Konno poroilo

priprava dolgoronih energetskih bilanc do leta 2035 in okvirno do leta 2055

Naronik: Ministrstvo za infrastrukturo

April 2017

KazaloIPovzetek1IIUvod2II.1Vsebina konnega poroila2II.2Vodnik glede strukture predloenih datotek v programu Excel2II.3Podroben seznam predloenih listov v programu Excel in razlag4II.4Kratice in okrajave8IIIOpredelitev scenarijev energetske strategije, vkljuenih v poroilo13III.1Uvod13III.2Cilji na ravni EU14III.3Opis politik, ki se izvajajo za glavna scenarija EUCO15III.4Referenni scenarij (RMa)18III.5Scenarij A: Politike za leto 2030 (EUCO27SNr)21III.6Scenarij B: Politike za leto 2030, veja uinkovitost (EUCO30SNr)22III.7Scenariji obutljivosti23IVPregled predpostavk za scenarije energetske strategije26IV.1Uvod26IV.2Umerjanje na podatke za leto 201526IV.3Gospodarska rast26IV.4Industrijska dejavnost28IV.1Cene fosilnih goriv30IV.2Trg EU za trgovanje z emisijami32IV.3Domae cene goriv34IV.4Demografski in stanovanjski podatki35IV.5Podatki za sektor prometa38IV.6Elektrarne39IV.7Elektroenergetska omreja40IV.8Plinska infrastruktura40IV.9Daljinsko ogrevanje40IV.10Podatki o SPTE41IV.11Potencial obnovljivih virov energije41IV.12Podpora za obnovljive vire energije42IV.13Izgube v omreju42IV.14Monosti proizvodnje primarne energije43IV.15Obrestne mere43VRezultati44V.1Referenni scenarij (RMa) za leto 205544V.2Povzetek kazalnikov razogljienja47V.3Povzetek strokov energetskega sistema49V.4Energetske bilance53V.5Poraba konne energije po sektorjih76V.6Proizvodnja elektrine energije79V.7Industrijski sektor101V.8Gospodinjstva107V.9Sektor prometa113VIMakroekonomsko modeliranje121VI.1Uvod121VI.2Metodologija modeliranja122VI.2.1Tehnina izvedba referennega scenarija122VI.2.2Energetski sistem122VI.2.3Shema financiranja123VI.3Scenariji politike123VI.4Rezultati modela124VI.4.1Uinek na BDP124VI.4.2Sektorski uinki127VI.5Zaposlenost129VIIPriloga131

Tabele

Tabela 1: Predloki v Excelovih datotekah, ki vsebujejo rezultate modela in primerjavo v skladu z zahtevami iz naroila2

Tabela 2: podrobna razlaga vsebine Excelovih datotek, ki vsebujejo rezultate modelov4

Tabela3: Merske enote8

Tabela4: Kratice in okrajave9

Tabela5: Kratice v energetskih bilancah10

Tabela 6: Predpostavke o politikah v scenarijih EUCO16

Tabela 7: Kvalitativni povzetek stopnje izvajanja politik glede na glavni scenarij in scenarij obutljivosti24

Tabela 8: Glavne makroekonomske in sektorske projekcije, uporabljene v vseh energetskih scenarijih27

Tabela 9: Povzetek projekcije industrijske dejavnosti29

Tabela 10: Cene v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EUR'2013/t CO2) za vse scenarije33

Tabela 11: Obdavitev energetskih proizvodov, predpostavljena v scenarijih34

Tabela 12: Eksogene predpostavke o preostalih elektrarnikih zmogljivostih v prihodnosti, brez prenov ali z endogenimi podaljanji ivljenjske dobe obratov v modelu39

Tabela 13: Eksogena naloba v elektrarno na obnovljive vire40

Tabela 14: Povzetek za elektroenergetske povezave med sistemi40

Tabela 15: Najveji nalobeni potencial kumulativno poleg zmogljivosti iz leta 201541

Tabela 16: Najveji potencial biomase in odpadkov za letno porabo42

Tabela 17: Stopnje izgub v omreju43

Tabela18: Povzetek referennega scenarija (RM) do leta205545

Tabela19: Sprememba skupnih emisij toplogrednih plinov glede na glavni scenarij in scenarij obutljivosti za leti2030 in205047

Tabela20: Dele obnovljivih virov (%) glede na glavni scenarij in scenarij obutljivosti za leti2030 in205047

Tabela21: Prihranki pri porabi primarne energije glede na glavni scenarij in scenarij obutljivosti ob upotevanju izhodiih projekcij PRIMES 2007.48

Tabela22: Povpreen stroek elektrike (EUR'13/MWh)49

Tabela23: Skupni stroki sistema v mio EUR'13 in stroki, povezani z izdatki za nakup energije51

Tabela 24: Uinki na BDP v Sloveniji124

Tabela 25: Proizvodni uinki po sektorjih128

Tabela 26: Uinki na zaposlenost v Sloveniji leta 2030 in 2050129

Slike

Slika IV1: Letne stopnje spremembe BDP in prebivalstva28

Slika IV2: Projekcija svetovnih cen fosilnih goriv (EUR'2013 na MWh glede na kurilnost goriva)32

Slika IV3: Osnovne demografske predpostavke36

Slika IV4: tevilo gospodinjstev, razvrenih po vzorcu glavne ogrevalne tehnologije ('000 gospodinjstev)37

Slika V1: Skupni stroki sistema glede na sektor v mio EUR'13 za vse scenarije52

Slika V2: Bruto nacionalna poraba za tri glavne scenarije53

Slika V3: Sestava proizvodnje za tri glavne scenarije60

Slika V4: Neto uvoz energije za tri glavne scenarije67

Slika V5: Energijska intenzivnost BDP v Sloveniji po vseh scenarijih74

Slika V6: Ogljina intenzivnost BDP v Sloveniji po vseh scenarijih74

Slika V7: Odvisnost Slovenije od uvoza po vseh scenarijih75

Slika V8: Poraba konne energije v energetskem sektorju za vse scenarije76

Slika V9: Poraba konne energije v industriji za vse scenarije76

Slika V10: Poraba konne energije v gospodinjstvih za vse scenarije77

Slika V11: Poraba konne energije v sektorju ostale rabe za vse scenarije77

Slika V12: Poraba konne energije v sektorju prometa za vse scenarije78

Slika V13: Proizvodnja elektrine energije glede na scenarij79

Slika V14: Neto proizvodna zmogljivost za vse scenarije79

Slika V15: Neto proizvodna zmogljivost hidroelektrarn za vse scenarije80

Slika V16: Neto proizvodna zmogljivost vetrnih elektrarn za vse scenarije80

Slika V17: Neto proizvodna zmogljivost sonne fotovoltaike za vse scenarije81

Slika V18: Proizvodnja elektrine energije po gorivih za vse scenarije82

Slika V19: Nameena neto proizvodna zmogljivost za vse scenarije88

Slika V20: Poraba elektrine energije po sektorjih za vse scenarije94

Slika V21: Povprene cene elektrine energije za vse sektorje in scenarije100

Slika V22: Povprene cene elektrine energije za gospodinjstva za vse scenarije100

Slika V23: Poraba konne energije v industriji za vse scenarije101

Slika V24: Poraba konne energije v gospodinjstvih za vse scenarije107

Slika V25: Obseg dejavnosti potnikega prometa za vse scenarije113

Slika V26: Obseg dejavnosti tovornega prometa za vse scenarije113

Slika V27: Dele elektrinih osebnih vozil za vse scenarije114

Slika V28: Poraba konne energije v prometu za vse scenarije115

Slika VI1: Dele uvoza125

Slika VI2: asovna prilagoditev BDP126

Slika VI3: Razlenitev uinkov na BDP za scenarija EU27SNR in EU30SNR126

Slika VI4: Trgovinska odprtost in energijska intentivnost kot % proizvodnje po kljunih sektorjih127

Slika VI5: Proizvodni uinki, EUCO27SNr128

Povzetek

V podporo razpravam o energetskem konceptu do leta 2030 oziroma 2055 je bilo treba uporabiti kompleksno matematino modeliranje energetskega in prometnega sistema ter sistema emisij, s imer je bilo mogoe koliinsko opredeliti alternativne scenarije, ki zajemajo razline politike in tenje.

V ta namen je bil model PRIMES za Republiko Slovenijo v celoti posodobljen na podlagi podatkov za leto 2015, ki sta jih zagotovila nacionalni Statistini urad in Eurostat in ki so bili uporabljeni za koliinsko opredelitev treh glavnih scenarijev in devetih razliic le-teh. Rezultati modela doloajo za posamezen scenarij tevilne kazalnike uinkovitosti slovenskega energetskega sistema z vidika emisij, obnovljivih virov energije in energijske uinkovitosti, ki so povezani s cilji Evropske unije, doloenimi za leta 2020, 2030 in 2050. Kazalniki, izraunani na podlagi projekcij modela za vsak posamezen scenarij, so uporabljeni za oceno uinkov posameznega scenarija in obutljivosti z vidika strokov energetskega sistema za konne potronike, potrebe po investicijskih izdatkih v vseh sektorjih in potrebe po uvozu energije, ki so uporabljene kot nadomestni kazalnik za oceno zanesljivosti oskrbe z energijo.

Da bi bilo mogoe podpreti energetsko zasnovo, je bilo treba izdelati tudi oceno uinka energetskih scenarijev na makroekonomske agregate, industrijsko proizvodnjo in zaposlenost. V ta namen je bil uporabljen model GEME3, ki je bil posodobljen in uporabljen za koliinsko opredelitev uinkov glavnih scenarijev.

UvodVsebina konnega poroila

Konno poroilo vkljuuje tevilne datoteke v programu Excel, ki vsebujejo projekcije, izdelane z modelom PRIMES, za vse scenarije in razliice energetske bilance Slovenije za obdobje med letoma 2015 in 2055.

Vendar pa so projekcije za leto 2055 izdelane le za referenni scenarij, da bi se tako upoteval predviden iztek obratovanja enote na lignit TE (otanj6) leta 2053, medtem ko izhajajo vsi ostali uporabljeni podatki iz leta 2050. Z modelom PRIMES so bile izdelane projekcije za obdobje do leta 2050, in sicer na petletni osnovi, saj gre za medasovne projekcije, tj. izrauni so izdelani za celotno obdobje med letoma 2015 in 2050. V skladu z vsemi drugimi scenariji razen referennega je predvideno, da se bo obratovanje enote otanj6 zaradi visokih cen v sistemu za trgovanje z emisijami (ETS) konalo veliko pred letom 2055.

Konno poroilo vkljuuje naslednje:

celotne rezultate izraunov po modelih PRIMES za Slovenijo, ki so namenjeni koliinski opredelitvi treh (3) glavnih scenarijev. Datoteke v programu Excel vkljuujejo standardni nabor datotek s projekcijami za 5-letna obdobja, izdelanimi s pomojo modela PRIMES;

celotne rezultate izraunov po modelih PRIMES za Slovenijo, ki so namenjeni koliinski opredelitvi devetih (9) scenarijev obutljivosti, za katere je predloen celovit nabor izidov v programu Excel;

datoteke v programu Excel, ki podpirajo primerjavo izraunov scenarijev in razliic v grafini in tabelarini obliki.

Vodnik glede strukture predloenih datotek v programu Excel

Vodnik glede strukture predloenih datotek v programu Excel je prikazan v tabeli spodaj, ki sledi navodilom iz specifikacij javnega razpisa. Znatno ve podrobnih informacij je na voljo tudi v datotekah v programu Excel, ki so predloene s konnimi rezultati.

