131

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

Julijana Visočnik

Matrikula Dobrove kot zgodovinski vir

Matrikule kot zgodovinski vir

Del župnijskih arhivov pogosto predstavljajo tudi matrikule, ki jih Nadškofijski arhiv v Ljubljani hrani celo vrsto, večinoma iz 18. stoletja, nekaj pa jih je tudi starejših. Dolgo časa se z njimi niso ukvarjali, bile so bolj na stranskem tiru. Leta 1923 je namreč Viktor Steska1 predstavil zanimivo radovljiško matrikulo iz leta 1468, sledil pa je mrk, dolg skoraj 80 let. V novem, (3.) tisočletju se je situacija vsaj malo izboljšala, začenši s člankom M. Kemperl,2 v katerem sicer obravnava Paglovčevo matrikulo iz leta 1752 za Šmartno v Tuhinju, kjer pa v uvodu pojasni, za kakšno gradivo gre in kaj lahko v njem pričakujemo. Avtorica opozori na pomembnost tovrstnih virov, saj so izrednega pomena za preučevanje cerkvene in kulturnozgodovinske podobe življenja v župnijah, pogosto tudi pomagajo pri odkrivanju ljudskih običajev. M. Kemperl leta 2011 izda tudi monografijo o romanjih v 17. in 18. st., kjer še enkrat opozori na pomembnost matrikul kot zgodovinskega vira. Nadškofijski arhiv je zakladnica tega zgodovinskega vira, saj jih hrani okoli 120.3 V letih 2013 in 2014 sta izšla še dva prevoda matrikul: 2013 za župnijo Ljubljana Črnuče4 in leta 2014 za župnijo Prečna.5 V pričujočem zborniku sta pripravljena dva prispevka, ki obravnavata matrikule; poleg tega je ista avtorica namreč spet pripravila transkripcijo ene od dobrovških matrikul in njen prevod.6 Matrikula (matricula ali directorium) je neke vrste liturgični koledar oziroma seznam liturgičnih opravil, ki so jih župniki ali kaplani na določen dan v letu morali opraviti v župnijski ali podružničnih cerkvah. Tega niso pisali vsako leto posebej, ampak je ta razpored, ki so ga napisali v 17. ali 18. stoletju, veljal do jožefinskih

1 Viktor Steska, Radovljiška matrikula iz l. 1468, 23–37.

2 Metoda Kemperl, Paglovčeva matrikula iz leta 1752, 86–95.

3 Prim. Metoda Kemperl, Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem, 13–16.

4 Julijana Visočnik (prepis in prevod), Matricula, 335–370.

5 Julijana Visočnik, Začetki župnije Prečna, 437–442.

6 Glej str. 618–648.

132

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

reform in z nekaterimi popravki (ukinitev nekaterih praznikov in procesij) še dlje, saj so nove matrikule običajno nastajale šele v začetku 19. stoletja. Nekatere matrikule obsegajo le nekaj strani, druge pa imajo poleg obveznih opravil naštete in opisane tudi bratovščinske obrede, sezname odpustkov, navade in običaje ljudstva, dajatve, ustanovne listine župnije in še marsikaj zanimivega, ter so tako prava zakladnica podatkov za lokalno cerkveno zgodovino.7

Matrikula z̆upnije Dobrova pri Ljubljani

V fondu gradiva župnije Dobrova, ki ga hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, so shranjene tri matrikule: krajša brez datuma (predvidoma prav tako iz 18. stoletja) z naslovom Matricula sive directorium parochialis ecclesiae B. M. V. in Dobrova8 bo predstavljena v tej publikaciji s transkripcijo in prevodom, sledi zelo kratka matrikula o kaplanskih opravilih v Šentvidu nad Ljubljano iz leta 16979 ter pričujoča matrikula: Matricula sive directorium curatae ecclesiae B. M.V. in Dobrova, divisum in dominicas, ferias et festa totius anni, divinas functiones recte celebrandi. Ex antiquis matriculis S. Viti, ecclesiarum urbariis, nec non e quotidiana experientia congestum, variis glossis illustratum a M. Bartholomaeo Suppanz curato quarto 1760.10 In kakor je dolg naslov, prav tako je zajetna celotna knjiga, vsebina pa temu primerno bogata.Že sam naslov nam pove veliko o obravnavani matrikuli; o njeni razdelitvi po nedeljah, drugih dnevih in praznikih celega leta, ki je nastala z namenom, da bi se Božja opravila pravilno obhajala. Podatki v matrikuli so zbrani iz starejših matrikul župnije Šentvid nad Ljubljano (kamor je Dobrova prej sodila),11 urbarjev posameznih cerkva in iz vsakodnevne prakse. Z raznimi razlagami jo je opremil Jernej Zupanc (Bartholomaeus Suppanz) leta 1760, četrti vikar.12

Matrikula, ki je pred nami, je že na prvi pogled imenitna. Nepaginiran rokopis obsega malo manj kot 200 listov, od teh je matrikula v ožjem pomenu besede zapisana na 36 straneh. Matrikula je vezana v trde platnice (21,5 x 17 cm), opremljene z dvema zaponkama, ki sta danes žal odtrgani. Platnici intenzivno rjave barve sta (spredaj in zadaj) okrašeni z okrasom zlate barve: na pravokotnih platnicah je narejen dvojni pravokotni okras v obliki črt, pri čemer je zunanja opremljena

7 Prim. Metoda Kemperl, Paglovčeva matrikula iz leta 1752, 86.

8 NŠAL, ŽA Dobrova, Razne knjige, šk. 4.

9 NŠAL, ŽA Dobrova, Razni spisi, šk. 3.

10 NŠAL, ŽA Dobrova, Razne knjige, šk. 4.

11 Glej prispevek F. Dolinarja, str. 163–178.

12 Glej prispevek M. Čipić Rehar, str. 527–560.

133

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

Zunanjost matrikule (foto T. Krampač).

