Katalogi in monografije / Catalogi et monographiae 40

Biba Teržan, Matija Črešnars sodelavci / with contributors

ABSOLUTNO DATIRANJE BRONASTE IN ŽELEZNE DOBE NA SLOVENSKEM

ABSOLUTE DATING OF THE BRONZE AND IRON AGES IN SLOVENIA

Tisk / PrintPresent d. o. o.Naklada / Number of copies500Cena / Price47 €

© 2014 Univerza v Ljubljani, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana

Tiskano s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Narodnega muzeja Slovenije in podjetja Krka d. d.Printed with the support of the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia, the Slovenian Research Agency, the Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia, the National Museum of Slovenia and the Krka d. d. Company.

Lektura slovenskih besedil / Slovenian language proofreading Dušan Merhar Prevodi / Translation Andreja Maver, Miha Kunstelj Oblikovanje / Design Nika Čremošnik Recenzenta / Reviewed byMitja Guštin, Božidar Slapšak

Glavni in odgovorni urednik serije / Editor-in-chief of the series Peter TurkTehnična urednica / Technical editorBarbara JerinUredniški odbor / Editorial boardDragan Božič, Janez Dular, Janka Istenič,Timotej Knific, Biba Teržan Grafična zasnova / Graphic designRanko Novak

Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyright).All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher.

Založnika / Publishers Znanstvena založba Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani in Narodni muzej SlovenijeZanju / Publishing executiveBranka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakulteteBarbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

903(497.4)«637/638« 902.6(497.4)

TERŽAN, Biba Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem = Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia / Biba Teržan, Matija Črešnar s sodelavci, with contributors ; [prevodi Andreja Maver, Miha Kunstelj]. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete : Narodni muzej Slovenije, 2014. - (Katalogi in monografije = Catalogi et monographiae ; 40)

ISBN 978-961-237-651-2 1. Črešnar, Matija, 1979- 274146816

KAZALO / TABLE OF CONTENTS

Predgovor / Preface

Uvod v katalog najdišč z radiokarbonsko datiranimi

konteksti / Introduction to the catalogue of sites with

radiocarbon-dated contexts

KATALOG NAJDIŠČ / CATALOGUE OF SITES

1. Pince pri Lendavi / Pince near Lendava

2. Trimlini pri Lendavi / Trimlini near Lendava

3. Dolga vas pri Lendavi / Dolga vas near Lendava

4. Nedelica pri Turnišču / Nedelica near Turnišče

5. Turnišče / Turnišče

6. Murska Sobota / Murska Sobota

7. Krog pri Murski Soboti / Krog near Murska Sobota

7.1 Kotare-Krogi / Kotare-Krogi

7.2 Kotare-Baza / Kotare-Baza

7.3 Za Raščico / Za Raščico

7.4 Pod Kotom-sever / Pod Kotom-sever

7.5 Pod Kotom-jug / Pod Kotom-jug

8. Lenart v Slovenskih goricah / Lenart in

Slovenske gorice

9. Ptuj / Ptuj

10. Miklavž na Dravskem polju / Miklavž na

Dravskem polju

11. Pobrežje pri Mariboru / Pobrežje near Maribor

12. Ruše / Ruše

13. Rogoza pri Mariboru / Rogoza near Maribor

14. Slivnica pri Mariboru / Slivnica near Maribor

14.1 Orehova vas / Orehova vas

14.2 Hotinja vas / Hotinja vas

15. Slovenske Konjice / Slovenske Konjice

16. Brinjeva gora nad Zrečami / Brinjeva gora

above Zreče

16.1 Brezje pod Brinjevo goro / Brezje

below Brinjeva gora

16.2 Gračič pod Brinjevo goro / Gračič

below Brinjeva gora

17. Trzin / Trzin

18. Kranj / Kranj

Biba Teržan, Matija Črešnar

Biba Teržan, Matija Črešnar

Branko Kerman

Irena Šavel, Samo Sankovič

Irena Šavel, Branko Kerman

Irena Šavel, Samo Sankovič

Ana Plestenjak

Samo Sankovič

Branko Kerman

Branko Kerman

Mojca Jereb, Samo Sankovič, Irena Šavel

Branko Kerman

Mojca Jereb, Samo Sankovič, Irena Šavel

Alenka Tomaž

Marija Lubšina Tušek

Matija Črešnar, Miha Murko

Matija Črešnar, Clive Bonsall, Jayne-Leigh Thomas

Matija Črešnar, Clive Bonsall, Jayne-Leigh Thomas

Matija Črešnar

Lucija Grahek

Teja Gerbec

Maja Bricelj

Matija Črešnar, Vesna Koprivnik

Matija Črešnar, Vesna Koprivnik, Clive Bonsall,

Jayne-Leigh Thomas

Janja Železnikar

Teja Gerbec, Matija Črešnar, Judita Lux,

Katarina Čufar, Gregor Gruden

9

15

31

65

79

83

91

97

107

117

141

159

177

191

197

205

215

221

225

249

275

287

299

305

313

319

19. Medvode / Medvode

20. Šmarna gora pri Ljubljani / Šmarna gora

near Ljubljana

21. Kamna gorica pri Ljubljani / Kamna gorica

near Ljubljana

22. Ljubljana / Ljubljana

22.1 Dvorišče SAZU / Dvorišče SAZU

22.2 NUK II / NUK II

22.3 Tribuna / Tribuna

23. Ljubljansko barje / Ljubljana marshes

23.1 Matena / Matena

23.2 Ig / Ig

23.3 Jezero pri Podpeči / Jezero near Podpeč

23.4 Bevke / Bevke

24. Podsmreka pri Višnji gori / Podsmreka

near Višnja gora

25. Stična / Stična

26. Ostrožnik pri Mokronogu / Ostrožnik

near Mokronog

27. Novo mesto / Novo mesto

27.1 Mestne njive / Mestne njive

27.2 Kapiteljska njiva / Kapiteljska njiva

27.3 Kandija / Kandija

28. Drnovo / Drnovo

29. Orešje na Bizeljskem / Orešje na Bizeljskem

30. Gabrovka pri Litiji / Gabrovka near Litija

31. Metlika / Metlika

32. Križna gora pri Ložu / Križna gora near Lož

33. Trnovo pri Ilirski Bistrici / Trnovo

near Ilirska Bistrica

34. Zidanica pri Podnanosu / Zidanica near Podnanos

35. Zemono pri Vipavi / Zemono near Vipava

36. Log pri Vipavi / Log near Vipava

37. Mala Triglavca pri Divači / Mala Triglavca

near Divača

38. Tomaj / Tomaj

39. Štanjel / Štanjel

40. Ostri vrh pri Štanjelu / Ostri vrh near Štanjel

41. Most na Soči / Most na Soči

42. Kobarid / Kobarid

Elena Leghissa

Ida Murgelj, Barbara Nadbath

Peter Turk, Vesna Svetličič

Brina Škvor Jernejčič

Andrej Gaspari

Petra Vojaković

Neva Trampuž Orel, Miran Erič

Matej Draksler

Alja Žorž

Matija Črešnar

Ida Murgelj

Biba Teržan

Janez Dular

Borut Križ, Mojca Jereb

Borut Križ, Mojca Jereb, Biba Teržan

Borut Križ, Mojca Jereb, Biba Teržan

Daša Pavlovič

Otmar Kovač

Primož Pavlin

Lucija Grahek

Alma Bavdek, Mehtilda Urleb

Alma Bavdek, Mehtilda Urleb

Patricija Bratina

Patricija Bratina

Patricija Bratina

Dimitrij Mlekuž, Mitja Pergar

Patricija Bratina

Tomaž Fabec, Manca Vinazza

Biba Teržan, Peter Turk

Miha Mlinar

Ana Kruh

333

345

355

363

386

392

413

417

423

427

437

451

463

467

473

485

491

505

515

519

525

537

549

563

569

581

587

595

603

611

615

Absolutna kronologija slovenskega neo- in eneolitika

– prispevek za razpravo / Absolute chronology of the

Slovenian Neo- and Eneolithic – contribution to the

discussion

Uvod v radiokarbonsko datiranje bronaste in železne

dobe na Slovenskem / Introduction to the radiocarbon

dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia

Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem /

Absolute dating of the Bronze Age in Slovenia

Poskus absolutnega datiranja starejše železne dobe na

Slovenskem / Attempt at an absolute dating of the Early

Iron Age in Slovenia

Summa summarum

Seznam literature / References

629

645

661

703

725

727

Anton Velušček

Matija Črešnar, Biba Teržan

Matija Črešnar, Biba Teržan

Biba Teržan, Matija Črešnar

Biba Teržan, Matija Črešnar

703

ATTEMPT AT AN ABSOLUTE DATING OF THE EARLY IRON AGE IN SLOVENIA

Biba Teržan, Matija Črešnar

As shown in previous chapters, the radiocarbon ana-lyses of the samples from the here presented col-lection of Bronze Age sites provide a fairly precise framework for absolutely dating individual chron-ological phases or cultural sequences, here called horizons, that span from the mid-3rd to the early 1st millennium BC. Contrary to this, the so-called “Hallstatt plateau” on the calibration curve renders the radiocarbon dates for the period between the 8th

and the 4th century BC less precise, because of their probability spans are longer. Solving this chronologi-cal problem has been a special challenge and we have decided to apply the “reversed” research method. This means that the starting point of our research have been the dates for individual chronological horizons as revealed by the archaeological method, with characteristic types of the material culture of the Hallstatt and La Tène periods on the territory of present-day Slovenia. We first accurately studied in-dividual single contexts that have been sampled and determined their date according to the archaeologi-cal method. The result has been then compared to the results of the radiocarbon analyses. Because most radiocarbon dates from this period have very long probability spans, which do show sections – peaks – of lower and greater probability,1 we have choos-en those peaks that, regardless of their probability percentage, correspond best with the dates gained through the study of the archaeological finds.2 It should be mentioned that when dating graves, we always calculate the mean of the chosen radiocarbon peak closest to the archaeological date, while for set-tlement contexts the span of the whole chosen peak has been taken into consideration. In this way, we attempt to determine the most likely chronological place of a particular radiocarbon dated unit in re-lation to its archaeological attribution. This results in dividing the studied graves into horizons, such as the iron horizon, the horizon of the crescent-shaped fibulae and so forth, after which the dates of these horizons have been compared against each other in modelling as enabled by the OxCal calibration pro-

1 Cf. e.g. Weninger et al. 2011. 2 Cf. e.g. Nijboer 2013.

POSKUS ABSOLUTNEGA DATIRANJA STAREJŠE ŽELEZNE DOBE NA SLOVENSKEM

Biba Teržan, Matija Črešnar

Medtem ko dajo radiokarbonske analize vzorcev iz v katalogu zbranih arheoloških najdišč bronaste dobe dokaj natančne časovne okvire za datiranje posa-meznih kronoloških stopenj oz. kulturnih zapore-dij, poimenovanih horizonti, v razponu od sredine 3. tisočletja do zgodnjega 1. tisočletja pr. n. št., so za obdobje med 8. in 4. stol. pr. n. št. zaradi tako imenovanega “halštatskega platoja” na kalibracijski krivulji radiokarbonske datacije manj precizne oz. so njihovi verjetnostni razponi daljši. Za reševanje tega kronološkega problema, kar nam je predstavljalo poseben izziv, smo uporabili “obratni” raziskovalni postopek. Kot izhodišče nam je služilo z arheološko metodo pridobljeno datiranje posameznih časovnih horizontov in zanje značilnih tipov materialne kul-ture halštatskega in latenskega obdobja na območju današnjega slovenskega ozemlja. To pomeni, da smo najprej po arheološkem metodološkem postopku natančno proučili datacijo za vsak posamezen za-ključen kontekst, iz katerega je bil odvzeti vzorec za radiokarbonsko datiranje, nato pa smo ga soočili z radiokarbonsko pridobljenimi datumi. Ker pa večina radiokarbonskih datacij iz obravnavanega obdobja izkazuje zelo dolge verjetnostne razpone, v okviru katerih pa se vendarle orisujejo datacijska območja – vrhovi – večje in manjše verjetnosti,1 smo med nji-mi pri nadaljnjem postopku izbrali tista, ne glede na njihovo verjetnostno odstotno vrednost, ki najbolj sovpadajo z arheološko metodo pridobljenimi data-cijami.2 Pri tem moramo posebej omeniti, da smo pri datiranju grobov vedno izračunali srednjo vrednost uporabljene radiokarbonske sekvence oz. izbrane-ga vrha, najbližjega standardni arheološki dataciji, medtem ko smo pri časovni opredelitvi naselbinskih najdb upoštevali časovni razpon celotne izbrane se-kvence. Na ta način smo za vsako posamezno enoto poskušali ugotoviti njeno čim bolj verjetno radiokar-bonsko kronološko mesto glede na njeno arheolo-ško opredelitev. Na takšen način proučene grobove smo razporedili v horizonte, npr. železni horizont, horizont polmesečaste fibule itn., nato pa smo da-tacije posameznih horizontov med seboj soočili pri

1 Prim. npr. Weninger et al. 2011. 2 Prim. npr. Nijboer 2013.

704

modeliranju v sklopu možnosti, kot nam jih ponu-ja programsko orodje OxCal3. Tako smo za datacijo vsakega horizonta, pa tudi vsakega posameznega gro-ba dobili njen najverjetnejši časovni razpon. Pri tem smo za prve tri horizonte, železni horizont, horizont polmesečaste fibule in horizont čolničaste fibule, uporabili izhodišče, pri katerem si horizonti sledijo oz. se lahko tudi prekrivajo, medtem ko smo četrti horizont, horizont certoške fibule, modelirali ločeno oz. se je moral prejšnji horizont zaključiti pred nje-govim začetkom. Zato ostajata nekoliko nejasni tako spodnja meja horizonta čolničastih fibul kot zgornja meja certoškega horizonta, saj nanju nismo vpliva-li z modeliranjem datacij neposredno sledečega oz. predhodnega horizonta. Spodnjo mejo slednje smo ponovno oblikovali s pomočjo datiranih kontekstov iz negovskega horizonta.

Pri datiranju posameznih kontekstov smo se torej opirali predvsem na modelirane vrednosti datacij, vendar pa smo pri nekaterih grobnih celotah navajali tudi surove vrednosti izbranega vrha na kalibracij-ski krivulji (v nadaljevanju: vrh največje verjetnosti oz. VNV) pa tudi modelirane mediane (MM). Na ta način smo poskušali pokazati na bližino ali celo na izenačenje datacij, pridobljenih na eni strani z mo-deliranjem, na drugi strani pa z izbranim, z arheo-loškega stališča časovno najbolj verjetnim “vrhom” kalibracijske krivulje, prikazanih na posameznih dia-gramih (sl. 36). Ta postopek se nam zdi primeren in posebej pomemben pri absolutnem datiranju arhe-oloških kontekstov v okviru “halštatskega platoja”.

Ker je bilo območje današnje Slovenije tako v starejši kot v mlajši železni dobi poseljeno z različnimi kul-turnimi oz. etničnimi skupnostmi, obstajajo zanje tudi ločeni kronološki sistemi, na katere se opiramo tudi v naši razpravi. Za najdišča iz zahodne Sloveni-je uporabljamo kronološke sheme za svetolucijsko4, notranjsko5 in ljubljansko6 skupino, za najdišča iz jugovzhodnih predelov tisto za dolenjsko skupino7, za najdišča iz severovzhodnih krajev pa shemo za štajersko-panonsko skupino8. Naša raziskava, katere namen je poskus prepoznavanja in določanja najbolj verjetnih absolutno-kronoloških datacij, bo sledila v

3 Glej poglavje Uvod v absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem ter npr. Črešnar 2009b; van der Plicht, Bru-ins, Nijboer 2009.4 Teržan, Trampuž 1973; Teržan 2002; Gabrovec 1987a, 120–150.5 Guštin 1973; Guštin 1979; Gabrovec 1987b, 151–177. 6 Gabrovec 1973; Gabrovec 1987d. 7 Gabrovec 1964–1965; Gabrovec, Teržan 2008, 46ss, 273ss, Sl. 42. 8 Teržan 1990b.

gramme3. The date of each horizon, but also every grave, has been thus determined as to its most prob-able time span. The first three horizons, the iron ho-rizon, the horizon of the crescent-shaped fibulae and the horizon of the boat-shaped fibulae, have been taken as succeeding each other and even overlapping, while the fourth horizon, of the Certosa fibulae, has been modelled separately; the previous horizon was finished before this one began. This has left the lower limit of the boat-shaped fibulae horizon and the up-per limit of the Certosa horizon somewhat unclear, because it was not influenced by the modelled dates of the horizons either immediately following or im-mediately preceding it. The lower limit of the Cer-tosa horizon has been again formed with the aid of the dated contexts of the Negova horizon.

Dating individual contexts thus strongly relies on modelled values of the radiocarbon dates, though for some graves we also state the raw value of the chosen peak on the calibration curve (hereinafter: greatest probability peak or GPP) and the value of the modelled median (MM). Comparing these two values shows how close they are or they are even the same (fig. 36). We hypothesize that this method is suitable and most probably appropriate for absolute dating of archaeological contexts within the “Hall-statt plateau”.

During the Early and Late Iron Ages, the area of the present-day Slovenia was populated by different cul-tural and ethnic communities, studied with the help of adapted chronological schemes, which are taken as basis here as well. For the sites from western Slo-venia, we use the chronological schemes of the Sveta Lucija4, Notranjska5 and Ljubljana6 groups, for the sites in the south-east we use those of the Dolenjska group7, while for the sites in the north-east we use the scheme for the Štajerska-Pannonia group8. The results of our research, the aim of which is to iden-tify and determine the most reliable absolute dates, is presented according to the chronological horizons as revealed by our data, but also geographically accord-ing to regional groups proceeding from the west to the east of Slovenia.

3 See chapter Introduction to the radiocarbon dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia and e.g. Črešnar 2009b; van der Plicht, Bruins, Nijboer 2009.4 Teržan, Trampuž 1973; Teržan 2002; Gabrovec 1987a, 120–150.5 Guštin 1973; Guštin 1979; Gabrovec 1987b, 151–177. 6 Gabrovec 1973; Gabrovec 1987d. 7 Gabrovec 1964–1965; Gabrovec, Teržan 2008, 46ff, 273ff, Sl. 42. 8 Teržan 1990b.

705

okviru razpoložljivih podatkov časovnemu zapored-ju, geografsko pa po posameznih regionalnih skupi-nah od zahoda proti vzhodu naše dežele.

Slika 36. Modelirani časovni razponi in mediani radiokarbonskih datacij izbranih grobov iz starejše železne dobe.Figure 36. Modelled time spans and medians of the radiocarbon dates of chosen graves from the Early Iron Age.

706

ŽELEZNI HORIZONT Med značilne nove komponente, ki označujejo za-četno fazo zgodnje starejše železne dobe, zagotovo sodi obvladovanje novih tehnološko-metalurških postopkov za izdelovanje uporabnega železa, za kar se je v strokovni literaturi ustalil tudi izraz “železni horizont”9. Da gre nedvomno za lokalno proizvo-dnjo železnih izdelkov, kaže zlasti izdelava železnega nakita kot so zapestnice, ovratnice10 ter dvozankaste11 in enozankaste ločne fibule, ki so specifične za naš prostor in predstavljajo pogost in značilen grobni pridatek v kronološki stopnji Ljubljana IIb (po Ga-brovcu), Notranjska IIb (po Guštinu), Sv. Lucija Ib (po Teržan in Trampuž) in Štajerska II (po Teržan). Na osnovi radiokarbonsko datiranih grobov pa se za ta horizont orisuje nova absolutna datacija, ki kaže, da je njegov začetek zgodnejši kot smo ga datirali doslej, in sicer sega že v sredino 9. stol. pr. n. št. (sl. 37). Poglejmo si posamezne radiokarbonsko datira-ne celote:

Na grobišču Zidanca pri Podnanosu12 je bilo odkrito manjše število grobov, ki tvorijo glede na medseboj-no lego manjšo strnjeno skupino. Analizirani vzorci lesnega oglja kažejo na časovni razpon 10. in 9. stol. pr. n. št., pri čemer sta grobova 2 in 7 datirana v okvir druge polovice 9. stol. pr. n. št, medtem ko bi naj bil grob 3 za več kot stoletje starejši (sl. 34.9: Beta-212827). Zato domnevamo, da igra pri dataciji slednjega določeno vlogo tudi “učinek starega lesa”. V njem se namreč nahaja bronasta igla z izrazito stožčasto glavico (sl. 34.8: 3), ki jo lahko pripišemo tipu Vadena (po Caranciniju) in je okvirno datirana v 9. stol. pr. n. št.13 Tudi radiokarbonska analiza vzor-ca sežganih človeških kosti iz groba 174 iz Ljubljane, z dvorišča SAZU, z iglo istega tipa, le da je bolj gra-cilna14 (sl. 22.1.9: 7), govori za datacijo okoli l. 800 (sl. 37: KIA39666)15. Z grobom 2 z Zidance, med pridatki katerega je tudi železna ovratnica, okrašena z drobnimi vrezi (sl. 34.5: 1), pa je podana modelirana datacija v razponu druge polovice 9. stol. pr. n. št. (VNV 829 ± 22, MM 828) (sl. 37: Beta-212826)16. V taisti čas (VNV 822 ± 23, MM 823) sodi tudi 9 Odličen pregled te problematike je najti pri Trampuž Orel 2012. 10 Teržan 1995a, 97s, 140ss, Liste 14–15; Abb. 20.11 Ibid.12 Glej prispevek 34. Zidanca pri Podnanosu.13 Prim. Carancini 1975, 268ss, Taf. 60: 2021–2022,2033–2034,2037 itd., 111: B; Guštin 1973, 468s, Karta 2; Peroni, Vanzetti 2005, 53ss, Tav. 5; 13. 14 Žal igla ni bila restavrirana, zato iz risbe ni razvidno, kakšno odebelitev ima pod stožčasto glavico in če je bila igla v zgornjem delu okrašena tudi z vrezanim motivom.15 Za nemodelirano datacijo glej sl. 22.1.10..16 Za nemodelirano datacijo glej sl. 34.6.

THE IRON HORIZON The characteristic novelties marking the initial phase of the Early Iron Age certainly include mastering new technological metallurgic processes involved in making workable iron; this phase has come to be known in literature as the “iron horizon”9. The first iron objects were undoubtedly produced local-ly, as evidenced by iron jewellery such as bracelets, torques,10 as well as two-looped11 and single-looped bow fibulae, which are specific to Slovenian territory and represent common grave goods in the chrono-logical phase Ljubljana IIb (after Gabrovec), Notran-jska IIb (after Guštin), Sv. Lucija Ib (after Teržan and Trampuž) and Štajerska II (after Teržan). Based on the radiocarbon dates, however, a slightly altered absolute date for this horizon has emerged, with an earlier beginning than previously thought, reaching to the mid-9th century BC (fig. 37). Individual ra-diocarbon dated graves are presented in more detail below:

The cemetery at Zidanca near Podnanos12 revealed a small number of graves forming a compact group. The analyzed samples of wood charcoal span the 10th and 9th centuries BC; graves 2 and 7 are dated to the second half of the 9th century BC, while grave 3 has been revealed as more than a century earlier (fig. 34.9: Beta-212827). This difference in age, but also the find of a bronze pin with a pronouncedly conical head (fig. 34.8: 3) in grave 3 leads us to sus-pect the ‘old wood effect’. The pin can be ascribed to type Vadena (after Carancini) that dates roughly to the 9th century BC.13 A pin of the same type, only slenderer14 (fig. 22.1.9: 7), was found in grave 174 from Dvorišče SAZU in Ljubljana, the cremated human bone sample from which dates the grave to around 800 BC (fig. 37: KIA39666)15. Grave 2 from Zidanca, the goods from which include an iron torque decorated with small incisions (fig. 34.5: 1), has a modelled date spanning the second half of the 9th century BC (GPP 829 ± 22, MM 828) (fig. 37: Beta-212826)16. Almost the same date (GPP 822 ± 9 For a very good overview of the topic see Trampuž Orel 2012. 10 Teržan 1995a, 97f, 140ff, Liste 14–15; Abb. 20.11 Ibid.12 See contribution 34. Zidanca near Podnanos.13 Cf. Carancini 1975, 268ff, Taf. 60: 2021–2022,2033–2034,2037 etc., 111: B; Guštin 1973, 468f, Karta 2; Peroni, Vanzetti 2005, 53ff, Tav. 5; 13. 14 Th e pin has unfortunately not been conserved and its draw-The pin has unfortunately not been conserved and its draw-ing does not clearly reveal the form of the thickening below the conical head, neither does it show any incised decoration in the upper part.15 For an unmodelled date see fig. 22.1.10.16 For an unmodelled date see fig. 34.6.

707

grob 7 (sl. 36, 37: Beta-212831)17, v katerem so bili ohranjeni fragmenti polmesečaste fibule in modre steklene jagode, med njimi tudi takšne z belimi oče-sci (sl. 34.11).

Železni nakit je bogato zastopan tudi na drugih no-tranjskih najdiščih. S Križne gore pri Ložu18 so bile radiokarbonske analize izvedene na vzorcih kosti in-humiranih preminulih, s Trnovega pri Ilirski Bistri-ci19 pa na prežganih človeških kosteh, kar je morda vzrok, da se nekatere datacije nekoliko razhajajo.

Pomenljivo se zdi, da se datacija groba 36 s Križne gore, v katerem sta železni ločni fibuli, tako dvo-zankaste20 kot enozankaste sheme, in tudi bronasta očalasta fibula z veliko osmico (tip Križna gora po Pabst)21 (sl. 32.3: 1−3), skorajda ne razlikuje od tiste iz groba 2 z Zidance in torej sodi v drugo polovico 9. stol. pr. n. št., (VNV 824 ± 20, MM 824) (sl. 36, 37: KIA43422)22. Drugi grob s Križne gore, grob 78 z železno enozankasto ločno fibulo in žičnato železno zapestnico (sl. 32.5: 1–2), je sodeč po radiokarbonski dataciji kasnejši (sl. 37: KIA43423)23 in sodi najver-jetneje v sredino 8. stol. pr. n. št. Če je z grobovi iz Zidance nakazan začetek “železnega horizonta” že v drugi polovici ali zadnji tretjini 9. stol. pr. n. št., kaže grob 78 s Križne gore, kako dolgo je bil še v modi železni nakit in kakšen časovni razpon je pripisati ce-lotnemu “železnemu horizontu”.

Dokaj sočasen s slednjim je tudi grob 21 s Trnovega (sl. 37: KIA43427)24, med pridatki katerega sta prav tako dve železni enozankasti ločni fibuli in pa na-rebrena železna trakasta zapestnica (sl. 33.3: 1–2,4). Kajti tudi le-tega je možno datirati z dokajšnjo na-tančnostjo, saj sta primerjani vrednosti skoraj pov-sem skladni (VNV 747 ± 15, MM 754) (sl. 36).

Z območja svetolucijske skupine razpolagamo iz tega horizonta žal le z eno radiokarbonsko datirano grobno celoto iz Kobarida, z grobom 284 (sl. 42.17). V njem so bili železna dvozankasta fibula in železna ovratnica rombičnega preseka ter bronasti nakitni predmeti, kot so zapestnica, dvoploščičasta25 in ločna fibula. Iz groba sta bila odvzeta dva vzorca, prvi iz le-snega oglja, drugi od prežgane človeške kosti. Ker je 17 Za nemodelirano datacijo glej sl. 34.12.18 Glej prispevek 32. Križna gora pri Ložu.19 Glej prispevek 33. Trnovo pri Ilirski Bistrici.20 Gabrovec 1970, 24ss, Karta 4.21 Pabst 2012, 57ss, Sl. 3: 4, Karta 14. 22 Za nemodelirano datacijo glej sl. 32.4.23 Za nemodelirano datacijo glej sl. 32.6.24 Za nemodelirano datacijo glej sl. 33.4.25 Teržan 2002, 91ss, Karta 1.

23, MM 823) can be attributed to grave 7 (figs. 36, 37: Beta-212831)17, which revealed fragments of a crescent-shaped fibula and blue glass beads that in-cluded such with white eyes (fig. 34.11).

Iron jewellery is also well represented at other sites in the Notranjska region. At Križna gora near Lož,18 radiocarbon analyses were performed on bone sam-ples of inhumed individuals, while at Trnovo near Il-irska Bistrica19 the samples were of cremated human bones. That may be the cause of the slight differences between certain dates from these two sites.

It is noteworthy that the date of grave 36 from Križna gora, which revealed two iron bow fibulae, one two-looped20 and the other single-looped, as well as a bronze spectacle fibula with a large figure-of-eight (type Križna gora after Pabst)21 (fig. 32.3: 1–3), al-most coincides with the date for grave 2 from Zidan-ca, i.e. of the second half of the 9th century BC (GPP 824 ± 20, MM 824) (figs. 36, 37: KIA43422)22. An-other sampled grave from Križna gora, namely grave 78 containing an iron single-looped bow fibula and an iron wire bracelet (fig. 32.5: 1–2), is revealed later by the radiocarbon analysis (fig. 37: KIA43423),23 most probably dating to the mid-8th century BC. If graves from Zidanca indicate the beginning of the “iron horizon” already in the second half or last third of the 9th century BC, then grave 78 from Križna gora shows how long iron jewellery remained in vogue and thus the duration of the “iron horizon”.

Largely contemporaneous with the latter is also grave 21 from Trnovo (fig. 37: KIA43427)24, the goods from which include two iron single-looped bow fibulae and an iron ribbed band bracelet (fig. 33.3: 1–2,4). This grave can also be dated with great precision, because the compared values are almost identical (GPP 747 ± 15, MM 754) (fig. 36).

For the area of the Sveta Lucija group, a single ra-diocarbon dated grave from this horizon is available, namely grave 284 from Kobarid (fig. 42.17). It con-tained an iron two-looped fibula and an iron torque of rhombic cross section alongside bronze items of jewellery such as a bracelet, a double-disc spectacle

17 For an unmodelled date see fig. 34.12.18 See contribution 32. Križna gora near Lož.19 See contribution 33. Trnovo near Ilirska Bistrica.20 Gabrovec 1970, 24ff, Karta 4.21 Pabst 2012, 57ff, Sl. 3: 4, Karta 14. 22 For an unmodelled date see fig. 32.4.23 For an unmodelled date see fig. 32.6.24 For an unmodelled date see fig. 33.4.