Tabela 1: Predloki v Excelovih datotekah, ki vsebujejo rezultate modela in primerjavo v skladu z zahtevami iz naroila

Opis predloenih projekcij za glavne elemente energetskih bilanc

EXCELOVE DATOTEKE, izdelane z modelom PRIMES, za vsak glavni scenarij in scenarij obutljivosti

a) Projekcije domae proizvodnje energije in za naslednje podsektorje energetskega sektorja: jedrska energija, obnovljivi viri energije (hidroenergija loeno za postroje s posamino mojo nad oziroma pod 10 MW, biomasa in odpadki, vetrna energija, fotovoltaina energija, geotermalna energija), energija iz fosilnih goriv (zemeljski plin, premog in lignit, nafta);

VSNbal.xlsx, list PPROD, vse vrstice

Prepanl_SN.xlsx, list Summary, vrstice 616, list power generation, vrstice 3750

b) Projekcije neto izvoza energije in za naslednje podsektorje energetskega sektorja: premog (rni premog in lignit), nafta (surova nafta in naftni derivati), zemeljski plin in elektrina energija;

VSNbal.xlsx, list NIMP, vse vrstice

Prepanl_SN.xlsx, list Summary, vrstice 1825

c) Projekcije za porabo primarne energije glede na vrsto goriva: premog (razlenjeno po vrstah), nafta in derivati (razlenjeno po vrstah), zemeljski plin, biomasa (razlenjeno po vrstah: trdna, tekoa in plinasta), elektrina energija in druge oblike energije iz obnovljivih virov;

VSNbal.xlsx, list GIC, vse vrstice

Prepanl_SN.xlsx, list Summary, vrstice 2733

d) Projekcije porabe konne energije po gospodarskih sektorjih industrija, promet, gospodinjstva, kmetijstvo, storitve in drugo;

VSNbal.xlsx, listi CFNEN, CPCH, CONE, CF, CIN, CIS, CNF, CCH, CBM, CPP, CFDT, CTEX, CENG, COTH, CTR, CRT, CAT, CTO, CTT, CNI, CDM, CHOU, CTER, CSER, CAGR, vrstici 4 in 45 za skupno vrednost in vrstice 640, 4581, 86105 za razdelitev po vrstah goriva, z bolj podrobno razdelitvijo, kot je zahtevano

Prepanl_SN.xlsx, listi industry, industry (2), industry (3), industry-IS, industry-NF, industry-CH, industry-NMM, industry-PP, industry-FDT, industry-ENG, industry-TEX, industry-OI, domestic, residential, tertiary, transport, transport (2), vse vrstice tako za skupno vrednost kot razdelitve po vrstah goriva in druge vrste razdelitev in kazalnikov

e) Projekcije porabe konne energije glede na vrsto goriva: premog (razlenjeno po vrstah), nafta in derivati (razlenjeno po vrstah), zemeljski plin, biomasa (razlenjeno po vrstah: trdna, tekoa in plinasta goriva), elektrina energija (glede na meanico virov elektrine energije), toplota, drugo;

f) Projekcije za skupno proizvodnjo elektrine energije: premog (razlenjeno po vrstah), nafta in derivati, zemeljski plin, jedrska energija, obnovljivi viri energije (hidroenergija loeno za postroje s posamino mojo nad oziroma pod 10 MW, trdna in tekoa biogoriva, bioplin, odpadki, vetrna energija, fotovoltaina energija, geotermalna energija);

VSNbal.xlsx, listi TIPGT, TIPGN, TRANS

Prepanl_SN.xlsx, listi power generation, pg-detail, pg-input, vse vrstice

REPORT_SN_sensitivities_final_2.xls na listih z imeni scenarijev, vrstice 5751160

g) Projekcije konne porabe elektrine energije po gospodarskih sektorjih industrija, promet, gospodinjstva, kmetijstvo, storitve in drugo;

VSNbal.xlsx, listi CFNEN, CPCH, CONE, CF, CIN, CIS, CNF, CCH, CBM, CPP, CFDT, CTEX, CENG, COTH, CTR, CRT, CAT, CTO, CTT, CNI, CDM, CHOU, CTER, CSER, CAGR, vrstici 4 in 45 za skupno vrednost in vrstice 640, 4581, 86105 za razdelitev po vrstah goriva, z bolj podrobno razlenitvijo, kot je zahtevano

Prepanl_SN.xlsx, listi industry, industry (2), industry (3), industry-IS, industry-NF, industry-CH, industry-NMM, industry-PP, industry-FDT, industry-ENG, industry-TEX, industry-OI, domestic, residential, tertiary, transport, transport (2), vse vrstice tako za skupno vrednost kot razdelitve po vrstah goriva in druge vrste razdelitev in kazalnikov, ter list power generation, vrstice 716

Vse zgoraj natete datoteke vsebujejo kazalnike energijske intenzivnosti in list residential per income ali per capita

VSNdetinfo.xlsx, list detresidential, ve vrstic

h) Projekcije povpraevanja domaih potronikov po energiji: po vrsti uporabljenega goriva; po vrsti uporabe konne energije; glede na mesta/podeelje ob prikazu energijske intenzivnosti in ogljine intenzivnosti (izraunanih glede na dohodek na prebivalca na enoto in na enoto porabljene energije);

i) Ocenjeno povpraevanje po gorivih za proizvodnjo toplotne energije: premogu (razlenjeno po vrstah), kurilnem olju in rafinerijskem plinu, zemeljskem plinu, biomasi in odpadkih, virih geotermalne toplote;

VSNbal.xlsx, listi TIDH, vse vrstice,

Prepanl_SN.xlsx, listi power generation, pg-boilers, pg-input

VSNdetinfo.xlsx, listi detresidenital, dettertiary in detindustry, ve vrstic

j) Projekcije razvoja energijske intenzivnosti za vsak sektor gospodarstva (industrija, stavbe, promet, kmetijstvo, storitve), s podrobnostmi o vrstah dejavnosti;

Prepanl_SN.xlsx, listi industry, industry (2), industry (3), industry-IS, industry-NF, industry-CH, industry-NMM, industry-PP, industry-FDT, industry-ENG, industry-TEX, industry-OI, domestic, residential, tertiary, transport, transport (2), vse vrstice tako za skupno vrednost kot razdelitve po vrstah goriva in druge vrste razdelitev in kazalnikov, ter list power generation, vrstice 716

Vse zgoraj natete datoteke vsebujejo kazalnike energijske intenzivnosti in list residential per income ali per capita

VSNdetinfo.xlsx, listi detresidenital, dettertiary in detindustry, ve vrstic

k) Ocenjene potrebe po nalobah v energetskem sektorju, razlenjeno po podsektorjih; vkljuno z oceno uinka spremembe cene goriva na usmeritev nalobenih tokov v energetskem sektorju;

VCLIMA.xlsx, list SN, vrstice 116127

VGHG_new.xlsx, list SN, vrstice 201217

Prepanl_SN.xlsx, lista pg-costs in costs

Uinek spremembe cene goriva, ocenjen s primerjanjem scenarijev z Low ali High v okrajavi s scenariji z M v okrajavi. Primerjave so na voljo v Excelovi datoteki REPORT_SN_sensitivities_final_2.xls

l) Projekcije emisij TGP (ekvivalent ) tako v energetskem sektorju (proizvodnja elektrine energije, proizvodnja toplotne energije, tehnoloka poraba) kot v drugih gospodarskih sektorjih: industriji (vrste industrijskih dejavnosti), stavbe (vrsta rabe), promet (po vrstah), storitve;

VCLIMA.xlsx, list SN, vrstice 6583 in 129189

Prepanl_SN.xlsx, listi industry, industry (2), industry (3), industry-IS, industry-NF, industry-CH, industry-NMM, industry-PP, industry-FDT, industry-ENG, industry-TEX, industry-OI, domestic, residential, tertiary, transport, transport (2) in pg-indicators v vrsticah z oznako emissions in carbon intensity

m) Presoja vplivov na okolje (npr. zmanjanje emisij) in ekonomika (npr. stroki) shem v podporo zeleni energiji, ukrepom za energijsko uinkovitost in zmanjanju emisij TGP, ki so predvidene v slovenski in evropski zakonodaji; revidirana podporna shema bi lahko zagotavljala zeleni certifikat za vse oblike energije iz obnovljivih virov, razen na mikro ravni v sektorju gospodinjstev (kar bi bilo mogoe upotevati z dvigom tarife za oddajo v omreje na evropsko povpreje);

Vsa ta vpraanja so ocenjena z medsebojnim primerjanjem scenarijev

Primerjave so na voljo v Excelovi datoteki REPORT_SN_sensitivities_final_2.xls

Vir: E3Modelling

Rezultati procesa modeliranja, vkljueni v ta dokument, temeljijo na izraunih po modelih PRIMES in GEM - E3. Glavne zunanje predpostavke in podatki, uporabljeni za oblikovanje scenarijev, so bili analizirani in dogovorjeni z ministrstvom, pristojnim za energetiko.

Poudarjamo, da bi bilo zbiranje vseh vhodnih podatkov, potrebnih za proces modeliranja, veliko teje, e podatkovne zbirke PRIMES in GEM-3E ne bi e vkljuevale celoten nabor podatkov za Slovenijo. Za tono in podrobno posodobitev potrebnih podatkov smo oblikovali niz vpraanj, ki je bil poslan strokovnjakom in ministrstvu, pristojnemu za energetiko. Vpraanja so bila oblikovana tako, da so omogoala zbiranje koristnih informacij za modele, bodisi s pridobitvijo novih podatkov bodisi z zagotovitvijo informacij za prilagoditev obstojeih podatkov, da bi odraali trenutne razmere.

Podroben seznam predloenih listov v programu Excel in razlag

Naslednja tabela je vodnik glede vsebine oznak vseh predloenih Excelovih datotek, ki vsebujejo rezultate modelov. Kjer je navedena beseda scenarij, jo mora bralec nadomestiti z ustrezno okrajavo za zadevni scenarij. Glejte drugi oddelek za okrajave, ki se uporabljajo za scenarije in razliice.

Tabela 2: podrobna razlaga vsebine Excelovih datotek, ki vsebujejo rezultate modelov

MAPA

DATOTEKA

LISTI

OPIS VSEBINE

aggrreports

Vappendix-scenarij

Vsebuje kratek povzetek izlokov modela PRIMES: informacije o bruto nacionalni porabi, primarni proizvodnji, neto uvozu, bruto proizvodnji elektrine energije, vlokih goriv v termoelektrarnah, neto proizvodnih zmogljivostih, vloku goriv v procesih pretvorbe, prometnem sektorju (dejavnostih in povpraevanju na podroju potnikov in tovora); porabi konne energije po sektorjih in gorivih, skupnih emisijah TGP, CO2 in snovi, ki niso CO2, povprenih strokih bruto proizvodnje elektrine energije in povpreni ceni elektrine energije v sektorjih konne porabe.

VGHGscenarij_new

Vsebuje informacije o emisijah TGP in strokih. Emisije so razlenjene glede na sektorje in podsektorje. Stroki so na voljo za skupne stroke energetskega sistema, drabena plaila, sistemske stroke, popravljene za prihodke od drab, investicijske izdatke. Nadalje so skupni stroki sistema razlenjeni glede na sektor in za vsak sektor na: stroke kapitala, nakupe energije glede na gorivo, neposredne stroke nalob v uinkovitost, stroke neuporabe in drabena plaila. Prikazani so tudi kumulativni stroki sistema.

VGHGsscenarij

Vsebuje razlenjene informacije o emisijah CO2 in snovi, ki niso CO2, ter o emisijah, povezanih oziroma nepovezanih z energijo.

balance

Vdrava_scenarijbal

Te Excelove tabele vsebujejo projekcije podrobnih energetskih bilanc za posamezno dravo na podlagi razvrstitve Eurostatovih energetskih bilanc. Tabele zajemajo oskrbo s primarno energijo (razline kategorije), bruto nacionalno porabo, vloek v transformacijo (ve kategorij), izloek iz transformacije (ve kategorij), porabo v energetskem sistemu (ve kategorij), izgube, prenose, neenergetsko rabo, razpololjivo za konno porabo, konno porabo (ve sektorjev) in statistine razlike.

Listi so razdeljeni na spodnji in zgornji del, ki se navezuje na razlino obraunavanje goriv, uporabljenih za SPTE na industrijski lokaciji (kar pomeni na industrijski lokaciji, kjer soproizvodni obrat dobavlja paro samo za lastno rabo). Eurostat ne razlikuje med gorivi za industrijo, ki se uporabijo za SPTE na industrijski lokaciji, in drugimi uporabami goriv ter v tem primeru ne navaja podatkov o proizvodnji pare. V nasprotju s tem prikazuje Eurostat vloke goriv v SPTE in ustrezno proizvodnjo pare loeno samo, e industrijska SPTE prodaja paro drugim industrijskim subjektom.

