1 razgledi 2011 - smarjeske-toplice.si · ski svet in nato še vlada, je težko napovedati, kajti usklajevanja z nosilci urejanja prostora, predvsem kmetĳskimresorjem,bodo zahteven

glediRazgRedirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazgledigledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglezgledirazglezgledirazglezgledirazglezglediRazglezglediRazglezglediRazglezgledirazgledirazgledira

RazglediGlasilo Občine Šmarješke Toplice, leto V., št. 1. april 2011

2|

RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledižupanjin nagovor / razpisi

Narava se je že začela prebujati, iz snega je pokukal prvi teloh, zelenice in brežine so pobelili zvončki, zacvetele so trobentice. Topli sončni žarki nas navda-jajo s pozitivno energĳo in naznanjajo,da prihaja pomlad. Pomladi se veseli-mo tudi na občini Šmarješke Toplice, da bomo začeli pripravljati nove projekte za nove investicĳe.

Po uspešno izvedeni investicĳi obnove Zdravstvene postaje vŠmarjeti in podeljeni koncesĳi za splošno zdravstvo v Šmarjeti se-daj delujeta zdravnica in zobozdravnica za polni delovni čas, ki z veseljem sprejemata nove paciente iz naše občine. Občina pa je trenutno vse aktivnosti usmerila v odprtje lekarne v Šmarjeti, da bi za naše občane zagotovili popolno zdravstveno in lekarniško oskrbo. Predvidevamo, da bomo podružnično lekarno Dolenjskih lekarn v Šmarjeti odprli v jesenskih mesecih.

S polno paro pa poteka obnova komunalne infrastrukture in iz-gradnja kanalizacĳe v naselju nad Prinovcem v Šmarjeških Topli-cah. V letošnjem letu bo projekt zaključen, saj bodo izvajalci dela izvajali s polno paro. Občanke in občane prosimo za razumevanje in potrpežljivost v času izvedbe del.

Veliko se dogaja tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Po obnovljeni šolski kuhinji, zgrajenem novem nogometnem igrišču z umetno travo in odkupljenih površinah za ureditev parkirišč v letošnjem letu nadaljujemo s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja za dozidavo in obnovo osnovne šole, izgradnjo šestih enot vrtca in prometno ureditev šolskega okoliša z izgradnjo no-vih parkirnih mest.

Tudi sprejem težko pričakovanega OPN je pred vrati, saj smo po uspešno izpeljanih dveh javnih razgrnitvah in predstavitvah tako pomembni strateški dokument že poslali vsem nosilcem urejanja

prostora v soglasja. Kdaj natančno bo novi OPN potrjeval občin-ski svet in nato še vlada, je težko napovedati, kajti usklajevanja z nosilci urejanja prostora, predvsem kmetĳskim resorjem, bodozahteven in trd oreh za lokalno skupnost in našega izdelovalca OPN podjetje Acer.

Pospešeno pripravljamo tudi ostale projekte v zvezi z izgradnjo kanalizacĳskega in vodovodnega omrežja občine in intenzivno iščemo nove vire nepovratnih sredstev. Ponosni smo, da imamo izdelano dobro idejno študĳo o izvedbi kanalizacĳe za vse aglo-meracĳe, popis vseh greznic in rešitev izvedbe odvajanja odpad-nih voda za vsak objekt v občini, kar je dobra odskočna deska za pripravo dobre projektne dokumentacĳe.

Kljub temu, da občina žal ni bila uspešna na razpisu Ministr-stva za visoko šolstvo, znanost in tehnologĳo za pridobitev ne-povratnih sredstev za izgradnjo brezžičnega internetnega omrež-ja, pospešeno iščemo nove možnosti v okviru javno-zasebnega partnerstva.

Občinska uprava intenzivno dela tudi na ostalih področjih, predvsem na projektih na področju turizma, cestne infrastruktu-re in kulture. Tako so vse aktivnosti usmerjene v prĳavo na razpisza turistični produkt tematska pot Vir življenjske energĳe, v iz-gradnjo krožišča Šmarjeta in pridobivanje zemljišč za izgradnjo pločnika in kolesarske poti od Šmarjete do Šmarjeških Toplic ter pripravo projekta za izdajo gradbenega dovoljenja za obnovo stare šole v Beli Cerkvi.

Veselimo se prihajajoče pomladi in si zaželimo veliko ustvarjal-ne energĳe na vseh področjih našega delovanja.

Z lepimi pomladnimi pozdravi,

Vaša županja Bernardka Krnc

Spoštovane občanke in občani občine Šmarješke Toplice.

Občina Šmarješke Toplice v sodelovanju s Tu-rističnim društvom Šmarješke Toplice in dru-gimi društvi v občini razpisuje

Javni razpis za najlepše urejeno naselje

v občini Šmarješke Toplice v letu 2011

Urejenost posameznega naselja se bo ocenjeva-la po naslednjih kriterĳih:1. urejenost videza kmetĳ in stanovanjskihhiš;2. urejenost zelenih površin ter ocvetličenje;3. urejenost njiv, sadovnjakov in vinogradov;4. urejenost ceste, ki vodi skozi naselje;5. označbe kraja za turistične ponudnike;6. urejenost objektov kulturne dediščine;7. zaščita naravnih vrednot in njihova promo-cĳa;8. splošen vtis o urejenosti naselja.Ocenjevalo se bo s točkami od 1 do 5 po posa-meznih kriterĳih. Naselje, ki bo imelo največje

število točk, bo prejelo nagrado.Cilji tekmovanja in izbire najbolj urejenega na-selja v občini so prispevati h kakovosti življenja ljudi, trajnostnemu razvoju in urejenosti oko-lja, kakovosti turistične ponudbe, gostoljubno-sti, promocĳi turizma in razvoju turistične in ekološke zavesti prebivalstva.S tekmovanjem si želimo ohraniti in izboljšati naše okolje. Prizadevamo si, da bi urejanje in varovanje okolja postalo del zavesti in kultu-re vsakega prebivalca naše občine. Urejeno in zdravo okolje je prvi pogoj vsake turistične dejavnosti.Kraji, v katerih živimo, pomenĳo za nekateresamo bivalno, za nekatere pa tudi delovno oko-lje. Namen tekmovanja ni kritiziranje in raz-kazovanje. Tekmujemo v urejenosti kraja, kar pomeni urejeno okolico svojega doma, urejeno pot skozi naselje, urejene (pospravljene) depo-nĳe drv in drugega materiala, čisto okolico na-selja, ki vzbuja prĳeten vtis obiskovalcu.Za ugoden vtis popotnikov, ki hodĳo mimonaših domov, je pomembna splošna urejenost,

ne pa samo urejenost posameznih stano-vanjskih hiš in kmetĳ. K ugodnemu vtisuin splošni urejenosti lahko veliko pripomo-rejo tudi urejena polja, sadovnjaki in vino-gradi. Namen tekmovanja pa ni zgolj dose-či dober vtis pri obiskovalcih naše občine, temveč predvsem vzpodbuditi občane, da skupaj pripomoremo k večji urejenosti kra-jev in boljšemu počutju v domačem okolju. Predlagamo, da si krajani posameznega naselja med seboj pomagamo in skupno poskrbimo za čiščenje in urejanje cest, označb in skupnih površin. Skupna skrb so tudi kulturni in naravni spomeniki, vsaj do te mere, da je njihova okolica pokošena in pospravljena. Še vedno se najdejo kakšni kovinski odpadki v naših gozdovih, čeprav tja ne spadajo. Le skupaj jih lahko odstra-nimo.

Kaj je naselje?Kot naselje se razume vsak kraj, ki se nahaja na območju občine Šmarješke Toplice (npr.

Bela Cerkev, Šmarjeta, Orešje itd.). Predlaga-mo, da vsako naselje imenuje svojega pred-stavnika, ki bo zastopal kraj pri ugotavljanju rezultatov natečaja. Predstavnik kraja naj vodi tudi vse čistilne in druge skupne akcĳev posameznem kraju.

Kako bomo izvedli ocenjevanje?Občina Šmarješke Toplice in Turistično dru-štvo Šmarješke Toplice sta določila in imeno-vala komisĳo, ki bo trikrat letno (predvido-ma v prvi polovici maja, julĳa in septembra)pregledala naše vasi in tako izbrala najlepšo vas oziroma del vasi. Komisĳo sestavljajoStane Bajuk, Petra Grajžl in Aleksander Du-rič. Razglasitev rezultatov bo na prireditvi Dan turizma in zabave, ki bo predvidoma konec septembra 2011. Naj bo občina Šmarje-ške Toplice resnično zelena oaza, kjer bomo radi bivali in kamor se bodo obiskovalci radi vračali.Urejanje okolja naj vam ne bo v breme, am-pak v veselje. Na podlagi ugotovitev nateča-

ja bomo pripravili tudi predloge za naslednje leto na temo, kako izboljšati izgled naših kra-jev. Želimo postati občutljivi za urejenost oko-lja in paziti tudi na to, da nam obiskovalci ne bodo predstavljali prehudega ekološkega pro-blema. Zato bomo morali še naprej skrbeti tudi za ustrezna javna mesta za odlaganje smeti in podobno, da naš lepi kraji ne postanejo ob obiskih turistov oskrunjeni in oropani svojega videza. Vabimo vse občane občine Šmarješke Toplice, da se vključite v to tekmovanje!

Prosimo vas, da določite predstavnika nase-lja in nam pošljete njegove podatke na naslov Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice ali na elektronski naslov [email protected], in sicer naj-kasneje do petka, 29. aprila 2011.

Številka: 320-0002/2011-1Datum: 17.3.2011

mag. Bernardka Krncžupanja Občina Šmarješke Toplice

RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

3|


Marec 2011/leto V./številka 1

Na podlagi 3. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Šmarješke Toplice (Urad-ni list RS, št. 31/2008) Občina Šmarješke To-plice objavlja naslednji

Javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev

priznanj in nagradobčine Šmarješke Toplice za leto 2011

1. Priznanja in nagrade Občine Šmarješke Toplice so:– Naziv ČASTNI OBČAN Občine Šmarje-

ške Toplice;– NAGRADA Občine Šmarješke Toplice;– PRIZNANJE Občine Šmarješke Toplice.Naziv častnega občana Občine Šmarješke Toplice se podeli posamezniku, ki doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodar-skem, znanstvenem, umetniškem, kultur-nem, športnem, vzgojno-izobraževalnem ali humanitarnem področju ter s tem po-membno in trajno pripomore k povečane-mu ugledu občine v Slovenĳi in v svetu.Nagrada Občine Šmarješke Toplice se lah-ko podeli občanom, skupini občanov in pra-vnim osebam s sedežem v občini, in sicer za enkratne izjemne dosežke kot spodbudo za nadaljnje strokovno delo ali aktivnosti na posameznih področjih delovanja.Priznanje Občine Šmarješke Toplice se lahko podeli občanom in pravnim osebam s sedežem v občini za dosežene uspehe v daljšem časovnem obdobju na področju družbenih, političnih, gospodarskih, kul-turnih, znanstvenih, umetniških in drugih dejavnosti, ki prispevajo k nadaljnjemu raz-voju in ugledu občine.Naziv častni občan Občine Šmarješke Topli-

ce je častno priznanje in se podeljuje v ob-liki posebne listine.Prejemniku nagrade Občine Šmarješke To-plice se ob podelitvi izroči posebna listina ter denarni znesek, katerega višino določa 10. člen Odloka o priznanjih in nagradah Občine Šmarješke Toplice.Priznanje Občine Šmarješke Toplice se po-deljuje v obliki diplome, lahko pa tudi v ob-liki knjižnega ali drugega darila.2. Na leto se lahko podeli en naziv častnega občana in ena nagrada občine. Število občin-skih priznanj se prilagaja številu pobud, pre-soji Komisĳe za priznanja in nagrade občine ter odločitvi občinskega sveta. Občina lahko vsako leto podeli največ tri priznanja.3. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom po opravlje-nem javnem razpisu za zbiranje predlogov na predlog komisĳe.4. Predloge za podelitev priznanj lahko po-dajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacĳe in skupnosti, društva, župan in odbori občinskega sveta.5. Predlogi morajo biti pisni in obrazloženi.6. Priznanja se podelĳo enkrat letno, in si-cer na slavnostni seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega sveta, če komisĳažupanu ne predlaga drugače.7. Pisne predloge pošljite najkasneje do pet-ka, 29. aprila 2011, v zaprti ovojnici na na-slov: Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice, s pripisom: »Ne odpiraj – predlog za občinsko nagrado in priznanja«.Številka: 094-0001/2011-1Datum: 17.3.2011

Komisĳa za priznanja in nagrade predsednik Aleksander Pavlič

Občina Šmarješke Toplice v sodelovanju s Tu-rističnim društvom Šmarješke Toplice in dru-gimi društvi v občini razpisuje

Javni razpis za najlepše urejeno naselje

v občini Šmarješke Toplice v letu 2011

Urejenost posameznega naselja se bo ocenjeva-la po naslednjih kriterĳih:1. urejenost videza kmetĳ in stanovanjskihhiš;2. urejenost zelenih površin ter ocvetličenje;3. urejenost njiv, sadovnjakov in vinogradov;4. urejenost ceste, ki vodi skozi naselje;5. označbe kraja za turistične ponudnike;6. urejenost objektov kulturne dediščine;7. zaščita naravnih vrednot in njihova promo-cĳa;8. splošen vtis o urejenosti naselja.Ocenjevalo se bo s točkami od 1 do 5 po posa-meznih kriterĳih. Naselje, ki bo imelo največje

število točk, bo prejelo nagrado.Cilji tekmovanja in izbire najbolj urejenega na-selja v občini so prispevati h kakovosti življenja ljudi, trajnostnemu razvoju in urejenosti oko-lja, kakovosti turistične ponudbe, gostoljubno-sti, promocĳi turizma in razvoju turistične in ekološke zavesti prebivalstva.S tekmovanjem si želimo ohraniti in izboljšati naše okolje. Prizadevamo si, da bi urejanje in varovanje okolja postalo del zavesti in kultu-re vsakega prebivalca naše občine. Urejeno in zdravo okolje je prvi pogoj vsake turistične dejavnosti.Kraji, v katerih živimo, pomenĳo za nekateresamo bivalno, za nekatere pa tudi delovno oko-lje. Namen tekmovanja ni kritiziranje in raz-kazovanje. Tekmujemo v urejenosti kraja, kar pomeni urejeno okolico svojega doma, urejeno pot skozi naselje, urejene (pospravljene) depo-nĳe drv in drugega materiala, čisto okolico na-selja, ki vzbuja prĳeten vtis obiskovalcu.Za ugoden vtis popotnikov, ki hodĳo mimonaših domov, je pomembna splošna urejenost,

ne pa samo urejenost posameznih stano-vanjskih hiš in kmetĳ. K ugodnemu vtisuin splošni urejenosti lahko veliko pripomo-rejo tudi urejena polja, sadovnjaki in vino-gradi. Namen tekmovanja pa ni zgolj dose-či dober vtis pri obiskovalcih naše občine, temveč predvsem vzpodbuditi občane, da skupaj pripomoremo k večji urejenosti kra-jev in boljšemu počutju v domačem okolju. Predlagamo, da si krajani posameznega naselja med seboj pomagamo in skupno poskrbimo za čiščenje in urejanje cest, označb in skupnih površin. Skupna skrb so tudi kulturni in naravni spomeniki, vsaj do te mere, da je njihova okolica pokošena in pospravljena. Še vedno se najdejo kakšni kovinski odpadki v naših gozdovih, čeprav tja ne spadajo. Le skupaj jih lahko odstra-nimo.

Kaj je naselje?Kot naselje se razume vsak kraj, ki se nahaja na območju občine Šmarješke Toplice (npr.

Bela Cerkev, Šmarjeta, Orešje itd.). Predlaga-mo, da vsako naselje imenuje svojega pred-stavnika, ki bo zastopal kraj pri ugotavljanju rezultatov natečaja. Predstavnik kraja naj vodi tudi vse čistilne in druge skupne akcĳev posameznem kraju.

Kako bomo izvedli ocenjevanje?Občina Šmarješke Toplice in Turistično dru-štvo Šmarješke Toplice sta določila in imeno-vala komisĳo, ki bo trikrat letno (predvido-ma v prvi polovici maja, julĳa in septembra)pregledala naše vasi in tako izbrala najlepšo vas oziroma del vasi. Komisĳo sestavljajoStane Bajuk, Petra Grajžl in Aleksander Du-rič. Razglasitev rezultatov bo na prireditvi Dan turizma in zabave, ki bo predvidoma konec septembra 2011. Naj bo občina Šmarje-ške Toplice resnično zelena oaza, kjer bomo radi bivali in kamor se bodo obiskovalci radi vračali.Urejanje okolja naj vam ne bo v breme, am-pak v veselje. Na podlagi ugotovitev nateča-

ja bomo pripravili tudi predloge za naslednje leto na temo, kako izboljšati izgled naših kra-jev. Želimo postati občutljivi za urejenost oko-lja in paziti tudi na to, da nam obiskovalci ne bodo predstavljali prehudega ekološkega pro-blema. Zato bomo morali še naprej skrbeti tudi za ustrezna javna mesta za odlaganje smeti in podobno, da naš lepi kraji ne postanejo ob obiskih turistov oskrunjeni in oropani svojega videza. Vabimo vse občane občine Šmarješke Toplice, da se vključite v to tekmovanje!

Prosimo vas, da določite predstavnika nase-lja in nam pošljete njegove podatke na naslov Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice ali na elektronski naslov [email protected], in sicer naj-kasneje do petka, 29. aprila 2011.

Številka: 320-0002/2011-1Datum: 17.3.2011

mag. Bernardka Krncžupanja Občina Šmarješke Toplice

Krožišče ŠmarjetaOb dokončni ureditvi začasnega priključ-ka obvoznice v Šmarjeti v spodnjem delu bo v spomladanskih mesecih stekel pro-met po novo zgrajeni obvoznici. Zaradi zaprtja asfaltne baze v lanskem letu ni bilo mogoče dokončno urediti začasnega priključka, zato se bo takoj, ko bo začela delovati asfaltna baza, uredil začasni pri-ključek in se omogočil promet.Z obvoznico se bo prometno razbreme-nilo središče Šmarjete, izboljšala se bo prometna varnost in kakovost bivanja ob-čanov. Preusmeritev tranzitnega prometa na novo obvoznico bo omogočila ureditev središča naselja v Šmarjeti.V spodnjem delu se bo za razbremenitev prometa skozi središče Šmarjete uredil začasni priključek, kasneje pa ga bo na-domestilo krožno križišče. Z DirekcĳoRS za ceste in Ministrstvom za promet smo podpisali sporazum o sofinanciranjukrožnega križišča na regionalni cesti R3-667/1385 Zbure–Mačkovec v km 3+005.Občina je v času krize, ko so državna sred-stva zmanjšana na minimum in se zmanj-šujejo tudi že obstoječi projekti, dosegla sodelovanje države pri tako pomembnem projektu, kot je izgradnja krožnega križiš-ča v Šmarjeti. Sredstva, ki jih bo namenila država, znašajo slabih 600.000,00 evrov.S krožnim križiščem se bo umiril promet v Šmarjeti, zagotovila se bo večja promet-na varnost, uredila se bo nova prometna povezava proti naseljema Orešje in Stre-lac, uredila se bo celotna komunalna in-frastruktura, javna razsvetljava, zgrajeni bodo prehodi za pešce, kolesarska steza, ki se bo navezala na dvosmerno kolesar-sko stezo Šmarjeta–Šmarješke Toplice, ki bo zgrajena pri rekonstrukcĳi ceste Šmar-jeta–Šmarješke Toplice.Za čim hitrejšo izvedbo krožnega križišča je občina pristopila k odkupom zemljišč. V kolikor bodo zemljišča pridobljena, ni zadržkov za sodelovanje države z vložit-vĳo finančnih sredstev v izgradnjo krož-nega križišča že v letošnjem letu.Na Direkcĳi RS za ceste trenutno priprav-ljajo razpis za izbor izvajalca izgradnje krožnega križišča v letu 2011.

Tomaž Ramovš, občinska uprava

4|



Oglasna mesta v občiniZa ureditev oglasnih mest na območju občine bomo uredili oglasne panoje ob obstoječih avtobusnih postajah. Avto-busne postaje bodo imele ob stranskem delu ločene oglasne površine, tako da bo omogočena obojestranska uporaba povr-šin. Oglasna mesta se bodo uredila ob ob-stoječih avtobusnih postajah v Šmarjeških Toplicah (2X), Šmarjeti, Orešju, Vinici, Radovlji (oz. Zagorici), Žalovičah, zgornji Družinski vasi, Selih, Beli Cerkvi, spodnji Družinski vasi in v Dragi.Oglasni panoji bodo iz INOX materiala in bodo odporni na vremenske razmere ter nezahtevni za vzdrževanje.Za urejenost oglasnih panojev bojo skrbe-li medobčinski inšpektorat in redarstvo ter občinski komunalni delavec.


Oglasni pano ob avtobusni postaji.

o delu občine

V letu 2010 smo začeli s pripravljalnimi deli za iz-gradnjo komunalne infra-strukture v naselju »Nad Prinovcem« v Šmarjeških Toplicah. Zaradi neugod-nih vremenskih razmer so se gradbena dela prestavila v mesec februar 2011, grad-bena dela trenutno potekajo intenzivno.

Zaradi arheološko zašči-tenega območja je treba ob izgradnji v skladu s predpisi zagotavljati in financirati ob-vezno arheološko dokumen-tiranje. Na gradbišču je stal-no prisotnih več arheologov, ki preučujejo izkope.

Z obnovo se bo rekonstru-iralo vodovodno omrežje (1,392 km), zgradilo kanali-zacĳsko omrežje (1,557 km),meteorna kanalizacĳa (0,360km), 70 hišnih priključkov, pri čemer bo 235 prebival-cev pridobilo kvalitetnejši in varnejši vodovodni sistem in 200 prebivalcev bo priključe-nih na kanalizacĳski sistem.V naselju se bo zgradila jav-na razsvetljava ter obnovilo

in posodobilo električno in TK omrežje.

Dela so sofinancirana iz ne-povratnih sredstev Evropske unĳe, Evropskega sklada zaregionalni razvoj. Z nepov-ratnimi sredstvi bo sofinan-ciran del javnih izdatkov za

upravičene stroške operacĳev višini 85 % vseh potrjenih javnih upravičenih izdatkov.

Občane, še zlasti tiste, ki ste podpisali pogodbo o ustanovitvi stvarne služno-sti, obveščamo, da gradbena dela za izgradnjo komunalne

infrastrukture v naselju »Nad Prinovcem« v Šmarjeških To-plicah potekajo intenzivno, o datumu posega na vašem zemljišču pa boste obveščeni tekom gradnje.

Prebivalce na tem območju prosimo, da gradnjo sprem-

ljate z razumevanjem, saj bo obnovljena in zgrajena komunalna infrastruktura izboljšala kakovost bivanja v naselju in posledično pri-nesla dodatno vrednost pre-moženju.


Gradbišče v naselju Nad Prinovcem v Šmarjeških Topli-cah.

Vzdrževanje občinskih cest v občini Šmarje-ške Toplice je v lanskem letu potekalo skladno s koncesĳsko pogodbo. Koncesionar CGP, d.d., Novo mesto je opravljal vsa vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v dobrem stanju, vzdrževalna dela za zagotavljanje pro-metne varnosti in prevoznosti občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in njiho-vega varovalnega pasu ter vzpostavitev pre-voznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Redno vzdrževanje cest se je izvajalo v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja.