134

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

z rastlinskim ornamentom. Notranji pravokotnik je tako spredaj kakor zadaj že brez (zlate) barve (je morda sploh ni imel), na pravokotne črte pa so na notranji strani postavljene majhne zaobljene črte v kombinaciji s pikami. Na sredi hrbta obravnavane knjige je črna nalepka s krajšim naslovom kot na prvi strani, namreč: Matricula Parochiae Dobrovensis.

Vsebina matrikule

Obravnavana knjiga je vsebinsko gledano sistematično razdeljena na več razdelkov oziroma poglavij, ki so med seboj jasno ločena z odebeljenimi naslovi (v nekaterih primerih tudi s podnaslovi). Kljub temu, da radi govorimo o matrikuli, pa vsebina še zdaleč ni omejena samo na matrikulo v ožjem pomenu besede (torej na liturgični koledar, cerkveno leto, praznike in podobno). V nadaljevanju se tako zdi smiselno predstaviti posamezna poglavja ter njihovo vsaj kratko vsebino.

Prologus Za začetno poglavje s temu primernim naslovom velja Prologus (Prolog, uvod), ki zajema več krajših razdelkov; vsi pa prinašajo osnovne podatke o župniji, s katero se ukvarjamo. Jernej Zupanc nas s prvim stavkom seznani s svojimi kompilatorskimi nameni pri pripravi te matrikule (»Compilaturus praesentem Matriculam …«). Pri tem se je očitno znašel pred določenimi zagatami, saj nekatere maše, dajatve, štipendiji in drugo v matrikulah, iz katerih je črpal (npr. Šentvid nad Ljubljano), niso bile zabeležene, v naravi pa so obstajale. In obratno.

Quaestiones praeliminaresUvodna vprašanja nas konkretneje vpeljejo v čas začetkov dobrovske župnije, saj se najprej vprašamo, kdo je bil tisti, ki je razdelil župnijo Šentvid nad Ljubljano in s tem postavil temelje župniji Dobrova. Na tem mestu se prvič srečamo z imenom Franciscus Godefridus liber baro a Pilichgraz, torej Francem Godefridom baronom Polhograjskim, nekoč kanonikom in dekanom ljubljanskega kapitlja, ki je župnijski vikariat ustanovil leta 1719 (6. junij). Sledijo prepisi treh listin, ki so pravno formalno uredile obstoj in delovanje nove dušnopastirske postojanke, njene podružnice in kraje, ki jih je zajela ter njene odnose do sosednjih župnij (predvsem Brezovico in Šentvid nad Ljubljano). Prva, ki jo je podpisal Janez Jakob

135

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

Napis na prvi strani iz leta 1760 (foto T. Krampač).

136

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

Schilling, ljubljanski generalni vikar, je datirana v 11. avgust 1719. 8. julija 1723 je ljubljanski škof Viljem Leslie izdal listino, ki potrdi ustanovitev novega vikariata na Dobrovi in tja nastavi tudi duhovnika, torej kurata. Na začetku listine so navedeni razlogi za to ustanovitev (vremenske neprilike, ki onemogočajo udeležbo pri mašah v oddaljenem Šentvidu, zaradi oddaljenosti zakramenti ne pridejo do bolnih in onemoglih …). S to listino jo je ljubljanski škof izločil iz župnije Šentvid nad Ljubljano in nekoč podružnično cerkev Blažene Device Marije na Dobrovi povzdignil v kuratsko (… et Ecclesia Beatae MARIAE Virginis in Dobrova, hactenus Parochiae S. Viti supra Labacum filialem in curatam erigimus ita, ut haec ab ista dismembretur, et vicinitates Dobrova, Bresje, Gabrie, et Hrushovo novo curato in Dobrova instituendo plene, et integre uniantur …). Iz citata je razvidno tudi, katere soseske so novemu vikariatu ob ustanovitvi pripadle: Dobrova, Brezje, Gabrje in Hruševo. V nadaljevanju listina natančno določi štipendij novemu kuratu, torej s katerega naslova in koliko naj dobiva. Ta listina se še natančneje dotakne odnosov do sosednjih župnij, med drugim tudi do župnije Ljubljana - Sv. Peter, kamor so inkorporirane nekatere bližnje soseske: Razori, Komanija in Draževnik ter ponovno župnija Brezovica in tamkajšnji kaplan (prirejanje procesij itd.).

