BRINJE · 2015-09-21 · 13 Zaj#ica ZoÞ in njeni novi prijatelji Zaj!ica Zo$ je bila osamljena. %la je po svetu in iskala prijatelje. Zaj!ica je najprej sre!ala deklico Saro. Skupaj

BRINJE!olsko leto 2011/2012

Prvi razred

3

Ku!a

S klob!i!em volneigra se na" ku#a.Dedek pa kolne,ker za njim ostala je lu#a.

Maja Palcich, 1. a

Na" ku!a

Na" ku#a ma!ke lovi,jezno laja, ko nikogar ni.Na" ku#a kost dr#i,zdaj z njo igra se do no!i.Na" ku#a v hi"i spiin vedno glasno smr!i.

So!ja Martini, 1. a

Mucek pleza na drevo

Mucek pleza na drevo,vedno vi"e, vedno vi"e.Ko pripleza prav na vrh,gleda od dale! hi"e.Glej, pred vrati skledo mleka,mali mucek veka, veka.

Sara Negro, 1. a

Veverica

Pleza, pleza na drevoena veverica majhna. Ker je la!na, bi si rada eno pestle"nikov nabrala.

Ko pripleza na drevo,z repkom pomaha veselo.Le"nike nabira,sko!i sem, sko!i tja.Ko #e celo pest je imela,je z drevesa dol od"la.

Elma Ahmeta"evi#, 1. a

Rjavi medvedek

Rjavi medvedek se je igralin potem je "opek ro# nabral.Nekaj ro# je dal mamici,nekaj pa jih je nesel prijateljici.

Tina Vujkovi#, 1. a

Metulj#ek

Metulj!ek letel je na nebu,vsa pisana krila je imel.Ko dvignila roko sem k njemu,me s krili mo!no je objel.Cin cin cin cin cin cintra la la la la,plesala midva sva oba.

Eneja $temberger, 1. a

4

Aprilska

De#ek padana travico, travico, travico.De#ek pada na travicocel ljubi dan.

De#ek padana kravico, kravico, kravico.De#ek pada na kravicocel ljubi dan.

De#ek padana goro, na goro, na goro.De#ek pada na gorocel ljubi dan.

Vid $krlj, 1. a

De!ek pada

De#ek pada,de#ek padana goro, na goro.Kam pa gre" de#ek?Kam pa gre" de#ek?Tja na hrib,tja na hrib.

Lara Negro, 1. a

Ura

Ura sedem je odbilain nam Jana prebudila.Hitro, hitro, #e drvi,da v "olo ne zamudi.

Ko pa ura tri odbije,Jan domov zavije.

Jan Zorec, 1. a

Zjutraj ura me zbudi

Zjutraj ura me zbudi,joj, kako se mi "e spi.

Komaj vstanem,si o!i pomanem,vendar v "olo se mudi.

Ko pojem in se oble!em,hitro v "olo ste!em,

Niko Sedmak, 1. a

Ko bom velika

Ko bom velika,bi rada imelavelikega konji!apo imenu Bela.

Z njim bi drvelaod jutra do ve!era.

Na kmetiji bi #ivela,tam tudi ku#ka bi imela.

Z njim bi se igralain bila vesela.

Karin Kastelic, 1. a

5

USTVARILI U$ENCI OPB 1IN U$ITELJICA LAURA NOVAK

Ilustracije: Laura Novak

6

GOSPA KOKLJA JE V PRI$AKOVANJU NARA%$AJAVZTRAJNO GRELA SVOJA JAJCA.

KON$NO JE ENO JAJCE PO$ILO. IZ NJEGA JE POKUKAL MAJHEN PI%$AN$EK. PRESTRA%ILSE JE OSTALIH DVEH JAJC, KI STA LE&ALA OB NJEM IN SE SKRIL POD KOKLJO.

7

KMALU JE PO$ILO DRUGO JAJCE. TUDI IZ NJEGA JE PRILEZEL MAJHEN PI%$AN$EK. PRVO, KAR JE ZAGLEDAL, JE BILO VELIKO JAJCE OB NJEM. MISLIL JE, DA JE PO%AST, KAJTI V NJEM JE NEKAJ

ROPOTALO. KO JE PO$ILO PRED NJEGOVIMI O$MI, JE V TRENUTKU %VIGNIL POD KOKLJO.

PRVO, KAR JE ZAGLEDAL TRETJI PI%$AN$EK, JE BILA MAMA KOKLJA.TA SE JE LJUBEZNIVO SKLANJALA NAD NJIM. %E NIKOLI V &IVLJENJU JE NI VIDEL. PRESTRA%EN JE ZA$EL JOKATI NA VES GLAS. MAMA KOKLJA Z IZBIRO NJEGOVEGA IMENA ZATO NI IMELA TE&AV.

POIMENOVALA GA JE JOKEC, OSTALA DVA PI%$AN$KA PA PEPI IN JOLANDA.

8

JOLANDA JE BILA ZELO NAGAJIV PI%$AN$EK. JOKCA JE VENOMER DRA&ILA. PEPI JE BIL EDINI, KI JE BIL DO VSEH PRIJAZEN. KER NI NIKOMUR NAGAJAL, JE BIL SKORAJ NEOPAZEN.

NEKEGA DNE JE NA DVORI%$E PRI%LA LISICA.KER STA SE JOLANDA IN JOKEC SPET GLASNO PREPIRALA, JU JE TAKOJ OPAZILA.

9

OBLIZNILA SE JE IN SE JIMA SKLONJENE GLAVE SKU%ALA POTIHO PRIBLI&ATI. TO JE OPAZIL PEPI, KI JE BIL LE NEKAJ KORAKOV STRAN OD NJE. KER JE BIL DROBEN IN TIH, LISICA NI OPAZILA, DA SE TUDI ON

PRITAJENO PRIBLI&UJE BRATCU IN SESTRICI. HOTEL JU JE OPOZORITI NA PRE&E$O NEVARNOST.

LISICA SE JE &E PRIPRAVLJALA NA SKOK, A JO JE ZMOTIL METULJ.JOLANDA IN JOKEC LISICE %E VEDNO NISTA OPAZILA.

10

VESELO JE SKO$ILA, DA BI JU PO&RLA. ZELO JE BILA PRESENE$ENA, KO JE PRISTALANA TLEH IN UGOTOVILA, DA PI%$AN$KOV VE$ NI. S KOTI$KOM DESNEGA O$ESA

JE OPAZILA, DA SE PRI KOKO%NJAKU NEKAJ PREMIKA.

ZAGLEDALA JE VSE TRI PI%$AN$KE.PEPI, JOLANDA IN JOKEC SO JI VESELO POMAHALI V POZDRAV IN SE SKRILI V KOKO%NJAK.

11

OD TAKRAT SE JOLANDA IN JOKEC NE KREGATA VE$.OBNA%ATA SE PI%$AN$KOM PRIMERNO.

Drugi razred

13

Zaj#ica Zofi in njeni novi prijatelji

Zaj!ica Zo$ je bila osamljena. %la je po svetu in iskala prijatelje.Zaj!ica je najprej sre!ala deklico Saro. Skupaj sta iskali nove prijatelje.

Na"li sta kobilo po imenu &ana. Novih prijateljev je bila zelo vesela. Peljala ju je k svoji sestri Kristini. Kristina se je zelo razveselila svoje sestrice &ane in novih prijateljic. Kristina je povedala, da pozna "e eno prijateljico. To je bila Lili. Zaj!ica Zo$, deklica Sara, kobila &ana, kobila Kristina in mucka Lili so na"le metulja na ro#i. Metulj Pokec je odletel na drevo in tako so na"li medvedka Mikija. Skupaj so se posladkali z medom. Bil je zelo sladek. Ko so se posladkali, so se utrujeno ulegli na travo in zaspali. In kmalu zatem jih je z mukanjem zbudila kravica Mukica. Mukica je peljala prijatelje k lev!ku Tomu. Spoznali so se in na velikem travniku so se igrali. Med igranjem so sli"ali pti!je petje. Sku"ali so ugotoviti, od kod prihaja lepa pesem. Zagledali so pti!ka sini!ka. Pti!ek je svojim novim prijateljem "e naprej lepo prepeval in veselo poskakoval po drevesu. Drevo se je zatreslo. Za drevesom se je prikazala #irafa z imenom Gaja.

Zaj!ica Zo$ je vse nove prijatelje povabila v svojo hi"ico v gozdu. Tam so se igrali skrivalnice vse do ve!era. Ker je bila tema in so bili dale! od doma, so si na"li posteljo v hi"ici ali na tleh okrog hi"ice. Utrujeni in veseli so zaspali.

Otroci, sedaj pa pridno zaspite, ker je pravljice konec in po!il je lonec.

Napisali u%enci OPB 7(Medina Istrefoski, Hana Fatur, Sa"a Li%of, 2. a,

Rosana Andjeli#, Jerica $temberger, 2. b)in u%iteljica Mateja Tominc

Jazbe#ar Bolfi

Lovec Bruno in jazbe!ar Bol$ sta "la na sprehod v gozd. Lovec Bruno je opazoval drevje, jazbe!ar pa je tekal sem in tja. Nenadoma je povlekel lovca za hla!e in za!el lajati. Stekla sta za grm. Tam je le#ala srna, ujeta v past. Lovec jo je odpeljal domov in ji obvezal rano. Nato jo je peljal nazaj na gozdno jaso in tako je Bol$ re"il srni #ivljenje.

Timotej Krebelj, 2. b

14

Lepotica in !abi

Za devetimi gorami in de-vetimi vodami sta v velikem gradu #ivela kralj in kralji!na s svojimi tremi h!erami, Grozildo, Krotildo in Matildo. Prvi dve sestri dvoj!ici sta bili zelo lepi, tretja pa je bila grda.

Na njihov petnajsti rojstni dan je o!e kralj povabil plemi!a, da si za #eno izbere eno od h!era. Plemi! je poljubil obe lepotici in tudi grdo h!erko. V kraljestvu se je zabliskalo in plemi! je pred seboj zagledal eno lepotico in dve grdi #abi. Najgr"a sestra se je spremenila v lepotico, saj je bila dobrega srca. Grozilda in Krotilda sta bili zelo hudobni, zato ju je nebo spremenilo v #abi.

Matilda in plemi! sta se poro!ila in sre!no #ivela do konca svojih dni.

Zoja Keuc, 2. a

Srnica in princesa

Neko! sta #iveli princesa in srnica. Princesa je imela rada srnico, ker je bil !arobna. Lahko je govorila in kar si je princesa za#elela, to je dobila.

Zlobna !arovnica je hotela srnico. Zato je pripravila metulje in zjutraj so srnico ujeli. Princesa je bila #alostna. Toda srnica si je znala pomagati, saj je bila !arobna. Spu-stila je strup, ki je vse zastrupil in odletela domov k princesi. Princesa je bila vesela.

'arovnica je bila mrtva, srni-ca in princesa pa sta #iveli sre!no do konca svojih dni.

Hana Fatur, 2. a

15

Pujsek Umazanko

Neko! je #ivel pujsek Uma-zanko. Tak"no ime je imel, ker se je vedno umazal. Nekega dne je hotel biti !ist, a mama in o!e nista vedela zakaj. Tudi !istil se je.

Drugi dan so dobili obvesti-lo, da pride v "olo !arobna vila. Mama in o!e sta zdaj vedela, zakaj je Umazanko !ist.

Tretji dan si je za#elel, da bi poletel in je poletel. Ogledal si je svet in se vrnil. Krila so mu odpadla. Pri"el je domov in sko!il v blato. Spet je bil Umazanko in bil je vesel.

Vsak dan je sko!il v blato do konca svojih dni.

Aleks Kova%i%, 2. a

O zmaju

Neko! je za sedmo goro #ivel prijazen zmaj. Bil je zelo vesel in sre!en.

Ko se je nekega dne odpravil v gozd, je zasli"al nenavadno kri!anje in cviljenje. Ko je pogledal za drevo, je videl lovca in srnico. Srnica je prestra"eno cvilila, ker je mislila, da jo bo lovec ubil. Toda ker je bil zmaj prijazen, je zakri!al in zarjovel. Lovec se je prestra"il in zbe#al dale! stran. Nikoli ve! se ni vrnil.

Tako sta zmaj in srnica postala prijatelja. Zmaj je varoval srnico in #ivela sta sre!no.

Manca Frank, 2. a

Zlata goska

Neko! je #ivela deklica, ki je imela zlato gosko. Ta deklica je bila zelo prijazna. Ime ji je bilo Lili.

Nekega dne je od"la s svojo gosko v gozd. Zagledali sta hi"o. Ampak ta hi"a ni bila navadna, v njej je #ivela !arovnica.

Goska je rekla: »'arovnica!« Lili pa: »Neumnost! Greva

noter.«»Ne,« je rekla goska.Deklica je od"la v hi"o. Ko je

pri"la noter, so se vrata sama zaprla.»'a-!arovnica, ti si !arovnica!«

je zajecljala deklica.»Ja, !arovnica sem. Daj, zlezi v

kletko!« ji je ukazala !arovnica.Toda Lili je ni ubogala in je v

kletko zvabila !arovnico. Ko je bila !arovnica noter, je Lili kletko zaklenila in stekla iz hi"e.

»Lili, #iva si!« je zaklicala goska.»Seveda sem,« je rekla Lili.In #iveli sta sre!no ter veselo do

konca svojih dni.

Sara Logar, 2. a

Tretji razred

17

Radovedna poljska mi"ka

Neko! je #ivela mala poljska mi-"ka. Odra"!ala je na velikem koruznem polju blizu kmetije hudobne !arovnice Kunigunde. Mi"ka je bila zelo radoved-na. Zanimalo jo je, kaj naredi !arovnica Kunigunda s koruzo, ko jo pobere.

Tako se je nekega dne odpravila k njeni hi"i. S seboj je vzela ko"!ek sira. Med potjo je sre!ala vilo, ki jo je prosila za hrano. Mi"ka ji je dala polovico svojega sira. Vila se ji je zahvalila in ji obljubila pomo!, ko jo bo potrebovala.

Mi"ka je nadaljevala pot. Ko je pri"la do !arovni"ke hi"e, je vedela, da !arovnica koruzo s !arovnijo spreminja v koruzno moko.

Vzela je tri "apice koruzne moke. Na poti domov ji je pot prekri#al

zelenorepi Kunigundin ma!ek z oran-#nimi !ekani. Sko!il je na mi"ko in ji od-griznil tretjino repa. Mi"ka je zakri!ala in zajokala.

Vila, ki ji je mi"ka dala sir, jo je sli"ala in ji priletela na pomo!. Ma!ek se je prestra"il in stekel stran, vila pa je mi"ki za!arala rep, da ji je spet zrasel.

Mi"ka se ji je zahvalila in z moko v ta!kah stekla proti domu.

Lea Morano, 3. b

$arovnica in !elva

Neko! je pod sedmimi gorami #ivela stara !arovnica Matilda. Imela je ograjen vrt, na katerem je raslo zelje in zdravilna zeli"!a.

Nekega dne je na vrt pritavala #elva Suzi. Zagledala je sve#e zelje in ker je bila zelo la!na, ga je za!ela jesti. Takrat je skozi vrata majhne ko!e pri"la !arovnica Matilda. Porezati je hotela eno izmed sedmih glav zelja, a je opazila, da tri manjkajo.

Suzi se je hotela skriti, vendar je !arovnica med zeljem opazila njen oklep. Za!ela jo je loviti in neusmilje-no kri!ati:»Tatica, tatica! Zapomnila si bo" dan, ko si stopila na moj vrt. Zaprla te bom v temnico, kjer bo" brez hrane in vode.«

&elva Suzi se je prestra"ila in odhitela k mre#i. Bila je majhna in se je skobacala skozi eno od re#. 'arovnica je tekla za #elvo. Bila je stara in slabovidna, zato se je zapletla v mre#o in padla. Zlomila si je nogo in dobila rahel pretres mo#ganov.

&elvi Suzi je uspelo pobegniti in kljub obilici sve#ega zelja se ni nikoli ve! vrnila na Matildin vrt.

$pela Pangerc, 3. b

18

Za#arana kralji#na

Neko! je za sedmimi gorami v majhnem kraljestvu #ivela hudobna ma!eha. Imela je tri sinove in lepo pastorko, ki je po o!etovi smrti ostala sama.

Nekega dne je ma!eha opazila, kako eden izmed njenih sinov ob!uduje pastorko. Ma!eha ni hotela, da bi se njen sin poro!il s pastorko. Sklenila je, da jo bo za!arala v #abo. Neke temne no!i, ko so vsi spali, je ma!eha zgrabila !arobno palico in od"la v kralji!ino sobo. Kralji!no je spremenila v #abo.

Naslednja tri leta je kralji!na skakala po gozdu in iskala re"itelja. Nekega dne je v gozd prijezdil postaven kraljevi!. Ustavil se je ob potoku, da bi se napil vode. Med zajemanjem vode se je kralji!na skrila v njegove roke. Med pitjem je kraljevi! poljubil #abo. &aba se je v trenutku spremenila v prekrasno kralji!no. Kraljevi!, ki ni dojel, kaj se dogaja, se je takoj zaljubil v kralji!no, ki mu je povedala vso zgodbo. Kraljevi! ji je obljubil, da jo bo varoval pred hudobno ma!eho.

Od"la sta v njegovo kraljestvo. Tam sta se poro!ila in #ivela sre!no do konca svojih dni.

