1

A. den Dolard

S V A D B A VO

O H R I D (Svadba so sedumtemina Cigani)

2

Izdava~: VIS-POJ - dooel Ohrid, Trgovsko dru{tvo za ugostitelstvo, turizam i uslugi, istra`uva~ki-restavratorsko konzervatorski i prezentativen centar na kulturno nasledstvo Adresa: Ko~o Racin br. 26 - Ohrid Menaxment na VIS-POJ: Oleg, Pavel i Jakim Malenko Glaven i odgovoren urednik: Vlado Malenko Lektura i korektura: Prof. Simon Sazdov Korica: Rezba od Slave Atanosovski - Krstan~e

CIP

De bruiloft der zeven zigeuners / A. DenDoolaart. -

ISBN 9989-2586-0-0 I. Doolaard,

COBISS.mk-id 66057738

- Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”Skopje

821.112.5-31821.112.5.09Dolard, A.den

OLARD Svadba vo Ohrid / A. Den Dolard; prevod Violeta LopstraStojanovska. - Ohrid : VIS POJ, 2006. - 400 str. ilustr..; 20 sm

Prevod na deloto: Vistinsko ime na avtorot Kornelis Johanes George. - A.

Den Doolaard i magijata na Ohridskoto Ezero / Blagoja Ivanov

A. den vidi Dolard, A. dena) Dolard, A. den (1901-1994) Kritiki i tolkuvawa

D , A.den

3

A. den Dolard 1901-1994

4

5

Mislite A. den Dolard 1901-1994

Citati:

Edna od prednostite na starosta e bogatstvoto na

se}avawata.

Prvata `rtva vo sekoja vojna e zdraviot razum

Natpis na tablata postavena na negovata rabotna ku}a

Rabotna ku}i~ka A. den Dolard

Ve molam nemojte da smetate

Vi blagodaram Vo rabotnata ku|a so ku~eto vo

Hoenderlooo-Holandija kade od 1954g. gi napi{al najgolem del od negovite dela

__________________________________________ Den Dolard e pogreban na 29.06.1994g. na grobi{tata od

Holandskata Herbormirana Crkva vo Hundelko. Spomenikot mu e eden kamen so natpis:

“Nie `iveevme me|u ~udata, no ne gi razbravme“ (Ova e negova zavr{na misla od knigata

“Bogovite si odat doma“)

6

7

A. den Dolard

S V A D B A VO

O H R I D

Prevod od holandski jazik VIOLETA LOOBSTRA-STOJANOVSKA

POGOVOR: BLAGOJA IVANOV

Ohrid, 2006

8

Naslov na izvornikot:

A. den Doolaard DE BRUILOFT DER ZEVEN ZIGEUNERS Roman

Pravata za izdavawe na romanot prevzemeni od: (Copyright Amsterdam, Em.Querido’s Uitgeverij B.V. of Singel 262, 1016AC Amsterdam, The Netherlands)

9

Spomenik na A. den Dolard vo Ohrid

10

11

SODR@INA

ALKOHOL................................................................ 13

CRKVI^ETO NA KAMENESTIOT RID ..... 29

QUBOV POME\U TRWETO .............................. 57

YVEZDITE NA OHRIDSKOTO NEBO .......... 75

SREBRENIOT KOLAN ...................................... 97

ZA LUDITE I SVETCITE ............................... 141

BRANKO NE SE DVOUMI POVE]E ............. 167

GOSPODIN ANTE PORA^UVA MUZIKA. 199

ORO VO NO]TA .................................................... 215

ZORKA ...................................................................... 225

NADA......................................................................... 241

VERA ......................................................................... 255

QUBICA ................................................................. 265

MILA ....................................................................... 281

MARJA ...................................................................... 297

JELKA ....................................................................... 313

BEGSTVOTO VO ALBANIJA .......................... 327

DU[KA .................................................................... 337

POGOVOR: Blagoja Ivanov.................................. A. den Dolard i magijata na Ohridskoto Ezero

375

Notni zapisi na pesnite navedeni vo romanot

391

12

13

ALKOHOL Branko Markovi} ne veruva{e pove}e vo qu-

bovta i zatoa se be{e prepu{til na trite poroci koi mo`e{e da gi kupi so pari: pijalak, `eni i ciganska muzika. Koga negovata posledna qubovnica Jelka go izla`a so drug i neo~ekuvano go napu{ti, mu se rastopi samodoverbata steknata vo izminatite godini so sekoja nova avantura. Odedna{ se najde sam, rastrgnat od emocii i so razgolena sovest. Sa-motijata s# pove}e mu ja razni{uva{e sigurnosta vo `ivotot i vo sebesi. Zagubata na ovaa mila devojka go tera{e s# pove}e da razmisluva za smislata na negovoto postoewe. Negoviot `ivot be{e uni{ten i mu izgleda{e s# pobesmislen.

@ivotot mu stana izma~uvawe, i toj proba da go potopi vo alkoholot i da go zaboravi vo pesnite. Negoviot `ivot stana polo{ i od `ivotot na eden notoren pijanica, koj odvreme-navreme se otreznuva i se soo~uva so grubata stvarnost i so sopstveniot besmislen `ivot. Toj tolku im se prepu{ti na ta-gata i samoizma~uvaweto {to po~na da veruva vo sudbina. Po~na da veruva deka taka mu bilo pi{ano, oti toj samiot ne mo`e ni{to da promeni. Sekoe novo utro vo momentot na budeweto mu doa|a{e samo edna misla: „Jas sum sè u{te `iv, zna~i i nesre}en”.

Toj sekoga{ se streme{e da go postigne ne-mo`noto vo `ivotot. Ako porano saka{e da po-stigne maksimalna sre}a vo qubovta, sega toj stre-me` va`e{e za pijanstvoto, totalno pijanstvo {to gi otapuva site misli i setila. Poradi pijanstvoto potona do poslednoto skalilo na `ivotot i do samo-prezir. Toj pie{e za da mo`e da si se prezira sebesi,

14

a ne zatoa {to mu se pie{e. Na po~etokot se bude{e so neopredelena gri`a na sovesta i se obiduva{e lo{iot vkus vo ustata da go is~isti so novo vino. Kako vo poluson go slu{a{e svireweto na tamburi-te i `alnoto cimolewe na violinite. So zamaglen pogled gleda{e naokolu so nade` deka }e vidi nekoja `ena {to }e ja zeme so sebe za edna no}. Na krajot, sepak ne si go dozvoluva{e toa kratko i gor~livo zadovolstvo. Toj saka{e da ja po~uvstvuva najdlabo-kata qubovna taga i da se izma~uva sebesi, isto kako {to go ima{e po~uvstvuvano najubavoto i najsvetlo-to vo qubovta. Toa be{e mo`no samo ako znae{ kako e koga si krajno nesre}en. Toj si se ubedi i deka od sega natamu postoi za da taguva i da se ma~i. Za da gi umrtvi svojot zdrav razum i voljata, pie{e bezgra-ni~no do bezumie. Re{en da se poni{ti sebesi, se pogri`i i za toa nikoj da ne mo`e da go spre~i vo negovata namera. Gi izbegnuva{e site svoi poznajni-ci i se iskara so svoite prijateli koi se obiduvaa da go ute{at. Tie potpolno ja razbiraa negovata nesre-}a, ne se karaa koga toj saka{e da predizvika kavga, tuku samo gi krevaa ramenicite i go ostavaa na mira, {to u{te pove}e go iritira{e. Toj ne mora{e ve}e da se sramuva ako o~ite mu bea zamagleni od pija~ka-ta, ili pak ako so ednata noga ode{e po trotoarot, a so drugata po ulica, ili ako se sopnuva{e so dvete noze. Me|utoa, toa mu se slu~uva{e samo koga bezo-byirno gi me{a{e pijalacite, samo od vino ne mo`e-{e tolku da se opijani. Vinoto samo po malku mu ja zamagluva{e svesta, a rakijata i slivovicata go opijanuvaa. Toa be{e edinstvenata razlika koja s# u{te ja se}ava{e.

15

Otkako po~na osamenosta, prvata vo negoviot `ivot, za nego postoe{e ostra granica me|u obi~-noto pijanstvo i drogiraweto so alkohol. Ovie dve sostojbi bea dve sosema posebni oblasti, rezultat na dve razli~ni dejstva koi toj gi izvr{uva{e vo dve razli~ni kafeani.

Rakija pie{e vo edna mala kafeana smestena vo zadnite uli~ki na Belgrad, kade {to sigurno zna-e{e deka nema da se sretne so poznati.

Sekoga{ sednuva{e pokraj {ankot, }e pora-~a{e nekolku porcii so pu{eno meso, jagne{ko i nekolku kiseli krastavi~ki. Navalen, go vdi{uva{e gor~liviot miris od sopstvenoto pijanstvo i bez da se pomesti gleda{e vo rakienata ~a{ka koja se ~ine-{e deka postojano mu se potsmeva{e. Taka o~i vo o~i so rakijata se site{e na sopstvenata nesre}a. Posto-jano ja prazne{e ~a{ata so istoto brzo dvi`ewe i koga nema{e nikogo vo blizina povtorno ja polne{e.

Vo kafuleto doa|aa samo rabotnici od `elez-nicata oble~eni vo crni uniformi, nosa~i so izmr-seni ne~isti i izliteni ja`iwa koi im visea od ramenata, albanski drvose~a~i so beli ke~iwa na glavite i po nekoj selanec od [umadija oble~en vo volnena narodna nosija, bogato izvezena so boi na vino i vinski lastari. Site ovie lu|e doa|aa vnatre, ispivaa po edna ili najmnogu dve ~a{ki rakija, osta-vaa po nekolku dinari za tro{okot i, obli`uvaj}i gi so slast usnite, zadovolni si zaminuvaa. Toj osta-nuva{e i natamu, pie{e i go ~eka{e momentot na totalnoto pijanstvo, momentot koga izlo`enite {i{iwa nad barot }e po~nea da se ni{aat navamu natamu, sekoe za sebe i so svoj ritam.

16

Ritualot so vinoto be{e sosema poinakov. Toj smeta{e deka vinoto ne e pijalak {to sam bezmi-losno mo`e{ da go pie{ vo ogromni koli~ini so cel da se opijani{. Bilo da be{e crveno ili belo, vino-to ima{e sekoga{ bo`estven vkus na grozje, sonce, zemja, na prekrasnata priroda nadvor. Vinoto se nu-de{e otvoreno i iskreno, a ne kako rakijata, bez-bojna te~nost {to se dobiva so destilacija na ovo{ja i semiwa koi verojatno mo`ea da najdat podobra na-mena ako ne zavr{ea kako rakija. Nikoj ne pee koga se pravi rakijata, ne se slu{a pesna okolu kazanite okru`eni so plamen. So vinoto toa be{e poinaku. Toj smeta{e deka vinoto se pie samo so muzika. Toj sede{e sam na edna masi~ka vo kafeanata „Tri lista duvana”, gi slu{a{e `alnite zvuci na tamburite, slabiot zvuk na violinata i te{kite dlaboki tonovi na udarniot instrument. Toj odamna ne be{e bil vo ovaa kafeana. Dve ulici podaleku go slu{na silniot glas na Vuka, nejziniot glas go nadvikuva{e orke-starot.

Ponekoga{ pominuva{e ~asovi i ~asovi vo temnata prostorija. Na krajot na denot }e zasvirea tamburite, nivniot zvuk se {ire{e i izviva{e vo prostorot, mu se ~ine{e kako da izgreva vtoro son-ce. Tie mu nosea olesnuvawe od pijanite ve~eri i no}i. Sega be{e ve}e docna prolet, site prozorci i vrati od kafeanata bea otvoreni, a vo malata bav~a bea rasporedeni masi~kite pod oleandrite polni so cvetni pupki. Za moment postoja na patekata pokri-ena so krckav ~akal, ne zatoa {to se premisluva{e, tuku za da ja pie atmosferata od pijaneweto, na koe podocna celosno i bez dvoumewe i samiot }e mu se predade. Posetitelite, sednati okolu masi~kite

17

polni so tro{ki i pepel od cigari; kelnerite {to ve{to se dvi`ea me|u stolovite so polni porcii }ebap~iwa i ra`en~iwa i odvreme-navreme izviku-vaa po nekoe predupreduvawe; svetnatite sifoni i {i{iwa so vino; silniot ritmi~ki zvuk na udarniot instrument koj na momenti odeknuva{e kako dale~na grmotevica duri i koga ne`no go svirea; dlabokiot bas od ~eloto sleden od ne`nite zvuci na mando-linite i glasot na peja~kata koj prvo se izviva{e vo dolgo kre{endo, za vo sledniot moment odedna{ da zamre; vo prodol`enie se slu{a{e samo tivkoto ci-molewe na violinite, taka {to se sozdava{e edna ~udna praznina me|u muzikata i glasot, a slu{atelot ~uvstvuva{e kako da mu tone srceto; i seto toa se ~uvstvuva{e vo ovaa ednostavna narodna pesna, pol-na so emocii na qubov, borba, kopne` i gnev; seto ova mu ovozmo`uva{e da izbega od sebesi i isto-vremeno grubo da gi ranuva otvorenite rani.

Gazda Goce go poznava{e Branko u{te od poodamna, kako ~est gostin koj sekoja ve~er pora-~uva{e posebna pesna i sekoj pat im dava{e bogata napojnica, od deset ili dvaeset dinari, na svira~ite. Dve godini, nekolku pati nedelno, doa|a{e Branko vo negovata kafeana pridru`en od edna rusokosa `e-na i nekolku ma`i. Sega vleze Branko vo kafeanata bez da se pozdravi ili da pogledne nekogo, {to pora-no nikoga{ ne mu se slu~uvalo, i sedna na edna ma-si~ka so dva prazni stola vo zadniot del od prosto-rijata. Goce ja podbucna peja~kata Vuka i zabrzano & re~e: „Go gleda{ li i ti istoto {to i jas go gledam? Na{iot Markovi} e sam!”

„Zar ne znae{ deka taa go napu{ti?” mu odgo-vori Vuka i potoa potkrevaj}i gi ramenicite pro-

18

dol`i: „Po~ekaj u{te malku i }e se uveri{. Ajde svirete ja „Kolku te sakam...””

Orkestarot go zavr{i brzoto kolo, koe go svire{e kako uvertira pred sekoja nova pesna. Goce go potkrena gudaloto od violinata, ~embalistot ~e-ka{e na po~etniot znak i toga{ se slu{naa prvite ne`ni zvuci od ~embaloto. Vuka po~na da pee:

„Kolku te qubam, ne te qubi nikoj.” „Kolku te miluvam, ne te miluva nikoj.”

Koga kelnerot mu se obrati na Branko, ovoj so

svednat pogled pora~a nabrzina litar vino. I kelnerot go poznava{e od porano, pa go pra-

{a: „So kolku ~a{i? I mo`ebi gospodinot saka da sedi na druga masa? Dru{tvoto do vas }e si zamine za nekolku minuti, pa }e mo`ete so Va{eto dru{tvo tamu da sednete...”. „Pravi go ona {to ti go rekov”, mu odgovori Branko suvo. Kelnerot se vxa{i od negoviot odgovor, a u{te pove}e od negoviot zapu{-ten izgled i prazniot o~aen pogled, koj se gleda kaj dobrodu{nite lu|e po dlaboko, gor~livo razo~aru-vawe i pokraj nivnite o~ajni obidi toa da go skrijat. Kelnerot i ponatamu qubopitno go slede{e Branko od zad podotvorenata kujnska vrata. Toj sega jasno mo`e{e da gi vidi dlabokite br~ki vre`ani od dvete strani na negoviot nos, mnogu podlaboki od porano, br~ki koi sigurno nastanale od silno stis-kawe na usnite vo o~ajni~ki obid da se potisne neizmernata taga. Negovite o~i povtorno dobija tap no istovremeno nespokoen izraz, tie postojano baraa nekogo ili ne{to vo salata, iako istovremeno sigur-no znaeja deka nema da go vidat.

19

„Vaka nikoj i nikoga{ te nema sakano...”,

pee{e Vuka pridru`ena od nenadejnoto zajadlivo ci-molewe na tamburata {to ne be{e vo soglasnost so pesnata i slede{e pri krajot na melodijata,

„Vaka nikoga{ po tebe ne kopneele”,

pee{e Vuka predizvikuva~ki i so nesoodvetna glas-nost, sosema sprotivno od mole`liviot, `alovit tekst na pesnata. Branko ja pogledna Vuka, i taa se vxa{i od negovite o~i, od negoviot o~aen i isto-vremeno zakanuva~ki pogled. Preminuvaj}i brzo so prstite preku `icite na tamburata se navedna nad Goceta i pro{epoti: „Gledaj go! Gleda{ li deka imav pravo?”

Duri i na diviot Balkan ne e voobi~aeno da se reagira na koj bilo na~in s# dodeka trae pesnata, bilo da ti se dopa|a ili ne, me|utoa tagata i besot za Branko bea dva razli~ni zvuka, edniot tivok, drugi-ot glasen, a poteknuvaa od edna ista `ica. Toj stana, ne premnogu brzo, ne besno, tuku poleka, levata tupa-nica ja potpira{e na kolkot, a so desnata cvrsto ja dr`e{e potpirkata na stolot, koja pod negoviot pritisok se iskrivi i zali~i na oru`je gotovo za borba.

„Goce!”, vikna, „Goce!”. Negoviot glas ima{e isto takov metalen zvuk kako i glasot na peja~kata, glas {to e naviknat da nadvikuva i {to ne trpi prigovor. Goce & dade znak na Vuka da prekine so pesnata, sleze od podiumot, prodol`i so svireweto i poleka se pribli`i kon Branko ve{to probivaj}i si

20

go patot me|u masite. Branko vide, niz gustiot ~ad od cigarite, kako Ciganot poleka mu se pribli`uva, probivaj}i se pome|u prisutnite gosti koi nezado-volno negoduvaa iznervirani od negovoto vikawe. Crnata te{ka ve|a mu be{e zlobno izdignata nad okoto, a na ustata mu vise{e prikrien zloben pot-smev {to mu go iskrivuva{e ro{avoto grubo lice. Ova grubo iskriveno lice mu se krive{e na mili-metri od negovoto i toga{ prozboruva so qubezen i namesten glas, kako {to toa samo eden Cigan mo`e da go napravi. „[to posakuvate Vie, gospodine? Da-li deneska ne sviram po Va{a `elba? Jas ovaa pesna ne ja sviram polo{o od drugpat, taka {to...”

Toj ne uspea da ja dovr{i re~enicata, tuku ve{to se povle~e nanazad upla{en od stisnatite tupanici na Branko koj besno se razvika: „Sviri {to saka{ neranimajko, samo nemoj da sviri{ srpski pesni na ungarska muzika!”

„Ova cve}e cveta samo za tebe!”

Vuka pee{e tivko, prepla{ena od toa deka

nejzinoto pretska`uvawe se potvrdi na vakov na~in. Harmonikata, udarniot instrument, ~eloto i dvete violini prodol`ija so svireweto, Ciganot se ohra-bri i povtorno se pribli`i do Branko za polovina ~ekor i tivko pro{epoti: „Porano nemavte ni{to protiv ungarskata muzika, neli?”

Branko znae{e deka se najde vo poni`uva~ka situacija. Toj ubavo znae{e deka e dovolno da mu stavi na Ciganot deset dinari vo xebot i toj vedna{ }e ja promene{e melodijata. Za `al na site prisutni toj ne saka{e da se iskupi so pari, toj saka{e da se

21

odmazdi za nasobranata taga vo du{ata, {to nikako ne uspeva{e da ja ispie so vinoto. Toj ne saka{e da dozvoli da bide porazen od eden Cigan koj na o~i-gled na site prisutni vo kafeanata se obiduva{e na podol na~in da zaraboti na negovata taga. Toj be{e svesen deka na ovoj na~in si ja sogoluva{e du{ata pred o~ite na prisutnite vo kafeanata, i deka za desetina minuti sekoj }e ja znae pri~inata za ova negovo odnesuvawe. U{te pomalku go privlekuva{e idejata da go pretepa mizerniot Cigan koj nema{e ni{to drugo osven goliot `ivot i violinata. Me|u-toa, ispieniot pijalak od prethodnite no}i do taa mera go ima{e iscrpeno {to ja ~uvstvuva{e nervo-zata i iritacijata do pod noktite. I dodeka se slu-{a{e sebesi kako misli: „Nema da go tepam”, se zate~e sebesi kako go kreva stolot vo stisnatata tupanica, podgotven da mu go skr{i od glavata. Troj-cata mladi~i koi sedea na masi~kata pred nego, go turnaa Ciganot kon Branko, so nade` deka }e pre-dizvikaat tepa~ka. Vo toj moment, na golemo razo~a-ruvawe na mladi~ite, Branko neo~ekuvano i poleka go spu{ti stolot na podot.

Vo sredina na pesnata: „Ama mojata qubov }e `ivee za tebe...”, bez nekogo da predupredi, Vuka po~na da pee eden drug moderen {lager. Prvite dva akorda gi pee{e bez muzika, no brzo potoa se prid-ru`ija muzi~arite naviknati na brzi i neo~ekuvani promeni na pesnite. Site ciganski orkestri na Bal-kanot svirea po oset, tie ne gi poznavaa notite i nikoga{ ne koristea pi{uvana muzika. Goce brzo ja prifati nenadejnata promena i ostro provlekuvaj}i so gudaloto po `icite od violinata go prezede vodstvoto vo melodijata. Dvi`ej}i se itro me|u ma-

22

site, go zavrti {irokiot grb kon Branko. Koga se dobli`i do Vuka, & pro{epoti: „Zo{to ja promeni pesnata? Misli{ deka mu se pla{am?”

„Da”, mu odgovori Vuka, {epotej}i i, koga ja zavr{i pesnata, prodol`i: „Go gleda{ li gospodi-not {to sedi do Branko Markovi}? Toj samo {to vleze vo kafeanata, ve vide vas, mi dade dvaeset di-nari i re~e: „Brzo, pej ne{to drugo, ne{to moderno”. I toa e s#. Ama od tebe treba da dobijam u{te deset dinari za{to jas go dobiv oblogot, neli?”

„Vuka, ti me la`e{, a ti ne go dobi oblogot, za{to toj ne mi napravi ni{to. Toj e samo malku pijan.”

„Da, pijan od `ena”, izvika Vuka naluteno. „Vie `eni, sekoga{ mislite deka e toa taka,” &

podvikna Goce podbivno. Toj ramnodu{no prodol`i so svireweto na modernata melodija koja{to ne mu go razigruva{e srceto.

Na Qubomir Savi} ciganskata muzika ne mu zna~e{e ni{to. Toj be{e roden vo Makarska, vistin-ski Dalmatinec, `ivee{e na bregovite na sinoto Jadransko More i be{e porasnat so melodioznata italijanska muzika. Toj nikako ne mo`e{e da raz-bere {to e toa {to tolku gi trognuva Srbite vo ciganskata muzika, ritamot ili bezgrani~nata taga {to do beskraj se protega niz pesnite. Ovaa ve~er toj se {eta{e vo okolinata na Slavija i go bara{e Branko. Toj znae{e sigurno deka nema da go najde doma. Ve}e nekolku nedeli Branko ne be{e se poja-vil vo Dr`avnata novinska agencija vo koja{to toj be{e redoven sorabotnik.

Savi} be{e sekretar na agencijata i ne be{e naviknat da gi brka lu|eto za da si gi zavr{at rabo-

23

tite, me|utoa kon Branko ima{e posebna slabost. Toj se voodu{evuva{e od na~inot na koj Branko `ivee{e, `ivot poln so neizvesnost, strast i avan-tura, {to be{e potpolna sprotivnost na negoviot sopstven `ivot, vo koj preovladuvaa monotonija i racionalnost, za{to toj pani~no se pla{e{e od ne-sigurnost i preteranost. Toj, baraj}i, ve}e be{e mi-nal ~etiri bu~ni kafeani i s# pove}e se ~ude{e na tolku mnogu orientalen varvarizam nasobran vo eden grad {to ima{e pretenzii, so noviot moderen stil na gradba, da go dostigne zapadniot svet. Toj se {okira koga go vide Branka niz otvorenite pro-zorci na kafeanata „Tri lista duvana”, vo borbena yverska poza zamavnuvaj}i so stolot. Nemu vedna{ mu be{e jasno zo{to se slu~uva seto ova. Naviknat brzo da reagira, & gi dade na Vuka dvaesette dinari za da ja promeni pesnata, ne znaej}i deka so toa go o{teti Ciganot verojatno so pove}e od dvaeset dinari. Toj sedna mirno na prazniot stol do Branko, ne saka{e ponatamu da zboruva za slu~kata, tuku saka{e vedna{ da po~ne da razgovara za rabotata. Ama Branko be{e pobrz, toj go prekina Savi}, iznerviran ne zatoa {to ne se istepa so Ciganot, tuku za{to negoviot biv{ {ef go vide vo takva sostojba. Podbivno mu se obrati: „Dobrove~er Savi}. Sigurno se usramivte {to eden od Va{ite biv{i vraboteni vidovte vo takvo bezumie?” Brzo ja krena ~a{ata, ja ispi do dnoto, gledaj}i go Savi} so zamaglen zloben pogled. Edna kapka crveno vino mu se lizga{e pokraj ustata. Toj bezobyirno ja izbri{a so dlankata koja potoa so tresok ja spu{ti na masata i predizvikuva~ki mu se obrati: „I?”

24

Me|utoa Savi} ne reagira{e na Brankoviot predizvik, toj se prave{e kako da sedi sam na masata. Go vikna kelnerot, smireno mu pora~a dve crni ka-fiwa i toga{ mu se obrati na Branko: „Pijte slo-bodno, koga }e go ispieme kafeto, }e Vi ka`am zo{to Ve baram.”

„Toga{ ka`ete mi vedna{“, re~e Branko, iz-nerviran {to Savi} ne mu dozvoli da pobara vtora ~a{a za vinoto. „Ne mi treba kafe za da sum pet mi-nuti seriozen, ili mislite deka sum pijan?”

„I da e taka nema da Vi re~am deka ste pijan”, se potsmevnuva{e Savi}, „jas ne sakam da Vi go prekinam zadovolstvoto nitu za pet minuti.” Toj go re~e ova bez posebno da gi potencira zborovite, pri-jatelski gledaj}i go Branka niz trkaleznite o~ila.

„Jas dojdov da Ve pobaram poradi slednoto. Denes me poseti eden poznat profesor po istorija na umetnost i vizantolog od Pariskiot univerzitet. Toj se vika Pjer ^igone, Vie mo`ebi ste go slu{-nale negovoto ime porano. Toj pi{uva edna nau~na rabota za pravoslavnite crkvi na Balkanot koja{to saka bogato da ja ilustrira so fotografii. Istovre-meno mu e potrebna edna zbirka na fotografii od starinski uli~ni feneri za edno negovo predavawe i poradi toa mu treba eden dobar profesionalen fo-tograf, posebno {to slikaweto na vizantiskite freski ne e rabota {to sekoj mo`e da ja pravi. Jas vedna{ pomisliv na Vas. Patuvaweto }e trae naj-malku {est nedeli. No dali Vie ste sloboden? I do kade ste so Va{ata kniga na ilustracii za Zapadna Slavija?”

Branko grebe{e so noktite po maslosaniot ~ar{af na masata, gi podigna ve|ite i namesto da mu

25

odgovori zede edno izgoreno kibrit~e i raseano po~-na da {ara niz pepelot vo pepelnikot.

Odedna{ mu pomina niz glavata `ivotot od poslednite meseci, ne neizmernata taga {to ja ~uv-stvuva{e, tuku negovata besmislenost i haosot vo koj se nao|a{e. Beskrajni denovi na pijanstvo i malku rabota, denovi {to ne mu nudea ni{to osven pepelot i tenkiot ~ad od cigarata koja{to luto ja izgme~i so prstite. Toj go krena pogledot i te{ko progovori:

„Znam {to sakate da ka`ete, knigata treba{e da bide gotova u{te na po~etokot na april.”

Savi} po~na da go pie vreloto kafe nasmevnu-vaj}i se. Gledaj}i preku filxanot od koj se ispa-ruva{e vreloto kafe poleka prozbori: „Toa ne e stra{no, ama {to mislite, za kolku dena }e mo`ete da ja zavr{ite? I toa e sosema druga rabota. Se pra-{uvam dali imate nekoi drugi novi obvrski za film ili sli~no?”

Branko ne mo`e{e da mu se naluti iako sfati deka toj so ovie zborovi saka{e da mu poka`e kolku besmislen i bezumen e negoviot sega{en `ivot na pijanica. Pra{awata mu gi postavi so polno pravo taka {to toj vozbudeno mu odgovori:

„Ako dobro se potrudam, mo`am da ja zavr{am knigata za pet dena. Mojot prv dogovor so „Fox Movietone” mi po~nuva duri na krajot na juni, }e gi snimame poznatite selski svadbi vo Gali~nik. Imav u{te tri drugi raboti vo Bugarija, ama niv gi pro-pu{tiv.” Toj vdi{a dlaboko, go pomesti nastrana {i{eto so ostatokot od vinoto i po~na da go pie kafeto.

„Toga{ mo`am da o~ekuvam deka po pet dena }e bidete podgotveni da trgnete na pat so profesorot”,

26

spokojno progovori Savi}. Za toa vreme }e mu orga-niziram dovolno razgovori i sostanoci so kolegi profesori {to ne }e mo`e ni da pomisli porano da zamine. Ako utre izutrina dojdete vo agencijata, }e Ve pretstavam na profesorot ^igone. A sega }e Ve ostavam na mira.” Toj saka{e da ja protegne rakata za da se pozdravi, ama Markovi} be{e pobrz. Toj mu ja polo`i rakata na rakavot i progovori so rapav glas i iskri vo o~ite koi go potisnuvaa negoviot dolgo sobiran gnev: „So sevo ova {to go pravi{ za mene, misli{ deka e podobro ako za izvesno vreme sum nadvor od Belgrad, neli?”

Savi} stana brzo od stolot, mu ja grabna raka-ta polo`ena na rakavot i mu ja stegna so cvrst prijatelski pozdrav. „Ostavi go toa Branko, sega razgovarame za rabota.” Toj ne saka{e da razgovara za intimni ~uvstva vo prisustvo na treti li~nosti ili na otvoreno, kade {to sekoj mo`e{e da go sledi razgovorot. Ti posakuvam prijatna rabota vo nared-nite denovi i do viduvawe do utre.

Nadvor po~na zadovolno da ja potsvirnuva melodijata od pesnata {to Vuka ja zapea za da go spa-si Ciganot od Brankovite tupanici, poln samoza-dovolstvo {to uspea tolku brzo da mu pomogne na Branko da izleze od nedoumicata. Koga po nekolku minuti povtorno pomina pokraj kafeanata „Tri lis-ta duvana”, vide deka Markovi} si zaminal. Petnae-set minuti podocna pomina pokraj Brankovata ku}a vo ulica Francuska. Na vtoriot kat od prednata strana svete{e svetloto. Savi} pogledna na ~asov-nikot, be{e deset ~asot i trieset minuti, vreme vo koe Branko obi~no sede{e ve}e vo vtorata kafeana so tretiot ili ~etvrtiot bokal so vino.

27

Brankovata brza odluka da ja napu{ti kafe-anata „Tri lista duvana” ne be{e rezultat na ona {to Savi} go pretpostavuva{e i na {to se nade-va{e. Na Branko ne mu odgovara{e da bide iznena-den na vakov na~in. Zatoa mu izgleda{e prekrasna mo`nost pijan~eweto nezabele`ano da go prodol`i nekade vo provincijata kade {to nikoj ne go pozna-va{e. Osven toa, tamu rakijata be{e poevtina i so podobar kvalitet. A za profesorot ne se sekira{e mnogu. Toj e sigurno nekoj starec koj si legnuva{e u{te vo ranite ve~erni ~asovi.

28

29

CRKVI^ETO NA KAMENESTIOT RID Natovareno na dvete strani od drveniot samar

so dva kuferi polni so blic-lampi, `oltozeleni i crveni filtri, drveni i metalni stativi, panhro-matski i filmovi vo boja, elektri~ni lampi i bate-rii, poleka se dvi`e{e magareto po pravlivoto kri-vulesto pat~e. Branko go istera voda~ot za{to ovoj postojano be{e lo{o raspolo`en, gi rastovara{e kuferite polni so skapa oprema kako da se bali so seno i postojano go bode{e i tepa{e magareto so de-beliot bockav stap, pri sekoj negov obid da gi po-du{ka trevkite koi ovde-onde }e gi najde{e pokraj krivulestata pateka. Toj vnimatelno i so tivka nas-mevka go slede{e raska`uvaweto na profesorot ^igone, koj so razgoleni gradi i mavtaj}i so racete ode{e pokraj nego. Toj postojano si ja mazne{e `ol-to-sivata brada, izlepena so bocki i pepel od ciga-rite, so po`oltenite prsti na rakata vo koja posto-jano ima{e zapalena cigara. Negovite malku ispup-~eni o~i vsadeni blisku do golemiot orlov nos neu-morno ja razgleduvaa okolinata vo potraga po nepoz-nati cve}iwa, ptici ili drug na~in na obrabotuvawe na zemjata koj nemu s# u{te ne mu be{e poznat. Ne-goviot qubopiten duh ne se zadovoluva{e samo so in-teresot za starite freski vo crkvite, tuku toj be{e postojano zafaten so otkrivawe na novi nepoznati ne{ta.

„Kakva zemja”, se smee{e, „kakvo bogatstvo! Ve}e so denovi se ~uvstvuvam kako da se vrtam na nekoja istoriska vrtele{ka! Direktno od dvaeset-

30

tiot vek poln so vozovi i odvratni betonski gradbi, samo za nekolku ~asa odedna{ se najdovme vo dvanae-settiot vek, za potoa povtorno da se iska~ime preku ~etirinaesettiot vek do dvaesettiot i op, povtorno se spu{tame kon trinaesettiot. Dali sfa}ate prija-telu, kakvi neizmerni bogatstva se zapostaveni od va{ite vlasti, ostaveni na milost i nemilost na vremeto i nepogodite? Crkvata na Sveti Pantelej-mon vo selceto, kako se vika{e toa? A, da Nerezi!”

Toj vozbuden go fati Branko za ramoto, a so drugata raka vo koja s# u{te ima{e zapalena cigara ja grabna opa{kata na magareto, taka {to za kratko vreme se oseti miris na zapalena kosma. Branko zna-e{e deka treba da se podgotvi za edno dolgo preda-vawe. Me|utoa toj be{e gladen i sonuva{e za edna ~a{a ladno pivo. Zatoa toj silno udri po patikite so bockavata trendafilova pra~ka so nade` deka }e go odvrati profesorot od negovata namera. Profe-sorot ^igone ne zabele`a ni{to.

„Nikoga{ ne sum znael”, po~na toj, „deka edna xebna lampa mo`e da bide tolku bitno sredstvo za naukata. Vo momentot koga vo crkvata vo Nerezi gi osvetli freskite so tvoite lampi, dobiv nekoe neo-predeleno te{ko pret~uvstvo deka za vreme na po-lovina od mojata nau~na kariera ne sum bil ni{to drugo tuku obi~en eretik. So sekoj nov snop svetlina {to go poso~uva{e na iscrtanite yidovi od ovaa stara makedonska crkva, ja osvetluva{e i razjasnu-va{e temninata na moite zabludi. A sega }e ka`am ne{to, prijatelu Branko, za {to mi se potrebni i dvete race.”

Toj gi trgna racete od Brankovoto ramo i magare{kata opa{ka, gi stegna vo tupanici i po~na

31

lesno da se udira po razgolenite vlaknesti gradi. Vo toj moment, magareto po~uvstvuva deka e slobodno, pa so seta sila po~na da tr~a kon eden vir poln so kal. Toa ne se obyrnuva{e na povicite na Branko, koj be-{e ubeden deka magareto zaedno so seta skapa oprema {to ja nose{e na grbot saka da se istrkala vo kalta, za potoa da se is~isti vo pravot. Branko potr~a da go fati magareto, a profesorot po~na da tr~a po nego zadi{an prodol`uvaj}i so zboruvaweto: „Zna-ete li deka ste sin na eden od najgolemite kulturni narodi na zemjata? Znaete li deka imam skoro potvr-dena pretpostavka deka renesansata, naj{okantniot razvoj na svesta, ne e nastanata vo Italija, tuku e po~nata ovde, vo Makedonija?”

„[to zboruvate?” pra{a Branko iznenaden i istovremeno se obiduva{e da go zapre magareto vo negovata namera zaedno so skapata oprema da se istr-kala vo kalta. Go isturka vo bliskite grmu{ki i prodol`i: „Kako }e go doka`ete toa, profesore? Lu-|eto i taka nema da Vi veruvaat”, mu se potsmeva{e, „Va{ite kolegi }e Ve mrazat, ako za ni{to drugo, zatoa {to }e moraat da gi prepi{uvaat u~ebnicite i enciklopediite.”

„Toa moraa da go pravat i za vreme na rene-sansata”, odlu~no odgovori profesorot, prodol`u-vaj}i vozbudeno da {ara so {iroko otvorenite o~i.

„Toa ne e mnogu komplicirano, prijatele”, prodol`i profesorot so iznenaduva~ka smirenost. „Ajde poleka da go prodol`ime patot, pa to~no }e Vi objasnam {to mislam.” Dodeka Branko prodol`i da go tera magareto da odi po patekata, profesorot go krena pokazalecot i prodol`i so raska`uvaweto:

32

„Vie sigurno imate slu{nato za \oto, itali-janski slikar na freski vo periodot okolu 1300 godina. Negovite sliki na yidovite se smetaat kako po~etok na renesansata, zatoa {to toj pove}e ne slika{e zdrveni figuri vo anfas, naredeni edni do drugi so strogi vko~aneti pogledi, poradi {to tie li~ea na su{eni ribi, pedantno naredeni edna do druga. Pred ovoj slikar be{e moderno figurite na yidnite sliki da imaat forma na ramnokrak tria-golnik, a toj prv po~na da slika figuri vo dvi`ewe. Kaj nego glavata, ramewata i nozete dobivaa `i-votna forma.

Isto taka, toj slika{e likovi svrteni za edna ~etvrtina ili vo celosen profil, toj raskrsti so crtaweto na stati~ni strogi likovi. I sega!”

Toj zastana i nervozno se obiduva{e da zapali nova cigara, bezuspe{no palej}i edno po drugo ~kor-~iwa koi mu gasnea od tivkiot vetrec.

„Ovoj revolucioner rabote{e vo ~etirinae-settiot vek. A znaete li od koj vek datiraat fres-kite {to gi vidovme vo Nerezi, i na koi nikoj pred mene ne obrnal vnimanie?” Toj go zgrap~i Branko za ramenicite i po~na da go trese navamu-natamu, kako da si ima rabota so nezainteresiran u~enik. „Od dva-naesettiot vek, prijatelu, dvanaesettiot, dva celi veka porano! Renesansata nastanala ovde, na ova mes-to, od nekoj nepoznat makedonski mozok!” zaklu~i toj tropaj}i so nozete. „Tuka!” Gi krena racete poka`u-vaj}i niz prostorot, kon Crna Gora {to se izdiga{e nad Skopje, nakaj poliwata {to se {irea pod nea, pro{arani so ku}i~ki, potoci i p~enkarni nivi, potoa kon zapadnite vrvovi na Qubotenskiot pla-ninski venec pro{arani so sneg i potoa kon jug kade

33

{to vo dale~inata nejasno se gledaa drugi planinski masivi.

„Ovde, vo ovie surovi ridi{ta, kawoni izdla-beni od rekite, ovde e rodena renesansata.” Odedna{ zamol~i, stoej}i zdrven kako da e figura od nekoja slika naslikana pred renesansata, vko~aneto gledaj-}i vo dolinata pred sebe. „Toa zna~i... koga }e najdam u{te nekoja freska sli~na na ovie vo Nerezi... Za{to edna crkva ne e dovolna kako dokaz.”

„Toga{ ne mora da barate daleku”, brzo progo-vori Branko, koj vide mo`nost odlo`eniot obrok od pred nekolku ~asa sega da si go dozvolat. I dodeka profesorot nervozno gricka{e edna trevka, Branko prodol`i so glasnoto razmisluvawe, namerno oteg-nuvaj}i gi zborovite: „Jas znam edna crkva, a mo`ebi duri i dve... i ako ne se la`am i dvete se od dva-naesettiot vek, so naslikani yidovi kako {to Vie gi opi{avte.”

„Kade se nao|aat?” „^ekajte, malku da razmislam...!” Sega toj go

fati neposlu{noto magare za opa{ot i prodol`i: „Da, sega znam, ... ili ne... ama sepak znam. Vo Ohrid.”

„I kade se nao|a toa mesto?”, pra{a nestr-plivo profesorot, tropaj}i so nozete vo pravot.

„Po pet ~asa vozewe so voz od Skopje, kade {to vpro~em sega odime, pa potoa u{te dva ~asa so avto-bus... mislam,” so potsmev mu odgovori Branko.

„Toga{ u{te deneska odime tamu!” odlu~i profesorot. „Brgu, brgu poteraj go magareto i ne obrnuvaj mnogu vnimanie ako se skr{at lampite. U{te ve~erva morame da stigneme tamu, pa ako treba, }e patuvame i do polno}! Da ne mislite deka }e mo`am da spijam dodeka ne se uveram vo ova {to mi

34

go ka`uvate? Ne{to tolku zna~ajno?” Toj go grabna trendafiloviot stap od Brankovata raka. „Vakvo ne{to..?” i po sekoj zbor ~uka{e po treperliviot grb na magareto.

„Od ovde do Ohrid ima u{te bezbroj crkvi,” izvika Branko, potka{luvaj}i za da go vozdr`i sme-eweto. „Vo Veles, vo Prilep, vo Bitola...”

„Ima li tamu crkvi od edinaesettiot ili dvanaesettiot vek? Ne? Toga{ odime vedna{ za Ohrid, vedna{!” I dodeka Branko mirno ode{e zad profesorot, koj{to zaedno so magareto se be{e oddale~il stotina metri pred nego, krevaj}i zad sebe oblak od prav, vo mislite se vide sebesi kako se ladi vo ~istata sina voda na Ohridskoto Ezero. Ovaa vizija go potseti na studenoto pivo, {to se nadeva{e deka za kratko vreme }e go pie vo nekoja od lokalnite kafeani. Toj se nadeva{e deka vo Ohrid }e si go vrati zagubeniot mir, nekade vo nekoja starinska udobna soba, kade {to }e spie na vistinski udoben krevet. Mu be{e dosta da spie vrz tvrdi slamarici i da jade od eden sad zaedno so selanite, ili pak da se hrani po manastirite so bedni posni obroci, zaedno so raseanite ne~isti kalu|eri za koi{to toj ~uv-stvuva{e samo prezir. Tie pak ne mu obrnuvaa vnima-nie na Branko i istovremeno prijatelski i so po~it go poslu`uvaa profesorot. Profesorot be{e seko-ga{ raspolo`en i postojano se smee{e. Branko be{e qubomoren na profesorot koj zra~e{e od sre}a i optimizam, poln so energija koja{to ne mo`ea da ja naru{at ni dolgite iscrpuva~ki no}i vo koi tie postojano bea izma~uvani od vo{kite. Toj i pokraj s#, stanuva{e sekoj den so istata energija i entuzi-

35

jazam i prodol`uva{e da vodi bele{ki za ona {to }e go vide{e ili slu{ne{e, prave{e skici, postojano postavuva{e novi pra{awa, ili pak love{e peperut-ki kako da e nekoj student koj tuku{to gi zavr{il studiite. I sega, ovoj ~ovek koj be{e svetlost na evropskata nauka, ode{e napred teraj}i go magareto pred sebe, ne obrnuvaj}i vnimanie na bolkite vo izranetite stapala (Branko mu pomogna utrovo da gi izdup~i golemite pluskavci na stapalata.) i izviku-va{e: „Vakvo ne{to!, Vakvo ne{to!” Toj ne se gri`e-{e deka nekoj od selanite koi gi sretnuvaa po patot i go gledaa kako si zboruva sam so sebe, }e si po-misli deka e lud. Koja be{e tajnata na sevo ova, koja be{e tajnata na ovoj dobrodu{en sre}en ~ovek, se pra{uva{e Branko. ]e bide li toj nekoga{ vo sos-tojba da go vrati ona {to go be{e izgubil, sre}ata, zadovolstvoto i mirot. Vo momentov edinstveno {to posakuva{e be{e mir. I ako voop{to nekade be{e mo`no da si go vrati izgubeniot mir, toa be{e na bregovite na prekrasnoto Ohridsko Ezero, vo mir-noto grat~e Ohrid, koe za sre}a s# u{te ne be{e otkrieno od turistite. Tamu sigurno nema{e moder-no doterani `eni, kakvi ve}e na desetici se nao|aa vo Skopje i koi bi go potsetuvale na zagubenata qubov, ili bi probudile kaj nego `elba za qubovna vrska koja{to sigurno ne bi potrajala dolgo, tuku samo bi ja zgolemila negovata ogor~enost i taga.

Za sre}a vozovite ne vozat spored `elbite na eden profesor, qubitel na umetnosta, pa zatoa mo-`ea duri naredniot den da go prodol`at patuvaweto od Skopje, za potoa da patuvaat so avtobus od Bitola do Ohrid.

36

Od dvete strani na patot bea posadeni redovi visoki topoli ~ii temnozeleni kro{ni silno se ni-{aa na vetrot, koj{to nose{e temni oblaci nate`-nati so do`d kon Prespanskoto Ezero. I pokraj grmotevicite, odvreme-navreme svetnuva{e sonceto vo prozorcite na avtobusot. Na krajot na golemata ramnina se izdiga{e eden osamen rid, kako stra`ar-ska po{ta pred sivata karpesta planina, koja malku podaleku se streme{e kon oblacite. I odedna{ vo-zej}i se po planinskiot pat se najdoa na vrvot od ri-dot koj se zavr{i so edna `olta tvrdina so kru`ni kupoli i ispukani yidovi. Zracite od sonceto se probivaa niz oblacite i bespo{tedno ja osvetluvaa ovaa ruina vo forma na carska kruna, {to pretsta-vuva{e ostatok od nekoga{ mo}no carstvo, koe i po svojot pad, gordo se izdiga{e nad ridot.

„Ohrid”, tivko pro{epoti Branko. Zadnata strana od ridot strmno se spu{ta vo ezeroto, „pro-fesore, ridovite {to gi gledate vo dale~inata & pripa|aat na Albanija, a granicata se nao|a na sre-dina od ezeroto i vo ovoj del e dolga okolu osum ki-lometri”.

„Mene ne me interesiraat granicite. Ka`ete mi kade se crkvite? Jas moram vedna{ da odam tamu. Vie go znaete patot, neli? Jas vidov vo Va{iot kon-cept od knigita za Zapadna Slavija najmalku dve fo-tografii od Ohrid.”

„Jas bev ovde samo eden den”, mu odgovori Branko, „dovolno za da napravam tri fotografii od Ohrid, koi{to mo`ev da gi koristam vo mojata kniga. Znam deka ima najmalku dvaeset crkvi, od koi{to jas posetiv samo edna, Sveta Sofija, i toa e tokmu crkvata {to i Vie sakate da ja vidite.”

37

Me|utoa profesorot ^igone ve}e ne slu{a{e. Koga avtobusot vleze vo grat~eto i po~na da se ni{a po neramniot pat, toj otide napred kaj {oferot, ja fati ra~kata od vratata, podgotven vedna{ da izleze nadvor koga avtobusot }e zastane.

Sivkavo-belo grat~e so tro{ni ku}i, gradeni okolu ridot koj se izdiga{e kako ‘rt nad mirnata {irina od sinoto planinsko ezero. Toa e Ohrid, star srednovekoven carski grad, izgraden od Grcite, zacvrsten od Rimjanite, zbogaten so beli manastiri od Sveti Kliment i Naum, od Carot Samoil izdig-nat do carstvo, ograbuvan od Normanite, okupiran od Srbite i potoa izma~uvan od Turcite, za na po~etokot od dvanaesettiot vek da stane najju`niot grad od Golema Srbija. Sega Ohrid e siroma{en po-grani~en grad, bez pograni~en soobra}aj, grat~e zavitkano vo prevez od starinska gordost koe sega se nao|a na krajot od edno kralstvo koe brzo se razviva i cveta i kade gradeweto na mostovi i `eleznici e pova`no otkolku restavriraweto na starite crkvi.

Crkvite se prazni i samo svetcite i epis-kopite gledaat so vko~aneti pogledi od naslikanite yidovi na crkvite, a popovite oble~eni vo s# u{te bogati obleki, se molat za site niv. Branko e sigu-ren deka vratite na crkvata Sveta Sofija se zaklu-~eni, zatoa mu predlo`i na profesorot prvo da se napijat po edno kafe vo najstaroto tursko kafule koe se nao|a na maliot plo{tad kaj pazarot. Toa e izgradeno nad korewata od eden ~inar, star pove}e vekovi. Stebloto mu e debelo nekolku metri, a kore-wata mu se tolku zadrveneti {to ne mo`e da se vidi kade tie zavr{uvaat i kade zapo~nuva stebloto i krunata. Starite Turci so beli tulbani okolu crve-

38

nite fesovi, sedat po cel den pod krunata od ~inarot i muabetat. Ama profesorot gi mraze{e Turcite, zatoa {to nivnite pradedovci gi uni{tuvale nego-vite omileni freski i ikoni vo crkvite i zatoa re{i vedna{ da odat vo gostilnicata. Toj mu naredi na Branko vedna{ da isprati edno mom~e kaj sve{te-nikot koj{to gi ima{e klu~evite od crkvata na Sve-tata Mudrost (Sveta Sofija). Rabotite se odvivaa kako vo zabrzan film, tie odea po lizgavite kamewa pokrieni so kal od tuku{to pominatiot do`d vo pravec na ezeroto, za potoa da zavrtat desno dvi`ej-}i se me|u starite tro{ni turski ku}i. Gornite katovi bea po{iroki od prizemjeto i vo svojata is-tro{enost kako da se potpiraa me|u sebe, za da ne padnat na glavite vrz minuva~ite.

Mom~eto koe dobi deset dinari od profe-sorot, so tr~awe im doa|a{e vo presret, a |akonot ve}e stoe{e podgotven pred vratata na starata crkva. Profesorot ode{e poleka pravej}i sitni ~e-kori. Vo racete dr`e{e golema lampa, i pcuej}i gi Turcite koi ja zloupotrebile crkvata kako xamija i duri eden del kako kowska {tala, vnimatelno gi osvetluva{e yidovite naslikani so freski. Branko go povede kon srednata galerija, kade {to bea nas-likani tri golemi figuri: na rasplakanata Sveta Marija, na strogiot Isus Hristos i isposteniot Sveti Jovan Krstitel.

Profesorot ^igone stoe{e zanemen i gleda-{e vo naslikanite svetci, a izgasnatata lampa mu se istrkala od racete na kameniot pod. Toj se pribli`i kon naslikaniot yid i pretpazlivo, mnogu pretpaz-livo, kako da dopira{e usvitena plo~a, ja crta{e so pokazalecot triagolnata kompozicija na prekrasni-

39

te duhovni figuri: racete na Bogorodica, polni so so~uvstvo podadeni nakaj nejziniot sin so blago nakloneta glava i Sveti Jovan gledan i crtan od strana, vo profil, so ispru`eni race koi sakaat da dadat pomo{ koja predocna doa|a. „I ovie crte`i datiraat od pred periodot na \oto”, pro{epoti toj i se zagleda vo Branko so nasolzeni o~i. Toj be{e pod dlabok vpe~atok od ova, za nego {okantno ~udesno otkritie, a o~ite mu zra~ea so bespomo{nost, names-to so sre}a.

„Ti mo`e{ slobodno da me ostavi{ ovde u{te nekolku ~asa prijatelu...” pro{epoti rapavo so voz-buden glas. „I ka`i im na mom~eto i na |akonot da si odat, za{to jas sakam sam da go proslavuvam ova ot-kritie, fotografiraweto }e go ostavime za utre.”

Branko znae{e od iskustvo deka sega profeso-rot do krajot na denot nema da ka`e ni dva zbora i za vreme na ve~erata zamisleno }e gleda pred sebe ili vo filxanot crno kafe. Toa zna~e{e deka toj }e mo-`e ovie nekolku ~asa da si gi posveti na sebe. Prvo go smiri |akonot, koj nervozno gi prevrtuva{e klu-~evite od crkvata od edna vo druga raka, so malku pari i mnogu zborovi. Toj mu predlo`i da go ostavi profesorot na mira i da ja zaklu~i crkvata. Duri prikve~erina mo`e da se vrati i da proveri dali visokou~eniot profesor voop{to se pomestil. Po-toa mu gi poka`a pismenite preporaki od vladata vo Belgrad, naredeni so golemi trkalezni pe~ati i ba-raweto do najvisokite crkovni poglavari da mu se dade potpolna poddr{ka i pomo{ na profesorot ^igone potpi{ano od belgradskiot mitropolit i parafirano od bitolskiot vladika. Tie mu napravi-ja takov silen vpe~atok na klisarot {to toj presta-

40

na da se protivi i postapi onaka kako {to Branko mu predlo`i. Potoa dlaboko se pokloni kako pred nego da stoi nikoj drug tuku li~no najvisokiot crko-ven gospodin. Branko slu{na kako krcka klu~ot vo klu~alkata, dlaboko izdi{a, se svrti i zamina po uli~eto koe vode{e kon kaleto. Toj im se voshitu-va{e na freskite, ama negoviot div sloboden duh ne mo`e{e dolgo da izdr`i me|u te{kite crkovni yi-dovi. Kako i mnogu drugi Srbi i toj vo praktika ja izrazuva{e svojata pobo`nost so toa {to ode{e v crkva za tri tradicionalni obi~ai: kr{tevki, ven-~avki i pogrebi. Ra|aweto i pogrebite bea iznudeni, me|utoa zaedno so ven~avkite ovie tri obi~ai bea povrzani kako sinxir vo Svetiot zavet, kako neiz-be`ni, kako sudbina. Toj ja so`aluva{e sekoja `ena {to so ~inot na ven~avawe mora{e da stane del od negoviot `ivot. Odedna{ mu prostrui edna misla vo glavata {to vo sekoj den od negoviot sega{en `ivot mu nose{e golema taga ... „{to ako toj i Jelka se...?”

Besno tresej}i ja glavata zastana i si naredi sebesi da ne misli na nea... Patuvaweto so veseliot profesor mu pomogna da go ostavi pijan~eweto, ve}e dvanaeset dena ne be{e se napil slivovica. No}ta koga stasaa vo Skopje, po stariot obi~aj Branko be-{e se opijanil, taka {to ve}e i ne znae{e koga zaspal, a profesorot u{te rano utrina zaminal za Skopska Crna Gora. Koga ve~erta stasaa vo mana-stirot i Branko ne mo`e{e da jade od pregolema isto{tenost, profesorot ^igone mu re~e ironi~no: „Probaj so slivovicata, za{to pija~kata e isto kako hrana, tvrdat pijanicite”. I koga, iako iznerviran, Branko ne mu odgovori, ovoj prodol`i: „Ne mi ka`a li nekoj vo Belgrad deka Vie porano ste bile poznat

41

atlet?” Branko mol~e{e, ne zatoa {to profesorot be{e postar ~ovek, tuku {to vo toj mig, toj re{i da se pobedi sebesi i da prestane so pijan~eweto. Po tri dena, vo najgolemata `e{tina toj se izbawa vo bistrata studena voda na rekata Treska, izleze od vodata i so vodena kosa, rasturena po ~eloto i nad o~ite, odedna{ stana svesen deka toj za prv pat po nekolku meseci e sosema trezen. Svetot ne be{e ve}e so~inet samo od nejasni silueti koi mu igraa pred o~ite i od edinstvenata realnost – negovata raka koja postojano posega po polnata ~a{a i srceto koe neizmerno mu strada{e. Kopne`ot po negovata qube-na, koj{to vo zamaglenoto pijanstvo se zgolemuva{e do neograni~eni razmeri, odedna{ se stopi i dobi normalni dimenzii, pove}e ne ~uvstvuva{e taga i ma~nina, tuku samo `elba za odmazda. Sega, koga eden nepoznat ~ovek, postar i pomudar od nego i poradi toa neranliv, ironi~no, ama iskreno mu go izrazi svojot prezir, po~uvstvuva golema odvratnost sprema sebesi poradi niskite slasti i u`ivawa, koi go skr-{ija i ne mu ostavija ni{to drugo osven gor~liv vkus vo ustata. Ni eden od negovite prijateli ne se osmeli na vakvo ne{to, ne samo zatoa {to se pla{ea od negovite tupanici tuku i od so`aluvawe {to go imaat Slavjanite za bra}ata pogodeni od qubovni nevolji.

Profesorot ^igone be{e Francuzin, so bis-tar razum, i Branko zabele`a deka toj prvite denovi namerno forsira{e so nade` deka tolku }e go is-to{ti {to nave~er, mrtov umoren ama trezen, }e go isprati na spiewe.

„Jas }e te prestasam, star~e!” si misle{e toj. No, sledniot den, koga i pokraj negovite ogromni na-

42

pori da odi napred, sepak be{e prestignat od profe-sorot, koj zadi{an i ka{laj}i prv vleze vo manasti-rot Staro Nagori~ani, Branko za prv pat po~uvstvu-va dlaboka neprijatnost i sram. Po ova, nikoga{ ne go spomnaa ovoj nivni natprevar. Sega, Branko be{e sre}en da bide sam nekolku ~asa. Ovaa sloboda saka-{e da ja iskoristi za prijatna pro{etka okolu eze-roto i da se iskapi vo bistrata sina ezerska voda, a ne vo razmisluvawe za minatoto.

U{te edna{ pogledna kon crkvata, kade {to na eden od zapadnite yidovi, nad strani~niot portal napraven od cigla i malter, be{e izveden eden gr~ki zapis. Toga{ samo pomisli, da ne zaboravi ova da mu go poka`e na profesorot, & go zavrti grbot na crk-vata i prodol`i ponatamu. Negoviot kopne` da u`i-va vo prekrasniot pogled {to go dava{e {iro~inata na ezeroto i negovata nenaru{ena prirodnost go natera da go zabrza odeweto po ugornicata. Posto-jano skr{nuvaj}i po mnogubrojnite uli~ki go izgubi poznatiot pat kon kaleto koj{to go znae{e od pora-no. Po nekolku minuti odewe po ugornicata, po pat-~eto {to ne be{e tolku gusto izgradeno so redovi ku}i, odedna{ se soo~i so gusti oblaci. Pod nego mora da se nao|a ezeroto, si pomisli i prodol`i so golemi ~ekori po ugorninata. Patot se zavrti, i odedna{ pred nego se otvori {iro~inata na vode-nata povr{ina iskrej}i i prelevaj}i se vo bezbroj boi. Dlaboko di{ej}i, ovde na visokiot breg na eze-roto, toj za prv pat ja po~uvstvuva ubavinata na ova proletno utro. Ne `ubori voda po makedonskite ri-dovi i po nekolku ~asa od izgrevot na sonceto stanuva tolku `e{ko i sparno {to ne mo`e{ da u`iva{ vo ubavinite. Ama ovde, vetreto ja branu-

43

va{e svetkavata vodena povr{ina i ja pretvora{e vo iskri~avo ogledalo vo koe istovremeno se ogleduvaa sonceto, neboto i vetrot. Levo od son~evite zraci, koi se protegaa do ju`niot strmen albanski breg, vodata be{e temnosina, potamu ima{e violetov ot-sjaj koj zavr{uva{e vo dlabo~inata, pravej}i slika na ogromna riba, od nekolku stotini metri, koja ne-podvi`no le`e{e vedna{ pod povr{inata na vodata. Desno pak, na zapadniot breg, vodata ima{e boja na sve`a zelena treva. Vaka, ezeroto be{e stopati pou-bavo od ednoli~noto more, zatoa {to sonceto, vet-rot i nevidlivite podvodni struewa, islikuvaa sli-ki so misteriozen `ivot, so~inet od mnogu boi, koi brgu se pojavuvaa i so ista brzina is~eznuvaa. Ezer-skata vodena povr{ina mu li~e{e na ogromno ~ove~-ko oko, vo koe se prekr{uva svetlinata i vo zavis-nost od agolot, go obojuva so razli~ni nijansi.

„Ovde da `ivee!” si misle{e, no {to bi pra-vel toj, ve~niot skitnik, ovde so svoja ku}a? Po edna nedela u`ivawe, sigurno }e po~ne da se dosaduva vo ovaa provincija bez prisustvo na `ena. Ni edna `ena ne }e saka da go sledi vo takvo romanti~no progon-stvo, osven ako se ven~a so nea. I osven ven~avaweto, da `ivee zaedno so `ena vo edno vakvo osameno mesto, treba da e beskrajno i zasekoga{ vquben vo nea, a toj be{e siguren deka po Jelka nikoga{ ne }e bide vo sostojba da qubi druga `ena. Da se ima ovde ku}a be{e opravdano za nekoja kratka letna avantu-ra. Mo`ebi doa|aa ovde na leto, vo juli i avgust, devojki i mladi `eni na odmor... ah ne! Toa e stara igra! Ne!

Potsmevaj}i si se na svojata nepopravliva op-sednatost so avanturi, toj prodol`i da odi nagore po

44

patekata opkru`ena so trwe, koja krivule{e okolu vrvot na srtot, visoko nad bregot od ezeroto. Levo stoe{e edna zapu{tena ku}a, so yidovi od koi se lu-pe{e malterot i koja, se ~ine{e, se xari vo vodata so praznite prozorski ramki. Pedesetina metri po-natamu, na levata strana od patot, ima{e u{te edna, tokmu na vrvot. Branko bi si ja odbral za sebe.

Ovde se slu{a{e silnoto {umewe na brano-vite koi udiraa vo strmniot izronet breg za potoa da se vratat nazad vo bistrata proyirna dlabo~ina. Nad crveniot pokriv od ku}ata bea nadvisnati sloe-vi oblaci, a yidovite od cigla i `olt kamen malte-risani so tenok malter izgledaa kako da visat nad povr{inata na ezeroto. Ovaa ku}a na karpestiot breg, kako da mu pripa|a{e na ezeroto opkru`eno so planini, taka, zaedno bea edna nepravilna no roman-ti~na celina. Pokraj kameniot yid okolu bav~ata rastea razni sorti grmu{ki koi {irea naokolu prijatna senka pro{arana so bezbroj mali son~evi svetli to~ki, osvetleni od sonceto koe se probiva-{e niz dup~iwata na yidot kade {to se be{e izronil malterot. Iako se ~ine{e deka vo nea ne `ivee nikoj, ku}ata i s# naokolu be{e dobro odr`uvano. Branko tropna na drvenata vrata so `elezniot zvekir (alka), me|utoa ne se pojavi nikoj, osven edna upla{ena siva ma~ka koja{to spie{e nad kameniot yid. Toj prodol`i ponatamu potsmevaj}i si se na svojata neobjasniva postapka. Zo{to saka{e da ja vidi ovaa ku}a, so gradina polna so oleandri posade-ni vo belo varosani sadovi, begonii i fu{ii nate`-nati so crveni cvetovi i pupki? Ubavite mesta za nego imaa zna~ewe samo ako gi fotografira{e. Toj duri nema{e vreme da se zadlabo~i i da u`iva vo

45

podrobnostite od mestata i ubavinite koi gi oveko-ve~uva{e vo fotografiite. Minatiot pat koga be{e vo Ohrid, saka{e {to pobrzo da ja zavr{i rabotata i da & se vrati na Jelka vo Belgrad, taka {to ne go vide ova prekrasno romanti~no mesto, skrieno na patekata pod karpata.

Patot prodol`uva{e nadolu po karpata vo kratki i ostri, edno po drugo naredeni svijoci. Vi-sokite strani na svijocite bea izyidani so kameni yidovi, taka {to celiot ovoj del li~e{e na edna golema starovremska tvrdina. I na ovaa krajna to~ka od naseleniot ohridski rid, vedna{ do rabot na pos-lednata karpa, koja pa|a{e prudolu direktno vo eze-roto, na malo rastojanie od poslednite tivki i vero-jatno nenaseleni ku}i, se nao|a{e edna crkvi~ka obikolena so karpi, vetar i voda. Od vetrot iskrive-niot krst, postaven na kupolestiot pokriv, kako da ja povrzuva{e crkvata so neboto, a yidovite izgledaa kako da se zarasnati vo zemjata, u{te pove}e deka pokrivot be{e pokrien so treva koja raste{e na keramidite od semiwata {to vetrot ovde postojano gi naveva{e.

Starite majstori znaele to~no {to pravat koga go odbrale ova mesto, si misle{e Branko voodu-{evuvaj}i & se na gletkata. Za{to, blagodarenie na okolinata koja so svojata ubavina go odzema{e zdi-vot, ova mesto be{e kako izmisleno i edinstveno vredno za gradba na bo`ja ku}a, zemno `iveali{te za Ve~niot Duh. Koga ja izmina i poslednata ku}a, pred nego se otvori prekrasnata gletka od osamenata crkva nadvisnata nad ezeroto, a vetrot, koj nezapir-livo duva{e od ezeroto kako da gi izduva vekovite od nego. Godinata na gradbata na crkvata kako da

46

nema{e pove}e nikakvo zna~ewe. Najverojatno godi-nata na gradewe be{e zapi{ana vo nekoi dokumenti, ili nau~nici kako profesorot ^igone go imaa toa prou~eno, ama prviot red kamewa izyidani vo karpa-ta & dade na ovaa idna crkva bezvremenska dimenzija, vo eden vek {to ne se nao|a vo niedno poznato vreme, vo vreme {to ne se meri so meseci i godini, tuku so ve~nite dvotaktni udari na ezerskite branovi, koi bavno rastat i se iskrevaat nad povr{inata i potoa otpu{teni od razigraniot vetar, zapeneti se rastu-raat od karpata. Vo mirnata osamenost me|u zemjata i neboto stoe{e crkvata kako simbol i patokaz kon bo`estvenoto. Na ova retko mesto, kade {to zemjata i vodata, sonceto i vetrot mirno se sre}avaa, si davaa raka i se slevaa vo edno oro, crkvata be{e mislovno i upravuva~ko sredi{te, kako {to truba-~ot go vodi i upravuva oroto na igra~ite.

Predniot dvor se zavr{uva{e so eden yid vo koj se nao|a{e edno sivo drveno vrati~e koe krcka-{e pod udarite na vetrot. Toj go otvori vrati~eto i pred nego se sprostrea naj~udnite i najmirnite gro-bi{ta {to gi ima{e videno. Dva groba vo senkata na pet maslinovi drvja ogradeni so krivulesta pateka na rabot od karpata, granicata me|u krajnata to~ka od zemjata i neboto, nadvor od nea se prostiraa voz-duhot, vodata i strmni ridovi vo dale~inata. Toa be{e s#, ama sepak i ovde go obzede ~uvstvoto na ve~nost i bezvremenost, ~uvstvo koe ne go pritiska-{e, tuku go ispolnuva{e so mir i sigurnost, za{ti-ten i istovremeno osloboden, ovde be{e vo skutot na bo`estvenoto.

Prekrasno idealno mesto, kade {to i ateistot }e poveruva vo postoeweto na Gospod, si pomisli toj,

47

ili za nekoj koj se somneva vo postoeweto na duhot! Zo{to ne `iveat ovde monasi? Nema podobro mesto od ova, ovde mo`e{ da si dojde{ na sebe ...

Odedna{ zabele`a deka ne e sam ovde me|u trweto {to se ni{aa na vetrot i gu{terite {to se {mugnuvaa pod kamewata. To~no na mestoto kade {to yidot se kr{e{e vo prav agol, be{e napravena eden vid otvorena porta so prag, napraven od drvena {ti-ca, koja najverojatno se nadvisnuva{e nad vodata. Vo {ticata be{e ise~ena pravoagolna dupka ogradena so drvena ograda. Sigurno vo vremeto koga crkvata s# u{te bila otvorena, klisarot odovde crpel so kofa voda od ezeroto. Sega na toa mesto isturena nanapred le`e{e edna `ena, ama gledano po mladite noze naj-verojatno be{e s# u{te devoj~e, koe zamisleno gleda-{e vo ezeroto. Toj mo`e{e da ja vidi samo nejzinata crna kosa razmrsena od vetrot i kafeniot fustan koj se be{e zategnal nad kolenata. Nekolku ~ekori nanazad le`e{e nejziniot `olt mantil, vrz nego ima{e dve tenki knigi, a tretata kniga se otvorila i vetrot duva{e edna od stranicite navamu-natamu.

Vo toj moment is~ezna sekoe ~uvstvo za ve~-nost i bezvremenost. Za{to ovde le`e{e edna `ena, i ovaa `ena so vakvo dr`ewe, so ubavi noze i priv-le~ni kolkovi, mo`ebi premnogu slaba ama jaka i tanka, go natera ~udno da se ~uvstvuva. Taa le`e{e tolku mirno i bez da se pomrdne, kako da spie{e. Toj se dvi`e{e kolku {to mo`e{e bes{umno. Za da sti-gne do nea, treba{e da pomine pokraj mantilot. Ja zavrti glavata i go pro~ita naslovot na gornata kni-ga: Istorija na filozofijata, del 1. Najverojatno e studentka koja{to poranila so odmorot, vo sekoj slu~aj, ova e vistinsko mesto za da prou~uva{ filo-

48

zofija, no vo vakva polo`ba, da le`i{ i da se yve-ri{ vo zapenetata voda za da go povtori{ nau~enoto, ne mu izgleda{e najpametna ideja. Toj klekna zad nea i se obide da go sledi nejziniot pogled, dolu vedna{ pod strmnata karpa vide edna kafeava ptica, so ra-{ireni krilja, kako se prepelka vo zapenetata voda. Sokol! Toj se seti deka tokmu pred malku vide kako letaa dva sokola okolu karpite. Verojatno eden od niv prebrzo be{e sletal nadolu i zafaten od silen udar na vetrot padnal vo vodata. Edna ptica {to se davi, a taa so strav ja posmatra{e ovaa drama le`ej-}i nepodvi`no na rabot od bezdnata. Toj se fati cvr-sto za rabot od portata, frli brz zagri`en pogled kon poluskapanata {tica, niz koja lesno, pri prvoto naglo dvi`ewe mo`e{e da propadne nadolu. Za da ne ja upla{i so svoeto neo~ekuvano prisustvo, ja fati cvrsto za ramoto i re~e: „Vie le`ite ovde na mnogu opasno mesto! Ili pak ste padnale?”

Taa naglo se zavrti, i so sviena tupanica silno ja turna negovata raka od {to prstite silno go zdobolea. Toj gleda{e vo dve crni o~i, koi ne poka-`uvaa za~udenost, tuku bes i neveruvawe. Taa se zavr-ti so tolkava sila {to {ticata po~na opasno da krcka, taka {to toj upla{en ja grabna so ednata raka za polovinata i ja trgna od skapanata kr{liva {tica. „Zo{to ne vnimava{!” izvika so seta sila, „za{to duri sega }e se slu~i nesre}a!”

Taa se ispravi i zastana gordo i inaetlivo pred nego, so ispraveni i nanapred isfrleni ramewa i stisnati tupanici, pritiskaj}i gi besno podbele-nite tenki usni. Me|u nejzinite tenki nepravilni ve|i se pojavi edna tenka br~ka, po {to jasno mo`e-{e da vidi deka ne e naviknata da protivi. Toj }e

49

prsne{e vo smea od nejzinata mlade{ka lutina da ne go spre~ea nejzinite o~i. Vo niv ne se gleda{e zaka-na ili pak inaet, tuku samo gordost, i iako taa be{e visoka kolku nego, toj sepak ~uvstvuva{e kako taa da go gleda od visoko, a ne toj. Taa ima{e vrodena i vistinska gordost, {to tolku mnogu mu nedostasu-va{e kaj drugite `eni. Odedna{ mu stana jasno deka taa, iako oble~ena vo ednostaven volnen kafeav fus-tan, poseduva{e isto takva ednostavna vrodena gor-dost vo nejzinata pojava i vo pogledot, kakva {to imaa i kralicite oble~eni vo svila i nakiteni so biseri.

„Navistina se slu~i nesre}a”, odedna{ pro-zbori seriozno, poka`uvaj}i so tenkite ne`ni prsti sprema vodata. „]e prezemete li ne{to da pomognete namesto da predizvikate druga nesre}a.” Vedna{ otide i povtorno zastana na rabot od karpata i se zagleda dolu vo vodata, nestrplivo tropaj}i so no-gata.

„Nesre}a? Ptica grablivka {to se davi vo ezeroto go nare~uva{ nesre}a.”

Taa se zavrti tolku ostro i neo~ekuvano, so laktite izvieni nanapred, {to toj mora{e da napra-vi ~ekor nazad za da ne izgubi ramnote`a. „Zar pove-}eto lu|e i osobeno ma`ite ne se isto taka ptici grablivki?” izvika taa glasno.

„Tuka si sosema vo pravo” & odgovori toj edno-stavno.

Iznenadena od negoviot odgovor mu frli brz qubopiten pogled, za vedna{ potoa prodol`i da se yveri pred sebe. Sekoga{ koga }e prozbore{e, taa go gleda{e od strana, ne skrieno ili upla{eno kako {to toa go pravea upla{eni i neiskreni lu|e, tuku

50

direktno i otvoreno kako {to toa go pravat decata, {to ne se srame`livi, kako {to e nerasipaniot se-lanec, kako {to se yvezdite i mese~inata koi ne-{tedlivo ja rasturaat seta svetlina {to ja imaat. Jasnosta na nejziniot pogled u{te pove}e go za~udu-va{e za{to doa|a{e od tolku crni irisi. Ova be{e samo eden kratok mig, za{to vedna{ potoa taa zboru-va{e i gleda{e pred sebe, kako nekoj koj e naviknat na osamenost i na razgovori so sebe, namesto na nevr-zani diskusii so pove}emina. Sepak toj ~uvstvuva{e deka, dokolku prodol`at da razgovaraat, nivniot razgovor nema da bide takov. A taa zaboravaj}i deka toj be{e samo slu~aen minuva~, eden ma` {to bru-talno i grubo se zame{a vo nejzinata privatnost, qubopitno go pra{a: „[to mislite, {to sakav da ka`am so toa?”

Toj potsme{livo gi digna ve|ite, lesno se pok-loni za da poka`e deka so zadovolstvo }e & odgovori na nejzinoto pra{awe.

„Deka ma`ite sekoga{ se interesirale za mo}, za bogatstvo i za ...” „I?”

„I za `eni, dokolku im ostane vreme”, grubo ja zavr{i svojata izjava.

Taa ne se {okira ili iznenadi od negovite zborovi, kako da ne go razbira i kako site dobro vos-pitani devojki samo se podnasmevna bez da go pog-ledne. Negovata gruba iskrenost ne ja pogoduva{e i zatoa toj re{i da prodol`i: „Me|u drugoto da vi ka`am, deka izjava kako Va{ata tamu, vo beliot svet bi se razbrala kako navreda, me|utoa o~igledno Vie `iveete vo svoj svet, zaklu~i toj tivko no odlu~no.”

Za prv pat zabele`a kako lesno crvenilo & gi obli visokite jabol~nici, i malku ison~anite obra-

51

zi dobija boja na dobro vino od makedonskoto ride-sto podnebje. Za prv pat zbuneto ja krena rakata za da gi trgne padnatite prameni kosa od liceto. Toj za-bele`a deka taa s# u{te ne be{e svesna za svojot izgled. I kolku be{e tipi~no za ovaa `ena {to se zacrveni poradi svojata duhovitost, dodeka pove}eto drugi `eni reagiraa ba{ sprotivno.

„Izgleda deka Vie imate dosta slobodno vre-me”, bez zadovolstvo mu odgovori, da mu se odmazdi zatoa {to toj besramno gi pogodi nejzinite tajni. „Da sigurno, i ne pravete se kako da ste iznenaden, za{to ova {to go velam se odnesuva na Va{iot ma{-ki karakter.”

„Dali e potrebno postojano da tvrdite deka sum ist kako i site drugi ma`i” & odgovori toj podbivno, „a osven toa ne e mnogu filozofski taka da se razmisluva.”

Me|utoa sega ne mu uspea da ja zbuni kako {to se nadeva{e.

„Sakate da ka`ete deka ne e psiholo{ki,” mirno mu odgovori. Toj ne mo`e{e da po~uvstvuva nikakov potsmev vo nejziniot glas, zatoa & odgovori iskreno: „Za `al nikoga{ ne sum imal dovolno vre-me da im se posvetam nitu na filozofijata nitu na psihologijata”.

„Sum zabele`ala deka pove}eto ma`i so {iro-ki ramenici ne se zainteresirani za ovie nau~ni oblasti”, mu odgovori taa kratko.

„I so pravo, za{to videle deka vo praktikata, ovie nauki gi koristat najgolemite slabaci kako sredstvo za dobivawe mo}”, & odgovori ostro. „A Va-{iot mlade{ki duh gi poznava samo ~istite nau~ni osnovi, no ne i niskata zemna praktika. Ama kaj Vas

52

doa|a prirodata pred naukata, za{to Vie i ne go slu-{ate pove}e ova {to Vi go zboruvam, tuku povtorno ste polni so interes i so`aluvawe za pticata.”

Taa povtorno klekna na kolena vrz skapanata {tica i se zagleda vo pticata koja s# u{te se bore{e so zapenetite zelenkavi branovi i se obiduva{e da se izvie nad vodata. „Mora da e stra{no za pticata, da mora da se bori so nepoznat element za koj nema dobieno soznanie pri ra|aweto, re~e taa”, a toj pov-torno se za~udi od ~istotata na nejzinite misli.

Toj go procenuva{e rastojanieto, sedum-osum metri me|u nego i pticata. Verojatno vodata ne be{e dovolno dlaboka za da se skokne od ovaa viso~ina, a zgora na toa vo sredinata na zapenetata voda se izdi-ga{e edna ostra karpa.

„Ako sakate, }e skoknam vo vodata za da ja spasam”, izvika toj glasno.

„Ne, ne sakam”, odgovori taa so ista ostrina vo glasot. „Vie bi go napravile toa za mene, a ne za-toa {to Vi e `al za pticata, i vie ne smeete da si go rizikuvate `ivotot za ne{to {to ne Vi e zna~ajno.”

„Kakva iznenaduva~ka logika {to doa|a od edno dete!”, za{to spored negovata procenka taa si-gurno ne be{e postara od dvaesetina godini. Toj ne ja izgovori ovaa misla glasno, za{to be{e svesen deka se pribli`uva{e kon ~etiriesettata godina, a ova sigurno ne saka{e da go slu{ne od nea. Ako napra-ve{e kakva bilo zabele{ka za nejzinite godini, zna-e{e deka taa vedna{ }e mu vrate{e so ista mera. Vo me|uvreme be{e svesen za ostrinata na nejziniot intelekt, sposobnosta za nabquduvawe, kako i za di-rektnata iskrenost koja i nemu mu be{e svojstvena. „Dali ne progovori za da ja sokrie svojata povredena

53

gordost ili...?” Toj brzo gi otfrli ovie misli i ja pra{a: „[to ako najdam kaj~e?”

„Bescelno”, mu odgovori taa kratko. „Site ribarski ~unovi od Kaneo se izlezeni po ribolov, a da odime do pristani{teto isto nema nikakva smi-sla, za{to duri da se vratime, verojatno pticata }e bide ve}e udavena.”

„Nie”, re~e taa! Zo{to odedna{ pomislata, so ovaa devojka zaedno da plovi po osamenoto ezero sta-na tolku privle~na za nego. „Vnimavaj Branko!”, si naredi sebesi. I povtorno voznemiren od nejzinata nevnimatelnost izvika glasno: „Ako nema nikakva smisla, nemoj pove}e da stoi{ na taa srednovekovna izgniena {tica niz koja sekoj moment mo`e{ da pro-padne{.” Pred da uspee da ja povle~e na strana, taa, za da go izbegne negoviot dopir, brgu skokna nazad i inaetlivo mu odvrati: „Se la`ete, {ticava ne e postara od 1880 godina.”

„Kako go znaete toa?” „Od eden ~ovek koj samiot go napravil ova, toa

e dedo mi, ako sakate to~no da znaete”, mu odgovori frlaj}i ja glavata gordelivo nanazad kako da saka{e da dodade: „Pra{ajte pove}e, ama jas }e odgovoram sa-mo na onie pra{awa na koi sakam da dadam odgovor”.

„Zna~i Vie `iveete ovde?” Taa gi potkrena ramewata. „Da.” „Ne.” „Pone-

koga{“, odgovori gledaj}i nakaj ridovite. „Mnogu jasno, Vie verojatno si mislite: ne-

prijaten ~oveku, zo{to se me{ate vo moite li~ni raboti.”

Dodeka razmisluva{e {to da ja pra{a pona-tamu, ja vide kako taa povtorno se pribli`uva kon

54

rabot na bezdnata. „Ostani ovde”, ostro izvika, ama taa ne poslu{a i napravi u{te eden ~ekor.

„Me prisiluvate da stavam to~ka na ovaa ne-prijatna i opasna situacija, {to vsu{nost odamna imav namera da go storam. Najdobro e da & go skra-time ma~eweto.”

Toj grabna eden te`ok kamen {to be{e se olabavil vo yidot i go frli niz otvorot na {ticata vo vodata. So istoto brzo dvi`ewe uspea da ja turne i nea nastrana, tokmu koga taa saka{e da go spre~i vo negovata namera. Koga kamenot ja dopre vodata, izbi eden kratok vodoskok od nea i koga povtorno pogledna, pticata be{e ve}e is~eznata pod vodata. Taa go pogledna ta`no i omalova`uva~ki, nejziniot pogled be{e poln so taga po pticata, no i taga zatoa {to toj ja razo~ara. Sepak vo nejziniot glas nema{e nikakvo ~uvstvo za nego: „Vie ste surov i zgora na toa brutalen”, re~e taa kratko, a me|u ve|ite & se po-ka`a istata br~ka {to ja ima{e videno prethodno. A potoa se slu{na eden prodol`en mlade{ki izvik: „Baah”.

Toj se nasmea. „Jas surov!? Kolku {to znam, vakvo ne{to velat lu|eto koga }e stanat svesni deka nivnoto so`aluvawe nema nikakva smisla. Va{eto so`aluvawe vo ovoj slu~aj e pobezdu{no od mojata su-rovost. A za toa deka sum brutalen?! Ah toa postoja-no go velat `enite tokmu koga baraat u{te pogolema brutalnost.”

„Sega ste navistina mnogu surov”, mu re~e taa vrtej}i se od nego, taka {to toj uspea da go fati nej-ziniot zaprepasten pogled poln so prefrlawe, bi-dej}i ovoj pat, bez nikakov povod ja sporedi so site drugi `eni.

55

„Izvinete me”, & re~e toj so nesigurnost vo glasot. „[to zna~i toa, koga dve nepoznati lica, u{te pri prvata sredba zboruvaat na vakov na~in i si dofrlaat vakvi vistini?”

„Deka najverojatno e najdobro i ponatamu da ostanat nepoznati”, mu odgovori taa studeno. Dodeka zboruva{e, ja ispravi povtorno glavata i svetlinata vo nejzinite o~i potemni kako neproyirna voda vo momentot koga sonceto is~eznuva zad nekoj oblak. Povtorno gleda{e pred sebe, kako {to gledaat liko-vite na freskite, so pogled koj istovremeno gleda kon sekogo i kon nikogo.

Taa se navedna da si go zeme mantilot, no toj be{e pobrz. Go zdipli vnimatelno i gi stavi knigi-te ozgora i & gi podade so malku podadeni race, brzo i delovno, kako da nema{e nikakov interes da ja za-dr`i u{te nekoja sekunda. Izraz na iznenadenost & preleta vo o~ite i ovoj pat go pogledna toplo i pro-dorno, pri {to toj so maka se vozdr`uva{e da go pri-krie branot na sre}a {to mu go potrese teloto. Taa gi zede mantilot i knigite od negovite race i zami-na so lesni elasti~ni ~ekori nakaj portata od gro-bi{tata, bez da poka`e tro{ka koketnost vo dr`e-weto, {to drugi `eni sigurno bi go napravile koga znaat deka nekoj gi gleda. Portata se zatvori so gla-sno krckawe.

Na drvenata porta ima{e mala trkalezna dupka, na mestoto kade {to porano vo drvoto imalo glu`d. Taa go pritisna ednoto oko na dupkata i vide kako toj se spu{ta nakaj malata {irinka do grobo-vite, gledaj}i naokolu da ne najde ne{to {to taa go izgubila ili zaboravila. Potoa toj neprekinato gle-da{e vo pravecot kade {to taa zamina. Taa se nas-

56

mevna na ovaa gletka, no potoa odlu~no i brzo se za-vrti, za{to toa li~e{e na skri{no qubopitno {pi-onirawe, ili pak za{to se upla{i od toj {to go {pionira{e: od negovoto neo~ekuvano, napadno vni-manie, ili pak od neodredenoto ~uvstvo na zaqube-nost, ~uvstvo koe ne mo`e{e da go sfati i da si go objasni?

Vo momentot koga si gi postavuva{e ovie pra-{awa, kako da ja izlo`i svojata du{a na novi nepoz-nati ~uvstva, koi gi pritiskaa nejzinite misli kako te{ka zavesa {to se spu{ti me|u nea i svetlinata. I nejziniot od ne li~e{e ve}e na zaminuvawe, tuku na begstvo, begstvo od edno ~uvstvo za koe nema{e zbo-rovi i objasnuvawe, edno dlaboko pret~uvstvo za ne{to novo i neizbe`no. Taa, kako i `ivotnite, mo-ra{e instinktivno da go sledi ova svoe ~uvstvo i da go prifati kako neizbe`na sudbina, iako be{e dla-boko upla{ena od mo}ta na nepoznatite razorni si-li na ~uvstvata.

57

QUBOV POME\U TRWETO „Jas pronajdov u{te ne{to”, izjavi profeso-

rot ^igone ~ukaj}i so viqu{kata po masata. „Zabe-le`av u{te od nadvor deka crkvata na severnata strana od prviot kat ima otvorena galerija. Vo naj-dale~niot agol otkriv edna mnogu o{tetena freska od Isus Hristos naslikana na yidot. Likot i evange-lieto koe go dr`i vo levata raka se re~isi celosno izgrebani, od Turcite, |avolot da im ja zeme du{ata. Me|utoa toa ne e tolku stra{no, se raboti za negovi-ot stav. Znae{ li kako e zastanat?”

Za golemo iznenaduvawe na drugite posetite-li vo kafean~eto, toj odedna{ go pomesti stolot na-zad, se spu{ti na podot so ra{ireni noze, go zede v race srpskiot u~ebnik {to go ima{e so sebe i dr`ej-}i go otvoren vo ednata raka, ja ispru`i drugata ra-ka na strana kako da blagoslovuva. „Ako voop{to imate malku poznavawe od istorijata na umetnosta, prijatelu Branko, toga{ }e ja prepoznaete ovaa po-lo`ba”, izjavi toj teatralno ni{aj}i so glavata. „Ovaa polo`ba & pripa|a na edna, vo svetot poznata skulptura, napravena od eden umetnik, koj{to jas po ovaa moja poseta na crkvata Sveta Sofija }e go kla-sificiram kako nenameren plagijator. Najverojatno ovaa moja izjava }e predizvika pekolno iznenadu-vawe i u{te pogolema indignacija vo umetni~kiot svet!” Toj stana i silno udri so knigata po masata taka {to varenite jajca po~naa da se trkalaat po ~inijata.