Za prepis zadnjega dokumenta se je izkazalo, da sploh ni prepis tretje listine iz 1746, pač pa po eni strani povzetek prvih dveh, po drugi pa se ukvarja s prvim dobrovskim vikarjem, za katerega je bil izbran Janez Avguštin Rakovic (Joannes Augustinus Rakoviz), vodiški kaplan. 10. avgusta 1723 je bil postavljen na to mesto vpričo šestnajstega ljubljanskega škofa. Od tega dne je novi kurat na Dobrovi nastopil svojo posest in rezidenco, kjer je ostal vse do 10. maja 1737, ko so ga prestavili v Radovljico. Po nekaj letih je zbolel in 16. julija 1748 v Križah pri Tržiču umrl (ad S. Crucem prope Neoforulum). Preden se je posvetil prvemu vikarju v Dobrovi, je naštel kar nekaj oseb, ki so novi ureditvi, torej vzpostavitvi novega vikariata ter izločitvi iz župnije Šentvid nad Ljubljano, nasprotovali. Večinoma gre za duhovnike, župnike in kaplane sosednjih oziroma bližnjih župnij.

Districtus et limites huius vicariatusNaslednji razdelek je posvečen območju, ki ga obsega novi vikariat in njegovim mejam. Najprej pisca zanimajo meje sosesk ter meje župnijskih polj, gozdov in posestev. V nadaljevanju se posveti mejam s sosednjimi

137

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

župnijami: s Šentvidom (nad Ljubljano), z župnijo Ljubljana - Sv. Peter, z Vrhniko na zahodu ter še z župnijo Polhov Gradec. Podatki, ki omenjajo vasi, zaselke, vzpetine so zelo natančni ter tako koristni in v veliko pomoč, ko govorimo o začetkih vikariata in o njegovem obsegu.

Ecclesiae huius vicariatusV naslednjem poglavju, ki je neposredno povezano s prejšnjim, je govora o cerkvah, ki so del vikariata Dobrova: koliko jih in katere so? Gre za župnijsko cerkev Blažene Device Marije na Dobrovi, ki so ji pridružene tri podružnične: cerkev sv. Janeza Krstnika v Gabrju, sv. Neže v Brezjah in sv. Jurija na Hruševem. Na tem mestu najdemo osnovne podatke o sami cerkvi na Dobrovi, o pokopališču ob njej, kapeli in kostnici na pokopališču, pa tudi o župnišču. Izrecno je tudi zapisano, kateri domovi in hiše sodijo k tej cerkvi in patrociniju. Cerkev sv. Janeza v Gabrju je od župnijske cerkve oddaljena pol ure hoda; najprej je imela samo en oltar, ki so mu za časa kurata Janeza Tachauza dodali še oba stranska: leta 1749 na evangelski strani oltar, posvečen Blaženi Devici Mariji žalostni materi (Beatae Mariae Virginis Matris Dolorosae), in leta 1741 na listni strani oltar mučencev Kozme in Damijana (Cosmae et Damiani Martyrum). Osnovne informacije dobimo tudi o podružnični cerkvi svete Neže v Brezjah, ki je od župnijske na Dobrovi oddaljena eno uro hoda. Cerkev ima en oltar, zakristija je bila od temeljev zgrajena leta 1729, zvonik pa je leta 1737 poškodovala strela in ga je bilo treba popraviti. Podružnična cerkev sv. Jurija na Hruševem je od župnijske cerkve oddaljena tri četrt ure hoda. Tudi ta cerkev ima en oltar, ki je bil narejen leta 1671; njen zvonik stoji od leta 1712, zakristija pa je bila dozidana leta 1754. Nazadnje so spet dodani domovi, ki sodijo k tej cerkvi in patrociniju, kot pri vsaki cerkvi te župnije.

Quaestio de missis matriculatis in genereV naslednjem razdelku se avtor ukvarja z mašami, ki so zapisane v matrikuli na splošno (npr. kako je s štipendijem, plačevanjem v naravi, oddaljenostjo od župnijske cerkve, kar vpliva na čas, ki ga kaplan za takšno mašo porabi itd.). Izrecno je zapisano, da je avtor podatke, ki jih navaja, zbral iz drugih starejših virov (v tem primeru gre za urbar Blažene Device Marije na Dobrovi, 1710).13 Med drugim je zapisano: In festis S. Leonardi, S. Mariae Magdalenae, et SS. Ursulae, ac sociarum: praeter prandium a vicinitate dari solitum ecclesia cooperatori solvit

13 Ni čisto jasno, kateri urbar je imel vikar Zupanc v mislih; še najverjetneje gre za: Urbar podružnične cerkve Blažene Device Marije na Dobrovi, 1693–1733, prim. NŠAL, ŽA, Razne knjige, Urbarji, šk. 1.

138

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

Germanicae monetae 21 Xr. (v prevodu: na praznike svetega Lenarta, svete Marije Magdalene, ter svete Uršule in tovarišic mu kaplanu soseska da zajtrk, poleg tega pa mu cerkev plača 21 krajcarjev nemške valute.). Podobno bi se lahko dogajalo tudi na druge praznike (glede plačila v naravi). O plačevanju kaplanu z živežem še nadaljuje tudi glede tega, kako je bilo na posamezne praznike, pa tudi o tem, da so za časa kaplana Mihela Kregarja sklenili, da se mu plača pol florena kranjske valute, kar torej velja od takrat naprej. Do tega sklepa so najverjetneje prišli med letoma 1710 in 1718, za leto 1710 je namreč še zapisano, da so plačevali v naravi. Na naslednjih dveh straneh se avtor še natančneje posveti gospodarsko finančnemu vidiku dušnega pastirja na Dobrovi (štipendij, živež, vsi prihodki in obveznosti).

