˘ ˇˆ˙˝˛˚˜˝ · 2018-08-24 · italijanska lokalna samouprava v zadnjih letih doživela veliko sprememb. Ker v obini Gorica živi veliko število slovenske manjšine ter je

��

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

��

��

��

�� !��

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

"#�$�#%&''(

��

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

��

�

��

��

�)* !+),�"��+"�#"-+"�)!.��"�+ !��",/0001&'0�)* �2��#�3#"�,��4 ��)* �2��"��!#, ��.+�3�� "#��#".�!+)�#, #5��6��#"7!+"*!#

"#�$�#%2*+�2&''(

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem

dr. Božu Grafenauerju za mentorstvo, koristne napotke in

vso izkazano pozornost pri nastajanju diplomskega dela.

Posebna zahvala

gre ga. Tanji Curto za pomo� pri zbiranju podatkov o Ob�ini Gorica,

staršema in bratu, ki so mi v �asu študija vedno stali ob strani ter

možu Robertu za vse vzpodbudne besede in nesebi�no pomo�.

Jasmina Krašna

POVZETEK

Republika Italija je decentralizirana regionalna država, v kateri imajo regije kvazi

federalni položaj. Sedanja ureditev italijanske lokalne samouprave temelji na ustavi,

katere V. poglavje Dežele, Pokrajine in Ob�ine, je doživelo spremembo, in številnih

zakoni, ki so v glavnem zbrani v Enotnem besedilu zakonov o ureditvi lokalne

samouprave.

Ob�ina Gorica je ena izmed petindvajsetih ob�in Goriške pokrajine in se nahaja na

ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine, dežele s »posebnim statutom«. Poleg tega, da

je ob�ina Gorica ob�ina v deželi s posebnim statutom in je s tem posledi�no deležna

ve�je avtonomije, je mesto Gorica, znano tudi kot »Stara Gorica«, glavno mesto

Goriške pokrajine, sedež goriške nadškofije in metropolije.

Ob�ina kot avtonomna javna ustanova zastopa svojo skupnost, skrbi za njene interese in

pospešuje civilni, socialni ter gospodarski razvoj in napredek v skladu z na�eli ustave in

z državnimi ter deželnimi zakoni. Splošno ureditev ob�ine narekuje na�elo avtonomije,

le-to pa temelji na statutu, poslovnikih in pravilnikih.

Klju�ne besede:

Lokalna samouprava, Italija, pokrajine, ob�ine, ob�ina Gorica, avtonomija,

organizacija ob�ine

ABSTRACT

The Republic of Italy is a decentralised regional state, in which the regions have a

quasi-federal status. The present organisation of Italian local self-government is based

on the Constitution, of which Chapter V entitled Regions, Provinces and Municipalities

has been changed, and on numerous laws which are mostly collected in the Single Text

of Laws governing the local self-government.

The municipality of Gorizia is one of the twenty-five municipalities that constitute the

province of Gorizia and it is located on the territory of the region of Friuli-Venezia

Giulia, which has a »special statute«. Besides the fact that the municipality of Gorizia is

a municipality in the region with a special statute and therefore enjoys greater

autonomy, the town of Gorizia, known also as »Old Gorizia«, is the capital of the

province of Gorizia and the seat of the Gorizia Archdiocese.

A municipality as an autonomous public institution represents its community, furthers

its interests and accelerates the civil, social and economic progress in accordance with

the constitutional principles as well as with the state and region laws. The general

organisation of a municipality is governed by the principle of autonomy, which is based

on the statute, rules of procedure and other rules.

Key words:

Local self-government, Italy, provinces, municipalities, the municipality of Gorizia,

autonomy, organisation of municipality

I

KAZALO

UVOD.......................................................................................................................... 4

1. NORMATIVNA UREDITEV LOKALNE SAMOUPRAVE V ITALIJI ............. 6

1.1 ZGODOVINA ITALIJANSKE SAMOUPRAVE IN NAJPOMEMBNEJŠI ZAKONI................... 6 1.2 USTAVA REPUBLIKE ITALIJE IN UREDITEV LOKALNE SAMOUPRAVE ........................ 7

1.2.1 Ustava in ustavna reforma ............................................................................ 7 1.2.2 Najpomembnejše ustavne dolo�be o lokalni samoupravi............................... 8

1.3 EVROPSKA LISTINA LOKALNE SAMOUPRAVE ........................................................ 10

2. REPUBLIKA ITALIJA JE DECENTRALIZIRANA REGIONALNA DRŽAVA................................................................................................................... 12

2.1 DECENTRALIZACIJA............................................................................................ 12 2.2 REGIONALIZACIJA .............................................................................................. 13 2.3 UPRAVNO-TERITORIALNA �LENITEV ................................................................... 14

3. DEŽELE - ENOTE USTAVNEGA POMENA .................................................... 15

3.1 SPLOŠNO O DEŽELAH .......................................................................................... 15 3.2 DVE »VRSTI« DEŽEL ........................................................................................... 16 3.3 DEŽELNA UREDITEV V GROBEM........................................................................... 16

4. VRSTE LOKALNIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI V REPUBLIKI ITALIJI - TERITORIALNE ENOTE UPRAVNE NARAVE ................................ 18

4.1 �ETRTI �LEN ENOTNEGA BESEDILA ZAKONOV O UREDITVI LOKALNIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI ..................................................................................... 18

4.1.1 Ob�ina (»il comune«) ................................................................................. 18 4.1.1.1 NALOGE OB�INE................................................................. 19 4.1.1.2 ORGANI OB�INE ................................................................. 19

A) Ob�inski svet - organ politi�no upravnega usmerjanja in nadzora……………………………………………………………………19 B) Ob�inski odbor – izvršilni organ, ki ga imenuje župan ............. 20 C) Župan – individualni organ ob�ine z dvojno vlogo................... 21

4.1.1.3 OB�INSKA UPRAVA ............................................................ 23 4.1.1.4 SPREMEMBE OBMO�IJ OB�IN, ZDRUŽEVANJE IN USTANAVLJANJE NOVIH OB�IN .................................................. 23 4.1.1.5 OBLIKE SODELOVANJ IN POVEZOVANJA MED OB�INAMI......................................................................................... 24

A) Dogovori ............................................................................... 24 B) Konzorcij............................................................................... 24 C) Sporazumi o programih ........................................................... 25 D) Zveze ob�in ............................................................................. 25

4.1.1.6 AKTI OB�INE ....................................................................... 25 A) Statut (»il statuto«) .................................................................. 26 B) Pravilniki (»regolamenti«)....................................................... 26 C) Posami�ni akti......................................................................... 26

4.1.1.7 PREMOŽENJE OB�INE........................................................ 27 4.1.1.8 FINANCIRANJE OB�INE..................................................... 27 4.1.1.9 GOSPODARSKO-FINAN�NA REVIZIJA ............................ 28

II

4.1.2 Pokrajina (»la provincia«)........................................................................... 29 4.1.2.1 SPOLOŠNO O POKRAJINAH................................................ 29 4.1.2.2 POKRAJINSKA UREDITEV V GROBEM…………………...30 4.1.2.3 PRISTOJNOSTI POKRAJIN…………………………………..31

4.1.3 Velemesta (»le citta metropolitane«)........................................................... 31 4.1.4 Gorske skupnosti (»le comunita montane«) ................................................ 32 4.1.5 Otoške skupnosti (»le comunita isolane o di arcipelago«) ........................... 32 4.1.6 Zveze ob�in (»le unioni di comuni«)........................................................... 32

5. OB�INA GORICA - »COMUNE DI GORIZIA« .............................................. 33

5.1 LEGA OB�INE GORICA TER NJENE ZNA�ILNOSTI ................................................. 34 5.1.1 Lega Ob�ine Gorica v Italiji........................................................................ 34 5.1.2 Zna�ilnosti Ob�ine Gorica .......................................................................... 35

6. ZAKONSKA OSNOVA DELOVANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V OB�INI GORICA ................................................................................................................... 39

6.1 NORMATIVNA PODLAGA LOKALNE SAMOUPRAVE V OB�INI GORICA .................... 39 6.1.1 Statut (»Statuto«)........................................................................................ 39 6.1.2 Poslovniki in pravilniki (»Regolamenti«).................................................... 40

6.2 ORGANIZACIJA OB�INE ....................................................................................... 42 6.2.1 Organi ob�ine (»Organi del comune«) ........................................................ 42

6.2.1.1 OB�INSKI SVET (»Consiglio comunale«)............................. 43 A) Vloga in pristojnosti ................................................................ 43 B) 24. �len Statuta Ob�ine Gorica ................................................ 44 C) Volitve svetnikov v ob�inski svet (»Elezione del consiglio comunale«) .................................................................................. 46 D) Delovanje ob�inskega sveta..................................................... 47 E) Notranji organi ob�inskega sveta (»Organi interni del Consiglio comunale«) .................................................................................. 49

6.2.1.2 OB�INSKI ODBOR (»Giunta comunale« ) ............................. 55 A) Pristojnosti in naloge............................................................... 55 B) Delovanje Ob�inskega Odbora ................................................ 56

6.2.1.3 ŽUPAN (»Sindaco«) ................................................................ 57 A) Funkcije župana: ..................................................................... 57 B) Volitve župana ......................................................................... 58 C) Zastopstvo in usklajevanje ....................................................... 58 D) Dvojna vloga župana............................................................... 59

6.2.2 Ob�inska uprava (»Amministrazione comunale«) ....................................... 60 6.2.2.1 OB�INSKI URADI IN OSEBJE.............................................. 60 6.2.2.2 ORGANIZACIJSKA SHEMA OB�INSKE UPRAVE............. 61

A) Generalni direktor – city manager (»Direttore generale«) ...... 63 B) Generalni tajnik (»Segretario generale«) in Generalni podtajnik (»Vicesegretario generale«) ......................................................... 63 C) Na�elniki (» Dirigenti«)........................................................... 64 D) Oddelki oziroma sektorji ......................................................... 66

6.2.2.3 KRAJEVNE JAVNE SLUŽBE (»servizi pubblici locali«) ....... 68 A) Institucije (» Istituzioni«) ......................................................... 68 B) Posebna podjetja (»Aziende speciali«)..................................... 69 C) Delniške družbe (it. Società per azioni) ................................... 69 D) Konvencije (»Convenzioni«).................................................... 70

III

E) Konzorciji (» Consorzi«) ......................................................... 70 F) Programski dogovori (»Accordi di programma«) .................... 70

6.2.3 Decentralizirana okrožja (»circoscrizioni di decentramento«) ..................... 71 6.2.3.1 OB�INSKO OBMO�JE .......................................................... 71 6.2.3.2 OKROŽNI ORGANI ............................................................... 72

A) Okrožni svet............................................................................. 72 B) Predsednik okrožnega sveta..................................................... 75 C) Podpredsednik......................................................................... 76

6.2.3.3 DELOVANJE OKROŽNIH SVETOV ..................................... 76 6.3 FINANCIRANJE OB�INE........................................................................................ 77 6.4 OBLIKE UDELEŽBE OB�ANOV IN TRANSPARENTNOST UPRAVNIH POSTOPKOV PO STATUTU OB�INE GORICA (»ISTITUTI DI PARTECIPAZIONE POPOLARE E TRASPARENZA DELL'AZIONE AMMINISTRATIVA«)............................................................................. 79

6.4.1 Društva (»associazioni«)............................................................................. 79 6.4.2 Predstavniški organ staršev za otroški vrtec (»organismo di rappresentanza genitori per la scuola materna«)........................................................................... 80 6.4.3 Dostop, objava aktov in udeležba ob�anov (»accesso, pubblicità degli atti e partecipazione popolare«).................................................................................... 80 6.4.4 Oblike udeležbe.......................................................................................... 82

6.4.4.1 KONZULTE (»Consulte«) ....................................................... 82 6.4.4.2 POSVETOVANJE OB�ANOV (»Consultazione della popolazione«) ...................................................................................... 82 6.4.4.3 PETICIJE IN PREDLOGI (»Petizioni e proposte«) .................. 82 6.4.4.4 PROŠNJE (»Istanze«) .............................................................. 83

6.4.5 Referendum................................................................................................ 83 6.4.6 Ljudska akcija (»Azione popolare«)............................................................ 84 6.4.7 Ob�inski varuh �lovekovih pravic (»difensore civico comunale«)............... 85

7. SKLEPNE MISLI ................................................................................................. 87

8. BIBLIOGRAFIJA................................................................................................. 88

4

UVOD

Republika Italija je do današnjega ustroja »deželne države« prišla po dolgem in burnem

razvoju svojih institucij, ki je vodil v smer vse ve�je demokrati�nosti.

V �asu do prve svetovne vojne je Italija postala kolonialna in imperialisti�na velesila, po

prvi svetovni vojni pa je zavladal fašizem, v obdobju katerega se je centralisti�na težnja,

katere cilj je bil prisiliti vse lokalne uprave v shemo centralnega vladanja, pove�ala. Do

konca druge svetovne vojne je bila Italija kraljevina, unitarna in centralizirana država.

Danes je Republika Italija decentralizirana regionalna država, v kateri imajo regije –

dežele kvazi federalni položaj. Smisel decentralizacije je v ve�ji u�inkovitosti in

racionalnosti upravljanja ter možnosti upravljanja interesov, ki danes predstavljajo

pomemben element tako regionalne, kot tudi lokalne samouprave.

Uresni�evanje interesov, ki izvirajo iz individualnih potreb, znotraj posamezne skupine

ljudi na dolo�enem ozemlju oziroma teritoriju pa prerasejo v skupne potrebe, je privedlo

do oblikovanja teritorialno decentraliziranih enot, ki v Italiji predstavljajo dežele,

pokrajine, velemesta in ob�ine.

Sedanja ureditev italijanske lokalne samouprave temelji na ustavi in številnih zakonih,

ki so v glavnem zbrani v Enotnem besedilu zakonov o ureditvi lokalne samouprave.

Moderna italijanska lokalna samouprava je sprejela za vzor francoski tip lokalne

samouprave, temelj katerega je teorija o decentralizaciji, ki datira iz �asa francoske

revolucije in Napoleonovega cesarstva.

Italijanska Republika je upravno razdeljena na dežele, pokrajine, ob�ine in mesta.

Ustava tako predvideva, da se uprava države porazdeli med dežele, pokrajine, ob�ine in

mesta, s tem pa pridobijo status samoupravnih ustanov, ki imajo lastne statute,

pristojnosti in naloge v skladu z na�eli, dolo�enimi v ustavi. Posebnost upravne delitve,

ki je urejena tudi v ustavi, predstavljajo dežele s posebnim statutom.

Glede na uvodno besedilo in v skladu s ciljem diplomske naloge, bom v grobem

predstavila splošno ureditev regionalne in lokalne samouprave v Republiki Italiji, kot

�lanici Evropske unije in podpisnici Evropske listine lokalne samouprave, pri �emer se

5

bom osredoto�ila na pravno delovanje ob�ine Gorica (it. Comune di Gorizia).

V �asu pisanja diplomske naloge sem naletela na nekatere ovire, katerih nisem

pri�akovala oziroma sem upala, da bodo lažje premostljive. Na temo italijanske upravne

ureditve in delovanje le-te ni obsežne literature, predvsem pa ni ažurirana, saj je

italijanska lokalna samouprava v zadnjih letih doživela veliko sprememb. Ker v ob�ini

Gorica živi veliko število slovenske manjšine ter je tako blizu slovenske meje, sem

pri�akovala dvojezi�no ureditev tudi na normativnem podro�ju, vendar pa temu ni tako.

Najve�ji problem pa je predstavljalo prevajanje, saj za nekatere italijanske izraze ne

obstajajo izrazi tudi v našem izrazoslovju, poleg tega pa nimamo enakih institucij,

organov in postopkov, zato je bilo potrebno njihovo delovanje nekoliko interpretirati.

6

1. NORMATIVNA UREDITEV LOKALNE SAMOUPRAVE V ITALIJI

1.1 Zgodovina italijanske samouprave in najpomembnejši zakoni

Kljub temu da zgodovina italijanske lokalne samouprave sega dale� v srednji vek, v

obdobje komun (XII. do XIV. stoletje), si je moderna italijanska samouprava za vzor

vzela francoski tip lokalne samouprave, ki ga je uveljavila francoska revolucija, po

Evropi in Italiji pa ga je razširil Napoleon.1 Francoski tip lokalne samouprave, ki spada

med glavne evropske modele lokalne samouprave2, temelji na teoriji o decentralizaciji.

Teorija izraža idejo, da lokalne skupnosti niso izvirni nosilci svojih pooblastil, ampak

imajo ta pooblastila od države.3

V �asu zedinjenja Italije je leta 1865 izšel prvi italijanski zakon o ob�inah in pokrajinah,

ki se je sicer zgledoval po francoskem vzoru, vendar pa je uvedel dokaj centralisti�no

ureditev. Do spremembe ureditve je prišlo šele z nastopom fašizma. Pod fašisti�nim

režimom je leta 1934 izšlo Enotno besedilo zakona o ob�inah in pokrajinah, v katero je

bila vgrajena fašisti�na preureditev. Povojna italijanska ustava, ki je stopila v veljavo

leta 1948, je ponovno priznala lokalno samoupravo in uvedla dežele ter napovedala

sistem decentralizacije.

Prvo reformo je italijanska lokalna samouprava doživela šele leta 1990 z Zakonom o

reformi lokalne samouprave št. 142, ta pa je skoraj v celoti nadomestil Enotno besedilo

zakona o ob�inah in pokrajinah iz leta 1934. V �asu desetih let je temu zakonu sledilo

ve� zakonov, ki so dopolnjevali sprejeto reformo. Posebej pomemben je bil zakon iz

leta 1997 št. 59/1997 in zakoni, ki so mu sledili: 127/1997, 191/1998 ter 50/1999. S tem

je bila dokon�no izpolnjena obljuba o decentralizaciji, torej obljuba prenosa mnogih

pristojnosti z države na dežele in lokalne samouprave. Zaradi svoje obsežnosti, zlasti

prenosa pristojnosti z države na dežele, je dobila decentralizacija oznako federalizem ob

nespremenjeni ustavi.

Enotni tekst zakona o ureditvi lokalnih skupnosti iz leta 2000 št. 267, ki je edini vir za

1Vidmar Cveto, Lokalna samouprava v Italiji, v: Lex localis, Revija za lokalno samoupravo, številka 1,

letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1�41. 2Medenje spadata tudi Nemški model ter Britanski model. 3Janez Šmidovnik, Lokalna samouprava, Zbirka Pravna obzorja, 4, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995.

7

delovanje lokalne samouprave, predstavlja zaklju�ek zakonodajne reforme italijanske

lokalne samouprave.

Krono reforme italijanske lokalne samouprave predstavljajo dolo�be o lokalni

samoupravi, formulirane z ustavno reformo (Ustavni zakon št. 3/2000), ki je stopila v

veljavo leta 2001.4

1.2 Ustava Republike Italije in ureditev lokalne samouprave

1.2.1 Ustava in ustavna reforma

Ustava je temeljni zakon države in vsebuje splošne norme in na�ela, ki zadevajo

organizacijo, delovanje in cilje države.

Italijansko Ustavo je 22. decembra 1947 sprejela ustavodajna skupš�ina, 27. decembra

1947 jo je potrdil za�asni predsednik države, veljati pa je za�ela 1. januarja 1948.5

Ustava Republike Italije je izglasovana (ljudstvo jo prostovoljno in svobodno sprejme

prek pristojnega organa, to je ustavodajne skupš�ine), toga (spremeni se lahko samo s

pomo�jo zakonov, ki so izdani s posebnimi postopki), dolga (poleg norm o državni

organizaciji vsebuje tudi temeljna državna na�ela in temeljne državljanske pravice) in

pisna.6

Ustavno reformo, poimenovano reforma teritorialne samouprave, je italijanska ustava

doživela z Ustavnim zakonom št. 3/2001. Ustavni zakon je posegel tako v položaj dežel,

kot tudi v dolo�be, ki se nanašajo na lokalno samoupravo. Kljub temu da so dežele

zaradi razdelitve zakonodajne funkcije med državo in dežele skoraj federalne enote,

Italija ostaja unitarna in hkrati regionalna država. Za lokalno samoupravo je

najpomembnejša ustavna uveljavitev na�ela subsidiarnosti v korist ob�in7, s katerim


letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1–41. 5V uradnem listu je bila objavljena 27. decembra 1947 v 298. izredni številki. 6Osnove italijanskega ustavnega prava in Ustava Republike Italije, Zbirka Pravo in Politika, �asopisni

zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1998. 7Pomeni, da so vse upravne funkcije dodeljene ob�inam, razen kadar je treba zagotoviti ve�jo

u�inkovitost izvajanja in se zaradi tega dodelijo pokrajinam, deželam ali državi.

8

ustavni zakon potencira pomen ob�ine kot ustanove, ki je najbližja državljanom in širi

samoupravnost tako ob�in kot pokrajin, ob�utno pa zmanjšuje kontrolo države in dežele

nad akti in organi ob�in in pokrajin.8

Nekateri vidijo slabost prav v tem obstoje�em sestavu današnje Italije, v tej visoki

razvejanosti države, ki je tako zna�ilna za italijansko ureditev lokalne samouprave. Na

severnem delu države, za razliko od srednjega in južnega dela, zasledimo veliko

koncentracijo majhnih ob�in, katere imajo na eni strani veliko stroškov, vendar pa na

drugi strani nudijo svojim prebivalcem veliko javnih služb, ki so jim na voljo. Razlike

ne obstajajo samo glede števila ob�in na posameznih delih države, torej med severnim,

srednjim in južnim delom, pa� pa tudi glede funkcioniranja oziroma delovanja teh enot

lokalne samouprave. Enote lokalne samouprave so v severnem delu države uspešnejše

pri opravljanju svojih funkcij, kot enote v srednjem in južnem delu. Prav to vpliva tudi

na zadovoljstvo prebivalcev, ki so odvisni od njihovega delovanja. Najve�je

nezadovoljstvo izražajo prebivalci južnih predelov. Nezadovoljstvo zajema vse oblike

oblasti, ki jih obtožujejo korupcije, neu�inkovitosti in nedostopnosti.9

1.2.2 Najpomembnejše ustavne dolo�be o lokalni samoupravi

Ustava Republike Italije v temeljnih na�elih v 5. �lenu dolo�a, da ja Italija:

»Republika, ki je enotna in nedeljiva, priznava in pospešuje lokalne avtonomije; v

službah, ki so odvisne od države, uveljavlja najširšo upravno decentralizacijo; na�ela in

metode svoje zakonodaje prilagaja zahtevam avtonomije in decentralizacije.«10

Na podlagi tega �lena, ki je bil zapisan v Ustavo že leta 1947 in v teku let ni bil

spremenjen, lahko ugotovimo, da spada lokalna samouprava med temelje italijanske

državne ureditve.

Dolo�be, ki se nanašajo na lokalno samoupravo oziroma širše na teritorialno


letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1–41. 9Klari� Mirko, Lokalna samouprava u Italiji-prema novom modelu?, Zbornik Radovan Pravnog fakulteta

u Splitu, god. 42, 2005, str. 165–184. 10La mia Costituzione, Moja Ustava, Pokrajinski odbor za promocijo vrednot odporništva in republiške

ustave, Pokrajina Gorica, Grafica Goriziana sas, maj 2008.

9

samoupravo, so združene v drugem delu ustave, v V. poglavju, in sicer v �lenih od 114

do 134.

Najpomembnejši izmed zgoraj navedenih �lenov:

� 114. �len v prvem odstavku dolo�a, da Republiko Italijo sestavljajo ob�ine,

pokrajine, velemesta, dežele in država. V drugem odstavku tega �lena pa je

dolo�eno, da so ob�ine, pokrajine, velemesta in dežele samoupravne ustanove z

lastnimi statuti, oblastjo in funkcijami v skladu z na�eli, dolo�enimi v ustavi.

� 116. �len v prvem odstavku dolo�a, da imajo Furlanija-Julijska krajina,

Sardinija, Sicilija, Trentinsko-Gornje Poadižje/Südtirol in Dolina Aoste/Vallee

d�Aoste posebne oblike in položaj avtonomije v skladu s posebnimi statuti,

sprejetimi z ustavnim zakonom.