&an Dimic, 3. b

O dveh deklicah

Neko! sta #iveli deklici; Kuni-gunda je bila zlobna, Tina pa prijazna. Nekega dne sta od"li v gozd. Tam sta sre!ali starko, ki je #ivela v stari hi"i. Starka ju je prosila za pomo!.

Kunigunda je rekla, naj si kar sama prinese drva in vodo., Tina pa ji je pomagala. Ko je kon!ala, ji je starka dala "katlico z biseri.

Kunigunda je bila jezna, Tina pa je dala vse bisere mami. Mama jih je prodala in dobila veliko denarja. Kupila je hrano in nova obla!ila za h!erki.

Od takrat se jim je dobro godilo. Tudi Kunigunda je postala prijazna in dobra. 'e jo je kdo prosil za pomo!, je vedno pomagala.

Tina Logar, 3. b

19

Mau

&ivel je muc Mau. Rad se jeigral s sosedovimi mucami, #al pa so ga nenehno stra"ile in napadale. Ve!krat se je skril za ro#e na dvori"!u.

Nekega dne je sre!al psa Ar!ija in sklenila sta novo prijateljstvo. Od takrat naprej sta se skupaj veselo igrala.

Pika Pipan, 3. b

Super Miki

Neko! je #ivel ku#a, ki mu je bilo ime Super Miki. Nekega dne sta pri"la v mesto nevarna roparja. Naslednji dan je Super Miki sli"al, da sta oropala banko.

Super Miki je iskal, iskal in iskal roparja, a ju ni uspel izslediti. Po dolgem iskanju ju je le na"el pri tovarni. Roparja sta zbe#ala v tovarno, Super Miki pa je vstopil skozi zadnja vrata. Notri so se tepli, tepli in tepli. Super Miki ju je ulovil, zvezal in banki vrnil denar.

Tako je Super Miki sre!no #ivel.

Denis Dedi#, 3. b

Dojen#ek

Imeti dojen!ka je stra"no lepo.Ko dojen!ek se rodi,pomlad se prebudi.Ko dojen!ek se smeji,toplo sonce za#ari.Ko dojen!ek zaspi,se v sanje potopi.

Lea Morano, 3. a

$etrti razred

21

Ena, na"a riba je rumena.Dva, Marko je domav hi"i s "tevilko dva.Tri, to tako smrdi.%tiri, na" petelin se "opiri,ker ima koko"i "tiri.Pet, to je za umret.%est, gremo zdaj ve!erjo jest,saj je ura skoraj "est.Sedem. Ker se ga zbrisati ne da,sedem !rtico ima.Osem. Osem dva kroga imain enaka sta oba.Devet. Zdaj sem #e zelo zaspan,saj pi"em #e deveti dan.Deset "tevilka ni nobena,saj iz ni!le je in ena.

Uro" Brada%, 4. a

Ena. Helena.Dva jelena.Tri. Hitro odgovori.%tiri nemiri.Pet tablet.%est samih mest.Sedem ni nobeden.Osem. Te pokosim.Devet. Tu si spet.Deset mojih let.

Polona Zadnik, 4. a

Ena. Zlomljena kolena.Dva. Sva oba.Tri. Smo mi.%tiri. Smo vsi?Peti jih dobi.%est je velika pest.Na sedem se usedem.Ko jih imam osem,se po!utim ponosen.Ko dopolnim jih devet,se po cesti potepam spet.Na deset smo vsi doma spet.

Nik Kirn, 4. a

Rime

Peti razred

23

NesmislicaZmaj dolgou"!ek ima velik trebu"!ek.Rad bi postal slavni atlet,da bi pojedel cel sladoled.Ko poje sladoled, gre v gore pet.Krave so se razjezilein ga z mlekom po"kropile.Zmaj!ek dolgou"!ek odhiti v blok,tam pogleda v omaro inpoi"!e svoj brlog.

Lea $alamon, Nina Kova%i%, $pela Uj%i%, Zala Reberc, 5. a

Mu"icaMu"ica debela je domov priletela,se na klop usedla in juho pojedla.

Potem se je soka razveselilain ga z veseljem popila.

Nato se je na hrbet zvrnila,ker se je vinca napila.

Tja"a Li%of, Nina Pavlovi%, Elma Kamberovska, Da"a 'uki# Maljevac, Lara Krebelj, Mia Valen%i%,, 5. a

Mi"ek Jo!ekMi"ek Jo#ek kanalo#erec,bil je pravi konjederec.

Vedno pil je ne!isto vodo,v!asih je pomival posodo.

Za #eno je imel krasta!o,ta mu je zmeraj priskrbela !isto pija!o.

Za otroke je imel muhe,ki jim je pozneje odrl ko#uhe.

Ta na" Jo#ek, !uden mi"ekje imel svoj vi"ek.

Jo#ek je rekel konecin otroci so razbili lonec.

Jaka Blokar, Miha Dovgan, Djellzon Sopa, Blerton Vinarci, Jurij Krebelj, 5. a

Nesmislice

%kratec bradatec%kratec bradatecpo obrazu skaklja,trikrat posko!ipa pade na tla.

Jo!e in sto!e,da ho!e v raj,a jaz ga vzamemin dam ga nazaj.

Ga"per Ambro(i%, Alja( Po%kaj, Toma( Maljavac, 5. b

24

Konec "oleBli#a konec "ole se,saj kar izmu!eni smo #e.Doma smo se u!ili,se za ocene potrudili.

Gulili "olske smo klopi,u!iteljico poslu"ali smo prav vsi.

Ko med dvema ognjemasmo igrali, smo malutudi pogoljufali.

%olsko leto minilo hitro je.Ocene so se izbolj"ale,nam veselje prina"ale.

%olsko letose kon!alo je,od prijateljev poslovili smo se.Zdaj na po!itnicebrezskrbno odhitimo,torbe v kot odlo#imoin v poletne dni sko!imo.

$pela Uj%i%, Nina Kova%i%, Zala Reberc, 5. a

%olsko leto'ez leto je bilo hudo,saj miru z u!enjem ni bilo.

Pri glasbeni smo samo peli,a mi bi raje vragolije po!eli.

Gospodinjstvo dobro je bilo,saj pisanja malo je bilo.

Pri matematiki smo zavla!evali,saj ocenjevanja smo se bali.

Pri "portni smo malo igrali,saj ve!ino !asa smo klepetali.

Pri angle"!ini smo si pomagali,saj smo malo znali.

Po!itnice so tu – juhuhu! Jaka Blokar, Jurij Krebelj, Alja( Po%kaj, Mha Dovgan, 5. a

25

Konec "olskega leta

Ko konec "olskega leta je bilo,vsi veseli smo bili zelo.

Vse, kar smo se nau!ili,vse smo pozabili.

V morje bomo vsi sko!iliin se plavati nau!ili.

Nina Pavlovi%, Lea $alamon, 5. a

Poletje

Bli#a se poletje zdaj,a je komaj maj.Poletja se veselimo,ker se takrat "ole znebimo.

U!iteljica se je trudila,da bi nam pamet zbistrila.Naslednje leto pa v "olske klopivrnejo se glave, polne neumnosti.

Med po!itnicami zberemo se vsiin se igramo vse preljube dni.Vro!e je za umret,vsi si #elimo samo "e sladoled.

Lara Krebelj, Da"a 'uki# Maljevac, Elma Kamberovska, Tja"a Li%of, Mia Valen%i%, 5. a

26

Mama

Mama je pridna,doma vse uredi.%e meni pomagain zame skrbi.

Ko pridem iz "ole,sobo pospravim,po!akam na mamoin se pohvalim.

Takrat je veselain se smeji,na "olo pozabi,mi ni! ne te#i.

Miha Dovgan, 5. a

Moja mamica

Moja mamicanosi moje skrbi,vsega, kar se dotakne,vse se smeji.

Moja mamicame veseli,ker ob njejni nevarnosti.

Moja mamicami vsaki! pomagain njen nasmehme razveseli.

Elma Kamberovska, 5. a

Dobil sem sestro

Zjutraj smo prejeli telefonski klic. Klicala je mama iz porodni"nice, Povedala je, da sva z bratcem dobila sestrico Izabelo. Od veselja naju je kar razganjalo.

Komaj sva !akala, da pojemo kosilo in da gremo na obisk. Pot se je vlekla kot ka!a. Ko sem stopal proti sobi, sem zasli"al ne#en otro"ki jok. Objel sem mamo in pogledal proti posteljici. Zagledal sem najlep"o deklico pod soncem. V trenutku sem jo vzljubil. Mama mi je dovolila, da sem jo pestoval. Bil sem ponosen, da sem "e enkrat postal starej"i brat. Potem sva z bratcem od"la v igral-nico, da so Izabelo lahko popestovali "e sorodniki.

Kon!ala se je ura obiskov in morali smo domov. Doma smo nestrpno pri!akovali dan, ko bosta mama in novorojenka Izabela pri"li domov. No, ta dan je kmalu pri"el in od takrat je na"a hi"a polna Izabeli-nega smeha. Jurij Krebelj, 5. a

%esti razred

28

Pesmice o !ivalih

Na" ku!a

Jaz sem mali ku#a 'opi.Kdo me ne pozna?Rad ska!em, vriskamin igra!ko za vrat stiskam.

Jaz sem sr!kan ku#a.Kdo me rad ima?Sam sem doma,saj Hana in Pia v "oli sta.

Jaz sem !rn pudelj.Kdo rad !rno barvo ima?Zelo rad spimin pri tem !isto ni! ne trpim.

Jaz sem pameten za psa,!eprav ra!unati na prste ne znam, zato pa vse rad imam.

Pia Jenko, 6. b

Moj ku!a

Muri, moj mali ku#a,rad se bo#a, z repkom bingljain veselo skaklja.

Mali !rnuh vedno nagaja,z #ogico po dvori"!u raja.

Ko Muri zakli!em,veselo prite!e,v zrak sko!iin pribolj"ka prosi.

Vanja )iri#, 6. b

Pes

'e imel bi psaza pravega prijatelja,ne bi ve! lenaril,ne bi ve! sitnaril,temve! na pot bi se podal,oh, kaj vse bi raziskal.

Zjutraj bi v "olo "el,vendar kmalu nazaj bi spet pri"el.

Ko bi bil bolan,ku#ek bi ti ob strani stal.

Sara Me(nar, 6. b

29

$ebelica

'ebelica leti po svetu,ob!udujemo jo v letu.

Leta od cveta do cveta,si veliko cvetnega prahu obeta.

Preletela je #e gore, morja, travnike.Preletela je #e vse.

A ko delo svoje opravi, v panj se spat odpravi.

Aurora Kuliqi, 6. b

Lisi#kaLisi!ka, lisi!ka,si prava zvitorepka,a tudi lepoti!ka.

Manjka ti samo lisjak,tak pravi in uglajen, ne divjak.

Ko ga bo" izbrala, se nikogar ne bo" bala,on te branil bo,da te kdo ne bo ranil.

Nik Savo $temberger Valen%i%, 6. b

30

Letni "asi

Zdaj je pomlad inven privrela je divjad.Pri"lo je "e poletje inmi vzelo vse imetje.Ko pride jesen,sem vedno urejen.Ko pa pride "ola,se mi kar zrola.

Domen Perkan, 6. a

Sedaj je jesenin jaz vem,da bo staro drevokmalu trhlo.Za!ela se je "ola,to prava je smola.Danes je de#,a v "olo grem pe".

&e nam zimana vratih kima.

Ko je pomlad,jaz sonce imam rad.Res je prima sonce,ki greje na vse konce.

Ampak ko je poletje,obo#ujem cvetje.In takrat je nebokot morje modró.

Leon &u(ek, 6. a

Tisto prijetno toplo poletjeko poslu"ala sem petje,pri"la bi mi prav rimana besedo zima.Mo!no je sijalo sonce,ko so krave tresle zvonce.Modro je bilo nebo,nad lepo zeleno zemljó.Postopali smo na dvori"!u pred "oloin na prvi zid napisali parolo.Na vrtu grizljala sem koren,pribli#evala se je jesen.Liste svoje odvrglo je drevo,vedela sem, da bo "e mrzlo.Imela raj"i bi pomlad,ker ima" la#je koga rad.A takrat ne more" iti pe",zunaj lije mo!ni de#.

Manca Vodopivec, 6. a

31

PrijateljstvoNeprijatelj te pretepain te k sebi ne pusti.

Neprijatelj la#e tiin te za tvojim hrbtom blati.

Neprijatelj te ne podpirain si samo vpise v "oli nabira.

Neprijatelja takoj zapusti,kajti prijatelj ti je samo z usti.

Denis Frank, 6. b

Prijatelj te pokli!e,da pride" na igri"!e.Prijatelj pove, da vzemi kolo,da se bomo imeli lepo.Ko se odpravimo na pot,zmeraj vzamemo pi"kot.Oba se imava rada,!e v #epu je "e !okolada.

Aleksis Ignatovskis, 6. b

Prijatelj je tisti, ki se vedno oglasi.Prijatelj je tisti,ki te nikoli na cedilu ne pusti.Prijatelj je tisti,ki nikoli ne re!e,ne morem in ne vem,prijatelj je tisti, ki mu zaupati smem.

Rok Grabar, 6. b

32

Kako naj te opi"em,da resni!no bo?Kako naj te nari"em,da zanimivo bo?

Modre o!i, rde!e ustnicevidi moj obraz.Kaj pa v tebi je,ne ve niti kompas.

Opazujem te veselo,a imam drugo delo,zato te zapu"!amin sodbo ostalim prepu"!am.

Sandra Vujkovi#, 6. b

Jaz v zrcaluVsi otroci se #e igrajoin veselo klepetajo.

Jaz pa "e vedno ne vem,kaj pred zrcalom po!nem.

Kako naj se nari"em,!e se #e te#ko opi"em.

Modre o!i in pegeveselo zrejo v mene.

Zrcalce, prosim, poglej,kaj naj naredim, povej.

Nina Dekleva, 6. b

Zunaj je obla!no,v meni pa je mra!no.

Pred zrcalom stojimin skoraj #e spim.

Ne vem, kaj si #elimin ne vem, zakaj ihtim.

Kako naj vem, kaj mi ugajain kaj v meni razgraja?

Zrcalce, zrcalce na steni,povej mi vse o meni!

Rebeka Dekleva, 6. b

33

Moja muca Sne!inka

Zgodilo se je, ko sem bila stara pet let. Hodila sem v vrtec. Takrat mojega bratca "e ni bilo, doma pa smo pri!akovali novo muco.

Ko me je nekega dne o!e pri"el iskat v vrtec, mi ni povedal ni!esar o muci. Pri"la sva do avta in se usedla vanj. Avto je odpeljal. Takrat pa se je od nekod oglasil zelo glasen mijav. %ele takrat mi je o!e povedal, da je dobil mlado muco, ki bo moja. Ko smo pri"li domov, je o!e ma!ko vzel iz avta in jo dal meni. Polo#ila sem jo v "katlo s peskom, kjer naj bi bilo njeno strani"!e. Na lu! smo obesili vrvico, ki je segala do tal. Na njej je bila pritrjena majhna #oga. Pribli#no tri metre stran od vrvice smo polo#ili skodelici, v eno smo dali hrano, v drugo pa nato!ili vode. %e enkrat sem jo pobo#ala in od"la v hi"o, da bi se mucka navadila na gara#o in na vse drugo, kar je bilo tam. Ko sem se naslednji dan zbudila, sem od"la k muci. Bila je budna in ravno pri zajtrku. Ko se je najedla, sva se igrali. Odlo!ila sem se, da ji bo ime Sne#inka, saj je bila !isto bela. Minevali so dnevi in zelo sva se spoprijateljili. Ko sem jo prvi! odnesla ven, je bil malo pla"na, vendar se je kmalu opogumila. Bila sem zelo sre!na. Kmalu pa sem za!ela ugotavljati, da je z mucko nekaj narobe, saj se ni ve! odzivala na moje klice. To me je zelo potrlo. Naslednji dan se je celo zaletavala v razne predmete. Z o!etom sva jo peljala k veterinarju. Ta je potrdil, da je Sne#inka slepa in gluha. Za!ela sem jokati. Stisnila sem jo k sebi in ji za"epetala, da jo imam zelo rada. Nekega dne pa me je o!etova novica zelo potrla. Povedal mi je, da je Sne#inka nekako u"la iz gara#e in da je ni nikjer. Rekel je tudi, da jo je najbr# povozil avto. Tako je bilo mojega veselja konec. Zelo sem jo pogre"ala, zato mi je o!e obljubil, da mi bo kupil novo muco, ki ne bo slepa in ne gluha.

Sne#inko "e zdaj pogre"am, !eprav imam novega muca po imenu Roki. Zelo ga imam rada, saj mi je pomagal pozabiti mojo Sne#inko.

Sara Me(nar, 6. b

34

Ko Rde#a kapica sre#a Janka in Metko

Neko! je #ivela deklica z imenom Rde!a kapica. Ko je nekega dne "la po gozdu na obisk k svoji babici, je sre!ala Janka in Metko. Povabila ju je s seboj. Med potjo se jim je pridru#il "e zelo prijazni volk. Ko so pri"li k babici, je ta ravno spekla pi"kote in kuhala !aj. Ko so si te dobrote privo"!ili, je volk napadel Metko, saj si je za#elel "e malo mesa. Babica, ki je trenirala boks, se je spravila na volka, da je mrtev oble#al. Njegovo meso in krzno so prodali na tr#nici, naga!e-na glava pa "e sedaj visi v babi!ini ko!i.

