bilten ST 4 2007 - smarjeske-toplice.si · lo, da nihče, ki je podal kritiko, ni nikoli napisal članka – in tako je še danes. Ob ustanovitvi Občine Šmarješke Toplice se je

1|

RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

December 2007/številka 4glediRazgRedirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazgledigledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglezgledirazglezgledirazglezgledirazglezglediRazglezglediRazglezglediRazglezgledirazgle

RazglediGlasilo Občine Šmarješke Toplice/4/december 2007

2|

december v Kulturnem domu ŠmarjetaZa občane smo pripravili praznični dan, poln doživetĳ za vse starostne skupine.Prireditve se bodo odvĳale 27. 12. 2007 v Kulturnem domu Šmarjeta in bodo za vse občane brezplačne.

Ob 10.00 uri: Gledališka predstava za najmlajše in malo manj mlade »Halo, rdeča kapica?«Nekoč je živela ljubka majhna deklica in kdor jo je videl, vsak jo je imel rad. Najraje pa jo je imela njena babica, ki kar ni vedela, kaj vse bi dala otroku. Nekoč ji je podarila kapico iz rdečega žameta, ki ji je tako lepo pristajala, da od tega časa ni marala nositi ničesar drugega več, in zato so ji vsi rekli Rdeča kapica.Obiskal nas bo tudi Dedek Mraz.

Ob 15.00 uri:Mladinski filmV Kulturnem domu Šmarjeta si bomo ogledali mladinski film.

Ob 19.00 uri:Gledališka predstava za odrasle (komedĳa), Dan žena: Stara zgodba o Adamu in Evi ali boj za oblast v izvedbi Kulturnega društva Stane Kerin Podbočje.Vljudno vabljeni, da se na ta dan poveselite z nami!

Županja mag. Bernardka Krnc

Naše življenje je sestavljeno iz mnogih drobnih,v mozaik sestavljenih stvari,ki dajejo bivanju svoj čar.

Želim vam drage občanke in občani,da bi v času, ki prihaja,znali poiskati tudi trenutek za srečo.

Blagoslovljen Božič in vse lepo v prihajajočem letu 2008!

vaša županja Bernardka

PRAZNIČNIOb 10.00 uri:

Ob 15.00 uri:

Ob 19.00 uri:

31. 12. 2007 – Silvestrovanje na prostemSilvestrovanje na prostem bo potekalo na parki-rišču SPS Prinovec z živo glasbo in ognjemetom v organizacĳi Turističnega društva in Občine Šmarješke Toplice. Začelo se bo ob 22. uri in bo veselo vse do jutranjih ur. Vljudno vabljeni!

Mešani pevski zbor PGD Zbureprireja

v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. 00 uri v

cerkvi Karmelske Matere Božje v Slapih koncert

“Adventni je čas”večer adventnih, božično-novoletnih

in drugih duhovnih pesmi.

Nastopili bodo:Mešani pevski zbor PGD Zbure

Mešani pevski zbor “Franc Bogovič” iz Dobove inVokalna skupina “Mesečina” z Bučke

Vabljeni !

3|

1. Uvodne besede

2. Anketa3. O delu občine

29. septembra je svo-ja vrata odprl Turi-stično-informacĳskicenter Šmarješke To-plice.

4. OŠ in vrtec5. Dejavnosti društev:

Prikaz celoletnega dela v vinogradu so na prireditvi Zahvala jeseni lepo odigrale članice dramske sku-pine, ki deluje znotraj Društva podeželskih žensk Šmarjeta.

6. KulturaSlika z motivom ba-letke umetnice Joan-ne Zając od otvoritve likovne razstave Čas igre krasi tudi župa-njino pisarno.

7. Aktualno8. Ekologĳa9. Potopis

V tokratnem potopi-su vroča Brazilĳa.

10. Razvedrilo

Iz vsebine … UvodnikOb koncu leta se velja ozreti nazaj in oceniti naše delo

v preteklem letu – prvič zato, da boste z njim seznanjeni tudi občani oziroma bralci, drugič pa zato, da ugotovimo, kje smo bili dobri, kje bi lahko bili boljši in kaj nas čaka v prihodnjem letu.

Ne morem si kaj, da ne bi omenila trnove poti razvoja glasila od začetkov do njegove današnje podobe, za kate-

ro pa ne trdim, da je idealna ali končna. Kot veste, je glasilo Občine Šmarješke Toplice, poimenovano Razgledi, nastalo na podlagi prejšnjega glasila Krajevne skupnosti Šmarjeta, ki se je imenovalo Šmarječan, izhajalo pa je pod okriljem Kulturnega društva Šmarjeta. Začelo se je s pobudo predsednika Kulturnega društva Marjana Grahuta, da bi obnovili izhajanje glasila, ki je pred nekaj leti že izhajalo in bi prebivalce takratne krajevne skupnosti seznanjalo z aktualnim do-gajanjem v njej. Številčno skromno zastopana ekipa se je ves čas trudila po svojih močeh in finančnih zmožnostih, ki so bile tako slabe, da je bil izid glasila večkratodvisen od darežljivosti največjega šmarješkega podjetja, ki nas ni nikoli pustilo na cedilu. Seveda je verjetno brezpredmetno poudarjati, da ni nihče nikoli za svoje delo prejel kakršega koli honorarja, prejeli pa smo veliko kritik – v glavnem negativnih. Kritika, bodisi pozitivna bodisi negativna, je več kot dobrodošla, v kolikor je seveda utemeljena s tehtnimi argumenti. Ves čas pa me je najbolj moti-lo, da nihče, ki je podal kritiko, ni nikoli napisal članka – in tako je še danes.

Ob ustanovitvi Občine Šmarješke Toplice se je glasilo krajevne skupnosti pre-oblikovalo v občinsko glasilo z novim imenom Razgledi. Sedanji uredniški od-bor je sestavljen iz vseh prejšnjih ustvarjalcev Šmarječana, ki se jim je pridružila še predstavnica Bele Cerkve, predstavnik svetnikov in predstavnica občinske uprave. Odslej se od nas pričakuje, da se raven kvalitete dviguje. Uredniški od-bor je še vedno bolj ali manj prepuščen sam sebi, omeniti pa velja, da to ni naša profesionalna funkcĳa, ampak prostovoljna, za katero namenimo svoj prosti čas.Zatorej ne gre pričakovati, da bomo lahko v celoti pokrivali prav vsa področja. Vsebine, ki vam jih ponujamo, izbiramo po svoji presoji in lastnem zanimanju za določene problematike. Verjamem pa, da vas bralce zanima še tudi kaj drugega, zato vas znova vabim k sodelovanju pri nastajanju glasila in pisanju člankov.

Tisti, ki glasilo spremljate in shranjujete od njegovega začetka naprej, ob pri-merjavi gotovo ugotavljate, da je napredek očiten, kar pa je plod dela celotne ekipe v vseh teh letih in ne zgolj v zadnjem. Kajti ne gre pričakovati, da se bo kvaliteta dvignila čez noč, še posebej ne zato, ker imamo ustvarjalci glasila tudi svoje težave z vsakdanjimi skrbmi kot preostali občani. Verjamem pa, da smo tudi v zadnjem letu naredili korak naprej. Oblikovali smo nekaj novih stalnih rubrik s stalnimi dopisniki, s katerimi smo obogatili vsebino, dali večji poudarek slikovnemu materialu, počasi, a vendarle, smo le nekoliko razširili mrežo občas-nih dopisnikov, ki želĳo z občani deliti svoje mnenje ali izkušnjo, izpopolnjenapa je tudi sama oblikovna plat glasila ter kvaliteta tiska in papirja. Iz omenjenih razlogov moram biti z delom in rezultati uredniškega odbora v preteklem letu gotovo zadovoljna, kljub temu pa vem, da nas v prihodnjem letu čaka še veliko dela. Hkrati se zavedam tudi dejstva, da se vsakemu posamezniku pač ne da ustreči. Gotovo bo ena izmed največjih nalog uredniškega odbora v prihodnje pridobiti dopisnike s področja bivše krajevne skupnosti Bela Cerkev. Anketa je namreč pokazala, da bralci članke s tega področja pogrešate. Prvi koraki v to smer so že storjeni, razvĳali jih bomo še naprej, omeniti pa velja, da je člankovs tega področja manj preprosto zato, ker je odziv prebivalstva majhen, uredni-ški odbor pa tamkajšnje problematike premalo pozna. Želimo si tudi člankov z družbeno-kritično vsebino, v katerih bi bili predstavljeni argumenti za in proti določene problematike. Seveda vemo, da je za dober tovrstni članek potrebno dobro poznavanje problematike, kar zahteva daljše priprave za pisanje.

Naslednja številka Razgledov izide v zadnjem tednu marca, zato pričakuje-mo vaše prispevke najkasneje do ponedeljka, 3. marca 2008, na elektronski

naslov: [email protected]. Ob koncu naj vam vsem skupaj zaželim le še lepe božično-novoletne praznike ter srečno in ustvarjalno novo leto 2008. Bojana Medle

Kolofon:Odgovorna in glavna urednica: Bojana Medle.Uredniški odbor: Miha Gorenc, Marjan Grahut, Martina Hočevar, Bojana Medle, Jože Medle, Jože Novak, Mitja Pavlič, Jernej Petrovič, Anka Turk.Lektura: Jože Medle, Mojca Pacek.Grafično oblikovanje: Tomograf, Tomo Cesar, s.p.Tisk: Tiskarstvo Opara.

Fotografija na naslovnici: Sv. Miklavž, Dolenje Kronovo, foto: Mitja Pavlič.

4|



ANKETA / O DELU OBČINE

Težko je oceniti delo občine v prvem

letu, se pa že počasi vidĳo strateške usme-ritve kratkoročne in dolgoročne narave, ki naj bi se v prihodno-sti pokazale v smeri

trajnostnega razvoja. Upravičeno pa vsi pričakujemo korektno in predvsem konstruktivno sodelovanje vseh, ki so bili izvoljeni v občinski svet, ne glede na strankarsko pripadnost, saj so bili izvo-ljeni zato, da si bodo prizadevali za dobro vseh občank in občanov.

V tako kratkem času je težko pričako-

vati, da bi bili vidni re-zultati dela samostoj-ne občine. Ko se voziš po naših krajih, se ti še ne vidi potrebno toli-ko stvari spremeniti,

toda ko vzameš pot pot noge in to spraviš v fotoaparat, ali še bolje, to premisliš, prideš do spoznanja: vsi skupaj bomo morali spremeniti marsikate-ro razmišljanje, predvsem pa dejanja. Ceste so luknjaste in nevarne, vodovodne cevi az-bestne, ni pravega gostišča, a obenem toliko zidanic, ki samevajo. Ponosni moramo biti na podedovano in narejeno, a vsi skupaj se potruditi po Slomškovem navodilu: »Dom, šola, oblast in Cerkev morajo skupaj delati, saj gre za istega človeka!« Naša županja se mora še veliko naučiti, predvsem dati vse od sebe, da bo ljudi povezala in jih pripra-vila do sodelovanja. To ne bo lahko, a ne ne-mogoče. Le dobra volja je potrebna in želja napredovati!

Mineva prvo leto delovanja tako želene, po desetletju prizadevanj dobesedno

priborjene Občine in občanom se poraja vprašanje, ali so se naša pričakovanja in obljube, dane v času odločanja za lastno

občino, uresničile. Na področjih konstituira-nja organov, delovnih teles občine in spre-jetih aktov je odgovor vsekakor pozitiven. Porajajo se dvomi gle-de pogledov občinske

uprave na pripravo proračuna 2008, ki bi moral biti odraz dol-goročnega in razvojno naravnanega pro-grama. Manjkajoči program bi moral biti odraz dejanskega stanja na gospodarskem, komunalnem področju. Upoštevati in zado-voljiti mora želje občanov in ključnih akter-jev gospodarstva ter stremeti k izpolnitvi dolgoročnih razvojno naravnanih ciljev. Se-danja občinska politika obravnava turizem kot osnovno razvojno panogo, ki naj bo podlaga ostalim. Gospodarstvo naše občine dandanes predstavljajo podjetništvo, obrt, kmetĳstvo in šele nato turizem, ki bi lahkoob izkoriščanju naravnih danosti in aktivni prostorski politiki postal vodilna panoga v naslednjih desetletjih. V občinski upravi pogrešam osebje s poznavanjem krajevnih značilnosti, potreb občanov, načina gradnje in stanja komunalne infrastrukture. Z aktiv-nejšo vlogo in veljavo delovnih teles, zlasti Odbora za razvoj, bi morali izdelati dolgo-ročne razvojne programe, določiti prioritete in vse sile usmeriti v realizacĳo leteh. Po-stavitev, način dela občinske uprave je ab-solutna in avtonomna pravica županje, ki posledično prevzema tudi vso odgovornost za njeno uspešno delo. Z dobronamerni-mi napotki želim prispevati k delovanju in razvoju naše občine po merah in željah krajanov, za izpolnitev referendumskega gesla »Postanimo gospodarji na svojem« in v dobro vseh ljudi.

Kot občan te občine pazljivo spremljam dogajanje ob formiranju organov sveta

kakor tudi občinske uprave, vendar moram priznati, da so bila moja pričakovanja glede učinkovitosti dela znatno višja. Običajno pravimo, da se novi oblasti daje 100 dni,

vendar vidimo, da za naše razmere ta meri-la niso uporabna, ker prehajamo v drugo leto delovanja nove Občine, večjih vidnih dejanj pa ni opaziti. Mogoče pa je tudi to,

da navadni občani tega nismo zaznali. Glede informiranosti obča-nov moram pripomniti, da smo o nebistve-nih rečeh kar dobro obveščeni, zatakne pa se, ko bi radi kaj izvedeli o proračunu naše občine za leto 2007, zlasti o njegovi dejanski porabi. Objavljeni proračun za leto 2007 je za navadnega občana popolnoma nerazu-mljiv, ker ni mogoče ugotoviti, kakšne inve-sticĳe se bodo izvajale in kje.

Mogoče smo glede tega nekoliko razvajeni, ker je KS v preteklosti vedno imela podro-bno izdelan plan investicĳ in drugih de-javnosti. V zadnjem času se nakazuje nova oblika obveščanja občanov o večjih investici-jah, kot je bilo to nedavno na Vašem kanalu za krožišče v Šmarjeških Toplicah. Moram priznati, da me je ta novica presenetila, saj pred tem ni bilo slišati o takšni nameri. Tu se vsiljuje vprašanje, ali je to prva prioriteta, glede na vse druge potrebe. O delu občin-skih svetnikov pa bi imel pripomniti le to, da smo občani (volivci) iz območĳ, kjer jebil posamezni svetnik izvoljen, pričakovali več sodelovanja na terenu, predvsem vsaj enkrat letno zbor, kjer bi občani lahko dajali pobude in izrazili svoje videnje delovanja občine.Pripravil: Mitja Pavlič

Mnenje občanov o delu Občine Šmarješke Toplice

Sebastjan Šušterič

Peter Repovž

Peter Selak Martin Tomšič

Anketa v tej številki je drugače zasnovana kot je bila v prejšnji številki iz vsaj dveh razlogov. V prvi vrsti sem bil med opravljanjem ankete negativno presenečen nad slabim odzivom občanov in občank. Verjamem, da je težko govoriti o stvareh, o katerih mogoče ne poznate vseh dejstev ali nimate dovolj informacĳ, da bi lahko podali svoje mnenje. Vendar imamo vsi interes, da ustvarimo našo občino prĳetnejšo in odprto za ljudi, kar bo zelo težko, če ne bomo izražali svojega mnenja in ga predstavili tudi drugim, enako ali drugače mislečim ljudem. Poleg tega je bilo vprašanim zelo težko izraziti svoje mnenje o tako kompleksnem vprašanju zgolj v nekaj stavkih. Zato sem se odločil, da jim damo možnost, da svoje mnenje napišejo in nam ga pošljejo. Za sklepanje splošnejših zaključkov je vzorec vprašanih gotovo pre-majhen, kljub temu pa upam, da vas bodo spodaj navedena mnenja spodbudila k razmišljanju in izoblikovanju svojega mnenja na podlagi lastnih opažanj.

Uradne ure za neposredno poslovanje občinske uprave z občani in drugimi osebami so na sedežu Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice, v:- ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00; - sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00;- petek od 8.00 do 13.00.


5|


December 2007/številka 4

Za nami je prvo leto samostojnega delovanja nove občine. Prav gotovo vsi nestrpno pričakuje-mo božično-novoletne praznike, še posebno naj-daljšo noč v letu, ko se bomo spet zbrali na par-kirišču SPS Prinovca in upihnili prvo svečko na torti Občine Šmarješke Toplice. Da je praznično dogajanje letos čutiti v samostojni občini, se bo-ste verjetno strinjali z mano. Naše najmlajše je v veselem decembru že razveseljeval Miklavž, ki se je z veliko turistično pridobitvĳo – turističnim vlakcem, popeljal od Šmarjeških Toplic do Bele Cerkve, Zbur in končal svoj sprevod v Šmarjeti pred sedežem občine. Imeli bomo kar dva božič-no-novoletna koncerta naših pevcev, 27. decem-bra pa za vas v Kulturnem domu v Šmarjeti pripravljamo Praznični dan. Najmlajše bo raz-veseljevala gledališka predstava Rdeča kapica, dĳake filmska predstava, vse ostale pa gledališka komedĳa.

Čeprav mi nekateri očitajo, da ni bilo veliko narejenega v Občini Šmarješke Toplice, se s tem ne morem strinjati. Ni bil narejen le velik korak na področju postavljanja temeljev naše občine (smo novo ustanovljena občina v Slovenĳi, kiimamo sprejetih največ samostojnih odlokov in pravilnikov), imamo tudi strokovno šestčlansko ekipo občinske uprave, v prihodnjem letu pa se nameravamo kadrovsko okrepiti še na področju urejanja cestne in komunalne infrastrukture. Uredili smo poslovne prostore za občinsko upra-vo, imamo svojo internetno stran, sprejeto lastno simboliko in pred stavbo občine plapola občinska zastava z grbom občine, ter občinsko glasilo Raz-gledi.

Proračun občine v letu 2007 je zaradi naše majhnosti velik le 2.140 tisoč evrov, primerna poraba znaša 1.598 tisoč evrov. Verjetno vsi naši občani ne vedo, da sodĳo pod primerno porabovse tiste dejavnosti, ki jih občina mora zagotav-ljati svojim občanom v skladu z Zakonom o lo-kalni samoupravi. Tako mora občina zagotavljati popolno otroško varstvo, materialne stroške in investicĳsko vzdrževanje osnovne šole, prevoze otrok v šolo, zdravstveno varstvo, socialno skrb-stvo, kulturo in šport, društveno in izobraževal-no dejavnost, knjižničarsko dejavnost, urejanje okolja in prostora, požarno varnost, pokopališko

in pogrebno dejavnost ter delo občinske uprave. Tako nam za investicĳe ostane le borih 542 tisoč evrov, a smo dejansko v letu 2007 namenili za investicĳe 706 tisoč evrov. In kaj je bilo nareje-nega v letu 2007? V osnovni šoli smo obnovili štiri sanitarĳe, postavili ograjo okoli otroškega igrišča vrtca, uredili javno razsvetljavo v vasi Draga, trenutno je v teku obnova javne raz-svetljave v Kronovem. Dokončali smo tudi ka-nalizacĳo v Zgornji Družinski vasi in obnovili vodovod Šmarješke Toplice–Brezovica–Šmarje-ta. Trenutno je v izgradnji vodovod Koglo z za-selkoma Lakote in Ravnik, Sela pri Zburah ter Radulja. Investicĳa bo končana v prihodnjem letu, našim občanom pa se trudimo zagotoviti vsaj osnovne pogoje za življenje. Na področju cestne infrastrukture smo poleg rednega vzdrže-vanja cest, razširili in popravili cesto v Čelevec, v Zburah od glavne ceste do Gal-Lukšič ter cesto v Draga-Hrib ter uredili še nekaj manjših odse-kov lokalnih cest.

Tudi na področju turizma je bil narejen prvi korak, saj je v Šmarjeških Toplicah začel delovati Turistično-informacĳski center, kot prvo javno-zasebno partnerstvo. Le-ta bo združeval vse po-nudnike turističnih storitev in produktov ter ob-čane in turiste informiral o ponudbi naše občine. Prav tako pa smo vzpostavili 3 internetne točke, v Šmarjeti, Šmarjeških Toplicah in Beli Cerkvi, ki omogočajo brezplačno uporabo interneta za naše občane in turiste. V Šmarjeških Toplicah – SPS Prinovec bo v letu 2008 začela delovati tudi lekarna, frizerski salon in cvetličarna.

In kakšni so načrti za leto 2008? To je vsekakor dokončanje vodovoda Koglo, sprejem Strategĳerazvoja turizma in priprava Strategĳe razvojaobčine, aktivnosti pri pripravi prostorskih aktov občine v skladu z novim Zakonom o prostorskem načrtovanju, pridobivanje dokumentacĳe zavodovod Vinji vrh in Strelac, dokumentacĳa zaobnovo vodovoda – projekt regionalni vodovod Dolenjska (obnova centralnega cevovoda Dru-žinska vas–Bela Cerkev–Šentjernej, vodohram Gorenja vas), priprava projektne dokumentacĳeza obnovo vodovoda in kanalizacĳe Vikend nase-lja Šmarješke Toplice. Na področju cestne infra-strukture bomo sofinancirali izgradnjo pločnika

in javne razsvetljave ob priključku Kronovo in uredili nekaj odsekov lokalnih cest. Prav tako pa nameravamo urejati projektno dokumentacĳo zarazširitev ceste in izgradnjo pločnika proti vasi Šmarješke Toplice. V letu 2008 so načrtovana tudi dela v vrtcu – povezava notranjih sanita-rĳ z zunanjim igriščem ter ureditev ploščadi in pločnika; prav tako ureditev sanitarĳ v osnovnišoli za učence na predmetni stopnji. Predvide-na je tudi izdelava DIIP za ureditev Športnega parka Bela Cerkev. Nedvomno pa za leto 2008 ostaja odprto vprašanje nezgrajene obvoznice v Šmarjeti in delitvena bilanca z Mestno občino Novo mesto. Po zadnjem predlogu nam Novo-meščani ponujajo 896.980 evrov denarne odpra-vnine, poleg nepremičnin, ki se delĳo po legi terustanoviteljih pravic in deležev v javnih zavo-dih. Ne glede na to, kakšen bo iztržek od MO NM, menim, da je potrebno celotno denarno odpravnino nameniti za pridobivanje projektne dokumentacĳe, da se bomo lahko prĳavljali narazpise in pridobivali dodatna sredstva.

Na žalost bomo morali v prvem tromesečju leta 2008 ostati na začasnem financiranju, karpomeni, da ne moremo izvajati nobenih investi-cĳ, ker je proračun po ocenah šmarjeških svetni-kov premalo razvojno naravnan in neambiciozen in ga tako na novembrski seji občinskega sveta niso potrdili. V njem je namreč predvidena tudi razširitev pokopališča v Beli Cerkvi, ki res ne sodi med razvojne projekte, je pa vsekakor nujno potrebna investicĳa. Predvolilne obljube nekate-rih so bile zelo velike, realnost pa je zaradi naše majhnosti žal drugačna. Zato je po mojem mne-nju proračun občine dovolj razvojno naravnan in postavljen na realnih predpostavkah. Zato, drage občanke in občani, še enkrat vljudno vab-ljeni na seje občinskega sveta, ki so vsak zadnji torek v mesecu, da se boste lahko sami prepričali o delu županje in občinske uprave Občine Šmar-ješke Toplice. Narejenega je bilo veliko. Skupaj z vami, predvsem pa s poštenim in trdim delom, lahko naredimo še več in ustvarjamo pogoje za pozitivne spremembe nas vseh.

Hvala vam za dosedanje zaupanje in srečno ter uspešno v letu 2008!