708

razlika med obema datacijama znatna (sl. 42.18–19), smo se pri naši oceni oprli le na datacijo kostnega vzorca. Tudi ta po modeliranju orisuje približno raz-pon prve polovice 8. stol. pr. n. št., pri čemer lahko ponovno ugotovimo, da se primerjani vrednosti pov-sem skladata (VNV 771 ± 21, MM 771) (sl. 36, 37: KIA42717).26 Torej se tudi ta kobariški grob dobro vključuje v razpon že prikazanih datacij za “železni horizont”.

Tudi dataciji grobov 101 in 231 z dvorišča SAZU iz Ljubljane,27 ki enako kot tiste iz Trnovega slonita na analizi vzorcev prežganih človeških kosti, se uvršča-ta v nakazani časovni okvir prve polovice 8. stol. pr. n. št. (VNV 774 ± 21, MM 777 in VNV 753 ± 8, MM 755) (sl. 36, 37: KIA39663, KIA39667)28. Med njunimi pridatki je prav tako zastopan železni nakit, v ženskem grobu 101 ovratnica, trakasta zapestnica in dvozankasta ločna fibula (sl. 22.1.11: 4–6), v gro-bu 231 pa žičnata železna zapestnica s presegajočima koncema in železna igla z uvito glavico (sl. 22.1.13: 5–6).

Tudi bogat grob 132 s plane žgane nekropole z Me-stnih njiv v Novem mestu,29 katerega analize so bile prav tako izvedene na vzorcu sežganih človeških ko-sti, podpira nakazano datiranje “železnega horizon-ta”, saj sodi v prvo polovico 8. stol. pr. n. št. (VNV 772 ± 20, MM 774) (sl. 36, 37: KIA37264)30. Gre namreč za zelo bogat ženski grob, v katerem sta poleg očalaste fibule, bogate ogrlice iz steklenih ja-god, bronastega noža s tulastim držajem in petimi vijčki za našo problematiko pomembni dve železni spiralni zapestnici (sl. 27.1.2: 2). Po radiokarbonski dataciji (VNV 787 ± 25, MM 793) sodeč (sl. 37: KIA37265)31 je le nekaj starejši bojevniški grob 384b z Mestnih njiv, med pridatki katerega sta bronasta tulasta sekira in sulična ost (sl. 27.1.4).

Pomenljivo se nam zdi, da je “železni horizont” v is-tem časovnem obdobju zaznan tudi v severovzhodni Sloveniji, in sicer že v okviru ruške kulturne skupine v Podravju. V izredno bogatem grobu 5 in ob njem še grobu 2 iz Miklavža na Dravskem polju,32 ki sta po grobnem ritualu in tipnem sestavu pridatkov že zna-nilca novega fenomena porajajoče se zgodnje železne dobe, sta med številnimi pridatki kar dve železni

26 Za nemodelirano datacijo glej sl. 42.18.27 Glej prispevek 22.1. Dvorišče SAZU.28 Za nemodelirani dataciji glej sl. 22.1.12, 22.1.14.29 Glej prispevek 27.1. Mestne njive.30 Za nemodelirano datacijo glej sl. 27.1.3.31 Za nemodelirano datacijo glej sl. 27.1.5.32 Glej prispevek 10. Miklavž na Dravskem polju.

fibula25 and a bow fibula. Two samples were taken from this grave, one of wood charcoal and the oth-er of cremated human bone. The results, however, have been significantly different (figs. 42.18–19). We therefore chose the date of the bone sample as rel-evant. After modelling, also this date spans roughly the first half of the 8th century BC, while both com-pared values are identical (GPP 771 ± 21, MM 771) (figs. 36, 37: KIA42717).26 Grave 284 from Kobarid thus fits well into the span proposed for the “iron horizon”.

The dates for graves 101 and 231 from Dvorišče SAZU in Ljubljana,27 obtained from cremated hu-man bone samples, similarly as those from Trnovo, also fall into the first half of the 8th century BC (GPP 774 ± 21, MM 777 and GPP 753 ± 8, MM 755) (figs. 36, 37: KIA 39663, KIA 39667)28. Their goods also include iron jewellery, in woman’s grave 101 more precisely a torque, a band bracelet and a two-looped bow fibula (fig. 22.1.11: 4–6), while grave 231 contained a wire bracelet with overlapping ends and a roll-headed pin (fig. 22.1.13: 5–6).

In Dolenjska, the rich woman’s grave 132 from the flat cemetery at Mestne njive in Novo mesto,29 from which cremated human bone was sampled, dates to the first half of the 8th century BC (GPP 772 ± 20, MM 774) (figs. 36, 37: KIA37264)30 and thus supports the above-indicated date for the “iron ho-rizon”. The goods comprised a spectacle fibula, a rich glass bead necklace, a bronze socketed knife and five spindle whorls, but also two iron spiral bracelets (fig. 27.1.2: 2). Warrior grave 384b from Mestne njive, with goods including a bronze socketed axe and a spearhead (fig. 27.1.4), was revealed by radiocarbon analysis to be only slightly earlier (GPP 787 ± 25, MM 793) (fig. 37: KIA37265)31.

The same time frame for the “iron horizon” was also observed in north-eastern Slovenia, for the Ruše cultural group in the region of Podravje. The very rich grave 5 and also grave 2 from Miklavž na Drav-skem polju,32 harbingers of the new phenomenon of nascent Early Iron Age in funerary rite and types of goods, also contained two iron torques (figs. 10.4:

25 Teržan 2002, 91ff, Karta 1. 26 For an unmodelled date see fig. 42.18.27 See contribution 22. 1. Dvorišče SAZU.28 For unmodelled dates see figs. 22.1.12, 22.1.14.29 See contribution 27. 1. Mestne njive.30 For an unmodelled date see fig. 27.1.3.31 For an unmodelled date see fig. 27.1.5.32 See contribution 10. Miklavž na Dravskem polju.

709

ovratnici (sl. 10.4: 1, 10.8: 1)33. Najbližje primerjave jima je najti v enem izmed grobov prvega žarnega grobišča v Rušah34 in tudi v grobovih iz Ormoža35, kar kaže, da gre tudi tu že za pojav uporabnega žele-za, torej istočasno kot v drugih kulturnih skupinah v osrednji in zahodni Sloveniji. Miklavška grobova sta namreč na osnovi vzorcev človeških sežganih kosti po modeliranju datirana v drugo polovico 9. stol. pr. n. št. (sl. 37: KIA39670, KIA39671)36.

Še bolj vznemirljiv v zvezi s pojavom železa v Podrav-ju pa je bogat bojevniški grob s Ptuja, označen kot grob 1 iz Ulice Viktorina Ptujskega.37 Med pridatki izstopa orožje, kot je čokata železna tulasta sekira38, konica železnega rezila, bodisi bodala bodisi meča, ki še tiči v ohranjeni nožnici, pa sulična ost z luknjica-ma v listu39, zavita v tkanino, in na njo prirjavel brus ter ostanki železnih konjskih žval (sl. 9.4: 1–3,8). Gre torej za bojno opremo, ki jo lahko povežemo s tako imenovanim trako-kimerijskim kulturnim fenomenom,40 katerega znanilci se na obrobju vzho-dnih Alp, če sledimo modelirani dataciji lesnega oglja iz tega ptujskega groba (sl. 37: Z-3117)41, pojavijo že v sredini oz. drugi polovici 9. stol. pr. n. št., kar bi pomenilo že v razdobju štajerske stopnje I (po Ter-žan).

V Podravju in Prekmurju pa opažamo v času pozne-ga 9. in zgodnjega 8. stol. pr. n. št. še en nov, do nedavna nepoznan pojav, povezan z novo poselitvijo prostora, katere prebivalstvo izkazuje drugačne obi-čaje pri pokopavanju svojih preminulih kot v ruški skupini, čeprav jih še vedno sežiga. Poleg že omenje-nega grobišča z maloštevilnimi odkritimi grobovi v Miklavžu na Dravskem polju42 moramo namreč opo-zoriti na novo obliko nagrobnih spomenikov, in sicer na pojav gomil z obodnimi jarki. Takšne gomile so bile odkrite v Rogozi pri Mariboru43 (sl. 13.2, 13.3: A), obodni krožni jarki okoli povsem uničenih gomil pa na prekmurskih najdiščih Trimlini pri Lendavi44

33 Glej tudi Črešnar, Thomas 2013, 80ss, Fig. 5, 7: C 1–2. 34 Wurmbrand 1879, 58, Taf. 4: 28.35 Tomanič Jevremov 1988–1989, 277ss, T. 8: 4; 13: 1.36 Za nemodelirani dataciji glej sl. 10.5, 10.9.37 Glej prispevek 9. Ptuj.38 Podoben sestav orožja, še posebej tip sekire, izkazuje tudi eden izmed grobov z Rifnika (Bolta 1980, 291ss, Sl. 1; Teržan 1990b, 90ss).39 Podoben sestav bojevniške opreme, še posebej sulično ost z luknjicama na listu, je najti tudi v grobu 169 iz Brna – Obřany (Stegmann Rajtar 1984, 214ss, Taf. 2–3, 5).40 Prim. npr. Kossack 1980, 109ss.41 Za nemodelirano datacijo glej sl. 9.5.42 Glej prispevek 10. Miklavž na Dravskem polju.43 Glej prispevek 13. Rogoza pri Mariboru.44 Glej prispevek 2. Trimlini pri Lendavi.

1, 10.8: 1)33. The closest parallels for these torques can be found in one of the graves from the Ruše I urn cemetery34, but also in graves from Ormož35, which proves the appearance of workable iron con-temporaneously with other cultural groups in central and western Slovenia. The two graves from Miklavž are attributed to the second half of the 9th century BC on the basis of the modelled dates of the cre-mated human bone samples (figs. 37: KIA39670, KIA39671)36.

In connection with the appearance of iron in Podravje, an even more significant find is the rich warrior grave 1 from the Ulica Viktorina Ptujske-ga site in Ptuj.37 Its goods include weapons such as an iron socketed celt38, tip of an iron blade, either of a dagger or a sword preserved in its scabbard, a spearhead with two holes in the blade39, wrapped in a cloth, as well as a whetstone rusted onto the spear-head and remains of iron horse bit (fig. 9.4: 1–3,8). This warrior’s equipment may be tied to the so-called Thraco-Cimmerian cultural phenomenon,40 the har-bingers of which appear on the fringes of the eastern Alps already in the middle or the second half of the 9th century BC, i.e. in the Štajerska I phase (after Teržan), if we base our dating on the modelled date of the wood charcoal sample from this grave (fig. 37: Z-3117)41.

In the late 9th and early 8th century BC, we ob-served another new, until recently unknown phe-nomenon in Podravje and Prekmurje, connected with new settlement of these regions, with the new population practicing burial customs different from those of the Ruše group, though still cremating. Alongside the already mentioned cemetery with few unearthed urn graves from Miklavž na Dravskem polju42, this period revealed a new form of funerary monuments, namely tumuli with encircling ditches. Such tumuli have been found at Rogoza near Mari-bor43 (figs. 13.2, 13.3: A), while ditches surrounding

33 See also Črešnar, Thomas 2013, 80ff, Fig. 5, 7: C 1–2. 34 Wurmbrand 1879, 58, Taf. 4: 28.35 Tomanič Jevremov 1988–1989, 277ff, T. 8: 4; 13: 1.36 For unmodelled dates see figs. 10.5, 10.9.37 See contribution 9. Ptuj.38 A similar set of weapons, particularly the type of celt, was also found in one of the graves from Rifnik (Bolta 1980, 291ff, Sl. 1; Teržan 1990b, 90ff).39 A similar set of weapons, particularly the spearhead with holes in the blade, was also found in grave 169 from Brno – Obřany (Stegmann Rajtar 1984, 214ff, Taf. 2–3, 5).40 Cf. e.g. Kossack 1980, 109ff.41 For an unmodelled date see fig. 9.5.42 See contribution 10. Miklavž na Dravskem polju.43 See contribution 13. Rogoza near Maribor.

710

(sl. 2.2), Kotare-Krogi45 (sl. 7.1.2) in pa Nova Tabla pri Murski Soboti46. Pomenljivo je tudi, da so bile v bližini nekaterih od teh gomil izkopane tudi ostaline pripadajočih naselbin, od katerih so bile ohranjene po večini le zemljanke ter jame različnih namemb-nosti, torej nov tip gradnje stavb v primerjavi z nači-nom gradnje s sohami – jamami za navpične nosilne stebre stavbnih konstrukcij, značilnih predvsem za predhodno obdobje kulture žarnih grobišč. Takšne zemljanke poznamo z najdišč Trimlini pri Lenda-vi47, Kotare-Baza pri Murski Soboti48 in morda tudi z Rogoze49. Med rogoškimi gomilami, od katerih ob-stajajo radiokarbonske datacije le za dve izmed njih, je starejša gomila 2, nastala v prvi polovici 8. stol. pr. n. št., z zelo skladnima primerjanima vrednost-

45 Glej prispevek 7.1 Kotare-Krogi.46 Guštin, Tiefengraber 2001, 107ss, Sl. 3.47 Glej prispevek 2. Trimlini pri Lendavi.48 Glej prispevek 7.2. Kotare-Baza.49 Glej prispevek 13. Rogoza pri Mariboru.

completely destroyed tumuli were found at Trimlini near Lendava44 (fig. 2.2), Kotare-Krogi45 (fig. 7.1.2) and Nova Tabla near Murska Sobota46 in Prekmur-je. Of importance is that in the vicinity of some of these tumuli, remains of associated settlements were found, mostly as sunken huts and various pits, which show a new type of hut construction as opposed to the previous timber-built huts that left behind holes for posts that made up the frame characteristic pre-dominantly of the preceding periods of the Urnfield culture. Sunken huts are known from Trimlini near Lendava47, Kotare-Baza near Murska Sobota48 and possibly from Rogoza49. Two of the tumuli at Rogoza were sampled and the results showed tumulus 2 to be earlier, from the first half of the 8th century BC,

44 See contribution 2. Trimlini near Lendava.45 See contribution 7.1 Kotare-Krogi.46 Guštin, Tiefengraber 2001, 107ff, Sl. 3.47 See contribution 2. Trimlini near Lendava.48 See contribution 7.2. Kotare-Baza.49 See contribution 13. Rogoza near Maribor.

Slika 37. Modelirani

časovni razponi radiokarbonskih

datacij kontekstov iz “železnega horizonta”.

Figure 37. Modelled time spans

of the radiocarbon dates of the contexts

from the “iron horizon”.

711

ma (VNV 782 ± 20, MM 785) (sl. 37: KIA37309),50 mlajša pa je gomila 1, na kar kažejo tako njena lega v odnosu do gomile 2 kot pridana keramika in ne nazadnje njena radiokarbonska datacija (VNV 760 ± 11, MM 762) (sl. 37: OxA-21485)51. Omembe vre-dno pa je tudi, da je jama v bližini gomil, za katero ni bilo mogoče ugotoviti, čemu je služila, nekoliko starejša, saj kaže njena datacija na drugo polovico 9. stol. pr. n. št. (sl. 13.26: KIA37304).

Časovno sovpadajo z datacijami rogoških gomil mo-delirane radiokarbonske datacije ohranjenega groba z najdišča Kotare-Krogi (sl. 7.1.6, 37: KIA32907)52, žarnega groba z najdišča Za Raščico (sl. 7.3.19, 37:

50 Datacijo žgane kosti OxA-21482 smatramo v primerjavi z datacijo vzorca KIA37309 za neustrezno oz. zgrešeno.51 Za nemodelirano datacijo glej sl. 13.27.52 Glej prispevek 7.1. Kotare-Krogi.

with compared values being almost identical (GPP 782 ± 20, MM 785) (fig. 37: KIA37309),50 while tu-mulus 1 is later, which is also indicated by its posi-tion in relation to tumulus 2, the pottery and the radiocarbon date (GPP 760 ± 11, MM 762) (fig. 37: OxA-21485)51. The pit found near the tumuli, and the function of which has not yet been determined, shows a somewhat earlier date, of the second half of the 9th century BC (fig. 13.26: KIA37304).

Contemporaneous with the dates for the Rogoza tu-muli are the modelled dates of the sampled grave from Kotare-Krogi (fig. 7.1.6, 37: KIA32907)52, of the urn

50 We believe the date of the OxA-21482 cremated bone sample to be inappropriate or erroneous in comparison with the date of the KIA37309 sample.51 For an unmodelled date see fig. 13.27.52 See contribution 7.1. Kotare-Krogi.

Slika 38. Modelirani časovni razponi radiokarbonskih datacij kontekstov z naselbin Trimlini pri Lendavi, Kotare-Krogi in Orešje na Bizeljskem.Figure 38. Modelled time spans of the radiocarbon dates of the contexts from the settlements at Trimlini near Lendava, Kotare-Krogi and Orešje na Bizeljskem.

712

KIA21327)53 in pa naselbinske ostaline iz Kotare-Ba-za pri Murski Soboti54. Naselbina je, sodeč po mo-deliranih rezultatih datacij obstajala od prehoda 9. v 8. stol. do morda še zgodnjega 7. stol. pr. n. št. (sl. 38). Indikativne pa so tudi razmeroma bogate kera-mične najdbe. Mednje sodijo posode s stožčastimi ali cilindričnimi vratovi, okrašene pod ustjem in na vratu z vodoravnimi pasovi kanelur, na ramenih pa z motivi trikotnikov ali girland, ki pogosto obkroža-jo koničaste bradavice, torej značilne oblike posod za II. stopnjo zgodnje železne dobe na Štajerskem in širšem panonskem svetu (po Teržan). Posebej naj omenimo tudi enostavne situlaste posode, ki so sko-raj enake oblike kot ena izmed posod v gomili 2 v Rogozi (prim. sl. 7.2.10: 12, 7.2.15: 9, 13.24: 5), kar le še potrjuje njihovo sočasnost.

Tudi za najdbe iz krožnega jarka gomile pri Trimlinih je na osnovi vzorca lesnega oglja pridobljena datacija s prehoda 9. v 8. stol. pr. n. št. (sl. 38: KIA32879/1), le nekaj let poznejša pa je tudi jama SE 610/609, ki sodi v prvo tretjino 8. stol. pr. n. št. (sl. 38: KIA39753). Glede na tipe posod iz krožnega jarka (sl. 2.5), kot so bikonična posoda z visokim stožčastim vratom in vrezanim cikcakastim okrasom na ramenu, bikonična posoda s kratkim cilindričnim vratom, skodela z viso-kim presegajočim ročajem in drobnimi vrezi na rame-nu ter skodela z globokimi kanelurami in poševnimi vrezi kot tudi situlasta posoda iz jame SE 610/609, se ne zdi sporno, da gre za značilno keramiko zgodnje železne dobe, ki dopolnjuje repertoar, kot je zastopan na najdiščih Kotare-Baza in Rogoza.

Ostale zemljanke in jame z najdišča Trimlini (SE 316/315, 104/103, 312/311) izkazujejo nekoliko mlajše datacije, katerih razpon obsega čas od druge polovice 8. stol. pa do sredine 7. stol. pr. n. št. (sl. 38). Tudi keramične oblike, kot so različni cilindrič-ni lonci, predvsem pa posode oz. sklede z drobnimi pikčastimi ornamenti (izvedenimi s finimi zobatimi pripomočki) (sl. 2.9: 3,18–20, 2.10: 1–2,13–14), kažejo, da gre že za značilne elemente III. stopnje na Štajerskem (po Teržan).55

Omembe vredno se zdi, da kaže podobnosti s prek-murskim najdiščem Trimlini tudi višinska naselbina Orešje na Bizeljskem56, in sicer tako v keramičnem repertoarju kot v časovnem razponu. V objektu, odkritem v kv. J33, so med keramičnimi najdbami zastopani fragmenti posode s kratkim cilindričnim 53 Glej prispevek 7.3. Za Raščico.54 Glej prispevek 7.2. Kotare-Baza.55 Glej prispevek 2. Trimlini pri Lendavi.56 Glej prispevek 29. Orešje na Bizeljskem.

grave from Za Raščico (fig. 7.3.19, 37: KIA21327)53 and of the settlement remains from Kotare-Baza near Murska Sobota54. According to the modelled dates, the settlement was inhabited from the 9th–8th cen-tury transition and possibly to the early 7th century BC (fig. 38). The relatively rich ceramic finds from the settlement are also indicative. They include ves-sels with either a conical or a cylindrical neck, deco-rated below the rim or on the neck with horizontal stripes of grooves and on the shoulder with motifs of triangles or garlands that often encircle conical knobs, all of which is typical of phase II of the Early Iron Age in Štajerska and wider in Pannonia (after Teržan). There are also simple situlate vessels, which very closely resemble one of the vessels from tumulus 2 at Rogoza (cf. figs. 7.2.10: 12, 7.2.15: 9, 13.24: 5) and thus confirm their contemporaneity.

The finds from the ring ditch of the tumulus at Trim-lini are also dated, on the basis of a wood charcoal sample, to the 9th–8th century BC transition (fig. 38: KIA32879/1), while pit SE 610/609 is only a few years later and dates to the first third of the 8th cen-tury BC (fig. 38: KIA39753). Considering the types of vessels from the ring ditch (fig. 2.5), for example the biconical vessel with a high conical neck and an incised zigzag decoration on the shoulder, the biconi-cal vessels with a low cylindrical neck, a cup with a high handle and small incisions on the shoulder, a cup with deep grooves and oblique incisions, but also a situlate vessel from pit SE 610/609, it seems safe to conclude that this is pottery typical of the early part of the Early Iron Age that adds to the already ob-served types as unearthed at Kotare-Baza and Rogoza.

Other sunken huts and pits from the Trimlini site (SE 316/315, 104/103, 312/311) revealed some-what later dates, spanning from the second half of the 8th to the mid-7th century BC (fig. 38). This is supported by the pottery forms, such as various cy-lindrical jars and even more so bowls with decoration of small impressed dots, made with fine comb-like implements (figs. 2.9: 3,18–20, 2.10: 1–2,13–14), which are typical elements of phase III in Štajerska (after Teržan).55

Similarities with the Trimlini site in Prekmurje can also be observed in the hilltop settlement at Orešje na Bizeljskem56, in both pottery and time span. The pottery from the hut found in grid square J33 in-53 See contribution 7.3. Za Raščico.54 See contribution 7.2. Kotare-Baza.55 See contribution 2. Trimlini near Lendava.56 See contribution 29. Orešje na Bizeljskem.

713

vratom in pa sklede, okrašene s poševnimi ali navpič-nimi kanelurami (sl. 29.8), ki predstavljajo starejše, še žarnogrobiščne elemente. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz jame za soho kaže, da je morala biti zgradba postavljena okoli 800 oz. v prvi polovici 8. stol. pr. n. št. (sl. 38: KIA30921/1). Za objekt A, v katerem se ob nekaterih starejših kosih, kot so sklede z uvihanim ustjem, med najdbami nahajajo tudi fra-gmenti posode, okrašene z drobnim pikčastim mre-žastim ornamentom – torej na enak način izveden okras kot na keramiki v Trimlinih – in pa nagubana skleda, je tudi radiokarbonska datacija kasnejša in sega v 7. stol. pr. n. št. (sl. 38: KIA30920).

Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da se “železni hori-zont” na celotnem današnjem slovenskem ozemlju pojavi dokaj sočasno, in sicer v sredini oz. drugi po-lovici 9. stol. pr. n. št., in da je razmeroma dolgotra-jen fenomen, saj traja dobro stoletje, zaobjame na-mreč vsaj še sredino oz. tretjo četrtino 8. stol. pr. n. št. (sl. 37–38). Hkrati pa velja poudariti, da so obsta-jale razlike med kulturno pripadnostjo prebivalstva: v zahodni Sloveniji, na Primorskem in Notranjskem, je z “železnim horizontom” povezano razdobje, ko se dokončno izoblikujejo kulturne skupnosti, kot sta svetolucijska in notranjska, na območju osrednje Slovenije, v Ljubljani in na Dolenjskem gre za spre-minjanje in prehajanje žarnogrobiščne ljubljanske skupnosti v halštatskodobno dolenjsko kulturno skupino, v severovzhodni Sloveniji pa je z njim ori-sana na eni strani zaključna faza iztekajoče se žar-nogrobiščne ruške skupine, katere osrednji prostor poselitve je bilo Podravje, na drugi strani pa priliv novih naseljencev, kar velja tako deloma za Podravje, zlasti pa za Pomurje, verjetno pa tudi za Posotelje.

POLMESEČASTE FIBULEZa čas druge polovice 8. stol. pr. n. št. žal nimamo na razpolago večjega števila radiokarbonsko datira-nih kontekstov, kar otežuje podrobnejši oris tega ob-dobja s stališča radiokarbonskih analiz. Na eni strani je radiokarbonsko datiranih nekaj bogatejših ženskih grobov iz notranjske kulturne skupine, med nakitom katerih izstopajo polmesečaste fibule, na drugi strani pa imamo nekaj datacij grobov, ki pripadajo izsto-pajočim halštatskim bojevnikom dolenjske kulturne skupine.

V časovnem razponu od prve polovice do tretje če-trtine 8. stol. pr. n. št. pa se enako kot že v Zidanci

cludes fragments of a vessel with a low cylindrical neck and bowls with oblique or vertical grooves (fig. 29.8), which represent early, still Urnfield elements. The radiocarbon analysis of the charcoal sample from a post hole dates the construction of the hut to around 800 BC or the first half of the 8th cen-tury BC (fig. 38: KIA30921/1). In another, hut A, early pieces such as bowls with an inturned rim were found alongside fragments of a vessel with a reticu-lar pattern of impressed dots – the same decoration as on the pottery from Trimlini – and an indented bowl, while the later date is corroborated by the ra-diocarbon analysis pointing to the 7th century BC (fig. 38: KIA30920).

We may conclude that the “iron horizon” appears almost simultaneously, in the middle or the sec-ond half of the 9th century BC, across the whole of Slovenia. It is a rather long phenomenon, lasting over a century, until at least the middle or the third quarter of the 8th century BC (figs. 37–38). There are, however, noticeable differences in the cultural identities of the population: the “iron horizon” in western Slovenia, more precisely in the Primorska and Notranjska regions, represents a period when the Sveta Lucija and Notranjska cultural communi-ties concluded their formative phases, in central Slo-venia, i.e. in the Ljubljana area and in Dolenjska, the Urnfield Ljubljana community gradually trans-formed into the Dolenjska Hallstatt cultural group, while in north-eastern Slovenia it marks, on the one hand, the final phase of the Ruše Urnfield group, centred in Podravje, and, on the other hand, the ar-rival of newcomers partly to Podravje/the Drava val-ley, largely to Pomurje/the Mura valley and possibly also to Posotelje/the Sotla valley.

THE CRESCENT-SHAPED FIBULAEThe available radiocarbon dated contexts of the sec-ond half of the 8th century BC are not numerous, hence the period cannot be illuminated more pre-cisely in absolute terms. The contexts comprise sev-eral rich female graves from the Notranjska cultural group, with crescent-shaped fibulae standing apart in their jewellery, and a very few graves of eminent warriors of the Dolenjska cultural group.

In the period from the first half to the third quarter of the 8th century BC the crescent-shaped fibulae, both the single- and the two-looped variant,57 appear like in Zidanca (grave 7), also in Križna gora58 and

57 See Teržan 1990a; Teržan 2002, 95ff, Karta 2, 4. 58 See contribution 32. Križna gora near Lož.

714

(grob 7) tudi na Križni gori57 in Trnovem58 zastopa-ne med nakitom polmesečaste fibule, in sicer tako enozankaste kot dvozankaste sheme59. V skeletnem grobu 103 iz Križne gore so med pridatki noše (sl. 32.9) poleg dvozankaste polmesečaste fibule tudi enaki modri stekleni jagodi z očesci kot v grobu 7 iz Zidance in pa očalasta fibula istega tipa kot v zgoraj omenjenem grobu 36 prav tako s Križne gore. Zato menimo, da bi lahko grob 103 morda sodil že v sre-dino 8. stol. pr. n. št. (VNV 760 ± 12 cal BC) (sl. 32.10: KIA43425), vendar vrednost modeliranega razpona govori za nekoliko kasnejši čas, in sicer za drugo polovico 8. in začetek 7. stol. pr. n. št. (MM 709) (sl. 39: KIA43425).

Radiokarbonski dataciji grobov s polmesečastimi fibulami s Trnovega, kjer so bili – kot že omenje-no – analizirani vzorci sežganih človeških kosti, sta nekoliko kasnejši, a še vedno v nakazanem časovnem okviru. Zanimivo je, da sta dva grobova – grob 76 in grob 126 – sodeč po modeliranih razponih radiokar-bonskih datacij skorajda povsem istočasna in sodita v drugo polovico 8. ali začetek 7. stol. pr. n. št. (sl. 39: KIA43429, KIA43432). Grob 76 z enozankasto polmesečasto fibulo, ki deluje zelo arhaično in v ka-terem je tudi fragment žičnate železne zapestnice (sl. 33.9), je sicer verjetno nekoliko starejši (VNV 717 ± 28, MM 711) (sl. 36) kot grob 126 (VNV 711 ± 19, MM 711), kar ocenjujemo predvsem na osnovi dvo-zankaste polmesečaste fibule z bunčicami (sl. 33.17). Tem trnovskim grobovom morda lahko priključimo tudi grob 100 s Križne gore, v katerem je očalasta fibula tipa Križna gora, torej enaka kot v grobovih 103 in 36, in pa luničasti uhani, okrašeni z iztolče-nimi bunčicami, trakaste tako bronaste kot železne zapestnice in drugi nakitni predmeti (sl. 32.7). Tako modeliran razpon (MM 711)(sl. 39: KIA43424) kot

57 Glej prispevek 32. Križna gora pri Ložu. 58 Glej prispevek 33. Trnovo pri Ilirski Bistrici.59 Glej Teržan 1990a; Teržan 2002, 95ss, Karta 2, 4.

Trnovo59. The two-looped example from the inhu-mation grave 103 from Križna gora (fig. 32.9) was associated with two blue glass beads with eyes that are closely comparable to those from grave 7 from Zidanca, as well as a spectacle fibula of the same type as that from grave 36 at Križna gora. Therefore grave 103 could be dated to the mid-8th century BC (GPP 760 ± 12 cal BC) (fig. 32.10: KIA43425), though the value of the modelled radiocarbon date span speaks for a somewhat later time, i.e. the second half of the 8th and the beginning of the 7th century BC (MM 709) (fig. 39: KIA43425).

