Študijski dnevniki udeležencev mobilnosti

v evropskem projektu

ACADEMIA 2010

1. generacija

Uredila: mag. Sabina Škarja

Ljubljana, avgust 2010

Kazalo

IRSKA, Dublin: Mojca Lukšič, šolska svetovalna delavka, Gimnazija Novo mesto ......................................................................................................................... 5 IRSKA, Dublin: mag. Gordana Rostohar, šolska svetovalna delavka, Gimnazija Brežice ..................................................................................................................... 14 FRACIJA, Pariz: Ingrid Boughaba, šolska svetovalna delavnka, Osnovna šola Sostro ...................................................................................................................... 32 FRANCIJA, Marseille: Patricija Koren, poklicna svetovalka, Zavaod RS za zaposlovanje, Območna služba Koper ................................................................. 38 ŠPANIJA, Santiago de Compostela: mag. Sabina Škarja, Academia koordinatorka, Euroguidance/NCIPS, Zavod RS za zaposlovanje ..................... 46 ISLANDIJA, Reykjavik: Andreja Petrovič, šolska svetovalna delavnka, Ekonomska šola Novo mesto ................................................................................ 56 LUKSEMBOURG, Luxembourg: Peter Gabor, poklicni svetovalec, Zavod RS za zaposlovanje ........................................................................................................... 72

Evropski projekt študijskih obiskov za karierne svetovalce Projekt Academia so izmenjave in študijski obiski evropskih poklicnih in kariernih svetovalcev ter šolskih svetovalnih delavcev. NCIPS / Euroguidance Slovenia sodeluje v Academii od leta 2005 kot gostitelj evropskih svetovalcev, v letu 2010 pa bomo prvič tudi slovenskim svetovalcem omogočili usposabljanje v tujini.

Katalog usposabljanj na voljo na: http://www.academia-europe.eu

Zgodovina

• 1994: prvo mednarodno usposabljanje o sistemih karierne orientacije v Franciji.

• 1995: vzpostavitev projekta ACADEMIA, evropskega projekta izmenjav za poklicne in karierne svetovalce ter šolske svetovalne delavce.

• Okoli 250 novih udeleţencev vsako leto v povprečno 40 organizacijah gostiteljicah.

Termin

• Vsa usposabljanja trajajo 1 teden med februarjem in majem. Delovni jezik

• V večini primerov je delovni jezik na usposabljanju angleščina, v francosko govorečih deţelah je lahko tudi francoščina.

Stroški

• Udeleţenci prejmejo določen denarni znesek, s katerim pokrijejo stroške nastanitve, poti, dnevnic in zdravstvenega zavarovanja med usposabljanjem (Leonardo da Vinci program Mobilnost).

Jezikovna priprava

• Januarja in februarja bo organiziran tečaj konverzacije angleščine, ki je za udeleţence obvezen in brezplačen.

Cilji

• Priprava evropskih programov usposabljanja za poklicne svetovalce. • Promocija izmenjav dobrih praks med evropskimi poklicnimi svetovalci. • Vzpostavitev formalnih in neformalnih mreţ med evropskimi svetovalci.

Naloge

• Vsak izmed udeleţencev bo v drţavi gostiteljici predstavil slovenski sistem izobraţevanja in poklicnega usposabljanja (predstavitev vam bomo pomagali pripraviti), po koncu usposabljanja pa napisal poročilo.

Odsotnost od dela

• Udeleţenci si morajo sami urediti odsotnost od dela v izbranem tednu študijskega obiska v dogovoru s svojim delodajalcem kot sluţbena odsotnost ali koriščenje dopusta.

IRSKA, Dublin

Mojca Lukšič, šolska svetovalna delavka, Gimnazija Novo mesto

Ponedeljek, 22. februar 2010

Dopoldanski čas je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju ter seznanitvi z

načrtom in potekom dela tega tedna. Naša skupina je mala Evropa: Mila (svetovalna

delavka na srednji šoli) in Roberto iz Španije (svetovalni delavec na srednji tehniški

šoli), Inga in Hrőnn iz Islandije (obe svetovalni delavki na srednji šoli), Kjell iz

Švedske (svetovalec na srednji šoli), Claudine in Aurelie iz Francije (sodelavki na

Centru za poklicno usmerjanje v Starsbourgu), Edna, svetovalna delavka v srednji

šoli, iz Norveške, Katja (poklicna svetovalka in organizatorica prakse na srednji šoli)

in Jaana (zaposlena na lokalnem oddelku ministrstva za šolstvo) iz Finske, Gordana

iz Breţic in jaz. Naša koordinatorica pa je simpatična Shivaun.

Direktorica NCGE (National Centre for Guidance in Education) nas je pozdravila in

nam zaţelela prijetno počutje in čim več novih spoznanj.

Za prebijanje ledu smo se razdelili v skupine po 3 ter pripravili in zaigrali tipično

situacijo iz naše sluţbe – sproščujoče, zabavno in povezovalno!

Hilary Lynch, Shivaunina sodelavka, nam je pripravila pregled svetovanja na Irskem,

ki poteka na ravni osnovne in srednje šole, univerzitetnega izobraţevanja, svetovanje

odraslim ter v neformalnih oblikah, ter prelet skozi njihov izobraţevalni sistem. NCGE

(National Centre for Guidance in Education) je bil ustanovljen leta 1995 kot podpora

svetovanju različnim ciljnim skupinam ter kot svetovalno telo političnim odločitvam na

področju svetovanja. Tako podpirajo svetovalce v osnovnih in srednjih šolah,

svetovalcem na univerzitetni ravni, svetovalce odraslim ter svetovalce, ki so

zaposleni v Youthreach centrih in podobnih programih. Vzporedno z NCGE, ki deluje

v okviru ministrstva za šolstvo in znanost, deluje tudi FAS, ki deluje v okviru

ministrstva za gospodarstvo. Njihova ciljna skupina so brezposelni.

Obvezno šolanje je od 6 do 15/16 leta, večina otrok se vključi v starosti 4 leta,

obvezno je učenje irščine in angleščine (oba jezika sta uradna, znanje irščine je

pogoj za zaposlitev v javni sluţbi). Njihove šole so lahko zasebne (praviloma so

cerkvene) ter javne. Imajo dekliške, deške in mešane šole, v zadnjem času pa je

veliko več tudi šol, kjer poučujejo v irščini (all irish school).

Izobraţevanje na drugi stopnji predstavlja Junior Cycle (3 leta), po katerem opravljajo

Junior Certificate Examination (neke vrste zaključni izpit) in s tem se zaključi obvezno

šolanje. Četrto leto imenujejo Transition Year, ki je namenjeno projektnemu delu,

razvijanju socialnih kompetenc in poudarjeni poklicni orientaciji ter je načeloma

izbirno (nekatere šole ga izvajajo kot obvezno). 5 in 6 leto pa sta namenjeni pripravi

na Leaving Certificate Examination, ki ga izvajajo na treh stopnjah (za vpis na

fakultete, za vpis na fakultete ali strokovna raven, strokovna raven) – to me spominja

na našo splošno in poklicno maturo.

Po kosilu smo nadaljevali s profesionalnimi kvalifikacijami za svetovalce na šolah 2.

ravni izobraţevanja. Linda Darbey nam je predstavila potrebne kvalifikacije na

Irskem, nato pa smo v skupinah po 3 (iz različnih drţav) poskušali najti eno skupno

točko in eno različnost v naših sistemih izobraţevanja za šolske svetovalne delavce

ter to potem predstavili tudi drugim. Ugotovili smo, da imamo zelo različne poti in

profile šolskih svetovalnih delavcev, vsem nam pa je skupno to, da moramo imeti

najmanj diplomo. Imeli smo kar nekaj teţav pri primerjanju, ker so v večini drţavah v

procesu bolonjske reforme in so stvari ponekod še nedorečene, predvsem pa še niso

vpeljane v prakso, ker diplomantov še ni.

Na Irskem in v večini ostalih (zastopanih) drţav je normativ za svetovalnega delavca

od 400 do 500 dijakov. Konkretno na moji šoli imamo 860 dijakov, ministrstvo pa nam

prizna 1 svetovalnega delavca. Kako naj človek potem v resnici kvalitetno opravlja

svoje delo??

Zvečer smo imeli spoznavno večerjo v bliţnjem lokalu, nato pa smo obiskali še

bliţnjo pivnico . Prve vezi so se ţe začele vzpostavljati!

Torek, 23. februar 2010

Zjutraj smo sami, brez koordinatorice, odšli z avtobusom v Lucan Village, da si

ogledamo Lucan Youthreach. Center ima svoje prostore v bivši srednji poklicni šoli,

predstavil pa nam ga je vodja James Brady.

Prvi Youthreach centri so bili ustanovljeni leta 1988 z evropskim denarjem. Začeli so

tako, da so mlade ljudi, ki so bili brez izobrazbe in sluţb, potegnili v center, da so jih

nahranili. Šele nato so začeli razvijati idejo, da jih v centru lahko tudi izobrazijo in

usposobijo za ţivljenje. Lucan Youthreach je bil ustanovljen leta 1995 pod okriljem

okroţja Dublin z namenom usposabljanja za ţivljenje, zaradi demografskih

sprememb pa je kasneje postal izobraţevalni center za mlade, kjer ponujajo široko

paleto programov na tretji in četrti stopnji irskega izobraţevanja.

Večina mladih v centru ima v tem šolskem letu opravljen zaključni izpit po treh letih

srednjega izobraţevanja, nato pa so se na poti do mature izgubili. Večina jih izhaja iz

socialno šibkih druţin in nosijo s sabo ogromno različnih socialnih problemov. V tem

letu je vključenih 72 mladih, ki se izobraţujejo v 12 različnih programih na različnih

nivojih. Večina jih je v izgubljenih letih ostala brez veščin pisanja, sposobnosti

pomnenja in pa seveda brez motivacije, zato v začetku poudarjeno delajo na teh

veščinah. Predmet, ki je obvezen za vse, je komunikacija, v okviru katerega razvijajo

socialne veščine. Ker so v Youthreach lahko vpisani največ dve leti, veliko časa in

energije posvetijo tudi poklicni orientaciji.

Največ teţav imajo z motivacijo udeleţencev, saj večina še vedno nima smeri v

ţivljenju. V primeru, da posameznika ni na spregled nekaj dni, ga iz centra

kontaktirajo in poskušajo motivirati za povratek. Sicer se pa večina udeleţencev vozi

z drugih krajev, ker ne ţelijo, da bi domači vedeli, kaj počnejo.

Ko se vključijo v center, podpišejo dogovor, da bodo spoštovali predpisana pravila.

Svojo prisotnost vsakodnevno registrirajo preko ure.

Vodja centra si prizadeva za nenehno izobraţevanje zaposlenih, tako so v lanskem

letu vsi zaposleni opravili del izobraţevanja po teoriji izbire Williama Glasserja, letos

poleti pa bodo s tem nadaljevali, ker ţelijo izboljšati kvaliteto njihovega dela ter se

pripraviti na nove izzive kot je recimo delo z ljudmi iz različnih kultur. Vodja nam je

povedal, da imajo v javni osnovni šoli v Lucanu 16 različnih maternih jezikov in da je

v njihovem okolju zelo velika multikulturalnost.

Zaradi potreb so v sklopu centra pred kratkim odprli tudi vrtec.

Po predstavitvi smo si center tudi ogledali. Imajo zelo veliko delavnic, saj delo poteka

večinoma projektno – iz zaključenih projektov na koncu tudi pridobijo ocene.

Center po načinu delovanja spominja na naše PUM-e – gre za projektno učenje

mladih s to razliko, da pri nas izobraţevanje ne poteka znotraj PUMov kot pri njihovih

Youthreachih.

Po kosilu smo se z avtobusom vrnili v hotel, kjer nas je pričakala naša koordinatorica

s sodelavko Ursulo Kearney, ki nam je predstavila svetovanje odraslim. Na Irskem

imajo 40 centrov za izobraţevanje odraslih in vsi delujejo na podlagi bele knjige za

izobraţevanje odraslih iz leta 2000.

Po kratki pavzi so sledile prve predstavitve naših šolskih sistemov in sistemov

poklicnega svetovanja. Prva se je predstavila Slovenija - torej midve z Gordano.

Gordana je predstavila izobraţevalni sistem, jaz pa poklicno orientacijo pri nas.

Za nama je Kjell predstavil Švedsko ter njegovo šolo. Nadaljevali pa sta še Katja in

Jaana iz Finske.

Sreda, 24. februar 2010

V sredo dopoldan smo odšli v svetovalni center ene njihovih univerz v Dublinu – DIT.

Marie Gonnelly in Dave Kilmartin sta nam na fascinanten način (no, vsaj meni je bil!!)

predstavila koncept njihovega delovanja. Na Irskem uporabljajo različne modele

svetovanja na tretji ravni, vendar samo oni uporabljajo model kurikulum – delo v

njihovih delavnicah prinaša kreditne točke pri študiju. Izvajajo individualna svetovanja

ter delavnice po fakultetah (11 jih je). Trenutno pokrivajo populacijo 17.000

študentov, za njih pa poskrbijo tudi še v roku enega leta po zaključku študija, če se

obrnejo na njih.

Nato je Dave prikazal delavnico, ki jo izvaja za svoje študente. Mega dobro! In mega

uporabno!

Po kosilu smo se odpravili na drug konec Dublina v predmestje Ballymun, kjer smo

obiskali Ballymun Job Centre. Ballymun je bilo pred leti najbolj problematično

predmestje Dublina – ogromno socialnih problemov (nasilje, droge, alkoholizem,

revščina, tolpe …). Nato so se odločili za načrtno transformacijo naselja – porušili so

7 stolpnic (od osmih), kjer je bilo ţarišče teţav. namesto njih so zgradili niţje

stanovanjske stavbe, kjer je prostor bolj obvladljiv – projekt se naj bi zaključil v bliţnji

prihodnosti.

Zaradi populacije v Ballymunu je njihovo delo zelo specifično, saj se na centru

ukvarjajo tako z iskanjem zaposlitev, reševanjem socialnih teţav, s svetovanjem ter

razvijanjem psihometričnih testov za poklicno orientacijo.

Center se financira z razpisi, projekti in denarjem sponzorjev. Izvajajo ogromno

projektov v okviru EU – veliko sodelujejo tudi s Slovenijo (KADIS). Ian Clifford nam je

predstavil računalniški program Know how?, ki je nastal kot rezultat večletnega

mednarodnega projekta. Program vključuje tako vizualno kot tudi avditivno

komponento.

Zvečer smo si v gledališču za vogalom hotela ogledali predstavo Little Gem, kjer smo

slišali pravo irsko angleščino – na začetku se je cela dvorana smejala, samo naša

vrsta je bila tiho, ker (še) nismo razumeli jezika. Sicer pa zabavno!

Četrtek, 25. februar 2010

Z Robertom in Jaano sem se ponovno odpeljala v Lucan Village, tokrat pa na

celodnevni obisk v šolo na drugi ravni izobraţevanja – katoliška dekliška šola St

Josephs College. Šolska svetovalna delavka Antionette Donoghue nas je sprejela in

nam na kratko predstavila šolo (katoliška šola, obvezna je uniforma - prva tri leta je

zelen, drugo triletje pa moder pulover; okoli 70 učiteljev, 840 dijakinj, dve svetovalni

delavki in pol, 28 – 30 dijakov v razredu). Njihova posebnost je obvezno 4. leto –

torej je transition year obvezno vpisati. V tem letu dijakinje pripravijo projekt – ţe

nekaj let zapored je to muzikal. Na začetku leta izberejo predstavo, nato pa se nekaj

mesecev pripravljajo na izvedbo. Vsaka dijakinja pri pripravi in izvedbi prevzame

določeno vlogo, na tak način pokrijejo vsa potrebna dela, istočasno pa dijakinja lahko

izbere področje dela, ki jo zanima (organizacija, oblikovanje, scenografija,

kostumografija, stiki z javnostmi, petje, igranje …). To leto je namenjeno tudi praksi

na področju, ki jih zanima, imajo različne delavnice razvijanja socialnih veščin,

spoznavanja sebe, poklicni orientaciji, več obiskov kulturnih prireditev, učenje učenja

in podobno.