Vaša županja Bernardka

MiklavževanjeDoslej je bilo praznovanje sv. Miklavža na področju naše občine značilno predvsem za domače okolje v ožjem družinskem krogu. Letos pa je ob dnevu sv. Miklavža potekalo prvo javno miklavževanje v občini, kar je navdušilo predvsem najmlajše prebivalce. Sv. Miklavž se je popeljal s tu-rističnim vlakcem z začetne postaje v Šmarjeških Toplicah in nadaljeval pot proti Beli Cerkvi, Zburam in končni postaji v Šmarjeti. V vseh štirih krajih se je zbrala množica otrok v spremstvu staršev, ki jih je sprva na-govoril sv. Miklavž, nato pa jih obdaril še z bonboni. Za veselejše razpol-oženje so poskrbeli navihani parklji, ki so zganjali hrup in strašili otroke, ter prikupni angeli in snežinke.

Spoštovane občanke in občani!

6|



1. ŠolstvoVsaka občina mora za področje delovanja

javnih zavodov, ki delujejo na njenem ob-močju, sprejeti odlok o ustanovitvi le-teh. Naša občina je ustanoviteljica osnovne šole. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izob-raževalnega zavoda Osnovne šole Šmarjeta na področju osnovnega šolstva in predšolske vzgoje je bil sprejet na 8. redni seji dne 25. 9. 2007.

2. Aktivni pristop občine k politiki predšol-skega varstva

Osnovna šola Šmarjeta je na Občino Šmar-ješke Toplice naslovila vlogo o odprtju do-datnega oddelka I. starostne skupine. Z obra-zložitvĳo, da je bila pri vpisu otrok novincevv vrtec ugotovljena potreba po odprtju še enega oddelka prve starostne skupine. S pre-jemom vrnjenih podpisanih izjav 14 staršev, da svojega otroka resnično želĳo vključiti v naš vrtec, smatramo, da je zadoščen pogoj za odprtje oddelka.

Tako bi s 1. 1. 2008 zaposlili oz. preraz-poredili eno vzgojiteljico in eno pomočnico vzgojiteljice, ostalemu kadru pa bi se glede na večje število oddelkov delež delovnega časa povečal v skladu z normativi za stro-kovne, administrativne in tehnične delavce v vrtcih.

V predloženem gradivu za sejo smo svet-nikom Občinskega sveta obrazložili razloge in potrebe. Na osnovi dodatnega oddelka pa je bil narejen tudi izračun cene progra-ma po metodologĳi in predlog dovoljenegapovišanja cen po Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologĳi zaoblikovanje cen programov v vrtcih, ki izva-jajo javno službo (Uradni list RS št. 120/05) ter predlog cene, ki ga je pripravila občinska uprava.

Občina Šmarješke Toplice želi vsem ob-čanom zagotoviti enake možnosti za njihov osebni razvoj. Predvsem pa želimo mladim zagotoviti sodobne pogoje za kakovostno vzgojo, izobraževanje in varno odraščanje. Ravno zaradi navedenega moramo vzpod-bujati predšolsko varstvo in dati staršem možnost, da svojega otroka vključĳo v vrtec.Vrtec mora biti tako tudi cenovno dostopen staršem. Županja in občinska uprava sta predlagali, da se odpre dodatni oddelek za naše najmlajše otroke, vendar se kljub dvigu cene programa za posamezno starostno sku-pino cena za starše ne spremeni. Povečana predlagana cena bo bremenila proračun ob-čine v letu 2008.

Na osnovi obrazložitev in razprave je Ob-činski svet sprejel besedili dveh sklepov in sicer o odprtju dodatnega oddelka in o do-ločitvi cene programov v vrtcu Sonček pri Osnovni šoli Šmarjeta. (glej tabelo)

Višina plačila staršev se določi na podla-gi Pravilnika o plačilih staršev za program v vrtcih (Uradni list RS št. 129/06) in Pravilnika o metodologĳi za oblikovanje cen programovv vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS št. 97/03, 77/05 in 120/05). Cena programa za starše velja samo za starše, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v občini Šmar-ješke Toplice.

Dnevni stroški živil za otroke znašajo 1,5 €. Za čas, ko je otrok odsoten, se cena pro-grama zniža za stroške neporabljenih živil, in sicer se upošteva dejanska odsotnost dni v mesecu.

Kombinirani oddelek se obračunava po starosti otrok. Sprememba se upošteva s pr-vim dnem naslednjega meseca, po izpolnjeni starosti treh let.

Starši otrok, za katere je Občina Šmarješke Toplice dolžna kriti del cene programa vrtca, lahko enkrat letno uveljavĳo dodatno olajša-vo oz. rezervacĳo v primeru, ko gre za napo-vedano najmanj enomesečno neprekinjeno odsotnost otroka in največ dva meseca v času od 1. junĳa do 30. septembra.

Plačilo staršev v tem primeru znaša 50 % njim določenega prispevka plačila programa vrtca. O odsotnosti starši obvestĳo vrtec naj-pozneje 15 dni pred nastopom odsotnosti.

To pravico lahko v breme proračuna Ob-čine Šmarješke Toplice uveljavĳo tudi staršis stalnim bivališčem v naši občini, katerih otroci so vključeni v javne vrtce v drugih ob-činah, če je skladno z določitvami teh občin le-to možno uveljavljati.

Starši otrok iz drugih občin, za katere Občina Šmarješke Toplice po veljavni zako-nodaji ni dolžna kriti dela cene programa, lahko uveljavljajo rezervacĳo, če občina, kije po predpisih dolžna kriti razliko do cene programa, pisno soglaša, da bo v tem prime-ru pokrila razliko med plačilom rezervacĳein ceno programa.

Za neprekinjeno odsotnost otroka nad 30 dni zaradi bolezni lahko starši uveljavljajo rezervacĳo v višini 30 % njim določenega pri-

spevka plačila programa vrtca otrok. Vloga za rezervacĳo s priloženim zdravniškim po-trdilom oz. izvidi specialističnih preiskav se odda na Občino Šmarješke Toplice, v mese-cu, ko nastane odsotnost.

Cena je za otroke s posebnimi potrebami, integrirane v redne oddelke, sestavljena iz cene programa, v katerega je otrok vključen, enaka. Dodatne stroške, ki izhajajo iz odloč-be o usmeritvi (dodatna strokovna pomoč, dodatni materialni stroški), krĳe občina.

Izpis otroka iz vrtca je možen le s prvim dnem naslednjega meseca. Izpisnico morajo starši oddati najkasneje do 15. v mesecu.

Poslovni čas vrtca je 9 ur. Vsaka ura nad 9 ur prisotnosti otroka v vrtcu se staršem ob-računa v vrednosti 4,20 €. Hkrati to velja tudi za vsako začeto uro prisotnosti otroka v vrt-cu po poslovnem času.

Novo vlogo za znižano plačilo za kole-darsko leto 2008 je bilo praviloma potrebno oddati do 15. novembra tekočega leta. Za otroke, ki so že vključeni v vrtec, se znižano plačilo uveljavi s 1. januarjem naslednjega leta.

Strokovne službe Občinske uprave ugo-tavljajo, da so vloge nepopolne predvsem s stališča premoženja družine. Nekateri pa na-vajajo celo neresnične podatke. Hkrati bi vse vlagatelje s tem sestavkom obvestili, da bo Občina Šmarješke Toplice preverila vse po-sredovane podatke in v primeru ugotovitve, da gre za navajanje neresničnih podatkov, ukrepala v skladu z določili 24. člena Pravil-nika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06), ki pravi:

»Vlagatelj je kazensko in materialno od-govoren za resničnost podatkov, ki jih nave-de v vlogi. Če pristojni organ ugotovi neres-ničnost podatkov, določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila.«

3. Šport in kultura Občinski svet Občine Šmarješke Toplice je

na svoji 9. redni seji, dne 22. 10. 2007, spre-jel dva pravilnika ter merila in kriterĳe zafinanciranje, in sicer Pravilnik o vrednotenjušportnih programov in Pravilnik o vredno-tenju kulturnih programov in projektov v Občini Šmarješke Toplice. Javna razpisa za dodelitev sredstev sta bila objavljena na in-

DEJAVNOST OBČINE

starostna skupina otrok cena programa v € cena programa za starše v €1 – 3 leta 420,00 384,003 – 6 let 303,00 275,00

Cene programov vrtca znašajo od 1. 1. 2008 dalje:

Delo na področju družbenih dejavnosti


7|



ternetni strani, oglasni deski Občine in posla-na vsem predsednikom društev, da so se ta lahko prĳavila. Hkrati z razpisom smo poslalitudi merila in obrazce. Proračunska sredstva, sprejeta v proračunu in odobrena po javnem razpisu, se bodo razdelila do konca leta.

4. Turizem, humanitarna, invalidska ter druga društva in organizacĳe

Občinski svet Občine Šmarješke Toplice je na svoji 10. redni seji, dne 27. 11. 2007, spre-jel dva pravilnika ter merila in kriterĳe za fi-nanciranje, in sicer Pravilnik o vrednotenju turističnih programov in projektov (zajema tudi društva razvoja podeželja) in Pravilnik o vrednotenju programov organizacĳ in dru-štev na področju humanitarnih, invalidskih dejavnosti in ostalih neprofitnih organizacĳter združenj v Občini Šmarješke Toplice. Jav-ni razpis bo objavljen na internetni strani in oglasni deski Občine še v mesecu decembru in bo poslan vsem predsednikom društev.

5. Prispevek za novorojenceObčina Šmarješke Toplice z županjo želi

prisluhniti vsem mladim družinam. Občin-ski svet Občine Šmarješke Toplice je na po-budo županje na svoji 3. redni seji, dne 22. 4. 2007, sprejel sklep o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v višini 200,00 € neto. Nekateri od staršev ste že vložili vlo-go in sredstva tudi prejeli. Vse ostale, ki te možnosti še niste izkoristili, pa vabimo, da vlogo s priloženo dokumentacĳo dostavitena Občino.

Vloga se lahko vloži najkasneje v roku 3 mesecev po rojstvu otroka.

Vlogo lahko dobite na sedežu občine ali na internetni strani: www.smarjeske-toplice.si. Na osnovi vloge vam bo izdana odločba in izvršeno nakazilo sredstev na vaš osebni račun.

6. KmetĳstvoKonec leta 2006 se je izteklo triletno pre-

hodno obdobje, v katerem so se lahko držav-ne pomoči s področja kmetĳstva dodeljevaletudi, če niso bile popolnoma skladne z rele-vantnimi pravili EU.

V programskem obdobju 2007-2013 pa je država dolžna obstoječe sheme državnih pomoči uskladiti, kar velja tudi za državne pomoči, ki jih dodeljuje Občina. Ukrepe, ki jih Občina želi izplačati (v skladu z Uredbo komisĳe ES), mora na ustreznih obrazcihin z zahtevano dokumentacĳo priglasiti na Ministrstvu za kmetĳstvo, gozdarstvo in pre-hrano (MKGP) ter na Ministrstvu za finance(MF). Po pridobitvi ustreznih soglasĳ, občinasprejme pravilnik in nadaljuje vse ustrezne postopke do izplačila sredstev vlagateljem in izdelavo poročil na MKGP, MF in DURS.

Ukrepi, ki jih financira država (Agencĳaza kmetĳske trge) in občina, se tako ne smejoin ne morejo več podvajati, kot so se v pre-teklosti.

I. Za področje primarne pridelave v kme-tĳstvu se pomoč lahko dodeljuje na podlagi Uredbe komisĳe (ES) št. 1857/2006 z dne 15.12. 2006. Predlagane ukrepe s strani Občine po tej uredbi se priglasi na MKGP. Na pod-lagi navedene uredbe se pomoč zagotovi za naslednje ukrepe:1. Naložbe v kmetĳska gospodarstva (4. člen

Uredbe komisĳe (ES).2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb (5.

člen).3. Premestitev kmetĳskih poslopĳ v javnem

interesu (6. člen).4. Pomoč za plačilo zavarovalnih premĳ (12.

člen).5. Pomoč za arondacĳo (13. člen).6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetĳ-

stvu (15. člen).

II. Za izvajanje ukrepov na lokalnem nivo-ju s področja predelave in trženja kmetĳskih proizvodov ter po drugih dopolnilnih dejav-nosti na kmetĳi, kot so turizem in obrt, pa sepomoč lahko dodeljuje na podlagi Uredbe komisĳe (ES) št. 1998/2006 z dne 15. 12. 2006z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe pri po-moči de minimis (Uradni list št. 379, z dne 28. 12. 2006, str. 5-10).

Na podlagi navedene uredbe se pomoč zagotovi za naslednje ukrepe :1. Investicĳe v dopolnilne dejavnosti na

kmetĳah (2. člen).2. Investicĳe v opravljanje storitev in trženje

proizvodov in storitev s kmetĳ (2. člen).Pomoči oz. ukrepe po tej uredbi smo prigla-sili na MF, ki je podalo pozitivno mnenje št. 441-190/2007/2.

III. Za ostala področja v kmetĳstvu, ki soukrepi posamezne občine smo pomoč na-menili za: 1. izvajanje lokalne razvojne strategĳe (Le-

ader) v sodelovanju z ostalimi zainter-esiranimi sosednjimi občinami (63. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005),

2. štipendiranje bodočih nosilcev kmetĳ.Na 8. seji Občinskega sveta Občine Šmar-

ješke Toplice z dne 25. 9. 2007 je bil sprejet Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvo-ja kmetĳstva in podeželja v Občini ŠmarješkeToplice 2007-2013. Objavljen je bil v Urad-nem listu RS št. 91/07, z dne 8. 10. 2007, velja-ti pa je začel z dnem 22. 10. 2007. Navedeni pravilnik bo veljal za programsko obdobje 2007-2013.

Z dnem veljavnosti smo objavili tudi javni razpis. Skupna višina razpisanih sredstev je bila 16.000,00 €. Poslan je bil vsem kmetom, vpisanim v register kmetĳskih gospodarstev.

I.Višina razpisanih sredstev po ukrepih

Vrsta ukrepa po pravilniku višina sredstev

1. Naložbe v kmetĳska gospodarstva10.000 €2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb

1.000 €3. Premestitev kmetĳskih poslopĳ v javneminteresu 04. Pomoč za plačilo zavarovalnih premĳ

1.000 €5. Pomoč za zaokrožitev zemljišč oz. aronda-cĳo 500 €6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetĳ-stvu 1.400 €7. Investicĳe v dopolnilne dejavnosti na kme-tĳah 600 €8. Investicĳe v opravljanje storitev in trženjeproizvodov in storitev s kmetĳ 600 €9. Izvajanje lokalne razvojne strategĳe (Lea-der) v sodelovanju z ostalimi zainteresirani-mi občinami 010. Štipendiranje bodočih nosilcev kmetĳ

900 €

Vlagatelji so za vsak prĳavljeni ukrepmorali dostaviti zahtevano dokumentacĳo,zapisano v javnem razpisu, in predračune za vlaganje v naložbe.

Odbor za razvoj je vse prispele vloge pregledal in odobril njihovo bodoče izplači-lo. Vlagateljem sta bila izdana Sklep o sofi-nanciranju in pogodba do višine razpisanih sredstev, podpisana od županje. Vlagatelji bodo sredstva s področja kmetĳstva črpalina osnovi zahtevka in originalnega računa po posameznih prĳavljenih ukrepih še v temproračunskem letu.

7. Obisk Dedka MrazaDedek Mraz bo naše pridne otroke obis-

kal 17. decembra 2007, ob 15.30 uri v telovad-nici Osnovne šole Šmarjeta in jim prinesel zanimiva darila. Dedek Mraz bo svoje otroke povabil z osebnim vabilom. Otroci pa se ne bodo razveselili samo daril Dedka Mraza ampak tudi lutkovne predstave v izvedbi lutkarja in glasbenika Borisa Kononenka iz Ljubljane.

Dedek Mraz bo svoje letošnje potovanje zaključil v Novem mestu, na Glavnem trgu v petek, 28. decembra ob 17.00 uri. Otroci in starši lepo vabljeni.

Martina Hočevar, dipl. ekon., višja svetovalka za družbene dejavnosti in javna naročila

8|



DEJAVNOST OBČINE

Občina Šmarješke Toplice, z županjo Bernardko Krnc, je bila gostiteljica 2. srečanja županj Slo-venĳe, ki se je odvĳalo 25. in 26.oktobra v Šmarjeških Toplicah.

V okviru le-tega je prvi dan srečanja potekala okrogla miza »Uspešna poslovna ženska – kako usklajevati družino in kariero«, katere gostje so bile za-nimive in uspešne ženske.

Okrogle mize so se udeleži-le tri županje od sedmih, poleg njih pa so svoje izkušnje delile Ana Žerjal (naj menedžerka v letu 2007), Marinka Jordan (di-rektorica podjetja Jordan d.o.o.), Nevenka Lahne (ravnateljica OŠ Šmarjeta), Irena Vide (direktori-ca TV Vaš Kanal), Milena Kramar

Zupan (direktorica Zdravstvene-ga doma NM), Renata Majcen (fizioterapevtka in svetnica Ob-čine Šmarješke Toplice) in Jožica Pirkovič (direktorica Penziona Sreča). Udeleženke so zaključile, da narava njihovega dela zahte-va ogromno odrekanj, predvsem pa organizacĳo in usklajevanjeposlovnega in osebnega življe-nja. Okroglo mizo je spretno po-

vezoval Slobodan Jovič.Po okrogli mizi so županje

obiskale uspešno podjetje Jordan d.o.o. V večernih urah so pred-stavniki društvenih dejavnosti Bela Cerkev v Kulturnem domu pripravili bogato predstavitev dolenjskih narodnih jedi, med katerimi ni manjkala niti vinje-

vrška pogača z orehi. Pred polno dvorano so predstavili zgodovi-no in ponudbo kraja, nastopili pa so tudi mladi nadobudni upi iz osnovnih šol.

Srečanje županj se je zaklju-čilo v petek, 26. oktobra, s prire-ditvĳo ljudskih pevcev »Zahvala jeseni«, katero že drugo leto organizira Društvo podeželskih žensk Šmarjeta. Očitno je prire-

ditev iz leta v leto uspešnejša, saj je Kulturni dom v Šmarjeti »po-kal po šivih«.

Poleg Ljudskih pevk Šmarjetk se je pred polno dvorano pred-stavilo še sedem skupin ljud-skih pevcev in pevk iz celotne Slovenĳe. Skeči med nastopi so še dodatno popestrili celotno do-

gajanje. Prireditev je povezovala Jelka Petrovič. Po koncertu so Podeželske ženske in Društvo vi-nogradnikov Šmarjeta poskrbeli tudi za pogostitev obiskovalcev pod šotorom.

Prepričana sem, da smo žu-panje uspeli ujeti v omamo do-lenjskih dobrot, prĳaznih doma-činov in dolenjskega posebneža – cvička.

»Turizem smo ljudje« in mislim, da smo to v Šmarjeških Toplicah uspeli županjam tudi dokazati. Srečanje slovenskih žu-panj je prav gotovo dobra pripra-va na evropsko srečanje županj, ki bo v prihodnjem letu.Petra Grajžl

2. srečanje županj Slovenĳe

Gostje okrogle mize so bile zanimive in uspešne ženske. Foto: Li-dĳa Markelj.

Županje so obiskale tudi Dom starejših občanov Trebnje – enota Šmarjeta

Svečano razvitje praporaV četrtek, 25. oktobra 2007, sta županja Občine Šmarješke To-plice in svetnik Aleksander Pavlič na prireditvi, ki so jo pri-pravile članice Društva podeželskih žensk in deklet Bela Cer-kev v sodelovanju z ostalimi društvi, v sklopu dogajanja ob 2. srečanju županj Slovenĳe, svečano razvila občinski prapor. V uvodnem govoru je obiskovalce pozdravila županja in izrazila po-men razvitja prapora ravno v Beli Cerkvi, saj je omenjena nekdanja krajevna skupnost pomemben del Občine Šmarješke Toplice.Petra Grajžl

Priprava jabolčnega zavitkaV novoustanovljeni občini Kostanjevica na Krki so v sklopu praz-novanja tamkajšnjega občinskega praznika in prireditve Jesen na Ta malem plac šmarješka in metliška županja ter podžupanje Ko-stanjevice, Krškega in Sevnice naredile jabolčni zavitek. Pri tem so jih poleg domačinov spodbujali tudi domači župan Pustoslemšek ter krški in šentjernejski župan, ki je poskrbel za žejne dame in jih postregel s kom drugim kot cvičkom.


9|



Občina Šmarješke Toplice je v letošnjem letu pridobila nekaj finančnih sredstev za vzposta-vitev treh e-točk, na katerih je možna brezplačna uporaba in-terneta. Prav tako se računalnik lahko uporablja za izdelavo raz-ličnih projektnih in seminarskih nalog. E-točke se nahajajo na naslednjih lokacĳah:• TIC Šmarješke Toplice Turistično-informacĳski center Šmarješke Toplice 115 SI-8220 Šmarješke Toplice

Obisk javne e-točke je možen v delovnem času TIC-a.

• Karlovškova soba v gostilni Cviček

Šmarjeta 51 8220 Šmarješke TopliceObisk javne e-točke je možen v delovnem času gostilne.

• Kulturni dom Bela Cerkev Bela Cerkev 0N 8220 Šmarješke Toplice

Prebivalci, ki bivajo v bližini omenjenih lokacĳ, imajo pravtako brezplačni brezžični inter-net na svojem domu, saj je bil eden izmed razpisnih pogojev tudi možnost dostopa vseh zain-teresiranih uporabnikov v radĳunajmanj 100 m od lokacĳe javnee-točke. Ker je pokritost interneta v naši občini zelo majhna, interes pa izredno velik, se nameravamo v prihodnosti prĳaviti na razpisetudi za ostale kraje v naši občini.Petra Grajžl

Otvoritev Turistično-in-formacĳskega centra (TIC)Šmarješke Toplice je za turiste prav gotovo velika pridobitev. Koncesĳo je na javnem razpi-su dobila novomeška agencĳaKonvikt d.o.o. Njegova naloga je pripraviti in uresničevati strategĳo razvoja turizma inseveda informirati turiste o tu-ristični ponudbi v občini. TIC, ki se nahaja v SPS Prinovec, je velika pridobitev tudi za lo-kalno prebivalstvo, saj opravlja nalogo povezovalnega člena med lokalnimi ponudniki pre-nočišč, gostinskimi objekti, društvi in Termami Šmarješke Toplice.

Vabimo vas, da se oglasite v pisarni TIC-a in s svojimi pred-logi pomagate sooblikovati zanimivo ponudbo celotne ob-čine, in sicer:• od ponedeljka do petka med

9. in 12. uro in med 14. in 18. uro,

• v soboto med 9. in 15. uro ter

• v nedeljo med 9. in 12. uro.Obiskovalci, katerih na ot-

voritvi ni manjkalo, so se po občini brezplačno zapeljali z novo pridobitvĳo, in sicer tu-rističnim vlakom. Le-tega je skupaj s sinom izdelal domačin Marjan Hočevar. Turistični vla-kec lahko v dveh vagonih pelje največ 30 oseb. Z vlakom se je do sedaj peljalo že veliko turi-stov in domačinov ter so nad novo pridobitvĳo navdušeni.

Za informacĳe glede voz-nega reda vlakca in ostalih za-nimivosti v občini obiščite TIC Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 115, SI-8220 Šmarješke Toplice ali jih pokličite na tele-fonski številki 07/30-74-073 in 051/64-82-12. Na vprašanja pa vam bodo odgovorili tudi pre-ko elektronske pošte

[email protected].

