Upload
others
View
9
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Bioelektromagnetika1. predavanje: Polja in tokovi v biološki snovi
Tadej KotnikLaboratorij za biokibernetikoFakulteta za elektrotehniko
Univerza v Ljubljani
šolsko leto 2007/08
Polja in tokovi v biološki snoviElektrično polje
• delci, ki imajo električni naboj, delujejo drug na drugega z električno silo v smeri daljice med nabojema; naboja enakihpredznakov se odbijata, nasprotnih predznakov pa privlačita
• jakost električnega polja v točki P definiramo kot razmerje med silo FE, ki deluje na delec v tej točki, in nabojem Q tega delca:
• če poznamo vrednost v točki P, poznamo torej tudi velikost in smer električne sile, ki bo tam delovala na delec z nabojem Q:
EFEQ
=
EF QE=
EF E
E
Polja in tokovi v biološki snoviElektrično polje
• vsak električno nabit delec je izvor električnega polja
• izvori so tudi večja telesa in/ali sistemi teles, če je v njih presežek ali neenakomerna porazdelitev posameznih nabojev
=
prvi način prikaza: jakost Esorazmerna gostoti puščic
drugi način prikaza: jakost Esorazmerna dolžini puščic
E med točkastima nabojema E med vzporednima nabitima ploščama
Polja in tokovi v biološki snoviElektrično polje
• v električnem polju na naboje deluje sila; za premik delca iz točke P1 v točko P2 po krivulji l je zato potrebno opraviti delo, s tem pa se spremeni potencialna energija delca WP:
kjer je Ψ električni potencial
• če se E ne spreminja s časom, ali pa le počasi, lahko pišemo
in
(pravimo, da je električno polje konzervativno)
( )P dW Q Q E∆ = ⋅ ∆ = ⋅ − ⋅Ψ ∫l l
2
1
d dP
PE s E s∆ = ⋅ = ⋅Ψ ∫ ∫l
E = −∇Ψ
Polja in tokovi v biološki snoviElektrično polje
• če se delec zaradi zunanjega električnega polja prične gibati, semu potencialna energija (skozi pospešek) spreminja v kinetično, ob prisotnosti trenja (upornost) pa tudi v toploto (izgube)
• v idealnem vakuumu (približka sta vesolje in pospeševalniki delcev) trenja ni, zato se hitrost delcev povečuje skoraj do svetlobne hitrosti, kjer se ustali zaradi relativističnih učinkov
• v snoveh je vselej upornost, zato se pospeševanje konča, ko se upadanje potencialne energije izenači s sproščanjem toplote; do tega pride zelo hitro (majhna masa delcev, zato velik pospešek)
• gibanje nabitih delcev je električni tok:
kjer je J gostota toka, S pa površina, skozi katero teče
dS
I J S= ⋅∫
Polja in tokovi v biološki snoviMagnetno polje
• nabiti delci, ki se gibljejo, delujejo drug na drugega še z dodatno, magnetno silo, ki je pravokotna na smer gibanja
• gostoto magnetnega pretoka v točki P definiramo kot razmerje med silo FM, ki deluje na gibajoči se delec, ter zmnožkom hitrosti v in naboja Q tega delca:
• če poznamo v točki P, poznamo tudi velikost in smer magnetne sile, ki bo tam delovala na delec s hitrostjo in nabojem Q:
MFB
MFBv Q
=⋅
Bv
M ( )F Q v B= ⋅ ×
v
Polja in tokovi v biološki snoviMagnetno polje