Nato nam je predstavila drţavni projekt, ki poteka na vseh šolah – »Rainbows –

make things better«. Projekt je namenjen otrokom, ki so v zadnjem letu doţiveli

izgubo (smrt bliţnjega, ločitev …), financira ga drţava, ki je v ta namen tudi pripravila

nekakšen »delovni zvezek«. Mavrično skupino na šoli vodi za to usposobljen učitelj,

srečujejo se enkrat tedensko ter se pogovarjajo o različnih temah, povezanih z

izgubo in soočanjem z njo. Ves čas srečanja gori svečka mavričnih barv, ki je

zagotovilo, da bo vse, kar je povedano v času gorenja svečke, ostalo v tistem

prostoru.

Pokazala nam je tudi računalniške programe, ki jih uporabljajo pri poklicnem

svetovanju (nekaj podobnega našemu Kam, Kako in TŠI).

Delo svetovalne delavke na šoli zajema ista področja dela kot pri nas, s tem, da je

tam lahko delo kvalitetnejše opravljeno, ker je niţji normativ za svetovalnega delavca.

Ravno v času našega obiska sta imeli dve fakulteti svojo predstavitev dijakinjam 5. in

6. letnika, svetovalna delavka pa je imela v razredu predstavitve za izbirne predmete

v 5. in 6. letniku.

Na koncu sta nas dve dijakinji 4. letnika peljali po šolskih prostorih ter nam povedali

še veliko stvari o šoli in o dogajanju na času »transition« leta.

Bila sem sicer malo razočarana, ker nimajo nobenega programa za delo z

nadarjenimi. Smo pa v debati ugotovili, da smo tako na Irskem, v Španiji, na Finskem

in v Sloveniji pred izzivom, kako vpeljati kompetenco učenje učenja v srednješolsko

raven izobraţevanja. Dogovorili smo se, da bomo ostali v zvezi ter si izmenjavali

informacije s tega področja. Upam, da bo res tako.

Z obiskom naj bi predvidoma zaključili ob 15.30, vendar smo bili tako zagreti, da smo

ostali eno uro dlje. Zvečer pa smo odšli na zadnjo skupno večerjo v najstarejšo

pivnico v Dublinu (in predvidevajo, da tudi na svetu) The Brazen Head iz 12. stoletja.

Preţiveli smo lep večer ob poslušanju irske glasbe.

Petek, 26. februar 2010

Paul Hill nam je na irskem nacionalnem zaposlitvenem centru (FAS Employment

Services) predstavil delovanje tega centra, ki je pod okriljem ministrstva za

gospodarstvo. Poleg splošnih smernic na podlagi katerih delujejo, nam je veliko

povedal tudi o krizi, s katero se ta trenutek spopada Irska. Vsak dan zaposleni

doţivljajo veliko verbalno agresivnih napadov, ko ljudje ostanejo brez sluţbe, pravi,

da se najmanj 1 človek na dan pri njih zjoka, v obupu grozijo tudi s samomori. Mislim,

da bi lahko potegnili vzporednico z Zavodom za zaposlovanje – iščejo zaposlitve za

nezaposlene, hkrati pa nudijo tudi svetovanje za kariero.

IRSKA, Dublin

mag. Gordana Rostohar, šolska svetovalna delavka, Gimnazija Brežice

From 22/2/10 to 1/3/10 I spent a whole week as a Slovene Academia participant in

Dublin, Ireland.

The study visit was part of the Leonardo Da Vinci Exchange Programme of the

European Commission.

National Centre for Guidance in Education - NCGE arranged the details of the

placement for me; everything else was organised by the NCIPS/ Euroguidance

Slovenia.

Academia Programme Coordinator Shivaun Gallagher of the NCGE put together a

varied and interesting programme for the 12 guidance counsellors in a group (2 from

Spain; 1 from Norway; 2 from France; 1 from Sweden, 2 from Iceland, 2 from Finland

and 2 from Slovenia).

Day Zero: 21 st of February

I came to Dublin at noon, together with my colleague and friend Mojca Lukšič, who

was the second Academia participant from Slovenia.

We met Marjana Bevc, ex pupil from my high school in the afternoon. She is a jurist

who has lived and worked in Dublin for 2 years now, so she was willing to do a city

tour for us at the most interesting points of Dublin. She told us a lot of interesting

information about life and culture in Ireland.

We met at the tallest sculpture in the world The Spire – Ian Ritchie Monument of

Light in O’Connel Street, rising 120 high and made of stainless steel. We saw The

General Post Office building, O’Connel Bridge, the Board walk near the river Liffey,

the elegant Ha’penny Bridge,The Bank of Ireland, Trinity college, Grafton Street with

statue of Molly Malone, St.Stephen’s Green with the lake and a fountain, Temple Bar.

The sun was shining and I fell in love with the atmosphere of the city quickly.

We stopped in one of the famous pubs to taste special Irish dishes and to feel Irish

social life.

Day One: 22 th February

DES – Presentation of National Centre for Guidance in Education (NCGE)

Our Academia group met at the Wynn′ s hotel in the morning, and we went all

together with our coordinator Shivaun Gallagher to the Department of Education and

Science, who was established in 1995 to support and develop guidance practice in

all education settings and to advise the Department’s policy in the field of guidance.

NCGE supports teachers counsellors/support teachers in primary schools, guidance

counsellors in second levels schools, careers advisers in third level education,

guidance practitioners working with adults in education and guidance practitioners

working in Youthreach and similar programmes.

After warm welcome of Jennifer McKenzie, the Director of the NCGE and short

introductions, Shivaun Gallagher gave us an introduction to the Irish Educational

System.

Next presenter was Hilary Lynch, who presented Guidance in Ireland.

Guidance refers to a range of learning experiences (e.g.counselling, assesment,

information giving), that assist people to make choices about their lives (personal,

social, educational and career) and to make transitions consequent on these choices.

After lunch, Linda Darbey presented Initial Education and Profesional Development

for Guidance Counsellors in Second Level Schools. We also did some group work,

we had to find some key features our countries have in common and key differences

between our countries. We identified some challenges facing initial education

programmes in guidance counselling.

Academia Dublin — dinner 1

In the evening we all had dinner together in Le Bon Crubeen restaurant and we

listened to some Irish songs in the pub next door, The Celt Pub. Late in the evening a

lot of questions about counselling in different countries in Europe were answered,

too.

All Academia participants, as well as the staff of the NCGE, were kind and open and I

felt really accepted among them. I was really happy to be in Dublin.

Day Two: 23 rd February

Lucan Youthreach Centre of Education

In the morning we had a chance to start to be an independent group, because we

had to go in Lucan ourselves. We visited Lucan Youthreach and the manager Shay

Brady gave us a complete information about Youthreach Centre in Lucan and its

aims. It was obvious that Mr. Brady is fully dedicated to his work, so he has to be

successful, too.

Youthreach is an integral part of the national programme of second-chance

education and training in Ireland and is a central part of the Government's

contribution to the achievement of a lifelong learning society. The programme is

directed at unemployed young early school leavers aged 15-20. It offers participants

the opportunity to identify and pursue viable options within adult life, and provides

them with opportunities to acquire certification. It operates on a full-time, year-round

basis. They provide Education and Training for FETAC Certification at Level 3 and

Level 4 in a variety of subject areas.

This visit was interesting for me, because we don't have such programmes in

Slovenia.

After the lunch we went back to Dublin, and we had a presentation of Adult Education

in Wynns hotel. The presenter was Ursula Kerney, guidance officer NCGE.

The following activities were presentations of Educational and Guidance Systems in

Slovenia, Swedeen and Finland. We could find some similarities and differences

between them. I felt relief after my presentation and I was glad about the acclaim of

our Irish coordinator. That meant that we represented Slovenia properly. Maybe

small souvenirs and Gorenjka chocolates helped us.

We were free in the evening, which ought to be underlined, because it was the only

free evening in the whole week for me! I needed this free time because a lot of

information and impressions overwhelmed me.

Day Three: 24 th February

DIT – Dublin Institute of Technology

At DIT in Bolton Street we met two guidance counsellors - Marie Gonnelly and Dave

Kilmartin, who presented the guidance models they use in an interesting way.

DIT Careers Service is assisting in preparing students for important career decisions

and how to incorporate careers education into their academic programme. They

facilitate students in developing awareness of their personal skills, interests and

motivations in relation to career choice, developing awareness of appropriate

employment or postgraduate study opportunities, how to increase effectiveness in

making and implementing career plans and their ability to market themselves

effectively to potential employers or course directors. They provide students with

relevant information on the services they provide, as well as those of the Institute

programmes and facilities. They also provide general advice and information on

student expectations and labour market trends and advise them on the most effective

means of promoting their graduate opportunities.

They presented us some of their publications and on-line tools.

I especially enjoyed in the workshop of Dave Kilmartin, because he is an excellent

lecturer and I found his way of thinking similar to mine.

Ballymoon Job Centre

In the afternoon we traveled to Ballymoon, where we met a psychologist Ian Clifford

and his colleagues. They explained us some of their interesting projects. I found their

Pilot projects, they developed in Leonardo da Vinci programme - The know how to

learn and the project INFORM and EGUIDE very interesting. They designed very

creative tools to use for their clients on purpose to overcome barriers disadvantaged

jobseekers usually have to traditional psychometric assesments. I think they made a

great job and they succeeded in their task.

I think it would be nice to have such tools in Slovenia, and we talked about that

possibility with Mr. Clifford, who cooperates with Slovene experts in one of the

projects already.

Little Gem – Peacock Theatre

We had our cultural event in the evening. We went to the Peacock Theatre and we

saw a modern play – three generations of women, three ways of thinking, three

different stories …but the same conclusions in the end. It was a comedy and it was

tragic at the same time. The actors Anita Reeves, Hilda Fay and Sarah Green were

great.

I enjoyed in listening dynamic Irish accent of language, even I didn' t understand all.

Day Four: 25 th February

Second level day – work shadowing at Maryfield College

In the morning I had a task to go to Maryfield College, together with my colleagues

from Spain, France and Iceland. We took the right bus, we got off the bus on the

proper location, but the direction for our walk to the Griffith Avenue was opposite.

That is the reason I saw all beautifull houses along the Griffith Avenue …We reached

our destination just before they announced that we were missing persons.

The counsellor in the Maryfield College, Mrs. Dorothy Ryan organised our schedule

for the whole day, but it was not enough time to take it all. It was nice to talk with her

and we recognised that her work day is quite similar to ours. It was so familiar to me

that so many pupils wanted to speak with her even she was occupied with our visit.

We concluded we have similar problems, ways to resolving them and tools …so it

was great time to exchange our experiences.

We had the opportunity to ask Mrs. Doroty Ryan about the Transition Year, which

had been wery interesting for me since we had an introduction about educational

system in Ireland. Transition Year is organised for those students who need

additional support. The students in this year do different projects and they have

opportunities to get work experience. The aims of Transition Year are:

education for maturity with the emphasis on personal development including

social awareness and increased social competence;

the promotion of general, technical and academic skills with an emphasis on

inter disciplinary and self directed learning;

education through experience of adult and working life as a basis for personal

development and maturity

Assessment methods include: diaries, oral presentations, practicals, exhibitions,

project work, worksheets and written tests.

I think this transitional year is a great opportunity for those pupils who have problems

in their growing up. In Slovenia our pupils don' t have such opportunity and this can

result in lower school success as it might be. We have to discuss about that in

Slovenia.

When we came back from the school we did a quick walk to National Gallery, now

houses a collection of some 2500 paintings and 1000 other works of art, spanning

from 14th to the 20 th centuries. All major European Schools are represented.

Academia Dublin — final dinner

In the evening we had opportunity for the true Irish pub experience. We visited the

oldest pub in Ireland, dating in 1198 – The Brazen Head. We enjoyed live music and

wholesome food. The athmosfere was special and we all had a great time there.

Day Five: 26 th February

FAS Employment Services

FAS is Ireland’s National Employment service. It was established in 1988 to act as

the Training and employment authority. It is ‘dual stranded’ – FAS Employment

Services and Local Employment Services (LES), which are community based.

Their mission is to help job seekers, in particular those who are most marginalised, to

enter or re-enter the active labour market and to provide a high quality Employment

Service to employers by matching and filling vacancies at all levels.

There are several target groups:

Clients referred under the National Employment Action Plan

Early school leavers

Long term unemployed

Peple with a Disability

Clients unplaced from FAS Training and Employment programmes

Lone parents

Employees facing redundancy

Women returning to work

Travellers

Local Employment Services (LES) was established in 1995. The mission is to provide

an intensive guidance and placement service to the most disadvantaged in contexst

of the Labour Market.

FAS and LES work very closely together. National Employment Action Plan (NEAP)

clients are referred to FAS by the Department of Family and Social Welfare, with

whom it is jointly implemented. NEAP was commenced in 1998 and is a preventative

strategy. It is focused on early and systematic interventions with unemployed people.

All who approach FAS are assessed and based on this clients may be directed to a

FAS Training Centre, other training e.g. community training centres, intensive

guidance or self service support .

Mr. Paul Hill, who was our kind host at the FAS explained us also The Counselling

Approach to Careers Guidance – four Phase Model (authors are L. Ali and B.

Graham), which consists of Clarifying, Exploring, Evaluating and Action Planning. We

also heard some informations about Caseload Managament and Guidance Suport.

We talked about Job Clubs and Career Directions – we have both in Slovenia, too.

Mr. Hill told us that they were preparing a new version of Career Directions and I was

proud to tell him about the improvement we had had in Slovenia (by the NCIPS

merit).

After that interesting presentation we went back to DET in the centre of Dublin and

spent some time on presentations of educational and guidance systems in Spain,

Iceland and Norway.

Through the discussion about the systems of guidance and counselling in operation

in the countries of the various participants from this Academia programme it became

clear that in many of the countries careers guidance and counselling on personal

issues are often combined into one role as it is in Slovenia. This means counsellors

have very important role in their schools and they ought to be active in life long

learning.

We completed Quality Assurance questionnaires at the end and It was a pleasure

that we got our certificates for participation.

We had a lunch and a long photo session after that …

and then we went all together to the Trinity College Dublin. We had a guided tour

there and we saw amazing Book of Kells there.

The Book of Kells is the most recognized and most remarcable artifact of medieval

Celtic art. It was transcribed by Celtic monks ca. 800. It features page after page of

lavish, colorful lettering, illumination, decoration and illustration. To a large extent, the

great reputation which Celtic art and design have today is based on the exceptional

quality of the images found in the Book of Kells.

I felt very grateful to see it, it was like experiencing a part of history.

Academia Dublin — second final dinner

Academia participants from Finland, Spain, Norwey and Slovenia went for a dinner in

an Italian restaurant, not only because we were hungry, but because we wanted to

spend some more time together talking again about our work, families (we started to

miss our family members) …We made a lot of plans for our future experts meeting

(maybe next Academia visits) and we were quite sure we would stay in touch as real

friends always do.

Day Six: 27 th February

Full day tour to Glendalough & Kilkenny

We took a fantastic panoramic full day tour because we wanted to see the

countryside of Ireland too. We were lucky to have a fantastic guide who told us a lot

of important dates about history and culture of Ireland.

We went to the heart of the Wicklow mountains to Glendalough – renowned for its

Early Medieval monastic settlement founded in the 6th century by St Kevin, a hermit

priest, and destroyed in 1398 by English troops.

Throught spectacular and varied scenery we arrived in Medieval Capital if Ireland –

Kilkenny City, we had a guided walking tour through medieval side streets, we visited

the Dominican church Black Abbey, the home of the Kilkenny Dominican Monks

since 1225.

The Black Abbey was at the centre of civic life in Kilkenny for centuries. It was

repressed in 1543, converted into a courthouse and served as such until the end of

the 17th century. Partially restored in 1778, the Abbey did not become a place of

public worship until the mid-19th century. Its modern and antique stained glass

windows are stunning and there are fascinating statues and relics on display there.

We also saw the Castle of Kilkenny, one of the most magnificent castle's in Ireland,

which was built by the Normans who arrived in the city during the 12th century.

After returning to Dublin I felt the trip and all historical knowledge I got was like sine

qua non for understanding Irish people and their way of thinking, which I like very

much.

Academia Dublin — the third final dinner

Academia participants from Spain, Norway and Slovenia spent the last oportunity to

be together in the Irish pub, weaving the friendship net even stronger. We agreed

that the Academia study visit was important for us and for our profesional

development.

Day Seven: 28 th February

In the morning I went with Mojca for a leaving walk through Dublin streets. I won't tell

you what happened between that walk, because I don't want to put a shadow on our

staying in Dublin. I can only tell you it has a connection with seagulls who were flying

above the town.

Sunday had to be our day for flying back to Slovenia, but it was impossible because

in Frankfurt there was bad weather and they cancelled all the flights.

We had one day more for experiencing Irish warmth, hospitality, kindness,

willingness to help and open minded thinking.

