreni kon tie {to ja pokaùvaat svojata strast i posvetenost kon toa {to go rabotat. Liderite mora da bidat izvor na inspiracija i motivacija za ostvaruvawe na post-avenite celi. Iako moè da bidat razli~ni odgo-vornostite i ulogite {to gi ima liderot, sepak, vrabotenite mora da go doìveat liderot kako del od timot i deka zae-dno se naso~eni kon ost-varuvawe na zaedni~kite celi.

3Dobriot lider mora da bide siguren vo toa {to go raboti.

So samoto toa {to mora da gi vodi ostanatite vraboteni i da dava naso~uvawa, toj vo o~ite na vrabotenite mora da bide li~nost koja e sig-urna i znae {to pravi. Koga vrabotenite }e ja po~uvstvuvaat sigurnosta kaj svojot lider, polesno se inspiriraat da go dadat svojot maksimum vo realiziraweto na post-avenite celi i rabotni zada~i.

4Liderot MORA da bide metodi~en i organiziran i vo

nesigurni situacii. Voobi~aeno, vo vakvite situacii vrabotenite se svrteni kon svojot lider i se odmeruva i pro-cenuva sekoj negov ~ekor. Se pravi procenka dali navistina e dobar lider. Od druga strana, nesig-urnite situacii pretsta-vuvaat odli~na mo`nost za zacvrstuvawe na doverbata, {tom uspe{no se nadmine konkretnata situacija.

5Vo odredeni nejasni situacii dobriot lider e toleranten i

ostanuva smiren i istra-en vo nasoka na ispol-nuvawe na postavenite celi. Krizite, emociite, turbulenciite doa|aat i si odat, a dobriot lider gi sfa}a kako del od patuvaweto nare~eno liderstvo.

6Dobriot lider poseduva analiti~ki sposobnosti. Ne samo

{to e vo mo`nost da ja sogleda situacijata vo celost, tuku e sposoben da ja podeli na delovi, za da moè soodvetno da go procenuva real-iziraweto na tekovnite aktivnosti. Od druga strana, sposoben e podel-enite delovi, segmenti da gi podeli na ~ekori koi lesno moàt da se menaxiraat, so mo`nost da se napreduva kon ost-varuvawe na celta.

7Liderot e vo celost posveten na kompani-jata. Ne samo {to

odrùva visoki stan-dardi, tuku e proaktiven vo nasoka na postignu-vawe izvonredni visoki rezultati.

25KARIERISREDA / 26/01/2011 / KAPITAL

MSP SOVETI

INTERVJU

Mereweto i vrednuvaweto na trudot na sekoj vraboten vo kompanijata e pomalku ili pove}e ednostaven proces vo kompanii so nekolku vraboteni. No,

ovoj proces stanuva pokompleksen so rastot na kompanijata i zgolemuvaweto na brojot na vrabotenite. Se javuva potreba da se meri i vrednuva ne samo rabotnoto mesto, tuku i trudot na razli~ni vraboteni koi rabotat na ista pozicija. Se javuva potreba za voveduvawe na nov sistem na plati vo kompanijata. Vo ovoj broj na Karieri preku primer vi go prezentirame procesot na voveduvawe na eden takov sistem vo kompanija od oblasta na proizvodstvoto. Kompanijata nema jasna pretstava za nejzinoto pozicionirawe na pazarot, a vo delot na nadomestoci za plata na vrabotenite ne raspolaga so soznanija kako se dviì pazarot na trud. Poradi toa, pove}eto od lu|eto koi se vrabotuvaat vo kompanijata imaat prihodi koi se baziraat na istorijata na nivnite plati vo minatoto, kako i na nivnite pregovara~ki ve{tini.

Proektot najprvin po~nuva so detalen �

opis na rabotnite mesta. Kompanijata go evidentira pridonesot na sekoj rabotnik oddelno za negovata rabota na dnevna os-nova, vklu~uvaj}i gi site relevantni pravni pra{awa i regulativa.

Vo me|uvreme, se sproveduva istraùvawe �za platite na vrabotenite koi doa|aat od isti ili sli~ni industrii, no ne samo po opisot na rabotnoto mesto, tuku i po pridonesot na tie vraboteni. Na toj na~in po~nuva poleka da se gradi strukturata na platite spored informaciite od pazarot i platite po~nuvaat poleka da se izramnuvaat vo kategorii, so odredeni pomestuvawa vo strukturata.

Ottuka, sekoj vraboten pominuva niz proce- �sot na procenka na prihodite koi gi dobiva preku istraùvawata za plati i taka se determiniraat soodvetnite nivoa na plati vo kompanijata.

REZULTATIPreku vakviot proekt, kompanijata kone~no moè da go razbere pozicioniraweto na platite vo odnos na pazarot na trud za istite i znae koi

plati treba da bidat zadràni na istoto nivo, a koi treba da bidat prisposobeni, dokolku sakaat da ne gi izgubat svoite najdobri vrabo-teni. Na vakov na~in, kompanijata podobro ja kontrolira platata po odnos na zaslugite na vrabotenite i dokraj go kontrolira sopstve-niot buxet. Vo tekot na proektot menaxerite se sretnuvaat so sekoj vraboten poedine~no za da gi informiraat za promenite i {to zna~i toa za vrabotenite.Rezultatite od proektot se vakvi: za del od vrabotenite platata ostanuva na istoto nivo, a sekoj vraboten dobiva kopija so opisot na negovata rabotna pozicija i obvrskite na istata. Nekoi od vrabotenite dobivaat poka~uvawe za da soodvetstvuvaat so pazarot na trud i nivoata na platite na istiot, a tie za koi se procenuva deka dobivaat pove}e od potrebnoto nivo na prihodi i ponatamu gi zadrùvaat istite beneficii, s$ dodeka ostanatite ne go postignat nivnoto nivo so tekot na vremeto.Vo krajnata faza na promeni se implementira administrativen vodi~ za plati, preku koj

menaxerite moàt da se zapoznaat so poli-tikite na platata i podobro da gi razberat, za da moàt da nosat odluki na poefektiven na~in vo idnina i da znaat kako podobro da gi ocenat novite vraboteni.

KAKO DA VOVEDETE NOV SISTEM NA PLATI VO VA[ATA KOMPANIJA?

Dovolen dokaz deka Vip Operator e kompanija vo koja mladi i dinami~ni kadri izbiraat da ja gra- �dat svojata kariera e toa {to minatata godina be{e izbrana za najdobar rabotodava~. Tamu timskata rabota e presudna za uspehot na kompanijata, no i za razvojot na ~ove~kite resursi vo nea. Timskata rabota, zaedno so iskreniot pristap kon vrabotenite, kako i transparentnosta vo raboteweto, pret-stavuva formula za uspeh. Preku ovaa formula se prepoznava vloùvaweto vo ~ove~kite resursi vo Vip Operator...