„Toa e, ni pomalku ni pove}e, Mojsej od poz-natiot Mikelanxelo.

58

„Hm...” mrmore{e toj, ~ukaj}i po masata so tvrdo svarenoto jajce, kako toa da be{e glavata na eden tvrdoglav poznava~ na umetnosta, na koj so sila saka{e da mu ja nabie vo glavata ovaa negova nova te-orija. „U{te od sega se nasladuvam na nivniot pro-test. U{te denes mora{ da napravi{ dovolno ubavi sliki, prijatelu, a posebno od golemata freska so Isus Hristos vo srednata galerija, pri negovata prva poseta na hramot, za{to i kompozicijata na freskava e neuni{tliv dokaz deka lulkata na rene-sansata }e mora da ja pomestat kon edna oblast, kade {to za sre}a nema skapi hoteli od prva klasa.” Toj gi izbri{a tro{kite od bradata i pora~a so ispre-kr{en srpski jazik u{te edno crno kafe.

„Vpro~em, se isplati da dojde{ od Pariz na Balkanot samo poradi Ohrid. Kakva prekrasna polo-`ba ima ovoj grad, potpren na ova strmno brdo. Vo gradot, pak, nasekade se ~uvstvuva me{anicata od obi~ai i vekovi...”

„No i od produktite”, go prekina Branko, „vo prodavnicata za `elezarija se prodava i med, vo ta-kanare~enata kni`arnica, ~orapi i lenti, a vo pro-davnicata za dolna obleka mo`e{ da kupi{ razni vidovi slatki i bonboni. Ima s# i se{to izlo`eno kako vo nekoja galerija.”

Za razlika od v~era, koga se {eta{e po kale-to, toj denes ~uvstvuva{e nekoe nejasno zadovolstvo i raspolo`enost. Ohrid i nepoznatata devojka {to v~era ja sretna, bea vo negovata potsvest stanati ed-no, kako statua od gradska devica postavena na kar-pata. Toj zaspa i se razbudi so misli za nepoznatata devojka, se pra{uva{e kade spie taa, i dali i taa misli na nego, dali nejzinite misli se razlevaat niz

59

gradot kako i negovite. Istovremeno toj ne saka{e da ima novi ~uvstva, {to ne }e mo`e da gi zaboravi pred da gi pobedi starite ~uvstva na gor~ina i razo-~aruvawe.

„Ohrid e isto taka galerija polna so umetni~-ki bogatstva, prodol`i profesorot so svoite glasni razmisli. V~era ne mo`ev da ve najdam, i toga{ klu-~arot me odnese vo edna druga crkva, Sveti Kliment. Do nea e postavena edna drvena kula. Na dolniot kat pronajdov tri, me slu{ate li, tri starogr~ki relje-fi, nemarno potpreni na yidot od temnata vizba i verojatno zaboraveni, i niv morate da gi fotografi-rate, razbirate. A utre }e odime da gi razgledame starite urnatini na kaleto. Dali poznavate ovde ne-kogo koj dobro ja poznava istorijata na Ohrid?”, pra-{a toj odedna{ i zamisleno.

„Raspra{ajte se za ova vo op{tinata ili pak kaj nekoj od gra|anite.” „Kaj kogo bilo!? Nejziniot dedo go napravil drveniot vidikovec kaj starata crkva. Mo`ebi toj be{e s# u{te `iv. Mo`ebi pak ne znae{e ni{to. Mo`ebi pak }e ja sretne{e povtorno i }e & gi postave{e ovie pra{awa. Mo`ebi ima{e tatko koj ja poznava{e ili ne ja poznava{e istori-jata na Ohrid. Tatko koj vo sekoj slu~aj ne znae{e de-ka eden nepoznat, verojatno, be{e vquben vo negova-ta }erka, dokolku faktot deka toj otkako ja sretna, postojano razmisluva za nea mo`e da se nare~at vqu-benost. Razmisli vo koi, kako vo zabaven film, po-minuvaat razli~ni `enski pojavi, po~nuvaj}i so li-kot na edna rusokosa, na koja vo o~ite & se ~ita{e lutina i prefrlawe, tolku ostro i jasno {to site drugi likovi brzo izbleduvaa i is~eznuvaa. Me|utoa, sega brzo blednee{e i is~eznuva{e ovoj nejzin lik, a

60

i likovite na site drugi `eni, potisnati od likot na devojkata {to toj v~era ja sretna na kaleto, koja se dvi`e{e brzo i lesno kako da e srna.”

Taa go pogledna seriozno i mu re~e: „Najdobro e i ponatamu da ostaneme nepoznati eden za drug.” Do sega ova ne mu go rekla niedna druga `ena. Taa pomi-na pokraj nego, za vo sledniot moment povtorno da se vrati gledaj}i pred sebe. Taa stoe{e tuka pred nego, potisnuvaj}i gi drugite, za na krajot da bide edin-stveniot oboen lik na yidot, poln so izbledeni likovi.

„Podobro da ostaneme nepoznati eden za drug”, re~e so nepokorliv pogled. Ova be{e polo{o od pre-dizvik, li~e{e na kletva. Edinstven lek za da ja zaboravi be{e vedna{ da si zamine od Ohrid, ama od druga strana be{e svesen deka profesorot za sega ne be{e vo plan da zamine od ovoj grad poln so skrieni bogatstva. Branko ~eka{e nestrplivo da se pojavi profesorot, koj otide vo svojata soba za da go oble~e paltoto i da ja zeme tetratkata vo koja prave{e zabe-le{ki. Koga ovoj s# u{te ne se pojavi, Branko brgu otide do {ankot i edno po drugo ispi tri ~a{ki ra-kija. „Rakija nautro vo 9 ~asot! Koj |avol go natera da pie.” Za sre}a ne mora{e da fotografira lica vo dvi`ewe, tuku samo freski na koi stoeja nepodvi`-ni figuri na svetci, crkovni lica i kralevi. I vo sekoja crkva {to ova utro ja poseti so profesorot, vo eden dale~en agol se nao|a{e edna kralica, koja postojano go gleda{e so pogled namenet za sekogo i za nikogo, kako nejziniot pogled od v~era i za niko-ga{ pove}e.

61

Vo eden ~asot popladne gradot se ispraznuva. Site ve}e ispile kojznae kolku kafiwa vo pette ka-fuliwa rasporedeni okolu iljadagodi{niot ~inar so {uplivo steblo i poleka vle~kaj}i se po maznata kaldrma si odat doma na spiewe. Prodava~ite na ze-len~uk i ovo{je dremat zad nivnite tezgi, ispru`e-ni na kaldrmata kako {to pravat i `ivotnite, samo {to pod sebe imaat frleno nekoe staro ~ergi~e ili vre}a.

„Slovenskite selani se poblisku do zemjata i od `ivotnite, no toa ne im pre~i pojasno da go slu-{aat peeweto na angelite od nas zapadwacite”, re~e edna{ profesorot ^igone, koj ve}e gleda{e vo nada-renosta na makedonskata slavenska rasa nov dokaz za negovata renesansna teorija. Branko samo gi potkre-na ramenicite. „Nadarenosta ja gledate okolu sebe”, mu re~e, „ama du{evnosta...?”

„Nea ja gledam vo freskite.” „Ama tie se slikani re~isi pred iljada godi-

ni, no denes ne mo`e nikoj taka da gi naslika.” „Jas gi gledam vo detskite o~i na selanite {to

doa|aat ovde na pazar”, uporno tvrde{e profesorot. „Toa ne e dokaz profesore, tuku samo va{a te-

orija, zasnovana na intuicija. Dozvolete mi da vi go dadam dokazot koj vie ne mo`ete da go najdete, zatoa {to ne go poznavate na{iot jazik. ]e vi izreci-tiram edna stihotvorba od eden na{ poet.

Ako neboto be{e bel list hartija, I site {umi obrasnati so {upliva trska, I dlabokite moriwa polni so crno mastilo, I jas da pi{uvam polni tri godini, I toga{ mojata taga ne }e be{e ispi{ana.

62

„Vi se dopa|a? Da? Mene isto. No znaete li koj e poetot?”

Profesorot mu odgovori so bezglasno ni{awe na glavata.

„Na{iot narod e poetot”, re~e Branko, „toj ima sostaveno stotici vakvi pesni i site kako i ovaa se polni so strast.

Nie imame pove}e strast vo na{iot mal prst otkolku site zapadwaci vo celoto telo... I ova ne e samo prazna falba...”

Toj naedna{ se ispravi i izleze nadvor, bez da go pozdravi profesorot.

U{te vo ranoto utro, stoej}i vo predniot dvor od Sveti Kliment, mala crkva yidana so crvena ci-gla, koja se izdiga{e kako usvitena crvena kruna tokmu na sredinata od srednovekovniot del na Oh-rid, Branko vide kako se nasobiraat beli oblaci od kaj urnatinite na kaleto. Toj ne saka{e fotografii so prazno, golo nebo, i zatoa pobrza kon urnatinite so fotoaparatot obesen na vratot. Najlesniot pat se protega{e od nadvore{nata strana na gradot, zad xa-mijata so beloto minare, ama toj trgna kon kaleto po prvoto tesno soka~e vo koe ednata polovina od kal-drmata be{e vo senkata na yidnite ogradi od dvoro-vite. No sepak, toj ne be{e vo potraga po novi temi za negovite fotografii, iako se ubeduva{e sebesi deka toa e celta na negovata potraga. I koga zastana pred edna otvorena porta za da zapali cigara, toa ne be{e samo poradi prekrasnata romanti~na smesa od svetlina i senki vo {irokiot dvor pokrien so mazni plo~i nitu poradi temnocrvenite cve}iwa posadeni pokraj belo varosanite yidovi potpreni so debeli drveni kolci, tuku zatoa {to pred malku vide edna

63

devojka kako lesno se ka~uva po krckavite skali na ku}ata. Duri koga zad gorniot prozorec se pojavi eden {irok, plosnat no mil lik, toj besen na sebesi go prodol`i patot, za{to znae{e deka negovite bo-`em neuspe{ni obidi da ja zapali cigarata, palej}i novi ~kor~iwa koi se gasea na vetrot be{e mnogu proyiren trik i za nego, no i za devojkata koja{to najverojatno sega mu se potsmeva{e, toj si zamislu-va{e. I pokraj toa, toj ne mo`e{e da se vozdr`i da ne pogledne kon gorniot kat na ku}ata i da go bara ona {to vsu{nost ne saka{e da go bara, grizen od eden postojan nemir koj{to predobro go poznava{e i istovremeno go mraze{e i go saka{e, nemir koj{to sega be{e posilen i podlabok od koga bilo, za{to devojkata {to silno ja posakuva{e ima{e lik, no nema{e ime.

I seto ova go ~uvstvuva za edna devojka so koja razmeni duzina re~enici! [to }e se slu~e{e so nego ako taa mu stane{e poznajni~ka, prijatelka ili pak qubovnica. Qubovnica... a zo{to ne? Nikoga{! Edna vakva devojka ne be{e nameneta za edna od negovite avanturi, samo od pomislata na niv mu se e`e{e ko-`ata na celoto telo. Toj se nasmea. Ne stanuva zbor za ni{to od sevo ova {to si go zamisluva{e, taa mu go svrti grbot u{te pri prvata sredba i toj treba da prestane so vakvi razmisluvawa.

Pat~eto se izvi so nekolku ostri svijoci pok-raj rabot na visokiot rid i izleze to~no pred yidot na urnatinite. Dlaboko pod sebe mo`e{e da ja vidi crkvata Sveti Kliment koja be{e edinstvenata har-moni~na gradba vo ovoj prostor ispolnet so ku}i i kaldrmisani soka~iwa bez da se sledi nekoj plan. Toj pomina niz dvojnata porta koja be{e postavena vo

64

golemata arkada napravena vo yidot od kaleto i vleze me|u urnatinite. Go iznenadi toa {to urnati-nite na kaleto od daleku bleskaa kako da se od zlato, a ovde od blisku se gleda{e deka toa e izgradeno od ednostavni sivi kameni blokovi nemarno yidani eden vrz drug, me|u koi malterot od fugite be{e dlaboko nagrizen od zabot na vremeto. Vnatre{no-sta na urnatinite be{e obrasnata so treva i trwe. Trwe, tie bea simbolot na negoviot quboven `ivot, iluzijata za sre}a me|u `ena i ma` zaslepeni od qu-bovta kako od son~evata svetlina, nivnata bliskost i ne`nost koja, ako se dovolno dolgo zaedno, se pret-vora vo `ivotna pateka polna so trwe. Potskoknu-vaj}i od edna na druga grutka zemja ode{e napred obiduvaj}i se da gi izbegne bockite. Vnimatelno se iska~i na poluurnatiot nadvore{en yid kon ezerska-ta strana. Fotoaparatot mu se ni{a{e na ko`eniot remen okolu vratot. Eden del od svojot uspeh vo fo-tografijata go postigna blagodarenie na negovata ume{nost perfektno da go odbere agolot na foto-grafiraweto. Za razlika od drugite, koi zadovolno se dvi`ea po siguren teren, toj ne se pla{e{e da se ka~uva ili simnuva i na najopasnite mesta poradi {to ima{e mo`nost da fotografira od agli koi mu ovozmo`uvaa fantasti~na gletka, perspektiva i dla-bo~ina potrebna vo fotografijata.

Zapadniot vetar go do~eka so silni udari, {to ne mu popre~i da se voodu{evuva na prekrasnata gletka {to se otvori pred nego. Dlaboko pod nego me|u planinite se prostira{e ezeroto, golemo i dla-boko kako morski krak. Vremeto, izminatite vekovi i mileniumi nemaa nikakvo zna~ewe za nego, toa postoe{e vo edna ve~nost vo koja postoe{e samo ri-

65

tamot na prilivot i odlivot na branovite i obla-cite koi postojano se dvi`ea nad nego. Sega ima{e priliv, a oblacite rodeni vo edno more koe kone~no se odmora{e od burite mirno se dvi`ea po sinoto nebo osvetleno od ranoto letno sonce. Vetrot se ra-duva{e na oblacite koi postojano nadoa|aa, a zapene-tite branovi se izdigaa kako da sakaat da gi dofatat. Za nego, be{e sloboda mo`nosta da u`iva{ vo ovaa prekrasna gletka. Vo ovoj kratok mig toj povtorno se ~uvstvuva{e sre}en. Vakva sre}a ne be{e po~uv-stvuval nikoga{ tamu, vo negovata zdodevna advo-katska kancelarija od kade {to se obiduva{e da osvoi mesto vo op{testvoto. Negovata skitni~ka du{a go izneveri negoviot zdrav razum, i toj go zameni svojot siguren `ivot i dobrite mese~ni plati so nesigurniot `ivot na samostoen umetnik - fotograf. No ovde toj zarabotuva{e mnogu pove}e so nekolku ~krapawa so kamerata, so fotografii in-spirirani od prirodata na koja{to toj neizmerno & se voodu{evuva{e. No ovaa profesija go napravi istovremeno i mnogu osamen. Za{to koja `ena saka-{e da ima nekogo so vakov skitni~ki `ivot, i koja `ena ~uvstvuva{e isto tolku ogromna qubov za pri-rodata kako nego?

Pove}eto ne sakaa da `iveat nadvor od gradot, za{to tamu bi bile nesre}ni i bi se dosaduvale, dokolku sekojdnevno ne u~estvuvaat vo cirkusot na velegradskiot `ivot. Toj napravi edna fotografija i potoa u{te nekolku, postojano ~ekaj}i nov svetlo-sen agol, svetlina koja postojano se menuva{e i pa|a-{e vo druga ~asovna zona od ezeroto. Toj skokna od yidot i se ka~i na onoj od severnata strana, za ottuka da napravi fotografija od zeleniot prostor me|u

66

Ohrid i najisfrleniot del od ezeroto kade {to se nao|a{e grat~eto Struga. Vo zadninata graciozno se ni{aa visokite topoli i ja dopolnuvaa do sovr{en-stvo rasposlanata gletka. Tvrdinata na vrvot od ridot nad Ohrid ja izgradil vo 1000-ta godina bu-garskiot car Samuil, isprekinata so nekolku otvori vo forma na arkadi koi izgledaa kako golemi pro-zorci. Tuka, vo eden od ovie dlaboki otvori vo yidi-nata, sede{e taa nepodvi`no vrz mantilot i ~ita{e kniga so crni korici koja{to i v~era le`e{e na nej-ziniot `olt mantil. Denes, nejziniot mantil be{e bel, napraven od istiot grub volnen {tof, {to go nosea i selanite od okolnite sela. Toj be{e poraben so crven vez, a okolu ramenata i xebovite be{e izve-zen so zlaten i crven konec. Te{ko di{ej}i, toj sto-e{e tuka, zagledan vo nea, kako ovoj krvavo crven i son~evozlaten vez da be{e pri~ina za te{kata vo-znemirenost na celoto negovo bitie. Samo pred ne-kolku migovi, tamu na yidot, toj be{e Branko Mar-kovi}, eden ma` {to zarabotuva{e so fotografira-we, i koj stra{no strada{e pod tovarot na zagubena-ta qubov, ama toa ~uvstvo na taga ne be{e imeto za ovoj nejasen nemir {to sega go obzema{e. Toj posto-jano go prave{e ona {to saka{e i samiot go upravu-va{e svoeto odnesuvawe. A sega, na samo desetina metri od nea, toj se ~uvstvuva{e poslab od oblak, koj bez nikakov otpor mu dozvoluva{e na vetrot da go turka kon planinskite vrvovi i tamu da go rasturi. No oblakot be{e oblak, a toj ne be{e ve}e Branko. Kako eden del od nejzinoto bitie da se preseli vo nego, i toj del be{e mnogu posilen od nego i go vle~e{e kon nea. ]e mo`am li samo da pominam po-kraj nea bez da & progovoram, se pra{a sebesi. Ova

67

pra{awe be{e posledniot obid da se sprotivstavi na vidliviot odgovor {to mu se nude{e. Toj otide kon nea. Taa sede{e polusvrtena od nego, so grbot kon ezeroto, taka {to pladnevnoto sonce mu svete{e pravo vo o~ite i prave{e svetlosni krugovi vo nej-zinata kosa. Nejziniot lik be{e vo polna senka, no i pokraj toa toj jasno mo`e{e da vidi kako uplavot & gi zgolemi o~ite. Taa brzo pogledna nadolu pokraj visokiot yid, no pokraj strmnata bezdna nema{e bez-bedno mesto kade {to mo`e{e da izbega.

Toj nesvesno i poleka ode{e kon nea, bez da gi odbegnuva ili zabele`uva trweto, obvien so nekoja misti~na zanesenost. Ne zabele`a voop{to deka po-radi toa, kaj nea napravi vpe~atok na lovec koj pri-krieno se prikraduva kon `rtvata {to nameril da ja ulovi. Isto taka ne be{e svesen za svojot prodoren pogled so koj uporno ja posmatra{e kako lovec {to saka da ja fati i da ja poseduva `rtvata. Najmnogu ja ispla{ija negovite dlaboki kafeavi o~i, koi v~era ja gledaa so igriva potsme{livost na eden avan-turist, sega imaa izraz na cvrsta opasna re{i-telnost na ~ovek {to e gotov na s#. V~era, negoviot pogled li~e{e na peperutka koja igraj}i se obidu-va{e da gi fati site nejzini dvi`ewa, no sega, toj li~e{e na ptica grablivka koja cvrsto be{e re{ena da ja ulovi svojata `rtva. Taa se nasmevna za{to sa-ka{e da gi prikrie stravot i bolkata koi gi pre-dizvikuva{e negoviot pogled.

I dvajcata pogre{no gi sfatija reakciite na drugiot. Toj be{e tolku bespomo{en {to najmalku se ~uvstvuva{e kako presmetliv lovec, no koga ja vi-de nejzinata nasmevka, si pomisli: Taa ne se upla{i od mene, edinstveno e malku iznenadena i verojatno

68

po malku se raduva {to me gleda povtorno. Ova go raznese ~uvstvoto na misti~nost {to go be{e opfa-tilo pred malku i sega toj ja vide pred sebe devojkata so koja{to navistina saka{e da porazgovara. Toj & ja vozvrati nasmevkata i mirno progovori: „Dobar den, Nepoznajni~ke”.

Taa dlaboko izdi{a, za{to ~ovekot {to stoe-{e do nea, potpren so kafeavo ison~anata raka na yi-dot, vsu{nost be{e obi~en ma`, a ne lovec od legen-dite.

„I Vam dobar den”, lesno mu odgovori i pov-torno se zagleda vo knigata prepravaj}i se deka ja ~ita.

„Vie, izgleda, ste qubitelka na opasni mesta”, slu{na kako toj povtorno & se obrati. „^ovekot {to gi izgradil yidovite na ovaa tvrdina, sigurno, ne smetal deka vie po iljada godini }e sedite pod niv i }e studirate filozofija.” Toj poka`a kon kamewata {to le`ea pod polurazurnatiot yid.

„Vie stoite tamu na opasen teren, jas sum ovde sigurna pod arkadava na yidov.”

„Dobro, toga{ i jas }e dojdam kaj Vas.” Sega toj stoe{e blisku do nea, potpren so grb na yidot. „Ama ovde mo`e da se urne celata arkada”, dodade toj neza-interesirano, „no ovoj pat nad nas dvajcata”. Toj ja pogledna, me|utoa nejzinite o~i i natamu go gledaa so bistar pogled. Taa ne go razbra skrienoto zna~e-we na negovite zborovi ili pak se preprava{e kako da ne go razbra. Taa gi potkrena tesnite ramenici. „Arkadata nema tolku lesno da se urne. Koga si igrav ovde kako dete, taa stoe{e tuka, na istovo mesto i vo istava polo`ba.”

69

Nevoobi~aeno mesto za igrawe na edno dete, ovde me|u urnatinite, me|u trweto, kapinite i gu{-ter~iwata kako edinstvena dru`ina.

„Zar ne bevte osameno dete”, ja pra{a toj tivko.

Taa ja spu{ti knigata vo skutot i napravi tupanici so racete, kako da saka{e da gi sokrie svoite tajni od nego. Se zagleda vo ezeroto so dolg i spokoen pogled, vo sinozelenata voda koja vo sredi-nata, me{aj}i se pod naletite na vetrot, dobiva{e boja na indigo. Toj go slede{e nejziniot pogled i & se obrati: „Vie sigurno ste bile malo slabi~ko de-voj~e, ~esto sama, zatoa {to Vie sigurno ste imale soni{ta i `elbi koi drugite deca ne gi razbirale. Vie nikoga{ ne ste se pla{ele da bidete ovde gore sama, sigurno preku den, edinstveno Vi bilo strav od lu|e {to glasno i grubo vikale. Sigurno ste igrale krienka i brkanica so gu{ter~iwata i so vetrot. Vie sigurno brzo ste tr~ale od eden do drug otvor vo yidovite, a potoa mu se potsmevavte na vetrot {to ne mo`el da ve stasa. A ponekoga{ ste sedele ovde, na sredina, so bulki vo kosata, za{to ste nemale trpe-nie da si ispletete ven~e, i ste si zamisluvale deka ste kralica od starite vremiwa. Niz glavnata porta do{ol princ na bel kow i ve odnel vo edna dale~na zemja kade {to site lu|e bile sre}ni, ne si zavidu-vale eden na drug i ne se borele eden protiv drug, kako ovde.”

Za prv pat go pogledna otvoreno, so naglo dvi`ewe ja zavrti glavata nastrana, kako `ivotno koe nitu saka da mu se stavi oglav, nitu pak saka da bide miluvano. Ve|ite & bea tenki i dolgi i zavr{u-vaa vedna{ nad o~ite. Nivnata prava golemina ja vi-

70

de koga taa se svrti nastrana. Kako da bea ezeroto, golemi i dlaboki, polni so skrieni izvori poradi {to povr{inata dobiva{e postojano druga boja. O~ite & dominiraa na liceto i go privlekuvaa ce-loto vnimanie na posmatra~ot, taka {to duri koga toj dobro }e se zagleda vo nea, gi zabele`uva i dru-gite negovi delovi, kako nejzinata tenka i odlu~na usta.

Taa se nasmevna bez da go pogledne. Ne se smee{e celosno, mo`ebi zatoa {to ne saka{e da gi poka`e malku nepravilnite zabi. Nejziniot glas be-{e potsme{liv: „Vie dobro pogoduvate, no sega sum jas na red! Vie bevte brutalno mom~ence i im se ka~uvavte na glava na va{ite drugar~iwa. Ama bidej-}i bevte najsilen, postojano gi igravte igrite koi Vie gi sakavte. Vie ~esto dobivavte zaslu`en }otek, za{to bevte mnogu surov i nemavte so`aluvawe za ni{to i nikogo, se me{avte vo raboti koi ne bea za Vas, samo za da mo`ete da komanduvate.”

Taa izgleda{e tolku seriozno, {to toj ne se osmeluva{e da se nasmee. „Prodol`ete”, re~e toj. „Toa be{e porano, no kakov sum sega?”

„Podobro da ostaneme vo periodot na nevinata vozrast, za{to ako po~neme da zboruvame za sega{-nosta, }e si ka`eme nekoi te{ki vistini”, re~e taa nasmevnuvaj}i se fino. „Po moite v~era{ni zbo-rovi, se iznenadiv {to Vie povtorno mi se obra-tivte.”

„I jas isto”, & odgovori toj pravej}i grimasa. „Prvo sakav da Vi se trgnam od patot, no koga Ve vidov, morav da Vi se obratam.”

„Zo{to?” Taa ja zatvori knigata i gi svi racete.

71

Taa izgleda{e smirena, no Branko zabele`a kako cvrsto gi prekrstuva{e prstite. „Tokmu zatoa {to ne sakav”, & odgovori toj.

Taa zani{a so glavata, a crnite kadri, koi{to toj odvaj se vozdr`uva{e da ne gi dopre, se zani{aa zaedno so nea. „Toa ne mo`e”, re~e taa, „toa e para-doks, a paradoksite gi koristat naj~esto ma`ite, za{to tie ne mo`at jasno da razmisluvaat. Vie sa-kavte ili ne sakavte, ili pak se borevte vo sebe, no `elbata da mi se obratite be{e posilna.”

„I {to ako i va{ata neizre~ena `elba ima{e na mene vlijanie”, po~na toj so te`ok glas. „Jas...”

Taa ja frli knigata vo vozduh, kako da saka{e so toa da gi zapre negovite zborovi. „Jas Vi rekov da ne zboruvame za sega{nosta.”

„No, Vie sama po~navte.” Taa pogledna nagore, prou~uvaj}i go malterot

vo kamewata i re~e: „Veruvam deka ova e sepak opas-no mesto.”

„Dobro, }e si odam”, & odgovori toj, ~uvstvu-vaj}i kako vo nego raste lutinata i mu gi zdrvuva vilicite, taka {to zboruvaweto mu ote`na. „No, pred da si zaminam, sakam sepak da ka`am ne{to za sega{nosta.” Toj se nasmevna. „Ne, nema da davam komplimenti za Va{iot izgled, niv }e gi ~uvam za sebe, koga }e bidam sam. Po ova, koga }e bidam vo gra-dot i }e vidam mnogu `eni, mo`ebi }e si pomislam: Ne, kosi kako nejzinite nema ni edna od ovie `eni, a za da vidam takvi prekrasni o~i, so dlabok pogled, }e moram da se vratam nazad vo Ohrid. No vpro~em, ona {to sakav da Vi go ka`am pred da si zaminam po vtor pat, no sega za sekoga{, e slednoto: Vie ste sega ista kako koga bevte dete. Vie imate svoj svet, is-

72

polnet so te{ki razmisli, i se pla{ite deka nekoj drug }e vi gi otkrie mislite, no toga{ mo`ebi, }e se sozdade nov problem pred da go re{ite prethodniot. Zar ne sum vo pravo?”

Vo eden moment go pogledna bespomo{no. To-ga{ toj zabele`a kako vratot i ramenicite & se zdrvuvaat, gotovi za odbrana: „Jas ne Ve pra{av za mislewe”, mu odvrati studeno. No, nejzinite o~i bea ta`ni.

Toj dobi silna `elba da ja zgrap~i, no nego-vata gordost go spre~i da go stori toa. Jelka be{e pri~inata {to toj ne be{e ve}e sosema siguren vo sebe i ne saka{e da bide povtorno otturnat od prva-ta `ena {to ne{to mu zna~e{e. Toj gi pikna racete vo xebovite i smeej}i se, se navedna nad nea: „Ne Vi izgleda ~udno {to nie vodime vakvi razgovori, a ne si gi znaeme ni imiwata?”

Taa ja zatrese glavata. „Imeto ne e va`no. Imeto ne e ve}e simbol kako {to toa be{e porano, imeto ne e ni{to pove}e od eden broj. Pove}eto imiwa ne im odgovaraat na lu|eto {to gi nosat. Naj-dobar dokaz za toa e deka dvajca {to se qubat, seko-ga{ si davaat drugi imiwa razli~ni od onie {to gi imaat.”

„Hm...”, re~e toj zamisleno. Gleda{e vo nejzi-nite goli race. Taa ima{e tenki, no cvrsti prsti koi{to toj silno bi gi grabnal, bi gi pritiskal, za potoa beskrajno da gi baknuva. Taa sigurno mu gi pro-~ita mislite za{to pobrza da dodade: „Toa vpro~em go imam slu{nato od oma`eni `eni koi gi poznavav kako devojki.”

„Jas znam kako Vas bi Ve narekuval”, re~e toj, brzo.

73

„^uvajte go i toa za koga }e bidete sami”, mu odvrati taa so ista ostrina.

„U{te edno pra{awe... , pred da si zaminam niz trwevo, Vie `iveete ovde i sigurno }e znaete da mi odgovorite. Dali poznavate nekogo, koj dobro ja znae istorijata na Ohrid? Ova saka da go znae pro-fesorot so kogo sorabotuvam.”

„Profesorot ^igone?” Toj za~uden gi potkrena ve|ite. „Kako go zna-

ete negovoto ime?” Taa se nasmevna: „Koga nekoj nepoznat stranec

}e dojde vo Ohrid, vedna{ doznavaat site, od ~ista-~ot na ~evli kaj ~inarot do gradona~alnikot, koj e toj, kako se vika, i so {to se zanimava.”

Za prvpat se ~ita{e golema radost vo nejzi-nite o~i. „Da, go znam i Va{eto ime, no ne poznavam nikogo {to dobro ja poznava istorijata na Ohrid. Ne, navistina ne poznavam nikogo. Najdobro e da mu se obratite na gradona~alnikot.”

„Vi blagodaram na sovetot. Vedna{ }e pojdam kaj nego”, & odgovori ironi~no.

Toj stana i skokna dolu, na edno prazno mesto me|u trweto.

„Zbogum.” Vedna{ se zavrti i zamina, taka {to skoro da ne go slu{na nejzinoto zbogum.

Taa ja otvori knigata i se xare{e vo bukvi {to odedna{ ne gi prepoznava{e, za{to tie, kako postojano da si ja menuvaa formata, li~ej}i edna{ na ptici, potoa na ribi, za vedna{ potoa stranicata da se ispolni so crveni srca. Taa ne go slu{a{e ve}e branuvaweto na vodata, nitu pak svireweto na vet-rot, na nekoj nerazbirliv na~in se ~ine{e, kako s# okolu nea da be{e nevidlivo i ne~ujno.

74

Koga najposle povtorno pogledna vo knigata, vide deka so noktite, dlaboko gi izgrebala nejzinite mazni stranici. Taa se obide da gi izmazni dlaboki-te grebanici, triej}i gi so tupanicite, so dvi`ewa koi{to ne se odnesuvaa na knigata, tuku li~ea na-edno i na odbivawe, i na miluvawe.

75

YVEZDITE NA OHRIDSKOTO NEBO „]e sakate li, ve molam, da pora~ate za mene

u{te dve od onie `elezni igli so pe~eno jagne{ko meso i edna golema kisela krastavica?” profesorot ^igone go zamoli Branko, vo momentot koga toj gi bri{e{e mrsnite kapki od bradata. „Dve ra`en~iwa i kisela krastavica”, izvikna Branko. Gazdata, koj stoe{e vo agolot od salata i to~e{e vino zad {an-kot, ja prenese pora~kata vikaj}i preku otvorot kon kujnata. I dodeka Branko ja grize{e poslednata ko-ska od pe~enoto pile, profesorot ja polne{e ustata so vkusnata hrana, frlaj}i odvreme-navreme po nekoj pogled preku Cigan~eto, koe sede{e svitkano pod masata i mu gi svetnuva{e ~evlite.

„Kakva prekrasna zemja, slobodna i ednosta-vna”, vozdivna toj so golemo zadovolstvo. „Malku gruba, no ba{ toa mi se dopa|a. Bez zdrveni kelneri, so zdrveni lica kako koloisana ko{ula, tuku ma-`i{ta so cvrsti glavi kako da se od dabovo drvo, lu-|e koi ne ti se klawaat koga }e slu{nat deka si pro-fesor, tuku te cenat po ~ove~kite vrednosti, i koi ne ti se potsmevaat koga }e im go osakati{ jazikot.”

Toj ja pikna rakata vo xebot i izvadi eden srpski re~nik. „So pomo{ na ovoj re~nik mo`ev celo utro da razgovaram so starata kalu|erka koja mi ja poka`uva{e crkvata Sveti Kliment. Taa mi ka`a deka ima eden penzioniran aptekar, ~ekaj malku da pro~itam, Borovi} mu e imeto i `ivee na ulica

76

De~anska broj 34, koj odli~no ja poznava istorijata na Ohrid. Dali vie pronajdovte nekogo?”

Branko pogledna vo negoviot potsetnik: „Ante Borovi}, De~anska 34”, pro~ita toj na glas. „Ovaa adresa ja dobiv utrinava vo op{tinata.”

„Toa e to~no”, odgovori profesorot ^igone so golem entuzijazam.

„Dokolku stariot gospodin ne zboruva fran-cuski ili germanski, ili pak malku latinski kako {to se o~ekuva od eden aptekar, toga{ ve~erva }e ve unapredam kako preveduva~. Za{to, se podrazbira de-ka nie vedna{ }e odime kaj nego.”

Vo istiot moment mu dade na Cigan~eto, koe do sega ~ukaj}i so ~etkata bezuspe{no se obiduva{e da mu go privle~e vnimanieto, edna raka polna so di-nari. I pokraj toa {to Branko go ubeduva{e deka eden dinar e dovolno, profesorot bez da gi broi mu gi dade parite, za{to kako stranec toj si dava{e za pravo da go napravi toa, bez da gi rasipe vkorene-tite dobri obi~ai i bo`em naluten mu re~e: „Ama Vie najverojatno, prvo planirate da gi razviete site fotografii {to denes gi napravivte, a potoa da ispiete polovina duzina filxani so crno kafe?”

„Ne e potrebno, kafe sigurno }e dobieme kaj aptekarot po slatkoto.”

Profesorot napravi grimasa na gadewe. „Znam, Vie ne sakate slatki raboti, ama ve~erva }e gi po~ituvate starite dobri obi~ai, za{to do sega Vie navredivte dovolno dobri doma}ini. Jas se pla-{am deka nemate ~uvstvo za simbolika, profesore. I nemojte, Ve molam, vedna{ da po~nete da ja raska-`uvate svojata teorija za renesansata, vo sekoj slu~aj

77

ne pravete go toa pred da go izedete slatkoto i da go ispiete kafeto.”

„Dali moram prvo da izedam eden kup slatko, pred da go pra{am gospodinot Borovi} za zna~eweto na stariot romanski napis na kamenot?”, pra{a pro-fesorot ^igone. „Dobro, neka bide taka... U{te mal-ku }e posakam da ne go najdam doma!”

Po smrtta na `ena mu, Ante Borovi} izle-guva{e mnogu retko nadvor. Edinstveno na pladne mo`e{e da go vidi{ stariot gospodin so potpolno bela kosa, kako odi po krivulestite soka~iwa na Ohrid, potpiraj}i se na bastunot napraven od oreovo drvo, kon edno od pette turski kafuliwa naredeni okolu ~inarot, kade {to go pie{e svoeto pladnevno crno kafe bez {e}er. Kafeto ve}e be{e staveno da se vari na ognot vo edno od bakarnite |ezviwa, za{to gazdata znae{e deka gospodin Ante ne saka da ~eka i }e dojde to~no vo eden ~asot da go pie kafeto. Toj sekoj den go meste{e ~asovnikot to~no so saatot na gospodin Ante, koj be{e edinstveniot saat vo gradot {to go poka`uva{e vremeto to~no do minuta. Drugi-te gradski saati ne bea nikoga{ to~ni, tie odea napred ili zaostanuvaa i po polovina ~as. Edinstve-noto mesto vo gradot koe gospodin Ante go posetu-va{e be{e starinarskata prodavnica na eden turski trgovec. Haki, so maka stana od niskoto stol~e na koe sede{e nadvor da se topli na sonceto i potoa, povtorno poleka sedna, ~ekaj}i gospodin Ante da mu go postavi istoto pra{awe {to sekoj den mu go po-stavuva{e. Ante Borovi} qubezno go otpozdravi i otpo~na so svojot sekojdneven ritual, koj se sosto-e{e od dve pra{awa i dva odgovori. Stoej}i srede ulicata, toj go krena bastunot vo pravec na desniot

78

izlog od prodavnicata i pra{a: „I Haki, kolku ~ini toj deneska?”

„[estotini dinari, gospodin Ante. A koja e va{ata cena deneska?”

„^etiristotini dinari, ista kako i v~era i kako i minatata godina”, mu odgovori gospodin Ante, potenciraj}i gi svoite zborovi. Toj go pozdravi Ha-ki mavtaj}i so bastunot, a Haki mu otpozdravi sed-nat, poklonuvaj}i se dlaboko i so po~it. Gospodin Ante prodol`i kon svoeto kafe, a Haki vleze vo prodavnicata, }e bide miren do krajot na denot. Sta-nuva{e zbor za kolan, umetni~ki ispleten so sedum srebreni `ici, so te`ok dvoen, iskovan zatvora~, stiliziran so cveten motiv okolu srebreniot mese-~inski srp, koj gi pricvrstuva{e dvata kraka od srebrenata yvezda. Gospodin Ante saka{e da go kupi kolanot za svojata pomlada }erka Du{ka, ama kako poznava~ na starini, smeta{e deka ~etiristotini dinari be{e negovata vistinska vrednost i ni dinar pove}e. Haki be{e tainstven Tur~in, koj go krie{e svojot mra~en te`ok karakter so ligava nadvore{na qubeznost. Koga toj vide kako stariot dobrodu{en gospodin za prv pat vleguva vo negovata prodavnica, go proceni kako eden slu~aen mu{terija, kogo lesno }e mo`e da go izla`e i da mu prodade starini po visoka cena. Dodeka Ante vnimatelno gi dopira{e kolanite, {to visea na edna {ajka zakovana vo eden star tepih, Haki dobro go odmeri niz poluotvo-renite vodenikavi o~i. Ovoj voobi~aen ritual toj go primenuva{e kaj site svoi mu{terii. Toj ima{e platnena {apka na glavata, a mazni beli prameni kosa mu pa|aa vrz slepoo~nicite. Negovite slabi, visokopostaveni zacrveneti obrazi izgledaa kako da

79

bil bolen. Sevo ova, kako i kratkata nasmevka na ne-govite tenki usni, mu dava{e izgled na dobrodu{en naivec. Haki dobi pogre{en vpe~atok za nepozna-tiot, za{to od senkata na {apkata ne mo`e{e da mu gi vidi visokoto ~elo i bistrite o~i. Isto taka, vo polutemnata prodavnica ne uspea da zabele`i kako nepoznatiot so golema stru~nost i poznavawe go do-pira{e i razgleduva{e kolanot, za da otkrie nekoi skrieni mani ili lo{a izrabotka.

„Kolku ~ini?” pra{a stariot gospodin, pot-krevaj}i go vo rakata najvredniot kolan.

„[estotini dinari”, mu odgovori Haki brzo, slu{aj}i kako srceto vozbudeno mu ~uka, za{to zna-e{e deka bara dveste dinari pove}e. Vo su{tina, toj be{e iskren trgovec i na retkite postojani mu{te-rii i poznajnici nikoga{ ne im bara{e otpove}e.

Stariot gospodin vedna{ go ispu{ti kolanot od rakata, taka {to toj zayvoni pri dopirot so drugite. Toj go zgrabi bastunot, se ispravi, taka {to negovata figura se izvi{i za polovina glava. Tvrdo go pogledna so svoite sini o~i i mu re~e: „^etiri-stotini mu e najvisokata vrednost i tolku bi vi platil vedna{. Ne? Toga{ do gledawe.” Toj vedna{ trgna kon vratata.

Haki mu go popre~i patot: „Ama gospodine, ovoj redok nakit poteknuva od eden od najstarite kova~i na srebro od Carigrad, vakvo ne{to ne pravi nikoj vo dene{no vreme. Toj e postar od turskoto carstvo, od pred vojnata... Eve vi lupa i ve molam poglednete gi pe~atite...”

„Jas ne kupuvam pe~ati, tuku sakam da go kupam ovoj kolan, i toa za ~etiristotini dinari”, mu odgo-vori stariot gospodin studeno. Toj go ispru`i bastu-

80

not pokraj ispre~enoto telo na Haki i so zakrive-nata ra~ka od bastunot ja otvori vratata, lesno ja potkrena {apkata vo znak na pozdrav i izleze nadvor.

„Kakov skap~ija!” mrmore{e toj u{te dve ku}i ponatamu.

„Kakov itrec”, re~e Haki glasno otkako ja zatvori vratata na du}anot, za{to mu{terijata ne smee{e da ja zabele`i negovata lutina. No toj be{e vistinski lut, go frli kolanot vrz tezgata pokriena so staklo, pred povtorno da go vrati na {ajkata.

Sledniot den, to~no vo istoto vreme, se pojavi stariot gospodin povtorno vo starinarnicata. Ama Haki, ~ija{to trgovska gordost ne mu dozvoluva{e da priznae deka be{e preteral so cenata i vo ime na svojata ~est, uporno, iako so `alewe, si stoe{e na baranite {estotini dinari. Isto tolku odlu~no, si stoe{e gospodin Ante na ponudenite ~etiristotini dinari. I taka, ovaa scena sekojdnevno se povto-ruva{e ve}e mnogu meseci. Proda`bata na nekolku mali raboti od du}anot po poniska cena od pro-da`nata, ne ja razni{aa odlu~nosta na gospodin Ante. Haki po~na da ~uvstvuva po~it pome{ana so lutina za Antevoto poznavawe na starinite, koga sfati deka i ovoj trik nema da go pokoleba. Vo tekot na prvata godina nau~ija da si ja po~ituvaat tvrdo-glavosta. Tie po~naa da se pozdravuvaat, po prvata vistinska zdelka, koja ja potvrdija ispivaj}i zaedno kafe i ~a{ka slivova rakija. Ottoga{ sekojdnevnata borba okolu cenata se pretvori vo eden neizbe`en ritual, so koj i dvajcata ja proteruvaa dosadata, za{to Haki ima{e malku mu{terii, a gospodin

81

Ante, isto taka se dosaduva{e od dvanaeset do tri ~asot popladne.

Na krajot nieden od niv ne mo`e{e da go propu{ti ovoj ritual. Zakanata na Haki deka nekoj drug }e go kupi kolanot ne se ispolni ve}e cela godina, taka {to i gospodin Ante ve}e ne se pla{e{e od toa. Ova te{ko pazarewe okolu cenata, {to zapo~na kako natprevar za pari, poleka stana predmet na ~est i za~uvuvawe na dobroto ime. Eden den, vleze eden amerikanski in`ener, koj rabotel vo rudnicite vo ju`na Srbija i do{ol nekolku dena na ribolov vo Ohrid, vo starinarnicata, kupi nekolku drebolii i koga go vide kolanot obesen na {ajkata, go zede i poka`uvaj}i mu go na Haki re~e: „Za mojata devojka, kolku ~ini?”

Haki zani{a so glavata. „Ne e za prodavawe”, izjavi toj te{ko di{ej}i.

Amerikanecot, nau~en na drug vid trgovija, re~e kratko: „Glupost. Kolku? Petstotini? [esto-tini? Sedumstotini?” Najposle po~na da mavta so crvenata banknota pred vko~anetoto lice na Haki: „Iljada?” Toj gi ostavi parite na tezgata i saka{e da go zeme kolanot, no Haki mu go grabna brzo od racete, go pikna vo xebot i kako toj da e kradec, brgu izleze od sopstveniot du}an, ostavaj}i go Amerika-necot zad sebe.

Prviot nagon mu be{e gordo da mu ja raska`e ovaa slu~ka na gospodin Ante, so cel da go ubedi da plati petstotini i pedeset dinari, no sfati deka pove}e mu be{e do igrata vo ovoj ritual, otkolku do parite, pa zatoa premol~i. Na krajot, celiot grad znae{e za nivniot natprevar. Prijatelite na Haki po~naa duri i da se oblo`uvaat so visoki vlogovi.

82

Na po~etokot, vode{e Haki so tri sprema eden. No, koga lu|eto podobro go zapoznaa svojot sogra|anin, koj be{e stranec za niv, zatoa {to ne `iveel vo gradov vo poslednite petnaeset godini, padnaa vlogovite na dva sprema eden za Haki. Koga tie ve}e podobro go zapoznaa gospodin Ante i koga toj stana ~len na nivnata zaednica, sostojbata od oblo`uva-weto potpolno se izedna~i. I Du{ka, pomladata i omilena }erka na gospodin Ante, dozna za nivnata igra okolu prekrasniot srebren kolan, so koj{to taa mo`ebi }e mo`e{e da ja zakiti svojata ne`na tenka polovina. Nekolku dena pred rodendenot go pra{a tatka si so potsmev vo glasot: „I tatko, kolku ~ine{e toj deneska?”

Ante ja podmetna rakata pod bradata i ja pogali po {irokoto razbrano ~elo i & re~e: „Trpe-nie, Du{ka, }e go dobie{, vo sekoj slu~aj pred dvae-set i prviot rodenden, a najsigurno pred da se oma-`i{.”

„Vie znaete mnogu dobro tatko, deka jas ne sa-kam da se ma`am. Jas sum premnogu samostojna i imam svoja volja za vkusot na ovde{nite ma`i, koi s# u{te mislat deka `enite se polovina robinki.”

„Toa e to~no, Du{ka”, re~e toj zamisleno, „ti ne si poslu{na }erka, no sepak ti si dobra }erka. Toj povtorno ja pogali i prodol`i ponatamu, ni{aj}i ja polunavednatata glava, vo ritamot na sekoj izgovo-ren zbor kako da ~uka so ~ekan. „Tebe ti treba ma`, Du{ka, koj e postar i so posilen duh od tvojot. Prvo-to ne e te{ko, no vtoroto e te{ko. Ama svetot e go-lem, i sre}ata ima tolku mnogu formi kako {to ima yvezdi na neboto.”

83

„Yvezdite na neboto mi se, za sega dovolno tatko, i site zagatki, pod niv i okolu niv. Pove}eto ma`i se glupavi, ili podobro ka`ano, ograni~eni, a `enite se u{te polo{i. Jas nikoga{ nema da ja stavam glavata na ista pernica so nekoj koj ne razmisluva kako mene.”

„^edo moe, toga{ ne znae{ {to e qubov”, se nasmea toj. „Taa ne e zavisna od na~inot na misle-weto. Qubovta }e ti ja turne glavata na pernicata i pokraj sprotivnite misli i volji. Vo brakot, a jas toa sigurno go znam, }e saka{ da ja stavi{ glavata na ista pernica so nekoj ma` samo od qubov, a ne pora-di nekakva borba. Znam deka mo`e da bide te{ko, iako samiot ne sum imal takvo iskustvo. Razmisluvaj mirno i ponatamu, zatoa {to ti si s# u{te mnogu mlada i `ivotot e pred tebe.”

Toj znae{e za nejzinata gor~liva borba so sebesi, za{to taa ne saka{e da ja zagubi svojata detska verba poradi nejzinite studii na filozofi-jata. Taa be{e silna i stabilna, taka {to toj ne treba{e da se gri`i za nea, kako {to i bez gri`a ja pu{ti da zamine vo Belgrad na studii, dodeka ne-govata postara }erka Ratka, po smrtta na majka &, gi prekina studiite za da se vrati doma.

Du{ka dlaboko se zamisli, bez br~ki na ~e-loto, taa be{e postojano vo borba so sebesi, no ne ja rasipuva{e doma{nata atmosfera so vozdi{ki i mra~ni pogledi. I zatoa Ante za~udeno se zagleda vo }erka si, koga edna majska ve~er, na Duhovden, zabe-le`a kako taa otsutno i zamisleno me{a so la`i-cata vo supata. I koga taa vide deka ~iniite na dru-gite se skoro prazni, po~na brzo da srka za da gi

84

stasa vo jadeweto. Po kafeto, izvadi edna sina kuti-ja cigari od xebot i zapali edna.

„Ti pu{i{, Du{ka?”, ja pra{a Ante o~igledno iznenaden, za{to be{e pominala skoro edna godina od koga taa zapali edna od negovite cigari i ja ispu-{i samo do polovina.

„Da tatko, toa mi pomaga pri razmisluvawe-to”, mu odgovori taa mirno.

„Pri razmisluvaweto, za {to?”, i se potsme-va{e toj. „Postojat li i drugi te{ki problemi, pokraj filozofskite?”

Taa go pogledna bespomo{no, skoro ta`no i povle~e od cigarata, potpiraj}i se so lakotot na masata, a so drugata raka pokrivaj}i go liceto od vnimatelniot pogled na tatko &. Taa stana, pogledna naokolu i re~e: „]e odam da se presoble~am.”

„Dobro,” & odgovori toj, a sestra & Ratka ja pogledna qubopitno.

Po jadeweto obi~no Du{ka se frla{e nad knigite, presoblekuvaweto be{e ne{to za vo Bel-grad, a ne za ova malo grat~e, na krajot od svetot, kade {to `ivotot se zavr{uva{e vo devet ~asot na-ve~er. I samata ne ja razbira{e nenadejnata potreba da stoi pred ogledaloto, da ja ~e{la kosata, i da oble~e drug ~ist kombinezon i zgora na toa svojot najubav crn fustan.

Odedna{ slu{na kako nekoj se ka~uva po nadvore{nite skali i ~uka na vratata. Taa go slu-{na tatka si kako ja otvora vratata i vedna{ potoa {umolewe na hartija. Taa vnimatelno ja zatvori vra-tata od nejzinata soba i ostana da sedi na gornoto skalilo. Mo`e{e da ja vidi samo kariranata kapa, {to mom~eto na vleznata vrata ja dr`e{e vo racete.

85

„Dobro”, re~e glasot na gospodin Ante, „ka`ete im na gospodata deka mo`at da dojdat.” Taa vide kako dvata dinari od rakata na tatko & se liznaa vo rakata na mom~eto. Vratata se zatvori, a svetloto od gazi-enata lamba zatreperi od provevot.

„Ratka!”, vikna tatko & prigotvi slatko za dvajca, someli kafe i zemi go {i{eto slivovica od vizbata. ]e ni dojde poseta, eden profesor od Pariz i u{te nekoj drug.”

„I nekoj drug! “ Taa gi pritisna rastreperenite noze edna do

druga i so brzo dvi`ewe go trgna zdolni{teto preku kolenata.

^asovnikot ot~ukuva, vinoto bleska vo ~a{i-te, zavesite se ni{aat na ve~ernoto vetre, i odvre-me-navreme vo kratkite pauzi od razgovorot se slu-{a {umeweto na grankite od topolata, koi dofateni od vetrot se navaluvaa kon prozorecot. Ponekoga{ vetrot ja kreva zavesata visoko nad prozorecot i Branko, poleka pu{ej}i mo`e odedna{ da vidi yve-zdi niz prozorecot, golemi svetli yvezdi na ~istoto nebo od ovaa suva proletna ve~er.

No vo sobata ne vladee smirenost kako nadvor, i Branko mo`e da po~uvstvuva deka i drugite isto se ~uvstvuvaat kako nego, i deka mirot ne e mir, tuku edna neizre~ena neudobnost, deka lesnoto ni{awe na zavesite li~i na mavtawe na kriljata od nekoja upla{ena ptica, i deka vinoto ne gi pravi razgo-vorlivi i zadovolni, tuku tivki i temni. Gospodinot Ante sedi na stolot cvrsto i ispraveno, gledaj}i go profesorot ^igone so poluzamislen vozdr`an po-gled, koj pak go dr`i potsetnikot na kolenata ispi-{uvaj}i go seto ona {to gospodin Ante mu go ka`uva.

86

Odedna{, mavtaj}i so molivot vo vozduhot, po koj-znae koj pat, toj mu go postavuva svoeto posledno pra{awe. Profesorot ^igone, voodu{even od Ante-voto neo~ekuvano ogromno poznavawe na istorijata i {ansata da razgovara so ovoj poznava~, ne zabele-`uva ni{to drugo. Toj gleda na dvete devojki kako na race {to mu prinesuvaat ~a{i so vino i mu podavaat cigari.

No Ratka, so racete mirno polo`eni na masa-ta, postojano ja gleda sestra si so zagri`en pogled. Ponekoga{ zatalkuva nejziniot pogled kon Branko, no vedna{ go skr{nuva, kako da se izgorela od nego-viot neo~ekuvan pogled. [teta, taa e mnogu mila, ovaa Ratka, taa e ista kako sestra & Du{ka, samo vo maj~insko i doma{no izdanie, taa ima popolni obra-zi, po{iroki kolkovi i pomirni mili o~i so porce-lanski sjaj vo dlabo~inata. Ako e Du{ka divoto ne-mirno Ohridsko Ezero, toga{ Ratka e bistrata mirna povr{ina na vodata kaj pristani{teto {to bez zadovolstvo se branuva pod silata na burata. No i Du{ka e tivka pri krajot na ve~erta. Sepak, tie ne si gi izbegnuvaat pogledite kako {to gospodin Ante go izbegnuva negoviot. No ova e mnogu polo{o, za-{to tie se gledaat kako da se dvajca stranci koi odnadvor gledaat niz prozorecot na grupata od trojca lu|e koi me|usebno razgovaraat. Ama tie ne stojat pred istiot prozorec, izgleda kako da stojat na razli~ni strani od ku}ata. Kako se slu~i toa? Toa e zagatka za negoviot razum, no toj razbira so srceto, za{to toj s# u{te gi ~uvstvuva nejzinite usni na svoite. Toj & go skr{i otporot, i poradi toa e taa sega sosema povle~ena vo sebe. Nivnite usni odamna se razdvoeni, no nejzinoto srce s# u{te se du{i za

87

vozduh. Sepak toj ~uvstvuva deka tie ne mo`at da go vratat vremeto i da se pravat kako ni{to da ne se slu~ilo.

Toa dojde tolku neo~ekuvano, nadvor od negovata vistinska volja. Se se}ava na sekoja podro-bnost, kako da e del od nekoja pretstava vo koja toj mora{e da ja igra dodelenata uloga od zbor do zbor, od dvi`ewe do dvi`ewe. Sega, po taa nenadejna slu~ka, za nego pretstavuva{e ogromen napor da sedi pred nea i da gi izgovara ovie banalni zborovi so ~ista malogra|anska qubeznost. Najdlabokoto ~uv-stvo mu be{e nagonot da izbega od sobata, a vo aglite od nejzinite o~i, zgolemeni od uplavot, go vide isti-ot strav {to i taa go ~uvstvuva{e poradi prisil-nata i neo~ekuvana sredba, iznenadeni od sudbinata {to gi prisili qubezno da si gi podadat racete i pristojno da si gi ka`at imiwata, kako potsmev na nivniot bezuspe{en napor da ostanat nepoznati eden za drug.

Branko odvaj slu{na ne{to od ona {to gos-podin Ante mu go raska`uva{e na profesorot ^i-gone, za ~ii zborovi ovoj poka`uva{e golema po~it i vnimanie. Du{ka, pak, sede{e i go slu{a{e so golemo vnimanie razgovorot na dvajcata nau~nici, edniot amater a drugiot profesor, kako zaedno go gradat gradot Ohrid, za potoa da go razurnat i pov-torno, vo nekoe drugo vreme, da go izgradat. No toj zabele`a deka nejzinata takanare~ena zadlabo~enost vo razgovorot be{e samo begstvo od nego. Taa ja osta-vi sestra & da gi slu`i gostite, samo da ne mora da mu se dobli`i, i koga toj stana za da go zeme kibritot, {to se nao|a{e vo blizina na nejzinata raka, taa odedna{ stana i bez nikakva potreba otide da na-

88

polni eden bokal so voda vo hodnikot. I poradi toa nivnoto nenadejno begstvo gi iznenadi u{te pove}e.

„Vsu{nost, seto ova se sintetizira pri kom-pliciranata gradba na katedralata Sveta Sofija”, zaklu~i profesorot ^igone, „delot od paganskoto rano i podocne`no hristijanstvo so islamskiot del. Ovde imam edna skica napravena so razli~ni boi, i tuka imam, isto taka, zapisi za vajanite kameni figuri koi se postaveni vo sredniot del od platoto, za {to imam u{te nekolku pra{awa. Po |avolite, kade e sega skicata?” Toj pani~no po~na da bara vo kupot hartija. Baraj}i so kusite debeli prsti, u{te pove}e gi izme{a listovite, a Branko mu priskokna na pomo{, prezemaj}i gi listovite hartija od nego-vite race. Kako da deli karti, Branko brzo gi sredi listovite i gi naredi vo pomali kup~iwa. Koga pro-fesorot ne ja najde skicata, besno udri so tupa-nicata.

„Sega se setiv, taa e s# u{te na Va{ata ma-si~ka, za{to koga dojdov da Ve viknam za ve~era, Vie zamisleno ja razgleduvavte.”

Profesorot stisna tupanici, te{ko vozdr`u-vaj}i se povtorno da ne udri po masata i razo~aran ja zani{a glavata izjavuvaj}i: „Se podrazbira, najva`-noto povtorno go zaboravam...”

„Vedna{ }e odam da ja zemam”, go te{e{e Branko.

„Koja od vas devojki }e odi so gospodinot za da mu go osvetluva patot”, gi pra{a gospodin Ante svoite }erki, nasmevnuvaj}i se brzo, za vedna{ potoa da gi pritisne usnite vo edna tenka crta. Toa be{e istata nasmevka {to po koj znae koj pat ja be{e napravil za vreme na razgovorot ve~erva.

89

„Odvreme-navreme toj e najverojatno te`ok ~ovek”, zaklu~i Branko.

„Te molam, Du{ka, odi ti”, ja zamoli Ratka sestra si, povlekuvaj}i go stolot poblisku do masa-ta, „jas cel den ne sum sednata.”

Taa brzo stana, pri {to zdolni{teto od nej-ziniot fustan predizvikuva~ki & se zavrti okolu nozete. So istiot predizvik vo o~ite gi pogledna tatka si i sestra &, kako da saka{e da re~e: „Vie toa sami go sakavte, dobro, jas }e odam.” Taa brzo izleze od sobata za vedna{ potoa da se vrati dr`ej}i edna gaziena lamba vo racete. Taa go dr`e{e svetloto pod liceto, taka {to Branko dobro mo`e{e da & gi vidi temnite krugovi okolu o~ite. Druga `ena bi go dr-`ela svetloto nastrana za toa da go prikrie. Stoej-}i na pragot, bez nikakvi emocii vo glasot, koj mo`e{e da bide namenet za site i za nikogo, taa re-~e: „No}va e mnogu ~ista i jasna, sigurno ima iljad-nici yvezdi na neboto.” Verojatno so ovie zborovi saka{e da izrazi posleden ama slab otpor kon fak-tot deka treba{e da odi so nego, no nikoj ne ja razbra, osven Branko.

„Da, pove}eto ve~eri se ubavi ovde vo na{iov jug”, re~e Ante zamisleno.

„Vo Severna Francija”, po~na profesor ^igo-ne, so racete postaveni vo govorni~ka poza na kole-nata, „kade {to sum roden, mo`e s# u{te da mrzne vo ovoj period od godinata. Jas se se}avam...”

Branko ne go slu{a{e pove}e. Toj ima{e o~i i u{i samo za nea. Branko gleda{e vo nejzinata bez-glasna pojava, so temnite kosi i sjajni nepodvi`ni o~i, koi bea isti so ovaa proletna no}. Toj se zagle-da vo niv bez da razmisluva za posledicite, so ~udno

90

pret~uvstvo na nemir, koe gi napravi zborovite ne-potrebni i ~udni vo momentot koga vratata se zat-vori zad niv.

Skalite krckaa pod niv, a edna vtora vrata se otvori i se zatvori so istoto krckawe na stari isu-{eni drveni {tici. I povtorno skali nadvor, po koi sleguvaa i gi nosea nadolu vo no}ta, polna so cvetni mirizbi. Svetilkata {to ja dr`e{e pred ne-go odedna{ zastana i tie stoeja tuka zaedno na eden od belite kamewa, vo no}ta koja gi gale{e so voz-di{kite na topliot vetar i gi posmatra{e so svoite iljadnici o~i.

„Dozvoli mi jas da ja nosam lambata!”, pro{e-poti toj, a vo migot koga toj progovori, vozdivna i so svojot zdiv ja izgasna lambata. Taa mu se slizna od racete i padna me|u negovite i nejzinite noze, trka-laj}i se so zadu{eno tropkawe po belite kam~iwa na tloto i zastana vo edna od cvetnite grmu{ki. Pred da go ispu{ti nejzinoto nemo}no telo, i pred nejzi-nite zabi da mu gi zagrizaat usnite, ima{e eden mo-ment vo koj toj pie{e od nejzinata usta i vo koj niv-nite vozbudeni usni sakaa da si go ka`at seto ona {to odbegnuvaa da si go ka`at so zborovi.

Yvon~eto na portata od gradinata tivko zayvo-ni, pretivko, kako nekoj da saka{e prikrieno da vle-ze vo dvorot.

Toj izleze na ulicata, napravi nekolku ~eko-ri, i toga{ so ispru`ena raka se potpre na yidot. „]erkata na mojot doma}in iznenadena vo sopstve-nata gradina”, re~e toj tivko.

„Mnogu ti prilega, Branko! “ No, toj se pra{uva{e kolku daleku mu odgovo-

rija nejzinite usni? Toj ve}e ne znae{e, za{to sega,

91

dva ~asa po slu~kata, taa se odnesuva{e kako toj da ne postoi, pa zatoa namesto da bide sre}en vo nejzi-nata blizina, kolku da izgleda{e ironi~no, toj odvaj ~eka{e da si odat, za{to pri neizbe`niot pozdrav bez nikoj da zabele`i, pritisokot na nejzinata raka }e ka`e{e da ili ne na nivnata novorodena qubov.

„Zna~i, utre popladne, vie }e dojdete so mene vo Sveta Sofija”, mu re~e profesorot ^igone na gospodin Ante. „Toa e mnogu dobro, za{to nie mo`e-me da ostaneme ovde, u{te samo nekolku dena i posle treba da prodol`ime kon manastirot Sveti Naum.”

Branko ja pogledna Du{ka, no taa si igra{e so srebreniot |erdan na vratot.

„Ne, Vie ne treba da doa|ate so nas, prijatelu Branko! Dali gi fotografiravte freskite vo Sveti Kliment i trite mermerni reljefi vo kulata? Ne? Toga{ Vie }e gi fotografirate utre, taka {to site }e ja zavr{ime svojata rabota.”

Toj povtorno ja pogledna, iako znae{e deka taa ne e `ena {to so namignuvawe }e go potvrdi nivniot tainstven dogovor. No dodeka taa i ponatamu pro-dol`uva{e da gleda pred sebe, vo polnata ~a{a so vino, toj vide kako taa so prstot poleka pi{uva K-l-i-m-e-n-t vo dlankata na levata raka. Toj stisna tupanica, obzemen od edno divo pret~uvstvo, koe mu ka`uva{e deka sega i bez pritisokot na nejzinata raka, znae {to mo`e da o~ekuva od utre{niot den.

„Zna~i toga{ do utre popladne... ama kade }e ve najdam?”

„Mnogu ednostavno, profesore”, se nasmea Ratka. „Vie sigurno znaete kade e glavnata ulica, onaa {to se protega od ezeroto do plo{tat~eto kaj stariot ~inar? Tamu, na polovina pat od desnata

92

strana, koga odite od kaj ezeroto, se nao|a edna starinarnica. Posle, koga }e se simnuvate od kaj nas, }e izlezete pravo pred nea. Tamu se nao|a tatko mi, to~no vo dve minuti pred eden ~asot. I to~no vo eden ~asot sedi na prvata masa od kafeanata levo od gradskiot pazar, i go pie svoeto kafe. Neli, tatko?”

Crvenite obrazi na gospodin Ante stanaa u{te pocrveni. „Ti samo potsmevaj mi se, }erko. Ako eden aptekar ne e to~en, toga{ popovite i grobarite }e imaat turkanica... [to pra{avte, profesore? Da, toa e edinstvena prodavnica od takov vid ovde, no dali toj ima i stari ikoni – toa ne znam...”

„Srebreni |erdani i kolani – da”, & se ispu-{ti na Ratka. Bez da razmisli, taa ja prizna svojata skriena taga, pred ovie dvajca nepoznati, deka na tatko & Du{ka mu be{e milenica. „Toj ima eden ko-lan vo starinarnicata {to to~no & odgovara na Du{kinata polovina. Koga }e go dobie? Verojatno toa }e potrae u{te dolgo vreme, a kutrata Du{ka }e mora cel `ivot da bide na dieta za da & bide s# u{te to~en koga }e go dobie. Jas, pak, sum sre}na {to ne e namenet za mene, za{to i natamu mo`am da jadam lo-kum i slatki kolku {to }e posakam, bez da se pla{am deka }e mi bide mal.”

Taa odedna{ zamol~i, go polo`i rozoviot lokum nazad vo srebrenoto ~ini~e, za{to vide kako tatko & odedna{ vko~aneto se ispravi vo stolot i re~e so stisnati usni: „Dali si ti navistina mojata postara }erka, Ratka?” Eden mig toj mol~e{e, za po-toa, smetaj}i deka dovolno ja zbuni, da ja zamoli: „Ponudi im na gostite u{te po edna ~a{a vino pred da si zaminat.”

93

Dr`ej}i ja ~a{ata so vino kon svetlinata, Branko tainstveno pogledna kon Du{ka. Taa nose{e zelen pojas vrzan na polovinata nad crniot fustan. Toj be{e napraven od saten i Branko s# u{te ~uv-stvuva{e kako ovoj mazen {tof mu se lizga me|u pr-stite, vo momentot koga taa besno se obiduva{e da ja izbegne negovata usta. Eden srebren kolan bi & stoel u{te podobro, zatoa {to na vratot ima{e srebreno sinxir~e. „Na polovina pat, desno vo glavnata uli-ca...” Odedna{ toj go po~uvstvuva vrz sebe netrpe-liviot pogled na Ante, pa zatoa vo sledniot moment toj stana i se navedna nad Ratka, za da se pozdravi. Toj saka{e da & ja bakne rakata vo znak na pozdrav, nadevaj}i se deka istoto }e mo`e da go povtori i kaj Du{ka. No, namesto ova, po~uvstvuva ~etiri studeni tenki prsti, koi{to toj so ~uvstvo na vina gi pri-tisna vo eden mnogu kratok moment, slu{aj}i si go svoeto tivko mrmorewe: „Dobra no}, gospo|ice Bo-rovi}”, be{e negoviot pozdrav. Potoa, zad zatvore-nata vrata, go obzede gri`a na sovesta i `alewe {to toj, i pokraj za{titni~koto dr`ewe na gospodin Ante, koj be{e & ja prefrlil rakata preku polovi-nata, ne ja pogledna dlaboko vo o~ite so {to }e & dade{e na znaewe deka negovite qubezni zborovi vsu{nost zna~ea: „Do utre vo Sveti Kliment.” Sega toj, odej}i si kon doma pod podbivnoto svetlo na yve-zdite, ne be{e ve}e siguren deka }e ja vidi utre. Edinstvenoto ~uvstvo mu be{e ~uvstvoto na nemir i nesigurnost za eden nov po~etok, koj{to vo isto vre-me mo`e{e da bide i kraj.

Vedna{ po zaminuvaweto na gospodata, gospo-din Ante se ka~i po skalite, dr`ej}i ja vo rakata golemata petrolejska lamba, no ne otide vo dnevnata,

94

tuku vo Du{kinata soba, koja se nao|a{e vedna{ zad nea. Devojkite sedea i ~ekaa vo temnicata i Du{ka mo`e{e da go vidi samo svetloto koe se nayira{e niz cepnatinkite na {ticite od vratata.

Vo eden mig svetloto is~ezna za vo sledniot da go vidi tatka si vo otvorot od vratata, koj ja gle-da{e so staroto zagri`eno lice. Lambata be{e gole-ma i zatoa taa mo`e{e da gi vidi samo negovite o~i, a ne i ustata koja odedna{ mu be{e iskrivena vo dlaboka taga.

„Kade e tvojata lamba, Du{ka?”, ja pra{a toj. Da la`e? Poradi eden nepoznat, {to so svojot

div pogled ja prikova nejzinata volja, i vo eden neo-bjasniv mig uspea da & ja izmami ustata i da & ja pri-tisne vrz negovata? Taa nikoga{ go nema{e izla`a-no tatka si.

„Le`i dolu vo gradinata tatko. Mi padna od race.”

„Kako se slu~i toa,Du{ka?” se zapra{a tatko &.. Odedna{ taa gi vide Brankovite o~i, grubi i

nata`eni vo isto vreme i tie ja gledaa so u{te pou-poren pogled od pogledot na tatko & od zad golemata lamba. Vo momentot koga tatko & & go postavi vero-jatno nevinoto pra{awe, taa se po~uvstvuva odvoena od tatka si, a bliska do eden drug ~ovek.

„Takvi raboti se slu~uvaat, tatko”, odgovori taa odvaj otvoraj}i ja ustata, za{to so maka gi odvoi stegnatite vilici.

Toj mol~e{e, a taa be{e posilno pogodena od tagata vo negovite o~i otkolku od nejzinata tvrdo-glavost.

„]e kupam nova od svoi pari, tatko”, re~e taa lesno, otfrlaj}i gi pramewata kosa nanazad.

95

„Ti gre{i{, Du{ka, mojata doverba vo tebe ne mo`e{ da ja kupi{ so pari.” Toj povtorno zamol~i. Taa ne znae{e {to da mu odgovori i be{e sre}na {to toj vedna{ prodol`i: „Sega legni si, utre na sonce, }e vidime ponatamu... se nadevam.”

„Mo`e li malku da ja pozajmam tvojata lamba? Vedna{ }e se presoble~am”, re~e taa i ja ispru`i rakata za da mu ja zeme lambata.

„^ekaj, ~ekaj, devojko!”, & re~e toj potsmevaj}i & se. „Zo{to ti e potrebno svetloto? No}va i onaka e jasna, na neboto ima iljadnici yvezdi. Ova se, neli, tvoi zborovi od pred malku? Toga{ ne gi razbrav, no sega gi razbiram.” Toj ja pogledna naluteno, a edna mala br~ka se pojavi i is~ezna me|u negovite o~i.

„I jas isto taka tatko”, mu odgovori taa tvrdo-glavo. Tie stoeja eden pred drug. Odedna{ zabele`a ne{to {to nikoga{ ne & be{e padnalo vo o~i, taa be{e malku povisoka od nego.

„Toj e vo pravo”, mrmore{e taa, dodeka se presoblekuva{e, stoej}i zad razni{anite zavesi i yvezdi kolku {to saka{. Desetici iljadi, stotici iljadi verojatno, za da se zagleduva so prazen bespo-mo{en pogled, znaej}i deka tie so svojata bezmi-losna svetlina nemaa videno ni{to, ne znaeja ni{to i ne ~uvstvuvaa ni{to od ona {to taa go znae{e, go gleda{e i go ~uvstvuva{e. Duri i molitvata ne & po-maga{e, kako {to ne pomaga{e i protiv burata, koja gi razbiva{e zapenetite branovi i go potresuva{e ezeroto. Isto takov potres pomina dlaboko niz ce-loto nejzino bitie dodeka taa, tuka vo temnata soba, nepodvi`no i so {iroko otvoreni o~i le`e{e na krevetot.

96

97

SREBRENIOT KOLAN Po tret pat gi meste{e le}ite na kamerata,

naso~uvaj}i gi vo praviot nos na Sveti Spas, gubej}i nade` deka taa voop{to }e se pojavi. Toj rabote{e bezvolno ne samo poradi toa {to nea s# u{te ja ne-ma{e tuku i zatoa {to ne gi saka{e freskite od 15-tiot vek, na koi ubavinata na dvi`eweto se gube{e poradi nedostatokot na perspektiva kaj svetecot, i na koi zlatnata boja od aurata so svojot pozajmen sjaj treba{e da ja nazna~i svetosta na svetecot. Slikata na Sveti Spas vo ikonostasot be{e naslikana na yidot, koj stoe{e to~no sproti vleznata vrata, taka {to mo`e{e da go vidi{ vedna{ pri vleguvaweto vo crkvata. Za vreme na raboteweto, toj postojano go fa}a{e xebot i go slu{a{e pridu{enoto tropkawe koe }e se promene{e vo isprekinato yvonewe vo migot koga toj so prstite }e go potkrene{e te{kiot srebren zatvora~ na kolanot i vedna{ potoa }e go ispu{te{e. Ako dojde{e taa, toj }e mo`e{e kone~no da ja zatvori kop~ata od kolanot cvrsto okolu nejzi-nata polovina, namesto da go ~uva vo xebot. „Lud Tur~in! Zo{to vreskaj}i tr~a{e po nego duri do ezeroto? Ne bea li dosta osumstotinite dinari {to mu gi plati?” Toj povtorno go pu{ti srebreniot ko-lan vo xebot, za{to go slu{na ~krtaweto na vratata od predniot portal. Ama dodeka da se svrti, is~ezna son~eviot zrak {to za moment go be{e ozra~il tain-stveniot ikonostas vo prednata sala, koja be{e odvo-ena od crkvata so debel yid so drvena vrata. Toj sega

98

slu{na ~ekori koi postojano se pribli`uvaa i se oddale~uvaa, lesni ~ekori, od `ena, taa?

Ne & dozvoluva{e li gordosta da prodol`i po-natamu, sega koga taa tolku daleku otide? Mo`ebi be{e ogor~ena i toj samo u{te pove}e }e ja iznervi-ra{e ako i ponatamu ~eka{e kako ni{to da ne zabe-le`al i na toj na~in ja prinude{e taa da go napravi i posledniot ~ekor. Ili pak mo`ebi }e pobede{e nejzinata gordost, i }e si zamine{e zasekoga{, sega koga mu se pribli`i na samo desetina ~ekori. Deset dolgi ~ekori, {to toj nesvesno gi napravi, za oded-na{ nepodvi`no da zastane pred nea. Nejzinoto lice i nejzinoto telo bea tolku zdrveni kako {totuku da be{e slegnala od eden od tainstvenite yidni crte`i. Toj ne se osuduva{e ni da ja ispru`i rakata kon nea, iako taa bespomo{no stoe{e tuka pred nego, dr`ej}i gi racete zad grb. Nejziniot izraz i dr`ewe ne bea vo soglasnost so sonceto i so proletnite cvetovi nadvor. So cvrsto pritisnati usni na ustata li~e{e na tatka si, i vsu{nost pove}e pripa|a{e kon nedo-pirlivite svetci naslikani po yidovite. Taa go no-se{e crniot fustan, ima{e crni ~orapi i crni ~evli, okolu vratot ne & svetka{e ni srebrenoto sinxir~e {to go ima{e prethodniot den.

„Jas prv & se pribli`iv, a taa treba prva da prozbori”, si misle{e toj. No taa mol~e{e, i toj se potseti deka vo Belgrad be{e poqubezen sprema sekoja `ena koja {totuku ja be{e zapoznal, otkolku {to be{e sprema nea do sega.

Toj ja pozdravi, studeno i profesionalno, ka-ko {to porano gi pozdravuva{e nepoznatite dami koi doa|aa da go baraat vo negovata kancelarija. Toj re~e: „Klu~arkata me ostavi sam za{to ovde dolgo

99

treba{e da rabotam. Jas & vetiv deka }e vnimavam, pa zatoa dojdov da proveram koga slu{nav ~ekori.”

„Jas, pak, dojdov ovde da gi razgledam fres-kite”, mu odgovori taa ironi~no. „Nikoga{ ne sum gi videla, razbirate?”

Toj vedna{ se priseti kako taa v~erave~er go popravi koga toj tvrde{e deka crte`ot od Sveti Onufrius so brada se nao|a{e na levata strana od oltarot vo crkvata Sveti Kliment namesto na desna-ta, taka {to toj sega mora{e da se prisili da ne gi potkrene iritirano ramewata.

„Vie ne treba da se navredite” & odgovori toj kolku {to mo`e{e poneusileno. „Jas vi se obrativ, taka re~i, ~isto slu`beno, za{to izgledavte tolku luta {to ne se osmeliv da go ka`am ona {to go sa-kav.”So sekoj bescelen, i odokolu izgovoren zbor toj ~uvstvuva{e kako s# pove}e raste nejziniot otpor, taka {to be{e sre}en koga grubo go prekina nego-viot nesiguren monolog. Taa ne se seti da go pra{a {to be{e toa {to toj saka{e da & go ka`e, tuku mu re~e:

„Vie i slu`beno, hm...” I toga{ odedna{ eks-plodiraa zborovite od nejzinite usni, tolku silni i besni, {to sigurno dolgo se vozdr`uvala: „Se odne-suvate vaka so site `eni?”

„Da, se razbira”, & odgovori toj naluteno, „du-ri i mnogu polo{o.”

Ples! Ovaa {lakanica go potseti odedna{ na negovite ostri sme~ovi koga toj porano igra{e te-nis na terenite vo Belgrad. Ama ovaa {lakanica mu padna mnogu te{ko, a zgora na toa eden ma` ne se bori so edna `ena kako so eden ma`. I pred taa da se

100

zavrti, toj vide vo mirnata sigurnost na nejzinite o~i {to }e se slu~i ponatamu.

Toj ne si dozvoli da ja zadr`i, tuku so stisnati vilici vnimatelno gleda{e vo nejzinite noze, dali tie navistina }e prodol`at. Toj ne veru-va{e deka nekolku novi zborovi }e uspeat da ja zadr`at ili pak }e imaat mo} da ja promenat sudbi-nata. Taa stoe{e kaj vratata i samo edno nejzino dvi-`ewe od rakata i u{te eden ~ekor i taa }e stane{e povtorno tu|inka za nego, i ovaa po~etna kr{liva qubov vo ova zafrleno grat~e }e mo`e{e da ja frli kaj ostatokot od negovite neuspesi. Dali mu dojdoa ovie misli zatoa {to nejzinite noze stoeja vo edno kup~e istro{en malter, ostatoci od eden yiden cr-te`, za koj samo Gospod znae kakva ubavina be{e uni-{tena. Tie stoeja kaj nadvore{niot yid i ako taa samo ja ispru`e{e rakata, }e mo`e{e da ja dofati kvakata. No taa stoe{e nepodvi`na, a i toj isto taka na dva ~ekora od nea, dvajca ludaci me|u svetcite koi ne mo`ea da im pomognat.

U~ili{teto vo blizina verojatno se raspu-{ti, za{to vo dvorot se slu{a{e vreskaweto na de-cata, edno devoj~e pla~e{e, edna pumpa za voda ~kr-ta{e. Zo{to taa s# u{te ~eka{e? Mo`e{e li toj s# u{te da ja popravi sostojbata? Toj ~uvstvuva{e deka ne mo`e{e da najde vistinski zborovi, i ako nekoj treba{e da prozboruva, toa be{e toj, a ne taa.

Taa pogledna preku ramoto, no nejzinoto telo ne se svrti, toa ostana vko~aneto i pravo kako pri-mitivnite oblici na yidot koi go posmatraa od visoko.

101

„Jas ~ekam da mi ja otvorite vratata. Klu~a-rite vo drugite crkvi se samo obi~ni selani, ribari ili stolari, a vie...”

„Po{tedete se sebe, nemojte da korigirate ne-kogo {to za posleden pat go gledate.”

„Vie imate pravo, za{to vo sporedba so sela-nite jas sum verojatno nekoj {to po gre{ka se oble-kol kako gospodin.” Toj izgovara{e zbor po zbor, so ist ton, no toga{, odedna{ eksplodira od nego tolku glasno i prazno, taka {to se upla{i od samiot sebe: „Du{ka!!”

Taa mu ja zatrese rakata trgaj}i go za ramoto: „[to e? [to sakate sega od mene?” Nejziniot glas zvu~e{e bespomo{no kako da saka{e da ka`e: „O, prestani ve}e, te molam! Jas ne mo`am da izdr`am pove}e!”

„Jas ne ti ja otvoram vratata, Du{ka!” Toj se trese{e, za{to taa se prave{e kako da

ne go slu{na toa ti i Du{ka. „Zo{to ne?”, zapra{a taa. Nejzinite o~i ne

bea ve}e naluteni, tuku {iroko otvoreni od malo-du{nosta {to ja obzede i toj vide kako taa so zabite si gi grize usnite.

„Zatoa {to u{te ne{to treba da si ka`eme... Du{ka.” Toa zvu~e{e popoleka i ponesigurno otkol-ku {to saka{e. Toj povtorno ne se osuduva{e da go izre~e zna~ajniot zbor {to tolku ~esto go zlou-potrebuval i koj{to kone~no edna `ena mu go frli skr{en pred nozete.

No taa go spasi: „O da, sega se setiv {to sakav da ve pra{am”, re~e taa lesno potkrevaj}i ja bra-data: „[to izvedovte vie utrinava? Sega pred malku la`ev”, detinski ja dopolni svojata izjava, „koga

102

rekov deka dojdov da gi razgledam freskite, no vsu{nost dojdov da ve pra{am zo{to izutrinava tolku gi vozbudivte lu|eto vo ~ar{ijata.”

„[to sum napravil?” „Toa jas ve pra{uvam!” Kako prethodno ni{to da ne se slu~ilo, vleze

mirno vo crkvata i zastana kaj tronot na biskupot desno od ikonostasot, koj{to doa|a edna{ vo mnogu godini, vo nedela, za da gi natera popovite da se tresat pod negovoto ispituva~ko oko.

„Deka stanavte, se izmivte i izbri~ivte, i deka jadevte kiselo mleko i potoa pievte crno kafe, ne morate da mi ka`ete”, mu re~e taa ironi~no, „ama sakam da slu{nam {to storivte ponatamu i toa s#.”

Toj ja potkrena ednata ve|a: „Sigurno ni{to posebno. Jas spakuvav se {to mi treba{e za deneska vo eden golem ranec, i toga{ otidov kaj prista-ni{teto da iznajmam eden ~amec, za{to sakav da ja fotografiram crkvata Sveti Jovan od ezeroto i zatoa {to sakav da plivam pod karpite. Dali e toa ne{to posebno i nevoobi~aeno?”

„Sigurno ne e, i jas plivav utrinava, samo na drugata strana od karpata, na edno mesto koe nikoj ne go znae, i kade {to znam deka }e bidam sama, za{to i mestoto kaj grobi{tata zad crkvata Sveti Jovan i urnatinite ne se ve}e sigurni...”

Taa se smee{e, za{to sega toj ne mo`e{e da ja potisne svojata malodu{nost, i prodol`i: „No vie zaboravate ne{to. Ne{to mnogu va`no. Toa go na-pravivte pred da go iznajmite ~amecot.”

Negovata raka go dopre avtomatski desniot xeb. Toj zbunet ja trgna rakata i po~na nervozno da bara cigara, zaboravaj}i deka se nao|a vo crkva. „Zo-

103

{to taa ja igra{e ovaa hrabra igra? Dali taa pogodi deka toj saka{e da & go dade kolanot, i nejzinite pra{awa bea samo trik za da mo`e da go odbie i po svojata odmazda, ismevaj}i mu se v lice da si zamine? Zo{to toj mora{e so nea tolku da se izma~uva, zo{to taa na be{e polesna, poslu{na `ena, kako {to bea `enite vo negoviot porane{en `ivot, ~ii misli mo`e{e da gi pie, kako vino`itoto vodata, od nivnite bespomo{ni o~i? Ako taa be{e kako niv, toga{ toj nema{e da stoi ovde nesigurno prefrlaj}i se od noga na noga i zasramen baraj}i odgovor na pra{aweto od ova gordo dete.”

Taa odlu~no mu ja izvadi cigarata od ustata, i opomenuva~ki poka`a so nea nagore, kon pojavata na Hristos {to be{e naslikana na trkaleznata kupola.

„Zo{to ne mi ka`ete?”, nastojuva{e taa. „O, ako mislite na toa... popatno kupiv ne-

{to”, re~e toj neusileno, „no so toa sigurno ne sum gi vozbudil site `iteli?”

„Tokmu toa i go napravivte, mu re~e taa ostro. Toa se slu~uva koga nepokaneti stranci so svoite gradski maniri }e vlezat vo `ivotot na edna vakva mala zaednica. I zgora na toa vie rekovte deka ste kupile?”

Zna~i taa znae{e s#. „Kakvo ozboruva~ko se-lo! Najdobro be{e s# da & raska`e{e, ama kako?” Tuka stoe{e toj, ~ovek skoro navlezen vo srednite godini od `ivotot, so dolgo minato polno so isku-stva, i toj si dozvoli ova mlado dete da go turne vo vakvi problemi.

Se krie{e li navistina ne{to zad ova umno {iroko ~elo, {to toj ne mo`e{e da go vidi?

104

„Vie smeete da me posmatrate kriti~ki, se potsmeva{e taa povtorno, ama jas sigurno ne stojam ovde pred vas kako pretstavnik na selskite ozbo-ruva~i, kako {to vie najverojatno mislite. I da mi bevte potpolno nepoznat }e barav da mi odgovorite na ova pra{awe.”

„Vi blagodaram”, & re~e toj studeno. „Po ova polezno objasnenie }e vi odgovoram slu`beno na va-{eto pra{awe.”

„Odej}i kon pristani{teto, vlegov poradi ~i-sta qubopitnost vo starinarnicata na Tur~inot i tamu vidov ne{to {to mi se dopadna. Jas go pra{av kolku ~ini.”

„Osumstotini dinari,” mi odgovori toj, „ama ne e za prodavawe.”

„Zo{to ne?” go pra{av jas. Toj gi podigna ramenata. „Zatoa {to ne se pro-

dava,” re~e toj netrpelivo. „Dali e mo`ebi prodadeno? I jas dojdov pre-

docna?” „Ne ... ne e taka”, re~e toj dvoumej}i se. Jas ne mo`ev da razberam zo{to ~ovekov vo

mig na bezumnost si uskratuva takva dobra zarabo-tuva~ka. Otidov kon drugiot kraj na du}anot, gledaj-}i vo drugi raboti izvadiv dovolno pari od pari~ni-kot i dodeka so ednata raka gi ostaviv parite na te-zgata, so drugata raka go grabnav toa {to sakav da go imam i vedna{ izlegov od du}anot.

„I toga{?” Nejzinite usni bea u{te stisnati, no nejzinite ve|i ve}e se smeeja.

„Toga{ ~ovekot verojatno trgnal po mene”, re~e toj nevino, „ama jas odev so krupni ~ekori, gle-date, i zatoa go zabele`av duri koga sednav vo ~a-

105

mecot. Jas ne sakav toj da go ostavi du}anot poln so zlatni i srebreni raboti tolku dolgo otvoren i bez nikakov nadzor, pa zatoa mu popre~iv so veslata da dojde so mene.”