The radiocarbon dates for the graves with crescent-shaped fibulae from Trnovo, from which cremated human bone samples were taken, are somewhat later, but still within the proposed time frame. The modelled spans of radiocarbon dates show two, namely graves 76 and 126, to be almost completely contemporaneous, dating to the second half of the 8th or the beginning of the 7th century BC (fig. 39: KIA43429, KIA43432). Having said that, grave 76 with a single-looped crescent-shaped fibula, which as a type is rather archaic, as well as a fragment of an iron wire bracelet (fig. 33.9), is probably somewhat earlier (GPP 717 ± 28, MM 711) (fig. 36) than grave 126 (GPP 711 ± 19, MM 711), what is primarily indicated by a two-looped crescent-shaped fibula with embossed dots (fig. 33.17). These graves from Trnovo can be most probably joined by grave 100 from Križna gora that contained a spectacle fibula of type Križna gora, the same as those found in graves 103 and 36, as well as crescent-shaped earrings with embossed dots, iron and bronze band bracelets, and other items of jewellery (fig. 32.7). The modelled span (MM 711)(fig. 39: KIA43424) and the chosen peak of the raw radiocarbon date (GPP 710 ± 17)

59 See contribution 33. Trnovo near Ilirska Bistrica.

Slika 39. Modelirani

časovni razponi radiokarbonskih datacij grobov s polmesečastimi

fibulami.Figure 39.

Modelled time spans of the radiocarbon

dates of graves with crescent-shaped

fibulae.

715

izbrani vrh surove radiokarbonske datacije (VNV 710 ± 17) (sl. 32.8: KIA43424) kažeta na čas njegova zakopa v drugi polovici 8. ali na začetku 7. stol. pr. n. št.

NAJSTAREJŠI KONJENIŠKI GROBOVIPosebno pozornost pa vzbujajo datacije konjeniških grobov iz dolenjske kulturne skupine, in sicer obeh knežjih grobov iz gomile I s Kapiteljske njive iz No-vega mesta60 in bogatega bojevniškega groba 72 iz gomile 48 iz Stične61. Novomeški centralni grob go-mile I, ki je bil sicer v davnini že izropan, a so v njem ostali ohranjeni deli lobanje žrtvovanega konja, žele-zne konjske žvale in črepinje dveh situlastih posod, okrašenih s cinastimi lističi (sl. 27.2.6), je predstav-nik horizonta Podzemelj.62 Njegova radiokarbonska datacija sloni na analiziranem vzorcu konjskega zoba in kaže na čas pokopa v sredini oz. drugi polovici 8. stol. pr. n. št. (sl. 40: KIA37261)63. Glede na lego v taisti gomili je nedvomno mlajši od centralnega groba bojevniški grob 16, ki izstopa po svoji izre-dno bogati, popolni opravi (sl. 27.2.5). V njem je bil verjetno pokopan prvi naslednik v centralnem grobu pokopanega veljaka. Njegova oprema je bila sesta-vljena iz skledaste čelade, ukrivljenega meča – ma-haire, dveh sulic ter dveh sekir (bronaste plavutaste sekire in železne križne sekire) in konjske opreme, k njegovi noši pa sta sodili tudi dve različno veliki večglavi igli s trombastim zaključkom (sl. 27.2.8). Analiziran vzorec za radiokarbonsko datiranje je bil odvzet iz lobanjske kosti preminulega in kaže, da je moral umreti v prvih desetletjih 7. stol. pr. n. št. (sl. 40: KIA 37262)64.

Pomenljivo je, da se z datacijo tega drugega novo-meškega konjeniškega groba dokaj sklada dataci-ja bojevniškega groba 72 gomile 48 iz Stične, ki je prav tako prvi naslednik pokopanega konjenika v centralnem grobu te stiške gomile.65 Hkrati pa je za omeniti, da velja grob 72 za vodilnega predstavnika stopnje Stična 1. Poleg orožja, sestavljenega iz dveh sulic in sekir (železne tulaste in železne križne sekire) ter konjske opreme, je bil v grob pridan tudi kom-plet orodja z dleti, punco in pilo66 in pa kosi oblačila, okrašeni z zlatimi lističi oz. aplikami, ter drugi dra-goceni dodatki nošnje (sl. 25.5–6). Analiziran vzo-60 Glej prispevek 27.2. Kapiteljska njiva. 61 Glej prispevek 25. Stična.62 Prim. Teržan 2008, 201ss; Teržan 2014. 63 Za nemodelirano datacijo glej sl. 27.2.7.64 Za nemodelirano datacijo glej sl. 27.2.9.65 Prim. Gabrovec 2006, 26ss, T.10−13; Priloga 1; Gabrovec, Teržan 2008, 36ss, Sl. 21,23; 192ss, 238ss, Sl. 17−19. 66 O pomenu pridanega orodja v halštatske grobove glej Ter- O pomenu pridanega orodja v halštatske grobove glej Ter-žan 1994, 659ss, Abb. 2−3.

(fig. 32.8: KIA43424) indicate that burial took place in the second half of the 8th or at the beginning of the 7th century BC.

THE EARLIEST GRAVES OF HORSEMEN Three of the horsemen’s graves from the Dolenjska cultural group were sampled. Two are the princely graves from tumulus I at Kapiteljska njiva in Novo mesto60 and the third the rich warrior’s grave 72 from tumulus 48 at Stična61. The central grave of tumu-lus I in Novo mesto had been robbed long ago, but still revealed the remains of a horse’s skull, an iron horse bit and fragments of two situlate vessels deco-rated with tin leaves (fig. 27.2.6). It is a representa-tive of the Podzemelj horizon.62 Its radiocarbon date is based on a sample of the horse’s tooth and dates the burial to the middle or the second half of the 8th century BC (fig. 40: KIA37261)63. Considering its position within the same tumulus, warrior’s grave 16 is certainly later. Its stands apart in its rich and complete warrior’s outfit (fig. 27.2.5). It is probably the burial of the first successor to the dignitary bur-ied in the central grave. Its weaponry consisted of a bowl-shaped helmet, a curved sword known as a machaira, two spears, two celts (a bronze winged and an iron lugged celt, i.e. Ärmchenbeil) and horse gear, while his costume is represented by two variously-sized multi-knobbed pins with a trumpet guard (fig. 27.2.8). The radiocarbon analysis of the sample tak-en from the skull of the deceased showed that he had been buried in the initial decades of the 7th century BC (fig. 40: KIA37262)64.

This date corresponds very closely to that of the war-rior’s grave 72 from tumulus 48 at Stična, which also represents the burial of the first successor to the horseman buried in the central grave of the tumu-lus.65 Grave 72 is considered as the leading represent-ative of the Stična 1 phase. The weaponry comprises two spears and two celts (an iron socketed and an iron lugged celt), as well as horse gear. The grave also yielded a set of implements consisting of chisels, a punch and a file,66 as well as the remains of a garment decorated with gold leaves or appliqués and other valuable dress accessories (fig. 25.5–6). Radiocarbon 60 See contribution 27.2. Kapiteljska njiva. 61 See contribution 25. Stična.62 Cf. Teržan 2008, 201ff; Teržan 2014. 63 For an unmodelled date see fig. 27.2.7.64 For an unmodelled date see fig. 27.2.9.65 Cf. Gabrovec 2006, 26ff, T.10–13; Priloga 1; Gabrovec, Teržan 2008, 36ff, Sl. 21, 23; 192ff, 238ff, Sl. 17–19. 66 On the significance of implements as goods in Hallstatt graves see Teržan 1994, 659ff, Abb. 2–3.

716

rec je bil odvzet lesenemu držaju, ki je tičal v tulu železne tulaste sekire. Z njim torej ni datiran pokop preminulega, temveč njegova starostna doba moške zrelosti, kot jo opredeljuje popolna bojna oprema, značilna za odrasle moške bojevnike v dolenjski kul-turni skupnosti67 (sl. 40: KIA34809)68.

ČOLNIČASTE FIBULENaslednja kronološka stopnja, za katero je zlasti v ženski nošnji značilna prevlada nove vrste fibul – čol-ničastih fibul, je označena v posameznih kulturnih skupinah kot stopnja Sv. Lucija Ic, Notranjska III, Ljubljana IIIb, Stična 1 in Štajerska IIIa. Za njeno radiokarbonsko datiranje imamo v primerjavi z “že-leznim horizontom” na razpolago le manjše število zaključenih kontekstov, med katerimi nam grobo-vi iz Kobarida69 služijo za osnovno izhodišče. V kar štirih radiokarbonsko datiranih grobovih so namreč med pridatki čolničaste fibule, ki se sicer glede na or-nament med seboj nekoliko razlikujejo, vendar brez dvoma predstavljajo značilni nakit stopnje Sv. Lucija Ic(1–2). Prav zaradi tega smo jih izbrali za vzorčenje, kajti pričakovali smo, da se radiokarbonske datacije med njimi naj ne bi bistveno razlikovale. Omenimo naj še, da je bila večina analiziranih vzorcev odvzeta iz prežganih človeških kosti.

Iz groba 112 z veliko čolničasto fibulo, okrašeno na loku s pasovi cikcakastih vrezov, prstanom in veliko skledo z nogo (sl. 42.9) sta bila analizirana kar dva vzorca, prvi je vzorec ogljika iz mineralne struktu-re kosti (sl. 42.10), drugi pa vzorec iz kolagena (sl. 42.11), saj kost ni bila prežgana do konca. Analizi sta dali rezultata s statistično zanemarljivo razliko, saj sta primerjani vrednosti obeh vzorcev skoraj povsem skladni (VMV 676 ± 15, MM 667 oz. 663), zato grob nedvomno sodi v prvo polovico 7. stol. pr. n. št. (sl. 41: KIA42715/1, KIA42715/2). Tudi za bo-gat grob 122 s čolničasto fibulo, okrašeno z mreža-67 Prim. Teržan 1985, 77ss, Sl. 6; Teržan 2008, 238ss, Sl. 17−18. 68 Za nemodelirano datacijo glej sl. 25.7.69 Glej prispevek 42. Kobarid.

analysis was performed on a sample of wood from the socket of the socketed celt. The obtained date thus does not mark the burial, but rather the mature age of a warrior with a complete set of weapons as characteristic of the Dolenjska cultural group67 (fig. 40: KIA34809)68.

THE BOAT-SHAPED FIBULAEThe next phase is characterized, particularly in fe-male costume, by a predominant use of a new type of fibulae, namely boat-shaped fibulae. It is marked as Sv. Lucija Ic, Notranjska III, Ljubljana IIIb, Stična 1 or Štajerska IIIa phase, depending on the cultural group. Contrary to the “iron horizon”, the number of available radiocarbon dated contexts for this horizon is limited, of which the graves from Kobarid69 serve as the starting point. As many as four radiocarbon dated graves revealed boat-shaped fibulae among the goods. These fibulae show certain differences in dec-oration, but doubtlessly represent the characteristic jewellery of the Sv. Lucija Ic(1–2) phase. Therefore these graves have been selected for sampling because we have expected their radiocarbon analyses to pro-vide similar results. Most samples were taken from cremated human bones.

From grave 112, which yielded a large boat-shaped fibula with stripes of zigzag incisions on the bow, a finger ring and a large foot bowl (fig. 42.9), two samples were taken; one was a sample of the carbon from the mineral structure of the bone (fig. 42.10) and the other a collagen sample (fig. 42.11), because the bone had not been completely cremated. Both analyses provided results with a statistically insig-nificant difference, with almost identical compared values (VMV 676 ± 15, MM 667 or 663). The grave can thus reliably be dated to the first half of the 7th century BC (fig. 41: KIA42715/1, KIA42715/2). The same time span (fig. 41: KIA42716)70 is shown for 67 Cf. Teržan 1985, 77ff, Sl. 6; Teržan 2008, 238ff, Sl. 17–18. 68 For an unmodelled date see fig. 25.7.69 See contribution 42. Kobarid.70 For an unmodelled date see fig. 42.15.

Slika 40. Modelirani

časovni razponi radiokarbonskih

datacij najstarejših konjeniških grobov.

Figure 40. Modelled time spans

of the radiocarbon dates of the earliest

graves of horsemen.

717

stimi pasovi, in z vrezi okrašenimi zapestnicami (sl. 42.13.–42.14.) se je izluščil enak časovni interval (sl. 41: KIA42716)70. V taisti čas pade (VNV 677 ± 13 cal BC, MM 670) tudi grob 82 (sl. 42.3), v katerem je poleg čolničaste fibule pomemben še fragment vo-zlaste dvozankaste ločne fibule (sl. 41: KIA42713)71. Zanimivo pa je, da se je po modeliranju tudi za grob 92, v katerem sta poleg čolničaste fibule s sredinskim lečastim motivom tudi dolgonožna narebrena fibula in pa poškodovana dolgonožna fibula z graviranim okrasom na loku (sl. 42.6), izkazala enaka datacija (VNV 677 ± 7) (sl. 41: KIA42714), čeprav ga relativ-no kronološko uvrščamo že v stopnjo Sv. Lucija Ic2. Vendar pa bi lahko na osnovi razporeditve verjetno-sti surove radiokarbonske datacije pomislili tudi na možnost, da je bil vzorec “onesnažen” s starim oglji-kom iz goriva (sl. 42.7: KIA42714).

S Trnovega pri Ilirski Bistrici, od koder sicer nima-mo radiokarbonsko datiranih grobov s čolničastimi fibulami, pa zastopajo isto časovno stopnjo, stopnjo Notranjska III, grobovi 41, 89 in 102.72 V grobu 41 je kronološko merodajna dvozankasta ločna fibula z votlim lokom73 (sl. 33.6), ki se nahaja v sestavu z narebreno in žičnatima železnima zapestnicama, mo-drima steklenima jagodama ter s saltaleoni. V taistem grobu so bili tudi kosi bronaste pločevine in majhen profiliran čepek z luknjico, za katere domnevamo, da pripadajo povsem uničeni čeladi sestavljenega tipa.74 Nagibamo se k tezi, da je zanj najbolj verjetna data-cija v sredini 7. stol. pr. n. št. (VNV 656 ± 4, MM 660). Tudi v grobu 89 je vrsta značilnih pridatkov na-kita, kot je trortasta fibula (IV. vrste po Ogrin)75, oča-lasta fibula z veliko osmico in nosilno ploščico (tipa Tržišče po Pabst)76, dva uhana s kvačico, eden izmed njiju ima še ohranjeno, nanizano zeleno stekleno ja-godo, in pa dve pločevinasti rahlo usločeni trakasti zapestnici (sl. 33.11). Glede na vrhove radiokarbon-ske krivulje sta možni dve dataciji, vendar menimo, da je verjetnejša tista, ki kaže na sredino 7. stol. pr. n. št. (VNV 652 ± 16), s čimer sovpada tudi modeliran razpon (MM 660). V naslednjem grobu, grobu 102, se nahajajo fragmenti enakih zapestnic kot v pravkar obravnavanem grobu 89, razen tega pa sodita med karakteristične kose tudi večglava igla in pa enozan-

70 Za nemodelirano datacijo glej sl. 42.15.71 Za nemodelirano datacijo glej sl. 42.4.72 Glej prispevek 33. Trnovo pri Ilirski Bistrici73 Gabrovec 1970, 36s. 74 Fragment na sl. 33.6: 14 verjetno predstavlja del krajca če-lade, čepek pa za pritrditev perjanice: primerjaj npr. Egg 1986, 23ss, Abb. 104, 112, 113, 115: 1. 75 Ogrin 1998, 110ss, Sl. 13 (pripada IV. vrsti trortastih fi - Ogrin 1998, 110ss, Sl. 13 (pripada IV. vrsti trortastih fi-bul, ki je značilna predvsem za stopnjo Sv. Lucija Ib2). 76 Pabst 2012, 76ss, Abb. 6: 1, Karte 20, Liste 25.

the rich grave 122 with a boat-shaped fibula deco-rated with hatched bands and bracelets with incised decoration (figs. 42.13.–42.14.), but also for grave 82 (GPP 677 ± 13 cal BC, MM 670), which includs a boat-shaped fibula and a fragment of a two-looped knobbed bow fibula (figs. 42.3, 41: KIA42713)71. It is worth mentioning that after modelling, the same date (GPP 677 ± 7) (fig. 41: KIA42714) is shown for grave 92, which includs a boat-shaped fibula with a central lenticular motif, a long-footed ribbed fibula and a damaged long-footed fibula with engraved decoration on the bow (fig. 42.6); in relative terms, this grave belongs namely to the Sv. Lucija Ic2 phase. The distribution of the probability of the raw date (fig. 42.7: KIA42714), however, could also suggest contamination of the sample with the carbon from the wood fuel.

In spite of there are no radiocarbon dated graves with boat-shaped fibulae from the Trnovo site near Ilirska Bistrica, the Notranjska III phase is neverthe-less represented by graves 41, 89 and 102.72 Chrono-logically relevant in grave 41 is the two-looped bow fibula with a hollow bow73 (fig. 33.6), which is asso-ciated with one ribbed and two iron wire bracelets, two blue glass beads and saltaleoni. This grave also revealed pieces of bronze sheet and a small moulded button with a hole that presumably represent the remains of a composite helmet.74 We suppose that the grave most likely dates to the mid-7th century BC (GPP 656 ± 4, MM 660). Grave 89 also con-tained a number of characteristic items of jewellery such a three-knobbed fibula (type IV after Ogrin)75, a spectacle fibula with a large figure-of-eight and a plate onto which the pin and the catch were at-tached (type Tržišče after Pabst)76, two earrings with a hook, one of which still bears a green glass bead, as well as two band bracelets (fig. 33.11). The peaks in the radiocarbon curve indicate two possible dates, of which the one of the mid-7th century BC (GPP 652 ± 16) seems more likely, as it corresponds with the modelled span (MM 660). The third, grave 102 revealed fragments of bracelets such as those from grave 89, while other characteristic goods include a multi-knobbed pin and a single-looped bow fibula

71 For an unmodelled date see fig. 42.4.72 See contribution 33. Trnovo near Ilirska Bistrica.73 Gabrovec 1970, 36f. 74 The fragment on fig. 33.6: 14 is probably part of a helmet flange, while the button served to attach the crest: cf. e.g. Egg 1986, 23ff, Abb. 104, 112, 113, 115: 1. 75 Ogrin 1998, 110ff, Sl. 13 (it belongs to type IV of three-knobbed fibulae primarily characteristic of the Sv. Lucija Ib2 phase). 76 Pabst 2012, 76ff, Abb. 6: 1, Karte 20, Liste 25.

718

kasta ločna fibula s tordiranim lokom (sl. 33.14). Slednja na prvi pogled daje vtis arhaičnosti, vendar pa glede na shemo in razmeroma masivnost loka spominja na tip svetolucijskih ločnih fibul, značilnih za stopnjo Sv. Lucija IIa.77 Tudi za ta grob sta možni dve dataciji, vendar se ponovno zdi bolj verjetna tista iz sredine 7. stol. pr. n. št. (VNV 654 ± 12, MM 660 BC). Če bi pri omenjenih treh grobovih sodili le po surovih datacijah (sl. 33.7, 33.12, 33.15), bi vse tri opredelili v sredino 7. stol. pr. n. št., po modeliranju pa njihovo datacijo opredeljujeta dva vrha, ki skupaj oklepata predvsem prvo polovico 7. stol. pr. n. št. (sl. 41: KIA43428, KIA43430, KIA43431).

S Križne gore lahko uvrstimo v to časovno stopnjo bogat ženski grob 124 (sl. 32.11) 78, v sestavu katere-ga so kronološko merodajni poleg dvozankaste pol-mesečaste fibule, okrašene z bunčicami in verižicami, tudi očalasta fibula tipa Tržišče (po Pabst) in pa dva žičnata uhana s kvačico, kar kaže na podobno nošo kot je zastopana v obravnavanem grobu 89 iz Trno-vega. Njegova modelirana radiokarbonska datacija prav tako kaže predvsem na prvo polovico 7. stol. pr. n. št. (sl. 41: KIA43426).

Na podlagi modeliranih radiokarbonskih datacij lah-ko torej predpostavimo, da obravnavani ženski gro-bovi s Križne gore in Trnovega, čeprav med njiho-vim nakitom ni čolničastih fibul in zatorej izkazujejo drugačen tip noše, časovno sovpadajo s horizontom, ki ga v Kobaridu odnosno v svetolucijski skupini

77 Prim. Teržan, Trampuž 1973, 428ss, Sl. 4: Karta 1. 78 Glej prispevek 32. Križna gora pri Ložu.

with a twisted bow (fig. 33.14). The latter appears, at first glance, to be somewhat archaic, but its form and a rather large thick bow resemble the type of Sveta Lucija bow fibulae characteristic of Sv. Lucija IIa.77 Two dates are possible for this grave as well, with the one of the mid-7th century BC (GPP 654 ± 12, MM 660 BC) being more likely. If only the raw dates (figs. 33.7, 33.12, 33.15) would be considered for the latter three graves, all would be attributed to the mid-7th century BC. After modelling, however, their date is determined by two peaks that stand at either end of the first half of the 7th century BC (fig. 41: KIA43428, KIA43430, KIA43431).

The rich female grave 124 from Križna gora (fig. 32.11)78 can also be attributed to this horizon. The chronologically relevant goods include a two-looped crescent-shaped fibula decorated with embossed dots and chains, a spectacle fibula of type Tržišče (after Pabst) and two wire earrings with a hook, which indicates a similar costume as the one from grave 89 at Trnovo. Its modelled radiocarbon date points roughly to the first half of the 7th century BC (fig. 41: KIA43426).

The modelled radiocarbon dates lead us to conclude that the female graves from Križna gora and Trnovo, although revealing no boat-shaped fibulae and thus indicating a different costume, are contemporane-ous with the horizon represented at Kobarid and the whole of the Sveta Lucija group by graves with boat-

77 Cf. Teržan, Trampuž 1973, 428ff, Sl. 4: Karta 1. 78 See contribution 32. Križna gora near Lož.

Slika 41. Modelirani

časovni razponi radiokarbonskih datacij grobov s

čolničastimi fibulami.Figure 41.

Modelled time spans of the radiocarbon dates of the graves with boat-shaped

fibulae.

719

predstavljajo grobovi s čolničastimi fibulami. Ta ho-rizont torej pade v časovni razpon prve polovice in sredine 7. stol. pr. n. št. (sl. 41).

Za bogat ženski grob 34 iz gomile XVI s Kapiteljske njive z Novega mesta, med nakitom katerega je tudi čolničasta fibula, okrašena z vrezanim okrasom na loku, značilna za stopnjo Stična 1 (sl. 27.2.10)79, se je pokazalo, da nad grobom odkrit konjski skelet ni pripadal ženski osebi pokopani v grobu 34, temveč da je mnogo mlajši.80 Radiokarbonska analiza konj-skega zoba kaže namreč, da je bil konj zakopan v ča-sovni stopnji negovskih čelad, morda pa je celo iz srednjelatenskega obdobja (sl. 27.2.12: KIA37263).

CERTOŠKE FIBULEKer za obdobje med pravkar obravnavanim horizon-tom čolničastih fibul, datiranim torej v prvo polovico in sredino 7. stol. pr. n. št., in stopnjo certoških fibul oz. stopnjo Sv. Lucija IIb, Notranjska V, nimamo na razpolago radiokarbonsko datiranih grobnih ali na-selbinskih kontekstov, lahko analiziramo le tistih ne-kaj grobov, ki sodijo v stopnjo certoških fibul. To pa pomeni na eni strani, da je bilo modeliranje datacij grobov horizonta čolničastih fibul na spodnji meji le delno zamejeno, kar velja na drugi strani za zgornjo mejo datacij grobov horizonta certoških fibul. Prvi grob izvira iz Stične, drugi trije pa iz manjše gomile, odkrite na Grofovih njivah pri Drnovem.

Stiški grob81, grob 99 iz gomile 48, pripada zunanje-mu krogu pokopov, ki so tangencialno razporejeni okoli centralnega groba gomile. Čeprav ne sodi med najmlajše, pa dobro označuje prav začetek horizon-ta certoških fibul.82 K nošnji preminulega sta sodili dve certoški fibuli V. vrste (po Teržan)83, od orožja pa mu je bila pridana bogata konjska oprema skit-skega tipa in pa dve železni tulasti sekiri (sl. 25.8). Za radiokarbonsko datiranje je bil odvzet vzorec iz lesenega držaja, ohranjenega v tulu ene izmed obeh sekir. Zato moramo opozoriti na dejstvo, enako kot že pri obravnavanem datiranju starejšega groba 72 iz taiste gomile, da z analiziranim vzorcem ni datiran čas pokopa preminulega, temveč verjetno trenutek,

79 Glej prispevek 27.2. Kapiteljska njiva; in Križ, Stipančić, Škedelj Petrič 2009, Sl. na str. 114. 80 Tu moramo korigirati izjavo za grob XIV/34, da gre za ženski pokop z žrtvovanim konjem, kot smo jo na osnovi po-datkov izkopavalca B. Križa zapisali takrat v naši študiji, glej Teržan 2008, 204. 81 Glej prispevek 25. Stična.82 Gabrovec 2008, 46ss, Sl. 23; Teržan 2008, 238ss, Sl. 17−18. 83 Teržan 1976, 323ss, Sl. 17: 1–2, 18.

shaped fibulae. This horizon spans the first half and the middle of the 7th century BC (fig. 41).

The rich female grave 34 from tumulus XVI at Ka-piteljska njiva in Novo mesto yielded also items of jewellery that included a boat-shaped fibula with in-cised decoration on the bow and other grave goods, which is characteristic of the Stična 1 phase (fig. 27.2.10)79. Excavations also unearthed a horse’s skel-eton above the grave, which turned out not to be-long the female burial in grave 34, but was of a much later date.80 The radiocarbon analysis of the horse’s tooth showed that the horse was buried either in the Negova helmet phase or even the Middle La Tène period (fig. 27.2.12: KIA37263).

THE CERTOSA FIBULAEFor the period between the boat-shaped fibulae ho-rizon, dated to the first half and the middle of the 7th century BC, and the Certosa fibulae phase (Sv. Lucija IIb, Notranjska V), we have at our disposal no radiocarbon dated graves or settlement contexts. We will thus continue our discussion with the few radio-carbon dated graves of the Certosa fibulae phase. Be-fore proceeding, however, we should emphasize that both the lower limit for modelling dates of the graves from the boat-shaped fibulae horizon as well as the upper limit for modelling dates of the graves from the Certosa fibulae horizon have been only partially determined. The first grave with a Certosa fibulae to be discussed was unearthed at Stična and the other three in a small tumulus found at Grofove njive near Drnovo.

Grave 99 from tumulus 48 at Stična81 forms part of the outer ring of burials, arranged tangentially around the central grave. Although not among the last of the burials of the outer ring in this tumu-lus, it does clearly mark the beginning of the Cer-tosa fibulae horizon.82 The items of costume include two Certosa fibulae of type V (after Teržan)83, while weaponry consisted of rich horse gear of the Scyth-ian type and two iron socketed celts (fig. 25.8). Ra-diocarbon analysis was performed on a wood sample taken from the socket of one of the celts. The nature of the sample, similarly as in the case of the earlier 79 See contribution 27.2. Kapiteljska njiva; and Križ, Stipančić, Škedelj Petrič 2009, Fig. on p. 114. 80 We have to correct our information about grave XIV/34, that it of a woman with a sacrificed horse, which was based on the information provided by B. Križ, who excavated the grave, see Teržan 2008, 204. 81 See contribution 25. Stična.82 Gabrovec 2008, 46ff, Sl. 23; Teržan 2008, 238ff, Sl. 17–18. 83 Teržan 1976, 323ff, Sl. 17: 1–2, 18.

720

ko si je še za življenja – kot bojevnik – pridobil seki-ro. To se je verjetno zgodilo, kot kaže modelirana da-tacija, nekje v drugi polovici 6. stol. pr. n. št. (sl. 42: KIA34808)84, na kar kažeta tudi primerjani vrednosti (VNV 555 ± 39, MM 528) (sl. 36).

Na Grofovih njivah pri Drnovem je bila raziskana že močno poškodovana gomila85, obdana z obodnim jarkom, v kateri so bili ohranjeni štirje grobovi, v enem izmed njih, v grobu 1, pa sta bili pokopani dve osebi. Vzorci za radiokarbonske analize so bili odvzeti iz kostnega gradiva inhumiranih individuov. Najstarejši pokop v gomili gotovo predstavlja cen-tralni grob, grob 4, med pridatki katerega so bile kar tri certoške fibule V. vrste,86 pa deli pasne spone in pripadajoča obročka ter železna puščična ost (sl. 28.8: 2–11). Glede na lego v gomili sta mu sledila grobova 1 in 2. V grobu 1 z dvojnim pokopom mo-škega in ženske je bilo poleg trakaste fibule z mreža-stim okrasom na loku87 in kavlja pasne spone prilo-ženo še po dvoje šil in dvoje nožev (sl. 28.7: 1–9). V grobu 2, najbogatejšem v gomili, sta k noši starejše ženske osebe poleg treh valjastih uhanov in para na-rebrenih zapestnic spadali tudi dve trakasti fibuli z mrežastim okrasom na loku, torej enaki kot fibula v grobu 1, in certoška fibula V. vrste, enaka kot v centralnem grobu 4 (sl. 28.7: 10–24). Glede na le dva tipa fibul, zastopana v vseh treh grobovih gomi-le, sklepamo, da med njimi ni bilo opazne časovne razlike, v kolikor niso bili pokopani celo istočasno. To tezo dopuščajo tudi njihove modelirane radiokar-bonske datacije, saj kažejo na pokope v času druge polovice 6. ali pa v prvi polovici 5. stol. pr. n. št. (sl. 42: KIA37315–37318). Pri tem je treba omeniti, da najvišje sega prav centralni grob 4 (MM 536) (sl. 42:

84 Za nemodelirano datacijo glej sl. 25.10.85 Glej prispevek 28. Drnovo.86 Teržan 1976, 323ss, Sl. 17−18. 87 Teržan, Trampuž 1973, 430ss, Sl. 4: Karta 2, T. 16: 4−10.

grave 72 from the same tumulus, would thus give a date at which the living person, as a warrior, came to possess the celt. The modelled date shows that this occurred in the second half of the 6th century BC (fig. 42: KIA34808)84, which is also supported by the compared GPP and MM values (GPP 555 ± 39, MM 528) (fig. 36).