NENAD DIMITRIJEVI]RAKOVODITEL NA ODDELOT ZA ÔVE^KI RESURSI VO VIP OPERATOR

VIP E KOMPANIJA ZA LU\E KOI GRADAT KARIERAVASE [email protected]

Vlezot na Vip na makedonskiot pazar vo �2007 godina, kako tret mobilen operator, napravi seriozna konkurencija vo oblasta na telekomunikaciite, a so toa se sozdade i konkurencija kaj ~ove~kiot kapital. Na {to se zasnova strategijata za upravuvawe so ~ove~kite resursi vo Vip operator?

Osnovata na strategijata za upravuvawe so ~ove~ki resursi vo kompanijata e vo ce-

losna soglasnost so sevkupnata strategija na Vip – da obezbedi pove}e vrednost za site: za korisnicite, za vrabotenite i za svoite akcioneri. Vo taa nasoka, nie ne zboruvame za vraboteni, tuku zboruvame za Vip tim, kade {to sekoj poedine~no i site zaedno gi neguvame i promovirame kompaniskite vred-nosti, so cel da dobieme zadovolni poedinci i zadovolni korisnici. Vpro~em, i samiot fakt {to Vip operator go dobi priznanieto za rabotodava~ na godinata za 2010 godina pretstavuva dokaz deka sme na vistinskiot pat i deka na{ite kolegi gi prepoznavaat vloùvawata vo ~ove~kite resursi.Iskustvata od Telekom Avstrija grupacijata ni pomagaat i vo programite koi specijalno gi kreirame i gi sozdavame za najtalentiranite lu|e vo kompanijata. Postojat pove}e programi za talentirani poedinci, no i timovi koi dopolnitelno gi motiviraat i unapreduvaat poedincite koi se istaknuvaat so svoeto znaewe, odnesuvawe i stav. Kolegite koi se prepoznavaat kako talenti vo odredeni oblas-ti, osven posebnite programi vo ramkite na kompanijata, dobivaat mo`nost i za nadgradba na svoite iskustva i znaewa preku razmena na iskustva vo drugite kompanii-~lenki na Telekom Avstrija grupacijata.So samoto toa {to od strana na na{ite kolegi kako kompanija bevme izbrani za najdobar rabotodava~, bi rekle deka Vip operator e kompanija koja ja odbiraat lu|eto za da rabotat i da ja gradat svojata kariera.

Sektorot telekomunikacii e �oblast direktno povrzana so ino-vaciite, pa moè da se kaè deka ovaa industrija i zavisi od niv. Inovaciite podrazbiraat i kontinuirano na-dgraduvawe na znaewata i ve{tinite na vrabotenite. Kolku investirate vo znaeweto na vrabotenite?Obukite, treninzite, seminarite i konferenciite se na{e sekojdnevie. Kako mlada kompanija, vloùvame vo znaewata i iskustvata na timot, za{to, sepak, tie znaewa i iskustva }e rezultiraat so uspeh na kom-panijata. Timot so koj{to rabotime

e relativno mlad i lu|eto se gladni za novi znaewa i iskustva i slobodno

moàm da kaàm deka dosega sekoj dobien fidbek e pozitiven vo odnos na ova pra{awe.

Vo � HR oddelot sigurno koristite i softverski programi koi pomagaat pri analizata na rabotata na vrabotenite i na rabotata na celiot oddel, voop{to...Sekako deka se koristat najsovremenite soft-verski re{enija potrebni za administracija vo oddelot za ~ove~ki resursi, no isto taka se koristat i re{enija za analiza na izved-bata pri rabota, go merime zadovolstvoto na vrabotenite itn..

Unapreduvaweto na vrabotenite, pred s$, �zavisi od samite vraboteni, no dali moè da se dade generalna procenka za toa kolku brzo napreduvaat vrabotenite vo kompani-jata i dali postoi ~esto premestuvawe na kadri od eden vo drug sektor?

Bidej}i rabotime vo mlada i dinami~na kom-panija, slobodno moème da kaème deka kaj nas s$ se odviva moèbi pobrzo i podinami~no otkolku kaj drugite kompanii. Dvièweto na vrabotenite po rabotni mesta se odviva i po vertikalna i po horizontalna linija.

Na koj na~in gi motivirate vrabotenite �vo kompanijata? Dali postoi sistem na nagradi i bonusi koj im e poznat na site vraboteni?

Vo kompanijata postoi sistem za nagraduvawe (Management by Objectives - MBO) koj se temeli na proces na dogovarawe na zaedni~ki kompa-niski i individualni celi, od ~ie ispolnuvawe zavisi visinata na isplateniot godi{en bonus. Vo Vip operator bonusite se isplatuvaat na site vraboteni, bez isklu~ok. Procesot e transparenten i sekoj od kolegite e zapoznaen i u~estvuva vo procesot na postavuvawe na celite i ocenuvaweto.

Dali kompanijata nekoga{ se soo~ila so �te{kotii pri pronao|aweto specifi~ni (tehni~ki) kadri? Dali smetate deka na pazarot na trud kaj nas moè da se najde dovolno kvalifikuvana rabotna sila za potrebite na va{ata kompanija i dali e potrebna dokvalifikacija na kadrite po nivnoto angaìrawe?

Pazarot na trud na specifi~ni kadri vo Makedonija e ograni~en vo izvesna smisla. Sepak, ima dovolno i kvalitetni kandidati koi se prijavuvaat za rabotnite mesta vo Vip operator, ima mladi profesionalci so iskustva vo internacionalni kompanii, no i kvalitetni mladi lu|e,koi ne samo {to poseduvaat znaewa, tuku imaat i odli~ni dopolnitelni kvalifikacii. Se razbira, vo opredeleni segmenti i delovi od raboteweto potrebno e i izvesno doobu~uvawe, no nie postojano investirame vo znaewata i iskust-vata na na{ite kolegi.

Lojalnosta na vrabotenite pretstavuva �vaèn element za uspehot na edna kom-panija. Koi praktiki gi primenuvate za da ja so~uvate lojalnosta na vrabotenite kon kompanijata?

Postojat pove}e programi koi se obedineti vo edna glavna cel – da gi zadrìme i soodvetno da gi nagradime vistinskite lu|e. Pokraj finansiskata kompenzacija i bonusite, imame pove}e programi za mentorstvo, tal-enti, programi za priznanija na najdobrite vo opredeleni oblasti, programi za interna komunikacija, kontinuirani trening-programi i sli~no. Lojalnosta se meri i preku godi{ni istraùvawa i so ogromno zadovolstvo moàm da kaàm deka uspevame da go postigneme posakuvaniot efekt.