Matja( Jane(i%, Erna Muhi#,An(e $temac in Manca Vodopivec, 6. a

Neko! je #ivela deklica z imenom Rde!a kapica. Ko je nekega dne "la na obisk k svoji babici, je sre!ala Janka in Metko. Razkazala jima je mesto Ilirska Bi-strica. Nato so od"li na pija!o v doma!ijo Bubec, "li so si ogledat Novakov mlin, nato pa "e progo za kros in igri"!e NK Ilirska Bistrica. Imeli so sre!o, da so lahko spremljali tekmo med doma!ini in Barcelono, ki se je kon!ala z rezultatom 3:0. Mimo lovske ko!e Prem so se odpravili proti Premskemu gradu. Po napornem dnevu so se okrep!ali v gostilni Povodni mo#. Naslednji dan so se sprehodili do Hriba svobode in se odlo!ili, da se povzpnejo na Sne#nik. Ko so se vrnili, so bili zelo la!ni, zato so si privo"!ili pico v piceriji Park. Nato so "li pogledat, ali bi se lahko "e kaj nau!ili v O% Dragotina Ke(eja. Tretji dan so "li najprej k jutranji ma"i v cerkev sv. Petra in se po njej kon!no napotili k babici, kjer so si privo"!ili sok iz brkinskih jabolk.

Matej Kocjan%i%, Ur"ka Peternelj,Domen Perkan in Jan Surina, 6. a

Hitra sprememba vremena

Nekega dne smo se z mojimi prija-telji odpravili na sprehod v gozd. Sonce je sijalo na vso mo! in nebo je bilo svetlo modro kot moja pobledela majica. Po nebu so se podili obla!ki. Mi pa smo si prepevali in zraven so pele tudi ptice.

Kar naenkrat so sonce in nebo prekrili temni oblaki. Vsi smo se po"teno prestra"ili, saj je za!elo tudi grmeti. Nik, najmlaj"i !lan skupine, je zakri!al na ves glas: »Nevihta prihaja!« Odlo!ili smo se, da bomo tekli do bli#nje ko!e, ki je vedno odprta. Tekli smo in vsi mokri ter uma-zani kon!no prisopihali do nje. V ko!i smo zakurili ogenj in se malo pogreli. Zunaj pa je nevihta "e kar divjala. Za!elo se je tudi mra!iti, zato smo se odlo!ili, da bi bilo najbolje, da se odpravimo proti domu. Sklenili smo, da bomo tekli do glavne ceste in naprej proti domu, pri tem pa se ne sme nih!e oddaljiti od skupine. Odpravili smo se. Pri"li smo do ceste in se pre"teli. Eden je manjkal. Nik! Vsi zaskrbljeni smo se obrnili proti gozdu in ga iskali. Kar naenkrat se je prikazal izza grmovja. Povedal je, da se je skril, ker ga je strah grmenja. Oddahnili smo si in pre!kali cesto. Ko smo pri"li skoraj do na"e hi"e, se je nebo zopet razjasnilo.

Moja mama in o!e sta nas okregala, ker smo pri"li tako umazani in mokri. Jaz pa sem bila vesela, saj se je vse dobro kon!alo.

Leja Jane(i%, 6. b

35

Novorojen#ek v na"i dru!ini

Bila sem tako zelo vesela, ko mi je moja mati povedala odli!no novico.Nekega dne, ko se je moja mama pogovarjala po telefonu, sem bila #e

cel dan dobre volje. Imela sem ob!utek, da se bo zgodilo nekaj lepega. Tudi vreme je bilo lepo, saj je bil lep son!en dan. Nebo je bilo svetlo modro in !e si ga pogledal, nisi mogel umakniti pogleda. Bile so po!itnice, zato se mi ni bilo potrebno u!iti ali delati doma!ih nalog. No, kon!no je mati prekinila in mi povedala, da se je pogovarjala z mojo teto. Bila sem zelo radovedna, saj teta ne kli!e pogosto. Mama je nekaj !asa mol!ala, nato pa mi je povedala, da je njena sestra nose!a. &e sem si predstavljala, kako se bom igrala z dojen!k-om, kako se bom imela lepo … Pri tem sem !isto pozabila na svojo mamo, ki je "e vedno stala poleg mene. Pogledala sem jo in po njenem izrazu na obrazu sem videla, da je tudi ona zelo vesela. Od"la je v kuhinjo, jaz pa k svoji prijateljici. Povedala sem ji za dojen!ka, ki ga bo teta rodila !ez nekaj mesecev.

Cela moja dru#ina je bila v porodni"nici, ko nam je zdravnik povedal, da je dojen!ek fantek. Po eni strani sem bila vesela, toda "e bolj vesela bi bila, !e bi bila deklica. Vsi smo bili zelo veseli in komaj smo !akali, da ga vidimo. Ko nam ga je zdravnik pokazal, sem videla, kako zelo je majhen in krhek. Razmi"ljala sem, !e sem bila taka tudi jaz. Po nekaj tednih smo ga odpelja-li domov. Kupovali smo mu obla!ila, igra!ke in vse, kar nam je padlo na pamet. Bil je tako zelo ljubek in ime smo mu dali Lorik. Ime je izbral stric. Po nekaj tednih pa smo se morali vrniti v Slovenijo, dojen!ek se je namre! rodil na Kosovu. Jaz pa sem #e komaj !akala naslednjih po!itnic, da bomo ponovno pri"li k dojen!ku.

Torej, dojen!ki so nekaj zelo lepega, vendar so zelo lahki, "ibki in krhki. Upam, da bo v dru#ini kmalu "e kak"en novorojen!ek.

Aurora Kuliqi, 6. b

36

Drugo jutro se mladeni! zbudi in ne more verjeti svojim o!em. Bil je v bajti, ki sta jo imela z materjo, preden je dobil #elezni prstan. Hitro se odpravi v neznano, da ga poi"!e. Med potjo si prepeva.

V neznani svet hitim, da poi"%em stari mlin.Tam me %aka %arodejka, ki ime ji je Lejka.

Po"lje me v (elezni grad,kjer %aka me zaklad.To je prstan iz (eleza,ki izpolni ti vse (eljein prinese ti veliko veselje.

S!asoma se oglasi ma!ka: »Kdaj bomo prispeli?« Mladeni! ji odgovori: »Ne vem.« Hodijo naprej pa se oglasi pes: »&ejen sem.« Fanti! pa re!e: »Nimam prstana in ne morem pri!arati teko!ine.« &ejen pes hodi vedno po!asneje. Ma!ka in mladeni! ga vzpodbujata: »Daj malo hitreje,

Nadaljevanje zgodbe #elezni prstanmogo!e najdemo vodo!« Pes ju uboga in gre hitreje. Kar naenkrat mladeni! za!ne te!i po hribu, #ivali pa za njim. De!ek misli, da je sli"al vodo. Ko prite!ejo na vrh, vidijo le kup "ume!ega jesenskega listja. &alostni nadaljujejo pot. Kmalu sre!ajo pastirja, ki #ene tri krave. Ta jim pove, da je voda v njegovi ogradi. Fanti! in #ivali so veseli in ste!ejo k ograji. Splazijo se skozi in vsi trije #ejno pijejo. Ko se od#ejajo, nadaljujejo pot po "iroki poti do starega mlina, kjer se mlinsko kolo komaj premika. Fanta v mlinu ne !aka !arodejka, ampak !arodej Janko. Mladeni!u da tri opravila, in sicer fant mora prebarvati in po-praviti mlin, pobrati slive in jabolka ter nabrati tri di"e!e ro#e. Fant hitro vse opravi in za nagrado mu !aro-dej da zemljevid, reko!: »Ravnaj se po njem in pri"el bo" do !arodejke, ki ima presene!enje zate.«

Mladeni! se zahvali in vesel odkoraka dalje. Pride do mostu, ki

je podrt. V bli#ini gozdi!ka poi"!e nekaj lesenih desk, iz svoje torbe pa vzame vrv. Loti se dela. Kmalu je most popravljen in de!ek ter #ivali odhitijo !ezenj. Tam pogleda na zemljevid, na katerem pi"e: »%e tri poskoke in tri hitre korake in pri"el bo" v gozd.« Mladeni! upo"teva navodila in res pride do gozda. Tam ga !aka Lejka, ki se ga zelo razve-seli. Skozi skrivni vhod odidejo v grad in v Lejkino sobo. 'arodejka da ma!ki mleko, psu pa vodo. Mladeni! se spra"uje, zakaj je v !arodejkini sobi. Lejka fantu pove, da mu je prstan ukradla zlobna princesa in za!arala vse tako, kot je bilo prej. Ona pa je princesi vzela prstan in ga bo vrnila fantu. De!ek se !arodejki Lejki zahvali.

Naslednji dan se fant in #ivali vrnejo k materi. Ta jih je zelo vese-la, opazi tudi prstan in si takoj za#eli veliko stvari.

Sandra Vujkovi#, 6. b

37

Drugo jutro se je mladeni! zbudil in ni mogel verjeti svojim o!em. Zna"el se je v bajti, ki sta jo imela z materjo, preden je dobil #elezni prstan.

Fant je takoj otipal vrvico okoli vratu, prstana pa ni na"el. Zelo #alosten je nahranil psa in ma!ko. Ko se je zbudila njegova mati, je bila zelo za!udena. Mlade-ni! ji je povedal, da je izgubil svoj prstan. V sosednji sobi bi morala biti njegova #ena, vendar je ni bilo. Pes je pri"el k mladeni!u in mu po-vedal: »Vem, kje je prstan. Medtem ko si ti spal, sem bil jaz buden. Bil sem v kuhinji in videl, kako prince-sa pospravlja svoje stvari. V roki je dr#ala tudi tvoj prstan. Hotel sem jo ustaviti, ampak z njo je bil princ iz sosednje de#ele. Zelo mi je hudo, ker te je prelisi!ila.« De!ek mu je hotel odgovoriti, ko je zasli"al ma-terin krik. Stekel je v kuhinjo. Tam je poleg matere zagledal pisano ka!o, ki jo je re"il pred leti. Ka!a je mladeni!a nagovorila: »Pri"la sem, ker si izgubil prstan. Videla sem princeso in princa. Ker ti je ukradla prstan, se ji bo nekaj zgodilo. 'e si jo #eli" nazaj, pojdi z menoj.« Mladeni! jo je ubogal. Z njima sta od"la tudi pes in ma!ka.

Ka!a jih je pripeljala do kraja, kjer jo je fant re"il. Tam mu je rekla: »Z drugim princem bo" opravil

tako, da mu poi"!e" lep"o princeso. Ker sem pisana, bom to jaz. Potrkal bo" na to drevo. Za drevesom stoji pala!a, kjer #ivi tvoja princesa. Potrkal bo" in ko se bosta prikazala oba, bom izvedla urok in princ se bo zaljubil vame. Izkoristi to prilo#nost in pregovori princeso, da gre s tabo na sprehod. 'ez pet minut jo privedi nazaj na grad. Ker bo videla princa z mano, se ji bo strlo srce. Potola#i jo in jo odpelji domov.« Mladeni! je ka!o samo poslu"al, ko je dodala: »Ne skrbi zame ali za princa. Ni pomembno, !e se princesa zopet poro!i s tabo. Samo prstan ji vzemi.« Nato se je ka!a spremenila v prelepo princeso in odpravila sta se do pala!e, kjer sta potrkala. Odprla sta princ in princesa. Mladeni! je princeso povabil na sprehod. Mol!e sta hodila po poti. 'ez nekaj minut je mladeni! princeso odpeljal nazaj v pala!o. Tam sta naletela na princa in ka!o, ki sta se pogovarjala. Princesa pa je opazila, da sta se dr#ala za roke, zato je zahtevala, da gostja odide iz hi"e. Vendar se je zgodilo druga!e. Princ je princeso okregal in jo z mladeni!em zapodil iz hi"e. Princesa je planila v jok in mladeni! jo je odpeljal domov. Tam je princesa izro!ila de!ku njegov prstan. Nato mu je rekla: »Saj sploh ne vem, zakaj sem ti ga

vzela. Ko sem te zapustila, si se mi zasmilil. Nisem ravnala pravilno. Z drugim princem se nisem po!utila kot princesa ampak kot slu#kinja. Zelo mi je #al!« Pri vratih mu je "e rekla, da ga bo pri"la obiskat !ez tri mesece.

Mladeni! je !akal princeso. Proti koncu tretjega meseca pa je res pri"la. Fant se je je zelo razveselil in jo ponovno zasnubil. 'ez sedem tednov sta se poro!ila in sre!no #ivela do konca svojih dni.

Pia Jenko, 6. b

Sedmi razred

39

O ljubezni

Ljubezen je lepa,v!asih je slepa,v!asih bole!a.

Ko srce mo!no ropota,je v zraku ljubezen za dva,ki se zelo ljubita.

Ne moti ju ne de# ne sonce,ko po cesti z roko v roki hodita.

Tadej Speti%, 7. b

Ko ljubila bo",kot ljubim jaz,ko !utila bo",kot !utim jaz,takrat spoznala bo",da nisi ravnala pravin jokala bo",kot jo!em jaz.

Ga"per Dodi%, 7. b

Pomisli name,ko sam si,ko ob tebinikogar ni.

Pomisli name, ko ugasnejo lu!i,pomisli name in zapri o!i.

Od jutra do ve!eraod ve!era pa do dnespominjam se natein mislim na te.

Vedno ko nimamna svetu kam se dati,se spomnim natein se za!nem smehljati.

Tja"a Klanac, 7. b

40

Kot plamen ona krasno gori,iz mojega srca se kot strela kadi.

Lepa kot ro#a, vro!a kot kri,srce moje sedaj #e gori.

O!i kot dragulj, lasje kot zlato,srce moje pregorelo bo.

Do vsakega koti!ka je lepa,zato odkril sem, da je to ljubezen slepa.

Mariana Rolih, 7. b

Ljubezen je bolezen,ki se vname naprvi pogled,na prvi dotik.

Ljubezen je lepa,a velikokrat slepa,v!asih boli,v!asih se smeji.

Z ljubljeno osebo#iveti je lepo,saj dneve in dneve pre#ivi" z njo.

Imejte se radi,ljubite se ve!no!To je napotek – sre!no!

Jani Bo(i%, 7. b

Kaj je ljubezen

'e fant in dekleob pogledu zardita– je to ljubezen?

'e se dr#ita za roke,"epetata: Ljubim te– je to ljubezen?

Ljubezen je,!e se imata dva rada,pa !e sta stara ali mlada.

Rebeka Uj%i%, 7. a

41

Di"i jutro,sve#e v gorah,pa tudi cvetjena vrtnih gredah.

Di"i tudi zima?O, ja, zima po snegu di"i.

Kaj pa najlep"e di"i?'e"nja, ko zacveti.

Tja"a Turco, 7. a

Di"i mi vse, kar se sre!e dr#i.Di"i mi,ko sre!ni smo vsi,di"i mi igra s prijatelji.

Maja Gustin%i%, 7. a

Kaj vse di$i

Meni di"i juha,ko se kuha.Di"i mi mamin parfum.Di"i mi tudi lepiloin prav vsako milo.

Pa di"e!a kopriva?O, ne! Sovra#im njen vonj.

Nika Blokar, 7. a

Di"i morje,na !as po!itnic spominja zelo.Pa ro#e,ko spomladi vzcveto.Di"i celo zima,ko na sneg napravlja se.Najlep"e pa di"i iz kuhinje,ko pecivo pe!e se.

Rebeka Uj%i%, 7. a

Kaj vse di"i?Di"i zrak pomladni,vrtnice rde!ein morje,ki valovi.

Di"i tudi "ola?To pa #e ne.%ola po u!iteljicah di"i.

Kaj pa najlep"e di"i?Najlep"e di"i ljubezen v zraku.

Jure Gustin%i%, 7. a

42

Nevihtna pustolov"#ina

Pred nekaj leti smo se so"olka Aj"a, so"olec Bla# in jaz vsak dan dobili v bli#njem gozdi!ku. Tam smo si uredili hi"ko na drevesu – baza – smo jo poimenovali. Vedno smo se v njej lepo zabavali.

Nekega dne me je mama klicala po telefonu. Ker pa sem preve! u#ivala in sem predvidevala, da ho!e, naj pridem domov, kjer me !aka u!enje, se nisem hotela oglasiti. Po!asi se je zve!erilo in postajalo je skoraj stra"ljivo.

Kar naenkrat je prihrumela nevihta. Hitro smo stekli proti mestu. Sredi poti je Aj"a opazila, da nima svojega telefona. Posodila sem ji svojega, da je poklicala svojo "tevilko, da bi sli"ala svoj telefon. Mojega si je po upo-rabi dala v #ep. %e smo iskali: zve!er, sami, obkro#eni s strelami in gromi. Postalo je #e kar grozljivo. Kar naenkrat smo ugotovili, da niti mojega telefona ni ve! v prijatelji!inem #epu. Iskali smo dva telefona, ampak z Aj"o sva morali domov. Bla# je "e kar vztrajal.

