2017 5 LETO 7 NAKLADA 1800 IZVODOV

DOGODEKRAZSTAVA OB 90-LETNICI ROJSTVA ČASTNEGA OBČANA JOŽETA PETERNELJA - MAUSARJA

mag. Viktor Žakelj: Bil je razumen mož, topel človek – njegove slike so podoba njegove osebnosti, njegove duše.

OBČINSKO PRIZNANJEJERNEJ PODOBNIKMedijev ne štejem za najpo-membnejši del svojega dela.

MAG. MILAN KOPAČ Poclain Hydraulics je v dobri kondiciji in zanj me ne skrbi.

DOGODEK KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA ALPINA IN ŽENSKE SKUPINE NASMEH

Navdušeni so bili tako nastopajoči kot poslušalci. Prireditelji obljub-ljajo ponovitev koncerta – tokrat na prostem – v začetku poletja.

OKOLJEKAKO NAŠE MALE ODLOČITVE VPLIVAJO NA OKOLJE

V Evropski uniji porabimo letno 100 milijard plastičnih vrečk in 46 milijard plastenk. Mikropla-stika prehaja v prehranjevalno verigo in v naša telesa, ne vemo pa, kakšne bodo posledice.

NOVEMBER 2017 NAKLADA 1800 IZVODOVŠTEVILKA 5 LETO 7

WWW.ZIRI.SI

185 10 30

5 7

02 STOPINJE November 2017 • glasilo Občine Žiri

žirovske

žirovske STOPINJE Glasilo Občine ŽiriLoška cesta 14226 ŽIRIwww.ziri.si

ODGOVORNA UREDNICAJožica [email protected]: 031 309 672

POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman

ČLANI: Amadea JesenovecMilena MilkavčičAndrej Praznik

STROKOVNI SODELAVCISrečo GaberRok KlemenčičGregor MlinarTanja Mlinar

OGLASNO TRŽENJEGregor [email protected]: 04 50 50 700

LEKTORICATjaša Benedičič

OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOMDarjan Kacin

TISKMedium, d. o. o., Žirovnica

NAKLADA1800 izvodov

Naslednja številka izide decembra 2017.Prispevke zbiramo do 6. decembra 2017.

Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 1719. Glasilo izhaja šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter v skladu z uredniško politiko. Avtorji člankov in fotografij osebno odgovarjajo za njihovo verodostojnost in vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega soglasja uredništva je prepovedana reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih del in njihovih prispevkov.

ISSN 2591-0779

SLIKA NA NASLOVNICIBABIČINO TIHOŽITJEMartin Eniko

Martinova najljubša predmeta v osnovni šoli sta bila telovadba in risanje. Učitelji so opazili njegov risarski talent in ga priporočili Etiketi, tam pa so ga poslali v šolo za oblikovanje. Spoznal se je z različnimi tehnikami likovnega ustvarjanja. Vsa leta je bil zaposlen v Etiketi, kjer je vodil atelje.Zdaj je v pokoju, prosti čas pa posveča zbiranju žirovskih besed ter risanju predmetov in portretov. Martin pravi: “Raster, s katerim sem se ukvarjal večji del svoje zaposlitvene kariere, je še vedno edino orodje, s katerim lahko v konvencionalnih tiskarskih tehnikah upodabljamo tako enobarvne kot barvne poltone. Pointilistična tehnika risanja izhaja prav iz tega potomstva in je prikaz ročne simulacije frekvenčno moduliranega rastra.«

Tanja Mlinar

ČAS, KI ODHAJAJožica Kacin, urednica

Je konec novembra in prav pošteno smo zakorakali v jesen. Drevesa so odvrgla liste, prvi sneg je že pobelil naše kraje in slana pomorila cvetje, če ga nismo pravočasno shranili na toplo.

Jesensko listje je pritegnilo tudi fotografinjo Tanjo Mlinar. Vanj je postavila kopita, na katerih so delali čevlje žirovski čevljarji, ki jih danes ni več. Ostala pa je njihova dediščina, prav tako Tanjina fotografija kot spomin na čas, ki odhaja, ki beži mimo nas in ga ne moremo ustaviti. Tako kot ne moremo zajeziti in spremeniti narave, ki gre svojo pot. Pravijo, da je bilo v Žireh nekoč jezero. Te teme so se lotili člani muzejskega društva in povabili geologa Jožeta Arneža. Prispevek za Stopinje je napisal dr. Alojz Demšar, ki ugotavlja, da nam je dalo predavanje dobro osnovo, da si začnemo o našem jezeru zastavljati več vprašanj. Vprašanja smo zastavljali tudi dobitnikoma občinskih priznanj – Jerneju Podobniku in mag. Milanu Kopaču. Oba izhajata iz gospodarstva, vsak je na svoj način veliko prispeval k svojemu podjetju in k razvoju kraja. Podobnik kot človek, ki je dojel nesluteno moč medijev, jim v žirovskem okolju utiral pot in bil pobudnik številnih akcij, ter Kopač kot uspešen direktor, ki je Kladivar, zdaj Poclain Hydraulics, uspešno vodil skoraj petindvajset let. Tudi Peter Naglič, sokreator povojnega žirovskega industrializma, kot ga je označil mag. Viktor Žakelj v nagovoru ob njegovem grobu, je pustil sled in je zato leta 2007 za svoje delo prejel tudi priznanje župana Občine Žiri. Spomnili smo se tudi 90-letnice rojstva našega častnega občana Jožeta Peternelja - Mausarja. Razstava njegovih del, priznanj in predmetov, ki so mu bili ljubi in jih je uporabljal pri ustvarjanju, bo v kulturnem središču odprta do 18. februarja 2018. Pišemo tudi o gospodarskih uspehih. Naša gospodarska cona raste in lahko bi postala vzorčni primer razvijajočega se poslovnega centra. Škoda le, da smo zato potrebovali trideset let in škoda, da je zaradi tega iz Žirov odšlo kar nekaj uspešnih podjetij. Smo pa tudi zdaj pred veliko nalogo: urediti ceste in promet tako, da bomo imeli primeren in varen dostop. Na to opozarjata oba prejemnika priznanj, to si želijo občani, podjetja, vozniki, ki dovažajo in odvažajo blago. Cona se polni. Junija se je tja preselilo še eno žirovsko podjetje – L.F. Air - Condition. To je najlepše darilo za trideset let njihovega dela. Pišemo tudi o skupnem nastopu Moškega pevskega zbora Alpina in skupine Nasmeh. Predse-dnik MoPZ Primož Erznožnik v prispevku pravi, da so pevci in pevke resnično uživali in da bodo še sodelovali. Koncert pa ima še en simbolni pomen. Priredili so ga v DD Partizan, po Erznožnikovih besedah hramu krajevne pop rock kulture. S tem so hoteli opozoriti, da kraj tako dvorano potrebuje in da bi kazalo razmisliti o njeni nadaljnji usodi. Čas, ki odhaja, je naslov tega zapisa. Naprej beremo, da toka sprememb ne moremo ustaviti, vse se spreminja. Tudi sodelavci Stopinj. Naša lektorica mag. Anka Tušek, ki je bila z nami od začetka, to je od decembra 2011, ko je izšla prva številka Stopinj, je zaradi številnih drugih obveznosti odpovedala sodelovanje. S svojim znanjem in izkušnjami je postavila temelje pravilne rabe slovničnih pravil in sloga pisanja v glasilu. Radi smo prebirali tudi njene prispevke, med drugim rubriko Jezikanja (izhajala je od novembra 2013 do decembra 2015), v kateri nas je opozarjala predvsem na pravopisne posebnosti iz naše okolice. Anka, hvala! Na njeno mesto prihaja Tjaša Benedičič. Mladi sodelavci prinesejo novo energijo in znanje, zato verjamemo, da bomo s Tjašino pomočjo nadaljevali uspešno pot našega glasila, ki bo decembra praznovalo šesti rojstni dan. •


žirovske

KAZALO02 ČAS, KI ODHAJA03 DRAGE ŽIROVKE, DRAGI ŽIROVCI!04 IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA05 OBČINSKA PRIZNANJA 2017 - JERNEJ PODOBNIK06 OBČINSKA PRIZNANJA 2017 - MAG. MILAN KOPAČ08 ALI JE BILO V ŽIREH JEZERO IN KDAJ?10 RAZSTAVA DEL JOŽETA PETERNELJA - MAUSARJA10 PONOVNO SREČANJE Z MOJIM/NAŠIM SOSEDOM11 PETRU NAGLIČU V SLOVO12 KAKO SMO GLASOVALI IN VOLILI13 S SEJE OBČINSKEGA SVETA13 IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA13 POSLOVIL SE JE ANTON BOGATAJ14 L.F. AIR - CONDITION15 DENIS ZUPANČIČ EVROPSKI PRVAK V AVTOAKUSTIKI15 NADŠKOF MSGR. STANISLAV ZORE O SV. MARTINU16 DARIJ ERZNOŽNIK MED LEGENDAMI KOŠARKE17 SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV18 KONCERT Z NASMEHOM1-4 OBJAVE19 BENJAMIN ŽNIDARŠIČ – RAZSTAVA V ZVONIKU19 NAGRADA DRŽAVLJAN EVROPE PROJEKTU STAREJŠI ZA STAREJŠE20 PEŠBUS20 ZAPUŠČINA EVROPSKIH ČIPKARSKIH ŠOL21 PREKO ERASMUSA V BOLGARIJI21 MUZEJSKI VEČER OB 150-LETNICI GROHARJEVEGA ROJSTVA22 PLANINSKA ŠOLA V NARAVI22 POVABIMO SONCE V ŠOLO22 MARKOV TEK IN POHOD OKROG ŽIROV23 MARKO MRLAK POSVEČEN V DIAKONA23 VOJKU JEZERŠKU PRIZNANJE ZA DELO NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTI24 PGD ŽIRI V OKTOBRU, MESECU POŽARNE VARNOSTI24 ADVENTNI BAZAR25 ODLIČNA POLETNA SEZONA ZA SKAKALCE26 SODELOVANJE ZDRAVSTVENIH IN ŠPORTNIH STROKOVNJAKOV27 GRIPA ALI NAVADNI PREHLAD?28 VEČER OB GLISTICAH, UŠEH IN ŠOLSKEM LONCU29 ŽIRI ŽIVIM ZELENO – AVTO KOT HIŠNI LJUBLJENČEK30 POTROŠNIŠTVO IN OMEJENI VIRI PLANETA31 ZIMSKA PRAVLJICA31 NAKUP NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA32 ZA DANES SO KONČALI32 VABILO NA BREZPLAČNE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA33 JEZIKOVNE ZANIMIVOSTI34 POMOČ DRUGAČNIM: PRILAGODITVE, BERGLE ALI ZDRAVLJENJE?34 POPRAVEK35 TANJA MLINAR35 JAKOB PRAZNIK36 DOGODKI V SLIKAH

DRAGE ŽIROVKE, DRAGI ŽIROVCI!mag. Janez Žakelj, župan

Ko pišem te vrstice, so za nami dan reformacije, dan mrtvih, pa tudi zahvalna in Martinova nedelja. Praznovanje petstoletnice protestantskega gibanja je za vse Slovence spomin, da smo

kot eden izmed najmanjših evropskih narodov, zraven pa še brez lastne države, s Trubarjevim Abecedarijem leta 1550 dobili svoj knjižni jezik. S prevodom Svetega pisma smo leta 1584 Slovenci kot petnajsti med okrog dva tisoč svetovnimi jeziki dobili knjigo vseh knjig.Dan mrtvih ali vseh svetih je čas, ko se vsako leto spomnimo tistih, ki jih vsaj fizično ni več med nami. Ozrimo se še po živih, ki jih v vse hitrejših časih komaj opazimo. Martinova nedelja je praznik naše župnije. Letos je bilo še posebej slovesno, saj je bil med nami nadškof Stanislav Zore. V nagovoru nas je spodbudil, da bi znali videti tudi potrebe sočloveka in ne samo lastni interes.Jesenski čas je bil prežet tudi s predvolilno predsedniško tekmo in kaže, da bo v prihodnjem letu spet veliko priložnosti za nove obraze. Ti bodo predstavljali hitre rešitve iz zapletenih situacij. Volitve so praznik demokracije, pravijo. Očitno Slovencem ni preveč do praznikov. Čeprav se pogosto lahko upravičeno čutimo nemočne, pa ni prav, da ne izrazimo svoje volje in da ne gremo na volitve. Prepričan sem, da samo biti proti in tega ne izraziti, ni prava pot do boljšega jutri. Svetniki bodo na naslednji seji občinskega sveta potrjevali strategijo zdravstva na Loškem. Ta je pokazala velik primanjkljaj zdravnikov v naših krajih. Kot da država ne zna, morebiti noče, narediti reda v zdravstvu. Za lepši izgled potem žrtvuje tega ali onega, da pomiri duhove, karavana pa gre dalje.V Žireh nam je skupaj in brez velikih strategij uspelo doseči napredek na področju zdravstvenega varstva. Po pediatriji in družinski medicini se bo spomladi odprla še referenčna ambulanta z dodatno višjo medicinsko sestro in kineziologom. Končan je tudi razpis za novega šolskega zobozdravnika, ki bo z delom začel v januarju. Komisija je že zasedala, tečejo pa tudi že postopki pridobivanja soglasij Zdravniške zbornice, Zavoda za zdravstveno varstvo in nazadnje pristojnega ministrstva. Ob zaključku dolgoletnega dela se najlepše zahvaljujem dr. Anđelki Radošević za njen pozitiven prispevek k otroškemu zobozdravstvu v Žireh.Oktobra smo skupaj z žirovskim Rdečim križem organizirali že tradicionalno srečanje starejših. Z veseljem se udeležim takega dogodka, ki me še dodatno spodbuja k aktivnostim za zagotovitev pogojev za varno in lepo jesen življenja v občini. Po sedmih letih dela sem vesel, da smo uspeli priti do trenutka, ko imamo načrte, znanega investitorja in dobro možnost, da pridobimo koncesijo za dom. Na pristojnem ministrstvu so že odprli vloge in potrdili, da je žirovska vloga popolna. Sedaj sledi ocenjevanje projektov in programov, ki bo trajalo nekje tri do štiri mesece. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da pride do pozitivnega rezultata. Ta bi za naš kraj pomenil dom z več kot petdesetimi posteljami, poleg tega pa tudi programe za dnevno varstvo, oskrbo na domu in različne oblike medgeneracijskega sodelovanja. Na seji občinskega sveta bo pred svetniki še ena odločitev. Dozorel je projekt telovadnice in treba se bo odločiti, ali se bomo lotili tega velikega finančnega zalogaja. Ekonomski kazalniki naše občine so veliko boljši kot pred sedmimi leti. Glede na to, da je športna dvorana prva prioriteta po mnenju občanov, smo jo dolžni in tudi sposobni realizirati. Seveda pa to pomeni, da bo kako leto za druge stvari manj denarja, saj občinski proračun žal ni vreča brez dna. Kot sem zapisal že na začetku, vam želim tudi ob koncu. Naj bodo prazniki, ki so pred nami, polni hvaležnosti in veselja za vse, kar nam je dano. Naj bo blišč decembra predvsem v naših srcih, lepih odnosih in v pozornosti do drugega. •


žirovske

IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA

25. SEPTEMBER • Zdravnika družinske me-dicine Jaka Strel in Ivan Pecev sta na sestanku predstavila delo v prvem letu in načrte za prihodnje. Naslednje leto (2018) se bo odprla referenčna ambulanta, ki bo dodatno izboljšala zdravstveno oskrbo. Sicer pa Žirovci menda veljamo za potrpežljive paciente. Veliko zdrav-ja vsem, našim zdravnikom pa uspešno delo!Srečanje z direktorjem Zavoda za šport Škofja Loka Igorjem Drakslerjem, s katerim smo se pogovarjali o učinkovitem upravljanju nove žirovske večnamenske dvorane. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami z županovanjem in vodenjem škofjeloškega zavoda za šport nam je pomagal pripraviti predloge za upravljanje, o katerih bodo odločali občinski svetniki.

26. SEPTEMBER • Sestanek z direktorjem Razvojne agencije Sora (RAS) in sodelavci o načrtih aktivnosti za prihodnje leto. Poleg povezovanja loških občin pri spodbujanju podjetništva in turizma skupaj z RAS nada-ljujemo z evropsko sofinanciranimi projekti CLLD (Community Led Local Development): Kjer domujejo zgodbe, Coworking Mizarnica, Šolski vrtovi.

28. SEPTEMBER • Sestanek na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo o prilago-ditvi občinskega odloka o pokopališkem redu s pripravljavkama nove državne zakonodaje Marjeto Petrač in Tanjo Bajec.

2. OKTOBER • Pozdrav udeležencev Pešbusa. Zanimiv projekt, ki ga je izpeljala osnovna šola za promocijo ekološko čistega, zdravega in varnega načina življenja.

11. OKTOBER • Udeležba na posvetu Pametno

javno naročanje in javno-zasebna partner-stva v Kranju, ki ga je organizirala Skupnost občin Slovenije. Kljub vsem poenostavitvam zakonodaje postaja javno naročanje vedno bolj zapleteno. Odgovornost je zelo jasno oprede-ljena, a se izrazi le v nekaterih primerih, v drugih pa ... Pogrešam zdravo kmečko pamet in poštenost.

14. OKTOBER • Na žirovskem kulturnem maratonu: na koncertu Pihalne godbe Alpina in na izvrstnem koncertu Moškega pevskega zbora Alpina in skupine Nasmeh z gosti. Čestitke za odlično predstavo!

22. OKTOBER • Pozdrav udeležencev tra-dicionalnega srečanja starejših občanov v restavraciji Sklednik.

24. OKTOBER • Podpis pogodbe o podelitvi stavbne pravice investitorju doma starejših v Žireh. V zadnjem času je bilo veliko aktivnosti, ki so pripeljale do prijave na razpis. Odpiranje ponudb na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je bilo 6. novembra, sledi ocenjevanje vlog, ki naj bilo končano v 3–4 mesecih.

25. OKTOBER • Podpis pogodbe o dodelitvi povratnih sredstev za investicije v višini 79.000 evrov na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

29. OKTOBER • V Ivančni Gorici na diakon-skem posvečenju Marka Mrlaka, Žirovca in večkratnega podžupana naše občine. Iskrene čestitke!

6. NOVEMBER • Na odpiranju razpisa za podelitev koncesije za novega šolskega zobozdravnika. Na razpis je prispelo sedem vlog. Novi zobozdravnik bo nastopil delo v

začetku leta 2018.

9. NOVEMBER • Na Direkciji RS za infra-strukturo sem se skupaj z županoma Škofje Loke in Medvod pogovarjal z vodjem Sektorja za infrastrukturo Tomažem Willenpartom o mreži državnih regionalnih kolesarskih pove-zav. Dogovorili smo se, da občine predstavimo idejne zasnove. Pripravil se bo tudi dogovor o gradnji, ki naj bi ga še letos podpisali žu-pani in minister. Direkcija ima za gradnjo kolesarskih povezav v proračunu predvidena finančna sredstva.Sestanek na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport z direktorjem Direktorata za investicije Iztokom Žigonom in sodelavci o možnostih za sofinanciranje investicij v šol-sko infrastrukturo v Žireh. Država se obnaša mačehovsko, saj je v prihodnjem letu za ta del predvidenih le tri milijone evrov. Zvečer na odprtju dobro obiskane razstave pokojnega žirovskega slikarja in častnega občana Jožeta Peternelja - Mausarja. Zahvala Loškemu muzeju in kustosu Boštjanu Sokliču za postavitev izvrstne in zanimive razstave. Vljudno vabljeni!

12. NOVEMBER • Na odprtju zanimive razstave Benjamina Žnidaršiča v Galeriji v zvoniku v organizaciji društva Šmar. Slikar nam je lahko za zgled, kako se s trdno voljo da doseči neverjetne reči. Čestitke! Na kosilu z nadškofom Stanislavom Zoretom, ki je na martinovo maševal v žirovski cerkvi svetega Martina, katerega so naši predniki pred 105 leti izbrali za farnega zavetnika.

14. NOVEMBER • Srečanje županov s Škof-jeloškega in Medvod glede cestnih povezav, poplavne študije Poljanske Sore, zdravstva in investicije v nadgradnjo Osnovne šole Jela Janežiča. •

Dela na stadionu pri osnovni šoli se bližajo koncu. Gregor Mlinar


žirovske

Jernej Podobnik ob podelitvi priznanja, 23. junija 2017.

JERNEJ PODOBNIKPRIZNANJE OBČINE ŽIRIDolgoletni urednik in novinar tovarniškega in hkrati krajevnega glasila Delo življenje, soustanovitelj in urednik Radia Žiri ter spodbujevalec razvoja in napredka kraja in gospodarstva.

OBRAZLOŽITEV: Jernej Podobnik se je rodil 19. decembra 1940 v Stari vasi v Žireh, danes Čevljarska ulica. Po šolanju v domačem kraju in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je leta 1959 zapos-lil v Alpini. Leta 1962 je bil med ustanovitelji glasila Delo življenje in postal tudi njegov urednik. Leta 1964 se je zaposlil v Logatcu kot sekretar Zveze mladine Slovenije, leta 1970 pa se je vrnil v Alpino, kjer je bil referent za izobraževanje, od leta 1975 dalje do upokojitve pa novinar in urednik glasila Delo življenje.

V žirovsko zgodovino se je vpisal kot prvi kra-jan, ki je dojel nesluteno moč medijev in jim v žirovskem okolju utiral pot, tako po tehnični plati kot z vlogo profesionalnega urednika in lokalnega novinarja. Delo življenje, Informa-tor, Manager, Radio Žiri so tesno povezani z Jernejem Podobnikom. To so mu priznali tudi njegovi stanovski kolegi, saj je leta 1990 dobil Voljčevo nagrado, najvišje republiško priznanje novinarjem v podjetjih, in leta 1999 priznanje za novinarske dosežke na področju lokalnih medijev in zavodov Consortium veritatis (Bratstvo resnice).

OBČINSKA PRIZNANJA 2017

Jernej Podobnik je bil urednik tovarniškega glasila Delo življenje neprekinjeno triindvajset let. Časopis je bil eden vidnejših v slovenskih podjetjih in je nekako samoumevno prestopil ograjo Alpine ter obravnaval pereča krajevna vprašanja. Še več, z dolgoletno rubriko o od-seljenih Žirovcih je prestopil krajevne meje, z novicami, s čim vse so se Alpinski poslovneži in delavci iz razvoja seznanili po tujih državah, pa tudi republiško in državno mejo.

V letih od 1964 do 1970 je bil poklicni sekretar Zveze mladine Slovenije v občini Logatec, kljub temu pa se je leta 1969 pridružil gibanju za žirovski referendum, ki je razgibal ne le dve tedanji sosedski občini, temveč celo Slovenijo.

V okviru Turističnega društva Žiri je bil med pobudniki, ki so z vpeljavo uličnega sistema hoteli štiri vasi v Žirovski kotlini povzdigniti v mestece. Zamisel, pri kateri je Jernej tudi aktivno sodeloval, se je posrečila.

Zaslužen je tudi za igrišče Jezera, trim stezo in miren prenos lastništva Partizana na krajevno skupnost.

Jerneju Podobniku se je zamisel za radio utrnila ob organizaciji vojaške terenske vaje Lubnik 77, na kateri je bil zadolžen za informativno-propagandno dejavnost. Zbral je skupino enako mislečih, Borisa in Milana Oblaka ter Rudija Krvino, ki so nato od leta 1978 z lastnim denarjem in prostovoljnim delom pripravljali vse potrebno, da je Radio Žiri 11. septembra 1979 lahko začel redno oddajati. Tedaj je v Sloveniji skupaj z nacio-nalnim radijskim programom delovalo dobrih deset radijskih postaj.

Ustanovitev, priprava delovnih pogojev in nato borba za uveljavitev radia so bili za tiste čase prav gotovo izjemno delo žirovskih zanesenja-kov, krajevne skupnosti in nekaterih žirovskih podjetij. Njegov prvotni namen je bil ažurno obveščanje prebivalcev Krajevne skupnosti Žiri. Prvi urednik Radia Žiri je postal Jernej Podobnik in to ostal do leta 1986.

Jernej Podobnik je bil – v plemenitem pomenu besede – politik, ki je deloval za skupno dob-ro. Na vprašanje stanovske kolegice, kaj mu pomeni njegovo delo, je odgovoril: »Najprej, da mi mediji nikoli niso pomenili vse, kar sem delal in razmišljal. Marsičesa tudi ni moč objaviti.«

Žirovska javnost vas večinoma pozna kot urednika in novinarja pri Delu življenje in Radiu Žiri. Je to vaše življenjsko delo? Medijev ne štejem za najpomembnejši del svojega dela, čeprav ne smem zanikati velike vloge, ki sta jo imela tako Delo življenje, ki ni bilo le glasilo Alpine, temveč kraja, kot tudi radio, ki pa je še močneje prerasel občinske meje. Lahko pa rečem, da smo preko medijev občane seznanjali z dogodki in jih spodbujali k razmišljanju, s tem pa tudi spodbujali njihov napredek in razvoj.

Delo življenje je uspelo sodelavkam, ki so bile v podjetju še v času vaše zapo-slitve, kljub težkim časom ohraniti. Letos je petinpetdeset let, odkar je izšla prva številka. Tudi radio ima okroglo obletnico – štirideset let uspešnega dela. Berete Delo življenje, poslušate Radio Sora? Delo življenje izide enkrat letno in ga kot upokojenec Alpine z veseljem preberem. Do radia pa imam drugačen odnos. Takrat, ko so občinski veljaki odločili, da se postaja preseli v Škofjo Loko, smo bili številni sodelavci, ki smo skupaj gradili ta radio, razočarani. Toda to je zdaj že preteklost. Včasih sem po službeni dolžnosti kar naprej poslušal Radio Žiri, danes pa mi tega ni treba. Včasih še ujamem kak komentar ali oddajo, sicer pa do Radia Sora ne čutim nikakršnih globljih čustvenih povezav.

Pa vendar ste vsa priznanja, med njimi tudi republiška, prejeli za delo v medijih. Katero vam je najljubše?Čeprav sem bil nekaj let zaposlen v Logatcu, sem bil vedno predvsem Žirovec ter čutil močno pripadnost Alpini, zato mi je tudi pri-znanje, ki sem ga dobil ob njeni tridesetletnici, pomenilo največ in tako čutim še zdaj. Takrat sem bil v najboljših letih, zagnan in poln idej. Vem, da vseh nismo mogli uresničiti in da so številne obležale v predalih vodstva, priznanje pa je vendarle potrdilo, da so sodelavci opazili moja prizadevanja. Bil sem tudi član različnih republiških in občinskih organov, med drugim predsedstva republiškega in panožnega sindi-kata. Tudi zato sem imel veliko informacij in poznal veliko ljudi, kar mi je pomagalo pri delu, včasih pa odprlo vrata tudi Alpini.

Kaj vam pomeni občinsko priznanje?Seveda sem ga vesel, vendar bi bil občutek slajši, če bi prišlo prej. Takrat, ko sem bil še bolj vpet v delo in dogajanje v kraju.