V modelu PRIMES je proizvodnja energije iz SPTE na industrijski lokaciji prav tako izraunana loeno, zato so bile statistine energetske bilance Eurostata spremenjene tako, da so bila goriva, uporabljena v industriji, razdeljena na del, uporabljen kot vloek v SPTE na industrijski lokaciji, in del, uporabljen za druge namene zgorevanja v industriji. Dodana je tudi para, proizvedena v SPTE na industrijski lokaciji. Projekcija energetskih bilanc prav tako ohranja to delitev.

Zgornji del bilannih listov: prikazuje bilanco, v kateri so vloki goriv v SPTE na industrijski lokaciji upotevani kot vloki za elektriko in SPTE, ki so del transformacijskega razdelka v bilanci in niso del konne porabe.

Spodnji del bilannih listov: prikazuje bilanco kot v izkazih Eurostata, kjer so goriva, uporabljena za SPTE na industrijski lokaciji, upotevana v konni porabi industrijskih sektorjev in ne v transformacijskem razdelku bilanc.

detinfo

Vdrava_scenarijdetinfo

detcosts

Stroki sistema po sektorjih in podsektorjih; podrobna razlenitev strukture izdatkov med gorivom, energetsko opremo, drugimi spremenljivimi stroki energije in investicijskimi izdatki. Za industrijske sektorje so navedeni tudi proizvodni stroki.

detfuelbugdet

Skupni izdatki za goriva za vse sektorje in podsektorje: ti so razlenjeni na stroke glede na cene pred obdavitvijo, stroke troarine, stroke DDV in stroke glede na cene za konne uporabnike.

detfuelpri

Cene goriv za goriva za vse sektorje in podsektorje, ki so razlenjene na ceno pred obdavitvijo, troarino, DDV in ceno za konne uporabnike.

detmacro

Podrobni makroekonomski podatki po sektorjih in podsektorjih: dodana vrednost za posamezen sektor in industrijska proizvodnja.

dettransp

Dejavnost glede na prevozno sredstvo, poraba konne energije glede na gorivo in prevozno sredstvo.

detelcstm

Izbrani podatki v zvezi s proizvodnjo elektrine energije: proizvodna zmogljivost, neto proizvodnja elektrike, vloek goriva v termoelektrarnah, vloek goriva v kotlih (industrija, rafinerije in daljinsko ogrevanje), proizvodnja elektrike in pare glede na starost; proizvodnja elektrine energije v obratih, opremljenih s tehnologijo IGCC (kombiniran plinsko parni proces s predhodnim uplinjanjem premoga) in CCS (zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida).

detCCS

Podrobne informacije o obsegu obratov, opremljenih s CCS, vkljuno z razlenitvijo glede na vrsto tehnologije CCS.

detINDUSTRY

Poraba konne energije po sektorjih in podsektorjih, vkljuno z izboljavami energijske uinkovitosti.

detRESIDENTIAL

Poraba koristne in konne energije za gospodinjstva, glede na gorivo in tip gospodinjstva; navedeni so tudi izboljave uinkovitosti in kazalniki glede na prebivalca.

detTERTIARY

Navedena je poraba koristne in konne energije za ostalo rabo skupaj ter loeno za storitve in kmetijstvo. Navedene so tudi izboljave uinkovitosti.

detTRANSPORT

Navedene so obseg dejavnosti in poraba konne energije glede na tehnologijo prevoznih sredstev in gorivo ter uinkovitost za osebna vozila, letalstvo ter potniki in tovorni elezniki promet.

prepanl

PRepAnl_drava_scenarij

Aggregate

Vsebuje glavne vloke in izloke za scenarije na agregatni ravni, vkljuno z makroekonomskimi podatki, porabo konne energije, stroki, emisijami itd., ter mednarodne cene goriv in cene ogljika v sistemu ETS.

Summary

Ta list vsebuje informacije o proizvodnji, neto uvozu, bruto nacionalni porabi, bruto proizvodnji elektrike, porabi konne energije in emisijah CO2 po sektorjih. Navedeni so tudi kazalniki OVE v skladu z naeli Eurostata.

Indicators

Ta list vsebuje kazalnike energijske intenzivnosti in ogljine intenzivnosti. Vkljuuje neto proizvodne zmogljivosti, kazalnike za bruto proizvodnjo elektrike, vkljuno s kazalniki za SPTE in CCS, ter kazalnike za OVE. Nadalje vkljuuje obseg dejavnosti prometa ter porabo konne energije in kazalnike uinkovitosti za promet.

Listi za posamezne sektorje

Vsebujejo podrobne podatke o porabi konne energije in koristni energiji po posameznih sektorjih ter povzetek glavnih kazalnikov za vsak sektor. Za vsak sektor so navedene naslednje informacije: makroekonomske predpostavke, poraba konne energije, poraba koristne energije (v odvisnosti od sektorja); emisije CO2, kazalniki ogljine/energijske uinkovitosti (v odvisnosti od sektorja).

Upotevani industrijski sektorji so: elezarne in jeklarne, industrija neeleznih kovin, kemijska industrija, nekovinski minerali, industrija papirja in celuloze, prehrambena industrija in industrija pija ter tobana industrija, predelovalne dejavnosti in gradbenitvo, tekstilna industrija ter ostala industrija.

Za industrijske podsektorje je poraba energije navedena glede na konno rabo; to pomeni, da se vloki za SPTE na industrijski lokaciji ne upotevajo kot vloki goriv, temve kot para in elektrika, drugae kot pri Eurostat, kjer se gorivo upoteva.

Poraba konne energije na listu industry je skladna z Eurostatom;

Industry (2) sledi enakemu pristopu kot pri podsektorjih in prikazuje konno rabo;;

Industry (3) podaja informacije o porabi goriva v soproizvodnih obratih in industrijskih kotlih na industrijski lokaciji.

Nadaljnji sektorji: iroka raba, gospodinjstva, ostala raba in promet.

Kazalniki energijske uinkovitosti za posamezne podsektorje so podani na ustreznih sektorskih listih.

Power generation

Poraba elektrike in pare; bruto in neto proizvodnja elektrike glede na vrsto goriva. Na razlinih listih o proizvodnji elektrike je proizvodnja razvrena po gorivu ali vrsti obrata; ta razvrstitev je potrebna, ker lahko nekatere vrste obratov obratujejo na razlina goriva ali meanice goriv.

PG-input

Vloek za proizvodnjo elektrike: vloek goriva v termoelektrarnah in SPTE na industrijski lokaciji za proizvodnjo pare; emisije CO2.

PG-Detail

Podrobnosti o proizvodnji elektrike: navedbe o obsegu instaliranih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike in, loeno, pare; neto proizvodnja elektrike po vrsti obrata.

PG-boilers

Proizvodnja pare; vloek goriva v daljinskem ogrevanju in loeno za industrijske kotle in kotle v rafinerijah; emisije CO2.

PG-costs

Skupni stroki oskrbe z elektriko in paro, razdeljeni na letne stroke kapitala, fiksne stroke obratovanja, spremenljive stroke obratovanja, stroke goriva, davke in subvencije ter ostale stroke (ki vkljuujejo stroke distribucije); povpreni proizvodni stroki; investicijski izdatki, povpreni efektivni investicijski izdatki; razlenitev strokov proizvodnje elektrike in cen.

PG-indicators

Kazalniki zmogljivosti, razmerja za elektriko in paro, kazalniki za SPTE, emisije.

Costs

Vsebuje skupne stroke po sektorjih in podsektorjih za industrijske sektorje; prihodki od drab in emisije v okviru sistema ETS. Podrobne navedbe strokov je mogoe najti z razkritjem skritih vrstic na vrhu lista. Iste informacije v drugani razvrstitvi so na voljo tudi v datoteki VGHGscenarij_new .

RESShare

Vsebuje podrobne informacije o deleu OVE pri ogrevanju in hlajenju, elektriki in v prometu.

Tabele vkljuujejo vrednosti, ki so potrebne za izraun deleev, npr. vrednost normalizirane hidro proizvodnje itd.

Explanation

Vsebuje opombe, ki se nanaajo na druge liste.

PrepDet

PRepDet_drava_scenarij

Vsebuje izbiro listov iz datoteke PrepAnl.

Datoteke o prometu

TRANSPORTn/Repanl

drava_TRANSPORT_scenarij

Activity

Pbseg dejavnosti vseh prevoznih sredstev.

Avia_Det

Vsebuje podrobne informacije o letalskem sektorju. Poraba energije, skupni obseg dejavnosti in emisije CO2, loeno za domaa ter mednarodna potovanja znotraj EU in zunaj EU.

Listi o porabi energije

Vsebujejo razlenjene podatke o porabljenih gorivih v sektorju prometa, v mestnem in medmestnem obmoju.

Listi o voznem parku

V teh listih sta navedena vozni park vseh vozil in vozni park osebnih vozil glede na kategorijo in starost.

Listi o strokih

Vsebujejo skupne stroke glede na vozilo, kapitalske stroke, fiksne stroke, spremenljive stroke, stroke goriva, povprene stroke, investicijske izdatke, letna plaila ter zunanje stroke, razdeljene na stroke nesre, hrupa, zastojev in onesnaevanja zraka.

Listi o emisijah CO2

Emisije CO2 so navedene glede na gorivo in vozilo v mestnem in medmestnem obmoju.

Indicators

Vsebujejo specifino porabo energije glede na vrsto goriva, skupno prevoeno razdaljo in tevilo vozil.

WTW_Emissions

Skupne emisije CO2 od vrtine do kolesa glede na vozilo in vrsto goriva.

Primary_Energy

Skupna primarna energija, porabljena v sektorju prometa, glede na vrsto goriva.

TRANSPORTn/Rpdet

drava_scenarij_Repdet

EconomyPrices

Navedeni so prebivalstvo, BDP, vrednosti ogljika, mednarodne cene goriv, cene goriv za konnega uporabnika v sektorju prometa z in brez davkov, fiksni in spremenljivi stroki na enoto glede na vrsto vozila.

Listi o voznem parku

V teh listih sta navedena vozni park in nov vozni park za petletna obdobja vseh vozil ter vozni park osebnih vozil glede na kategorijo in starost.

Efficiency NewEfficiency

Vsebujejo povpreno uinkovitost voznega parka za stare in nove registracije ob razlikovanju med prevozom potnikov in tovora.

Activitypkmtkm

Vsebujejo obseg dejavnosti v gigapotnikih kilometrih, razlenjeno glede na vozilo in vrsto goriva.

Activityvkm

Vsebujejo obseg dejavnosti v giga vozilo-kilometrih, razlenjeno glede na vozilo in vrsto goriva.

Energydemand_1

Navedena je poraba konne energije glede na podrobne kategorije in goriva.

TWWCO2_1

Vsebuje emisije CO2 iz izpune cevi glede na kategorijo vozil in gorivo.

WTWCO2_1

Vsebuje emisije CO2 od vrtine do kolesa glede na kategorijo vozil in gorivo.

Activityfuel

Vsebujejo obseg dejavnosti v giga vozilo-kilometrih, razlenjeno glede na vozilo in bolj podrobno vrsto goriva.

Energyfuel

Vsebujejo porabo konne energije po kategorijah vozil pri podrobni vrsti goriva.

TTWCO2fuel

Navedene so emisije CO2 iz izpune cevi glede na kategorijo vozil in podrobne kategorije goriva.

WTWCO2fuel

Vsebujejo emisije CO2 od vrtine do kolesa glede na kategorijo vozil in podrobne kategorije goriva.

AirPollutants

Vsebujejo emisije CO2, CO, PM, NOx, SO2, loeno za potniki in tovorni promet.

TRANSPORTn/Summary

drava_TRANSPORT_scenarij_Summary

Summary1,2

Vsebuje kratek povzetek izloka modela PRIMES-TREMOVE (model prometa).

