1 1. BLED – Od pomnika do pomnika 1.1. ZDRAVILIŠKI PARK

Tekst za posnetek na MP4

1

1. BLED – Od pomnika do pomnika

1.1. ZDRAVILIŠKI PARK

Spoštovana obiskovalka, spoštovani obiskovalec Bleda. Naš namen je, da vas popeljemo

okoli Blejskega jezera in vas na tej poti seznanimo z delčkom naše bogate zgodovine in s

pomembnimi ljudmi, ki so v preteklosti pomembno vplivali na razvoj kraja in mu na tak ali

drugačen način vtisnili svoj pečat. Pot nam bo vzela približno 2 uri in na njej vam bomo na

kratko predstavili nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti Bleda.

Ob obali Blejskega jezera ste na desno ob sprehajalni poti zagledali pomnik Carlu Gustavu

Svenssonu - švedskemu krajinskemu arhitektu, ki je bil leta 1890 snovalec in oblikovalec

osrednjega blejskega parka okrog vile Zora -sedaj občine Bled-vse do obale Blejskega

jezera. V parku je poleg domačih drevesnih vrst hrasta, bora, vrbe žalujke, divjega kostanja,

zasadil tudi eksotične vrste kavkaško jelko, ginkovec, beli topol, različne vrste tis in druge.

Na sličen način sta bila kasneje zasajena še park ob hotelu Mallner -danes Park hotel in tudi

Zdraviliški park, ob robu katerega imajo svoj pristan tudi tradicionalne blejske pletne.

V osrednjem delu Zdraviliškega parka si pod krošnjami divjih kostanjev ogledamo Riklijevo

obeležje, ki nas spomni na začetnika organiziranega turizma na Bledu. Pomnik je posvečen

125-letnici ustanovitve Naravno zdravilnega zavoda, ki ga je leta 1855 ustanovil Arnold Rikli;

zato mu priznavamo pionirsko vlogo pri razvoju organiziranega turizma na Bledu.

Arnold Rikli je bil leta 1823 rojen v Švici. Leta 1852 je prišel na zdravljenje na Bled, saj je

slišal za čudovito alpsko jezero z dobro klimo in izjemno naravo. Na Bledu se je stalno naselil

leta 1854 in ostal 52 let. Tu je ustanovil Naravno zdravilni zavod in svoje paciente iz vse

Evrope zdravil v skladu z asketskimi pravili, ki jih je strnil v znameniti rek: »Voda seveda

koristi, še bolj pa zrak in najbolj svetloba.«

Na drugi strani parka, ob stopnicah, ki vodijo k cerkvi sv. Martina stoji spomenik največjemu


2

slovenskemu pesniku Francetu Prešernu (rojen 1800, umrl 1849). Prešeren je o Bledu

napisal mnoge nepozabne pesnitve, v katerih je lepote Bleda povzdignil v nebo in ga

poimenoval »podoba raja«, zato ne čudi, da so mu že leta 1883 člani Literarno zabavnega

kluba postavili prvi spomenik ravno ob Blejskem jezeru.

Na spomeniku je napisana tudi 4. kitica Zdravljice, ki so jo v letu nastanka na Dunaju

cenzurirali, kot preveč domoljubno.

Prešeren je Zdravljico napisal leta 1844 in 7. kitica Zdravljice je postala himna samostojne

države Slovenije:

Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat' dan,

da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan,

ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

Pot nadaljujemo po stopnicah, ki nas popeljejo do farne cerkve sv. Martina.

1.2. CERKEV SVETEGA MARTINA

Sedanja neogotska cerkev, posvečena sv. Martinu, je bila zgrajena l. 1905 na kraju prejšnje

gotske iz 15. st., medtem ko je bila prva kapela postavljena tu že pred letom 1000. Za novo

cerkev so sprejeli načrte prof. Friedricha von Schmidta, ki je avtor mestne hiše na Dunaju, a

jih je predvsem glede notranje oprave spremenil arhitekt Josip pl. Vancaš. Večina plastik iz

najboljšega kararskega marmorja je delo konzervatorja Ivana Vurnika iz Radovljice.

Cerkev je poslikal s freskami akademski slikar Slavko Pengov med letoma 1932 in 1937.