„Interesna slu~ka, i gletka, u{te rano izu-trina! Tokmu ona {to mu nedostiga na edno malo grat~e! Asistent na eden profesor, poznat foto-graf so me|unarodna reputacija, koj krade vredni raboti od starinarnicata, da, sigurno za pari, ama sepak toa e kra`ba, i bega so niv po ulicite na Oh-rid, sleden od zadi{aniot Haki, za na kraj kako ne-poslu{no dete na rabot od pristani{teto da go tur-ne so veslata vo voda!”

„Blisku do bregot vodata ne e podlaboka od metar i polovina,” & re~e Branko. No nejzinoto dr-`ewe ostana cvrsto i odbivno i toj se iznervira {to taa ne go gleda{e humorot vo ovaa slu~ka.

„Ako na ne{to sum go frlil okoto, toga{ moram i da go imam!” Toj go izvika ova, povtorno soo~uvaj}i se so svoite grevovi koi ne mo`e{e da gi skrie, ni da gi zaboravi, nitu pak da im se spro-tivstavi.

Taa napravi eden ~ekor nazad pred ovoj bezna-de`en izvik i zastana mirno, so prekrsteni race, potprena na vladi~kiot tron. Nejzinite o~i ve}e nemaa nikakvo vlijanie vrz nego, s# okolu nego blednee{e pod vlijanie na nerazumnoto, kade {to edinstveno probiva{e negoviot glas: „Po |avolite, kakvo e ova selo, kade {to eden glupak ne saka da go prodade ona {to go ima vo du}anot.”

Toj ne zabele`a deka taa go fati za raka i go vode{e niz crkvata, pokraj prednata galerija i desno niz edna vrata go dovede vo edna dolga i temna

106

prostorija vo koja{to edinstveno svetkaa par~iwa-ta od skr{enite lambi na oltarot. Toj gi oslobodi prstite na rakata od nejziniot cvrst zafat: „Jas vsu{nost ne go sakam, toj ne e za mene, toj e za tebe.”

Vedna{ ja pikna rakata vo xebot, i yvonej}i so zvuk na stotici svetlikavi alki, letna kolanot oko-lu nea, zad nejziniot grb, i potoa pred nea, obidu-vaj}i se da & go zavie okolu polovinata, {to taa bez-uspe{no se obiduva{e da go izbegne. Toj uspea da & go stavi kolanot na polovinata, tamu kade {to be{e topla, tenka i meka.

Ova be{e po vtorpat negovite race da ja zgrap-~at na vakov na~in, samo {to sega nejzinata usta be{e daleku i nedopirliva.

„Jas ne go sakam, zo{to ste go kupile?” Taa go gleda{e upla{eno. Lutinata od pred malku mu pomi-na, no vozbudata od borbata mu gi polne{e o~ite so `ivotinsko zadovolstvo. Taa ja vide malata svetlina vo negovite o~i, ista kako i toga{ kaj grobi{tata pri nivnata prva sredba, {to gi boe{e negovite o~i so `oltenikava svetlost i ja potpaluva{e negovata ognenost. Taa gleda{e qubopitno vo nego, razmislu-vaj}i: „Ako sakam da go izvadam kolanot od polovi-nata, ne }e mo`am da go dr`am ponastrana od mojata usta, no, jas ne sakam ni{to okolu mojata polovina, nitu kolanot nitu negovite race...” Srebreniot ko-lan & stoe{e to~no, celosno zategnat, nitu edna alka pove}e nitu pomalku.

„Toj ti e to~en, Du{ka, gleda{ deka toj e na-praven za tebe? Taa ~uvstvuva{e deka toj u`iva vo borbata, i deka namerno ja prodol`uva. Taa pov-torno go pogledna, no ovoj pat bez qubopitstvo, zna-e{e {to }e se slu~i. Opasnoto svetkawe na negovite

107

o~i ja privle~e kon nego kako magnet, i taa po-~uvstvuva kako racete & ste`nuvaat i & se zdrvuvaat. Taa te{ko di{e{e, srebreniot kolan ja pritiska{e, ima{e li kolanot magiska mo} so koja brzo & ja od-zede silata na nejzinata volja? Nejzinite prsti se lizgaa pokraj negovite ramewa nadolu, i gi trgnaa vo posleden obid negovite race od polovinata. Sega stoeja eden sproti drug, vdrveni vo eden moment od boreweto, so isprepleteni prsti, cvrsto dr`ej}i se eden so drug, kako {to toa bea alkite na kolanot.

„Izvadi go! Jas ne go sakam. Zo{to go kupivte, grabnavte, ukradovte?”

„Kako podarok, Du{ka, za{to si mi mila, za-{to te sakam, Du{ka...”

Najposle! Bea li toa negovite posledni zbo-rovi koi go skr{ija gr~ot vo nejzinite prsti, taka {to tie poleka se lizgaa nadolu po negovoto telo, za sami od sebe da go pregrnat, ili vo svojata bezvol-nost za ne{to da se zafatat, ili be{e toa dlabo-kiot vozdiv koj ja skr{i vdrvenosta na nejzinata sna-ga, taka {to izgleda{e kako da nema nikakva potpo-ra vo sebesi, dali zatoa nejzinite race odedna{ se svija okolu nego? Nepotrebni pra{awa, za{to nejzi-noto mislewe prestana, tie se baknaa.

„[to zna~e{e pred malku taa tvoja te{ka vo-zdi{ka, Du{ka?”

„Deka znaev {to }e se slu~i, i deka tolku dol-go morav na toa da ~ekam.”

Nejzinite o~i, nejzinata kosa, celoto nejzino lice, zra~e{e.

Taa se potpira{e na nego, a nejzinata glava mu le`e{e to~no vo svijokot pod ramoto kako tuka da pripa|a{e, a sekoe nenadejno qubovno {epotewe }e

108

be{e samo za nego nameneto. Polutemnata prosto-rija be{e ispolneta so pajakovi mre`i koi gi po-krivaa i prozorcite, a debeli pajaci mrzlivo se odmoraa prignezdeni vo svoite umetni~ki dela. Taa ne obrnuva{e vnimanie na ni{to drugo, edinstve-nata stvarnost za nea be{e bliskosta i slatkata razmena na toplina so negovoto telo blisko pri-tisnato do nejzinoto. Prvo so nesigurnost, a potoa dlaboko i detalno se gledaa i ispituvaa me|u sebe, so o~ite, so ustata i racete opieni od vozbuda i ne`nost kako da sakaa to~no da otkrijat {to dobivaat so nenadejniot vreden ulov {to i dvajcata istovremeno go ulovija. Za{to po ovaa nivna borba ne postoe{e pobednik nitu pobeden, tie mrtvi umor-ni od ovaa bescelna i nepotrebna borba istovremeno izgubena i pobedena od dvajcata se odmoraa vo pre-gratkite, za vo naredniot mig povtorno da go pro-dol`at qubopitnoto i strasno ispituvawe na teloto i du{ata. Toj ne treba{e da se pla{i deka negovite race bespravno skitale na nejzinoto telo, za{to na liceto jasno & se ~ita{e dlabokata, celosna qubov {to i za dvajcata be{e nesfatliva. Nivnata sre}a, koja za malku zasekoga{ }e ja izgubea, be{e tolku {iroka i dlaboka, kako izvor od koj postojano mo-`e{ da pie{ bez da se prezasiti{ i bez strav deka }e presu{i. Negovata qubov be{e dlaboko pottikna-ta od otporot {to mu go dava{e ovaa `ena, i pod negoviot najsilen bes taa ostanuva{e ispravena i gorda, toj ~uvstvuva{e ~udna po~it za ovaa `ena, na {to porano besramno }e se ismejuva{e, a sega mu be-{e dovolno samo nejzinoto lice.

„Najmila”, re~e toj, „cve}e moe.” „Najmil”, mu odgovori taa, „srce moe.”

109

Kaj dvajcata ovie zborovi zvu~ea nesigurno i srame`livo. Kaj nea zatoa {to taa za prv pat mu gi ka`uva{e na nekoj koj nenadejno i zaslepeno za prv pat gi razbudi ovie novi nepoznati emocii koi pre-dizvikuvaa ~uvstvo na pijanstvo, vrtoglavica i bura vo du{ata. Brankoviot glas ne be{e nesiguren samo poradi sramot od besramnoto minato, tuku poradi bolnoto iznenaduvawe {to toj po tolku dolgo vreme slu{na, kako ovie odamna neizre~eni zborovi sega povtorno izleguvaat od negovata usta.

„Cve}e moe!” Kolku pati gi izgovoril ovie zborovi vo minatoto? Na koi `eni i kade? Kolku pati gi la`e{e, a kolku pati gi misle{e od srce? Toj & go svrti lice kon sebesi, a taa se iznenadi od negoviot ta`en prodoren pogled, koj odedna{ is~e-zna vo bolna nasmevka: „Ti ne si moe cve}e Du{ka, & re~e toj brzo, ti si moja srna, gorda, pla{liva i strojna, i te{ko dofatliva. Jas }e te vikam Jelena.”

Toj izdi{a od zadovolstvo. Jelena, nepoznato ime, nepoznato i milno za negovite usni, koi{to vo minatoto povikuvale mnogu drugi imiwa. Vedna{ ja stegna vo pregratkata za da se ubedi deka prekra-sniot ulov od denes, koj za malku }e mu izbega{e, e vistinski.

„Zo{to ne sum tvoe cve}e, Branko?” pra{a taa za~udeno.

Ova be{e stra{no pra{awe za edna nepode-lena tajna, koja taa ne smee{e da ja znae, poradi toa edinstveniot negov odgovor be{e tainstvenoto pot-krevawe so ve|ite.

Taa ~uvstvuva{e kako pritisokot na negovite race se olabavuva i lizgaj}i se nadolu po nejzinoto telo go najdoa kolanot. Kolku i da izgleda{e dolgo,

110

ovoj mig trae{e samo kratko. So izgovaraweto na prvite zborovi se prekina nemiot triumf i is~ezna svetot na ve~nite soni{ta. Dve su{testva {to sra-snale edno so drugo mo`at dolgo i nepre~eno da `i-veat vo oblaci, ako zaedno gi pominat prvite vozbu-duvawa, no mo`at i da se sopnat na prvite edno-stavni bezna~ajni pre~ki.

Pa|aj}i se razbuduvaat od sonot, iznenadeni {to se do~ekuvaat na noze, se gledaat ~udno i nena-viknato obvinuvaj}i se me|usebno za prekinatiot son. Nadvor be{e obi~niot svet, svetot na drugite, na zaboravenite, koi nepodvi`no ~ekaat na vra}a-weto na zaludenite i zalutanite vo soni{tata. Tol-ku e te{ko vra}aweto i tolku e silna `elbata za vra}awe vo rastureniot son, se obvinuvaat me|u-sebno deka povtorno se nazad na zemjata.

Taa go grabna kopecot od kolanot i vo mo-mentot koga go olabavi toj go izgubi ostatokot od negoviot son.

„Branko” mu re~e taa ne`no, podavaj}i mu go so dvete race kolanot, „prosti mi Branko, jas sakam, ama ne smeam da go primam. Navistina ne mo`am!”

„Zo{to ne?” Kako be{e vozmo`no negoviot glas da zvu~i

taka ostro? „Imaj doverba vo mene Branko, i zemi go nazad,

vo nego se krie dolga prikazna, i ako ima{ trpenie, }e ja slu{ne{.” Taa mu ja polo`i rakata na liceto, ja povle~e nazad i go dopre nejzinoto, iznenadena deka toa be{e nejzinata raka {to go gale{e.

„Branko, jas gledam, ti nema{ trpenie. Jas go imam, toa go naslediv od tatko mi, ama toj e postar i

111

toj e mnogu potrpeliv od mene, toj ima premnogu trpenie...”

Toj ja navedna zamisleno glavata nastrana i odedna{ se ~uvstvuva{e mnogu osamen. „Nejziniot tatko! Zar ne mo`e ~ovek da ima nekogo samo za sebe, bez da go deli so nekogo? Be{e li qubovta sekoga{ beskrajno oro, vo koe ~ovek misle{e deka ja vodi sa-mo svojata nevesta, ama taa so slobodnata raka vode-{e cela niza drugi lu|e koi bea povrzani so nea vo eden dolg sinxir? A toj sin na eden srpski selanec, znae{e mo{ne dobro kolku cvrsti bea alkite na sin-xirot {to Slovenite gi povrzuva{e i gi dr`e{e vo familijata.”

„Zo{to si tolku ta`en, Branko?” „Jas sum ovde sam so tebe, te baknuvam, ama sa-

mo {to }e gi otvoram o~ite, vedna{ doa|aat drugi koi sakaat da te imaat.”

Izgleda{e nebare nejzinata ne`nost, {to kako bistra voda gi preleva{e nejzinite o~i, ode-dna{ da zamrzna. Fala mu na gospod {to qubovta ne go oslabnala nejziniot karakter, taa ne ja izgubila nejzinata gordost i tvrdoglavost pod vlijanie na ne-govoto ne`no {epotewe i miluvawe.

„Mene nikoj ne me ima”, mu odgovori taa krat-ko, „osven onoj komu jas }e mu se predadam.” „Vsu{-nost”, prodol`i taa bavno, „ima samo eden na~in da bide{ sam so edna `ena.” Vedna{ go pogledna stu-deno i ispituva~ki kako da saka{e da mu poka`e deka ova ne e predupreduvawe.

Slu{aj}i gi nejzinite zborovi, po~naa da mu naviraat razni misli vo glavata: „Zo{to nesre}ata ne doa|a sama? Zo{to sekoga{ mora qubovta da se plati so taga, poni`uvawe ili barem so gubewe na

112

slobodata, so te{ki vozdi{ki i golem trud? A naj-stra{na od s# be{e ogor~enosta {to slede{e po raz-delbata na dvajca vqubeni, ogor~enosta be{e kazna za do`iveanata sre}a i u`ivawe. Toa bea ponekoga{ denovi bez nade`, a ponekoga{ se pretvoraa vo mese-ci polni so nemir. Eden bakne` {to vedna{ e pro-sleden od stotici pra{awa i iljadnici pre~ki! Toj uspea da gi pre`ivee site te{ki periodi vo `ivo-tot, ama sega toj pret~uvstvuva{e deka sredbata so Du{ka, so nejzinata usta i o~i, pretstavuva{e kraj na negovoto bescelno talkawe i negovoto besmi-sleno postoewe. Blagodarenie na vrodenata sila i nasledstvoto od prethodnite generacii be{e za{ti-ten od celosno samouni{tuvawe. Odedna{ do negovi-ot razum prodre idejata deka toj mo`e{e povtorno da se zaqubi i nea ovde da ja baknuva blagodarenie na drugi, koi za nea bea isto taka nepoznati kako {to nejziniot tatko be{e nepoznat za nego. Kakva glu-post, da se voznemiruva{ samo od spomenuvaweto na nejziniot tatko!”

Odedna{ negovoto lice go prekri {iroka nas-mevka: „Ti si vo pravo, Du{ka! Ova se slu~i tolku nenadejno {to sakav da te imam samo za sebe i ne sakav da te delam so familijata, duri i so spomnu-vaweto na nivnite imiwa. No sega razbiram deka toa ne e mo`no i moram da ja prifatam realnosta kakva {to e.”

„[to e ova?” pra{a taa ne`no. „Zo{to ne se osmeluva{ da gi nare~e{ rabotite so nivnoto vis-tinsko ime? Zo{to s# u{te ne se osmeluva{ da go izgovori{ zborot QUBOV?” Nejzinite o~i i polu-otvorenata usta imaa pove}e pra{awa otkolku {to taa izgovori. Toj se du{e{e pod nejziniot pogled i

113

zatoa brzo re~e: „Dozvoli mi u{te edna{ toa da ti go ka`am bez zborovi, pred da prodol`ime so razgo-vorot.” Toj ja grabna vo svojata pregratka zasenu-vaj}i gi nejzinite bistri pra{alni o~i i usta so negovata, postojano baknuvaj}i ja, kako da saka{e u{te edna{ bezgri`no da se predade na svoite ~uv-stva, bez strav od bliskata odluka, bez strav od mina-toto, ili idninata.

No nejziniot razum ne se zamati pod dejstvo na negovite bakne`i.

„Sre}na sum {to go re~e zborot „prifa}am” Branko, za{to veruvam deka vo svojot `ivot malku si moral da prifa}a{. I obidi se da se oslobodi{ od sebe, jas moram mnogu pove}e raboti da prifatam. Za{to ti si svoeglavo i zagado~no su{testvo so...”

„So nepoznato temno minato, koe podobro da ostane nepoznato”, besno ja prekina. „Mo`e{ li toa da go prifati{, Du{ka?”

Mirno i so edno edinstveno dvi`ewe na raka-ta taa ja izbri{a negovata lutina.

„Podocna, koga za toa }e bide vreme, ti samiot s# }e mi raska`e{“, mu re~e so fina nasmevka.

Taa se dvoume{e koga re~e „podocna”. Ne e ni{to ~udno! „Trpenie!” misle{e toj, „brzo }e & ka-`am s#, no prvo moram da ja prinudam da zamol~i. Kako }e mo`am da si go opravdam postoeweto na ova dete vo mojot `ivot? Jas ne sakam da ja izgubam, taa e silna, no bi bilo glupavo da ja isprobuvam nejzinata sila so vakov besmislen eksperiment. Isto taka ne sakam da se poni`uvam, duri ni za nea.”

„Veti deka ni{to pove}e nema da me pra{u-va{ Du{ka, deka }e me prifati{ so seto ona {to od ovoj moment }e go zakopam nadvor od moeto srce?”

114

„]e se obidam, Branko, no dali }e mi uspee, zavisi od tebe.”

Toj & gi zgrap~i racete i silno & gi pritiska-{e prstite: „Veti mi, Du{ka!”

Taa zatrese so glavata. „Vetuvaweto za mene e sveto, Branko!” I potoa brzo prodol`i zabele`u-vaj}i go povtorno negoviot izguben pogled: „Zar ne e dovolno {to ti veruvam, iako ne znam ni{to za te-be?” Taa pogledna naokolu: „Kolku dolgo stoime ovde, sami vo ovaa dupka, kade {to nikoj ne mo`e da n# vidi, nitu ~ue? Ti si ma`, skoro `ivotno, ama jas ne se pla{am od divoto vo tvoite o~i, zatoa {to ti veruvam. Jas do sega ne sum mu veruvala na eden ma`, jas nikoga{ do sega ne sum baknala nekoj ma`.”

Poslednite zborovi kako da gi izgovori za se-be, malodu{no, so poluzatvoreni o~i, no istovreme-no vozbudeno. Toj ja pogledna voodu{evuvaj}i & se. Kakva sila izvira{e od nea {to i nego go prisilu-va{e da razmisluva kako nea, a so tenkite no silni prsti kako da go kine{e i razdvojuva{e od negovata sebi~nost, kako toa da be{e najlesnata rabota na svetot, nejzinata borba protiv navikite na eden dolg `ivot.

„Du{ka”, re~e toj, „dr`i gi o~ite zatvoreni, dodeka da ti ka`am da gi otvori{. Ti vide deka jas nemam prsten na moive prsti. Jas te molam da se oma-`i{ za mene, Du{ka.”

Nejzinite o~i ostanaa zatvoreni, mnogu dolgo, kako da spieja, dlaboko i te{ko. Tie spieja vo naj-te{kiot son {to postoe{e, son me|u dva `ivota, eden sloboden `ivot i eden nov `ivot koj mu pripa|a na drug. Ova e eden son ispolnet so silen strav,

115

strav od nepoznatoto minato i strav od maglivata idnina, strav koj gi ispolni nejzinite o~i so solzi.

Poradi ova le`at mladite idni bra~ni dvojki budni vo no}ta pred svadbata, so {iroko otvoreni o~i i so vozbudeno silno ~ukawe na srceto, pone-koga{ pla~at, no bez lipawe, od strav za minatoto {to }e go izgubat, i pret~uvstvoto deka }e moraat da se borat za da ja dobijat idninata. No toga{ doa|a utroto, i sonceto, i s# se zaborava, stravot, nesi-gurnosta, premisluvaweto.

Zavesata na nejzinite trepki se otvori i brzo povtorno se zatvori, za toj da ne gi vidi nejzinite nasolzeni o~i. „Po~ekaj u{te malku”, go zamoli taa skoro ne~ujno. „Imaj trpenie, kako {to i jas moram da imam trpenie so tebe... Nema da trae dolgo, po-kratko otkolku koga se boram so sebesi. Toa trae po-nekoga{ ~asovi, denovi...”

Taa se oslobodi od negoviot pritisok i sto-e{e na malo rastojanie od nego so prstite vrz nego-vite ramewa, poleka dvi`ej}i gi navamu natamu, kako da stoe{e vo vodovrte` od koj{to probuva{e da se oslobodi. I odedna{ zatrese silno so glavata, zafrlaj}i gi kosite od liceto so rakata. I ovaa raka {to & ja trgna kosata, kako da ja razbi i pajakovata mre`a od bezbrojnite misli koi beznade`no i se vrtea vo glavata, za{to odedna{ kako da stoe{e edna druga, nepoznata Du{ka pred nego, koja go iznenadi so nejzinite razumni zborovi vo vakov moment.

„Nie u{te imame dolg pat pred nas Branko, od prviot bakne` kon prviot bra~en den! Nie se pozna-vame samo nekolku dena, {to zna~i si ja poznavame samo silata na na{ata lutina, i po~etokot na na{a-ta pohotnost... Za brak e potrebno mnogu pove}e. Jas

116

otsekoga{ sum razmisluvala za brakot kako za ~in {to go pravat drugite, bez da znam zo{to, toj be{e nezamisliva beskrajno dale~na ideja za mene. Isto taka sekoga{ se kolnev deka nema da go spojam mojot `ivot so nikogo, ili pak toj mora isto kako mene, da razmisluva za ovoj `ivot kako i za drugiot `ivot, po ovoj. Nie na primer, stoime ovde, vo ovaa crkva, a jas ne znam {to misli{ ti za nea, a tvoeto mislewe mi e sepak mnogu va`no. Jas samo znam deka nie treba da se zapoznaeme podobro, vo toa sum sigurna, iako se ~ini deka na{ata qubov be{e neizbe`na.”

Taa govore{e so cvrst metalen glas i pogled poluzasenet od nejzinite dolgi trepki, i koga zavr-{i, & se lizna edna blaga nasmevka preku usnite, so toa zaokru`uvaj}i gi svoite zborovi.

„Izvini ako moite zborovi zvu~at mnogu gru-bo, ama i da sakam, jas ne mo`am poinaku.” Taa gi dopre prstite na svoite usni i potoa gi polo`i vrz negovite. „Mo`ebi smeta{ deka e glupavo {to jas tolku mudro zboruvam za svojata vozrast, no jas go poznavam `ivotot dovolno za da ne & se sprotivsta-vuvam na sudbinata, ne i ponatamu, mislam.” Taa se smee{e i tie povtorno stoeja eden do drug so o~i is-polneti so radost.

„Dali i ti tolku silno & se sprotivstavuva{e na na{ata vrska, a posebno na vrskata so mene?”

Taa potvrdi so glavata, no nejzinite race s# u{te go dr`ea cvrsto za ramenata. „^ekaj, u{te malku, jas ne sum zavr{ila. Brakot e obostran, no ti mo`ebi ne si mislel na toa, ma`ite ne go pravat toa. Brakot ne e samo za nas tuku i za drugite koi eventualno }e dojdat po nas.”

117

Taa go gleda{e ispituva~ki, za da se uveri deka toj gi razbra nejzinite zborovi. Negovoto zane-meno lice se zacrveni, a negovite o~i snovaa okolu nea, bolno za~udeni, so v~udenost koja raste{e so se-koj nejzin zbor, za{to poradi nejzinite zborovi, ro-manti~nata misteriozna slika na negovata qubov do-biva{e s# pove}e realna forma vo sega{nosta.

„Jas ne bi sakal brak vo koj prifa}aweto i razbiraweto ne se podrazbiraat. Me sfa}a{? I ovie ~uvstva moraat da se rodat i da rastat kaj `enata. Jas sega ne znam dali bi sakal da imam tvoe dete.”„No Du{ka!”

Taa skoro da se potsmeva{e. „Zvu~i surovo? No podobro e da pre`ivee{ kratok uplav, otkolku dolgo nedorazbirawe. Jas ne sum od onie {to igraat krienka so vakvi raboti, a i ne sum pove}e ni se-lan~e od Makedonija. Na univerzitetot i vo golemi-ot grad slu{nav i vidov premnogu. Gleda{ deka sum vo pravo koga velam deka treba da se navikneme eden na drug? Nie najverojatno u{te mnogupati }e se {o-kirame eden od drug. Jas od tebe, ti od mene, no duri koga stoe~ki }e gi podneseme site {okovi, toga{ }e mo`eme da re{ime dali }e stapime vo brak.”

„No nie morame da & dademe ime na ovaa vrska, Du{ka, znam, toga{ nie sme svr{eni i sega dosta diskusii.”

Taa se nasmevna na negovata cvrsta odlu~nost so koja gi izre~e ovie zborovi, kako da ne saka{e da zaostane zad nea vo donesuvaweto na odluki. „I ovoj srebren kolan {to ti go podaruvam, e mojot prv vlog vo tebe.”

Taa silno i kratko ja zatrese glavata: „Jas povtorno }e mora da te {okiram. Ne e mo`no. Koga

118

}e bideme nadvor, }e ti ka`am, bidej}i ovde e premnogu mra~no za mojata prikazna. Zemi go, jas ne mo`am da go nosam na ulica.”

Izbegnuvaj}i da ja pogleda, toj go ispu{ti ko-lanot koj zvu~no padna na pravlivite crveni kameni plo~i.

„Branko”, mole{e taa, „slu{aj me! Ti mi veti deka }e imame doverba eden vo drug. Ajde sevo ova da go po~neme podobro, i toa vedna{.”

Taa vtren~eno gleda{e vo kolanot. Toj svrten so grbot kon nea, go zede kolanot, go zavrti nekolku pati i go frli vo vozduh za povtorno da go do~eka i pominuvaj}i niz hodnikot, go pu{ti da mu se lizne vo xebot.

Silno trgaj}i, ja otvori vratata i zastana ne-podvi`no vo nejziniot otvor. Taa se napravi kako da ne go gleda i pomina pokraj nego gledaj}i pravo pred sebe. Toj ne smee{e da si pomisli deka taa u`iva{e poradi postignatiot mal triumf. Nejzinata na iz-gled gorda pojava go ispolnuva{e so toplina. @eni-te {to porano gi ima{e bea zavisni i naj~esto baraa potpora vrz negovoto ramo, sega za prvpat be{e isto-vremeno i pobednik, i pobeden, i toj se ~uvstvuva{e kako da vode{e kralica nadvor od starata crkva, kralica koja sepak mu se pokoruva{e koga }e im se sretnea usnite.

Zaslepeni od svetlinata, zastanaa na pragot od vratata. Sonceto be{e na zao|awe i grubo gi rastura{e ognenite zraci niz oblacite, boej}i go neboto so prekrasni boi, kako da protestira{e {to naskoro sosema }e is~ezne od neboto. Na istok ne-boto izgleda{e studeno i zatemneto i crni oblaci polni so do`d visea nad Gali~ica, koja{to sosema go

119

ima{e izgubeno sjajot od zapadnoto sonce. Taa sto-e{e mirno i gleda{e so ednata raka stavena nad o~ite, a drugata zavitkana okolu negovata polovina: „Branko, gledaj kolku e ubavo! U{te poubavo od najubavite freski. Samo Gospod mo`e vaka da slika so svetlina...” I bidej}i se pla{e{e od negoviot od-govor, taa prodol`i: „Branko, veruva{ li vo Gos-pod?”

„Da”, i odgovori toj mirno, „no poinaku od te-be, mislam. Za mene prirodata e ne{to neverojatno golemo i surovo, taa pobuduva ~uvstva, no samata e bes~uvstvitelna. Naj~esto ne mi uspeva da go po-vrzam nejzinoto postoewe so postoeweto na Gospod.”

„Tvoeto mislewe e nepopravlivo fragmen-tarno, Branko, i toa e zatoa {to si ti ~ovek na instinktot, mu re~e prostuva~ki. Vo ~istata misla, Gospod i prirodata ne mo`at da se razdvojat, ama toa }e ti go objasnam nekoj drug pat koga }e ima{ `elba da slu{a{.”

Taa se koleba{e: „I ne poradi toa {to sakam da ti poka`am kolku jas znam a ti ne, tuku poradi toa {to jas sum ispolneta so nego.”

Za prvpat po tolku godini ima{e nejasno ~uvstvo deka e zainteresiran za ~uvstvata i mislite na edna `ena samo poradi toa {to ja saka{e. Toj ja provre rakata pod nejzinata. „Kade saka{ da odime, Du{ka?” Taa gi potkrena ramewata. „Kade {to }e sme sami. Ne poradi toa {to se pla{am od lu|e, no moram u{te ne{to da ti ka`am, pred da go sretne{ tatko mi...” Taa se pritisna kon negovoto ramo: „Mo`am li da se smeam? Jas razbiram deka za tebe e bolno, no otkako }e slu{ne{ s#, i ti }e se smee{.”

120

Tie pominaa pokraj napu{tenoto u~ili{te, niz edna ~istina obrasnata so trwe, prodol`ija kon crkvi~eto Sveti Konstantin i Elena, koe izgleda{e kako selska ku}a, poradi grubo malterisanite kame-ni yidovi. I ovde dvorot be{e obrasnat so plevel. Tie sednaa na eden kamen koj s# u{te be{e topol od sonceto. Branko & go prefrli paltoto okolu rame-wata, za{to sega vetrot doa|a{e od planinite i du-va{e nad modroto ezero. Toj sede{e, mirno zagledan pred sebe, no po pet minuti i toj se smee{e zaedno so nea.

„Dali e vistina deka Haki go zatvoril du}a-not, Du{ka?”

„U{te polo{o, toj le`i v krevet, a za toa si ti vinoven! Prvo, koga padna vo ezeroto, toj ja izvo-deni oblekata i zatoa {to e star Tur~in koj smrtno se pla{i od voda, toj si zamisluva deka e bolen, a zgora na toa ne se osmeluva da mu izleze na tatko mi pred o~i! Mo`ebi se krie poradi toa {to e zasramen od potsmevaweto na lu|eto koi go vidoa kako mu se cedi voda od pantalonite. Ama seto ova ne e tolku stra{no. Najstra{noto e {to eden od negovite pri-jateli te videl kako izleguva{ od du}anot so kolanot v race. I bidej}i Haki tr~aj}i po tebe go ostavil du}anot otvoren, toj vlegol vnatre i gi vi-del {estotinite dinari na tezgeto. Toj be{e eden od onie {to se oblo`uval deka tatko mi }e izgubi, taka {to se po~uvstvuval kako pobednik. Toj se oblo`il za sto dinari so ~evlarot od sprotivnata strana na starinarnicata na Haki i vedna{ gi ra{iril dobri-te vesti vo ~ar{ijata. Konduraxijata ne se soglasil so negoviot zaklu~ok, za{to kolanot navistina bil prodaden za {estotini dinari, no ne na tatko mi.

121

Negoviot kom{ija, sopstvenik na a{~ilnicata, od Mostar, vedna{ im se pridru`il i brgu go ispratil ~ira~eto vo po{tata so poraka do direktorot da dojde vedna{ kaj nego. Mom~eto moralo da mu ka`e da gi zeme pedesette dinari i toj vedna{ }e znael za {to se raboti. Pominuvaj}i pokraj kafeanite nare-deni pokraj ~inarot, toj so vikawe ja raska`al gole-mata novost, taka {to site gazdi i posetiteli se upa-tile kon du}anot na Haki. A koga eden od niv po~nal da brza, celata grupa po~nala da tr~a. Mo`e{ li da si zamisli{ kakva gletka e toa ovde, vo Ohrid, masa lu|e {to tr~a niz ~ar{ijata? Za{to vo Ohrid, osven vo ponedelnicite, koga e pazaren den, petnaesetina lu|e pretstavuvaat vistinska turkanica. I dodeka ti ve}e si veslal po ezeroto, a Haki stoej}i, voden, na eden kamen i natamu ti se zakanuval, se ra{irile po ~ar{ijata razli~ni prikazni. Nekoi tvrdele deka toj se udavil, a drugi pak ja {irele prikaznata deka se samoubil, za{to i samiot se oblo`uval i izgubil iljadnici dinari... Na trotoarot, sproti du}anot stoele muezinot i imamot od xamijata zadlabo~eni vo slo`ena teolo{ka rasprava, za{to imamot tvrdel deka Haki voop{to ne bil vistinski musliman, a zgora na toa voop{to ne bil vistinski Tur~in tuku polovina Albanec. Tie vo raspravijata stasale do pradedo mu koga pokraj niv pominal Haki vo vodena obleka, cedej}i vodena brazda pod sebe. Za moment vladeela mrtva ti{ina, i odedna{ po~nale site glasno da vikaat. Sekoj baral pari od sekogo, a tie {to izgubile na oblogot, pove}eto hristijani, glasno vikale protiv Haki. Duri koga stasale `an-darmite, Haki mo`el da go zatvori du}anot. I dobro {to do{le, za{to za malku spre~ile da izbie verska

122

vojna. Ova sigurno ne im pre~i sega site povtorno da sedat mirno pod ~inarot i da pijat kafe.”

„Kakvo selo!” se smee{e Branko. „Jas za malku predizvikav revolucija, a ti ne

izgleda{ mnogu iznenadena.” Toj ja gleda{e za~ude-no. „Dali e seto ova tolku va`no?”

Taa go pogledna brzo bez da ja svrti glavata, kako toj povtorno da be{e nepoznatiot so koj slu-~ajno im se vkrstija `ivotite.

„Ti zboruva{ kako seto ova da e normalno, da pravi{ glupost za da im ugodi{ na `enite, bez da se jadosuva{ {to go voznemiri celiot grad.

Sonceto be{e ve}e sosema zajdeno, a gordite planinski venci zavitkani okolu ezeroto, poleka tonea vo temninata. I vetrot be{e legnat, samo u{te od ezeroto se slu{a{e beskrajnoto `uborewe na vodata, kako ve~no prekoruvawe.

„@enite”, re~e taa, „`enite!” Toj grebe{e nervozno so nozete po plevelot, a koga kone~no pro-govori, toa izgleda{e kako pridu{eno vikawe, toj go izvikuva{e nejzinoto ime kako da saka{e da gi nadvika site drugi povici od drugite `eni: „Du{ka! Ti ne{to mi veti, Du{ka!” Toj & ja prefrli rakata preku ramoto: „Ako nekoj povtorno saka da ja izgradi urnatata ku}a, i da ja posadi zapustenata gradina, dali e toga{ iskreno da frla{ po nego so kamewata od rasturenite yidovi, ili pak da mu go frla{ v li-ce trweto od zapustenata gradina, pred da mu dade{ mo`nost sam da go izgori plevelot?”

Sega taa go miluva{e po ramewata: „Vo pravo si, Branko. Nikoga{ pove}e nema da zboruvam za ova... No ona {to se slu~i utrinava ne e minato i za-

123

toa mora{ da ja popravi{ storenata gre{ka. Vrati go kolanot vedna{.”

„Zatoa {to se pla{i{ da ne bide{ predmet na razgovori, ili deka lu|eto }e te ismejuvaat koga }e go nosi{?”

Odgovorot & be{e isto taka ostar kako negovo-to pra{awe. „Dali ti li~am na nekogo koj se pla{i od ismejuvaweto na gra|anite? Zar ne misli{ deka ve}e sum predmet na ozboruvawe... za{to dojdov po tebe vo crkvata? Misli{ deka kalu|erkata ne me vide? Ne, ne misli{, zatoa {to ti go odbegnuva{ razmisluvaweto. Ti go zaboravi fotoaparatot vo crkvata, sega se prisetiv... Utre odi da go zeme{, nikoj nema da ti go ukrade. Vsu{nost, ne se raboti za toa. Jas samo te molam da ne go povredi{ tatko mi. Ve}e podolgo od edna godina toj saka da go kupi ko-lanot, i sega ne smee da si pomisli deka ti na neiskren na~in mu ja odzede taa mo`nost? Iako znam deka ne e taka. I potoa... jas s# u{te ne sum na-polnila dvaeset i edna godina, Branko, kako }e mu ja pobara{ mojata raka na nekoj koj se somneva vo tvojata iskrenost?”

„Sega ti si vo pravo, Du{ka.” Toj ne`no ja miluva{e. „^udno e toa so tebe. Pominato e dolgo vreme otkako nekomu mu priznavam deka e vo pravo.”

Nejziniot odgovor be{e samo edna nasmevka. Dr`ej}i se za race poleka pominuvaa niz prostorot obrasnat so trwe, sleguvaj}i po neramnite pateki nakaj gradot.

Kolanot povtorno le`i na tezgata od Hakie-viot du}an. Toj izgleda prekrasno, negoviot fino izraboten kopec, i umetni~ki dvojno isprepletenite alki svetkaat pod sjajot na mese~inskata svetlina

124

koja prodira niz vratata. Pred dva dena be{e samo mrtov predmet, zaka~en na krivata {ajka, a sega odedna{ toj povrzuva eden so drug nepoznati `ivoti. Haki, itar kako i sekoga{, gi broi alkite prove-ruvaj}i dali se site na broj, sekoj red od kolanot posebno, toj broi trieset i pet alki vo kratkiot red i po sedumdeset alki vo sekoj od dolgite redovi na kolanot. Isto taka toj gi broi i parite, nekolku-pati, za{to nepoznatiot, koj inaku izgleda{e pri-stojno, no ima{e opasno bleskavi o~i, mu be{e osta-vil, vadej}i gi od xebot i bez da gi izbroi, dveste srebreni dinari.

„Gospodine!”, mu re~e toj seriozno, „vie mu na-nesovte golema {teta na moeto ime i na mojot du}an. Jas bev po~ituvan trgovec i sega za prv pat do`iveav lu|eto da me ismevaat. Iako ne bea praznici, jas morav da go zatvoram du}anot i poradi toa pretrpev {teta...”

„Kolkava vi e {tetata?”, go prekina strane-cot ostro.

„Najmalku dveste dinari.” „Zna~i, ne vi odi lo{o, {est iljadi dinari

promet vo mesecot”, mu odgovori Branko ironi~no, gledaj}i naokolu po pravlivata prostorija. „Ama za vakov golem du}an kako {to e va{iot, procenetata {teta e verojatno i poniska od fakti~kata...”

No Haki go gleda{e nepoznatiot so polu-zatvoreni o~i za da ne go gleda podbivnoto dvi`ewe {to ovoj go napravi so rakata, i si mrmore{e vo sebe za da ne go slu{a podbivaweto, za{to toj ima{e konkreten plan za tie dveste dinari, mnogu ubav plan so iskreni nameri.

125

Po ona {to mu se slu~i, nenadejniot {ok od studenata voda, koja mu dojde do pazuvite, iako toj ve}e so godini ne be{e setil voda povisoko od glu`dovite, pri mieweto na nozete vo xamijata, sega ovaa ve~er toj be{e rehabilitiran i ispolnet so ~uvstvo na pravednost. Toj mu naplati na nepo-znatiot samo dveste dinari, iako vo nekoi denovi, mo`ebi samo ~etiri vo godinata, prave{e i pove}e promet, i kojznae, mo`ebi ba{ toj den poradi pri-nudnoto zatvorawe zagubil i pogolema suma? Toj mu gi vrati osumstotinite dinari na nepoznatiot vo zatvoren plik so tri pe~ati, na koj pokraj negoviot, vo vosokot bea pritisnati i pe~atite od imamot na xamijata i direktorot na po{tata. I sega se pribli-`uva migot da go ostvari svojot golem praveden plan, koj tolku }e ja zgolemi negovata trgovska ~est, {to barem prvite deset sledni kupuva~i nema da se somnevaat vo negovite visoki ceni. Vo momentot ko-ga gi stavi srebrenite pari vo fiokata, voodu{evu-vaj}i se na nivnoto yvonewe, go slu{na jasno pozna-toto tropkawe na Anteviot bastun, koe s# pove}e se pribli`uva{e.

U{te malku... Toj ~uvstvuva kako da se izdi-gnuva nad sebesi poradi vozbudata {to go obzema od ona {to sega }e se slu~i. Sega, koga toj so blago od-mavnuvawe so rakata }e ja ispolni golemata Anteva `elba, toj ne }e stoi pred nego kako prodava~ pred kupuva~, tuku od visoko kako daritel }e mu ja is-polni golemata molba na gospodinot Ante.

Vratata se otvori i vedna{ se zatvori. Vero-jatno vrne{e, taka {to gospodin Ante i bez da go pogledne ili pra{a za dobro zdravje kako {to re~isi vo site drugi denovi go pra{uva{e, zavrten

126

kon nego so grb, go trese{e do`dot od negovoto sivo palto. Toj prodol`i da go trese paltoto duri i koga poslednite kapki bea padnati, pri {to Haki vide kako mu se tresat stare~kite race. Toj izleze od zad tezgata za da mu go pozeme paltoto od ramewata, no stariot gospodin se svrti i go gleda{e Haki uporno so zacrveneti o~i.

„Sakam da znae{ deka jas nemam ni{to so taa rabota”, promrmori toj niz zabi, no bidej}i Haki mol~e{e sme{kaj}i se gordo, toj prodol`i stegaj}i go bastunot gr~evito so dvete race: „I da ne misli{ deka jas na koj bilo na~in sum odgovoren za toj... toj... Srbin.” Besot mu ja iskrivi dolnata vilica nana-pred, taka {to od pod dolnata usna mu se poka`aa nepravilnite `oltenikavi zabi. No triumfot {to Haki go postigna kaj nepoznatiot s# u{te mu go gre-e{e srceto, taka {to, Antevite ostri zborovi vo-op{to ne go pogoduvaa, namesto toa izgleda{e kako da pa|aa vo pamuk. No koga gospodin Ante naluten progrme: „[to znae{ za nego?”, poka`uvaj}i so gla-vata kon anot, Haki pobrza da mu odgovori: „Mnogu malku, gospodin Ante, no koj dobro go poglednal, mo-`e dovolno da pretpostavuva! Toj izgleda pristojno, kako dobro zamo`en gradski gospodin. Smetam deka negovite man`etni kop~iwa se napraveni od zlato. No ako mu se sprotivstavi{, od dlabo~inata na o~i-te mu se pojavuvaat iskri, {to mi vteruvaat strav vo grloto, ne bi me iznenadilo koga toj bi ubil nekogo vo lutina.”

„Ho..., ho..., ~ekaj malku, toa e premnogu lo{o {to sega go veli{ za nego”, povtorno mrmore{e gospodin Ante ~e{kaj}i se po bradata. Grdite pret-postavki {to gi izre~e Haki na smetka na Branko, go

127

nateraa da se sprotivstavi, {to go vrati nazad vo ne-govata voobi~aena uramnote`enost, pa mirno zapra-{a: „[to te natera da me vika{ da dojdam vo temnica i po ova nevreme?”

So nevoobi~aena brzina se lizna odgovorot od usnite na Haki: „Toa i jas se pra{uvam, sega, koga bez pri~ina me napadnavte so vakvi grdi zborovi. „Nego-voto zboruvawe be{e tivko, za{to toj be{e malku razo~aran od dr`eweto na gospodin Ante. Kolanot le`e{e jasno vidliv na sredinata od tezgeto, no An-te s# u{te go nema{e videno. Haki go krena kolanot fa}aj}i go za kopecot i potoa po~na poleka, alka po alka, yvonlivo da go spu{ta vo svojata dlanka.

„Se raboti za ova, gospodin Ante, jas znam deka vie ve}e podolgo vreme ste zainteresiran za nego.”

„Oo... toa”, re~e gospodin Ante so podnaved-nata glava. Vedna{ se svrti i po~na da ka{la, go izvadi beloto {ami~e od xebot i go izbri{a liceto.

„Ne sum pove}e posebno zainteresiran za nego, Haki”, re~e toj tivko, istovremeno razgleduva}i gi odblisku svilenite turski {alovi {to le`ea na ed-no kup~e. „Toa stana eden vid ritual me|u nas dvajca, takare~i, dopolnenie na pozdravot, a i sekako niko-ga{ nema{e da se spogodime okolu cenata.”

„No gospodine, vikna Haki, gospodine Ante! Poslu{ajte me, ve molam!”

Toj beznade`no go ni{ka{e kolanot vamu-tamu pred o~ite na gospodin Ante. „Vie vedna{ mo-`ete da go kupite od mene, za ~etiristotini dinari, sega vedna{! I ne treba da mi platite ve~erva. Samo re~ete da i podadete mi ja rakata. Zo{to se pre-

128

misluvate? Ne gledate li deka nekoi lu|e se gotovi na s# za da go dobijat?”

Gospodin Ante ode{e gore-dolu niz du}anot potpiraj}i se na bastunot, od kaj crvenomodrite turski kilimi na edniot, do sjajnite albanski sabji na drugiot yid.

„^etiristotini dinari”, izgovori toj poleka, „zna~i sepak e ~etiristotini dinari!” Toj gi gleda-{e kilimite, pa potoa prodol`i so {etaweto, za posle kaj drugiot yid da si poigra so sabjite. Toj izvadi edna od sabjite za vedna{ potoa da ja vrati vo futrolata, silno zamavnuvaj}i so rakata. „Zna~i se-pak mu bara{ ~etiristotini dinari i ni edna para pove}e”, mrmore{e toj i ponatamu. „Da, da Haki, razo~aruvawata s# u{te ne se pominati. ]e be{e mnogu podobro ako u{te pred edna godina ja ka`e{e vistinskata cena.”

„No gospodine Ante, kako mo`ete da zboru-vate za razo~aruvawe?” Haki mu se pribli`i i go ~ukna po ramoto. „Ne mu ka`uvajte nikomu, {epo-te{e toj, za{to ova go pravam samo poradi vas, vie ne ste mi najdobar mu{terija, no vie ste mi sigurno najcenet mu{terija. Jas ne sum pobeden, za{to nego-vata vistinska vrednost i ponatamu e, i ostanuva {estotini dinari, i nitu para pomalku, no stra-necot sega mi plati o{teta od dveste dinari za pre-trpenata {teta i strav... Dajte mi vie u{te ~etiri-stotini dinari i toga{ kolanot e va{. Toj go pu{ti kolanot vo Anteviot xeb, no ovoj tolku brzo se trgna na strana, {to kolanot, so zmiesto dvi`ewe i yvo-nej}i, padna na kamenite plo~i.

So levata raka, gospodin Ante ja zgrap~i kva-kata, a so desnata naluteno poka`a kon Haki: „[to

129

si misle{e ti, Haki? Deka jas sakam da profitiram so tu|i pari? Kako se osmeluva{ da me navredi{, mislej}i deka jas bi zel pari, duri i posredno, od ... od nekoj drug?”

Haki gi potkrena ramenicite. „Kako {to sa-kate, gospodin Ante, od moja strana jas poka`av dobra volja.” Toj nesigurno ja ispru`i rakata kon gospodin Ante: „Prostete mi, no jas ja znam }erka vi Du{ka u{te od mala. Jas s# u{te se se}avam koga taa se rodi...”

Toj zboruva{e s# pobrzo, za{to zabele`a kako gospodin Ante tutka so racete edna skapocena ma-rama izvezena so zlato, {to vise{e strani~no od vratata. „Razbirate {to sakam da vi ka`am? Ako dobro se se}avam, nejze zadutre & e rodendenot, i dokolku dobro sum slu{nal, vie ste & go vetile kolanot za nejziniot dvaeset i prv rodenden. Poradi toa...” Toj go krena kolanot od podot i bespomo{no go vrte{e niz racete.

Gospodin Ante go pogledna so zacrvenetite o~i, zgolemeni od lutina. „Oho... Haki, se se}ava{ na toa! Misli{ deka jas ne se se}avam? Ne gledaj me taka v~udovideno, prijatelu, na svetot ima u{te polo{i raboti... Da, da, nie stareeme, Haki, brzo stareeme, no sepak izgleda kako decata u{te pobrzo da rastat.” Toj go izvadi pari~nikot i po~na da gi broi parite. Daj mi go, mu re~e toj grubo. Dodeka Ha-ki olesneto vozdivnuvaj}i mu go stavi kolanot vo xebot, gospodin Ante polo`i {est banknoti od po sto dinari na tezgata zad Hakieviot grb. Vedna{ potoa pozdravuvaj}i brzo, „dobra vi ve~er”, izleze od du}anot i zamina vo temninata sudiraj}i se so blagiot vetar.

130

Po vtor pat deneska tr~a{e Haki po vle~ki niz ~ar{ijata, lizgaj}i se i sopnuvaj}i se po maznata kaldrma vodena od do`dot, brzaj}i da go dostasa gospodin Ante. No gospodin Ante ode{e brzo napred so golemi ~ekori, bez da go so`aluva, ili pak da gi slu{a molbite na Haki: „Gospodin Ante, toa ne mo-`e, jas ne sakam {estotini dinari, te molam poslu-{aj me, gospodin Ante, du}anot mi ostana otvoren.”

Gospodin Ante se svrti. „Jas go pla}am so moi pari ona {to jas sakam da go platam”, mu dovikna gru-bo. „Ako ne gi saka{ dvestete dinari, toga{ izgori gi, daj im gi na siromasite, izedi gi, ili pak frli gi vo ezeroto, no ne sega, za{to jas moram da odam na ovaa strana i jas sakam da bidam sam, zar ne go sfa-}a{ toa Haki?”

Haki kimna so glavata i zastana, so dvestete dinari vo racete, za{to vide deka liceto na gospo-din Ante be{e vodeno od solzi, koi mu te~ea po liceto zaedno so do`dot, koj s# u{te pa|a{e i mu kape{e vo vratot. Za mig pomisli da go sledi gospo-dinot Ante, koj taka ~udno se odnesuva{e, za{to toj ne zamina po ulicata {to vode{e kon negovata ku}a, tuku odlu~no skr{na vo sokakot koj ode{e kon eze-roto. No sepak pomislata na negoviot otvoren du}an, od koj{to pa|a{e {iroko svetlo na ulicata, go nate-ra da se vrati nazad. Zo{to da si go ostava du}anot otvoren poradi gospodinot Ante. Tie, podolgo od edna godina, ja vodea ovaa borba so me|usebna po~it, no toj, vo ovoj re{ava~ki moment, ja rasipa igrata so prefrluvawa, {to toj voop{to ne gi be{e zaslu`il.

Gospodinot Ante ode{e kon ezeroto, a Haki stoe{e zdrven na kaldrmata, no koga pomisli na ne-govata dlabo~ina, vo koja{to toj za malku }e

131

potone{e, mu pominaa trpki po teloto, „ostavi go gospodinot Ante...”, si zboruva{e toj vo sebesi, jas te{ko mo`am da dr`am za raka ~ovek od {eesetina godini. I osven toa, toj samiot re~e deka saka da bide sam.”

Gospodin Ante zastana na rabot od razbra-netata voda, se potpre na eden od debelite kolci na koi{to ribarite gi besea mre`ite da se su{at na sonce. Kolecot be{e lizgav, i okolu nego s# u{te se vee{e edna stara mre`a, polna so dupki, koja{to ve-rojatno ne be{e ve}e za koristewe. Mre`ata ima{e ostar te`ok miris, vetrot ja duvna i taa mu udri vo liceto. Toj ja otka~i od kolecot, ja frli na zemja i po~na da ja gazi so nozete izvikuvaj}i glasno edna pcovka, od {to i samiot se {okira. „Zna~i takov be{e `ivotot, ako ostare{ i ne si im ve}e potreben, }e si zaminat od kaj tebe bez i da te pra{aat dali se soglasuva{...” Toj povtorno se za~udi od sebesi, ova {to sega go misli ne be{e sosema iskreno. No toj toa ne mo`e{e da mu go ka`e nikomu i poradi toa negovata ogor~enost be{e tolku golema {to duri go napravi i nepraveden. Zatoa be{e dobro {to ovde be{e sam so do`dot i so no}niot vetar. Ponekoga{, koga postojano ti se vrti edna ista misla vo glavata, ti begaat zborovite bez da zabele`i{, osobeno ako celo vreme si moral da gi premol~i{. No vetrot i vodata ne go raska`uvaat ponatamu na nikogo ona {to }e im go doveri{. „Svr{ena! Negovata Du{ka e svr{ena! So... so kogo? [to znae{e toj za nego, osven nekolku informacii {to uspea da gi dobie od profesorot ^igone, koga bea vo Sveta Sofija: deka toj predano i so zadovolstvo si ja vr{i rabotata i deka bez da se {tedi im pomaga na lu|eto? Nekolkute

132

fakti {to mu gi ka`a samiot Markovi} ne mo`e{e da gi proveri i poradi toa nemaa nekoe pogolemo zna~ewe: Deka tatko mu na Markovi} zaginal za vreme na vojnata, kako kapetan vo srpskata vojska, i deka majka mu e proglasena za is~eznata vo istata vojna, i deka toj kako mlado mom~e go pre`iveal pohodot preku Albanija i podocna bil odlikuvan so voen krst, studiral vo Pariz i stanal advokat, deka nema golema roda osven nekolku ~i~kovci i tetki vo blizinata na Belgrad, i posledno, negovoto tvrdewe deka zarabotuva dovolno za dvajca, a osven toa ima realna nade` deka }e zaraboti mnogu pari vo Ame-rika kade {to prodal ili }e prodadel nekoja svoja kniga... Dali ovie fakti bea osnova za idnata sre}a na negovata }erka Du{ka? Vo tri dena ne se gradi cvrsta osnova za idninata, nitu pak za edna sedmica, najmnogu {to mo`e{ da postigne{ e samo kusa letna avantura i brz pogre{en izbor. Du{kinata usta i ustata na toj ~ovek koj e najmalku ~etirinaeset godini postar od nea... Toj se strese poln so odbi-vnost i odvratnost, a vodata koja mu se sobra na {apkata mu pote~e vrz ~evlite. Toj se strese. Mo-`ebi tie i sega, vo ovoj moment se baknuvaat, dodeka toj stoe{e ovde, nadvor vo nevreme za da se smiri i da mu se `ali na do`dot za svojata sudbina...

I ova mu se slu~uva, zatoa {to toj na Du{ka & dade polna sloboda, za taa da mu zamine so prviot ubav ma` {to go sretna. Za sre}a, toj ne treba{e da se pla{i od ni{to, taa nema da go izgubi razumot, i istiot toj nejzin zdrav razum }e & pomogne da se ot-trgne od ma|epsanosta, ne mo`e da bide poinaku. Taa poslednive denovi be{e mnogu tivka i zamislena, mo`ebi nejzinata vqubenost vo ovoj ma` so ubavo

133

izrazito lice be{e pri~ina za nejzinata vozdr`a-nost. Dodeka toj be{e tuka, be{e poumno da ne ja predizvikuva nejzinata svoeglavost so sprotivsta-vuvawe. Za{to, toj }e si odi po nekolku dena i koga ne }e mo`at da se gledaat, }e zapo~ne kolebaweto. A toj, }e si gi ~uva zborovite i predupreduvawata za sebe, taa ne smee da pomisli deka toj saka da gi razdvoi. Du{ka sekoga{ razmisluva{e tolku bistro, taka {to za vreme na negovoto otsustvo sigurno }e & se zgolemi kolebaweto. Duri koga }e vidi deka e nestrpliva, toj }e & go ka`e svoeto mislewe. Ne kako sovet, o ne, toj mora da ja pogodi so toa {to toj }e gi izgovori glasno nejzinite misli. Iako mu be{e te{-ko, toj znae{e deka treba da bide trpeliv i vozdr-`an, s# dodeka ne dojde vistinskiot moment. Ne e vozmo`no da e tolku zaslepena od qubovta i da ne ja gleda i drugata strana na ovoj ~ovek. Edinstvenata zaedni~ka osobina im be{e svoeglavosta. Taa be{e seriozna, a toj {arlatan, taa se gri`e{e i za drugi-te, barem do sega, a toj mu izgleda{e deka e egoist, Du{ka veruva{e na svoj na~in, a toj izgleda{e kako nikoga{ da ne bil vernik i nikoga{ nema ni da ve-ruva, iako fotografira{e iljadnici svetci... I do-deka oblacite, goneti od silniot vetar, brzo se lizgaa pokraj mese~inata, koja jasno vise{e na nebo-to na svoeto postojano mesto me|u yvezdite, toj se zagleduva{e vo nejzinata bleda svetlina baraj}i po-mo{ od nea. Ne be{e s# izgubeno, vremeto e na nivna strana, a mo`ebi i neboto }e im se smiluva ako toj dlaboko i iskreno se moli.

Toj se svrti kon grat~eto, vo me|uvreme iz-gasnale site svetilki, nablizu nikade nema svetlina i nikoj nema da go vidi.

134

Vo ~asot koga site lambi zagasnuvaat i koga iljadnici kleknuvaat pokraj krevetite da mu se po-molat na Gospod, koj skoro nikoga{ ne e Gospod na ispolnuvaweto, smireno, so prekrsteni race, klekna gospodin Ante na kolena vo vodeniot pesok, so lice-to svrten kon ezeroto i se mole{e kako {to se molat site, ne za da mu dade, tuku za da go zamoli: „Na{ Tatko i na{a sveta Elena, {to nas n# {titite, svrti pogled kon duhot na mojata }erka koj e izla`an od itrosta na onoj nepoznat. Vrati & gi slobodata i mirot, za{to i taa e tvoe verno dete. Amin.”

Zacvrsten od sigurnosta deka ovaa negova mo-litva }e bide soslu{ana i ispolneta, za{to be{e skromna i realna, toj stana i trgna kon doma.

Vo predniot dvor toj so stapaloto go dopre golemiot kamen do koj ja najde lambata, ovde tie se baknuvale pred da mu se javat prvite somne`i! No sega toj mora{e da ostane miren: „Ne dozvoluvaj da zabele`at {to misli{“. Koga ja otvori krckavata vlezna vrata, po~uvstvuva vedna{ kolku toa }e bide te{ko. Ratka zadlabo~eno go ~ita{e vesnikot, no taa sepak be{e edinstvena {to vedna{ go pozdravi. Srbinot sede{e na potpirkata od stolot, vo koj se-de{e Du{ka, tie se gledaa tolku dlaboko {to toj vedna{ se po~uvstvuva isklu~en vo svojata sopstvena ku}a. Koga tie se sepnaa, i kone~no odgovorija na negoviot pozdrav, o~ite s# u{te im bea ispolneti so nekoj sjaj, koj ne mu be{e nemu namenet, i za prvpat toj vide deka Du{ka, negovata mala }erka, e ve}e `ena {to }e go napu{ti negoviot dom i }e go zameni so drug. Dobro, ova {to se slu~uva{e so Du{ka be{e najnormalno, no ne so ovoj ~ovek!

135

No toj uspeva{e da se vozdr`i i gi iznenadi koga ramnodu{no se sme{ka{e poradi nivnata za-gri`enost {to tolku se zadr`al, no opsednat so mra~ni misli deka nivnata zagri`enost ne be{e od srce. Sepak se nervira{e {to Ratka s# u{te za~ude-no go gleda{e vo prokisnatite pantaloni, za{to taa znae{e deka ne e mo`no toj tolku da se izvodeni na do`dot pominuvaj}i go kratkoto rastojanie od du}a-not na Haki do doma. Du{ka ni{to ne zabele`a, taa gleda{e zaneseno pred sebe, a rakata & be{e polo-`ena vo rakata na toj ma`. Ante Markovi} se za~udi koga odedna{ go slu{na negoviot prodoren glas: „Du{ka, odi zemi druga obleka za tatko ti, za{to sigurno }e se razboli ako ostane vo ovie vodeni ali{ta.”

„Itrec e toj, za{to misli ako ja poka`e svo-jata zagri`enost za mene, deka polesno }e go pri-fatam”, gospodin Ante be{e ubeden deka negovite zborovi ne bea iskreni. Toj se izma~uva{e, no zaklu-~i deka e ova povolen moment da go promeni tonot sprema Branko i da gi izgovori prvite zborovi vo znak na bo`emno pomiruvawe: „Vi blagodaram mnogu za va{ata zagri`enost”, mu re~e toj prijatelski, „no ne e potrebno, jas sam }e ja sredam taa rabota.”

„Ratka, napolni gi ~a{ite, za{to jas brzo }e se presoble~am, deca...” I dodeka go izgovara{e zbo-rot „deca”, dobrodu{no gi pogledna site trojca, eden po eden. Ratka gi potkrena ve|ite, a o~ite & se zgo-lemija od ova neo~ekuvano zadovolstvo. Markovi}, pak, i podnamigna na Du{ka kako da saka{e da & re~e: „Gleda{ li kako stariot gospodin se pomi-ruva?” No toj se {trekna od Du{kiniot pogled. Lam-bata stoe{e zad nea i nejzinoto lice be{e vo polu-

136

senka, taa vko~aneto ja zani{a glavata taka {to crniloto od nejzinite ve|i se slea so irisot od nejzinite crni o~i.

„Dali taa se posomneva poradi negovata nena-dejna qubeznost?”

Toj se napravi kako ni{to da ne zabele`al i povtorno & se nasmea, namignuvaj}i so cel da ja ohra-bri. Taa povtorno zatrese silno so glavata, otfrlaj-}i gi besno kadricite kosa od liceto, toa go prave-{e sekoga{ koga se bore{e so te{ki razmisli.

„Sigurno ne vidov dobro”, misle{e Ante, „taa reagira vaka zatoa {to ja iznenadiv”. Sepak, mu iz-gleda{e deka e podobro ako se osiguri, pa zatoa dr-`ej}i ja `eleznata kvaka od vratata se svrti i re~e: „Du{ka! Dojdi za malku, sakam ne{to da te pra{am.”

Taa u{te sede{e, potoa poleka ja stavi rakata na ramoto na Markovi}, se podigna, postoja za mig, poleka ja spu{ti rakata lizgaj}i so prstite po ne-govoto ramo i toga{ go napravi prviot ~ekor kon tatka si. Taa ~ekore{e bavno i bezvolno, pri {to edna{ brzo pogledna kon Branka. Taa sigurno go pro-~itala...

Gospodin Ante se zaka{la, davaj}i si vreme da se pribere. Mu be{e te{ko da se odnesuva kako {to prethodno be{e odlu~il, no ne mo`e{e da se po-vle~e.

„Odi brzo da se presoble~e{, tatko”, go potse-ti Ratka, „zar ne gleda{ deka ve}e si nastinat?”

No toj ja prekina mavnuvaj}i so rakata. „Du{ka”, progovori toj sve~eno, „}erko moja ... pred izvesno vreme ti vetiv deka ne{to }e ti podaram, a pritoa rekov deka toa }e bide pred tvojot dvaeset i prv rodenden, ili vo sekoj slu~aj koga }e se oma`i{.

137

Rodendenot }e ti bide naskoro, a isto taka ti go napravi i prviot ~ekor {to eventualno }e bide prosleden so brak..., mislam..., {to sigurno }e zavr-{i so brak.” Povtorno se zaka{la, za{to protiv svoja volja gi izdade skrienite misli, toj be{e zbunet, pa zatoa brzo go izvadi srebreniot kolan od xebot i neve{to se obide da & go stavi okolu polo-vinata. Toj & go namesti kolanot okolu polovinata, i so maka uspea da go zakop~a i natamu dr`ej}i go srebreniot kopec. Du{ka po~uvstvuva kako toj so prstite s# u{te trga na kolanot, kako da saka{e da ja zadr`i kaj sebe, negovite race s# u{te ne bea volni da ja oslobodat. Taa dlaboko vozdivna i duri toga{ toj ja otpu{ti. „Toj ti e to~en, Du{ka.” Poleka ni-{aj}i so glavata prodol`i: „Ako go nosi{, da mi-sli{ na mene.” Toj ja bakna vo dvata obrazi.

„Ti blagodaram, tatko”, re~e taa pridu{eno. Branko odvaj gi slu{na nejzinite zborovi, tie

zvu~ea kako vozdi{ka. Sega Ante ja zgrabi brzo kvakata, no Du{ka go

zadr`a so rakata: „Smeam li ne{to da te pra{am, tatko? Dali e ova podarok za mojot rodenden ili pak za svr{uva~kata?”

„Za dvete prigodi, milo dete, se razbira i za dvete! Branko treba da ti go kupi kaj Haki prstenot {to odi so nego...” Negovoto mrmorewe is~ezna zad vratata.

„Zo{to go pra{a sega toa, Du{ka?”, & prigo-vori Ratka, koga go slu{na krckaweto na tretoto skalilo. „Ne sfa}a{ li deka so takvi pra{awa go rasipuva{ raspolo`enieto?”

138

„Go pra{av zatoa {to sakam da gi vidam rabo-tite kakvi {to vsu{nost se”, & odgovori Du{ka po-poleka.

„I {to gleda{ sega?”, se potsmeva{e Ratka. Koga & odgovori, Du{ka ne gleda{e vo nea, tuku vo Branko. „Deka lu|eto se golemi samo koga nastoju-vaat da go dobijat ona {to go sakaat, i deka stanu-vaat mnogu mali koga ne{to mora da dadat.”

^asovnikot ~uka, vinoto se peni vo ~a{ite, vetrot sviri niz cepnatinkite na starata ku}a, a zavesite se ni{aat nad zatvorenite prozorci po koi udiraat grankite od topolata. Nadvor e nevreme, a vnatre dolgite pauzi vo razgovorot ne se odmor, tuku nekoja nejasna pritesnetost. Tie se poglednuvaat odvreme-navreme kako da treba da si gi {tedat pogledite. No o~ite na Du{ka se smeat pod izvie-nite ve|i. Branko sedi na potpirkata od nejziniot stol, dr`ej}i ja za raka, a taa ja osloboduva rakata samo koga mu podava cigara i zapalka.

Taa go slu`i kako vistinska slovenska `ena, no nejzinata pot~inetost e polna so predizvik, nej-zinata igra e ispolneta so preterano qubezni kari-kirani dvi`ewa, me|utoa nejzinite o~i zra~at od sre}a, svesni za nivnata ramnopravnost, za{to samo golemite mo`at da se prepravaat deka se pomali. Se-pak, ovaa igra e za drugite, za{to nejzinite race mu ja ka`uvaat vistinata. Sekojpat koga }e mu ja fati rakata, go pritiska srde~no, s# posilno i posilno mu ja stega rakata, iako negovite prsti nevolno go pod-nesuvaat stisokot. Izgleda kako taa da si ja ispro-buva silata {to }e & treba za edna borba {to & pret-stoi, taa ne se pla{i kako {to se pla{i tatko & , taa

139

znae deka mo`e da go pobedi Branko za sebe, taa mora da go dobie.

140

141

ZA LUDITE I SVETCITE Brodot plove{e pravo kon jug, kon manastirot

Sveti Naum, koj le`e{e vo posledniot svijok od ezeroto kako mal bel kamen. Branko prodol`i da stoi na zadnata paluba, koja se trese{e od bu~eweto na motorot. Ve}e ne mo`e{e da ja vidi rakata {to mu mavta{e, za{to taa se prestori vo mala to~ka {to ne mo`e{e da ja razlikuva od drugite to~ki na bregot. Toj stoe{e tuka so rakata krenata nad sti-snatite o~i, gledaj}i kon Ohrid koj s# pove}e se smaluva{e. So sekoj udar na brodot od vodata se sozdava{e nov bran koj se trkala{e od negovoto kon nejzinoto srce. Gradot {to toj go vika{e so nejzi-noto ime sega poleka is~eznuva{e zad rabot na vode-nata povr{ina. Prvo is~eznaa dolnite ulici, a re-dovite beli ku}i se smalija i izgledaa kako gulabi nadvisnati nad ridot. Vo edna od tie ku}i, koja mu be{e mnogu draga, sega sede{e tatko & blagoslo-vuvaj}i go brodot {to go zede i go odnese od kaj nea. Bo`em rastojanieto mo`e{e da ima vlijanie na nivnata qubov, naprotiv, toj gi gleda{e nejzinite o~i s# pojasno, iako gradot vo koj taa `ivee{e, se gube{e vo dale~inata! Sega toj ne mo`e{e ve}e da go izdvoi Sveti Kliment, malata crkva smestena vo sredinata na ridot, kade {to tie ja izvojuvaa svojata sre}a. Brodot plove{e ponatamu lizgaj}i se po vode-niot pat i so sekoj nov udar od vodata sozdava{e novi i novi branovi koi se {irea i is~eznuvaa zad nego. Krunata na ridot, golemata `oltenikava kre-post, kade {to tie sedea me|u trweto i vodea zai-

142

nateni razgovori, ne be{e pogolema od edno malo yit~e me|u poliwata. Najposledna is~ezna crkvata Sveti Jovan, smestena na rabot od sivata karpa, kade {to sokolot se bore{e so vodata i kade {to tie za prvpat se sretnaa. Sekoja od ohridskite gradbi be{e svedok na nivnata mlada qubov, taka {to vo negovata fantazija Ohrid be{e otelotvoren vo Du{ka. Sveti Jovan be{e simbol na nejzinoto gordo sprotivstavu-vawe, kreposta – na nejzinata prva nasmevka, krivi-te sokaci – na ukradeniot prv bakne` i Sveti Kli-ment – na nejzinoto predavawe. No taa be{e pove}e od sevo ova, kolku pove}e gradot is~eznuva{e, toj ja ~uvstvuva{e s# poblisku, taka {to na kraj, za~uden od nejzinoto nerazbirlivo otsustvo, naglo se svrti za da ja pobara kaj klunot. Toj prsna vo smeewe: pro-fesorot ^igone sede{e raskomoten, te`ok i zadovo-len kako i sekoga{ i grize{e edno pe~eno pile. Ponekoga{ se zagleduva{e pred sebe, dr`ej}i v raka izglodano kov~e od pileto i so nego pi{uva{e nekoi zamisleni znaci vrz svetlikavata vodena povr{ina, a potoa iznerviran }e gi potkrene{e ramenata i }e go frle{e kov~eto vo vodata. So koe neobjasnivo pra{awe be{e toj sega zafaten?, se pra{uva{e Branko.

Taka sekoj si ima{e svoi skrieni problemi, no samo onie {to se sakaat mo`ea ponekoga{ da si gi ~itaat skrienite misli. Nekoga{ gi pogoduvaat to~no, a nekoga{ gre{at. Nego go obzede neprijat-nost od pomislata deka vo ovie nekolku dena Du{ka mnogu podobro gi procenuva{e i otkriva{e negovi-te misli, otkolku toj nejzinite. Taa na primer be{e mnogu iznenadena i go pogledna so potcenuvawe, koga toj zaedno so prstenot & dade i edno pove}egodi{no

143

jabolko, koe toj so mnogu maka uspea da go pronajde, a vo negovata zbr~kana ko`a bea nabockani dva reda stari turski pari, toa li~e{e na otvorena gladna usta!

„No Branko, ova go pravat samo selanite!” „Mojot dedo be{e selanec, mojot pradedo be{e

selanec i site drugi prethodni dedovci”, & odgovori toj tvrdoglavo. „Koga dojdov kaj tatko ti za da ja po-baram tvojata raka, ja zatvoriv glavnata kapija zad mene so samo eden zamav, bez da poglednam, isto kako {to i mojot dedo napravil koga do{ol da ja pobara rakata na baba mi.”

„No, Branko! Hristijanstvoto n# oslobodi od sueverieto, praznoverstvoto vo lo{i duhovi koi go sledat nekogo koga e vo potraga po sre}a.”

„Mene me oslobodilo samo delumno!”, nena-merno ja predizvika toj so svojot odgovor. „Vsu{-nost, neli & crkvata poznava nekoi lo{i duhovi? Eden Lucifer, na primer?” Sega & se pojavi edna br~ka me|u ve|ite: „Ti sigurno misli{ na proble-mot za dobroto i zloto vo svetot... Toa ne e tema za koja se diskutira me|u dva bakne`a. Osven toa, jas s# u{te ne sum na~isto so sebesi za ovaa tema i zatoa ne mo`am da ti odgovoram, no koga }e bidam, toga{ }e go ~ue{ mojot odgovor. Ako sepak saka{ da slu{ne{ ne~ie mislewe, prvo porazgovaraj so nekoj ma` koj ne }e mo`e lesno da te navredi.”

„No, Du{ka, ti ne si kako drugite `eni!” „No zatoa, ti si eden vistinski mnogu te`ok

ma`!” Toj ne & odgovori, za{to vo nejzinite o~i pov-

torno go gleda{e pra{aweto za negovoto minato. Taa mu veti deka nema pove}e da razgovaraat za

144

minatoto, no o~ite ja predadoa. Vsu{nost, taa vele-{e minatoto, no toa ne se vika{e minato, tuku „do-bro i zlo”. Ili pak toj be{e tolku optovaren so minatoto {to negovite misli go gledaa od nejzinite o~i kako odraz vo ogledalo? ^udno, toj nikoga{ porano ne razmisluval za dobroto i zloto. Izgleda deka sepak toa ima vrska so negovata sega{na du-{evna sostojba, bidej}i nego go grize{e sovesta poradi minatoto, i ne samo gri`a tuku i dlaboka taga i sram {to mora{e da go krie svoeto minato od nea? Pome|u sekoi dva bakne`a nejzinite o~i kako da go pra{uvaa za najskrienite tajni od negovata du{a, bespomo{ni pra{awa {to mu predizvikuvaa pekolna bolka na usnite koga povtorno ja baknuva{e. Ne mo`e{e li taa da go naseti odgovorot od nego-vite usni za~ineti so strasti od drugi, zdrveni od porane{na taga? Zar ne ja pogoduva{e odrazot na negovite o~i? Nema{e li drug na~in da se oslobodi od poni`uva~koto minato zasekoga{? Da zboruva so nekogo, kako {to mu prepora~a taa, za mnogute zla i malkute dobra? Koj drug ~ovek mo`e{e da mu ja otstrani gri`ata na sovesta? Ne, toj mora{e da se bori so sebesi, no kako mo`e{ so ednata tupanica da ja udira{ drugata, kako da se me|usebni neprijateli? Sepak, toj mora{e mirno da razmisli za sevo ova, tamu vo mirot na manastirot. Zo{to ne sega? Odlo-`uvaj, sekoga{ odlo`uvaj, negova stara gre{ka. Zo-{to pak da ne smee u{te malku da u`iva vo ubavi-nata na gletkata, vo manastirot }e ima dovolno vre-me za razmisluvawe...

„Sveti Naum, Markovi}!”, mu vikna profe-sorot ^igone. „Zar nema da pravite fotografii od

145

ezerovo? Za mene ne morate da gi pravite! O gospode, o gospode u{te eden upropasten manastir...”

Branko gleda{e vo istiot pravec i opcu. Toj be{e go fotografiral Sveti Naum pred dve godini, za{to vo knigata za Ju`na Srbija ne smee{e da nedo-stasuva slika od poznatiot manastir. Nad srednove-kovnite gradbi bea izgradile eden betonski kolos koj so pro{ireniot goren del li~e{e na rezervoar za voda. Toj se pra{uva{e dali dolgnavestite otvori bea predvideni kako prozorci za skalite, ili kako pu{karnici za grani~arite, za{to na nekolku ~eko-ri zapadno od nego pominuva{e albanskata granica? Kakva sre}a {to vo amerikanskoto izdanie na kniga-ta stoe{e slika od manastirot vo svojata prvobitna sostojba, a ne osakaten kako {to be{e sega.

Izdavaweto na negovata kniga sega be{e si-gurno, pretplatata mu be{e vetena iako s# u{te ne mu bea platile. Sekoj dolar vrede{e pove}e od ~eti-rieset dinari, i za nekolku iljadi dinari toj }e mo`e{e da ja kupi ku}ata na karpata, za Du{ka i za sebe. Mo`ebi taa }e se protive{e, za{to toa be{e stara grovnata ku}a, no toj }e ja sanira, taka {to odnatre }e izgleda kako nova, nova ku}a za eden nov `ivot. No dali toa }e bide dovolno: nov bel malter na yidovite, sve`a boja na stolarijata i novi }era-midi na pokrivot? Za{to {to vsu{nost zna~e{e edna ku}a? Edno sigurno `iveali{te kade {to eden ma` i edna `ena zaedno }e mu se sprotivstavuvaat na ostatokot od svetot. No kako }e mo`ea da se borat zaedno protiv drugite, koga tie s# u{te se borea me|u sebe? Sekoga{ toa minato!

Tivko pcuej}i ode{e po neramniot pat, koj po-minuva{e pod slepite yidovi na manastirot i vode-

146

{e kon {irokata vlezna porta postavena od stranata na ridot. Toj vleze vo {irokiot dvor na manastirot ~ekorej}i zad profesorot ^igone. Koga toj vide deka nikoj ne se pojavi, po~na da mavta dr`ej}i vo rakata visoko nad glavata eden bel list hartija na koj be{e napi{ana preporaka za posetata. Izgleda{e kako nekoj glasnik koj doa|a od protivni~kite trupi za da donese poraka za prekin na ognot. Ovaa gletka de-lumno be{e odraz na stvarnosta, za{to profesorot ^igone i pokraj toa {to ~esto prestojuva{e i gi razgleduva{e i najskrienite manastiri, voop{to ne be{e golem prijatel na religijata. Za{to kako na-u~nik, toj ~esto gi posmatra{e rabotite od nadvo-re{nata strana, i sekoga{ koga }e vide{e prejaden debel pop, ili pak ne~ist i vo{losan kalu|er, Bran-ko }e go slu{ne{e kako toj, poln so odbivnost, mr-mori: „Spored plodovite ~ovek mo`e da go poznae drvoto!” Branko mora{e da se smee na vakvite ne-govi povr{ni zabele{ki. No dali toj be{e i za vlakno podobar od profesorot, za{to toj mo`ebi ne izgleda{e povr{en, no zar ne se otka`uva{e od ne-koi raboti u{te na samiot po~etok? Od negovoto detsko veruvawe vo Boga be{e ostanala samo idejata za nego kako tvorec i poznava~ i deka najverojatno negoviot duh be{e vo tesna vrska so duhot na site, pa i so Brankoviot. No kako i zo{to? Staroto dog-matsko objasnuvawe na crkvata sekoga{ ra|a{e od-bivnost kaj nego, a osobeno poradi seznajnata op-{irnost. Zatoa Branko ne se ~uvstvuva{e tu|o vo manastirite, kako {to toa be{e slu~aj so profe-sorot ^igone, tuku kako skitnik koj po dolgo lutawe vo stranstvo ne si go razbira maj~iniot jazik, koj nedoverlivo gi slu{a familijarnite razgovori, a

147

nivniot sekojdneven `ivot mu se ~ini zdodeven i so`aluva~ki. A sepak mora da postojat nekoi ne-poznati sili, za{to inaku kako bi postoelo sevo ova tolku dolgo? Zo{to lu|eto s# u{te doa|aa da se molat po nekoj sonuvan son vo ovaa gordo ispravena, iljada godini stara crkva, koja s# u{te postoi, do-deka me~evite od kralstvata {to pripa|ale kon nej-zinata teritorija, ve}e odamna ’r|osani le`at na dnoto na ezeroto? Zo{to glavatarot na manastirot s# u{te nose{e crnomodra mantija, ista kako i ne-goviot prethodnik pred iljada godini?

Toj gi pozdravi i im posaka dobre dojde so eden vko~anet naklon, koj kako da be{e namenet za maloto manastirsko crkvule zad nego, za{to toj ne gi pogledna nitu edna{ so negovite meki nemirni o~i. Toj gi ~ita{e preporakite od dr`avata i od vlasta na sopstvenata crkva so te{ko zamislen izraz za potoa, naklonuvaj}i se, da mu gi predade na ~u-varot. Ovoj kratko se nakloni, gi prezede doku-mentite i nedoverlivo gi pikna vo rakavite od sinata rabotna obleka, potajno ispituvaj}i gi nepo-znatite. No, vo trpezarijata naslikana so svetci, prijatelski im prinese po edna ~a{ka rakija, za{to i samiot iskoristi da trgne nekolku golemi goltki od {i{eto, koga go vade{e od ormanot. Zo{to arhi-mandritot i negoviot pomo{nik da bidat prija-telski raspolo`eni sprema niv? Profesorot ^igo-ne i toj bea ovde kade {to vremeto be{e zastanato, so nivnoto barawe da ostanat edna sedmica, tie bea samo slu~ajni pominuva~i, ednodnevni muvi vo ova iljadagodi{no carstvo, lu|e bez nekoja podlaboka vrska so maloto crkvi~e koe be{e smesteno vo sre-

148

dinata na dvorot, sigurno i za{titeno od okolnite visoki gradbi, kako srceto vo ~ove~koto telo.

Ve~erta, posednati okolu masata, so zgaden iz-raz na liceto, ja jadea po kojznae koj pat nevkusnata ~orba od le}a i bel grav. Tie jadea vo ti{ina, mazna i studena kako {to be{e i belata mu{ama na koja bea poredeni ~iniite so posno jadewe, posno zatoa {to be{e sreda, a vo sreda se posti. Od malata crkva se {ire{e mirisot na temjan duri i ovde, vo trpe-zarijata, a profesorot ^igone se obiduva{e da si zamisli deka ovaa mirizba e ista so mirizbata na pe~enite ra`en~iwa vo ohridskata kafeana Mostar, no toa ne mu poa|a{e od raka. I koga po jadeweto izlegoa nadvor, be{e ve}e stemneto, taka {to dale-~inata na ezeroto be{e is~eznata vo mrakot, pa profesorot, mrmorej}i vo znak na protest, si zamina na spiewe. Napladne mo`e{e da se vidi Ohrid, od visokata kula, kako mala trkalezna sjajna pari~ka na krajot od ezeroto, no sega vo mrakot, no}ta malite raboti gi prave{e nevidlivi. Nadvor od manastirot, vo ova vreme postoeja samo tri raboti: ~eli~nata povr{ina na ezeroto, sulfurestiot ogan na neboto reflektiran od zajdenoto sonce i sivosinite pla-ninski venci.

Samo sne`nite lenti visoko na Gali~ica, kako jazici koi gi izli`ale poslednite ostatoci od svetlinata na neboto, nebare bea podgotveni da vo-dat bezmilosna borba so no}nata yvezda, koja{to, kako v`arena svetilka be{e zaka~ena na sredinata na neboto. Yvezdi! Koga be{e dete, Branko gi po-smatra{e yvezdite so stravopo~it, osobeno mu prave{e vpe~atok dlabo~inata na nivnata svetlina, i koga toj dovolno dolgo gleda{e vo niv, ~uv-

149

stvuva{e kako se iskreva vo viso~inite privle~en od nea, za potoa da po~ne da tone vo nejzinata dla-bo~ina, ostavaj}i go zad sebe svoeto ste`nato telo.

Po toa dojdoa godinite koga pijalakot be{e negoviot gospodar, koga bockavi iskri mu igraa pred o~ite i koi toj ne gi zabele`uva{e, tuku se obi-duva{e da ja zaboravi svojata nesre}a, pominuvaj}i sekoja ve~er so druga `ena. I sega, tie go naobla~ija negovoto raspolo`enie so svoeto neminovno pri-sustvo. Toj go ~uvstvuva{e nivnoto zastra{uva~ko prisustvo duri i so zatvoreni o~i. Yvezdi! Silni i neizbe`ni, kako {to se silni i neizbe`ni o~ite na Du{ka. Toj gi pomni ustite na drugite `eni, a od Du{ka gi pameti o~ite. Dali taa go ~uvstvuva{e vkusot na ustite na drugite `eni koga toj ja bak-nuva{e? Zo{to u{te prvata ve~er koga e sam vedna{ mu dojdoa duhovite od minatoto, zaedno so pojavu-vaweto na yvezdite? Zo{to toj nema{e dovolno cvr-sta volja, zo{to ne mo`e{e da go izbri{e i zabo-ravi minatoto, kako nikoga{ da ne postoelo, zo{to minatoto sega za prvpat mu sozdava gri`a na sovest? Ne zna~e{e li ova deka negovata qubov kon Du{ka e po~etok na nov `ivot, koj ne trpe{e nikakov minat `ivot pokraj nego! Toj mora{e da se izbori za svo-jata sloboda, no kako? Izgleda deka toj be{e po~nal glasno da zboruva, za{to blisku do sebe toj slu{na tivko {epotewe: „Veruvam deka slu{am poznat glas, ne e li toa Branko Markovi}?”

Branko nemo}no gi stisna tupanicite, vozdr-`uvaj}i se glasno da ja poka`e svojata neudobnost poradi toa {to negovoto glasno razmisluvawe mu be-{e dojdeno do u{ite na nekoj nepoznat. „Ne me pre-poznavate, neli?” go pra{a glasot. „To~na e pogo-

150

vorkata {to veli koj mnogu patuva, mnogu i zabo-rava...” Na {irokata kamena klupa, koja be{e napra-vena pokraj nadvore{niot yid, sede{e eden temen ka-lu|er. Duri koga toj stana i mu se pribli`i, Branko go prepozna negoviot rastroen pogled i tesnite ramenici istureni napred. „Bradata mi e poinaku izbri~ena, gospodine Markovi}. Ako & stavam malku maslo i ako go is~e{lam patecot od mojata mazna kosa, koja do pred dve godini be{e vitkana, toga{ sigurno }e me prepoznaete...”

„Brate Miron! No koga jas bev ovde pred dve godini, toga{ vie sakavte da zaminete, da mu se vra-tite na svetot, za{to bevte razo~arani od mona{ki-ot `ivot! Mislev deka za sekoga{ vi se zgadil mi-risot na temjanot?” Branko zboruva{e iritirano, za{to be{e svesen deka eden skoro sosema nepoznat verojatno dovolno be{e slu{nal od negovoto mrmo-rewe za da mo`e da razbere poradi {to toj vode{e borba so sebesi.

„Razo~aran, toa ne e vistinskiot zbor, mi-slam”, meko mu odgovori kalu|erot. „Zgaden u{te po-malku. Vie verojatno ne znaete, ne pove}e, deka mirisot na temjanot e vsu{nost otelotvorenie na semo`niot i seznajniot Svet Duh. Pred dve godini go znaev ova, no ne go razbirav sosema. Samo poradi toa mu se vrativ na svetot, so bezumna nade` deka tamu }e mo`am da napravam ne{to posebno.” Toj ja zabele`a Brankovata zasramenost poradi negovata pravedna popravka, ja ispru`i rakata i mu re~e: „No prostete mi, jas treba{e prvo da vi posakam sre}a.”

„So {to?” „So najgolemata i naj~esnata sre}a {to na koj

bilo ovde na zemjata mo`e da mu se slu~i!” Toj gi

151

potencira zborovite, a glasot mu zvu~e{e monotono, iako vo su{tina trepere{e od vozbuda poradi {to na Branko mu izgleda{e malku rasean. „Kako znam? Vie ne znaete li deka brodot od Ohrid doa|a ovde pet pati vo nedelata! Po tolku godini kapetanot veruva deka ezeroto e ubavo i otkako patnicite }e go iska`at svoeto voodu{evuvawe, toj gi zapoznava so drugite novosti. I taka...”

„Dovolno mi e”, go prekina Branko iritirano. „No dali vie kako kalu|er navistina mislite deka brakot e najgolemata i najsovr{enata sre}a na zemja-ta?” Branko fino mu se nasmevna, otkako go izgovori ova, siguren deka sega toj }e go zbuni brat Miron so ova nezgodno pra{awe, koe namerno tolku ostro go postavi, za da go opomene kalu|erot za negovata qu-bopitnost i me{awe vo tu|i raboti. Za{to, vsu{-nost, tie ne se poznavaa, iako Branko, vo Belgrad, povr{no go znae{e bratot Miron u{te pred nego-voto zakalu|eruvawe, kako eden od poznatite pozna-va~i na jazikot.