Saj tudi danes ne mirujete. Imate širok ▶

Tanja Mlinar


žirovske

krog ljudi, s katerimi se srečujete, vaše mnenje in bogato znanje še vedno nekaj veljata. Res je, da se še vedno ukvarjam s tem ali onim. A to je delo za hobi, ker me veseli, in za ohranjanje zdravega telesa in duše. Veliko be-rem, še posebej zgodovinske knjige, trenutno je to Varuhi naših meja avtorja Pavleta Čelika. Že več let zbiram ledinska imena za Žiri in okolico. Imam obsežne zapise, vendar delo, ki sem ga kar malo opustil, še ni končano. Z leti se človek naveliča in po pravici poveda-no, včasih se mi enostavno ne ljubi. Še vedno pa se rad srečujem z ljudmi, ki jih zanimajo iste stvari, da si lahko izmenjamo mnenja. Včasih se udeležim tudi dogodkov, vendar izbiram le tiste, ki me zanimajo in ki so mi blizu.

Vemo, da spremljate dogajanje v širši in bližnji okolici in poznate razmere v občini. Na kaj bi opozorili?Najprej bi si želel bolj usklajen razvoj mesta. S tem mislim na gospodarsko, socialno in kulturno dejavnost. Moralo bi biti več koor-dinacije in sodelovanja med vsemi, ki v kraju nekaj pomenijo oziroma imajo moč. Tudi na mojo pobudo so se sestajali direktorji večjih podjetij in s skupno usklajeno akcijo naredili marsikaj dobrega, tako za podjetja kot za kraj.

Kot na primer takrat, ko ste lobirali za referendum o odcepitvi od občine Loga-tec in ste v kampanjo vključili takratnega direktorja Alpine Izidorja Rejca, ki je bil s svojim vplivom in znanjem odličen pro-motor ideje. Ali pa takrat, ko se je iskala podpora za referendum o samoprispevku za gradnjo telovadnice oziroma šolskih objektov ali ko ste udejanjali ideji o trim stezi in igrišču na Jezerih. Ja, veliko je teh stvari in brez usklajene akcije in zagnanih posameznikov bi bilo danes nare-jenega veliko manj. Pri referendumu o občini so nekateri žirovski funkcionarji brez potrebe obtoževali Zdravka Krvino, Rada Jana, Stojana Pertovta, pa tudi Izidorja Rejca; menim, da so oni le opravili svojo dolžnost.

Večkrat ste orali ledino in se tudi osebno izpostavili.Danes se pravzaprav čudim, kako sem imel toliko volje in moči, da sem se upiral in delal revolucijo tam, kjer so bile ovire skoraj nep-remagljive. Zaradi tega so me kar nekajkrat poskusili vreči iz partije, a jim ni nikoli uspelo. Sam sem se odločil, kdaj bo konec moje pod-pore tej organizaciji, in lahko povem, da sem vztrajal do leta 1994, ko je Zveza komunistov propadla. Že večkrat sem povedal, da sem bil

zaposlen kot mladinski funkcionar v Logatcu in obenem med glavnimi akterji za odcepitev od te občine. Dokaj buren je bil odziv vodstva partije, ko sem na sestanku dejal, da ljudje hodijo v službo zaradi zaslužka in ne zaradi ideologije. Uprl sem se ideji, da bi v krajevnem komiteju partije določili člane, ki bi nadzirali delo društev. Osumljen sem bil podpihovanja študentskih protestov, čeprav je bilo ravno obratno. Študente žirovskega kluba sem celo sam prepričal, naj ne delajo nemirov. Posebna zgodba je tudi gradnja igrišča na Jezerih, za katerega smo med krajani zbirali prostovoljne prispevke. Nekateri so bili zaradi tega pokli-cani na zaslišanje v Škofjo Loko, k meni pa so policisti prišli kar na dom.

Nadaljujva z razmerami v občini.Premalo se zavedamo pomena okolja. Naj izpostavim samo promet. Zdi se mi nedo-pustno, da gre ves promet in vsi tovornjaki, ki prihajajo v gospodarsko cono, skozi center mesta. Občani se zaradi tega počutimo ogro-ženo in smo zaradi gostega prometa stalno v nevarnosti. Če smo uredili za industrijo primeren prostor, kar je zelo pohvalno, bi morali poskrbeti tudi za ustrezen dovoz, tako z logaške kot s škofjeloške strani. Tretja stvar, ki bi jo rad omenil, pa je videz našega mesta oziroma podirajoči se objekti, ki jih je največ prav ob glavni cesti. Domačini, ki vsak dan hodimo mimo, tega niti ne opazi-mo, tujci pa se čudijo neurejenosti in našemu odnosu do stavbne dediščine.Moti me tudi, da nimamo usklajenega dela pri arhitekturnem načrtovanju kraja. Vsaka oblast, ki se zamenja, ima svoj pogled in ci-lje. Pogrešam usklajen, dolgoročen in dobro premišljen načrt, ki bi bil resnična podlaga za razvoj in se ne bi spreminjal glede na interese in želje posameznikov ter trenutnih oblastnikov.

Dopoldanski pogovor sva prekinila in ga nadaljevala popoldne, da ste lahko obiskali muzej v Cerknem. Kaj ste videli? Nad videnim sem bil prijetno presenečen. Imajo staro, a odlično urejeno stavbo muzeja in dovolj velike prostore, tri stalne muzejske zbirke, trije zaposleni pa prirejajo tudi pri-ložnostne razstave. V Žireh se posamezniki sicer trudijo za ohranjanje kulturne dediš-čine in za njeno promocijo, toda to ni to. Strinjam se z nekaterimi, ki opozarjajo, da bi bilo treba zaposliti usposobljenega človeka, ki bi se poklicno ukvarjal s to dejavnostjo. Žirovci veliko predmetov in dokumentov, ki so pričevalci naše preteklosti, zaradi bojazni, da bi se izgubili, hranimo doma, namesto da bi jih imeli priložnost oddati v zato primerno

ustanovo, ki bi zanje strokovno poskrbela.

Kot je napisano v obrazložitvi, vas občani poznamo kot človeka, ki je prepoznal moč medijev in ima največ zaslug za njihov razvoj in delovanje v kraju, zato ne morem mimo tega, da vas prosim, da rečete tudi nekaj o Žirovskih stopinjah.Skoraj bi pozabil, da se pogovarjava za Stopi-nje. Všeč so mi. Vesel sem, da je občina, kljub temu da živimo v času, ko je za take stvari vsak evro odveč, le spoznala vrednost izdajanja take publikacije. Stopinje so lepo oblikovane, pohvaliti pa moram tudi pisanje, ki ni odlika vseh tovrstnih medijev.

MAG. MILAN KOPAČPRIZNANJE OBČINE ŽIRIZa uspešno vodenje podjetja Kladivar Žiri, zdaj Poclain Hydraulics, d.o.o., v zahtevnih letih 1991–2015 in s tem za prispevek k bla-gostanju občine in občanov.

OBRAZLOŽITEV: Milan Kopač je kot dolgoletni direktor igral ključno vlogo pri razvoju in uspehu podjetja Poclain Hydraulics in s tem tudi pri razvoju kraja in prebivalcev občine. Dolžnosti direk-torja je prevzel aprila 1991, ko je bilo podjetje, takrat Kladivar, v zahtevnem obdobju pridobi-vanja novih tržišč v razvitih državah Evrope, kar je bil pogoj za nadaljnji obstoj podjetja. Skupaj s svojo ekipo je uspel podjetje voditi skozi tranzicijsko obdobje, izvesti tehnološko posodobitev in postati zaželen partner neka-terim ključnim evropskim kupcem oljne ▶

Mag. Milan Kopač ob podelitvi priznanja, 23. junija 2017.

Tanja Mlinar


žirovske

hidravlike. Podjetje Kladivar pa se je močno utrdilo tudi kot sistemski dobavitelj hidravlike na domačem tržišču.

Kot direktor je Milan Kopač posvečal posebno pozornost gradnji osrednjih sposobnosti, ki zagotavljajo dolgoročni obstoj in rast ne samo podjetju, ampak tudi njegovi okolici in kraju. Razvijala so se ključna inženirska znanja ter procesi, ki so po učinkovitosti in zagotavljanju kakovosti zadovoljevali najzahtevnejše kupce, preko zaposlenih, dobaviteljev in sorodnih podjetij pa izpopolnjevali tudi konkurenčni položaj lokalnega okolja.

Tako je Kladivar po prevzemu korporacije Po-clain Hydraulics uspel postati tudi njen glavni kompetenčni center za razvoj, proizvodnjo in trženje hidravličnih sestavin in sistemov ter si zagotoviti znatne investicije v rast in nadaljnji razvoj.

Leta 2006 je bil Milan Kopač prejemnik nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Svojo kariero direktorja je končal junija 2015, po več kot štiriindvajsetih letih. Danes je še vedno zaposlen v podjetju Poclain Hydrauli-cs (podatek na dan podelitve priznanj – op. urednice), ki ima v Žireh približno 300 zapo-slenih, v letu 2017 pa načrtuje več kot trideset milijonov evrov prodaje. S tem je po obsegu celotne prodaje drugo največje podjetje v Ži-reh, kot tovarna pa je največje. V korporaciji Poclain kot dobavitelj uspešno sodeluje na najzahtevnejših tržiščih oljne hidravlike in oskrbuje vodilne svetovne proizvajalce cestnih in izven cestnih vozil ter druge strojne opreme.

Dobili ste občinsko priznanje za uspešno dolgoletno vodenje podjetja Kladivar, ki se je v drugi polovici vašega mandata preimenovalo v Poclain Hydraulics. Kako gledate na ta čas in kaj bi izpostavili na vaši poslovni, predvsem pa direktorski poti? Poslovna in direktorska zgodba sta tako moč-no povezani, da ju ne kaže ločevati. Najtežji je bil začetek leta 1991, ko so bile ekonomske in politične razmere zelo težke. Slovenska stro-jegradnja je bila na tleh in z velikimi dolgovi do Kladivarja, ki se je zato znašel v škripcih plačilne nesposobnosti. Kladivar se je že pred tem podajal na evropski trg, vendar je bilo izvoza premalo. Tudi moje znanje in veščine vodenja podjetja so bile zelo skromne. Kakšni dve leti smo se otepali najhujšega scenarija in se trudili pridobivati naročila v tujini. Ko se je pojavila kriza tudi v Evropi in ko se je začelo

nemško gospodarstvo odpirati proti vzhodu, smo tudi mi postali zanimivi za sodelovanje. Potem je šlo lažje. Vsekakor pa tega kriznega časa brez poslovanja z dvema nemškima podjetjema, s katerima je Kladivar sodeloval že v Jugoslaviji, ne bi preživeli.Nato je prišla denacionalizacija, v kateri smo izgubili nekaj lastnine, ki je bila sicer kupljena in plačana, a je po zakonu pripadla upravičencem. Za njo je bila na vrsti še pri-vatizacija gospodarskih družb. Slednjo smo sicer uspešno izpeljali in skladno z zakonodajo ustanovili delniško družbo. Na žalost so po tem procesu ostali dolgovi do delavcev v obliki neizplačanih plač. V naslednjih letih smo v dogovoru s sindikatom rešili tudi to in končali tranzicijo še v prejšnjem tisočletju.Obseg poslovanja se je nenehno povečeval in v letih »debelih krav«, od 2005 do 2008, dosegal rekorde.V ta čas je padel drugi val privatizacije, ko sta svoje deleže prodajala tudi KAD in SOD. Vrednost družbe je rasla. Za notranji odkup smo zbrali premalo denarja, tako da smo na koncu privatizacijske poti pristali v stoodstotni lasti Poclaina. Kljub temu da je bilo takrat v Sloveniji tuje lastništvo nepriljubljeno, sem osebno zelo zadovoljen, da se je tako razpletlo in da smo končali »lastniško zgodbo«. Druge rešitve, ki so se ponujale, so bile že takrat veliko slabše, še slabše pa bi se iztekle v času finančne krize po letu 2008. Sem pa že takrat povedal, da notranje lastništvo ni trajna rešitev, saj zelo težko ostane trajna oblika lastništva. Po izstopu generacije prvih lastnikov iz delovnega razmerja postane upravljanje težje, če družba nima denarja za kupovanje lastnih delnic in njihov prenos na svoje nove zaposlene.V letih hude svetovne finančne krize, ki je bila v Sloveniji močno okrepljena še s financira-njem tajkunskih zgodb ter z gospodarskim zlomom tajkunskih prevzemov, je obseg poslovanja padel na polovico. Zelo težki časi so zahtevali nepriljubljene odločitve. Število zaposlenih smo z 250 zmanjšali na 190, kar pusti sledi in rane, ki se dolgo celijo. Dobro je bilo vsaj to, da smo po letu krize ponovno začeli zaposlovati in ugotovili, da je večini naših delavcev uspelo že prej dobiti novo zaposlitev.Od vstopa v skupino Poclain je tovarna v nenehnem razvoju z vidika proizvoda, trga in tehnologije ter ima lepe možnosti za nadalj-nji razvoj. Pomembne odločitve se od takrat naprej dosegajo skupaj z lastniki in glavnimi menedžerji skupine.

Predlog za priznanje so dali vaši sode-lavci. Prvi podpisnik je sedanji direktor

mag. Aleš Bizjak, sledijo imena ljudi, s katerimi ste se skupaj prebijali skozi različna obdobja, vzpone in padce podjetja. Predlog sta s podpisi v imenu sveta delavcev in sindikata podprla tudi njihova predsednika. V podjetju ste veljali za direktorja, ki vodi s trdo roko in ne popušča na poti do zastavljenih ciljev. Zaradi tega ste bili včasih deležni kritik in neodobravanj. Predlog za priznanje pa vendar kaže, da so sodelavci razumeli vaša prizadevanja in da so vam hvaležni za vaše delo.Začel sem v najtežjih časih. Ko se boriš za preživetje, res ni ne milosti ne prostora za »všečne« poteze. Tudi kasneje ni bilo tako cvetoče, da bi si lahko na tak način kupoval priljubljenost pri sodelavcih, ki na koncu še najbolj cenijo dobre plače. Tak videz je potem ostal in nisem si ga trudil posebej spreminjati. Zapomnil sem si stavek iz nemškega poslov-nika kakovosti »Naš imidž so naši izdelki« in se nato izreka držal do konca tudi na osebni ravni.Zelo cenim podpis vseh sodelavcev, ki so se javno izpostavili in me predlagali za to priznanje. Verjamem, da tako tudi mislijo, saj so skupaj z mano soustvarjali Kladivar in današnji Poclain Hydraulics. Najlepša hvala vsem podpisnikom in tistim, ki mislijo enako.Seveda me je razveselilo, da sta predlog podpisala tudi sindikat in svet delavcev, saj smo dolga leta skupaj delali v korist tako zaposlenih kot tovarne. V tem razmerju smo imeli tudi zelo težke čase in reševali zelo resne težave, a smo jih na koncu rešili bolj z zdravo pametjo kot strogo po pogodbi in zakonu. Za ta prispevek k razvoju tovarne in podpis se jim še enkrat iskreno zahvaljujem.

Kladivarju oziroma Poclain Hydraulicsu ste ostali zvesti vso svojo delovno dobo, to je od 1978 do 2017, letos pa končujete svojo profesionalno pot. Z izobrazbo, znanjem in izkušnjami bi si gotovo lahko našli manj zahtevno in podobno plačano delo drugod. Zakaj ste vztrajali?Kladivar imam rad od leta 1968, ko sem še kot osnovnošolec prvič prestopil njegov prag v Novi vasi. Nato sem dobil še štipendijo, na koncu šolanja pa delo. Ko je nastopila kriza, delavskemu svetu, ki me je predlagal in imenoval za direktorja, nisem mogel reči ne in oditi, kot so to storili nekateri, ko so videli vse razsežnosti težav in brezizhodnost tovarne. Z mano je ostalo tudi zdravo jedro sodelavcev, s katerimi smo se potem dolga leta brez vdaje bojevali in šli iz poraza v poraz do končne zmage. ▶


žirovske

Vztrajal sem zato, ker delo ni bilo nikoli »čisto končano«. Vedno je še nekaj manjka-lo ali pa so bili spet slabi časi, v katerih pa nisem želel končati te zgodbe. Prvič sem na odhod pomislil leta 2006, ko so se poplačali stari dolgovi, drugič pa leta 2012, ko sem to tudi predlagal lastnikom. Zavrnili so mojo prošnjo z utemeljitvijo, da me na tej stopnji razvoja tovarne in integracije v poslovni sistem Poclain še potrebujejo. Vedno sem hotel izstopiti v »dobrih časih« in to se mi je sedaj uresničilo.

»Delati je lahko, težko se je odločati,« ste zapisali v uvodniku Žirovskega občasnika (ŽO), letnik 2006, št. 36. V štiridesetletni delovni karieri ste mo-rali sprejemati pomembne odločitve, ki niso vplivale le na vas, temveč predvsem na podjetje in zaposlene, posredno tudi na lokalno in širšo družbeno skupnost. Mislite, da ste ravnali prav? Katere odločitve štejete za najpomembnejše?Ne maram naštevanja, ki se začnejo z »naj«. Odločitev je bilo veliko, predvsem veliko dobrih, da smo danes tu, kjer smo. Prva pomembna odločitev pa je bila timska, in sicer, da smo se nekateri člani takratnega vodstva odločili ostati in delati naprej z zavedanjem, da »kar bo, pa bo«.

V zgoraj omenjenem uvodu ŽO ste govorili tudi o ljubezni do domovine, za katero ste se v osamosvojitveni vojni

borili s puško v roki, in bili kritični do nove države. Vodenje Kladivarja pa ste prevzeli prav v letu osamosvojitve. Je država izpolnila vaša pričakovanja?Z vključitvijo v Evropsko unijo, evroobmočje in šengen da. Tega sem si želel. Upam, da bo ta skupnost v neki obliki obstala in da bomo zraven tudi v prihodnje. Ne vidim pa še tistega, ki bi bil v uniji sposoben postaviti novo vizijo in strategijo ter ju tudi izpeljati. Organiziranost naše države le ni tako slaba, kot se nam včasih zdi. Ne maram negati-vizma in neprestanega kritiziranja oziroma brezidejnega oportunizma. Koliko je entropije v sistemu, bi pa težko ocenil, saj v teh struk-turah nisem nikdar delal. Trenutno vodstvo države in politiki pa ne dosegajo moje pričakovane ravni in so pod ravnjo državljanov. Po moji oceni se je vse skupaj začelo kvariti že na prelomu tisočletja in doseglo vrh s tajkunskimi prevzemi v letih debelih krav in z nesposobnostjo reševanja finančne krize po letu 2008. To je pustilo rane, ki še niso zaceljene in plačane.Človeške in naravne vire v Sloveniji imamo. Ko bo vse to vsaj tako dobro upravljano, kot je to praksa v izvoznem gospodarstvu, bodo moja pričakovanja izpolnjena.

Kako pa vaša pričakovanja izpolnjuje občina? V ŽO ste leta 2006 zapisali, da se ta ne vtika v gospodarstvo, in jo celo okrcali, da to ni vedno prav. Izposta-vili ste industrijsko cono, ki nikakor ni mogla slediti željam in potrebam

gospodarstva. Danes je drugače in prostor dobiva pravi smisel in podobo. V vseh projektih razvoja tovarne, pri katerih je bilo potrebno sodelovanje z občino, je bila ta zelo kooperativna. Res ne morem najti »resne zamere« do občine na tem področju. Tudi kot občan se redko pritožujem. Kot sem že nekje zapisal, zaostajamo za pol generacije v razvoju infrastrukture. A tudi to se ureja.Industrijska cona se zadnjih deset let razvija pospešeno in v pravo smer. To me veseli. Potrebna je še boljša cestna infrastruktura v coni. Upam, da bo občina izpeljala načrto-vane projekte. Podjetniki bodo svoje delo že opravili in še naprej gradili temelje razvoja občine in kraja.

Kako ocenjujete žirovsko gospodar-stvo?Če bi ga ocenjeval po stopnji brezposelnosti v občini, potem lahko rečem samo: Odlično! Vsa srednja in velika podjetja poslujejo z dobičkom in imajo razvite strategije nadalj-njega razvoja. Vsa poslujejo mednarodno, za Poclain pa lahko rečem, da posluje globalno. Tudi to se da početi v Žireh. Razvijajo se tudi prepotrebna mala podjetja in obrtniki. Priklonimo se tudi njim. Problem, ki je prisoten že dalj časa, so človeš-ki viri, na katerih temelji vrednost podjetij. Moja izkušnja je, da so najboljši in najbolj lojalni doma vzgojeni delavci vseh poklicev. Kljub možnosti štipendiranja in razvoja poklicne kariere se jih premalo odloči, da bi ostali in ustvarjali v lepih Žireh. Ker se ▶

ALI JE BILO V ŽIREH JEZERO IN KDAJ?

dr. Alojz Demšar

»Da, jezero je verjetno res bilo,« je geolog Jože Janež končal predavanje 28. septembra 2017 v Kulturnem središču Stare Žiri. Zbrani geološki podatki, ki jih je predstavil, potr-jujejo legendo o jezeru v Žirovski kotlini, vendar je znanje o nekdanjem žirovskem jezeru skromno in nesistematično.

Geologi so pri dosedanjem delu v Žirovski kotlini ugotavljali, ali je na primer neka lo-kacija primerna za gradnjo, ali je v globini zadostna količina vode za toplotno črpalko itd., niso pa še poskušali prebrati dnevnika Žirovske kotline, ki so ga z naplavinami in sedimenti napisali reki Sora in Račeva, potoki in tudi nekdanje žirovsko jezero. Geolog dr.

Jože Čar je že leta 1984 v Žirovskem občasniku zapisal, da bi z analizo talnih nanosov lahko ugotovili, kateri so iz časa, ko je bila kotlina suha (grobe naplavine), in kateri so se odlagali na dno jezera (fini sedimenti).Geolog Jože Janež je v uvodu predavanja raz-ložil, kako jezera nastanejo in kako nekatera tudi izginejo. Nadaljeval je z geografskim in geološkim opisom Žirovske kotline in njene okolice. Osrednji del predavanja je bila predstavitev geoloških podatkov iz različnih gradbenih jam, izkopov in vrtin.Žirovska kotlina je nastala kot razširitev ob sotočju Sore in Račeve. Reki sta vrezali svoji dolini v planotast svet z višino okrog 800 me-trov, ki ga je izravnalo delovanje ledenikov v pleistocenu. Ta geološka doba se je začela pred 2,5 milijoni let, v njej pa so se izmenjavale ledene dobe in toplejša obdobja. Dolina Račeve je dokaj ravna in sledi sovodenjskemu prelo-mu, ki teče v smeri severozahod–jugovzhod. Kamninsko dno kotline je pri čistilni napravi in pri načrtovanem domu starejših na višini

465–466 metrov, plast naplavin in sedimentov pa je tukaj debela okrog deset metrov. Ko-tlino so ves čas zasipali potoki. Tisti iz grap Žirovskega vrha prinašajo veliko več naplavin kot Osojnica, potok skozi Ledinico in Jarešca. Pritisk naplavin z Žirovskega vrha je potisnil Soro na zahodni rob kotline, Račevo pa je v zadnjem delu usmeril proti zahodu. Izkopi in vrtine v nanosih razkrijejo plasti proda in različno obarvanih glin ter dajo slutiti, da preteklost Žirovske kotline ni bila enolična. Žirovsko jezero bi verjetno lahko prišteli med zajezitvena jezera. Tako jezero nastane, ko reko zajezi pregrada (ledeniški nasip, plaz, tektonski premiki). Če je iztok iz jezera čez pregrado, voda pregrado odnaša in jezero sčasoma spet izgine. Ozka dolina od Pintarja do Fužin je idealna za nastanek pregrade. Predavanje nam je dalo dobro osnovo, da si lahko začnemo zastavljati vprašanja. Kdaj in koliko časa je valovilo žirovsko jezero? Je jeze-ro nastalo enkrat ali večkrat? Katera drevesa in trave so rasle okoli jezera? Ali je morda še ▶


žirovske

moji upi, da bi več izobraženih in sposobnih mladih Žirovcev ostalo in ustvarjalo v do-mačem okolju, verjetno ne bodo uresničili, je naša dolžnost vsaj ta, da vsem tistim, ki odhajajo iz Žirov oziroma se k nam vozijo na delo, omogočimo dostojno cestno povezavo. Kot vidite, se kar veliko dela na tem projektu. V »resno delo« na daljavo pa ne verjamem preveč. Računovodstvo in informacijski sis-temi še nekako gredo, za razvoj, proizvodnjo in prodajo pa je le treba biti na licu mesta. Mislim seveda na industrijsko okolje.

V petek, 17. novembra, ste končali svojo delovno kariero. Kakšno podjetje za-puščate in kakšni so vaši občutki, ko se poslavljate od tega vsakdana?Poclain je v dobri kondiciji in zanj me ne skrbi. Seveda pa je treba vsak dan pošteno delati, da to kondicijo ohranjamo in poveču-jemo. In to hitreje kot drugi. Minulo delo ne velja in kdor računa nanj, že propada.Poclain Hydraulics ima mlado, sposobno in ambiciozno vodstveno strukturo in želimo ji lahko le veliko uspeha. In sreče.Kot že rečeno, so moji občutki na koncu kariere, zaradi dobrega stanja v tovarni zelo dobri.

Na praznovanju 10. obletnice priklju-čitve Kladivarja k Poclainu ste prejeli priznanje za enajstkratno udeležbo na Maratonu Franja. Kaj vam pomeni šport in katere panoge imate najraje?Šport mi je vedno pomenil veliko. Če ga

pravilno »jemljemo«, nas krepi fizično in psihično. Tudi socialna komponenta športa je pomembna, še posebej če se ukvarjamo z ekipnim športom.Seveda je zame na prvem mestu globalni in univerzalni nogomet. Dolga leta sem ga igral za Alpino, zdaj sem samo navijač. Kasneje sem zelo rad tekel. Ko je odpovedalo koleno, je moj glavni letni šport postalo kolesarstvo. Smučanje ostaja stalnica za zimski čas. Upam, da bo še dolgo tako.

