Utrditev samoupravljanja - temeljni programski smoter in glavna...

LETO XX. — številka 38

Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-»enice, Krai.j, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. - Izdaja časopisno pod-jetj- »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK

G L A S I L O S O C I A

KRANJ — sreda, 24. V. 1967

Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhai.i od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob - r e d a h i n s o b o t a h

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Ob Titovem rojstnem

dnevu

25. maj je dan mladosti, dan vseh mladih v Jugoslaviji, 75. rojstni dan maršala Tita. Iz roke v roko, od ust do ust so šle čestitke in pozdravi po vsej Jugoslaviji, saj se vsi zavedamo, kaj nam Tito pomeni. Z njim je povezano vse, kar imamo in kar bomo š e imeli. Tudi praznovanje njegovega rojstnega dne n i več samo rojstni dan, temveč praznik vse mladine, k i mu skozi vsa ta leta vojnih, delovnih in političnih zmag stala ob strani.

če se ozremo nazaj, vidimo, da je naša revolucija prepojena tudi s krvjo mladine, k i je nesebično pomagala graditi stavbo socialistične Jugoslavije in da se še danes bori za nadaljnje razvijanje družbenih odnosov v smeri graditve socializma in komunizma. Tito je verjel in verjame mladini, čeprav že prene-kateri občani obupujejo nad njo. Ve, da smo mladi iskriv, živ in pošten, sestavni del naše družbe in da smo sposobni na svojih ramah nositi težave, ki nam j i h nalagata družbena in gospodarska reforma ter samosvoja pot v socializem.

Nismo doživeli ne strahot vojne, ne preganjanja, ne streljanja in ne zapiranja po taboriščih, pa vseeno ljubimo domovino, našo domovino, saj se zavedamo, da revolucija ni enkratno dejanje, je družbeni proces, družbena preobrazba, v kateri uresničujemo osvoboditev človeka in dela, smotre, za katere se je človeštvo stoletja silno trudilo in veliko žrtvovalo.

Praznika kot sta Titov rojstni dan in 30 let njegovega dela na čelu naše komunistične organizacije s ta vseljudska praznika, k i zanikata vsa generacijska nasprotja, saj sta posvečena delu in življenju našega voditelja in zvezi komunistov, k i pri razreševanju kakršnilikoli družbenih vprašanj nista nikoli nastopala s stališča ene generacije do druge.

Morda je veličina tega trenutka in vse globoko zaupanje naših ljudi, mladih in starejših, do svojega voditelja zasnovano prav na spoznanju, da je človekova vrednost v tem, da spozna utrip napredka in se zanj z vso energijo svoje osebnosti zavzame. Zlagana je teorija o dozdevnih nasprotjih med starimi i n mladimi, v družbenem gibanju danes in tukaj gre za spopad med idejami napredka in silami, k i vleče jo nazaj.

Tito kot osebnost nas torej na vsakem koraku bogati z novimi spoznanji, zato nam je še posebej d r a g - „ „ . . . .

Stane. Bostjancič

Konferenca komunistov j e sen i ške že lezarne

Utrditev samoupravljanja - temeljni programski smoter in glavna smer idejno političnega

delovanja komunistov V tridesetih ak t iv ih dela 970 komunistov

že lezarne Reorganizacija Z K v Žele

zarni ter aktualna proizvodna in organizacijska vprašanja delavskih svetov železarne, sta b i l i osnovni temi, k i sta prevladovali na konferenci Z K j e sen i ške železarne. N a predlog posebne komisije, k i j o je imenovala letna konferenca, so komunisti železarne organizacijsko povezani v tridesetih akt ivih . P r i iskanju novih obl ik so sledil i načelu , da Z K ne more reševat i vseh

vp ra šan j y okvi ru osnovnih organizacij i n komiteja. Sprejeto je bilo stal išče, naj o vseh vprašan j ih pomembnih za celotno podjetje, komunisti nastopajo kot celota. K e r pa akt ivi in konference ne morejo u spešno delati, če n i so postavljena izhodišča za analizo določenega stanja kakor tudi reševanja problemov, so formirali posebne delovne grupe, k i j i h sestavljajo komunist i , k i zaradi se-

Planina ni razočarala gostov L j u b l j a n č a n k a Slavica K o l a r — miss narcis

Črni ob lak i nad Golico n i so odvrn i l i l judi , da se ne bi podali v čudovi t gorski svet občudova t prekrasno naravo i n pos luša t lepe Slakove melodije. S š tev i ln imi avtobusi in okrog 900 avtomobili je v nedeljo okrog 10.000 l judi obiskalo Planino pod Golico.

Izvoli tev miss narcis so zaradi slabega vremena i n obi ska preloži l i od sobote na nedeljo. Komis i jo za izvolitev miss narcis so sestavljali: ing. Miros lav Nikolič, pomočn ik tehn ičnega direktorja železarne, Jože Vid ic . sodelavec Glasa in Bergant, predsednik tu r i s t i čnega d ruš tva Planina pod Golico. P r i tem opravilu

Posvet v dijaškem domu

Minu lo soboto je bilo v D i j a š k e m domu v Kranju 12. redno posvetovanje domskih skupnosti iz Celja, Kranja, Kopra , Nove gorice, Novega mesta in Murske Sobote. Posveta so se udeležili tudi predstavniki domov oz. zavodov. Govor i l i so o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju in programu letošnjih prireditev, k i so postale že tradicionalne. Razveseljiva je bi la ugotovitev, da je mladi na v domovih zelo napredna i n delavna. Precej so govoril i tudi o življenju dijakov, predvsem o pomanjkanju prostorov za d ružbeno delo, o slabih gmotnih razmerah d i jakov in drugem. Po posvetu so si udeleženci ogledali tudi nekatere zanimivosti Kranja i n okolice.

- r č

bi komisija kmalu zašla v zagato. N e k i mladi jeseniški nepridiprav je namreč ukradel cel blok glasovalnih l i s t i čev. K o je komisija to prek zvočnika objavila, so ljudje tatica kmalu našl i in ga predal i v roke mil ičnikom. Tako se je neljuba zadeva s rečno končala. Ukradene lističe je komisija uničila. P r i tem je zanimivo, da je b i l na vseh ukradenih lističih glas za neko Jeseničanko, k i je kandidirala za miss narcis. Vsak gost, k i je plačal vstopnino, je imel pravico do enega glasovalnega lističa in s tem do enega glasa. P r i tem so organizatorji imeli manjš i spodrsljaj, ker niso del i l i glasovalnih lističev skupno z vstopnicami.

Šesta miss narcis je postala S L A V I C A K O L A R iz L jubljane, stara 18 let, učenka 4. razreda srednje ekonomske šole. Za nagrado bo p rež ive

la sedem dni na počitnicah na otoku Pagu. Slavica je druga

(Nadal j . na 5. str.)

znanjenosti s problemom lahko predlagajo najust reznejša stališča.

Od marca delujejo pr i ko miteju železarne štiri delovne grape, in sicer: grupa zi vprašan ja delitve in nagraje vanja; grupa za vprašanja samoupravljanja; grupa za vprašan ja ekonomičnost i proizvodnje in organizacije deU ter aktiv mladih komunistov

Te grupe so zelo aktivne it so se sestajale od marca da Ije dvakrat tedensko. Delov ne grupe namreč proučujej< določene probleme in iščejc pota za njihovo razreševanja ter pripravljajo gradivo 23 aktive in konference. To pa je zelo odgovorna naloga, saj so delovne grupe kreatorji politike in sprejeta stališča na konferenci al i aktivu obvezujejo celotno članstvo.

Poleg delovnih grup deluje p r i t ova rn i škem komiteju pet komisij . Druga novost v delu železarne je javnost dala Vsa prizadevanja in stali šča posredujejo preko tovar, niškega glasila celotnemu kolektivu, k i j ih lahko ocenjuje in dopolnjuje. To je pomembno zato, ker komunisti nimajo do kolektiva ločenih teženj . Kolekt iv bo pozitiv na prizadevanja komunistov podpiral, to pa le v primeru, Če bo s stališči seznanjen. Reorganizacija Z K v železarni ni samo na papirju, ampak živ in intenziven proces, k i na podlagi dvomesečnih izkušenj veliko obeta.

Največ časa v t r iurni raz pravi so komunisti posvetili aktualnim proizvodnim in organizacijskim vprašan jem. Težkoče in problemi, ki se iz dneva v dan pojavljajo v vse bolj zaostreni obl ik i in se manifestirajo v stalni nelik. vidnosti podjetja, v velikih

(Nada l j . na 2. str.)

Veletrgovsko podjetje K o k r a Kran j

SUPERAVTOMATIČNE PRALNE STROJE »CASTOR« po N din 3029,—

UVOŽENE ZAVESE šir. 300 cm po N din 39,91 VELIKO IZBIRO POHIŠTVA IN PREPROG dobite v prodajalni

K o k r a — Dekor v Kranju, Koroška c. 35

Pri nakupu odobrimo po t rošn i šk i kredit

J

G L A S * 2. S T R A N NOTRANJA POLITIKA SREDA - 24. mafe Igg

(Nadaljevanje s 1.strani)

Utrditev samoupravljanja... zadolž i tvah , v zman j ševan ju naroč i l nasploh in zaradi slabe kvalitete izdelkov, na porastu s t roškov , na tehnološki i n poslovno-planski nediscip l in i , so nedvomno posledica starih metod dela in organizacije, k i je ustrezala pre jšn j im obdobjem visoke konjunkture.

