V SREDIŠČU POZORNOSTI Leto XXXVIII Št. 6 CENA 23 din

Glavni urednik Milan Bajželj

Odgovorni urednik: Jože Košnjek

KRANJ, torek, 22. 1. 1985

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

Ob' 35-letnici izhajanja odlikovan. z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo

Duplje: 2369 tekačev in tekačic na jubilejnem smučarskem teku — Čeprav je v nedeljo dopoldne na Gorenjskem rahlo snežilo, se je na jubilejnem, 10. smučarskem teku Po poteh Kokrškega odre-du, v spomin na zgodovinske dogodke v Udinborštu in v počastitev 40-letnice osvoboditve, zbralo 2369 tekačev in tekačic iz Slovenije in zamejstva. Na najdaljši progi (30 km) je med moškimi zma-90.1 Dušan Djuričič in med ženskami Milena Kordež ter med borci Ivan Jošt z Nakla. Domačini so se ponovno izkazali kot odlični organizatorji. (Več o dupljanskih tekih na športni strani) — Foto: F. Perdan

Cene ostale brez zavor Ob pr ipravah na resolucijo za leto

1985 j e b i l a jasno postavljena zahte­va, da morajo oblikovanje cen, k i se b ° začelo s 1. januarjem, spremljat i Protiinflacijski ukrepi . P re i t i na novi Jakon brez teh ukrepov, v razmerah, k o nimamo n i t i t r ž n i h rezerv n i t i Možnosti intervencij iz uvoza, ko so carine ostale nespremenjene, je bi lo večk ra t poudarjeno v jugoslovanski gospodarski zbornici , b i bilo hazardi-ranje in vel iko tveganje

Vendar se je z novim letom zgodi-0 tisto, " javl jena je b i la sprostitev cen, niso

č e s a r so se najbolj bal i . Uve-

Pa b i l i sprejeti prot i inf laci jski ukre­pa Zato se je treba bati , da se bo U r e s n i č i l a napoved, da bo letos opra-Y l Jal a jugoslovanska vlada izpi t v bo­ju Proti inf laci j i prav iz ,cen: Č a s bo hitro pokazal , kako ga je opravi la* saj že v z a č e t k u bež i pred kon­kretnimi r e š i t v a m i s sprejetjem go-j e ga zakona o cenah, brez d rug ih po­sebnih ukrepov. H k r a t i z n j im pa j , e Pohitela s p o v i š a n j e m najrazl i-C n e j š i h prometn ih davkov, da b i za­polnila luknje v zveznem p r o r a č u n u , p r s pov išan j i cen moke, s ladkorja

e l ek t r i čne energije, kar je k lan­ski 57-odstotni inflaci j i p r i m a k n i l o n ajmanj 5 odstotkov.

Zve Ce / e ? n a Pov i šan j a pa so le zače t ek . r e ^ e oodo vnovič poskoči le , ko bodo i v P u b l i k e i n pokraj in i sprejele za-

e - se pravi z a j a m č e n e cene iz-s*itn

-delkov posebnega d r u ž b e n e g a pome na. P rav i plaz pod raž i t ev pa se bo usul, ko bo potekel 30-dnevni rok, v katerem morajo proizvajalci obvesti­ti partnerje o nameravanem poviša­nju cen. P r i čaku je jo , da nanj ne bo treba dolgo čaka t i , sproži l pa bo no­vega.

H k r a t i je zakon o cenah nedore­čen , saj vrste zadev n i p r a v o č a s n o uredi l , aH pa j i h n i uredi l tako, da bi se odpravljala dosedanja cenovna neskladja. Predvidel je tudi prene­hanje skupnosti za cene, odobrava­nje cen pa naj b i nadomesti l i samo­upravni sporazumi. Skra tka , v go­spodarski zbornic i menijo, da smo namesto p r e m i š l j e n i h i n celovi t ih re­š i tev za boj proti inflaci j i dobi l i za­kon, brez gospodarske logike, š e manj pa se kaže jo prizadevanja za korenite gospodarske ukrepe, s ka­te r imi b i zanesljivo omi l i l i inflacijo i n rast cen.

Obstaja bojazen, da se bo nadalje­va la stara pot, ker je gospodarstvo takoj sprejelo psihozo zv i š evan j a cen p r i d r u ž b e n o p o l i t i č n i h skupno­st ih. Zato se je treba bati t r i š t ev i l čne inflacije i n nadaljnj ih pr i t i skov na cene ter nadaljnjega zaostrovanja socia ln ih problemov. Z la t i zato, ker p o d r a ž i t v e grozijo z vseh strani , v i ­soki s t r o š k i proizvodnje pa bodo pu­st i l i malo prostora za prilagajanje osebnih dohodkov inflaci j i . L . B .

Ni volje za skupno pot V j eseniški občini so Kovin, Elim, Kovinoservis in druge n? V l } e organizacije kovinskopredelovalne industrije, ki

e kažejo interesa, da bi se dolgoročno povezovale z Žele­zno ali s skupnimi razvojnimi programi prišle na tržišče

^ Jesenice — V j e s e n i š k i občin i že vrsto let p o s k u š a j o reš i t i pro-Dre" 1 kovinskopredelovalne industri je, saj poleg Ž e l e z a r n e nudi k r u h in j ° e j ^ n J e m u š tev i lu j e s e n i š k i h delavcev. K o v i n , Kovinoserv is , E l i m p . r u S ' so delovne organizacije, k i tako al i d r u g a č e zak l juču je jo svoja tev M - " a ' e t a ' n i k a k o r pa nimajo t rdn ih do lgoročn ih ciljev in usmeri-tur w ^ n o v a dejavnost je bolj al i manj u s p e š n a in odvisna od konjunk-ali k P ° J a v o v na t rž iču i n zato se zdaj ta zdaj oni pojavlja kot zgubar

kot delovna organizaci ja v p r ece j šn j i h t e ž a v a h , ^ . • " a v gotovo b i b i l a d o l g o r o č n a povezava z j e s e n i š k o Ž e l e z a r n o z i k I S t N j a - n s m o t r n a » a kaj» ko ne najdejo s k u p n i h poti i n skupnega je­tnik N a č e l n e usmeri tve že obstajajo, vendar se pr i š t ev i l n ih konkre -

" s ta l i šč ih razhajajo. Nejasno ostaja predvsem v p r a š a n j e poveza-'°val e n ? t n e t » a razvoja v obč in i . Delovne organizacije kovinskoprede-s t i c . . n J^ * n dustr i je nimajo n i t i programov razvoja n i t i potrebnih inve-Žele sredstev za prehod ria r e n t a b i l n e j š e proizvodne programe, delo a f n a P a n e k a ž e vel ikega interesa, da bi razvi ja la kov inskopre-p o t r

v ? ' n o dejavnost izven svojega o k v i r a . Znotraj le to l iko , k o l i k o r je y u - z a n e m o t e n potek proizvodnje č r n e metalurgije,

s p 0 v

0 D č » n i so celo ustanovil i delovno skupino, k i naj bi se ukvar ja la vi n o v Z j ° V a n ^ e n i m razvojem kovinskopredelovalne industri je na osno-r e * u l t t1 P r o ' z v ° d m h programov in izdelave rezervnih delov, a so bi l i

y a t l d ° k a j pičli in sploh ne op t imis t i čn i . P r e D r - ; ' e s e n i ^ k i obč in i bo zatorej š e naprej potrebno obilo napora in Za .,!.. C e v a n j a , dogovarjanja z zaposlenimi, da bi se k o n č n o le odločili

tf.io razvojno pot, kajti z d r u ž e n i in do lgoročno usmerjeni imajo vec m o ž n o s t i za bol jše poslovne uspehe, t r d n e j š o ekonomsko

D. Sedej [ f ^ O o v d - i n premagovanje težav,"ki bi se pojavljale.

Prostovoljni prispevki za bolnico

Jesenice — K o so v Sp lošn i bol­n ic i na Jesenicah nač r tova l i mo­dernizacijo zastarel ih aparatur, tak ih , k i j i h sodobna medic ina nujno potrebuje, so se med dru­g im odločili tudi za nabavo ultra­zvočne rentgenske aparature. Z njo hitreje i n uč inkov i t e j e ugota­vljajo diagnoze pr i obolelosti s rca i n ožil ja i n je nadvse d o b r o d o š l a za vse gorenjske bolnike, k i se zdravijo v j e s e n i š k i bolnic i .

Apara ture pa so nadvse drage in zanje zdravstvo ne zmore zbra­ti dovolj denarja. V Sp lošn i bolni­ci Jesenice so p r i čakova l i solidar­no razumevanje vseh delovnih l judi i n o b č a n o v j e s e n i š k e i n ostal ih gorenjskih občin , zato so zaprosi l i za prostovoljne prispev­ke. Odzvale so se že š tev i lne delo­vne organizacije i n kazale denar, š e vedno pa se zbi ra na poseb­nem žiro r a č u n u .

D a so za posodobitev zdrav­stvene opreme pr ipravl jeni po­magat i tudi posamezniki , k aže jo š tev i ln i p r i spevki delovnih l judi in občanov , k i nakazujejo denar. V e č i n o m a so iz j e s e n i š k e obč ine , n i j i h pa malo, k i nakazujejo po 2.000 a l i 3.000 dinarjev iz drugih s lovenskih obč in . Običaj-no v ko­rist h u m a n i z m a in nadaljnje po­moči soč loveku n a k a ž e j o vsoto, k i bi jo sicer nameni l i za rože in vence na grob pokojnih sorodni­kov, znancev i n prijateljev.

Do zdaj se je na žiro r a č u n u bolnice za u l t r a z v o č n o rentgen­sko aparaturo zbrala že lepa vso­ta denarja. Posamezni darovalci so pr ispeval i skupaj 383 t isoč d i ­narjev.

D. Sedej

Razpotja svobodne menjave dela

Niti ni potrebno delati kakih velikih analiz, da bi ugotavljali, zakaj se vse pogosteje pojavlja nesklepčnost skupščin interesnih skupnosti, zakaj so delegati vedno bolj tiho, če že pridejo na seje. Prav gotovo na ta način ho­čejo povedati, da ne soglašajo s sedanjim položajem, ko v bistvu ne odločajo več o razporejanju sredstev za zadovo­ljevanje skupnih potreb v družbenih dejavnostih. Če pa že lahko odločajo, potem se to nanaša na nekaj pičlih od­stotkov, toliko kot je obseg takoimenovane neposredne menjave dela.

Zato tudi ni čudno, da v položaju, ko delavci ne more­jo obvladovati delitve dela dohodka namenjenega družbe­nim dejavnostim, ostajajo še naprej stara nasprotja med negospodarstvom in gospodarstvom. Delež ustvarjene vrednosti namenjen za družbene dejavnosti se tja preliva ne po dogovorih o samoupravni menjavi dela, pač pa je določen z zakoni. Tisto malo manevrskega prostora name­njenega dejanskemu vplivu na porabo sredstev je zmanj­šano na najmanjšo možno mero. Zato ni nekaj novega, v takšnih pogojih proračunskega razporejanja sredstev, od­maknjenega od delavskega odločanja, tudi ni potrebnega znanja. Koliko delavcev v tozdu pa natančno ve, kaj je svobodna menjava dela, ali se zavedajo, daje tudi za izde­lavo čevlja potreben učitelj, zdravnik, raziskovalec itd. Če tega delavec ne ve, bo še naprej mislil, da pač mora nekaj dajati za to »potrošnjo«, ki mu je suhoparno predstavljena s temelji planov, vplivati na racionalno delitev tega dele­ža pa žal učinkovito še ne more.

Do katere točke bo moral še zdrsniti osebni in družbe­ni standard, so se vprašali na gorenjskem posvetu o vpra­šanjih svobodne menjave dela, ki ga je pripravil Medob­činski svet SZDL, da bomo spoznali, da je ,treba sistem razporejanja sredstev za skupno porabo poenostaviti, če naj bo res delavec ne pa država ta, ki odloča o programu te ali one dejavnosti. Le tako bodo odpadle tudi nekatere sedanje oblike zajemanja akumulacije, ki se prav gotovo skrivajo pod plaščem svobodne menjave dela. Dokler pa bo proračunska miselnost krojila sporazume o svobodni menjavi dela za to ali drugo področje, le-ti ne bodo odraz volje delavcev materialne proizvodnje za tak in tak pro­gram, pač pa bojišče, kjer bitka za večje ali manjše odstot­ke od dohodka povzroča stresne situacije izvajalcem od januarja do decembra, porabniku pa pušča občutek pri-krajšanosti in nezadovoljstva.

L . M .

Modernejša banka v Kranjski gori V minulem letu je bilo v ekspozituri Ljubljanske banke v Kranj­ski gori odkupljenih za 18 milijonov dolarjev deviz

K r a n j s k a gora — M i n u l i petek so v 'pros tor ih G a r n i hotela v K r a n j s k i ,gori slovesno odprl i r a z š i r j e n o in adaptirano ekspozituro Temeljne banke Gorenjske, enote Ljubl janske banke na Jesenicah.

V t u r i s t i č n e m s r ed i š ču v K r a n j s k i gori je Ljubl janska banka odprla svojo ekspozituro leta 1973, kajti banko so si želeli krajani , predvsem pa t u r i s t i č n e in gostinske delovne organizacije kraja. K o so začel i , se je tur izem v K r a n j s k i gori še le zače l temeljito razvijat i , prihajalo, je ved­no več gostov in s m u a č r j e v , K r a n j ­ska gora pa je imela dobro t u r i s t i č n o sezono tudi poleti . B a n k a je imela vedno več dela, še bolj pa se je uve­l javi la tedaj, ko je prevzela posle menjalnic za delovne organizacije gostinstva i n tu r i zma ter obeh mej­n i h prehodov: Korenskega sedla in R a t e č .

K o t je povedal d i rektor L jub l jan­ske banke z Jesenic Vanjo P l e š , se je promet od leta 1974, ko so banko us tanovi l i , do danes ve l iko poveča l . Promet je z n a š a l pred deset imi leti 28 mi l i jonov dinarjev, l an i pa že 3,4 mil i ja rde dinarjev. Samo od delov­n i h organizaci j , menjalnic i n mejn ih prehodov so l an i prevzel i a l i o d k u ­p i l i za 18 mi l i jonov dolarjev deviz, m e n j a l n i š k i posl i pa se še znatno povečuje jo .

Razš i r i t ev in obnova banke je b i la nujna, zanjo so nameni l i 12 mil i jo­nov dinarjev. Zdaj ej sodobna ureje­na, v njej dela osem zaposlenih, za­

čeli pa so s t remi u s lužbenc i . Delajo na dve izmeni , banka pa je odprta vsak dan, razen nedelje od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer .

V kran jskogorsk i bank i pravijo, da potreb za uvedbo d e ž u r s t v a ob nedeljah in p razn ik ih n i , saj imajo menjalnice vse delovne organizacije i n vs i hoteli .

B a n k a v G a r n i hotelu je za K r a n j ­sko goro p r e c e j š n j a pridobitev. M e r i 90 kvadra tn ih metrov. Adaptac i j ska dela je opravilo gradbeno podjetje Gradbinec z Jesenic, opremo za pro­store pa so naroči l i pr i k a m n i š k e m Stolu.

D . Sedej

Pogrešanega našli mrtvega

K r v a v e c — S petka na soboto, 19. januarja, so iz diskoteke v domu na K r v a v c u sporoči l i , da p o g r e š a j o 16-letnega M a r k a F lo r janč iča iz K r a ­nja. M l a d e n i č je nekaj minut pred polnočjo odše l na svež zrak in se n i več v r n i l . Pr i ja te l j i so ga pogreš i l i i n takoj obvestili mi l ico .

Mil ičniki i n delavci R T C Krvavec , k i so to noč s tepta ln iki urejal i smu­čišče , so ga do treh zjutraj i ska l i , a zaman. Ob zori so začel i z o b s e ž n o iskalno akcijo, v kater i je sodelovalo 50 l judi: mi l ičn ik i , gorski r e ševa lc i , delavci R T C Krvavec , s m u č a r j e v , vodniko s psi . Nedel jsko iskanje je bilo zaman. V ponedeljek okrog de­setih dopoldne pa so p o g r e š a n e g a naš l i mrtvega. Ponoč i je bi l zaše l na plazovito o b m o č j e , kjer je padel i n zdrsn i l v dolino. Trup lo p o n e s r e č e n ­ca so gorski r e ševa l c i prenesl i s K r ­vavca v dolino K o k r e .

Nova banka v Kranjski gori — Kranjska gora je dobila adaptirano in razšir­jeno ekspozituro Temeljne banke Gorenjske, enote Ljubljanske banke z Je­senic. Banka je v minulih desetih letih zabeležila precejšnjo rast prometa. — Foto: D. Sedej

O L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 22. JANUARJA Igj

PO JUGOSLAVIJI

Višja poraba elektrike Po podatkih slovenskega elek­

trogospodarstva je bila tudi lan­ska decembrska poraba elektri­čne energije v Sloveniji veliko večja kot decembra 1983. Z 883 milioni kilovatnih ur je bila de­cembrska poraba za 6,8 odstotka višja kot decembra 1983. Lanska celoletna poraba električne ener­gije v Sloveniji pa je bila za 4,1 odstotka višja kot leta 1983.

Slovenski teden v Miinchnu

Slovenski teden v Miinchnu ob desetletnici slovenskega kultur­nega in športnega društva Tri­glav so začeli kegljači in keglja-Čice jugoslovanskih društev in klubov iz Bavarske in Slovenije. Na tekmovanju, ob katerem je ostalo še dovolj časa za krepitev prijateljskih vezi, sta zmagali vr­sti Siemensa in Triglava, najbolj­še rezultate pa so izven konku­rence dosegli kegljači kegljaške zveze iz Ljubljane.

Pripravili so tudi Veseli tobo­gan, na katerem je sodelovalo 80 slovenskih otrok. Oddajo je pri­pravil Radio Ljubljana skupaj s slovenskimi izseljenskimi dru­štvi. Uvod v slovenski teden, ča­stni odbor vodita predsednik svo­bodne države Bavarske Josef Strauss in predsednik slovenske­ga izvršnega sveta Dušan Šini-goj, so bile še razne igre za otroke in mladino ter razna športna sre­čanja.

Večja proizvodnja na Hrvatskem

Po dveh letih upadanja se je proizvodnja v Hrvatski lani pove­čala za 6 odstotkov, kar je dva­krat več od porasta predvidenega v resoluciji. Proizvodnja se je po­večala v 24 industrijskih pano­gah, ki so v skupni proizvodnji udeležene z več kot 82 odstotki.

Celjski otroci v Pliberku

Celjski otroci bodo ta teden le­tovali pri prijateljih v Pliberku na Koroškem. Dvajset celjskih šolarjev je na Koroško povabilo slovensko prosvetno društvo Edi­nost. Pripravili so smučanje na Peci, sankaške tekme, ogled smu­čarskih tekem in podobno. Slo­vensko prosvetno društvo Edi­nost iz Pliberka ima že vrsto let zelo dobre stike z občinsko konfe­renco SZDL iz Celja. Celjani so za Pliberške otroke organizirali počitnice na morju.

Mladinska politična šola Novi izobraževalni prijemi

K r a n j — O b č i n s k a konferenca Z S M S v K r a n j u bo februarja zače l a z mladinsko pol i t ično šolo za mladin­ce, k i bodo v prihodnje akt ivno delo­va l i v predsedstvih i n ostal ih orga­n ih osnovnih mlad insk ih organiza­ci j . V pol i t ični šoli bodo mlade s luša­telje seznani l i z osnovami marks is t i ­č n e mi s l i , po l i t i čne ekonomije, z d r u ž b e n o p o l i t i č n i m in ekonomsk im s is temom S F R J , zgodovino mladin­skega gibanja in ak tua ln imi proble­m i v m l a d i n s k i organizacij i .

V p rvem delu, k i bo trajal od 21. februarja od 25. apri la , bodo mla­di s luša te l j i pos luša l i k l a s i č n a pre­davanja o marks i zmu , delegatskem sistemu, zgodovini mladinske orga­nizacije, v drugem, in tenzivnem de­lu , k i ga bodo pr i red i l i v dveh maj­s k i h konc ih tedna, pa bodo v glav­nem razgovori , t r ibune in okrogle mize. M l a d i bodo lahklo razpravl ja l i o tem, kako deluje p r i nas delegatski sistem, o m l a d i n i v svetu i n p r i nas, o tem, kako deluje mlad inska orga-

Srečanje s predstavniki verskih skupnosti

Radovl j ica — Danes se bodo v Radovl j i c i sešl i preds tavniki ver­s k i h skupnost i . N a novoletnem s r e č a n j u se bodo s preds tavniki d r u ž b e n o p o l i t i č n e g a ž ivl jenja ob­č i n e pogovarjal i o odnosih med samoupravno d r u ž b o i n v e r s k i m i skupnos tmi ter o nekater ih pro­b lemih , k i tarejo slednje.

C. R.

J

Delegati sprašujejo Čigavi so spomeniki v parku

Jesenice - N a mi n u l i seji zborov z d r u ž e n e g a dela j e s e n i š k e obč ine so delegati o b č i n s k e g a odbora Z Z B N O V Jesenice vp ra ša l i , kdo bo pre­v z e l skrb za varstvo spomenikov N O B na o b m o č j u Tr iglavskega na ­rodnega parka?

O b č i n s k a konferenca Soc ia l i s t i čne zveze je odgovorila, da spomenik i N O B v Tr ig l avskem narodnem par­k u pripadajo p a č t i s t im k ra jevn im skupnost im, na območ ju ka te r ih sto­ji jo. V j e s e n i š k i občini sta to kraje­vna skupnost Dovje-Mojstrana in K r a n j s k a gora. Spomenik i N O B si­cer niso o z n a č e n i na kar t i Tr ig lav­skega narodnega parka, vendar so zajeti v popisu grobov in g rob i šč ter Spomenikov in spominsk ih obe lež i j .

D . S.

Milan Bajželj, direktor in glavni urednik Gorenjskega glasa

V z a č e t k u l e t o š n j e g a leta je d o l ž n o s t d i rektor ja Č a s o p i s n e g a podjetja Glas i n glavnega uredni­k a č a s o p i s a Goren j sk i glas prev­zel M i l a n Bajže l j , rojen leta 1951, d ip lomi ran i ekonomist , prizade­v n i d r u ž b e n o p o l i t i č n i delavec, do­m a iz S t r a ž i š č a p r i K r a n j u .

Novi direktor in glavni urednik je doslej opravljal š t ev i lne zahte­vne delovne in d r u ž b e n o p o l i t i č n e naloge. M e d d rug im je b i l pod­predsednik, nato pa predsednik i z v r š n e g a sveta kranjske občin­ske s k u p š č i n e , svetovalec glavne­ga direktorja Iskre Telemat ike in nazadnje p o m o č n i k glavnega di­rektorja K m e t i j s k o - ž i v i l s k e g a kombinata Gorenjske . B i l je vse­stransko d r u ž b e n o p o l i t i č n o akti­ven: v mlad insk i organizaci j i kra­jevne skupnosti S t r a ž i š č e , občin­sk i organizaci j i Z S M S in republi­ški konferenci Z S M S , v Zvezi ko­munistov, kjer je b i l sekretar os­novne organizacije Z K v S t r až i š -ču. v zborih o b č i n s k e s k u p š č i n e K r a n j in r e p u b l i š k i s k u p š č i n i , v s k u p š č i n i gorenjskih občin , kra­jevni konferenci S Z D L S t r a ž i š č e , samoupravni stanovanjski skup­nosti kranjske obč ine in v svetu Ekonomske fakultete kot delegat r e p u b l i š k e konference S Z D L . So­

deloval je p r i organizaciaj i š tevil­n i h prireditev v K r a n j u . M e d dru­g im je vodil organizaci jski odbor festivala bratstva in enotnosti le­ta 1982 v K r a n j u in organizaci jski odbor mednarodnega mladinske­ga prvenstva Jugoslavije v na­miznem tenisu leta 1983. A k t i v e n je v enotah teri torialne obrambe in na področ ju d r u ž b e n o p o l i t i č n e ­ga usposabljanja.

M i l a n Bajžel j je sedaj č lan predsedstva r e p u b l i š k e konferen­ce S Z D L , sekretar krajevne kon­ference S Z D L S t r a ž i š č e , akt iven v organih Zveze komunis tov v k ran j sk i občin i i n na medobč in ­sk i ravni , č lan komisi je za inve­sticije pr i m e d o b č i n s k i gospodar­sk i zbornici in predsednik sveta za stabilizacijo, planiranje in d r u ž b e n o e k o n o m s k e odnose pri obč insk i konferenci S Z D L .

M i l a n Bajžel j je bi l na novo delovno do lžnos t v Č a s o p i s n e m podjetju Glas imenovan za š t i r i leta.

nizaci ja zlast i v Kran ju , o aktual­nem stanju v gospodarstvu obč ine K r a n j ter o mlad insk i p roblemat ik i iz okol i j , v ka ter ih mladi s luša te l j i delajo. P r i v l a č e n bo torej zlast i dru­gi del po l i t i čne šole, saj se bodo mla­di z razgovori in izmenjavo mnenj najbolje nauč i l i , kako naj v prihod­nje delajo v svoji organizaci j i i n ka­ko naj z argumentirano besedo za­stopajo svoja s ta l i šča .

N a mlad in sk i pol i t ični šoli bo letos sodelovalo k a k i h 40 mladih . K e r še niso po lnoš t ev i lno pri javl jeni , je še vedno nekaj prostora, zato so mladi , k i bi se radi pr idruž i l i , vabl jeni , da se pri javijo na O b č i n s k o konferenco Z S M S K r a n j , T r g revolucije 1.

D . Ž.

Troje ekoloških tem

K r a n j — M l a d i , k i sodelujejo v ek o l o š k i skup in i na obč insk i kon­ferenci Z S M S v K r a n j u , so neda­vno razpisa l i troje nagradnih na­teča jev , k i zadevajo okolje. N a nagradni n a t e č a j za najbol jš i o t r o š k i l i k o v n i izdelek lahko otro­c i od 1. do 4. razreda osnovne šole poš l je jo risbe na temo » K a k š n o bo n a š e okolje leta 2000«. Risbe, izdelane na r isa lne liste, na kate­r i h naj bo upodobljena v iz i j a sve­ta v pr ihodnjem stoletju, bodisi s č i s t i m bodisi z o n e s n a ž e n i m oko­l jem, morajo tekmovalc i poslati na o b č i n s k o konferenco Z S M S K r a n j , T rg revolucije 1, najkas­neje do 31. marca .

31. marec je tudi zadnji rok za oddajo l i t e ra rn ih pr ispevkov na temo Ekologi ja . N a najmanj tip­k a n i s t rani i n pol a l i na jveč treh s traneh naj mlad i , k i ve l iko raz­miš l j a jo o okol ju , n a p i š e j o svoja razglabljanja o njem. Najbol jš i p r i spevki , k i bodo do roka prispe­l i na n a t e č a j , bodo nagrajeni i n objavljeni v posebnem bil tenu.

Mesec dni č a s a več imajo mla­d i , k i se ukvarjajo s fotografijo. Č r n o - b e l e fotografije vel ikost i 30 kra t 40 naj prikazujejo motive na temo »Naše okolje«. Najbolj uspe­le fotografije bodo d e l e ž n e vablj i­v i h nagrad, vse pa bodo objavi l i na j avn i razstavi in eko lošk i stoj­n ic i .

M l a d i l i terat i , r isar j i i n foto­grafi , p r i d r u ž i t e se n a t e č a j u i n pomagajte akc i j i za č i s te j še , lep­še , bojj zdravo okolje!