Day AFTER Seven: 1 st March

Finally, Mojca Lukšič, my dear friend, whom I am very thankful to be in Ireland with

me, were on our flight home.

In Frankfurt we had an inventive race (it was a steeplechase indeed) to catch Adria

aeroplane for Ljubljana, but we made it.

When we came to Ljubljana, there was a brass band playing at the airport, we

thought it was for us, because we were the first Academia participants from Slovene

schools, but it was for the other reason – Petra Majdič, our famous ski runner, who

won a bronze Olympic medal in Toronto was there, too.

Conclusion:

The visit was an enjoyable and very interesting experience for me. Thanks must go to

the staff at NCGE, especially to lovely Shivaun Gallagher (who was full of motherly

love for our group) for arranging such a varied and stimulating programme and to

NCIPS/ Euroguidance Slovenia, who sent me to Ireland with Leonardo Da Vinci

Exchange Programme.

My warmest thanks go to excellent Slovenian Academia coordinator Sabina Škarja

for everything she did for us.

I experienced the Academia visit as a valuable one because of many new ideas I

have got for my career orientation work with pupils now, because I extended my

counselling knowledge and improved my English language skills (I even know some

Irish accents) and because I met colleagues from Europe. We became friends and I

am sure we will continue to exchange our ideas and experiences in future. I feel

confident as a part of new, important net of European career counsellors.

It was important for me to get the information about initial education and profesional

development for guidance counsellors in Ireland and I think it is high time to develop

a special study programme in Slovenia, too. Our work is so demanding and we ought

to be fully responsible, so we need this possibility. I hope it will happen in the few

years.

I will certainly apply for Academia again — together with Mojca, because we found

out we are a good team!

Some usuful links about education and guidance in Ireland:

www.ncge.ie

www.education.ie

www.educationireland.ie

www.ioti.ie

www.dit.ie/careers

www.dit.prospects.ac.uk

www.careerdirections.ie

www.careersportal.ie

www.windmillsonline.co.uk

www.myfuture.edu.au

www.fas.ie

www.skillsireland.ie

http://ty.siss.ie/index.html

http://ec.europa.eu.ploteus/

www.qualifax.ie

http://www.youthreach.ie

www.eguide-project.net

www.knowhow2learn.net

and about touristic tours:

www.collinsdaytours.com

FRACIJA, Pariz

Ingrid Boughaba, šolska svetovalna delavnka, Osnovna šola Sostro

V času od 8.3. 2010 do 13.3.2010 sem se udeleţila študijskega obiska v Parizu v

okviru projekta ACADEMIA programa Leonardo da Vinci.

Academia je mreţa evropskih organizacij za svetovanje, ki organizira programe za

izmenjavo za poklicne svetovalce iz sodelujočih drţav. Financirana je preko evropske

komisije programa Leonardo da Vinci.

CIPS Ljubljana je novembra 2009 prvič zbral prijave slovenskih poklicnih

svetovalcev, ki bi ţeleli sodelovati v drţavah Evrope.

Cilj izmenjave je direktna izkušnja evropske dimenzije svetovanja preko sodelovanja

v tedenskem študijskem obisku evropske drţave.

Moj obisk v Parizu je organizirala ga. Marie-France Coquard iz C.I.O. Centre

d'information et d'orientation des 8eme et 16eme arrendissements de Paris. – center

za informacije in orientacijo za 8. in 16. okroţje Pariza. Ga. Coquard je direktorica

tega centra. V Parizu je 13 takih centrov, vendar samo ta sodeluje v programu

Academia.

Skupina je štela 5 sodelujočih – predstavljale smo štiri drţave: Španijo (2), Norveško

(1), Luksemburg (1) in Slovenijo (1). Vse udeleţenke smo bile ţenske, prihajale smo

iz osnovnega izobraţevanja (3), iz srednje šole (1), iz centra za poklicno svetovanje

(1). Med seboj smo komunicirale v angleščini, sicer pa je bilo nekaj predstavitev v

programu samo v francoščini.

Nedelja, 7.3.2010

Večerni let na relaciji Ljubljana – Pariz, prevoz z letališča CDG v hotel.

Ponedeljek, 8.3.2010

Dopoldne topel sprejem na C.I.O. Sprejela nas je ga. Marie-France Coquard in nas

predstavila svojim zaposlenim. Udeleţenke smo se predstavile in povedale nekaj o

svojem delu. Skupaj smo odšle na kosilo.

Popoldne je sledila najprej predstavitev francoskega izobraţevalnega sistema.

Sledijo predstavitve izobraţevalnih sistemov Norveške, Španije, Luksemburga in

Slovenije. Z zanimanjem smo poslušale druga drugo.

Torek, 9.3.2010

Dopoldne je bil na C.I.O. redni sestanek zaposlenih, gostujoče pa smo sodelovale na

tem sestanku. Vsi smo se predstavili in povedali nekaj o svojem delu in drţavi iz

katere prihajamo. Predstavnica Centra za formiranje izobrazbe CERFA Montsouris je

povedala nekaj informacij o tem centru. Popoldne smo imeli voden ogled znamenite

pariške univerze Sorbone. Z velikim zanimanjem smo prisluhnile predstavniku te

univerze, ki nam je orisal zgodovino ter nas popeljal v notranjost zgradbe. Nato smo

si ogledale še mestno hišo, ki stoji v samem središču Pariza. Stavba je arhitekturno

zelo zanimiva - francoski renesančni stil – navdih so arhitekti dobil v dvorcih na reki

Loari, današnja stavba sega v drugo polovico 19. stoletja, ker je bila prejšnja

porušena v francosko-pruski vojni leta 1870 in od takrat je namenjena mestni upravi.

Sledil je voden ogled mestne hiše. Z zanimanjem smo si ogledale prostorne sobane,

še posebej sprejemnico, kjer so sprejeli vse francoske predsednike in vsakega

pomembnega drţavnika, ki obišče Francijo.

Zvečer smo povabljene na prireditev ob dnevu ţena v mestni hiši. Imele smo se zelo

lepo.

Sreda, 10.3.2010

Dopoldne smo obiskale EEI (Espace Emploi International). Center posreduje

informacije o poklicih, zaposlitvah v Franciji in drugod po Evropi, sodeluje s srednjimi

šolami v Parizu in okolici. Pripravljajo razna predavanja za skupine, ki ţelijo poiskati

zaposlitev v tujini. Veliko imajo tudi tiskanega materiala. Iskalci imajo na razpolago

tudi dostop do interneta. Tega se v samem centru manj posluţujerjo, ker ga imajo

doma.

www.pole-emploi-international.fr

Popoldne smo si ogledale Center za informiranje in dokumentacijo mladih (CIDJ).

Center je bil v osnovi namenjen populaciji med 18. in 30. letom. Zdaj pa se ta meja

dviguje proti 50. letu starosti. Poleg različnih informacij o pogojih izobraţevanja v

drugih drţavah nudijo tudi pomoč pri pisanju CV ter kandidate pripravijo za razgovor

pri delodajalcu. Imajo tudi svojo tiskarno. Center je podoben CIPS-u, vendar je veliko

večji in prostornejši. Obisk nam je bil zelo všeč.

www.cidj.com

Zvečer smo si ogledale sejem otroških knjig. Med knjigami bi lahko bila ure in ure.

Zaradi prostorske stiske doma ne morem imeti veliko knjig, zato na sejmih in v

knjigarnah uţivam ob prebiranju knjig.

Četrtek, 11.3.2010

Dopoldne smo obiskale licej Ponticelli. Sprejela nas je ga. Nouis Proviseure.

Populacija, ki se šola, je enkrat ali večkrat ţe izstopila iz izobraţevalnega sistema.

Ker je prekinitev šolanja velik problem v Franciji, ga skušajo reševati na več nivojih.

Več o tem bom napisala v članku.

Popoldne smo obiskali rektorat v Parizu. O njegovih nalogah nas je seznanil g.

Andree Scheer, odgovoren pri MGI (Mission Generale d'Insertion).

O problematiki izostajanja učencev iz šole pa je govorila ga. Rachel Stewart,

odgovorna na oddelku.

http://lyc-auguste-renoir.scola.ac-paris.fr/

Zvečer smo si ogledale razstavo starinskih predmetov, ki so jo odprli v palači

Troccadero.

Petek, 12.3.2010

Dopoldne smo obiskale prostore na razstavišču Pariz. Predstavljale so se srednje

šole in univerze iz Francije, pa tudi iz Velike Britanije, ZDA in Avstralije. Bilo je zelo

zanimivo. Salon je bil odprt do nedelje, 14.3.2010. Razstava je podobna Informativi

na Gospodarskem razstavišču, vendar po obsegu veliko večja, saj je tudi Pariz večji

od Ljubljane. Dobile smo veliko materiala in zanimivih informacij o šolanju.

www.letudiant.fr

Popoldne smo imele skupni sestanek, evalvacijo študijskega obiska na C.I.O.

Sobota, 13.3.2010

Dopoldne smo obiskale La Cite des Metiers (poklicni center), center, ki je odprt za

javnost, za vse, ki ţelijo informacije za svojo poklicno prihodnost. Informacije so

anonimne in brezplačne. Bilo je zelo zanimivo in poučno.

www.citedesmetiers.fr

Popoldne sem si ogledala muzej Louvre in vojaški muzej, kjer je pokopan Napoleon.

Nedelja, 14.3.2010

Dopoldne ogled Pariza, popoldne prevoz na letališče in večerni let v Ljubljano.

Analiza študijskega obiska

V Parizu sem se imela zelo lepo. Skupina je bila prijateljska in vedno v pomoč.

Program je bil pester in zelo zanimiv. Všeč so mi bili obiski različnih institucij,

še posebno obisk Lycee Ponticelli, ki je obravnaval osrednjo temo študijskega

obiska. Ţelela bi si več obiskov različnih šol in več časa za izmenjavo naših

izkušenj.

Študijski obisk v okviru programa Academia bi priporočila tudi drugim

poklicnim svetovalcem, ker je to velika priloţnost obiskati drugo drţavo in

videti, kako tam izvajajo poklicno orientacijo. Srečaš kolege poklicne

svetovalce iz drugih drţav in na svoje delo gledaš z drugega zornega kota in

novimi izkušnjami.

Imela sem priloţnost obiskati čudoviti mesto Pariz, se srečati in govoriti s

tistimi, ki so povezani z aktivnostmi poklicne orientacije. Imela sem tudi

priloţnost govoriti v francoščini in angleščini.

Izkušnje bom koristno uporabila pri svojem delu in o obisku poročala na

študijski skupini šolskih svetovalnih delavcev. Napisala bom tudi strokovni

članek.

FRANCIJA, Marseille

Patricija Koren, poklicna svetovalka, Zavaod RS za zaposlovanje, Območna služba Koper

Naš gostitelj je direktor CIO 2 (Saint Ferreol) Patrick Deperraz, ki nam je svoj center

tudi predstavil. CIO je kratica za Center za informiranje in svetovanje in je v celoti

primerljiv s slovenskimi CIPS-i, s to razliko, da ga je ustanovilo Ministrstvo za šolstvo

in da je predvsem na razpolago za šolsko mladino, ki potrebuje svetovanje pri izbiri

srednje oz. poklicne šole. Svetovalci, ki so vsi psihologi, so dva do tri dni na teden na

osnovnih šolah, kjer se skupaj s šolskimi svetovalnimi delavci ukvarjajo z učenci, saj

so ugotovili, da je zunanji sodelavec, ki je viden kot nevtralen, velikokrat uspešnejši

od notranjih sodelavcev pri reševanju teţav. Čeprav so ti centri, v Marseillu jih je

šest, zelo uspešni in obiskani, skuša drţava delati na temu, da bi njihove naloge

zaradi varčevanja sredstev in kadra prenesla popolnoma na šolske svetovalne

delavce. Seveda ni nihče zadovoljen s to rešitvijo, sedaj čakajo na razplet situacije. V

nadaljevanju sem vstavila nekaj primerov internetnih strani, ki podrobneje opisujejo

obiskane strukture.

15.3.2010

PREDSTAVITEV FRANCOSKEGA ŠOLSKEGA SISTEMA

Gostitelji so pripravili predstavitev francoskega šolskega sistema, ki se precej

razlikuje od slovenskega (glej priloţeno shemo). Jasli obiskuje pribliţno polovica

vseh otrok, od treh let dalje so v vrtec vključeni vsi otroci (z redkimi izjemami).

Obvezno šolanje se prične s 6 leti in traja do 16. leta starosti. Osnovna šola je

razdeljena na 5 razredov, nadaljuje se s collège, ki traja 4 leta, zaključi se ga z

izpitom, ki je pogoj za nadaljevanje šolanja. Od ocen je odvisno, kam se lahko vpiše

otrok – ali na poklicno dvoletno šolo, tri letno poklicno ali na splošno tri letno. Prvi dve

dajeta poklic, dijak ne more nadaljevati na univerzi, zadnja je pogoj za vpis na

fakulteto. Diferenciacija se prične v drugem letniku srednje šole in se nadaljuje na

skrajšanih programih, ali pa na programih, ki trajajo dlje, vendar je za vstop v le-te

potreben sprejemni izpit. Na univerzitetnem nivoju je situacija še bolj razvejena, ne

glede na bolonjsko reformo imajo v Franciji še vedno od dvoletnih do osemletnih

univerzitetnih programov imenovanih visoke šole in po navadi dostopnih bogatejšim

slojem.

SVETOVANJE V ŠOLSKEM SISTEMU

Svetovanje izvajajo šolski svetovalci, ki so hkrati tudi učitelji in svetovalci psihologi s

centrov CIO (Centre d'information et orientation), vsak svetovalec svetuje v povprečju

1700 učencem (Francija) oz. 1200 (Marseille). V Franciji se politiki nagibajo k

zmanjševanju svetovalcev s centrov CIO in prenašanjem nalog direktno na učitelje.

To ni zaţeleno ne s strani učiteljev (dodatno delo) ne s strani CIO svetovalcev

(izguba delovnega mesta).

PREDSTAVITEV EUROGUIDANCE

Naloge so enake kot v Sloveniji, s tem da se svetovalci EG opirajo na CIO za pomoč

pri informiranju, ker v Franciji obstajajo samo štirje. Dopolnjujejo spletno stran

Ploteus s francoskimi informacijami in s pomočjo ONISEP-a informirajo o poklicih v

Franciji. ONISEP je ustanova, ki skrbi za aţurnost kataloga standardov za vse

poklice, ki se izvajajo v Franciji.

FLEKSIBILNOST ODRASLIH S POMOČJO VALIDACIJE PRIDOBLJENIH

IZKUŠENJ (VAE) (primerljivo s slovenskim NPK).

Validacija oz. potrjevanje izkušenj je moţno na vseh nivojih od poklicne do srednje

šole in tudi na univerzitetnem nivoju in je natančno določeno z zakonom. Od poklica

in izkušenj je odvisno, kdo potrjuje pridobljeno znanje, na koncu je osebi priznana

tudi izobrazba in ne samo poklic. Za dopolnjevanje znanja se potegujejo različne

organizacije, ni se še popolnoma razvilo.

IN BILANCO KOMPETENC

V Franciji je z zakonom določeno, da ima zaposleni pravico do bilance kompetenc, ki

jo mora plačati delodajalec. Potrebujejo jo v primeru ţelje po napredovanju ali pa

zamenjavi delovnega mesta. Lahko jo zahteva delodajalec, ko mora pokriti nova

delovna mesta s pomočjo obstoječih delavcev. Izvajajo jo zunanje organizacije (javna

je CIBC), ki sklenejo tripartitno pogodbo izvajalec – delavec – podjetje, kjer je ţe na

začetku točno določeno, kaj se s tem ţeli doseči. Izvaja se 24 ur razdeljenih na 2

meseca in se konča s predstavitvijo s strani svetovalca.

16.3.2010

Torek smo preţiveli na največjem liceju v Marseillu, ki je bil ustanovljen leta 1963 in

šteje pribliţno 1700 dijakov in je razdeljen na splošne in tehnološke programe.