Vzdrževanje cest je potekalo z dejanskimi potrebami glede na vrsto del, ki so vezana na posamezno obdobje v letu. V zimskih mesecih je bilo potrebno zaradi obilnega sneženja iz-vajati zimsko službo pogosteje kot v preteklih letih, zato je bila poraba sredstev, namenjenih vzdrževanju cest v zimskem času, večja v pri-merjavi s povprečjem iz prejšnjih let.

Pri rednem vzdrževanju cest so se izvajali

pregledi cest, krpanje udarnih jam s hladno maso, obsekovanje, obrezovanje, čiščenje vo-zišča, čiščenje po neurju, utrjevanje bankin, košnja trave, izkopi iztokov za vodo, postavi-tev snežnih kolov v zimskem času, posipava-nje cestišča in vozišča, odstranjevanje snega, odstranjevanje snežnih kolov, čiščenje naprav za odvodnjavanje – jaškov, gramoziranje vo-zišč.

V letu 2010 so bila izvedena naslednja inve-sticĳska dela na občinskih cestah:• odvodnjavanje na JP 798-841 (Mala Strmi-

ca),• uredila se je asfaltacĳa ceste LC 295-421 (Ža-

loviče–Koglo–Sela–Šmarjeta) v dolžini 300 m,

• prestavitev, ureditev in asfaltacĳa javne potina parc. št. 1371, k.o. Družinska vas v dolži-ni 160 m,

• ureditev in asfaltacĳa javne poti na parc. št.

2807/2, k.o. Zbure v dolžini 170 m,• ureditev in asfaltacĳa javne poti na parc.

št. 2814, k.o. Zbure v dolžini 300 m,• preplastitev LC 295-411 v dolžini 280

m,• ureditev odvodnjavanja, brežin, utrdi-

tev in asfaltacĳa na LC 399-121 (Zbu-re–Male Poljane),

• zamenjava voziščne konstrukcĳe terasfaltacĳa na LC 295-332 (Mala Strmi-ca–Dol),

• ureditev nevarnega ovinka na LC 295-323 (Žaloviče–Gorenja vas–Šmarjeta),

• ureditev odvodnjavanja na LC 295-321 (Šmarješke Toplice),

• zamenjava tampona in nova asfaltacĳana LC 399-031 (Draga–Hrib) v dolžini 30 m,

• asfaltacĳa LC 295-362 (Bela Cerkev–Mali Vinji Vrh) v dolžini 400 m,

• asfaltacĳa in ureditev JP 797-671 (Obrh–

Šmarješke Toplice) v dolžini 200 m,• preplastitev JP 798-201 v dolžini 50 m,• asfaltacĳa in odvodnjavanje JP 795-461 v

dolžini 110 m,• asfaltacĳa in ureditev javne poti na parc.

št. 1369, k.o. Družinska vas v dolžini 120 m,

• zdelava projekta PGD za odsek poti, ki povezuje LC 295-342 in JP 792-962.

Dovoz peska – gramoza za sanacĳo cest vobčini Šmarješke Toplice:

V drugi polovici leta se je na prošnje obča-nov na različne lokacĳe po celotnem območ-ju občine pripeljalo pesek, ki se je porabil za vzdrževanje naslednjih območĳ: JP 794-901(Draga–Dolina–Mali Vinji vrh) – 20 m3, JP 794-721 (Hrib–Sveta Helena) – 20 m3, JP 798-233 (Vinica–Vinica) – 10 m3, JP 798-161 (Slape–Klevevž–Golob) – 10 m3, JP 797-281

(Dol Pri Šmarjeti) – 20 m3, JP 797-601 (Šmar-ješke Toplice–Čela) – 10 m3, JP 796-581 (Šmar-ješke Toplice–Šmarješke Toplice) – 10 m3, JP 798-851 (Mala Strmica) – 10 m3, JP 798-511 (Dol pri Šmarjeti–Podlogar) – 5 m3, JP 798-261 (Dol pri Šmarjeti–Čelevec) – 10 m3, JP 798-141 (Zbure–Zbure) – 5 m3, JP 798-151 (Zagorica–Zagorica) – 10 m3, JP 796-541 (Grič pri Klevev-žu–Grič pri Klevevžu) – 10 m3, JP 798-511 (Dol pri Šmarjeti–Podlogar) – 5 m3, JP 798-261 ( Dol pri Šmarjeti– Čelevec) – 10 m3, JP 797-911 (Zgornja Družinska vas–Strmec) – 20 m3 – 1, JP 798-881 (Žaloviče–Žaloviče–Prešeren) – 20 m3, JP 797-911 in JP 797-912 (Zgornja Družin-ska vas–Strmec, Mlada Vina–Orešje) – 15 m3, LC 425-531 (Žaloviče–Mirna vas) – 40 m3.

Košnja trave:

Za zagotavljanje preglednosti in večje promet-ne varnosti se je na območju občine Šmarješke Toplice v mesecih junĳ in september 2010 iz-vedla košnja na občinskih lokalnih cestah in javnih poteh.


Izgradnja komunalne infrastrukture v naselju »Nad Prinovcem«

Dela na lokalnih cestah in javnih poteh občine v letu 2010


5|



Obnova javne razsvetljave v Zburah in Šmarjeti

Uredba o mejnih vrednostih svetlob-nega onesnaževanja okolja predpisuje občinam, da morajo do konca leta 2016 popolnoma prilagoditi javno razsvetljavo cest tej uredbi. Prilagoditev uredbi mora potekati postopoma: pet let pred zakon-sko določenim rokom moramo v občini prilagoditi najmanj 25 % obstoječe javne razsvetljave.

V letošnjem letu bomo v skladu z za-konsko obvezo obnovili javno razsvet-ljavo v Zburah in Šmarjeti. Zamenjali bomo okrog 100 svetilk, ki bodo ustrezale uredbi. Zamenjava bo potekala v spomla-danskih mesecih. Svetilke bodo najvišjega kakovostnega razreda SITECO, katerih ohišje omogoča tudi uporabo LED sĳalk.Trenutno je LED tehnologĳa v primerjavis kakovostjo predvidenih svetilk na po-dobnem nivoju, vendar je cenovno trikrat dražja. Pričakuje se, da bo glede na tre-nuten razvoj LED tehnologĳe uporaba tetehnologĳe postala bolj sprejemljiva, takoglede vzdržljivosti kot tudi glede cene.

V letošnjem letu bomo finančna sred-stva poleg za obnovo javne razsvetljave v Zburah in Šmarjeti namenili še za javno razsvetljavo na obvoznici v Šmarjeti in investicĳo izgradnje javne razsvetljave vnaselju »Nad Prinovcem« v Šmarjeških Toplicah.

Občina iz proračuna namenja sredstva tudi za redno vzdrževanja javne raz-svetljave in pokriva tekoče stroške obra-tovanja (plačilo za porabljeno električno energĳo).


Svetilka SITECO SC, ECO (aluminĳastoohišje, visok svetlobni izkoristek, raven steklen pokrov brez bleščanja).

V občini Šmarješke Toplice deluje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v na-daljevanju SPVCP). Njegovo delovanje je določeno s Statutom Občine Šmarješke Toplice in z Zakonom o varnosti cestnega prometa. SPVCP občine Šmarješke Toplice skrbi za načrtovanje in usklajevanje preventive v cestnem prometu, za izvajanje prometne vzgoje, razširjanje pu-blikacĳ, ocenjevanje stanja varnosti in predlaganje programov ter ukrepov za večjo varnost na lokalni ravni.

Člani SPVCP na območju občine so Stane Bajuk, Aleš Piberčnik, Jožef Kočevar, Maja Žagar in Franci Anderlič. V mesecu januarju je potekal sestanek, na katerem so člani SPVCP izvolili Majo Žagar za predsednico, določili načrt dela po mesecih, se seznanili s projektom Varna pot in predlogom nakupa LED prikazovalnika hitrosti. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se v spomladanskih mesecih izvede pregled vseh šolskih poti in prometne signalizacĳe, predzačetkom naslednjega šolskega leta pa se zagotovi prisotnost članov ZŠAM, gasilcev in poli-cĳe.


Vzdrževanje občinskih cest v občini Šmarje-ške Toplice je v lanskem letu potekalo skladno s koncesĳsko pogodbo. Koncesionar CGP, d.d., Novo mesto je opravljal vsa vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v dobrem stanju, vzdrževalna dela za zagotavljanje pro-metne varnosti in prevoznosti občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in njiho-vega varovalnega pasu ter vzpostavitev pre-voznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Redno vzdrževanje cest se je izvajalo v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja.

Vzdrževanje cest je potekalo z dejanskimi potrebami glede na vrsto del, ki so vezana na posamezno obdobje v letu. V zimskih mesecih je bilo potrebno zaradi obilnega sneženja iz-vajati zimsko službo pogosteje kot v preteklih letih, zato je bila poraba sredstev, namenjenih vzdrževanju cest v zimskem času, večja v pri-merjavi s povprečjem iz prejšnjih let.

Pri rednem vzdrževanju cest so se izvajali

pregledi cest, krpanje udarnih jam s hladno maso, obsekovanje, obrezovanje, čiščenje vo-zišča, čiščenje po neurju, utrjevanje bankin, košnja trave, izkopi iztokov za vodo, postavi-tev snežnih kolov v zimskem času, posipava-nje cestišča in vozišča, odstranjevanje snega, odstranjevanje snežnih kolov, čiščenje naprav za odvodnjavanje – jaškov, gramoziranje vo-zišč.

V letu 2010 so bila izvedena naslednja inve-sticĳska dela na občinskih cestah:• odvodnjavanje na JP 798-841 (Mala Strmi-

ca),• uredila se je asfaltacĳa ceste LC 295-421 (Ža-

loviče–Koglo–Sela–Šmarjeta) v dolžini 300 m,

• prestavitev, ureditev in asfaltacĳa javne potina parc. št. 1371, k.o. Družinska vas v dolži-ni 160 m,

• ureditev in asfaltacĳa javne poti na parc. št.

2807/2, k.o. Zbure v dolžini 170 m,• ureditev in asfaltacĳa javne poti na parc.

št. 2814, k.o. Zbure v dolžini 300 m,• preplastitev LC 295-411 v dolžini 280

m,• ureditev odvodnjavanja, brežin, utrdi-

tev in asfaltacĳa na LC 399-121 (Zbu-re–Male Poljane),

• zamenjava voziščne konstrukcĳe terasfaltacĳa na LC 295-332 (Mala Strmi-ca–Dol),

• ureditev nevarnega ovinka na LC 295-323 (Žaloviče–Gorenja vas–Šmarjeta),

• ureditev odvodnjavanja na LC 295-321 (Šmarješke Toplice),

• zamenjava tampona in nova asfaltacĳana LC 399-031 (Draga–Hrib) v dolžini 30 m,

• asfaltacĳa LC 295-362 (Bela Cerkev–Mali Vinji Vrh) v dolžini 400 m,

• asfaltacĳa in ureditev JP 797-671 (Obrh–

Šmarješke Toplice) v dolžini 200 m,• preplastitev JP 798-201 v dolžini 50 m,• asfaltacĳa in odvodnjavanje JP 795-461 v

dolžini 110 m,• asfaltacĳa in ureditev javne poti na parc.

št. 1369, k.o. Družinska vas v dolžini 120 m,

• zdelava projekta PGD za odsek poti, ki povezuje LC 295-342 in JP 792-962.

Dovoz peska – gramoza za sanacĳo cest vobčini Šmarješke Toplice:

V drugi polovici leta se je na prošnje obča-nov na različne lokacĳe po celotnem območ-ju občine pripeljalo pesek, ki se je porabil za vzdrževanje naslednjih območĳ: JP 794-901(Draga–Dolina–Mali Vinji vrh) – 20 m3, JP 794-721 (Hrib–Sveta Helena) – 20 m3, JP 798-233 (Vinica–Vinica) – 10 m3, JP 798-161 (Slape–Klevevž–Golob) – 10 m3, JP 797-281

(Dol Pri Šmarjeti) – 20 m3, JP 797-601 (Šmar-ješke Toplice–Čela) – 10 m3, JP 796-581 (Šmar-ješke Toplice–Šmarješke Toplice) – 10 m3, JP 798-851 (Mala Strmica) – 10 m3, JP 798-511 (Dol pri Šmarjeti–Podlogar) – 5 m3, JP 798-261 (Dol pri Šmarjeti–Čelevec) – 10 m3, JP 798-141 (Zbure–Zbure) – 5 m3, JP 798-151 (Zagorica–Zagorica) – 10 m3, JP 796-541 (Grič pri Klevev-žu–Grič pri Klevevžu) – 10 m3, JP 798-511 (Dol pri Šmarjeti–Podlogar) – 5 m3, JP 798-261 ( Dol pri Šmarjeti– Čelevec) – 10 m3, JP 797-911 (Zgornja Družinska vas–Strmec) – 20 m3 – 1, JP 798-881 (Žaloviče–Žaloviče–Prešeren) – 20 m3, JP 797-911 in JP 797-912 (Zgornja Družin-ska vas–Strmec, Mlada Vina–Orešje) – 15 m3, LC 425-531 (Žaloviče–Mirna vas) – 40 m3.

Košnja trave:

Za zagotavljanje preglednosti in večje promet-ne varnosti se je na območju občine Šmarješke Toplice v mesecih junĳ in september 2010 iz-vedla košnja na občinskih lokalnih cestah in javnih poteh.


Dela na lokalnih cestah in javnih poteh občine v letu 2010

Akcĳe Nacionalnegaprograma Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

Pešec Varnostni pas Varnost voznikov enoslednih vozil

Hitrost Alkohol Začetek šolskega leta Akcĳe Nacionalnegaprograma Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov De

Akcĳe nacionalnega programa, kateremu je prilagojen program dela v SPVCP občineŠmarješke Toplice.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP)

6|


RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledio delu občine

Lokalni energetski koncept na območju občine

V letu 2010 smo pristopili k izdelavi Lokalnega energetskega kon-cepta v občini Šmarješke Toplice. Izdelava dokumenta je bila zaradi vseh opravljenih analiz in obsežnosti področja izredno zahtevna in posledično dolgotrajna. Dokument je v zaključni fazi in bo v mesecu aprilu predstavljen Odboru za razvoj in Občinskemu svetu. Doku-ment bo sestavni del občinskega prostorskega načrta.

Energetski koncept lokalne skupnosti oz. občine pomeni dolgoroč-no načrtovanje razvoja občine na energetskem in z energĳo poveza-nem okoljskem področju. Priprava dokumenta je določena z Ener-getskim zakonom in njegovimi dopolnitvami, ki občinam predpisuje obveznost priprave in sprejema.

Lokalni energetski koncept sestavljajo analiza obstoječega stanja, analiza rabe energĳe in porabe energentov, analiza stanja emisĳ v ob-čini Šmarješke Toplice, ocena potencialov obnovljenih virov energĳe,analiza predvidene bodoče rabe energĳe, šibke točke oskrbe in rabeenergĳe, cilji energetskega načrtovanja, predlogi ukrepov in projek-tov, akcĳski načrt, analiza možnega financiranja investicĳ.

Izdelan dokument bo po sprejetju na Občinskem svetu objavljen na občinski spletni strani (www.smarjeske-toplice.si) in bo dosto-pen vsem občanom. Objavljen dokument bo omogočal seznanjanje z mnogimi koristnimi podatki, usmeritvami in nasveti pri izvajanju ukrepov glede upravljanja in rabe energĳe na različnih področjih.


Gibanje cen energentov v obdobju 2003–2010

Konstituiranje vaških odborovZaradi zastopanja interesov občanov na območju posameznih naselĳse kot posvetovalna telesa občinskega sveta ustanovĳo vaški odbori.Sestavo in delovanje vaških odborov ureja Odlok o ustanovitvi vaških odborov (Uradni list RS, št 117/08). O sklicih boste občani obveščeni na gospodinjstvo, načrtovani datumi pa so naslednji:

Vaški odbor Naselja Sklic in kraj

BELA CERKEV(7 članov)

Bela CerkevSelaHribDragaGradenjeVinji vrh

16. 3. 2011, 17hDVORANA

BELA CERKEV

DRUŽINSKA VAS-KRONOVO(5 članov)

Družinska vasKronovo

6. 4. 2011, 17hDVORANA

BELA CERKEV

ŠMARJEŠKE TOPLICE(7 članov)

BrezovicaŽalovičeŠmarješke Toplice

13. 4. 2011, 17hDVORANA ŠMARJETA

ZBURE(7 članov)

ZbureMala StrmicaRadovljaGričSelaČelevecDol

20. 4. 2011, 17hGASILSKI DOM

ZBURE

VINICA – OREŠJE(5 članov)

VinicaOrešje

4. 5. 2011, 17hGASILSKI DOM

OREŠJE

ŠMARJETA(7 članov)

ŠmarjetaGorenja vasKogloStrelac

11. 5. 2011, 17hDVORANA ŠMARJETA

Petra Pozderec, občinska uprava

Referendum za spremembo sedeža Občine Šmarješke TopliceObčinski svet je junĳa 2010 sprejel Odlok o razpisu svetovalnegareferenduma za spremembo sedeža Občine Šmarješke Toplice. Kot datum izvedbe referenduma je določena nedelja, 5. 6. 2011.Na občinskem svetu je bila dana pobuda, da se referendum izve-de skupaj z državnim referendumom, ki bi morebiti potekal pred tem datumom.

Vprašanje, ki se bo postavilo na našem referendumu, se bo gla-silo:»ALI STE ZA TO, DA SE KOT SEDEŽ OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE NAMESTO NASELJA ŠMARJETA DOLOČI NASELJE ŠMARJEŠKE TOPLICE?«

O datumu izvedbe referenduma boste obveščeni pravočasno pre-ko Občinske volilne komisĳe Občine Šmarješke Toplice.

Petra Pozderec, občinska uprava

Kmetĳstvo s svojimi dejavnostmi zelo pomembno vpliva na obli-kovanje prostora. Ohranjanje kmetĳske dejavnosti postaja nacionalniinteres in interes lokalne skupnosti z namenom pridelave kakovostne hrane in lokalne (lastne) oskrbe s hrano. Ta interes je v občini Šmarje-ške Toplice pomemben in sovpada z atraktivnostjo turistične ponudbe naravnega okolja oz. podeželja.

Z razvojem kmetĳstva kot temeljne panoge našega podeželja želimodoseči predvsem dopolnjevanje in enakomernost razvoja celotnega območja občine.

V pripravo dokumenta, ki so ga izdelale strokovne službe KGZ Novo mesto, smo vključili kmetĳska gospodarstva, ki kmetujejo naobmočju Šmarjeških Toplic, predstavnike društev obravnavanega po-dročja, predstavnike stanovskega organiziranja v kmetĳstvu, pred-stavnike občine in strokovnih služb s področja kmetĳstva ter člane

Odbora za razvoj.Ob poznavanju obstoječega stanja, danih in potencialnih omejitev,

razvojnih potencialov in prioritetnih usmeritev je bil oblikovan pred-log strategĳe in spremljajočih ukrepov in ključni razvojni cilji razvojakmetĳstva in podeželja v občini Šmarješke Toplice v letih 2010–2015.Hkrati je strategĳa tudi osnova za sprejemanje razvojnih odločitev ob-čine ter argument v postopkih prostorskega planiranja.

Takšna strategĳa razvoja kmetĳstva predstavlja začetni korak k nada-ljevanju pospešenega razvoja, ki ga bomo v prihodnje nenehno sprem-ljali, vrednotili doseženo in po potrebi dopolnjevali ter prilagajali raz-vojne ukrepe.

Strategĳa je dosegljiva na spletni strani Občine (h�p://www.smarje-ske-toplice.si/Kmetĳstvo.html).

Petra Grajžl, občinska uprava

Sprejeta Strategĳa razvoja kmetĳstva in podeželja za obdobje 2010–2015

http://www.smarjeske-toplice.si


7|



PGD in PZI projekt izgradnje novega vrtca, ureditve šole in prometne ureditve na območju šoleObčina Šmarješke Toplice namerava na območju obstoječe OŠ Šmar-jeta dozidati in nadzidati objekt Osnovne šole Šmarjeta, zgraditi nov vrtec in urediti zunanjost celotnega kompleksa skupaj s prometno ureditvĳo.V letu 2010 je Občina zagotovila Idejni projekt za gradnjo in nadzida-vo šole ter gradnjo vrtca. Idejni projekt je bil potrjen na Občinskem svetu.Občina je v začetku leta 2011 na portalu javnih naročil opravila obja-vo za izdelavo PGD in PZI projekta izgradnje novega vrtca, ureditve šole in prometne ureditve na območju šole. Na razpisu smo prejeli večje število ponudb, po pregledu in oceni prejetih ponudb pa izdali odločitev o izbiri izvajalca, tako da trenutno čakamo na pravnomoč-nost izdane odločitve o izbiri izvajalca.Zaradi zahtevnosti priprave projektov bo imel izbrani ponudnik čas, da svoje delo zaključi do konca avgusta 2011. Izdelana dokumenta-cĳa bo osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja in kandiranje najavnem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za pridobitev sredstev iz državnega proračuna.


Situacĳa zunanje in prometne ureditve.

Kmetĳstvo s svojimi dejavnostmi zelo pomembno vpliva na obli-kovanje prostora. Ohranjanje kmetĳske dejavnosti postaja nacionalniinteres in interes lokalne skupnosti z namenom pridelave kakovostne hrane in lokalne (lastne) oskrbe s hrano. Ta interes je v občini Šmarje-ške Toplice pomemben in sovpada z atraktivnostjo turistične ponudbe naravnega okolja oz. podeželja.

Z razvojem kmetĳstva kot temeljne panoge našega podeželja želimodoseči predvsem dopolnjevanje in enakomernost razvoja celotnega območja občine.

V pripravo dokumenta, ki so ga izdelale strokovne službe KGZ Novo mesto, smo vključili kmetĳska gospodarstva, ki kmetujejo naobmočju Šmarjeških Toplic, predstavnike društev obravnavanega po-dročja, predstavnike stanovskega organiziranja v kmetĳstvu, pred-stavnike občine in strokovnih služb s področja kmetĳstva ter člane

Odbora za razvoj.Ob poznavanju obstoječega stanja, danih in potencialnih omejitev,

razvojnih potencialov in prioritetnih usmeritev je bil oblikovan pred-log strategĳe in spremljajočih ukrepov in ključni razvojni cilji razvojakmetĳstva in podeželja v občini Šmarješke Toplice v letih 2010–2015.Hkrati je strategĳa tudi osnova za sprejemanje razvojnih odločitev ob-čine ter argument v postopkih prostorskega planiranja.

Takšna strategĳa razvoja kmetĳstva predstavlja začetni korak k nada-ljevanju pospešenega razvoja, ki ga bomo v prihodnje nenehno sprem-ljali, vrednotili doseženo in po potrebi dopolnjevali ter prilagajali raz-vojne ukrepe.

Strategĳa je dosegljiva na spletni strani Občine (h�p://www.smarje-ske-toplice.si/Kmetĳstvo.html).


Tematska pot »Vir življenjske energĳe«Občina Šmarješke Toplice se namerava v letošnjem letu prĳaviti

na razpis 323 – Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, in sicer s projektom Tematska pot Vir življenjske energĳe, ki bovključevala ureditve najbolj atraktivnih točk turističnih znameni-tosti v občini.

