437

Sa{o CvetkovSki

@ivopisot na avram Di^ov vo crkvata

sv. nikola s. Br@Dani - ki^evsko

УДК. 75.052.035.1(497.7) Дичов, А.

Pokraj ̀ ivopisot vo oltarniot prostor na cr-kvata Sv. Nikola vo selo vrane{tica(1880)1 i katolikonot na manastirot Pre~ista ki~evska(1880/1)2 koj po svojot obem bez so-mnenie pretstavuva osnoven ansambal na Avram Di~ov vo ki~evsko, neodamna, vo cr-kvata Sv. Nikola vo selo Br`dani otkrivme u{te desetina nepoznati ikoni i edna celina na freso`ivopis slikana od Avram Di~ov vo 1874 g.Seloto Br`dani se nao|a na nekolku kilome-tri od patot ki~evo-Demir Hisar vo blizina na manastirot Pre~ista.3 Dene{nata crkva posvetena na Sv. Nikola e izgradena vo 1872 g. ovaa godina e vre`ana na edna kamena plo~a vgradena vo podot na crkvata i vsu{nost e eden od malkute izvori {to govorat za crkva-ta i nejzinata istorija.4

Crkvata Sv. Nikola po svojata arhitektura e tipi~en spomenik od vremeto na prerodba-ta. Gradena e kako ednokorabna bazilika so val~est svod i edna {iroka kalota nad nao-sot. Apsidata e petstrana i dekorirana so ar-hivolti. Crkvata e edna od retkite vo svoeto vreme koja ne e vkopana vo zemja i vo nea se vleguva ka~uvaj}i se po nekolku skali.Pokraj ve}e iska`anata skudnost vo odnos na istoriskite izvori, ne{to pove}e podatoci mo`e da dade `ivopisot vo crkvata izveduvan vo nekolku hronolo{ki fazi od razli~ni zo-grafi.Najstarite ikoni vo crkvata datiraat od 1849 g. i se delo na Di~o Zograf i najvero-jatno pripa|ale na postarata crkva, koja vo 1872 g. e obnovena i pro{irena. Deka posta-rata crkva bila so pomali dimenzii uka`uva i neobi~nata, izdol`ena forma na prestol-nite ikoni na Hristos, Bogorodica i Jovan Prete~a, kako i ikonite na apostolite, koi se so pomali dimenzii i na koi{to se slikani -pretstavuvani po dvajca apostoli.5

Za obnovenata crkva bil izraboten i nov, zna~itelno pogolem ikonostas so ras~leneta struktura i novi prestolni ikoni slikani neposredno po 1872 g., od zograf koj, za `al, ne ostavil svoj avtorski potpis. Pritoa po-

1 C. Grozdanov, Fresko`ivopisot na Avram Di~ov vo oltarot na crkvata Sveti Nikola vo seloto Vrane{tica kaj Ki~evo, krninski poslanija I, ohrid-ki~evo 1996, 29-38 (Umetnosta i kulturata na XIX vek vo zapadna Makedonija, Skopje 2004, 143- 154)2 J. tri~kovska, @ivopisot vo manastirskata crkva Bogorodica Pre~ista - Ki~evska, Manastir Sveta Pre~ista ki~evska, Skopje 1990, 87-943 Za seloto Br`dani i negovata istorija od XIX vek Cf. T. Smiqawni˚, Ki~evija, Naseqa i poreklo stanovni{tva, ured. J. Erdeqanovi˚, Beograd 1935, 453-454; S. veqanoska, Crkvite i manastirite vo Ki~evskato arhijerejsko namesni{tvo, ki~evo 2002, 45-46; M. Panov, Enciklopedija na selata vo Republika Makedonija, Skopje 1998, 39-40; M. Dimovska-^olovi}, Graditelsko nasledstvo vo Ki~evijata, kulturno nasledstvo 30-31, (2004-2005), Skopje 2006, 203; 4 inaku, vo seloto Br`dani, vo crkvata Sv. Nikola e pronajden rakopis od XIX vek, koj

sodr`i prepis na poznatiot Damaskin, preveden na crkovnoslovenski jazik kon sredinata na XVI vek od Pelagoniskiot mitropolit Grigorij, cf. P. H. ilievski, Kulturno-prosvetnata uloga na manastirot Pre~ista - Ki~evska, Bigorski nau~no-kulturni sredbi, I nau~en sobir, Gostivar 1971, 75-775 S. Cvetkovski, Nepoznati ikoni na Di~o Zograf od crkvite vo Ki~evsko, kulturno nasledstvo 35, (2009), vo podgotovka

438

starite prestolni ikoni od prvobitniot ikonostas, slikani od Di~o, bile povle~eni i postaveni vo oltarniot del od crkvata a samo {este ikoni so pretstavi na apostolite na{le mesto vo novata programa na ikonosta-sot vo redot nad arhitravot. vo 1874 g. rabotite okolu celosnoto dovr{u-vawe na slikanata programa na ikonostasot gi izveduval Avram Di~ov. toj ja slikal pre-stolnata ikona na Bogorodica so Hristos, kade {to go ispi{al i svojot avtorski pot-pis, no istovremeno slikal u{te desetina ikoni za gornata zona na ikonostasot. Pokraj ovaa, Avram go izveduval fresko`ivopisot vo oltarniot prostor na crkvata vo delot na protezisot.Na prestolnata ikona Bogorodica (m{trß B}j`a) e pretstavena dopojasno, vo crven maforion ~ii kraevi se dekorirani so zlaten paspul. Na levata raka go nosi male~kiot Hristos, a