Ste tudi zaprisežen gasilec, štirinajst let ste bili predsednik PGD Dobrače-va ter dodatnih deset let predsednik nadzornega odbora. H gasilcem ste privabili tudi družinske člane in številne druge, vaše podjetje pa je bilo med po-membnejšimi donatorji za to dejavnost. Zakaj gasilci? Kako ocenjujete njihovo prostovoljno delo in njihov pomen za lokalno okolje?Od ustanovitve gasilskega društva Dobračeva leta 1902 so bili Balantači dejavni člani, tako da tu ni bilo dilem. Nekaj je pa tudi treba dati na družinsko tradicijo. Po tej poti za mano korakajo tudi moji otroci in vnuki in to mi je všeč.Kladivar je za gasilce prispeval po svoji moči. Nikdar to niso bile velike vsote, so pa bile tudi zaradi mene vsaj malo večje. Delu prostovoljnih gasilcev v Žireh in po celi Sloveniji se lahko samo priklonimo. Vem, koliko prostega časa gre v to dejavnost in koliko usposabljanja je treba za učinkovito

izvajanje intervencij. Po moji presoji se ob-čani Žirov tega zavedajo in darujejo, ko so vprašani za pomoč. Brez te pomoči bi bilo gasilcem še veliko težje. Po zakonu je za to področje odgovorna občina. Čeprav bi si vsi gasilci od nje želeli več, je moja ocena za občino tudi tu pozitivna. Seveda pa je prava odlika gasilca njegovo dobro srce in nesebična pomoč v vse več vrstah nesreč. V Žireh imamo odlične gasilce. Pazimo na to dobrino, ki se je ne da kupiti. In ohranjajmo solidarnost.

Pred vami je nov, drugačen način življe-nja. Za vas, vajenega dela in nenehnih pritiskov, hitrega tempa in natančno odmerjenega časa, bo odhod v pokoj velika sprememba. Kaj boste počeli? Boste namesto odločnega direktorja postali le ljubeč in požrtvovalen mož, oče, dedi, prijatelj, sosed ali vas bomo srečevali še kje?Najprej bom uredil osebni arhiv in poskušal kaj zapisati za svoj spomin. Imam izkušnje, da so dogodki po nekaj letih kaj hitro lahko interpretirani drugače. Najbolje je, če zapišeš, potem tudi sam ne moreš dogodkov prav nič prilagajati trenutnim potrebam.Dejstvo je, da se bo obseg prostega časa močno povečal, ne bosta pa se bistveno spremenila moj način preživljanja in vsebina prostega časa.

Ostajam v Žireh na Bedrihu, tako da se bomo osebno srečevali tam, kot do sedaj. •

kakšna sled pregrade, ki je zajezila Soro? Geolo-ška veda lahko na nekatera vprašanja odgovori z analizo materiala iz vrtin. Lahko se določi velikost delcev, ki bi razlikovala nanose potokov in jezerske usedline. Pelodna zrna v jezerskih usedlinah odgovorijo na vprašanje o rastlinstvu

Jezersko vodo so nadomestile druge tekočine. Nekaj novih je pripravila Marina Pivk s sodelavkami, preizkusili smo jih po predavanju Jožeta Janeža. Tanja Mlinar

okrog jezera. Ostanki rastlin v usedlinah pa bi z metodo radioaktivnega ogljika za vsaj zadnjih nekaj deset tisoč let lahko pojasnili, kdaj je jezero obstajalo. Predavanje geologa Jožeta Janeža je v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD)

2017 organiziralo Muzejsko društvo Žiri. Po izredno pozitivni izkušnji, ko je Občina Žiri po ogledu geološkega najdišča v Jarčji Dolini (DEKD 2016) pričela z urejanjem najdišča, lahko upamo, da bo tudi iskanje odgovorov na vpraša-nja o žirovskem jezeru dobilo širšo podporo. •


žirovske

mag. Viktor Žakelj, župan mag. Janez Žakelj, kustos loškega muzeja Boštjan Soklič pred številnim občinstvom, ki je povsem napolnilo prireditveni prostor. Tanja Mlinar

RAZSTAVA DEL JOŽETA PETERNELJA - MAUSARJAJožica Kacin

9. novembra je bila v Kulturnem središču Stare Žiri odprta razstava Jožeta Peternelja - Mausarja (1927–2013), ki sta jo Občina Žiri in Mu-zej Žiri v sodelovanju z Loškim muzejem pripravila v čast 90-letnice rojstva slikarja, pisatelja in glasbenika ter častnega občana. O umetniku in njegovem delu sta spregovorila mag. Viktor Žakelj (njegov govor objavljamo v nadaljevanju) in Boštjan Soklič, kustos Loškega muzeja, razstavo pa je odprl župan mag. Janez Žakelj. Umetnika so predstavili v dveh prostorih. Prvi je namenjen Mausarjevim slikam, druga soba pa po besedah kustosa Boštjana Sokliča ponazarja kompleksno umetnikovo osebnost in predstavlja njegov intimni svet. Na ogled so njegove knjige (Vrnitev, Krtar in Dolinci, Drenikov kot, Bukovci, Mateja, Štirideset let pozneje, Kolhoz v Butalah, Greh v Dolini), priznanja, plakati, pisalni stroj, fotografije iz osebnega albuma, harmonika in drugi predmeti, ki so jih muzeju podarili Jožetovi dediči.

Razstava bo odprta do 11. februarja 2018, vsak petek od 17. do 19. ure in nedeljo od 15. do 18. ure, ogled izven določenih ur pa je mogoč po predhodnem dogovoru. •

PONOVNO SREČANJE Z MOJIM/NAŠIM SOSEDOMmag. Viktor Žakelj

Jožetov čas je najbolj dinamičen čas preteklega 20. stoletja. Rojen je bil v Karadžordževi Jugoslaviji, ki so jo pretresala nacionalna, ekonomska in politična nasprotja, predvsem pa svetovna ekonomska kriza.Mausarjeva kmetija je bila dovolj velika, da niso stradali in da so streho nad glavo lahko dobivali potovke, vandrovci, berači, dninarji …, ki so burili domišljijo bistremu mlademu Mausarju, ki dolgo ni vedel za svoj priimek (bil je le Mausarjev), hotel pa je biti od rane mladosti nekaj več, predvsem pa živeti drugače od okolice.Potem vojna – drugačna od vseh dosedanjih. Meja med fronto in za-ledjem je bila takoj izbrisana. Ta vojna je bila seveda imperialistična, ljudi pa so motivirala nazorska in politična nasprotja. Sledil je boj in žal tudi mesarsko klanje. V duhu tedanjega časa začne Jože verjeti, da je svet mogoče spremeniti, socializirati. Partizanstvo ga nazorsko in politično prekvasi. Sledijo uspehi in razočaranja.Gradi Alpino. Kmalu spozna, da ni trpek le kmečki, ampak tudi delavski stan. Kasneje, ko se slikarsko že uveljavi, naslika »Obvezno oddajo« – ve, da je bila ta nujna, a mogla in zato, morala bi biti drugačna.Sreča svojo Ančko, ki je vse: njegova neizmerna ljubezen, mati, sodelavka, prvi kritik in tudi njegova muza, ki ga hrabri v njegovem permanentnem preobražanju.Umiri se, postane srečen, ve, kaj hoče, in kar je bistveno: ve, kako to doseči. Ko sva bila z mojo Heleno na obisku pri njima – bolezen ju je že močno oslabila – mi iznenada reče: »Mi boš, sosed, če seveda slučajno umrem, govoril?« »Obljubim, Jože, če slučajno umreš, ti bom zagotovo govoril …«Jože je bil po duši kmet – ničesar ni prepustil naključju. Bil je samorastnik, naivec ni bil nikoli. Piše, predvsem pa slika. Poskuša, če ne ve, vpraša. Zaveda se svojega talenta in tudi skromne izobraženosti.Ko piše, je njegov sobesednik vrstnik Rado Jan, ki blodi po filozofskih prostranstvih, se navdušuje nad rusko literaturo, pri Bahaču pa nam ob koncu tedna po polnoči v ruščini recitira Majakovskega … Oba sta Žirem predana. Rado celo pripelje v ta kraj na koncu sveta svojo izobraženo Mariborčanko Vladko. Pri slikanju je Jožetov sobesednik umetnostni zgodovinar Zoran Krži-šnik, ki Jožeta utrdi v prepričanju, da mora ostati zvest temi, slogu ter rjavo-rdečim barvnim tonom. Mausar tako postane prepoznaven, topel

slikar nekega časa, ki ga že dolgo ni več, domuje pa še v slovenski, a ne le slovenski podzavesti.Uglednež Zoran Kržišnik, galerist, organizator razstav, kritik in še kaj, ve, da so bile Žiri tedaj slovenske Hlebine. Vedel pa je tudi, da ni imel moči kot Hrvat Hegedušić, da bi prepričal lokalno – torej žirovsko in loško, predvsem pa slovensko – oblast, da so Jože, Janez, Konrad in Ivan kalibri, ki bi lahko dali Žirem ime »žirovske Hlebine«.To je žal zamujena priložnost, je pa še čas, da danes, jutri, vsak čas promoviramo naše rojake. Teh je kar nekaj, ki so bili v svojem času petelini, ki so sveže kikirikali in bili v Sloveniji slišani, žal pa ne na domačem gnojišču. Ne gre le za poravnavo dolga, le za etično vprašanje, to razumem predvsem kot vzpodbudo mladim Žirovkam in Žirovcem. Njim bo znatno težje, kot je bilo nam. Neoliberalni kapitalizem je po-gubna paradigma. Večina slovenske politike tega dejstva ne sprejema.Spoštovani ljubitelji Jožetove umetnosti, uživajte v njegovih slikarskih zgodbah, ki so fikcije, a še naprej mislite, da so davna realnost. Razmi-šljajte o njegovem Majnikovem Cenetu, ki je v moji babici videl svojo mater, ona pa v njem sina – babičin in Cenetov um sta bila različna, a ljubezen med njima je bila eno.Jože je tipično evolucijsko bitje: prehodil je pot od vedoželjnega kmečkega fanta, partizana, ki je gledal smrti v obraz, in industrijskega delavca do priznanega umetnika. On je to zmogel, ker je bil razumen mož, topel človek – njegove slike so po vsebini, kompoziciji in barvnih tonih podoba njegove osebnosti, njegove duše. Naš Jože nas nikoli ni poimenoval z imeni – vedno nam je rekel sosed. Kot hribovec je vedel, da »žlahto« srečaš le na pogrebih, soseda vsak dan.•

Osebni predmeti, ki jih je Jože Peternelj Mausar uporabljal pri svojem likovnem, literarnem, glasbenem in drugem delu. Tanja Mlinar


žirovske

Peter Naglič z ženo Vido leta 2005.

Peter ni bil 'loser' v najbolj dinamičnem času slovenske zgodovine, času polnem izzivov in usodnih sprememb, ni bil zaspane, ki bi čakal na zapečku, kaj bo prinesel čas, onostranski bog ali vsakokratni gospodarji. Bil je kreator najprej svojega življenja, potem pa družinskega in lokalnega, torej žirovskega okolja, ki mu je bilo določeno z rojstvom in s katerim se je kot zrel človek povsem poistovetil.

Danes, v tem sončnem dnevu, se poslavljamo od zadnjega sokreatorja žirovskega industri-alizma, najveličastnejšega obdobja žirovske zgodovine.

Oče, verjetno pa predvsem mama mu vcepita delavnost, vedoželjnost, odgovornost, zvesto-bo vsemu, kar ga je obdajalo. Mati je očitno zaslutila, da je v njenem Petru 'nekaj več' – ta 'več' pa se je v prelomnem času, ki mu je bil odmerjen, vedno znova manifestiral in mama je s ponosom k imenu vedno dodajala zaimek 'naš' in tako je Peter postal 'naš Peter'.

Predvojni čas se ga dotakne. Spoznal je, da oblast njegovemu stanu ni naklonjena, kato-lištvo, ki ga je sprejemal, pa se mu ni zdelo dovolj socialno naravnano. Slišal je za Kreka in njegov krščanski socializem. Dovolj za občutljivo mlado dušo.

Partizanstvo je bilo zanj logična izbira. Posrka ga vase, ga prekvasi in prepriča, da Slovenci lahko postanemo nacija, odnosi v tej republiki pa socialno pravični.

Bil je čevljar, izgradnja tovarne čevljev postane tudi zanj zagotovo največji projekt. Postane del tima, ki ga sestavljajo: Vinko Govekar, mož, ki je vešče pretakal staro vino (žirovske ambicije) v nove mehove; brata Franc in Jože Gantar, daleč najbolj izobražena v čevljarski stroki; Ivan Zajc, mož z bogatimi podjetniškimi iz-kušnjami; in mnogi drugi čevljarji partizani. Takrat spozna, kako vijugasta so pota politike. Pri nadaljevanju industrializacije Žirov ga politika več ne preseneča. Vrhničan France Popit postane Petru in Žirem trajna opora. Proč od kranjskega Hafnerjevega centralizma, pravi tedaj Peter in njegovo vodilo je poslej policentrizem.

Ustanovi poklicno čevljarsko šolo. Fantje iz cele Jugoslavije se učijo čevljarskih veščin. V Žiri prinesejo nogomet.

Politično deluje v SZDL (Socialistični zvezi delovnega ljudstva). Ta mu je blizu zaradi njene (slovanske) pluralnosti, odprtosti – je pač človek, ki nikoli ni prenašal strankarske zadrtosti.

Peter osebno: urejen, deloven, preprost ljudski tribun, ki v jeziku, ki je simpatična mešanica žirovskega dialekta in slovenščine, navdušu-je delavno žirovsko občestvo, ki je blagre žirovskega industrializma na socialistični način najbolj čutilo.

Popoldne, pred tretjo uro, jo od zgodnje po-mladi do pozne jeseni s košem na rami ter koso in grabljami v naročju maha za Žirk. Po duši je kmet, a le s prgiščem zemlje. Dobro ve, da mleko dajejo krave, ne pa, kot danes mislijo mnogi, – Mercator. Na primer sedanje podražitve hrane, bi pokojni Peter razumel. Ljubezen do kmetovanja je prenesel na sina Mirana – zavidanja vredna pedagoška veščina.

Pokojni Peter je vse življenje manifestiral svojo družinsko naravnanost: hčerka in sin,

predvsem pa žena so mu pomenili vse. Tis-tim aktualnim politikom, ki brez sramu na političnih tržnicah prostaško prodajajo skrb za družino, živijo pa neetično, bi Peter moral biti slaba vest. Nam, ki vemo, da je družina temeljna celica družbe, družba pa vedno več kot posameznik, česar se ne zavedajo novo-dobni liberalci, pa mora biti Peter nenadkriljiv vzgled.

Spoštovana hčerka in sin, vajin oče je bil velik človek! Vama, vajinim otrokom naj ostane trajen spomin in opomin.

Vsem ostalim, ki s svojo požrešnostjo ogro-žamo prihodnost naših zanamcev, pravim: Postojte in premislite Petrovo življenjsko pot! On je ravnal trajnostno, bi danes rekli, in bil je etični velikan. Naj vam bo za vzgled!

Spoštovani zbrani, ne mislimo, prosim, da se je zgodovina začela z nami (in upajmo, da se z nami tudi ne konča). Na plečih svojih dedov stojimo in zemlja, v Žireh Potočnikova njiva, je prej ali slej vsem pošten dom.

Svojci, ne žalujte. Vaš oče, dedi, sorodnik je pustil sled. •

PETER NAGLIČ, ZADNJI SOKREATOR POVOJNEGA ŽIROVSKEGA INDUSTRIALIZMA mag. Viktor Žakelj,

(govor ob slovesu)

Spoštovana hčerka, cenjeni sin, vnuki in vnukinje, znanci, prijatelji, vsi, ki ste Petra spoštovali in imeli radi.


žirovske

PREDSEDNIŠKE VOLITVE - PRVI KROG

VOLIŠČA

Osnovna šola D.D. Partizan Zadružni dom Selo Brekovice Račeva Dobračeva Seštevki %

Volilnih upravičencev po imeniku 603 1079 818 389 104 239 756 3988

Skupaj glasovalo 315 584 436 216 68 133 434 2186

Volilna udeležba (%) 52,24% 54,12% 53,30% 55,53% 65,38% 55,65% 57,41% 54,81%

Neveljavne glasovnice 1 5 0 1 0 0 2 9

Oddane veljavne glasovnice 314 579 436 215 68 133 432 2177

SUZANA LARA KRAUSE 1 1 1 5 1 2 2 13 0,60%

ANGELCA LIKOVIČ 0 0 0 3 0 1 3 7 0,32%

MAJA MAKOVEC BRENČIČ 3 16 4 6 1 3 7 40 1,84%

BORIS POPOVIČ 2 3 7 1 0 3 12 28 1,29%

ANDREJ ŠIŠKO 9 20 7 1 0 0 9 46 2,11%

MARJAN ŠAREC 92 162 114 67 16 41 129 621 28,53%

BORUT PAHOR 108 208 167 83 22 43 171 802 36,84%

LJUDMILA NOVAK 42 57 52 16 13 10 29 219 10,06%

ROMANA TOMC 57 112 84 33 15 30 70 401 18,42%

KAKO SMO GLASOVALI O DRUGEM TIRU IN KOGA SMO VOLILI ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE

Jože Stanonik

Nedelja, 24. septembra 2017Referendum o drugem tiruČeprav ima referendum dolgo tradicijo, saj so ga v obliki plebiscita poznali že v antičnem Rimu ter v srednjem veku v švicarskih kantonih, pa v zadnjem času vse bolj izgublja svoj prvotni namen. Tudi tokratna udeležba je bila nizka, toda ne najnižja do sedaj. Posvetovalnega referenduma o pokrajinah (22. 6. 2008) se je udeležilo malo več kot 13 odstotkov volilnih upravičencev. To je znak, da na udeležbo pri odločanju o političnih zadevah ali pravnih aktih vplivajo številni dejavniki.

SLOVENIJA

Volilna udeležba 20,55%

ZA 53,47%

PROTI 46,53%

SLOVENIJA


SUZANA LARA KRAUSE 0,78%

ANGELCA LIKOVIČ 0,59%

MAJA MAKOVEC BRENČIČ 1,73%

BORIS POPOVIČ 1,80%

ANDREJ ŠIŠKO 2,21%

MARJAN ŠAREC 24,76%

BORUT PAHOR 47,21%

LJUDMILA NOVAK 7,24%

ROMANA TOMC 13,68%

Nedelja, 22. oktobra 2017Predsedniške volitve - prvi krogZa letošnje predsedniške volitve je zanimiv podatek, da je aktualni predsednik Borut Pahor v prvem krogu dobil le devetnajst glasov manj kot pred petimi leti. V prvem krogu takratnih volitev so se v primerjavi z letošnjim pojavila le tri imena. Zmagovalec prvega kroga v Žireh je bil skupni kandidat desnice Milan Zver z dobrimi 37 odstotki. Predhodna volilna udeležba v prvem krogu je bila malo višja od letošnje (57,13 odstotkov), v drugem krogu za slabih 9 odstotkov nižja. Žal se tudi pri predsedniških volitvah kaže trend upadanja udeležbe pri odločanju posameznikov o skupnih zadevah.

Vir: Državna volilna komisijaIzdelal: Jože Stanonik

REFERENDUM O DRUGEM TIRU

VOLIŠČA





Neveljavne glasovnice 0 3 1 0 0 1 2 7 0,18%


ZA 60 120 75 38 13 21 91 418 43,72%

PROTI 76 141 122 50 29 22 98 538 56,28%


žirovske

PREDSEDNIŠKE VOLITVE - DRUGI KROG

VOLIŠČA





Neveljavne glasovnice 3 15 3 3 0 5 6 35


BORUT PAHOR 107 256 180 109 26 53 183 914 45,27%

MARJAN ŠAREC 190 275 208 105 30 78 219 1105 54,73%

SLOVENIJA


BORUT PAHOR 53,09%

MARJAN ŠAREC 46,91%

Anton Bogataj.

Nedelja, 12.. novembra 2017 Predsedniške volitve - drugi krogStatistično gledano je v drugem krogu prišlo na volišča 132 volilnih upravičencev manj kot v prvem krogu. Pogled na udeležbo pred petimi let pokaže, da je med 3.955 volilnimi upravičenci prišlo volit 2.063 volivcev, torej je bila letos volilna udeležba glede na leto 2012 za 0,15 odstotkov nižja.•

S SEJE OBČINSKEGA SVETANina Lukan

16. redna seja Občinskega sveta Občine Žiri je bila 21. septembra 2017. Udeležilo se jo je trinajst svetnikov in svetnic. Obravnavali in sprejeli so predlog rebalansa proračuna Občine Žiri za leto 2017. Razlogi za pripravo rebalansa so bili predvsem novi vladni izračun primerne porabe, pripadajoče dohodnine in finančne izravnave, uskladitev realiziranih prihodkov od stvarnega in finanč-nega premoženja, uskladitev investicij v cestno infrastrukturo in ostalih investicij ter manjše povečanje stroškov za plače zaposlenih v nižjih plačnih razredih. Svetniki so potrdili nadaljevanje projekta Med-generacijsko središče Žiri in podprli predlog za odplačno podelitev stavbne pravice za 99 let z neposredno pogodbo za gradnjo doma starejših s kapaciteto najmanj šestinpetdeset postelj. V prvi obravnavi so potrdili Odlok o ustanovi-tvi režijskega obrata v Občini Žiri in Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Žiri. Odloka ne prinašata bistvenih sprememb za uporabnike, potrebna pa je bila uskladitev z novo zakonodajo. Na predlog investitorjev so svetniki sprejeli Občinski podrobni prostorski načrt za območje ZI 38 – ob Jezernici. Območje urejanja je na vzhodnem delu naselja Žiri Umag, v velikosti 1614 m2.Svetniki so imenovali nove predstavnike Občine Žiri v svet osnovne šole in vzgojno varstvene enote za mandatno obdobje štirih let. Svetniki so soglasno podprli predlog, da ena od ustanoviteljic javnega zavoda Osnovna šola Jela Janežiča Škofja Loka postane tudi Občina Medvode, občina, iz katere v to osnovno šolo

IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETAHelena Novak

V sredo, 18. oktobra, je bila 1. izredna seja Občinskega sveta Občine Žiri. Na njej je bilo prisotnih trinajst občinskih svetnic in svetnikov.Občinski svet je na podlagi 6. člena Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta izvolil mag. Janeza Žaklja, Slovenska pot 3, Žiri, za predstavnika lokalne skupnosti (elektorja) Občine Žiri v volilno telo 9. volilne enote za volitve članov državnega sveta. •

hodi vedno več otrok. Vključitev bo možna po pridobitvi soglasij sedanjih ustanoviteljic. Potrjen je bil popravek Pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. Predlagatelji bodo po novem lahko predloge za kandidate za elektorje in kandidate za člana državnega sveta podali v opredeljenem roku, ne pa več na seji sveta. •

POSLOVIL SE JE ANTON BOGATAJAndrej Poljanšek

Oktobra smo se poslovili od Antona Bogataja, upokojenega komunalnega nadzornika Občine Žiri. Anton Bogataj je svojo poklicno pot začel v Alpini in jo nadaljeval v Planiki in Poliksu. Ko je občina v letu 1996 prevzela javno komunalno službo vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda

in ravnanja z odpadki od Loške komunale, se je Anton Bogataj zaposlil v občinskem režijskem obratu. Takrat so se stroški za vodo in druge komunalne storitve pobirali na terenu po go-spodinjstvih. Anton Bogataj je to delo opravljal najprej preko javnih del, nato pa kot redno zaposleni v občinski upravi. Bil je natančen in imel je profesionalen in prijazen odnos do občanov in dela. Z uvedbo davka na dodano vrednost leta 1998 sta se trimesečni popis števcev in gotovina pri plačilu storitev ukinila, uvedla pa sta se mesečni obračun po položnicah in poračun na podlagi letnega popisa. Zaradi zmanjšanega obsega del je Anton prevzel dodatne naloge pri ravnanju z odpadki, predvsem v Pustotniku. Skrbel je tudi za urejanje in kontrolo ekoloških otokov, sanacije črnih odlagališč ter za preventivo in nadzor. Leta 2010 je odšel na »čakanje« in se po izteku zakonsko določene dobe upokojil. Anton Bogataj nam bo ostal v spominu kot prizadeven delavec, ki je dobro in natančno opravljal svoje delo. •


žirovske

Luka Likovič, obdelava na CNC stroju. Jožica Kacin

L.F. AIR - CONDITION – NOVA HALA IN TRIDESET LET USPEŠNEGA DELA Jožica Kacin

Zametki podjetja L.F. Air - Condition segajo že v sredino dvajsetega stoletja, ko je stari oče Franc Likovič v Ljubljani in okolici začel s stavbnim kleparstvom. Zaposlen je bil na železnici, prosti čas pa je, tako kot številni, ki so hoteli narediti nekaj več, izkoristil za dodaten zaslužek s popoldanskim delom. Kleparsko znanje je prenesel na sina Franca. Tudi on je na začetku to delo opravljal poleg redne zaposlitve.