Ko sem se pribli#evala domu, me je bilo zelo strah mame. Ko sem !isto premo!ena pritekla domov, se je mama razumljivo jezila. Zlagala sem se, da svojega telefona nisem sli"ala, Aj"in pa se izgubil in smo ga dolgo iskali. Nepri!akovano je na vratih pozvonilo. In ko je mama odprla, je pred njimi stal Bla#. Mami je rekel, da je na"el moj telefon. Izro!il ji ga je. Njej seveda ni bilo ni! jasno. Ko sem ji vse razlo#ila, je bila res jezna. Dobila sem kazen – en teden nisem smela s prijatelji ven.

Aj"inega telefona Bla# ni na"el. Naslednji dan, v soboto, sva ga celo dopoldne iskali. Naposled sva ga na"li. Bil je skoraj uni!en zaradi de#ja. 'e ne bi le#al pod drevesom, bi bil verjetno popolnoma neuporaben. Osu"ili so ga in spet je deloval.

Iz vsega tega sem se veliko nau!ila.

Rebeka Uj%i%, 7. a

43

&olna in veverice

Neko! je #ivel trop veveric. Hodile so po gozdu in na lepi jasi na"le velik hrast, poln okusnih #elodov. Ko so se mu pribli#ale, jih je ustavila #olna, ki je prebivala na tem drevesu. Veverice so hotele splezati na hrast, vendar niso mogle, saj jih je #olna obmetavala s kamen!ki, ki jih je imela v gnezdu. Veverice so po!asi odnehale in hotele oditi, ko so zasli"ale #olno: »Ja kaj si pa mislite, da plezate na moje drevo!« Veverice so ji odgovorile: »La!ne smo, le #elod bi hotele.« »Ha, z mojega drevesa, no, veliko si upa-te!« &alostne veverice so se obrnile in hotele oditi. Pa jih je ustavila #olna: »No, tako vam povem. Dam vam #elod, !e ve naredite nekaj zame.« »Kaj pa, saj ima" ta lep in velik hrast, kaj bi "e hotela!« »Saj to je, jaz jem !rve, ta hrast pa je zdrav in prelep za !rve. 'e #elite #elod, mi morate najti sedem "torov s !rvi.« »Dogovorjeno!«

Veverice so se dogovorile, da bodo vsak dan na"le en "tor in bodo v enem tednu z iskanjem kon!ale. Naslednje jutro so vstale ob son!nem vzhodu, ena od njih pa je vstala #e prej. Dokler so se druge predramile, je sama na"la sedem "torov. Vesele so od"le k hrastu. &olna je veverice pustila na drevo in te so vesele za!ele jesti, sama pa je pograbila veverico, ki je na-"la vse "tore, in zletela s hrasta. &ivalca se je bala, saj ni vedela, kaj bo z njo. Ko sta leteli !ez oblake, se je #olna za!ela ustavljati. Pristala je na lep"em in ve!jem hrastu, kot je bil prvi. Na njem je bilo zelo veliko #eloda. Veverica je vpra"ala #olno: »Ali je vse to zame? S !im sem si zaslu#ila ve! kot druge?« Vrana pa je za!ela modrovati: »Rana ura, zlata ura. Kdor prvi pride, prvi melje. Kar lahko stori" danes, ne odla"aj na jutri.«

Gregor $ajn, 7. b

Basni

44

Ma#ek in pes

Ma!ek je bil pri hi"i vedno najve!ji razvajenec, odkar pa so dobili psa, so se vsi ukvarjali samo "e z njim. »Nekaj je treba storiti,« je razmi"ljal ma!ek. Tuhtal je in tuhtal, dokler se ni domislil !udovite re"itve. Nekega dne je pes spal v dnevni sobi, lastniki pa so od"li v trgovino. Zdaj je bila prava prilo#nost. Ma!ek se je pritihotapil v kuhinjo. »Le kje naj za!nem?« se je spra"eval. Za!el je pri posodi. Kozarec sem, kozarec tja in kmalu so vsi kozarci le#ali razbiti na tleh. »Gremo naprej,« si je mislil. Kro#nik sem, kro-#nik tja in tudi kro#niki so bili !isto uni!eni. Tako je ma!ek nadaljeval svoje uni!evanje. Ku#a je opazoval ma!kovo po!etje in razburjeno lajal. Ma!ek je veselo mijavkal, saj je upal, da bodo lastniki obto#ili psa in ga vrnili v zaveti"!e. Tedaj pa so se odprla vrata in v kuhinjo je pri"la gospa. Muc se je hotel skriti, vendar bilo je prepozno. Ma!ka so vrgli iz hi"e in nikoli ve! ni smel stopiti vanjo.

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Mariana Rolih, 7. b

Zajec in sova

Nekega dne se je zajec bahal: »Jaz sem najpametnej"i, jaz vse vem, modrej"e #ivali od mene ni.« Sova, ki je zelo modra #ival, je to sli"ala in mu predlagala, da bi se pomerila v znanju.

Zajec je mislil, da bo zmagal, zato je sprejel predlog. Naslednji dan so se zbrale vse #ivali in kviz se je pri!el. Vodil ga je medved. Prvo vpra"anje se je glasilo: »Kateremu bitju pravimo kralj #ivali?« Sova je takoj odgovorila, zajec pa je le zmigal z rameni. Sledilo je "e nekaj vpra"anj, zajec pa ni odgovoril niti na enega. Zmagala je sova, zajec pa je osramo!en od"el domov.

Kdor visoko leta, nizko pade.

Meta Bo(i%, 7. b

45

Po#asi se dale# pride

Neko! sta #iveli sestri veverici. Iztekali so se "e zadnji dnevi jeseni in morali sta si pripraviti ozimnico. Starej"a je bila nekoliko bolj lene narave, zato je hotela opraviti vse hitro, mlaj"a pa je bila delovna in potrpe#ljiva.

Nekega dne sta se odpravili v gozd iskat hrano. Starej"a veverica je dolgo izbirala zalogaj, ki ji bi bil dovolj za vso zimo, in se posmehovala mlaj"i: »Kaj bo" s temi drobtinicami, ki jih deset ni dovolj niti za en dan!« Njena sestra, ki je bila prezaposlena, pa je modrovala: »Le podvizaj se. 'e ne, bo" pozimi la!na.« Lenobica se je po#vi#gala na sestrino opozorilo in je izbirala cela dva dneva. Med tem !asom pa je bila shramba mlaj"e sestrice #e skoraj polna. Kon!no je starej"a sestra izbrala velik oreh, ki je bil te#ak in ga je s te#avo, vendar ponosno, valila proti domu.

Pritisnil je mraz in veverici sta na!enjali svoje zaloge. Starej"a sestra je vzvi"eno tolkla po svojem orehu, medtem ko se je mlaj"a #e najedla. Ko so starej"i #e pojemale mo!i, se je oreh kon!no prepolovil. Bil je skoraj prazen, saj lakomna veverica sploh ni opazila luknje v njem. Hrane je imela potem samo za kak"en teden, ostalo pa ji je poklonila mlaj"a sestra. Starej"a veverica je sklenila, da bo drugi! raje posnemala svojo sestro.

Tja"a Klanac, 7. b

Pes in papagaj

&ivela sta pes Odi in papagaj Koki. Koki je #ivel v veliki kletki. Znal je govoriti. Cele dneve je stal pred ogledalom in se "opiril. Odi je bil zvest svojemu gospodarju. Vedno je govoril Kokiju, naj bo prijazen do gospodarja in njegove #ene ter naj ju lepo prosi za hrano. Nekega dne je #ena od"la v trgovi-no. Kupila je pasjo in pti!jo hrano. Ko je pri"la domov, je rekla Odiju: »Prosi!« Pes se je postavil na zadnje tace, mahal z repom in lajal. Gospodarica je Odijevo skledo do vrha napolnila s hrano. Na vrsti je bil "e Koki. Gospodinja je spet re-kla: »Prosi!«. Ampak Koki je samo zavre"!al: »Daj #e sem to hrano in ne te!nari!« Gospodinja je mol!e od"la in Kokiju ni dala niti gri#ljaja.

Lepa beseda lepo mesto najde.

Metka Jane!i", 7. b

46

Volk in jelen

Neko nedeljo popoldan sta se volk in jelen sre!ala na igri"!u. Dogovarjala sta se, kaj naj bi se igrala. Vsak je imel svojo zami-sel. Po dolgem prerekanju sta se dogovorila, da se bosta skrivala. Jelen pa volka ni maral preve!, zato je skopal luknjo in jo pokril z vejevjem, upajo!, da bo volk padel vanjo. Tekala sta okoli dreves, se skrivala in vsaki! pritekla na mesto, kjer sta za!ela. Jelen, zatopljen v igro in #eljo, da bi na cilj pritekel prvi, je tekal tudi na mestu, kjer je za volka skopal luknjo. Kar naenkrat se je zna"el v njej. Volk se mu je smejal, jelen pa je osramo!en od"el domov. Spoznal je, da res dr#i pregovor:

Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Jani Bo(i%, 7. b

Medved in lisica

V gozdu pod Harijami sta #ivela medved in lisica. Ko je "el neko! medved v no!nih urah iskat hrano, je na"el deset stor#ev koruze. Skril jih je, vendar ga je pri tem skri-vaj opazovala lisica. Naslednje jutro je bil medved la!en in je "el po en stor#. Ko jih je kasneje pre"tel, je vi-del, da jih je samo "e osem. Zelo se je za!udil in od"el proti brlogu. Pa je na poti sre!al lisico in jo vpra"al, kam je namenjena. Zvitorepka se je zlagala, da gre v vas, ker pazi neki #enski otroka. V resnici pa je bila namenjena po medvedovo koruzo, ker je bila la!na. 'ez nekaj !asa je "el medved zopet po koruzo in ugotovil, da manjkata "e dva stor#a. Rad bi prijel tatu, zato je ob koruzi nastavil #elezno past. Naslednji dan je "el pogledat koruzo in past, vendar je bilo vse v najlep"em redu. 'ez nekaj !asa pa je medved pozabil, kje je nastavil past, zato se je sam ujel vanjo, ko je "el zopet po koruzo.

Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo.

Jaka Vi%i%, 7. b

Lisica in volk

Nekega dne je volku zelo kru-lilo v #elodcu. Hodil je po gozdu in pred o!mi se mu je pojavila slastna lisi!ja pe!enka. Tuhtal je, kako bi ukanil lisico. In se je domislil. Sko-pal je luknjo in jo prekril z vejami. Naslednji dan je "el pogledat, !e se je lisica ujela v past, vendar pozabil je, kje je skopal luknjo. Sam je padel vanjo, lisica zvitorepka pa se mu smejala. Namesto da bi se lisica uje-la v past, je la!en volk padel vanjo.

Kdor drugemu koplje jamo, sam vanjo pade.

Ga"per Dodi%, 7. b

47

Medved in #aplja

Medvedja brata sta "la lovit ribe. Med potjo sta se prepirala, kdo bo ulovil ve!jo ribo. Dogovo-rila sta se, da bo tisti, ki bo ulovil manj"o ribo, ali pa je sploh ne bo, za kosilo jedel brokoli. Pri"la sta do Medvedje reke. Za!ela sta loviti. 'ez nekaj !asa sta oba naenkrat zagledala lepo in veliko ribo. Isto!asno sta jo zgrabila in se za!ela prepirati o tem, !igava je. Priletela je !aplja, ju pozdravila in vpra"ala, zakaj se prepirata. Medveda sta jo pogledala in odgovorila: »Zato!« Prepirala in prerivala sta se "e naprej. 'aplja je zagledala ribo, jo zgrabila in odletela.

Kjer se prepirata dva, tretji dobi!ek ima.

Deja Dekleva, 7. b

Osel in teli#ek

Preden kaj stori", pomisli na posledice.

Neko! je na neki doma!iji #ivel osel, star osel, ki ga je gospodar zelo cenil. Bil je deloven in ubogljiv. Druge #ivali pa osla niso marale, ker jim je rad ukazoval. Vse #ivali so se osla bale.

Nekega dne pa je malemu teli!ku prekipelo. Stopil je k oslu in mu dejal: »Ali si za to, da tekmujeva, kateri prej prete!e polje? Kdor zmaga, dobi oblast nad drugimi #ivalmi na kmetiji.« Osel se je najprej obotavljal, kasneje pa je v tekmo privolil, saj je bil prepri!an, da bo zmagal. Ko je pri"el dan tekmovanja, je osel zelo samozavestno stopil na start. Tele pa je pri"lo kar prestra"eno, saj je osel veljal za zelo mo!nega. Pri!ela sta te!i in osel se je spotaknil, tele pa se je pognalo v dir in zmagalo. &ivali so osla nagnale iz vasi. Oslu je bilo #al, da je bil tako ukazovalen, saj je ostal sam, star in brez prijateljev. Na doma!iji pa "e danes vlada mir, veselje in po"tenost.

Ur"a Kosi%, 7. b

48

Ilirska Bistrica

Na obmo!ju dana"nje Ilirske Bistrice je v #elezni dobi #ivelo ljudstvo Iliri. Med temi ljudmi je izstopala deklica z imenom Ilirska ro#a. Ker je bila lepa in zelo bistra, so jo krajani za!eli imenovati Ilirska Bistrica. Vsi so jo ob!udovali in jo hodili spra"evat celo za nasvete. Zaradi svoje lepote in modrosti je postala znana dale! naokrog. &al pa je deklica hudo zbolela in umrla. Ljudje so se "e naprej spominjali lepe in pametne deklice in v spo-min nanjo so svojo vas poimenova-li kar po njej.

Petra Valen%i%, 7. b

Razlagalne pripovedke

Zare#je

Nekje tam blizu Ilirske Bistri-ce, v dolini Posrtrve, je bila ravnina, ki pa ni bila !isto ravna. Bila je po-dobna re!ni strugi, v kateri ni nikoli tekla reka. De#evalo je velikokrat na leto, v!asih tudi lilo kot iz "kafa. A kaj je pomagalo, voda ni ostala.

Nekega dne pa je na to ob-mo!je pri"la vodna vila Zarja. Ko je videla, kaj se dogaja, se je namr"!ila in pomislila. 'ez nekaj trenutkov pa je #e zamahnila s svojo !arob-no pali!ico in kot bi mignil, je po ravnini tekla reka. Ljudje so jo poimenovali kar Reka. Tekla je in se povezovala z drugimi rekami.

'ez veliko let pa je malo manj kot kilometer stran nastala vas. Ker se je nahajala za reko, so ji dali ime Zare!je.

Eva $tefan%i%, 7. b

1

2

3

49

Dobropolje

V Ilirski Bistrici je #ivel kralj David. &elel je imeti vse, kar so pri-delali kmetje. 'e mu pridelkov niso hoteli dati, jim je grozil s smrtjo. Vse bolj revni in obupani kmetje so iskali polja, kjer bi lahko skrivaj pridelali hrano in nasitili otroke in #ene. Poskusili so na razli!nih poljih, a kralj jih je povsod odkril. Nekega dne so kmetje nekaj kilometrov od Ilirske Bistrice na"li !udovito polje. Posejali so preostanek semena. Se-mena so vzklila in v zelo hitrem !asu so obrodila svoje plodove. Kmetje so lahko nasitili svoje dru#ine. Ker je to polje re"ilo kmete in njihove dru#ine gotove smrti, so ga poime-novali Dobropolje.

Metka Jane(i%, 7. b

Vrbica

Cesar je neko! na vrtu imel prelepo vrbo, pod katero so pole#avale njegove tri h!ere in se son!ile. Vrbo je posadil #e cesarjev prapraprapraprade-dek, zato je za ni! na svetu ni #elel po-sekati, saj je verjel, da v vrbi prebivajo duhovi njegovih prednikov. V tej stari vrbi pa naj bi bili skriti tudi dragulji in zlato, ki so jih predniki skrili pred tatovi.

Pri"el je !as, ko naj bi se dekleta poro!ila. Na grad je pri"lo zelo veliko snubcev, eden med njimi pa je bil tat, ki je #elel ukrasti zaklad izpod vrbe. Ko so vsi spali, se je nepo"ten mladeni! splazil na vrt in posekal stoletno vrbo. Na"el je veliko zlata in diamantov. Tat je bil zadovoljen, smehljal se je in si tiho pel. Ravno ko je hotel odnesti zaklad, so se prebudili cesarjevi predniki in mladeni-!a potegnili v zemljo. V spomin na tisti dan so vasi dali ime Vrbica.

Mariana Rolih, 7. b

Zakaj ima basetdolga u"esa?

Baseti so psi, ki se uporabljajo za lov. 'eprav imajo kratke tace in so videti nerodni, so odli!ni teka!i, mo!ni in vzdr#ljivi psi. Ve!ina ljudi pa jih pozna po zelo dolgih u"esih. Vendar, zakaj so tako dolga? O tem obstaja zanimiva zgodba.

Neko! naj bi med lovom "e posebej mo!nega psa te vrste, ki "e ni imel dana"nje podobe, napadel velik volk. Zverina je zgrabila psa za glavo in mu jo posku"ala pogoltni-ti. Bojevala sta se tri dni in no!i. Naposled je volk omagal. Psu so se med bojem podalj"ali uhlji in tudi obraz. Njegovi potomci so tak"ni, kot je bil njihov pogumni prednik.

Tja"a Klanac, 7. b

4 5

Osmi razred

51

Hi"a stoji na "irnem polju,A nih!e ne prebiva v njej.Nih!e ne opazi njenih !arov,A vendar je bilo tu veliko obrazov.