Solvuntur obiectionesStrani, ki sledijo zgornjemu naslovu, se ukvarjajo z enako tematiko kot prejšnje poglavje; še vedno smo namreč pri prihodkih oz. plačevanju za maše in druga cerkvena opravila. Razrešujejo se ugovori (očitki) proti ureditvi, ki se je vzpostavljala. Ponovno je torej govora o prihodkih, štipendijih, plačevanju v naravi, o štolnini itd.; tudi po posameznih cerkvah (župnijski in podružničnih). Na tem mestu omeni tudi matrikulo, ki jo je 13. avgusta 1733 začel pisati prvi (lokalni) kurat. Pisec obravnavane matrikule tudi pove, da je v tisti drugi, torej starejši, našel številke glede plačil in obveznosti. Predvideva pa še, da je ta prvi kurat imel pred očmi kar dve matrikuli, najprej matrikulo Šentvida nad Ljubljano, kamor je župnija (oz. vikariat) najprej sodila, in šele nato je bila sestavljena matrikula Dobrove. Sledijo pa še natančnejši podatki o obračunih (in die ratiocinii) in podobnem.

Quaestiones specificae Posebna vprašanja so prav tako predstavljena kronološko, torej kakor so si sledila tekom koledarskega leta začenši z januarjem. Vprašanja, ki jim sledilo izčrpni odgovori, so naslednja:1. Ali naj na dan Gospodovega obrezovanja ljudstvo svojemu pastirju

po zgledu drugih župnij daruje kaj za novo leto, ali nič?2. Zakaj je bil obračun cerkve sv. Neže, ki so ga do sedaj opravljali 22.

januarja v Brezjah, prestavljen v župnišče?3. Na kak način so kmetje prisiljeni k pokorščini?4. Komu pripada pravica do izbire in odstavitve mežnarjev?

139

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

5. Ali soseska še vedno daje tisti floren kranjske valute, ki ga je nekoč dajala šentviškim kuratom, tudi po prenosu obračuna?

6. Na kaj je treba paziti pri križevem potu?

Vsakemu vprašanju posebej sledi natančen odgovor, ki je po potrebi razčlenjen na posamezne točke, kjer najdemo predstavljen določen argument.

Observanda Navodila, ki jih je potrebno upoštevati tekom cerkvenega leta pri praznovanju in podobnem, so podana na naslednjih straneh. Prvo obdobje, ki ga predstavi, traja od 2. predpostne nedelje pa do praznika Svetega Rešnjega Telesa.Na tem mestu se ukvarja z naslednjimi vprašanji:1. Kaj naj se upošteva na kvatrno nedeljo spomladi?2. Kako je z velikonočno spovedjo?3. Kako naj poteka obredje na veliko soboto?4. Kaj se naj upošteva na veliko noč?5. Ali naj bo maša na veliki ponedeljek po namenu za sosesko v Gabrju?6. Kako se naj odvije četrtek po veliki noči (na ta dan se je namreč

praznoval dan obračuna v župnijski cerkvi)?7. Na kaj se naj pazi pri odvračanju neviht?8. Kaj si je potrebno zabeležiti glede maš proti hudi uri na splošno?9. Kaj je potrebno vedeti o procesiji po poljih v Stranski vasi?10. Kaj si je potrebno zapomniti o štipendiju za mašo proti nevihtam

na Hruševem?11. Kaj je treba upoštevati pri procesiji na prošnje dneve?12. Kako je z mašo na soboto v osmini vnebohoda pri sv. Neži v Brezjah?13. Kako naj se obhaja praznik Svetega Rešnjega Telesa?14. Kako naj bo razporejen oficij na dan posvetitve in v osmini?

Na vsa navedena vprašanja natančno odgovarja ter nam na ta način ohranja dragocene informacije o nekdanjem praznovanju in obeleževanju posameznih praznikov. Nadaljevanje ni prav nič drugačno, le da od tu naprej sledimo delitvi po mesecih. Junija se ukvarja s praznikom sv. Janeza Krstnika; julija ima dve glavni temi: nedeljska maša pred praznikom sv. Jakoba pri sv. Neži v Brezjah, ki jo je nekoč daroval polhograjski kaplan, a kot navaja iz polhograjske matrikule, se je to najbrž končalo leta 1723