At the site of Grofove njive near Drnovo a heavily damaged tumulus with four graves and a ring ditch has been excavated85. Of those, grave 1 revealed a double burial. Samples for radiocarbon analyses were taken from the bones of the inhumed individuals. The earliest the central grave 4, the goods from which included as many as three Certosa fibulae of type V,86 parts of a belt plate together with two rings, as well as an iron arrowhead (fig. 28.8: 2–11). The position within the tumulus suggests that it was followed by graves 1 and 2. Grave 1 comprised the remains of a man and a woman, whose goods included a band bow fibula with reticular decoration on the bow,87 a hook of a belt plate, two awls and two knives (fig. 28.7: 1–9). In grave 2, the richest of the tumulus, an elderly woman was buried. Her costume consisted of three cylindrical earrings, a pair of ribbed brace-lets, two band bow fibulae with reticular decoration on the bow, which are closely comparable with the fibula from grave 1, as well as a Certosa fibula of type V, the same type as that from central grave 4 (fig. 28.7: 10–24). Two types of fibulae present in all three graves indicate that the burials are roughly if not strictly contemporaneous. Such a conclusion is supported by the modelled radiocarbon dates for these graves, which point to the second half of the 6th or the first half of the 5th century BC (fig. 42:

84 For an unmodelled date see fig. 25.10.85 See contribution 28. Drnovo.86 Teržan 1976, 323ff, Sl. 17–18. 87 Teržan, Trampuž 1973, 430ff, Sl. 4: Karta 2, T. 16: 4–10.

Slika 42. Modelirani

časovni razponi radiokarbonskih datacij grobov iz

horizonta certoških fibul.

Figure 42. Modelled time spans

of the radiocarbon dates of the graves from the Certosa

fibulae horizon.

721

KIA37318), pričakovano pa veliko mero skladnosti kažeta dataciji obeh skeletov iz groba 1 (MM 532 in 518) (sl. 42: KIA37315–37316). Kot najmlajši se po modelirani radiokarbonski dataciji kaže grob 2, ki pa še vedno bistveno ne odstopa od datacij prvih dveh grobov (MM 497).

Na osnovi datacij stiškega groba 99 in grobov z Dr-novega sklepamo, da moramo začetke certoškega horizonta iskati v drugi polovici 6. stol. pr. n. št., torej morda le nekoliko zgodneje od doslej ustaljene datacije.

NEGOVSKE ČELADE IN ZGODNJE LATENSKO OBDOBJEZa poznohalštatsko stopnjo negovskih čelad smo uspeli pridobiti le eno radiokarbonsko datacijo. Ana-liziran vzorec izvira iz groba 3 gomile IV na Kandiji v Novem mestu88. Ta grob, v katerem je bil poko-pan izstopajoč bojevnik skupaj s svojo družico89 ter z žrtvovanim konjem, ki mu je bil položen k nogam, sodi med najbogatejše novomeške grobove svojega časa (sl. 27.3.2–27.3.5). Hkrati pa je vredno pou-dariti, da gre za enega izmed poslednjih, najemi-nentnejših predstavnikov poznohalštatske družbe na Dolenjskem. Z analizo konjskega zoba žrtvovanega konja je torej z veliko verjetnostjo datiran čas pogre-ba te izjemne osebnosti v prvo polovico 4. stol. pr. n. št. (sl. 43: KIA45221).

V isto časovno obdobje verjetno sodi že zgoraj ome-njeni konjski skelet, odkrit nad starohalštatskim gro-bom 34 iz gomile XVI na Kapiteljski njivi.90 Tudi v tem primeru je bil analiziran konjski zob, za katerega je najverjetnejša datacija prav tako prva polovica 4. stol. pr. n. št. (VNV 372 ± 28) (sl. 43: KIA37263).

S Kapiteljske njive, kjer je obstajala tudi obsežna nekropola z žganimi planimi grobovi iz latenskega obdobja, imamo na razpolago še eno radiokarbon-sko datacijo. Vzorec zanjo izvira od prežgane člove-ške kosti iz groba 458. Med grobnimi pridatki sta se poleg ostalin značilnega latenskega ščita s trakasto ščitno grbo nahajali tudi uhata sekira91 in pa certoška fibula X. vrste (g ali h variante po Teržan)92, ki se navezujeta na lokalno poznohalštatsko tradicijo (sl. 27.2.14). Glede na rezultat radiokarbonske analize 88 Glej prispevek 27.3. Kandija.89 Teržan 1980, 347ss; Teržan 1997, 663ss, Abb. 8−9. 90 Glej prispevek 27.2. Kapiteljska njiva.91 Teržan, Trampuž 1973, 434ss, Sl. 4: 3; Teržan 1976, 387. 92 Teržan 1976, 333ss, Sl. 4g, Sl. 52.

KIA37315–37318). The earliest date is that of the central grave 4 (MM 536) (fig. 42: KIA37318). Also very close are the dates of the samples from the two individuals in grave 1 (MM 532 and 518) (fig. 42: KIA37315–37316). The modelled radiocarbon date shows grave 2 to be the latest, though not consider-ably later in relation to the other two burials (MM 497).

The dates for grave 99 from Stična and for the graves from Drnovo lead us to conclude that the beginnings of the Certosa horizon should be sought in the sec-ond half of the 6th century, which is perhaps slightly earlier than previously thought.

THE NEGOVA HELMETS AND THE EARLY LA TÈNE PERIODOur dating of the Late Hallstatt phase of Negova helmets is based on only one radiocarbon date, namely of a sample taken from grave 3 from tumulus IV at Kandija in Novo mesto88. This is a grave of an eminent warrior buried with a female companion89 and a horse sacrificed on that occasion and placed at his feet; it ranks among the richest graves of that phase in Novo mesto (figs. 27.3.2–27.3.5). It is also one of the last eminent representatives of the Late Hallstatt society in Dolenjska region. The analysis of the horse’s tooth dates his burial, with a high prob-ability, to the first half of the 4th century BC (fig. 43: KIA45221).

The same chronological place can probably be at-tributed to the above-mentioned horse’s skeleton found above grave 34 in tumulus XVI at Kapiteljska njiva.90 In this case as well, radiocarbon analysis has been performed on a sample of the horse’s tooth. The obtained date most likely points towards the first half of the 4th century BC (GPP 372 ± 28) (fig. 43: KIA37263).

On the Kapiteljska njiva there is also a vast flat cremation cemetery with graves from the La Tène period. We had also one radiocarbon sample from this cemetery. The cremated human bone sample was taken from grave 458. The goods include the remains of a typical La Tène shield with a rectangular boss, a shaft-hole axe91 and a Certosa fibula of type X (variant g or h after Teržan)92, the latter two tied to the local Late Hallstatt tradition (fig. 27.2.14). The 88 See contribution 27.3. Kandija.89 Teržan 1980, 347ff; Teržan 1997, 663ff, Abb. 8–9. 90 See contribution 27.2. Kapiteljska njiva.91 Teržan, Trampuž 1973, 434ff, Sl. 4: 3; Teržan 1976, 387. 92 Teržan 1976, 333ff, Sl. 4g, Sl. 52.

722

sta dve možnosti njegove časovne opredelitve, vendar se prav zaradi omenjene halštatskodobne tradicije v noši in orožju odločamo za čas pokopa v drugi polo-vici 4. stol. pr. n. št. (VNV 325 ± 27 cal BC) (sl. 43: KIA37269)93.

V okviru obravnave poznohalštatskega obdobja pa so vredne omembe tudi zanimive datacije z dveh kra-ških najdišč, in sicer z Ostrega vrha pri Štanjelu in Štanjela samega. Za opazovalni in obrambni stolp na Ostrem vrhu94, pri katerem sta bili pri izkopavanju ugotovljeni dve gradbeni fazi, se je z modeliranjem radiokarbonskih rezultatov pokazalo, da je prišlo do izgradnje stolpa po vsej verjetnosti v 8./7. stol. pr. n. št., njegova obnova pa je sledila v času, ki se ga ne da povsem točno določiti, vsekakor pa jo je iska-ti v razponu od sredine ali druge polovice 6. pa do konca 5. stol. pr. n. št. (sl. 6, 40.6–9)95. V tej zvezi pa so pomenljive radiokarbonske datacije iz bližnje naselbine, gradišča na mestu današnjega Štanjela96, ki kažejo, da je naselbina v zgodnjem 4. stol. pr. n. št. utrpela požar ali celo uničenje širšega obsega (sl. 7, 39.6–9).

ZAKLJUČEKČe na kratko povzamemo rezultate radiokarbonske-ga datiranja zaključenih kontekstov po posameznih kronoloških stopnjah železne dobe in jih primerja-mo z datacijami zunaj slovenskega prostora, lahko podamo naslednji predlog:

Začetek starejše železne dobe lahko označimo z “že-leznim horizontom”, ki je okvirno datiran v čas od sredine 9. do sredine 8. stol. pr. n. št. Na neki način njegov začetek sovpada s koncem švicarskih kolišč Ha B3, kot ga je predlagal Valentin Rychner s

93 Za nemodelirano datacijo glej sl. 27.2: 15.94 Glej prispevek 40. Ostri vrh pri Štanjelu.95 Glej tudi poglavje Uvod v radiokarbonsko datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem.96 Glej prispevek 39. Štanjel.

radiocarbon analysis provided two possible dates, of which we opted for that of the second half of the 4th century BC (GPP 325 ± 27 cal BC) (fig. 43: KIA37269)93 on the basis of the observed Hallstatt tradition in costume and weaponry.

In discussing the Late Hallstatt period, we should also mention interesting dates from two sites in the Kras region, namely Ostri vrh near Štanjel and the town of Štanjel. For the watch and defence tower on the hill of Ostri vrh94, two building phases were established and modelling their radiocarbon dates show that the tower was probably built in the 8th/7th century BC, while its reparation followed at an as yet indeterminate date, which should be sought in the span from the middle or the second half of the 6th to the end of the 5th century BC (figs. 6, 40.6–9)95. It is rather interesting that the radiocarbon dates from the nearby settlement, the hillfort at Štanjel96, show that the settlement suffered from a fire or a more devastating event of a vaster scale also already in the early 4th century BC (figs. 7, 39.6–9).

CONCLUSIONTo conclude, we will attempt to summarize the above-presented results of the radiocarbon dating of single contexts according to Iron Age phases and compare them to the dates from regions outside Slo-venia.

To begin with, the “iron horizon” characterizes the onset of the Early Iron Age in Slovenia and spans roughly from the mid-9th to the mid-8th century BC. Its beginning largely coincides with the end of the Swiss pile-dwelling sites from Ha B3, as proposed

93 For an unmodelled date see fig. 27.2: 15.94 See contribution 40. Ostri vrh near Štanjel.95 See also chapter Introduction to the radiocarbon dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. 96 See contribution 39. Štanjel.

Slika 43. Modelirani

časovni razponi radiokarbonskih

datacij grobov iz horizonta

negovskih čelad in iz zgodnjelatenskega

obdobja.Figure 43.

Modelled time spans of the radiocarbon dates of the graves

from the Negova helmets horizon and

the Early La Tène period.

723

Slika 44. Modelirani časovni razponi radiokarbonskih datacij grobov iz starejše železne dobe.Figure 44. Modelled time spans of the radiocarbon dates of the Early Iron Age graves.

724

sodelavci,97 in začetkom formativne faze halštatske kulture, ki ga je H. Hennig poimenovala Ha C098.

Najstarejši konjeniški grob – centralni grob gomile I s Kapiteljske njive iz Novega mesta, pa je datiran v sre-dino oz. drugo polovico 8. stol. pr. n. št., zato sodi v približno isto časovno obdobje kot stopnja Ha C1 po Hennigovi. V taisti časovni razpon se glede na radio-karbonske datacije uvrščajo tudi grobovi z Notranj-ske, s Križne gore in s Trnovega, ki smo jih obravnava-li skupaj v podpoglavju o polmesečastih fibulah.

Naslednji izstopajoči konjeniški grob, grob 72 iz gomile 48 iz Stične, ter grobove s čolničastimi fibu-lami, za katere so radiokarbonske datacije pokazale čas predvsem prve polovice 7. stol. pr. n. št., lahko paraleliziramo s stopnjo Ha C2 – prav tako glede na predložene datacije Hennigove.99

Glede na to, da razpolagamo z naslednjimi dataci-jami šele za horizont certoških fibul (V. vrste), ki pa kažejo začetek tega horizonta v drugi polovici 6. stol. pr. n. št., ostane za stopnjo Stična 2 in stopnjo kača-stih fibul oz. za stopnjo Sv. Lucija Ic2 in Sv. Lucija IIa na razpolago čas enega stoletja, približno od sre-dine 7. do sredine 6. stol. pr. n. št. Na ta način bi to časovno obdobje okvirno sovpadalo s stopnjo Ha D1 v zahodnohalštatskem krogu, začetek horizonta certoških fibul pa bi eventualno lahko vzporejali s stopnjo Ha D2 glede na zahodnohalštatske datacije.

Kdaj se prične in kako dolgo traja horizont nego-vskih čelad oz. stopnja Sv. Lucija IIc, ne moremo natančneje opredeliti. Bogat dvojni grob s pokopom konjenika in njegove družice iz gomile IV s Kandije v Novem mestu vsekakor datira pokop enega izmed eminentnih predstavnikov tega horizonta v zgodnje 4. stol. pr. n. št. Če pripišemo žgan bojevniški grob 458 s Kapiteljske njive iz Novega mesta začetnemu latenskemu obdobju na Dolenjskem, potem je doži-vela dolenjska halštatska kulturna skupina svoj zlom in konec sredi 4. stol. pr. n. št.

97 Rychner et al. 1995.98 Hennig 2001, 85ss, Tab. 1.99 Ibid.

by Valentin Rychner and his team/colleagues,97 on the one hand, and the beginning of the forma-tive phase of the Hallstatt culture that H. Hennig marked with Ha C098.

The earliest grave of a horseman, i.e. the central grave of tumulus I from Kapiteljska njiva in Novo mesto, dates to the middle or the second half of the 8th century BC, a span that roughly coincides with Ha C1 after Hennig. The same span is shown by the graves from Notranjska, i.e. from Križna gora and Trnovo, which are discussed as part of the crescent-shaped fibulae horizon.

Grave 72 of another horseman, from tumulus 48 at Stična, as well as graves with boat-shaped fibulae, ra-diocarbon dated mainly to the first half of the 7th century BC, may be paralleled with Ha C2, also on the basis of dates published by Hennig.99

The next available radiocarbon dates pertain to the horizon of Certosa fibulae (of type V), indicating a beginning of this horizon, in the mid-6th century BC. This leaves roughly a century, from the mid-7th to the mid-6th century BC, for the Stična 2 and the Serpentine fibulae phases (Sv. Lucija Ic2 and Sv. Lu-cija IIa). This time frame would roughly correspond with Ha D1 in the west Hallstatt circle, while the beginning of the Certosa fibulae horizon could pos-sibly be paralleled with Ha D2 as revealed by western Hallstatt dates.

The beginning and the duration of the Negova hel-mets horizon (Sv. Lucija IIc) cannot precisely be de-termined. The rich double grave of a horseman and his female companion from tumulus IV at Kandija in Novo mesto certainly dates the burial of one of the eminent representatives of this phase into the early 4th century BC. If the cremation warrior’s grave 458 from Kapiteljska njiva in Novo mesto is ascribed to the Early La Tène period in Dolenjska, we can conclude that the Dolenjska Hallstatt cultural group saw its decline and fall around the middle of the 4th century BC.

97 Rychner et al. 1995.98 Hennig 2001, 85ff, Tab. 1.99 Ibid.

727

SEZNAM LITERATURE / REFERENCES

Ahumada Silva I., Maselli Scotti F., Montagnari Kokelj E. 1989Castellazzo di Doberdó. – Annali di Storia Isontina, 87–142.

Ambers J. 1994Radiocarbon and calendar chronologies: some practical difficulties in the use of 14C in archaeology. – V/In: R. Skeates, R. Whitehouse (ur./eds.), Radiocarbon dating and Italian Prehistory, Archaeological Monographs of the British School at Rome 8, London, 7–14.

Andrič M., Kroflič B., Toman M. J., Ogrinc N., Dolenec T., Dobrinak M., Ermelj B. 2008Late quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). – Palaeography, Palaeoclima-tology, Palaeoecology 270, 150–165.

ANSl 1975Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana.

Antonacci Sanpaolo E., Follo L. 1990Poviglio, via Tolara. Il pane metallico: analisi della lega. – V/In: G. Ambrosetti, R. Macellari, L. Malnati (ur./eds.), Vestigia Crustunei, Insediamenti etruschi lungo il corso del Crostolo, Reggio Emilia, 155–156.

Antonacci Sanpaolo E., Catarsi Dall’Aglio M., Follo L., Malnati L. 1994Lingotti metallici etruschi di siti nell’Emilia Romagna: dati archeometrici e nuove considerazioni. – V/In: C. D’Amico, R. Campana (ur./eds.), Le scienze della terra e l’archeometria, Atti del convegno, Bologna, 41–46.

Balen J. 2008Apsolutni datumi sa zaštitnih istraživanja na prostoru Slavonije kao prilog poznavanju srednjeg eneolitika / Ab-solute dates acquired from rescue excavations in Slavonija as a contribution to Middle Eneolithic chronology. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 3/41, 17–35.

Bandi G. 1984Die “Kisapostag-Problematik”. – V/In: N. Tasić (ur./ed.), Kulture ranog bronzanog doba Karpatskog basena i severnog Balkana, Balcano Pannonica 22, Beograd, 257–266.

Barbina V., Del Fabbro A., Calligalis F. 1994An overview of the reliability of radiocarbon dating. – V/In: R. Skeates, R. Whitehouse (ur./eds.), Radiocarbon dating and Italian Prehistory, Archaeological Monographs of the British School at Rome 8, London, 25–33.

Barth F. E. 1969Die hallstattzeitlichen Grabhügel im Bereiche des Kutscher bei Podsemel (Slowenien). – Antiquitas 3/5, Bonn.

Batović Š. 1987Liburnska grupa. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja V – Željezno doba, Sarajevo, 339–390.

Battaglia R. 1927Necropoli e castellieri dell’età del Ferro del Carnaro. – Bulletino di paletnologia italiana 47, 93–115.

Bayes T. 1763An Essay towards solving a Problem in the Doctrine of Chances.

Bayliss A. 2009Rolling out revolution: using radiocarbon dating in archaeology. – Radiocarbon 51/1, 123–147.

728

Becker B., Krause R., Kromer B. 1989Zur absoluten Chronologie der Frühen Bronzezeit. – Germania 67, 421–442.

Bekić L. 2006Zaštitna arheologija u okolici Varaždina. Arheološka istraživanja na autocesti Zagreb -Goričan i njezinim prilaznim cestama / Rescue Archaeology in the Varaždin Environs. Archaeological Research on the Zagreb Goričan Highway and its Acces Roads. – Zagreb.

Belényesy K., Honti S., Kiss V. (ur./eds.) 2007Gördülő idő. Régészeti feltárások az M7-es autópálya. Somogy megyei szakaszán. Zamárdi és Ordacsehi közölt / Roll-ing Time. Excavations on the M7 Motorway in County Somogy between Zamárdi and Ordacsehi. – Somogy.

Benz M., Coşkun A., Hajdas I., Deckers K., Riehl S., Alt K. W., Weninger B., Özkaya V. 2012Methodological implications of new radiocarbon dates from the Early Holocene site of Körtik Tepe, southeast Anatolia. – Radiocarbon 54/3–4, 291–304.

Bernhard A. 2007Ausgewählte bronzezeitliche Funde aus Hörbing bei Deutschlandsberg und Freidorf im Sulmtal, Weststmk. – V/In: G. Tiefengraber (ur./ed.), Studien zur Mittel-und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitäts-forschungen zur Prähistorischen Archäologie 148, Bonn, 205–230.

Bernhard A., Hebert B. 2000Dritter und abschließender Bericht über die Rettungsgrabungen des Bundesdenkmalamtes im Hartwald der KG Graschach in der Steiermark. – Fundberichte aus Österreich 39, 91–99.

Biagi P., Spataro M. 1999–2000Plotting the evidence: some aspects of the radiocarbon chronology of the Mesolithic-Neolithic transition in the Mediterranean basin. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 12, 15–54.

Billamboz A. 2004Dendrochronology in lake-dwelling research. – V/In: F. Menotti (ur./ed.), Living on the lake in prehistoric Euro-pe, 150 years of lake-dwelling research, London, New York, 117–131.

Bird M. I. 2007Radiocarbon dating. Charcoal. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Amsterdam, 2950–2958.

Bolta L. 1980Prazgodovinski grob z Rifnika. ‒ V/In: Zbornik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šestdesetletnici, Situla 20–21, Ljubljana, 291–293.

Bóna I. 1992Bronzezeitliche Tell-Kulturen in Ungarn. ‒ V/In: W. Meier-Arendt (ur./ed.), Bronzezeit in Ungarn, Forschungen in Tell-Siedlungen an Donau und Theiss, Frankfurt am Main, 9–41.

Bondár A. 1995Early Bronze Age settlement patterns in south-west Transdanubia. – V/In: B. M. Szőke (ur./ed.), Archaeolgy and settlement history in the Hahót Basin, South–West Hungary, From the Neolithic to the Roman Age, Antaeus 22, Budapest, 197–269.

Bondár M. 2003Kora bronzkori telep Nagykanizsa – Inkey – kápolnán / Frühbronzezeitliche Siedlung von Nagykanizsa Inkey

729

Kapelle. – Zalai Múzeum 12, 49–77.

Bondár M., Honti S., Kiss V. 2001A tervezett M7-es autópálya Somogy megyei szakaszának megelőző régészeti feltárása (1992–1999). Élőzetes jelentés I. – Somogyi Múzeumok Közleményei 14, 91–114.

Bonsall C., Horvat M., McSweeney K., Masson M., Higham T. F. G., Pickard C., Cook G. T. 2007Chronological and Dietary Aspects of the Human Burials from Ajdovska cave, Slovenia. – Radiocarbon 49/2, 727–740.

Bratina P. 2001aTomaj – Gradišče. – Varstvo spomenikov 38, 135–136.

Bratina P. 2001bLipa – Cerkvence. – Varstvo spomenikov 38, 61–62.

Bratina P. 2003aLog pri Vipavi. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vod-nik po najdiščih, Ljubljana, 175–176.

Bratina P. 2003bZemono pri Vipavi 1. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slove-nije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 279–280.

Bratina P. 2006aDolga Poljana – Log pri Vipavi. – Varstvo spomenikov 39–41, 40–41.

Bratina P. 2006bDuplje – bronastodobna naselbina Zemono pri Vipavi. – Varstvo spomenikov 39–41, 44–45.

Bratina P. 2006cPodnanos – grobišče Zidanca. – Varstvo spomenkov 39–41, 146.

Bratina P. 2007Tomaj – arheološko najdišče Tabor. – Varstvo spomenikov 43, 223–224.

Bratina P. 2008Tomaj – arheološko najdišče Tabor. – Varstvo spomenikov 44, 285.

Bratina P. 2009–2010Nova arheološka odkritja v Vipavski dolini. – Goriški letnik 33–34, 155–180.

Bregant T. 1974aKolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja leta 1970. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 7–35.

Bregant T. 1974bKolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja leta 1972. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 39–68.

Bregant T. 1975Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja 1973. in 1974. leta. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 7–114.

730

Bregant T. 1976Prispevek biološko-tehničnih disciplin k proučevanju kulture Ljubljanskega barja. – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 13, 85–96.

Bressan F. 1988–1989Le Valli del Natisone e la Kovačeva jama di Robič. – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 519–528.

Bricelj M. 2003Žarno grobišče s Kapiteljske njive v Novem mestu. – Neobjavljena diplomska naloga / Unpublished diploma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Bricelj M., Ravnik M. 2012Vodna jama pri poznobronastodobni naselbini Blato pod Konjiško goro. – V/In: A. Gaspari (ur./ed.), Potopljena preteklost, Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, Radovljica, 379–384.

Bronk Ramsey C. 1998Probability and dating. – Radiocarbon 40, 461–474.

Bronk Ramsey C. 2008Radiocarbon dating: revolutions in understanding. – Archaeometry 50/2, 249–275.

Bronk Ramsey C. 2009Bayesian analysis of radiocarbon dates. – Radiocarbon 51/1, 2009, 337–360.

Bronk Ramsey C. 2013IntCal13 and Marine13 radiocarbon age calibration curves 0–50,000 Years Cal BP. – Radiocarbon 55/4, 1869–1887.

Budja M. 1983Tri desetletja razvoja teorij o poznem neolitu in eneolitu severozahodne Jugoslavije. ‒ Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 11, 73–83.

Budja M. 1988Moverna vas: neolitsko in eneolitsko najdišče / Neolithic and Eneolithic site. – Arheološki pregled 29, 50–55.

Budja M. 1990Moverna vas, Črnomelj. – V/In: Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo (Posebna izdaja), Ljubljana, 13–16.

Budja M. 1992Pečatniki v slovenskih neolitskih naselbinskih kontekstih. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 95–109.

Budja M. 1994aSpreminjanje naravne in kulturne krajine v neolitiku in eneolitiku na Ljubljanskem barju I. – Poročilo o razisko-vanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22, 163–181.

Budja M. 1994bNeolithic studies in Slovenia: an overview. – Atti della Società per la preistoria e protostoria della regione Friuli--Venezia Giulia 8, 7–28.

Budja M., Mlekuž D. 2008aPoplavna ravnica Ižice in prazgodovinska kolišča / The Ižica floodplain and ‘pile-dwellings’ in prehistory. – Ar-heološki vestnik 59, 359–370.

731

Budja M., Mlekuž D. 2008bSettlements, landscape and paleoclimate dynamics on the Ižica floodplain of the Ljubljana Marshes. – Docu-menta Prehistorica 35, 45–54.

Burr G. S. 2007Radiocarbon dating. Causes of Temporal variations. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Amsterdam, 2931–2941.

Buršić Matijašić K. 1998Gradina Monkodonja. Tipološko-statistična obrada keramičnih nalaza srednjobrončanodone istarske gradine Mon-kodonja kod Rovinja. – Monografije i katalozi 9, Pula.

Calzavara Capuis L. 1985aTomba 206. – V/In: A. M. Chieco Bianchi, L. Calzavara Capuis, Este I, Le necropoli Casa di Ricovero, Casa Muletti Prosdocimi e Casa Alfonsi, Testo e tavole, Monumenti antichi 51, Seria monographica 2, Roma, 202–203.

Calzavara Capuis L. 1985bTomba 208. – V/In: A. M. Chieco Bianchi, L. Calzavara Capuis, Este I, Le necropoli Casa di Ricovero, Casa Muletti Prosdocimi e Casa Alfonsi, Testo e tavole, Monumenti antichi 51, Seria monographica 2, Roma, 205–206.

Carancini G. L. 1975Die Nadeln in Italien. Gli spilloni nell’Italia continentale. – Prähistorische Bronzefunde XIII/2, München.

Carancini G. L. 1984Le asce nell’Italia continentale. – Prähistorische Bronzefunde IX/2, München.

Carneiro Â. 2006aDie lengyelzeitliche Besiedlung von Mannersdorf an der March, Niederösterreich. – Fundberichte aus Österreich 45, 99–161.

Carneiro Â. 2006bDie eingetiefte Siedlungskonstruktion von Mannersdorf an der March in Niederösterreich und die eingetieften Bauten der Lengyelkultur. – Archäologie Österreichs 17/2, 70–81.

Cipriano S., Gamba M., Gambacurta G. 1993I materiali. – V/In: C. Balista, A. Ruta Serafini (ur./eds.), Saggio stratigrafico presso il muro romano di Largo Europa a Padova, Nota preliminare, Quaderni di Archeologia del Veneto IX, 103–105.

Cook G. T., van den Plicht J. 2007Radiocarbon dating. Conventional method. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Amsterdam, 2889–2911.

Crismani A. 2005aGli scavi di Carlo Marchesetti al castelliere di Cattinara: i materiali protostorici. – V/In: G. Bandelli, E. M. Kokelj (ur./eds.), Carlo Marchesetti e Castellieri 1903–2003, Atti del Convegno Internazionale di Studi Castello di Duino, 14–15 novembre 2003, Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia IX, Trieste, 117–148.

Crismani A. 2005bUn’importante necropoli dell’età del ferro ancora inedita: Caporetto. – Forum Iulii 29, 9–22.

Culiberg M., Horvat M., Šercelj A. 1992Karpološke in antrakomske analize rastlinskih ostankov iz neolitske jamske nekropole Ajdovska jama. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 111–126.

732

Cunja R., Mlinar M. (ur./eds.) 2010S fibulo v fabulo / Con la fibula nella storia. – Koper.

Currie L. A. 2004The Remarkable Metrological History of Radiocarbon Dating [II]. – Journal of Research of the National Institute of Standards and Technology 109/2, 185–217.

Čerče P., Šinkovec I. 1995Katalog depojev pozne bronaste dobe / Catalogue of Hoards of the Urnfield Culture. – V/In: B. Teržan (ur./ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem I / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Age in Slovenia II, Katalogi in monografije 29, Ljubljana, 129–333.

Čović B. 1983aRegionalne grupe ranog bronzanog doba. ‒ V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja IV ‒ Bronzano doba, Sarajevo, 114‒190.

Čović B. 1983bZaključna razmatranja. ‒ V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja IV – Bronzano doba, Sara-jevo, 807–829.

Črešnar M. 2006Novi žarni grobovi iz Ruš in pogrebni običaji v ruški žarnogrobiščni skupini / Die neuen Urnengräber aus Ruše und das Bestattungsritual in der Ruše-Gruppe der Urnenfelderkultur. ‒ Arheološki vestnik 57, 97‒162.

Črešnar M. 2009aRogoza pri Mariboru in njeno mesto v bronasti in starejši železni dobi Podravja. – Neobjavljena doktorska disert-acija / Unpublished Ph. D. thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Črešnar M. 2009bRadiokarbonsko datiranje bronaste in starejše železne dobe ‒ slovenska perspektiva / Radiocarbon Dating of the Bronze and Early Iron Age ‒ the Slovenian Perspective. ‒ Arheo 26, 33‒51.

Črešnar M. 2010aPrispevek naravoslovnih analiz k celostni obravnavi arheološkega najdišča – primer Rogoze pri Mariboru / The contribution of scientific analyses to the holistic research of archaeological sites ‒ the case-study of Rogoza near Maribor. ‒ Argo 53, 98‒108.

Črešnar M. 2010bPoskus določitve kulturne skupine Kisapostag v vzhodni Sloveniji / Attempted definition of the Kisapostag cul-ture of the Early Bronze Age in north-eastern Slovenia. ‒ Zbornik soboškega muzeja 15, 107‒134.