Spored Vas, koi se najdobrite taktiki za �upravuvawe so ~ove~kite resursi?

Najdobrite taktiki se sekoga{ najiskrenite i najtransparentnite pristapi vo site delovi od upravuvaweto so ~ove~kite resursi. Ne sekoga{ se zna~ajni samo znaewata i iskust-vata. Kandidatite koi gi odbirate treba da imaat pozitivni stavovi i gledi{ta. U{te pri selekcijata na kandidatite go gledame ovoj element, kako i podgotvenosta na kandidatot za novi iskustva i negovata orientiranost kon postignuvawe, kako na individualnite, taka i na korporativnite celi i vrednosti. Ponatamu, sekoga{ treba da vnimavate na zadovolstvoto na vrabotenite. Tie se tie koi{to ja dviàt kompanijata i pridonesuvaat za uspehot na edna kompanija. Sekoga{ treba da gi zadrìme kvalitetnite i perspektivni lu|e vo timot.

Kako vlijaat transformirawata, spoju- �vawata i prezemawata {to gi pravi edna kompanija so postojnite ~ove~ki resursi i na {to treba najmnogu da se vnimava vo ovie slu~ai?

Kako op{to pravilo, vo takvi uslovi, sekoj {to }e se po~uvstvuva zagrozen bara drug izlez, a najdobrite vraboteni najlesno moàt da najdat druga rabota. Najmnogu treba da se vnimava da se zadràt kvalitetnite lu|e.

Koi nivoa treba da gi pomine eden kan- �didat dokolku saka da se vraboti vo Vip operator?

Vo zavisnost od pozicijata koja se bara, pos-tojat i pove}e nivoa na selekcija. Vo princip, po objavuvaweto na oglasot se prijavuvaat kandidati od koi po pat na selekcija na biografiite i motivaciskite pisma se odbi-raat kandidatite koi gi povikuvame na li~ni intervjua. Vo zavisnost od pozicijata za koja se aplicira, moè da postojat dve ili pove}e intervjua. Potoa, so odbraniot kandidat se dogovaraat uslovite za vrabotuvawe i se zaokruùva prvi~niot proces na vlez vo Vip operator.

Vo ovie kriti~ni vremiwa na ekonomska �kriza, kon {to treba da se naso~at menax-erite za ~ove~ki resursi?

Bez razlika na krizata, od motiviranosta na vrabotenite zavisat i zalo`bite na vraboten-ite, a, sekako, zavisi i uspehot na kompanijata. Motiviranosta ne mora sekoga{ da zna~i plata ili bonusi, ne mora sekoga{ da zna~i deka materijalnata satisfakcija e klu~na. Prepoznavaweto na sekoj uspeh ili dobro zavr{ena rabota moè da bide motivira~ko. ]e se za~udite kolku i edno “blagodaram” moè pozitivno da vlijae vrz motiviranosta na vrabotenite. Bi im prepora~al ne samo na menaxerite za ~ove~ki resursi, tuku i na site odgovorni da obrnat pove}e vnimanie na malite ne{ta i da ne nao|aat izgovor vo kriznite vremiwa za da gi motiviraat svoite vraboteni.


LU\E I IDEI

STIPENDII

CV CV

UNIVERZITET

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

Martin Triplejdi, HR profesionalec koj znae to~no kade ~ekoriMartin Triplejdi, direktorot za ~ove~ki resursi vo londonskata policiska slu`ba �Metropoliten, spored presti`niot britanski magazin “HR najvlijatelni 2010”, e ~ovekot koj se najde na ~etvrtoto mesto na rang-listata na najvlijatelni lu|e na poleto na ~ove~kite resursi (HR) vo Velika Britanija i po{iroko. Sporedeno so 2009 godi-na, toj ima pad od edno mesto na rang-listite, no, s$ u{te e me|u prvite li~nosti koi imaat jasna vizija i cel za svoite organizacii

Koj e, vsu{nost, Martin Triplej-di i zo{to tokmu negoviot na~in na HR menaxirawe, spored pove}e od

300 ispitanici i stru~waci, e tolku uspe{en za da dobie golemi priznanija na profe-sionalen plan?So HR iskustvo od pove-}e decenii vo razli~ni or-ganizacii i korporacii vo Britanija, Triplejdi vo 2001 godina stanuva direktor za ~ove~ki resursi na poli-ciskata slu`ba vo London, Metropoliten. Kolku golema odgovornost nosi novata rabotna pozicija za nego zboruva i goleminata na svetski poznatata policiska slu`ba. Taa e vtorata na-jgolema policiska sila po wujor{kata, koja po~nala da raboti so 1.000 policajci, koi pokrivale pomalku od dva milioni lu|e vo 1829 godina, za denes da stane najgolemiot “rabotodava~” vo cel London. Vo momentov taa ima pove}e od 55.000 vraboteni, od koi 33.000 se policajci, koi pokrivaat naselena oblast od 7,2 mil-ioni lu|e. So desetgodi{no iskustvo vo policiskata slu`ba, Martin Triplejdi dokaàl deka znae profesionalno da se nosi so titulata “najvlijatelen”, koja ja dobiva od HR mediumite {irum svetot. Toj e zasluèn

za kontrolirawe i repozi-cionirawe na HR funkci-jata, kako sila za promeni i zgolemena produktivnost vo slu`bata. Policiskata slu`ba na Metropoliten za{tedila okolu 40 mil-ioni funti za period od tri godini po voveduvaweto novi aran`mani za otsus-tvo od rabota, a isto taka ostvarila i za{teda od pet milioni funti preku novite obuki za regrutacija koi gi poddrùval Triplejdi.

POLOVO I ETNI^KO PRESTRUKTURIRAWE NA METROPOLITEN

Najzna~ajnite promeni nasta-nale so polovoto i etni~ko prestrukturirawe na poli-ciskata slu`ba, ~ii rezul-tati pridonele denes sekoj ~etvrti policaec da e ena, a sekoj desetti crnec ili pripadnik na nekoe etni~ko malcinstvo.Direktorot na HR vo slu`bata vovel i nov sistem za upra-vuvawe so performansite i finansiskite strukturi na personalot, kako i inves-ticii vo zdravjeto i blago-sostojbata na slu`benicite i vrabotenite. Vo toj kon-tekst, toj vovel {emi za finansiska poddr{ka za tie policajci koi bile vklu~eni vo bomba{kite napadi vo London. Kako HR direktor so golem uspeh zad sebe, toj ne moè da si dozvoli da sedi vo

kancelarija i da ~eka in-formaciite sami da stignat do nego. Naprotiv, negovata rabotna praktika e najmalku edna{ vo mesecot da gi posetuva policiskite slu`bi i da gi pronajde faktite koi mu trebaat za pravilno da go rakovodi ~ove~kiot kapital.Uspehot koj go postignuva Triplejdi se ogleduva vo stepenot na organizacija i brojot na individualci koi rabotat vo policiskata slu`ba, koja ponekoga{ izgle-da kako da e pod opsada.