Sanacĳa obstoječe ceste, razširitev in asfaltiranje ceste ČelevecMeseca oktobra smo izvajali gradbena dela na cesti od Čelevca do Igliča v dolžini cca. 800 metrov. Obstoječa cesta je bila že močno poškodova-na, zato je bila potrebna izvedba nujnih dodatnih del. Na določenem odseku je bila popolnoma uničena, zato smo ta del cestišča v celoti

odstrani-li, teren z n i ž a l i , uredili od-vajanje in d r a n a ž i -ranje ter o p r a v i l i nasutje no-vega mate-riala. Na ce lotnem odseku se je opravi-lo rezanje

asfalta, razširitev ceste, nižanje ceste do izdelave finega planuma zadebelino asfalta ter priprava cestišča za izdelavo asfaltne mulde. Pri sadovnjaku smo odstranili uničen del mulde in del cestišča ter pri-pravili nov tampon za asfaltiranje. Nadzor je bil prisoten ves čas pri-prave terena in izvedbe asfaltiranja, zato so dela kvalitetno izvedena. Franc Anderlič

Raziskovalni izlet v KlevevžŽupanja Občine Šmarješke Toplice se dobro zaveda, kakšen skri-ti biser je Klevevž s svojo zgodovino, jamami in bogatim živalskim svetom. Ker je že v svojem volilnem programu obljubljala razvoj ob-močja Klevevža za potrebe turizma, se je v strokovnem spremstvu zaposlenih iz Zavoda za varstvo naravne dediščine Novo mesto ter Petre Grajžl, svetovalke za turizem, odpravila na prvi raziskovalni izlet v Klevevž.

Brezplačen internet za občane

Andrej Hudoklin, Bernardka Krnc, Petra Grajžl. Foto: Dušan Kle-novšek.

Otvoritev Turistično-informacĳskega centra (TIC) Šmarješke Toplice

10|



INTERVJU

Ali ste seznanjeni z zgodovino šmarjeških jaslic? Kdo in kdaj je izdelal figure, hiške, ozadja?Prve kipce za jaslice je že pred vojno leta 1940 naredil Simonič iz Zbur, ohranjeni pa so še da-nes. Njegovi so na primer visoki glineni kipci Jezuščka, Marĳe inJožefa ter nekaj pastirčkov, ki jih pri postavljanju uporabimo skoraj vsako leto. Po vojni je do-datne figurice izdelal Leon Jurša iz Ljubljane. Naredil je nov hlev-ček, ozadje Betlehem in nekaj pastirčkov.Nekaj let kasneje je svoje figuredodal še švicarski pater iz samo-stana Pleterje, ki je naredil figureza več okoliških far, med njimi tudi za Šmarjeto. Njegove figu-re so bile čisto nekaj posebnega, prav tako tudi ozadje, ki spo-minja na švicarske planine in je ohranjeno še danes. Nekaj figuric je dokupil tudi mojpokojni brat, sin Stanko pa tudi vsako leto kupi kaj novega. Na-redil je tudi nekaj lesenih hišic po vzoru slovenske stavbne dedišči-ne. Tako so postavljene jaslice vedno kombinacĳa figur in mo-delov vseh naštetih avtorjev.

Ali lahko opišete postopek po-stavljanja? Verjetno so pred postavljanjem potrebne daljše priprave?Priprave so res kar dolge. Naj-prej je potrebno v gozdu nabrati potrebne materiale, kot so ma-hovi, štori, kamni … Za letošnje jaslice je šel Stanko iskat mah celo v Kočevski rog, kjer ga je v izobilju. Nato je potrebno napra-viti lesene odre, na katere se po-tem postavi hrib. Hrib postaviva s pomočjo skal, štorov ali pa kar kartona, s čimer doseževa, da je hrib valovit, oziroma da pokraji-na karseda spominja na sloven-sko. Zame je najpomembnejši detajl jaslic hlevček s pripadajo-čo vsebino: Jezuščkom, Marĳo,Jožefom, osličkom in kravico ter s pastirčki okrog hlevčka. Vedno

gledam na to, da velike figurepostavim v ospredje, manjše pa v ozadje, tako da izgleda, kot da so bolj oddaljene kot v resnici. Ob straneh ponavadi dodava tudi smreke, ki jih okrasiva z luč-kami. Seveda pa nikoli ne moreš postaviti jaslic dvakrat enako, pa četudi se še tako trudiš. Vedno je kaj novega.

Kako se pri delu uskladita s si-nom Stankom? Kadar delava skupaj, imava po-navadi ločene naloge. Jaz navad-no sodelujem bolj v fazi priprave materiala, torej bolj pri »fizičnih« delih, medtem ko je postavljanje figur izključno njegova naloga. Če povem po pravici, mi je dolg-čas ob njem. Prinesem štor, pove, kam naj ga postavim, dokler ne

določi mesta zanj. Potem pa ga še večkrat prestavi, na novo postavi, dokler ni popolnoma zadovoljen. To lahko traja ure in ure. Zame je

najpomembnejši hlevček, on pa veliko pozornosti nameni tudi okolici. Všeč mu je, če teče voda, če doda lesene hiške, da številne lučke utripajo in podobno. S tem tudi zelo razveseli otroke, ki pri-dejo gledat jaslice. V končni fazi pa vedno najdeva kompromis, tako da sva oba zadovoljna.Kako bo z letošnjimi jaslicami? Nam lahko zaupate kakšen na-mig, kaj lahko pričakujemo?Letos bo jaslice postavil po-novno Stanko, ki ima menda že posebno zamisel za postavitev, ki pa naj ostane skrivnost. Sicer

pa tudi sam ne vem, kakšna je ta zamisel, mislim pa, da tudi letos razmišlja, kako bi razveselil otroke, ker je domov že prinesel večjo leseno stavbo, ki jo bo pre-uredil. V kaj, pa ne vem. Večkrat je naredil mlin in stope, da je te-kla voda in so stope pokale, kar je odlično za otroke. Že dvakrat sem mu pomagal odpeljati ma-terial k cerkvi, kjer pokrit čaka, da ga bo uporabil. Jaz bom lah-ko prinesel le štore ali pomagal postaviti odre, figure pa bo po-stavil on. Kakor vselej bo vzel teden dopusta in postavil jaslice, s katerimi bo popolnoma zado-voljen. Doma bomo imeli pa bolj skromne jaslice, le osnovni motiv hlevčka, drugače bi moral Stan-ko vzeti še en teden dopusta ali pa prestaviti praznike.Slišala sem, da je družinska tra-dicĳa tudi pritrkavanje.Res je, čeprav smo jo v zadnjem času opustili. Znava pa oba s si-nom Stankom. Jaz sem sicer bolj pomagal že pokojnemu Francu Mavriču z Brezovice. Pri pritrka-vanju morata biti namreč vedno dva. Jaz sem zibal zvon in poma-gal pritrkavati. Stanko je izrazil željo, da bi ga naučil in res sem mu pokazal, kasneje pa se je učil sam iz knjige. Večkrat so se dobi-li tudi s prĳatelji in skupaj pritr-kavali. Potem pa so se naveličali in zadevo opustili. Jaz sem bolj zvonil za mrličem, ampak to ni isto. Odkar ima cerkev nov zvon, je tudi pritrkavanje na elektriko, vendar so fantje pritrkavanje itak opustili že prej. Sedaj bi bilo težje izvedljivo, ker je zgoraj na zvoniku veliko kablov. Lahko se premakne samo eden, pa je vse narobe. Pritrkavanje pa zahteva nekaj manevrskega prostora, saj je najprej potrebno navezati kem-blje, ki jim pravimo »žvinkelni«, potem pa še zazibati zvon. Če ga zaziblje motor, je drugače, če ga sam zaziblješ in premakneš mo-tor, ga lahko pa pokvariš.Bojana Medle

Mož, ki postavlja šmarješke jasliceSlovenska dediščina jaslic, figuralnega prikaza Kristusovega rojstva, je izjemno bogata, kljub temu, da so jaslice razmeroma mladkulturni pojav, saj se je množično začel izvajati šele v 19. stoletju. Prve jaslice na Slovenskem so bile postavljene v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. Že vrsto let je postavljanje jaslic v šmarješki cerkvi tradicĳa družine Zoran iz Šmarjete. S po-stavljanjem je začel brat Jožeta Zorana, ki je po njegovi smrti prevzel njegovo delo. Očetu se je pridružil še sin Stanko in skupaj z očetom pripravita jaslice, ki so prava umetnina, hkrati pa z njimi razveselita številne otroke. Seveda postavljanje jaslic poteka v dogovoru z župnikom Janezom Zdešarjem, ki po potrebi vedno rad priskoči na pomoč, drugače pa umetnikoma pri postavljanju pusti proste roke. O jaslicah, pritrkavanju in še o čem sem se pogovarjala z Jožetom Zoranom.

Jože Zoran nas skupaj s sinom Stankom že vrsto let razveselju-je s postavitvĳo jaslic v cerkvi.

Šmarješke jaslice izpred nekaj let.

Štalca, ki jo je naredil pleterski pater. Šele ob Božiču bomo vi-deli, kam jo bo umestil in kaj bo iz nje napravil Stanko Zoran.


11|


December 2007/številka 4OŠ IN VRTEC

Konec septembra smo bili prvi in tretji razredi v šoli v naravi. Eni veseli, drugi objokani smo s težkimi torbami vstopili na avtobus.

Po ovinkasti cesti smo kmalu prispeli na cilj – v dom Lipa v Črmošnji-cah. Pričakala nas je pedagoška voditeljica doma Irena. Seznanila nas je z urnikom dejavnosti in hišnim redom. Sledilo je razporejanje po sobah, urejanje oblačil po omarah in postiljanje postelj.

In že je bila tukaj prva dejavnost. Vsako jutro smo vstajali že ob sedmi uri, se umivali in zajtrkovali. Učenci tretjega razreda pa smo imeli tudi jutranjo telovadbo na svežem zraku. Po zajtrku je sledilo ocenjevanje sob. Vsak dan smo že dopoldne izvedli po dve dejavnosti in po kosilu še dve.

Učenci prvega razreda smo se orientirali v gozdu, streljali z loki, spo-

znavali živali, izdelovali mlinčke ter splave in jih preizkusili na vodi, likovno poustvarjali, šli smo se lov na lisico, se sprehajali in spoznali ne-kaj vozlov. Tretješolci pa smo raziskovali življenje v vodi, plezali, streljali z lokom, spoznavali orientacĳo v naravi in se učili o vremenu. Najbolj všeč nam je bil nočni pohod s petrolejkami in zasluženi ples v disku, ki sta nam ga pripravila in popestrila učitelja doma.

Ko smo se ravno navadili na hišni red, smo morali domov. Prislužili smo si veliko diplom in priznanj, ki smo jih prejeli pred odhodom. Sledilo je težko pospravljanje stvari v velike potovalke, iskanje čevljev ter bundic in hitenje na avtobus.

Polni lepih in novih doživetĳ smo komaj dočakali, da smo »skočili« v varen starševski objem. Povsod je lepo – doma je najlepše.

Mi pa mislimo …Ko sem izvedela, da gremo v šolo v naravi, sem bila zelo vesela. Doma sem kar skakala. Ko smo pa šli, ni bilo tako lepo. Pogrešala sem mamico. Rada bi, da bi mamica spala z mano na pogradu, ker me je bilo ponoči zelo strah. Ker mamice ni bilo, sem ponoči zlezla v učiteljičino posteljo. Potem je bilo dobro. Najboljše mi je bilo postiljanje postelje. (Pia, 1. a)Štela sem dneve do odhoda. Ko smo prišli, me je malo stis-nilo in sem zajokala. Potem sem pozabila na dom in mami-co. Najbolje mi je bilo v disku. (Maja, 1. a)Najbolj všeč mi je bil nočni pohod s petrolejkami. Drugače se mi zdi, da je bilo premalo odmorov. Pogrešala sem svoje-ga konjička Roksĳa. (Živa, 1. a)Tako sem bila vesela, da sem komaj čakala, da gremo. Bilo je tako lepo, kot sem pričakovala. (Ana, 1. a)Zelo sem se veselil. Pred odhodom me je bilo malce strah. Ko smo prispeli, se je izkazalo, da je bil strah odveč. Najbolj všeč mi je bilo lokostrelstvo. Tudi soba je bila zelo lepa. Z Vidom sva se lepo razumela. (Jan, 1. a)Zelo dobro smo se imeli na nočnem pohodu. Všeč mi je bilo tudi spanje na pogradih. (Maja, 1. b)Najbolj se mi je vtisnila v spomin vožnja z vozičkom in vožnja avtomobilčka na baterĳe. Spomnim se tudi predsta-ve, ki smo jo morali s fanti predstaviti zadnji večer v domu Lipa. (Žiga, 1. b)Ker zelo rada plešem, sem najbolj uživala v disku. (Valerĳa,1. b)Všeč mi je bila igra lov na lisico. Tudi streljanje z loki je bilo nepozabno. (Tjaša, 1. b)Imela sem se »kul«. Še najbolj mi je bilo všeč, ko smo plezali po plezalni steni in žur. (Blažka, 3. b)Vse mi je bilo »fajn«, še najbolj pa spanje s prĳatelji. (Jan,3. b)Imeli smo tudi nočni pohod. Bilo me je strah. Hodili smo kot palčki, ker smo imeli petrolejke. (Franci, 3. a)Najbolj mi je bilo všeč streljanje z lokom. Ni pa mi bilo všeč, da so bili učitelji strogi. (Matevž, 3. a)Uživali smo zadnjo noč, ker smo imeli predstavo in ples. (Klemen, 3. a)Pripravili: Učenci prvih in tretjih razredov z učiteljicami in vzgojiteljico.

Na plezalni steni.

Streljamo kot

Robin Hood.

Vezanje vozlov ni enostavno.

Na koncu pa

priznanje.

Tudi v naravi se lahko učimo

12|



Vsaka sprememba prinaša prednosti in slabosti. Tako je tudi v športu. Po tem, ko smo postali nova občina, bomo športni pedagogi in tudi otroci pogrešali številna tekmovanja na občinskem nivoju v organizacĳi Agencĳeza šport Novo mesto, ki smo se jih redno udeleževali. Odslej teh tekmovanj ne bo več, ker smo v naši občini edina vzgojno- izobra-ževalna ustanova. V šoli bomo poskrbeli, da otroci ne bodo ostali brez tekmovanj, je pa res, da na področnih tekmovanjih ne bomo več tako konkurenčni. Vsekakor pa bomo po-gosteje sodelovali s škocjansko osnovno šolo in z njimi organizirali tekmovanja.

Letos smo se že udeležili ekipnega podro-čnega tekmovanja, na katerem so dečki do-segli 9. mesto, deklice pa pod mentorstvom učiteljice Milene Prudič odlično tretje mesto. Največ točk za uspeh ekipe so prinesle Nika Hrastar, Katja Mlakar in Ida Metelko. Poleg njih pa moramo seveda pohvaliti tudi vse ostale udeležence naše šole.

Ostala tekmovanja (košarka, nogomet, namizni tenis, rokomet, atletika posamično), ki se jih nameravamo udeležiti, se pričenjajo v mesecu decembru in se zvrstĳo do koncaaprila. Sami bomo organizirali tudi občinski kros in tekmovanje v namiznem tenisu.

V decembru se bodo učenci petih raz-redov odpravili na Roglo, v zimsko šolo v naravi, kjer bomo (med drugim) spoznali osnove smučarskih veščin in se v njih izpo-polnili. Vsebine, tako v šoli v naravi kot pri pouku športne vzgoje, bi želeli popestriti tudi s smučarskim tekom, vendar vsako leto nečesa zmanjka (saj veste česa). Najbolj po-grešamo novo smučarsko opremo, ki si jo iz-posodĳo otroci, katerih starši si le-te zaradi finančne stiske ne morejo privoščiti, ter opre-mo za smučarski tek. Športna pedagoga upa-va, da bo tudi to prišlo enkrat na vrsto. Pri tem računamo na podporo lokalne skupnosti ter uspešnih lokalnih podjetnikov in obrtni-kov. Poleg tega imamo še cel kup želja, ki bi

popestrile tako ure športne vzgoje kot tudi popoldneve krajanom. Ena takšnih želja je plezalna stena v šolski telovadnici in pa mor-da športni park, o katerem se je v zadnjem času izmenjalo kar nekaj besed in mnenj.

Želimo, da bi šport postal sestavni del na-šega vsakdanjika, ker je pomemben element zdravega načina življenja. Na žalost pa po-staja draga dejavnost ali celo razkošje, ki si ga marsikdo zaradi finančnih in tudi drugih razlogov ne more vedno privoščiti po svojih željah. Otrokom pa lahko in moramo omogo-čiti, da bodo razmeroma poceni ali celo za-stonj spoznali lepote športa in vseh spremlja-jočih dogodivščin v naši še vedno lepi naravi. Naj rek zdrav duh v zdravem telesu ne ostane samo na papirju, ampak naj čim več skupaj z vami »teka« tudi po naši novi občini.Andrej Primc in Milena Prudič, športna pedagoga na OŠ Šmarjeta

Na cilju – šolski kros. Prihod na Lisco – pohod v okviru športnega dne.

Športni razgledi in pogledi

OŠ IN VRTEC

Skupinska slika – zimska šola v naravi na Rogli.


13|



Na šoli je evidentiranih in identificiranih21 nadarjenih učencev, ki jim ponujamo de-javnosti, preko katerih razvĳajo svoje želje in sposobnosti. Izvajanje programa poteka po navodilih, ki jih navaja koncept dela z nada-rjenimi učenci.

Delo s temi učenci vsebuje sledeče oblike in dejavnosti: notranjo diferenciacĳo, fleksi-bilno diferenciacĳo, delno zunanjo diferen-ciacĳo, različne izbirne predmete v zadnji triadi, imeli bodo možnost (pod vodstvom mentorjev) pripravljati različne seminar-ske in raziskovalne naloge, se vključevati v športne in kulturne sekcĳe, v obogatitveneprograme, različne interesne dejavnosti, iz-birati med različnimi aktivnostmi v pose-bej organiziranih dnevih dejavnosti, preko kreativnih delavnic, raziskovalnih taborov, priprav za udeležbo na tekmovanjih, pro-gramov za razvĳanje socialnih spretnosti,osebni in socialni razvoj …

Učencem in njihovim staršem je ponujeno osebno svetovanje s poudarkom na izbiri po-klica.

Dejavnosti za nadarjene vodĳo učitelji različnih predmetnih področĳ. V letošnjem letu so predvideni naslednji obiski:• obisk tovarne Revoz v Novem mestu,

• astronomska delavnica – planetarĳ (izvajaZvezdogled d.o.o, Jesenice) – OŠ Šmarjeta,

• ogled Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani, ogled steklopihaške delavnice in jedrskega

reaktorja v Podgorici.19. oktobra 2007 je bil realiziran ogled In-

štituta Jožef Štefan v Ljubljani in ogled jedr-skega reaktorja v Podgorici.

Nadarjeni učenci so se seznanili z vlogo inštituta: ustvarjanje, širjenje in prenos zna-nja na področju naravoslovnih in tehniških znanosti ter znanosti o življenju. Inštitut izvaja vrhunske raziskave in razvoj tehno-logij, kot so nanotehnologije, novi materi-ali, biotehnologije, tehnologije vodenja in proizvodnje, komunikacijske tehnologije, računalniške tehnologije in tehnologije znanja, okoljske tehnologije in reaktorske tehnologije.

Na ogledu reaktorskega centra v Podgori-ci pri Ljubljani, ki je bil zgrajen leta 1966, so se učenci seznanili z vlogo tega objekta pri znanju o jedrski tehnologĳi, pri gradnji inobratovanju prve jedrske elektrarne, merit-vah sevanja v okolju, varnostih analizah ...

Učence so najbolj navdušili naslednji po-skusi in predstavitve: poskusi s tekočim du-šikom in vodikom, steklopihaška delavnica, supraprevodnost, elektronski mikroskopi, feromagnetizem, plazemska krogla, merjenje moči kolesarja ...Jože Novak

Opazovanje poskusa s tekočim dušikom v laboratorĳu na Inštitutu Jožef Štefan.

Turistična zveza Slovenĳe se je v letu 2006s projektom Moja dežela – lepa in gostoljubna vključila v svetovni okoljevarstveni projekt Očistimo svet. S ciljem izboljšati kakovost življenja prebivalcev Slovenĳe in turistov,prispevati k trajnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistič-no privlačnost naših mest in vasi, skrbeti za učinkovitejšo promocĳo države in turizma ter izboljšati ekološko in turistično zavest, je zveza tudi v letu 2007 organizirala tradi-cionalno tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev. V letošnjem letu je bila novost, da so poleg krajev, zdravilišč, kampov in šol uvedli

novo kategorĳo – ocenjevanje vrtcev. Vrtci in šole se ne prĳavljajo sami, prĳavljajo jih regĳ-ski nosilci dejavnosti. Ocenjevanje poteka na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Med merili se pri šolah upošteva urejenost okolice šole, notranjih skupnih prostorov, telovadnih in športnih površin ter skrb šole za okoljsko vzgojo učencev. Pri vrtcih se tako kot pri šo-lah vrednoti urejenost okolice vrtca, skupnih prostorov, otroških igrišč, urejenost zelenic in dostopa do vrtca. Posebno merilo pa je tudi, kako je poskrbljeno za varnost otrok.

Ocenjevalna komisĳa Turističnega društva Dolenjske in Bele Krajine je med kandidate prĳavila tudi OŠ Šmarjeta in vrtec Sonček.

Sredi septembra je vrtec in šolo obiskala posebna tričlanska komisĳa, imenovana sstrani organizatorja tekmovanj, ki je ovred-notila urejenost obeh zavodov.

Iz ust obiskovalcev in staršev smo bili že večkrat deležni pohval, da je pri nas lepo, kljub temu pa smo se le ne-koliko bali, kakšna bo ocena ocenjevalcev.

Celoletni trud in trud večletnega skrb-nega gospodarjenja je bil poplačan, ko so prispeli rezultati. OŠ Šmarjeta in vrtec Son-

ček sta bila na listi nagrajencev. Šola se je v kategorĳi šol, zgrajenih do leta 1980, uvrstila na drugo mesto, vrtec pa med vsemi prĳav-ljenimi vrtci na tretje mesto.

Učenci in delavci šole/vrtca vse leto skr-bimo za urejenost notranjosti in zunanjih površin. Skrb za lepo in prĳazno okolje terekološko osveščanje učencev sta vpletena v življenje in delo našega zavoda in njegovega vzgojnega delovanja.

Priznanje, ki sta ga šola in vrtec prejela 7. decembra 2007 v Žalcu, sta rezultat dela in privzgojenih vrednot učencev, zavzetosti delavcev šole, pripadnosti staršev in sodelo-vanja lokalne skupnosti.

Hvala vsem, ki ste prispevali kamenček v mozaiku našega uspeha.Nevenka Lahne, ravnateljica

Delo z nadarjenimi učenci na OŠ Šmarjeta

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Panorama šole po dograditvi v letu 2003.

Pogled na vrtec Sonček.

14|



OŠ IN VRTEC

UvodKot član uredniškega odbora tega glasila

sem zadolžen za področje vzgoje in izobraže-vanja, predvsem osnovne šole. Na sami šoli budno spremljam dogajanje in poskrbim, da izvajalci pripravĳo poročila, slikovno gradi-vo in komentarje.