Z vzpostavitvĳo tematske poti želimo urediti izletniške točke po občini in tako razširiti turistično ponudbo ter ponuditi prebivalcem in obiskovalcem kvalitetne izletniške pešpoti in kolesarske poti.

Za prĳavo na zgoraj navedeni razpis smo naročili izdelavo idej-nega projekta, ki je že izdelan.

Trenutno poteka pridobivanje soglasĳ iz strani lastnikov zem-ljišč na katerih so nekatere izmed turističnih točk.


Sprejet pravilnik o enotnem izgledu žarnih grobov na pokopališču v Beli Cerkvi

Občinski svet Občine Šmarješke Toplice je na svoji 4. redni seji, ki je potekala dne 15. 02. 2011, sprejel Pravilnik o enotnem izgledu žarnih grobov na pokopališču v Beli Cerkvi.

S tem pravilnikom se je podrobneje predpisala oblika in način vgradnje žarnih grobov, določile so se pravice in obveznosti Ob-čine Šmarješke Toplice, koncesionarja in najemnika žarnega groba na pokopališču v Beli Cerkvi. Po določilih pravilnika je Občina Šmarješke Toplice dolžna zagotoviti in vgraditi pokrove žarnih grobov, najemnik pa je dolžan ob najemu žarnega groba poravna-ti strošek izdelave in vgradnje žarnega pokrova po ceniku, ki ga bo sprejel občinski svet. Dolžnost koncesionarja je poskrbeti, da so žarni pokrovi skladni z določili pravilnika ter da se povrnejo stroški materiala in montaže žarnega pokrova.

Zaradi vizualne izpostavljenosti žarnih grobov, ki se nahajajo v opornem zidu pokopališča, je zasnova zapiranja žarnih grobov oblikovana minimalistično, pri čemer so vsi žarni pokrovi iz ena-kega materiala, predpisana je enotna oblika in velikost črk ter ver-skih simbolov.

Pokrovi žarnega groba in polica morajo biti izdelani iz granitne-ga kamna črne barve, enotne teksture (tipa Impala nero).

Pokrovi so dim. 680 mm x 680 mm, debeline 3 cm in se pritrdĳov žarno nišo na podlagi ležišča v polici ter dveh imbus nerjave-čih RF vĳakov, ki so privĳačeni skozi ploščo na nerjaveč jeklen kotnik dim. 80/80/4 mm, pri čemer mora biti pokrov žarnega gro-ba zamaknjen 25 cm v žarno nišo zaradi izvedbe police, ki služi za odlaganje sveč in cvetja. Polica (podstavek) je dim. 360 mm x 680 mm, debeline 3 cm.

Napisi na ploščah morajo biti napisani s klesanimi črkami tipa Romano, pri čemer morajo biti črke imena velikosti 4 cm, črke da-tuma rojstva in smrti pa velikosti 3 cm. Napisi na plošči morajo biti sredinsko poravnani, lahko so zlate ali bele barve in morajo biti od roba plošče odmaknjeni 5 cm, razmak med vrsticami je 2 cm.

Verske simbole je dovoljeno vrisati minimalistično v zgornji levi ali spodnji desni kot plošče.

Stane Bajuk, občinska uprava

Sprejeta Strategĳa razvoja kmetĳstva in podeželja za obdobje 2010–2015

8|



Internet v občini Šmarješke Toplice

Občina Šmarješke Toplice ima 518 gospodinjstev, ki se nahajajo v belih lisah, in nimajo dostopa do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacĳ.

Občina Šmarješke Toplice je neuspešno kandidirala na raz-pisu Evropskega sklada za regi-

onalni razvoj (ESSR) za širokopasovno omrežje elektronskih ko-munikacĳ. Na razpisu je kandiralo večje število interesentov, od katerih tudi bližnje občine, npr. kočevska, ribniška in belokranjske občine, niso dobile denarja za širokopasovne povezave. Občina Šmarješke Toplice tako skupaj z ostalimi občinami spada med ti-ste z najslabšim dostopom do elektronskih komunikacĳ.

Na občini se trudimo, da bi v letošnjem letu omogočili dostop do interneta občanom, ki trenutno nimajo zagotovljenega dostopa in ostalim, ki bodo želeli internet z boljšim prenosom podatkov. S poslovnimi interesenti se dogovarjamo o možnostih izvedbe pro-jekta brezžičnega omrežja. Cilj je zagotoviti brezžični internet v občini s povezavo, ki bo omogočala boljše prenose podatkov, kot jih zagotavljajo trenutni ponudniki. V skladu z letošnjim planom bomo zamisel realizirali do konca letošnjega leta.


Povabilo k sodelovanju pri organizacĳi občinskega praznika

Občina Šmarješke Toplice vabi k sodelovanju pri oblikovanju letošnjega praznovanja občinskega praznika, ki bo potekalo v sre-dini meseca junĳa. Občina bo s pomočjo vaših predlogov obliko-vala program prireditev ob občinskem prazniku.

Vabimo društva in organizacĳe, da nam sporočite predlog pri-reditve in tako počastite ta praznik.

Predloge sprejemamo do petka, 29. aprila 2011 na naslov: Ob-čina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice (s pripisom: Občinski praznik 2011) ali na elektronski naslov: [email protected].

Vodovod Vinji Vrh – visoka conaObmočje občine Šmarješke Toplice obsega 24 naselĳ, s skupno

3154 prebivalci. Občina se trudi zagotavljati dostop do pitne vode vsem občanom.

Na arheološko zaščitenem območju Vinji Vrh ni zagotovljene stalne tekoče vode, kljub temu da so na območju stalno naseljeni naši občani. Občina Šmarješke Toplice zagotavlja vsem stalno ži-večim prebivalcem na območju naselja Vinji Vrh dostop do vode z dovozom vode. Za trajno rešitev oskrbe občanov z vodo je nujna izgradnja vodovoda.

Projekt izgradnje vodovoda je ocenjen na 854.000,00 EUR. Poleg projekta je treba izvesti zaščitne arheološke raziskave za znano ar-heološke območje in predhodne arheološke raziskave za neznano območje. Minimalni strošek arheoloških raziskav znaša 1.452.00-0,00 EUR.

Skupni stroški gradnje in arheologĳe so za Občino, s tremi mili-joni evrov visokim letnim proračunom, občutno previsoki.

Za pomoč pri reševanju nastale problematike smo zaprosili za sestanek pri direktorici Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slo-venĳe, dr. Jelki Pirkovič, vendar do današnjega dne nismo prejeli povratne informacĳe.

Omenjeni problematiki je prisluhnil poslanec gospod Zvone Lah, ki je 28. 02. 2011 izpostavil poslansko vprašanje glede arhe-oloških raziskav in obremenjevanja občinskih proračunov zaradi izvajanja le-teh.

Z dopisom smo pozvali gospo Majdo Širca, ministrico za kultu-ro, da v zvezi z omenjeno problematiko ukrepa in nam posreduje povratno informacĳo.

V dopisu ministrici smo izpostavili, da trenutno izvajamo več investicĳ, pri katerih sodelujejo arheologi, stroški njihovega delo-vanja pa se krĳejo iz proračuna Občine Šmarješke Toplice. Stal-no naraščanje stroškov arheologĳe močno obremenjuje občinski proračun in v tem primeru onemogoča nujno potrebno izvedbo omenjenega projekta.

Občina Šmarješke Toplice je glede na višino letnega proračuna in višino stroškov arheologĳe, ki so višji od same investicĳe iz-gradnje vodovoda, postavljena v neenakopraven položaj glede na ostale slovenske občine.


o delu občine


9|



Občina Šmarješke Toplice na 17. Gregorjevem sejmu

Letošnji že 17. Gregorjev sejem, ki je potekal od 11. do 13. marca na Grabnu v Novem mestu, je postregel z nekaterimi novostmi. Prvič so se na sejmu predstavljale tudi občine iz dolenjske in belokranjske regĳe.

Občina Šmarješke Toplice se je predstavila kot prva, in sicer na dan otvoritve, v petek, 11. 3. 2011. Na dveh stojnicah so se ves dan pred-stavljala društva in nekateri ponudniki iz občine z domačimi izdelki (med, salame, kruh, …).

O lepotah in znamenitostih naše občine je informirala predstavnica TIC-a Šmarješke Toplice, ki je zainteresiranim izročila tudi turistično zloženko občine.

Uradna predstavitev občine Šmarješke Toplice se je pričela ob 17.00 uri z nagovorom županje mag. Bernardke Krnc. Za tem so otroci iz OŠ Šmarjeta predstavili našo občino, kot jo vidĳo skozi svoje oči. Za atrakcĳo so na koncu poskrbeli mladi harmonikarji s Klemnom Hri-barjem, ki so na prĳeten in vesel način zaključili prvi dan sejma.

Petra Grajžl

Nova avtobusna relacĳa BelaCerkev–Novo mesto–Bela Cerkev

Občina se je na pobudo nekaterih starejših občanov, ki so po-grešali avtobusni prevoz na omenjeni relacĳi, s prevoznikom na-vedenih storitev na našem območju Veolia Transport Dolenjska in Primorska, d. d., dogovorila za izvajanje prevoza. Avtobus iz Bele Cerkve v Novo mesto odpelje ob 7:53 uri in ima prihod v Novo mesto ob 8:22 uri. Vozni red avtobusa iz Bele Cerkve v Novo mesto je od ponedeljka do petka v času šolskega pouka. Avtobus v Belo Cerkev iz Novega mesta ima odhod ob 12:30 s prihodom v Belo Cerkev ob 12:57. Avtobus iz Novega mesta v Belo Cerkev pa vozi od ponedeljka do petka skozi vse leto.

Martina Hočevar, občinska upravaPredstavitev na stojnici.

Mladi harmonikarji z mentorjem Klemnom Hribarjem.

TIC Šmarješke Toplice v letu 2011Začetek leta 2011 je prinesel novosti na področju delovanja TIC-a Šmarješke Toplice, ki je s 1. 1. 2011 začasno prešel v upravljanje Ob-čine Šmarješke Toplice. Do tega je prišlo po sporazumni predčasni prekinitvi pogodbe s koncesionarjem, podjetjem Konvikt, d. o. o.

Začetek leta je bil zelo aktiven, saj smo želeli opraviti čim več terenskega dela. Tako smo obiskovali turistične ponudnike z na-menom pridobivanja aktualnih podatkov za goste, ki nas obišče-jo. Terensko delo še ni zaključeno in ga nadaljujemo v prihodnjih tednih.

Po pregledu vodene statistike obiskov TIC-a v preteklih letih smo spremenili delovni čas. Med tednom je pisarna odprta 3 ure na dan, v soboto 2 uri, od februarja 2011 pa je odprta tudi ob ne-deljah, in sicer 2 uri, kar je za turistični kraj nujno.

Trenutno je v izdelavi tudi spletna stran TIC-a, na kateri bo predstavljena ponudba občine, vsi turistični ponudniki in ostale turistične informacĳe.

O dogodkih v občini mesečno obveščamo vse zainteresirane preko e-maila.

V sodelovanju s Termami Šmarješke Toplice in gospodom Mar-janom Hočevarjem smo pričeli izvajati tematske vlakce (valenti-nov, pustni, otroški vlak, vlak ob dnevu žena itd.). Pobuda je bila podana s strani hotela in je med gosti zelo dobro sprejeta, saj je prvi odziv na novost večja udeležba. Na vlaku vselej sodeluje tudi OŠ Šmarjeta s svojimi učenci.

V mesecu februarju smo poskrbeli tudi za aktivno preživljanje otroških zimskih počitnic. Otroci so imeli vsak dan od 21. do 25. 2. 2011 na voljo brezplačno kopanje v Termah Šmarješke Toplice. V ponedeljek, 21. 2., je bil predviden pohod na Vinji vrh s kvizom, vendar je ta zaradi slabega vremena odpadel. Kar 30 otrok si je v sredo, 23. 2., ogledalo mladinski film Svet igrač 3. V sodelova-nju z OŠ Šmarjeta pa sta potekala tudi dva športna dopoldneva v telovadnici OŠ Šmarjeta. Vsega skupaj se je sproščene telovadbe in iger z žogo udeležilo približno 50 otrok. V soboto, 26. 2., smo zaključek počitnic popestrili tudi otrokom, gostom Term. Po naši pokrajini smo jih popeljali z vlakcem, obiskali smo tudi Škrato-vo jamo v Beli Cerkvi, kjer smo čakali in tudi dočakali pravega škrata.

Mateja Bobič in Petra Grajžl

Ker bi želeli razširiti ponudbo turističnih spominkov iz naše občine, vas prosimo, da se oglasite pri nas, če imate izdelke, primerne za prodajo.

V kolikor bi želeli obvestila o dogodkih v občini po e-pošti prejemati tudi vi, nam pišite na [email protected].

mailto:[email protected]

10|


RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledioš in društva

V nedeljo, 9. 1. 2011, smo v Kulturnem domu v Beli Cerkvi pod okriljem Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev pri-pravili fotografsko razstavo Blaža Košaka. Avtor se predstavi (citiram):

Rojen sem jeseni, oktobra 1987, v Novem me-stu. Živim v Družinski vasi. Osnovno šolo sem obiskoval v Šmarjeti. Za naravo me je navdušila učiteljica v prvem razredu osnovne šole, s katero smo pri planinskem krožku prelazili okoliške hri-be. Tako sem počasi razvĳal fotografsko žilico in hkrati s tem tudi navdušenje nad opazovanjem vremenskih pojavov in seveda fotografiranjemle-teh. Srednješolska leta sem preživel na bioteh-nični gimnazĳi, na tedaj še Kmetĳski šoli Grm Novo mesto. Leta 2002 sem začel s kontinuira-nim zapisovanjem vremenskih pojavov in vre-menskih spremenljivk (temperatura, vlaga, tlak, padavine, veter – hitrost in smer, višino snežne odeje). Po uspešno zaključeni maturi sem se vpi-sal na Biotehniško fakulteto, kjer sem absolvent

živilske tehnologĳe. V prostem času pomagam očetu v domačem mlinu ter na kmetĳi in v vi-nogradu, aktiven sem v Društvu vinogradnikov Vinji vrh Bela Cerkev. Babici Cvetki pa se lahko zahvalim, da tako rad tudi kaj dobrega skuham ali spečem – trenutno je moja specialiteta peka kruha iz domačih mok v krušni peči. Moj glavni hobi je pokrajinska fotografija in fotografiranje ekstrem-nih vremenskih pojavov (nevihte, strele, poplave itd.). Doma imam avtomatsko vremensko postajo, katere podatki so dosegljivi tudi na spletu: h�p://druzinskavas.zevs.si/podatki/custom.html. Tu boste našli podatke o temperaturi, zračnem pri-tisku, vetru, njegovi smeri in sunkih, vlagi, rosiš-ču, padavinah, oblakih. Trenutno pa postavljam še eno postajo z lokacĳo v Beli Cerkvi.

Poleg zgoraj navedenega se ukvarjam še z razis-kovalnim delom. V dveh mraziščih merim gibanje temperature, ki se meri v imitacĳi meteorološkega zaklona s shranjevalnikom temperature voltcra�DL-100T, ki lahko zabeleži do 32000 meritev. Iz-

vajam jih v kraju Konec v bližini prelaza Vahta in v Žalovičah, v občini Šmarješke Toplice. V obeh mraziščih je bila najnižja izmerjena temperatura v decembru 2010, in sicer kar –29 °C. Na vre-menski postaji Družinska vas je bila takrat tem-peratura le –15,8 °C. Poleg navedenega merim še temperaturo in količino padavin na Gorjancih (907 mnm). Zakaj na Gorjancih? Zato, ker je tam zelo zanimiv padavinski režim. Tam namreč pade do 30 % več padavin kot v nižinah. Ob poletnih nevihtah pa lahko še bistveno več.

Torej, da povzamem – nikoli mi ni dolgčas. (Konec citata.)

To, da Blažu ni nikoli dolgčas, smo lahko videli tudi obiskovalci otvoritve razstave. Te-daj nam je povedal, da je že tri leta član Vre-menskega društva Zevs, društva, ki združu-je amaterske vremenarje, ter da je tedenski napovedovalec vremena za vso Slovenĳo.Povedal nam je tudi, kako meritve potekajo, kako se berejo vremenske informacĳe, kdajse podatki pobirajo, odčitavajo, sporočajo ... Seznanil nas je s statističnimi podatki za lansko leto. Ugotovil je, da je bilo lansko leto med najbolj snežnimi v zadnjih dvajsetih le-tih. To leto pa je bilo zaznamovano tudi s t. i. stoletnimi padavinami, poplavami, ki so jih dodobra občutili prebivalci ob reki Krki (v Kronovem) ter ob potoku Toplica. Izrazil pa je tudi strah, da glede na vse spremembe, ki se dogajajo v svetu, te poplave ne bodo več stoletne, temveč že kar desetletne.

Verjemite mi, čas je hitro minil, bilo ga je še premalo, da bi nam podal vse želene in-formacĳe.

V mojem imenu in v imenu Blaža se za-hvaljujem vsem, ki ste pomagali pri posta-vitvi fotografske razstave, hvala vsem, ki ste prispevali, da je stvar dobila podobo, ime in čas.

Trenutno se Blaževa fotografska razstava nahaja na Grmu Novo mesto – Centru bio-tehnike in turizma.Vir: citirane podatke pridobila od Košak Blaža preko e-pošte.

Sonja Košak

Fotografska razstava Blaža Košaka

Zlata poroka v ZburahLjudje na podeželju skušamo ohranjati stare običaje. In nič drugače ni bilo 28. 1. 2011 v vasi Zbure, kjer se je nekaj vaščanov zbralo in zla-toporočencema pripravilo pravo presenečenje. Okrašen voz, slavolok, glas harmonike, petje in dobra volja sta vaščane pripeljala do do-mačĳe Gorenčevih v Zburah, kjer živita Vinkoin Ivanka, ki sta v januarju praznovala 50. let skupnega življenja. Navkljub precej zimskemu vremenu se je skupina vaščanov Zbur zbrala in zlatoporočenca obiskala na način, kot so jih nekdaj. Da pa je bilo vse res tako kot nekdaj, je

bilo primerno tudi darilo. Košara dobrot, jajca, kokoši in domače vino ter seveda dobra volja pa tudi pesmi in napevi harmonike in ljudske-ga petja. Vse skupaj se je razvilo v pravo »pred-poročno zabavo«.Zavedamo se, da je pomembno, da se ljudje med sabo povezujemo, sodelujemo, pa naj bo v dobrem ali slabem. Želimo si, da bi se še več-krat združili v dobrem in se skupaj veselili, tako ob posebnih dogodkih kot tudi ob vsako-dnevnih opravilih. vaščani Zbur

Na fotografiji Zlatoporočenca Vinko in Ivanka.

http://druzinskavas.zevs.si/podatki/custom.html

http://druzinskavas.zevs.si/podatki/custom.html


11|



Teater Otočec v Beli CerkviV soboto, 15. januarja 2011, nas je v Beli Cerkvi po letu dni ponovno obiskal Tea-ter Otočec s svojo komedĳoLoterĳski dobitek. Čeprav je bila dvorana letos malo pre-velika za vse obiskovalce, to ni zmotilo nastopajočih. Igro so odigrali kot že marsika-teri znani gledališki igralci, lahko bi stopili tudi že na večje odre po širni Dolenjski in Slovenĳi. Vsi, ki smo siigro ogledali, smo bili zelo zadovoljni in domov odhaja-li s široko odprtimi usti in še kar nekaj dni veseli premle-vali in analizirali posamezne prizore iz igre, ki so nas poš-teno nasmejali. Ponovnega obiska Teatra prihodnje leto se že veselimo!

Vida Perše

Delavnice društva podeželskih žena in deklet Bela CerkevV mesecu novembru smo v društvu pričele s torkovimi delavnicami, na katerih so naše članice Irena, Lidĳa, Vlasta, Terezĳa, Betka indruge predajale svoje znanje in izkušnje ude-ležencem delavnice. Na prvem srečanju smo izdelovale čestitke, nato pa so sledili izdelki iz das mase, storžev, lesa, raznih pridelkov, sadja, zelenjave, krep papirja, ... Česa vse-ga se bomo lotile v nadaljevanju, naj ostane skrivnost, iz priloženih fotografij pa lahkovidite, kako spretne so bile: Kristina, Anka, Janja.

Sonja Košak, Avtorica fotografij: Janja Kopina

Nakit.

Novoletni okraski.

Svečniki.

Medgeneracĳsko sodelo-vanje med otroki vrtca Son-ček in oskrbovanci doma Sreča je zelo pozitivno in ga je potrebno gojiti tudi v bodoče. Srečo starejšemu človeku, ki ne potrebuje veliko več kot toplo besedo, nasmeh in stisk roke, lahko ponudĳo tudi že otroci iz vrtca.

Že nekaj časa sodelujemo tudi z gospo Terezĳo Bala-ževič, ki deluje kot vodite-

ljica skupine za samopomoč starejšim. Gospa Terezĳa jezelo vesela sodelovanja in razumevanja ravnateljice OŠ Šmarjeta in vrtca Son-ček, Nevenke Lahne, da se takšne dejavnosti razvĳajoin izvajajo. Otroke pa rada obišče tudi v vrtcu in jim prebere kakšno izmed svo-jih pesmi ali prikaže posto-pek izdelave njenih krasnih rožic in šopkov iz krep pa-pirja.

Vzgojiteljica Adrĳana Če-lič in gospa Terezĳa Balaže-vič sodelujeta že nekaj let, saj obe druži občutek za mlade in starejše ljudi.

V mesecu decembru so otroci iz skupine Muce žele-li pričarati veseli december tudi oskrbovancem doma Sreča v Orešju. Obiskali so jih in jih razveselili s krat-kim programom in skrom-nimi darilci, ki so jih v ta namen izdelali v vrtcu.

Oskrbovanci doma so se njihovega obiska zelo raz-veselili. Otroci pa so oblju-bili, da jih z obiskom znova razveselĳo takrat, ko v naše kraje spet pride pomlad.

Ob dogodku je nastalo tudi nekaj fotografij.

Terezĳa Balaževič, voditeljica skupine za

samopomoč Adrĳana Čelič,

vzgojiteljica predšolskih otrok

Obisk v domu Sreča

12|



Z današnjim prispevkom bomo končali s predstavljanjem jam v naši občini. Na koncu se bomo sprehodili po Šmarjeških Toplicah in njeni neposredni okolici, kjer bomo našli nekaj sicer manjših, a zanimivih jam. Zahod-no od Šmarjeških Toplic se dvigajo strma pobočja gozdnate Radulje. Nekdanji in se-danji potoki z Radulje so razčlenili pobočja v slemena in doline. Nekatere doline je kra-ški proces poglobil v zaprte kraške globeli, ki imajo stalne ali občasne studence na eni strani globeli ter požiralnike na nasprotni strani. Tako je pri Štravberku kar nekaj takih globeli. Pri Žalovičah se poraja vrsta kratkih ponikalnic. Te se stekajo z vzhodnih pobočĳRadulje. Takoj ko dosežejo raven svet, po-

niknejo. Kam podzemeljsko odtekajo te po-nikalnice, ni preverjeno, čeprav se ponuja odgovor sam po sebi. To naj bi bil v zračni črti le poldrugi kilometer oddaljeni Obrh.