140

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

(In Brezje S. Agnetis vicinia sub vicariatus Dobrovensis cessavit collectura anno 1723). Druga zadeva v mesecu juliju je praznovanje posvetitve cerkve sv. Jurija na nedeljo po prazniku sv. Jakoba. To praznovanje je bilo namreč prestavljeno z nedelje pred praznikom Blažene Device Marije v času prvega kurata, ker je sovpadlo z obeleževanjem posvetitve na Dobrovi. Prva problematika naslednjega meseca je maša 5. avgusta za prebivalce Kozarij, ki jo je tamkajšnja soseska nekoč darovala zaradi požara, ki je izbruhnil na tem kraju. Do ustanovitve vikariata na Dobrovi jo je opravil duhovnik v Ljubljani, nato pa jo je začel darovati prvi kurat za štipendij ordinarija. Podobno velja tudi za mašo na soboto pred vnebovzetjem Blažene Device Marije, ki jo je pred ustanovitvijo darovala soseska Dobrove zaradi hude nevihte. Prav posebej opozori na mašo ob prazniku Marije Snežne za sosesko Kozarij, ki pa je bila prenesena na praznik svetega Jerneja, apostola. V nadaljevanju meseca avgusta spregovori o t. i. marijanskem praznovanju ter o njegovem poteku, ki naj traja vse do praznika rojstva Blažene Device Marije: omeni prvi shod romarjev na vigilijo Marijinega vnebovzetja, procesijo župljanov šentviške župnije iz Preserij, petje večernic, nato marijanski govor (pridiga?) v pokopališki kapeli, izpostavljanje Najsvetejšega v cerkvi, petje lavretanskih litanij v domačem jeziku … in tako naprej. Dotakne se bratovščine Blažene Device Marije v tej zvezi, omeni križev pot in štiridesetdnevni odpustek. Pri tem praznovanju poudari pomen tako sposobnih pridigarjev kakor tudi ambicioznih spovednikov, ki pa naj bodo povabljeni pravočasno. Kot spovednike, ki morajo biti prvi povabljeni, omeni kaplana iz župnije Šentvid ter dva frančiškanska patra; poleg teh omeni še šest dodatnih spovednikov. V avgustu se sprašuje še, kako je s patrocinijem župnijske cerkve in kako naj se obeleži praznik svetega Roka. Septembra se najprej ukvarja s praznikom rojstva Blažene Device Marije, kateri duhovniki naj pri njem sodelujejo in kakšno plačilo za to prejmejo (npr. frančiškanska patra, župnik iz Šentvida itd.). Zapiše pa tudi, kaj vse je treba upoštevati na nedeljo v času osmine malega šmarna in da je treba nagraditi (na kak način, s čim) tudi ključarje (syndici). Na to nedeljo bi naj šla procesija brez maše k sv. Martinu v Podsmreki, a je bila opuščena namesto druge procesije z mašo na nedeljo po prazniku sv. Martina.Oktobra razčlenjuje, kako naj se pripravijo posamezne nedelje; posebnost je morda le t. i. maša za seno (oz. senena maša, missa pro foeno), ki naj se jo bere v Brezjah na praznik sv. Luke. Naslednji mesec začne s praznikom vseh svetih

141

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

in kakšno plačilo naj pripada duhovniku ob obhajanju pripadajočih obredov. Nato se ustavi ob prazniku sv. Lenarta, ki je imel v stari cerkvi oltar ločen od kapele sv. Štefana, v novi pa je spomin na oba prenesen na en skupen oltar, torej se mora obhajati patrocinij obeh. Omenjena je tudi maša, ki so jo na Dobrovi imeli kak dan po sv. Martinu in se jo bere po zaobljubi, ker je 11. novembra 1751 ponoči zgorel dom Jurija Selana, a so zaradi priprošnje k Blaženi Devici Mariji bili rešeni ljudje. Razloži tudi, zakaj je potrebno mašo ob prazniku sv. Martina, ki se jo je bralo nedeljo po omenjenem prazniku pri sv. Martinu v Podsmreki, prestaviti na nedeljo pred praznikom vnebovzetja Blažene Device Marije v avgustu. Takrat se namreč praznuje tudi posvetitev cerkve, novembra pa sta pogosto dež in sneg, kar ni ugodno za procesije z banderi. Preostal je še zadnji mesec leta, na začetku katerega se avtor sprašuje, zakaj ni bila na tem mestu vpeljana votivna maša (votiva missa) Blaženi Devici v adventu. V nadaljevanju se posveti katehezam in krščanskemu nauku za otroke in odrasle, ki se naj odvija v skladu z dekreti ordinarija; pri čemer poda osnovna navodila. Preide pa na vigilijo pred Kristusovim rojstvom, na same božične praznike ter praznik sv. Štefana, ob katerem je bil leta 1730 vpeljan zajtrk za ključarje (syndici). Pove pa tudi, da je ob vigiliji v navadi blagoslov domov po okrožjih. Zaključi z mašo na zadnji dan leta, na dan sv. Silvestra, in s štipendiji, ki jih imajo navado dajati cerkvi ob teh dnevih.

Praenotanda ante matriculam in Ordo matriculae (po mesecih)Naslednji dve »poglavji« lahko obravnavamo skupaj, saj sta to tista dva razdelka, ki ju lahko dejansko obravnavamo kot matrikulo v ožjem pomenu besede. Matrikula je namreč uvedena z naslovom Praenotanda ante matriculam, torej z zadevami, ki jih je potrebno imeti v mislih, preden začnemo brati samo matrikulo, torej neke vrste pomni (oz. nota bene). Sledi direktorij oziroma ordo (torej red), po katerem se naj tekom leta ravna duhovnik (oziroma duhovniki) na eni strani, pa tudi ljudstvo na drugi. Natančnejše navajanje ali povzemanje vsebine teh dveh poglavij se na tem mestu ne zdi smiselno, saj v nadaljevanju sledi transkripcija celotne matrikule (sicer druge, a tudi iz 18. stoletja) ter tudi njen prevod v celoti.14 Vsebini obeh matrikul sta namreč v glavnem enaki, le da so tej občasno ob straneh dodani še naknadni vpisi z določenimi podrobnostmi. Sicer pa matrikula v pravem pomenu besede obsega relativno majhen del celotne knjige, ki jo predstavljamo.14 Glej, str. 618–648.