Zajema več hektarjev ozemlja, poleg učilnic in laboratorij ter delavnic za različne

programe (mehanična, CNC, kemijska, predelava plastike,...), ki smo jih popoldan na

vodeni predstavitvi tudi obiskali ter dijaški dom za oddaljene dijake in študente tudi iz

drugih srednjih šol. Poleg srednješolskih programov, imajo učenci moţnost

nadaljevati s študijem tudi na univerzitetni ravni in sicer na dvoletnih programih, ki

pripravljajo študente za delo kot vodje različnih proizvodnih oddelkov in ki so s strani

francoskih podjetnikov sila cenjeni zaradi dolţine in nivoja pripravljenosti študentov,

ki jih obiskujejo. Obdrţali so jih ne glede na bolonjsko reformo. Sodelovanje z

bodočimi delodajalci je zelo tesno, saj imajo dijaki in študentje moţnost spoznati

podjetja med prakso. V programih, kjer izobraţujejo varilce in mehanike pa so dijaki

ţe „rezervirani― pred zaključkom šolanja.

V njihovih prostorih smo jutro namenili evropskemu projektu AQOR, katerega član je

tudi naš gostitelj Patrick Deperraz, kateri nam je iz prve roke obrazloţil potek projekta

in njegove cilje. Delo smo nadaljevali z diskusijo o nekaterih kriterijih, ki dokazujejo

kvaliteto v poklicnem svetovanju in skupaj ugotovili, da je na prvi pogled naše delo

zelo „kvalitetno―, pri podrobnejši analizi pa se pokaţe, da moramo biti zelo pazljivi, da

se v naše svetovalno delo ne prikrade poleg skrbi za svetovance, tudi skrite zahteve

našega delodajalca. Naj to podrobneje nakaţem na enem izmed predstavljenih

kriterijev: Naše svetovalno delo je osredotočeno na uporabnika – v resnici smo lahko

prepričani, da delamo v dobro uporabnika, lahko pa mu svetujemo (seveda v dobri

veri in podzavestno) izbiro poklicev, ki so v tem trenutku deficitarni. Opozorilo je v

tem, da moramo ozavestiti vse te procese in se zavestno osredotočiti na potrebe

uporabnika in ne širšega okolja.

17.3.2010

V sredo smo obiskali regijsko sluţbo ONISEP, ki se nahaja v bliţnjem mestecu Aix-

en-Provance. V Franciji so zelo popularne kratice, tako da smo udeleţenci Academie

morali kar napeti moţgane, da smo lahko sledili vsem oznakam. ONISEP – Drţavni

urad za informacije o učnih programih in poklicih – učiteljem in poklicnim svetovalcem

olajšuje delo s tem, da zbira (posamezni uradi na lokalni, drţavni pa na vsem

francoskem teritoriju) o vseh srednjih šolah in vseh poklicih, ki se jih v Franciji lahko

naučiš. Na njihovi spletni strani je na razpolago iskalnik po celotni podatkovni bazi, ki

v trenutki pokaţe, kje je poklicna ali srednja šola, ki jo iščemo, kje se lahko

izobraţujemo za določen poklic, … Poleg tega so tudi uradna zaloţba za opise

poklicev, s katerimi oskrbujejo šole in vse CIO-je. Njihovo knjiţnico imajo na

razpolago tudi v Cité des métiers (nekaj med našimi Zavodi za zaposlovanje in CIPS-

i – podrobnejši opis sledi kasneje).

Tu je začetna internetna stran ONISEP-a

Popoldan je bil namenjen obisku mesta, kjer se je med drugimi rodil in deloval slikar

Cézanne.

18.3.2010

Pridruţena gostiteljica, direktorica CIO 4 Patricia Coste, nas je v četrtek gostila v

svojem uradu in nam s pomočjo ravnateljice ene izmed šol s katerimi sodeluje

opisala teţave v četrteh, ki so gosteje naseljene s tujci.

Vsak CIO sodeluje z določenim delom mesta, CIO 4 se ukvarja s Severnim obalnim

delom. Tu se otroci, ki obiskujejo osnovno šolo in collège, ukvarjajo raje z ilegalnimi

dejavnostmi (kraja, preprodaja prepovedanih drog) kot da bi hodili v šolo, ker tako

lahko preţivljajo druţino. Zelo teţko se jih pripravi do tega, da dokončajo program

obveznega izobraţevanja, še teţje pa do poklica, saj s svojimi ilegalnimi dejavnostmi

v 2 tednih zasluţijo toliko kot delavec v 1 mesecu. Zato so ti teritoriji deleţni dodatnih

finančnih sredstev s katerimi zaposlujejo osebe, ki se s temi otroci dodatno ukvarjajo

in ki skušajo prepričati tudi njihove druţine o tem, da je šola koristna.

Popoldan je sledil obisk Cité des métiers (Mesto poklicev), ki je v Marseillu zelo

aktiven. Financiran je s strani drţave, regij in lokalnih skupnosti po potrebah

prebivalstva. Pomočnik direktorja nam je s pomočjo enega izmed svetovalcev opisal

delovanje tega centra, ki je zadolţen predvsem, da razbremeni urade za

zaposlovanje, kjer svetovalci zaradi časovne stiske (15 min razgovora na osebo) ne

morejo kakovostno svetovati o vseh moţnostih izobraţevanja in zaposlovanja!!!!

Njihovi svetovalci so na razpolago za vse uporabnike (mladino, študente, zaposlene,

brezposelne), ki potrebujejo:

poklicno svetovanje

informacije o moţnostih izobraţevanja

pomoč pri iskanju zaposlitev in

pomoč pri odpiranju svojega podjetja.

Uporabniki imajo na razpolago 27 osebnih računalnikov in obširno knjiţnico

(publikacije ONISEP), ki jo lahko samostojno uporabljajo.

Cité des métiers organizira tudi seminarje na najrazličnejše teme in srečanja z

različnimi predstavniki najbolj zanimivih poklicev, ciklično vsak mesec ter organizira

tedne namenjene posameznim sektorjem (npr. gostinstvo), ki so zelo dobro obiskani,

zadnjega v letu 2009 je obiskalo 4000 ljudi. V njihovem uradu v Marseillu se letno

informira 72.000 oseb, v enotah v bliţini pa še dodatnih 8.000.

19.3.2010

Zadnji dan smo jutro preţiveli v Poklicnem liceju Ampère, kjer se je ta dan odvijal

Forum poklicnih licejev, kjer so profesorji z različnih poklicnih šol učiteljem in

svetovalnim delavcem iz kolegijev (collège) predstavljali svoje šole in jih navduševali,

da bi svoje učence poslali na njihove liceje.

Popoldan je bil namenjen kratki bilanci tedna in formalnostim v zvezi z dokumenti o

prisotnosti.

Za zaključek bi samo napisala, da je bila izmenjava izredno zanimiva in koristna, tako

za nadaljnje delo kakor na nivoju navezovanja kontaktov z ostalimi svetovalci, ki so

skupaj z mano bili v Marseillu. Glede na to, da je bila naša skupina relativno majhna,

smo uspeli vsi maksimalno profitirati

ŠPANIJA, Santiago de Compostela

mag. Sabina Škarja, Academia koordinatorka, Euroguidance/NCIPS, Zavod RS za zaposlovanje

Namen študijskega obiska učne mobilnosti Academic and vocational guidance in

Spanish educational system. Transition to working life v Galiciji (Santiago de

Compostela, 21-28. 3. 2010) je bil spoznati španski sistem izobraţevanja in karierne

organizacije s študijskimi obiski v izobraţevalnih organizacijah in na zavodu za

zaposlovanje. Hkrati je bil namen tudi spoznavanje izobraţevanja in karierne

orientacije v drţavah udeleţenkah študijskega obiska (Francija, Danska, Norveška,

Slovenija).

Na sedeţu avtonomne vlade Xunta de Galicia je udeleţence učne mobilnosti

pozdravil generalni direktor za izobraţevanje, poklicno usposabljanje in inovacije pri

vladnem oddelku za izobraţevanje in načrtovanje univerze José Luis Mira Lema.

Udeleţenci smo predstavili sisteme izobraţevanja in karierne orientacije v svojih

drţavah, čemur je sledila tudi diskusija. Sledila je obširna predstavitev španskega

izobraţevalnega sistema, ki ga je podal Jesús Manuel Rodríguez Buján.

Predšolsko izobraţevanje je prostovoljno in poteka v dveh sklopih za otroke od

rojstva do 3 let in od 3 do 6 let. V drugem sklopu je brezplačno.

Šolska obveznost v osnovi šoli je za otroke od 6 do 16 leta starosti in je razdeljena na

dva nivoja. Pouk poteka 50% v galicijščini in 50% v španščini. Vsaka avtonomna

skupnost vzpostavi svoj šolski koledar po zgledu centralne vlade. Šolsko leto ima

minimalno 175 šolskih dni med prvim septembrom in koncem junija.

Po zaključku obveznega izobraţevanja, se učenci lahko vpišejo v programe za

pridobivanje osnovnih kvalifikacij, posebno poklicno usposabljanje na srednji in

kasneje na višji ravni ali v baccalaureate. Programi za pridobivanje osnovnih

kvalifikacij so namenjeni učencem, ki niso uspešno zaključili osnovno šolo, trajajo pa

1-2 leti. Pri poklicnih programih so priljubljeni tudi dveletni programi ciclos formativos,

ki so organizirani v module glede na posebne in splošne veščine ali vajeništvo.

Baccalaureate poteka v treh različnih sklopih: znanost in tehnologija, humanistika in

druţbene vede ter umetnost. Za vpis na univerzo je potreben posebni vstopni test.

Šole v Španiji:

escuela de educación infantil (3-6 let stari otroci),

colegio de educación infantil y primaria (3-12 let stari otroci),

colegio público integrado (3-16 let stari otroci),

instituto de educacion secundaria (obvezno za 12-16 let stare otroke in

prostovoljno za 16-20 let stare otroke),

centro especifico de educación especial.

Gospodarska kriza je tudi zelo močna v Španiji, se pa pojavlja potreba po več

poklicnih profilih, kjer večinoma v letu po poklicnem usposabljanju več kot 80%

študentov najde svojo prvo zaposlitev.

V času učne mobilnosti smo si ogledali tudi izobraţevalne programe in karierno

svetovanje v različnih organizacijah več galicijskih mest (Santiago de Compostela,

Lugo, A Coruña, Ponteverda):

Integrirani center Compostela (Centro Integrado de Formación

Profesional Compostela), Santiago de Compostela.

Integrirani center ponuja poklicno izobraţevanje s trimesečno prakso na delovnem

mestu za programe socialni oskrbovalec, zdravstvena nega otrok in grafično

oblikovanje.

Šola za otroke s posebnimi potrebami (CEE Centro de Educación

Especial Manuel López Navalón), Santiago de Compostela.

Šola za otroke s posebnimi potrebami Manuel López Navalón izvaja programe

osnovnega poklicnega usposabljanja predvsem za gluhe, slepe in ostale učence s

posebnimi potrebami. Učne ure so prilagojene vsakemu učencu v razredu in potekajo

na naslednjih nivojih:

- Osnovno izobraţevanje za otroke med 3-19 leti (v razredu je največ 5

učencev).

- Uvod v osnovno poklicno usposabljanje (ključne veščine, vsakdanje

spretnosti, ročne spretnosti); v razredu je največ 5 učencev.

- Enoletni programi za pridobitev osnovne poklicne kvalifikacije (za učence, ki

niso končali osnovne šole); v razredu je največ 12 učencev, če je kateri med

njimi še posebej prizadet pa šteje za dva. Programi, ki jih izvajajo so:

mizarstvo, šivilja/krojač, kmetijstvo, catering). Učenci so v ponedeljek in torek

v šoli, preostale dneve pa v podjetju.

Na šoli je tudi obseţna specializirana knjiţnica s poudarkom na gradivu za slepe in

gluhe, pripomočkih za učenje.

Urad za delo (Servicio Gallego de Empleo), Pontevedra.

Poklicno svetovanje na zavodu za zaposlovanje v Galiciji pojmujejo kot celostno

obravnavo brezposlene osebe, ki zajema prijavo osebo na zavodu, izdelavo

zaposlitvenega načrta (itinerario personal de inserción) in spremljanje. V Galiciji je

trenutna stopnja brezposlenosti 17%, glavne dejavnosti pa so kmetijstvo, industrija,

ribištvo, gradbeništvo in turizem. Delodajalci nimajo zakonske obveze za prijavo

prostih delovnih mest na zavodu za zaposlovanje, zato se pogosto odločajo za

oglaševanje prostih delovnim mest preko drugih medijev. Poklicni svetovalci imajo v

povprečju 5 strank dnevno (prvi svetovalni intervju z brezposleno osebo traja od 30-

45 minut, drugi intervju pa 2 uri po preteku 6 mesecev, ko se pregleda stanje). S

kariernimi svetovalci na šolah ne sodelujejo, razen izjemoma.

Center za poklicno usposabljanje Carlos Oroza (Centro Integrado de

Formación Profesional Carlos Oroza), Pontevedra.

V Galiciji je 11 integriranih centrov, ki ponujajo poklicno usposabljanje na različnih

področjih. Center za poklicno usposabljanje Carlos Oroza ponuja začetne programe

za pridobivanje kvalifikacij na področju cateringa, gastronomije, peke, slaščičarstva,

hotelirstva in turizma.

Razredi so opremljeni kot restavracije, hoteske sobe, knjiţnice, v vseh razredih je po

en računalnik na študenta. Poklicno usposabljanje je brezplačno, 20% prostih mest

na tej in podobnih šolah je rezerviranih za brezposlene osebe, ki si ţelijo pridobiti

kvalifikacije.

Galicijsko združenje za ljudi z disability (Centro de COGAMI -

Confederación Gallega de Personas con Discapacidad), Lugo.

Cilj zdruţenja je kar nabolj integrirati osebe z disability v druţbo in izboljšati trenutno

stanje. COGAMI ima organizacije po vsej Galiciji, kjer med drugim svetovalci nudijo

tudi svetovanje in certificirano usposabljanje za poklicno ţivljenje in vstop na trg dela.

Za posebej prizadete osebe je na voljo tudi dnevni program (terapija, prevoz v center,

psihološka pomoč druţinam) in usposabljanje za osnovne ţivljenjske spretnosti.

Posebni programi so namenjeni tudi prizadetim na podeţelju, ki sicer ne bi imeli

dostopa do teh storitev. Program socialnega spremstva izvajajo ob pomoči

prostovoljcev.

Pomembna dejavnost je tudi usposabljanje in posredovanje zaposlitve, kjer z

zavodom za zaposlovanje izvajajo brezplačno svetovanje in posredovanje v

zaposlitev (letno zdruţenje v Galiciji posreduje več kot 18.000 osebam zaposlitev).

Zdruţenje ma tudi več svojih podjetij, kjer zaposluje osebe z diability (Trameve,

Coregal, Rede Galega de Kioskos, Grafinco, Lamastelle, Integratex, Arevol,

Artegalia).

Posebna enota za karierno orientacijo (Equipo de Orientación

Especifico), A Coruña.

Posebna enota za karierno orientacijo je zunanja sluţba, ki nastopa kot pomoč

poklicnim svetovalcem na šolah, hkrati pa opravlja tudi funkcijo centra za

izobraţevanje odraslih in učenje na daljavo.

Enota je sestavljena iz 2 specialistov za vedenjske teţave, specialista za motorične

motnje, specialista za slepe in gluhe, specialista za nadarjene, socialne delavke in

logopeda. Vsaka šola, ki ima več kot 12 razredov ima namreč oddelek za karierno

orientacijo, manjšim šolam pa je karierni svetovalec na razpolago v najbliţji šoli s tem

oddelkom. V vsaki šoli je poklicni svetovalec, ki pa poleg kariernega svetovanja

pokriva tudi ostale teme (osebne in socialne teţave, itd.). Podlaga za karierno

orientacijo je tudi v naslednjih španskih zakonih: LOGSE 1/1990 in LOE 2/2006.

Forum Metropolitano del Ayuntamiento de A Coruña.

Forum Metropolitano je občinski center za zaposlovanje, kjer med drugim poteka

poklicno usposabljanje za osipnike in brezposlene za programe (vrtnarstvo,

mizarstvo), po katerih je v lokalni skupnosti poteba za zaposlitev.

Na informacijskih točkah v mestu (puntos de atencion parael empleo) nudijo

individualno informiranje, svetovanje, pomoč pri pisanji CV in posredujejo prosta

delovna mesta na podlagi individualnega zaposlitvenega načrta.

Med najbolj uspešnimi programi je bila delavnica Transición Escuela – vida Activa,

ki poskuša dijakom olajšati prehod na trg dela. Delavnico pripravljajo na srednjih

šolah v sodelovanju s tamkajšnjimi šolskimi svetovalnimi delavci, kjer dijake med 16-

18 let usposabljajo na področju veščin iskanja zaposlitve, sprejemanja

(problematičnih) odločitev, orodij za iskanje zaposlitve in intervjuja z delodajalcem.