Na cerkvenem dvorišču lahko desno vidimo še novo župnišče (1871-1872) ter nasproti

obnovljeno staro župnišče (stavba že iz leta 1460).

Pred cerkvijo stoji vrtno znamenje Marije, ki ga je v letih pred 2. svetovno vojno zasnoval

največji slovenski arhitekt Jože Plečnik.

Znamenje je izdelal kipar Božo Pengov iz podpeškega marmorja, podstavek pa je iz

lokalnega kamenja s Straže.


3

Na zadnji strani spomenika so grbi Slovenije, Srbije in Hrvaške. Za grb samostojne Slovenije

je oblikovalec Marko Pogačnik povzel slovenski grb iz znamenja in ga dopolnil z ostalimi

slovenskimi simboli.

Od cerkve vodi lepo urejena pot proti Blejskemu grad.

Blejski grad je najstarejši grad na slovenskem, saj je bil z darovnico prvič pisno

omenjen že leta 1011 kot Castello Veldes. Stoji na mogočni, strmi skali, ki se dviga 130 m

nad ledeniškim Blejskim jezerom. Več kot tisoč let je minilo, bilo je 10. aprila leta 1004,

odkar je v italijanskem Trentu nemški kralj Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu

in njegovi škofiji posest Bled na Kranjskem. Leta 1011 je cesar Henrik II. z novo darovnico

podaril tudi grad na pečini (castellum Veldes), ki se v tej drugi darovnici prvič omenja v

ohranjenih pisnih virih. Blejski grad je bil upravno središče briksenske zemljiške posesti na

Gorenjskem. V srednjeveških virih se ime Bleda omenja v nemški obliki Veldes.

Grad je vsekakor potrebno obiskati in poleg lepega razgleda vas bo očaral tudi obisk grajske

tiskarne, grajske kleti ali zeliščne galerije. Po ogledu zanimivega muzeja priporočamo tudi

obisk restavracije.

Blejsko jezero je ledeniškega izvora, staro 14.000 let. Dolgo je 2.100 metrov, široko 1.400

metrov, največja globina pa je 35 metrov. V jezeru živi 19 vrst rib, jezerska površina pa nudi

domovanje številnim racam in labodom.

Sprehajalni poti okoli jezera, ki je dolga 6 km, se boste zopet priključili nad Grajskim

kopališčem, ki v poletnih mesecih privablja veliko število kopalcev, saj je najtoplejše alpsko

jezero, saj se ogreje tudi do 25oC.

Pot vas bo sedaj vodila ob jezeru v center slovenskega in blejskega veslanja – v Malo Zako.


4

1.3. VESLAŠKI CENTER

Prvi veslaški objekti so bili postavljeni v Veliki Zaki že leta 1930. Leta 1954 pa so pričeli

graditi Veslaški center v Mali Zaki, ki so ga skozi desetletja postopoma dograjevali. Nazadnje

je bil Veslaški center prenovljen leta 2010 za SP v veslanju leta 2011.

Člani blejskega veslaškega kluba so že pred 50 leti ponesli ime Bleda v svet. Številni dobro

rezultati in organizacijske sposobnosti veslaških delavcev so pripeljale do odločitve FISA-e,

da je Bledu kar štirikrat zaupala organizacijo svetovnih veslaških prvenstev – leta 1966,

1979, 1989 in leta 2011. Izjemni naravni pogoji za izvedbo tekmovanj uvrščajo blejsko progo

med najlepša in tudi najpopularnejša veslaška prizorišča.

Blejski veslači se ponašajo s številnimi medaljami s svetovnih veslaških prvenstev. Posebno

cenjena odličja so prve olimpijske medalje priveslane za samostojno Slovenijo. Na

olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 so blejski veslači osvojili bronasto medaljo v dvojcu

brez krmarja in bronasto medaljo v četvercu brez krmarja, na OI v Sidneyu leta 2000 smo v

dvojnem dvojcu osvojili prvo olimpijsko zlato in na OI v Atenah leta 2004 v dvojnem dvojcu

spet srebrno medaljo.