� 117. �len dolo�a zakonodajne pristojnosti države in dežel. V tem �lenu so

najprej to�no našteta podro�ja oziroma zadeve, ki so v izklju�ni pristojnosti

države, sledijo pa zadeve, v katerih si država deli pristojnost z deželami, in sicer

tako, da država v teh zadevah izdaja nekakšne okvirne zakone. V zadeve, ki so v

izklju�ni pristojnosti dežel, pa država ne sme posegati. Naj omenim še, da si je

država v tem �lenu, v svoji izklju�ni pristojnosti pridržala volilno zakonodajo ter

ureditev organov upravljanja in temeljnih funkcij ob�in, pokrajin in velemest.

� 118. �len govori o upravnih nalogah in uveljavlja na�elo subsidiarnosti. Vse

upravne naloge izvršujejo ob�ine, razen kadar jih zaradi potreb po enotnem

urejanju ne dodelijo pokrajinam, velemestom, deželam ali državi.

� 119. �len uvaja samoupravno pravico lokalnih skupnosti in dežel. Gre za

finan�no avtonomijo prihodkov in odhodkov ter za pravico do lastnega

premoženja. Nadalje pa �len govori tudi o oblikah finan�ne pomo�i države

lokalnim skupnostim, gre za najeta posojila, namenjena financiranju naložb.

� 120. �len v prvem odstavku dolo�a, da dežela ne sme uvesti dajatev za uvoz ali

izvoz ali tranzit med deželami, prav tako ne sme sprejeti ukrepov, ki bi na

kakršenkoli na�in ovirali svoboden pretok ljudi in blaga med deželami, nadalje

dolo�a, da dežela ne sme omejevati izvrševanja pravice do dela v kateremkoli

delu državnega ozemlja.

� 121. �len dolo�a organe dežele: deželni svet, deželni odbor in njegov

predsednik. V slede�ih odstavkih opredeljuje naloge in pristojnosti le-teh.

� 123. �len v prvem odstavku dolo�a, da ima vsaka dežela svoj statut, ki v skladu z

10

ustavo dolo�a obliko njene ureditve ter temeljna na�ela o njeni organizaciji in

delovanju. Nadalje dolo�a, da statut ureja izvajanje pravice do zakonske pobude

in referenduma glede upravnih zakonov in ukrepov v deželi ter objavo deželnih

zakonov in pravilnikov.

Nadaljnji odstavki se nanašajo na sprejemanje, potrditev statuta in spremembe

statuta.11

Z Ustavnim zakonom št. 3/2001, ki predstavlja ustavno reformo dolo�b, ki zadevajo

lokalno samoupravo, so bili v Ustavi spremenjeni 114., 116., 117., 118., 119., 120.,

123., 125., 127. in 132. �len, �rtani pa 115., 124., 128., 129. in 130. �len.12

1.3 Evropska listina lokalne samouprave

Evropsko listino lokalne samouprave je Svet Evrope13, ki je s svojim delom in

angažiranjem najve� prispeval k razvoju lokalne samouprave, sprejel leta 1985 v

Strasbourgu. Listina, ki je bila podpisana 15. oktobra 1985 na 20. plenarni seji14, veljati

pa je za�ela 1. septembra po ratifikaciji štirih držav, predstavlja dogovor �lanic Sveta

Evrope.15

Republika Italija je �lanica Sveta Evrope in podpisnica Evropske listine lokalne

samouprave. Podpisala jo je 15. oktobra 1985, ratificirala 11. maja 1990, v veljavo pa je

stopila 1. septembra 1990.16

V uvodnem delu listine, v preambuli, je med drugim poudarjeno, da so lokalne oblasti

eden od glavnih temeljev vsake demokrati�ne ureditve, da je pravica državljanov

sodelovati pri opravljanju javnih zadev eno od demokrati�nih na�el, ki so skupna vsem

državam �lanicam Sveta Evrope, in da se ta pravica najbolj uresni�uje na lokalni


letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1–41. 12http://www.parlamento.it/leggi/home.htm (20. 4. 2009). 13Svet Evrope je leta 1949 bil ustanovilo deset zahodno evropskih držav, danes pa ima šestinštirideset

držav �lanic. 14Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope. 15Kokalj Natalija, Lokalna samouprava na Siciliji, Diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Pravna

fakulteta, februar 2007. 16http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Treaties/Html/122.htm (20. 4. 2009).

11

ravni.17 Po tej listini lokalna samouprava ozna�uje pravico in sposobnost lokalnih

oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v lastni

pristojnosti in v korist lokalnega prebivalstva. Listina nalaga podpisnicam izpolnitev

temeljnih pravil, ki zagotavljajo politi�no, upravno in finan�no neodvisnost lokalnih

skupnosti, saj je stopnja avtonomije, ki jo lokalne skupnosti uživajo, preizkusni kamen

prave demokracije. Predstavlja napotek za reformo lokalne demokracije v državah

Srednje in Vzhodne Evrope, kar potrjuje dejstvo, da so posamezna na�ela listine,

vklju�ena v ustave teh držav.18

Temeljno na�elo listine je na�elo subsidiarnosti. Poznamo dva vidika, in sicer: prvi teži

k dajanju prednosti upravi pred vrhom, drugi pa se izraža v pravilu, da mora višja oblast

pomagati nižji pri opravljanju nalog. Pri prvem vidiku tako listina dolo�a ve� kriterijev

(narava zadeve, širina zadeve, u�inkovitost in gospodarnost) za porazdelitev pooblastil

med posamezne oblasti, pri �emer pa je naklonjena decentraliziranemu upravljanju. Pri

tem na�inu delovanja pa se pokaže potreba po usklajenem prekrivanju na�ela

subsidiarnosti z drugimi na�eli: enotnost delovanja, u�inkovitost, enotnost uporabe in

solidarnost.19

V sestavku Sveta Europe »Have you heard of the European Charter of Local Self-

Government?«, v katerem je listina predstavljena skozi odgovore na dvanajst vprašanj,

je prav v slednjem, dvanajstem, opisan prispevek le-te. Odgovor na dvanajsto vprašanje

se glasi: »Listina predstavlja mednarodno pravno obveznost in zavezuje države, ki so jo

ratificirale ter vsebuje dolo�eno fleksibilnost pri upoštevanju zakonskih in upravnih

sistemov vsake države. Listina zahteva spoštovanje minimalnega števila pravic, ki

konstituirajo evropska izhodiš�a.«20

17Evropska listina lokalne samouprave, Mednarodne pogodbe, št. 15/96, Uradni list RS št. 57/96. 18Vlaj Stane, Lokalna samouprava, Teorija in praksa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,

Spremenjena in dopolnjena izdaja, julij 2004. 19Predpisi o lokalni samoupravi z uvodnimi pojasnili Staneta Vlaja in Vesne Juvan Gotovac, Uradni list

RS, Ljubljana 1999. 20Concil of Europe: Have you heard of the European Charter of Local Self-Government?, Strasbourg

1996.

12

2. REPUBLIKA ITALIJA JE DECENTRALIZIRANA REGIONALNA

DRŽAVA

2.1 Decentralizacija

Decentralizacija po eni strani predstavlja vprašanje politi�ne narave, kadar jo

ozna�ujemo kot vsakršno slabljenje neposrednega vpliva dolo�enega centra nekega

organiziranega sistema ne glede na dele tega sistema, po drugi strani pa s pojmom

decentralizacije sistemov ozna�ujemo tudi organizacijsko na�elo, ko gre za prenašanje

funkcij (odlo�anja, izvrševanja in kontrole) s centra sistema na njegove posamezne dele,

od �esar je odvisna stopnja decentralizacije.21 Pri decentralizaciji gre torej za prenos

nalog od centralnih državnih organov na ožje, praviloma na samoupravne teritorialne

skupnosti. V okviru uprave oziroma javne uprave je decentralizacija mogo�a na dva

na�ina.

1. Administrativna decentralizacija (dekoncentracija), ko gre za izvajanje nalog

državnih upravnih organov na lokalnem nivoju, ki so v uradniški podrejenosti proti

centralni upravi. Dekoncentracija je torej upravno organizacijski ukrep, s katerim se

pravica odlo�anja prenese od centralnih državnih organov na njihove teritorialne

izpostave, organizirane zunaj centra, in sicer tam, kjer se zadeve zaradi odnosov s

strankami najlažje opravljajo.22

2. Decentralizaciji po samoupravah (samoupravnih lokalnih skupnosti), za katero se

najve�krat uporablja samo termin decentralizacija. Ta termin ozna�uje naloge lokalne

uprave, ki jih opravljajo lokalne skupnosti s priznano javnopravno osebnostjo, in sicer

po organih, izvoljenih od prebivalcev teh skupnosti.

Pri dekoncentraciji in tudi pri decentralizaciji gre za prenos nalog od centralnih organov

na sistemsko gledano ožje organe. Razlika med dekoncentracijo in decentralizacijo je v

cilju, ki ga zagotavljata. Cilj dekoncentracije je zagotoviti u�inkovit in racionalen

21Cijan Rafael, Grafenauer Božo, Upravno pravo, Splošni del, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta,

Maribor 2002. 22Vlaj Stane, Lokalna samouprava, Teorija in praksa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, 3.

Spremenjena in dopolnjena izdaja, julij 2006.

13

upravni proces in se uporabi zato, ker posameznih delov upravnega procesa ni mogo�e

u�inkovito in racionalno izvesti v centru upravnega sistema. Cilj decentralizacije pa je

uresni�evanje interesov, ki izvirajo iz nujnosti zadovoljevanja skupnih potreb,

pogojenih s sobivanjem ljudi na dolo�enem skupnem prostoru po samoupravah.23

2.2 Regionalizacija

»Regionalizem je pojav, ki je z regionalizacijo usmerjen h kon�nemu cilju -

konstruiranju regij. To je sodoben pojav pri oblikovanju držav, pri katerih je na eni

strani osrednja oblast, na drugi strani pa so lokalne skupnosti.«24

Regionalizacija je proces, katerega cilj je izoblikovati regije. Regija je v tem primeru

opredeljena kot decentralizirana oblika državne uprave in druga raven lokalne

samouprave. Kot je že v osnutku Evropske listine regionalne samouprave poudarjen

pomen regije, regija kot bistveni sestavni del države in primerna raven oblasti za

uresni�evanje na�ela subsidiarnosti, je regija dejansko vmesni prostor med državo in

ob�inami. Prav v tem vmesnem prostoru pa se kopi�ijo aktualni problemi, ki temeljijo

na interesih države na eni strani, na drugi strani pa gre za interese lokalnega pomena.

S pojmom regionalizacija je tesno povezan pojem regionalna država. Regionalna država

pomeni posebno vrsto državne ureditve, in sicer ureditve med unitarizmom na eni in

federalizmom na drugi strani. Za takšno državno ureditev je potrebno odpravljanje

slabosti in uveljavljanje prednosti obeh, unitarizma in federalizma. Unitarizem je

preprost, racionalen, vendar pa pogosto onemogo�a uveljavitev odmaknjenih ali manj

bogatih obmo�ij. Federalizem pa upošteva posebnosti ter uveljavlja avtonomijo

posameznih podro�ij, vendar pa je lahko drag in neu�inkovit, saj lahko spori med

federalnimi enotami ogrozijo skupnost.

2.3 Upravno-teritorialna �lenitev

23Kokalj Natalija, Lokalna samouprava na Siciliji, Diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Pravna

fakulteta, februar 2007. 24Vlaj Stane, Lokalna samouprava, Teorija in praksa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo,

Spremenjena in dopolnjena izdaja, julij 2004.

14

114. �len italijanske Ustave (v nadaljevanju: ustava), ki je bil spremenjen z Ustavnim

zakonom 3/200125, v prvem odstavku dolo�a, da Republiko Italijo sestavljajo ob�ine,

pokrajine, velemesta, dežele in država.

Republika Italija je upravno razdeljena na 20 dežel26, in sicer 5 dežel s posebnim

statutom27, 15 dežel pa z navadnim statutom. Dežele s posebnim statutom so: Valle d′

Aosta, Trentino-Alto Adige, Friuli-Venezia Giulia, Sicilia in Sardegna. Dežele

Piemonte, Lombardia, Veneto, Liguria, Emilia-Romagna, Toscana, Umbria, Marche,

Lazio, Abruzzi, Molise, Campania, Puglia, Basilicata in Calabria pa so dežele z

navadnim statutom. Za ustanovitev nove dežele je postavljen limit, in sicer 1.000.000

prebivalcev, pri �emer je po podatkih nacionalnega statisti�nega urada ISTAT na dan

01. 01. 2008 najve�ja dežela Lombardia z 9.642.406 prebivalci, najmanjša pa je Valle d′

Aosta s 125.979 prebivalci.28

Italija ima 107 pokrajin.29 Tako kot je za ustanovitev nove dežele postavljen limit, je ta

postavljen tudi za ustanovitev nove pokrajine, in sicer 200.000 prebivalcev. Velikost

pokrajin je razli�na, pri �emer je po podatkih nacionalnega statisti�nega urada ISTAT

na dan 01. 01. 2008 najve�ja pokrajina Roma s 4.061.543 prebivalci, najmanjša pa

Ogliastra s 58.019 prebivalci.

Kot je bilo že povedano v prvem odstavku, sestavljajo Republiko Italijo tudi velemesta.

Teh je 930, in sicer: Torino, Milano, Venezia, Genova, Bologna, Firenze, Roma, Bari in

Napoli. Vendar pa tu niso zajeta velemesta, ki jih lahko dolo�ijo dežele s posebnim

statutom.

Italijanskih ob�in je 8.101.31

25Objavljen je bil 24. oktobra 2001 v Gazzetta Ufficiale n. 248. 26Naštete so v 131. �lenu ustave. 27Naštete in opredeljene v 116. �lenu ustave. 28http://demo.istat.it/pop2008/index1.html (24. 4. 2009). 29http://www.comuni-italiani.it/province.html (29. 4. 2009). 30Vidmar Cveto, Lokalna samouprava v Italiji, v: Lex localis, Revija za lokalno samoupravo, številka 1,

letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1�41. 31http://www.istat.it/dati/catalogo/20081002_00/1popolazione.pdf (11. 5. 2009).

15

3. DEŽELE - ENOTE USTAVNEGA POMENA

3.1 Splošno o deželah

Dežele (»le regioni«) so bile v Italiji uzakonjene z ustavo 1947 leta, ustanovljene pa so

bile šele po letu 1970.32 Ustava Republike Italije razmeroma obširno ureja dežele v V.

poglavju, kjer je ve�ina �lenov posve�ena prav deželam, vendar pa poglavje ureja tudi o

pokrajine in ob�ine.

Po ustavi so dežele samostojne ustanove z lastnimi pristojnostmi in nalogami v skladu z

na�eli, ki jih dolo�a ustava.33 Zato je trditev, da gre le pri deželah za enote ustavnega

pomena umestna in pravilna. Trditev podpira tudi sam položaj dežel, saj so sestavni del

ustavne strukture države in razpolagajo z avtonomnostjo politi�ne usmeritve.

Kot navaja Vidmar Cveto v prispevku z naslovom Lokalna samouprava v Italiji,

izdanim v: Lex localis, Revija za lokalno samoupravo, številka 1, letnik III, Inštitut za

lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leta 2005, je z ustavo dolo�ena tudi

razmejitev pristojnosti med državo in deželami. Te razmejitve ni možno spreminjati,

razen s spremembo ustave. Navedeno razmejitev najdemo v 117. �lenu ustave.34

Dežele imajo statutarno (»autonomia statuttoria«), zakonodajno (»autonomia

normativa«), upravno (»autonomia administrativa«) in finan�no (»autonomia

finanziaria«) avtonomijo, pri �emer pa je potrebno tudi ko govorimo o avtonomiji,

upoštevati razliko med deželami z navadnim in deželami s posebnim statutom.

Vsaka dežela ima naslednje sestavne dele: ozemlje, lokalno prebivalstvo ter avtonomni

32Osnove italijanskega ustavnega prava in Ustava Republike Italije, Zbirka Pravo in Politika, �asopisni

zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1998. 33Vidmar Cveto, Lokalna samouprava v Italiji, v: Lex localis, Revija za lokalno samoupravo, številka 1,

letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1–41. 34Ta �len najprej našteva zadeve, ki so v izklju�ni pristojnosti države, nato pa sledijo še zadeve, v katerih

si pristojnost države deli z deželami tako, da država v teh zadevah izdaja okvirne zakone. Poleg

zakonodajne pristojnosti imajo dežele še dolo�ene ustavne funkcije: zakonodajno iniciativo, pravico

predlagati referendum za razveljavitev zakonov in pravico s svojimi delegati sodelovati pri izvolitvi

predsednika republike.

16

organ. Deželo lahko definiramo kot javno ustanovo ustavnega pomena, ki se nahaja na

to�no dolo�enem ozemlju, z lastnimi pristojnostmi in nalogami, v katerih je avtonomna,

vendar v skladu z na�eli ustave in ustavnimi zakoni.35

Ustavna dolžnost dežel je razvijati lokalno samoupravo, pri �emer imajo pristojnost

usmerjanja in koordinacije. Zato lahko trdimo, da so dežele velikega pomena za

funkcioniranje lokalne samouprave.

3.2 Dve »vrsti« dežel

Vsaka dežela ima svoj statut36, ki je usklajen z na�eli, zapisanimi v ustavi. Vendar pa

sama ustava lo�i dežele z navadnim statutom (»regioni a statuto ordinario«) in dežele s

posebnim statutom (»regioni a statuto speciale«). Razlika med deželami je ta, da

pristojnosti dežel s posebnim statutom niso dolo�ene v ustavi, ampak se dolo�ijo s

posebnim statutom, ki ga država sprejme z ustavnim zakonom. Pristojnosti dežel z

navadnim statutom pa so dolo�ene v V. poglavju ustave. Poudariti je potrebno, da tudi

za dežele s posebnim statutom veljajo dolo�be ustave (V. poglavje), vendar le v

zadevah, ki niso urejene v njihovem posebnem statutu.37 Posebni statut je torej akt

države (sestavni del ustave), statut navadne dežele pa je akt dežele, ki ga država potrdi z

navadnim zakonom. Dežele s posebnim statutom so: Valle d′ Aosta, Trentino-Alto

Adige, Friuli-Venezia Giulia, Sicilia in Sardegna. Te dežele so obmo�ja, ki so imela

posebno kulturno tradicijo in morebiti tudi svoj jezik in so že od nekdaj v odnosu do

centralne države zahtevale avtonomijo.38

3.3 Deželna ureditev v grobem

Deželni organi so našteti v 121. �lenu ustave. V slede�ih odstavkih pa so opredeljene

njihove naloge in pristojnosti.

35Ventura Luigi, Gli enti territoriali, Diritto pubblico, 4, S.p.A. Milano, 2000. 36123. �len ustave. 37Ventura Luigi, Gli enti territoriali, Diritto pubblico, 4, S.p.A. Milano, 2000. 38Janez Šmidovnik, Lokalna samouprava, Zbirka Pravna obzorja, 4, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995.

17

121. �len ustave:

»Organi dežele so: deželni svet (»il Consiglio regionale«), deželni odbor (»la Giunta

regionale«) in njegov predsednik (»il Presidente della Giunta«).

Deželni svet izvaja zakonodajno in upravno normativno oblast, ki je dodeljena deželam,

in druge funkcije, ki so mu dodeljene z ustavo in zakoni. Zbornicam lahko pošlje

predloge zakonov.

Deželni odbor je izvršilni organ dežele.

Predsednik deželnega odbora zastopa deželo, razglaša deželne zakone in druge akte,

vodi upravne naloge, ki jih država delegira deželi, pri tem pa se ravna po navodilih

osrednje vlade.«39

Deželni svet in deželni predsednik oziroma predsednik deželnega odbora se izvolijo na

splošnih in neposrednih volitvah. �lane deželnega odbora pa imenuje predsednik dežele

in jih lahko tudi odstavi.40

39Osnove italijanskega ustavnega prava in Ustava Republike Italije, Zbirka Pravo in Politika, �asopisni

zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1998. 40Vidmar Cveto, Lokalna samouprava v Italiji, v: Lex localis, Revija za lokalno samoupravo, številka 1,

letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1�41.

18

4. VRSTE LOKALNIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI V REPUBLIKI

ITALIJI - TERITORIALNE ENOTE UPRAVNE NARAVE

4.1 �etrti �len Enotnega besedila zakonov o ureditvi lokalnih samoupravnih

skupnosti

V italijanski ureditvi, v 4. �lenu Enotnega besedila41, so lokalne samoupravne skupnosti

naslednje:

- ob�ine (»i communi«),

- pokrajine (»le provincie«),

- velemesta (»le citta metropolitane«),

- gorske skupnosti (»le comunita montane«),

- otoške skupnosti (»le comunita isolane e di arcipelago«) in

- združenja ob�in (»le unioni di comuni«).

4.1.1 Ob�ina (»il comune«)

Ob�ina je temeljna lokalna samoupravna skupnost. V tej najbolj pogosti definiciji

ob�ine so zajete tri sestavine, ki so najbolj zna�ilne za ob�ino, in sicer:

- ob�ina je glavna oziroma najpomembnejša oblika lokalne samouprave;

- oblikovana je v okviru naravne, zgodovinsko nastale lokalne skupnosti, kakršna so

posamezna naselja ali ve� naselij povezanih s skupnimi interesi;

- ima položaj samoupravnosti, to pa dolo�a zakonodaja.42

V 3. �lenu Enotnega besedila je ob�ina opredeljena kot krajevna ustanova, ki

predstavlja svojo skupnost, skrbi za njene interese in pospešuje njen razvoj. Je osnovna

teritorialna enota s statutarno in finan�no avtonomijo ter je že v sami ustavi (v 114.

�lenu) postavljena v temelj teritorialne organizacije, ki se gradi od spodaj navzgor.

41Zakonodajni dekret z dne 18. avgusta 2000, št. 267, ki je izšel pod naslovom Enotno besedilo zakonov o

ureditvi lokalnih samoupravnih skupnosti oziroma Testo unico delle leggi sull’ordinameto degli enti

locali (TUEL), Decreto legislativo n. 267/2000. 42Janez Šmidovnik, Lokalna samouprava, Zbirka Pravna obzorja, 4, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995.

19

Zaradi pristojnosti, ki jih ob�ini dodeli Enotni zakon 276/2000, ima ta pomemben in

globalen položaj.

4.1.1.1 NALOGE OB�INE

Ob�ine imajo poleg lastnih nalog tudi naloge, ki jih z državnimi in deželnimi zakoni

dodelita država in dežela. Po zakonu (13. �len Enotnega besedila) pripadajo ob�ini vse

upravne funkcije, ki se nanašajo na prebivalstvo, ob�inski prostor, na podro�je

organiziranja socialnih storitev, urejanja in uporabe prostora ter gospodarskega razvoja,

razen �e državni ali deželni zakon tega izrecno ne daje v pristojnost drugim subjektom.

14. �len Enotnega besedila pa dolo�a ob�ini izvajanje dolo�enih nalog iz državne

pristojnosti. To so naloge v zvezi z volitvami, vodenjem prijavno-odjavne službe,

mati�ne službe, službe za statistiko in službe za vojaški nabor. Druge državne

pristojnosti lahko podeli ob�inam zakon, ki uredi tudi finan�na razmerja in zagotavlja

potrebna sredstva. Ustavni zakon 3/2001 (118. �len) dolo�a, da vse upravne naloge

izvršujejo ob�ine, razen tistih, ki jih zaradi potreb po enotnem urejanju ne dodelijo

pokrajinam, velemestom, deželam in državi.

Ob�ine se lahko delijo na manjše upravne enote, imenovane »circoscrizioni di

decentramento« oziroma decentralizirana okrožja. Enotno besedilo ureja te enote v 17.

�lenu. Delitev na »circoscrizioni« je pogojena s številom prebivalcev v posamezni

ob�ini, tako se morajo ob�ine s 100.000 prebivalci deliti po samem zakonu. Organi

okrožij imajo le vlogo svetovalcev pri ob�inski upravi, predstavljajo potrebe oziroma

zahteve prebivalcev teh okrožij, izvoljeni pa so na na�in, ki je dolo�en z ustavo in

pravilnikom.