Natanko pred tridesetimi leti (podjetje je bilo ustanovljeno 2. 10. 1987) pa je Franc Likovič pustil službo v takratnem Kladivarju in se podal na samostojno podjetniško pot. Osnovna dejavnost Likovičevih je bila najprej stavbno kleparstvo, ki se je razvilo v naprednejše tehnologije, kot so prezračevalni sistemi. V začetku so opremljali gostinske objekte, kasneje pa prešli na proizvodnjo in montažo odsesovalnih naprav v industriji. Franci mlajši, tretji Franc v družini Likovič, je bil že od malega vzgojen v podjetniškem duhu in že od mladosti vpet v podjetniški svet obeh staršev. Tudi mama Anica je poleg nekaterih samostojnih dejavnosti delala in pomagala graditi L.F. Air - Condition. Leta 2009 je Franci mlajši prevzel vodenje podjetja, ki je imelo takrat tri zaposlene. Danes jih dela sedem. Večinoma so to zunanji sodelavci, ki imajo svoja podjetja in se povezujejo v skupnih projektih. Kljub temu L.F. Air - Condition ostaja družinsko podjetje. Vodi ga Franci mlajši, računovodstvo, administracija in druge splošne zadeve so v rokah njegove žene Martine, v podjetju pa je zaposlen še brat Luka. Franci Likovič pravi, da je zelo težko dobiti delavce. Z veseljem bi zaposlili strojne tehnike ali mehatronike, ki bi bili pripravljeni delati v proizvodnji v Žireh in pri montažah na terenu. Že leta imajo razpise, a ni prijav, zato se morajo znajti z drugimi oblikami dela. »Podjetje sem prevzel v času gospodarske krize. Ta je prizadela večino podjetij, ki so zaradi varčevalnih ukrepov zmanjševali oziroma od-povedovali investicije. To je močno vplivalo tudi na naše poslovanje, saj je bilo naročil premalo,« razloži Franci. Treba se je bilo nekako znajti, zato so začeli opravljati storitve razreza, krivljenja, varjenja in podobna dela. Tako za osnovno kot dopolnilno dejavnost so rabili stroje in orodja, ki so jih dopolnjevali z novimi. Največ težav pa so imeli zaradi neustreznih prostorov. Takrat so delali v domači hiši, ki pa ni bila grajena za tak namen. Razmere so se deloma izboljšale leta 2014, ko so se preselili v nekdanjo Mizarnico na Dobračevi. Tam so bili do junija 2017, ko so začeli delati v novi hali v industrijski coni. Na 1700 kvadratnih metrih zemljišča so zgradili objekt s površino okrog 500 kvadratnih metrov. Z gradnjo so pričeli marca lani.Največjo prednost nove pridobitve vidi Franci v tem, da je objekt v coni, ki je namenjena izključno gospodarski dejavnosti in ima zato tudi ustrezno infrastrukturo. »Prav je, da je industrija ločena od ostalih predelov, ker tako ne moti prebivalcev,« je prepričan Franci. Tudi pogoji za delo so zdaj povsem drugačni. »Imamo veliko proizvodno halo ter ustrezno ločene in opremljene pisarniške prostore. Res pa je, da za našo dejavnost potrebujemo veliko prostora, in ko smo razporedili vse stroje, naprave in orodja, smo ugotovili, da nova hala komaj zadostuje,« malo za šalo, malo zares razmišlja Franci. Na srečo imajo še nekaj zemljišča, in če bo poslovanje uspešno, možnost širitve. Osnovni dejavnosti podjetja sta izdelovanje in montaža sistemov za

odsesavanje. Po naročilu izdelajo tudi manjše stroje, transporterje za livarne, vpenjalne bobne, pralne stroje za industrijo in drobilce za lesno industrijo, lahko pa opravijo tudi razrez, krivljenje, varjenje pločevine. Delo opravljajo s sodobnimi pripomočki, kot so CNC, rezalni in krivilni stroj, rezalne škarje, varilni aparat, prav tako ne bi šlo brez dvigala, viličarja in kombija. Največ delajo za lesno industrijo in livarne. »Naše zmogljivosti so polno zasedene,« pravi Franci in doda, da v načrtno oglaševanje že več let niso vlagali sredstev. Njihova glavna reklama so reference in dober glas. Za odsesovalni sistem so leta 2001 na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju prejeli bronasti ceh, priznanje za kakovost razstavljenega izdelka. Delajo večinoma za slovenska in nekaj za hrvaška podjetja, pravkar pa se pogovarjajo o projektu v Bosni. Njihovi naročniki so najboljše in največje slovenske firme, med njimi Riko, Kolektor, Hidria, AquafilSlo (prej Yulon), Cimos. Eden pomembnejših projektov v zadnjih letih je bila oprema za sušilno peč v eni izmed livarn na Jesenicah. Z napravami za filtracijo zraka so opremili regijske centre za odpadke na Koroškem, v Zasavju, Celju in Slovenskih Konjicah. »S ponosom lahko povemo, da imamo veliko naročil tudi v Žireh. Vemo namreč, da je doma včasih najtežje dobiti posel,« se nasmehne Franci in doda: »Ureditev prezrače-vanja in odsesavanja nam je v novem poslovnem objektu zaupala tudi M Sora. To je letos tudi naš največji projekt, ki še ni povsem končan.« Kljub investiciji v nov objekt in stroški, povezanimi s selitvijo, bodo v L.F. Air - Condition poslovno leto končali pozitivno. Še celo drugače: leto 2017 naj bi bilo eno najuspešnejših, če ne celo najboljše. »To nam vliva pogum, saj tako vemo, da smo na pravi poti,« je prepričan Franci Likovič. To je poleg nove hale tudi najlepše darilo za trideset let njihove podjetniške poti. •

Franci Likovič, mlajši. Podjetje L.F. Air - Condition vodi od leta 2009 dalje. Jožica Kacin


žirovske

Nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore med pridigo v farni cerkvi ob praznovanju zavetnika naše župnije sv. Martina, 12. novembra 2017. Jožica Kacin

NADŠKOF MSGR. STANISLAV ZORE O SV. MARTINU, ZAVETNIKU NAŠE ŽUPNIJE

Rok Klemenčič

Vsako prvo nedeljo po 11. novembru, ko goduje naš farni zavetnik sv. Martin, je v župniji še posebej slovesno, saj imamo farno žegnanje.

Letošnje praznovanje je bilo še slovesnejše. S svojim obiskom nas je počastil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob somaševanju domačih duhovnikov, taj-nika in diakonov je v pridigi nagovoril in k razmišljanju vzpodbudil vse zbrane. »Ali je sveti Martin samo zavetnik vaše župnije ali je v resnici priprošnjik vašega občestva? ... Svoje prošnje zaupajte Martinu, naj jih on prinese pred Boga. Verjemite mi, da vaši predniki tega svetišča, te farne cerkve niso brez razloga in brez razmisleka posvetili svetemu Martinu ter

te župnije izročili njegovemu varstvu.« In še o zgledu našega zavetnika, ki je revežu daroval del plašča: »Ni dovolj videti stiske ljudi. Ni dovolj videti potreb ljudi. Treba je narediti, kar moreš narediti. Treba je dati, kar moreš dati. Ne daje se najprej materialnih dobrin. Najprej je treba

dati srce. Imeti je treba sočutje in ljubezen.« K prazničnemu razpoloženju je prispevalo tudi ubrano petje Cerkvenega mešanega pevskega zbora Anton Jobst, iz visokih lin zvonika pa so to dopoldne odzvanjale melodije domačih pritrkovalcev. •

DENIS ZUPANČIČ EVROPSKI PRVAK V AVTOAKUSTIKI

Jožica Kacin

Denis Zupančič, šestindvajsetletni mladenič s Sela, je navajen tekmovati. Tuje mu ni niti, da se o njem kdaj pa kdaj kaj napiše.

S šestimi leti je začel trenirati smučarske skoke. Pravi, da zato, ker so bili skakalci vsi moški v njegovi družini – oče, brat, predvsem pa stric Zoran, ki je bil tudi njegov trener. Denis je bil najprej član žirovskega skakalnega kluba, njegovi uspehi pa so ga pripeljali tudi do slovenske reprezentance. Kot njen član je skakal na vseh pomembnejših skakalnicah po Evropi in leta 2009 v Bischofshofnu v Av-striji doživel težko izkušnjo – padel je, kar je vplivalo tudi na njegove nadaljnje uspehe. Kot predskakalec je marca 2011 nastopil v finalu svetovnega prvenstva v Planici in poletel 151 metrov, kar je bil tudi njegov najdaljši skok. Leta 2011 je prenehal z aktivnim skakanjem. »Odločitev, da zapustim šport, ki je skoraj petnajst let krojil moj vsakdan, ni bila lahka,« se spominja Denis, ki ni človek, ki bi miroval in se dolgočasil, zato si je omislil nov »šport«. Ta ni podoben skokom, niti zanj ni potrebna fizična pripravljenost, zahteva pa predanost in celega človeka. Vsaj v Denisovem primeru je tako, ker on ne mara polovičarstva. On hoče

biti najboljši. »Začelo se je leta 2010, ko sem v Ljubljani na prireditvi Ritem mladosti videl avto s posebnim videzom, opremo in ozvočenjem. Rekel sem si: Tudi jaz bom imel tak avto,« se nasmehne Denis, ki je svojo takratno željo uresničil tri leta kasneje. Kupil je rdeč renault clio (letnik 2001) in tako se je začelo. Avto je povsem predelal, saj pravi, da je pri njem originalen le motor. »Osnovna barva je enaka, ker mi je všeč,« razloži Denis, ki je rdeči dodal črne poudarke tako zunaj kot v notranjosti avta. Sedeže je oblekel v rdeče usnje, na-mestil nekaj belih nalepk in je njegov clio je postal pravi lepotec. Najpomembnejša pa je akustika. Zaradi nje Denis na tekmovanjih v avtoakustiki (tekmovanju, na katerem komisija s pomočjo posebnih naprav meri glasnost in moč zvočnikov, v določenih kategorijah pa tudi glasnost izpušne cevi) posega po najvišjih mestih. Trikrat zapored je bil državni prvak. Tekmovanja potekajo večkrat letno v različnih krajih po Sloveniji in zmaga tisti, ki skupno zbere največ točk. Denis lahko glede na izgled avta in moč akustike tekmuje v različnih kategorijah, od stylinga (videza) do akustike, ki se deli na več podkategorij. Ena izmed njih je Bass Race (točno lovljenje določene frekvence), kjer je Denis še posebej uspešen. Letos je v tej kategoriji v italijanski Montichiari zmagal in postal evropski prvak. Naslov mu je dal nov zagon in dobre uvrstitve hoče ponoviti oziroma jim dodati nove. Nasle-

dnjo sezono bo akustika še boljša, močnejša in še bolj natančna. »Avto je razstavljen, nove komponente se vgrajujejo,« nam zaupa Denis, ki v to dejavnost vloži skoraj ves svoj prosti čas. »Spet bo veliko dela. Še dobro, da imam prijatelje, pomagata pa mi tudi oče Boris in brat Domen,« s hvaležnostjo pove Denis, trdno odločen, da bo njegov lepotec tudi naslednje leto osvajal državna in evropska odličja. •

Denis Zupančič s pokalom z evropskega prvenstva.

Darjan Kacin


žirovske

DARIJ ERZNOŽNIK MED LEGENDAMI SLOVENSKE KOŠARKEMaja Justin Jerman

Letošnji bogati košarkarski dogodki, kot sta evropska zmaga naših košarkarjev in praznovanje 80-letnice košarkarske legende Iva Daneua, so botrovali tudi temu inter-vjuju. Pobudnik in soorganizator prazno-vanja jubileja legende slovenske košarke, ki je potekalo na Ljubljanskem gradu, je bil mag. Viktor Žakelj. Na slavnostni do-godek in promocijo knjige o Ivu Daneu je povabil tudi Darija Erznožnika, zaslužnega za razvoj žirovske košarke, Franca Oblaka, košarkarskega sodnika, in Memeta Biljalija, športnega navdušenca.

Darij, na fotografiji s praznovanja 80-le-tnice Iva Daneua stojite ob dveh legen-dah slovenskega športa – Ivu Daneu in Miroslavu Cerarju. Ni naključje, saj ste to-liko, kot sta onadva naredila za slovenski šport, vi storili za žirovskega. Kakšni pa so bili začetki te športne zgodbe v Žireh?Začeli smo iz nič. Ko sem prišel poučevat v Žiri, sem dobil tri prazne košarkarske žoge, zato nam ni ostalo drugega, kot da smo sami začeli ustvarjati boljše pogoje. Prvi koš je bil postavljen leta 1955 na zunanji steni Partizana, čez dve leti smo ta koš prenesli v dvorano, kjer je bil tudi pouk športne vzgoje Osnovne šole Žiri. Košarko pa smo igrali kar na en koš. Otroci smo iz šole tekli do Partizana in se na poti ogreli, potem pa smo lahko igrali košarko. Seveda takrat še ni bilo prometa po žirovski glavni cesti. Tako športno vzgojo smo imeli vse do leta 1966, ko smo pred osnovno šolo začeli

graditi igrišči: rokometno in košarkarsko, na rokometnem smo pozimi naredili drsališče. Naredili smo pa tudi stezo in jamo za skok v daljino in višino.

In vsi ti skromni začetki so prav kmalu obrodili izjemne košarkarske uspehe.Seveda, ko smo dobili betonsko igrišče, smo že leta 1970 prvič postali republiški prvaki. Istega leta kot so bili svetovni prvaki jugoslo-vanski košarkarji. Leto kasneje pa so košarka-rice v Prištini osvojile še prvo mesto v državi. Takrat so v Žiri hodili številni novinarji, saj so bile zlate žirovske košarkarice deležne velike pozornosti medijev. (Žena Marta je dodala, da so rezultate sproti sporočali na radio v Ljubljano.) Vsi so se spraševali o skrivnostih žirovskega košarkarskega uspeha, saj nismo imeli pravih pogojev. Dekleta so trenirala na zunanjem igrišču še pred poukom, tudi pri nič stopinjah ali celo minusu, zato so bila utrjena, skromna in kljub vsemu izjemno dobro pripravljena. Kar sedemkrat so bile republiške prvakinje, kljub temu da pozimi, ko je bil na igrišču sneg, niso mogle trenirati. Takrat smo uporabili šolske hodnike in malo telovadnico v prizidku nad garderobo ob vhodu v staro šolo.

To so bili uspehi mladih košarkaric. Kaj pa fantje?Prav tako so fantje dosegali lepe uspehe na republiških tekmovanjih. Košarkarje sta trenirala brat Marko in kasneje Janez Bizjak.

Vam je pri vseh teh uspehih, ki ste jih dosegli, kdo pomagal?Pri izgradnji igrišča nam je pomagala Alpi-na. Dobili smo 1000 dinarjev, da smo kupili cement in pesek. Vse ostalo so bila udarniška dela in to kar med poletnimi počitnicami leta 1966. Mladinsko delovno brigado je vodil Vito Kristan, udarniška dela pa so delali skoraj vsi člani učiteljskega zbora, in seveda šolarji, od najmlajših, ki so pomagali nalagati kamenje, do najstarejših, ki so že poprijeli za lopato in težja dela. Precej pa so se nam izboljšale razmere po letu 1976, ko smo dobili novo telovadnico.

Ste imeli pri svojem delu kakšnega vzornika?Moj veliki vzornik je bil od nekdaj Ivo Daneu. Čudovit človek, ki ni izstopal. Imel je smisel za povezovanje kolektiva, izjemno premišljeno ga je vodil, zato jim uspeh ni mogel uiti. Bil je izjemen igralec, tudi inovativen, znan po svo-jem metu »horog«, ki ga je izumil. Posebnost meta je bila, da je s svojim telesom naredil blokado in preko glave vrgel na koš. Bil je sposoben 50 ali 80 uspešnih prostih metov.

Ste te vzore prenašali na svoje učenke?Seveda, enako sem vzgajal tudi svoja dekleta. Na začetku treningov so morale metati proste mete: od desetih metov so jih morale zadeti vsaj devet za oceno odlično, 8 za oceno prav dobro, vse ostalo pa je bilo že slabo. Tudi »ho-rog« sem jih učil, skušal sem slediti času. ▶

Darij Erznožnik (levo) in Franc Oblak, košarkarski sodnik (desno). Med njima Ivo Daneu, legendarni slovenski košarkar, prejemnik najžlahtnejših odličij in član zmagovite ekipe svetovnih prvakov v Ljubljani 1970, na praznovanju 80-letnice in predstavitvi monografije na Ljubljanskem gradu 11. oktobra 2017. Skrajno desno Memet Biljali. Osebni arhiv Darij Erznožnik

Tanja Mlinar


žirovske

Od kod ste pa vi črpali znanje?Veliko sem si pomagal z rusko in s srbsko strokovno literaturo. Tam sem bral prispev-ke in spoznaval novosti s področja košarke. Počitnice sem izkoristil, da sem novejšo literaturo nesel na morje in jo preštudiral ter novosti kasneje uvedel v svoje delo. Veli-ko presenečenje za naše nasprotnice je bila kombinirana obramba: mož na moža s consko obrambo. Takrat je bila to velika novost. Beki so prenašali žogo čez igrišče, krilni igralci in centri pa so v obliki trikotnika že postavljali consko obrambo. To je bilo za takratni čas izjemno napredno. Prav tako kot za novosti pa sem skrbel za razpoloženje v ekipi. Zame so bila pomembna vsa dekleta, tudi tista, ki so sedela na rezervni klopi. Vsaka je prispevala svoj delež, zato nikoli ni zmanjkalo dobrih košarkaric. Pomagala pa mi je tudi žena Marta, ki nas je spremljala na pomembnih tekmovanjih ali pripravah in poskrbela za psihološko podporo ekipi.

Seveda bi bili krivični, če bi govorili samo o košarki, saj ste uvajali tudi druge športe.Vse, kar smo počeli zraven, je bilo posvečeno vsestranskemu telesnemu razvoju mladih, prispevalo pa je tudi k boljši pripravljenosti košarkaric in košarkarjev. Tako smo spod-

SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV

Marija Kokalj, predsednica KO RK Žiri

Občina Žiri in Krajevna organizacija Rdečega križa Žiri sta tudi letos pripravili tradicional-no srečanje občanov, ki so stari 78 let in več. Srečanje je bilo v nedeljo, 22. oktobra 2017.

Udeležba je bila dobra, saj se je vabilu od-zvalo okrog 160 ljudi. Med njimi ni bilo prav najstarejših občank in občanov. Sedaj je najstarejša občanka Marija Voljč, ima 99 let, Albina Klemenčič in Pavla Naglič pa sta leto mlajši. Med moškimi so najstarejši Peter Naglič (umrl 10. novembra 2017, op. urednice), Ciril Erznožnik in Franc Štremfelj, ki biva v domu za starejše v Kranjski Gori. Poleti so vsi trije dopolnili 95 let. V času srečanja je bilo v občini kar 50 ljudi starih 90 in več let, od teh jih 10 biva v domovih za starejše. 90-letnico jih je letos praznovalo 14, 80-letnico pa 35 (uradne številke so lahko tudi malce drugačne).Prijetno druženje se je začelo s kulturnim

programom. Nastopili so učenci osnovne šole pod vodstvom mentorice dr. Petre Novak in glasbena skupina loških orgličark. Udeleženci so z zanimanjem in pozornostjo spremljali njihove odlične nastope, ki so bili izvirni ter tematsko primerni. Starejše so nagovorili še župan mag. Janez Žakelj, župnik Jakob Kralj, predsednica Območnega združenja RK Škofja Loka Milena Miklavčič, predsednik Društva upokojencev Žiri Vojko Rupnik in predstav-

nica Društva invalidov Žiri Anica Govekar.Njihovi različni in spodbudni nastopi so se končali z enotnim sporočilom o pomenu tovrstnih srečanj in medgeneracijskega so-delovanja ter z željo, da bi bili čim bolj zdravi.Po kosilu so nekateri udeleženci izkoristili priložnost, da so poklepetali z nekdanjimi sodelavci, sošolci in znanci ter se nato z nageljnom v roki odpravili domov v želji, da naslednje leto zopet pridejo. •

Tudi letos je bila udeležba dobra. Prišlo je okrog sto šestdeset starejših občanov. Denis Bozovičar

bujali atletiko, ko smo na zunanjih igriščih skakali v daljino in višino. Košarkarice, po-sebno centri, so na tak način razvijale skok. Na rokometnem igrišču smo igrali rokomet, pozimi smo na njem usposobili drsališče, kjer se je trlo otrok. V Goropekah pa smo organizirali legendarne smučarske tečaje, ki so jih obiskovali tudi zunanji udeleženci. Ob alpskem smučanju smo razvijali tudi tek na smučeh, tako da res lahko rečem, da so bili naši otroci vsestransko telesno pripravljeni in »razgledani« v številnih športih.

Ta izjemno široka paleta športov, ki ste jih ponujali, je ostala prepoznavni znak žirovske osnovne šole, saj še danes naši otroci veljajo za najbolj gibalno sposobne in najmanj obremenjene s prekomerno telesno težo. Vesel sem, da se je naše pionirsko delo v tež-kih, a lepih časih tako lepo nadgradilo. To so pokazale tudi meritve doktorja Jaka Strela, ki je letos delal preizkus telesne pripravljenosti in prišel do izjemnih rezultatov. Tudi sam sem se testiral in bil najstarejši udeleženec. Ponosen sem na svoj rezultat, ki je bil odličen.

Kaj pa danes, ste še športno aktivni? Po rezultatih sodeč zelo. Z ženo Marto greva vsak dan na sprehod

kljub vsem malim zdravstvenim težavam. Se ne dava ne glede na vreme. Tudi danes bova še šla na sprehod. Hoja je eden najbolj zdravih športov poleg teka na smučeh in plavanja. Sicer pa je moja velika ljubezen še vedno vrtnarjenje. Na vrtu sam pridelam najrazličnejšo zelenjavo, skrbim za zdrav način življenja in pri tem neizmerno uživam.

Kako gledate na današnji šport? Poleg izjemnega dela na naši osnovni šoli, ki sem ga že omenil, moram pohva-liti še nogometni klub, ki dela z mladino na zavidljivo visoki ravni. Vse pohvale. Dobri so tudi skakalci. Nasploh so Žirovci zelo športno aktivni, vsi se na nek način ukvarjajo s športom. Tek je v porastu, prav tako nordijska hoja, šolska telovadnica je vedno prepolna. To je dobro in kaže na to, kako pomembno je, da otroke pravočasno spodbudimo k telesni aktivnosti, da z vadbo začnejo že v otroških letih. Če v mladih letih niso športno dejavni, jih je kasneje težje prepričati in navdušiti. Upam, da sem tudi sam del te uspešne športne zgodbe na osebni in lokalni ravni. Tako kot sem jaz pri teh letih še vedno dejaven, verjamem, da bodo naslednje generacije s popularizacijo športa doživljale kakovostno starost. •


žirovske

Moški pevski zbor Alpina in ženska skupina Nasmeh ob spremljavi mladih glasbenikov Marka Žaklja in Jana Isteniča. Tanja Mlinar

KONCERT Z NASMEHOM

Primož Erznožnik, predsednik MoPZ Alpina

Oceno nekega glasbenega dogodka napiše za to usposobljena oseba, ki ima ustrezna znanja, da objektivno oceni dogodek, v tem primeru letni koncert Moškega pevskega zbora Alpina (MoPZ Alpina) z gosti. No, koncerta sta bila dva: v petek in soboto, 13. in 14. oktobra 2017, v dvorani DD Partizan v Žireh.

Na pobudo urednice Stopinj, da o prireditvi napišem nekaj besed, se seveda zastavita vpra-šanji, kdo in na kakšen način bo objektivno presodil izvedbo. Sam nimam ustreznih kvali-fikacij za tako oceno, zato bi tokrat strokovno kritiko izpustil. V povezavi s tem bi omenil le to, da smo vsi nastopajoči na obeh koncertih resnično uživali, kar se je menda tako slišalo kot videlo.Rad bi izpostavil dve zadevi, ki sta po moji oceni vsaj tako pomembni kot sam nastop. Prva je sodelovanje, druga pa »kulturno« opozorilo oziroma vzpodbuda pri razmisleku, kaj v prihodnosti storiti z dvorano Partizan.Pred časom smo imeli predstavniki društev in različnih interesnih skupin, ki delujejo v našem kraju, na pobudo občine predstavitev zanimivega projekta Vizija in strategija Ob-čine Žiri. Dokument si lahko ogledate in ga preberete na občinski spletni strani. Gradivo je dokaj obsežno, sam bi se osredotočil le na ugotovitev, ki je bila precej izpostavljena, to je (ne)sodelovanje med različnimi subjekti v kraju, tudi med društvi in interesnimi skupi-

nami. Vzrokov za (ne)sodelovanje je verjetno več, čeprav se po moji oceni stanje, vsaj med društvi, izboljšuje.Pri projektih, kot sta bila koncerta v dvorani Partizan, je sodelovanje nujno, sicer je tako prireditev nemogoče izpeljati. MoPZ Alpina ob svojem osnovnem poslanstvu sodelovanje z različnimi društvi postavlja na visoko mesto in prav vsi projekti, ki so nastali na tak način, so bili uspešni. Dejstvo je, da skupni projekti terjajo več priprav, organizacije in usklajevanj ter ustrezno vodenje, a ob dobrem konceptu oziroma ideji ter zagnanosti vpletenih prak-tično ni ovir. Tako je bilo tudi tokrat, ko je bila realizirana na prvi pogled nekoliko »nora« ideja. Zahvala vsem vpletenim je bila objavlje-na že na naši Facebook strani, še enkrat pa se moram zahvaliti Balinarskemu športnemu društvu Žiri, ki upravlja dvorano Partizan. Ob predstavitvi ideje so si verjetno mislili svoje, predsednik Franci Mlinar pa nam je očitno zaupal in verjel, da se projekt da izpeljati. O dvorani nekoliko več v nadaljevanju.Poleg vseh ostalih, ki so sodelovali v projektu, moram posebej izpostaviti žensko vokalno skupino Nasmeh. Tradicija ženskih vokalnih zasedb v Žireh je dolga, imeli smo tako ženske zbore kot manjše zasedbe, v zadnjem obdob-ju pa ni delovala nobena podobna skupina. Spomnim se, da smo pred časom razmišljali celo o ženski vokalni zasedbi, ki bi delovala pod okriljem našega društva, saj se zavedamo, da je vsak začetek težak in terja ogromno volje in energije, da o prostorskih, finančnih in drugih vprašanjih niti ne govorim. Zato smo resnično zadovoljni, da nam je ta projekt tako dobro uspel in da smo skupini Nasmeh po-magali na njihovi poti do uveljavitve. Upam si reči, da bomo še kaj ustvarili skupaj. Puncam energije in idej ne manjka, tako da: srečno in

uspešno do novih ciljev!Številni obiskovalci koncertov so nas spraševa-li, zakaj ravno dvorana DD Partizan. Razloga sta predvsem dva. Prvi je, da smo v zadnjih letih naštudirali kar nekaj pop rock komadov domačih in tujih avtorjev (tudi zborovsko petje širi obzorja in briše meje v glasbi). Priredbe za moški zbor so bile napisane posebej za nas in letos se jih je nabralo toliko, da jih je bilo dovolj za celovečerni koncert. V razmišljanju, kje izpeljati takšno prireditev, je bil Partizan logična izbira, saj je ta dvorana hram krajev-ne pop rock kulture; tu so bili plesi, različni koncerti, disko in še kaj.Drugi razlog je, da je dvorana dotrajana, neustrezno toplotno in zvočno izolirana ter vsekakor potrebna prenove. Za cilj smo si zadali, da jo za naša dva koncerta »preno-vimo«, spremenimo in ji vsaj za kratek čas damo novo podobo. S kulturnim dogodkom smo želeli opozoriti, da kraj takšno dvorano potrebuje, ter vzpodbuditi vse zainteresirane in odgovorne k razmisleku, kakšna naj bi bila njena vloga v prihodnosti. Verjetno ni smiselno vse nekoliko glasnejše dogodke potisniti na obrobje Žirov, saj si krajani že-limo, da bi se dogajalo tudi v središču kraja, dvorana Partizan pa je v njegovi bližini. Brez prireditev ne bo toliko ljudi v središču, ki bo tako namenjeno le samemu sebi. Verjamem, da bomo znali rešiti tudi ta problem.Na koncu naj omenim, da pripravljamo po-novitev koncerta v začetku poletja. Če bo vse tako, kot si želimo, bo to koncert na prostem v središču našega kraja, ki mu bomo za nekaj ur spremenili podobo in pokazali, kako naj bi bilo tu v prihodnosti. Upam, da bomo naleteli na posluh pri odgovornih, vsekakor pa bomo potrebovali tudi sodelovanje in pomoč drugih društev. •


žirovske

Benjamina Žnidaršiča (na vozičku) je predstavil član šmarničnih romarjev iz Žabnice Franc Stare. Za konec je prebral pesem Hodim s svojim križem, ki jo je Žnidaršič objavil v eni izmed svojih pesniških zbirk. Zraven stoji Ciril Vidmar, predsednik društva.

BENJAMIN ŽNIDARŠIČ – RAZSTAVA V ZVONIKU

mag. Lucija Rupret

Na Martinovo nedeljo je v Galeriji v zvoniku svoja dela predstavil Benjamin Žnidaršič. Vsestransko dejaven slikar, pesnik, pisatelj, dobrotnik, ljubitelj kulture in kulturne dediščine je bil rojen leta 1959 v vasi Pod-cerkev v Loški dolini. Njegovo življenje je pri sedemindvajsetih naredilo nepredvidljiv obrat – zaradi padca z drevesa je postal tetraplegik.