Črešnar M. 2010cNew research on the Urnfield period of Eastern Slovenia: a case study of Rogoza near Maribor / Nova spoznanja o pozni bronasti dobi vzhodne Slovenije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru. ‒ Arheološki vestnik 61, 7‒116.

Črešnar M. 2011New aspects on the Ha A phase in eastern Slovenia. – V/In: C. Gutjahr, G. Tiefengraber (ur./eds.), Beiträge zur Mittel-und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande de Südostalpen: Akten des 1. Wildoner Fachges-Akten des 1. Wildoner Fachges-präches vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon/Steiermark, Österreich, Internationale Archäologie, Arbeitsgemein-, Arbeitsgemein-schaft, Symposium, Tagung, Kongress 15, Rahden/Westf., 63–79.

733

Črešnar M. 2014Rogoza pri Mariboru. ‒ Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana [v tisku / in press].

Črešnar M., Thomas J.-L. 2013New data on cremation burials from North-Eastern Slovenia. – V/In: M. Lochner, F. Ruppenstein (ur./eds.), Brandbestattungen von der mittleren Donau bis zur Ägäis zwischen 1300 und 750 v. Chr, Akten des internationalen Symposiums an der Österreichischen Akademie der Wissenschaften in Wien, 11.–12. Februar 2010, Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 77 = Veröffentlichungen der Mykenischen Kommission 32, Wien, 79–97.

Čufar K. 2010Dendrokronološka metoda za datiranje lesa v Sloveniji. – Argo 53, 30–33.

Čufar K., Korenčič T. 2006Raziskave lesa z Resnikovega prekopa in radiokarbonsko datiranje / Investigations of Wood from Resnikov pre-kop and Radiocarbon Dating. – V/In: A. Velušček (ur./ed.) Resnikov prekop, Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, Ljubljana, 123–128.

Čufar K., Kromer B. 2004Radiokarbonsko datiranje kronologij širin branik s Hočevarice / Radiocarbon dating of tree-ring chronologies from Hočevarica. – V/In: A. Velušček (ur./ed.), Hočevarica, Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An Eneo-lithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Ljubljana, 281–285.

Čufar K., Velušček A. 2004Dendrokronologija in dendrokronološke raziskave v Sloveniji / Dendrochronology and dendrochronological investigations in Slovenia. – V/In: A. Velušček (ur./ed.), Hočevarica, Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An Eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Ljubljana, 263–273.

Čufar K., Levanič T., Velušček A. 1997Dendrokronološke raziskave na koliščih Založnica in Parte. – Arheološki vestnik 48, 15–26.

Čufar K., Velušček A., Tolar T., Kromer B. 2009Dendrokronološke raziskave na koliščarskih naselbinah Stare gmajne in Blatna Brezovica / Dendrochronologi-cal research at the pile-dwelling settlements Stare gmajne and Blatna Brezovica. – V/In: A. Velušček (ur./ed.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas, Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era, The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, Ljubljana, 177‒195.

Čufar K., Kromer B., Korenčič T., Velušček A. 2010Dating of 4th millennium BC pile dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia. – Journal of Archaeological Science 37/8, 2031–2039.

Deschmann K. 1875Die Pfahlbaufunde aus dem Laibacher Moore. – Verhandlungen der k. k. geologischen Reichsanhalt 15, 275–284.

Dimitrijević S. 1966Rezultati arheoloških iskopavanja na području vinkovačkog muzeja od 1957.‒1965. godine. – Acta musei Cibalen-sis 1, Vinkovci.

Dimitrijević S. 1967Die Ljubljana-Kultur. Problem des Substrats, der Genese und der regionalen Typologie. – Archaeologia Iugosla-vica 8, 1–27.

734

Dimitrijević S. 1979aLasinjska kultura. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja III ‒ Eneolit, Sarajevo, 137–181.

Dimitrijević S. 1979bVučedolska kultura i vučedolski kulturni kompleks. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja III ‒ Eneolit, Sarajevo, 267–341.

Dimitrijević S. 1982Die frühe Vinkovci-Kultur und ihre Beziehungen zum Vučedoler Substrat. – Opuscula archaeologica 7, 7–36.

Dirjec B. 1991Kolišče v bližini Zornice pri Blatni Brezovici. ‒ Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 193‒206.

Dizdar M., Ložnjak Dizdar D., Mihelić S. (ur./eds.) 2011 Starija faza kulture polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi / Early Urnfield Culture in Northern Cro-atia – New Challenges. – Osijek.

Djurić B. 2003Kamna Gorica. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 159.

Dobiat C. 1980Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Kleinklein und seine Keramik. – Schild von Steier, Beiheft 1, Graz.

Donat P., Righi G., Vitri S. 2007Pratiche cultuali nel Friuli settentrionale tra tarda età del ferro e prima età imperiale. Alcuni esempi (Italia). – V/In: S. Groh, H. Sedlmayer (ur./eds.), Blut und Wein, Keltisch-römische Kultpraktiken, Protohistoire Européenne 10, Montagnac, 91–117.

Doneus M. 1994Das mittelbronzezeitliche Keramikdepot von Maisbirbaum, MG Ernsbrunn, pB Korneuburg, Niederösterreich. – Zalai múzeum 5, 201–209.

Drechsler-Bižić R. 1979–1980Nekropola brončanog doba u pećini Bezdanjači kod Vrhovina. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 12–13/1, 27–77.

Drechsler-Bižić R. 1987Japodska grupa. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja V – Željezno doba, Sarajevo, 391–441.

Dular J. 1973Bela Krajina v starohalštatskem obdobju / Die Bela krajina in der frühen Hallstattzeit. – Arheološki vestnik 24, (1975), 544–591.

Dular J. 1978Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarnega grobišča / Versuch einer Einteilung des Urnenfeldes in Dobo-va. – Arheološki vestnik 29, 36–45.

Dular J. 1982Halštatska keramika v Sloveniji / Die Grabkeramik der älteren Eisenzeit in Slowenien. Prispevek k proučevanju hal-štatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem. – Dela 1. razreda SAZU 23, Ljubljana.

735

Dular J. 1985Arheološka topografija Slovenije. Topografsko področje XI (Bela krajina). – Ljubljana.

Dular J. 1993Začetki železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji. – Arheološki vestnik 44, 101–112.

Dular J. 1999Ältere, mittlere und jüngere Bronzezeit in Slowenien – Forschungsstand und Probleme. – Arheološki vestnik 50, 81–96.

Dular J. 2002Dolnji Lakoš in mlajša bronasta doba med Muro in Savo / Dolnji Lakoš und die Jungbronzezeit zwischen der Mur und der Save. – V/In: J. Dular, I. Šavel, S. Tecco Hvala, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5, Ljubljana, 142–223.

Dular J. 2003Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6, Ljubljana.

Dular J. 2008Mihovo in severni obronki Gorjancev v prvem tisočletju pr. Kr. / Mihovo und die nördlichen Ausläufer der Gorjanci im ersten Jahrtausend v. Chr. – Arheološki vestnik 59, 111–148.

Dular J. 2011Zur Datierung der bronzezeitlichen Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš / O dataciji bronastodobnega naselja Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Arheološki vestnik 62, 111–149. Dular J. 2013Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera Instituti Ar-chaeologici Sloveniae 27, Ljubljana.

Dular J., Križ B. 2004Železnodobno naselje na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah / Eisenzeitliche Siedlung auf dem Cvinger bei Do-lenjske Toplice. – Arheološki vestnik 55, 207–250.

Dular J., Tecco Hvala S. 2007South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement, economy, society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev, gospodarstvo, družba. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 12, Ljubljana.

Dular J., Tomanič Jevremov M. 2010Ormož, utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Ormož, befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 18, Ljubljana.

Dular J., Pavlin P., Tecco Hvala S. 2003Prazgodovinska višinska naselja v okolici Dol pri Litiji / Vorgeschichtliche Höhensiedlungen in der Umgebung von Dole pri Litiji. – Arheološki vestnik 54, 159–224.

Dular J., Šavel I., Tecco Hvala S. 2002Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. – Opera Insti-tuti Archaeologici Sloveniae 5, Ljubljana.

Dular J., Križ B., Svoljšak D., Tecco Hvala S. 1991Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini / Befestigte prähistorische Siedlungen in der

736

Mirenska dolina und der Temeniška dolina. – Arheološki vestnik 42, 65–198.

Dular J., Križ B., Svoljšak D., Tecco Hvala S. 1995Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini / Vorgeschichtliche Höhensiedlungen in der Suha krajina. – Ar-heološki vestnik 46, 89–168.

Durman A. 1982Prilog stratificiranju Kevderc-Hrnjevac tipa Retz - Gajarske kulture. – Opuscula archaeologica 7, 37–46.

Durman A. 1983Metalurgija vučedolskog kulturnog kompleksa. – Opuscula archaeologica 8, Zagreb.

Durman A. 1988Vučedol. Treće tisućljeće p. n. e. / Vučedol. Three thousand years B.C. – Zagreb.

Ecsedy I. 1979Die Siedlung der Somogyvár - Vinkovci Kultur bei Szava und einige Fragen der Frühbronzezeit in Südpanno-nien. – Janus Pannonius Múzeum Évkönyve 23, 97–136.

Ecsedy I. 1988Ásatások Szigetcsép – Tangazdaság lelőhelyen II. A korabronzkori település leletei / Excavations at Szigetcsép – Tangazdaság II. The early bronze age settlement. – Communicationes Archaeologice Hungariae 1988, 5–18.

Egg M. 1986Italische Helme. Studien zu den ältereisenzeitlichen Helmen Italiens und der Alpen I–II. – Römisch-Germanisches Zentralmuseum Mainz, Monographien 11, Mainz.

Eibner C. 1996Das “Kaiserköpperl” in Bärndorf, Gem. Rottenmann, Stmk., ein Ansitz der Späthallstatt-/Frühlatèneziet im Grenzbereich zwischen Ost- und Westhallstattkreis. – V/In: E. Jerem, A. Lippert (ur./eds.), Die Osthallstattkul-tur, Akten des Internationalen Symposiums, Sopron, 10.–14. Mai 1994, Archaeolingua 7, Budapest, 87–94.

Erič M. 1994Nova datiranja deblakov in čolnov. – Arheo 16, 74–78.

Erič M. 1998Moker les iz arheoloških najdišč v Sloveniji. – Neobjavljena magistrska naloga / Unpublished Master’s thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Erjavec R. 2009Kamin pri Bevkah. Bronastodobna lončenina iz Ljubljanice. – Neobjavljena diplomska naloga / Unpublished diploma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Erjavec R., Gaspari A. 2012Sledovi bronastodobnih nekropol v Kaminu pri Bevkah. – V/In: A. Gaspari, M. Erič (ur./eds.), Potopljena preteklost, Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine Sloveniji, Radovljica, 269–282.

Fabec T. 2005Tomaj – gradišče. – Varstvo spomenikov 42, 166–167.

Flego S., Rupel L. 1993Prazgodovinska gradišča Tržaške pokrajine. – Trst.

737

Forenbaher S. 1993Radiocarbon dates and absolute chronology of the central European Early Bronze Age. – Antiquity 67/255, 218–256.

Forenbaher S., Kaiser T., Miracle P. T. 2003Pupićina cave pottery and the Neolithic sequence in Northeastern Adriatic. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 14, 61–102.

Fullár Z. 2008Az urnamezős kultúra települése Nagyrécse-Baráka-dűlőben. – Zalai Múzeum 17, 79–92.

Furholt M. 2003, Die absolutchronologische Datierung der Schnurkeramik in Mitteleuropa und Südskandinavien. − Universitätsfor-schungen zur Prähistorischen Archäologie 101, Bonn.

Furlani U. 1974–1975Una necropoli dell`età del ferro sul Monte di Medea. – Aquileia Nostra 45–46, 31–56.

Furmánek V., Veliačik L., Vladár J. 1999 Die Bronzezeit im Slowakischen Raum. − Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 15, Rahden/Westf.

Gabrovec S. 1960aPrazgodovinski Bled. – Dela 1. razreda SAZU 12, Ljubljana.

Gabrovec S. 1960bMesto Kranja v prazgodovini slovenskega ozemlja. – V/In: J. Žontar (ur./ed.), 900 let Kranja, Spominski zbornik, Kranj, 11–30.

Gabrovec S. 1960cGrob z oklepom iz Novega mesta. Prazgodovinske študije. – Situla 1, 27–79.

Gabrovec S. 1964–1965Halštatska kultura v Sloveniji. – Arheološki vestnik 15–16, 21–63.

Gabrovec S. 1965Kamniško ozemlje v prazgodovini. – Kamniški zbornik 10, 89–134.

Gabrovec S. 1966Zur Hallstattzeit in Slowenien. – Germania 44, 1–48.

Gabrovec S. 1968Grob s trinožnikom iz Novega mesta. – Arheološki vestnik 19, 157–188.

Gabrovec S. 1970Dvozankaste ločne fibule. Doprinos k problematiki začetka železne dobe na Balkanu in jugovzhodnih Alpah. ‒ Godišnjak, Centar za balkanološka ispitivanja 8/6, 5‒65.

Gabrovec S. 1973Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. – Arheološki vestnik 24, (1975), 338–385.

Gabrovec S. 1976aŽeleznodobna nekropola v Kobaridu. – Goriški letnik 3, 44–64.

738

Gabrovec S. 1976bZum Beginn der Hallstattzeit in Slowenien. – V/In: H. Mitscha-Märheim, H. Friesinger, H. Kerchler (ur./eds.), Festschrift für Richard Pittioni zum siebzigsten Geburtstag, I: Urgeschichte, Archaeologia Austriaca, Beiheft 13, Wien, 588–600.

Gabrovec S. 1983Jugoistočnoalpska regija. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja IV – Bronzano doba, Sa-rajevo, 21–96.

Gabrovec S. 1987aSvetolucijska grupa. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja V – Željezno doba, Sarajevo, 120–150.

Gabrovec S. 1987bNotranjska grupa. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja V – Željezno doba, Sarajevo, 151–177.

Gabrovec S. 1987cDolenjska grupa. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja V – Željezno doba, Sarajevo, 29–120.

Gabrovec S. 1987dLjubljanska grupa. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja V – Željezno doba, Sarajevo, 178–181.

Gabrovec S. 1991Krka. – Varstvo spomenikov 33, 200.

Gabrovec S. 1994Stična I. Naselbinska izkopavanja / Siedlungsausgrabungen. – Katalogi in monografije 28, Ljubljana.

Gabrovec S. 2006Stična II/1. Gomile starejše železne dobe / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Katalog. – Katalogi in monografije 37, Ljubljana.

Gabrovec S. 2008Stiške gomile. – V/In: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična II/2, Gomile starejše železne dobe, Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit, Studien, Katalogi in monografije 38, (2010), Ljubljana, 7–59.

Gabrovec S., Mihovilić K. 1987Istarska grupa. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja V – Željezno doba, Sarajevo, 293–338.

Gabrovec S., Svoljšak D. 1983Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija / Storia delle richerche e topografia. – Katalogi in monografije 22, Ljubljana.

Gabrovec S., Teržan B. 2008Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien. – Katalogi in monografije 38, (2010), Ljubljana.

Galimberti M., Bronk Ramsey C., Manning S. W. 2004Wiggle-match dating of tree-ring sequences. – Radiocarbon 46/2, 917–924.

739

Garašanin M. 1983Vinkovačka grupa. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja IV ‒ Bronzano doba, Sarajevo, 471–475.

Gaspari A. 2004Bronzezeitliche Funde aus der Ljubljanica. Opfer, Überreste von Bestattungen oder zufällige Verluste? – Archäo-logisches Korrespondenzblatt 34, 37–50.

Gaspari A. 2008Bronastodobno kolišče Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju / Bronze Age pile-dwelling site at Mali Otavnik near Bistra in the Ljubljansko barje. ‒ Arheološki vestnik 59, 57‒89.

Gaspari A. 2009Keltski bojevniki in Ljubljanica. – V/In: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur./eds.), Ljubljanica ‒ kultur-na dediščina reke, Ljubljana, 68‒73 [= Celtic warriors and the Ljubljanica. – V/In: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur./eds.), The Ljubljanica – a River and its Past, Ljubljana 2009, 72–78].

Gaspari A. 2010“Apud horridas gentis”. Začetki rimskega mesta Colonia Iulia Emona / Beginnings of the Roman town of Colonia Iulia Emona. ‒ Ljubljana.

Gaspari A. 2012Arheološki pregledi Ljubljanice 1998‒2005. Konceptno-metodološki razvoj, raziskovalna problematika in ka-talog izbora najdb. ‒ V/In: A. Gaspari, M. Erič (ur./eds.), Potopljena preteklost, Arheologija vodnih okolij in razis-kovanje podovodne kulturne dediščine v Sloveniji, Radovljica, 177‒224.

Gaspari A., Erič M. 2008Arheološke raziskave struge Ljubljanice med Verdom in Vrhniko. ‒ Annales 18/2, 407‒430.

Gaspari A., Lux J. 2009Ljubljana. ‒ Varstvo spomenikov 45, 105‒109.

Gaspari A., Mlinar M. 2005Grave with a machaira from Most na Soči. Last versions of single-edged swords with a bent hilt / Grob z maha-iro z Mosta na Soči. Zadnje izvedbe enoreznih mečev z odklonjenim ročajem. – Arheološki vestnik 56, 169–186.

Gavin D. G. 2001Estimation of inbuilt age of the soil charcoal from fire history studies. – Radiocarbon 43, 27–44.

Gerbec T. 2009Prazgodovinska naselbina na Bledu, najdišče “pod gradom”. – Neobjavljena diplomska naloga / Unpublished dip-loma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Gerbec T. 2014Hotinja vas. ‒ Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana [v tisku / in press].

Gerdol R., Stacul G. 1978Il Castelliere di Ponte S. Quirino presso Cividale. ‒V/In: L. Ruaro Loseri, M. Moretti, R. Gerdol, G. Stacul, Castellieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Complessi dell eta del Bronzo, Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte, Monografie di Preistoria 2, Trieste, 65‒98.

Gilli E., Montagnari Kokelj E. 1992La Grotta dei Ciclami nel Carso Triestino (Materiali degli scavi 1959‒1961). ‒ Atti della Società per la Preistoria

740

e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 7, (1993), 65‒162.

Gilli E., Montagnari Kokelj E. 1993La Grotta delle Gallerie nel Carso Triestino. ‒ Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli--Venezia Giulia 8, (1994),121‒194.

Glogović D. 1989Prilozi poznavanju željeznog doba na Sjevernom Jadranu. ‒ Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Mo-nografije 1, Zagreb.

Görsdorf J. 1992Interpretation der C14-Datierungen im Berliner Labor an Materialien eines Hauses von Feudvar bei Mošorin in der Vojvodina. – Germania 70/2, 279–291.

Görsdorf J. 1995Datierung von Menschenknochen aus dem Gräberfeld Jelšovce. – V/In: Siedlung und Gräber der Ludanice--Gruppe in Jelšovce, Archaeologica Slovaca Monographiae (Studia) 5, 205–208.

Govedarica B. 1988–1989O kulturnom i hronološkom položaju nalaza ljubljanske kulture na jadranskom području. – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 401–411.

Govedarica B. 1989Rano bronzano doba na području istočnog Jadrana. – Djela ANUBiH 67/7, Sarajevo.

Grahek L. 2004Halštatska gomila na Hribu v Metliki. ‒ Arheološki vestnik 55, 111‒206.

Grahek L. 2009Keramika iz železnodobne utrjene naselbine – gradišča Cvinger nad Virom pri Stični. Tipološka, tehnološka in kronološka analiza. – Neobjavljena doktorska disertacija / Unpublished Ph. D. thesis, Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Grahek L. 2013Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri Stični. Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske kera-mike / The Iron Age hillfort Cvinger above Vir near Stična: stratigraphy and typo-chronological analysis of settlement ceramics. – Zbirka E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 3/1, Ljubljana.

Grahek L. 2014Orehova vas. – Zbirka Arheologija na Avtocestah Slovenije, Ljubljana [v tisku / in press].

Gregnanin R., Pirazzini C. 1996Materiali dell’abitato. – V/In: L. Malnati, P. Croce Da Villa, E. Di Filippo Balestrazzi,La protostoria tra Sile e Tagliamento, Antiche genti tra Veneto e Friuli, Padova, 34‒44.

Griebl M. 1996Siedlungsobjekte der Hallstattkultur aus Horn, N.Ö. – V/In: E. Jerem, A. Lippert (ur./eds.), Die Osthallstatt-kultur, Akten des Internationalen Symposiums, Sopron, 10.‒14. Mai 1994, Archaeolingua 7, Budapest, 95–114.

Guštin M. 1973Kronologija notranjske skupine / Cronologia del gruppo preistorico della Notranjska (Carniola Interna). ‒ Arheološki vestnik 24, (1975), 461–506.

741

Guštin M. 1979Notranjska. K začetkom železne dobe na severnem Jadranu / Zu den Anfängen der Eisenzeit an der nördlichen Adria. – Katalogi in monografije 17, Ljubljana.

Guštin M. 2005aSavska skupina Lengyelske kulture / The Sava group of the Lengyel culture. – V/In: M. Guštin (ur./ed.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske kulture / First farmers, The Sava group of the Lengyel culture, Annales Medi-terranea, Koper, 7–22.

Guštin M. 2005bStarejša bronasta doba v Prekmurju. Horizont pramenaste (Litzen) lončenine. – Zbornik soboškega muzeja 8, 85–98.

Guštin M., Križ B. 2007Lady and her attire. Reflecions of Status and Cult in Grave 30/4 from Ivanec near Družinska vas. – V/In: M. Blečič, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner Nebelsick (ur./eds.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, Ljubljana, 491–503.

Guštin M., Tiefengraber G. 2001Prazgodovinske najdbe z avtocestnega odseka Murska Sobota–Nova tabla / Vorgeschichtliche Funde aus dem Autobahnabschnitt bei Murska Sobota–Nova tabla. – Arheološki vestnik 52, 107–116.

Guštin M., Tiefengraber G. 2003Grobišče starejše železne dobe. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 54–59.

Guštin M., Zorko M. 2010Bratonci v Prekmurju. Na obrobju kulture Somogyvár - Vinkovci. – Zbornik soboškega muzeja 15, 77–89.

Guštin M., Zorko M. 2013Bronastodobne in druge površinske najdbe iz Bratoncev v Prekmurju / Bronze Age and other surface finds from Bratonci in the Prekmurje region, Slovenia. – Arheološki vestnik 64, 27–63.

Guštin M., Tomaž A., Kavur B., Jakimovski A., Mileusnić Z., Tiefengraber G., Hincak Z. 2005Neolitska naselbina Čatež – Sredno polje. – V/In: M. Guštin (ur./ed.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske kulture / First farmers, The Sava group of the Lengyel culture, Annales Mediterranea, Koper, 101–112.

Hagens G. 2006Testing the Limits: Radiocarbon Dating and the End of the Late Bronze Age. – Radiocarbon 48/1, 83–100.

Hampl F., Kerchler H., Benkovsky Pivovarova Z. 1981Das mittelbronzezeitliche Gräberfeld von Pitten in Niederösterreich. – Mitteilungen der Prähistorischen Kommis-sion der Österrechischen Akademie der Wissenschaften 19/20, Wien.

Haneca K., Čufar K., Beeckman H. 2009Oaks, tree-rings and wooden cultural heritage: a review of the main characteristics and applications of oak den-drochronology in Europe. ‒ Journal of Archaeological Science 36/1, 1–11.

Hänsel B., Medović P. 1992C14-Datierung aus der früh- und mittelbronzezeitlichen Schichten der Siedlung von Feudvar bei Mošorin in der Vojvodina. – Germania 70/2, 251–257.

742

Hänsel B., Teržan B. 2000Ein bronzezeitliches Kuppelgrab außerhalb der mykenischen Welt im Norden der Adria. – Prähistorische Zeit-schrift 75, 161–183.

Hänsel B., Mihovilić K., Teržan B. 1997Monkodonja – utvrđeno protourbano naselje starijeg in srednjeg brončanog doba kod Rovinja v Istri. – Histria archaeologica 28, 37–106.

Harej Z. 1975Kolišče ob Resnikovem prekopu – II. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 145–169.

Harej Z. 1978Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 6, 61–94.

Harej Z. 1980Poročilo o zaščitnih izkopavanjih v Notranjih Goricah v letu 1979. – V/In: T. Bregant (ur./ed.), Arheološka zaš-čitna raziskovanja na Ljubljanskem barju v letu 1979 1, Ljubljana, 77–102.

Harej Z. 1981–1982Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju – Raziskovanja 1978. in 1979. leta. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 9–10, 31–99.

Harej Z. 1984Štanjel. – Varstvo spomenikov 26, 286–287.

Harej Z. 1986aKultura kolišč na Ljubljanskem barju. – Ljubljana.

Harej Z. 1986bPečina v Doktorjevi ogradi pri Pliskovici. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 14, 89–94.

Harej Z. 1987Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju – raziskovanja leta 1981. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neo-lita in eneolita v Sloveniji 15, 141–193

Hatté C., Jull A. J. T. 2007Radiocarbon dating. Plant Macrofossils. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Am-sterdam, 2958–2965.

Hedges R. M., Tiemei C., Housley R. A. 1992Results and methods in the radiocarbon dating of pottery. – Radiocarbon 34/3, 906–915.

Hennig H. 2001Gräber der Hallstattzeit in Bayerisch-Schwaben. – Monographien der Archäologischen Stattssammlung München 2, Stuttgart.

Herbert B., Lehner M. 1996Neue Funde zur Hallstattkultur aus der Steiermarkt. – V/In: E. Jerem, A. Lippert (ur./eds.), Die Osthallstatt-kultur, Akten des Internationalen Symposiums, Sopron, 10.–14. Mai 1994, Archaeolingua 7, Budapest, 137–171.

743

Hertelendi E. 199514Carbon dating of Zalaszentbalázs-Szőlőhegyi mező 1992–1993. – Antaeus 22, 105–107.

Heymans H. 2007Die Mittel-und Spätbronzezeit im Gleinztal. – V/In: G. Tiefengraber (ur./ed.), Studien zur Mittel-und Spät-bronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 148, Bonn, 143–162.

Hirschler I. 2009Vinkovačka kultura. – V/In: Josipovac Punitovački – Veliko polje I, Zaštitna arheološka istraživanja na trasi auto-ceste A5, Eneolitičko, bronačanodobno i srednjovjekovno naselja, Zagreb, 141–171.

Hofman J. L. 1986Vertical movement of artifacts in alluvial and stratified deposits. – Current Anthropology 27, 163–171.

Homen Z. 1982Novi kasnobrončanodobni lokalitet u Križevcima. – Muzejski vjesnik 5, 18–24.

Honti S. 1993Angaben zur Geschichte der Urnenfelder-Kultur in Südwest-Transdanubien. – V/In: J. Pavuk (ur./ed.), Actes du XIIe Congrès International des Sciences Préhistoriques et Protohistoriques 3, Bratislava, 147–155.

Honti S., Kiss V. 1996Középső bronzkori leletek Somogy megyéből / Middle Bronze Age finds from Somogy county. – Somogyi Múzeumok Közleményei 12, 17–38.

Honti S. et al. 2002A tervezett M7-es autópálya Somogy megyei szakaszának 2000–2001-ben végzett megelőző régészeti feltárások. Élőzetes jelentés II / Rescue Excavations in 2000–2001 on the PlannedRoute of the M7 Motorway in Somogy county. Preliminary report II. – Somogyi Múzeumok Közleményei 15, 3–36

Honti S. et al. 2004A tervezett M7-es autópálya Somogy megyei szakaszának megelőző régészeti feltárása (2002–2003). Élőzetes jelentés III. – Somogyi Múzeumok Közleményei 16, 3–70.

Honti S. et al. 2007Régészeti kutatások az m7-es autópályán és a 67-es úton (2004–2005). Élőzetes jelentés IV / Archaeological research on the Somogy county section of the M7 highway and on Route No. 67 (2004–2005). Preliminary report IV. – Somogyi Múzeumok Közleményei 17, 7–70.

Hornstrup K. M., Olsen J., Heinemeier J., Thrane H., Bennike P. 2012A new absolute Danish Bronze Age chronology as based on radiocarbon dating of cremated bone samples from burials. – Acta Archaeologica 83, 9–53.

Horvat J. 1983Prazgodovinske naselbinske najdbe pri farni cerkvi v Kranju. – Arheološki vestnik 34, (1984), 140–218.

Horvat Ma. 2002Prazgodovina. – V/In: T. Vovk Čepič, M. Horvat, I. Veselko (ur./eds.), Preobrazbe Turjaške palače / Metamorpho-ses of Auersperg Palace, Ljubljana, 56–89.

744

Horvat Ma., Horvat Mi. 1984Kostni ostanki v Ajdovski jami pri Nemški vasi. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 12, 29–32.

Horvat Mi. 1989Ajdovska jama pri Nemški vasi. – Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana.

Horvat Mi. 2003Naselbina starejše bronaste dobe ob reki. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 43–47.

Horvat Šavel I. 1988–1989Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 127–145.

Horváth L. 1994Adatok Délnyugat Dunántúl későbronzkorának történetéhez / Angaben zur Geschichte der Spätbronzezeit in SW Transdanubien. – Zalai muzeum 5, 219–235.

Horváth L. 1996Késő bronzkor. – V/In: M. Bondár et al. (ur./eds.), Évezredek üzenete a láp világábol, Kaposvár, Zalaegerszeg, 57–66.

Horváth L. A. 2010Funde und Befunde mittelkupferzeitlichen Siedlung im 3. Stadtbezirk von Budapest. – Acta Archaeologica Aca-demiae Scientiarum Hungaricae 61, 57–106.

Hüls C. M. 2009Results of radiocarbon dating of samples KIA 21324 and KIA 21325. – V/In: I. Šavel, Pod Kotom-jug pri Krogu, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana, 137–138.

Hüls C. M., Grootes P. M., Nadeau M.-J., Bruhn F., Hasselberg P., Erlenkeuser H. 2004AMS radiocarbon dating of iron artefacts. – Nuclear Instruments and Methods in Physics Research B 223–224, 709–715.

Hüls C. M., Erlenkeuser H.,. Nadeau M.-J, Grootes P. M., Aandersen N. 2010Experimental study on the origin of cremated bone apatite carbon. – Radiocarbon 52/2, 587–599.