so desnata uka`uva kon nego. Hristos (f{s x{s) so desnata raka blagoslovuva, a vo levata dr`i otvoreno evangelie so ispi{an tekst: D}xß G}sdi‘ namnh’ e∞go‘je ra‘di pomazamõ B}lgovj’stf’ti n`\i’mß poslamõ. (sl.1)od dvete strani na Bogorodica se pretstave-ni arhangelite Mihail (mi’xailß arxa’ng{glß) vo kratka tunika, pancir i nametka so palmovo gran~e vo desnata raka i otvoren svitok vo levata: rs’d$i˘sõ ó’ko e∞syf‘ q{rvo sh’dali’\e.Na sprotivnata strana e arhangelot Gavril (gavrai’lß)vo dolga zelena tunika so prekrste-ni race na gradite i otvoren svitok: ra’d$i˘sa ó∞ko nosi‘‚i‘ nosõ\agovsõ. vo gorniot del na iko-nata, nad glavata na Bogorodica, nosen na oblaci e naslikan Bog otec (G}sdß Savaw‘ƒß), koj so desnata raka blagoslovuva, a vo levata nosi sfera so krst, a okolu nego prestoli. vo dolniot del na ikonata, vo dve izdvoeni poliwa so rascvetana ornamentika se nasli-kani prorocite David i Solomon.Prorokot David (prorokß dav`dß) e starec so bela brada, hermelinska nametka i kruna na glavata, so otvoren svitok vo rakata na koj e ispi{ano: slyf’‚i˘ d\i˘ i˘ vi‘jdß i‘ pri‘klon` $xo tvoe‘., a so drugata raka uka`uva kon nego. Na sprotivnata strana e mladiot prorok Solo-mon (prorokß Solomonß) vo crven hiton, zelena nametka i kruna na glavata. vo levata raka dr`i otvoren svitok so tekst: mnogi’ d\erß staja\a bogastvo mnogi’ sotvori‘‚a. Pod nivnite pretstavi na zlatnata ramka na ikonata e ispi{an tropar glas vtori, posve-ten na Bogorodica, prilo`ni~kiot zapis i potpisot na zografot Avram Di~ov: tropar glas v: M}lsd`õ s$\i i‰sto‘cnikß mi’losti spo’do‘bi na‘sß B}dqe pri’zri na lü’di sogrh’‚i‘v‚iõ ó∞kw pri‘snw‘ si’l$ tvoü’: Natõ bo ú∞pov’ü\e. rad$i˘sõ vopi’emß ti ó∞koje i‰nogda’ gavr`i˘lß, bezplo’tiyfxß arx`strati‘gß.Priloj` avraamß † berjdan` soce cadaixß za d$‚evno spasen`e: i‘l`õ i’ kerste. —j`vopi’seqß avraamß di’cov`cß † selo tresance. 1874: (sl. 2)osven ovaa prestolna ikona Avram slika i nekolku prazni~ni ikoni me|u koi ikonata na Hristovoto ra|awe (ro’jdestvo Xr{sto’vo) pret-staveno vo svojata voobi~ajnata ikonografi-ja, kleknatite Josif i Marija vo pe{terata kako se poklonuvaat pred novoroden~eto, a pred pe{terata se pastirite i mudrecite od istok vo vladetelski ode`di i kruni na gla-vata. (sl.3)vo gorniot del so otvorenite nebesa, yvezda-ta od istok, okoto kako simbol na Bog otec i dvajca angeli-prestoli, koi vo racete no-sat otvoren svitok na koj e ispi{an natpis:

Sl. 1. ikona, Bogorodica so Hristos, crkva Sv. Nikola s. Br`dani, 1874 g.,

avtor Avram Di~ov

439

Sla’va vß vyf’‚nixß B}g$ i‰ nazemli˘ mf‘rß vo celovhqe’xß blagovole‘n`e. vo dolniot del na ikonata se pret-staveni dopojasjata na sv. Nikola (s{tyf’i˘ niko-la`) pretstaven vo hiton, himation i zatvoren svitok vo racete, a na sprotivnata strana e sv. Antonij (s{tyf’i˘ anƒon`õ) vo mona{ka ode`da, so kukul na glavata i krst vo desnata raka.Na ostanatite prazni~ni ikoni se pretstave-ni sveti vasilij veliki (s{tyf’i˘ basi‘l`i˘ vel`k`i˘) vo zelen felon i omofor dekoriran po ra-bovite so zlatno vezena ornamentika, koj so desnata raka blagoslovuva, a vo levata nosi otvoreno evangelie: rece G}sdß a∞zß e∞smß dverß mno‘ma‘\e ktovn`detß spase’tß sõ vn`detß i‰ i‰zi˘detß paj`tß o‰ba\et. (sl. 4)Na ikonata so zaedni~ka pretstava na sv. Nikola (s{tyf’i˘ nikola`i˘) i sv. teofilakt (s{tyf’i˘ Ïew∞ç`laktß) i dvajcata arhijerei se pretstave-ni vo sve~ni sakosi i so evengelija vo racete. vo dolniot del na ikonata e ispi{an kratok prilo`ni~ki zapis: pri’loj` tewçi’lß kerstevicß 1874. (sl. 5) ikonata so pretstavi na sv. Atanasij Alek-sandriski i sv. Antonij veliki. Sv. Atanasij (s{tyf’i˘ aƒanas`i˘) e pretstaven vo sve~ena arhije-rejska ode`da, sakos, omofor i nadbedrenik, zlaten epitrahil, so desnata raka blagoslo-vuva, a vo levata nosi zatvorena kniga, do-deka sv. Antonij veliki (s{tyf’i˘ anton`i˘ velik`i˘) e vo mona{ka ode`da, so kukul na glavata, mona{ka brojanica vo levata raka i blago-slov vo desnata. i na ovaa ikona vo dolniot del e ispi{an kratok prilo`ni~ki zapis: pri’loj` ∏koçßce I d$kadi‘nka f‰liwvi˘. 1874. (sl. 6)Sveti apostol Andreja (s{tyf’i˘ ap{slß andrea per-vozvanß) so otvoren svitok vo racete: skaz$ü je vamß brat`e blagovh’svova’n`e e‘je b{lagovh’sti’xß va‘m e∞je i‘ pri’õste vßnh’mß je i˘stßi˘te. (sl. 7)Apostol toma (s{tyf’i˘ sp{slß Ïo’ma) so otvoren svitok vo racete: vi‘di˘te vozvani˘ va‚e brat`e