V upanju, da bom vsebino glasila Razgle-di malo popestril, sem pobrskal po obstoječih šolskih kronikah. V nadaljevanjih vam bom predstavil kronologĳo osnovnega šolstva vŠmarjeti. Kasneje bom pregledal še arhive drugih šol, ki so delovale na ozemlju današ-nje občine, oziroma so jih obiskovali takratni, po sedanjih merilih, naši občani. V začetku sem si predstavljal pripravo člankov takole: vzameš knjigo, prebereš, prepisuješ, delaš povzetke in objaviš, pa si »car«. Vendar sem

se uštel: kronike niso popolne, vprašljiva je verodostojnost prepisov, navzven eleganten in čitljiv rokopis je v resnici težko berljiv, pi-sanje v nemščini …

Po nekajurnem listanju in branju sem ugotovil, da je potrebno poznati zgodovin-sko ozadje, politične razmere, organizacĳotakratnega osnovnega šolstva, vzporedno pisane vire (zapisniki konferenc, matične knjige, inventarne knjige …). Pridno sem začel brskati po internetu in razpoložljivem knjižnem gradivu, da sem lahko izluščil ne-kaj informacĳ, s katerimi vam bom predstaviltakratni čas. Zgodovinsko ozadje

Naši kraji so bili pod oblastjo cesarja Fran-ca Jožefa I. (vladal v letih 1849–1916). Leta

1867 je začela veljati nova liberalna Ustava, ki je prinesla veliko novosti. Država je bila dualistično urejena, imela je dva parlamenta (v Avstrĳi in na Madžarskem). Na osnovi teUstave je bil izdan Tretji avstrĳski zakon ošolstvu, ki je prinesel spremembe: - šola postane državna, učitelji so državni

uradniki in prejemajo plače, - učitelji so se izobraževali v učiteljiščih (4

leta trajajoč študĳ),- gradnja in vzdrževanje šol je bilo na rame-

nih občine, - šolanje postane obvezno in množično,

vključuje otroke od 6. do 14. leta starosti, - zagrožena je bila kazen za kršitelje,- v obvezno šolanje se uvedejo vsi splošno

izobraževalni predmeti (slovenski jezik, računstvo, prirodopis, zemljepis, zgodovi-

na, petje, ročno delo, telovadba, verouk in nemščina),

- vsaki deželi je bila dana možnost, da si prilagodi šolstvo; slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na več pokrajin: Kranjska (Ljub-ljana, 6+2 leti šolanja), Štajerska (Gradec, 8 let šolanja), Koroška (Celovec, 8 let šola-nja), Goriška (Gorica, 5 let šolanja), Trst (5 let šolanja), Istra (Reka, 5 let šolanja).Zakon je določal, da je šola tam, kjer v eni

uri hoda pride v šolo 100 otrok. Če je šola imela enega učitelja, je bila enorazrednica; če je imela dva učitelja, je bila dvorazrednica, če pa je premogla tri učitelje, so ji rekli triraz-rednica.

V eni učilnici so bili učenci različnih sta-rosti. Pouk so delili na dopoldanski in popol-

danski (tega so obiskovali mlajši učenci). Pre-vladujoč je bil kombinirani pouk, ki je lahko potekal posredno ali neposredno.

Začetek osnovnega šolstva v Šmarjeti

Od ustanovitve enorazrednice leta 1856 do leta 1873 je v kroniki le krajši povzetek glavnega dogajanja v tem obdobju. Leta 1874 se začne pisati vsakoletno poročilo. Vsi zapi-si do leta 1887 so v nemškem jeziki. Poroči-lo za šolsko leto 1887/88 je prvič zapisano v slovenščini. Zgodovinsko odkritje: šmarješki intelektualci so pred 120 leti pisali uradne dokumente v materinem jeziku. Odkritje sem prvi trenutek primerjal z Dalmatinovo Biblĳo. Malo bolj pozno, pa vendar, začelo seje …, do kdaj pa bo trajalo, se še ne ve. Kul, smo in, the best; za prihodnost našega jezika se nam ni treba bat, imamo premočne kore-nine. Dovolj filozofiranja, vrnimo se k šolskikroniki.

Po pregledovanju pisnega gradiva se od-ločim, da vam v prvem delu predstavim malo prilagojen rokopis Jožeta Karlovška, ki je v bistvu povzetek določenega obdobja šol-ske kronike. V virih je naveden kot priloga C s spodnjim naslovom.

Zgodovina šole v Šmarjeti Leta 1856 je bila v Šmarjeti ustanovljena

enorazredna ljudska šola. Največ zaslug za to ima župnik Edvard Pollak, takratni dekan v Haselbachu. Prvi učitelj je bil Ivan Zupanc, ki je poučeval na šoli do leta 1862, njegov na-slednik je bil Ivan Kaliger.

Šola tedaj še ni imela lastnega poslopja, zato se je poučevalo v hiši Florĳana Darovi-ca v Šmarjeti, h. št. 1. Poslopje sedanje šole je bilo kupljeno l. 1867 od Franca Terana in predelano za šolo na pobudo Julĳa Jombar-ta, graščaka v Klevevžu. Še istega leta se je vanjo preselil nadučitelj in tako se je pričel tudi pouk. Prvi šolski nadzornik je bil Mihael Wurner. Tedanji župnik je bil Ivan Volčič, ki je spisal Zgodovino šmarješke fare.

12. julĳa 1877 je dal župnik Volčič prostorza šolski vrt, cesarsko-kraljevi šolski svet pa 25 forintov za ureditev in ograjo vrta.

Leta 1887 je bila sklicana komisĳa za raz-širitev šole, a razen učitelja in nadzornika so bili vsi proti predlogu. Sklenjeno je bilo, da ima prvi učitelj stanovanje v šoli.

Leta 1888 med počitnicami je bilo šolsko poslopje prirejeno za dvorazrednico in raz-pisani sta bili dve službeni mesti.

27. februarja 1889 je prišla Marĳa Clariciin s tem dnem je bila pravzaprav odprta dvo-

150 let osnovnega šolstva v Šmarjeti

Šmarjeta leta 1905 na razglednici, katere založnik je bil Janko Karlovšek. Takrat je bila tudi napisana in poslana v Trst. Original hrani g. Penca.


15|



razrednica. 22. junĳa 1890 je umrl voditelj Ivan Kali-

ger, ki je na tej šoli služboval 28 let. 22. junĳa 1890 je bil za Kaligerjem za nad-

učitelja in voditelja imenovan Viljem Geba-uer.

Leta 1894 je bilo v Dolenji vasi za šolski vrt kupljeno zemljišče, parcelna št. 1893, davčna občina Gorenja vas. Prostor je meril 11 arov in 55 m2, leta 1896 so vrt ogradili, razdelili na

grede in napravili telovadišče. Leta 1897 so betonirali vežo, stopnišče in

prostor pred šolskimi sobami. 24. septembra 1903 je odšel voditelj Ge-

bauer v Šmihel pri Novem mestu za naduči-telja. Za njim je bila za začasno upraviteljico imenovana njegova soproga Matilda Gebau-erjeva.

Z odlokom z dne 29. februarja 1904 pa je bil imenovan za nadučitelja Ivan Demšar.

Leta 1909 so odprli 3. razred z nerazdelje-nim dopoldanskim poukom. V ta namen so preuredili nadučiteljevo stanovanje, naduči-telj pa se je preselil v privatno stanovanje, za kar se mu je določila primerna stanarina.

V kuhinji bivšega stanovanja /kabinet/ se je nastanila občinska pisarna. Isto leto so za-čeli podirati farno cerkev. Začeli so z zvoni-kom in stranskimi deli do ladje.

16. decembra 1912 je bila sklicana komisi-ja iz vseh treh občin, da bi odprli oddelek za oddaljene učence. Ker pa bi bila najemnina za 4. razred previsoka, so sklenili, da se spo-mladi leta 1913 začne zidati nova šola.

Na šmarjetno nedeljo, 14. julĳa 1912, jedobila cerkev glavne dele novega velikega oltarja iz kamenja in novo stolpno uro.

26. aprila 1913 so kupili prostor za novo šolo pri kapelici sv. Jožefa, parc. št. 1920, davč. obč. Gor. vas. Stavbišče meri 34 a in 24 m2.

Zaradi prve svetovne vojne se je v šol. letu 1914/15 pričel pouk šele v novembru, da so lahko otroci, zaradi pomanjkanja delovnih moči, doma pomagali pri delu.

Za sedaj bodi dovolj. Prihodnjič vam bom predstavil nekatere zanimivosti iz kronike, položaj šole med prvo svetovno vojno in v obdobju do druge svetovne vojne. Jože Novak

Lokacĳa šolskega vrta, kupljenega leta 1894, trenutno je lastnik parcele Občina Novo mesto.

KRALOVŠTRANSPORT in GRADBENA MEHANIZACĲA d.o.o.

Orešje 29, 8220 Šmarješke TopliceTel.: 07/30 74 181, Fax: 07/30 74 182

GSM: 031/561 286

KRALOVŠTRANSPORT in GRADBENA MEHANIZACĲA d.o.o.

Vesel božič in srečno v letu 2008

16|



DRUŠTVA

V Občini Šmarješke Toplice naštejemo kar devet nogomet-nih klubov, ki igrajo v Občinski rekreativni nogometni ligi. No-gometna liga je sestavljena iz šestih posameznih lig (1. liga,

2. liga, 3.A liga, 3.B liga, 4.A liga, 4.B liga). V prvi ligi nas zastopa ekipa NK Plastoform, ki letos igra malo slabše kot v preteklih letih, kar ni presenet-ljivo; igrajo namreč z najboljši-

mi ekipami v stari novomeški občini. NK Vinica je trenutno edini predstavnik v drugi ligi. Z dokaj mlado ekipo so na sre-di lestvice in ohranjajo stik z vrhom, ki bo ob boljših igrah v

spomladanskem delu lige do-segljiv. Mogoče se nam obeta nov preboj domačega kluba v prvo ligo. V tretji in četrti ligi igra šest nogometnih klubov: NK Intertour, NK Mirovniki, NK Dual Expres BC, NK Zbu-re, NK Banat, NK Žaloviče. Najuspešnejši v tretji ligi je NK Intertour, ki le z enim porazom zaseda prvo mesto. Nekaj časa

tekme zmage neod. porazi razl. zadetkov difer. točke1. RENAULT NISSAN SERVIS TIMI 9 8 1 0 57 : 11 46 252. BV TR. STRASBERGAR PODLJUBEN 9 7 2 0 35 : 14 21 233. ELDORADO - MAKOMA 9 6 1 2 38 : 25 13 194. PAGRAS 9 4 0 5 27 : 23 4 125. GOSTIŠČE KOLESAR 9 4 0 5 22 : 20 2 126. AVTOSERVIS PARKELJ 9 3 2 4 23 : 30 -7 117. SINDIKAT KRKA 9 3 1 5 25 : 25 0 108. KLUB MAROF 103 8 2 3 3 15 : 17 -2 99. ŽUŽEMBERK 9 2 0 7 13 : 46 -33 5 (-1)10. PLASTOFORM ŠMARJETA 8 0 0 8 10 : 54 -44 0

1. Liga

2. Ligatekme zmage neod. porazi razl. zadetkov difer. točke

1. ŠMIHEL 9 8 0 1 39 : 18 21 242. PUB RAVBAR STRAŽA 9 6 1 2 36 : 16 20 193. GENESIS PUMPA BAR 9 5 1 3 26 : 24 2 164. KRKA 79 9 5 1 3 20 : 18 2 165. VINICA 9 5 0 4 22 : 22 0 156. FUŽINA DVOR 9 4 1 4 21 : 27 -6 137. SLATNIK - PETELINJEK ZARJA 9 3 1 5 17 : 16 1 108. LOG 2000 9 2 1 6 17 : 22 -5 79. ŠOFERSKA OTOČEC 9 2 1 6 13 : 28 -15 710. KOŠENICE 9 1 1 7 21 : 41 -20 4

3.B Ligatekme zmage neod. porazi razl. zadetkov difer. točke

1. INTERTOUR 9 6 2 1 33 : 13 20 202. BRUSNICE 9 6 0 3 28 : 14 14 183. GABRJE 9 5 2 2 28 : 13 15 174. BAR VIVA - HRUŠICA 9 5 1 3 27 : 19 8 165. ZNASS RATEŽ 9 5 1 3 22 : 21 1 166. MIROVNIKI 9 4 1 4 32 : 26 6 137. DUAL EXPRES BC 9 3 3 3 23 : 28 -5 128. KRIŽE – SOBE BRULC 9 3 1 5 19 : 26 -7 109. MUHABER 9 2 0 7 21 : 31 -10 610. ŽIHOVO SELO - TPV 9 0 1 8 16 : 58 -42 1

4.B Ligatekme zmage neod. porazi razl. zadetkov difer. točke

1. KELTI 8 8 0 0 33 : 12 21 242. ZBURE 8 7 0 1 39 : 17 22 213. BANAT 8 4 0 4 18 : 17 1 124. PAHA 8 3 1 4 19 : 20 -1 105. ŽALOVIČE 8 3 1 4 15 : 17 -2 106. DOLŽ 8 3 1 4 17 : 21 -4 107. KOROŠKA VAS 8 2 1 5 14 : 22 -8 78. MEHOVO 8 2 1 5 14 : 32 -18 79. GABRJE TEAM 8 1 1 6 12 : 23 -11 4

Čas dopustov

Poletje je namenjeno do-pustu in nabiranju prepo-trebne energĳe za hladne intemačne zimske dni. Tudi članice Društva podeželskih žensk Šmarjeta smo ga iz-koristile za oddih in nabi-ranje moči in novih idej za prihodnje obdobje, tako da nismo bile kaj dosti aktivne. Pa vendar je konec junĳa ne-kaj naših članic sodelovalo na razstavi šarkljev na Buč-ki. Za svoje izdelke so vse prejele lepe ocene. Najbolj pridne članice so ponudile doma pripravljene dobrote gostom pri otvoritvi Turistič-no-informacĳskega centrav Šmarjeških Toplicah sredi septembra.

Za boljše medsebojno spo-znavanje članic in njihovih krajev so zadnjo soboto v av-gustu članice koordinatskega območja Zbure - Zaboršt pri-pravile četrto srečanje članic DPŽ Šmarjeta. Z ostalimi čla-nicami društva smo se zbrale pri Gasilskem domu v Zbu-rah. Navkljub negodovanju so se Zburjanke odločile, da prĳetno sobotno popoldnepreživĳo kar v samem doma-čem kraju. Kako tudi ne, ko pa so Zbure od nekdaj slo-vele kot kraj, v katerem se je

vedno nekaj dogajalo. Na križišču treh poti so se v vaških gostilnah zbirali furmani, trgovci in po-potniki iz najrazličnejših krajev. Domačini so tujce in popotnike vedno spre-jemali gostoljubno.

Tokrat so se domačinke še posebej potrudile. Po kratkem uvodu smo slišale marsikaj za-nimivega o članicah, ki prihajajo od tod, o samem kraju in prebi-valcih. Sledilo je predavanje na temo Bolezni srca in ožilja, ki ga je pripravila domačinka, gospa Sa-

bina Jakše. Ogledale smo si tudi nekaj krajevnih znamenitosti. Pri Dolenškovih smo si ogleda-le Banovo domačĳo. Ta zajemastarejšo hišo, ki je opremljena in urejena tako, kot so bile tod urejene hiše v prvi polovici 20. stoletja, in kaščo z lepo ohranje-nimi freskami, v kateri so nekdaj prenočevali furmani.

Nato smo se povzpele mimo (le še obrisov) nekdaj stoječega Zburskega gradu na Ancovc – grič, s katerega se odpre pogled na vinorodne griče Mali in Veliki Vinji vrh, Koglo ter Malkovec z Bojnikom in Zagradsko goro. V daljavi se je ob lepem vremenu razločno videl stolp na Trdino-vem vrhu. Pri Kovačičevih smo si ogledale hlev, v katerem gojĳokrave mlekarice. Prĳazni lastniknam je z veseljem razložil posto-pek molže in pri tem še razkazal

molznico in domačo mlekarno. Za nekaj smeha so proti koncu srečanja Zburjanke poskrbele še z zabavnimi igricami. Najbolj spretne in zabavne so bile tek-movalke iz Šmarjeških Toplic in Žalovič. Prĳetno druženje smo s smehom in zabavo zaključile kar v eni izmed zburskih gostiln.

Dandanes nas tempo življenja tako priganja, da nimamo nikoli dovolj časa, da bi se ženske na podeželju družile na drugačne načine. Edini način in oblika druženja, na katerega smo po-nosne, je društvo, ki ob skupnih srečanjih združuje tako mlajšo kot starejšo generacĳo podežel-skih žensk. Ponosne smo tudi na tradicionalne vrednote, ki jih skušamo s prireditvami kot je na primer Zahvala jeseni ohranjati in pokazati širšemu občinstvu.Nela Papež

Občinska rekreativna nogometna liga

Lestvica Občinske rekreativne nogometne lige po jesenskem delu:


17|



Domači ekipi NK Intertour in NK Vinica.

Čas dopustov

Poletje je namenjeno do-pustu in nabiranju prepo-trebne energĳe za hladne intemačne zimske dni. Tudi članice Društva podeželskih žensk Šmarjeta smo ga iz-koristile za oddih in nabi-ranje moči in novih idej za prihodnje obdobje, tako da nismo bile kaj dosti aktivne. Pa vendar je konec junĳa ne-kaj naših članic sodelovalo na razstavi šarkljev na Buč-ki. Za svoje izdelke so vse prejele lepe ocene. Najbolj pridne članice so ponudile doma pripravljene dobrote gostom pri otvoritvi Turistič-no-informacĳskega centrav Šmarjeških Toplicah sredi septembra.

Za boljše medsebojno spo-znavanje članic in njihovih krajev so zadnjo soboto v av-gustu članice koordinatskega območja Zbure - Zaboršt pri-pravile četrto srečanje članic DPŽ Šmarjeta. Z ostalimi čla-nicami društva smo se zbrale pri Gasilskem domu v Zbu-rah. Navkljub negodovanju so se Zburjanke odločile, da prĳetno sobotno popoldnepreživĳo kar v samem doma-čem kraju. Kako tudi ne, ko pa so Zbure od nekdaj slo-vele kot kraj, v katerem se je

vedno nekaj dogajalo. Na križišču treh poti so se v vaških gostilnah zbirali furmani, trgovci in po-potniki iz najrazličnejših krajev. Domačini so tujce in popotnike vedno spre-jemali gostoljubno.

Tokrat so se domačinke še posebej potrudile. Po kratkem uvodu smo slišale marsikaj za-nimivega o članicah, ki prihajajo od tod, o samem kraju in prebi-valcih. Sledilo je predavanje na temo Bolezni srca in ožilja, ki ga je pripravila domačinka, gospa Sa-

bina Jakše. Ogledale smo si tudi nekaj krajevnih znamenitosti. Pri Dolenškovih smo si ogleda-le Banovo domačĳo. Ta zajemastarejšo hišo, ki je opremljena in urejena tako, kot so bile tod urejene hiše v prvi polovici 20. stoletja, in kaščo z lepo ohranje-nimi freskami, v kateri so nekdaj prenočevali furmani.

Nato smo se povzpele mimo (le še obrisov) nekdaj stoječega Zburskega gradu na Ancovc – grič, s katerega se odpre pogled na vinorodne griče Mali in Veliki Vinji vrh, Koglo ter Malkovec z Bojnikom in Zagradsko goro. V daljavi se je ob lepem vremenu razločno videl stolp na Trdino-vem vrhu. Pri Kovačičevih smo si ogledale hlev, v katerem gojĳokrave mlekarice. Prĳazni lastniknam je z veseljem razložil posto-pek molže in pri tem še razkazal

molznico in domačo mlekarno. Za nekaj smeha so proti koncu srečanja Zburjanke poskrbele še z zabavnimi igricami. Najbolj spretne in zabavne so bile tek-movalke iz Šmarjeških Toplic in Žalovič. Prĳetno druženje smo s smehom in zabavo zaključile kar v eni izmed zburskih gostiln.

Dandanes nas tempo življenja tako priganja, da nimamo nikoli dovolj časa, da bi se ženske na podeželju družile na drugačne načine. Edini način in oblika druženja, na katerega smo po-nosne, je društvo, ki ob skupnih srečanjih združuje tako mlajšo kot starejšo generacĳo podežel-skih žensk. Ponosne smo tudi na tradicionalne vrednote, ki jih skušamo s prireditvami kot je na primer Zahvala jeseni ohranjati in pokazati širšemu občinstvu.Nela Papež

je prvo mesto zasedala ekipa NK Mirovniki, vendar je zaradi slabših iger v sredini jesenskega dela nazadovola na šesto mesto. V četrti ligi je tik pod vrhom ekipa NK Zbure, ki bo spomladi lovila priključitev za tretjo ligo.

V telovadnici OŠ Šmarjeta se je po koncu jesenskega dela omenjene lige pričelo že novo nogometno tekmo-vanje, zimska nogometna liga 2007/2008, ki jo organi-zira ŠD Šmarjeta. Vsi nogometni privrženci, ki imate čas v nedeljo dopoldne od 8:30 do 11:40 vabljeni, da si ogledate pravi mali nogometni boj med domačimi ekipami. Razporede tekem si lahko ogledate na spletni strani: www.sd-druzinskavas ali www.mksmarjeta.org.Mitja Pavlič

Banova domačĳa

V hlevu pri Kovačičevih.

Poleti so se Šmarjetke udeležile srečanja ljudskih pevcev na Telčah. Foto: Zvonka Mrgole.

18|



DRUŠTVA

Jesen, za mnoge najlepši letni čas, ki nas obdaja s tiso-čerimi mavričnimi barvami in obilico pridelkov, ki jih bomo uživali v dolgih zimskih dneh, se počasi, a vztrajno preveša v gospo z mrzlim zimskim plaščem. V teh nič kaj prĳaz-nih dneh se bomo z veseljem spominjali prireditve Zahva-la jeseni, ki smo jo Ljudske pevke Šmarjetke s pomočjo Društva podeželskih žensk Šmarjeta pripravile 26. okto-bra v večnamenskem domu v Šmarjeti.

Na prireditev, ki so jo s svo-jo udeležbo počastile županje slovenskih občin, smo pova-bile tudi osem skupin pevcev in pevk, ki jih ravno tako dru-ži veselje do ljudskega petja kot so ga gojili že naši pred-

niki. Poleg domačih Šmarjetk so se predstavili še: Koledniki iz Bušeče vasi, ljudske pevke

Razbor, Pušeljc, pevke iz Ti-nja na Pohorju, Šentjančanke, Fantje s Preske, Hrušiški fanti in Drašiški voščači.

Poglavitni namen prire-ditve Zahvala jeseni je (bil), poleg obeleženja druge oblet-nice delovanja Ljudskih pevk Šmarjetk, predvsem ohranjati tradicĳo ljudskega petja terstarih šeg in navad za prihod-

nje rodove. Za uspešno izvedbo prire-

ditve, domiselno scenografijoter humoristične prikaze vi-nogradniških opravil od reza-nja trte do same spremembe mošta v rujno kapljico, gre

velika zasluga naši članici go-spe Marĳi Pavlin.

Nadvse razveseljiva je bila tudi udeležba oziroma odziv gledalcev in poslušalcev, ki nam, ob poplačilu za ves naš trud zadnjih mesecev, pred-stavlja hkrati velik izziv za delo v prihodnje.

Potrebno je tudi poudari-ti, da brez pomoči Društva

podeželskih žensk, številnih sponzorjev in donatorjev, le-ta ne bi bila tako uspešna, zato se ob tej priložnosti vsem še enkrat iskreno zahvaljujemo. In nasvidenje ob letu osorej.Jelka Petrovič

Šmarjetke v novih »gvantih«. Foto: Marko Klinc.

Nekateri so omagali že med samo prireditvĳo. Zgolj za popestritev,seveda. Foto: Marko Klinc.

Zapele smo tudi na prireditvi Nekdaj v starih časih v Prečni. Foto: Drago Rustja.

Le teden dni po nastopu v Prečni smo v nekoliko okrnjeni zasedbi gostovale pri Fantih s Preske v občini Sevnica in v mesecu oktobru v vasi Razbor, ob petnajstletnici delovanja ljudskih pevk Razbor. Foto: Anka Lisec.

Jesen je tu


19|



Priznanja z ocenjevanja šarkljev na Bučki pa so prejele naslednje članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev:Dobitnice zlatih priznanj:o Lidĳa Škrbeco Marjana Dežmano Marjeta Pungeršičo Marĳa DravinecDobitnica srebrnega priznanja:o Marĳa TurkDobitnici bronastih priznanj:o Olga Bobičo Vlasta ZupančičUpravni odbor Društva podežel-skih žena in deklet Bela Cerkev.

Srečanje županj Slovenĳe v Beli Cerkvi indobitnice priznanj

Nekaj zgodovinskega …Že Janez Vajkard Valvasor je konec 17.

stoletja v svoji Slavi vojvodine Kranjske za-pisal, da se ima lahko Dolenjska za srečno deželo. Razlog za njeno srečo pa je našel v številnih vinogradih in imenitnih vinih do-lenjskih goric, med katerimi je najbolj znan cviček.