Odprtje razstave je potekalo v prijetnem raz-položenju, ob poslušanju slikarjeve poezije, glasbenem nastopu Tamare Humar ob sprem-ljavi Marka Žaklja in druženju z umetnikom. Razstavljenih je bilo osemnajst slik v akva-relni in oljni tehniki, ki potrjujejo avtorjevo navdušenje nad krajino in odličen občutek za izbiro barv. Prevladuje modro-zelena barvna paleta s teksturo razločnih potez čopiča. Slika na impresionističen, ekspresionističen in abstrakten način. Barve na platno nanaša s čopičem, ki ga drži z usti. Tako kljubovalna in pozitivna, kot je njegova slikarska poteza, je tudi njegova življenjska zgodba. Več let je bil aktiven član Zveze paraplegikov Slovenije, kjer je vodil kulturne dejavnosti, opravljal naloge predstavnika za stike z javnostjo, vodil številne projekte in sodeloval pri ustanavlja-nju Evropske zveze paraplegikov. Izdal je tri pesniške zbirke, Ritem srca, Zlate perutnice in Most na drugi breg, ter avtobiografsko delo

Govorica življenja. Ob organiziranju likovnih tečajev se je nad slikanjem navdušil tudi sam. Njegova dela so vrednotili tako literarni, Man-ca Košir, kot likovni kritiki, Polona Škodič. Slednja je med drugim zapisala: »Benjamin Žnidaršič slika večinoma v tehniki olja na platno, blizu so mu tudi akvarel, risba in grafika. Zanimajo ga klasične teme, kot so krajina, tihožitje in človeška figura. Njegovo slikarstvo je dinamično, slogovno razgibano in pripovedno zgovorno. Je odličen kolorist in krajinar, globoko povezan z naravo.« Med drugim je Žnidaršič prejemnik certifikata kakovosti na izboru za priznanje zlate palete v organizaciji Zveze likovnih društev Slovenije. Uspešno je sodeloval na različnih slikarskih

ex temporih doma in v tujini in bil izbran za prejemnika več odkupnih nagrad. Po letu 2000 je imel 32 samostojnih in 188 skupinskih razstav. Od leta 2011 je član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami (VDMFK). Žnidaršičeva likovna dela izražajo njegovo življenjsko energijo. Z vztrajnostjo in trudom razvija svoj likovni jezik, z njim premaguje neizprosnost usode in življenju daje čudovit nov smisel. Pripoved o njegovih delih najlepše zaokrožijo besede Mance Košir: »Je dar dru-gim, da bi lažje upali in zaupali v to, da je v življenju vedno vse prav, četudi je na prvi pogled drugače. Širša slika zažari s svetlobo dobrega, ki se je zgodilo …« •

NAGRADA DRŽAVLJAN EVROPE PROJEKTU STAREJŠI ZA STAREJŠE

Anica Kumer, koordinator pri DU Žiri

V okviru ZDUS (Zveza društev upokojencev Slovenije) že od leta 2004, v Žireh pa od leta 2008, poteka projekt Starejši za starejše. Gre za medsebojno pomoč starejših starejšim, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. V naši občini je v projekt vključenih enajst prostovoljk.

Gospe obiskujejo starejše osebe, se z njimi

družijo, pogovarjajo, jih peljejo k zdravniku, v trgovino … To delo opravljajo prostovolj-no, dobrodelno. Projekt se izvaja po celi republiki, najbolje organiziran pa je prav na Gorenjskem. Letos je Evropski parlament na predlog evropskega poslanca Iva Vajgla podelil pro-gramu Starejši za starejše (SzS) kot edinemu iz Slovenije nagrado državljan Evrope za posebne dosežke za leto 2017. V utemeljitvi je Ivo Vajgl zapisal, da gre za »izjemen primer dobre prakse prostovoljstva na področju pod-pore neodvisnemu življenju starejših ljudi, ki želijo čim dlje ostati v svojih domovih in živeti neodvisno oziroma ob pomoči drugih pri opravljanju vsakodnevnih opravil«.Nagrado državljan Evrope so podelili 30. junija v Hiši Evropske unije v Ljubljani, 9.

oktobra pa še v Bruslju. Podelitve se žal ni udeležila nobena prostovoljka DU Žiri.Podelitev nagrade državljan Evrope progra-mu Starejši za starejše v koordinaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) ima vseevropski pomen, saj je dolgoživa družba neizbežno dejstvo.Koordinator projekta SzS za Gorenjsko Ed-vard Kavčič, ki zelo vestno opravlja svojo nalogo in nas o vsem sproti obvešča, je za svoje delo prejel priznanje predsednika države Boruta Pahorja.V četrtek, 17. avgusta, pa je župan Mestne občine Kranj povabil vse koordinatorje pro-jekta v Kranj, kjer se jim je zahvalil za pomoč in jim čestital za prejeto nagrado. Obljubil je, da se bo pogovoril z župani, kaj bi bilo treba še izboljšati. •

Tanja Mlinar


žirovske

Šolarji z voznikoma pešbusa, tokrat sta bila to Tomi Jereb in Stana Kristan, na postaji na Jezerski ulici. Jožica Kacin

PEŠBUS

Mateja Velkavrh, predsednica občinskega SPV

Prometna kača je na naši osnovni šoli že »stara« gospa. Že tri pomladi in tri jeseni za-pored, dvakrat po dva tedna obiskuje učenke in učence od prvega do šestega razreda. V času njenega gostovanja se otroci in njihovi starši še bolj trudijo, da pridejo k pouku peš ali s kolesom, če imajo kolesarsko izkaznico, vozači se pripeljejo s kombijem, številni pa se odločijo tudi za souporabo avtomobila.

Napočil je čas, da naredimo korak naprej …V prvih dneh oktobra, ko med drugim obe-ležujemo teden otroka, se je v Žireh rednim avtobusnim linijam pridružil pešbus. Gre za eno od oblik spremljanih aktivnih poti najmlajših učencev v šolo.Pešbus je pravzaprav avtobus, le da ga na-mesto motorja in koles poganjajo otroške noge. Pešbus ima voznika, ki vodi učence po vnaprej začrtani liniji, ustavlja ob točno določenem času na označenih postajališčih, potniki pa imajo vozovnice in za udeležbo vsakokrat prejmejo štampiljko. Naši učenci so ob vstopu okrog zapestja dobili še odsev-ni trak, da je bila pot do šole bolj varna. Poleg voznika je vsak od dveh pešbusov imel še dva ali tri spremljevalce, vse za večjo varnost. Otroci so na postaje prihajali pravočasno, še več, komaj so čakali, da je pešbus prišel in so se lahko pridružili svojim vrstnikom. Spremljevalci se kar niso mogli načuditi, ko-

Avtobus se je polnil in kolona je bila vse daljša. Jožica Kacin

liko so si imeli potniki povedati med potjo.Pešbus je bil velika popestritev jutranjega utripa v Žireh. Mimoidoči so se ob sprevodu ustavljali, prijala jim je otroška razigranost. Ko so potniki prvič prispeli do končne po-staje »Šola«, sta jih tam pričakala in toplo pozdravila tudi župan in ravnatelj.Pešbus je na končno postajo, torej pred glavna šolska vrata, prišel nekaj minut pred

ZAPUŠČINA EVROPSKIH ČIPKARSKIH ŠOLBranka Grošelj, učiteljica Čipkarske šole Žiri

Čipkarska šola Žiri se je udeležila 21. med-narodnega festivala čipke v Lepoglavi, ki je potekal od 21. do 24. septembra 2017. Tema letošnjega festivala je bila zapuščina evropskih čipkarskih šol. Program je bil zelo pester in zanimiv, ravno tako tudi razstave čipk. Na ogled so bile čipke iz Belgije, Estonije, Italije, Nemčije, Madžarske, Poljske, Bosne in Her-cegovine, Hrvaške in Slovenije.Čipkarska šola Žiri se je predstavila z žirovski-mi klekljarskimi pripovedkami, ki so nastale ob lanskem praznovanju 110-letnice čipkarske šole. Kljub pestri ponudbi razstavljavcev so

bili obiskovalci navdušeni tudi nad našimi klekljanimi umetninami. Številni so bili mnenja, da so čipke umetniška dela.

Razstavni prostor Čipkarske šole Žiri na mednarodnem festivalu čipke v Lepoglavi. Branka Grošelj

začetkom pouka.Ko sem opazovala otroke, ki so pešačili, so me ganili njihovi veseli in nasmejani obrazi ter rdeča lička in noski. Se odrasli sploh zavedamo, da svoje otroke s tem, ko jih z avtom pripeljemo do šolskih vrat, prikraj-šamo za tako pomembne in zaželene stike z vrstniki ter za tako opevana zdrav način življenja in zdrav odnos do okolja?! •

Poleg razstave smo se na predstavitvi čipkarskih šol kot edini iz Slovenije predstavila s filmom in besedo o tradiciji naše klekljarske šole. •


žirovske

PREKO ERASMUSA V BOLGARIJI Damjana Milardović, vodja vrtca

Maja Brezovar, učiteljica OŠ Žiri

V osnovni šoli in vrtcu v tekočem šolskem letu poteka zadnje leto triletnega sodelovanja v projektu Erasmus+ »I Feel Wood – For Good«, katerega rdeča nit je spodbujanje podjetništva v lesnopre-delovalni industriji in storitvah. V projekt smo se tako iz šole kot vrtca vključili, ker smo zaznali, da je tema primerna in nam nudi veliko možnosti za raziskovanje.

V naši okolici lahko otroci vseh starosti les tudi začutijo. Sprehode v gozd lahko vedno izkoristijo za spoznavanje dreves in njihovih plodov. V vrtcu smo vključeni tudi v projekt Gozdni vrtec. Otroci imajo v gozdu svoj kotiček, ki ga sami urejajo. Vzgojiteljice so v vzgojno izo-braževalni program dodale les in z njim povezane dejavnosti. Močna lesna industrija in obrt v kraju pa osnovnošolcem omogočata dodatno poglabljanje znanja o lesu ter spoznavanje postopkov pridobivanja in predelave lesa. Naša osnovna šola in vrtec sta v projektu povezana s šolami in vrtci v Italiji, Nemčiji, Bolgariji in na Poljskem. Izvajajo se mobilnosti z različnimi vsebinami. V Bolgariji so bili trije dogodki: koordinatorski sestanek, izmenjava izkušenj vzgojiteljev oziroma učiteljev nižjih razre-dov osnovne šole in mobilnost učencev. Gre za izmenjavo izkušenj in delo na aktivnostih, povezanih z gozdom, lesom in podjetništvom na lesnopredelovalnem področju. Na mobilnostih pa spoznavamo naravne, kulturne in gospodarske značilnosti krajev, v katerih so sodelujoče šole. Projekt spodbuja poglabljanje znanja angleškega jezika ter socialnih in informacijsko-komunikacijskih veščin (IKT). Projekt ima tudi dobrodelno noto. Vsako leto je namreč organiziran dobrodelni sejem, na katerem se prodajajo leseni izdelki, ki jih učenci pripravijo že pred odhodom na mobilnost. Zbrana sredstva so dodeljena državi gostiteljici za dobrodelne namene po presoji šole, v kateri je sejem. Tako v Žireh kot v bolgarski poklicni šoli za vinarstvo in vinogradništvo v Plevnu gre zbrani denar v šolski sklad za pomoč učencem.Žirovski udeleženci smo se letos v Bolgariji soočili s precejšnjimi kultur-nimi razlikami, še posebej v perifernem delu mesta Pleven, v katerem se nahaja gostujoča poklicna šola za vinarstvo in vinogradništvo. Učenci so bili nastanjeni pri družinah dijakov gostujoče šole, tako so v enem

tednu imeli možnost spoznati in se vključiti v tamkajšnje življenje. Naši učenci so bili motivirani, prisluhnili so vsem predstavitvam in si z zanimanjem ogledali predstavljene znamenitosti.Ogledali smo si mestni muzej Panorama, ki je bil ustanovljen ob 100. obletnici zmage nad turškim okupatorjem. Z avtobusom smo se odpeljali v severni del Bolgarije v mesto Gabrovo in obiskali Etar – etnografski muzej na prostem. Opazovali smo različne obrtnike pri delu (izdelovanje lesenih glasbil, nakita ter drugih lesenih izdelkov). Etnografska vas prikazuje tradicionalne obrti v Bolgariji, kulturo in način življenja. Predstavili so nam zgodovinsko prestolnico drugega bolgarskega imperija – Veliko Trnovo. Sprehodili smo se po podzemni kraški jami Ledenika ter si ogledali otrokom privlačno predstavitev in laser šov, obiskali pa smo tudi zgodovinski muzej s pravim zakladom v mestu Vratsa.Lep sprejem in obsežno predstavitev so učiteljem pripravili v najsta-rejšem vrtcu v Plevnu, kjer smo bili prisotni pri uri angleščine, ki so jo izvedli z najstarejšimi otroki. Spoznali smo njihov način predšolske vzgoje. Čeprav je podoben našemu, so tudi razlike. Ure namenijo učenju jezikov, glasbe, likovnega ustvarjanja, športa in matematike, pri čemer uporabljajo tudi informacijsko tehnologijo. Tako kot pri nas so otroci z uvedbo devetletke začeli hoditi v prvi razred osnovne šole s šestimi leti, vendar so to opustili in šestletni otroci danes zopet obiskujejo vrtec oziroma malo šolo. Število otrok v posameznih oddelkih je glede na predpise višje. Poleg dveh strokovnih delavk imajo v vrtcu dodatno zaposlene pedagoge za glasbo in ples.Vključenost v projekt Erasmus+ prispeva šoli in vrtcu dodano vrednost v smislu učenja in pridobivanja vrednot, potrebnih za življenje. •

Udeleženci so se v Bolgariji srečali s precejšnjimi kulturnimi razlikami. Andrej Mivšek

MUZEJSKI VEČER OB 150-LETNICI GROHARJEVEGA ROJSTVA

Maja Justin Jerman

Uspešno sodelovanje z Loškim muzejem se je po odprtju pregledne razstave Jožeta Peternelja - Mausarja, ki jo je v sodelovanju z Mu-zejskim društvom Žiri in Občino Žiri pripravil kustos Boštjan Soklič, v petek zaokrožilo z večerom na temo Groharja in Škofje Loke.

150-letnico rojstva Ivana Groharja smo zaznamovali s predavanjem kustosinje Barbare Sterle Vurnik. V okviru Loškega muzeja je 15. junija, na dan avtorjevega rojstva, pripravila razstavo, v kateri je zbrala doku-mente in slike, vezane na okolje, iz katerega je Grohar izhajal. Poudarila je, da je želela razstavo povezati z okoljem, ki mu je umetnik pripadal,

v njem tudi umetniško rasel, iz njega pobiral motive in v katerem je preživel svoja ustvarjalna in srečna leta. Vse to pa se je zgostilo v njegovih najbolj znanih impresionističnih slikah, ki so jemale prav iz škofjeloške okolice: Pomlad, Macesen, Škofja Loka v snegu in Sejalec. Avtorica razstave ni mogla mimo vpijočega dejstva, kako je slikar skozi življenje životaril in bil doma spregledan. Domača publika in kritika še nista bili pripravljeni na likovne novosti, ki jih je kot drugi slovenski impresionisti prinesel iz Ažbetove zasebne likovne šole v Mϋnchnu. Nekaj zadoščenja mu je prinesel uspeh slovenskih impresionistov, s katerimi je razstavljal v salonu Miethke na Dunaju. Tamkajšnje bolj svetovljansko okolje je bilo že dovolj zrelo za impresionistične novosti in jih je z navdušenjem sprejelo. Domače priznanje pa mu je bilo izraženo šele posthumno, ko mu je Jakopič leta 1926 pripravil razstavo. Po uvodu Mihe Nagliča, ki je spomnil na Pavlovčevo oznako škofjelo-škega okoliša kot slovenskega Barbizona, se nam je zdelo še toliko bolj smiselno obletnico rojstva tako pomembnega slikarja zaznamovati tudi v žirovskem muzeju, polnem pričevanj o raznorodni in bogati likovnosti.•


žirovske

Učenci so tudi letos uspešno opravili tridnevno planinsko šolo.

POVABIMO SONCE V ŠOLO

Teja Bogataj in Laura Kepec,učenki 7. c

Letošnji teden otroka je potekal od 2. do 8. oktobra. Mladinski pisatelj Primož Suhodolčan je v poslanici ob tokratnem tednu otroka pod geslom Povabimo Sonce v šolo otroke pozval, naj bodo radovedni. »Radovedno iskanje znanja je najlepša igra,« je zagotovil.

Teden otroka se je na naši šoli pričel z de-lavnicami Žir žava v ponedeljek, 2. 10. 2017, v prostorih šole in na bližnjem parkirišču. Mentorji so s svojimi delavnicami poskrbeli za sproščeno druženje otrok, ustvarjalnost,

širjenje novih znanj, zabavo in šport. Šola je bila hitro polna radovednih otrok. Naj-več dela so tako kot vsako leto imeli v frizerski in kozmetični delavnici. Tudi v cvetličarski delavnici ni manjkalo tako starejših kot tudi mlajših učencev. Zanimanje je bilo veliko tudi za delavnico, ki se je imenovala Impro igra. Iz klekljarske delavnice so učenci in učenke prihajali z zapestnicami, ki so jih sami nare-dili. Naju je zvabila plesna delavnica, kjer ni manjkalo veselja in smeha. V šolski knjižnici so učenci reševali križanke in besedne igre. V igralnici so gradili hiše iz majhnih paličic in se igrali tudi druge zabavne igre. V eni izmed delavnic je bilo prikazano tudi nudenje prve pomoči. Videti je bilo mogoče različne povoje, obliže, lutke, opornice in še kaj, kar se rabi pri prvi pomoči. Na spretnostnem poligonu so udeleženci skakali, se plazili, tekli in se zabavali. Veliko ograjeno igrišče, palice in

žogica – floorball se lahko prične. Nekateri so bili zelo uspešni z zadetki. Pod koši so igrali košarko. Spoznali sva tudi športno plezanje ter pripomočke, ki jih rabijo plezalci, kot so vpon-ke, pasovi in vrvi. Kolesarski poligon je bil postavljen na prostem. Kolesarji so morali biti spretni, saj je bilo treba premagovati številne ovire. Zasledili sva tudi predstavnike M Sore, ki so obiskovalcem prikazali izdelavo različnih lesenih izdelkov. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne, saj so v kuharski delavnici pripravljali palačinke in okusne čokoladne bananice. Letos prvič izvedena delavnica Navijam zgodbo je potekala tako, da smo v roke dobili vrvico, jo ovijali okrog prsta in ob tem pripovedovali zgodbo. Tudi najina pripoved je navita in tako kon-čana. Veseli sva, da smo s skupnimi močmi priklicali sonce v šolo, v številna otroška srca pa veselje in toplino. •

PLANINSKA ŠOLA V NARAVI

Bogdan Erznožnik,vodja planinske šole

V septembru so učenci sedmih razredov osnovne šole na planini Razor v sončnem, vendar hladnem vremenu zelo uspešno opravili tridnevno planinsko šolo v naravi. Pod vodstvom učiteljev, gorskega reševalca in medicinske sestre so se v lepem okolju tolminskih gora spoznavali z veščinami, ki so potrebne za varno in zanimivo pot v gore. Tolminski jamarji so jim na družab-nem večeru predstavili delovanje društva in njihove najbolj odmevne spuste v okoliške kraške jame, na planini Kuk pa so si ogle-dali izdelavo znanega sira tolminca.Zasneženi vrhovi v okolici niso bili ovira,

da ne bi drugi dan večina uspešno osvojila vrh Tolminskega Migovca. Zvečer so učenci na kvizu preverili svoje planinsko znanje,

ki so ga pridobili na predavanjih, izkazali pa so se tudi z izvirnim družabnim pro-gramom. •

MARKOV TEK IN POHOD OKROG ŽIROVJožica Kacin

V nedeljo, 24. septembra je Planinsko društvo Žiri organiziralo že 18. Markov tek. Štart je bil v centru Žirov, cilj pa pri planinski koči na Mrzlem vrhu. Tekači so premagali 6,22, v lažjih kategorijah pa 5,22 kilometrov dolgo progo in 517 metrov višinske razlike. Vzpo-redno s tekom je potekal tudi pohod. V nedeljo, 22. oktobra pa je bil tradicionalni pohod okrog Žirov. Udeleženci so se odpravili proti Vrsniku v Ravne, Izgorje, Opale ter nazaj v Žiri. Vztrajne pohodnike ni zmotil niti dež, ki jih je spremljal na poti. • Pohodniki pri kamniti mizi v Ravnah. Tanja Mlinar


žirovske

MARKO MRLAK POSVEČEN V DIAKONAJanez Stanonik

Že teden dni pred zahvalno nedeljo, 29. ok-tobra, smo se v Žireh pri sveti maši zahvalili Bogu za dar diakona Marka Mrlaka. Na ta dan je bila popoldne v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici posvetitev. Tja smo se od-peljali z dvema avtobusoma in kombijem, nekateri pa so prišli s svojimi avti.

Zjutraj pri sveti maši smo Marku Mrlaku skupaj z župnikom Andrejem Jemcem čes-titali predstavniki vernega občestva v Žireh. Cerkev v Ivančni Gorici je bila nabito polna vernikov in številnih duhovnikov. Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore je posvetil pet bogoslovcev z besedami: »Sprejmi Kristusov evangelij, njegov glasnik si postal, da boš veroval, kar boš učil, in učil, kar boš veroval …« Z besedama: »Tukaj sem!« so obljubili pokorščino, zvestobo in čistost Bogu in cerkvi. V Cerkvi bo na Slovenskem letos posvečenih šestnajst diakonov, ki naj bi bili drugo leto novomašniki. Diakonat je prvi zakrament posvečenja na poti do duhovnika.

Diakon pa že ima prva pooblastila; lahko bere evangelij, opravlja pogrebe, krščuje, deli blagoslove in pomaga pri sklenitvi zak-ramenta svetega zakona. Cerkev v Ivančni Gorici je bila posvečena pred petindvajsetimi leti. Med petimi posvečenimi diakoni je bil tudi domačin Primož Meglič, ki je bil rojen nekaj mesecev po posvečenju cerkve. Po končani slovesnosti se je tudi Marko, sedaj

že diakon, v imenu vseh novo posvečenih diakonov zahvalil najprej Bogu in nato katehetom, dobrotnikom in vsem, ki so kar koli dobrega storili zanje. Pred cerkvijo smo se ob čestitanju novim diakonom in bogati pogostitvi pogovorili z duhovniki, znanci in prijatelji. Že v trdi temi smo se zopet zbrali na avtobusu in se s pesmijo na ustih in v srcih pripeljali v Žiri. •

Posvetitev je bila v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Na sliki: del obreda pred posvetitvijo, ko diakoni v znamenje popolne predaje Bogu, ležejo na tla. Jožica Kacin

VOJKU JEZERŠKU PRIZNANJE ZA DELO NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTIJožica Kacin

Vojko Jezeršek je oktobra 2017 na predlog občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) in Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri (ZŠAM) prejel svečano listino Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa za dolgoletno, prizadevno in uspešno delo na področju prometne varnosti.

Predlagatelja, kot tudi republiška agencija, sta se tako hotela dolgoletnemu dejavnemu članu zahvaliti za delo, predvsem pa za pri-zadevanja za čim bolj odgovorno in varno udeležbo v prometu. Vojko je od ustanovitve dalje član ZŠAM, od leta 1980 pa je tudi v upravnem odboru združenja in že dvajset let njegov poveljnik. Od ustanovitve dalje je tudi član občinskega SPV. Kot udeleženec v prometu ima bogate izkušnje, saj je kot šofer kamiona, kasneje pa avtobusa, vso poklicno

pot preživel na cestah po Sloveniji in Evropi. »Lahko se pohvalim, da nisem imel niti ene omembe vredne nesreče,« pove Vojko, ki svoje izkušnje rad prenaša tudi na druge. Da ima čut za pomoč in prostovoljno delo, kaže tudi njegovo od leta 1968 dalje trajajoče članstvo v gasilskem društvu. En mandat je bil celo poveljnik PGD Žiri. Je tudi eden izmed tistih, ki si upajo na glas povedati stvari, ki jih nekateri nočejo slišati. Kot občan, udeleženec v prometu in v preventivnih akcijah opazi marsikatero pomanjkljivost. Vojko pravi, da so se razmere glede prometne varnosti v občini v zadnjem času izboljšale, kar pa ne pomeni, da so vse naloge opravljene. »Naša največja skrb je namenjena varnosti otrok, najbolj ranljivih udeležencev v prometu. Šola, občina, občinski redarji, policija in SPV lahko prispevajo svoj del z opozarjanjem, postavljanjem signaliza-cije, znakov in akcijami, največjo vlogo pri otrocih pa imajo starši,« je prepričan Vojko. »Oni so njihov prvi zgled in učitelj, tudi ko gre za udeležbo v cestnem prometu. Starši morajo poskrbeti, da ima otrok ustrezno opremo, pa naj gre za pešca ali kolesarja.« Prihajajo temačni dnevi, več padavin in s tem je tudi vidnost na cesti slabša, zato Vojko

prosi vse, da spoštujejo prometne predpise in s svojim ravnanjem poskrbijo, da ne bo prišlo do nesreče. K apelu ga zavezuje njegovo lastno prepričanje, da je boljša preventiva kot kurativa, priznanje, pa pravi, je dokaz, da mu stanovski kolegi zaupajo in verjamejo vanj, kar pa je še večja obveza za naprej. •

Vojko Jezeršek s svečano listino. Jožica Kacin


žirovske

Gasilci PGD Žiri na izobraževalnem obisku pri poklicni gasilski enoti v Innsbrucku v Avstriji, 4. novembra 2017. Ivan Albreht

PGD ŽIRI V OKTOBRU, MESECU POŽARNE VARNOSTI Lili Mlinar

Gasilci PGD Žiri smo dejavni vse leto. Radi se družimo, sprejmemo tudi naključne goste in vse, ki jih naše delo zanima ali ga želijo spoznati. Še bolj na široko pa smo vam odprli vrata in vas povabili na dan odprtih vrat v soboto, 7. oktobra 2017, ko smo kot vsako leto organizirali tudi pregled in nakup gasilnikov.