Sprejeli so s ta l išče , naj se delavski sveti delovnih enot i n zbori delovnih enot večkrat sklicujejo, toda s krajšimi dnevnimi redi, katerih vsebina naj bo predvsem razprava in sklepanje o proizvodnji in gospodarjenju delovne enote. Zavzeli so se za do lgoročno poslovno pol i t iko in večjo odgovornost komunistov ter vodi lnih l judi železarne. S rečko Ml inar ic je dejal, da je organizacija dela in delovnih metod v k r i z i . V delu je vse p reveč ležernos t i , subjektivizma, b i rokra t izma in tehnokratizma. »Ljudje imajo obču tek , da se premika samo spodaj, ne pa

tudi v vodstvu železarne«, je dejal Ml inar ic . Ing. Matevž Hafner, direktor Železarne, je povedal, da vsak mesec od-premijo za mil i jardo S d in več izdelkov, kot dobi železarna denarja za izdelke. Trenutno kupci železarni dolgujejo okrog 13 mi l i j a rd S din, cločim je železarna dolžna svojim dobaviteljem okrog 8 mil i jard , »če kupca odslovimo, bo dejal: hvala lepa, grem drugam kupovat« je dejal tovar iš Hafner. To pa je že druga stran tega problema.

Tovar i š Er te l , sekretar komiteja, je dejal, da kolektiv p r i č a k u j e od vodotva podjetja, strokovnih s 'užb in obratovodstev, da delo organizirajo in pripravijo tako, da lastne Slabosti ne bodo zmanjševale osebne dohodke.

Komun i s t i že lezarne se z i ia -jo soočiti s problemi, zato lahko p r i č a k u j e m o , da bodo njihova prizadevanja plodna.

J. Vidic

S seje radovljiške občinske skupščine

Sedem in ne več devet svetov

Pred drugo sejo občinske skupščine v K r a n j u

Program dela skupščine in svetov Predsednik občinske skup

ščine v Kran ju Slavko Zalo-knr je za čet r tek, 25. maja, popoldan skl ical drugo sejo obeh zborov občinske skupščine. Kot prva točka je na dnevnem redu razprava i n program dela občinske skupščine in njenih svetov za letos. Razen tega pa je predvideno, da bodo odborniki sprejeli tudi odlok o premijah za kravje mleko, obravnavali in potrdi l i statute delovnih organizacij in obravnavali programe delovnih organizacij za prehod na 42-urni tednik. Ko t zadnja točka pa so na dnevnem redu volitve in imenovanja.

Se pred skupno sejo pa bosta imela oba zbora ločeni seji. Odborniki bodo na svojih

sejah podali slovesno izjavo. Zbor delovnih skupnosti pa bo izvo l i l sedem članov skupščine izobraževalne skupnosti Kran j .

A. 2.

Seja skupščine v Domžalah

V četr tek, 25. maja, bo v Domžalah 2. seja obeh zborov skupšč ine obč ine Domžale . N a dnevnem redu je potrditev zakl jučnega r a č u n a proračuna občine Domžale za le to 1966, sprej-em odloka o potrdi tvi zazidalnega načr ta Domžale—sever I in dopolnitev odloka o prometnem davku občine Domžale .

Prejšnji petek je bila v Radovljici druga seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so razpravljali predvsem o odloku o spremembi in dopolnitvi statuta občine Radovljica. Gre za spremembo števila svetov pri občinski skupščini . Komisija za statut je namreč predlagala skupščini , naj se število svetov zmanjša od dosedanjih 9 na 7. Skupščina je predlog soglasno in brez razprave sprejela.

Po statutu radovl j i ške občine iz leta 1964 j e imela skupšč ina 12 svetov. Z odlokom o spremembah in dopolnitvah statuta iz leta 1965 je bilo število svetov zmanjšano na 8, naknadno pa je b i l v skladu z določili zakona o narodni obrambi ustanovljen še svet za narodno obrambo. K o je komisija za statut razpravljala o delu dosedanjih svetov, nj ihovih p r i stojnostih in o vse več j em p renašan ju pristojnosti na samoupravne organe, je predlagala nekatere združ i tve dosedanjih svetov. Tako so na

V Kranju parada

mladosti Parada mlad ih

v če t r t ek , 25. maja, ob 16.30 po u l icah

K r a n j a Po presledku nekaj let bo

v počas t i tev dneva mladosti letos v K r a n j u zopet parada mladosti. V paradi bodo nastopil i mladinci iz special iziranih organizacij (špor tn ih klubov, taborniki, strelci, poči tniška zveza itd.).

V če t r tek ob 16.30 bo k re n i l sprevod izpred novega sodišča po Cesti Staneta Žagarja, okol i kina Center na Koroško cesto, skozi mesto, čez Titov trg nazaj skozi mesto do parkirnega prostora za Staro pošto, kjer se bodo mla dinci razšli .

V paradi bo nastopala tudi godba na pihala.

TRGOVSKA HIŠA V ŠKOFJI LOKI — Te dni so začeli graditi trgovsko hišo v škofj i Loki. O gradnji so bile živahne razprave, veliko prepričevanja in dokazovanja, vendar ljudje ob začetku gradnje še vedno negodujejo nad lokacijo. — Foto: F. Perdan

seji sprejeli odlok o spremembi i n dopolnitvi statuta, k i določa, da se svet za šolstvo in svet za kulturo, pro-sveto in telesno kulturo združi ta v svet za prosveto in kulturo, svet za zdravstvo in svet za socialno varstvo pa v svet za zdravstvo in socialno varstvo.

P r i združi tv i p rv ih dveh svetov so upoš teva l i pristojnosti, k i j ih ima zavod za p rosve tno -pedagoško s lužbo i n pristojnosti, k i j ih bo imel a bodoča temeljna izobraževalna skupnost, k i mora začeti z delom 1. junija. P r i sedanjem svetu za kulturo, prosveto in telesno kulturo so upoš teva l i , da so vse te p r i za dete organizacije povezane v ustrezne strokovne obč inske zvezen k i v glavnem ustrezno vodijo poli t iko vsaka na svo-

Po p r v i razpravi v izobraževalnih

centrih

Slaba udeležba Občinski komite-zveze ko

munistov je letos v kranjski občini ustanovil 12 izobraževaln ih centrov. P red kra tk im je bilo zak l jučeno prvo predavanje, k i so se ga udeležil i komunist i iz delovnih organizacij in s terena. Od 2107 vabljenih komunistov se je prvega predavanja v vseh dvanajstih centrih udeleži lo le 55R komunistov ali 27 odstot-kr.v. T a k š n a ude ležba pa je pre> j slaba. Zan imivo je, da se je predavanja udelež i lo več komunistov s terenskih kot pa iz delovnih organizac i j . Tako se je iz Iskre, Tek-stil indusa in Save udeleži lo le nekaj več kot 13 odstotkov komunistov.

jem področju in zato ni po-; trebe, da bi moral obstajati še poseben svet za te zadeve pri občinski skupščini. Podobni problemi nastajajo pri zdravstvu in socialnem varstvu. Zdravstvena služba temelji na popolni samoupravi^ v njihovih samoupravnih svetih pa sodelujejo predstavniki javnosti. Bodoča organizacija zdravstvene službe pa predvideva, da bo samostojen zdravstveni dom na približno 40.000 prebivalcev. Problematiko socialnega varstva pa je možno uspešno reševati le z ustrezno strokovno usposobljeno službo, ki je hkrati tesno povezana z zdravstveno službo. Zato v Radovljici menijo, da je združitev teh dveh svetov utemeljena.

Zaradi spremembe števila svetov so na zadnji seji spreje l i tudi nov odlok o imenovanju in delegiranju članov svetov občinske skupščine, k i določa, katere samoupravne organizacije delegirajo v posamezen svet svojega člana. N a seji so izvolili tudi nove člane posameznih odborniških komis i j .

Trgovsko podjetje

Lesce o b j a v l j a

prosto delovno mesto prodajalke za prodajno mesto pri š o b c u v Lescah. Pogoj: znanje nemškega jezika. Delovno razmerje se sklone za določen čas. Osebni dohodek v skladu s pravilnikom o delitvi 'osebnih dohodkov. Interesenti naj pošl je jo svoje prijave na upravo podjetja do maja 1967.

28.

Prometno podjetje

Ljub l j ana transport Poslovna enota Jesenice

objavlja prosta delovna mesta za: 1. več avtobusnih šoferjev 2. avtoličarja 3. avtoelektrikarja

Pogoji: Za delovno mesto pod I. šofer D kategorije s stanovanjem na Jesenicah ali v bližnji okolici, pod 2. in 3. V K ali KD delavec avtoličars-ke oz. avtoelektrikarske stroke. Nova vseljiva stanovanja zagotovljena. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela. Rok za sprejemanje vlog je 15 dni od objave.