4.1.1.2 ORGANI OB�INE

Organi ob�ine, opredeljeni v 36. �lenu Enotnega besedila, so: ob�inski svet (»il

Consiglio comunale«), ob�inski odbor (»la Giunta comunale«) in župan (»il Sindaco«).

A) Ob�inski svet - organ politi�no upravnega usmerjanja in nadzora

Sestavljajo ga župan in dolo�eno število svetnikov, katerih število dolo�a zakon, in sicer

20

37. �len Enotnega zakona, glede na število prebivalcev ob�ine. V ob�inah, v katerih je

do 3000 prebivalcev, imajo ob�inski sveti 12 �lanov, najve� 60 �lanov pa imajo

ob�inski sveti v ob�inah, katere imajo ve� kot 1.000.000 prebivalcev.

�lane ob�inskih svetov se voli. Volitve potekajo po dveh sistemih: v ob�inah, ki imajo

do 15.000 prebivalcev, se volijo �lani ob�inskih svetov po ve�inskem sistemu hkrati z

volitvami županov, v ob�inah, ki imajo ve� kot 15.000 prebivalcev se ob�inski sveti

volijo po popravljenem proporcionalnem sistemu hkrati z županom.43 Mandat �lana

ob�inskega sveta in župana traja 5 let.44

Ob�inski svet ima poleg predsednika ob�inskega sveta, ki sklicuje in vodi seje, lahko še

komisije.45 Ustanovitev komisij pa mora biti predvidena že v samem statutu ob�ine.

Pristojnosti ob�inskega sveta, dolo�ene v 42. �lenu Enotnega besedila, obsegajo

sprejemanje temeljnih ob�inskih aktov: statut ob�ine, statuti posebnih podjetij,

pravilniki, programi, finan�ni na�rti, prora�un in zaklju�ni ra�un ter prostorski in

urbanisti�ni na�rti. Poleg tega sklepa sporazume z drugimi ob�inami in provinco,

sprejema akte v zvezi z decentralizacijo ob�ine, koncesijo javnih služb, prispevki in

tarife, prenos pristojnosti na gorske skupnosti, smernice javnim podjetjem in drugim

ustanovam, sklepa pogodbe o nakupu in prodaji nepremi�nin ter najema posojila.

Pomembna pristojnost ob�inskega sveta je, da odlo�a o predlogu nezaupnice županu in

ob�inskemu odboru.

B) Ob�inski odbor – izvršilni organ, ki ga imenuje župan

Ob�inski odbor, delovanje katerega je vezano na smernice župana, sestavlja župan in

dolo�eno število odbornikov (47. �len Enotnega besedila). To število dolo�i ob�inski

statut, vendar pa število odbornikov ne sme biti ve�je od ene tretjine ob�inskih

svetovalcev in ne sme presegati števila 16.

V statutu se to število lahko dolo�i fiksno, lahko pa tudi v razponu od oziroma samo do.

Vendar pa se do uveljavitve statutarnih dolo�b število odbornikov po zakonu za�asno

dolo�i glede na velikost ob�ine. Ob�ine z manj kot 10.000 prebivalci naj bi imele 4

4371. in 73. �len Enotnega besedila. 4451. �len Enotnega besedila. 45Komisije so lahko stalne, posebne in preiskovalne.

21

ob�inske odbornike, ob�ine z ve� kot 1.000.000 prebivalci, pa naj bi imele 16

odbornikov, kar je najve�je možno število. Prav razpon omogo�a županu, da lahko

spreminja število odbornikov tudi v teku mandata.

Odbornike imenuje župan, potem ko je zaprisegel. Odborniki so lahko imenovani

dvakrat zapored, izjemoma trikrat, podro�je dela pa župan dolo�i posameznemu

odborniku z odlo�bo o imenovanju ali s posebno odlo�bo.46

Pristojnosti ob�inskega odbora, dolo�ene v 48. �lenu Enotnega besedila, obsegajo

opravljanje upravnih nalog, ki po zakonu niso pridržane ob�inskemu svetu in ne spadajo

ne po zakonu in ne po statutu v pristojnost župana, tajnika ali vodilnih uradnikov.

Odbor dolo�a tarife za davke, takse, prispevke in tarife za pla�ilo uslug tistih služb, ki

jih upravlja ob�ina, poleg tega najema posojila, ki so izrecno predvidena v aktih sveta

ter sprejema pravilnike o organizaciji ob�inskih uradov in služb, skladno s kriteriji, ki

jih dolo�i ob�inski svet.

Odboru je lahko izglasovana nezaupnica (52. �len Enotnega besedila). Predlog za

nezaupnico mora biti obrazložen in podpisan s strani svetnikov, in sicer najmanj dve

petini svetnikov. �e je za nezaupnico, o kateri se glasuje poimensko, glasovala

absolutna ve�ina vseh �lanov sveta, pomeni da je ta sprejeta. Posledica sprejema

nezaupnice pa je razpust ob�inskega sveta in imenovanje komisarja, ki vodi ob�ino do

novih volitev.

C) Župan – individualni organ ob�ine z dvojno vlogo

Dvojna vloga župana:

- kot vodja ob�inske uprave oziroma periferni organ državne uprave

in

- kot uradnik vlade oziroma predstavnik vlade na krajevni ravni.

Po 54. �lenu Enotnega besedila ima župan kot uradnik vlade naloge: vodenje mati�nih

knjig, registra prebivalstva, druge naloge, ki so mu dodeljene s predpisi s podro�ja

statistike, vojaškega nabora in volitev ter naloge s podro�ja javnega reda in miru ter



22

javne varnosti. Kot predstavnik vlade pa župan sprejema nujne ukrepe s podro�ja

zdravstva, javne higiene, gradbeništva in javnega reda, kadar je treba prepre�iti hude

nevarnosti, ki grozijo prebivalcem.

Poleg v prejšnjem odstavku naštetih nalog župan tudi predstavlja ob�ino politi�no in

pravno; imenuje ob�inski odbor, katerega sklicuje in predseduje njegovim sejam;

sklicuje in predseduje sejam ob�inskega sveta v tistih ob�inah, kjer ni predviden

predsednik ob�inskega sveta; imenuje odgovorne uslužbence uradov in služb; imenuje

in odpokli�e predstavnike ob�ine v skupnostih, podjetjih in zavodih v skladu s

smernicami ob�inskega sveta in obveš�a prebivalstvo o nevarnostih v primeru

elementarnih nesre�.

Župan ima svoj znak, to je tribarvni trak z grbom republike in grbom ob�ine. Nosi ga

obešenega �ez ramo.47

Župan se voli (71. in 72. �len Enotnega zakona). Volitve župana so splošne, neposredne

in potekajo isto�asno z volitvami �lanov ob�inskega sveta. Na�in izvolitve župana v

razli�nih ob�inah pa se razlikuje od števila prebivalcev posamezne ob�ine. V ob�inah,

ki imajo do 15.000 prebivalcev potekajo volitve župana po ve�inskem sistemu, v

ob�inah, ki imajo ve� kot 15.000 prebivalcev potekajo volitve župana po popravljenem

proporcionalnem sistemu. Župan, �igar mandat traja pet let in je lahko ponovno izvoljen

dvakrat zapored48, pred prevzemom funkcije priseže pred ob�inskim svetom.

Pomembno vlogo pri delovanju ob�ine kot pravne osebe, imajo tudi podžupan, tajnik in

generalni direktor.

Za podžupana imenuje župan enega izmed �lanov ob�inskega odbora, katerega naloga

je nadomeš�anje župana v �asu njegove odsotnosti. Podžupanu gredo v �asu

nadomeš�anja vse županove pristojnosti.

Poleg podžupana imenuje župan tajnika, in sicer izmed vpisanih na seznamu tajnikov.

Ob�inski tajnik je javni funkcionar, vpisan v Nacionalni seznam tajnikov in podrejen

avtonomni agenciji za vodenje tega seznama. Njegova naloga je, da sodeluje z organi


letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1�41. 48Izjemoma trikrat zapored v primeru, da se je eden predhodnih mandatov iztekel pred�asno, to je, da je

trajal manj kot dve leti, šest mesecev in en dan.

23

ob�ine in jim nudi pravno in administrativno pomo�, sodeluje na sejah ob�inskega sveta

in ob�inskega odbora, kjer skrbi za zapisnike. Pomembna naloga, ki jo tajnik opravlja,

je tudi nadzorovanje in koordiniranje dela vodilnih uslužbencev.

Po predhodnem sklepu ob�inskega odbora lahko župan imenuje tudi generalnega

direktorja49, vendar to velja le za ob�ine, ki imajo nad 15.000 prebivalcev. Ve� manjših

ob�in, katerih skupno število prebivalcev mora dose�i vsaj 15.000, lahko sklene

sporazum za imenovanje skupnega generalnega direktorja. Ta skrbi za izvajanje smernic

in doseganje ciljev, ki so jih dolo�ili ob�inski organi, nadzoruje in usklajuje delo vseh

vodilnih uslužbencev ob�ine z izjemo ob�inskega tajnika.

4.1.1.3 OB�INSKA UPRAVA

Ob�ine in pokrajine urejajo s posebnimi pravilniki, ki so v skladu s statutom, kadrovsko

zasedbo in organizacijo uradov - sektorjev. Na�in usklajevanja dela med tajnikom in

vodilnimi uslužbenci ter njihovo odgovornost ureja statut. Po zakonu pripada

usmerjevalna in nadzorna oblast voljenim, administrativno vodenje pa je dodeljeno

vodilnim uslužbencem. Vodilni uslužbenci so pristojni za izvajanje vseh nalog,

sprejemanje aktov, ki zavezujejo upravo navzven in niso izrecno pridržani za voljene

organe, neposredno pa so odgovorni za pravilnost upravnih postopkov ter za u�inkovito

upravljanje. Odgovornost uslužbencev urejajo predpisi, ki veljajo za državne

uslužbence.

Postopke za zaposlitev, organizacijo in sistematizacijo v upravi urejajo ob�ine in

pokrajine s svojimi pravilniki, vendar v okviru zakona.

4.1.1.4 SPREMEMBE OBMO�IJ OB�IN, ZDRUŽEVANJE IN USTANAVLJANJE

NOVIH OB�IN

Po dolo�ilih Ustave (117. in 133. �len), lahko dežele na na�in, ki ga predvideva deželni

zakon in po predhodni pridobitvi mnenja prebivalstva, spreminjajo obmo�ja ob�in. V

tem kontekstu pa je pomemben tudi 15. �len Enotnega besedila, ki dolo�a, da razen v

primerih združitve ve� ob�in ni mogo�e ustanavljati novih ob�in z manj kot 15.000

prebivalci ali ob�in, katerih ustanovitev bi povzro�ila, da bi pod to mejo upadlo število

49City manager.

24

prebivalcev v drugih ob�inah. Z namenom spodbujanja združitve ve� ob�in z manj kot

5.000 prebivalci daje država, poleg morebitnih prispevkov dežel še posebne izredne

prispevke sorazmerno s kvoto letnih dotacij, ki pripadajo posameznim ob�inam, ki se

združujejo. Te prispevke daje še deset let zapored po združitvi.50

4.1.1.5 OBLIKE SODELOVANJ IN POVEZOVANJA MED OB�INAMI

Enotni zakon (poglavje: CAPO V-Forme associative) v svojih dolo�bah predvideva, da

lahko ob�ine sklenejo posebne medsebojne dogovore, ustanovijo konzorcije, sklenejo

sporazume o programih in ustanovijo zveze ob�in.

A) Dogovori

Ti se sklenejo za ustanovitev skupnih uradov za opravljanje javnih funkcij. Dogovori so

lahko obvezni ali fakultativni. Za obvezne dogovore lahko država ali dežela sprejme akt

v katerem bodo dolo�ene splošne zna�ilnosti bodo�ih dogovorov. Pri fakultativnih

dogovorih pa ob�ine in pokrajine s posebnim aktom dolo�ijo službe in naloge, ki bodo

izvajane po dogovoru.

B) Konzorcij

Ustanovi se za opravljanje ene ali ve� služb in sicer po t. i. »posebnem podjetju«.51 Je

pravna oseba in ima statut, ki ga sprejmejo ob�inski sveti. Organi konzorcija so:

skupš�ina, ki jo sestavljajo predstavniki ob�in, predvsem župani, upravni svet,

predsednik in direktor.52 Ustanovitev nekaterih konzorcijev je lahko obvezna.


letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1�41. 51Gre za posebne norme oziroma dolo�be, ki veljajo za ob�inska podjetja. 52Osnove italijanskega ustavnega prava in Ustava Republike Italije, Zbirka Pravo in Politika, �asopisni

zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1998.

25

C) Sporazumi o programih

Gre za sporazume na podro�jih, kjer je potrebno skupno in usklajeno delovanje ob�in,

pokrajin, dežel, državnih uprav in drugih javnih subjektov. Delovanje se predvsem

nanaša na na�in usklajevanja pobud, izvedbene roke, �asovno usklajenost in

financiranje. Taki sporazumi so objavljeni v deželnem uradnem listu.53

D) Zveze ob�in

So skupnosti, ki jih ustanovijo dve ali ve� ob�in, praviloma sosednjih, z namenom, da bi

združeno opravljale razli�ne naloge iz svoje pristojnosti. Zveze ob�in zakon prišteva

med lokalne samoupravne skupnosti.

Naj omenim še posebno institucijo, urejeno z dolo�ili 16. �lena Enotnega besedila,

imenovano MUNICIPIJ (»Municipi«), katere funkcija je olajšanje združevanja ob�in.

Gre za obliko decentralizacije, ki jo ob�ina sama dolo�i v svojem statutu. V ob�inah, ki

so nastale z združitvijo dveh ali ve� sosednjih ob�in, se lahko z ob�inskim statutom

predvidi ustanovitev municipijev v vseh bivših ob�inah ali samo v nekaterih. S statutom

se uredi organizacija in dolo�ijo se naloge municipijev, predvidi pa se lahko tudi, da se

njihovi organi volijo na splošnih volitvah. Namen te institucije je spodbujanje

združevanja manjših enot, pri �emer pa se ohranita njihova pristnost in zastopanost. Za

upravljavce municipijev se uporabljajo predpisi, ki veljajo za upravljavce ob�in z

enakim številom prebivalcev.

4.1.1.6 AKTI OB�INE

Zakon (3. �len Enotnega besedila) priznava ob�ini tako statutarno, normativno,

organizacijsko, kot tudi administrativno avtonomijo.



26

A) Statut (»il statuto«)

Je najpomembnejši normativni akt ob�ine, njegovo vsebino, na�in sprejemanja in

uveljavitev pa dolo�a 6. �len Enotnega besedila.

Statut vsebuje temelje o organizaciji ob�ine, in sicer glede pristojnosti organov, o

zagotovilih manjšini in njenem sodelovanju, o predstavljanju ob�ine, ureditvi uradov in

služb, sodelovanju med ob�inami in pokrajino, oblikah udeležbe državljanov, o

decentralizaciji in o dostopu državljanov do aktov in informacij, o pogojih za enako

zastopstvo obeh spolov v organih ob�ine in drugih ustanov, ki so odvisne od ob�ine.

Statut se sprejme z dvotretjinsko ve�ino vseh svetovalcev. V primeru, da predlog statuta

ne dobi toliko glasov, se glasovanje ponovi še dvakrat v obdobju tridesetih dni. Statut je

sprejet šele, �e je obakrat za sprejem glasovala absolutna ve�ina svetovalcev. Objavi se

v deželnem uradnem listu in za trideset dni razobesi na ob�insko oglasno desko. V

veljavo stopi šele po poteku tridesetih dni, odkar je bil izobešen.

B) Pravilniki (»regolamenti«)

V zadevah iz svoje pristojnosti, zlasti o organizaciji ustanov in organov, o udeležbi

državljanov, o delovanju organov in uradov, sprejema ob�ina pravilnike (7. �len

Enotnega besedila), ti pa morajo biti v skladu z na�eli, ki jih dolo�ajo zakoni in statut.

Pravilniki se objavijo tako, da se petnajst dni izobesijo na oglasni deski ob�ine.

C) Posami�ni akti

Na podlagi in v skladu z zakoni ter statutom izdajajo organi ob�ine in pokrajine

posami�ne akte, tudi upravne. Pomemben je Zakon 141/1990, ki je uveljavil nekaj na�el

upravnega postopka, saj Italija nima zakona o upravnem postopku. Zakon 141/1990

med drugim dolo�a, da mora upravni akt obvezno vsebovati obrazložitev in pouk o

pravnem sredstvu ter da se mora upravni postopek, ne glede na to ali se je za�el na

predlog ali po uradni dolžnosti, zaklju�iti z odlo�bo.54



27

4.1.1.7 PREMOŽENJE OB�INE

Premoženje ob�ine sestavljajo nepremi�nine, premi�nine ter pravice.

Nepremi�no in premi�no premoženje je lahko:

- javno dobro; to so zlasti ceste in vodovodi, nepremi�nine zgodovinskega,

arheološkega ali kulturnega pomena, pokopališ�a, ob�inske tržnice …

- premoženje, s katerim ni mogo�e razpolagati; sem spadajo stavbe, namenjene

javnim uradom, naprave, skladiš�a in nepremi�nine, potrebne za delovanje ob�inskih

javnih služb …

- premoženje, s katerim je mogo�e razpolagati kot z vsako zasebno lastnino.55

4.1.1.8 FINANCIRANJE OB�INE

Financiranje ob�ine ureja 149. �len Enotnega besedila, ki ob�inam in pokrajinam

priznava finan�no samostojnost, ki temelji na lastnih in prenesenih virih.

Ob�inske in pokrajinske finance sestavljajo lastni davki, dav�ne doklade in soudeležba

na državnih in deželnih davkih, takse in pristojbine, tarife in pla�ila za javne storitve,

državne in deželne dotacije, drugi lastni prihodki �� tudi premoženjskega izvora,

investicijski viri ter drugi prihodki.

Dotacije iz državne blagajne, ki se dodeljujejo na podlagi objektivnih kriterijev, v

katerih se upošteva število prebivalcev, družbenoekonomski pogoji ter enakomerna

razdelitev sredstev, morajo zagotavljati delovanje nujno potrebnih lokalnih služb.

Celoten znesek dotacij se dolo�i na osnovi zakonsko opredeljenih kriterijev za vsako

posamezno leto ve�letnega prora�una.

Država dodeljuje tudi posebna sredstva za reševanje »izjemnih situacij«. Zakon v 149.

�lenu Enotnega besedila predvideva tudi oblikovanje rednega državnega sklada za

financiranje investicij v lokalnih okoljih, ki so velikega družbenega in gospodarskega

pomena. Prav tako predvideva tudi oblikovanje posebnega sklada za financiranje

investicij po izena�evalnih kriterijih izklju�no na obmo�jih, ki jih dolo�a državni zakon.

Sredstva, ki pripadajo ob�inam in pokrajinam za investicijske stroške po podro�nih



28

zakonih države, se razdelijo na osnovi deželnih programov. Dežele prispevajo finan�na

sredstva za uresni�evanje deželnega razvojnega plana, investicijskih programov in

zagotavljajo pokritje stroškov, ki so potrebni za izvajanje prenesenih in delegiranih

funkcij.

Ob�ine in pokrajine sprejmejo prora�un za naslednje leto najkasneje do 31. oktobra.

Prora�unu je priloženo poro�ilo o predvidevanjih in na�rtih ter ve�letni prora�un za isto

obdobje, kot ga pripravi dežela. V primeru, da prora�un ne bi bil sprejet, pozna zakon

tudi za�asno financiranje.

4.1.1.9 GOSPODARSKO-FINAN�NA REVIZIJA

V ob�ini in pokrajini obstaja tri�lanski »kolegij preglednikov ra�unov«, ki ga izvoli svet

za obdobje treh let. Ta organ finan�ne revizije (urejata ga 234. in 235. �len Enotnega

besedila) sodeluje z ob�inskim svetom v skladu z dolo�bami statuta in pravilnika; daje

mnenje k predlogu prora�una in njegovim prilogam ter bdi nad njegovim izvajanjem;

sestavi posebno poro�ilo, ki se priloži predlogu zaklju�nega ra�una; obveš�a svet o

resnih nepravilnostih pri upravljanju ter vsake tri mesece pregleda ob�insko blagajno.

Preglednikov ra�una, od katerih je lahko eden izmed vpisanih v seznam finan�nih

revizorjev, eden izmed vpisanih v seznam diplomiranih ekonomistov in eden izmed

vpisanih v seznam ra�unovodij, ni mogo�e odpoklicati, razen �e ne izvajajo svojih

dolžnosti. Pri opravljanju svojih nalog imajo pravico dostopa do aktov in dokumentov.

V ob�inah z manj kot 5.000 prebivalci se gospodarsko-ra�unska revizija zaupa enemu

samemu pregledniku ra�unov, ki ga ob�inski svet izvoli izmed izvedencev z absolutno

ve�ino glasov svojih �lanov.

29

4.1.2 Pokrajina (»la provincia«)

4.1.2.1 SPOLOŠNO O POKRAJINAH

Po ustavi je pokrajina samoupravna lokalna skupnost in predstavlja vmesno stopnjo

lokalne samouprave, saj je locirana med ob�ino in deželo. Pokrajina skrbi za interese

pokrajinske skupnosti, jo predstavlja ter pospešuje njen razvoj.56

Pokrajine so lokalne samoupravne skupnosti, ki delujejo na širšem teritorialnem

obmo�ju. To obmo�je obsega ve�je število ob�in, predstavlja širšo ter praviloma

geografsko zaokroženo celoto, v kateri sta gospodarska in družbena problematika

povezani.57

Enotno besedilo ureja pokrajino v poglavju »CAPO II-Provincia«. Zakon v 21. �lenu

dolo�a, da lahko pokrajina s statutom razdeli svoje obmo�je v okraje (»circondari

provinciali«)58 in v teh organizira urade, službe in soudeležbo ob�anov ter v okrožja

(»circoscrizioni provinciali«).59

Pokrajine imajo statutarno in finan�no avtonomijo v okviru zakonov in ukrepov za

usklajevanje javnih financ. Imajo lastne funkcije, ki so dolo�ene v 19. �lenu Enotnega

besedila, poleg teh pa še funkcije, ki jim jih po državnih in deželnih zakonih dodelita

država in dežela.

V vsaki pokrajini ima država oziroma vlada svojega predstavnika prefekta60, ki na�eluje

prefekturi. Prefekt je predstavnik vlade na pokrajinski ravni, je organ s splošno

pristojnostjo in ima naloge na vseh podro�jih državne uprave. Kot organ državnega

nadzora v pokrajini ima pomembne nadzorne naloge v odnosu do lokalne samouprave,

predvsem na podro�ju izvrševanja prenesenih državnih nalog na lokalne organe,

usklajuje civilno zaš�ito v pokrajini, je posebna policijska oblast, opravlja pa tudi

pomembne naloge na podro�ju volitev. Prefekture se sedaj, po preoblikovanju,

563. �len Enotnega zakona. 57Janez Šmidovnik, Lokalna samouprava, Zbirka Pravna obzorja, 4, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995. 58So obmo�ja, na katere je razdeljena pokrajina, in sicer glede na velikost in zna�ilnost oziroma posebnost

obmo�ja, glede na potrebe prebivalstva ter funkcionalnost storitev. 59So deli pokrajine, ki izražajo velikost in meje pokrajine same. 60Periferni organ državne administracije.

30

imenujejo teritorialni vladni uradi (»Ufficio territoriale del Governo«).

4.1.2.2 POKRAJINSKA UREDITEV V GROBEM

Enotno besedilo v 36. �lenu navaja organe pokrajine, in sicer so ti: pokrajinski svet (»il

Consiglio provinciale«), pokrajinski odbor (»la Giunta provinciale«) in predsednik

pokrajine (»il Presidente«).