Zasedanja skupščin SIS

K r a n j — Do konca januar ja se morajo v k ran j sk i občini na rednih zasedanjih sestati s k u p š č i n e vseh 11 samoupravnih interesnih skupnost i . Poleg las tnih programov za letos i n nekater ih drugih v p r a š a n j s področ ­j a posameznih dejavnosti bodo na vseh sejah obravnaval i tudi analizo d o l g o r o č n i h razvojnih m o ž n o s t i d r u ž b e n i h dejavnosti v občini v ob­dobju od 1986 do 1995 in za nekatera v p r a š a n j a tudi do leta 2000. Druga skupna t o č k a vseh zasedanj skup­šč in samoupravnih interesnih skup­nosti bo predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih Jn odgovornostih med SIS i n strokovno s lužbo SIS . K o t tre­tje pa bodo na vseh sejah s k u p š č i n obravnaval i tudi predlog dopolnitve delegatske m r e ž e za delegiranje de­legatov v s k u p š č i n e samoupravnih interesnih skupnost i .

V sredo, 23. januarja, se bosta se­stal i s k u p š č i n i skupnost i o t r o š k e g a varstva i n o b č i n s k a skupnost za ce­ste, v č e t r t e k , 24. januarja, pa skup­nost socialnega skrbstva i n samo­upravna stanovanjska skupnost . V ponedeljek, 28. januarja, bosta zase­da l i skupnost socialnega varstva i n o b č i n s k a zdravstvena skupnost . Z a torek, 29. januarja, je napovedano zasedanje s k u p š č i n ku l tu rne skup­nosti i n raz iskovalne skupnost i , za sredo, 30. januarja, pa i z o b r a ž e v a l n e skupnost i i n samoupravne k o m u ­nalne interesne skupnos t i . Z a č e t r ­tek, 31. januarja, pa je sk l i cana s k u p š č i n a te lesnokul turne skupno­st i .

Vse s k u p š č i n e bodo zasedale v dvoranah stavbe o b č i n s k e s k u p š č i n e K r a n j . Zasedanja s k u p š č i n o b č i n s k e zdravstvene skupnost i , ku l tu rne skupnost i , samoupravne stanovanj­ske skupnost i , samoupravne k o m u ­nalne interesne skupnost i i n o b č i n ­ske skupnost i za ceste se bodo z a č e ­l a ob 12. u r i , zasedanja ostal ih skup­šč in samoupravn ih interesnih skup­nosti pa ob 13. u r i .

A . Ž.

Duplje — Na nedeljski tekaški prireditvi Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah so razglasili rezultate natečaja »Narodnoosvobodilna borba in Kokrški odred« in avtorjem najboljših spisov in likovnih del — učencem nekaterih kranjskih in tržiških osnovnih šol in vrtcev, pode­lili knjižne nagrade. Prejeli so jih: med predšolskimi otroci Borut Hva-sti, Milan Frelih, Janez Martinek, Nina Šimenc in Petra Hudobivnik, med učenci do petega razreda osnovne šole Mateja Švegelj, Sandi Flander in Mateja Šmid ter med učenci višjih razredov Alenka Muri, Igor Šavs in Petra Naglic. — Na sliki: Janko Valant, predsednik aktiva Kokrškega odreda v Kranju, izroča nagrade učencem (od leve proti desni) Mateji Švegelj, Sandiju Flandru in Mateji Šmid. — Foto: F. Per-dan

, : s

Kmetje bodo obdavčeni po katastru Spremembe davčnega zakona ohranjajo obdavčitev kmetov P" katastrskem dohodku, davkov od racionalizacij ne bo, za stan0' vanja je predlagana davčna oprostitev za 120 kvadratnih metrov

površine, predvidene so olajšave za vlaganja v gospodarske d«' javnosti — Nove oprostitve pri vlaganjih v gradnjo hiš in stai»0' vanj

š to rov . P r i d a v č n i h obveznikih , ^ d a v č e n i h po p a v š a l u , se vlaganja J. osnovna sredstva u p o š t e v a j o v obli'" o l a j š ave p r i davku za dobo 5 let. ,

Spremembe so tudi p r i davkih & dar i l . Oprosti tev p lač i la davka na # r i lo p r i p rvem dednem redu naj * b i la pogojena s tem, da obdarjen^ ne b i prodal dar i l a pred preteko1" treh let. S tem bi p rep reč i l i špekul* cije p r i preprodaji p r e m i č n e g a P^ m o ž e n j a oz i roma izogibanje dav1' od dohodkov iz p r e m o ž e n j a . .

S tanovanjska p o v r š i n a , za kate1

vrednost se zn i ža d a v č n a osnoV naj bi se poveča l a od 70 na 120 kvjj. d ra tn ih metrov, kar je pr ib l ižno £ kvadra tn ih metrov več, kot zna''! p o v p r e č n a p o v r š i n a stanovanjske Pjl še v Sloveni j i . O d p r e m i č n e g a m o ž e n j a , od katerega bi se plačeV* davek, so v predlogu sprememb ^ kona omenjeni samo plovni objeK* najmanj 8 metrov dolgi, pod pow, j em, da se ne uporabljajo za op r

vijanje gospodarske dejavnosti. Predvidene so tudi spremembe P

d a v k i h na promet z n e p r e m i č n i ^ m i . I zhod i šče predlaganih sp^' memb je tudi z d a v č n o poli t iko s y mul i ra t i l judi , da rešu je jo svoje sta­novanjske probleme in stanovanj s?, probleme ožj ih sorodnikov z anga z

(

ranjem lastnega denarja. Zato

V predlogu zakona o spremembah i n dopolni tvah d a v č n e g a sistema, k i ga je p re j šn j i teden obravnaval slo­vensk i i zvršn i svet, je predlagana oprostitev davka za vse obl ike delav­čeve ustvarjalnosti v organizaci jah z d r u ž e n e g a dela, kamor spadajo tudi kor i s tn i predlogi in t e h n i č n e izbolj­š a v e . T u d i za del osebnega dohodka, k i ga delavci dajejo za odpravljanje posledic e lementarnih n e s r e č , naj davka ne bi p lačeva l i .

P r i o b d a v č e v a n j u dohodka iz kme­ti jstva se ohranja s is tem obdavčeva ­nja po katas t rskem dohodku. Zarad i r e a l n e j š e g a o b d a v č e v a n j a pa naj b i ka tas t rsk i dohodek vsako leto valo-r i l i z i r a l i . Po dejanskem dohodku naj b i b i l i o b d a v č e n i le t is t i kmetje, k i bodo presegli 4 mil i jone dinarjev ce­lotnega pr ihodka iz ž i v i n o r e j s k e pro­izvodnje, 2 mi l i jona dinarjev pa od druge proizvodnje oz i roma 6 mil i jo­nov dinarjev za skupno proizvodnjo.

D a v č n e o l a j š ave za vlaganja de­narja v d r u ž b e n o organizirano mo­dernizacijo gospodarstva in preure­ditev s tanovanjskih i n gospodarskih prostorov v t u r i s t i č n e namene se pr i ­znavajo ne glede na status vsem d a v č n i m obveznikom, k i se z oseb­n i m delom ukvarjajo s kmet i jsko de­javnostjo pod pogojem, da obdeluje­jo zeml j i šča v sk ladu z zakonom o kmet i j sk ih zeml j i šč ih .

Z n i ž a n j e d a v č n e osnove zaradi vlaganj je predvideno za vse go­spodarske dejavnosti v v iš in i 25 od­stotkov, o b č i n s k e s k u p š č i n e pa lah­ko za deficitarne dejavnosti določijo višji odstotek z n i ž a n j a d a v č n e osno­ve. R a z š i r j e n a je m o ž n o s t vlaganja iz n e o b d a v č e n e g a dela v vsa osno­vna sredstva, tudi na vlaganja za priddodbitev mate r i a ln ih pravic ter vlaganja za obnovo poslovnih pro-

predlaga r a z š i r i t e v oprostitve P^ metnega davka na kupnino, dos^ no s prodajo vseh n e p r e m i č n i n , se " denar vloži v gradnjo stanovanj s^j. h i š al i nakup stanovanj. Za stimul ranje razvoja drobnega gospod 9, stva pa se predlaga d a v č n a opro s • tev za kupnino od prodaje nepre^j čnin , k i jo o b č a n i vlagajo v nakup & . gradnjo poslovnih prostorov, \ opravljanje gospodarske al i poklic dejavnosti .

Priprave na problemsko konferenco Slovenska mladina se pripravlja na problemsko konferenco preobrazbi višjega in visokega šolstva

Z učenc i usmerjenega i zobraževa­nja so se na regi j sk ih posvetih pogo­var ja l i o š t i pend i j sk i po l i t ik i i n pred­logu samoupravnega sporazuma o š t i p e n d i r a n j u ter o p r av i l n iku o oce­njevanju učencev v srednjih šo lah . Beseda je tekla o m r e ž i srednjih šol in razumnost i posameznih vzgojno-i z o b r a ž e v a l n i h programov, o vkl ju­čevan ju mladih v šo l sko samoupra­vo in preobrazbi v i š j ega in visokega šo ls tva . Svet za vzgojo in i zobraževa­nje pr i R e p u b l i š k i konferenci Z S M S je obravnaval tudi mer i l a za obliko­vanje cen nastanitve v š t u d e n t s k i h domovih. O m e n i l i so visoke cene v k ran j skem š t u d e n t s k e m domu, k i so v iš je kot povpreč je s tanar in na jd raž ­j i h š t u d e n t s k i h domov v Sloveni j i . Cena ja t o l i k šna zaradi v i sok ih stro­škov ogrevanja.

Vse te razprave so priprava Vj problemsko konferenco o preobr^L v i š j ega in visokega šo ls tva , k i jo ^ p u b l i š k a konferenca Z S M S p r ^ vl ja za marec. Zajela bo d r u ž b e ^ konomski položaj v i š j ega in više­ga šo ls tva , vzgojno- izobraževa ' programe in njihove .spremei*^

r S/l* prehodne pogoje iz srednjega .K* in visoko šols tvo, u č n o teh*1' > znanstveno raziskovalno delo s ^ dentov, povezovanje z z d r u ž e n i ^ f , lom, o b š t u d i j s k e dejavnosti, P° Ji š t u d e n t s k i h servisov pri n a č r t o v a ^ proizvodne prakse der socialno e

t

nomsk i položaj š t u d e n t o v s P ° U u ^ kom na š t i pend i j sk i po l i t ik i . Pr°Ji mat iko bodo pred problemsko k°^r renco pretehtali tudi mladi po 0

nah. D. Pap

Žirovski Remont gre v stečaj Temeljno sodišče v Kranju bo začelo postopek za stečaj delovne 0rganizacije Remont-gradnje v Žireh — S tem se bo končala ne­kajletna agonija tridesetčlanskega kolektiva — Primer Remonta Je dobra izkušnja, kam privedeta neodločno ukrepanje in zavla­čevanje in kaj se lahko uredi z odločnimi ukrepi

Izvršni svet škofjeloške občinske vila, da so v Remontu v prvih šestih *Kupščine je priporočil temeljnemu so- mesecih leta 1982 izplačali večje do-đ ' š ču v Kranju, da takoj začne posto- hodke, kot bi j ih smeli. Zato so 29. sep-P ek za stečaj delovne organizacije Re- tembra ponovno uvedli prisilno upravo motit — gradnje Žiri, zavodu za zapo kovanje v Škofji Lok i pa, naj poskusi zaposliti delavce, ki so delali v adraini-praciji tega podjetja. Druge so namreč Z e zaposlili v škofjeloškem Tehniku in [^katerih drugih podjetjih. Do stečaja podo delavci dobivali osebne dohodke iz rezervnega sklada občinskega go­z d a r s t v a . Komisi j i za družbeni nad-zor pri občinski skupščini pa so predla­ni, naj takoj začne postopek za ugo-^vljanje odgovornosti vodilnih delav-° e v v Remont-gradnjah.

S tem se bo končala večletna agonija ^ -č lanskega podjetja iz Žirov, k i je °Pravljal gradbena in komunalna dela v žirovski krajevni skupnosti. Kolekt i-V a niso spravile na noge niti prisilne uPrave niti druga prizadevanja. Ni se m ° g o č e znebiti občutka, da bi bilo tako °dločno kot sedaj treba ukrepati že P red štirimi ali vsaj pred dvema leto-

Zaradi zavlačevanj in poskusov re­z a n j a podjetja je namreč nastala ob­r t n a materialna škoda. . ^oročilo, ki ga je v torek obravnaval l 2 v ' ' š n i svet občinske skupščine, zaje­da obdobje od leta 1980 dalje. Direktor ^ 0 r nan Zor je n a m r e č v obrazložitvi ^ v °jega odstopa oktobra 1980 napisal,

a je v dveh letih ugotovil nemogoče razrnere v podjetju, k i j ih sam ni spo-sob e n odpraviti. Kadrovska sestava je D l ' a slaba, delovne discipline ni bilo in udi n ikakršne delovne zavesti. Priha­

ja'0 je do množičnega popivanja med ejovnim časom. Čeprav si je prizade-a*. da bi razmere izboljšal, mu to ni

u spe l 0 . Ko so preverjali navedbe bivšega di-

ijše raznu a delavci razumeli po

Rektorja, so ugotovili še hujše razmere, samoupravo so delavci razumeli po ^ v ° je , niso imeli izdelanega programa ^ a , samoupravni akti so bili pomanj­kljivi itd. Zato je občinska skupščina novembra 1980 v podjetju uvedla prisil-n ° upravo, prisilni upravitelj pa je po-s t a l domačin Janez Primožič.

Ker je dobro poznal razmere in vse zaposlene, mu je v dobrem letu dni uspelo vzpostaviti kolikor toliko nor­malne razmere. Uredil je . samoupra­vno organiziranost in izdelal razvojni P rogram, k i so ga uskladili tudi v kra­jevni skupnosti Žiri. Vendar vodstva podjetja po ukinitvi prisilne uprave ni želel prevzeti.

Zato je konec februarja 1982, ko je občinska skupščine Škofja Loka pre­klicala prisilno upravo, postal direktor Valentin Lukan, k i je obljubil, da bo o razmerah v kolektivu redno obveščal °bčinski izvršni svet. Vendar je Lukan Po dobrega pol leta obupal. Za vršilca oolžnosti je bil imenovan . . . Tavčar, k i I* po šestih mesecih prevzel direktor­sko mesto.

Ob obravnavi polletnih rezultatov, je škofjeloška občinska skupščina ugoto-

s tem, da so j im omejili izplačila za osebne dohodke, hkrati pa so zahteva­l i , da v delovni organizaciji proučijo možnosti nadaljnjega razvoja ali pri­pravijo predlog za pripojitev k drugi delovni organizaciji.

Najbolj smiselna bi bila priključitev k škofjeloškemu Tehniku. Vendar je koordinacijski odbor delovnih organi­zacij, družbenopoli t ičnih organizacij in krajevne skupnosti Žiri menil, da mo­ra biti Remont tozd ali samostojna de­lovna organizacija s tem, da j i bo žirov-

Lanska poraba elektrike večja za dobre 4 odstotke

Po podatkih sestavljene organi­zacije slovenskega elektrogospo­darstva smo lani porabil i več e lekt r ike kot leta 1983. Največ je h temu prispevavala decembrska poraba, k i je bi la v pr imerjavi z decembrom leta 1983 večja za skoraj 7 odstotkov in celoletni p r imer ja ln i indeks dvigni la na 4,1 odstotek. Lanske skupne potrebe porabnikov e l e k t r i č n e energije v Sloveni j i so presegle 9 t isoč m i l i ­jonov k i lova tn ih ur. K e r je šlo š e dobr ih 848 mil i jonov k i lova tn ih ur e lektr ike v druge republike i n 582 mil i jonov k i lovatn ih ur v iz­voz, so se dejansko skupne slo­venske potrebe lani dvignile na 10.462 mil i jonov k i lovatn ih ur. Z a popo lne j šo sl iko porabe e lekt r ike v Sloveni j i je treba povedati, da je n a š a republ ika lani prejela iz d rug ih delov Jugoslavije 770 m i l i ­jonov k i lova tn ih ur e lekt r ike i n iz uvoza 148 mil i jonov k i lova tn ih ur.

sko združeno delo in krajevna skup­nost zagotavljalo delo. Hkrati naj bi Remontu pomagali tudi pri nakupu primerne opreme in materialne osnove dela.

V Remontu so pripravili sanacijski program, v katerem so zapisali, da bo­do več delali strojno in več gradili, da bodo sodelovali z drugimi gradbenimi in storitvenimi delovnimi organizacija­mi, zlasti s krajevno skupnostjo in ži-rovskimi tovarnami, da bodo bolje go­spodarili z denarjem in dosegali boljšo likvidnost ter izpopolnjevali samoupra­vno organiziranost.

Na podlagi omenjenega programa in usklajevanja stališč v krajevni skupno sti je občinska skupšč ina februarja 1983 ukinila prisilno upravo, v podjetju pa so imenovali direktorja, ki je moral o rezultatih vsake tri mesece poročati izvršnemu svetu. Gospodarski rezutati so bi l i tako predlani kot lani pozitivni.

Vendar so zaradi blokiranega žiro računa , nevračanja kreditov in nepo-krivanja obveznosti na izvršnem svetu podvomili o točnosti podatkov, k i so tu­di za lanskih devet mesecev prikazova­l i pozitivni rezultat. Takoj so se vklju­čili v pregled razmer in ocenili, da naj

- bi v Remontu imeli okoli 10 milijonov dinarjev izgube. Pribl ižno toliko naj bi bilo vredno tudi njihovo premoženje. Predlagali so, da bi Remont priključili k Tehniku, k i bi zaposlil tudi vse delav­ce.

V preverjanje se je vključila tudi S D K . Ugotovili so, da imajo v Remontu kar 26,8 milijona dinarjev dolgov, kar je za približno 16 milijonov več, kot znaša skupno premoženje . Ker nimajo niti dinarja, ne morejo kupiti niti gori­va za stroje. Pomeni, da ne morejo več delati. Hkrat i pa to pomeni, da se bo večina upnikov za denar, ki so posodili Remontu, obrisala pod nosom.

V takšn ih razmerah seveda ni bilo več časa za razprave. Takoj so odstra­ni l i direktorja in za vršilca imenovali Gašper ja Krajnika . Opravili so vse in­venture, večino so zaposlili drugod in začeli postopek za stečaj . Prihodnji mesec naj bi bil stečaj opravljen.

Problem bodo tako odstranili. Je pa izkušnja, iz katere bi si veljalo marsi­kaj zapomniti. Predvsem to, da se z ne­odločnim ukrepanjem zadeve le zavla­čujejo in poslabšujejo, da pa se lahko hitro uredijo, če se j ih lotijo pravilno in

. če je volja za to. L . Bogataj

Čakajoč na drva Pri jeseniškem Merkurju čaka na drva kar 470 občanov, ki so jih skupaj naročili 4.500 prostorninskih metrov

Jesenice — Naš i p rednik i , k i so živeli v podnož ju gozdnate Pokl juke , Jelovice, Mežak l j e , bi na jb r ž t e ž k o verjeli , da bo njihove potomce n e k o č zeblo. Na jb rž b i se nam čudi l i , da smo pos luša l i umne projektante, k i so pozabil i na d imnike , vgradi l i mo­g o č n a okna, š ipe in steklena vrata, za povrh vsega pa v a lpskem svetu m n o ž i č n o projekt i ra l i ravne strehe,

•ti t* K' i) i

Č<

;it ! iti d'

§e enkrat: Kmetje morajo imeti v zadrugi enake pravice kot delavci v tovarni Vse kaže, da bodo morali naši oblikovalci in korektor na­takniti očala. Za intervju z nagrajencem občine Škofja Lo­ka Vinkom Kržišnikom je namreč del teksta ostal na obli­kovalski mizi, zato je bila objava nepopolna. Izmaknil se je tudi preteklik pri naštevanju funkcij in zadolžitev, ki jih je nagrajenec opravljal, zato se je prebralo, kot da ima sedaj t°liko zadolžitev. Vinku Kržišniku se zaradi napak opravi-CuJemo, objavljamo pa oba poudarka.

Vsak mandat druga očala ^ Odnos do kmeti js tva se je v zad-č e f m Č a s u k o r e n i t o spremenil . Za-Str i , S ° p o s l u š a t i t u d i kmeti jske 2 ° k o v n j a k e in kmete, k i so vedne in e V a l i ' d a n e ž i v i " 1 0 o d betona su.Vl' lakov' t e m v e č od hrane, k i zru-rne ? d 7 e r n l J i - T u c h v občini odnosi ^ vodi ln imi l judmi in vodstvom Pre U g e n i s o b i l i vedno najbol jš i , fazi G * ' e teoretikov, k i so n i

l a ^ a l i , kako naj bi bilo, n ihče pa n i k o l i v p r a š a l , kaj o predlogih

m ° n ' . | o km«

Številna priznanja

trnut let i jski s trokovnjaki in

km ^ p l o n P a n u razprave 0 V a b l ' l l ' ' M V U n u i v e č k r a t niti niso bi l i van m ' ^ z a c m . j e m času se sodelo-n 0

i ( > izboljšuje, kar je tudi potreb-!'oš S U ' ^ kmetijstvo pomembna S k r P ° ^ a r s k a panoga v občini , dobi U ' V v s a k e m mandatnem ob Uijji S e s P r e m e n i odnos do kme-vj i 0

V u " . 'Včas ih imamo obču tek , pra-| j . P " zadrugi, kot da nismo dobi-Voo J ( ) V l n U udi v občinski vrh, tem-

• J V a smo se

Uvi znašl i v neki drugi

K m e t i j s k a zadruga Škofja L o k a je za svoje delo prejela š t ev i lna pr i ­znanja. M e d nj imi velja posebej omenit i na jv iš je , Jesenkovo pr izna­nje, k i j i m ga je leta 1978 podeli la b i o t e h n i č n a fakulteta v Ljubl jani , leta 1975 so dobil i na jv iš je pr izna­nje z a d r u ž n e Zveze Slovenije in predlani na jv i š je priznanje k m e ­ti jskega i n š t i t u t a Slovenije. P r i ­znanje so dobil i tudi od Zveze hra­n i ln ih s lužb Slovenije za dobro or­ganizacijo z a d r u ž n e g a hran i in i -š tva , ob 20-letnici K / . K Gorenjske pa so dobili priznanje za dobro so­delovanje.

Leta 1974 je K m e t i j s k a zadruga dobila tudi na jv iš je obč in sko pri­znanje — veliko plaketo obč ine Škofja Loka , letos so /. malo plake­to obč ine dali pr iznanj« ' direktorju V i n k u Krž i šn iku .

U r e d n i š t v o

Zavarovanje kmetov v Gorenjski kmetijski zadrugi

Neizpolnjene obveznosti iz 117. člena

K r a n j — 117. č len novega r e p u b l i š k e g a zakona o pokojninskem in inva l idskem zavarovanju določa, da morajo del sredstev za obvezno zavarovanje kmetov prispevati tudi organizacije z d r u ž e n i h kmetov. V pr imeru , ko kmet sodeluje z več organizaci jami, mora vsaka izmed njih prispevati do ločen delež . Njihov prispevek mora bi t i t o l i k šen , da spodbuja z d r u ž e v a n j e kmetov oz i roma zagotavlja z d r u ž e n e m u kmetu prednost pred n e z d r u ž e n i m . Organizaci je morajo denar za zavarova­nje zagotoviti iz dveh virov: iz lastnega dohodka ter od organizaci j , k i predelujejo kmet i jske pridelke in les a l i z n j imi trgujejo.

Gorenjska kmet i j ska zadruga je na pobudo M e d o b č i n s k e gospo­darske zbornice za Gorenjsko pr iprav i la predlog, po katerem naj bi predelovalna industr i ja in kupci kmet i j sk ih pridelkov p lačeval i doda­tek za pokojninsko in inval idsko zavarovanje kmetov — 21 par za li ter mleka , 14 par za k i logram krompir ja , 24 par za k i logram p š e n i c e , 1,40 dinarjev za k i log ram goveda in 1,36 dinarja za k i logram p r a š i č a . N a ta nač in b i na Goren j skem zbra l i 15 mil i jonov dinarjev, kar bi sku­paj s pr i spevkom zadrug in gozdnih gospodarstev zadošča lo , da bi kmetom plača l i tretjino letnega pr ispevka za pokojninsko in inval id­sko zavarovanje. Predelovalna industr i ja — le-ta se res ne nahaja v ro­ž n a t e m položaju — predloga ni podprla. Le pr i krompir ju so se na ra­v n i republike sporazumeli , da so že lani v prodajno ceno v r a č u n a l i 14 par za obvezno zavarovanje kmetov.

Goren jska kmet i j ska zadruga je v dogovoru z gozdnim gospodar­s tvom izvedla postopek zavarovanja za vse kmete in gozdne posestni­ke iz kranjske in t r ž i š k e obč ine . Gozdno gospodarstvo bo kmefcm, k i na leto posekajo več kot sto k u b i č n i h metrov lesa, v celoti p lača lo tret­j ino letnega pr i spevka za zavarovanje, vsem ostal im pa glede na odda­no kol ič ino lesa. Goren jska kmet i j ska zadruga bo nekaj denarja za za­varovanje prispevala iz dohodka, kol iko , bo znano po z a k l j u č n e m raču­nu. S škof je loškimi Meso izde lk i in z j e s e n i š k o Klavn ico se je že spra-zumela , da bosta prispevali glede na odkup mesa, ne pa tudi s kranj­sko Mleka rno , k i se sklicuje na t e žaven gospodarski položaj . Nobene­ga dvoma n i , da je treba sprejeti zakon spoš tova t i ; jasno pa je tudi , da celotno breme zavarovanja ne more pasti le na ramena kmetov, zadru­ge i n gozdnega gospodarstva, m a r v e č na vse, k i se ukvarjajo s pridelo­vanjem, predelovanjem in trgovanjem s kme t i j sk imi p r ide lk i i n z le­som.

V Goren jsk i kmet i j sk i zadrugi se je po določi l ih novega republi­š k e g a zakona zavarovalo 1100 kmetov i n nj ihovih d r u ž i n s k i h č lanov. T r i č e t r t i n e se j i h je odločilo za če t r t i razred — to je za na jn iž jo pokoj­ninsko osnovo, k i j i m še zagotavlja enake pravice kot delavcem v zdru­ž e n e m delu. Za viš je razrede so se odločili kmetje, k i se bodo k m a l u upokoj i l i , ter gospodarji i n njihovi d r u ž i n s k i č lani z gmotno bolje sto­j eč ih kmeti j , za niž je razrede pa kmetje, k i pogodbeno ne sodelujejo z zadrugo. M e d kmet i , k i so lani stoodstotno izpolni l i pogodbe, je 150 do 200 zavarovancev; tem bo tudi zadruga povrni la tretjino pr ispevka za zavarovanje.

C. Zaplo tn ik

k i vse po vrs t i zamakajo, da je vese­lje. Svetovali bi nam, naj za vsak pri­mer ohranimo in skrbno č u v a m o či­sto navadne »gašperčke« . Stoletje satelitov in r a č u n a l n i k o v gor ali dol, n iko l i se ne ve, kaj nas č a k a .

Iz peči i n d imn ikov bi se danes kljub v s e s p l o š n e m u v a r č e v a n j u bolj veselo kadilo, ko b i nam trgovske de­lovne organizacije mogle prodati več premoga i n — drv. Premog je slab i n drag, nanj je treba dolgo čaka t i , drv pa v tem gozdnem območ ju deže l e sploh ni mogoče kupi t i . Če ni bliž­nj ih znancev-kmetov, k i kub ičn i me­ter prodajajo tja do 5.000 dinarjev al i še enkrat d r až j e kot Gozdna gospo­darstva, lahko č e p i m o kar v mrazu. V s e s p l o š n a r e p u b l i š k a akcija, ko naj bi s ami »napravl jal i« drva po d ružbe ­n ih gozdovih in obenem čistili gozd, k i je baje »nep rehoden« , je bi la že v samem z a č e t k u s m e š n a : gozdarji so ob t ak ih pobudah obupavali , češ da bo ob m n o ž i č n i h pohodih v n a š e goz­dove zanesljivo več š k o d e kot kor i ­sti , zasebni pohodnik i pa so tudi iz­r a č u n a l i , da se j i m ne sp lača , kajti prevoz bi b i l izredno drag.