nemnozi’ltß prem$dri˘ po ploti˘. (sl. 8)Sveta Nedela (s{tyf’i˘ nede‘la) vo rasko{na vladetelska ode`da, divitision, vkrsten loros, kruna na glavata od otvoren tip. vo desna raka nosi krst, a vo levata zatvo-reno evangelie. (sl. 9)Sv. \or|i kako go ubiva a`derot (s{tyf’i˘ vel`kom$cenikß gewrg`i˘) (sl.10)Sv. Dimitrija kako go pro-boduva carot kalojan (s{tyf’i˘ dimi‘tr`i˘) (sl. 11)

Sl. 2. Tropar Bogorodi~in, glas vtori, ikona Bogorodica so Hristos, detal

Sl. 3. ikona, Hristovo Ra|awe, crkva Sv. Nikola, s. Br`dani, 1874 g.,

avtor Avram Di~ov

Za crkvata sv. Nikola vo Br`dani, Avram osven ovie prestolni i prazni~ni ikoni go izveduva i fresko`ivopisot vo oltarniot prostor vo delot na protezisot.vo ni{ata na protezisot Avram go slika mr-tviot Hristos vo otvoren kamen sarkofag, vo bela perizoma okolu pojasot, crvena nametka i trnov venec na glavata. Zad nego e golgot-skiot krst, a od ranite na negovite race i na rebroto te~e krv. Pretstavata e signirana F}S X}S navolnoü strasty. (sl. 12)

440

vo gorniot del od ni{ata vo konhata e pret-stavena sv. troica (S}ta’õ trw’iqa) Bog otec, so bela dolga brada i kosa, signiran kako G}sdß savawƒß so nimb vo forma na triagolnik, so desnata raka blagoslovuva, a vo levata nosi kratok `ezol. Do nego e isus Hristos (F}S X}S), koj vo desnata raka go nosi golemiot gol-gotski krst, a vo levata zatvoreno evangelie.Me|u niv e pretstavena vselenata naslikana vo forma na trkalezna sfera so mno{tvo yve-zdi. vo sredinata nad niv e svetiot Duh (s{tyf’i˘ D$xß) naslikan kako gulab so krstest nimb okolu glavata.vo dolniot del od ni{ata na protezisot e ispi{an kratok prilo`ni~ki zapis so imiwa na prilo`nicite, koi trebalo da se spome-nuvaat na liturgijata: Priloj` sor$koü boj`nß mi’trevß. i’s$pr$ga e∞gw‘ ne’raija ste’panß a‘rso f‰ele’na. pomõni’ G}di: Na isto~niot yid, me|u ni{ata na protezisot i apsidata e naslikan arhi|akonot Stefan (s{tyf’i˘ arxid`õkonß i pervom$ce{n. steçanß) oble~en vo rasko{en temnocrven stihar, dekoriran so cvetni motivi, bel orar na ramoto i pojasot na koj e ispi{ano s{tß s{tß s{tß. vo densta raka nosi kandilo, a vo levata zatvoreno evange-lie.Freskodekoracijata prodol`uva i na sever-niot yid na protezisot kade {to vo ni{ata

e naslikana edna interesna programa so evharisti~na- liturgiska sodr`ina. (sl. 13) vo dolniot dela na ni{ata, vo prvata zona e dadena voobi~aenata pretstava na vizijata na Petar Aleksandriski, ve{to vklopena vo tesniot i ograni~eniot prostor. Na zapadna-ta strana e pretstaven Petar Aleksandriski (pe’trß a‘leksandr`skyf’i˘) vo svetlosin stihar i cr-ven felon i omofor prekrsten na gradite, so desnata raka blagoslovuva, a vo levata nosi otvoren svitok so ispi{an tekst: kto’ti’ razdra‘, ry’fzi x{rsre’ spase.Sproti nego, zastanat na kamen stolbec e pretstaven male~kiot Hristos so crven po-luraskinat hiton i svitok vo levata raka na koj e ispi{an odgovorot na pra{aweto od Pe-tar Aleksandriski: a‘r`a be‘z$mnni˘ i vsezlobi’vyfi˘ w‰ pe’tre.Me|u aleksandriskiot arhijerej i stolbot, simbolot na ~esnata trpeza, e naslikana ad-skata glava, koja go golta eretikot Arij, nad ~ija glava e ispi{an podolg tekst: a‰riõ bez$mn`i˘ pervagw naca’lnf’ka i‰ ereti’ceskafw, tri‘klõ’ti, ana’tema. Sl. 4. ikona, sv. Vasilij Veliki, crkva Sv.