Univerza Santiago de Compostela (Vicerrectorado de Estudiantes de la

Universidad de Santiago de Compostela).

Univerza Santiago de Compostela nudi svojim študentom poklicno svetovanje,

moţnost samozaposlovanja in storitve, ki podpirajo podjetništvo in zaposlovanje.

Njihove storitve so še posebej usmerjene študentom zadnjega letnika, da se jim

pomaga čim bolj olajšati prehod na trg dela. Svetovanje poteka individualno in tudi

skupinsko.

Univerza Santiago de Compostela izvaja tudi program A PONTE, katerega namen je

povezovanje univerzitetnega študija in poklicnih izobraţevalnih programov, ki so

potencialni prihodnji študenti.

Pedagoški muzej (Museo Pedagógico de Galicia MUPEGA), Santiago de

Compostela.

Pedagoški muzej predstavlja zgodovino izobraţevanja v Galiciji.

Študijski obisk je bil odlična priloţnost za izmenjavo primerov dobrih praks med

kariernimi svetovalci in za spoznavanje sistemov izobraţevanja in karierne

orientacije.

Zanimive spletne strani:

Poklicna orientacija. www.ugt.es/opta

Usposabljanje za zaposlitev. www.ugt.es/formacionparaelempleo

Zaposlovanje ţensk. www.womanemprende.org

SAEE. www.usc.es/servizos/saee

COGAMI. www.cogami.es

CEE Centro de Educación Especial Manuel López Navalón.

www.ceenavalon.org

Center za poklicno usposabljanje Carlos Oroza.

http://centros.edu.xunta.es/cifpcarlosoroza

Univerza Santiago de Compostela. www.usc.es

Izobraţevanje v Galiciji. www.edu.xunta.es

Shema španskega izobraževalnega sistema

ISLANDIJA, Reykjavik

Andreja Petrovič, šolska svetovalna delavnka, Ekonomska šola Novo mesto

Nedelja, 25. 4. 2010

Potovanje na Islandijo se je začelo

ob 6.30 v Novem mestu. Ob 7.00, po

voznem redu je letalo poletelo iz

Zagreba v London. Vedela sem, da

je zaradi vulkanskega prahu letališče

Keflavik zaprto za ves promet ţe

nekaj dni, a sem bila optimist.

Prvič se je zataknilo v Londonu, kjer

smo izvedeli, da je promet za Islandijo preusmerjen v Glasgow in od tam v Akureyri

na severu Islandije. Na Londonskem letališču smo brez informacij čakali na letalo dve

uri. Ko smo prispeli v Glasgowu smo bili vsi potniki za Islandijo usmerjeni na poseben

terminal. Bilo nas je ogromno.

Drugič se je zataknilo v Glasgowu. Let za Islandijo so najprej prestavili, a se ob

predvideni uri ni nič zgodilo. Osebje se je sprehajalo mimo čakajočih potnikov, ne da

bi nam dali kakršne koli informacij. Po nekaj urah čakanja so nam povedali, da čakajo

na pomembno informacijo in ko jo bodo dobili, nas bodo obvestili. Takrat se je med

nas zalezel strah. Kaj pa če bomo ostali tu? V Glasgowu??? Če bi obtičala v

Londonu, bi si ga prav gotovo ogledala, a Glasgow…

Po 4 urah negotovosti so nas začeli vkrcavati. Vkrcavanje je bilo hitro in mirno, kot da

bi se bali, da se bodo premislili. In to se je tudi zgodilo. Čakali smo na letalu, da bodo

priţgali motorje, pa nič. Kapitan nam je po

dolgem času obvestil, da čez 10 minut

odletimo. A se naslednje pol ure ni zgodilo

nič. Kapitan nas je ponovno obvestil, da bomo čez 10 minut odleteli. Ponovno je

minilo pol ure, pa nič. Tretje obvestilo je bilo kar smešno: ugotovili so, da so naloţili

preveč prtljage in se morajo rešiti nekaj tovora, kar nam bo vzelo nekaj časa. Izgubila

sem ţe občutek za čas, ves čas sem si samo ţelela, da bi pognali motorje. To bi bilo

znamenje, da bomo res poleteli. Ob 23.00 sem bila ţe prepričana, da s poletom ne

bo nič, ko se je končno zgodil čudeţ in smo se začeli premikati po letališču. Da

zapuščamo Glasgow, sem verjela šele, ko smo se dvignili v zrak. Dve uri poleta do

Akureyrija je minilo izredno hitro. Med poletom smo izvedeli, da je bil naš polet na

Islandijo negotov cel dan, saj naj bi vmes za nekaj časa zaprli tudi to letališče.

Na Islandijo smo prispeli okoli ene ure zjutraj. Naloţili smo se na avtobuse in počasi

krenili proti Rykjaviku. Končno na Islandijo!! Pet ur voţnje je minilo kar hitro, k sreči

se je začelo daniti ţe zelo zgodaj (okoli 3. zjutraj) in sem si lahko ogledovala

zanimivo pokrajino in prečudovit sončni vzhod.

Ob 7.00 po lokalnem času (ob 9.00 po Ljubljanskem), po 27 urah potovanja, smo

prispeli na cilj. Imela sem ravno dovolj časa, da sem pojedla zajtrk, se stuširala,

preoblekla ter odpravila na uvodno srečanje.

Ponedeljek, 26.4.2010

Na uvodnem srečanju nas je bilo le pet. Dogovorili smo se, da kljub skromni udeleţbi

začnemo z našimi predstavitvami. Vsi udeleţenci smo bili iz šol, a organizacija

našega svetovalnega dela je različna (več o tem v nadaljevanju, kjer predstavljam

nekatere značilnosti svetovalnega dela posameznih drţav).

Popoldne smo si ogledali šolski center z 2000 dijaki, ki se šolajo v redni in izredni

obliki. Izobraţujejo strojnike, lesarje, električarje, zlatarje, frizerje, računalničarje,

multimedijce … Ogledali smo si pouk. Zelo

pozitivno me je presenetila izredna delavnost

dijakov. Ogledali smo si v več učilnic

praktičnega pouka in hospitirali pri učnih urah.

Dijaki so delali individualno. Ker se je

zaključevalo šolsko leto in se je pribliţeval

zaključni izpit, je vsak dijak zaključeval svoj projekt. Profesor je bil dijakom na voljo

za zadnje konzultacije. V šolskih prostorih in na šolskem igrišču je bil tak mir, da

nisem mogla verjeti svojim očem. Vprašala sem tudi kolege iz drugih drţav ali

opaţajo isto. V bistvu smo ugotovili, da je tu izredna discipliniranost, ki je v drugih

drţavah ne poznamo. Poleg zaključnih izpitov je razlog za tako delavnost morda tudi

to, da morajo dijaki delno sami kupiti delovne materiale. V razredu je po 20 do 25

dijakov, pri praktičnem pouku pa 14. Presenetilo me je veliko število starejših ljudi

(starih tudi 50 let), ki so skupaj z najstniki sedeli v šolskih klopeh. Ta pojav je na

Islandiji čisto običajen, sploh v času recesije, ko so ljudje izgubili sluţbo in se vračajo

v srednješolske klopi, da zaključijo srednjo šolo (veliko med njimi je osipnikov - osip

je na Islandiji izredno visok) ali pa da si pridobijo poklic, ki so si ga vedno ţeleli. V

naših srednjih šolah tega ne najdemo, saj menimo, da starejši ne sodijo v reden

srednješolski sistem.

Zelo veliko imajo tudi otrok s posebnimi potrebami. Nekateri med njimi so v šoli tudi

po 10 let - nimajo posebnih ustanov, kjer bi delali (kot je npr. VDC), zato jih skušajo

čim dlje zadrţati v šoli. Pouk je individualen, v urniku imajo le strokovne predmete.

Če ţeli kdo izmed teh dijakov obiskovati tudi splošno izobraţevalne predmete, mu

pod določenimi pogoji to tudi omogočijo: če presodijo, da bi zmogel in če imajo

prostor v normalnih razredih. Inkluzija je drugačna kot pri nas. Kolikor sem videla, ne

gre za popolno vključevanje v normalne razrede kot v naših šolah. Obstajajo razlike

glede na stopnjo motnje.

Posebej me je navdušil program multimedije. Na naši šoli imamo program medijski

tehnik, zato sem si s posebnim zanimanjem ogledala specialne učilnice za pouk

strokovnih predmetov. Imajo vrhunsko opremo za izdelavo 3D animacije v prostoru in

tudi vrhunsko usposobljene profesorje. Ogledali smo si nekatere projekte, ki so jih

dijaki pripravljali za zaključne izpite. Projekti so bili zelo raznovrstni – od filmov,

plakatov do računalniških igric. Kolikor sem videla so bili projekti vrhunsko zastavljeni

in pripravljeni. Na naši šoli je prva generacija šele v 2. letniku, tako da nimam

predstave ali bodo njihovi projekti na poklicni maturi tudi tako zahtevni.

Zelo zanimivo je, da se v strokovnih in poklicnih programih ne specializirajo za ozka

strokovna področja, ker je premajhno trţišče, da bi si lahko to privoščili. Poleg tega

so kot otoška drţava precej izolirani in nimajo dnevnih migracij. Električar se na

primer usposobi za opravljanje finomehaničnih opravil, za napeljevanje električne

instalacije v hiše, zna popraviti računalnike, belo tehniko ali male gospodinjske

aparate…

Zadnji ogled prvega dne je bila osnovna šola, ki je znana po tem, da jo obiskuje

veliko tujcev. Trenutno se tam šolajo učenci 11 različnih narodnosti (na Islandiji je

veliko migrantov, med katerimi izstopajo Poljaki). Na tem obisku nisem bila več

zbrana, saj sem zaradi utrujenosti samo čakala na konec. Preostanek dneva sem

prespala.

Torek, 27.4.2010

Naslednje jutro pa smo bili ţe v polni zasedbi. Do Reykjavika so se uspeli prebiti tudi

vsi ostali udeleţenci. Zbralo se nas je enajst, štirje pa so udeleţbo odpovedali (dva

Estonca, Irec in Francozinja).

Takole smo bili videti v popolni izvedbi

(slika je nastala v nacionalni knjiţnici,

kjer smo imeli predavanja):

Louisa Abbassi, Francija, Serxia Lage

Arias, Španija, Line Lilholt in Annette

Fausing, Danska, Mika Sjöberg, Finska,

Geir Nordal-Pedersen, Norveška, Jukka-

Pekka Litja, Finska, Brendan Byrne,

Irska, Andreja Petrovič, Slovenija, M.

Reyes Avallán Balbuena, Španija, Peter

Armitage, UK in Dóra Stefánsdóttir,

koordinatorica, Islandija. Skupina je bila zelo prijetna in skupaj smo preţiveli mnoge

zabavne ure.

Gostiteljica, Dóra Stefánsdóttir, nam je predstavila Islandski šolski sistem.

Osnovna šola traja 10 let, nato nadaljujejo šolanje v splošni, poklicni ali strokovni šoli.

Srednja šola traja 2- 4 leta, večinoma 4 leta (tudi poklicna šola).

V Islandskih srednjih šolah je zelo veliki osip, predvsem med moškimi. Vzroki za osip

so bili v veliki dostopnosti sluţb (pred recesijo je bilo zelo lahko dobiti zanimivo in

dobro plačano sluţbo), zato je bila motivacija za šolanje nizka. Med osipniki so tisti, ki

se v šoli dolgočasijo (so v nekem programu zaradi ţelje staršev in jih strokovni

predmeti ne zanimajo) in tisti, ki v izobraţevanju ne vidijo smisla in menijo, da

šolskega znanja ne bodo potrebovali.

Zaradi brezposelnosti, ki se je pojavila z recesijo, ponujajo odraslim ponovno

všolanje v reden šolski sistem. S tem si pridobijo nove kompetence, s katerimi bodo

laţje našli novo sluţbo.

Po koncu srednje šole se lahko vključijo v poseben enoletni program priprave na

univerze ali na univerzo, ki traja 5 let.

Šolanje je za druţine velik strošek, zato morajo razmisliti, če si šolanje otrok lahko

privoščijo. Lahko najamejo kredit, ki je zelo nizek in ne zadošča za vse stroške, zato

veliko dijakov poleg šole dela. Prispevek za nabavo materialov je v splošno

izobraţevalnih šolah niţji, v poklicnih pa mnogo višji (npr. frizerji imajo zelo visoke

prispevke - za lutke, šampone, preparate…). Odrasli udeleţenci izobraţevanja

plačajo enak prispevek kot mladina. Zaradi naraščajoče brezposelnosti se pojavlja

problem, kako bodo otroci sploh lahko študirali.

Drag je tudi študij na univerzi. Najboljšim študentom (najboljšim desetim) povrnejo

vloţen denar. To jih spodbuja k doseganju čim boljših študijskih rezultatov. Imajo

sedem privatnih in javnih univerz. Privatne fakultete imajo boljši renome, profesorji so

bolj plačani in zato kvalitetnejši. Zelo je razvit študij na daljavo. Islandija je velika

drţava z redko poseljenostjo (večina ljudi ţivi ob obali - 2/3 prebivalstva, samo okoli

Reykjavika več kot 200.000, ostala tretjina pa je daleč od mest) zato je študij na

daljavo najboljša moţnost. Poleg tega imajo tudi potrebno infrastrukturo, saj ima 98%

gospodinjstev internetni priključek.

Islandija ima veliko migrantov (največ Poljakov), ker se je v preteklosti z lahkoto

dobilo nizko plačana dela. Le redki migranti uspejo v šolskem sistemu (eden do dva

na leto), večina med njimi je osipnikov. Osip je tako velik zaradi teţav z jezikom in

socialnimi veščinami, zato jim ponujajo pouk Islandščine in socialnih veščin, s čimer

se laţje vključujejo v delo.

Olafur Haraldsson nam je predstavil

Islandski izobraževalni sistem in Zvezo

šolskih in poklicnih svetovalcev.

Zelo veliko je govoril o novem šolskem zakonu, ki na področju svetovalnega dela

prinaša velike spremembe. Le-te zaradi ekonomske krize še niso v celoti vpeljane.

Novi zakon zahteva, da ima vsaka šola kvalificiranega svetovalca (do uvedbe zakona

so to delo lahko opravljali tudi nekvalificirani). 30% osnovnih in srednjih šol še vedno

nima svetovalca. Tudi univerze imajo svetovalne sluţbe.

Zakon predvideva dostop do svetovalca tudi za odrasle (zaradi velike brezposelnosti

in nizke izobrazbene ravni je področje dela z odraslimi zelo obseţno). Svetovanje za

odrasle opravljajo v centrih vseţivljenjskega učenja (VŢU). Regionalni centri VŢU

imajo svetovalce, ki svetujejo ljudem kar na delovnem mestu.

Pri nas imamo v primerjavi z Islandijo mnogo daljšo tradicijo svetovalnega dela na

šolah – prav vsaka osnovna in srednja šola ima zaposlenega vsaj enega svetovalca.

Drugače je na naših univerzah, kjer se Karierni centri razvijajo šele v zadnjih letih.

Dostopnost odraslih do svetovalnih uslug se uresničuje v svetovalnih središčih, ki se

razvijajo v zadnjih letih. Menim, da je potreba po svetovalnih storitvah za odrasle v

Sloveniji manjša, ker je pri nas manj osipnikov. Po mojih izkušnjah (vsaj na naši šoli)

več kot 90% dijakov uspešno zaključi srednješolsko izobraţevanje.

Ogledali smo si povsem novo zgradbo Pedagoške fakultete Islandske univerze.

Gostiteljica nam je zelo podrobno nam je predstavila vse slabosti stavbe, ki je lepa, a

arhitekturno ne ustreza izobraţevalnim zahtevam. Arhitekt si je zamislil, da na prvi

poletni dan, 23. junija, skozi strešno okno prodre svetloba do barvnih ograj in

povzroči barvne odseve, ki spominjajo na vulkan (slika). A kaj, ko je tega dne

univerza prazna, saj so ţe počitnice.

Predstavila nam je European Lifelong

Guidance Policy Network (Evropska

mreţa politik vseţivljenjskega

svetovanja). Veliko je govorila o

kompetencah poklicnega svetovalca, ki

so izziv na evropskem in globalnem

nivoju. Na Islandiji se zaradi uvajanja

poklica kariernega svetovalca intenzivno ukvarjajo z določanjem njegovih kompetenc.

Opazila sem, da so skandinavske drţave med seboj zelo povezane in da Islandija

izvaja veliko projektov skupaj z drugimi Nordijskimi drţavami. V izobraţevalni politiki

se še vedno velike razlike. Predvsem je Islandija manj socialna drţava od sosed v

regiji.