Ilon G. 2004Szombathely öskori települestörtenek vazlata. – Szombathely.

Innerhofer F. 2000Die mittelbronzezeitlichen Nadeln zwishen Vogesen und Karpaten. Studien zur Chronologie, Typologie und regio-nalen Gliederung der Hügelgräberkultur. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 71, Bonn.

Jereb M. 2009Bronastodobni depo. – V/In: I. Šavel, Pod Kotom-jug pri Krogu, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana, 151–153.

Jevremov B. 1988‒1989Grobovi z začetka kulture žarnih grobišč iz Ptuja. – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 171–180.

Jull A. J. T. 2007aDating techniques. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Amsterdam, 453–459.

745

Jull A. J. T. 2007bRadiocarbon dating. AMS Method. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Amsterdam, 2911–2918.

Kaerner J. 1988‒1989Chronologische Probleme der Rušegruppe der südostalpinen Urnenfelderkultur / Kronološki problemi ruške skupine jugovzhodnoalpske kulture žarnih grobišč. ‒ Arheološki vestnik 39‒40, (1989), 217‒234.

Kaerner J. 1989Zur Chronologie der slowenisch drauländischen Urnenfelder und deren Beziehung zu benachbarten Gebieten. – Ne-objavljena magistrska naloga / Unpublished Master’s thesis, Universität Heidelberg.

Kalafatić H. 2006Žarni grob vinkovačke kulture s lokaliteta Vinkovci ‒ Duga ulica 40. ‒ Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 23/1, 17‒28.

Kalafatić H. 2011Prilog poznavanju odnosa grupe Barice-Gređani, “bebrinskog tipa hatvanske kulture”, “brodske kulture” i “po-savske kulture” / A contribution to an understanding of the relationship between the Barice-Gređani group, the “Bebrina-type Hatvan culture”, the “Brod culture” and “Posavina culture”. – Opuscula archaeologica 35, 41–63.

Kalafatić H. 2014Settlement Dynamics in Late Bronze Age Northern Croatia. – V/In: Ed. T. Earle, V. Kiss, G. Kulcsár, V. Sze-verényi (ur./eds.), Landscapes of complexity in Bronze Age Central Europe: Micro-Regional Approaches, Oxford [oddano v tisk / submited for publishing].

Kalafatić H., Hršak T., Mihaljević M. 2014Vatra i voda. Pogrebni rituali u kasnom brončanom dobu Slavonije / Fire and Water. Late Bronze Age Burial Rituals in Slavonia. – Zagreb, Osijek [v tisku / in press].

Kalicz N. 1984Die Hatvan Kultur. – V/In: N. Tasić (ur./ed), Kulture ranog bronzanog doba Karpatskog basena i severnog Balka-na, Balcano Pannonica 22, Beograd, 133–190.

Kalicz N. 1991Beiträge zur Kenntnis der Kupferzeit im ungarischen Transdanubien. – Saarbrücker Beiträge zur Altertumskunde 55/1, 347–387.

Kalicz N., Kreiter E., Tokai Z. M. 2007Die Rolle der Sopot-Kultur in der Entstehung der Lengyel-Kultur auf Grund der neuen Augrabungen in Südwestungarn. – V/In: J. K. Kozlowski, P. Raczky (ur./eds.), The Lengyel, Polgár and related cultures in the Mi-ddle/Late Neolithic in central Europe, Kraków, 29–47.

Kalicz Schreiber R. 1991A Somogyvár - Vinkovci kultúra dél-északi irányú közvetítő szerepe a Korabronzkorban / Die Vermittlungrolle in Süd-Nord Richtung der Somogyvár - Vinkovci Kultur in der Frühen Bronzezeit. – Budapest Régiségei 28, 9–43.

Karavanić S. 2009The Urnfield Culture in Continental Croatia. – BAR International Series 2036, Oxford.

Karavanić S. 2011The end of the Middle Bronze Age and the beginning of the Urnfield Culture in Central Croatia. – V/In: C.

746

Gutjahr, G. Tiefengraber (ur./eds.), Beiträge zur Mittel-und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande de Südostalpen: Akten des 1. Wildoner Fachgespräches vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon/Steiermark, Österreich, Internationale Archäologie, Arbeitsgemeinschaft, Symposium, Tagung, Kongress 15, Rahden/Westf., 11–36.

Karavanić S., Mihaljević M., Kalafatić H. 2002Naselje Mačkovac – Crišnjevi kao prilog poznavanju početaka kulture polja sa žarama u slavonskoj Posavini. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 19, 47–62.

Karavanić S., Mihaljević M., Kalafatić H. 2003Istraživanja brončanodobnog naselja Mačkovac – Crišnjevi. – Obavijesti Hrvatskog arheološkog društva 30/1, 55–61.

Kavur B. 2007Middle to Late Bronze Age in Eastern Slovenia. The highways to archaeological knowledge. – V/In: G. Tiefen-graber (ur./ed.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 148, Bonn, 51–65.

Kavur B. 2009Kamnita orodja. – V/In: I. Šavel (ur./ed.), Pod Kotom-jug pri Krogu. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slo-venije 7, Ljubljana, 148–150.

Kavur B. 2012Sodolek – još jedno nalazište s prijelaza srednjeg u kasno brončano doba / Sodolek – just another site from the Middle/Late Bronze Age boundry. – Prilozi 29, 71–88.

Kerman B. 2003Kotare pri Murski Soboti. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 160–162.

Kerman B. 2011aKotare-Baza pri Murski Soboti. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana.

Kerman B. 2011bKotare-Krogi pri Murski Soboti. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana.

Kerman B. 2011cPod Kotom-sever. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 24, Ljubljana.

Kerman B. 2011dDie spätbronzezeitliche Siedlung Pod Grunti-Pince (Slowenien). – V/In: Ch. Gutjahr, G. Tiefengraber (ur./eds.), Beiträge zur Mittel-und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande der Südostalpen, Akten des 1. Wildoner Fachgespräches vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon, Internationale Archäologie 15, Rahden, 89–100.

Kerman B. 2013Gornje njive pri Dolgi vasi 2. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 36, Ljubljana.

Kerman B., Kavur B. 2011Pozna bronasta doba. – V/In: B. Kerman, Pod Kotom-sever, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 24, Ljubljana, 35–45.

Kiss V. 2002Anknüpfungspunkte zwischen Mitteleuropa und Transdanubien in der mittleren Bronzezeit. – V/In: E. Bánffy (ur./ed.), Prehistoric Studies in memoriam Ida Bognár-Kutzián, Antaeus 25, 477–511.

747

Kiss V. 2003Central European economies: agriculturalists in Transdanubia. – V/In: Z. Visy, M. Nagy, Z. B. Kiss (ur./eds.), Hungarian Archaeology at the Turn of the Millennium, Budapest, 148–149.

KLDB 1937Krajevni leksikon Dravske banovine. ‒ Ljubljana.

Knavs M., Mlinar M. 2005Bronastodobna lončenina iz Turjeve jame v dolini Nadiže / Bronze Age pottery from Turjeva jama in the Nadiža Valley. – Arheološki vestnik 56, 59–72.

Knez T. 1966Žarno grobišče v Novem mestu. – Arheološki vestnik 18, 155–161.

Knez T. 1984Žarno grobišče v Novem mestu. Začasno poročilo o raziskovanju v letu 1982. – Arheološki vestnik 35, 119–133.

Knez T. 1985Novo mesto. – Varstvo spomenikov 27, 197–200.

Knez T. 1986Novo Mesto I. Halštatski grobovi. – Carniola Archaeologica 1, Novo Mesto.

Knez T. 1993Novo Mesto III. Kapiteljska njiva, knežja gomila. – Carniola Archaeologica 3, Novo Mesto.

Korošec J. 1955aOris predzgodovine Ljubljane. – V/In: S. Brodar, B. Grafenauer, J. Klemenc, J. Korošec, I. Rakovec (ur./eds.), Zgodovina Ljubljane, Geologija in arheologija, Ljubljana, 243–329.

Korošec J. 1955bČolni izdolbenci. – V/In: S. Brodar, B. Grafenauer, J. Klemenc, J. Korošec, I. Rakovec (ur./eds.), Zgodovina Ljubljane, Geologija in arheologija, Ljubljana, 261.

Korošec J. 1956Arheološke ostaline v Predjami. – Razprave 1. razreda SAZU 4/1, Ljubljana.

Korošec J. 1958Eine neue Kulturgruppe des späten Neolithikums in Nordwestjugoslawien. – Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 9, 83–93.

Korošec J. 1960Drulovka. – Zbornik Filozofske fakultete III/4, Ljubljana.

Korošec J. 1963Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovici. – Dela 1. razreda SAZU 14/10, Ljubljana.

Korošec J. 1964Kulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem prekopu odkrite v letu 1962. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 25–46.

Korošec J., Korošec P. 1953Prazgodovinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja. ‒ Razprave 1. razreda SAZU 3, Ljubljana.

748

Korošec J., Stare F. 1950Začasno poročilo o arheoloških izkopavanjih v Ljubljani. – V/In: Arheološka poročila, Poročilo o izkopavanjih v Ljubljani, Novem Mestu in na Panorami v Ptuju, Dela 1. razreda SAZU 3, Ljubljana, 7–37.

Korošec P. 1957Keramika z licensko ornamentiko (Litzenkeramik) na Ljubljankem barju. ‒ Arheološki vestnik 8/1, 9‒25.

Kos P. 1973Koritnica ob Bači. ‒ Arheološki vestnik 24, (1975), 848‒862.

Kossack G. 1980“Kimmerische” Bronzen. Bemerkungen zur Zeitstellung in Ost- und Mitteleuropa. ‒ V/In: Zbornik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šestdesetletnici, Situla 20–21, Ljubljana, 109–143.

Krause R. 1988Die endneolithischen und frühbronzezeitlichen Grabfunde auf der Nordstadtterrasse von Singen am Hohentwiel. – Forschungen und Berichte zur Vor- und Frühgeschichte in Baden-Württemberg 32, Stuttgart.

Krause R. 1996Zur Chronologie der frühen und mittleren Bronzezeit Süddeutschlands, der Schweiz und Österreichs. – V/In: K. Randsborg (ur./ed.), Absolute Chronology – Archaeological Europe 2500–500 BC, Acta Archaeologica 67, Supplementa 1, København, 73–86.

Križ B. 1988Metlika ‒ Hrib. ‒ Varstvo spomenikov 30, 216‒219.

Križ B. 1991Metlika ‒ Hrib. Gomila I. Katalog razstave. ‒ Metlika.

Križ B. 1995Novo Mesto pred Iliri. ‒ Novo mesto.

Križ B. 1998‒1999Iron smelting furnaces at Cvinger near Dolenjske Toplice. ‒ Archaeologia Austriaca 82‒83, 498‒500.

Križ B. 2005Novo Mesto VI. Kapiteljska njiva. Mlajšeželeznodobno grobišče / Late Iron Age cemetery. ‒ Carniola Archaeologica 6, Novo mesto.

Križ B. 2013Novo mesto. 7. Kapiteljska njiva. Gomile I, XIV in XV / Barrows I, XIV and XV. ‒ Carniola Archaeologica 7, Novo mesto.

Križ B., Stipančić P., Škedelj Petrič A. 2009Arheološka podoba Dolenjske. Katalog stalne arheološke razstave Dolenjskega muzeja Novo mesto / The Archaeolo-gical Image of Dolenjska. Catalogue of the permanent archaeological exhibition at the Dolenjski muzej Novo mesto. – Novo mesto.

Kruh A. 2003Loke. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 179–180.

749

Kulcsár G. 2009The beginning of the bronze age in the Carpathian basin. The Mako-Kosihy-Čaka and the Somogyvar-Vinkovci cul-tures in Hungary. – Varia archaeologica Hungarica 23, Budapest.

Kuzmin Y. V., Vetrov V. M. 2007The earliest Neolithic complex in Siberia: the Ust-Karenga 12 site and its significance for the Neolithisation process in Eurasia. – Documenta Praehistorica 34, 9–20.

Kuzmin Y. V., Hall S., Tite M. S., Bailey R., O’Malley J. M., Medvedev V. E. 2001Radiocarbon and thermoluminescence dating of the pottery from the early Neolithic site of Gasya (Russian Far East): initial results. – Quaternary Science Reviews 20/5–9, 945–948.

Lamut B. 1988‒1989Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu. ‒ Arheološki vestnik 39‒40, (1989), 235‒276.

Lamut B. 1996Zgodnje bronastodobno najdišče: Ptuj – Prešernova ulica 6. – Ptujski zbornik 6/1, 16–48.

Lamut B. 2001Ormož ‒ The Chronological Structure of the Late Bronze and Early Iron Age Settlement. ‒ V/In: A. Lippert (ur./ed.), Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend, Akten des internationalen und interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur Prä-historischen Archäologie 78, Bonn, 201‒242.

Lanting J. N., Aerts-Bijma A. T., van der Plicht J. 2001Dating of cremated bones. – Radiocarbon 43, 249–254.

Leben F. 1963Materialna kultura in izsledki izkopavanj v Kevdercu in Lubniški jami. – Acta carsologica 3, 213–251.

Leben F. 1988Novoodkrite prazgodovinske plasti v jamah na Krasu. ‒ Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 16, 65‒76.

Leghissa E. 2011Bronastodobna naselbina Medvode-Svetje. Obdelava arheoloških ostalin in najdb iz izkopavanj 2007. – Neobjavlje-na diplomska naloga / Unpublished diploma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Lian O. B. 2007Termoluminiscence. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Amsterdam, 1480–1491.

Libby W. F. 1963Radiokarbon dating. – Annals of Internal Medicine 59/4, 566–578.

Lochner M. 1986Das frühurnenfelderzeitliche Gräberfeld von Baierdorf, Niederösterreich – eine Gesamtdarstellung. – Archaeo-logia Austriaca 70, 263–294.

Lochner M. 1991Ein Gräberfeld der älteren Urnenfelderzeit aus Horn, Niederösterreich. – Archaeologia Austriaca 74, 137–220.

Lochner M. 1994Späte Bronzezeit, Urnenfelderzeit. Aktueller Überblick über die Urnenfelderkultur im Osten Österreichs. – V/

750

In: J.-W. Neugebauer, Bronzezeit in Ostösterreich, Wissenschaftliche Shriftenreihe Niederösterreich 98/101, St. Pölten, Wien, 194–224.

Lonza B. 1981La ceramica del castelliere degli Elleri. ‒ Societa per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia, Quaderno 4, Trieste.

Ložar R. 1941Študije o Ljubljanski keramiki. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 22, 1–34.

Ložnjak D. 2003Grobovi virovitičke grupe iz Vočina. Osvrt na početnu fazu kulture polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 20, 33–46.

Ložnjak D. 2005Naseljenost Podravine u starijoj fazi kulture polja sa žarama. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 22, 25–58.

Ložnjak Dizdar D. 2011Graves of the Early Urnfield culture in northern Croatia. – V/In: C. Gutjahr, G. Tiefengraber (ur./eds.), Beiträge zur Mittel-und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande de Südostalpen: Akten des 1. Wildoner Fachges-Akten des 1. Wildoner Fachges-präches vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon/Steiermark, Österreich, Internationale Archäologie, Arbeitsgemein-, Arbeitsgemein-schaft, Symposium, Tagung, Kongress 15, Rahden/Westf., 37–49.

Lubšina Tušek M. 2001Ptuj-center. – Letno poročilo 1999, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Konservatorska poročila, 291–297.

Lubšina Tušek M. 2008aZgornja Hajdina – arheološko najdišče Srednica. – Varstvo spomenikov 44, 316–319.

Lubšina Tušek M. 2008bZavrč – arheološko najdišče Prodnica. – Varstvo spomenikov 44, 309–311.

Mäder A., Sormaz T. 2000Die Dendrodaten der beginnenden Spätbronzezeit (Bz D) von Elgg ZH-Breiti. – Jahrbuch der Schweizerischen Urgeschichte 83, 65–78.

Magdič A. 2006Prazgodovinska naselbina Hajndl pri Ormožu. Izkopavanje 1999/2000 – Območje 2. – Neobjavljena diplomska naloga / Unpublished diploma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Magny M. 2004The contribution of palaeoclimatology to the lake-dwellings. – V/In: F. Menotti, Living on the lake in prehistoric Europe, 150 years of lake-dwelling research, London, New York, 132–143.

Majnarić Pandžić N. 1981Drljanovac, Nova Rača, Bjelovar – kasnobrončanodobna žarna nekropola. – Arheološki pregled 22, 34–35.

Majnarić Pandžić N. 1989Prilog poznavanju kasnog brončanog doba u sjeverozapadnoj Hrvatski. – Arheološki radovi i rasprave 11, 9–27.

751

Mal J. 1927Muzejska kronika. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 7–8, 20–30.

Marchesetti C. 1885La necropoli di S. Lucia. – Bollettino della Società Adriatica di Scienze Naturali in Trieste 9, 94–165.

Marchesetti C. 1903I Castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia. – Trieste.

Marić N. 1964Donja Dolina. – Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu N. S. 19, 5–128.

Marković Z. 1994Sjeverna Hrvatska od neolita do brončanog doba. Problem kontinuiteta stanovništva i kultura sjeverne Hrvatske od ranog neolita do početka brončanog doba. ‒ Koprivnica.

Marković Z. 2002Grabrovac kod Đakova i početak brončanog doba u sjevernoj Hrvatskoj. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 19, 31–45.

Marković Z. 2003O genezi i početcima licenskokeramičke kulture u sjevernoj Hrvatskoj. – Opuscula archaeologica 26, 117–150.

Masaryk R. 2013Dolenji Podboršt pri Trebnjem. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 43, Ljubljana.

Maselli Scotti F. 1978–1981Primi risultati sullo scavo di Cattinara ed i castellieri triestino nell’età del ferro. – Atti della Società per la Preisto-ria e Protostoria della regione Friuli-Venezia Giulia 4, 281–309.

Maselli Scotti F. 1981Il bronzo finale e il primo ferro a Cattinara. – Atti dei Civici musei di Storia ed Arte di Trieste 12/I, 133–160.

Maselli Scotti F. 1983Insediamento di Duino. – V/In: Preistoria del Caput Adriae, Il catalogo, Trieste, 211–214.

Maselli Scotti F. 1989S. Polo. – V/In: E. Montagnari Kokelj (ur./ed.), Il Carso Goriziano tra protostoria e storia, Da Castellazzo a San Polo, Gorizia, 107–112.

Maselli Scotti F., Paronuzzi P. 1983Abitato protostorico di Duino. Scavi 1983. – V/In: Preistoria del Caput Adriae, Il catalogo, Trieste, 148–160.

Mason P. 2003Obrežje MMP. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vod-nik po najdiščih, Ljubljana, 202–203.

Medović P. 1978Naselja starijeg gvozdenog doba u jugoslovenskom Podunavlju. – Dissertationes et monographiae 22, Beograd.

Mele M. 2009Naselbini Hajndl in Ormož v pozni bronasti in zgodnji železni dobi. – Neobjavljena doktorska disertacija / Un-published Ph. D. thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

752

Melik A. 1946Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. – Ljubljana.

Menotti F. (ur./ed.) 2004Living on the lake in prehistoric Europe. 150 years of lake-dwelling research. – London, New York.

Michels J. W. 1972Dating methods. – Annual Review of Anthropology 1, 113–126.

Mihovilić K. 2007–2008Gropi – Stari Guran. Analiza prapovijesne keramike. – Histria archaeologica 38–39, 37–79.

Minichreiter C. 1982–1983Pregled iztraživanja nekropola grupe “Gređani” u Slavoniji. – Anali Zavoda za znanstveni rad JAZU u Osijeku 2, 7–122.

Minichreiter C. 1984Brončanodobne nekropole s paljevinskim grobovima grupe Gređani u Slavoniji. – V/In: N. Majnarić Pandžić (ur./ed.), Arheološka istraživanja u istočnoj Slavoniji i Baranji, Znanstveni skup, Vukovar, 6–9. X. 1981, Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 9, Zagreb, 91–106.

Miškec A. 2007Monetary circulation in the Posočje Region in the Antiquity. – V/In: M. Chiabà, P. Maggi, Ch. Magrini (ur./eds.), Le valli del Natisone e dell’Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico, Atti del convegno internazionale di studi, Studi e Ricerche sulla Gallia Cisalpina 20, Roma, 275–281.

Mlekuž D. 2005Trajektorije sprememb mezolitskih in neolitskih krajin dinarske Slovenije. – Neobjavljena doktorska disertacija / Unpublished Ph. D. thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Mlekuž D. 2009The materiality of dung. The manipulation of dung in Neolithic Mediterranean caves. – Documenta Praehisto-rica 36, 219–225.

Mlekuž D., Budja M., Payton R., Bonsall C. 2008a“Mind the Gap”. Caves, radiocarbon sequences, and the Mesolithic-Neolithic transition in Europe – lessons from the Mala Triglavca rockshelter site. – Geoarchaeology, An International Journal 23/3, 398–416.

Mlekuž D., Budja M., Payton R., Bonsall C., Žibrat Gašparič A. 2008bReassessing the Mesolithic/Neolithic “gap” in Southeast European cave sequences. – Documenta Praehistorica 35, 237–251.

Mlinar M. 2002Nove zanke svetolucijske uganke. Arheološke raziskave na Mostu na Soči: 2000 do 2001. Katalog razstave. – Tolmin.

Mlinar M. 2003Most na Soči ingot with the sign of a bare branch. – Instrumentum 17, 29–30.

Mlinar M. 2005aNove arheološke najdbe iz Kobarida. – Goriški letnik 30–31, 299–312.

Mlinar M. 2005bMost na Soči (S. Lucia di Tolmino): a century after Carlo Marchesetti. – V/In: G. Bandelli, E. Montagnari

753

Kokelj (ur./eds.), Carlo Marchesetti e Castellieri 1903–2003, Atti del Convegno Internazionale di Studi Castello di Duino, 14–15 novembre 2003, Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia 9, Trieste, 325–338.

Mlinar M. 2008Most na Soči (Sv. Lucija) – izkopavanja na grobišču 2000‒2002. – Neobjavljena magistrska naloga / Unpublished Master’s thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Mlinar M. 2011Sova, zaščitnica pokopališč. – V/In: D. Fortunat Černilogar (ur./ed.), Naplavine obsoške zgodovine, Vodnik po stalni razstavi Tolminskega muzeja, Tolmin, 24–27.

Montagnari Kokelj E. 1989Quota 36 di Monfalcone. – V/In: E. Montagnari Kokelj (ur./ed.), Il Carso Goriziano tra protostoria e storia, Da Castellazzo a San Polo, Gorizia, 113–114.

Montagnari Kokelj E. 1996La necropoli di S. Barbara presso il castelliere di Monte Castellier degli Elleri (Muggia –Trieste). – Aquileia Nostra 47, 9–46.

Moretti M. 1977Note sulla tipologia delle anse ceramiche dei castellieri del Carso Triestino. – V/In: Atti del Convegno di studi sul età del Bronzo e del ferro nell Isontino, Gorizia, (1979), 57–77.

Moretti M. 1978Complessi dai Castellieri di Nivize e Monte Grisa. – V/In: L. Ruaro Loseri, M. Moretti, R. Gerdol, G. Stacul, I Castellieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino, Complessi dell eta del Bronzo, Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste, Monografie di Preistoria 2, Trieste, 9–64.

Moser K. 1884Notizen über Funde aus prähistorischer und römischer Zeit im Küstenlande und in Istrien. – Mitteilungen der Archaeologischen Gesellschaft in Wien 14, 10.

Mozetič N. 1956Kratek pregled arheoloških najdb Gornjega Posočja. ‒ Tolminski zbornik 1, 22‒26.

Mozsolics A. 1942A kisapostagi korabronzkori urnatemető / Der frühbronzezeitliche Urnenfriedhof von Kisapostag. – Archaeologia Hungarica 26, Budapest.

de Mulde G., van Strydonck M., Boudin M., Leclercq W., Paridaens N., Warmenbol E. 2007Re-evaluation of the Late Bronze Age and Early Iron Age chronology of the western Belgian urnfields based on 14C dating of cremated bone. – Radiocarbon 49, 499–514.

de Mulde G., van Strydonck M., Boudin M. 2009The impact of cremated bone dating on the archaeological chronology of the Low countries. – Radiocarbon 51/2, 579–600.

Müller J. 1994Das ostadriatische Frühneolithikum. Die Impresso-Kultur und die Neolithisierung des Adriaraumes. – Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 9, Berlin.

Müller J., Lohrke B. 2009Neue absolutchronologische Daten für die süddeutsche Hügelgräberbronzezeit. – Germania 87, 25–39.

754

Müller-Karpe H. 1959Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Romisch-Germanische Forschun-gen 22, Berlin.

Müllner A. 1892aFunde beim Baue der Unterkrainer Bahn. – Argo 1/3, 59–60.

Müllner A. 1892bEinbäumler in Moraste. – Argo 1, 18.

Murgelj I. 2008Srednja bronasta doba na Dolenjskem – primer Podsmreka. – Neobjavljena magistrska naloga / Unpublished Mas-ter’s thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Murgelj I. 2012Bronastodobna enoročajna skodelica na nogi iz Podsmreke near Višnja gora. – V/In: B. Migotti, P. Mason, B. Nadbath, T. Mulh (ur./eds.), Scripta in honorem Bojan Djurić, Monografije CPA 1, Ljubljana, 133–142.

Murgelj I. 2013Podsmreka pri Višnji Gori. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 42, Ljubljana.

Murgelj I., Svoljšak D. 2003Podsmreka pri Višnji Gori 2. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 222–223.

Murko M. 2008Miklavž na Dravskem polju – gomilno grobišče. – Varstvo spomenikov 44, 156–158.

Mušič B., Dimc F. 1994Magnetna susceptibilnost kot kvantitativni kriterij za razvrščanje arheoloških materialov. – Arheo 16, 37–44.

Mušič B., Orengo L. 1998Magnetometrične raziskave železnodobnega talilnega kompleksa na Cvingerju pri Meniški vasi. – Arheološki vestnik 49, 157–186.

Nadbath B., Draksler M. 2008aIg. – Varstvo spomenikov 44, 76–77.

Nadbath B., Draksler M. 2008bLjubljana – arheološko najdišče Šmarna gora. – Varstvo spomenikov 44, 135–136.

Nascimbene A. 2009Le Alpi Orientali nell`età del ferro (VII–V secolo a.C.). – Portogruaro.

Naysmith P., Scott E. M., Cook G. T., Heinemeier J., van der Plicht J., van Strydonck M., Bronk Ramsey C., Grootes P. M., Freeman S. T. 2007A Cremated Bone Intercomparison Study. – Radiocarbon 49/2, 403–408.

Neri D. 2004I lingotti col “ramo secco”: nuovi dati e riconsiderazoni. – V/In: E. Ercolani Cocchi, A. L. Morelli, D. Neri (ur./eds.), Romanizzazione e moneta, La testimonianza dei rinvenimenti dall’Emilia Romagna, Quaderni di Archeolo-gia dell’Emilia Romagna 10, Firenze, 13–20.

755

Neugebauer J.-W. 1980Fundmaterialien aus der ältesten Stufe der Hügelgräberbronzezeit aus dem Raume von Mannersdorf am Leitha-gebirge, Niederösterreich. – Fundberichte aus Österreich 19, 157–201.

Neugebauer J.-W. 1994Bronzezeit in Ostösterreich. – Wissenschaftliche Schriftenreihe Niederösterreich 98/101, St. Pölten, Wien.

Neugebauer C., Neugebauer J.-W. 1997Franzhausen. Das Frühbronzezeitliche Gräberfeld I. Teil 1: Materialvorlage. – Fundberichte aus Österreich, Ma-terialhefte A/5, Wien.

Nijboer A. J. 2005La cronologia assoluta dell’età del Ferro nel Mediterraneo, dibattito sui metodi e sul risultati. – V/In: G. Barto-loni, F. Delpino (ur./eds.), Oriente e Occidente: metodi e discipline a confronto, Riflessioni sulla cronologia dell´età del ferro in Italia, Atti dell´incontro di studi Roma, 30–31 ottobre 2003, Mediterranea 1, Pisa, Roma, 527–556.

Nijboer A. J. 2013An interpretation of the radiocarbon date from the Warrior Tomb at Tarquinia. – V/In: A. Babbi, U. Peltz, La Tomba del Guerriero di Tarquinia, Identità, concentrazione del potere e networks dinamici nell´avanzato VIII sec.a.C. / Das Kriegergrab von Tarquinia, Eliteidentität, Machtkonzentration und dynamische Netzwerke im späten 8. Jh.v.Chr., Monographien des Römisch-Germanischen Zentralmuseums 109, Mainz, 205–211.

Niu M., Heaton T. J., Blackwell P. G., Buck C. E. 2013 The Bayesian approach to radiocarbon calibration curve estimation: the IntCal13, Marine13, and SHCal13 methodologies – Radiocarbon 55/4, 1905–1922.

Novotná M., Novotný B. 1996Karpaten-und Donauregion in der frühen und mittleren Bronzezeit. – V/In: K. Randsborg (ur./ed.), Absolute Chronology, Archaeological Europe 2500–500 BC, Acta Archaeologica 67, Supplementa 1, København, 87–98.

Novšak M. 2003Podgorica – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 216–218.

Obelić B. 2009Rezultati 14C analiz vzorcev oglja. – V/In: I. Šavel, Pod Kotom-jug pri Krogu, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana, 147.

Obelić B., Grootes P. M. 2010Poročilo o rezultatih 14C. – V/In: I. Šavel, S. Sankovič, Za Raščico pri Krogu, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana, 126–128.

Obelić B., Krajcar Bronić I., Horvatinčić N., Barešić J., Rajtarić A. 2011Rudjer Bošković Institute radiocarbon measurements XVI. – Radiocarbon 53/2, 395–417.

Ogrin M. 1998Trortasta fibula v Sloveniji / Die Dreiknopffibel in Slowenien. – Arheološki vestnik 49, 101–132.

Olsen J., Heinemeier J., Bennike P., Krause C., Hornstrup K. M., Thrane H. 2008Characterisation and blind testing of radiocarbon dating of cremated bone. – Journal of Archaeological Science 35/3, 791–800.

756

Olsen J., Hornstrup K. M., Heinemeier J., Bennike P., Thrane H. 2011Chronology of the Danish Bronze Age based on 14C dating of cremated bone remains. – Radiocarbon 53/2, 261–275.

