2018 3 LETO 8 NAKLADA 1800 IZVODOV€¦ · Ker so to ljudje, ki imajo marsikaj povedati, smo jim namenili malo več pozornosti. Gotovo bo podobno tudi jeseni, ko se bomo pogovarjali

OBVEŠČANJENAJVEČ AKTUALNIH INFORMACIJ V ŽIROVSKIH STOPINJAH IN LOŠKEM GLASU

Učenec osnovne šole Nejc Šubic je v raziskovalni nalogi ugo-tavljal, kje občani pridobivajo informacije o delu in življenju v občini.

PROJEKTGRADNJA PLOČNIKOV IN UREDITEV CESTE NA SELU

Dela bodo potekala v treh fazah. Ovinek pri Cenetu ni predmet te pogodbe.

DOGODEKZŠAM ŽIRI ORGANIZATOR OKROGLE MIZE O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU

Policija pri delu uspešno sodeluje z lokalnimi inštitucijami.

ŠPORTZORAN ZUPANČIČ TRENERA REPREZENTANCE DEKLETV SMUČARSKIH SKOKIH

Pred nami je naporna in težka sezona, ki jo pričenjamo že v poletnih mesecih.

JUNIJ 2018 NAKLADA 1800 IZVODOVŠTEVILKA 3 LETO 8

WWW.ZIRI.SI

1610 14 35

3 8

02 STOPINJE Junij 2018 • glasilo Občine Žiri

žirovske

žirovske STOPINJE Glasilo Občine ŽiriLoška cesta 14226 ŽIRIwww.ziri.si

ODGOVORNA UREDNICAJožica [email protected]: 031 309 672

POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman

ČLANI: Amadea JesenovecMilena MiklavčičAndrej Praznik

STROKOVNI SODELAVCISrečo GaberRok KlemenčičGregor MlinarTanja Mlinar

OGLASNO TRŽENJEGregor [email protected]: 04 50 50 700

LEKTORICATjaša Benedičič

OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOMDarjan Kacin

TISKMedium, d. o. o., Žirovnica

NAKLADA1800 izvodov

Naslednja številka izide septembra 2018.Prispevke zbiramo do 6. septembra 2018.

Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 1719. Glasilo izhaja šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter v skladu z uredniško politiko. Avtorji člankov in fotografij osebno odgovarjajo za njihovo verodostojnost in vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega soglasja uredništva je prepovedana reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih del in njihovih prispevkov.

ISSN 2591-0779

SLIKA NA NASLOVNICI Darjan Kacin

ULICA V KOMIŽI Stane Mlakar

Avtor slike na naslovnici se je že v mladosti posvečal oblikovanju, risanju in slikanju. Šolanje in kasneje poklic pa sta ga peljala v druge vode. Danes ljubiteljsko ustvarja za svojo dušo in prijatelje. Najpogosteje slika in riše žirovske motive, predvsem pa ga navdihuje različnost alpskega sveta in Mediterana. Posebej pri srcu mu je mestece Komiža na otoku Visu. Ob njegovi razstavi v Zvoniku, ki je bila organizirana na pobudo društva Šmar, je mag. Lucija Rupret zapisala: »Avtor sicer ni institucionalno izbrušen likovni ustvarjalec, a v mnogih risbah in akvarelih izkazuje izrazito likovno nadarjenost.”

Maja Justin Jerman

ZMAGA JE VEČNAJožica Kacin, urednica

»Zmaga je večna, bolečina pa začasna,« sem prebrala v intervjuju z znanim športnikom, ki se večkrat spopada z bolečinami.

In ker je bilo to v dneh, ko sem imela ogromno dela in nisem vedela, česa bi se lotila, sem razmišljala takole: »Stopinje so večne, pa naj izidejo par dni prej ali pozneje. Pomembneje je, da je končni izdelek odraz časa in dogajanja v občini in da jih bralci z veseljem prelistate, če že ne v celoti preberete.«V raziskavi, ki jo je opravil učenec osmega razreda Nejc Šubic in zanjo prejel bronasto priznanje mladih raziskovalcev Slovenije, ste pohvalili naše glasilo, veseli pa smo tudi dobronamernih kritik. Potrudili se bomo, da bomo še boljši. Tokratne Stopinje prinašajo dva obsežna intervjuja s prejemniki lanskoletnih županovih priznanj. Ker so to ljudje, ki imajo marsikaj povedati, smo jim namenili malo več pozornosti.Gotovo bo podobno tudi jeseni, ko se bomo pogovarjali z letošnjimi nagrajenci. Štirim častnim občanom se je pridružil še Bojan Starman, gospodarstvenik, župan, manj pa politik, saj ga ta niti ni zanimala. Vanjo se je vključeval le toliko, kot je bilo potrebno za dosego drugih, pomembnejših ciljev. Občinsko priznanje sta prejela Andraž Jereb in Oton Žakelj, priznanje župana pa Zlatko Padovec. Slednjemu in drugim, ki so pomagali pri čiščenju terena in pri ostalih delih, prav tako pa tudi Tanji Lazar, ki je odstopila zemljišče, se lahko zahvalimo, da je zastava dobila svoje mesto, na katerega je čakala kar dve leti. 22. junija je končno zaplapolala na Malem Žirku, od koder bo Žirovcem in drugim oznanjala, da smo ponosni Slovenci in da imamo radi svojo domovino, ki ni umevna sama po sebi. Na to je opozoril tudi župan mag. Janez Žakelj v nagovoru na slavnostni seji občinskega sveta, ko je dejal, da se premalo zavedamo, kaj imamo, ker živimo lastni in svobodni državi.Zato moramo izkoristiti dane možnosti tudi tako, da se udeležujemo vseh oblik svobodnega izražanja volje. 18. novembra 2018 bodo lokalne volitve, pregled, kako smo svojo državljansko pravico izpolnjevali na ponovljenem referendumu o drugem tiru in državnozborskih volitvah, pa je za Stopinje pripravil Jože Stanonik. 22. junija je bila prva seja novega državnega zbora, oblikovanje vlade pa bo trši oreh. Župan mag. Janez Žakelj v uvodu pravi, da išče skupne točke med političnimi strankami in da kakršna koli že bo, vlada ne bo imela lahkega dela. Iz izkušenj iz preteklosti mu lahko verjamemo, prav tako pa moramo verjeti statistikom, ki ugo-tavljajo, da nam ne gre slabo. Od osamosvojitve leta 1991 smo bistveno napredovali. Bruto domači proizvod na prebivalca Slovenije je takrat znašal 5.100, lani pa 21.000 evrov. Cene so naraščale počasneje kot plače. Za kilogram črnega kruha smo leta 1991 delali povprečno 27 minut, lani pa le 18 minut, za kilogram kave smo leta 1991 delali 5 ur in 2 minuti, lani 1 uro in 18 minut, za nov avto Clio leta 1991 3.702 uri, lani pa le 1.925 ur (na leto naredimo približno 2080 delovnih ur). To je le nekaj podatkov, realnost pa niso le številke. O tem je govoril tudi direktor agencije za varnost prometa mag. Igor Velov na okrogli mizi. Tudi o tem pišemo v tokratnih Stopinjah. Varnost v prometu krojijo številni dejavniki, veliko vlogo imamo udeleženci, pomembne so tudi vozne razmere. Pred enim letom smo v Stopinjah napisali, da smo se z državo končno uspeli dogovoriti o ureditvi ceste na Selu. Z veseljem ugotavljamo, da so dela v polnem teku, kar zelo dobro občutijo tisti, ki se vozijo na tej relaciji. Toda potrpljenje je božja mast, pravi pregovor, nova pridobitev pa bo odtehtala čakanja in druge nevšečnosti. Sledi zmaga in ta je večna! •


žirovske

KAZALO02 ZMAGA JE VEČNA03 SPOŠTOVANE ŽIROVKE IN ŽIROVCI!04 IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA04 S SEJE OBČINSKEGA SVETA05 OBČINSKA PRIZNANJA 2017 - BORIS PEČELIN07 OBČINSKA PRIZNANJA 2017 - BARBARA ŠUBIC IN DR. ALEŠ UGOVŠEK,10 STADION PRED OSNOVNO ŠOLO TUDI URADNO ODPRT10 GRADNJA PLOČNIKOV IN UREDITEV CESTE NA SELU11 OBNOVLJENA CERKEV SV. MARTINA11 OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT – SPREMEMBA ŠT. 312 NOVA UREDBA O RAZVRŠČANJU OBJEKTOV12 20 LET MOTO ZBOROV SAIRACH13 RAZSTAVA SODOBNO ČEVLJARSTVO – AK ALOJZ KARNER14 ŽIROVSKE STOPINJE POMEMBEN VIR INFORMACIJ15 NEJC ŠUBIC – AVTOR RAZISKOVALNE NALOGE16 KAKO ZAGOTOVITI VEČJO VARNOST V PROMETU?17 VSESLOVENSKA POLETNA MUZEJSKA NOČ ŽE DRUGIČ18 Z NOVO KNJIGO MAG. VIKTORJA ŽAKLJA V NOČ KNJIGE19 VSI MOJI OTROCI IN NJIHOVE MAME20 ŽIVIMO ŽIRI21 POLONA MLAKAR BALDASIN – BOTRA ŠOLA21 MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE22 12. SLOVENSKI KLEKLJARSKI DNEVI22 PETINDVAJSET LET DUHOVNIŠKEGA POKLICA DR. PETRA ŽAKLJA23 SAMOSTOJNA RAZSTAVA HILDE PEČELIN23 MARICA ALBREHT – ČASTNA PREDSEDNICA KLEKLJARSKEGA DRUŠTVA23 TEREZIJA PRAZNIK DOBITNICA ZLATEGA PRIZNANJA24 TRIDELNA RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE ČIPKE25 IZPEL SE JE SLIKARSKI POET PAVLE SEDEJ (1951–2018)26 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL26 IZMENJAVA SEMEN IN SADIK TUDI NA SELU27 GRENKI SPOMINI Z VRHA SVETIH TREH KRALJEV27 TOP 2018 V OSPREDJE POSTAVIL MLADE28 PRVA PESNIŠKA ZBIRKA TATJANE DOLENC28 PRIJETNO DRUŽENJE V SKUPINAH ZA SAMOPOMOČ28 PUSTOTNIK ZAPOLNILI CITROENI29 POMEN IN VLOGA DRUŽINSKIH ČLANOV PRI DOLGOTRAJNI OSKRBI29 CERKLJANSKI ZVOČNI SAFARI V VRTU KRŽIŠNIK30 OSNOVNOŠOLCI DOKAZUJEJO IZJEMNO ZNANJE32 REZULTATI REFERENDUMA O DRUGEM TIRU (DRUGIČ)32 RAZPORED ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV33 REZULTATI VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR34 USPEHI MLADIH GLASBENIKOV34 SREČANJE MLADIH ZNANSTVENIKOV V RUSIJI35 ZORAN ZUPANČIČ TRENER A REPREZENTANCE DEKLET35 RECEPT ZA ZDROBOVO JUHO S KORENČKOM36 NK ŽIRI NA TEKMI S HRVAŠKIMI DRŽAVNIMI PRVAKI36 ČLANSKA EKIPA NK ŽIRI GORENJSKI PRVAK36 NOGOMETAŠI OBSTALI PRED VRATI TRETJE LIGE37 TURNIR JANA OBLAKA ZA NAJMLAJŠE37 TILEN MLAKAR NADALJUJE Z IGRANJEM V PRVI LIGI37 AKTIVNE POLETNE POČITNICE ZA MLADE37 STRELEC JANEZ ŽAKELJ BLESTEL V MARIBORU38 IGRALCI FLOORBALLA UPRAVIČENO PONOSNI39 ŽIRFIT 2018 – Z GIBANJEM DO ZDRAVJA39 ZDRAVNIKOVA POMOČ PRI OCENJEVANJU ZDRAVSTVENEGA STANJA40 110 LET OD USTANOVNEGA SHODA KATOLIŠKO IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA ŽIRI – DOBRAČEVA41 VEČ LOKALNO PRIDELANE HRANE41 JEZIKOVNE ZANIMIVOSTI42 SEJALCI STRAHU43 GREGOR KLEMENČIČ43 BORIS PEČELIN44 DOGODKI V SLIKAH

SPOŠTOVANE ŽIROVKE IN ŽIROVCI!mag. Janez Žakelj, župan

Slovenski mediji so te dni polni povolilne kombinatorike, zato najbrž kdo pričakuje, da bom v uvodniku tudi jaz sestavil »svojo« najboljšo vlado, ki bo rešila vse težave. Pa bom

prepustil to nalogo tistim, ki so jih izbrali volivci, da opravijo svoje delo. Eni se lotevajo tega bolj amatersko, drugi pa modro čakajo … Upam, da bodo vsi imeli pred očmi predvsem to, kaj je dobro za Slovenijo in za nas državljane. Svojega političnega prepričanja nisem nikoli skrival, vedno pa se trudim iskati tisto, kar nas desne in leve združuje. Zato me še posebej žalosti, da je bilo tako med kampanjo kot tudi ob povolilni kombinatoriki toliko izključevanja. To je za politike v demokratičnem sistemu nedopustno. Pa še ena sprememba se mi zdi zanimiva. Po volitvah je spet dovoljeno govoriti o migrantih na drugačen način kot v času kampanje. Strašenje? Gre za izzive, s katerimi se soočamo in se bomo morali tudi v prihodnje. Prepričan sem, da se je potrebno o možnih rešitvah tega za vso Evropo perečega vprašanja odprto pogovarjati in to brez izključevanja in nepotrebnega etiketiranja.Te dni me je poklicala mlajša gospa in se zanimala, kako je z našim domom za starejše. Da ji je babica, za katero skrbi, rekla, da dom zagotovo bo. Ker je župan to obljubil. Zaupanja občanke sem vsekakor vesel, a brez podeljene koncesije žal ne bo šlo. V omenjenem primeru sem za vlado, v kateri bo vsaj malo dišalo po desni. Leva namreč po osmih mesecih od oddaje popolnih vlog za domove za starejše še kar modro molči. Iz načelnih razlogov? Rekel bi, da zaradi vpliva lobijev, ki so proti zdravi konkurenci. Tudi meni so všeč dobro delujoči in poceni javni domovi in dobro delujoče javno zdravstvo. Kaj pa če to ne deluje? Pri zdravstvu že nekaj časa opažamo, da javni sistem razpada. Kot župan aktivno delam, da bodo zdravstvene storitve za naše občane še boljše. Veliko smo že dosegli. Pogovarjamo se o dodatnem pediatru v naši dolini in o prisotnosti drugih specialistov v Žireh. Podeljene koncesije, ki jim nekatere politične opcije tako nasprotujejo, ne izključujejo nadzora države nad kakovostjo storitve in ceno. Mislil bi, da je to za nas uporabnike bistveno. Kakršna koli že bo nova vlada, eno je gotovo: ne bo imela lahkega dela. Poleg precej dobro delujočih sistemov je namreč veliko tudi takih, ki potrebujejo trdo roko, da se bo naredil red. Bolečih stvari pa nihče nima rad, zato je ravno pri teh potrebna zrelost tistih, ki nam vladajo, in zavedanje vseh, da brez nič ni nič. Pravijo, da v času pred počitnicami in dopusti ni dobro delati velikih sklepov in zaključkov. Torej bo za to čas jeseni. Prav je, da si vzamemo čas za počitek, ki ga potrebujemo tako mi starejši kot mlajši, da si naberemo novih moči in optimizma za izzive, ki so pred nami. Šolarji se pripravljajo na počitnice. Če še tako poudarjamo, kako je znanje pomembno, pa so še bolj pomembni dobri medčloveški odnosi. Z vseh strani prihajajo študije, kako internet in sodobne tehnologije uničujejo odnose in zdravo komunikacijo. Vzemimo si čas in se skupaj poveselimo, pogovorimo, pojdimo na kak izlet. Ni treba daleč, doma imamo čudovito naravo. Da imamo lepot v izobilju, sem ta teden spet dobil potrditev »od zunaj«. Daljna sorodnica iz Amerike, ki dela za državne narodne parke, in njen mož sta bila navdušena nad lepotami Žirov in okolice ter nad čistostjo naše narave. Izkoristimo te naše bisere.Iskrene čestitke vsem dobitnikom priznanj, hvala pa tudi vsem vam, ki del svojega časa in sposobnosti namenjate za skupno dobro in zato, da nam je v Žireh lepo. •


žirovske

IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA8. MAJ • Aktivno sodelovanje na Prvi konfe-renci o neformalni oskrbi v Sloveniji, na kateri sem predstavil aktivnosti Občine Žiri pri skrbi za starejše.

15. MAJ • Zadnje srečanje na temo Celostne prometne strategije Občine Žiri.

16. MAJ • Sprejem četrtih razredov Osnovne šole Žiri in predstavitev delovanja občine. Mla-di so in ostajajo up za slovensko demokracijo.

17. MAJ • Tiskovna konferenca na Obrtni zbornici Škofja Loka v okviru začetka Tedna obrti in podjetništva na Loškem.

22. MAJ • Srečanje z Dejanom Sedejem, sinom pokojnega žirovskega slikarja Pavla Sedeja.

Njegovi domači so naši občini podarili sliko, za kar se jim iskreno zahvaljujem in jim izrekam globoko sožalje.

27. MAJ • Na taboru Nove Slovenije v Ajdov-ščini sem kot organizator lanskega tabora slovesno predal prapor stranke organizatorjem dogodka.

5. JUNIJ • Na okrogli mizi Zveze šoferjev in avtomehanikov Žiri v Gorenji vasi.

14. JUNIJ • Srečanje loških županov in župana Medvod, na katerem smo se dogovorili o raz-delitvi stroškov skupnega projekta poplavne študije za porečje obeh Sor. Govorili smo tudi o izvedbi postopka pristopa Občine Medvode k ustanoviteljstvu Osnovne šole Jela Janežič ter o rešitvi zapleta ob zapiranju skupnega odlagališča Draga.

15. JUNIJ • Nagovor devetošolcem na valeti; udeležba na dogodkih Živimo Žiri. Čestitke organizatorjem za inovativno pobudo, koor-dinacijo med društvi in izpeljavo dogodka. Posebna zahvala pa pobudniku Primožu Erznožniku, ki je tudi z dejanjem dokazal, da mu ni vseeno.

19. JUNIJ • Sestanek vodstva občine Gorenja vas – Poljane in Žiri s pediatrinjo in kandi-datom za razširitev pediatrije v obeh občinah.

22. JUNIJ • Slovesen dvig slovenske zastave na Žirku. Slavnostna seja občinskega sveta ob dnevu državnosti in občinskem prazniku.

23. JUNIJ • Na prireditvi Jutin dan, ki ga galerija in Vrt Kržišnik prireja v poklon Juti Krulc. Na Kresnem večeru v cerkvi sv. Ane na Ledinici na koncertu Dua Brina. •

S SEJE OBČINSKEGA SVETAHelena Novak

20. redna seja Občinskega sveta Občine Žiri je bila v četrtek, 7. junija. Prisotnih je bilo štirinajst občinskih svetnic in svetnikov.

Predstavnik skupne uprave medobčinskega inšpektorata in redarstva iz Vrhnike Dean Stepančič je občinskemu svetu predstavil letno poročilo inšpektorata. Letno poročilo SU MIRED-a in oceno izvajanja občinskega programa varnosti za leto 2017 je občinski svet soglasno potrdil.Po drugi obravnavi je bil sprejet predlog Pravil-nika o merilih za določitev podaljšanega obra-tovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Žiri.Občinski svet je potrdil ceno socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Ekonomska

cena storitve je 18,31 evra na uro, od tega je subvencija občine 12,51 evra, tako da je cena za uporabnika 5,80 evra.Potrjen je bil Pravilnik o sofinanciranju izo-braževanja nadarjenih mladih glasbenikov in plesalcev – Jobstov sklad.Občinski svet je soglasno potrdil, da se v letu 2018 priznanje Občine Žiri podeli: Otonu Žaklju za njegov izjemni prispevek h graditvi vaške skupnosti in razvoju vasi Breznica in Andra-žu Jerebu za vrhunske dosežke v judu. Naziv častni občan se podeli Bojanu Starmanu za njegovo dolgoletno delo na vodilnih položajih v gospodarstvu, državni upravi ter predvsem za delovanje kot župan Občine Žiri, s katerim je tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Žiri, da ima njegovo delo trajni pečat. Sprejeta je bila dopolnitev Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Žiri za leto 2018. Predvidena je prodaja zemljišča na pobudo uporabnika nepremičnine in odkup zemljišča za potrebe uskladitve z dejanskim

stanjem uporabe.Po geodetski odmeri javne ceste skozi naselje Jarčja Dolina se je izkazalo, da cesta v naravi poteka v večjem delu po zemljiščih, ki so v lasti fizičnih oseb, dejansko že odmerjena javna pot pa v naravi predstavlja travnike in njivo. Za ureditev stanja je potrebno te parcele izvzeti iz javnega dobra in na njih vknjižiti lastninsko pravico na Občino Žiri ter nato izvesti zamenja-vo lastništva s parcelami, po katerih v naravi poteka javna cesta. Predlog za izvzem iz javnega dobra je občinski svet soglasno potrdil.Občina Žiri je pristopila k izvajanju celostne prometne strategije, ki je končni strateški do-kument in bo obvezna osnova za vse prihodnje prijave na različne razpise za sofinanciranje trajnostne mobilnosti v občini. Občinski svet je potrdil sprejem Celostne prometne strategije Občine Žiri. Občinski svet je za predsednico občinske volilne komisije imenoval Mojco Gantar in za namestni-co predsednice Majo Rampre Erznožnik. •

PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2018 – Zlatko Padovac, Oton Žakelj, Bojan Starman, častni občan, in Andraž Jereb. Na desni župan mag. Janez Žakelj. Foto Viktor


žirovske

Boris Pečelin ob podelitvi priznanja, 23. junija 2017.

BORIS PEČELINPRIZNANJE ŽUPANAZa dolgoletno plodno udejstvovanje na odrskih deskah.

OBRAZLOŽITEV: Boris Pečelin, rojen 28. septembra 1953, je član DPD Svoboda Žiri od leta 1974, ko je prvič stopil na odrske deske in jim ostal zvest do danes.

Bogata žirovska kulturna ponudba je v celoti v rokah pridnih in vztrajnih posameznikov, amaterjev, ki se zavedajo njenega pomena in so zanjo pripravljeni žrtvovati svoj čas in talente.Boris Pečelin je skozi dolgo zgodovino gleda-liškega udejstvovanja deloval pod okriljem več režiserjev: Staneta Mlakarja, Draga Grošlja, Metke Debeljak, Petra Militareva, Nadje Strajnar in Matije Milčinskega.

Svoj igralski talent je razdajal tako v stranskih kot – zlasti v zadnjem obdobju – v glavnih vlogah, odvisno od potreb in žanra dramskega dela. Vsako vlogo vzame zelo resno in jo skozi vaje dobro naštudira. Lep igralski razpon in markantnost predstavljenih likov ga vsekakor dvigata nad povprečje in pomenita presežek v ponudbi žirovskih amaterskih gledališčnikov.

Za svoje prizadevno delo na odrskih deskah je prejel več priznanj Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in posebno plaketo za več kot 40-letno delo v društvu.

Kot član DPD Svoboda je vedno pripravljen pomagati tudi pri drugih aktivnostih, ki jih društvo organizira, ostaja zgled vztrajnosti in dela. Kljub lanskoletni težki poškodbi se je zelo

OBČINSKA PRIZNANJA 2017Jožica Kacin

hitro vrnil med igralce in nadaljeval z delom.

Imate radi odrske deske?To je neke vrste droga, zame huda droga. Večkrat sem že rekel, da ne bom več igral, na koncu pa zmaga ljubezen do teatra, do vznemir-jenja, ki spremlja vsako predstavo, do tega, da v vsako vlogo vložimo velik del sebe, ogromno časa in energije. To delam z veseljem, zato vsa ta odrekanja niso težka.

Kaj vas je spodbudilo, da ste začeli z igro?Bilo je pred štiriinštiridesetimi leti. V dramski skupini DPD Svoboda so z režiserjem Dragom Grošljem pripravljali komedijo Kadar se ženski jezik ne suče. Povabili so me, ker je manjkal igralec, najbolj noro pa je bilo, da je šlo za glavno vlogo. Ko sem podvomil v svoje sposobnosti, so me potolažili: »Če je zmogel tvoj stari oče, boš tudi ti.« In tako se je začelo.

Je bil tudi vaš stari oče igralec?Moj stari oče Slavko Erznožnik, ki so ga ljudje poznali tudi pod imenom Tajnik (zaradi za-poslitve na občini) in za katerega lahko kot zanimivost povem, da je imel šestnajst otrok in doživel šestindevetdeset let, je bil po vojni ter tja do sedemdesetih let ljubiteljski režiser in igralec. Kaže, da se je nekaj njegove ljubezni do odra preneslo tudi name.

V tem času se je nabralo veliko vlog. Imate najljubšo?O tem sem že večkrat razmišljal, a nisem pri-šel do pravega zaključka. Zame je vsaka vloga pomembna, pa naj gre za stranski, na videz nepomemben lik ali pa glavno osebo. Vsak igralec ima svoj pomen, vsak ima svojo nalogo in cilj, ki ga mora čim bolje izpolniti.

Gotovo pa vam je katera ostala bolj v spominu.Lahko bi izpostavil tragikomedijo Kaj pa Leo-nardo avtorja Evalda Flisarja, kjer se v skoraj dve uri trajajočem živahnem dogajanju v psihiatrični bolnišnici sprašujemo, kaj nas dela take, kot smo. Predstavo je režirala Nadja Strajnar.Velik vtis mi je pustil tudi Lumpacij Vagabundus režiserja Matije Milčinskega, ki smo ga uprizorili leta 2016 in se je nekoliko spogledoval z muzi-kalom. Prijetna pripoved o odnosu do denarja, ki ga preveč cenimo.

Kako pa ocenjujete letošnjo igro Krivica boli avtorja Toneta Partljiča?Ta se mi ni še povsem usidrala v zavest, pre-malokrat smo jo igrali. Na videz je enostavna, nekoliko bolj lahkotna, kljub temu pa nosi pomembno sporočilo. Avtorja Toneta Partljiča moramo brati med vrsticami in v tem je med

drugim tudi čar njegovih del.

Tudi to igro je režiral Matija Milčinski. Pre-izkusili ste se že pod številnimi režiserji. Zvrstilo se jih je kar nekaj. Med njimi amaterski – delali smo pod vodstvom že omenjenega Dra-ga Grošlja, Staneta Mlakarja in Metke Debeljak. Peter Militarev pa je bil naš prvi profesionalni režiser. On nas je postavil na realna tla in nam povedal, koliko znamo. Veliko nas je naučil. Kasneje smo povabili še Nado Strajnar, zdaj pa nas že nekaj let usmerja Matija Milčinski.

Je drugače delati s profesionalci?Zelo drugače. Profesionalci imajo izkušnje, znajo izbrati prave ljudi za prave vloge, vidijo marsikaj, česar amaterji ne morejo zaznati. Sicer pa vedno pravim, da bi morali vsi početi to, kar znamo, in to, kar delamo s srcem. Le tako je delo dobro opravljeno, pa naj gre za izdelek, storitev ali umetnost. Enako velja za režijo, sem pa tudi prepričan, da je za vsako gledališko skupino nujno, da po nekaj sezonah zamenja režiserja. Vsak ima svoj pristop in igra postane preveč šablonska. Tudi igralci se od različnih režiserjev učimo drugačnosti, kar nas kali in dela boljše. Edina naloga dramske skupine je, da zgodbo pove gledalcem na način, ki jih pritegne, in jih vsaj za nekaj časa popelje v nek drug svet, odmaknjen od vsakdanjosti.

Ali čutite publiko?Seveda. To je močna energija. Mi smo na odru zato, da gledalcem nekaj povemo in pokažemo. In to moramo storiti na najboljši možen način. Če ne znamo ali ne zmoremo vzpostaviti nevi-dnega stika z gledalci, potem nimamo tam kaj iskati, potem smo kulisa. Prav v tem je čar teatra; da v živo, v danem trenutku, ki ne dovoljuje popravnih izpitov, ki je še kako resničen, na preprost način daš del sebe, da gledalci začutijo energijo in povezanost. Brez njih nimamo igralci kaj početi. Nastop pred prazno dvorano lahko vzamemo kot malo boljše vaje, brez povratne energije pa še tako dober igralec ne more dati vsega od sebe. Saj se potrudimo tudi pred prazno dvorano, za nekaj gledalcev, toda to ni to.

Pravijo, da so otroci najboljša publika. Imate izkušnje tudi z najmlajšimi?Včasih sem bil dedek Mraz, pa tudi nekatere predstave odigramo za osnovnošolce. Nastop pred otroki je zame poseben izziv. Najmlajši so najbolj iskrena in najbolj kruta publika. Pri njih ni sprenevedanja. Včasih, ko si vzamemo čas za klepet, se čudimo izvirnosti otroškega razmišlja-nja. Spomnim se, kako so prisluhnili pripovedi o moji prvi kitari in kako so razreševali vprašanje, ▶

Tanja Mlinar


žirovske

kdo je morilec, v trilerju Mišelovka, kjer gledalce do konca predstave držimo v napetosti. Odgovor, da sem bil v vlogi majorja morilec prav jaz, kar ni res, mi je bil všeč. To je pomenilo, da sem jih prepričal z igro in vizualno podobo.

Vsak nastop je gotovo nekoliko stresen. Kako pa se počutite, ko pade zastor? Igralci takoj vemo, ali je predstava uspela, ali so nas gledalci sprejeli in ali je navdušenje pristno. Sam nikakor ne maram prisilnega vzdrževanja ploskanja.

V DPD Svoboda je nekaj stalnih dolgole-tnih članov, so pa tudi taki, ki odigrajo par vlog ter zapustijo teater. Je pomembno tudi, koga imate za soigralca?Načeloma s tem nimam težav. Vsi se dobro razumemo, res pa je, da se z nekaterimi bolje ujamemo. Bolj se poznamo in lažje predvide-vamo, kako bo kdo ravnal v določeni situaciji.

Lahko omenite koga, ki vam je kot so-igralec posebej drag? Izjemni igralki sta bili Nena Poljanšek in Nina Dragovan, ki pa ju je življenjska pot zapeljala v druga okolja. Zelo mi je žal, da je bitko z boleznijo mnogo prezgodaj izgubil soigralec Vladimir Novak. Tudi z Markom Mrlakom, ki bo v teh dneh posvečen v duhovnika, sva se čudovito ujela in ga tudi kot igralca zelo cenim.

Na odru ste prepuščeni svoji domišljiji in trenutni situaciji, ki se ji morate stalno prilagajati. Tudi če je vse predvideno, je potrebna improvizacija.Seveda. Včasih se zgodi, da kdo pozabi tekst. Jaz temu pravim: tema. V glavi nastane praznina, trenutek se zdi neskončen in taki dogodki se vtisnejo v spomin. Na neki predpremieri sem izpustil tri strani teksta. Spomnim se tudi, ko je štrene zmanjkalo soigralcu. Trikrat sem obrnil stavek, da bi mu pomagal, a ni šlo. Situacijo je rešil tako, da je odšel z odra z izgovorom, da mora nekaj vprašati ženo. V zaodrju je bil potreben le droben namig in vse je šlo normalno naprej.