Na fakultetah se z novim zakonom zaposlujejo tudi svetovalci. Njihova naloga je, da

se na začetku študijskega leta predstavijo vsem študentom. Ponujajo jim nekatere

module, v katere se lahko študentje prostovoljno vključijo, a jih morajo plačati (npr.

program učenje učenja).

Na Pedagoški fakulteti izvajajo tudi dopolnilno izobraţevanje za učitelje – za

pridobitev pedagoško andragoške izobrazbe. Kandidati morajo imeti univerzitetno

izobrazbo s svojega področja. Študirajo lahko tudi na daljavo - imajo štiri osebna

srečanja, večino dela pa opravijo na daljavo. Izobraţevanje traja eno leto in v tem

času ne smejo poučevati. Obveznost študentov je, da imajo v obdobju treh let 12

tednov prakse na šoli.

Fjola Maria Larusdottir: Education and training Service Centre – Center za

izobraţevanje in usposabljanje

Novi zakon o izobraţevanju govori tudi o pravici odraslih do izobraţevanja.

Delodajalci in trg delovne sile so se povezali s ciljem dvigniti izobrazbeno raven, zato

se ukvarjajo s tistimi delavci, ki niso končali srednje šole – trenutno je takih 1/3

delovne sile. Islandija si ţe dolgo časa prizadeva dvigniti izobrazbeno raven, a

poskusi niso bili uspešni.

Preko Leonarda so začeli razvijati projekt svetovanja in usmerjanja na delovnem

mestu. Ustanovili so 12 svetovalnih servisov, ki delujejo na celotnem ozemlju

Islandije. Vlada jih plačuje po učinku – več denarja dobijo, če opravijo več intervjujev.

Pri tem sodelujejo z delodajalci, ki jim omogočajo izvedbo srečanj z delavci v

podjetjih. Gredo v podjetja in na delovnem mestu nagovarjajo ljudi za izobraţevanje -

organizirajo intervjuje, ki se jih po ocenah udeleţi pribliţno 1/3 zaposlenih.

Svetovalci, ki delajo z zaposlenimi imajo supervizijo, izmenjujejo si izkušnje in

primere dobre prakse, ter nadgrajujejo projekt. Trenutno delajo z novo ciljno skupino

– brezposelnimi.

Cilj uvodnega razgovora je zagotoviti svetovanje čim večjemu številu ljudi, ne gredo

toliko v globino. V razgovoru morajo ugotoviti, kakšne potrebe ima oseba in se jim

nato prilagoditi.

Na začetku projekta so morali prositi delodajalce, da jim omogočijo srečanja z

zaposlenimi v podjetjih, sedaj jim tega ni več treba, ker ljudje sami

prihajajo k njim. Število intervjujev je v enem letu naraslo za 85%

(2008 do 2009).

Z Zavodi za zaposlovanje imajo dogovor, da jim pošiljajo

brezposelne. Brezposelni morajo biti pri iskanju zaposlitve aktivni

in sodelovanje s centri za izobraţevanje in usposabljanje pomeni,

da so aktivni. Še vedno se srečujejo s problemom motivacije

udeleţencev. Največ uporabnikov je starih 25 do 40 let. Po spolu ni razlik, le 10% je

tujcev (Poljakov). Tretjina je končala osnovno šolo, 27% pa jih je izpadlo iz srednje

šole…

Ogledali smo si Mimir, privatno organizacijo, ki v treh oddelkih (multikulturalne in

prostočasne dejavnosti - jeziki, umetnost, islandščina), izobraţevanje in

usposabljanje za trg delovne sile ter poklicno svetovanje za brezposelne in ljudi na

trgu delovne sile) izvaja poklicno svetovanje, razvijanje učnih navade in socialnih

spretnosti.

Usluge so zastonj, pri delu pa izhajajo iz potreb posameznika. Ljudem na formalen ali

nefo-rmalen način predstavijo delo servisa (skupinam 5 do 70 ljudi). Na uvodnem

srečanju jih motivirajo, zakaj naj sodelujejo, kaj bodo pridobili, kakšne so ovire pri

učenju, seznanjajo jih z različnimi učnimi potmi. Na koncu se zainteresirani prijavijo

za intervju. Intervju poteka na delovnem mestu in traja 30 do 60 minut. S tem, ko

obiščejo delavce na delovnem mestu, pridobijo ljudi, ki se sami verjetno nikoli ne bi

obrnili na njih.

Predstavili so nam tudi dva projekta – VOW (value of work place), v katerem sodeluje

tudi Slovenija in projekt za pridobitev formalne izobrazbe za delavce v vrtcih.

Iz povedanega se res vidi, da na Islandiji formalna izobrazba ni pomembna. Različna

dela so lahko opravljali nekvalificirani ljudje. Zato tudi ne čudi, da izobrazba ni

vrednota. Veliko dela v centrih vseţivljenjskega učenja je res namenjenega dvigu

izobrazbene ravni in doseganju večje profesionalnosti na delovnem mestu.

Sreda, 28. 4 2010

Lifelong learning Centre in Keflavik je

zelo podoben centru VŢU Mimir.

Opravljajo enako delo, poleg tega pa

ponujajo še tečaje. Organizirane imajo

tudi posebne tečaje za Poljake.

Suðurnes Comprehensive Collage

šolski center, na katerem izvajajo

programe poklicnega izobraţevanja –

frizer, šivilja, mizar, električar (zelo

zaţelen poklic, vendar lahko zaradi

praktičnega pouka sprejmejo le 12 dijakov). Veliko imajo dijakov s posebnimi

potrebami, ki obiskujejo le strokovne predmete, če pa so zelo motivirani in umsko

dovolj sposobni, ter če je prostor, lahko obiščejo tudi kakšen splošno izobraţevalen

predmet. Vsi ti poklici so zelo široki, saj si ozke specializacije zaradi majhnega trţišča

ne morejo privoščiti.

Zanimivo pravilo šole je, da so dijaki lahko odsotni šest dni na leto zaradi bolezni,

šest dni pa lahko neopravičeno izostanejo. Če so bolni dlje kot šest dni, morajo

prinesti zdravniško opravičilo. Po šestih dneh »špricanja« naredijo osebni načrt. Pred

obiskom Islandije sem ţelela več izvedeti prav o osebnih izobraţevalnih načrtih v

drugih evropskih drţavah. Sklepam, da jih večinoma delajo le za dijake s posebnimi

potrebami in za dijake, ki imajo slab učni uspeh. Pogosteje se pojavljajo v osnovnih

šolah, kot v srednjih. Njihovo sestavljanje ni v pristojnosti svetovalcev (vsaj v srednjih

šolah ga nihče od kolegov iz drugih drţav ni pripravljal). V osnovnih šolah pa se

ukvarjajo tudi s tem.

V času našega obiska je na Islandiji potekala predvolilna kampanja pred lokalnimi

volitvami. Ravno, ko smo bili na obisku v šoli, je imel ţupan za dijake predvolilni

govor v jedilnici šole. To me je to zelo šokiralo, saj menim, da politika nima prostora v

šoli. Za domačine je bilo to nekaj najbolj normalnega.

Keilir Atlantic Centre of Excellence – v bivši letalski bazi so uredili izobraţevalni

center, katerega cilj je postati izvoznik islandskega znanja. Center so kompletno

prenovljen in opremljen podedovali od sil NATA, ki so tako rekoč čez noč zapustili

Islandijo. Ob tem je veliko domačinov izgubilo sluţbo, po drugi strani pa so pridobili

prostore, ki zagotavljajo ugodne pogoje za razvoj podjetništva. V delu baze so

preuredili letališče Keflavik, ki je postalo glavno mednarodno letališče na jugu drţave.

Direktor centra (na sliki) nam je na zelo duhovit

način predstavil idejo njihovega centra (v bistvu gre

za »second chance school« – šolo za osipnike, ki

se vračajo v izobraţevanje). Način izobraţevanja

je prilagojen populaciji, veliko je učenja praktičnih

veščin.

V centru usposabljajo za več povezanih poklicev

(npr. usposabljajo za vse poklice, ki so povezani z letalstvom). Konkurenčni so

predvsem s ceno, ki je bistveno niţja, kot v primerljivih centrih drugje v svetu.

Popeljali smo se po celotnem centru, videli podjetniški inkubator (prostor, kjer lahko

podjetniki za malo denarja najamejo prostor za zagon svoje firme), športne objekte,

bivalna naselja, hotele …

Gerdaskóli compulsory school - osnovna šola, ki ima 245 učencev, 40 od tega s

posebnimi potrebami. V predstavitvi nismo izvedeli nič novega. Navdušilo me je

okolje, v katerem je šola in lepo opremljena notranjost.

Po napornem dnevu (dnevih) smo v okviru

kulturne priprave obiskali zelo znano

kopališče Blue Lagoon. To je eden redkih

primerov, ko na Islandiji izkoriščajo vroče

vrelce v turistične namene. Domačini menijo,

da bi morali bolj izkoriščati tople vrelce tudi za

zdravje, ne le za gospodarske namene (elektrarne, ogrevanje …). Bili so

presenečeni, ko sem jim povedala, da imamo tudi mi vroče vrelce, ki pa jih

izkoriščamo zgolj v zdravstvene in turistične namene. Seveda je voda v naših izvirih

bistveno niţja, kot na Islandiji. Name pa je naredilo vtis poceni ogrevanje in topla

voda. Ko odpreš radiator, imaš občutek, da vroča vodo privre naravnost iz vročega

vrelca. Pri ogrevanju se prav nič ne varčuje.

Četrtek, 29.4.2010

Bjorg Kristjansdottir – Predsednica Icelandic Educational and Vocational Guidance

Association - Zveze šolskih in poklicnih svetovalcev je govorila o profesionalni

identiteti. Predstavila nam je prizadevanja za oblikovanje profesionalne identitete

poklicnih svetovalcev. Njihova pristojnost je le poklicno svetovanje, osebnega

svetovanje ne opravljajo. Če imajo dijaki osebne probleme jih pošljejo k psihologu, ki

deluje izven šole. V srednjih šolah nimajo psihologov. Menijo, da je bolje, da resne

osebne probleme ne rešujejo v šoli. Psihologa ne plačuje šola, pač pa starši. V niţjih

srednjih šolah imajo psihologe.

GuĎbjorg Vilhjalmsdottir – Univerza na

Islandiji profesorica Program in career

counselling and guidance – študijski

program Poklicno svetovanje in vodenje.

Predstavila nam je več portalov, ki so

namenjeni poklicnemu svetovanju.

Poudarila je pomen interneta, ki je vir

informacij, ki jih svetovalci potrebujemo

pri svojem delu. Svetovalci moramo IKT

dobro poznati, hkrati pa moramo biti kritični do informacij, ki jih dobimo na spletu.

Vedeti moramo, koliko jim lahko zaupamo, kdaj so bile informacije nazadnje

posodobljene. Spletno svetovanje ne more nadomestiti osebnega stika, zelo

pomemben je razgovor s strankami.

Prinesla nam je tudi nekaj literatura, ki predstavlja uporabo interneta pri svetovanju

(npr. Harris-Bowlsbey,Dikel, Sampson: A tool for career planning (a guide to using

the internet in career planning (National career development association Tulsa,

Oklahama)

Odločila sem se, da bom pregledala internetne strani v Sloveniji in ugotovila, kaj na

tem področju obstaja pri nas (ali je še kaj podobnega kot Virtuorientation in spletne

strani ZRSZ). Zelo dobro bi bilo, da bi začela razvijati portal na spletni strani šole, ki

bi se nanašal na poklicno orientacijo, na kateri bi bile osnovne informacije in

povezave!

Ideje, kaj v zvezi s sodobno tehnologijo bi lahko uporabljali:

Second life: v navideznem svetu lahko postaneš to, kar ţeliš: postaviš

vprašanje in dobiš odgovor – npr. prijaviš se za delovno mesto in ti tudi

odgovorijo – trening pisanja prijave na delo. Trenirajo se v ustanavljanju

podjetja. Nihče od prisotnih udeleţencev seminarja nima izkušenj s tem. Edino

na Finskem naj bi začeli tudi s tem, a se kolega še ni lotil.

Facebook, Twitter …

Več naj bi tudi uporabljali mobilne telefone. Mladi ţelijo danes imeti popoln

servis na telefonu. Mnogi svetovalci sodelujejo z mladimi preko sms sporočil.

To jih bolj doseţe, kot posebna internetna stran.

Popoldne smo imeli skupinsko razpravo. Na tem mestu predstavljam nekatere

značilnosti šolskih sistemov in svetovalnega dela, ki so jih izpostavili udeleţenci iz

različnih drţav.

SVETOVALNO DELO V POSAMEZNIH DRŢAVAH:

Večina nas dela na več ravneh in nudimo tako osebno kot karierno svetovanje. Vsi

smo orientirani na delo z mladimi. Predstavitve, ki sledijo, so refleksija udeleţencev

študijskega obiska!

V Španiji so poklicni svetovalci pravniki in ekonomisti, za osebno svetovanje pa

imajo zaposlene psihologe. Španski svetovalni delavci niso zaposleni na šolah, tam

imajo le delovno mesto. Zanimivo je, da imajo karierno svetovanje vključeno v kurikul

kolegica ima ure kariernega svetovanja, kjer dijake uči pisanja CV, postavljanja ciljev.

Za individualno svetovanje ima svetovalec le štiri ure tedensko, kar je po mnenju

kolegice premalo.

Všeč mi je bil španski sistem vodenja odsotnosti – imajo računalniški program, v

katerega učitelj vpiše prisotnost dijakov in tudi označi, ali je bila odsotnost

napovedana in opravičena.

Finska ima svetovalca na 250 dijakov.

Svetovalci niso zaposleni v šoli, pač pa v

posebni zunanji ustanovi, delajo pa na eni šoli.

Imajo univerzitetni študijski program za

svetovalne delavce. Osebno svetovanje opravljajo le toliko, kot je povezano s

poklicnim svetovanjem.

V Veliki Britaniji svetovalni delavci niso zaposleni na šolah, tam imajo le delovno

mesto. Imajo več svetovalnih delavcev, vsak od njih je zadolţen za določeno delo.

Na Norveškem so svetovalni delavci zaposleni v šolah, vendar jih ni dovolj. Vsak

srednješolec dobi prenosnik, ki ga uporabljajo tudi med poukom. Dijaki na

Norveškem imajo dovolj finančnih virov od drţave (čeprav nimajo univerzalne

štipendije), da jim ni treba delati.

Na Danskem so svetovalci učitelji, ki se morajo posebej izobraziti (izobraţevanje

traja 4 semestre). Svetovalni delavci tako niso psihologi in opravljajo le poklicno

svetovanje. Osebno svetovanje ne opravljajo v šolah, pač pa otroke pošljejo k

psihiatru, ki ga plača drţava. Vsi študentje na Danskem dobijo nekakšno univerzalno

štipendijo (okoli 700€), s katero plačujejo vse obveznosti, kupijo učbenike, se

preţivljajo, zato za študij ne potrebujejo kredita. Če ţivijo stran od doma, dobijo še

več. Vendar za študente to ni zadosti velika motivacija za šolanje.

V Franciji so svetovalni delavci zaposleni na zaposlitvenem centru, delovno mesto

pa imajo na šolah. Zelo tesno sodelujejo z vodstvom šole in učitelji (delo kot pri nas,

le da niso delavci šole). Kolegica je izpostavila probleme, ki jih ima, ker ni zaposlena

na šoli. Meni, da od nje preveč pričakujejo. Ko od nekega dijaka vsi dvignejo roke,

mora ona najti rešitev. Enake probleme je izpostavljal tudi kolega iz Velike Britanije.

Irska ima svetovalce zaposlene v drţavni upravi, delovno mesto pa imajo v eni šoli.

Na 500 dijakov je en svetovalec. Opravljajo poklicno in osebno svetovanje. Na

Irskem so veliko delali tudi s starši, ki so pomemben dejavnik v povezavi med šolo in

dijaki. Imeli so t.i. home school co-ordinators (koordinatorji med šolo in domom).

Predstavljali so most med starši in šolo, posebno takrat, ko so dijaki imeli vedenjske

motnje. Hodili so na dom in svetovali staršem, kako delati z mladostnikom. Zelo

pomembno delo, ki pa je zaradi finančne krize ukinjeno.