142

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

Matrikula v ožjem pomenu besede (foto T. Krampač).

143

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

Naknadni vpisi v matrikulo (foto T. Krampač).

144

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

SeriesPod zgornjim naslovom, ki sam po sebi ni pretirano izpoveden (saj pomeni vrsta, niz), se skrivajo tisti, ki po starodavni navadi na določene dni v letu domačemu kuratu preskrbijo živež. Kronološko si tako, začenši s svetimi tremi kralji pa vse do sv. Štefana, sledijo po priimkih navedeni darovalci. Takšen spisek je najprej narejen za tiste, ki so živež prinašali k župnijski cerkvi, nato pa še za tiste, ki so darovali za maše pri podružničnih cerkvah: najprej pri sv. Janezu v Gabrju, nato sv. Juriju na Hruševem in nazadnje pri sv. Neži v Brezjah.

Specificatio stolae et missarumGlede na zgornji naslov sledi natančen opis štolnine in maš. Pristojbine, ki se plačajo ob različnih obredjih, so navedene natančno in vsaka s svojo denarno vrednostjo. Za oklic zaročencev se npr. plača 7 petakov, za poroko le eden, za krst otroka 2 petaka, za blagoslov ženske po porodu 1 groš, za pogreb in libero za odrasle 4 bazije (za pogreb otrok le 2 bazija),15 za oficij umrlih z enim nokturnom in hvalnicami pol florena kranjske valute; za vsakdanje maše in libere v župnijski cerkvi prav tako pol florena kranjske valute. Za mežnarja se naj pobira en groš, a ne od tistih župljanov, ki že tako darujejo štolnino, temveč od zunanjih in romarjev. Za maše pri sv. Janezu v Gabrju in pri sv. Juriju na Hruševem se zahtevata 2 petaka, za mašo pri sv. Neži v Brezjah pa trije.

Annotationes specificae super stola mox conscripta (posebni pripisi glede pravkar popisane štolnine)Naslednje poglavje je tesno povezano s prejšnjim, saj zgoraj že navedeno štolnino na tem mestu še natančneje pojasni. Začne z razlago porok, ki so lahko samo v župnijski cerkvi (ne tudi po podružničnih) ter kot običajno v župniji nevest. Če pa bi si zaročenca iz te župnije zaželela poroke drugje, potrebujeta posebno dovoljenje. Nadaljuje z zakramentom svetega krsta, štolnino in vsemi podrobnostmi, kako se naj ta zakrament opravi. Nam nenavaden je gotovo blagoslov ženske po rojstvu, ki ga danes ne poznamo več; ob predstavitvi tega obreda pa več pozornosti nameni raznim obsojanju vrednim pregreham prešuštva. Štolnina se je pobirala tudi za zakrament maziljenja (provisio infirmorum) in za pogreb (sepultura), kjer omeni tudi soseske, ki so bile vključene župniji Sv. Petra v Ljubljani: Razori, Draževnik in Komanija, vendar pa se pokopava na pokopališču v Dobrovi, kar pomeni, da tudi celotna štolnina pripade kuratu v Dobrovi. 15 Za denarno enoto bazij glej str. 625, op. 7 (pri

prevodu druge matrikule).

145

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

Podobno velja tudi za tri domove pri Stranski vasi in za štiri v Podutiku (sub Vitik), ki gledajo proti župniji Sv. Vida.

Missae fundataeO ustanovnih mašah govori naslednje poglavje; predstavljene so tiste, ki naj se v cerkvi na Dobrovi opravljajo za vedno, zraven pa je seveda zapisan tudi kapital, ki je bil darovan za posamezne od teh maš. Na prvem mestu so zapisane tiste za bratovščino Blažene Device Marije, ob ponedeljkih naj bo darovana za umrle člane, ob sobotah za žive. Te maše bi naj bile brane že od leta 1663, saj je bila takrat ustanovljena omenjena bratovščina. Sledijo pa ustanovne maše, ki so bile vzpostavljene za pokojne posameznike, večinoma plemenitega rodu, kot npr. Filip Jakob Sherounik (ex Kastenhoff), Wolffgang Sigismundus Strobelhoff (illustrissimus dominus, liber baro et ejusdem propinquis – plemeniti gospod, baron in za njegove sorodnike), Franciscus Godefridus Polhograjski (dominus, baro, decanus Labacensis et eiusdem propinquis – gospod, baron, ljubljanski dekan in njegove sorodnike). Ustanovne maše pa so bile namenjene tudi za pokojne posameznike, ki so se tudi na kak drug način v življenju proslavili (oz. obogateli), tako srečamo trgovca (locopolitano), mornarja, upokojenega duhovnika in druge. Skupno je bilo tako ustanovnih maš na Dobrovi 87.