V prekrasnem vremenu smo najmlajšim pripravili gasilski poligon, na katerem so spoznavali veščine gasilstva. Obiskovalcem smo prikazali tudi, kako se pogasi začetni ogenj in kaj se zgodi, če olje v ponvi gasimo z vodo. Naučili smo se, da moramo tak ogenj zadušiti z odvzemom kisika, torej ga je treba z nečim pokriti. Dopoldne je minilo v prijet-nem gasilskem razpoloženju ob zobanju sveže pečenega kostanja.Dan pred tem, tj. v petek, smo organizirali

meddruštveno gasilsko vajo. Zagorel naj bi stanovanjski objekt Na studencu 1. Sodelovala so vsa štiri občinska gasilska društva. Izvedli smo evakuacijo stanovalcev, gašenje notranjih in zunanjih požarov ter oskrbeli in nudili prvo pomoč poškodovancem. 11. in 19. oktobra so nas obiskali otroci iz vrtca. Ogledali so si gasilsko opremo in se poigrali na zanje pripravljenem gasilskem poligonu.Na željo staršev majhnih otrok smo v petek, 13. oktobra, v dvorani gasilskega doma gostili organizatorja tečajev za prve posredovalce, diplomiranega zdravstvenika Matjaža Mo-horiča, ki nam je predaval o oživljanju otrok ter ukrepanju pri tujkih v dihalnih poteh in krvavitvah. Vsak udeleženec je na lutki lahko poskusil, kako delamo stise, vpihe in kako deluje AED. V soboto, 14. oktobra, smo se s petimi eki-pami, ki so se na tekmovanju Gasilske zveze Škofja Loka uvrstile na regijsko tekmovanje, udeležili gorenjskega prvenstva v Naklem. Tudi tukaj smo se odlično odrezali in se v različnih kategorijah uvrstili od prvega do šestega mesta. Na državno tekmovanje gresta le prvi dve ekipi iz vsake kategorije. Iz PGD

ADVENTNI BAZARSanja Kranjc

Koledarsko leto gre počasi h koncu, štu-dentsko pa se je že dodobra pričelo. V Klubu žirovskih študentov smo se tudi tokrat odločili, da se od prvega skupaj poslovimo, drugega pa lepo pozdravimo. Tako vas letos 9. decembra zopet vabimo na dobrodelno obarvan adventni bazar, ki bo od osmih zjutraj pa do konca dopoldneva na

parkirišču pred Zadružnim domom. Vsi, ki se ukvarjate z izdelovanjem domačih izdelkov, od sirov in salam pa do rokavic in mazil, ste dobrodošli, da predstavite svoje izdelke. Prijavnina za stojnico znaša 15 evrov, javite pa se nam lahko na elektronski naslov [email protected] ali nas pokličete na telefon-sko število 041 989 635. Del prijavnine bomo namenili lokalnim družinam v stiski. Hkrati vabimo vse, ki želite pomagati ljudem v stiski, da se oglasite na stojnici Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemi-

jo, ki bo v sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino in Klubom žirovskih študentov zbiralo vpise v register potencial-nih darovalcev krvotvornih matičnih celic. Dan se bo nadaljeval s krstom brucev in proslavljanjem njihove vk ljučitve v študentsko družbo ob zvokih sku-pin Big Foot Mama, Flirt in GeMüse. Lepo vabljeni vsi, še posebej novopečeni študenti. Za sodelovanje na krstu se lahko prijavite na zgoraj navedeni številki, elek-tronskem naslovu ali na naši Facebook strani. Se vid'mo! •

Žiri bomo Gorenjsko zastopale tri ekipe; poleg članic in članov B, še mladinci, ki so se nanj prebili na mladinskem regijskem tekmovanju.V ponedeljek, 16. oktobra, smo si operativni gasilci na povabilo kolegov PGD Dobračeva ogledali njihovo novo hitro tehnično reševalno vozilo (HTRV), v sredo, 18. oktobra, pa smo se udeležili meddruštvene vaje v Jarčji Dolini. V soboto, 21. oktobra, smo se že navsezgodaj odpravili v Krkavče na vsakoletno obiranje oljk.V četrtek, 26. oktobra, smo se udeležili med-društvene vaje v organizaciji PGD Račeva pri Čufarju v Žirovskem Vrhu.Za konec najbolj odmevnega meseca gasilstva pa smo organizirali naš tradicionalni in že 12. gasilski izobraževalni izlet v eno izmed evropskih držav. Letos smo izbrali sosednjo Avstrijo in Nemčijo. V Innsbrucku smo si ogledali gasilsko brigado, nato pa spoznavali zanimivosti in lepote Bavarske. Ogledali smo si znameniti grad Ludvika II. – Linderhof, samostan in cerkev v Ettalu ter skakalnice v Garmisch-Partenkirchnu. Naštela sem le bolj odmevne dogodke. Te-denskih vaj, intervencij in ostalih aktivnosti ne bom opisovala, saj so del nas, ki se za varnost občanov trudimo in izobražujemo vse leto. •


žirovske

ODLIČNA POLETNA SEZONA ZA SKAKALCE

Leon Šikovec,predsednik SSK Alpina Žiri

V SSK Alpina Žiri smo v pretekli sezoni 2016/2017 osvojili drugo mesto med ska-kalnimi klubi v državi. Pred nami je bil le kranjski Triglav, kar je dobra popotnica za nadaljnje delo v novi sezoni 2017/2018.

Lani smo v poletnem času dosegli kar nekaj naslovov državnih prvakov in podprvakov. Drugo mesto smo osvojili tako v kategoriji mlajših dečkov do 10 let kot tudi v ekipni tekmi dečkov do 11 let. Dobrih rezultatov smo bili še posebej veseli, ker smo tekmo gostili na domačih skakalnicah. Ta dan je naš nordijski center obiskalo preko 180 skakalk in skakalcev v kategorijah dečkov do 10 in 11 let ter deklic do 11 let. Ana Jereb je podprvakinja v državnem prvenstvu deklic do 15 let. Državni prvak med mladinci v kategoriji do 16 let je Marcel Stržinar. Nika Križnar je državna prvakinja v kategoriji deklet do 18 let, v isti kategoriji pri mladincih pa je zmagal Rok Oblak. Zlato je osvojila tudi mladinska ekipa do 18 let v sestavi Urbana Drlinka, Marcela Stržinarja, Nike Križnar in Roka Oblaka. V medijih smo že lahko zaznali, da je Ema Klinec državna prvakinja poletne sezone in

da je Nika Križnar osvojila 2. mesto v ka-tegoriji članic. Ema Klinec, Nika Križnar, Tomaž Naglič in Rok Oblak so zmagali na državni tekmi mešanih ekip.Čestitke športnikom, trenerjem in staršem! Prav vsi so zaslužni za rezultat. Športniki in trenerji z dobrim delom, starši pa s podporo, ki jo dajejo svojim otrokom. V začetku sezone se nismo okrepili samo z uspehi na tekmah. V nordijskem centru v Žireh smo postavili sodniški stolp pri petnajst- in dvajsetmetrskih skakalnicah, pri vseh pa obnovili naletna mesta. Za lažjo vadbo ravnotežja smo kupili »slackline«, ki nam bo v veliko pomoč pri treningu. Najbolj pa so se naši varovanci razveselili košarkarskega koša. Lotili smo se tudi obnove snežnega teptalca. Vsega tega ne bi bilo brez naših zvestih podpornikov in sponzorjev. Občina, lokal-na podjetja in drugi sponzorji ter starši in drugi člani s sredstvi in delom omogočajo, da so smučarski skoki v Žireh šport, ki si ga lahko privošči marsikateri otrok. Gre za enega cenejših in bolj varnih športov.V SSK Alpina Žiri je 40 športnikov in športnic. Radi bi, da bi nas bilo še več, zato vabimo dečke in deklice, ki so stari med šest in deset let, imajo osnovno znanje smučanja in jih veselijo smučarski skoki, da se nam pridružijo. Vsakega novega športnika ali športnice smo izredno veseli. Novo moč imamo tudi v trenerskih vrstah. Barbara Klinec, ki jo poznamo kot nekdanjo uspešno reprezentantko, skrbi za najmlajšo

skupino, hkrati pa pomaga tudi pri treningu dečkov in deklic do 11 let. Za več informacij nam lahko pišete na [email protected] ali na zasebno sporočilo preko Facebook profila SSK Alpina Žiri. •

Ekipni prvaki do osemnajst let. Od leve proti desni so: Marcel Stržinar, Rok Oblak, Urban Drlink in Nika Križnar. Planica, 22. oktobra 2017. Jernej Kumer


žirovske

SODELOVANJE ZDRAVSTVENIH IN ŠPORTNIH STROKOVNJAKOVJaka Strel,zdravnik

Družinski zdravniki se zavedamo vpliva življenjskega sloga na zdravje posame-znika. Telesna dejavnost je eden ključnih elementov zdravega življenjskega sloga, ima dokazane pozitivne učinke na naše duševno in telesno zdravje ter tako pomembno pri-speva k boljši kakovosti življenja.

Na kakšen način povečati obseg telesne de-javnosti? Kako pogosto biti telesno dejaven in kako intenzivno? Vse to so vprašanja, na katera ni enoznačnega in kratkega odgovora, kar predstavlja velik problem družinskemu zdravniku, ki želi pacientu svetovati ustrezno telesno in športno dejavnost. S takšnimi in podobnimi vprašanji se ukvarjajo strokovnjaki povsod po svetu in razvijajo modele vadb na recept, s katerimi bi premostili prepad med medicinsko in športno stroko ter pacientom/bolnikom ponudili kakovostno in varno teles-no in športno dejavnost.

V Žireh smo strokovnjaki s področja zdravstva in športa na podlagi praktičnih izkušenj iz preteklih projektov, kot sta organizacija promocijskega dogodka Žirfit in soavtorstvo zloženke Napotki za zdravo vadbo Olimpij-skega komiteja Slovenije, oblikovali klinično pot, ki bo omogočala določitev kompetenc ter izmenjavo informacij in znanj za varno in strokovno vključitev pacientov/bolnikov v telesno in športno vadbo.

Decembra bomo v Žireh pričeli z izvajanjem pilotnega projekta, ki bo osredotočen na populacijo starejšo od 20 let.

Temelji so bili postavljeni septembra, ko smo se v organizaciji Občine Žiri, Olimpijskega komiteja Slovenije in ambulante Arcus Me-dici sestali predstavniki občine in športnih društev, športni strokovnjaki in družinski zdravniki. Namen našega srečanja je bil poi-skati skupne točke in možnosti za sodelovanje pri ustrezni napotitvi pacientov/bolnikov na programe vadb za zdravje v lokalnem okolju.

POSVET Z ZDRAVNIKOM Družinski zdravnik, ki na podlagi zdravniš-kega pregleda oceni zdravstveno stanje in de-javnike tveganja za zdravje, oceni, ali je treba povečati obseg telesne in športne dejavnosti. Če je pacient motiviran, je treba poskrbeti za ustrezno varnost, oceniti trenutno telesno zmogljivost, pridobiti gibalno anamnezo in določiti kratko-, srednje- in dolgoročne cilje.

VarnostRedna telesna dejavnost je zdrava in varna za večino ljudi. Pred pričetkom vadbe se je dobro posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo ocenil vašo srčno-žilno ogroženost, še posebej če se zdravite zaradi srčno-žilnih obolenj, imate prsno bolečino med športno vadbo ali v mirovanju, mišično skeletne težave, ki vas ovirajo pri izvajanju telesne dejavnosti, ali imate kakšno drugo zdravstveno težavo, ki vas omejuje pri napornih opravilih.

Trenutna telesna zmogljivostOcena trenutne telesne zmogljivosti je po-membna za napotitev v vadbeni program, ki ustreza vašim sposobnostim. Tako se počutite bolje in se lažje vključite v skupino, saj vadite z enako zmogljivimi. Posledično hitreje napre-dujete, ste bolj motivirani in se lažje izognete morebitnim poškodbam.Vašo telesno zmogljivost lahko preverite na Žirfitu ter na podlagi rezultatov z osebnim zdravnikom naredite načrt in postavite krat-ko- in dolgoročne cilje, ki jih z vadbo želite doseči.

Gibalna anamneza Je skupek podatkov o gibalnih in funkcio-nalnih sposobnostih posameznika, vključno s podatki o športnem znanju, ravni dnevne telesne dejavnosti in širšem odnosu do aktiv-nega načina življenja. V Žireh za oceno teles-nega fitnesa uporabljamo testno baterijo Žirfit. Na ta način gibalna anamneza posameznika omogoča celovit vpogled v telesno zmogljivost posameznika ter odnos do telesne in športne dejavnosti in tako služi kot izhodišče za izde-lavo glavnih priporočil in omejitev za vadbo.

NAPOTITEV NA ŠPORTNO VADBO V ŠPORTNO DRUŠTVO ALI ZASEBNO ŠPOR-TNO PRAKSOZdravnik na podlagi pridobljenih podatkov svetuje vadbeni program, ki je najbolj pri-meren glede na zdravstveno stanje in osebne cilje, ki jih pacient/bolnik ima. V soglasju s pacientom sporoči izvajalcu športne vadbe morebitne omejitve in posebnosti, ki so po-membne za varnost in nemoteno vključitev v vadbeni program.Izvajalec športne vadbe in osebni zdravnik sta v rednih stikih in skupaj usmerjata vadbeni program s ciljem zagotoviti varno in kakovo-stno športno vadbo.

NAMESTO ZAKLJUČKAVabimo vse, ki se zavedate pomembnosti aktivnega življenjska sloga, da se naročite pri osebnem zdravniku in s skupnimi močmi bomo naredili spremembo na bolje. Ob tem pozivamo vse udeležence Žirfita, ki še niso prejeli analize telesne zmogljivosti, da se naročijo na posvet k osebnemu zdravniku.

RAZLAGA POJMOVOcena srčno-žilne ogroženosti (preventivni pregled)Pri osebnem zdravniku naj bi vsak moški sta-rejši od 35 let in ženska starejša od 45 let vsaj enkrat na pet let opravila preventivni pregled, na katerem se poda ocena verjetnosti ▶

Darjan Kacin


žirovske

za razvoj srčno-žilnega obolenja, ki je oseb-nemu zdravniku v pomoč pri svetovanju o ustreznih preventivnih in kurativnih ukre-pih (spremembe življenjskega sloga, uvedba zdravil, napotitev k specialistu …). Ocena srčno-žilne ogroženosti je zelo pomembna pri svetovanju glede izbire primerne in varne telesne in športne dejavnosti.

Telesni fitnes predstavlja sposobnost po-sameznika za učinkovito in osredotočeno izvajanje vsakodnevnih opravil, ne da bi se pri tem pretirano utrudil, ampak da bi mu ostalo dovolj energije za uživanje v prosto-časnih dejavnostih ali za ustrezno odzivanje v nujnih primerih. Telesni fitnes sestavljata dve komponenti: z zdravjem povezan telesni fitnes in z gibalno učinkovitostjo povezan telesni fitnes.

Telesna zmogljivost predstavlja raven gi-balnih sposobnosti, ki človeku omogočajo gibalno avtonomnost in ustvarjalnost v vsakdanjem življenju ter so hkrati v tesni povezanosti z njegovim zdravjem. Telesna zmogljivost in telesna sestava v angleškem jeziku in tuji literaturi pripadata izrazu physi-cal fitness – neposreden prevod v slovenščino je telesni fitnes.

Športna dejavnost je posebna vrsta telesne dejavnosti, ki uporablja predvsem gibanja, ki so lastna športu, vendar za drug namen kot šport, ali pa gibanja, ki niso lastna športu, vendar z višjo intenzivnostjo. Športne dejav-nosti se od ostalih telesnih dejavnosti razliku-jejo po tem, da se uporabljajo za telesno vadbo in da presegajo intenzivnost običajne hoje (4-kratnik porabe energije v mirovanju), na ta način pa omogočajo kakovostne spremembe človeškega organizma in povečevanje gibalne učinkovitosti in zmanjševanje zdravstvenih tveganj.

Telesna dejavnost je kakršnokoli gibanje telesa, ki ga ustvarijo skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnjo mirovanja.

Terapevtska vadba je sistematično načrto-vana izvedba telesnih gibov, položajev ali dejavnosti z namenom, da bi pri posamezniku zmanjšali ali preprečili okvare, okrepili in izboljšali telesne funkcije, zmanjšali dejavnike tveganja za zdravje in zagotovili optimalno počutje in zdravstveno stanje. Glede na namen in cilj lahko delimo terapevtske vaje na rehabilitacijske (ponovna vzpostavitev izgubljene telesne funkcije) in habilitacijske (pridobitev normalne telesne funkcije). •

GRIPA ALI NAVADNI PREHLAD?

Ivan Pecev,zdravnik

Ponovno smo v sezoni prehlada in gripe. In vsakič ko zbolimo za nahodom, visoko vročino in bolečinami po celem telesu, težko rečemo, ali gre za gripo ali za navaden prehlad. Obe bolezni imata določene skupne točke, vendar sta v osnovi zelo različni stanji in pogosto z različnim potekom.

Tako kot navadni prehlad je tudi gripa vr-sta viroze, vendar s to razliko, da navadni prehlad lahko povzroči več kot dvesto raz-ličnih virusov, medtem ko gripo povzroča le influenca virus. Vsi ti virusi sodijo v skupino respiratornih virusov, ki se prenašajo po zra-ku (s kašljanjem, kihanjem), napadajo naše celice v respiratornem traktu (prva postaja je navadno nos, nato grlo), kjer se delijo in se nato širijo po celem telesu. Naše telo ima različne zaščitne mehanizme za borbo proti virusom in simptomi, ki jih imamo v času viroze, so posledica ravno teh mehanizmov, npr. vnet in boleč nos ter vneto grlo sta posledica obrambe celic imunskega sistema, ki napadajo in uničujejo z virusi okužene celice. Prav tako smo brez energije, ker telo energijo preusmerja in jo porablja za borbo proti virozi. S počitkom prihranimo energijo in ustvarjamo telesu dobre pogoje za borbo proti virusom. Povišana telesna temperatura deluje zaščitno pred razmnoževanjem virusov, zato je ni priporočljivo na vsak način zbijati. Kašelj, ki se navadno pojavi pozneje, pomaga pri odstranjevanju izmečkov, ki se nabirajo v spodnjem respiratornem traktu kot posledica luščenja od virusov prizadete sluznice dihal.

Na ta način telo preprečuje razvoj sekundarne bakterijske okužbe in pospešuje celjenje slu-znice. Pogosti simptomi viroze so še izpuščaji pri otrocih, slabost, bruhanje ter bolečine v kosteh in mišicah.Ključna razlika med navadnim prehladom in gripo je v pogostosti okužbe in bolezni. Z navadnim prehladom zbolimo relativno pogosto (ker je veliko povzročiteljev), ima navadno blažji potek in se spontano pozdravi v približno enem tednu, medtem ko za gripo zbolimo redko, poteka veliko bolj dramatično kot prehlad, telesna temperatura je višja, bol-niki so prizadeti, ne morejo iz postelje, boli jih celo telo. Gripa je za starejše in imunsko oslabele osebe resna in lahko tudi smrtno nevarna bolezen.Zdravljenje navadnega prehlada in gripe je spontano, to pomeni, da telo samo premaga okužbo z virusom. V času bolezni ostanemo doma, počivamo, uživamo lahko hrano in veliko tekočin, izogibamo se tesnim stikom in s tem preprečujemo širjenje okužbe. Po-magamo si z zdravili, ki omilijo simptome (bolečino, zamašen nos, vročino višjo od 38 stopinj). Antibiotiki ne pomagajo! Antibio-tiki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb in zato je njihova uporaba ob virozi nesmiselna in škodljiva.V času viroz se pred navadnim prehladom varujemo tako, da se izogibamo tesnim stikom z že okuženimi osebami, se ne zadržujemo v javnih in slabo prezračenih prostorih ter skrbi-mo za dobro telesno pripravljenost. Cepljenje proti navadnemu prehladu ne obstaja.Cepljenje proti sezonski gripi pa je učinkovit in priporočljiv način za preprečevanje okužb, s katerim se lahko izognemo morebitnim resnim zapletom. Zaščita s cepivom žal ni popolna, ker virusi gripe mutirajo. Cepivo je narejeno za najbolj verjetne povzročitelje oziroma tako imenovane seve virusa influence, ki jih določijo strokovnjaki. •

Ciril Kacin


žirovske

VEČER OB GLISTICAH, UŠEH IN ŠOLSKEM LONCUIda Rus,pediatrinja

Ste vedeli:• da je okužba s podančico najpogostejša okužba s paraziti v razvitih

državah?• da je to parazit, ki je prilagojen le na človeka in se v živalih ne

razmnožuje?• da je ta parazit velik 8–13 mm (samičke) oziroma 3–5 mm (samčki)

in da je samčkov zelo malo?• da samica odloži do 15.000 jajčec naenkrat v gube zadnjika, in sicer

na 3–4 dni?• da jajčeca preživijo v vlažnem okolju tudi do treh tednov?• da se otrok ponovno pogosto okuži sam, ko jajčeca z zadnjika prenese

v usta?• da terapija deluje le na žive parazite?• da se mora ob dokazani okužbi enega člana družine zdraviti cela

družina?• da je treba ob zdravljenju z razkužili temeljito očistiti vso kopalnico,

kljuke in oprati vso posteljnino in perilo (zadostuje pranje pri 60 stopinjah Celzija)?

• da je najboljša preventiva pred okužbo in širjenjem okužbe pravilno umivanje rok z milom in vodo?

Vse to in še veliko več je v svoje odlično predavanje vključila docentka dr. Irena Grmek Košnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Kranj (NIJZ Kranj) na predavanju za starše, ki je bilo v Osnovni šoli Žiri v sredo, 15. novembra. Kranjska epidemiologinja je bila povabljena, da pomaga pri osveščanju staršev o tej nadlogi.V lanskem šolskem letu je bil v pediatrični ambulanti Polhek ugotovljen velik delež otrok, pri katerih so na podlagi pregleda krvi posumili na okužbo s paraziti. Pričeli smo z opozarjanjem staršev, naj bodo bolj pozorni. Pogosto so se starši vračali v ambulanto, češ da so pri otroku v blatu našli drobne bele glistice – podančice. Po posvetu z NIJZ Kranj smo se vključili v njihov projekt Podančica 2017. Gre za raziskavo o dejanski prekuženosti otrok na Gorenjskem. V celi Sloveniji, posebno pa v predelu osrednje Slovenije zadnja leta opažajo porast uporabe zdravila Vermox ter večje število prijav te bolezni.Starši, ki so pri svojem otroku zaznali sumljive znake, ki bi lahko kazali na okužbo, so tri dni zaporedoma odvzemali otroku odtise zadnjične odprtine in jih poslali na NIJZ Kranj. Po do sedaj zbranih podatkih je bila okužba potrjena pri 19 odstotkih vzorcev. Projekt bo trajal do konca leta, tako da vabimo starše, da se oglasijo v ambulanti Polhek, kjer vam bomo dali ustrezen material.Terapija je varna, večinoma tudi učinkovita. Zdravi se z zdravilom Vermox, ena tableta vsake štirinajst dni, dva do trikrat zapored. Kateri so znaki, značilni za to okužbo?Najpogostejše in najbolj značilno je srbenje zadnjika, posebno ponoči, ob tem lahko pride tudi do vnetja tega predela. Občasno lahko podančica zaide tudi v spolne organe in sečnico in tam povzroči vnetje. Drugi znaki so lahko še: neješčnost, razdražljivost, bolečine v trebuhu, kožni izpuščaji.

Strokovnjaki se sprašujejo, kakšni so vzroki za porast glistavosti (pa tudi ušivosti). Eden izmed vzrokov naj bi bila prezaposlenost staršev, ki za preventivo in odpravo okužbe ne najdejo zadosti časa. Otroke je treba navaditi na pravilno in zadostno umivanje rok ter naučeno tudi preverjati. Če pride do okužbe, je doma nujna čistilna akcija. Kaj pa vrtec, šola? Najverjetneje je največji vir okužbe prav vrtec. Ne pomaga, če se je doma za nekaj časa znebijo, v stiku s predmeti in z drugimi otroki,

Akcija velja do 31. decembra 2017.

TRGOVINA s kolesi in kolesarsko opremo

SERVIS vseh vrst koles, po dogovoru mogoč odvoz in dostava kolesa

Kupon za

POSEZONSKI SERVIS KOLESA

Kolo temeljito očistimo, naoljimo, scentriramo obročnike, preverimo in po potrebi poservisiramo zavore, menjalnike in ostale komponente ter odpravimo zračnost ležajev. Material ni vštet v ceno servisa.

20% popust

KOLESARSKI CENTER BONČA - IDRIJA, Lapajnetova 21

E: [email protected] / S: www.kcbonca.si / T: 05 374 11 30Urnik: 9-12 in 14-18, sobota 9-12, nedelje in prazniki zaprto

ki niso zdravljeni, se okužba hitro ponovi. Predavateljica je opozorila predvsem na plišaste igračke v vrtcu. Domače živali ne prenašajo okužbe, lahko pa se lepljiva jajčeca znajdejo na dlaki hišnih ljubljenčkov in so tako vir okužbe. V drugem delu pa sem pediatrinja Ida Rus zbrane povabila na ogled sple-tne strani NIJZ z naslovom Šolski lonec. Ta stran je namenjena predvsem tistim, ki so odgovorni za pripravo hrane v šolah in vrtcih, lahko pa jo pregledujejo tudi registrirani uporabniki. Omogoča sestavo in preverbo jedilnikov, da ustrezajo smernicam zdrave prehrane, tako pri zdravih otrocih kot pri tistih, ki potrebujejo dieto. Stran pa je zanimiva tudi za starše, kajti vzgoja za zdrav življenjski slog se začne predvsem doma. Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah podajata praktikum ter Zakon o šolski prehrani in so za vrtce in šole obvezujoče in prav je, da se tudi starši zavedajo svojih pravic v zvezi s tem. Prav o teh pravicah je na srečanju nekaj svojih misli s prisotnimi delila tudi pravnica Erna Mokorel, ki je poudarila, da je pri oblikovanju prehranjevalnih navad najpomembnejša prav vzgoja v družini.

Hrana naj bi vsebovala čim manj enostavnih sladkorjev in soli, ki jo Slovenci (tudi otroci) pojemo 150 odstotkov preveč. Vsak dan naj bi otroci uživali mlečne izdelke, zadosti svežega sadja (dvakrat do trikrat dnevno) in zelenjave (dvakrat dnevno) ter veliko polnozrnatih izdelkov. Otroci in mladostniki popijejo preveč sladkih pijač. Pri mladostnikih narašča tudi uživanje energetskih pijač, ki so lahko zelo škodljive. V zadnjem času se zelo spodbuja pitje nesladkanega čaja in vode. Predvsem pa otroke ne smemo spodbujati ali nagrajevati s sladkarijami in drugo nezdravo hrano. Zelo pomembno je tudi gibanje, otroci naj bi se gibali vsaj eno uro dnevno. Poučen večer smo zaključili z mislijo: »Otrokom privzgojimo zdrave pre-hranjevalne in gibalne navade, saj je to najboljša popotnica za življenje.« •

OGLASNO SPOROČILO


žirovske

ŽIRI ŽIVIM ZELENOAVTO KOT HIŠNI LJUBLJENČEKMarko Šubic

Če se z avtom zapeljemo do dvesto metrov oddaljene trgovine po kruh (kjer se huduje-mo, da ni parkirnih mest), do petsto metrov oddaljenih rekreacijskih terenov na tek, sami v službo, čeprav bi se lahko peljali skupaj s sodelavcem/sodelavci, imamo svoj avto bržkone za hišnega ljubljenčka - kužka, ki ga je treba sprehoditi, da zadostimo njegovim psihofiziološkim potrebam.