Iz predstavitev kolegov sem ugotovila, da je naše delo zelo podobno, pri svojem delu

se srečujemo z enakimi problemi, čeprav sem dobila občutek, da je nam, ki smo

zaposleni neposredno na šoli, v nekaterih pogledih laţje – če ne drugega, imamo

enega samega šefa. V šolah, na katerih svetovalci niso zaposleni, po eni strani od

njih preveč pričakujejo, po drugi strani pa jih nimajo za svoje. Sicer pa lahko v vsaki

drţavi najdemo podobnosti z nami.

Eden od ciljev mojega študijskega obiska je bilo tudi, da skušam čim več izvedeti o

osebnih izobraţevalnih načrtih in dobiti primere osebnih izobraţevalnih načrtov. Tega

cilja nisem v celoti dosegla. Med srednješolskimi svetovalnimi delavci, ki smo bili v

debatni skupini, ga nihče ne dela. V VB ga sploh ne dela svetovalni delavec, pač pa

»head of the year« (razrednik letnika). Tudi na Danskem ga v srednji šoli ne dela

svetovalni delavec. Na Finskem ga imajo le za dijake s posebnimi potrebami, delajo

pa ga svetovalni delavci, učitelji in starši.

Petek, 30. 4. 2010

Zadnji dan obiska smo si ogledali organizacijo, ki svetuje mladim ljudem in jim

omogoča drugačno preţivljanje prostega časa. Mladi do 18 leta so uredili nekakšen

mladinski center, kjer se druţijo, zabavajo, sodelujejo v projektih (umetniške

delavnice). Tu imajo prostor za vaje glasbene skupine (na razpolago imajo tudi nekaj

glasbene opreme). V centru so prisotni svetovalci, ki mlade usmerjajo in jim po

potrebi tudi svetujejo.

Nato pa smo si ogledali še

Fjölsmiðjan, center, kjer mladi, ki

iščejo smisel v svojem ţivljenju,

delajo v različnih delavnicah. Tu so

odvisniki, brezposelni, ki jih napoti

zavod za zaposlovanje in uporabniki

socialnih pomoči, ki jih napoti center

za socialno delo.

Center je čudovit primer socialnega

podjetja, kjer skušajo mlade naučiti

delati in jim pokazati kako skrbeti zase. Zaposlujejo ranljive skupine mladih, njihov cilj

ni povečevanje dobička za lastnike, temveč delujejo s ciljem zagotavljanja

druţbenega blagostanja. Pri tem pa ponujajo inovativne pristope za zaposlovanje

rizičnih skupin na trgu dela (dolgotrajno brezposelni, bivši odvisniki, mladi).

Center ima podobno poslanstvo kot PUM – pomagati mladim postaviti si cilje. Mladi

morajo biti v centru določeno število ur. Njihovo delo je zelo usmerjeno. Vsak se

odloči za področje, na katerem bo delal (izbere tri, razvrstijo pa ga tja, kjer je prostor).

Ogledali smo si več delavnic: avtomehanično (kjer popravljajo avtomobile, jih

spolirajo in preprodajajo), reciklirni oddelek (kjer razstavljajo stare računalnike in

pošiljajo posamezne dele v reciklaţo), elektro delavnico (kjer popravljajo pokvarjene

gospodinjske aparate in jih prodajajo trgovinam z rabljeno robo), šiviljsko delavnico

(kjer delajo razne izdelke iz tekstila in jih prodajajo). Imajo kuhinjo, kjer kuhajo hrano

za svoje potrebe in za zunanje uporabnike.

V tem okolju sem opazila več mladostnikov, ki se obnašajo podobno, kot vidimo v

naših šolah. Očitno s svojim odklonskim vedenjem niso mogli obstati znotraj šolskega

sistema, v sluţbo pa zaradi svoje neprilagojenosti tudi niso šli. Cilj vključitve v center

je, da si postavijo svoje osebne cilje in jih skušajo doseči. V času obiskovanja centra

dobivajo socialno podporo (od centra za socialno delo ali pa zavoda za

zaposlovanje). Čas vključenosti v center ni določen. 85% udeleţencev se kasneje

znajde in doseţejo zastavljene cilje.

Center vodi zelo karizmatični vodja, ki je bil športni trener in je trenerske izkušnje

prenesel na svoje delo – vodenje delavnic. Pri delu je izjemno uspešen, saj se center

skoraj v celoti preţivlja s prodajo svojih izdelkov in storitev. Delno jih sofinancirata

občina in drţava.

Uradni del obiska je bil s tem ogledom zaključen. Trije udeleţenci so takoj po koncu

leteli domov, šest pa se nas je odpravilo na popoldansko ekskurzijo. Odpeljali smo se

do Thingvelirja (prostor, na katerem je bil prvi evropski parlament), Gulfossa

(ogromnega slapu) in deţele gejzirjev, kjer je tudi največji islandski gejzir imenovan

Geysir. Res da smo si vse znamenitosti morali ogledati na hitro, smo videli vsaj del

divje islandske narave. Ko doţiviš mir, ki ti ga ponujajo neobljudena področja, laţje

razumeš umirjenost dijakov v šolah.

Sobota, 1. 5. 2010

Pred odhodom na letališče, v zgodnjih sobotnih jutranjih urah, sem doţivela še zadnji

kulturni šok. Ulice so bili polne mladine, ki je v bolj ali manj prepojeni obliki postavala,

posedala in celo poleţavala pred lokali, ki so imeli odprta vrata še od petka zvečer.

Če me je presenetila praznina cest v ponedeljek zvečer, mi je sedaj postalo jasno:

očitno v ponedeljek Islandska mladina zdravi mačka in neprespanost napornega

vikenda.

ZAKLJUČEK

Vesela sem priloţnosti, ki sem jo dobila z udeleţbo na študijskem obisku na Islandiji.

Pridobila sem nove kolege, s katerimi načrtujem sodelovati tudi v prihodnosti. S

strokovnega področja nisem pridobila toliko, kot sem pričakovala.

Očarala me je divja, neokrnjena narava in red ter disciplina v šolah. Tak red in

disciplino bi si vsak slovenski učitelj zagotovo ţelel v svojem razredu.

Všeč mi je bila tudi zelo dobra je opremljenost šol, čeprav mislim, da v Sloveniji ne

zaostajamo veliko. Sociale v šolah ni: učenci in dijaki morajo plačevati učne

materiale, štipendijske ali kreditne politike nimajo. Dokler niso imeli finančnih teţav,

se s tem sploh niso ukvarjali, recesija pa od njih terja večji socialni čut. Veliko dijakov

med urami uporablja svoje prenosne računalnike, v šolah je zaţeleno, da jih

uporabljajo. To bi bilo vredno posnemanja. Pri nas pri pouku, razen dijakom s

posebnimi potrebami, ne dovoljujemo uporabe.

Kolikor sem videla vlogo učitelja pri strokovnih predmetih, so bolj v vlogi mentorja,

dijaki pa so izredno samostojni. Ker je bilo obdobje zaključnih izpitov, so vsi

zaključevali svoje projektne naloge, to je lahko razlog za izredno samostojnost

dijakov. Ţal nismo imeli moţnosti hospitiranja pri splošno izobraţevalnih predmetih,

tako da ne vem, kako poteka pouk teh predmetov.

Zelo inovativen se mi je zdel tudi pristop k novačenju ljudi v šolske klopi, ki poteka v

tesni povezavi s podjetji. Dober primer, kako iz izrednih razmer potegniti kar največ,

je center odličnosti, ki je nastal v zapuščeni Natovi bazi. Najbolj pa si bom zapomnila

primera socialnega podjetništva. Nisem seznanjena, koliko je socialno podjetništvo

razvito v Sloveniji, a menim, da bi taka podjetja potrebovali.

LUKSEMBOURG, Luxembourg

Peter Gabor, poklicni svetovalec, Zavod RS za zaposlovanje

Študijski obisk je bil naravnan zelo problemsko kritično, zaradi česar je bil

izjemno koristen, dobrodošel in osvežujoč.

Udeleţenci: poklicni svetovalci (11) iz Španije, Finske, Estonije, Francije, Norveške,

Slovenije

Organizator: Jean – Jacques Ruppert, LCD Mersch in Centre de psychologie et

d'orientation scolaires (Ministere de l'Education nationale et de la Formation

professionnelle)

Ponedeljek, 3.05. 2010

Predstavitev Luksemburga:

- 0.5 milijona drţavljanov, od katerih jih je okoli 200.000 priseljencev, ki so v

Luksemburg prišli v zadnjih nekaj desetletjih (veliko iz Portugalske, z vlado

katere je vlada Luksemburga sklenila poseben sporazum)

- število sluţb: 350.000, od katerih jih okoli 140.000 zasedajo drţavljani

»vozači« iz sosednjih drţav Francije, Belgije in Nemčije

- minimalna mesečna bruto plača je okoli 1700 Eur

- stopnja nezaposlenosti je okoli 6.5%

- trije uradni jeziki: francoščina, nemščina in luksemburščina; za delo v (ne

samo) javni upravi je potrebno znanje vseh treh jezikov

- imajo podoben problem kot Slovenci; ker jih je malo, vsakdo pozna vsakogar

Predstavitev šole LCD (Lycee classique de Diekirch) Mersch

- manjši »šolski center« z več izobraţevalnimi programi na srednješolski stopnji,

od laţjih do splošne srednje šole (gimnazija)

- specialne učilnice, opremljene za poučevanje praktičnih vsebin (mizarska,

elektro, strojna)

- vključuje tudi internat (samo za dekleta)

Predstavitev izobraževalnega sistema v Luksemburgu

- šolanje je z izjemo privatnih šol brezplačno

- obvezno šolanje traja 12 let (vključujoč vrtec) oz. do dopolnjenega 16 leta

starosti

- prva stopnja vrtca ni obvezna, njen namen je pa, da se otroci priseljencev

naučijo jezikov

- obiskovanje vrtca je obvezno 2 leti

- osnovna šola: 6 let

- srednje šolsko izobraţevanje: 7 let

- tehnično srednješolsko izobraţevanje: programi različnih dolţin oz.

teţavnostnih stopenj

- v splošno srednješolsko izob. (gimnazija) se vključuje okoli 35% mladih, toda

samo okoli 13% tujcev

- v tehnično srednješolsko izob. se vključuje okoli 50% mladih in okoli 37%

tujcev

- v niţje srednješoslko izob. se vključuje okoli 15% mladih in okoli 60% tujcev

- višješolsko izob.

o univerza v Lux. je bila ustanovljena leta 2003 in je naslednik različnih

terciarnih izob. institucij, kot npr. Lux. univerzitetni center, Inštitut za

tehnologijo itd.

o Luxsemburţani tradicionalno študirajo v tujini (po celem svetu) (glej

CEDIES)

Predstavitev sistema poklicne orientacije v Luksemburgu

- PO v Lux. »pade« pod tri ministrstva:

o Ministrstvo za visoko šolstvo in znanstvene raziskave

CEDIES (Centre of documentation and information on higher

studies)

Samo posredovanje informacije, brez nudenja PO

Uporabniki so dijaki in študenti

o Ministrstvo za izobraţevanje in poklicno orientacijo

Centre for educational psychology and guidance (CPOS)

Informacije, poklicna orientacija, pomoč pri problemih,

povezanih z izobraţevanjem, psihološke konzultacije

Uporabniki so dijaki in njihovi starši

SPOS (Service for educational psychology and guidance)

v vsaki srednji šoli

o Funkcionalna avtoriteta znotraj CPOSa

o Administrativna avtoriteta je ravnatelj

o Teami psihologa(ov), socialnega delavca(ev) in

učitelja(ev)

o Informacije, poklicna orientacija, pomoč pri

problemih, povezanih z izobraţevanjem, pomoč pri

socialnih problemih, pomoč pri psiholoških

problemih

o Uporabniki so dijaki in njihovi starši

Local Action for Youth (ALJ)

o Poklicna orientacija, socialno vključevanje

o Uporabniki so dijaki tehničnega srednješolskega

izobraţevanja, predvsem tisti z niţjimi in srednjimi

sposobnostmi

o Osebje: edukatorji, učitelji

o Ministrstvo za delo in zaposlovanje

Centre for vocational guidance (OP)

4 lokacije (mesto Luksemburg, Esch-sur-Alzette, Diekirch,

Wiltz)

Osebje: poklicni svetovalci, edukatorji

Informacije, poklicna orientacija, posredovanje dela,

različne skupne aktivnosti v sodelovanju z različnimi

šolami in ALJ (glej zgoraj)

Uporabniki so mladi ljudje (učenci, dijaki in študenti) ter

odrasli

- Vse naveden storitve so brezplačne

- Med različnimi ponudniki obstaja dobro, pogosto neformalno sodelovanje

- Posebnega šolanja za poklicne svetovalce nimajo

o To so običajno psihologi

o Opraviti morajo rigorozen izborni postopek (izbrani niso nujno najboljši

za to delo) in nato rigorozen drţavni izpit

o Ni moţnosti vertikalnega napredovanja (z izjemo nekoliko višje plače s

strostjo)

o V načrtu imajo vpeljavo magistrskega študija (modularni način; glede na

potrebe poklicnih svetovalcev na različnih področjih) poklicne

orientacije (če bo šlo vse po sreči, bi študij lahko zaţivel leta 2012)

Predstavitev »Does guidance really matters (in Lux. and in other places)?«

- Če si poklicni svetovalec in uporabljaš predvsem teste, si poišči drugo delo

- Teoretiki (poklicnega) odločanja običajno iz svojih generalizacij izpustijo

emotivni del odločanja, kar je gromozanska (redukcionistična) napaka

- Stari modeli »job matchinga« so se izkazali za preveč poenostavljajoče; ljudje

se za poklicno pot odločajo na podlagi precej več dejavnikov kot zgolj (svojih)

sposobnosti in / ali racionalne analize / racionalnega odločanja

- Deklasifikacija diplom oz. diplome zaradi masovne produkcije diplomantov

izgubljajo na »teţi«; preveč ljudi se odloča študirati (»na znanju temelječa

druţba«); knjige z veseljem »obrača« majhen del ljudi;

- Poklicna orientacija je vedno del večje celote, v specifičnem času in

okoliščinah

- Pregled nad to druţbeno celoto je nemogoče imeti

- Poklicna orientacija ne sme postati grešni kozel za drţavne napake (slabe

odločitve) in napake (slabe odločitve) posameznikov

- Počasi se kaţe potreba po redefiniranju osnovnih predpostavk poklicne

orientacije (odločanja), gibljemo se v smeri hevristike (glej spodaj)