Vir: E3M

Kratice in okrajave

Tabela3: Merske enote

bbl

sod

bcm

milijarda kubinih metrov

mrd

milijarda

boe

sod naftnega ekvivalenta

m3

kubini meter

Gpkm

gigapotniki kilometer ali 109 potnikih kilometrov

Gtkm

gigatonski kilometer ali 109 tonskih kilometrov

GWh

gigavatna ura ali 109 vatnih ur

km

kilometer

ktoe

1000 toe

lt, klt

liter oziroma tiso litrov

J, MJ, GJ, TJ, EJ

joule, megajoule, gigajoule, terajoule in eksajoule

Mb/d

milijon sodov na dan

Mcm

milijon kubinih metrov

mio EUR

milijon evrov

Mt

milijon metrinih ton

Mtoe

milijon toe ali 106 toe

MW

megavat ali 106 vatov

MWh

megavatna ura ali 106 vatnih ur

pkm

potniki kilometer (en potnik, prepeljan na razdalji en kilometer)

m2

kvadratni meter

t

metrina tona

toe

tona naftnega ekvivalenta

tkm

tonski kilometer (ena tona, prepeljana na razdalji en kilometer)

TW

teravat ali 1012 vatov

TWh

teravatna ura ali 1012 vatnih ur

Vir: E3M

Tabela4: Kratice in okrajave

AD

aerobna presnova

BEV

akumulatorsko elektrino vozilo

CAPEX

kapitalski izdatek

CCS

zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida

SPTE

soproizvodnja toplote in elektrine energije

SZP

stisnjeni zemeljski plin

COP

koeficient uinkovitosti

CO2

ogljikov dioksid

EE

energijska uinkovitost

ETS

sistem trgovanja z emisijami

EU

Evropska unija

EV

elektrino polnilno vozilo

FOD

razpad prvega reda

FQD

direktiva o kakovosti goriv

BDP

bruto domai proizvod

TGP

toplogredni plin

PGS

potencial globalnega segrevanja

H2

vodik

HDV

teko vozilo (teka motorna vozila in avtobusi)

HFC

fluorirani ogljikovodiki

HGV

teko motorno vozilo

ILUC

posredna sprememba rabe zemlji

IPPC

celovito prepreevanje in nadzor onesnaevanja

LCV

lahko gospodarsko vozilo

LDV

lahko vozilo (LCV in osebna vozila)

UZP

utekoinjeni zemeljski plin

UNP

utekoinjeni naftni plin

LULUCF

raba zemlji, sprememba rabe zemlji in gozdarstvo

D

drava lanica

MSR

rezerva za trno stabilnost

NREAP

nacionalni nart za energijo iz obnovljivih virov

NTC

neto prenosne zmogljivosti

OPEX

operativni izdatek

pa

na leto

PES

oskrba s primarno energijo

PHEV

priklopno hibridno elektrino vozilo

PPA

pogodba o nakupu elektrine energije

PV

sonna fotovoltaika

OVE

obnovljivi viri energije

OVE-E

obnovljivi viri energije za elektriko

OVE-O in H

obnovljivi viri energije za ogrevanje in hlajenje

OVE-T

obnovljivi viri energije za promet

sonna PV

sonna fotovoltaika

WACC

tehtani povpreni stroek kapitala

Vir: E3M

Tabela5: Kratice v energetskih bilancah

AVFCO

na voljo za konno porabo

CADJ

poraba konne energije v drugih industrijah

CAGR

poraba konne energije v kmetijstvu

CAT

poraba konne energije v zranem prometu

CBM

poraba konne energije v industriji stekla, keramike in gradbenih materialov

CCH

poraba konne energije v kemini industriji

CDM

poraba konne energije v gospodinjstvih, trgovini, javnih zgradbah itd.

CEN

skupna poraba energetskega sektorja

CENCBG

poraba energetskega sektorja koksarne in plinarne

CENEBGS

poraba v obratih za uplinjanje za bioplin

CENEBS

poraba energetskega sektorja rudniki in obrati za briketiranje

CENECHR

poraba v obratih za proizvodnjo oglja (energija)

CENECLP

poraba v obratih za utekoinjanje premoga

CENEGAS

poraba v plinskem sistemu (skladie, UZP itd., razen plina v plinovodu)

CENEGS

lastna raba obratih za proizvodnjo elektrike in toplote ter SPTE

CENEGTL

poraba v obratih za utekoinjanje plina (GTL) (energija)

CENG

poraba konne energije v strojegradnji in drugi kovinsko-predelovalni industriji

CENNUC

poraba v jedrski industriji

CENOGE

poraba v rpanju nafte in plina

CENoth

poraba v energetskem sektorju drugi sektorju

CENpg

poraba v energetskem sektorju lastna raba in rpanje pri reverzibilnih HE

CENPSB

razlika za reverzibilne hidroelektrarne (izpeljan agregat)

CENrf

poraba v energetskem sektorju rafinerije

CF

poraba konne energije

CFDT

poraba konne energije v prehrambeni industriji in industriji pija ter tobani industriji

CFNEN

konna neenergetska poraba

CGPL

poraba v transportu po cevovodih

CHOU

poraba konne energije v gospodinjstvih

SPTE

soproizvodnja toplote in elektrine energije

CIN

poraba konne energije v industriji

CIS

poraba konne energije v elezarnah in jeklarnah

CNF

poraba konne energije v industriji neeleznih kovin

SZP

stisnjeni zemeljski plin

CNI

poraba konne energije v celinski plovbi

CONE

konna neenergetska poraba v drugih sektorjih

COTH

poraba konne energije v drugih industrijah

CPCH

konna neenergetska poraba v petrokemiji

CPP

poraba konne energije v papirnitvu in tiskarstvu

CRT

poraba konne energije v cestnem prometu

CS

sprememba zalog

CSER

poraba konne energije v storitvah

CTER

poraba konne energije v storitvah in kmetijstvu

CTEX

poraba konne energije v tekstilni, usnjarski in oblailni industriji

CTO

poraba konne energije v neopredeljenem prometu

CTR

poraba konne energije v prometu

CTT

poraba konne energije v eleznikem prometu

GIC

bruto nacionalna poraba

LOS

izgube pri distribuciji

NIMP

neto uvoz

PPROD

primarna proizvodnja

RECOBNG

pridobivanje plina iz meanja razlinih metanov

RECOCLP

pridobivanje iz obratov za utekoinjanje premoga

RECOGTL

pridobivanje iz obratov za utekoinjanje plina

STDIF

statistina razlika

TIBF

transformacijski vloek v plavih

TIBNG

transformacijski vloek za mean zemeljski plin

TICHR

transformacijski vloek v proizvodnji oglja

TICK

transformacijski vloek v koksarnah

TICLP

transformacijski vloek v obratih za utekoinjanje premoga

TIDH

transformacijski vloek v obratih za daljinsko ogrevanje

TIETH

transformacijski vloek v proizvodnji etanola

TIGTL

transformacijski vloek v obratih za utekoinjanje plina (GTL)

TIGW

transformacijski vloek v plinarnah

TIH2F

transformacijski vloek v proizvodnji vodika

TIMET

transformacijski vloek v proizvodnji metanola

TINEW

transformacijski vloek za proizvodnji vodika in biogoriv

TIPFBK

transformacijski vloek v obratih za briketiranje

TIPGN

transformacijski vloek v jedrskih elektrarnah

TIPGT

transformacijski vloek v termoelektrarnah

TIRF

transformacijski vloek v rafinerijah

TITOT

celotni transformacijski vloek

TOBF

transformacijski izloek iz plavev

TOCHR

transformacijski izloek iz proizvodnje oglja

TOCK

transformacijski izloek iz koksarn

TODH

transformacijski izloek iz obratov za daljinsko ogrevanje

TOETH

transformacijski izloek iz proizvodnje etanola

TOGW

transformacijski izloek iz plinarn

TOH2F

transformacijski izloek iz proizvodnje vodika

TOMET

transformacijski izloek iz proizvodnje metanola

TONEW

transformacijski izloek vodika in biogoriv

TOPFBK

transformacijski izloek obratov za briketiranje

TOPGN

transformacijski izloek jedrskih elektrarn

TOPGT

transformacijski izloek iz termoelektrarn

TORF

transformacijski izloek iz rafinerij

TOTOT

celotni transformacijski izloek

TRANS

zamenjave in prenosi

Vir: E3M

(prazna stran)

Opredelitev scenarijev energetske strategije, vkljuenih v poroiloUvod

Kot dogovorjeno z naronikom, so bili posebej za ta projekt razviti trije (3) glavni scenariji in devet (9) scenarijev za analizo obutljivosti.

V zvezi s politiko Evropske unije se ti scenariji navezujejo na referenni scenarij (oznaen z okrajavo, ki se zane s rkami RMa), politike, ki so usmerjene v doseganje ciljev EU za leto 2030 (oznaene z okrajavo, ki se zane z EUCO27SN), in na politike, ki so usmerjene v doseganje ciljev za leto 2030, z vijim ciljem (30 %) glede energijske uinkovitosti (oznaene z okrajavo, ki se zane z EUCO30SN).

Vsi glavni scenariji in scenariji obutljivosti temeljijo na enakih projekcijah BDP, prebivalstva in dejavnosti po sektorjih. Vsak scenarij uporablja razline politine predpostavke za energetsko strategijo.

V vseh scenarijih so uporabljene enake projekcije svetovnih cen fosilnih goriv, referenni cenovni scenarij pa je posodobljena razliica cenovnega scenarija iz referennega scenarija Evropske komisije iz leta 2016, da bi tako uporabljene cene odraale najnoveje razpololjive informacije in trende glede mednarodnih cen goriv.

Slovenija prispeva k doseganju tega cilja s sodelovanjem v sistemu EU za trgovanje z emisijami ter z izvajanjem direktiv in uredb na ravni EU.

EU si je zastavila dolgoroni cilj zmanjanja skupnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU za najmanj 80 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Kljub temu je treba opozoriti, da cilj zmanjanja skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050 ni obvezen cilj na ravni EU, temve je bil doloen za zagotovitev ustreznih smernic za razvoj strokovno uinkovitih nainov za dosego ciljev za leto 2050 in za spodbujanje zgodnjih ukrepov, da ne bi prilo do odlaganja politik z namenom, da bi kasneja prizadevanja tako postala cenovno ugodneja in laje izvedljiva.

tudija ocenjuje prispevek Slovenije k doseganju vseevropskega cilja zmanjanja skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Monost Slovenije, da sprejme nacionalni cilj zmanjanja lastnih skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050, terja znatno draja prizadevanja v primerjavi z njenimi prizadevanji, da bi pravino prispevala k doseganju vseevropskega skupnega cilja. Evropska komisija je leta 2016 v oceni uinka e preuila dolgoroni cilj EU za zmanjanje skupnih emisij toplogrednih plinov za najmanj 80 %, ko sta bila z uporabo modela PRIMES ustvarjena dva kljuna politina scenarija, EUCO27 in EUCO30, pri emer je izhodie predstavljal referenni scenarij EU 2016. Ta preuevanja so zagotovila pomembne informacije o nainu, na katerega je mogoe dosei cilj za leto 2050, ter prikazala obsena prizadevanja in nalobe, potrebne za ta namen na ravni EU. V skladu s to tudijo je pravien prispevek Slovenije k dosegi tega vseevropskega cilja manje zmanjanje skupnih emisij toplogrednih plinov na nacionalni ravni v primerjavi s ciljem zmanjanja za 80 % na ravni EU. e se Slovenija odloi za doloitev nacionalnega cilja zmanjanja skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % na nacionalni ravni, to pomeni, da bo k doseganju cilja EU prispevala ve, medtem ko lahko nekatere druge drave lanice prispevajo manj in s tem izkoristijo viji prispevek Slovenije. Brez teav je mogoe trditi kar bodo pokazali tudi rezultati , da bo doseganje nacionalnega cilja zmanjanja skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % izjemno drago in bo povzroilo neupravieno zvianje cen energetskih proizvodov v Sloveniji brez oitnih koristi.

Iz tega razloga so vsi glavni scenariji in scenariji obutljivosti za Slovenijo razviti ob predpostavki sodelovanja med dravami lanicami za dosego vseevropskega cilja za leto 2050, pri emer vsaka drava lanica sama prispeva na pravien in strokovno uinkovit nain, s politikami, ki se izvajajo na nacionalni ravni.