KolekturaSledijo strani, ki so posvečene kolekturi, torej raznim dajatvam v naravi za duhovnike. Strani, namenjene kolekturi, so razvrščene po vaseh, kot zapiše avtor so razvrščene tako, kakor je potekalo pobiranje teh dajatev. Najprej je predstavljena žitna dajatev (De collectura frumenti), večinoma v obliki pšenice (triticum). Pobiranje se je začelo na poti proti sv. Neži (v Brezjah), torej v brezjanski soseski, sledila je dobrovska soseska, nato soseska Gabrje; natančneje po krajih Osrednik, Hruševo, Log, Gouz, Selo, Jarči Potok (drugega dne zjutraj), Gabrje, Šujica, Stranska vas in sama Dobrova. Po priimkih prebivalcev posameznih krajev lahko tako sledimo dajatvam, ki so jih morali oddati, posamezen vpis je videti tako: »Gnezda habet unum fundum; dat medium mod. tritici, et unam scutellam. Sive skleda.«(Gnezda ima eno posestvo, odda pol mernika pšenice in eno skledo.) Zanimiv je naknaden vpis sive skleda, ki razloži pomen latinske besede scutella, ki očitno pomeni skleda, saj sive skleda pomeni ravno to, torej: ali skleda. Žitno kolekturo popiše po vaseh Vrhovci, Kozarje, Draževnik in Razori. Collectura de casis – kolektura od hiš je nekoč

146

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

pripadala šentviškemu kaplanu, prav tako žitna kolektura v Razorih in Draževniku. Za to kolekturo je potrebno prispevati en bazij,16 pa naj bo hiša starodavna ali nova. Avtor na tem mestu popiše tudi nove hiše, ki so jih v teh letih (torej okoli leta 1760) zgradili na skrajnih mejah župnije predvsem priseljenci. Kolekturo od hiš se pobira istočasno kot žitno dajatev. Sledi krajši popis dajatve po vaseh in najprej po priimkih.De collectura casei – od vsakega posestva po vsej župniji se zahteva en sir ali namesto tega štirje soldi; pobiranje tega pa se naj odvije spomladi.De collectura foeni – kolektura sena se naj v naravi vrši samo na Dobrovi, v Stranski vasi, Šujici, Jarčem Potoku, Gabrju, Žerovniku, Hruševem, Logu, Govcu in Selu. Od vsakega posestva se zahteva en sveženj sena (fasciculus foeni), kot zapiše vulgo ena Butara (po domače ena butara). Vrhovci in Kozarje te dajatve nimajo (niti v naravi niti v denarju). Osrednik pa naj namesto sena odda eno skledo ovsa (vulgo en Pechar – po domače en pehar). Ta oddaja se naj odvije po prvi košnji, na začetku meseca julija (podana pa so tudi natančnejša navodila glede voza in vrstnega reda pobiranja).De collectura lini – kolektura platna je obstajala samo v Brezjah, in sicer od šestih posestev. Posamezno naj oddajo 4 svežnje platna ali vulgo 4 Povesme.De collectura pro suffragiis – tisti, ki želi darovati za molitve za žive ali rajne, naj da pol mernika pšenice ali pol florena kranjske valute, kar se naj pobere ob žitni kolekturi.Za zaključek poglavja o kolekturi še enkrat sistematično navede, kdaj in kako se naj katera dajatev pobira, čeprav je to večinoma storil že sproti (De tempore et modo colligendi).

De reliquis proventibus (in pecunia)Naslednje strani matrikule so namenjene prihodkom župnije in duhovnika tako v denarju kakor tudi v naravi, tako eni kakor drugi pa so podani natančno. O poljih oz. njivah (De agris) izvemo, da kuratu po stari navadi pripada ena njiva zraven mežnarjevega doma. Kurat, avtor te matrikule, pa pravi, da je s svojo delavnostjo pridobil še dve, prav tako so v njegovem času zgradili dve gospodarski poslopji. Vse omenjeno pa je tudi blagoslovil. Na podoben način predstavi tudi travnike (De pratis), ki očitno niso bili locirani v bližini župnišča, njihove lokacije pa sistematično navede in nas na ta način pouči tudi o zemljiščih zunaj župnije, ki pa ji vendar pripadajo. K temu (če le more) doda še letnico, od kdaj je nek travnik v lasti župnije. Podobno nadaljuje s predstavitvijo gozdov (lesa za 16 Glej op. št. 15.

147

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

kurjavo), pašnikov in stelje (De sylvis in lignis pro foco, item de pascuis et stramentis). V tem kontekstu lahko obravnavamo še naslednji naslov De loco residentiae (O kraju sedeža – župnije), vendar je besedilo na strani pod njim v celoti prečrtano, naslednjih pet listov pa je iztrganih.

De norma tradendi doctrinam christianamKončno pridejo na vrsto duhovne reči, torej najprej nekaj splošnega o poučevanju krščanskega nauka; pred vsem ostalim naj dušni pastir ljudstvo nauči osnovnih elementov vere: kako se pokrižati, kako prav moliti, osnovne molitve: Oče naš, Zdrava Marija in Vera, sledijo zakramenti, deset Božjih zapovedi, delitev in razlaga grehov … Kot posamezne enote zapiše posamezne molitve (obrazce): vero (actus fidei), upanje (actus spei), ljubezen (actus charitatis) in kesanje (actus contritionis), najprej v latinščini, nato pa še v slovenščini pod naslovi: Véra, Vpaine, Lubesen, Grivinga. Obrazci molitev v slovenščini iz srede 18. stoletja prav gotovo vzbudijo zanimanje ne samo zgodovinarjev, pač pa tudi jezikoslovcev. Kar kmalu, namreč po manj kot sedmih straneh, pa se ponovno odmaknemo od duhovnosti ter se spet posvetimo finančno gospodarski tematiki.