Predstavitev »Judgement and decision making«

- Variable, ki vplivajo na to, da poklicni svetovalec dobro opravlja svoje delo:

o Etičnost je sicer nujno potrebna, toda niti slučajno edina potrebna

o Kredibilnost; kredibilnih PS je malo

o Poštenost: »Ne vem, kaj bi bilo dobro zate«; bodi transparenten

o Svetovalec mora nujno biti sposoben prilagajati se različnim strankam

o Stranke nas res poslušajo samo prvih 10 minut; bolje je imeti 5 seans

po 10 minut kot pa 50 minut v »enem kosu« (rezultati raziskav)

o Svetovanec potrebuje nujno »prespati zadevo« pred sprejetjem končne

odločitve (mogoče tudi svetovalec)

o Svetovalcu mora biti mar; to je ena ključnih variabel

o Večina odločitev je vedno večplastnih

o Ljudje imajo radi lokalne statistične podatke, ne za celo drţavo

o »Follow up« je izjemno pomembna reč (ţe samo telefonski klic »dela

čudeţe«)

o Aktivno poslušanje je umetnost

o Če svetovalec deli svoje (ţivljenjske in poklicne) izkušnje s

svetovancem, je to zelo v redu

Torek, 4.05. 2010

Predstavitev »Proposing emancipatory model for vocational guidance«

- Uradni politični okvir:

o Povečuje se potreba po vedno bolj individualiziranih obravnavah strank

o Propagiranje mobilnosti

o Ţivljenja so vedno bolj multitranzitorna

o Potreba po učinkovitejšem »matchingu« zaradi tega, ker na določenih

področjih manjka kadra

- Vedenje in izkušnje poklicnih svetovalcev

o Strank ne moremo / ne smemo porivati v določeno (deficitarno) smer;

lahko jim samo nudimo čimveč informacij o njih samih in o razmerah na

trgu dela; »porivanje« je kontraproduktivno; nihče ne mara biti

»porivan«,

o Pogoj, da če oseba ne pride na svetovanje, izgubi socialno podporo, je

»lose - lose« situacija

o Priča smo / ţivimo v informacijski »poplavi«

Potrebni je učinkovito upravljanje z informacijami

Bo ne potrebuje »poplave« info., pač pa specifične info.,

pomembne zanj

o Deiluzije glede šolanja; nima smisla, da se dolgotrajno šolam, saj ljudje

niti z diplomami ne dobijo sluţb

o Velik pomen slikovne komunikacije je vedno bolj jasen (»ena slika je

vredna tisoč besed«)

o Različne populacije uporabnikov je potrebno naslavljati drugače

o Izraz »osebni razvoj« se je pojavil v 70ih letih 20.stoletja; kaj natančno

po pomeni? To ni nikomur jasno, lahko da je zgolj (politična) floskula

o Odnos med delom in človekom je konflikten; vsako delo je na nek način

suţenjstvo

o Tranzicija je bila prisotna skozi celotno zgodovino človeštva, to ni zgolj

stvar zadnjih nekaj let, kot se poskuša (katastrofično) prikazati

o Če se bomo osredotočali samo na tranzicijo, bomo ljudje izgubili svojo

identiteto, ki pa jo (profesionalno – osebno) vsakdo med nami potrebuje

(ne moreš je menjati kot nogavice)

o model poklicne orientacije v Evropi bazira na angleškem modelu, po

katerem se mora posameznik prilagajati razmeram na trgu dela; to je

zgolj (naturaliziran) model

o koncept kompetenc je nedodelan; pomeni vse in nič

o koncept, da bo posameznik v sodobnem svetu potreboval v ţivljenju

opraviti od 7 do 9 kariernih premikov, je politično sproducirana zadeva

(prvi ga je omenil Bill Clinton); če greš podobno delo opravljati nekam

drugam, to ni karierni premik, karierni premik je, ko se npr. oseba, ki je

opravljala delo poklicnega svetovalca, odloči za delo kuharja

o Pozabi na trg dela, nikoli se mu ne boš mogel prilagoditi, loči se

popolnoma od trga dela

o Preskriptivni / normativni pristopi v poklicni orientaciji v veliki meri

ignorirajo emotivne pogoje / dejavnike; v bistvu je tako, da oseba

najprej sprejme odločitev (»z ţelodcem«), (šele) nato pa začne

racionalizirati

o V določeni meri vsakdo vedno deluje v okvirih (svojega) okolja

- Emancipatornost udeleţencev

o Aktivna udelaţba uporabnika

o »Matching« modeli so zastareli

o Ena od pomembnejših nalog svetovalca je opolnomočenje stranke

o Info. management

o Ena od pomembnejših nalog svetovalca je, da pomaga stranki

prepoznati / razviti njegovo profesionalno – osebno identiteto

o Med emocijami in kognicijo obstaja intenzivna korespondenca

o Svetovalci (in svetovanci) potrebujemo t.i. kognitivno empatijo; lahko bi

bila ključna kompetenca za svetovalce

o Pozabi na norost s »trgom dela«

o Poklicno (in katerokoli) drugo svetovanje mora biti prostovoljno

o Potrebno je redefinirati socialno / širše dobro; vsi ljudje v sistemu, v

katerem ţivimo, preprosto niso zaposljivi; vsi ljudje sicer so potrebni

eden drugemu, toda ne v ekonomskem smislu; potrebno je vpeljati npr.

univerzalen dohodek (ena izmed moţnosti)

o Obenem pa (poklicni) svetovalci ne bi smeli biti »Mati Terezija«

o Problematika je pošteno kompleksna

Od preskriptivnega / normativnega do deskriptivnega modela poklicne orientacije

- Preskriptivni (star) način

o Stranka je napotena

o Testi

- Deskriptivni model:

o Pomoč stranki, da se bolje poveţe »sama s seboj«

o Če imaš čas in zmoţnost, da ustvariš stik s stranko, je magično

o Ne siliš ljudi v en tok

o Poštenost je ključna

o Govoriš / komuniciraš s stranko

o Posreduješ info., kaj je moţno

o Velika večina strank, ki pridejo k poklicnemu svetovalcu, je v bistvu ţe

blizu rešitvi / odločitvi, potrebujejo pa nekoga, da jim pomaga pri zadnjih

korakih

o Hevristika (metoda za reševanje problemov); ni enotne teorije; ljudem je

potrebno pomagati, da postanejo zavestni procesov odločanja

Koraki pri sprejemanju odločitev ( trg dela je šele na 4. mestu)

Ne vidimo najprej, nakar se odločimo, v bistvu se najprej

odločimo in šele nato vidimo (We do not first see and than

decide, we first decide and than see)

o Na koncu dneva šteje samo tisto, kar si naredil za stranko, vse ostalo je

(samo) politika

Več kot zanimivo; potrebno!

Predstavitev izobraževalnih sistemov in sistemov poklicne orientacije po državah

udeležencev

Sreda, 5.05. 2010

Ogled CEDIES (Centre de Documentation et d'Information sur l'Enseignement

superior; Ministere de l'Ensignement superior et de la recherche)

- 2 nalogi

o Štipendije študentom

o Zbiranje in posredovanje informacij in dokumentacije o študiju v tujini

- Večina Lux. študentov tradicionalno odhaja študirat v tuje drţave, v bistvu po

celem svetu (do pred kratkim zaradi svoje »majhnosti« niso imeli svoje

univerze)

o Eden izmed pozitivnih učinkov je tudi ta, da je njihova druţba velik talilni

lonec različnih kulturnih / sistemskih vplivov, ki jih študenti prinesejo iz

drţav, kjer so študirali

- 2 vrsti strank

o Dijaki zadnjih dveh letnikov

Večina mladih ljudi (bodočih študentov) si po dokončanju srednje

šole vzame »prosto leto«, da se odpočijejo in da v miru

razmislijo, kaj si res ţelijo; to je v zadnjem času nekaj povsem

običajnega, ni več stigmatizirano

o Študenti, ki bi radi zamenjali smer študija

Pogosto jih spremljajo starši ali celo stari starši, ali pridejo celo

samo starši, brez njih (»hotel mama« sindrom)

- Info. posredujejo na več načinov

o Neposredno svetovanje

o Grejo na šole

o V publikacijah (tudi na spletu); producirajo jih ogromno število (po

drţavah in po univerzah)

o Skupaj z študnetskimi organizacijami pomagajo organizirati spoznavne

obiske v tujih drţavah

o Info., ki jih posredujejo, poskušajo »osveţevati« sproti

Ogled Vocational guidance service(a) (OP) (glej tudi zgoraj)

- Populacije

o Učenci, dijaki, študenti in odrasli; v večji meri kot z odraslimi delajo z

mladimi

- Informacije, nasvetovanje, svetovanje in individualni razgovori glede odločanja

za poklic / profesijo

- Delovne metode

o Individualni razgovori

o Spoznavanje poklicev po osnovnih šolah (zadnji razredi); večinom

delajo z učenci zadnjih razredov

o Informiranje v / po srednjih šolah

o Izobraţevalni projekti v sodelovanju z srednjimi šolami

o Seminarji »Iščemo vajence« (registracija kandidatov in posredovanje na

vajeniška mesta) v sodelovanju z Action locale pour jeunes (ALJ)

- Uporabljani instrumenti

o Publikacije in internetne »zadeve«

o Testi profesionalnih interesov

o Filmi o različnih poklicih

o Individualni razgovori

- Tesno sodelujejo z (institucionalnimi) partnerji

- So ločeni od zaposlitvenih centrov (ti se nahajajo drugje)

Četrtek, 6.05. 2010

Predstavitev programa »Action Locale pour Jeunes« (Lokalna pomoč mladim)

- Populacija, s katero delajo so mladi od 14 / 15 let do 26 let starosti

- 5 lokalnih pisarn

- Usluţbenci programa so zaposleni tudi po šolah

- V glavnem delajo z mladimi z niţjimi sposobnostmi

- Če dijak opusti šolanje, jih s šole obvestijo in nato stopijo v kontakt z njim / ga

povabijo na razgovor, mu poskušajo pomagati

- Projekt sodi pod Ministrstvo za izobraţevanje

- Poglavitni namen je »biti tu« za mlade, ki so v največji meri potrebni pomoči

o Imigranti

o Ki se slabo učijo

o ki imajo druge teţave

- Pomagajo jim pri »postavljanju na lastne noge«

o Učenju

o Jih motivirajo

o Iskanju pripravništva

o Iskanju zaposlitve (vključno z učenjem veščin iskanja zaposlitve)

o Itd.

Predstavitev »Sense and sensibility; A parent's night with the difference«

- Večina staršev dela napako, ker svojega otroka preveč »poriva« na / po

akademski poti

- Pri odločanju za poklic poudarek pozornosti ne bi sme biti večinsko »dan«

(samo) na racionalne argumente ipd.

- Poklicni svetovalec bi moral biti katalizator za nove poti razmišljanja (navezuje

se na 1. alinejo)

- Starše in otroke bi moral konfrontirati z neprijetnimi zadevami

- Ljudje, s katerimi bi v največji meri radi govorili, se na starševskih večerih ne

pojavljajo / se jih ne udeleţujejo

- Poklicni svetovalec mora jasno povedati, kaj lahko naredi in tudi česa ne more

- Poklicni svetovalec ni kriv za vse; del odgovornosti za odločitve svojih otrok

nosijo seveda tudi starši (starši so še vedno vzgled svojim otrokom)

- Socialna lestev oz. vzpenjanje po njej s trudom, prizadevnostjo,

izobraţevanjem itd. ne funkcionira več, čeprav nam politiki še vedno govorijo,

da še vedno deluje; pogosto lestev od zgoraj lomimo mi, ki se nahajamo na

njej nekoliko višje

- Veliko otrok uspeva precej dobro navkljub njihovim staršem

- Starši so še najbolj zmedeni od vseh

- Starši so vedno bolj zahtevni do poklicnih svetovalcev; mojemu otroku moraš

(na dolgi rok) zagotoviti pot do dobre sluţbe in dobre plače

- Starši svoj del odgovornosti (vedno bolj) pogosto prelagajo na učitelje / sistem

/ poklicne svetovalce

- Na ta način / načine vsi mi otroke učimo prelaganja odgovornosti

- Potrebujemo eden drugega; ko se bo pozimi pokvaril radiator, tudi lastniki

podjetij ne bodo klicali nekoga iz Indije ali Kitajske, da jim ga bo prišel

popravit, poklicali bodo nekoga iz sosednje ulice

- Vsak posameznik je unikaten / edinstven, zaradi česar ima vsakdo na vsaj

enem področju »prednost« pred drugimi; zakaj bi vsi »rinili« v isto smer

reševanja svojih (zaposlitvenih) problemov (npr. vsi v akademsko

izobraţevanje itd.)

- Poklicni svetovalec naj bi bil zmoţen (delno) pomagati posamezniku poiskati

njegovo unikatno (ţivljenjsko) pot

- Določenim posameznikom pač ne moremo pomagati

- Delovna mesta najprej in v prvi vrsti zahtevajo »hard skills« (znanje, veščine

ipd.), šele nato »soft skills« (socialne kompetence, prijaznost ipd.), ki so

zadnje čase tako moderne

- Seveda ni za vse v posameznikovem ţivljenju kriv »sistem«; popularna

psihologija je »prelagaj odgovornost na drugega«, nepopularna pa je

»prevzemi (svoj del) odgovornosti zase nase«

- Vsak posameznik potrebuje poznati in tudi sprejeti svoje omejitve

- Svoj del odgovornosti za širše dobro bi morale (končno) prepoznati in priznati

tudi določene druţbene skupine; npr. v Indoneziji zaradi ekonomskega

napredka srednji razred postaja močnejši, toda (tudi on) na račun revnih, ki

bodo tako imeli še manj moţnosti za izhod iz revščine

- Revščina otrok narašča tudi v naših (EU) drţavah

Predstavitev koncepta »Life designing« in kritično ovrednotenje

- Nov koncept poklicne orientacije

- Rezultat EU projekta »prevetritve« poklicne orientacije v luči sprememb sveta

- Multinacionalni projekt, ki je trajal 2 leti

- Članek še ni izšel (oz. sedaj mogoče ţe je); izšel bo v reviji Journal of

Vocational Behavior

- Life – designing model za karierne intervence temelji na petih predpostavkah o

ljudeh in njihovem delu

o Kontekstulane moţnosti

o Dinamični procesi

o Nelinearno napredovanje

o Multiplost perspektiv

o Osebni vzorci

- Poglavitni poudarek je na tem, da si vsakdo - do določene mere pod vplivom

širših druţbenih koncepcij in razmer – svoje poklicno ţivljenje kreira sam

- Pristop se ni omejil samo na pomoč ljudem pri načrtovanju poklicne poti,

ampak kar celotnega ţivljenja

- Toda, ţivljenje si lahko dizajniraš, če imaš za to moţnosti; če moţnosti nimaš,

če nimaš za preţivetje, se tvoja situacija z vpeljavo navedenega koncepta

samo še poslabša

- Zadeva spominja na socialni design

o Spominja na pristop cerkve(ev); novodobna religija?

o Ideologizacija (zgolj) popolne odgovornosti posameznika? V smislu, če

ti ne uspe, si za to v polni meri odgovoren sam, druţba / drţava /

lastniki kapitala / ostali sokreatorji druţbene realnosti nimajo pri tem

(popolnoma) nič?

- Velik poudarek je dan na tranzicijo

o Toda, ljudje ne ţelimo samo »iti skozi ţivljenje«, ţelimo si tudi oz.

predvsem si ţelimo prispeti na destinacijo

- Ekonomsko gledano določeno število ljudi ni potrebno, čeprav smo seveda

eden drugemu potrebni v drugih smislih

o potrebna je redefinicija dela in aktivnosti

o ena izmed moţnosti je uvedba univerzalnega dohodka (ne glede na to,

ali nekdo dela ali ne)

o večina ljudi bi delala (večina ljudi rada dela / potrebuje delati, je pa

seveda vprašanje, ali vsi lahko delajo tisto, kar jih najbolj veseli in

zanima)

o toda z vpeljavo univerzalnega dohodka bi bili razbremenjeni marsičesa

(strahu za preţivetje, zaradi česar so pogosto ohromljeni njihovi

ustvarjalni potenciali, ne bi bili več v tolikšni meri, kot so sedaj,

novodobni suţnji ipd.)

o kdor bi več delal, bi seveda več zasluţil

- Večina dosedanjih teorij je bila izdelanih v »laboratorijsko čistih pogojih«

o zaenkrat se zdi, da ja ta v tem pogledu podobna ostalim

- Bolj pomembno od tega, kaj delaš, je, kako to, kar delaš, delaš

Petek, 7.05. 2010

Ogled »poklicnega centra« CNFPC (Centre national de formation professionnell

continue) Esch-sur-Alzette

- Center je namenjen mladim, ki niso uspeli dokončati šolanja v rednih

programih

- Velika večina dijakov je otrok imigrantov

o Z vedenjskimi teţavami

o Z učnimi teţavami

o S slabim znanjem 3 uradnih jezikov

o Ne vedo, kaj bi jih veselilo delati

o Itd.

- Uspešnost programa je nizka oz. visoka (odvisno od zornega kota) in znaša

okoli 20% (če se prav spomnim)

- Poudarek je na učenju praktičnih veščin

o Elektro stroke

o Avtomehanične stroke

o Slikopleskarske stroke

o Itd.

- Vključeni so (po novem) eno leto, kar je premalo; prej so bili dve leti in je bilo

boljše, saj jih je veliko potrebovalo eno leto, da so se nekoliko umirili in preko

spoznavanja različnih strok šele ugotovilo, kaj bi radi počeli

Ogled mesto Bertrange, s poudarkom na ogledu vrtca

- Okoli 7.000 prebivalcev

- V mestu ţivijo pripadniki okoli 60 narodnostnih skupnosti

o Razumejo se med seboj / sobivajo brez teţav

- Vrtec je podoben vrtcem v Sloveniji (pedagoško gledano), toda

o Arhitekturno je zanimiv, ker je zgrajen v obliki satovja (šestagonalne

enote)

o Vključuje vrt, kjer se otroci učijo dela z / na zemlji.

Študijski obisk v sklopu Academie v Luksemburgu toplo priporočam!

Vsak drobec znanja, ki ga učenec pridobi sam – vsak problem, ki ga sam reši – postane mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer. Dejavnost uma, ki je spodbudila učenčev

uspeh, koncentracija misli, potrebnih zanj, in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju, prispevajo k temu, da se dejstva vtisnejo v spomin, kot se ne bi mogla nobena

informacija, ki jo je slišal od učitelja ali prebral v učbeniku.

Herbert Spencer