No toj mu odgovori brzo i sigurno: „Sekako deka ne go podrazbiram brakot kako najvisoka forma na sre}a, no jas ja poznavam Du{ka Borovi}, pa pora-di toa!” Branko tivko potsvirna. Kakva be{e vrska-ta me|u nea i ovoj kalu|er?

„Zatoa prifatete ja ve molam mojata iskrena ~estitka i `elba za sre}a”, ednostavno se dopolni Miron.

Branko se navedna i zamol~i, za{to odedna{ stana svesen kolku mnogu e vquben. Negovoto srce be{e zafateno od burata na vtorata mladost, i nejzi-noto ime, izgovoreno od ustata na nekoj drug, go ~uv-stvuva{e kako poganuvawe na svetosta. Toj kopnee{e

152

da bide sam so nejzinata slika pred o~ite, no ovaa sre}a be{e istovremeno i stradawe, za{to toj mora-{e da se izbori so senkite od minatoto. Kalu|erot, koj povtorno be{e sednal na klupata, poleka i tivko prodol`i so zboruvaweto: „Prostete mi, gospodine Markovi}, ako vi se me{am vo va{ite raboti, no jas ve poznavam podobro otkolku {to vie mene me zna-ete. Mnogu odamna se dvi`evme vo istite krugovi i toga{ postojano slu{av za neseriozniot Srbin. Is-kreno re~eno, koga ja slu{nav ovaa novost, mnogu se iznenadiv i ne samo zatoa {to vi ja poznavam svr{e-nicata. Mora ne{to i vo vas da e promeneto?” Bra-tot Miron, oble~en vo crna mantija, sede{e ne-podvi`no, potpiraj}i se na siviot yid, taka {to Branko so maka mo`e{e da ja odvoi negovata silueta od zadninata. Toj se zadu{uva{e od ~uvstvoto deka nekoj glas mu se obra}a od temninata, glas {to ne mu pripa|a{e nekomu, se ~ine{e kako no}ta da mu zbo-ruva{e i postavuva{e te{ki i nezgodni pra{awa za negoviot `ivot.

„[to sakate da ka`ete so toa?” go pra{a toj sprotivstavuvaj}i mu se.

„Mnogu ednostavno”, glasot povtorno dojde od temninata, „ako pretpostavime deka sme iskreni, za-toa primete go so rezerva ova {to sega }e vi go ka-`am, Vie bevte avanturist od najvisok rang, koj sega odedna{ veruva vo svetosta na brakot i vo nede-livosta na qubovta! Dali ste svesen {to zna~i sevo ova? Deka vie veruvate vo delivosta na Bo`jata Qu-bov, kako {to toa go propoveda Crkvata.”

Toj se sosredoto~uva{e na Branko i go gleda-{e so svoite dlaboki hrabri o~i. „Gledam deka se

153

iznenadivte! Jas veruvam deka sum vo pravo, vie ste izmenet, za{to porano bi mi se potsmevale! „

„Vie, brat Miron, odite predaleku! “ „Zo{to odam predaleku, za{to probuvam ne-

svesnoto da go pretvoram vo svesno?” Toj go pogledna Branko prodorno. „I drugata pri~ina za va{ata iz-nenadenost e ..., odvaj se osuduvam da si pretpostavam, deka vie ste mnogu seriozen za ovoj brak, neli Bran-ko?”

Branko go fati Miron za ramoto kako da sa-ka{e da go otfrli od sebe ova pra{awe za negovata sovest. Negovite zborovi zvu~ea kako pridu{eno vreskawe. „Zo{to ste tolku nedoverliv? Za da ja sfatam svetosta na bra~noto vetuvawe sigurno ne mi e potrebna pomo{ od eden kalu|er kako vas!” Kalu-|erot dozvoli Brankovite prsti i natamu da mu go dr`at ramoto. Toj zatrese so glavata: „Ova ne e ne-doverba, tuku moja zagri`enost.” Vedna{ is~ezna milosta od negovite o~i i Branko se povle~e pred negovata ostrina: „Zagri`enost, zatoa {to Du{ka ima du{a koja jas do kraj sakam da ja za{titam od site onie {to mo`at da & na{tetat. Da, isto i protiv vas! Znaete li za kogo }e se `enite, osven so nejzinoto telo?” I koga ja vide lutinata vo Bran-kovite o~i, toj prodol`i: „[to znaete za nejziniot duh, odaja so dragocenosti, ~ija sodr`ina i ne mo`e-te da ja pretpostavite, za{to vie ne go poznavate carstvoto na verata?”

„Osven nejzinoto telo!”, kako se osmeluva{e kalu|erot i da si go zamisli nejzinoto telo! No bra-tot Miron be{e povtorno pobrz: „Jas mo`am de-lumno da ja razberam va{ata neverica, za koja vpro-~em ne gledam deka ima pri~ina. Va{ite o~i se

154

polni so tajni i zemski razmisli, duri i za nea, i za mene. Zar ne gleda{ deka nie `iveeme vo dva razli-~ni sveta? Slu{aj!” Toj go prinudi Branko da sedne do nego na klupata i prodol`i da zboruva tivko vo temninata. „Vie sakate da ja imate ovaa `ena, i kolku {to jas ve poznavam, vie }e napravite s# za da ja dobiete. Dali mo`ete da si pretpostavite deka ne-koj drug, jas na primer, ja poseduva so takvo dlaboko ~uvstvo istata nebesna mo} i sveta du{evnost, {to iska`ano so zemskiot jazik se narekuva bes i opsed-natost?”

„No kakva vrska ima toa so nea?” „Pobedi ja nevolnosta, se raboti za ve~ni ra-

boti i niv ne mo`am da gi objasnam so dva zbora. Ajde da se zamol~ime i da go slu{ame ezeroto. Zar ne mislite deka Sveti Naum go izgradil ovoj manastir pred iljada godini ovde, na rabot na karpata i vo-data, so podlaboki nameri? Slu{ate li kako eden od ~etirite prastari elementi go ispra}a kon neboto negovoto bezvremeno {umolewe, zasramuvaj}i go na-{eto zabrzano, glasno govorewe! Sveti Naum go od-bral ova mesto za da go izle~i misleweto od zaraza, so toa {to ovde nas n# obikolil so zemski pejza`i i ve~en mir...”

Tie mol~ea. No}, yvezdi i {umolewe na vo-data, ni{to drugo, {umolewe {to po dolgo slu{awe se pretvora{e vo ti{ina.

Branko pomisli na svojata prva pro{etka, na drugata strana od ezeroto, na negovoto nenadejno voodu{eveno otkritie na Sveti Jovan, nepodvi`nata crkvi~ka na vrvot od karpata, okru`ena samo so vo-da, vetar i oblaci, kade {to povtorno po dolgo vre-me, potsvesno ja po~uvstvuva nejasnata zavisnost na

155

svetot od ne{to nevidlivo, tamu vo zadninata. Sega toj povtorno tone{e vo nekoja bezimena ti{ina, ko-ja{to bratot Miron odedna{ ja prekina: „Sepak ovoj mir ne e namenet za da go uspie na{iot duh! Koga }e go stivne i pobedi zemskiot nemir, na{ata pro-~istena du{a }e stasa do golemiot tvorec i gra-ditel, do Gospod. Zemskiot `ivot }e ni se osmisli samo ako bide du{even za{titnik na drugiot, ne-vidliviot svet. Na{ata ~ista vera, verata na Du{ka, i jas namerno go spomnuvam nejzinoto ime, zatoa {to se pla{am deka }e stanete nestrpliv, a nestrpli-vosta e samo forma.

Dokolku nekoga{ se zdobiete so hrabrost da go otfrlite ~uvstvoto na odvratnost i da dojdete vo crkvata, koga so simboli~na ve~era i liturgija ja slavime slavata na na{iot svet tatko Hrisostom, (patrijarh na Konstantinopol, evangelist, za{tit-nik na predikantite, siroma{nite i bolnite, u~itel i prosvetitel, katoli~ka slava na 13 septemvri, pra-voslavna slava na 12 noemvri) toga{ bi mo`el, ne samo kako sve{tenik tuku i kako obi~en ~ovek, na krajot od ceremonijata da vi gi objasnam simbolite, ~ie{to zna~ewe odamna ste go izbri{ale od va{ata svest.”

„Sve{tenik?”, zapra{a Branko iznenaden. „Od pred edna godina sum sve{tenik”, mu re~e

Miron ednostavno. „Zna~i ottamu doa|a va{ata du{evna opsesija

i `elbata od mene da napravite vernik”, mu re~e Branko nasmevnuvaj}i se. „Dozvolete mi da vi ka`am {to mislam za va{ite ceremonii. Tie vi odzemaat najmalku nekolku ~asa vo denot, ili poto~no eden mesec godi{no. Koristete go toa vreme za da im

156

pomognete na siroma{nite i na onie {to im treba pomo{, i }e vidite deka sigurno }e se pribli`ite kon blagoslovenoto!” Povtorno ~uvstvuva{e odbiv-nost i gor~ina vo ustata kon ~udniot manastirski `ivot. Va{iot manastir e prebogat a svetot e siro-ma{en i gladuva. Prodadete gi crkvenite bogatstva, a ako treba i ikonite, za da gi hranite gladnite! Tie znaat deka ne dobivaat ni{to osven tro{ki, pa zatoa i ja zaobikoluvaat portata bez da potropaat!

Mironoviot miren odgovor go iznenadi: „Sega go pogoduvate, navistina na grub na~in, istiot pro-blem {to jas i Du{ka Borovi} na{iroko sme go diskutirale, no na drug na~in...”

„Sakate da ka`ete, na pofin na~in?” „Kako sakate”, prodol`i Miron. „Jas mislev

na pra{aweto za odnosite vo na{ata crkva. Za{to hristijanstvoto se sostoi od tri dela: vera, do-brotvorna rabota i od svetite tajni, koi na nevi-dlivoto mu davaat forma i go otelotvoruvaat ne-vidliviot Gospod. Vie verojatno sakate da ka`ete deka verata najverojatno e sosema progoneta od sve-tite tajni i deka za dobrotvorni raboti ne ostanuva vreme? No, vie ne treba da se sramite poradi vakvo-to razmisluvawe!” Toj ja stavi rakata na Brankovoto ramo: „Znaete li deka so Du{ka so ~asovi i ~asovi polemiziravme na ovaa tema, za rastroenite soodno-si vo hristijanstvoto, {to vsu{nost be{e i pri~ina za moeto toga{no zaminuvawe od ovde? Zamislete si ja slikata, eden sve{tenik koj po dolgogodi{no studirawe i edno dete, za{to vpro~em taa e s# u{te dete, koe vo tie razgovori me pritisnuva vo tesno! Sprotivni mislewa i polemiki nemame samo za slednite temi: za postoeweto na angelite, za zna~e-

157

weto na grevot, za Trojstvoto i za pra{aweto dali e dozvoleno Gospod ne{to da izmoli za sebe... Nejzi-noto srce e tolku ispolneto so milost i so`aluvawe {to taa bi sakala Gospod da go gleda kako qubov, no istovremeno ima takva po~it sprema ve~nosta, {to nikoga{ ne se osmeluva da moli ne{to za sebesi, i se premisluva deka, mo`ebi, e podobro ako veruva vo nepovratna sudbina. I toa go imav na um, prijatelu, koga vi rekov deka sum so namera da & ja {titam du{ata od vas, pa duri i protiv vas! Taa `ivee vo dva sveta, vie vo eden. Ne, mo`ebi sega treba poinaku da se izrazam.” Toj ja ispru`i rakata vo pravec na {umeweto na vodata: „Ako e den i sonceto sveti nad ezeroto, toga{ ribite koi se dlaboko vo vodata, gledaat samo sivkava svetlina, taa e slab odraz od ogromnata svetlina {to se prostira nad negovata povr{ina. No bidej}i tie gledaat kako niz debelo staklo, nivniot den e postojano zamra~en. Poneko-ga{ isplivuvaat nad povr{inata za vedna{ so strav da se nurnat vo temnata dlabo~ina. So Du{ka e toa poinaku, nejzinata du{a e kako ptica, koja slobodno leta niz svetlinata. Dali ja razbirate sega mojata zagri`enost za nejzinata du{a, no i za va{ata sre}a? Za{to brakot e pove}e od soedinuvawe na telata, mora da postoi i duhovno soedinuvawe. I kako poi-naku bi mo`ela edna riba da ja zadr`i pticata, os-ven da ja povle~e so sebe vo dlabo~inata? Dali ne se pla{ite deka nejziniot duh }e odleta od va{iot koga }e pomine magijata od nepoznatoto i novoto, od voo-du{evenosta, deka vo nejzinite o~i }e se pojavi eden pogled koj }e ve odbegnuva i toga{ odedna{ }e otkriete deka pred vas stoi nekoja nepoznata `ena? No i toj mo`e da stane ptica, kako i taa! Sega

158

zavr{uva mojata metafora i sporeduvaweto, edna riba e povrzana so vodata, i duhot ne e prokolnat da potone. Ne zaboravaj go najskapoceniot podarok {to Gospod mu go dade na prviot ~ovek: slobodnata volja! Vie mo`e da go sakate dobroto ili lo{oto, vie mo`e da go sakate nadzemnoto, preduslov za va{eto pribli`uvawe kon veruvaweto }e bide voljata.”

Branko mol~e{e. Dodeka Miron i ponatamu govore{e, toj se seti na zborovite na Du{ka, koga sokolot se udavi pred nivnite o~i: „Kolku mora da e stra{no za edna ptica da se bori so eden element za koj taa voop{to ne e sozdadena! “

Toj nevolno se obiduva{e da gi potisne emoci-ite koi mu naviraa: „Dali e neophodno da si vistin-ski vernik, bukvalno da veruva{ vo sedumte sveti tajni, ili da ima{, samo neboto znae, kolku poeni za veruvawe, za da ima{ pretenzija, kako ~ovek so dobra volja, da `ivee{ zaedno i da bide{ sre}en so drug ~ovek so isto taka dobra volja?” Miron izdi{a: „Vo va{ata le`ernost vie povtorno zatalkuvate prudolu i se gledate od nadvore{nata strana! Vie se obidu-vate da se skriete zad nejzinata du{a, iako jas celo vreme zboruvam za va{ata. Dobro e {to va{ite misli se ispolneti so nea, no znajte deka nejzinite misli se ispolneti so ne{to mnogu pove}e, za zna-~eweto na ne{tata i pojavite, koi vie samo gi dopi-rate so o~ite. Taa ne se zadovoluva samo so nejasen streme`, taa saka da postigne. Taa e isto kako i vie, voodu{evena od nadvore{nata strana na predmetite, no taa gi gleda kako bitija. Utre, koga proletnoto sonce povtorno }e ogree, svetlinata povtorno }e slavi so belite cvetovi od slivite, za vas se drvjata ubavi predmeti obleani so boi i svetlina, no za nea

159

i za mene tie zna~at mnogu pove}e: `ivi odgovori za `ivotni pra{awa. Vie }e se voodu{evuvate od suro-vata sila na svitkanoto steblo, no taa }e se pra{uva od kade mu doa|a taa sila? Na{ata vera ni gi dava nam odgovorite i nie sme so niv sre}ni... Pogledajte gi yvezdite nad nas! Za nesre}nicite koi smrtno se pla{at od temninata, a moraat da `iveat vo kame-nite rovovi vo gradot bez prijatnata svetlina od lambite, za niv se yvezdite samo svetli to~ki kon koi se ponatamu ramnodu{ni, za kapetanot na brodot se samo poka`uva~i na patot koga docna }e plovi kon Ohrid, no i toj ne misli na niv. Nau~nicite gi pri-bli`uvaat i gledaat so golemi teleskopi, no nivnata tajna i ponatamu ostanuvaat dale~na.

Za mnogu drugi yvezdite se zastra{uva~ki i gi teraat da se krijat pod pokrivite na ku}ite, a za nas, sekoja no} e odnovo dokaz za postoeweto na Gospod. Edna yvezda ostana da sveti nad {talata vo Vitleem, zo{to? Nie ja vikame 'Svetlina od Svetlinata', svetlina od prastariot izvor na Bo`estveniot pla-men i sila koja{to osvetluva s#. Znaete li kako vo 14 vek kalu|erite vo manastirite na Atos, vo nivnata mistika, si ja pretstavuvaa svetlinata? Mnogu odamna postoe{e edna, od Gospod nesozdadena, svetlina koja ja osvetluva{e ve~nosta, a duri po-docna, koga Gospod go sozdava{e svetot od ovaa svetlina, toj gi sozdade i yvezdite. Dali ovaa od gospod nesozdadena svetlina be{e odraz od Gospod, ili pak samiot Gospod? Za vakvi raboti zboruvame so va{ata Du{ka. Toa go mislam koga vi velam da ne gledate samo na nadvore{nata strana od ne{tata. Ne gledajte na crkvata tolku ograni~eno, samo zatoa {to ne vi se dopa|a kako izgleda, prijatele! Taa

160

sepak vi dava odgovori na zastra{uva~kite i te{ki pra{awa koi si gi postavuvate vo momenti koga se ~uvstvuvate izguben i nemo}en: Od kade doa|am? Kade odam? Zo{to `iveam? Dali ovie pra{awa vi se tu|i, nepoznati? Sigurno ne, za{to i vie ste ~ovek, a ne `ivotno. Ako pak imate zadovoluva~ki odgovor, zar toga{ mislite deka verata ne vi e potrebna. No, {to pravite koga ne gi znaete odgovorite? Ka`ete mi {to mislite toga{? [to mislite vsu{nost, vie za `ivotot? Prostete mi za mojata strogost, mu re~e toj krevaj}i go kako krilo {irokiot rakav. No koga }e stapite vo brak, kolku {to ja poznavam Du{ka, sigurno }e vi go postavi ova pra{awe, ako ne i po-rano. Dali po nekoe vreme nema da ve du{i sozna-nieto deka `iveete pokraj edna `ena na koja eden del od srceto }e & bide zazemen so idei {to ne }e mo`ete da gi razberete? Dali }e vi bide pravo ako razbirate i poseduvate samo edna polovina od svo-jata `ena? Dali }e sakate da bidete gospodar na eden dom, vo koj najskapocenata soba za vas }e bide ne-pristapna i zatvorena?”

„Brate Miron!”, Branko gi izvika zborovite, pri {to edno kratko eho se odbi od yidot na crkvata. Vo edna jasna zastra{uva~ka vizija toj go vide nivni-ot iden zaedni~ki dom, so dve zatvoreni sobi, edna vo koja toj ne saka{e da vleze i druga vo koja taa ne smee{e da vleze. Nejzinata vera i negovoto minato. I odedna{ izbi od nego: „Brate Miron! Dali eden ~ovek mo`e da go poni{ti minatoto, kako nikoga{ da ne bilo?”

Miron ja zgrap~i Brankovata raka, a drugata mu ja stavi na ramoto. Go pogledna nasmevnato, so {iroko otvoreni o~i. Negovite ve|i visea umorno

161

nad o~ite, no sega izgleda{e kako sre}ata {to go obzede za prv pat da mu gi potkrena nagore. „Pra{a-we na koe odamna ~ekam, no koe pobrzo dojde otkolku {to se nadevav, prekrasno pra{awe, prijatelu Bran-ko! Zna~i vie se vednete pod te`inata na minatoto?”

Branko ja otvori tupanicata i udri so rakata po kamenata klupa: „Ne nadevajte se na ni{to, tuku brzo odgovorete mi!”

„Vie go znaete odgovorot, neli? Onoj {to e potisnat pod te`inata na svoite grevovi, mo`e da se ispoveda, mora da se ispoveda, a toa zna~i deka toj mora da veruva, za{to pokraj pokajanie i potpolna ispoved, verata e neophoden uslov za pro{ka, koja-{to ja dava Gospod...”

Branko be{e bespomo{en. „Qubomir Radi}, vie ste stanale vistinski sve{tenik”, mu re~e toj potsmevaj}i se, „koga }e vidite du{a na koja & treba pomo{, vie po~nuvate so pouki.”

„Qubo Radi} ve}e ne postoi”, mu odgovori Miron mirno. „No eden vistinski sve{tenik e mek po du{a. Zatoa }e vi objasnam {to s# pogre{no ste razbrale. Zo{to morate da veruvate koga }e dojdete na ispoved? Zatoa {to mu se ispovedate na Gospod, a ne mene. ]e ja stavite desnata raka na Evangelieto i }e gi priznaete site grevovi za koi barate pro{ka i od koi sakate da se oslobodite. Jas stojam zad Vas i mol~am. Duri koga }e ja zavr{ite ispovedta, }e kle-knete na kolena, jas }e Vi go prefrlam epitrafilot vrz glavata i ramewata, kako za{tita od site lo{i raboti koi {totuku padnale od Vas, Gospod }e ve oslobodi od niv i }e vi prosti preku mojata usta. No i ispovedta e edna od sedumte sveti tajni, koi pred malku gi proglasivte za bezvredno gubewe vreme. Toa

162

be{e samo eden zbor koj te{ko go povredi moeto srce, i poradi toa sakav da stanete sou~esnik vo, za Vas odbivnoto ~udo. Me|utoa, toa ne zavisi od mene, tuku od Vas, od Va{ata slobodna volja da & se obrati-te, poto~no da & se vratite na verata. Za{to Vie ste krsten, i so kr{tevkata ste is~isteni od site nasle-deni grevovi, a po ispovedta, koga }e Vi bidat pro-steni grevovite, }e bidete povtorno ~ist i nevin kako dete.”

„Od Va{ata usta sevo ova zvu~i mnogu edno-stavno i samo po sebe razbirlivo. No ako Vi re~am utre jas veruvam, edinstveno za da se oslobodam od mojata te`ina, }e bidam la`go i kukavica, a vtorovo e za mene mnogu postra{no od prvoto.”

„Vie vo toj slu~aj nema da ja izgubite te`i-nata koja Ve potisnuva”, mu re~e Miron, „za{to Va{ata sovest }e prodol`i da Ve izma~uva. No jas ne sakam da Ve prisiluvam. Jas mo`am samo da se molam Gospod da Vi ja vrati verata. Isto taka ne sakam da Vi se nametnuvam, no dali ste napravile tolku lo{i raboti koi bi sakale da gi ispovedate? Dali ste napravile polo{i raboti od eden prose~en `enkar i avanturist, koi go odreduvaat na~inot na `ivot na takanare~enite podobri krugovi vo gradot? Pretpo-stavuvam deka ne ste napravile polo{i raboti. Vie treba da & ka`ete, bez da spomnuvate imiwa, kako `ena, taa mo`e da Vi prosti vo ime na drugite `eni. No celosna pro{ka mo`e da vi dade samo Toj, tamu...”

Brat Miron stana od klupata, se ispravi i po-ka`a kon crkvi~eto koe se ocrtuva{e kako temna silueta pod mese~inskata svetlina. Koga se svrti kon Branko, toj se potrese od negoviot izgled, nego-voto lice be{e izbrazdeno so dlaboka taga koja{to

163

mu gi vko~anila i o~ite i usnite. Branko stana od klupata, u{te malku i mese~inata }e izleze od zad pokrivite, taka {to }e bide nevozmo`no pod nejzi-nata polna svetlina da go prodol`at ovoj razgovor. Toj zastana pred Miron i progovori, prvo mirno, a potoa s# povozbudeno, za{to negovata nemo} i lutina s# pove}e se zgolemuvaa: „Vi blagodaram, o~e Miron, za va{iot umen sovet, no jas sega gledam deka vie u{te odamna ste mu go svrtile grbot na svetot. Ispo-ved kaj edna `ena? I toa kaj Du{ka? Da & poka`am kolku se gadam od mojot dosega{en `ivot, so {to najverojatno zasekoga{ }e ja isteram od sebe? Da gi isfrlam od sebe moite grevovi i podlosti, a par~i-wata od mojata du{a da gi frlam pokraj nejziniot bel nevestinski fustan? I verojatno }e treba da padnam na kolena pred nea? Da se poni`am pred nea, taka {to taa nikoga{ pove}e da ne mo`e da me gleda so voodu{evuvawe? Nejze da ja molam za pro{ka, zo{to? Zo{to treba da ja molam za pro{ka? Deka jas sum se rodil porano od nea i deka sum vodel besen `ivot, za{to potrebata da imam nekogo postojano me progonuva{e? No Vie ne go poznavate ~uvstvoto na opsednatost vo va{iot izoliran nestvaren svet! Vie me pra{avte pred malku vo {to veruvam? Ne mislite li, a jas toa go znam sigurno, deka mojot duh e iskra od bo`jiot ogan? No, Vie }e mi ka`ete deka duhot ne e isto {to e du{ata! No, ne pla{ete se”, re~e toj kimaj}i so glavata, „jas i za ova imam svoi idei! Nie doa|ame na svetot so duh i so meko srce, koga }e po~neme da `iveeme i dvete se beli neispi{ani stranici. Svetot e poln so lutina, nade`, qubomora, zavist, nie site stradame i pravime i drugite da stradaat. Duri otkako }e stradame, stanuvame lu|e,

164

poradi site zdobieni i pro`iveani iskustva srceto i duhot se pretvoraat vo du{a. Du{ata sekoga{ }e postoi, kako?, toa ne znam. No zo{to si go ote`nu-vame i si go uni{tuvame `ivotot me|u sebe, zo{to stradame? Od druga strana mo`ebi e toa dobro, za{to ako postojano sme celosno sre}ni, toga{ smrtta }e be{e nepodnosliva? Nie sme obzemeni so poseduvaweto i za vreme na `ivotot se naviknuvame na smrtta, najgolemoto zlo od site zla! I tokmu poradi toa sakame da grabneme s# od `ivotot, sekoj na svoj na~in! Da u`ivame vo eden ispolnet `ivot!”

„Se pla{am deka so zborot ispolnetÄmislite na poln, mnogu”, mu re~e Miron razo~arano. „Ako sum vo pravo, toga{ vie ne treba da se `enite i da si go ograni~ite u`ivaweto. I sigurno, ne treba da se `enite so Du{ka!”

„Zo{to ne? Taa poseduva isto tolku `ivotna `elba kako i jas, a mojata `elba za poseduvawe e samo za nea!”

„No nejzinata `elba za poseduvawe na sre}ata ne e samo za Vas! Kako se osmeluvate postoeweto na dobroto i lo{oto da go negirate i istovremeno da gi narekuvate `ivot? Pred malku izgleda{e kako da se kaete za va{eto minato? No sega toa vi pomina! Kolku bi sakal da mo`ev da ve razbudam i da Ve izvle~am od rastroenoto ludilo pred da bide pre-docna za nea...”

„Ostavete ja nea na strana!” Miron gi dopre prstite pravej}i gi voobi~a-

enite dvi`ewa pri krsteweto. No, toj go prekina krsteweto, upla{en od izrazot na Brankovoto lice, jasen no zastra{uva~ki. Tenkite zacrveneti usni, iz-vieni i zategnati kako strela i opasno svetlite o~i,

165

bea dovolen znak za Miron, deka pred nego stoi ~ovek koj e izguben vo svoite grevovi. Brankoviot pogled be{e `ivotinski, otec Miron se prepla{i, no sepak go zavr{i krsteweto i zabrzano re~e: „Gospod neka e so vas”, sakaj}i da se pozdravi so Branko bez da mu dade povod da se naluti.

Mese~inskata svetlina se razleva{e nad ezeroto i gi prave{e vidlivi malite bran~iwa {to ja mre`ea negovata povr{ina. I odedna{, pokraj {umoleweto na vodata, kako da slu{naa ~ove~ko vre-skawe. Glasot doa|a{e od kaj manastirot, Branko se strese kako da se razbudi od dlabok son. No Miron mu dovikna: „Ne pla{i se, toa e eden od maloumnite {to gi imame pribrano vo manastirot.”

„Maloumni?”, povtori Branko zgrozen od pra-{aweto.

„Da, zo{to ne? S# dodeka dr`avata vo ovaa provincija ne ni izgradi institut za maloumni, mo-rame na nekoj na~in da im pomogneme na ovie bednici i da im dademe pokriv nad glavata.” Toj se naka{la nekolkupati i prodol`i: „Vsu{nost, zboru-vaj}i za dobrotvorna rabota..., nie ne smeeme da ja odbegneme ovaa dol`nost, za prostiot narod Sveti Naum pretstavuva ~udotvoren svetec koj se gri`i za maloumnite, na {to n# upatuva i posledniot slog od negovoto ime Naum. Ponekoga{ prestojuvaat ovde i cela duzina, tie se bezopasni maloumnici, iako so nivniot zamaglen duh vladee |avolot...”

Toj go pogledna Branka seriozno: „Fala mu na Boga {to va{iot duh e ostanat bistar.”

Brankovoto lice se razvedri. „Va{ite zboro-vi se na mesto, otec Miron”, se nasmea toj.

166

Bratot Miron zastana iznenaden slu{aj}i go oddale~uvaweto na negovite stapki pod portata.

Pod maliot zemjen pat, koj se protega{e pokraj manastirot i vode{e prudolu, se nao|a{e edna mala bela ku}a so dve vrati. Nad desnata vrata bea postaveni dva ovalni grba, edniot od carinarni-cata, a drugiot od po{tata. Po zavr{uvaweto na ra-botnoto vreme, carinikot i po{tenskiot slu`benik vleguvaa vo levata vrata, tie bea samo so eden ~ekor oddale~eni od mestoto na zadovolstvo, za{to zad le-vata vrata se nao|a{e kafeanata: dve masi, pet iskriveni stolovi, belo varosani yidovi i crveno bojadisana tezga zad koja bea naredeni razni {i-{iwa.

Be{e deset ~asot koga Branko vleze vo kafe-anata, bespomo{no svesen deka toj ovaa no} nema da ostane trezen. Carinikot i po{tarot, kako po obi-~aj, ja pieja pettata ~a{ka so rakija. Branko brzo gi stasa, i prebrzo, i koga petlite vo manastirot ja najavuvaa polno}ta, tie go vle~ea Brankovoto mli-tavo telo kon gostinskata zgrada, pominuvaj}i pod portata pokraj crkvata. Carinikot go osvetluva{e patot so svojata xebna lamba, pred edna od vratite stoe{e sad so voda i tie ja otvorija taa vrata, go vnesoa Branko vo sobata i go pu{tija negovoto mli-tavo telo, da padne vrz krevetot. Nesigurnata glava mu padna na belata pernica izvezena so crveni bukvi: „So blagodarnost na Sveti Naum za izleku-vaweto na mojata du{a. Ana Metkovi}. Struga.”

167

BRANKO NE SE DVOUMI POVE]E Vo senkata na manastirskite yidovi, koi so

rasteweto na denot se ogleduvaat vo ezeroto, le`i maloto pristani{te na Sveti Naum polno so ra-zigrani beli pajki. So ~asovi le`at mirno vo vodata lulani od strueweto na ezeroto, a potoa odedna{ }e se vpu{taat vo diva trka, se gonat me|u sebe i se klu-kaat so klunovite. Kon pladne, se sozdava eden {i-rok penest bran i se trkala vo pristani{teto. Ovaa pojava gi zbunuva, gi pla{i i gi tera vo pani~no begstvo, prosledeno so zvu~no grakawe, kreskawe, mavtawe so kriljata i silno veslawe so portokalo-vite noze. Brodot od Ohrid pristignuva vo prista-ni{teto.

„Vie imate dovolno vreme, gospo|ice Boro-vi}”, & re~e kapetanot na Du{ka pomagaj}i & da se izleze od brodot spu{taj}i se po {ticata koja nesi-gurno se ni{a{e. „Vo Podgradec treba da istovaram golem tovar, taka {to nema da se vratam pred pet ~asot. Imate polovina den na raspolagawe za da se pro{etate.” Velej}i go ova toj & namigna, no {tom go zabele`a nejziniot studen pogled, brgu po~na da go ~e{ka okoto so dlankata, obiduvaj}i se da ja izvadi nevidlivata pra{inka.

„Preka`uva~, si pomisli Du{ka odej}i po kejot i mavtaj}i so ~antata, {to se me{a vo tu|i ra-boti? No vedna{ se pokaja poradi vakvite misli, za{to taa znae{e deka cel Ohrid zboruva za nejzi-nata svr{uva~ka. Kapetanot ~esto ja voze{e Du{ka

168

so brodot, toj be{e nivni dobar poznajnik i mnogu dobar ~ovek, koj od srce ja dele{e sre}ata na drugi-te. „Moja vina e {to toj mi namigna”, prodol`i taa so razmisluvaweto, „za{to jas izgledam mnogu sre}-na.”No taa saka{e da bide sigurna deka seto toa ne e nekoja nejzina fikcija. S# se slu~i so takva brzina {to taa no}e le`e{e budna vo krevetot i go vrte{e svr{eni~kiot prsten na prstot, pla{ej}i se deka ne e vistinski nejzin. Pristani{niot kej be{e poplo-~en so neramni kamewa, taka {to taa na sekoj ~ekor se sprepnuva{e ili si gi udira{e prstite na nozete, za{to taa ne gleda{e na patot, tuku kon manastirot. No Branko ne znae{e deka taa }e dojde, i toj vero-jatno e vo crkvata kaj ikonite. Taa kopnee{e po ne-go, no istovremeno i se pla{e{e deka }e vidi pod-bivka vo negoviot pogled, predizvikana od postoja-noto molewe i peewe na kalu|erite, a u{te pove}e koga }e vidi kako taa go pozdravuva Otec Miron. Ko-ga ne go vide da se pojavi kaj ogradata, taa poleka pomina pokraj malata po{tenska kancelarija i pro-dol`i po strmniot kamen pat kon manastirot. Pod portata stoe{e eden star selanec oble~en vo kafe-avi volneni ali{ta na koi skinaticite bea grubo zakrpeni so debel lenen konec. Stapot mu se trese{e vo valkanite kov~esti race i toj uporno ja slede{e so pogledot koga taa pomina pokraj nego. Toa be{e eden od maloumnite, no taa go pozdravi kimnuvaj}i mu so glavata i nasmevnuvaj}i mu se, kako da be{e sretnala sosema normalen ~ovek. Taa zastana kaj bu-narot vo vnatre{niot dvor i se zagleda vo vodata kade {to plivaa ribi so boja na zemja. Dali Branko }e si pomisli deka taa go sledi? Ne, ako toj navisti-na ja saka, taa }e mo`e vedna{ da mu ja pro~ita vi-

169

stinata vo o~ite. Od prviot mig na nivnoto sre}a-vawe ezeroto, so svojata mazna svetla povr{ina, be-{e nivni svedok. I sega, & se ~ine{e na Du{ka kako da stoi kaj Sveti Jovan, nasproti Sveti Naum, tropa so nozete za{to e luta na sebe deka ne mo`e da si gi pretstavi negovite o~i, luta deka nejzinoto pamtewe ja izneveri i istovremeno rasta`ena od nesigurno-sta, koja stanuva{e s# pogolema: „Mo`ebi toj i ne misli pove}e na mene. Mo`ebi sevo ova za nego be{e samo kratka avantura, posledica od razni slu~ajno-sti, po negovoto dolgo talkawe niz planinite bez da vidi `eni, mo`ebi toj baral razonoda, i slu~ajno vo Ohrid, edno mesto polno so romantika, i zgora na toa vo prolet...”

Toa be{e v~era nave~er, koga taa zbuneta i zamislena sede{e nad ve~erata i go vide ozra~enoto lice na tatko & i zadovolniot pogled od negovite umni o~i. „Toj e sre}en”, si misle{e taa, „za{to me gleda kako se kolebam. Toj sigurno }e bide sre}en ako sevo ova ne uspee. Jas ne sakam toj da & se potsme-va na mojata qubov, koja jas ja ~uvstvuvam kako ne-izbe`na. Zna~i jas navistina se kolebam, za{to tatko mi go gleda toa na mene i se raduva. Jas ne smeam da se somnevam, jas moram da sum sigurna, zotoa }e odam kaj nego, utre, vedna{.”

Na brodot, pod toplinata na sonceto, taa ve}e ne se somneva{e. Sekoe novo bran~e ja pribli`u-va{e do sre}ata. Sega, ovde taa ne be{e odvoena od predizvikuva~kata ezerska {irina, me|u nea i Bran-ko ima{e samo u{te desetina ~ekori do pragot na crkvata, desetina ~ekori do sigurnosta. „Sigurnost, za {to? Za qubovta ili za neuspehot...” Samo u{te deset ~ekori, no taa i natamu stoe{e pokraj bunarot

170

vo koj vodata tivko se buri~ka{e, i gi broe{e ribi-te koi{to mrzlivo se sledea. Zad nea, vo manastir-skata porta se pojavi eden od kalu|erite. Taa ja za-frli kosata nazad, pogledna dali zdolni{teto i ~o-rapite & stojat pravo i trgna kon crkvata.

Vratata be{e otvorena, taa napravi dva te{ki ~ekora niz hodnikot i toga{, naslu{uvaj}i zastana. Od tuka ne mo`e{e da vidi ni{to drugo osven iko-nostasot i te{kata zavesa na sredinata od oltarot napravena od crveno kadife. Taa jasno go slu{na listaweto na stranicite od nekoja kniga, najvero-jatno evangelieto ili pak molitvenikot, za{to stranicite te{ko pa|aa pri prelistuvaweto i {u{kaa. Taa se bore{e so vozbudenosta, a potta koja & izbi na ~eloto brzo ja izbri{a so {ami~eto, sti-skaj}i go potoa vo rakata. Lesniot miris od nejzi-niot parfem se izme{a so mirisot na temjanot i u{te pove}e & ja zgolemi vrtoglavicata. Poleka, do-piraj}i zad sebe so racete, taa napravi nekolku ~e-kori nazad. Toj ne smee{e da pomisli deka taa go {pionira. Sega be{e oddale~ena samo ~etiri ~eko-ri od onoj {to so svojot pogled }e & poka`e{e dali tatko & so pravo se raduva{e na negovoto zaminu-vawe.

Toj stoe{e koso od ikonostasot, so dvete race go dr`e{e evangelieto i ~ita{e so golemo vnima-nie. Taa te{ko ja spu{ti nogata vrz podot, nejziniot zvu~en ~ekor go iznenadi i toj brzo go zatvori evan-gelieto.

„Du{ka!...” „Branko!...” Sivata ma~ka {to spie{e na prozorecot ja

potkrena glavata, gi pogledna i povtorno ja polo`i

171

na prednite noze. Edna p~ela brm~ej}i letna niz `eleznite pra~ki od prozorecot, vnatre vo crkvata, privle~ena od nepoznatiot miris na temjanot, pra-vej}i brzi kru`ni dvi`ewa okolu srebrenite lambi i ikonostasot bogat so boi i luta {to tie ne se predizvikuva~ite na mirisot, povtorno izleta nad-vor. I sega povtorno se vrati ti{inata vo crkvata, povtorno si gi pieja neoblikuvanite zborovi so bakne`ite ispolneti so sre}a, za koja zborovite bea izli{ni. Pred da gi zatvori o~ite, prepu{taj}i & se na negovata ne`nost, taa odvaj ima{e mo`nost da mu gi vidi o~ite, no taa znae{e deka tatko & ne be{e vo pravo, taa ne dojde ovde popusto. Sepak, ne{to & be-{e ~udno, za{to dodeka negovata usta ja bara{e i privlekuva{e nejzinata, vo isto vreme negovite ra-ce kako da ja turkaa od sebe. Toa izgleda{e kako borba me|u dve neednakvi sili, iako nejzinite race bea re~isi isto tolku silni kako i negovite, a nivnite usni zdru`eni sou~esnici. No odedna{ toj se oslobodi od nea. „Dojdi Du{ka, ajde da odime odovde!” Negoviot glas be{e rapav i toj povtorno gleda{e so upla{en pogled.

Taa poka`a kon malata ikona na ikonostasot. Pogledot na Sveti Kliment be{e bolno ta`en, a Sveti Naum gi gleda{e so beskrajno umen pogled koj prostuva s#. Tie sigurno ne ni se lutat poradi eden bakne`, mu re~e taa detinski.

„Hm...” & odgovori Branko i vedna{ ja povle~e so sebe. Dali toj be{e za~uden {to taa go bakna vo crkvata? No ne mnogu odamna zar samiot toj ne se odnesuva{e u{te ponedoli~no vo crkvata Sveti Kliment? No kaj vratata, toj ja trgna rakata od nej-

172

zinoto ramo, kako da se srame{e da go vidat kako odat pregrnati.

„Ajde da odime na kulata, predlo`i toj krat-ko, tamu }e bideme sami.”

„Podobro e da odime prvo vo po{tata, dire-ktorot na po{tata vo Ohrid mi re~e deka ima pisma za tebe i edno prepora~ano.”

„Ti ostani ovde, a jas }e pretr~am na brzina do tamu, a ako se dosaduva{, odi da se pozdravi{ so otec Miron.”

„Otec Miron?” Taa gi potkrena ve|ite. „Jas dojdov za tebe i }e dojdam so tebe.” Taa se fati cvrsto za nego. Toj za mig gleda{e beznade`no, a potoa nevolno prodol`i da odi pokraj nea.

„Branko, nekoj te pozdravi!” Vedna{ nasproti po{tata be{e napravena edna mala terasi~ka so masa i dve klupi, pokriena so trska. Carinikot, koj sede{e sam i pie{e slivovica, stana, se ispravi i kruto po vojni~ki gi pozdravi. Toj be{e edno pri-staro ~ove~e, bez vrat i so ostri sitni o~i. Du{ka go otpozdravi kimnuvaj}i so glavata, no Branko pra-vej}i golemi ~ekori prodol`i da odi ponatamu. „Hm..., qubopiten sum, kakvo e toa prepora~ano pismo.” Bez da proveri dali i taa saka da odi so nego, toj ja turna vratata od po{tata i vleze brzo vnatre.

„I gospodine? Spievte li dobro?”, slu{na taa eden podbiven glas.

„Kade se moite pisma?” Brankoviot silen glas zvu~e{e prazno. Taa ostana da ~eka nadvor, vozne-mirena i zasramena, postojano sledena od qubopit-niot pogled na carinikot, koj i natamu pie{e od slivovicata. Toj go murte{e ~eloto po sekoja nova goltka, nebare pieweto mu predizvikuva{e bolka, a

173

toj sepak ne mo`e{e da & se sprotivstavi na ra-kijata.

Branko izleze nadvor, pismata {to gi dr`e{e vo rakata vedna{ gi pikna vo xebot..., „Ajde da odime na pla`ata, Branko, a ne kaj kulata”, mu re~e taa tolku odlu~no {to toj ne mo`e{e da odbie. „No dali ima{ vreme? Ne treba li da raboti{ za profesor ^igone?”

Toj zatrese so glavata. „Rabotata e zavr{ena, utrovo gi napraviv poslednite fotografii. Utre i zadutre }e napravime nekolku ekskurzii kaj rim-skite iskopini vo okolinata i potoa toj patuva nazad za Francija. Ako po~eka{ malku, }e gi zemam ga}ite za plivawe, a ti?”

„Jas ve}e go oblekov kostimot za kapewe.” Taa gi spu{ti racete, maznej}i go sinoto kostum~e, toa i be{e novo, no toj s# u{te ne & re~e ni{to.

„Odli~no, toga{ ti odi poleka kon pla`ata!” Toj brzo zamina. Se ~ini deka taa sepak be{e samo obi~na devojka i pokraj filozofskite razgovori {to gi ima{e vodeno so bratot Miron za Svetoto Trojstvo i relativnata vrednost na molitvata i dobrotvornite raboti?

Isto~no od manastirot bregot na ezeroto vo forma na polumese~ina be{e poslan so siten pesok. Malku ponatamu, vodata se udira{e od poleto, meko, kako natopen sun|er i mo~urlivo. Na nekoi mesta vo-data probiva{e dlaboko vo poleto i malite vodeni povr{ini svetkaat kako ogledalca me|u trevata. No, ovde bregot be{e povisok i na granicata pome|u pla`ata i poleto se protega{e eden dolg red topoli, koi pod popladnevnoto sonce ja ograduvaa pla`ata so dolga debela senka.

174

Tie se presoblekoa posebno, razdeleni od tri senki i drugo ni{to, no Branko gleda{e stemneto pred sebe. Koga ja zdipli jaknata, go dopre debeloto pismo. Toj znae{e {to ima vo nego, no s# u{te ne saka{e da go otvori. Prvo mora{e da bide siguren deka parite }e bidat za niv dvajcata, za nego i za nea, a toj ne mo`e{e da go podnese nejzinoto prisustvo, pred da go izmie od sebe v~era{niot sram. Pedanten kako i sekoga{, toj u{te edna{ gi namesti oblekite i ~eka{e dodeka taa ne se pojavi me|u drvjata. Svrte-na so grb kon nego, taa poleka ja polo`i svojata obleka vrz `oltiot pesok, pedantno naredena: prvo sinoto paltence so siva postava, sinoto zdolni{te, temnosinata svilena bluza so beli to~ki, kafeavite ~orapi i na kraj edna rozova mai~ka i ga}i~ki koi gi svitka i gi skri pod bluzata. Odedna{ vo nego se rodi lutina poradi ovaa nejzina nevina vnimatel-nost. No toj se vozdr`a i samo vikna: „Vo voda?”

Taa ne mu odgovori i ne go pogledna, tuku po-tr~a so tenkite strojni noze kon vodata. Nejzinite gradi lesno potreperuvaa stegnati vo crniot ko-stim. Eden golem bran mu udri vo nozete i go zgasna plamenot {to po~nuva{e da mu go gori teloto, i po nekolku zamavi vo vodata, ja gleda{e nasmean. Nejzi-nata vodena kosa & se spu{ta{e vo tenki prameni okolu glavata, a kapkite voda & svetkaa kako biseri na liceto. Prepu{tena na strueweto taa se ni{a{e vrz vodata kako vo kolepka, a koga toj }e posaka{e da & se pribli`i, taa go odbegnuva{e brzo, plivaj}i na sprotivnata strana. Toj se prave{e kako da ja igra igrata, no vsu{nost u`iva{e {to pliva{e ovde, za-edno so nea bez `elba da ja poseduva, osloboden od `e{tinata na pohotata, koja pred malku mu go obzede

175

teloto, gledaj}i ja kako gi redi oblekite. Sega toj zamavnuva{e silno i so golemo zadovolstvo vo bi-strata voda, koja mu ovozmo`uva{e da gi vidi site oblici na nejzinoto telo. Toj pliva{e ispu{taj}i silni rapavi izvici od zadovolstvoto koe go ~uv-stvuva{e vo vodata. Minatiot den be{e zaboraven, a utreto ne postoe{e, s# dodeka sonceto im ja osve-tluva{e vodenata ko`a. Toj so eden zamav se svrti na grb, za{to i taa be{e se upatila kon bregot. Toj nevolno se pribli`uva{e kon bregot i izleze od vo-data, napu{taj}i ja nevinata igra i odej}i nakaj oblekata koja, po malku, povtorno }e napravi od nego ma`, a od nea `ena, bliska a sepak dale~na.

Vedna{ {tom ja krena oblekata, mu se vrati se}avaweto na v~era{niot den. Okolu siviot rakav se protega{e `oltenikava linija od edna damka koja-{to ne izlegla so pereweto, a paltoto i pantalo-nite mu bea istutkani, za{to toj ja prespa no}ta vo niv. Podobro be{e da & ka`e s#, podobro e kon minatoto da ne dodava novi tajni.

Taa udri so rakata po pesokot: „Zo{to ne sed-ne{?” I koga toj se potpre na nea: „Zo{to taka se xari{ vo vodata?”

Toj gi potkrena ramenata. Eden voden pramen mu padna na ~eloto. Taa ne`no mu go trgna i mu ja namesti kosata: „Ka`i mi {to te ma~i, za{to potoa sigurno }e se ~uvstvuva{ podobro, ti predolgo gi ~uva{ tie misli za sebe.”

Toj ja pogledna pra{alno: „Moram li, na-vistina?”

Taa kimna so glavata. „V~era se opijaniv, totalno se opijaniv.”

176

Taa samo se nasmevna i mu ja zadr`a rakata na ramoto.

Toj skokna na noze. „Zo{to ni{to ne veli{? Zo{to se smee{? Zo{to ne si mi luta! Ka`i ne{to, te molam! Ili pak ti pravi zadovolstvo {to pijam?”

Taa mu ja grabna rakata i go povle~e kon sebe. „Kutriot Branko, kolku li si se izma~uval za da mi go ka`e{ ova! Sigurno ne mi pravi zadovolstvo {to si se opil, ama jas ne znam zo{to si se opil, od `elba za alkohol, ili pak poradi nekoj nere{liv problem, koj jas, isto taka, ne go znam... A osven toa, misli{ li ti deka jas so tolku malku `ivotno iskustvo imam pravo da ti dr`am lekcii?”

Toj vozdivna. „Taa zna~i mo`e da prostuva! No {to bea nekolkute ~a{i od v~era vo sporedba so negovoto minato?” Toj ~uvstvuva{e kako povtorno go obzema nemo}ta: „No ako im veruvam na zborovite od pop Miron, ti si mnogu postroga otkolku {to sega izgleda{!”

Taa se nasmea. „Zar moral pak da zboruva za mene? Toj e tolku voodu{even {to najposle najde nekogo so kogo mo`e da zboruva, a zgora na toa toj nekoj e `ena, taka {to sigurno me kreval do nebo so falbi! No Miron ne mi e ispovednik, Branko, toj ne mi gi znae grevovite...”

„No toj e za{titnik na tvojata du{a, neli?” Taa go pogledna seriozno: „Za toa ni eden

~ovek ne e vo mo`nost, pa ni pop Miron! Pop Miron e sre}en {to ima nekogo da razgovara za dogmati-kata, toa e negovata omilena studija.” Toj ja fati za raka: „Ti si ~udesna devojka! Se interesira{ za dogmatikata, a pokraj toa i pliva{ mnogu dobro!”

177

Taa ja zafrli kosata od ~eloto i gi vitka{e vodenite ki~uri okolu prstite. „Jas sum duri i sue-tna, iako ti toa ne go pottiknuva{ kaj mene! No zo{to ne bi odele site tie raboti zaedno? Jas imam race, za da plivam i mozok, za da razmisluvam. I bi-dej}i studiram filozofija, po~nav da razmisluvam vo {to veruvam, za da vidam kolku od poukite na crkvata se zasnovani na vistina i kolku mo`at da se soglasat so moite sfa}awa. Toa e s#. No dosta zbo-ruvavme za mene, ajde da zboruvame za tebe. Za {to u{te zboruvavte so otec Miron, osven za mene?”

„Za verata. Negovoto propovedawe odi tolku dlaboko i e tolku nepopustlivo, {to jas bukvalno se oladiv.”

Taa se nasmevna. „Da, toj e golem fanatik i entuzijast, i verojatno toj ti ima naedna{ i pre-mnogu zboruvano za religijata. Toj nema trpenie, no jas go imam. Za tebe, za{to te sakam. I za sre}a {to e toa taka, za{to najverojatno }e mi treba mnogu i golemo trpenie.”

„Zo{to?” „Zatoa {to sakam da te izle~am od golemoto

stradawe koe postojano ti se ~ita na liceto.” Taa go povle~e kon sebe obiduvaj}i se so bakne`i da mu ja izbri{e makata i da gi ubla`i ostrinite vo nego-viot izraz so blagosta na svoite usni, no vedna{ {tom go ispu{ti od pregratkata, vo pogledot mu se vrati treskata.

„Nemoj da me gleda{ tolku nedoverlivo. Ti vetuvam deka popoleka }e ti dozvolam da me leku-va{, no prvo treba da se navikneme i da imame doverba eden vo drug. Nemoj da mi se potsmeva{! No, jas znam mnogu malku za vistinskata qubov i ve}e

178

~uvstvuvam kako }e bide. Jas moram da ti bidam tolku mil, {to da ti bide nesfatlivo kako ne{to tvoe ne e istovremeno i moe. I koga }e mi zboruva{ vo temnina, da ima{ ~uvstvo deka si zboruva{ sama na sebesi.”

Nejzinite race, neusetlivi za negoviot otpor, i natamu go miluvaa negovoto na`aleno lice. Toa go prave{e slab i ja zgolemuva{e negovata lutina, za-{to toj se pla{e{e deka s# }e raska`e, ako taa i natamu prodol`i so miluvaweto. Toj se ottrgna od nea ni{aj}i so glavata, no taa i natamu cvrsto go dr`e{e: „Ne se obiduvaj da bide{ pogord od mene! Ili pak misli{ deka jas nemam gordost, zatoa {to dojdov po tebe, dodeka ti me odbegnuva{? Jas znam, Branko, deka mo`e da bide i poinaku, lesnata igra na mnogu `eni. Provociraj, veti i ne davaj, neza-interesiranost, ili pak da ka`e{ mo`ebi, a isto-vremeno sigurno znae{ deka odgovorot e ne, ili pak da ka`e{ utre, a misli{ nikoga{.” Taa go pogledna potsme{livo: „Jas mo`ev da ti ka`am mnogu pri-kazni za prijatelite, koi mo`ebi gi imam, ili pak gi nemam vo Belgrad, kade {to }e odam zadutre?” Taa zboruva{e predizvikuva~ki i popoleka, istovre-meno crtaj}i krivulesti linii vo pesokot, za vo sledniot moment so edno dvi`ewe, da ja svrti gla-vata kon nego, potsmevaj}i se na negovata neverica. „Gleda{, sega ti gleda{ nespokojno!” Taa se ispravi i plesna so racete: „Lesna igra, neli?”

„Si igra{ iskusna `ena ili ve}e si iskusna?”, pra{a toj ogor~eno.

Taa go gleda{e uporno so smalenite o~i od smeeweto: „I {to ako sega te ostavam vo neizve-snost?” Taa mu se pribli`uva{e, popoleka ni{aj}i

179

se, sigurna vo negovoto voodu{evuvawe. No odedna{ zastana tropaj}i so nozete od {to pesokot se za-pra{i: „Ama jas ne go sakam i ne go pravam toa! Jas sum premnogu gorda za da te ostavam vo neizvesnost! Ako sakam da imam ne{to, toga{ se boram iskreno za da go dobijam i ne sakam da te pla{am so bo`emnoto postoewe na drugi ma`i vo mojot `ivot! Gleda{ li kolku sum nevnimatelna? Jas imam doverba vo tebe, zo{to ti nema{ vo mene?” Taa zboruva{e poleka, prikrivaj}i ja lutinata. Vsu{nost, taa saka{e sose-ma poinaku da razgovaraat: „Edno od dvete! Ili s# premol~i, ili pak s# da mi ka`e{. Zo{to ja rasi-puva{ na{ata qubov, koja{to e zaedni~ka, so raboti koi se samo tvoi?” No taa ve}e ja poznava{e negovata gordost, toj sigurno }e se povle~e{e vo sebe i osven toa nea }e ja gleda{e prekorno. Podobro }e bide popoleka da ja skr{i negovata ogor~enost. No dojde li taa za toa vo Sveti Naum? „Dali ve}e mi ka`a deka me saka{ i deka se raduva{ {to dojdov?”, go pra{a taa nenadejno.

Taa go ~uvstvuva{e negovoto zabrzano di{e-we. „Posle, Du{ka, prvo moram da ti ka`am u{te ne{to, no sega mirno i bez zaobikoluvawe. Dojdi, sedni do mene.” Toj ja povle~e pokraj sebe, i po~na da zboruva gledaj}i pred sebe, poka`uvaj}i kon brano-vite i ponekoga{ vozbudeno ni{aj}i so glavata, kako taa da be{e ve}e zaminala, a toj sega si se obvi-nuva sebesi, osloboden od sramot {to go ~uvstvu-va{e vo nejzino prisustvo: „Ne, jas nitu edna{ ne ti rekov deka te sakam, Du{ka, jas bi sakal silno da izvikam kolku te sakam, no jas sum tolku voznemiren {to duri me boli. Jas ne ti rekov nitu edna{ deka mnogu ubavo i milo izgleda{ vo ovaa obleka, a i

180

pred malku vo kostimot za kapewe, mnogu mi e `al, no od toa }e bidam u{te pota`en. Jas odvaj te baknav, no bakne`ite imaat gor~liv vkus, koga eden od nas e neraspolo`en. Jas sum celosno zbunet poradi nasta-ni od minatoto, od niv mora da se oslobodam, a za toa ima samo dva na~ina. Ili treba da se ispovedam, kako {to ti i iljadnici drugi go pravite toa vo crkva, no za toa mora da sum vernik, a jas s# u{te ne mo`am da veruvam, za{to verata e tolku stra{no dlaboka i smrtno stroga {to mene me sma~kuva. Ili pak moram tebe s# da ti raska`am, no za toa sum prokleto premnogu gord. Zna~i?” Toj silno izdi{a i te{ko se ispru`i na pesokot.

Nejziniot glas mu odgovori jasno i bez voz-buda: „Zna~i? Mnogu ednostavno. Ili mora{ da ve-ruva{, ili pak da ne bide{ tolku gord. No za tebe i ednoto i drugoto se podednakvo te{ki. Kolku si star?”

„Trieset i pet godini”, & odgovori toj i ved-na{ se za~udi deka & odgovori bez da se premisluva.

„Da zaboravi{ polovina od `ivotot, ako toa go misli{, toa nema da ti pojde od raka vo eden den! Znae{ li {to treba da pravi{? Mnogu ednostavno, da me saka{ kako {to jas te sakam. Nam ni se slu~uva ne{to ~udesno i ti ne treba da mu se sprotivsta-vuva{ na toa. Taa se pritisna do nego, stavaj}i mu ja rakata za{titni~ki okolu nego. Ova {to ni se slu-~uva e prekrasno i neobjasnivo i zatoa treba da go prifatime kako sudbina, ili nare~i go toa kako {to saka{. Po~ni so toa {to }e veruva{ deka jas sum za tebe i deka ti si za mene, drugoto }e si dojde samo od sebe. No ako ne veruva{ vo ova, seto drugo e bescel-no, toga{ podobro e ako posle...”

181

Taa gi pika{e racete vo pesokot kako da saka-{e da gi zakopa poslednite zborovi, no vedna{ po-toa toj gi po~uvstvuva nejzinite race okolu sebe. Toj ~uvstvuva{e deka taa nema da go ispu{ti, no toj ne saka{e taa da se `rtvuva za nego, ne ova iskreno de-te, koe se bore{e so ne{to nepoznato, ~ija{to dlabo~ina ne mo`e{e da ja predvidi. I toj povtorno se sprotivstavuva{e: „Du{ka, ti go poznava{ ~ove~-kiot duh podobro od mene, za{to ti jasno misli{. Zo{to ~ovek ne mo`e sam da gi pobedi te{kotiite? Zo{to ne mo`e? Ako e ~ovekot silen, mora da mo`e, neli?”

Vedna{ potoa se slu{na nejziniot mole`liv glas: „O, Branko, nemoj pak da se obiduva{! Ako veruva{ vo toa, toga{ mora u{te edna{ da bide{ dlaboko pogoden {to ne }e mo`e{ sam da popravi{. Te molam, nemoj da gi predizvikuva{ silite koi se posilni od tebe, posilni od sekoj ~ovek!” Taa go pogledna. Skr{en od nevidliva te`ina, le`e{e toj tuka vo pladneto na ovoj prekrasen den, so glavata skriena od sonceto, koe gi pozlatuva{e branovite, svrten so grb kon ezeroto. Pred nego se prostiraa drvjata, ni{aj}i se mirno na blagiot veter, kro{-nite se izvivaa visoko dopiraj}i go neboto, a kore-nite im bea cvrsto zarieni vo zemjata. Poleto be{e sino od sinite yvon~iwa, no negovite o~i go gledaa samo pesokot...

„Da bide{ tolku dlaboko pogoden, {to ne }e mo`e{ sam da se popravi{“, gi povtori toj nejzinite zborovi. „No Du{ka, toa nema da se slu~i! Toa u{te nikoga{ ne se slu~ilo! Raspolo`enieto mu se vrati povtorno, taa ne nastojuva{e uporno kako Miron. Taa & se prepu{ti na idninata, na spontanosta na

182

`ivotot i na nivnata qubov. Taa go oslobodi od te{kiot izbor, mu gi izbri{a gri`ite so bakne`i, so vreme s# }e si dojde na vistinskoto mesto. Ja gleda{e blagodarno. Zo{to da go grize sovesta deka }e ima vakva prekrasna `ena? Nejzinite o~i, kosata, nejzinite noze, nejzinata bujna gordost!

Toj odedna{ stana i ja pribli`i kon sebe, gi baknuva{e nejzinite obrazi, nejzinite o~i, kosata, so ne`nost koja ja zapu{til i zapostavil. „Ti si vo pravo Du{ka, Du{ka!”

Toj glasno go izvikuva{e nejzinoto ime, zbo-rovite zvu~ea voshiteno, ja fati pod ramenata, ja krena i po~na da ja vrti okolu sebe, obzemen od pre-golema sre}a, poradi mignovenata oslobodenost od gri`ite.

Tie stoeja zadi{ani, eden sproti drug, u`i-vaj}i vo qubovta {to im zra~e{e od o~ite. „Se ~uvstvuvam tolku lesen, Du{ka, i tolku golem, kako da sum porasnat. Da bevme ptici, }e letnevme tamu gore i }e gledavme na svetot od gore.” Toj poka`a na eden bel oblak koj visoko nad drvjata i poleto se dvi`e{e kon istok, i koga se pribli`i kon sivite vrvovi na planinite, ja namali brzinata kako brod koj se gotvi da vplovi vo pristani{te.

„Koj ni pre~i da go gledame svetot od gore? Dojdi so mene na kulata!”

Bezgri`ni, fateni raka za raka, so otpu{teni ramena, odea niz poleto. Kade {to be{e mo~urlivo, toj ja kreva{e i ja nose{e pritiskaj}i ja do sebe, vnimatelno miluvaj}i & gi gradite. Taa ne se spro-tivstavi, tuku gi zatvori o~ite, a nemu mu be{e do-volno ne`no da ja miluva. S# }e si dojde na mesto, i ova, a pritisokot na nivnite isprepleteni prsti

183

vetuva{e podocna u{te pogolema strast. „[to mu re~e Miron v~era? ^ovekot e dopirna to~ka na dva sveta? Ne, be{e poinaku: celiot svet se vselil vo nego.” Pred malku, so nozete, toj ja krena pravta od patot i taa mu gi zamagli o~ite, duri ni vetreto {to duva{e od ezeroto ne mu ja raznese izmaglicata {to mu stoe{e pred o~ite. Nejasni boi pod ednoli~nata son~eva svetlina, svetot mu izgleda{e kako bleda slika naslikana so bledi vodeni boi. No sega s# be{e povtorno ma|osano. Lastovi~ki ~urulikaa od kro{nite na drvjata i niskite grmu{ki. Miris na cve}iwa i pti~jo crcorewe se prostiraa vo vozdu-hot, nevidlivi i zagado~ni, no sepak toj be{e tolku ispolnet od niv, {to duri vo ustata ima{e vkus na med. Steblata od drvjata, ispoteni od vlaga i i{a-rani so lepliva smola, iskriveni kaj sekoj nov glu`d bea do korenite pokrieni so cvetovi i obvieni so cvetna mirizba, cvetaweto be{e vsu{nost nemi-novno, za{to be{e prolet... Toa be{e isto kako i qubovta {to se rodi vo nego, vo moment na najgolema ogor~enost: „Qubovta kako opiven miris, kako ~uv-stvo bez dopir, kako nevidliva pesna.”

Tie se brkaa ka~uvaj}i se kon kulata po {i-rokite skali. I bidej}i ovde nikoga{ ne doa|aa po-setiteli, doma}inot nikoga{ ne gi ~iste{e drve-nite skalila, poradi {to tie bea pokrieni so debel sloj siva prav, na koja sega se otcrtuvaa dva reda krivulesti stapki, ednite po{iroki, a drugite po-tesni. Ponekoga{ tie zastanuvaa me|u katovite kade {to nema{e prozorci. Na prvite tri skali se gledaa ~etiri reda pravilni naporedni stapki, za potoa na odmori{teto da se isprepletat i da se izme{aat, a posle povtorno da prodol`at stapkite vo ~etiri

184

reda. Na posledniot kat ja snema tragata, za{to vetrot ja odveal pravta, duvaj}i niz otvorenite pro-zorci na {irokata prostorija na vrvot od kulata. Pregrnati i cvrsto pritisnati eden do drug, tie odea od prozorec do prozorec i u`ivaa vo prekra-snata gletka na prostorot {to se protega{e okolu niv.

Novata kula na koja{to se ka~ija stoe{e po-sebno od manastirot. Gledano ozgora toj izgleda{e kako golema gradba, to~no na sredinata od pla`ata, zaviena okolu ezeroto kako polumese~ina.

Zad manastirot se prostira{e zelenata {uma od niski dabovi drvja {to gi pokriva{e niskite ridovi od planinata. Pred niv se prostira{e trka-leznoto ezero izburi~kano od sitni bran~iwa, kako da be{e pokrieno so ogromna mre`a koja bezbroj pati gi love{e son~evite zraci. Desno kon istok se izvi{uva{e gordo i stameno sivata Gali~ica, levo kon zapad se gledaa albanskite planini obvieni vo bakarna svetlina od popladnevnoto sonce. Poleto se prostira{e s# do zelenite ridovi, ispodeleno na mali par~iwa, kako pokriva~ so{ien od razli~ni krp~iwa, potoa doa|aa strmnite rit~iwa na koi ni{to ne raste{e, potoa nad niv doa|aa vistinskite planini, red po red, sekoj nov sinxir s# povisok i potemen, a me|u niv dlaboki klisuri. Izgledaa kako neosvojlivi tvrdini na granicata so izgubenata zem-ja, ovde ~ovek mora da se provlekuva so zdr`an zdiv za da se skrie od pogledot na kamenite xinovi.

Du{ka se strese. „Jas se pla{am od ovie pla-nini, Branko! Znam deka zvu~i detinski deka pravam razlika me|u nivnite i na{ite planini, no toa e tolku tainstvena zemja...”

185

„^ovek sekoga{ se pla{i od raboti {to ne gi poznava! Dali ~uvstvoto za planinite e sli~no na ~uvstvoto za te{kotiite, Du{ka?”

„Od daleku izgledaat zakanuva~ki, a od blisku gi gleda{ patekite, za koi i ne pretpostavuva{ deka postojat. Vo presecite se prostiraat pati{ta koi vodat kon prviot grad, Kor~a, a lu|eto koi `iveat tamu sigurno ne se polo{i od nas.” Toj se nasmea: „Bi mo`ele da odime tamu na na{eto bra~no patuvawe?”

„Ne, pove}e bi sakala da odam nekade vo na-{ata zemja, albanskite planini jas gi gledam sekoj den od Ohrid, tie mi se prete{ki i neskrotlivi. Vsu{nost, Albanija ja gledam i od ovde!” Taa se potpre na prozorecot. „Kako se dvi`i granica-ta?”„Krivulesto kako i site granici! Ja gleda{ li tamu, levo kaj pla`ata, kade {to zavr{uvaat jasi-kite, bodlivata `ica i malku ponatamu kon vnatre-{nosta ku}i~kata so crven pokriv? ^uj, se slu{a duri i lae` na ku~e, toa e na{ata stra`arnica, a kaj bodlivata `ica e granicata. No, kon sever granicata odi niz ezeroto. Onaa bela damka ponatamu kon bre-got, pod zeleniot rid, e nivnoto prvo selo Podgra-dec.” Toj ja povle~e kon drugiot prozorec. „Ja gleda{ li {irokata vrvica kade {to se ise~eni drvjata od dabovata {uma? Tamu, prodol`uva granicata nakaj jug, preku ridovite.”

„A, {to se onie beli gradbi vo {umata?” „Toa se stra`arnicite na Albancite i na na-

{ite.” Toj ja gleda{e podbivno. „Zna~i ne odime vo Albanija? No kade }e odime?”

„Kade {to saka{ ti”, mu odgovori taa, igraj}i si so prstenot, bez da go pogledne: „Kade {to mo`e-me da odime.” Toj se napravi kako da ne ja slu{na i &

186

re~e tainstveno: „Sega misli{ deka s# ti poka`av, no najva`noto treba sega da ti go poka`am. Pred malku, koga otidov vo sobata, da gi zemam ga}i~kite za kapewe, zedov u{te ne{to so mene.” Toj izvadi edna kratka bakarna cevka od xebot, eden dalnogled. „Znae{ li {to ima vo nego, Du{ka?”

„Le}i”, mu odgovori so potkrenati ve|i. „Ne e to~no, ne{to u{te poubavo. Na{ata ku-

}a. Dojdi so mene.” Toj go otvori dalnogledot i go postavi na

severniot prozorec i koga taa se navedna, toj zastana zad nea galej}i ja po kosata. „Gledaj ostro, so edno zatvoreno oko. Go gleda{ Ohrid? Da? Go gleda{ Sve-ti Jovan? I desno od nego ribarskite ku}i vo Kaneo? I sega vedna{ nad niv, tamu stoi edna ku}a. Nea sa-kam da ja kupam. Dokolku taa ne e za proda`ba, }e izgradam edna do nea. Za{to drugo mesto ne sakam.”

Taa poleka ja zavrti glavata. Toj stoe{e gos-podski, zagledan vo prostorot so zaneseni o~i. „Jas go sakam”, si misle{e. „Toj e gord i ubav ma`.”

„O, Branko, toa e ku}ata na Mi{kovi}! Taa se prodava.” So racete na negovite ramena, taa igra{e od sre}a vrtej}i se pred nego. Odedna{ go pogledna na`aleno. Toj si zamina kaj sin mu vo Belgrad, tamu ima mlekarnica. Znae{, toj ne e sre}en. Drugiot sin mu e vo Amerika, a rabotata mu odi lo{o. Tretiot sin mu `ivee vo Bugarija, kako Makedonec vo poli-tika, i nemu mu odi lo{o. Negovata `ena e bolna, no i porano ne `iveeja dobro zaedno. Toa ne e sre}na ku}a...”

„Nie }e napravime od nea sre}na ku}a, nie dvajcata, zaedno!”

„No...”

187

O~ite mu zatreperija. „Jas slu{nav {to re~e pred malku, koga go vrte{e prstenot! Kade {to mo-`eme, re~e, neli? i toga{ misle{e deka patuvaweto e skapo. Sega sakam da ti poka`am u{te ne{to. Pred malku ne saka{e da veruva{ deka ku}ata se nao|a vo dalnogledot, neli? I sega }e dodadam u{te ne{to, a toa e od nas dvajcata.” Toj go izvadi od xebot beloto pismo so crveni pe~ati. „Zar ova ne e ~udesno? Tamu, vo dale~inata stoi edna ku}a na karpata, no ovde ja imam, isto taka, i toa vo dveve race. Vo ovaa go imam dalnogledot, a vo drugata pismoto. I tie obete se na{ata ku}a... Eve, otvori go!”

„Ne, podobro ti otvori go, toa mo`e i da ne odgovori na tvoite o~ekuvawa i toga{...” Taa gi potkrena ramenata.

Toj stoe{e i gleda{e netrpelivo vo pismoto i ne go zabele`a nejzinoto razo~aruvawe. „Kako e mo`no, toj pred malku se nao|a{e vo dlaboka bez-nade`nost, a sega odedna{ go zafati golem voshit? Tie posle }e imaat dovolno vreme da baraat ku}a?” Toj go dr`e{e zeleniot ~ek sproti svetlinata. „Osumstotini dolari, kako avans od izdava~ot za mojata kniga so fotografii, re~e toj so {iroka na-smevka, toa se trieset i {est iljadi dinari. Ku}ata ~ini {est iljadi, popravkite i doteruvaweto }e ~inat isto taka u{te nekolku iljadi, za{to mene mi e potrebna temna komora, a i celata ku}a }e treba odnovo da se malterisa i da se bojosa. Jas mislev na zelena, ili pak na topla crvena boja. Sam }e napra-vam skali kon ezeroto, taka {to }e mo`eme da pliva-me blisku do ku}ata. ]e treba da kupime i edno kaj~e, nego }e mo`eme da go ostavame vo zalivot na Kaneo. Popovi}, ribarot, }e ni go ~uva, koga ne }e bideme

188

tuka. A da ne zboruvam za ribite {to }e ti gi do-nesuvam!”

Vsu{nost, be{e mnogu lesno. Toj so cvrst ton gi napravi site odluki samiot, duri sam ja odbra i bojata na ku}ata. S# }e odi kako podma~kano, pod uslov taa da nau~i da ka`uva da na negovite odluki. Taa pra{a potsme{livo: „I kakvi pokriva~i saka{ za krevetite, mazno tkaeni ili pak grubo pleteni?”

„Toa ti go prepu{tam tebe!” „Sepak? Ova ne e mo`no...” Nejziniot pogled samo go dopre negoviot i toj

odedna{ prestana da se smee. Taa otide kon prozorecot so navednata glava i

se zagleda kon dvorot na manastirot. „Ti mo`ebi misli{ deka jas prebrzuvam, &

re~e toj so `alewe, ama jas sum tolku umoren od talkawe. Zar ne }e bide ubavo da imame ku}a blisku do mestoto kade {to za prvpat se sretnavme? Taa ne mu odgovori, a nejzinite ramena ostanaa zdrveni i pokraj negovoto miluvawe.

„Koga }e odi{ za Belgrad, Du{ka?” „Zadutre”, zvu~e{e studeno i oficijalno. Toj zgre{i, treba{e poinaku da postapi.

Zo{to da ne proba vedna{, mo`ebi na drug na~in }e odi podobro? Taka ti e toa, koga }e se vqubi{ vo nekogo koj e isto tolku gord i tvrdoglav kako i ti samiot! Taa be{e vo pravo. Nema{e nikakva smisla da kupuva{ brod, koga edniot saka da plovi so vetrot, a drugiot protiv vetrot!

„Du{ka, sakam ne{to da te pra{am”, po~na toj nesigurno. „Dali mo`e{ da odi{ eden den podocna? Slednata nedela }e se vidime pak vo Belgrad, taka {to ne se raboti za toa, tuku taka, }e mo`eme da

189

bideme u{te eden den zaedno vo Ohrid. Jas sakam da ti poka`am edna ku}a, vo koja jas bi `iveel so zadovolstvo koga }e se o`enam so Du{ka Borovi}.

Du{ka Borovi} }e se ma`i? Taa sekoga{ mi vele{e deka ne saka da se ma`i zatoa {to ma`ite...

Taa misli deka ma`ite se premnogu posedlivi, da i jas go imam toa ~ueno. No izgleda deka taa sepak saka da proba so eden ma` od trieset i pet godini.

Toga{ mora da e mnogu vqubena! Da taa e vqubena, no i pokraj toa, taa ostanuva

i natamu razumna i gorda, takva e na{ata Du{ka. Koga toj se odnesuva posedni~ki i zapovedni~ki, taa vedna{ mu go predo~uva toa, a toj pak po~nuva da razbira.

Toga{ sigurno dobro odi me|u niv. No taa ne saka da se oma`i s# dodeka podolgo vreme dobro odi me|u niv.

Kolku dolgo? Najmalku do letoto koga taa }e gi zavr{i

prvite ispiti, za{to toa ve}e go planirala. Da, a toj i taka vo me|uvreme }e mora da odi na

pat za da fotografira. A, ako toj ne e na pat, kade }e se sretnuvaat? Vo Belgrad, se razbira. I {to }e pravat toga{? ]e se baknuvaat, i }e bidat tvrdoglavi koga }e

im dojde redot, i potoa }e im bide `al {to bile tvrdoglavi.

I {to ponatamu? Tie ne }e imaat mnogu vreme, no sepak dovolno

za da odat na teatar, i zaedno da plivaat vo Sava, ili pak da plovat po Dunav na negoviot brod, koga taa }e posaka.

190

I koj }e go upravuva brodot? Naizmeni~no, otkako prvo }e se dogovorat ka-

de }e odat na edrewe. I {to ako i dvajcata sakaat da odat na raz-

li~ni strani? Toga{ sepak }e probaat naizmeni~no da si gi

ispolnuvaat `elbite, iako }e moraat ponekoga{ da si popu{taat.

I {to }e se slu~i ponatamu koga }e se na-viknat eden na drug?

Toga{ }e se ven~aat. I kade }e `iveat? Vo Ohrid, me|u periodite na skitawe, a pokraj

toa }e dr`at i edna soba vo Belgrad. Izgleda deka toj dovolno zarabotuva za da mo`e da gi napravi ovie raboti... Toa zna~i deka sevo ova }e go pravat samo ako taa se slo`uva, no izgleda deka taa mnogu go saka Ohrid.

A, kade se sega? Vo Sveti Naum. I {to pravat tamu? Tuku{to bea tvrdoglavi, zatoa sega se baknu-

vaat... Yvonata vo malata crkva po~naa da ~ukaat,

nadglasuvaj}i go tivkoto `uborewe na vodata. „Branko, ve}e e pet ~asot! Brodot }e pristigne sekoj mig!”

Toj se navedna niz prozorecot, potkrevaj}i gi ve|ite od iljadnicite svetkawa na vodata. Sonceto ja be{e izgubilo silnata toplina, a temnozelenite drvja ne se ni{aa, tuku stoeja ispraveni, obvieni so tromata svetlina. Vo ezeroto se ocrtuva{e edna

191

{iroka son~eva, vodena pateka blisku do albanskata granica i delumno pokriena so senkata od planinata.

Na sredinata od son~evata vodena pateka plo-ve{e brodot, koj se vra}a{e od Podgradec, temen i nerealen. Svetlinata si igra{e so predmetite da-vaj}i im nerealni ma|osni formi, taa se prekr{u-va{e i se razdvojuva{e i povtorno gi sostavuva{e, kako nekoj golem skulptor.

[to mu re~e Miron za kalu|erite na Atos? Edna nesozdadena svetlina {to ja osvetluva{e

ve~nosta... I sega Du{ka mora{e da si odi, tokmu vo ovie docni popladnevni ~asovi, koga be{e polesno da vodi{ vakvi razgovori.

„Branko, brodot pristignuva!” Nejzinite pr-sti go pomiluvaa po ramenata. Toj ja pogledna na-smevnato, a taa iznenadeno go slu{a{e negoviot glas, vo koj za prv pat be{e is~eznala tvrdosta i pretpazlivosta: „Toa ne e vistinski brod, toa e brod duh! Ti ne mo`e{ da plovi{ so nego, ti }e ostane{ tuka.”

„No jas neli }e bidam tuka, vo tvoeto srce?” „Jas mislam na ne{to drugo, no sega nema vre-

me za da ti objasnam... vsu{nost, poradi toa jas sum premnogu ta`en.”

„Nemoj da si ta`en, samo u{te dva dena i pak }e bideme zaedno.”

Taa po~na tivko da pee: Parahodot ve}e pristiga Zbogum mila, zbogum draga. Koga taa pee{e, glasot & be{e potopol ot-

kolku pri zboruvaweto, za{to toga{ taa studeno gi

192

izgovara{e zborovite eden po drug. Glasot & osta-nuva{e jasen, no vo nego se ~uvstvuva{e lesno treperewe. Razlikata me|u nejziniot glas koga zbo-ruva i glasot koga pee be{e ista kako voda vo senka i voda na sonce. „Pej ponatamu, Du{ka!” & re~e toj vozbudeno.

Taa ja zatrese glavata i se naka{la. „Jas ve}e ne mo`am dobro da peam, sum zaboravila. Porano, koga sedev na kreposta, postojano ne{to peev!”

„Gi saka{ li narodnite pesni?” Toj ja po-gledna, kako da o~ekuva{e pogre{en odgovor, kako nivnata qubov da zavise{e od toa, od rabotite {to toj gi doznava{e za nea, a koi im bea potpolno zaedni~ki.

„Sigurno gi sakam, no najmnogu gi sakam na{ite makedonski narodni pesni, tie se poedno-stavni i po~uvstvitelni od srpskite. Ja znae{ li Lo{o, u`asno?” I povtorno se slu{na nejziniot visok glas:

Lo{o, u`asno, zima studena Po poleto vetar, bura golema. A koj so mene mirno }e odi `alno pe~alno mesto da vidi `alno pe~alno mesto da vidi.

Kaj ~etvrtiot stih zastana so peeweto, za{to toj tolku vnimatelno gleda{e vo noktite, {to be{e nevozmo`no dobro da ja slu{a. „]e se naluti{ li ako ti ka`am deka ne mi se dopa|a ba{ mnogu?” ja pra{a toj prijatelski.

„Sekoj si ima svoj vkus, iako slu~ajno ova e mojata najomilena pesna. No dali ja znae{ dobro?”

193

„Se podrazbira”, & odgovori toj, „poznat istoriski fakt! Se raboti za edna vdovica so dve deca, koja nema ve}e jaglen da ja zapali pe~kata, nitu pak hrana za sebe i za decata. Taa pla~e peej}i ja pesnata, za potoa da zaspie i da zamrzne, a decata pla~at i ja vikaat majkata. Ako toa mora da se nare~e poezija... Tipi~en zbir na informacii so rima!”

„No ne se raboti za zborovite, se raboti za ~uvstvata!”, izvika taa. „Ako ja slu{nam melodijata, znae{ li {to gledam toga{?” Taa gi zatvori o~ite. Nekoj osamen i bez nikakva nade` kako skita nao-kolu, napu{ten od site, gladen i skr{en. Znam deka izgleda glupavo, no mene me razmeknuva i topli. Zatoa ja sakam ovaa pesna.”

„Dobro, dobro, & vozvrati toj pokorno. Jas poznavam nekogo koj znae tolku `alno da ja sviri ovaa pesna, {to niz obrazite }e ti te~e reka od solzi, eden Cigan, golem kako karpa, i toa e naju-bavoto.” Toj ja pregrna: „Prodol`i so peeweto, dode-ka sleguvame po skalive, za{to ako ne peeme, }e ni zamine brodot pred da slezeme do pristani{teto.”

„Da, ama od peeweto se izmoruvam.” „Dobro, toga{ smee{ da se odmora{ po sekoja

treta skala.” „Kade?” „Ovde.” Toj ja povle~e za ramoto i ne`no ja

upati nakaj skalata. „[to misli{, ako ne mo`eme da zastanuvame na sekoe vtoro skalilo, ili pak na sekoe?” & {epote{e toj vo kosata. Taa kimna so glavata.

Dvorot na manastirot be{e pokrien so dla-boka senka i nasekade be{e tolku tivko {to zvukot od nivnite ~ekori glasno se odbiva{e od kameniot

194

yid, koj be{e obvien so sina boja vo prikve~ernata svetlina. Se {ire{e opoen miris od rascvetanite grmu{ki koi rastea okolu crkvi~eto. Se slu{a{e pridu{eno mrmorewe niz yidovite gradeni od pe~e-na cigla: se ~ita{e evangelieto. Du{ka zastana mir-no, poka`uvaj}i so prsot nagore.

„Mo`e{ li da razbere{ ne{to?” Taa kimna i re~e bez da go pogledne: „Da,

ne{to {to Miron zaboravil da ti go ka`e, mislam.” „[to?” „Deka Gospod go saka svetot.” Toj se izdi{a.

Taa brzo se svrti, ja ispru`i rakata kon rascve-tanata grmu{ka, skr{i edno cvetno gran~e, go bakna i mu go zaka~i vo reverot. Za moment ja nasloni glavata vrz negovite gradi, potoa brzo se svrti i zabrzano prodol`i ponatamu. Samrakot s# pove}e ja obvitkuva{e zemjata, taka {to trevata, koja raste{e me|u kamewata na pristani{niot pat ima{e crna boja. Vo stra`arnicata, sproti kafeanata sede{e carinikot i s# u{te pie{e. Koga pominaa pokraj ne-go, toj zvu~no go spu{ti karafot vrz drvenata masa i im dovikna: „Na zdravje!” Branko se nasmea.

Vo eden agol na pristani{teto edna grupa pajki se ni{aa nad vodata osvetleni so poslednite son~evi zraci. Klunovite im bea portokalovi, a per-duvite im bea u{te pobeli vo prikve~ernata svetli-na. Zo{to ve~ernoto sonce, malku pred da se prosti od denot, gi prave{e boite vo prirodata tolku dla-boki i intimni {to ti naviraat solzi na o~ite, predizvikani od melanholi~ni ~uvstva. Zo{to ja ~uvstvuva{ qubovta tolku dlaboko, do bolka, pred da se razdeli{ od sakanata?

195

Vo zadniot del od otvoreniot brod pomo-{nikot rabote{e okolu motorot. Kapetanot stoe{e potpren na yidot na vlezot od brodot, ispu{taj}i gust ~ad od cigarata, koj poleka se razreduva{e i se gube{e vo vozduhot. Na brodot ima{e trojca patni-ci. Eden selanec so koko{ka vo nadvore{niot xeb od iskinatoto kafeavo palto, dr`e{e me|u nozete mi-sirka so vrzani noze. Drugiot patnik be{e edna tu-ristka, verojatno Angli~anka, oble~ena vo siv mantil od tvid, koj & dopira{e do glu`dovite na nozete, a tretiot be{e eden }elav gospodin, komu ison~anata glava mu svete{e kako kosten. Toj ima{e zeleni sportski ~orapi i te{ki platneni ~evli. Vo zacrvenetite race dr`e{e debel bastun i odvreme-navreme tropa{e so nozete po palubata. Sekoga{ ko-ga }e tropne{e so nozete, se naka{luva{e i pogled-nuva{e na ~asovnikot. Angli~ankata go poglednuva-{e i mu se nasmevnuva{e polna so nade`, poka`u-vaj}i gi kowskite `oltenikavi zabi.

Kapetanot kone~no ja frli ispu{enata cigara vo crnata voda me|u brodot i kameniot yid od pri-stani{teto. Cigarata zacrcori i se ugasna vo vodata. Branko i Du{ka s# u{te stoeja pokraj yidot, raka za raka, ne gledaa eden vo drug, tuku vo ridovite koi stanuvaa s# pocrni. I ne be{e potrebno, toj postojano & ja pritiska{e rakata, a taa mu vozvra-}a{e so u{te pobavni i posenzualni stisoci. Vaka si ka`uvaa {to ~uvstvuvaat, a {to ve}e ne sakaa glasno da go izgovorat.

Kapetanot zapali nova cigara. Dr`ej}i go zapalenoto kibrit~e vo rakata nenadejno gi pra{a: „Kogo go ~ekate vie, vsu{nost?”

196

„Nie? Nikogo. Vsu{nost, Vas Ve ~ekame!” Be{e tolku tivko {to glasovite se odbivaa od vodata. Dobrodu{noto lice na kapetanot {iroko se nasmea. „Toa e ubavo, a nie ve ~ekame Vas!”

Site se smeeja, Angli~ankata isto taka se smee{e za{to i drugite se smeeja, kako i Germa-necot, za da poka`e deka i toj go znae jazikot. Samo selanecot be{e miren za{to ve}e dlaboko spie{e, a koko{kata vo xebot nervozno ja vrte{e glavata.

„Odime”, re~e kapetanot. Pomo{nikot po~na da go pali motorot, no po nekolku obidi toj i pona-tamu ostana bezvu~en.