• okoli ravnega vodnika, po katerem teče tok,poteka magnetni pretok krožno:
B
BB
B
mirujočdelec
v
gibajočse delec
MF B
v vgibajoči sedelci (tok)v vodniku
=
mirujočidelci (ni toka)
v vodniku
MF
B
==
BB
=
Polja in tokoviViri električnih polj
• vire E opisujeta prva in druga Maxwellova enačba:
• prva Maxwellova enačba pove:
– da je časovno spremenljiv B vir (tudi časovno spremenljivega) E
– da je jakost tako nastalega Esorazmerna hitrosti spreminjanja B
– da silnice nastalega E potekajo krožno in pravokotno na B
BE
t∂
∇ × = −∂ E v betonskem bazenu s slano vodo, na
katerega deluje B (1 kHz, smer )
kot zgoraj, a s kovinsko kocko v vodi
qEρ
∇ ⋅ =ε
Polja in tokoviViri električnih polj
• vire E opisujeta prva in druga Maxwellova enačba:
• prva Maxwellova enačba pove:
– da je časovno spremenljiv B vir (tudi časovno spremenljivega) E
– da je jakost tako nastalega Esorazmerna hitrosti spreminjanja B
– da silnice nastalega E potekajo krožno in pravokotno na B
BE
t∂
∇ × = −∂
kot zgoraj, a s kovinsko kocko v vodi
qEρ
∇ ⋅ =ε
Polja in tokovi v biološki snoviViri električnih polj
• vire E opisujeta prva in druga Maxwellova enačba:
• druga Maxwellova enačba pove:– da so tudi mirujoči naboji vir E– da je jakost tako nastalega Esorazmerna gostoti naboja ρq inobratno sorazmerna dielektričnosti εsnovi, ki ločuje naboje
– da silnice nastalega E potekajo od nabojev k nabojem (od + do –)
BE
t∂
∇ × = −∂
qEρ
∇ ⋅ =ε
ε
E med pozitivno nabitim ravnim vodnikom okroglega prereza in negativno nabito
pravokotno ploščo
Polja in tokovi v biološki snoviViri magnetnih polj
• vire B opisujeta tretja in četrta Maxwellova enačba:
• tretja Maxwellova enačba pove:– da je (i) gostota toka J vir B (to smo že spoznali)– da je (ii) tudi časovno spremenljiv E vir B– da je jakost B sorazmerna magnetni permeabilnosti µ, v primeru (i) tudi J, v primeru (ii) pa ε in hitrosti spreminjanja E– da je smer nastalega B krožna in pravokotna na E
• četrta Maxwellova enačba pove:– da magnetnih nabojev ni– da silnice B vedno tvorijo sklenjene krivulje
EB J
t
⎛ ⎞∂∇ × = ⋅ +⎜ ⎟⎜ ⎟∂⎝ ⎠
µ ε 0B∇ ⋅ = B
Polja in tokovi v biološki snoviInterakcije električnih in magnetnih polj s snovjo
• doslej smo se pretežno ukvarjali z interakcijami med posameznimi(mirujočimi ali gibajočimi se) delci ter z interakcijami posameznih takšnih delcev z električnim in magnetnim poljem
• interakcija E in B s snovjo prav tako povzroči sile, saj vsaka snov vsebuje naboje
• snovi so pretežno električno nevtralne:– vsebujejo enako pozitivnih in negativnih nabojev,– makroskopsko so ti naboji enakomerno razporejeni po snovi
• izpostavitev zunanjim poljem privede do sil na naboje in s tem njihove premike; ti se zaključijo, ko/če notranje polje, ki nastane kot posledica teh premikov, postane nasprotno enako zunanjemu
Polja in tokovi v biološki snoviInterakcije električnih in magnetnih polj s snovjo