Samo prethodnata godina slu`bata se soo~uvala so obvinuvawata za namalu-vawe na rabotnite mesta, instituciski rasizam, poli-ciska brutalnost za vreme na G-20 protestite ili albi deka odredeni policajci zarabotuvaat pove}e od 100.000 funti so prekuvre-mena rabota. No, Triplejdi, koj ve}e deset godini raboti na ovaa pozicija, uìva vo predizvicite na HR sektorot – osobeno vo mo`nosta da otkrie {to gi motivira negovite lu|e i da gi re{i nivnite problemi.

The Edinburgh Global Master’s Scholarships �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 APRIL 2011Stipendijata e nameneta za postdiplomci koi ìveat nadvor od EU, za koja bilo materija koja postoi na Univerzitetot Edinburg. Vrednosta na stipendijata iznesuva 3.000£/5.000£

Paul Celan Fellowships for Translators �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 11 FEVRUARI 2011Programata Paul Celan Fellowship Program na IWM i fondacijata Erste ima za cel da gi nadmine problemite pri razmenuvaweto idei i priemot na {kolskata literatura, koi re-zultiraa od podelbata na Evropa vo HH vek. Stipendijata e nameneta za preveduva~i koi bi sakale da pominat tri do {est meseci vo IWM, me|u juli 2011 godina i juni 2012 godina, za da gi izvedat nivnite prevodi rabotej}i na Institutot. Preveduva~ite }e dobivaat 2.250 evra mese~no. www.mladiinfo.com

8 PhDs at The Faculty of Humanities, Den- �mark

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 3 FEVRUARI 2011Ovie pozicii se nameneti za magistri na nauki koi ve}e magistrirale ili o~ekuvaat da mag-istriraat do 31 avgust 2011 godina. Izbranite kandidati }e dobivaat plata koja e utvrdena spored pravilata na Univerzitetot. Temite na koi moàt da se pi{uvaat doktorskite tezi se razli~ni: globalizacijata vo praksa; primarni izvori za izu~uvawe na skandinavskite jazici; jazi~na tehnologija itn..

JoinEU-SEE Scholarships �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 FEVRUARIStipendiite se nameneti za studenti i vraboteni od zemjite na Zapaden Balkan i Evropskata unija, od site nau~ni disciplini. Visinata na sti-pendijata zavisi od stepenot na mobilnost.

Conference on Nordic and Baltic Studies, Roma- �nia

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 MART 2011Ovaa konferencija e nameneta za site koi se zainteresirani. Istata }e se odrì od 20-22 maj 2011 godina vo Trgovi{te, Romanija. Plateno e smestuvaweto, obrocite i ekskurzija, a se dodeluvaat i grantovi za patuvaweto. Temata na konferencijata e Black Sea and Baltic Sea Regions: Confluences, influences and crosscurrents in the modern and contemporary ages.

Interdisciplinary Summer School in Macedonian �Cultural Identities

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 APRIL 2011[kolata e nameneta za postiplomci ili PhD studenti na istorija, istorija na umetnosta, filo-zofija, literatura, lingvistika, antropologija itn.. [kolata }e se odrì vo Ohrid, a cenata za u~estvo e 150 evra.

SALTO European Citizenship Training Course, France �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 25 MART 2011Treningot e namenet za menaxeri na proekti, mladi lideri, mladi rabotnici od Avstrija, Belgija, Estonija, Finska, Ger-manija, Ungarija, Italija, Romanija, Norve{ka, Jugoisto~na Evropa, Isto~na Evropa i Kavkaz. Treningot }e se odrì od 6 do 12 juni 2011 godina. Tro{ocite se pokrieni od naciona-lnite agencii.

Internships in The Economist, London �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: ima pove}e krajni rokovi vo zavisnost od izbranata oblastThe Economist bara praktikanti na nekolku pozicii za dvete kancelarii vo London. Traeweto na praksata varira od 10 nedeli do 6 meseci. Za vreme na ovaa praksa uspe{nite kandi-dati }e se zdobijat so prakti~no i korisno iskustvo. Nadomestot za ovaa praksa iznesuva 1.100 evra mese~no. Otvoreni pozicii ima za pove}e oblasti, kako na primer: biznis-analiza, biznis-inteligencija, biznis-menaxment, ~ove~ki resursi itn..

KOJ E TATKOTO NA IPHONE?!

Originalniot iPhone, koj napravi presvrt vo mobilnata tele-

fonska industrija, be{e pu{ten vo proda`ba na 29 juni 2007 godina. No, pred da doìvee trgovska ko-mercijalizacija i da stane dostapen za potro{uva~ite, to j be{e posledniot ~ekor na brojnite serii istraùva~ki proekti vodeni od Stiv Xobs i kompanijata Epl . Iako mnogumina poso~uvaat na Stiv Xobs kako na tatko na iPhone, sepak, toj e samo koosnova~ i glaven izvr{en direktor na kompanijata Epl, ~ii istraùva~ki timovi dojdoa do vakviot proizvod. Toa {to se pojavi kako internet-revolucija povrzana so ovaa naprava e slikata na umetnikot Kevin Tong, koj napravi skica od iPhone vo stilot na skicite na Leonardo da Vin~i i totalno ja zbuni svetskata javnost. No, za da bide jasno, ne e Stiv Xobs, nitu Leonardo da Vin~i tatko na brilijantnata naprava, tuku toa se istraùva~kite mozoci od Epl, koi & dadoa nov lik na mobilnata telefonska industrija.

MARKO BOJAXISKI ISKRA TIKVAROVSKA EKSPERT ZA KOMUNIKACII VO EVN MAKEDONIJA

Bolowa e severnoitalijanski grad i dom na najstar-iot univerzitet vo svetot, koj bil osnovan pred nep-olni iljada godini. Istovremeno, toj e i eden od na-

jrazvienite gradovi vo Italija vo koj nivoto na kvalite-tot na ìvotot e se nao|a na edno od najvisokite mesta na italijanskite istraùva~ki listi. Kosmopolitskiot univerzitetski grad so bogata istorija, umetnost, muzika i kultura, vo 2000 godina be{e proglasen za evropski glaven grad na kulturata. No, toa po {to poslednive godini Bolowa dobi zna~ewe i vnimanie (posebno od studentskiot auditorium) e tokmu Bolowskiot proces na obrazovanie, koj zasekoga{ gi smeni obrazovnite tekovi vo Evropa. Ovoj revolucioneren i hrabar ~ekor gi otvori vratite i gi zgolemi mo`nostite za site studenti od evropskiot kontinent da se dobliàt poblisku edni do drugi preku nivna mobilnost i da se zdobijat so diplomi i sertifikati koi }e bidat me|unarodno priz-naeni vo to~no 47 zemji.