In ta naš ljubljenček, ki ga vozimo na spreho-de, ni majhna čivava, večji je od največje pasje pasme – je kakih tisoč petsto kilogramov težak slon, ki za svoje premikanje porabi ogromno energije. Res postajajo avtomobili vse pametnejši, a menim, da vseeno še niso dosegli intelektualnega in čustvenega nivoja naših kužkov in se prav nič ne žalostijo, če ostanejo doma v boksu, medtem ko gre lastnik po svoje; torej njihovo sprehajanje (še) ni potrebno.Dejstvo je, da se preveč vozimo (sami) z avto-mobili, razmetavamo s prepoceni energijo in onesnažujemo lokalno ter segrevamo globalno ozračje.

K pretirani, neracionalni uporabi nas vodi družbena sprejemljivost, lenoba, neodgovor-nost, sledenje navadam večine, ohranjanje distance do drugih, razkazovanje statusa in moči, na stotine avtomobilskih reklam, s ka-terimi nas stalno bombardirajo mediji … Svoj kamenček v tem mozaiku doda tudi zgrešena državna politika do javnega prometa, ki ni ne tič ne miš, in medkrajevnih avtobusnih prevozov (razen dijaških). Ti so ravno toliko subvencionirani, da stvar ne propade, so pa še vseeno tako dragi, da se vsak »razumen« človek raje pelje s svojim avtom, medtem ko se po istih cestah vozijo prazni avtobusi in po nepotrebnem onesnažujejo okolje. K pretirani uporabi nas nagovarja celo ponesrečeno poi-menovanje osebni avtomobil, kar razumemo kot naš lastni avto, samo moj, čeprav je name-njen prevozu vsaj štirih potnikov. Pomensko bi bilo veliko bolje, da bi se imenoval potniško vozilo/potniški avto.

Naša zagledanost v avtomobile se še posebej lepo kaže v odnosu do najbolj priljubljene avtomobilske znamke v Sloveniji, svete ikone, ki smo ji zlahka oprostili goljufije in mani-

pulacije. Redki so pomislili, da to ni lepo, še manj pa je bilo takih, ki so se zavedli, da je (bila in bo) taista goljufiva firma glavni sponzor naše največje športne prireditve in si tako pred javnostjo spere še zadnjo packo s svojega brezmadežno zelenega obraza.

Če povzamemo: sistem preobilja – »Joj, kam bi dél? ... Ta denar …« – nam je tudi v tem primeru ustvaril škodljive umetne potrebe, ki se jim nočemo odreči.

Pa se jim lahko, čeprav se nam morda zdi težko! Gremo peš! K pešačenju na duhovit način tudi v Žireh šolarje nagovarja aktual-na akcija Pešbus Peljimo se s kolesom! Kolo in kolesarske prikolice, ki so se v zadnjem času pojavile na trgu, so idealna izbira, ko se odpravimo na družinski izlet, v trgovino ali po drugih bližnjih oziroma tudi nekoliko bolj oddaljenih opravkih.

Lahko se dogovorimo z znanci ali sodelavci za skupno vožnjo z avtom v službo, na izlete ipd.Lahko uporabimo bolj sodobne pristope in se v vlogi potnika/voznika aktiviramo na primer v javni Facebook skupini »Prevoz Žiri–Ljubljana in Ljubljana–Žiri« ali na bolj komercialni spletni strani Prevozi.org.

Lahko si izberemo čistejši električni avto, vendar tudi tu ni vse brezmadežno zeleno, saj se za njegovo proizvodnjo, kot tudi razgra-dnjo, porabi več energije kot za klasičen avto. Njegova uporaba pa ima pozitiven učinek le, če avta ne napajamo večinoma z električno energijo, proizvedeno v elektrarnah na naf-to ali premog. Poleg tega so za proizvodnjo njihovih baterij potrebne redke surovine, zaradi česar prihaja do uničevanja narave v nerazvitem svetu. Kljub temu je določen

Marko Šubic

pozitiven premik gotovo tudi tu, saj je ve-liko električnih avtomobilov zelo majhnih oziroma normalnih velikosti za prevoz ene ali dveh oseb, zato porabijo bistveno manj energije kot naše klasične ladje. Take mini električne avtomobile prodaja tudi žirovsko podjetje Elavto.

Čeprav je res neekonomično in bolj zamudno, morda kdaj za prevoz vseeno uporabimo avtobus!

Če pa imamo čas, ne glede na starost, po-zabimo na predsodke in se odpravimo na avtoštop. Najverjetneje bomo doživeli same dobre stvari in prijetna presenečenja: spoznali bomo zanimive ljudi, srečali stare znance, ki jih morda ne bi nikoli več, in se seveda zastonj nekam pripeljali. Poziv velja tudi drugi strani: ustavljajmo avtoštoparjem – tudi neznanim – in naredimo nekaj dobrega zanje in za okolje, za kar bomo nagrajeni podobno kot avtoštoparji. Malo provokativno, a vendar povsem resno: avtoštop je še posebej primeren za upokojence, ki nimajo časovno določenih dnevnih aktivnosti. »Avtoštop – mobilnost za 3. življenjsko obdobje!« Potreben je samo premik v glavi! Morda k temu pomaga knjiga Mirana Ipavca, bivšega župana Kanala »Av-toštoparske zgodbe – moja prva svetlobna sekunda«.

Pa še najbolj bogokletna (marsikje res neu-resničljiva, v svetu že dokaj popularna) ideja: Kaj če sploh ne bi imeli svojega osebnega avtomobila in bi si ga le delili z drugimi ali ga najeli?

Naj končam – kot vidimo, je več kot dovolj možnosti, da našemu avtu odvzamemo status hišnega ljubljenčka! •


žirovske

POTROŠNIŠTVO IN OMEJENI VIRI PLANETAErika Oblak,svetovalka pri Zero Waste Europe

Oče teorije kaosa in meteorolog Edward Lorenz si je zastavil vprašanje, ali zamah metuljevih kril v Braziliji lahko povzroči tornado v Teksasu. Danes se podobno lahko vprašamo: Kako naše male vsakodnevne odločitve, kakšne izdelke bomo kupili ali uporabili, vplivajo na druge konce sveta? Zakaj je tudi za nas pomembno, da se tega zavedamo in predvsem, da pričnemo ukrepati?

Ko sem spremljala Uroša Macerla v ZDA na podelitvi Goldmanove nagrade za okoljske aktiviste, sem imela priložnost spoznati tudi drugih pet nagrajencev. Med njimi Rodrigua Katemba iz Konga. Kongo je izjemno bogat z naravnimi viri in eno najbolj nasilnih in ne-mirnih območij sveta. Ko je bil star štirinajst let, je bil Rodrigue prisiljen postati otroški vojak. Čez nekaj let mu je uspelo pobegniti in se vrniti v šolo. Študiral je biologijo in postal upravnik osrednjega območja najstarejšega afriškega naravnega parka Virunga. Za park je značilna izjemna biodiverziteta in predsta-vlja pomemben habitat za četrtino svetovne populacije gorskih goril, ki skupaj šteje samo še 850 primerkov.

Park je pod zaščito Unesca in je v središču največjih vojaških konfliktov v državi, njegovo varovanje je zato ena najbolj nevarnih služb na področju varstva narave. V zadnjih petnajstih letih so uporniške skupine in divji lovci ubili več kot 160 čuvajev. Zaščiteno območje delu-je v sožitju z lokalnimi prebivalci, nudi jim zaposlitve in neokrnjene vire za lov, ribolov in poljedelstvo, obenem pa relativno varnost sredi nemirov in konfliktov.

Leta 2010 je vlada britanskemu podjetju Soco izdala dovoljenje za raziskave nafte v območju bloka 5, katerega polovica sega v park Virunga. Leto kasneje se je podjetje pojavilo v parku z namenom, da postavi raziskovalno bazo. V sodelovanju z direktorjem parka Emanuellom de Merodom je Rodrique pod krinko pričel raziskovati namere podjetja in njihovo nele-galno delovanje, podkupovanje in sodelovanje z uporniškimi skupinami.

Na osnovi informacij in posnetkov, ki jih je zbral, je leta 2014 nastal dokumentarni film Virunga, ki je požel izjemno pozornost v Kongu in v mednarodnem prostoru. Zato se

je moralo podjetje Soco umakniti. Vendar je Rodrique za to že plačal visoko ceno: jeseni 2013 so ga zajeli in sedemnajst dni mučili. Leto kasneje so skušali ubiti še direktorja parka, ki je napad kljub večkratnim strelnim ranam na srečo preživel.

Vemo, da je uporaba nafte in drugih fosilnih goriv eden največjih pospeševalcev podnebnih sprememb. Negativni družbeni in okoljski vplivi nastajajo pri njenem pridobivanju, transportu, predelavi in uporabi.

Malo manj znano pa je, da med 8 in 10 od-stotkov vse načrpane nafte porabi industrija plastike. Če bo poraba plastike naraščala tako hitro, se lahko do leta 2050 ta delež poveča na 20 odstotkov, pravijo pri Petro Industry News. Zadnjih 50 let se je proizvodnja plastike povečala za 20-krat, samo 5 odstotkov vse plastične embalaže pa recikliramo.

Organizacija Seas at Risk je pred dnevi obja-vila poročilo in podatke o porabi nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki bi se jim z majhnimi spremembami naših navad lahko preprosto izognili.

Plastične vrečke: letno jih v Evropski uniji (EU) porabimo 100 milijard, v povprečju jih uporabljamo zgolj 15 minut. Kot alternativa so na voljo vrečke za večkratno uporabo, tudi tiste za sadje in zelenjavo. Slednje lahko kupimo ali naredimo sami iz odpadnih zaves.

Plastenke: v EU jih letno porabimo 46 mi-lijard, globalno proizvedemo 20.000 vsako sekundo in prodamo 1 milijon na minuto. Ločeno jih zberemo 50 odstotkov in recikli-ramo 7 odstotkov. Kot alternativa so na voljo bidoni za večkratno uporabo iz plastike, kovin ali stekla. V Sloveniji je voda iz pipe večinoma tudi pitna.

Plastične slamice: v EU jih letno porabimo 36,4 milijarde, v ZDA samo v enem dnevu 500 milijonov. Povprečna uporaba traja 20 minut, večinoma pa gre za popolnoma nepotreben iz-delek. Sodijo med 10 najpogostejših odpadkov v oceanih. Za uporabo zaradi zdravstvenih težav pa so na voljo steklene ali kovinske slamice, ki jih je možno oprati in uporabiti večkrat.

Kavni lončki: v EU jih letno porabimo 16 mi-lijard, globalno pa 500 milijard. Recikliranja praktično ni, ker so prevlečeni s plastiko, ki to preprečuje. Samo v Petrolovih prodajalnah jih letno prodajo 5,5 milijona. Za eno kavo se porabi 200 litrov vode. Vsak lonček planet stane 0,11 kilograma emisij CO2, kar pomeni, da samo s prodajo Petrolove kave na poti nas-tane 605 ton emisij. Ponudba lončkov za kavo za na pot, ki jih lahko uporabimo večkrat, je

Erika Oblak, svetovalka pri Zero Waste Europe in sodelavka organizacij Ekologi brez meja, Eko krog in Gaia. 19. oktobra je v knjižnici v Žireh predavala o svetu brez smeti, na sliki pa je ob predstavitvi svoje knjige Čas je zdaj, ki je nastala po Erikinih osebnih izkušnjah med prebivalci deževnih gozdov Amazonije. Tanja Mlinar

velika: od takšnih, ki so narejeni iz plastike, do steklenih in kovinskih.

Naše male vsakdanje odločitve so torej zamah metuljevih kril, ki na globalni ravni povzro-čajo uničujoče tornade, ki bodo končali pri nas v obliki migracij, podnebnih sprememb in onesnaženja s plastiko. Vemo že, da mikropla-stika prehaja v prehranjevalno verigo in naša telesa, ne vemo pa še, kakšne bodo posledice.

K bolj družbeno in okoljsko sprejemljivemu razvoju se ne bomo premaknili samo s spre-membami potrošniških navad. V tem prehodu moramo sodelovati vsi: politika s svojimi odločitvami, proizvajalci s preoblikovanjem izdelkov in poslovnih modelov, trgovci in komunalna podjetja ter predelovalci.

Brez zmanjševanja porabe naravnih virov v razvitem delu sveta ne bomo mogli zaustaviti kaosa, v katerega drsimo. V Kongu v rudnikih dela preko 40.000 otrok, starih od štirih let naprej. Kongo je največji globalni vir kobalta, ki se uporablja za izdelavo baterij, tudi tistih za električne avtomobile. Po letu 2030 naj bi v nekaterih državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, lahko registrirali le nove avtomobile brez pogona na fosilna goriva. Če ne bomo obenem spremenili načinov našega transporta, bomo težave iz Virunge zgolj prenesli v druge predele Konga. Četudi nas ne zanimajo težave, ki bodo s tem nastale v Afriki, nekje daleč od naših oči, je dobro vedeti, da je kolumbit na seznamu se-demindvajsetih materialov, ki so po mnenju Evropske komisije glede zanesljivosti dobave že zdaj kritični za evropsko gospodarstvo. •


žirovske

ZIMSKA PRAVLJICA Matic Sever

Mrzli dnevi, nizko in šibko sonce, megla, ledeni kristali, snežna odeja, veliko teme … To je le nekaj obrazov zime, ki jo želimo popestriti s kakšno dodatno lučjo, praznova-njem, obdarovanjem … Kaj pa vrt? Je sploh smiselno v tem obdobju mirovanja omenjati našo malo zaplato zemlje? Naj jo pustimo pri miru do spomladi? Lahko, ampak moja izbira je drugačna.

Prav se mi zdi, da poslušamo naravni ritem in to zajema tudi umirjeno delovanje v zim-skem času, še posebej kar se tiče vrtnarjenja, a to še ne pomeni, da pred našim oknom ni kaj postoriti ali videti. Sam si namesto s stoterimi novoletnimi lučkami in drugim okrasjem zimo popestrim s preizkušanjem svojih oblikovalskih spretnosti ter z iskanjem idej in raznolikih pristopov k vsakoletno dru-gačni postavitvi in izbiri lončnic ter uporabi naravnih materialov, če se le da, nabranih v okolici, ne kupljenih.Tako se je npr. lani na vrhu kredence znašla malce drugačna okrasitev. Ker sem pred popolno prenovo vrta in japonska kerija po mojih načrtih ne bo več uspevala na mestu, kjer je sedaj, sem si lahko mirno privoščil popoln rez in večji del poganjkov povezal v dva metra dolg snop. Veje kerije so pozimi brez listja, gladko lubje pa ostane celo leto

enako sveže zeleno, kar je dobrodošla poživi-tev sicer »mrtve« zime, ki se kopa v pretežno sivih, črnih in rjavih odtenkih. Ta ozek snop zelenih vej sem okrasil z malo okrasja in prav težko sva se z ženo navadila »praznine«, ki jo je za seboj pustilo januarsko čiščenje.Večkrat pomislim na večji del zime, ki je pogosto brez snega in zato lahko tudi precej turoben. Kljub temu pa nam narava večkrat pripravi zanimive prizore s slano in ivjem. »Pa kaj!« boste dejali. Se strinjam, če na zimo nis-mo pomislili pri oblikovanju vrta ali zgolj pri jesenskem čiščenju in rezih, potem tudi slana in ivje ne moreta ustvariti ničesar omembe vrednega. Povsem druga zgodba se odvije, če nismo obrezali suhega ameriškega slamnika z ježku podobnim osemenjem ali če nismo porezali okrasnih trav, ki s svetlo rjavimi do sivkastimi listi še vedno prinašajo mehkobo in šelestenje v vetru. Pordeli listi bergenij na sončnih legah so kot posladkorjeni prekriti s slano in odtenki kar naenkrat postanejo drugačni. Zanimive so vedno zelene rastline, kot so lovorikovci, bodike, tise, pri katerih do izraza pridejo beli ledeni robovi na sicer temnih listih. Vse to je dober poligon za prave zimske vrtne slike. Pa da ne pozabim na rdeče šipke, ovenčane z belimi iglami! Zakaj bi torej vse »pridno« porezali že jeseni? Marsikdaj trajnica celo lažje prezimi s suhim listjem nad popki, ki jo zaščitijo pred najhuj-šim mrazom. V marsikaterem primeru je celo lažje porezati ali kako drugače počistiti že zelo posušena ali celo nekoliko s februarsko ali marčevsko vlago napojena tkiva. Hoste

npr. se popolnoma posušijo, mehka tkiva pa skoraj izginejo in jih navadno sploh ni treba pobirati, saj že v prvih pomladnih dneh kar sprhnijo. Ja, opažam, da si pogosto naredimo več dela, kot bi bilo treba.

In če se vrnem nazaj na zimsko vrtnarjenje … Zunaj res ni veliko postoriti, poskrbimo predvsem za zalivanje vedno zelenih rastlin v suhih mesecih in za zalivanje lončnic, ki jih puščamo zunaj. Nekaj več veselja in opravkov pa imamo z notranjimi rastlinami, ki pri marsikom v povečani zasedbi obarvajo pogled na življenje vse do marca. •

Matic Sever

NAKUP NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V PLASTUHOVI GRAPI

Občina Žiri na podlagi sprejetega Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2017 zbira interes za nakup nezazidanega stavbnega zemljišča v Plastuhovi grapi (parc. št. 860/27 in *149 k.o. 2022 Žirovski vrh). Po prostorskem načrtu Občine Žiri se nepremičnini nahajata v območju SS – stanovanjskih površin. Za izrabo zemljišča je že pripravljen načrt Idejne ureditve stanovanjske hiše v dveh variantah, pridobljeni so projektni pogoji. Izhodiščna vrednost nepremičnin je 24.500,00 evrov z DDV. Več informacij o nepremičninah na Občini Žiri in www.ziri.si. •


žirovske

ZA DANES SO KONČALI

Rok Klemenčič

Tako je zapisano pod fotografijo, ki jo hrani Alfonz Zajec in ki jo je posnel njegov oče v letih pred drugo svetovno vojno. Tega dne so se cestarji Jakob Lavrov, Groga Jereb in Jakob Kristan (vodja) vračali z dela. »Slednji se je izučil za čevljarja, a ker ni bilo zmeraj dovolj dela, se je leta 1929 zaposlil kot cestar – zagar (od tu tudi Zagarjev Jakob, op. R. Klemenčič). V oskrbovanje je dobil cestno progo loška meja–Selo–Žiri–državna meja. Tisti čas ni bilo veliko prometa in je bilo treba stalno pleti travo, ki se je zaraščala po robovih makadamske ceste, skrbeti za čistočo na cesti, nasipati gramoz v zmeraj novo nastale luknje ter v drobilnici osojniškega kamnoloma prip-ravljati »šoder« (gramoz) in z njim opremljati deponije, ki so bile na cesti vsakih petindvajset metrov. Treba je bilo okopavati jarke in jih ob nalivih pregledovati, da se niso zamašili in bi voda tekla po cesti. Pri tem delu so hodili cestarji pomagat eden drugemu, posebno tedaj, kadar so imeli »glavno nasipavanje ceste«. Na skrbi so imeli tudi nekatera večja popravila

in utrditve cest. Tako so leta 1933 sodelovali pri graditvi škarpe pri Hlibčarjevem Francu, leta 1937 pa so jo napravili v Kovačevem klancu, oboje na Dobračevi. Veliko preglavic so jim povzročila zima in vsa zimska dela, od postavljanja snežnih količkov do pluženja.

Z asfaltiranjem cest in uvedbo strojev se je spremenilo tudi delo na cesti.« Tako je po pripovedovanju Jakoba Kristana zapisala naša rojakinja, akademikinja ddr. Marija Stanonik v knjigi Promet na Žirovskem (stran 17), pred natanko tridesetimi leti. •

Cestarji Jakob Lavrov, Groga Jereb in Jakob Kristan (vodja) se vračajo z dela. Slika je nastala pred drugo svetovno vojno.

LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA – Lokalno učno središče ŽiriVabilo na brezplačne programe izobraževanja (projekt LUS)

V jesenskih mesecih začenjamo z izobraževanji v Lokalnem učnem središču (LUS Žiri). Vabimo vas v naslednje programe izobraževanja: Stopimo v svet računalnikov (uvodni tečaj računalništva – 12 ur)Sem na Facebooku, torej sem (osnove uporabe Facebooka-a – 6 ur)»Pametno« o pametnih telefonih (učinkovita uporaba pametnega telefona – 2 uri)Naše društvo na spletu (delavnica izdelave spletne strani za društva – 8 ur)Učimo se: nemško, angleško (začetni tečaj nemščine, angleščine – 20 urni tečaji, prednost bomo dali jeziku, za katerega bo več zanimanja) »Debatiramo« v angleščini (tečaj konverzacije – 20 ur, vsebine bodo prilagojene predznanju udeležencev)Kvačkam in pletem (začetno nadaljevalna tečaja kvačkanja in pletenja – 15 urna tečaja)

Svetovanje (individualno svetovanje za formalno in neformalno izobraževanje v času tečajev in po dogovoru)V pripravi je program vzdrževanja in ohranjanja starih lesenih predmetov, polstenja, itd. Programi bodo objavljeni tudi na spletni strani Ljudske univerze Škofja Loka, na spletni strani občine, na Radiu Sora, na letakih in plakatih ter v naslednjih številkah Žirovskih stopinj. Prijave sprejemamo po e-pošti [email protected] ali po telefonu 04 506 13 60, kjer dobite tudi dodatne informacije. S tečaji, ki bodo potekali v popoldanskem in večernem času v LUS Žiri – v kletni učilnici Muzeja Žiri, bomo začeli predvidoma po 20. novembru, oz. ko bo zadostno število prijav. Prednost bomo dali tečajem za katere bo več zanimanja.

Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–20, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino aktivnosti je odgovorna Ljudska univerza Škofja Loka.

V primeru ocenitve, da aktivnost zapade pod evidenco državnih pomoči, se bo udeležence aktivnosti vodilo v evidenci prejemnikov državne pomoči po pravilu »de minimis« v višini ocenjenega zneska vrednosti na udeleženca aktivnosti.

Arhiv Alfonz Zajec


žirovske

JEZIKOVNE ZANIMIVOSTIZAKAJ TOLIKO BESED ZA ISTO STVARMilka Bokal

Slovar zvonjenja in pritrkavanja (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017), predstavljen v prejšnjih Žirovskih stopinjah, je primeren zgled za opis sinonimov na določenem strokovnem področju, ki pa ga lahko navežemo tudi na splošni jezik. V preprostem jeziku bi se to reklo, zakaj toliko besed za isto stvar. Sinonimi so namreč besede z enakim pomenom, a različno pisno, zvočno obliko. Preprost zgled za sinonim je besedni par brati – čitati. Tu sta kot pomensko podobni besedi navedena samo dva sinonima, v Slovarju zvonjenja in pritrkavanja pa najdemo za pojem pritrkavati kar 42 sinonimov. Naštejmo jih nekaj. Na Primorskem pritrkavanju ali po žirovsko penkanju pravijo kantkanje, kempenjanje, tolklanje, na Štajerskem trijačenje, gorenjsko je to nabijanje in turntonkanje, v Beneški Slo-veniji je škampanotanje. V Reziji, dolinici pod Kaninom na italijanski strani, se pritrkavanju reče tintinanje. Izraz je zanimiv zato, ker, tak kot je, nekako oponaša glas zvona, strokovno bi

rekli, da ima onomatopoetsko podlago. Onoma-topoija je posnemanje naravnih glasov. Tudi za kembelj, ki je pri pritrkavanju nujni delujoči del, imamo Slovenci veliko sopomenk, kot z domačo besedo rečemo sinonimom. Med 18, kolikor jih je zapisanih v slovarju, so še posebej zanimivi štremfelj, tolkač, žvenkelj pa prekmurska babka ter štajerska knebelj in cambek.Zakaj se v jeziku pojavljajo sinonimi, je zapleteno jezikovno vprašanje, a na kratko rečeno, bistvo sinonimnosti tiči v samem pojmu, ki je z besedo izražen. Če zaslišimo besedo pritrkavati, takoj začutimo njeno kulturnozgodovinsko vrednost. Pritrkavanje kot glasbeni pojav v slovenski zvoč-ni krajini je trdno vpet v našo kulturno zavest. Z njim so povezani slovenski krščanski prazniki, velika noč, božič, žegnanja. Glede na slovensko etnično ozemlje, ki je jezikovno zelo razčlenjeno, so narečja v skladu s svojimi glasoslovnimi za-koni izoblikovala svoje izraze. Vse to se odraža v izrazni pestrosti, po domače rečeno v besednem bogastvu za ta glasbeni pojav. Ob razpravljanju o pomensko podobnih besedah je treba poudariti, da strogo vzeto popolnih sinonimov v jeziku ni. Vsak sinonim prinese svoj pomenski odtenek. Če trditev povežemo z imeni pritrkovalskih viž, ugotovimo, da je med izrazi zanje nekaj zelo »običajnih«, vsem poznanih, kot na primer na-

pev ali pritrkovalska melodija. Ta »navadnost« se v jezikoslovju imenuje stilna nevtralnost ali stilna nezaznamovanost, kar pomeni, da beseda nima nobenega prizvoka, ne čustvenega in ne časovnega. Zadnje omenjeni bi besedo določal, ali je novejša ali ima nadih starinskosti. Besede pa se opredeljujejo še s socialno zvrstnim me-rilom. Ta nakazuje, ali izraz sodi v narečno ali pogovorno jezikovno plast. Prav zadnje merilo pa se izkaže v besedah cug, štikeljc ali špura, ob katerih opazimo nemško kulturno podlago. To povezujemo z zgodovinskimi okoliščinami, ki se nedvomno kažejo tudi v besedju. Poleg narečnih sinonimov, kakor so označeni zadnji omenjeni izrazi za pritrkovalsko vižo, pa v besedah ko-mad, kos začutimo pogovorno jezikovno zvrst. Takih besed zlepa ne bi zapisali v strokovnem besedilu o pritrkavanju, v pogovoru pa se jih ne izogibamo; zlasti pogoste so med mladimi pritrkovalci. Tudi sinonimov za pritrkovalske viže je v Slovarju zvonjenja in pritrkavanja veliko, štetje se ustavi pri številki enajst.Kot smo videli, je sinonimnost povezana s po-gostostjo nastopanja določenega pojava, pojma v stvarnem življenju. Če je ta znan, uveljavljen, ima veliko sinonimov. V jeziku se vse to opravi spontano, po njegovih nepredvidljivih zakonih in brez vnaprejšnjih določil. •