G O S P O D A R S T V O GLAS * 3. STRAN

Poprečni osebni dohodki v m a r c u v škofjeloški občini

Industrija in obrt z najnižjimi osebnimi dohodki

P o p r e č n i osebni dohodki v obč in i 823 N d in — v gospodars tvu 819 N din , v negospodar

stvu 860 N d in Zanimivo pri pregledu poprečnih osebnih dohodkov v občini š k o f j a Loka je predvsem to, da so delavci v industriji (766 N din) in obrti (755 N din) najmanj zaslužili. Med posameznimi panogami so imeli najvišje poprečje osebnih dohodkov v družbenih in državnih organih (992 N din).

N a j v i š j e p o p r e č n e osebne dohodke v industrij i so imel i v Gorenjski predilnici (991 N din), Elektru (965 N din) in presenetljivo — v Odeji (912 N din), kjer so imel i tako k a r za 49,2 odstotka v i š j e dohodke kot lanskega marca.

Med t i s t imi , ki so imeli p o p r e č n e osebne dohodke nad 1000 N din, so nasledn j i : K m e t i j s k a zadruga (1110),

Transturist (1098), Veletrgovina Loka (1158), K r o j (1130), Stanovanjsko podjetje (1118), Posebna O š Škofja L o k a (1030), d r u ž b e no pol i t ične organizacije (1190), skupšč ina obč ine (1093) in Pravna p o m o č 1351). V občini so le t r i podjetja, k i so ime'la poprečne osebne dohodke nižje od 600 N d in : Iskra (465), N iko (529) in Usluge (577).

I z v o z industrijskih podjetij v Škof j i L o k i

Gorenjska predilnica in Elra G o r e n j s k a predi ln ica i n E l r a p r e k o r a č i l i l a n s k o l e t n i izvoz š t i r ih mesecev za več kot

50 odstotkov V apri lu je bila najboljši izvoznik v občini Iskra iz Železnikov, k i j e izvozila za 75.336 dolarjev blaga, kar pomeni 34,2 odstotka več kot aprila lani. Lanskoletni aprilski izvoz so še p o v e ć a l i v Eiri in v LIP ćešnj ica .

prv ih š t i r ih mesecih leta izvozila že tri č e t r t i ne izvoza določenega s planom. Vrednost izvoza znaša 377.138 dolarjev a l i 571 dolarjev na zaposlenega delavca.

š t i r i m e s e č n i le tošnj i izvoz k a ž e , da so letos boljši izvozniki le E l ra (za 54,6%) L I P C e š n j i c a (9%) i , n Gor e n j s k a predilnica (57,4%).

G o r e n j s k a predilnica je v

P r o i z v o d n j a v loški

Zaostajanje za I n d u s t r i j a podjetja v

š k o f j e l o š k i občini so naredila v prvih š t i r ih le tošnj ih m e s e c i h za 12.389.000 N d i nar jev blaga, kar pomeni, da so dosegl i 94,4 odstotka lanskoletne proizvodnje. Lan sko š t i r i m e s e č n o proizvodnjo so presegli v E l r i

industriji v aprilu

lanskim letom (48,8%). Marmor ju (17,3%), Jelovici in L I P Cešnjica (po 9,5%).

V apr i lu je industri ja naredila za 3025 t isoč N dinarjev izdelkov, kar je za 834 t isoč N dinarjev manj kot lanskega apri la .

N a Jesenicah

Z a investicijsko vzdrževalna dela 186 milijonov S dinarjev Junija b o poteklo leto dni

odkar se je konstituiralo Stanovanjsko podjetje Jesenice in ž e lahko zabeležimo prve uspehe njegovega dela.

Z a leto 1966 ni b i l izdelan program investicijsko vzdrževalnih del , ker bi b i l sestavljen p r e p o z n o in b i v času gradbene sezone ne uspeli izvesti n a j n u j n e j š i h del. Po sklepu r a z š i r j e n e g a delavskega sveta je podjetje izvajalo dela, k i so bi la na jnu jne j ša za z a š č i t o s t avb , kot so krovska, kleparska, pleskai-ska ipd., vse pa v okv i ru 25 odstotkov sredstev stanarin. Od skupno predvidenih sredstev za investicijsko vzdrževanje je bilo porabljenih 29 mil i jonov S din. S t em denarjem so opravili r a z n a dela na 79 h i šah .

Hišni sveti so predlagali za letos za okrog 200 mil i jonov S din investicijsko vzdrževalnih del. Vsa ta dela v letošnjem programu investicijsko vzdrževalnih del stanovanjskega podjetja Jesenice niso mogla b i t i zajeta, ker ni na razpolago tol iko denarja. V ta namen bodo letos uporabi l i 176 mili jonov S din. V programu so sicer dela v vi šini 156 mil i jonov din, v rezervi pa so zadržal i 20 milijonov S din. Menim, da je delavski svet podjetja pravilno ukrepal, saj nedavna podražitev gradbenega materiala lahko (kar verjetno tudi bo) vpl iva na podraž i tev investicijsko vzdrževalnih in sploh gradbenih del.

Jože Vidic

ŽREBANJE BLAGOVNO DENARNE LOTERIJE Z V E Z E BORCEV — V nedeljo dopoldne je bilo v avli občinske skupščine v Kranju žrebanje blagovno-denarne loterije občinskega odbora Z Z B N O B Kranj, žrebanje je bilo javno, zanj je bilo veliko zanimanje, saj so ljudje do zadnjega kotička napolnili avlo skupščine. Na sliki: komisija, ki je skrbela za pravilen potek žrebanja, pred njo pa boben, ki je delil srečo - Foto: F. Perdan

Zanimiva akcija Transturista iz Škofje Loke

Enake pogoje za alpski in obmorski turizem Bohinjske i zkušn je dajejo prednost a lpskemu tur izmu

V svoji skromnosti, da ne rečem — nevednosti, smo na sp lošno prepr ičan i , da imamo, že kar lepo števi lo zimsko špor tn ih centrov. Poznavalci trdijo drugače , saj dokazujejo, da v naši republiki ni ni t i enega zimsko špor tnega centra, ampak da imamo le več krajev, v katerih smo j ih začeli razvijat i , a j i m nismo uspeli dati celovite oblike. Vzrok za to je pomanjkanje denar. Predvideno je bilo, da bo podjetje Transturist iz Šk. Loke letos nadaljevalo sistem vdgelšk in žičnic na najbolj zanimivi predel med Sijo in Zadnj im Voglom, kjer je do junija vedno dovolj snega in , da bo zgradilo še eno nihalko iz doline, ker sedanja še zdaleč ne zadošča potrebam. Toda v času, ko smo pr ičakova l i , da bo podjetje objavilo odloči tev o tem, kaj bo letos gradilo, je namesto tega na sedem pristojnih republ išk ih i n zveznih organov naslovilo nujno prošnjo, da pomagajo uredi l i v p r a š a n j e financiranja turizma na alpskem področju. Transturist je pri tem izhajal iz svojih izkušenj z Voglom, vendar je prepr ičan, da tudi investitorji vseh drugih z imsko- tur is t ičn ih centrov težijo povsem enake težave.

Gre za to, da so za tur i s t ične investicije ha alpskem področju na voljo le kratkoročni kredi t i z visoko obrestno mero. To zelo obremenju-je podjetja, k i investirajo na tem področju, tako da niso sposobna do konca speljati svojih načr tov. P r i neizogibnem nakupu tuje opreme za žičnice pa se s rečujejo z drugim neugodnim določilom. Za to n a m r e č lahko uporabijo le 7 odstotkov svojega deviznega dohodka. Transturistov predlog za spremembe predpisov je razumen. Poteguje se za to, da b i ves devizni

dohodek žičnic lahko uporabi l i za njihovo obnavljanje in razšir janje . Glede kreditne politike želi doseči, da bi bil alpski turizem obravnavan enako kot obmorski.

Vzrok za to, da že doslej ni bilo tako, je deloma verjetno tudi v dejstvu, da alpski turizem nima svojega celovitega razvojnega programa s prikazom potrebnih naložb. Tako je tudi v s rednjeročnih

programih gospodarskega razvoja pristal na prav obrobnem mestu. 2e ena sama ugotovitev iz Bohinja pa ka -

I že, da je po k r iv ic i zapostav-! ljen. Tretjo sezono po tem, j ko so bila v bohinjski tu r i -i zem vkl jučena tudi smučišča i na Voglu je očitno, da bodo

imel i v kratkem tu dve povsem enakovredni sezoni, razpotegnjeni prek 10 mesecev v letu. To pa je vsekakor več kot si v turizmu lahko želimo in dovolj, da razumemo, da vsega bremena i z gradnje žičnic in gostinskih objektov v gorah ni mogoča naprtiti le podjetjem, k i so vanje pripravljena investirati.

Kmečka olicet V nedeljo so vaščani Rateč,

male vasice na tromeji, priredili kmečko ohcct, kakršno v tem kraju že dolgo ne pomnijo. Poročila sla se JOŽE M A K O V E C , delavec v Železarni in TIN C A R I H T A R , uslužbenka pošte v Ratečah. Takoj po obredu in poroki sta bila ženin in nevesta zo- , pet svobodna in oba — sam- • ska.

Kmečka ohcet j« bila upri- j zorjena sama za dunajsko le- j

levizijo. P r i snemanju je sodelovalo okrog 50 vaščanov , k i so b i l i vsi v narodnih nošah. Seveda niso manjkali l u đi okrašeni kmečki vozovi; ha rmonikaš in vse, kar sodi k slaremu poročnemu obredu.