Obrh je dominanten morfološki pojav na tem območju. To je globoka dolina, ki je od-prta le proti vzhodu, v smeri odtoka. Strma pobočja se dvigajo tudi do 100 m visoko. Na robnem platoju ležita vasi Gornje in Dolnje Šmarješke Toplice s pripadajočim zaselkom Obrh. Na dnu Obrha so izvir potoka Toplice ter dve jami, V dul in Mačkovec. Jama V dul je stalen izvir potoka Toplica, voda priteče na dan iz poševne skalne razpoke. Špranja-sta odprtina je komaj dovolj široka, da omo-goča dostop v notranjost. Po štirih metrih se strop razpoke toliko zniža, da onemogoči prehod brez neoprenske obleke, se pa vod-ni rov še nadaljuje. Stene v vodnem rovu so gole in izlizane, dno pa je sprano skalnato korito. Nekaj metrov stran je še manjši iz-vir.

Dobrih 40 metrov naprej, na dnu strmega zaključka zatrepa, se odpira vhod v jamo Mačkovec. To je 10 metrov dolga jama, sko-zi manjši vhod pridemo v dvoranico, na tleh sta naplavljena mivka in pesek. V nadalje-vanju je ozek, špranjast rov, ki sledi pre-lomnici, konča pa se z jezerom podzemne

vode. Gladina vode je zaradi ozkega rova in podornih skal v rovu komaj dosegljiva, vidi pa se, da se jezero nadaljuje. Nivo jezera je približno v enaki višini kakor voda v izviru V dul. Predvidevam, da sta obe jami v no-tranjosti povezani. Ob visokih vodostajih tečejo iz Mačkovca velike količine vode. Po strugi, ki je sicer polna naplavljenega peska, kmalu doseže Toplico, le nekaj metrov nižje od izvirne jame V dul. Jami sem raziskal leta 1989, ponovno sem jih obiskal 19. 9. 2010, dan po dvodnevnem močnem deževju, ko so povsod po Slovenĳi narasle stoletne po-plavne vode. Iz obeh jam je tekel močan tok kalne vode.

Okolica jame je bila pred nekaj leti močno spremenjena. Ta kraj je bil pred leti precej zanemarjen. Slabih 200 m od izvira je stal razpadajoči mlin. Novi lastniki so tu zgradi-li nov vikend, ostanke mlina uredili in stre-ho prekrili. Vso dolino do izvira so očistili grmovja, kosĳo in jo redno vzdržujejo. Vodo potoka so na treh mestih zajezili, tako da so naredili umetna jezera. Tudi vhod v jamo Mačkovec je očiščen, hudourniška struga od vhoda do sotočja z vodo iz izvira V dul je urejena. Čez strugo, dobrih 10 m od vho-da v Mačkovec je zgrajena nova pot, voda je speljana skozi betonsko cev.

Kljub imenu je potok Toplica mrzel in vse leto zadržuje temperaturo podzemlja. Iz Obrha teče Toplica sprva po širokem travni-ku, od obnovljenega mlina pa skozi globoko sotesko, ki je odmerjena le strugi potoka. So-teska pa se postopno zniža in razširi. Do ho-telov v Šmarjeških Toplicah prejema Toplica nekaj manjših, povečini periodičnih vodic. Prav tam pa pritečeta z leve strani potoka Brezovica in Prinovec, z desne pa voda iz je-zerca, ki ga napaja izvir tople vode in je dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Največ pozornosti gotovo vzbudi indĳskilotos, ki je pri nas zelo redek.

V soteski Toplice zasledimo ostanke gra-du Štrlek. Grad predstavlja nekakšno po-sebnost med slovenskimi gradovi, saj je nekakšna srednjeveška »črna gradnja«. Ver-jetno še pred izgradnjo klevevškega gradu, nekaj pred letom 1267, sta ga na zemlji fre-isinškega škofa brez njegovega dovoljenja zgradila freisinška ministeriala brata Fride-rik in Rudolf s Slepška pri Mokronogu. Grad je kasneje nekajkrat spremenil lastnika, v 15. stoletju so ga opustili, danes je vidna le ena stena.

Nad robom Obrha v vasi Gornje Šmarje-ške Toplice sta bili dve brezni, ki sta danes nedostopni. V petdesetih letih so tam zgra-dili šolo. Pri kopanju greznice ob šoli se je udrlo, pokazal se je vhod v brezno. Leta 1955 so brezno obiskali ljubljanski jamarji in

Iz izvirne jame V dul je močno bruhalo.

oš in društvaJame v naši občini – 3. del

Jame pri Šmarjeških Toplicah

Le visoke vode tečejo iz jame Mačkovec.

Ostanki gradu Štrlek v soteski potoka To-plica.

Odtok iz stare šole je speljan v Brezno pod greznico.

Jama ob poti nad Žalovičem.


13|



ga poimenovali Jama pod greznico. Ugoto-vili so, da je bil vhod v obliki špranje, dolge poldrugi meter ter široke 30 centimetrov. Za vhodom se je brezno razširilo na dva metra ter v globini 13 metrov končalo s 4 metre

velikim prostorom. Stene na dnu so bile lepo zasigane. Baje je bilo brezno prvotno globoko 40 metrov, a so ga zasuli z mate-rialom pri izkopu za šolo. Baje so v brezno nasuli 150 kubikov kamna in zemlje. Brezno je bilo zelo »priročno« za greznico, odpadne vode iz nove šole so speljali kar v brezno, na vhod pa so zgradili betonski jašek. V delu že desetletja preseljene šole je danes stanovanje, tako da je brezno – greznica še vedno v »funkcĳi« in se nedvomno odceja v 100 metrov nižje ležeči izvir V dul.

Istočasno so ljubljanski jamarji obiskali sosednje brezno, Jamo v kleti, ki je ležalo le lučaj stran od šole. V kleti domačĳe Prešeren se je pri izkopu odprlo brezno, ki je imelo kar tri ozke vhode. Dva vhoda so zadelali, le eden je bil odprt, a preozek. V brezno se torej niso mogli spustiti, domačin pa je povedal, da je bilo brezno globoko 16 metrov. Hiše, ki je stala na tem mestu, ni več. Na njenih temeljih stoji danes nova hiša. Tudi klet je bila prenovljena, le da so tla ostala v isti višini. Tako je bil tudi nezadelani vhod še vedno v betonskih tleh. Domačin je na vhod naredil majhen jašek, v njem pa pustil dve cevi, ki sta vodili v brezno. No, danes so na-

redili nove tlake in vhoda ni več.Še ena jama leži v bližini. Kakih 600 m v

gozdu nad Gornjimi Toplicami se odpira Zgoneča jama. Še leta 1955 so jo poiskali isti jamarji ter ugotovili, da gre za golo, z mahom obraslo odprtino, ki se v notranjo-sti razširi, globina je skromna, le 6 metrov. Moj nekdanji sodelavec Anton Junc z Do-brave pri Otočcu, ki žal ni več med nami, mi je povedal, da so kot otroci po vojni metali strelivo v brezno, ki naj bi bilo takrat globlje. Zanimivo je ime Zgoneča jama. Domačini pravĳo, da ima jama tako ime, ker se vsakih100 let slišĳo iz jame zvonovi.

Pred kratkim me je mladenič Jernej Praznik iz Žalovič peljal do manjše jame v pobočju Malega vrha kakih 600 m nad Žalovičami. Jama se odpira ob poti, gre za manjšo jamo, ki jo sestavlja nekaj kratkih ro-vov s skupno dolžino 13 metrov. V jami je tudi nekaj kapnikov.

Predvidevam, da je na območju naše ob-čine še kakšna manjša jama ali morebiti luk-nja, iz katere piha. Zato bi prosil, da mi o takih najdbah sporočite na e-naslov [email protected].

besedilo in foto Boro Ladišić

Domačin Franc Barbo me je peljal do Zgo-nečje jame.

Vsako leto v začetku februarja, v času kulturnega praznika, pripravimo v vrtcu Sonček dneve s posebnimi vsebinami. Po-vabimo zunanje sodelavce, krajane našega kraja, ki so tako ali drugače povezani s kulturo.

Tako smo letos pripravili kar devet takih posebnih dni za otro-ke drugega starostnega obdobja.

Teden kulture smo pričeli z ogledom Zdravilišča Šmarješke Toplice in tako zaključili tematski sklop z naslovom Skrbimo za svoje zdravje. Že naslednji dan nas je obiskala gospa Andreja Stankovič, nam predstavila lončarstvo in izvedla delavnico ob-likovanja z glino, v kateri so otroci razvĳali svoje oblikovalskespretnosti.

V petek, 04. 02. 2011, nas je obiskala gospa Terezĳa Balaževič in nam prebrala nekaj svojih pesmi ter prikazala postopek izde-lave rožic iz krep papirja. Otroci so bili nad rožicami navdušeni in so vztrajno čakali, da dobĳo vsak svojo rožico, delo gospe Terezĳe.

Takoj po kul-turnem prazni-ku nas je obis-kala gospa Irena Yebuah Tiran, s katero smo pre-živeli čudovito glasbeno dopol-dne.

Obiskali so nas tudi učenci, člani krožka Ples in aerobika, ki

ga vodi učiteljica Kristina Hribar in nam zaplesali tri skupinske plese. Otroci imajo radi pravljice. Tako nam je pisatelj Domen Zorko predstavil svojo slikanico in Pravljico o rdečem pujsku.

Na valentinovo smo si v večnamenskem prostoru na velikem platnu ogledali risanko o Capĳu.

Obiskali smo tudi knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu, kjer smo sodelovali v pogovoru s knjižničarko in si ogledali lutkovno predstavo Snežaki korenjaki.

Predstavili so se nam tudi učenci 6. razreda in nam zaigrali na instrumente ter zaplesali standardne in latinsko ameriške plese.

Tako smo zaključili z dejavnostmi ob tednu kulture. Otrokom smo ponudili pestrejšo programsko ponudbo, saj so informacĳe,pridobljene neposredno od ljudi, ki se s tem ukvarjajo, kvalitet-nejše, bolj zanimive in tudi trajnejše.

Ob tej priložnosti se otroci in strokovne delavke vrtca vsem sodelujočim še enkrat zahvaljujemo.

Adrĳana Čelič, vzgojiteljica

Teden kulture v vrtcu Sonček



14|



V Športnem društvu Šmarjeta smo že 13. leto zapored organizirali zimsko malono-gometno dvoransko ligo, ki se je odvĳalav zimskem času v telovadnici OŠ Šmarjeta. Letos je v ligi nastopalo 9 ekip iz območja občine Šmarješke Toplice. Skupno števi-lo registriranih igralcev je bilo letos 113. Liga je bila organizirana v dveh delih. Po prvem enokrožnem delu je sledil še »play-

off«. Liga se je odvĳala vsako nedeljo med21. 11. 2010 in 20. 2. 2011, skupaj 15 nedelj. Ob velikem številu nastopajočih se moramo zahvaliti tudi številčnim navĳačem za spod-budno navĳanje. Posebna zahvala gre tudisponzorju lige podjetju Plastoform, ki nam stoji ob strani že od začetka lige leta 1998.Končna lestvica lige:1. mesto – Vinica

2. mesto – G.M. Novak3. mesto – Yugo&EL-DI4. mesto – IntertourNajboljši igralec: Franci Perše – G.M. No-vakNajboljši strelec: Simon Srnko – G.M. No-vakNajboljši vratar: Peter Gorenc – Intertour

Prvaki od začetka lige:1.1999 – Plastoform Šmarjeta2.2000 – Družinska vas3.2001 – Družinska vas4.2002 – Dual expres5.2003 – Družinska vas6. 2004 – Družinska vas7.2005 – Družinska vas8.2006 – Plastoform Šmarjeta9.2007 – Intertour10.2008 – Dual expres11.2009 – Intertour12.2010 – Dual expres13.2011 – Vinica

Pozdravljeni do nove sezone zimske lige 20-11/12, ki se bo začela novembra.

ŠD Šmarjeta

Zimska liga za pokal Plastoform v sezoni 2010/11

Športno društvo Šmarjeta je v nedeljo, 27. 02. 2010, priredilo tradicionalni turnir v dvoran-skem nogometu v telovad-nici OŠ Šmarjeta. Pravico do udeležbe so imele ekipe, ki so predhodno sodelovale v zimski ligi dvoranskega nogometa za pokal PLASTOFORM. Igralo se je po turnirskem sistemu na izpadanje. Zaključnega turnirja se je ude-ležilo 8 ekip.• Dual expres• G.M. Novak

• Zbure• Yugo&EL-DI 1• Yugo&EL-DI 2• Intertour• Plastoform Šmarjeta Vinica Končni vrstni red:1. Vinica2. Dual expres3. Intertour4. ZbureNajboljši igralec turnirja je bil Marko Škoda iz ekipe Vini-ca, najboljši vratar turnirja pa Kristjan Zorko iz iste ekipe.

ŠD Šmarjeta

Malonogometni turnir za pokal ŠD Šmarjeta 2011

V Beli Cerkvi bo sredi meseca aprila spet zadišalo po kruhu. V Društvu podeželskih žena in deklet Bela Cerkev bomo letos že četrtič organizirali ocenjevanje in razstavo kruha. Tokrat bomo v sodelovanju z Zvezo kme-tic Slovenĳe, katere člani smo tudi mi, organizirali ocenjevanje kruha na državnem nivoju. Ideja se je porodila lani, na zaključni prireditvi ob oce-njevanju kruha, katere se je udeležila tudi podpredsednica Zveze kmetic Slovenĳe ga. Marinček.V našem društvu smo z vso resnostjo pristopili k organizacĳi dogodka,kakršnega v naši okolici še ni bilo, zato že vse leto potekajo priprave nanj. V času od 10. do 17. aprila bo v Beli Cerkvi pravi »teden kruha«, ko bodo

potekale priprave na ta enkratni dogodek. Imeli bomo predavanja in predstavitve. En dan v tem tednu bomo pekli kruh na star način, v kmečki hiši. Zamesili bomo kruh v mevtrgi in ga pekli v krušni peči tako, kot so ga pekli nekoč. Potem pa se bo kruh pekel doma, prid-ne gospodinje bodo gotovo spekle kakšen hlebček že prej, v petek, za na ocenjevanje. Ker se mora kruh dobro ohladiti, ga bomo sprejemali v soboto od osme do desete ure. Nato bo petčlanska strokovna komi-sĳa začela z delom. Ocenjevali bodo kruh po videzu, okusu, prožnosti, … Pri kruhu iz posebnih vrst pri-de do izraza tudi inovativnost, zato smo lahko na prejšnjih razstavah videli zelo pester izbor raznovrstnih kruhov, narejenih iz vseh mogočih vrst moke, z neštetimi dodatki. Tudi pri kruhu lahko uporabimo mnogo svojih idej. Pomembno je le, da je kruh narejen iz enega kilograma moke in pečen v obliki hlebca, vendar ne v modelu in tudi ne premazan z jajcem.Ko bo komisĳa končala z delom, bomo začeli s postavitvĳo razstave,ki bo odprta za ogled predvidoma v soboto od 16. ure dalje in še v ne-deljo do večera. Zunaj na stojnicah bodo naše članice sproti mesile in pekle našo vinjevrško ajdovo pogačo za pokušino in tudi za prodajo. Postavljene bodo še stojnice z izdelki naših članic in drugih domačih obrti, kjer bo možen tudi nakup.V nedeljo, 17. aprila, se bo ob 16. uri pričela že četrta tradicionalna za-ključna prireditev z naslovom Sožitje kruha in vina, ki jo prirejamo v

sodelovanju z vinogradniškim društvom. Med kulturno prireditvĳo bomopodelili priznanja za najboljše kruhe in za najboljše ocenjena vina naših vino-gradnikov.Zakaj smo izbrali prav kruh? Zavedamo se, da je kruh osnovna življenjska dobrina, vedno je bil pojem blagostanja, zadovoljstva. V naših krajih je do-

volj dobre rodovitne zemlje in kmetje še vedno sejejo dosti žita vseh vrst, tako pšenico, piro, ječmen, rž, oves, kot tudi

ajdo v višje ležečih predelih, v bližini pa imamo tudi mlin, zato smo preskrbljeni z dobro do-

mačo moko.»Da bi le bila letina dobra, da bi polje bogato obrodilo, pa se nam ni treba bati lakote«, so razmišljali naši očetje in dedki

in ta miselnost se čedalje bolj vrača tudi v današnji čas. Ponudba industrĳsko pripravlje-

nega kruha je danes velika, vendar kaj je boljšega od doma pripravljenega kruha, ki ga zamesĳo pridne roke in

vgnetejo vanj vso svojo toplino in dobroto, tako kot so to znale naše mame in babice? Z ocenjevanjem kruha smo začeli prav zato, da bi dali domačemu kruhu večjo vrednost, v ljudeh spodbudili veselje do peke kruha, pomagali ohraniti stare navade in jih prenašati naprej iz roda v rod. V našem društvu dajemo prav kruhu največji pomen, kruh imamo tudi v znaku društva.Vse ljubitelje domačega kruha vabimo, da se udeležĳo državnega ocenjeva-nja, spečejo hlebček ali dva in ga prinesejo v soboto, 16. aprila 2011, do 10. ure v Belo Cerkev. Pridite tudi na ogled in na zaključno prireditev Sožitje kruha in vina. Vsi lepo vabljeni!

Upravni odbor Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev

oš in društva

Državno ocenjevanje kruha v Beli Cerkvi 16. 4. 2011 in 17. 4. 2011


15|



V Beli Cerkvi bo sredi meseca aprila spet zadišalo po kruhu. V Društvu podeželskih žena in deklet Bela Cerkev bomo letos že četrtič organizirali ocenjevanje in razstavo kruha. Tokrat bomo v sodelovanju z Zvezo kme-tic Slovenĳe, katere člani smo tudi mi, organizirali ocenjevanje kruha na državnem nivoju. Ideja se je porodila lani, na zaključni prireditvi ob oce-njevanju kruha, katere se je udeležila tudi podpredsednica Zveze kmetic Slovenĳe ga. Marinček.V našem društvu smo z vso resnostjo pristopili k organizacĳi dogodka,kakršnega v naši okolici še ni bilo, zato že vse leto potekajo priprave nanj. V času od 10. do 17. aprila bo v Beli Cerkvi pravi »teden kruha«, ko bodo

potekale priprave na ta enkratni dogodek. Imeli bomo predavanja in predstavitve. En dan v tem tednu bomo pekli kruh na star način, v kmečki hiši. Zamesili bomo kruh v mevtrgi in ga pekli v krušni peči tako, kot so ga pekli nekoč. Potem pa se bo kruh pekel doma, prid-ne gospodinje bodo gotovo spekle kakšen hlebček že prej, v petek, za na ocenjevanje. Ker se mora kruh dobro ohladiti, ga bomo sprejemali v soboto od osme do desete ure. Nato bo petčlanska strokovna komi-sĳa začela z delom. Ocenjevali bodo kruh po videzu, okusu, prožnosti, … Pri kruhu iz posebnih vrst pri-de do izraza tudi inovativnost, zato smo lahko na prejšnjih razstavah videli zelo pester izbor raznovrstnih kruhov, narejenih iz vseh mogočih vrst moke, z neštetimi dodatki. Tudi pri kruhu lahko uporabimo mnogo svojih idej. Pomembno je le, da je kruh narejen iz enega kilograma moke in pečen v obliki hlebca, vendar ne v modelu in tudi ne premazan z jajcem.Ko bo komisĳa končala z delom, bomo začeli s postavitvĳo razstave,ki bo odprta za ogled predvidoma v soboto od 16. ure dalje in še v ne-deljo do večera. Zunaj na stojnicah bodo naše članice sproti mesile in pekle našo vinjevrško ajdovo pogačo za pokušino in tudi za prodajo. Postavljene bodo še stojnice z izdelki naših članic in drugih domačih obrti, kjer bo možen tudi nakup.V nedeljo, 17. aprila, se bo ob 16. uri pričela že četrta tradicionalna za-ključna prireditev z naslovom Sožitje kruha in vina, ki jo prirejamo v

sodelovanju z vinogradniškim društvom. Med kulturno prireditvĳo bomopodelili priznanja za najboljše kruhe in za najboljše ocenjena vina naših vino-gradnikov.Zakaj smo izbrali prav kruh? Zavedamo se, da je kruh osnovna življenjska dobrina, vedno je bil pojem blagostanja, zadovoljstva. V naših krajih je do-

volj dobre rodovitne zemlje in kmetje še vedno sejejo dosti žita vseh vrst, tako pšenico, piro, ječmen, rž, oves, kot tudi

ajdo v višje ležečih predelih, v bližini pa imamo tudi mlin, zato smo preskrbljeni z dobro do-

mačo moko.»Da bi le bila letina dobra, da bi polje bogato obrodilo, pa se nam ni treba bati lakote«, so razmišljali naši očetje in dedki

in ta miselnost se čedalje bolj vrača tudi v današnji čas. Ponudba industrĳsko pripravlje-

nega kruha je danes velika, vendar kaj je boljšega od doma pripravljenega kruha, ki ga zamesĳo pridne roke in

vgnetejo vanj vso svojo toplino in dobroto, tako kot so to znale naše mame in babice? Z ocenjevanjem kruha smo začeli prav zato, da bi dali domačemu kruhu večjo vrednost, v ljudeh spodbudili veselje do peke kruha, pomagali ohraniti stare navade in jih prenašati naprej iz roda v rod. V našem društvu dajemo prav kruhu največji pomen, kruh imamo tudi v znaku društva.Vse ljubitelje domačega kruha vabimo, da se udeležĳo državnega ocenjeva-nja, spečejo hlebček ali dva in ga prinesejo v soboto, 16. aprila 2011, do 10. ure v Belo Cerkev. Pridite tudi na ogled in na zaključno prireditev Sožitje kruha in vina. Vsi lepo vabljeni!

Upravni odbor Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev

Državno ocenjevanje kruha v Beli Cerkvi 16. 4. 2011 in 17. 4. 2011

Otroci imajo prirojeno potrebo po gibanju in če hočemo, da se bodo pravilno razvĳali,jim moramo omogočiti, da jo bodo na nek na-čin zadovoljili. Otrok preko različnih gibov odkriva svet okoli sebe, zaznava prostor, čas, okolico ter odzive na njegovo početje.

Preko lastnih doživetĳ si otroci oblikujejosvoj jaz, se spoznavajo s telesom, preizkuša-jo, kaj zmorejo in česa ne, kje so bolj spretni in kako se lahko s pomočjo gibanja vključĳov družbo vrstnikov, kjer je dovolj izzivov za vse. Gibanje daje otroku občutek varnosti, ve-selja, ugodja in s tem tudi dobrega počutja.

V vrtcu otroku z usmerjeno igro pomaga-mo pri razvĳanju gibalnih sposobnosti, za-vedanju lastnega telesa, doživljanju ugodja v gibanju ter pri pomenu sodelovanja, spo-štovanja in upoštevanja različnosti ter pravil igre. Otroci si preko različnih dejavnosti v igralnici, telovadnici in na prostem razvĳa-jo naravne oblike gibanja, se spoznavajo s športnimi pripomočki, njihovo uporabo in namembnostjo pri določeni vaji.

Gibanje v vrtcu služi tudi kot sredstvo za umiritev otrok, če so otroci preglasni, ne-mirni, če se jim ne da poslušati, jih gibalna

minutka popelje nazaj na določeno stopnjo, ko so nas zopet pripravljeni poslušati.