In tako smb ostal i p r i rednem po­manjkanju drv, č e m u r se — prav č u d n o —• n i h č e posebej ne posveti, n i h č e od »pr is to jnih« se ne razburja i n zato n i č e s a r ne ukrepa . K o ne b i bi lo zasebnih kmetov, bi nas res ze­blo, kajti t rgovina dviguje roke, češ da drv ne »proizvaja«, G o z d n i m go­spodarstvom pa se nerentabilna prodaja ne s p l a č a . K a k o le, če do­bavljajo les iglavcev za gradbene po­trebe po tak i ceni , da ni t i p r i b l i žno ne morejo zai t i v zgubarske k r i že in t e ž a v e .

Maloprodaja Merkur jev ih trgovin je več kot borno za ložena z drvmi — ni j i h ne poleti ne spomladi, še manj jeseni in pozimi . Včas ih so j i h pripe­ljali na dvor i šče trgovine še zasebni­k i , danes j i h raje dražje prodajajo sosedom in znancem. Trgovina pra­vi , da je popolnoma n e m o č n a , kajti Gozdna gospodarstva se nočejo ob­vezati, da bi dostavila letno vsaj ne­kaj polen.

Ž a l o s t n o Je, da pr i j e s e n i š k e m M e r k u r j u č a k a na drva kar 470 ob­č a n o v , k i so j i h na roč i l i skupaj 4500 pros torn inskih metrov. Gozdno go­spodarstvo Jesenice pa je trgovini pripeljalo le 209 metrov drv, kar po­meni , da bodo č a k a j o č i m po vrstnem redu lahko prodal i le po 2 prostor­ni nska metra, od nadaljnje dobave pa bo odvisno, če bodo vsi drva sploh lahko dob i l i . I). Sedej

Nič več delavcev od drugod V jeseniški Železarni in v drugih delovnih organizacijah naj bi odslej zaposlili le toliko, kolikor je naravni prirastek — Višje ce­ne v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu

Jesenice — K o ob koncu januarja pr ihaja na delegatske k lopi vseh treh zborov s k u p š č i n e obč ine Jeseni­ce o pol i t ik i u r e s n i č e v a n j a d r u ž b e n e ­ga plana razvoja o b č i n e za letos, ko­mite za d r u ž b e n o planiranje in raz­voj opozarja na nekaj znač i lnos t i i n m o ž n o s t i razvoja obč ine v prihod­njem obdobju.

Ocenjujejo, da je 2,9 odstotna rast f iz ičnega obsega proizvodnje dokaj visoka, a jo tako nač r tu j e jo delovne organizacije, k i so p r e p r i č a n e , da bo s t ruktura proizvodnje bol jša , kva l i ­teta več ja in več ja tudi produktiv­nost. Delovne organizacije predpo­stavljajo, da bo de lež čistih porablje­nih sredstev v celotnem prihodku ostal nespremenjen, predvidevajo tudi, da ne bo razkoraka med giba njem cen in tako prihajajo do pred­videne rasti dohodka v gospodar­stvu.

Delovne organizacije so želele, da bi več zaposlovale, vendar so se v ob­čini odločili, da bodo zaposli l i le toli­ko, kol ikor je naravni prirastek. Zdaj naj bi zaposlenost porasla v go­spodarstvu /a 0,3 odstotka. Še na­prej pa bo gospodarstvu močno pri­manjkovalo kval i te tnih investicij­sk ih programov in denarja zanje, za to bodo nekatere nujne na ložbe lah­ko u resn ičeva l i le z z d r u ž e v a n j e m sredstev.

Problemat iko komunalnega in sta novanjskega gospodarstva bodo tudi letos reševal i /. viš j imi cenami. Zave­dajo se, da ne bodo tako kmalu prišli

do ekonomskih stanarin, zato bodo i ska l i vse druge vire zbiranja sred­stev. P r i komunalnem gospodarstvu so predvideli , naj bi se tudi razš i r je ­na reprodukcija vk l jučeva la v ceno komuna ln ih storitev. Tako so v obči­ni že reševal i probleme pr i oskrb i s pitno vodo in delno na področ ju od­voza smeti. Zato samoupravna ko­munalna skupnost Jesenice v svojih p lansk ih dokument ih n a č r t u j e do­datne vire f inanciranja za r az š i r j eno reprodukcijo.

V občini se tudi zavedajo, da bodo imel i t e žave z zdravstvom, saj mu že nekaj let pr imanjkuje denarja. Z d r u ž e v a n j e amor t izac i j sk ih .sred­stev za potrebno obnovo ozi roma za menjavo osnovnih sredstev v zdrav­stvu bo potrebno tudi letos. To zdru­ževan je poteka na osnovi samo upravnih aktov posameznih temelj­n ih organizacij in v okv i ru sestavlje­ne organizacije Goren jsk i zdravstve­ni center.

V j e s e n i š k i občin i menijo, da j e se danji izvoz tako visok, da ga ne mo­r e j o bistveno povečeva t i . Zavedajo pa se, da je bi lo do zdaj precej take­ga izvoza, ki je p r i n a š a l cisto izgubo. V občini prevladuje č r n a metalurgi ja, ki proizvaja več moma polizdelke in ne končne izdelke, š i r ša d r u ž b e n a usmeritev pa narekuje čim večji iz­voz kontn ih izdelkov Predvideni uvoz v tem letu pa je visok predvsem zaradi uvo/.a opremi 1 za novo olek-trojeklarno.

1). Sedej

O L A S 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 22. JANUARJA 1985

VASA PISMA ALI J E TO PRIKRITA PODRAŽITEV K R U H A ?

Po novem letu v t r ž i šk ih trgovi­nah ni več mogoče dobiti 80 deka-g ramsk ih š t r u c belega kruha, na katerega smo se po t rošn ik i že na­vadi l i in ga že vsa leta kupujemo. Sedaj prodajajo š t ruce enake kvalitete, le da tehtajo en ki lo­gram. Spomin jam se, da s q se pe­k i odločili za peko 80 dekagram-s k i h š t r u c zaradi več razlogov: to je p r i m e r n e j š a kol ič ina za š t i r i ­č l a n s k o d r u ž i n o in manj k ruha od t a k š n e š t r u c e je konča lo v od­padkih . Zakaj potem t a k š n a spre­memba? Je b i la to želja po t rošn i ­kov? D v o m i m , saj nas o tem ni n ihče v p r a š a l .

Najverjetneje je spremembi botrovala cena. 80 dekagramska š t r u c a je stala 43 dinarjev, nova pa bi po logiki smela veljati naj­več 54 dinarjev, ne pa kar 68 di­narjev. Torej se je dejansko k ruh podraž i l za dobro če t r t i no in to brez k a k r š n i h kol i obvestil . A l i smo tudi pr i k ruhu priš l i tako da­leč, da se 20 dekagramov tež ja š t r u c a š t e je kot nov proizvod s popolnoma novo ceno. Po tej logi­k i lahko z a č n e pekari ja spet peči 80 dekagramske š t ruce , k i bodo ponovno d raž j e , saj so spet nov proizvod . . .

S. R., Slap, Tržič

PRIJAZNI PROMETNIK

L a n i 29. decembra smo ob 5,32 na k ran j sk i avtobusni postaji za­m a n čaka l i na avtobus za tovarno P l a n i k a . P ros i l i smo prometn ika S r e č k a , naj nam preskrbi avto­bus. Č e p r a v je imel proste avto­b u s e / p r o š n j i ni hotel u s t r eč i re­koč , da avtobus ni n a r o č e n in da ga ne briga, kako bomo priš l i na delo. Po t rpež l j ivo čakojoče nas je na koncu odslovi l z besedami, da tudi avtobusa za n o č n o izmeno iz pr inc ipa ne poš l je . Nič kaj pr i ­merno p o n a š a n j e za prometnika , mar ne?

V imenu ogorčenih potnikov Rode, Debeljak, Spodnje Duplje

S L O V E N Š Č I N A Z A U P O R A B O U R

Če kupiš uro (kar je v tem času že silna potrata, saj imamo ko­maj še za mleko in kruh), potem te poleg cene razveseli še garan­cijski list, ki ima tudi slovenski prevod. Pa si oglejmo:

Interservis, ki zastopa v Jugo­slaviji proizvajalca dotičnih ur znamke UM H Ruhla iz Nemške demokratične republike, takole prevaja v slovenščino »uputstva za upotrebu«.

»Pomikanje skazalj na naspro­tni smeri njihovega hoda (vnazaj) ni dovoljeno! Da bi izbegnili ke-rozijo, okvaro mehanizma in pri­stop nesnage, pokrovček č i m -manj otpirajte. Pazite, da uro ne udarite in ne držite jo v žepu. Pri umivanju rok, uro je treba od­straniti. Kadar se zaustavi je tre­na baterijo takoj odstraniti iz ure na baterijo . . . «

Poleg humoristične slovenšči­ne so humoristična tudi navodi­la. Lastnikom ur pač ni treba po­sebej priporočati, da ročnih urne bi tepli ali jih vlačili po žepih ter z njimi čofotali po vodi. Malo jih je tudi, ki bi nalašč kukali pod pokrovček in tako omogočili »pristop nesnage« ali vztrajno vr­teli »skazalj« nazaj, najbrž pa je kar koristno tisto priporočilo, da je treba baterijo takoj odstrani­ti...

Praznik pri Toporšu Frančiška in Jernej Toporš z Velikega hriba pri Kranju sta slavi­la zlati jubilej

Kranj — »Kaj vem, kako bi rekla. Vsega po malem je bilo, dobrega in slabega. Med vojno predvsem veliko hudega in slabega. Sicer pa je zelo hi­tro, kar prehitro minilo.«

Tako nam je pred dnevi razlagala Franč i ška Toporš s Ceste J L A 42 oziro­ma z Velikega hriba pri Kranju. Z mo­žem Jernejem sta 13. januarja namreč praznovala 50-letnico skupnega življe­nja. Bilo je to kar veliko slavje, saj se j ih je zbralo kar blizu štirideset.

F ranč i ška je bila rojena pred 78 leti v Črnučah , Jernej pa leto dni pozneje na Spodnji Beli (pri Čarmanovih po do­mače) pri Preddvoru. Spoznala pa sta se v Ljubljani. Tam blizu Šuš ta r skega mostu sta namreč obadva delala. Jer­nej je bil krojač, Franč i ška pa je pri se­stri pomagala kot šivilja.

»Veliko sva včasih kolesarila. Celo Gorenjsko, v Bohinj in Zgornjesavsko dolino. Tr i leta po poroki sva kupila zemljo in dobro leto zatem sva na V e l i ­kem hribu naredila hišo. Po dvakrat, trikrat na teden sem se takrat vozila s

Srečanje -invalidov

K r a n j — Pred iztekom minulega leta so se v Domu upokojencev v K r a n j u zbral i č lani kranjskega dru­štva invalidov. S r e č a n j e je bilo še to­l iko prijetneje, ker se med letom te/, ko ude ležu je jo razl ičnih izletov in drugih s r e č a m Tokrat pa p m je dru­š tvo pripravi lo pogostitev, spregovo­r i l pa j im je tudi predsednik d r u š t v a M i r k o Gal ič ič . Za prijetno razpolože­nje je poskrbel se harmonikar \ 'ace U š l a k a r in nekateri so celo zaplesali . Z željo, da bi so letos č impre j pono­vno dobi l i , je s r e č a n j e kar prehitro mini lo.

V. Račič , K r a n j

kolesom iz Ljubljane v Kranj, da sem stregla delavcem. Sina in hčerko ima­va in danes živimo blizu vsak sebi. Vnuki so tudi že odrasli. Kar dobro se imajo. Pa tudi nama ni nič hudega. Jaz sicer nimam pokojnine, mož jo pa ima. Nisva preveč razvajena oziroma zah­tevna in kar shajava, je pripovedovala še vedno ž ivahna Frančiška .

Jernej je prvotno delal pri Jazbecu, potem pa je na svoje začel. Vedno je imel dosti dela. Še danes se ga spomni­jo in marsikdo pripomni: škoda, da več ne šiva.

»Ja, kakšnih 15 let bo že tega, odkar sem v pokoju. Za obleke še danes ni­sem v zadregi. Toliko sem si jih že na­redil. Hlač pa bo kmalu zmanjkalo,« v šali pripomne še kar krepak, vendar zadnje čase malo bolehen Jernej. »Nič nama ni hudega. Najhuje je bilo med vojno. Še dobro, da sva obadva znala šivanko sakati.«

Franč iška še vedno doma pogospodi-nji, Jernej pa v tem mrazu najraje ma­lo pogleda televizijo. Saj bo kmalu spo­mlad pa bo spet bolj prijetno. Ob čestit­ki smo j ima zaželeli, da bi bila še dolgo čila in zdrava. A . Ž a l a r

Pismo Franca Tomažiča Gorenjskemu glasu in bralcem

Franc T o m a ž i č , pr i katerem smo bi l i v z a č e t k u tega leta, je še vedno zdrav in čil p r e k o r a č i l devetdeseto leto. V zahvalo nam je poslal pismo, v katerem je lepo razloži l , kaj je bilo vseskozi njegovo ž iv l jen jsko vodilo. Spoznanja, nabrano v to l ik ih deset­letjih, so modrost, k i jo T o m a ž i č pr i ­poveduje v nevezani in vezani bese­di . Takole pravi :

»Naj vam v naslednjih vrst icah razodenem, da to. n i nobeno čudo al i skrivnost , če si že v o t ro šk i dobi pr i ­moran doživl jat i za svoj razvoj do-brotljive udarce, k i te primorajo k samostojnemu r a z m i š l j a n j u in živo-tarjenju med dobr im in z l im . M i r o ­l jubni , resni , sk romni in svobodo­ljubni duhovi so ob iča jno sadovi rev­šč ine , zato niso scrkl janci , ob loženi z vsemi dobrotami tega demoral iz i ra-nega, s e b i č n e g a sveta, t e m v e č so de­ležni tako f iz ičnih kot p s i h i č n i h udarcev, udarcev bede, p o n i ž a n j . Bo­j e č e g a to privede v obup, pogumnej-š e m u pa je na jbo l j š a šola, da si sam najde s rečo , mi r , zadovoljstvo i n za-doščanje .«

Objavl jamo tudi del njegovih ver­zov.

Kdor želi zdravje ohraniti, visoko, mirno starost doživeti, mora v sebe samega prodreti, mesenega, časti lačnega divjaka

v strogo vzgojo vzeti, nič več strastem telesa suženj biti. Telo je varljiva, nališpana obleka notranjega, duhovnega,

neminljivega človeka.

Mesena obleka se izrabi, odvisno, kako jo človek rabi. Kdor je sebe gospodar, ve, daje življenje stvarstva dar, če se ta preveč zlorablja, se v degeneracijo potaplja.

Najhujši boj je boj s seboj, kdor sebe premaga, je resnični heroj. Človek ni lahko postati, če dvolično vlogo se mora igrati. Kdor pa resnično človek postane, nobena težava ga več ne zadane. Nikogar več ni žrtev, igrača, lastna pamet in vest sta. mu ščit —

pomagača. Podpisal se je kot veseli, devetdesetletni Franc Tomaž ič

Tečaj nege bolnika K r a n j — Organizacija Rdečega

kr iža Kran j po dveletnem premoru letos v začetku januarja ponovno or­ganiz i ra tečaj nege boln ika na do­mu. Teča j a se lahko ude leže odrasl i , k i bi hoteli izpopolnit i svoje znanje o negi za d o m a č o rabo. Vsebina teča ja je podobna temam, ki so bile pred k ra tk im posredovane o domač i negi preko televizijskega zaslona. Za brezplačni tečaj, ki bo trajal 18 ur, je v Kran ju še nekaj prostora, pri javit i pa se je treba pri O b č i n s k e m odboru Rdečega kr iža , na Cest i . JLA 18.

Prejeli smo Novoletni koncert

V petkovi številki Gorenjskega glasa, 4. januarja, je Janez Jelene v članku »Novoletni koncert« pi­sal o Komornem zboru Loka iz Škofje Loke. Zelo lepo in prav. Med drugim je zapisal, da je zbor na radijskem tekmovanju »Ama­terski zbori pred mikrofonom« svoji skupini zasedel drugo me­sto. Zanima me, kje je dobil ta podatek. Z gotovostjo namreč lahko trdim, da ne drži.

Če ste že pisali o tem tekmova­nju, naj povem, da je iz škofjelo­ške občine doslej sodeloval le Lo­ški ženski kvartet, in sicer v sezo­ni 1975/76. Koncert je bil na ra­diu predvajan 13. decembra 1976.

Lojzka Hafner

Šterova družina iz Predoselj: (od leve proti desni) Jože, Ivo, oče Jože, ma^ Antonija, Tone, Marija, Majda, Marko in Franci; manjkata Albin in Slavki — Foto: F. Perdan

Pri Šterovih v Predosljah

Devet otrok — sedem vojakov,trije alpinisti.« V premislek mladim družinam: Antonija in Jože Šter iz Predoj selj sta v skromnih razmerah spravila h kruhu devetero otrok«

Predoslje — Danes, ko so pr i nas v Sloveni j i že redke d r u ž i n e s t remi a l i š t i r imi otroki , je prav prijetno kram­ljati z Antoni jo in J o ž e t o m Š t e r o m iz Predoselj . O d r a š č a l a sta v razmerah, ko k ruha n i bilo v izobi l ju in ga n i b i ­lo m o č videt i v smetn jak ih kot dan­danes. P red drugo svetovno vojno sta se spoznala, K o v a č e v J o ž a iz Pre­doselj in An ton i j a iz Srednje vas i pr i Š e n č u r j u . Vo jna v i h r a je J o ž e t a od­nesla v partizane; b i l je v K o k r š k e m i n Goren jskem odredu, v P r e š e r n o v i br igadi , v z a p a d n o k o r o š k e m odredu in z i l j sk i čet i . V svobodi sta se vzela . J o ž e je delal doma, v nekdanj i brd­s k i kovači j i , An ton i j a je s luž i la k r u h v tovarni , v d a n a š n j e m Teks t i l indu-su. Pred 36 leti je p r iveka l na svet njun prvi otrok, za n j im še deset, dva od nj ih sta umr la . Devetero sta j i h v sk romnih razmerah spravi la h k ruhu .

F ranc i je n a j s t a r e j š i , po pokl icu e l e k t r o i n ž e n i r v I skr i Telernat ika in se je dlje č a s a strokovno izpopolnje­va l tudi v M o s k v i . 35-letni J o ž a je programer na r a č u n a l n i k i h v I skr i . Dve leti mla j š i Ivo je strojni k l jučav­n i č a r v k ran j skem K o v i n s k o obrt­nem podjetju. 31-letna M a r i j a je k o n č a l a ekonomsko šolo v K r a n j u in se zaposl i la kot tajnica v osnovni šo­l i Jos ipa Broza-Ti ta v Predosl jah. Dve leti mla j š i Tone je st jojni k l ju­čavn i ča r ; tako kot Ivo si je n a š e l s lužbo v K o v i n s k o obr tnem podjetju. 28-letni S lavko je k o n č a l šolo za av-tomehanika v Škof j i L o k i in se zapo­s l i l kot strojni k l j u č a v n i č a r v Alpe-touru. A l b i n je b i l sprva ž i čn iča r na K r v a v c u , zdaj pa dela v I sk r i K ibe r -ne t ika in hodi v t e h n i č n o strojno šo­lo. M a j d a je vzgoji tel j ica v vr tcu Mojca na P l an in i . 20-letni M a r k o je l an i konča l e l e k t r o t e h n i č n o i s k r š k o šolo in se zaposl i l v I sk r i na Labo-rah.

»V v e l i k i d r u ž i n i n i bilo m o ž n o s t i za razvajanje otrok in za živl jenje na ve l i k i nogi. V s a k d inar smo mora­l i pametno obrnit i ,« p rav i Anton i ja . »Na d o m a č i nj ivic i smo pr idela l i do­volj zelenjave, tudi kakega p r a š i č k a smo uspeli zredit i . Pomaga l i smo prj kmet ih , da smo zas luž i l i gajbo al i dve krompir ja . K r u h smo pek l i v do­mač i peči . Meso je bi lo le redko na k r o ž n i k u , več je bilo k rompi r ja . V e l i ­ko sem otrokom sama spletla al i se-ši la, nekaj obutve in oblač i l smo do­bi l i tudi pr i sorodnik ih . N i bilo tako, kot je marsikje danes, da ima vsak otrok svojo sobo. V z a č e t k u nas je pet spalo v eni sobi, š e s t v drugi; kas­neje, ko smo h išo povečal i , po dva ali

trije. P r a l n i stroj smo kup i l i šele & daj, ko je s t a r e j š i s in zas luži l . P r 6

smo pra l i v B e l i c i — tudi pozimi, K" je zamrzn i l a . O dopustu z možej11

nisva r azmi š l j a l a , nekajkrat sva v hribe — na S to rž i č , na V e l i k o p no . . . «

An ton i j a se spominja, kako je I ka l a novo leto — s š i v a n j e m v roKjj pa tudi dogodka iz časov, ko je 1» m o ž v bolnic i . S i n a je poslala v trg0,

vino po pol margar ine , pol kilog r* m a s ladkorja . . . Vse na pol . Za v# n i bilo denarja. K o se je otrok vrnil* nakupovanja, so k m a l u za n j im po j k a l i na vrata skromnega domka Predosl jah možev i pri jatel j i . V trg", v i n i so v ide l i , kako malo je fant ič n* ložil v cekar za tako š tev i lno dru# no. P r ines l i so več kosov margarin* več k i logram sladkorja, več kilogr* mov makaranov — vsega več.

»Morebi t i kdo mi s l i , da sem bij' zaradi kopice otrok in skrb i zaty p r i k r a j š a n a za druge radosti v življ e

nju. N ikakor ! Ot roke sem imela ra^ in še danes j i h i m a m . Z veseljem p" pestujem osmero v n u č k o v , tudi soS?

dove rada vzamem v naročje,« pra^1

Anton i j a . »Mlade d r u ž i n e se daril izgovarjajo, da otroci p r e v e č stanejj da ne bi mogle spravi t i h k ruhu v* kot enega al i dva. M i s l i m , da tudi I so pripravljene na t o l i k šno odrek*' nje, kot smo b i l i mi.«

»Tudi d ružb i m o r a m reči — hval* K o t borcu so m i da l i socialno pomo1

k i je b i la v n a š i d r u ž i n i v preteklo^ v ve l iko oporo,« prav i J o ž e , k i je delu v kovači j i i n kasneje v Š tanda ' du ter ob sk rb i za š t ev i lno druži*1"; vedno n a š e l č a s še za druge dejavn"-

sti . Delaven je bi l v kra ju in v kraj^ v n i skupnost i , v kulturnoumetfl 1 ' š k e m d r u š t v u , v b o r č e v s k i o rgan ih c i j i i n soc ia l i s t ičn i zvezi , v gasilske*? D d r u š t v u , v organizaci j i R d e č e g a kf' ža , v lovski d r u ž i n i S to rž ič in še P1

lahko n a š t e v a l i . Pre je l je vrsto P r l

znanj — red zaslug za narod s srebj' no zvezdo, medaljo zaslug za naro^ medaljo za hrabrost, priznanje Zv e ' ze lovsk ih d r u ž i n Gorenjske, prizfl 3 ' nje R d e č e g a k r i ž a za 35 let dela . • |

Otroci gredo po njegovih stop1] njah: J o ž e , Ivo, Tone i n Majda so & lavni v k u l t u r n o u m e t n i š k e m dr u ' š tvu , vs i so že nastopi l i na odrski' 1

deskah v Predosl jah. Vseh devet f pelo v pevskem zboru. F ranc i , Jo*6

VQ(

in A l b i n so preplezal i š t ev i lne zah**' t(1

vne smeri v d o m a č i h in tujih g ° r a ^ Š e s t e r i c a je že s luž i la domovini Somborju, Beogradu, P r i š t in i , BaflJ L u k i , R ibn i c i , P o ž a r e v c u , sedmi P3

č a k a na poziv. C. Zaplotnik

Zi k je si ft P n k e li b P

t< j< F b v

0] si b, P C(

( M in

V.

rr

do je v'ria

mi kr *n< U s V v

So

d fc

Pr

PRAVNIK SVETUJE

O D Š K O D N I N A Z A S T R A H B . M . iz Radovlj ice Zan ima vas, kdaj lahko o š k o d o v a n e c zahteva odškod­nino za strah? Odgovor: O d š k o d n i n o za strah kot del n e p r e m o ž e n j -ske š k o d e se o š k o d o v a n c u lahko pr izna v pr imeru , če je bil strah zek) intenziven in je pustii v d u š e v n o s t i prizadetega t r a j n e j š e posledice. O d š k o d n i n a za strah se pr iznava tudi v pr imeru, da je intenziven strah tra jal dalj č a s a brez posledic.

R A Z D E L I T E V S K U P N E G A P R E M O Ž E N J A L. K . iz K a m n i k a V p ismu o b š i r n o p i še t e o problemih v vaši zakonski skupnosti . Za razvezo se ne morete odločit i , vseeno pa bi radi p r a v i č n o uredil i p r e m o ž e n j s k a v p r a š a n j a /. vašo ženo , da ne bi obstajalo toliko nesoglasij. Odgovor: Predlagamo vam razdelitev skupnega pre­

m o ž e n j a , k i je bil ustvarjen v času zakonske zveZč; Razdel i tev p r e m o ž e n j a lahko uredite sporazumno z

ženo ali pa na va šo zahtevo. Pomembno pa je to, da sporazum o razdeli tvi skupnega p r e m o ž e n j a ovei*1

sodnik sodišča , kjer prebivate.

Č I G A V A O D G O V O R N O S T T. L . iz Škof je L o k e

M o j a h č e r k a hod i v s rednjo šo lo , v s tavbo b i v $ e

g i m n a z i j e v K r a n j u . Po zah tev i vods tva šo l e pušča ' jo d i j a k i svoja v r h n j a o b l a č i l a i n obutev na hodn 1 ' k u š o l e . M e d p o u k o m je b i l a moj i h č e r k i ukradel*! b u n d a v v rednos t i 9.000 d i n . P r a v i j o , da so podob' ne kra je na šoli v e č a l i manj na t e k o č e m t r ak u ' S p r a š u j e m , kdo je odgovoren za u k r a d e n o b u n d ° iz h o d n i k a , a l i šo l a , k i je o d r e d i l a mesto za o d l a £ u

nje ob leke , a l i d i j a k i , k i so med p o u k o m v i a ^ r t >

dih? In a l i l a h k o od š o l e z a h t e v a m povrn i tev šk° de?