Nikola, s. Br`ani, 1874 g., avtor Avram Di~ov

Sl. 5. ikona, sv. Nikola i sv. Teofilakt, crkva Sv. Nikola, s. Br`dani, 1874 g.,

avtor Avram Di~ov

441

vo gornata zona, vo konhata na ni{ata e na-slikan Hristos Car i veliki Arhijerej (q{rß, q{remß Veli’kyfi˘ arx`ere’i˘) vo temnokafeav sakos i kruna na glavata vo oblik na vizantiski kana-lafkion. Hristos so dvete race gi blagoslo-vuva predlo`enite darovi, trite lep~iwa na diskos i putirot so vino postaveni na sveti-ot prestol pred nego.Do ni{ata na severniot yid vo poniskata zona e naslikan sveti Atanasie Aleksandriski (s{tyf’i˘ a‘ƒanas`i˘), starec so bela, kratka kosa i bela zaoblena brada, vo svetlozelen felon na kraevite op{ien so zlaten paspul i biseri.So desnata raka blagoslovuva, a vo levata nosi zatvoreno evangelie.Nad nego vo cel rast e naslikan sv. Nikola (s{tyf’i˘ n`kolai˘ m√r`lik`I’skyf’i˘ c$dotvo’reqß), pret-staven vo sve~ena liturgidska ode`da, sve-tlozelen stihar, epitrahil omofor i nadbe-drenik.So desnata raka blagoslovuva, a vo levata nosi zatvoreno evangelie.vo dolniot del od ni{ata na severniot yid, pod figurata na Petar Aleksandriski e ispi{an i zografskiot potpis na Avram Di~o: i‰zß r$k` avramß dicoçß –Anga`manot na Avram vo `ivopisuvaweto na crkvata vo Br`dani, vsu{nost, pretstavu-

va prodol`uvawe na rabotata koja{to pret-hodno ja zapo~nal tatko mu Di~o Zograf. vakviot sistem na rabota, kade {to rabo-tite gi zapo~nuva Di~o, a podocna, poneko-ga{ i po pove}e desetici godini, epitropi-te go anga`iraat negoviot sin Avram da gi dovr{uva, se izdvojuva kako karakteristi~na pojava {to se sledi na pove}e spomenici vo Zapadna Makedonija, a kako primer bi gi navele: crkvata vo Sten~e, manastirot Pre~ista, crkvata vo vev~ani, Selce Malo-rekansko, Selci Stru{ko i crkvata Sv. Bo-gorodica vo Debar. 6 @ivopisot na Avram Di~ov vo crkvata Sv. Nikola vo Br`dani sodr`i nekolku intere-sni tematski i ikonografski ostvaruvawa.

6 C. Grozdanov, Di~o Zograf i negovite u~enici vo crkvata Sveti Ilija vo Sten~e, Gostivarsko, kN 26/27 (2000-2001) 10-13, crt.1, S. Cvetkovski, Ikonopisot na Di~o Zograf vo Struga i Stru{ko, Prilozi XXXVIII 1-2, MANU, oddelenie za op{testveni nauki, Skopje 2007, 93, sl. 1; A. Nikolovski, Ikonopisot vo crkvata i paraklisot na manastirot Sveta Pre~ista, Sveta Pre~ista ki~evska, Skopje 1990, 102.

Sl. 6. ikona,sv. Antonij i sv. Atanasij Aleksandriski, crkva Sv. Nikola, 1874 g.,

avtor Avram Di~ov

Sl. 7. ikona, sv. apostol Andreja, crkva Sv. Nikola, s. Br`dani, 1874 g.,

avtor Avram Di~ov

442

Pretstavata na Bogorodica so Hristos, sli-kana kako prestolna ikona, sodr`inski e zbogatena so ispi{uvawe na troparot posve-ten na Bogorodica, koj Avram isklu~itelno retko go ispi{uva, i zasega, imaj}i go pred-vid objaveniot likoven materijal, ova bi bil edinstven primer. Prethodno, istiot tropar glas vtori, nekolkupati go ispi{uva Di~o Zograf i toa na ikonata na Bogorodica od crkvata Sv. Nikola vo s. ki~inica, Gosti-varsko, od 1849 g.7, ikonata od soborniot hram Sveta troica vo vrawe od 1859 g.8 a istiot tropar go identifikuvavme i na Di~ovite ikoni na Bogorodica slikani za crkvata sv. Nikola vo Gluovo i sv. Nikita vo Bawani.9

ovoj tropar, vsu{nost, e otpustitelen Bogorodi~in, koj se ~ita vo nedela i ponedel-nik na ve~ernata slu`ba.10

Me|u prazni~nite ikoni posebno vnimanie privlekuva ikonata so pretstavata na ohrid-skiot arhiepiskop teofilakt. Neodamna ovoj portret na teofilakt be{e opserviran od C. Grozdanov, koj uka`a na site negovi ka-rakteristiki, vklu~uvaj}i go vo grupata por-treti na ovoj svetec nastanati pod vlijanie na umetni~kata tradicija sozdavana vo vreme-to na docniot sreden vek i posebno Stemato-grafijata na @efarovi~ 11.Avram Di~ov e edinstveniot na{ zograf od XIX vek i vremeto na Prerodbata {to go sli-kal portretot na teofilakt ohridski, koj, iako nekanoniziran, podocne`nata tradi-cija poradi negovoto isklu~itelno zna~ajno kni`evno delo, osobeno komentarite na No-viot Zavet koi{to steknale golema popular-nost, go vbrojuva vo redot na svetcite, a nego-vite portreti se slikaat vo `ivopisot me|u uglednite crkovni otci.127 C. Grozdanov, Novi prilozi za kulturata i

umetnosta od XIX vek vo Zapadna Makedonija, Prilozi XXXVI 2, oddelenie za op{testveni nauki, MANU, Skopje 2005, 468 A. Davidov-temerinski, Ikone saborne crkve u Vrawu. Dimitar krstevi~ Di~o-zograf, katalog, Beograd 2001, 289 spored sopstveni bele{ki10 ^asoslov, ohrid 2000, 482-483