OGLASNO SPOROČILO


žirovske

POMOČ DRUGAČNIM: PRILAGODITVE, BERGLE ALI ZDRAVLJENJE?dr. Apolonija Klančar

Ko doživimo nenadno travmatsko poškodbo, kot je zlom stegnenice, je razlika med stanjem pred poškodbo in po njej jasna. Zato je v takih primerih dokaj lahko oceniti učinkovitost pomoči. Sprva boli, ležimo nepremično, med rehabilitacijo šepamo in hodimo z berglami, a ko telo ozdravi, hodimo samostojno kot prej. Zdravnika, ki bi rekel, da bomo po zdravljenju še dolgo hodili z berglami, imeli okrnjeno gibljivost, občasno trpeli bolečine in uživali tablete, bi verjetno čudno gledali in se mu raje ognili.Otroci s posebnimi potrebami v stanje »po-sebnosti« običajno drsijo počasi in več let ter v njem pogosto pristanejo do vstopa v šolo. Koliko časa preteče do uradne diagnoze, je odvisno od tega, kako številne in hude težave imajo ter kako hitro se nanje odzovejo starši, učitelji in zdravniki. Pomoč tistim, ki se šolajo v običajnih šolah, se ravna po petstopenjskem modelu učne pomoči, ki ga je leta 2007 sprejel Strokovni sveta RS za splošno izobraževanje. Pomoč v tem modelu predvideva:1) pomoč učitelja pri pouku;2) pomoč šolske svetovalne službe ali mobilnih

specialnih pedagogov;3) individualno ali skupinsko učno pomoč, ki jo izvajajo pedagoški delavci;4) pomoč zunanje specializirane ustanove, npr. zdravstvenega doma.Če našteto ne obrodi sadov, je v petem koraku mogoče otroka z učnimi težavami usmeriti v »izobraževalni program s prilagojenim izvaja-njem z dodatno strokovno pomočjo«, kar mu omogoči uradni dokument, kratko imenovan odločba o usmeritvi.Praksa kaže, da po pridobitvi odločbe z ot-rokom delajo pretežno isti strokovnjaki kot pred njo. Če bi mu znali pomagati na drug način, kot so mu, bi mu že. Odločba otroku zagotovi pravico do določenih prilagoditev, ki so zapisane v individualiziranem programu. Med najpogostejšimi prilagoditvami so: usmer-janje pozornosti s pogostim opominjanjem, spodbudami in pohvalami, povečane tolerance na šibkih področjih in znižani kriteriji, napo-vedano ocenjevanje izven oddelka in več časa, več krajših prekinitev, prilagojen obseg snovi in učni materiali, razdelitev daljših nalog na manjše enote, pomoč bralca ali spremljevalca, več ustnega preverjanja, jezikovna poenosta-vitev gradiva, dodatne razlage, pomoč pri urejanju ali zapisu snovi, stalna uporaba pripomočkov …Vse našteto so prilagoditve, da otrok zmore, česar brez njih ne bi. Prilagoditve so bergle, ki pomagajo, pozdravijo pa ne, zato so potrebne tudi kasneje: v srednji šoli in na fakulteti. Pedagoška stroka uči, da integracija pomeni prilagajanje otroka s posebnimi potrebami

šolskemu okolju, inkluzija pa da večji pou-darek na prilagajanje okolja vsakemu otroku posebej. Taka pomoč je smiselna le začasno. Nerealno je pričakovati, da otroka pripravi na samostojno in ustvarjalno življenje, v katerem bo v polni meri razvil svoje osebne potenciale, kar izpostavlja Zakon o osnovni šoli.Ali stroki – šolska in zdravniška – lahko ponudita samo prilagoditve, terapije pa ne? Res ni nobenega načina, da bi npr. vzpostavili otrokovo vidno in slušno pozornost ter prijem pisala in mehanizme, ki bi zmanjšali njegov nemir, otopelost ali agresivnost? Sodeč po tem, da med dolgotrajno bolne štejemo otro-ke z motnjami in boleznimi, ki ne izzvenijo v šestih mesecih, kot so težave otrok z motnjami pozornosti, očitno ne.Za zavarovalnice so otroci z motnjami po-zornosti in hiperaktivni otroci klasificirani kot otroci z motnjami v duševnem razvoju, ki imajo vedenjsko motnjo. Poenostavljeno povedano to pomeni, da so npr. otroci z bral-no-napisovalnimi težavami vedenjsko moteni, čeprav imajo težave z nezavednimi avtomatiz-mi vidne in slušne pozornosti, prijemom pisala in delovanjem refleksov hrbtenice, nog in rok.Vprašajte zdravnike o klasifikaciji učnih težav in motenj otroka z odločbo, jo pozorno prebe-rite in se prepričajte sami. Če tovrstne težave Združenje psihiatrov opredeli kot vedenjske težave, se pač ne moremo čuditi, da je njihovo zdravljenje temu primerno: s spodbudami, opo-mini, pohvalami in tabletami. Je to pomoč za samostojno in ustvarjalno delovanje v družbi?•

POPRAVEKPrizadetim in bralcem se opravičujemo zaradi napak v prejšnji številki Stopinj, in sicer:• Deset let v družbi skupine Poclain, stran 11, podpis k sliki: dr. Miro Cerar ni predsednik republike, temveč vlade. Stavek se pravilno glasi:

Predsednik vlade dr. Miro Cerar si je vzel čas tudi za pogovor z zaposlenimi. • 15-letnico košnje in druženja so praznovali pri Pivku v Osojnici, stran 20, kjer je napačno napisan priimek kosca. Gre za Marjana Novaka in ne za

Marjana Trčka kot piše v prispevku. Kosci so: Blaž Jereb, Simon Klemenčič, Jože Miklavčič, Marko Modrijan, Marjan Novak in Janez Raztresen. • Atleti in tekači med najboljšimi doma in v tujini, stran 30. Mark Bogataj se z orientacijskim tekom ne ukvarja od četrtega leta, temveč že štiri

leta. Stavek se pravilno glasi: Mark Bogataj se ukvarja z orientacijskim tekom že štiri leta in je član OK Azimut. •


žirovske

Jakob Praznik DRAMILO ZA ŽIROVCE

Na koncu sveta kotlinica leži, v njej mestece,

ki imenuje se Žiri.Žirovci, zbudite se!

Naš ponos je čipka,krhka kakor zibka, vsaka hiša pa ima,

najmanj klekeljna dva.Žirovci, zbudite se!

Čevljarji pridni so zelo,vsak ve, s čevljem kako,

odprli so tudi tovarno in trgovinoter ju poimenovali v Alpino.

Žirovci, zbudite se!

Tanja MlinarČAS, KI ODHAJATanja Mlinar se s fotografijo ukvarja že od štirinajstega leta, ko je kupila prvi rabljen fotografski aparat. Imela je nekaj skupinskih razstav, septembra 2014 pa tudi samostojno razstavo v Galeriji v zvoniku. Tanjo z apara-tom v roki srečujemo na številnih dogodkih, z veliko skrbnostjo in žarom pa zabeleži tudi trenutke, ki jih ustvarja narava. Ima bogat arhiv slik z motivi in dogodki iz Žirov in drugod. Njene slike najdemo v številnih lokalnih publikacijah. Najlepše so objavljene v knjigi Odsev generacije, letnik 1961, ki mu tudi sama pripada. Oblikuje in pripravlja slike za koledarje Klekljarskega društva Cvetke. Je nadobudna, neumorna in zvesta sodelavka Stopinj, za kar smo ji zelo hvaležni. • Jožica Kacin

Jakob PraznikDRAMILO ZA ŽIROVCEJakob Praznik, učenec 9. razreda Osnovne šole Žiri. • Maja Justin Jerman

OKTOBER – MESEC POŽARNE VARNOSTI1 PGD DOBRAČEVA – DAN ODPRTIH VRAT – Gasilci so učencem

2. razredov OŠ pokazali opremo in jih seznanili z delom, 19. oktobra 2017. PGD Dobračeva

2 MEDDRUŠTVENA GASILSKA VAJA PRI KOGEJU V STARIH ŽIREH – Zagorel naj bi stanovanjski objekt, 6. oktobra 2017. Ivan Albreht

3 PGD ŽIRI – DAN ODPRTIH VRAT – Gasilski poligon za najmlajše, 7. oktobra 2017. Ivan Albreht

4 MEDDRUŠTVENA GASILSKA VAJA V JARČJI DOLINI – Udar strele na gospodarskem poslopju Pr' Selak, 18. oktobra 2017. Ivan Albreht

5 INTERVENCIJA – Nujna medicinska pomoč iz Škofje Loke, dežurna ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči z Brnika s helikopterjem slovenske vojske in gasilci PGD Žiri, 2. oktobra 2017. Ivan Albreht

6 MEDDRUŠTVENA GASILSKA VAJA PRI ČUFARJU V ŽIROVSKEM VRHU – 26. oktobra 2017. Andreja Podobnik

7 MEDDRUŠTVENA GASILSKA VAJA PRI KOGEJU V STARIH ŽIREH – 6. oktobra 2017. Ivan Albreht

5

32

6

1

4

7

01O B J A V E STOPINJE November 2017 • glasilo Občine Žiri

žirovske

Občina Žiri, na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtl, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11, 87/11 in 40/12 – ZUJF, 14/17 odl. US), določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 ZUP-UPB2, 105/06 ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13) objavlja

JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM

1. Predmet razpisa

Občina Žiri odda v najem eno (1) neprofitno stanovanje.

Predmet najema je manjša stanovanjska enota s shrambo, na naslovu Trg svobode 9, Žiri, v tretji etaži stanovanjskega dela Zdravstvenega doma Žiri ter skupno meri 15,97 m2.

Stanovanje obsega: sobo z možnostjo mini kuhinje, predsobo, kopalnico z WC-jem in shrambo.

Stanovanje bo upravičencu dodeljeno po prednostni listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa.

Oblikovana bo ena prednostna lista prosilcev, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. l. RS, št. 14/04 in spremembah; v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilo varščine.

2. Neprofitna najemnina

Najemnina za v najem oddano neprofitno stanovanje bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08, 62/10, 40/11, 79/15, 91/15) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.

Najemnik, ki izpolnjuje pogoje, lahko uveljavlja pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, navedeno v zgornjem odstavku, oziroma drugim predpisom, ki bo v veljavi v teku najema stanovanja.

Za stanovanje v razpisani površini znaša mesečna neprofitna najemnina izračunana na podlagi sedaj veljavnih predpisov 36,01 evrov.

V skladu z 90. členom Stanovanjskega zakona bo najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas.

Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ne izpolnjuje pogojev za najem neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, ki je določen s pravilnikom.

3. Površinski normativi

Stanovanje je manjše od površinskih normativov, najemodajalec pa lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja ali če to želi.

Površinski normativi, ki zadevajo stanovanja brez plačila varščine, se uporabljajo tudi kot zgornje meje pri izračunavanju subvencij k najemninam skladno s tretjim odstavkom 121. člena stanovanjskega zakona;

Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine

1 - člansko od 20 m2 do 30 m2

2 - člansko nad 30 m2 do 45 m2

3 - člansko nad 45 m2 do 55 m2

4. Razpisni pogoji

Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije in državljani ostalih članic EU ob upoštevanju vzajemnosti (160. člen stanovanjskega zakona), ki imajo na dan objave razpisa stalno prebivališče na območju občine Žiri.

Upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem morajo poleg že navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:

• da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja razen, če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino (primer: denacionalizirana stanovanja);

• da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti za število družinskih članov primernega stanovanja;

Glede na število članov gospodinjstva prosilca vrednost drugega premoženja ne sme presegati naslednjih zneskov:

Število članov gospodinjstva

m2 Največja vrednost drugega premoženja (40% vrednosti primernega stanovanja)

1 - člansko 45 15.148,80 EUR

2 - člansko 55 18.515,20 EUR

3 - člansko 70 23.564,80 EUR

Opomba: Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami, vrednost točke 2,63 evrov, površina je odvisna od števila uporabnikov stanovanja, ki se nameravajo vseliti v oddano stanovanje.

• da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka;

• da dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2016 (od 1.1.2016 do 31.12.2016) ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2016 znašala mesečno 1030,16 evrov.

Velikost gospodinjstva % Meja dohodka

1 – člansko 90 % do 927,14 EUR

2 – člansko 135 % do 1.390,72 EUR

3 – člansko 165 % do 1.699,76 EUR

Ker predpisi in tehnične možnosti ne omogočajo neposrednega pridobivanja podatkov o neto dohodkih po uradni dolžnosti, morajo prosilci podatke o neto dohodkih gospodinjstva predložiti sami za navedeno obdobje za vsakega člana gospodinjstva (glej obrazec za prijavo in priloge).

Žrtve nasilja v družini z začasnim bivališčem v materinskih domovih in zatočiščih, varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča.

02 O B J A V E STOPINJE November 2017 • glasilo Občine Žiri

žirovske

Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve.

Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljanju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.

Ne glede na določbo splošnega pogoja državljanstva Republike Slovenije so do dodelitve upravičene tudi osebe, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98-odl. US in 14/99-odl. US), Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09-uradno prečiščeno besedilo), Zakonu o tujcih (Uradni list RS št. 50/11 in 57/11-popr.), Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 76/10 – uradno prečiščeno besedilo) ali Zakonu o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97, 94/00 – odl. US, 67/02, 2/04 – ZPNNVSM in 65/05- ZZZRO), če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.

5. Kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev

Kriteriji in točkovno vrednotenje kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, ki vplivajo na dodelitev neprofitnega stanovanja so določeni v Prilogi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih najemnin.

Poleg kriterijev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev:

1. Žrtve nasilja v družini 70 točk

2. Državljani z daljšo delavno dobo, brez stanovanja ali podnajemniki (12 let ali več)

50 točk

V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk ima prednost pri dodelitvi stanovanja žrtev nasilja, nato prosilec, ki ima slabše stanovanjske razmere.

6. Razpisni postopek in vlaganje vlog

Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, lahko dobijo obrazec vloge v sprejemni pisarni Občine Žiri na Loški cesti 1 v Žireh ali na spletni strani www.ziri.si.

Rok za vlaganje vlog s predpisano dokumentacijo je do 8.12.2017. Vlogo s prilogami vlagatelji oddajo v sprejemni pisarni Občine Žiri ali pošljejo po pošti na naslov Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri, s pripisom: Javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah, ki znaša 22,66 evrov. Upravna taksa se nakaže na račun Občine Žiri številka SI56 01100-5470309116, sklic na št. SI11 76465-7111002 (priložiti potrdilo o plačilu). Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, in sicer, da so prejemniki denarne pomoči, kot edinega vira preživljanja, da so prejemniki varstvenega dodatka po predpisih socialnega varstva ali da so prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb. Status upravičenca dokažejo s pravnomočno odločbo.

Komisija, ki jo imenuje župan, bo preverjala pravočasnost prispelih vlog, njihovo popolnost ter stanovanjske in druge razmere prosilcev. Komisija si lahko stanovanjske razmere udeležencev razpisa tudi ogleda in sicer na naslovu stalnega bivališča oziroma začasnega, če bo iz vloge razvidno, da prosilec živi na naslovu začasnega bivališča.

Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo.

Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejših sprememb se ne upošteva. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge.

V primeru, da prosilec odda nepopolno vlogo, bo pozvan na dopolnitev vloge. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.

Po izteku roka za dopolnitev vlog bo komisija ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja pogojev, opravila točkovanje in izdelala prednostno listo glede na število zbranih točk. Prednostna lista bo javno objavljena na enak način kot razpis.

Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi oz. neuvrstitvi na prednostno listo obveščeni z odločbo v roku dveh mesecev po preteku roka za oddajo vlog. Zoper odločbo je dovoljena pritožba. Rok za vložitev pritožbe je 15 dni po prejemu odločbe. O pritožbi odloči župan v roku 60 dni. Odločitev župana o pritožbi je dokončna.

Po razrešitvi pritožb bo objavljen upravičenec s katerim bo sklenjeno najemno razmerje za nedoločen čas za neprofitno najemnino.

V primeru, da upravičenec neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev.

Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri Nini Lukan na telefonski številki 04 50 50 713 in e naslovu [email protected].

7. Predložitev dokazil

K vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem mora prosilec priložiti listine oz. dokazila. V primeru, da prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih, ustrezne priloge pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. Če se na dopolnitev odzove, da dodatnih točk ne bo uveljavljal, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk.

Prosilec mora k vlogi priložiti naslednja dokazila:

1. odločbo o odmeri dohodnine prosilca in drugih članov gospodinjstva za leto 2016, ki so zavezanci za odmero;2. potrdilo o neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 1.1.2016 do 31.12.2016 (Priloga 1);3. potrdilo Finančne uprave RS prosilca in drugih polnoletnih članov gospodinjstva, da niso bili zavezanci za oddajo dohodninske napovedi za leto 2016 (tisti, ki odločbe niso prejeli in niso zavezanci);4. dokazila o vseh izplačanih neto plačah v letu 2017, če v letu 2016 prosilec ali drug član gospodinjstva ni imel dohodkov iz delovnega razmerja, zaposlil pa se je v letu 2017 (Priloga št. 2); 5. izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih njihovih izplačevalcev, za koledarsko leto 2016 (Priloga št. 3); 6. v primeru, da v letu 2016 gospodinjstvo ni prejelo nobenih dohodkov, se priloži podpisana izjava (Priloga št. 4); 7. izjava o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (Priloga št. 5);8. v primeru nezaposlenosti: potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod za zaposlovanje RS);9. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba, pogodba o bivanju v delavskem domu; dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih: potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti za starše oziroma sorodnike; prosilec, ki je lastnik stanovanja, dokazilo o lastništvu: izpisek iz zemljiške knjige ali prodajna pogodba;10. dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, v kolikor gre za invalida po 3. čl. pravilnika; 11. izjavo o vseh plačanih obveznostih, če je prosilec že imel v najemu

03O B J A V E STOPINJE November 2017 • glasilo Občine Žiri

žirovske

neprofitno stanovanje;12. v primeru nosečnosti – zdravniško potrdilo o izkazani nosečnosti;13. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let;14. v primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane inštalacije ipd.);15. v primeru utesnjenosti - navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, ki imajo v tem stanovanju prijavljeno stalno prebivališče in posamezne prostore uporabljajo;16. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);17. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada, sklep o izvršbi zoper zavezanca ali izvršilni predlog; podpisana izjava, če očetovstvo ni urejeno ali da je drugi od staršev pokojni, ali potrdilo, da je od vložitve predloga za izvršbo preteklo že več kot 3 mesece. 18. dokazilo o invalidnosti (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS);19. odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice;20. dokazilo o družinskem nasilju - strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju;21. odločbo o dolžnosti preživljanja člana družine, ki ni otrok;22. potrdilo upravne enote, da je bil upravičenec izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in da je po izbrisu pridobil dovoljenje za stalno prebivanje, potrdilo iz evidence o odločitvah in izplačilih denarne odškodnine;23. potrdilo o plačilu takse.

Prosilec in polnoletni člani lahko Občini Žiri s podpisano izjavo dovolijo pridobivanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc. Občina Žiri lahko na podlagi pooblastila oz. izjave pridobi potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem prebivališču, potrdila o številu članov gospodinjstva neposredno od pristojnih državnih organov.

Glede na okoliščine posameznega primera lahko Občina Žiri zahteva od prosilcev tudi druga dodatna dokazila, listine in pojasnila na podlagi poziva.

Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.

Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.

Številka: 3523-0004/2017-1Datum: 6.11.2017

mag. Žakelj Janez, l.r.ŽUPAN

NOVOSTI V RAVNANJU Z ODPADKI

Do konca letošnjega leta bo odvoz odpadkov potekal po ustaljenem redu. Odvozi komunalnih odpadkov in ločeno zbrane embalaže bodo ob ponedeljkih, vsak teden na enem od štirih območij, ki so navedena v razporedu. Opozarjamo občane, da morajo biti vse posode (tako rumene kot črne) na odjemno mesto dostavljene do 6.00 ure zjutraj. Komunalne odpadke vozimo na obdelavo v Ljubljano. Kot smo že napovedali, smo preverili možnost združevanja dveh območij zbiranja v eno. Količina odpadkov se še vedno počasi zmanjšuje, zato lahko z večjim vozilom odpadke in embalažo z dveh območij brez prekladanja odpeljemo na obdelavo, kar racionalizira stroške. Združili bomo območji 1 in 2 ter 3 in 4. O spremembah boste podrobno obveščeni v decembrski številki Žirovskih stopinj, pogostost odvoza odpadkov vsake štiri tedne (vsake 14

dni za bloke in industrijo) pa se ne bo spreminjala.

Občinski prostorski načrt – sprememba št. 3Občina Žiri vodi postopek spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN). Obravnavamo vloge, ki so na Občino Žiri prispele do 1. maja 2017. Osnutek sprememb in dopolnitev OPN bo do 29. novembra 2017 posredovan v predhodna mnenja soglasodajalcem. Nato se bo na podlagi mnenj ministrstev in agencij pripravil dopolnjen osnutek dokumenta, ki se bo predvidoma maja 2018 javno razgrnil in bo na vpogled vsem zainteresiranim. O nadaljnjih aktivnostih boste pravočasno obveščeni v Žirovskih stopinjah, sprejem dokumenta pa je predviden do novembra 2018.

Občinski podrobni prostorski načrt PustotnikObčina Žiri pripravlja Občinski podrobni prostorski načrt Pustotnik (OPPN). Predlog OPPN bo do 24. januarja 2018 posredovan v končna mnenja nosilcem urejanja prostora (ministrstvom, agencijam …).Obravnava in sprejem OPPN na Občinskem svetu Občine Žiri bo predvidoma januarja 2018.

Občinski podrobni prostorski načrt ObvoznicaObčina Žiri pripravlja OPPN Obvoznica Žiri. V podrobnem prostorskem načrtu bo opredeljena celotna trasa obvoznice mimo Žirov do Sela. Predvidena javna razgrnitev bo v maju 2018, sprejem se predvideva do oktobra 2018.

Občinski podrobni prostorski načrt Ob Jezernici IIObčina Žiri pripravlja OPPN Ob Jezernici II. V podrobnem prostorskem načrtu bo določena stanovanjska gradnja za okrog 30 stanovanjskih objektov s komunalno ureditvijo na desnem bregu Jezernice. Predvidena javna razgrnitev bo v maju 2018, sprejem se predvideva do oktobra 2018.

Občinski podrobni prostorski načrt Ob Jezernici IOPPN Ob Jezernici I, v katerem je določena stanovanjska gradnja za tri stanovanjske objekte s komunalno ureditvijo na levem bregu Jezernice (dostop s ceste Pod griči), je objavljen v Ur. l. RS št. 58/2017. Financerji izdelave OPPN so bili lastniki zemljišč.

DELOVNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA OSOJNICA – VELJA OD 1. 7. 2015

Ponedeljek, četrtek: ZAPRTOTorek: od 17.00 do 19.00Sreda: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00Petek: od 10.00 do 12.00Sobota: od 10.00 do 13.00

Odlaganje kosovnih odpadkov v ZC je za občane Občine Žiri brezplačno, podjetjem in samostojnim podjetnikom pa se bo storitev zaračunavala. Odlaganje komunalnih odpadkov v ZC je mogoče le v tipskih vrečah, ki se kupijo na Občini Žiri.

Telefonske številke, na katere lahko kličete v zvezi s ko-munalnimi odpadki: Zbirni center Osojnica: 041 789 861 (Miran Benedik)Občina Žiri: 04 50 50 700, 04 50 50 714, 041 589 860 ali 041 699 911 (dežurni telefon Občine Žiri)E-pošta: [email protected] ali [email protected]

Območje Zbirnega centra, vključno z zabojniki pred vrati, je video nadzorovano.Prosimo vas, da upoštevate navodila delavca v zbirnem centru, saj bo prevzem odpadkov tako potekal hitreje, brez dodatnih del in stroškov.

04 O B J A V E STOPINJE November 2017 • glasilo Občine Žiri

žirovske

POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode

telefon: 01/ 361 35 89, fax: 01/ 361 65 06, www.hipnos.si

www. hipnos. siDežurni telefon 24h: 051 620 699

[email protected]

Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo

kompletno pogrebno storitev.

Občina Žiri je začela s pripravo celostne prometne strategije

V sklopu izdelave celostne prometne strategije občine Žiri so se septembra sestali predstavniki občine in strokovna projektna skupina.

Ožja delovna skupina se je sestala z namenom predstavitve aktivnosti in dogodkov, na katere bodo vabljeni vsi občani in zainteresirana javnost.

Celostna prometna strategija predstavlja strateški dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine, ki so povezane s prometom. Ključnega pomena za uspešno izvedbo projekta je tesno sodelovanje strokovne projektne skupine z občinskimi predstavniki in seveda z občani.

V prihodnjih mesecih tako v občini Žiri napovedujemo več dogodkov na temo trajnostne mobilnosti. K aktivnemu sodelovanju bodo vključeni vsi občani s svojimi predlogi, zagotovljene pa bodo tudi praktične nagrade.

Naložba se izvaja v okviru Sklada za podnebne spremembe MOP.

VABILO“SPREMENIMO POTOVALNE NAVADE ZA BOLJŠI JUTRI”

1. IN 2. JAVNA RAZPRAVA V SKLOPU PRIPRAVE CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE OBČINE ŽIRI

V sklopu izdelave Celostne prometne strategije občine Žiri (CPS Žiri) vas vabimo na 1. In 2. javno razpravo z naslovom “Spremenimo potovalne navade za boljši jutri”, ki bo potekala 13. 12. 2017 med 17.00 in 19.00 v sejni sobi v prostorih Občine Žiri.

Celostna prometna strategija je dokument, ki upošteva in nadgrajuje obstoječe strateške dokumente občin. Gre za nov način razmišljanja, ki pomeni korak k bolj trajnostnemu načrtovanju prometa v občini. Celostna prometna strategija prispeva k doseganju ravnotežja med družbeno enakostjo, kakovostjo življenskega okolja in uspešnostjo gospodarskega razvoja z iskanjem nabora ukrepov za izboljšanje možnosti za kolesarjenje, pešačenje, uporabo javnega potniškega prometa in ostalih vidikov trajnostne mobilnosti v občini.Aktivno bomo raziskovali Žiri in se spraševali kako različna okolja vplivajo na nas, naša življenja in zdravje. Pozornost bomo posvetili zaznavanju prostora, zasebnim in javnim prostorom, prometu, infrastukturi, merilu, pogledom, elementom in materialom … skratka vsemu, kar nam daje informacije, zakaj nam je nek prostor všeč ali ne, a tega običajno ne znamo dovolj jasno pojasniti.

Dnevni red:16:00 – 16:30: Uvod (občina Žiri), predstavitev projekta CPS 16:30 – 17:15: Terensko delo 17:15 – 18:00: Analiza, rezultati

Terensko delo bo potekalo s pomočjo uporabe trajnostnih prevoznih sredstev. Manjše število koles bo na voljo za izposojo.Zaradi zagotovitve vseh pripomočkov pri izvedbi javne razprave vas prosimo, da se do ponedeljka, 11. decembra, prijavite prek elektronske pošte [email protected] ali telefona 041 370 762. Za več informacij se lahko obrnete tudi na [email protected] ali telefon 040 518 963.Prijazno vabljeni!

mag. Janez Žakelj , župan

OGLASNO SPOROČILO

OGLASNO SPOROČILO

Documents

2017 5 LETO 7 NAKLADA 1800 IZVODOV