O d g o v o r : M n e n j a smo, da š o l a odgovar ja l \ s tva r i , k i j i h u č e n c i p r inese jo s seboj, če j i h mt , r ' 1

jo obvezno oddat i v h r a m b o v š o l s k o garderobo, ^ ko , da j i h n ima jo v e č pod s v o j i m nadzors tvom-

k t

0 Pi S( d,

<ii o o le U m d, la v,

KUD Dobrava iz Naklega

Sneguljčica je bila trikrat razprodana

2 lanske predstave Pekarna Mišmaš

Med kulturnimi dejavnostmi v Naklem se je najbolj raz­cvetela dramska — V minu­lem desetletju kar 16 premier r~ Kulturni animator Miha Stefe: Razmere, v kakršnih delamo, so neznosne, in če n&s oder ne bi veselil, bi že zdavnaj odnehali

Naklo — V Naklem imajo bogato založeno podružnično knjižnico, ne-*a3 Časa se je oglašal pevski zbor, pa Je zdaj utihnil, najbolj pa se je razra­sla dramska dejavnost. Slednja ima v Naklem dolgoletno tradicijo in če-Prav je pred dvema desetletjema ne­nadoma za lep čas zamrla, je v Na-k l anc ih ostal kulturni duh. Tako pred enajstimi leti M i h u Štefetu in osta-jifn za oder zagretim ljubiteljem ni b l l o težko oživeti kulture, k i jo je Pred njimi spodbujal Jože Kožuh. Miha Štefe, še danes kulturni anima­tor n a k i a n s k e g a amaterskega odra, p i r n e l nekaj igralskih izkušenj iz ^ rešernovega gledališča in nekaj do­brodošlih znanstev. In tako se je zno­va začelo.

»Začeli smo z Matičkom,« se rene­

sanse naklanskega odra spominja M i h a Štefe. »Sledile so Vroča kr i , Sneguljčica, Razvalina življenja, Ča­rovnik iz Oza, Avtobusna postaja, M i -šolovka. Nato smo začeli z zahtevnej­šimi deli iz zakladnice svetovne dra­matike. Na odru so se zvrstili: Juno-ma in pav, Dan oddiha, Kmetija, Sna­ha pa znova Sneguljčica, Brechtove Puške gospe Carrar, Trnuljčica, mi­nulo leto pa Pekarna Mišmaš. Med­tem ko so nam prva leta veliko poma­gali režiserji iz Prešernovega gleda­lišča Dolinar, Cegnar, Šilingova, zdaj rež i ram sam, pomagal pa mi je Tone Trpin.

Občinstvo je navdušeno. Seveda je domača dvorana najbolj polna ob kla­sičnih domačih igrah. Ce bi igrali Finžgarjevo Verigo (kar imamo za prihodnjo sezono tudi v načr tu) , bi znova napolnili dvorano, pa čeprav so Finžgarja ljudje že neš te tokra t vide­l i . Z Brechtom j ih nismo ravno ogreli. Naša Sneguljčica pa je bila kar tri­krat razprodana. Mnoga dramska be­sedila so. že dodobra izpeta, saj so j ih podeželska gledališča že na vse nači­ne obdelala. Zato se v Naklem ogre­vamo za dobre, aktualne, po možno­sti domače igre, vendar j ih je težjo dobiti.Kot rečeno, to sezono imamo na programu Verigo, toda s posebne­

ga zornega kota. Uničena polja v Na­klem, koder vodi nova avtocesta, bo do dala tej domači igri svojstveno no­to. Pred Verigo pa bomo pripravili vr­sto Mikelnovih skečev pod skupnim naslovom Veseli večer.«

Če je naklanski 60-članski ansam­bel zadovoljen z odzivom svoje publi­ke, pa ga tem manj vesele pogoji, v katerih delajo. K o so pripravljali zadnjo predstavo, ot roško Pekarno Mišmaš , j i h je na odru ves čas zeblo. Tudi denarja za dejavnost nimajo kdove koliko na voljo. Zveza kultur­nih organizacij iz Kranja j im je za polletno dejavnost nazadnje nameni­la 14.500 dinarjev, preostalo je mora­la primakniti krajevna skupnost. Že to je dokaz, kako malo družba da na ljubiteljsko kulturno dejavnost. Za 30 amaterskih kulturnih druš tev v obči­ni je na voljo le 40 starih milijonov sredstev. ljetno, da se razumemo. P re še rnovemu gledališču pa gre za eno samo predstavo stara milijarda in pol. V Naklem morajo varčevat i tu­di na odru. Da bi vsaj za silo shajali s skromnimi sredstvi, predelujejo sta­re kulise in še kaj.

»Če nas ta dejavnost ne bi veselila, bi nam razmere, v katerih delamo, že davno vzele upanje,« je sklenil razgo­vor M i h a Štefe, animator kulturne dejavnosti in režiser v Naklem.

D. Z. Žlebir

Miha Štefe, kulturni animator in režiser KUD Dobrava v Naklem

r

Koncert Beethoven tria z Dunaja

škofja Loka — Zveza ku l tu rn ih 0 r gan i zac i j iz Škofje L o k e in av­strijski ku l tu rn i inst i tut iz Zagre­to bosta drevi ob 19. u r i v kapel i ^ š t a l s k e g a gradu pr i red i la kon­cert Beethoven t r i a z Dunaja .

Iain Burns ide (klavir) , M a r k u s v

Wolf (violina) i n Hovvard Penny Violončelo) bodo izvajal i dela Mozarta, Beethovna Schuberta l r* Bartoldvja.

Letos petindvajset razstav Jesenice — Letos n a č r t u j e pro­

g ramsk i svet razstavnega salona D O L I K pr i D P D Svoboda Tone Ču-far na Jesenicah petindvajset raz­stav, prav tol iko, ko l ikor so j i h pr iza­devni ku l tu rn i delavci j e s e n i š k e ob-čp ine oganiz i ra l i l an i . Vsak drugi pe­tek v l i kovnem salonu odprejo po eno razstavo, k i jo ob išče vel iko obi­skovalcev in je tako samo lani pr i š lo

n j — Neredko beremo, da d o v r e š o l s k a m l a d i n a n e s o d e l u J e

• e olj v tej a l i oni dejavnosti, č e p r a v Vria C

D

S n o v n i š o l i navadno zelo akt i­van a v i J 0 , d a J i h premalo dela v križ n s k i organizacij i , pr i R d e č e m ?-načt t u d i t e k m o v a n j a za bralno (js * ° se ne morejo prav uveljavit i , v V p p K V m n ° g i h od teh dejavnosti je v o d i • p e r i odvisen od t is t ih, k i j i h tem ? , e . k d o m l a d e vzpodbuja p r i

T \ i / a r ^ n z a n i m a , so u s p e š n i . >*da ^ v I s k r i n i srednji šoli, kjer go i f 3. 0 c a s o p i s Plus minus. Že mno-Sj .. et je mentorica Jož ica M i h e v , k i del« V e d n o z n a l a najti pr imerne so-Prib u e ' z a t o J e njihovo glasilo tako

^ b l j e n o pri d i j ak ih . stran - n j a p r V a š t e v i l k a i m a dvajset karjK1 c l a n k o v , i lustracij , fotografij, Ovit^V 1 "- N i t i k r i ž a n k a ne manjka . Prof* J e opremljen s ka r ika tu rami s 0 r i ^ P r J e v >n treba je pr iznat i , da d ° s t o j n e e l n Š a l e ° n ] i h d u h o v i t e i n

d i ^ ^ s o p i s u so č l ank i o delu mla­ci U £ e organizacije, odboru, poroči lo o "^.uspehu iz prve konference, l e d a r * i i t v i t r e n V e n c e v , šo lsk i ko-1%7 . l a n e k iz Omladine iz leta misij o V s e b u j e še danes zanimive d e S e ° V z g o j i i n i zob raževan ju . Sle- . l a *nitn » i z n a l o g p a k l i c ° P ° m o č i

veg a ' s P o r t pa še mars ikaj zan imi-

š t^J j iub l ja jo , da bodo v pr ihodnj i gra^j; 1 Pisal i o novi šoli , k i jo zanje n e s t r t i n n a Z l a t e m polju. Nanjo že n e v 2 d r ^ J a k a J ° - s a 3 z d a 3 etelaJ 0 v

P r e s e l i , . n m razmerah. K o se bodo

l ih U s p e h i " 1 0 g o t o v o b r a l i ° š e v e č *

Zla ta Vola r i č

TOMŠIČEVA 44 V g leda l i šču lutk v gradu Kiese l s te in bo v četrtek, 24. januarja, ob 15.30 in 16.30 gostovalo lutkovno g leda l i šče Papi lu iz K o p r a z lutkovno igrico Pa­pirnate zgodbe.

v razstavni salon več kot 16.000 l jubi­teljev kul ture .

Letos nameravajo organiz i ra t i de­vetnajst s l i k a r s k i h razstav. Predsta­v i l i se bodo akademsk i s l ikar j i , sku­paj deset, trije l jubi te l jski s l ikar j i i n š e s t bo skup insk ih razstav. Organi­z i ra l i bodo razstavo u m e t n i š k e kera­mike, tapiseri j , razstavo delavske ustvarjalnosti in t r i razstave umetni­š k e fotografije.

P rogramsk i svet bi za u r e s n i č i t e v tega programa potreboval okol i m i l i -

. jon dinarjev al i p o v p r e č n o M0 t i soč dinarjev za razstavo. Od tega morajo skoraj tretjino denarja odš te t i za s t r o š k e zavarovanja razstav, najem­nino, ogrevanje. Sredstva za razstav­no dejavnost predstavljajo skoraj petino vseh sredstev, predvidenih za l jubiteljsko kul turno dejavnost v ob­čini . Vsega denarja od j e s e n i š k e ku l ­turne skupnost i ne morejo p r i čako­vat i , zato bodo mora l i pr izadevni or­ganizatorji razstav zbrat i nekaj de­narja tudi iz d rug ih virov. ^ g

ščuke pa ni v Podljubelju — Me'd najaktivnejšimi amaterskimi dru­štvi v tržiški občini je nedvomno KUD Podljubelj, kije letos v začetku leta pripravil premiero komedije Ščuke pa ni Toneta Partljiča v režiji tržiškega režiserja Iva Kokalja. Jože Meglic kot direktor podružnice, Lenčka Polajnarjeva kot njegova žena, Simona Kavčič kot novinarka Helena, Renato Kavar kot Kadivec, Ivanka Novak kot napovedovalka Matilda, Vinko Jane v vlogi Klandra, Tončka Ahačič v vlogi njegove žene in Tomaž Ahačič kot praktikant Peter, so se domači publiki pred­stavili v nedeljo v Domu družbenih organizacij v Podljubelju. Predsta­vo so z režiserjem zasnovali še Darja Govekar, Jože Pogačar, Izidor Ahačič, Edi Slibar in Milka Ahačič, ki so poskrbeli za luč, sceno, glas­bo, kostume in šminko. Predstavo bodo ponovili v Tržiču predvidoma l. februarja v okviru abonmaja kulturne skupnosti Tržič, nato pa na gostovanjih še v ostalih krajevnih skupnostih. — B. Kubarič

Vsako leto bogatejši knjižni sklad Osrednja knjižnica v Kranju ima obsežen knjižni sklad prek 250 tisoč knjig, ki ga vsako leto obogati s 13 tisoč novimi — Knjižnica zajema blizu 150 tisoč članov, bralcev pa je nedvomno vsaj še en­krat več — Morebitne »bele lise« bi radi zapolnili z bibliobuson

Kranj — Osrednja kn j i žn ica v K r a n j u ima bogato za ložene k n j i ž n e police. Na jveč knj ig , v e č i n o m a stro­kovnih , je zbran ih v š t u d i j s k e m od­delku, kjer izposojajo p r e t e ž n o v či­ta lnic i . S p l o š n a kn j ižn ica , k i je men­da na jveč ja kn j i žn i ca s prost im pr i ­stopom v Sloveni j i , obsega sloven­sko, prevodno in tu je jez ično beletri-stiko, nekaj pa tudi stroke. M l a d i n a in otroci imajo v p ion i r sk i knj ižnic i na voljo b l izu 40 t i soč knj ig . Pod okr i l j em kranjske osrednje knj ižn i ­ce so tudi š t i r i p o d r u ž n i c e , v S t r až i š -ču, N a k l e m , Š e n č u r j u in Preddvoru, k i imajo skupaj okol i 25 t i soč knj ig . H k r a t i v potujoči knj ižn ic i k ran j ska osrednja kn j i žn ica z l i t e ra rn imi no­vostmi oskrbuje tudi 17 krajevnih, v e č i n o m a d r u š t v e n i h kn j ižn ic .

Poleg ob iča jne dejavnosti, izposo­je knj ig na dom i n v č i ta lnico, i m a kn j i žn ica tudi bogato spremno de­javnost. V s i oddelki imajo v letnem programu s r e č a n j e z l i t e ra rn im ustvarjalcem, prigodno razstavo ob ku l tu rnem dogodku, p ion i r ska pa tu­di redne ure pravl j ic za p r e d š o l s k e otroke.

N a policah vseh oddelkov kranj­ske osrednje kn j i žn i ce je torej prek 250 t i soč knj ig . Vsako leto j i h oboga­tijo s 13 t isoč n o v i m i izvodi . Tako je v š tud i j sk i kn j ižn ic i zdaj že sto t i soč knj ig , v sp lošn i 60 t isoč, v p ion i r sk i 40 t isoč, v potu joč i in v p o d r u ž n i c a h pa po 26 t i soč . N a s rečo je v K r a n j u za knjigo še vedno dovolj denarja. Dve ku l tu rn i skupnosti n a m r e č na­menjata knj ižn ic i sredstva za njeno dejavnost. K u l t u r n a skupnost Slove­nije je lan i pr ispevala 1,6 mi l iona di ­narjev, preostalo do skupnega zne­ska 7 mil i jonov pa d o m a č a , k ran j ska ku l tu rna skupnost, k i je knjigo do zdaj vedno š t e l a za prednostno k u l ­turno vrednoto.

S lovenski za ložn ik i izdajajo vsako leto manj knj ig . K o bi j i m uspelo v

celoti izpeljati izdajo vseh n a č r t o v a ­n i h knj ig , n a j b r ž sredstva kul turne skupnost i ne b i več z a d o š č a l a za bo­gatitev kn j i žn ih skladov. Toda po­manjk l j iva real izaci ja z a l o ž n i š k i h n a č r t o v ima d r u g a č n e posledice. Iz­posoja v k n j i ž n i c a h počas i pada, ker je na policah vse manj novosti . M a n j je zlasti mladinske in prevodne lite­rature, tako da je t e že zadovoljiti predvsem z a h t e v n e j š e g a bralca N a voljo je k a k i h 2800 naslovov, d v e tret j ini od tega v s lovenskem, ost« La tretj ina pa v drugih Jugoslovan skih i n v tujih j e z i k i h . Dnevno se v knj&-n ic i izmenja 11 t isoč bralcev. K r a n j ­ska knjižnica* ima 140 t i soč č l anov , vendar ta s t a t i s t i č n a š tev i la ne pove vsega. Bralcev je nedvomno š e en­kra t več, saj berejo tudi t is t i , ki n i ­majo č l a n s k e izkaznice. Z vss s k r o m n e j š i m pr i ras tom kn j i žn ih no­vost i iz za ložb bo tej množ ic i sčaso­m a tudi vse t eže ugoditi i n bodo tako še najbolj zadovoljni t isti , k i se na novo vpisujejo. Teh je v v sakem od­de lku v K r a n j u ( i zvzemši p o d r u ž n i c e in potu jočo knj ižnico) k a k i h 600, 700 vsako leto.

P o d r u ž n i č n e kn j i žn ice in p o t u j o č a deloma pokrivajo tudi potrebe po knj ig i na podeže l ju . Vendar vsem še n i z a d o š č e n o , zato v k ran j sk i knj iž­nic i že dolga leta r a z m i š l j a m o tudi o »bibliobusu«, avtobusu, k i bi razva-žal knjige po terenih , k i za zdaj osta­jajo nepokr i t i . Zamise l je stara vsaj dve desetletji, intenzivno pa tak na­čin š i r j en ja bra lske kulture n a č r t u ­jejo zadnj ih pet let. K e r ga sami n a j b r ž ne bi zmogl i , so se dogovarja­l i tudi s k n j i ž n i c a m i drugih gorenj­sk ih občin . Vendar so s t ro šk i naku­pa avtobusa, njegovo v z d r ž e v a n j e in sp reml ja joč i izda tk i to l ikšn i , da se m u morajo za zdaj ka r odreč i . Boji jo se, da bo zaradi tega m a t i č n a knjiž­n i č n a dejavnost za dlje č a s a ob t i ča l a na mestu. D . Z . Ž leb i r

JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, (187) Zdravstvena beseda

»Po š t i r idese t le tnem bivanju v tujini sem se vrni l v domovino. Začudil sem se, kako brez potrebe v govoru in pisavi uporabljajo tuji jezik. Vas po­zdravlja J . I. iz Brežic« Priložen je posnetek napisa na škatlici za zdravila tovarne Lek iz Ljubljane, kjer je brati, da je zdravilo »Redergin® regulator cerebralne in periferne cirkulacije«.

Naš Brežičan je upravičeno lahko začuden, pa seveda tudi še žalosten in jezen, ko se kot bolnik sprašuje , kaj da one iz lat inščine prevzete besede pomenijo. Če že ime zdravila ne more biti slovensko (namreč Redergin: ali se v tistem -gin vendarle skriva kaj za ženske?),! pa bi vsebinski prikaz te­ga zdravila upravičeno lahko pričakovali v slovenščini (in na drugi strani morda še v srbohrvaščini , kolikor ciljamo tudi na ta trg). Nič težko ne bi bi­lo namreč povedati, da gre za uravnavalec možganskega in obrobnega krv­nega obtoka. Kako preprosto bi to bilo! In bolniku bi bilo veliko bolj jasno, kaj mu dajejo v roke. fL

Že vidimo, kako bodo zdravstveniki zahrumeli in nas popravljali: npr. da se ne reči obrobni (ali po S S K J tudi obkrajni) krvni obtok, ker to ni isto kot periferni; da je morda tudi cirkulacija kaj več ali kaj drugega kot krvni obtok; in tudi regulator . . . Skratka najbolje je, če smo kar prevzeti od prevzetega, kar ima še to prednost, da pacient (reci: bolnik) ne ve, kateri medikament (reci: zdravilo) je indiciran (reci: primeren) za njegovo bole­zen. So sicer med zdravniki in v industriji, k i zdravstvu služi, tudi bele vra­ne, v glavnem pa se kar trdno okrepajo svoje latovščine. Kdo j ih bo končno prepričal , da imajo tudi bolniki svoje pravice, pa seveda tudi pristni jezik slovenski?! Morda bodo tudi nam zabrusili s citatom iz knjige s F S P N , da zaradi domačega izrazja strokovne stvari niso nič bolj jasne. M i pa bi si le še upali trditi, da je oddelek za bolezni ušes, nosa in grla pomensko bolj ja­sen kototorinolaringologija.in očesni zdravnik bolj kot oftamolog.

Tudi v strokovnem izrazju bodimo zvesti mater inščini , kjer to brez sile gre. Zakaj nam v tem ne bi mogli biti za zgled Čehi?

Obnova knjižnice v gledališču Po tridesetih letih so končno temeljito obnovili prostore matične knjižnice na Trgu Toneta Čufarja — Dobro obiskana knjižnica na Plavžu

Jesenice — V prostorih gledali š ča Tone Čufa r na Jesenicah je mati­č n a o b č i n s k a kn j i žn i ca že trideset let. V s a leta pa prostorov, v katerem je več t isoč knj ig , niso n iko l i preno­v i l i . Prostor i so b i l i že prav odbijajo­či, kar je o d v r a č a l o š t ev i l ne ljubite­lje dobre knjige. Knj ižn ičar j i niso imel i možnos t i , da bi odprl i tudi či­talnico, celo svojih delovnih prosto­rov niso imel i .

J e s e n i š k a kn j i žn ica obsega ma t i č ­no kn j ižn ico v g leda l i šču , na Javor-n i k u v ku l tu rnem domu, na Hruš i c i v ku l tu rnem domu, nedavno pa so odprl i tudi skromno knj ižn ico na P lavžu — na k r i ž i šču Ceste na G o l i ­co i n Bokalove ceste, v zasebni h iš i . V ide t i je, da je b i la p l a v š k a kn j ižn i ­ca zelo potrebna, saj jo obiskuje iz­redno vel iko bralcev.

Poleg m a t i č n i h kn j i žn ic so še va­š k e v R a t e č a h , Podkorenu, K r a n j s k i gori , Gozd M a r t u l j k u , na Dovjem, v Žirovnic i , v K r a n j s k i gori in Ži rovni ­ci pa sta večji izposojeval i šč i .

R e p u b l i š k a ku l tu rna skupnost vsako leto nameni kar izdatna sred­stva za nakup k n j i ž n e g a fonda po o b č i n s k i h k n j i ž n i c a h . Jesen icam pri­

pada okol i 7uu usoc dinarjev letno. S tem denarjem kupujejo vse knjige slovenskih za ložb in skupni jeseni­ški fond danes obsega že okol i 30.000 knj ig .

Knj ižn ičar j i pravijo, da š tevi lo bralcev ne up; da, da pa p o g r e š a j o več svetovnih u s p e š n i c in prevodov. V n a š i h z a l o ž b a h tiskajo manj tujih knj ig , ker ne morejo zagotoviti do­volj deviz za odkup avtorskih pravic — celo pr i l jubl jenih »krimi« roma­nov ni več tol iko kot pred letom dni .

V j e s e n i š k i kn j ižn ic i je izposoje-va ln ina d r u g a č n a : za 45 izposojenih knj ig je treba odš t e t i 300 dinarjev za odrasle, za mlade manj,

Danes je m a t i č n a kn j i žn ica še za­prta, saj v njej obr tn ik i opravljajo zadnja adaptaci jska dela. V g r a d i l i so nova okna, zamenjal i t la in namesti­l i lepe k n j i ž n e police. Knj ige , k i ča­kajo v shrambah in v zas i ln ih pro­storih, bodo k m a l u v znatno l epš ih prostorih na voljo bralcem, kn j ižn i ­č a r j e m pa se bo u r e sn i č i l a dolgolet­na želja, da bodo na lepš ih pol icah in v ku l tu rnem okol ju bra lcem lahko ponudi l i ka r na jveč kn j ig d o m a č i h in tuj ih avtorjev. D . Sedej

Radio Triglav v dvajsetem letu Radio Jesenice praznuje dvajsetletnico obstoja in dela — Zastarela oprema, a dober in kvaliteten program — Nadvse dobra glasba — Ra­dio Triglav na valovih izred­no poslušanega radia Carin-zia

Jesenice — Pred dvajsetimi leti se je na Jesenicah zbrala skupina ra­dioamaterjev, pobudnikov, da usta­novijo lastno radijsko postajo. Občin­ska konferenca je sprejela idejo in 5. januarja se je prvič oglasila pesem Oj, Triglav, moj dom. Pri prvem od­dajanju so sodelovali France Gracer, Branko Stare, Jelena Je ra ša , Aleš Soklič, Teo Lipicer, kot gostja pa Majda Rebernik. V začetku so odda­ja l i trikrat tedensko, že leta 1972 so začeli oddajati vsak dan.

Radio Triglav je prešel na U K W oddajanje, financirala pa ga je tudi občinska konferenca S Z D L iz Rado­vljice. Z oddajniki na Brvogih nad Kranjsko goro, na Katar ini , na Špa-novem vrhu in Voglu radio Triglav slišijo v jeseniški in v radovljiški ob­čini, poslušalci j ih slišijo v Medvodah in Ljubljani.

Dvajsetletnico dela je jeseniški ra­dio pričakal s prejšnj imi f inančnimi in prostorskimi težavami , s staro stu­dijsko tehniko, a vsi tisti, ki ga redno ali občasno poslušajo, so z vsebino in programom zadovoljni. Radio obve­šča o na jpomembnejš ih dogodkih ter uvaja številne oddaje, k i so pripra­vljene povsem profesionalno in prav nič ne zaostajajo za osrednjim radi­om v Ljubljani.

»Želimo si še mnogo več, kot smo kadrovsko in organizacijsko zmožni, pravi direktor in odgovorni urednik Slavko Humerca. »Dokaj čuden na­čin financiranja nas sili v to, da so včasih naše vesti protokolarne, obe­nem pa ob skromni kadrovski zased­bi zmanjka časa za kritične prispev­ke, štirje novinarji »pokrivajo« ob­močje od Rateč do Podnarta, oddaja­mo vsak dan in imamo letno 1250 ur samostojnega programa. Zamišljamo si drugačen način posredovanja pro­blemov, ko naj bi se novinarji bolj oglašali s terena in vodili posamezne oddaje, a kaj ko naši tehniki niso stalno zaposleni pri nas, a tudi tehni­čna oprema je zastarela. Delamo s polprofesionalno opremo, ki je le pri­lagojena za radijsko produkcijo in dotrajana, nimamo pa nobene rezer­ve. Delovne možnosti so slabe in sploh ni primerjave z ostalimi mo­dernimi radijskimi studii.

Zdaj poskušamo urediti financira­nje tako, da bi se pri kulturnih skup­nostih obeh občin zbiral denar osta­lih interesnih skupnosti, ki prispeva­jo za obveščanje. Vedno več denarja ustvarjamo sami, kar polovico, z re­klamami in oglasi.

V zadnjem času nas poslušajo lju­dje v Kranju in celo v Ljubljani, saj nas večkrat pokličejo. Za mlade je

•M-

Slavko Humerca, direktor in odgo­vorni urednik Radia Triglav

zanimiva oddaja Stop zelena luč, saj predvaja obilo kvalitetne glasbe. Ko smo že pri glasbi: nekateri nam oči­tajo, da smo v tem kar preveč »mo­derni«, vendar menimo, da moramo z glasbo slediti pač glasbenim toko­vom, ki se uveljavljajo na sosednjih radijskih postajah preko meje. Treba je vedeti, da ni malo poslušalcev je­seniške in radovljiške občine, ki red­no poslušajo sosednje avstrijske in italijanske postaje in je zato njihov okus kar izbirčen.

Od vsega začetka se je ohranila od­daja Mi pa nismo se uklonili, name­njena ljudem, ki so preživljali stra­hote druge svetovne vojne. In seveda domače novice so na naših valovih vseh dvajset let, nekoliko manj pa Športni spored, Oddaja za mlade, Naše zrcalo, Kulturna snovanja, Po domače za vas.

Triglav Jesenice redno, vsako sre­do, pripravi enourni skupni program za radio Carinzia v Beljaku. To je predvsem turistično-informativna oddaja o turistični ponudbi Bleda in Bohinja ter Kranjske gore, kadar pa teh informacij ni, posredujemo do­mačo slovensko glasbo. Na zelo po­slušanih valovih radia Carinzia je to­rej vsak teden tudi enourni program jeseniškega Radia, kajpak v nem­škem jeziku.

Zdaj se dogovarjamo še z Radiom Koper in Maribor, da bi to sodelova­nje razširili še na ostala slovenska področja.

Naj menim, da poleg Carinzie, ki jo posluša okoli 200.000 ljudi, nave­zujemo stike še z redakcijo sloven­skega programa regionalne radijske postaje v Celovcu«.

Radio Jesenice je kvalitetno in vse­binsko med našimi najboljšimi radij­skimi postajami, dobro opravlja po­slanstvo, posluša ga širok krog poslu­šalcev. Radovljičani ga dobijo preko oddajnika na Katar ini , na 96 M H , Je­seničani na 106 M H , Gornjesavska dolina na 103,9 M H , Bohinjci na 103.8 M H , pretvornik na Španovem vrhu pa je naravnan na 98,6 M H .

A . Kerš t an D. Sedej

Novinarji Radia Triglav: Sonja Anderle, Slavko Humerca, Janka Pe-terca, Janko Rabič, Dušan Dragojevič (sedi)

Smučarsko veselje za vse otroke K Prejšni teden je 23 otrok in mladostnikov v organizaciji Gorenj­skega društva za cerebralno paralizo končalo že deveti smučar­ski tečaj — Nekateri invalidni otroci so na snegu že postali moj­stri, drugim je bilo to prvo srečanje s snegom — Pred leti je bilo smučanje še novost, zdaj pa je posnemanja vredna dejavnost, ki sodi v skrb za rehabilitacijo otroka

šola smučanja — Letos je Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo uspelo prepričati tudi nekatere svoje odrasle člane, da ni za učenje smučanje niko­li prepozno. To zdaj vedo tudi Renata, Srečo in drugi.