Jeseni listje pokrije njeno streho,Enkratno cvetje jo obkro#i spomladi,Nenadni sneg jo pobeli pozimi,Krasno sonce segreje poleti.O, zakaj je morala prazna ostati?

Hana Jenko, 8. a

S tabo bilo mi lepo je,A tebi ni mar ve! zame.Razo!aral si me mo!no!A "e kaj misli" name?

Po!utim se prazno, osamljeno,A tebi to ni mar.Ne morem te pozabiti, sajGovoril si marsikaj.Ob tebi bilo mi je lepo,Sedaj razo!aral si me zelo.

Sara Pangos, 8. a

Nedeljsko jutro, zgodaj vstanem,O!i si br# pomanem.Enkratno vreme zunaj je,Mami zakli!em nasvedenjeIn #e pokli!em prijatelje.

Klju! v #ep vtaknem,Avto hitro izmaknem,Prijatelje na poti staknem.Ej, kako lepo bo!Ljudem na poti mahamo, sajJutri domov se vrnemo.

Noemi Kapelj, 8. b

Moje ime veliko pove

Nikoli doma!a naloga iz sloven"!ine mi ne di"i,Epska ali lirska pesem vse enako se zdi.!elim se "ole re"iti in z mislimi drugam oditi.A misel na u!iteljico preganja,Res se mi sre!a ne nasmiha,Enostavno ni navdiha.Bolj kot "ola, vse drugo po glavi se podi,Eh, naj se ta akrostih #e rodi.Razmi"ljam in ideja se utrne,Cvetje zamenja trnje.

Ne(a Reberc, 8. b

52

Eksoti!no sadje cel svet prepotuje,Valujo!e morje prepluje.Avokado, mango in banane,!e k nam hitijo ladje neznane.Gensko spremenjeno ni za#eleno, zatoUrno izberem, kar je naravno,Rada jem zdravo, ker je zabavno.

Eva &gur, 8. b

Komaj osem je odbila,A vsi so #e od"li,Jaz sama v gozdu zdaj stojim,A se ni!esar ne bojim.

"elesti mi listje pod nogami, Iz daljave sli"im zvon,Reka #ubore!a me pozdravlja,Cvetni vonj me #e omamlja.Enkratna je pomlad,Lepot prelepih veliko nudi nam narava,Jasno oko mi !ez planjavo splava.

Kaja $ircelj, 8. b

Toplo je in sonce sijeIn !e oblak ga zakrije,Mote!a senca pade na zemljo.Okoli de# lahko se ulije,To bo dobro za kmetije,Edino otroci bodo hudi,Jim srce igrivo bije.

Blatno vse po de#ju je,En fant okoli skakal je,Ni polomil se, hud prehlad pa staknil je.In mamo je skrbelo,Ga je polomilaAj, ko bi odlo!itev drugo naredila!Raje doma bi ga pustila.

Timotej Benigar, 8. b

Nekaj veselja, radostiIn sre!e,Nekaj ljubezni, tudi lenobe,Ampak ne polne vre!e.

Misel na poletjeIn vse pisano cvetje,Lepo son!no vreme,Otro"ke pogovorne teme, Sladki smeh in sre!a v o!eh,To bo #ivljenje.Ni! ve! "ole, niti u!enjaIn na"e dovoljene sanje,Ker lahko verjamemo vanje.

Nina Milostnik, 8. b

53

Veter piha lahkotno,zapiha in jezero je motno.Metulja med plesom moti,a ta naprej hiti po svoji poti.

Monika Samsa, 8. a

Drobtinice

Jeza peni se kot morje,ko !ez robove venomer kipi;je kot nenehno hrepenenjev temi zamujenih no!i.

Klemen $ajn, 8. b

'e vidi" !redo, ki pasese v razdalji znotraj !rkin travo, ki pod njimi raste,po#eni svoje misli v trk.

Janez Mikuleti%, 8. a

54

Likovne pesmi

Kri!i"#e

Petra Stopar, 8. b

55

Zvon

Noemi Kapelj, 8. b

56

Ples listja

Monika Samsa, 8. a

57

Srce

Laura $temberger, 8. a

58

Tja"a Rutar, Dobropoljka, nas zadnjih nekaj let presene%a z neverje-tnimi kolesarskimi podvigi, saj se v njeni zbirki nahaja (e kar veliko pokalov in medalj. Tekmovala je na DOS-u (to je vzdr(ljivostna dir-ka okrog Slovenije), v hitrosti na kronometru, Slovenijo pa je zastopa-la tudi na svetovnem prvenstvu na Danskem. Sedaj upa, da bo lahko Slovenijo zastopala tudi na olimpijskih igrah.

Vem, da je tvoja mama Dobropoljka, o!e pa je iz Novokra-!in. Zanima me, kje si pre"ivela otro#tvo?

Prvo leto svojega #ivljenja sem pre#ivela v Ilirski Bistrici, kjer smo #iveli v bloku, a ker se tega seveda ne spomnim, lahko re!em, da sem svoje otro"tvo pre#ivela v Dobropoljah, kamor smo se nato preselili.

Sli#ala sem, da si bila dobra u!enka. Zanima me, s !im si se ukvarjala v prostem !asu in ali si "e tedaj kolesarila?

Ker mi "ola res ni vzela veliko !asa, sem bila #e takrat aktivna tudi na drugih podro!jih. Obiskovala sem glasbeno "olo, kjer sem se u!ila igrati klavir, harmoniko in kitaro, pela sem v pevskem zboru in bila aktivna pri skavtih. S "portom se takrat "e nisem ukvarjala, saj ni nih!e odkril mojega talenta. Vseeno pa lahko re!em, da sem se #e v drugi polovici osnovne "ole za!ela redno voziti s kolesom, saj sem ugotovila, da z njim pridem hitreje v "olo in iz nje kot s "olskim avtobusom.

Tja!a Rutar:»"elim si na olimpijske igre.«

Na$i pogovori

59

Pri katerih letih si za!ela trenirati kolesarjenje in ali ti je kdo pri tem pomagal?

Za dalj"e vo#nje s kolesom me je navdu"ila starej"a sestra. Na koncu prvega letnika gimnazije me je prepri!ala, da sva "li neke nedelje skupaj v Ljubljano. &e v Postojni sem presegla svoje sposobnosti in komaj me je prepri!ala, da sem nadaljevala. Kljub utrujenosti sem bila na koncu zelo ponosna na svojo prvo 100-kilometrsko razdaljo in odlo!ila sem se, da bom za!ela pogosteje kolesariti, da mi bo s!asoma la#je.Iz leta v leto sem ve! kolesarila in si pri dvaindvajsetih letih kupila prvo cestno kolo. Takrat sem za!ela tekmovati na slovenskih rekreativnih dirkah ter marato-nih. Dose#eni rezultati so mi dve leti kasneje prinesli povabilo v prvo slovensko #ensko profesionalno ekipo, kjer sem za!ela tudi sistemati!no trenirati pod vodstvom trenerja.

Kdaj in kje si dosegla svoje prve uspehe?

Moja prva dirka je bil vzpon na Ma"un, ki sem ga odpeljala z gorskim kolesom, v kratkih hla!ah in majici s kratkimi rokavi, supergah in brez !elade. Med #enskami sem zmagala. Takrat "e nisem sistemati!no trenirala, zato me je rezultat zelo razveselil in motiviral. Prvi profesionalni uspeh pa

je bila zmaga na dr#avnem prvenstvu v kronometru leta 2009, ki sem ga ohranila tudi naslednji dve leti.

Kot Dobropoljka se najbolj veselim dneva, ko se zadnjih nekaj let vsi va"!ani zberemo in navijamo, ko je tekmovanje

na DOS-u.

Zanima me, katerega leta si se tega tekmovanja udele"ila prvi! in kak#ni so bili tvoji rezultati?

Dirke okoli Slovenije sem se prvi! in tudi zadnji! kot tekmovalka ude-le#ila leta 2008. Na njej sem tudi zmagala in dosegla #enski rekord proge, ki zaenkrat "e ni bil izbolj"an.

60

Ka#en je ob!utek, ko ti uspe prekolesariti celo Slovenijo?

Dirka okoli Slovenije je ekstremna kolesarska dirka, na kateri morajo tekmovalci v !im kraj"em !asu prevoziti slabih 1200 km. Ob!utek, ko

ti poleg kilometrov uspe premagati tudi utrujenost, pomanjkanje spanja, po"kodbe in podobno, je izjemen. Zave" se, da lahko s trudom premaga" tudi vsako drugo #ivljenjsko preizku"njo. Dodatno energijo

in motivacijo pa so mi dali tudi vsi sosedi in prijatelji, ki so me med dirko spodbujali. Poleg tega je na"a mala Slovenija res lepa in sem zelo vese-

la, da sem si lahko s kolesa ogledala vse njene pokrajine.

Se namerava# #e kdaj udele"iti DOS-a?

V tem trenutku sem skoraj prepri!ana, da ne, saj se trenutno bolj kot z dnevi in urami ukvarjam z milimetri in sekundami ter mnogo huj"o konkurenco. Poleg tega mislim, da so nekatere #ivljenjske izku"nje tako po-membne, da je dovolj, !e se zgodijo samo enkrat. A nikoli se ne ve, mogo!e si kdaj premislim.

V zadnjem !asu se ti je uresni!ila #e ena velika "elja, saj si do"ivela #e en velik kolesarski podvig. Kje je bilo to tekmovanje?

Zagotovo si vsak profesionalni "portnik #eli, da bi lahko zastopal svojo dr-#avo na svetovnem prvenstvu. Meni je to prvi! uspelo letos septembra, ko sem se udele#ila svetovnega prvenstva v cestnem kolesarstvu na Danskem.

Koliko !asa si se pripravljala na to tekmo?

Za nastop na svetovnem prvenstvu je treba skozi celotno sezono imeti dobre rezultate, tako da lahko re!em, da sem se nanj pripravljala skoraj celo leto. Seveda pa se zadnje intenzivne priprave za!nejo takrat, ko izve", da si izbran v reprezentanco. V mojem primeru je bilo to pribli#no dva meseca pred tekmo.

61

Kako naporno se ti je zdelo samo tekmovanje?

Svetovno prvenstvo je dirka vseh dirk. Na njem je zbrana najbolj"a konku-renca in #e to jo naredi te#ko. Leto"nja proga sicer ni imela veliko klancev, a je bila zato toliko bolj hitra. Poleg tega je bilo na Danskem v septembru za na"e razmere #e !isto zimsko vreme, kar dirkanje dodatno ote#i.

Ali si bila ob zaklju!ku tekmovanja zadovoljna s tekmo in rezultatom?

'e bi mi nekaj let nazaj kdo rekel, da se bom udele#ila svetovnega prvenstva, mu ne bi verjela. %e manj, da bom dirko sploh kon!ala. S tega vidi-ka sem s svojim rezultatom zelo zadovoljna. A ko jo kon!a", si avtomatsko postavi" vi"je kriterije in od sebe pri!akuje" "e ve!. Takrat si #eli" bolj"ega rezultata. Vsekakor sem si letos postavila dobre mejnike, za katere upam, da jih bom v prihodno-sti imela "e kdaj prilo#nost izbolj"ati.

Kak#ne cilje si si zastavila za v priho-dnje, v osebnem in kolesarskem pogledu?

Trenutno je moj prvi osebni cilj napisati diplomo na fakulteti za zdravstvo, ob tem pa seveda #e intenzivno treniram za naslednjo sezono. Ker so ugodne vremenske razmere, sem veliko na kolesu, do spomladi pa pove!ujem mo! tudi v $tnesu. V naslednji sezoni bi rada izbolj"ala svoje rezultate na mednarodnih dirkah, ohranila naslov dr#avne prvakinje v kronometru in se ponovno udele#ila svetovnega prvenstva. Naslednje leto bodo tudi olimpijske igre. V najbolj"em primeru bosta Slovenijo zastopali dve cestni kolesarki. Eno mesto je #e oddano, za drugega pa se bom borila tudi jaz. Upam, da se bodo uresni!ile vse tvoje "elje in bo# uspela uresni!iti vse cilje, ki si si jih postavila.

Tamara Samsa, 8. b

62

Knji#ni moljMed novoletnimi po%itnicami sem imela nalogo intervjuvati katerokoli osebo. Odlo%ila sem se, da bo to kar moja sestra, Eva, ki zelo rada bere. O tem sem ji zastavila tudi nekaj vpra"anj, na katere je odgovorila.

Katera je tvoja najljub#a knjiga/knjige ter kako jih izbira#?

Ena izmed mojih najljub"ih knjig je Norve"ki gozd japonskega pisatelja Haru-kija Murakamija. Poleg te pa obstaja "e mno#ica drugih knjig, ki so mi pri srcu, npr. Ime ro#e Umberta Eca, Tolstojeva Ana Karenina, Komu zvoni Ernesta Hemingwaya ... V"e! so mi tudi mladinski romani, te sem najve! prebirala v osnovni "oli; sem sodi zbirka Pet prijateljev, Novohla!niki, vseh sedem delov Harrya Po(erja ... Knjige v!asih izbiram kar po ob!utku ali pa po priporo!ilu, ne zaupam pa preve! knjigam z ble"!e!imi naslovnicami, saj se mi zdi, da je v!asih preve! olep"ana zunanjost le krinka za borno notranjost. V veliko pomo! pri iz-biranju dobrega !tiva mi je tudi seznam stotih leposlovnih knjig, ki jih je vredno prebrati, ki so ga sestavili profesorji slovenskega jezika na moji gimnaziji.

Katere zvrsti knjig ima# najraje?

Te#ko vpra"anje. Najla#ji odgovor na to vpra"anje bi bil, da imam rada dobre knjige, toda potem moram tudi razlo#iti, kaj je zame dobra knjiga. Po mojem mnenju je to knjiga, ki te do konca ne izpusti in zaradi nje raj"i "e kak"no urico bedi", samo da bi izvedel, kako se kon!a. Mora te navdati z dobrim ob!utkom in ti podati nek nov pogled na svet. Mene najbolj navdu"ujejo knjige, v katerih se pisec odlikuje s posebnim na!inom pisanja in zanimivim jezikom, seveda je dobra zgodba neizbe#no potrebna. V"e! pa mi je tudi, ko zaznam v pisanju kak"no ob!utje, ki je lastno tudi meni, a ne vem, kako bi ga ubesedila. V!asih so me bolj privla!ile fantazijske, pustolovske in detektivske zgodbe, danes pa najra-je posegam po kriminalnih, dru#benih ali pa zgodovinskih romanih. Seveda pa je velik del mojega branja tudi branje za "olo, ki je ve! ali manj zelo kakovostno. Nazadnje sem tako brala Kocbekovo 'rno Orhidejo, ki mi je ponudila povsem drugi vpogled v obdobje med drugo svetovno vojno.

63

Kljub #olskim obveznostim vedno najde# !as za branje. Koliko !asa naenkrat povpre!no nameni# branju?

Po navadi preberem knjigo v „enem "usu“, !e se le da. Zdi se mi namre!, da tako dobi" bolj enoten vtis o prebranem. Druga!e pa branju namenim po kak"no urico pred spanjem, seveda je veliko odvisno tudi od tega, ali je knjiga zanimiva.

Koliko knjig povpre!no prebere# na mesec?

Odkar sem zapustila osnovno "olo precej manj. Toda trudim se, da preberem minimalno pet do deset knjig na mesec. Med po!itnicami se "tevilo seveda pre-cej zvi"a, toda tudi to je odvisno od debeline knjig, ki se jih lotim. 'e se lotim branja Tolstojevega romana Vojna in mir, ki obsega nekaj tiso! strani, se seveda ne bom posve!ala "e kopici ostalih knjig.

Ali aktivno sodeluje# pri va#em #olskem glasilu?

Aktivno sem sodelovala lani, letos pa sem se raje osredoto!ila na "olo, saj me spomladi !aka tudi matura. Sicer pa se na"e glasilo imenuje Ka#ipot in izide tri do "tirikrat letno. Moram pa omeniti, da na"a gimanzija vsako leto izda tudi literarno glasilo Doma!e vaje, ki ima #e ve! kot stoletno tradicijo. Prve, takrat samo Vaje, so leta 1854 naskrivaj izdali takratni ljubljanski dijaki, med njimi Simon Jenko, Janez Trdina in Janez Mencinger. Tradicijo so nato 40 let nada-ljevali v dija"kem internatu Alojzijevi"!e, naslov revije pa spremenili v dana"nje Doma!e vaje. Leta 1910 so revijo prevzeli in nadaljevali dijaki %KG in tako izhajajo "e danes.

Ali ima# najljub#ega pisatelja?

Eden mojih najljub"ih pisateljev je #e zgoraj omenjeni Haruki Murakami, danes eden na splo"no najbolj popularnih avtorjev. Druga!e pa jih je ve!, pri kriminalnih romanih seveda kraljuje Agatha Christie, od mlaj"ih avtorjev pa James Pa(erson. Pri fantazijskih romanih prvo mesto prepu"!am Tolkienu, pri pustolovskih pa Karlu Mayu ali pa Henryku Sienkiewiczu. Izbor najljub"ega pisatelja seveda tudi variira glede na moje po!utje.

Kaj ti je pri branju najbolj v#e!?