Verjetno nikjer na Gorenjskem nimajo loliko narodnih noš kot v Ratečah. Čudno, da tega nismo opazili doma in naša domača televizija.

J . Vid ic

Za dan mladost i

Plesi, izleti, igre, priredil Jeseniška mladina je p r i

pravila pester program prireditev v počast i tev dneva mladosti. V ponedeljek je mladina iz Rateč uprizori la Razvalino življenja, zvečer pa je b i l večer plesov jugoslovanskih narodov v izvedbi jeseniške folklorne skupine. Na programu je tudi Pesem pol ja , k i so jo pr ipravi l i mladinci iz Mojstrano, če pa bo ta prireditev odpad'a. bo l i terarni večer jeseniških književnikov.

Špor tn i program obsega štafelni tek po jeseniških mestnih ulicah, kjer bo sodelovala mladina jeseniških šol.

Republiški center klubov O Z N ter občinski center S lo venj Gradec organizirata j u tri (v četr tek) v Slovenj Grad cu s rečanje vseh klubov O Z N Slovenije in udeležencev akcije zbiranja pomoči za Vietnam, k i jo je organiziral klub O Z N na osnovni šoli Ton* Cufar na Jesenicah. Tudi Je-

i serifeam organizirajo izlet s I Slovenj G-adec.

GLAS * 4 STRAN K U L T U R A IN P R O S V E T A SREDA — 24. maja 1967

V nedeljo, 21. maja, je bila na dvorišču Prehodnega mladinskega doma v Preddvoru revija pevskih zborov na prostem. Revijo je organiziralo kulturno-umetniško društvo Matija Valjavec iz Preddvora s sodelovanjem sveta Svobod in prosvetnih društev kranjske občine. Na sliki: 145-članski pevski zbor osemletke Lucijan Seljak iz Stra-žišča pod vodstvom dirigenta Dolinska — Foto Franc Per-dan

V Škof j i L o k i

ob tednu muzejev

Staro mesto v novih podobah

Letošnj i teden muzejev — kot vemo so zanj odmerjeni dnevi od 22. do 28. maja — se odvija v znamenju pr i reditev na temo »Muzeji in tu r i zem«, da bi tako prispeval svoj delež k dejavnosti v mednarodnem tur i s t i čnem letu.

Loški muzej je imel pr i izb i r i razstave za to pr i ložnos t dokaj s rečno roko. Odločil se je za prikaz motivov Škofje Lcke , k i j ih je v tem letu izdelal domačin , absolvent Akademije za l ikovno umetnost Boris Jesih. Za razstavo, k i so jo odprl i v ponedeljek, je 24-letni umetnik pr ip rav i l rea l i s t ično zasnovane risbe, ekspres ion i s t i čno navdahnjene linoreze in s svojskim odnosom do motiva upodobljene oljne slike. Prav s slednjimi je odkr i l mnoge prikri te vrednote starega mesta i n mu dal novo vrsto upodobitev, k i opozarjajo na njegove lepe posebnosti. Boris Jesih, najmlajš i l i kovn ik — občudova

lec Škofje Loke tako s svoj im delom dostojno nadaljuje bogato tradicijo upodabljanja mesta v sotočju dveh Sor, k i v tem na Slovenskem skoraj n ima primere.

Od leta 1649, ko je bi la Skoi ja L o k a prv ič upodoblje

na na bakrorezu, je naš la svoj prostor na š tevi ln ih zaobljub-nih podobah in drugih del ih sl ikarjev 17., 18., in 19. stoletja. Se posebej velja omen i l i slovenske impresioniste z Ciohar jem na čelu in končno novejša dela Pavla Bozov i -čar ja , Dore Plestenjak, Iva Cubica in Francija Novinca.

Vodi lna tema le tošn jega t rdna muzejev je Loški m u zej spodbudila tudi k temu, da je vsem, k i bodo sodelov a l i pri d i rkah za nagrado Loke namenil b rezp lačne vstopnice za ogled muzej-*k h zbii k — S.

V nekaj stavkih KRANJ: razstava Julija Pr imčeva In njen rod — Danes,

v sredo, 24. maja bo v galeriji Prešernove h i še otvoritev razstave Julija Primčeva in njen rod, ki jo je pripravil Gorenjski muzej Kranj. Ob otvoritvi bodo člani Kluba kulturnih delavcev Kranj izvedli krajš i kulturni program. Častilci Prešernove poezije vabljeni! Vstopnine ni.

ŠKOFJA LOKA: Predavanje Barvne umetnine pod mikroskopom — Včeraj, 23. maja, zvečer ob osmih je v galeriji na Loškem gradu v okviru praznovanja tedna muzejev predaval konservator Milan Železnik o barvah na umetninah pod mikroskopom. Zanimivo predavanje, ki sta ga priredila Muzejsko društvo škofja Loka in Loški muzej, so spremljali barvni diapozitivi.

KRANJ: V Di jaškem domu uprizorili Cankarjevo delo Jernejeva pravica — Za le tošnjo X . redno revijo amaterskih gledališč, ki bo od 29. maja do 4. junija v Murski Soboti, se je tudi dramska sekcija domske skupnosti Dijaškega doma v Kranju lepo pripravila. V gledališki dvorani Dijaškega doma so pripravili akademijo in ob tej pri ložnost i uprizorili znano Cankarjevo delo Jernejeva pravica, ki ga je re-žiral Laci Cigoj. Delo je bilo zelo ugodno ocenjeno predvsem zaradi originalne scene, svojstvene kostumacije i n . v r 5" žije. Dramska sekcija se je z njim uvrstila med 9 najboljš ih slovenskih amaterskih odrov. To je lepo priznanje za delo dramske sekcije, ki jo že nekaj časa u s p e š n o vodi profesorica Pavlina B^čič.

TRZIC: razstava Maurica Vlamincka — Delavska univerza Tržič je ta mesec priredila že šes to l e tošnjo razstavo reprodukcijskih del znanih slikarjev. Večina del te zadnje razstave so reprodukcije tako imenovanega fauvist ičnega sloga (fauves je francoska beseda in pomeni divjaki), katerega značilni predstavniki so Derain Dufy, Vlaminck, Ronault m drugi. Med njimi posebno izstopa prav Vlaminck.

Izobraževalne skupnosti na Gorenjskem Za osnovne šole bo vsaka občina skrbela

sama, srednje šole p a bodo vključene v re

gionalne skupnosti

Na Gorenjskem so se odloči l i , da bo imela vsaka občina svojo temeljno izobraževalno skupnost, njihove ustanovne skupščine pa so predvideli za zadnje dni maja. Tedaj bodo med drugimi izvolili tudi člane sveta izobraževalne skupnosti srednjih šol in domov za učence teh šol, ki bo skupna za občine Kranj, škof ja Loka, Tržič, Radovljica in Jesenice.

VABILO K OGLEDU RAZSTAVE

Zavod za prosvetno - pedagoško službo Kranj vabi ob dnevu mladosti na razstavo Tehnični pouk v osnovnih šolah. Razen osnovnih šol iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča razstavljajo še varstveno - vzgojne ustanove, klubi ljudske tehnike, komisija za prometno vzgojo v Kranju in komunalni zavod za zaposlovanje delavcev.

Razstava bo odprta v prostorih delavskega doma v Kranju od 25. do vštetega 28. maja, vsak dan od 8. do 18. ure.

K d a j obljubljeni zbor volivcev?

V Adergasu hočejo obdržati šolo V Adergasu imajo podruž

nično šolo, ki jo prva štiri leta obiskujejo učenci vasi Trata, Adergas, Velesovo in Praprotmi polica, v v iš je razrede pa hodijo v Cerklje. Šola je sicer že stara, vendar občani krajevne skupnosti Velesovo trdijo, da ima vse pogoje za pouk, potrebna bi bila le manjšega popravila (ostrešje in nekaj drugih ma-

O pripravah za oblikovanje te regionalne skupnosti so se predstavniki gorenjskih občinskih skupščin minuli ponedeljek pomenili na sestanku v Kranju. Ob tej priložnosti so se zedinili, da bo imela vsaka občina v svetu regionalne skupnosti 3 člane, sedež sveta pa bo v Kranju. F inančne posle bo za skupnost opravljal oddelek za finance skupščine občine Kranj, administrativne tajnik kra-njske

temeljne izobraževalne skupnosti, strokovno pedagoško delo za skupnost pa so poverili zavodu za prosvetno-pe-dagoško s lužbo Kranj. S tem v zvezi so se udeleženci ponedeljkovega razgovora zavzeli za to, da čimprej pride do dokončne združitve kranjskega in jeseniškega zavoda za prosvetno-pedagoško s lužbo. Oba sta se že lani domenila za nekatere skupne s lužbe in oblike dela in se na

združitev tudi dobro pripravila. Potreben je le še pristanek občinskih skupščin Jesenice in Radovljica — ustanoviteljev jeseniškega zavoda.