V skupini Medvedki se kar vsakodnevno poslužujemo gibalne minutke med ostalimi zaposlitvami, saj tako otroke lažje motivira-mo za delo oziroma zaposlitev, ki jo želimo izpeljati. Poleg gibalnih minutk, se z načrto-vanim gibanjem srečujemo še ob četrtkih pri vadbenih urah v telovadnici, sprehodih in aktivnih dejavnostih na prostem v vseh let-

nih časih.Otroci so se na vadbene urice v telovadnici

tako navadili, da že sami vedo, kdaj je četr-tek, ko se odpravimo tja. Tam uživajo v vsaki minuti, ki jo imamo na razpolago. Skupaj se lovimo, pripravljamo in postavljamo orodja in kasneje tudi z veseljem pospravimo. Iz telovadnice se vedno vrnemo veseli in zado-voljni.

Otroci so zelo veseli tudi gibanja na pro-stem; tako smo izkoristili tudi sončne zimske dni in se igrali ter gibali na snegu.

Suzana Pepel, vzgojiteljica

Gibanje v vrtcu v skupini Medvedki

16|



Na mestu, kjer stoji današnja cerkev, so v po-znem srednjem veku zgradili lepo romansko cerkev s kornim zvonikom. Potem so jo več-krat predelali, pa vendar je bila še vedno pre-majhna.Denar za sedanjo cerkev so začeli zbirati pro-ti koncu 19. stoletja. Načrti za novo cerkev so bili izdelani leta 1907. Napravil jih je ar-hitekt Josip Vancaš. Toda Centralna komisĳaza varstvo spomenikov na Dunaju je gradnji »nasprotovala, češ, da je prebogata za pode-želje in ima preveč okraskov na zvoniku in fasadi«. V Šmarjeti so se kljub temu odločili za gradnjo.Star zvonik in prezbiterĳ so začeli podira-ti v začetku novembra 1909. Naslednje leto na binkoštni ponedeljek je novomeški prošt Sebastjan Elbert blagoslovil temeljni kamen nove cerkve. Na slovesni dogodek spomi-nja za glavnim oltarjem vzidana spominska plošča.Dobro leto kasneje (22. julĳa 1911) je prošt Elbert blagoslovil še 180 kg težak križ, ki še danes krasi vrh zvonika. Takrat so v nov (56 m visok) zvonik obesili tri zvonove iz sta-re cerkve, tedanji župnik Zaman je kupil še četrtega.Leta 1913 si je gradnjo ogledal konzervator Franc Stele. Ugotovil je, da so poleg zvonika že pozidali nov prezbiterĳ in prečno ladjo ob njem.Prva svetovna vojna je gradnjo prekinila. Znova je oživela šele leta 1926. Gradnjo je do-končal župnik Janez Perko; starejši farani se ga še dobro spominjamo. Umrl je leta 1950, pokopan pa je na našem pokopališču.Zob časa je župnĳsko cerkev močno načel. Pločevina na strehi zvonika je že dalj časa puščala, zato je leseno ostrešje pod njo pov-sem propadlo. Puščala je tudi kritina na stre-hi ladje, posledice so vidne na sliki (!). Zaradi dotrajane kritine je na več mestih odpadal omet s fasade, kar je bilo nevarno za mimo-idoče. Zato je gospodarski svet odločil, da ustanovimo poseben »sklad za obnovo farne cerkve«.Posamezni farani so vsak mesec pošiljali po deset, dvajset, petdeset, pa tudi več (na za-četku tolarjev, zadnja leta pa evrov) v sklad. Občasno so sorodniki in prĳatelji ob pogrebupokojnih prispevali namesto cvetja na grob manjše, pa tudi večje vsote v ta sklad. Tako smo do konca leta 2010 zbrali v skladu 44.130 evrov.Pred šestimi leti smo se lotili obnove zvoni-ka, nato smo prekrili streho na ladji (stroške prekrivanja ladje je v celoti poravnal direktor Plastoforma gospod Franc Gregorčič), lani

pa smo začeli z obnovo fasade. Velik strošek je bila zamenjava pločevine na lokih in dru-gih okraskih, pokrpati je bilo potrebno odpa-del omet, na spodnjem delu fasade pa smo v celoti zamenjali betonski omet s paro pro-pustnimi materiali, da se ne bo več dvigala vlaga po stenah. Končno je bilo treba fasado tudi prepleskati. Za vsa ta dela smo plačali 89.044 evrov.Kako smo zbrali potrebna sredstva? Posebno zahvalo smo dolžni vaškim poverjenikom, ki so po zaselkih zbrali 27.410 evrov. Donatorji so prispevali 9.400 evrov (med njimi največ Občina Šmarješke Toplice, Plastoform, Lud-vik Ilovar iz Strelaca, Krka, d. d. in Penzion Sreča).

Izplačila:Projektna dokumentacĳa – Kastelic 1.128evrovZidarstvo Pavlin 69.563 evrovVidles nova hrastova okna na zakristĳah2.625 evrovPočrvina – zaščitno steklo na vitražnih oknih 15.728 evrov Trenutno imamo še 5.144 evrov dolga.Na ogled cerkve pride vsako leto nekaj tisoč pohodnikov in gostov iz zdravilišča Šmarje-ške Toplice, ki občudujejo dragoceno sliko Križanje, sliko sv. Marjete na glavnem oltar-ju, vitražna okna in arhitektonske okraske na

fasadi. Neprĳetno presenečenje pa je zanjegrd madež na stropu stranske kapele – po-sledica zamakanja zaradi dotrajane kritine pred leti.Ker imamo letos v župnĳi kar nekaj sloves-nosti, smo se odločili, da bomo do šmarjetne nedelje prepleskali notranjost farne cerkve.Nekateri menĳo, da je to neprimerno zaradigospodarske krize. Toda veliko več je tistih, ki pravĳo: »Kriza je bila tudi takrat, ko so senaši predniki lotili gradnje tega božjega hra-ma«. Takrat ni bilo dvigal in drugih moder-nih gradbenih pripomočkov. Življenje pred-nikov je bilo neprimerno težje kot je danes. Cele vasi, mladi in stari, so po cele dni stregli zidarjem in drugim mojstrom, da so zgradili ta čudovit kulturni spomenik.Prepričan sem, da bomo zmogli poravnati tudi ta strošek.Denar za slikanje notranjosti cerkve sv. Mar-jete lahko nakažete na račun: Raiffeisen bank 2480090044 07003 ali pa ga prinesete gospo-du župniku.Lepa navada je, da sorodniki in prĳateljipokojnikov ob pogrebu namesto za cvetje na grobu denar namenĳo skladu za obnovocerkve. Cvetje hitro ovene, obnovljena cerkev pa bo v ponos kraju in eden lepših kulturnih spomenikov v naši občini.

Jože Perše Avtor fotografij: Siniša Trputec

Zunanjost cerkve po obnovi v letu 2010. Notranjost cerkve – potrebna slikanja.

Cerkev sv. Marjete – kulturni spomenik

oš in društva


17|



10. obletnica delovanja katerega koli dru-štva ni prav dolga doba, a dovolj dolga, da se je vredno malo ustaviti in pogledati nazaj ter ovrednotiti dosežke tega obdobja. Pred-vsem s ciljem, kako v bodoče delati še boljše, s še več tehtnega premisleka, s še več žara in predvsem z več ljudmi, ki jim je »kultura« pomembna vrednota. Tokrat sem se zavestno omejil samo na desetletno obdobje delovanja na kulturnem področju v okviru KUD Šmar-jeta, katerega predsedovanje sem prevzel leta 2001 od stanovske kolegice Irene Štrasberger. Vsem pa je jasno, da se s kulturo nismo začeli organizirano ukvarjati šele to leto, kot tudi, da se bo z organizacĳo kulturnih dogodkovnadaljevalo v prihodnosti. Kulturni utrip je bil v teh naših lepih krajih vedno, tudi da-leč nazaj v zgodovini, zelo izrazit, res pa je tudi, da je bil prevladujoče vezan na lokalno šolstvo. Med drugim je tik pred 2. svetovno vojno in po njej pomagala kulturo soob-likovati tudi moja mama, ki je celo zadnje minute pred smrtjo namenila tej tematiki in me vzpodbujala, da čim več naredim za to področje. Prepričan sem, da bomo z novim vodstvom društva in ob pomoči kulturi na-klonjeni OŠ Šmarjeta do naslednje pomemb-ne obletnice uspeli primerno osvetliti tudi predvojni in povojni čas kulturnega snovanja v Šmarjeti, ki je večidel potekalo znotraj Kul-turno-prosvetnega društva Poldke Jurančič. Tako v »živi« prireditvi in v obliki spominov v knjižni izdaji. Arhivskega gradiva je zanes-ljivo dovolj, le čas in volja bosta potrebni.

Tri področja, ki so najbolj zaznamovala za-dnjih 10 let delovanja KUD Šmarjeta:1. Sem v prvi vrsti sodi ustanovitev MePZ Plastoform Šmarjeta v letu 2004, ki nam je od ustanovnega leta naprej vsakoletno pripravil bogat božično-novoletni koncert. Ta ob dveh drugih za naše kraje specifičnih prireditvah – Zahvali jeseni in Pozdravu pomladi – pred-stavlja zelo odmevno prireditev, ki se je radi udeležimo. Tudi zato, ker je »naša, domača« in ker je vsako leto kakovostnejša. Še posebej me veseli, da zbor ostaja skupaj in prepričan sem, da nas bo, tudi zaradi tesnih prĳateljskihvezi, ki so se stkale med člani, še dolgo razve-seljeval in kakovostno rasel. Povedati je treba tudi to, da naš zbor vedno pogosteje nastopa tudi po drugih občinah in je že redni, povab-ljeni soudeleženec območne revĳe pevskihzborov. Zbor bo to jesen gostoval tudi v Bu-enos Airesu v Argentini. Čestitam, čestitamo.2. Začetki izhajanja lokalnega glasila Šmar-ječan prav tako sodĳo v leto 2004. Glavnipobudnik za to odločitev je bil takratni pred-sednik KS Šmarjeta Peter Selak, ki je pravilno ocenil, da morajo biti krajani bolje obveščeni o ključnih dogodkih v krajevni skupnosti. Kot na vsakem začetku je tudi to novost spremlja-lo nič koliko težav in težavic, tako vsebinske kot tehnične narave. Tudi tokrat je na pomoč

priskočila OŠ Šmarjeta, takorekoč z vsem, z zasnovo glasila, s kadrom in celo papirjem. Lahko rečem, da so prve številke glasila v celoti nastale na šmarješki OŠ. Iskrena hvala ravnateljici Nevenki, knjižničarju Andreju in lektorici Mojci.Po šestih številkah »Šmarječanov« se nam je zgodila občina in z občino občinsko glasilo Razgledi. Po različnih področjih življenja in dela v občini se razgledujemo bolj ali manj pronicljivo, razmišljujoče – že 4 leta. Po-membnosti primerno vsako leto nastaja več številk glasila in v večji nakladi. Vsako leto je tudi vse več pišočih, kar še posebej vese-li. Prav tako ne manjka vsebinske pestrosti, morda so glavne neizkoriščene rezerve glasi-la »pisma bralcev«. Kritičnih, razmišljujočih člankov ni nikoli preveč in še posebej bi se jih morali veseliti nosilci občinske oblasti, saj so odličen kažipot, kam vse je še treba usmeriti aktivnosti občine, da bo zadovoljnih čim več občanov. Ravno za to pri različnih politikah, tudi kulturni, gre, mar ne?3. Gledališka dejavnost. To področje sem »prihranil« za konec, za finale nekakšnega »kulturnega obračuna« desetih let delova-nja KUD Šmarjeta. Če kje, smo prav na tem področju naredili največ, in mene je prav to področje na nek poseben način najbolj osre-čevalo. Navezali smo res veliko pristnih sti-kov z zelo zanimivimi ljudmi iz ožje in širše Dolenjske, Štajerske, tja do Ljubljane, Tržiča in Ilirske Bistrice. Čez naš oder je šlo 15 – 20 različnih gledaliških skupin in v dogovorih

smo z novimi in novimi. Domišljam si, da je bila tudi domača gledališka skupina malo spodbujena z raznovrstnostjo in kvaliteto go-stujočih gledaliških skupin. To področje dela sem seveda pripravljen voditi tudi v bodoče, v kulturnem društvu z novim imenom KUD Šmarješke Toplice in pod novim vodstvom. Dogovori z novimi ljudmi intenzivno tečejo in bodo zaključeni najkasneje v aprilu, ko načrtujemo volilno-programski občni zbor. Iskreno vabljeni vsi, ki vam kultura veliko pomeni. Čakajo nas pomembni novi izzivi – nepokritih področĳ dela je še nič koliko in potencialnih kulturnih žarišč tudi, če omenim le Belo Cerkev, Zbure in Šmarješke Toplice in cel kup gostišč, ki bi ob pĳači in jedači lahko ponujale tudi zanimive kulturne prireditve. In še in še.

Naj razmišljanje o kulturnem bitju in žitju v občini Šmarješke Toplice zaključim z izvirno mislĳo italĳanskega filozofa Piera Ferrucci-ja:Lepota, tudi v smislu umetniškega ustvarjanja, je sestavni del življenja. Ne moremo biti brez nje. Kot ne moremo brez spanja in kot ne moremo brez ob-čutka, da pripadamo družbi. So osnovne potrebe, ki jih moramo vsi zadovoljiti in doživetje lepega je med njimi in tega se, v to sem trdno prepričan in se potrjuje z zelo bogatim kulturnim utripom v naši občini, še kako dobro zavedamo in vsaj delno s kulturo blažimo, za moj okus prepogosta »poli-tična pregrevanja« in konfliktne medsebojne od-nose. Marjan Grahut

Ob koncu meseca januarja in v začetku februarja smo se v skupini PALČKOV ukvarjali z glasbo. Veliko smo prepevali, rajali ob petju, igrali na steklene kozarce, kuhinjsko poso-do, poslušali klasično instrumentalno glasbo in pregledovali glasbeno literaturo. Otrokom so bile še posebej zanimive tiste knjige in leksikoni, ki so bili malo drugačni, saj so bile pesmi zapisane z notami, s katerimi so se otroci v tej starosti srečali prvič. Poleg tega so se otroci seznanjali z velikimi in malimi glasbenimi instrumenti in preizkušali zvočne zmožnosti malih ritmičnih instrumentov (ropotuljice, tamburin, kastanje-te, palčke, kraguljčki, boben, tri-angel …).

Nekaj improviziranih instru-mentov smo skupaj z otroki iz-delali sami (različne ropotuljice, bobne, oceanske bobenčke …), za kar so otroci pokazali veliko zanimanje.

Ob zaključku tematskega sklo-pa »Zaigrajmo, zapojmo, pri-sluhnimo in zaplešimo« so otroci spoznali še en velik glasbeni instrument: klavirsko har-moniko. Pri njih je vzbudila veliko zanimanja, saj so spontano zaplesali ob njenih zvokih in posnemali igranje nanjo.

Ob pogledu na otrokove vesele in nasmejane obraze sva s sodelavko dobili potrditev, da sva dejavnost pravilno načrtovali in da sva otrokom približali glasbo na različne načine.

Ksenĳa Krmc, vzgojiteljica Vrtec Sonček pri OŠ Šmarjeta

10-letnica Kulturno umetniškega društva Šmarjeta

Glasba v skupini Palčkov

18|



Barbki Medja v spomin V začetku leta nas je v dopolnjenem 80. letu starosti zapustila občinska nagrajenka, dol-goletna učiteljica, kulturna delavka, gasilka in upokojenka.

Barbka se je rodila 20. decembra leta 1930 v vasi Peče pri Moravčah na Gorenjskem v številni Jesenškovi družini. Zaradi vojne je morala nekaj časa obiskovati osnovno šolo pod nemško okupacĳo v nemškem jeziku. V tem obdobju se je v njenem srcu oblikovala neizmerna ljubezen do slovenske zemlje, nje-nih ljudi, običajev, kulture, še zlasti čut do

petja. Po vojni je nadaljevala šolanje na učiteljišču v Kamniku. Njena prva zaposlitev je bila leta 1949 na osnovni šoli Ajdovec nad Dvorom pri Žužemberku, kjer je kot mlada izobraženka skrbela za kulturni razvoj kraja in kulturno-umetniškega društva.

Leta 1953 jo je življenjska pot pripeljala k nam, v Šmarjeto. Zaposlila se je kot razredna učiteljica, poučevala je še glasbo na nižji gimnazĳi,vodila pevske zbore, učila gospodinjstvo, prvo pomoč in skrbela za zdravo šolsko prehrano. Z možem Jožetom si je ustvarila družino in tako postala »naša Medjetova Barbka«

Ko je Šmarjeta leta 1970 dobila novo šolo, jo je kot ljubiteljica horti-kulture spremenila v cvetočo oazo. Na vseh policah, v kotičkih, avli in atrĳu šole so se bohotile lončnice, tulipani, vrtnice, kaktusi … Vedno nasmejana, elegantna, ljubečega pogleda, včasih malo zaskrbljena je kot zborovodja širila ljubezen do petja in pevske kulture.

Vsi kulturni dogodki našega kraja so bili tako ali drugače povezani z njenim delom.

Bila je v vlogi pevovodje, režiserke, scenografinje, učiteljice klavirja, kitare in klavirske harmonike. Vedno je našla čas za pomoč in ni nikoli ničesar zahtevala za plačilo. Mladi so jo vzeli za svojo mentorico, za dru-go mamo, saj je znala povezati prĳetno razpoloženje in delovno vzdušje.

Skoraj pred 40 leti se je pridružila šmarješkim gasilcem, v zahvalo za dolgoletno delo je prejela priznanje društva in gasilske zveze ter plaketo gasilskega veterana.

Po upokojitvi leta 1984 je vodila pevski zbor za odrasle. Leta 1996 je bila med pobudniki ustanovitve samostojnega Upokojenskega društva Šmarjeta. Že naslednje leto je bil pod njenim vodstvom ustanovljen Upo-kojenski pevski zbor, kamor so člani z veseljem prihajali na vaje, saj je bil to čas druženja, veselja in prĳetnih pogovorov.

Opravila je na tisoče prostovoljnih ur v dobrobit vsem ljudem, preži-vela je nešteto večerov na vajah z mladimi v mrzli ali zadimljeni dvorani starega gasilskega doma, prebedela je mnoge noči ob iskanju idej za kul-turne prireditve, kraju je darovala tudi tisti čas, ki bi ga lahko preživela v krogu svoje družine. Brezplačno smo od nje prejemali njene dragocene darove in si bogatili naše življenje.Mnoga prejeta priznanja, pohvale, plakete in prva podeljena nagrada v občini so le skromna zahvala v znak spoštovanja in neizmerljive veličine njenega dela. S ponosom bomo omenjali njeno ime, njeno toplino, delav-nost, dobrohotnost, humanost in iskrenost. Barbka, hvala ti.

P.S: Članek sem imel pripravljen za objavo v Dolenjskem listu, vendar je na koncu prišlo do uresničitve tiste Prešernove kitice, »da človek toliko velja, kar plača«. Zelo me je prizadelo, v srcu sem dolgo trpel, dokler se mi ni nekje iz ozadja prikazala rahlo zamegljena lebdeča podoba moje uči-teljice, moje sodelavke in mi prišepnila: »… saj jaz tega ne potrebujem, kaj se pa sekiraš ...«. Še enkrat hvala za vse.

Jože Novak

oš in društva

Dolgoletne želje Šmarječanov po družbenem domu so se začele leta 1984 uresničevati z neverjetno hitrostjo. V dobrem letu je bila določena lokacĳa, odkupljeno je bilo zemljišče, opravljena raziskava tal, izdelana projektna dokumentacĳa (Krkin projektivni biro), pridobljeno elektro-energetsko soglasje, plačana komunalni prispevek in sprememba na-membnosti zemljišča, urejena vodovodni in električni priključek, zaliti so bili temelji.Šmarjeta potrebuje večV začetku je bila predvidena le gradnja gasilskega doma, prostorov za krajevno skupnost in krajevni urad, večnamenske dvorane, knjižnice, mladinske sobe in prostora za civilno zaščito. Med sestankovanjem pa so krajani prišli do zaključka, da bi bilo treba v novogradnjo vključiti tudi prostore za splošno in zobozdravstveno ambulanto, gostinski lokal in stanovanje za hišnika. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj kraj brez teh pogojev ne bi mogel postati občina.

Veselo na deloRaziskava tal je pokazala, da je predvidena lokacĳa gradnje na dokajmočvirnem terenu, zato je bilo treba opraviti obširno drenažo tal. S po-močjo buldožerja se je najprej posnela površinska plast zemlje, sledili so strojni izkopi temeljev. Gradbena dela, ki so se pričela septembra 1985, je prevzelo gradbeno podjetje Zupančič iz Trebnjega, pomoč pa so zago-tovili tudi krajani. Zaradi varne statike se je večina zelo širokih temeljev betonirala v opažih, ki so bili kar precej dvignjeni nad ravnjo izkopane-ga terena. Velika količina betona in železna konstrukcĳa sta botrovalidejstvu, da so temelji stali skoraj pet milĳonov takratnih dinarjev, karje predstavljalo celoten samoprispevek za obdobje 1979–1984. Gradbeni nadzor je ob začetku gradnje vodil Nace Gorenc, nato so nadzor pre-vzeli Krkini strokovnjaki, ki so objekt tudi projektirali. Vse prostovoljne ure sta natančno evidentirala Ivan Ilovar in njegov sin Andrej.

Naložba v materialGradbeni material so nabavljali sproti in glede na razpoložljiva sred-stva. Tako so že aprila 1984 preko šmarješke KZ nabavili okoli 27 tisoč kosov modularne opeke, kar je takrat stalo skoraj milĳon dinarjev! Pravtako so pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto nabavili nekaj lesa ozi-roma hlodovine, ki so jo kasneje žagali na Pionirjevi žagi. Les so nato, seveda udarniško, zložili pod »farovškim« kozolcem. Ostali gradbeni material so shranili v okolici gradbišča, pred tedanjim IMV obratom (današnji Plastoform). Kupovali so vsepovsod; kjer je bilo ceneje, ozi-roma pri znancih poslovodjih, ki so nudili kar se da visok popust in obročno odplačevanje.

Kamen na kamen – palačaNaslednje leto so teren zasipali s peskom in »strešnikovim« odpadom ter uredili drenažo. Pesek sta iz peskokopa Gomilica navozila g. Oberč in g. Muhar iz Vinjega Vrha s svojim legendarno kupljenim tovornja-kom. Izravnavo znotraj temeljev so delavci s pomočjo krajanov opravili pretežno ročno, s samokolnicami in lopatami. Velika želja krajanov po družbenem domu in njihova pripravljenost za delo sta bili neverjetni. Spomnim se primera, da je krajan, ki zaradi domačih obveznosti ni mo-gel priti na delovno akcĳo, iz Mercatorjeve trgovine peš prinesel zaboj piva, kot opravičilo za »izostanek«. Strojna dela so opravljali strojniki iz podjetĳ, ki so po principu »roka roko umĳe« v zameno za dobro malico obračunali malo manj ur. Denarja je bilo vedno premalo, izvajalci so tarnali, gradbeni odbor se je trudil iskati nove finančne vire. Denar se je prekladal na vse možne načine. Tako je bil na primer del denarja, na-menjenega za cesto, izplačan na roke obrtnikom, cesta pa je bila plačana iz proračuna KS.Po izravnavi tal in postavitvi vogalov so vsak dan po naročilu izvajalca na gradbišče dovažali modularno opeko iz okolice. Pri tem je velikokrat sodeloval Andrej Šušterič s svojim starim traktorjem, pomagali pa so šolarji – med najbolj pridnimi so bili, po njegovi izjavi, Ilovarjevi fantje.