Cilji na ravni EU

Kot del ocene uinka Evropske komisije leta 2016 sta bila z uporabo modela PRIMES ustvarjena dva kljuna politina scenarija, EUCO27 in EUCO30[footnoteRef:2], pri emer je izhodie predstavljal referenni scenarij EU 2016[footnoteRef:3]. Ta dva scenarija oblikujeta doseganje podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030, za katere se je leta 2014 dogovoril Evropski svet (prvi scenarij s 27-odstotnim ciljem glede energijske uinkovitosti, drugi pa s 30-odstotnim). Ta scenarija sta bila uporabljena v tudijah o oceni uinka, potrebnih za podporo predlogom Evropske komisije za novo uredbo o porazdelitvi prizadevanj ter za spremembo direktive o energiji iz obnovljivih virov in direktive o energetski uinkovitosti. Ocena uinka kae, da glavni cilj zmanjanja emisij toplogrednih plinov predstavlja najcenejo pot do nizkoogljinega gospodarstva, ki bo samo po sebi spodbujalo veji dele energije iz obnovljivih virov in prihranke energije v Uniji. [2: https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/20170125_-_technical_report_on_euco_scenarios_primes_corrected.pdf] [3: https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/ref2016_report_final-web.pdf]

Ta kljuna scenarija ocenjujeta verjeten uinek politinih predlogov na ravni EU za doseganje opredeljenih ciljev ter potrebno raven izvajanja teh predlogov v vseh dravah lanicah za dosego gospodarske uinkovitosti na nacionalni ravni in ravni EU. Vsaka drava lanica bi morala imeti monost, da sama doloi svojo pot glede na svoje posebne okoliine, prednostne meanice virov energije in potrebe v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z energijo ter ohranjanjem najnijih monih strokov. Ocena uinka Evropske komisije zagotavlja informacije o pravini porazdelitvi prizadevanj med dravami lanicami, ki odraajo njihove posebne okoliine in zmogljivosti, za dosego skupnih ciljev. e je drava lanica pripravljena k doseganju skupnih ciljev prispevati ve, tako da v primerjavi s cilji, ki so ji bili dodeljeni s tudijami v okviru ocene uinka, doloi vije nacionalne cilje, se je ta drava lanica odloila, da bo nosila znatno vije stroke ter izvajala pritisk na konkurennost podjetij in dostopnost energije potronikom. V tem smislu se v okviru te tudije predvideva razumen pristop, v skladu s katerim vsaka drava lanica prispeva dele, podoben deleu, opisanem v scenarijih EUCO27 in EUCO30 Evropske komisije, verjetno z izvajanjem razlinih politik in uporabo razlinih meanic tehnologij ob upotevanju domaih posebnosti in nacionalnih teenj.

Kljuna scenarija EU za blaitev sta:

EUCO27: scenarij, po katerem se dosee najmanj 40-odstotni cilj zmanjanja (v primerjavi z letom 1990) emisij toplogrednih plinov (pri emer sektorji v sistemu ETS/zunaj sistema ETS ustvarijo zmanjanje za 43 % oziroma 30 % leta 2030 v primerjavi z letom 2005), 27-odstotni dele obnovljivih virov energije in 27-odstotni cilj glede energijske uinkovitosti;

EUCO30: scenarij, po katerem se dosee najmanj 40-odstotni cilj zmanjanja emisij toplogrednih plinov (pri emer sektorji v sistemu ETS/zunaj sistema ETS ustvarijo zmanjanje za 43 % oziroma 30 % leta 2030 v primerjavi z letom 2005), 27-odstotni dele obnovljivih virov energije in 30-odstotni cilj glede energijske uinkovitosti.

Oba scenarija uresniujeta dolgoroni mejnik domaega zmanjanja emisij toplogrednih plinov v EU za 80 %.

Pri modeliranju strokovno uinkovitega doseganja ciljev za leto 2030 oba scenarija odraata sedanje oblikovanje politike EU. Na ta nain zagotavljata podlago za skladno analizo uinkov ciljev glede energijske uinkovitosti in obnovljivih virov energije, zlasti za emisije v sektorjih zunaj sistema ETS.

Pristop, ki se uporablja pri oblikovanju vseh scenarijev, predvideva uporabo kombinacije instrumentov politike, ki vkljuujejo doloanje cen za emisije ogljika za zmanjanje emisij v sektorjih v sistemu ETS in emisij, ki niso CO2, v sektorjih, za katere velja delitev prizadevanj, standarde, nekatere posebne prometne politike, zmanjanje ovir na trgu ter obsene spodbude/obveze, povezane s politikami na podroju obnovljivih virov energije in energijske uinkovitosti, ki predstavljajo e ne doloene politike. Vsi ti instrumenti politike se uporabljajo tudi v Sloveniji, ob upotevanju sedanjega politinega okvira (kot je razvit v referennem scenariju EU 2016). Veina teh politik se med scenariji spreminja z vidika strogosti/intenzivnosti. Medtem ko so nekatere politike popolnoma usklajene na ravni EU (standardi, doloanje cen za emisije ogljika), pa druge upotevajo nacionalne pogoje.

Na splono pa oba scenarija odraata strokovno uinkovito doseganje zmanjanja emisij toplogrednih plinov v okviru razlinih nizov ciljev glede energijske uinkovitosti in obnovljivih virov energije ter obstojee meanice politik.

Pomembno je, da modeliranje temelji na strokovno uinkovitem doseganju ciljev in pogosto poenostavljeni ali zdrueni predstavitvi nacionalnih in evropskih politik in okoliin. Nacionalne rezultate je treba razumeti v tem okviru; ti nikakor ne posegajo v nacionalne narte, ki jih je treba razviti v procesu dravnega upravljanja. Poleg tega je treba opozoriti, da scenarija ne upotevata elementov porazdelitve v predlogih uredbe o porazdelitvi prizadevanj ali spremembe sistema EU za trgovanje z emisijami.

Opis politik, ki se izvajajo za glavna scenarija EUCO

Scenarija EUCO27 in EUCO30 je na podlagi podrobnih smernic Evropske komisije razvila druba E3Modelling ob sodelovanju Mednarodnega intituta za uporabne sistemske analize (IIASA), ki je prispeval krivulje strokov blaitev emisij toplogrednih plinov, ki niso CO2.

Oba scenarija za izhodie uporabljata referenni scenarij EU 2016 in dodajata cilje in politike, ki so podrobno opisane v nadaljevanju. Poleg tega predvidevata politike usklajevanja, ki omogoajo dolgorono razogljienje gospodarstva. Politike usklajevanja so politike, ki zagotavljajo pogoje, potrebne za uresnievanje razogljienja v perspektivi do leta 2050. Nanaajo se na razvoj infrastrukture, ki bo omogoal veje izkorianje strokovno uinkovitih monosti po letu 2020, kot so razvoj omreij ter raziskave in razvoj in sprejemanje s strani javnosti, za kar se priakuje, da bo potrebno za izpolnitev dolgoronih ciljev glede razogljienja. Politike usklajevanja so v scenarijih v celoti strokovno ovrednotene.

Energijska uinkovitost v scenariju EUCO27 zagotavlja velik del zmanjanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vkljueni v sistem ETS. To zmanjanje dopolnjujejo strokovno uinkovita zmanjanja emisij, ki niso CO2, v vseh sektorjih.

Scenarij EUCO30 je zasnovan podobno kot scenarij EUCO27, le da zviuje raven ambicij politik energijske uinkovitosti na strokovno uinkovit nain. Izvaja smernice Evropskega sveta o upotevanju 30 % za pregled zastavljenega cilja glede energijske uinkovitosti. Pomembna posledica je, da bolj ambiciozne politike na podroju energijske uinkovitosti zagotavljajo vsa potrebna zmanjanja v sektorjih, za katere velja delitev prizadevanj, in da v sektorjih z emisijami, ki niso CO2, ni zmanjanj, ki presegajo referenni scenarij.

Spodnja Tabela 6 povzema predpostavke o politikah na podroju podnebja, energije iz obnovljivih virov in energijske uinkovitosti v oblikovanih scenarijih EUCO.

Tabela 6: Predpostavke o politikah v scenarijih EUCO

EUCO27

EUCO30

Ta scenarij je ustvarjen za izpolnitev vseh ciljev za leto 2030, ki jih je doloil Evropski svet:

najmanj 40-odstotno znianje emisij toplogrednih plinov (v primerjavi z letom 1990);

43-odstotno znianje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so vkljueni v sistem ETS (v primerjavi z letom 2005);

30-odstotno znianje emisij toplogrednih plinov v sektorjih,

za katere velja delitev prizadevanj (v primerjavi z letom 2005);

najmanj 27-odstotni dele obnovljivih virov energije v porabi konne energije;

27-odstotno znianje porabe primarne energije (tj. doseganje 1369 Mtoe leta 2030) v primerjavi z izhodiem iz PRIMES 2007 (1887 Mtoe leta 2030). To je enako zmanjanju porabe primarne energije za 20 % v primerjavi s historinimi vrednostmi porabe primarne energije v letu 2005 (1713 Mtoe leta 2005);

Ta scenarij je ustvarjen za izpolnitev vseh ciljev za leto 2030, ki jih je doloil Evropski svet:

najmanj 40-odstotno znianje emisij toplogrednih plinov (v primerjavi z letom 1990);

43-odstotno znianje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so vkljueni v sistem ETS (v primerjavi z letom 2005);

30-odstotno znianje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, za katere velja delitev prizadevanj (v primerjavi z letom 2005);

najmanj 27-odstotni dele obnovljivih virov energije v porabi konne energije;

30-odstotno znianje porabe primarne energije (tj. doseganje 1321 Mtoe leta 2030) v primerjavi z izhodiem iz PRIMES 2007 (1887 Mtoe leta 2030). To je enako zmanjanju porabe primarne energije za 23 % v primerjavi s historinimi vrednostmi porabe primarne energije v letu 2005 (1713 Mtoe leta 2005);

Glavne politike in spodbude, ki dopolnjujejo referenni scenarij EU 2016:

Revidiran sistem EU za trgovanje z emisijami

povianje linearnega faktorja ETS na 2,2 % za obdobje 20212030;

po letu 2030 omejitvena krivulja za dosego 90-odstotnega zmanjanja emisij leta 2050 v skladu z nartom za nizkoogljino gospodarstvo.

povianje linearnega faktorja ETS na 2,2 % za obdobje 20212030;

po letu 2030 omejitvena krivulja za dosego 90-odstotnega zmanjanja emisij leta 2050 v skladu z nartom za nizkoogljino gospodarstvo.

Politike na podroju obnovljivih virov energije

politike na podroju obnovljivih virov energije, potrebne za dosego 27-odstotnega cilja, ki se odraa v vrednostih OVE, uporabljenih v sektorjih elektrine energije, ogrevanja in hlajenja ter v prometnih sektorjih;

politike na podroju obnovljivih virov energije, potrebne za dosego 27-odstotnega cilja, ki se odraa v vrednostih OVE, uporabljenih v sektorjih elektrine energije, ogrevanja in hlajenja ter v prometnih sektorjih;

Politike energijske uinkovitosti:

Sektor gospodinjstev in storitveni sektor

poveanje energijske uinkovitosti stavb s poveanjem stopnje in intenzivnosti prenov ter z vedenjskimi spremembami[footnoteRef:4]. V tem modelu so bolje izvajanje direktive o energetski uinkovitosti stavb in direktive o energetski uinkovitosti, nadaljevanje lena 7 Direktive o energetski uinkovitosti in posebne nacionalne politike podani z uporabo vrednosti energijske uinkovitosti (EEV); [4: Vedenjski kazalnik je izraunan ex-post (po rezultatih modela), da se prikae povratni uinek po obnovi. Vendar pa so spremembe referennega scenarija zanemarljive (za EUCO27 in EUCO30). ]

finanni instrumenti in drugi finanni ukrepi na evropski ravni za laji dostop do kapitala za nalobe v toplotno obnovo stavb. To je skupaj z nadaljnjimi politikami oznaevanja opreme za ogrevanje prikazano z znianjem diskontnih ravni vedenja za gospodinjstva z 12 % na 11,5 %;

stroji (kot referenni scenarij 2016) standardi ekolokega oblikovanja, ki prepovedujejo najmanj uinkovite tehnologije;

dodatno poveanje energijske uinkovitosti s poveanjem stopnje in intenzivnosti prenov ter z vedenjskimi spremembami. V tem modelu so bolje izvajanje direktive o energetski uinkovitosti stavb in direktive o energetski uinkovitosti, nadaljevanje lena 7 Direktive o energetski uinkovitosti in posebne nacionalne politike podani z uporabo vrednosti energijske uinkovitosti (EEV); vrednosti EE so v primerjavi z EUCO27 vije;

finanni instrumenti in drugi finanni ukrepi na evropski ravni za laji dostop do kapitala za nalobe v toplotno obnovo stavb. To je skupaj z nadaljnjimi politikami oznaevanja opreme za ogrevanje prikazano z znianjem diskontnih ravni vedenja za gospodinjstva z 12 % na 11,5 %;

stroji (kot EUCO27) standardi ekolokega oblikovanja, ki prepovedujejo najmanj uinkovite tehnologije;

politike, ki pospeujejo uveljavitev toplotnih rpalk;