To, da me knjiga popolnoma posrka vase in imam, ko zaklju!im z branjem, ob!utek, da sem se „zbudila“ iz nekak"nega globoke-ga transa, seveda je to mi"ljeno v dobrem smislu. Krasno pa je, !e se pri branju tudi kaj novega nau!im. Naj vam namignem, znanje iz knjig vam lahko marsikdaj prisko-!i na pomo! v nerodnih situacijah, "e pose-bej pri pouku. Seveda pa s tem znanjem lahko tudi re"ujete kri#anke.

Ali si "e imela prepoved branja?

Sem, v osnovni "oli. Malo preve! me je potegnilo v sanjski svet in prepoved branja je bila kar na mestu. Te#ava je, ker ti takrat domi"ljija "e malo bolj deluje in ima" te#ave z lo!evanjem resni!nega od neresni!nega. Pa tudi neprestano branje ni najbolj"i recept za uspeh v "oli.

V koliko knji"nic si vpisana? Trenutno v tri: Makse Samsa, dr. Antona Breznika, ki je pravzaprav moja "olska knji#nica, ter Ljubljansko mestno knji-#nico. Vendar moram priznati, da je "e najbolje zalo#ena Knji#nica Makse Sam-sa. Le knjig za doma!a branja iz latin"!ine jim primanjkuje, kar pa je razumljivo, glede na to, da Plinijeva Pisma niso ravno najbolj obi!ajno !tivo.

Zahvaljujem se ti za tvoje odgovore.

Ne(a Reberc, 8. b

64

To je to, kar ho$em delatiPetnajstletni gimnazijec &iga Pangos, ki je tudi moj brat, ima kar tri skrite talente. Iz njegovih odgovorov boste izvedeli, ka-teri so to. Odgovor na vpra"anje, zakaj sem si izbrala ravno njega, je preprost. Zato, ker je priljubljen.

Za!ela bom kar pri igranju kitare. Kdaj si v roke prvi! prijel kitaro?

Pri "tirih letih.

Zaklju!il si vi#jo glasbeno #olo. Zakaj si se odlo!il za igranje tega glasbila?

Ker mi je bila kitara v"e! #e od malih nog.

Si pevec in hkrati kitarist skupine Shotguns, v kateri je pet !lanov. Kate-ri je bil do sedaj va# najve!ji uspeh?

Na" najve!ji uspeh in pa tudi velik korak naprej je bil vsekakor nastop na Mo-tozboru, ki se je zgodil letos jeseni, natan!neje 2. septembra 2011. To je bil za na"o kariero res velik vzpon.

Kak#en pa je bil ob!utek nastopati na tako velikem odru?

Z eno besedo – enkraten. Vzdu"je je bilo fantasti!no, velik oder ter odli!no ozvo!enje. Poslu"alo pa nas je malo ve! kot 1000 ljudi.

Obiskuje# 1. letnik gimnazije v Ilirski Bistrici. Kako se po!uti# v njej?

Gimnazija se mi zdi zelo zahtevna "ola, vlo#iti mora" veliko truda. To je, kar zadeva u!enje. 'e pa primerjam #ivljenje v osnovni "oli in gimnaziji, se tu po!utim bolje, saj smo v njej bolj samostojni.

Ali "e razmi#lja# o poklicu?

Niti ne.

Ukvarja# se tudi s #portom. Nam lahko kaj pove# o tem #portu?

Poleg glasbe me je navdu"ilo tudi smu!a-nje, ki sem ga treniral sedem let, in sicer v Smu!arskem klubu Sne#nik. Nisem pre-nehal smu!ati, saj gremo z dru#ino vsako leto za zimske po!itnice smu!at v tujino, poleg tega pa za smu!anje izkoristim tudi vse proste vikende.

S !im se #e ukvarja#?

Zelo rad ri"em, vendar ne ve! toliko kot v!asih. Zdaj se bolj posve!am glasbi.

Upam, da bo" v prihodnosti na"el dovolj !asa za razvijanje vseh svojih talentov.

Sara Pangos, 8. b

65

Mladina se vedno znova navdu"uje nad ko"arko, "e posebej dekleta. &al pa je (enska ko"arka veliko manj raz"irjena kot mo"ka, zato se je v vaseh in nekaterih mestih ne trenira, star"i mladih talentov pa nimajo dovolj %asa in denarja za prevoz svojih otrok v mesta. Ena od mladih talentov, Pia Jenko, ima do kluba, v katerem trenira, le 25 kilometrov.

Koliko !asa se "e ukvarja# s ko#arko?

Treniram #e tri leta in pol, na ko" pa me!em #e odkar pomnim.

Zakaj si izbrala ta #port?

Ko sem bila majhna, sem se nad #ogo in ko"em vedno znova navdu"evala, zato me je o!i vpisal v ko"arkarski kro#ek. Ta "port sem kmalu vzljubila.

V katerem klubu si najprej trenirala?

Najprej sem trenirala v klubu KK Plama-pur iz Ilirske Bistrice.

V katerem klubu trenira# sedaj?

V KK Pivka iz Pivke.

V kateri starostni skupini si?

Sem pri mladinkah, U14. Nekatera dekleta, ki trenirajo z menoj, so stara #e 17 let. Nekatere so opravile #e vozni"ki izpit in "tudirajo, jaz pa sem "ele osnovno"olka in bom v marcu 2012 praznovala svoj 12. rojstni dan. A kljub tako veliki razliki v letih imamo vse nekaj skupnega. Ko"arka je v na"ih srcih.

Ko!arka je v na!ih srcih

Pribli"no koliko tekem odigrate na mesec?

%tevilo tekem je odvisno od !asa. V!asih igramo vsak teden, v!asih le dvakrat na mesec, v!asih pa ve! mesecev na leto hodimo v telovadnico le na treninge.

Hvala za pogovor in veliko ko#arkar-skih uspehov v prihodnosti.

Hana Jenko, 8. a

66

O deklici, ki jo je bilo strahDa bi napisala intervju, sem "la k sosedi Danici Pardo in ji postavila nekaj vpra"anj.

Rodili ste se na Premu. Koliko bratov in sester imate?

Rodila sem se na Premu, in sicer leto pred koncem 2. svetovne vojne. Bila sem !etrti otrok v dru#ini. Prvi je umrl. Ostale smo tri sestre, jaz sem bila najmlaj"a.

Kak#ni so va#i spomini na otro#tvo?

Spominjam se, da je bilo po vojni hudo #ivljenje. Vsega je pri-manjkovalo: denarja, hrane, obla!il … Imela sem zelo #alostno otro"tvo, saj je leto po vojni (ko sem imela dve leti) umrl o!e, tako je na"a mati ostala sama. Pre#ivljala nas je tako, da je hodila na dni-no in z delom pri bogatih. Sestri sta kmalu od"li slu#it denar, zato sem bila !ez dan vedno sama. Nih!e mi ni pripravil hrane, bilo me je tudi strah. Mati je zjutraj od"la na delo, "e preden je vz"lo sonce, zve!er pa se je vra!ala v temi.

Kak#na je bila takrat vloga deklic, kako so jih vzgajali?

&e kot orok sem opazila razlike med spoloma, in sicer glede dela, pla!ila … Tudi vzgoja deklic in de!kov je bila druga!na. Deklice so morale biti ubogljivej"e in morale so delati ve! stvari. Takrat so se dela lo!evala po spolu, danes pa ni ve! tako. Razlike so bile tudi pri igri, deklice smo se igrale dekli"ke igre, fantje pa

fantovske. Mi se nismo igrale njihovih iger, oni pa ne na"ih.

S !im pa ste se takrat igrali? Ste imeli kak#ne igra!e?

Otroci takrat nismo imeli kupljenih igra!. Naredili so nam jih star"i – to so bile kak"ne pun!ke iz cunj ali pa leseni vozi!ki. Cunje zvite v kroglo so nam slu#ile

67

za #oge. Na"a dru#ina ni bila premo#na. Moje igra!e so bile ko"!ki razbitih sko-delic, luknjasti lonci, ki so jih ljudje zavrgli, razni kamen!ki vseh oblik in barv, vejice dreves in listi ter ro#e.Spomnim se, da sem neko! na nekem odlagali"!u smeti na"la orglice. Teh sem se zelo razveselila. Ker so se luknjice zama"ile, sem jih dolgo !istila s pal!ko ter pihala vanje. Nekega dne pa sem pihnila in orglice so se oglasile. Delala je le ena luknjica in to samo tako, !e sem zrak vlekla vase. Te orglice so mi veliko po-menile. S sabo sem jih nosila povsod, celo na pa"o in v posteljo pred spanjem. Od pihanja v tisto luknjico sem postala rde!a v obraz in v plju!ih me je peklo, a nisem prenehala. Najbr# so zato orglice nekega dne izginile. Sumim, da so mi jih vzeli doma!i.

Kak#na so bila obla!ila v tistih !asih? Kje ste jih dobili?

Obla!ila so mame otrokom naredile doma, in sicer iz pono-"enih starih oblek, ki so jih pokrpale ali prekrojile, saj takrat ni bilo denarja za blago. %ivanka in nit sta bili takrat #e premo-#enje. Moja mati ju je imela. Iz starih oblek ali #akljevine je "ivala copate, za katere je v!asih dobila kak"no hrano. %ivala je najve!krat pozimi, saj v drugih letnih !asih za "ivanje ni imela !asa. Spomnim se, da je "ivala pri mizi ob oknu, saj takrat "e ni bilo elektrike ali vodovoda. Vodo smo nosili iz reke. Ko je reka pozimi zmrznila, smo v led naredili luknjo in skoznjo z lon!ki nalivali vodo. Tudi pozimi sem hodila v maminih copatih.

Kaj ste takrat "eleli postati? Se vam je "elja uresni!ila?

Takrat nisem veliko vedela o poklicih, saj nam jih ni nih!e predstavil. Ni bilo ne radia ne televizije ne !asopisov. Vedela sem le, da zna moj stric podkovati konja, narediti ko", iz rogovja oblikovati dr#alo za no# in glavnik, zakrpati lonec …Mo"ke poklice sem bolj poznala kot #enske. Vedela sem le, da #enska doma pospravlja in kuha. %ele v osnovni "oli so me za!eli zanimati razli!ni poklici, npr. medicinska sestra.

Jana Frank, 8. a

68

Najstni!ki igralski talentPoznamo jo kot mlado talentirano igralko, najbolj znano po vlogah v !lmih Zakleta bajta in Vlomilci delajo poleti. Igrala pa je tudi v nekaj delih priljubljene nadaljevanke Moji, tvoji, najini. To je Ondina Kerec. Z njo sem naredila intervju, kontaktirala pa sem jo prek Facebooka.

Kdaj si se za!ela zanimati za igralstvo in ali si imela oziroma ima# igralskega vzornika? $e ima#, zakaj ravno njega?

Za igralstvo sem se za!ela zanimati pri desetih letih, ko sem ve!krat nastopala pred svojimi star"i in na raznih "olskih prireditvah.Vem, da ima veliko deklet, vsaj v mlaj"ih letih, svojega vzornika, vendar jaz ga nimam in ga nikoli nisem imela.

Kdaj si od#la na prvo avdicijo? Se je #e spominja#? Si bila izbrana za vlogo?

Moja prva avdicija je bila za $lm Vlomilci delajo poleti in bila sem sprejeta. Seveda se je zelo dobro spominjam. Ko sem izvedela, da sem sprejeta, sem bila zelo vesela in sploh nisem mogla verjeti, da se to dogaja meni, saj so se mi uresni!ile moje velike sanje.

Katero snemanje se ti je najbolj vtisnilo v spomin in zakaj?

V spomin so se mi vtisnila vsa snemanja, saj je bilo na vseh nekaj novega, edinstvenega.

S !im se najraje ukvar#a# v prostem !asu?

Najraje se dru#im s svojimi prijatelji, v!asih se pogovarjam z dru#ino … V pravem prostem !asu (pod to "tejem !as, ki si ga res lahko vzamem samo zase) najraje spim, gledam televizijo, se ba"em s sladkarijami, se namakam v vro!i kopeli itd. Druga!e je tega !asa zelo malo, saj imam veliko dela s "olo, na!rtovanji snemanj …

69

Sli#ala sem, da si tudi uspe#na jazz balet plesalka. Kateri so tvoji najve-!ji uspehi pri plesu?

Da, res #e zelo dolgo ple"em. Nekako sem na vse dose#ke ponosna, vendar najbolj sem ponosna na 1. in 2. mesto na dr#avnem prvenstvu, 3. mesto na svetovnem prvenstvu in 4. mesto na evropskem prvenstvu.

Kako si se odlo!ila za srednjo #olo, ki jo trenutno obiskuje#?

Iskala sem gimnazijo, ki ni klasi!na in kjer me bo to, kar se bom u!ila, zanimalo, zato je dramsko-gledali"ka gimnazija popolna izbira zame, saj imamo veliko razli!nih predmetov, ki me bodo podu!ili o nadaljnjem nastopanju.

Ko smo "e pri #oli, kateri je tvoj najljub#i predmet?

Mislim, da ne bi mogla izbrati predmeta, ki mi je najljub"i, saj mi je vsak po svoje v"e!.

%e razmi#lja#, na katero fakulteto se bo# vpisala?

Razmi"ljam izklju!no samo o igralskih ali dramskih fakultetah izven Slovenije.

Kaj te najbolj razveseljuje v "ivljenju?

Ljubezen, umetnost, nastopanje, morje, seveda tudi dru#ina in prijatelji. To so stvari, ob katerih resni!no u#ivam in se sprostim.

Kak#ni so tvoji na!rti za prihodnost?

Ne predstavljam si, da bi se v prihodnosti ukvarjala s !im drugim kot z igral-stvom ali plesom, vendar bom mogo!e poskusila tudi z manekenstvom

Hvala za tvoje odgovore.

Nina Milostnik, 8. b

Deveti razred

71

Bodimo hvale#ni za vse, kar imamo,bodimo hvale#ni za star"e, "olo in hrano.S "olo la#jo bomo imeli prihodnost,ne vem, !e bi brez "ole imeli kak"no sposobnost,ker v "oli si gradimo prihodnost.

Nekateri bi radi vsaj "olo videli,nam pa se ne da, da bi se vsaj malo u!ili,pozabili na vse smo,vse, kar je najbolj pomembno, nam je bedno.

Kje bo moja prihodnost, jaz #e to!no vem,ker v "olo hodim in mi to ni problem.Zato bodimo hvale#ni in nikoli nadle#ni,da v "olo hodimo bodimo sre!ni.Ker eni niso je kon!ali,bodo to do konca dni ob#alovali.

Hvale#na sem star"em, da me lahko "olajo,hvale#na sem u!iteljem, da me u!ijoin za moje znanje skrbijo,saj me vsak dan nekaj novega nau!ijo,s tem pa mi bolj"o prihodnost zagotovijo.

Besiana Sopa, 9. b

%ola

Ko ura sedem je, vsi nestrpni smo #e,ker nujno opravilo je,saj v "olo treba je.

Ko zvonec zadnji v dnevu zazvoni,lep"ega veselja ni.

Po!itnice bli#ajo se,po zraku zvezki lete,a lep"ega ni,ko torba v kotu le#i.

Marko Gustin%i%, 9. b

Ponedeljek je najbolj te!en dan,v "olo pridem ves utrujen in zaspan.Tudi torek ni! kaj bolj"i ni,u!itelj maje z glavo in se mi smeji.

V sredo komaj se zbudim,iz avtomata kakav si naro!im.Ob !etrtkih sem vedno nasmejan,ker #e vem, kaj !aka me naslednji dan.

Petki, sobote in nedelje so dnevi za veselje,to so dnevi,ko se ne u!imin misel na "olo !isto opustim.

Ga"per Rebec, 9. a

72

Hrbtne pesmiPoljubi meVsak dan,Velika ljubezen.Strah, da se bo ustavil !as.Ej, punca,Konec afere!Lep dan za umret.

Anita Jane(i%, 9. b

Onkraj,Na drugi strani,Z neke druge dimenzije.Neresni!no!Neznosno!Prin!evsko #ivljenje Od RTM do WTFEdinstvenCar brez zaklada.Milijoni!Do zadnjega dihaV devetih nebesih.Grenka !okoladaMade in Vietnam;Urok,24 urNadaljevanje

Barbara $krlj, 9. b

Poslu"aj moj glasDo zadnjega diha.Pojdi, kamor te vodi srce,Poljubi me!Ve! kot je mogo!e,Dragi Zaza.

Eva Fatur, 9. a

Dihati pod vodoNa smrt prestra"ena,To je res pravo:Potoni ali splavaj,Zdr#i!Nasmehni se in umri;Zakaj pa ne?&al mi je,Temna globina,Vrtoglavica,Smrt v zraku.

Karin Uj%i%, 9. a

Drzne sanje,Julija,Obsedena z nakupi,Opravljivka. Ho!em vse.Opravljivka. Saj veste, da me obo#u-jete.Kruta resnica,Debelu"ka.

Nina Renko, 9. b

Hrbtna pesem, kaj je to?Zamisel o igri hrbtnega pesnjenja

se je pojavila v Italiji leta 2007, za%etni-ka takega ustvarjanja sta oblikovalec in fotograf Silvano Belloni ter novinarka Antonella O*olina.

'e #eli" tudi sam napisati hrbtno pesem, je tu recept:1. stopi h knji#ni polici. Ko stoj" pred ko-

pico barv in !rk, se s pogledom spre-hodi po knji#nih hrbtih in naslovih.