11 C. Grozdanov, Portreti na Teofilakt Ohridski i nivnata identifikacija, Prilozi XL 1, oddelenie za op{testveni nauki, MANU, Skopje 2009, 87-103, sl. 7-912 Za ova pra{awe op{irno C. Grozdanov, op. cit., 88, 90-91, 94-95

Sl. 8. ikona, sv. apostol Toma, crkva Sv. Niko-la, s. Br`dani, 1874 g., avtor Avram Di~ov

Sl. 9. ikona, sv. Nedela, crkva Sv. Nikola, s. Br`dani, 1874 g., avtor Avram Di~ov

443

osven na ikonata od Br`dani, portretot na teofilakt Avram go slika i nekolku godini podocna kako freskoikona vo crkvata Sv. Ni-kola vo vev~ani, vo 1879 godina. tipolo{ki i dvata lika se identi~ni so karakteristi~nata }osavost - bezbradost, koja C. Grozdanov ja iz-dvojuva kako najkarakteristi~na tipolo{ka odlika na teofilaktovite portreti od po-stvizantiskiot period, vo redakcija prvpat likovno pretstavena nekade na po~etokot na XVII vek, za {to svedo~i portretot od crkva-ta Sv. Nikola vo manastirot Novo Hopovo od 1608 godina.13 ovaa tipolo{ka karakteristika kako {to odbele`uva avtorot, e sodr`ana i vo odred-nicite za slikawe vo nekoi od slikarskite prira~nici od vtorata polovina na XVI vek, a podocna se sledi i vo svetogorskata erminija na Dionisij od Furna, semejstvoto Zograf-ski, se do erminijata na Di~o Zograf.14 edin-stvenata razlika me|u dvata portreta na teo-filakt od Br`dani i vev~ani e toa {to teo-filakt vo vev~ani e naslikan so arhijerejska mitra na glavata, atribut koj poavtenti~no go dobli`uva do ikonografskiot izvor, Ste-matografijata na @efarovi~.

kako drugi karakteristi~ni mesta od ikono-pisot na Avram bi ja izdvoile pretstavata na sv. Nikola na ikonata na Hristovoto ra|awe, kade {to ovoj svetec e naslikan vo bel hiton, so svitok vo rakata, bez episkopskata ode`da, felon i omofor. Sekako bi ja izdvoile ikonata na Sv. Nedela pretstavena vo rasko{na vledetelska ode`da, divitision i vkrsten loros, so krst i zatvore-no evangelie vo racete. ovaa e edna od retkite nejzini pretstavi slikani od Avram Di~ov.Fresko`ivopisot vo delot na protezisot na isto~niot i na severniot yid pretstavu-va interesna tematska celina so naglasena evharisti~na i liturgiska simbolika. ovoj tematski kompleks se izdvojuva kako edna od poslo`enite ikografski celini vo umetnosta od vremeto na Prerodbata.i vo ovoj slu~aj, kako pove}epati prethodno, Avram kako ikonografska predlo{ka go ko-risti `ivopisot na tatko mu Di~o Zograf, koj ovaa ikonografska celina prethodno ja slika vo protezisot na crkvata Sv. \orgi vo manastirot Raj~ica 1849-1852 g. i vo oltarot na katolikonot na manastirot Sv. Pre~ista ki~evska od 1852 god.15

13 Idem, op. cit., 93, 96-97, sl. 614 Ibid, 100 15 J. tri~kovska, @ivopisot vo manastirskata

Sl. 10. ikona, sv. velikoma~enik Georgija, crkva Sv. Nikola, 1874 g., avtor Avram Di~ov

Sl. 11. ikona sv. Dimitrija, crkva Sv. Niko-la, 1874 g., avtor Avram Di~ov

444

Ako vnimatelno gi analizirame delovite na ovie ikonografski celini, kako natpisite i signaturite {to gi objasnuvaat, se doa|a do samata tekstualna predlo{ka {to poslu`ila Di~o Zograf da ja oblikuva ovaa slo`ena tema.Mora da naglasime deka pretstavata na Hri-stos vo grob, naj~esto signiran kako Car na Slavata (q{rß slavyf), Nevolnaja Strast (navo’lnoü stra’stß), a ponekoga{ i Snetie (synetie), pred Golgotskiot krst so perizoma okolu pojasot, trnoviot venec na glavata, i so rani na race-te i na rebroto od koi istekuva krv, vsu{nost pretstavuva edna konstanta {to mo`eme da ja sledime vo pogolem broj crkvi slikani od Di~o i Avram Di~ov.No vistinskata smisla na celinata ja dava pretstavata slikana vo gornite delovi od ni{ata na protezisot i vo konhata.