Cviček je avtohtono slovensko vino, ki so ga mali dolenjski vinogradniki pridelo-vali že sredi 19. stoletja, bržda pa tudi že prej. Ime cviček je bilo sprva sinonim za pretirano kislo in lahko vino, ki pa je imelo veliko odliko: bilo je zelo pitno. To seveda ni ušlo očem samostanskih, graščinskih in drugih večjih kletarjev. Ti so že pred kon-cem 19. stoletja doumeli, da če se rdeče in bele sorte trt sprešajo skupaj, lahko dajo nadvse pitno vino. Svojo današnjo vinsko podobo pa je cviček dobil na prelomu 19. stoletja, po prvi obnovi od trtne uši unič-enih vinogradov, ko se je število domačih trt zelo skrčilo. Cviček je bil cenjeno vino že pred I. svetovno vojno. Po II. svetovni vojni pa je k njegovemu ugledu veliko prispeval Josip Broz Tito, ki je cviček zelo cenil. Po osamosvojitvi Slovenĳe se je ta kapljica po-

časi začela bistriti v najplemeni-tejši sok dolenjske zemlje (pov-zeto po: Kuljaj in drugi 2001: 10-11). Dolenjcem je dokončno uspelo zaščititi cviček šele 22. febru-arja 2001, ko je državni zbor s sprejetjem novele zakona o vinu zaščitil vino z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) in tako zaključil dolgoletna dokazo-vanja in prizadevanja dolenjskih ljubiteljev cvička, da je pravi cviček lahko le tisti z desnega brega Save, torej iz dolenjskega vinorodnega okoliša. Kasneje pa je tudi Evropski pravni red, kljub temu, da prepo-veduje mešanje rdečega in belega grozdja, cvičku priznal izjemen status.

SestavaCviček, na katerega smo Dolenjci tako

ponosni, je vino, ki ga pridobimo z meša-njem približno 70 odstotkov vina rdečih in 30 odstotkov belih vinskih sort. Od rdečih sort daje glavno podlago cvičku žametna črnina, od belih pa kraljevina. V manjšem obsegu sodĳo v sestavo dobrega cvička še modra frankinja, laški rizling in rumeni plavec. Žametna črnina je slovenska avto-

htona sorta, ki daje cvičku nje-govo poglavitno vinsko naravo. Modra frankinja daje cvičku pol-nost, harmonĳo in barvo, medtemko kraljevina cvičku mehča kislost

ter mu povečuje pitnost. Laški rizling pa je v cvičku dobrodošel gost (po: Kuljaj in dru-gi 2001: 86-88).

Letošnji pridelek vinogradnikov Vinji Vrh – Bela Cerkev

V Društvu vinogradnikov Vinji Vrh – Bela Cerkev so z letošnjim pridelkom vina, predvsem cvička, zelo zadovoljni. Po stro-kovni oceni degustatorjev (Sama Hudokli-na in Jožeta Simončiča), ki so ju vinogradni-ki Vinji Vrh – Bela Cerkev gostili v soboto, 24. novembra, je kvaliteta letošnjega vina visoka. Kvaliteta je namreč nad 10-letnim povprečjem, kar je res hvale vredno. Zaradi bolj zrelega grozdja v času trgatve pa je v vinu manjša vsebnost kislin, večja vsebnost alkohola in tako so letošnja vina bolj har-monična, bogata v vonju in okusu. To pa je v veselje vsem pridelovalcem vina.

Katarina Košak

Cviček na pohodu Ni ga na svetulepš’ga kotička,kot griči so naši,deželica cvička.Jože Murn

25. 10. 2007 so županje iz slovenskih občin obiskale tudi Belo Cerkev. Tu smo jih s kratkim kulturnim pro-gramom, kjer smo predstavili Belo Cerkev skozi čas, pogostili z dobrotami članic Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev ter nazdravili s cvičkom Društva vinogradnikov Vinji vrh – Bela Cerkev.

20|



Bralec je roman, ki te enostavno posrka vase. Jezik našemu pripovedovalcu teče kot namazan. Vse izgleda nekako preprosto, a v sebi skriva mnogo več. Stavki so kratki, a polni. Vse se dopolnjuje, tvori celoto. Ni kaj, Schlink je mojster pripovedi.

In kdo pravzaprav je Bernhard Schlink? Kdor ga pozna, verjetno ve, da je dokončno zaslovel prav s pričujočim romanom, ki je bil odmeven po vsem svetu (prej je bil znan po svojih kriminalnih zgodbah). In pomembno je predvsem dejstvo, da je roman navdušil tako kritike kot bralce. Kaj kdo vidi v njem, pa je odvisno od vsakega posameznika ozi-roma posameznice posebej, saj lahko kaj hi-tro ugotovimo, da je izjemno bogat, mnogo-plasten.

Že na začetku nam postane jasno, da bo v ospredju »junak«, in sicer mladenič, ki zboli za zlatenico. Ta si po naključju popestri svoje življenje, in to še bolj kot si je želel. Pozabava se z mnogo starejšo Hanno (poleg Michaela postane osrednji literarni lik), ki pa je čuda-ška ženska s temačno preteklostjo.

Skozi prvi del romana poteka nekakšna igra, ki se kar noče in noče končati. Igra moč-nejšega nad šibkejšim. In seveda vseskozi izgublja mlajši, že tako šibak fant, ki ga je za-slepila ljubezen. Pri tem si ne more pomagati in zato vedno znova krivdo prevzame nase in tako se dogaja vseskozi. Vprašanje krivde pa je tako ali tako eno bistvenih vprašanj ro-mana.

Zakaj človek postaja podoben živali? Za-kaj mu je dovolj zgolj zadovoljevati potrebe, hraniti nagon? V bistvu oba literarna lika uživata v spolnosti, obema je to pika na i, s tem začneta in končata. Ampak našega juna-ka zadene tudi Amor. In tukaj se poti začnejo razhajati. Preteklost se prične trgati iz svojih oklepov in to prinaša vedno nove katastrofe v odnos, ki je že od samega začetka obsojen na neuspeh.

A spolnost ni edina pomembna točka v življenju literarnih oseb. Tu je še branje in še enkrat branje. To postane ključni moment v njunem odnosu. Postane rešilna vez med osebama, ki v ljubezni ne moreta več ostati združena, niti se ne moreta dokončno ločiti.

Zgodba se prične razpletati v drugem delu. Počasi izvemo za vse nevarne podvi-ge gospe, ki bi lahko bila mladeničeva mati (razlika v letih je enaindvajset let). Kriva ali nedolžna? Ali morda nekaj vmes? Kriva, vendar ne tako, kot so to skušale prikazati na sodišču ostale paznice, ki se jim je sodilo. Obsojena nečesa, česar ni bila niti sposobna: pisati, brati, priznati svojo nekoliko večjo hibo.

Kaj lahko stori »Mali« v trenutku, ko se nje-govi nekdanji ljubici sodi? Ji ponudi pravno pomoč? Jo lahko osvobodi? Moralna vprašanja mu ne pustĳo spati, a storil bo ko-rak naprej. Ali bo to dovolj? Ali se bo s tem rešil krivde, razumel svojo drago?

Ampak postavlja se vpra-šanje, kaj dejansko je »Mali« pomenil ženski, ki je bila preganjana? Njegove vloge so bile različne, a na koncu je bila pomembna zgolj ena: brati in s tem ohranjati od-nos. Celotni ritual, ki sta si ga delila, pa postane zgolj spomin, spomin na polne, razburkane čase.

Kdo je bil dejansko kriv? Ali samo ona, ki ga je iz-koristila in zapustila? Čez celoten roman se skupaj z osrednjim likom sprašuje-mo marsikaj. Zanimivo se nam zdi tudi to, da se je odločil za študĳ prava (sam pisatelj jeznani nemški profesor prava) in tako nepri-čakovano poskrbel za to, da je znova srečal svojo drago, vendar v zelo neprĳetni situacĳi.Tokrat se ni več sklanjala, kazala svojo nape-to kožo, tokrat je sklanjala glavo nad usodo, ki se je poigrala z njo in jo bo kaznovala.

Vsekakor lahko ugotovimo, da pisatelj dobro pozna zgodovino in jo zna tudi na zanimiv način predstaviti. Vsekakor pa se vidi, da se deli romana bistveno razlikujejo eden od drugega. V prvem prevladujejo čut-ni vtisi in doživljaji. Tudi v prihodnje se jim pisatelj ne izogne, vendar postane njegovo pripovedovanje bolj objektivno, predvsem v delu, ko opiše koncentracĳsko taborišče, ki ga je Michael dvakrat obiskal in ugotovil, da ne bo mogel nikoli v resnici razumeti pošastnih grozot, ki so se dogajale v žalostni človeški zgodovini.

Roman je zelo resničen, ker govori o stva-reh, ki so v resnici pretresale našo Zemljo. Nimamo torej opravka z neko bajko, ki v nas ne zapusti vtisa oziroma vsaj ne takšnega kot pričujoči roman, ki je navdušil bralce po vsem svetu. Ljubezenska zgodba, ki se do-gaja v njem, nas povede k resnejšim temam, katere so bile tudi osnova za nastanek roma-na. Pisatelj nam torej na nekoliko drugačen način prikaže grozovite stvari, ki jih je bil storil človek.

Roman pa nam poleg temačne zgodovine prikaže tudi raznolike karakterje. Kaže nam naivne like, kot je naš Bralec, ter lik vodje kot

je Hanna (drugačna verjetno niti ne bi vzdr-žala vojnih grozot), ki pa se zlomi.

V Bralcu lahko vi-dimo marsikaj in to ga še bolj bogati. Ni samo starostna razlika tista, ki nas pretrese in v nas vzbudi dvom v upra-vičenost zveze med Michaelom in Hanno. Mnogo bolj živi se zdi-jo drugi problemski sklopi: samo vprašanje holokavsta in njegov prikaz, iskanje samega sebe in »krivda« posa-meznika.

Bralec kaže tudi na moč, kako prebroditi ali ne prebroditi velike življenjske preizkušnje. Kako preboleti (če je to sploh v celoti možno) določeno osebo? Kako

si odpustiti določene stvari in ponovno za-živeti? Preteklost nas lahko vedno spremlja, se ponavlja v sedanjosti in to je lahko zelo boleče. Kako se ji izviti? Kako jo končno pre-magati? Pomembno je, da se ne vdamo, kot je to storila Hanna potem, ko ji je bila dana možnost, da ponovno zaživi. Res, vsak zače-tek je težek!

Vsekakor na koncu pripovedi ne ostane-mo ravnodušni, še zdaleč ne. Knjiga Bernar-da Schlinka je vredna branja, in to večkratne-ga, da jo še bolj poglobljeno doživimo.Katja Grahut

S 1. oktobrom se je v Slovenĳi začel Te-den otroka, projekt Zveze prĳateljev mladineSlovenĳe, ki temelji na obeleževanju Sveto-vnega dneva otroka. Rdeča nit prireditev po celotni državi je bilo iskanje odgovorov na vprašanje: Ali imajo naši otroci in mlado-stniki dovolj možnosti za sproščeno, zdra-vo in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter njihovim letom in zanimanju primerno zabavo?

V Šmarjeti so na problematiko zabava in prosti čas mladih v Tednu otroka opozorili z odprtjem enkratne likovne razstave z na-slovom Čas igre akademske slikarke Joanne Zając, ki ima navkljub mladosti za sabo že pestro ustvarjalno pot in se s svojimi raz-

stavnimi projekti redno predstavlja samostojno in skupinsko. Namen raz-stave je bil v prvi vrsti ponuditi tako otrokom kot tudi njihovim staršem možnost kvalitetnega preživljanja pro-stega časa, hkrati pa obuditi v življenje že davno pozabljeno stavbno dediščino in s tem prispevati k oživljanju vaškega trga. Tako je v nekdanjem šolskem po-slopju na osrednjem trgu v Šmarjeti na povabilo neformalnega kulturno-umetniškega tandema Stara šola Joanna na ogled postavila slike izdelane v oljni tehniki. Motivika slik je bila izbrana prav za to priložnost, saj so glavni pro-tagonisti na izbranih slikah ravno otro-

ci pri igri. Izbira igrivih barv in čutna figuralna upodobitev stagotovo dve izmed poglavitnih lastnosti, zaradi katerih se Joan-nine slike opazovalcu prikupĳože na prvi pogled.

Dogodek sta popestrila mla-da harmonikarja Anže Pavlič in Gregor Kopina, ki sta se obis-kovalcem kot duo predstavila z otroškimi pesmicami. Za pogo-stitev z domačo hrano in pĳačo je poskrbela Turistična kmetĳaDomen iz Družinske vasi. Li-kovna razstava je bila prva te vrste v novoustanovljeni občini in je prekinila dolgoletno mrt-vilo na območju občine na tem umetnostnem področju. Bojana Medle

KULTURA

Bernhard Schlink: Bralec – Kaj vse skriva življenje

Bralec – roman, ki je navdušil tako kritike kot bralce.

Razstava Čas igre ob Tednu otroka


21|



S 1. oktobrom se je v Slovenĳi začel Te-den otroka, projekt Zveze prĳateljev mladineSlovenĳe, ki temelji na obeleževanju Sveto-vnega dneva otroka. Rdeča nit prireditev po celotni državi je bilo iskanje odgovorov na vprašanje: Ali imajo naši otroci in mlado-stniki dovolj možnosti za sproščeno, zdra-vo in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter njihovim letom in zanimanju primerno zabavo?

V Šmarjeti so na problematiko zabava in prosti čas mladih v Tednu otroka opozorili z odprtjem enkratne likovne razstave z na-slovom Čas igre akademske slikarke Joanne Zając, ki ima navkljub mladosti za sabo že pestro ustvarjalno pot in se s svojimi raz-

stavnimi projekti redno predstavlja samostojno in skupinsko. Namen raz-stave je bil v prvi vrsti ponuditi tako otrokom kot tudi njihovim staršem možnost kvalitetnega preživljanja pro-stega časa, hkrati pa obuditi v življenje že davno pozabljeno stavbno dediščino in s tem prispevati k oživljanju vaškega trga. Tako je v nekdanjem šolskem po-slopju na osrednjem trgu v Šmarjeti na povabilo neformalnega kulturno-umetniškega tandema Stara šola Joanna na ogled postavila slike izdelane v oljni tehniki. Motivika slik je bila izbrana prav za to priložnost, saj so glavni pro-tagonisti na izbranih slikah ravno otro-

ci pri igri. Izbira igrivih barv in čutna figuralna upodobitev stagotovo dve izmed poglavitnih lastnosti, zaradi katerih se Joan-nine slike opazovalcu prikupĳože na prvi pogled.

Dogodek sta popestrila mla-da harmonikarja Anže Pavlič in Gregor Kopina, ki sta se obis-kovalcem kot duo predstavila z otroškimi pesmicami. Za pogo-stitev z domačo hrano in pĳačo je poskrbela Turistična kmetĳaDomen iz Družinske vasi. Li-kovna razstava je bila prva te vrste v novoustanovljeni občini in je prekinila dolgoletno mrt-vilo na območju občine na tem umetnostnem področju. Bojana Medle

Ko se mi je v eni od zadnjih številk »Šmarječana« zapisalo, da ne bom vstopil v aktivno politiko novonastale občine ter da bom veliko raje z delom na področju kulture pomagal blažiti razno razne »pre-gretosti«, ki tako rade spremljajo politiko in politike, se mi niti sanjalo ni, da me (nas) čaka toliko dela. To, da imamo svojo občino, županjo, skoraj kompletno občinsko upravo, občinski svet, ki ga tvorĳo skorajvsi pomembneži, kar jih premoremo, dobra dva ducata društev, ki kot mladi kosi čakajo odprtih ust na kakšne finančne drobtine, in še bi se našlo kaj temu podobnega, je resnica in niso več 50 ali 60-letne sanje ljudstva pod Koglim in Vinjim vrhom. Od tu naprej pa razmišljajoče-ga in kritičnega občana začno »prevevati« nelagodni občutki; kaj pa se v resnici dogaja pod razmeroma mirno gladino stvarnega življenja mlade občine? Če se prav posebej ne potrudiš, ne izveš kaj prida za-nimivega, novega. Če ne hodiš na sestanke občinskega sveta (tudi jaz sem tovrstni »abstinent«, žal, morda pa niti ne) in ker občinsko glasilo ne izhaja prav pogosto, ne izveš niti tega, kakšni akti, pomembni za delovanje občine, se sprejemajo, da o preskakovanju »isker nestrinja-nja« med županjo in svetniki, ki bi jih težko pogasila še tako dobra in s humorjem nabita gledališka predstava, niti ne razpravljamo. Pre-vladujoč vtis je, hočeš nočeš, da stojimo na mestu, navkljub vlakcu, TIC-u ... Predvsem v Šmarjeti si običajni smrtniki težko zamišljamo čase, ko ne bomo več prepoznavni samo po kulturno-naravnih spo-menikih sumljivega zunanjega videza, kot so Karlovškova gostilna z vrtom (bogvekaj si o njej misli pokojni lastnik, vemo pa, kaj si misli njegov nečak in drugo sorodstvo), Moletova štala, »Zoranova« mesni-ca, stara pošta, Pirnarjeva domačĳa brez dovoza in še in še. Nalašč sem pri naštevanju izpustil staro šolo, ki je bila prav tako negospodarno iz-gubljena iz javnega sektorja, morala pa bi biti ena od središčnih stavb družbenega življenja v novi občini. Sreča v nesreči je ta, da ji kultivi-rani novi lastniki, po svojih najboljših močeh po kapljicah vračajo stari »blišč in sĳaj« s kulturno vsebino. Verjetno vsi veste, da je pri nastaja-nju občinskega glasila vključena vsa družina in da se je letošnjo jesen v tej stavbi, morda premalo odmevno, po dolgih, dolgih letih (morda celo prvič) »odvila« likovna razstava. Kot kulturnik po duši bi bil zelo vesel, da postane to stalnica v kulturniški ponudbi Šmarjete, saj je bilo tudi to področje ustvarjanja v Šmarjeti povsem na stranskem tiru.

In če se še malo pomudim pri kulturi, je pravzaprav treba ugotovi-

ti, da je prav kultura eno od redkih področĳ, kjer je zaznati izrazitejše znake »polnokrvnega življenja«, celo tako zelo vitalno postaja to po-dročje, da si je že težko predstavljati tako krovno organizacĳo (KUDpravzaprav to še nikoli ni bilo!), ki bo uspešno in učinkovito koordi-nirala to silno razvejano dejavnost. Dovolite, da te trditve podkrepim samo z nekaj primeri:- nastajajo novi in novi pevski zbori, za MPZ Plastoform, MPZ Bela

Cerkev in Šmarjetkami so svoj zbor ustanovili tudi v Zburah, v okviru župnĳe pa je v nastajanju otroški in odrasli mešani pevski zbor, pa še nisem gotov, če sem naštel vse;

- s kulturnimi projekti se ukvarjajo tako rekoč vse društva, da o bri-ljantnih prireditvah (Zahvala jeseni) Društva podeželskih žensk in kulturnih prireditvah v organizacĳi OŠ Šmarjeta ne izgubljam besed;

- tu so še »mega« dogodki, kot so cvičkarĳa, salamĳada, Rock Šmar-jeta in drugi, ki jih tudi krase dobri kulturni programi;

- kakšen kulturni dogodek pa »zakrivi« celo županja sama.In tako se človek na koncu res lahko vpraša, ali je za tako malo

»politike« sploh potrebno tako veliko »kulture«. Ali pač. Pa sklenimo to razmišljanje s približnim citiranjem županje, ki zelo rada pove, da je za mnoge projekte, ki bodo luč sveta zagledali čez dve do tri leta, treba trdo in celodnevno »garati« že danes. Res iskreno želim, malo manj pa verjamem, da bi imela županja prav in da bi res vsaj nekaj »velikih zgodb«, kot so, recimo, obvoznica, oba glavna trga, cestna in pločniška povezava med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami, do-čakala svoj »happy end« že v tem prvem mandatu občine, a ne vem zakaj, se mi zdi to prav tako malo verjetno, kot je recimo zmanjšanje emisĳ toplogrednih plinov ali bistveni dvig plač »raji« (to bi bilo ra-janja!). Morda tudi zato, ker me demokratično izvoljeni občinski svet nekako preveč spominja na naš državni zbor, ki mu gre zelo dobro od ust maratonsko razpravljanje o tem, kdo ima bolj prav, nato pa jih malo »zmanjka« za demokratično sodelovanje pri izvajanju projek-tov za skupno dobro. Zato morda ni odveč poudariti naslednje: »Ko bomo občani načeloma prelepe občine Šmarješke Toplice čez dobra tri leta ocenjevali delo prve občinske ekipe, bomo ocenjevali vse, tudi svetnike. In tudi te vse, za vse, kar bodo in kar ne bodo naredili.« Kulturniški pozdrav!Marjan Grahut

O občini skozi optiko kulture, kulturnosti in kultiviranosti

Za veselo razpoloženje sta poskrbela mlada harmonikarja Anže in Gregor.

Razstava Čas igre ob Tednu otroka

22|



V temelje londonske galerĳe Tate Mo-dern je zarezana razpoka, ki je projekt ko-lumbĳske umetnice Doris Salcedo. Le-taje dana je na ogled v vsej svoji globini in širini, vleče se od vhoda v Turbine Hall, se ponekod razširi ter izgublja nekje proti koncu prostora. Obiskovalce nagovarja ne-posredno, brez varovalnih ograj jo lahko prestopimo, se je dotaknemo, sledimo nje-nim vĳugam in ogledujemo njeno notra-njost v globini muzejskih temeljev. Izdelana je minuciozno in njene sive betonske stene so prepletene z mrežo srebrnih niti.

Simbolna razpoka, ki sicer ni nastala po potresu kljub temu teži k temu, da bi pre-tresla in spremenila naše vsakdanje doje-manje sveta.

Njenih pomenov je več. Morda je prvo izhodišče beseda šibolet naslov instalacĳe,katere pomen je v angleškem Oxfordskem slovarju: »beseda, ki je uporabljena kot preizkus za označitev-prepoznanje ljudi iz drugega področja ali dežele skozi njihovo izgovorjavo; beseda ali zvok, ki ga tujci tež-ko pravilno izgovorĳo«. V tem smislu gre za način delitve neke skupine ljudi, npr. etnĳe od druge skupine. Beseda se nanaša na zgodbo iz Svetega pisma, ki gre nekako takole: Ljudstvo Eframitov je nameravalo prečkati reko Jordan, na poti so jih zausta-vili njihovi sovražniki Gileadi. Ker njihovo

narečje ni vsebovalo š-ja je torej napačna iz-govorjava dokazovala njihovo pripadnost nasprotni skupini. Pravilna izgovorjava be-sede šibolet je tako postala razločevalna po-teza, na podlagi katere so bili posamezniki iz ljudstva Eframitov obsojeni na smrt.

Šibolet stoji kot predstavitev moči: moč soditi, zavrniti in ubiti.

Sprehod ob razpoki nas v svojem sim-

bolnem pomenu in nanašanju na vsebino Salcedĳinih prejšnjih del pelje po ranah delitev zgodovinskega brutalnega kolonia-lizma in njegovih neokolonialnih posledic, na delitve med revnimi in bogatimi, delitve med severom in jugom, reprezentira dolgo

dediščino rasizma, hipokritski odnos za-hodnih kultur do prebežnikov in vse bliže in bliže bi lahko prihajali v naših našteva-njih.

Drugi pomen razpoke pa se nanaša na njeno »postavitev« v muzejskem okolju, ki v zgornjih galerĳskih prostorih razstavljaobsežno količino likovnih in drugih vizual-nih del 20. stoletja, s katerimi se vzpostavlja in definira modernost in obdobje moderne.Ta pomen se nanaša na percepcĳo in kon-strukcĳo zahodnega (ne le umetnostnega)zgodovinopisja, evocira njegove zamolčane in spregledane dogodke, dejstva in črne lise na zgodovinskem zemljevidu sveta. Kjer je moderna percipirana kot izključno evrop-ski projekt in v skladu s tem tudi označena v smislu izključujočega dogodka (ki je šibo-let sam po sebi).