Industrija

stroji (kot referenni scenarij) standardi ekolokega oblikovanja za motorje;

stroji (kot EUCO27) standardi ekolokega oblikovanja za motorje;

uporaba vrednosti energijske uinkovitosti v industriji (del tistih, ki se uporabljajo v sektorju gospodinjstev in storitvenem sektorju), kar vodi v intenzivneja prizadevanja za energijsko uinkovitost in ponovni zajem toplote;

Promet

standard CO2 za osebna vozila; 85 g/km leta 2025, 75 g/km leta 2030 in 25 g CO2/km leta 2050[footnoteRef:5]; [5: V preskusnem ciklu NEDC. ]

standardi CO2 za dostavna vozila; 135 g/km leta 2025, 120 g/km leta 2030 in 60 g/km leta 2050[footnoteRef:6]; [6: V preskusnem ciklu NEDC. ]

1,5-odstotno povpreno letno izboljanje energijske uinkovitosti za nova konvencionalna in hibridna teka tovorna vozila med letoma 2010 in 2030 in 0,7-odstotno med letoma 2030 in 2050;

ukrepi na podroju upravljanja povpraevanja v prometu:

nedavno sprejeti ukrepi za cestni prevoz tovora, eleznice in celinsko plovbo[footnoteRef:7]; [7: Direktiva o merah in teah, etrti elezniki sveenj, sveenj NAIADES II, pristaniki sveenj ]

postopna internalizacija lokalnih prometnih zunanjih uinkov[footnoteRef:8] od leta 2025 in popolna internalizacija do leta 2050 v medkrajevnem omreju; [8: Stroki obrabe infrastrukture, zastojev, onesnaevanja zraka in hrupa. ]

standard CO2 za osebna vozila; 80g/km leta 2025, 70g/km leta 2030 in 25g CO2/km leta 2050;

standardi CO2 za dostavna vozila; 130g/km leta 2025, 110g/km leta 2030 in 60g/km leta 2050;

1,5-odstotno povpreno letno izboljanje energijske uinkovitosti za nova konvencionalna in hibridna teka tovorna vozila med letoma 2010 in 2030 in 0,7-odstotno med letoma 2030 in 2050;

ukrepi na podroju upravljanja povpraevanja v prometu:

nedavno sprejeti ukrepi za cestni prevoz tovora, eleznice in celinsko plovbo;

postopna internalizacija lokalnih prometnih zunanjih uinkov od leta 2025 in popolna internalizacija do leta 2050 v medkrajevnem omreju;

diferenciacija uporabnin za infrastrukturo za teka tovorna vozila v skladu z emisijami CO2, kar vodi v hitrejo obnovo voznega parka;

okolju prijazna vonja;

uporaba sodelovalnih inteligentnih prometnih sistemov;

Politike za emisije, ki niso CO2

leta 2030 vrednosti ogljika 0,05 EUR, ki se uporabljajo za emisije toplogrednih plinov, ki niso CO2, za doseganje strokovno uinkovitega zmanjanja emisij v teh sektorjih; ti ukrepi ustrezajo vsem taknim ukrepom brez strokov. V letu 2025 se predvideva izbor taknih ukrepov za postopno zmanjanje emisij v obdobju do leta 2030;

nobene politine spodbude do leta 2030;

Referenni scenarij (RMa)

Namen referennega scenarija je povzet v nadaljevanju:

Ovrednotenje posledic e sprejetih ukrepov politike ob predpostavki, da v prihodnje ne bodo sprejete nobene dodatne politike; scenarij v bistvu obravnava vpraanje, kako dale lahko obstojee politike privedejo energetski sistem v primerjavi s cilji na podroju emisij, strokov, tehnologij in zanesljivosti oskrbe.

Ovrednotenje posledic dinamike trgov in tehnologij v obdobju po uinkih sedaj sprejetih politik. Rezultati referennega scenarija naj bi na splono nakazali, ali je za doseganje posameznih ciljev, ki jih referenni scenarij ne more dosei samo na podlagi e sprejetih politik, v prihodnosti treba sprejeti nove politike.

Referenni scenarij slui kot primerjalno merilo za ovrednotenje alternativnih politinih scenarijev.

Referenni scenarij vkljuuje politike in ukrepe, sprejete na ravni EU in v Sloveniji do 1. septembra 2016. Sprejete pomeni, da se zakonodaja e uporablja in da ne obstaja noben dvom glede izvajanja.

Te politike so bile upotevane v vrednostih parametrov modela PRIMES in tako je bil oblikovan scenarij, ki je koliinsko opredeljen z uporabo modela. Na ta nain sprejete politike vplivajo na projekcije scenarija, e le imajo trajne uinke. Ker scenarij v prihodnosti ne predvideva nobenih novih politik, je uinke sedaj sprejetih politik veinoma mogoe videti v kratkoronem in morda srednjeronem obdobju.

Na ravni EU so vkljuena vsa zakonodajna besedila, sprejeta do konca leta 2015, e zlasti spremembe treh direktiv, sprejete na zaetku leta 2015. To so sprememba v zvezi s posrednimi spremembami rabe zemlji v direktivi o obnovljivih virih energije in direktivi o kakovosti goriv ter sklep o rezervi za stabilnost trga, ki spreminja direktivo o sistemu ETS. Na nacionalni ravni se direktive izvajajo na podlagi nacionalnih politik, ki so vkljuene v predpostavke modela in ki jih je treba oceniti. Politike, vkljuene v scenarij za Slovenijo, so navedene v nacionalnem Akcijskem nartu za obnovljive vire energije.

Referenni scenarij predvideva, da Slovenija zavezujoih nacionalnih ciljev za leto 2020 dejansko ne dosega v celoti, kar zadeva obnovljive vire energije. Ti cilji so:

doseganje najmanj 25-odstotnega delea obnovljivih virov energije (v bruto konni energiji);

odloba o porazdelitvi prizadevanj (poveanje emisij v sektorju, ki ni vkljuen v sistem ETS, v primerjavi z letom 2005 manje od 4 %);

obnovljivi viri energije v sektorju prometa (najmanj 10-odstotni dele OVE v prometu);

Cilji glede energijske uinkovitosti za leto 2020 niso zavezujoi, vendar za Slovenijo doloajo, da poraba primarne energije (brez neenergetske rabe energetskih proizvodov) leta 2020 ne sme presegati 7125 Mtoe.

V ta namen je bilo sprejetih ve zakonodajnih besedil, pri emer direktiva o energetski uinkovitosti vodi proces izvajanja nacionalnega Akcijskega narta za energetsko uinkovitost za obdobje 20142020.

Referenni scenarij poleg tega predpostavlja, da so bile sprejete odloitve glede jedrske politike, ki so pozitivno povezane s podaljanjem ivljenjske dobe obstojeih jedrskih proizvodnih enot, vendar pa ni bila sprejeta nobena odloitev glede namestitve novih jedrskih proizvodnih enot na mestu obstojee elektrarne po konni ustavitvi obstojeih enot leta 2040.

Navedeno bolj podrobno, pomembne ad hoc odloitve, vkljuene v referenni scenarij, so:

obratovanje obstojee jedrske elektrarne je od leta 2025 podaljano do leta 2044;

sprejeta ni nobena odloitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne, po letu 2045 ni jedrskih zmogljivosti;

TE 6 (otanj 6) je edina elektrarna na lignit, ki polno obratuje in bo ustavljena leta 2053, TE 5 ostaja v obratovanju do leta 2020 in v glavnem zagotavlja rezervne zmogljivosti ter bo nato ustavljena;

zgradi se nova plinska elektrarna, ki bo nadomestila staro elektrarno na premog TETOL in zagotavljala energijo v ljubljanski regiji;

predpostavljena je izgradnja doloenih hidroenergetskih zmogljivosti, ki zadeva e dolgo obravnavane projekte, za katere se predvideva, da so blizu faze izgradnje, kot na primer HE Breice (41 MW) v letu 2018 in HE Mokrice (30 MW) v letu 2023. Drugi projekti kot na primer Suhadol (43 MW) so podobno, endogeno, vkljueni v model, ki upoteva hidroenergetski potencial.

Vse zgornje predpostavke o razvoju proizvodnih zmogljivosti so predstavljene v Tabela 12.

Referenni scenarij je podaljan do leta 2055, eprav je model PRIMES zasnovan za simulacijo energetskega sistema do leta 2050. Kar zadeva energetske bilance, temelji projekcija za leto 2055 na projekcijah za leto 2050, vkljuno z oskrbo s primarno energijo, vrednostmi za industrijo, gospodinjstva in prometne dejavnosti, cenami goriv ter cenami v sistemu ETS, in prikazuje samo ustavitev enote TE 6, ki jo v modelu endogeno nadomeajo plinska zmogljivost in obnovljivi viri energije. V tem smislu je projekcija za leto 2055 v glavnem odraz projekcije za leto 2050 ob predpostavki ustavitve TE 6. Ta ureditev pa je potrebna samo za referenni scenarij, saj je v vseh drugih scenarijih endogeno na podlagi modela predvidena zgodneja ustavitev TE 6 zaradi optimizacije meanice virov energije za dosego opredeljenih ciljev zmanjanja emisij toplogrednih plinov na strokovno uinkovit nain. Kot v glavnih scenarijih za blaitev (EUCO27SNr in EUCO30SNr) in vseh povezanih scenarijih obutljivosti, cena v sistemu ETS po letu 2035 strmo naraa (glej Tabela 10), da bi do leta 2050 na ravni EU dosegli cilj 80-odstotnega zmanjanja emisij toplogrednih plinov, kar je glavno gonilo pri izbiri tehnologij. S temi cenami v sistemu ETS se stroki proizvodnje elektrarn na lignit mono poveajo in uporaba drugih tehnologij postane strokovno uinkoviteja, tudi ob upotevanju strokov nalob v nove potrebne zmogljivosti in strokov ustavitve elektrarne na lignit pred koncem njene ekonomske ivljenjske dobe.

Referenni scenarij v glavnem vodi cena v sistemu ETS, bistvenega pomena pa je tudi odloitev, da se nova jedrska elektrarna ne zgradi. Sklep, ki se ponuja, je, da bo neobstoj jedrskih zmogljivosti Slovenijo iz neto izvoznice pri proizvodnji elektrike spremenil v neto uvoznico elektrine energije, zlasti zaradi podpiranja proizvodnega profila zmogljivosti na podlagi obnovljivih virov energije, predvsem sonne energije.

ezmejno trgovanje z elektrino energijo bo v primerjavi s sedanjimi izkunjami verjetno potekalo precej drugae, ob upotevanju nadaljnjih korakov za dokonanje notranjega energetskega trga. Upravieno se lahko priakuje, da bodo po obdobju 20302035 vse drave lanice razvile znatne zmogljivosti na podlagi obnovljivih virov energije, zaradi esar je razumno priakovati, da bodo delovale po podobnem dnevnem vzorcu v vseh dravah v regiji. Razumno je predpostaviti, da bo ob vetru ali soncu proizvodnja elektrike v celotni regiji velika, ob neugodnih razmerah za proizvodnjo vetrne ali sonne energije pa bodo imele vse drave primanjkljaj. ezmejno trgovanje bo predvidoma zagotavljalo predvsem storitve izravnave, manj pa bo tokov energije, kar pomeni, da bo do prenosa energije prihajalo v obdobjih pomanjkanja zaradi nestalne proizvodnje na podlagi obnovljivih virov energije, ki jih bodo obutile vse drave v regiji, v manji meri pa bo lo za redne in nartovane energijske tokove na podlagi dolgoronih dogovorov. V tem smislu bo veina ezmejnih prenosov predvidoma zagotavljala izravnalno energijo, ki bo zaradi pomanjkanja zagotavljanja potrebnih storitev verjetno precej draga. Izravnalna energija se bo z veliko verjetnostjo proizvajala v elektrarnah na zemeljski plin, ki si bodo morale s ponudbo teh storitev povrniti svoje obratovalne stroke in stroke kapitala. V tem smislu je upravieno priakovati, da razlika med stroki uvoza in stroki izgradnje elektrarn na zemeljski plin ni velika, vendar pa ima negativen vpliv na uresnievanje ciljev zmanjanja emisij toplogrednih plinov v dravi z elektrarno na zemeljski plin, po drugi strani pa zagotavlja tudi pozitiven prispevek v smislu zanesljivosti oskrbe.