Du{ka skokna na brodot: „Koga }e pristigne{ vo Ohrid?” ja zapra{a toj, samo za da ka`e ne{to. Taa samo bespomo{no go pogledna i po~na tivko da si ja potpevnuva pesnata od pred malku. Motorot tropa{e, ka{la{e i se trese{e. Du{ka zatrese so glavata i gi zatvori usnite vo eden bakne`. Toj i kimna i pobara kade mu e {ami~eto, posle treba da & mavta. Toa ne mu be{e po volja, no takov be{e redot. Zo{to taa uporno gleda{e vo motorot, a ne vo nego? Nejzinata kosa be{e obvitkana so zlatesta aura. Sonceto be{e nisko i nabrzo }e is~ezne zlatnata svetlina {to go obvitkuva{e svetot. Zo{to taka gi stega{e prepletenite prsti?

„Zbogum, mila!” izvika toj radosno. „Zbogum, draga!”

Pomo{nikot po~na da pee, a kapetanot ja prifati pesnata, nivnite rapavi, dlaboki glasovi se izvivaa nad brzoto ~ukawe na motorot:

Parahodot ve}e pristigna, Zbogum mila, zbogum draga,

197

Ne `ali milo libe, ne pla~i Jas pak }e se vratam. Ne `ali milo libe, ne pla~i, Jas pak }e se vratam. Izbri{i gi solzite, od tvoite ubavi o~i, So edno belo {ami~e, Ne `ali milo libe, ne pla~i, Jas pak }e se vratam. Sega se smee tvojata usta, No tvoite o~i se polni so solzi, Ne `ali milo libe, ne pla~i, Jas pak }e se vratam.

Sega i taa pee{e zaedno so niv, pesnata se

{ire{e preku vodata vo tri glasa. Brodot se lizga{e niz son~evata pateka dale-

ku vo ezeroto. Samo malku vreme nejzinoto {ami~e be{e sne`nobelo, a po malku s# posive. Gordite visoki ridovi na zapad go skrija sonceto zad sebe.

Toj poleka se vra}a{e kon manastirot. Posto-jano podzastanuva{e, kimnuvaj}i so glavata, kako da saka{e da se ubedi deka donese dobra odluka.

Toa }e go napravam, re~e toj glasno. ]e gi donesam site sedum vo Ohrid. Taa ja saka narodnata muzika! Tie ja znaat podobro od koj bilo drug vo celata zemja! ]e napravime tradicionalna staro-vremska svadba, svadba {to ne se zaborava!

Koga stasa vo dvorot od manastirot, go potpre dalnogledot na yidot i gleda{e preku sivoto ezero.

198

No brodot izgleda{e ve}e kako edna mala siva damka {to se ni{a{e na sitno razbranuvanata voda. Udarite na branovite ja peeja svojata ve~erna pesna, a od zad crkovnite yidovi se slu{a{e peeweto na kalu|erite, pridu{eno, dlaboko, nedofatlivo, glas od eden drug svet.

199

GOSPODIN ANTE PORA^UVA MUZIKA Letoto gi podgori sinite i `oltite cve}iwa

po strmninite pokraj ezeroto, a modrosivoto trwe, kade {to toj ja sretna Du{ka vo proletta, sega ima-{e zlatni volnesti kruni~ki. Samo ezeroto ne be{e promeneto, sekoj son~ev zrak {to }e gi dopre{e bran~iwata be{e kako vol{ebno stap~e {to gi pretvora{e sinite kapki vo srebreni peperutki. Roj po roj se izdigaa nagore od dlabo~inite, za potoa povtorno i bez traga da se nurnat vo vodata.

Edna cvetna peperutka `ivee samo eden den, razmisluva{e Du{ka, a edna son~eva peperutka samo edna sekunda. S# {to e ubavo is~eznuva. Taa ja obvi rakata okolu Brankovoto ison~ano ramo. Negovoto telo be{e isto tolku toplo kako i karpata na koja le`e{e, a nejzinite prsti ne se pla{ea pove}e od negovata razgolenost. Taa go gale{e poleka i ne`no, ispolneta so dlaboko zadovolstvo. „Kolku me saka{ ti, Branko? Jas tolku kolku {to ima son~evi svetulki vo vodata.”

Negovoto ramo se strese od nejzinite prsti. „I koga sonceto zao|a, dali toga{ is~eznuva i tvo-jata qubov?”

„Ne, za{to toga{ se pojavuvaat yvezdite, i jas te sakam isto tolku kako...”

Toj se svrti i ja gleda{e so gladni o~i. „Koga sonceto zao|a, qubovta is~eznuva, neli, povtori toj netrpelivo. Negovite prsti go opfatija cvrsto ra-bot na karpata. Taa brzo se navedna nanapred i go

200

bakna tenkiot prsten: „Samo u{te tri dena, Branko, toga{ }e smee{ da go pravi{ seto ona {to ne ti go dozvoluvav...”

Negoviot glas be{e temen od netrpenie: „Ponekoga{ tolku se baknuvame {to ne e iskreno da se zapreme na polovina pat!”

Taa izdi{a: „Po tri dena moram isto taka da sum iskrena, Branko! Slu{aj: ti be{e toj {to saka-{e da se oma`am to~no spored starite, selski obi-~ai, neli? Ti bi sakal da me zeme{ na kow od mojata ku}a i da me odnese{ vo tvojata i tamu da svrtam tri pati okolu ogni{teto, a za toa vreme eden od tvoite prijateli }e treba na oxakot da vrze niza so luk, za da gi brka lo{ite duhovi. Mnogu saka{ da gi sle-dime site stari tradicionalni obi~ai, za{to s# u{te veruva{ vo starite simboli. No toga{, si-gurno nema da ti se dopadne da se ven~am bez venec i nevestinski prevez.” Toj ja pogledna za~udeno. „Si-gurno ne! Prevezot e, isto taka, eden od simbolite. Jas ne mo`am denes da ti bidam `ena, a vo ~etvrtok sepak da stavam nevestinski prevez. Isto taka, }e treba da go odbijam venecot, koga popot }e saka da mi go stavi na glavata za vreme na ven~avaweto vo crkvata, za{to toj e simbol na nevinosta i na{ata cvrstina da se vozdr`uvame pred ven~avaweto. Ako jas sega stanam tvoja `ena i posle dozvolam popot da mi go stavi venecot, toa }e bide laga pred Gospod i pred site drugi prisutni vo crkvata. O Branko, tre-ba da se vozdr`ime u{te tri dena! Taa ne`no mu ja stegna glavata me|u racete i ja pritisna na svoite gradi. Sega ne mo`e{ ve}e da se xari{ vo vodata, gledaj na druga strana, gledaj vo Kaneo!”

201

Levo od istureniot vrv na karpata na koja{to le`ea, se ni`ea karpite nekolku stotini metri ponatamu, potpiraj}i se edna na druga, za na rabot od ezeroto da napravat mesto za edna mala kamenita pla`a koja zavr{uva{e pred nekolku dotraeni ri-barski ku}arki. Toa ne be{e pla`a pokriena so siten pesok, pogodna za razgalenite letni gosti, ka-de }e le`at i }e se son~aat, tuku be{e samo edno malo par~e zemja, pokrieno so mazni karpi i krupen ~akal. Taa mu pripa|a{e na maloto bedno ribarsko selo, so ku}i so iskr{eni }eramidi na pokrivite i mre`i zaka~eni na visoki kolci za da se su{at, tolku fini {to visea kako nevestinski prevezi, a pod niv bea ispru`eni beli leneni platna koi{to `enite gi tkaele, dodeka ma`ite sekoe utro isplo-vuvale vo sivite brot~iwa na ezeroto i ribarele.

Edna `ena so bela {amija na glavata {lap-ka{e so bosite noze niz vodata na pla`ata, se na-vednuva{e, polne{e voda od ezeroto vo edno kanat~e i potoa gi tope{e prstite vo vodata i gi prska{e platnata. Odedna{ Branko po~uvstvuva kako Du{ki-nite prsti mu ja stegaat rakata. „Znae{ li {to }e pravat od platnata?” pro{epoti taa pra{alno.

„Misli{ na onie so metri dolgi platna? Ve-rojatno }e gi prese~at na pomali par~iwa i }e {ijat obleka.”

Taa ja pritisna glavata vrz negovata, za da go spre~i da ja pogledne i so slobodnata raka mu ja mrse{e kosata. Za moment zamol~ea, se slu{a{e sa-mo zvukot od vodenite kapki {to pa|aa na cvrstite leneni platna. „Od site platna ispru`eni na pla-`ata, pod mre`ite }e pravat ~ar{afi za na{ata bra~na postela!” Taa mu ja povle~e glavata kon ramo-

202

to: „Ne me gledaj, Branko, te molam!” I vedna{ po-toa srame`livo & dovikna na `enata koja tuka dolu pod niv trpelivo gi prska{e platnata na pla`ata. „Baba Popovi}!”

@enata se svrti so edno dvi`ewe kon niv, be-lata {amija & se lizna od glavata poka`uvaj}i & ja pobelenata kosa. „Ej, ti li si, Du{ka moja du{i~ke!” Taa go ispu{ti kanat~eto i gi stavi racete na polo-vinata. „Gleda{ li kolku }e bidat ubavi?”

„Preubavi, babo Popovi}! Neli ti rekov deka se dovolno beli?”

„Za tvojot bra~en krevet treba da bidat u{te pobeli! Mora da se tolku beli {to snegot da izgleda siv sprema niv!”

Sega Branko ne smee da & se potsmeva! No toj i ponatamu ja dr`e{e cvrsto so rakata i se prave{e kako vnimatelno da ja ispituva movta koja raste{e pome|u karpite.

„Babo Popovi}! Da sum na tvoe mesto, vedna{ bi gi sobrala platnata i bi po~nala da {ijam, za{to inaku ~ar{afite nema da bidat navreme gotovi!”

„Ne gri`i se du{o moja!” Povtorno se slu{na podbivniot glas na starata `ena, „sigurno deka navreme }e bidam gotova! A vpro~em, i da ostane{ bez ~ar{afi... letnite no}i se dovolno topli i bez niv! A i nema da si sama, zar ne sum vo pravo, sinko?”

No, u{te pred Branko da uspee da & odgovori, taa se svrti, go pomazni platnoto koe {totuku go be{e poprskala so voda i potpevnuvaj}i si tivko, vleze vo ku}ata.

„Sega celiot grad znae deka nie }e se zememe!”, progovori Branko. „Kakva brutalnost!” Du{ka ja zani{a glavata: „Ti ne ja poznava{ dobro, taa e

203

dobra `ena i pokraj toa {to sega ni se potsmeva. Cel `ivot te{ko rabotela, so svoite deset prsti za decata i za vnucite, pa ne mo`e{ da o~ekuva{ da bide tainstvena za na{iot brak? Jas ja poznavam dolgo, i znam deka taa me saka, zatoa tolku se gri`i okolu ~ar{afite...”

Taa go pogledna kako da o~ekuva{e da & odgovori, no toj samo ja zani{a glavata. „Seto ova e za mene premnogu i pregolemo, promrmori toj, dojdi da te baknam...”

Istiot Branko Markovi}, slobodniot, `enka-rot, sega odedna{ e opsednat so ubavinata na brakot! Na kolku od svoite prijateli im posakuval so potsmev sre}a vo brakot? Sjajot vo Du{kinite o~i ne se zamagli od negovite temni misli, tuku naprotiv, negovite temni misli izbledea pod sjajot na ohridskoto sonce, a poslednite ostatoci gi izmi bistrata ezerska voda. Kolku e `ivotot zapla{u-va~ki golem i neizvesen, dvi`en od nekoi neobja-snivi i nepoznati sili! Samo pred tri meseci toj talka{e ovde, na ova isto mesto, izbezumen, lut i izma~uvan od taga po izgubenata qubov, a sega le`e{e na karpata pokraj svojata idna nevesta i vo-odu{eveno gleda{e vo ~ar{afite za nivniot bra~en krevet, rasprostraneti za belewe po pla`ata na Kaneo, s# do nivnata ku}a! Tie bele`ea edna sne`no-bela pateka koja po~nuva{e kaj prvata karpa, na koja se iskreva{e tainstvenoto crkvi~e, mestoto kade {to tie za prvpat se sretnaa i se protega{e s# do vtorata karpa, na koja se potpira{e nivnata ku}a. Edna pateka koja se protega{e od minatoto kon idninata, pateka od leneno platno, istkaeno od len

204

porasnat vo ohridskite nivi, u{te pred i da misli na Ohrid.

Pred edna godina taa dojde vo Belgrad da studira na univerzitetot, a toj ode{e od kafeana do kafeana, tie najverojatno nekade se razminale kako {to i iljadnici drugi nepoznati lu|e se sre}avaat na ulicite bez da se poglednat i se razminuvaat.

Dvajca nepoznati odat po ulica zadlabo~eni sekoj vo svoite misli, misli {to ne se eden za drug. No `ivotot e poitar od niv, toj znae {to }e se slu~i i se podgotvuva za idnite nastani. Ovde, vo edna od ohridskite nivi, lenot ve}e rastel i sozreval pod toploto sonce, a tie i ne znaele za nego, vodata od ezeroto go napojuvala leneniot nasad, a tie i ne bile svesni za toa, od veter i voda, od zemja i sonce rastele i se razvivale cvetovi isprepleteni so kon-ci od koi }e gi tkaat nivnite ~ar{afi, ~ar{afite {to }e ja pokrivaat nivnata qubovna igra.

„U{te tri dena, Du{ka, toga{ ovde }e se isprazni pla`ata!”

„Saka{ da ka`e{ utre, za{to toga{ }e & po-mognam na baba Popovi}”, se nasmea Du{ka.

„Veruvam deka polovina od ribarskoto selo raboti za nas”, se nasmea i toj. „Ribarot kaj kogo gi pora~av trite duzini pastrmka za svadbata, zar ne e nejziniot sin?

„Da, toj e sinot na baba Popovi}, a jas sum sre}na {to tie }e zarabotat nekoj dinar, no, zar ne misli{ deka tri duzini ribi se premnogu?”

„Zo{to? Ti, vpro~em, znae{ kako e so svad-bite, sekoga{ mo`at da dojdat pove}e gosti otkolku {to sme pokanile.” Dodeka zboruva{e, toj gleda{e

205

zanesen kon vodata, sledej}i ja ~udesnata igra na son~evite peperutki.

„Pove}e gosti, na ru~ekot? Nie to~no gi iz-broivme: tatko mi, Ratka, nie, gradona~alnikot, Stojovi}, kolega na tatko mi od Prilep, ~i~ko mi i tetka mi Cvetkovi} od Kavadarci, tvoite dvajca strikovci od [umadija, tetka ti od Ni{...”

„No i muzikantite treba da jadat, neli?” „Hm...” re~e taa kratko. „Da, i muzikantite

treba da ru~aat.” So potsme{livo potkrenati ve|i taa prodol`i: „Samo se pla{am deka tie pove}e }e bidat zainteresirani za pieweto otkolku za jade-weto. Kolku muzikanti }e bidat, vsu{nost?”

Toj ne odgovori na nejzinoto pra{awe, tuku re~e so nesigurna nasmevka: „Dali s# u{te se luti{ {to ve~erta pred na{ata ven~avka }e mora{ da ja slu{a{ najdobrata ciganska muzika vo zemjata?”

„Za mene tie se nepoznati, Branko, jas sakam muzika, no i ti znae{ kolku se tie divi i pri-mitivni.”

„Dobro”, odgovori toj neraspolo`eno, „toa }e bide poslednoto varvarstvo vo mojot `ivot. Vsu{-nost, ti odlu~uva{ za pesnite {to }e gi svirat, siguren sum deka tie gi znaat site pesni.”

„Pesnata {to jas ja sakam sigurno ne ja znaat. Na{ite makedonski pesni ne se poznati.”

„Gospo|ice Du{ka! Orkestarot ima eden Ma-kedonec i eden Cigan od Pe}. Jas mislev i na toa! Ti nemoj za toa da se gri`i{, jas gi poznavam site niv od mnogu odamna i }e vidi{ deka gi imam sosema pod kontrola. Ostavi na mene i }e vidi{ deka muzikata prijatno }e te iznenadi.”

206

„Mil moj, sega nemoj da ka`e{ deka sum kako dete, za{to treba da razbere{ deka za mene e pre-krasna samo pomislata deka }e se ma`am za tebe i s# mora da bide perfektno, pa pome|u drugoto mora da gi imame i najdobrite muzi~ari na na{ata svadba. Toa e isto kako i tvojata `elba da ja ima{ naju-bavata ku}a na najubavoto mesto vo Ohrid vo koja }e `iveeme i vo koja }e se odmorame pome|u dve pa-tuvawa.”

Toj stana, gi ra{iri racete visoko vo voz-duhot i izvika: „Bi sakal da bev nekolku metri pogolem, toga{ }e mo`ev da ja vidam. Sega e to~no zatskriena zad gorniot kamen na Kaneo i mo`am da go vidam samo vrvot od pokrivot, gleda{ li i ti, Du{ka?”

Taa ne mu odgovori, tuku se zavrti na grb i prodol`i da le`i na toplata karpa posmatraj}i go negovoto cvrsto ison~ano telo. Taa ne se pla{e{e i ne go odbiva{e ve}e kako {to toa be{e slu~aj na po~etokot, koga se pla{e{e od sopstvenite ~uvstva. Taa be{e {okirana koga za prv pat ja po~uvstvuva nepoznatata strast kako & pulsira duri vo grloto, i go zabrzuva ~ukawe na srceto i & go odzema zdivot kako odedna{ da ja fatila te{ka treska. Porano vedna{ }e go naprave{e ona {to & go nalo`uva{e mozokot, no ova novo, nepoznato ~uvstvo be{e sosema nadvor od kontrolata na nejziniot razum, i toa ja pla{e{e.

Be{e eden den, kako denes, topol i son~ev. Tie se kapea i taa zamisleno gleda{e vo vodata pokraj nego. I odedna{ go vide dvi`eweto na negovite gra-di, cvrstata mazna ko`a na negovite noze, bez da razmisluva, nadvor od nejziniot razum, taa ja pro-

207

tegna rakata i go fati za glu`dot od nogata. Vo momentot koga stana svesna za negovata ko`a na prstite, kako izgorena brzo i pani~no ja trgna ra-kata. I sega & se slu~i istoto, nejzinata raka ne-svesno se pridvi`i. No taa ne dozvoluva{e da bide manipulirana od nesvesnite ~uvstva i strasti {to tolku ~esto ja ispolnuvaa pred svadbata, zatoa brzo stana i mu se obrati: „Ajde da odime vo ku}ata, treba da proveram dali e s# vo red so kujnata, inaku Ratka }e mi se naluti...” Taa sama se iznenadi od svoite studeni zborovi.

„Nema{ ni{to protiv ako jas odam niz vodata, neli? I ako ti odi{ po gorniot pat, toga{ mo`e da vidime koj }e stasa pobrzo. Istovremeno }e mo`am vedna{ da gi isprobam kamenite skali.”

„Gleda{ li deka si golemo dete? So denovi ti ne pravi{ ni{to drugo osven {to se ka~uva{ i skoka{ po karpite.”

„Jas smeam, za{to jas vlo`iv tolku mnogu trud za da gi napravam! Do gledawe!” Toj se zatr~a kon karpite, se spu{ti pod crkvata Sveti Jovan i pro-dol`i po krivulestoto pat~e. Pred da stasa do gor-niot pat, taa go slu{na kako skoka vo vodata i go vide kako so protegnati race povtorno se pojavuva na povr{inata, probivaj}i se niz krugovite od razbra-neta i zapeneta voda. Krugovi od izburi~kana voda poleka se {irea i se gubea vo mirnata staklesta voda.

Za nea, toj be{e najsakanoto su{testvo na zemjata, negovata mila temnokosa glava, {to sega plove{e na povr{inata na vodata, toa be{e tolku malku, a vsu{nost tolku mnogu. Zo{to mora zemskata qubov da bide tolku komplicirana i polna so pre-

208

~ki, zo{to mora, kako nekoja ve~na kazna, postojano da se pla{i da ne ja zagubi ovaa neprocenliva vrednost {to sega ja ima? Svetot be{e golem i surov i voop{to ne se gri`e{e za bakne`ite na vqu-benite. Ako sega, odedna{, izbuvne eden studen izvor od ezeroto i go povle~e vo svojata studena spirala nejziniot quben kon dnoto na ezeroto? Toga{ }e go izgubi vo eden mig najvrednoto ne{to vo svojot `ivot. Nivnata ku}a zaludno }e ~eka na novite `iteli, popot }e gi ostavi vratite na crkvata zatvo-reni na denot na nivnata ven~avka, a taa ostatokot od svojot `ivot }e go pomine pra{uvaj}i se dali ovaa kra`ba na nejzinata sre}a e rezultat na nepi-{anite Gospodovi pravila i odnapred zapi{anata sudbina. Gospod ja sozdade vodata, no dali potoa ja pu{ti na sloboda, ili pak i ponatamu gi vode{e i kontrolira{e nejzinite dvi`ewa?

Branko pliva{e blisku do bregot i taa ne mo`e{e ve}e da go vidi, za{to karpite koi se ni`ea me|u bregot i ribarskata naselba & go popre~uvaa vidikot. Odedna{ ja zafati pani~en strav deka skri-enite struewa pod vodenata povr{ina }e & go odze-mat qubeniot, ta potr~a celata izbezumena. Zadi{a-na, tr~a{e prugore po goliot rid, nad ribarskite ku}i i potoa brgu se spu{ti do prvata ku}a, nivnata ku}a, ja turna portata na koja{to molerot go napi-{al samo polovinata od imeto BRANKO MARK... , i vedna{ se spu{ti po strmnata pateka kon pla`ata. Karpata vise{e kako xumka nad vodata i & go popre~uva{e vidikot, taa s# u{te ne mo`e{e da vidi ni{to, samo br~kaweto na vodata pred nea i eden ribarski ~amec vo dale~inata! Eden bumbar brm~e{e okolu bulkite pokraj patot, a negovoto

209

ednoli~no brm~ewe & odeknuva{e silno i bolno vo tapan~iwata.

„Branko!”, vika{e taa glasno, „Brankoooo!”, prodol`uva{e taa i ponatamu naluteno i pani~no da dovikuva, za{to znae{e deka ezeroto nikoga{ nema da & odgovori, toa i ponatamu }e bleska na sonceto i surovo i bezdu{no }e gi ~uva svoite tajni, duri i ako pred malku vo negovata iznenaduva~ki studena voda se udavil eden pliva~ potrefen od gr~. Posledniot del od patekata ne be{e napraven, taka {to taa mora{e ~etirino`e~ki da se pentari po strmnata karpa, povreduvaj}i gi prstite na ostrite kamewa, taa se spu{ti s# do mestoto kade {to `elezniot prsten be{e zabien vo karpata i na koj vise{e dolgo ja`e s# do povr{inata na vodata.

„Branko!”, vikna taa povtorno. Eden pridu{en glas dojde ozdola od pod karpata i vedna{ potoa se zategna ja`eto. Iznemo{tena od strav i tr~awe, taa se frli vrz karpata i go pripi liceto vo trevata za da gi potisne solzite koi & naviraa na o~ite, taa u`iva{e od gruboto bockawe na trevata po liceto, mala bolka koja ja potisnuva{e golemata bolka {to pred malku ja ~uvstvuva{e.

No toj ne smee{e da go zabele`i nejziniot bespri~inski lude~ki strav. Taa vnimatelno pogled-na preku ramo, edna ison~ana kafeava raka zamavna nagore od zad karpata, se fati cvrsto za `elezniot prsten, no {totuku negovata glava se pojavi od zad rabot, vedna{ mu is~ezna nasmevkata od liceto. „Du{ka! Zo{to gleda{ tolku ispla{eno? Zo{to si legnata tuka tolku ~udno?”

„I ti si mi bil za veruvawe!”, mu prefrli taa, „ti mi ka`a deka patekata e napravena, no sega ako

210

sakam da ti dojdam vo presret, mo`am samo da padnam vo ezeroto! Pomogni mi brzo da se ispravam!”

Toj napravi golem ~ekor kon nea i ja pritisna do sebe. Taa se prisili da ne mu ja polo`i glavata vrz gradite za{to be{e sigurna deka }e se raspla~e. Dr`ej}i se za raka, ~ekorea i pominaa niz gradinata pod {arenata senka od vinovata loza. Kaj vratata taa zastana, mu ja ispu{ti rakata i zatrese so kosite za da si gi sredi kadrite. Toj se nasmevna. S# u{te gordata Du{ka! Toj ja otvori vratata, a pokraj nego pomina edna `ena bez da go pogledne, vleze pla-{livo vo ku}ata za da go zazeme mestoto vo svojot iden dom.

Za gospodin Ante ova be{e te`ok period. Vedna{ {tom slu{na od Du{ka deka Markovi} }e dovede ciganska muzika, na svoj tro{ok, za da mu sviri vo gradinata ve~erta pred svadbata, toa tolku go pogodi {to odlu~i i toj vedna{ da se pogri`i za svoja muzika. Toj ne saka{e da zaostane zad Srbinot. Ako toj ja pre~eka Du{ka so muzika vo novata ku}a, toga{ toj mora svojata }erka so muzika da ja isprati od roditelskiot dom. Zatoa toj sega se nao|a{e vo ova zaostanato, smrdlivo cigansko maalo, ~ekaj}i da se smra~i za nikoj da ne go vidi. Sega, koga sevo ova be{e odlu~eno protiv negovata volja, toj mora{e da vnimava nikoj, a osobeno Du{ka, da ne zabele`i deka vsu{nost toj ne e sre}en so nejziniot izbor i so donesenite odluki. Ova be{e golemo razo~aruvawe za gospodin Ante, {to taa prifa}a vakvi odluki od Markovi}! Se ~ine{e kako delot od negovata selska krv da be{e najvlijatelen, i zatoa Du{ka, negovata }erka, na denot pred ven~avaweto vo crkvata, }e ja napu{ti roditelskata ku}a kako selska nevesta.

211

U{te polo{o }e bide toa {to taa neven~ana }e ja pomine no}ta vo ku}ata na Markovi}, navistina vo prisustvo i pod nadzor na negovata tetka, no sepak toa e neprostliv grev.

Fotografiraweto na mnogu selski svadbi verojatno napravilo golem vpe~atok kaj Markovi}, taka {to toj zamislil na denot pred ven~avaweto da dojde na kow vo svojata nova ku}a i tamu da go ~eka doa|aweto na Du{ka. I Du{ka mora{e da dojde so kow, a toj i Ratka treba{e da go vodat kowot za uzdite! Toj odlu~no se sprotivstavi na ovaa negova zamisla, a za sre}a i Du{ka se soglasi so nego. Sega namesto so kow, site }e odat pe{ki vo svadbena povorka, koja sigurno vnimatelno }e bide sledena najmalku od polovinata `iteli na Ohrid. Zatoa toj odlu~i svadbenata povorka da se dvi`i so muzika, taka {to qubopitnite gleda~i }e imaat pointeresna gletka, a od druga strana Srbinot ne }e mo`e da mi-sli deka tatkoto na nevestata ne se veseli so niv-nata ven~avka... Toga{ }e odime vo povorka so grupa smrdlivi, vo{livi Cigani...

Toj ode{e po neramniot pat {to vode{e za Resen, pomina pokraj napu{tenata xamija i kaj razde-lot skr{na levo. „Nema da zgre{ite”, go sovetuva{e Haki, „samo ako {iroko gi otvorite nosnicite!” Tur~inot be{e vo pravo, ovde smrde{e na mo~ka, na |ubre, na izgoreno seno, na drven }umur, miris od leprozni ku}i na koi delovi od yidovite bea raska-pani, pocrneti i vo raspa|awe, kako raskapani ja-bolka. Broej}i gi ku}ite, toj go najde brojot 34, brojot be{e na{aran na vratata so bledo crnilo od drven }umur. Odnatre se slu{a{e pla~ewe od dete i kreskavo vikawe na edna `ena. Toj udri silno so

212

bastunot po metalnata plo~a {to so {ajki be{e zakovana na drvenata vrata. Eden starec ja otvori vratata. Toj verojatno ve}e slu{nal za svadbata, za-{to vedna{ se pomesti i so {iroka nasmevka go pu{ti gospodin Ante da vleze vo ku}ata. Edna ve{-terka so crni pletenki sede{e navalena nad ognot i me{a{e vo tenxereto, zaobikolena od vreskavi de-~i{ta, koi se tepaa so zemjeni grutki i se vle~ea za kosite. Ha..! Kakva {teta {to svadbarskata muzika treba da se zeme od vakvo gnezdo! „Dali ste vie Rostas, svira~ot?”, pra{a toj so potkrenati ve|i. Stariot Cigan se pokloni. Negovoto lice be{e tol-ku izbr~kano i otpu{teno {to li~e{e na make-donskite ridovi izbrazdeni od sonceto, mrazot i poroite.

„Mi trebaat dvajca violinisti za v petok za da ja vodat svadbenata povorka od mojata do ku}ata na mlado`enecot, nad Kaneo.”

„Dobro”, mu odgovori starecot, no `enata {to stoe{e pokraj ognot zakreska: „Samo dvajca? Nema li gospodin Ante Borovi} pove}e za muzika za svadbata na svojata }erka?”

„Ti nemoj da se me{a{”, ostro & odgovori gospodin Ante. „Ako jas re~am dvajca, toga{ }e bidat dvajca.” Toj povtorno mu se obrati na stariot doma-}in. „Kolku ~ini, dvaeset dinari po ~ovek?” Toj odlu~no ja izgovori sumata za da mu dade na znaewe deka nema mesto za cenkawe, za{to toj be{e siguren deka Ciganot sigurno }e mu pobara pove}e. Ve{ter-kata stana i mu se pribli`i ni{aj}i gi {irokite {alvari. „Zna~i, gospodinot Ante mo`e da plati samo ~etirieset dinari za svadbarskata muzika za }erka si!”, taa prosaska. „A gospodin Markovi}, koj

213

mnogu n# vre|a {to zema muzika od sekade, osven od Ohrid, toj vo sekoj slu~aj znae podobro od tebe {to e svadba! Gage i Poze doa|aat od Belgrad, toa go do-znavme slu~ajno, koga gospodin Markovi} dojde da n# pra{a za negovata adresa, za{to znae{, Gage, koj re-dovno sviri vo edna poznata kafeana vo Belgrad, ni e familija. Toj ni ka`a deka pokraj niv }e ima u{te pet drugi muzikanti, najdobrite muzikanti vo celata zemja. A vie, vie sakate dve violini za polovina saat?”

„Toga{ }e zemam u{te edna mandolina”, re~e gospodin Ante, tropaj}i so bastunot po zemjeniot pod. „Sedum Cigani za svadbata! [to s# ne si umi-sluva toj!? Izgleda deka toj sepak ima pari za ras-frlawe, za sedum du{i da plati pat i dnevnici, samo Gospod znae od kaj mu se tolku pari! I zo{to? Edin-stveno za posle da mo`e da se fali deka tie i tie najdobri muzi~ari mu svirele na svadbata?, ili pak navistina toa go pravi samo vo ~est na }erka mu Du{ka?”

Toj se bore{e so nedoverbata {to postojano ja ~uvstvuva{e sprema nego. No {to ako ova posledno-to be{e vistina, {to ako Branko navistina tolku ja saka{e negovata Du{ka {to ni{to ne be{e dovolno dobro za nea? Ako e toa vistinata, toga{ e najdobro od s# srce da mu ja prepu{ti }erka si i so pomo{ na muzikata da proba da gi progoni site drugi misli sose nedoverbata.

„Vie pogre{no me razbravte”, vikna toj gla-sno, „koga rekov dve violini, mislev kako pred-vodnici na orkestarot! Se razbira deka pokraj niv treba da ima i mandolina i truba, i klarinet i tapan i...” Toj gi broe{e instrumentite na prstite i sega

214

go krena pokazalecot od desnata raka nagore: „Sed-miot odberete go vie sami. Dveste dinari zaedno i edna kofa polna so vino. Vo petok vo dva ~asot napladne da se ispravite kaj mene pred vrata. Dobra vi ve~er.”

Toj se svrti, ja otvori vratata i so eden zamav ja zatvori zad sebe, nekolku pati go isekna nosot i ponatamu kaj prviot svijok zastana i napravi ne-kolku silni dvi`ewa so nozete i racete za da gi istrese vo{kite koi mo`ebi mu se bea zaka~ile na oblekata vo smrdlivata ciganska ku}arka.

Sedum Cigani! Mom~eto mora da e do u{i vqubeno vo }erka mu!

215

ORO VO NO]TA Zeleniloto od planinite be{e obvitkano so

siviloto od kve~erinata i od modriloto na oblacite koi poleka plovea po neboto i odvreme-navreme ja pokrivaa bledata mese~ina. Do samiot zaod na son-ceto se sinee{e neboto nad ezeroto ~isto i bez ni-edno obla~e. [umoleweto na branovite se stopi vo ne`nata muzika od violinite. So pa|aweto na no}ta se smiri i legna vodata do samoto dno, a na neboto se raseaja iljadnici yvezdi osvetluvaj}i ja maznata ezerska {ir kako srebren podavalnik obraben so biserni rabovi. Nikoj ne gi vide tolku jasno kako taa i Branko, za{to onde kade {to sede{e Du{ka, ne gorea feneri. Ve~erta pred svadbata nevestata s# u{te ja ima svojata volja, a mlado`enecot mora bud-no da vnimava na nejzinite race i o~i za da & ja is-polni `elbata koja{to nejzinata usta srame`livo ja premol~uva.

Du{ka srame`liva! Du{ka, koja go mole{e da sedi vo temnina za da mo`e da gi skrie svoite emo-cii od prisutnite, Du{ka koja go ubeduva{e deka du-ri pred oltarot mo`ebi nema da mo`e da gi zadr`i solzite! Site ceremonii, na koi toj im pridava{e golemo zna~ewe, taa gi izdr`a so nasmevka na usnite. Sega za{titena od mrakot na no}ta i pokraj prekra-sniot miris na cve}iwata i veselite zvuci na muzi-kata nevestata misli na smrtta. Nejziniot star `i-vot umre so zaodot na sonceto i duri utre so izgre-vot na novoto sonce }e se prerodi vo noviot `ivot. Vo momentot, koga potprena na rakata od tatka si go

216

pomina pragot od svojot roditelski dom, zapo~naa sedumte svira~i da svirat, a nivnata muzika kako da ja otkinuva{e od nejziniot porane{en `ivot. Plad-nevnoto sonce sjae{e silno nad nejzinata glava. Taa ~uvstvuva{e kako za nea po~nuva eden nov `ivot, iako s# u{te e cvrsto povrzana so svojot star `ivot. Violinite cimolea, trubata vreska{e, drveniot klarinet fu~e{e kako ostri udari od kam{ik, tapa-not grme{e kako silna bura, a zurlata zaviva{e. Svirkite, so sekoj nov ton, kako da gi prese~uvaa edna po edna, vrskite so nejziniot star `ivot i & ja kornea du{ata, kako {to burata gi korne korenite na mladoto drvo, koe posle ~eka povtorno da bide presadeno vo nekoja nova gradina. Sega taa sede{e vo Brankovata gradina, no taa s# u{te ne mu be{e `ena i vsu{nost se raduva{e {to ve~erva ne }e bide sama.

Taa se srame{e po malku {to se potsmeva{e na Brankovoto selsko sueverie, sega koga i nea ja polazuvaa mornici za ovaa no}. Istovremeno se sra-me{e {to se srame{e. Taa ne mu re~e deka hristi-janstvoto go ima pobedeno sueverieto? Taa veruva{e, no i pokraj toa nejziniot strav se zgolemuva{e so sekoj nov udar na nejzinoto srce. Zo{to nejzinoto sekoga{ trezveno razmisluvawe be{e zatemneto. Taa sekoga{ ima{e hrabrost i verba vo sebe, no sega s# be{e obvitkano so nekoja retka magla, duri i sjaj-nite yvezdi od Mle~niot pat kako da bea obvitkani so srebrena magla?!

Taa upla{eno go povle~e prevezot vrz liceto i ja zgrap~i Brankovata raka. „Saka{ li da igrame, Du{ka?” „Ne”, pro{epoti taa, „ostavi drugite da go dovr{at ova oro.”

217

Prisutnite ne bea zainteresirani da gledaat vo yvezdite, tie edinstveno gi gledaa svetilkite od lampionite koi se vrtea so vrteweto na oroto.

Vo sobata ima{e dovolno prostor. Du{ka namerno ja ostavi sobata prazna, pokraj yidot ima{e samo edna masa so ~a{i i {i{iwa so vino, so poda-valnici polni so `oltokafeava pita, so par~iwa belo ov~o sirewe, ~ini~iwa so raat-lokum i zlatno-kafeava baklava koja lepe{e so {erbetot. Na krajot na sekoe oro dvajca Cigani od orkestarot brzo }e gi izli`ea usnite i prstite, povtorno gi fa}aa instru-mentite i vleguvaa vo sredinata na krugot za da gi zamenat drugite. Samo instrumentite se menuvaa, oroto ima{e ista dol`ina za{to nikoj od igra~ite ne prestanuva{e so igraweto. Svetlinata od lampi-onite so senki vo razli~ni boi, zeleni i porto-kalovi, sini i `olti, beli i crni, crveni i zlatni, gi boeja i gi izobli~uvaa nivnite lica, {to posto-jano predizvikuva{e glasno smeewe. Kako obi~niot `ivot da ne postoe{e, sekoe dvi`ewe predizvi-kuva{e druga boja i sekoe novo dvi`ewe be{e pobrzo od prethodnoto, za{to toa go pravi oroto primamli-vo i tainstveno. Ciganite poleka go zabrzuvaat rit-mot na muzikata i gi prinuduvaat nozete na igra~ite vo oroto s# pobrzo i pobrzo da se dvi`at. Ako violinite stivnat, doa|a zvukot na harmonikata vo prv plan, harmonika{ot s# pobrzo i posurovo ja otvora i zatvora harmonikata, kako kniga koja nenadejno raska`uva kratka, no ~udesna prikazna vo dva glasa, eden dlabok, seriozen bas, a drugiot vesel i raspean. Postojano e istata kniga, no sekoga{ raska`uva nova prikazna, nova istorija. Svira~ot Tozo, koj e kako nekoj xin vo sporedba so drugite,

218

sviri ispraven vo sredinata na oroto i site gi ~udi kako uspeva so tie golemi debeli prsti tolku brzo i precizno da gi pogodi sitnite kop~iwa na harmo-nikata. Toj ja ni{a harmonikata i ja pu{ta da se lizga po negoviot debel stomak, sviri so strast i skriena nasmevka pod debelite crni musta}i. Toj e svesen za svojata golema ume{nost, znae deka e podo-bar od site, so harmonikata, no i so violinata, i toa go pravi sre}en. Toj posebno u`iva {to gospodin Markovi} go pokanil i negoviot smrten neprijatel Gage od Zae~ar. Gage e mlad, silen i div kako bik, ko-ga sviri gi kreva ve|ite i gi zdru`uva kako tria-golnik nad o~ite, ustata mu e poluotvorena, a nad sne`nobelite zabi mu igra jazikot spored ritamot na muzikata.

Sproti nego Toza sviri mirno, so zatvoreni o~i i lesna nasmevka, dlaboko svesen za svoeto majstorstvo. Podocna, koga }e treba da svirat i peat za bra~nata dvojka, }e se vidi koj e podobar i posi-len muzikant, mladiot bik ili toj. Koga Gage pov-torno se pikna vo sredinata na oroto, li`ej}i gi kapkite vino {to mu se lizgaa po bradata, Toza go turka nazad nadvor od oroto: „Ne pred da ti dojde redot, smrdliva lisico. Jas mu vetiv na gospodinot Ante u{te edno oro!”

Gospodin Ante go slu{na i nasmevnuvaj}i se zastana prv na oroto. Golemiot Cigan be{e edin-stveniot vo grupata muzi~ari {to mu be{e po merak, no sepak site ovie bea gospoda vo sporedba so negovite, koi{to toj gi pazari vo smrdlivite ohrid-ski siroma{ni ku}arki. Ovie Cigani bea pristojno oble~eni, so beli ko{uli i vratovrski, se gleda deka se naviknati da svirat za gospoda vo golemi

219

kafeani. Ne deka s# be{e vo oblekata, vo sekoj slu~aj ne kaj pristojni lu|e, za{to i dvajcata ~i~ko-vci na Markovi}, selani od [umadija, iako bea oble~eni vo narodna nosija, bea vistinski gospoda. Pottiknat od pristojnost i respekt, toj otide da gi pre~eka na avtobuskata stanica, oble~en vo negoviot najdobar crn kostum i so novata siva {apka na gla-vata. Sepak, tie bea gospoda, tie napravija vpe~atok kaj nego, a ne toj kaj niv, a mo`ebi toa be{e rezultat na nivnata strojnost, i dvajcata bea za edna glava povisoki od nego. Toj vedna{ gi prepozna po nivnite sini eleci bogato izvezeni so, kako vino, crven vez, spored svetnatite crni ko`eni opinci ~ii remeni bea stegnati okolu glu`dovite do potkolenicite, taka {to nad niv se gleda{e sino-crveniot vezen porab na ~orapite. Koga toj im se pretstavi, tie poleka gi potkrenaa {apkite od glavite i vko~aneto mu se naklonija. Dvajcata dr`ea po edno kufer~e vo racete i koga toj saka{e da trgne pred niv, posta-riot od niv go izmazni ostriot mustak i poleka pro-govori: „Samo moment, nie ponesovme nekolku sitnu-rii za zetot i nevestata.” So sekoe novo par~e baga` {to go vadea od avtobusot, se zgolemuva{e iznena-denosta na liceto na gospodin Ante. Kupot baga` stanuva{e s# pogolem i zazema{e s# pogolem prostor na trotoarot: edna golema ko{nica polna so golemi grozdovi `oltozeleno smederevsko grozje, koe ako go nani`e{ i go obesi{ na yid, mo`e{ dolgo vreme da u`iva{ jadej}i sve`o grozje; dve `ivi guski zatvo-reni vo drveni sandaci so re{etki; eden golem ka-fez so dvanaeset gulabi i na kraj dva golemi pleteni vinski bardaci, sekoj sigurno od po dvaeset litri. Postariot ~i~ko so edno dvi`ewe na rakata vikna

220

nekolku nosa~i i im naredi da mu go nosat baga`ot. „Guskite }e gi pe~eme za svadbata”, mu objasnuva{e toj na gospodin Ante so dlabok miren glas, „a zav-~era odedna{ se setiv deka kako dete Branko mnogu gi saka{e gulabite. Mo`ebi sega toa mu e ve}e pomi-nato, no vo sekoj slu~aj mo`e da gi izede.” Toj pog-ledna vo gradskata obleka na gospodin Ante: „Znae li }erka vi da skube gulabi?” So lesno iritiran ton gospodin Ante mu objasni deka }erka mu e studentka na Filozofskiot fakultet vo Belgrad.

„Toga{ Branko }e mora da ja nau~i”, prodol`i ~i~koto mirno, a drugiot ~i~ko go prezede zborot: „I Branko ima studirano, no jas s# u{te ne sum sretnal ma` koj podobro od nego mo`e da odere zajak. Samo od tie nekolku re~enici na gospodin Ante mu be{e ve}e jasno kakvi im bea semejnite pravila, no i pokraj toa toj qubezno se nasmevna i re~e: „Dokolku }erka mi ima ne{to od podarocite, Vi se zablago-daruvam vo nejzino ime, no Vie sigurno ne treba{e da nosite vino, za{to ovde vo Makedonija imame vino vo izobilstvo.”

Postariot ~i~ko ja potturna {apkata, taka {to mu se poka`a podbelenata kosa i dobrodu{no progovori: „O, toga{ taa treba da gi slu`i gostite i so ova vino taka {to tie }e mo`at da po~uvstvuvaat deka makedonskoto vino e podobro. Zna~i moeto do-bro pret~uvstvo be{e na mesto koga re{iv da go zemam vinovo za proba. Ova e petgodi{no vino i doa-|a od vizbite na kooperacijata vo Topola, kade {to jas ovaa godina sum pretsedatel.”

„Sigurno ne se raboti za istata kooperacija vo Topola vo koja i kralot e ~len?” pra{a gospodin Ante qubopitno.

221

Brankoviot ~i~ko kimna potvrdno so glavata, potkrevaj}i gi ramenicite vo znak na izvinuvawe.

Toj mirno odgovori: „Da, sigurno, sigurno, no kralot e samo ~len.” I napravi takva grimasa kako da saka{e da ka`e: „So malku pove}e sre}a mo`e{e na{ata familija da dotera isto tolku daleku kako i Kara|or|evi}i, koi porano bile selani kako i nie!”

Pred vratata na nosa~ite im dade polna raka so pari bez da gi broi. Tie go izbacija Branko vo dvata obraza i go ~uknaa po ramewata vo znak na pozdrav, a potoa gledaa vo Du{ka bez da & re~at ne{to, kako da sakaa da ja prinudat da go navedne pogledot. No taa gi gleda{e nasmeana, naizmeni~no prefrlaj}i go pogledot od edniot na drugiot i na kraj, ispu{taj}i edna zadovolna vozdi{ka, izjavi: „Sega znam od kade ti e taa tvrda glava, Branko!”

^i~kovcite se nasmeaja istovremeno, a posta-riot & odgovori: „Ti si premnogu dobra za Branko, devoj~e, da bev na tvoe mesto, }e mu ja skr{ev tvrdata glava, za{to ako ti toa ne go napravi{, }e ti ja skr{i toj tvojata!” Vo negovite o~i se pojavi nekoja misteriozna svetlina: „Vo sekoj slu~aj, do sega ne znaev deka na jugot ima tolku ubavi `eni!”

„Vi blagodaram”, mu odvrati Du{ka potsme-{livo, no toj & ja polo`i rakata na ramoto i & re~e: „Ee, ej, ~ekaj malku! Da ti dadam ne{to za {to na-vistina }e mi bide{ blagodarna.” Toj ja pikna rakata vo xebot i izvadi eden {irok srebren |erdan, napraven od stotici mali ednakvi alki na koi visea stari srebreni pari~ki. „Ova e s# {to ostanalo od nakitot na Brankovata majka, a kakov {to e nemaren za takvi raboti, toj verojatno i ne se se}ava ve}e na toa. Da be{e taa `iva, sigurno i samata }e ti go

222

podare{e, no za `al ne e taka, pa zatoa ti go poda-ruvam jas vo nejzino ime. „Toj & go stavi |erdanot okolu vratot, go zakop~a i ja baci vo dvata obraza. O~ite na gospodin Ante se navla`nija od solzite koi silno mu naviraa, za{to negovite zborovi go potsetija na smrtta na negovata sopstvena `ena. Od ovoj moment toj po~na da ~uvstvuva pomiruvawe so odlukata na }erka mu da se oma`i so Branko Mar-kovi}. So navla`neti o~i toj u{te edna{ cvrsto im gi pritisna racete na ~i~kovcite, za da im se zabla-godari za nivnoto doa|awe, za{to kade }e baraa drug starosvat i kum? Brankoviot kum i negovite dvajca sinovi bea is~eznati vo vojnata, taka {to tie se dogovorija ~i~kovci mu da gi prezemat tie ulogi. Vo toj moment, koga site tie bea ispolneti so dlaboka taga za site porane{ni semejni tragedii, odedna{ se slu{na prodornoto kreskawe na guskite vo dvorot, koi po kojznae koj pat se obiduvaa da izlezat od sandacite, na {to starosvatot izvika so seriozen dlabok glas: „Ej Branko, dali ve}e se pogri`i za muzikata?” Ova im pomogna na site da gi razgonat ta`nite misli i da ja pobedat srame`livosta.

No starosvatot verojatno go postavi ova pra{awe i od edna prakti~na strana, za{to ve~erta se poka`a deka dvajcata svatovi bea fanati~ni qu-biteli na oroto, tie cela ve~er igraa, a nivnite svetnati opinci postojano potskoknuvaa napred vo oroto. Poradi toa, kaj gospodin Ante be{e u{te pogolemo zadovolstvoto koga Toza, golemiot Cigan, sega svire{e edno kolo za nego, Ki~evskoto, koe{to toj go nau~il u{te vo detstvoto i so koe toj sega kako orovodec mo`e{e site da gi nadigra. Toj tolku dobro gi znae{e zapletkanite ~ekori {to ne treba-

223

{e voop{to da gleda vo nozete. Oroto se dvi`e{e naokolu vo golemata soba vo forma na osumka, i igraj}i toj gi gleda{e site kako brgu pominuvaat pred negovite o~i: Ratka, gospo|icata Markovi}, Brankovata nema`ena tetka, koja rabote{e vo Ni{-kata po{ta, strojna `ena oble~ena vo crno, so {iro-ki kolkovi i ubavi strojni noze, dvajcata Brankovi ~i~kovci igraa smrtno seriozni vodej}i smetka da ne napravat nekoja gre{ka vo ~ekorite, gradona-~alnikot, op{tinskiot sekretar i negoviot prija-tel Stojovi} od Prilep, tri prijatelki na Ratka od Ohrid, koi veselo i otpu{teno potskoknuvaa vo oro-to, kolku pomalku gi znaeja ~ekorite tolku pove}e se razgaluvaa, samo Du{ka ne be{e vo oroto. Taa be{e i ostana ~udno dete, taa nema{e prijatelki kako Ratka i sega najverojatno nekade se miluvaa so Mar-kovi}, nadvor pokraj masata vo dvorot, na koja{to desertot ~eka{e da bide poslu`en. Koga toj pov-torno pomina pokraj Ratka, tivko & pro{epoti: „Vikni ja Du{ka da igra so nas”. Ratka vedna{ se otpu{ti od oroto i istr~a nadvor, za vedna{ potoa da se vrati razo~arana. „Taa ne saka da igra, taa veli deka sega saka da slu{ne pesna.” Starosvatot, koj vsu{nost be{e i gazda na celata svadbena ceremo-nija, gi slu{na brzite Ratkini zborovi i ja polo`i negovata golema te{ka raka vrz Tozinata harmonika za da go prinudi da zapre so svireweto. Harmonikata se zatvori, ispu{taj}i eden razvle~en visok ton koj zvu~e{e kako nekoj vresok za pomo{.

„Ako nevestata ima `elba da slu{ne pesna, toga{ }e se pee,” re~e starosvatot re{itelno. „Po toa mo`eme u{te cela no} da igrame. Sigurno deka treba i da se pee, vpro~em ne sme gi povikale xabe

224

sedumte najdobri Cigani!” Toj izleze na pragot i vikna: „Branko, jas }e mu dadam nagrada na Ciganot {to najdobro sviri i pee! Sto dinari nagrada za najdobriot peja~! Tvojata nevesta i jas, zaedno, }e odlu~ime koj }e bide pobednik!”

225

ZORKA Tie sedea eden do drug vo vrevlivata temnina,

nesvesni za nivnata bliskost, koja be{e pogolema od koga bilo porano, nejzinata raka le`e{e mirno i strplivo vo negovata, a toplinata koja ja ~uvstvuvaa vo isprepletenite race gi prave{e svesni za in-timnosta na ovie migovi. No}ta, ispolneta so ilja-dnici yvezdi, im te`e{e so seta sila vrz rameni-cite; i dvajcata se ~uvstvuvaa mali i upla{eni. Za prvpat vo svojot `ivot, daleku od doma i s# u{te bez dom, Du{ka ja ~uvstvuva{e demonskata sila na temninata. Postojat li, sepak, lo{i duhovi, nezado-volni du{i koi s# u{te nemaat najdeno mir i za da se odmazdat ja maltretiraa i ja zbunuvaa ~ove~kata du{a, sekoga{ koga povtorno }e se najdea me|u dva `ivota, me|u maj~inata utroba i svetlinata na ra|a-weto, me|u bezgri`nata igra vo mominskata soba i sobata vo koja mlado`enecot go kreva i raskinuva nevestinskiot prevez, me|u mestoto na zemjata kade {to umira hrabroto ~ove~ko telo i stra{nata beskrajnost vo koja otkinatiot duh e prepu{ten na stra{na osamenost? Taa cvrsto se dr`e{e za Bran-ko, kako {to i toj cvrsto se dr`e{e za nea, na-vednuvaj}i ja glavata pred ovaa veli~estvena pla-mena temnina, prekrasna bo`ja kreacija, istiot Gos-pod koj toj utre }e go navredi so svoite zborovi, dodeka niz negovata krv s# u{te ima ostatoci od nepokornost i se}avawa na negovata ogor~enost i osamenost. Utre toj }e stoi zaedno so Du{ka pred ikonostasot, naslikaniot yid poln so strogi svetci,

226

koi go prikrivaat najsvetoto, a popot }e go pra{a: „Dali & vetuva{ nejze vernost, po~it i qubov pri kakvi bilo okolnosti, vo dobro i zlo, do krajot na `ivotot?” No popot gi izgovara samo negovite mi-sli, za{to glasot doa|a od zad ikonostasot od naj-svetiot svetec... „qubov, do krajot na `ivotot.”

So slabo srce, polno so grevovi, toj }e mora da & se zakolne na ve~na qubov na ovaa `ena; a sega, vo no}ta pred taa kletva, izgleda{e kako site yvezdi pra{alno da go posmatraat. Qubovta ne be{e taa {to gi tera{e silno da si gi stiskaat racete, tuku toa be{e stravot od temninata, temninata na demo-nite, temninata {to se prostira{e zad yvezdeniot yid, visok i svetle~ki kako {to be{e i ikonostasot na najsvetiot duh.

Ratkiniot povik kako da gi razbudi. Svadbata se pravi za mladite, no i za gostite, a niv najbrgu mo`e da gi soedini samo pesnata na Ciganite, pri {to edni }e mo`at da jadat, da pijat, da pu{at i da potpevnuvaat, a sepak da ostane mesto i za soni{ta, za onie koi sakaat da sonuvaat?

Ciganite svirej}i se pribli`ija kon Branko, a ovoj nabrzina napi{a sedum broevi na sedum liv-~iwa i brzo gi izme{a. Toj dobro gi poznava{e ovie temni momci, besramni i lakomi kako prasiwa pred hrana, a toj ne saka{e ve~erva da ima raspravii. Ga-gevite o~i se stisnaa vo tenka crta od lutina deka Toza ja izvle~e edinicata, a toj sedumkata. Toj treba da ~eka site {est Cigani da ja ispeat svojata pesna, a negoviot smrten neprijatel }e pee prv! Go frli gu-daloto vrz masata i go zgrap~i najbliskoto {i{e so vino, dodeka Toza, dvoumej}i se, ja rastegnuva{e i so-bira{e harmonikata. Koj prv }e sviri, prv i }e go

227

zaboravat, mora da bide nekoja pesna {to posebno }e go pogodi Markovi}. No, tie se poznavaa ve}e po-dolgo, a odvreme-navreme im se vkrstuvaa pati{tata za vreme na nivnite talkawa niz zemjata i kafe-anite. Sepak, ima{e edna pesna, koja{to Markovi} edno vreme postojano ja nara~uva{e, edna pesna, za koja toj sekoga{ dobiva{e po edna stutkana desetdi-narka od nego. Kade za prv pat ja pee{e toj po po-ra~ka na Markovi}? Ah, da, vo Plevqa, vo „Zlatna kruna”, Plevqa, zaspanoto grat~e zad klisurata na rekata Tara, vo `e{kite ridja so zeleni {umi vo Bosna i vo Crna Gora, vo zemjata na Crnite Pla-nini.

Bez da & obrne vnimanie na Du{ka, toj po~na da mu sviri na Branko na uvoto, za da go pot~ini pod voljata na muzikata. Za{to koga Toza svire{e, toa ne be{e samo ar~ewe vreme i zabava, tuku be{e vol{ebnost. I pokraj negovite manikirani nokti i belata ko{ula, od nego zra~e{e tolku golema nasle-dena divina i surovost, {to toj s# u{te ponekoga{ veruva{e, obzemen od ognot na svireweto, vo ona vo {to veruvaa i negovite dale~ni predci, negovite neizdelkani bra}a i Ciganite-skitnici: deka pesni-te mo`at da te izle~at, no i da te razbolat, deka mo`at da go otstranat do`dot od oblacite na neboto i da gi pribli`at vetrovite. Za niv muzikata ne e samo zvuk koj po slu{aweto brgu se gubi, tuku e pesna {to zasekoga{ se vpiva i so vekovi treperi vo vo-zduhot, zaedno so onoj za kogo e svirena i koj e ve~no ma|epsan so dobro ili so lo{o. I toa {to sega Toza go svire{e, cvrsto gledaj}i go Branka, be{e samo potsileno eho od pesnata koja{to toj pred mnogu go-dini mu ja svire{e vo Plevqa:

228

„Kowa kuje, kowa kuje Dizdarevi} Meho ... ... Kowa kuje! Odedna{ toj se najde nadvor od Oh-

rid, za{to pesnata go saka{e toa; i toj sega se najde vo Plevqa, sednat na niska drvena klupa vo „Zlatna kruna” dr`ej}i ja vo svojata raka rakata na Zorka, malata crnka Crnogorka. Sekoga{ koga }e posaka{e da ja povle~e rakata, taa pani~no mu gi zariva{e noktite. „Sviri ja sega Kowa kuje!” mu podvikna na Ciganot, a koga pesnata }e zavr{e{e, povtorno }e se slu{ne{e nejziniot pridu{en glas: „Sviri ja Kowa kuje, sviri!”

„Zamol~i, za{to inaku }e ti ja skr{am violi-nata!” izvika toj sprotivstavuvaj}i se. No sega ne mo`e{e da se razvika i da mu zabrani da ja sviri pesnata, toj be{e doma}in na sopstvenata svadba. Vo me|uvreme, ~i~kovcite ja prifatija melodijata i po-~naa tivko da ja potpevnuvaat pesnata. Sekoj kuplet gi o`ivuva{e se}avawata, sekoe se}avawe pottiknu-va{e novo se}avawe i se {ire{e kako {to krugovite se sozdavaat i se {irat okolu kam~e frleno vo mir-na voda.

Mesec juni, sega, to~no pred pet godini, ili bea samo ~etiri? Toa be{e edno od negovite prvi patuvawa niz Ju`na Slavija koga {totuku ja be{e zapo~nal svojata kariera kako fotograf, bez pari i bez gri`i. Negovite patuvawa po~nuvaa tamu, kade {to zavr{uvaa pati{tata po koi drugite vozea so svoite avtomobili. Toj namerno bara{e inspiracija za svojata rabota vo oblasti kade {to mo`e{e da se

229

dojde samo pe{, ili so kow, za{to toj znae{e deka samo tamu }e najde ~ista devstvena priroda, neo{te-tena od ~ove~kata raka i prisustvo. Po [avnik, tamu kade {to zavr{uva{e ramniot avtopat i pro-dol`uva{e kako neramna kamenita kowska pateka, skita{e Branko po crnogorskata planinska zemja. Planinite, temni i sivi, se nadvisnuvaa kako duhovi nad niskite ramnini, izbrazdeni od poroi i pokri-eni so visoka cvrsta planinska treva, niz koja bea raseani raznovidni planinski cve}iwa so ne`ni kr-{livi steblenca. Isto takvo cve}e be{e i Zorka, mala `ena, ne`na i krevka, so bespomo{en pogled, upla{ena i izgubena me|u visokite silni crnogor-ski ma`i.

Ova mesto na krajot na svetot be{e ¤abqak, poslednoto crnogorsko selo pred dlabokata klisura na rekata Tara, kade }e stasa{ duri po edno celo-dnevno pe{a~ewe kon sever. Stotina ku}arki, sti-snati edna do druga vo malata kotlina me|u rido-vite, pokrieni so drveni pokrivi, na koi tropaweto od do`dot se odbiva{e i {ire{e kako eho vo pro-storot. Vo selskata prodavnica nekoj mu ka`a deka toj najverojatno }e mo`e da spie kaj Mi{i}, vo ku-}ata sproti crkvata. [lapkaj}i po kalliviot pat, stigna do ku}ata, mu otvori eden visok Crnogorec so {iroki ramenici i zalepena kosa na ~eloto. Toj be-{e oble~en vo rigesta ko{ula bez jaka, nad ko{u-lata nose{e crven elek so zlaten vez, a nogavicite od pantalonite koi bea del od tradicionalnata no-sija mu bea piknati vo visoki crni ~izmi: kombina-cija od bogata tradicionalna nosija i moderna oble-ka. Da, tie imaa edna ~ista, dobro uredena sobi~ka, sproti patot nad {talite, ponekoga{ i ovde doa|al

230

po nekoj turist i taa be{e napravena tokmu za takvi prigodi. @enata na gazdata, edna debela rusokosa so debeli pletenki pricvrsteni okolu glavata, stopli edna golema ~inija mleko i ja spu{ti pred nego i bez da go pra{a, mu dade i edna ~a{ka rakija. Dvajcata bea silni i grubi, no dobrodu{ni, kako {to bea i drugite `iteli na ovaa siroma{na zemja, koja{to be{e pokriena so debel sneg, pet od dvanaesette meseci vo godinata. Tie mu ja poka`aa po{tata, smestena vo edna renovirana selska ku}a, na nadvo-re{niot yid be{e zaka~eno edno 'r|osano po{tensko sanda~e. Od zad zatvoreniot {alter se slu{a{e ~u-kaweto na telegrafot, nad koj se izviva{e peeweto od eden visok `enski glas. Toj po~uka na vratata, no taa se otvori duri po nekolku obidi, a negovata lu-tina, {to sekoj gra|anin ja ~uvstvuva{e sprema bav-nite dr`avni ~inovnici, vedna{ mu is~ezna. Kako da & se luti na ovaa mala `ena so bledo lice i kako no} crna kosa vrzana vo opav~e, koja go gleda{e so gole-mite detski o~i i potpevnuvaj}i ode{e nekolku pati od {alterot kon kasata za da gi zeme dokumentite {to toj vo svojata zaboravnost, eden po eden gi naveduva{e? Taa go gleda{e so golemite temnosini o~i i skr`avo se nasmevnuva{e. Belkata okolu nej-zinite krupni irisi be{e sinkava pro{arana so sitni crveni kapilar~iwa. Nivniot sjaj be{e zama-glen i izgledaa kako sekoja no} da proleva solzi, predizvikani od nekoja dlaboka taga. Sekoga{ koga }e ja pogledne{e dvojno ja ~uvstvuva{e svojata gruba snaga, no kako i sekoga{ toj brzo razmeknuva{e, koga }e se sretne{e so taga i slabost. Toj odvaj se vozdr-`uva{e da ne & gi zgrap~i i izbakne malite ne`ni

231

race. No `enata sega gi prekrsti racete vrz gradite i kratko go zapra{a: „Dali vi treba u{te ne{to?”

„Ne, za `al, ne mi treba ve}e ni{to!” Taa nabrzina go zatvori {alterot i is~ezna

vo zadnoto sop~e. No vo istiot moment koga toj ja otvori vra-

tata i izleze nadvor, taa povtorno ja otvori i toj vide kako edno sino oko go sledi so vnimanie i qubopitnost na dete.

Polovina ~as podocna istoto toa oko qubo-pitno se zagleduva{e vo ku}ata na Mi{i}. No sega, vo prisustvo na drugi, is~ezna negovata vozbudenost. Taa se dvi`e{e niz ku}ata kako da be{e nejzina, vsu{nost taa be{e dobra prijatelka so Mi{i}evata `ena.

Taa napravila torta i sigurno ne }e ja jade sama? Site moraa da dojdat kaj nea, „se podrazbira i gospodinot Markovi}”. Taa potsme{livo zboruva{e, a koga odea po selskata ulica, neupadlivo se namesti da odi pokraj nego. Nejzinata soba, smestena nad po{tata, be{e ispolneta so razni suveniri i sitni-ci, postaveni na nestabilni podno`ja, koi se tresea pod te{kite ~ekori na gospodin Mi{i}, koj otide kon bifeto i si se poslu`i so vino. Desno od bifeto be{e postaven {irok krevet, a pokraj nego, na podot, be{e poslana siva vol~a ko`a. No, taa ne nose{e ven~alen prsten. Be{e li ma`ena? Vedna{ potoa toj si go postavi i slednoto pra{awe: zo{to go inte-resira{e seto toa, toj nepoznajnik koj talkaj}i niz zemjata slu~ajno dojde i vo nivnoto selo, sega se pra{uva sebesi dali ovaa `ena go deli so nekogo krevetot ili spie sama? Razgovorot se odviva{e so prekini, taka {to toj ima{e vpe~atok deka taa

232

mnogu raboti premol~uva, za podocna da mo`e da mu gi ka`e nasamo. Be{e jasno deka taa gi pokani Mi{i}evi samo za da mo`e da bide zaedno so nego. I navistina, sledniot den toj sede{e sam kaj nea, a pred nego, na masata, stoe{e ~ini~eto so ostatoci od tortata. Tokmu pred zatvorawe toj povtorno be{e do{ol vo po{tata za da kupi po{tenski marki. Kasata be{e ve}e zatvorena, no taa ima{e u{te nekoja marka gore, vo sobata. I koga taa se ka~i po skalite, toj brutalno ja slede{e. Koga vleze vo sobata, taa mirno mu ponudi stol da sedne. Taa ve}e go dr`e{e vo racete bokalot so varena voda za kafe, tie ve}e ne gi spomnaa po{tenskite marki.

Kako stasala vo ovaa pustelija i osamenost? Mnogu ednostavno: taa be{e Crnogorka od primorje-to, no po eden te`ok grip, se razbolela od nekoja belodrobna bolest, nejzinoto semejstvo se pogri`i-lo da ja smesti ovde, vo planinite na ~ist vozduh, nejziniot brat bil glaven inspektor vo Po{tata. Taa skr`avo se podnasmevna i toj sfati deka nejzi-noto semejstvo, vsu{nost, saka{e da se oslobodi od nea. Dali taa strada{e ovde vo ovaa pustelija i osamenost, po bezgri`niot `ivot na primorjeto? Taa poka`a kon vol~ata ko`a: „Vo zimskite no}i gi slu{am kako zavivaat blisku do ku}ata i toga{ mi e mnogu strav, za{to snegot dostasuva do balkonot.” Toj naizmeni~no go prefrla{e pogledot od nejzina-ta ne`na figura kon {irokiot krevet, taka {to taa vo eden zdiv mu ka`a deka e razvedena, ili poto~no nejziniot soprug ja napu{til, a `itelite na Kotor, kade {to `ivee{e, po~naa tolku da ja ozboruvaat, {to taa izbega i se naseli ovde, a nejzinata bolest & be{e dobredojden izgovor...

233

Taa naglo stana za da go poslu`i kafeto, a koga ne zboruva{e, postojano si potpevnuva{e neko-ja crnogorska pesna, tipi~no za lu|e {to se osameni i se pla{at od ti{inata. A ovde vo ovaa posledna ku}a od seloto vladee{e stra{na ti{ina: od prozo-recot prvo se gleda{e {irokata ramnina obrasnata so visoka treva koja postojano se branuva{e, pona-tamu se prostira{e gustata temna borova {uma, nad koja se izdigaa xinovskite sivosini planini i{ara-ni so sneg, koi dobivaa druga boja samo prikve~e-rina, za vreme na zajdisonceto. No}ta ja pretvora{e ku}ata vo zatvor, i pokraj negovoto prisustvo, so pa|aweto na kve~erinata, taa stanuva{e s# potivka.

A mo`ebi nejzinata mol~alivost be{e predi-zvikana tokmu od negovoto prisustvo? S# podolgi pauzi se provlekuvaa niz nejzinite zborovi, taa ne-svesno i otsutno ja mazne{e vol~ata ko`a so tenkite prsti, kako toj da ne postoe{e.

No toj baknuval i dr`el premnogu `eni vo pregratkite, za to~no da znae kakvi misli ja obze-maat i & gi zamagluvaat o~ite. Ovaa mala `ena, sama i izgubena, ovde me|u ovie xinovski zastra{uva~ki planini! Toj ne izdr`a, ja zgrap~i so dvete race, go krena nejzinoto sitno ne`no telo zaedno so vol~oto krzno i ja ni{a{e kako dete, dr`ej}i ja ne`no vo pregratkata. Toj ~uvstvuva{e kako taa u`iva vo si-linata na negovata pregratka, a od druga strana, se pla{e{e da se prepu{ti na ovie nenadejni ~uvstva. Toj sedna i poleka ja spu{ti na svoite kolena, pokrivaj}i & go liceto so bezbroj nemi bakne`i. Mrakot be{e nasekade, edinstvenata svetlina siro-ma{no se {ire{e od ognot vo pe~kata. Taa odedna{ skokna i upla{eno mu re~e: „Ti mora{ sega da si

234

odi{, vedna{, ne sakam lu|eto i ovde da po~nat da me ozboruvaat, ne sakam!” Taa, rasplakana, tropna so no-zete po drveniot pod, no sledniot moment povtorno mu le`e{e vo pregratkite. Toj si zamina, otkako strasno i gi izbakna racete, voodu{evuvaj}i se na nejzinoto dobro neguvano telo, izgubeno vo ovaa gruba pustelija, istovremeno sleden od podli misli, utre..., ne mu e dojdeno do eden den.

Sledniot den be{e Vidovden, golema slava na Ju`nite Sloveni. Na ovoj den e komemoracijata na krvavata Kosovska bitka so Turcite, koga tie pred pove}e od petstotini godini ja izgubija slobodata i padnaa pod Otomanskoto Carstvo. No po oslobo-duvaweto i povtornoto formirawe na kralstvoto, ovoj den be{e den na golemi proslavi. Crnogorcite go obele`uvaa so organizirawe na golemi kowski trki. Cel @abqak doa|a{e na Kosovo Pole i nema-{e mesto kade {to ne se gledaa kowski glavi koi se izdignuvaa nad razbranuvanata masa posetiteli. Ovaa nedela, na Vidovden, Mi{i} be{e oble~en vo edno staro, no dobro o~uvano tvideno palto i so so-sema nova slamena palarija na glavata. Toj java{e na bel kow. Zorka pak be{e stegnata vo edno sivo kostum~e vo koe izgleda{e u{te pobleda od voobi-~aeno, pod tesnoto zdolni{te se gledaa ubavite noze. Taa java{e, sednata strani~no na stariot kow, koj go vikaa Zlatna Lisica, i go koristea kako po{tenski kow, so koj ja prenesuvaa po{tata od @abqak za Plevqa, prvoto grat~e so avtobuski vrski osumdeset kilometri na sever. So mnogu maka Branko uspea da najde edno kow~e bez sedlo, a za da mo`e da go java, mu prefrli na grbot edno golemo }ebe, zdipleno na ~etiripati. Koga zavr{ija trkite, tie se vra}aa na-

235

zad i toj go zabele`a nejzinoto, od bolka iskriveno lice, taa ne be{e naviknata na vakvo nevoobi~aeno patuvawe. Mi{i} ve}e be{e stasal do sledniot rid, koga tie zastanaa da se odmorat i toj & pomogna da se simne od sedloto. Koga taa se odmori, toj bez da progovori skokna na Zlatnata Lisica, potoa ja fati pod ramenicite i ja povle~e i nea zad sebe na sedlo-to. Taka stisnati eden do drug, dr`ej}i ja so ednata raka pod kolenicite, a so drugata okolu grbot, tie javaa ponatamu vo zlatestata prikve~erina, a maloto poni oslobodeno od tovarot mirno gi slede{e. Taa prvo mirno sede{e, pritisnata vo nego kako dete svivaj}i gi malite ramenici okolu negoviot grb, za po kratko vreme so zatvoreni o~i i potpolno otpu{tena da po~ne da ja potpevnuva „Kowa kuje”. I toj zapea, a maloto poni koe vo me|uvreme gi be{e prestasalo podzastana, udri nekolku pati so kopitata po kamewata i vo sledniot mig vo galop tr~a{e po patekata {to se protega{e pred niv i nekade vo dale~inata se zavr{uva{e so siluetata na Mi{i}eviot bel~o. Koga Mi{i} gi vide, go natera kowot da se spu{ta po patekata i vo sledniot mo-ment negovata silueta se izgubi zad ridot. Sega bea sosema sami i tie se baknaa. Istata no} toj se iskra-de od ku}ata, go pomina selskiot pat, sleden od lae-weto na selskite ku~iwa vrzani so sinxiri zad por-tite i vleze vo nejzinata ku}a preku otvoreniot pro-zorec. Taa sigurno go o~ekuva{e negovoto doa|awe, za{to celata soba be{e namirisana so kolowska voda. Toj be{e iznenaden od nejzinata prikriena strast, koja izbiva{e kako lava od {totuku razbuden vulkan. Premoren i sonliv toj poleka i so prikri-

236

vawe kako nekoj kradec se vra}a{e v zori kon svoeto sop~e.

Zvukot od nejzinoto potpevnuvawe, koe toj popladneto go slu{a{e, go ispolnuva{e so golemo zadovolstvo i ne`nost. No kako {to pominuvaa de-novite, zadovolstvoto s# pove}e se pretvora{e vo monotonija i nepodnosliv pritisok, koj mu ja ograni-~uva{e slobodata. Zo{to po~naa nejzinite bezbroj-ni bakne`i, koi prvo go razne`nuvaa i go polnea so strast, a sega s# pove}e go frustriraa i go oneraspo-lo`uvaa? I toga{, kako i site drugi `eni, i taa saka{e celosno da go kontrolira i poseduva, {to samo mu gi zgolemuva{e otporot i besot vo du{ata. Edno popladne toj ne otide kaj nea, tuku skita{e naokolu i fotografira{e i koga ve~erta dojde kaj nea, ja najde kako s# u{te sedi pred prozorecot i go o~ekuva negovoto doa|awe. Taa be{e celata izgube-na, teloto & se trese{e, a vo o~ite & se ~ita{e pre-kor. Toj i sega mo`e{e da gi slu{ne prekornite zbo-rovi koi taa, verojatno, iljadnici pati gi povtorila vo dolgite ~asovi na ~ekawe. Celoto selo ve}e gi ozboruva{e, na dolgo i na {iroko ja razglobuva{e nivnata vrska. Ova mu go ka`a Mi{i} i {to e najstra{no duri i popot be{e se re{il da se zame{a i da proba da ja zapre ovaa afera. Toj mo`e{e da gi ute{i lu|eto, ako gi izla`e{e deka tie se svr{ile, no ah, negovata gordost ne mu dozvoluva{e neiz-be`noto begstvo da go opravda so lagi i izmislici. @abqak se nao|a{e na krajot na svetot i malata ne`na Zorka ne mo`e{e da go zadr`i vo ovaa pustelija so toa {to go nude{e. Dvajca na kow e ubavo za kratko vreme, no ne i za cel `ivot. Edna ve~er, toj ednostavno is~ezna. Pod nejziniot pro-

237

zorec vise{e edno pismo vrzano na kamen. Vo nego toj & pi{uva{e deka ne saka ponatamu da ja izlo`uva na ozboruvawe i rezil, pa zatoa si zaminuva. Toj go fati patot za Plevqa, dlaboko izdi{a, ispolnet so zadovolstvo {to povtorno e sam pod ova yvezdeno nebo.

Vo Plevqa be{e pazar i toj voodu{eveno gi polne{e filmovite eden po eden so fotografii od razli~ni selski tipovi, niedna{ ne pomisluvaj}i na Zorka. Edinstveno ve~erta, le`ej}i sam vo krevetot, po~uvstvuva kratka neprijatnost koja, potkrevaj}i gi ramenicite, brzo ja istrese od sebe. Dobro, toj be{e vquben i sega vqubenosta mu pomina, kako {to pominuva i `edta, otkako }e se prepie{ voda od izvorot. Se izgasna! @ivotot odi ponatamu!

No koga toj drugata ve~er povtorno vleze vo pansionot, ja najde nea kako sedi vo kafeanata, izgu-bena, so pomodreni usni, kosata sobrana vo opav~e, vodena od pot i treperlivi prsti svitkani okolu edna ~a{a so toplo vino. Toj gi slu{a{e nejzinite zborovi, isprekinati od lipawe i solzi, zborovi polni so prekor i neizmerna taga. Istite tie zboro-vi, celata prikazna ja ~ita{e i od nejzinite za-magleni o~i, pismoto so kamenot koe te{ko & padna na du{ata, kamenot koj go dr`e{e vo racete namesto negovoto toplo telo, nejzinata besmislena potraga niz temninata, beskrajnoto pe{a~ewe niz planini-te, iskinatite ~evli od dolgoto odewe niz klisurata na Tara, krvavite bolni pluski na nozete, a sega i negovoto strogo odbivno lice koe{to taa kratko go pritisna do svoeto i go pomiluva...

Zo{to li go vikna Ciganot, vo eden besen, beznade`en obid povtorno da go pridobie za sebe so

238

pomo{ na pesnata koja{to za prvpat gi zbli`i? Taa sede{e na klupata so racete svieni okolu isto{te-nite, bolni i izma~eni noze polni so pluskavci, so telo koe se trese{e od bolka i iznemo{tenost, ja pee{e pesnata za kowot so zlatni potkovici nad ~ij vrat tie za prvpat se baknaa. Zorka, ti mala ne`na `eno, sevo ova voop{to ne pomaga, za posleden pat }e te krenam v race i }e te odnesam gore: i toga{ mora{ mirno da zaspie{, bez solzi, a jas }e zaminam, zasekoga{. Jas moram da odam ponatamu so svojot `ivot, mojot kow ne mo`e da n# nosi dvajcata, a ponatamu da java{ do mene ne mo`e{, za{to ako java{ sama, }e zaostanuva{ so kilometri zad mene, za{to si mala, ne`na i slaba i zatoa {to bolesta s# pove}e ti go osvojuva teloto i ti gi zamagluva o~ite... No taa ne slu{a, mu gi zabiva noktite vo racete, a nejziniot glas, pijan od lutina, go vika Toza povtorno, golemiot Cigan, koj nasmean im se pribli`uva, potsmevaj}i se na Zorkinata taga i Brankovata bespomo{nost. „Sviri ja Kowa kuje! Sviri!” I Toza svire{e, kako {to i sega sviri, i so sekoj nov stih Branko znae deka toj nea ja predade. Toj ne mo`e{e poinaku, no sepak toa e predavstvo, da & frli{ kamen na `ena, koj tapo odeknuva zad ~ekorot na zlatnoto kopito na sre}ata. Zorka se obide da go ma|osa so muzika, a toj & se smee{e. No pesnite nikoga{ ne umiraat i sega, po tolku godini, malata `ena so izraneti noze i du{a e odmazdena so pesnata za zlatnata potkovica, koja go o`ivuva umrenoto minato i bezobyirno ja gazi i raspar~uva Brankovata sre}a. Za{to negoviot ~in be{e pre-davstvo, predavstvo ~ija gor~ina za prv pat ja ~uv-stvuva vo ustata, gor~liv vkus koj ne mo`e da go iz-

239

mie ni so vinoto, i gleda bespomo{no i izgubeno vo Toza, a negovite prsti poleka i mlitavo se lizgaat od zafatot na Du{kinata raka.

240

241

NADA No nikoj ne ja zabele`uva burata {to zaviva

vo Brankovata du{a, gostite pleskaat so racete i vikaat „Da `ivee!”, a Brankovite ~i~kovci go povto-ruvaat sekoj posleden stih so dlaboki zaripnati glasovi. Toza gleda triumfalno naokolu, dodeka Asim go turka nastrana i si pravi pat do Branko i Du{ka, navednuvaj}i go kon niv liceto so maslinova boja na ko`ata. Branko gleda napadno vo negovite {iroko postaveni o~i, koi isto taka napadno i uporno go gledaat, a sepak za Branko e nevozmo`no da mu gi pogodi mislite. Asim, desetici pati svirel za Branko, blisku do nego, na uvo, no toj sega za prvpat vistinski go gleda i e svesen za negoviot izgled. Kolku e ~udno {to nikoga{ porano ne mu padnalo v o~i `ivotinskoto vo Asimoviot lik, {to sega vo ovoj moment mu be{e tolku o~igledno. Nad negovoto ~elo ispup~eno kako xumka mu pa|a{e kako katran crnomodrata kosa, negovata gruba golema dol-na usna mu vise{e pod debelite crni musta}i, a krae-vite na usnite mu visea nadolu i se gubea vo mrsno-tijata na debelite obrazi. No sega ni{to ne mu po-maga ispituvaweto na Asimovoto lice, du{ata na eden Cigan ne mo`e{ da mu ja pro~ita{ na liceto, taa e skriena vo negoviot glas i vo na~inot na koj gi dvi`i prstite po `icite na violinata; i odedna{ toj se seti deka Asim ima{e predavni~ki ~ist glas, koj i po dolgo piewe zvu~e{e isto tolku ~isto i jasno kako i na po~etokot i bez maka se izdvojuva{e nad pijanoto zaripnato peewe na drugite.

242

[to li }e sviri toj? Sigurno edna pesna za piewe, za{to toj gleda{e kon bokalot so vino do Brankoviot lakot. No toj nenadejno ja protegna ra-kata, a nejzinite crni vlakna se poka`aa od pod be-lata man`etna na ko{ulata i po~na da sviri tro-paj}i so nozete naglasuvaj}i go ritamot na melo-dijata:

Imate li vino, imate li vino? Imate li crno vino, dajte ni go nam. Crno li e toa. Crno vino li e? Imate li crno vino, dajte ni go nam! Imate li pari? Imate li sitni pari? Dajte ni gi nam. Sitni pari ili ne, dajte ni gi nam! Imate li momi? Imate li mladi momi? Dajte ni gi nam. Dal se mladi ili ne, dajte ni gi nam! Imate li `eni? Imate li stari `eni? ^uvajte gi za vas. Stari `eni ili ne Imate li `eni, ~uvajte gi za vas!

Ha, toj navistina pee{e za pija~ka, taka pee{e

{to go ~uvstvuva{e klokoteweto na vinoto, gi gle-da{e devojkite i go slu{a{e yveckaweto na parite. Starosvatot, so zaripnat glas gi pee{e refrenite

243

na pesnata zaedno so Ciganot i udira{e so tupani-cata po masata, sledej}i go taktot na Ciganot koj strasno svire{e, izvivaj}i gi teloto i violinata. Branko povtorno se raspolo`i i veselo sledej}i ja muzikata, se osmeli pak da ja pogledne Du{ka, koja pak so ironi~en pogled mirno sede{e i slu{a{e. Taa go gleda{e podbivno, mu ja fati rakata i kako da saka{e da mu ka`e: dobro, ti porano si piel mnogu, no od sega nema pove}e piewe, slu{ni ja u{te edna{ dobro pesnata od minatoto! Toj i natamu veselo gleda{e, zablagodaruvaj}i mu se na boga {to Du{ka ne ja zabele`a negovata neraspolo`enost pri pee-weto na prvata pesna.

No, {to pravi{ sega, Asim? Zo{to toj ne za-stana so peeweto kaj starite `eni? Zo{to toj pro-dol`i, isviri nekolku akordi, kako prethodnica na nova pesna, edno zaripnato F, pa u{te edno i u{te edno. Ovie nekolku akordi bezmilosno udiraa vo Brankoviot mozok i predizvikaa nov poroj stari se}avawa od koi Branko, smrtno upla{en, povtorno gi zatvori o~ite. Toa ne mu pomogna da gi rastera neprijatnite misli, naprotiv, tie bea tolku `ivi i stvarni, kako da se slu~uvaa, sega, vo ovoj moment. Toj se najde vo Pe}, se ~uvstvuva{e kako vistinski glupak, no sepak sede{e vo {talata za kravi i ~eka{e! „Prekini,” vikaa drugite, „prekini, Asim! Sekoj mo`e da pee samo po edna pesna! Inaku ne e fer!” No Asim ja pritisna u{te posilno violinata pod bradata i poka`a so gudaloto kon Branko: „Toj sekoga{ saka{e da mu gi sviram edna po druga, neli gospodine Markovi}?” Negoviot glas lesno se izvi-va{e nad xagorot na drugite, i toj ve}e gi pee{e prvite stihovi od pesnata:

244

Hej! Sedum dolgi dena nemam qubeno (2). Edno {ami~e i edna {amija ostaviv kaj mojata qubena. Usnite mi se ispukani od premnogu qubewe (2) Edno {ami~e i edna {amija ostaviv kaj mojata qubena. \avolskiot Asim, uspea da si go istera }eifot

i povtorno da go vrati Branka vo minatoto! Toj nesigurno gleda{e vo izvezenoto {ami~e {to Du{ka go dr`e{e me|u prstite. Isto takvo toj be{e osta-vil kaj Nada. Nada, malata peja~ka od Pe}! To~no pred tri leta, po patuvaweto so stranskite doktori, koi gi posetuvaa pograni~nite podra~ja pome|u Ju`na Slavija i Albanija, kade {to zaedno `iveeja siroma{nite Crnogorci i u{te posiroma{nite Albanci, vo niski kameni ku}arki po ridovite na Prokletija, Prokolnatite Planini, kade {to so vekovi lu|eto stradaa od nasledni krvni bolesti {to gi deformiraa i duhot i teloto. I bidej}i toj te~no zboruva{e nekolku stranski jazici, Pres-biroto go isprati kako preveduva~ so ovaa ekipa doktori, nau~nici koi gi ispituvaa naslednite bolesti i deformaciite predizvikani od niv. So denovi toj gi fotografira{e stra{nite deforma-cii koi predizvikuvaa ~ove~ki tragedii kaj pove}e generacii. Vo pograni~noto grat~e Pe} karvanot so ekspedicijata se rasturi. Istata ve~er toj mu se frli na alkoholot, probuvaj}i da gi izmie smrdli-vite gletki od izminatata nedela. Ne treba{e dolgo da bara za da najde veselo dru{tvo. U{te vo ho-tel~eto, kade {to najde preno}i{te, toj vedna{ go

245

zabele`a podiumot na koj sigurno svire{e `iva mu-zika, ciganski orkestar so peja~ki na narodna muzi-ka, koi gi zabavuvaat pijanite gosti sekoja ve~er, od devet ~asot nave~er do dva nautro. Ovde sigurno ne-ma nekoja dobra muzika, za{to toj znae{e od isku-stvo deka dobrite muzikanti i peja~ki imaa anga-`mani vo golemite gradovi, a vo provincijata naj-~esto svirea lo{i muzi~ari. Vo salata, kade {to toj pod svetloto na edna acetilenska svetilka ve~era{e sam, pokraj muzikata ima{e samo u{te nekolkumina mra~ni gosti vo godini. Nadvor besnee{e peso~na bura i gazdata po~na brzo da ja vnesuva vnatre deko-racijata od terasata. Gazdata ima{e edno ispup~eno oko i izgleda{e kako nekoj so tupanici da mu go sma~kal liceto. Toa be{e mo`no, za{to toj be{e gazda, no isto taka gi isfrla{e od kafeanata ne-prijatnite i agresivni gosti, a za toa gi ima{e i potrebnite muskuli. Osven toa, na vratata vise{e i edna tabli~ka so natpis: „Se molat gostite da se pridr`uvaat na naredbite na policijata i da ne frlaat so ~a{i po orkestarot.” No}ite, ovde, mora ponekoga{ da se mnogu studeni! I sigurno „dobra” alkoholna atmosfera za da se odgleda dete! Vo eden agol od salata, pod slikata na kralot, koja be{e bogato isprskana so pti~ji izmet, sede{e edno de-tule i re{ava{e zada~i na eden siv list hartija. Sopstvenikot go trgna deteto od salata, vo momentot koga vlegoa orkestarot i peja~kite. Prvata peja~ka vedna{ go privle~e negovoto vnimanie. Taa be{e golema `ena so predizvikuva~ki gradi i kolkovi koi bea pretesno stegnati vo crn fustan, protkaen so zlatesta `ica. Edinstven nakit & bea ogromnite zlatni obetki, koi & visea na u{ite. Nejzinoto lice

246

sjae{e od zadovolstvo, `ivo i predizvikuva~ko, a eden pramen od vitkanata kosa, zacvrstena na temeto, nemirno & pa|a{e na ~eloto. Pokraj nea stoe{e edno mlada ne`na devojka vo bel fustan i so crven karan-fil vo crnata mazna kosa. Taa ima{e sitni o~i koi pri sekoja koketna nasmevka, |avolesto se izvivaa nagore i gi otkrivaa nejzinite skrieni misli. Vo takvi momenti postarata `ena vnimatelno ja sle-de{e. Dali ovaa mlada devojka & be{e }erka, ili pak samo prijatelka? Vo ova sredina s# be{e mo`no. Branko ne dobi mo`nost to~no da razbere kakva im be{e vrskata, za{to salata se napolni tolku brgu {to za kratko vreme, bez da napravi nekakov napor, be{e zaobikolen od grupi gosti koi strasno pieja i pri sekoja nova goltka si nazdravuvaa. Poznati i nepoznati bea, ve}e po vtorata ~a{a, tolku bliski, kako so vekovi da se poznavaat. Okolu edna masa bea sobrani grupa pija~i zadlabo~eni vo ~a{ite so vino i glasno vikaj}i si gi ka`uvaa najnovite nau~eni {egi. Eden od pija~ite go zabele`a osameniot gos-tin i prijatelski go povika da im se pridru`i. Taka, Branko dojde da sedi do eden mlad policiski kome-sar, koj postojano udira{e po masata so ra~kata od sabjata, baraj}i novo vino. Duri koga grupata be{e polupijana, go ostavija na mira i ne mu postavuvaa qubopitni pra{awa, taka {to sega toj mo`e{e mir-no da go slu{a orkestarot. S# be{e obratno od ona {to toj si go zamisli: postarata `ena pee{e so ne-siguren glas i se obiduva{e toa da go prikrie so pomo{ na tamburata. Mladata `ena, pak, skoro da ne ja dopira{e tamburata i pee{e so dlabok glas, poln so neskriena strast. Branko se strese, teloto mu go potresoa dlaboki mornici i strast, so sekoja nova

247

pesna mu se zgolemuva{e `elbata za pove}e i podla-boko u`ivawe.