Olsen J., Heinemeier J., Hornstrup K. M., Bennike P., Thrane H. 2013‘Old wood’ effect in radiocarbon dating of prehistoric cremated bones? – Journal of Archaeological Science 40, 30–34.

Oman D. 1980Brinjeva gora. Izkopavanje l. 1953. – Neobjavljena diplomska naloga / Unpublished diploma, Oddelek za arhe-ologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Oman D. 1981Brinjeva gora 1953. Obdelava prazgodovinske keramike. – Arheološki vestnik 32, 144–216.

Osole F. 1974Radiokarbonske datacije v slovenskem paleolitiku. – V/In: Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata, Situla 14–15, Ljubljana, 25–33.

Osterman J. 2008Špilja Jankuša: prilog poznavanju brončanodobnih špiljskih lokaliteta Like. – V/In: T. Kolak (ur./ed.), Arheološka istraživanja u Lici, Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 23, Zagreb, 41–67.

Pabst S. 2012Die Brillenfibeln. Untersuchungen zu spätbronze- und ältereisenzeitlichen Frauentrachten zwischen Ostsee und Mit-telmeer. – Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 25, Rahden.

Pahič S. 1953Žarno grobišče na Pobrežju pri Mariboru. – Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino 1/2, 141–144.

Pahič S. 1957Drugo žarno grobišče v Rušah. – Razprave 1. razreda SAZU 4/3, Ljubljana.

Pahič S. 1962–1963Bronastodobna gomila pod Brinjevo goro. – Arheološki vestnik 13–14, 349–373.

Pahič S. 1965Morje pri Framu, Nova Dobrava pri Zrečah. – Varstvo spomenikov 9, 170.

Pahič S. 1972Pobrežje. – Katalogi in monografije 6, Ljubljana.

Pahič S. 1974Bukovec nad Zg. Polskavo. – Varstvo spomenikov 17–19/1, 95– 96.

Pahič S. 1981Brinjeva gora 1953. – Arheološki vestnik 32, 71–143.

Pahič S. 1985Brinjeva gora 1954. – Doneski k pradavnini Podravja 2, Maribor.

Pahič S. 1991Moji poslednji pobreški grobovi. – Doneski k pradavnini Podravja 6, Maribor.

757

Pahič V. 1988–1989Žarno grobišče na Brinjevi gori. – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 181–216.

Pare C. F. E. 1998Beiträge zum Übergang von der Bronze zur Eisenzeit in Mitteleuropa. Teil I: Grundzüge der Chronologie im östlichen Mitteleuropa (11.–8. Jahrhundert v. Chr.). – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Ma-inz 45/1, 29–433.

Parzinger H. 1984Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei Ljubljana im äneolithischen und frühbronzezeitlichen Kultursystem der mittleren Donauländer. – Arheološki vestnik 35, 13–75.

Parzinger H. 1988Chronologie der Späthallstatt- und Frühlatène Zeit. Studien zu Fundgruppen zwischen Mosel und Save. – Acta hu-maniora 4, Weinheim.

Parzinger H. 1988–1989Hallstattzeitliche Grabhügel bei Dobrnič. – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 529–635.

Parzinger H. 1993Studien zur Chronologie und Kulturgeschichte der Jungstein-, Kupfer- und Frühbronzezeit zwischen Karpaten und Mittlerem Taurus. – Römisch-Germanische Forschungen 52, Mainz am Rhein.

Pásztor E. 1993The Situation of the Kisapostag Culture in the Carpathian basin during the Early Bronze Period. – V/In: J. Pavuk (ur./ed.), Actes du XIII Congres International des Sciences Préhistoriques et Protohistoriques, Bratislava, 1–7. septembre 1991, Bratislava, 52–58.

Pásztor E. 1997Frühbronzezeitliches Urnenfeld in der Flur von Kisapostag. – Alba Regia 26, 13–59.

Patek E. 1968Die Urnenfelderkultur in Transdanubien. – Archaeologia Hungarica 44, Budapest.

Pavišić I. 1991Prapovijesno nalazište Mali Zagreb u Špišić Bukovici – prilog poznavanju Virovitičke grupe / The prehistoric Site of Mali Zagreb – a Contribution to the Knowledge of the Virovitica Group. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 8, 5–16.

Pavišić I. 1992Neki novi nalazi Virovitičke grupe iz Gaćišta kod Virovitice. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 9, 37–48.

Pavišić I. 2001Die spätbronzezeitliche Siedlung Špičak in Hrvatsko zagorje. – V/In: A. Lippert (ur./ed.), Die Drau, Mur- und Raab-Region im 1. Vorchristlichen Jahrtausend, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 78, Bonn, 165–179.

Pavlin P. 2006Grac pri Selih pri Zajčjem Vrhu / Grac near Sela pri Zajčjem vrhu. – V/In: A. Tomaž (ur./ed.), Od Sopota do Lengyela, Prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and Lengyel, Contributions to stone age and copper age cultures between the Sava and the Danube, Annales Mediterranea, Koper, 211–227.

758

Pavlin P. 2007Železnodobne najdbe z Graca pri Selih pri Zajčjem vrhu. – V/In: M. Blečič, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hell-muth, E. Kaiser, C. Metzner Nebelsick (ur./eds.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, Lju-bljana, 759–767.

Pavlin P., Dular J. 2007Prazgodovinska višinska naselja v Posavskem hribovju. – Arheološki vestnik 58, 65–120.

Pavlovič D. 2007Grofove njive pri Drnovem. Halštatskodobna naselbina in grobišče. – Neobjavljena diplomska naloga / Unpub-lished diploma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Pavlovič D. 2008Prazgodovinski piraunos z Nove Table pri Murski Soboti? / Prehistoric Pyraunos from Nova Tabla near Murska Sobota? – Annales 18/2, 479–488.

Pavlovič D. 2014Grofove njive pri Drnovem. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana [v tisku / in press].

Pečnik J. 1904Prazgodovinska gradišča na Kranjskem. – Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 4/1–2, 125–143.

Pečnik J. 1914Prazgodovina Kranjske dežele. – Ljubljana.

Pellegrini E., Macellari R. (ur./eds.) 2002I lingotti con il segno del ramo secco. Considerazioni su alcuni aspetti socio-economici nell’area etrusco-italica durante il periodo tardo arcaico. – Biblioteca di Studi Etruschi 38, Pisa, Roma.

Pergar M. 2002Mala Triglavca. – Neobjavljena diplomska naloga / Unpublished diploma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Pergar M. 2007Mala Triglavca 1979–1985. Opredelitev keramičnega gradiva “mlajšega prazgodovinskega horizonta” / Mala Triglavca 1979–1985. Analysis of the pottery from the “later prehistoric horizon”. – Arheološki vestnik 58, 39–63.

Peroni R., Vanzetti A. 2005Intorno alla cronologia della prima età del Ferro italiana, da H. Müller-Karpe a Chr. Pare. – V/In: G. Bartoloni, F. Delpino (ur./eds.), Oriente e Occidente: metodi e discipline a confronto, Riflessioni sulla cronologia dell´età del ferro in Italia, Atti dell´incontro die studi, Roma, 30–31 ottobre 2003, Mediterranea 1, Pisa, Roma, 53–80.

Plestenjak A. 2010Gorice pri Turnišču. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 12, Ljubljana.

Pleterski A. 2010Datiranje skupin ustij z metodo radioaktivnega ogljika. – V/In: A. Pleterski (ur./ed.), Zgodnjesrednjeveška na-selbina na blejski Pristavi, Tafonomija, predmeti, čas / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled, Taphonomie, Fundgegenstände und zeitliche Einordnung, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19, Ljubljana, 86–135.

van der Plicht J. 2007Variations in Atmospheric 14C. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Amsterdam,

759

2923–2931.

van der Plicht J., Bruins H. J., Nijboer A. J. 2009The Iron Age around the Mediterraena: a High chronology perspective from the Groningen radiocarbon Data-base. – Radiocarbon 51/ 1, 213–242.

Pogačnik A. 2002Način pokopa in analiza pridatkov / The burrial ritual and the analysis of the grave goods. – V/In: D. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin, prazgodovinsko grobišče II, Razprave / Tolmin, the prehistoric cemetery II, Treatises, Katalogi in monografije 35, Ljubljana, 21–84.

Primas M. 1996Velika Gruda I. Hügelgräber des frühen 3. Jahrtausends v. Chr. im Adriagebiet ‒ Velika Gruda, Mala Gruda und ihr Kontext / Tumulus burials of the early 3rd Millenium BC in the Adriatic – Velika Gruda, Mala Gruda and their context. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 32, Bonn.

Primas M. 2008Bronzezeit zwischen Elbe und Po. Strukturwandel in Zentraleuropa, 2200–800 v. Chr. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 150, Bonn.

Puš I. 1971Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. Izkopavanja v letih 1964–1965. – Razprave 1. razreda SAZU 7/1, Ljubljana.

Puš I. 1982Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. – Razprave 1. razreda SAZU 13/2, Ljubljana.

Puš I. 1984Prazgodovinski Molnik. – Arheološki vestnik 35, 134–162.

Puš I. 1988–1989Bronastodobna naselbina pri Žlebiču. – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 345–366.

Raczky P., Hertelendi E., Horváth F. 1992Zur absoluten Datierung der bronzezeitlichen Tell-Kulturen in Ungarn. ‒ V/In: W. Meier-Arendt (ur./ed.), Bronzezeit in Ungarn, Forschungen in Tell-Siedlungen an Donau und Theiss, Frankfurt am Main, 42–47.

Raczky P., Hertelendi E., Veres M. 1994La datation absolue des cultures des tells de l’âge du bronze en Hongrie. – V/In: Le bel âge du bronze en Hongrie, Dijon, 42–48.

Reimer P. J., Reimer R. W. 2007Radiocarbon dating. Calibration. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Amsterdam, 2941–2950.

Reimer P. J., Baillie M. G. L., Bard E., Bayliss A., Beck J. W., Bertrand C. J. H., Blackwell P. G., Buck C. E., Burr G. S., Cutler K. B., Damon P. E., Edwards R. L., Fairbanks R. G., Friedrich M., Guilderson T. P., Hogg A. G., Hungen K. A., Kromer B., Mccormac G., Manning S., Bronk Ramsey C., Reimer R. W., Remmele S., Southon J. R., Stuiver M., Talamo S., Taylor F. W., van der Plicht J., Weyhenmeye C. E. 2004INTCAL04 terrestrial radiocarbon age calibration, 0–26 cal kyr BP. – Radiocarbon 46, 1029–1058.

Reimer P. J., Bard E., Bayliss A., Beck J. W., Blackwell P. G., Bronk Ramsey C., Buck C. E., Cheng H., Ed-wards R. L., Friedrich M., Grootes P. M., Guilderson T. P., Haflidason H., Hajdas I., Hatté C., Heaton T. J.,

760

Hoffmann D. L., Hogg A. G., Hughen K. A., Kaiser K. F., Kromer B., Manning S. W., Niu M., Reimer R. W., Richards D. A., Scott E. M., Southon J. R., Staff R. A., Turney C. S. M., van der Plicht J. 2013INTCAL13 and MARINE13 radiocarbon age calibration curves, 0–50,000 years cal BP. – Radiocarbon 55/4, 1869–1887.

Renfrew C. 1973Before Civilization. The Radiocarbon Revolution and Prehistoric Europe. – London.

Říhovský J. 1979Die Nadeln in Mähren und im Ostalpengebiet. – Prähistorische Bronzefunde XIII/5, München.

Roeder M. 1992C14-Datien und archäologischer Befund am Beispiel eines Hauses von Feudvar bei Mošorin in der Vojvodina. – Germania 70/2, 259–277.

Rozman B. 2004Keramika iz prazgodovinske naselbine v Kranju (Pavšlarjeva hiša) / Pottery from the prehistoric settlement in Kranj (the Pavšlar house). – Arheološki vestnik 55, 55–110.

Ruaro Loseri L., Steffe de Piero G., Vitri S., Righi G. 1977La necropoli di Brežec presso S. Canziano di Carso. Scavi Marchesetti 1896–1900. – Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste, Monografie di Preistoria 1, Trieste.

Rutar S. 1882Zgodovina Tolminskega. – Gorica.

Rutar S. 1891Prazgodovinske in rimske izkopanine po Slovenskem l. 1890. – Letopis Matice Slovenske za leto 1891, 182–209.

Rychner V., Billamboz A., Bocquet A., Gassman P., Gebus L., Klag Th., Marguet A., Schöbl G. 1995Stand und Aufgaben dendrochronologischer Forschung zur Urnenfelderzeit. – V/In: Beiträge zur Urnenfelderze-it nördlich und südlich der Alpen, Ergebnisse eines Kolloquiums Hermann Müller-Karpe gewidmet, Monographien 35, Römisch-Germanisches Zentralmuseum, Bonn, 455–487.

Sachße C. 2010Untersuchungen zu den Bestattungssitten der Badener Kultur. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen Ar-chäologie 179, Bonn.

Sakara Sučević M. 2008Tri prazgodovinske naselbine na slovenski obali. Revizija izkopanega gradiva s Sermina, Kaštelirja nad Kortami in iz Pirana. – Annales 18/2, 439–454.

Samonig B. 2003Studien zur Pfahlbauforschung in Österreich. Materialen 2. Die Pfahlbaustation des Keutschacher Sees. – Mitteilun-gen der Prähistorischen Kommission der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 51, Wien.

Sankovič S. 2009Zgodnjebronastodobne najdbe. – V/In: I. Šavel, Pod Kotom-jug pri Krogu, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana, 139–146.

Sankovič S. 2010Začetki bronaste dobe v Prekmurju. – Zbornik soboškega muzeja 15, 91–105.

761

Sankovič S. 2011aStarejša železna doba. – V/In: I. Šavel, S. Sankovič, Pri Muri pri Lendavi, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana, 43–47.

Sankovič S. 2011bMlajša železna doba. – V/In: I. Šavel, S. Sankovič, Pri Muri pri Lendavi, Zbirka Arheologija na avtocestah Slo-venije 23, Ljubljana, 48–49.

Sankovič S. 2014Zgodnjebronastodobne najdbe. – V/In: I. Šavel, Grofovsko I pri Murski Soboti, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije [v tisku / in press].

Schamberger E. 2007Die bronzezeitlichen Siedlungsreste aus Vorwald bei Wald am Schoberpass, STMK. – V/In: G. Tiefengraber (ur./ed.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen zur Prähis-torischen Archäologie 148, Bonn, 235–326.

Scharf A., Kretschmer W., Uhl T., Kritzler K., Hunger K., Pernicka E. 2005Radiocarbon dating of iron artefacts at the Erlangen AMS-facility. – Nuclear Instruments and Methods in Physics Research B 240, 478–482.

Schlichtherle H. 2011Die Ausgrabungen in der endneolitischen Moorsiedlung Bad Buchau-Torwiesen II. – V/In: H. Schlichtherle et al., Die endneolithische Moorsiedlung Bad Buchau-Torwiesen II am Federsee 1: Naturwissenschaftliche Untersu-chungen, Hemmenhofener Skripte 9, Freiburg im Breisgau, 11–28.

Schrettle B., Tsironi S. 2007Die mittelbronzezeitliche Siedlung im Bereich der Villa Rustica von Retznei bei Leibnitz. – V/In: G. Tiefen-graber (ur./ed.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 148, Bonn, 125–141.

Scott E. M. 2003The Third International Radiocarbon Intercomparison (TIRI) and the Fourth International Radiocarbon Inter-comparison (FIRI), 1990–2002. Results, analyses and conclusions. – Radiocarbon 45, 135–408.

Scott E. M. 2007Radiocarbon dating. Source of error. – V/In: S. A. Elias (ur./ed.), Encyclopedia of Quaternary Science, Amster-dam, 2918–2923.

Shipman P., Foster G., Schoeninger M. 1984Burnt bones and teeth: an experimental study of color, morphology, crystal structure and shrinkage. – Journal of Archaeological Science 11/4, 307–325.

Skeates R. 1994A radiocarbon date-list for prehistroic Italy (c. 46,400 BP–2450 BP/400 cal BC). – V/In: R. Skeates, R. Whi-tehouse (ur./eds.), Radiocarbon Dating and Italian Prehistory, London, 147–288.

Sliepčević A., Srdoč D. 1979–1980Određivanje starosti uzoraka drveta i sige iz spilje Bezdanjače. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 12–13/1, 79–85.

Smolnik R. 1994Der Burgstallkogel bei Kleinklein II. Die Keramik der vorgeschichtlichen Siedlung. – Veröffentlichung des vorge-

762

schichtlichen Seminar Marburg, Sonderband 9, Münster, Hamburg.

Sokol V. 1988–1989Grob br. 7 kulture žarnih polja iz Moravča kod Sesveta (Zagreb). – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 425–436.

Sokol V. 1992Nekropola kulture žarnih polja u Moravču kod Sesveta / Die Nekropole der Urnenfelderkultur in Moravče bei Sesvete. – V/In: Arheološka istraživanja u Zagrebu i zagrebačkoj regiji i arheologija i obnova, Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 17, 29–57.

Srdoč D., Horvatinčić N., Krajcar Bronić I., Obelić B., Sliepčević A. 1992Rudjer Bošković Institute Radiocarbon Measureements XII. – Radiocarbon 34/1, 155–175.

Stadler P. 1995Ein Beitrag zur Absolutchronologie des Neolithikums in Ostösterreich aufgrund der 14C-Daten. – V/In: E. Lenneis, Ch. Neugebauer-Maresch, E. Ruttkay Jungsteinzeit im Osten Österreichs, Wissenschaftliche Schriften-reihe Niederösterreich 102–105, St. Pölten, Wien, 210–224.

Stadler P., Ruttkay E. 2007Absolute chronology of the Moravian-Eastern-Austrian Group (MOG) of the Painted Pottery (Lengyel Cul-ture) based on new radiocarbon dates from Austria. – V/In: J. K. Kozlowski, P. Raczky (ur./eds.), The Lengyel, Polgár and related cultures in the Middle/Late Neolithic in central Europe, Kraków, 117–146.

Stare F. 1954Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. – Dela 1. razreda SAZU 9, Ljubljana.

Stare F. 1955Vače. – Arheološki katalogi Slovenije 1, Ljubljana.

Stare F. 1960Orešje na Bizeljskem. – Varstvo spomenikov 7, 319–320.

Stare F. 1964–1965Bronastodobna igla iz okolice Stične. – Arheološki vestnik 15–16, 211–214.

Stare F. 1975Dobova. – Posavski muzej Brežice 2, Brežice.

Stare V. 1960–1961Novi trg 3. – V/In: P. Petru (ur./ed.), Izkopavanja in najdbe v Ljubljani med leti 1941–1961, Varstvo spomenikov 8, Ljubljana, 272–273.

Stare V. 1962–1963Prazgodovinske gomile iz Rovišča. – Arheološki vestnik 13–14, 435–445.

Stare V. 1973Prazgodovina Šmarjete. – Katalogi in monografije 10, Ljubljana.

Stegmann Rajtar S. 1984Neuerkenntisse zum Grab 169 von Brno-Obřany (Mähren). – V/In: Hallstatt Kolloquium Veszprem, Antaeus, Mitteilungen des Archäologischen Instituts der Ungarischen Akademie der Wissenschaften Beiheft 3, Budapest, 211–219.

763

Steier P., Rom W. 2000The use of Bayesian statistics for 14C dates of chronologically ordered samples: a critical analysis. – Radiocarbon 42/2, 183–198.

Stering M. 2007Funde der Mittleren und Späten Bronzezeit aus Groß St. Florian/Weststmk. – V/In: G. Tiefengraber (ur./ed.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 148, Bonn, 183–204.

Stott A. W., Berstan R., Evershed P., Hedges R. M., Bronk Ramsey C., Humm M. J. 2001Radiocarbon dating of single compounds isolated from pottery cooking vessel residues. – Radiocarbon 43/3, 191–197.

Stražar S. 1993Mengeš in Trzin skozi čas. ‒ Mengeš, Trzin.

Strmčnik Gulič M. 1979Prazgodovinske gomile na Legnu pri Slovenj Gradcu. ‒ Arheološki vestnik 30, 101‒150.

Strmčnik Gulič M. 1980Žarno grobišče iz Rabelčje vasi pri Ptuju. – V/In: Zbornik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šestdesetletnici, Situla 20–21, Ljubljana, 61–70.

Strmčnik Gulič M. 1985Raziskovanje prazgodovinskih obdobij v Ptuju. – Ptujski zbornik 5, 377–368.

Strmčnik Gulič M. 1988–1989Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju. ‒ Arheološki vestnik 39‒40, (1989), 147‒170.

Strmčnik Gulič M. 1994‒1995Ruše. ‒ Varstvo spomenikov 36, 197‒198.

Strmčnik Gulič M. 2001aRogoza. ‒ Letno poročilo 1999, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, 156‒200.

Strmčnik Gulič M. 2001bNova podoba prazgodovinske poselitve na zahodnem obrobju Dravskega polja / Das neue Bild der prähistori-schen Besiedlung am östlichen Rand des Draufeldes – Arheološki vestnik 52, 117‒130.

Strmčnik Gulič M. 2002Arheološko najdišče Pobrežje. ‒ Letno poročilo 2000, Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor, 182‒187.

Strmčnik Gulič M. 2003aBronastodobno naselje pod Pohorjem. ‒ V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 49‒53.

Strmčnik Gulič M. 2003bRogoza pri Mariboru. ‒ V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slo-venije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 233‒234.

Strmčnik Gulič M. 2003cPobrežje pri Mariboru. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slo-venije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 206–207.

764

Strmčnik Gulič M. 2006Malečnik – arheološko najdišče. – V/In: A. Tomaž (ur./ed.), Od Sopota do Lengyela, Prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and Lengyel, Contributions to stone age and copper age cultures between the Sava and the Danube, Annales Mediterranea, Koper, 195–201.

Strmčnik Gulič M., Kajzer Cafnik M. 2007Maribor – prazgodovinska naselbina na Pobrežju. – Varstvo spomenikov 43, 133–135.

Strmčnik Gulič M., Kajzer Cafnik M. 2008Orehova vas. ‒ Varstvo spomenikov, Poročila 44, 193‒195.

Strmčnik Gulič M., Ravnik M., Kajzer Cafnik M. 2008Hotinja vas. ‒ Varstvo spomenikov, Poročila 44, 71‒72.

van Strydonck M., Boudin M., de Mulder G. 200914C dating of cremated bones: the issue of sample contamination. – Radiocarbon 51/2, 553–568.

van Strydonck M., Boudin M., de Mulder G. 2010The carbon origin of structural carbonate in bone apatite of cremated bones. – Radiocarbon 52/2–3, 578–586.

Suter M. 200425 years of AMS – a review of recent developments. – Nuclear Instruments and Methods in Physics Research B 223–224, 139–148.

Svoljšak D. 1981Kobarid. ‒ Varstvo spomenikov 23, 211‒212.

Svoljšak D. 1988‒1989Posočje v bronasti dobi. ‒ Arheološki vestnik 39‒40, (1989), 367‒386.

Svolšak D. 2000Možjanca ‒ novo bronastodobno najdišče v Alpah. ‒ Arheološki vestnik 51, 113‒117.

Svoljšak D., Pogačnik A. 2001Tolmin, prazgodovinsko grobišče I. Katalog / Tolmin, the prehistoric cemetery I. Catalogue. – Katalogi in monogra-fije 34, Ljubljana.

Svoljšak D., Pogačnik A. 2002Tolmin, prazgodovinsko grobišče II. Razprave / Tolmin, the prehistoric cemetery II. Treatises. – Katalogi in mono-grafije 35, Ljubljana.

Synal H.-A., Stocker M., Suter M. 2007MICADAS: A new compact radiocarbon AMS system. – Nuclear Instruments and Methods in Physics Research B 259, 7–13.

Száraz C. 2006Késő bronzkori fémleletek Muraszemenye-Aligvári-mező lelőhelyről. – Zalai museum 15, 171–187.

Szathmári I. 1983Kisapostager Gräber im bronzezeitlichen Gräberfeld von Dunaújváros. ‒ Alba Regia 20, 7‒36.

Szilas G. 2002Die Freilegung eines bronzezeitlichen Brunnens speziellen Typs in Dunakezi. – Budapest Régiségei 36, 291–303.

765

Šavel I. 1992Bukovnica – rezultati terenskih raziskav v letih 1987–1988. ‒ Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 57–85.

Šavel I. 1994Prazgodovinske naselbine v Pomurju. – Monumenta Pannonica, Murska Sobota.

Šavel I. 2003aPod Kotom-jug. – V/In: D. Prešeren (ur./ed.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 211–212.

Šavel I. 2003bPoročilo o zaščitnem izkopavanju na najdišču Pod Kotom-jug. – Zbornik soboškega muzeja 7, 179–185.

Šavel I. 2004Neskončen dih. Razstava o bakrenodobnem žarnem grobišču pri Krogu / The endless breath. Exhibition of the Copper Age cremation cemetery at Krog. – Murska Sobota.

Šavel I. 2005Najdišče za Raščico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár - Vinkovci. – Zbornik soboškega muzeja 8, 39–84.

Šavel I. 2007Ženski grobovi iz bakrenodobnega grobišča pri krogu. – V/In: M. Blečič, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner Nebelsick (ur./eds.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, Ljubljana, 111–127.

Šavel I. 2008Prazgodovinske najdbe. – V/In: I. Šavel, B. Kerman, Gornje njive pri Dolgi vasi, Zbirka Arheologija na avto-cestah Slovenije 6, Ljubljana, 18–23.

Šavel I. 2009Pod Kotom-jug pri Krogu. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana.

Šavel I. 2011aBakrena doba. – V/In: I. Šavel, S. Sankovič, Pri Muri pri Lendavi, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana, 28–38.

Šavel I. 2011bBronasta doba – V/In: I. Šavel, S. Sankovič, Pri Muri pri Lendavi, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana, 39–42.

Šavel I., Guštin M. 2006Kultura keramike z brazdastim vrezom v Prekmurju. – V/In: A. Tomaž (ur./ed.), Od Sopota do Lengyela, Prisp-evki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and Lengyel, Contributions to stone age and copper age cultures between the Sava and the Danube, Annales Mediterranea, Koper, 203–210.

Šavel I., Kerman B. 2008Gornje njive pri Dolgi vasi. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana.

Šavel I., Sankovič S. 2010Za Raščico pri Krogu. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana.

766

Šavel I., Sankovič S. 2011Pri Muri pri Lendavi. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana.

Šavel I., Sankovič S. 2013Nedelica pri Turnišču. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana.

Šimek M. 2004Grupa Martijanec-Kaptol / Martijanec-Kaptol Group / Martijanec-Kaptol-Gruppe. ‒ V/In: D. Balen Letunić (ur./ed.), Ratnici na razmeđu Istoka i Zapada, Starije željezno doba u kontinentalnoj Hrvatskoj / Warriors at the crossroads of East and West / Krieger am Scheideweg zwischen Ost und West, Zagreb, 79‒131.

Šinkovec I. 1995Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe / Catalogue of Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Age. – V/In: B. Teržan (ur./ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bron-aste dobe na Slovenskem 1 / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1, Katalogi in monografije 29, Ljubljana, 29–127.

Šinkovec I. 1998Utrjena naselja / Fortified settlements. – V/In: J. Rebolj (ur./ed.), Poselitev ljubljanske kotline – urbani razvoj Ljubljane, Razstava Mestnega muzeja Ljubljana ob Evropskem mesecu kulture na Ljubljanskem gradu / Settlement of the Ljubljana basin – urban development of Ljubljana, Exhibition of the Municipal Museum of Ljubljana for the European Month of Culture in Ljubljana Castle, Ljubljana, 32–35.

Škvor Jernejčič B. 2011Motiv trikotnika s podaljški na glinenem posodju v pozni bronasti in zgodnji železni dobi. Razmislek o njegovi okrasni in simbolni vrednosti / The motif of the triangle with extensions on the ceramic vessels of the late Bronze and Iron age. The reflection towards its ornamental and symbolic value. – Studia mythologica Slavica 14, 23–52.

Šoberl L., Žibrat Gašparič A., Budja M., Evershed R. 2008Early herding practices revealed through organic residue analysis of pottery from the early Neolithic rock shelter of Mala Triglavca, Slovenia. – Documenta Praehistorica 35, 253–260.

Štupar Šumi N. 1990Štanjelski grad – palacij iz 16. stoletja. – Varstvo spomenikov 32, 97–101.

Tasca G. 1999Recenti rinvenimenti protostorici nel territorio di Codroipo. – Archeologia di Frontiera 3, 7–59.

Tasca G. 2007Evidenze protostoriche nel territorio del comune di Varmo. – V/In: M. Buora (ur./ed.), Presenze romane nel ter-ritorio del Medio Friuli, Udine, 13–252.

Tasić N. 1979Kostolačka kultura. – V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja III ‒ Eneolit, Sarajevo, 235–266.

Tasić N. 1984Die Vinkovci Kultur. – V/In: N. Tasić (ur./ed.), Kulturen der Frühbronzezeit des Karpatenbeckens und Nordbal-kans, Balcano-Pannonica, posebna izdanja, Balkanološki institut SANU 22, Beograd, 15–28.

Tecco Hvala S. 2007Women from Magdalenska gora. – V/In: M. Blečič, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser, C. Metzner Nebelsick (ur./eds.), Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, Ljubljana, 477–490.

767

Tecco Hvala S., Dular J., Kocuvan E. 2004Železnodobne gomile na Magdalenski gori / Eisenzeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36, Ljubljana.

Telford R. J., Heegaard E., Birks H. J. B. 2004The intercept is a poor estimate of a calibrated radiocarbon age. – The Holocene 14/2, 296–298.

Teržan B. 1976Certoška fibula / Die Certosafibel. – Arheološki vestnik 27, (1977), 317–536.

Teržan B. 1978O halštatski noši na Križni gori / Über das Trachtzubehör auf Križna gora. – Arheološki vestnik 29, 55–63.

Teržan B. 1980Posodje v grobovih halštatskih veljakov na Dolenjskem. ‒ V/In: Zbornik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šestdeset-letnici, Situla 20–21, Ljubljana, 343–352.

Teržan B. 1983Das Pohorje – ein vorgeschichtliches Erzrewier? – Arheološki vestnik 34, (1984), 51–84.

Teržan B. 1985Poskus rekonstrukcije halštatske družbene strukture v dolenjskem kulturnem krogu / Ein Rekonstruktionsver-such der Gesellschaftsstruktur im Dolenjsko-Kreis der Hallstattkultur. – Arheološki vestnik 36, 77–105.