Imate tremo?Zmeraj. Ampak na srečo le toliko, da mi po-maga, da se bolj osredotočim in da sem lahko še boljši.

Kako se učite tekst?Vsak ima svoj način. Zase mislim, da imam dober spomin. Ali mi je to dano ali sem razvil samostojno tehniko, niti ne vem. Težja besedila posebej označim in si besedilo zapomnim na tak način. Nekatere stvari ostanejo v glavi še dolgo potem, ko je predstav že zdavnaj konec. Še danes lahko natančno povem prvi stavek iz igre, ko sem prvič stopil na oder, ves vesel, da se bom lahko poročil z gluhonemo ženo. (Boris v dokaz recitira dolgovezno besedilo: Kadar se ženski jezik ne suče, tu sem draga moja in tudi

naš gospod, naš najljubši je prišel z mano …)

So vam v pomoč šepetalke?Časi, ko smo se zanašali na tako pomoč izza odra, so mimo. Režiser Peter Militarev nam je povedal, da šepetalec moti zbranost in od takrat se znajdemo drugače.

Šepetalci so izgubili svojo vlogo. Kaj pa spremljevalno osebje? Predstava niso samo igralci. Prevečkrat pozabljamo, da brez njih ne bi bilo predstave. Premalo jih cenimo, saj so nepo-grešljiv, čeprav običajno neviden člen. Vsak, ki je tam, ima svojo nalogo in vsak nosi del odgovornosti in zaslug.

Se strinjate s trditvijo, da so nekaterim igralcem vloge pisane na kožo?Ni res, da ti nekaj uspe kar samo po sebi zato, ker ti je vloga pisana na kožo. Za vsak odigran lik se moramo maksimalno potruditi in najboljši igralci so tisti, ki znajo prikazati in se vživeti v različne osebe.

Kako ocenjujete slovenske profesionalne igralce?Imamo nekaj čudovitih igralcev, ki bi si zaslužili oskarja. Žal so številni pokojni. Izredno sta mi všeč Zlatko in Jernej Šugman. Vsa čast tudi Bertu Sotlerju, Borisu Cavazzi, Ratku Poliču, Rudiju Kosmaču. Kar dlake se mi naježijo, ko se spomnim nanj in na zgodbo o Samorastnikih. Ti in Kekec sta moja najljubša filma. Od žensk moram omeniti Mileno Zupančič, Silvo Ćušin, Ivanko Mežan pa Tejo Merol, ki je po mojem zablestela prav v zadnjih letih.

Potemtakem tudi vaša zlata leta šele prihajajo. Mogoče.

Kako gledate na priznanja in nagrade. Priznanje župana občine ni prvo, ki ste ga prejeli.Imam vsa tri Linhartova priznanja, zdaj je prišlo še občinsko priznanje. Lagal bi, če bi dejal, da mi to nič ne pomeni, toda največja nagrada so še vedno nasmejani obrazi občinstva po vsaki končani predstavi. Rad pa slišim tudi konstruktivno kritiko, in če ob tem čutim, da sem napredoval, da sem s svojo igro prepričal predvsem po kakovosti, potem je zadovoljstvo še večje. Samo sam vem, koliko naporov, misli in časa sem vložil v vsak izrečeni stavek in v vsak gib na odru, zato mi iskrena pohvala dobro dene. Sicer pa ljudje ob podobnih vprašanjih zvito skromno pripomnijo: »Opazili so me.« In to niti ni tako nepomembno.

Niste pa samo igralec. Ste tudi glasbenik, omenili ste, da imate napisano celo svojo življenjsko zgodbo. Odkar pomnim, sem velik ljubitelj glasbe. S prvo plačo sem kupil kitaro, ki sem jo kasneje obnovil

in še vedno igram nanjo.

Tudi sami napišete kako pesem?Tudi. Včasih dodam note, vendar vse to delam zase, za dušo.

Bili ste tudi član več žirovskih zasedb. Imeli smo različne glasbene skupine. Prva se je imenovala Sinji valovi. Še dobro se spomi-njam, kako sem bil navdušen nad fenderjevim ojačevalcem, ki nam ga je posodil takratni žirovski župnik. Velikokrat smo igrali na vrtu pri Bahaču ali pa kar v avli kinodvorane. Največ smo dosegli s skupino Dim. Imeli smo več kot deset avtorskih skladb. Brane Šubic hrani celo nekaj glasbenih posnetkov, nikoli pa nismo izdali samostojne plošče.

Torej se pod možatim gospodom v vas skriva nežna umetniška duša?Mogoče. Življenje me je naučilo marsikaj. Bili smo številna družina, živeli smo z materjo sa-mohranilko in zelo mladi smo morali poprijeti za delo. Že kot osnovnošolec sem si med počit-nicami v ceglovnici služil za najnujnejše šolske in druge potrebščine. Želel sem si biti zdravnik, toda po drugi strani mi je več pomenila osamo-svojitev, zato sem se zaposlil.

Delali ste v Alpini.V Alpini sem bil štirideset let in osem mesecev. Zdaj sem že devet let upokojen in uživam v stvareh, ki jih imam rad.

Ko ste bili v Alpini, je bilo to trdno pod-jetje. Prišla je kriza, tajkuni in tovarna je bila na robu propada. Kaj pravite na to?Sem zaveden Žirovec, zato mi ni vseeno za kraj in za njegov razvoj. Še posebej pa sem navezan na Alpino. Prav zato sva se oba z ženo, ko so lani nujno potrebovali nekaj delovne sile za opravljanje izrednih del, odločila za začasno pomoč.

Kaj še počnete?Rad imam šport. Včasih smo igrali košarko, zdaj kolesarim in plavam. Hodim v bazen v Cerkno, včasih pa se samo sprehajam. Slednje mi pride zelo prav, ko se pripravljamo na predstave. Med hojo lahko ponavljam besedila, ki se mi tako bolj vtisnejo v spomin.

Kako pa ocenjujete življenje v Žireh?Vsem je vedno težko ustreči in najlažje je kri-tizirati. Veliko sem delal z ljudmi in pravim: »Delo z ljudmi in z denarjem je težko!« Se pa takoj vidi, ali je nekdo prišel na delo ali samo v službo, pa naj bo to pri takih ali drugačnih opravilih. Če gledamo na kraj, mi je žal za nekatere pro-jekte, ki jih nismo uspeli dokončati, npr. dom za ostarele. Nekateri pravijo, da imamo sociali-stično dvorano. Jaz ob tem dodajam: dobro, da imamo vsaj to, je pa zato zdaj priložnost in čas, da jo demokratično obnovimo. •


žirovske

Dr. Aleš Ugovšek in Barbara Šubic ob podelitvi priznanja, 23. junija 2017.

BARBARA ŠUBIC INDR. ALEŠ UGOVŠEK,PRIZNANJE ŽUPANAZa uspešno uporabo znanstvenih izsledkov v gospodarski praksi.

OBRAZLOŽITEV: Občina Žiri se tudi po gospodarskih kazalni-kih med slovenskimi občinami po razvitosti uvršča v vrh. Z naborom ukrepov, ki so nam na voljo, želimo tudi v prihodnje ustvariti ugodno klimo za podjetja ter podjetnike in jih spodbujati k razvoju inovativnih proizvodov in storitev.

Veseli smo uspehov naših podjetij in podje-tnikov. Med njimi sta zagotovo člana razvojne skupine M Sora Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek. Novembra 2016 sta dobila Puhovo priznanje kot člana skupine strokovnjakov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Silvaprodukt Ljubljana in podje-tja M Sora Žiri. Puhovo priznanje je ena najpomembnejših nagrad, ki jih v Sloveniji podeljujemo za pomembne dosežke v razvoj-ni dejavnosti za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso.

Raziskovalna skupina je uspešno združila svo-je znanje in novo razviti material v inovativno okno Wintherwax z visoko dodano vrednostjo. Izpeljali so razvoj lesenega okna od prve ideje do lansiranja izdelka na tržišče.

Pri razvoju okna so raziskovalci združili dve tehnologiji: termično modifikacijo smreko-vega lesa in njegovo impregnacijo z voski na naravni osnovi.

Razvita rešitev omogoča predelavo smreko-vine v okolju prijazen izdelek z upanjem, da inovacija pomaga, da ostane več tega lesa v predelavi doma, in s tem med drugim ohranja tudi več delovnih mest.

Podelitev Puhovih priznanj sodelavcem M Sore je veliko priznanje za podjetje in načrtno dolgoletno vlaganje v razvojne aktivnosti, v iskanje novih rešitev in razvoj sposobnih kadrov, ki znajo odkriti in v prakso prenesti nove izvirne rešitve. Iskrene čestitke razvojni skupini in vodstvu podjetja M Sora, ki se zaveda, da je razvoj ena temeljnih dejavnosti za rast podjetja, večjo zaposlenost in boljše rezultate.

V dobrih dveh letih ste prejeli več pri-znanj: začelo se je z republiškim Puhovim priznanjem za znanstveno-raziskovalne in razvojne dosežke. Sledilo je županovo priznanje, konec maja 2018 pa ste do-bili še srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice za Gorenjsko za numerične simulacije obna-šanja lesenih oken ob različnih zunanjih obremenitvah in bronasto priznanje za ReWin – leseno okno izdelano iz odsluže-nega lesa. Včasih je veljalo, da priznanja prihajajo v zrelejšem obdobju, vidva sta v mlajših srednjih letih. Kako gledate na tovrstne spodbude in kaj vam pomenijo?BARBARA ŠUBIC: Mislim, da sva predstav-nika različnih generacij, pa vendar z enakim pristopom do dela, do življenja. Resno jemljeva izzive, cilje si večkrat postavljava sama precej višje kot najina okolica in potem narediva vse, da to tudi doseževa. In vseh stvari se lotiva enako resno in zavzeto, četudi na koncu ni obljubljene nagrade. Hočeva, da je delo dobro

opravljeno, pri tem pa sva ves čas odprta za nova spoznanja, nove ljudi … Vse to pa so neprecenljive izkušnje, ki naju bogatijo in so naju nenazadnje pripeljale do uspehov, ki niso bili planirani, ampak so se preprosto zgodili. Ja, tu mislim, da sva si z Alešem najbolj po-dobna. Pa v tem, da se še vedno ali pa vse bolj (smeh) zavedava, da je služba samo služba in da so še druge stvari v življenju. ALEŠ UGOVŠEK: Kot sam razumem, zre-lejšemu obdobju pritičejo priznanja oziroma nagrade za življenjsko delo (smeh). Mislim, da je podeljevanja priznanj »izkušenejšim« precej manj kot včasih. Med prejemniki je veliko predstavnikov mlajše generacije, kar odraža veliko inovativnost mladih in tudi njeno prepoznanje tistih, ki priznanja pode-ljujejo. Priznanja so zelo dobrodošla zunanja spodbuda, ki po eni strani potrjujejo delo in ustreznost razvoja ter po drugi strani delujejo motivacijsko.

Vsa priznanja sta prejela skupaj; Barbara kot vodja razvoja in tehnologije, Aleš kot vodja projektov. Kako je povezano vajino delo in kako je sodelovati z Barbaro?BARBARA ŠUBIC: Z Alešem sva se srečala na doktorskem študiju in že takrat je rekel, da bi prišel delat v M Soro. Spoznala sem, da najbolje delam z ljudmi, s katerimi se ujamem tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Ni potrebno, da skupaj preživljamo prosti čas, pomembno pa je, da so pogledi usmerjeni v isto smer. To je to, kar naredi delo prijetnejše in enostavnejše. Veliko stvari sva se z Alešem lotila brez predznanja, z veliko entuziazma in energije in se marsikaj naučila. Pisanje za projekte je že vedno stvar, ki jo z združenimi močmi narediva bistveno bolje. Skupen nama je tudi tek in na vseh službenih poteh se jutra začnejo z njim. Prav z lahkoto lahko rečem, da sem z in ob Alešu zrasla kot oseba in sem mu za to res hvaležna in vesela, da je del ekipe. ALEŠ UGOVŠEK: Ob mojem prihodu v M Soro sva strogi razvoj predstavljala le midva. Vse razvojne aktivnosti in usmeritve so bile medsebojno dogovorjene in usklajene. Brez dvoma so k dobremu sodelovanju, če ga lahko tako poimenujem, doprinesli zelo podobna razvojna vizija, dobro poznavanje globalnih smernic in pa vrednote, ki se nanašajo na razvoj in širše. Pri slednjih so v ospredju pred-vsem trajnost, trajnostnost, transparentnost in želja po spreminjanju sveta na bolje.

Minilo je eno leto, odkar ste dobili prizna-nje župana. V tem obdobju se je zgodilo že veliko novega. Kaj bi lahko izpostavili? BARBARA ŠUBIC: Mislim, da je največja spre-memba, da smo sprejeli srbskega doktorja ▶

Tanja Mlinar


žirovske

mehatronike Uroša Tatića in z njim dvignili raven raziskav še za stopnjo više. Uroš je tako kot Aleš mož številnih talentov, tako da se bogati njihova zbirka v ekipi, kar je super. Pri našem delu je potrebno, da smo precej inovativni tako pri idejah kot načinih, kako jih izpeljati in predstaviti svetu. Skupaj smo zagotovo precej močnejši. ALEŠ UGOVŠEK: V enoti Mizarstvo smo pripravili povsem novo trajnostno strategijo ter pri razvoju sprejeli strategijo za naslednjih pet let, razširili smo razvoj, pridobili nekaj novih projektov, vzpostavili smo povsem nov spletni blog (www.m-sora-blog.com), na katerem lahko ljudje preberejo poljudno-stro-kovne prispevke o oknih, njihovi prihodnosti in spremljajo razvoj oken iz odsluženega lesa.

Odkar ste se zaposlili v M Sori, se je delo gotovo spremenilo. BARBARA ŠUBIC: Kmalu bo enajst let odkar sem v podjetju. Začela sem kot tehnolog brez kakršnega koli znanja o lesu in oknih. Na prvi pogled je kazalo, da mi znanja iz prejšnje službe (meritve pretokov na slovenskih re-kah, ARSO) ne bodo veliko v pomoč. Zdaj pa vidim, da sem taka, kot sem, zaradi vsega, kar se je dogajalo v preteklosti. In izkušnje vodenja terenskih ekip in nabiranje znanja od takratnega vodje so bile osnova za sedanje delo z monterji, z vodenjem tehnologov in zasnovo strateškega razvoja. ALEŠ UGOVŠEK: V M Sori sem dobrih pet let. V tem času sta tako podjetje kot razvoj zrasla v smislu organizacije in sistematizacije. Strateški razvojni projekti so precej bolj usmerjeni v razvoj izdelkov, ki že sedaj kažejo potencial za dobro prodajo. Na splošno sta organizacija in delo precej bolj dorečena, standardizirana in strateško zapeljana.

Kaj obsega vaše delo in kje vidite največje izzive?BARBARA ŠUBIC: Največji izziv predstavlja, kako tehnološko izdelati konkretna naročila, kot tudi usmeriti razvoj v izdelke in storitve, ki se bodo prodajali čez pet, deset let. Lahko rečem, da sem z nogami trdno na tleh, z glavo pa visoko v oblakih. In to je super. Izziv pa je določiti in uganiti trende, prihodnost. ALEŠ UGOVŠEK: Moje delo obsega prijavlja-nje na slovenske in evropske razvojne razpise, preko katerih pridobivamo dodatna sredstva za razvojne projekte. Vsak projekt je specifičen in zahteva precej koordinacije aktivnosti in sodelujočih ter dela z birokratskimi obvezno-stmi (poročila, revizije …). Dejavno sem vpet v Strateško razvojno in inovacijsko partnerstvo Pametne stavbe in dom z lesno verigo (SRIP PSiDL) kot koordinator produktne skupine

Leseno stavbno pohištvo na nacionalnem nivoju. Poleg tega sodelujem pri razvoju novih izdelkov, testiranjih, izračunih, kadar je potrebno tudi pri reklamacijah. Sem vodja strateške aktivnosti namenjene medsebojnim odnosom v podjetju, mnogo-krat pa me ljudje lahko vidijo na konferencah in okroglih mizah ali pa preberejo članek v časopisu ali na našem blogu. Največji izziv je, gledano z mojega stališča, pridobiti sredstva in visoko inovativen ra-zvojni projekt za izdelek, ki se bo tudi dobro prodajal in bo cenovno primeren. Evropska unija in druge organizacije namreč sofinan-cirajo najboljše in razvojne projekte, ki pa so namenjeni razvoju disruptivnih rešitev in prebojnih inovacij, ki bodo na trgu šele čez nekaj let.

Se kot vodja razvoja in tehnologije kdaj sprašujete, do kam še lahko seže razvoj in nove tehnologije in kaj je njun glavni smisel?BARBARA ŠUBIC: Možnosti je še ogromno. Smo pred izzivi, kako montirati čim večja stekla v hiše (največje dobavljivo steklo je tre-nutno veliko 3 × 12 metrov) in kako odpirati čim večje drsne stene (motorji, ki bi premikali tono težko steno). Izziv je modeliranje oken v 3D-tehniki, v BIM-modelih, kjer stranka takoj vidi izgled oken v objektu. Tudi tukaj smo letos naredili velik korak naprej in naša okna že lahko vidite v tej obliki. Uporablja se nova znanja pri projektiranju novosti – numerične simulacije za statiko, preračune obremenitev vetra (na Primorskem burja zahteva precej drugačna stekla, kot so reci-mo na Gorenjskem), toplotne izračune. Izziv prihodnosti zagotovo predstavlja senzorika oken, vključevanje v pametne domove, napo-vedovanje življenjske dobe oken, prehod tudi v proizvodnji na Industrijo 4.0. Z novimi znanji se odpirajo nove možnosti in nova vprašanja.

Ste vodja projektov. Kateri so trenutni projekti in kdo v njih sodeluje? ALEŠ UGOVŠEK: V teku je šest sofinancira-nih razvojnih projektov s področja razvoja visokih in pametnih oken, trajnostnih rešitev in razvoja kompetenc zaposlenih. Pri obli-kovanju konzorcijev sta ključnega pomena kompetentnost partnerjev in predvsem njihova pripravljenost za resno delo. Prevečkrat je namreč motivacija zgolj denar, ki priteče v podjetje s pridobljenim projektom. Če smo koordinatorji projekta, si dovolimo vzeti to pravico, da v konzorcij povabimo zanesljive in preverjene partnerje in da tudi zavrnemo koga, s katerim smo imeli v preteklosti slabe izkušnje.

Kako je organiziran vaš oddelek? BARBARA ŠUBIC: V naši ekipi je šestnajst so-delavcev, pet neposredno v razvoju ter enajst v tehnologiji. Vse več je kadra, ki se specializira za posamezna znanja. Enostavno je, kakor koli se že smešno sliši, proizvodnja oken postala tako kompleksna, da je en človek ne more več obvladovati. Tako imamo strokovnjake, ki rišejo detajle, tiste, ki proučijo, kar nam ponujajo dobavitelji, strokovnjake za prenos tehničnih naročil na zahtevne stroje, znanstve-nike lesarstva in mehatronike, oblikovalko … Vse bolj se zavedamo, koliko znanja imamo in da je to tista prava vrednost podjetja. ALEŠ UGOVŠEK: V razvoju smo zaposleni štirje, pri čemer je peta članica že več kot leto dni del naše ekipe kot študentka in bo kmalu tudi redno zaposlena. V ekipi sta dva lesarja, ena gradbenica, en strojnik in ena industrijska oblikovalka. Imamo dva doktorja znanosti in eno bodočo doktorico. Vsi delamo na pro-jektih, opravljamo pa tudi splošno razvojna dela in ostalo, od reklamacij do marketinga. Smo mlada ekipa z veliko idejami, katere se trudimo prenašati na sodelavce.

Ste zadovoljni z delom, s sodelavci, podjetjem?BARBARA ŠUBIC: Ja, več kot to. To ne pome-ni, da nikoli ne pomislim na menjavo službe. Se šteje, da bi moral to storiti vsakih sedem let. Vendar, dokler bom v podjetju imela toliko izzivov in priložnosti bom vsekakor ostala. Dokler smo koristni za podjetje in nam tudi to daje zadovoljstvo, ki ga potrebujemo, je ljubezen vzajemna. Gotovo bo prišel tudi čas, ko ne bo več tako, vendar zaenkrat ljubezen še traja. Ni vedno rožnato, vendar se ne slepim, da obstaja služba, kjer ni težav. ALEŠ UGOVŠEK: Kot v vsakem podjetju nam je nekaj všeč, drugo nekoliko manj. Gledano generalno sem zelo zadovoljen. Ocenjujem, da je za zaposlene v podjetju izredno dobro poskrbljeno in da je občasno »jamranje« večkrat posledica tega, da nam je enostavno predobro. Sam v vseh letih nisem imel niti enkrat težav, da ne bi mogel izostati z dela zaradi osebnih razlogov, to pa je ogromnega pomena za življenje družine z malimi otroki in tega ne odtehta noben denar.

Kaj vas pri delu navdihuje in vam daje moč, da vsak dan sledite višjim ciljem in da vedno iščete nekaj novega?BARBARA ŠUBIC: Vsak dan ni višjih ciljev, so manjši, ki pa pripeljejo h končnim višjim ciljem. Najbolj me navdušuje, da se pri nas praktično vse da. Če prideš še s tako noro idejo in zbereš skupaj ljudi z različnih področij, se skoraj zagotovo najde rešitev. To nam daje ▶


žirovske

svobodo pri razmišljanju in občutek pri tem je res dober. Dobro razpoloženje v ekipi je pri tem bi-stvenega pomena. Le če lahko ideje švigajo sproščeno, se lahko izlušči najboljšo rešitev. K temu pa pripomore tudi kakšno ne tako strogo pravilo poslovnega obnašanja. Ravnokar smo končali z internim tekmovanjem v strelastiki, v pisarni imamo skupno predvajanje glasbe, kjer lahko vrtimo svoje komade, imamo de-gustacije najrazličnejših kav in čajev … To so malenkosti, ki naredijo dan.ALEŠ UGOVŠEK: Osebno me motivira dejstvo, da imam priložnost razvijati in se ukvarjati s stvarmi, ki so prebojne tako na slovenski kot na globalni ravni. Če je to povezano s trajnostnimi rešitvami, je motivacija še večja.

Ste posebej ponosni na kak projekt ali objekt M Sore, kjer so vgrajeni izdelki podjetja in v katerega je vloženo tudi vaše delo?BARBARA ŠUBIC: Izpostavila bi objekt De Lange Akker na Nizozemskem, ki je bil končan lani. To je bil večstanovanjski objekt z več kot tisoč dvesto kvadratnimi metri oken. Projekt je bil zahteven zaradi logistike, montaže in izvedbe posebnih protivlomnih vrat in oken, ki smo jih delali prvič. V to sem bila osebno precej vključena in projekt nam je vzel kar nekaj spanca. A ne smem delati krivice drugim projektom. Vsi so unikatni in zahtevni vsak zase in prav lahko se zgodi, da manjši objekti vsebujejo več inovacij in posebnosti.ALEŠ UGOVŠEK: Zelo ponosen bom na vgrajene izdelke v demonstracijski objekt projekta TIGR4smart, ki bo končan februarja 2019. V njem bodo elementi, ki jih po našem poznavanju na svetovnem trgu še ni bilo.

S čim se trenutno največ ukvarjate?BARBARA ŠUBIC: Trenutno največ pozor-nosti posvečamo novim projektom v Berlinu, izpolniti pa moramo tudi vsa ostala naročila, ki so kar naenkrat napolnila proizvodnjo. To je vsako leto izziv. Prav ponosni pa smo na razvoj oken velikih dimenzij, ki je v finalni fazi. Prototip okna 5,3 metra bo letos avgusta prvič vgrajen v modelni objekt za TIGR4smart. ALEŠ UGOVŠEK: Z razvojem oken ekstre-mnih dimenzij, pametnih oken in oken iz odsluženega lesa.

Kaj pričakujete v prihodnosti, kakšni so vaši cilji in kje vidite izzive?BARBARA ŠUBIC: Na poslovnem področju imamo natančno začrtane cilje in korake, kako priti do njih. Imamo strategijo razvoja in pa strategijo Mizarstva in jima tudi sledimo. To sta pomembna dokumenta, ki usmerjata naše

delo, da ne izgubimo fokusa in da vsi delamo za isti končni cilj.ALEŠ UGOVŠEK: Brez dvoma je moja želja ostati povezan z razvojem in biti širše vpet v razvojno sfero na področju pametnih stavb. Po nekaj letih celostnega ukvarjanja s projekti bi si želel izpeti se iz birokratskega dela, da bi se lahko bolj posvetil razvoju. Birokracija je sicer nujno zlo projektnega dela, ki terja ogromno časa in ni najbolj motivacijska. Izziv pa je, in vedno moramo iskati pravo razmerje med delom in družino, postavitev prioritet in večkrat tudi brzdanje številnih idej in želja.

Sodelujete tudi z zunanjimi institucijami.BARBARA ŠUBIC: Največ sodelujemo s tujimi dobavitelji, ki kar precej krojijo našo usodo izdelkov. Običajno so to velike korporacije, podjetja za okovje, stekla … Omejitve njihovih izdelkov so omejitve naših izdelkov. Včasih bi pri poslovnih partnerjih želeli spremembe, pa je to zaradi naše majhnosti težko doseči. Če se le da, se v takih primerih opremo na lastni razvoj. Drugi parterji so inštituti, univerze, s katerimi imamo skupne projekte. Tako dobi-mo druga znanja, odprejo se nam pogledi v najnovejša dognanja, metode, zato je to delo vedno zanimivo. ALEŠ UGOVŠEK: Sodelujemo s ključnimi visokošolskimi organizacijami in razvojnimi inštituti v Sloveniji. Na takšen način prihaja-mo tudi v kontakt z mladimi, ki jih povabimo k sodelovanju v obliki diplomskih del, praks, delavnic … Zelo dobre povezave imamo tudi s tujimi raziskovalnimi ustanovami, večinoma v Nemčiji.

Poleg službe imate družino. Kako uskla-jujete obveznosti, saj delo v podjetju zahteva svoj čas in energijo?BARBARA ŠUBIC: Imam sina Maja, hčerko Manco in seveda moža Miha. Ni vedno lahko. Večkrat potujem v tujino, zato je precej uskla-jevanja. Sta pa otroka že velika in znata dobro poskrbeti zase, kar mi včasih da občutek, da me ne potrebujeta več toliko. Pa to ne drži. Kakovostno preživljanje časa z njimi nas po-vezuje tudi takrat, ko nismo skupaj. Imam dneve v tednu, ko sem z vsakim posebej in počnemo skupaj to, kar nas v resnici veseli. Z Manco ustvarjava, šivava, z možem kole-sariva, z Majem hodiva v gozd, delava hiške na drevesu in se učiva preživetja v naravi. Sin me je naučil, da se odrasle loči samo v dve skupni – na tiste, ki so pozabili, kako je biti otrok, in na tiste, ki to še znajo biti. Maj pravi, da sem za enkrat še močno v drugi skupini. ALEŠ UGOVŠEK: Res je. To je verjetno najzahtevnejša stvar, še posebej, če so otroci mlajši. Imam tri otroke stare od enega do

šestih let. Kot sem že omenil, sta M Sora in njeno vodstvo izredno naklonjena usklajevanju dela in družine in nikdar nisem imel težav zaradi izostankov z dela zaradi družine. Dru-ga pomembna stvar pa je, da lahko z delom pričnem že ob šestih, kar pomeni, da mi od popoldneva ostane še precej časa, kljub temu da živim v Ljubljani.

Kaj še počnete, ko niste v službi?BARBARA ŠUBIC: Narava je zagotovo moj svet, kjer sem jaz res jaz, kjer najdem pomi-ritev, navdih, sprostitev. Vse, kar je povezano z njo, mi je všeč. Najraje tečem po gozdnih poteh, zjutraj, s prijateljico, ko vse še spi. Vendar mi tudi pohodništvo v višje gore, kolesarstvo ali pa samo plezanje po drevesih in kurjenje ognja pomeni veliko. ALEŠ UGOVŠEK: Kar se da veliko časa preživim z družino, z ženo ob večerih rada pogledava dober film. Poleg službe v M Sori predavam še na visoki šoli v Ljubljani in čez leto dodatno moderiram javne dogodke, kar tudi terja svoj čas. Prosti čas, ki si ga vzamem zase, je namenjen teku, ki je v zadnjih letih zamenjal športno plezanje. To se počasi, počasi spet vrača na seznam. Rad preberem kakšno knjigo, je pa resnica, da mi to uspe zelo redko in je klasično branje knjig zamenjalo poslu-šanje zvočnih knjig (audio books).

Bliža se poletje. Boste šli na dopust in nam zaupate, kako ga nameravate pre-živeti?BARBARA ŠUBIC: Letos gremo z družino z avtodomom na potovanje po Bosni. Točne poti še nimamo, sedaj iščemo točke, ki bi nas zanimale.ALEŠ UGOVŠEK: Prvi dopust je ravnokar za mano. Z družino smo šli na prvo skupno po-tovanje na Škotsko, kmalu pa se odpravljamo še na vsakoletno kampiranje na obalo naših južnih sosedov. Verjetno se bomo s šotorom odpravili še kam po Sloveniji za kakšen dan, potem pa bo čas, ko bomo najstarejšega otroka pospremili v prvi razred.

M Sora pa letos praznuje tudi velik jubilej – 70-letnico. Kot mi je znano, bo slavje avgusta. Boste zraven?BARBARA ŠUBIC: Obvezno. Jaz se dan prej vračam z ECF konference v Beogradu, kjer predstavljamo naša nova znanja iz numeričnih analiz. Že dolgo vemo, kdaj bo praznovanje, tako da na njem res ne smemo manjkati. Je čas za delo in je čas, ko se je potrebno ustaviti in obeležiti lepe trenutke in se jih spominjati. ALEŠ UGOVŠEK: Bom. Imel bom ta privilegij, da bom povezoval program osrednjega dela celodnevnega praznovanja. •


žirovske

Stadion je odprt vsak dan od 7. do 22. ure in je namenjen vsem občanom. Gregor Mlinar

Dela na Selu so v polnem teku, 21. junij 2018. Jožica Kacin

GRADNJA PLOČNIKOV IN UREDITEV CESTE NA SELU V POLNEM TEKU Matija Podobnik,direktor občinske uprave

Začetek priprav na projekt Pločniki Selo sega v leto 2009. Takrat smo na občini z zbiranjem ponudb izbrali izvajalca za pro-jektiranje. Prvi korak je bila izdelava geo-detskega posnetka, priprava idejne zasnove, iskanje projektnih pogojev, usklajevanje s projektoma mostu in kanalizacije.