Kranjska gora — Zavijanje na sne­gu je n a j t e ž a v n e j š a stvar na svetu, če gre bolje desni zavoj, pa v levo no­če . T a k i h z a č e t n i š k i h t e žav se prav gotovo spominja vsak s m u č a r , z nji­m i so se spopadali tudi t eča jn ik i za

Domača kromdioksidna kaseta na trziscu

V založbi kaset in plošč R T V Ljubl jana si prizadevajo hoditi v ko­rak s svetovno kasetno tehnologijo. Konec oktobra leta 1984 je b i la na Otočcu na K r k i na desetem jubilej­nem delovnem s r e č a n j u »Zlata kase­ta 84« prv ič predstavljena javnost i d o m a č a kromodioks idna kaseta, v z a č e t k u lanskega decembra pa se je že pojavila na prodajnih policah. Če­prav je kakovost glasbenega posnet­k a na p lo ščah bol jša , kupci vendarle raje segajo po kasetah, saj so bolj p r i r o č n e in c e n e j š e . K l j u b temu pa so na kaseti lahko tudi kakovostni posnetki, saj sodobna tehnologija uveljavlja nove i n nove izbol jšave . Zadnj i d o s e ž e k na tem področ ju je k romdioks idna kaseta C r 0 2 . T a pa ni d o s e ž e k d o m a č e g a znanja, tem­več le uvedba nove tehnologije. Ra ­z l i k a med navadno kaseto, posneto na t raku »low noise« in kaseto Cr02 je oč i tna . K r o m d i o k s i d n a kaseta o m o g o č a boljši tonski zapis kot na­vadna kaseta. N a navadni kaseti je zvok nekako kepast, brez v i sok ih to­nov. N a novi kaseti Cr02 dobimo pre­cej več v i sok ih frekvenc in š i r ino prostora. To pomeni , da je zvok bolj odprt, š u m o v je manj , posnetek pa je zato boljši . K r o m d i o k s i d n a kaseta zaradi izbol jšav stane 100 dinarjev več kot navadna. To pa ni ve l ika ra- 1

z l ika , če u p o š t e v a m o kakovost tra­k u . Zato za ložba kaset in plošč R T V Ljubl jana u p r a v i č e n o p r i čaku je , da bo z novo kaseto CrO* prodrla na ju­goslovanskem trgu.

M e d že posnet imi kromdioks idni -mi kasetami pa je za ložba kaset i n plošč R T V Ljubl jana uvrs t i la ansam­bel I M A G I N A T I O N S C A N D A L U S , med d o m a č i m i izvajalci pa pril jub­ljeni s lovenski ansambel R A N D E Z -V O U S . Obe kaseti sta posneti z novo tehnologijo v D O L B Y tehniki , kar zagotavlja še boljši stereo posnetek.

A . K e r š t a n

mars ikaterega nenadejane, a zdaj že dolga leta uveljavljene šole s m u č a ­nja p r i nas. G r e za šolo s m u č a n j a , k i so jo p r i nas p rv i zas tavi l i p r i Go­renjskem d r u š t v u za cerebralno pa­ral izo. K o so pred devet imi leti p rv i ­k ra t v Gorje pr ipel ja l i skupinico otrok, k i je zaradi cerebralne paral i ­ze prizadeta v gibanju, je le malo s t a r š e v verjelo, da bodo videl i to, ka r so lahko po enem tednu: njihov otrok se je s m u č a l .

Zdaj po devetih le t ih i zkušen j — le-te so posredovali tudi d rug im dru­š t v o m v Novo mesto, Zagreb in dru­gam — se pravzaprav šola sama ni spremenila . Spremen i l i pa so se s t a r š i , k i zdaj otroke z veseljem pu­stijo na s m u č a n j e , ne da b i se ba l i , kako bodo otroci — n a j v e č k r a t do­kaj odvisni od s t a r š e v s k e pomoč i — sami zmogl i u č e n j e s m u č a n j a , si pr i ­dobi l i samostojnost i n neodvisnost, k i je za inval idnega otroka nujna.

Zdaj so Andre j , S rečo , T o n i , B l a n -ka , B o š t j a n i n še drugi — letos j i h je bilo 23 v t eča ju — že doma. M o r d a so s m u č i postavi l i v kot i n sami a l i s s t a r š i ne bodo upal i na sneg. Raje bodo č a k a l i na drugo leto, ko bodo noge in roke bolj ubogale, če j i h bo spodbujala če t i ca s m u č a r s k i h vadi­teljev pod vodstvom Nejca Črn i l ca . Nekater i , k i so b i l i p rv ič na snegu, pa bodo ime l i vel iko povedati svoj im o veselju, k i se ga lahko doživi le na snegu, č e p r a v je za vsakega z d r u ž e ­no tudi s padci, neubogl j iv imi s m u č k a m i , nerodnimi »pancarj i« i n podobno. Sicer n j ihovih vtisov.

pa — tule je nekaj

Renata Avsen ik je bi la tokrat p' vič na s m u č k a h . Spoznala je sicer da je ta v e š č i n a nekaj zamotanega — hočeš eno, s m u č k e pa po svoje, W da drugo leto bo spet p r i š la . Sodela|_ ke v I skr i Del t i so komaj verjele, & gre Renata s m u č a t , zdaj j i m bo 1 ko povedala, kaj zmore. Padci presneti ko l i , k i se na tekmi , orgaflj z i r an i opb koncu teča ja , niso ho umika t i , bodo pozabljeni, ostalo P' bo veselje, da se s t rudom nekaj $ seže . Tud i S r e č o Blagovič je b i l lettj prv ič . Dela v I skr i Te lemat ik i $ e lekt romehanik in za tečaj je dobj posebej dopust. Sposodil si je sttm ke v strahu, kaj bo, toda i zkušn je ^ krasne. Za* Andreja M r a k a , 6-letitf ga u č e n c a r a č u n a l n i š t v a na kranjs^ srednji šoli, pa je bi l to že deve" s m u č a r s k i t e č a j . Če za koga, pote"1

gotovo zanj velja, kot je rekel od s m u č a r s k i h vaditeljev, da je p*

. va ča rovn i j a , kako se inval idni otro'1

privadijo s m u č a n j a , ko marsikater? m u že hoja dela t ežave .

Z a vse t e ča jn ike , od na jmla j š ih , "f tos je b i la to sedemletna Petra ,l!

Sv. Duha , pa do na j s t a r e j š i h , men1

je b i l to S rečo , je veljalo, da so # mora l i na tečaj pr ipravi t i . Imeli s C| »suhi« t rening mesec dni poprej v m lovadnici , razen tega so vsak da" pred s m u č a n j e m potelovadili še ' hotelu. N i t i s m u č a n j e pa občasni sprehod pa plavanje j i h niso dovw ut rudi l i , da b i se odpovedali plesu I d r u ž a b n i m igram. V hotelu Lek $ j i m n a m r e č z v e l i k i m razumevanje"* da l i na voljo ne samo k lubsk i stor za m la j šo skupino, p a č pa s! vsako popoldne odprl i disko, vrte', muz iko s svet lobnimi efekti, kar P8

sodi zraven. Vr t e l i so se vsi od otro i n mladine do vaditeljev i n pedal i gov. V e č e r n e ure pa so bile zanje $\ veda m i r n e j š e zgodaj odhod v poS#; l j 0 « , k Se en tečaj za invalidne otrok« "i mimo. Odveč je vedno znova prip* vedovati dobre strani takšne hab>" tacije za prizadete otroke. Spoz^ vajo jo starši , potem ko vidijo P o S ^ e

te filme v poletni šoli za starše v No­vigradu, spoznavajo jo tudi drugi« "j primer smučarj i , ki se dričajo j* kranjskogorskih v lečnicah. Neredf se je sprostitvi in predahu namenr nim igram na smučanju povsej spontano pridružil zdrav otrok, ' ga je pritegnilo veselje in smeh sK* pine. Če se je prve dni morda k* čudil , da so bolj izkušeni že lah", prijeli za sidro vlečnice in se k| ostala množ i ca smučarjev poteg*1",' tja do vrha strmine, se kmalu ni v* Veselje na snegu ni rezervirano S* mo za zdrave. Nič zato, če je zna™ treba nabirati več let in če ti otnr ne bodo smuča l i kot Križaj. Naj% je vredno to, da ne bodo samo sede

(

doma in gledali skozi okno drug* občutkom, da so za nekaj prikraFJ ni. Prav ta šola jim te občutke ie

prvih dneh izbije iz glave. L. M

R. jer in

» cen sen "ju dor ven ma na jo ;

«W Prii 90] rej, zer sto mi] šli.

\ je ] v i c

nal in

Utrujeni, a zadovoljni — Teden je minil v smučanju, plavanju, družO-g igrah, plesu, kdo ne bi bil utrujen od vsega tega. Toda mladost prenese sikaj. Foto: L. M.

Arhitekturne izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala, Državna založba Slove­nija pa založila kulturnozgodovinski in etnološki oris »Arhitekturno izročilo pa­stirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem,« v katerem avtor Tone Cevc ugotav­lja značilnosti pastirskih, drvarskih in oglarskih naselij predvsem v Kamniških in Julijskih Alpah, raziskuje gradnjo teh naselij in posameznih stavb, uporab­nost prostorov ter zunanjo in notranjo opremo.

»Če S'e p o s k u š a m o vživeti v razmere človo ka pred ver kot dva t isoč petsto leti, potem si smemo predstavljati rudarja, ki je nabiral ru­do pr ib l ižno 1500 metrov visoko na gozdni me­ji . Najbrž se ni vsak dan vrača l v dolino, kjer je imel dom in topilnico^ železa. Domhevam, da je jemal s seboj v gon; tudi nekaj ž ivine, da se je lahko ob rudarjenju preživl ja l z mle­kom in mlečn imi izdelki . Zase in verjetno tudi za živino je napravi l zave t i šča . . .

V kar največj i zvezi /. ž e l e a r s t v o m je bilo gozdno gospodarstvo. Udarci sekir in kl ic i dr­

varjev — »holcarjev« so stoletja odmevali v gozdni tihoti. K e r je sečn ja n a j v e č k r a t pote­kala da leč od poti, so gozdni delavci živeli čez teden v preprosto zgrajenih kočah in zas i ln ih zave t i šč ih . . .

Poleg drvarjev so delali v gozdovih še oglarji . Tudi ti so živeli globoko v gozdovih, da l eč od s talnih bival išč . . .« je nastanek pla­n insk ih , d rvarsk ih in oglarskih naselij opisal Tone Cevc.

Za o b č a s n a naselja je znač i lno — ugotav­lja — da se ne oskrbujejo sama. Pastirje vsak

teden obiskujejo d r u ž i n e , drvarj i so navadno za konec tedna odšli domov, medtem ko so oglarjem, ko so b i l i pr i kopah, p r i n a š a l i potre­ben živež od doma. Pas t i rska , d rvarska in oglarska zave t i šča , koče in gospodarska po­slopja so na p o s a m i č n i h območ j ih skoraj po pravi lu zgrajena iz enakega gradiva. P rece j š ­njo, enotnost kaže jo tudi v n a č i n u gradnje, v vel ikost i in notranji opremljenosti . N a teh stavbah so manj zaznavne socialne razl ike kot pri stavbah v vaseh. Past i rske koče pre­m o ž n e j š i h kmetov še niso bistveno razl ikova­le od koč mal ih kmetov. Č e p r a v imajo te stav­be precej skupnih znač i lnos t i , so med nj imi tudi ve l ik i raz ločki — predvsem pri vezavi (konstrukcij i) posameznih delov stavb in pri stavbni opremi. Avtor raziskuje znač i lnos t i vrat, vra tnih k r i l in kl juk, oken in l in , stopnic, pomolov in balkonov, n a d s t r e š n i k o v , ognj išč , vodnjakov, kori t ter ograj. Ugotavlja podob­nosti in razl ike med b iva ln imi prostori, v ka­terih so pastirji , drvarj i in oglarji prebival i , kuha l i , spali in opravljal i h i š n a dela, ter v opremi teh prostorov. Č e p r a v so občasn i nase­ljenci vedno gradi l i svoje stavbe v časovn i sti­sk i , so j ih poskuša l i vedno tudi skromno l i -

kovno o lepša t i — z napisi , okras i , s kri#J strehah bajt, z ve r sk imi znamenji na skuP planinah. t

Spremenjene ž iv l jen j ske razmere v p°v

0u nem času so se o d r a ž a l e tudi v arhitektur' ( l (

č a s n i h naselij . »Ker je bilo vse manj P a S ,i jev, so začele pastirsko stavbe propad 3* 1^, danes kaže jo nekatere planine ža los tno P^i bo o p u š č e n o s t i , posebno v Bohin ju (npr- P .J na P r i jezeru). Gradn ja cest in žičnic je 5

f{ ponekod pospeš i l a posodobitev stavb i " 1 ™J minjanje prostorske namenskost i , poseb/Vjjl v t u r i s t i č n e namene (npr. na B e l s k i p la" 1 ' 1 1 ^ Pokl juki) , vendar p o č a s n e g a izumiranj ' 1 £| n in sk ih naselij ni zaustavila. D r u g a č e s° J ljenjske razmere vplivale na življenje n ih delavcev v gozdovih. Danes skoraj ^e ' (i mo več oglarskih- in d rvarsk ih naselij , so več potrebna, saj se gozdni delavci j pripeljejo po cesti do delovnega mesta." J tavlja avtor vpog lav ju o varstvu arhitek ^ d e d i š č i n e in poudarja, da so t a k š n e oko« 1

tjl spodbudile s p o m e n i š k o s lužbo, da se J e

tudi varovanja stavb v o b č a s n i h naselji ' 1 '

Kava kot plačilo delavcpm Radulj je sredi preteklega leta dvakrat skušal prepeljati v svo­

jem avtomobilu skupno 150 kg kave — Pogojna zaporna kazen , n plačilo denarne kazni v višini 120.000 novih din

Kranj — »S kavo b i p lača l delav-C e m , k i s o m i z ida l i hišo,« se je pred

temeljnega sod i šča v K r a -Jjju zagovarjal Ra jko Radulj iz Prije-a ° r a . Zaposlen je sicer v Avs t r i j i , vendar pa doma zida h i šo . Brez dvo-0 1 6 je dobro vedel, k a k š n o ceno ima !*a jugoslovanskem trgu kava i n da J° je zato ceneje m o ž n o kupi t i čez m e J o . L a n i jun i j a je zato p o s k u š a l Popeljati z osebnim avtomobilom

kg kave. S k r i 1 jo je v posebej pr i ­ž e n e bunkerje v b la tn ik ih ter v re-

2 e r v n e m kolesu. Potem ko je že pre-topil mejo, so ga na cesti us tavi l i

?? lličniki ter kavo v avtomobilu na­

šli. . Vendar pa je b i l Rudal j vztrajen i n te kavo p a č p o s k u š a l prepeljati vno-

l c - Zato je konec ju l i j a lan i znova n aložii tokrat 60 k g kave v avtomobil

n sicer skri to na is t ih kra j ih kot pr-

r

Nesreča Neprevidnega sankača

škofja Loka — V Frankovem na-s ^3u v Škofji L o k i se je č e t r t e k , . • januarja, pones reč i l 10-letni De-P n Bogovič. S sanmi je p r e č k a l to­talno cesto, po kater i je prav tedaj p r i P e l j a l osebni avto s F rancem Po-p č n i k o m , s tar im 46 let, doma iz Do-l e n J e vasi , za volanom. V t r č e n j u je o t r ° k utrpel lažje telesne p o š k o d b e .

D . Ž.

Nevaren padec s*uučarja

Jesenice — V j e s e n i š k o bo ln i šn i ­co so v petek, 18. januarja, pr ipel ja l i n uje ranjenega Jerneja K l i n a r j a , starega 14 let. k i se je p o n e s r e č i l na S r n u č i š č u na Š p a n o v e m vrhu . K o se te s s m u č m i s p u š č a l s Š p a n o v e g a Proti Č r n e m u vrhu , se m u je v ovin­ku odpela s m u č k a , zaradi č e s a r ga je Jjrglo v neteptan sneg, kjer je t rč i l v Q revo in obleža l huje ranjen. Do spodnje postaje žičnice so ga v r e še -v a i c f m č o m u P o p e l j a l i gorski r e še -

D . Ž.

vikra t . N a mejnem prehodu pa so ca­r i n i k i kavo naš l i . Radul j se je sicer zagovarjal, da je le 1 k g "kave njego­ve, ostala kava pa naj bi b i la last so­potnikov v avtomobilu. Svojo kavo je nameraval porabi t i kot plači lo delav­cem, k i j i h je imel p r i gradnji h i š e i n sicer t r i k i lograme za dan dela vsa­kemu, del kave pa naj bi dal sorodni­kom.

T a k š n e m u zagovoru pa sodišče n i verjelo. Radul j je n a m r e č povedal, da so bi l i sopotniki v njegovem avto­mobi lu tako vinjeni , da na meji cari­n i k o m niso mogl i povedati, da je bilo p r e t e ž n i del skr i tega kavnega tovora njihov. Sod i šču se je zdelo bolj ver­jetno, da je b i l a vsa kava last Radu-lja, saj jo je potreboval kot plačil6 za delavce.

Vsega skupaj je Radul j s k u š a l pre­peljati i n potem vnovči t i okol i 150 k g n e p r a ž e n e kave vredne najmanj 75 t i soč d in . Sod i šče ga je spoznalo za kr ivega obeh o č i t a n i h m u kazn iv ih dejanj i n sicer k r š i t v e car inskega za­kona i n kaznivega dejanja nedovo­ljene trgovine. Obsodilo ga je na enotno kazen 6 mesecev zapora po­gojno za t r i leta, izreklo pa m u je tu­d i nepogojno denarno kazen v viš ini 120 t i soč novih d in . V denarno kazen pa se Radul ju v š t e v a denarna kazen, k i jo je v v iš in i 110 t i soč d in že p lača l po odločbi Car inarn ice Jesenice.

L . M .

Povodenj v Pekovem skladišču

Tržič — V Pekovem s k l a d i š č u k o n č n i h izdelkov je v č e t r t e k , 17. ja­nuarja, poč i la vodovodna cev. Voda , k i je s cu rkom l i l a iz stene, je hipo­m a za l i la prostor, v katerem je bilo v kar tonsk ih š k a t l a h shranjenih ka­k i h t i soč parov čevljev. Cev h idranta v tretjem nadstropju je b r ž k o n e po­čila zaradi hudega mraza, zaradi ka­terega je v cevi zamrzni la voda. Sko­zi strop je voda pronicala tudi v dru­go i n prvo nadstropje na stojala z iz­de lan imi čevlj i . Gas i l c i iz delovne or­ganizacije so zapr l i ventile i n poško­dovano cev zamaš i l i . Po s t rokovni oceni z n a š a nastala š k o d a 3 mil i jone dinarjev.

'S ;i<*

Rdeči petelin pustošil kot že dolgo ne Januarja je na Gorenjskem skoraj vsak dan gorelo — Nizke emperature so silile k prekomernemu kurjenju in marsi­kje se je zaradi pregretja vnelo — Na dan so prišle tudi na­pake v kurilnih in dimnih napravah

Januar se še n i iztekel , pa na Gorenjskem že b e l e ž i m o tol iko poža­rov, ko l ikor je min i lo dn i v tem letu. Skoraj vsak dan je kje gorelo.

aksne bilance gasi lc i verjetno ne pomnijo že več let. T u d i š k o d a , k i so jo povzročil i j anua r sk i poža r i , presega razumno mejo. Skoraj povsod j . , ? § e n J napravi l za vsaj 200 t i sočakov š k o d e , dva p o ž a r a pa sta b i l a to-

Ksna, da njuna skupna gmotna š k o d a dosega 10 mil i jonov. V z r o k je e c i n o m a v malomarnost i i n prav č u d n o je, da nas mil i jonske š k o d e e streznijo. V teh h ladnih j anuarsk ih dneh pa je r d e č e m u petelinu otroval še en vzrok, pregretje k u r i l n i h naprav al i d imnikov , zaradi esar smo prav tako lahko zaskrbl jeni . Pravi jo , da so nas v stanova­

njih vsako l e t o dolžni obiskati gasilci i n d imn ika r j i (pristojnost pa si • r z k o n e delijo še s kom) in preveri t i , ali nam te naprave v redu deluje-g ? p S o d e č po v z r o k i h j anuarsk ih poža rov so mnoge nepravilnost i spre-k n l / « p a m o i ' d a n a š e peči in d i m n i k i niso narejeni za kurjenje, v ^ k r s n e g a smo bi l i pr is i l jeni to zimo?

0 z a č e l o se je že s p rv im januarjem, ko je K r a n j č a n k a cigaretni n o v F e v r g * a v k o š s papirjem. Tleči ogorek je zanet i l požar , k i je v sta*

v a n j u napravi l za 500 t isoč dinarjev š k o d e . n e * V stanovanju T o n č k e Mrgole v K r a n j u se je zaradi prekomer-n ^ a kurjenja pregrela neobzidana salonitna cev, k i je s luž i la za d im-t Q

u S e n j je nastal v s t r a n i š č u , skozi katerega vodi d imnik , i n zaneti l aietni papir. Š k o d e je bilo za 200 t i sočakov .

s t j . * V kuhinj i Terezije Švegel j v Trž iču je bi l ogenj, k i je uničil pla­nik n ° s * e n s k o oblogo, večje š k o d e pa ni napravi l , k r iv pregret š tedi l-

t a l i š* ' r ? V a a v t o m o b ' l a - Žitov tovornjak in pa rk i r an i osebni avto na le-l a e , C u _ Brn ik , sta zgorela v z a č e t k u meseca. V tovornjaku je odpoveda-Žamft a napeljava. V osebnem avtu pa je lastnik na motor položil

^ n o kapo, da bi ga ogrel, pa se je vnela i n un ič i l a napeljavo. j e * Z i reh je 3-letni otrok zakur i l p o d s t r e š n o stanovanje, ker se s k a n a ^ Z O r o v a n o igral z oče tov im vž iga ln ikom. Š k o d a je bi la mil i jon-

• a k sreči so vsi ostali n e p o š k o d o v a n i , ftado r — a n ' s r e c e Je imel Mujo S., k i je v prijateljevem stanovanju v ž a r u

v |J*ei tako podnetil ogenj v peči , da je drva poli l z bencinom. V po-3a J e m o č n o opeklo po obrazu in rokah,

k r i v p o ž a r a v turističnem servisu na Korenskem sedlu je bila koga m ? ' o m a r n o s t . V kuhinj i se je segrelo olje na š t ed i ln iku in ker rti;

• n \ t > - 1 ° z r a v e n - s e J e vžgalo. Ž u p a v \ ? a J v e č š k o d e sta napravi la poža ra , k i sta izbruhni la v bloku na kriv C l C e v ' . c e s t i v K r a n j u in v ž u p n i š č u v Srednj i vasi . Prvega je b i l je bij f p r a v ' m ° sezidan d imnik iz peči e t a ž n e kurjave, okol i katerega več „• e ' S e n ° P a ž . T a napaka je veljala 4 mil i jone dinarjev. Z a mi l ion d.elavnjl € z 6 ° r e l o . v nekdanjem ž u p n i š č u v Srednj i vasi , kjer je imelo l r a i«„ 1 J G Gradbeno podjetje iz Bohinjske Bistr ice. Ognja je k r iv do-

a ' d n d imnik . ki p 0

V e t Požarov so zabeleži l i že decembra, le da vzroki in š tev i lke , ^ ° v o l i ° r e °- s k o d i , niso tako d r a s t i č n i . J anua r sk i požar i pa bodo na jb rž n j e . p o u c n i za vse, k i so j i h z a k r i v i l i , kako je treba ravnati v p r i h o d -

A *

Gorenjska nočna kronika

D. Z. Zlebi r

R A D B I S E O D D O L Ž I L Nočni čuva j v K Ž K Hrast je je

zalot i l tatu. V i d e l je n a m r e č , kako je pr i razkladanju premoga kur­j a č polno v r ečo odnesel v svoj av­to. K o so ga trdo pri je l i , se je iz­govori l , da sta m u pomagala raz­kladat i dva prijatelja, pa se j i m a je hotel nekako oddolži t i . Z ukra­d e n i m premogom se j i m a zdaj ne bo mogel, ker so m u ga zasegli .

P R E V E Č S V O B O D E Š K O D I O tem se je zadn j ič p r e p r i č a l a

A . M . , s n a ž i l k a v p u š t a l s k e m discu. Pes nekega A c i j a iz P u š t a ­la , k i se je povsem svobodno spre­hajal oko l i , jo je popadel i n j i po­mer i l p l a šč . Ž e n s k a n i zagovorni­ca t a k š n e svobode. Zato terja, naj mrcino p r iveže jo , da ne bo več norela okol i i n napadala p o š t e n e l judi . D E Ž U J E . . .

Otroci iz Radovlj ice so se zad­njič imeni tno zabavali . N a m i ­moidoče so z oken iz p l a s t i čn ih v r e č k z l iva l i vodo. Tej zabavi so napravi l i konec mi l ičn ik i . Nekdo, k i ga je nenaravni dež p r e v e č na­moči l , je objestno m l a d e ž hitro pr i j av i l m o ž e m postave. FRČALA J E IZ S T A N O V A N J A

B l e j k a se ga je zadn j i č spet p r e v e č nalezla . Tega pa njen ži­vl jenjski t o v a r i š oč i tno ne trpi , saj jo je men i n ič tebi n ič vrgel iz stanovanja. Ž e n s k a bi dogodek š p o r t n o prenesla, saj je ime l l ju­bimec prav, vendar se j i je zdelo kr iv ično . Stanovanje je n a m r e č »na njeno ime«.

K D O P O G R E Š A P E T M I L I J O N O V ?

Pred Ljubl jansko banko v Škofji L o k i je M . K . n a š l a pet sta­r i h mili jonov. Z a zdaj j i h je še m o g o č e dobit i pr i najditeljici, ker las tn ika še niso naš l i . Oč i tno je denar premalo vreden, da b i se las tn iku sp lača lo pr i t i ponj.

S P E P E L N I K O M P O G L A V I

V gos t i šču Tur i s t na Bledu se je ondan vnel hud spopad, k i se je krvavo konča l . Izzivalec jo je od napadalca dobil s pepelnikom po glavi . O d bo leč ine se je onesve­st i l . Drugemu je postalo slabo, ko je ugledal k r i .

Z A S T A V A J E Z M A N J K A L A P r a z n i č n i dan v Škofji L o k i . Z

vseh balkonov vihrajo zastave. Le z o b č i n s k e stavbe ne, ker jo je nekdo ukradel . Verjetno je neke­ga o b č a n a pekl i lo , da ima naj­u g l e d n e j š a stavba v mestu razo-b e š e n o tako sramotno dotrajano zastavo, pa jo je rešil sramote

P R E V E Č J E B I L DOMAČ N a avtobusni postaji v K r a n j u

je nekdanji natakar vinjen razbi­ja l kozarce. Osebju ni bilo prav, č e p r a v so fanta poznali . Pok l i ca l i so mi l i čn ike , da naredijo konec prevel ik i d o m a č n o s t i . K e r so mo­žje v modrem utemeljeno sumi l i , da se r a z g r a j a č še ne bo pomir i l , so ga za vse popoldne varno za­k len i l i v ustrezen prostor.

JUTRANJI DIRENDAJ Pet zjutraj je bilo. Tržičanki si­

je kot vsako jutro mudilo na delo. Možu pa je hodilo po glavi čifto nekaj drugega. Ker je žena odklo­nila nežnostiposteljejo je nujprej napadel z očitki. naw pa še z že­lezno grebljico za štedilnik. \'sa krvava mu jc komuj ušlu.