Prva naloga sveta regionalne skupnosti srednjih šol bo vsekakor to, da ugotovi finančne potrebe šol in domov, pripravi ključ, po katerem bodo občine prispevale za te zavode in izdela merila, ki bodo zavodom za enake naloge zagotavljala enake finančne pogoje. Po izračunih medobčinskega sklada za financiranje strokovnih šol bo letos samo za gorenjske šole potrebno zbrati 560 milijonov S dinarjev, k temu pa je treba dodati še sredstva za tri gimnazije in za zavod za prosvetno-pedagoško službo, ki bodo odslej tudi financirani s sredstvi skupnosti srednjih š J .

lenkosti). Ali bo šola ostala ali ne, se bodo učenci tudi v nižje razrede osemletke vozili z avtobusom v Cerklje ali pa bodo obiskovali šolo doma? — to je vprašanje, ki so ga že večkrat pretresali na zborih volivcev in raznih sestankih. Večina prebivalcev omenjenih vasi je za to, da šola ostane, nekateri pa so — tako kaže — za ukinitev.

O tem so razpravljali tudi na zboru volivcev 19. marca. Ker so bile takrat na dnevnem redu tudi druge stvari in ker je šola problem, ki ljudi najbolj žuli, zato pa zasluži temeljite obravnave, so se dogovorili, da bodo na zboru volivcev, ki da bo konec aprila, posebej razpravljali samo o njej in se tudi s tajnim glasovanjem odločili, naj bi šola ostala ali ne. April je že mimo in maj se je že začel bližati koncu, zbora volivcev pa občina še ni sklicala. Zakaj? — tako se sprašujejo ljudje. Po volitvah je vse utihnilo! — tako pravijo. Ljudje bi radi, da bi šola ostala, radi bi to povedali, radi bi bili gotovi. Zdaj pa ne vejo, kako »tisti zgoraj« po svoje nekaj delajo in urejaj« zadevo, ki je zanje selo ak- ' tualna.

Upajo pa, da bodo le kmalu imeli možnost povedati svoj« mnenje na zboru volivcev, ki bi moral biti že pred mesecem dni.

A. Triler

Vse več komentatorjev se strinja z ugotovitvijo, da poskušajo biti ZDA svetovni žandar in si prisvojiti pravico odločanja o vsem, kar se na svetu dogaja, da odločajo o vojni in miru, o usodah vlad v posameznih državah, o njihovi politiki.

Dogodki v svetu potrjujejo te ugotovitve. Seveda ni mogoče vsega tega doseči s stiki na uradnih nivojih med predstavniki vlad*

stvari, ki v zadnjem času razburjajo svet.

Oboroževanje Saudske Arabije in s tem v zvezi napeto vzdušje med arabskimi državami. Znano je, da stopnjevanju v tem delu sveta botrujejo ZDA, saj so Z D A razen Velike Britanije glavni dobavitelj orožja.

Državni udar v Grčiji je nastal v tesnem sodelovanju s CIA. Čeprav ZDA sedaj na videz pritiska-

Svetovni žandar

T e d n i p o s v e t u V ponedeljek je pr ispel na

Brione predsednik d r ž a v n e g a sveta NDR Walter Ulbr ich t . Predsednik Ulbr icht bo prež ive l nekaj časa na oddihu v naši d ržavi .

Generalni sekretar OZN U Tant je v ponedeljek odpotoval v Kairo. Ob njegovem odhodu iz New Yorka niso objavili nobenih podrobnosti.

Govorijo le, da bo s predsednikom Naserjcm izmenjal mnenja o položaju na Srednjem vzhodu.

M e d petdnevno akcijo V j u ž n e m delu demili tar izirane cone v Vie tnamu je padlo 83

a m e r i š k i h marincev, petsto pa je bilo ranjenih. A m e r i č a n i t rdi jo , da so ub i l i v teh bojih 616 severnovietnamskih

vojakov in j u ž n o v i e t n a m s k i h partizanov.

Grški kralj Konstantin je pred nedavnim sporočil, da je od vojaške vlade dobil zagotovilo, da bodo v šestih mesecih pripravili načrte nove ustave. Po izjavah vojaških voditeljev kaže, da bo sedanji rež im ostal na oblasti nekaj let.

Tuji opazovalci v K a i r u monijp, da je na meji med, Egiptom in Izraelom v A k a p -s k e m zalivu na jk r i t i ene j š i po loža j . Proti temu za l ivu tako Egipčani kot Izraelci neprenehoma pošil jajo nove vojake.

Iz slovenskih zamejskih časopisov

SLOVENSKI VESTNIK

Slovenska mladina iz C e lovca bo v čet r tek, 25. maja, priš la na enodnevni izlet v Ljubl jano . Ob tej pr i ložnost i ti bo med drugim ogledala tudi studio RTV Ljubl jana .

V nedeljo, 14-. maja, je b i la v Ravnah na K o r o š k e m slavnostna seja obč inske s k u p š č i ne, na kateri so podeli l i domicil koroškim par t izanskim enotam.

NAS TEDNIK

V Vrbi se je od 10. do J.2. maja zbralo ve l iko š tevi lo zastopnikov kulturnega in po l i t i čnega živl jenja Koroške , Fur lan i j e , Jul i jske Beneč i je In Slovenije. Z raznimi predavanj i , ekskurz i jami i n razp r a v a m i so se seznanil i z gospodarsko problematiko sosednj ih pokraj in.

16. apri la so dekleta gospod in j ske šole i z St. Jakoba v R o ž u uprizori le v St. V i d u v P o d j u n i igro P r i žga l a je luč .

Zaradi tega je vlogo detektiva — žandarja prevzela ameriška obveščevalna s lužba CIA, ki je v zadnjem času uspela celo obračati svetovno javno mnenje na dogodke, ki so za Z D A manj boleči kot npr. sama vojna v Vietnamu. Poglejmo le

jo na diktatorsko grško vlado, je znano, da je pri udaru šlo tudi za interese samih ZDA, ki so hotele dobiti v Grčiji večji vpliv. Na tesno povezanost kaže tudi izjava grške vlade na vprašanje, s kom bo najtesneje sodelovala, če ji ZDA od

tegnejo pomoč. Odgovor je bil: z ZDA.

Naelektrizirano ozračje med Izraelom in ZAR je prav tako posledica dela CIA. Na področju, kjer se križajo interesi Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in Kitajske ni bilo ležko ustvarili položaja, ki je pritegnil svetovno pozornost.

Zakaj vso to? Odgovor je jasen. V svetu je v zadnjem času nastajala vse večja reakcija na ameriško početje v Vietnamu. Ameriškim \Tadnim predstavnikom skoraj ni več mogoč prihod v Evropo. CIA je reagirala pa svoje. Pozornost javnega mnenja je obrnila na druga dogajanja in na ta način vsaj delno ublažila ogromni moralni pritisk.

Pod močnim vplivom CIA je danes skoraj ves zahod. Nek Ucre izmed predpostavk je pred kratkim potrdil nekdanji šef mednarodnega oddelka CIA Thomas Bra-den. Izjavil je, da je sam

nakazal ameriškim sindikatom več t isoč dolarjev, da so po vojni »pomagali« zahodnim sindikatom. Poleg tega je znano, da so bile pod vplivom CIA mnoge študentske organizacije, da je francoski tisk saniii v letu 1951 dobil 2540 milijonov frankov ameriške pomoči, da so denar od CIA dobivale- Svetovna skupščina mladine s sedežem v Da-karju, britanska revija En-counter, zah.-nemški Kongres- za kulturno svobodo, bostonski filharmonični orkester. Brez dvoma je spisek še zelo dolg in brez dvoma drži, da to pomoč CIA ne daje zastonj.

Na političnem področju je prav tako cela vrsla ameriških posegov: Gvatemala 1954, Gvajana 190;:, Domini-kana 196G, Grčija 1967 . . . Vlade, nezaželene v ZDA, padajo, a CTA obstaja. Kdo bo naslednji na vrsti? Siriju.*

P. Čolnar

V N o v i predpisi

Brez vize v devetnajst dežel Pisali smo že, da je začel veljati novi zakon o potnih dokumentih jugoslovanskih državljanov za potovanje v inozemstvo. Ob tej pri ložnost i je zvezni sekretariat za notranje zadeve izdal posebna pojasnila, ki bodo prav gotovo zanimiva za vse, ki potujejo v zamejstvo in teh je čedalje vač.

V zadnjem času opažajo , da ima-jo posamezniki t ežave pr i prehodu čez mejo zato, ker hočejo potovati v inozemstvo z novimi potnimi l i s t i , ve l javn i m i deset let, toda brez

ustrezne vize oziroma pop r e j š n j e potrditve. Zalo pris tojni organi opozarjajo, da morajo bi t i novi potni l i s t i potrjeni pr i pristojnem obč inskem organu ter samo tako

[ predstavljajo ustrezen potni dokument.

Hkra t i opozarjajo obmejni . organi, da večkra t želi jo ob-| čani , k i so vpisani v druž inski

potni list, potovati v zamejstvo brez osebe, na katero se glasi potni' list. Zvezni sekretariat za notranje zadeve zato opozarja vse, da brez nosilca potnega lista drugi člani, k i so vpisani na druž insk i potni list. ne morejo potovati sami.

Po novem zakonu, k i je pred k ra tk im začel veljati, lahko potujejo naši državl ja-

Planina ni razočarala gostov (Nadalj . s 1. str.)