Na podlagi idejne zasnove smo z lastniki zemljišč vzpostavili kontakt. Usklajevanje projekta je bil dolgotrajen proces, ki smo ga uspešno končali s podpisom predpogodb za odkup zemljišč in z vpisom služnosti za izva-janje projekta. Hvala Selanom za kooperativno sodelovanje! Sledila je priprava naslednjih faz dokumenta-cije in iskanje možnosti za finančno pokritje projekta. Sofinanciranje iz evropskih skladov se je v tem času že počasi zaključevalo, zato projekta na evropske sklade nismo uspeli prijaviti. Nakazovala pa se je druga možnost: da v projekt vključimo Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI). Ključni moment je bil podpis protokola o sodelovanju med Občino Žiri in Ministrstvom za promet. Da se je to zgodilo, gre zahvala delu občinske politike in seveda tudi vztrajnosti občinske uprave. Podpisani protokol je bil osnova, na kateri smo gradili naprej. Vključitev države je med drugim zahtevala tudi dodatne korake (priprava in potrditev

projektne naloge, recenzija projektne doku-mentacije, priprava dokumenta identifikacije investicijskega projekta, projekt zavarovanja prometa, varnostni načrt, načrt ravnanja z gradbenimi odpadki, načrt odvodnjavanja zalednih vod, elaborat voziščne konstrukci-je, geomehanski elaborat itd.). Vse navedeno smo uspešno pripravili in DRSI je projekt vključila v državni proračun. V letu 2017 je DRSI izvedla razpis za izbiro izvajalca. Kot najugodnejši ponudnik je bil izbran Zidgrad iz Idrije s podizvajalci. Naslednji korak je bil podpis sporazuma o sofinanciranju projekta med Občino Žiri in Ministrstvom za infra-strukturo. Ovir za začetek izvajanja del ni bilo več.Dela bodo potekala v treh fazah. Prva se je že začela in obsega območje od mostu preko Zabrežnika do avtobusne postaje, druga ob-sega območje od avtobusne postaje do Frenca, tretja pa izgradnjo mostu preko Zabrežnika

in pločnik od mostu do priključka ceste v Zabrežnik. Ovinek pri Cenetu ni predmet te pogodbe. Se pa Občina Žiri zelo trudi, da bi tudi ta odsek (edino ozko grlo v Poljanski dolini) čimprej dobil zeleno luč.Projekt je dokaj zahteven. Poteka namreč skozi naseljeno območje, nivojske razlike med cestiščem in dvorišči so ponekod dokaj velike, opornih zidov je veliko, zaradi nivojske razlike bo potrebno urejati nekatera dvorišča. Predvidena je tudi ureditev prehodov za pešce, bodoče kanalizacije, vaškega vodovoda, me-teornega odvodnjavanja, javne razsvetljave, ograjne zaščite nižje ležečih dvorišč, ureditev dovozov na regionalno cesto itd. Prav tako naj bi utrdili in asfaltirali celoten odsek cestišča (razen območja avtobusne postaje). Projekt se bo predvidoma izvajal čez poletje in končal v jesenskih mesecih. Urejanje prometa s sema-forjem povzroča nekaj čakanja, vendar ni druge možnosti, zato prosimo za nekaj strpnosti. •

STADION PRED OSNOVNO ŠOLO TUDI URADNO ODPRTGregor Mlinar

V torek, 29. maja 2018, smo odprli nov in so-doben atletski stadion, ki je za naš kraj velika športna in družabna pridobitev in popestritev. Stadion, kjer so tekaška proga, sprint steza in košarkarsko igrišče, preplasteni z umetno gumijasto maso tartan, je eden sodobnejših na Škofjeloškem. V sklopu stadiona sta še rokometno oziroma nogometno igrišče in zunanji fitnes.Dogodek so s pesmijo popestrili člani Mladin-skega pevskega zbora Osnovne šole Žiri, nekaj besed ob pomembni pridobitvi pa sta prisot-nim namenila predsednik sveta Fundacije za šport Aleš Remih in župan mag. Janez Žakelj. •


žirovske

OBNOVLJENA CERKEV SV. MARTINA V PRIČAKOVANJU NOVE MAŠE MARKA MRLAKA Andrej Jemec,

župnik

Nova maša je za vsako župnijo eden od izjemnih dogodkov, ko se farani skupaj veselijo, da se je njihov rojak odločil služiti Bogu in ljudem. Tudi našo žirovsko župnijo je letos doletela ta sreča, zato smo sklenili, da se bomo za to slovesnost dobro pripravili.

V gospodarskem svetu smo se odločili, da do nove maše prebelimo notranjost cerkve. Zad-nje večje beljenje je bilo že leta 1975. Po bolj natančnem pregledu stanja pa se je izkazalo, da bo potrebno postoriti še veliko drugega. V prvem delu sanacije, ki se je pričela 5. fe-bruarja, smo zaradi vlage odstranili spodnji del ometa po vsej cerkvi. Naredili smo tudi potrebno injiciranje proti vlagi ter spodnji del cerkve obnovili s sanirnim ometom. Po stenah smo preuredili električno napeljavo ter napeljavo za ozvočenje in induktivno zanko za slabše slišeče. Na nekaterih mestih smo morali napeljavo položiti v tla, zato smo zača-sno odstranili tudi del keramike. Na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo prestavili stranska oltarja (oziroma kipa Srca Jezusovega in Marije) tja, kjer sta že bila v preteklosti. Ostale kipe svetnikov (ki prvotno niso bili v župnijski cerkvi) smo na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine names-tili na ustrezna mesta v kapelo v župnišču. Vsi stropni in stenski lestenci so bili obnovljeni in smo jih v cerkev vrnili tik pred slove-

snostmi. S tem smo pripravili vse potrebno za drugi del obnove, ki vključuje beljenje sten in obnovo ter oblazinjenje klopi. Poskrbeli smo tudi za obnovo sedišč v prezbiteriju cerkve. V drugem delu smo na novo namestili vsa sve-tila. Postavili smo novo projekcijsko tehniko za sodelovanje pri bogoslužju. Prav tako smo odpravili pomanjkljivosti, zaradi katerih je v cerkvi nastajala vlaga (popravilo strehe, ki je prepuščala vodo, ter sanacija robov kamnitega cokla na zunanji fasadi, ki je prepuščala vodo v notranjost sten). Prvi del obnove smo končali do 11. marca 2018. Drugi del se je pričel 23. aprila in je bil končan 22. junija. Veseli smo, da smo srečno izpeljali vsa obnovitvena dela v cerkvi. Odziv župljanov pri obnovi je bil neverjetno dober. Hvala vsem, ki ste priskočili na po-moč pri fizičnih delih in ki na kakršen koli način podpirate obnovo. Lepo je biti v takšni župniji, ki z roko v roki in z vnemo dela v korist skupnosti.Naša župnijska cerkev sv. Martina v notran-josti zopet dobiva tako lepo podobo, kot jo je

imela ob posvetitvi leta 1912. Tega se skupaj veselimo. Blagoslov vseh obnovitvenih del bo opravil naš novomašnik Marko Mrlak v soboto, 7. julija, ob 19. uri.Vse občane vabim na dogodke v čast novomaš-nika Marka Mrlaka. Slovesnost mašniškega posvečenja bo v petek, 29. junija, ob 9. uri v ljubljanski stolnici. Mašniško posvečenje bo prejel po rokah ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta. Na posvečenje bodo iz naše župnije odpeljali posebni avtobusi, zato se nam pridružite.Sprejem novomašnika v domači župniji bo v soboto, 7. julija, ob 19. uri pred župnijsko cerkvijo. Prav tako pa ste na ta dan ob 21.30 vabljeni na podoknico novomašniku pred župnijski dom. Slovesnost nove maše bo v nedeljo, 8. julija, ob 14. uri v župnijski cerkvi sv. Martina. Po slovesnosti bo pred cerkvijo družabno srečanje in pogostitev za vse navzoče. Povabljeni vsi ljudje dobre volje, da se skupaj veselimo!Naj bo obnova župnijske cerkve še en kamen-ček v mozaiku ljudi naše Žirovske kotline, ki nas povezuje. •

Obnova cerkve se je pričela februarja, dela so se končala junija 2018. Viljem Eržen

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT – SPREMEMBA ŠT. 3

Andrej Poljanšek

Občina Žiri vodi postopek spremembe občinskega prostorskega načrta. Obravnavamo vloge, ki so na Občino Žiri prispele do 1. maja 2017. Še vedno čakamo na bistvene dokumente: prvi mnenji Ministrstva za okolje in prostor (Direkcije za vode ter Direktorata za prostor) in prvo mnenje Ministrstva za kmetijstvo, ki se bo opredelilo do vseh posegov na kmetijska zemljišča in bo odločilno za posamezne spremembe namembnosti. O nadaljnjih aktivnostih boste pravočasno obveščeni v Žirovskih stopinjah. •


žirovske

NOVA UREDBA O RAZVRŠČANJU OBJEKTOV

Andrej Poljanšek

V sklopu podzakonskih aktov, ki jih pred-pisuje nov Gradbeni zakon (Ur. l. RS, št. 61/17), je Vlada RS je sprejela novo uredbo (Ur. l. RS, št. 37/18), ki določa podrobnejša merila za razvrščanje objektov. Tako kot doslej so opredeljeni enostavni objekti, za katere pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna, nezahtevni objekti, za katere je potrebno pridobiti enostavno gradbeno dovoljenje (vložitev vloge na upravno enoto s priloženo skico brez projektne dokumen-tacije), manj zahtevni in zahtevni objekti (obvezno gradbeno dovoljenje).

ENOSTAVNI, NEZAHTEVNI IN MANJ ZAH-TEVNI OBJEKTIPodrobnejšo razdelitev lahko pridobite na spletu, pomembnejši poudarki pa so:• Garaže do 20 m2 površine so enostaven

objekt, do 50 m2 pa nezahteven.• Enostanovanjske stavbe do 25 m2 povr-

šine so nezahteven objekt, večje so manj zahteven.

• Stavbe za rejo živali do 20 m2 površine so enostaven objekt, do 100 m2 nezahteven, večje so manj zahteven objekt.

• Kozolci do 40 m2 površine so enostaven objekt, do 150 m2 pa nezahteven.

• Strojne lope do 40 m2 površine so enosta-ven objekt, do 150 m2 pa nezahteven.

• Čistilne naprave do 50 PE so enostaven objekt, do 200 PE pa nezahteven.

• Nadstrešnice do 20 m2 površine so enosta-ven objekt, do 50 m2 pa nezahteven.

• Grajeni prostori na drevesu do 5 m2 površine so enostaven objekt, do 25 m2 pa nezahteven.

• Bazeni za kopanje do 60 m3 volumna so enostaven objekt, do 100 m3 pa nezahteven.

• Ograje do višine 2,2 m so enostaven objekt, do 3,5 m pa nezahteven.

• Oporni zidovi do višine 1 m so enostaven objekt, do 3 m pa nezahteven.

Seveda pa mora biti gradnja objektov skladna z namensko rabo prostora, kot jo določa Občinski prostorski načrt Občine Žiri. Podatek o namen-ski rabi in dovoljenih objektih na posamezni parceli pa pridobite z lokacijsko informacijo, ki jo na podlagi vloge izda Očina Žiri.Na novo so definirana tudi vzdrževalna dela na objektih, ki se lahko izvajajo brez upravnih dovoljenj.

VZDRŽEVANJE OBJEKTA – VRSTA DOVO-LJENIH DEL Dela v objektuSem med drugim spada: pleskanje, popravilo ali zamenjava ometov in poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, ▶

20 LET MOTO ZBOROV SAIRACHDarjan Kacin

Vsako leto drugi vikend v juniju v Žiri prihru-mi množica motoristov od blizu in daleč. Zaslugo za to nosi moto klub z nemškim imenom Sairach – tako so se pred več kot sedemsto leti imenovale Žiri. Klub je letos že dvajsetič organiziral enega največjih moto zborov v Sloveniji. Ob tej priložnosti smo pogovarjali z ustanovnim članom in bivšim predsednikom kluba Vinkom Mohorčičem, bolj poznanim pod vzdevkom Vine.

Prvi zametki moto kluba, takrat se je imenoval Moto klub Žiri, neuradno tudi Roling Bones, segajo v leto 1995. Dve leti kasneje so ustanovili Sairach, ki je na začetku štel petnajst članov, danes jih je sedeminštirideset. Prvi zbor (leta 1997) so ustanovitelji financirali sami, priredili pa so ga pod vojaškimi šotori na začetku Pusto-tnika. Vine se spominja, da je takrat deževalo in da tradicija ostaja, saj v dvajsetih letih skoraj ni bilo moto zbora, ko ne bi padlo vsaj nekaj ka-pelj dežja. Tudi drugi zbor je minil v znamenju nakopičenega blata, le da tokrat že pod velikim šotorom. „Pomagale niso niti deske, niti seno,“ pripoveduje Vine, zato sta voda in blato postala zaščitni znak in zanimivost za obiskovalce. Poleg blata je po zgledu tujih moto zborov žirovski poznan tudi po striptizu, »bajkerskih« igrah in številnih glasbenih skupinah iz Slovenije in tujine.Usmeritev kluba je, da se vanj lahko vključijo občani Žirov in okolice, fantje pa so, iz na za-četku povsem moškega kluba, z veseljem sprejeli medse tudi motoristke. Danes dekleta dejavno

sodelujejo pri dokaj zahtevni organizaciji in realizaciji prireditve, ki jo člani v celoti izvedejo sami. V zadnjih letih so vodstvo pomladili in Vine upa, da bodo fantje in dekleta ob pomoči starejših z novo energijo klub in moto zbor dobro vodili naprej. Kot še doda, je veliko od-visno tudi od lokalne podpore, upravnih enot in politike.Najboljši čas za moto zbore so bila leta pred gospodarsko krizo 2008, ko se je na takem srečanju zbralo tudi do šest tisoč obiskovalcev. V naslednjih letih se je trend obiskovanja tovrstnih prireditev spremenil in danes se v Žireh zbere okrog dva tisoč motoristov. Kot pravi Vine, se je k nam pripeljala že skoraj »cela« Evropa. »Letos je bilo spet veliko Francozov, Belgijcev, Nemcev, Italijanov, Hrvatov in Avstrijcev, v preteklosti pa smo gostili tudi kolege iz Anglije, Latvije, Litve, Poljske, Češke, Srbije, Španije in še bil lahko naštevali. Enkrat nas je obiskal celo motorist iz Venezuele, ki se je peljal skozi Slovenijo in se spotoma ustavil še v Žireh.« V dvajsetih letih prirejanja moto zborov se je zgodilo veliko za-nimivega. Bili so veseli in žalostni trenutki in Vine se dobro spominja prigode izpred nekaj let, ko je vihar odnesel in uničil oder za nastopajoče.

Ali pa dogodka, ko so jim iz šupe ukradli kuhi-njo iz rostfreja, težko okrog dve toni. »Cerada prerezana, deske potrgane; eden je vse odpeljal – najbrž s kamionom,« pove Vine, ki doda, da klub skrbno ravna z zbranimi sredstvi. Določen del denarja namenijo izključno za pokrivanje stroškov moto zbora. Tudi s pomočjo občine, ki jim je na Ledinici dala v najem zemljo, jim je uspelo postaviti klubsko hišo, kjer se družijo, v njej pa lahko sprejmejo tudi druge motoristične prijatelje, ki lahko tam tudi prespijo.Moto zbor Sairach je lepa mednarodna turistič-na promocija kraja. Vine pravi, da tujci iz Žirov odhajajo z izredno lepimi vtisi: »Španci, ki so bili tukaj pred dvema letoma, so bili tako očarani nad zeleno pokrajino, da so se želeli kar preseliti. Pred kakimi desetimi leti so nas obiskali tudi Portugalci, ki so si Žiri nato izbrali za izhodiščno točko za raziskovanje celotne Slovenije.« Prav moto zbori Sairach so bile prve prireditve na Pustotniku. Kasneje je to področje uredila občina in Vine je zadovoljen, da imajo Žiri tak večnamenski prireditveni prostor. „Pustotnik ima lahko lepo prihodnost, sem bi lahko pre-selili še več prireditev,“ je prepričan nekdanji predsednik Sairacha. •

Arhiv motoklub Sairach


žirovske

suhomontažna dela in izvedba ali odstranitev lahkih nenosilnih sten.

Dela na ovoju objekta in zasteklitveSem med drugim spada: prenova fasade, zuna-njega stavbnega pohištva in strešne kritine na način, da se s posegi bistveno ne odstopa od originalne zasnove objekta. Sem spadajo tudi vgradnja strešnih oken in izvedba frčad med nosilnimi konstrukcijskimi elementi, zasteklitev lož, balkonov in zunanjih stopnišč, namestitev senčil, nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom površine do 4 m2.

Inštalacijska vzdrževalna delaSem med drugim spada: popravilo ali zame-njava električnih in telekomunikacijskih vodov in napeljav, strelovodne zaščite ter vodovoda, kanalizacije, strojne opreme in dimovodnih naprav, popravilo ali zamenjava priključkov.

Namestitev naprav in inštalacij v, na in ob objektu

Sem med drugim spada: namestitev novih naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo, tudi za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Sem med drugim spada tudi namestitev novih električnih in tele-komunikacijskih napeljav in strelovodne zaščite ter vodovoda, kanalizacije in strojne opreme za delovanje objekta, namestitev dimniških tuljav.

Dela v zvezi z vzdrževanjem odprtih površin ob objektuSem med drugim spada: izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, za ureditev dvorišča in vrta, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. zapornice ter nakladalne rampe, klanči-ne, dostopi in druge ureditve za dostop in za neovirano rabo objekta.

Manjša dela na konstrukcijskih elementih objektaSem med drugim spada: vzdrževanje nosilnih

RAZSTAVA SODOBNO ČEVLJARSTVO – AK ALOJZ KARNER Kati Sekirnik,center DUO

Od 5. junija do 6. julija 2018 v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka na Mestnem trgu 34 v Škofji Loki gostuje razstava, ki pripoveduje zgodbo bogate čevljarske tradicije na Ži-rovskem, hkrati pa to obrt umešča v sodobni čas ter opozarja na pomen kakovosti ročne izdelave in trajnostne rabe tako izdelane obutve.

Čevelj že dolgo ne predstavlja le zaščite stopal in nog, ampak je s stalnimi izboljšavami in razvojem postal veliko več. Izdelava čevljev je poligon raziskovanja, ustvarjanja in uporabe različnih naravnih ter umetnih materialov. V estetskem smislu je postala del mode in modnih trendov. Je del svetovne masovne produkcije in industrije, obenem pa ostaja polje bogatega znanja prednikov in poglobljene ročne izdelave, ki se posebej posveča vsakemu paru nog in čevlju. Čevljarska obrt na Škofjeloškem je poznana že od 15. stoletja, ko je bil leta 1457 v Škofji Loki ustanovljen čevljarski ceh. Ločeno od škofje-loške čevljarske cehovske tradicije pa se je ta obrt razvijala tudi v Žireh. Tam se je močno razmahnila v 18. in 19. stoletju, ko so se začele posamezne čevljarske delavnice združevati v zadruge. Iz njih je kasneje nastala Tovarna

čevljev Žiri, ki se od leta 1951 imenuje Alpina. Tam je bil zaposlen čevljar Alojz Karner. Po-leg redne zaposlitve je v svoji domači delavnici izdeloval unikatne, po meri narejene čevlje. Bil je poznavalec krojev in mojster izdelave čevljev v tradicionalnih tehnikah. Z bogatim znanjem je navdušil vnuka Aleša Kacina, arhitekta, oblikovalca in ustanovitelja čevljarske delavnice AK Alojz Karner. V njej dela z dvema sodelavcema: Francem Kranjcem in Nino Rojc. Franc je upokojeni čevljarski mojster in tehnolog. V Alpini je bil vezni člen med snovanjem in proizvodnjo obutve. Je eden redkih čevljarjev v Sloveniji, ki še ob-vlada celotne postopke tradicionalne izdelave čevljev in skrbi, da se znanje o čevljarstvu prenaša in ohranja. Zaradi svoje preciznosti in poglobljenega razumevanja čevljarstva je vzor in spoštovan mentor delavnice AK Alojz Karner. Ženski del delavnice pa predstavlja Nina Rojc. Je arhitektka, ki deluje na področ-jih oblikovanja, scenografije, notranje opreme in oblikovanja usnja. Odkar pomni, si je želela postati čevljarka. Šele pred leti, ko je med obi-

skom opazila njegov čevljarski stol, je od tete izvedela, da je bil tudi njen pradedek čevljar.V delavnici AK Alojz Karner je vsak par čev-ljev narejen posebej za izbranega naročnika. Zgoraj omenjeni avtorji na razstavi prikazujejo celoten proces ročne izdelave čevljev v treh tradicionalnih tehnikah in po meri izdelan par. Ta je nastal po vzoru visokih štefletnih čevljev, ki jih je nosil arhitekt Jože Plečnik. Original hrani Plečnikova hiša v Ljubljani, v času razstave pa so na ogled v Duo centru. Replika čevljev je bila izdelana za enega naj-boljših sodobnih slovenskih arhitektov, pre-jemnika več Plečnikovih odličij Blaža Budjo. Razstava, ki neposredno povezuje preteklost in sedanjost, sega tudi v prihodnost. Opo-zarja na pomemben oseben prenos znanj od mojstra mentorja na učence. Pridobljeno znanje se nadgrajuje in plemeniti z izkušnjami, pridobljenimi z neštetimi urami v čevljarski delavnici. Razstavo si lahko ogledate do 6. julija 2018, čevljarsko delavnico AK Alojz Karner pa obiščite na Bedrihu 27 v Žireh. •

Razstavo AK Alojz Karner v Rokodelskem centru DUO v Škofji Loki si lahko ogledate do 6. julija 2018. Petra Plestenjak Podlogar

konstrukcijskih elementov, zamenjava dotra-janih posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijski-mi elementi, in manjši inštalacijski preboji konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo občutno njihove nosilnosti.

Druga vzdrževalna dela na gradbenih inženirskih objektih in drugi gradbeni posegiSem med drugim spada: vzdrževanje in po-pravilo konstrukcijskih elementov, zamenjava posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi, vzdrževanje drugih delov objekta in njegove izboljšave.

Investitor mora zagotoviti, da vzdrževalna dela niso v nasprotju s prostorskimizvedbenim aktom, gradbenimi in drugimi predpisi ter pridobiti mnenja oziromasoglasja in druga dovoljenja, če je to določeno z drugimi predpisi. •


žirovske

ŽIROVSKE STOPINJE POMEMBEN VIR INFORMACIJ Barbara Peternel,OŠ Žiri

Raziskovalna naloga učenca osmega ra-zreda žirovske osnovne šole Nejca Šubica na devetintridesetih straneh odgovarja na vprašanji, katere vire uporabljajo občani naše občine za pridobivanje informacij o delu in življenju v njej ter kakšna je vloga občinskega časopisa Žirovske stopinje.

V ta namen je raziskovalec oblikoval vpra-šalnik, ki je obsegal pet strani. Razdelil ga je petinsedemdesetim naključnim učencem, ki so vprašalnik odnesli staršem. Vrnjenih je dobil šestdeset anket. Opravil je tudi intervju z županom občine mag. Janezom Žakljem in urednico glasila Jožico Kacin.

CILJ NALOGECilj raziskovalne naloge je bil osvetliti komuni-kacijo med Občino Žiri in občani Žirov. Imamo različne vire informacij, predvsem sodobne tehnologije, raziskovalca pa je še posebno za-nimalo, kako pomembne so za občane ustne govorice oziroma koliko jim zaupajo.S pomočjo zastavljenih vprašanj je pridobil že-lene informacije in nekatere zanimive rezultate.

NAJVEČ AKTUALNIH INFORMACIJ V ŽI-ROVSKIH STOPINJAH IN LOŠKEM GLASUObčani največ aktualnih informacij o dogajanju v občini dobijo z branjem občinskega glasila Žirovske stopinje ter glasila občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Žiri – Loški glas. Sledi poslušanje lokalnega Radia Sora, novice izvedo tudi iz govoric, malo pa iz elek-tronskih medijev, kot sta spletna in Facebook stran občine. Zanimiv je tudi podatek, da se zelo malo občanov udeležuje javnih razprav, ki jih na občini organizirajo z namenom, da lahko občani aktivno sodelujejo pri načrtovanju dela in življenja v kraju in podajo predloge za izboljšanje.

SPLETNA STRAN OBČINE Rezultati raziskave kažejo, da občani spletno stran obiskujejo le nekajkrat letno, kar je zelo presenetljivo, saj živimo v moderni dobi in je stran dostopna občanom vse dni v letu. Noben občan je ne obišče vsak dan; dobrih dvanajst odstotkov občanov jo obišče enkrat tedensko. Več kot polovica anketirancev pogleda spletno stran nekajkrat na leto. Petintrideset odstotkov vprašanih si ogleda spletno stran enkrat ali dvakrat mesečno. Najpogosteje si ogledajo no-vice in obvestila, prihajajoče dogodke, koledar dogodkov ter vsebine za občane.

BREZPLAČNA OBVESTILA PREKO SMS ALI SPLETA Občina za boljše informiranje občanov o ak-tualnih dogodkih v občini ponuja brezplačna obvestila, ki jih naročniki lahko prejmejo po SMS-jih ali e-pošti. Izkazalo se je, da zelo malo anketiranih občanov uporablja ponujeni možnosti.

USTNI VIRI Obstajajo tudi ustni viri, ki pa niso najbolj zanesljivi. Mnogokrat prenašalci kaj pomešajo, pozabijo ali dodajo kaj, kar sploh ne drži. Zelo malo občanov popolnoma zaupa govoricam, velik pa je delež tistih, ki govoricam zaupajo le včasih. Slaba petina anketirancev govoricam ne zaupa.

OBČINSKO GLASILO PRELISTA OSEMDE-SET ODSTOTKOV VPRAŠANIH OBČANOV Vsako gospodinjstvo vsak drugi mesec prejme brezplačni izvod občinskega glasila. Občinsko glasilo Žirovske stopinje vedno prelista velik delež občanov, zanemarljiv pa je delež tistih, ki ga niti pregledajo ne. Torej glasilo služi svojemu namenu.Večina je zelo zadovoljna z vsebino glasila. Manj-ši je delež tistih, katerim so bolj všeč le določene vsebine oziroma nekatere pogrešajo. Nihče pa se ni odločil za odgovor, da mu vsebina ni všeč.

VSEBINE, KI JIH OBČANI POGREŠAJO V GLASILU Križanke in uganke. Več novic. Napoved-nik dogodkov. Osmrtnice domačinov. Kino napovednik. Predstavitve žirovskih društev. Predstavitve znanih občanov.

GRAFIČNA PODOBANekateri anketiranci niso zadovoljni z grafično podobo glasila. Uvedli bi naslove rubrik zaradi boljše preglednosti. Večje črke. Bolj barvno. Lepši videz.

POMEN POZNAVANJA LOKALNIH NOVIC Večina meni, da je poznavanje lokalnih novic pomembno ali celo zelo pomembno. Trinajstim odstotkom pa slednje ne pomeni nič, zato jih informacije verjetno tudi ne zanimajo.

PREDLOGI ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE V OBČINIHitrejši internet na podeželju. Osvetlitev ulic. Optični internet v Starih Žireh. Prenova asfalta na Sejmiški ulici. Nov in večji prostor za čipkar-sko šolo. Kulturni dom – za prireditve, glasbeno šolo, kulturna društva. Asfaltiranje stranskih dovoznih cest. Razsvetljava ob Sori na Ledini-ci – veliko tekačev. Cesta v industrijsko cono. Plavalni bazen. Dom za starejše občane. Igrišče za rolkanje. Obnova središča Žirov. Pločniki na Selu. Krožno križišče pri Ambasadi v centru. Obvoznica. Obnova občinske stavbe. Kamp. Trgovski center. Rušenje starih hiš ob glavni cesti. Kolesarska pot od Račeve do Poljanske doline. Dom za mladino. Ureditev glavne ceste.

POHVALE Pohvale za nogometno igrišče. Odlična cesta v centru Žirov. Ureditev Javornikove grape. Pohvala za kopališče. Pohvala za obnovo trim steze. Pohvala vsem.

GRAJE Naj pogledajo druge občine, npr. Gorenjo vas, Železnike, saj se tam vsaj nekaj dogaja in tudi napredujejo. Občina zelo slabo obvešča, kdaj bodo ceste, npr. zaradi gradnje, zaprte. Želeli bi več pridobljenih sredstev iz EU, več uspehov na razpisih. Da bi se občina in njena okolica hitreje razvijali in uredili.

INTERVJU Z ŽUPANOMMAG. JANEZOM ŽAKLJEM Med drugim je povedal, da je pri informacijah najpomembnejše, da so resnične, preverjene, zanesljive. V današnjem času je velik problem odnos do resnice. Ta je postala preveč relativna, ▶

Vir informacij, ki jih občani uporabljajo za pridobivanje aktualnih novic o dogajanju v Občini Žiri. Graf je iz raziskovalne naloge, str. 8.


žirovske

Nejc Šubic, 8. razred OŠ Žiri. Jožica Kacin

prava resnica je le ena. Zaradi določenih namenov zato postaja kar navada, ki nam jo omogoča svetovni splet, da smo vsi postali avtorji različnih informacij. Pri tem pa številni zavestno ali nezavestno izkrivljajo resnico ali pa se brez pravega poznavanja stvari postavijo na eno od strani. Praviloma nas premalo zanima, koliko škode lahko naredimo pri tem.

INTERVJU Z UREDNICO STOPINJJOŽICO KACIN Želja urednice in uredniškega odbora je izdajati še bolj kakovostno glasilo, tako glede skrbi za knjižni jezik kot za oblikovanje, različne zvrsti pisanja ter še bolj različne teme. Več prostora bi morali posvetiti dogajanju in projektom v ob-

NEJC ŠUBIC – AVTOR RAZISKOVALNE NALOGE KAKO DO INFORMACIJ Barbara Peternel,OŠ Žiri

Poučevanje uporabe znanja je tudi uvajanje mladih v znanost in s tem popularizacija znanosti in tehnike ter spodbujanje mladih k poglabljanju znanja, inovativnosti, ustvar-jalnosti in raziskovalni dejavnosti. Ustvarjalnost se izraža v raziskovalnem delu učencev, ki je nadgradnja običajnega pouka in tudi najvišja oblika znanja učencev. Razi-skovalna naloga pomeni vrh raziskovalnega učenja.

Nejc Šubic je učenec osmega razreda osnovne šole, ki poleg vsega, kar zanima mlade, raz-mišlja tudi o tem, kako pomembno je, da so občani seznanjeni z dogajanjem okrog sebe. Hotel si je nabrati izkušnje v raziskovalnem delu. Nalogo Kako do informacij je, tako kot njegovi sovrstniki, ki so se odločili za izdelavo nalog, najprej predstavil pred strogo komisijo v žirovski osnovni šoli, nato pa še na tekmovanju v Naklem, kjer je v svoji kategoriji zasedel prvo mesto.

Zakaj si se odločil za raziskovalno nalogo in zakaj za raziskovanje o informiranju v občini? Za izdelavo raziskovalne naloge sem se odločil, da si pridobim izkušnje s področja raziskoval-nega dela. Pobudo za začetek raziskovanja je dal župan Občine Žiri mag. Janez Žakelj. To področje me zelo veseli, saj sem tudi jaz občan tega prelepega mesta (Žirov) in me stvari, ki so predstavljene v raziskovalni nalogi, zares zanimajo.