Za večjo prometno varnost Otroci v prometu

L a n i je na gorenjskih cestah v prometnih n e s r e č a h umrlo kar š e s t otrok. O d tega je bilo pet otrok sopotnikov, eden pa je b i l kolesar. K l j u b t o l i k š n e m u š tevi lu prometnih ž r t ev med otroki pa je treba pove­dati , da otroci niso b i l i povzroči te l j i teh prometnih nezgod.

To pa bi lahko pomenilo tudi, da vzgoja v šo lah in tudi vpl iv star­šev na prometno o b n a š a n j e otrok vendarle nekaj za leže . S prometno vzgojo otrok je kajpak treba začet i kar najbolj zgodaj, najprej z vzgle­dom s t a r š e v , vel ik vpl iv pa ima tudi vzgoja v vrtcu. Prometna vzgoja otrok se potem nadaljuje v osnovni šoli, kasneje v srednjem usmerje­nem i z o b r a ž e v a n j u pa"se na ža los t skoraj povsem prekine. Pravega od­govora zakaj tako, še n i , to, da je učn i program prenatrpan, pa je sta­len, že dokaj oguljen odgovor. Svet i za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se zavzemajo za kont inuirano prometno vzgojo razn ih obl ik za vse starostne skupine.

Od otrok ni m o g o č e vedno p r i čakova t i , da se bodo na cesti o b n a š a ­l i tako kot odrasl i . Zato morajo bi t i vozn ik i toliko bolj pazl j iv i , kadar so ob cesti otroci.

M r a k

Izginile kupljene devize Komaj kupljenih 2200 nemških mark naenkrat ni bilo več, zato je kupec prijavil prodajalca zaradi suma tatvine — S tem pa je seveda oba posredno obtožil zaradi kupčevanja z devizami — Za oba pogojna kazen

Kranj — Prav gotovo si V . Š. iz Medvod n i m i s l i l , da se bo njegova namera, da »na črno« kup i devize, k o n č a l a pred s o d i š č e m . Z a to, da se je koča lo prav tam, pa je po svoje po­skrbe l celo sam.

V . Š. je potreboval devize, ker je nameraval kup i t i r i b i š k o opremo. O d znanca, k i dela na bencinski čr­p a l k i je zvedel, da je m o ž n o kar tam na č rpa lk i od zdomcev kupi t i devize. Zato se je sredi januar ja lani zape­l ja l na eno od k ran j sk ih č rpa lk , nje­gov znanec pa je zdomcu, k i se je ustavi l , da b i dotoči l gorivo, omeni l , kaj njegov znanec želi . R. M . iz B a ­nja L u k e , k i se je prav tedaj v r ača l domov iz Zah . Nemč i j e , je b i l pr ipra­vljen prodati marke , saj je menda di­narje potreboval za poravnavo neke­ga svojega dolga. Dogovori la sta se za prodajo 2200 n e m š k i h mark po 5000 d in , kar je zneslo 110 t isoč d in , po uradnem teča ju pa so bile marke vredne 99.440. Kupč i j a je b i la torej sklenjena, oba oč i tno zadovoljna, — toda samo kratek č a s . Kupec in pro­dajalec, k i sta izmenja la tudi š tevi l­

ke telefona, da bi — po vsej verjet­nosti — še kdaj kasneje trgovala. K o pa se je R. M . že odpeljal naprej pro­ti Ljubl jani , je V . S. zg rožen opazi l , da n i m a dveh denarnic, v ka te r ih je ime l kupljene devize. To ga je tako razjezilo, da je tatvino, vsaj posumi l je, da gre za tatvino, p r i j av i l na po­staji mil ice, č e t u d i je seveda p r i t em tvegal, da bo kaznovan zaradi kazn i ­vega dejanja k u p č e v a n j a z z l a t im denarjem, tujo valuto in dev izami po č lenu 167/1 Kazenskega zakon ika .

Senat temeljnega sodišča v K r a ­nju seveda n i mogel ugotavljati , kje je V . Š. izgubi l denarnici , a l i sta iz­padl i iz voz i la a l i m u j i h je morda vze l prodajalec deviz a l i kdo drug. P a č pa je sod išče obema zaradi kup­č e v a n j a z devizami izreklo pogojno zaporno kazen treh mesecev za dobo dveh let. Razen tega je sod išče R. M . odvzelo p r e m o ž e n j s k o koris t v viš ini 10.560 d in , to je znesek za prodane devize nad u radn im t eča j em, oba pa morata p lača t i tudi po 2000 d i n stro­škov kazenskega postopka.

L . M .

L

Jffl M

Nesreče pri delu

Večja skrb varnostnim ukrepom Nesreč pri delu je zaradi modernejše tehnologije vse manj, a po­sledice so še vedno grozljive — Na Gorenjskem se je lani zgodilo 56 nesreč pri delu

Kranj — N a Goren j skem se je la­n i pripeti lo 56 obra tnih nezgod. 54 delavcev je bilo v nj ih huje i n laže ranjenih, trije so u m r l i . L a n i se je na jveč n e s r e č pr i delu zgodilo v škof­j e lošk i občini , kar 20, vsaj dve tretji­ni se j i h je k o n č a l o s h u j š i m i poškod­bami . V K r a n j u je bilo lan i 17 delov­n ih nezgod, en delavec je izgubi l ž ivl jenje (na g r a d b i š č u nove avtoce­ste na Brn iku ) , 11 pa j i h je bilo na Jesenicah, 2 sta se konča l i s smrtjo. Drugje n i bilo tako hudo. P r e j š n j e leto je bilo v 40 delovnih n e s r e č a h 36 laže in huje ranjenih, 6 j i h je umrlo.

Največ n e s r e č se je lani dogodilo v j e s e n i š k i Ž e l e z a r n i , med n j imi sta tudi 2 smrtn i žr tvi . T u d i v drug ih de­lovnih organizaci jah, kjer vladajo t e ž k e delovne razmere, je bilo več n e s r e č kot drugje. Po 3 so se zgodile v L i p u T o m a ž Godec v Boh in j sk i B i ­s t r ic i , škofje loški T e r m i k i , Sav i v K r a n j u in R u d n i k u urana v Žirov-skem vrhu; po dve pa v L T H v Škofji L o k i , N i k u Ž e l e z n i k i , Je lovic i in na g r a d b i š č u hidroelektrarne v Mavči ­č a h . Š t i r i n e s r e č e so se zgodile na že­leznic i . T e m e l j i t e j š i pregled vzrokov za n e s r e č e pr i delu navadno odkri je , da so n e s r e č k r i v i delavci sami.

»Vsak delavec danes opravlja pre­izkus znanja iz varstva pr i delu, to­rej je prav vsak p o u č e n tudi o nevar­nostih, k i mu prete pr i delu,« pravi M i l a n Porenta, i n š p e k t o r dela pr i Uprav i i n š p e k c i j s k i h s lužb za Go­renjsko. »Inšpektor j i se pogosto sre­č u j e m o s pr imer i , ko delavci k r š i jo varnostne predpise. Če nimajo zašči­tn ih očal , maske al i če pr i delu na vi­šini niso pr ivezani , so p r e p r i č a n i , da laže dosegajo normo. V svoji 25-letni i n š p e k t o r s k i praks i sem bil že veli kokrat. priča hudim n e s r e č a m pri de lu, ki so se v e č k r a t k o n č a l e s smrtjo. Še le n e s r e č a l judi ob iča jno izuči, da se je treba d rža t i predpisov. N e s r e č e lahko p r e p r e č i m o , če nenehno nadzi­ramo, kako na delu spoš tu je jo vur nostne ukrepe. To, da krš i t e l j mora odš te t i kazen ali da ga zaradi kr ivde v nes reč i obravnava javni tožilec, je oč i tno še vedno n a j u č i n k o v i t e j š a preventiva.

Gorenjske inspekci jske s lužbe imamo od sprejetja republiškega za­

kona 1972. leta zožene pristojnosti glede nadzora raz l ičn ih gospodar­sk ih in negospodarskih vej. Zdaj nadzorujemo trgovino, gostinstvo, obrt, stanovanjsko komunalno de­javnost in še nekatere podobne de­javnost i , industr i ja pa je v republi­šk i pristojnosti . T a k o se vel iko ukvarjamo z zasebno obrtjo, kjer je na jveč nepravilnost i . N a š e delo je o t e ž e n o , saj mnogi obr tn ik i ne pri­javljajo delovišč , o morebi tn ih ne­s r e č a h pa nas pozno obveščajo.«

Kjer vladajo tež je delovne razme­re, je prej p r i č akova t i n e s r e č o . M i ­lan Porenta med n a j n e v a r n e j š i m i stroji omenja lesno obdelovalne stroje, s t iskalnice, k r o ž n e žage , rez-karje, skobelnike, vendar je tudi tod manj n e s r e č , odkar Iskra izdeluje varna r o č n a orodja.

»Napredek tehnike je prispeval tu­di k varnost i p r i delu,« pravi M i l a n Porenta. »Novi stroji so bolj oprem­ljeni z varnos tn imi napravami. De­lavci so bolj poučen i o varnem delu. Izjemoma so napake na strojih kr ive delovnih nezgod. T u kaže poudarit i , da bi j i h bilo manj, ko bi nove, brez­hibno varne stroje, kupoval i tehnolo­gi in ne komercia l i s t i . Tako pa vča­sih pr i nakupu stroja odloča cena, saj je pri t is t ih, k i so dobro opremlje­ni z varnostn imi napravami, kajpak viš ja . Cena res ne bi smela odločat i . Sicer pa nam danes bolj kot n e s r e č e pri delu grozijo poklicne bolezni, za­radi kater ih nastane vel iko delovnih invalidov.« D. Z. Žlebi r

G L A S 8 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 22. JANUARJA 198$

Jubilejni tek Po poteh Kokrškega odreda

Četica je prerasla v krepak bataljon Na 10. množičnem smučarskem teku Po poteh Kokrškega odre­da v Dupljah je sodelovalo 2369 tekačev in tekačic iz Slovenije in zamejstva. Domačini so se znova izkazali kot odlični prireditelji.

jam, k i so gmotno ali kako drugače podprle dupljansko prireditev. Sedme-

:y rica krajanov — Danilo Vrtač, Polde Jeruc, F i l ip Grašič, Franc Rakovec, Rajko Konjar, Janez Benegalija in To­ne Fende — je prejela priznanje za po­moč pri prvi in vseh naslednjih du­pljanskih tekih.

Ob pol desetih je pisana mri*ožica te­kačev z enotnimi kapicami, darilom pokrovitelja Slovenijalesa iz Ljublja­ne, krenila na 15 in 30 kilometrov dol­go pot do cilja, nekaj minut za njimi še pionirji, borci, vojaki, miličniki in ude­leženci trimskega teka na 7 kilome­trov. Med tekači so bili tudi znani Slo­venci: Andrej Marine, predsednik

Dušan Djuričič — zmagovalec teka na 30 kilometrov.

Duplje — Podobno kot je iz majhnih skupin nastajalo partizansko gibanje in z njim tudi Kokrški odred, tako se je rojevala in uveljavljala dupljanska množična s m u č a r s k a prireditev, posve­čena zgodovinskim dogodkom v Udin-borš tu . V desetih letih je število teka­čev iz četice preraslo v krepak bata­ljon. Na prvem teku Po poteh Kokrške­ga odreda je v smučine krenilo 77 teka­čev. Že drugo leto je bilo treba število udeležencev zapisati s trimestnim šte­vilom. Četrto leto se je številka prvič povzpela tisoč, naslednje leto se je že podvojila. Pred tremi leti j ih je bilo do­slej največ — 2863. Na letošnjih jubi­lejnih 10. tekih Po poteh Kokrškega odreda se je zbralo 2369 tekačev in te­kačic iz Slovenije in zamejstva ali 557 več kot lani.

Število udeležencev ni edino merilo za ocenjevanje dupljanskih tekov, saj le-ti že vrsto let veljajo za najbolje or­ganizirano množično smuča r sko prire­ditev v Sloveniji. Nedeljska p reskušn ja zmogljivosti občanov je to samo še po­trdila. Častni odbor z Mart inom Košir­jem na čelu in organizacijski komite —• vodi ga Stane Božič — sta s skupino iz­kušen ih pomagačev odlično opravila svoje delo. Duplje in vasi, skozi katere poteka proga, so že dlje časa živele za jubilejno prireditev. V zadnjih pripra­vah in pri izvedbi tekov je sodelovalo prek 300 krajanov. Skrbno so uredili parki r išča , dobro speljali in zavarovali proge, okrasili š ta r tn i in ciljni prostor ter poskrbeli za vse drugo. Gasilci so že ob treh zjutraj začeli kuhati dva ti­soč litrov čaja, 71-letni Peter Šparovec je s sobote na nedeljo »stražil« priredit­veni prostor, dupljanski kmet Ivan Me­glic je napregel svojega konjiča in z njim odpeljal okrepčila na eno izmed težje dostopnih okrepčevalnic, borci Kokrškega odreda so za popestritev prireditve odprli v šoli razstavo o vlogi odreda v narodnoosvobodilnem boju.

Prizadevni prireditelji, člani T V D Partizan Duplje, so za uspešno izvedbo dosedanjih prireditev prejeli v nedeljo zjutraj, na seji čas tnega odbora, veliko plaketo mesta Kranj . Prireditelji so se ob jubileju s skromnimi priznanji od­dolžili delovnim in drugim organizaci-

Angelca Šmid, edina ženska med borci.

Z avtobusom na bloške teke

Kranj — Špor tno društvo Kokr ica organizira v nedeljo, 27. januarja, avto­busni prevoz na bloške teke. Prijave sprejema Z T K O Kranj , C. Staneta Ža­garja 27, telefon 21-176. Avtobus bo od­peljal izpred hotela Creina ob šest ih zjutraj.

Jeseničan Franc Smolej, udeleženec olimpijskih iger leta 1936 v Gar-misch-Partenkirchnu, hiti cilju na­proti.

Štartna številka 1405: Andrej Ma­rine, predsednik predsedstva CK ZKS.

predsedstva C K Z K S , Stane Konstan­t in iz Škofje Loke, ki je za razliko od ostalih borcev tekel na 30 kilometrov, Peter Jošt , na š tekmovalec v nordijski kombinaciji, Avsenikov t robentač Franc Košir, Franc Smolej z Jesenic, k i je na z imskih olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchnu leta 1936 do­segel z desetim mestom v teku na 50 kilometrov doslej najboljšo jugoslo­vansko uvrstitev v tekih, olimpijka M i ­lena Kordež.

Rezultat — borci (7 km): 1. Ivan Još t 31.00, 2. Jože Žvan 33.00, 3. Srečko Š te rn 33.05; vojaki, miličniki (15 km): 1. Branko Velikonja 1.15,00, 2. Vlado Žehelj 1.15,20, 3. Franc Rozman 1.16,20; pionirke (7 km): 1. Andreja Grašič 24.52, 2. Mar i ja Naglic 26.15, 3. Andreja Vodnik 26.19; pionirji (7 km): 1. Borut Nunar 21.59, 2. Lado Smrekar 23.17, 3. Jure Šorli 23.20; trimski tek (7 km) — članice: 1. Polona Novak 49.11, 2. Mag­da Menegalija 54.36, 3. Polona Pesjak 54,42; člani: 1. Grega Vaupotič 27.02, 2. Srečko Kavčič 27.27, 3. Boštjan Novak 27.43; tek na 15 km — ženske: 1. Vida Bertoncelj 1.03,43, 2. Ivi Bešter 1.04,26, 3. Ka t ra Kaučič 1.04,48; moški: 1. Uroš Velepec 52.20, 2. Mitja Kolman 52.34, 3. Jožko Rupnik 52.36; tek na 30 km — ženske: 1. Milena Kordež 2.07,29, 2. Metka Još t 2.18,20, 3. Judita Sovan 2.22,05; moški: 1. Dušan Djuričič 1.32,03, 2. Jani Pustovrh 1.36,22, 3. Izi­dor Kofler 1.36,32; kmetje (30 km): 1. Tomaž Ka lan 1.42,38, 2. David Rupnik 1.55,17, 3. Vinko Zupane 2.06,33.

C. Zaplotnik

Mazanje smuči je v nedeljo, ko je rahlo naletaval sneg, marsikomu delalo preglavice.

Izjave udeležencev: Ludvik Tepina s Kokriee, udele­

ženec vseh desetih dupljanskih te­kov:

»Na prvem teku nas je bilo malo in nihče se ni jezil , če se je zmotil pri mazanju smuči; nihče j ih tudi ni tako skrbno pripravljal kot danda­nas, ko je mazanje tudi na množi­čnih tekih postalo prava znanost Na progah slišim tekače, kako se jezijo, ker j im ne gre najbolje, ker j ih drugi prehitevajo. Množične pri­reditve so dobile prevelik tekmoval­ni značaj in bojim se, da se bodo iz­jalovile.«

Ivan Još t iz Nakla, zmagovalec med borci: »Pred desetimi leti sem tehtal 102 kilograma in če se takrat ne bi začel ukvarjati z rekreacijo, je vprašljivo, kako bi bilo z mojim zdravjem. Danes imam 83 kilogra­mov in odlično se počutim. Tečem po suhem in na smučeh, kolesarim in hodim v hribe.«

Ivan Štular-Čiro iz Podnarta, 90-odstotni vojni invalid, borec Prešernove brigade in Kokrškega odreda: »»Vesei sem, da sploh lahko tečem na smučeh in se udeležujem dupljanskih in ostalih množičnih prireditev, posebej če pomislim na vojno, k i mi je razmesarila nogo, da sem še tri leta v svobodi lahko hodil le s pomočjo opornic.

« Ivana Valjavec z Golnika (15 km): Preslabo sem bila špripravlje-na — le 20 kilometrov sem pred tem pretekla na smučeh — da bi si upala na najdaljšo progo. V službi precej časa presedim; takšni teki, kot so dupljanski, pa so pri ložnost za razvedrilo in razgibavanje.«

Cveto Podlogar, nekdanji tekmo­valec z Bleda (30 km): »Med vsemi udeleženci dupljanskih tekov sem verjetno pretekel največ kilome­trov. Zgrešil sem progo za 30 kilo­metrov in pritekel v cilj 15-kilome-trskega teka. Ponovno sem š tar ta l , se pridružil dolgoprogašem in z nji­mi nadaljeval do cilja.

« Zdravko Šporn, 73-letni kmet z Brega pri Žirovnici in borec K o k -škega odreda: »Na kmetiji je vedno dovolj dela in tudi priložnosti za krepitev organizma. Z lahkoto sem zmogel sedem kilometrov.«

Mar io Kocijančič, dežurn i zdrav­nik: »Tekači so bili tokrat s labše pripravljeni, kot so običajno, ker je šele pred kratkim zapadel sneg in je bilo malo možnosti za vadbo. T r i ­je mladi tekači so pritekli na cilj po­vsem izčrpani. Starejši so previd­nejši: dobro se pripravijo za tek in tudi potem nočejo tvegati.«

Petintrideseto svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah

Odličen jugoslovanski skakalni uspeh

S E E F E L D - V tem avstrijskem s m u č a r s k e m središču se je v četr tek s tekom moških na trideset kilometrov začelo petintrideseto svetovno prven­stvo v klasičnih disciplinah. Med to svetovno nordijsko druščino so tudi ju­goslovanski smučarsk i tekači in ska­kalci, k i so imeli že tri nastope. V smu­č a r s k e m teku sta nastopila Ivo Čar-man in Jože Klemenčič, pri dekletih pa je na petnajst kilometrov startala tudi Andreja Smrekar, medtem ko Jana Mlakar v tej disciplini zaradi angine ni startala. V nedeljo so svoj prvi nastop imeli tudi naši skakalci na prenovljeni devetdesetmetrski skakalnici na Berg-islu v Innsbrucku. Pr imož Ulaga, M i ­ran Tepeš , Vasja Baje in Robert K a -š t run so med t r i inšes tdese t imi skakal­ci dosegli izreden uspeh.

Še ne triindvajsetletni Ljubljančan, član ljubljanske Ilirije, Pr imož Ulaga

je dosegel s šes t im mestom izreden ju­goslovanski skakalni uspeh. Še nikoli v zgodovini svetovnih prvenstev in olimpijskih iger naš i skakalci niso imeli takega dosežka, čeprav je zdajš­nji poklicni trener naše skakalne re­prezentance Danilo Pudgar leta 1972 na olimpiadi v Sapporu na vel iki ska­kalnici dosegel osmo mesto. Tokrat ga je v Innsbrucku prehitel Primož Ulaga, k i je s tem dokazal, da so bi l i njegovi dosedanji rezultati v skokih za sveto­vni skakalni pokal le plod premajhne zbranosti. Tokrat je le dokazal, da je v samem vrhu mednarodnega skakalne­ga športa. V prvi seriji je bil na deve­tem mestu, v drugi pa je z res odličnim skokom in dolgi daljavi prekosil ostale, k i so hoteli letošnje svetovno zlato, sre­bro in bron. Od naš ih se je na dobro št ir inajsto mesto uvrstil M i r a n Tepeš . Nekoliko je razočaral Vasja Baje, saj smo od njega pričakovali več, medtem ko je Robert K a š t r u n dosegel tisto me­sto, k i mu pripada.

Prvo zlato svetovno odličje si je | u spešn ima dvema skokoma pribori' Norvežan Peer Bergerud, k i je bil bol]' ši od srebrnega Finca Puikkonena i" njegovega r ep rezen t ančnega kolega i" lanskega olimpijskega zmagovalca v Sarajevu Nvkaenena. Razočarani s° bi l i Avstrijci , saj je njihov reprezeji' tant Vettori zasedel nehvaležno četrto mesto. Iskrene čest i tke naš im! .

Vrstni red — 1. Bergerud (Norveška) 224,2 (110-106), 2. Puikkonen 223,« (108-107,5), 3. Nvkaenen (oba Finska) 221,7 (108-108), 6. Ulaga 216,9 (106-108)' 14. Tepeš 198,9 (101,5-104), 32. KaštrU"' 36. Baje (vsi Jugoslavija).

Dober start Čarmana in Klemenčiča

S E E F E L D — Smuča r sk i tekači so P° slovesni otvoritvi svetovnega prvefl' stva v klasičnih disciplinah v četrte" imeli že prvi nastop na 30 k i l o m e t r 0 v :

dolgi smučini . Za najboljše tri naj b i s * potegovali tekači Norveške, F insk i Sovjetske zveze, Švedske in še nekate* r i . Sam tek je pokazal drugače . Še p^ sebno so bi l i r azočaran i v taboru SZ» saj je bil njihov najboljši »šele« na Š*1'; rinajstem mestu. Prav tekači SZ so bm tisti, k i niso ponovili uspeha z lanski ga Sarajeva,, ko so osvojili zlato in sre­bro pred severnjaki.

Tokrat so bi l i prav severnjaki tist* k i so osvajali medalje. Najboljši Škaf j dinavec je bi l Šved Svan, k i je p reh i t i drugega Norvežana Aunl ia in tretjeg* Finca Kirvesniena. Med vsemi sta na> stopila tudi Jugoslovana Ivo Čarma^j in Jože Klemenčič, k i sta za najboljs'% mi zaostala manj kot v Sarajevu. Bil* sta »počasnejša« le za nekaj več kot dem minut. ,

Vrs tni red - 1. Svan (Švedska! 1:18,24, 2. Aun l i (Norveška) 1:18,49, 1 Kirvesnieni (Finska) 1:19,00,... 3'* Klemenč ič 1:24,27, 40. Č a r m a n (ob* Jugoslavija) 1:25,15.

Svoj nastop na 15 kilometrov so v s°' boto imeli tudi ženske . V dokaj težki i" raznoliki smučini so največ uspeh8

imele spet severnjakinje. Zlato si ie

pritekla Norvežanka Anna Bole, sr^ bro F inka Kirvenie, bron pa spet Nof' vežanka Nvkkelmo. Od naš ih dveh J e

nastopila le Andreja Smrekar, k i je P 1 ' la enainpetdeseta. ,

Vrs tni red - 1. Bole (Norveška) 30:54,8, 2. Kirvenien (Finska) 30:56,2, 1 Nvkkelmo (Norveška) 30:58,0. (

Včeraj so ženske imele nastop na P e

kilometrov, danes je skakalni nastop moštev v Innsbrucku, jutri so štefe" 1

teki 4 x 5 km za ženske , v četr tek P* bodo v š tafe tnem teku 4 x 1 0 km nast"" pi l i moški .

D. Humer

150 udeležencev teka na kronometef Hrastje — Špor tno društvo Jakob

Štucin Hrastje pri Kranju je v soboto popoldne pripravilo pod pokrovitelj­stvom KŽK Agromehanike in Tekstil­ne tovarne Zvezda četrti Štucinov kro-nometer v smučarsk ih tekih na 1200 metrov dolgi progi. Uspelega tekmova­nja se je udeležilo 150 tekačev in teka­čic. Razvrščeni so bil i v osem katego­rij: pionirji, pionirke, mladinci, člani do 35 let, članice do 35 let, člani od 35 do 50 let, članice nad 35 let in veterani.

Rezultati — pionirji: 1. Andrej Zu­pan (Mošnje) 5:05, 2. Matej Ažbe (Tri­glav) 5:05,3, 3. Anrej Gregorič (Kranj) 6:16,5; pionirke: 1. Janja Polajnar (Štu­cin) 7:18,1, 2. Tanja Oven (Štucin) 8:05,1, 3. Maja Polajnar (Štucin) 8:14,7; mladinci: 1. Mitja Kolman (Triglav) 4:11,5, 2. Robert Kerš ta jn (Rateče) 4:26,9, 3. Matej Kordež (Triglav) 4:29,8; člani do 35 let: 1. Dušan Djuričič (Moj­strana) 4:22,7, 2. Miro Lebar (Kr. gora)

ALPSKO SMUČANJE

V Podkorenu skoraj ves svetovni vrh

K R A N J S K A G O R A - Podkorenski snežni poligon bo v petek in soboto pri­zorišče mednarodnega moškega vele slaloma in slaloma, k i šteje za balkan­ski pokal. Na tem podkorenskem smu­čišču je že vse nared za to mednarodno moško alpsko prireditev. Organizatorji namreč pričakujejo, da se bodo tega balkanskega pokala udeležili skoraj vsi, ki sodijo v svetovni alpski vrh v teh dveh disciplinah. Poleg veleslalo-mistov in slalomistov, k i imajo od 1. fe­bruarja v Bormiu svetovno prvenstvo, bodo v petek in soboto nastopili tudi vsi naši najboljši tekmovalci s Križa-jem na čelu.

Organizacijski odbor Vitranc je že pred novimi snežnimi padavinami s to­povi prekril podkorenski smučarsk i poligon tako, da so s treningi lahko za­čeli vsi, ki so si to želeli. Pr i tem delu so j im priskočili na pomoč tudi žični-čarji in smučarj i smuča r skega kluba Kranjska gora. Za konec tedna se torej v Podkorenu res obeta izredna moška alpska mednarodna predstava.

-dh

4:22,9, 3. Marko Hafner (Triglav) 4:25,3: članice do 35 let: 1. Tatjana Mlina ' (Rateče) 5:50,5, 2. Špela Ahačič (Trži* 6:10,4, 3. Milena Klemene (Kamnik) !

6:24,0; člani od 35 do 50 let: 1 Nik° Svoljšak (Šk. Loka) 4:56,7, 2. Jane* Gorjanc (Sava Kranj) 5:16,1; 3. Jane* Sitar (Gorje) 5:19,8; članice nad 35 1. Greta Rozman (Kranj) 7:07,6, 2. W \ lena Zaplotnik (Naklo) 7:15,2, 3. Jasn 3

Neubauer (Ljubljana) 7:39,8; veteran« 1. Ivan Još t (Kokrica) 5:49,5, 2. Vink° Šink (Štucin) 6:11,6, 3. Henrik Neubau­er (Ljubljana) 6:47,3.