vo Br`dani toa e pretstavata na Svetata tro-ica, Bog otec (Savaot), Bog Sin (isus Hri-stos ), i Svetiot Duh. (sl. 12) vo vev~ani e na-slikan Hristos sednat na prestol kako blago-slovuva so dvete race, a pokraj nego e ispi{an natpis: gw∞rh’ na pre‘stolß. Gore na Prestol. vo temeto na konhata nad Hristovata pretstava e naslikan simbolot na Bog otec, triagolen nimb so otvoreno oko vo sredinata. (sl. 14)No interesna e signaturata ispi{ana vo do-lniot del na ni{ata okolu pretstavata na Hristos vo grob: f{s x}s gradi‘ f’s$sß na’vln$ü strastß i‰ dolh’ vogro’bh’.Prethodno Di~o Zograf vo ni{ata na prote-zisot vo crkvata Sv. \or|i, manastir Raj~ica, vo konhata go slika Hristos na prestol, koj blagoslovuva so dvete race, a nad negovata glava e ispi{an tekst: gorh’ na pr{sto‘lh’. (sl. 15)Dodeka vo manastirot Pre~ista, Di~o nad Hristos vo grob ja slika pretstavata na Sveta troica so Bog otec, Sin i Svetiot duh.ovde mora da ja navedeme i pretstavata od ni{ata na protezisot vo crkvata Sv. Ahil, crkva Bogorodica Pre~ista - Ki~evska, Manastir

Sveta Pre~ista ki~evska, Skopje 1990, 68-70

Sl. 12. fresko`ivopis na isto~niot yid od protezisot, crkva Sv. Nikola, s. Br`dani,

1874 g., avtor Avram Di~ov

Sl. 13. fresko`ivopis na severniot yid od protezisot, crkva Sv. Nikola, s. Br`dani,

1874 g., avtor Avram Di~ov

445

selo trebi{te, koja Di~o ja slikal vo 1850 g., kade {to vo gorniot del od kompozicijata e pretstaven Hristos na prestol so natpis: go’rh naprestolh’, iako dolniot del na kompozicijata sodr`i mnogu specifi~na dekoracija, koja vo osnova ja ima istata simbolika na Hristova-ta smrt, i koja kompoziciski e pro{irena i idejno zbogatena so vklu~uvawe na Bogorodi-ca.16 Slikarskite prira~nici, erminiite na Di-onisij od Furna i podocne`nite, me|u koi i onaa na Di~o Zograf, ne davaat sosema pre-cizna odrednica za ikonografskata progra-ma {to bi trebalo da se slika vo prostorot na protezisot. op{tite upatstva i odred-nici kaj Dionisij i kaj Di~o edinstveno prepora~uvaat da se slika Hristos vo Grob i Hristos veliki Arhijerej nosen na prestol

od oblaci, i toa vo svodniot del na protezisot.17

No navedenite primeri od Raj~ica i Pre~ista slikani od Di~o, kako i onie podocne`nite vo Br`dani i vev~ani slikani od Avram, uka`uvaat na edna ikonografska koncepcija vo ~ie oblikuvawe go-lem del imal kanonot na velika Sabota, odnosno, troparot “vy gro’bh’ plo’tski“ (vo grobot telesno, vo adot pak so du{ata kako Bog, a vo rajot so razbojnikot, i na prestol si bil, Hriste, so otecot i Duhot, se ispolnuvaj}i, Neograni~en.) na {to upatuvaat i ispi{anite nat-pisi {to gi izdvoivme na pretsta-vite od Raj~ica i vev~ani.vo Raj~ica nad pretstavata na Hristos na tron vo konhata na pro-tezisot e ispi{ano, gorh’ na pr{sto‘lh’, a podocna Avram, slikaj}i ja ovaa kompozicija vo vev~ani, ja povle-kuva i najdirektnata i najneposred-na ni{ka so ispi{uvawe na del od tekstot na troparot, po~etniot i zavr{niot stih: .. . i‰ dolh’ vogro’bh’. . . gorh’ na pr{sto‘lh’ .tokmu ovie stihovi na troparot “vo grobe plotski“ umetni~ka tradicija gi izdvojuva kako najpo-godni za slikawe vo protezisite

na postvizantiskite crkvi, ikonografski sosema prisposobeni na simbolikata na pro-storot na protezisot, kade {to vo tekot na liturgijata se vr{at obredi {to ja simboli-ziraat Hristovata `rtva. vo ~inot na Pro-skomidijata troparot “vo grobe plotski” se govori na kraj pri otpustot, koga |akonot gi kadi `rtvenikot i predlo`enite darovi. Samiot `rtvenik na proskomidijata go sim-bolizira grobot Hristov, no i vozvi{eniot prestol na Negovoto carstvo, zaedno so ote-cot i Svetiot Duh. 18

kanonot na velika Sabota vo prvata polovi-na na VIII vek go pi{uva kozma erusalimski (Majumski), a eden vek podocna kanonot }e bide dopolnet od monahot Marko, podocne`en

16 J. tri~kovska, Kompozicijata Oplakuvawe Hristovo od proskomidijata vo crkvata Sv. Ahilie Lariski vo Trebi{te, kulturno nasledstvo 16, (1989), Skopje 1993, 121-124, sl. 1

17 M. Medi˚, Stari slikarski priru~nici III, erminija o slikarskim ve{tinama Dionisija od Furne, Beograd 2005, 529; As. vasiliev, Erminii, tehnologiÔ i ikonografiÔ, SofiÔ 1976, 6518 L. Mirkovi˚, Pravoslavna liturgika, vtor, poseben del, ohrid 2001, 106

Sl. 14. fresko`ivopis vo ni{ata na protezisot vo crk-vata Sv. Nikola vo Vev~ni, 1879 g., avtor Avram Di~ov