Z odpiranjem rane v galerĳskih in mu-zejskih tleh nas Salcedo želi opozoriti, da rane-razpoke niso le stvar preteklosti, tem-več jih kot take vedno znova vzpostavljamo in ohranjamo skozi naše vsakdanje prakse izključevanja.

Literatura:Zloženka: Martin Herbert: The Unilever Series, Doris Salcedo: ShibbolethInternetna stran: h�p//www.tate.org.uk/mo-dern/exhibitions/dorissalcedo/default.shtm

KULTURA

Projekt Shibboleth umetnice Doris Sal-cedo je na ogled v galerĳi Tate Modern vLondonu do 6. aprila 2008. Vir: h�p//www.tate.org.uk/modern/exhibitions/dorissal-cedo/default.shtm.

Večina tradicionalnih praznikov, ki jih se-stavljajo številni obredi in rituali, ima izvor v religĳi – v čaščenju bogov ali čaščenju narav-nih pojavov. S praznovanjem krepimo lastno in kolektivno (vaško, občinsko, regionalno) identiteto, pri čemer ima pomembno vlogo poznavanje vsebine praznika. Ena najpogla-vitnejših funkcĳ praznikov pa je gotovo, damed praznovanjem pozabimo tudi na vsak-danje skrbi. Kot je zapisal Aristotel: Žrtvovali so in se sestajali, opravljali obrede in častili bogo-ve, sebi pa privoščili počitek in razvedrilo.

Sv. Nikolaj ali Miklavž je prvi izmed treh dobrih mož, ki nas obiščejo v prednovo-letnem času in je eden najbolj priljubljenih svetnikov na svetu. Najbolj ga častĳo v Ru-sĳi, kjer sta mu posvečena kar dva praznika: 6. 12. (god) in 9. 5. (prenos njegovih relikvĳiz Mire v Turčĳi v Bari v Italĳi). V Rusĳi mu je bila posvečena v vsakem mestu vsaj ena cerkev. Njegovo čaščenje ni bilo razširjeno le med pravoslavnimi, ampak tudi med judi, muslimani in celo poganskimi plemeni on-kraj Urala. Tam je sv. Nikolaj prevzel vrsto šamanskih lastnosti, kar je vplivalo na nje-gov kasnejši razvoj, ko so se njegovemu spre-

vodu na primer pridružili tudi severni jeleni, značilni za sprevod Božička oziroma Dedka Mraza. Na Slovenskem mu je posvečenih okoli 200 cerkva, med njimi tudi ljubljanska stolnica. V naši občini mu je posvečena cer-kev v Dolenjem Kronovem, kar verjetno ni naključje, saj sv. Nikolaj varuje zoper nevar-nosti vode, ki vasi grozi ob večjih deževjih, ko reka Krka prestopi svoje bregove.

Za svojega zavetnika so si ga na podlagi legend, ki krožĳo o njem, izbrali mornarji,trgovci, študentje, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, delavci v kamnolomu, krojači, berači, mlada dekleta, ki si želĳo moža, žene, ki si želĳootrok, ter celo tatovi.

Upodobljen je v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki, včasih tudi s tremi hlebčki ali kamni ter s tremi dečki, ki stopajo s čolna ter s sidrom in ladjo. Tri zlate krogle označujejo tri kepe zlata ali tri mošnje z zlatom, ki jih je svetnik podaril trem revnim dekletom za doto. Ena izmed kep se je zavalila na tla in pristala v copati, ki je ležala pred ognjiščem, da bi se ogrela. Odtod najverjetneje šega, da darove

otrokom nosi v nogavice, copatke ali čevelj-ce. Iz treh zlatih kep so skozi čas nastala tri zlata, nato pa rdeča jabolka, ki zato poleg orehov sodĳo med obvezne darove.

Šege in navade ob sv. Miklavžu

Šibolet – sprehod vzdolž razpoke

Razglednica iz leta 1929. Vir: Ovsec, 2000: 45.


23|



Figuralni kruh v podobi parkljev spada med tradicionalne Miklavževe darove.

Cerkev sv. Nikolaja v Dolenjem Kronovem. Foto: Mitja Pavlič.

Povezujejo ga s številnimi poganskimi še-gami in verovanji. V zimskem času se pojav-lja zato, ker je ta čas po prastarih pojmova-njih čas duhov, ko se na zemljo vračajo zlasti duhovi prednikov. Ob dnevu vračanja pokoj-nih so se jim moški želeli približati tako, da so se našemili, da bi jim bili čim bolj podobni. Verjeli so, da se duhovi rajnih utelesĳo v njih,zato so počeli stvari, za katere so menili, da bi jih počeli umrli. Rajnki so se najprej znesli nad živimi, ker so morali zapustiti ta svet. Kljub temu pa so jih domači z veseljem priča-kovali, saj so prinašali blagoslov za naslednje leto. Duhovščina sprva nad divjimi zimskimi obhodi našemljencev ni bila preveč navdu-šena. Tako so poganske šege sicer ostale, do-dali pa so jim novo – krščansko – preobleko. Našemljenci, ki so predstavljali umrle, so se tako spremenili v hudobne duhove – hudiče, parkeljne, zlodeje, ki jih v taki obliki poga-ni sploh niso poznali. Postali so Miklavževi spremljevalci in izvrševalci kazni nad pored-nimi otroki.

Po zgledu šolarskih šeg je namreč Miklav-žev obhod namenjen predvsem otrokom, kar izhaja iz srednjeveške šege, da so na god ne-dolžnih otročičev, ki izvira iz rimskih časov in ga praznujemo 28. decembra, v samosta-nih izbrali »deškega škofa«, ki je imel oblast za en dan. Ta »šolarski praznik« so kasneje prenesli na 6. december. Od 13. stoletja sta se šegi deškega škofa in sv. Miklavža spojili in razširili sprva na stolniške in župnĳske šole, nato pa še na podeželje.

Sv. Miklavž je oblečen po zgledu liturgič-nih oblačil in ima dolgo belo brado. Čez albo, dolgo belo haljo, obleče mašni ali večernič-ni plašč, poimenovan pluvial. Na glavi nosi pokrivalo, poznano pod imenom mitra, ki je bila nekoč pokrivalo nekaterih staroazĳskihvladarjev in svečenikov ter spominja na šila-

sto kapo judovskih svečenikov, ki je bila znak njihove oblasti. Pokrivalo ima dva rogova, ki spominjata na dva žarka svetlobe, ki sta ste-kla iz Mojzesovega čela, ko je sprejemal 10 svetih zapovedi. Predstavljata tudi staro in novo zavezo. Najbrž izvira iz Egipta, sedaj pa je liturgĳsko pokrivalo, ki ga smejo nositile papež, kardinali, nadškofi in škofi. V ro-kah ima škofovsko palico, ki je zgoraj zavita in okrašena. Prav tako ima v roki knjigo, v katero z zlatimi črkami zapisuje, kaj so po-čeli pridni, in s črnimi črkami, kaj so počeli poredni otroci.

Njegovi obvezni spremljevalci so angel ali dva v beli halji s perutnicami, hudobec ali pe-klenšček, parkelj, ki je zunanjo podobo, kot jo poznamo danes, dobil v srednjem veku, kar lahko trdimo na podlagi nekaterih fresk. Najprej je bil upodobljen kot padli angel, šele nato je dobil na obraz izraz silnega sovraštva in besa. V 12. stoletju je dobil še kozlovska ušesa.

Načeloma so njegovi darovi preprostejše narave; jabolka, orehi, lešniki, suho sadje, šiba miklavževka, za poredne otroke le šiba, ki je bila magični pripomoček, saj naj bi po-sredovala življenjsko moč narave. To razloži tudi šego tepežkanja, kjer naj bi se ta moč na-rave prenesla na človeka. Kasneje med daro-vi najdemo tudi fige, sladkarĳe ali kos lecta,predvsem mestni otroci pa so dobili igrače.

Do 16. stoletja je imel sv. Miklavž izjemen pomen, ki pa se je izgubil predvsem v času reformacĳe in protestantizma. Preganjan jebil tudi v obdobju povojnega socialističnega režima, vendar pa miklavževanja kljub temu niso uspeli izkoreniniti. Do današnjih dni se je ohranilo predvsem na podeželju, še pose-bej pa je oživelo po slovenski osamosvojitvi.

Zanimivo je, da je po nekaterih slovenskih krajih, predvsem na Koroškem, obvezen lik

Miklavževega sprevoda tudi Šmarjeta, pone-kod poimenovana tudi Pehtra, ki je pravza-prav nekakšna čarovnica, ki prerokuje dekle-tom z dlani. Bojana MedleLiteratura:Damjan Ovsec: Trĳe dobri možje. Ljubljana: Kmečki glas, 2000.Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.

Izlet v neznano: Vulkanland v AvstrĳiPredstavniki društvenih dejavnosti, ki so pripomogli pri uspešni organizacĳiin izvedbi 2. srečanja županj Slovenĳe,so se 1. 12. 2007 skupaj z občinsko upra-vo odpravili v neznano. Vulkanland (vulkanska dežela) je regĳa v Avstrĳi,kjer so nekoč bruhali vulkani, danes pa je zgled mnogim regĳam. Tukaj sorazvili regionalni kulinarični center, po-vezali kmetĳe in podjetnike ter obliko-vali regĳske blagovne znamke za mes-ne izdelke, pivo, vina, naravne sokove, jabolčno vino ipd. Razvili so obrtniško dejavnost in uspeli tudi kot regĳa obrt-nikov. Uspeli so z razvojem počitnic na podeželju. Realizirali so veliko število malih projektov, ki skupno predstav-ljajo uspešno regĳo Vulkanland, ki se jerazvila in uspela sredi ničesar. V celo-tno regĳo je vključenih kar 77 občin in ogromno proizvajalcev. Regĳski projekt

je razdeljen na tri glavna področja, in si-cer kulinariko, obrt in tako imenovano življenjsko energĳo – turizem. Njihova filozofija življenja je tesno povezana z naravo, kvalitetnimi bio proizvodi in medsebojnim sodelovanjem. Njihovo delo je tudi stil življenja.

24|



AKTUALNO

Kaj lahko sami storimo za zdravje srca in ožilja?

Ko omenimo angino pektoris ali srčni infarkt, takoj pomislimo na glavnega krivca – ho-lesterol. V resnici pa največjo škodo zdravju srca in ožilja delamo sami s svojimi vedenj-skimi značilnostmi oz. nezdravim življenjskim slogom, ki pomeni naš odnos do prehrane, telesne aktivnosti, sposobnost obvladovanja stresa in razvade. Premalo se gibamo in živimo stresno. Pojemo preveč nasičenih maščob, zlasti v ocvrtih jedeh, uživamo preveč energĳskobogate hrane in hrane z visokim glukoznim indeksom (bela moka in izdelki iz nje, sladkor in sladkarĳe). Po drugi strani pa s hrano vnašamo premalo za življenje pomembnih biolo-ško aktivnih snovi, kot so vitamini, encimi, elementi v sledeh, antioksidanti in pomembne maščobne kisline omega-3 in omega-9. Z nepravilno prehrano preobremenjujemo naše telo z oksidanti, ki ustvarjajo zelo škodljive proste radikale. Le-ti lahko močno poškodujejo de-lovanje življenjsko pomembnih celičnih struktur in povzročajo propadanje celic. Tako tudi življenjsko pomembna maščoba holesterol utrpi poškodbo in postane »slabi holesterol«. Holesterol se namreč, tako kot tudi druge maščobe, prenaša v krvi vezan na beljakovine v lipoproteinskih delcih. V lipoproteinskih delcih majhne gostote (LDL) je veliko holesterola in malo beljakovin. Ti delci prenašajo holesterol do vseh celic v našem telesu, ki je organska sestavina vsake celice in temeljna snov za hormone. Preostali neporabljeni holesterol pa se prenaša iz celic nazaj v jetra v lipoproteinskih delcih velike gostote (HDL), kjer je malo holesterola in veliko beljakovin in ta naj bi bil »dobri holesterol«.Kdo je potem glavni krivec za nastanek ateroskleroze in zakaj holesterol lahko postane škodljiv? Ugotovitve raziskav v zadnjih letih kažejo, da je vnetje glavni proces pri na-stanku ateroskleroze. »Odziv na poškodbo« plasti celice, ki pokrivajo notranjo žilno steno (endotelĳ), je danes splošno sprejeta hipoteza o glavnem vzroku nastanka te bolezni. Endo-telĳ je plast celic na notranji strani žilne stene, ki uravnavajo pretok krvi v žilah z vplivom na krčenje žilne stene in s tem na krvni tlak, z vplivom na gostoto in strjevanje krvi ter izmenjavo hranilnih snovi med krvjo in celicami. Za normalno delovanje endotelĳskih celicje nujno pravilno razmerje med pomembnimi maščobnimi kislinami omega-3, 6 in 9, ki jih naš organizem ne proizvaja in jih moramo vnašati v optimalnem razmerju z vsakdanjo pre-hrano. Če je preveč omega-6 ali premalo omega-3 maščobnih kislin, je povečana nagnjenost k strjevanju krvi, višji je krvni pritisk in pospešeno je razraščanje in aktivnost vnetnih celic. Za pravilno delovanje endotelĳa so ravno tako pomembne biološko aktivne snovi, ki s svo-jimi antioksidantnimi lastnostmi preprečujejo okvaro funkcĳe endotelĳa.

Z nezdravim odnosom do našega srca in ožilja sami ustvarjamo najhujše sovražnike celic našega organizma – proste radikale, ki so tudi glavni sprožilec patoloških dogajanj v procesu ateroskleroze. Prosti radikali oksidirajo maščobe v LDL-delcih in tako spremenĳonjihove lastnosti, da postanejo škodljivi tujki za naš organizem, obenem pa aktivirajo krvne celice in gladke mišične celice v žilni steni ter tako sprožĳo vnetni odziv. Boj proti tujim sov-ražnikom in proces ateroskleroze se je začel. Vnetne celice makrofagi požirajo oksidirane LDL-delce, se debelĳo in razpadajo. Nastane kašasti »tur« (aterom) v notranji žilni steni, ki lahko povzroča zožitev žil in oteži pretok krvi. Bolezensko se to stanje izraža kot bolečina v prsnem košu, ki jo poznamo kot angino pektoris. Aterom, in tako tudi domačin, lahko imata dve usodi. Če ateromatoza le počasi napreduje, ima naše telo dovolj časa, da aterom omeji z vezivno kapico, ga »zaceli« in zaščiti proti mehanskim pritiskom. Hujša usoda se zgodi domačinu, če aterom hitro narašča in prenapolnjen s kašasto maso razpoka in se vsebina izprazni v žilno svetlino. Takrat nastane krvni strdek, ki zamaši žilo in povzroči srčni infarkt.

Kaj lahko naredimo sami, da do tega ne pride? Preprečiti je treba prekomerno nastaja-nje prostih radikalov in vnetni odziv v žilni steni. To lahko storimo s spremembo življenj-skega sloga in redno uporabo nekaterih dodatkov k prehrani. Zaščitna hranilna dopolnila morajo vsebovati predvsem antioksidante (vitamine C, E, A, koencim Q-10, flavonoide,antocianine, polifenole, lutein, magnezĳ, cink, selen, krom), omega-3 in 9 maščobne kisline, lecitin in vitamine B6, B12, niacin, folno kislino. Kaj lahko naredimo sami za zdravje srca in ožilja?• Prehrana naj bo revna z nasičenimi maščobami in ogljikovi hidrati z visokim glukoznim

indeksom. Izogibajmo se ocvrtim jedem, rdečemu mesu in mesnim izdelkom. Izogibaj-mo se beli moki in izdelkom iz nje, sladkorju in sladkarĳam.

• Redno se gibajmo. Telesna aktivnost naj bo redna, najmanj trikrat na teden, s skupno tedensko kalorĳsko porabo nad 2000 kilo kalorĳ. To je približno pol do tri četrt ure hitre hoje na dan.Le z zdravim načinom življenja in z dodatkom manjkajočih zaščitnih prehranskih do-

polnil lahko upočasnimo ali zaviramo prezgodnji nastanek ateroskleroze in njenih posle-dic, kot so angina pektoris, srčni infarkt in možganska kap.Primarĳ Tomislav Majić, dr. med., spec. internist, kardiolog

Ideja za članek o škarpah se mi je porodi-la, ko sem videl sanacĳo plazu v vinski goriciMevce in potem opazoval še druge škarpe. Menim namreč, da tak monolitni betonski objekt (pa ni edini) ne sodi v vinsko gorico, saj kvari celostno podobo. V nasprotju z njim pa je v bližnji in daljni okolici mnogo lepih

S sedaj veljavnim pokojninskim zakonom je v sistem pokojninskega in invalidskega za-varovanja vpeljan nov pojem, in sicer vdovska pokojnina, ki jo lahko pridobi vdova ali vdo-vec. Po prejšnjem zakonu sta ta družinska čla-na pridobila pravico do družinske pokojnine, ki pa je zdaj zagotovljena drugim družinskim članom. Vdovska pokojnina vsebinsko torej ni nova pravica, temveč pomeni le terminološko prilagoditev pravic tujim sistemom pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja.

Pokojnino po umrlem lahko pridobĳo:- zakonec oziroma oseba, ki je z umrlim dolo-

čeno obdobje živela v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in dru-žinskih razmerjih v pravnih posledicah iz-enačena z zakonsko zvezo;

- otroci (zakonski, nezakonski, posvojenci), pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je umrli preživljal;

- starši (oče, mati, očim, mačeha) in posvojite-lji, ki jih je umrli preživljal;

- bratje in sestre, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za pre-življanje.Za pridobitev pravice do pokojnine morajo

biti izpolnjeni splošni pogoji, to so pogoji na strani umrlega in posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati družinski člani.

Splošni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na

strani umrlega, da lahko družinski člani pri-dobĳo pravico do pokojnine, se razlikujejov tem, ali je bil umrli že uživalec starostne ali invalidske pokojnine; kar je že dejstvo, da so pogoji izpolnjeni ali je bil umrli še zavarovanec. V tem primeru so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je imel najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset let pokojninske dobe, ali pa je izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Posebni pogoji, ki jih morajo družinski člani izpolnjevati, pa so za družinske člane naslednji:

Po sedanjem zakonu je za vdovo ali vdovca določena starost 53 let. Prejšnji predpis je za vdovo določal tri leta nižjo starost, za vdovca pa dve leti višjo. Dolo-čena pa je tudi čakalna doba za pridobitev pravice do pokojnine. Ta nastopi pri staro-sti 48 let.

Če vdova ali vdovec ob smrti zavaro-vanca ni imel (-a) lastnosti zavarovanca, pridobi pravico do pokojnine pri starosti 48 let. V primeru, da te starosti ni imel (-a), imel (-a) pa je starost 45 let, pridobi pravico do pokojnine, ko izteče čakalna doba, to je, ko dopolni starost 48 let.

Če vdova ali vdovec na dan partnerjeve smrti nima izpolnjene predpisane starosti,

lahko pridobi pravico do pokojnine, če je do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen za delo ali pa je to postal v enem letu po njegovi smrti, ali če je po zavarovančevi smrti ostal otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova ali vdovec pa ga je dolžan preživljati.

Pravico do vdovske pokojnine ima tudi raz-vezani zakonec, vendar le v primeru, če ima na podlagi sodne odločbe pravico do preživni-ne in jo je užival do smrti zavarovanca oziroma upokojenca.

Otroku je zagotovljena pravica do družin-ske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti. Po tej starosti pa, če se šola, do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta staro-sti. Prav tako pa ima pravico do družinske po-kojnine otrok, ki je postal nezmožen za delo do starosti, do katere mu gre pravica do pokojnine in katerega je umrli preživljal do smrti.

Starši, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti, pridobĳo pravico do družinske po-kojnine, če so do smrti zavarovanca dopolnili 58 let starosti ali so bili ob smrti zavarovanca popolnoma nezmožni za delo.

Bratje in sestre umrlega zavarovanca, ki jih je le-ta preživljal do svoje smrti, pa pridobĳopravico do družinske pokojnine, če izpolnjuje-jo pogoje, ki so določeni za otroke oziroma za starše umrlega zavarovanca.

Odmera vdovske pokojnineVdovska oziroma družinska pokojnina je

izvedena pravica iz pokojnine umrlega zava-rovanca oz. uživalca pokojnine. Starostna ali invalidska pokojnina, kar je pač ugodnejše za upravičenca, je osnova za odmero vdovske oz. družinske pokojnine.

Z zakonom je določena zajamčena mini-malna osnova za odmero vdovske oz. dru-žinske pokojnine, kar predstavlja znesek pokojnine, ki bi pripadala umrlemu zava-rovancu, odmerjene v višini najmanj 45 % od pokojninske osnove. Višina vdovske oz. družinske pokojnine je odvisna od števila družinskih članov, ki imajo pravico do pokoj-nine. Za enega uživalca pokojnine je to 70 % osnove za odmero pokojnine.

Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do sta-rostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo izbere. Vdovska pokojni-na se odmeri v tem primeru najmanj v višini osnove za odmero dodatnih pravic, ki znaša trenutno 369,49 EUR.

Vdova ali vdovec pa se lahko odloči, da poleg lastne starostne ali invalidske pokojni-ne prejema še največ 15 % pripadajoče vdov-ske pokojnine.L.Š.

Škarpa v Mevcah, kjer je cesto pred dvemi leti odnesel plaz, spominja na gradbišče.

Škarpa – okras vinskih goric

Vdovska in družinska pokojnina


25|



S sedaj veljavnim pokojninskim zakonom je v sistem pokojninskega in invalidskega za-varovanja vpeljan nov pojem, in sicer vdovska pokojnina, ki jo lahko pridobi vdova ali vdo-vec. Po prejšnjem zakonu sta ta družinska čla-na pridobila pravico do družinske pokojnine, ki pa je zdaj zagotovljena drugim družinskim članom. Vdovska pokojnina vsebinsko torej ni nova pravica, temveč pomeni le terminološko prilagoditev pravic tujim sistemom pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja.

Pokojnino po umrlem lahko pridobĳo:- zakonec oziroma oseba, ki je z umrlim dolo-

čeno obdobje živela v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in dru-žinskih razmerjih v pravnih posledicah iz-enačena z zakonsko zvezo;

- otroci (zakonski, nezakonski, posvojenci), pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je umrli preživljal;

- starši (oče, mati, očim, mačeha) in posvojite-lji, ki jih je umrli preživljal;

- bratje in sestre, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za pre-življanje.Za pridobitev pravice do pokojnine morajo

biti izpolnjeni splošni pogoji, to so pogoji na strani umrlega in posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati družinski člani.

Splošni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na

strani umrlega, da lahko družinski člani pri-dobĳo pravico do pokojnine, se razlikujejov tem, ali je bil umrli že uživalec starostne ali invalidske pokojnine; kar je že dejstvo, da so pogoji izpolnjeni ali je bil umrli še zavarovanec. V tem primeru so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je imel najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset let pokojninske dobe, ali pa je izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Posebni pogoji, ki jih morajo družinski člani izpolnjevati, pa so za družinske člane naslednji:

Po sedanjem zakonu je za vdovo ali vdovca določena starost 53 let. Prejšnji predpis je za vdovo določal tri leta nižjo starost, za vdovca pa dve leti višjo. Dolo-čena pa je tudi čakalna doba za pridobitev pravice do pokojnine. Ta nastopi pri staro-sti 48 let.

Če vdova ali vdovec ob smrti zavaro-vanca ni imel (-a) lastnosti zavarovanca, pridobi pravico do pokojnine pri starosti 48 let. V primeru, da te starosti ni imel (-a), imel (-a) pa je starost 45 let, pridobi pravico do pokojnine, ko izteče čakalna doba, to je, ko dopolni starost 48 let.