Toj & kimna na devojkata i taa mu se pribli`i ni{aj}i so kolkovite i pra{alno potkrevaj}i gi crnite ve|i nad o~ite. „Kako se vika{?” „Nada,” mu odgovori taa, „imate li nekoja specijalna `elba?” Taa se navedna nad nego i mu pro{epoti: „Gledajte da se trgnete {to pobrzo od ovaa masa, za{to koga komesarot }e se opijani, stanuva opasen i nepri-jaten!” Toj ja pogledna iznenadeno, od kade taa zagri-`enost kaj nea koga toj do sega skoro i da ne ja pogledna? Toj ba{ & posveti pove}e vnimanie na postarata `ena, koja pak postojano mu se nasmevnu-va{e i mu frla{e strasni pogledi. „Pej mi ja „Ima-te li vino?”, Nada” & odgovori so glas koj namerno go naglasi nejzinoto ime.

I Nada ja pee{e pesnata za vinoto, tolku strasno {to toj po~uvstvuva golema `ed za vino i za nejzinoto telo. Postarata `ena be{e besna {to toj taka se vpu{ti so devojkata, na {to Nada potsme-{livo ja naso~i tamburata kon nea, koga go pee{e kupletot „imate li babi”. Na krajot na pesnata, so edno dvi`ewe na rakata, Nada ja zamol~a tamburata i izvivaj}i go glasot dolgo i zanesno pee{e:

Ej...! sedum dena ne sum se qubela... Dodeka go pee{e ova, taa istovremeno gleda{e

vo Branko voshiteno i predizvikuva~ki. Po `alnata nedela, vo koja postojano se so-

o~uva{e so lu|e izma~uvani od bolest i nema{tija, nenadejno dobi silna `elba da go raskine svileniot fustan i strasno da go miluva i qubi ova ne`no telo. Koga taa povtorno mu se pribli`i i mu ja ponudi tamburata za da & plati za pesnata, toj & re-

248

~e: „Nada, ti si mnogu mila!” „Vie ste isto taka mil,” mu odgovori taa i dodeka toj gi stava{e de-sette dinari vo tamburata, taa mu go istrgna beloto svileno {ami~e od xebot na paltoto, pritiskaj}i gi crvenite usni vo nego. Navistina li go misle{e toa, ili pak saka{e so svojata igra da ja nervira po-starata `ena? No taa ne be{e edinstvenata {to se nervira{e, za{to istovremeno po~uvstvuva kako ne-goviot sosed cvrsto go stegna za ramoto i mu re~e: „Ovde e zabraneto da se vpu{tate so peja~kite, znaete li?”

Branko ramnodu{no gi potkrena ramenata, mirno gledaj}i vo komesarot. Toj nema{e namera da se povle~e pred prviot qubomoren pijanica, so ili bez uniforma i mirno mu odgovori: „Jas mislev deka sum gostin na Va{ata masa?” Komesarot ja povle~e kapata nanazad i dr`ej}i ja s# u{te izgasnatata cigara me|u tenkite usni nervozno po~na da tropka so prstite po masata. Negoviot vko~anet pogled i vla`nite zamagleni o~i, jasno mu poka`uvaa na Branko deka toj, nekade vo svoite mra~ni misli, morni~avo se obiduva da najde na~in da mu se od-mazdi. I odedna{, kako da ja pronajde genijalnata ideja, toj prestana da ~uka so prstite po masata, go vikna gazdata, koj ponizno mu se dobli`i i glasno go zapra{a: „Mile, kolku ti ~ini masava?” Gazdata sra-me`livo gi kr{e{e racete protestiraj}i: „No go-spodine Simi}...” Komesarot stana, gi grabna dvata bokala so vino, koi stoeja na masata i nezasitno so golemi neprekinati goltki gi isprazni. Branko qu-bopitno gleda{e vo ramnomernoto dvi`ewe na nego-voto Adamovo jabolko, koe to~no go poka`uva{e brojot na napravenite goltki. Gospodin Simi} gi

249

spu{ti vnimatelno bokalite na zemja, go izvadi pa-ri~nikot gledaj}i vo preostanatite banknoti i udri silno so tupanicata po masata, pokriena so crveniot ~ar{av: „Nemoj da se gri`i{ za bokalite, ti ku~kin sinu, kolku ti ~ini masava? Pedeset dinari? Sto? Dveste? Eve ti gi!” Toj gi ispu{ti parite od rakata i dodeka gazdata se spu{ti da gi fati, toj ja krena te{kata masa i po~na da ja treska od kameniot pod.

Site gosti stanaa na noga, osven Branko. S# dodeka komesarot ne go dopira revolverot, {to se odnesuva do nego, mo`e kolku {to mu e drago da treska so masata. Ako nekoj saka za dveste dinari da iskr{i kafeanska masa, toa ne e negov problem. Izgleda{e kako i Nada da go dele{e negovoto mislewe, za{to i taa ramnodu{no se dvi`e{e po salata i gi sobira{e parite za {totuku ispeanata pesna. Taa, sega svrtena so grb, stoe{e blisku do Branko, koga toj vo eden moment vide kako komesarot zgrap~i eden od bokalite za da go frli kon nea. So edno dvi`ewe Branko ja grabna za rakata i ja povle~e vo skutot, a bokalot proleta pokraj nea i so silen tresok udri vo stakloto na vleznata vrata i izleta na ulicata, sleden od iznenadeniot pogled na gospodin Simi}. Toj i Branko bea edinstvenite pri-sutni {to ne vreskaa. Nad golemata vreva jasno se izdvojuva{e histeri~noto vreskawe na postarata pe-ja~ka, koja vo panikata ja tresna tamburata od pija-noto. Srede ovaa turkanica i histerija, Branko u`i-va{e stegaj}i go so racete Nadinoto telo, koe mirno i otpu{teno sede{e na negovite kolena. Sigurno }e potrae u{te malku, dodeka Simi} ne se povrati od {okot, pa zo{to toj da ne u`iva u{te malku vo ovoj moment, ispolnet so zadovolstvo?

250

Vratata odedna{ se otvori i vleze eden ogro-men naluten Crnogorec, koj na glavata ima{e crveno kap~e obrabeno so crna lenta i ukraseno so zna~ka so mrtove~ka glava, so pu{ka i isprepletena so sre-breno ven~e. Branko vo nego vedna{ prepozna eden od grani~arite, koi dobrovolno & pomognaa na ekspe-dicijata nau~nici da gi pominat opasnite podra~ja na granicata so Albanija. Toj so edno naglo dvi`ewe ja prefrli pu{kata na grbot za da gi oslobodi racete, gi isturka Ciganite koi so smrten strav vo o~ite bea navalile kon vratata za da begaat, go grab-na Simi}a so dvete race za ramenata i go izvle~e nadvor. Malku podocna toj se vrati nazad za da ja zeme kapata na komesarot, koja mu padnala od gla-vata. Brankovite race s# u{te gi miluvaa Nadinite gradi za{to toj, ve}e od momentot koga ja vide, be{e opsednat od `elbata da si gi zadovoli strastite na ovaa mlada `ena. Sega toj sigurno znae{e deka mora da ja ima ovaa `ena.

Desetina minuti podocna, vo salata se vrati voobi~aenata atmosfera: xagoreweto na pridu{eni glasovi, ~adot od cigarite, ne`noto treperewe na tamburite. No koga Nada saka{e preku zadnata vrata da se izvle~e od salata, toj & pro{epoti: „Nada, mila moja, daj mi eden bakne`!”

„Zo{to?” mu odgovori taa mirno. „Zatoa {to jas te spasiv, toj sigurno }e te

ubie{e, ako te udre{e so bokalot! Zar toa ne vredi eden bakne`?”

„Za nekoj {to go saka i go ceni `ivotot, si-gurno, no ne za mene,” mu odgovori taa so zaripnat glas. „Vsu{nost, Vie ve}e si go zedovte ona {to inaku nikomu ne bi go dala za xabe.”

251

„[to saka{ da ka`e{ so toa za xabe”, pra{a toj ostro, iznenaden od nejzinata ramnodu{nost.

„Daj mi pedeset dinari”, mu odgovori taa kratko.

Toj se nasmea. „Ti si barem iskrena!” Toj povtorno se nasmea na nejzinata neograni~ena `elba za pari. Kakva ve{terka! No toj sepak mora{e da ja dobie. „Dojdi posle za da gi zeme{ Nada, vo mojata soba!”

Taa ja polo`i svojata treperliva raka vrz negovoto ramo: „Toa ne e mo`no, jas spijam vo istata soba so Vaska, postarata peja~ka, znae{, i taa me ~uva.”

„Nemoj da se {eguva{ so mene”, & odgovori toj ironi~no. Kakva be{e vrskata pome|u ovie dve `e-ni?

„Jas ne se {eguvam.” Nejziniot glas be{e pri-du{en od strav. „^ekaj me posle ovde, okolu dva ~a-sot, koga }e se zatvori kafeanata...”

Taa go povle~e so sebe vo temninata, ja polo`i rakata vrz drvenata ra~ka od starata `e-lezna vrata i mu re~e: „Daj mi sega barem dvaeset dinari.”

„Ako sum malku ~uknat! Odi i zaraboti si gi parite so peewe, dobro?” & odgovori toj zajadlivo.

Koga se vrati vo salata, toj postojano ja nara-~uva{e kaj Asim istata pesna „Imate li vino”, se-koga{ za deset dinari, koi taa ponizno doa|a{e da gi primi vo nejzinata tambura.

Vo pauzite taa si igra{e so negovoto svileno maram~e. Toj sede{e non{alantno na stolot, strogo zagledan pred sebe, potpivnuva{e od vinoto i odvreme-navreme poglednuva{e kon yidniot ~aso-

252

vnik, ~ii strelki bavno se pridvi`uvaa. Zo{to toj s# u{te sede{e ovde i ~eka{e kako nekoj sredno-{kolec? Zo{to ne si zamine? No toj be{e premnogu vozbuden od nea, za da mo`e mirno da spie.

Pet minuti do dva. Toj plati i si zamina. Opipuvaj}i vo temninata, pcuej}i {to tokmu sega gi potro{il ~kor~iwata, ja pronajde drvenata ra~ka od vratata. Pod nozete ja ~uvstvuva{e lizgavata kal {to mu se lepe{e na ~evlite. I dodeka se naprega{e da ~ue {to se slu~uva zad zatvorenata vrata, slu{na edno pla~livo tivko cimolewe od {totuku rodeno `ivotin~e. No toj ne slu{na odgovor na ova cimo-lewe za pomo{. Kakvo `ivotin~e be{e toa {to vi-ka{e napomo{ vo temnicata, telence, nekoe ku~e ili ma~e? Toa be{e takov zvuk {to mu go strese teloto so mornici, no i pokraj toa, toj i natamu stoe{e so nozete zaglibeni vo kalta obvitkan so {talski mirisi, ~ekaj}i da dojde Nada, ~ie{to telo s# u{te go ~uvstvuva{e kako mu se lizga vo dlankite.

Izgleda{e kako da ~eka so ~asovi, ovde vo temnicata, slu{aj}i go bespomo{noto cimolewe na nepoznatoto `ivotin~e i silnoto ~ukawe na negovo- to vozbudeno srce. Toj slu{na kako muzi~arite si za-minaa, ka~uvaj}i se po nadvore{nite skali, koi ve-rojatno vodea do gornata galerija.

@eleznata vrata za~kripi. Kone~no! „Nada” pro{epoti toj. Negovite race go zgrabija nestrpli-vo nejzinoto telo. „Nemoj tolku da brza{,” prosaska taa, „kade se parite?” „Dvaesetina godini,” progo-vori toj ogor~eno, za{to sigurno nema{ pove}e, a ve}e si iskusna kurva!” Taa ne mu odgovori, toj edin-stveno po~uvstvuva kako taa gi kontrolira parite me|u prstite, za vedna{ potoa da gi pikne vo ~ora-

253

pite. Taa go povle~e zad sebe vodej}i go kon zadniot del na {talata. Toj po~uvstvuva pod stapalata skali-la od skala, koja vode{e nagore, kon nekoj vid ~ardak, koj be{e pokrien so seno od p~enkarnici. Opipuvaj}i naokolu po bockavoto seno, toj gi pro-najde nejzinite noze. I taka se zavr{i ovaa ve~er, vo koja{to toj saka{e da gi zaboravi gadotiite od ma~niot `ivot na planinskite `iteli. Toj ostana vo Pe} tri dena. I drugite dve ve~eri toj ja ~eka{e nea vo smrdlivata {tala, za{to taa uporno odbiva{e da dojde vo negovata soba. Toj budno go slede{e sekoj zvuk, od strav da ne go fatat vo ovaa neprijatna situacija, dr`ej}i gi parite vo racete, ja ~eka{e Nada, kurvata, koja mu dava{e sevdah so nejzinoto peewe i mu gi razgoruva{e strastite vo teloto, koi se zasituvaa duri otkako }e ja poseduva{e. Vo tekot na negoviot skitni~ki `ivot, toj ima{e bezbroj vakvi avanturi so kafeanski peja~ki. Po nekolku dena, toj ramnodu{no gi potkrena ramenicite i bez da se izma~uva so te{ki misli, bezgri`no prodol`i so svojot boemski `ivot. No sega, ovde, dodeka istiot toj Asim mu stoe{e nad glavata i mu ja svire{e pesnata na uvoto, taka {to gudaloto brzo se dvi`e{e me|u nego i Du{ka, negovata nevesta, toj stana svesen za dlabokata mizerija vo koja go `iveel svojot `ivot.

Voden od muzikata i te{kite se}avawa, toj ~uvstvuva{e kako poleka zaglibuva vo kalta na svo-jata mizerija i bolno borej}i se so te{kite voz-di{ki, opipuva{e vo mrakot za da gi najde i zgrap~i prstite od Du{kinata raka. No nejzinata raka be{e studena i ne mu go vozvrati stisokot.

254

VERA Toj nema{e vreme da razmisli, ne dobi mo`-

nost da smisli nekoj dobar izgovor za da se izvle~e od ovaa ma~na situacija. Vsu{nost, toj ne mo`e{e ni{to da napravi, a da ne se izdade sebesi ovde pred site prisutni. Toj kako doma}in ne mo`e{e da go za-brani ovoj ve}e dogovoren natprevar me|u muzi~a-rite, me|u sedumte Cigani, ~ija muzika site pri-sutni ja sledea so golemo u`ivawe. Toj gi dovede vo Ohrid so cel da ja zbogatat negovata svadbena ve-selba, no po prvite dve pesni, izgleda{e kako tie da se samo predigra na negovata propast. Sudbinata ne go ispu{ta{e, za{to sega dojde red na Pr~a, ci-ganskiot kral na Vojvodina, zemjata nad Dunav. Os-triot zvuk na negovata violina ve}e go ispolnuva{e prostorot, i po tret pat mu ja raskinuva{e du{ata:

Moj dilbere, kaj se {eta{... Ej zo{to ne me zema{ so sebe? Moj dilbere, kade skita{, Zo{to ne me zeme{ so sebe? Odnesi me poarno na pazar I prodaj me na kapetanot, Zameni me so kilo zlato, Za da go pozlati{ pragot pred tvojata vrata.

Omilenata pesna na Vera! Taa mu ja pee{e stotici pati na uvo, miluvaj}i go po kosata, dodeka

255

toj & le`e{e vo skutot. Toj toga{ razmisluva{e za s# drugo, osven za qubovta: za pogre{niot razviva~ {to go koriste{e popladneto, koga gi razviva{e fotografiite, za na~inot na koj }e uspee da si gi naplati dvestete dinari, koi mu gi dol`e{e re-dakcijata na vesnikot Pravda, i na iljadnici drugi sitni raboti koi toj se obiduva{e da gi isfrli od svoite misli, za{to pove}e ne ja saka{e ovaa `ena.

Zo{to ne ostana samo prijatel so ovaa `ena, tuku se vpu{ti vo qubovna vrska, zatoa {to taa be{e smrtno zaqubena vo nego i toj ne saka{e da & gi povredi nejzinite ~uvstva. Nejzinata qubov be{e tolku silna, {to taa be{e podgotvena da dade s#, da `rtvuva s# samo da go usre}i. Toj be{e siroma{en mlad ~ovek koj bogato u`iva{e vo site udobnosti {to gi nude{e nejziniot komforen dom. Taa be{e `ena na eden bogat trgovec, dvaesetina godini postar od Vera, koja ima{e trieset godini. Toj ~esto be{e na pat poradi svojata rabota, ispora~uva{e stoka za `eleznicata i voop{to ne se somneva{e deka negovata Vera }e se vpu{ti vo qubovna vrska so ovoj mlad ~ovek i pokraj toa {to toj potsvesno ja ~uvstvuva{e nejzinata mlade{ka vqubenost. Vo denovite na negovata otsutnost, Branko spie{e me|u tu|i ~ar{afi. Koga nautro }e se razbudea, s# u{te dremlivi i otpu{teni od dolgata qubovna no} i kratkiot son, Branko vnimatelno go posmatra{e nejzinoto lice, nadevaj}i se deka }e otkrie tragi od zdodevnost i zasitenost. No Verinata qubov be{e postojana vo svojata intenzivnost, taa ne ja izrazu-va{e qubovta so mnogu zborovi, tuku so dela, preku na~inot na koj se gri`e{e za nego, kako go miluva{e i potpolno mu se predava{e, kako mu go podava{e

256

utrinskoto kafe, koristej}i ja sekoja {ansa ne`no da go dopre i pomiluva i preku stotici drugi po-drobnosti so koi, vsu{nost qubovnikot ja gali svojata sakana. I pove}e od toa: najdlabokite qu-bovni zborovi taa mu gi ka`uva{e so prefinetiot govor na nejzinoto telo, podavaj}i mu se celosno, {to za nea be{e qubovna `rtva. I toa be{e naj-bitnata pri~ina {to nivnata vrska trae{e tolku dolgo, za{to nego ne go vrzuva{e nejzinata qubov, tuku nejzinata dlaboka, iskrena predadenost, bistra i ~ista kako i nejzinite o~i. Preku den tie se za-nimavaa i razgovaraa za obi~ni raboti, no kako {to se nabli`uva{e kve~erinata, a mrakot gi obviva{e i gi prave{e nejasni predmetite vo golemata ku}a, taka Branko go proni`uvaa mornici pri sekoj po-gled vo nejzinite zamagleni o~i i kon teloto koe poleka sozreva{e za no}ta.

Za nego nejzinata du{a be{e golema tajna i toj, bez da razmisluva, u`iva{e vo qubovta koja mu ja dava{e. Taa znae{e i strada{e poradi toa, bez da mo`e da mu ka`e. Samo edna{, vo edno `e{ko letno utro, koga tie rano se razbudija od pesnata na pti-cite vo gradinata, taa dlaboko di{ej}i, go pritisna svoeto bledo lice do nego i nenadejno, silno go kasna za ramoto i po~na besno da mu gi trese ramenicite, baknuvaj}i go istovremeno mestoto kade {to se gledaa tragite od nejzinite zabi i dodeka toj s# u{te mirno ja posmatra{e, taa tivko so pridu{en vresok prostenka: „Zo{to? Branko! Zo{to?”

Celi pet minuti toj iskreno ja `ale{e i ne se osmeluva{e da ja pogledne, za{to se srame{e deka nema{e odgovor na nejzinoto pra{awe, koe vsu{nost i ne be{e pra{awe, tuku beznade`en povik: zo{to

257

nekoj mora s# da dade, a drug s# da dobie so besramna sebi~nost; i zo{to toa s# zaedno se vika qubov, kralski zbor za nejzinoto gor~livo ropstvo, koe taa ne e vo sostojba sama da go raskine?

I kako {to vremeto pominuva{e, toj s# pomalku ja miluva{e i jasno & dava{e na znaewe deka taa za nego be{e samo u{te edna qubovnica, so koja toj ja popolnuva{e prazninata me|u dve burni avan-turi. Taa, pak, s# pove}e saka{e da mu dava, so {to istovremeno se obiduva{e da ja zgasne gri`ata na sovesta {to ja ~uvstvuva{e sprema svojot soprug. Taa ode{e so nego na ve~era vo mali rabotni~ki kafe-an~iwa, za da mu poka`e deka so nego mo`e da se navikne na siroma{en `ivot. ^esto, taa se obidu-va{e da ja predizvika sudbinata, taka da gi naredi nastanite i okolnostite, za da predizvika nemi-noven sudir vo koj nejziniot soprug }e ja otkrie nivnata izmama. Toga{ toj }e mora da ja qubi, da ja prifati i da se gri`i za nea, `enata izbrkana od izla`aniot soprug. Toj so pravo veruva{e deka nej-zinata agonija be{e tolku golema, {to taa veruva{e deka edinstveno taka mo`e da go vrze za sebe zase-koga{. No toj ima{e tolku poznajnici, prijateli i vrski koi mu davaa informacii za dvi`eweto i {emata na Veriniot soprug, {to toj lesno gi od-begnuva{e eventualnite sredbi so nego. Od druga strana, toj dozna deka i Veriniot soprug vo mla-dosta, no i sega, ne gi odbegnuva{e kratkite avan-turi so drugi `eni, no seto toa go prave{e vo golema diskrecija ne sakaj}i da si go rastroi idealniot mir vo `ivotot so Vera, koja be{e privle~na `ena i do-bra doma}inka.

258

Branko sega be{e siguren deka toj znae{e za nivnata vrska, no od istite pri~ini toj mudro go ~eka{e neminovniot kraj na ovaa qubov. Branko znae{e deka toj, so prodorniot pogled na negovite sivi o~i, go pro~ital i nego, Veriniot qubovnik.

Toga{ Vera se razbole so bolest na o~aj, za koja lekarite nemaa lek i ne znaej}i {to da storat, konstatiraa deka se raboti za problemi na nervniot sistem. Prvite denovi Branko be{e oneraspolo`en so tekot na nivnata vrska. Odedna{ toj mora{e da dava, da & uka`uva vnimanie i ne`nost, da & nosi cve}e, da & ja dr`i mlitavata raka, trpelivo da & ~ita. Nejzinite o~i postojano go sledea nasekade po sobata, so blagodaren pot~inet pogled. Vo vtorata sedmica od nejzinata bolest, koga toj sede{e sam vo svojata ergenska soba, dobi neo~ekuvana poseta od nejziniot soprug. Toj be{e mal ~ovek so {iroki ramenici i tvrd izraz na ison~anoto lice, na koe br~kite kako da bea iscrtani so ostra {ajka vo maznata ko`a. Nasmevka mu go omekna tvrdiot izraz na liceto, a dlaboko vo negovite o~i se ~ita{e mudrosta na ~ovek {to znae da prosti. I pred toj da progovori, Branko go obzede ~uvstvo na neprijatnost i sram. Toj mu podade raka na Branko, no odbi da sedne i vedna{ kratko i slu`beno mu se obrati: „Jas baram od Vas vedna{ da ja prekinete vrskata so mo-jata `ena. Toa seriozno go vlo{uva nejzinoto zdravje i jas ne sakam taa vistinski da se razboli. Jas ne sa-kam da se napravi kakov bilo skandal okolu ovaa ra-bota, za{to toa ne mo`am da si go dozvolam, a osven toa }e & {teti na mojata rabota.”

Branko go gleda{e so golem respekt, pogoden od odlu~nosta so koja toj bez zaobikoluvawe mu se

259

obrati. Istovremeno Branko ~uvstvuva{e kako da mu padna ogromen tovar od du{ata, za{to sega, koga Verinata bolest ja razni{a nivnata intimnost, toj s# pove}e ja ~uvstvuva{e nejzinata qubov kako bre-me. Cvrsto mu ja stegna rakata na nejziniot soprug i odlu~no mu re~e: „Vi vetuvam! Edinstveno Ve molam da mi dadete malku vreme, za da mo`am da go odberam vistinskiot moment, sigurno sega koga taa e bolna...; i se nadevam deka }e uspeam da odberam vistinski moment, kako {to i Vie toa go napravivte.” Nej-ziniot soprug se nakloni i studeno go pozdravi. Okolu negovata usta mu vise{e so`aliva i zagri-`ena nasmevka, nema{e ni traga od triumf, koj Branko vo sli~ni uslovi sigurno ne bi mo`el da go sokrie. Branko ja cene{e negovata prefinetost koja toj ja nema{e. Postoe{e samo eden na~in da ja izle~i Vera: da ja ispla{i. Se dogovori da se sretne so nea po nekolku dena i istovremeno podgotvi zabava so svoite prijateli umetnici i nivnite pridru`ni~ki za istata ve~er. @enskiot del od gostite se sosto-e{e od umetni~ki modeli, koi pod vlijanie na vino-to si dozvoluvaa da bidat lesno zavedeni. Toj se pogri`i na zabavata da bidat prisutni i nekolku zaedni~ki prijateli, koi sledniot den vedna{ }e & raska`at zo{to toj ne do{ol kaj nea na zaka`anata sredba.

Na po~etokot na zabavata toj be{e voznemiren i tolku go grize{e sovesta, {to za malku ne & tele-fonira za da & se izvini {to nema da & dojde vo poseta. No eden od negovite prijateli be{e dovel edna mlada temperamentna devojka, visoka brineta, vo koja toj vedna{ se vqubi. Od toj moment nitu ed-na{ ne pomisli na Vera, koja okolu edinaeset ~asot

260

nenadejno se pojavi kaj nego. Kako taa dozna deka kaj nego ima zabava? Ili pak nekoj od gostite ja pre-dupredil? Na nekolku navrati izleguvaa nekoi od gostite, za da donesat u{te pijalak i meze, pa ve-rojatno nekoj od niv & ispratil poraka za podocna da mo`e da u`iva vo pikantna scena! Samo vo eden mig toj be{e trognat i iznenaden od nejziniot bled lik, no vedna{ potoa go obzede lutina {to taa si doz-voluva da go {pionira. Toj ja odvede do divanot, ja sedna i odlu~i da ne & posvetuva pove}e nikakvo vnimanie. Taa se be{e doterala za zabavata i dodeka drugite `eni bea oble~eni vo kratki fustani po posledna moda, taa, koja nikoga{ ne se vode{e po modata, nose{e dolg granatno crven kadifen fustan, tesno pripien okolu nejzinoto strojno telo, a od kolkovite & se {ire{e i bogato pa|a{e preku vrvo-vite na ~evlite. Taa sigurno privlekuva{e vnima-nie so svojata pojava i da ne be{e tolku zatreskan vo ova mlado, zdravo devoj~e, sigurno i nemu }e mu go privle~e{e vnimanieto. Toj i natamu tancuva{e so drugata devojka, ~esto pominuva{e pokraj Vera, ne-kolku pati duri & go nagazi fustanot. No taa i natamu mirno sede{e na divanot, ostavaj}i go da & go gazi fustanot. Toj vide koga taa go vikna Pr~a, eden od trite Cigani koj toj gi vikna da mu svirat na za-bavata. Vedna{ otkako zavr{i poslednata pesna, koja glasno se slu{a{e od gramofonot, ne`no pro-zvu~ija prvite akordi od „Moj dilbere”. So potkre-nati ve|i toj ja posmatra{e, se upla{i od nejziniot izraz vko~anet od nemo} deka & so pesnata ne uspea da go pridobie za sebe. Toj pogoduva{e {to saka taa da mu ka`e, gledaj}i go so vla`ni o~i: „Se se}ava{ li na prvata na{a sredba Branko, vo gradinata na

261

Sava? Se se}ava{ li kako site tancuvaa, osven ma` mi, ti i jas? Mojot soprug ne tancuva, a ti, iako sede{e blisku do mene, me zabele`a duri na krajot na ve~erta i be{e qubezen od ~ista u~tivost. Jas, pak, vedna{ se vqubiv vo tebe, a potoa i ti vo mene. Se se}ava{ li u{te kako ne`no mi ja baknuva{e ra-kata, koga Pr~a, so primot, ja zasviri „Moj dilbere”, a jas te gledav kako {to nikoga{ dotoga{ nikogo drug ne sum gledala? Za{to tvojata qubov me prave-{e bespomo{na i lo{a `ena; nikoga{ ne sum stori-la takvo ne{to, nikoga{ porano! Zo{to ima{ takva mo} nad mene, zo{to? Zo{to se poni`uvam sebesi, molej}i go Pr~a povtorno da ja sviri „Moj dilbere”? Koga po taa prva ve~er povtorno doa|avme vo bav~ata na Sava, ti be{e toj {to ja pora~uva{e ovaa pesna. Kojznae kolku pati Pr~a ni ja svirel na{ata pesna na uvo, dodeka jas te dr`ev vo pregratka? Sega stoi{ ovde pred mene so druga `ena, taa tancuva so tebe, a jas ne. Ti me razbole, za{to jas ~uvstvuvav kako ti s# pove}e se oddale~uva{ od mene. Ti si surovo, bez-gri`no dete! Nemoj da me gleda{ nata`eno, prosti mi {to tolku mnogu te sakam.”

Koga pesnata zavr{i, toj s# u{te tancuva{e so crnkata, ispolnet so bolno u`ivawe. Vera ostana da sedi, s# dodeka zavr{i zabavata, likot & be{e tolku bled i zgr~en {to nikoj ne se osmeluva{e da & pro-govori. Docna vo no}ta toj otide da ja isprati mla-data devojka doma, a Vera ja pra{a dali }e go po~eka, nadevaj}i se deka }e bide dovolno razumna da si otide, nejziniot {ofer ja ~eka{e pred vratata. No, koga toj po eden ~as se vrati nazad, kolata stoe{e s# u{te pred vratata, a {oferot spie{e na volanot. Vera spie{e na divanot i izgleda{e kako da ne e pri

262

svest. Crveniot fustan & be{e posiven od pravot. Taa ras~istila, gi izmila ~a{ite i podavalnicite, gi ispraznila pepelnicite i gi raskrenala praznite {i{iwa. Toa be{e pregolem napor za nejzinoto sla-bo i isto{teno telo. Toj & se pribli`i, za sre}a srceto mirno & ~uka{e. No za da se osiguri, toj u{te edna{ ja polo`i glavata vrz nejzinite gradi za da & go naslu{ne srceto, a taa gi otvori o~ite, za vedna{ potoa da gi zatvori. „Baknuvaj me kade {to sekoga{ me baknuva{e”, kako da go molea nejzinite o~i. Vo toj moment toj ja saka{e, no ve}e be{e predocna.

So pomo{ na {oferot, komu mu dade golem bak{i{, toj ja odnese Vera doma, vo nejzinata soba. Ostatokot od no}ta toj go pomina vo dolgo {etawe po ulicite i zadlabo~en vo razmisluvawe odvreme-navreme gi potkreva{e ramenicite. Duri vo rani zori mrtov pijan se vrati doma.

Po tri dena toj slu{na deka taa probala da se otrue, no za sre}a ne ispila premnogu tableti za spiewe i doktorot brzo reagiral. Nejziniot soprug potoa ja povel so sebe vo Dalmacija, kade {to taa poleka mu se vratila na `ivotot. Vo sekoj slu~aj, toj dobi takva informacija. Od edno pismo, koe go dobi po nekolku godini, toj razbra deka nejzinata du{a i natamu bila mrtva, taa ne mo`ela da ja zaboravi „Moj dilbere”. Gospod znae koga i kako, no toj slu{na deka `enata koja toj tolku grubo ja otstrani od svojot `ivot, povtorno se nao|ala na rabot od smrtta.

I sega ovde vo negovata ku}a, na negovata svad-ba, koga s# u{te se slu{a{e posledniot refren od ovaa ta`na pesna, ne mu be{e nikomu jasno zo{to toj nemo i vko~aneto gleda pred sebe. Iako Pr~a ja

263

zavr{i pesnata, nejziniot refren zastra{uva~ki ostana da treperi vo vozduhot me|u nego i Du{ka, i vo momentot koga site vikaa „da `ivee... da `ivee”, Veriniot duh kako da saka{e so ovaa pesna da gi prenese vo smrtta.

264

QUBICA I pokraj veselata atmosfera koja vladee{e vo

sobata, toj u{te eden mig be{e opsednat so misli za Vera. Duri sega, koga toj be{e so Du{ka, sfati kol-ku ja povredil Vera so svojata bezdu{nost i se-bi~nost. Toj sede{e tuka do Du{ka i so nemirnite prsti go dopira{e beliot fustan, no so mislite be{e s# u{te kaj Vera, na rabot na smrtta. Muzikata ima ~udna mo}, toa e nevidliva sila koja se ra|a me|u finite vlakna na gudaloto i instrumentot, taa sila go ottrgnuva duhot od teloto i go ostava da otskita nazad vo izminatite godini i nastani. I ona {to nekoga{ bilo mra~no, sega }e se pretvori vo svetli-na. Taka misle{e Branko, no se izla`a, za{to koga ja pogledna Du{ka, od nejziniot pogled sfati deka stvarnosta be{e u{te postra{na. Bolkata {to ja predizvika muzikata na Pr~a, be{e samo senka vo sporedba so ostrinata i lutinata vo nejziniot pogled. Bidej}i ja saka{e Du{ka, toj go vide mina-toto so nejziniot ~ist pogled, no dali e mo`no i ponatamu da ja saka sega, koga jasno gi vide mra~nite strani na svoeto minato. Pesnite mu go otkinaa srceto od teloto i sega toj, borej}i se so svoite najprimitivni ~uvstva na lutina i opstanok, dobi nov {ok predizvikan od crvenokosiot Cigan Milan, koj poleka mu se pribli`i. Sega nemu mu be{e redot da ja otsviri svojata pesna vo ovoj bizaren natprevar i Branko saka{e da go zamoli za edna vesela pesna, koja nema{e vrska so negovoto minato. Milan kako da ja razbra negovata `elba, ja izvadi smolata od xebot i ne`no gi protre vlaknata od gudaloto. No

265

ve}e so prvite akordi od melodijata, negovoto telo, osvetleno od docnite zraci na letnoto sonce, toj se najde vo zimska doba, magliva zima od pred dve godi-ni, koga Milan za prvpat mu ja svire{e ta`nata sev-dalinka, dodeka toj ja dr`e{e Qubica vo pregrat-kite.

^udo ta`no, le`i bolna, Biba od gradot

Mostar. Bolno boleduva{e, u{te od lani, pa s# do sega Duri be{e bolna majka & ja prevrtuva{e i

neguva{e. Slu{aj ja ovaa ta`na slu~ka Za dvajcata vqubeni od Mostar {to srceto go

para. Bolna le`i od ^elebi}i, Zlata, Taa }e mol~i i ako & dade{ zlatni dukati Mala Bibo, crvena ru`a vo moeto srce [to bi mo`el jas, koj tolku te sakam, da ti

podaram? Srceto i glavata mi se za vek nata`eni S# dodeka mojata najmila le`i na umirawe Negova vina e {to deteto mi strada, Daj bo`e, divi vodi da go rastrgnat na

par~iwa! Majko moja, nemoj da go prokolnuva{, za{to do `oltata esen Toj }e me miluva vo mojata bra~na postela ... ... ... Magla, debela magla go pokriva{e Dunav

spojuvaj}i gi vodata i vozduhot vo edna nevidliva siva masa i morni~ava ti{ina. Toj dobi eden proekt

266

vo Isto~na Srbija za koj treba{e da napravi foto-grafii od rudnicite za zlato i bakar. Brodot docne-{e nekolku ~asa, a vov~eto, koe trgna od Negotin, voze{e bavno, so izgasnati svetla, pokraj bugarskata granica, za da gi izbegne eventualnite napadi od ko-mitite, koi s# u{te nenadejno ispukuvaa po nekoj kur{um. Po dolgo patuvawe toj stasa, vo edno stu-deno fevruarsko utro, izmrznat, gladen i ne~ist vo Zae~ar, glavniot grad vo ovaa rudarska oblast. Po-toa, toj cel den talka{e, zaedno so glavniot nadzor-nik na rudnicite, po galeriite na rudnikot za zlato, zakopan do kolena vo lepliva kal, od koja nogavicite na pantalonite mu visea kako betonski cevki okolu nozete. Duri docna ve~erta toj stasa vo hotelot obzemen so misla za topla bawa, pija~ka, dobra ve~era i komforen topol krevet. Toj vedna{ ja zapa-li pe~kata vo sobata, se izbawa i sega mrzlivo sede-{e na edna od masite vo restoranot, pokraj kaminot, prelistuvaj}i go otsutno utrinskiot vesnik, u`ivaj-}i vo pomislata za pretstojniot no}en odmor vo topliot krevet. Nekolku masi podaleku od nego sede-{e edna mlada devojka i vnimatelno prave{e zabe-le{ki vo knigata pred nea. Odvreme-navreme prave-{e presmetki na eden poseben list, grizej}i go so golemite beli zabi molivot, za potoa brzo i odlu~no da prodol`i da pi{uva vo knigata. Taa s# u{te ima{e na sebe sivo zimsko palto, a vo eden moment ja trgna temno sinata filcana {apka od glavata i ja frli na sosedniot stol, taka {to Branko mo`e{e da u`iva vo nejzinata rusa kosa koja bogato & ja zaokru`uva{e glavata. Kako vistinski poznava~, toj vedna{ zaklu~i deka bojata na kosata, boja na zrelo `ito, be{e prirodna. Taa stana i so golemi ~ekori

267

izleze od salata i is~ezna vo siviloto na maglata, ostavaj}i go nego so prijatno ~uvstvo na mladost i leto. Toj se ka~i vo sobata da zeme cigari i koga se vrati vo salata, ja vide nea povtorno kako sedi zaedno so glavniot nadzornik na rudnicite, pokraj eden bokal so vino. Glavniot nadzornik Simunovi} be{e mal, suv, no ostroumen Srbin, so golemi temni podo~nici koi se nabiraa pri sekoe dvi`ewe na liceto. Branko znae{e deka toj e ergen i deka ne propu{ta ni edna {ansa da se zabavuva vo ova zaspano kallivo grat~e. No ne mu be{e jasno dali i devojkata be{e vodena od istite pobudi, za{to taa se zdrvuva{e pri sekoj negov obid da & ja miluva nogata pod masata. Vo eden mig taa mu udri silna {lakanica, na {to toj odgovori so dolgo nervozno smeewe. Podocna toj zabele`a deka tie zboruvaat za nego, za{to taa postojano go podglednuva{e so krupnite sini o~i. Nego ne go privlekoa nejzinite sini o~i, za{to toj ne saka{e vakvi o~i, koi sekoga{ gledaat so ist intenzitet, tuku go privle~e nejziniot dlabok silen glas. Koga Simunovi} ne-volno nasmevnuvaj}i se go pokani da im se pridru`i, toj vedna{ ja prifati pokanata. Be{e o~igledno deka Simunovi} go pokani zaedno da go pijat vinoto, po `elba na devojkata, koga razbra deka toj go pozna-va. Nejzinoto ime be{e Qubica Jankovi}, `ivee{e vo Zagreb i rabote{e za edna golema izdava~ka kom-panija, koja gi izdava{e evropskite klasici na srpski i hrvatski. Taa se obiduva{e da dobie {to pove}e nara~ki za knigite, vo malite provinciski grat~iwa, po prili~no visoki ceni, kaj intelek-tualcite i vidnite gra|ani. Toj od srce se nasmea na nejzinata grimasa, nameneta za Simunovi}, koga taa

268

gi kategorizira{e nejzinite kupuva~i. Be{e o~i-gledno deka taa gi poznava{e ~ove~kite karakteri i ima{e mo} da gi ubedi lu|eto da & napravat nara~ki, za{to inaku izdava~kata kompanija nikoga{ ne bi vrabotila tolku mlada devojka za tolku te{ka rabo-ta. No taa se nasmea na negoviot kompliment i mu objasni deka nejzinata rabota e poednostavna ot-kolku {to toj misli. „Lu|eto pora~uvaat vedna{ {tom }e slu{nat koi poznati li~nosti ve}e napra-vile nara~ki. Sigurna sum deka tri ~etvrtini od lu|eto ne kupuvaat knigi za da gi ~itaat, tuku da imaat ukras i poznati imiwa so zlatni bukvi vo plakarite.” Dvajcata se nasmeaja i toga{ toj zabe-le`a deka taa srame`livo gi navedna o~ite. Nivno-to smeewe poleka zamira{e i po nekoe vreme tie se gledaa so nem pogled, kako {to se gledaat ma` i `ena {to u{te ne se poznavaat, no ~uvstvuvaat deka imaat ne{to zaedni~ko {to silno gi privlekuva. Simunovi} se povle~e i tivko razgovara{e so kelne-rot, no odedna{ glasno predlo`i da ja promenat kafeanata. Branko saka{e da se povle~e i da si legne, no koga go vide mole`liviot pogled na Qu-bica, na golemo razo~aruvawe na Simunovi}, im se pridru`i. Tie zavr{ija vo nekoja ciganska kafeana. Razo~aran {to ne mu se ostvarija planovite da osta-ne sam so devojkata, Simunovi} se nafrli na vinoto, postojano nazdravuva{e za i tie da go mu go sledat tempoto. Qubica pivnuva{e po malku i ironi~no posmatra{e kako toj gi prazni ~a{ite. Na liceto ima{e zadovolna nasmevka, se gleda{e deka nikoga{ ne pro`iveala te{ki momenti vo `ivotot.

Muzikata svire{e fal{livo, samo vtorata violina vetuva{e pove}e. Svira~ot be{e eden crve-

269

nokos Cigan, koj uporno se obiduva{e da go prezeme vodstvoto nad primot, no toa nikako ne mu uspeva{e.

Branko go zamoli da svirat muzika za tancu-vawe i za vreme na igrata toj ja pra{a dali vo slu`bata ima problemi so ma`i? Taa gi potkrena ramenicite i ramnodu{no odgovori: „Pove}e od {to bi sakala! Jas sekoga{ se pra{uvam koja e taa sila {to gi tera da spijat so `eni koi ne gi poznavaat!” Toj ja gleda{e ispituva~ki i ja pritisna poblisku do sebe. Taa ne se protive{e i toj prodol`i: „Vie ste bezmilosni so nas ma`ite! Ne pravite li isklu~ok dokolku ma`ot e vistinski i iskreno vquben?” Taa zani{a so glavata bez da go pogledne: „@ena {to raboti ne mo`e da si dozvoli takvi vrski.” Zvu~e{e kako naizust nau~ena fraza, no sepak, koga toj ja pomiluva po grbot, taa ostro go pogledna. „Kade }e bidete utre?” „Nekade visoko vo planinite” & odgo-vori toj, „verojatno }e moram da spijam vo nekoja {upa, za{to sakam rano nautro da napravam foto-grafii od mija~ite na zlato kaj planinskite poto-ci.” Taa go gleda{e ironi~no i toj ja pra{a zo{to mu se potsmeva.

Samo {to sednaa, taa ja vikna vtorata vio-lina, {to predizvika bes kaj primot. „Kako ti e imeto?” „Milan.” „Dobro, Milan, sviri mi ja sega ^udo jada.” Taa tropa{e so prstite po masata, sledej-}i go ritamot na melodijata i koga Milan pee{e:

Srceto i du{ata se vo smrtna taga S# dodeka qubeniot mi spie na livada

270

taa zanosno i milo go pogledna. Nejziniot pogled ne be{e ve}e studen i nepristapen, tuku o~ite & svetkaa ispolneti so skrieni zanesni misli koi gi krie{e od site, pa i od nego. Taa nesvesno gricka{e od lebot i ov~oto sirewe i povtorno go natera Milan da & ja sviri pesnata. Gledaj}i vo Milan, taa posegna na slepo po leb i skr{i edno par~e od Brankoviot leb. „Znaete li {to zna~i toa?” ja zapra{a smeej}i se. Taa ne mu odgovori, tuku go skr{i par~eto leb, kasna od nego, a drugoto mu go pikna nemu vo ustata i stana od masata. Simunovi} saka{e da ja zadr`i, no taa mu ja turna rakata. Za sre}a toj be{e tolku pijan i sonliv {to incidentot se zavr{i so razmena na luti pogledi. Be{e stra{na navreda za eden srpski doma}in, da si zamine{ i da go ostavi{ sam, so poln bokal vino.

Milan stoe{e do vratata i gi isprati so svirewe. Toj ode{e pokraj nea i se obiduva{e da go sledi nejzinoto brzo tempo, duri otkako pominaa dve ulici, toj ja pra{a: „Kade treba da Ve odvedam?”

„Ajde malku da pro{etame” mu re~e taa, odbegnuvaj}i direkten odgovor. „O~ite mi solzat od ~adot vo kafeanata i imam oset deka oblekata mi smrdi na vino i rakija.” Tie {etaa po napu{tenite ulici, nivnite ~ekori odeknuvaa tapo vo gluvata no}. Pod edna svetilka toj pogledna na ~asovnikot, ve}e be{e eden i pol, a toj saka{e da si legne vo devet... Sega toj {eta po ulicite so izma~enoto telo od zamor, yverej}i se so izmorenite o~i vo no}nata magla, pokraj edna `ena {to na momenti go privle-kuva{e i odbiva{e. Toj sekoga{ se soo~uva{e so istata prokleta slabost, koga edna `ena }e mu po-svete{e i najmalo vnimanie. Taa verojatno go po-

271

~uvstvuva negoviot zamor, pa zatoa mu predlo`i: „Odvedi me sega vo hotelot Kazino.”

Tie prestojuvaa vo istiot hotel, slu~ajot saka{e i sobite da im se edna pokraj druga. @ilite i srceto zastra{uva~ki mu ~ukaa vo teloto, poznato ~uvstvo na vozbuda koe go obzema{e pred sekoja nova avantura.

No rabotite ne se razvivaa kako {to toj gi zamisluva{e. Taa go svrti klu~ot, {irum ja otvori vratata od svojata soba, go zapali svetloto i mu ja podade rakata. Toj gi pritisna usnite na rakata vo eden dolg strasten bakne`, a taa mirno mu go dozvoli toa, no koga toj posegna i po drugata raka taa napravi eden ~ekor nazad i razvle~eno progovori: „Dobra no}” i is~ezna vo sobata. So maka se vozdr`a da ne ja tresne vratata od svojata soba. Toj neodlu~no stoe{e, s# u{te dr`ej}i ja kvakata od vratata. Slu{na kako nejzinata vrata povtorno se otvora, no tapiot udar mu stavi na znaewe deka taa samo nadvor gi ostavi ~evlite. Be{e podobro da ne pcue glasno, za{to znae{e deka hotelite imaat tenki yidovi. Hotelot Kazino ne be{e isklu~ok, za{to samo {to be{e gi odvrzal vrvcite od ~evlite, go slu{na nej-zinoto besno vikawe: „Odete si, zaminete si ved-na{!”

Vo tri ~ekori se najde pred nejzinata soba, i silno po~uka na vratata. Ne mo`e{e da ja otvori, za{to o~igledno nekoj se potpira{e na nea od vna-tre{nata strana. Napasnikot verojatno mora{e da se brani od nejzinite napadi, taka {to toj odedna{ se najde vo sobata, o~i v o~i so Simunovi}. Qubica polupadnata se potpira{e na krevetot i gi dr`e{e reverite na sivoto palto, koe s# u{te go ima{e na

272

sebe, napasnikot verojatno ja udril vo gradite. Toa be{e i pri~inata da se vozdr`i od smeeweto {to mu doa|a{e od pogledot kon Simunovi}, koj vo svoeto pijanstvo se obiduva{e da go pro~isti grloto za da go objasni svoeto prisustvo. No Qubica go prekina, go pogledna Branko i studeno progovori: „Gospo-dinot Simunovi} denes gi kupi site dela od Gete kaj mene... I verojatno, gospodinot Simunovi} misle{e deka treba da dobie premija od mene? Taka!” Branko {irum ja otvori vratata i zastana do Simunovi}, ~i-ja {apka nakrivo mu vise{e na glavata.

„Koga }e odite vo poseta kaj dama, treba da ja simnete {apkata.” Toj mu ja grabna {apkata od gla-vata i go isfrli vo hodnikot. „I dokolku nekoj ima nameri kako Va{ite, toga{ treba barem prethodno da se izbri~i” i toga{ mu udri edna tupanica vo leviot, pa vo desniot suv obraz. Toga{ silno go tur-na odzadi taka {to Simunovi} se istrkala po hodni-kot sledej}i ja {apkata. Branko po~eka dodeka toj, teteravej}i se, se spu{ti po skalite, ja zatvori vra-tata i so drugata raka go izgasna svetloto. Sobata ja obvi temnina, samo niz svetlite zavesi prodira{e `oltoto svetlo od uli~nata svetilka. Taa mol~e{e, a nejzinite race nesigurno i so dvoumewe mu pomagaa koga toj po~na da & ja soblekuva oblekata. Toj be{e iznenaden so kakva bavna ne`nost taa odgovara{e na negovite strasni bakne`i. Toj s# u{te be{e pod vlijanie na lutinata od nejzinoto odbivawe, no taa go ima{e za~uvano svojot mir i kontrola, taa se podava{e samo za da mo`e da go zeme ona {to & odgovara. Koga toj strasno i izgubeno go {epote{e nejzinoto ime, taa go miluva{e so presmetani, skoro maj~inski race, a koga nemu qubovnata strast dla-

273

boko mu se vre`uva{e vo liceto, kaj nea odvaj mo`e-{e da vidi samo edna tenka br~ka na krajot na usni-te. Razlikata be{e tolku golema kako {to be{e onaa pome|u pekolniot pripek na `e{koto letno sonce i tivkoto, zadovolno {umolewe na lisjata vo dlabokata senka na debelata kro{na, kade {to son-~evite zraci povremeno gi galea. Zo{to tolku se vozdr`uva koga samo pred malku taa skr{i i jade{e od negoviot leb i go gleda{e so o~i polni so ve-tuvawe?

„Zo{to pred malku ne saka{e, Qubice?” pra-{a, „zo{to me odbi tolku grubo i studeno?” Taa izdi{a. „Toa vsu{nost go napraviv protiv svojata `elba,” progovori taa, „ne sakav da misli{ deka sum samo nekoja avanturistka, dostapna za sekoj ma`.” Toj ne & odgovori, tuku i natamu ja miluva{e so vozdr`ana lutina. Pod bledata svetlina vo sobata, koja dopira{e do niv pominuvaj}i niz dvojniot filter od magla i {tofot na zavesite, taa ne mo`e{e da mu go vidi liceto, no taa be{e `ena i mu gi pie{e mislite spored na~inot na koj toj ja do-pira{e i miluva{e. „Ma`ite sekoga{ mislat, ako lesno dobijat nekoja `ena, deka taa e kurva”, pro-{epoti taa povtorno.

Toj i natamu mol~e{e, no brzo gi povle~e ra-cete, iznenaden i zasramen {to taa, so svojot `enski instinkt, mu gi pro~ita najskrienite misli, bez da mo`e da mu go vidi liceto. „Jas ne sum celosno jugoslovenska `ena,” prodol`i taa mirno, „za{to taa ne bi ti go dala vaka odedna{ ona {to jas ti go dadov. No toa ima pri~ina, majka mi e Ungarka, i tie ponekoga{ pravat nekoi raboti, bez da mislat, isto i jas, no samo ponekoga{.”

274

„Sigurno deka ti veruvam,” & odgovori toj prenaglasuvaj}i go sekoj zbor. Taa se napravi kako da ne go slu{na i po~na da mu ja raska`uva prikaznata za majka si, vdovica od Osjek, koja o~igledno mnogu ja saka{e. Taa mora{e da ja izdr`uva majka si, pa zatoa treba{e tolku mnogu da raboti. Toj slu{a{e so edno uvo, nestrplivo ~ekaj}i da zamol~i i da se pripie kon nego kako znak deka mo`at da po~nat so slednata igra.

Taka si igraa tri i pol no}i, a koga }e se sretnea preku den, taa se prave{e kako da ne go poznava. Taa rabote{e, a toj se izle`uva{e. Za da mo`e da ostane podolgo, iako be{e gotov so prave-weto na reporta`ata, im se javi vo Belgrad so izgo-vor deka lo{ite vremenski uslovi mu ja zabavuvaat rabotata.

Pettiot den taa treba{e da zamine za Ni{. Taa no}, kako i drugite, toj povtorno & tropna na vratata so dogovorenite dva bavni i dva brzi udari.

„Koj e?” pra{a taa so baven sonliv glas. Toj povtorno ~ukna so dogovoreniot signal, no ne dobi nikakov odgovor. „Jas sum, Branko”, tivko progovori niz klu~alkata, ~uvstvuvaj}i kako mu rastat lutina-ta i nestrplivosta.

„Dobra no},” si go slu{na svojot provle~en dlabok glas. Toj gi isvirka i prvite akordi od „^udo jada”, no edinstveniot odgovor dojde od krckaweto na krevetot vo koj taa se prevrti. Taa sepak be{e seri-ozna, koga za vreme na ru~ekot mu re~e: „Ve~erva }e si legnam rano, mnogu sum umorna, a utre moram pak dolgo da rabotam.”

Toj misle{e deka taa samo se {eguva, no sega toj stoe{e ovde pred nejzinata vrata, gledaj}i vo

275

nejzinite ~evli, iskoristen i otfrlen. Toa bea gru-bi crni ~evli, pogodni za dolgo odewe, bogato oblepeni so isu{ena kal. Potcenuva~ki gleda{e vo niv, obiduvaj}i se da si go za{titi egoto so faktot deka glupavo e da se nervira za edna vakva neuredna, neprivle~no oble~ena `ena. So vakvi misli toj se vrati vo svojata soba, si legna, no vedna{ {tom go dopre krevetot, po~uvstvuva neizmerna `elba po nejzinoto telo. Kamo da mu dojdea za moment, toga{, ovie misli, {to sega mu naviraat pod vlijanie na Milanovata muzika. Sega toj e svesen deka taa vsu{nost be{e hrabra mlada `ena koja so naporna rabota mora{e da si go zarabotuva lebot za sebe i za majka si. Pe{a~eweto niz studot, maglata i kalli-vite ulici mo`e{e da go podnese samo pod za{tita na grubata, te{ka debela obleka, a napasnicite kako Simunovi} ...

Ne, toga{ toj ne misle{e vaka, toga{ toj be{e samo besen, bes koj se hrane{e so bezdu{na neza-sitena pohota koja{to toj vo svojot ma{ki egoizam ja definira{e kako qubov.

Utrinata toj ja isprati na voz i ja pra{a zo{to v~era ne go primi kaj sebe. Taa go pogledna za~udeno: „Zo{to mi go postavuva{ ova pra{awe? Ako sam ne sfa}a{, jas ne mo`am da ti objasnam!” I koga toj insistira{e, taa mu re~e: „Ne{to {to nena-dejno po~nuva, nenadejno zavr{uva.” Taa ne saka{e ni da go bakne za pozdrav, taka {to tokmu zaradi toa `elbata po nejzinite usni ostana dolgo potoa da mu gori na usnite. Vo sekoja druga `ena, so koja{to potoa ima{e kratka avantura, toj postojano gi bara-{e usnite na Qubica. Toa be{e kako bolest, {to mu go upropasti celoto leto, opsesija, gor~liva `elba

276

sepak da ja dobie no}ta {to taa mu ja odzede. Toj go bara{e nejzinoto ime vo registrite na site hoteli vo koi{to prestojuva{e, no duri na krajot na letoto go pronajde nejzinoto ime vo Skopje. Pred dva dena zaminala, no kade?, nikoj ne mo`e{e da mu ka`e. Se raspra{uva{e po kafeanite, avtobuskite stanici i `eleznicata, davaj}i go nejziniot to~en opis i objasnuvaj}i deka se raboti za ~uvstvitelna semejna rabota. Toj ne mo`e{e da se naluti nitu koga pra-{anite potsme{livo }e mu namignea, davaj}i mu na znaewe deka tie imaat drugo mislewe. Najposle sre}ata mu se nasmevna. Toj razbra deka rano utrinata taa do{la od Kumanovo, no vedna{ pro-dol`ila so avtobus za Veles. Po dva ~asa i toj stasa vo Veles, srceto mu ~uka{e kako ludo, koga toj go zapi{uva{e svoeto ime vo hotelskiot registar vedna{ po nejzinoto. Toj mora{e da izdr`i u{te dve namignuvawa, prvoto go dobi od hotelskoto mom~e koe mu sredi da & stavat ogromen cveten buket i kutija bonboni vo sobata, a drugiot od gazdata, koj mu sredi da dobie soba do nejzinata. Taa be{e ve}e zafatena od drugi gosti, no gazdata za pedeset dina-ri gi premesti vo druga soba. Dvete sobi imaa zae-dni~ki balkon koj be{e podelen na dve, so staklena plo~a. No taa ne smee{e da razbere deka toj e tuka, zatoa Branko ostana nadvor do edinaeset i pol ~asot. Toj se sosredoto~uva{e na harmoni~noto `u-borewe na vodata vo Vardar, obiduvaj}i se da gi rastera site drugi misli {to mu se roeja niz gla-vata. Ne{to pred polno}, koga ve}e nema{e nikogo na ulica, toj se vrati vo hotelot, izleze na balkonot, ja preskokna ogradata i ne~ujno vleze vo nejzinata soba, balkonskata vrata be{e {irum otvorena.

277

Taa spie{e, i duri toj ja bara{e nejzinata raka, po~na tivko da ja potpevnuva „^udo jada”. Koga ~asovnikot na kulata udri eden ~asot po polno}, toj vozbuden stoe{e pred ogledaloto vo svojata soba gledaj}i vo izgrebanoto lice. No negovata `elba be{e ispolneta i toj za prv pat, po nekolku meseci, zaspa ispolnet so zadovolstvo. Sred no} se razbudi i povtorno se iskrade na balkonot. No nejzinata bal-konska vrata be{e zatvorena, samo maloto prozor~e gore na vratata be{e otvoreno i vo no}nata ti{ina toj go slu{na nejzinoto tivko pla~ewe.

Zo{to toj toga{ se potsmeva{e na nejzinata taga, ironi~no u`ivaj}i vo slatkata kazna {to toj, kako ma`, & ja odredi, kazna za `enata koja ja odbi negovata qubov? Zo{to sega toj sekoj stih od pesnata na Milan go ~uvstvuva kako obvinuvawe? Zo{to mu e studeno okolu srceto, pri pomislata na negovoto `ivotinsko odnesuvawe, na koe toj toga{ zadovolno se smee{e? Kako se osmeli da & zboruva za qubov, vo svojata ogor~ena borba koja ne be{e ni{to drugo, tuku samo povredena ma{ka sueta? Sueta koja mu ja zarazi du{ata i krvta i izbuvna vo najlo{a forma na nasilstvo koe eden ma` mo`e da go napravi vrz edna `ena. Be{e li toj barem za moment blagodaren za ona {to taa mu go podari vo mra~nata magliva zima? Toj ja bara{e i ja slede{e kako love~ko ku~e, voden od edna cel, surovo da ja poseduva, siguren deka taa }e se pla{i da vika na pomo{, za{to znae deka i zaradi najmal skandal, taa mo`e da ja zagubi rabotata, koja & be{e neophodna za `ivot. No sega, Qubi~iniot glas go osuduva{e so sekoj stih od melodijata koja{to Milan u{te ja svire{e. Toj pa-ni~no se yvere{e naokolu, obiduvaj}i se da otkrie

278

dali i prisutnite gi slu{aat nejzinoto obvinuvawe i nejziniot tivok pla~. Qubica, `enata koja toj ja poznava{e samo eden den i nikoga{ vistinski ne ja saka{e, `enata koja toj bezdu{no i brutalno ja povredi, `enata koja samo dopiraj}i go so prstite gi pro~ita negovite vistinski ~uvstva. [to li ~uv-stvuva{e Du{ka, negovata nevesta, koga taa mu ja fati rakata, koja toj, ispolnet so sram, ja krie{e pod masata? [to ~uvstvuva{e Du{ka koga go pogledna so pogled od koj toj mora{e da gi navedne o~ite? Toj saka{e da stane i da pobegne, no ne mo-`e{e. Zvucite od pesnata poleka zamiraa, no Pu{a ve}e stoe{e podgotven da otpo~ne so nova pesna koja odnovo }e go vrati vo negovoto gre{no minato. [tom }e dobie{e nekoja `ena, pobrgu ili podocna }e mu pomine{e `elbata za nea. No kako }e bide toa vo idnina, kako }e bide toa vo brakot? Dali }e mu pomine merakot otkako }e si gi ispolni prvite `elbi?

279

280

MILA I odedna{ toj gi zamrazi site prisutni koi,

nesvesni za negovata maka, sedea, pieja, pu{ea i gi bodrea Ciganite, koi i bez toa bea nervozni i na-ostreni od sopstvenata qubomora. Za{to vedna{ {tom starosvatot vikna „Pu{a, broj pet, ti si na red!”, ovoj si napravi mesto do Branka, `edno gi obli`a usnite, kako da be{e `eden da zapee. Branko vedna{ mu ja napolni ~a{ata so vino, toa be{e ne-svesen, glupav obid da go odlo`i ma~eweto, no Pu{a ja odbi ~a{ata: „Jas ve}e dovolno piev, gospodine! Zo{to sakate da mi go zaripnete glasot, pa da ne mo`am dobro da pejam i da go izgubam natprevarot?” Ciganite najverojatno ja zabele`ale negovata maka i tie stoeja zaedno pokraj masata, {epotej}i me|u sebe. Pu{a po~na da sviri, no kako da se dvoumi toj svire{e samo kratki refreni od razli~ni pesni, poznati na prisutnite, izgleda{e kako namerno da go provocira i dr`i Branko vo ma~na neizvesnost. Saka{e li Pu{a da go zbuni? No vo toj moment po~naa drugite da se bunat i da insistiraat da se odlu~i za edna pesna. Pu{a se navedna nad Branko, mu {epna vo uvoto „Mala skup{tina” i po~na vedna{ da sviri mestej}i se me|u nego i Du{ka, taka {to Branko mo`e{e da & ja vidi samo rakata, koja mirno & le`e{e vo skutot na svilenoto zdolni{te.

Pijan odam od grada... Veliko, mori, ej |uzel, Pijan odam od grada...

281

Pijan izlegov niz gradskata porta, I vo poleto sretnav mlada moma, O, ti crvena ru`o na moeto srce! Pijan izlegov niz gradskata porta. Taa iskosila treva za kowite, I kosej}i treva, zaspala. O, ti crvena ru`o na moeto srce! Taa kosela treva za kowite. Taa go polo`ila srpot pod glava I se pokrila so mirisna treva. O, ti crvena ru`o na moeto srce! Taa spie{e so srpot pod glava. Odedna{ po~nav da ja gu{kam, I taa gi otvori o~ite polni so nedoumica. O, ti crvena ru`o na moeto srce! Odedna{ po~nav da ja gu{kam. Taa so tr~awe pobegna, I jas silno vikav po nea, O, ti crvena ru`o na moeto srce! Taa prebrzo izbega od mene... ^ekaj me, mila moja, ne begaj od mene! I odedna{ zastana, slu{aj}i mirno, O, ti crvena ru`o na moeto srce! ^ekaj me, mila moja, ne begaj od mene! Zo{to pobegna od bakne`ite na

282

mojata usta? Za{to nie pripa|ame na istata sorta (sme vo krvna vrska)! O, ti crvena ru`o na moeto srce! Zo{to tokmu ti da si od mojata sorta? ..... ... ... Sega toj be{e skoro siguren deka Ciganite se

dogovorile da svirat samo pesni koi se povrzani so se}avaweto na nekoja `ena. No zo{to toj tolku se vozbuduva{e? Ima{e li u{te pesni zad koi ne se slu{a{e ehoto od ne~ij `enski glas? Mo`e{e li ovaa groteskna situacija u{te pove}e da go povredi? Mo`e{e li se}avaweto na neuspe{nata avantura so Mila u{te pove}e da go povredi, po ona {to mu go napravija Toza, Asim, Pr}a i Milan? Ne, sviri poleka Pu{a, za da mo`am da u`ivam vo tagata {to kaj mene ja predizvika barem taa edna `ena! Trgaj silno so `icite od gudaloto za da mi ja raskine{ du{ata, za{to mo`ebi samo taka }e mo`am da se otkupam za seto ona {to sum go poni{til kaj drugite! Sviri strasno pokraj nejzinite noze i dozvoli mi povtorno da go pre`iveam stra{noto poni`uvawe!

„Mala skup{tina”, mu pro{epoti Pu{a vo uvoto. Pri negovata posledna poseta na Belgrad, koga toj vide deka ja urivaat kafeanata, mo`e{e da igra od radost, no sega sfati deka pesnite i se}avawata ne mo`e{ da gi zakopa{ pod urnatinite na mestoto kade {to desetici pati si gi slu{al i pre`ivuval. Odej}i po pravliviot trotoar, toj so golemo zadovolstvo {utna edno par~e malter, koe mu se ispre~i pred nozete. No ne`nata romanti~na

283

pesna {to Pu{a ja pee{e za nego i za Mila, ne mo`e{e da ja fati so race i da ja zgme~i so nozete, isto kako {to ne be{e mo`no da ja fati i da ja ras-par~i son~evata svetlina i Milinata du{a. U{te od nivnata prva sredba Mila samo si igra{e so nego.

Be{e rano leto, Belgrad mirisa{e na prvite `e{tini, nasekade se {ire{e mirizba od `e`ok omeknat asfalt, mirizba od skapani ostatoci od ovo{je frleno po |ubri{tata, mirizba od ~ad i pe~eno meso od ra`nite po kafeanite. Vnatre{nite sali bea prazni, so po nekoj sonliv kelner, za{to gostite sedea samo po terasite i bav~ite. Celiot grad be{e dekoriran so kafeanski bav~i, a Branko, koj sekoja ve~er jade{e vo druga kafeana, vo za-visnost od toa kade se nao|a{e vo momentot koga }e po~uvstvuva{e glad, taa ve~er go viknaa grupa poz-najnici da sedne so niv vo bav~ata na kafeanata „Kraguevac”. Tie sedea sedummina pod edna lipa i jadea pe~eno prase, {est poznati i eden nepoznat, edna `ena, koja mu ja pretstavija, no kako po obi~aj ne go slu{na nejzinoto ime. Mu ponudija da sedne na eden stol, ~ii nogarki glasno krckaa vo ~akalot, tokmu nasproti nepoznatata `ena koja site ja vikaa Mila. Taa be{e temnokosa, so krupni zlatesti o~i, so cvrst jasen glas koj na krajot tapo odeknuva{e kako nedovr{ena re~enica, taa se zagleduva{e pred sebe kako da saka{e da gi skrie nedoizre~enite misli. Koga Branko za prvpat ja zabele`a ironijata vo nejziniot izraz, pretpostavuva{e deka taa so potcenuvawe gleda{e na dru{tvoto okolu nea. No na ovaa `ena ne & be{e potrebno da ja doka`uva svojata vrednost i profinetost, taa premol~uva{e nekoi raboti samo zatoa {to poseduva{e vrodena u~tivost.

284

Taa gi bira{e zborovite so cel da ne ja zabele`i lesnata konverzacija i ne & be{e potrebna prefi-netata ironija, za da im poka`e kolku se primitivni nivnite prosti {egi i ozboruvawa. Taa nema{e na-padno nalakirani dolgi nokti i ne go meste{e po-stojano krznoto od srebrena lisica okolu vratot, kako {to toa be{e slu~aj so drugite tri novope~eni bogata{ki dami vo dru{tvoto. Taa ne nose{e samo srebrena lisica okolu vratot, tuku nejzinata bunda be{e od srebrena lisica koja{to skromno ja dr`e{e na kolena pod masata. Branko & ja prefrli okolu ramenata otkako stanaa, za da ja isprati do doma. Duri vo tekot na ve~erta toj razbra deka taa e Polja~ka, sopruga na eden diplomatski pratenik vo Viena, spored ozboruvawata, nivniot brak ne bil od qubov. Branko saka{e po sekoja cena da ja proveri to~nosta na ovaa informacija. Taa mu dofrli ne-kolku pati brz blagodaren pogled, za{to toj, na-sproti drugite, be{e mol~aliv i ne se vpu{ta{e vo ironi~nite grubi {egi, koi prisutnite na masata gi pravea na smetka na eden minister koj be{e pri-nuden da dade ostavka, zatoa {to si gi napla}al uslugite kaj stotici va`ni lica, me|u drugite i kaj nea. I bez da razmenat nekoj zbor me|u sebe, tie i vo mol~eweto otkrija obostrana privle~nost. Naredna-ta ve~er toj izleze sam so nea i duri mu be{e maka {to ~uvstvuva{e deka se vqubuva vo nea, za{to taa be{e vsu{nost sovr{en prijatel, mnogu poduhovita od koj bilo od negovite prijateli. Branko ja ~uvstvu-va{e vqubenosta kako neminovnost, taa be{e zgodna, mlada, rafinirana, elegantna `ena, a pokraj toa be-{e sama, kako {to be{e i toj vo toa vreme. Taa vero-jatno mu gi pro~itala mislite vo o~ite, za{to ne-

285

nadejno go prekina razgovorot {to go vodea za do-brite i lo{ite osobini na slovenskite narodi i se-riozno mu re~e: „Gospodine Markovi}, nemojte da mislite deka }e mislam deka ste nevnimatelen ako ne se vqubite vo mene, naprotiv...”

„Dokolku va{ata pretpostavka e to~na, na {to jas se ~uvstvuvam obvrzan, toga{ vo najlo{ slu-~aj, toa bi bila prostliva nequbeznost od moja stra-na” & odgovori toj ironi~no. No taa mu ja vozvrati nasmevkata i re~e: „Ne, edna neprostliva u~tivost!” i taka tie go prodol`ija ovoj dvosmislen razgovor cela ve~er. Branko se obiduva{e da go skrie svojot voznemiren, nesiguren pogled, za{to taa s# u{te go gleda{e so bistrite studeni o~i. Nemu mu be{e ja-sno deka vo ovaa igra }e mora da gi prikriva svoite vistinski ~uvstva i deka ovaa `ena }e mo`e da ja osvoi samo so nenadeen napad, no prethodno }e mora da vodi dolga osvojuva~ka bitka. Do sega toj od niedna druga `ena ne be{e prinuden da planira va-kva dolgoro~na strategija. Dlaboko vo sebe be{e ubeden i siguren vo svojata mo} da gi osvojuva `eni-te, taka {to nejzinoto predupreduvawe vsu{nost go sfati kako prikrien predizvik. Najverojatno, toa }e potrae podolgo vreme, za{to taa be{e `ena koja visoko se ceni sebesi. Za nea e golem grev ako po-rano od tri meseci mu popu{ti na dodvoruvaweto na nekoj ma`.

No, slednata ve~er, taa povtorno go predupre-di. Po ve~erata tie otidoa vo edna mala kafeana blisku do parlamentot, „Mala skup{tina”, kade {to pee{e edna poznata peja~ka. Taa go povika primot, eden mlad Cigan, Pu{a, i go zamoli da & ja sviri pe-snata „Pijan odam od grada”. Koga zavr{i pesnata,

286

taa re~e: „^ovek ima krvna vrska i so du{ata”. Toj namerno se napravi kako da ne ja razbra. Koga toj, narednata sedmica, se odlu~i na mala brutalnost za vreme na tancuvaweto, taa ne reagira{e, no isceni-ra da ostanat na u{te edno kafe vo „Mala skup{ti-na”, kade {to povtorno go zamoli Pu{a da ja sviri „Pijan odam od grada”.

„Zo{to tolku ja sakate ovaa pesna?”, ja pra{a toj ne`no.

„Zatoa {to e ironi~na,” mu odgovori taa, „i za{to mene mi pomaga. Na eden dobar poznava~, mu ka`uva raboti koi jas ne moram da gi povtoruvam.” Prekrasna, |avolska `ena! Zo{to taa mu dozvoli istata ve~er da ja bakne vo ramoto, ne{to pred formalniot pozdrav? Kolku pati taa go izbezumu-va{e, za potoa studeno da se pozdravi i da go ostavi pred vratata? Kolkupati toj izbezumen i bez nade` stoe{e na ulicata, se {eta{e nagore-nadolu, gle-daj}i vo nejziniot osvetlen prozorec, za{to pret-hodno nejzinite o~i mu vetuvaa, a potoa nasmevkata na nejzinite usni bezmilosno go bri{e{e vetuva-weto?

Vakvata igra nekoga{ se zavr{uva{e i so gre{na procenka. Taka edna{ toj, ubeden vo nejzi-nata soglasnost, se obide da vleze kaj nea, no taa go izbrka so nekolku ostri zabele{ki: „Vie mo`ete slobodno da vlezete, gospodine provalnik, za{to jas }e odam malku da pro{etam. Mene ne mi se dopa|a taa va{a nova uloga, ili pak samo sakate da mi ja vidite spalnata soba? Vtorata vrata desno, slobodno vle-zete, a ako slu~ajno se dosaduvate dodeka sum otsut-na, mo`ete slobodno da mi go namestite krevetot, s# u{te e razmesten od utrinava.”

287

Po dva dena toj otide da poseti edna izlo`ba, zadlabo~eno go gleda{e pejza`ot na eden od negovite prijateli, pa ne gi naseti lesnite ~ekori koi mu se pribli`uvaa. Odedna{ poznata raka mu gi pokri o~ite. Toj pritisna eden bakne` vo rakata opien od mirisot na parfemot {to se {ire{e od nea. Toa be{e Mila, studena i nasmeana, kako ni{to da ne se slu~ilo, kako i sekoga{ fino doterana, toj & ja bakna rakata u{te edna{ i be{e u{te pove}e vqu-ben vo nea. Toj & dade kompliment za noviot parfem, koj be{e od takov kvalitet, {to skoro ni edna druga `ena vo Belgrad ne mo`e{e da si go dozvoli, no taa be{e `ena na diplomat i lesno mo`e{e da go nabavi direktno od Pariz, bez da plati kakvi bilo uvozni taksi. „Znaete li kako se vika?” go pra{a taa, koga stoeja kaj narednata slika. „Doa|a od edna poznata pariska modna ku}a i se vika „Mo-`e-bi”. Taa gi izgovori trite mnogu vetuva~ki slogovi, poleka, so dobro izmeren akcent, taka {to povtorno gi razbudi negovite vozbudlivi prikrieni `elbi.

No „Mo-`e-bi” se prodol`i nekade do polo-vina pat na esenta, iako sega tie se vikaa po ime. Trite meseci pominaa, a toj ja vide vnatre{nata strana na nejziniot salon samo vo prisustvo na dru-gi. Edno popladne taa mu se javi po telefon: „Mo-`e{ li da dojde{ da mi pomogne{ so ne{to?” Po edna minuta toj ve}e sede{e vo taksito. Go natera taksistot da zastane na po~etokot od nejzinata ulica i preostanatite stotina metri gi ispe{a~i, za da ne & padne v o~i negovoto brzo doa|awe. Tolku be{e zatreskan, {to prave{e takvi glupavi potezi! Sega taa }e pomisli deka toj celiot pat go pominal tr-~aj}i nakaj nea, za{to od kaj nego do kaj nea nema{e

288

tramvajska linija. Ne be{e ve}e va`no, sega mo`e{e da gi istr~a i skalite, a ako taa po~ne da mu se pot-smeva, }e mo`e{e vedna{ da odlu~i nikoga{ pove}e da ne se vrati kaj nea. No toj do sega go odlu~uva{e toa ve}e nekolkupati, a negovoto „nikoga{ pove}e” trae{e najdolgo pet dena...

Nadvore{nata vrata be{e otvorena. Toj vleze vo maliot crveno mebeliran salon, koj isto taka i-ma{e uloga na prostorija za ru~awe. Nema{e niko-go... Vratata kon spalnata soba be{e podotvorena. Toj gi lizna nervozno suvite usni i bez da po~uka vleze vnatre.

Taa stoe{e pred golemoto ogledalo svrtena so grb kon nego i mu re~e bez da se zavrti: „Bon`ur, Branko! Mnogu qubezno od tebe {to dojde da mi pomogne{! Jas treba da odam na pat, a pakuvaweto ne mi e najsilnata strana. Ti postojano patuva{ i si-gurno ima{ pove}e iskustvo od mene...” Bez da go po~eka negoviot odgovor taa otide nakaj ormanot i po~na da vadi kup~iwa dolna obleka od policite. Vo site ovie meseci na skriena qubov i `elba po nea, ne be{e dojden podaleku od baknuvaweto na nejzi-nite prsti i kratkite dopiri na nejziniot grb, koga tancuvaa. I sega odedna{ taa mu gi napolni racete so seto ona {to toj od mnogu odamna ima{e `elba so sila da & go svle~e od teloto, sve`o naparfimirani, ne`ni i meki mu se lizgaa niz prstite no}nici, mai~ki i druga obleka vo razni boi, napraveni od ~ista svila i saten. I toj ne gi rastrgna na par~iwa, kako {to mu posakuva{e srceto, ne ja turna Mila na krevetot za da ja kazni za dolgite meseci ~ekawe, vo koi taa gi pobuduva{e i nametnuva{e duri i `ivo-tinskite ~uvstva vo nego. Toj ne napravi ni{to od

289

seto ona {to mu se vrte{e vo glavata, tuku mirno i strplivo, eden po eden, gi diple{e nejzinite ve~er-ni fustani, vnimavaj}i da ne gi istutka i kleknat na kolena pred golemiot drven kufer, odvreme-navre-me, go kreva{e pogledot kon nea, nasmevnuvaj}i se. Za prvpat otkako ja poznava{e, toj zabele`a nemir vo nejzini o~i. Koga posledniot orman be{e polu-prazen, taa odedna{ se svrti i kratko mu re~e: „Sega mo`am sama da dovr{am. Ajde da se napieme ne{to.” Toj sede{e nepodvi`en vo dnevnata soba i ~eka{e taa da progovori, za{to vide spored na~inot na koj taa si igra{e so prstite, deka bara zborovi koi do sega ne gi be{e izgovorila. Ti{inata stanuva{e ne-podnosliva i toj posaka da zavreska za da ja isfrli dolgo potisnuvanata lutina, no namesto toa, toj re~e podbivno: „Dali e gospo|ata zadovolna so nejziniot poslu{en sluga?”

Taa se nasmevna i re~e: „Ti, Branko, znae{ da podnese{ zaguba! Ne bev sigurna deka mo`e{, zatoa sakav da te testiram. Nema da ti ka`am ni „prosti mi”, kako {to e voobi~aeno kaj dobro vospitani lu|e, koi se povredile na podol na~in i soodvetno na formulata spored koja se vospitani, }e si vetat deka }e gi popravat napravenite gre{ki... No sega, koga go podnese i ova moe podbivawe, mo`e{ da go nare~e{ i podlost, za{to go napraviv namerno, sa-kam da ti ka`am zo{to go napraviv ova, a i site dru-gi podlosti. Koga te sretnav za prvpat, ve}e imav mnogu slu{ano za tebe. U{te pri prvata sredba, ved-na{ zabele`av deka i na mene saka{ da ja isproba{ svojata neodolivost i {arm. Za{to toga{ u{te ne se rabote{e za qubov, tuku samo za tvojata prokleta suetnost. I zatoa ne mo`e{ da me obvini{ deka ne

290

bev velikodu{na. Pred da se fati{ vo sopstvenata stapica, te preduprediv nekolkupati, no ti ne saka-{e da sfati{, kakvo be{e za mene zna~eweto na pe-snata {to mi ja svire{e Pu{a. Me|u nas sigurno ne mo`e da stane zbor za qubov, za{to nie poteknuvame od ista sorta... i dvajcata sme bezdu{ni. Zar ne ti e toplo okolu srceto {to kone~no si go najde part-nerot? No, sega slu~ajot saka da ne mo`e{ da ima{ samo edna cini~na studena avantura, za{to ti ved-na{ se zapletka vo sopstvenata strast, jas ne, edno-stavno, za{to jas voop{to nemam nikakva strast. A ti ne mo`e{ ni da mi se luti{ Branko, za{to toa samiot go saka{e. Jas ti dadov {ansa nepovreden da se povle~e{, no tvojata sueta te turka{e da odi{ ponatamu. Toga{ ne ~uvstvuvav ve}e nikakva obvrska da te za{titam. Zatoa, i da ne te predupredev, iako namerno te vovlekov vo ovaa sostojba vo koja sega se nao|a{, ne }e be{e li ova samo mala odmazda za bolkata {to si im ja nanesuval na mnogu `eni i {to vo idnina }e im ja nanese{ na drugi? Edinstveno mnogu mi e `al za sudbinata na prvata `ena, kaj koja }e se odmazdi{ za mene.”

Taa govore{e, vko~aneto gledaj}i pred sebe, i toj na svoe golemo iznenaduvawe sfati deka u{te od po~etokot gre{no ja procenil i se izla`al vo nea. Pred malku, koga taa bara{e zborovi, toj ne zabe-le`a ni traga od taga, ili pak srame`livost, taa edinstveno bara{e fini zborovi i na~in so koj naj-mnogu }e go povredi. No i vo toj moment toj napravi pogre{na procenka. Stoe{e nemo pred nea so zgme-~ena cigara vo racete. Taa stana, mu se pribli`i, mu ja zede cigarata od racete, ja zgme~i na tepihot i so zacrveneto lice mu progovori: „No jas ne sakam za

291

ovaa moja postapka, na koja vpro~em samiot me prinudi, da & se odmazdi{ na druga `ena! Ti go odze-mam toa pravo, za{to jas ne bev premnogu bezdu{na so tebe, kako {to inaku mo`am da bidam, ako... ako ti dozvolev da me qubi{!” Tie se poglednaa i toj se nasmea, za{to za prvpat toj vide strast vo nejzinite o~i. I koga taa go vide negoviot pogled, zabrzano prodol`i: „Da, toa ne go sakav, za{to sum porazumna od tebe i za{to mi be{e `al za tebe. Za{to, ako se slu~e{e toa, }e te uni{tev i odnatre, }e ti ja poni{tev du{ata, sega ti napraviv samo nekolku nadvore{ni grebanici.”

Zo{to ovie nejzini zborovi zvu~ea tolku nesigurno i neubedlivo? Taa zamol~i i sedna zdr-veno na sofata, kako da se podgotvuva{e za odbrana od negoviot napad, {to porano ne & be{e potrebno, za{to, toga{ & be{e dovolen samo pogledot. No nejzinata nesigurnost be{e kratka, za{to vo sledni-ot mig povtorno sede{e edna elegantna, dobrodu{na `ena, sigurna vo sebe i vo svetot. Dali povtorno se izla`a vo nea? Toj odlu~i da se odnesuva nebare igra poker. „Ti zaborava{ ne{to, Mila”, progovori po-leka. „Ti ne }e me uni{te{e samo mene, da pojdeme od toa deka pretpostavkata ti e to~na, tuku }e se u-ni{te{e i sebesi. Za{to ti me saka{e i s# u{te me saka{, kako {to i jas te sakam tebe. Ti edinstveno ne si go priznava{ toa, za{to se pla{i{ od na{ata qubov. I na krajot, tolku se ispla{i {to re{i da prekine{ so mene, za da ne se izdade{.”

Nejzinite o~i se zgolemija i podbivno go gle-daa, a nejzinoto smeewe nestvarno mu yvone{e vo u{ite. Zanesen od nekoja vrtoglavica, sedna povtor-no, slu{aj}i si go ludoto ~ukawe na srceto, pre-

292

dizvikano od stravot deka ja otvori i poslednata karta i }e ja prizna svojata qubov. Toj {totuku & ja prizna svojata qubov, no i toa be{e popusto! Taa ne go saka{e! Toj ~uvstvuva{e kako mu se zgolemuva lutinata deka i pokraj nejzinoto predupreduvawe, povtorno se poni`i. No zo{to taa prodol`uva{e da se smee, osven ako so toa saka{e da go prikrie lipaweto, da go prikrie ~ukaweto na srceto vo gradite, da go prikrie trepereweto na o~ite?

No taa so edna kratka nasmevka gi izbri{a negovite pretpostavki. Taa pogledna na ra~niot ~asovnik: „Se voodu{evuvam na tvojata groteskna samodoverba, Branko, za{to skoro da ne mo`e da se meri so ~ove~ki merki! No, jas nemam pove}e vreme za bezvredni razgovori, so koi }e se obidam da te izle~am od tvoite iluzii. Mojot voz poa|a za ~as i polovina, a jas moram sama da si gi dospakuvam kuferite. Zbogum Branko, ti blagodaram za prija-telstvoto.” Taa mu ja podade rakata.

Kolku i da saka{e da & dovikne: „Sepak sum vo pravo, Mila! Ti se pla{i{, se pla{i{! Se pla{i{ od strasta vo srceto, za{to se pla{i{ od tagata! Se pla{i{ od solzite, se pla{i{ od br~kite! Zatoa si tolku beskrajno skr`ava so svoite ~uvstva, a ako jas ne{to mrazam kaj lu|eto, toa se sigurno skr`avosta i stravot”! No toj mol~e{e, mol~e{e za{to ne saka{e da & dozvoli da se nasladuva na negoviot o~aj, zatoa samo & re~e qubezno: „Dobar pat i prenesi mu na tvojot soprug deka sega za kratko mo`e da pro-fitira od qubovnata `elba koja ja za{tedi na mene. Zbogum, Mila!”

Toj istr~a po skalite, nadvor na ulicata i vleze vo prvata pivnica koja mu dojde na patot. I toa

293

be{e po~etok na edno dolgo pijanstvo koe Ciganite s# u{te go pametea. Verojatno i Pu{a go pamete{e, toj ve}e gi broe{e parite obli`uvaj}i gi usnite. Gospod znae {to s# zboruval taa ve~er vo svoeto pi-janstvo, od bes i povredenost, dodeka Pu{a mu svirel na uvo! A, mo`ebi toj sepak pogre{i, propu{ti da go iskoristi vistinskiot moment i da ja prisili na qu-bov, za{to, neli, s# vo `ivotot ima dvojno zna~ewe, od edna strana taa go saka{e, no od druga go odbi zaradi negovata gordost i sueta? Sega toj vide mnogu mo`nosti koi toga{ neprostlivo gi previde!