446

episkop na gradot otranto, koj gi pi{uva troparite na prvite ~etiri pesni.vo prvo vreme ~itan samo na slu`bite na velika Sabota, edna{ na utrenata, a vtor-pat vo tekot na predpashalnoto bdenie, duri kon sredinata na XIV vek, so reformite vo bogoslu`enietio i liturgiskiot ritual {to gi sproveduva carigradskiot patrijarh Fi-lotej kokinos vo svojot poznat Dijataksis (Di£taxij), ovoj tropar vleguva vo ~inot na Svetata lturgija.19 Nego sve{tenikot go go-vori na krajot od slu`bata na proskomidija-ta, pri otpustot i podocna po velikiot vhod,

koga predlo`enite darovi se po-staveni na svetiot prestol.20

Primerite od postvizantiskiot period poka`uvaat deka vo sve-togorskite crkvi i vo crkvite od ju`nite i jugozapadnite delovi na ohridskata arhiepiskopija od XVI i XVII vek, troparot “vo gro-be plocki” glavno se sveduva na dve pretstavi, odnosno akcentot se stava na zborovite vy gro’bh’ plo’tski {to se pretstavuva so slikawe na Mrtviot Hristos vo grob vo prvata zona od protezisot i na prestolot Si bil Hriste (gorh’ ten a prh’stolh’), {to se ilustrira so Hristos ve-liki Arhijerej ili slikata na Sv. trojca vo konhata od protezisot.21

edinstven primer kade troparot “vo grobe plotski” e celosno ilu-striran vo ~etiri sceni e pretsta-vata od protezisot na crkvata Sv. Stefan vo manastirot Mora~a od 1616 g.22 (sl. 16)i ni{ata na severniot yid sodr`i interesna programa, a nie ja izdvo-juvame samo pretstavata na Hri-stos Car i veliki Arhijerej (q{rß q{re’mß veli’kyfi˘ a’rx`ere’i˘) vo rasko{en sakos i omofor so kruna na glava-ta. toj so dvete race gi blagoslo-vuva predlo`enite darovi, vinoto vo putirot, trite lep~iwa vo dis-kosot. temata na Hristos Car i veli-ki Arhijerej, Avram isto taka ja prezema od ikonografskiot reper-

Sl. 15., fresko`ivopis vo ni{ata na protezisot vo crkvata Sv. \or|i, manastir Raj~ica, 1848/52 g.,

avtor Di~o Zograf

19 M. Markovi˚, Prilog prou~avawu uticaja kanona Velike Subote na ikonografiju sredwevekovnog slikarstva, ZRvi 37, Beograd 1998, 177-179, n. 49

20 L. Mirkovi˚, op. cit., 142-14321 M. Markovi˚, op. cit., 178-179; S. Peji˚, Manastir Pustiwa, Beograd 2002, 137-139; i dvata avtori uka`uvaat na primeri na kompozicii povrzani so prostorot na protezisot od periodot na docniot sreden vek koga troparot “vo grobe plocki” se slika kako celina od ~etiri pretstavi: Hristos vo grob, Hristos go izveduva Avram od Adot, Hristos vo rajot so pravedniot razbojnik i Hristos so Bog otec na prestol nosen na oblaci.Za razlika od ova, ilustraciite na troparot na velika Sabota od Marko otranski sodr`at voobi~aeno tri pretstavi i toa: Hristos vo Grob ili Snetie kako pro{irena varijanta, sleguvawe vo Adot i Hristos Car nad Carevite i veliki arhijerej sednat na prestol nosen na oblak i angeli ( cf. M. Markovi˚, op. cit., 169-175, sl. 2-3, crt. 1-2; S. Peji˚, op. cit., 138 )22 S. Petkovi˚, Mora~a, Beograd 1986, 72, 134, 258

447

toar na tatko mu Di~o, koj prethodno ja sli-ka vo ni{ata na |akonikonot vo manastirot Raj~ica 1848/52 g. Samato pretstavuvawe na Hristos vo ar-hijerejska ode`da kako ~inodejstvuva i ja slu`i svetata liturgija, blagoslovuvaj}i gi predlo`enite darovi, upatuva na sosema odreden del od liturgijata koga Hristos, ide-aliniot sve{tenik po redot na Melhisedek, go povikuva Svetiot Duh da gi osveti i pre-tvori vo lebot i vinoto vo vistinsko telo i krv Hristova.Na liturgija svetite darovi se blagoslovuva-at samo pri nivnoto osvetuvawe i tokmu toj moment e najsvetiot i najvozvi{eniot. toga{ sve{tenikot po primer na isus Hristos, koj na tajnata ve~era go blagoslovil i razdro-bil lebot, gi blagoslovuva svetite darovi i ja zavr{uva svetata evharistija prinesuvaj}i mu ja na Gospod beskrvnata `rtva.23

Sl. 16. fresko`ivopis vo ni{ata na |akonikonot na crkvata Sv. Nikola vo Vev~ani, 1879 g., avtor Avram Di~ov.

Di~o i Avram samiot nastan go pretstavu-vaat poeksplicitno bidej}i samiot isus Hristos veliki Arhijerej gi blagoslovuva i osvetuva predlo`enite darovi, toj, ideal-niot sve{tenik po redot na Melhisedek ja zavr{uva svetata tajna na evharistijata, toj prinesuva, toj se prinesuva i toj gi prima vo nadnebesniot `rtvenik.24 Podocne`nite pretstavi slikani od Avram vo vev~ni (1879) i vo Sten~e (1881/2) se po-vrzani so prostorot na |akonikonot. Ne-kade, kako {to e slu~ajot so pretstavata od vev~ani, dobiva poslo`ena forma bidej}i Hristos dvapati e pretstaven. (sl. 17) edna{ vo dolniot del od ni{ata na |akonikonot kako stoi zad svetiot prestol i gi blagoslo-vuva putirot i diskosot na koj se naslikani pet lep~iwa, a pred nego e i otvorenata kniga