• obravnava interakcij na nivoju posameznih nabojev običajno v praksi ni mogoča, zato te interakcije opisujemo makroskopsko
• v primeru E makroskopski opis obsega tri učinke:(1) vsiljeno polarizacijo,(2) poravnavo obstoječih (trajnih) električnih dipolov in(3) gibanje "prostih" nabojev
EE
E
Polja in tokovi v biološki snoviInterakcije električnih in magnetnih polj s snovjo
• obravnava interakcij na nivoju posameznih nabojev običajno v praksi ni mogoča, zato te interakcije opisujemo makroskopsko
• v primeru E makroskopski opis obsega tri učinke:(1) vsiljeno polarizacijo,(2) poravnavo obstoječih (trajnih) električnih dipolov in(3) gibanje "prostih" nabojev
• v primeru B makroskopski opis obsega en učinek:(A) poravnavo trajnih magnetnih dipolov
• učinka (1) in (2) sta sorazmerna dielektričnosti snovi (ε)
• učinek (3) je sorazmeren električni prevodnosti snovi (σ)
• učinek (A) je sorazmeren magnetni permeabilnosti snovi (µ)
Polja in tokovi v biološki snoviInterakcije električnih in magnetnih polj s snovjo
• namesto (absolutne) dielektričnosti snovi včasih podajamo relativno dielektričnost, εr = ε/ε0, kjer je ε0 = 8.854×10-12 F/m dielektričnost vakuuma
• električna prevodnost snovi povezuje vektorja J in E:
• namesto (absolutne) permeabilnosti snovi včasih podajamo relativno permeabilnost, µr = µ/µ0, kjer je µ0 = 1.257×10-6 H/m permeabilnost vakuuma
• v stacionarnih sinusnih poljih lahko trojico realnih količin {ε,σ,µ}nadomestimo s parom kompleksnih količin {ε*,µ*}
kjer ε* in µ* imenujemo kompleksna dielektričnost in kompleksna permeabilnost, izraza v oklepajih pa relativna k.d. in relativna k.p.
J E= ⋅σ
0* ( )j= ⋅ ′ ′′ε ε ε − ε 0* ( )j= ⋅ ′ ′′µ µ µ − µ
Polja in tokovi v biološki snoviAbsorpcija energije
• polja E in B vsebujejo energijo; do prenosa te energije na snov (absorpcije) lahko pride preko sil, s katerimi polja delujejo nanaboje in dipole
• do prenosa energije z E na snov lahko pride:– ob vsiljeni polarizaciji in poravnavi trajnih el. dipolov (če ε″≠0)– ob delovanju na proste naboje (če 0<σ<∞)
• do prenosa energije z B na snov lahko pride:– ob poravnavi trajnih magnetnih dipolov (če µ″≠0)
• ker so biološka tkiva pretežno nemagnetna (vsebujejo zelo malo trajnih magnetnih dipolov), v biološki snovi absorpcija energije poteka skoraj izključno iz električnega polja
Polja in tokovi v biološki snoviAbsorpcija energije
• v stacionarnem sinusnem električnem polju z amplitudo E lahko prenos energije iz polja v snov opišemo s hitrostjo absorpcije na enoto prostornine (t.j. močjo, ki se sprošča v tej prostornini):
kjer je ω krožna frekvenca polja• podoben je izraz za hitrost absorpcije na enoto mase
(t.i. stopnjo specifične absorpcije – SAR):
kjer je ρm gostota snovi
• v tkivih z več vode (mišice, jetra, ...) so σ, ε″ in s tem absorpcija praviloma višja kot v bolj suhih (maščobno tkivo, kosti, ...)