Pokrajinski svet ima usmeritvene in nadzorne funkcije na politi�no upravnem podro�ju,

njegov mandat pa traja pet let. Število svetovalcev pokrajinskega sveta, katerih volitve

se opravijo po proporcionalnem sistemu, dolo�a zakon glede na število prebivalcev v

pokrajini (37. �len Enotnega besedila), prav tako zakon analogno statusu ob�inskih

svetovalcev ureja njihov status, prenehanje in izgubo mandata ter suspenz.61

Pokrajinski odbor je izvršni organ, pristojen za vse, kar ni z zakonom ali s statutom

izrecno dodeljeno v pristojnost drugim pokrajinskim organom, zlasti svetu in

predsedniku. Odbor, katerega imenuje predsednik pokrajine, enkrat letno poro�a o

svojem delu pokrajinskemu svetu. Število odbornikov dolo�a zakon.

Predsednik pokrajine, ki ga izvolijo državljani na neposrednih volitvah ter je �lan

pokrajinskega sveta, ima naslednje naloge: predstavlja pokrajino, sklicuje in predseduje

pokrajinskemu odboru, nadzoruje delovanje pokrajinskih služb in uradov ter nadzoruje

izvajanje aktov pokrajine. Opravlja pa tudi vse naloge, ki so mu dodeljene z zakoni, s

statutom in pravilniki, nadzoruje pa tudi izvajanje državnih in deželnih funkcij,

dodeljenih pokrajini.62 Znak predsednika pokrajine je trak modre barve z grbom

republike in grbom pokrajine, ki ga nosi obešenega �ez ramo.

Izmed �lanov pokrajinskega odbora izbere predsednik podpredsednika pokrajine, kateri

nadomeš�a predsednika v primerih, ki jih dolo�a statut pokrajine.

Enotno besedilo (�leni 97-111) obravnava ob�inske in pokrajinske tajnike in direktorje


letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1�41. 62Osnove italijanskega ustavnega prava in Ustava Republike Italije, Zbirka Pravo in Politika, �asopisni

zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1998.

31

ter ob�insko in pokrajinsko upravo skupaj in na enak na�in.

4.1.2.3 PRISTOJNOSTI POKRAJIN

Pokrajina v sodelovanju z ob�inami ter na podlagi programov, ki jih sama predlaga,

daje pobude, usklajuje aktivnosti in opravlja dela ve�jega pokrajinskega pomena na

gospodarskem, proizvodnem, komercialnem, turisti�nem, socialnem, kulturnem in

športnem podro�ju.

19. �len Enotnega besedila dolo�a, da pripadajo pokrajini upravne funkcije

pokrajinskega interesa, ki se nanašajo na širša medob�inska obmo�ja ali celotno

pokrajinsko obmo�je na dolo�enih podro�jih. �e omenim samo nekatera podro�ja:

varstvo tal; varstvo in ovrednotenje okolja ter prepre�evanje nesre�; varstvo in

ovrednotenje vodnih in energetskih virov; ovrednotenje kulturnih dobrin; ceste in

prevozi; zaš�ita flore, favne, parkov in naravnih rezervatov; lov in ribolov v notranjih

vodah; sanitarna služba, javna higiena in preventiva itd. Prav tako ima pokrajina

pomembne naloge na podro�ju planiranja, ki jih dolo�a 20. �len Enotnega besedila.

4.1.3 Velemesta (»le citta metropolitane«)

Velemestna obmo�ja so pridobila ustavnopravno veljavo z Ustavnim zakonom št.

3/2001, kateri jih je uvrstil poleg ob�in in pokrajin, urejene pa so v �lenih 114�119

Italijanske ustave.

Zakon (Enotno besedilo) v 22. �lenu proglaša obmo�ja devetih najve�jih mest in z njimi

integriranih ob�in za velemestna obmo�ja. To so: Torino, Milano, Venezia, Genova,

Bologna, Firenze, Roma, Bari in Napoli.

Velemesto, ki se ustanovi z zakonom, tvori glavno mesto tega obmo�ja in druge ob�ine,

ki so z njim povezane tako z gospodarskimi kot tudi s kulturnimi dejavnostmi in

službami. O predlogu o ustanovitvi velemesta se izvede referendum63, nato pa dežela

pošlje predlog o ustanovitvi velemesta parlamentu. Velemesto pridobi z ustanovitvijo

funkcije pokrajine, tako iz tega izhajajo njegove pristojnosti pa tudi dolžnost

decentralizacije in varovanje identitete skupnosti.

6323. �len Enotnega besedila.

32

4.1.4 Gorske skupnosti (»le comunita montane«)

So zveze ob�in, samoupravne lokalne skupnosti, ki jih sestavljajo gorske ob�ine in

deloma gorske ob�ine. Te lahko pripadajo tudi razli�nim pokrajinam. Gorske skupnosti

se ustanovijo za valorizacijo gorskih obmo�ij, za izvajanje lastnih nalog ter za skupno

izvajanje dodeljenih ob�inskih funkcij. Izvajajo ukrepe, ki jih predvidevajo Evropska

skupnost, država in dežela za razvoj gorskih obmo�ij. Po 27. �lenu Enotnega besedila

sprejemajo ve�letne na�rte družbeno-gospodarskega razvoja, ki jih potrdi pokrajina.

Gorska skupnost ima po zakonu predstavniški in izvršilni organ, ki se sestoji iz

županov, odbornikov in svetovalcev sodelujo�ih ob�in. Predsednik gorske skupnosti je

lahko hkrati župan ene od sodelujo�ih ob�in.

4.1.5 Otoške skupnosti (»le comunita isolane o di arcipelago«)

Otoške skupnosti se ustanovijo na otokih in oto�jih, razen na Siciliji in Sardiniji. Zanje

veljajo dolo�be zakona o gorskih skupnostih.64

4.1.6 Zveze ob�in (»le unioni di comuni«)

Po 32. �lenu Enotnega besedila so zveze ob�in lokalne samoupravne skupnosti, ki jih

ustanovijo dve ali ve� sosednjih ob�in z namenom, da bi združeno opravljale razli�ne

naloge in svoje pristojnosti.

Organizacijo zveze dolo�a statut. Ta mora upoštevati edino zakonsko zahtevo, da se

predsednika zveze izvoli izmed županov, ostali organi pa morajo biti sestavljeni iz

�lanov ob�inskih odborov in svetov združenih ob�in. Po zakonu morajo zagotoviti tudi

prisotnost manjšin v teh organih.

Zvezam ob�in pripadajo prihodki od davkov, taks in prispevki od služb, ki so jim

zaupane.65

6429. �len Enotnega besedila. 65Vidmar Cveto, Lokalna samouprava v Italiji, v: Lex localis, Revija za lokalno samoupravo, številka 1,


33

5. OB�INA GORICA - »COMUNE DI GORIZIA«

34

5.1 Lega Ob�ine Gorica ter njene zna�ilnosti

5.1.1 Lega Ob�ine Gorica v Italiji

Ob�ina Gorica (it. Comune di Gorizia) je ena izmed

ob�in, ki oblikujejo pokrajino Gorica.

OB�INA GORICA

Goriška pokrajina (it. Provincia di Gorizia) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo

italijansko deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Ta na severu in na zahodu meji z

Videmsko pokrajino, na jugu z Jadranskim morjem, na vzhodu pa s Tržaško pokrajino

in Slovenijo.66 Italijanska pokrajina Gorica s 141.948 prebivalci ter z glavnim mestom

Gorica, znana tudi kot Stara Gorica, obsega 25 ob�in. Teh 25 ob�in se razprostira na

466 km² ozemlja Goriške pokrajine ter glede na površino spada med najmanjše

italijanske pokrajine. Goriška pokrajina tvori skupaj s pokrajinami Pordenone, Trieste in

Udine (Provincie di Pordenone, Trieste ed Udine) Deželo Furlanijo-Julijsko krajino.

POKRAJINA GORICA

66http://sl.wikipedia.org/wiki/Gori%C5%A1ka_pokrajina_(Italija) (14. 5. 2009).

35

Dežela Furlanija-Julijska krajina (it. Regione Friuli-Venezia Giulia) je ena od 20 dežel,

ki sestavljajo Italijo, poleg tega pa je tudi ena od 5 dežel s posebnim statutom. Na

severu meji dežela s površino 7.845 km² z Avstrijo, na zahodu z deželo Bene�ija, na

jugu z Jadranskim morjem, na vzhodu pa s Slovenijo. Dežela Furlanija-Julijska krajina,

se deli na 4 pokrajine: Gorica, ki ima 25 ob�in; Pordenone z 51 ob�inami; Trst s 6

ob�inami ter Videm s 137 ob�inami.67 Na celotnem ozemlju dežele, katere glavno mesto

je Trst, prebiva po podatkih ISTAT, na dan 1. 1. 2008, 1.222.061 prebivalcev.

DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA

5.1.2 Zna�ilnosti Ob�ine Gorica

Ob�ina Gorica, ki je s 36.11068 prebivalci najve�ja med 25 ob�inami Goriške pokrajine

(najmanjša med ob�inami po številu prebivalstva je ob�ina Dolegna del Collio s 397

prebivalci), se razprostira na 41.11 km² ozemlja.69

Ob�ina Gorica se nahaja med Slovenijo na vzhodu, ob�ino San Floriano dell Collio in

ob�ino Mossa, kateri ležita na severu, na zahodu meji z ob�ino Farra d′Isonzo in z

ob�ino Moraro, na jugu pa meji z ob�ino Savogna d′Isonzo.

Mesto Gorica, znano tudi kot Stara Gorica, je glavno mesto Goriške pokrajine, poleg

tega pa je Gorica tudi sedež goriške nadškofije70 in metropolije.71

67http://sl.wikipedia.org/wiki/Furlanija_-_Julijska_krajina (14. 5. 2009). 68Podatki italijanskega nacionalnega statisti�nega urada, na dan 1. 1. 2008. 69http://www.comuni-italiani.it/province.html (10. 5. 2009). 70Nadškofija Gorica je nadškofija rimskokatoliške cerkve v Italiji, ustanovljena 30. 9. 1986 in je del

goriške metropolije. Metropolija Gorica (it. Sede metropolitana di Gorizia), ustanovljena 30. 9. 1986, je

ena izmed metropolis rimskokatoliške cerkve v Italiji. 71http://sl.wikipedia.org/wiki/Gori%C5%A1ka_metropolija (14. 5. 2009).

36

Grb ob�ine je oblikovan na slede� na�in: nebo modre barve, obzidje s tremi

nazob�animi stolpi v gibelinskem slogu iz srebra, od katerih je sredinski najvišji, okna

�rne barve, terase zelene barve. Š�it je obkrožen z okrasjem mesta.

Prapor ob�ine je oblikovan na naslednji na�in. Pravokoten trak iz modrega blaga s

srebrnimi resami je na krajšem delu pritrjen na drog, ki je prekrit z modrim žametom s

spiralno postavljenimi žeblji�ki iz bele kovine. Na konici ima posrebreno sulico z

grbom ob�ine. Sestavni del prapora ob�ine je tudi ruta ali tribarvni trakovi z

nacionalnimi barvami in srebrnimi okraski. Na ro�aju sulice so pritrjene medalje in

vojni križ, podeljeni mestu Gorica.

Obmo�je ob�ine se deli na 10 decentraliziranih okrožij (it. Circoscrizioni di

decentramento). Okrožja so: Lo�nik (it. Lucinico), Podgora (it. Piedimonte del

Calvario), Pevma – Štmaver – Oslavje (it. Piuma – S. Mauro – Oslavia), Stražice (it.

Straccis), Svetogorska – Placuta (it. Montesanto – Piazzutta), Podturn – Sv. Ana (it. S.

Rocco – S. Anna), Mestno središ�e (it. Centro Cittadino), Štandrež (it. Sant’Andrea),

Rojce (it. Campagnuzza) in Madonna (it. Madonnina del Fante). Ta okrožja so skupaj s

priloženo kartografijo, katera dolo�a teritorialne meje med njimi, dolo�ena v 1. �lenu

Poslovnika decentraliziranih okrožij.

37

Prikaz ozemlja okrožij v ob�ini Girica.72

Lo�nik

Podgora

Pevma – Štmaver – Oslavje

Stražice

Svetogorska – Placuta

Podturn – Sv. Ana

Mestno središ�e

Štandrež

Rojce

Madonna

Ko govorimo o Italiji, Deželi Furlaniji-Julijski krajini, Goriški pokrajini ali o Gorici, se

pojavi vprašanje Slovencev v Italiji, torej o avtohtoni slovenski narodni skupnosti v

Republiki Italiji.

Prikaz ozemlja poseljenega z avtohtono slovensko narodno skupnostjo.73

Avtohtona slovenska narodna skupnost oziroma Slovenska

manjšina v Italiji poseljuje širši obmejni pas, ki poteka po

treh pokrajinah dežele Furlanije-Julijske krajine. Gre za

Tržaško, Videmsko in Goriško pokrajino, v katerih naj bi

prebivalo med 70.000 in 80.000 pripadnikov slovenske

narodne skupnosti.74

72http://www1.comune.gorizia.it/ufficinew/circoscrizioni.php (14. 5. 2009). 73http://www.slomak.net/slovenes_in_italy/index_sl/C4 (16. 5. 2009). 74http://www.uszs.gov.si/si/slovenci_v_zamejstvu_in_po_svetu/slovenci_v_zamejstvu/ (16. 5. 2009).

38

V pokrajini Gorica prebiva slovenska manjšina v ob�ini Gorica, ob�ini Števerjan (it.

San Floriano del Collio), ob�ini Sovodnje ob So�i (it. Savogna d′Isonzo) in ob�ini

Doberdob (it. Doberdó del Lago).75

Za slovensko manjšino sta pomembna zakon št. 482 (zakonska dolo�ila v zvezi z zaš�ito

zgodovinskih jezikovnih manjšin) z dne 15. 12. 1999 in zakon št. 38/2001 z dne 23. 2.

2001. Slednji predstavlja globalno zaš�ito slovenske manjšine. Zakonska dolo�ila za

zaš�ito slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini so bila odobrena z

odlokom, ki vsebuje seznam 32 ob�in (6 ob�in v Tržaški pokrajini, vklju�no s Trstom;

18 ob�in v Videmski pokrajini, vklju�no s �edadom in Trbižem ter 8 ob�in v Goriški

pokrajini, vklju�no z Gorico76) v deželi Furlaniji-Julijski krajini. V teh ob�inah se bo

odlok izvajal za zaš�ito slovenske manjšine. V pokrajini Gorica so tako ob�ine, v

katerih velja zaš�itni zakon, naslednje: Cormons, Doberdo del Lago, Dolegna del

Collio, Gorizia, Monfalcone, Ronchi dei Legionari, Sagrato, San Floriano del Collio in

Savogna d’Isonzo.

75http://it.wikipedia.org/wiki/Diffusione_dello_sloveno_in_Italia (15. 5. 2009). 76http://itaslove.pbworks.com/Predstavitev+mesta+Gorice-Presentazione+di+Gorizia (15. 5. 2009).

39

6. ZAKONSKA OSNOVA DELOVANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V OB�INI

GORICA

»Ob�ina Gorica je avtonomna javna ustanova, ki zastopa svojo skupnost, skrbi za njene

interese in pospešuje civilni, socialni ter gospodarski razvoj in napredek v skladu z

na�eli Ustave in z državnimi ter deželnimi zakoni.

Avtonomija je na�elo, ki na podlagi statuta, poslovnikov in pravilnikov narekuje

oblikovanje splošne ureditve ob�ine.«77

6.1 Normativna podlaga lokalne samouprave v Ob�ini Gorica

6.1.1 Statut (»Statuto«)

Statut Ob�ine Gorica (v nadaljevanju: statut), objavljen v Uradnemu deželnemu

vestniku št. 1 z dne 2. januarja 1997, odobren s sklepom ob�inskega sveta št. 44 z dne

12. julija 1996, je stopil v veljavo 1. februarja 1997.

Statut je akt, ki dolo�a temeljne predpise za organizacijo ustanove, za oblike

sodelovanja med Ob�ino Gorica in drugimi ob�inami ter pokrajino, za sodelovanje

ob�anov, za decentralizacijo, za dostop ob�anov do informacij in upravnih postopkov.

V �etrtem �lenu statuta je dolo�eno, da so statut ter nadaljnje spremembe sprejeti v

skladu s 3. in 4. odstavkom 4. �lena zakona št. 142 z dne 8. junija 1990. Ta dolo�a, da se

statut sprejme z dvotretjinsko ve�ino vseh svetovalcev. V primeru, da predlog statuta ne

dobi toliko glasov, se glasovanje ponovi še dvakrat v obdobju tridesetih dni. Statut je

sprejet šele, �e je obakrat za sprejem glasovala absolutna ve�ina svetovalcev. Objavi se

v deželnem uradnem listu in za trideset dni razobesi na ob�insko oglasno desko. V

veljavo stopi šele po poteku tridesetih dni, odkar je bil izobešen.

771. �len Statuta Ob�ine Gorica.

40

6.1.2 Poslovniki in pravilniki (»Regolamenti«)

Poslovniki in pravilniki, ki jih ureja statut v petem �lenu, so temeljni akti ob�ine. Le-te

ter njihove spremembe in razveljavitve odobri ob�inski svet z absolutno ve�ino glasov

izvoljenih svetnikov, �e ni druga�e dolo�eno v drugih �lenih.

Oblast nad sestavo poslovnikov in pravilnikov se uveljavlja v skladu z na�eli in dolo�ili

zakonov in Statuta Ob�ine Gorica za doseganje enotnosti in usklajevanja funkcij

ob�inske avtonomije.

Nekateri glavni normativni akti v Ob�ini Gorica so:

• Statut (it. il Statuto)

• Poslovnik svetniških komisij (it. Regolamento Commissioni Consiliari)

• Notranji poslovnik ob�inskega sveta (it. Regolamento del Consiglio comunale)

• Poslovnik decentraliziranih okrožij (it. Regolamento per le Circoscrizioni di

decentramento)

• Enotni tekst zakona o ureditvi lokalnih skupnosti iz leta 2000 št. 267 (it. Testo unico

delle leggi sull'ordinamento degli enti locali, DECRETO LEGISLATIVO 18 agosto

2000, n. 267)

• Pravilnik lokalnih avtonomij (it. Ordinamento delle autonomie locali, LEGGE 8

giugno 1990, n. 142)

Pravilniki ob�ine, ki so objavljeni na spletni strani ob�ine Gorica:78

• Ra�unovodski pravilnik (it. Regolamento di contabilità)

• Pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki (it. Regolamento per la gestione dei

rifiuti urbani e assimilati)

• Pravilnik o tarifi komunalne službe glede komunalnih odpadkov (it. Regolamento

per l'applicazione della tariffa del servizio di gestione dei rifiuti urbani)

• Ob�inski pravilnik pogrebnih storitev (it. Regolamento comunale di polizia

mortuaria)

• Pravilnik urejanja trgovskih storitev na javnih površinah (it. Regolamento per la

disciplina dell'attività commerciale sulle aree pubbliche)

• Pravilnik za urejanje javnega prevoza, v katerega ni vklju�en mestni autobus, taxi

78http://www1.comune.gorizia.it/norme/norme.html (27. 5. 2009).

41

ter najem avtomobila s šoferjem (it. Regolamento per la disciplina dei servizi di

trasporto pubblico non di linea – taxi e noleggio con conducente effettuati con

autovettura)

• Pravilnik o izvajanju obrtništva osebnih storitev (it. Regolamento per l'esercizio

dell'attività di artigianato di servizio alla persona)

• Pravilnik o oglaševanju in pristojbine oglaševanja na javnih panojih (it.

Regolamento pubblicità e diritti sulle pubbliche affissioni)

• Ob�inski davki na nepremi�nine (it. Regolamento ICI)

• Pravilnik taks za uporabo javnih površin (it. Regolamento TOSAP)

• Pravilnik o zaš�iti osebnih podatkov in varovanju pravnih podatkov (it.

Regolamento per la tutela dei dati personali e per il trattamento dei dati sensibili e

giudiziari)

• Pravilnik za varovanje in dobrobit živali (it. Regolamento per la tutela e il benessere

degli animali)

42

6.2 Organizacija ob�ine

6.2.1 Organi ob�ine (»Organi del comune«)

ORGANI OB�INE

OB�INSKI SVET

40 �lanov

OB�INSKI ODBOR 9 �lanov

ŽUPAN

Predsednik in

podpredsednik ob�inskega sveta

Svetniške skupine (13 skupin)

in Zbor vodij skupin

Svetniške komisije (9)

Župan Sodo število odbornikov, vklju�no s

podžupanom

Podžupan

43

6.2.1.1 OB�INSKI SVET (»Consiglio comunale«)

A) Vloga in pristojnosti

Svet ima vlogo opredeljevanja in tolma�enja splošnih interesov skupnosti ter dolo�anja

smernic, ki usmerjajo in usklajujejo upravne dejavnosti, na katerih izvaja politi�no-

upravni nadzor.79 Funkcije, ki jih svet opravlja, izrecno nalagajo državni in deželni

zakoni, na podlagi usmeritvenih upravnih ukrepov splošnega zna�aja. Pri tem pa so

pristojnosti sveta omejene na slede�e poglavitne akte in na vsa druga podro�ja, ki jih

predvidevajo specifi�ni zakonski predpisi.80

• statuti ob�ine in posebnih podjetij, poslovniki in pravilniki, ureditev uradov in služb;

• programi, planski in programski dokumenti, finan�ni na�rti, okvirni programi in

projekti za javna dela, letni in ve�letni prora�un ter spremembe slednjega, obra�uni

upravljanja, prostorski in urbanisti�ni na�rtni ter njihove variante, letni in ve�letni

na�rti za njihovo izvedbo, morebitne izjeme, mnenja, ki jih je v tem okviru potrebno

oblikovati, predlogi, ki jih je potrebno predložiti pokrajini v sklopu gospodarsko-

prostorskega in okoljskega na�rtovanja dežele v skladu z zakonom;

• organigram ob�ine in morebitne spremembe slednjega;

• konvencija z drugimi ob�inami ali s pokrajino, ustanovitev in spremembe društvenih

oblik;

• ustanovitev, naloge in pravila delovanja teles za decentralizacijo in udeležbo;

• neposredno izvrševanje javnih storitev, ustanovitev institucij in posebnih podjetij,

dodeljevanje javnih storitev, sodelovanje ob�ine pri kapitalskih družbah, naro�ilo

dejavnosti ali storitev na podlagi konvencij;

• uvedba in ureditev dajatev, splošna ureditev cen za koriš�enje dobrin in storitev;

• usmeritve, ki jih morajo upoštevati javna podjetja in odvisne ustanove, ki so

subvencionirane ali pod nadzorstvom;

• dodelitev posojil in izdaja obligacijskih posojil;

7917. �len Statuta Ob�ine Gorica. 8018. �len Statuta.

44

• prora�unske postavke za bodo�e poslovanje razen tistih, ki se nanašajo na najem

nepremi�nin in na dodelitev ter dobavo dobrin in storitev trajnega zna�aja;

• nakup in prodaja nepremi�nin, nepremi�ninske menjave, javna naro�ila in koncesije,

ki niso izrecno predvidene v poglavitnih aktih sveta ali ki ne predpostavljajo zgolj

izvršitve teh aktov in ki tudi sicer ne spadajo pod obi�ajno upravljanje funkcij in

storitev, za katere so pristojni odbor, tajnik ali drugi funkcionarji;

• dolo�itev smernic za imenovanje in razreševanje predstavnikov ob�ine v ustanovah,

podjetjih in institucijah ter imenovanje predstavnikov sveta v ustanovah, podjetjih in

institucijah, kot dolo�a zakon;

• preverjanje izpolnjevanja pogojev in morebitnih zadržkov pri izvoljenih za svetnika;

• izvolitev predsednika in podpredsednika sveta ter imenovanje komisij, ki jih

predvideva zakon;

• odobritev ali zavrnitev nezaupnice;

• ratifikacija županovega sprejetja programskih sporazumov, ki zadevajo urbanisti�ne

spremembe;

• odobritev projektov javnih del, ki zahtevajo pripravo urbanisti�ne variante;

• izvolitev ra�unskih revizorjev v skladu z zakonom;

• opredelitev smernic za usklajevanje urnikov trgovin in javnih služb ter delovnih

urnikov za javnost okoliških javnih uradov;

• opredelitev pravic, ki so vezane na pravno osebnost, pravico do naziva, grba,

naslova mesta, imenovanja naselij in zaselkov, dodelitve �astnega ob�anstva,

pobratenja;

• vse druge zadeve, ki so dolo�ene s specifi�nimi zakonskimi predpisi.