BOLOWA - NAJSTARIOT UNIVERZITET NA SVETOT

Marko Bojaxiski momentalno se nao|a na rabotnata pozicija marketing-menaxer za Balkanot vo firmata TCCM s.r.o., koja e

glaven distributer za Isto~na i Jugoisto~na Evropa na HTC (proizvoditelot na mobilni telefoni). Toj e odgovoren za marketin{kata poddr{ka na HTC i negovite klienti vo zemjite od Jugoisto~na Evropa.Na ovoj uspeh mu prethodi negovoto iskustvo kako biznis-development menaxer vo ma{inskata kompanija MZT Pumpi. Profesionalnata kari-era ja po~nuva vo 2006 godina kako tim-lider za marketing-komunikacii vo kompanijata Login sistemi, kade {to gi dobiva prvite rabotni iskustva od oblasta na informati~kata teh-nologija i distributivnata dejnost. Godina i

pol podocna e unapreden vo produkten specijalist za HTC, SONY i Hyundai IT vo istata kompanija. Po visokoto obrazovanie steknato na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, na otsekot finansiski menaxment, svoeto obrazovanie go prodolùva na presti`nata biznis-{kola Kotrugli, kade {to se steknuva so MBA diploma. Celta vo negovata kariera e preku pobliska sorabotka so profesionalci i pretpriema~i, od koi toj }e ima mo`nost da u~i, da stane ekspert vo svojata rabota i da im pomogne na drugite da go razvijat svojot potencijal.

MARKETING-MENAXER ZA BALKAN VO TCCM S.R.O.

Iskra Tikvarovska pripa|a na prvata generacija diplomci na studiskata grupa po e-biznis na Ekonomskiot fakultet na

Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje. Po diplomiraweto vo 2006 godina, svoeto {koluvawe go prodolùva vo ramkite na partnerskata programa za magisterski studii po e-biznis na Ekonomskiot fakultet, Skopje i Univerzitetot Pariz 1, Sorbona. Magistrira vo 2009 godina so odbrana na magisterskata tema pod naslov “Korporativen intranet-portal kako alatka za kreacija, razmena i razvoj na organizaciskoto znaewe”. Od 2007 godina e vrabotena vo nacionalnata kompanija za distribucija na elektri~na energija, EVN Makedonija. Vo ramkite na nejzinite odgov-

ornosti, rabotela kako urednik na spisanieto za vrabotenite i razvila novi korporativni komunikaciski alatki, kako Intranet stranicata i interniot “newsletter”. Denes, kako marketing-ekspert, taa e odgovorna za upravuvawe so integriranite marketing-aktivnosti na kompani-jata, kako i za aktivnostite od oblasta na op{testvenata odgovornost na kompanijata. Istovremeno, kako ekspert za internet-marketing, taa e i predava~ na Visokata {kola za novinarstvo i za odnosi so javnosta.

r

27KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA Rabota / Proda`ba / Обrazovanie

MARKETING, PRIzvor: VestObjaveno: 18.01.2011Pridruète se na najgolemata regionalna grupacija za komunikaciski menaxment Pristop. Dali e ova va{eto rabotno mesto? -Akaunt direktor -Pomlad grafi~ki dizajner -Asistent na akaunt -Kancelariski koordinator Pristop MK d.o.o. 50 divizija 24a,1000 Skopje, P.O. Boks 773,Republika Makedonija T:+389(0) 2 310 91 49, F:+389 (0)2 310 91 48 www.pristop.mk

KOMERCIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 21.01.2011Optika Beta Optik bara: 1.Lice na pozicija: maloproda`ba na ekskluzivni brendovi o~ila od visoka klasa. 1 Lice na pozicija: Menaxer na golemo-proda`ba i marketing na opti~ki stakla od programata Hoja. Zadolìtelno potrebno: -Odli~no poznavawe na opti~ki stakla -Poznavawe na angliski jazik, Rabotno iskustvo vo trgovijata i Rabota so kompjuter. Zaintersiranite da gi pratat svoite biografii so zadolìtelna fotografija na adresa: Po{tenski fah 793,1000 Skopje najdocna do 31.01.2011.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 22.01.2011Dru{tvo za trgovija na golemo i malo ALMA _ M DOOEL Skopje, ima potreba od 2 rabotnika na neopredeleno vreme na rabotno mesto Knigovoditel. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi: -Zavr{eno najmalku SSS - So ili bez rabotno iskustvo kako knigovoditeli -Poseduvawe na voza~ka dozvola B-kategorija -Poznavawe na rabota so kompjuteri MS OFFICE -Poznavawe na albanski jazik Prednost imaat kandidatite koi imaat poznavawe na angliski jazik, sakaat timska rabota. poseduvaat spososobnost za menaxirawe so vreme i kreativnost. Zainteresiranite kandidati kratka biografija da dostavat na slednava adresa: ALMA-M DOOEL Ka~ani~ki pat 65A 1000 Skopje ili na e-mail: [email protected] Oglasot trae 5 rabotni dena od objavata vo dnevniot pe~at, a izborot }e se izvr{i vo rok od 3 dena po istekot na rokot za prijavuvawe.

KOMERCIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 24.01.2011AMC-Vrabotuva: Komercijalisti za proda`ba Proda`ni saloni: Prilep. Idealniot kandidat treba da poseduva: Stepen IV, struka-SSS (ekonomska, elektro/ma{inska); Rabotno iskustvo-2 godini; Poznavawe na stranski jazik-Angliski; -Korisni~ko poznavawe za rabota na (MS Windows, Word,Excel,Internet i e-mail) Personalni dopolnuvawa-Komunikativen, Istraen, Timska rabota, Qubezen; Drugo-Poznavawe na IT Hardver i Audio Video oprema Zainteresiranite kandidati treba da dostavat: CV i motivaciono pismo. Site kandidati koi }e vlezat vo potesniot izbor }e bidat povikani na razgovor vo ìvo. Dokumentite moète da gi ispratite na: e-mail:[email protected]. Rok na dostavuvawe:26.01.2011

OBRAZOVANIEIzvor: Utrinski vesnikObjaveno: 25.01.2011Dekanot na Ma{inskiot fakultet vo Skopje vo sostav na Univerzitetot „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ki zvawa. Se raspi{uva konkurs za izbor na sorabotnici vo zvawe: 1.Asistent vo nau~nata oblast {to ja pokriva. Institutot za zavaruvawe i zavareni konstrukcii (eden sorabotnik). 2.Asistent vo nau~nata oblast {to ja pokriva. Institutot za ma{inski konstrukcii,mehanizacioni ma{ini i vozila (dva sorabotnika). Izborot na sorabotnicite e za vreme od tri godini. Konkursot trae (8) dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite se dostavuvaat preku po{ta ili li~no vo arhivata na Ma{inskiot Fakultet vo Skopje, Karpo{ 2 bb, 1000 Skopje.