Najboljšim tekmovalcem in tekfl1?' valkam so podelili priznanja. Najh1^ t re j šemu udeležencu teka na kronom? ter Dušanu Djuričiču (4:22,7) so pode'1' li.v trajno last pokal špor tnega društ^ 9

Jakob Štucin, na jh i t re jšemu domač" 1 1 1

Bojanu Kožuhu (5:26,7) pa plaket špor tnega druš tva .

A . Ž-

Smučarski teki Državno prvenstvo na Jezerskem

Jezersko — Jubilejno, 40. držav«^ prvenstvo v smučarsk ih tekih bo v s° boto in nedeljo, 26. in 27. januarja, n

Jezerskem. Starejš i mladinci bodo t e ' k l i na 10 kilometrov in v štafeti 3 * \ km, mlajši mladinci prav tako na 10 lometrov in v štafeti 3 x 5 km, m l a j š e i V

s ta re jše mladinke pa na 5 kilometr 0

in v štafeti 3 x 5 km. Posamično tekrfljjj vanje bo v soboto, z začetkom ob 9^ in z razglasitvijo rezultatov ob l 7 ; 3 £ tekmovanja štafet pa v nedeljo z z a ^f a , kom ob 9. uri in z razglasitvijo rezu" 8

tov pol ure po končanih tekih.

NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS.

Tekstilna industrija

T E KSTILINDUS

r a z g l a š a na osnov i s k l e p a odbora za de lovna r a z m e r j a T O Z D T k a l n i c a nas ledn ja pros ta de la o z i r o m a naloge: 1. V O D E N J E IN V Z D R Ž E V A N J E T K A L S K E G A O D D E L K A

E N O Č O L N I Č N I H IN B R E Z Č O L N I Č N I H S T R O J E V — 4 delavci

2. V O D E N J E IN V Z D R Ž E V A N J E N A V I J A L N I H S T R O J E V 3. P O M O Č PRI V O D E N J U IN V Z D R Ž E V A N J U

T K A L S K E G A O D D E L K A E N O Č O L N I Č N I H IN B R E Z Č O L N I Č N I H S T R O J E V - 3 delavci

Pogoji: Pod 1. i n 2. — t e k s t i l n i m e h a n i k II (urejevalec t k a l s k i h strojev) in

2 le t i d e l o v n i h i z k u š e n j na p o d r o č j u v z d r ž e v a n j a t k a l s k i h strojev,

— poznavanje p redp isov iz v a r s t v a p r i de lu i n rokova­nje z g a s i l n i m i apara t i ,

— osebnostne in m o r a l n o p o l i t i č n e v r l i n e , k i zagota­vl jajo u s p e š n o delo na t em de lu o z i r o m a na logi ,

— poskusno delo t ra ja d v a meseca Opomba:

Pod 1. i n 2. se l a h k o p r i j av i jo k a n d i d a t i , k a t e r i ne izpolnjujejo zgo­raj naveden ih pogojev, venda r s pogojem, da so pred­hodno d o k o n č a l i p o k l i c n o šo lo k o v i n a r s k e s t roke

Pod 3. — t e k s t i l n i m e h a n i k i (s t rojni tka lec II) i n 2 le t i de lovn ih iz­k u š e n j na p o d r o č j u tkan ja ,

— poznavan je p redp isov iz v a r s t v a p r i de lu i n rokovanje z g a s i l n i m i apara t i ,

— poskusno delo d v a meseca Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisme-n e priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni °d dneva objave.

A B C P O M U R K A , L O K A , Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. Š K O F J A L O K A

Objavlja prosta dela in naloge v

T O Z D Peks — Proizvodnja 1. D E L A V C A V S K L A D I Š Č U

T O Z D Prodaja na debelo 2. S K L A D I Š Č N I K A Pogoj: — K V prodajalec

T O Z D Jelen — Gostinstvo 3. T O Č A J K E oziroma TOČAJA

za restavracijo Podlubnik . Pogoj: - K V ali P K V natakar

4. N A T A K A R J A Z A O B R A T H O M A N Pogoj: — K V . natakar

5. Č I S T I L K E Z A O B R A T H O M A N 6. 2 N A T A K A R J E V ZA STARI M A Y R Pogoj: — K V natakar

7. R E C E P T O R J A Pogoji: — V K V ali K V gostinski delavec, znanje enega jezi­

ka ( a n g l e š k i , n e m š k i ) . Poskusno delo 45 koledar­skih dni

T O Z D Prodaja na drobno 8. N A T A K A R J A O Z I R O M A N A T A K A R I C E Z A B I F E SOVO-

D E N J V P O L J A N S K I DOLINI Pogoj: — K V ali P K V trgovski ali gostinski delavec ali dela­

vec s k a k š n i m drugim poklicem, ki ima veselje do dela v gostinstvu

9. V E Č P R O D A J A L C E V za delo v prodajalnah na o b m o č j u L j u b l j a n e - Š i š k e in

Medvod Pogoj: — K V prodajalec

DS Skupnih s lužb 10. Č I S T I L K E

^. 0 skusno delo za delavce v s k l a d i š č u traja 60 koledarskih dni, za ^stilko 30 koledarskih dni, in za vsa ostala dela 45 koledarskih

Pr & osnje z dokazili o izobrazbi poš l j i t e v 8 dneh po objavi oglasa

^Urovski s l u ž b i podjetja A B C P O M U R K / i Loka, DSSS, Kidi °4, Sk

iriceva ofja Loka.

ALPETOUR A L P E T O U R Š K O F J A L O K A T O Z D Remont Kranj

O b j a v l j a na podlag i sk lepu komis i j e za de lovna r azmer ja na­s lednja prosta de la in naloge .

1. P R A L C A V O Z I L — 2 delavca

2. A V T O M E H A N I K A — 4 delavci

N o j i ; p ° d i . _ p K d e i a v e q ( n i i e t o d e lovn ih i z k u š e n j . Poskusno delo

dva meseca p o k l i c n a šo l a a v t o m e h a n s k e stroke in 1 leto de lovn ih iz­k u š e n j , poskusno delo dva meseca

plovno razmerje se sk lene z« n e d o l o č e n č a s s p o l n i m d e l o v n i m 8 H 0 1 7 1 - P^ne ponudbe /. d o k a z i l i O i zpo ln jevan ju pogojev spre jema K >

n i Po objav i k a d r o v s k a s l u ž b a K r a n j , K o r o š k a cesta 5. « n d i d a U . bomo O izidu obvestili v roku 60 dni po izteku prijav ne-

w r « k a .

POrl 2 .

K O M P A S T O Z D K O M P A S H O T E L I K R A N J S K A G O R A

KOMPAS JiJGOSl AVIJA

K o m i s i j a za de lovna r a z m e r j a objavl ja pros ta de la i n naloge

V O D J O S T R E Ž B E H O T E L A K O M P A S (za n e d o l o č e n č a s )

Pogoji: — v i š j a a l i s redn ja šo l a gos t inske s m e r i , ak t i vno znanje n e m š k e g a a l i a n g l e š k e g a j e z i k a , i n pas ivno znanje dveh tu j ih j e z i k o v ter t r i leta u s t r e z n i h d e l o v n i h i z k u ­š e n j

Posebn i pogoj i : — ugla jen nastop, k o m u n i k a t i v n o s t , o rgan izac i j ­ske sposobnost i , poskusno delo t r i mesece, O D preko 42.000 d i n , brez doda tkov

V O D J O K U H I N J E H O T E L A A L P I N A (za n e d o l o č e n č a s )

Pogoji: — s rednja a l i v i š j a i z o b r a z b a gos t inske s m e r i a l i izp i t za V K V k u K a r j a ter i zp i t iz h i g i e n s k e g a m i n i m u m a ,

— t r i leta u s t r e z n i h d e l o v n i h i z k u š e n j , poskusno delo t r i mesece, O D p r eko 43.000 d i n , brez doda tkov

V O D J O R E C E P C I J E H O T E L A K O M P A S (za n e d o l o č e n č a s )

Pogoji: — s redn ja a l i v i š j a i zob razba gostinske s m e r i , aktivno znanje dveh t u j ih jezikov in pasivno znanje dveh tujih jezikov, tri leta ustreznih delovnih i z k u š e n j v recepcijski s lužbi , poskusno delo tri mesece, O D brez dodatkov preko 42.000 din.

V E Č N A T A K A R J E V I (za n e d o l o č e n č a s )

Pogoji: — gostinska šo la , izpit iz higienskega minimuma, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih i z k u š e n j

Posebni pogoji: — uglajen nastop, lahkotnost verbalnega izraža­nja,

—- obvladanje banketne s t r e ž b e , O D brez doda­tkov preko 29.000 din

Rok prijave 8 dni po objavi. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazi­li o izobrazbi in strokovnosti ter delovnih i z k u š n j a h poš l jejo ko­misiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska go-

S A M O U P R A V N A S T A N O V A N J S K A S K U P N O S T O B Č I N E K R A N J

Razpisuje v skladu s sklepom Odbora za prenovo in gospo­darjenje s stanovanji in stanovanjskimi h i š a m i v družben i lastnini z dne 15. 11. 1984 in na podlagi 8. č l e n a Zakona o pro­metu z n e p r e m i č n i n a m i

J A V N I NATEČAJ z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo p o d s t r e š n e g a stanovanja v Tavčarjev i 39, v Kranju v skupni izmeri 87,10 kv. m.

Stanovanjski prostori, ki se prodajajo, predstavljajo funkcionalno z a k l j u č e n o stanovanjsko enoto in so zasedeni in imetnik stano­vanjske pravice na teh prostorih ima na le-tem predkupno pravico.

Pogoji prodaje:

— izklicna cena je 1.367.158,00 din, — kupec mora poravnati kupnino v enkratnem znesku v 15 dneh

po podpisu pogodbe, — prometni davek, s t r o š k e cenitve, s t r o š k e postopka prodaje ter

s t r o š k e prenosa l a s t n i š t v a p lača kupec Ob oddaji ponudbe je treba vplačat i v a r š č i n o v v i š in i 136.715,00 din na ž iro r a č u n Samoupravne stanovanjske skupnosti št. 51500 662-543005. Obrazec ponudbe dobite v recepciji D O Domplan Kranj , Cesta J L A 14, Kranj . Rok za oddajo pismenih ponudb je 15 dni po objavi v č a s o p i s u Glas.

Pismene ponudbe naj interesenti poš l je jo na naslov: DO D O M ­P L A N Kranj , Cesta J L A 14, Kranj, v zaprti ovojnici z oznako »Na­tečaj za prodajo p o d s t r e š n e g a s t a n o v a n j a « . Ponudba mora vsebovati ime in priimek ponudnika ter naslov po­nudnika in p o n u đ e n o ceno za n e p r e m i č n i n o .

Kovinarsko podjetje Ž E L E Z N I K I , Otoki 18

Po s k l e p u de l avskega sveta z dne 19. 12. 1984 ob jav l jamo

J A V N O LICITACIJO za prodajo nas l edn j ih o snov n i h sredstev:

L Kombi IMV, tip 2200 I) — furgon, letnik 1977, nosilnost 1.750 kg, izklicna cena 250.000,00 din, registriran do janu­arja 1986, p r e v o ž e n i h 70.000 km.

2. R a č u n s k i stroj DIGITRON 213, izklicna cena 500,00 din 3. Tehtnica 10 kg, izklicna cena 500,00 din 4. Tehtnica 100 kg, izklicna cena 1.000,00 din 5. Odprodaja raznega nekurantnega materiala po 10,00 din/

kg L i c i t a c i j a bo dne 25. 1. 1985 ob 11. ur i v s k l a d i š č u de lovne o r g a n i / a ci.je.

Udeleženci licitacije Vplačajo v a r š č i n o v v i š in i 10 odstotkov od iz­k l i c n i ' cene. K u p e c p l a č a tudi p r o m e t n i davek. L i c i t i r a n i p redmet i bodo na Ogled dve! uri pred l ic i tac i jo . N a l i c i t ac i j i e n a k o p r a v n o na­stopajo c i v i l n e in p ravne osebe. Prevzem je m o ž e n takoj po vplač i ­lu l / k l i c n e cene.

I S K R A C O M M E R C E L J U B I J A N A T O Z D Zunanji trg, Trg revolucije 3

V a b i k sode lovanju

D E L A V C A Z A O P R A V L J A ­N J E naslednjih del in nalog za d o l o č e n č a s 8 mesecev:

I N O K O R E S P O N D E N T A

Pogoji: — a d m i n i s t r a t i v n i t ehn ik , — 2 le t i u s t r e z n i h d e l o v n i h

i z k u š e n j , — a k t i v n o znanje n e m š k e g a

j e z i k a , — d v o m e s e č n o poskusno

delo.

S R E D N J A G R A D B E N A Š O I A K R A N J

Objavlja prosta dela i n nalo­ge S N A Ž I L K E za n e d o l o č e n č a s s polnim delovnim č a s o m . Pogoj: — k o n č a n a osnovna šo la Poskusno delo je 90 dni. Nastop dela 22. 2. 1985. O D je 21.500,00 din. Brez de­lovne dobe. Pisne ponudbe poš l j i t e v ro­ku 15 dni po objavi na na­slov: Srednja gradbena šo la , Kranj, Cankarjeva 2. Kandi ­date bomo pisno obvestili v roku 8 dni.

P L A N I N S K O D R U Š T V O Š K O F J A L O K A

Objavlja prosta dela in na­loge

O S K R B N I K A Doma Borisa Ziherla na Lubniku s sposobnostjo opravljanja gostinskih storitev, priprave hrane in v z d r ž e v a n j e objek­ta. Delo je primerno za za­konski par. Zaposlitev je se­zonska od 1. marca 1985 do 3. januarja 1986. Osebni do­hodek po dogovoru in pro­metu. Prijave poš l j i t e v roku 10 dni po objavi na Planin­sko d r u š t v o Škof ja Loka, p. p. 65.

P O D J E T J E Z A I T T P R O M E T K R A N J

Delovna skupnost skupnih s lužb objavlja prosta dela in naloge

T E H N I Š K O R I S A N J E

(za d o l o č e n č a s )

Kandidati naj naslovijo p r o š n j e za sprejem z dokazi­li o zahtevani izobrazbi na komisijo za delovna razmer­ja pri DSSS Podjetja za ptt promet Kranj, P o š t n a ulica 4. Komisija bo sprejemala p r o š n j e 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo o b v e š č e n i o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.

Obrtno podjetje za popravilo tehtnic T E H T N I C A K R A N J Benedikova 1

razpisu je po s k l e p u k o m i s i j e za medsebo jna de lovna raz­mer ja p ros ta de l a i n naloge

K L J U Č A V N I Č A R J A

Pogoj i : — K V k l j u č a v n i č a r

2 T E H T N I Č A R J E V

Pogoj i : — K V k o v i n a r s k i delavec

De lo se z d r u ž u j e za nedolo­č e n č a s z e n o m e s e č n i m po­s k u s n i m r o k o m . Pr i j ave o iz­poln jevanju pogojev naj k a n d i d a t i p o š l j e j o v roku 8 d n i na naslov T e h t n i c a K r a n j . B e n e d i k o v a 1 . 0 izb i ­r i bomo kand ida te obves t i l i v 15 dneh po k o n č a n e m raz­p i su .

O L r A S 10. STRAN OGLASI, OBJAVE TOREK, 22. JANUARJA 198

n a m a od 21. januarja do 2. februarja velika posezonska razprodaja

do 40% ceneje za vso družino • konfekcije • pletenin • bluz in srajc • čevljev

MERKUR k r a n j OPREMITE VAŠ AVTO S KAKOVOSTNIMI, PRVOVRSTNIMI SNEŽNIMI VERIGAMI RIVAL DOBITE JIH V PRODAJALNAH:

VERIGA — LESCE, Šobčeva ulica ELEKTRO — MOTO RADOVLJICA GLOBUS — Veleblagovnica, KRANJ

preprosta montaža • varna vožnja

S U K N O Industrija volnenih izdelkov Z A P U Ž E , n. sol. o.

K o m i s i j a za d e l o v n a razmer­j a p r i D e l o v n i skupnos t i s k u p n i h s l u ž b ob jav l j a pro­sta de la i n naloge:

V O D E N J E K O N T R O L E K V A L I T E T E P o l e g s p l o š n i h pogojev, dolo­č e n i h z z a k o n o m , m o r a kan­d ida t i zpo ln jeva t i š e nasled­nje pogoje: — v i š j e š o l s k a i z o b r a z b a tek­

s t i lne tehnologi je , — 3 le ta d e l o v n i h i z k u š e n j , — a k t i v n o znanje tujega je­

z i k a , — sposobnos t i vodenja in

o r g a n i z i r a n j a

Delovno razmerje bo kandi­dat sklenil za n e d o l o č e n čas s polnim delovnim č a s o m in t r i m e s e č n i m poskusnim de­lom. Vloge sprejema s p l o š n o - k a ­drovski sektor Sukno Zapu-že , Z a p u ž e 10 a, Begunje, v roku 8 dni po objavi.

O i z b i r i bodo p r i j a v l j e n i kan­d i d a t i o b v e š č e n i v 15 dneh po op rav l j en i i z b i r i .

in v v s e h o s i a l i h prodaja lnah K o k r e Kranj

J E L O V I C A Lesna industrija Š K O F J A L O K A

T O Z D Proizvodnja stavbnega p o h i š t v a vabi k sodelovanju delavce za dela in naloge:

K U R J E N J E V T K O T L A (delo je v obratu Preddvor in v Škofji Loki)

K a n d i d a t i mora jo poleg s p l o š n i h pogojev i zpo ln jeva t i š e naslednje pogoje: — i m e t i mora jo IV . s topnjo zah tevnos t i v k o v i n a r s k i u s m e r i t v i , — izpit«za kur jen je V T k o t l a i n 2 le t i d e l o v n i h i z k u š e n j Z a ob jav l j ena p ros ta de l a i n naloge je d o l o č e n o poskusno delo, k i t ra ja 90 d n i , de lovno razmer je pa se s k l e p a za n e d o l o č e n č a s . V a b i ­mo tudi kand ida t e , k i imajo p o k l i c n o šo lo k o v i n s k e s m e r i , n imajo pa i z p i t a za k u r j a č a V T ko t l a , pa so se p r i p r a v l j e n i za ta de la i n na­loge i z o b r a ž e v a t i . K a n d i d a t o m n u d i m o dobre delovne pogoje i n s t i m u l a t i v n e osebne dohodke . Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš l je jo v 8 dneh po objavi na naslov Jelovica, Lesna industrija Škofja Loka, kadrovska s l u ž b a . Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.

C E N T E R S L E P I H IN S L A B O V I D N I H DR. A N T O N A K R Ž I Š N I K A Š K O F J A L O K A , Stara loka 31, p. o.

razpisu je de la in naloge de lavcev s p o s e b n i m i

poob las t i l i i n odgovornos tmi

1. T E H N l C N O - K O M E R C T A L N E G A V O D J O M I Z A R S K E IN K L A S I Č N I H D E L A V N I C

2. V O D J E O S K R B N E G A O D D E L K A

K a n d i d a t i mora jo poleg s p l o š n i h , z z a k o n o m i n d r u ž b e n i m dogovo­r o m o u r e s n i č e v a n j u k a d r o v s k e po l i t i ke v o b č i n i Ško f j a L o k a dolo­č e n i h pogojev, i zpo ln jeva t i š e nas lednje pogoje: P o d 1. — lesno i n d u s t r i j s k i i n ž e n i r I. stopnje in 5 let d e l o v n i h iz­

k u š e n j , — k o m e r c i a l n i t ehn ik in 5 let d e l o v n i h i z k u š e n j

pod 2. — v i š j a šo l a za socia lne delavce in 5 let d e l o v n i h i z k u š e n j

K a n d i d a t i mora jo ime t i a k t i v e n odnos do r azv i j an j a s a m o u p r a v n e s o c i a l i s t i č n e uredi tve , odgovoren odnos do gospodar jenja z d r u ž b e ­n i m i s reds tv i , h u m a n odnos pr i de lu z l j u d m i in o rgan i zac i j ske sposobnos t i ter da u ž i v a j o ugled in zaupanje v svo jem ž iv l j en j ­s k e m m d e l o v n e m o k o l j u .

I zb rana k a n d i d a t a bosta i m e n o v a n a za š t i r i leta.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati poš l je jo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako ustrezne razpisne komisije.

Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po izbiri.

Z V E Z N A C A R I N S K A U P R A V A C A R I N A R N I C A J E S E N I C E R a z p i s u j e sp r e j em pr ip rav­n i k a S T R O K O V N E G A S O D E L A V C A — P R I P R A V N I K A (1 izvajalec)

P o l e g s p l o š n i h pogojev pred­v i d e n i h z z a k o n o m , je po­trebno, da k a n d i d a t i zpo ln ju ­je nas lednje posebne pogoje: — e k o n o m s k a , p r avna ,

s t ro jna , t e h n o l o š k a , elek­t r o t e h n i č n a fakul te ta , znanje enega svetovnega j e z i k a ,

— v p o š t e v pr ide jo samo m o š k i , k i mora jo ime t i ure jeno v o j a š k o obvez­nost.

K a n d i d a t i , k i izpolnjuje jo pogoje, bodo p s i h o l o š k o te­s t i r an i . Prijave z ž i v l j e n j e p i s o m , kolkovune s 16,00 din admi­nistrativne takse, dostavite v roku 15 dni po objavi na na­slov: Carinarnica Jesenice, Cesta m a r š a l a Tita 37, Jese­nice.

Z A V A R O V A L N A S K U P N O S T T R I G L A V Gorenjska o b m o č n a skupnost Kranj

O d b o r za medsebo jna de lovna r a z m e r j a ob jav l j a pros ta dela in naloge:

S K L E P A N J E P R E M O Ž E N J S K I H Z A V A R O V A N J Z A S E B N E G A S E K T O R J A , Z B I R A N J E P O N U D B Z A S K L E N I T E V Ž I V L J E N J S K I H Z A V A R O V A N J IN I N K A S I R A N J E P R E M I J (tri delovna mesta) v zas top ih : - TRŽIČ - D O L I N A - B O H I N J S K A B E I J \ - J E S E N I C E

Z a oprav l jan je n a v e d e n i h del in na log mora jo de l avc i izpolnjevat i poleg s p l o š n i h pogojev š e nas lednje posebne pogoje: — da imajo popolno srednjo šo lo o z i r o m a na jmanj p o k l i c n o šolo , — da imajo dve leti d e l o v n i h i z k u š e n j De lovno razmer je bo sk len jeno s p o l n i m d e l o v n i m č a s o m za nedo­ločen č a s s p o s k u s n i m de lom do 00 d n i .

Kandidati naj svoje p r o š n j e naslovijo na naslov: Zavarovalni* skupnost Triglav, Gorenjska o b m o č n a skupnost Kranj, Oldhan 1 ' ska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K p r o š n j i je t reba p r i l ož i t i zadnje š o l s k o s p r i č e v a l o , k ra tek življe* njepis s t o č n o navedbo dosedanje zapos l i tve . Rok za oddajo p r o š e n j p o t e č e 8. dan po ob jav i . O i z b i r i bodo k a n d i ' dat i o b v e š č e n i na jkasne je v r o k u 30 d n i po i z t e k u ob javnega roka-

TOREK, 22. JANUARJA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN O L , A 8

MALI OGLASI jg / . : 27-960 PRODAM „Prodam 20 do 70 kg težke PRAŠIČ­JE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 348 , Prodam dva meseca stare rjave ? A RKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Lo-

349 p prodam 2 kub. m suhih hrastovih ^ H O V . Naslov v oglasnem oddelku. , 486

RENSKE D R S A L K E št. 36, dve Z I M -?KI G U M I , rabljeni, 165 x 13 prodam. [°2e Miklavčič, Vi rmaše 91, Škofja Lo-* a 487 , Prodam PRAŠIČA za zakol. Hrastje 0 5 -Kranj 488 in t ? C e n i Proda™ več moških O B L E K Q PLAŠČEV št. 52 in moderno žensko

8 L E K O št. 42. Naslov v oglasnem od-đ eJku. 489

^odam TELIČKO, brejo devet me-*J*v. Zalog 8, Cerklje 490 .Prodam i5 k v m naravnega M A R -^ORJA za oblaganje za 25 odstotkov *geje. Telefon 24-414 491 L Vodarn dva nova F O T E L J A . Weit-guser Ljubo, C. talcev 23, Kranj , tel. V 4

492 0 U A O d a m KAVČ, F O T E L J A , 5-delno J J A R O in PSIHO. Naslov v oglasnem ^delku 493

s , fjrodam S T R O J za izdelavo beton­i h zidakov, ali zamenjam za avto z °PlaČilom. Ivo Madžo, Tončka Dežma-

n a l 0 , Kranj 494 7 r m r o d a m n o v o P L I N S K O PEČ, cena •u°0 din. Kranc, Planina 35, tel. 25-210

495 & R S A L K E , ženske , št. 37, dobro

^ranjene in V A R N O S T N A P A S O V A 99 »?* 750, ugodno prodam. Telefon * 3 54 496

Poceni prodam M O T O R M-14, star eno leto. Magd Pivk, Kranj , Lojzeta Hrovata 9, tel. 49-017 368

Za Z A S T A V O 101 prodam M O T O R z menjalnikom in ostale dele. Črnivec 7, Radovljica 369

Prodam nov osebni avto V I S S A 11 R E model 85. Senično 9, Tržič 512

Ugodno prodam Z A S T A V O 750 L E , letnik 1982. Peter Škr janc, Šu tna 56, Žabnica, tel. 44-643 513

V A R N O S T N A P A S O V A , znamke geypa, klasična, prodam za 4.000 din. Pavle Jenko, Zasavska 40, Kranj , Ore-hek ' 514

Prodam starejšo, registrirano ZA­S T A V O 101. Pot za krajem 18, Kranj , Orehek 515

Ugodno prodam špor tno opremljeno Z A S T A V O 750. Jože Felicijan, Podnart 19 516

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1978, registrirano do konca leta 1985. Tele­fon 50-457 - Tržič 517

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1975. Telefon 49-040 518

Prodam karambolirano Z A S T A V O 101, nevozno, letnik 1977. Telefon 77-319 519

P E U G E O T 204, prodam (za dele). Te­lefon 28-427 252

Prodam 126-P, letnik 1979 in nevoz­nega VW. Salko Bačič, C. železarjev 19, Jesenice 533

STANOVANJA Mlado, samsko dekle išče SOBO v

Kranju . Ponudbe oddajte pod: D E K L E v stiski 520

Iščem SOBO, po možnosti s kopalni­co. Sem redna plačnica. Kličite po tel. 23-160, Čauševič, popoldan 521

Mlad par, brez otrok, išče S T A N O ­V A N J E na Jesenicah ali okolici. Tor-kar, C. revolucije 8, Jesenice, tel. 82-352

522

POSESTI Kupim K M E T I J O na ravnini, do

10 k m iz Kranja. Ponudbe pod šifro: Kmeti ja 382

ZAPOSLITVE Takoj zaposlim K V E L E K T R O I N -

S T A L A T E R J A . Ponudbe pod šifro: Do­bro delo, dobro plačilo 384

Dober zaslužek nudimo za P R O D A ­J O K N J I G . Šifra: Honorarno delo 523

M I Z A R S T V O S T A R E , Zg. Bitnje 186, zaposli K V M I Z A R J A in D E L A V ­C A 524

F R I Z E R S K O POMOČNICO (moško-žensko), sprejmemo. Božena Černe, Bled, tel. 77-547 525

Sem š tuden tka in sprejmem kakrš ­nokoli H O N O R A R N O Z A P O S L T I E V . Šifra: Dopoldan 526

G O S T I L N A ČERNIVEC T U R K M A R T I N , 64243 Brezje, takoj sprejme v redno delovno razmerje K V N A T A ­K A R I C O , pr iučeno, ali dekle, k i ima veselje do gostinstva. O D po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Oglasite se osebno ali pismeno 527

u g o d n o prodam skoraj nov črnobel i i E V l Z O R minirama T R I M . Telefon

i 3 4 9 7

Cf t7> o d a m deset mesecev starega y / N A i n O V C O z a pleme ali zakol. Na­š t e l . 47-367 498

P r o d a m manjš i K O M P R E S O R d o 6 ^mosfer in gradbeno D V I G A L O . Tele-f o ,j28-646 499 vo °dam 120 kv. m klas ičnega jeseno­ma P A R K E T A . Telefon 78-068 500

t v P r o d a m o t roško P O S T E L J I C O . Lado - j j a r , Tuga Vidmarja 2, Kranj 501

A, . °dam 6 mesecev brejo TELIČKO. 'OJz Zerovec, P reše rnova 56, Bled 502

. P o c e n i prodam staro S P A L N I C O , Pw<. S t ari omari i n termoakumulacijsko 2 R Q T e l e f o n 74-708 popoldan ali °" 8°1 - i n t 2 2 - 7 2 doDoldan 503

ROLETARSTVO NOGRA-§EK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in ra­zličnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720.