S kakšnimi izzivi si se spopadal ob raziskavi, kaj je bilo najtežje in kako si zadovoljen z narejenim oziroma z ugo-tovitvami?Največ težav sem imel pri oblikovanju razisko-valne naloge, saj sem jo delal prvič. Za izdelavo naloge si moramo vzeti zelo veliko časa. Mislim, da sem za to, da je bila raziskovana naloga kon-čana, opravil kar nekaj »šihtov«. Veliko težav mi je povzročalo tudi računalniško oblikovanje. Narediti je bilo treba kar nekaj grafov in napi-sati ogromno strani. Pri tem ne smem pozabiti na pomoč mojih mentoric Barbare Peternel in Andreje Bogataj, ki sta me usmerjali in mi pomagali pri nastajanju naloge. Hvaležen sem tudi očetu Eriku Šubicu, ki me je spodbujal in mi dajal koristne nasvete, ter mami Jolandi Šubic in dedu Jožetu Šubicu, ki sta me prav tako podpirala. Z raziskovalno nalogo sem zares zadovoljen. Ob pripravi naloge sem spoznal veliko novega. Nekatere ugotovitve so bile pričakovane, nekatere pa so me zelo presenetile.

Kaj te je presenetilo?Zelo me je presenetila ugotovitev, da se nekateri občani sploh ne zanimajo za aktualne novice v občini. Delno tudi to, da številni sploh ne vedo, kje bi lahko našli več informacij. Za mene osebno najbolj presenetljiva ugotovitev je bila, da občani zelo malo zaupajo govoricam.

Si zadovoljen s predstavitvijo naloge in ocenjevanjem, tako v osnovni šoli kot na tekmovanju? S predstavitvijo naloge sem zelo zadovoljen. Mislim, da sem delo kar dobro opravil. Na tekmovanju, ki je bilo v Biotehniškem centru Naklo, sem osvojil vse točke in bil prvi v svoji kategoriji.

Kakšen je tvoj pogled na Stopinje? Jih prebiraš, so ti všeč, kaj bi spremenil, kaj dodal, odvzel, naredil drugače? Stopinje berem redno in so mi zelo všeč. Jaz bi dodal križanke ali kaj podobnega. Odvzel pa ne bi ničesar.

Kako ocenjuješ Stopinje, ali se tvoje osebno mišljenje sklada s tistim, kar si ugotovil v raziskavi?Žirovske stopinje ocenjujem z najvišjo oceno, saj so narejene zelo dobro. Moje mišljenje se sklada z ugotovitvami, saj smo anketiranci in jaz enakega mnenja v vseh stvareh, katere so bile zastavljene v raziskovalni nalogi.

Kakšen poklic si boš izbral?V prihodnosti se nameravam zaposliti v lesni industriji, če pa mi bo znanje dopuščalo, pa celo v letalski industriji. •

čini ter bolj prisluhniti občanom, ki opozarjajo na določene pomanjkljivosti, ki bi se jih dalo z malo truda rešiti in odpraviti. Želja je tudi, da bi še več govorili o občanih, na videz čisto preprostih ljudeh, ki imajo številne darove, za katere je prav, da bi izvedeli tudi drugi. »Želimo in pričakujemo večjo iniciativo občanov, saj bomo le tako prišli do informacij in do tega, da bomo govorili in pisali o sosedih, prijateljih, znancih, ki so med nami in si zaslužijo našo pozornost. Zato smo zelo hvaležni za namige oziroma telefonske klice, s katerimi nas občani seznanijo z dosežki in dogodki v naši okolici.«

ZAKLJUČEK Raziskovalna naloga se konča z mislijo, da se

Žirovci zanimajo za dogajanje v občini in ga poskušajo soustvarjati ter znajo dobre ideje, zamisli in projekte tudi pohvaliti. Naj tako tudi ostane.Sporazumevanje oziroma komunikacija je potrebna ljudem za preživetje. Tako je bilo v preteklosti, je v sedanjosti in bo tudi v prihodnosti. Način sporazumevanja pa se spreminja. V preteklosti so poznali osebno komunikacijo, kasneje še pisno, v sedanjem času s pomočjo razvoja sodobne tehnologije pa še sporazu-mevanje po medmrežju.

V celoti si raziskovalno nalogo lahko ogledate na spletni strani Osnovne šole Žiri. •


žirovske

»Kaj lahko storimo posamezniki za večjo varnost v cestnem prometu in kako nam pri tem pomaga država?« so se spraševali udeleženci posveta. Jožica Kacin

KAKO ZAGOTOVITI VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU?

Jožica Kacin

5. junija 2018 je bila v Taverni Petra na Hotavljah okrogla miza o varnosti v cestnem prometu. Srečanje je organizirala Zveza šoferjev in avtomehanikov Žiri (ZŠAM), katere aktivnosti so med drugim posvečene zagotavljanju in osveščanju o varni udeležbi v prometu.

Ključne točke okrogle mize so bile poglobitev sodelovanja z Javno agencijo republike Slove-nije za varnost prometa (AVP), povezovanje med sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) in občinami, poglobljena skrb za najranljivejše udeležence v prometu (pešci, kolesarji, otroci in starejši). Kot izziv so si zastavili vprašanji, ali lahko z zakon-skimi predpisi vplivamo na boljšo varnost v prometu ter ali obstaja možnost, da vzgoja in izobraževanje v cestnem prometu ter pozna-vanje predpisov s tega področja postanejo del šolskega učnega načrta.

Predsednik ZŠAM Žiri Marijan Dolenec je povedal, da ZŠAM Žiri sodeluje z različnimi institucijami, ki se zavzemajo za varnost v cestnem prometu. Tako skupaj s SPV občin Žiri in Gorenja vas - Poljane organizirajo aktivnosti, kot sta Pešbus in Prometna kača, s katerimi učence spodbujajo, da hodijo v šolo peš. V akciji Bodi viden, bodi previden mimoidočim razdeljujejo odsevna telesa ter občane opozarjajo na njihov pomen in pravil-no uporabo. S pomočjo SPV in sponzorjev so z odsevnimi brezrokavniki opremili vzgojiteljice v vrtcih, ki spremljajo skupine otrok po ob-činskih in javnih površinah. Žal ugotavljajo, da vse ne spoštujejo danih priporočil, češ da

jim takega oblačila predpisi ne nalagajo.Mag. Igor Velov je najprej predstavil delo AVP, ki je bila ustanovljena leta 2010 in je osrednja institucija za varnost prometa v državi. Njeno poslanstvo je prizadevanje za zmanjšanje prometnih nesreč. Poudaril je velik pomen lokalnih skupnosti in vsakega posameznika, ki s svojim zgledom in odnosom lahko največ prispeva k doseganju skupnega cilja. Spomnil je na nekatere akcije agencije, kot so projekt Pasovček (spodbuja pravilno uporabo otroških sedežev in varnostnih pasov pri otrocih in odraslih), vozniški izpiti, načrti varnih poti v šolo, delavnice, izobraževanja …

Prizadevanja so že rodila sadove, saj analize kažejo, da število vozil v Sloveniji stalno na-rašča, statistika ugotavlja tudi več prevoženih kilometrov, prometnih nesreč s smrtnim iz-idom pa je na srečo vse manj. Opažajo tudi, da mladi bolj spoštujejo prometne predpise in ne vozijo pod vplivom alkohola.

Komandir Policijske postaje Škofja Loka Sašo Eniko je povedal, da na območju policijske postaje stalno preverjajo alkoholiziranost voz-nikov. V letu 2017 so opravili 4618 preizkusov in pri kar 190 voznikih ugotovili prisotnost alkohola. Zaskrbljujoče je tudi, da je v takem nedovoljenem stanju kar štirinajst odstotkov udeležencev v prometnih nesrečah.

Na območju Policijske po-staje Škofja Loka so v letu

2017 obravnavali 283 prome-tnih nesreč. 72 se jih končalo s telesnimi poškodbami, 210 z materialno škodo, 1 je bila s smrtnim izidom. Vzroki za nesreče so: nepravilna stran ali smer vožnje, nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti, nepri-lagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja.

Policija svoje sile usmerja v represijo, veliko pozornosti pa posvečajo preventivi. Pri delu uspešno sodelujejo z lokalnimi inštitucijami, kot so SPV, šole, inšpektorati in druge, ki skrbijo za varnost prebivalcev.

Pomočnik komandirja Policijske postaje Šk. Loka Aleš Demšar je poudaril predvsem skrb za najmlajše udeležence v prometu in omenil, da so se policisti osredotočili na prevoze otrok z rednimi šolskimi linijami, saj so ugotovili, da je pri tem kar nekaj težav. Ugotavlja tudi, da otroci sprva lepo upoštevajo pravila in si nadenejo ustrezno opremo pri opravljanju kolesarskih izpitov ter septembra, ko začenjajo šolo, kasneje pa na čelade in podobno nekoliko pozabijo.

Župan Občine Žiri mag. Janez Žakelj je pohvalil dobro delo občinskega SPV, ZŠAM, medobčinskega inšpektorata in policije, kar se kaže tudi v bolj zmerni vožnji po občinskih cestah, opažajo pa se tudi drugi pozitivni premiki. Občina v zadnjem času kar nekaj aktivnosti posveča boljši prometni ureditvi. Izdelali so prometno strategijo (sprejeta je bila na junijski seji občinskega sveta) ter izvajajo druge aktivnosti, kot so pred časom zgrajen odsek kolesarke poti, dodatna javna razsvetljava, trenutno potekajo tudi dela za ureditev ceste in pločnikov na Selu. Spomnil je tudi na sporazum o izgradnji kolesarskih poti, ki so ga januarja 2018 z ministrstvom za infrastrukturo podpisale vse štiri občine škofjeloškega območja. S tem se pripravlja teren za morebitno prijavo na katerega od razpisov za financiranje.

Udeleženci so opozorili, da smo pri kolesar-skih poteh v velikem zaostanku pred drža-vami Evropske unije in drugimi. Od otrok in odraslih lahko pričakujemo, da bodo več uporabljali kolo kot ekološko in trajnostno prevozno sredstvo le, če bodo zagotovljeni pogoji za varno vožnjo, kar so ob slabih cestah lahko le urejene kolesarke poti. ▶


žirovske

V razpravo so se vključili tudi ravnateljica Osnovne šole Poljane Metka Debeljak, ravna-telj Osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas Izidor Seljak in pomočnica Jana Rojc, ki so podali svoja opažanja in prometno ureditev v okviru šol.

Delo SPV sta predstavili tudi predsednici SPV Žiri Mateja Velkavrh in podpredsednica SPV Gorenja vas - Poljane Barbara Bogataj.

Razmislek o vprašanju, ali lahko z zakonskimi predpisi vplivamo na boljšo varnost, sta še dodatno vzpodbudila vsakodnevna udeleženca v cestnem prometu, šofer avtobusa in prevo-znik. Oba sta menila, da so nekateri predpisi premalo dodelani in da je zaradi njih varnost večkrat ogrožena. »Če pride do nesreče, bom

sam odgovarjal za vse posledice, zato morata država in lokalna skupnost poskrbeti, da so tudi izvajalcem prevoznih storitev zagotovljeni ustrezni pogoji za opravljanje dejavnosti (npr. urejene avtobusne postaje za vstop in izstop),« je spomnil eden izmed šolskih prevoznikov. Slišati je bilo tudi mnenja, da so predpisane kazni potrebne in vzgojne, graditi pa je pot-rebno na zavedanju, da prometnih predpisov ne spoštujemo zaradi policije, temveč zato, da ne ogrožamo sebe in drugih. Vzgoja v cestnem prometu se začne v vrtcu in nadaljuje skozi šolanje. Pri tem imajo prvo in najpomembnej-šo vlogo starši, sledijo šola z učitelji in drugi.

Mag. Igor Velov je pozval vse udeležence v prometu, da agencijo opozorijo, če opazijo nepravilnosti in odstopanja v zadevah, ki so

v njeni pristojnosti, in navedel primer dobre prakse, ko se je na pobudo lokalne skupnosti uredil cestni odsek, kar je bistveno izboljšalo varnost na tem območju.

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da vzgoja in izobraževanje v prometu in poznavanje cestnoprometnih predpisov postanejo del šolskega učnega načrta, pa je direktor agencije povedal, da se zavzema, da bi vzgojo v cestnem prometu vključili v obstoječe predmete in iz-birne vsebine. Mag. Igor Velov je prepričan, da je to prava pot, in poudaril, da je vzgoja zelo pomembna, pretirano omejevanje otrok kot samostojnih udeležencev v prometu pa ne-smiselno, saj mora vsak čim prej sam prevzeti odgovornost za svoja dejanja in varnost, tako v prometu kot tudi drugod. •

VSESLOVENSKA POLETNA MUZEJSKA NOČ ŽE DRUGIČ

Maja Justin Jerman

Konec tedna, med 15. in 17. junijem, je bil preobložen z različnimi prireditvami, za katere se je zdelo, da ne bomo zmožni vseh »konzumirati«. A se je spet potrdilo pravilo, da je žirovska publika ena najzvestejših in odprta za različne zvrsti, okuse in poglede. Odlična potrditev za prireditelje in spod-budno za naprej.

V nadaljevanju bogatega in živahnega do-gajanja v okviru prireditve Živimo Žiri se je življenje preneslo še v Kulturno središče Stare Žiri. V duhu muzejske noči smo sledili dediščinskim temam. Sprva v obliki preda-vanj, kjer smo slišali veliko zanimivega o naših »spalnih« navadah v raziskovalni na-logi osnovnošolk Ane Govekar in Veronike Tratnik. Bojana Žakelj nam je na prepričljiv in predavateljsko nazoren način prikazala te-meljne razlike med žirovskim, gorenjevaškim in idrijskim govorom, s čimer se je ukvarjala v svoji diplomski nalogi. Za njo je Martina Hor-vat v Cankarjevem letu predstavila izjemno zanimive izsledke o Cankarjevem sorodstvu, ki sega v naše kraje. Za konec pa je še dr. Lojze Demšar predstavil del raziskave, ki jo z Janezom Jerebom pravkar vodita, in sicer o Žirovcih, ki so se po koncu prve svetovne vojne borili z generalom Maistrom za severno mejo. Po tem razsvetljenem in poučnem delu smo se odpravili zabavnejšemu programu naproti, saj sta nas pred Staro šolo že čakala dva lintverna in mladi Maks Kosmač. V ritmu odločnega

harmonikarja in valovanju nemirnih zmajevih repov smo se odpravili v prezbiterij, kjer nas je pričakala dramatizacija o skoraj 10-letnem boju za novo žirovsko cerkev. Izjemno zani-miva in hvaležna snov, ki so jo iz vseh vetrov združeni mladi igralci (Tilen Artač, Erazem Šubic Krpič, Rok Klemenčič, Andraž Kos-mač, Kristian Mazzini, Pika Demšar, Nika Kristan in Špela Paglavec) suvereno uprizorili v kombinaciji žive igre in video posnetkov po scenariju in režiji zgoraj podpisane, posnetkih Darjana Kacina in zbranih arhivskih doku-mentih dr. Lojzeta Demšarja. Lintvernova procesija nas je popeljala še na Vrt Kržišnik,

kjer je legenda sodobnega plesa Jasna Knez s svojo plesno energijo prebudila mlade plesalke in z njimi ob pomoči Jerce Jerman upodobila nekakšen gibljivi življenjski krog v ozadju buj-nega vrta. Pod vtisi plesa, ki ga je tankočutno spremljal Jakob Kobal na harmoniki, smo se sprehodili skozi Kržišnikov drevored preko Zadn'ce do Studenca, kjer smo prisluhnili še glasbeno-besednemu recitalu Špele Šemrov Novak in Nike Kristan. In čisto na koncu smo si zaslužili počitek ob prijetni glasbi nadarjenih mladih glasbenikov skupine Go Funk Yourself. Poln vikend in poln dan sta bila tako sklenjena in Žiri so živele in oživele. •

V prezbiteriju stare cerkve v Starih Žireh so bili v kombinaciji žive igre in video posnetkov uprizorjeni prizori iz skoraj 10-letnega boja za novo žirovsko cerkev. Katja Bogataj


žirovske

Družbenoodgovorno gospodarjenje je nadgradnja celotnega avtorjevega dela in nakazuje prehod od teorije k operativi. Na sliki mag. Viktor Žakelj in Miha Naglič. Tit Gantar

Z NOVO KNJIGO MAG. VIKTORJA ŽAKLJA V NOČ KNJIGE

Maja Justin Jerman

Vseslovensko dogajanje Noč knjige smo 23. aprila dopolnili v pogovoru z mag. Viktorjem Žakljem o njegovi najnovejši knjigi Druž-benoodgovorno gospodarjenje, ki jo je, kot po navadi vse svoje knjižne izdaje, najprej predstavil zvestemu občinstvu v Sokolskem domu v Škofji Loki, nato pa še v galeriji Mu-zeja Žiri. Z njim se je o novi in vseh prejšnjih knjigah in še mnogo čem pogovarjal Miha Naglič.

S sogovorcem Mihom Nagličem sta se v pogovoru sprehodila skozi Žakljevo knjižno produkcijo in spotoma razkrila številne zani-mivosti, ki razkazujejo avtorjevo eruditstvo. Začela sta pri začetkih, Žakljevem prvem urednikovanju, in sicer zbornika ob 50-le-tnici Alpine. Uvodoma je mag. Viktor Žakelj izhajal iz žirovske velikopoteznosti, ki se je izkazala v treh velikih dejanjih žirovskega človeka, kar priča o potentnosti ljudi »doma na koncu sveta« po besedah Darinke Konc. Pri tem je naštel projekt največje cerkve vsaj na Gorenjskem, ki jo je tavčarjansko prodoren duhovnik Josip Vidmar po skoraj 10-letnih bojih končno uresničil na desnem bregu Sore; nato se je po vojni začela zidati prva velika tovarna v Sloveniji, Alpina; in kmalu po njej smo zgradili še največji zadružni dom v Slo-

veniji. Poleg materializiranih dokazov naše sposobnosti pa je še posebej poudaril izjemno podjetnost Žirovcev. Med izpostavljenimi se je najdlje zadržal pri dr. Lojzetu Gostiši, ki v teh dneh praznuje 95 let.

Naslednja Žakljeva knjiga, pri kateri sta se v pogovoru zadržala, je bil Vrhniški Trubarjev kolaž, s katerim se je želel zahvaliti Vrhniki in Vrhničanom za leta, ki jih je tam preživel, saj ga je Vrhnika zaznamovala, tako kot prej Logatec. Povsod je srečeval izjemne ljudi, ob katerih je osebnostno rastel, zato je v Vrhni-škem Trubarjevem kolažu Vrhničanom želel odkriti del njihove zgodovine, ki jo je pri proučevanju reformacije spoznal. Ko je avtor nizal razloge za nastanek te knjige, je moral zajeti globlje v osebno zgodovino, tja do učiteljišča in spoštovane profesorice Jamarjeve, ki ga je vehementno pozvala k branju celotnega Tavčarjevega opusa. Legen-darna slovenistka nekdanjega učiteljišča ga je navdušila za Tavčarja in za reformacijo, saj je prisotna v številnih Tavčarjevih delih. V nadaljevanju smo slišali še vedno zanimivo zgodbo, kako je mag. Viktor Žakelj postal predsednik protestantskega društva, čeprav ni evangeličan niti Prekmurec niti humanist po izobrazbi, zgolj podjetni ekonomist, ki je znal poskrbeti za pravo renesanso tega društva.

Med pogovorom o knjigi Plebiscit 1990 so-govorca nista obnavljala vsem dobro znane zgodbe o vlogi socialistične stranke kot pre-dlagateljice plebiscita v času osamosvajanja. Morda je bil najzanimivejši del tega pogovora Žakljev odnos s Kardeljem, do katerega je bil

vedno kritičen in se mu je kot tak tudi pre-cej približal. Omenil je tudi prof. dr. Franca Zagožna, ki ga je pri ideji za plebiscit najbolj podpiral in razumel, saj je bil po Žakljevih besedah intelektualno najbolj močan, a sedaj po krivici pozabljen. O vsem tem je pisal v tej knjigi, nekakšnem zgodovinskem dokumentu o osamosvajanju Slovenije, ki pa ni izzvala polemik, saj je temeljila na dokumentih. Pravi, da bi moral napisati še manjkajoči del dogaja-nja med osemdesetimi in devetdesetimi leti.

K pisanju knjige Čas za ekosocializem, ki je izšla pred petimi leti, ga je spodbudil Andrej Kirn, ko mu je v branje predlagal gradivo rimskega kluba Meje rasti. Odprl se mu je nov pogled na svet, ki pozna omejitve. Tak-rat se mu je oblikovala misel, da je zemlja končna količina, zato stalna rast ni mogoča. Posegal je po vseh knjigah, ki o tem govorijo. Zastavil si je vprašanje, kako spremeniti svet evolutivno, ne revolucionarno. Spoznal je dela nemškega avtorja, ki govori o ekosocializmu in zdelo se mu je, da je našel, kar išče. Že pri nastajanju te knjige je pripravljal pot k nasled-nji – Družbenoodgovornemu gospodarjenju, ki pomeni nekakšno nadgradnjo celotnega avtorjevega dela in hkrati operativnejši korak, saj nakazuje prehod od teorije k operativi. Povezal se je s prof. ddr. Matjažem Mulejem, ki raziskuje in piše o družbenoodgovornem gospodarjenju, ki ne sledi zgolj profitni lo-giki, ampak ljudem. Ekonomija mora biti v službi ljudi, ne kapitala. To je novi družbeni vzorec, ki ga bo moralo človeštvo povzeti, saj ekonomski rasti ne moremo več slediti. Človeštvo prihaja do roba, ko se bo moralo odpovedati pogoltnosti, trošiti samo tisto, kar je nujno. Avtor se skromno zaveda, da rešitve in spremembe ne bodo prišle čez noč in da je edina odgovorna rešitev več odgovornosti do sebe, narave in zanamcev, od katerih imamo sposojene naravne danosti. Na koncu je na provokativno vprašanje, kako bo prepričal neoliberalce Trumpovega kova v nujnost sprememb, odgovoril, da bodo za to poskrbele okoljske razmere, ki se rapidno slabšajo, kar bo najmočnejši argument. Človeštvo se bo moralo odpovedati razsipništvu, vzpostaviti to, kar so znali že naši dedje, če bomo hoteli preživeti.

Ob Mihovih ugotovitvah, da je zadnja knjiga popolnoma avtorska, brez gostujočih peres v njej in z zajetnim seznamom virov na koncu, smo se tudi poslušalci strinjali z začetno mislijo o potentnih Žirovcih – kar je avtor s pogovorom in predmetom večerne predstavitve zgovorno potrdil. •


žirovske

VSI MOJI OTROCI IN NJIHOVE MAME

Jožica Kacin

V četrtek, 10. maja 2018, je bila v Galeriji Kulturnega središča v Žireh predstavitev avtobiografskega romana Vsi moji otroci in njihove mame avtorice dr. Apolonije Klančar. Zbrala se je množica obiskovalcev. Med njimi je bilo kar nekaj novih obrazov, kar priča, da sta Apolonija in njeno delo poznana tudi širšemu občinstvu.

Za glasbeno spremljavo je na harmoniki poskrbel Apolonijin sin Jakob, dijak četrtega letnika gimnazije Vič in drugega letnika lju-bljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Z dr. Apolonijo Klančar se je pogovarjala knjižničarka Majda Treven. Apolonija Klančar je osnovno šolo in gimna-zijo obiskovala v Kranju. Na Filozofski fakul-teti v Ljubljani je diplomirala iz latinščine in angleščine in doktorirala iz prevajalstva. Kasneje je pridobila še Montessori diplomo za vrtčevski program. V letih 1997–1998 je delala kot prva lektorica za slovenski jezik na University College v Lon-donu. Delovne izkušnje z otroki in mladimi je pridobivala v vrtcu, osnovni in srednji šoli in na fakulteti, nekaj časa pa poučevala tudi angleščino na jezikovni šoli. V šoli v Žireh je vodila delavnice za nadarjene, okrogle mize in mediacije. Od leta 2013 je v samostojnem poklicu.

Pomaga otrokom z različnimi težavami: od klasičnih šolskih, kot so motnje pozornosti in vedenja, hiperaktivnost, disleksija in an-ksioznost, do cerebralne paralize, epileptičnih napadov, avtizma, Tourettovega sindroma, sindroma hiperlaksnih sklepov itd. Sodeluje na konferencah in objavlja poljudne, strokovne in znanstvene prispevke, piše pa tudi poezijo. S svojim delom in objavami želi opozoriti laično javnost na alternativne in neagresivne oblike pomoči otrokom in odraslim. Pri tem uporablja različne metode, ki se jih je naučila na dodatnih izobraževanjih npr. MNRI, Brain Gym in EPF. Apolonija je tudi zvesta sodelavka Žirovskih stopinj. Že od decembra 2013, ko je bil ob-javljen njen prvi prispevek Kako pomagati otroku, ki ima težave z branjem, pisanjem in pozornostjo, lahko v vsaki številki prebiramo njene zgodbe, razmišljanja in nasvete. »Včasih so ljudje rekli, da ko se zaprejo ena vrata, bog odpre druga ali pa celo okno,« je zapisala v uvodu svojega romana ter dodala, da ji je moral bog vrata najprej zapreti ali celo zakleniti, da je razumela, kaj hoče povedati. Sledi zgodba o ključih, ki kar naenkrat niso odpirali vrat učilnice, kjer je imela pouk. To je bilo leta 2013 in tako je ugotovila, da mora zapustiti staro delovno mesto. Od takrat se je njeno življenje odvijalo z bliskovito naglico. Dogodki in naključja so se vrstili kot v čudovito napetem filmu, a ni bilo lahko. Toda postajala je vedno močnejša.Apolonija je imela tudi težko preizkušnjo, ko je zbolela za rakom. Borila se je in ugotovila, da mora svoje življenjske izkušnje deliti. Razmišljala je, kako bi to storila, koga želi

nagovoriti. Odgovor je prišel sam po sebi: nagovoriti želi svoje mame – to je mame otrok, ki prihajajo k njej na svetovanja. In tako je napisala avtobiografski roman. V knjigi je deset avtoričinih pesmi in devet zgodb. Vsaka nosi v sebi globoko sporočilo. Kot avtobiografske govorijo o Apoloniji Klan-čar, so pa tudi neločljivo povezane s stiskami otrok in staršev, ki jih družba ne razume in ki iščejo svoj košček pozornosti in ljubezni. »Zgodbe otrok, ki jih avtorica predstavi pred nas, so izjemne. Velja jih brati in ob njih razmišljati – z ljubeznijo. Kajti prav drugačni otroci jo rabijo kot popotnik vodo v puščavi, da bodo stopili iz nevidnega v naš vidni svet. Tu so, le objeti jih je treba. Danes in ne jut-ri,« je v recenziji napisala Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. Tadeja Zupan Arsov, urednica in producentka, je knjigo brala kot napeto detektivko, ki nas uči ljubezni. V recenzijo je napisala: »To je roman, v njem pa zgodba o ljubezni.«Rada ima »svoje« otroke, z njimi in njihovi starši se veseli uspehov. Včasih joče od sreče, ko bolezen izgine, ko so otroku ukinjena zdra-vila, ko otrok z govornimi težavami spregovori in pokaže neslutene talente, ko nemiren in za nekatere nemogoč šolar postane učenec z dobrimi ocenami. Vse to in še več je opisano v knjigi. Apolonija Klančar je pri likovni opremi in oblikovanju dala priložnost mladima neuve-ljavljenima avtorjema, Kristini Poljanšek in Robertu Grdadolniku. Pravi, da je imela pri izbiri srečno roko. Želela je, da je njen prvenec lep tudi na pogled in to je avtorjem s skupnimi močmi uspelo. •

Harmonika Jakob Kobal, za mizo pa knjižničarka in moderatorka večera Majda Treven in avtorica knjige Vsi moji otroci in njihove mame dr. Apolonija Klančar. Jožica Kacin


žirovske Tanja M

linar

Organizatorji so ob podpori in sodelovanju občine, društev, podjetij in posameznikov območje med Zadružnim domom in stavbo Pri Maticu spremenili v center zabave, športa, kulture in družabnosti.

ŽIVIMO ŽIRI

Jožica Kacin

Žiri, živim, življenje … besede, ki jih v zadnjem obdobju pogosto uporabljamo za poimenovanje dogodkov. Sloganom Živeti čipko (ob 110-letnici čipkarske šole v Žireh, leta 2016), Žiri živim zeleno in Življenje se začne v Žireh (prvi obravnava ekološke teme, drugi je predlagan za splošno upo-rabo – avtor obeh je Marko Šubic) se je v teh dneh pridružil še Živimo Žiri.