B) 24. �len Statuta Ob�ine Gorica

Ob�inski svetniki (»Consiglieri comunali«):

- predstavljajo skupnost in opravljajo svoje funkcije brez mandatne omejitve;

- odgovorni so za glas, ki so ga oddali pri sprejetju aktov ob�inskega sveta;

45

- dolžni so posegati in sodelovati na zasedanjih sveta in pri delu komisij ter drugih

kolegijskih organov, v katere so imenovani;

- ki se brez opravi�ila ne udeležijo treh zaporednih sej vsakega rednega zasedanja,

lahko ob�inski svet s sklepom razreši po preteku desetih dni od vro�itve

obvestila o razrešitvi; odlo�itev o razrešitvi nastopi na predlog predsednika ali

enega svetnika ali na prošnjo kateregakoli volivca ob�ine;

- uveljavljajo pravico do iniciative in nadzora nad katerim koli vprašanjem, ki je v

pristojnosti sveta, in lahko predložijo vprašanja, interpelacije, pobude in

predloge v oblikah in po na�inih, ki jih predpisuje poslovnik v:

»8. �lenu

Vprašanja predvidevajo enostavno vprašanje o tem, ali je dolo�ena zadeva resni�na, ali

sta odbor ali župan prejela zadevne informacije in ali sta odbor ali župan sprejela ali sta

na tem da sprejmeta sklepe o dolo�enih zadevah.

Vprašanja se lahko predstavijo v pisni obliki ali ustno med potekom zasedanja. Tako v

prvem kot v drugem primeru je lahko odgovor takojšen ali se ga prenese na naslednjo

sejo.

Samo vlagatelj vprašanja lahko v najve� petih minutah izjavi, ali je zadovoljen s

prejetim odgovorom; v primeru, da izjavi nezadovoljstvo, lahko vprašanje spremeni v

interpelacijo, ki jo je treba uvrstiti na dnevni red obravnave ene od naslednjih sej.

9. �lenu

Interpelacije so vprašanja, naslovljena na župana ali na odbor, v zvezi z vzroki ali

merili, na podlagi katerih so bili sprejeti ukrepi.

Interpelacije je potrebno predstaviti v pisni obliki županu, ki jih vklju�i v dnevni red

obravnave ene od naslednjih sej.

Svetniki, ki so predstavili interpelacije in niso zadovoljni s prejetim odgovorom, lahko

predstavijo pobudo.

V zvezi z zadevo interpelacije lahko predstavi pobudo tudi svetnik, ki ni predstavil

zadevne interpelacije.

in 10. �lenu

Pobuda lahko sestoji iz stališ�a, ki ga svetniki izre�ejo glede delovanja župana in

46

odbora, iz predloga o sprejetju ukrepov ali iz splošnega glasovanja o merilih, ki se jih je

treba držati pri dolo�eni zadevi. Pobude se vklju�ijo v dnevni red obravnave ene od

naslednjih sej.«81

Odgovori na vprašanja in interpelacije so obvezni in morajo biti posredovani

najkasneje v roku tridesetih dni v oblikah, ki jih dolo�a poslovnik. Poslovnik dolo�a te

oblike v 11. �lenu.

- opravljajo specifi�ne naloge, katere jim naro�i župan, na podro�jih, ki so

posebno pomembna za delovanje ustanove in za katere ni predvidena izklju�na

pristojnost drugih organov ali uradov, v skladu z omejitvami zakona št. 142/90;

- imajo pravico, da prejmejo s strani ob�inskih uradov, odvisnih podjetij in

ustanov vse podatke in informacije za pravilno opravljanje svojega mandata, v

oblikah, ki jih dolo�a poslovnik; v specifi�nih primerih so v skladu z zakonom

obvezani k mol�e�nosti;

- v skladu z zakonom lahko uvedejo postopek preverjanja legitimnosti aktov

odbora.82

V ob�inskem svetu Ob�ine Gorica je 40 svetnikov, med katere sta všteta tudi predsednik

in podpredsednik sveta. To število je dolo�eno s 37. �lenom Enotnega besedila, saj

Ob�ina Gorica z mestom Gorica, kot glavnim mestom Goriške pokrajine, izpolnjuje

dolo�bo zakona glede števila svetnikov.

C) Volitve svetnikov v ob�inski svet (»Elezione del consiglio comunale«)

V 38. �lenu Enotnega besedila je dolo�eno, da izvolitev ob�inskih svetnikov, njihovo

število, trajanje njihovega mandata ter njihov pravni položaj ureja Enotno besedilo.83

81Notranji poslovnik ob�inskega sveta. 8224. �len Statuta. 83Enotni tekst zakona o ureditvi lokalnih skupnosti iz leta 2000 št. 267.

47

Volitve ob�inskega sveta potekajo po »popravljenem proporcionalnem sistemu« hkrati z

volitvami za župana. Potek volitev urejajo dolo�be 73. �lena Enotnega besedila, saj

Ob�ina Gorica spada med ob�ine, katerih število prebivalstva presega 15.000.

Mandat �lana ob�inskega sveta in ob�inskega sveta traja pet let (51. �len Enotnega

besedila).

V ob�ini Gorica so potekale volitve za župana in ob�inski svet 27. in 28. maja 2007. Za

župana je kandidiralo 7 kandidatov, od katerih je naziv župana z 51,13 % volilnih

glasov dobil Ettore Romoli, štirje izmed neizvoljenih kandidatov pa so bili izvoljeni za

svetnike v ob�inski svet. Volitev za župana se je udeležilo 22.016 volivcev. Med 20

strankami, navedenimi na volilnem seznamu, je najve� glasov, in sicer 29,97 % vseh

glasov, dobila stranka Forza Italia. Ob�inski svet po kon�anih volitvah na dan 8. 6.

2007, sestavljajo svetniki naslednjih strank, in sicer v dolo�enem številu, kot jim

pripada glede na izid volitev: L'Ulivo (6), Per Gorizia lista CI (1), Alleanza Nazionale

(5), Forza Italia (15), Gorizia tricolore (1), UDC (2), Lega Nord (1), Progetto Gorizia

(1), Forum (3) in PRC (1).84 Mandat �lanov ob�inskega sveta ter sveta samega pote�e

leta 2012, ko bodo nastopile ponovne volitve.

D) Delovanje ob�inskega sveta

Prva seja ob�inskega sveta (40. �len Enotnega besedila), ki jo skli�e župan, mora biti

sklicana v roku desetih dni od razglasitve in izvedena v roku desetih dni od sklica. V

ob�inah, kjer število prebivalstva presega 15.000 prebivalcev, skli�e prvo sejo sveta

župan, vodi pa jo najstarejši svetnik, in sicer do izvolitve predsednika sveta. Ko je

predsednik sveta izvoljen, se seja nadaljuje pod njegovim vodstvom.

V Ob�ini Gorica je bila prva seja ob�inskega sveta sklicana za 18. junij 2007, ob 18.00

uri. Na prvi seji so v skladu z 41. �lenom Enotnega besedila obravnavali naslednje teme:

- pregled stanja izvoljenih za funkcijo župana in za svetnike v ob�inskem svetu ter

morebitnih nadomestitev,

84 http://elezioni2007.regione.fvg.it/000222_Com/Candidature/000171.html (30. 5. 2009).

48

- prisega župana,

- poro�ilo oziroma obvestilo o sestavi ob�inskega odbora,

- predstavitev smernic programa sorazmernih z delovanjem in projekti, ki naj bi jih

uresni�ili v obdobju mandata in

- volitve �lanov ob�inske volilne komisije.

Prva nadaljnja seja Ob�inskega sveta je bila sklicana 9. julija 2007.

V �asu županovanja g. Brancatija, je imel ob�inski svet leta 2002 šestindvajset sej, leta

2003 šestintrideset sej, leta 2004 trideset sej, leta 2005 šestintrideset sej, leta 2006

štiriintrideset sej in leta 2007 (do volitev) trinajst sej. Na podlagi teh podatkov je v 5-

letnem mandatu (od leta 2002�2007) ob�inski svet imel povpre�no 35 sej na leto.

Od leta 2007 do 4. maja 2009 (�as županovanja g. Romolija) je imel ob�inski svet

dvaintrideset sej, za mesec junij pa sta predvideni še dve seji, torej je skupno število sej

do konca meseca junija štiriintrideset. Seje vedno potekajo ob 18.00 uri.

Nadaljnje delovanje ob�ine urejata statut in poslovnik.

Statut v 19. �lenu dolo�a:

1) Ob�inski svet skli�e predsednik. Predsednik mora sklicati ob�inski svet najkasneje v

dvajsetih dneh po prejemu zahteve petine svetnikov ali župana ter vklju�iti pod

dnevni red zahtevane tematike.

2) Seje ob�inskega sveta so veljavne, �e je prisotnih najmanj polovica svetnikov, razen

v primerih ko zakon predvideva druga�no ve�ino.

3) Delovanje sveta je dolo�eno v ustreznem poslovniku, ki ga svet sprejme z absolutno

ve�ino izvoljenih svetnikov.

V notranjem poslovniku ob�inskega sveta, (ta poslovnik je ob�inski svet odobril s

sklepom št. 110 dne 28. novembra 1950, pokrajinski upravni odbor pa ga je dne 7.

februarja 1951 odobril z ukrepom št. 898/ Div.II/A št. spec. 75 - ter ga dopolnil s

pojasnili k 18. – 19. – 20. �lenu – na podlagi sklepa ob�inskega sveta št. 147 z dne 17.

septembra 1990 (postopek št. 01-06-04/4), ki ga je dne 9.10.1990 odobril pokrajinski

nadzorni odbor. III. poglavje – Glasovanja je bil spremenjen s sklepom ob�inskega

sveta št. 4 z dne 21. januarja 2003) je delovanje sveta razdeljeno na pet delov:

- prvi del – Zasedanja in predsedovanja, je obravnavan v �lenih 1–5,

49

- drugi del – Razprave, je obravnavan v �lenih 6–23,

- tretji del – Glasovanja, je obravnavan v �lenih 24–31,

- �etrti del – Zapisniki, je obravnavan v �lenih 32–37 ter

- peti del – Svetniške komisije, je obravnavan v �lenih 38–41.

4) Predra�un in obra�un stroškov za volilno kampanjo strank in kandidatov za župana

in ob�inskega sveta urejajo posebni predpisi.

5) Zasedanja in glasovanja sveta so javna, razen v primerih, ki jih dolo�a poslovnik. V

primeru sestavljanja mnenj in ocen o osebah, o katerih je potrebno skupno

razpravljati, lahko predsednik, tudi na podlagi zahteve enega ali ve� svetnikov,

skli�e tajno sejo.

E) Notranji organi ob�inskega sveta (»Organi interni del Consiglio comunale«)

Notranji organi delovanja ob�inskega sveta so:

- predsednik (it. il Presidente del Consiglio comunale),

- svetniške skupine (it. i Gruppi consiliari),

- zbor vodij skupin (it. la Conferenza dei capigruppo),

- svetniške komisije (it. le Commissioni consiliari). 85

Ob�inski svet, kateremu do izvolitve predsednika in podpredsednika predseduje

najstarejši �lan ob�inskega sveta86, na prvi seji po potrditvi mandatov izvoljenih �lanov

tajno izvoli z absolutno ve�ino izvoljenih svetnikov predsednika in podpredsednika

(it. Vicepresidente) ob�inskega sveta.87

8520. �len Statuta.

867. odstavek 24. �lena Statuta dolo�a, da je najstarejši svetnik je tisti, ki je na volitvah v ob�inski svet

dosegel najvišje posami�no število glasov (seštevek strankarskih glasov in osebnih preferen�nih glasov).

Izklju�eni pa so župan in kandidati za župana, ki so bili potrjeni za svetnike.


50

Naloge predsednika:

- skli�e in predseduje ob�inskemu svetu,

- vodi in usklajuje delovanje ob�inskega sveta na podlagi dolo�il notranjega

poslovnika ob�inskega sveta,

- predseduje zboru vodij skupin in

- na predlog skupin imenuje �lane svetniških komisij.

Podpredsednik nadomeš�a predsednika v primeru odsotnosti ali zadržanosti, v primeru

odsotnosti in zadržanosti podpredsednika pa funkcije predsednika opravlja najstarejši

svetnik (it. consigliere anziano).88

Izvoljeni svetniki takoj po imenovanju oblikujejo svetniške skupine89 z enim ali ve�

predstavniki. V roku petnajstih dni po konstituiranju sveta vsaka skupina sporo�i

predsedniku ob�inskega sveta ime vodje skupine. �e tega ne stori, je za vodjo imenovan

najstarejši svetnik skupine, ki je dolo�en na podlagi kriterijev iz 7. odstavka 24. �lena

Statuta.

V Ob�ini Gorica so oblikovane naslednje svetniške skupine: Forza Italia, Democrazia

Cristiana per le Autonomie, Alleanza Nazionale, Gorizia Tricolore, U.D.C., Gruppo

Indipendente, Forum, L'Ulivo, Progetto Gorizia, Cittadini, Partito Comunista

Rifondazione, Per Gorizia Lista Civica in La Lista Siamo Noi90.

Zbor vodij skupin91 skli�e:

- predsednik ob�inskega sveta, ki ga tudi vodi, pred sestavo dnevnega reda ob�inskega

sveta in v drugih primerih, ki jih predvideva poslovnik.

- na pobudo vsaj treh vodij skupin ali vsaj petine svetnikov. V tem primeru sestanek

skli�e generalno tajništvo najkasneje v treh dneh po vložitvi prošnje. Sestanku v tem

primeru predseduje najstarejši svetnik, ki je dolo�en na podlagi kriterijev iz 7. odstavka

8823. �len Statuta. 8925. �len Statuta. 90http://www.comune.gorizia.it/ (27. 5. 2009). 914. in 5. odstavek 25. �lena Statuta.

51

24. �lena Statuta.

Po 26. in 27. �lenu Statuta ob�inski svet oblikuje stalne posvetovalne komisije (it.

Commissioni consiliari), preiskovalne komisije (it. Commissioni di inchiesta) in

posebne komisije za reševanje pomembnih vprašanj (it. commissioni speciali per lo

studio di problemi di particolare rilevanza).

»Svetniške komisije so posvetovalni organi v pomo� ob�inski upravi. Izre�ejo se o vseh

zadevah in vprašanjih v pristojnosti uprave, na lastno pobudo ali v zvezi z vprašanji, ki

jih ob�inski svet ali odbor obravnava, ali na prošnjo omenjenih organov. Mnenja

komisij niso obvezna ne obvezujo�a.

Svetniške komisije navadno ne glasujejo, pa� pa izrazijo eno ali ve� mnenj in

predlogov. V primeru glasovanja, ki je vsekakor potrebno za imenovanje koordinatorja,

za razrešitev slednjega ali za katero koli drugo okoliš�ino, ko je potrebno glasovati, ima

vsak �lan pravico do tolikšnega števila glasov, kolikor je imenovanih ob�inskih

svetnikov za skupino, ki jo posamezni �lan zastopa.«92

»V okviru Ob�ine Gorica je ustanovljenih pet svetniških komisij, ki so pristojne na

naslednjih podro�jih:

1. splošne zadeve, decentralizacija, etni�na manjšina;

2. gospodarske zadeve, prora�un in programiranje;

3. upravljanje teritorija, javna dela, urbanizem in ekologija;

4. javno šolstvo, kulturne in športne dejavnosti;

5. socialne in oskrbovalne storitve.

Svetniške komisije so stalne in jih sestavlja po en predstavnik za vsako svetniško

skupino.

Na prvem zasedanju ob�inskega sveta po konstituiranju se dolo�ijo imenovanja v

posamezne svetniške komisije.«93

Stalne posvetovalne komisije oblikuje ob�inski svet v svoji sredi, in sicer v enakem

922. �len Poslovnika svetniških komisij. 931. �len Poslovnika svetniških komisij.

52

številu kot je ob�inskih odbornikov.94 Vsaka komisija je pristojna za vprašanja, za

katera je odgovorno odborništvo. Oblikuje se tudi komisija za pravice živali.

Na podlagi veljavne zakonodaje ob�ina ustanovi komisijo za enake možnosti med

moškimi in ženskami za prepre�itev vsakršne posredne in neposredne oblike

diskriminacije žensk. Komisija se zavzema za vsako žensko izkušnjo in ohranja stike s

podobnimi komisijami v pokrajini, deželi in s posvetovalnimi organi v državi.

Komisije ustanovi svet na prvem zasedanju po izvolitvi predsednika sveta; sestavlja jih

po en ob�inski svetnik za vsako svetniško skupino; vsak predstavnik zastopa svojo

skupino s pluralno volilno pravico, ki odgovarja številu �lanov njegove skupine. Župan

in odborniki lahko brez volilne pravice sodelujejo na zasedanjih komisij.

Skupine imenujejo svojega predstavnika za vsako komisijo in posredujejo odlo�itev

predsedniku ob�inskega sveta. V primeru da skupine ne imenujejo svojih predstavnikov,

po petnajstih dneh od konstituiranja sveta predsednik imenuje za �lana komisije

glavnega svetnika skupine, ki ni izpolnila obveze.

Predsednik obvesti svet o ustanovitvi komisij.

Predsednika in podpredsednika vsake komisije izvoli sama komisija v skladu s predpisi

poslovnika, ki ureja njeno delovanje in oblike objavljanja. Po enakem postopku se

uvede morebitna razrešitev.

Zasedanja komisij so javna, razen v primerih, ki jih dolo�a poslovnik. Na sejah lahko

sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki.

Ob�inski svet lahko v svoji sredi imenuje posebne komisije95 za reševanje pomembnih

vprašanj (it. commissioni speciali per lo studio di problemi di particolare rilevanza), ki

ne sodijo med pristojnosti stalnih komisij. Te komisije se ustanovijo po enakem

postopku, navedenem v prejšnjem odstavku, njihovo delovanje pa ureja poslovnik,

naveden v šestem odstavku.

V primerih, ki jih predvideva poslovnik, komisije lahko skli�ejo tudi skupna zasedanja

za obravnavo vprašanj, ki sodijo med pristojnosti ve� komisij.

94 V Goriškem ob�inskem odboru je 8 odbornikov in župan, skupaj 9. 95 8. odstavek 26. �lena Statuta.

53

Vloga komisije je olajšati in izboljšati delovanje sveta z izvrševanjem pripravljalnih

dejavnosti v zvezi s predlogi sklepov in drugimi vprašanji, ki so v pristojnosti sveta.

V 27. �lenu Statuta je dolo�eno, da lahko ob�inski svet dolo�i uvedbo preiskav na

podro�jih svoje pristojnosti na podlagi v ta namen ustanovljenih komisij, to je

preiskovalne komisije. Ob�inski uradi in uradi odvisnih ustanov in institucij pa morajo

preiskovalnim komisijam nuditi vse potrebne informacije in dokaze za opravljanje

njihovega mandata.

Poslovnik svetniških komisij nadalje v 3. �lenu dolo�a trajanje mandata svetniških

komisij, le-ta traja do konca mandata ob�inskega sveta, ki jih je imenoval. Svetniške

komisije opravljajo svoje naloge do dneva pred objavo sklica predvolilnih zborov za

obnovo ob�inskega sveta. Komisije se lahko pred�asno razpustijo v primeru razpustitve

ali pred�asne prekinitve delovanja ob�inskega sveta zaradi razlogov, ki jih predvideva

zakon.

Seje svetniških komisij skli�e koordinator (it. Coordinatore)96 s pisnim obvestilom, v

katerem so navedena vprašanja za obravnavo, ki ga je potrebno poslati vsaj pet dni pred

datumom seje. Obvestilo o sklicu seje je potrebno posredovati odborniku, ki je pristojen

za vprašanja na dnevnem redu, ki se lahko udeleži seje brez pravice glasovanja, razen �e

ni izvoljen �lan komisije. Župan, kateremu je treba prav tako posredovati obvestilo o

sklicu seje, se lahko udeleži vseh sej, lahko pa pooblasti enega ali ve� odbornikov, ki

niso izvoljeni �lani komisije, brez pravice glasovanja.

5. �len Poslovnika svetniških komisij dolo�a, da so seje97 veljavne ob prisotnosti vsaj

polovice �lanov komisije, v kolikor je zastopana polovica �lanov ob�inskega sveta.

96Vsaki komisiji predseduje en koordinator, imenovan med �lani komisije ob upoštevanju pogojev iz

drugega odstavka 2. �lena Poslovnika svetniških komisij. Koordinator vodi dela in skli�e seje komisije.

Komisije se sestanejo vsaj vsaka dva meseca in vsaki�, ko to zahteva župan, ob�inski svet, ob�inski odbor

ali vsaj trije �lani svetniške komisije. V navedenih primerih se sejo skli�e vsaj petnajstih dni pred

datumom seje. �e ne pride do sklica, to nalogo prevzame župan, ki o tem poro�a ob�inskemu svetu (4.

�len Poslovnika svetniških komisij). 97Prvo sejo komisije skli�e župan ali pooblaš�eni odbornik, ki komisiji predseduje do izvolitve

koordinatorja (6. �len Poslovnika svetniških komisij).

54

Komisije lahko povabijo na posamezne seje zunanje osebe v vlogi izvedencev,

predstavnikov, zaposlenih v ustanovah ali društvih, gospodarske kategorije, sindikalna

predstavništva ali priznane odbore ob�anov, vendar ti nimajo pravice glasovanja.

�e se redni �lan komisije ne more udeležiti seje, ga lahko nadomesti drug ob�inski

svetnik, imenovan v okviru iste svetniške skupine.

Dela komisije spremlja ob�inski funkcionar ali tajnik, ki ga je komisija izvolila med

svojimi �lani in ki sestavi zapisnik seje.

Za svoje delovanje prejemajo ob�inski svetniki, predsednik ob�inskega sveta,

predsedniki okrožnih svetov in svetniki okrožnega sveta nadomestilo.98 Nadomestilo je

dolo�eno z zakonom, ki pa je bil spremenjen z odlo�bo deželnega odbora, imenovano

Deliberazione della giunta regionale 14. januarja 2003, n. 58, ki je bila objavljena v

Bollettino ufficiale della regione autonoma Friuli-Venezia Giulia. Glede na to deželno

odlo�bo, ki je za�ela veljati 1. januarja 2003, je predsednik ob�inskega sveta v ob�ini

katere prebivalstvo presega število 15.000 prebivalcev, upravi�en do nadomestila v

višini 35 % nadomestila, ki pripada županu. Ob�inskim svetnikom v ob�inah, katere so

isto�asno tudi središ�e pokrajine, pripada dnevno nadomestilo v višini 111,00 EUR. To

dnevno nadomestilo pa lahko ob�ina z odlo�bo ob�inskega sveta99 zmanjša. Tako je

ob�ina Gorica 7. aprila 2003 na seji ob�inskega sveta dolo�ila, da ob�inski svetniki

prejmejo dnevno nadomestilo za navzo�nost in sodelovanje na seji v višini 30,00 EUR.

Po deželni odlo�bi pripada predsednikom okrožnih svetov mese�no nadomestilo, znesek

tega pa fiksno dolo�i ob�inski svet. Maksimalna višina nadomestila lahko dosega eno

tretjino županovega mese�nega nadomestila. Ob�ina Gorica je predsednikom okrožnih

svetov dolo�ila mese�no nadomestilo v višini 300,00 EUR.

Svetnikom okrožnih svetov po deželni odlo�bi pripada dnevno nadomestilo, katerega

višino pa fiksno dolo�i ob�inski svet. Maksimalna višina nadomestila lahko dosega 50

% dnevnega nadomestila ob�inskih svetnikov. Ob�ina Gorica je svetnikom okrožnih

svetov dolo�ila dnevno nadomestilo za navzo�nost in sodelovanje v višini 15,00 EUR.

98N. 10 Bollettino ufficiale della Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia 5/3/2003 – 3127. 99Verbale di deliberazione del Consiglio Comunale 7. aprile 2003, Deliberazione n. 0020.

55

6.2.1.2 OB�INSKI ODBOR (»Giunta comunale« )

»1) Ob�inski odbor sestavlja župan, ki ga skli�e in mu predseduje, in sodo število

odbornikov, ki odgovarja najvišjemu po zakonu dovoljenemu številu, med katerimi je

en �lan podžupan.