Če vdova ali vdovec na dan partnerjeve smrti nima izpolnjene predpisane starosti,

lahko pridobi pravico do pokojnine, če je do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen za delo ali pa je to postal v enem letu po njegovi smrti, ali če je po zavarovančevi smrti ostal otrok, ki ima pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova ali vdovec pa ga je dolžan preživljati.

Pravico do vdovske pokojnine ima tudi raz-vezani zakonec, vendar le v primeru, če ima na podlagi sodne odločbe pravico do preživni-ne in jo je užival do smrti zavarovanca oziroma upokojenca.

Otroku je zagotovljena pravica do družin-ske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti. Po tej starosti pa, če se šola, do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta staro-sti. Prav tako pa ima pravico do družinske po-kojnine otrok, ki je postal nezmožen za delo do starosti, do katere mu gre pravica do pokojnine in katerega je umrli preživljal do smrti.

Starši, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti, pridobĳo pravico do družinske po-kojnine, če so do smrti zavarovanca dopolnili 58 let starosti ali so bili ob smrti zavarovanca popolnoma nezmožni za delo.

Bratje in sestre umrlega zavarovanca, ki jih je le-ta preživljal do svoje smrti, pa pridobĳopravico do družinske pokojnine, če izpolnjuje-jo pogoje, ki so določeni za otroke oziroma za starše umrlega zavarovanca.

Odmera vdovske pokojnineVdovska oziroma družinska pokojnina je

izvedena pravica iz pokojnine umrlega zava-rovanca oz. uživalca pokojnine. Starostna ali invalidska pokojnina, kar je pač ugodnejše za upravičenca, je osnova za odmero vdovske oz. družinske pokojnine.

Z zakonom je določena zajamčena mini-malna osnova za odmero vdovske oz. dru-žinske pokojnine, kar predstavlja znesek pokojnine, ki bi pripadala umrlemu zava-rovancu, odmerjene v višini najmanj 45 % od pokojninske osnove. Višina vdovske oz. družinske pokojnine je odvisna od števila družinskih članov, ki imajo pravico do pokoj-nine. Za enega uživalca pokojnine je to 70 % osnove za odmero pokojnine.

Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do sta-rostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo izbere. Vdovska pokojni-na se odmeri v tem primeru najmanj v višini osnove za odmero dodatnih pravic, ki znaša trenutno 369,49 EUR.

Vdova ali vdovec pa se lahko odloči, da poleg lastne starostne ali invalidske pokojni-ne prejema še največ 15 % pripadajoče vdov-ske pokojnine.L.Š.

Stara škarpa drži zemljo in prepušča vodo, hkrati pa je prĳetna za oko in lastniku v po-nos.

Sodobna iz kamenja zidana škarpa združu-je moderno trdnost in trajnost s tradicional-nim videzom.

Nekatere škarpe gosto obrašča zimzeleni bršljan, kar daje prĳeten videz.

starih in novih kamnitih škarp, ki se zaradi lokalnega kamenja lepo stapljajo z okolico, ji povečujejo estetsko, etnološko in s tem tudi ekonomsko vrednost. Kamnita škarpa sim-bolizira vložen trud in pristen odnos vino-gradnika do zemlje ter vzbuja občutek tradi-cĳe, klenosti in domačnosti.

Svojčas so škarpe gradili brez betona, le s premišljenim in pozornim zlaganjem kame-nja. Te škarpe po vseh letih še danes dobro služĳo svojemu namenu in dajejo vinograd-niškim predelom prepoznavno podobo. Do-

kaz, da je tako škarpo mogoče postaviti še danes, je priskrbel Janez Perše iz Gorenje vasi, ki je na ta način popravil škodo, ki jo je plaz naredil v njegovem vinogradu. Sicer ni pričakovati, da bi vsi še vedno gradili na star način, saj beton omogoča lažje in cenejše delo ter trdnejši rezultat, kar vse pogostejša upo-raba težkih strojev v vinogradništvu tudi za-hteva. Zato je kombinacĳa iz kamenja zidaneškarpe dobra rešitev. Betonirana ali sezidana iz betonskih blokov pa v tem okolju deluje kot tujek, neestetsko in moteče.

In kaj se da storiti? Za že sezidane beton-ske škarpe sta na voljo vsaj dve rešitvi – lah-ko se jih obleče s kamenjem ali pa pod in/ali nad škarpo zasadi bršljan. Ta škarpo v nekaj letih dobro obraste in skrĳe, pa še martinčkiv njem najdejo svoj mir. Za bodoče posege v prostor pa je možno sprejeti občinski sklep, ki bi določal videz škarp, s čimer bi našim vinskim goricam ohranili enoten, tradiciona-len in podeželjski videz.Miha Gorenc

Vdovska in družinska pokojnina

26|



V skladu z Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacĳsko omrežje (Ur. list RS št. 83/2003, v nadaljevanju Zakon o VVJTO) je Mestna občina Novo mesto v začetku leta 2004 pozvala krajane in takratne krajevne skupno-sti, ki so v letih od 1974 pa do 1998 z lastnimi sredstvi, ki so presegala območno na podlagi zakona določeno priključnino, sodelovale pri sofinanciranju telekomunikacĳskih omrežĳ,k vložitvi zahtevkov za povračila vlaganj v telekomunikacĳska omrežja. KS Šmarjeta je razpolagala s celotno dokumentacĳo o gradnjiin prispevkih krajanov in krajevne skupnosti. Večji del krajanov ni več razpolagal z zahteva-no dokumentacĳo. Krajevna skupnost Šmarje-ta je s pomočjo članov gradbenih odborov po-sredovala zahtevano dokumentacĳo (cca. 2500dokumentov) za vložitev zahtevkov in tudi sama vložila zahtevek za povračilo v skladu z danimi navodili s strani MO Novo mesto ter vložila zahtevek za povračilo v imenu kraja-nov ter tudi v imenu KS. Posebna služba MO Novo mesto, ki je zbirala in obdelovala zahtev-ke, je v letu 2004 zaprosila za manjše dopolnit-ve in pojasnila, ter predala vloge Državnemu pravobranilstvu – oddelek Novo mesto, kot pravilne in popolne. Ob sodelovanju krajevnih skupnosti so na MO Novo mesto vlagali za-htevke samo krajani, ki so v obdobju 1987 do 1989 vlagali v izgradnjo in sklenili pogodbe s krajevno skupnostjo. Krajani, ki so pozneje

sklepali pogodbe neposredno s Telekomom, pa so vlagali zahtevke na Državno pravobra-nilstvo.

Občina Šmarješke Toplice je 10. 8. 2007 pre-jela obvestilo o nepopolnosti vloge in poziv za dopolnitev v roku 30 dni. Občina je vložila prošnjo za podaljšanje roka, sam pa sem se s pomočnico državne pravobranilke dogovoril za sestanek. Na sestanku sta bila prisotna tudi Martin Tomšič (takratni predsednik glavnega gradbenega odbora) in Gregor Zorko. Vzrok za nepopolnost vlog so bile zadnje spremem-be in dopolnitve zakonodaje, ki ureja področje povračila vlaganj in nepopolno posredovanje vložene dokumentacĳe s strani MO Novo me-sto. O zaključkih in spoznanjih sestanka sem obvestil županjo mag. Bernardko Krnc, ki je dne 8. 10. 2007 imenovala štiričlansko komisĳoza povračilo vlaganj v javno telekomunikacĳ-sko omrežje v Občini Šmarješke Toplice v se-stavi Peter Selak, Gregor Zorko, Martin Tomšič in Andrej Zupanc.

Komisĳa je takoj začela z delom in do s pravobranilstvom dogovorjenega roka 9. 11. 2007 pripravila dokumentacĳo v obsegu 300strani, za katero smatramo, da bo zadovoljila zahtevke državnega pravobranilstva iz zahte-ve po dopolnitvi vloge. Spremenjena zakono-daja in navodila državnega pravobranilstva so nam omogočila vložitev zahtevka za povračilo vlaganj tudi za dela in material, ki ni zajet v

ponovno priloženih pogodbah in računih. Z namenom, da bo dopolnitev vloge kar najbolj ustrezala zahtevi pravobranilstva, smo se po-vezali z združenjem vlagateljev, iskali nasve-te pri ustreznih državnih organih, pridobili izvedbeno tehnično dokumentacĳo Telekomao v letih od 1996 do 1998 zgrajenem teleko-munikacĳskem omrežju v naši občini in sode-lovali z go. Antonĳo Grahek z državnega pra-vobranilstva v Novem mestu, ki je pristojna za presojo naše vloge ter pripravo odločitve. Pri uveljavljanju naših dodatnih zahtevkov za povračilo s strani krajanov in KS vloženih sredstev, za kar v investicĳski dokumenta-cĳi ni bilo potrebnih podatkov, nam je bil vveliko pomoč Elaborat o elementih javnega telekomunikacĳskega omrežja ter graditev omrežja v KS Šmarjeta in KS Bela Cerkev, ki ga je izdelal Andrej Zupanc, sodni izvedenec za elektro stroko – specialist za telekomu-nikacĳe, sicer tudi član naše komisĳe. Brezomenjenega elaborata bi bil naš zahtevek za povračilo manjši zlasti za gradnjo v KS Bela Cerkev, ker ni več na razpolago dokumentaci-je o gradnji; razpolagamo samo s pogodbami med krajevno skupnostjo in krajani. Kako se določa višina povračila?

Med občani prevladuje zmotno mišljenje, da so osnova za povračilo pogodbena vla-ganja. Osnova za povračilo so vlaganja v iz-gradnjo, dokazljiva s pogodbami in računi ter

vlaganja, zajeta v notarsko overjeni izjavi v skladu s Pravilnikom o podatkih za ugotav-ljanje višine vlaganj v javno telekomunikacĳ-sko omrežje, od katere se odšteje priključni-na. Priključnina predstavlja povprečno ceno telefonskega priključka po poslovnih enotah Telekoma v obdobju 1974-1998, objavljena v Tabeli (Ur.l. RS 61/2004). Le-ta se odšteva tudi v primeru, če ni bila plačana ali če je bil upravičenec oproščen plačila (4. člen Zakona o vračanju v JTO Ur. l RS 58/02). Komisĳa jev dopolnitvi zahtevka vložila tudi vrednost prostorov za telefonsko centralo v Družbe-nem domu v Šmarjeti, za kar smo pridobili cenilno mnenje sodnega cenilca za gradbeni-štvo. V skladu z zgoraj omenjenim Pravilni-kom smo ovrednotili tudi vodenje investicĳein delo gradbenih odborov. Z vsemi omenje-nimi dopolnitvami zahtevka smo stremeli za realnim povračilom vlaganj krajanom in Občini kot pravni naslednici bivših krajevnih skupnosti. Na končno višino povračila bo močno vplivala določitev višine priključnine, ki se odšteva od skupnega zahtevka za vsa-kega upravičenca posebej. Višina priključni-ne, ki se odšteva od vračila, se je gibala od 80 DEM v letu 1987, 495 DEM nov./89, pa vse do določene povprečne republiške priključnine v višini 1388 DEM (podatki iz Pravilnika Ur. l. RS 61/2004). V obrazložitvi zahtevka smo z vso razpoložljivo dokumentacĳo skušali

dokazati pravilno izbiro datuma in s tem vi-šino priključnine v obdobju jun.-jul./1988, kar sovpada s sredino vplačevanja krajanov po pogodbah in aneksih. Ta predlog je po našem mnenju najbolj realen in pravičen, hkrati pa tudi sorazmerno ugoden za naše vlagatelje.Kdaj lahko pričakujemo izplačila?

Trenutno je naša dopolnjena vloga v pre-verjanju dokumentov in navedb pri Telekomu Novo mesto, kamor ga je poslalo Državno pravobranilstvo Novo mesto, s katerim smo v stalnih stikih za morebitna dodatna pojasni-la oz. dokumentacĳo. V prihodnjem mesecupričakujemo, da bo državno pravobranilstvo poslalo predlog o višini povračila v potrditev Občini Šmarješke Toplice. Če bo predlog spre-jemljiv in potrjen, bo v imenu Republike Slove-nĳe Slovenska odškodninska družba d.d. sred-stva povračil najkasneje v 60 dneh nakazala na transakcĳski račun Občine Šmarješke Toplice.

Lokalna skupnost oz. občina bo prejeta vračila vrnila v celoti v deležih, ki so soraz-merni vlaganjem oseb, navedenih v seznamih interesentov in v roku 30 dni po prejemu vra-čila s strani Slovenske odškodninske družbe (3.točka, 6.člen Zakona o VVJTO). Sorazmerni del vračil, ki pripadajo lokalni skupnosti iz naslova namenskih sredstev samoprispevka, mora lokalna skupnost nameniti izključno za investicĳe v infrastrukturo na območju, na ka-terem so bila zbrana sredstva samoprispevka

(4.točka, 6.člen Zakona o VVJTO). Če se občina z s strani pravobranilstva odo-

breno višino povračila ne bo strinjala, mora svoj drugačni – višji zahtevek dokazovati pri pristojnem okrajnem sodišču. Višine zahtevka v tem prispevku namenoma ne navajamo, ker lahko pravobranilstvo določene elemente za-htevka tudi zavrže ali pa zniža, v takšnem pri-meru pa bi bila prehitra informacĳa lahko tudinapačna ter zavajajoča. Če pa bo naš zahtevek določen v sprejemljivi višini, lahko izplačila upravičencem pričakujemo v spomladanskih mesecih.

Komisĳa nadaljuje delo s pripravljanjem inpreverjanjem seznamov upravičencev po sku-pinah: vlagatelji v letih 1988-1988, po krajev-nih skupnostih, zunanji vlagatelji (Štravberk, Zalog) iz sosednjih občin, vlagatelji v obdobju 1990-1998 s podatki o višini vlaganj, priključni-ni in spremembi upravičencev – dedičev. Ko-misĳa bo do konca leta na osnovi arhivskegagradiva in vlog pripravila sezname upravi-čencev z vsemi potrebnimi podatki za izračun višine povračila v skladu z Zakonom o vrača-nju vlaganj v javno telekomunikacĳsko omrež-je – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS 54/2007, in jih dostavila občinski upravi in občinskemu svetu v proučitev in potrditev. Peter Selak, član Komisĳe za povračilo vlaganj v telekomunikacĳsko omrežje v Občini Šmarješke Toplice

Svetovna poraba energĳe najbi se do leta 2050 povečala za 70 do 100 odstotkov, kaže štu-dĳa sveta za energĳo (WEC).Cena na�e, ki se nezadržno bli-ža magični meji 100 dolarjev za sod, plina, premoga, elektrike in drugih virov energĳe naj bi se vtem času tudi močno dvignila. Hkrati narava vse težje prenaša

človeško nasilje, tako lokalno kot globalno onesnaževanje plane-ta se že jasno občuti na kvaliteti življenja ljudi. Zato so čisti, tako imenovani obnovljivi oziroma alternativni viri energĳe eno po-membnejših vprašanj bolj seda-njosti kot prihodnosti človeške civilizacĳe. Ker je fuzĳska energi-ja, kot pričakovana rešitev vseh

energĳskih zahtev človeštva, še neotipljivo daleč, je nujno poseči po vsej široki paleti alternativnih virov energĳe, tako zaradi eko-loških kot ekonomskih razlogov. Največji in razmeroma slabo iz-koriščen vir energĳe je – Sonce. To s sevanjem vsak dan pošlje na zemljo več energĳe, kot je člove-štvo porabi v vsem letu. Torej je treba le ujeti kako zlato jajce, ki ga nese ta neutrudna kokoš.

Za to nam je na voljo vrsta različnih tehnoloških rešitev, od-visno od naših potreb. Sončna energĳa je praktično neskončen vir energĳe in ga lahko različno izkoriščamo: - s solarnimi sistemi za ogrevanje

in osvetljevanje prostorov, - s sončnimi zbiralniki za pri-

pravo tople vode in ogrevanje prostorov,

- s fotovoltaiko – s sončnimi celi-cami za proizvodnjo električne energĳe.

V tem članku se bomo osre-dotočili na sončne zbiralnike ozi-roma kolektorje. Gretje sanitarne vode s pomoč-jo solarne naprave

Sistem je zelo enostaven. Kolektor na strehi zbira sončno energĳo in jo pretvarja v toploto.Ta toplota se preko nosilca toplo-te (zmes vode in sredstva proti zmrzovanju) v zaprtem sistemu cevi s pomočjo obtočne črpalke prenese k prenosniku toplote, ki tako pridobljeno toploto odda hranilniku toplote. Tako se voda v bojlerju (hranilniku toplote) segreje. Ko se tekočina ohladi, se za ponovno segretje prečrpa v kolektor. Elektronsko krmilje-nje stalno primerja temperaturo v kolektorju s temperaturo v hranilniku toplote in vklaplja črpalko, dokler je temperatura kolektorja višja od temperature v hranilniku. Če temperatura

AKTUALNO/EKOLOGIJA

Povračilo vlaganj v telekomunikacĳsko omrežje v Občini Šmarješke Toplice

Sončna energĳa – sončni kolektorji

Sončni kolektor na strehi lovi sončno energĳo.


27|



V skladu z Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacĳsko omrežje (Ur. list RS št. 83/2003, v nadaljevanju Zakon o VVJTO) je Mestna občina Novo mesto v začetku leta 2004 pozvala krajane in takratne krajevne skupno-sti, ki so v letih od 1974 pa do 1998 z lastnimi sredstvi, ki so presegala območno na podlagi zakona določeno priključnino, sodelovale pri sofinanciranju telekomunikacĳskih omrežĳ,k vložitvi zahtevkov za povračila vlaganj v telekomunikacĳska omrežja. KS Šmarjeta je razpolagala s celotno dokumentacĳo o gradnjiin prispevkih krajanov in krajevne skupnosti. Večji del krajanov ni več razpolagal z zahteva-no dokumentacĳo. Krajevna skupnost Šmarje-ta je s pomočjo članov gradbenih odborov po-sredovala zahtevano dokumentacĳo (cca. 2500dokumentov) za vložitev zahtevkov in tudi sama vložila zahtevek za povračilo v skladu z danimi navodili s strani MO Novo mesto ter vložila zahtevek za povračilo v imenu kraja-nov ter tudi v imenu KS. Posebna služba MO Novo mesto, ki je zbirala in obdelovala zahtev-ke, je v letu 2004 zaprosila za manjše dopolnit-ve in pojasnila, ter predala vloge Državnemu pravobranilstvu – oddelek Novo mesto, kot pravilne in popolne. Ob sodelovanju krajevnih skupnosti so na MO Novo mesto vlagali za-htevke samo krajani, ki so v obdobju 1987 do 1989 vlagali v izgradnjo in sklenili pogodbe s krajevno skupnostjo. Krajani, ki so pozneje

sklepali pogodbe neposredno s Telekomom, pa so vlagali zahtevke na Državno pravobra-nilstvo.

Občina Šmarješke Toplice je 10. 8. 2007 pre-jela obvestilo o nepopolnosti vloge in poziv za dopolnitev v roku 30 dni. Občina je vložila prošnjo za podaljšanje roka, sam pa sem se s pomočnico državne pravobranilke dogovoril za sestanek. Na sestanku sta bila prisotna tudi Martin Tomšič (takratni predsednik glavnega gradbenega odbora) in Gregor Zorko. Vzrok za nepopolnost vlog so bile zadnje spremem-be in dopolnitve zakonodaje, ki ureja področje povračila vlaganj in nepopolno posredovanje vložene dokumentacĳe s strani MO Novo me-sto. O zaključkih in spoznanjih sestanka sem obvestil županjo mag. Bernardko Krnc, ki je dne 8. 10. 2007 imenovala štiričlansko komisĳoza povračilo vlaganj v javno telekomunikacĳ-sko omrežje v Občini Šmarješke Toplice v se-stavi Peter Selak, Gregor Zorko, Martin Tomšič in Andrej Zupanc.

Komisĳa je takoj začela z delom in do s pravobranilstvom dogovorjenega roka 9. 11. 2007 pripravila dokumentacĳo v obsegu 300strani, za katero smatramo, da bo zadovoljila zahtevke državnega pravobranilstva iz zahte-ve po dopolnitvi vloge. Spremenjena zakono-daja in navodila državnega pravobranilstva so nam omogočila vložitev zahtevka za povračilo vlaganj tudi za dela in material, ki ni zajet v

ponovno priloženih pogodbah in računih. Z namenom, da bo dopolnitev vloge kar najbolj ustrezala zahtevi pravobranilstva, smo se po-vezali z združenjem vlagateljev, iskali nasve-te pri ustreznih državnih organih, pridobili izvedbeno tehnično dokumentacĳo Telekomao v letih od 1996 do 1998 zgrajenem teleko-munikacĳskem omrežju v naši občini in sode-lovali z go. Antonĳo Grahek z državnega pra-vobranilstva v Novem mestu, ki je pristojna za presojo naše vloge ter pripravo odločitve. Pri uveljavljanju naših dodatnih zahtevkov za povračilo s strani krajanov in KS vloženih sredstev, za kar v investicĳski dokumenta-cĳi ni bilo potrebnih podatkov, nam je bil vveliko pomoč Elaborat o elementih javnega telekomunikacĳskega omrežja ter graditev omrežja v KS Šmarjeta in KS Bela Cerkev, ki ga je izdelal Andrej Zupanc, sodni izvedenec za elektro stroko – specialist za telekomu-nikacĳe, sicer tudi član naše komisĳe. Brezomenjenega elaborata bi bil naš zahtevek za povračilo manjši zlasti za gradnjo v KS Bela Cerkev, ker ni več na razpolago dokumentaci-je o gradnji; razpolagamo samo s pogodbami med krajevno skupnostjo in krajani. Kako se določa višina povračila?

Med občani prevladuje zmotno mišljenje, da so osnova za povračilo pogodbena vla-ganja. Osnova za povračilo so vlaganja v iz-gradnjo, dokazljiva s pogodbami in računi ter

vlaganja, zajeta v notarsko overjeni izjavi v skladu s Pravilnikom o podatkih za ugotav-ljanje višine vlaganj v javno telekomunikacĳ-sko omrežje, od katere se odšteje priključni-na. Priključnina predstavlja povprečno ceno telefonskega priključka po poslovnih enotah Telekoma v obdobju 1974-1998, objavljena v Tabeli (Ur.l. RS 61/2004). Le-ta se odšteva tudi v primeru, če ni bila plačana ali če je bil upravičenec oproščen plačila (4. člen Zakona o vračanju v JTO Ur. l RS 58/02). Komisĳa jev dopolnitvi zahtevka vložila tudi vrednost prostorov za telefonsko centralo v Družbe-nem domu v Šmarjeti, za kar smo pridobili cenilno mnenje sodnega cenilca za gradbeni-štvo. V skladu z zgoraj omenjenim Pravilni-kom smo ovrednotili tudi vodenje investicĳein delo gradbenih odborov. Z vsemi omenje-nimi dopolnitvami zahtevka smo stremeli za realnim povračilom vlaganj krajanom in Občini kot pravni naslednici bivših krajevnih skupnosti. Na končno višino povračila bo močno vplivala določitev višine priključnine, ki se odšteva od skupnega zahtevka za vsa-kega upravičenca posebej. Višina priključni-ne, ki se odšteva od vračila, se je gibala od 80 DEM v letu 1987, 495 DEM nov./89, pa vse do določene povprečne republiške priključnine v višini 1388 DEM (podatki iz Pravilnika Ur. l. RS 61/2004). V obrazložitvi zahtevka smo z vso razpoložljivo dokumentacĳo skušali

dokazati pravilno izbiro datuma in s tem vi-šino priključnine v obdobju jun.-jul./1988, kar sovpada s sredino vplačevanja krajanov po pogodbah in aneksih. Ta predlog je po našem mnenju najbolj realen in pravičen, hkrati pa tudi sorazmerno ugoden za naše vlagatelje.Kdaj lahko pričakujemo izplačila?