Tako so prireditev, ki je potekala v petek, 15. junija, in v soboto, 16. junija, poimenovali njeni pobudniki – Moški pevski zbor Alpina in njihov predsednik Primož Erznožnik. S prireditvijo so organizatorji želeli predstaviti idejno zasnovo ureditve centra Žirov čim širši množici občanov. Bistvo zasnove je v ideji, kako bi lahko /za/živel center Žirov, če bi bilo parkirišče pred Zadružnim domom mesto za druženje, in ne za avtomobile. Ideja o takem dogodku se je Primožu Erznožniku porodila že pred časom, ko je občinska delovna skupina za oblikovanje centra pod vodstvom profesorice Alenke Fikfak s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani pripravila smernice za idejno za-snovo ureditve, ki jo je kasneje potrdil tudi občinski svet. Obiskovalci dogodka Živimo Žiri so si predlog zasnove lahko ogledali na panojih na tabli prireditvenega prostora, še zanimivejši pa je bil virtualni sprehod, ki ga je s pomočjo obogatene navidezne resničnosti skozi 3D-očala pripravil arhitekt Matej Kalan. Organizatorji so ob podpori in sodelovanju občine, društev, podjetij in posameznikov območje med Zadružnim domom in stavbo Pri Maticu spremenili v center zabave, športa, kulture in družabnosti. Glavna cesta je za ne-kaj ur postala igrišče za badminton, odbojko, rolanje, kotalkanje ali pa le za brezskrbno sprehajanje. Na prizorišče so postavili prava

drevesa in cvetlična korita ter namestili klopi, ki so jih posebej za to priložnost izdelali odlični žirovski mizarji. Ves čas trajanja prireditve so se vrstile različne aktivnosti, ki so jih vodili in usmerjali nad idejo navdušeni predstavniki društev. Tako otroci kot odrasli so igrali šah, bil je je turnir v taroku, obiskovalci so se pre-izkusili v prstometu, predstavila so se društva, kmečke žene, balinarji, taborniki in skavti ter lovska in ribiška družina z odprto kuhinjo, prikazana je bila ročna izdelava obutve in čipk, obiskovalci so lahko kupovali na bolšjem trgu ali pa si izmenjavali knjige. Posebej je bilo poskrbljeno za najmlajše z animacijo na začasno urejenem otroškem igrišču in likovno delavnico, veliko navdušenja so jim prinesle bale sena pred prireditvenim odrom. Najpogumnejši in najspretnejši so se preizkusili v plezanju na umetni steni, ki je bila postavljena na glavni cesti, drugi pa so svojo energijo sprostili ob rolanju, kotalkanju in z drugimi športi. Dogajanje je spremljal bogat kulturni program. V petek so nastopili: Pihalna godba Alpina, hip hop plesalke, Kalina in orientalske plesalke, učenci Glasbene šole Škofja Loka in Glasbe-ne šole Pihalnega orkestra Alpina, Mark in Tami, Moški pevski zbor Alpina in skupina Nasmeh. V soboto pa smo lahko prisluhnili harmonikarjema Luku in Denisu, ljudskim pevcem Folklorne skupine Zala, recitacijam pesmi pokojnega Franca Kopača, uličnemu gledališču DPD Svoboda ter uživali v plesni točki Folklorne skupine Zala. Za varnost so poskrbeli člani ZŠAM Žiri. Oba dneva sta na prizorišče privabila Žirovce

vseh generacij, ki so z obiskom postali del predstavljene ideje. Utrip živahnega mestnega jedra je bilo čutiti na vsaki klopci, med stožci za rolanje, med balami sena, pod in na odrih, prav povsod. O dogodku je bilo izrečenih veliko pohval. Med njimi je bila zanimiva ugotovitev po koncu pri-reditve, ko je bila cesta ponovno odprta, kako hitro se človek privadi na svobodno gibanje. Samo nekaj ur brez pločevine in življenje v centru mesta je dobilo povsem nove dimenzije. Zato je bilo eno izmed vprašanj vodji projekta Živimo Žiri tudi, ali bo dogodek vplival na hitrejšo izvedbo načrtovane prenove osrednjega trga. Primož Erznožnik, ki je bil tudi sam član delovne skupine za oblikovanje centra, je povedal, da se zaveda, da ima občina v teku veliko drugih projektov, da pa je prav sedaj, ko se cel svet utaplja v hitenju in individualizmu, najbolj pomembno, da se ljudje spomnimo, kako pomembno je druženje, povezovanje in sodelovanje. S takimi dogodki želi spodbuditi vse občane, da sooblikujejo ta prostor. »Izredno sem vesel, da je bil dogodek lepo spre-jet. Hvala tako vsem sodelujočim, številnim posameznikom in podjetjem, ki so pomagali pri izvedbi, kot tudi vsem, ki so se dogodka udeležili. Prepričan sem, da so uživali, obe-nem pa izrazili podporo prizadevanjem, da bi središče Žirov dobilo drugačno, bolj prijazno podobo. Sem pa globoko hvaležen vsem, saj se je pokazalo, da sta sloga in pripravljenost na skupno akcijo še kako živi,« je po koncu prireditve, ko se je življenje v centru Žirov začelo vračati v stare tirnice, povedal Primož Erznožnik. •

Tanja Mlinar


žirovske

Druženje otrok s starejšimi je prijetno in doživeto za obe generaciji. Damjana Milardovič

POLONA MLAKAR BALDASIN – BOTRA ŠOLAmag. Lucija Rupret

Teden pred začetkom šolskih počitnic, v nedeljo, 17. junija 2018, je Polona Mlakar Baldasin v Galeriji v zvoniku razstavila serijo fotografij z naslovom Botra šola. Fotografije sodijo v širši vsebinski sklop Minevanja, v katerem avtorica dokumentira propadajoče žirovske stavbe.

Na tokratni razstavi je predstavila stari del delujoče Osnovne šole Žiri, ki že dlje časa čaka na prenovo oziroma dograditev. Odprtje je potekalo v prijetnem razpoloženju ob glas-beni spremljavi avtoričinega očeta Dušana Mlakarja. Ciril Vidmar, organizator razstav v galeriji, je predstavil fotografinjo, k besedi je bil povabljen tudi ravnatelj šole Marjan Žakelj. Domačinko Polono Mlakar Baldasin smo kot fotografinjo spoznavali že skozi številne vloge. Je fotoreporterka, umetniška fotografinja, so-delavka pri oblikovanju publikacij, projektnih revij ter zbornikov. Njena profesionalna pot se je začela z diplomo iz fotografije in digitalnih medijev na Šoli uporabnih umetnosti v Lju-bljani (danes Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici). Fotografije oblikuje v digitalni

Avtorica razstave Polona Mlakar Baldasin. Tanja Mlinar

tehniki, pri kateri fotoaparat pojmuje kot medij za oblikovanje umetniških kompozicij, teme-lječih na prizorih resničnega sveta. Motive za aktualno razstavo je avtorica poiskala v pro-storih žirovske osnovne šole. Fotografije niso toliko dokumenti, kakor subjektivna pripoved o svetu, ki se spreminja, in nagovorile so nas večplastno. Najbolj neposredno preko posame-znih podrobnosti, ki v nas vzbudijo spomine na otroštvo, preživeto v teh prostorih. Nadalje je identiteta upodobljenega motiva stopila v drugi plan. Izbira kadra in kompozicije je poudarila likovni vidik motiva in ta je zaživel v drugačni zgodbi. Izpostavljeni so likovni ritem, tekstura, kompozicija in igra likovnih

spremenljivk, ki jih avtorica skozi fotografski pogled odkriva v teh vsakdanjih, banalnih, izrabljenih in celo zavrženih predmetih in pro-storih. Izrabljenost nima negativnega podtona, saj fotografinja spoštljivo pristopa do motiva. Dotrajanosti podeljuje plemenit pomen, tak kot ga ima patina ali gube, ki jih na obraz riše življenje. Prav vse fotografije pripovedujejo zgodbo žirovske šole z odsotnostjo otroškega vrveža. Motivi so likovno zgodbo zaživeli v tišini – kot da jih v njihovi preprosti lepoti šele takrat zares opazimo. Razstavo si je bilo mogoče ogledati do vključno 25. junija, fotografije pa bo avtorica podarila šoli v spomin. •

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

Damjana Milardovič,vodja vrtca

V vrtcu želimo prispevati k medgenera-cijskemu sodelovanju, s čimer bogatimo naše vzgojno delo, razvijamo spoštovanje do starejših in do preteklosti.

Velikega pomena je tudi, da otroci razvijajo strpnost in solidarnost. To sta vrednoti, ki se v današnjem času, ko prevladuje predvsem moč kapitala, izgubljata. V želji, da prispevamo k izgradnji lepega sveta, je potrebno otrokom že v predšolskem obdobju približati vrednote.V vrtcu z različnimi oblikami druženja kre-pimo vezi med mladimi in starejšimi.Aprila smo stare starše naših otrok že tradici-onalno povabili na izmenjavo semen.Otroci so v vrtec prinašali avtohtone sadike in semena, ki smo jih potem ponudili obiskoval-cem sejma na Kržišnikovem vrtu. V prelepem okolju so otroci starim staršem pripravili tudi

program in s tem popestrili dogodek.Maja smo na druženje povabili skupino sta-rejših občank, ki se srečujejo pod vodstvom gospe Bernarde Lukančič. Otroci so se predsta-vili z glasbenimi točkami in plesnimi igrami, ki so naše obiskovalke popeljale v njihova otroška leta. Njihova skupina se ob vsakem srečanju posveča tudi gibanju, s skupno vadbo smo popestrili tudi naše druženje. Bernarda Lukančič je otrokom poudarila pomen gibanja

za vitalnost, ki jo izžarevajo naše obiskovalke. Nadaljevali smo z likovno ustvarjalnostjo, klepetom in namiznimi igrami. Otroci so pokazali veliko spoštovanja do starejših in dogodka ter s tem dokazali, da smo na pravi poti.Prelepo je bilo slišati izjavo gostje: »Kako se imam pa jaz danes lepo!«Veseli smo, da smo z dogodkom popestrili dan našim starejšim občankam. •


žirovske

12. SLOVENSKI KLEKLJARSKI DNEVI

Martina Mlakar, Tanja Mlinar

V zadnjih aprilskih in prvih majskih dneh so pod pokroviteljstvom Občine Žiri potekali Slovenski klekljarski dnevi, tokrat že dvanajsti po vrsti. Slovesnega odprtja, 26. aprila 2018, so se poleg domačinov udeležili gostje iz različnih krajev Slovenije.

Zbrane je nagovoril župan mag. Janez Žakelj, ki je poudaril, da v Klekljarskem društvu Cvetke Žiri spoštujemo tradicijo klekljanja, jo ohranjamo in rezultate svojih prizadevanj vsako leto s ponosom ponudimo v občudovanje obiskovalcem. Večer so z glasbo obogatili učenci in učenke Glasbene šole Škofja Loka: godalni orkester, solisti in komorne skupine z godali.Podpredsednica Klekljarskega društva Cvetke Žiri Mojca Albreht se je v besedi sprehodila skozi letošnje razstave, ki so bile v Galeriji Svoboda, v občinskih prostorih, Galeriji A. Primožič 1888 in v kapeli Male Cvetke.Šesti klekljarski natečaj Čipka na mojem šalu je sprožil izredno zani-manje. Prispelo je petinsedemdeset izdelkov, od teh dva iz Hrvaške. Ocenjevanje je potekalo v dveh kategorijah, izbor komisije in izbor obiskovalcev. Najbolje ocenjeni so bili nagrajeni. Veseli smo, da je bilo med sodelujočimi tudi nekaj mlajših, pet učencev OŠ Ledina iz Ljubljane in Jerica Jesenko iz Žirov. Slednja je prejela priznanje za ustvarjalnost, saj je vzorec za čipko tudi sama narisala.V občinskih prostorih so obiskovalci poleg šalov občudovali tudi izdelke učencev Čipkarske šole Žiri in prt iz leta 1938, ki ga je skupaj z njegovo zgodbo predstavila lastnica Karla Bernik.Slovenski klekljarski dnevi v Žireh poleg razstav čipk vsako leto pri-našajo niz spremljevalnih prireditev. V četrtek, 26. aprila, so se v šaljivem klekljarskem tekmovanju pomerili učenci čipkarskih šol in krožkov. Tekmovalo je šest ekip. Prišli so učenci iz Novega mesta, Ledin (Čipkarska šola Idrija) in Železnikov, domača čipkarska šola pa je sodelovala s tremi ekipami. Z dogodki najbogatejši dan je bila sobota, 28. aprila 2018. Dopoldne so se na balinarskem turnirju za zlato cvetko pomerili balinarji – upokojenci. Center Žirov so napolnile stojnice z domačimi izdelki, turistično društvo je pripravilo cvetlični sejem. Odprt je bil Muzej Žiri, kjer je bila poleg stalnih zbirk na ogled tudi razstava Kjer domujejo zgodbe. Obiskovalci so imeli možnost vodenega ogleda Kržišnikovega vrta.Letos žirovski sokolski dom (zdaj DD Partizan), ki velja za najstarejši sokolski dom na slovenskem podeželju, praznuje 110-letnico. Tudi

rojak Janez Oblak (Žunarjev, Strojarjev), katerega papirci in izpod rok žirovskih klekljaric narejene čipke so bili navdih za letošnjo osrednjo razstavo čipkarskih dni, je bil dejaven sokol, violinist, tamburaš, zborovodja, zato je bil to še poseben razlog, da smo s slovesnostjo počastili Janeza Oblaka, kot tudi obletnico izgradnje doma. V kulturnem programu je sodelovalo Kulturno umetniško društvo Božo Račič iz Adlešičev v Beli krajini – nastopili so tamburaši, pevska in folklorna skupina. Društvo je 1922. leta ustanovil tedanji šolski ravnatelj Božo Račič. V društvu aktivno deluje petinštirideset članov vseh generacij.Z udeležbo na tej slovesnosti so nas počastili tudi potomci Boža Račiča. 98-letni sin, najstarejši slovenski olimpijec, pred vojno pa tudi deja-ven sokol Marko Račič je z obiskovalci delil tudi nekaj svojih bogatih življenjskih izkušenj. Višek dogodka pa je bil nastop gimnastičnih veteranov iz Športnega društva Sokol Bežigrad, ki s pozitivnim odnosom do kulture gibanja tudi v kasnejših življenjskih obdobjih poskušajo izvajati in zadržati del svojih sposobnosti iz mladih let, ko so telovadili na orodju z velikim zanosom in predanostjo tej športni disciplini. Sebi in mlajšim skušajo dokazati, da je tovrstna aktivnost pomembna za vzdrževanje zdravega duha in telesa. Veliko nastopajo doma in v tujini ter pravijo, da se veterani kar naprej rojevajo, v društvo se vsako leto vpisujejo novi.V nedeljo je bilo klekljarsko tekmovanje za odrasle, ki se ga je udeležilo sedemnajst klekljaric. Letošnji vzorček je vseboval široki ris z ribico.Tudi letošnji Slovenski klekljarski dnevi so privabili številne obiskovalce od blizu in daleč, očarale so jih razstave čipk, navdušeni so bili tudi nad drugimi prireditvami. S ponosom lahko rečemo, da je za nami še en uspešen klekljarski praznik, ki je povezal izdelovalce in ljubitelje čipk ter pripomogel k prepoznavnosti našega kraja. •

Gimnastični veterani Športnega društva Sokol Bežigrad. Tanja Mlinar

PETINDVAJSET LET DUHOVNIŠKEGA POKLICA DR. PETRA ŽAKLJA Jožica Kacin

V nedeljo, 24. junija, je bila v obnovljeni cerkvi sv. Martina slovesnost ob 25-letnici mašniškega posvečenja našega rojaka, lazarista dr. Petra Žaklja, ki že več let živi in dela na Mirenskem gradu. Ukvarja se z družinsko in mladinsko pastoralo, vodi duhovne vaje, predzakonske, zakonske in več drugih skupin ter pomaga brezdomcem in drugim pomoči potrebnim. Na mašni daritvi se je zahvalil za vse darove življenja. »Lepo je biti kristjan in lepo je biti duhovnik,« je poudaril. Opogumil nas je, naj se ne bojimo trpljenja, nasprotovanja in negotovosti, ter nas povabil, naj gremo po poti spreobrnjenja in naj pričujemo. • Lazerist dr. Peter Žakelj v cerkvi sv. Martina, 24. junij 2018. Jožica Kacin


žirovske

Hilda Pečelin, zadaj drevesa v čipki. Tanja Mlinar

SAMOSTOJNA RAZSTAVA HILDE PEČELINTanja Mlinar

Hilda Pečelin se je osnove klekljanja učila tri leta v žirovski čipkarski šoli pri Angelci Jesenko. Kmalu zatem je klekljanje povsem opustila. Pri petindvajsetih letih je pričela z izdelovanjem gobelinov, sprva navadnih s poslikano mrežo. Pravi, da najbrž zato, ker so takrat skoraj vsi izdelovali gobeline. Bilo je moderno, prodajali so jih vsepovsod. A Hilda ni ostala pri tem.

Ko je strica Toneta videla pri izdelovanju zah-tevnih wiehlerjevih gobelinov, se je navdušila zanje. Od takrat je delala le wiehlerjeve na neposlikano mrežo z najtanjšo možno nitko. Za zadnjo večerjo je rabila pet let. In tako se

je nadaljevalo do leta 2006, ko so bile po Žireh bogate razstave ob 100-letnici čipkarske šole. Takrat so jo prevzele čipke. Pričela je obiskovati tečaje pri Marici Albreht. Zadnji gobelin je postavila v kot in se vneto učila novih klekljanih vzorcev. Tako je zadnjih dvanajst let zavzeto klekljala. Zapleteni vzorci so ji bili vedno izziv. Za razstavo Evropa v čipki je naredila najzahtevnejše grbe. Še posebej pa so ji bila pri srcu drevesa v čipki, pri katerih je bilo potrebno pravo umetniško slikanje z nitko.Na razstavi smo videli čudovite wiehlerjeve gobeline iz njenega zgodnjega obdobja ustvar-janja in najlepše čipke iz zadnjih dvanajstih let. A kdo bi si mislil; na razstavi je zopet prijela za šivanko in po dobrem desetletju nastaja nov wiehlerjev gobelin.Kaj sledi v naslednji letih, še sama ne ve, a prepričani smo, da česar se Hilda loti, tega ne da iz rok, dokler ni narejeno z dovršeno kakovostjo. •

MARICA ALBREHT – ČASTNA PREDSEDNICA KLEKLJARSKEGA DRUŠTVAMartina Mlakar

Marica Albreht, legendarna žirovska klekljar-ska učiteljica, je tako rekoč sinonim za klek-ljanje. Dolga leta je poučevala v čipkarski šoli na OŠ Žiri, z delom pa je na tečajih klekljanja za odrasle nadaljevala tudi po upokojitvi.

Med klekljaricami je že dolgo tlela želja po ustanovitvi klekljarskega društva, k temu je Marico goreče nagovarjala tudi njena varovanka Mirna Logar iz Pirnič.Marca 2004 je bilo ustanovljeno Klekljarsko društvo Cvetke Žiri, žal Mirna tega ni dočakala. Marica Albreht je postala prva predsednica društva in ga vodila do sredine leta 2015. Dve leti po ustanovitvi je Klekljarsko društvo

Cvetke Žiri pripravilo prve Slovenske klekljarske dneve, ki so prerasli v pravi klekljarski praznik in dejavno prispevajo k promociji našega kra-ja. Društvo je v času njenega vodenja postalo prepoznavno po vsej Sloveniji pa tudi v tujini. Vsa leta, tudi letos, je bila naša mentorica na klekljarskih srečanjih, na katerih ustvarjamo čipke za vsakoletne Slovenske klekljarske dneve. Pod njenim strokovnim vodstvom se je klekljarsko znanje žirovskih klekljaric in klekljarjev razvijalo in bogatilo, vsako leto je prinašalo nove izzive, izdelki so bili iz leta v leto bolj osupljivi.Leta 2007 je Marica Albreht prejela priznanje Občine Žiri za dolgoletno ohranjanje veščine klekljanja na Žirovskem.Letos se je Marice Albreht spomnilo tudi Klekljarsko društvo Cvetke Žiri. Ustanovni članici in predsednici društva v obdobju od 2004 do 2015 je za posebne zasluge za razvoj, ugled in dolgoletno vodenje društva podelilo naziv častne predsednice društva. •

Martina Mlakar in častna predsednica društva Cvetke Marica Albreht ob prejemu listine. Tanja Mlinar

TEREZIJA PRAZNIK DOBITNICA ZLATEGA PRIZNANJA

Branka Grošelj, Čipkarska šola Žiri

V Idriji je v nedeljo, 17. junija 2018, potekalo državno tekmovanje otrok in odraslih v znanju klekljanja. Tekmovalo je sto enainštirideset otrok, iz naše šole je bilo deset učenk. V ka-tegoriji ris z notranjimi in zunanjimi postavki je prvo mesto dosegla Terezija Praznik, Glorija Mlinar pa je dobila srebrno priznanje. •

Terezija Praznik s priznanjem. Branka Grošelj


žirovske

TRIDELNA RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE ČIPKE NEKOČ IN DANESMojca Račič

V Slovenskem etnografskem muzeju smo se z veseljem odzvali povabilu Klekljarskega društva Cvetke Žiri za sodelovanje pri pripravi skupne razstave v času 12. klekljarskih dni.Tridelno razstavo so povezovale čipke oziro-ma različne vrste odnosa do čipk, rdečo nit razstave pa je predstavljal prodajni katalog z naslovom Jugoslovanske čipke. Fotografski album z morda nekoliko nenavadnim naslo-vom in z nekaj manj kot šeststo vzorci čipk je pripravil in izdal Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt iz Ljubljane v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

V zapuščini vsestranskega domačina Janeza Oblaka je bil že pred časom odkrit izvod tega kataloga iz leta 1938. Zato so se članice Klek-ljarskega društva Cvetke Žiri odločile počastiti 80. letnico te izdaje na 12. klekljarskih dnevih. Za ta namen so naklekljale čipke po fotografijah iz kataloga Jugoslovanske čipke in po vzorcih Janeza Oblaka. K pripravi razstave so pritegnile tudi Slovenski etnografski muzej za osvetlitev delovanja založnika albuma Državnega osre-dnjega zavoda za žensko domačo obrt. V Slovenskem etnografskem muzeju sicer hranimo bogato zbirko čipk, tudi tistih iz žirovskega konca. Del te zbirke je viden na obeh stalnih razstavah, še več pa v virtualni razstavi Čipka je … (https://www.etno-muzej.si/sl/novice/cipka-je). Na razstavi v Žireh smo predstavili dokumentarno gradivo v zvezi z Dr-žavnim osrednjim zavodom za žensko domačo obrt in za ta namen pregledali zapuščino Boža Račiča, enega od obeh ravnateljev. Kot že pove naslov Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt, Ljubljana 1919–1946, smo na uvodnem delu razstave predstavili delovanje zavoda, njegovo osebje in izdelke. S slikovnim in pisnim gradivom pa smo želeli osvetliti predvsem pomen ustanove, ki je bila v obdobju med obema svetovnima vojnama zadolžena in zaslužna za razvoj ženskih do-mačih obrti v novoustanovljeni državi Kralje-vini SHS, kasnejši Kraljevini Jugoslaviji. Ker je bil sedež zavoda v Ljubljani in ker je bilo v času delovanja zavoda zlasti na Slovenskem čipkarstvo najbolj množična ženska domača obrt, pogosto prevladuje zmotno mnenje, da se je zavod ukvarjal le s čipkarstvom. Res pa je, da je imel zavod najbolj množično urejen

sistem šolanja čipkarstva in posledično najbolj razvejano trgovsko mrežo za prodajo čipk. Eno od svojih šol je zavod vodil tudi v Žireh, ki so po pripojitvi zahodnoslovenskega območja in Idrije k Italiji postale osrednjeslovensko čipkarsko središče. Zavod je tudi v Žireh skrbel za odkup čipk in sodeloval z lokalnimi trgovci, največ z A. Primožičem. Torej je bilo sodelovanje med zavodom in Žirmi ves čas zelo pestro in živah-no. Klekljarske šole je zavod organiziral tudi v Horjulu, Kamni Gorici, Polhovem Gradcu, na Trati, v Železnikih in Fari pri Kočevju. Na sedežu v Ljubljani pa so strokovno usposobljene učiteljice razen klekljanja poučevale še razne druge tehnike (šivane čipke, file, belo vezenje, toledo, pisano vezenje in biserna dela). Zavodove strokovne šole in tečaje je v vseh letih delovanja zavoda obiskovalo več kot 14.000 gojenk, saj je tovrstna usposobljenost marsikateri ženi ali dekletu omogočala zaslužek.Za zagon Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt in ponovno vzpostavitev čipkarskih šol po prvi svetovni vojni v novi državi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil zaslužen Ivan Vogelnik. Vodil ga je od njegove ustanovitve leta 1919 do smrti leta 1923. Za nadaljnji razvoj zavoda je bil zaslužen Vogelnikov naslednik Božo Račič, ki je bil rav-natelj zavoda med leti 1925 in 1946. Zanimivo je, da sta bila oba po poklicu učitelja, ki sta se v času učiteljske službe navdušila nad ročnimi deli – prvi kot učitelj v Žireh in Idriji, drugi pa v Adlešičih. Račič je nadaljeval z organizacijo šolanja na temeljih, ki jih je postavil Vogelnik. Zelo se je zavzemal tudi za promocijo zavoda doma in v tujini. Na mednarodnih razstavah in velesejmih je zavod prejel številna priznanja.

Prav klekljana čipka je bila ves čas »paradni konj« tega ekonomsko uspešnega prodora na mednarodni trg. Zato je zavod leta 1933 izdal prodajni katalog in ga leta 1938 ponatisnil z uvodom v petih jezikih. Naslovil ga je Jugoslo-vanske čipke, čeprav so bili v njem predstavljeni večinoma vzorci slovenskih klekljanih čipk, saj so tedaj tudi ročna dela prispevala k utrjevanju identitete novonastale države v mednarodnem prostoru. Žirovskim klekljaricam so vzorci iz kataloga služili kot navdih in zlasti kot izziv, da so zgolj po fotografijah naklekljale čipke. Njihova dela so bila predstavljena na osrednjem delu Čipke po fotografijah iz kataloga Jugoslovanske čipke. Tudi za razstavni sklop Janez in njegove špice, kjer sta bila na kratko predstavljena pestro življenje in delo Janeza Oblaka, so žirovske klekljarice naklekljale čipke po njegovih vzorcih in se tako na najlepši možen način poklonile njegovemu spominu.Razstava je nastala kot preplet profesionalnega in ljubiteljskega dela ter kot spogled sedanjosti s preteklostjo. Zato verjamemo, da je lahko vsak obiskovalec našel kaj zanimivega. •

Potomci Boža Račiča, enega od obeh ravnateljev Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt, na razstavi v Galeriji DPD Svoboda. Od leve: hči Rajka Bazelj (skrbnica zapuščine), vnukinja Mojca Račič (avtorica razstave), sin Marko Račič, hči Nada Račič.

Tanja Mlinar

Tanja Mlinar


žirovske

Slikar Pavle Sedej pod domačo lipo. Družinski arhiv

Domača pokrajina ga je vabila z vedno novimi vedutami, presenetljivimi motivi in izzivalnimi perspektivami. S čopičem ji je služil garaško, s čistim srcem in veliko ljubeznijo. Vsakršne špekulacije so mu bile tuje in otroško se je veselil vsakega napredka v lastnem ustvarjanju. Navdušeno je pripovedoval o stojišču/kotu, ki mu je dal možnost za nov preizkus. Za formalno slavo mu ni bilo mar, toda obču-dovalce svojih slik je nagradil z značilnim nasmeškom, saj je le on vedel, koliko je vložil vanje.Lepoto, ki jo je okrog nas najprej videl le Pavle Sedej, smo šele prek njegovih platen zaznavali tudi drugi. In se hodili opajat óbnje v njegov atelje. V hiši z izbranim okusom je bil pogovor z njim vedno doživetje, saj se je, dobrohoten in razgledan, najraje pogovarjal o umetnosti. Kotičkov za navdih doma ni nikoli zmanjkalo, a v veselje mu je bilo spoprijemati se z njimi v širšem poljanskem in notranjskem okolju in se udeleževati slikarskih kolonij po drugih slovenskih pokrajinah, od koder je monumen-talna slika s koreninami trte.Tiho je trpel zaradi vsesplošne poetike grde-ga, ki danes razdira umetnost ter obvladuje kulturo in družbo. Zvest svojemu talentu se je nazadnje sklonil k zemlji: zvončki, telohi, suho listje, najstarejša vrba ob poti na Ledinico ...

Za njim žalujejo smrekovi gozdovi. Le kdo bo še tako skrbno izrisoval njihove vrhove in pomakal čopič v zeleno za iglice ali v belo za sneg, kakor sta to znala Pavle Sedej in njegov oče Janez. Gola drevesa sredi polj bodo še bolj samotna, saj jih v njihovi samoti nihče več ne bo opazil.Stezice, po katerih sta z ženo Majdo s takim veseljem hodila in si je na njih za ljubljene vnuke izmišljal pravljice, se bodo zarasle. Komu bo še mar za prelivanje svetlobe in senc, kar tako poetično prestrezajo njegova platna vse do zelenomodre. Pogrešala ga bodo snežena polja in le on je zmogel v njihovem megličastem obzorju potrpežljivo razvrstiti kopice hiš. Naše doline in griči so postali sirote. Nikogar več ne bo, ki bi tako predano odkrival njihove skrivnosti in jih tako izvirno častil, kot sta to počela Janez Sedej in Pavle Sedej. Listi visokoraslega drevesa tam za pokopa-liškim zidom so ves čas pogreba drhteli od ganotja, da jih odslej nihče več ne bo obču-doval in razkazoval svetu njihovo vrednost. Z vsakim posebej, ki ga je zaznamoval, je prepričeval svet o vrednoti posameznika v družbi. Da se dá živeti v skupnosti, če so korenine močne! Na mlečno modrem nebu so se od njega poslavljali beli oblaki.

IZPEL SE JE SLIKARSKI POET PAVLE SEDEJ (1951–2018)akad. prof. ddr. Marija Stanonik

Danes je odšel v spomin poet slovenske, žirovske in predvsem dobračevske krajine Pavle Sedej.

Svetlobo, ki jo za razliko od očetovih, iz-žarevajo njegova platna, je zastopalo vroče poletno sonce.Končno je uzrl Svetlobo, ki presega zemeljsko stvarnost, in se veseli Lepote, ki jo je iskal vse življenje. Otožna pesem v zadnje slovo je izzvenela v zavesti, da njenemu naročniku ni bilo vseeno za slovensko bit:

Ko pride dan, da jaz umrem,mi dajte venec rož spleten,

iz rožmarina zelen’gain nageljna r’dečega.

Ob grobu pa zapojte mi, slovenska pesem naj doni,še enkrat bi jo slišal rad,ko me objel bo groba hlad.

Dobračeva, 11. junija 2018.

Pavlove slike po vsem svetu sporočajo, da globalnost ni v preziranju in zapravljanju lastne identitete, temveč v njenem spoštova-nju in poštenem prizadevanju zanjo z vsemi naravnimi in kulturnimi danostmi, ki jih premore naša slovenska domovina. •Pavle Sedej, sosedova hiša, leta 2000. Družinski arhiv


žirovske

POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL

Janez Stanonik

Potočnikova Marija, por. Gantar, je po pred-hodnih dveh knjigah, Moje pesmi niso sanje in Tudi besede ubijajo, pripravila še tretjo. Poskrbela je za dnevnik svojega očeta, ki ga je po malem pisal vse življenje. Hčerka Marija je vse te dnevnike prepisala, besedila pa je pripravila za objavo in jih uredila ddr. Marija Stanonik.