Ljub l j ančanka , k i je osvojila ta naslov. Pred njo je ta naslov osvojila Metka Hribar , prav tako iz Ljubljane. • Z a spremljevalki l e tošn je miss narcis sta b i l i izvol jeni N E V E N K A S E C E K z Jesenic in Zdenka Gabr ič s Scnove-

Za hrano i n pijaco je bilo

dobro preskrbljeno. Cene so bile zmerne i n niž je kot na Jesenicah.

Vsekakor pa bo potrebno v bodoče še marsikaj urediti, da bodo vs i obiskovalci nar-cisnih poljan res zadovoljni. P les išče je premajhno, kakor sploh celotni prostor pod gas i l sk im domom, kjer so igral i i n pe l i S l ak i . Na tem prostoru

je b i la t akšna gneča, da je bila prava muka pr i t i s ceste na plesišče a l i v bližino Slakovih .

Čeprav so se š tevi lni las tni k i avtomobilov jez i l i na m i l ičn ike zaradi nekaterih s la bosti in občasn ih zastojev v pror. etu, moram reči. da so mil ičniki res pož r tvova lno opravljal i svojo s lužbo.

ni z novim potrjenim potnim listom brez vize v naslednjih 19/ d r žav : Alžiri jo, Avstrijo* Maroko, Tunizi jo, Poljsko* Švedsko, Norveško , Finsko, Islandijo, Romunijo, Cehoslo-vaško, Bolgarijo, Madžarsko* Kubo, Italijo, ZSSR, Mongol i jo , Združeno arabsko republ iko in Dansko. Trenutno se pogajamo o ukin i tv i viz tudi za Japonsko. Za potovanje v vse te dežele je veljaven dokument potni list, k i je potrjen in velja za dVe leti za neomejeno število prehodov. Vsak i dve le t i bodo občani morali , pri pristojnem občinskem organu potni lis-t znova potrdit i . Postopek je v tem primeru isti kot tedaj, ko v lo ži te prošnjo za nov potni l ist .

V druge d ržave naši občani ne morejo potovati brez v iz . Za potovanja v te d r žave pa lahko prav tako dobijo izhodno vizo za neomejeno š tev i lo potovanj, k i velja dve le t i . Od konzularnih predstavnikov dežele, v katero žele p o tovati, morajo v tem pr imeru dobiti ustrezno vizo po is iem postopku kot ie veljal doslej.

Občani , k i žele dlje ostati v inozemstvu, kakor tudi t i sti, k i tam že živijo, bodo dob i l i stalne potne liste z veljavnostjo deset let in hkrat i tudi vizo za neomejeno š t e v i lo potovanj. V tem pr imeru bo viza veljala toliko let kot polni dokument (torej deset let).

N o v i zakon predvideva tudi o la j šave za skupinska potovanja v zamejstvo s tako imunovanim kolekt ivnim potn im listom. Na novem kolekt ivnem potnem listu bo namreč samo fotografija nosilca tega dokumenta, torej organizatorja potovanja ali vod i ča, medtem ko bodo imena ostalih potnikov v ta polni dokUme:it : samo vpisana.

file:///Tadnim

Saša Ooorifa

M K G O H Ji V T J

gorenjski kraji St ljudje • gorenjski kraji i n ljudje • gorenjski kraj i i n ljudje % gorenjski k r a j i ta \)uAje % gorenjski kraj i i n \3uAje

PANORAMA • PANORAMA « PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA » PANORAMA # PANORAMA # P

Za 700.000 funtov sedem minut strahu

Zapiski iz Reteč in okolice (1) Dopisnik rubrike Gorenjski kraji in ljudje Ivan Bogataj z Godešiča, ki je bil rojen v Retečah, nam je poslal zanimiv dopis o ž iv l jenju in delu v Retečah in okolici pred petdesetimi in več leti. K dopisu je priložil tudi štiri fotografije, ki jih bomo v prihodnjih številkah objavili. V spremnem pismu med drugim sporoča: »Pošiljam vam nekaj skromnih zapisov o ž iv l jenju in delu nekdaj v tem kraju. Oprostite, ker je slabo napisano! Veste, zdaj je veliko dela na polju in sem pisal še le pome zvečer, nekaj večerov zapored . . . « Ne, ni slabo napisano, hr dobro je. Sicer pa prisluhnimo, kaj nam bo povedal Bofttaj!

Na gruntu so b i l i : gospodar in gospodinja, dve dekl i (ali celo tri a l i štiri), dva hlapca in pastir. Na polgruntu sta bila razen gospodarja i n gospodinje ena dekla i n en hlapec. Bajtarji so bili revni mali kmetje, k i niso imeli nobene dekle ali hlapca.

Dekle so se na gruntu l o čeva le med seboj. B i l a je prva in druga dekla, kot je npr. pri obrtniku prvi in drugi vajenec. Prva dekla je bila nekakšna pomočnica gospodinji ; opravljala je laž ja m lepša dela. V hlevu je b i l a npr. njena dolžnost samo molža krav. V kuhinj i je pomagala gospodinji in če nje n i b i lo doma, jo je prva dekla nadomestovala. Ce je bilo na gruntu več dekel, je prva de-

Pred petdesetimi leti is še več nazaj so se ljudje jdi v Re tečah i n o k o l i c i udarja l i na jveč s kmetijstvom. Le malo l judi se je ukvarjalo z obrtjo a l i k a k š n i m dr%m poklicem. V vaseh so bili grunti, to je velike kr':je. polgruntarji i n P- -ttarji ali kajžarji. Grun t je imel .~aj-manj 6 ha orne zemlje nekateri grunti pa so jo »Jieli tudi po 10 ha a l i celo ši Več. Velikost gruntov je biis torej raz l ična ; n i b i lo teW določeno, ko l iko zemlje ji io-ra l imeti kdo, da se imenoval gruntar. Gozda trajne) so imele kmet i je i%d-no še enkrat v e č kot^me zemlje, t ravnikov i n pa&bv skupaj pa je bi lo nekaj*!anj kot orne zemlje.

k l a vedno dobivala od gospodarja in gospodinje navodi la , kaj morajo ostale dekle tistega dne delati. Druga dek l a je opravljala »nižja«, bolj umazana dela: iz hleva je spravljala gnoj, pozimi je dela la rezanico (zubane) za ž i vino, varovala je otroke i td .

Za prvo deklo je bi la vedno tista, k i je bi la že več let p r i hiši . Mora la je b i t i sposobna, iznajdlj iva, da je znala delo vodi t i . Z a drugo deklo pa so bile navadno novinke i n manj sposobne ž e n ske.

Prav tako je bilo pr i hlapcih. Grunt je imel prvega i n drugega hlapca. P r v i hlapec je gospodarja — če ga ni bi lo doma — vedno nadomešča l , vodi l je delo na kmet i j i . D r u gi hlapec je opravljal »nižja« dela.

Dekleta so spala v kamrah a l i štibelcih, hlapci pa v hlev i h , na jveč pa v prostorih na skednju, to je nad hlevom. Ce je bi la hudo mrzla zima, so spali v hlevu. Navadno s i je hlapec postlal kar v kori tu, v katerem so pr ipravl ja l i rezanico (krmo) za živino.

Hlapc i i n dekle so b i l i p r i eni hiši po nekaj let, na jveč krat po štir i leta, potem pa so se menjavali . O ve l ik i noči so se gospodarji i n gospodinje zmeni l i s hlapci in dek lami , kdo bo odšel stran, drugam. Tista dekla, k i je že vedela, kam bo šla, h kateri drugi hiši, je šla za vel iko noč že tja po pirhe. O sv. Ju r i ju pa so se dekle in hlapci menjavali, se pravi , da so menjali gospodarja in gospodinjo, hišo. Star pregovor prav i : Svet Jur, odpri dur, svet Marka pa prav, kar nagel (hitro) se sprav! Toda v tej menjavi se n i vel iko spremenilo, saj dekle in hlapci niso šli iz vasi. Ostali so v vasi, le hiše so zamenjali. B i l e pa so tudi izjeme. Zgodilo se je tudi, da je gospodarju umrla žena, pa je potem vzel za ženo prvo deklo, k i je bila seveda potem gospodinja. Zgodilo se je tudi, da je gospodarjev sin vzel deklo za ženo. Seveda pa je bila ta pot, da bi sin vzel deklo, s i la trda. Takrat je bilo namreč pravilo, da je gruntar vzel gruntarico, ka jžar pa ka jžar ico . Ko t sem že omenil,

je pr iš lo tudi do izjem, npr. da je gruntarski fant vzel za ženo ka jža r sko dekle, vendar je bilo to zelo težko.

Ob žetvi, ko je bilo veliko dela in je bilo žito treba č imprej požeti , so kmetje najemal i priznane (čislane) žanji-ce iz Poljanske doline. Te žanjice so prišle kar na semenj v Loko, kjer so se potem z gospodarji pogajale (glihale) in nazadnje so zgli-hali. Gospodar je pr išel iskat žanjice na semenj kar z vozom. Včasih j i h je eden p r i peljal za več kmetij . Te žanjice so bile izredno pridne. Zeti so začele že ob št i r ih zjutraj. Takrat so vse želi na roko, s srpi. Žanj ice so najemali vedno za glavno žetev v jul i ju in potem še za ajdovo žetev konec septembra.