Ob čolnarni v Mali Zaki stoji doprsni kip Borisa Kocijančiča, ki so ga postavili slovenski in

blejski veslači leta 1969, v spomin na dolgoletnega predsednika veslaške zveze Slovenije,

organizatorja evropskega in svetovnega prvenstva v letih 1956 in 1966 na Bledu. Spomenik

je delo akademskega kiparja Stojana Batiča.

Le malo proč na travniku ob jezeru, je impozantni kip splavarja; eno najlepših del

slovenskega kiparja Borisa Kalina še iz časa med obema vojnama.


5

Na veslaškem hangerju je spominska plošča v čast Thomasu Kellerju, dolgoletnemu

predsedniku Mednarodne veslaške zveze-FISA.

Na tleh pred hangerjem pa so vklesana imena prizorišč Olimpijskih iger na katerih so

sodelovali blejski veslači in se z mnogih vrnili tudi z medaljami.

Če se ozremo nad Veslaški center vidimo več kot sto let star Hotel Triglav ter nasproti

Blejsko železniško postajo, ki leži na najlepši lokaciji vzdolž Bohinjske železnice. Otvoritev

bohinjske proge, ki je predstavljala izreden podvig graditeljev in projektantov takratne

monarhije, je bila 19. julija 1906 z veličastno slovesnostjo, ki se je je udeležil sam

prestolonaslednik Franz Ferdinand. Železnica je imela velik vpliv na razvoj turizma Bledu.

Spominska soba na postaji je zanimiv pomnik tedanjih dni.

Pot ob jezeru boste nadaljevali v Veliko Zako, ciljno prizorišče veslaških regat in raj za

ljubitelje preživljanja počitnic v naravi, saj je to lokacija enega najlepših kampov.

1.4. VILA BLED

Mogočen park, ki se razprostira okoli Vile Bled je že v času Avstroogrske monarhije dajal

zavetje dvorcu kneza Ernesta Windischgrätza. Od leta 1920 pa je dvorec poletna rezidenca

jugoslovanske kraljeve družine Karađorđevićev. V letih 1937-38 so Suvobor porušili in začeli

graditi dvorec, ki ga zaradi druge svetovne vojne niso dokončali. Po drugi svetovni vojni je

bila Vila predsedniška rezidenca takratnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita,

ki je v njej gostil številne pomembe državnike. Gostje so bili Haile Selassie, Khrushchev,

King Hussein, Nehru, Indira Ghandi, Nasser in ostali.

V parku lahko občudujemo okoli 120 drevesnih vrst.

Seveda pa nam pogled uhaja na blejsko jezero kjer ozremo edini slovenski otok, na


6

katerega vodi 99 stopnic v ozadju pa se razprostira pobočje Karavank z najvišjim vrhom

Stolom, 2.236 m.

Blejski otok z bogato zgodovino sodi med najstarejše romarske poti na Gorenjskem. Tako

lahko ugotovimo, da so bili romarji prvi turisti na otoku. Vendar pa je želja obiskati Bled, se

povzpeti na grad in s čolnom ali pletno popeljati na otok ostaja prej kot slej stalnica.

Leta 1124 - 1245 je stala na Blejskem otoku prva zidana cerkev, kot triladijska romanska

bazilika. Prvič je cerkev na otoku omenjena v listini iz leta 1185, ko je škof Henrik potrdil

veljavnost darov škofa Hartmanna cerkvi na otoku. Leta 1465 je bila cerkev na otoku

prezidana v gotskem slogu. Po potresu je bila ponovno pozidana in to v baročnem slogu leta

1523. V 15. stoletju sta bila Blejski otok in cerkev na otoku že znana kot božja pot. Leta

1511 je Bled prizadel potres. Na otoku je porušil cerkev in zvonik. Cerkev in zvonik, ki je bil

sprva lesen, so obnovili. Potres leta 1622 pa je ponovno povzročil poškodbe cerkve na

otoku. Te so bile odpravljene leta 1680. Leta 1679 do 1691 je cerkev na otoku dobila svojo

sedanjo obliko. Leta 1655 so bile zgrajene stopnice od obale do vrha otoka.

V 17. stol. so bile zgrajene spremljajoče stavbe na otoku s stransko kapelico .