I dodeka Pu{a go svire{e refrenot, toj kako nekoj {ahist, gi analizira{e propu{tenite mo`no-sti. Toj mo`e{e da ja zgrap~i vo momentot koga & treperea o~ite, no mo`ebi toa }e be{e premnogu napadno, premnogu brutalno i najverojatno s# }e zavr{e{e so toa iznenaduvawe.

Mo`ebi pak }e be{e popametno ako pove}e ja provocira{e: „Kaznata {to misli{ deka mi ja dade ne e dovolno golema, Mila! Ti veli{ deka }e me u-ni{te{e so svojata qubov, te molam, probaj!”

A {to }e be{e ako toj ednostavno padne{e pred nea na kolena i & re~e{e: „Mila, ti si vo pravo, jas sum ti blagodaren za dadenata kazna i opomena, ti vetuvam deka od sega }e se obidam da bidam podobar.” Dali ova negovo priznanie }e ja odobrovole{e i }e ja natera{e da mu prosti? Vo svojata fantazija toj se vide kako kle~i na kolena pred nejzinite noze i kako taa za prvpat ne`no go poglednuva. Toj potr-~uva vo spalnata soba, go istura kuferot, izguben vo haosot od svila i saten...

„Mila!” Dali toj vo svojata zbunetost glasno go izgovori nejzinoto ime? Zo{to Pu{a se povle~e

294

od masata, iako s# u{te svire{e, taka {to sega mo`e{e da ja vidi ne samo Du{kinata raka tuku i svileniot nevestinski fustan i odedna{ i nejzinite o~i, nejzinite o~i koi pra{alno go gledaa, a potoa upla{eno i ogor~eno? Od kakva golema dale~ina se vrati toj ovde, na sopstvenata svadba, nosej}i go na usnite imeto na druga `ena?

295

296

MARJA Toj se srame{e od nejziniot pogled, luto se

svrti i me{aj}i gi liv~iwata so imiwata na Ciga-nite izvika: „Petar! Ajde brzo, tebe ti e redot!” Vo ovoj moment toj ne saka{e ni{to drugo, osven {to pobrzo da se zavr{i ovaa bizarna situacija. Toj se ~uvstvuva{e kako osudenik, koj i pokraj ogromnata gri`a na sovesta, e prinuden od svojot advokat la`no da svedo~i. No po prvite zbunuva~ki izjavi, toj sepak mu se sprotivstavuva na advokatot i bara da bide kaznet, za da ja izbegne javnata blama`a. Branko gi povika i Ciganite, koi pred malku gi prokol-nuva{e. Toj dlaboko se zagleda vo o~ite na Petar i mu dovikna: „Slu{aj Petar! Sakam da mi ja sviri{ „Ka`i, ka`i, libe Stano”. Jas ti nareduvam da mi ja sviri{ taa pesna!” I toga{ dlaboko vozdivna i se potpre na masata, a Petar po~na da ja sviri pesnata koja{to Marja tolku mnogu ja saka{e:

Ka`i, ka`i, libe Stano. [to si zamislena? Dali qubov nema{, Stano, Ili ruba nema{? Ka`i, ka`i, libe Stano, [to si tolku nata`ena? Dali qubov nema{, Stano, Ili nakit nema{?

297

S# si imam, mili Dime, Samo edno nemam, Nemam dete vo mojata pregratka, Uteha za srceto i du{ata. Jas }e odam, libe Stano Vo Soluna grada, Da ti kupam zlatno dete, Najubavoto {to }e go najdam. @alno e tvoeto zlatno dete, [to ne mo`e `ivo da mi se nasmee, [to ne mo`e da mi pla~e na srcevo, [to ne mo`e „mamo” da vikne po mene. ... ... ... ...

Pesnata zvu~i kako {umeweto na branovite,

no ne kako {to ovde, vo Ohrid, {umat ezerskite branovi. Kolku i da se golemi ezerskite, tie bra-novi ne mo`at da se sporedat so morskite, nivniot {um e poinakov i po{irok. I dodeka Petar svire{e, Branko ne go slu{a{e {umeweto na branovite, koi udiraa od karpata vo Kaneo, tuku & se prepu{ti na magijata na muzikata, koja po kojznae koj pat ve~erva go prenese vo minatoto, pa sega go slu{a{e {ume-weto na {irokoto Jadransko More. Edna prikve-~erina, pod zracite na sonceto koe zao|a{e, sede{e Marja na edna od bigornite karpi i se premislu-va{e, dali u{te edna{ da nurne vo bistrata voda, toj ja fati odzadi i ja povle~e vo dlabo~inata. Toj si go postavuva{e istoto pra{awe: zo{to sekoga{ koga, vsu{nost, bega od svetot za da najde mir, patot mu go popre~uva nova `ena? Rabote{e na eden te`ok pro-

298

ekt vo Dalmacija. Otkako ja zavr{i rabotata, toj otide na maliot ostrov Kolo~ep, blizu do Dubro-vnik, so namera edna cela sedmica da `ivee mirno me|u ribarite. Toj saka{e sekoja no} da odi zaedno so niv, so ~asovi da plovi po morskata {ir, mazna kako ogledalo, i da se lulee vo ritamot na nivniot `ivot. Da gi napolni belite drobovi so mirisot na moreto, solta i smolata, da im pomaga na ribarite koga }e gi frlaat mre`ite i koga }e go sobiraat lovot.

No po nekolku vakvi no}ni patuvawa, dobi `elba povtorno da spie vo topol udoben krevet i da u`iva vo bogata ve~era. Taa no}, vedna{ {tom pri-stignaa vo zalivot, toj skokna na bregot i sopnuvaj}i se po neramnata temna pateka, se upati kon pansi-onot „Jadran” na vrvot na karpata. Toj prestojuval ovde tripati i be{e siguren deka dobro }e se smesti kaj stariot kapetan Tomalovi} i `ena mu.

Zo{to tolku se iznenadi koga vide deka na yidot visi druga tabla i deka niskata rozovo bojo-sana ku}a be{e dogradena so nov del? Ve}e ne se vika{e „Jadran”, tuku „Zagreb”. Zo{to ~ovek nepri-jatno se iznenaduva koga }e naide na golemi promeni vo edno mesto za koe ima prijatni spomeni od mina-toto? Toj sigurno smeta{e na prijatna ve~era, mir i topol krevet vo ovoj za nego dobro poznat pansion, no namesto toa, se najde pred golema zagatka. Se pri-sili da ja otvori vratata na ogradata, vleze vo dvo-rot, nozdrite mu gi zaskokotka miris od temjan i ruzmarin, koj porano lakomo go vdi{uva{e, a sega mu be{e neprijaten isto kako i nenadejnata sredba so `enata vo crno, koja se pojavi od zad ku}ata, dr`ej}i vo racete golem buket crveni rozi, iznenadeno gle-

299

daj}i vo nepoznatiot. Novata sopstveni~ka? Vero-jatno, za{to otkako & pomina prvoto iznenaduvawe, taa so zaripnat glas povika: „Marja! Gostin!”

Duri popladneto, koga go pieja ~ajot, toj otkri kako izgleda Marja, za{to prethodno, pod vlijanie na iznenaduvaweto, tie samo nemo i vko~aneto si gledaa vo o~ite. Toj inaku ima{e obi~aj dobro da ja izmeri sekoja nepoznata li~nost i brzo i so golema preciznost da gi zabele`i site bitni detali, no vo toj mig toj ne gleda{e, negovoto vidno pole se sostoe{e samo od dve crni to~ki, nejzinite o~i, koi go ispolnija so nekoja vozbuda, so nejasna emocija, {to zaboravi i da zboruva. Za{to po povikot na `enata, taa vedna{ se pojavi na verandata, ~ekorej}i so tolku lesni ~ekori, {to mu se ~ine{e kako da letka nad zemjata i kako tokmu tuka da se zavr{u-va{e tloto, zdrveno zastana pred nego. I toj ne se pomrdna, ne ja ni dopre kapata vo znak na pozdrav. Podocna taa mu ka`a deka toj re~isi edna minuta nemo i vko~aneto se xarel vo nea. Mo`ebi i dve ili tri minuti, za{to eden takov moment, ispolnet so burni ~uvstva, e bezvremenski, toj go onevozmo`uva razmisluvaweto, se {iri kako silen potres niz teloto, a ogromnoto ~uvstvo na sre}a mu dozvoluva na duhot da se iska~uva do neboto. Duri i po mnogu godini ~ovek se se}ava na vakov moment, od koj za-po~nuva s#. I ovoj {ok, ova bestelesno silno ~uv-stvo, koe sepak se ra|a od teloto i odedna{ e samo oko, ~ovekot go narekol qubov na prv pogled, edna od mnogute formuli so koi, ~ovekot saka da se oslobodi od pritisokot na ve~nite tajni! No sudbinata na vak-vite qubovi e takva {to tie se predodredeni na pro-past. Tie se ra|aat so prviot pogled, za so prviot

300

pogled i da se zavr{at, drugoto e samo epilog. Toj moment istovremeno e po~etok i kraj, za{to i dvete strani se svesni deka qubovta }e ostane neispol-neta, telata nikoga{ nema da dostasaat takov dlabok intimen spoj, kako {to e toa slu~aj so duhot vo toj ve~en moment. Tie mo`at da se zdru`at, no samo vo taga, za{to nivnite du{i, optovareni so telata, po-stojano }e `alat za prviot sovr{en spoj, po koj ni-koga{ nema da sledi vtor...

No koj ~ovek go slu{a glasot na du{ata, otka-ko }e mu se vrati mo}ta za razmisluvawe? Tie se gle-daa, i se {okiraa, i sakaa da izbegaat eden od drug, za da ja izbegnat pret~uvstvuvanata nesre}a, no toga{ im se vrati mo}ta na mislata i tie si rekoa neso-odvetni zborovi koi prazno odeknuvaa po prethod-nata ti{ina, ti{inata vo koja nivnite du{i se sret-naa. Sega tie ne bea samo du{i, tuku eden mlad ~ovek koj saka{e da iznajmi soba i edna mlada devojka koja skromno mu odgovori deka s# u{te ima mesto. Potoa devojkata poleka vleze vo ku}ata, a eden sluga mu ja poka`a sobata. Duri po polovina ~as, otkako Branko se razbudi, pokraj neraspakuvaniot kufer, od tro-paweto na vratata i glasot koj mu ka`a deka e gotov ru~ekot, toj prvo po~na glasno da se smee za potoa da prodol`i tivko da pcue.

No istoto popladne, koga pieja ~aj, toj pov-torno se vqubi vo edna druga Marja, koja be{e odraz na edna no}na yvezda vo vodata. Toj nejasno ~uvstvu-va{e deka ovaa vqubenost }e bide razo~aruvawe, za{to be{e samo streme` kon eden son koj samo ed-na{ se sonuva so ~uvstvo na sre}a okolu srceto. Ako ne be{e taa ~udna sredba utrinava, toj sega poplad-nevo, bi mo`el normalno da se vqubi vo nea, za{to

301

sega toj ima{e dovolno vreme dobro da ja pogleda i da gi nasladuva o~ite so nejzinoto ison~ano zgodno telo, prodornite crni o~i i crnata kadrava kosa, koja & go zaobikoluva{e ubavoto lice.

No sega, vo prviot stadium na negovata vqu-benost, toj se nervira{e od nea, bez da sfati zo{to. Taa poteknuva{e od edno staro blagorodni~ko dal-matinsko semejstvo i nego go nervira{e {to tie najnormalno dr`ea eden vakov pansion, namesto da se zatvorat vo edna od starite renesansni palati vo Du-brovnik i tamu, daleku od obi~niot svet, vo beda da go pro`iveat svojot blagorodni~ki `ivot. Koga go vide nivniot semeen znak, izgraviran na srebreniot pribor za jadewe i servisot za ru~awe, be{e navre-den deka mora da jade od vakov servis, a za nea bez-vredno poni`uvawe. Duri i pri srkaweto na supata, izgleda{e kako da go potsetuva: „Dobro zapomnete, nie sme blagorodnici, a Vie ne ste.”

Toj qubopitno se pra{uva{e dali taa go sim-nuva{e od raka prstenot so familijarniot grb koga gi mie{e sadovite, za{to so sedum gosti i edna slu-ginka, najverojatno mora{e da pomaga vo kujnata. No, kolku i da se trude{e, toj ne uspea ni za moment da ja vidi kako od visoko im se obra}a na gostite, napro-tiv, be{e mnogu qubezna i sekoga{ dobro raspolo-`ena. Na svoe golemo iznenaduvawe, po nekolku dena po~uvstvuva deka negovata somni~avost i pretpazli-vost se namalija i napravija mesto za vqubenost. Toa mnogu go voznemiri. Od pogledite koi taa odvreme-navreme mu gi upatuva{e, toj po~uvstvuva deka isto-to se slu~uva i so nea. Celo vreme se povtoruva{e istata igra, toj gi bara{e nejzinite o~i i topliot pogled, koj taa go ima{e samo za nego, za vo sledniot

302

mig da go izbegne, kako da saka{e da se pobuni: „Ne-moj taka da me gleda{!” Ovaa igra go odzema{e nejzi-noto vnimanie, a majka & s# po~esto tivko ja opome-nuva{e za nejzinata raseanost i nevnimatelnost kon gostite: „Zo{to ne si postavila u{te edna viqu{ka kaj ovoj gostin, Marja?”, ili pak, bokalot za voda be-{e prazen: „Ti voop{to ne vnimava{, Marja!”

No opomenuvaj}i ja }erka si, taa vo isto vreme go poglednuva{e naluteno i ostro vistinskiot vi-novnik, Branko. Majka i mu be{e neprijatel, taa se obiduva{e da ja za{titi ~esta na svojata }erka. Taa mora{e da ja {titi i za~uva nejzinata ~est za nej-ziniot svr{enik, eden ~etirieset i {estgodi{en kapetan na Kralskata mornarica. Marja mu go poka-`a negoviot portret i koga Branko go vide stariot, }elav gospodin, vedna{ odlu~i da ja spasi od vakov dogovoren brak, koj odnapred be{e osuden na pro-past.

Zo{to toj ne sfati vedna{ deka slabosta so koja taa popu{ti na negovoto dodvoruvawe be{e del od nejziniot karakter, za{to ista takva slabost taa poka`ala koga popu{tila pred ubeduvawata na majka si i se soglasila so svr{uva~kata?

Zo{to toj ne go poslu{a predupreduva~kiot glas vo svojot son? Zo{to toj ja vide pogolema i posilna otkolku {to vsu{nost be{e? Zo{to toj ne se se}ava{e na utroto po prvite bakne`i vo gradi-nata, pod svetlinata na mese~inata, koga taa smrtno bleda i upla{ena mu se pribli`i i tivko propel-te~i: „Nie ne smeeme da se qubime... treba da zabora-vime {to se slu~i me|u nas!” Zo{to toj ne go uvide nejziniot kukavi~lak, koj isto tolku brzo ja obeshra-bri da go prezeme odlu~niot ~ekor i da skokne vo

303

dlaboko, da napravi ~ekor vo `ivotot? Po edna sedmica mu pomina mlade{kata vqubenost od prvite denovi. Toj & podari cve}e, {kolki, korali, star srebren nakit koj go kupi vo Dubrovnik, no taa gi sokri od majka si, a nakitot go nose{e samo za vreme na nivnite skri{ni pro{etki, od koi sekoga{ odvo-eno se vra}aa. No ovaa detska igra od prvite denovi ja rasipa negovata s# pogolema `elba po nejzinoto telo, toj be{e iznenaden {to taa popu{ti na nego-voto umilkuvawe, no sepak odbi da zamine so nego.

Tie dobija golema {ansa, koga taa mora{e da odi vo Zagreb, da pazari i da zavr{i nekoi bankar-ski raboti vo vrska so nekoe malo nasledstvo na maj-ka &.. Nekolku dena podolgo otsustvo ne }e mu padne-{e nikomu v o~i. Toj be{e besen {to taa se pla{e{e i si zamina bez da se pozdravi, sred no} najde eden ribar koj go prenese na bregot. Toj ostana vo Dubro-vnik, za{to znae{e deka utredenta taa treba{e da dojde. Celo utro se {eta{e po srednovekovnite grad-ski yidini i so dvogled go posmatra{e prostorot pred Kolo~ep, koj le`e{e vo vodata kako `elka. Toj se yvere{e vo sekoj motoren ~amec {to se pribli-`uva{e kon Dubrovnik, branuvaj}i ja sjajnata biser-na voda. Toj zadovolno udri so tupanicata vo siviot yid, koga ja vide kako zaedno so majka & stapna na bregot, ~uvstvuva{e kako vozbudata mu se {iri niz teloto, za{to nitu taa nitu majka & ne znaeja {to }e se slu~i po eden ~as. Toj be{e siguren deka majka & dlaboko vozdivna koga gi najde parite od negovata smetka i pu{ti nekoja blagodarna solza, olesneta {to zasekoga{ se oslobodi od opasniot avanturist. Na drugata strana od gradskite yidini, stoe{e pod-gotvena kolata so koja toj eden ~as podocna brza{e

304

kon prvata sledna selska stanica, kade {to spored vozniot red vozot zastanuva{e samo na dve minuti. Pokraj peronot, vo senkata na lipata, stoe{e eden slab Hercegovec. Branko mu se pribli`i i pra{al-no mu se obrati: „Nosi{ li kuferi?”, „Sigurno, za-toa stojam ovde!” be{e negoviot za~uden odgovor. „Posle, so vozot od Dubrovnik }e pristigne ovde ed-na mlada gospo|ica. Taa e oble~ena vo bel fustan i ima crna kosa. Jas verojatno }e moram da ja nosam do kolata. Ti skokni vo vozot i zemi go nejziniot ba-ga`, eden golem crn kufer i kafeava kutija za {apki i stavi gi vo kolata.” ^ovekot roden vo zemjata kade {to grabe`ot na nevesti se vozvi{uva{e vo legen-dite i pesnite, vedna{ razbra {to treba da napravi. Pred da zamine vozot od stanicata, se gleda{e eden kilometar prav, koj ja dvoe{e Marja od `elezni~ka-ta stanica. Vozbuden, toj cvrsto go dr`e{e volanot so dvete race i so zadovolstvo go slu{a{e tropa-weto na kam~iwata koi kako mitraleski istreli udiraa vo limot na kolata. Sega bea daleku vo ridovite, no toj i natamu gleda{e vo brzinometarot i ne se osmeluva{e da pogledne nastrana, za{to ve}e ~uvstvuva{e gri`a na sovesta, no negovata s# pogole-ma tvrdoglavost ne mu dozvoluva{e da se vrati nazad. Celo utro toj se zanesuva{e so pomislata kako taa }e go pogledne koga }e ja nosi od peronot vo avto-mobilot, toa sigurno }e bide onoj ist pogled {to mu go upati pri nivnata prva sredba na verandata od ku}ata, mo`e da bide samo posjaen i u{te postrasten. No, nejzinite o~i bea vko~aneti i matni od strav, a nejzinoto otpu{teno telo vise{e te{ko vo negovite race, taka {to toj se sopna na poslednata skala od peronot i padna vrz nea na sedi{teto od kolata. Toa

305

se slu~uva koga ~ovek se obiduva razbuden povtorno da go sonuva sonuvaniot son!

No stravot i nemo}ta ja pravea u{te poubava od koga bilo, a se}avaweto na nivnata qubovna igra pod karpite na pla`ata kade {to zaedno plivaa i natamu go obzema{e i mu {epote{e: i toga{ taa se osmeli da go qubi, zo{to sega ne?

Na prviot izvor toj zastana i napolni voda. Dr`ej}i & ja glavata kako da be{e bolna, & dade da pie, a nejzinite zabi pri sekoja goltka udiraa od ~a{ata. No toj ja sovlada svojata lutina i sfati deka mora mirno da & se obrati. „Slu{aj Marja, sega odi-me za Saraevo, tamu }e odime vo edna ku}a, sred ^ar{ija, kade nikoj ne mo`e da n# najde. Taa mu pri-pa|a na eden moj prijatel i koga toj e otsuten, mo`am da dojdam i da si odam koga sakam. Tamu }e mo`eme da spieme na zemja, na debeli turski du{eci, me|u svi-leni ~ar{afi koi toj gi donel od Persija, a nautro koga }e zaladi, }e se zavitkame vo meki beli jagne-{ki krzna. Ako treba, zadutre }e te vozam za Zagreb, no ako saka{, mo`e{ da ostane{ s# dodeka ne ti e dosta od mene i od avanturata...”

Vodeni kapki poleka & se lizgaa pokraj ustata i se gubea pod bradata, no toj be{e tolku obzemen od novata sre}a, {to duri sega zabele`a deka taa vsu{-nost bezglasno pla~e.

„Branko”, pro{epoti taa, „svetot e tolku go-lem, sekako za tebe, za{to ti mo`e{ da odi{ kade {to saka{. Zo{to mora{e mene da me iskoristi{ vo ovaa avantura, mene?” No vedna{ potoa taa mu gi ob-vi racete okolu vratot: „Jas te sakam, Branko, zo{to tolku te sakam? Zo{to?”

306

Toj zamisleno gleda{e pred sebe, po `oltiot pat, po golite bigorni karpi. Nad niv leta{e eden jastreb, a negovoto ostro, glasno kreskawe, dojde ka-ko odgovor na nejzinite pra{awa. Toj kreska{e za jadewe, po nekoja `rtva, no ovde nema{e nitu polski gluvci, nitu pak zajaci? No sepak, toj prodol`i da kreska po ne{to, ne{to {to ne postoe{e. Vo vistin-skata qubov nema zo{to, taa e tolku golema i dla-boka {to nema mesto za takvi pra{awa. I ovaa qu-bov ne be{e vistinska, be{e samo son, a sonot sepak se prestoril vo nagon, opsesija koja ne mu dozvolu-va{e da se otka`e od nea. Za gordi lu|e e osobeno te{ko da prekinat so magijata na nagonot, toa e te{-ka navreda na sopstvenoto jas, taka {to tie so pogo-lemo zadovolstvo prodol`uvaat, iako se svesni deka so toa ja uni{tuvaat sre}ata na drugite. I toga{, po dolgata i nepodnosliva ti{ina, Branko gi potkrena ramenata i odlu~no go zapali motorot, re{en da go sprovede svojot besmislen plan.

Vo toa vreme Branko za{tedi prili~no pari kako advokat, taka {to vedna{ {tom stapnaa vo Sa-raevo, toj po~na da se rasfrla so niv. Toj & kupuva{e ubavi podaroci, samo za da & ugodi. Dodeka taa nau-tro poleka se oblekuva{e, toj }e istr~a{e vo du}a-nite i kupuva{e bez da se cenka ra~no vezeni svile-ni {al~iwa i pantofli izvezeni so zlato i biseri vo razli~ni boi. Edna{ kupi eden `enski mantil so antikvarska vrednost, napraven od temno-sino kadi-fe, izvezen so svetlosina svila i zlatni konci, xe-bovite mu gi napolni so nakit, obetki, bro{ i |er-dan napraveni od zlaten filigran. Turcite, koi bea naviknati mirno da se cenkaat i po nekolku ~asa

307

pred ne{to da prodadat, ostanuvaa dlaboko za~udeni i razo~arani po vakvite brzi zdelki.

Ne, toj site pokupki gi nose{e sam i ne dozvoluva{e da se ispora~aat, za{to ne saka{e ni-koj da go doznae nivnoto tajno skrivali{te. No koga stasa, sobata be{e prazna, na masata ima{e edno pismo: „Vedna{ se vra}am.” Toj stoe{e za~uden i ~e-ka{e, koga odedna{ go slu{na nejzinoto smeewe. Ko-ga se navedna nad prozorecot od zadnata soba, ja vide vo dvorot kako kle~i pokraj edno malo tursko devoj-~e oble~eno vo {iroki crveni {alvari. Devoj~eto pla~e{e, a Marja mu gi bri{e{e solzite so bakne`i nestrplivo gledaj}i kon glavnata porta. Po malku dotr~a edno malo mom~e, racete mu bea polni so leplivi bonboni.

Pominaa u{te petnaeset minuti duri Marja kone~no dojde gore. „Ova navistina e brzo vra}awe,” & prefrli poka`uvaj}i kon pismenceto. „Da, no de-voj~eto tolku mnogu pla~e{e, a mom~eto mi ka`a de-ka majka & }e se vrati duri po eden ~as.”

„Hm...” odgovori toj se}avaj}i se kako taa i na Kolo~ep si igra{e so decata na ribarite, koi po-nekoga{ na negovo golemo nezadovolstvo odea po niv, koga sakaa da odat na nivnoto skri{no mesto. Edna{ im propadna planot, za{to kako i sega edno od decata pla~e{e bidej}i se udrilo na ostrite kar-pi i taa nastojuva{e prvo da go odnesat doma.

... Taa go izbakna za mnogute podaroci, no bez spontanost i strast na koja toj se nadeva{e. No pri-kve~erinata taa go oble~e starinskiot fustan i se zavitka vo mekoto kadife, toj po~na strasno da ja qubi, si kupi barem eden ~as zaborav. Po ve~erata otidoa vo edna ciganska kafeana. Taa ne saka{e ni-

308

{to da pie, za ovaa no} toj saka{e da ja opijani so muzika. Nejzinite o~i po~naa da svetkaat i toj povi-ka: „Marja, koja pesna saka{ da ti ja sviri prima-{ot?”

Otprvin taa ramnodu{no gi potkrena rameni-cite, no toga{ Ciganot & {epna ne{to vo uvoto. Vedna{ potoa Petar gi zasviri prvite taktovi od „Ka`i, ka`i, libe Stano”. Celo vreme dodeka toj svire{e i pee{e, Marja go gleda{e so {iroko otvoreni o~i, na krajot tie & bea polni so solzi. Pe-tar ja ispea pesnata u{te dva-tri pati, sega taa celo vreme gleda{e vo Branko, ispolneta so strav, ~ekaj-}i go migot koga toj kone~no }e sfati.

Toj se prave{e kako ni{to da ne sfa}a, s# do krajot na no}ta, koga taa se isplaka. Sega izbi mo-mentot na vistinata, no trae{e dolgo dodeka toj gi razbra nejzinite zborovi isprekinati so pla~.

Da ima dete, toa be{e nejzinata edinstvena najgolema `elba i smislata na nejzinoto postoewe. Zatoa taa se soglasi so svr{uva~kata so ~ovekot koj go odbra nejzinata majka. Zatoa nejzinata vqubenost vo Branko be{e od samiot po~etok ispolneta so taga, taa ~uvstvuva{e deka toj ja saka samo avantu-rata i ni{to pove}e od toa. No zo{to si dozvoli da ja zavede i da ja grabne?

Toj sigurno ja iznenadi so svoite strasni bakne`i, no mora{e da ima u{te ne{to me|u niv, za{to inaku ne }e im se slu~e{e taa prva nenadejna ~udna sredba? Toa be{e toa i ni{to pove}e, za{to i taa izgubeno i bezvolno go slede{e sonot od prviot den, od prvata sredba. Taa be{e devojka koja saka{e da stane `ena za da mo`e da bide majka. Kojznae kol-ku dolgo taa sonuvala da sretne ma` koj }e & ovozmo-

309

`i da ja ispolni nejzinata najdlaboka `elba? Mnogu godini pred nejzinata svr{uva~ka taa be{e obzemena od sonot da sretne silen ubav ma`, koj nema da e qubovnik, tuku ma` koj }e & podari dete. Ima mnogu vakvi `eni na Zemjinata topka koi imaat deca, lu|eto gi vikaat vonbra~ni, „nevistinski” deca, no tie za majkata se povistinski od koi bilo drugi deca, slu~ajno rodeni vo konvencionalni brakovi, za{to ~ovek stapuva vo brak ako mu se dade takva mo`nost. Da ne be{e Marja docna }erka od blagorodni~ko poteklo, fino i konvencionalno vospitana, taa si-gurno u{te odamna }e be{e majka, nezavisno od toa dali }e be{e oma`ena. No sega taa ~eka{e, nejasno zadovolna so eden postar ma`, za kogo po dolga svr-{uva~ka }e se oma`i i koj bez strast }e & podari deca. No, nejzinata krv sonuva{e za strast, za{to decata sozdadeni vo mlade{kata strast se najubavi i najmili. Zatoa, koga se pojavi Branko, nejzinata du-{a go prepozna kako nositel na nejziniot nagon i strast.

No toj saka{e samo avantura i ni{to pove}e od toa. Zatoa tie moraa da se razdvojat, po malku bak-ne`i i mnogu solzi. Toj saka{e da & ovozmo`i mirna i ne`na razdelba, no koga taa povtorno se obide da se vrze za nego, vo moment na nesfatlivo dvoumewe i slabost, obiduvaj}i se po sekoja cena da go ostvari svojot nevozmo`en son, zafaten od golema lutina & podvikna: „Odi si nazad kaj tvojot kapetan, dosta mi e od tvojot kukavi~lak!” Zo{to mora{e da & svika so vakvi te{ki poni`uva~ki zborovi na `enata koja be{e poslaba od nego, zo{to mora{e da go raspar~i i uni{ti seto ona {to sno{ti & go podari za da ja zavede? Toj go raskina kadifeto na par~iwa, go

310

izgazi nakitot vo stra{en bes, samo zatoa {to nejziniot son ne be{e i negov. Istovremeno so kine-weto na {tofot i gazeweto na finiot filigran toj zasekoga{ go uni{ti i nejziniot son.

I po toa lu|eto ne mol~ea, tie ozboruvaa i si do{epnuvaa. Nejzinata majka slu{na, i nejziniot svr{enik, isto taka. Sega edna nesre}na devojka, koja ne be{e ve}e mlada, dr`i eden pansion na maliot dalmatinski ostrov. Site se soglasuvaa so faktot deka taa sigurno bila mnogu ubava i deka sega gi pominala godinite za ma`ewe. Podocna toj razbra za nejzinata raskinata svr{uva~ka i mora{e da se nasmee, za{to neli toj se vqubi vo nea za da ja spasi od }elaviot kapetan? No duri sega toj ja sfati svojata vina, toj ja uni{ti mo`nosta za edna mala mirna sre}a, za da ja zadovoli svojata strast, toj se obide so studen nakit da ja kupi taa `ena koja edinstveno kopnee{e po maj~inska sre}a. Sega toj ja sfati vistinskata te`ina na svojata vina, za{to neprostlivo e da mu ja odzeme{ i najmalata sre}a na ~ovekot. Neli mora{e da plati za ovoj grabe`? Ima{e li toj sega pravo na bra~niot venec koj utre popot }e mu go stavi na glavata, koga toj istata taa bra~na kruna svesno i grubo ja turna od temnata glava na edna druga `ena?

311

312

JELKA I sega, koga i ovaa pesna be{e zavr{ena, toj

povtorno ne se osmeluva{e da pogledne vo drugata temna glava koja treba{e da go nosi drugiot venec. Za sre}a, Gage vedna{ dojde napred, nestrpliv da ja otsviri svojata pesna, za{to toj, veteranot, ~uvstvu-va{e samo prezir sprema ovie svira~i koi svirea pred nego. Toj go pogledna Branko i bezglasno go protri gudaloto nekolku milimetri nad violinata. Istovremeno zaigra so gorniot del od teloto vo ritamot na nekoja ne~ujna muzika, a so ustata is-pu{ti nekolkupati zvuci na truba. [to li treba{e da pretstavuva ovaa ~udna predigra? Dali ispil premnogu vino za da se odmazdi za dolgoto ~ekawe? No od prvite noti koi kone~no prozvu~ija od vio-linata, Branko ja razbra negovata zlonamerna igra. Toj saka{e da mu poka`e deka izborot na pesnata ne be{e slu~aen, tuku celta mu be{e da go potseti na pijanata no} koga Jelka se pojavi vo negoviot `ivot.

Kongresite obi~no se zavr{uvaat so banket, taka i internacionalniot kongres na aviokompa-niite, minatata godina, be{e veren na ovaa tradi-cija. Branko prisustvuva{e na kongresot kako foto-graf i preveduva~. Otkako ~lenovite na delegaci-ite, so polni stomaci i zamagleni glavi, se povlekoa vo hotelite, vsu{nost, zapo~na vistinskata fe{ta za novinarite. Dru{tvoto go menuva{e lokalot ve}e po ~etvrti pat, koga svetlosta na zorata go najavi po~etokot na noviot den. Toga{ nekoj predlo`i da

313

zaminat od gradot i da prodol`at so proslavata nekade nadvor od gradot. Edna duzina od niv vedna{ se soglasi so brilijantniot predlog, dodeka drugite poleka i so nesigurni ~ekori si zaminaa kon svoite no}evali{ta. Svira~ite gi smestija na prednite sedi{ta i so dva golemi avtomobili, vozej}i brzo, go napu{tija gradot. Nekoi po~naa ve}e da ~uvstvuvaat glad i predlo`ija da zastanat nekade na pojadok.

„U{te dvaeset kilometri, pa }e stasame vo Arangelovac!” izvika Branko, „dotamu nema sigurno nekoja dobra kafeana!”

No zad nego vo kolata sede{e edna visoka de-vojka so kostenliva kosa, taa stana i povika: „U{te malku }e stasame do eden izvor, ajde da zastaname tamu za{to sakam da se izmijam.” Toa be{e Jelka Petrovi}, sekretarka na eden od ministrite. Za vre-me na nivnata no}na ekskurzija po vinskite lokali, Branko se obide nekolkupati da sedne do nea, no taa, {eguvaj}i se, postojano go izbegnuva{e: „Ne, gospo-dine Markovi}, vie ste premnogu opasen za edna mla-da devojka!” Nejziniot zapovedni~ki pogled mu se dopa|a{e, a na negovo zadovolstvo toj vide deka taa be{e edistvena `ena {to po svoja volja se zabavu-va{e cela no}, bez da poka`e znaci na zamor i isto-{tenost. Nejzinite o~i s# u{te bea sve`i i sjajni i ne trepkaa pod sjajot na utrinskoto sonce. I pokraj toa {to cela no} pee{e, igra{e i pie{e, taa izgle-da{e najsve`o od site niv. Branko se ispravi i mu {epna na Gage, koj dreme{e na prednoto sedi{te: „Stani mrzo edna! Zasviri ja „Eve radost za moevo srce”! Sviri ja za ovaa devojka so kostenliva kosa {to sedi zad mene, razbra! Ako sviri{ dobro, od mene }e dobie{ dvaeset dinari!”

314

Gage se ispravi, go pro~isti grloto i tresej}i se od zamor po~na da sviri. Svira~ot i violinata se ni{aa navamu-natamu kako vo pijanstvo, no toa ne be{e samo posledica od zamorot tuku i od silnoto tresewe na avtomobilot. No sepak, svirej}i na vio-linata, svira~ot uspeva{e da se odr`i vo ramno-te`a, a vo isto vreme uporno i so podbivnost ja gle-da{e Jelka bez da trepne, pravo vo o~ite.

Eve radost za moevo srce, Eve ja sakanata moja, Po koja kopneev, veneev Eve ja sega pokraj mene. Moeto srce, ~uka silno od golema sre}a, Mojata najmila mi doa|a, @elbata po nea me izma~uva{e, No sega kopne`ot mi izminuva. Nema ve}e da pla~am po nea, Tuku }e go miluvam nejzinoto lice, O~i moi, miluvajte ja nejzinata medena usta, Pred mojata usta da ja baknuva. Mila moja, ne mij go bledoto lice, Moite usni so bakne`i }e go izmijat, Ne gi ~e{laj crnite kosi, Moite prsti pak }e ja izmrsat. Avtomobilot zastana kaj izvorot, golem mlaz

voda te~e{e vo kamenoto korito, pokrieno so zelena mov i veselo `uborej}i se preleva{e po kamewata.

315

Eden selanec stoe{e na izvorot i so golemo u`i-vawe gi xburnuva{e, vo `uborlivata voda, vlakne-stite race s# do laktite. Do nego stoeja dva golemi sivi bika i `edno pieja od vodata. Bez da ja otvori vratata, Jelka skokna od kolata na patot i strplivo ~eka{e bikovite da zavr{at so poeweto. Toj so go-lemo zadovolstvo ja gleda{e ovaa idili~na slika pred sebe, za{to od nejzinoto dr`ewe toj pretpo-stavuva{e deka i taa e selsko dete. Duri koga sela-necot tresej}i gi vodenite race, gi potera bikovite od izvorot, taa se svrti kon Branko i ostro mu re~e: „I?”

Toj ~uvstvuva{e deka ova e migot vo koj }e pad-ne odlukata dali taa }e mu pripadne ili ne. @enite imaat retka osobina od svoite skrieni nameri da kreiraat kodirana zagatka, ~ij klu~ ma`ite moraat vedna{ da go pronajdat, iako istovremeno tie so svojata privle~nost im go naru{uvaat trezvenoto razmisluvawe. I toj sega stoe{e tuka, vo utroto koe vetuva{e do`d, na eden selski pat, sproti edna `ena koja odvaj ja poznava{e. Taa go gleda{e bez nasmevka, so tvrd pogled vo o~ite i mu dovikna so ostar glas samo eden zbor, vsu{nost edna soglaska, koja vo stvarnost mora{e da go ima ova zna~ewe: „Sega, koga go natera Gage da mi ja ispee pesnata, }e ostane{ samo na pesnata, ili pak ima{ i nekoja druga namera? Dali ova e samo evtin sentiment, prediz-vikan od ubavovo utro, od pijalakot ili pak od pti-cite koi {totuku po~nuvaat da peat, ili pak }e se obide{ da me osvoi{? Gledaj me v o~i: tie ti velat deka jas ne sum qubitel na frazi i zborovi, tuku na dela.” Zatoa toj ne re~e ni{to od ona {to go mi-sle{e, tuku samo se navedna i mu dovikna na {ofe-

316

rot: „Vozi ponatamu, nie }e dojdeme so drugiot avto-mobil.” [oferot naglo prodol`i so vozeweto, na golemo iznenaduvawe na drugite pet patnici, koi ni{to ne razbraa od nenadejniot presvrt na nasta-nite. Tie bea sami i toj & se obrati so isto tolku ostar glas kako nejziniot: „Da! Sega!”

Negovata usta vedna{ po~na da & go miluva liceto so bakne`i, a negovite prsti divo & ja mrsea kosata, taka {to taa zbuneto prostenka: „Ne }e mo-`am da se is~e{lam pred da dojde drugiot avtomobil. Ajde da gi ostavime i drugite!” Taa go pikna liceto pod vodeniot mlaz, `edno piej}i od vodata i potoa go isprska i negovoto lice, mu ja grabna rakata i go povle~e od patot kon poleto. I dodeka tie se probi-vaa niz suvite ostatoci od p~enkarnata niva, toj znae{e {to mo`e da o~ekuva od nea: mnogu strast i malku ne`nost.

Po edna sedmica taa se preseli kaj nego i cel Belgrad pretpostavuva{e deka }e se ven~aat. Tie si odgovaraa, dvajcata gorea od `ivotna `elba, bea sil-ni i ispolneti so golema strast. „Sega go najde ona {to go saka{“, mu re~e eden od negovite prijateli, „I site nejzini prethodni~ki sega ti izgledaat kako gre{ka, neli?” Negoviot prijatel be{e iznenaden deka toj, namesto da mu odgovori, samo se nasmevna i go navedna pogledot. Za{to ona {to mu nedosta-suva{e kaj Jelka be{e ne`nosta, toj ima{e golema potreba od ne`nost, koja pak kaj drugite `eni be{e prisutna vo izobilstvo, pravej}i od niv ponizni mi-li sluginki. Premnogu ne`nost go iritira{e, no od druga strana, stanuva{e ogor~en pri otsutnosta na ne`nost. Zo{to qubovta sekoga{ go turka ~ovekot vo krajnosti, se ~ine{e nebare sudbinata na dvajca

317

vqubeni da be{e teror so premnogu dobrina, ili so premnogu zloba? Zo{to strasta na srceto go isfrla re~isi sekoj ~ovek od ramnote`a? I zo{to e te`ok preminot od vqubenost vo qubov? Vqubenosta e voodu{eveno opieno talkawe niz nepoznat neizvesen lavirint, qubovta e te{ko prifa}awe na temnite neznajnosti koi ~ovek gi otkriva promisleno dvi-`ej}i se niz lavirintot. Poleka i na svoe golemo iznenaduvawe i ogor~enost, toj ja otkri suetnosta na Jelka, no negovata gordost ne mu dozvoluva{e da ja prifati. Toj be{e sre}en samo koga tie sami {etaa vo priroda, za{to vo prisustvo na drugi taa saka{e site da & se voshituvaat. Toj ne mo`e{e da sfati zo{to taa so pogolemo zadovolstvo be{e vo dru{tvo na deset ma`i, otkolku sama so nego. Toj gleda{e ka-ko taa naizmeni~no flertuva so site niv, no qubov-ta ja ~uva{e samo za nego. No ovaa kukavi~ka lesna igra ja povreduva{e negovata ma{ka gordost. Toj & obrna vnimanie na opasnosta, za{to nekoj od nejzi-nite dodvoruva~i mo`ebi }e bide posilen od nea, a toa }e bide kraj na nivnata qubov. No taa bezgri`no gi otfrli negovite predupreduvawa i sigurna vo se-be mu re~e: „Toa ne e mo`no, Branko, jas samo tebe te sakam. No jas sum mlada i te molam ostavi me da si poigruvam...”

Zo{to toga{ sudbinata go natera da odlu~i da ja predizvika nejzinata qubomora? Iako znae{e de-ka toj pote{ko mo`e{e da si gi kontrolira svoite postapki od nea, sepak toj re{i da go sprovede svojot plan. Tie nekolkupati se raspravaa okolu toa koj od niv be{e oti{ol predaleku vo glumenata nevernost. Taa go opomena: „Branko, jas flertuvam, no otkako te poznavam tebe, ne sum baknala ni eden drug ma`.

318

No ti si premnogu sueten za da ne go napravi{ toa, ako ti se uka`e mo`nost. Ako go napravi{ toa, vedna{ }e te napu{tam, vedna{. Za{to takov ~ekor e po~etok na krajot, vsu{nost, ti toa go znae{ po-dobro od mene, a jas ne sakam ovaa ubava qubov da se pretvori vo izma~uvawe...”

Ova be{e vistinskata Jelka, silna i re{i-telna, sekoga{ podgotvena da odi na s# ili ni{to. Mo`nosti i predizvici imaa sekoga{ vo izobil-stvo, za vreme na nivnite izlezi i zabavi. Na edna zabava kaj eden od negovite prijateli, taa igra{e sa-ma na masata. Ja vikna da sleze, no taa ne go poslu{a. Toj ramnodu{no gi potkrena ramenata i izleze od sobata, za{to znae{e deka taa ne podnesuva{e da & nareduva vo prisustvo na drugi. No glasnoto ~ukawe na ~a{ite na masata prodol`i i ponatamu. Toj ja potpre te{kata glava na studeniot yid i se obidu-va{e da gi izbroi prisutnite vo sobata, na negovo golemo ogor~enie sfati deka ~etirinaeset ma`i `edno i poseduva~ki gledaat vo nejzinite ubavi noze i vo mislite toj gi ubiva{e eden po eden.

Tropaweto na nejzinite topuci, pleskaweto na prisutnite i yvoneweto na ~a{ite, tri zvuci koi kako da se natprevaruvaa vo svojata silina. Vratata zad nego se otvori i zvucite so seta silina prodrea vo hodnikot i gi raspar~ija i zadnite ostatoci od negovata qubov. Vratata se zatvori i duri toga{ toj zabele`a koj stoe{e do nego: sestrata na doma}in-kata, privle~na rusokosa so o~i kako sinoli~ka, so koi taa ve~er nekolkupati mole`livo go gleda{e.

Toj ja privle~e kon sebe i po~na da ja baknuva, iako taa po~na da se sprotivstavuva.

319

Bu~avata vo sobata prestana. Dva topuka trop-naa na podot i se slu{na poslednoto pleskawe so ra-cete. „Sega }e dojde nadvor,” si pomisli toj i povtor-no ja pritisna rusokosata kon sebe, tolku cvrsto, {to mo`e{e da & ja vidi bolkata vo o~ite.

Toj & ja pritisna glavata nisko do ramoto i po~na da ja baknuva po vratot. Me|u finite svetli kadrici na kosata toj se soo~i so Jelkiniot pogled, no toj prodol`i i ponatamu poleka da ja baknuva. Tie se gledaa nemo i upla{eno, svesni deka ova be{e krajot. Vratata se zatvori i kratko potoa povtorno se slu{na yvoneweto na ~a{ite na masata.

Bez da ka`e nitu eden zbor toj ja pu{ti rusokosata i zamina po skalite. Po dolgo talkawe po ulicite, toj se vrati doma. Taa ne be{e vratena. No prvoto {to go vide bea dve neizmieni vinski ~a{i na masata. Pokraj krevetot stoeja nejzinite crveni pantofli. Toj gi grabna i besno udri so niv vo ~a{ite, gi zdrobi vo iljadnici par~iwa. So pr-vite zraci na zorata toj po~na da go pakuva nejzini-ot kufer. Pantoflite ne gi spakuva, a nejzinata no}-nica ja ispru`i {iroko po nerazmesteniot krevet, preziraj}i se sebesi za ovaa mala slabost. No taa ne se vrati, a utroto vo agencijata za pe~at kolegite si do{epnuvaa me|u sebe, no dovolno glasno za i toj da mo`e da slu{ne so kogo i kade ja pominala no}ta. Na pladne se sretnaa vo gradot. Dvajcata bea bledi i pogodeni, no samo nivnata gordost gi spre~uva{e da si pobaraat pro{ka. I toj, koj tolku ~esto im be{e neveren na `enite, be{e premnogu ogor~en za da & ja prosti nejzinata nevernost, koja taa ja napravi za da mu se odmazdi.

320

Taka toj ja zagubi Jelka poradi nekolku glu-pavi bakne`i. Vsu{nost, toj treba{e da bide sre}en {to ova se slu~i, za{to inaku najverojatno pretpo-stavkite na nivnite prijateli }e se realiziraa i toj }e se ven~a{e so Jelka, no toga{ toj ne }e sede{e ovde, vo Ohrid, pokraj Du{ka, negovata nevesta.

Ima{e li toj nevesta? Zaslu`uva{e li toj voop{to da ima nevesta? Kolku beli lica baknuval toj so svojata usta? Kolku kosi toj ima{e mrseno? I utre, ovaa usta i ovie race }e moraat da go prifatat bra~niot pe~at i da vetat deka cel `ivot }e bidat verni i }e se gri`at samo za edna `ena...

Qubov, vernost i poddr{ka do krajot na `ivo-tot! [to napravi toj dosega, osven {to ja kr{e{e qubovta na par~iwa? I {to be{e toa vernost i da-vawe poddr{ka? Toj vo svojot `ivot ne napravil ni-{to drugo, osven {to sebi~no gi zadovoluval svoite potrebi za telesno u`ivawe.

Kolkupati delel besmisleni bakne`i? I dali bakne`ite so rusokosata, na ~ij lik voop{to ne se se}ava{e, }e bidat navistina poslednite? Du{ka ja `rtvuva{e svojata gordost, kako zalog za bezus-lovnata verba vo nivnata qubov, no kolku dolgo toj }e mo`e da & ostane veren? Taa be{e predobra za nego, premnogu mlada i ~ista, taa treba da bide ~uvana od nesre}i, a Ciganite i bez da se svesni se pogri`ija za toa. O, Du{ka, ti ne znae{ {to }e na-prave{e ako se sprotivstave{e tie da dojdat. Za{to, tie moraa da dojdat i so svojata strasna muzika, da ja skr{at mojata samodoverba i arogantnost, koi ne bea ni{to drugo tuku obi~na kocka. Tie dojdoa da me izbrkaat mene i moeto sedumkratno prokletstvo za-edno so moeto bezvredno postoewe, koe go zaboraviv

321

koga te baknav. No tie navreme me potsetija, so nivnata muzika navreme te oslobodija i tebe od mene. Jas vam mnogu sum vi blagodaren, Milan, Pu{a, Petar, Pr~a, Asim, Toza i posebno tebe Gage, za{to ja spasi nea od beznade`nata idnina so mene. Zo{to ne rakopleskaat, zo{to ne te vikaat da im sviri{ u{te edna{, Gage? Da ja sviri{ povtorno pesnata za besmislenite bakne`i, za{to kolku pove}e }e me ocrni{, tolku polesna }e bide razdelbata za mene. Sviri, Gage, sviri!

No sepak pesnata be{e zavr{ena, Gage predobro ja otsviri. Poslednite treperlivi akordi se {irea i se stopija vo {umot na branovite, koi se krenaa od nenadejniot no}en veter. Nikoj ne rako-pleska{e, be{e ti{ina. Odedna{ toj ja po~uvstvuva nejzinata raka vo svojata kosa. Duri sega toj zabe-le`a deka e legnat so glavata na masata.

Zad nego stoe{e starosvatot, mu ja polo`i ra-kata na ramoto i srde~no go pra{a: „[to ti e, Bran-ko? Dali i ti si tolku trognat kako i nie? No ti ne smee{ da ja krie{ glavata, za{to sega pogodija komu mu dava{ prednost, toa ne e ba{ ~esno sprema drugi-te, a i Du{ka mora da ni ka`e {to misli, za{to i taa mora da go dade svojot glas!”, se nasmevna toj, „a vsu{nost vie s# u{te ne ste ven~ani.”

„Nie sme ven~ani,” izvika Du{ka ostro, „jas neli sum ovde, vo negovata ku}a?” Taa ne gleda{e vo Branko, no toj ~uvstvuva{e deka ovie zborovi nemu mu bea upateni, taa isto taka ne ja ispu{ta{e nego-vata raka od svojata, a toj, pak, ima{e samo edna `el-ba, da gi svitka tupanicite i da gi iskr{i od prviot kamen.

322

„Da, no,” prodol`i ~i~ko \or|i, „spored na-{ite stari obi~ai, utre, koga vie }e gi vkrstite racete i }e gi razmenite prstenite, duri toga{ }e bidete vistinski ven~ani.”

Zo{to ~i~ko \or|i mora{e sega da gi objasnu-va bra~nite obi~ai? Ah, zo{to ne! Toj samo saka{e da im pri~ini zadovolstvo. Izgleda{e kako Du{ka da ja po~uvstvuva Brankovata srame`livost, za{to taa go fati ~i~ko \or|i za raka i go zamoli: „Sega treba da n# ostavite malku nasamo so Branko, za{to Ciganite se ve}e mnogu nestrplivi da ~ujat koj po-bedi vo natprevarot.”

Taa go vikna ~i~ko \or|i, si pomisli Branko, a utre, toj povtorno }e bide samo gospodin Marko-vi}. Be{e mnogu ~udno, na drugata strana od vodata se prostira{e druga zemja, i ako toj sega zamine, ako si otide zad bu~avata od branovite i se prefrli na drugata strana od bregot na ezeroto, toga{ negoviot ~i~ko nema{e da bide i nejzin ~i~ko, tuku samo obi-~en stranec, a mlado`enecot i nevestata }e stanat tu|inci za cel `ivot.

„Sega Branko?” re~e Du{ka. Toj ja pogledna. Da se razdeli od nea so pozdrav }e bide mnogu te{ko, no od druga strana begstvoto }e bide u{te pote{ko. Edinstveno ako si zamisli deka nivniot dom se nao|a na drugata strana od ezeroto, vo koj taa nestrplivo go o~ekuva, samo toga{ toj }e mo`e da sobere hra-brost da go upravuva brodot kon sprotivniot breg.

„Slu{aj,” progovori taa navednuvaj}i se kon nego. Koga nejzinite kadrici mu go doprea obrazot, niz celo telo mu pominaa mornici. Toj saka{e da & go podigne finiot proyiren prevez od liceto, no ne se osmeli ni da go dopre so prstite.

323

„Slu{aj, Branko” povtori taa, „posle }e mora-me pak da igrame i da se pogri`ime site da se zaba-vuvaat. Sakam ne{to da ti ka`am” nejziniot glas se zabavi, „mnogu sakam da mo`am da ostanam ve~erva so tebe.”

„Ne, Du{ka,” & odgovori toj tivko, upla{en taa da ne gi pro~ita negovite misli. „Ne smee{, sa-mata me nau~i deka utre,” toj po~na da pelte~i, „deka utre ne }e mo`e{ da go primi{ venecot...” Toj za-mol~i.

Mora{e li toj sega i da ja la`e? No ne be{e li sekoja sekunda, {to ja pominuva{e ovde, laga i iz-mama? „A sepak,” pro{epoti taa, „jas bi sakala da os-tanam so tebe, za da te za{titam od mra~nite misli. Jas se pla{am, neizmerno mnogu se pla{am, tolku {to bi mo`ela da vreskam, no od {to se pla{am!? Nie mora da bideme zaedno, da ostaneme zaedno...” Nejziniot glas be{e tivok i pridu{en, taa mu gi za-ri noktite vo dlankata, kako {to toa nekoga{ i Zor-ka go napravi.

Tuka sedea tie, zet i nevesta, i si gi krieja mi-slite eden od drug. Za{to ova ne be{e glasot na Du{ka, toj zvu~e{e grubo, kako sekoj zbor da be{e izgovoren so sila i optovaren so skrieno zna~ewe. Toj sega be{e siguren deka taa to~no pogodi {to se slu~uva{e so nego, deka Ciganite so sekoja pesna, del po del, mu ja drobea du{ata. No toa be{e samo negova vina, toj sive ovie godini nema{e kontrola vrz sebe i vrz svoite postapki, zatoa i ova mora {to pobrzo da zavr{i.

„Da, Ciganite...” progovori toj zabrzano, „ne mo`eme da gi ostavime podolgo da ~ekaat, a isto ta-ka i gostite. Da, ~i~ko \or|i,” povika toj preku ra-

324

mo, „tie site tolku dobro svirea, {to ni e te{ko da se odlu~ime!”

Tamu stoeja tie, dolg red temni lica nad beli-te ko{uli, so svetnatite violini pod mi{kite i gudalata me|u prstite, site tie sakaa da gi dobijat vetenite pari od natprevarot. Samo za sto dinari tie mu ja uni{tija sre}ata i sega toj e izbrkan od rajot, ne od angeli, tuku od sedummina Cigani.

„Du{ka, jas navistina mislam deka tie site ed-nakvo dobro svirea, neli ti se ~ini deka e najdobro pobednikot da go izvle~eme so `drepka?” So pogle-dot toj ja mole{e: „Te molam da ne ja dol`ime odlu-kata so {iroka diskusija, za{to toa ne mo`am da go izdr`am! Nemoj da ka`e{ kako Milan toa go napra-vi podobro, a Pu{a ova...”

„Dobro,” povika Du{ka, „eve ova e palarijata od ~i~ko \or|i, tuka se site liv~iwa. Ti stavi gi vo nea, a jas }e izvle~am edno liv~e.”

No koga taa ja pikna rakata vo palarijata, toj tolku cvrsto & ja grabna rakata, {to silno ja dobole. Mu se pri~ini kako taa so svoite prsti da go opipu-va{e negovoto minato. „^ekaj, edno liv~e ne sum go zavitkal dobro”, vikna toj i povtorno gi isturi liv-~iwata na masata. „Ne e bitno, jas i taka ne mo`am da pro~itam {to pi{uva na liv~iwata.” So ist ton, taa prodol`i da mu zboruva: „I pokraj s#, jas sakam da ostanam so tebe, Branko, no ti ne saka{, zo{to?” Potkrevaj}i gi ramenata toj odgovori: „Nie, sekako, ne mo`eme da ostaneme ovde cela no}! Stavi gi liv-~iwata vo palarijata i jas }e vle~am!” Toj vedna{ gi zatvori o~ite, kaej}i se za grubiot odgovor tokmu se-ga pred nivnata razdelba. So zatvoreni o~i ja pikna rakata vo palarijata. Broj sedum. Gage. Zna~i Jelka.

325

Nepromislenite bakne`i. Ova e dobro. Toj se ka~i na stolot i vikna: „Vie site odli~no svirevte, no spored `drepkata pobednik e Gage! Da `ivee Gage!”

Za moment be{e tivko, i toga{ Ciganite, na ~elo so prima{ot Toza gi zgrap~ija violinite i po-~naa da ja svirat: „Eve radost za moeto srce”. Site gudala se dvi`ea vo ist pravec, a glasot na Gage jasno se izviva{e nad drugite:

Mila moja, ne mij go bledoto lice, Moite usni so bakne`i }e go izmijat, Ne gi ~e{laj crnite kosi, Moite prsti pak }e gi izmrsat. „Ajde napred, Branko, napred,” vikna staro-

svatot. „Dali si zet ili ne? Treba li da ti po-mognam?” Fala mu na Boga, site samo se smeeja. Nikoj od niv ne razbra zo{to nevestata i zetot nemo i vko~aneto stoeja eden do drug.

Nikoj ne razbra, osven Branko, nikoj ne po-~uvstvuva, osven Du{ka.

326

BEGSTVOTO VO ALBANIJA ^eka{e dodeka da ~ue kako tetka Vera go za-

vrti klu~ot vo klu~alkata, toj znae{e deka potoa taa }e go obesi na sinxirot okolu vratot. Sega nema-{e opasnost deka }e bide iznenaden. Du{ka be{e za-klu~ena vo ku}ata od kade toj }e izbega{e. Toj ja za-pali sve}ata, go stavi sve}nikot pokraj prozorecot, sedna na eden nizok stol i ja postavi hartijata na drugiot. Pi{uvaweto nema da mu odzeme mnogu vre-me. Svetloto od sve}ata be{e slabo i toj po~na brzo da pi{uva so golemi bukvi. Ima{e samo dva lista hartija, mora{e da napi{e samo kratko pismo i brzo da zamine. Toa be{e mo`no, za{to sega s# mu be{e jasno:

„Du{ka”, Toj podzastana i u{te edna{ gi podvle~e bu-

kvite, nebare za posleden pat ja miluva{e. „Dodeka ti spie{, vsu{nost, se nadevam deka

spie{,“ Toj povtorno zastana. Toj nikoga{ nema da ja

vidi kako le`i do nego, na pernicata, nikoga{ nema da & go slu{ne di{eweto, koe vo crnata temnica e znak deka drugoto mirno telo, teloto na sakanata, ne e mrtvo, tuku samo spie vo zdrav i dlabok son!

Ja protrese glavata so cel da gi rastera mi-slite, misli za toa {to bi bilo ako...!?, koi go spre-~uvaa brzo da go napi{e pismoto.

„Dodeka ti spie{, sedam iskriven pod tovarot

na zagatkata na mojot `ivot, i edinstvenoto re{e-

327

nie, za da ne te vovle~am i tebe vo nesre}a, go najdov vo begstvoto. Koga }e go ~ita{ pismovo, jas }e bidam zaminat, }e is~eznam. Ne ti ka`uvam kade, za{to ti ne smee{ povtorno da me sretne{. Jas znam deka so ovoj moj ~ekor te izlo`uvam na golema sramota, no jas dovolno ja poznavam tvojata du{evna sila, za da znam deka toa nema premnogu da te pogodi, osobeno koga }e razbere{ zo{to zaminav. Jas zaminuvam tok-mu zatoa {to mnogu te sakam, pove}e od mojata sop-stvena sre}a, siguren sum deka mojata sre}a, porano ili podocna, }e bide tvoja nesre}a.

Ve~erva, sedumtemina Cigani gi svirea pesni-te od moeto minato. Ti ja po~uvstvuva mojata vozne-mirenost, no ne ja razbra, zatoa moram da ti go obja-snam moeto begstvo. Sekoja nota be{e poni`uvawe, otkinuvawe od zanesot, od bezumnata ideja deka sum kadaren da se o`enam so tebe. Ti tolku me promeni, {to jas uspeav da go vidam moeto minato so tvoite o~i. Toe e tolku polno so odvratnost, polno so pre-davstvo sprema `enite, ne~esnost sprema qubovta, taka {to sum siguren deka povtorno }e bev ne~esen ako utre zastanev so tebe pred ikonostasot, dokolku te vrzev za mene i ti vetev poddr{ka i vernost do krajot na `ivotot, toa }e be{e laga, za{to sega sfa-tiv i znam kakov ~ovek sum jas. Vakva sveta zakletva i vetuvawe ne mo`at da bidat ispolneti od ~ovek so moj karakter. Porano ili podocna }e ja uni{tev tvojata sre}a i }e ja poni`ev tvojata gordost, zatoa podobro e da te po{tedam od vakvo stra{no razo~a-ruvawe, tebe, da ne ti ja odzemam `ivotnata sre}a, za{to sega sme samo jas i ti... Ona {to mora{ da mi go prosti{ sega e nesporedlivo so ona {to podocna }e bide neprostlivo, jas ja poznavam tvojata gordost

328

i taa }e bide pravedna. Ti samata edna{ re~e: podo-bar e eden kratok {ok otkolku dolgo nedorazbirawe. Siguren sum deka brzo }e zakrepne{ od {okot {to }e go predizvika moeto begstvo, no pesnata od moeto minato me nau~i deka mojot `ivot be{e nedorazbi-rawe, mojata verba deka mo`am na nekogo, ili tebe, cel `ivot da ti bidam veren, be{e pogre{na. ]e bide golema gre{ka povtorno da se obidam so tebe, jas tolku te obo`avam, {to sakam da te po{tedam i za{titam od nesre}a i lo{o iskustvo so mene.

Jas te sakam i zatoa si zaminuvam. Nemoj da me bara{. Ti ja podaruvam ku}ata, ti mo`e{ da ja pro-dade{ i da gi plati{ site tro{oci, za{to vo `ivo-tot s# mora da se plati. Nemoj da bide{ premnogu gruba so Ciganite, tie te za{titija od golema ne-sre}a.

Branko” Dr`ej}i gi ~evlite vo racete, toj tivko ~e-

kore{e kon sosednata soba, nevestinskata soba, i go polo`i pismoto na {irokiot krevet.

Gi potkrene ramenicite, ve}e ne ~uvstvuva{e taga, tuku samo olesnuvawe, za{to dlaboko veruva{e deka, za nea, ova e najpravedna postapka. Se iskrade kon vratata, edna {tica od podot tivko zakrcka. ]e bide te{ko da izleze od ku}ata, bez nikogo da razbu-di. A, koga }e bide nadvor, }e se ka~i vo ~amecot! No}ta be{e tolku tivka {to i najmal zvuk se slu-{a{e daleku.

Dvoumej}i se za moment, zastana pokraj kre-vetot i vnimatelno gi izvadi navlakite od perni-cite. Sekako nikoj nema da spie na niv, taka {to sega }e imaat druga namena. So ~evlite vo xebovite na

329

jaknata toj laze{e niz gradinata. Padnala rosa taka {to mirisot od cve}iwata silno mu gi drazne{e nozdrite. Toj s# u{te laze{e niz trevata i poleka se dobli`uva{e kon bregot, se ispravi duri koga go po~uvstvuva vla`niot pesok na racete. Tamu pred nego le`e{e „Du{ka”, brziot mal ~amec koj toj go kupi za nivnite pro{etki po ezeroto. No namesto da vesla so peewe po ezeroto, toj sega gi oslobodi kraevite na ja`iwata i go turka{e od kaj karpata, samo so edna cel, bes{umno da izbega od bra~niot krevet.

Zo{to nema{e bura, toga{ barem }e mo`e{e da vreska i da pcue, a negoviot glas }e se stope{e vo bu~avata od vetrot i branovite. Sega mora{e da bide mnogu tivok i pokraj ogromnata `elba da se raz-vreska. Poleka, so navednata glava, go turka{e ~ame-cot so kukata, no prednicata s# u{te se zabiva{e vo karpata, izgleda{e kako „Du{ka” da se sprotivsta-vuva{e na negovoto begstvo. Toj gi soble~e ~orapite, se ka~i vo ~amecot i dlaboko di{ej}i go povle~e vo branovite. Sega plove{e, so silni i dolgi zamavnu-vawa toj vesla{e oddale~uvaj}i se od ku}ata. Vesla-ta se dvi`ea bes{umno. Platnoto od navlakite be{e jako i sigurno }e izdr`i nekoe vreme.

Sega toj se nao|a{e pod karpata na Sveti Jovan. Tamu sokolot se bore{e so branovite. Bratot Miron ne be{e vo pravo: ribata ne mo`e da se pretvori vo ptica.

Bratot Miron! Sveti Naum! Kolku bi bilo prekrasno i ednostavno da mo`e{ da veruva{, da se ispoveda{ nad Biblijata i potoa zad epitrahilot da ja protrie{ glavata od gruboto platno izvezeno so zlato i da bide{ osloboden od grevovite! No i da mu

330

se vrate{e verata, sepak be{e predocna za nego i toj ne smee{e da odi vo Sveti Naum. Toj mora{e da odi vo Albanija, za{to dobrovolno go odbra ova pro-gonstvo. No ima{e potreba da go vidi manastirot vo dale~inata, ako toa mu go dozvole{e ranata utrinska svetlina. Treba{e da stapne na albansko tlo nekade me|u Sveti Naum i jugoisto~niot del od ezeroto.

Ohridskiot rid poleka is~eznuva{e vo temni-nata. Sega toj plove{e me|u vodata i yvezdite, dali onaa crna to~ka vo dale~inata be{e nekoj ~amec? Mo`ebi bea ribari, sepak najdobro be{e da pobrza. Toj gi povle~e veslata vo ~amecot, go preskokna se-di{teto i opipuvaj}i vo temninata go zapali moto-rot. Brzoto poslu{no brm~ewe na motorot mu izvle-~e edna skr`ava nasmevka: barem nabavkata na ~ame-cot ne be{e popusta.

Toj pogledna kon neboto, be{e ~isto i bez ob-laci, go bara{e srpot na Orion koj treba{e da mu go poka`e patot kon jug. Tivkoto `uborewe na branovi-te mu donese ~uvstvo na dlaboka tapa smirenost. Toj ne ~uvstvuva{e pove}e bolka, toj se ~uvstvuva{e ed-no so ~amecot i motorot, i tie `iveeja i se dvi`ea bez ~uvstva.

Mirno upravuvaj}i niz mirnata no} bez veter, toj nema{e ve}e ~uvstvo za vreme, vremeto stoe{e mirno kako i vodata, samo prednicata na ~amecot ja se~e{e nejzinata mazna povr{ina, za vedna{ potoa tivko da se zatvori, kako nikoga{ da ne pominal nekoj ~un.

Toj odedna{ se razbudi, temen bran udri vo prednicata i go svrti brodot vo krug. Se ~ine{e kako da e napadnat od nekoj pijanica koj vo slep bes udira{e od nekade. Branovite se gubea udiraj}i od

331

site strani vo stranicite od ~amecot i duri toga{ toj vide deka vsu{nost ~amecot e toj {to se vrti vo krug. Dali toj vo svojata pospanost go zgre{il pra-vecot? No toj be{e blisku do Sveti Naum. Be{e na-vlegol tokmu vo vodovrte`ot koj go sozdava{e brzi-ot planinski potok. Toj te~e{e pokraj manastirot i starata stra`arnica, niz eden kamen tunel i se vle-va{e vo ezeroto sozdavaj}i silno struewe, koe sega go turka{e nazad. Toj grabna edno od veslata i silno zavesla, obiduvaj}i se da izleze od vodovrte`ot. Mu uspea, i vedna{ {tom se najde vo mirna voda, toj go ugasna motorot. Voenata stra`arnica se nao|a{e sa-mo na nekolku stotini metri od nego, be{e podobro da ne pravi bu~ava.

Toj go pu{ti ~amecot da plovi so strueweto i malku potoa se pojavi pristani{teto na Sveti Naum. Tamu stoeja so nea, dr`ej}i se za race, taa be{e sre-}na za{to tie {totuku bea donele odluka da se ven-~aat, a potoa, koga brodot zamina kon Ohrid zaedno so nea, toj go slu{na nejziniot glas kako se razleva nad vodata:

Parahodot ve}e pristigna, Zbogum mila, zbogum draga. Ne `ali milo libe ne pla~i, Jas pak }e se vratam. Zo{to ovaa pesna, koja taa ja pee{e, go izla-

`a, a zo{to drugite pesni koi gi peeja Ciganite, ja ka`aa vistinata? Toj nikoga{ pove}e nema da se vra-ti ovde, toj be{e ovde samo po gre{ka isfrlen od branovite, na pat kon progonstvoto. Po gre{ka? Ili pak toa be{e negovata sudbina, yvezdite, na koi toj

332

im go doveri svoeto begstvo, da go donesat so svojot nebesen kompas ovde, vo Sveti Naum? Gluposti, yvez-dite svetat samo za sebe i tie ne se zanimavaat so progonetite. Ili pak tie navistina bea, kako {to ka`uva{e Miron, edno svetlo Gospodovo svedo~ewe i namerno go vodea i donesoa ovde?

Toj povtorno ima{e stra{na potreba da se razvreska. [to }e se slu~i ako toj otide na bregot, ako go razbudi pop Miron i ako s# mu raska`e? Miron be{e strog i pravi~en, tolku {to i pokraj svoite dobri nameri, toj u{te pove}e go odvoi Bran-ko od veruvaweto. No Miron ja obo`ava{e Du{ki-nata du{a, koga Miron }e doznae s#, najverojatno }e ja blagoslovi Brankovata odluka vo ime na poviso-kata pravda, a toj }e mo`e ute{en da zamine vo pro-gonstvo.

Poleka toj go upravuva{e ~amecot okolu glav-noto pristani{te i go naso~i nakaj malata pla`a pokraj pristani{teto. Portata na manastirot najve-rojatno be{e zatvorena, no toa ne go pokoleba vo negovata namera. Desno nad pla`i~kata ima{e edna izyidana kamena ograda, koja se protega{e s# do terasata na manastirot. Levo od nea, skoro vo prav agol, se izdiga{e edna karpa, no toj znae{e deka yidovite & se mnogu porozni, izre{etani so dupki i obrasnati so ru`ini grmu{ki i toj znae{e deka na niv }e ima dovolna potpora za racete i nozete.

Sega toj, di{ej}i te{ko, stoe{e na ogradata od terasata, blizu do mestoto na koe Miron go po-vredi so pra{awata za Gospod i sovesta. Toj ispol-net so bes se ka~uva{e po strmnata lizgava pateka na karpata, ne obrnuva{e vnimanie na ostroto trwe koe bezmilosno mu gi grebe{e i krvave{e racete.

333

No zo{to toj sega, gledaj}i vo maloto kameno crkvi-~e, tolku se obeshrabri?

Be{e predocna. Nikoj ve}e ne mo`e{e da mu pomogne i Miron nema da mo`e, tokmu Miron ne mo`e da mu pomogne. Toj si be{e sopstven sudija i se be{e otstranil sebesi od ~ove~kata sredina. Zo{to sega toj se odnesuva{e kukavi~ki i bara{e vlez vo istata taa sredina niz nekoja zadna vrata? Za{to ona {to Miron go znae{e, }e & go ka`e{e na Du{ka, a Du{ka ne smee{e da znae kade izbegal toj. I {to ako Miron poinaku ja proceni situacijata? [to ako toj pogre{i {to go napi{a pismoto? Za{to neli toj ja dobi qubovta na Du{ka tokmu zatoa {to taa uspea da go ottrgne od negovata sebi~nost i s# dodeka toj be{e so nea, ne prave{e gre{ni potezi? Neli toa zna~i deka negovoto begstvo vsu{nost e gre{ka, i namesto da bega so cel da ja za{titi, toj treba{e da go prifati predizvikot i da veruva deka nejzinata qubov }e mu pomogne vo negovata du{evna borba?

Tokmu so pismoto toj dlaboko ja navredi, tolku dlaboko {to nejzinata gordost toa nikoga{ nema da mu go prosti. Ako pobrza{e, mo`e{e u{te navreme da se vrati. No toga{? Toj se vide sebesi pokraj Du{ka kako odat kon crkvata, a sedumtemina Cigani, svirej}i odat po niv. I toj povtorno gi slu{na pesnite, toj go vide Zorkinoto rasplakano lice, tamu be{e i Marja koja venee{e od taga, Jelka pak go gleda{e so pogled koj ne mo`e{e da mu ja prosti nevernosta, toj stoe{e vo no}ta na balkonot kaj Qubica, sme{kaj}i se na nejzinoto gor~livo lipawe, tamu be{e i Verinoto meko lice, bledo i bez`ivotno, ~ekaj}i ja smrtta.

334

Ne, tie svirea predobro, ovie temni momci bea vo pravo, toj ima{e premnogu qubeno, a pre-malku vistinski sakano. Toj treba{e da zamine i toa brzo. Po dva ~asa }e izgree sonceto i toga{ }e bide docna i nemo`no da pobegne. Mu ostanuva{e samo eden izlez, da se upati kon temnite planini od koi Du{ka tolku se pla{e{e.

Du{ka, mojata nevesta! Du{ka! Zo{to toj po-stojano go povtoruva{e nejzinoto ime du{ej}i se vo svojata taga? Zo{to dvorot na manastirot odedna{ se ispolni so glasovi koi silno vikaa? Koga toj se preka~i preku ogradata, slu{na tivko mrmorewe, no toj celo vreme si zboruva{e vo sebesi, taka {to ne obrna vnimanie na zvucite.

Toa se sigurno ludacite! Tie go vreskaa svoe-to, od nikogo nerazbrano stradawe, toj sega sfati de-ka negoviot `ivot e pogolema katastrofa od nivni-ot, za razlika od niv toj be{e svesen zo{to gor~livo i beznade`no, glasno lipa nad svojot `ivot. Toj ne pripa|a kaj Miron, ne pripa|a kaj Du{ka, toj ne pri-pa|a kaj nikogo vo svojata zemja. Edinstveno kaj luda-cite, negovoto telo e osudeno na talkawe kako {to e i nivnata du{a, talkawe niz ve~nata temnina.

Slu{na ~ekori vo dvorot, brzo se preka~i na-zad preku ogradata, po~na da se spu{ta po karpata, s# dodeka ne plesna na vla`niot pesok. Se ka~i vo ~a-mecot, brzo vesla{e po maznata voda i koga se odda-le~i od bregot, go zapali motorot i gi pikna bolni-te iskrvaveni race vo vodata. Upravuvaj}i se di-rekno kon yvezdata Severnica, za polovina ~as stasa do zapadniot breg, skokna vo vodata i go izvle~e ~a-mecot na suvo, grebej}i po krupniot ~akal, toj za prv pat stoe{e na nepoznatoto tlo. Dokolku sega go

335

dr`e{e pravecot kon planinskite vrvovi, }e ode{e direktno kon Malik i nekade kon pladne, vo sekoj slu~aj do ve~erta }e stasa{e vo Kor~a. Tamu ima{e kafeani i Cigani, muzika i pija~ka, zanes i zaborav.

336

DU[KA Taa stana rano, za da mo`e poleka da se izmie

i pred izgrejsonce da se oble~e vo nevestinskata ruba, ne`no maznej}i go mekiot fustan so dvi`ewa koi vsu{nost bea nameneti za nego. Svetlinata se `are{e, a re{etkite na prozorecot, crni i svetna-ti, jasno se ocrtuvaa vo siniloto na vozduhot.

„Tetka Vera, se razdeni, jas sakam da izlezam nadvor!” Taa mora{e da se nasmee na izgubeniot za-~uden pogled na starata `ena koja se razbudi vo tu| krevet, so zamateni pospani o~i se zagleda niz soba-ta, za najposle da sfati kade se nao|a.

„Otsega si go oblekla nevestinskiot fustan?”, re~e nasmeana, „~edo, kolku si nestrpliva, imame vreme, u{te nekolku ~asa!”

„Sakam da izlezam vo gradinata, tetka Vera”, & se dodvoruva{e Du{ka miloslivo, „te molam daj mi go klu~ot!” No vedna{ {tom ja otvori i ja zatvori vratata zad sebe, na prsti taa se upati kon neve-stinskata soba, dr`ej}i ja vo racete {irokata pola od fustanot da ne ja predade negovoto {umewe. Taa saka{e da bide blisku do Branko, mo`e{e da razgo-vara so nego preku zatvorenata vrata, za{to otkako }e mu go slu{ne glasot, }e & pomine voznemirenosta.

Taa pomina pokraj prozorecot i pogledna vo gradinata. Sve~enata masa treba{e da se ras~istuva, pokraj ostatocite od hrana le`e{e edno svileno be-lo maram~e, najverojatno na nekoj od Ciganite. Taa sno{ti gi zamrazi Ciganite, za{to tie so nivnata |avolska muzika go ottrgnaa Branko od nea. Be{e

337

sigurna deka toa bea pesni koi go potsetuvaa na negovoto minato i go napravija tolku nervozen {to duri be{e i grub so nea. Taa gi mraze{e Ciganite, koi gi razbudija starite bolni spomeni kaj Branko, protiv koi taa tolku dolgo i strplivo se bore{e i sega siot toj napor odedna{ be{e zbri{an i poni-{ten. Istovremeno tie & ja odzedoa ne`nosta, koja taa so pravo ja o~ekuva{e od Branko, denta pred da se ven~aat. Mo`ebi no}ta go izlekuvala od bolkata, a ako toa ne e taka, }e se izle~i ve~erva, za{to koga }e bidat sami zaedno vo {irokiot krevet...

No koj gi izvadil navlakite od pernicite? I {to prave{e tamu pismoto so nejzinoto ime, so Brankoviot rakopis? „Du{ka Borovi}” povtoruva{e taa poleka, i toga{, ispolneta so nekoe mra~no pret~uvstvo, gleda{e vo svojot fustan: „No jas ne sum pove}e Borovi}, zar ne sum ve}e negova `ena?” Taa go iskina plikot i ne veruvaj}i gi pro~ita prvite redovi. Odedna{ istr~a vo gradinata i obze-mena od strav go napravi ona {to pred tri dena ne se osmeluva{e da go napravi. Gi otfrli novite ko`eni ~evli za da ne se lizne na trevata vla`na od rosata, se fati cvrsto za kabelot i po~na da se lizga nadolu. ^amecot ne be{e tuka, no vo vla`niot pesok na bre-got pod karpata taa gi vide dlabokite otpe~atoci od negovite bosi stapala. Okolu niv, na utrinskata svetlina, se penea i se prelevaa vo razni boi iljad-nici meur~iwa. Toa be{e s# {to & ostana od Branko, nekolku nejasni otpe~atoci od negovite stapala vo vla`niot pesok. Taa go ~ita{e pismoto tutkaj}i go so prstite, za{to ne mo`e{e da veruva deka e vis-tinsko.

338

Eden ranobuden ribar plove{e pred nea, toj gi ispu{ti veslata voodu{evuvaj}i se na slikata {to ja gleda{e pred sebe, ubava mlada `ena stoe{e pod karpata ne obrnuvaj}i vnimanie na vodata {to & ja prska{e i vodene{e belata {iroka pola od fusta-not.

Toj & dovikna, no taa ne ja potkrena glavata i toj prodol`i zabrzano da vesla ponatamu, upla{en od blediloto na nejzinoto lice, kako da videl duh srede bel den.

„Branko”. Kolku malo i upla{eno stoe{e negovoto ime na krajot od pismoto! Ciganite go uni-{tija so pesnite, a vodata sega & go odzede. Toj izbe-gal vo strav i bezumie koe samo no}e mo`e da te op-fati. Taa pla~e{e, so glavata potprena na karpata, bolkata vo slepoo~nicite be{e nepodnosliva i taa gi pritiska{e na ostrite kamewa.

Zna~i, zatoa toj saka{e da bide sam, za{to be-{e siguren deka taa }e go zadr`i i }e go spre~i vo negovata namera! Glupav, glupav Branko! Ne razbra li toj deka taa be{e gotova s# da mu prosti, s# da izdr`i, za{to go saka{e? No tokmu vo ime na ovaa qubov toj izbega. Toj pogre{no ja procenil, previ-soko i prestrogo. Branko, ti ne smee{! Ti s# po-gre{no si razbral, ti s# precrno si videl, i sega skita{ nekade skr{en i izguben, iako me saka{, a jas stojam ovde sama i pla~am, za{to i jas te sakam!

Odedna{ taa go pikna pismoto vo xebot na fustanot, se spu{ti na kolena i po~na da frla polni race voda vrz liceto. So stisnati tupanici go pritiska{e liceto i uporno se zagleduva{e preku ezeroto.

339

Krajot nema da bide vakov, Branko, za{to jas ne sakam vakov kraj. Jas - ne - sakam - vakov - kraj! Besno gaze{e vo otpe~atokot od negovata stapalka, znakot na negovoto begstvo. Toj ima{e samo polo-vina den prednost, mo`ebi mo`e{e da go vtasa. Taa mora{e da go vtasa, rezilot }e bide stra{en pred lu|eto. No u{te postra{no }e bide da ostane ovde, sama, bez nego, bez qubov, bez sakaniot. Koga go pi{uval pismoto i koga izbegal, toj ne bil pri svest. Taa go poznava{e, toj be{e premnogu gord za da se vrati sam, taa mora{e da go vrati nazad. @ivotot i taka & be{e uni{ten, sega barem ima{e nekoja cel. ]e go izodi ezeroto naokolu, nekade na bregot }e mora da go najde ~amecot. No mora da dejstvuva umno za da ne predizvika somne` kaj drugi-te. Taa gi poznava{e strogite makedonski obi~ai, tie }e insistiraat taa da otide vo manastir, za da go izbegne skandalot. Taa mora da se preprava deka pri-fa}a da odi vo manastir i koga }e trgne na pat, }e mo`e da odi kade {to saka.

Taa so napor se ka~i na karpata, go dotera fustanot, go izmazni pismoto i po~uka na vratata kade {to spie{e ~i~ko \or|i. Tatko & be{e vo nego-vata ku}a, i vsu{nost taa ne be{e ve}e Borovi}, tuku Markovi}, taa spie{e vo Brankovata ku}a.

Sega kone~no dojde Antevoto vreme. Toj sto-e{e i gleda{e strogo, so tvrd pogled, bezdu{en vo svojata pravi~nost, najposle }e mo`e da mu se od-mazdi na omrazeniot Srbin, komu u{te od samiot po~etok nitu edna sekunda ne mu veruva{e. Najposle mo`e{e da & se prepu{ti na svojata lutina, bez da se pla{i deka nekoj }e mu se sprotivstavi, toj sega mo`e{e, mal kakov {to be{e, da gi gleda od visoko

340

Brankovite ~i~kovci, koi zasrameni gi ~e{kaa vratovite i bea tolku mnogu pogodeni, {to ne znaeja na kade da poglednat, ne se osmeluvaa ni{to da re~at, tuku samo postojano palea novi cigari, kako nekoj da umrel. Toj samo go gleda{e starosvatot, koj vsu{nost ne be{e pove}e nikakov starosvat, tuku samo eden obi~en selanec od [umadija, koj mora{e da mu bide blagodaren {to mu dozvoli da ~eka tuka do pladne dodeka ne im trgne avtobusot i misle{e: „I vie ste mi nekoja familija!” Kako tatko na nevestata gospodin Ante }e treba{e denes da odi so povorkata kako obi~en gostin, a toj, starosvatot, }e be{e glaven predvodnik na ceremonijata i zaedno so popot }e go imaa posledniot zbor. No sega ulogite bea promeneti, stariot ~ovek ne zboruva{e i samo nemo gleda{e pred sebe i vo prazniot vinski bokal na masata, li`ej}i gi suvite usni, a gospodin Ante ~uvstvuva{e morni~avo zadovolstvo. Toj mo`e{e da vika i navreduva kolku {to saka, toj postojano zboruva{e, no vnatre vo srceto silno se pla{e{e, se pla{e{e, za{to ne znae{e {to }e napravi Du{ka. Vo negovoto se}avawe postojano mu se vrte{e `alna-ta prikazna od negovata mladost, za `enata koja se frli od karpata vo ezeroto, za da se sretne so smrtta i kako i sekoja tradicionalna makedonska `ena taa ja odbra smrtta pred sramot. No Du{ka mu be{e }erka i toj mnogu ja saka{e, iako taa dlaboko go povredi vo negovoto tatkovstvo so toa {to ne dojde prvo kaj nego so pismoto, tuku kaj starosvatot, kako da ne be{e ve}e Borovi}, tuku kako da im pripa|a{e na prokletite Markovi}i. Tamu stoe{e taa, Du{ka, na rabot od vodata, zagledana vo ezeroto, kako da se

341

obiduva{e da go vrati izbeganiot. „Du{ka!” vikna toj ostro „Du{ka!”

Taa stana i poleka se pribli`i kon masata, kade {to site tie bea sednati na ednata strana, kako na sud, a taa be{e osudenikot.

Zvukot na veterot i tropkaweto na slave-ni~kite lampioni, nestvarno & dopira{e do u{ite, taa nesvesno go trgna stolot i ostana da stoi od drugata strana na masata i odedna{ vo istiot toj son taa go slu{na glasot na tatko &: „Du{ka! [to gle-dam? Ti u{te go nosi{ svr{eni~kiot prsten na ra-kata. Izvadi go!”

„Posle }e go frlam vo ezeroto, no ne vo va{e prisustvo”, odgovori taa ogor~eno. Gi pogledna site, eden po eden: tatka si, Brankovite ~i~kovci, nego-vata tetka Stojovi}, prijatelot i kolegata na tatko &, koi gospodin Ante gi povika za da ne stoi sam nasproti site Markovi}i. Samo popot nedostasu-va{e. Toj treba{e da dojde po polovina ~as, toj, vsu{nost, s# u{te ne znae{e ni{to.

„Sega?”, pra{a Du{ka, „vie se soglasivte kako ponatamu, smeam li i jas da znam {to odlu~ivte?”

„Kakov e toj ton, Du{ka! Da bev na tvoe mesto ne }e se osmelev ni da zboruvam po ovoj skandal {to Branko Markovi} ni go napravi, tebe i mene! Toj...” Koga Ante go izgovori zborot Markovi}, gi pogle-dna so dlabok prezir dvajcata stari selani.

„Dosta!”, vikna Du{ka naluteno, „sega ne se raboti pove}e za nego, tuku za mene. Kakva e va{ata odluka za mene, {to }e se slu~i so mene?”

Taa za moment zamol~i, i vide kako tatko & {ara po masata so tenkite prsti. Odedna{ nejze & stana `al za nego, toj se prave{e tolku golem, a

342

vsu{nost be{e mnogu mal, o~ite mu bea vla`ni od solzite, koi postojano gi potisnuva{e. Site bea iznenadeni, duri i luti {to taa ne pla~e{e, no taa ja potisnuva{e svojata taga za posle, koga }e bide sama.

I natamu be{e tivko, no odedna{ tatko & povtorno progovori: „Nie mislime deka e najdobro ako nekoe vreme otide{ vo manastir, najdobro }e bide vo Kali{te. Za sre}a, toa ne e daleku, taka {to stariot Popovi} }e mo`e da te odvede do tamu so veslawe. Jas ne sakam da odi{ po patot kade {to }e te vidat lu|eto i }e si do{epnuvaat: „Ene, tamu odi }erkata na gospodin Ante, koja e ostavena od zetot...”

„Dosta!”, povika taa luto, „ne sakam da ~ujam ni{to pove}e! Jas }e odam vo manastirot, i toa ved-na{, no sega ne sakam pove}e nikakvi razgovori!”