Izbor na aktuelni oglasi

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili [email protected]

28 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDAObuki / Finansii i smetkovodstvo

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ÂSA)

Ednodneven seminar

„VNATRE[NATA REVIZIJA VO TRGOVSKITE DRU[TVA I JAVNITE PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA”

PREDAVA^: Trajko Spasovski, rakovoditel vo �Sektorot za centralna vnatre{na revizija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija.

10 fevruari 2011 godina �

10:00-16:30 ~asot �

Stopanska komora na Makedonija, �sala 1 na 5-ti kat

Site u~esnici na seminarot }e dobijat raboten materijal i sertifikat za u~estvo.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar moàt da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina.

Prijavniot list i podetalni informacii moè da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT:Len~e Zikovatel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088e-mail:[email protected]

Anita Mitrevskatel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 [email protected]

29KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA Obuki / Menaxment / HR / EU

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Offi ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodvete

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ÂSA)Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i orga-nizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabo-tewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

OBUKA: MENAXIRAWE NA EU PROEKTI (EU PROJECT MANAGEMENT)

Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA NA EVROPSKI PROEKTI VO NEPROFITNIOT,PROFITNIOT, ILI VO JAVNIOT SEKTOR.

OBUKATA OPFAЌA: Оsnovi na proekten menaxment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten �menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii, Фazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot �ciklus, Аnalizi na potrebi, problemi, rizici, efektivnost, � cost-benefit, zainteresirani strani (stakeholders), Фormulirawe na celi i aktivnosti, � inputs, outputs, outcomes, deliverables; definirawe na analiza na konceptite na effectiveness, efficiency, impact; Voved vo vremensko planirawe �Voved vo analiza na logikata na proektot ( � logical framework analysis)Menaxirawe na timovi, menaxirawe na vreme, menaxirawe na tro{oci, menax- �irawe na rizici, itn.Voved vo evropskite fondovi i programi �Evropski programi otvoreni za Makedonija i regionot � (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, Cross-Border Cooperation, itn.); tekovno sledewe na mo`nostite vo ramkite na EU programite, razliki pome|u EU i drugi progami, razliki pome|u razli~ni evropski programi, itn. Podgotvuvawe na proekti, identifikacija i selektirawe na partneri, �dogovarawe i pregovarawe na partnerstva, osnovni nasoki za sproveduvawe na proekti, menaxirawe na odnosi so donatori, gradewe na odnosi so donatori, analiza na donatoriski principi i praktiki, itn. Buxetirawe, buxetsko planirwe, finansisko rakovodewe so proekti �Analiza na vistinski, odobreni i sprovedeni EU proekti, prakti~na rabota so �EU formati i instrumenti koi se koristat vo EU proekti, itn.

CENA:Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esni dobiva sertifikat.

NAÎN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589,ili elektronski na [email protected]

Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istraùva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko.

ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) UÊSNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

30 KAPITAL / 26.01.2011 / SREDATenderi / Konferencii i saemi

Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniiteJanuari 2011Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011Ksantika, Agencija za komunikaciiFinansiska edukacija za kreditni òngleriJanuari 2011

Sinergija PlusKurs za ofis menaxerJanuari 2011KDSInterna revizija Januari 2011PrimekoObuka za odnosi so javnostJanuari 2011ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training)Januari 2011 Ksantika,Agencija za komunikaciiRe{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija PlusChoose your perfect job. Start creating your future today!!!

Internet marketingJanuari 2011ITC KonsaltingCreative communication (Tailor Made Training)Januari 2011 Ksantika,Agencija za komunikaciiKurs za smetkovodstvoJanuari 2011KDS

Nau~i i zbogati se!Januari 2011Sinergija PlusFinansiski menaxmentJanuari 2011PrimekoPi{uvawe CV i Motivaciono pismo; Komunikaciski ve{tini; i Podgotovka za intervju za vrabotuvawe

Januari 2011ITC KonsaltingUpravuvawe so vreme i li~en razvoj27.01.11M6 Edukativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Grad Skopje1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na studija za koncesija i druga �potrebna dokumentacija za izgradba na podzemni pe{a~ki premini vo grad Skopje.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=489284c2-3da8-47ca-893f-a7351384359d&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Dràven zavod za statistika

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na SOFTVERI ( � Database Management System i Softveri za kancelarisko rabotewe).Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=08f397e5-65f9-4846-bd9d-0-cda9e488248&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Fond za 1. zdravstveno osiguruvawe na Makedonija

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKASoftversko re{enie za centralizacija �na informacioniot sistem na FZOM.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=fb161936-67b3-4c45-b3c7-b40d6a502b8d&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKARekonstrukcija i odrùvawe na stanbeni i �delovni objekti vo nadle`nost na Op{tina Karpo{.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=d9f02021-c485-4ba5-a020-606-d43e987dc&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Gostivar1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKATelekomunikaciski uslugi vo mobilnata telefo- �nija za period od 2 (dve) godina.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=535c3c78-c1b4-40b0-a111-c75e13ad6bde&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JZU Zdravstven Dom Goce Del~ev - Del~evo

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAMedicinski potro{en materjal za hemodijaliza. �Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=74b48e3d-1da9-4295-883e-7-b30deb32575&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Op{tina \or~e Petrov

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAProektirawe na ulici so site potrebni fazi �na teritorija na Op{tina \or~e Petrov.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=7a8dce6f-bfd2-4e1c-9d0b-66-c552ac81ae&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Grad Skopje1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAAngaìrawe na konsultant za izdavawe pod �koncesija na postavuvawe na urbana oprema – reklamni panoa vo Skopje.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=69c87ad7-e432-437c-8052-955f3ea3a103&Level=2

KAPITAL TENDERI


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JP deponija DRISLA – Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAMaziva i Masti. �Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=4b168430-9f6c-4e33-9bab-176519-d28cf1&Level=2

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ONZa vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, �tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istraùva~ka laboratorija, �tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishra- �na i zdravstvo vo Diòn. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) moè da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracijahttp://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk

SOFÊ JOVANOVSKA [email protected], Tel: +389 (02) 3244060

LAZO ANGELEVSKI [email protected] Tel: +389 (02) 3244090

Fun Business 31KAPITAL / 26.01.2011 / SREDA

Uspehot vo svetot na muzikata, filmot ili modata o~igledno ne e dovolen, pa, taka, slavnite ~esto se

isprobuvaat i na drugo pole – kako modni dizajneri. Kreiraat obleka, aksesoari, parfemi. Sozdavaat svoja prepoznatliva nota koja ekspresno se lansira na pazarot, naj~esto so visoki ceni za obi~nite “smrtnici”, no prifatlivi za visokata klasa i potoa prerasnuva vo svetski poznat brend. I seto toa e izvedeno kako {to pri-lega, na pompezen na~in, so mnogu vreva, luksuz, glamur... ili, bi rekle, so stil.Modni t e brendovi na slavnite se osobeno nesta-bilni, bidej}i nivniot uspeh e tesno povrzan so li~nosta ~ija popularnost moè pos-tojano da se menuva. “Mnogu raboti se slu~uvaat, bidej}i koga vene nivnata popularnost, toa vlijanie i na s$ drugo”, veli nezavisniot konsultant za brendovi Ali-sija de Mesa. Najuspe{nite slavni modni linii obi~no imaat poniska cena, mas-ovna pazarna cel i se pro-davaat vo golemite sinxiri na Kohl ,Target i Macy. Poskapite par~iwa, koi se prodavaat isklu~ivo vo bu-ticite i prodavnicite, kako {to se Bloomingdales, obi~no zarabotuvaat pomalku. Od kralicata na pop-mu-zikata, Madona, do raperot Xej Zi, pazarot se napolni

so lukzuzni par~iwa na koi svoj pe~at ostavija pozna-tite. Linijata na obleka na peja~kata Gven Ste-fani nare~ena L.A.M.B. ni pokaùva unikatno ~uvstvo za moda. Bijonse e ispiraci-ja za ènskata moda. Vo 2006 godina taa sozdade svoj li~en brend nare~en House of Dereon i se potrudi na novi-narite na crveniot tepih da im kaè deka nejzinata majka e kreator na nejziniot autfit i na devojkite od nejzinoto trio Destiny’s Child. Sega moème da go kupuvame nejziniot glamurozen stil. Nejzinite ~ekori gi slede{e i verenikot Xej Zi, sozdava-j}i go Rockawear. “Odredeni brendovi uspeeja da pomi-nat dobro poradi toa {to se vratija i gi poddràa pomalite brendovi, ne samo nivnite imiwa”, veli Ali-sija de Mesa. Nakratko, Rockawear moè da bide ide-jata na Xej Zi, no biznisot moè da raboti i bez nego. Rockawear najprvo se pojavi vo 1999 godina, a negovite godi{ni proda`bi iznesu-vaat okolu 700 milioni.Tuka se i sestrite Olsen, koi, iska~uvaj}i se po patot na nivnite televiziski i filmski karieri, sozdadoa brend “Meri-Kejt i E{li”. I kako moè ova da pomine bez nasledni~kite na hotel-skiot gigant Hilton? Sestrite Paris i Niki Hilton imaat svoi modni linii. Niki ima linija na obleka nare~ena

Chick, koja ja targetira gru-pata od 12 do 40-godi{ni, dodeka Pariz ima serija parfemi pod nejzinoto ime, kako i linija rozev nakit. I peja~ot Xastin Timberlejk im svoja linija na obleka nare~ena “Vilijam Rast”. Xe-nifer Lopez, pak, ne e nova vo svetot na dizajniraweto. Nejziniot brend “Xej Lo od Xenifer Lopez” postoi ve}e podolgo na pazarot. Nejziniot stil e eden miks od hip-hop, urban Bronks i glamur. Tuka e i Viktorija Bekam, ~ija linija na obleka e poznata kako dVb, a nejzi-nata ~etvrta modna kolekcija be{e promovirana vo fevru-ari 2010 godina na modnata nedela vo Wujork.Listata na poznati so svoi kolekcii e dolga. No, nivnite brendovi na pazarot se pomalku ili pove}e uspe{ni. Pa, taka, vo listata so najdobri modni linii na slavnite se sestrite Meri-Kejt i E{li Olsen i nivnata modna linija “Elizabet i Xejms”, koja sodrì obleka, ~evli, aksesoari. Ova e luksuzen brend so poniska cena od nivnata kolekcija The Row, koj moè da se vidi na pove}e slavni li~nosti. Tuka e Xastin Timberlejk so negovata linija “Vilijam Rast”, {to ja sozdade so Trejs Alaja i ja imenuvaa po nivnite dedovci. Linijata sodrì standardni par~iwa od teksas za maì i èni, no i ko`ni jakni. Ovaa

kolekcija im e omilena na pove}e slavni li`nosti, kako Vanesa Minilo i, se raz-bira, Kameron Dijaz i Xe-sika Bil. Twenty and Twelve od Siena Miler e isto taka me|u najdobrite modni linii. Kolekcijata sodrì obleka, aksesoari, ko`ni jakni. No, bidej}i sodrì svetli i cvetni printovi, ovaa linija e istovremeno me{avina na romanti~nost, enstvenost i moto-ostrina. L.A.M.B. – Love, Angel, Music, Baby - e modnata linija na Gven Stefani. Sodrì obleka i aksesoari, vklu~uvaj}i neverojatni ~anti i ~evli, kako i parfem nare~en ednostavno “L.”. Linijata ima{e ogromen us-peh vo prodavnicite naseka-de vo svetot i go privle~e vnimanieto na mnogu poznati. Tuka e i House of Harlow na Nikol Ri~i. Kako i mnogu od modnite linii na slavnite na koi im se dadeni imiwa na nekoj blizok, taka i ovaa e imenuvana po }erkata na Nikol. Linijata, koja sodrì nakit i dodatoci za kosa, poleka se pro{iruva so ~evli i ~anti. Me{aj}i pove-}e par~iwa kako koà, zlato, Nikol sozdade kolekcija koja e interesna, zabeleìtelna i unikatna.No, tuka e i listata so najlo{i modni linii krei-rani od slavnite. Za nekoi moèbi iznenaduvawe, no ime-to na bogatata nasledni~ka Paris Hilton e na ovaa lista. Devojkata {to dobiva

pari samo za da se pojavi na zabavi, Paris poneko-ga{ e pove}e brend otkolku li~nost. No, nejzinata linija na mai~ki so nejziniot lik ispe~aten na niv, koja ja lansira{e za buticite Kit-son, be{e totalna gre{ka! Zaedno so nekolku svetkavi fustani, toa be{e mnogu neprivle~na modna linija. Loren Konrad, yvezdata na popularnoto televizisko {ou The Hills, ima ubav, leèren, moderen, kaliforniski stil. No, nejzinata mnogu o~ekuvana modna linija “Loren Konrad Kolekcija” ne doìvea uspeh. Taa potfrli vo o~ekuvawata so svojata po malku zdodevna kolekcija izrabotena od pamuk, za nekoi mnogu visoki ceni. Bez ogled kolku se obiduva, Lindzi Lohan ne moè da se sporedi so Merilin Monro.