2) Odbor imenuje župan, ki o tem seznani svet na prvem zasedanju po volitvah.

3) Za odbornike so lahko imenovani vsi ob�ani, ki niso �lani sveta, �e izpolnjujejo

pogoje združljivosti in izvoljivosti za ob�inskega svetnika in �e so strokovno

usposobljeni na upravnem in tehni�nem podro�ju.

4) Odborniki ustno sodelujejo na sejah ob�inskega sveta brez pravice glasovanja.«100

V Ob�ini Gorica sestavlja ob�inski odbor 8 svetovalcev oziroma odbornikov in župan,

torej ima odbor skupno 9 �lanov. Število odbornikov lahko po 47. �lenu Enotnega

besedila dolo�i ob�inski statut, vendar pa število odbornikov ne sme biti ve�je od ene

tretjine ob�inskih svetovalcev, s tem da ne sme presegati števila 16. V naslednjem

odstavku Enotno besedilo dolo�a, da se v statutu to število lahko dolo�i fiksno, lahko pa

tudi v razponu od – do. Razpon omogo�a županu, da lahko spreminja število

odbornikov tudi v teku mandata. V Statutu Ob�ine Gorica to število ni dolo�eno, zato se

za dolo�anje števila odbornikov uporablja 5a to�ka 47. �lena Enotnega besedila, ki

dolo�a število odbornikov glede na število prebivalstva v ob�ini.

A) Pristojnosti in naloge

Statut v 29. �lenu dolo�a:

1) Odbor sodeluje z županom pri uresni�itvi splošnih smernic ob�inskega sveta na

podlagi programskega dokumenta (it. documento programmatico), ki ga svet odobri v

skladu z zakonom, s pripravo kolegijskih sklepov.

2) Župan dodeli vsakemu odborniku pristojnosti na homogenih podro�jih, opravljanje

funkcij, za katere so odborniki pristojni, pa poteka v skladu z na�elom kolegialnosti.


56

3) Odbor izvršuje vse upravne akte razen tistih, ki so po zakonu ali po statutu v

pristojnosti drugih subjektov.

4) Odbor pripravi osnutek letnega prora�una (it. schema di bilancio annuale di

previsione), planski in programski dokument (it. relazione previsionale e

programmatica) ter osnutek triletnega prora�una (it. schema di bilancio triennale), ki jih

predloži v odobritev ob�inskemu svetu.

5) Na podlagi letnega prora�una (it. bilancio di previsione annuale), ki ga odobri svet,

pred za�etkom prora�unskega leta izvršni organ sestavi Izvršni na�rt upravljanja (it. il

piano esecutivo di gestione) in dolo�i cilje upravljanja, ki jih preda skupaj z ustreznimi

sredstvi odgovornim na�elnikom služb.

6) Odbor letno poro�a svetu o svojem delovanju na podlagi ustreznega pojasnjevalnega

poro�ila, ki ga predloži z obra�unom upravljanja. V istem poro�ilu izvršni organ poda

svoje mnenje o u�inkovitosti delovanja na podlagi doseženih rezultatov glede na na�rte

in stroške.

B) Delovanje Ob�inskega Odbora

30. �len Statuta dolo�a, da so zasedanja odbora, katera praviloma niso javna, veljavna,

�e je prisotna polovica plus en �lan odbora. Odbor odlo�a z enostavno ve�ino glasov. V

skladu z zakonom se vodjem svetniških skupin posredujejo seznami sklepov, ki jih je

sprejel odbor. Kopije sklepov so isto�asno na voljo na ustreznem mestu.

Naj omenim, da je goriški ob�inski odbor imel do junija 2009 štiri javna zasedanja, ki

so objavljena na spletni strani ob�ine.

Odbornikom pripada mese�no nadomestilo po deželni odlo�bi z dne 5. marec 2003, N.

10, v višini 40 % kot znaša županovo mese�no nadomestilo.

57

6.2.1.3 ŽUPAN (»Sindaco«)

Župan je:

- odgovorni organ ob�inske uprave,

- pravni zastopnik ustanove,

- uradni zastopnik za državne pristojnosti in za ostale funkcije, ki mu jih predpisuje

zakon. Te pristojnosti so opredeljene v 50. �lenu Enotnega besedila.

Županova zna�ka je tribarvni trak z grbom Republike Italije, ki ga nosi �ez desno ramo.

A) Funkcije župana:

- zastopa skupnost,

- spodbuja s strani kolegijskih organov in organizacije ob�ine najprimernejše pobude in

posege za zagotovitev kvalitetnejšega življenja svojim ob�anom,

- imenuje �lane odbora, med katerimi izbere podžupana ter o tem seznani ob�inski svet

na prvem zasedanju po izvolitvi, in poda poro�ilo o predlogu splošnih smernic uprave

(svet razpravlja o predlogih in potrdi splošne smernice s posebnim dokumentom),

- lahko razreši enega ali ve� odbornikov in utemelji svojo odlo�itev v ob�inskem svetu,

- kot predsednik odbora župan predstavlja enotnost politi�nih in upravnih smernic,

spodbuja in usklajuje delovanje odbornikov v skladu z na�elom kolegialnosti za

doseganje ciljev, zadanih v programskem dokumentu in v drugih splošnih aktih, ki jih

predvideva zakon in statut,

- jam�i spoštovanje zakonov, izvrševanje statutarnih na�el in spoštovanje poslovnikov

in pravilnikov,

- na njegovo pobudo generalni tajnik spodbuja upravna preverjanja in kontrole

delovanja ob�ine, izdaja ohranjevalne ukrepe, lahko zahteva posredovanje aktov,

dokumentov in informacij s strani posebnih podjetij in institucij po zakonu ter s strani

konzorcijev in delniških družb, v katerih je ob�ina soudeležena in lahko izvaja svoje

pravice. O tem župan seznani ob�inski odbor in svet.

58

- župan sodeluje z ra�unskimi revizorji ob�ine, da bi olajšal nadzor nad institucijami, ki

so navedene v prejšnjem odstavku, in

- imenuje, izmed �lanov ob�inskega odbora, podžupana. Ta nadomeš�a župana v skladu

z zakonom, in sicer v primeru njegove odsotnosti in za�asne zadržanosti ter v primeru

razrešitve župana. V primeru hkratne odsotnosti ali zadržanja župana in podžupana,

za�asno izvršuje njune funkcije najstarejši odbornik.

B) Volitve župana

V ob�inah, v katerih število prebivalstva presega 15.000, se župana voli101 na splošnih

neposrednih volitvah. Volitve župana potekajo isto�asno z volitvami �lanov ob�inskega

sveta. Župan, ki mora pred prevzemom funkcije prise�i pred ob�inskim svetom, je

hkrati �lan ob�inskega sveta.

Mandat župana102 traja pet let. Župan je lahko izvoljen dvakrat zapored, celo trikrat,

vendar le v primeru, da se je eden od predhodnih mandatov iztekel pred�asno, kar

pomeni, da je trajal manj kot dve leti, šest mesecev in en dan.

C) Zastopstvo in usklajevanje

33. �len Statuta:

1) Župan zastopa ob�ino v organih konzorcijev in družb, v katerih ima ob�ina delež.

To nalogo lahko opravljajo odborniki v primerih in po na�inih, ki jih predpisujejo

statuti konzorcijev in družb.

2) Na podlagi smernic, ki jih je dolo�il svet, župan imenuje, predlaga in razreši

predstavnike ob�ine v ustanovah, podjetjih in institucijah. Vsa imenovanja in

predlogi se opravijo v roku petinštiridesetih dni po konstituiranju oziroma do

prenehanja prejšnje funkcije. V nasprotnem primeru Deželni nadzorni odbor

sprejme nadomestne ukrepe.

10172. �len Enotnega besedila. 10251. �len Enotnega besedila.

59

3) Župan zastopa ob�ino pri promociji, sklepanju in izvajanju programskih dogovorov,

v skladu s statutarnimi na�eli.

4) V skladu z deželnimi predpisi in na podlagi smernic, ki jih za�rta ob�inski svet,

župan usklajuje urnike trgovskih dejavnosti in javnih služb, urnike okoliških uradov

javne uprave ter dolo�i z odredbami najprimernejše ukrepe za uskladitev delovanja

služb s celotnimi in splošnimi potrebami uporabnikov.

D) Dvojna vloga župana

35. �len Statuta dolo�a, da ima župan:

- kot vodja uprave pravico izdajanja odredb, na podlagi katere predpisuje ob�anom

spoštovanje zakonskih ali pravilniških predpisov ali odredi izvrševanja in ravnanja, ki

so v splošnem interesu ali ki so nujna zaradi posebnih okoliš�in;

- kot uradni zastopnik za državne pristojnosti pravico sprejemati nepredvidene in nujne

ukrepe z izdajo odredb na podro�ju zdravstva in higiene, gradbeništva in lokalne

policije za prepre�itev in odpravo hudih nevarnosti, ki ogrožajo varnost ob�anov. V teh

primerih prevzema funkcije in sprejema ukrepe, ki jih predpisuje zakon (v 54. �lenu

Enotnega besedila).

Akti, ki jih župan izdaja ali sprejema, se utemeljijo in sprejmejo v skladu s splošnimi

na�eli pravne ureditve in s predpisi, ki urejajo upravne postopke. Oblike objavljanja

aktov in udeležbe oseb, ki so neposredno vklju�ene v postopku, urejajo statut in ustrezni

poslovniki in pravilniki.

Županu v ob�ini, ki je tudi glavno mesto pokrajine, pripada mese�no nadomestilo, po

deželni odlo�bi z dne 5. marec 2003, N. 10, v višini 5.368,00 EUR. Podžupan ob�ine, ki

je isto�asno tudi glavno mesto pokrajine, pa prejme nadomestilo v višini 45 % zneska

županovega nadomestila.

60

Župan kot �lan odbora vodi delovanje naslednjih podro�ij:

- javna dela in mestna ureditev (it. lavori publici e decoro urbano),

- odnosi med ustanovami (it. raporti interistituzional),

- ozemeljsko sodelovanje in evropska integracija (it. politiche di cooperazione

territoriale ed integrazione europe).

6.2.2 Ob�inska uprava (»Amministrazione comunale«)

6.2.2.1 OB�INSKI URADI IN OSEBJE

»1) Delovanje osebja, organizacija uradov in služb mora odgovarjati kriterijem

avtonomije, funkcionalnosti in gospodarnosti uprave, v skladu z na�eli profesionalnosti

in odgovornosti v korist ob�anov.

2) Za doseganje socialnih, gospodarskih, tehni�nih in upravnih ciljev ob�ine so uradi in

službe urejeni tako, da �im bolje uresni�ujejo interdisciplinarno usklajevanje in

sodelovanje med oddelki ob�inske uprave, s posebnim poudarkom na na�elnikih.

3) Ureditev uradov in služb odgovarja fleksibilnim organizacijskim shemam, da se

zagotovi stalno in pravo�asno izvajanje programov in smernic, ki sta jih za�rtala svet in

odbor, glede na socialne in gospodarske evolucije in stiske, ki se pojavljajo na lokalni

ravni, in glede na splošne potrebe ob�anov. Za doseganje tega cilja se dolo�ajo

postopki, organizacijo dela in urnike, ki omogo�ajo �im boljšo zagotavljane storitev ter

izvrševanje nalog v korist uporabnikov in prebivalcev.

4) Delovanje ob�inskega osebja je podvrženo periodi�nemu preverjanju kakovosti

storitev in rezultatov, pravo�asnosti in poenostavljanju postopkov ter stroškovne

u�inkovitosti, da bi zagotovili primerno in u�inkovito delovanje uradov in služb.

5) Uprava podpira ovrednotenje, razvoj profesionalnosti in tehni�nega ter kulturnega

znanja osebja z organizacijo rednih programov usposabljanja, v skladu z razvojem

metod upravljanja, pravne in finan�ne ureditve ter uporabe tehnologije pri birokratskih

in operativnih dejavnostih.

6) Uprava priznava in š�iti svobodno sindikalno organiziranost ob�inskih delavcev in

spodbuja svetovanja s sindikati, ki jih predstavlja, v primerih in po na�inih, ki jih

predvideva zakon.

61

7) Za izvrševanje predpisov tega �lena se oblikuje ustrezni poslovnik, ki dolo�a

organizacijske kriterije, organigram osebja in strukturo uradov in služb.«103

6.2.2.2 ORGANIZACIJSKA SHEMA OB�INSKE UPRAVE

Ob�ine same urejajo kadrovsko zasedbo ter organizacijo uradov in služb, vendar v

skladu s statutom in posebnimi pravilniki. Statut ureja odgovornost vodilnih

uslužbencev ter dolo�a na�in usklajevanja dela med tajnikom in njimi. Po zakonu

(Enotno besedilo) usmerjevalna in nadzorna oblast pripada voljenim, administrativno

vodenje pa je dodeljeno vodilnim uslužbencem. Prav tako ureja zakon vstop v javno

službo, razloge za prenehanje in jamstvo temeljnih pravic, ob�ine pa v okviru svojih

pravilnikov urejajo postopke za zaposlitev, organizacijo in sistematizacijo v upravi.

Pravni status in materialni položaj uslužbencev pa dolo�ajo triletne kolektivne pogodbe,

veljavne za vso državo, tudi odgovornost uslužbencev urejajo predpisi, ki veljajo za

državne uslužbence.104

V ob�ini Gorica je ob�inska uprava razdeljena na 10 oddelkov oziroma sektorjev.105

Vsak oddelek ima svojega na�elnika, katerega naloga je usklajevanje dela vseh

uslužbencev v njegovem sektorju.

10342. �len Statuta. 104Vidmar Cveto, Lokalna samouprava v Italiji, v: Lex localis, Revija za lokalno samoupravo, številka 1,

letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila Maribor, leto 2005, str.1–41. 105http://www1.comune.gorizia.it/ufficinew/urp/organigramma1.pdf (16. 5. 2009).

62

Citty manager

Sektor institucionalne politike – kultura – razvoj

Demografski sektor in komunikacije

Sektor ob�inske policije

Sektor za razvoj in vodenje �loveških resurov

Sektor ob�inska pravna služba

Sektor, ki nudi usluge posameznikom

Sektor urbanisti�nega na�rtovanja in gospodarskih dejavnosti

Ekonomsko-finan�ni sektor

Sektor, ki upravlja z ob�inskim ozemljem

Sektor za okolje

Generalni tajnik

Župan Ob�inski odbor

Ob�inska policija

63

A) Generalni direktor – city manager (»Direttore generale«)

Imenuje ga župan po predhodnem sklepu ob�inskega odbora, in sicer v ob�inah, ki

štejejo ve� kot 15.000 prebivalcev (108. �len Enotnega besedila). Generalni direktor

skrbi za izvajanje smernic in doseganje ciljev, ki so jih dolo�ili ob�inski organi,

nadzoruje in usklajuje delo vseh vodilnih uslužbencev ob�ine z izjemo ob�inskega

tajnika.106

Ob�ina Gorica ima generalnega tajnika, ki opravlja tudi funkcijo generalnega direktorja.

B) Generalni tajnik (»Segretario generale«) in Generalni podtajnik (»Vicesegretario

generale«)

Po statutu ob�ine generalni tajnik:

- nadzoruje izvrševanje nalog na�elnikov ter usklajuje njihovo delovanje za

uresni�evanje skladnosti upravnega dela;

- sodeluje na zasedanjih ob�inskega sveta in odbora, kjer poda, tudi na lastno pobudo,

svoje mnenje glede legitimnosti predlogov, postopkov in vprašanj, ki se porajajo med

zasedanji; s pomo�jo funkcionarjev, ki jih sam predlaga, zagotovi sestavo zapisnikov

sestankov v skladu s predpisi, ki jih dolo�ajo poslovniki;

- podpisuje sklepe ob�inskega sveta in odbora skupaj s predsednikom seje;

- opravlja tudi naloge, ki so dolo�ene v poslovnikih in pravilnikih, predvsem

naslednje107:

• spodbuja, usklajuje in nadzira organizacijske dejavnosti in osebje;

• vodi urade, ki se ukvarjajo z objavo in oglaševanjem aktov ter s posredovanjem

slednjih nadzornim organom, �e je to predvideno;

106V tem primeru opravlja samo svojo osnovno nalogo, to je skrb za zakonitost in korektnost v upravnem

poslovanju ob�ine. 1073. odstavek 43. �len Statuta.

64

• izdaja, s predhodnim opominom, akte in ukrepe, ki so v pristojnosti na�elnika,

�e slednji zavzame stališ�a, ki so v nasprotju s splošnimi smernicami ustanove,

ki jih dolo�ajo pristojni institucionalni organi;

• sprejema organizacijske ukrepe za zagotavljanje pravice dostopa svetnikov in

ob�anov do aktov in informacij, v skladu z zakoni, poslovniki in pravilniki, in

dolo�a v ta namen izdajo kopij zaprošenih aktov;

• ima pravico certificiranja, potrjevanja in ugotavljanja skladnosti z izvirniki za

vse akte ob�ine, tudi na podlagi pooblastila pristojnim na�elnikom;

• sprejema akte in ukrepe zunanjega pomena, ki so povezani z izvrševanjem

njegovih funkcij;

• sklene pogodbe v interesu ob�ine;

• skli�e in predseduje zboru na�elnikov.

Generalni tajnik se pri izvrševanju svojih funkcij poslužuje ob�inskih struktur, storitev

in osebja.

Nadomestne funkcije generalnega tajnika opravlja generalni podtajnik (it.

Vicesegretario generale), urejen v 44. �lenu Statuta. Generalni podtajnik pomaga

generalnemu tajniku ter ga nadomeš�a v primerih dopusta, odsotnosti ali zadržanosti.

Naslov generalnega podtajnika pridobi zmagovalec specifi�nega javnega razpisa, na

katerega se lahko prijavijo osebe z naslovom na�elnika javne ustanove, ki izpolnjujejo

pogoje za dostop k službi ob�inskih tajnikov.

C) Na�elniki (» Dirigenti«)

V 45. �lenu Statuta je dolo�eno, da v skladu z na�elom lo�evanja funkcij upravnega,

tehni�nega in ra�unovodskega upravljanja, ki so v pristojnosti na�elnikov, in funkcij

usmerjanja in nadzorovanja, ki so v pristojnosti izvoljenih organov ob�ine, na�elniki

opravljajo vse naloge, vklju�no sprejem aktov, ki zavezujejo upravo navzven, ki jih

zakon ali statut izrecno ne pripisujeta izvoljenim organom ob�ine.

65

Poleg nalog, ki izvirajo iz pristojnosti, ki so navedene v prejšnjem odstavku, na�elniki:

- izvršujejo cilje, ki so dolo�eni v Izvršnem na�rtu upravljanja (it. piano esecutivo di

gestione), na usklajen na�in in v skladu z na�eli avtonomije, gospodarnosti upravljanja,

nepristranskosti in transparentnosti;

- opravljajo naloge usmerjanja, programiranja, svetovanja, spodbujanja, nadzorovanja

ter kontrole nad rezultati oddelka, ki ga vodijo;

- predsedujejo komisijam pri razpisih in nate�ajih, prodajah, zakupnih in dobavnih

postopkih in prevzemajo odgovornost za posamezne postopke;

- predsedujejo komisijam pri razpisih za zaposlitev osebja v skladu z zakonskimi

dolo�ili in prevzemajo odgovornost za posamezne postopke;

- sklepajo pogodbe glede na pristojnosti službe ali urada;

- spremljajo pravilno upravljanje postopkov prihodka, preverjanja kredita ob dvigu

slednjega v skladu s cilji, ki so dolo�eni v Izvršnem na�rtu upravljanja;

- spremljajo pravilno upravljanje postopkov izdatka, od stroškovne postavke do pla�ila

dolga v skladu s cilji in dodelitvami virov, ki so dolo�eni v Izvršnem na�rtu upravljanja.

Na�elniki, katerih delovanje je prav tako podvrženo ob�asnim preverjanjem po na�inih,

ki jih dolo�ata zakon in poslovnik, so v skladu s cilji ustanove neposredno odgovorni za

pravilnost in u�inkovitost upravljanja oddelka, uradov ali služb, ki jih vodijo.

Za položaj na�elnika ali za drugo visoko specializirano osebje se lahko na podlagi

utemeljenega sklepa ob�inskega odbora zaposli zunanje osebe na podlagi javnopravnih

pogodb za dolo�en �as. Število zunanjih oseb – zaposlenih ne sme presegati polovice

delovnih mest v ob�ini, zahteva po ustrezni usposobljenosti zaposlenega pa ostaja

nespremenjena. Pogodba za dolo�en �as katerekoli narave mora predvidevati:

a) prepoved spremembe delovnega razmerja v pogodbo za nedolo�en �as;

b) trajanje pogodbe, ki ne sme presegati treh let;

c) pred�asno prenehanje delovnega razmerja, na pobudo uprave ali

zaposlenega, zaradi utemeljenih razlogov.

Z utemeljenim sklepom se pogodba lahko obnovi samo enkrat in na podlagi doseženih

rezultatov glede na cilje, zastavljene v pogodbi.

66

Na�elnikom lahko ob�inski odbor v okviru smernic pravilnika organizacijske sheme in

osebja ob�ine dodeli nalogo vodenja funkcionalnih podro�ij108 za dolo�en �as, to je �as

treh let. Naloga je ponovljiva, vendar pa lahko ob�inski odbor nalogo prekli�e, �e nivo

doseženih rezultatov ni zadovoljiv.

Ustanovljen je zbor na�elnikov (it. Conferenza dei dirigenti). Sestavljajo ga vsi

na�elniki, vklju�no tisti, ki so na podlagi javnopravnih pogodb zaposleni za dolo�en �as.

Predseduje mu generalni tajnik, svet pa usklajuje doseganje ciljev ob�ine, preverja in

naro�a poenostavitev postopkov ter predlaga potrebne tehnološke inovacije za razvoj

organizacije dela.

Iz planskega in programskega dokumenta 2007–2009 (it. Realizione previsionale e

programmatica 2007–2009) je razvidno število osebja, zaposlenega v ob�inski upravi.

V upravi je bilo v tem obdobju predvidenih 519 delovnih mest, dejansko pa svoje delo

opravlja 434 zaposlenih.

Kot podatek naj navedem še znesek v višini 9.285.046,20 EUR, ki je bil porabljen za

ob�insko osebje, za delovanje uprave pa 8.547.478,80 EUR.

D) Oddelki oziroma sektorji

Sektor institucionalne politike – kulture – razvoj na�rtuje in realizira gledališke

sezone; upravlja z dvoranami, ki so namenjene raznim prireditvam in razstavam;

pripravi kulturni program ter sodeluje z društvi; na�rtuje in realizira razstave; skrbi za

promocijo turizma; univerzitetne programe; tajništvo; sodeluje pri delovanju ob�inskega

sveta, svetniških komisij, ob�inskega odbora, ob�inskega varuha �lovekovih pravic,

varstvu lokalnih identitet; decentralizaciji itd.

Demografski sektor in komunikacije posega v strategije ter v upravljanje

nepremi�ninskega imetja; odnose in stike z javnostjo; promocijo športa in sodelovanje z

društvi; ureja prispevke športu; varovanje ob�inskih objektov; pogrebne storitve

(pokopališ�e in prevoz); razvoj informativnih sistemov (medmrežje); obsega tudi

108Funkcionalno podro�je je usklajena skupina posami�nih operativnih oddelkov.

67

anagraf; mati�ni urad; zadeve volitev, nabora in pokojnin; statisti�ni urad; krajevno

imenoslovje; arhiv; telefonsko centralo itd.

Sektor ob�inske policije obsega civilno zaš�ito; disciplinske ukrepe v prometu;

ponovne vzpostavitve prometnih povezav itd.

Sektor za razvoj in vodenje �loveških resurov programira organizacijske strategije;

na�rtuje finan�na sredstva za osebje in upravitelje; na�rt zaposlovanja, ki je povezan z

na�rtovanjem potreb osebja; ocenjuje delovanje osebja; skrbi za pravno upravljanje in

disciplinske postopke; izvaja sanitarni nadzor; na�rtuje in vodi splošne oddelke; ureja

zaposlovanje ter prekinitve delovnih razmerij; ureja izpla�ila zavarovanj in pokojnin itd.