2. Izberi knjige oziroma naslove nahrbtih, ki te pritegnejo.

3. Izbranim naslovom prime"aj nekajnavdiha in domi"ljije. Knjige nanizajdrugo vrh druge tako, da se naslovina knji#nih hrbtih pove#ejo v verze inizoblikujejo pesem.

4. Posnemi fotogra$jo knji#nih hrbtov.Dobil bo" hrbtno pesem.

73

&ivljenje je tvoje,Ni !asa za smrt.Pot skozi gozdoveProti severnemu vetru,Skrivnost Na potepu,Ne povej nikomur!

Rok Renko, 9. b

BarabaNa hladnem.Nau!ila sem ga kozjih molitvic;%tirinajst in pol,Pri"lo je iz ledu.Mladost,Met !ez ramo,Pes gre v "irni svet,Pok!...In trola ni ve!

$pela Pugelj, 9. b

Jaz ubijamMra!ne du"e.Zbogom, dekleta,Kocka je padlaZa ve!no.Srh, De#ela senc,Nemir, Ledena prevaraNenasitnaV megli,V pajkovi mre#i,V krempljih ugrabiteljev.Zadnja #rtev,Zadnja pustolov"!ina.

Teja Gale, 9. b

Ogenj tam zgoraj,Peklenski ogenj.Po#igalci!Ogenj, ogenj pada.Hrup in kaos,Zadnja #rtev,Ogenj in pepel,Nepokopani mrtveci,Uti"ani in pogubljeni.Temna ti"ina.Konec sveta?

Lara Dujc, 9. a

Moj Danijel,Nesre!a.Doktor #ivih ib mrtvih,Pojdi z mano.Poredne punce O de!kuV sedemnajstem.Portret morilca, O!arani v smrti.

Tina Urh, 9. a

Mesto zveriV sredi"!u !arovnij.Do konca in naprejV kraljestvu smrti.Na smrt prestra"enaPun!ka v ogledalu.

Matija +eligoj, 9. b

74

Potovalci

Ko sem tisti dan hodila po mestu in razmi"ljala, kaj me !aka na drugi strani morja, sem opazovala stvari okoli sebe. Vse je bilo sivo. Oblaki na nebu so bili tako sivi, da se je sonce zaman trudilo, da bi prodrlo skozi in podarilo mestu nekaj barv. Son!ni #arki so se kar izgubili v sivini neba. Raznobarvne stojnice in mavri!ni plakati so delovali sivo in brezbarvno. Po!utila sem se, kot da nastopam v enem starih !rno-belih $lmov in igram glavno vlogo. Ljudje so bili vznemirjeni in so nekam hiteli, jaz pa sem se negotova po!asi premikala proti pristani"!u in opazovala vse okoli sebe. Ljudje so bili zelo zanimivi. Vsak je pripovedoval svojo zgodbo. Samo pogledala sem ga in #e sem vedela, kam je namenjen, od kod je pri"el, ali ima otroke ...

Z me"anico ob!utkov sem po!asi stopala na ladjo. Po!utila sem se negotova, vznemirjena, prestra"ena, "e mnogo drugih ob!utkov se je pretakalo skozme. Bilo je kot takrat, ko te!e" prvi! po res dolgem !asu in te po teku bolijo vse mi"ice, tudi tiste, za katere nisi vedel, da jih sploh ima". Tako sem tudi jaz tedaj ob!utila marsikaj, !esar si nisem znala razlo#iti. Zdi se mi, da je bil ob!utek negotovosti najmo!nej"i.

Ob meni je bilo veliko ljudi. Vsak, ki sem ga pogledala,se mi je zdel vesel. Zdelo se mi je, kot da vsi ti ljudje vedo, kam odhajajo in so zato veseli in polni veslih pri!akovanj. Kot da vedo, kaj jih tam !aka in komaj !akajo, da prispejo tja.

Na dru#ino nisem pomislila, saj sem #e velikokrat potovala in sem bila navajena, da sem dalj !asa brez najbli#jih. Nisem pa razmi"ljala, da sem jih od odhodu videla mogo!e zadnji!. Na to nisem pomislila in niti nisem hotela pomisliti. %e vedno je bilo vse sivo in sonce se ja zaman trudilo prodreti skozi pregoste oblake. Ko sem odhajala, sem mislila na nov in uspe"en za!etek, ko sem se pa vedno bolj oddaljevala, sem se za!ela spra"e-vati, ali si to zares #elim. Nisem bila prepri!ana, kot na za!etku. Verjetno nikoli ne bom. Verjetno se bom vedno spra"evala, kaj bi bilo, !e bi ostala doma? Kaj bi bilo, !e ne bi odpotovala? Tega nikoli ne bom vedela. Vem pa, da moram odpotovati, ker sem #e na ladji. Ladja se sicer "e ne premika

Branje %rtice Potovalci avtorice Zo,e Kveder je deveto"olce navdihnilo, da so se postavili v vlogo %loveka, ki je tik pred tem, da bo s trebuhom za kruhom odpotoval v daljne nove kraje in si tam poskusil ustvariti novo (ivljenje.

75

in lahko bi odhitela nazaj skozi mno#ico ljudi, ki se je #elela vkrcati. Lahko bi sko!ila v vodo in odplavala do obale. Lahko bi se vrnila domov in vse bi bilo kakor prej. Ne, ne bi bilo kakor prej. Spet bi se spra"evala, kaj bi bilo, !e bi odpotovala. Kaj bi bilo, !e bi ostala na ladji? Verjetno se mi bodo ta vpra"anja vedno sprehajala po glavi, ne glede na to, kak"no odlo!itev bom sprejela. %e vedno sem negotova, vendar bolj prepri!ana, da moram oditi. Usedla sem se na tla, opazovala mimoido!e in si pripovedovala njihove zgodbe. Vse je bilo sivo in jaz se nisem hotela premakniti. %e vedno sem razmi"ljala, ali bi se vrnila domov.

Nato je tik preden je ladja odplula, posijalo sonce. To je bil zame kot znak odobravanja. Govorilo mi je: »Pojdi, sedaj lahko gre".« Bila sem vesela. Sonce mi je dovolilo, da grem. Opazila sem, da so "e druge barve, ne samo siva. Tedaj sem bila prepri!ana, da lahko grem in nisem imela ve! pomislekov.

Barbara $krlj, 9. a

&e vidim ladjo. Zdaj gre zares. Nekaj !utim, povsem nov in !uden ob!utek. &e vem … negotovost in strah. Zakaj ne !utim niti kan!-ka veselja? Tudi ta dan je povsem neprijazen in namr"!en, mar skriva kaj nevarnega? Danes nisem do#ivela "e nobenega prijaznega pogleda, vsi zami"ljeno strmijo predse, kot da bi bil vsak posameznik svet zase, !eprav je tu neznanska gne!a. Me"ajo se razli!ne vonjave, lahko razlo!im razli!ne sloje ljudi – od dragocenih vonjav urejene gospe, do zatohlega smradu zanemar-jenega fanta, ki hiti mimo mene.

Kljub vsemu vem, kam ljudje hitijo in kaj do#ivljajo. Nova celina – nove prilo#nosti. Verjetno je cilj vsake-ga, da pusti preteklost za sabo ter za!ne povsem na novo v Ameriki. Dvomim, da bo vsem uspelo. Pa vendar, tudi jaz imam tak"en cilj. Bo meni uspelo? Ali me bo sre!a spet pustila na cedilu? Mi bo kdaj naklonjeno ve!, kot le izguba in razo!aranje? Odkar sem izgubila dru#ino in slu#bo, tukaj ni ve! ni!e-sar zame. Raje se izgubim med temi neznanci, v tej poplavi ljudi, kot da sem na samem med pogledi priliznjenih prijateljev in vseh, ki so!ustvujejo z mano. Odlo!ena sem poiskati novo #ivljenje tam !ez. Kaj to!no me !aka, "e ne vem. Morda bom kon!no po dolgem !asu spet zadihala in sve#a pogledala v nov svet. Vrsta se premika, ladja se polni. Bolje, da se podvizam. Zdaj gre zares.

Lara Dujc, 9. a

76

Most, ki je vodil na krov ladje, je bil poln ljudi. Na ladji, na mostu brez ograje in pred njim, "e na trdnih tleh, se je kar trlo ljudi. Pogledala sem naokrog in nestrpno !akala, da bom pri"la na vrsto. Vsi so se prerivali. Iz daljave sem sli"ala otro"ki jok in stisnilo me je pri srcu. Nisem si upala dvigniti glave, da ne bi morebiti zagledala njega. Njega, ki ni hotel z menoj. Meni, da je za Evropo "e nekaj upanja, da se bomo #e re"ili. Da bodo pri"li bolj"i !asi in posvetili na nas kot sonce. Nisem mu verjela. Vse, kar sem videla, je bila megla. Objemala je celotno pristani"!e in se dvigala visoko nad vrhove stavb. Mogo!e pa je sonce tam nekje nad njo. Mogo!e pa se mi posmehuje, ker bom od"la. Mogo!e.

Prerinila sem se skozi mno#ico in stopila na most. Sku"ala sem glavo dr#ati visoko, biti videti pogumna. Le koga sem vlekla za nos? Ko sem stala na ladji, sem opazila, da vsi hodijo v isto smer. Najbr# so tam stopnice, po katerih se pride v podpalubje. Ne. Nisem jim mogla slediti, gledati obrazov toliko obupanih ljudi, poslu"ati njihovih zgodb. Od kod prihajajo? Zakaj so od"li?

Izmuznila sem se mimo vseh na zadnji del ladje. Naslonila sem se na zarjavelo ograjo in zaprla o!i. Veter mi je ne#no mr"il lase in za#elela sem si, da bi si lahko izpraznila misli za vedno. Nisem hotela oditi in dru#ino sli"ati samo "e preko pisem, v katerih bomo drug drugemu lagali, kako nam gre dobro. Bog ve, !igava pisma bodo prej nehala prihajati. In on … Ne, njemu ne bom pisala.

Pogledala sem naokrog in vse, kar sem videla, je bilo sivo in !rno. Gnilo in zarjavelo. In Hamburg. Pravijo, da je ob jasnih dnevih mesto kar lepo. Zakaj morata biti ravno na dan mojega odhoda tak"na megla in gniloba? Da bi me "e bolj pekla vest zaradi odhoda? Pri!enjam verjeti, da je tako. Kajti svojega zadnjega dne v Evropi se bom spominjala kot najbolj groznega dne svojega #ivljenja.

Zopet sem zaprla o!i in v mislih preletela vse lepe spomine, vse son!-ne dneve. Da jih bom potem lahko izbrisala iz spomina. Za!ela bom novo #ivljenje, tam, v Ameriki. In spomini mi bodo samo v napoto.

77

Ladja pod menoj se je za!ela nalahno zibati in v trenutku sem odprla o!i. Zasli"ala sem glasno brnenje starega motorja in se ozrla po mno#ici, ki je !akala na kamni-tem pomolu. Pre"inilo me je, da ni "e prepozno. Ladja se je za!ela premikati, pomol oddaljevati. %e vedno lahko sko!im! Srce mi je gla-sno za!elo razbijati ob tej misli in ugotovila sem, da si v bistvu #elim ostati. Kljub vsemu trudu, da bi se prepri!ala v nasprotno. &elela sem ostati. Nato pa je name posvetilo nekaj "ibkih son!nih #arkov, ki so se uspeli prebiti skozi kot kosem

vate gosto meglo. Posvetilo mi je v o!i in morala sem jih pripreti od premo!ne svetlobe. Zaradi ble"!anja sonca nisem ve! videla mesta. Samo "e svetlo, toplo belino. In takrat sem se odlo!ila, da bom "la. Tam, kamor grem, mi gotovo ne bo huje, kot je bilo tu. V Evropi ni ve! ni!esar zame. Kar naj !akajo na sonce. Jaz ne bom.

Obrnila sem se stran, proti jadrom. Da ne bi uzrla mesta niti takrat, ko se bo sonce zopet skrilo za meglo. Da si ne bi premislila.

Teja Gale, 9. b

78

Hamburg, 15. 2. 1912

In zdaj !akam pred mostom, ki vodi do ladje, ki bo vsak !as izplula. Ozra!je je mra!no in megleno. Vrsta je dolga, ljudje se prerivajo in hitijo naprej. Po!utim se kot mravljica v mravlji"!u. Negotova, majhna, vznemir-jena, ne vem, kaj naj pri!akujem. Ali bo #ivljenje, ko stopim na ladjo lep"e? Nas bodo odpeljali kam drugam? Pogledam levo, nato desno. Na obrazih

ljudi so !udni izrazi. Nekateri jokajo, ne vem ali od veselja ali od #alosti, nekateri se obra!ajo nazaj ... Bog ve, kaj zdaj mislijo? Mogo!e niso prepri!ani in bi od"li raje tja, o koder so pri"li. Takrat pomislim. Kaj naj jaz naredim? Nek !uden strah me je v trenutku zgrabil. Ali naj se obrnem in odidem domov ali naj nadaljujem pot? Ubogi star"i, ali se bom brez njih zna"la! Za toliko !asa se "e ni-sem lo!ila od njih. Ko to pomislim, se skoraj zlomim. Srce mi utripa tako hitro, da imam ob!utek, da se mi bo iztrgalo.

&e se za!nem obra!ati od ladje, ko zasli"im pogovor dveh #ensk. Govorita, da sta sli"ali, kako je lepo

na ladji in v kraju, kjer bomo pristali. Tako sta navdu"eni, da mi dasta voljo, da grem bolj samozavestno.

Kaj pa vem, rnogo!e si najdem kakega lepega mladeni!a, s katerim se bova poro!ila, dobila otroke. Imel bi me najraje na svetu in #ivela bi sre!no do konca svojih dni.

Z velikim nasme"kom nadaljujem pot. Kmalu prispem do ladje, vendar me ni! ve! ne ovira.

Ladja izpluje in prve kaplje mi zdrsnejo po licu. Ne vem, !e od sre!e ali od #alosti.

Anita Jane(i%, 9. b

79

Te!ejo zadnje ure pred odhodom v novi svet, !ez lu#o, v Ameriko. Na tiso!e Ijudi se je zbralo. Mesto ni lepo, nanj me ne bodo nikoll vezali lepi spomi-ni. Hi"e so visoke, ozke, stare, umazane. V oknih lahko vidim le kramo. Ulice so tesne, le trg, na katerem smo zbrani, je prostoren, pa vseeno do zadnjega koti!ka natla!en. Ljudje niso videti prav prijazni, hitijo sem ter tja, ignorirajo druge in se prerivajo, nekateri se dr#ijo zase. Gne!a je.

Sploh ne vem, kako bom uspel priti na zdravni"ki pregled in kako do ladje. Sli"im hrup tovarn v okolici in hrup iz pristani"!a. &elim si, da bi ne bilo treba iti, ali pa bi "el le na potovanje, in se !ez !as vrnil v domo- vino. Po urah in urah potovanja v starih natrpanih vagonih sem zelo utrujen. Usedem se na kamnit zidec in opazujem ljudi. Ker je do odhoda le "e ura, vsi postanejo "e bolj nemirni, !edalje ve!ja gne!a je, nekaj ljudi pa tudi otrok se je izgubilo. Tudi jaz grem v dolgo vrsto, ki vodi na star parnik. Nekdo kri!i prek vseh in si bele#i prisotnost na barki. Nekaj svojih stvari nesem v majhno sobico brez okna, kjer naj bi bilo nastanjenih kar nekaj ljudi. Ker vem, da te!ejo zadnje minu- te pred odhodom, grem ven. Gledam po obali, mesto se hitro prazni. Zasli"i se zvok ladje, dvigovanje vrat, tla pod nogami se majejo.

'as je za odhod. Kmalu odplujemo. &ivljenje morda le ne bo tako slabo, morda bom dobro za#ivel, a vseeno upam, da se bom "e kdaj vrnil domov

Zbogom!

Rok Renko, 9. b

BRINJE,glasilo Osnovne !ole Dragotina Ke"eja

Ilirska Bistrica

#olsko leto 2011/2012

Likovna oprema:u!enke in u!enci vseh razredov

Uredili:Dragica %temberger Maljavac,

Sonja %tembergarRa!unalni#ka priprava:

Branko Zidari!

Besedila, vne"ena s pomo!jo opti!nega !italca,niso lektorirana.

Ilirska Bistrica, junij 2012

80

Slike pripovedujejoNekega ponedeljka sem se odpravila k sosedom na kosilo. Tja sem

pri"la pred!asno, zato me je teta poslala v klet iskat pija!o. V kleti je mojo pozornost pritegnila stara slika, pokrita z belo rjuho. Videlo se je je samo ko"!ek. Prestra"ila sem se je, zato sem odhitela v kuhinjo. Vendar mi misel na sliko ni dala miru. Premi"ljala sem, zakaj je pokrita in spravljena v kotu. Ni mi dalo miru, dokler se nisem spet odpravila v klet.