Molitve v slovenščini: upanje, ljubezen, grivinga (kesanje) (foto T. Krampač).

148

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

De proventibus aeditorum: Dobrovae, Gabr, Bresje, PirndorffEno izmed zadnjih poglavij je posvečeno prihodkom mežnarjev župnijske in podružničnih cerkva. Prihodki so razdeljeni na pšenico, moko, oves, proso, kruh, klobase in sir. Poleg teh dohodkov v naravi pa mežnarjem pripada še štolnina ob zakramentih in določenih obredih: pri poroki in krstu, pri maziljenju, ob pogrebu, pri oficijih umrlih itd. Kot rečeno, poleg mežnarja na Dobrovi predstavi še mežnarje v Gabrju, v Brezjah in na Hruševem.

Conclusio operi et protestatio compilatorisV posebnem razdelku s temu primernim naslovom avtor svoje delo zaključi in svojemu nasledniku preda matrikulo, ki jo je sestavil na ta način, da njegovi nasledniki ne bi ničesar pogrešali. V svojem pričevanju (protestatio compilatoris) predstavi osebe, ki so mu pri nastanku tega dela pomagale na različne načine: najprej omeni Mihaela Kregarja, župnika na Dobu, ki je bil od 1697 do 1718 kaplan v Šentvidu. Od njega je dobil predvsem prave informacije o dolgoletni praksi, saj je po razdelitvi župnije živel še deset let. Po smrti gospoda Marka Zinzala, župnika v Šentvidu, je leta 1755 pripravo matrikule prevzel Jernej Zupanc (kompilator), ki jo je opremil še s tistimi vsebinami, ki jih do takrat ni imela, pa bi jih morala imeti. Jernej Zupanc svoje delo primerno zaključi s priprošnjo Bogu.

Series successiva curatorum loci (1723–1894)Pisec pričujoče matrikule začne še naslednje poglavje, kjer kronološko niza vikarje (lokalne kurate) na Dobrovi od leta 1723 naprej. Z njegovo pisavo so tako zapisani prvi štirje (četrti je on sam, katerega zapis zaključi eden izmed naslednikov, ki se spet loti popisovanja dušnih pastirjev). Bolj ali manj natančni vpisi posameznih kuratov si tako z različnimi pisavami sledijo vse do leta 1894.

AuctariumŽe omenjeni pisec te matrikule naredi uvod v še eno poglavje, namreč v tako imenovani dodatek, in to z namenom, da bodo lahko njegovi nasledniki po posameznih letih popisovali dogodke ali iz preteklosti ali iz sedanjosti. Svoj prvi zapis tako datira v 5. maj 1761 in je povezan s cerkvijo v Gabrju ter kolekturo oz. dajatvami. Naslednji trije vpisi lahko predvidevamo, da so prav tako povezani s sedanjimi dogodki, peti pa

149

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

se najprej vrne v preteklost (leto 1744) in nato nadaljuje leta 1762. V nadaljevanju je mogoče prebrati še nekaj notic iz preteklosti (iz 16. in 17. st.), ki so v zvezi s prvimi ljubljanskimi škofi (npr. Urban Textor, Franc Kazijaner). Po zadnjem vpisu Jerneja Zupanca, ki je striktno pisal v latinščini, se z nemškimi vpisi prestavimo v začetek 19. st. Poučimo se lahko o raznih stvareh, predvsem pa spremljamo dolgove.

Die Auslagen Zadnje obsežno poglavje je namenjeno izdatkom, ki jih lahko spremljamo od leta 1830 naprej. Odhodki za razne namene, nakupe opreme, gradbenega materiala in vse ostalo so natančno zapisani. Do leta 1872 so pisani v nemščini, od takrat naprej pa že v slovenščini. Golo popisovanje izdatkov pa leta 1890 preraste v pravo kroniko, katere zapise lahko, včasih bolj izčrpne včasih manj, beremo do leta 1907, ko se je zapisovanje v to knjigo očitno zaključilo, saj sledi cela vrsta praznih strani (50 listov, skoraj do konca). Ob bogati vsebini knjige pa so med

Kronika, leto 1890, skica kapele na pokopališču (foto T. Krampač).

150

G E O G R A F S K I I N U P R A V N I O R I S K R A J A

njene liste tu in tam dodani še lističi s kratkimi noticami, ki lahko prinašajo tudi pomembne podatke (npr. podatek o požaru v zvoniku in cerkvi leta 1830 ter o koleri leta 1831).

Series succesiva cooperatorum Dobrov (do 1938)Na podoben način kot je bil pripravljen seznam kuratov je na zadnjih straneh pripravljen tudi seznam dobrovskih kaplanov. Seznam se začne s prvim kaplanom na Dobrovi Antonom Tičarjem okoli leta 1820 in seže vse do Franca Mozetiča iz Trebnjega, ki je umrl leta 1938.