Pesnik France Prešeren je s pesnitvijo Krst pri Savici postavil Blejski otok v središče

slovenske mitologije. V pesnitvi je razgrnil idilično podobo Bleda z otokom in svetiščem

boginje Žive.

Pot boste nadaljevali mimo vasi Mlino kjer so se »rodile« blejske pletne, tradicionalni, ročno

izdelani čolni za prevoz gostov na otok.

1.5. GRAND HOTEL TOPLICE

Na desni strani se vzpenja hrib Straža, visok 646 m, ki so ga za turistične namene pričeli

uporabljati že za časa Arnolda Riklija. Na hribu in njegovih obronkih so speljane številne poti

in steze, ki so namenjene rekreaciji, vzdrževanju telesne kondicije, ohranjanju zdravja in


7

rehabilitaciji po prestanih obolenjih. V spomin na začetnika organiziranega turizma na Bledu

stoji na Straži spomenik Arnoldu Rikliju, ki so mu ga v spomin postavili njegovi sinovi.Danes

je na Straži obnovljena promenada za fitnes in zelo atraktivna ponudba za vso družino; od

pustolovskega parka do letne sankaške proge. Seveda pa moramo omeniti enkratne

razglede, ki se na ponujajo na petih razglednih točkah.

Stojimo ob najbolj prepoznavnem in najstarejšim hotelom ob jezeru. Leta 1818 so na

območju današnjega Grand hotela Toplice zajeli topli vrelec in ga leta 1822 prekrili z lopo.

Toplo vodo so kasneje speljali v bazene in jih poimenovali kopališče Prešeren. Leta 1850

je poštni ravnatelj Hoffmann postavil novo stavbo hotel, ki ga je njegov naslednik Luckmann

poimenoval Luisenbad. Leta 1853 so kopališče Prešeren preuredili in postavili kopališko

zgradbo Badehaus. Leta 1875 je naslednji lastnik Luisenbada grof Camillo Aichelburg tega

še povečal.Leta 1919 je Luisenbad kupila domačinka Jula Vovk Molnar in ga preimenovala

v Grand hotel Toplice. Zgradila je novo kopališče, depandanso Belvedere današnji hotel

Jadran in posodobila vilo Adria današnji Korotan. Povečala je tudi hotel na 205 ležišč. Največ

del je bilo opravljenih v letih 1930 in 31.

Od takrat do danes je hotel doživel še vrsto posodobitev, vse v želji, da ostane najboljši med

najboljšimi, saj ga tako zdaj kot prej obiskujejo najeminentnejši gosti s celega sveta.

Z odločitvijo kralja Aleksandra Karađorđeviča, da poletno rezidenco dvora preseli na Bled, se

je tudi v GH Toplice zvrstilo veliko pomembnih gostov in diplomatov.

Tu so bila številna posvetovanja in konference. Tako se je v hotelu trikrat sestalo vodstvo

Male Antante, ki so jo sestavljale Čehoslovaška, Romunija in Jugoslavija.

Prvič leta 1926, drugič leta 1935 in zadnjič leta 1938.

Gostje hotela pa niso bili samo politiki in diplomati. Knjiga hotelskih gostov nam je ohranila

še imena drugih slavnih osebnosti. Tu je letoval svetovno znani kipar Ivan Meštrović, operni

pevec basist Fjodor Šaljapin, filmska igralka Ita Rina.

Prav po prenovi v letu 1931 se je v Grand hotelu Toplice odvijal mednarodni šahovski turnir,

kjer je zmagal svetovni šahovski prvak dr. Aleksander Aljehin.

Leta 1965 je bil v Festivalni dvorani na Bledu svetovni kongres pisateljev v organizaciji

slovenskega PEN kluba. Med številnimi književniki so bivali v Grand hotelu Toplice tudi

predsednik svetovnega PEN kluba, pisatelj Artur Miller in še dva nagrajenca z Nobelovo

nagrado za književnost, in sicer: Ignazio Silone in Pablo Neruda.

Predlagamo vam, da pot okoli Blejskega jezera – »od pomnika do pomnika« zaključite

z degustacijo slavne kremne rezine in uživate ob pogledu na to »podobo raja« .

Documents

1 1. BLED – Od pomnika do pomnika 1.1. ZDRAVILIŠKI PARK