Delalo se je brez rokavic, nekatere roke so začele krvaveti, vendar ni nihče potarnal, kaj šele, da bi se pritožil. Veliko učencev sem sam pripeljal na gradbišče ali pa jih je pripeljal g. Obradinovič. Šele da-nes se zavedam, kakšno odgovornost sem nosil, hvala bogu, da se je vse srečno končalo! Med drugim so učenci pobirali odpadno opeko, ki so jo odpeljali v opekarno Zalog, od tam pa smo v zameno dobili leš za atletsko stezo, ki smo jo gradili v zameno za posojen šolski denar.Zidarska dela so se končala jeseni 1986. Medtem se je pripravljal tudi stavbeni les – »grušt«. Večino hlodovine so kupili pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, zaradi nagovarjanj in poznanstev po pri-merni ceni. Sledil je udarniški posek, kjer so se še posebej izkazali Raduljčani. Žaganje, na Zagorčevi žagi pri Šentjerneju, je trajalo več

dni, vseskozi je bila pri-sotna prostovoljna ekipa predvsem mladih fan-tov iz vseh vasi. Treba je bilo poiskati izvajalce za postavitev strešne konstrukcĳe. Poskusi ob-likovanja skupine doma-čih mojstrov zaradi pre-obsežnosti objekta niso uspeli. Delo so prevzeli bratski delavci iz krške-ga Pionirja – s plačilom na roke. Ko pa je zmanj-kalo denarja, so pristopili domači »cimermani« in

ob pomoči krajanov, predvsem pri nabĳanju opaža in pokrivanju z opeko, delo dokončali ob »hudičevo mrzlem vremenu«, kot se je iz-razil eden od takratnih udarnikov. Medtem so gasilci prodali stari gasilski dom, kar je omogočilo nadaljevanje gradnje novega gasil-skega doma. Takratni predsednik gradbenega odbora g. Ilovar je vztrajal, da se mora celotna stavba urejati istočasno, ker se je bal, da bo po končanem gasilskem delu zmanjkalo denarja in volje za ostale dele družbenega doma. Toda želje gasilcev so bile premočne, saj so na vsak način hoteli urediti svoje prostore. Zaradi tega in zaradih nekaterih drugih nestrinjanj je takratni predsednik odstopil.

Stavba s srcem in dušoEvidentičar Ivan Ilovar je naredil zbirnik vseh popisanih prostovolj-nih delovnih ur, opravljenih do dne 27. 1. 1987. Opravljenih je bilo skoraj 3000 delovnih ur, od tega okoli 300 strojnih ur. Popis zavze-ma predvsem delovne ure na gradbišču, ne pa tudi ur, ki so bile porabljene za dogovore, pogovore in prepričevanja, da so delovne organizacĳe nakazale nekaj denarja oziroma izvajalci popustili priceni. V spisku niso zajete ure, ki so jih krajanke opravile za pripravo hrane. Nikjer niso prikazani stroški za hrano, na�o, bencin in drugmaterial, ki so ga krajani brezplačno prinašali na delovišče, da se je delo lahko nadaljevalo. Nad sto delovnih ur so opravili: Ivan Ilovar, Ludvik Ilovar, Andrej Šušterič, Vinko Šušterič st., Janez Medja st., Alojz Strazberger in delavci IMV Šmarjeta. Nekajkrat so ljudje pros-tovoljno poleg že omenjenega samoprispevka prinesli denar, ker je bilo ob določenih trenutkih stanje obupno in bi se morala gradnja ustaviti. Poslovodje in direktorji, ki so naš kraj čutili s srcem, so na-redili nešteto dejanj v dobrobit tedanje krajevne skupnosti, sedanje-ga dela naše občine, četudi včasih v nasprotju z zakoni in pravili. »Ko je bilo najhuje,« navaja g. Šušterič st., »je imel hudič še mlade, Krajevna skupnost je morala dati svoj delež za asfaltiranje ceste do Šmarjeških Toplic, ker bi drugače prenehali z delom. Račun smo iz-praznili do amena.«Koliko skrbi, opravljenih delovnih ur, prelitega znoja, ozeblih prstov,

osebnih in družinskih odrekanj ter materialnih sredstev je bilo vloženo v to stavbo, vemo vsi tisti, ki smo bili takrat prisotni. V Krajevni skupnosti Šmarjeta domala ni bilo hiše, ki ni na tak ali drugačen način sodelovala pri tem velikem projektu. V zapisu niso omenjeni krajani Zbur, ki so v podobnih razmerah gradili svoj dom, predvsem za gasilstvo in kulturo.Stavbe, grajene na ta način, imajo svojo dušo, imajo nevidnega skrbnika, prisotnega v vseh nas, in so nekaj svetega. Udeleženci gradnje so danes občani »zrelih let« ali upokojenci, na katere se vse prevečkrat pozablja, ali pa se do njih kaže mačehovski odnos, nekateri pa so, na žalost, že po-kojni. Naj ne postane krivica sveta resnica.

Prihodnjič: notranja dela, zunanja ureditev, fasada in selitev. Še vedno velja povabilo k sodelovanju iz prvega prispevka.

Jože Novak

Kako smo gradili družbeni dom – 2. del


19|



Dolgoletne želje Šmarječanov po družbenem domu so se začele leta 1984 uresničevati z neverjetno hitrostjo. V dobrem letu je bila določena lokacĳa, odkupljeno je bilo zemljišče, opravljena raziskava tal, izdelana projektna dokumentacĳa (Krkin projektivni biro), pridobljeno elektro-energetsko soglasje, plačana komunalni prispevek in sprememba na-membnosti zemljišča, urejena vodovodni in električni priključek, zaliti so bili temelji.Šmarjeta potrebuje večV začetku je bila predvidena le gradnja gasilskega doma, prostorov za krajevno skupnost in krajevni urad, večnamenske dvorane, knjižnice, mladinske sobe in prostora za civilno zaščito. Med sestankovanjem pa so krajani prišli do zaključka, da bi bilo treba v novogradnjo vključiti tudi prostore za splošno in zobozdravstveno ambulanto, gostinski lokal in stanovanje za hišnika. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj kraj brez teh pogojev ne bi mogel postati občina.

Veselo na deloRaziskava tal je pokazala, da je predvidena lokacĳa gradnje na dokajmočvirnem terenu, zato je bilo treba opraviti obširno drenažo tal. S po-močjo buldožerja se je najprej posnela površinska plast zemlje, sledili so strojni izkopi temeljev. Gradbena dela, ki so se pričela septembra 1985, je prevzelo gradbeno podjetje Zupančič iz Trebnjega, pomoč pa so zago-tovili tudi krajani. Zaradi varne statike se je večina zelo širokih temeljev betonirala v opažih, ki so bili kar precej dvignjeni nad ravnjo izkopane-ga terena. Velika količina betona in železna konstrukcĳa sta botrovalidejstvu, da so temelji stali skoraj pet milĳonov takratnih dinarjev, karje predstavljalo celoten samoprispevek za obdobje 1979–1984. Gradbeni nadzor je ob začetku gradnje vodil Nace Gorenc, nato so nadzor pre-vzeli Krkini strokovnjaki, ki so objekt tudi projektirali. Vse prostovoljne ure sta natančno evidentirala Ivan Ilovar in njegov sin Andrej.

Naložba v materialGradbeni material so nabavljali sproti in glede na razpoložljiva sred-stva. Tako so že aprila 1984 preko šmarješke KZ nabavili okoli 27 tisoč kosov modularne opeke, kar je takrat stalo skoraj milĳon dinarjev! Pravtako so pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto nabavili nekaj lesa ozi-roma hlodovine, ki so jo kasneje žagali na Pionirjevi žagi. Les so nato, seveda udarniško, zložili pod »farovškim« kozolcem. Ostali gradbeni material so shranili v okolici gradbišča, pred tedanjim IMV obratom (današnji Plastoform). Kupovali so vsepovsod; kjer je bilo ceneje, ozi-roma pri znancih poslovodjih, ki so nudili kar se da visok popust in obročno odplačevanje.

Kamen na kamen – palačaNaslednje leto so teren zasipali s peskom in »strešnikovim« odpadom ter uredili drenažo. Pesek sta iz peskokopa Gomilica navozila g. Oberč in g. Muhar iz Vinjega Vrha s svojim legendarno kupljenim tovornja-kom. Izravnavo znotraj temeljev so delavci s pomočjo krajanov opravili pretežno ročno, s samokolnicami in lopatami. Velika želja krajanov po družbenem domu in njihova pripravljenost za delo sta bili neverjetni. Spomnim se primera, da je krajan, ki zaradi domačih obveznosti ni mo-gel priti na delovno akcĳo, iz Mercatorjeve trgovine peš prinesel zaboj piva, kot opravičilo za »izostanek«. Strojna dela so opravljali strojniki iz podjetĳ, ki so po principu »roka roko umĳe« v zameno za dobro malico obračunali malo manj ur. Denarja je bilo vedno premalo, izvajalci so tarnali, gradbeni odbor se je trudil iskati nove finančne vire. Denar se je prekladal na vse možne načine. Tako je bil na primer del denarja, na-menjenega za cesto, izplačan na roke obrtnikom, cesta pa je bila plačana iz proračuna KS.Po izravnavi tal in postavitvi vogalov so vsak dan po naročilu izvajalca na gradbišče dovažali modularno opeko iz okolice. Pri tem je velikokrat sodeloval Andrej Šušterič s svojim starim traktorjem, pomagali pa so šolarji – med najbolj pridnimi so bili, po njegovi izjavi, Ilovarjevi fantje.

Delalo se je brez rokavic, nekatere roke so začele krvaveti, vendar ni nihče potarnal, kaj šele, da bi se pritožil. Veliko učencev sem sam pripeljal na gradbišče ali pa jih je pripeljal g. Obradinovič. Šele da-nes se zavedam, kakšno odgovornost sem nosil, hvala bogu, da se je vse srečno končalo! Med drugim so učenci pobirali odpadno opeko, ki so jo odpeljali v opekarno Zalog, od tam pa smo v zameno dobili leš za atletsko stezo, ki smo jo gradili v zameno za posojen šolski denar.Zidarska dela so se končala jeseni 1986. Medtem se je pripravljal tudi stavbeni les – »grušt«. Večino hlodovine so kupili pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, zaradi nagovarjanj in poznanstev po pri-merni ceni. Sledil je udarniški posek, kjer so se še posebej izkazali Raduljčani. Žaganje, na Zagorčevi žagi pri Šentjerneju, je trajalo več

dni, vseskozi je bila pri-sotna prostovoljna ekipa predvsem mladih fan-tov iz vseh vasi. Treba je bilo poiskati izvajalce za postavitev strešne konstrukcĳe. Poskusi ob-likovanja skupine doma-čih mojstrov zaradi pre-obsežnosti objekta niso uspeli. Delo so prevzeli bratski delavci iz krške-ga Pionirja – s plačilom na roke. Ko pa je zmanj-kalo denarja, so pristopili domači »cimermani« in

ob pomoči krajanov, predvsem pri nabĳanju opaža in pokrivanju z opeko, delo dokončali ob »hudičevo mrzlem vremenu«, kot se je iz-razil eden od takratnih udarnikov. Medtem so gasilci prodali stari gasilski dom, kar je omogočilo nadaljevanje gradnje novega gasil-skega doma. Takratni predsednik gradbenega odbora g. Ilovar je vztrajal, da se mora celotna stavba urejati istočasno, ker se je bal, da bo po končanem gasilskem delu zmanjkalo denarja in volje za ostale dele družbenega doma. Toda želje gasilcev so bile premočne, saj so na vsak način hoteli urediti svoje prostore. Zaradi tega in zaradih nekaterih drugih nestrinjanj je takratni predsednik odstopil.

Stavba s srcem in dušoEvidentičar Ivan Ilovar je naredil zbirnik vseh popisanih prostovolj-nih delovnih ur, opravljenih do dne 27. 1. 1987. Opravljenih je bilo skoraj 3000 delovnih ur, od tega okoli 300 strojnih ur. Popis zavze-ma predvsem delovne ure na gradbišču, ne pa tudi ur, ki so bile porabljene za dogovore, pogovore in prepričevanja, da so delovne organizacĳe nakazale nekaj denarja oziroma izvajalci popustili priceni. V spisku niso zajete ure, ki so jih krajanke opravile za pripravo hrane. Nikjer niso prikazani stroški za hrano, na�o, bencin in drugmaterial, ki so ga krajani brezplačno prinašali na delovišče, da se je delo lahko nadaljevalo. Nad sto delovnih ur so opravili: Ivan Ilovar, Ludvik Ilovar, Andrej Šušterič, Vinko Šušterič st., Janez Medja st., Alojz Strazberger in delavci IMV Šmarjeta. Nekajkrat so ljudje pros-tovoljno poleg že omenjenega samoprispevka prinesli denar, ker je bilo ob določenih trenutkih stanje obupno in bi se morala gradnja ustaviti. Poslovodje in direktorji, ki so naš kraj čutili s srcem, so na-redili nešteto dejanj v dobrobit tedanje krajevne skupnosti, sedanje-ga dela naše občine, četudi včasih v nasprotju z zakoni in pravili. »Ko je bilo najhuje,« navaja g. Šušterič st., »je imel hudič še mlade, Krajevna skupnost je morala dati svoj delež za asfaltiranje ceste do Šmarjeških Toplic, ker bi drugače prenehali z delom. Račun smo iz-praznili do amena.«Koliko skrbi, opravljenih delovnih ur, prelitega znoja, ozeblih prstov,

osebnih in družinskih odrekanj ter materialnih sredstev je bilo vloženo v to stavbo, vemo vsi tisti, ki smo bili takrat prisotni. V Krajevni skupnosti Šmarjeta domala ni bilo hiše, ki ni na tak ali drugačen način sodelovala pri tem velikem projektu. V zapisu niso omenjeni krajani Zbur, ki so v podobnih razmerah gradili svoj dom, predvsem za gasilstvo in kulturo.Stavbe, grajene na ta način, imajo svojo dušo, imajo nevidnega skrbnika, prisotnega v vseh nas, in so nekaj svetega. Udeleženci gradnje so danes občani »zrelih let« ali upokojenci, na katere se vse prevečkrat pozablja, ali pa se do njih kaže mačehovski odnos, nekateri pa so, na žalost, že po-kojni. Naj ne postane krivica sveta resnica.

Prihodnjič: notranja dela, zunanja ureditev, fasada in selitev. Še vedno velja povabilo k sodelovanju iz prvega prispevka.

Jože Novak

Dom se je lepo vključil v krajevno arhitekturo.

Kako smo gradili družbeni dom – 2. del

Pozor, princi na cestahPomlad.

Spet je prišla, dolgo pričakovana v temačnih, mrzlih zimskih dneh. Tako kot se v nas samih začne nekaj spreminjati, ko se dnevi daljšajo, se tudi v naravi vse prebuja in oživi. Za nami je že Gregorjevo, ko se ptički ženĳo, iz južnih krajev so se vrnili škorci in za njimi prve štor-klje, kmalu pa bojo v naših hlevih tudi težko pričakovane znanilke pomladi – kmečke lastovke.

Iz zimskega spanja se prebujajo živali, ki so tudi čez zimo ostale pri nas, a so jo zaradi pomanjkanja hrane raje prespale.

Med take živali spadajo žabe, ki se ob prvih otoplitvah in dežju v marcu trumoma odpravĳo proti mrestiščem. Za razliko od zelene žabe, ki je vezana na vodo, ostale odrasle žabe preživĳo v vodi lekratek čas, ko se mrestĳo. Ker smo jim njihove stoletne poti iz trav-nikov in gozdov presekali s cestami, lahko v tem času na določenih odsekih opazimo predvsem veliko povoženih krastač in rjavih žab. Ti odseki cest so predvidljivi in vsako leto isti, saj je to najkrajša pot iz gozda do vode, kjer se žabe mrestĳo. Pri nas so žal prehodi pod cesto za žabe redki, zato pa lahko na takih odsekih vsaj v tem času zmanjšamo hitrost in pred smrtjo pod kolesi našega avta rešimo kakšno žabico. V večih krajih v Slovenĳi se po vzorih iz Evrope že leta izvajajo akcĳe prostovoljcev, ki na takih odsekih prenašajo žabe čez cesto, kar se je izkazalo za precej učinkovito.

V zahodnih državah, predvsem v Veliki Britanĳi, so recimo krasta-če tako priljubljene, da jim vrtnarji na vrtovih postavljajo kamnite hi-šice. Navadna krastača (Bufo bufo) lahko namreč v eni noči pospravi toliko golih polžev kot sama tehta. Kaj lepšega − adĳo kemĳa.

Mogoče se tudi v vašem kraju najde skupina »čudakov« in izvede akcĳo prenašanja žab v vedrih čez cesto. Verjemite, da ko se enkrat udeležite take akcĳe, začnete drugače razmišljati o »zmazkih« na ce-sti. Ko jih prenesete čez cesto pa jim ne pozabite podariti še poljub − saj veste, nikoli ne veš, v kateri izmed njih se skriva začarani princ ali princeska. Jani Vidmar

20|


RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledioš in društva

VRTEC SONČEK PRI OŠ ŠMARJETAŠmarjeta 18220 ŠMARJEŠKE TOPLICE

VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2011/12Vrtec Sonček pri OŠ Šmarjeta obvešča o vpisu otrok za šolsko leto 2011/12, ki bo potekal v času od 1. 4. 2011 do 15. 4. 2011. Vrtec vpisuje otroke za čas od 1. 9. 2011 dalje.Vrtec Sonček pri OŠ Šmarjeta izvaja celodnevne programe in sprejema otroke vseh starostnih skupin od starosti 11 mesecev do vstopa v šolo.Starši oz. skrbniki vpišete otroka v vrtec tako, da oddate Vlogo za vpis otroka v vrtec na predpisanem obrazcu, ki ga dobite v tajništvu šole, na sedežu vrtca ali na spletnih strani vrtca h�p://www.os-smarjeta.si.Vlogo oddate osebno v tajništvu šole v času med 7.00 in 14.30 uro ali po redni pošti na naslov OŠ Šmarjeta, Šmarjeta 1, 8220 Šmarješke Toplice s pripisom »Vpis v vrtec«. Pomembno je, da vlogi priložite vsa zahtevana dokazila.Starše, ki ste vlogo za vpis oddali pred to objavo, pozivamo, da zaradi spremenjenih obrazcev vlogo oddate ponovno.Za dodatne informacĳe smo vam na voljo na telefonskih števil-kah 07 384 41 80 (tajništvo šole), 07 38 44 194 (vrtec) ali 051 300 642 (svetovalna delavka).O rešitvi vlog boste vlagatelji obveščeni v 30-ih dneh po izteku roka za vpis.Veselimo se sodelovanja z vami!

Nogometna šola Šmarješke TopliceKonec februarja je bila na pobudo staršev, šole in občine usta-

novljena nogometna šola. Namen ustanovitve je bil našim najmlaj-šim omogočiti treniranje oz. igranje nogometa v domačem kraju.

Nekaj splošnih informacĳS treningi bomo predvidoma začeli v aprilu, o točnem datumu pa bomo starše oz. otroke obvestili preko oglasnih desk v OŠ Šmarje-ta z obvestili, ki jih bomo razdelili v OŠ.- V poletnem času (od 1. 4. do 30. 10.) bodo treningi potekali

3-krat tedensko, predvidoma v ponedeljek, sredo in petek v popoldanskem času, in sicer na igrišču z umetno travo pri OŠ Šmarjeta.

- V zimskem času (od 1. 11. do 31. 3.) bodo treningi potekali 2-krat tedensko, termini se bodo uskladili z OŠ Šmarjeta, treningi bodo potekali v telovadnici osnovne šole.

- Med počitnicami, tj. meseca julĳa in avgusta, treningov ne bo.- Obvezna oprema, ki jo mora imeti otrok, so nogometni čevlji

»kopačke«, nogometne nogavice »štucne«, ščitniki za noge in žoga »štirica«, za v telovadnico pa je potrebno imeti superge.

- Dokler ne bomo nabavili trenerk, dresov in druge opreme, naj imajo otroci svoja oblačila za treninge.

- Vadnina bo znašala 20 € mesečno. - Trenerji: Jure Žagar, Aljaž Lipoglavšek, Nikola Drkušič (vratar-

ji) in Denis Perše.- Prĳavnice lahko dobite v tajništvu OŠ Šmarjeta.

V načrtu imamo, da vse otroke opremimo s trenerko, anora-kom, nahrbtno torbo in kompletom za tekme (dres, hlačke in štuc-ne). Vse to pride na vrsto, ko popolnimo ekipe in pripravimo vse potrebno, da bodo treningi potekali nemoteno. Vsaj z dvema eki-pama bi se radi preizkusili v tekmovanju, ki ga organizira MNZ (Medobčinska nogometna zveza Ljubljana).

Organi društva oz. vodstvo nogometne šolePredsednik: Marjan NovakPodpredsednik: Denis PeršeTajnik: Peter GorencBlagajničarka: Nina Perše

V upravnem odboru so poleg zgoraj navedenih še Franci Mla-kar, Nikola Drkušič, Aljaž Lipoglavšek, Jure Žagar, Dejan Pavlin, Franci Perše, Sebastĳan Pavlin in predstavnik OŠ Šmarjeta.

Pred začetkom treningov oz. na prvem treningu bomo imeli krajši skupni sestanek, kjer se bomo pogovorili o ostalih podro-bnostih. Če želite več informacĳ, se obrnite na trenerja Denisa Per-šeta (040/372-300) ali Jureta Žagarja (040/954-871).

Lepo vabljeni k vpisu in lepo pozdravljeni!Denis Perše

Šmarješke ToplicePričarani ženin v pobrateni občiniDramska skupina Društva podeželskih žensk Šmarjeta je 5. febru-arja 2011 s svojo komedĳo »Pričarani ženin« gostovala v pobrateniobčini Cankova v Prekmurju. Polna dvorana gledalcev je z več-kratnim aplavzom nagradila odlično odigrano komedĳo. Celotnaskupina pa je tudi sicer doživela zelo topel in gostoljuben spre-jem.

Aleksander Durič

http://www.os-smarjeta.si

http://www.os-smarjeta.si


21|



Namizni tenis v Šmarjeti

V telovadnici OŠ Šmarjeta je potekalo 4. tekmovanje za prvaka v namiznem tenisu v občini Šmarješke Toplice. Tekmovanje sta tudi tokrat pripravila in vodila športna pedagoga na OŠ Šmarjeta Milena Prudič in Andrej Primc. Udeležilo se ga je 26 tekmo-valcev (20 moških in 6 žensk), ki so se pome-rili v moški in ženski kategorĳi. Tatjana Hri-bar je prejela pokal v trajno last, saj je turnir osvojila že tretjič zapored. Miha Hribar ima možnost za osvojitev pokala prihodnje leto.

Milena Prudič

Končni vrstni red moški: 1. mesto: Miha Hribar, 2. mesto: Dušan Udovč, 3. mesto: Andrej Ilovar.

Končni vrstni red ženske: 1. mesto: Tatja-na Hribar, 2. mesto: Špela King, 3. mesto: Klara Zajc.

Velike stvari malih genĳevV skupini najmlajših, skupini Zvezdice, smo se odločili, da priskočimo na pomoč deklici

Mii, zato smo pričeli z zbiranjem plastičnih zamaškov. K sodelovanju smo povabili starše, ki jih skupaj z otroki vestno prinašajo v vrtec. Otroci so ob zbiranju zamaškov pokazali zanimanje za igro z njimi, jih pričeli shranjevati v razne posodice, vedra, škatle, samo-kolnico … Mnogokrat se je zamašek spremenil v uro, lutko, plesni rekvizit ali glasbeni instrument.

Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storĳo in naredĳo, so velike stvari.Predvsem srca imajo velika. Vanje spravĳo vse,kar vidĳo in vse, česar se zavedajo –tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček kar tako, mravljico ali črička, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih.(avtor: neznan)

Zamaške smo sprva shranjevali v vrečke, ker pa je bilo to nezanimivo, smo se odločili, da izdelamo prikupen zaboj za zbiranje, katerega smo poimenovali »Zamaško«. Pri pro-jektnem delu, v okviru Eko vrtca, so nam veliko pomagali starši. Pridružili so se nam pri ustvarjanju v času popoldanskih delavnic in pri zbiranju odpadne embalaže.

Zamašek nam je služil:- kot predmet, s katerim smo doživljali matematiko kot prĳetno izkušnjo – spoznavali

smo barve, oblike, telesa in razvĳali spretnosti razvrščanja ter urejanja;- pri izdelovanju naprstnih in ročnih lutk, s katerimi smo spoznavali gledališko kulturo;- kot instrument, s katerim smo spremljali peto pesem ter ustvarjali ritem, ob katerem

smo rajali;- za spoznavanje različnih snovi – plastike, kovine, plute ter odpadnega materiala in- kot sredstvo, s katerim smo v otrocih prebudili občutek za pomoč sočloveku.

Jasmina Novak, vzgojiteljica

Sporočilo za javnost o poteku večjega števila osebnih izkaznic ter pravočasni pridobitvi nove osebne izkaznice

Upravna enota Novo mesto obvešča stranke, da v letu 2011 poteče veljavnost večjega števila osebnih izkaznic.

Ker pričakujemo povečano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdelavo osebnih izkaznic, vse državljane poziva-mo, da preverĳo veljavnost svojih osebnihizkaznic ter vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložĳo pravočasno.

Osebno izkaznico mora imeti vsak pol-noleten državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Slovenĳi, če nima druge ve-ljavne javne listine, opremljene s fotogra-fijo, ki jo je izdal državni organ (torej čenima veljavnega potnega lista, vozniške-ga dovoljenja, obmejne prepustnice, orož-nega lista ipd.).

Vloga za izdajo osebne izkaznice se lah-ko vloži le osebno, na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebiva-lišča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe vloži zakoniti zastop-nik. Otrok po dopolnjenem 8 letu starosti mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je po-trebno predložiti fotografijo ali potrdilo zreferenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči.

UE Novo mestoJože Preskar, načelnik

22|



oš in društva / aktualno

V sredo, 9. 2. 2011, smo imeli v Beli Cer-kvi predavanje na temo: Kolobar in mešani posevki v ekološkem vrtu. Predavala nam je strokovnjakinja Kluba Gaia Nevenka Brez-nik.

Gospa Breznik nas je najprej seznanila, kaj je ekološko vrtnarjenje, katera gnojila upo-rabljamo, kako ravnamo, ukrepamo v prime-ru, ko se pojavi bolezen, kaj je kolobarjenje, kako pripravimo kompost, kako izboljšamo tla ... in še bi lahko naštevala. Tema je bila zelo poučna, vprašanj prisotnih veliko.

Ekološko vrtnarjenje je vrtnarjenje v skla-du z naravo in njenimi zakoni, pri čemer uporabljamo samo človeku in okolju prĳaznasredstva. Rastline opazujemo in ukrepamo takoj, ko se pojavi prva sprememba na ras-tlini, predvsem pa izboljšujemo odpornost samih rastlin.

Osnovni ekološki principi so, da pri ob-delavi tal ne prekopavamo, temveč jih raje globoko rahljamo. Prekopavamo le težka, gli-nena tla, najbolje jeseni, da mraz velike kepe razdrobi in ustvari idealno strukturo. Poleti gredice zastiramo. Naredimo si kompost. Uporabljajmo le organska gnojila. Rastline gojimo v mešanih posevkih. Za zatiranje bo-lezni in škodljivcev uporabimo naravne sno-vi. Varujmo koristne živali.

V ekološkem vrtnarjenju uporabljajmo le organska gnojila. Ta tla obogatĳo s hranilni-mi snovmi, izboljšajo kapaciteto tal za vodo, zračnost, strukturo in teksturo tal. Med na-ravna organska gnojila spadajo: kvaliteten, dobro preperel hlevski gnoj, kompost, alge in kvalitetna 100 % organska peletirana, dol-go delujoča gnojila.

Kompost je ekonomičen način kroženja snovi v naravi. Oblikujemo ga na živih tleh, v svetli polsenci. Material zdrobimo na čim manjše koščke. Za kompost lahko uporabi-mo: pokošeno travo, plevel, listje, odpadke zelenjave, jajčne lupine, kavno usedlino, uve-lo rezano cvetje, časopisni papir. V omejenih količinah kompostiramo ostanke kuhane hrane in listje bukve, magnolĳe, lovorikovcain podobnih rastlin, ki se počasi razgrajuje-jo. Ne kompostiramo stekla, plastike, baterĳ,ostankov zdravil in revĳ, tropskega sadja (li-mon, pomaranč, banan ...)

Tla lahko izboljšamo tudi s setvĳo nekate-rih rastlin za zeleno gnojenje. Te tla obogatĳoz organsko maso, nekatere tudi z dušikom. Preganjajo talne škodljivce, predvsem ogor-čice. Izboljšajo strukturo zemlje. Privabljajo čebele in druge koristne žuželke. Pozimi predstavljajo oazo za koristne organizme. Setev rastlin za zeleno gnojenje ima izreden pomen zlasti pred oblikovanjem vrta na tleh, ki so uničena zaradi gradnje in strojev in pri

oblikovanju novega trajnega nasada (sadov-njaka).

V naravi rastline ne živĳo v monokulturi,pač pa v pisani rastlinski združbi. Zato si v ekološkem vrtnarjenju na eni gredici deli prostor več vrtnin. Te se morajo med seboj lepo kombinirati, se pospeševati v rasti in medsebojno preprečevati napade škodljivcev in bolezni. Nekatere vrtnine pa drugim celo izboljšujejo okus. Zato je priporočljivo upoš-tevati dobre oz. ugodne ter slabe oz. neugod-ne sosede (glej spodnjo preglednico).

Na vrtu so gola tla izpostavljena neusmi-ljenim sončnim žarkom, ki jih izsušujejo, vetru, ki odnaša suho zemljo s površja, in dežju, ki razbĳa strukturo tal. Zato tla v eko-loškem vrtnarjenju zastiramo z zdrobljenimi organskimi odpadki, kot so suha pokošena trava, odpadlo listje, plevel, ostanki vrtnin, slamo in podobnim.

Za varstvo rastlin uporabljajmo naravne snovi, ki so v naravi že prisotne, predvsem različna zelišča (kopriva, preslica, gabez, pa-radižnik, oljna ogrščica, izvlečki iz soje …). Uporabimo lahko tudi mehanična sredstva (rumene lepljive plošče, lepljivi trak).

Nepovabljenim gostom zapremo vrata v naš vrt tako, da:• Načrtujemo čas sajenja tako, da v občutlji-

vi fazi ne bo nevarnih bolezni ali škodljiv-cev.

• Rastline sadimo v času, ki je zanje optima-len, zato so krepkejše.

• Rastline redno škropimo z varovalnimi sredstvi na osnovi sojinega lecitina ali njiv-ske preslice.

• Rastline redno krepimo z naravnim vita-minskim kompleksom.

• Prekrivanje z mrežo (kapusnice, čebulni-ce).

• Ovratnik na steblu (proti kapusovi muhi).• Rumene plošče na drevesih in med vrtni-

nami.• Mešani posevki.• Dovolj širok kolobar.• Pobiranje škodljivcev.• Neposredno zatiranje škodljivcev z narav-

nimi insekticidi na osnovi izvlečkov na-ravnega piretrina, zelišč, kalĳevega milain oljne ogrščice.Varujmo koristne živali, kot so pikapoloni-

ce, tenčičarice, brzci, najezdniki, trepetavke, ježi, ptice, krastače …, ki so naravni sovraž-niki škodljivcev na vrtu in nam pomagajo pri vrtnarjenju na ekološki način.

Vsak lahko ekološko vrtnari in vsak lju-biteljski vrtnar lahko na ta način na svojem majhnem koščku zemlje prispeva k temu, da bo naš svet nekoliko bolj zdrav in bolj mi-ren.

Enostavne ekološke rešitveTurizem v zidanicah – nadaljevanje projekta

V okviru projekta Turizem v zidanicah Dolenjske in Bele krajine je bilo v letu 2010 ter v prvih dveh mesecih leta 2011 izpeljanih veliko aktivnosti. Trenutno raz-polagamo s 30 objekti, ki imajo pridoblje-no uporabno dovoljenje ter so vključeni v sistem trženja. Lastniki objektov so bili v tem času deležni predvsem pomoči z vidi-ka promocĳe na sejmih, predstavitve no-vega inovativnega turističnega produkta v turističnih revĳah ter iskanju tujih touroperaterejev, ki bodo zidanice vključili v svojo prodajno mrežo. Smo v fazi obliko-vanja načina javnega razpisa za dodelitev neposrednih finančnih spodbud lastni-kom objekta za sofinanciranje gradbenedokumentacĳe do pridobitve uporabne-ga dovoljenja. 18. februarja smo imeli v Novem mestu na pobudo vseh poslancev Državnega zbora Republike Slovenĳe zobmočja Dolenjske, Bele krajine, Posav-ja ter Obsotelja in Kozjanskega delovni posvet, na katerem so sodelovali pred-stavniki Ministrstva za okolje in prostor, predsednica Odbora za okolje in prostor pri Državnem zboru RS, predstavnik Di-rektorata za turizem, načelniki upravnih enot, županje in župani ter predstavniki Konzorcĳa. Poskušali smo začrtati možne smernice rešitev za enostavneje pridobi-vanje uporabnega dovoljenja, razvila pa se je zanima debata o vinogradniških ob-močjih ter umeščanju zidanic v prostor.

Dodatne informacĳe v zvezi s projek-tom: Sonja Klemenc Križan (Občina Mir-na Peč), tel.št. 041-601-483.

Sonja Klemenc Križan

Uradne ure za neposredno poslovanje občinske uprave z občani in drugimi osebami na sedežu Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice telefon: 07/38 44 330

- ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00; - sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00;- petek od 8.00 do 12.00.


23|



Preglednica dobrih in slabih sosedov v vrtu

Zelenjava Dobri sosedje Slabi sosedje

Blitva Nizek fižol, kapusnice, redkvicaBrokoli KumareBrstični ohrovt Fižol, redkvica, drobnjak, korenčekBučke Bazilika, fižol, čebula, koruza, rdeča pesa, kapucinka, grah Kumare, krompirCvetača Nizek fižol, zelena, paradižnik, facelĳa, kamilice, solata Krompir, kapusnice, čebula

ČebulaKoper, šetraj, kamilica, kumare, korenček, paradižnik, pastinak, solata, rdeča pesa, jagode (proti plesni), vrtnice, bučke

Fižol, grah, zelje, por, cvetača (kapusnice), redkvica

Česen Jagode, kumare, korenček, paradižnik, sadno drevje, vrtnice, lilĳe, tulipani Fižol, kapusnice, grah

Grah Korenček, redkvica, redkev, solata, zelena, špinača, bučke, koruza, koper, kumare, koromač, zelje, koleraba

Fižol (nizek, visok), druge sorte graha, paradižnik, čebula, por, krompir, česen

Kapusnice (zelje, ohrovt,..)

Nizek fižol, grah, kumare, korenček, facelĳa, rdeča pesa, solata, zelena, špinača, paradižnik, krompir, endivja, por, mangold, kamilica, kumina, koper, redkvica

Česen, druge kapusnice, čebula, jagode, cvetača, por

Kitajsko zelje Fižol, grah, kolerabica, špinača Redkvica, redkev

Kolerabica Fižol, grah, por, rdeča pesa, solata, špinača, paradižnik, zelena, redkvica, krompir Sladki komarček, zelje

KorenčekKoper, endivja, grah, česen, zelje, kreša, por, redkvica, redkev, solata, drobnjak, paradižnik, čebula (proti korenjevi muhi), mangold

Meta, zelena

Krompir Kapusnice, kolerabice, špinača, koruza, bob, žametnica (Tagetes), kapucinka, kumina, kamilica, fižol, zelje, koleraba

Sončnice, paradižnik, bučke, zelena, grah, rdeča pesa, radič, cvetača, kumare

KumareBazilika, drobnjak, kapusnice, solata, zelena, špinača, visok fižol, čebula, sladki komarček, sladka koruza, grah, por, rdeča pesa, koper, česen, zelje

Redkvica, redkev, bučke, paradižnik, krompir, paprika

Nizek fižolŠetraj, kumare, krompir, kapusnice, redkvica, redkev, rdeča pesa, zelena, paradižnik, koper, jagode, solata, špinača, koleraba, korenček

Visok fižol, čebulnice (čebula, česen, por), sladki komarček, grah, koromač, paprika

Paprika Kumare, koleraba Fižol, paradižnik

ParadižnikNizek fižol, korenček, kapusnice, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen, kapucinka, por, redkvica

Grah, krompir, kumare, koper, koromač, paprika

Por Jagode, korenček, česen, zelena, špinača, paradižnik, endivja, kolerabica, kapusnice, kamilica, kumare, paradižnik Fižol, grah, pesa – vse vrste, čebula

Radič Paradižnik, visok fižol, korenček, solata Krompir

Redkvica, redkev Fižol, korenček, kreša, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka Kumare, kitajsko zelje, čebula, paradižnik

Rdeča pesa Fižol, kapusnice, kolerabica, česen, bučke in buče, kumare, šetraj, koper, kumina, solata, čebula Špinača, visok fižol, krompir, por

Sladka koruza Paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke in buče, melone, krompir

Zelena, rdeča pesa

Solate in endivjaFižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev, rdeča pesa, špinača, paradižnik, zelje, koromač, korenček, čebula, cvetača

Peteršilj, zelena

Špinača Fižol, grah, jagode, zelje, redkvica, redkev, solata, zelena, krompir, koleraba, paradižnik Rdeča pesa

Visok fižol Kumare, rdeča pesa, solata, špinača, zelena Nizek fižol, grah, por, čebula, rdeča pesa, paprika

Zelena Fižol, grah, kapusnice (predvsem cvetača), por, špinača, paradižnik, kumare, kamilica, zelje, koleraba Sladka koruza, krompir, solata, korenček

Vir: h�p://www.okusnivrt.com/delo/dobri_sosedje.php; h�p://www.semenarna.si/tl_files/Aktualno/datoteke/9-Setveni%20koledar-slo.pdf

Sonja Košak: Po zapisih Nevenke Breznik in gospe Brezigar

http://www.okusnivrt.com/delo/dobri_sosedje.php

24|



Dobrodošlica vrtnicamVrtnice že pomladi zahtevajo nekaj naše pozornosti, da lahko kasneje skozi rastno sezono upravičĳo slo-ves kraljice vrta.Že v začetku pomladi je zelo po-membno, da vrtnice obrežemo. S tem poskrbimo, da bodo lepše cve-tele, bile bolj zdrave in bi vrsto let ostale v dobri kondicĳi. Obrežemo jih lahko na več načinov. »Nizka rez« je primerna v starejših nasa-dih; pri tej rezi poganjke skrajšamo na dva do tri očesa. Cilj omenjene rezi je pomlajevanje grma. Tiste

vrtnice, ki so zelo vitalne, prikrajšamo do petega očesa, ostale (odvečne) pa izrežemo pri osnovi. To rez imenujemo tudi »sred-nja rez«. Opravimo lahko tudi »visoko rez«, ki temelji na kraj-šanju poganjkov nad petim očesom. To rez uporabljamo samo eno leto, torej če smo preteklo leto opravili visoko rez, v tem letu opravimo nizko ali srednjo rez. Pravila obrezovanjaZa tiste, ki potrebujejo pravilo, kdaj so vrtnice godne za rez, si velja zapomniti: ko zacveti rumena forzicĳa. Za obrezovanje po-trebujemo močne usnjene rokavice, vrtne škarje, vzvodne škarje in sadjarsko žagico. S kakovostnimi enoreznimi škarjami gre delo mnogo bolj od rok kot z dvoreznimi, ker stebel ne trejo. Pomembno splošno pravilo je tudi, da odstranimo vse poganjke, ki so očitno bolni. Tudi star les na vrtnici nima kaj iskati. Pri mnogocvetnicah in velecvetnicah dobro cvetĳo samo lanski po-ganjki, pri popenjavkah pa lanski in predlanski. Starost poganj-ka ločimo po barvi lica: lanski so sveže (ali rdeče) zeleni in po-polnoma gladki, dvoletni so zelenkasti in s prvimi podolžnimi razpokami. Kar je starejše porjavi in dobi skorjo, ki se lušči.Poleg rezi poskrbimo še za popolno oskrboVrtnice je v začetku vegetacĳe vsekakor potrebno ustrezno do-gnojiti. Najprej jih okopljemo in odstranimo ves plevel, nato pa okoli njih potresemo pelete dolgodelujočega organskega gnojila Biogrena. To organsko gnojilo, ki za obogatitev tal vsebuje nad-povprečno število mikroorganizmov, uporabimo tudi pri sajenju vrtnic. Z njim obogatimo prst, s katero sadike zasujemo. Konec marca ali aprilu vrtnicam dodamo še membransko gnojilo Plan-tella Formula 365 za vrtnice, ki s prilagojenimi hranili poskrbi za zdravo rast rastline in bogato tvorjenje cvetnih nastavkov. Ker se membransko gnojilo sprošča postopoma, je vrtnice z njimi potrebno dognojili le enkrat letno. Vsak ljubitelj vrtnic ve, da je večina sort močno izpostavljena različnim boleznim. Nemalokrat se zgodi, da že v zgodnjem po-letju ostanejo brez listov. To pa lahko preprečimo, če jih že od pojava prvih listov dalje redno škropimo z naravnim varoval-nim pripravkom Bio Plantella Natur-f, ki rastline tudi krepi. Na mladih poganjkih se rade pojavĳo uši, ki jih učinkovito odpravi-mo z ekološkim pripravkom iz naravnega piretrina Bio Plantella Kenyatox Verde. Z njim škropimo ob prvem pojavu škodljivca. Pripravek pred uporabo pretresemo, ob škropljenju pa pazimo, da listov preveč ne omočimo.Ste tudi vi srčni ljubitelji vrtnic, a ste vsako leto razočarani nad cvetočim rezultatom. Za nasvet povprašajte Gaine strokovnjake na brezplačni telefonski številki 080 81 22 oziroma kliknite na www.klubgaia.com.

Strokovnjaki Kluba Gaia

aktualno

Po uspešni akcĳi Očistimo Slovenĳo v enem dnevu! društvo Ekologi brez meja letošnjo pomlad pripravlja novo vseslovensko akcĳo, v kateribo lahko vsak prebivalec Slovenĳe dodal svoj list k boljšemu svetu. Znova je priložnost, da skupaj premikamo meje mogočega – tokrat bomo zbirali star papir. Čisto preprosto, vsi to znamo in poznamo.Torej dajmo – SKUPAJ!Star papir za novo upanje je geslo spomladanske dobrodelne okoljevarstvene akcĳe zbiranja starega papirja, ki bo v mesecuaprilu potekala po vseh krajih Slovenĳe. Sredstva, ki bodo zbrana spomočjo starega papirja, bodo šla na dva naslova – polovica sredstev bo namenjenih pomoči potrebnim v Slovenĳi, druga polovica pa zafinanciranje humanitarnega projekta v Afriki. V okviru projektabosta vzporedno potekali dve aktivnosti: akcĳa zbiranja staregapapirja in nagradni natečaj zbiranja najboljšega predloga za dodelitev polovice sredstev od papirja.Projekt lahko spremljate na spletnem zemljevidu, kjer so označene zbirne točke v Slovenĳi, kamor bo podjetje Dinos po predhodnemdogovoru s prĳaviteljem brezplačno za en dan v aprilu pripeljalo zabojnik in poskrbelo za brezplačen odvoz zbranega papirja.Akcĳe, ki bi na tak način združevala humanitarnost in okoljevarstvo, v Slovenĳi v tem obsegu še ni bilo. Projekt podpirata tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki bosta vzgojno-izobraževalne ustanove s pisnim povabilom pozvala k udeležbi.

Cilji projekta:• povezati v akcĳo 500 vzgojno-izobraževalnih ustanov, 3.000 podjetĳ in javnih organizacĳ,• zbrati 10.000 ton starega papirja,• ozaveščati otroke, učence in dĳake o pomembnosti varovanja okolja in narave,• spodbujati in razvĳati čut za skupno dobro in sočloveka,• mlade spodbuditi k aktivnem razmisleku, komu podariti polovico sredstev iz akcĳe in najboljšo idejo nagraditi s koncertom po lastni izbiri,• z zbranimi sredstvi pomagati pomoči potrebnim v Slovenĳi,• z zbranimi sredstvi pomagati humanitarnemu projektu v Afriki,• nagraditi vzgojno-izobraževalno ustanovo, ki bo zbrala največjo količino papirja.K zbiranju papirja vabimo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, pa tudi podjetja in javne organizacĳe, ki imajo letosnamen čistiti svoje arhive. V mesecu aprilu bo podjetje Dinos en dan po dogovoru z vami brezplačno na dogovorjeno mesto dostavilo zabojnik za star papir ter hkrati poskrbelo za odvoz zbranega papirja.• Akcĳa zbiranja bo potekala ves mesec april.• Prĳave na natečaj in akcĳo potekajo od 18. 02. do 18. 03. 2011.

• 9. marca bo v Dinosovi izpostavi v Črnučah tiskovna konferenca in javna predstavitev projekta Star papir za novo upanje s častno gostjo dr. Manco Košir.

• Rezultati akcĳe in natečaja bodo objavljeni 15. maja 2011.• Koncert za zmagovalce bo v junĳu oziroma po dogovoru.

Če bi čebula ...Če bi sodelovalo vseh 30.000 povabljenih ustanov in bi vsaka zbrala po 300 kg, bi lahko zbrali 9 tisoč ton starega papirja.S to količino lahko:• pridobimo 8 tisoč ton recikliranega papirja,• prihranimo 24 tisoč ton lesa,• prihranimo 285,3 miljonov litrov vode,• prihranimo 58,8 GWh (zadošča za letno oskrbo 15.000

gospodinjstev z električno energĳo),• podarimo 520 tisoč EUR (pri odkupni ceni odpadnega papirja 65

EUR/1t).Malo za šalo malo zaresIz 24 tisoč ton lesa bi:• z deskami (višine 2 cm, širine 10 cm) lahko potegnili linĳo, dolgo

skoraj 9.000 km, kar je približna zračna razdalja od Ljubljane do Cape Town-a (Južna Afrika) ali Seul-a v Južni Koreji,

• zgradili 436 lesenih maket naravne velikosti oklepnikov Patria.