Teržan B. 1987The Early Iron Age Chronology of the Central Balkans. Review from the Viewpoint of the Southeastern Alpine Hallstatt. – Archaeologia Iugoslavica 24, 7–27.

Teržan B. 1990aPolmesečaste fibule – o kulturnih povezavah med Egejo in Caput Adriae. – V/In: Šašlov zbornik, Arheološki vestnik 41, 49–88.

Teržan B. 1990bStarejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in monografije 25, Ljubljana.

Teržan B. 1992Bemerkungen zu H. Parzingers Chronologie der Späthallstatt- und Frühlatènzeit. – Praehistorische Zeitschrift 67/1, 66–89.

Teržan B. 1994Überlegungen zum sozialen Status des Handwerkers in der frühen Eisenzeit Südosteuropas. – V/In: C. Dobiat (ur./ed.), Festschrift für Otto-Herman Frey zum 65. Geburtstag, Marburger Studien zur Vor- und Frühgeschichte 16, Marburg, 659–669.

Teržan B. 1995aHandel und soziale Oberschichten im früheisenzeitlichen Südosteuropa. – V/In: B. Hänsel (ur/ed.), Handel, Tausch und Verkehr im Bronze- und früheisenzeitlichen Südosteuropa, Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 11, Berlin, München, 81–159.

Teržan B. 1995bStand und Aufgaben der Forschungen zur Urnenfelderzeit in Jugoslawien. – V/In: Beiträge zur Urnenfelderze-it nördlich und südlich der Alpen, Ergebnisse eines Kolloquiums, Römisch-Germanisches Zentralmuseum, For-

768

schungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte 35, Bonn, 323–372.

Teržan B. (ur./ed.) 1995cDepojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem / Hoards and individual metal finds from the eneolithic and bronze ages in Slovenia I. – Katalogi in monografije 29, Ljubljana.

Teržan B. 1997Heros der Hallstattzeit. Beobachtungen zum Status an Gräbern um das Caput Adriae. ‒ V/In: C. Becker, M.-L. Dunkelmann, C. Metzner Nebelsick, H. Peter Röcher, M. Roeder, B. Teržan (ur./eds.), Xpóvoç: Beiträge zur prähistorischen Archäologie zwischen Nord- und Südosteuropa, Festschrift für Bernhard Hänsel, Internationale Archäologie, Studia honoraria 1, Espelkamp, 653‒669.

Teržan B. 1999An Outline of Urnfield Culture Period in Slovenia. – Arheološki vestnik 50, 97–143.

Teržan B. 2002Kronološki oris / Chronological outline. – V/In: D. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin, prazgodovinsko grobišče II, Razprave / Tolmin, the prehistoric cemetery II, Treatises, Katalogi in monografije 35, Ljubljana, 85–102.

Teržan B. 2008Stiške skice / Stična Skizzen. – V/In: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična II/2, Gomile starejše železne dobe, Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit, Studien, Katalogi in monografije 38, (2010), Ljubljana, 189–325.

Teržan B. 2010Diskusijski prispevek o srednji bronasti dobi v Prekmurju. – Zbornik soboškega muzeja 15, 151–171.

Teržan B. 2014Prvi med prvimi – o centralnem grobu gomile I na Kapiteljski njivi v Novem mestu. – V/In: S. Tecco Hvala (ur./ed.), Studia praehistorica in honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, Ljubljana, 251–263.

Teržan B., Črešnar M., Mušič B. 2014Early Iron Age barrows in the eyes of complementary archaeological research. Case study of Poštela near Mari-bor (Podravje, Slovenia). – V/In: C. Gutjahr, G. Tiefengraber (ur./eds.), Beiträge zur Hallstattzeit am Rande der Südostalpen, Akten des 2. Wildoner Fachgespräches vom 10. bis 11. Juni 2010 in Wildon/Steiermark (Österreich), Internationale Archäologie - Arbeitsgemeinschaft, Symposium, Tagung, Kongress 19 (= Hengist-Studien 3), Rahden/Westf [v tisku / in press].

Teržan B., Lo Schiavo F., Trampuž Orel N. 1984Most na Soči (S. Lucia) II. Szombathyjeva izkopavanja. Table / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. Tafelband. – Katalogi in monografije 23/2, Ljubljana.

Teržan B., Lo Schiavo F., Trampuž Orel N. 1985Most na Soči (S. Lucia) II. Szombathyjeva izkopavanja / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. – Katalogi in mo-nografije 23/1, Ljubljana.

Teržan B., Trampuž N. 1973, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine. – Arheološki vestnik 24, (1975), 416–460.

Teržan B., Turk P. 2005The Iron Age Tower upon Ostri vrh. – V/In: G. Bandelli, E. Montagnari Kokelj (ur./eds.), Carlo Marchesetti e i castellieri 1903–2003, Atti del convegno internazionale di studi, Castello di Duino (Trieste), 14–15 novembre 2003, Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia 9, Trieste, 339–352.

769

Težak Gregl T. 2007Ponovo o lasinjskoj bočici iz Vrlovke. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 24/1, 35–40.

Tica G. 2007Šmatevž. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 4, Ljubljana.

Tica G., Predan P. 2014Slivnica 3. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana [v tisku / in press].

Tiefengraber G. 2005Untersuchungen zur Urnenfelder- und Hallstattzeit im Grazer Becken. – Universitätsforschungen zur Prähistori-schen Archäologie 124, Bonn.

Tiefengraber G. 2007Zum Stand der Erforschung der Mittel- und Spätbronzezeit in der Steiermark. – V/In: G. Tiefengraber (ur./ed.), Studien zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen zur Prähistori-schen Archäologie 148, Bonn, 67–113.

Tolar T. 2014Analiza rastlinskih makroostankov. – V/In: L. Grahek, Orehova vas, Zbirka Arheologija na Avtocestah Slovenije, Ljubljana [v tisku / in press].

Tomanič Jevremov M. 1988–1989Žarno grobišče v Ormožu / Das Urnengräberfeld von Ormož. – Arheološki vestnik 39–40, (1989), 277–304.

Tomanič Jevremov M., Tomaž A., Kavur B. 2006Ormož – Škoršičev vrt, bakrenodobna jama. – V/In: A. Tomaž (ur./ed.), Od Sopota do Lengyela, Prispevki o ka-menodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and Lengyel, Contributions to stone age and copper age cultures between the Sava and the Danube, Annales Mediterranea, Koper, 155–174.

Tomaž A. 2005Čatež – Sredno polje analiza neolitske keramike iz objektov 055 in 093. – V/In: M. Guštin (ur./ed.), Prvi pol-jedelci, Savska skupina lengyelske kulture / First farmers, The Sava group of the Lengyel culture, Annales Mediterra-nea, Koper, 113–129.

Tomaž A. 2008Prva dama. Ob odkritju prazgodovinske ženske figurine na Slovenskem / First lady. The discovery of a prehistoric female figurine in Slovenia. – Annales Mediterranea, Koper.

Tomaž A. 2010Gomile pri Lenartu v Slovenskih Goricah. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 11, Ljubljana.

Tomažič S. 2009Keramika. – V/In: S. Tomažič, S. Olić, Šiman pri Gotovljah, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 9, Ljubljana, 19–36.

Tomažič S., Olić S. 2009Šiman pri Gotovljah. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 9, Ljubljana.

Torbrügge W. 1995Die frühe Hallstattzeit (Ha C) in chronologischen Ansichten und notwendige Randbemerkungen. Teil II: Der sogenannte östliche Hallstattkreis. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 39/2, 425–614.

770

Torma I. 1972Eine Siedlung der Kisapostag - Kultur in Balatongyörök / A kisapostagi kultúra Balatongyörökön. – A Veszprém megyei muzeum közleménye 11, 15–39.

Trampuž Orel N. 2006aPrvi denar. – V/In: T. Nabergoj (ur./ed.), Stopinje v preteklost, Zakladi iz arheoloških zbirk Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana, 96–97 [= The first coinage. – V/In: T. Nabergoj (ur./ed.), Steps into the past, Treasures from the archaeological collections of the National Museum of Slovenia, Ljubljana 2006, 96–97].

Trampuž Orel N. 2006bDrevaki z Ljubljanskega barja. – V/In: T. Nabergoj (ur./ed.), Stopinje v preteklost, Zakladi iz arheoloških zbirk Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana, 78–79 [= Dug-out canoes from the Ljubljana Marshes. – V/In: T. Na-bergoj (ur./ed.), Steps into the past, Treasures from the archaeological collections of the National Museum of Slovenia, Ljubljana 2006, 78–79].

Trampuž Orel N. 2012The beginnings of iron in Slovenia / Začetki železa na Slovenskem. – Arheološki vestnik 63, 17–36.

Trampuž Orel N., Heath D. J. 2008Copper finds from the Ljubljansko barje (Ljubljana moor) ‒ a contribution to the study of prehistoric metal-lurgy / Bakrene najdbe z Ljubljanskega barja – prispevek k študijam prazgodovinske metalurgije. ‒ Arheološki vestnik 59, 17‒29.

Trampuž Orel N., Urankar R. 2009Kemijska sestava predmetov iz poznobronastodobne depojske najdbe Pod Kotom. – V/In: I. Šavel, Pod Kotom-jug pri Krogu, Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana, 153–157.

Trampuž Orel N., Paulin A., Spaić S., Orel B. 2002Premonetary Objects from the Southeastern Alpine Region – Chemical and Metallographic Analyses. – V/In: A. Giumlia Mair (ur./ed.), I bronzi antichi, Produzione e tecnologia, Monographies instrumentum 21, Montag-nac, 63–75.

Turk I. 1989Izotopske metode datiranja nekoč in danes. Temeljne aplikacije v paleolitski arheologiji in kronologiji mlajšega pleistocena. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 17, 53–60.

Turk I., Bavdek A., Perko V., Culiberg M., Šercelj A., Dirjec J., Pavlin P. 1992Acijev spodmol pri Petrinjah, Slovenija. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 27–48.

Turk I., Modrijan Z., Prus T., Culiberg M., Šercelj A., Perko V., Dirjec J., Pavlin P. 1993Podmol pri Kastelcu – novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija / Podmol near Kastelec – a new multi-layered archeological site on the Karst in Slovenia. – Arheološki vestnik 44, 45–96.

Turk J., Horvat A. 2009Sedimentološka metoda ugotavljanja paleookoljskih razmer na Ljubljanskem barju, primer Starih gmajn / Sedi-mentological method for determination of palaeoenvironmental conditions at the Ljubljansko barje, case study Stare gmajne. – V/In: A. Velušček (ur./ed.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas, Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era, The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, Ljubljana, 35–48.

Turk M., Turk I. 2004Arheološke najdbe / Archaeological finds. – V/In: I. Turk (ur./ed.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca, Prispevki

771

k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Viktorjev spodmol and Mala Triglavca, Contributions to under-standing the Mesolithic period in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 9, Ljubljana, 176–196.

Turk P. 1991Dendrokronologija – začetek konca ali konec začetka? – Arheo 13, 55–59.

Turk P. 1996Datacija poznobronastodobnih depojev / The dating of late bronze age hoards. – V/In: B. Teržan (ur./ed.), De-pojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem II / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia II, Katalogi in monografije 30, Ljubljana, 89–124.

Turk P. 2003Late Bronze Age Lowland Settlements in Central Slovenia – Hamlets, Villages or Proto-urban Centres? – V/In: H. Thrane (ur./ed.), Diachronic Settlement Studies in the Metal Ages, Report on the ESF workshop Moesgård, Denmark, 14–18 October 2000, Højbjerg, 109–119.

Turk P., Jereb M. 2006Poselitev Braniške doline v prazgodovini in rimskem obdobju. Arheološka pričevanja. – V/In: Z. Jereb, S. Jo-gan, C. Vidmar, P. Abram, E. Kolenc (ur./eds.), Kronika Rihemberka – Branika II, Zbornik strokovnih prispevkov s področja arheologije, zgodovine in umetnostne zgodovine, ki dopolnjujejo Kroniko Rihemberka – Branika iz leta 1994 ter članki domačih avtorjev o sodobnem dogajanju v kraju, Branik, 9–18.

Turk P., Svetličič V. 2005Neolitska naselbina v Dragomlju. – V/In: M. Guštin (ur./ed.), Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske kulture / First farmers, The Sava group of the Lengyel culture, Annales Mediterranea, Koper, 65–79.

Turk P., Svetličič V. 2006Kamna Gorica pri Ljubljani. – Varstvo spomenikov, Poročila 42, 56–59.

Tušek I. 2010Arheološko najdišče Pod Kotom – cesta in provincialna rimska poselitev v Prekmurje / The Archaeological site Pod Kotom – cesta and the provincial settlement of Prekmurje in the Roman period. – Zbornik soboškega muzeja 15, 223–243.

Urban O. H. 1996Der Leopoldsberg in Wien zur Hallstatt- und Frühlatenèzeit. – V/In: E. Jerem, A. Lippert (ur./eds.), Die Ostha-llstattkultur, Akten des Internationalen Symposiums, Sopron, 10.–14. Mai 1994, Archaeolingua 7, Budapest, 549–580.

Urban T. 1993Studien zur mittleren Bronzezeit in Norditalien. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 14, Bonn.

Urleb M. 1956Arheološke najdbe z Unca pri Rakeku. – Arheološki vestnik 7, 292–296.

Urleb M. 1969La nécropole hallstattienne de Križna gora. – Inventaria Archaeologica 11, 1–23.

Urleb M. 1973Halštatska nekropola na Križni gori pri Ložu. – Arheološki vestnik 24, (1975), 507–520.

772

Urleb M. 1974Križna gora pri Ložu / Hallstattzeitliches Gräberfeld Križna gora. – Katalogi in monografije 11, Ljubljana.

Urleb M 1977Loška dolina in okolica v davnini. – Notranjski listi 1, 16–30.

Urleb M. 1980Nova odkritja na halštatski nekropoli Trnovo pri Ilirski Bistrici. ‒ V/In: Zbornik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šestdesetletnici, Situla 20–21, Ljubljana, 285–289.

Urleb M. 1984Po arheoloških sledovih na Bistriškem. – Bistriški zapisi 2, 36–43.

Urleb M., Osmuk N. 1979Trnovo, Ilirska Bistrica – nekropola starejše železne dobe. – Arheološki pregled 20, 27–30.

Urleb M., Osmuk N. 1980Trnovo pri Ilirski Bistrici. – V/In: P. Petru (ur./ed.), Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945–1980, Ljubljana, 116.

Vahen D. 1995Ljubljana. – Varstvo spomenikov 35, 114–117.

Velušček A. 1997Metodologija naselbinskih raziskovanj na barjanskih tleh. – Neobjavljena magistrska naloga / Unpublished Master’s thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Velušček A. 1999Arheološki sledovi poselitve Mengeškega polja. Mlajša kamena doba – neolitik in bakrena doba – eneolitik. – V/In: J. Železnikar (ur./ed.), Poselitvena podoba Mengša in okolice, Od prazgodovine do srednjega veka, Mengeš, 11, 23–26.

Velušček A. 2004aPast and present lake-dwelling studies in Slovenia. Ljubljansko barje (the Ljubljana Marsh). – V/In: F. Menotti (ur./ed.), Living on the lake in prehistoric Europe, 150 years of lake-dwelling research, London, New York, 69–82.

Velušček A. 2004bHočevarica: ovrednotenje podatkov / Hočevarica: data evaluation. – V/In: A. Velušček (ur./ed.), Hočevarica, Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An Eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Ljubljana, 213–262.

Velušček A. (ur./ed.) 2004cHočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An Eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Ljubljana.

Velušček A. 2005aIška Loka – bronastodobno naselje na obrobju Ljubljanskega barja / Iška Loka – a Bronze Age settlement on the edge of the Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 56, 73–89.

Velušček A. 2005bKraška planota jugozahodne Slovenije in Ljubljansko barje v neo-eneolitski dobi – primerjalna študija / The Kras Plateau in southwestern Slovenia and the Ljubljansko barje in the Neo-Eneolithic period – a comparative study. ‒ V/In: A. Mihevc (ur./ed.), Kras. Voda in življenje v kamniti pokrajini / Water and life in a rocky landscape,

773

Ljubljana, 199–219.

Velušček A. (ur./ed.) 2006Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, Ljubljana.

Velušček A. (ur./ed.) 2009Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile--dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, Ljubljana.

Velušček A. 2010Koliščarji. O koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja. – Ljubljana.

Velušček A. (ur./ed.) 2011aSpaha. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22, Ljubljana.

Velušček A. 2011bSpaha in kronologija osrednje- in južnoslovenskega neolitika ter zgodnejšega eneolitika / Spaha and chronology of central and south Slovenian Neolithic and early Eneolithic. – V/In: A. Velušček (ur./ed.), Spaha, Opera In-stituti Archaeologici Sloveniae 22, Ljubljana, 201–243.

Velušček A., Čufar K. 2002Dendrokronološke raziskave kolišč na Ljubljanskem barju – stanje 2001 / Dendrochronological investigations into the pile-dwelling settlements of the Ljubljana Marshes – the situation in 2001. – Arheološki vestnik 53, 59–67.

Velušček A., Čufar K. 2003Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci / Založ-nica on Ljubljana moor – a settlement of Somogyvár-Vinkovci Culture. – Arheološki vestnik 54, 123–158.

Velušček A., Čufar K. 2008Novoopredeljeni najdišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju / Newly determined sites with pottery with furrowed incisions from the Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 59, 31–48.

Velušček A., Čufar K., Levanič T. 2000Parte-Iščica, arheološke in dendrokronološke raziskave / Parte-Iščica, archaeological and dendrochronological investigations. – Arheološki vestnik 51, 83–107.

Velušček A., Toškan B., Čufar K. 2011Zaton kolišč na Ljubljanskem barju / The decline of pile-dwellings at Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 62, 51–82.

Velušček A., Čufar K., Culiberg M., Toškan B., Dirjec J., Malez V., Janžekovič F., Govedič M. 2004Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barju / Črešnja pri Bistri, a newly discovered pile-dwel-ling settlement in the Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 55, 39–54.

Vinazza M. 2011Prazgodovinski Štanjel na Krasu – izkopavanja 2010. – Neobjavljena diplomska naloga / Unpublished diploma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Vinski-Gasparini K. 1973Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj / Die Urnenfelderkultur in Nordkroatien. – Monografije 1, Zadar.

774

Vinski-Gasparini K. 1983Kultura polja sa žarama sa svojim grupama. ‒ V/In: A. Benac (ur./ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja IV – Bronzano doba, Sarajevo, 547–646.

Vitri S. 1980Un’oinochoe etrusca da S. Lucia di Tolmino – Most na Soči. ‒ V/In: Zbornik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šest-desetletnici, Situla 20–21, Ljubljana, 267–277.

Vitri S., Lavarone M., Borgna E., Pettarin S., Buora M. 1991Udine dall’età del bronzo ad età altomedievale. – Antichità Altoadriatiche 37, 71–122.

Vojaković P. 2013Prazgodovinska Emona. Novo odkrita protourbana naselbina na Prulah in njeno mesto v času in prostoru. – Neobja-vljena doktorska disertacija / Unpublished Ph. D. thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Vrdoljak S. 1994Tipološka klasifikacija kasnobrončanodobne keramike iz naselja Kalnik-Igrišče (SZ Hrvatska). – Opuscula ar-chaeologica 18, 7–86.

Vrenčur I. 2011Črnolica pod Rifnikom. Bronastodobno grobišče in železnodobna gomila. – Neobjavljena diplomska naloga / Un-published diploma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Vuga D. 1977Vodice pri Gabrovki. – Varstvo spomenikov 21, 338.

Vuga D. 1979aBevke. – Varstvo spomenikov 22, 340.

Vuga D. 1979bČeplje. – Varstvo spomenikov 22, 341–342.

Wang Y., Amundson R. 1996Radiocarbon Dating of Soil Organic Matter. – Quaternary Research 45, 282–288.

Weber C. 1996Die Rasiermesser in Südosteuropa (Albanien, Bosnien - Herzegowina, Bulgarien, Griechenland, Kroatien, Maze-donien, Montenegro, Rumänien, Serbien, Slowenien und Ungarn). – Prähistorische Bronzefunde VIII/5, Stuttgart.

Wells P. S. 1981The Emergence of an Iron Age Economy. The Mecklenburg Grave Groups from Hallstatt and Stična. Mecklenburg Collection, Part III. – American School of Prehistoric Research, Bulletin 33, Cambridge (Massachusetts).

Weninger B. 1997Studien zur dendrochronologischen Kalibration von archäologischen 14C-Daten. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie 179, Bonn.

Weninger B., Edinborough K., Clare L., Jöris O. 2011Concepts of probability in radiocarbon analysis. – Documenta Praehistorica 38, 1–20.

Wurmbrand G. 1879Das Urnenfeld von Maria-Rast. – Archiv für Anthropologie 11, 231–440.

775

Zavattaro D., Quarta G., D’Elia M., Calcagnile L. 2007Recent documents dating: An approach using radiocarbon techniques. – Forensic Science International 167, 160–162.

Zavrtanik J. 2001Prazgodovinska podoba Solkana. – V/In: B. Marušič (ur./ed.), Jako stara vas na Goriškem je Solkan, Solkan, 10–21.

Zazzo A., Saliège J.-F., Lebon M., Lepetz S., Moreau C. 2012Radiocarbon dating of calcined bones: insights from combustion experiments under natural conditions. – Ra-diocarbon 54/3–4, 855–866.

Železnikar J. 2009Ongrovci, prvi Trzinci ‒ arheološke priče preteklosti. ‒ Trzin.

Žibrat A. 2002Neolitska in eneolitska lončenina iz najdišča Mala Triglavca pri Divači. – Neobjavljena diplomska naloga / Un-published diploma, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Žižek T. 2005Dolge njive pri Šikolah. – Neobjavljena diplomska naloga / Unpublished diploma, Oddelek za arheologijo, Filo-zofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Žorž A., Nadbath B. 2010Arheološke ostaline s Spodnjih Škovc pri Dolskem. – V/In: Iz dežele Jurija Vege, Zbornik Občine Dol pri Lju-bljani 2, 341–381.

776

KATALOGI IN MONOGRAFIJE CATALOGI ET MONOGRAPHIAE

Št. / No. 1. France STARE, Vače. – Ljubljana 1955 (razprodano / out of print).

Št. / No. 2. Karl KROMER, Brezje. Halštatske go-mile z Brezij pri Trebelnem / Brezje. Hallstättische Hügelgräber aus Brezje bei Trebelno. – Ljubljana 1959.

Št. / No. 3. Paola KOROŠEC, Josip KOROŠEC, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljan-skem barju / Fundgut der Pfahlbausiedlungen bei Ig am Laibacher Moor. – Ljubljana 1969 (razprodano / out of print).

Št. / No. 4. Tine KURENT, Modularna evritmija šempeterskih edikul / The Modular Eurythmia of Aediculae in Šempeter. – Ljubljana 1970.

Št. / No. 5. Jaro ŠAŠEL, Peter PETRU (ur. / eds.), Claustra Alpium Iuliarum I. Fontes. – Ljubljana 1971 (razprodano / out of print).

Št. / No. 6. Stanko PAHIČ, Pobrežje. – Ljubljana 1972.

Št. / No. 7. Sonja PETRU, Emonske nekropole. – Ljubljana 1972 (razprodano / out of print).

Št. / No. 8. Ljudmila PLESNIČAR-GEC, Sever-no emonsko grobišče / The Northern Necropolis of Emona. – Ljubljana 1972 (razprodano / out of print).

Št. / No. 9. Josip KLEMENC, Vera KOLŠEK, Peter PETRU, Antične grobnice v Šempetru / Antike Gra-bmonumente in Šempeter. – Ljubljana 1972.

Št. / No. 10. Vida STARE, Prazgodovina Šmarjete / Der vorgeschichtliche Komplex von Šmarjeta. – Lju-bljana 1973.

Št. / No. 11. Mehtilda URLEB, Križna gora pri Ložu. Halštatska nekropola / Hallstattzeitliches Grä-berfeld Križna gora. – Ljubljana 1974.

Št. / No. 12. Peter PETRU, Thilo ULBERT, Vra-nje pri Sevnici. Starokrščanske cerkve na Ajdovskem gradcu / Vranje bei Sevnica. Frühchristliche Kirche-nanlagen auf dem Ajdovski gradec. – Ljubljana 1975 (razprodano / out of print).

Št. / No. 13. Iva MIKL CURK, Poetovio I. – Lju-bljana 1976.

Št. / No. 14. Vera KOLŠEK, Vzhodni del antične nekropole v Šempetru / Die östliche Antike Nekro-pole in Šempeter im Savinjatal. – Ljubljana 1976.

Št. / No. 15. Sonja PETRU, Peter PETRU, Nevio-dunum (Drnovo pri Krškem). Katalog najdb / Ne-viodunum (Drnovo bei Krško). Katalog der Funde. – Ljubljana 1978.

Št. / No. 16. Janez DULAR, Podzemelj. Katalog najdb / Podzemelj. Katalog der Funde. – Ljubljana 1978.

Št. / No. 17. Mitja GUŠTIN, Notranjska. K začet-kom železne dobe na severnem Jadranu / Notranj-ska. Zu den Anfängen der Eisenzeit an der nördli-chen Adria. – Ljubljana 1979.

Št. / No. 18. Vida STARE, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev / Kranj: Betrachtungen zur Auswertung des Grabbeigabenfundstoffes der völ-kerwanderungszeitlichen Nekropole. – Ljubljana 1980.

Št. / No. 19. Lojze BOLTA, Rifnik pri Šentjurju. Po-znoantična naselbina in grobišče / Rifnik. Spätantike Siedlung und Gräberfeld. – Ljubljana 1981.

Št. / No. 20. Zilka KUJUNDŽIĆ, Poetovijske ne-kropole / Die Nekropolen von Poetovio. – Ljubljana 1982.

Št. / No. 21. Ljudmila PLESNIČAR-GEC et al., Starokrščanski center v Emoni / Old Christian Cen-ter in Emona. – Ljubljana 1983.

Št. / No. 22. Stane GABROVEC, Drago SVOLJ- ŠAK, Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina razisko-vanj in topografija / Most na Soči (S. Lucia) I. Storia delle ricerche e topografia. – Ljubljana 1983.

Št. / No. 23/1. Biba TERŽAN, Fulvia LO SCHIA-VO, Neva TRAMPUŽ-OREL, Most na Soči (S. Lu-cia) II. Szombathyjeva izkopavanja. Tekst / Most na Soči (S. Lucia) II. Die Ausgrabungen von J. Szom-bathy. Text. – Ljubljana 1985.

Št. / No. 23/2. Biba TERŽAN, Fulvia LO SCHIA-VO, Neva TRAMPUŽ-OREL, Most na Soči (S. Lu-cia) II. Szombathyjeva izkopavanja. Table / Most na Soči (S. Lucia) II. Die Ausgrabungen von J. Szom-bathy. Tafelband. – Ljubljana 1984.

Št. / No. 24. Milan SAGADIN, Kranj – Križišče Is-kra. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in sta-roslovanskega obdobja / Kranj – Iskra Crossroads. A Cemetery from the Migration Period and the Early Slavic Period. – Ljubljana 1987.

Št. / No. 25. Biba TERŽAN, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Ljubljana 1990.

Št. / No. 26. Anja DULAR, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo cerkvijo / Die vorge-schichtlichen Nekropolen in der Umgebung von Vi-nji Vrh oberhalb von Bela Cerkev. – Ljubljana 1991.

Št. / No. 27. Mitja GUŠTIN, Posočje. Posočje in der jüngeren Eisenzeit / Posočje. Posočje v mlajši železni dobi. – Ljubljana 1991.

Št. / No. 28. Stane GABROVEC, Stična I. Naselbin-ska izkopavanja / Stična I. Siedlungsausgrabungen. – Ljubljana 1994.

Št. / No. 29. Biba TERŽAN (ur. / ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem I / Hoards and Individual Me-tal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia I. – Ljubljana 1995.

Št. / No. 30. Biba TERŽAN (ur. / ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem II / Hoards and Individual Me-tal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia II. – Ljubljana 1996.

Št. / No. 31/1. Ljudmila PLESNIČAR-GEC, Antič-ne freske v Sloveniji I. Prvi del / The Roman Frescoes of Slovenia I. Part one. – Ljubljana 1997.

Št. / No. 31/2. Ljudmila PLESNIČAR-GEC, An-tične freske v Sloveniji I. Drugi del / The Roman Frescoes of Slovenia I. Part two. – Ljubljana 1998.

Št. / No. 32. Janka ISTENIČ, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celote iz Deželnega muzeja Joan-neuma v Gradcu / Poetovio, the Western Cemeteries I. Grave-Groups in the Landesmuseum Joanneum, Graz. – Ljubljana 1999.

Št. / No. 33. Janka ISTENIČ, Poetovio, zahodna grobišča II. Grobne celote iz Deželnega muzeja Jo-anneuma v Gradcu. Katalog / Poetovio, the Western Cemeteries II. Grave-Groups in the Landesmuseum Joanneum, Graz. Catalogue. – Ljubljana 2000.

Št. / No. 34. Drago SVOLJŠAK, Ana POGAČNIK, Tolmin, prazgodovinsko grobišče I. Katalog / Tol-min, the Prehistoric Cemetery I. Catalogue. – Lju-bljana 2001.

Št. / No. 35. Drago SVOLJŠAK, Ana POGAČNIK, Tolmin, prazgodovinsko grobišče II. Razprave / Tol-min, the Prehistoric Cemetery II. Treatises. – Lju-bljana 2002.

Št. / No. 36. Sneža TECCO HVALA, Janez DU-LAR, Eva KOCUVAN, Železnodobne gomile na Magdalenski gori / Eisenzeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora. – Ljubljana 2004.

Št. / No. 37. Stane GABROVEC, Ana KRUH, Ida MURGELJ, Biba TERŽAN, Stična II/1. Gomile starejše železne dobe. Katalog / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Katalog. – Ljubljana 2006.

Št. / No. 38. Stane GABROVEC, Biba TERŽAN, Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Grabhügel aus der älteren Eisenzeit. Studien. – Lju-bljana 2008.

Št. / No. 39. Dragan BOŽIČ, Late La Tène-Roman cemetery in Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo / Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu. Ljubljanska cesta in Okrajno gla-varstvo. – Ljubljana 2008.

NARODNI MUZEJ SLOVENIJEPrešernova 20SI-1000 Ljubljanatel.: +386 (0)1 2414-400http://www.nms.si/blagajna@nms.si