• izraz (σ + ωε0ε″) včasih imenujemo efektivna prevodnost (σeff)
2102 ( )P E= + ′′σ ωε ε
2
0SAR ( )2 m
E= +
ρ′′σ ωε ε
Polja in tokovi v biološki snoviJakost magnetnega polja in gostota električnega pretoka
• za opis električnega polja lahko namesto jakosti električnega polja E uporabimo tudi gostoto električnega pretoka D:
• za opis magnetnega polja lahko namesto gostote magnetnega pretoka B uporabimo tudi jakost magnetnega polja H:
• tudi Maxwellove enačbe lahko enakovredno zapišemo v različnih podnaborih iz četverice {E,D,B,H}
• pri nižjih frekvencah tako pogosteje uporabljamo B, pri višjih H
BH =
µ
D E= ε ⋅
Polja in tokovi v biološki snoviRobni pogoji
• razmere pri prehodu polja iz ene snovi v drugo opisujejo robni pogoji:
• prvi robni pogoj pove, da se tangentna komponenta E ohranja
• drugi robni pogoj pove, da se v odsotnosti površinskega naboja qS
normalna komponenta E spremeni za faktor ε1/ε2 (normalna komponenta D se ohranja)
• tretji robni pogoj pove, da se normalna komponenta B ohranja
• četrti robni pogoj pove, da se v odsotnosti površinskega toka jStangentna komponenta B spremeni za faktor µ2/µ1 (tangentna komponenta H se ohranja)
2 1 2 2 1 1 S
2 1 2 2 1 1 S
( ) 0 ( )
( ) 0 ( )
E E t E E n q
B B n B B t j
− ⋅ = − ⋅ =
− ⋅ = − ⋅ =
ε ε
µ µ
n
t
Polja in tokovi v biološki snoviRobni pogoji
• razmere pri prehodu polja iz ene snovi v drugo opisujejo robni pogoji:
• pri prehodu E iz zraka v tkivo (ε2/ε1 ~ 106) se zato tangentna komponenta ohrani, normalna komponenta pa močno zniža
• če E v organizem vstopa skoraj pravokotno, se močno oslabi
• če E v organizem vstopa pod zelo ostrim kotom, se pretežno ohrani
2 1 2 2 1 1 S
2 1 2 2 1 1 S
( ) 0 ( )
( ) 0 ( )
E E t E E n q
B B n B B t j
− ⋅ = − ⋅ =
− ⋅ = − ⋅ =
ε ε
µ µ
n
t
Polja in tokovi v biološki snoviElektromagnetni spekter
• elektromagnetna valovanja, ki nas obdajajo, segajo frekvenčno od nekaj Hz do več kot 1020 Hz
© NASA2006
Polja in tokovi v biološki snoviVloga velikosti telesa in valovne dolžine polja
• čeprav Maxwellove enačbe načeloma pravilno opisujejo razmere v tem celotnem frekvenčnem področju, je pristop k njihovemu reševanju močno odvisen od frekvence polja, ki ga obravnavamo
• ključni kriterij pri izbiri pristopa je razmerjemed velikostjo telesa in valovno dolžinopolja, ki deluje na telo
Polja in tokovi v biološki snoviVloga velikosti telesa in valovne dolžine polja
uporabna teorija lastnosti polj
λ» L – vezja (Kirchhoff)– kvazistatično polje
– valovna narava polja zanemarljiva– E je konzervativen (delo neodvisno od poti)– E in B skoraj neodvisna (nesklopljena)– prenos energije po žicah in kablih, po zraku pa ne
λ~ L – mikrovalovi
– optika– sevanje
– valovna narava polja izrazita– E ni konzervativen (delo odvisno od poti)– E in H močno soodvisna (sklopljena)– prenos energije po kablih, valovodih in zraku
λ« L – valovna narava polja izrazita– E in H močno soodvisna (sklopljena)– prenos energije po zraku in optičnih vlaknih,
po žicah, kablih in valovodih pa ne
Polja in tokovi v biološki snoviVloga velikosti telesa in valovne dolžine polja
• elektromagnetno valovanje se ne širi skozi kovinske mreže, odprtine v katerih so znatno manjše od valovne dolžine
kovinska maska (zaslon) v steklu vrat mikrovalovne
pečice: premer odprtin 2 mm
• polje v mikrovalovni pečici ima frekvenco 2450 MHz (valovna dolžina 122 mm)
• žarnica v pečici oddaja belo svetlobo (valovne dolžine od 400 do 700 nm)
• zaslon tako prepreči uhajanje mikrovalovnega polja, prepušča pa vidno svetlobo, zato skozi zaslon vidimo vsebino pečice
Polja in tokovi v biološki snoviDozimetrija
• nalogi dozimetrije sta:– določiti zunanje polje, ki mu je organizem izpostavljen– določiti polje v organizmu, ki nastane kot posledica izpostavitve
• zunanje polje določimo:– z izračuni po formuli (pri preprostih in dobro znanih virih),– z numeričnimi izračuni (pri bolj zapletenih, a znanih virih),– z meritvami
• notranje polje določimo:– z numeričnimi izračuni– z meritvami