Pa, taka, taa ja imenuva{e svojata kolekcija na helanki “6126”, po rodendenot na slavnata blondinka. Linijata sodrè{e helanki so patent, helanki od koà, svetkavi helanki.

IMIWA [TO NOSAT PARI


Ve~erva (sreda, 26 januari), so po~etok vo 19 ~asot vo Muze-jot na Makedonija,

vo organizacija na “Javna soba” i Stihting Cultural Aid od Holandija }e bide ot-vorena izlo`bata za diza-jn so naslov “Postoe~ki dostignuvawa (dom i moda)”. Izlo`bata sve~eno }e ja otvori ambasadorkata na Kralstvoto Holandija vo Makedonija, Simone Fili-pini i }e trae do 15 mart 2011 godina. Na ovaa ambiciozno postave-na izlo`ba }e se pretstavat 13 talentirani dizajneri od Holandija i Makedonija. Se raboti za sedum avtori

IZLO@BA NA SOVREMEN DIZAJN

POTRAGA PO VISTINSKI VREDNOSTI

od Holandija - Sa{a Lanoj, Kris Slater, Kristel Hofmans, Remko Svart, Marike Rongen, Martajn Homan, Bertus Rosier i Kaat [ulte, i {est od Makedonija - Rosica Mr{i}, Aleksandra [ekutkovska, Tina Go{eva, Gordana Vrencoska, Mima Pejoska, Andrej Bartling. Izlo`bata go pretstavuva sovremeniot dizajn i diza-jnerite koi se izrazuvaat vo razli~ni disiplini na dizaj-not - od nakitot, preku modata, modnite dodatoci, dizajnot na razli~ni utilitarni predmeti, pa s$ do dizajniraweto na enterieri. Spored kuratorot na izlo`bata, Ana Frangovska, izlo`bata gi promovira najno-vite dostignuvawa vo oblasta

na dekorativnite umetnosti na Kralstvoto Holandija, kako zemja so razvoj na dizaj-not, voop{to, i Makedonija, kako zemja koja nema golemo dolgogodi{no poznavawe na predizvicite i prednostite na ovaa umetni~ka disciplina. No, sepak, Makedonija e zemja koja poleka gi pokaùva svoite dostignuvawa vo ovoj aspekt na umetnosta i se stremi kon dostignuvawe na evropskite ramni{ta. Frangovska veli deka izlo`bata pretstavuva retka mo`nost da se vidi sovremen dizajn, doma{en i stranski, koja treba da dade jasna pretstava za te`neweto kon kreirawe dizajnerski primeri koi ne go nosat

predznakot na globalnata filozofija i tendencija kon poramnuvawe, poistovetu-vawe i razvodnuvawe na identitetot, tuku plediraat kon izveduvawe na retki dekorativni par~iwa koi go nosat belegot na sovremeniot kombiniran trend i pretstavu-vaat eden sofisticiran miks na seop{toto i posebnoto, na globalnoto i lokalnoto, na in-ternacionalnoto i narodnoto-nacionalno. Taa istaknuva i deka samata izlo`ba pretsta-vuva ponuda na najinteresnite, najrelevantnite i najaktuelni dostignuvawa vo dizajnot.K a k o { t o i s t a k n u v a a t i samite dizajneri, ovaa izlo`ba prestavuva za~etok

na postavuvaweto tradicija za razvoj na dizajnot kaj nas, no i mo`nost za razvoj na sorabotka i razvoj na edukativnata komponenta na dizajnot. Holandskite dizaj-neri mu obrnuvaat golemo vnimanie na razvojot na dizajnot, velej}i deka pret-stavuva specifi~en na~in na rabota, kade {to ne moè da postoi kako dizajnirawe samo za sebe i potrebno e ve{tinite da se upotrebat i vo drugi poliwa na umet-nosta. “Ubavo e da se ìvee

kako individualen umetnik, no toa re~isi i da ne e mo`no”, veli nezavisniot dizajner Martajn Homan. Izlo`bata “Pos toe~ki dostignuvawa (dom i moda)” e podràna od holandskata ambasada, Ministerstvoto za kultura na Makedonija, fon-dacijata Mondrian i gradot Skopje. Kako {to velat or-ganizatorite, izlo`bata ima za cel da ja podigne svesta kaj makedonskata publika za vistinskite dizajnerski vrednosti.

“Postoe~ki dostignuvawa (dom i moda)” gi promovira najnovite dostignuvawa vo oblasta na dekorativnite umetnosti na Holandija i Makedonija

��

MODNI LINII NA SLAVNITE


Najuspe{nite slavni modni linii obi~no imaat poniska cena, masov-na pazarna cel i se prodavaat vo golemite sinxiri na prodavnici

��

� GADGETS

IRECORDER - SNIMAWE NA LESEN NAÎN

Blagodarenie na s$ ponovata teh-nologija, po rabota moème da se relaksirame so dobar film na DVD

ili od kabelska. Sepak, nekoi filmovi ni ostavile tolku vpe~atok {to sme posakale da gi gledame i nekolku pati, no, sekako, deka krajno neprakti~no e da nosime DVD i kupi{ta kabli nasekade so nas. Dobra vest e pristigna iRecorder, odnosno ured koj ovozmoùva sekoj film {to go gledate so edno pritiskawe na kop~e da go snimite na uredot. Ne{to kako starite dobri videa, no mnogu posofisticirano so mnogu pove}e mesto. Ovoj ured vi ovozmoùva sekoj film da go snimite vo MPEG4 ili popoznat kako DIVX dokument. Moè da snima direktno od satelitski resiver, DVD, dreambox itn. USB vlezot mu ovozmoùva povrzuvawe so najrazli~ni uredi, a isto ima i vlez za iPod i iPhone. Cenata na ovoj ured e okolu 100 evra.

� KRIS SLATER - Polica za knigi

Mai~kite na �PARIS HIL-TON doìveaja neuspeh

Modnata linija na � NIKOL RIÎ - in-teresna, zabeleìtelna i unikatna

ЏЕNИФЕR LOPEZ �

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ÎTAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TELEKOMUNIKACII KONSALTING ZDRAVI I AKTIVNI TRANSPORT I LOGISTIKA

Documents

213 Kapital 26 01 2011