Ob mlatvi . k i je trajala od sv. Jakoba do sv. Jerneja (24. avgust), so hodil i po vaseh tudi mlatiči , revni fantje, k i niso imel i dela in so se ponujali za mlatev žita. Cepec je imel mla t ič kar s seboj. Za en dan, to je od zore do mraka, je zaslužil po eno krono, to je danes pribl iž

no 30 novih din. Pa še vesel je b i l , če je dobil delo na podu.

Ivan Bogataj, Godeš ič

(Prihodnjič naprej)

Pojasnilo V prejšnji številki smo po

motoma zapisali, da se bo zapis Franceta Kozjeka »Nekaj spominov na mladost« še nadaljeval. V resnici je zapisa konec, v uredniški mapi pa imamo še nekaj Kozjeko-vih prispevkov, od katerih je najbolj zanimiv tisti o Besni-ci pred 60 do 70 leti. Tega bomo objavili takoj, ko bomo končali z Zapiski iz Reteč in okolice, ki smo jih začeli objavljati v današnji številki. Razen tega čaka na objavo zanimiv zapis Antona Zormana iz Rodice pri Domžalah o pranju perila pred pol stoletjem.

Vse dopisnike rubrike Gorenjski kraji in ljudje in druge bralce Glasa prosimo, da nam še pišeie. Rubrika bo zanimiva, če boste sami pisali vanjo.

- at

Sredi belega dne je londonsko podzemlje napadlo transport zlata Rotschildove banke. Rop je b i l tvegan, vendar uspešen. Plačilo za strah: 35 stotov čistega zlata v vrednosti 700.000 funtov.

I. maj, 11.35 — Londonski del mesta Bowling Green Lane. Pred trgovinami so stali tovornjaki z blagom. Nihče n i b i l pozoren na može, k i so stali pri hiši št. 14. B i l i so gangsterji, k i so čakali , da bo okoli vogala zavil oklopni tovornjak Rotschildove banke.

II . 17 — Voznik tovornjaka Jack Chandler je prihajal iz neke tiskarne. Nenadoma ga je od zadaj udari l neznanec. Dva gangsterja sta ga odvlekla v neki tovornjak, mu zamaši la usta in zvezala.

11.48 — Nek i gangster je dvakrat potrkal na zadnja vrata tovornjaka. L e na ta znak sta smela Richard Brews i n Walter Clements odpreti vrata. Gangsterji so torej morali poznati spoznavni znak.

11.49 — Brews in Clements 6ta odprla vrata. Dva tujca eta stala pred vrati i n z amo-niakom omamila b a n č n a us lužbenca .

11.50 — Zvezana in omamljena sta ležala us lužbenca na 140 kosih čistega zlata. Neki gangster je pognal motor in odpeljal. Vožnja je trajala štir i minute. Na neki stranski cesti so se vrata spet odprla.

11.54 — Rop se je posreči l . Gangsterji so preložil i zlato na pripravl jeni tovornjak.

Trdo so moral i delati. Nihče n i spregovoril besede, da j i h ne b i pozneje izdal njihov glas.

12.25 — K o so obvestili policijo, po gangsterjih ni bilo ne duha ne sluha. Ostal je tovornjak i n ranjeni bančni us lužbenec. Scotland Y a r d n i našel nobenega prstnega odtisa, nobene sledi.

»London je postal evropski Chicago,« so naslednji dan pisali časniki. »Banda je delala tako na t ančno kot vojaški generalni štab.« Ljudje iz Bowling Green Lana so m o l čali. Pred n j ihovimi vrat i je

londonsko podzemlje opravilo najbolj predrzen in tvegan rop, i n to podnevi. Ljudje n i so ničesar videl i ni t i s l išal i kljub nagradi 50.000 funtov za izsleditev bande.

Pol ic i ja ve le eno: rop so morali pripravljat i že dlje in naj bi pri njem sodelovalo šest do deset l judi . Rop je b i l glede organizacije podoben ropu na poš tn i vlak. 8. avgusta 1963 so roparji odnesli 2.500.000 funtov. 14 roparjev sedi za r e š e t k a m i . Denarja so našl i bore malo.

Tokrat se je policija pozanimala najprej za plen i n še

le potem za storilce. Vsa p r i s tan išča i n vsa le ta l išča so zastraži l i . Pol ici ja domneva, da bodo roparji poskusi l i nekje na Daljnem vzhodu zlato spravit i v denar. Drugo m o ž nost v i d i policija, da nekdo izmed bande ne bo molčal i n se iz objestnosti izdal . V o h u nov pa- je dovolj v londonskem podzemlju i n bo vest še gorko prinesel pol ic i j i .

Večkra t taka upanja varajo. Enkrat je Rotschildova banka že b i la žr tev ropa. M a j a 1963 so jo roparji olajšali za 200.000 funtov. Do danes niso naš l i nobene sledi.

Z raznih meridianov sveta

Potniška ladja - plavajoči hotel od dopisn ika Tanjuga v Londonu

Najbolj hvksuzna in obenem n a j u d o b n e j š a p o t n i š k a ladja na svetu bo, če pojde vse po sreči , konec leta 1968 zaplula po mor j ih i n oceanih. T o bo ogromna ladja »Q 4«, last d r u ž b e »Cunard line«, k i je nedavno najavila začetek gradnje te ladje.

Ta velikanka bo lahko sprejela več kot 2000 potnikov in j i m bo lahko nudi la na jveč je udobnosti, kar si j i h moremo mis l i t i .

Doilga bo 300 m . Poleg varne plovbe bo »Q 4« nudila svojim stanovalcem še naslednje udobnosti. Okrog 75 odstotkov vseh kabin bo imelo razgled na morje, vsaka kabina bo imela svoj

WC i n kopalnico. Po tn ik i bodo imel i na l ad j i izredno mnogo prostora. Poleg mnogih salonov, dvoran i n bazenov bo na volijo tudi pa rk i rn i prostor za 80 avtomobilov. »Q 4« se Po obsegu, (300 m dolžine in 70 m v iš ine) , ne razlikuje mnogo od svojih s t a r e j š ih sester »Queen Mary« i n »Queen El isabeth«, k i tud i lahko sprejmeta po okol i 2000 potnikov, razl ika pa je v tem, da bodo novo ladjo gnali motorji s 110.000 K S , medtem ko so v obeh s ta re j š ih ladjah vgrajeni motorj i s 160.0CO K S , k l jub man j š i moči motorjev pa bo brzina vseh treh ladij enaka,

t. j . okrog 28,5 vozlov na uro. Nova ladja bo torej grajena mnogo bolj ekonom i č n o .

O novem podvigu d ružbe »Cunard line« se je že mnogo razpravljalo, ker se marsikdo sprašu je , ali se v dob i , ko po tn i šk i promet na oceanskih ladjah zaradi hude konkurence prometa z avioni rapidno pada, še iz p lača tvegati okrog 30 mi l i jonov funtov, ko l iko r bo stala »Q 4«. Vendar kaže, da se bo gradnja le izplačala , ker je nova ladja namenjena za k rožna potovanja okol i sveta in to za najboga te j še sloje. Ladja bo kl jub vel ikost i lahko preplula tako Suešk i kot Panamski prekop.

M i h a K l i n a r : Mesta, ceste iniiizcestja • Miha K l i n a r : Mesta, ceste in razcestja • M i h a K l i n a r : Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta,

Domo i i i i a III. D E L 3 0

St ivčeva umolkne, kakor da jo je P^Ved izč rpa la , ali p a j e vse to pripovedovala samo zato, da b« s izpovedala, izpovedala občut je nehotene krivde, k i se j i je oMiminu n a svoje veselje ker med dopustniki ni bi lo njenega moi« qjedla v dušo.

Toda njen molk ni dolg, ker pr ipo^ o t akra tn ih dogodkih v njeni vasi nadaljujejo Rozika , Marija i'- nati, a manj prizadeto kakor lahko o tem pripoveduje StivčeV3.

GLAS * 8. S T R A N PANORAMA S O B O T A — 20. maja 1̂ 67

»Davi je umrla...« S tem zapisom zaključuje

mo Krog pripovedovanj o Jul i j i Pr imčevi . K e r pa bo nocoj v galeriji Prešernove h i še odprta razstava o njej in njenem rodu, bo gotovo kar prav, opozoriti na nekatere prav posebne zanimivosti , k i bodo to pot prvič na ogled širši javnosti.

Scheuchen-stuelov dnevnik

Vsekakor najpret rcs l j ivcjš i eskponat na razstavi bo dnevnik Julijinega soproga Jožefa Anzelma p l . Scheu-chenstuela. To je v č rno platno vezan zvezek, k i vsebuje nokaj čez devetdeset listov rokopisa v gotici. Oštevilčen ih strani pa je 182. Velikost njegova 12 x 19 cm.

Dnevnik je Ju l i j in soprog pisal od 23. ju l i ja 1844 do 31. decembra 1866. Seveda pa ne vsebuje vpisov slehernega dne, pač pa le posebne dogodke, godove, obletnice i n podobno. — K e r v obdobje zabeleženih vpisov spada tudi Jul i j ina smrt, nas vrstice, k i omenjajo ta žalostni dogodek, gotovo najbolj zanimajo.