Sektor ob�inske pravne službe sledi postopku, vsaki stopnji in stanju postopka, v

katerem je ob�ina udeležena kot aktivna ali pasivna stranka, in sicer z direktnim

zastopanjem ali z dodeljevanjem služb drugim pravnikom za opravljanje nalog. Med

naloge sektorja spada tudi nudenje pravne pomo�i skupnostim; opravljanje dolžnosti

svetovalca pri prevajanju norm; zagotavljanje ob�inski upravi stalno ter neprestano

ažurirane normativne novosti, vklju�no z razsodbami in strokovnimi mnenji; svetovanje

o nate�ajih in pogodbah itd.

Sektor, ki nudi usluge posameznikom, posameznim fizi�nim osebam ima širok

spekter nalog, in sicer na�rtovanje in vodenje šolskih ter drugih izobraževalnih struktur

(tradicionalni vzgojni centri od 0–6 let, to so ob�inski vrtci in male šole; vzgojni centri

od 6–15 let; ob�inski centri za zabavo ter knjižnice za otroke in mladostnike; poletne

delavnice in aktivnosti); izvajati pravico do šolanja; šolski prevozi; namenjajo pozornost

mladim z upravljanjem centrov za mlade; na�rtovanje in upravljanje socialnih centrov

(npr. dom za ostarele); sestavni del tega sektorja je tudi tehni�ni urad itd.

Sektor urbanisti�nega na�rtovanja in gospodarskih dejavnosti ureja urbanisti�no

na�rtovanje; gradbene dejavnosti; izdajo gradbenih dovoljenj; sledi trgovskim

strategijam; ureja tržne storitve; kataster idt.

68

Ekonomsko-finan�ni sektor krije finan�no, dav�no in ra�unovodsko knjigovodstvo;

koordinira ter nadzoruje vodenje financ; pod okriljem sektorja deluje ekonomat in

inšpektorat; ureja davke ter tarife itd.

Sektor, ki upravlja z ob�inskim ozemljem projektira in vodi gradnjo javnih ustanov;

skrbi za varnost ob�inskih stavb; v njem deluje tudi pisarna za razlaš�anje itd.

Sektor za okolje skrbi med drugim za problematiko psov in popis psov; vzdrževanje

ob�inskih zgradb, cest, prevoznih sredstev; vzdrževanje javnih zelenih površin itd.

6.2.2.3 KRAJEVNE JAVNE SLUŽBE (»servizi pubblici locali«)109

Javne službe, ki se ukvarjajo s proizvajanjem dobrin in opravljanem dejavnosti za

doseganje socialnih, gospodarskih in civilnih ciljev ob�ine, sodijo lahko pod izklju�no

pristojnost uprave ali pa se izvajajo v sodelovanju z drugimi javnimi in zasebnimi

subjekti. Službe v izklju�ni pristojnosti ob�ine dolo�a zakon.

A) Institucije (» Istituzioni«)

Institucije so subjekti, ki jih neposredno ustanovi ob�ina. Njihova avtonomnost se izraža

z vidika upravljanja. Institucijo vodi upravni svet, ki je sestavljen iz najve� pet �lanov,

katere imenuje župan. Upravni svet imenuje v svoji sredi svojega predsednika, ki

zastopa institucijo, skli�e svet in mu predseduje.

Upravni svet imenuje direktorja institucije na podlagi javnega razpisa izbora med

osebjem, ki je zaposleno v ob�ini ali na podlagi pogodbe za dolo�en �as. Direktor je

organ, ki vodi institucijo z upravnega vidika in ima nad njo odgovornost.

Bistveno vlogo pri delovanju institucij ima ob�inski svet, saj dolo�a finan�na sredstva in

strukture za posamezne institucije, opredeljuje cilje in smernice, sprejema akte, ki

109II. poglavje Statuta, �leni 51–58.

69

presegajo redno upravljanje, izvaja nadzor, preverja rezultate upravljanja ter s sklepom

dolo�i sestavo institucij in odobri poslovnik upravljanja.

B) Posebna podjetja (»Aziende speciali«)

Posebna podjetja so ustanove ob�ine s statusom pravne osebe, podjetniško avtonomijo

in svojim statutom, ki ga odobri ob�inski svet. Tem podjetjem dodeli ob�ina osnovni

kapital, dolo�a njihove cilje in smernice, odobri klju�ne akte, izvaja nadzor, preverja

rezultate upravljanja ter poskrbi za kritje morebitnih socialnih stroškov.

Statut podjetja dolo�a število �lanov upravnega sveta. Za imenovanje upravnega sveta,

predsednika in direktorja pa se izvajajo dolo�ila 52. �lena statuta ob�ine. Delovanje

podjetij stremi k uresni�evanju na�el delavnosti, u�inkovitosti in gospodarnosti,

poskrbeti morajo za izravnavo prora�una na podlagi ravnotežja med izdatki in prihodki,

vklju�no s prenosi.

Ob�ina Gorica je ustanovila posebno podjetje imenovano Azienda Speciale

Farmaceutica di Gorizia. Poleg tega ima devet kapitalskih družb, in sicer SDAG Gorizia

Servizi logistici Integrati, Isontina Rete Integrate e Servizi Spa (I.R.I.S.), Autovie

Venete, Business Innovation Center FVG (B.I.C.), Società Consortile per azioni

Isontina Sviluppo, Società Consortile Collio S.r.l., Aeroporto "Amedeo Duca D'Aosta"

di Gorizia Spa, Consorzio Aeroporto Friuli - Venezia Giulia Spa in IRISACQUA Srl.110

C) Delniške družbe (it. Società per azioni)

Ob�ina lahko upravlja svoje storitve tudi na podlagi delniških družb. Imenovanja

upraviteljev in �lanov nadzornega odbora, ki zastopajo ob�ino, opravi župan oziroma

ob�inski odbor ob upoštevanju smernic ob�inskega sveta. Upravitelji in �lani

nadzornega odbora, ki jih imenuje ob�ina, se lahko razrešijo v skladu s predpisi

civilnega zakonika.

110Realizione previsionale e programmatica 2007–2009, stran 9.

70

D) Konvencije (»Convenzioni«)

S pokrajino ali z drugimi ob�inami lahko ob�inska uprava sklepa ustrezne konvencije, v

primeru skupnega upravljanja ene ali ve� funkcij in storitev. V konvenciji, sklenjeni v

pisni obliki, so dolo�eni roki, oblike, subjekti, postopki in financiranja za uresni�evanje

same konvencije. Konvencijo se dolo�i v okviru ustreznih zborov javnih uprav med

zainteresiranimi subjekti. Odobri jo ob�inski svet.

E) Konzorciji (» Consorzi«)

V 57. �lenu Statuta je dolo�eno, da lahko ob�inska uprava, za skupno upravljane ene ali

ve� storitev, ustanovi konzorcije v skladu s predpisi za posebna podjetja, ki jih

predvidevata zakon in statuta ob�ine, �e so skladni. Sestavo in delovanje konzorcija

dolo�ata zakon in statut konzorcija.

Ob�ina Gorica je ustanovila šest konzorcijev (it. Consorzio per lo Sviluppo della Zona

Industriale di Gorizia, Consorzio per la Bonifica della Pianura Isontina, Consorzio

Universitario di Gorizia, Consorzio Universitario del Friuli, Consorzio Universitario di

Trieste,Consorzio Isontino Servizi Integrati), ki so delovali že leta 2006, njihovo

delovanje pa je predvideno tudi za leto 2009.

F) Programski dogovori (»Accordi di programma«)

Ob�inska uprava lahko po na�inih in v oblikah, ki jih predvideva zakon, sklepa ustrezne

programske dogovore za dolo�itev in izvrševanje del, posegov ali programov, ki bi za

svoje izvajanje potrebovali skupni in usklajeni poseg ob�in, pokrajine, dežele, države in

drugih javnih in zasebnih subjektov.

71

Ob�ina Gorica ima sklenjen triletni dogovor, ki deluje od leta 2005, dogovor

Investimenti strutturali per le sedi per l'Università di Udine in Gorizia, ki se nanaša na

investicije za univerzitetna središ�a v Udinah in Gorici.111

6.2.3 Decentralizirana okrožja (»circoscrizioni di decentramento«)

6.2.3.1 OB�INSKO OBMO�JE

39. �len Statuta dolo�a, da je obmo�je ob�ine razdeljeno na decentralizirana okrožja.112

Število okrožij ter njihove meje so zapisane v poslovniku decentralizacije (it.

Regolamento per le circoscrizioni di decentramento) in za�rtane v zemljevidu, ki je

priložen pravilniku.

Poslovnik decentraliziranih obmo�ij v 1. �lenu dolo�a, da so decentralizirana okrožja,

na katere se obmo�je ob�ine deli, telesa, katerih cilj je pospeševanje sodelovanja in

vklju�evanja lokalne skupnosti, izvajanje funkcij, za katere jih pooblaš�a sama ob�ina,

in zastopanje potreb prebivalcev okrožja v okviru ob�inske enote.

Decentraliziranih okrožij je v ob�ini 10, in sicer: Lo�nik, Podgora, Pevma – Štmaver –

Oslavje, Stražice, Svetogorska – Placuta, Podturn – Sv. Ana, Mestno središ�e, Štandrež,

Rojce in Madonina.

V naslednjem odstavku sledijo natan�ni opisi ozemlja z mejami, katero pripada dolo�eni

okrožni enoti.

Število, prostorske razsežnosti in imena okrožij se lahko spremenijo tudi na pobudo

samih okrožij na podlagi sklepa ob�inskega sveta, potem ko je predhodno prejel mnenje

zainteresiranih okrožnih svetov.

111Realizione previsionale e programmatica 2007–2009, stran 11. 112Okrožja so institucionalna telesa udeležbe in decentralizacije, katera opravljajo funkcije, ki jih dolo�a

poslovnik.

72

6.2.3.2 OKROŽNI ORGANI

Po Statutu in poslovniku sta okrožna organa okrožni svet (it. il consiglio di

circoscrizione) in predsednik okrožnega sveta (it. il presidente del consiglio di

circoscrizione).

A) Okrožni svet

»V okviru enotnosti ob�ine okrožni svet predstavlja potrebe prebivalcev okrožja«.113

Število �lanov okrožnih svetov, ki ne sme biti manjše od 12 in ve�je od 20, dolo�a

poslovnik v 6. �lenu, in sicer okrožne svete sestavlja 16 �lanov za okrožja z ve� kot

5.000 prebivalcev in 12 �lanov za okrožja z manj kot 5.000 prebivalcev. V naslednjem

odstavku najdemo dolo�bo, ki dolo�a, da za kar ni posebej dolo�eno v citiranem

poslovniku in v ob�inskem statutu v zvezi s funkcijami okrožnega svetnika in z njim

namenjenim pla�ilom, se izvajajo obstoje�i deželni predpisi na tem podro�ju oz.

državna normativa, v primeru da deželne normative ni, pri �emer se po potrebi

uveljavljajo dolo�ila, ki veljajo za ob�inskega svetnika.

Okrožni svet se voli s splošno volilno pravico ob volitvah v ob�inski svet z

neposrednim proporcionalnim sistemom. V roku 30 dni od razglasitve izvoljenih župan

obvesti kandidate o njihovi izvolitvi. V roku istega �asovnega obdobja bodo okrožni

svetniki na pobudo župana ali njegovega pooblaš�enca sklicali prvo sejo, med katero

bodo poskrbeli za potrditev in morebitno nadomestitev izvoljenih in posledi�no o tem

obvestili ob�inski svet.114

Mandat okrožnega sveta odgovarja trajanju mandata ob�inskega sveta. V primeru

razpustitve ali pred�asnega prenehanja ob�inskega sveta iz razlogov, ki jih predvideva

zakon, pa okrožni sveti nadaljujejo z izvajanjem lastnih funkcij do dneva pred objavo

plakata za sklicanje predvolilnega shoda za obnovo ob�inskega sveta.115

1132. odstavek 40. �lena Statuta. 1147. �len Poslovnika decentraliziranih okrožij. 1158. �len Poslovnika decentraliziranih okrožij.

73

Okrožni svet skli�e predsednik, izvoljen izmed �lanov okrožnega sveta po na�inih in

postopkih dolo�enih v poslovniku, s pisnim obvestilom, v katerem so navedene teme

razprave. Okrožni svet pa se sestane tudi na zahtevo župana ali 1/3 izvoljenih okrožnih

svetnikov.116

Seje117 okrožnega sveta so javne, skli�ejo pa se z objavo dnevnega reda seje na okrožni

oglasni deski ter z drugimi oblikami, ki se smatrajo za primerne. Sej okrožnega sveta se

lahko udeležijo župan, ob�inski odborniki in ob�inski svetniki, vendar brez pravice

glasovanja. Povabijo se lahko tudi odgovorne osebe ob�inskih služb, predstavniki

društev, katerih delovanje neposredno vpliva na kulturno, socialno in gospodarsko

življenje okrožne skupnosti, državljani s posebnimi pristojnostmi na obravnavanem

podro�ju.

Za vsako sejo se sestavi zapisnik118, ki ga mora podpisati predsednik okrožnega sveta in

zapisnikar, ki je lahko eden izmed �lanov samega okrožnega sveta. Kopijo zapisnikov

seje okrožnih svetov se izobesi na okrožni oglasni deski, �e je prisotna, in/ali odda

predsedniku okrožnega sveta, ki jo mora po zakonu na prošnjo kateregakoli prosilca dati

na vpogled. Ob objavi zapisnika na oglasni deski in oddaji v predsednikove roke, se

kopija slednjega posreduje tudi županu, vodjem svetniških skupin in predsedniku

ob�inskega sveta.

Pristojnosti okrožnega sveta so naštete in opredeljene v 15. �lenu poslovnika. Te so:

1) Odlo�a na podro�ju kulturnih, športnih, družabnih in zabavnih dejavnosti, ki

zadevajo okrožje.

2) Sklepa, po posvetovanju z odgovornimi za pristojne ob�inske službe, o

neposrednem izvajanju del, posegov rednega vzdrževanja in del na objektih,

strukturah in nepremi�ninah v ob�inski lasti (ceste, zelena obmo�ja itd.), pod

pogojem da ne spadajo v okvir posegov, ki jih na�rtuje ob�ina oziroma ki jih je

uprava naro�ila zunanjim subjektom. Sklepa o javnih delih manjših razsežnosti.

1169. �len Poslovnika decentraliziranih okrožij. 11710. �len Poslovnika decentraliziranih okrožij. 11811. �len Poslovnika decentraliziranih okrožij.

74

3) Sklepa, po posvetovanju z odgovornimi za pristojne ob�inske službe, o nakupu

opreme, naprav in materiala za mestno opremo (kot so npr. klopi, smetnjaki,

oprema v parkih in vrtovih, igriš�a na prostem itd.).

4) Oblikuje predloge za reševanje problemov, ki zadevajo okrožje.

5) Letno ugotavlja, v rokih, ki jih dolo�a ob�ina za pripravo letnega prora�una,

prednostne naloge za poseg na podro�ju javnih del, ki zadevajo obmo�je

okrožja.

6) Letno ugotavlja prednostne naloge za poseg na podro�ju primarnih in

sekundarnih komunalnih del, ki zadevajo obmo�je okrožja.

7) Oblikuje predloge in izraža mnenja, tudi na lastno pobudo, o zadevah v

pristojnosti ob�inskega sveta.

8) Oblikuje predloge in navaja na�ine uporabe ob�inskih struktur, prisotnih na

okrožnem obmo�ju, glede na pooblaš�ena podro�ja.

9) Avtonomno upravlja gospodarski sklad za opravljanje lastnih dejavnosti, glede

na prispevke, ki jih ob�ina dodeljuje ob sestavi letnega prora�una. Prošnje v

zvezi s pisarniškimi potrebš�inami in natisnjenim gradivom, ki so potrebni za

izvajanje redne dejavnosti, so na ra�un Gospodarske službe uprave.

10) Sklepa o imenovanju predstavnikov okrožja v kolegijskih organih, ki zadevajo

okrožje, predvidenih po zakonu ali ob�inskem poslovniku.

11) Dovoljuje, s primernim sklepom, brezpla�no uporabo prostorov svojega sedeža

društvom in/ali organizacijam, ki delujejo na kulturnem in športnem podro�ju,

ter politi�nim skupinam, ki so zastopane v ob�inskem svetu in/ali okrožju.

Okrožni svet ima poleg zgoraj navedenih pristojnosti še ra�unovodske dolžnosti, kar

pomeni, da v okviru programov planskega in programskega dokumenta uprave ter

dodeljenih finan�nih sredstev na podro�jih, navedenih v odstavku (o pristojnostih),

okrožni sveti izvajajo svoje posege gospodarsko-finan�ne narave enako kot ob�inski

uradi, s tem da se poslužujejo na�elnika in ob�inskega urada, ki sta pristojna za

delovanje okrožij.

75

Vsi okrožni sveti (17. �len poslovnika) morajo obvezno izraziti mnenje o:

- shemah letnih in ve�letnih prora�unov, vklju�no s triletnim na�rtom za javna dela, ter

o predlogu zaklju�nega ra�una/obra�una upravljanja;

- splošnih urbanisti�nih na�rtih ter o izvršnih na�rtih, podro�nih na�rtih in urbanisti�nih

variantah, ki zadevajo obmo�je okrožja;

- predlogih o ob�inskih poslovnikih, ki zadevajo pristojnosti okrožnih svetov.

Za mnenje prosi župan ali njegov pooblaš�enec, ki posreduje pristojnemu okrožnemu

svetu kopijo predloga s prilogami.

Okrožni svet lahko skli�e javno skupš�ino, kar pomeni, da združi vse prebivalce okrožja

na javni skupš�ini z namenom spodbuditi �im širšo udeležbo pri predlogih in pregledih,

ki zadevajo probleme lokalnega zna�aja. Skupš�ine se skli�ejo vsaj enkrat letno, o

�emer pa je potrebno nemudoma pisno obvestiti župana in organe javnega reda, �e

potrebno. Obvestilo o sklicu se objavi na okrožni oglasni deski ter s pomo�jo katerega

koli zakonitega sredstva za obveš�anje.

B) Predsednik okrožnega sveta

Predsednika119 okrožnega sveta izvoli okrožni svet na prvi seji v svoji sredi s tajnim

glasovanjem. Izvolitev predsednika ni veljavna, �e nista prisotni 2/3 izvoljenih

svetnikov in �e ni absolutne ve�ine prisotnih. Seji, na kateri se glasuje za predsednika,

predseduje najstarejši prisotni svetnik, kot dolo�a zakon. Do izvolitve pa mora priti v

roku 30 dni od datuma razglasitve izvoljenih svetnikov.

Predsednikov mandat traja, dokler se ne zaklju�i delovanje okrožnega sveta, pri �emer

pa velja, kot je dolo�eno v 23. �lenu poslovnika, da ne more nih�e biti izvoljen za

predsednika za ve� kot dva zaporedna mandata. Predsednik lahko pred�asno preneha

svoj mandat zaradi enega od navedenih razlogov, in sicer odpoved, razrešitev, izostanek

za obdobje, ki presega 6 mesecev ter smrt.

11922. �len Poslovnika decentraliziranih okrožij.

76

Funkcije predsednika okrožnega sveta, po 25. �lenu poslovnika, so:

� predstavlja svet, ga sklicuje in mu predseduje, dolo�a dnevni red, vodi in pospešuje

dejavnosti;

� skrbi za odnose z ob�insko upravo, pri �emer nadzoruje, da se mnenja in sklepi

nemudoma posredujejo sami ob�inski upravi;

� izvaja odlo�itve, ki jih sprejme svet;

� na podlagi smernic okrožnega sveta poro�a županu o dejavnosti samega sveta in o

potrebah okrožja;

� š�iti pravice sveta in zagotavlja dejansko izvajanje njegovih funkcij;

� opravlja funkcije, za katere ga pooblaš�a župan, v�asih tudi v vlogi uradnega

zastopnika za državne pristojnosti.

C) Podpredsednik

Po na�inih, ki veljajo za izvolitev predsednika okrožnega sveta, se v okviru okrožnega

sveta izvoli z lo�enim glasovanjem tudi podpredsednika. Ta nadomeš�a predsednika v

primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti, predsednik pa mu lahko poveri tudi

specifi�ne naloge v sklopu funkcij, ki jih sam predsednik izvaja.

6.2.3.3 DELOVANJE OKROŽNIH SVETOV

Statut v 41. �lenu dolo�a, da mora ob�ina za delovanje okrožij zagotoviti:

- primeren sedež znotraj okrožja;

- ob�inski referen�ni urad za usklajevanje dejavnosti okrožij;

- ustrezne finan�ne vire za opravljanje funkcij in izvrševanje pooblastil.

Na�ine in sredstva povezovanja in usklajevanja okrožnih svetov z ob�insko upravo in

njenimi organi pa ureja poslovnik.

Po 27. �lenu poslovnika ob�inski svet dolo�i sedež okrožnih svetov, uprava pa jim daje

na razpolago primeren referen�ni ob�inski urad za delovanje in problematike okrožij.

77

6.3 Financiranje ob�ine

Ob�insko financiranje ureja zakon (Enotno besedilo), ki usklajuje ob�insko financiranje

z državnim ter deželnim financiranjem. Zakon priznava ob�inam in pokrajinam

finan�no avtonomijo, ki temelji na zagotovljenih lastnih in prenesenih sredstvih, ter

dav�no avtonomijo v okviru davkov, taks in tarif, usklajenih z veljavno dav�no

zakonodajo.

Ob�inske in tudi pokrajinske finance po 149. �lenu Enotnega besedila so:

- lastni davki,

- dav�ne doklade ter soudeležba na državnih in deželnih davkih,

- takse in pristojbine, tarife za javne storitve,

- državne dotacije,

- deželne dotacije,

- drugi lastni prihodki, tudi premoženjskega izvora,

- investicijski viri in

- drugi prihodki.

59. �len statuta dolo�a, da finan�no upravljanje ob�ine stremi k �im boljši porabi

sredstev, da bi zagotovili izpolnjevanje zahtev po ob�inskem poseganju s strani

skupnosti. Nadalje dolo�a, da se pridobivanje in uporaba sredstev izvaja v skladu s cilji

splošnega gospodarskega in finan�nega programiranja sredstev, ki so bili dolo�eni ob

sprejemu planskega in programskega dokumenta, prora�una in triletnega prora�una.

Poraba sredstev mora odgovarjati splošnim na�elom delavnosti, u�inkovitosti in

gospodarnosti delovanja ob�inske uprave za dobro delovanje ob�ine.

V statutu je dolo�eno, da lahko ob�ina v okviru svoje strukture organizira sistem

nadzora upravljanja, ki stremi k izpolnjevanju notranjih in zunanjih informativnih

zahtev v zvezi s programiranjem, upravljanjem in obra�unavanjem ter informativni

sistem nadzora upravljanja, ki nudi upraviteljem, na�elnikom in ob�anom, preko

ob�asnih poro�il, pregled nad finan�nim in upravnim delovanjem ob�ine. Pristojnosti in

oblike nadzora upravljanja dolo�a ra�unovodski poslovnik.

78

»Sheme planskega in programskega dokumenta, letnega in ve�letnega prora�una sestavi

izvršni organ ob�ine in ga nato predloži v obravnavo ob�inskemu svetu, vklju�no s

prilogami in poro�ilom revizijskega organa.

Ra�unske dokumente v zvezi s prora�unom je treba posredovati vsakemu svetniku vsaj

20 dni pred sejo ob�inskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o odobritvi prora�una.

Morebitne amandmaje morajo svetniki predložiti vsaj 5 dni pred predstavitvijo

prora�una v ob�inskem svetu.

O letnem prora�unu (it. bilancio di previsione) sklepa ob�inski svet v rokih, ki jih

predvideva zakon.«120

Rezultati upravljanja so razvidni iz obra�una (it. rendiconto di gestione), ki je sestavljen

iz bilance stanja, gospodarskega in premoženjskega ra�una. Obra�unu je priloženo

pojasnjevalno poro�ilo ob�inskega odbora. Ob�inski svet odobri obra�un upravljanja v

zakonskih rokih, ob upoštevanju poro�ila revizijskega organa.