V njih oče Ivan Potočnik opisuje svoje živ-ljenje od mladosti pa do prekratke starosti. Že kot deček je zelo rad hodil v šolo, ki pa takrat še ni bila obvezna. Ker je že v mladosti imel veselje do dela na kmetiji, so ga doma pripravljali za bodočega gospodarja, zato so ga poslali še v šolo na Grm na Dolenjsko. Tam si je nabiral znanje, ki ga je željno črpal vase in ga še celo življenje dopolnjeval. Še zelo mlad je sadil smreke po gozdu, kasneje je iz ljubez-ni do zemlje izsuševal travnike, organiziral skupni odkup mleka, skupaj z vaščani zgradil sušilnico za sadje in prvi vaški vodovod, nabavljal nove stroje in semena, z veseljem se je ukvarjal tudi s sadjarstvom, ki mu je prinašalo nekaj dohodka. Ni bil zaletav, bil je preudaren in premišljen. Vsako naložbo je prej preračunal, ali se splača ali ne. Uvedel je novi način sušenja sena na žičnatih kozolcih, katere je postavil po vseh travnikih. Pri tem smo ga posnemali vsi žirovski kmetje. Menda so pri Potočniku kot drugi v Žireh že leta 1967 imeli svoj traktor. Za tiste čase senzacija. Spomnim se, da si je zelo prizadeval za cesto pod ledinško cerkvijo mimo Maršotne jame,

prej so vozili seno in drva čez Soro. Dejaven je bil tudi pri gasilcih, skratka povsod, kjer je pričakoval boljše rezultate. Z ljubeznijo do zemlje je dokazoval, da živimo od nje in se bomo hranili le iz nje. (Ne od računalnikov in pametnih telefonov, čeprav so danes tudi ti nepogrešljivi, je moje mnenje.)Nekoč je v dnevnik zapisal: »Tisočkrat je človeška duša privezana na zemljo, kjer je zrastla. Najlepši poklic je biti kmet.« Pa tudi najtežji, dodajam jaz in še kdo.Ko je prevzel kmetijo, je bila zaradi propadle elektrarne na Fužinah zelo zadolžena. Z ženo sta morala leta in leta skrbno in preudarno gospodariti, da sta vse odplačala. Ko je že ka-zalo na bolje, pa je prišla vojna, med katero so ga fašisti za nekaj časa zaprli v Idriji. Doživel je prihod Italijanov v Žiri, pozneje Nemcev, pred katerimi je moral z družino tudi bežati. Pred koncem vojne pa se je pred novo oblastjo umaknil na Koroško, kjer je nekaj časa pouče-val kmetijstvo, pozneje doma tudi sadjarstvo, ko se je 1947. leta vrnil domov. Kmetijo mu je nova oblast zaplenila, ker takratnemu kmetu ni bila preveč naklonjena, tako da je bil samo najemnik na svoji zemlji. Ker se ni počutil nič krivega in tudi ni bil, se je celo življenje trudil pridobiti posestvo nazaj, kar pa mu za časa življenja ni bilo dano. Pozneje je to uspelo sinu. Vse to mu je pustilo posledice na zdravju. V knjigi so še zanimivi zapisi služenja voja-škega roka med prvimi rekruti jugoslovanske (prej avstro-ogrske) vojske in osebna doživetja druge svetovne vojne.Pri nas smo do Potočnikovih vedno gojili neko spoštovanje, ker so že pred vojno, med njo in po njej veliko pretrpeli, pa tudi moja stara mama Marijana je kot dekla nekoč služila pri

njih in jih imela za pošteno družino. Potočni-kovega očeta se dobro spominjam, ko je fural s konji, na vozu je zmeraj stal, če je bil prazen. Včasih je na konju prijahal pogledat, če je seno v kozolcu že suho in če je na njivah že zrelo žito ali krompir. Velikokrat smo ga otroci poslušali, ko je na konju piskal na hruškov list, pozneje pa se je na te oglede odpravljal z mopedom. Mnogokrat smo ga spraševali za kakšen nasvet ali mnenje. Že precej bolnega sem ga zadnjič obiskal 19. marca. Takrat mi je še zelo pametno svetoval o nakupu traktorja, ki ga imam še danes. Umrl je 13. aprila 1977, star 76 let. Umrl je mož. Še prej, kot se je za vedno poslovil, je hčerki Mariji naročil, da naj mu ob slovesu zapojo pesem Polje, kdo bo tebe ljubil, ki ga je sam res neskončno ljubil in kateremu je bil predan vse življenje.Hčerka Marija mu je z njegovimi zapisi, ki jih je obelodanila v knjigi, postavila večni spomenik. •

Ivan Potočnik. Arhiv Marija Gantar

IZMENJAVA SEMEN IN SADIK TUDI NA SELU

Jožica Kacin

Prebivalke Sela so letos že tretjič organizirale izmenjavo sadik in semen. Srečujejo se pred nekdanjo trgovino na Selu. Pravijo, da je tako druženje koristno, saj si poleg vrtnin, rož in drevesnic lahko izmenjajo tudi izkušnje in znanje, ki so jih pridobile ob sejanju in sajenju rastlin. Podobno srečanje načrtujejo tudi za prihodnje leto. Vabijo, da se jim pridružite v še večjem številu. •

Osebni arhiv A. Jezeršek


žirovske

GRENKI SPOMINI Z VRHA SVETIH TREH KRALJEV

Rok Klemenčič

Na predvečer letošnje bele nedelje (8. aprila 2018), ko na Vrhu Svetih Treh Kraljev tradicionalno praznujejo romarski shod, je bila v tamkajšnji podružnični osnovni šoli predstavitev knjige Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev.

Avtorica Marija - Mojca Treven, zaposlena na žirovski osnovni šoli, je več let zbirala, razi-skovala in zapisovala spomine in pričevanja svojih rojakov doma in po svetu iz časa druge svetovne vojne in prvih let po njej. Ti so zbrani v knjižni obliki na dvesto enainsedemdesetih straneh in obogateni s številnimi fotografijami izšli v prvih dneh aprila.Avtorica se ni omejila na meje zdajšnje najse-vernejše krajevne skupnosti občine Logatec, ampak na mejo župnije, ki sega tudi na ži-rovsko občinsko stran in tako pod vrhovski zvon vključuje del Račeve in Žirovskega Vrha. Prebivalci teh dveh zaselkov so kot pripadniki vrhovske fare povezani tako z verskim kot vsakdanjim življenjem na Vrhu in njegovi okolici že več kot dvesto let. Knjižno delo nam prav v uvodu na kratko predstavi zgodovino kraja od njegove poselitve do upravnih in cerkvenih sprememb skozi čas. Oriše razmere med obema svetovnima vojnama, ko se je med številčne družine v vsakodnevnem boju za preživetje na strmih in skopih bregovih vrinilo spoznanje o ne-izogibni prihajajoči vojni moriji. To se je s pričetkom gradnje Rupnikove linije še dodatno povečalo. Kljub temu da je marsikateri do-mačin dobil delo v povezavi z gradnjo in s tem tudi prepotreben zaslužek. Načrtovana dela, ko naj bi na področju Vrha zgradili eno izmed največjih utrdb v tem delu Evrope, je prekinil napad nemške in italijanske vojske na Jugoslavijo in s tem pričetek druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Skozi župnijo so nasilno vrezali okupacijsko mejo, ki je farane razdelila med dva okupacijska sistema (nemški in italijanski). Na obmejnem pasu so porušili devet domačij, katerih prebivalci so se morali preseliti drugam. Nekateri za vedno. Zamini-rana meja je terjala tudi na tem območju žrtve. Prihod okupatorja, njegove represalije, mobi-lizacija mož in fantov, internacija so življenje še dodatno otežili in zaostrili, ko so se zgodili preko domačih terencev in njihovih somišlje-nikov prvi zločini v kraju in bližnji okolici.

Prebivalci teh krajev so se znašli v vrtincu treh totalitarnih režimov. Ideologije so jim bile tuje. Vsak je reševal svoje življenje, kot je vedel in znal. Nekateri opisani dogodki so bili ključni za nastanek vaških straž in kasnejše formiranje domobrancev. Konec voj-ne, umik mnogih na Koroško, povojni poboji znatno povečajo seznam vseh žrtev. Tragičen seznam vseh sedeminosemdesetih življenj, ki je objavljen v knjigi, še dodatno pretresejo grenki spomini vdov in sirot. Knjižno delo se konča s kratkim orisom dogajanja v prvih letih po vojni ter ohranjanjem spomina na žrtve vojne in povojne revolucije. Pisano je z namenom, da bi lažje razumeli eno najtežjih obdobij slovenske zgodovine, in v upanju, da Slovenec ne bi nikdar več dvignil roke nad Slovenca. Ali kot pravi avtorica: »Ker močno čutim pripadnost svojemu domačemu kraju, bi rada, da se zgodovinska resnica ohrani za bodoče rodove. Narod brez zdravih ali ozdravljenih korenin nima prihodnosti. Jaz pa si močno želim, da bi se vendar že začeli odkrito in z vsem spoštovanjem do vseh žrtev pogovarjati drug z drugim tudi o tem tragičnem obdobju zgodovine. In mislim, da so vrhovski pričevalci stopili na to pot.« •

Mojca Treven je več let zbirala, raziskovala in zapisovala spomine in pričevanja svojih rojakov doma in po svetu iz druge svetovne vojne in prvih let po njej. Avtorica pravi, da zato, da bi ljudje lažje razumeli eno najtežjih obdobij slovenske zgodovine. Osebni arhiv

TOP 2018 V OSPREDJE POSTAVIL MLADE

Julija Primožič, OOZ Šk. Loka

Konec maja je v sodelovanju Območno obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka (OOZ Škofja Loka) in Razvojne agencije Sora ter ob f inančni podpori občin Ško-f ja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki potekal že 12. Teden obrti in podjetništva na Loškem – TOP 2018. Šte-vilni dogodki so letos v ospredje postavili tudi mlade.

Program se je začel s tradicionalnim po-hodom obrtnikov in podjetnikov, v okviru katerega so udeleženci obiskali Marmor Hotavlje, kjer so si najprej ogledali podze-mno pridobivanje znamenitega »hotaveljskega marmorja«, sledila je predstavitev podjetja, njihove tehnologije ter nekaj tehnološko najzahtevnejših projektov, ki so jih izvedli po celem svetu. Po ogledu proizvodnje so se udeleženci podali »čez hrib« na krajši pohod do gasilskega doma na Hotavljah, kjer je sledilo prijetno druženje.Z aktivnostmi smo nadaljevali v ponedeljek s TOP pogovornim večerom pod naslovom Podjetniška miselnost malo drugače. Vodi-teljica pogovora Monika Tavčar je v svojo družbo v Galerijo Franceta Miheliča v Kaščo povabila mlade goste, ki so dokazali, da si upajo živeti svoje sanje, in sicer: Saro Oblak Speicher, podjetnico v New Yorku, Miha Pod-gornika, biatlonskega trenerja in ekstremnega športnika, ter Matejo in Domna Koširja, ki soustvarjata televizijsko oddajo Ambienti. Eden od vrhuncev letošnjega TOP-a pa je bila vsekakor Razstava dijakov Šolskega centra Škofja Loka ter podelitev nagrad najbolj kreativnim dijakom s strani OOZ Škofja Loka. Razstavo pravih mojstrskih izdelkov dijakov je lepo dopolnjevala Fotografska razstava obrtnikov in podjetnikov (FROP 2018).Informacije o vstopu na samostojno podje-tniško pot so bile udeležencem na voljo na skupinskem svetovanju Gremo mi na svoje!, aktivnosti, ki jih izvajajo v svojih prostorih pa so predstavili tudi v Coworking centru Lokomotiva in Kreativnem centru Mizarnica v Žireh. TOP 2018 je 25. maja z ogledom podjetja Polycom za leto dni zaprl svoja vrata. •


žirovske

PRVA PESNIŠKA ZBIRKA TATJANE DOLENCMilka Bokal

Sredi aprila je bila v Ljubljani predstavi-tev prve pesniške zbirke Tatjane Dolenc z naslovom Preprostosti. Knjiga je izšla v samozaložbi ob osebnem prazniku avtorice. Uvodno besedo je napisala Ljudmila Bokal, ilustracije v abstraktni tehniki pa je prispe-vala Anita Kavčič Klančar.

Predstavitev je potekala v obliki pogovora in z recitacijami nekaterih pesmi, kar so spremljali vmesni klavirski recitali akademske glasbenice pianistke, specialistke za klavirsko igro Katari-ne Tominec, za popestritev lepega dogodka pa je eno pesem ob spremljavi Katarine Tominec zapela tudi Tatjana Dolenc sama. Avtorica pesmi se je po osnovni šoli v Žireh vpisala na Škofijsko klasično gimnazijo v Lju-bljani. Končala je študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo in študij solo petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

Zaposlena je na Osnovni šoli Bršljin v Novem mestu, kjer poučuje glasbeno umetnost. V Lju-bljani je vodja pevske pripravnice in otroškega zbora Glasbene matice Ljubljana, poje pa tudi pri zborovski zasedbi Ljubljanski madrigalisti.Prvenec izkazuje pesniški talent, ki njeni domači družini ni tuj, saj je leta 2004 izdala pesniško zbirko tudi njena mama Breda. Pe-smi razkrivajo navezanost na naravo, zlasti

na morje, posebnost pa so pesmi z motivi iz obdajajočega predmetnega sveta uporabne umetnosti. Verzi so večinoma kratki, sklepa jih skladno oblikovana rima. Vsa ta preprostost poetike daje odsev spretnih ljudskih pesmi. Posamezne pesmi je imela Tatjana Dolenc že objavljene v Žirovskem občasniku, v reviji Zvon in v Žirovskih stopinjah in upamo lahko na njeno nadaljnjo pesniško pot. •

Tatjana Dolenc na predstavitvi svojega pesniškega prvenca, april 2018. Osebni arhiv

PRIJETNO DRUŽENJE V SKUPINAH ZA SAMOPOMOČ Jožica Kacin

Pod okriljem Rdečega križa OZ Šk. Loka delu-jeta v Žireh tudi dve skupini za samopomoč starejših. Prvo vodi Bernarda Lukančič, v kratkem pa se ji bo pridružila še Vilma Mazzini, drugo pa vodita Angelca Jezeršek in Marija Kastelec. Vodje morajo opraviti posebno izobraževanje.

Članice skupin se sestajajo enkrat tedensko. Namen srečanja je predvsem pogovor o raz-ličnih temah, od dogodkov doma in po svetu,

nekoč in danes do navad, običajev, koristnih nasvetov in drugih tem, ki jih vodje skupaj s sodelujočimi izberejo za vsako srečanje. V skupini izvajajo vaje za krepitev spomina, skupaj obeležijo tudi rojstne dneve udeleženk. Skupina za samopomoč Cvetje v jeseni, ki jo vodita Marija Kastelec in Angelca Jezeršek, ima dvanajst članic. Srečujejo se ob četrtkih in le redko se zgodi, da katera manjka. Vsako leto gredo na enodnevni izlet po Sloveniji. Letos so obiskale romarsko središče na Kureščku, mladinsko okrevališče Rakitna, ob vrnitvi pa so se ustavile še v domu upokojencev v Logatcu. Tam so obiskale Joži Govekar. Joži je bila med prvimi članicami v njihovi skupini, zdaj pa živi v domu in je bila srečanja zelo vesela. •

Skupina za samopomoč Cvetje v jeseni na izletu, junij 2018. Osebni arhiv A. Jezeršek

PUSTOTNIK ZAPOLNILI CITROENI

Jožica Kacin

Pustotnik je bil v dneh od 22. do 24. junija spet poln obiskovalcev. Svoj prostor so tam našli ljubitelji Citroenovih avtomobilov, ki se združujejo v Citroen klub Slovenije. Polona Mlakar Baldasin, ki je tudi sama navdušena lastnica Citroena, je člane vrhniške sekcije, organizatorje pomladnega srečanja kluba, povabila v Žiri. Tako Pustotnik postaja vedno bolj prepoznan in je mesto druženja različnih interesnih skupin in posameznikov. •

Ciril Kacin


žirovske

CERKLJANSKI ZVOČNI SAFARI V VRTU KRŽIŠNIK Maja Justin Jerman

Boštjan Perovšek, avtor zvočne kulise sobotnega dogodka na Vrtu Kržišnik, je skladatelj, glasbenik, oblikovalec zvočnih prostorov. Sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo in je utemeljitelj bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, še posebno žuželk.

V soboto, 26. maja, je predstavil Cerkljanski zvočni safari, ki je nastal v okvi-ru delavnice Jazz Cerkno na osnovi prostorskega in zvokovnega povezovanja cerkljanske kulturne dediščine v spoju z doživetjem na žirovskem vrtu.

Tako je o sebi in svojem tokratnem glasbenem dogodku povzel avtor sam, v dejanski izvedbi pa se je zvočni kolaž dogajanja z Jazza Cerkno zvočno povezoval z okoljem. Na posnetku zvočnega safarija smo pos-lušali posnetke postavljanja odra, pogovor ustvarjalcev cerkljanske kulinarične ponudbe, recitacijo Povodnega moža, ki je odmevala iz vodnjaka, in glasbene inserte z odra – vse omenjeno pa se je prepletalo z okrepljenimi zvoki ptičjega in žuželčjega oglašanja, za katerega je poskrbelo dodatno ozvočenje, postavljeno v vrtu. Seveda smo k na-ravnim zvokom prispevali tudi poslušalci s pritajenim klepetom, saj je bilo neobičajnost slišanega treba pokomentirati s sosedom. Dogodek je še bolj prijetno tekel ob drobnih Sonjinih in Tadejevih prigrizkih in ob požirkih piva bližnje pivovarne, kar je vse skupaj nadgradilo v (po)poln majski večer, poln zvokov, barv, vonjav in okusov. •

Udeleženke konference na Brdu Mojca Trček, Boža Pivk (čepi spredaj), Valerija Šinkovec in mag. Ksenija Ramovš, direktorica Inštituta Antona Trstenjaka. Med gosti je bil tudi župan mag. Janez Žakelj. Osebni arhiv

POMEN IN VLOGA DRUŽINSKIH ČLANOV PRI DOLGOTRAJNI OSKRBI Mojca Trček, Valerija Šinkovec

Večina starejših si želi čim dlje živeti v svojem domačem okolju, kjer se najbolje znajdejo in počutijo. S staranjem in obolevanjem postanejo čedalje bolj odvisni in potrebujejo vedno več pomoči svojcev in drugih neformalnih oskrbovalcev.

Oskrbovanje in nudenje pomoči staremu in onemoglemu človeku je zahtevna in naporna naloga, ki od družinskih oskrbovalcev zahteva določena znanja in spretnosti. To je delo, ki poteka neprekinjeno, zato prizadete izčrpava, pri njih se pojavljajo duševne in telesne težave in postajajo čedalje bolj socialno izključeni. Družinski oskrbovalci so najpogosteje žene, hčere, snahe in možje, ki iz različnih razlogov ne želijo dati svojega človeka v domsko oskrbo. V občini Žiri je to še težje izvedljivo, ker ni možnosti domske namestitve v kraju. Razloga za dru-žinsko oskrbovanje sta najpogosteje čustvena povezanost in zavedanje o odgovornosti za bolnega in onemoglega družinskega člana. V zadnjem času postajajo pomembni tudi ekonomski razlogi.Strokovnjaki z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medge-neracijsko sožitje že vrsto let organizirajo in vodijo izobraževanja za družinske oskrbovalce.

8. maja je bila na Brdu pri Kranju 1. mednarodna konferenca o neformal-ni oskrbi v Sloveniji. Konferenco je pod vodstvom Ministrstva za zdravje RS izvedel Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju z evropskim združenjem Eurocarers.

Podani so bili naslednji zaključki konference:1. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci so nepogrešljivi del

kakovostne in finančno zdržne dolgotrajne oskrbe; v Sloveniji in vsej Evropi opravljajo več kot 75 odstotkov celotne dolgotrajne oskrbe.

2. Sodobni sistem dolgotrajne oskrbe je lahko human in finančno zdržen le, če sistemsko povezuje neformalno in formalno oskrbo v dopolnjujočo se sinergično celoto.

3. Pogoj za kakovost nacionalnega sistema dolgotrajne oskrbe je in-tenzivni razvoj sodobnih programov za razbremenitev družinskih oskrbovalcev (njihovo usposabljanje, pravna zagotovitev pravic, ki omogočajo oddih in usklajevanje poklicnega življenja in oskrbo-valnih obveznosti, ter krajevni programi za pomoč).

4. Danes so svojci – družinski oskrbovalci najšibkejši člen dolgotrajne oskrbe. Usodna posledica zanje, za razvoj oskrbovalne stroke in oskrbovalnih programov nastane, če politika v boju za moč izkorišča njihovo nevidnost in ranljivost.

5. Dolgotrajna oskrba mora biti locirana v krajevni skupnosti – enako kakor otroško varstvo; država mora celovit sistem dolgotrajne oskrbe regulirati z zakonodajo, s sistemom pravičnega in vzdržnega financiranja (vsaj 1,3 odstotke BDP za dolgotrajno oskrbo, kar je povprečje Evropske unije, medtem ko sedaj v Sloveniji namenjamo le 0,9 odstotka BDP), razvojem oskrbovalnih programov in kontrolo nad kakovostjo izvajanja oskrbe.

6. Dolgotrajna oskrba bo v času intenzivnega večanja ob staranju prebivalstva največja priložnost za nagel razvoj solidarnosti in lepšega sožitja v sodobni družbi, kjer postajajo neuporabni tra-dicionalni vzorci solidarnosti v družini, službi in družbi. (http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/)

Konference smo se iz občine Žiri udeležile tri družinske oskrbovalke. S plakatom o skupini svojcev v občini Žiri sva sodelovali Mojca Trček in Valerija Šinkovec. Župan Janez Žakelj se je udeležil okrogle mize Dobre prakse in usmeritve pri pomoči družinskim oskrbovalcem v Sloveniji: občine, zdravstvene in socialne stroke, nevladne organizacije in mediji.

Z izgradnjo medgeneracijskega središča v Žireh bi starim in onemoglim občanom omogočili kakovostno bivanje v domačem okolju. Družinski oskrbovalci bi dobili ustrezno in prepotrebno podporo z vpeljanimi podpornimi mehanizmi. Dobili bi možnost kratkotrajnega bivanja v gospodinjski skupini, možnost dnevnega varstva v svojem kraju in še večjo možnost formalnih oblik pomoči na domu. Na takšen način bi občina Žiri res postala starostnikom in njihovim svojcem prijaznejša. •


žirovske

OSNOVNOŠOLCI DOKAZUJEJO IZJEMNO ZNANJE IN PRIZADEVNOST

Barbara Peternel,OŠ Žiri

»Najbolj pomembni in uspešni ljudje na svetu … mislijo vnaprej, zato si ustvarijo svojo podobo; potem se lotijo njenega na-tančnega uresničevanja, tu jo dopolnijo, tam nekaj malega dodajo, spremenijo kakšno malenkost, toda nenehno gradijo – nenehno gradijo.« (Robert Collier)

Gradijo, gradijo in sledijo uspehi. Tako je tudi na naši osnovni šoli.

Že oktobra 2017 je bilo državno tekmovanje iz logike, na katerem sta Nika Dolenec iz 7. razreda ter Nina Cankar iz 9. razreda osvo-jili zlato, Benedikt Praznik iz 7. razreda in Lučka Kozamernik iz 9. razreda pa srebrno priznanje.

Ribe slovenskih celinskih voda je bil naslov tekmovanja iz biologije, na katerem so se učenci spoprijeli z zelo zahtevnimi naloga-mi in pokazali veliko znanja. Lovro Vehar Menegatti iz 8. razreda in Nina Cankar iz 9. razreda sta si na državnem preizkusu »priribarila« srebrno Proteusovo priznanje.

Na šoli poteka tudi tekmovanje iz znanja astronomije, kjer učenci izkazujejo odlično znanje. Nika Dolenec in Nina Cankar pa sta bili zelo uspešni tudi na državni ravni, saj sta si z 9. in 6. mestom pridobili zlato Dominkovo priznanje, Urh Mur iz 7. razreda in Filip Erznožnik iz 8. razreda pa sta prejela srebrni priznanji.

Na šoli imamo tudi najboljšo judoistko. V kategoriji starejše deklice (U14) je Urša Sedej, učenka 7. b razreda, osvojila 1. mesto. Urša se je v letu 2017 borila na enajstih uradnih tekmah, na katerih je bila samo enkrat druga, na vseh ostalih tekmah je slavila zmago.

Tudi v tem šolskem letu so se naši učenci preizkusili v hitrem in zanesljivem računanju na pamet (lefo). Na državnem tekmovanju so odlične rezultate dosegli: Izidora Kopač iz 4. razreda, Anže Kopač iz 5. razreda, Rebeka Cankar in Sara Ferreira iz 6. razreda ter Nina Cankar iz 9. razreda. Tekmovanje je potekalo »v živo« – učenci so se v računalniški

učilnici posedli vsak za svoj računalnik in skušali v eni uri pokazati kar največ znanja računanja v različnih operacijah na različnih ravneh zahtevnosti. Najboljša, Rebeka Can-kar iz 6. b, je tekmovala v kategoriji šesto- in sedmošolcev, uvrstila pa se je na 11. mesto, kar je odličen rezultat, še posebej, ker je pri računanju dosegla svoj osebni rekord.

Na državnem tekmovanju Prvaki znanja so nadobudne devetošolke Lučka Kozamernik, Nina Cankar, Ana Govekar in Lena Bogataj z veliko znanja in vloženega truda dosegle odlično tretje mesto in osvojile bronasto priznanje.

S čud(ež)nimi besedami do priznanj – učenci so se na tekmovanju iz materinščine preizkusili v branju, razumevanju in pisa-nju fantastičnih, čudežnih zgodb. Šolskega tekmovanja se je na naši šoli udeležilo 39 učenk in učencev od 6. do 9. razreda. Nina Cankar in Zala Kopač iz 9. razreda ter Ivana Novak iz osmega razreda so osvojile srebrno Cankarjevo priznanje.

Sanktpeterburška astronomska olimpijada letos poteka že petindvajsetič, slovenski dijaki in učenci se je udeležujejo že četrto leto. Na olimpijadi sodeluje okrog pet tisoč tekmoval-cev iz regije Sankt Peterburg ter predstavniki iz petdesetih drugih ruskih regij ter najboljši učenci iz enajstih drugih držav.

Tekmovanje je razdeljeno v izbirni del, kamor so iz Slovenije povabljeni najboljši učenci slovenskega tekmovanja iz znanja astrono-

mije ter finalnega kroga, ki je sestavljen iz teoretičnega dela in praktičnega dela, na katerega se uvrstijo vsi najboljši tekmovalci teoretičnega dela.

Ocenjevanje nalog poteka tako, da organiza-torji finalnega kroga skenirajo izdelke učencev ter jih pošljejo organizatorjem v Rusijo. Tam ne preverjajo samo rešitev nalog, temveč tudi izvirnost.

V finalni teoretični krog sta se iz naše šole uvrstili Nika Dolenec, 7. a, ter Nina Can-kar, 9. a. Za reševanje petih nalog imajo tekmovalci na voljo štiri šolske ure. Nika je v svoji kategoriji zelo uspešno rešila teoretične naloge ter se uvrstila tudi v zadnji, praktični del tekmovanja.

Ena izmed nalog, ki jo je Nika reševala na teoretičnem delu Sanktpeterburške astronom-ske olimpijade:

Medzvezdna vesoljska ladja, ki je na robu Osončja, je

v težavah. Kapetan ladje pošlje radijski signal k vsem večjim planetom v Osončju. Čez koliko časa bodo prejeli signal na po-sameznem planetu? Predpostavi, da se planeti okoli Sonca gibljejo po krožnih orbitah. Dokaži, da obstaja taka razporeditev planetov, da bodo na vseh pla-netih sočasno prejeli signal s te vesoljske ladje. ▶

Učenci 9. razredov, prejemniki priznanj iz šolskih državnih tekmovanj, na valeti v dvorani DPD Svoboda. Levo ravnatelj osnovne šole Marijan Žakelj, desno župan občine mag. Janez Žakelj. Matej Rant


žirovske

Nika je tudi na praktičnem delu pogumno reševala nalogo, za katero je imela na raz-polago štiri šolske ure, in na koncu dosegla izvrstno 28. mesto.

Na mednarodnem tekmovanju Svirel je učenka 5. a Alja Deronja v disciplini flavta, kategorija junior, prejela bronasto priznanje.

Na državnem tekmovanju mladih glasbeni-kov je učenec 6. b Timotej Pivk v disciplini kitara, I. b kategorija, prejel srebrno plaketo.

V Ljubljani je potekal 2. slovenski Bra-inobrainfest 2018, kjer je tristo otrok iz vse Slovenije tekmovalo v hitrostnem računanju na abakus in v mentalni aritmetiki. Učenka Lana Bogataj, 3. b, ki obiskuje Brainobrain Kranj, je z zlato kolajno v svoji kategoriji dosegla izjemen uspeh.

Državnega tekmovanja iz znanja kemije se je udeležilo šest učencev naše šole. Ponovno se je odlično izkazala Nina Cankar iz 9. razreda, ki je osvojila zlato priznanje. Dobitnik srebrnega priznanja je Krištof Trček, prav tako iz 9. razreda.

Na šolskem tekmovanju iz matematike KEN-GURU se je pomerilo 167 učencev od prvih do devetih razredov. Najboljši so si prislužili priznanja. Od prvega do četrtega razreda je podeljenih 45 priznanj, ki so enakovredni bronastemu Vegovemu priznanju.

Od petega do devetega razreda je podeljenih 30 bronastih Vegovih priznanj na šolski ravni.

Dvanajst učencev od petega do devetega razreda si je z dosežkom na šolskem tekmo-vanju pridobilo pravico do sodelovanja na državnem tekmovanju v znanju matematike.

Srebrno Vegovo priznanje so prejeli: Sara Kosmač, 5. b, Sara Ferreira, 6. b, Benedikt Praznik, 7. a, Filip Erznožnik, 8. c, Lovro Vehar Menegatti, 8. a, Nina Cankar, 9. a, in Jakob Praznik, 9. b.

Zlato Vegovo priznanje: Rebeka Cankar, 6. b, Nika Dolenec, 7. a, Lučka Kozamernik, 9. b, in Krištof Trček, 9. a.

Rebeka je bila med 510 sodelujočimi šesto-šolci petinštirideseta, Nika med 515 učenci sedemnajsta, Krištof med 581 petinštiride-seti, Lučka pa se je med 581 tekmovalci iz devetih razredov uvrstila na deveto mesto.

Državnega tekmovanja v znanju iz Vesele šole, ki je bilo v Kranju, se je iz naše šole udeležilo osem najuspešnejših veselošolk in veselošolcev. Državni prvaki v svoji katego-riji so postali: Nejc Filipič, 4. razred, Sara Ferreira in Rebeka Cankar, 6. razred, Rok Filipič, 7. razred, ter Nina Cankar, 9. razred.

Srebrno priznanje pa so osvojili: Urh Mur, 7. razred, Nika Dolenec, 8. razred, ter Cene Trček, 9. razred.

Nina Cankar je na državnem tekmovanju pokazala, da je tudi fizika njeno področje. Dosegla je odlično 14. mesto in si s tem pridobila zlato Stefanovo priznanje. Njen uspeh sta dopolnila še Lučka Kozamernik in Krištof Trček. Oba sta se uvrstila v prvo polovico 141 sodelujočih učencev devetih razredov. Že z uvrstitvijo na državno tek-movanje sta si pridobila srebrno Stefanovo priznanje. Filipu Erznožniku je žal na področnem tekmovanju v konkurenci osmih razredov za uvrstitev na državno tekmovanje zmanjkalo samo nekaj točk, a njegov uspeh je zadoščal za srebrno Stefanovo priznanje področne ravni.

V Murski Soboti je potekalo 52. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. V 2. krog sta se uvrstila Marcel Gladek iz 7. b ter Nina Cankar iz 9. a razreda. Marcel je z nalogo Hitrost menjalnika pri kolesu osvojil srebrno državno priznanje, Nina pa je z nalogo Kako si podkurimo Žirovci osvojila 1. mesto v državi in s tem zlato priznanje.

Sicer pa so si bronasto priznanje že v 1.

Marcel Gladek, 7. b, na predstavitvi raziskovalne naloge Hitrost menjalnika pri kolesu. Jožica Kacin

krogu prislužili Nela Vehar in Lučka Koza-mernik (Sistem daljinskega ogrevanja), Ana Govekar in Veronika Tratnik (Od zibelke do groba) ter Nejc Šubic (Kako do informacij).

Nace Kristan, učenec 6. a razreda, se je ude-ležil 8. mednarodnega koroškega klavirskega tekmovanja v Radljah ob Dravi. Tekmoval je v kategoriji klavir solo, 3. kategorija, in osvojil zlato priznanje.

Žiga Kunc, učenec 7. razreda, je v teku na 300 metrov ugnal vse vrstnike in postal gorenjski prvak v kategoriji mlajših učencev. »Na koncu so noge tekle že kar same,« so bile prve Žigove besede v cilju, ko so za zmago odločali centimetri. Srebrnega odličja se je veselil še Gašper Žakelj pri mlajših učencih v skoku v daljino.