Po!asi sem jo odkrivala. Bilo me je strah, !eprav nisem vedela !esa. Ko sem odkrila vso, sem jo pobli#e pogledala in se rahlo ustra"ila, da mi je skoraj padla iz rok. Le kje je teta dobila to sliko? Slika me je tako pritegnila, da sem si ogledala vsak njen del!ek. Prizori so bili grozni. Prikazovala je nekak"en kraj, v katerem nadnaravna bitja ) #ivali mu!ijo ljudi, bil je kot nekak"na mu!ilnica. Na sredi slike je bil mlin!ku podoben predmet, v katerega so zaprli enega !loveka. Na vrhu sta bila dva vojaka, ki sta poti-skala, da je padel !ez, drugega pa so zbadali v golo ko#o, da je pri"el na vrh mlin!ka. Ob strani na levi je bil !lovek, ki je bil obe"en in preboden kot na kak"nem ra#nji!u. Pod njim pa je neka stara gospa, podobna hro"!u, #e enega za#igala. Za obe"enim !lovekom je bilo "e veliko drugih ljudi, ki so !akali kot meso, da jih bodo nabodli. Na desni strani je kot poglavar sedel lev; imel je #abje krake in "korpijonov rep ter veliko rde!o kapo na glavi. Prizori so spominjali na pripravo #ivalskega mesa za prehrano ljudi. In pomislila sem: kaj pa !e se bo zgodilo ravno obratno in bomo mi, ljudje, postali #rtve #ivali? Mogo!e je kdo slu!ajno izvedel, da se bo to dogajalo, pa ni smel ni!esar povedati, zato je sporo!il s sliko?

Veliko tak"nih vpra"anj mi je rojilo po glavi, ko me je kar naenkrat oplazila mrzla roka po hrbtu. Srce mi je zastalo. Spustila sem sliko, se sun-kovito obrnila in zakri!ala. A za mano je stala le moja teta. Pri"la me je iskat za kosilo, saj me #e lep !as ni bilo iz kleti in jo je po"teno zaskrbelo, da se mi ni kaj zgodilo. Vpra"ala me je, zakaj sem tako prestra"ena in zakaj imam sliko v rokah. Povedala sem ji, kako me je slika prevzela in hotela od nje vse odgovore na vpra"anja, ki sem si jih prej zastavljala.

Povedala mi je, da so sliko imeli prej obe"eno na hodniku, vendar se je je vsak ustra"il in zato so jo umaknili. Ker pa je bila draga, so jo pokrili z rjuho, da se ne bi uni!ila. Povedala mi je tudi zgodbo, kako naj bi umetnina nastala. Kupili so jo, ker je bila stricu v"e! zaradi podrobnosti na njej.

Kon!no sva se odpravili na kosilo.Anita Jane(i%, 9. b

Slika: %araAvtor: Hieronymus Bosh (1450–1515)

Likovne umetnine ravno tako kot literarne pripovedujejo zgodbe. Res pa je, da likovna stvaritev lahko ustvari toliko zgodb, kot je ljudi, ki umetnino gledajo. Avtorji bi seveda povedali svoje zgodbe. Preberite si, kak"ne zgodbe so videli deveto"olci.

81

Prijateljici sta sedeli na gozdni jasi in se pogovarjali. Govorilo se je, da se okoli njihove indijanske vasi, v kateri je #ivelo pleme, potika neki belec, ki pravzaprav ni obi!ajen !lovek, ampak posebno bitje, !igar du"a je kot ka-men. &e navzven je bil druga!en od vsem smrtnikov. Na prstih rok in nog so mu izra"!ali nevarni nohti, del o!i, ki je navadno bel, se je spremenil v strupeno zeleno, tako da je #e na pogled deloval prav nevaren. Govorilo se je, da je najverjetneje ugrabil in pokon!al tudi novorojen!ka iz plemena.

&e ob pogovoru ju je postalo strah. Na gozdni jasi, !eprav blizu njunega doma, se nista po!utili ni! ve! varno. Po!asi se je mra!ilo, kraj pa je zajela megla. Sli"ali sta le "e ptice, ki so se prepla"ile in zapustile drevesa, za njima pa je pri grmovju po!ila veja. Obstali sta, prepla"eni zadr#ali sapo, njun pogled pa je obmiroval in nista se ve! ozrli. 'i-sto prepla"eni sta bili. Sklonili sta se k tlom in !akali. Minilo je kar precej !asa, preden sta si upali pogledati naokrog. Okoli njiju ni bilo ni!esar drugega kot rastline, gosta megla in popolna tema. Od"li sta.

Kaj ju je prepla"ilo tistega dne, ostaja skrivnost. Mor-da je bila le kak"na #ival, morda pa sta imeli sre!o in ube#ali tistemu, ki je pred dnevi ubil otroka.

Rok Renko, 9. b

Slika: Barbarske pripovedkeAvtor: Paul Gauguin (1848–1903)

82

Brezov gozd je #e globoko zako-rakal v jesen. Prst prekriva debela plast odpadlega listja in vejic, ki "umijo in pokajo pod nogami tako glasno, da ne sli"i" niti !loveka poleg sebe, kaj "ele kaj drugega. %umijo, kot da ho!ejo, da tudi mi trpimo z njimi, ker so morali oni #e umreti, mi pa "e #ivimo, kar se jim ne zdi prav. Listje je rumeno, rjavo in rde!e, kar ni nobeno presene!enje, saj je listje jeseni vedno tak"ne barve, vendar nas ta me"anica usklajenih barv vedno znova fascinira in nam vzbuja domi"ljijo. Med jesenskimi barvami pa opazimo tudi zeleno listje, kar ka#e, da je moral pihati veter ali pa ga je prizadela kak"na druga naravna ujma, saj je odpadlo prezgodaj, ko "e ni bilo pripravljeno na tak"no usodo. Pod leto"njim listjem se na nekaj krajih opazi lansko, #e zelo zdrobljeno in na pol razgrajeno listje, ki nam posku"a povedati, da se je tu sprehodilo #e veliko ljudi in #ivali, ki so ga po"kodovali, da je "e bolj trpelo

v svoji usodi, katere se vedno znova ne veseli ni! ve!, temve! manj. To lansko listje bo #e naslednjo jesen pod novo odpadlim listjem predstavljalo novo plast prsti, leto"nje listje pa nam bo lahko povedalo, koliko obisko-valcev je bilo tu med letom. Breze so gosto zasajene druga ob drugi, tako da se nekatere prav ljube!e dr#ijo v objemu kot mladi zaljubljeni par, ki je ravnokar odkril, kaj pomeni ljubezen. Zaradi tega gostega prepletanja je te#ko videti nebo v daljavi, vendar tanki pasovi, ki spominjajo na !rtno kodo, sku"ajo povedati, da je dan lep in dokaj son!en za pozno jesen. Son-ce sicer te#ko prodira skozi gost gozd, vendar se trudi, saj nam #eli povedati, kako lepa je narava in naj nam ne bo #al, da smo "li v gozd. Drevesa so visoka. Zaradi vi"ine in tudi gostote, se jim ne vidi vrhov. Ko tako pogleda", vidi", kako smo ljudje res majhni in na prvi pogled nepomembni. Breze so gole. Vidi se jim vse gube in lise, kar

jih naredi stare in zgubane. Tanke ve-jice be#ijo od njih, kakor ljudje be#ijo pod streho ob nenadnem nalivu, le da niso tako #ive, ker so #e vse izrabljene in nimajo niti joula energije ve!. Spo-minjajo na kapilare v prstih, ki bodo od golote kmalu izkrvavele. Le tu in tam je na kak"ni malo debelej"i in malo mo!nej"i kapilari ostal "e kak"en listek, ki se uporno bori s starostjo, kakor mame, ki niso "e pripravljene, da bi jih kdo klical babica; in z vetrom, kot boje na morju med najhuj"o nevihto in valovi, ki se komaj dr#ijo na mestu, da ne odplavajo v "irno morje. No!e "e pasti, saj ni pripravljen na tak"en konec. Kaj kmalu bo tudi on odpadel in nato predstavljal le majcen, na prvi pogled nepomemben !len prsti v gozdu, ki pa posledi!no daje vsem nam #ivljenje, vendar se nas tega veliko ne zaveda in ne vidi lepote narave.

Barbara $krlj, 9. b

Slika: GozdAvtor: Gustav Klimt (1862–1918)

83

Slika prikazuje enega izmed dogodkov na dan, ko so se izvenzemelj-ska bitja odlo!ila obiskati na" planet. Bitje na sliki je podobno !loveku, ima sivo ko#o in na nogah kremplje namesto prstov. Nima obleke. To bitje je eno izmed mnogih, ki so se izkrcala iz vesoljske ladje, ki na sliki ni vidna. Bitje se je odlo!ilo napasti revnega kmeta. Najprej mu je razdejalo celotno kmetijo, nato pa se je spravilo na kmetovega edinega konja. Osedlalo ga je, nato pa nanj zapreglo neko pripravo. Povzpelo se je na konja in za!elo preganjati kmeta po njegovi njivi in mu jo spotoma "e razrilo. Kmet se je nato spotaknil in padel, bitje na konju pa je vzelo v roke neko svoje orodje in ga dvignilo v zrak. Mogo!e je s tem #elelo drugim sporo!iti, da je opravilo s kmetom in njegovo kmetijo, lahko pa da je hotelo poklicati okrepitve. Mo#no je tudi, da je s pomo!jo tega orodja kmetu izbrisalo spomin ali pa za#galo celotno kmetijo. Tega ne vem, ker slika tega ne prikazuje, zagoto-vo pa bitje s tem orodjem ni imelo dobrih namenov. Ko se je pozno tistega ve!era invazija izvenzemeljskih bitij zaklju!ila, so prebivalci de#ele zbegano tekli sem ter tja. Zgleda, da so jim bitja izbrisala spomin, saj naslednje-ga dne nih!e ni vedel, kdo je pustil tako !udne stopinje po tleh, po#gal vse kmetije ter razril njive v okolici. Tudi doma!e #ivali so bile zbegane, nekaj jih je iz neznanega vzroka celo poginilo. Za kmete je #ivljenje teklo naprej, morali so le po svojih mo!eh odpraviti "kodo, nastalo ob invaziji.

$pela Pugelj, 9. bSlika: Ora!, ki mu je peklen#!ek

ukradel konjaAvtor: Hieronymus Bosh (1450–1515)

84

Vrve# na glavni ulici. Ljudje nakupujejo, se sprehajajo, otroci se igrajo. Nad glavami mno#ic se razteza kot gromozanski oblak velika kro"nja najve!jega drevesa na ulici. Me!e senco na stavbe, ki so li!no v vrsti postavljene ena ob drugi, kot vojaki.

Dve ko!iji se va#no premikata po ulici navzgor ena za drugo, v njej gospoda, ob ko!ijah pa se podijo otroci ni#jega sloja. Obrazi so nerazpo-znavni, obleka pa zna!ilna za preprostega me"!ana 20. stoletja. Barvne obleke ter veliki klobuki, zna!ilni za gospodi!no na sliki. Zanimivo dekle sedi na klopci blizu mogo!nega drevesa. Ali koga !aka? Morda se le za-!asno predaja son!nim #arkom in u#iva v hrupu ter pogledu na mno#ico. Verjetno bo tudi sama kmalu drobencljala naprej po svojih opravkih.

Barvne stre"ice nad trgovi-nicami vabijo k ogledu notranjosti ali vsaj izlo#be. Naprej po cesti se "tevilo ljudi stopnjuje, kmalu ne lo!im ve! glave od glave, ne morem dolo!iti "tevila ljudi, ki hiti zdaj v to, zdaj v drugo smer.

Visoko visoko nad trgom visi ve!ja svetilka, ki verjetno slu#i osvetljevanju ulice zve!er, ko je ljudi vedno manj in se tu in tam pojavi kak"en par zaljubljencev. Takrat si ulica odpo!ije od direndaja in se v miru pripravi na nov dan. Na sliki se prepleta mnogo zgodb, vsaka pi"e svoje vrstice.

Lara Dujc, 9. a

Slika: Bulvar ItalijanovAvtor: William Turner (1775 1851)

85

Dan se "ele prebuja, nad reko se kopi!ijo te#ke meglice, ki samo "e bolj poudarjajo bedo zimskega jutra. Reka bo kmalu popolnoma prekrita z ledom in v vodi ne bo ve! mo! ob!udovati bledih odsevov.

Ljudje si medtem polnijo vedra z vodo ter jih na utrujenih ramah od-na"ajo. Desni breg reke je #e zdavnaj zamrznil, leseni !olni pa mirno po!i-vajo na vrhu ledene skorje. Zima bo huda, to lahko ob!utijo na lastni ko#i, saj jih mraz re#e do njihovih starih in obrabljenih kosti. &ivali na kmetiji se grejejo tako, da stiskajo svoja kosmata telesa eno k drugemu. Kmetje pa se bojijo, da ne bo dovolj krme za celo zimo, zimo, ki se je "ele dobro za!ela.

Karin Uj%i%, 9. a

Slika: Ledene zaplate naSeni v Bougvalu

Avtor: Claude Monet (1840 1926)

86

Prijateljica me je nekega !udovitega popoldneva prosila, naj grem z njo v mestno galerijo, v kateri je bila prvi! razstava za mlade lokalne umetnike. Seveda me ni niti za trenutek preslepila – vedela sem, da jo zanima nek dolo!en umetnik, ne pa njegova umetnost. Toliko !asa sem zavra!ala njene pro"nje, dokler ni naznanila, da bo razstava svoja vrata za dana"nji dan zaprla #e !ez dvajset minut. Dobesedno zvlekla me je iz hi"e, nato pa sem hodila sama, ker sem se bala, da bi kdo poklical policijo zaradi nasilja na ulicah. Kmalu sva pri"li do galerije, ona pa je izginila kot kafra, najbr# je mrzli!no iskala tega svojega umetnika. Resno sem omahovala pri odlo!itvi o tem, ali naj se vrnem domov ali naj se vendarle malo razgledam naokoli. Nato pa sem na steni opazila sliko, ki si je ni ogledoval nih!e. Bila je v temnej"em delu prosora in povsem mo#no je, da je niso niti opazili. Odkorakala sem prek sobe in se ustavila pred sliko, ki je tako pritegnila mojo pozornost. Zazrla sem se v tema!en prizor. Na sliki sta dve starki, ki, sede! na stolu, opazujeta svoj odsev v ogledalu. Desna je oble!ena v svetlo, razko"no obleko, ki bi se nemara bolj podala !edni mladenki. Lase ima spletene v $go in v njih zataknjen nekak"en okrasek, ki se barvno ujema z odtenkom obleke. Poleg nje sedi #enska, prav tako oble!ena v mladostno obleko, le v temnih barvah. Ta v rokah dr#i ogledalo, ki ima na zadnji strani napis: »Que tal?«oziroma: »Kaj to sem jaz?« Opazila sem, da ima starka v svetlih obla!ilih v svojih nemogo!e plavih laseh zataknjeno kupidovo pu"!ico. Kljub o!itnemu posmehu puhli starosti me je pritegnilo nekaj drugega. Nad starki se je v temni senci sklanjal mo"ki s krili in z ne!im dolgim v roki. Najprej sem mislila, da je dr#al vile, a ko sem bolje pogledala, sem opazila, da gre za metlo. Spra"evala sem se, koga naj bi predstavljal, kajti za #enski je bilo o!itno, da se ne moreta sprijazniti s starostjo in se letom primerno obla!iti. Izbirala sem med Smrtjo in 'asom. Slednje bi veljalo za "e ve!je nasprotje, !e se spomnimo Kupidove pu"!ice. Nenadoma pa sem opazila, da je nekdo ugasnil lu!i. Pogledala sem na ro!no uro in ugotovila, da je galerija #e deset minut zaprta. Na drugem koncu sobe je nekaj glasno zaropotalo in sunkovito sem se obrnila. Dolgo !asa sem s pogledom prei-skovala vsak koti!ek sobe. Videla sem samo sence. Malce prestra"eno sem se obrnila nazaj k sliki in v mislih mi je odzvanjalo, v kak"nih te#avah sem se nenadoma zna"la. Pogledala sem mo"kega s krili. De$nitivno gre za 'as.

Teja Gale, 9. b

Slika: StarkiAvtor: Francisco de PaulaJosé de Goya y Lucientes (1746 1828)

87

Rde#a vrtnica

Ljudje ob rojstvu predstavljamo rde!o vrtnico,ki je komaj vzklila.

Rastemo, ko de#uje,znanje pada z neba in od vsepovsod.

Trnje na steblu so brazgotine,ki so nam jih pustile izku"nje in napake,

iz katerih smo pesnili modrost.Listi, na katere se lepijo kapljice rose,

lovijo solze, ki smo jih preto!ili.Steblo je tisto, ki nas dr#i pokonci,

ko smo prepu"!eni sami sebi,Kot vrtnice, osamljene na de#evnem vrtu.

Kot otroci, ki se prvi! soo!ijo s samostojnostjo,v podobo samega sebe.

U!imo se, pridobivamo si izku"nje.In nazadnje, !isto, !isto na vrhu vstopa,

po!asi razpre se rde!i popek.In preden bi se dokon!no razvili

v vrtnico, barve rde!e krvi,ki je nastala zaradi truda,

potrebujemo vas,ki ste nas spremljali ves !as,

skozi ves razvoj,da bi dokon!no lahko odrasli

v en sam velik rde! cvet.Toda zavedamo se,

to ni ves svet.To je "ele za!etek, za!etek novega cveta,

ki ne bo ovenel "e dolgo, dolgopo tem de#evnem dnevu.

Teja Gale, 9. b

Documents

BRINJE · 2015-09-21 · 13 Zaj#ica ZoÞ in njeni novi prijatelji Zaj!ica Zo$ je bila osamljena. %la je po svetu in iskala prijatelje. Zaj!ica je najprej sre!ala deklico Saro. Skupaj