„No Du{ka...” Taa se navedna nad masata kon tatka si i stu-

deno re~e: Dovolno mi prefrluvavte vo mojata sopstvena

ku}a, tatko, mi izgleda podobro, ako drugoto go ka-`ete vo va{ata ku}a, i zemete gi i drugite so vas, vedna{, sega! Za{to znaete, ova e moja ku}a, ova e moja gradina, masata i stolovite na koi sedite se isto taka moi, toj site ovie raboti mi gi ostavi me-ne i jas }e gi zadr`am i ~uvam. Ka`ete mu na Popo-vi} deka nema dolgo da se podgotvuvam, za polovina ~as neka me ~eka kaj karpata. Jas gi soslu{av site va{i prefrluvawa i obvinuvawa, no sega e dosta i ve molam sega da si odite, site!”

Taa otide kon portata, go svrti ‘r|osaniot klu~ vo klu~alkata, ja otvori portata i ostana da stoi zad nea s# dodeka site ne izlegoa, eden po eden,

343

bez da obrne vnimanie na nivnite upla{eni i zagri`eni pogledi, nitu pak na obidot na tatko & da ja fati za rakata. Duri koga povtorno ja zatvori vratata i go svrti klu~ot vo klu~alkata, po~naa da & naviraat te{ki solzi koi taa vedna{ gi progolta, sega ne be{e vreme za solzi, nejze }e & treba seta sila za da go sprovede svojot plan, a solzite mo`at samo da gi uni{tat nejzinite nameri.

Taa vleze vo ku}ata, se oble~e vo edno staro sivo kostum~e, za da bide {to ponezabele`liva. Gi izvadi novite ~evli od nozete i gi oble~e ~evlite so debeli gumeni podmetki, {to gi kupi za dolgi pro-{etki. Vo ku}ata ima{e dovolno hrana, taa zavitka edno par~e od pe~enata guska, sirewe i leb vo edna platnena salveta, denes ja ~eka dolg pat. Selata bea oddale~eni edni od drugi, gladna ne }e mo`e{e brzo da pe{a~i.

Vo spalnata go ra{iri nevestinskiot fustan na krevetot taka {to gi pokriva{e golite pernici. Taa go bakna fustanot, ne`no i so strav tivko re~e: „Nie }e se vratime nazad, toga{ povtorno }e te oble~am, }e te nosam, pa makar da e toa samo za nego!” Vo istiot moment po~uvstvuva kako solzite povtor-no & naviraat i taa brzo izleze od sobata. Ja zaklu~i vratata od ku}ata i go zavitka klu~ot vo maram~eto, mora{e da se pogri`i nikoj da ne mo`e da vleze vnatre za vreme na nejzinoto otsustvo. Toga{ bez da se svrti, ja pomina gradinata i povtorno se spu{ti po kabelot na pla`ata pod karpata.

^amecot na Popovi} poleka & se pribli`u-va{e, toj se lizga{e kon bregot vleguvaj}i vo senka-ta na karpata, za{to sonceto be{e s# u{te nisko na istok, u{te podobro, }e ima vreme denes da go preba-

344

ra celiot lev breg na ezeroto. Popovi} be{e go zel noviot ~amec, toj be{e polesen za veslawe i plove-{e pobrzo od {irokiot ribarski ~un. Dobra ideja, za{to vaka }e plovat mnogu pobrzo. Ne be{e pamet-no da po~ne so barawe kaj Pe{tani, ribarsko selo na polpat od isto~nata strana na bregot.

Koga taa se ka~i vo ~amecot, toj ja pozdravi so mal naklon na glavata. Toj ja znae{e u{te od dete, no sega so nea se odnesuva{e kako so tu|inec. Taa gi razbira{e negovite ~uvstva i zatoa nemo so naved-nata glava gleda{e vo temnata voda. Duva{e silen severozapaden veter i Popovi} mora{e dobro da se napne, za{to tie plovea tokmu sproti vetrot. Taa go slu{a{e negovoto te{ko di{ewe i krckaweto na veslata, koi dlaboko gi zariva{e vo vodata.

[tom ja zaobikolija karpata kaj Sveti Jovan, Du{ka tivko progovori: „Boro Popovi}, ostavi gi za malku veslata, jas moram ne{to da ti ka`am.”

Koga toj gi pritisna dvete vesla so ednata raka kon sebe, za da go dr`i ~amecot so vrvot sproti veterot i so drugata gi izbri{a krupnite kapki pot od ~eloto, ni{aj}i so glavata ja pra{a: „[to e, Du{ka, du{o moja? Stariot Boro te `ali, a `ena mi pla~e{e zaradi tebe i ~ar{afite. Neli e stra{no ova {to ti se slu~i, na{ata Du{ka da mora da spie na krevet~e kaj kalu|erkite?”

„Gre{i{, Boro! Kade }e spijam ve~erva, ne znam u{te, no sigurno nema da spijam vo Kali{te”, mu re~e taa nasmeana.

Toj za~udeno gleda{e vo nea so {iroko otvo-reni o~i i re~e: „Du{ka, Du{ka! Ti denes pre`ivea golema tragedija i du{ata ti e polna so pregolema taga, ajde da pobrzame i {to pobrgu da go pomineme

345

ezerovo.” I toj vedna{ gi fati veslata, no taa brzo se navedna, mu gi fati racete i seriozno progovori: „Jas ne sum izbezumena, dedule Boro i sigurno nema da skoknam vo voda, jas imam druga namera. Jas im ka`av deka }e odam vo manastir, no mislev na drug manastir. Jas ne sakam da odam vo Kali{te, jas sakam da odam na drugata strana, vo Sveti Naum.” Taa pov-torno ja vide iznenadenosta i stravot vo negovite o~i i zabrzano prodol`i: „Dali no}eska be{e na ribarewe, ti ili nekoj drug od Kaneo, dali vie go slu{navte Brankoviot ~amec, vedna{ po polno}? Toj sigurno go zapalil motorot za da mo`e brgu da zamine, a vie sigurno ste go slu{nale, za{to cela no} be{e tivko i bez veter. I?”

Taa go gleda{e vozbudeno i so o~ekuvawe. Negovite stare~ki usni nervozno zatreperija. Toj podgoltna i re~e: „Da, Du{ka nie slu{navme motor, mora da be{e negoviot ~amec, za{to motorot od ca-rinata bu~i mnogu posilno.”

„I na kade zamina toj ~amec?” „Pravo kon jug...” „Toga{ i jas }e odam na jug, brgu dedule, svrti

go ~amecov, brgu!” „Ama Du{ka, du{o, {to saka{ da stori{?” „Da go stasam i da go najdam nego! Moram li da

se zatvoram i ostaream vo manastirot, dodeka toj kako lud talka naokolu! Te molam dedule, svrti go ~amecot!”

Toj zani{a so glavata. „Jas mu vetiv na tatko ti deka }e te odnesam vo Kali{te.” Toj gi grabna ve-slata, otfrlaj}i & gi racete i so zgr~en izraz na liceto silno zavesla.

346

Taa go izvadi pismoto. Ova be{e prvoto poni-`uvawe, vsu{nost prvata pobeda nad nejzinata gor-dost: na eden star prijatel, koj sepak be{e tu|inec za nejzinata taga, najotvoreno i iskreno da mu ja otkrie svojata dlaboka nesre}a. No mora{e. „Eve, ~itaj Bo-ro!”

Toj ~ita{e dr`ej}i go pismoto blisku do o~i-te. Odedna{ toj & go vrati pismoto i kimna potvrdno so glavata.

„I? Zar ne sum vo pravo! Neli moram da go baram?”

Starecot ja gleda{e bespomo{no, kasaj}i ja dolnata usna so {uplivite zabi. Solzi mu svetkaa vo o~ite. „O Du{ka, ~edo! Kamo da imav }erka kako tebe! Ti si posilna od deset ma`i zaedno! Odi dete, odi so Gospoda, a koga }e se vratam doma, }e palam sve}i za vas vo Sveti Kliment. Kade da te nosam, na kade da veslam?”

„Podobro e da ne se svrtime vedna{, tuku prvo da veslame kon zapad, do sredinata na ezeroto”, odlu~i Du{ka. „Se pla{am deka tatko mi }e n# gleda odozgora, od vrvot na yidinite, i }e n# sledi kade odime. Toj }e misli deka veterot ti e presilen i deka na ovoj na~in najbrgu mo`e{ da dojde{ do zapadniot breg. No od polovina pat ne }e mo`e ve}e nikoj da n# vidi, osven ako nema vetar, a vaka sonceto i branovite ja namaluvaat vidlivosta. Jas toa dobro go znam, za{to postojano gi gledav va{ite ~unovi od karpata. Koga }e bideme daleku od bregot, }e veslame pravej}i golema krivina kon jugoistok, kon Pe{ta-ni. I toa e dobro za{to toga{ }e veslame so vetrot, a ne sproti vetrot. Pred dvanaeset ~asot sakam da

347

stasame na kopno. Koga }e se izmori{, ka`i mi, to-ga{ jas }e veslam.”

„Du{ka, du{o”, promrmori stariot ribar u{-te edna{ i povtorno po~na da vesla.

Vo Pe{tani na pla`ata le`ea pet stari ~uno-vi. Tie odea poleka me|u mre`ite, koi se su{ea sprostreni na kolci. Nekolku `eni so bosi noze stoeja na bregot i vrieja ~ar{afi vo golemi crni kotli. Taa se dvoume{e da gi pra{a dali go videle Brankoviot ~amec ili ne. No taa znae{e deka toj ne e dojden ovde, toa bi bilo besmisleno. Ako sakal da ja pomine granicata, kon Grcija ili pak kon Alba-nija, sigurno ne bi se ka~uval prvo po visokata Gali~ica, samo malku ponatamu, zad Sveti Naum, mo`e{e polesno da pomine preku niskite brda. No, taa ne mo`e{e so sigurnost da znae koj pat toj go odbral. Zatoa mora{e da go bara ~amecot, duri koga }e go najde ~amecot, }e ima siguren pokazatel. Popovi} to~no & objasni deka blisku zad Sveti Naum se spojuvaat granicite na Albanija i Grcija so ju`noslovenskata. Najdobro be{e ako go sledi celi-ot breg. Da plovi so ~amec blizu bregot, be{e najle-sno re{enie, a osven toa taa nema{e mnogu pari za da plati nekoj ~amec, a Popovi} ve}e dovolno & po-mogna {to ja donese do Pe{tani. Nekolku kilo-metri nadvor od seloto patot vode{e niz planinata, taka {to taa sega mora{e da se pentari po kozjite strmni pateki za da mo`e da go sledi bregot. Ova ja ~ine{e tripati pove}e vreme i sila, no taa mora{e so svoi o~i da go istra`i bregot, inaku seta ovaa potraga }e bide popusto.

Po eden ~as ve}e be{e mrtva umorna, ~uvstvu-va{e deka & se napravija dupki vo ~orapite, ko`ata

348

od sandalite po~na da & se zariva vo nate~enite sta-pala. Sonceto pe~e{e, ovde ima{e pomalku vetar ot-kolku na vodata. Taa ja pokri glavata so paltenceto, potta postojano & se sleva{e niz obrazite, no sega ne mora{e da se pla{i deka }e dobie son~anica. Na vrvot na edna bigorna karpa izdup~ena od do`dot, po koja taa te{ko se iska~i, povtorno go najde patot kon bregot. Dolu na bregot stoeja dva bika, koi mr-zelivo ja posmatraa. Sega nema{e voop{to veter, vodata be{e mazna kako ogledalo, a od mestoto kade {to bikovite pieja se pravea mali nabori i se {i-rea vo golemi krugovi na povr{inata od zelenika-vata voda. Podlaboko vo ezeroto vodata dobiva{e sina boja, a u{te ponatamu se prostiraa {iroki crti, zad crtite go gleda{e Ohrid i svojata ku}a.

No taa ne smee{e da gleda nanazad, edinstveno ako hrabro prodol`i da odi napred, mo`ebi taa povtorno }e bide nivna ku}a. Taa poleka prodol`i ponatamu pokraj bregot i stasa vo slednoto selo Trpejca. Vedna{, na po~etokot od seloto, stoe{e eden `andarm vo senkata na edno staro drvo, sivata kapa ja ima{e potisnato napred, pred o~ite do nosot. Taa go pra{a dali toj videl eden mal zeleno oboen motoren ~amec koj se vika Du{ka? Toj ja pogledna nezainteresirano i odre~no zani{a so glavata. Taa prodol`i ponatamu nerviraj}i se {to dozvoli da & potreperi glasot koga mu se obrati na `andarmot.

Sega dojde najte{kiot del. Patot povtorno zaviva{e nalevo, za da go zaobikoli visokiot val-~est rid koj strmno se spu{ta{e s# do vodata. Du{ka te{ko se probiva{e niz gustite grmu{ki, posiveni od pravta i koi go pokrivaa ridot s# do samiot vrv. Be{e tri ~asot, naj`e{koto vreme vo denot.

349

Duri po eden ~as taa go pomina ridot i pov-torno dojde na patot. Grloto & be{e suvo i polno so prav, i pokraj toa {to nasekade naokolu ima{e voda vo izobilstvo, ovde gore, na ovoj suv rid, vodata & be-{e nedostapna, a taa ne nose{e voda za da ja izgasne `edta. Se preka~i preku kameniot yid i povtorno se najde na patot. Na sprotivnata strana od patot, vo senkata od grmu{kite raste{e zelen mov. Toj izgle-da{e kako malo trkalezno perni~e, Du{ka go polo`i obrazot vrz nego, prvo po~uvstvuva prekra-sna sve`ina na obrazot, za vedna{ potoa u{te pove-}e da ja po~uvstvuva nepodnoslivata `e{tina. Taa se zagleda vo ezeroto i s# do kade {to & dopira{e pogledot, ne go vide ~amecot, ne vide ni{to, samo maznata voda od koja se odbivaa iljadnici svetli to~ki, predizvikani od `e{kite son~evi zraci. Taa po~na da misli na {irokiot krevet i mekite perni-ci, no brzo gi izbrka ovie misli od glavata, za{to od niv povtorno & navrea solzi na o~ite. Brzo stana, za vedna{ potoa pak da sedne, ne mo`e{e da prodol-`i pred da kasne ne{to i da se odmori. Taa kasna nekolku zalaci od suviot leb i sireweto, no toa sa-mo & ja zgolemi `edta. @elno se zagleda vo ogromno-to poilo pred sebe, vo koe se tope{e zlatoto od son-ceto, no dali vodata }e go osve`i nejzinoto suvo gr-lo nadrazneto od pravot i sireweto!

Se strese. Zaspala. Se ~uvstvuva{e nemo}no, & se lo{e{e, no `e{tinata ne be{e ve}e tolku silna. Golem oblak vise{e pred sonceto na zao|awe. [iro-ki svetli lenti, oboeni vo razni boi, zlatna, viole-tova, modra, zelena, izleguvaa od zad modriot rab na oblakot, prodiraa niz maznata povr{ina kako niz prozorec i se {irea s# do rabovite na bregot, kade

350

{to sede{e taa. Ovaa magi~na svetlina, {to ja za-viva{e okolinata tokmu pred zamiraweto na denot, be{e ista kako onoj den koga tie, zaslepeni od ista-ta ovaa svetlina, stoeja na pragot na Sveti Kliment i prvpat se borea za svojata sre}a. No sega taa sama mora{e da se bori za sre}ata, od koja toj izbega. Taa zaripnato i bez solzi pla~e{e za izgubenoto vreme. Ovde patot be{e ramen i bez kamewa, taa stana i odlu~no prodol`i, no pri sekoj ~ekor ja probivaa ostri bolki koi doa|aa od pluskavecot {to & se be-{e napravil pod stapaloto, duri i stoeweto & be{e nepodnoslivo bolno.

Sega, na jug ezeroto be{e dobilo metalnosina boja, se pribli`uva{e no}ta. Edna zelena karpa iz-rasnuva{e od vodata pred nea. Vo svijokot zad kar-pata svetka{e ne{to malo i belo. Sveti Naum! Odedna{ i pokraj silnata bolka, taa po~na da odi pobrzo. Sega pove}e ne se ~uvstvuva{e sama i izgu-bena vo no}ta, i pokraj toa {to temninata stanuva{e s# pogusta, manastirot svetka{e pred nea kako sve}a vo oltarot. Patot celo vreme se spu{ta{e prudolu sledej}i go bregot na ezeroto. Stasa do eden izvor, brzo i `edno ispi nekolku goltki od studenata voda, ja izgasna prvata `ed i potoa prodol`i poleka da pie, za da ne se razboli. Gi soble~e sandalite, go dupna pluskavecot i gi izmi nozete, sega mo`e{e povtorno lesno da odi, da odi... Pred sosema da se stemni, stasa do manastirot. Zadi{ana od tr~aweto po strmnata pateka stasa do portata. Branko sigurno ne e tuka, vo pristani{teto ne vide nitu eden ~amec, pa zatoa brgu vleze niz portata i prodol`i kon crkvi~eto, se prekrsti pred ikonostasot i klekna na kolena pred grobot na Sveti Naum. Ja polo`i gla-

351

vata vrz crvenoto kadife i po~na da se moli: „Sveti Naume, ti si za{titnik na bezumnite i izgubenite du{i, pomogni mi da go najdam Branko i da go vratam nazad. Poka`i mi go patot kon negoviot ~amec i vrati mu ja svetlinata vo negovata du{a. Amin.”

Taa ne mole{e pove}e, za{to znae{e deka sa-mo molewe nema da & pomogne, Gospod i Sveti Naum ne mo`ea da napravat ni{to za nea, ako taa sama ne prezeme{e inicijativa. Taa dlaboko se mole{e samo za Branko, za sebe ne mole{e ni{to. Nejzinite ~eko-ri prazno i glasno odeknuvaa vo golemiot dvor, taa upla{ena od ja~inata na zvukot prodol`i na prsti i tivko vleze vo prostorijata za ru~awe. Za sre}a, ne-ma{e nikogo, osven eden star besku}nik. Taa mu se obrati na slugata: „Dali denes be{e ovde gospodin Markovi}, fotografot, koj prestojuva{e tuka so francuskiot profesor?”

^ovekot ja pogleda, gi potpre racete na polo-vinata i samo poleka promrmori „Aha!, aha!” Vedna{ potoa brzo izleze niz vratata. Taa potr~a po nego vo dvorot i mole`livo go pra{a: „Ka`i mi, ka`i mi dali e toj ovde?”

No toj samo nemo odre~no zani{a so glavata i poka`a so rakata kon zatvoreniot del od manastir-skiot dvor, kade {to se nao|aa spalnite na kalu|e-rite. „]e go viknam pop Miron”, pro{epoti toj do-verlivo. Du{ka ~eka{e, ~udej}i se na negovata ~udna nervozna reakcija. I koga mu ja bakna rakata na otec Miron, taa so strav progovori: „O~e Miron, jas go baram Branko... toj e..., toj neli ne e...” Toj zatrese so glavata i ja odnese do klupata zad prostorijata za ru~awe. Si go is~isti grloto i taa znae{e deka mora da izdr`i dolgo slovo. No nejziniot strav ja natera

352

da ja zaboravi po~itta i strplivosta i zaripnato pro{epoti: Ka`i mi, te molam. Be{e li toj ovde ili ne, i koga? I kade zamina? Miron zani{a so glavata i tivko pro{epoti. „Ne znam, go znam samo ona {to drugite mi go ka`aa. No}va, koga portite ve}e bea zatvoreni, toj verojatno bil ovde, {to e vsu{nost neverojatno. Pretpostavuvame deka toj se ka~il ovde gore, pentarej}i se po karpata. Utrovo zabele`av deka nekoi grmu{ki se iskr{eni. Ne, ostani ovde }erko moja, sega i taka ne mo`e{ ni{to da vidi{.” No taa skokna, potr~a kon rabot na terasata, se navedna nad yidot i se zagleda nadolu vo temninata kon poso~enite grmu{ki. Miron be{e vo pravo, so navednata glava se vrati nazad i povtorno sedna do nego. „Mo`no li e da bil nekoj drug, nekoj od luda-cite?”, pra{a taa tapo.

„Ne, nikoj od na{ite ludaci”, & odgovori toj dlaboko izdi{uvaj}i.

„Toj najverojatno se vratil po istiot pat na-zad, kako ne se utepal, ne ni e jasno. No mo`ebi ti mo`e{ da mi ka`e{ Du{ka, dali toj be{e ovde?” Toj ja pikna rakata pod mantijata i izvadi edno svetlivo penkalo. Taa mu go istrgna od rakata i go prepozna Brankovoto penkalo. „Utrovo go najdov onde, blizu pod ogradata”, poka`a Miron. „Dali e negovo?”

Taa potvrdi, ne mo`e{e da progovori nitu eden zbor, zanemena od strav, no i od radost.

Toj ja navedna glavata kon nea za da mo`e da ~ue {to re~e: „Dali nekoj go ima slu{nato ~ame-cot?”

Toj kimna, „Slugata slu{nal kako nekoj mo-toren ~amec plovi po ezeroto. Toj bil razbuden, za{to...”

353

Taa ne slu{a{e pove}e, tuku mu ja grabna ra-kata i pra{a: „Vo koj pravec?”

Toj ja krena dlankata: „Toj ne e sosema siguren, no}ta be{e temna, no spored {ireweto na zvukot mi-sli deka e zaminat kon onaa strana, verojatno kon Albanija.”

„Ti blagodaram o~e Miron”, re~e taa nasme-vnuvaj}i se i vedna{ stana za da zamine.

No toj & ja fati rakata. „Nemoj da se obiduva{ da go bara{, }erko moja! Samo Sveti Naum mo`e{e da napravi ne{to za nego, no toj mu go svrti grbot.” Toj ja krena rakata kon glavata, kako da saka{e da se prekrsti, no toa be{e samo negoviot pokazalec koj za kratko go dr`e{e na ~eloto. Toj & pro{epoti vo uvoto: „Du{ka, }erko, ne pla{i se! Neli ti ka`av deka slugata no}eska se razbudil. Toa ne be{e samo zatoa {to budalite vreskale, tuku zatoa {to nad site tie glasovi toj ~ul eden glas {to ne go pre-poznal, glas koj do{ol otkaj terasata. Mora da bil glasot na Branko Markovi}. Duri koga se upatil vo pravec na glasot, go slu{nal kr{eweto na grmu{ki-te i potoa brm~eweto na motorot.”

„I {to rekol glasot?”, pra{a Du{ka trepe-rej}i.

„Istoto kako i od drugite, kako od budalite, ni{to. Samo zvuk {to ne doa|a od ~ovek!”

Taa se izdi{a, a Miron srame`livo & go milu-va{e rakavot. Vo glavata se & ~uka{e od premore-nost, no taa brzo razmisluva{e, izraduvana i ute{e-na od soznanieto deka toj ovde s# u{te bil `iv, i deka znae na kade zaminal. Ona {to & go ka`a Miron ne e mo`no, toa najverojatno be{e preuveli~ena su-gestija. Taa dobro go poznava{e stravot i sueverieto

354

na obi~nite `iteli vo manastirot. Mo`ebi toj vre-skal kako ludacite, vo moment na o~aj, no negoviot duh ne mo`e da e zamra~en kako {to e zamra~en duhot na ludacite, za{to ako e taka, toj nikoga{ ne bi mo`el da upravuva so ~amecot po ezeroto, ili pak da ja ima pod kontrola slo`enata ma{ina na motorot. Edna rabota be{e sigurna, toj zaminal za Albanija. Dobro, toga{ i taa }e odi vo Albanija. No taa nema{e paso{ pri sebe, me|utoa i paso{ bez viza be{e bezvreden. Ne e bitno, sega mora da najde na~in kako kri{um da pomine preku zelenata granica, da pomine niz {umata, potoa nezabele`ano da ja prese~e {irokata pateka kade {to drvjata bea ise~eni, patekata koja Branko & ja poka`a od kulata. No sega }e e najdobro da gi skrie mislite i da gi premol~i svoite nameri, kako {to toa go napravi i vo Ohrid. Samo ako Miron poveruva deka taa }e ostane da spie vo manastirot, ima{e mo`nost neza-bele`ano da zamine. Taa znae{e kolku e toj zagri-`en za nea i dokolku se posomneva{e deka saka da ja pomine granicata, toj sigurno }e gi preduprede{e grani~arite pokraj ezeroto.

„Dobro, o~e Miron”, progovori taa smireno, „}e ostanam no}va ovde, za{to sum mnogu umorna. So zadovolstvo bi kasnala ne{to, mnogu sum izgladneta od dolgoto pe{a~ewe.”

„Dobro, }erko moja”, & odgovori toj zadovolen. „Ve~erva neka te ~uvaat Gospod i Sveti Naum i do-kolku ne si premnogu umorna, utre }e te ~ekam vo crkvata, pa ponatamu }e razgovarame. Isto kako i porano, dobro?” Nesigurno, no sve~eno, toj prodol-`i: „Nemoj da `ali{, }erko, toj be{e ~ovek izguben

355

vo zemnite grevovi i toj sigurno }e ti ja rasipe{e du{ata. Taka sakal Gospod.”

Taa ne mu odgovori, no koga toj zamina, taa si pro{epoti: „Ne e to~no, o~e Miron, ne e vistina! Tokmu Gospod saka da go spasam. I dokolku go spasam, toga{ toj }e veruva. Sigurna sum, jas toa go znam sigurno. Zo{to inaku toj bi do{ol ovde?”

Po eden ~as taa krade{kum izleze niz portata na manastirot, zavitkana vo edno temnosivo }ebe, {to go zede od krevetot na nejzinata soba. So Brankovoto penkalo napi{a kratka poraka na be-linata od vesnikot, deka deset pati }e nadomesti {tom }e se vrati nazad. Od severozapad be{e se kre-nal no}en veter, taka {to taa ne mora{e da se pla{i deka }e ja otkrijat ku~iwata od grani~nata stra`a na pla`ata. Samo da ne patroliraat grani~ari so ku~iwata! Na neboto ima{e malku yvezdi, no taa se-pak mo`e{e da go vidi srtot na ridot koj treba{e da go prefrli. Taa tivko ~ekore{e niz visokata {u{-kava treva, pri sekoj nov ~ekor gi sobira{e prstite na nozete za da ne gi udira vo kamewata. Dojde do edno otvoreno mesto zad manastirskiot imot, koe & be{e poznato. Ovde ima{e malku grmu{ki me|u koi treba{e da pominuva krivulesta pateka koja vode{e prugore nakaj grani~nata me|a. Pokraj {talata najde stap so koj mo`e{e da ja opipuva patekata pred da pre~ekori. Odedna{ niz glavata & prostrui luda misla: Da be{e ovde, Branko }e mo`e{e da & go po-ka`e patot, toj ima{e ~uvstvo za prostor. No, Bran-ko be{e vo Albanija, me|utoa kade? Sega toj be{e cel den pred nea, no sepak toj mora edna{ da spie, pa ako taa sega odi cela no}, }e nadomesti polovina den. Taa be{e ja razgledala celata negova obleka, toj

356

go oblekol najtemniot kostum, crno palto so rigesti pantaloni. Ova be{e dovolno upadlivo, za{to vo ovaa oblast nikoj ne bi bil oble~en taka, pa najverojatno brgu }e bide zabele`an od lu|eto i so toa nejze }e & se olesne{e tragaweto. Taa se sopna od eden koren i se spru`i so celata dol`ina vo tre-vata. Taka ti e koga se zanesuva{ so glupavi misli, namesto da vnimava{ na patot, si prefrla{e taa vo sebe! Vo grmu{kite desno od nea vide svetlina, koja brzo po~na da se dvi`i levo-desno. Grani~ar! „Stoj! Koj e tamu?”, svika eden grub glas. Zna~i taa s# u{te ne ja pominala granicata, vsu{nost taa s# u{te ne stignala do {irokata pateka prese~ena niz {umata, koja be{e ni~ija zemja. Srceto silno & ~uka{e, se pritisna posilno kon tloto, so obrazot ja dopira{e studenata zemja i upla{ena od pomislata deka nosi svetli ~orapi po~na poleka da go navlekuva }ebeto preku sebe. Svetloto od lambata i natamu se dvi`e-{e vo potraga po zvukot od grmu{kite. Taa ne se osmeluva{e da pogledne od pod }ebeto, sega slu{a{e kako krckaweto na ~ekorite se oddale~uva od nea, za najposle sosema da is~ezne. Stana, go zavitka }ebeto i prodol`i ponatamu. Ako toa be{e edinstveniot grani~ar, ne mora{e ve}e da se pla{i.

Pred nea se poka`a {irokata linija: {umska-ta pateka! Ovde taa ja formira{e granicata so Gr-cija. Ako izode{e dobri stotina metri po nea i tamu nekade najde{e edna pateka koja skr{nuva{e v desno, treba{e ve}e da se nao|a vo Albanija. Taka & objasni stariot ribar, koj vo svoe vreme, kako i mnozina dru-gi od pograni~noto podra~je, sigurno se zanimaval so {verc. Odedna{ taa zastana upla{eno, {irokata me|a prodol`uva{e so eden svijok i tokmu tuka se

357

ocrtuvaa beli stolbovi: stra`arnica! Grmu{kite ovde bea gusti, taka {to taa ne mo`e{e bes{umno da se dvi`i niz niv. No mo`ebi nema{e nikogo, za{to mo`ebi toa be{e istiot grani~ar od pred malku, koj sega s# u{te patrolira i duri podocna }e se vrati kaj stra`arnicata? Taa ne mo`e{e da se vrati nazad, mora{e da prodol`i ponatamu. Vsu{nost, ako ima{e nekogo tamu, toj sigurno ve}e odamna ja videl. Taa napravi eden ~ekor, pa u{te eden. Ni{to ne se slu{a{e. Brgu pomina pokraj stolbovite i potoa po-~na brzo da tr~a. Grmu{kite se razret~ija i odedna{ desno pod nea go vide sivoto ogledalo od ezeroto. Malku potoa ja najde patekata koja zmiulesto se spu-{ta{e nadolu. Vla`nite lisja ja udiraa po liceto, koga go spu{ti }ebeto na ramenicite, obiduvaj}i se da gi fati gran~iwata za da ne pravat {um. Patekata se pro{iri i odedna{ po~uvstvuva grutki pod no-zete, toa be{e niva. Levo od nea vide slabi treper-livi svetla. Toa mora da e Podgradec, prvoto alban-sko grat~e. Smee li da pomine po ulicata niz grat-~eto, podobro ne, popretpazlivo be{e ako go pomine odokolu. Na drugata strana od nivata ima{e edna slamena koliba, no taa ne se osmeluva{e da vleze vo nea, za{to se pla{e{e deka {tom }e sedne, vedna{ }e zaspie. Celata snaga ja bole{e od umor, racete ja bockaa, a izranetite noze kako da ne bea nejzini. Taa mora{e da prodol`i ponatamu, prvo treba{e da go zamine Podgradec. Duri toga{ }e bide daleku od opasnosta, za{to ovde blisku do granicata, bi mo-`ele utrovo mnogu lesno da ja fatat.

Taa prodol`i da odi, preku nivite, preku po-liwata, se lizga{e po kupovite |ubre, se sopnuva{e na grutkite i propa|a{e vo mekata zemja raskopana

358

od krtovi. Vaka ne mo`e{e da prodol`i ponatamu, za{to ako padne{e u{te edna{, }e ostane{e da le`i poradi celosnata isto{tenost. [to ako ednostavno pobara{e mesto za spiewe vo Podgradec? Neli be{e mo`no da se pretstavi kako docen patnik koj utre rano mora da go fati brodot? No taa nema{e doku-menti! Po~na mole`livo da {epoti: „Branko! Bran-ko! Nemoj ve~erva da odi{ ponatamu! Jas moram da te vtasam! Moram!”

Ima{e samo eden na~in da pobrza, da prodol-`i da odi preku glavniot pat. Ja dr`e{e desnata strana kon ezeroto. Taa sega padna u{te edna{, vo eden jaz obrasnat so kapini. So bolni race se izvle-~e nadvor, liceto ja pe~e{e od grebanicite. Naj-posle olesneto po~uvstvuva cvrsto kameno tlo pod nozete.

Koga se pribli`i kon svetilkite, povtorno go prefrli }ebeto nad glavata, ako nekoj ja vide{e, }e misle{e deka e obi~na muslimanka. I navistina, ni-koj ne & obrna vnimanie, iako se trese{e od strav ko-ga pominuva{e pokraj minuva~ite. Du}an~iwata bea otvoreni, odedna{ & padna na pamet dobra ideja. Ja zavrza maramata okolu liceto, kako {to toa be{e obi~aj kaj muslimanskite selanki i vleze vo edna prodavnica so tekstil. Go pra{a prodava~ot za cena-ta na eden crn mantil i zar i koga mu gi podade ju`noslovenskite pari za da mu plati, toj samo gi potkrena ramenicite i gi zede, presmetuvaj}i & mnogu visok kurs. Na bregot na ezeroto taa go oble~e mantilot i se pokri so zarot. Sega be{e bezbedna, go svitka }ebeto pod mi{ka i prodol`i da odi po glavniot pat, trepkaj}i so o~ite, koi ja pe~ea od

359

zamor. Koga stasa do prvata polska koliba, taa vleze vnatre i {tom go dopre podot, vedna{ zaspa.

Posle, koga se razbudi, taa znae{e deka nema smisla da go bara ~amecot na zapadniot breg od Al-banija. Ako do{ol vo Albanija, sigurno ne zastanal vo Podgradec, maloto pograni~no grat~e kade {to sekoj stranec lesno pa|a v o~i i kade {to brodot od Ohrid sekoj den pristignuva{e i zaminuva{e. Toj sigurno prodol`il ponatamu, kon vnatre{nosta. A, od ovde ima{e samo dva pata: edniot vode{e kon se-ver, preku albanskoto selo Uduni{ta nazad kon nej-zinata zemja, a drugiot vode{e kon jug, kon prviot albanski grad Kor~a. Toj ne bi mo`el da pojde po drug pat, a osven toa sigurno nekade zastanal da jade, da pie i da prespie! Po edna nenadejna odluka, taa trgna nazad kon Podgradec, zdrvena, izgladneta, no so nasmevka na usnite, slobodna pod ~udesnata edno-stavna za{tita na oblekata. Samo da mo`e{e da ja vidi Miron od nekade, Du{ka preoble~ena i zabu-lena kako muslimanka! Taa gi promeni preosta-natite pari, kupi karta za avtobus i za dva leka gi kupi poslednite dva |evreka. Avtobusot zamina, toj poleka se trucka{e po neramniot pat. Taa sede{e na tvrdoto drveno sedi{te i sekoj nov udar vo neramni-ot pat bolno go ~uvstvuva{e vo zdrveniot grb. Ako, i ova }e go izdr`i, samo da go najde vo Kor~a! Inaku }e mora{e da se vra}a pe{ki, po siot toj pat, celi pedeset kilometri, deset ~asovi, ako voop{to mo`e-{e u{te da odi, pra{uvaj}i nasekade dali videle eden ma`, stroen, so slabo lice, mazna kafeava kosa za~e{lana nanazad, so temni dlaboki o~i, oble~en so crno palto i rigesti crni pantaloni. Kolku bea

360

studeni i nemo}ni zborovite da opi{at nekogo kako, vsu{nost, vistinski izgleda!

Avtobusot se trucka{e ponatamu, za kratko zastana i vedna{ prodol`i ponatamu. U{te nekol-kupati zastana pokraj malite selski imoti, kade {to se tovaraa i rastovaraa razni produkti. Nikoj ne obrnuva{e vnimanie na muslimanskata `ena, koja skromno sede{e na poslednata klupa, do edna ko{ni-ca so raskokodakani koko{ki. Avtobusot po~na silno da trucka, vlegoa vo edno malo ne~isto grat~e. Edna grupa mali deca tr~aa po nego, po nekolku minuti zastanaa pokraj eden an. „Kor~a?” pra{a taa niz zarot. „Da, Kor~a.” So zdrveni noze poleka izleze od avtobusot. Kogo da pra{a sega, i kako? Taa mu se obrati na {oferot, za sre}a, ovde vo pogra-ni~noto podra~je sekoj zboruva{e srpski! Toj gi potkrena ramenicite i re~e: „Odi vo anot i tamu pra{aj!”

No, odedna{ ja zadr`a za ramoto i povika eden dolg crnokos ~ovek, koj na sprotivnata strana stoe-{e pokraj edna tezga i prodava{e slatki. Taa go povtori pra{aweto i u{te edna{ go dade opisot na Branko. Toj po~na da se smee. „Sigurno deka go poznavam, vsu{nost go poznavam od v~era! [to saka{ ti od toj pijanica! Koja si ti? Toj v~era go krena polovina grad na noze! Ako policijata ne sede{e da pie so nego, sega }e be{e zatvoren vo }umez! No {to bara{ od nego? Toj neli e Srbin, a tie nikoga{ ne se me{aat so muslimanski `eni?”

Taa go krena zarot i re~e razlutena: „Odnesi me kaj nego, brzo! Toj }e te nagradi kako {to do sega nikogo ne nagradil.”

361

Taa ne razbra {to pro~ita toj vo nejziniot pogled, osven u`asen o~aj, koj ve}e dva dena i edna no} ja tera{e napred, za{to vedna{, bez da postavuva drugi pra{awa, trgna pred nea, a taa go slede{e odej-}i tri ~ekori zad nego, kako {to, vsu{nost, musli-manskite `eni go sledat svojot gospodar.

„Ovde spie toj i se trezni od pijanstvoto” re~e toj ostro. „Po skalite, vratata pravo pred tebe. Znam kade e, za{to i mene me vovle~e vo pieweto, pa potoa mu pomognav da se ka~i gore. Zatoa ne sakam pari od nego, vsu{nost pra{awe e dali voop{to ima u{te pari. Mnogu sre}a so nego, ako si od istata sorta, ne razbiram od kade ti e toa ubavo lice.”

Mrmorej}i toj brzo se spu{ti po skalite. Sega taa be{e ovde. Sega ne mo`e{e nikoj po-

ve}e da ja navredi, osven Branko. Taa go krena plat-noto od zarot i go dopre uvoto do vratata. Ti{ina. Toj sigurno u{te spie{e. Vnimatelno ja pritisna kvakata. Vratata be{e otvorena, toj sigurno ne bil svesen za da misli da ja zaklu~i vratata.

Zo{to ~ekam u{te, sega koga najposle sum tu-ka, tolku pe{a~ewe, maka i poni`uvawa, zo{to ~e-kam u{te? Nema da mu prefrlam, tuku samo }e go razbudam i toga{ toj mora da se vrati nazad so mene, vedna{!

Taa ja turna vratata i vedna{ so tresok ja za-tvori zad sebe, {okirana od smrdlivata ne~ista du-pka vo koja toj spie{e. „Branko!”, povika taa, „Bran-ko!”

O~ite poleka mu se otvorija, za~udeni i so ba-rawe, isto kako i o~ite na tetka mu, v~era vo Ohrid. Tie baraa naokolu po sobata, za najposle da se zaprat na nejzinoto lice.

362

I ona {to go vide, ja vxa{i, gi ispu{ti man-tilot i zarot od racete, toa {to go vide ne be{e qu-bov, ne be{e ni sram, tuku prvo {ok, a potoa nesfatliva bezrazlo`na omraza. Taa zadi{a olesne-to, koga toj kone~no progovori, iako toa bea stra-{ni zborovi.

„Celiot moj `ivot }e te mrazam”, re~e toj, ta-po gledaj}i pred sebe. Toj go re~e toa so takov `ivo-tinski otpor na ~ovek koj e pritisnat vo tesno i ne-ma drug izbor, osven da se predade. No vsu{nost, toj dlaboko se srame{e, sram, koj so sekoj nov udar od srceto s# pove}e mu ja zgolemuva{e zbunetosta. Mal-ku po malku mu se vra}a{e svesta: ludoto begstvo, propadnatata ispoved, vreskaweto na ludacite kaj manastirot i negoviot sopstven vresok izme{an so nivniot, begstvoto po pati{tata od nepoznatata zemja, begstvo na ~ovek koj ne be{e pove}e sloboden, tuku proteran zlostornik, no}nata pijanka vo Kor-~a, za na kraj, po kratkoto spiewe, da bide pronajden ovde, vo ovaa smrdliva vo{losana soba, od nevestata koja ja napu{ti.

No Du{ka ne gleda{e pove}e vo omrznatiot krevet, ~ii tenki `elezni {ipki toj gi iskrivi pri obidot da go potisne svojot o~aj, taa ne ja gleda{e smrdlivata soba niz koja bea rasfrlani ne~istite ali{ta, taa ne gi gleda{e negovite zakrvaveni o~i, tuku gi vide negovite vistinski o~i, kakvi {to bea porano i kakvi {to }e bidat utre. Toj s# u{te ne be{e sosema pri svest, zatoa taa samo mu se nasmea i pokraj ogromnoto razo~aruvawe od negovite zborovi, i mu re~e: „Sigurno deka me mrazi{ Branko, za{to ti, neli, me saka{?”

363

Toj se obide da & odgovori: „Mnogu e verojatno, Du{ka! Da, toa be{e v~era, vo no}ta, pred da si za-minam, no sega e poinaku. No zo{to voop{to zboru-vam, koga ti i taka ne razbira{.”

„Da, za toa sum premlada, neli?”, mu odgovori taa luto. „A, mo`ebi sum i premnogu glupava! No, ako ne razbirav, ne }e bev ovde, go razbira{ li ti ova, Branko?” Taa vide kako negovite bespomo{ni o~i pomirlivo se sobiraat, pa ne`no prodol`i, tre-sej}i se od vozbuda deka mo`e da razgovaraat i da se objasnat, {to po~uvstvuva deka mu se vra}a racio-nalnosta: „Kako se osmeluva{ da zboruva{ za omra-za? Ti si ma`, a jas sum `ena...(saka{e da ka`e tvoja `ena, no toj zbor ne mo`e{e da go prefrli preku usnite, pred toj da go upotrebi), no dvajcata imame podednakvo pravo na qubov i omraza. Ako sakav, jas }e bev na red da mrazam, a ne ti. No, Branko, jas i ne mislam na omraza, a imam pravo da te mrazam po seto ona {to go napravi, ili poto~no, po tvoeto begstvo... Ako te mrazev, toga{ nema{e da bidam ovde, neli?”

No toj be{e premnogu gord i predlaboko po-tresen za da se prepu{ti na nejzinata qubov, pa za-toa promrmori nesigurno: „Kade ti e tvojata gor-dost, ili pak sega si stanala ne~uvstvitelna za sra-mot i rezilot {to ti gi storiv? Nie neli ne smeeme nikoga{ da im se pojavime pred o~i na tatko ti i na moite ~i~kovci?”

Nie, re~e toj, za prvpat toj progovori za niv zaedno, kako {to treba{e. No ona {to go ka`uva{e so zborovi, vedna{ go poni{tuva{e so govorot na teloto, za{to toj povtorno protivej}i se, saka{e da ja skrie glavata vo smrdlivata pernica. Toj ~uvstvu-va{e dlaboka odvratnost, navlakata od pernicata

364

be{e nasekade izdup~ena, pokriena so zakoravena ne~istotija i krvavi damki od zgme~eni vo{ki. Taa mu se pribli`i: „Tatko mi, i tvoite ~i~kovci? Koga pobegna, ne misle{e na niv, naprotiv, ti sam mi napi{a deka sramot sprema drugite ne e najlo{oto za lu|e kako nas. Ponatamu, tie ne se ovde. No jas sum ovde i jas stojam sproti tebe, a ti sproti mene.”

Po tolku ~asovi pe{a~ewe, taa go namaluva{e rastojanieto pravej}i ~ekor po ~ekor so bolnite noze niz pravta, no ovie posledni ~ekori bea naj-te{ki. Taa sega uvide deka posledniot ~ekor be{e pote`ok od site drugi zaedno. Samo eden ~ekor po ramniot drven pod be{e pote`ok i pobolen od de-seticite kilometri {to gi pomina po kamewata, grutkite i niz pesokot, eden ~ekor kon negovoto nevolno lice. Toj ramnodu{no gleda{e pokraj nea, so tap pogled koj ja predupreduva{e deka taa popusto se nama~ila. I zatoa, iako tagata ja tera{e da odi napred, ne mo`e{e da go napravi toj eden ~ekor, s# dodeka toj samiot ni{to ne prezeme. Bidej}i taa, du-ri sega go ~uvstvuva{e svojot sram, zatoa posledni-ot ~ekor kon nea mora toj da go napravi. No Branko be{e paraliziran od istiot toj sram, i taka stoeja neodlu~no eden sproti drug.

Taa se svrti, mu ja sobra oblekata od podot, ja istrese i pedantno gi prefrli preku propadnatiot slamen stol: paltoto, pantalonite, ko{ulata i vra-tovrskata. Se istrkalaa sitni dinari od xebovite i nekolku sitni albanski pari. Taa gi ostavi na podot. Otide kon mijalnikot i turi ~ista voda od napuk-natiot bokal. „Ova e poslednoto”, razmisluva{e, „jas ne odam ponatamu.” No toj s# u{te ja krie{e glavata vo pernicata. „Kako }e `ivee so ma` koj se

365

krie od nea, koj s# u{te bega i pokraj toa {to taa go najde i s# mu prosti?”

I taka, i dvajcata ~ekaat eden na drug, taa vo nepodnoslivo bavno izumirawe na sekoe ~uvstvo, a toj ispolnet so sram, koj se pretvora vo ramno-du{nost, za{to misle{e deka taa se predala i se pomirila so sudbinata. Za moment taa be{e luta i gorda, za potoa toj da se iznenadi i iznervira od nejzinata mekost. Kako mo`e{e da se o`eni so `ena koja samo go sledi i skoro s# mu prostuva? Premnogu `eni vo `ivotot bez pogovor go slu{aa i sledea, a toj saka{e da se o`eni tokmu za nea, zatoa {to taa be{e prva {to ne uspea da ja zbuni so svojot pogled, koja gordo i ispraveno go gleda{e pravo v o~i, koga toj prave{e ili ka`uva{e lo{i ili ubavi ne{ta. No taa hrabra devojka be{e ostanata vo Ohrid, a ovde pred nego stoe{e `ena koja skoro go mole{e, koja skoro be{e ista kako i drugite. Toj ~uvstvu-va{e deka eden so drug se predale, i toj ostana da le`i nepodvi`no. ^eka{e taa da mu se dobli`i i da go pregrne. Toga{ toj }e mo`e da ja otfrli od sebe, za vo sledniot moment povtorno da se frli na smr-dlivata pernica, i da se vrati vo smrdlivosta na svojot porane{en `ivot.

Taa dojde, no poinaku odo{to si zamisluva{e. Pri neo~ekuvanoto povtorno viduvawe, qubovta ja ima{e tolku zbuneto {to skoro ja izgubi mo}ta da zboruva, do pelte~ewe. No sega toa & pomina, tokmu zaradi negoviot slab i bespri~inski otpor nejze & se vrati jasnosta na duhot i mislata, taa ~uvstvuva{e deka toj e tolku rastroen {to ne mo`e da misli i odlu~i. Taa ~uvstvuva{e deka nejze & be{e redot da nareduva i da pravi {to }e namisli. Toj ve}e u{te so

366

prvata re~enica prizna, na grub na~in kako {to samo eden ma` toa mo`e{e da go napravi, deka toj }e ja mrazi celiot svoj `ivot. Toga{ dojdoa negovite slabi izgovori koi vsu{nost ja razbesnija. No sega ne & pomaga{e lutinata, a u{te pomalku ne`nosta. Be{e bescelno, milo i argumentirano da razgovara so nekogo, ~ija volja be{e oslabena od o~ajno piewe. I toga{, zo{to toj odedna{ se prave{e kako da ne ja razbira nejzinata taga? Zo{to toj sebi~no se povle-~e vo svoeto skrivali{te, namesto da & priznae deka mu e `al? Eden mal zbor be{e dovolen, taa }e go za{tite{e od ponatamo{no objasnuvawe, za{to ne saka{e da go vidi na kolena, poni`en i mal.

Taa skokna kon nego, go trgna za ramoto i napravi ~ekor nazad. „Branko! Pogledni me!”

Toj ja pogledna {okiran od iznenaduvawe, koe potoa se pretvori vo odu{evenost i radost. Toj se nasmea. Toa be{e povtorno negovata stara Du{ka, deteto, koe sede{e na pustiot rid vo Ohrid, i so predizvik gleda{e vo neboto, i zboruva{e so glas so koj mu re~e: Podobro e da ostaneme tu|invi!

Taa poka`a na oblekata: „Stani i oble~i se!” „Zo{to”? pra{a toj, o~igledno spre~en od

nekoja posledna tro{ka glupava tvrdoglavost. „Za{to se vra}a{ so mene nazad, vo na{ata

ku}a, sega, vedna{.” „Toga{ svrti se,” re~e toj zaripnato, „ne ...

izlezi od sobata.” „Jas nema da izlezam od sobava, jas sum ti `e-

na”, ostro mu odgovori. Celata mekost & be{e is~ez-nata od o~ite. Taa pogledna vo nego, pogledna vo oblekata, i toga{ povtorno vo nego, i toj znae{e deka mora da ja poslu{a.

367

„Jas ne sakam podolgo da me gleda{ vo ovaa smrdliva dupka”, re~e toj iznerviran. „Ostavi me sam ... jas }e dojdam.”

Povtorno se slu{na nejziniot jak glas: „Kade i da sum, jas sum tvoja `ena. Stani, Branko.” I toj stana.

No poinaku odo{to taa si zamisluva{e. Is-kriveniot prozorec gleda{e vo vnatre{niot dvor so {talite. Koga Du{ka vleze vo sobata, niz otvorot od zavesata ja vide pumpata za voda na sredinata od dvo-rot. No sega odedna{ taa praznina se ispolni so neo~ekuvana muzika. Prvo se slu{na violinata, so brzi lizgavi dvi`ewa na gudaloto nekoj ja zasviri po~etnata melodija, a potoa se slu{na topliot glas na Ciganot, ogruben od rakijata:

„Lo{o, u`asno, zima studena” Branko skokna od krevetot i ja trgna vrvcata

od zavesata. No taa se digna do polovina i tuka se zaglavi. Toj ja iskina, ja zgazi pod nozete i so stisna-ta tupanica go otvori prozorecot: „Zamol~i |avolu! ]e ti ja skr{am violinata od tvrdata glava! Me slu{a{ li, Ahmed, ti smrdliv volu!”

Muzikata zapre, no vedna{ potoa pristigna odgovorot od eden potsme{liv zaripnat glas: „Ah, gospodine, jas mislev deka ti pravam zadovolstvo! Dvaeset pati ti ja svirev no}eska, sekoga{ za pari, pa zatoa mislev ajde denes da ti ja otsviram u{te ed-na{ za xabe, bez pari, si pomisliv, koga }e se raz-budi }e mu napravam zadovolstvo.”

„Prekini |avolu...” kolne{e Branko, no gla-sot na Ciganot be{e posilen od negoviot bes, i pred

368

da se zavr{i pesnata, Du{ka znae{e deka Branko ne }e treba da & ka`e {to mu se slu~ilo za vreme na negovoto begstvo, za{to sekoj stih od pesnata & ja ka`uva{e negovata prikazna. Lo{o, u`asno! Pesna-ta koja taa mnogu ja saka{e i za koja toj porano & se potsmeva{e! Pesnata za stradawe i nesre}a, za koja toj porano misle{e deka e premnogu sentimentalna... A Ciganot mu ja svirel dvaeset pati!

Toj & se pribli`i, opipuvaj}i so ra{ireni ra-ce, za{to ne se osmeluva{e da ja pogledne. Tie se baknaa, tuka, vo sredinata na sobata, pred malku pol-na so ne~istotija, a sega ispolneta so son~eva sve-tlina. Ova treba{e da bide utroto po nivnata prva bra~na no}, i sega toj ja baknuva{e, vo edna tu|a zemja, pokraj eden iskriven krevet, na koj toj sam go otspa svoeto pijanstvo, polugol i so bockava brada.

No seto toa ne be{e ve}e va`no, taa mu ja mi-luva{e kosata i toga{ se rasplaka. Taa mora{e da bide tolku silna i hrabra, no sega toa ne be{e ve}e potrebno i zatoa vo eden silen gr~ gi isplaka site zadr`uvani solzi. I koga taa poleka se smiri, toj tivko & gi postavi site dolgoo~ekuvani pra{awa: „Du{ka, kako me pronajde? Kako stasa ovde?...”

Taa s# mu raska`a: za Popovi}, za pentareweto po karpite pokraj bregot, za Miron, za penkaloto, za ilegalniot premin preku granicata, i toga{ toj go razbra zna~eweto na crnata obleka pokraj vratata, taa povtorno mora{e da se nasmee na svojata mudra ideja da se preoble~e kako muslimanka. Taa seto toa go raska`uva{e tolku ednostavno {to izgleda{e ne-bare napravila samo edna dolga pro{etka, no toj ~uvstvuva{e kako taa s# u{te treperi od premo-renost, i od sram ja sokri glavata vo nejzinoto ramo.

369

Taa povtorno mu ja miluva{e kosata: „A ti? Be{e li mnogu ta`en?”

Negovata glava se zani{a gore-dolu vo dlapka-ta od ramoto. „Jas sum ti `ena, dali si mi ti ma`?”

„Da”, pro{epoti toj, „blagodarenie na tebe, za{to ti...”

Taa mu ja polo`i rakata vrz ustata: „[{t, i pokraj toa. Tamu ima{ voda, izmij se. Tamu ti se oblekite, oble~i se. I toga{ }e si odime.”

Toj povtorno ja pogledna bespomo{no. Taa stropa so nozete po drveniot pod i naluteno vikna: „Sega e dosta, prekini. Nie se vra}ame zaedno. I site }e gi predizvikame so na{ata qubov.”

„Dobro,” odgovori toj mirno. „No poarno e ako me ~eka{ nadvor. Mora{ li da me vidi{ poni`en do posledno? Ajde, izlezi i ~ekaj me nadvor!” I toj, postojano baknuvaj}i & go ramoto, ne`no ja isturka nadvor.

Koga toj, oble~en i sreden, izleze nadvor, taa go ~eka{e vo senkata na portata. „Ajde prvo da se dogovorime kako }e se vra}ame, Branko,” pro{epoti taa, „za{to kaj granicata e opasno povtorno ile-galno da pomineme, no ima{ li ti drugo re{enie?”

„Se podrazbira”, & odgovori toj mirno, na {to taa mora{e da se nasmee, za{to sega toj povtorno si ja prezede ulogata na ma` koj za s# ima re{enie. „Kako prvo, na{iot ~amec najverojatno u{te le`i kade {to go ostaviv, go povlekov na suvo na edno mirno zatskrieno mesto. ]e stasame tamu pred da se smra~i i ottamu }e plovime kon Sveti Naum. Ako ne go najdeme na{iot ~amec, toga{ }e odime za Podgra-dec. Ako ne se la`am popladnevo odi u{te eden av-tobus. Kapetanot sigurno }e n# primi na brodot, a

370

{to se odnesuva do albanskite `andarmi vo pri-stani{teto, prepu{ti mi gi niv mene i na kapeta-not. Sega e najva`no vedna{ da zamineme od Kor~a, avtobusot }e n# stasa nekade po patot. Jas ne sakam da ostanam ovde nitu minutka pove}e.”

Toj povtorno ja pogledna, no taa ne saka{e po-ve}e da go gleda sramot vo negovite o~i, pa zatoa br-zo go potturna kon skalite.

Tie odea do poslednata ulica od grat~eto sle-deni od Ciganot. No sega toj pove}e ne ja svire{e „Lo{o, u`asno”, tuku svire{e ednopodrugo veseli svadbarski ora.

Odea dr`ej}i se za race, ne obrnuvaj}i ni-kakvo vnimanie na lu|eto koi gi sledea so pot-sme{livi pogledi, malata `ena i silniot ma`, koj & dozvoluva{e na sitnata `ena so gord i ta`en pogled da go vodi za raka. Za{to site go znaeja pijaniot Sr-bin koj no}eska go vozbudi celiot grad. Pijaniot Srbin pcue{e vo sebe, a taa go pu{ti, za{to sega s# be{e dobro.

No kaj poslednata ku}a, na po~etokot na pol-skiot pat, toj zastana, se ispravi kako {totuku da se razbudil, se svrti i silno i so omraza plukna tri pati. „Branko”, taa go opomena, no toj ne ja slu{na. Skokna vo eden jaz, grabna edna debela granka i povle~e edna debela crta me|u niv i Kor~a. Toga{ ja skr{i grankata od kolenoto i gi frli par~iwata vo ovo{tarnikot zad jazot. Potoa povtorno & ja podade rakata, no sega toj mirno i cvrsto ja dr`e{e. „Se se}ava{ li, Du{ka, koga vo kulata na Sveti Naum razgovaravme za na{eto svadbeno patuvawe? Toga{ na {ega ja spomnav Albanija i sega taa {ega se ostvari...”

371

No toga{ im se pribli`i Ciganot, mavtaj}i so gudaloto. Koga gi stasa, gi pikna violinata i gudaloto pod rakata, ja krena drugata, im se pokloni i re~e: „Za ispra}aweto na mladata sre}na dvojka, gospodine! Za oroto na mlado`encite i za site drugi {to vi gi svirev!” No Branko samo go udri po ramo-to, taka {to toj so teteravewe zastana zad crtata, a Branko sega brzo ja trgna Du{ka preku crtata i mu dovikna na Ciganot: „Jas imam s# {to sakam Ahmede, me razbira{? S#!, osven pari! No ti mo`e{ da gi zeme{ koga naredniot pat }e dojde{ da sviri{ kaj mene, vo Ohrid. Koga }e bide toa, glup~o? Vo tekot na narednata godina, na kr{tevkata na na{eto prvoroden~e, na na{eto prvo dete!”

I bez ponatamu da mu obrnuva vnimanie na Ci-ganot, koj stoej}i zbuneto zad crtata po~na povtorno da sviri, no vals, Branko ja povle~e Du{ka do sebe, na patot za Ohrid, na pat kon nivnata ku}a, kon niv-niot dom.

KRAJ Skopje, mart 1933, Belgrad-Ohrid, avgust/septemvri 1938 Ku}ata na Heide-Argentiere, Bo`ik 1938 i mart 1939

372

373

374

Pogovor

A. DEN DOLARD I MAGIJATA NA

OHRIDSKOTO EZERO Imeto na A. den Dolard vo makedonskata javnost }e se pojavi so doa|aweto na prvite grupi na holandski turisti vo Ohrid, nekade pri krajot na {eesettite godini od minatiot vek. Se ka`uva{e deka tie bile pottiknati da se zainteresiraat za Ohrid i Ohridsko ezero tokmu preku eden negov roman Svadba vo Ohrid ("Svadbata so sedumtemina Cigani"), objaven vo 1939 godina; deka organizatorot na patuvawata za Ohrid im podaruval na svoite klienti po eden primerok od romanov. Za vlijanieto na ovoj roman vo razvivaweto na interesot na holandskite turisti za Ohrid e pi{uvano, nakuso, nekolkupati vo tie godini. No, za `al, ni romanot, ni negoviot avtor ne ni bea dobli`eni so prevod vo makedonskata sredina. Pa taka, sè do pojavata na ovoj roman na ma-kedonski jazik ne mo`e{e da se proceni negovoto zna~ewe i kako skazna povrzana so na{ata zemja, i kako umetni~ko delo so posebni vrednosti. Roman ~ija sodr`ina se razviva na prostorite na neko-ga{na Jugoslavija i najmnogu tokmu vo Ohrid. No, so pojavata na romanov na makedonski jazik, vo prevod na Violeta Loobstra Stojanovska ovoj pat ka`uvawata okolu nego i negoviot avtor mu otstapuvaat mesto na faktot: se soo~uvame so edno delo koe }e go vozbudi makedonskiot ~itatel so mno-gu osobenosti: so slikata za na{ata zemja i posebno

375

na Ohrid od triesettite godini od Dvaesettiot vek, so qubovta na avtorot kon predelite na Makedonija i posebno kon Ohridskoto ezero, kako i so edna voz-budliva qubovna prikazna, koja ima i univerzalni osobenosti, no i mnogu belezi na sredinata vo koja se razviva. A. den Dolard (psevdonim na Kornelis Johanes George), e roden vo Zvole, Holandija, na 7 fevruari 1901 godina, vo semejstvo na protestanski sve{tenik, koj e po~esto vo verski misii vo Zapadna Afrika, otkolku doma. Taka den Doolaard }e rasne pod zakrilata na svojata majka i dvete sestri. Vo vremeto koga tatko mu }e po~ine toj ima sedumnaeset godini. Toa e vreme koga toj re{ava da prekine so crkvata i religijata, no ostanuva privrzan kon hri-stijanskata etika. Po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te, se vrabotuva kako knigovoditel, no vo isto vreme vo slobodnoto vreme ~ita mnogu, pi{uva poezija i prijatelstvuva so lu|e koi se zanimavaat so kni`evno tvore{tvo. Se naveduva vo negovata bio-grafija deka bil privrzan kon u~eweto za vita-lizmot i deka toa si na{lo odraz vo negovite tri zbirki poezija, objaveni do 1932 godina i koi svr-tuvaat vnimanie vrz nivniot avtor. Vo toj period go zema psevdonimot den Dolard (vo bukvalen prevod talka~, veselnik), koj sosem }e go potisne negovoto vistinsko ime i so koj }e bide nare~uvan duri i od najbliskite poznajnici. Vo 1928 godina, bi rekle soglasno negoviot psevdonim re{ava da ja napu{ti dotoga{nata rabota i da se posveti iscelo na pi-{uvaweto. Talka~kiot temperament i duh go vodat niz mnogu zemji (osobeno niz Evropa), pri {to, za da pre`ivee raboti sekakvi raboti, duri i kako fi-zi~ki rabotnik. Vo toa vreme go privlekuva, kako

376

`anr, romanot, niz koj mo`e da gi ostvari svoite soznanija od patuvawata i `ivotot vo razli~ni sredini. Negoviot prv roman, "Poslednata runda" (1929), e posveten na sportot za koj se interesira u{te od mlade{kite godini. No, vtoriot roman: "Bera~i na grozje" (1931) e onoj koj }e go otkrie, ka-ko avtor, na mo{ne ubav na~in pred {irokata ~i-tatelska publika. Romanov se sovpa|a so negovoto `ivotno iskustvo kako sezonski bera~ na grozje. Realizmot vo opi{uvaweto na me|u~ove~kite odnosi na rabotnicite, nivnite strasti i posakuvawa od `ivotot, e propien so lirska ~uvstvitelnost i ero-tizam, koi gi privlekuvaat ~itatelite na ovoj ro-man. Uspehot na romanov go pottiknuva den Do-lard na natamo{ni otkrivawa na drugi zemji. Patuva niz Jugoslavija, Albanija, Bugarija, pi{uva reporta`i od tie svoi patuvawa, koi gi objavuva vo nekoi vesnici i spisanija vo Holandija i se in-spirira za pi{uvawe na svoite sledni romani, koi }e naiduvaat na golem interes kaj ~itatelite. Vo 1933 godina ja objavuva novelata "Gostilnicata so potkovica" vo koja razviva edna skazna povrzana so krvnata odmazda vo toga{na Albanija. A slednata (1934) godina mu izleguva romanot "Orient ekspres", so toga{ aktuelnite nastani od osloboditelnite borbi vo Makedonija i terorizmot i zagovorite oko-lu tie borbi. Den Dolard e, nesomneno, vo golem tvore~ki podem. Vo 1936 godina go objavuva romanot "Golemo-to podivuvawe", posveten na iska~uvaweto na Mont Blan i vo koj toj, ramni~arski potomok, iska`uva qubov i voshit za otkrivaweto na planinskite pre-deli. Duri so sledniot roman: "Vampi" (1938) se vra-}a na svoeto rodno tlo: vo nego se opi{uva edno

377

ubavo i bezgri`no leto, vo koe glavniot junak ja otkriva svojata qubov kon edna `ena, mo{ne po-mlada od nego. Vsu{nost, den Dolard za ovoj roman e inspiriran od negovata vtora `ena Erie (so prvata se razveduva pred pove}e godini, poradi svojot "ski-ta~ki" `ivot), ~etirinaeset godini pomlada od nego i koja }e ima energija i qubopitstvo da go pridru-`uva na mnogu od negovite patuvawa, sè do starosta. Vo 1939 godina mu izleguva romanot "Svadbata so sedumtemina Cigani", posveten na negovata `ena Erie koj eve, se pojavuva i na makedonski jazik, so posoodveten naslov Svadba vo Ohrid, za koj }e pi-{uvame pove}e vo ovoj pogovor.

Smetame deka e od interes za ~itatelite na ova kniga, da ka`eme u{te ne{to za li~nosta na A. den Dolard, koj poka`a tolku golem interes za na{ava zemja i tolku mnogu qubov za nejzinite lu|e. Vo vremeto koga nacizmot vo Germanija e vo polna agresivna sila, den Dolard se projavuva kako negov re{itelen protivnik, sogleduvaj}i gi po-razitelnite posledici od vladeeweto na fa{izmot vo pove}e zemji, vo koi, isto taka, ovoj re`im ja pre-zema vlasta. Patuvawata niz Italija, Avstrija i Bugarija mu gi potvrduvaat soznanijata za diktatu-rite vo tie zemji, za izgubenata sloboda na tamo{ni-te gra|ani. Toj e ve}e za~lenet vo Socijal demo-kratskata rabotni~ka partija na Holandija i e aktiven sorabotnik vo partiskiot vesnik, kako pa-tuva~ki reporter. Od negovite patuvawa niz Hit-lerova Germanija, }e napi{e serija politi~ki re-porta`i pod naslov "Okolu Tretiot rajh", vo koi ja razotkriva nacisti~kata politika na zastra{uvawe na sosednite zemji, kako i agresivnata politika kon drugite zemji od Evropa. Duri ni vesnikot "Het Fo-

378

lk" (Narod), za koj pi{uva, ne se osmeluva ovie ostri sogleduvawa i predupreduvawa da gi pe~ati, poradi {to den Dolard }e se otka`e od natamo{nata sorabotka so nego. Me|utoa, toj ne se otka`uva i od objavuvaweto na ovie reporta`i: po edna godina tie }e im bidat dostapni na ~itatelite so knigata "Kukastiot krst nad Evropa." Kako dobar poznava~ na prilikite, den Do-lard ne e iznenaden od napadot na Holandija od Hitlerova Germanija, na po~etokot na Vtorata svet-ska vojna. Toj, zaedno so svojata `ena preminuva vo Francija a koga i tamu }e go vtasa germanskata oku-pacija, so pomo{ na holandski diplomati, preku [panija i Portugalija pominuva vo Velika Brita-nija. Vo London raboti kako urednik i novinar vo Radio Orawe (Kralskoto holansko radio), koe gi hrabri i gi pottiknuva holandskite gra|ani vo orga-niziraweto na dvi`eweto na otporot vo nivnata zemja. Toj so svoite ostri antifa{isti~ki napisi, koi naj~esto gi ~ita samiot, stanuva mo{ne popu-laren me|u svoite zemjaci vo okupiranata tatkovina. A. den Dolard, vo oslobodenata tatkovina prodol`uva so svojata mo{ne po~ituvana i ceneta novinarska i pisatelska rabota. Osobeno golem odglas ima negoviot roman "Proteranata voda" (1947), koj stanuva bestseler vo Holandija, no i vo nekoi drugi zemji, kade {to e preveden. Sleduvaat novi patuvawa i novi knigi, isto taka prifateni so vnimanie od ~itatelskata publika. I natamu e oso-beno zainteresiran za lu|eto i nastanite vo povoena Jugoslavija, so nov politi~ki re`im. Negovata qu-bov kon ovaa zemja se izrazuva i niz `elbata da se naseli trajno vo nea. Dve godini }e ~eka odgovor na svoeto barawe, no nema da go dobie. Op{testvenite i politi~kite sostojbi se takvi {to i samiot }e bide

379

obeshrabren vo natamo{noto barawe na prestoj vo Jugoslavija. Se vra}a vo svojata zemja, vo mestoto Hunderlo, kade {to se nastanuva do krajot na svojot `ivot. Sepak, re~isi sekoja godina ja posetuva Ju-goslavija, kako i nekoi sosedni zemji, pred sè Grcija. Negovite patuvawa i natamu imaa odraz vo negovata kni`evna i novinarska rabota. I natamu pi{uva romani, raskazi, kako i esei i poezija, no i re-porta`i i turisti~ki vodi~i. ~len e na PEN klubot i edno vreme i pretsedatel na Holandskiot PEN centar. Pri posetata na Makedonija, na po~etokot na sedumdesettite godini, po prestojot vo Ohrid zaedno so edna grupa holandski turisti i kako specijalen gostin na Turisti~kata organizacija koja gi organizira{e tie patuvawa }e go poseti i Skopje i vo svojstvo na pretsedatel na holandskiot PEN centar, }e mu napravi poseta i na Makedonskiot PEN centar. A. den Dolard po~inal na 26 juni 1994 godina, na devedeset i tri godi{na vozrast, vo Hun-derlo, kade {to `ivee{e pove}e od ~etirieset go-dini. Koi bea pri~inite poradi koi makedonskata javnost do sega ne se zapozna so romanot Svadba vo Ohrid, iako za nego, kako i za negoviot roman se znae{e? Bi mo`ele, sekako i pred sè niv da gi najdeme vo faktot deka ni do denes vo Makedonija nemame kni`even preveduva~/i od toj jazik. Holan-dskite poeti bea pove}epati gosti na Stru{kite ve~eri na poezijata. Pisatelite od taa zemja bea aktivni u~esnici i na nekoi drugi kni`evni mani-festacii i sredbi. Me|utoa, do denes (kolku {to ni e poznato) ne e objavena ni edna poetska ili prozna kniga od sovremen holandski avtor. Oddelni pesni, so koi nekoi gosti od Holandija se pretstavuvale kaj

380

nas naj~esto bile preveduvani od drugi (za nas) po-poznati jazici, pred sè, od angliskiot. Kone~no, duri poslednive desetina godini imame pobogata preve-duva~ka dejnost na makedonski jazik, no i natamu glavno od jazicite na golemite narodi no ne i od ho-landskiot/nederlandskiot jazik (kako {to nemame preveduva~i ni od danskiot, norve{kiot, finskiot i tn.). Ottamu, zafatot na Violeta Loobstra Stoja-novska, so prevodot na romanot Svadba vo Ohrid od A. den Dolard e pionerski i zaslu`uva priznanie i pofalbi. Sekako i golemo ohrabruvawe za nea da go priop{ti na makedonski i eden drug negov roman ("Orient ekspres"), vo koj se obrabotuva tematika koja mo`e da bide interesna za makedonskata javnost. Romanot Svadba vo Ohrid (vo original "Svad-bata so sedumtemina Cigani / De bruiloft der zeven zigeuners"), holandskata kni`evna kritika go odredu-va kako "romanti~no oboena prikazna". Vakvata od-redba verojatno proizleguva od ambientot vo koj se slu~uva skaznata (nekoja ju`na zemja so narod so poinakvi obi~ai od onie na evropskite narodi), no i od samata skazna za edna qubov, so osobenosti koi se nao|aat kaj orientalnite narodi, so strast, no i ne-voobi~aena vernost. Sekako, na toa se dodava i pri-sustvoto na sedumte ~udesni svira~i, Cigani (a so koe drugo ime mo`el da se poslu`i avtorot vo toa vreme za Romite?), koi svirat i pejat vozbudlivi pesni i koi avtorot gi predava (mo{ne nevoobi-~aeno za eden roman) i so noten zapis. Zna~i edna skazna za lu|eto od edna nepoznata zemja, daleku na jugoistok od Holandija, vo nekoj predel koj avtorot go opi{uva kako rajski, so negovite prirodni uba-vini, negibnati od destruktivnata industrijali-

381

zacija. U{te od sedumnaesettiot vek postoi veru-vaweto deka sè {to e isto~no od golemite evropski prestolnini e orient, levant, zemji i lu|e poinakvi od onie na zapad, vo sfa}aweto i na qubovta, i na moralnite normi. Takvite veruvawa vo zapadnite zemji be{e povrzano i so ~uvstvoto za romanti~noto, za herojskoto, povrzani so `ivotot na lu|eto od orientalnite/levantinskite zemji, za posebno sil-nite, strasnite i "nevoobi~aenite" (za zapadnite lu-|e) qubovni do`ivuvawa. Ete otkade, mo`ebi, doa|a i opredelbata "romanti~na prikazna" za ovoj roman vo Holandija. Koj vo godinata koga e izlezen od pe~at, vo 1939 godina nao|a interes kaj mnogu ~itateli (Violeta Loobstra Stojanovska go napra-vila prevodot na makedonski jazik od ~etvrtoto iz-danie na romanot vo taa godina!). Za nas, i denes ovaa skazna ne izgleda romanti~na nitu zaradi skaznata, nitu zaradi ambi-entot, nitu zaradi sedumtemina Romi/Cigani. Nitu zaradi pesnite, koi se navedeni vo romanov, zatoa {to nekoi od niv, i denes gi peeme. Kako {to i lu|eto za koi se govori mo`eme da gi prepoznaeme kako na{i lu|e. ^itatelot na romanov e voveden vo edna vozbudliva skazna za Branko Markovi}, napati ad-vokat, naj~esto fotograf so golemo renome, koj se zanimava so umetni~ka fotografija i filmuvawe {irum Kralska Jugoslavija. Voeno sira~e, rano os-tanat bez roditelite, i pokraj solidnoto obrazova-nie i darbata go `ivee `ivotot burno, so pijan~ewa po belgradskite kafeani, prosledeni so muzika, ka-kva {to toga{ se izveduvala po kafeanite. Romanot zapo~nuva so slikata na razo~araniot (poradi toa i

382

pijan pove}e denovi) Branko, komu mu se slu~ilo poslednata qubovnica koja ja imal - da go ostavi. Napomo{ mu doa|a eden negov drugar koj mu nudi rabota so eden francuski profesor po Vi-zantologija. Profesorot saka da gi poseti najju`-nite kraevi na kralstvoto, kade {to se nao|aat, spo-red negovo soznanie, najstarite i najubavite fres-kopisi. Toa e Makedonija. Branko bi gi fotogra-firal niv za smetka na profesorot. Zapo~nuva patuvaweto koe, smeta glavniov heroj, }e mu donese lek od razo~aruvawata, kako i od postojanite pijanstva. Prvata zna~ajna zapirka e vo Skopje, vo ~ija okolina, vo seloto Nerezi, se nao|a crkvata sveti Pantelejmon, islikana vo dvanae-settiot vek. Profesorot e voshiten, ma|osan od ona {to go gleda, so vozbuda mu govori na svojot fotograf: "...Znaete li deka jas imam re~isi pot-vrdena pretpostavka deka Renesansata, najzna~aj-niot napredok na mislata, ne e rodena vo Italija, tuku ovde, vo Makedonija." Voshiteniot profesor ne prestanuva so svoite razmisli: "...Ovoj revoluci-oner (misli na italijanskiot slikar \oto) rabote{e vo ~etirinaesettiot vek. Znaete li od koj vek da-tiraat freskite {to gi vidovme vo Nerezi i na koi, spored mene, nikoj ne obrnuva vnimanie? Od dva-naesettiot vek, prijatelu... celi dva veka porano! Renesansata e rodena ovde, od eden nepoznat make-donski mozok... Toa zna~i deka treba da najdeme po-ve}e freski kako vo Nerezi. Za{to edna crkva ne e dovolen dokaz." Branko go ima odgovorot: "Toga{ ne treba da-leku da barame, treba da odime vo Ohrid, po pet ~asa patuvawe so voz od Skopje, a potoa u{te dva ~asa so avtobus }e stasame vo Ohrid." A koga profesorot ba-ra vedna{ da pojdat Branko, so ironija mu veli: "Od

383

ovde do Ohrid ima u{te bezbroj crkvi... vo Veles, vo Prilep, vo Bitola..." Taka zapo~nuva skaznata za Ohrid. Onoj od triesettite godini na minatiot vek - koj mo`e da se vidi samo na starite fotografii. Avtorot ja opi-{uva ~ar{ijata i najinteresnoto kafule, na eden od nejzinite kraevi kaj iljadugodi{niot ~inar, vo ~ie prazno steblo, se namesteni dve- tri masi~iwa i sto-lovi i kade {to merakliite pijat kafe. Vo ~ar-{ijata se sretnuvaat lu|e od razli~ni narodnosti, Makedonci, Turci, Albanci, Romi svet koj go nase-luva krajezerskoto grat~e. Obi~aite vo me|usebnite odnosi se starinski, ispolneti so ritualni pozdravi pri razminuvawata. Za profesorot toa e od pomal interes otkolku starite crkvi, pred sè sveta Sofija i sveti Kliment (sveta Bogorodica Perivleptos), no i manastirot i crkvi~eto na sveti Naum, kako i drugite "dvaesettina crkvi", vo koi toj gi pronao|a dokazite na svojata teza za po~etocite na evropskata Renesansa, vo ~udesnite freski. A Branko povtorno u`iva vo ubavinite na prekrasnoto ezero i stariot grad, vo koj nakratko prestojuval i porano. Den Dolard, vo opisite na ubavinite na ezeroto i bregot ne se vozdr`uva od voshitot {to go ~uvstvuva gledaj}i gi menite na vodata, vo razli~no vreme i razli~en ~as od denot: "... vetreto ja branu-va{e svetkavata vodena povr{ina i ja pretvora{e vo iskri~avo ogledalo vo koe vo isto vreme se ogle-duvaa sonceto, neboto i vetrot. Levo od son~evite zraci, koi se protegaa do ju`niot strmen albanski breg, vodata be{e temno sina, potamu ima{e vio-letov otsjaj koj zavr{uva{e vo dlabo~inata, pra-vej}i slika na ogromna riba, od nekolku stotini metri, koja nepodvi`no le`e{e vedna{ pod povr{i-

384

nata na vodata. Desno pak, na zapadniot breg, vodata ima{e boja na sve`a zelena treva. Vaka, ezeroto be-{e stopati poubavo od ednoli~noto more, zatoa {to sonceto, vetrot i nevidlivite podvodni struewa, islikuvaa sliki so misteriozen `ivot, so~inet od mnogu boi, koi brgu se pojavuvaa i so ista brzina is~eznuvaa..." Opisov go odrazuva ~uvstvoto na Branko, no pred sè toa e ~uvstvoto na samiot avtor za voshitot od predelot. Branko pomisluva "Ovde da `ivee!" {to re~isi sekoj bi go pomislil pri prvata sredba so ezeroto i nekoga{, i sega. Ovie negovi ubavini mu se otkrivaat nemu, odej}i po vrvicata koja }e go dovede do sveti Jovan Kaneo. Gletkata na nego odozgora odnovo go ma|osuva. So sekoj ~ekor otkrivawata na ubavinite samo se namno`uvaat, u{te pove}e deka tuka, vo edna ~udesna osamenost, toj za prvpat }e ja sretne Du{ka, koja, kako i ezeroto, gi poka`uva svoite ~udesni osobenosti na `ena, ubava i stamena so nezavisen duh, iako e sè u{te mlada devojka, svesna i za svojata polo`ba, i za polo`bata na `enite koi gi poznava (taa, ponatamu, }e re~e, pri eden povod: "ovde{nite ma`i... sè u{te mislat deka `enite se polovina robinki.") Ne bi sakale da go preprika`uvame romanov, negovata bogata sodr`ina }e si ja otkriva ~itate-lot. Samo sakavme da obrneme vnimanie na toa deka e mo{ne interesno da se sogleda kako avtorot gi videl Ohrid i ezeroto vo triesettite godini od minatiot vek i kako gi opi{al nivnite ubavini i osobenosti, no i lu|eto {to ni dava mo`nost (i zadovolstvo), da napravime sporedbi me|u ona {to bilo nekoga{ i ona {to e denes, tokmu vo gradov koj, nesomneno, pre-trpel mnogu izmeni. }e zabele`ime, pritoa, deka nekoi ubavini ostanale nepromeneti so mileniumi

385

kako {to e ubavinata na ezeroto i predelot okolu nego, i so vekovi kakva {to e ubavinata na starite ohridski crkvi i nivnite freskopisi. Avtorot, mis-lej}i tokmu na tie ve~ni ubavini, preku porane{-noto se}avawe na Branko, }e zapi{e: "I ako voop{-to nekade be{e mo`no (Branko) da si go vrati izgu-beniot mir, toa be{e na prekrasnoto Ohridsko eze-ro, vo mirnoto grat~e Ohrid, koe za sre}a sè u{te ne be{e otkrieno od turistite." (na{e podvlekuva-we). Toj Branko Markovi}, {to bega od kakvo i da e novo vqubuvawe (povreden od porane{nite i oso-beno od poslednoto), tuka, vo toj predel na koj i sa-miot se voshituva ß}e se vqubi povtorno. Taka zapo-~nuva edna ubava qubovna skazna, koja }e dovede i do svadbata, taa Svadba so sedumtemina Cigani, so onie majstori svira~i, koi gi pridru`uvale negovi-te pijanstva, no i popatni vqubuvawa. A. den Dolard mo{ne inventivno ja otvora skaznata kon novi prikazni za nekoga{ sakanite i popatno ostavenite `eni od Branko. Sedum pesni, sedum potsetuvawa na niv, so razli~ni se}avawa za niv, no sega, pokraj sakanata svr{enica, toa se te{ki potsetuvawa, koi }e go dovedat do premisluvawe - dali toj, kakov {to e neveren i nevernik treba da ja unesre}i i mladata Du{ka. Sleduva negovoto dramati~no begstvo vo Albanija, otkade re{itelnata Du{ka }e go vrati. Sekako, ova e, na nekoj na~in, "romanti~na skazna", so mnogu presvrti, polna so ubavina, i mo-{ne dobro motivirana. Taa e ispi{ana poletno, so mnogu podrobnosti od vremeto, so opisi na svad-benite obi~ai, na navikite i osobenostite na lu|eto od grat~eto Ohrid. Avtorot e mo{ne, mo{ne dobro informiran i za istoriskite, i za sovremenite okolnosti. Za bleskavoto minato na nekoga{niot

386

carski grad (Samuilovata tvrdina ostanuva re~it dokaz za toa vreme), no i za negovoto osiroma-{uvawe. Vo Ohrid od triesettite od minatiot vek po ku}ite odvaj nekade mi`urka po nekoja elektri-~na svetilka, sè u{te i naj~esto lu|eto (koga }e pa-dne mrakot), se slu`at so gazieni lambi. No, neboto nad nego e ~udesno, dlaboko, iskiteno so bezbroj yvezdi, a ti{inata i branovite, javuvaweto na no}-nite ptici i pcite sozdavaat edna atmosfera na bli-skost so predelot, kako i so lu|eto. ^itaj}i go ro-manov, }e gi otkrivame site tie sliki, kako i sli-kite na gradot po ~ii sokaci se dvi`at natovareni magar~iwa i pokraj niv selani, koi sleguvaat od okolnite planini za da dojdat na pazar za prodavawe i kupuvawe. Vo koja mera i kolku A. den Dolard ja prika`al Makedonija i makedonskoto vo nea }e go intrigira ~itatelot. Avtorot e stranec, koj ja saka zemjata vo koja so qubov navra}a - vo nekoga{na predvoena, no i povoena Jugoslavija. Toj ne e istori~ar, no se izvestuva za istorijata od literaturata {to mu bila dostapna I za koja, vo odredeni slu~ai, denes, nie mo`eme da imame poinakvi soznanija. Vpro~em, nego ne go interesira tolku istorijata, kolku ~ovekot i negovoto tvore{tvo koe se izrazuva i niz starite gradbi, crkvi, freski i ikoni, niz pesnata i prikaznata, niz obi~aite i mentalitetot. Negovoto znaewe na jazikot na sredinata verojatno ne bilo golemo. No, vo knigava, }e se oddelat jasno poimite Makedonec i Srbin, bi rekle ne samo kako jazik, tuku i kako mentalitet. Makedonska pesna za nego e ne{to podrugo od drugi pesni (Du{ka veli:"... no najpove}e gi sakam na{ite makedonski narodni pesni, tie se

387

poednostavni i po~uvstvitelni od srpskite"). Makedonska narav e podruga od drugite naravi. I makedonskata sudbina e poinakva od onaa na drugite vo taa dr`ava (vo razgovorot so Branko, okolu edna napu{tena ku}a, ka`uvaj}i za sopstvenikot, koj, ostanat sam, oti{ol kaj sinot vo Belgrad, Du{ka veli: "Drugiot sin mu e vo Amerika; tretiot sin mu `ivee vo Bugarija, kako Makedonec vo politikata, i nemu mu odi lo{o"). Toj toa nesomneno go sfa}al preku prestojot i op{teweto so sredinata vo koja go smestuva dejstvoto na svojot roman. Tie lu|e gi gleda kako posebnost niz svoeto sopstveno ~uvstvuvawe na mestoto i lu|eto koi vo nego `iveat. Den Dolard vo romanov go "pominuva" glav-niot heroj i niz prostorite na nekoga{na Jugos-lavija, so ednakvo dobro poznavawe i na geografi-jata, i na osobenostite na razli~nite regioni. Toj se dvi`i so sigurnost niz prostorite na Crna Gora (Plevqe, Tara, @abqak), na Metohija (Pe}), na Voj-vodina ("zemjata nad Dunav"), niz Isto~na Srbija (Bor so rudnicite), Belgrad so negovite kafeani ("Tri lista duvana"), Dalmacija (Kolo~ep i Du-brovnik). Se ~ini deka podednakvo dobro e zapoznat i so predeli otade granicata kaj sveti Naum (Pog-radec, Kor~a vo Albanija, kade {to bega Branko). No toj so najgolema pro~uvstvenost pi{uva tokmu za Ohrid i ezeroto, za crkvite i manastirite no i za onie lu|e koi gi sre}ava po ulicite na gradot, vo okolnite sela (Pe{tani, Trpejca), ~ij `ivot go voz-buduva. Od seto toa toj e inspiriran da ispi{e i ubavi opisi, i ubavi ~uvstva. Da raska`e i nekoi popatni prikazni koi gi otkrivaat lu|eto od Ohrid kako lu|e koj gi odlikuva eden starinski eti~ki karakter.

388

Den Dolard e "me|u nas" so romanot "Svadba vo Ohrid". Potomcite na onie lu|e za koi pi{uval so tolku mnogu toplina, sega imaat ubava mo`nost da se zapoznaat so slikata na nivniot grad, so ezeroto {to go krasi, od vremeto koe ne go pomnat. Na krajot od knigava, avtorot ja dodal zabele{kata: "Skopje, mart, 1933, Belgrad-Ohrid, avgust/septemvri 1938, ku}ata na Heide-Argentiere, Bo`ik 1938 i mart 1939." Ovaa zabele{ka nè vodi kon vremeto vo koe se rodila idejata za romanov, koja dolgo sozrevala i bila kone~no uspe{no ostvarena - i otpe~atena. Taa zabele{ka go potvrduva vpe~atokot deka avtorot mo{ne seriozno pri{ol vo podgotovkata pri pi{u-vaweto na ovoj roman. Ottamu, taa e u{te edna po-tvrda za poznavawata na den Dolard na site okol-nosti vo koi ja smestil svojata ubava i vozbudliva skazna. Zatoa ~itatelot e privle~en kon romanov, u{te od prvite negovi stranici i }e go dr`i vo svoevidna napnattost negovoto vnimanie sè do kra-jot. Kako {to i nas nè privle~e i nè pottikna da go napi{eme ovoj tekst, kako oma` za avtorot i za ova negovo delo. (2006) Blagoja IVANOV