Državnega šolskega tekmovanja osnovnih šol v atletiki sta se udeležila Gašper Žakelj si je priskočil odlično 3. mesto v državi v skoku v daljino, Žiga Kunc pa je z rezultatom 45,80 v teku na 300 metrov osvojil 21. mesto.

Zeleno pero je projekt s ciljem vpeljati mla-de v svet raziskovalnega eko novinarstva, jih osvestiti o tem, da lahko vplivajo na svoje okolje, ter zbuditi njihovo radovednost. Želja je, da bi udeleženci pridobljena znanja s pridom izkoristili. Naši učenci so pisali prispevke o vodi. Rebeka Cankar iz 6. b razreda si je s prispevkom Voda in ocvrt krompirček pripisala zlato pero, Nina Can-kar pa si je za Voda je svoboda prislužila srebrno pero. •


žirovske

OBČINA ŽIRI

RAZPORED ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV, LOČENO ZBRANE EMBALAŽE, BIO ODPADKOV IN LOČENO ZBRANEGA PAPIRJA OD 1.6.2018 DO 31.12.2018

P 4 11 18 25 P 2 9 16 23 30 P 6 13 20 27T 5 12 19 26 T 3 10 17 24 31 T 7 14 21 28S 6 13 20 27 S 4 11 18 25 S 1 8 15 22 29Č 7 14 21 28 Č 5 12 19 26 Č 2 9 16 23 30P 1 8 15 22 29 P 6 13 20 27 P 3 10 17 24 31S 2 9 16 23 30 S 7 14 21 28 S 4 11 18 25N 3 10 17 24 N 1 8 15 22 29 N 5 12 19 26

P 3 10 17 24 P 1 8 15 22 29 P 5 12 19 26 P 3 10 17 24 31T 4 11 18 25 T 2 9 16 23 30 T 6 13 20 27 T 4 11 18 25S 5 12 19 26 S 3 10 17 24 31 S 7 14 21 28 S 5 12 19 26Č 6 13 20 27 Č 4 11 18 25 Č 1 8 15 22 29 Č 6 13 20 27P 7 14 21 28 P 5 12 19 26 P 2 9 16 23 30 P 7 14 21 28S 1 8 15 22 29 S 6 13 20 27 S 3 10 17 24 S 1 8 15 22 29N 2 9 16 23 30 N 7 14 21 28 N 4 11 18 25 N 2 9 16 23 30

OBMOČJE 1 ‐ JUŽNI DEL OBČINE ŽIRI OBMOČJE 2 ‐ SEVERNI DEL OBČINE ŽIRI

TRG SVOBODE POLJE RAVNE ČEVLJARSKA ULICA RUDNIŠKA ULICA RAČEVASTAROVAŠKA ULICA JOBSTOVA CESTA PODKLANEC TAVČARJEV ULICA GASILSKA ULICA SNOPKOVA GRAPA

PARTIZANSKA CESTA STAROŽIROVSKA CESTA IZGORJE IGRIŠKA ULICA RAKOVNIK OŠ ŽIRIPLASTUHOVA GRAPA POT NA ROVT BREZNICA KOSOVELOVA ULICA PIONIRSKA POT BLOKI: PARTIZANSKA,JEZERSKA ULICA TABOR GOROPEKE DELAVSKA ULICA STROJARSKA ULICA JEZERSKA, TRIGLAVSKA,LEVSTIKOVA ULICA LOGAŠKA CESTA OPALE PRVOMAJSKA ULICA INDUSTRIJSKA ULICA ZADRUŽNI DOMGREGORČIČEVA ULICA SEJMIŠKA ULICA LEDINICA ULICA MAKSIMA SEDEJA CESTA NA LEDINICO KOPRIVNIKŽUPANČIČEVA ULICA IDRIJSKA CESTA INDUSTRIJSKA ULICA DOBRAČEVSKA ULICA DOBRAČEVSKA ULICA DRAŽGOŠKA ULICA OSOJNICA (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) POT NA KOČE POT V SKALEOB POTOKU POT V GOROPEKE STROJARSKA ULICA OPEKARSKA ULICA LOŠKA CESTA

MLADINSKA ULICA POD ŽIRKOM (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) BEDRIH SELO

KAJUHOVA ULICA NA STUDENCU RAKULK JARČJA DOLINA

TRIGLAVSKA ULICA BREKOVICE LOŠKA CESTA ZABREŽNIKPOD GRIČI SOVRA SLOVENSKA POT NOVOVAŠKA CESTA

ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV Z OBMOČJA 1

ODVOZ LOČENO ZBRANE EMBALAŽE Z O0BMOČJA 1

ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV Z OBMOČJA 2ODVOZ LOČENO ZBRANE EMBALAŽE Z O0BMOČJA 2

BIO ‐ RAZPORED ODVOZA BIOLOŠKIH ODPADKOV Z OBMOČJA CELOTNE OBČINE (na isti dan tudi odvoz papirja)

JUNIJ JULIJ AVGUST

SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER

REZULTATI REFERENDUMA O DRUGEM TIRU (DRUGIČ)Jože Stanonik

Nedelja, 13. maja 2018Referendum o drugem tiru (drugič)Udeležba na ponovljenm referendumu o drugem tiru v naši občini je bila manjša za 5,19 % (na ravni republike manjša za 5,54 %). Ni bila pa to najnižja izražena volja glede na prisotnost volilnega telesa, saj na ravni republike to pozicijo drži z 10,98 % Posvetovalni referendum o pokrajinah iz junija 2008. Vendar je referendum vsekakor pravica državljanov, da z glasovanjem odločijo o zakonih, pravnih aktih, nenazadnje tudi o kakem vprašanju glede ustave. •

SLOVENIJA

Udeležba 15,01%

ZA 49,94%

PROTI 50,06%

Vir: Državna volilna komisijaIzdelal: Jože Stanonik

VOLIŠČA

Osnovna šola D.D. Partizan Zadružni dom Selo Brekovice Račeva Dobračeva Seštevki %

Upravičencev po imeniku 600 1070 820 383 103 241 751 3968

Skupaj glasovalo 82 222 157 79 32 42 138 752

Udeležba (%) 13,67% 20,75% 19,15% 20,63% 31,07% 17,43% 18,38% 18,95%

Neveljavne glasovnice 0 3 1 0 0 1 1 6 0,15%

Oddane veljavne glasovnice 82 219 156 79 32 41 137 746

ZA 28 70 49 39 7 10 48 251 33,65%

PROTI 54 149 107 40 25 31 89 495 66,35%


žirovske

REZULTATI VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR

Jože Stanonik

Žiri, 3. junija 2018Volitve v državni zborVolitve so v najširšem smislu način posrednega odločanja posameznikov o skupnih zadevah, predstavljajo vse oblike izbiranja legalnih predstavnikov oblasti. V sodobni demokraciji so volitve eden izmed najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti. A demokracija ni večna! Iz tega sledi, da ne velja, da se volitev ni potrebno udeležiti. Demokracijo smo si morali Slovenci izboriti. Zato je prav, da to pravico uveljavimo, saj ta pravica lahko kaj hitro postane zelo krhka. Trend padanja volilne udeležbe se kaže tudi v naši občini. Na petih po vrsti volitev v državni zbor v septembru 2008 je bila po volilnem imeniku 3948 volilnih upravičencev volilna udeležba 69,73%, letos pri malenkosti večji številki (3969) manjša za 8,25% •

Vir: Državna volilna komisijaIzdelal: Jože Stanonik

VOLIŠČA

Stranka Osnovna šola

Partizan Zadru-

žni dom Selo

Breko-vice

RačevaDobra-

čeva Seštevki Žiri Slovenija

ZELENI Andrej Čuš in zeleni Slovenije 2 7 5 3 0 2 2 21 0,88% 1,09%

DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije 13 22 23 12 0 4 22 96 4,01% 4,93%

DD Dobra država 5 8 9 1 0 2 6 31 1,29% 1,52%

GAS Gospodarsko aktivna stranka 1 2 0 1 1 2 1 8 0,33% 0,35%

ZSI Gibanje Zedinjena Slovenija 4 13 12 3 1 2 7 42 1,75% 0,59%

GSN Gibanje Skupaj naprej 9 2 3 2 2 0 2 20 0,83% 0,49%

Združena desnica Kangler in Primc - združena desnica 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00% 0,24%

Levica 41 45 35 22 3 4 50 200 8,34% 9,33%

LMŠ Lista Marjana Šarca 34 97 79 35 10 16 68 339 14,14% 12,60%

LNBP Lista novinarja Bojana Požarja 5 10 5 2 0 0 2 24 1,00% 0,88%

NPS Naprej Slovenija 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00% 0,01%

N.Si Nova Slovenija - krščanski demokrati 35 78 50 18 6 16 50 253 10,55% 7,16%

Pirati Piratska stranka Slovenije 10 10 8 3 0 1 9 41 1,71% 2,15%

ReSet Rešimo Slovenijo elite in tajkunov 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00% 0,41%

SDS Slovenska demokratska stranka 97 211 129 67 39 54 137 734 30,62% 24,92%

SLS Slovenska ljudska stranka 8 12 11 10 1 7 15 64 2,67% 2,62%

SNS Slovenska nacionalna stranka 11 17 9 5 1 5 23 71 2,96% 4,17%

SMC Stranka modernega centra 21 72 28 14 2 4 33 174 7,26% 9,75%

SPS Socialistična partija Slovenije 0 0 0 0 1 0 1 2 0,08% 0,17%

SD Socialni demokrati 20 48 35 18 2 10 45 178 7,43% 9,93%

Solidarnost Solidarnost za pravično družbo 3 4 0 0 0 0 0 7 0,29% 0,25%

SSN Stranka slovenskega naroda 1 0 1 0 0 1 0 3 0,13% 0,14%

Stranka AB Stranka Alenke Bratušek 14 15 10 7 2 9 11 68 2,84% 5,11%

ZD Za zdravo družbo 2 4 4 0 1 2 4 17 0,71% 0,62%

Združena levica Združena levica in sloga 0 0 1 0 1 0 2 4 0,17% 0,57%

336 677 457 223 73 141 490 2397 100,00% 100,00%

Skupaj po imeniku 601 1070 823 382 102 241 750 3969 100,00% 1.712.676

Volilo 343 687 464 227 76 142 501 2440 61,48% 52,64%

Neveljavni 7 10 7 4 3 1 11 43 1,08

Ni volilo 258 383 359 155 26 99 249 1529 38,52

Veljavni glasovi 336 677 457 223 73 141 490 2397 60,39 891.097

% 57,07% 64,21% 56,38% 59,42% 74,51% 58,92% 66,80% 39,14


žirovske

USPEHI MLADIH GLASBENIKOV GLASBENE ŠOLE ŠKOFJA LOKA

Blaž Karlin,ravnatelj glasbene šole Šk. Loka

V iztekajočem se šolskem letu je Glasbeno šolo Škofja Loka obiskovalo tudi dvainštiri-deset učencev iz Žirov, velika večina v okviru dislociranega oddelka Žiri. Slednji gostuje na Osnovni šoli Žiri, v njem pa se otroci, poleg obiskovanja pouka nauka o glasbi, učijo igra-nja na klavir, flavto, kljunasto flavto, saksofon, tolkala, trobento, rog, pozavno in kitaro. Med učenci sta bila dva še posebej uspešna. Kitarist Timotej Pivk (njegov mentor je Lenart Rupar, prof.) je na letošnjih glasbenih tekmovanjih nabral pravi šopek priznanj: na 47. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki je marca potekalo v Puštalskem gradu, je prejel srebrno plaketo, na 10. mednarodnem glasbenem tekmovanju

Svirel 2018, prav tako marca v Goriških Brdih, je osvojil zlato priznanje, na XV. mednaro-dnem kitarskem tekmovanju Altamira Gorica sredi maja pa bronasto medaljo. Njegove

Nadarjena mlada glasbenika Anja Deronja z mentorico Anjo Fućak Dolinar, prof., in Timotej Pivk z mentorjem Lenartom Ruparjem, prof. Sebastjan Pivk

SREČANJE MLADIH ZNANSTVENIKOV V RUSIJI Hana Jereb

Na Gimnaziji Jurija Vege Idrija imamo dijaki možnost poglabljanja znanja v naravoslovju v obliki različnih tekmovanj, kjer prav po zaslugi Žirovcev dosegamo izjemne uspehe. Vsako leto imamo možnost udeležbe na mednarodnem srečanju mladih raziskovalcev v okviru med-narodnega združenja Yrons, v katerem sodeluje šest držav: Slovenija, Norveška, Madžarska, Rusija, Nemčija in Indija. Srečanje je netek-movalnega značaja, to pomeni, da si mladi iz različnih držav izmenjujemo izsledke svojih raziskovanj v tekočem šolskem letu. Na letošnje srečanje se je v spremstvu pro-fesorice Marjance Poljanšek odpravilo pet dijakov iz naše gimnazije. Šli smo v Rusijo v mesto Magnitogorsk, kjer je potekala konfe-renca Yrons 2018 z naslovom Trajnostni razvoj mest – ekološki pristop. Seveda smo izkoristili priložnost in si ogledali tudi Moskvo, glavno mesto Rusije, kjer se je naše potovanje začelo. Tam smo eno noč prespali in si v dveh dneh s pomočjo vodičke ogledali veliko znamenitosti. Peljali smo se z najlepšo podzemno železnico v Evropi. Moskva ima poseben čar. Ko pridemo v mesto, opazimo, da vsi nekam hitijo. Na me-troju se gnetejo ljudje, zato moramo biti zelo pazljivi na svoje stvari. Po drugi strani pa je Moskva eno najlepših mest, kar sem jih kdaj obiskala. Ima polno velikih pravoslavnih ka-

tedral, ki so med najlepšimi na svetu. Ogledali smo si tudi Kremelj, kjer smo imeli priložnost videti menjavo straže. Seveda pa smo okusili tudi odlično rusko hrano, kot so »vareniki«.Namen našega potovanja se je uresničil v sredo, ko smo pripotovali v mesto Magnitogorsk. Vse dni smo bivali pri gostiteljih in tako smo imeli možnost spoznati ruski način življenja. Moja gostiteljica je prihajala iz zelo bogate družine. Skupaj z mano je stanovala tudi Norvežanka, zato sem imela priložnost spoznati tudi malo norveške kulture. V Rusiji imajo nekatere navade drugačne kot pri nas. Ko sem prvič prišla k njim, sem vsem najprej ponudila roko. Roke mi niso vrnili, ampak so me vsi začudeno gledali, mislila sem, da sem naredila nekaj narobe. Kasneje pa mi je gostiteljica povedala, da se v Rusiji ženske sploh ne rokujejo. Rusi tudi zelo slabo ali pa sploh ne znajo angleško in tako je bilo tudi pri njih. Starši niso znali tega jezika, zato se z njimi nisem mogla veliko

uspehe je dopolnila flavtistka Alja Deronja (mentorica Anja Fućak Dolinar, prof.), ki je na 10. mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel 2018 prejela bronasto priznanje. •

pogovarjati. V petih dnevih, ki smo jih pre-živeli v Magnitogorsku, smo si ogledali tudi hokejsko tekmo, ki velja za najpomembnejši šport v Rusiji. V petek in soboto so končno potekale predsta-vitve raziskovalnih nalog, kjer smo se vsi veliko naučili in izvedeli, na kakšen način bi lahko ekološko izboljšali naša mesta. Naslov moje raziskovalne naloge je bil: Use of public facilities for food production (Uporaba javnih objektov za proizvodnjo hrane). V njej sem raziskovala, kako bi bilo možno rastlinjake postaviti na strehe stavb. Zanimiva priložnost za v bodoče, ki so jo poslušalci z odobravanjem podprli. Konferenca je trajala do ponedeljka, 30. aprila, ko smo se zjutraj vkrcali na letalo in odleteli na-zaj v Slovenijo. Domov smo prišli utrujeni zaradi pomanjkanja spanca, vendar pa tega potovanja ne bomo pozabili, saj smo pridobili ogromno novih izkušenj in spletli nova prijateljstva. •

Udeleženci srečanja v Rusiji. Hana Jereb na sredini desno. Osebni arhiv Hana Jereb


žirovske

ZORAN ZUPANČIČ TRENERA REPREZENTANCE DEKLETV SMUČARSKIH SKOKIH

Srečo Gaber

Lanska sezona za naše smučarje skakalce in skakalke ni bila ravno bleščeča. Z izjemo odličnih rezultatov Nike Križnar in Eme Kli-nec na mladinskem svetovnem prvenstvu, sedmega mesta Nike Križnar na olimpijskih igrah ter redkih prebliskov pri fantih je pre-teklo sezono mogoče vzeti le kot odskočno desko za naprej.

Vse to se je odrazilo tudi s spremembami na trenerskih mestih v obeh vrstah, žensko A reprezentanco je prevzel trener z dolgoletnimi izkušnjami Zoran Zupančič iz Žirov. »Mesto glavnega trenerja mi je bilo ponujeno sredi aprila, nadalje so potekali dogovori, kdo bo opravljal vlogo pomočnika. Prav zato je bilo potrebno na dokončno potrditev počakati, kljub temu da smo z delom v reprezentanci pričeli že v začetku maja. Ta položaj mi je odbor za skoke ponudil že v sezoni 2014/15, vendar ga takrat zaradi osebnih razlogov nisem mogel sprejeti.« Spremembe so po nekaj stabilnih letih prišle tako pri fantih kot pri dekletih. »Pri dekletih takoj po koncu sezone niti ni bilo načrtovano, da bi prišlo do menjav v trenerskih vrstah. Šele po natančno narejenih analizah rezultatov sta odbor za skoke in zbor za skoke, ki ga tvorijo predsedniki klubov, prišla do zaključka, da so predvsem uveljavljene skakalke, ki so v preteklosti že dosegale odlične rezultate, v minulih sezonah stagnirale.«Zoran je s trenerskim delom pričel že takoj po koncu svoje tekmovalne kariere. V sezoni 97/98 je v domačem klubu najprej ljubiteljsko treniral mlajše kategorije, leta 2004 je prevzel mesto glavnega trenerja, ki ga je profesionalno opravljal do leta 2011. »Zadnjih šest let sem v državnem panožnem nordijskem centru skrbel za razvoj mladih srednješolcev, tako fantov kot deklet. V tem programu sodelujemo s športnimi pedagogi pedagoške gimnazije France Prešeren v Kranju, kjer koordinirano delujemo z več skupinami, ki so oblikovane glede na kakovost. V športnih razredih je nujno usklajevanje med trenažnim in učnim procesom, saj zaradi treningov in tekmovanj dijaki ne obiskujejo pouka skoraj polovico šolskega leta. Opisani program poleg trenin-gov vsebuje otroška tekmovanja, Fis pokal, alpski pokal, mladinska svetovna prvenstva

in mladinske olimpijske igre, kjer smo bili v zadnjih letih zelo uspešni.«Poznavanje deklet je pri delu v reprezentanci mogoče tudi določena prednost. »Še največ sem sodeloval z Niko Križnar, ki je bila del omenjenega programa. Ona je pravi »fajter« in res je užitek delati z njo. Od deklet, ki sem jih vodil, bosta v ekipi še Jerneja Brecl in Katra Komar. Zadnje leto, ko sem bil v Žireh, sem sodeloval tudi z Emo Klinec, ostala dekleta dobro poznam, nisem pa bil njihov trener. Pristop do vseh bo enak, natančen in profesi-onalen. Veselil sem bom rezultata katere koli tekmovalke.«

Oprema je v zadnjih letih postala zelo pomem-ben člen v smučarskih skokih, njen razvoj je v tej športni panogi prinesel veliko sprememb. »Razvoj opreme je res prinesel ogromno dodatnega dela in priprav, pred časom ni bilo tako. Kombinezoni so zelo pomemben del te zgodbe, diskvalifikacije imajo preveč negativen prizvok. Dovolj je že, da se tekmo-valec na merjenju ne postavi v pravilno držo in tekme je zanj lahko konec. Odstopanja so zelo majhna. Danes je zelo pomembna tudi gibljivost, specialna koordinacija, tehnika, hitra moč. Na koncu je ves ta trening potrebno znati prenesti iz telovadnice na skakalnico, kar pa zaradi bolj stresnih situacij na vrhu zaletišča ni tako enostavno. Dobro delo in rezultati v telovadnici so pogoj, ni pa nujno, da bo tekmovalec to znal izkoristiti na skakalnici.Razvoj smučarskih skokov pri dekletih prinaša tudi vse večjo medijsko pozornost. Odgovor-nost bo velika, rezultati pa v javnosti še bolj na očeh. Cilj prihodnje sezone je najbrž tudi ta, da se krivulja rezultatov spet obrne navzgor. »Dekleta postajajo vse bolj enakovreden par-

Zoran Zupančič. Osebni arhiv

RECEPT ZA ZDROBOVO JUHO S KORENČKOM(RECEPT JE ZA 4 OSEBE)Fani Peternel

Potrebujemo: • 2 dkg masla• 7 dkg pšeničnega zdroba• 1,5 litra vroče vode• pol jušne kocke• 6 g soli• približno 8 dkg korenčka• 1 jajce• peteršilj

Priprava:V večji posodi raztopimo maslo in na njem nežno prepražimo zdrob. Zalijemo z vročo vodo in mešamo, da se ne naredijo grudice. Solimo, dodamo pol jušne kocke. Korenček na drobno naribamo in ga dodamo juhi. Vre naj vsaj deset minut. Jajce razžvrkljamo in ga zamešamo v juho. Še malo pokuhamo, potresemo s seseklja-nim peteršiljem in postrežemo.

Nasveti:Ta juha je zelo primerna za bolnike in za tiste, ki okrevajo po bolezni, še posebno, če bomo namesto vode uporabili čisto govejo juho. Ker je zelo hitro pripravljena, jo priporočam gospo-dinjam, ki imajo malo časa za kuhanje.

Želim uspešno kuho in Bog žegnaj! •

Fani Peternel

tner smučarjem skakalcem. O tem priča tudi podatek, da se bo število tekem v prihodnji sezoni povečalo iz lanskih petindvajset na predvidenih štirideset. Od tega nas čaka osem tekem za grand prix, devetindvajset tekem za svetovni pokal in svetovno pr-venstvo v Seefeldu v Avstriji. Pred nami je naporna in težka sezona, ki jo pričenjamo že v poletnih mesecih s tekmami na nižji ravni. Najprej si želim ustvariti dobro in prijateljsko klimo med vsemi sodelujočimi v reprezentanci, s čimer bo delo lažje in tudi dosegljivost dobrih rezultatov bo bistveno večja.« •


žirovske

NK ŽIRI NA PRIJATELJSKI TEKMI S HRVAŠKIMI DRŽAVNIMI PRVAKI

Nace Mlakar

Redke so priložnosti, da se lahko slovenski četrtoligaš pomeri s hrvaškimi državnimi prvaki. Tekma, ki je bila 24. aprila 2018 na Rujevici v Reki, je bila za domače le prip-ravljalna, za Žirovce pa izjemna izkušnja in velik dogodek.

Povabilo, kateremu preprosto ne moreš reči ne. Tako se je torej na sosednjo Hrvaško z organiziranim prevozom odpravilo osemnajst igralcev in strokovni štab, manjkalo pa ni niti približno dvajset najzvestejših navijačev.

Igralci si na vsaki tekmi želijo čim boljšega rezultata, tu pa smo vedeli, da je poraz neizbežen, zato končni rezultat, ki je bil 11 : 0 za nogometaše Reke, ni bil najbolj pomemben. Trener žirovskega moštva Boris Frelih in njegovi varovanci so se prvič v živ-ljenju približali vrhunskemu ali bolje rečeno profesionalnemu nogometu. Razlika med amaterskim in profesionalnim nogometom je bila hitro vidna. Že slačilnica, kjer so se ta dan pripravili na tekmo, je milo rečeno precej večja in modernejša, kot so jo vajeni igralci našega kluba. Iz slačilnic so se odpravili čez glavno igrišče, ki sprejme približno osem tisoč dvesto gledalcev. Objekt in trava na glavnem igrišču sta vrhunska in moderna, nič slabša pa ni trava na pomožnem igrišču (če temu lahko sploh rečemo pomožno), kjer so igralci odigrali prijateljsko tekmo. Travnata podlaga je res vrhunsko pripravljena in je za nekaj razredov

pred igrišči, na katerih se žirovski nogometaši širom Gorenjske merijo vsako soboto. Tekmo, ki je bila visokega tempa, si je od blizu ogledal tudi vsem dobro znani Matjaž Kek, slovenski trener, ki že nekaj let uspešno vodi glavno moštvo Reke. Lansko leto so pod njegovim vodstvom tudi prvič v zgodovini osvojili hrvaško prvenstvo. Kasneje se je Kek pomešal tudi med žirovske navijače in se z njimi fotografiral ter izmenjal nekaj besed. Žirovske igralce je potrebno pohvaliti, saj so se kljub velikemu zaostanku močno borili za častni zadetek in dvakrat tudi zelo nevarno zapretili domačemu vratarju. Pohvaliti je potrebno tudi navijače, ki so igralce tako kot vedno glasno bodrili in navijali za svoje fante.Tekma na Reki je izkušnja, ki zlepa ne bo po-zabljena in bo vsem prisotnim, tako igralcem kot navijačem, še dolgo ostala v spominu. •

Žirovski nogometaši na stadionu Rujevica na Reki, 24. aprila 2018. Arhiv kluba

ČLANSKA EKIPA NK ŽIRI DRUGIČ V ZGODOVINI GORENJSKI PRVAKSrečo Gaber

Na najlepši možen način je članska ekipa NK Žiri proslavila naslov gorenjskih nogometnih prvakov. Pred številnimi domačimi navijači je v zadnjem krogu premagala drugouvrščeno moštvo Visokega z rezultatom 2 : 1. Po sezoni

2001/02 je ekipa NK Žiri tako drugič postala prvak gorenjske nogometne lige. Sezono so končali z enaindvajsetimi zmagami, enim neodločenim rezultatom in brez enega samega poraza. Na dvaindvajsetih prvenstvenih tek-mah je moštvo doseglo kar štiriindevetdeset zadetkov, od tega Nace Eržen enaintrideset, ki je s tem postal najboljši strelec lige, le osemkrat je žoga končala v mreži žirovskega vratarja. Žirovci so si tako priigrali kvalifika-cije za vstop v 3. slovensko nogometno ligo, nasprotnik je ljubljanska Svoboda. •

Goran Gligorević je iz rok vodje tekmovanja Romana Roglja prejel zasluženi pokal. Srečo Gaber

NOGOMETAŠI OBSTALI PRED VRATI TRETJE SLOVENSKE LIGE

Srečo Gaber

Zelo blizu so bili člani Nogometnega kluba Žiri, da bi naslednjo sezono ponovno igrali v 3. slovenski članski nogometni ligi. V kvalifikacijah za napredovanje so najprej doma proti ekipi ljubljanske Svobode izgu-bili z minimalnim izidom 0 : 1, prav toliko je bil po rednem delu tekme rezultat na povratni tekmi v Ljubljani, le da so tekmo dobili žirovski nogometaši. Petnajst minut pred zaključnim sodnikovim žvižgom je zadel Zoran Gligorević, ekipi sta tako morali odigrati še podaljška, dvakrat po petnajst minut. Kmalu na začetku drugega podaljška so domačini izid izenačili na 1 : 1. S skupnim rezultatom 2 : 1, je tako novi član tretje slovenske nogometne lige postala Svoboda. •


žirovske

STRELEC JANEZ ŽAKELJ BLESTEL V MARIBORUBranka Štremfel

Na strelišču Melje v Mariboru je v soboto, 12. maja, potekalo IV. kolo mednarodne strelske lige Alpe – Adria. V ligi letos tekmuje preko sto strelcev. Gre za tekmovanje, kjer se strelci preizkušajo v dveh disciplinah, in sicer v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra na petindvajset metrov.

Strelja se dve seriji po deset strelov. V ligi tekmuje tudi domačin iz Osojnice Janez Žakelj, ki je član ekipe SOIT Medvode, za katero tekmujeta tudi Idrijčana Aleksander in Branko Štremfel. Žakelj je v streljanju s pištolo z izjemnim rezultatom 196 od 200 možnih krogov potegnil ekipo na 1. mesto, sam pa kot posameznik posegel po 2. mestu, samo s krogom manj od zmagovalca. Predvsem pa je presenetil s prvo tarčo, ko je ustrelil 8 mušev (strogih centrov tarče) zaporedoma, kar doslej v državni – mednarodni ligi od leta 2002 do letos ni uspelo še nikomur. V omenjeni ligi je Žakelj skozi leta že večkrat stal na zmagovalnem odru, kar pa ni presenečenje, saj med poznavalci velja za enega najboljših strelcev s pištolo in revolverjem velikega kalibra v Sloveniji. Poleg mednarodne lige se je redno udeleževal tudi državnih prvenstev združenja slovenskih častnikov, kjer je bil leta 2013 državni prvak. • Janez Žakelj. George Simič

AKTIVNE POLETNE POČITNICE ZA MLADE

Srečo Gaber

Hura, prosti čas bo v organizaciji Trim As na lokaciji Pristan na Selu potekal v dveh sklopih. Prvi bo med 2. in 6. julijem, drugi pa v tednu od 13. do 17. avgusta. Taborniki Rod zelenega Žirka se odpravljajo na tradicionalno taborjenje, skupaj bodo od 13. do 21. julija. Pod okriljem ŠD Tabor Žiri na priprave v Strunjan 20. avgusta odhajajo mladi košarkarji in košarkarice, medtem ko bo nogometna šola pod vodstvom NK Žiri organizirana zadnji teden počitnic, med 27. in 31. avgustom. •

TURNIR JANA OBLAKA ZA NAJMLAJŠE Nastja Kavčič

V pravkar končani nogometni sezoni smo prvič lahko na delu spremljali ekipo NK Žiri U7. Ker te selekcije v klubu ni, fantje trenirajo v nogometnem vrtcu ali v ekipi U9. Ker so pridno hodili na treninge, sem se odločila, da jih za nagrado peljem na turnir Jana Oblaka v Škofjo Loko.