Društvo ekologov brez meja v sodelovanju z Društvom Slovenska Pot Novo mesto

Okoljevarstvena akcĳa »Star papir za novo upanje«

Dejstvo je, da so starejši zaradi hitrega razvoja računalništva in no-vodobnih oblik virtualne komunikacĳe vedno pogosteje odrinjenina rob družbenega dogajanja. Ne morejo oziroma ne znajo slediti vsem spremembam okoli sebe. Podatki kažejo, da kar 90 odstotkov prebivalcev Slovenĳe, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo raču-nalnika oziroma interneta, kar pomeni, da smo na tem področju v primerjavi z EU v precejšnjem zaostanku.Evropska komisĳa je leto 2011 razglasila za evropsko leto prosto-voljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medgeneracĳskesolidarnosti. In prav zato so se mladi odločili, da prepletejo obe vrednoti in pozovejo k izvedbi največjega vseslovenskega prosto-voljskega projekta: Simbioz@ e-pismena Slovenĳa.Osrednji namen akcĳe je omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest in jih mo-tivirati za nadaljnje učenje in uporabo računalnika in interneta. Mladi, ki bodo poučevali, pa bodo imeli možnost poučevati in se izkazati s svojimi sposobnostmi. V tednu med 18. in 22. aprilom 2011 bo projektna skupina Simbioz@, skupaj z glavnima partnerje-ma Zvezo društev upokojencev Slovenĳe in Zvezo ŠKIS ter ob po-moči slovenskih knjižnic po vsej Slovenĳi organizirala brezplačna

O B V E S T I L OAvto Krka NM d.o.o. bo v mesecu marcu in aprilu izvajala teh-nične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu,

in sicer:• v petek, 25.3.2011, od 11.00 do 16.00 v Zburah

(Gostilna pri Pavletu), • v četrtek, 7.4.2011, od 12.00 do 17.00 v Šmarjeti (Gasilski dom)

Simbioz@ – največja prostovoljska akcĳa elektronskega opismenjevanja

http://www.klubgaia.com

http://www.zrss.si/


25|



Po uspešni akcĳi Očistimo Slovenĳo v enem dnevu! društvo Ekologi brez meja letošnjo pomlad pripravlja novo vseslovensko akcĳo, v kateribo lahko vsak prebivalec Slovenĳe dodal svoj list k boljšemu svetu. Znova je priložnost, da skupaj premikamo meje mogočega – tokrat bomo zbirali star papir. Čisto preprosto, vsi to znamo in poznamo.Torej dajmo – SKUPAJ!Star papir za novo upanje je geslo spomladanske dobrodelne okoljevarstvene akcĳe zbiranja starega papirja, ki bo v mesecuaprilu potekala po vseh krajih Slovenĳe. Sredstva, ki bodo zbrana spomočjo starega papirja, bodo šla na dva naslova – polovica sredstev bo namenjenih pomoči potrebnim v Slovenĳi, druga polovica pa zafinanciranje humanitarnega projekta v Afriki. V okviru projektabosta vzporedno potekali dve aktivnosti: akcĳa zbiranja staregapapirja in nagradni natečaj zbiranja najboljšega predloga za dodelitev polovice sredstev od papirja.Projekt lahko spremljate na spletnem zemljevidu, kjer so označene zbirne točke v Slovenĳi, kamor bo podjetje Dinos po predhodnemdogovoru s prĳaviteljem brezplačno za en dan v aprilu pripeljalo zabojnik in poskrbelo za brezplačen odvoz zbranega papirja.Akcĳe, ki bi na tak način združevala humanitarnost in okoljevarstvo, v Slovenĳi v tem obsegu še ni bilo. Projekt podpirata tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki bosta vzgojno-izobraževalne ustanove s pisnim povabilom pozvala k udeležbi.

Cilji projekta:• povezati v akcĳo 500 vzgojno-izobraževalnih ustanov, 3.000 podjetĳ in javnih organizacĳ,• zbrati 10.000 ton starega papirja,• ozaveščati otroke, učence in dĳake o pomembnosti varovanja okolja in narave,• spodbujati in razvĳati čut za skupno dobro in sočloveka,• mlade spodbuditi k aktivnem razmisleku, komu podariti polovico sredstev iz akcĳe in najboljšo idejo nagraditi s koncertom po lastni izbiri,• z zbranimi sredstvi pomagati pomoči potrebnim v Slovenĳi,• z zbranimi sredstvi pomagati humanitarnemu projektu v Afriki,• nagraditi vzgojno-izobraževalno ustanovo, ki bo zbrala največjo količino papirja.K zbiranju papirja vabimo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, pa tudi podjetja in javne organizacĳe, ki imajo letosnamen čistiti svoje arhive. V mesecu aprilu bo podjetje Dinos en dan po dogovoru z vami brezplačno na dogovorjeno mesto dostavilo zabojnik za star papir ter hkrati poskrbelo za odvoz zbranega papirja.• Akcĳa zbiranja bo potekala ves mesec april.• Prĳave na natečaj in akcĳo potekajo od 18. 02. do 18. 03. 2011.

• 9. marca bo v Dinosovi izpostavi v Črnučah tiskovna konferenca in javna predstavitev projekta Star papir za novo upanje s častno gostjo dr. Manco Košir.

• Rezultati akcĳe in natečaja bodo objavljeni 15. maja 2011.• Koncert za zmagovalce bo v junĳu oziroma po dogovoru.

Če bi čebula ...Če bi sodelovalo vseh 30.000 povabljenih ustanov in bi vsaka zbrala po 300 kg, bi lahko zbrali 9 tisoč ton starega papirja.S to količino lahko:• pridobimo 8 tisoč ton recikliranega papirja,• prihranimo 24 tisoč ton lesa,• prihranimo 285,3 miljonov litrov vode,• prihranimo 58,8 GWh (zadošča za letno oskrbo 15.000

gospodinjstev z električno energĳo),• podarimo 520 tisoč EUR (pri odkupni ceni odpadnega papirja 65

EUR/1t).Malo za šalo malo zaresIz 24 tisoč ton lesa bi:• z deskami (višine 2 cm, širine 10 cm) lahko potegnili linĳo, dolgo

skoraj 9.000 km, kar je približna zračna razdalja od Ljubljane do Cape Town-a (Južna Afrika) ali Seul-a v Južni Koreji,

• zgradili 436 lesenih maket naravne velikosti oklepnikov Patria.

Društvo ekologov brez meja v sodelovanju z Društvom Slovenska Pot Novo mesto

V Slovenĳi deluje sistem ravnanjaz izrabljenimi motornimi vozili že od leta 2003. Zadnji lastnik motornega vozila je po trenutno veljavni zakono-daji zavezan, da poskrbi za njegovo razgradnjo. Izrabljeno motorno vozi-lo mora predati na pooblaščeno pre-vzemno mesto in si pridobiti potrdilo o predaji vozila. Prevzemno mesto je dolžno vozilo sprejeti brezplačno.

V kolikor pa se lastnik odloči, da vozila ne bo predal v razgradnjo in ga želi odjaviti, mora na odjavnem mestu navesti naslov, kjer se vozilo nahaja. Na Izjavi o lokacĳi vozila s podpisomjamči, da se vozilo resnično nahaja na tem naslovu. V kolikor pristojni organ preverja lokacĳo skladiščenja in ugoto-vi, da vozila tam ni, je zagrožena globa v skladu z zakonom najmanj 250,38 €.

Preveč pogosto pa se dogaja, da po

odjavi vozila lastniki vozilo prepustĳonepooblaščenim razgrajevalcem (avto-serviserjem, črnim odpadom, Romom itd.). S takšnim neodgovornim počet-jem močno obremenjujejo okolje, saj nepooblaščeni razgrajevalci ne po-skrbĳo ustrezno za odpadna motornaolja, gume, akumulatorje in druge ne-varne snovi, ki jih vsako vozilo vsebu-je. Nerazumljivo, zakaj lastniki ne že-lĳo okolju prĳazno poskrbeti za svoje»odpadke«, saj jih zadeva finančno po-polnoma nič ne bremeni. Situacĳo boverjetno rešila šele boljša zakonodaja, ki se je v pripravi in bo takšne lastnike finančno udarila po žepu.Prevzemno mesto na vašem območjuAVTOODPAD KRAKOV, po dogovo-ru nudimo tudi brezplačni odvoz iz-rabljenih motornih vozil.

Svečomati na pokopališčihNa Občini Šmarješke Toplice smo se odločili, da uporabnikom pokopališč v občini olajšamo dostop do sveč, zato smo v mesecu marcu na vseh treh pokopališčih v občini (Šmarjeta, Bela Cerkev in Slape) namestili prodajne avtomate za nakup nagrobnih sveč. Avtomat je okolju pri-jazen, saj razpolaga tudi s svečami v steklenih vazah, ki se lahko znova napolnĳo oziroma re-ciklirajo, kar prispeva k preprečevanju kopiče-nja odpadkov na pokopališčih.Sveče stojĳo pokonci, avtomat ima zračenje, takoda se vosek ne more zmehčati niti ob višjih tem-peraturah. Ker je izdelan iz nerjavečega jekla nanj ne vplivata niti mraz in vlaga.Svečomati se nahajajo na vhodu na pokopališ-če (Šmarjeta in Slape) in pod mrliško vežico (Bela Cerkev).Cene sveč so od 1 do 2 eur.


Okoljevarstvena akcĳa »Star papir za novo upanje«

Simbioz@ – največja prostovoljska akcĳa elektronskega opismenjevanjaizobraževanja, kjer bodo mladi prostovoljci skušali predstavnike starejše generacĳe navdušiti za rabo računalnika in interneta ter s tem prispevati k višji ravni računalniške pismenosti med starejšimi v Slovenĳi. S projektom želimo nagovoriti 200.000 mladih in več kot 300.000 starejših, v tednu e-opismenjevanja pa želimo združiti kar največje število mladih in starejših in s tem mlade pozvati k pros-tovoljstvu, starejše pa spodbuditi, da se vključĳo v vseživljenjsko učenje in s tem dvignejo raven kakovosti življenja. V projekt se bo

aktivno vključila tudi naša občina in tako sodelovala pri vsesloven-skem projektu ter pomagala premostiti medgeneracĳske razlike inizpostaviti vrednote, na katere danes pogosto pozabljamo – solidar-nost, čut za sočloveka in prostovoljstvo. Mladi prostovoljci se lahko v projekt vključĳo na spletnem mestu www.simbioza.eu, starejši pa bodo informacĳe dobili v najbližji knjižnici oziroma informacĳskitočki Simbioze. Združimo izkušnje in znanje s prĳavo k projektuSimbioz@. Organizatorji akcĳe

Lastniki dolžni poskrbeti za izrabljena vozila

http://www.zrss.si/

26|



Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje:Z družino živim v Šmarjeških Toplicah. Imam sina Roka, ki je dĳak splošne gim-nazĳe v Novem mestu, in hčerko Katjo, ki obiskuje osnovno šolo v Šmarjeti.Trenutno sem zaposlen v podjetju Akra-povič, d. d., v Ivančni Gorici kot tehnolog. Ukvarjam se z razvojem in optimizacĳoprocesov. Svojo poklicno pot sem začel v Revozu kot orodjar. Izobraževanje sem nadaljeval ob delu. Bil sem prvi zlati ma-turant izobraževanja odraslih na ŠCNM. Šolanje sem nadaljeval na višji šoli, smer strojništvo, ki pa je bilo zelo uspešno, saj sem diplomsko nalogo predstavil na med-narodnem simpozĳu in je bila v strokovnihkrogih kar odmevna.Ves čas sem poklicno napredoval, tako da sem bil pred zaposlitvĳo v podjetju Akrapo-vič vodja proizvodnje s stotimi zaposlenimi, vendar me je želja po novih izzivih v stroki gnala naprej in pristal sem v sedanjem pod-jetju, kjer mi izzivov res ne manjka.

Zakaj ste se odločili za vstop v politiko?V želji, da sodelujem pri razvoju občine in zaselkov v svoji okolici, sem se podal v kan-didaturo za svetnika.

Kakšne so po vašem mnenju prioritete, katerim mora Občina Šmarješke Toplice slediti v štiriletnem obdobju?V prejšnjem mandatu je bilo kar nekaj storje-nega, vendar je treba postoriti še ogromno stvari, saj imamo slabo infrastrukturo, po-leg tega pa moramo upoštevati zakonodajo. Občina mora pripraviti čim več projektov, s katerimi bo lahko sodelovala na razpisih za nepovratna sredstva. V prihodnosti si želim, da občina dobi kulturni in občinski center v Šmarjeških Toplicah, ki bi omogočil razvoj družabnega in kulturnega življenja ter povezal občane v celoto.

Katera stvar je za vas prva, ki jo je po-trebno v občini urediti?Smo majhna občina in želel bi čim manj po-litičnih igric v zakulisju.

Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje:Stanovanjsko podjetje ZARJA, d. o. o., Novo mesto. 29 let operativno vodenje gradbišč, 6 let upravljanje in vzdrževanje stavb.

Zakaj ste se odločili za vstop v politiko?Že pred ustanovitvĳo občine sem deloval v KS Šmarjeta in tudi v različnih društvih. S svojim delom in izkušnjami želim pomaga-ti pri doseganju večjega napredka za vse.

Kakšne so po vašem mnenju prioritete, katerim mora občina Šmarješke Toplice slediti v štiriletnem obdobju?Priprava projektov in izgradnja komunalne infrastrukture za celotno občino.

Katera stvar je za vas prva, ki jo je po-trebno v občini urediti?Izboljšati medsebojne odnose in pridobiti večje zaupanje in razumevanje občine.

Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje:Že 35 let, celotno delovno dobo, sem zapo-slena v vrtcu, ki se je do leta 2003 imeno-val Vzgojno varstvena organizacĳa, po letu2003 in reorganizacĳi VVO v dva vrtca paVrtec Cicicban Novo mesto.Prvih 13 let sem delala kot vzgojiteljica in ob delu dokončala študĳ na Višji vzgojitelj-ski šoli.Sedaj že tretji mandat (12. leto) opravljam funkcĳo ravnateljice. Svoje delo opravljam z veseljem in menim, da ga opravljam do-bro in odgovorno. V prvem mandatu sem

ob delu diplomirala še na Visoki strokovni vzgojiteljski šoli v Mariboru, pred nasto-pom prvega mandata pa leta 1998 končala Šolo za ravnatelje z ravnateljskim izpitom. V zadnjem obdobju zaključujem študĳ ma-gisterĳa na FUDŠ, smer Medkulturni me-nedžment.Še kot pomočnica ravnateljice sem postavila na noge projekt Radio vrtec, ki je edinstven v slovenskem prostoru in Malček Bralček, v katerega je že več kot 13 let vključenih več kot 90 % naših otrok.Kot ravnateljica si štejem za največji uspeh to, da smo zmogli in znali ob prehodu na devetletko, ko smo zaprli 18 oddelkov vrt-ca, obdržati vse zaposlene oz. jih z dogovori začasno preusmeriti v osnovne šole. Ponos-na sem tudi na zelo uspešno pridobivanje donatorskih ter sponzorskih sredstev, brez katerih bi imeli naši vrtci žalostno podobo.V tem času sem si pridobila veliko izkušenj tudi s področja komunikacĳe, saj sem vesčas vpeta v usklajevanje interesov zaposle-nih v vrtcu, staršev otrok, in predstavnikov ustanovitelja ter Ministrstva za šolstvo in šport, nemalokrat tudi politikov na lokalni ravni in poslovnih partnerjev, ki tako ali drugače sodelujejo pri zagotavljanju nemo-tenega poslovanja ter delovanja vrtca.Še kot vzgojiteljica sem na Studiu D dnevno vodila po dve radĳski oddaji za otroke, insicer 5-krat tedensko jutranjo oddajo Dobro jutro, 6-krat tedensko pa večerno oddajo Biba leze. V nekaj več kot desetih letih de-lovanja sem si tako na področju medĳskevzgoje pridobila dragocene izkušnje, saj so bile oddaje moje čisto avtorsko in voditelj-sko delo.

Zakaj ste se odločili za vstop v politiko?Rada si domišljam, da se nisem odločila za vstop v politiko. Predvsem zato, ker sem popolnoma apolitična. In tudi zato, ker se nekako nisem odločila, da bom šla v poli-tiko, ampak sem bolj odreagirala na pova-bilo županje in spodbudo ljudi, s katerimi živim in se družim v Beli Cerkvi. Odločila sem se tik pred zdajci, še vedno misleč, da niti nimam veliko možnosti za izvolitev. Ko sem bila postavljena pred dejstvo, da sem del lokalne politične scene, sem to sprejela predvsem kot veliko zaupanje sokrajanov in posledično kot veliko odgovornost, ki bo v naslednjih štirih letih vsakodnevno po-memben del mojega življenja.

Kakšne so po vašem mnenju prioritete, katerim mora občina Šmarješke Toplice slediti v štiriletnem obdobju?Občina Šmarješke Toplice je mlada občina in kot taka ne more vsega, kar je potrebno in kar si občani želimo, narediti čez noč. Po-treben je čas in denar. In če s časom še lahko

Svetniki se predstavĳo – 1. delVas zanima, kdo bo v prihodnjih štirih letih oblikoval »lokalni par-lament«? Kaj novega nam obljubljajo? Ali že uresničujejo zastav-ljene cilje?

Besal MarkoDatum in kraj rojstva: 17. 9. 1971, Novo mestoIzobrazba: Višja strokovnaStan: PoročenPoklic: inženir strojništva

Durič AleksanderDatum in kraj rojstva: 17. 06. 1955, GerlinciZakonski stan: PoročenIzobrazba: Višja strokovnaPoklic: Samostojni referent upravljanja

Kušer Ambrožič MajdaDatum in kraj rojstva: 19. 2. 1957 CeljeZakonski stan: PoročenaIzobrazba: Visoka strokovna vzgojiteljska šola (zaključujem

magisterĳ na FUDŠ, smer Medkulturni menedžment)Poklic: diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok

predstavitev


27|



nekako krmarimo, smo pri denarju precej omejeni in pogosto odvisni od drugih – dr-žave, Evropske unĳe, različnih skladov …Mislim, da je najpomembnejše, da dobi vodo zadnja, še tako oddaljena hiša v sle-herni vasi v občini. To je zagotovo priorite-ta. Vodi pa sledi kanalizacĳa, ureditev cestin pločnikov, ki bodo primerno vzdrževani, osvetljene in na katerih bo poskrbljeno za ustrezno varnost v prometu.Prav je, da občina nadaljuje s skrbjo za za-gotavljanje ustreznih pogojev za delo v osnovni šoli in vrtcu ter zagotavlja zado-stno število prostih mest v vrtcu.Na kulturnem področju bi bilo po mojem mnenju dobro združiti manjša številna društva v nekaj večjih, saj bi tako dosegli boljši pregled nad delovanjem, prav tako pa se ne bi tako zelo drobila sredstva oz. lah-ko bi kandidirali na več razpisih in s tem pridobili več denarja tudi na državni ravni. Sicer pa si bom prizadevala, da bodo imela društva, ki bodo financirana iz občinskega proračuna, tudi v pogodbi zapisane obvez-nosti do občine.Ob referendumu za ustanovitev Občine Šmarješke Toplice je bila podana nepisana obljuba, da bo sedež Občine v Šmarjeških Toplicah. Obljuba na takšni ravni bi morala

biti spoštovana in sama se bom zavzemala, da bo v tem mandatu poskrbljeno za reali-zacĳo dane obljube. Verjamem, da obstajajomožnosti javno-zasebnega partnerstva in z izpolnitvĳo dane obljube ne bi zajedaliobčinskega proračuna na račun vodovoda, kanalizacĳe, urejenosti cest in pločnikov ter ostalih za občane prepotrebnih stvari.Ker sem že na začetku omenila, da dovolj denarja za vse želje ni in ga samo znotraj proračuna tudi ne bo, je potrebno nastaviti čim več projektov do te faze, da lahko kon-kuriramo na državnih razpisih in razpisih evropske skupnosti. Z njihovo pomočjo bomo lahko uredili tudi trška jedra, preu-redili staro šolo v Beli Cerkvi, poskrbeli za ureditev otroških igrišč, širokopasovno po-vezavo do vsake hiše, …Ne nazadnje je ena izmed prioritet mojega statusa svetnice v tem mandatu tudi bistve-no spremeniti in obogatiti kulturno življe-nje občine s kakovostnimi prireditvami ob različnih praznikih na lokalnem in držav-nem nivoju.

Katera stvar je za vas prva, ki jo je potreb-no v občini urediti?

Zagotovo je to vodovod na področju Vinje-ga vrha. In takoj za tem skupaj z oškodova-

nimi občani doseči pravično obravnavo ob posodobitvi daljnovodov (opcĳa kablovodi,v primeru, da to ne bi bilo mogoče, pa pra-vične odškodnine za vse, tudi za javne po-vršine – npr. otroško igrišče in nogometno igrišče v Beli Cerkvi).

Trenutna zaposlitev in delovne izkušnje:Že deset let sem zaposlen kot poslovodja na bencinskem servisu v Mokronogu. Pred tem sem deset let opravljal delo poslovodje v trgovskem podjetju Dolenjka, sedem let pa sem bil zaposlen tudi kot prodajalec v Dolenjki Škocjan. Delal sem predvsem v živilski stroki.

Zakaj ste se odločili za vstop v politiko?V lokalno politiko sem vstopil predvsem z namenom, da se uredĳo stvari, ki še niso dokončane, tako v mojem okolišu, kakor tudi v celotni občini, in se s tem omogočĳoboljše razmere za življenje občanov.

Kakšne so po vašem mnenju prioritete, katerim mora občina Šmarješke Toplice slediti v štiriletnem obdobju?Že v delovanju v krajevni skupnosti sem bil vedno za to, da se ljudem omogoči osnovne dobrine, med drugim napeljava vodovod-nega omrežja, zato še vedno podpiram ide-jo, da se to uresniči po celotni občini. Med moje prioritete spada tudi enakomeren raz-voj občine, delovanje v slogi, predvsem pa imajo prednost dela, ki so v prid našim ob-čanom in ne tujim interesom. Kot svetnik petega volilnega območja sem si zastavil tri glavne cilje, in sicer: obvoznica Dol. Čele-vec, kompletna ureditev pokopališča Slape in pridobitev večnamenskega prostora v Zburah.Katera stvar je za vas prva, ki jo je po-trebno v občini urediti?Kot sem že omenil, bi na prvo mesto posta-vil oskrbo z vodo do vsake hiše, nato pa v dogovoru z vsemi svetniki enakomerno po-razdelil dela, ki smo si jih zastavili.

Petra Grajžl

��

Kolofon: Razgledi: glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Naklada 1300 izvodov. Brezplačno ga prejmejo na dom vsa gospodinjstva v občini Šmarješke Toplice. Člani Uredniškega odbora: Terezĳa Balažević, Eva Durič, Miha Gorenc, Petra Grajžl, Sonja Košak, Majda Kušer Ambrožič, Jože Novak, Jože Perše, Majda Pungerčar. Lektoriranje: Eva Durič. Odgovornost za prispevek prevzema avtor. Fotografija na naslovnici: Jani Vidmar. Prispevki v smislu novinarske stroke se ne presojajo. Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedila. Razgledi so vpisani pod zaporedno št. 1510, Ministrstva za kulturo Republiki Slovenĳe. Grafična realizacĳa: Tomograf, Tomo Cesar, s.p.

Zoran BraneDatum in kraj rojstva: 08.12.1964 Novo mestoZakonski stan: poročenIzobrazba: Komercialni tehnik

Male maškare

so preganjale zimo

Documents

1 razgledi 2011 - smarjeske-toplice.si · ski svet in nato še vlada, je težko napovedati, kajti usklajevanja z nosilci urejanja prostora, predvsem kmetĳskimresorjem,bodo zahteven