23 L. Mirkovi¢, Pravoslavna liturgika, drugi, posebni deo, Beograd 1982, 103-105; Sveti Nikola kavasila, Tolkuvawe na Svetata liturgija, (prevel mitropolit timotej), ohrid 2008, 72-75

24 L. Mikovi¢, op. cit., 103; e. ^arni¢, Arhijerej po redu Melhisedekovu, Bogoslovje XVII (XXXII), Beograd 1973, 17-42; XVIII ( XXXIII), (1974), 22-24, 37-42.; Dogmatika pravoslavne crkve II, (protosinel Justin), Beograd 1980, 417-419, 424-427

448

so tekst: pr`imi˘te ódi’te s`e e∞sty th’lo m: pf’i˘te † neõvsi‘ sf‘õ e∞sty krovß moi. . . vo konhata na |akonikonot u{te edna{ e na-slikan Hristos, no sega vo ode`da na veli-kiot Arhijerej, sakos, omofor i arhijerejska mitra na glavata, nosen na oblaci i signiran: q{rß q{remß iÊ veli‘kf’i˘ arxi‘ereõ. A nad nego simbo-lot na Bog otec.inaku, vo umetnosta na XIX vek, osven ovoj ikonografski koncept na Di~o i Avram, mo`e da se najdat primeri na poinakva ikono-grafska programa pri slikaweto na ni{ite na |akonikonot.Na primer zografot kaj koj Di~o go u~el i usovr{uval zagrafskiot zanaet, Mihail od Samarina, pri slikaweto na ni{ata na |ako-nikonot vo crkvata Sv. Dimitrija vo ohrid, nekade okolu 1840 g., go pretstavuva staroza-vetniot sve{tenik Melhisedek so diskosot i putirot vo racete.25 Melhisedek, isto taka, e naslikan i vo ni{ata na |akonikonot vo cr-kvata Sv. Bogorodica Bolni~ka vo ohrid, na

25 A. Serafimova, Fresko`ivopisot vo crkvata Sv. Dimitrija vo Ohrid vo kontekst na gradskoto slikarstvo od vtorata polovina na XIV vek, Zbornik, Srednovekovna umetnost, 6, Muzej na Makedonija, Skopje 2007, 66-67, n. 19-20

slojot od po~etok na XIX vek, ̀ ivopis izveden od zografi koi so svoite stilski sfa}awa im pripa|ale na tradiciite na kor~anskite ra-botilnici od krajot na XVIII i po~eto na XIX vek.26 No sepak, pokraj ovie nekolku primeri, naj~esto se slikaat pretstavi na |akoni so kadilnici, darohranilnici ili evangelija vo svoite race.Sepak, po svojata slo`enost i bogoslovska sodr`ajnost, ikonografskata programa na Di~o Zograf i sin mu Avram se izdvojuva kako edinstvena pojava me|u sovremenicite i sled-benicite od Debarskata umetni~ka {kola i voop{to vo umetnosta na XIX vek.Na krajot samo bi odbele`ale deka Avram Di~ov ovaa 1874 g., osven `ivopisot vo cr-kvata Sv. Nikola vo s. Br`dani, go izvede i fresko`ivopisot vo crkvata Sv. Nikola, s. Prisovjani, Stru{ko za koja go naslika i natprestolniot krst so Raspetieto Hristovo i ja naslika ikonata na Bogorodica za crkva-ta vo selo Rosoki.

26 Spored sopstveni terenski bele{ki

449

The church of St. Nicholas at the village Brzdani (near the monastery Precista in Kicevo), by its archi-tecture and wall paintings is distinguished as one of the most important churches is Kicevo area from the time of the XIX century.The now existing, today’s church st. Nicholas was build in 1872, replacing the older and lot smaller church.The icons for the iconostas on the previous church were painted by Dico Zograf in 1849.Later after the rebuilding in 1872, there was placed larger iconostas with divided structure, for whom the largest part of the throne icons were painted by master zograf who hasn’t let his signature, and in 1874 the works are continued by Avram Dicov, who also com-poses the whole paining program of the iconostas.Avram paints the throne icon of the Virgin with Christ and later David and Moses in the lower side parts, and on the frame of the icon in the down side he writes the verses The voice of the Virgin, second chore and also leaves his signature along with the year of the making 1874.

Avram paints several festive icons as well. The Birth of Christ, St. George on a horse killing the dragon, St. Demetrius piercing King Kaloian, St. Basyl the Great, ST. Nicholas and St. Theophilactus, St. Grego-rius and St. Athanasios, St. Katherine as well as the icons of the apostles Andrew and Talo.At the same time Avram included in his arrangement paints the frescoes at the proteases. At the niche of the proteases he paints one thematically and ichno-graphically complex wholeness with the dead Christ in the grave, and in the conch he paints Holy Trin-ity, with the Holy Father, Holy Son (Christ), and the Holy Spirit, a decoration mastered according to the verses of the Canon of The Holy Saturday… Next to the niche on the eastern wall is painted the deacon Stephen. Whilst at the niche on the north wall of the proteases he paints the Vision of Peter from Alexandria, and in the lower zone Christ the High Priest, blessing the Holy Gifts- the bread in the discos and the wine in the chalice on the Holy Table.Next to the niche St. Nicholas is depicted as well as St. Atanasios of Alexandria.

Sašo CVETKOVSKI

The wall painTings by avram Dicov, aT The church sT. nicholas, brzDani near Kicevo

Summary