Ob�ina Gorica je v letu 2007 imela prihodke med katere spadajo davki, državne in

deželne donacije ter prilivi in davki javnih zavodov, obresti od kreditov, davki na

premoženje pravnih oseb, v višini 43.055.863,81 EUR, za leto 2009 pa ob�ina

predvideva prihodke v višini 47.633.991,00 EUR.

Drugi del prihodkov predstavljajo dobi�ki od prodaje državnega in deželnega imetja ter

najem posojil, namenjenih kot povra�ilo. V letu 2007 je imela ob�ina, iz tega naslova

prihodkov priliv v višini 4.837.627,28 EUR, za leto 2009 pa je predviden priliv v višini

144.730.398,00 EUR.

Stroškovni del delovanja ob�ine za leto 2007 sestavljajo teko�i stroški in povra�ila

posojil v višini 42.698.226,34 EUR. V letu 2009 pa so ti stroški predvideni v višini

47.933.991,00 EUR. Stroški za investicije so v letu 2007 znašale 6.372.631,48 EUR, za

leto 2009 pa naj bi znašala višina teh 145.430.398,00 EUR.


79

6.4 Oblike udeležbe ob�anov in transparentnost upravnih postopkov po Statutu

Ob�ine Gorica (»istituti di partecipazione popolare e trasparenza dell'azione

amministrativa«)

To poglavje natan�neje ureja ob�inski statut v VII. delu, in sicer v �lenih 63 do 85. V

nadaljevanju diplomske naloge jih predstavljam le okvirno.

6.4.1 Društva (»associazioni«)

Ob�ina spodbuja ob�ane kot posameznike in vse društvene oblike, ki uveljavljajo

interese in zahteve socialnega, kulturnega in gospodarskega zna�aja ter stremijo k

ovrednotenju in nadaljnjemu izboljšanju odnosa med razli�nimi mestnimi stvarnostmi,

ter jim priznava pravico sodelovanja pri sestavi in izvrševanju svojih programskih in

upravnih odlo�itev. Izvajanje te pravice pa mora biti v skladu s predpisi statuta,

poslovnikov in pravilnikov. Ena izmed oblik podpore ob�ine za delovanje društev so

tudi posveti in dogovori v sodelovanju z drugimi ustanovami in upravami.

Prav tako ob�ina spodbuja in podpira ustanovitev ter delovanje javnih in zasebnih,

za�asnih ali stalnih društvenih organizacij, ki se zavzemajo za katalogizacijo,

poznavanje, ohranjanje in ovrednotenje posameznih kulturnih dobrin oziroma podro�ij

lokalne, ob�inske ali teritorialne kulturne dediš�ine.

Da bi podprla in spodbudila ustanovitev svobodnih društvenih oblik, njihovo delovanje

in izvrševanje njihovih nalog ter udeležbo ob�anov pri promociji civilnega, družbenega

in gospodarskega razvoja skupnosti ob�ina:

- spodbuja povezovanje ob�inskih in decentralizacijskih organov z organizacijami

udeležbe tudi na ravni okrožij;

- spodbuja ljudsko iniciativo na vseh podro�jih, ki jih predvidevajo veljavni zakoni;

- podpira organizacijo sestankov in skupš�in in pri tem nudi ob�anom in društvom vse

informacije, ki omogo�ajo in spodbujajo predložitev predlogov.

80

6.4.2 Predstavniški organ staršev za otroški vrtec (»organismo di rappresentanza

genitori per la scuola materna«)

V ob�inskih otroških vrtcih je ustanovljen predstavniški organ staršev. Starši ga izvolijo

sami, pri �emer na�ine izvolitve predstavnikov staršev, roke in cilje dolo�a ustrezni

poslovnik. Organ opravlja naloge sodelovanja, vzgojnega usmerjanja in nadzora nad

upravljanjem in programiranjem vzgojnih dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi za

državne otroške vrtce.

6.4.3 Dostop, objava aktov in udeležba ob�anov (»accesso, pubblicità degli atti e

partecipazione popolare«)

Pravico dostopa121 ob�anov, posameznih ali združenih v društva, ki imajo interese v

upravnih postopkih ob�ine, dolo�ajo predpisi zakona, predpisi statuta in ustreznega

pravilnika. Vsi ob�inski akti so javni z izjemo tistih, ki so tajni ali za katere velja

prepoved širjenja v skladu s pravnimi predpisi ali zaradi za�asne in utemeljene odredbe

župana, v kolikor bi širjenje teh aktov lahko kršilo pravico zasebnosti posameznikov,

skupin in podjetij. Župan mora tudi v primerih tajnosti zagotoviti neposredno

zainteresiranim subjektom vpogled v akte, ki zadevajo upravne postopke, �e je njihovo

poznavanje nujno za varnost in zaš�ito njihovih legitimnih pravic in interesov. Nadalje

statut dolo�a, da lahko župan prepove dostop do zaprošenih dokumentov, dokler

njihovo širjenje lahko prepre�i ali hudo ovira delovanje uprave. Velja pa, da je dostop

do pripravljalnih aktov v fazi sestave prepovedan. Prošnja za dostop do aktov mora biti

utemeljena, nanašati se mora na dokumente, ki jih je sestavila ob�inska uprava in ki jih

ta redno hrani.

V statutu so dolo�ene oblike objav, s katerimi ob�ina razpolaga, z namenom, da bi

seznanila ob�ane z odlo�itvami in novostmi glede ob�inskih aktov. Tako je v ob�inski

121Pravica dostopa se izvaja z vpogledom in izstavitvijo kopije upravnih dokumentov v skladu z

zakonskimi na�eli. Vpogled v dokumente je brezpla�en, izstavitev kopije pa je podvržena povra�ilu

stroškov in pla�ilu morebitnih kolkov in pravic, �e so predvideni.

81

pala�i na dostopnem in vidnem mestu postavljena ob�inska oglasna deska. Ta služi za

objavo:

- ob�inskega statuta, poslovnikov in pravilnikov;

- sklepov ob�inskega sveta in odbora za obdobje, ki ga predvideva zakon;

- obvestil o sklicu ob�inskega sveta z navedbo dnevnega reda za petnajst dni in

- vseh obvestil ter ukrepov, ki morajo biti dostopni javnosti, v skladu z dolo�ili zakona,

statuta, poslovnikov in pravilnikov.

Statut, normativni akti, splošni upravni akti, postopki in na splošno vsi akti ob�inske

uprave, ki so v skladu s predpisi statuta dostopni za javnost, je potrebno objaviti za 15

zaporednih dni na ob�inski oglasni deski, razen �e zakon ne dolo�a druga�e.

Ob�ina ima lahko svoje glasilo, v katerem je vsaki svetniški skupini namenjen dolo�en

prostor.

68. �len statuta dolo�a, da so oblike udeležbe, ki jih bom v naslednjih odstavkih okvirno

predstavila, razširjene tako na subjekte, vpisane v ob�inske volilne sezname, kot tudi na:

- na ob�ane s stalnim prebivališ�em v ob�ini Gorica, ki nimajo še volilne pravice, so pa

izpolnili šestnajsto leto starosti;

- na ob�ane, ki nimajo stalnega prebivališ�a v ob�ini Gorica, so pa redno zaposleni ali

študirajo na obmo�ju ob�ine in so izpolnili šestnajsto leto starosti;

- tujcem in subjektom brez državljanstva, ki imajo stalno prebivališ�e v ob�ini Gorica in

ki so izpolnili šestnajsto leto starosti;

- kateremukoli subjektu, ki dokaže, da ima v ob�ini dolo�ene interese in je izpolnil

šestnajsto leto starosti.

Na�ine izvajanja ljudske iniciative v zvezi s peticijami, predlogi in zahtevami pa dolo�a

Pravilnik oblik udeležbe ob�anov.

82

6.4.4 Oblike udeležbe

6.4.4.1 KONZULTE (»Consulte«)

Statut v 73. �lenu dolo�a, da so v okviru ob�ine ustanovljene konzulte za slovensko

etni�no manjšino, za gospodarstvo in delo, za kulturna in športna društva, za mladino,

za starejše ob�ane, za enake možnosti, za prostovoljno delo, za društva narodnjakov in

borcev in za katerokoli drugo zadevo, ki jo predvideva poslovnik.

Sestavo in delovanje konzult ter oblike izvajanja pravice, izražanja mnenja pred

ob�inskimi upravnimi organi in roke, v katerih so ob�inski organi dolžni odgovoriti na

predloge ter upoštevati mnenja konzult dolo�ajo ustrezni poslovniki.

6.4.4.2 POSVETOVANJE OB�ANOV (»Consultazione della popolazione«)

Ob�ina se lahko posvetuje z ob�ani na podlagi:

- splošnih in okrožnih skupš�in;

- skupš�in na ravni zaselkov, družbenih kategorij ali skupin;

- na podlagi javnomnenjskih raziskav;

- vabil za izražanje mnenja ob�anov in

- anket.

Namen posvetovanja je seznanitev ob�ine z elementi, ki lahko služijo odlo�itvam v

pristojnosti ob�inskih organov. Posvetovanje skli�e župan, ki o tem pred�asno seznani

ob�ane. Izsledke posvetovanja sporo�i župan ob�inskemu svetu, poskrbi za njihovo

objavo na ob�inski glasni deski in o njih seznani, z ustreznim oglašanjem, zainteresirane

ob�ane.

Posvetovanje lahko predlagajo tudi posamezni okrožni sveti.

6.4.4.3 PETICIJE IN PREDLOGI (»Petizioni e proposte«)

Peticije in predloge vložijo ob�ani ob�inskemu svetu, ob�inskemu odboru, županu,

okrožnim svetom za zadeve, ki so v njihovi pristojnosti, glede vprašanj mestnega ali

okrožnega pomena. Namen peticije in predloga je zaš�ita skupnih interesov. Peticije in

predlogi so naslovljeni na župana, ta pa v roku enega meseca dolo�i ukrepe v svoji

83

pristojnosti ali pa jih nemudoma poda v obravnavo pristojnim organom, ki morajo o

njih odlo�ati v roku treh mesecev.

Peticije in predloge mora podpisati najmanj 200 ob�anov, ki morajo navesti svojo

kvalifikacijo ter identifikacijske podatke. Podpis vlagatelja peticije ali predloga je

potrebno overiti v skladu z veljavnimi predpisi.

6.4.4.4 PROŠNJE (»Istanze«)

Ob�ani lahko vložijo ob�inskim izvoljenim organom prošnje, katere morajo vlagatelji

podpisati ter navesti svoje identifikacijske podatke, da bi zajam�ili skupne interese.

Župan mora v roku dveh mesecev od prejema prošenj nanje pisno odgovoriti.

6.4.5 Referendum

Referendum omogo�a udeležbo ob�anov122 pri najpomembnejših odlo�itvah ob�inske

uprave ter pri razvoju civilnega, družbenega in gospodarskega nivoja mesta, v obširnem

obsegu. Župan lahko skli�e posvetovalni referendum, ki se izvede na�eloma vsaj enkrat

letno, in sicer:

- na prošnjo najmanj 1.500 ob�anov, ki imajo pravico voliti v ob�ini;

- na podlagi sklepa ob�inskega sveta, ki je bil sprejet z dvotretjinsko ve�ino glasov in

- na podlagi sklepov vsaj polovice okrožnih svetov, ki so bili sprejeti z dvotretjinsko

ve�ino glasov �lanov vsakega okrožnega sveta.

Predmet referenduma (78. �len statuta) so lahko vsa vprašanja v diskrecijski pristojnosti

institucionalnih organov ob�ine in v pristojnosti ob�ine. Kot predmet referenduma pa so

izklju�eni:

- ukrepi za imenovanje, dolo�anje, izvolitev ali razrešitev v pristojnosti ob�inskih

organov;

122Ob�ani, ki so vpisani v ob�inske volilne sezname, ter tujci s stalnim prebivališ�em v ob�ini, ki so

izpolnili osemnajsto leto starosti. Te pa je potrebno vpisati v dodatni seznam.

84

- ukrepi glede osebja;

- notranji poslovniki ob�ine;

- ukrepi glede dajatev in prora�unskih sklepov in

- posegi, ki stremijo k omejevanju pravic etni�nih, jezikovnih in verskih skupnosti.

Predlog referenduma, s podpisi vsaj stotih ob�anov, ki so bili zbrani in overovljeni, je

potrebno predložiti in vložiti v tajništvu ob�ine. Predsednik odbora ali župan nemudoma

skli�e odbor porokov123, ki se izre�e o sprejemljivosti predloga v roku desetih dni po

vložitvi predloga. Odbor porokov ima še naslednje pristojnosti:

- spremlja usklajevanje in organizacijo vseh volilnih postopkov ter pravilni potek

volitev, štetja in preverjanja glasov;

- razglasi rezultate v roku osmih dni po glasovanju in

- poda svoje mnenje v zvezi z morebitnimi pritožbami, ki so bile vložene v roku desetih

dni po razglasitvi rezultatov glede štetja glasov.

6.4.6 Ljudska akcija (»Azione popolare«)

Ljudska akcija124 daje vsem ob�anom (kot jih dolo�a 77. �len statuta) možnost, da

uveljavijo akcije in pritožbe, v pristojnosti ob�ine, pred upravnimi sodnimi oblastmi, v

primeru da se ob�inski odbor ni zavzel za zaš�ito legitimnega interesa ali interesa, ki ga

ustanova jam�i.

Po sporo�ilu o izvedbi ljudske akcije s strani ob�ana mora ob�inski odbor preveriti, �e

obstajajo razlogi in pogoji za neposredni prevzem zaš�ite interesov uprave v zakonski

rokih. Potrebno je vsekakor preveriti, ali vlagatelj prošnje nima osebnih interesov v

sporu, saj se v tem primeru akcija smatra za osebno in ne ljudsko. �e se ob�inski odbor

odlo�i za neposredni prevzem splošnih interesov, ki so predmet ljudske akcije, po

123Odbor porokov referenduma je sestavljen iz ob�inskega varuha �lovekovih pravic, ki odboru

predseduje, predsednika kolegija ra�unskih revizorjev ob�ine in ob�inskega tajnika.


85

sprejemu ustreznih aktov o tem seznani predlagatelje akcije. �e pa meni, da ni

elementov in razlogov za prevzem zaš�ite navedenih interesov, o tem seznani vlagatelja

pritožbe na osnovi utemeljenega sklepa.

6.4.7 Ob�inski varuh �lovekovih pravic (»difensore civico comunale«)

Ob�inski varuh �lovekovih pravic je subjekt, katerega pripravljenost in izkušnje

zagotavljajo �im ve�jo nepristranskost, poštenost ter pravno in upravno sposobnost.

Njegova naloga je š�ititi interese ob�anov, ki niso pravno zajam�eni ali za katere niso

bili še uvedeni ali se ne da uvesti pravnih ali upravnih ukrepov.

Ob�inskega varuha �lovekovih pravic izvoli ob�inski svet ob prisotnosti predstavnika

vsakega okrožnega sveta. Ob�inski varuh �lovekovih pravic je izvoljen z dvotretjinsko

ve�ino volilnih upravi�encev. �e se po dveh glasovanjih ne doseže navedene ve�ine, se

uveljavi absolutna ve�ina volilnih upravi�encev. Glasovanje je tajno.

Kandidature za izvolitev ob�inskega varuha �lovekovih pravic, ki jih mora spremljati

opis kriterijev dolo�enih v 87. �lenu statuta in jih predlagajo vsaj trije volilni

upravi�enci iz drugega odstavka, je potrebno vložiti na sedežu ob�ine vsaj dvajset dni

pred glasovanjem. Po istih na�inih so lahko vložene kandidature, ki jih podpiše vsaj 200

ob�anov.

Mandat ob�inskega varuha traja do konca mandata ob�inskega sveta, ki ga je izvolil, in

do imenovanja naslednika. Ob�inski varuh je lahko potrjen samo enkrat.

Ob�inski svet lahko razreši ob�inskega varuha �lovekovih pravic zaradi hudih razlogov

v zvezi z opravljanjem njegovih funkcij z isto ve�ino glasov, ki je predvidena za

njegovo izvolitev.

Ob�inski varuh �lovekovih pravic lahko vloži pritožbo zoper kršitve zaradi upravnih

odgovornosti, pri�akovanj ob�anov glede na u�inkovitost, pravo�asnost, pravilnost in

transparentnost ob�inske uprave, njenih institucij, podjetij, družb in konzorcijev, v

katerih je ob�ina soudeležena, ter upravljanja javnih sredstev. S pritožbo, naslovljeno na

župana, lahko ob�inski varuh �lovekovih pravic v mejah pristojnosti odgovornih

funkcionarjev ob�inskih uradov in služb prosi za uvedbo disciplinskih ukrepov za

86

preverjanje odgovornosti in dodelitev kazni, ki jih predvidevajo zakon, statut,

poslovniki in pravilniki.

Do urada ob�inskega varuha lahko stopijo zainteresirani ob�ani in društva lokalnega

interesa in zaprosijo za njegov poseg v primeru kršitve zakona, statutarnih in

poslovniških predpisov, pravice do informacije, do dostopa in oglaševanja upravnih

postopkov ter v primeru katere koli zlorabe.

Za ob�inskega varuha, ki ima svoj sedež v uradih ob�inske uprave, ta pa mu zagotovi

ustrezna sredstva in strukture za opravljanje njegove funkcije, ne velja uradna tajnost

informacij, kar pomeni, da lahko prosi ob�insko upravo za podatke in informacije ter

ima pravico dostopa v urade in vpogleda v potrebne akte in dokumente ob prisotnosti

odgovornega funkcionarja.

87

7. SKLEPNE MISLI

20. stoletje - �as izjemnega napredka lokalne samouprave.

Lokalna samouprava predstavlja temelj družbene in državne ureditve v vseh evropskih

državah. Je ena izmed oblik samouprave in vsebuje teritorialni element, funkcionalni

element, organizacijski element, materialno-finan�ni element ter pravni element.

Danes je lokalna samouprava pokazatelj demokrati�nosti posameznega sistema.

Institucija lokalne samouprave je v vseh državah sistemsko urejena z zakoni, pravni

temelji te pa so postavljeni v ustavi. Prav ustava, z dolo�anjem vrste lokalnih skupnosti

ter z opredeljevanjem njihovega samoupravnega položaja, opredeljuje bistvene

elemente lokalne samouprave v posamezni državi.

Republika Italija – decentralizirana regionalna država.

Do sedanje ureditve je Italija prišla po mnogih reformah. Zaklju�ek zakonodajne

reforme italijanske lokalne samouprave predstavljata Enotni tekst zakona o ureditvi

lokalnih skupnosti iz leta 2000 št. 267 ter Ustavni zakon št. 3/2001.

Diplomska naloga predstavlja pravno podlago delovanja Ob�ine Gorica. Ob�ina Gorica

je ena izmed ob�in Goriške pokrajine, ta pa skupaj s pokrajinami Pordenone, Trieste in

Udine tvori Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, deželo s posebnim statutom. Kot je

dolo�eno v Statutu Ob�ine Gorica je ob�ina avtonomna javna ustanova. Njena glavna

naloga je zastopati svojo skupnost, skrbeti za njene interese ter pospeševati razvoj na

civilni, socialni ter gospodarski ravni. Njeno delovanje mora biti v skladu z na�eli

ustave, z državnimi ter deželnimi zakoni. Splošno ureditev ob�ine narekuje na�elo

avtonomije, le-to pa temelji na statutu, poslovnikih in pravilnikih.

88

8. BIBLIOGRAFIJA

LITERATURA IN PRAVNI VIRI:

- Bollettino ufficiale della Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia 5/3/2003 – 3127,

N. 10

- Cijan Rafael, Grafenauer Božo, Upravno pravo, Splošni del, Univerza v Mariboru,

Pravna fakulteta, Maribor 2002.

- Concil of Europe: Have you heard of the European Charter of Local Self-

Government?, Strasbourg 1996.

- Evropska listina lokalne samouprave, Mednarodne pogodbe, št. 15/96, Uradni list RS

št. 57/96.

- Kokalj Natalija, Lokalna samouprava na Siciliji, Diplomska naloga, Univerza v

Mariboru, Pravna fakulteta, februar 2007.

- La mia Costituzione, Moja Ustava, Pokrajinski odbor za promocijo vrednot

odporništva in republiške ustave, Pokrajina Gorica, Grafica Goriziana sas, maj 2008.

- Notranji poslovnik ob�inskega sveta (it. Regolamento del Consiglio comunale).

- Osnove italijanskega ustavnega prava in Ustava Republike Italije, Zbirka Pravo in

Politika, �asopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1998.

- Poslovnik svetniških komisij (it. Regolamento Commissioni Consiliari).

- Poslovnik decentraliziranih okrožij (it. Regolamento per le Circoscrizioni di

decentramento).

- Predpisi o lokalni samoupravi z uvodnimi pojasnili Staneta Vlaja in Vesne Juvan

Gotovac, Uradni list RS, Ljubljana 1999.

- Realizione previsionale e programmatica 2007-2009, stran 11.

- Statut ob�ine Gorica.

- Šmidovnik Janez, Lokalna samouprava, Zbirka Pravna obzorja, 4, Cankarjeva založba,

Ljubljana, 1995.

- Testo unico delle leggi sull’ordinameto degli enti locali (TUEL), Decreto legislativo n.

267/2000 (Enotno besedilo zakonov o ureditvi lokalnih samoupravnih skupnosti).

89

- Vidmar Cveto, Lokalna samouprava v Italiji, v: Lex localis, Revija za lokalno

samoupravo, številka 1, letnik III, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naro�ila

Maribor, leto 2005, str.1-41.

- Ventura Luigi, Gli enti territoriali, Diritto pubblico, 4, S.p.A. Milano 2000.

- Verbale di deliberazione del Consiglio Comunale 7. aprile 2003, Deliberazione n.

0020.

- Vlaj Stane, Lokalna samouprava, Teorija in praksa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

upravo, Spremenjena in dopolnjena izdaja, julij 2004.

- Vlaj Stane, Lokalna samouprava, Teorija in praksa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

upravo, 3. Spremenjena in dopolnjena izdaja, julij 2006.

VIRI IZ MEDMREŽJA:

http://conventions.coe.int/Treaty/EN/Treaties/Html/122.htm (20. 4. 2009).

http://demo.istat.it/pop2008/index1.html (24. 4. 2009).

http://www.comuni-italiani.it/province.html (29. 4. 2009).

http://www.istat.it/dati/catalogo/20081002_00/1popolazione.pdf (11. 5. 2009).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gori%C5%A1ka_pokrajina_(Italija) (29. 4. 2009).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Furlanija_-_Julijska_krajina (14. 5. 2009).

http://www.comuni-italiani.it/province.html (10. 5. 2009).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gori%C5%A1ka_metropolija (14. 5. 2009).

http://www1.comune.gorizia.it/ufficinew/circoscrizioni.php (14. 5. 2009).

http://www.slomak.net/slovenes_in_italy/index_sl/C4 (16. 5. 2009).

http://www.uszs.gov.si/si/slovenci_v_zamejstvu_in_po_svetu/slovenci_v_zamejstvu/

(16. 5. 2009).

http://it.wikipedia.org/wiki/Diffusione_dello_sloveno_in_Italia (15. 5. 2009).

http://itaslove.pbworks.com/Predstavitev+mesta+Gorice-Presentazione+di+Gorizia

(15. 5. 2009).

90

http://itaslove.pbworks.com/Predstavitev+mesta+Gorice-Presentazione+di+Gorizia

(15. 5. 2009).

http://www1.comune.gorizia.it/norme/norme.html (27. 5. 009).

http://elezioni2007.regione.fvg.it/000222_Com/Candidature/000171.html (30. 5. 2009).

http://www.comune.gorizia.it/ (27. 5. 2009).

http://www1.comune.gorizia.it/ufficinew/urp/organigramma1.pdf (16. 5. 2009).

Documents

˘ ˇˆ˙˝˛˚˜˝ · 2018-08-24 · italijanska lokalna samouprava v zadnjih letih doživela veliko sprememb. Ker v obini Gorica živi veliko število slovenske manjšine ter je