OBVESTILA E L E K T R O I N S T A L A C I J E napelju­

jem. Kličite po tel. 60-584 po 20. uri 172 G R A D I T E L J I ! Kompletne načr te za

prizidke, delavnice, gospodarska po­slopja, adaptacije, nadzidave, izdeluje­mo po naročilu ali pa lahko izberete tipske načr te . Telefon 061/322-502 304

H I T R O , K V A L I T E T N O in po Z M E R ­N I H C E N A H ! Slikopleskarstvo, pola­ganje toplih podov, montaža knin gips plošč ter ladijskih stropov. Jure Gor-jup, Mil je 15, Šenčur , tel. 50-228 528

Prodam T R A K T O R štore 404 super z ^težmi in kompresorjem, 230 delovnih rr" u i n „ 1 0 0-htrsko litoželezni K O T E L . Urh, Suha 20, Kranj , tel. 064/43-158 504

Prodam barvni T E L E V I Z O R gore­l e Silvo Babic, Zelenica 10, Bistrica Pri Tržiču 505 , Prodam P R A L N I S T R O J candy, te-*&ske SMUČI, dolžine 160 cm in bele " R S A L K E št. 33. Legat, Naklo, C. 26. M i j a 45 506 . Prodam R E Z I L K O - B R U S I L K O b °seh. Telefon 24-377 507 , p r o d a m mlado K R A V O z drugim te-

e t ° m ali brez. Reteče 23, Škofja Loka 508

v Prodam B I K C A , starega 13 mesecev, v e s ter 16, Škofja Loka 509

Prodam več S A N K . Zg. Bitnje 43 510 Prodam O V C O . Dvorje 41, Cerklje

529 Prodam mirno ŽREBICO pramo,

:* a r o 10 mesecev. J a n š a , Zasip, Blej-S k a c 2, Bled 530 j Prodam SMUČI C R 130, z O K O V ­

OM tvrolia, »pancarje«, palice in HI-v

l gramofon alac. Drolčevo naselje 25, * r *nj 531 . P r o d a m 4 komplet A V T O K O L E S A D r * 4 l u k n e ) . AVTOPLAŠČE, nekaj r^A k t i r a n o in veliko zračnic; ter ba-2*«o, stoječo U R O in P R E D A L N I K , ^ e r , L e S c e K o r o š k a 4 532

forTŠ^110 Prodam S A N S U I stolp. Tele-t 0 n 27-541 Kranj 534 nik ft°iam 2 l e t i starega V O L A . Kuplje-

Boh. Bela, Bled 5^5

*$UPIM 2 3 K & P i m S E N O . Dare Bokal . Zminec

' ^ o f j a L o k a 511

ZOŽILA 2 4 - 9 4 ° d a m D l A N O , letnik 1977. Tel .

Žalostni sporočamo, da nas je nenadoma zapustila n a š a draga mama, nona in sestra ^

HEDA ŠIMUNAC roj. D O M E S

Pogreb bo v sredo, 23. januarja 1985, ob 15. uri na pokopališču v Kranju

ŽALUJOČI: sin, hče rka z družino, sestra in brat z d ruž inami ter drugo sorodstvo

Kranj, Ljubljana, Kamnik, Laško, 20. januarja 1985

V 81. letu je umrl na š dolgoletni direktor in upokojenec

TONE STRAJNAR Pogreb bo v sredo, 23. januarja

breznici

iz Zabreznice 55 1985 ob 15.30 na pokopališču v Za-

O H R A N I L I G A B O M O V L E P E M S P O M I N U !

K O L E K T I V T D O G O L I C A - T O Z D D E L I K A T E S A J E S E N I C E

Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš oče, stari oče, brat, stric in tast

IGNAC MURKO roj. 1909, upokojenec

Od njega se bomo poslovili danes, v torek 22. januarja 1985 ob 15.30 izpred mr l i ške vežice na kranjsko pokopališče.

ŽALUJOČI VSI N J E G O V I Kranj , Šenčur , Kropa , Pristava — Podčetr tek , 20. januarja 1985

Z A H V A L A

Ob bo leč i in prerani izgubi n a š e g a ljubljenega sina, bratca in v n u č k a

TOMAŽA OSTERMANA s e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, ki ste naih ob naj tež j ih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, podarili cvetje, izrekli soža l j e in ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo z d r a v n i š k e m u osebju, sodelavcem iz Iskre Telematike — T O Z D TIV in DS Ko-"^erciala, fantom iz Luž, ki so ponesli T o m a ž a na zadnji poti in gospodu ž u p n i k u za pogrebni

obred.

VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVAI.A!

VSI NJEGOVI

Luže, 16. januarja 1985

ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH

KOTO Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug

NARODNA BANKA SLOVENIJE Ljubljana, Titova 11

razpisuje dela in naloge

VODENJE DEVIZNE DOKUMENTARNE KONTROLE KRANJ

Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati izpolnje­vati naslednje pogoje:

— dokončana visoka šola ali druga stopnja fakultete ekonomske ali pravne smeri

Pri razpisanih delih in nalogah imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti, zato bodo kandidati za opravljanje omenjenih del in nalog izbrani za štiri leta.

Kandidate, ki bi želeli podrobnejša pojasnila o razpisanih delih in nalogah, vabimo, da se oglasijo v kadrovskem odseku Narodne banke Slovenije, Ljubljana, Titova 11.

Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko prinesete osebno ali pa jih pošljete v 8 dneh po objavi v kadrovski odsek.

V 55. letu starosti je umrl naš dra­gi mož, oče, dedek, brat in sin

MIRO M L A K A R

Na zadnji poti ga bomo pospremili v torek, 22. januar­ja 1985, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.

ŽALUJOČI: žena Marija, hčerka Helena z družino, sin Miro z družino in drugo sorodstvo

Kranj, 20. januarja 1985

Z A H V A L A Ob bo leč i izgubi n a š e ljubljene h č e r k i c e , sestrice, vnukinje,

n e č a k i n j e in s e s t r i č n e

A N D R E J K E TIČAR se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, izrekli soža l j e in nam v t e ž k i h trenutkih stali ob strani. Hvala sorodnikom, deklicam iz P r e b a č e v e g a , š e posebno pa dobrim sosedom, ki ste s o č u s t v o v a l i z nami in nam pomagali v t e ž k i h trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, znancem, sodelavcem Iskre — T O Z D Elementi, Merkurja Kranj — T O Z D Trans­port in Trgovine Gradbinka. Hvala gospodoma ž u p n i k o m a iz Hrastja in Š e n č u r j a za to laž i lne besede in opravljen obred. Š e enkrat hvala vsem, ki ste n a š o Andrej ko pospremili v

zadnji grob.

ŽALUJOČI: mami, ati, bratec P r i m o ž , obe stari mami, stari ata, Franci, Marta, Milena in Vilma z d r u ž i n a m i

Prebačevo, 15. januarja 1985

23. januarja bo minilo 1 0 let. m o ž in o č e

V SPOMIN

odkar je omahnil v smrt n a š n o č e

FRANC MIKLAVCIC z D o b r a v š c

Dolgo te že ni, toda š e je živ tvoj glas, š e č u t i m o tvojo toplo delavno roko, tvoj topel nasmeh, pogled tvojih sivih oči. Sol­ze so se p o s u š i l e , toda srca š e niso doumela resnice, da si ne­nadoma odše l in da te ne bo v e č . Da si nas zapustil, da je tvo­

je ž iv l j en je ugasnilo kot s v e č a v vrtu.

Žena Marija, sin Franci in hčerka Marica

Gorenjsko vodno gospodarstvo do leta 2 0 0 0

Vsaj takšen razvoj kot zadnja leta Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je sprejela ana­lizo dolgoročnih razvojnih možnosti vodnega gospodarstva Go­renjske do leta 2000 — Inž. Jože Ahačič, direktor Vodnogospo­darskega podjetja Kranj: »Glavna skrb v prihodnje bo morala bi­ti varstvo voda — Ob dosedanjih pičlih rezultatih bodo nujna po­spešena vlaganja v čistilne naprave — Skrbi nas tudi spreme­njen način zbiranja sredstev.«

Kranj — Na zadnji seji konec de­cembra je skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske sprejela analizo dolgoročnih razvojnih možnosti vodne­ga gospodarstva Gorenjske za obdobje od 1986. do 2000. Avtor in predlagatelj analize je bila delovna prganizacija Vodnogospodarskega podjetja Kranj . Pred sprejetjem v skupščini je bila analiza obravnavana, ocenjena in us­klajena tudi v posameznih organih v vseh petih gorenjskih občinah. Direk­torja Vodnogospodarskega podjetja Kranj inž. Jože ta Ahačiča smo kot predstavnika izdelovalca in predlaga­telja analize zaprosili, da nam nekaj več pove o razvojnih možnostih vodne­ga gospodarstva na Gorenjskem v pri­hodnjem dolgoročnem obdobju.

»Pri izdelavi analize smo izhajali iz prispevka, ki je veljal leta 1983. Takrat je znašal 0,56 odstotka od družbenega produkta, Vendar se je ta prispevek la­ni močno zmanjšal . Ne glede na to smo pri ocenah, in izhodiščih izhajali iz te startne osnove, saj menimo, da bodo v prihodnjem dolgoročnem obdobju po­trebna precejšnja vlaganja v vodno go­spodarstvo. Za primer naj povem, da na primer v Zvezni republiki Nemčiji namenjajo kar 2 odstotka od družbene­ga produkta za to' dejavnost,

K a r zadeva varstvo pred vodami in s tem v zvezi redno vzdrževanje narav­nih vodotokov in objektov ter naprav, moram povedati, da predvidevamo na leto dohodek v v i š in i ' 2 odstotkov od njihove vrednosti. ,Na območju vseh petih občin bi na leto tako zbrali 51,4 milijona dinarjev, do leta 2000 pa 771 milijonov. Za vzdrževanje naravnih vo­dotokov bi na leto dobili 52 milijonov dinarjev, do leta 2000 pa bi imeli na vo­ljo 780 milijonov dinarjev. Izračuni te­meljijo na prispevkih v'letu 1983 in ve­ljajo samo za niž inske vodotoke. K temu denarju je treba podati še 10 od­stotkov od sredstev za redno vzdrževa­nje. Ta denar je namenjen za javno

službo in znaša na leto 8,2 milijona di­narjev, do leta 2000 pa okrog 123 mili­jonov.«

»Bi lahko malo podrobneje obrazlo­žili razporeditev sredstev za vzdrževa­nje?«

»V jeseniški občini so predvidena re­gulacijska dela na območju Kranjske gore. V radovljiški občini je na Savi Bohinjki predvidena varovalna regula­cija od bohinjskega jeza do sotočja obeh Sav. Prav tako tudi regulacija na Lipnici in Kroparščici . V tržiški občini so predvidene regulacije od sotočja s Savo do industrijske cone, v kranjski pa regulacija odseka od izliva Kokre do Tekstilindusa, regulacija Parovnice iz Mi lke z izsuševalnimi deli ter sana­cija jeza Črnava v Preddvoru in izgrad­nja pregrade. V škofjeloški občini je na Selški Sori predvidena regulacija v sklopu Alplesa in tovarn Iskre ter Ni -ko. Na Poljanski Sori od Fužin do Ži­rovnice in na skupni Sori regulacija pod Godeščami.«

»V vseh naš te t ih primerih gre za redno vzdrževanje . Kaj pa investicije oziroma novogradnje?«

»Novogradnje bodo vsekakor odvi­sne od ekonomske sposobnosti združe­nega dela na Gorenjskem. S tem v zve-

Jeseniška komunala je trdno prepričana, da »kar je nebo dalo, bo tudi vzelo.« Zato prihaja na že tako ozkih križiščih lokalnih cest, kjer se prevaža težka cestna mehanizacija in ki nikakor niso zadovoljivo splužena, do čelnih srečanj, ki nikakor niso prijetna. — Foto: D. Sedej •

Kar je nebo dalo, bo tudi vzelo Jeseničani so se že novembra pritoževali, da je čiščenje snega več kot nezadovoljivo, a komunala je odgovorila, da sneg, če pade novembra, hitro tudi skopni — Zadnje pluže­nje ni bilo boljše

Jesenice — Skorajda te mine volja, da bi leto za letom, zimo za zimo naglas in potihem tarnal nad cestami, ulicami in pločniki, ki ni­so spluženi in ki nikoli tudi ne bodo. Ob vsej prizanesljivosti do praz­nih ali vse bolj praznih blagajn cestnih podjetij in komunalnih služb ter še bolj praznih mošnjičkov krajevnih skupnosti, ki se tudi ukvarja­jo s komunalo te vrste, vendarle občani ne morejo »požreti« prav vseh malomarnosti zimskega čiščenja. Tu ne gre le za sprehode po pločni­kih in pohajkovanje naveličanih občanov po cestah, temveč za varnost. Varnost tistih udeležencev v cestnem prometu, ki enostavno morajo biti na cesti in ne nazadnje tudi občanov, ki si na spolzkih pločnikih lomijo kosti.

V letošnji zimi je prvič obilneje snežilo že novembra in ker v jese­niški občini komunalna služba čiščenja nikakor ni prišla tudi na stranske ulice in ceste, so krajani zagnali vik in krik. Zahtevali so ja­sno in temeljito pojasnilo i n ga tudi dobili.

Komunala je gladko in nedvoumno odgovorila, da po pogodbi plužijo natančno s ?5. novembrom in niti dneva prej. Če se že zgodi, da nebo suhim blagajnam ni naklonjeno in prej pošilja obilo snega, potem plužijo le za varnost, se pravi lokalne ceste, pred trgovinami, bolnico, pred vrtci in tako dalje. Če pa sneg pade novembra, je njego­va stvar, saj so smatrali za dejstvo, »da je ta sneg padel neobičajno zgodaj in da zagotovo še skopne...« Neodgovorno bi se jim zdelo plu-žiti vse prometne površine in trošiti velika sredstva, ne nazadnje pa so ugotovili, da je bila njihova odločitev povsem pravilna, saj so se »uresničila naša predvidevanja, saj je sneg na hitro izginil.. .«

Tem veselim ugotovitvam se je pridružila še komunalna skup­nost, ki je tečne občane opozorila, da niso čistili zato, ker so »bile predčasno večje padavine in vremenske napovedi, da bo sneženje v nižjih legah prešlo v dež, zato se je izvajalo pluženje samo na cestah* po katerih se odvija lokalni avtobusni promet...«

Ob zadnjem obilnem januarskem sneženju se pluženje spet ni »iz­vajalo« tako, kot bi bilo treba, saj so še danes številni parkirni prostori pokritiu z debelo'snežno odejo. Občani preskakujejo preko snežnih kupov kolikor in kakor jih je volja, na Hrušici pa se je tudi zaradi za­nikrnega pluženja prevrnil dostavni avtomobil, veliki kamioni se na Beli pred železarno komaj srečujejo in zaletavajo eden v drugega . . .

Komunalo bržkone ni treba več spraševati in sitnariti z delegat­skimi vprašanji na sejah zborov. Oni predvidevajo in če oni predvide­vajo, da bo sneg izginil,, bo tudi zanesljivo izginil... D. Sedej

zi pa nas skrbi tudi spremenjen način zbiranja sredstev. Od sedanjega vod­nega prispevka naj bi n a m r e č že pri­hodnje leto prešli na tako imenovana povračila na posameznih območjih. To pomeni, da bi občine, ki bi želele vlaga­ti v vodno gospodarstvo, morale same zbrati tudi denar. Tako bi z obsežnimi deli v Žirovski kotlini, kjer se zdaj sredstva zbirajo solidarnostno, lahko nadaljevali le, če bo škofjeloška občina zagotovila tudi denar.

Ne glede na to ocenjujemo, da bi bilo v jeseniški občini na območju Zelencev treba zgraditi zadrževalnik za bogate­nje nizkih voda Save. V radovljiški ob­čini naj bi v te namene zgradili mehki jez pri Sv. Janezu v Bohinju. V kranj­ski občini so predvideni, regulacija in zadrževalnik na Olševnici, nov jez pri Oljarici in nadaljevanje regulacijskih del od Žabnice proti Zgornjim Bit-njam. V škofjeloški občini so predvide­na obsežna regulacijska Bela^ na ob­močju Žirovske kotline in* celovita ob­nova puš ta l skega jezu. Ob tem naj do­dam, da naj bi po programu na Gorenj­skem do leta 2000 s hidro in agromelio­racijami pridobili 10.500 hektarov ob­delovalnih površin. Predvidena so vla­ganja za hidroelektrarne in vlaganja za ribogojstvo, rekreacijo ter vodni šport.«

»Kaj pa varstvo voda?« »Doslej je vodno gospodarstvo name­

njalo za varstvo voda na Gorenjskem 12 odstotkov vseh zbranih sredstev (v Sloveniji 10 odstotkov). Denar je bil po­rabljen za varstvo vodnih količin in za čiščenje onesnažen ih voda. Uspehi so skromni. Za to obdobje načr tovanih či­stilnih naprav v Kranju in na Jeseni­cah še ni. Le v škofjeloški občini je p rak t ično izpolnjen program. V prihod­njem obdobju bo treba povečati seda­nji delež od 12 na 16 odstotkov. Del sredstev bi bilo treba prispevati tudi za izgradnjo industrijskih čistilnih na­prav. S tem bomo skušali spodbuditi delovne organizacije, da bodo tudi sa­me vlagale sredstva vanje. Doslej smo n a m r e č sofinancirali samo komunalne čisti lne naprave. V prihodnje bi bilo treba zgraditi čisti lne naprave v Kranj­ski gori, na Bledu, v Tržiču, Radovljici, Mojstrani in povečati sedanje čistilne naprave v škofjeloški občini. Čistilno napravo so v Kranju že začeli graditi, na Jesenicah pa naj bi jo letos.«

»Ali lahko na kratko razložite še program, k i zadeva hudourn ike?«

»Za redno vzdrževanje naprav se na­menja vsako leto 3 odstotke od vredno­sti objektov. Na leto to znese 37,8 mil i ­jona dinarjev, do leta 2000 pa 568 mil i ­jonov. Za vzdrževanje hudournikov bo letos zbranih 55 milijonov dinarjev, do leta 2000 pa 826 milijonov. Sredstva bo­do porabljena za tako imenovano vzdr­ževanje ravnovesnih razmer v povirjih voda in v naravnih hudourn i šk ih stru­gah.

K a r pa zadeva investicije, so predvi­dena večja vlaganja v jeseniški občini na območju Pišnice. V radovljiški je predvidena regulacija nad Bohinjsko Češnjico, v kranjski regulacija Jezerni-ce s prodnim zadrževalnikom nad P lanša r sk im jezerom. V tržiški občini je načr tovana sanacija pobočij v Dov-žanovi soteski. V škofjeloški občini so predvidena regulacijska dela na spod­njih tokovih hudournikov na območju Žirovske kotline.«

A . Žalar

Bled popestril ponudbo

N a t u r i s t i č n o kopanje v hote lskih bazenih n i danes v svetu nič novega. Spada v sp lošno ponudbo hotelov. B l e j s k i hotel Pa rk je že več let raz­miš l ja l o tak i ponudbi v svojem ba­zenu. Zdaj se je dogovoril z D r u ­š t v o m naturistov Gorenjske in bo za natur izem vnete kopalce odprl ba­zen vsako drugo soboto v mesecu ob 19. u r i . Poleg d o m a č i h naturistov bo­do na kopanje hodi l i tudi gostje blej­s k i h hotelov. Če pa bo interes za ko­panje ob sobotah vel ik, bodo naturi-stom v P a r k u odprl i bazen vsako so­boto.

Naturis t ično kopanje se bo v hote­lu Park zače lo že to soboto, 26. janu­arja in potem vsako drugo soboto. Kopalcem bo na voljo tudi sauna.

dd

G L A S O V A A N K E T A Zasneženi Mestni trg

Pred leti so na seji i z v r š n e g a sveta o b č i n s k e s k u p š č i n e dejali , da bi bilo treba sneg obravnavat i kot naravno katastrofo. Vsako le­to je n a m r e č s i la problemov z oranjem cest, č i š č e n j e m pločni­kov in mestnih ulic. V Škofji L o k i so zadevo tako uredi l i , da denar za č i ščen je dobijo krajevne skup­nosti, k i potem zadolži jo komuna­lo al i koga drugega, da poskrbi za prevoznost ulic in očist i p ločn ike .

Le to šn j a s n e ž n a odeja, k i je nasledi la hud mraz, je sodeč po l o š k e m Mes tnem trgu in neoči­š čen ih p a r k i r i š č i h , celo tisti pred o b č i n s k o stavbo je zameten, res n a r a v n a katastrofa.

prevozne. T u d i sedaj sneg, k i ga čez dan z m e h č a sol, sproti vsako noč spluži jo . K e r je dobro delala komunala , smo tudi stanovalci naredi l i svoje. Očist i l i smo pločni­ke in p a r k i r i š č a , tako da menim, da se nobenemu n i treba pri tože­vati.«

• M a r t a Dek leva z Mestnega trga: »Naročeno je bilo, da mora­mo trg sami očis t i t i . V s i , k i imajo lokale, so to naredi l i i n so odme­tal i sneg pred vhodi . Toda, ker ga je vel iko, so po vsem Mes tnem tr­gu s n e ž n i kupi , k i ovirajo promet. Sneg bi bilo treba odpeljati . K a ­mion i , k i dovaža jo blago v trgovi­ne, se nimajo k a m umika t i . Se s l a b š e pa je, odkar so ces t i šče po­sol i l i . Prej je b i l sneg lepo s t l ačen in se je lahko hodilo po njem, sol pa je povzroč i la plundro, po kate­r i se t ežko hodi, hk ra t i pa se umazani ja nosi v lokale. Skra tka , nismo zadovoljni .«

J o ž e Strel iz F rankovega nase­lja:« »V F rankovem naselju so u l i ­ce dobro s p l u ž e n e in p ločnik i oč i ščen i . Kra j evna skupnost je poskrbela, da so bi le ceste vedno

• Miro Lapajna iz Podlubni-k a : »V Pod lubn iku so zoral i le gla­vne ulice, drugo morajo stanoval­ci , naredit i sami . Neumno je, da stroji stojijo, m i pa č i s t imo z lopa­tami . Vsaj glavne poti do h i š bi mora l i ' oč i s t i t i s plugi . M i s l i m , da je bilo p r e j š n j a leta bolje in da so manj čaka l i na sonce in odjugo. Sploh pa b i mora l i v L o k i bolje poskrbet i za p a r k i r i š č a , zlasti oko l i obč ine , saj sem pr ihaja veli­ko l judi po opravkih , pa nimajo kje park i ra t i .«

L . Bogataj

( Ž. n (1,

Živahna dejavnost naklanskih kinologov

Naklo — K i n o l o š k o d r u š t v o iz Nak lega je lan i delovalo u s p e š n o . Spomladi sta se dva č l a n a ude lež i l a t eča j a za mlade i n š t r u k t o r j e in mar-kerje v Podut iku , kjer je k ino lošk i s e d e ž R S N Z . Februar ja so p r ip rav i l i predavanje o vzgoji i n šo lan ju psov. Namenjeno je bilo zlasti m lad im vodn ikom z a č e t n i k o m .

N a z a č e t n e m t eča ju se je zbralo 24 kandidatov, k nadal jevalnemu teča­j u pa se je pr i javi lo 12 vodnikov psov. Ju l i j a so b i l i izp i t i , k i j i h je u s p e š n o opravilo 19 vodnikov A in B

TUDI TO SE ZGODI

Kranj — »Zaradi težav v svobod­ni menjavi me že tako glava boli, pa naj tvegam potem še pljučnico?« se je v petek dopoldne hudoval eden od udeležencev regijskega posveta o delovanju svobodne menjave dela in odkorakal iz hladne, komaj na okoli 15 stopenj ogrete skupšč inske dvorane. Ostali so zaviti v plašče vztrajali in z dokaj vročo diskusijo menda za celo stopinjo ogreli lede­no dvorano. T a k š n e m u receptu bi za varčevanje vnetim morda pri­sluhnili tudi v drugih gorenjskih občinah. — L. M .

programa, v nadaljevalni vrs t i pa eden ni uspel. Vse leto so se nakla1 1

sk i k inologi s svoj imi š t i r inožci ud? leževal i tudi lepotnih tekmovanj 1

razstav, kjer so požel i lepe uspel1* Nekajkra t so tudi propagandno iz­stopali; na tek š t a fe t 88 k i lome t r i na B r d u so najbolj ponosni. J

Letos j i h č a k a ve l iko nalog. P°' e!j rednega šo lan ja bodo pse u r i l i tud. za r e š e v a n j e izpod r u š e v i n (enota v k l j u č e n a v š t a b C Z v Kranju) , p ^ ! na Goren j skem pa bodo priprav^ tudi mednarodno C A C I B razsta f" psov vseh pasem. Pr i redi tev bo Goren j skem sejmu. Poseben pou' rek bodo dal i n e m š k i m ovča r j em r bernardincem.

O delu in načrt ih bo beseda tu1

na petkovem letnem srečanju klanskih kinologov. Ob tem st»!

č lane vabijo, naj poravnajo člana' no, k sodelovanju pa vabijo tU1

nove.

Novo priznanje blejskemu veslanju

RIM - V R i m u je b i l medna' rodni kongres v e s l a š k e zveze. N a

tem kongresu je B led dobil n o v priznanje. Mednarodna veslašk* zveza mu je spet soglasno daj* p r i ložnos t , da bi leta 1989 p r i r e j svetovno prvenstvo v veslanju ^ m o š k e in ž e n s k e .

Ble jc i so to svetovno prvenstvi dobi l i pogojno. To pomeni, da P° trebujejo še uradno podporo vs^ p

t is t ih v republ ik i in d ržav i , k i d a

jejo soglasje za take in podob"1

svetovne prireditve. Za o r g a n i h cijo svetovnega prvenstva so ka*1

d id i ra l i še I tal i jani , Španc i 1

Danci . g

Člani mednarodne v e s l a š ^ zveze so si b i l i edini , da ima Bjf res prav vse m o ž n o s t i , da brez d^ datnih investicij organiz i ra PQ

venstvo. N a tem kongresu s ^ sk len i l i , da bodo tudi ž e n s k e . prihodnje veslale na dva tis metrov dolgi razdalj i in ne v . kot doslej, ko so veslale samo soč metrov dolgo progo. .

-dh 1 Ledene sveče — Foto: F. Perdan