Scenarij A: Politike za leto 2030 (EUCO27SNr)

To je prvi od dveh glavnih scenarijev za ta projekt in predvideva, da Evropska unija ne bo uvedla obveznih nacionalnih ciljev, temve bodo morale vse drave lanice do leta 2030 kot celota dosei naslednje cilje:

zmanjanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 40 % v primerjavi z letom 1990;

zmanjanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so zajeti v sistem ETS, za 43 % v primerjavi z letom 2005;

zmanjanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso zajeti v sistem ETS, za 30 % v primerjavi z letom 2005;

zmanjanje porabe primarne energije za 27 % v primerjavi s projekcijo v referennem scenariju Evropske komisije PRIMES 2007;

doseganje 27-odstotnega delea obnovljivih virov energije (OVE) v bruto porabi konne energije na evropski ravni;

Slovenija se je poleg tega zavezala na nacionalni ravni in sprejela cilj, da bo do leta 2030 dosegla 15-odstotni dele elektrinih vozil v celotnem voznem parku;

Scenarij EUCO27SNr predvideva, da skupni cilji EU veljajo na nain, ki Sloveniji ne doloa nobenih natannih ciljev. Oblikovanje vseevropskih politik in projekcija porazdelitve prizadevanj po dravah, pripravljena z uporabo modela PRIMES, bosta pokazali, kakno raven bodo v prihodnje dosegli kazalniki politike za Slovenijo, vkljuno z emisijami iz sektorjev, ki so vkljueni v sistem ETS, emisijami iz sektorjev, ki niso vkljueni v sistem ETS, delei obnovljivih virov energije in ciljem glede energijske uinkovitosti. Gonilo predstavljajo posebni ukrepi evropske politike v posameznih sektorjih, kakor so predvideni za doseganje ciljev za leto 2030 na ravni EU, ter posledine nacionalne politike, potrebne za izvajanje politik EU.

asovna meja nacionalnih politik za scenarij EUCO27SNr je leto 2030. Pri tem scenariju je predpostavljeno, da po letu 2030 na nacionalni ravni ne bodo sprejete nobene nove politike, razen predpisov in standardov na ravni EU. Vplivi dogajanja na ravni EU na razvoj slovenskega sistema po letu 2030 bodo v glavnem temeljili na cenah v sistemu ETS, znianju standardov za CO2 za osebna vozila in drugih podobnih predpisih v sektorju prometa.

Glavni vloek tega scenarija je odloitev, da se na mestu obstojee elektrarne, katere obratovanje je podaljano do leta 2043, ne bo gradila nova jedrska elektrarna. Kot v referennem scenariju, Slovenija tudi tukaj postane neto uvoznica z vsemi posledicami in tveganji, opisanimi v prejnjem poglavju.

Politike in ukrepi, ki bi se morali izvajati za dosego zavezujoih ciljev za leto 2030 v sodelovanju z vsemi dravami lanicami in za dosego nezavezujoih ciljev za leto 2050, prav tako na ravni EU, so opisani v prejnjem poglavjuNapaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoe najti.. Izbrane politike zdruujejo politike za nadaljnjo uveljavitev obnovljivih virov energije in drugih tehnologij za zmanjanje emisij toplogrednih plinov, prizadevanja na podroju prihrankov energije pa zagotavljajo manjo konno porabo energije in blaijo potrebo po veji uporabi drajih tehnologij za doseganje ciljev brez zmanjanja povpraevanja.

Meanica politik je optimizirana v okviru modela PRIMES ob upotevanju naklona in oblike krivulje mejnih strokov izvajanja posamezne politike. Te krivulje strokov na eni strani odraajo vrednost pomanjkanja zaradi izrpavanja vira, vkljuno z razpololjivostjo zemlji ter pravnimi, upravnimi in tehninimi ovirami, na drugi strani pa razvoj tehnologije in ekonomijo obsega. Za stroke uveljavitve obnovljivih virov energije, npr. sonca, ne velja, da so stroki na nameeno enoto enaki po celotnem potencialu nameanja sonnih zmogljivosti v dravi. Vija kot je sonna zmogljivost, ki vstopa v energetski sistem, viji so stroki na nameen mejni MW. Viji stroki odraajo teave pri iskanju primernih mest za nameanje novih zmogljivosti, upravne in druge ovire, pravne omejitve ter stroke raziritve in obratovanja mnogo bolj zapletenega sistema za prenos in distribucijo, ter v denarnem smislu prikazujejo stroke obsenega izvajanja politike in izkorianja razpololjivega potenciala. Zmotno bi bilo predvidevati, da je stroek novega MW sonne energije samo stroek uporabljenega fotovoltainega modula; treba je ugotoviti tudi stroke namestitve in upravnih bremen. Model PRIMES optimira meanico politik, ki jih je treba izvajati, glede na krivuljo mejnih strokov izvajanja posamezne politike. Nenazadnje je treba tudi opozoriti, da so te krivulje, ki upravne in pravne ovire pretvarjajo v denarne vrednosti, podvrene ustreznim spremembam zakonodajnega okvira, ki lahko zmanja breme in tako tudi stroke izvajanja politike, kar lahko seveda znatno vpliva na meanico izbranih politik.

Scenarij EUCO27SNr predvideva v primerjavi z referennim scenarijem krivulje z manjim naklonom in dopua cenejo uveljavitev obnovljivih virov energije, ki jo seveda vodi tudi razvoj cen v sistemu ETS.

Podoben pristop je uporabljen za uveljavitev uinkovitejih aparatov, zlasti v sektorju iroke rabe in terciarnem sektorju. Pospeevanje uveljavitve uinkovitejih aparatov vodi do boljega doseganja prihrankov energije. Uveljavitev uinkovitejih aparatov je odvisna od stopnje trne sprejemljivosti uporabe uinkovitejih aparatov, kar posledino ustvarja pritisk na proizvodna podjetja (po celem svetu), da proizvajajo uinkoviteje, vendar relativno ceneje proizvode. Prva generacija toplotnih rpalk za hlajenje (klimatizacijo) na primer ni uporabljala inverterske tehnologije, dandanes pa na trgu proizvodov brez inverterjev ni. V odvisnosti od prizadevanj, potrebnih za dosego ciljev na podroju energijske uinkovitosti, se faktor trne sprejemljivosti poveuje in omogoa zgodnejo uveljavitev uinkovitejih aparatov. Scenarij EUCO27SNr v primerjavi z referennim scenarijem predvideva viji faktor trne sprejemljivosti.

Scenarij B: Politike za leto 2030, veja uinkovitost (EUCO30SNr)

Pri tem scenariju so predvideni enaki cilji, doloeni za celotno EU, kot pri scenariju na podlagi politik za leto 2030 in v ta namen upoteva sedanje in predvidene politike EU (sistem ETS, predpisi za razogljienje prometa itd.). Natanneje so skupni cilji EU za leto 2030 v tem scenariju naslednji:

zmanjanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990;

zmanjanje skupnih emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so vkljueni v sistem ETS, za 43 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005;

zmanjanje skupnih emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vkljueni v sistem ETS, za 30 % v primerjavi z letom 2005;

27-odstotni dele obnovljivih virov energije v bruto porabi energije;

30-odstotna energijska uinkovitost, izmerjena kot zmanjanje zahtev po primarni energiji v primerjavi z vrednostjo iz leta 2007 za celotno EU;

zmanjanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990;

Podobno kot v scenariju B se je Slovenija zavezala na nacionalni ravni in sprejela cilj, da bo do leta 2030 dosegla 15-odstotni dele elektrinih vozil v celotnem voznem parku.

80-odstotno zmanjanje skupnih emisij toplogrednih plinov v letu 2050 v primerjavi z letom 1990 teje tudi kot dolgoroni cilj, ki ga je treba dosei na ravni EU, in doloa pravien prispevek Slovenije k doseganju tega cilja. Za dosego cilja za leto 2050 se uporablja enak pristop kot v scenariju EUCO27SNr.

Podobno kot scenarij EUCO27SNr tudi scenarij EUCO30SNr ne predvideva nobenega razvoja nove jedrske zmogljivosti po letu 2043, istoasno pa poglablja prizadevanja za dosego 30-odstotnih prihrankov energije do leta 2030 na ravni EU. Veja prizadevanja za dosego cilja energijske uinkovitosti zmanjujejo porabo konne energije in v tem smislu je potrebnih manj prizadevanj glede istih tehnologij in zmogljivosti na podlagi obnovljivih virov energije.

Scenarij EUCO30SNr predvideva podobne krivulje strokov za iste tehnologije kot scenarij EUCO27SNr, vendar pa predpostavlja mnogo viji faktor trne sprejemljivosti, ki spodbuja intenzivne politike za dosego ambicioznejih ciljev glede energijske uinkovitosti za leto 2030.

Scenariji obutljivosti

Poleg zgoraj omenjenih dveh glavnih scenarijev za blaitev je koliinsko opredeljenih e devet scenarijev za analizo obutljivosti (razliic), ki upotevajo opredelitve scenarijev, kakor jih je doloilo ministrstvo. Scenariji za analizo obutljivosti so:

Scenarij obutljivosti A (EUCO27SN):

Ta scenarij je razliica scenarija A, pri emer je predpostavljeno, da je bila sprejeta pozitivna odloitev o izgradnji nove jedrske proizvodne enote, ki bi zaela obratovati do leta 2045. Vse druge predpostavke v scenariju obutljivosti A, ki se nanaajo na razline politike, sprejete za doseganje opredeljenih ciljev, ostajajo enake kot v scenariju A.

Scenarij obutljivosti B (EUCO30SN):

Ta scenarij je razliica scenarija B, pri emer je predpostavljeno, da je bila sprejeta pozitivna odloitev o izgradnji nove jedrske proizvodne enote, ki bi zaela obratovati do leta 2045. Vse druge predpostavke v scenariju obutljivosti B, ki se nanaajo na razline politike, sprejete za doseganje opredeljenih ciljev, ostajajo enake kot v scenariju B.

Scenarij obutljivosti C (EUCO27SNhr):

Ta scenarij je razliica scenarija A, pri emer je predpostavljeno, da je za dosego cilja zmanjanja emisij za 80 % na ravni EU do leta 2050 v primerjavi z letom 1990 za proizvodnjo elektrine energije do leta 2050 doloen nacionalni cilj 100-odstotnega kritja z obnovljivimi viri. V okviru tega scenarija se izvajajo politike spodbujanja nadaljnje uveljavitve obnovljivih virov energije, ki ustvarjajo privlaneje okolje za uveljavljanje obnovljivih virov energije.

Scenarij obutljivosti D (EUCO30SNhr):

Ta scenarij je razliica scenarija B, pri emer je predpostavljeno, da je za dosego cilja zmanjanja emisij za 80 % na ravni EU do leta 2050 v primerjavi z letom 1990 za proizvodnjo elektrine energije do leta 2050 doloen nacionalni cilj 100-odstotnega kritja z obnovljivimi viri. Podobno kot pri prejnjem scenariju se tudi v okviru tega scenarija izvajajo politike spodbujanja nadaljnje uveljavitve obnovljivih virov energije, ki ustvarjajo privlaneje okolje za uveljavljanje obnovljivih virov energije.

Scenarij obutljivosti E (EUCOGREENSN):

Ta scenarij je razliica scenarija D, pri emer je predpostavljeno, da je za dosego cilja zmanjanja emisij za 80 % na ravni EU do leta 2050 v primerjavi z letom 1990 doloen najviji dele obnovljivih virov energije v vseh sektorjih. Ta scenarij izvaja politike za dosego zmanjanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 80 % na nacionalni ravni do leta 2050.

Scenarij obutljivosti F (EUCO27SNdh):

Ta scenarij je razliica scenarija A za ovrednotenje obutljivosti na nadomestitev ukrepov politike, ki se nanaajo na izolacijo stavb, z vejo uveljavitvijo toplotnih rpalk za namene ogrevanja prostorov, kar zadeva predvsem sektor gospodinjstev in sektor ostale rabe.