Kmalu po prihodu na prizorišče je za fante sledilo manjše razočaranje ob novici, da je Jan Oblak na dopustu in ne bo obiskal turnirja. A na to je bilo potrebno hitro pozabiti ter obleči rumene drese in turnir se je začel. V prvi tekmi smo kljub stalnemu zaostanku v zadnji sekundi premagali vrstnike iz NK Ajdovščina. Polni samozavesti smo v drugi

tekmi s 7 : 2 premagali še Medvode. Vrstniki z Bleda in Jesenic so bili boljši, tako smo na teh dveh tekmah ostali praznih rok. Sistem tekmovanja nam je omogočil popravni izpit proti Cerknici, ki smo ga uspešno opravili in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Za nagrado smo v osmini finala za nasprotnike dobili NK Olimpija, ki je do takrat visoko premagoval svoje nasprotnike. Na presenečenje vseh smo povedli z 1 : 0, Olimpija je nato dala štiri gole, do konca pa nam je po borbeni igri uspelo doseči še dva zadetka in tekma se je končala z minimalnim porazom. Z borbeno igro pa nismo navdušili samo naših navijačev, ampak tudi večino ostalih, ki so si tekmo ogledali. Starši so bili upravičeno ponosni na svoje nogometaše, najbolj ponosna pa sem bila sama.Kljub temu da nismo osvojili medalje, so Oskar, Filip, Toni, Lovro, Matevž, Lenart in Drejc dokazali, da še vedno velja, da če uživaš v igri, si zmagovalec, tudi če izgubiš. •

Mladi nogometni upi na turnirju Jana Oblaka v Škofji Loki. Maja Možina Mlinar

TILEN MLAKAR NADALJUJE Z IGRANJEM V PRVI LIGI

Srečo Gaber

Kranjski Triglav je bil v kvalifikacijah za obstanek v 1. slovenski nogometni ligi obakrat uspešnejši od ptujske Drave. V prvi postavi ekipe igra zelo pomembno vlogo tudi 23-letni Žirovec Tilen Mlakar, ki je odšel v Kranj že pred devetimi leti. Tilen je takoj po letošnji končani sezoni z ekipo podpisal novo profesio-nalno triletno pogodbo. Več o njegovi športni poti bomo pisali v naslednji, septembrski številki Žirovskih stopinj. •


žirovske

IGRALCI FLOORBALLA PO KONČANI SEZONI UPRAVIČENO PONOSNI Srečo Gaber

Z zaključnim turnirjem za mlajše selekcije konec aprila v Kranjski Gori se je za Floorball klub Žiri končala še ena uspešna sezona. V prvi slovenski ligi so Žirovci nastopali s selekcijo članov, mladincev, U11 ter dvema ekipama U9.

Članom ni šlo vse po željah, tako da so sezono končali na šestem mestu, mnogo bolje so se odrezale mlajše kategorije. Mladinci pod vodstvom Blaža Kavčiča so sezono končali kot državni podprvaki, na šestih tekmah so vknjižili štiri zmage in dva poraza. Najmlajši so tudi letos igrali pod vodstvom Miha Mlinarja. Po rednem delu sezone so bili U11 vodilna ekipa, U9 pa so osvojili 3. in 6. mesto. Sledil je še zaključni turnir v Kranjski Gori, katerega pa se ekipa U11 zaradi pomanjkanja igralcev žal ni udeležila in tako dosegla končno 4. mesto, ekipa U9 pa je v polfinalu morala priznati pomoč Insportu iz Škofje Loke. V tekmi za tretje mesto pa so premagali ekipo Zelencev iz Kranjske Gore in se zasluženo razveselili medalje. Poleg igralcev, ki so letos nosili dres žirovskih ekip, pa je vidno vlogo odigrala tudi Nastja Kavčič, ki je z ekipo Polanske bande postala državna podprvakinja in pokalna prvakinja Slovenije. Poleg tega na Češkem že drugo sezono zapored igrata Estera Vehar, ki je z ekipo Bohemians osvojila 5. mesto v najmočnejši češki ligi, ter Anže Šneberger, ki se je z ekipo SKV iz prve lige uvrstil v elitno ligo.Poleg vseh uspehov v državnem prvenstvu razveseljuje, da sta reprezen-tanco v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo zastopala Blaž Kavčič in Anže Šneberger. Skupaj s soigralci sta navdušila številne navijače, ki so reprezentanco bodrili v slovaški Nitri.

Vsekakor pa si žirovskega floorballa ne znamo predstavljati brez žirovske floorball trim lige, ki ima najdaljšo tradicijo v Sloveniji. V letošnji, že petindvajseti sezoni je nastopalo devet ekip, ki so poskrbele, da so vsak petek zvečer v dvorani Osnovne šole Žiri potekale napete tekme, ki so jih popestrili vmesni nepričakovani rezultati. A ker je vsaka ekipa odigrala šestnajst tekem, so na koncu na vrhu končali najboljši. V tej sezoni so bili to igralci Pristana, ki so v finalu premagali Anžončke, tretje mesto je osvojila ekipa Blapntaf. Septembra se prične nova sezona 2018/19, za katero si v klubu želijo, da bo ravno tako uspešna, kot je bila letošnja. •

Ekipa U9 s trenerjem Mihom Mlinarjem. Jure Burnik

www.kamnosestvo-padovac.si040 622 769

IZDELAVA PULTOV

OBNOVA in IZDELAVA SPOMENIKOV

KUPON ZA10% POPUSTNA STORITVE

AKCIJA VELJA ZA MESECEJUNIJ - JULIJ - AVGUST

IZDELAVAKAMNITIH ERT

OBNOVA in IZDELAVA NAPISOV

ZLATA ČRKA 5€SREBRNA ČRKA 4€

Padovac-oglas_190x130.indd 1 15/06/2018 13:25

OGLASNO SPOROČILO


žirovske

ŽIRFIT 2018 – Z GIBANJEM DO ZDRAVJA

Jaka Strel, dr. med. spec.

Zadnja sobota v maju je bila ponovno v znamenju Žirfita. Podobno kot lani, ko smo Žirfit prvič organizirali, je dogodek minil v sproščenem razpoloženju, dobri volji in kopici uporabnih informacij, za katere so poskrbeli strokovnjaki s področja zdravstva, šolstva in športa.

Testiranja se je udeležilo sto devetdeset obča-nov, kar je nekaj manj kot lani. Organizatorji smo načrtovali nekaj manjšo udeležbo, saj smo želeli udeležencem ponuditi bolj individualno obravnavo, skrajšati skupni čas testiranja na udeleženca in ponuditi boljšo uporabniško izkušnjo. Preko devetdesetim udeležencem smo tako ob koncu testiranja omogočili ta-kojšnjo krajšo analizo rezultatov. Podroben pregled sledi v ambulanti osebnih zdravnikov, kjer bomo podatke analizirali v kontekstu zdravstvenega stanja.Veseli nas dober odziv delovno aktivne po-pulacije, k čemur so v veliki meri prispevala lokalna podjetja, ki so zaposlene spodbujala k udeležbi. Lep primer je Alpina, saj se je Žirfita udeležilo petdeset zaposlenih. Alpina s

projektom Korak do zdravja predstavlja primer dobre prakse, ki pomeni pozitiven preskok v promociji zdravja in dolgoročno skrb za zdravje delavcev. Želimo si, da bi se projektu priključila tudi druga podjetja.Omenil bi tudi obisk direktorice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območne enote Kranj Nataše Čarman Korenjak in profesorice na Katedri za družinsko medici-no Univerze v Ljubljani dr. Antonije Poplas Sušič, ki sta se odzvali na vabilo in opravili testiranje. Obisk je vsekakor veliko priznanje za organizatorje in lokalno skupnost, da smo v Žireh pri zdravstveni preventivi na pravi poti. V prihodnosti bi si želeli še boljši odziv sta-

rejših udeležencev (upokojenci …), ki tovrstno oceno telesne zmogljivosti v kontekstu zdravja vsekakor potrebujejo. Testiranje je za starejše udeležence prilagojeno.Podrobnejša analiza rezultatov bo sledila v prihodnji številki Žirovskih stopinj. Udele-ženci lahko prve natančnejše individualne analize pričakujejo v drugi polovici avgusta. Ob naročanju na pregled omenite, da ste se udeležili Žirfita.Pri izvedbi dogodka je pomagalo štirideset sodelavcev, poleg njih nekateri delavci iz osnovne šole, člani Gasilskega društva Dob-račeva (interventno vozilo z dvema gasilcema) ter podjetja s sponzorskimi sredstvi. •

ZDRAVNIKOVA POMOČ PRI OCENJEVANJU ZDRAVSTVENEGA STANJA

Nina Istenič, dipl. kineziolog

Udeleženci Žirfita so preživeli lepo soboto dopoldne v dobri družbi in dobili osnovne informacije o telesni zmogljivosti in usme-ritve za naprej. Več bodo izvedeli pri svojem osebnem zdravniku. Vendar kaj to pomeni?

O definiciji zdravja in preventivnih zdravstve-nih pregledih je bilo v preteklih številkah Žirovskih stopinj že pisano. Tokratni prispevek bomo namenili opisu in namenu Žirfit testne baterije. SLOfit, poznan tudi pod imenom Špor-tnovzgojni karton (ŠVK), že od leta 1986 spremlja telesni fitnes slovenskih osnovno- in srednješolcev. S pomočjo tovrstnih meritev lahko spremljamo spremembe v telesnem fitnesu populacije in obenem pridobimo

podatke o razvoju posameznega otroka. Kot posledica vse bolj sedečega načina življenja in sodobnega življenjskega sloga se dandanes po-javlja vse več kroničnih bolezni, ki negativno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Te so v veliki meri povezane s poslabšanjem teles-nega fitnesa, zaradi česar se povečuje potreba po njegovem spremljanju tudi v odrasli dobi. Na takšen način lahko pravočasno reagira-mo s preventivnimi nasveti za spremembo življenjskega sloga in preprečimo nadaljnji razvoj bolezni ali poslabšanje zdravstvenega stanja posameznika.V skladu s to vizijo smo zasnovali testno baterijo Žirfit, ki se zgleduje po zasnovi špor-tnovzgojnega kartona, vendar je prilagojena odrasli populaciji. Testiranje je sestavljeno iz vprašalnika o oceni tveganja, fizioloških meri-tev in testov gibalnih sposobnosti (12 osnovnih in 3 izbirni testi). Osnovni testi merijo moč spodnjih in zgornjih okončin, gibljivost, koordinacijo gibanja, ravnotežje in aerobno vzdržljivost. Izbirni testi so zahtevnejši in primerni za telesno bolj zmogljive udeležence.S testi gibalnih sposobnosti merimo z zdrav-

jem povezan telesni fitnes (aerobna moč, mišična moč, mišična vzdržljivost, gibljivost) in z gibalno učinkovitostjo povezan telesni fitnes (hitrost, eksplozivna moč, koordinacija gibanja, ravnotežje). Z visoko razvitimi aerob-nimi sposobnostmi zmanjšujemo tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in možganske kapi. Dobra gibljivost, mišična moč in mišična vzdržljivost omogočajo ustrezno telesno držo in celotno delovanje telesa ter so pomembni za preprečevanje poškodb. Dobro razvit z gibalno učinkovitostjo povezan telesni fitnes nas sicer ne ščiti neposredno pred razvojem kroničnih bolezni, nam pa omogoča učinkovito in bolj usklajeno izvajanje vsakodnevnih dejavnosti, ki manj obremenjujejo sklepe, in na ta način zmanjšuje tveganje za kronične obrabe.Podatek o telesnem fitnesu je v pomoč oseb-nemu zdravniku in njegovim sodelavcem (kineziolog, medicinska sestra), ki na podlagi opravljenega preventivnega zdravstvenega pregleda in rezultatov Žirfit testne baterije predlaga ustrezne ukrepe za ohranjanje ali izboljšanje zdravja. •


žirovske

110 LET OD USTANOVNEGA SHODA KATOLIŠKO IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA ŽIRI – DOBRAČEVA

Rok Klemenčič

V prvi letošnji številki Stopinj smo se z razglednico Sokolskega doma spomnili 110-letnice izgradnje DD Partizana, takratnega sokolskega doma. V tokratni številki pa obujamo dogodek prav tako izpred sto desetih let, ko je bil 26. julija 1989 pri Matičku na Dobračevi ustanovni shod Katoliško Izobraževalnega društva Žiri – Dobračeva.

Med dokumenti njegovega kasnejšega delovanja ga lahko zasledimo tudi pod imenom Katoliško prosvetno društvo Žiri, iz pripovedovanj starejših pa pod vzdevkom Orli. Slednji je izhajal iz naziva Telovadni odsek Orel, ki je bilo idejno-vzgojno, hkrati pa tudi telovadno društvo. Velik poudarek so dali izobraževanju, saj so na predavanjih in tečajih ozaveščali in poučevali svoje člane o raznovrstnih temah. Na srečanjih je bil tudi duhovnik – kaplan, ki je bil prav tako član društva. Želeli so, da bi orli spoštovali krščanska načela in bili pravi kristjani. Poleg moškega je deloval tudi ženski odsek. Zelo uspešen pa je bil dramatičen odsek, saj so bili žirovski orli zelo dobri v uprizarjanju gledaliških predstav, medtem ko so bili sokoli boljši v telovadbi. Na Dobračevi so člani kupili zemljo in zgradili dom, ki je služil za društvene dejavnosti. Za svojo razpoznavnost so izdelali društveni prapor, članom

pa pomagali priskrbeti uniforme – kroje, ki so bili slični sokolskim krojem. Z nastopom diktature kralja Aleksandra 1929 so bila društva, ki se niso priključila jugoslovanskemu Sokolu, razpuščena. Med njimi tudi žirovski orli, društveni dom pa zapečaten. Leta 1935 so dom odpečatili in tako je ponovno zaživelo društveno življenje. Junija 1938 so ob 30-letnici delovanja pripravili večjo prosvetno prireditev s sprevodom in telovadnim nastopom pred domom na Dobračevi. Obiskal jih je tudi takratni ban Dravske banovine Marko Natlačen. Naslednje leto so pričeli na mestu današnjega šolskega parka zidati nov prosvetni dom, ki je bil 1940 predan društvu, med vojno požgan, po vojni porušen. Delovanje društva sta prekinila 2. svetovna vojna in povojni režim. •

Žirovski orli pri vajah na krogih iz koleba v doskok. Slikano pred društvenim domom na Dobračevi.

POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode

telefon: 01/ 361 35 89, fax: 01/ 361 65 06, www.hipnos.si

www. hipnos. siDežurni telefon 24h: 051 620 699

[email protected]

Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo

kompletno pogrebno storitev.

OGLASNO SPOROČILO

OGLASNO SPOROČILO


žirovske

JEZIKOVNE ZANIMIVOSTIO NAREČNIH ZAPISIH KRAJEVNIH ZEMLJEPISNIH IMEN V JAVNI RABI

Milka Bokal

V zadnjem času se vloga knjižnega jezika v javni rabi ožjega krajevnega okolja (kdo bi rekel tudi s prevzeto besedo lokalnega okolja) deloma spreminja. To je povezano z večjo veljavo narečij, kar je bilo že opisano v enem prejšnjih sestavkov v tej rubriki.

Kako bi to opisala sociolingvistika, je vpra-šanje, ki ga pa seveda puščamo ob strani. Sociolingvistika namreč raziskuje povezave med jezikom in družbenimi dejstvi, kar je odvisno od vsakokratnih razmer v določeni skupnosti, v kateri prihaja tudi do sprememb. Po vsej verjetnosti pa v nadaljevanju obravna-vano vprašanje v stroki ni najbolj raziskano. Izhodišče sestavka so novejša jezikovna izhodišča, namreč ta, da je treba vsako bese-dilo umestiti v vsakdanje jezikovno okolje, to pomeni, da je treba odgovoriti na vprašanje, kdaj, kje in za kateri namen se bo rabilo, in glede na to izbrati primeren stil. Tako je tudi z zapisi hišnih imen, katerim je namenjen tokratni sestavek. Z zapisi le-teh je križ, ker se pri njih meša čustveni element, ki se kaže z zapisom hišnega imena v narečni obliki, in javna raba. Prav ta jim daje mesto, o katerem bi kazalo premisliti. Javna raba je namreč izrazito vezana na skupnost, na vse, kar je »namenjeno uporabi, koristi vseh ljudi«, kot beremo v Slovarju slovenskega

knjižnega jezika. To pomeni, da hišno ime ni namenjeno samo lastniku domačije, ampak z zapisom, največkrat na lesenih hišnih tablah ali na pomanjšanih kozolčkih blizu domačij, obvešča zlasti druge uporabnike jezika, na primer mimoidoče o svoji razpoznavnosti. Kljub temu da pravni status hišnih imen po vsej verjetnosti ni določen in vprašanje je, ali je o njih sploh kakšen člen v uradnih dokumentih, jim prav kraj, kjer se na vidnem mestu pojavljajo, daje drugačno veljavo kot pa, recimo, osebni zapisi ali strokovni članki. Prav taka dvojnost sprejemanja zapisov, čustvena in javna, narekuje tudi kompromisno rešitev.Nekoliko splošnejši uvod naj ponazorijo na-zorna opažanja. Jezikovni vzorec je navadno tak: Pr … (sledi hišno ime). Za ponazorilo izberimo zelo domače ime: Pr Tonet. Zapis predloga »pri« je pravilno izbran, to je velika začetnica, ker je predlog v tem primeru del hišnega imena. A velika začetnica ni predmet obravnave, ampak njegova poknjižena ali na-rečna oblika. Predlog »pri« je vezan na knjižni jezik (pogosto ga pri hišnih imenih zamenja tudi predlog »na«, na primer Na vodicah) in naj bi bil zapisan v knjižni obliki, tako: Pri. S tem je izpolnjena zahteva javne rabe. Da je bližje narečnemu (domačemu) govoru, pa naj bi bilo hišno ime zapisano brez dajalniške končnice. Priporočilo velja za moški ali ženski spol; tako: Pri Tonet, Pri Marjanc. S tem je izpolnjen čustveni dejavnik. Praksa bo seveda prinesla rešitve, ki bodo odvisne od jezikovne zavesti posameznika. Kdor se zaveda vrednosti knjižnega jezika, bo zapisal predlog v obliki »pri«, kdor bo skušal slediti reku volk sit in koza cela, bo mogoče zapisal predlog z opuščajem: Pr , še vedno pa jih bo veliko, ki bodo knjižni zapis obšli in zapisali »Pr«. Utemeljitev zapisa predloga »pri«

v knjižnem jeziku izhaja iz tega, da je knjižni jezik povezovalen in predstavlja narodno bit, zapis osebnega imena v narečni obliki brez dajalniške pripone pa zadosti čustveni plati, kar je za domoznansko okolje primerno.A recimo, da bližina domačije in lastnina zemljišča le daje neko opravičilo za narečen zapis, z jezikovnega stališča pa je neprimeren javen zapis ledinskih in drugih »uradnih« imen v narečni obliki. Ledinska imena so imena travnikov, njiv, pašnikov, senožeti, gozdov, skratka vsega, s čimer opisujemo oblikovanost zemeljskega površja, a zaradi manjše razprostranjenosti niso navedena na zemljevidih. Tako je tudi z manjšimi, manj znanimi hrib(čk)i. Ledinska imena sodijo med zemljepisna lastna imena. Strokovno gledano so to z jezikom izraženi drobni zemljepisni pojmi, ki so enkratna, točno določena narav-na danost. To pa narekuje pisavo z veliko in knjižno obliko. Spet navedimo nazoren primer, mogoče je hipotetičen. Nova koča na Mrzliku nad Žirmi postaja čedalje bolj znana. Poleg uradnega zapisa, ki se ravna po priporočilih knjižnega jezika, lahko kdo zapiše ime tega hriba tudi z opuščajem: Mrzl'k. Zapis Mrzl'k z uporabo opuščaja sicer nakazuje knjižno obliko, a opuščaj je v takem sobesedilu nefunkcionalen, kar pomeni, da ne opravlja vloge, za katero je namenjen. Namenjen pa je za zaznamovanje izpuščene črke zlasti v pesniških besedilih. K temu dodajamo še opozorilo v Slovenskem pravopisu 2001, da opuščaja v pogovornih in narečnih besedilih ne pišemo. Vsak, kdor v javnosti razkrije svoja besedila, kakršnakoli pač so, razodeva svoj odnos do jezika in s tem bolj ali manj posredno vpliva na jezikovno zavest okolja. Zavedanje o tem je v današnji informacijski dobi smiselno krepiti. •

VEČ LOKALNO PRIDELANE HRANE

Jerneja Klemenčič Lotrič,svetovalka za razvoj malega gospodarstva, RA Sora

Na šolskih jedilnikih je vedno več hrane pridelane v lokalnem okolju. To je tudi cilj projekta Lokalna hrana v šole, za katerega so partnerji projekta, Razvojna agencija Sora, podjetje P-ino in KGZS Zavod Kranj, pridobili sofinanciranje s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 v okviru 1. javnega poziva LAS loškega pogorja.

V okviru projekta so bili oblikovani obroki lo-kalnih šolskih malic, za katere živila zagotavljajo lokalni ponudniki. Lokalne šolske malice so sestavljene iz lokalnih surovin (kot so mleko, meso, zelenjava) ter končnih prehranskih izdel-kov, ki nastajajo v okviru dopolnilnih dejavnosti na lokalnih kmetijah. V aprilu in maju so pote-kale pilotne izvedbe obrokov lokalnih šolskih malic na osnovnih šolah na Škofjeloškem. Na OŠ Žiri je bila na šolski jedilnik uvrščena lokalna malica: vmešana jajca s skuto, domači kruh in mleko. Ker so učenci lokalno malico dobro sprejeli, bo še večkrat na šolskem jedil-niku, tudi v naslednjem šolskem letu. Šola je zainteresirana, da bi ponudila tudi druge obroke lokalnih šolskih malic, ki so bili oblikovani v okviru projekta. Za zagotavljanje potrebnih količin lokalnih živil za redno oskrbovanje šol z lokalnimi živili pa bo potrebno delati predvsem

na povečanju lokalne ponudbe živil. S spremljanjem pilotnih izvedb lokalnih malic so bile odkrite tudi manjše pomanjkljivosti na strani lokalne ponudbe, kar je že razjasnjeno, tako da bodo naslednje dobave lokalnih živil potekale gladko. Za zagotavljanje lokalnih živil za lokalne šolske obroke je lokalnim ponudni-kom na voljo tudi strokovna podpora. Poleg delavnic predelave živil so zainteresiranim za oskrbovanje osnovnih šol z lokalnimi živili na voljo tudi strokovna podpora, individualna in skupinska svetovanja ter predavanja.O prednostih uživanja lokalne hrane za naše zdravje in počutje, dobrih in zdravih prehra-njevalnih navadah ter sodobnih prehranskih pristopih uravnoteženega prehranjevanja je tekla beseda na predavanju Andreje Širca Čampa, ki je v občini potekalo v Kulturnem središču Stare Žiri v mesecu maju. •


žirovske

SEJALCI STRAHU

dr. Apolonija Klančar

Dandanašnji smo ljudje pogosto napeti, nemirni, razdraženi, živčni in zaskrbljeni. Nismo zadovoljni s seboj. V bistvu nas je strah in se ne počutimo varne. Povedano drugače: smo v stresu. Kako nam uspe biti tako nastresirani? Nič lažjega, saj imamo za to odlične razloge. Drugače danes skoraj ne more biti, ali pač?

Mediji strežejo s katastrofami in gurmanskimi grozami. Nekaj naslo-vov: Na volitvah smo dobili osmoljenega zmagovalca; Večina strank se zaklinja, da z Janšo ne bo sodelovala; Tragedija družine Hudnik je tragedija slovenskega naroda; V Slovenijo se je vrnil po službo in končal v zaporu; Polovica Slovencev po 55. letu ne bi več delala – kako jih motivirati?; Ameriški raki z Lopate lahko pomorijo vse; Toča klestila petnajst minut, voda zalivala objekte in ceste; Facebook z novo afero kršenja zasebnosti. Ne, to ni rumeni tisk in pisure iz Latrine, ampak Delo, 5. junija 2018 …

Beremo, kaj slabega se je že zgodilo in kaj hudega se bo še, če … Negativo mediji uravnotežijo s posebno pozitivo, npr. Alkohol kot ritual ali v slogi je moč: oba slovenska rodova, ki sta igrala na no-gometnem svetovnem prvenstvu, je družil moštveni duh, okrepljen na pivskih druženjih. Pozitiva skoraj vedno ponuja kupljivo srečo. Npr. za slabih petnajst tisoč evrov: Drugačno doživetje potovanja: Poletne temperature nas kar vabijo, da se z avtomobilom odpravimo na potep. Mi smo šli na Kolpo z novim Peugeotom 308 TO GO. Kolpa, okusna postrv, udobje … Izvemo, da so lepi kotički najlažje dosegljivi z avtom – no, kakšen korak bomo pač morali narediti. Da bi se iskanje vasice Prelesje brez navigacije zelo zavleklo, ampak avto namesto nas obvlada zemljepis. Enostavno prižgemo klimo, izberemo svojo radijsko postajo in vmes še varno telefoniramo. Čisti paradiž! Še vedno Delo, 5. junija 2018.

Po tovrstnem večletnem pranju možganov verjamemo, da je od ta-kih malenkosti odvisno naše preživetje, da smo tik pred propadom. Malenkosti je ogromno. Vse kriče terjajo našo pozornost, zato nam stalno zmanjkuje časa. Ujamemo se v prestrašeno odzivanje in be-ganje od enega guruja do drugega, ki nas 'strokovno' vodi po svetu umetnih potreb in strahov. In odzvati se je treba takoj: ni časa za premislek! Telo plača davek: pridejo nespečnost, izgorelost, težave z zdravjem, odnosi. Na srečo so tu dobri zdravniki in zdravila za čisto vse: odrešijo nas glivic, razstrupijo, polepšajo stopala … Samo kupimo Nailner, Liverin forte, si damo operirati Hallux Valgus: pri vrhunskem kirurgu za samo tisoč osemsto evrov. Pri taki ponudbi ne pomislimo, da bi pazili na prehrano, si privoščili dovolj spanca, rednega gibanja ali udobne čevlje, šli kam peš, se naučili orientirati po zemljevidu … Se ne splača!

Morda mi kdo poočita, da živim odmaknjeno. Nisem na tekočem. Nimam pojma, kako je to: pritiski v službi, doma, povsod. No, nekaj pojma že moram imeti, če sama v svojem podjetju delam popolno-ma vse, razen letne bilance. Skrbim za gospodinjstvo in vrt. Imam dementno mamo in najstniškega sina. Sem preživela raka in ločitev. V službi delam izključno z ljudmi, ki so v velikanskem stresu. Kako

to, da moje podjetje vseeno dobro posluje, jaz sem vse bolj zdrava in imam čas celo napisati knjigo?

Nimam televizije, pametnega telefona ali časopisov. Na radiu poslu-šam svojo glasbo. Splet rabim, ko iščem točno določene informacije. Spletno pošto uporabljam v poslovne namene. Moj mobi zna zgolj telefonirati in sprejeti SMS-je, MMS-je pa ne. Vse to je moja zavestna odločitev – da ne onesnažujem svoje glave. Enako izbirčna sem pri hrani, vrsti pogovorov, v katerih bom sodelovala, knjigah, ki jih bom prebrala. Pri materialnih dobrinah sledim načelu 'manj je več', če gre, pa je še bolje nič. Za vse, kar mi je pomembno, tako ostane dovolj časa. Če mislim, da ga ne, kaj črtam. Vedno se da.

Starši, ki se oglasijo pri meni, večinoma nimajo težav s tem, da morajo z otrokom delati vaje. (Tisti, ki jih ne, pač nehajo prihajati, ker ni rezultatov.) Imajo pa težave s prevzgojo sebe, da lahko na težave svojih otrok pogledajo z novega zornega kota in jim potem učinkovito pomagajo. Ne prodajam jim mnenj ali pripomočkov. Gibanja se ne da stlačiti v tabletko. Tudi ne časa, v katerem se bodo posvetili svojemu otroku. Še manj novega načina delovanja, ki bo v njihovo družino prineslo pozitivne spremembe. Kajti za vse to potrebujemo čas in osebni angažma, ki ni kupljiv. Osebni angažma nam omogoči izkušnje, ki prinesejo želene spremembe. Do teh pa pri vsakem človeku pride na svoj način. Pomislimo na to, ko bomo naslednjič svojemu otroku, ki je v stresu, dali 'tableto za pozornost'.

Pa še en namig za poletno branje: Urbani menih. Podnaslov: Vzhod-njaška modrost in sodobne rešitve za ustavitev časa, uspeh, srečo in mir. Kdor je pripravljen na osebni angažma, bo v tem delu našel veliko praktičnih napotkov in vaj. Lepe počitnice! •


žirovske

Boris PečelinJETNIK POET

Srečal sem te, bajni cvet, ves znan priplul si mi iz daljave.

Od kod, ne vem, v moj otožni svet,kot v kriku prerojene sanje.

Kdo, kaj si, prelep slepar,ki jemlješ mi polnočno spanje?Si blodni duh, privid zaklet,

si morda strašno maščevanje.

V brezumju, ko sem zate vnet,naj bo samotni zame svet.Se moja duša ti priklanja,

ko še do včeraj izživet,drhtim od sladkega spoznanja,

da nisem res v tebi ujet.

Gregor KlemenčičTIHOŽITJEGregor Klemenčič živi in dela kot oblikovalec v Eindhovnu na Nizozemskem. Kot amater fo-tografira vse, kar mu pride pred oči, najraje pa svoj aparat uporabi na potovanjih. Raznolikost pogledov ga navdihuje in spodbuja k novim kreativnim pristopom. Pozimi rad sestavlja in fotografira tihožitja. Kadar se vrača v domače kraje, skozi fotografski objektiv občuduje lepo-to raznolike slovenske pokrajine. • Maja Justin Jerman.

Boris PečelinJETNIK POETPesem Jetnik poet je nastala pred davnimi leti. Takrat je Boris Pečelin delal v Alpini, zdaj pa je že upokojen, za svojo dušo pa še vedno napiše kak verz. Včasih besedilu doda tudi melodijo. Nikoli ne piše na silo, vedno takrat, ko začuti potrebo, da svoje misli izlije na papir. Pravi, da sta poezija in glasba odsev trenutnega časa in stanja. Občutja se z leti spreminjajo, prav tako pesmi, ki zorijo skupaj s človekom. • Jožica Kacin

1 KRESNI VEČER – Duo Brina, Brina Vogelnik, pevka, in Luka Ropret, kitara – cerkev sv. Ane, Ledinica, 23. junija 2018. Jožica Kacin

2 JUTIN DAN – Vrt in keramika, kiparka Polona Demšar in avtorica keramičnih gmot Dani Žbontar – Vrt Kržišnik, 23. junija 2018. Tanja Mlinar

3 DVIG SLOVENSKE ZASTAVE – Mali Žirk, 22. junija 2018. Foto Viktor

4 ŽIROVSKI KOLESARSKI KROG – Družinska varianta, 20 kilometrov. Jožica Kacin

5 ŽIROVSKA NOČ – Natalija Verboten in Viktorji – parkirišče Alpina, 23. junija 2018. Jožica Kacin

6 ŽIROVSKA NOČ – Predstavitev policije in AMD Žiri – Preizkus delovanja digitalnih merilnikov hitrosti – parkirišče Alpina, 23. junija 2018. Jožica Kacin

7 ŽIROKENROL – Daniel Podobnik, bobni, Pihalni orkester Alpina; nastopile so še skupine Prelude, Gemüse in Cherry Wine – parkirišče Alpina, 22. junija 2018. Darjan Kacin

8 ŽIROVSKA NOČ – Gasilski poligon za otroke, PGD Žiri – parkirišče Alpina, 23. junija 2018. Jožica Kacin

5

2 3

6

4

1

7 8

Documents

2018 3 LETO 8 NAKLADA 1800 IZVODOV€¦ · Ker so to ljudje, ki imajo marsikaj povedati, smo jim namenili malo več pozornosti. Gotovo bo podobno tudi jeseni, ko se bomo pogovarjali