Trenutno je naša dopolnjena vloga v pre-verjanju dokumentov in navedb pri Telekomu Novo mesto, kamor ga je poslalo Državno pravobranilstvo Novo mesto, s katerim smo v stalnih stikih za morebitna dodatna pojasni-la oz. dokumentacĳo. V prihodnjem mesecupričakujemo, da bo državno pravobranilstvo poslalo predlog o višini povračila v potrditev Občini Šmarješke Toplice. Če bo predlog spre-jemljiv in potrjen, bo v imenu Republike Slove-nĳe Slovenska odškodninska družba d.d. sred-stva povračil najkasneje v 60 dneh nakazala na transakcĳski račun Občine Šmarješke Toplice.

Lokalna skupnost oz. občina bo prejeta vračila vrnila v celoti v deležih, ki so soraz-merni vlaganjem oseb, navedenih v seznamih interesentov in v roku 30 dni po prejemu vra-čila s strani Slovenske odškodninske družbe (3.točka, 6.člen Zakona o VVJTO). Sorazmerni del vračil, ki pripadajo lokalni skupnosti iz naslova namenskih sredstev samoprispevka, mora lokalna skupnost nameniti izključno za investicĳe v infrastrukturo na območju, na ka-terem so bila zbrana sredstva samoprispevka

(4.točka, 6.člen Zakona o VVJTO). Če se občina z s strani pravobranilstva odo-

breno višino povračila ne bo strinjala, mora svoj drugačni – višji zahtevek dokazovati pri pristojnem okrajnem sodišču. Višine zahtevka v tem prispevku namenoma ne navajamo, ker lahko pravobranilstvo določene elemente za-htevka tudi zavrže ali pa zniža, v takšnem pri-meru pa bi bila prehitra informacĳa lahko tudinapačna ter zavajajoča. Če pa bo naš zahtevek določen v sprejemljivi višini, lahko izplačila upravičencem pričakujemo v spomladanskih mesecih.

Komisĳa nadaljuje delo s pripravljanjem inpreverjanjem seznamov upravičencev po sku-pinah: vlagatelji v letih 1988-1988, po krajev-nih skupnostih, zunanji vlagatelji (Štravberk, Zalog) iz sosednjih občin, vlagatelji v obdobju 1990-1998 s podatki o višini vlaganj, priključni-ni in spremembi upravičencev – dedičev. Ko-misĳa bo do konca leta na osnovi arhivskegagradiva in vlog pripravila sezname upravi-čencev z vsemi potrebnimi podatki za izračun višine povračila v skladu z Zakonom o vrača-nju vlaganj v javno telekomunikacĳsko omrež-je – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS 54/2007, in jih dostavila občinski upravi in občinskemu svetu v proučitev in potrditev. Peter Selak, član Komisĳe za povračilo vlaganj v telekomunikacĳsko omrežje v Občini Šmarješke Toplice

Povračilo vlaganj v telekomunikacĳsko omrežje v Občini Šmarješke Toplice

vode hranilniku ne zadošča za naše potrebe, solarni sistem gretja vode lahko dopolnimo z dodatnim grelnim sistemom – na drva, plin-sko olje, plin itd.Podpora ogrevanju stavbe – solarno dogre-vanje

Kombinirane solarne naprave za pripravo tople vode in za dopolnitev ogrevanja prosto-rov v prehodnem obdobju (spomladi, jeseni) oskrbujejo hišo s toploto. Solarno dogrevanje prostorov je večinoma kombinacĳa solarnenaprave, hranilnika toplote in dodatnega grelnega sistema (npr. na biomaso, les, plin ali kurilno olje) v povezavi z nizkotempera-turnim sistemom (talno ali stensko gretje).

Na območju Slovenĳe sĳe sonce od 1600do 2650 ur na leto (v Novem mestu poprečno 1944 ur) in na 1 m2 površine v tem času vpa-de med 1000 in 1400 kWh sončne energĳe.Na višje ležečih območjih in delu primorja je te energĳe celo več kakor 1400 kWh/m2. Od letnega sončnega sevanja nas kar 85 od-stotkov doseže med marcem in oktobrom. Če ujamemo to energĳo, nam osem mesecevgreje sanitarno vodo na 60 stopinj Celzĳa. Vpreostalem obdobju jo je potrebno dogrevati, npr. s pomočjo centralne kurjave. Na ta način lahko zapolnimo okoli 70% potreb po topli vodi v gospodinjstvu. Pri izolirani enodru-

žinski hiši je sistem s solarnim dogrevanjem dimenzioniran 16 - 20 m2 kolektorske povr-šine in 1000 - 2000 l kapacitete hranilnika to-plote. Na ta način se prihrani prek 500 litrov kurilnega olja letno.

Ogrevanje tako sanitarne vode kot stano-vanja s pomočjo sončnih kolektorjev je torej učinkovit, varčen, in okolju prĳazen sistem.Kot pri večini obnovljivih virov je tudi tu

problem velika začetna investicĳa, ki odvr-ne veliko potencialnih uporabnikov. Toda s pomočjo sofinanciranja s strani ministrstvaza okolje je ta sistem lažje privoščljiv. Ko pa je enkrat instaliran, nimamo praktično več nobenih stroškov – vzdrževanja skoraj ni, sprotnih stroškov tudi ne, življenjska doba kolektorjev med 30 in 40 leti pa zagotavlja dolgotrajno, brezplačno in čisto pridobivanje potrebne energĳe.

Viri: www.elektro-maribor.si, www.bramac.si, www.gorenje.si, teletekst-rtvslo Miha Gorenc

Shema delovanja ogrevanja vode s sončnim kolektorjem.

Izračun velja za štiričlansko družino v eno-stanovanjski hiši.

http://www.elektro-maribor.si

http://www.bramac.si

http://www.bramac.si

http://www.gorenje.si

28|



AKTUALNO

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008

ŽAGAR NEPREMIČNINE d.o.o.Livold 27a, 1330 KočevjePE ŠMARJEŠKE TOPLICETel./fax: 01/ 8954-312GSM: 041-746-312e-pošta: [email protected] www.nepremicnine-zagar.siDelovni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.30sobota od 9.00 do 11.30

DEJAVNOST V PROMETU Z NEPREMIČNINAMIPRODAMO:HIŠE:Prodamo hišo v Šmarjeških Toplicah, staro 22 let, v izmeri 120 m2, uporabne površine 70 m2 in 400 m2 zemljišča. Leta 2000 je bila ob-novljena streha in vsi leseni deli. Cena je 127.500 €.

V kraju Podturen pri Dolenjskih Toplicah prodamo hišo z 77,70 m2 uporabne površine na parceli v velikosti 1.625,00 m2. Zgrajena je bila leta 1987, leta 2001 pa je bila v celoti obnovljena in dobro izo-lirana. Na parceli je zgrajena avtentična kašča v izmeri 50,00 m2, ki je prirejena v bivalni apartma. Cena: 95.000,00 €.

PARCELE:V kraju Hrib nad Dvorom prodamo parcelo (travnik) v izmeri 2.27-7,00 m2, primerno za vinogradništvo in sadjarstvo-območje poseb-ne oblike poselitve. Cena je 6.000,00 €.

V Šmarjeških Toplicah prodamo parcelo-travnik v izmeri 1.139 m2. Cena 13.000,00 €.

KUPIMO:

Na območju Bele Cerkve, Sel pri Beli Cerkvi, Vinjega vrha ali Dru-žinske vasi kupimo gradbeno parcelo ali parcelo z zidanico ali sta-rejšo hišo ali novejšo hišo do vrednosti 125.000 €.

Dolenjskih Toplicah, Soteski, Dvoru, Žužemberku in Novem me-stu kupimo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje oz. manjšo starejšo hišo.

NAJAMEMO:

V Družinski vasi ali Beli cerkvi najamemo dvo ali trosobno stano-vanje oz. eno etažo stanovanjske hiše.

Dolenjski klub bolnikov CVBObveščamo vse bolnike, ki jih je prizadela cerebrovasku-

larna bolezen – kap, da smo v februarju 2007 ustanovili Do-lenjski klub bolnikov.

Sestajamo se vsako prvo sredo v mesecu, ob 14.00 uri, v Modri dvorani v hotelu Terme Šmarješke Toplice.

Na srečanjih se pogovarjamo o naših težavah in spodbuja-mo k čim bolj aktivnem življenju. Tisti, ki ste se na žalost sre-čali s to boleznĳo in vas naše delovanje zanima, vas vabimo, da se nam pridružite.

Kontaktna oseba:Martin Kirn, tel.št.: 041/487-118

Najbolj ogrožena starost-na skupina pešcev je nad 65 let (starejši so običajno oblečeni v temnejša oblačila, ne uporablja-jo kresničk ali drugih izdelkov z odsevnimi površinami in jih voz-niki zato bistveno kasneje opazi-jo, imajo slabše psihofizične spo-sobnosti za varno sodelovanje v prometu in manjšo sposobnost za hitro reagiranje na preteče nevarnosti), enako velja tudi za otroke do dopolnjenega 14. leta starosti, saj v tej fazi še niso pov-sem samostojni.

Prišel je čas, ko je svetel čas dneva krajši, neugodne vremen-ske razmere, kot so dež, megla, sneg pa vidljivost dejansko zmanjšujejo, tako pri voznikih motornih vozil kakor tudi pri pešcih. Ravno iz tega razloga policisti poudarjamo, da je v cestnem prometu nadvse po-membno, da se vsi udeleženci med seboj dobro vidimo.

Svetujem in priporočam vam,

da uporabljate v dnevih, ko je sla-ba vidljivost, svetlejša oblačila, v nočnem času pa tudi kresničke in odsevne trakove. Danes kresnič-ko pozna vsaka oseba. Z dolgo-letnimi preventivno-vzgojnimi akcĳami »Stopimo iz teme, bodi previden« se večina pešcev zave-da pomena uporabe kresničk in drugih odsevnih izdelkov.

Policisti si bomo še naprej pri-zadevali za doseganje visokih standardov varnosti, tako da bodo občani lahko še naprej ra-čunali na naše policiste, sicer pa se lahko obrnejo na pomoč poli-cĳe, kadarkoli so v težavah.

Skupaj za varnost – vaša poli-cĳa.Aleš Piberčnik, vodja policĳskega okoliša na Policĳski postaji Novo mesto

Pešci, bodimo varni v cestnem prometu!

Perme Franc s.p.Šmarjeta 69

8220 Šmarješke Toplice

gsm:041/515-947Tel.: 07/30 73 810

PRANJE TEKSTILA


29|



BrazilĳaBrazilĳa – dežela, kjer sem

se lahko sporazumevala tudi le z rokami, kjer sem si privoščila hladno tekočino kokosa na plaži, kjer so me obkrožali ljudje, polni veselja in razumevanja.

Moje potovanje se je začelo z 11-urnim letenjem iz Pariza do Ria de Janeira. Da sem v Južni Ameriki in v tropskem pasu, sem začutila takoj, ko sem prestopila prag letališča. Neznosna vlaga in visoke temperature so povzroči-le, da se je moje telo začelo v hipu znojiti. Na vse potenje pa sem hitro pozabila, ko se mi je izza vogala prismehljal prvi Brazilec in me toplo pozdravil s tipičnim »Ola!«. Na svojem 15-dnevnem potovanju sem si ogledala Rio de Janeiro, Brasilio in Sao Paulo. Rio de Janeiro (portugalsko: ja-nuarska reka) je mesto s 6 milĳoniprebivalcev in 1256 m2 površine drugo največje brazilsko mesto, ki je do leta 1960 opravljalo funk-cĳo prestolnice. Sami Brazilcipravĳo, da je to mesto zabave.Veliko turistov se sonči na oba-lah Copacabane in Ipanema ali

pa občudujejo znani kip Kristusa Odrešenika (Christo Redentor), ki visoko na gori varuje Rio. Dnevno življenje se ponoči pre-vesi v noč zabave, hrane, glasbe in plesa. Vsako noč se nekaj tisoč mladih zbere na več ulicah, kjer se pred vhodi v lokale drenjajo, plešejo, jedo in pĳejo. Tiste nočisem ugotovila, da imajo doma-čini res prirojen občutek za ples. Bilo pa bi nepošteno zamolčati zgodbe nevidnih. So najrevnejši sloj brazilske družbene lestvice

in ponavadi ležĳo napol obleče-ni ob cestah. Glavo jim prekriva list časopisa, saj velja prepričanje, da so nevredni, da jim ostali vi-dĳo obraze. Umirajo počasi, leže,brez imena, na cestah, poleg pa se sprehajajo osebki iz najvišjih družbenih slojev. Vsi sloji v me-stu se mešajo med sabo in ni ob-močĳ le za bogate ali le revne. Po petih dneh spoznavanja Ria sem poletela proti Brasilii, novi 3-mili-jonski prestolnici, s poslovnim in državnim centrom ter z ulicami brez imen (označene so le s šte-vilkami). Mesto je bilo načrtno zgrajeno v 60. letih 20. stoletja kot upravni center (sodišče, parla-ment, šole itd.), da bi pripomogel k razvoju osrednjega dela Brazili-je. Pred razširitvĳo je imelo me-sto simbolno obliko ptice – svobo-de. Jaz sem ga doživljala kot kraj kravat, avtomobilov, nakupova-nja, teka za časom in neposluhom za majhnega človeka. Največje presenečenje me je čakalo v Sao Paulu (po naše: Sveti Pavel). Že sam pristanek z letalom, ki je le-telo tako nizko nad mestom, da sem lahko opazovala, kaj delajo ljudje v stolpnicah, me je dodo-bra prestrašil. Sao Paulo je drugo največje mesto na svetu z 29 mili-joni prebivalcev; znano je po ve-likem številu nebotičnikov, a tudi

po smogu. Zaradi svoje velikosti je v mestu najlažje potovati s heli-kopterji. Čisto vsakdanji pojav je, da se npr. s »taxi-helikopterjem« odpelješ na drugo stran mesta na poslovni sestanek. Ne bom poza-bila obiska tržnice, kjer ti dišave z vsega sveta dražĳo čutnice, kjer tiponujajo sadje nenavadnih oblik in kjer ogromni kosi mesa visĳona kavljih. Zdaj vem, da obstaja vsaj 10 vrst banan in da je mango moj najljubši sadež. Ponoči hoditi po ulicah je smrtno nevarno, zato smo se iz enega do drugega kraja prevažali s poceni taksĳi. Ker paje mesto tako veliko, tudi sami taksisti ne poznajo ulic in zgo-dilo se je, da smo nekaj ur iskali želeno lokacĳo. Vsi problemi, kibi me v Slovenĳi razburili, so semi v ležernem in upočasnjenem ritmu življenja v Brazilĳi zdelinepomembni. Dolge kolone za trajekt postanejo možnost sklepa-nja novih poznanstev in problemi kmalu postanejo rešitve.

Brazilĳa, ki je dobila ime pobraziljki (krajevnem listnatem drevesu) in zaseda 47 % površine Južne Amerike, mi vedno znova vzbudi občudovanje njenih prebi-valcev, ker znajo živeti s tako veli-kim optimizmom in veseljem. Vesna Pungerčar

Sao Paulo.

Cerkev v glavnem mestu Brasilia. Obala Copacabana v Riu de Janeiru.

Stopnišče okrašeno z mozaikom v Riu de Janeiru.

POTOPIS

30|



OGLAS

1.)ŠMARJEŠKE TOPLICE, sa-mostojna, 190 m2, leto izgrad-nje: 1975, velikost zemljišča: 729 m2, e, v, t, k, internet, jr, CK-olje+drva, Cena: 180.000 EUR (43.135.200,00 SIT)

2.)ŠMARJEŠKE TOPLICE, 50 M OD CENTRA, vikend bi-valen, 144 m2, leto izgradnje: 1992, velikost zemljišča: 655 m2, e, v, t, Cena:cca 108.000 EUR (25.881.120,00 SIT)

3.)PRAPREČE PRI ŠENTJER-NEJU, samostojna, 112 m2, leto izgradnje: 1986, velikost zemljišča: 1.029 m2, e, v, t, CK, Cena: 125.000 EUR (29.955.00-0,00 SIT)

4.)ŠMARJEŠKE TOPLICE – BREZOVICA, dvojček, 175m2, IV.gradbena faza, Novograd-

nja začetek julĳ 2007 – dokon-čanje september 2007, velikost zemljišča cca 250m2, (slika simbolična), Cena 135.000,00€ (32.400.000,00 SIT)

5.)ŠMARJEŠKE TOPLICE – 200m od centra, dvosobno, 70m2, prit, e, v, greznica, par-kirišče, CK – olje, prodamo Cena: 1.000,00€/m2 (239.640,00 SIT/m2)

6.) ČRMOŠNJICE PRI STOPI-ČAH, samostojna hiša, 150 m2, novogradnja-zgrajena 2007, velikost zemljišča 330 m2, e,v, t, Cena: 147.000,00€ (35.277.080,-00 SIT)

7.) KOSTANJEVICA NA KRKI, DOLŽCE, samostojna, 69 m2, zgrajena L.1963, velikost zemljišča 2428 m2 Cena: 65.00-0,00€ (15.576.600,00 SIT)

8.)KRŠKO, VENIŠE, samo-stojna, 95 m2, zgrajena L.1972, velikost zemljišča 1.318 m2, e , v, t, CK Cena: 92.000,00€ (22.046.880,00 SIT)

9.)KRŠKO, STARI GRAD, sa-mostojna, 180m2, leto izgrad-nje 1965, leto adaptacĳe 2000,velikost zemljišča 456 m2, e, v, t, greznica, asfalt Cena: 92.00-0,00€ (22.046.880,00 SIT)

10.) METLIKA, TRDINO-VA POT, samostojna, zgraje-na L.1950, velikost zemljišča 70.000 m2, e, v, Cena: 150.00-0,00€ (35.946.000,00 SIT)

11.) SEMIČ, NASELJE PRA-PROT, samostojna, 240 m2, leto izgradnje 1974, velikost Zemljišča 2.500 m2, e, v, grez-nica Cena: 104.323,00€ (24.99-9.964,00 SIT)

12.) ROSALNICE, dvosta-novanjska, 260 m2, zgrajena L.1975, leto adaptacĳe 2000,velikost zemljišča 1.200 m2, e, v, t, k, Cena: 139.000,00€ (33.309.960,00 SIT)

13.) ČATEŽ PRI TREBNJEM, samostojna, 170m2, zgrajeno L.2004, velikost zemljišča 348 m2, zasnovan k+p+m, e, v, t, CK-olje, greznica Cena: 18-8.000,00€ ( 45.052.320,00 SIT)

14.)TREBNJE-NASELJE HU-DENJE, samostojna, 109 m2, novogradnja-zgr. 2007, veli-kost zemljišča 674 m2, Cena: cca 157.000,00€ (37.623.480,00 SIT)

15.) TREBNJE, RIMSKA CE-STA, samostojna, 160 m2, leto izg. 1907, leto adaptacĳe 2005,velikost zemljišča 500 m2, e, v, t, java kanalizacĳa Cena: 14-8.000,00€ (35.466.720,00 SIT)

NNRN Nepremičnine d.o.o. Novo mesto,

Robert Nedanovski, Novi trg 9, 8000 Novo mesto,

e-mail: [email protected], internetna stran:www. nepremicnine-novomesto.si

mob: 040 - 287 597, tel.:+386 (0)7 337 9420, fax:+386 (0)7 337 9420

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]


31|



GESLO

1. nagrada: Masaža v Termah Krka2. nagrada: Karta za bazen in savno v Termah Krka3. nagrada: Skodelica Občine Šmarješke Toplice

Geslo novoletne križanke nam pošljite najkasneje do 31. januarja 2008 na dopisnicah ali v kuvertah na naslov: Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice s pripisom Novoletna nagradna križanka. Izžrebane nagrajence bomo objavili v naslednji številki.

OTROŠKAKNJIGA ZABARVANJE

VZHODNONEMŠKI

AVTOKISIK

BOLGARSKINOGOMETAŠ

JORDAN

MESTO NA

FINSKEMGOSPOD

ANGLEŠKOGRŠKI BOG

VETRAJANEZ POVŠE

SLOVENSKIIGRALECPRIMOŽ

VOJSKOVODJAALEKSANDRA

VELIKEGA

ŠVEDSKAROCK

SKUPINATOYOTIN

AVTOORANJE

ČLENKOZMETIČNA

RASTLINA

LUKSEMBURGSIMETRIČNOST

KOPERIGRALECBRUCE

ARABSKIŽREBECBARIJ

BARUCABIBAVICA

ANTIČNORAČUNALO

VOJNI PLINELASTIČNA

TKANINAMAJHEN

PLUG

TEKOČINA VOBLIKI

KROGLICE

MESTO V

ITALIJI

PRVA ČRKA

ABECEDE

KRKININSEKTICID

MOŠKI MODNI DODATEKPOLMER

ONAITALIJANSKO

OKRASNARASTLINA

SAMOSTOJNIPODJETNIK

SKUPEK NITI

ITALIJANSKATV

POSTAJA

KOSITERČAS

PROSTORNINADUŠA

VBRAHMANIZMU

ITALIJA

DAN V TEDNUAVSTRIJA

ŠPANIJAOTOK V OTOČJU

TUAMOTU

ZASELEKPRI

REKIFOSFOR

NIZEKŽENSKIGLAS

ESTONSKIPOLITIK MARTSLO. FILMSKI

STUDIO

MESTO V ČRNI GORI

PROSTORNINAŠVEDSKAESTONEC

JAZZOVSKI SLOG

OTROK BREZSTARŠEV

NAVEDBAŠV. SKAKALEC

V VIŠINOPATRIK

SARAJEVOMEDNARODNOZDRUŽENJE ZA

POLITIČNEVEDE

GANSKIPOLITIKKWAME

FRANCOSKOMESTO

AMERIŠKIWESTERN

OBLAČNOST

JODVATIKANITALIJA USOJENOST Ž. IME

NADARJENOST JUNAKENEIDE

PROSTOR MED NEBESI IN PEKLOM

TERITORIALNAOBRAMBA

ZADNJA ČRKA ABECEDE

KISIKELEKTRON

ŽENSKOPOKRIVALO

KRAJV OBČINI

OS. ZAIMEKBELGIJA

ANTON JAKI

ITALIJANAJMANJŠI

DELECREPUBLIKASLOVENIJA

ŽUŽELKASIDDARTINA

PESEMPOLITIK

MARKOVIĆ

POLITIK GOREDRŽAVA V

AZIJI

NAŠTEVANJEMESTO

VEKVADORJU

ROMUNIJAIVAN KREFT

GL. MESTOJEMNA

STROKOVNJAKBENETKE

KALIJPRITRDILNICA

SESTAVIL:JURIJ

REDEKSLAST ODMEV DODATEK

K JEDI

KISIKOTOKV

KARIBIHKISIK

PEVECSMOLARAVSTRIJA

NAGRADNAKRIŽANKA

Novoletna nagradna križanka

Terme Šmarješke Toplice; Tel. 07/ 38 43 438; [email protected]; www.terme-krka.si

Ponovoletna ponudba sprostitvenega centra Vitarium Spa&Clinique

Praznični čas je čas veselja, snovanja novih načrtov in novoletnih zaobljub.Tudi tistih o bolj zdravem načinu življenja.

Da jih boste lažje uresničili, vas vabimo v Terme Šmarješke Toplice. Pripravili smo bogato ponudbo pilingov, kopeli, masaž, elektroliznega razstrupljanja in različnih postopkov savnanja,

s katerimi boste na prijeten način vzpodbudili naravne procese očiščevanja organizma.

Obiščite očiščevalne in krepčilne savne; turško, rimsko, zeliščno, klasično finsko in rustikalno finsko savno »Belokranjska koča«.

Po savnanju priporočamo obisk kopeli, lahko pa se odločite za eno izmed sproščujočih masaž z eteričnimi olji, zelišči, medom ali grozdjem.

Zdravja, veselja in dobrega počutja vam želimo v letu 2008.

Documents

bilten ST 4 2007 - smarjeske-toplice.si · lo, da nihče, ki je podal kritiko, ni nikoli napisal članka – in tako je še danes. Ob ustanovitvi Občine Šmarješke Toplice se je