Scenarij obutljivosti G (EUCO30SNdh):

Ta scenarij je razliica scenarija B za ovrednotenje obutljivosti na nadomestitev ukrepov politike, ki se nanaajo na izolacijo stavb, z vejo uveljavitvijo toplotnih rpalk za namene ogrevanja prostorov, kar zadeva predvsem sektor gospodinjstev in sektor ostale rabe.

Scenarij obutljivosti H (EUCO27SN_TR_rail):

Ta scenarij je razliica scenarija A za ovrednotenje obutljivosti na nadomestitev tovornega prometa s tovornjaki s poveano uporabo eleznice, saj je predpostavljeno, da bo do leta 2020 zaela komercialno obratovati nova eleznika proga med Koprom in Divao.

Scenarij obutljivosti I (EUCO30_TRSN_rail):

Ta scenarij je razliica scenarija B za ovrednotenje obutljivosti na nadomestitev tovornega prometa s tovornjaki s poveano uporabo eleznice, saj je predpostavljeno, da bo do leta 2020 zaela komercialno obratovati nova eleznika proga med Koprom in Divao.

Tabela 7 prikazuje povzetek stopnje izvajanja glavnih ukrepov politike v modelu PRIMES za vsak glavni scenarij in scenarij obutljivosti. Stopnja izvajanja pomeni prilagoditev strokov, povezanih z zgodnejo in obseno uporabo potrebnih tehnologij za dosego ciljev glede zmanjanja emisij toplogrednih plinov in energijske uinkovitosti.

Tabela 7: Kvalitativni povzetek stopnje izvajanja politik glede na glavni scenarij in scenarij obutljivosti

Scenarij/scenarij obutljivosti

Posebne politike

Cena v sistemu ETS

Krivulje strokov uveljavitev istih tehnologij in obnovljivih virov

Izboljanje poslovnega in finannega okolja za obnovljive vire

Faktor trne sprejemljivosti spodbujanje uveljavitve energijsko uinkovitih aparatov

Kmetijske politike, nalobe v raziskave in inovacije naprednih biogoriv

Standardi za proizvajalcev avtomobilov

Konkurennost eleznikega tovornega prometa

RMa

Brez jedrske e.

+

+

+

+

+

+

+

EUCO27SNr

Brez jedrske e.

+++

++

++

++

++

++

++

EUCO27SN

Nova jedrska e.

+++

++

++

++

++

++

++

EUCO27SNhr

Brez jedrske e., velika uveljavitev OVE

+++

++

+++

++

++

++

++

EUCO27SNdh

Brez jedrske e., veja uporaba toplotnih rpalk

+++

++

++

++

++

++

++

EUCO27SN_TR_rail

Brez jedrske e., nova eleznika proga

+++

++

++

++

++

++

+++

EUCO30SNr

Brez jedrske e.

++

++

++

+++

++

+++

++

EUCO30SN

Nova jedrska e.

++

++

++

+++

++

+++

++

EUCO30SNhr

Brez jedrske e., velika uveljavitev OVE

++

++

+++

+++

++

+++

++

EUCOGREENSN

Brez jedrske e., veja uporaba toplotnih rpalk

++

++

+++

++++

++++

+++

++

EUCO30SNdh

Brez jedrske e.

++

++

++

+++

++

+++

++

EUCO30SN_TR_rail

Brez jedrske e., nova eleznika proga

++

++

++

+++

++

+++

+++

Pregled predpostavk za scenarije energetske strategijeUvod

V tem poglavju je povzetek glavnih eksogenih predpostavk in podatkov, ki so bili uporabljeni za pripravo scenarijev, koliinsko opredeljenih z modelom PRIMES. tevilne predpostavke so skupne vsem glavnim scenarijem in scenarijem obutljivosti. Razlike v predpostavkah med scenariji so izrecno navedene.

Umerjanje na podatke za leto 2015

V tem projektu se uporabljajo energetske bilance in preostale energetske statistike za leto 2015, ki so bile na voljo pri izvajanju dela, kot so bile objavljene na uradni strani Statistinega urada RS konec novembra 2016.

Ministrstvo je zagotovilo podatke za leto 2015, ki so postali razpololjivi med trajanjem projekta. Poleg tega so svetovalci uporabljali tudi podatke Eurostata (objavljene januarja 2017), preteno mesene statistine podatke za glavne agregate v energetiki, kot so poraba elektrine energije, proizvodnja plina itd.

Gospodarska rast

Scenarij gospodarske rasti do leta 2050 je ena od projekcij, ki je skupna vsem glavnim scenarijem in scenarijem obutljivosti. Podatki o gospodarski rasti vkljuujejo projekcijo BDP v stalnih cenah (in ob stalnem teaju), dodano vrednost po sektorjih na podlagi razlenitve na 23 sektorjev (med katerimi so tirje sektorji storitveni in 16 industrijskih), izdatke gospodinjstev za zasebno potronjo (ki se uporabljajo kot pribliek prihodka) in delovno silo.

Projekcija gospodarske rasti temelji na modelu GEM-E3. Projekcija, ki je bila uporabljena v tej tudiji, se razlikuje od projekcije, ki je bila uporabljena v nedavnem referennem scenariju EU iz leta 2016, ki ga je objavila Evropska komisija, predvsem v letih pred letom 2020. Razlika se nanaa na BDP v letu 2015 in na njegovo projekcijo ter zato tudi na projekcijo dodane vrednosti po sektorjih. Sedanja projekcija na splono kae rahlo vije kratkorone stopnje rasti in enake dolgorone stopnje rasti kot referenni scenarij iz leta 2016.

Projekcija, za katero je bil uporabljen model GEM-E3 za kratkorono gospodarsko rast, upoteva poroilo Evropska gospodarska napoved za jesen 2016 (izdaja v novembru 2016) in kratkorone napovedi rasti BDP, ki jih objavlja GD za gospodarske in finanne zadeve. V skladu z njo bo rast BDP v obdobju 20162019 verjetno e naprej visoka (med 1,9 in 2,5 % letno).

Po obdobju globoke recesije v letih 20092010, ki mu je sledila poasna rast v letih 20102013, je v gospodarski rasti v Sloveniji opaziti mono dinamiko z izjemno pozitivno rastjo v ve storitvenih in industrijskih sektorjih. Stopnje rasti BDP so po obsegu v povpreju dosegle skoraj 2,6 % letno v obdobju 20132016, kar je izjemen uspeh, ki je v glavnem posledica veje domae porabe in bruto investicij v osnovna sredstva. Pospeena rast ni prispevala k inflacijskim pritiskom, saj je inflacija ostala blizu ni ali v negativnem obmoju. Hitra rast domaega povpraevanja je povzroila nekaj neravnovesja v trgovini, saj je uvoz naraal hitreje kot izvoz, kar je zmanjalo trgovinski preseek. Rast domaih investicij podpira potencialno gospodarsko rast, ki se bo predvidoma kratkorono nadaljevala najmanj do leta 2020. Veanje delnikega kapitala in s tem povezana rast skupne faktorske produktivnosti sta glavna dejavnika potencialne gospodarske rasti, medtem ko bo prispevek dela predvidoma sicer pozitiven, toda zelo majhen, saj se brezposelnost pribliuje naravni stopnji brezposelnosti, delovno sposobno prebivalstvo pa upada.

V naslednjih nekaj letih bo Slovenija po napovedih doivela rast, ki se bo pribliala najveji potencialni rasti. Dinamika rasti, ki ni le kratkorona, se bo predvidoma opirala predvsem na investicije, ki lahko poveajo potencialno rast z izboljanjem produktivnosti primarnih proizvodnih dejavnikov. Zato se predpostavlja, da se bo ta dinamika rasti ohranila e desetletje in da bo rast sektorske dejavnosti prenesla tudi v industrijo. Predpostavlja se, da bo prispevek kapitala in produktivnosti k potencialu gospodarske rasti tako, kot je kratkorono, tudi srednjerono izravnal zmanjevanje prispevka delovne sile. Treba je opozoriti, da scenarij gospodarske rasti ne teje za verjetno, da bi se gospodarstvo v Sloveniji lahko vrnilo na stopnje rasti iz obdobja pred krizo.

Po napovedih se bo gospodarska rast dolgorono upoasnila in pribliala dolgoroni potencialni rasti, za katero velja sploen trend upadanja zaradi napovedanega zmanjanja tevila prebivalcev in delovne sile. BDP in zasebni prihodki na prebivalca se bodo predvidoma poveevali po vijih stopnjah kot skupni BDP, saj tevilo prebivalcev upada.

Projekcije glede prebivalstva temeljijo na poroilih EU o staranju prebivalstva, ki so bila uporabljena v referennem scenariju iz leta 2016.

Tabela 8 povzema projekcijo gospodarske rasti.

Tabela 8: Glavne makroekonomske in sektorske projekcije, uporabljene v vseh energetskih scenarijih

Povprene letne stopnje spremembe po obsegu

20002008

20092013

20142016

20172023

20242030

20312050

Prebivalstvo

0,14

0,48

0,25

0,12

-0,03

-0,04

BDP

4,28

-2,02

2,55

1,93

1,43

1,30

Kmetijstvo

0,97

-2,02

8,05

0,42

0,18

0,18

Gradbenitvo

5,95

-11,67

3,04

0,96

1,01

1,30

Storitve

4,24

-0,67

2,45

2,06

1,49

1,32

Kovine

6,01

0,14

-0,32

1,51

1,01

0,92

Kemikalije

8,55

2,10

0,65

1,37

1,01

0,89

Gradbeni materiali

2,70

-7,33

1,54

1,16

1,05

0,77

Preostala industrija

3,78

-2,64

3,52

2,09

1,56

1,45

Zasebna potronja na prebivalca

2,96

-1,53

1,27

1,67

1,71

1,62

Delei v skupni dodani vrednosti po obsegu (%)

2000

2015

2020

2030

2040

2050

Kmetijstvo

3,26

2,93

2,70

2,39

2,14

1,91

Gradbenitvo

7,60

5,16

4,89

4,65

4,61

4,65

Storitve

66,00

68,95

69,52

69,98

70,38

70,29

Industrija in energetika

23,14

22,97

22,90

22,97

22,88

23,15

od tega kovine

0,62

0,72

0,70

0,67

0,65

0,62

od tega kemikalije

2,13

3,37

3,26

3,13

2,99

2,89

od tega gradbeni materiali

1,14

0,73

0,70

0,67

0,65

0,61

od tega preostala industrija

19,25

18,14

18,24

18,50

18,60

19,03

Vir: Model GEM-E3.

Opombe:

Za prebivalstvo je stopnja spremembe izraunana kot sprememba tevila ljudi.

Za BDP, zasebno potronjo in rezultate po sektorjih so stopnje spremembe izraunane kot spremembe v EUR v stalnih cenah in pri stalnem teaju.

Sektorski podatki predstavljajo stopnje spremembe dodane vrednosti v stalni vrednosti EUR in delee dodane vrednosti v skupni dodani vrednosti (BDP po faktorskih cenah), vse v stalni vrednosti EUR.

Za sploni sektorski vzorec rasti je znailno poveanje dejavnosti v storitvenih in industrijskih sektorjih z monostmi visoke dodane vrednosti. Dele storitev v skupni dodani vrednosti, ki je trenutno manji od delea v lanicah euroobmoja v EU, se bo po napovedih poveal, zato dolgorono ni povsem usklajen s povprejem euroobmoja. Industrijski sektorji z monostmi visoke dodane vrednosti, ki dokazano rastejo hitreje kot velja v povpreju za industrijo, so industrija nalobene opreme, sektor ivil in pija ter sektor drugih industrij. Po napovedih scenarija gospodarske rasti bo veina dejavnosti energetsko intenzivnih panog ostala v Sloveniji kljub njihovemu prestrukturiranju na tiste vrste izdelkov in tehnike obdelave, ki prinaajo vejo dodano vrednost (na primer veja uporaba recikliranih materialov). Dejavniki, ki to spodbujajo, so rast produktivnosti in medpanono povezovanje za kovinsko industrijo v povezavi z industrijo nalobene opreme ter stroki proizvodnje za industrijo gradbenih materialov, ki sledi rasti dejavnosti v gradbenem sektorju. Stopnje rasti dejavnosti v gradbenem sektorju se bodo po napovedih dolgorono uskl