Pod datumom 2. februar 1864 č i t amo nemški zapis, k i po slovensko povedano, slove dobesedno takole:

»Davi ob dveh se je vaša dobra mati preselila v boljše življenje. Od srede sem je ležala, nato se je njena stara bolezen hipoma poslabšala in preteklo noč je spokojno in mirno izdihnila. Molite zanjo, bila vam je vedne, ljubeča mati.«

Nič več čustev n i znal iz sebe stisniti Ju l i j in soprog. Govori l je otrokom o njihovi materi, kakor da njemu samemu ni umrla tudi žena . . . A l i je ta suhoparni zapis kar nekaka vsaj rahla potrditev govoric, da Jul i ja le ni b i la popolnoma s rečna v zakonu. Sicer pa itak že vemo, da se s Scheuchenstuclom ni poročila iz ljubezni. Saj jo je pravzaprav izprosil pr i njeni materi sam stari Scheuchen-stuel za svojega sina. Ubogljivo in čednos tno meščansko dekle se je pač le uklonilo vo l j i svoje t reznoračuna joče m a t e r e . . .

Iz dnevnika, k i ga je Scheuchenstuel pisal slej ko prej za svoje otroke, saj uvodni zapis začenja kar z »Liebe Kinder!«, zvemo še za ljubkovalna imena njegovih hčera: Julči (pisano seveda »Jultschi«), M i c i , Toni in Re-

In da je njegova soproga, naša Jul i ja Pr imčeva , slavila svoj vsakoletni god na dan

16. februarja. — Ostale zanimivejše vpise v dnevniku pa bomo utegnili razčleni t i kdaj drugič , v posebnem zapisu.

Zaradi svoje redkosti dragocen eksponat na razstavi, je tiskana osmrtnica (ob-smrtni list) »Juliane Edle . v. Scheuchenstuel geborene Pr i -mitz.« Poleg imena m o ž a in o l rck , najdemo že tudi podpisanega zeta Vi l jema barona Rechbacha, soproga najs ta re jše Julijine hčere , i n zaročenca druge in tretje Ju l i j ine hčere Ivana Mammerja pl . Mammern in Gustava L in -nerja, oba' tedaj že stotnika.

Pozabljena stoletnica

K o smo že v pogovoru o Jul i j inem smrtnem dnevu, smemo s kancem grenkobe zapisati, da se ob stoletnici tega dneva noben slovenski list ni spomnil P re še rnove Lavre. To je stori l le naš »G!as« s p r i l ožnos tn im člankom v dveh stolpcih in S sliko (»Glas« 1. februarja 1964). Ne slovenske literarne ne ženska revija te obletnice pa niso nit i o m e n i l e . . .

Izjemno ž lah ten razstavni predmet je prezentacija originalnega Langusovega portreta P r imčeve Julije, še iz časov, ko je bila cvetoče dekle. S l iko so kot dragocen druž insk i zaklad vse do 1. 1945 hranile Juli j ine potomke. Potem pa je iz »zbirnega cent ra« p reš la s l ika v javno las tn iš tvo . S tem pa je s tari s l ik i b i l a za j amčena ne le strokovna nega, pač pa tudi zanesljiva varnost, kajti s l ika nje, ob kateri je P reše ren ustvari l na jv iš jo našo pesniško umetnino Sonetni venec, je zares vredna ljubezni današnj ih in bodoč ih slovenskih rodov. (O s l ik i sami, nje nastanku in avtorju smo že pisali v '»Glasu« dne 10. 5. letos).

Morda kar z l ahkim začudenjem se bo obiskovalec razstave ustavil ob pogledu na starinske citre. Dodano pojasnilo bo takoj povedalo, za kaj gre.

Levičnikove citre

Mehko dolenjsko podnebje Jul i j i ni priijalo; zato je rada odhajala v poletnih mesecih na Gorenjsko, najraje na grad Turn nad Preddvorom k Urbančičevim, s kater imi je njena d ruž ina že prej prijateljevala. Tamkaj na Turnu je tedaj živela mlada Josipi-na hče rka edinka, k i se je prav v teh letih razvila v prvo slovensko pisateljico.

Vzdušje na Turnu zato gotovo n i bilo neslovensko. Tjakaj' je Ju l i ja menda hodi la sleherno leto, sprva, pred poroko, s svojo materjo; potem, iz Novega mesta, pa že z otroci. Iz dnevnika, k i smo ga uvodoma opisali, zvemo poleg drugega tudi za občas ne nekajdnevne obiske Jul i j i nega soproga na Turnu.

A bolj nas v zvezi s temi Ju l i j i n imi letovanji na Turnu razveseli zanesljiva tradicija, kako je P reše rnova Lav -ra, zdaj sicer že gospa Schouchenetuelova znova in znova zahtevala, da j i mladi grajski oskrbnik Valent in Levičr/ik ob cifrrah zapoje ganljivo »Luna sije, kladvo b i j e . . . « B i l o je to ob večer ih , ko se je že zmrač i lo , v grajskem j^a rku . . .

Smemo torej sklepati, da je J u l i j a l e kaj obču t i l a ob Preše rnov i pesmi. Tembol j , ker je živela ob strani tako zavedne Slovenke in pesnikove eastblke, kot je b i la Josi-p ina Urbanč i čeva -Turnog ra j -ska. — Te obiske Julije na Turnu lahko z gotovostjo dat i ramo v leta 1850 do 1854. Tega leta pa se je Josipina Turnograjska poroč i la in na-

Sveta Lucija

Jožef Anzelm pl. Scheuchenstuel, soprog Julije Primčeve (1808 — 1873)

naglo umr la v daljnem nemškem Gradcu.

Tradici jo o oskrbnikovem muziciranju i n petju je ohran i l i n m i sporoč i l njegov sin prof. dr. Alfonz Levični/k, k i je pred nekaj le t i u m r l v Kran ju .

š c en stik Josipine in J u l i je skuša pr ikazat i razstava: prav po nak l juč ju sem izvedel, da hrani l jubljansko š e n t j a k o b s k o župnišče oljno s l iko svete Lucije, k i jo je nasl ikal Matevž Langus za bl ižnjo šen t f lo r jansko cerkev. S l ikar je b i l d o m a č na gradu Fuž ine p r i Ljubl jani , kjer je s l ikal Tcrpinčeve. T i pa so b i l i bližnji sorodniki Josipine Turnograjske, po materi Terp inčeve . In tako jo je Langus ob neki p r i ložnos t i , ko se je Josipina mudi la p r i s tr icu na Fuž inah , zaprosil , naj m u bo model za podobo svete Lucije.

Janez Trdina , k i je obe deklet i osebno poznal, je v svoj i h spominih zatrdi l , da sta s i b i l i Ju l i ja in Josipina tako druga drugi podobni , kot sestra sestri. Tako se nam Jul i j i n l ik še bolj pr ib l iža .

S i m p a t i č n o pa nam Jul i jo napravi še sporoč i lo t r ž i ške -ga zdravnika T o m a ž a P i rca (k i je 1. 1849 v K r a n j u tudi pesnika zdravi l) : »Poznal sem Jul i jo, že kot gospo. B i l sem večkra t v Preddvoru pr i Urbanč ičev ih z njo skupaj. B i l a je duhovita žena.«

V »Glasu« od p re j šn je srede smo omenil i najdbo groba na j s t a r e j š e Juli j ine hčere na l jubljanskih Žalah. V preteklem tednu pa smo našl i Še poslednje bival išče najmlajše Juli j ine hčere , Terezije Bauer, umrle 1. 1929. Njen grob leži prav tako na l jubl janskih Žalah, 4. parcela, 2. vrsta. Počiva skupaj s svo-j jm soprogom, s totnikom Adolfom Bauerjem. Njen grob pa ni oskrbovan, le z imzelen prekriva gomilo. — K o pa sem v preteklih dneh povpraša l , le kdo oskrbuje Rechbachov grob (v katerem spi na j s t a re j ša Ju l i j ina hč i ) , sem po nak l juč ju zvedel, da živi v Ljubl jani še pravnuk Julije Pr imčeve, Ar tu r Rech-bach.

K a k o se nak l juč ja prepletajo in spletajo pa kaže tudi tale drobec, sam po sebi s i cer nepomemben, a le zanimiv: Jul i jo P r imčevo je ob rojstvu v Ljubl jani k r s t i l tai s t i duhovnik, k i je v K r a nju, tol iko let pozneje, pokopal P r e š e r n a — Jožef D a -garin . . ,

Dolenjski Napoleon

V Scheuchenstuel o v novom e š k i dom sta čes to zahajala prost Jernej A r k o i n franči

škan pater Lacko (Ladislav Hrovat), prvi kot hišni prijatelj, drugi kot spovednik. V onih časih sta veljala za največja oblastnika v Novem mestu prav prost Arko in predsednik okrožnega sodi-šča Scheuchenstuel. Ta mo-žak, po rodu izvirajoč iz ubožnega bavarskega plemstva, je bil v Novem mestu v letih od 1850 do 1B67 ta-ko mogočen in oblasten, da se ga je prijel kar vzdevek »dolenjski Napoleon«.

V Novem mestu je gospa Julija z možem, peterimi otroci in s svojo materjo, ki se je iz Ljubljane preselila k njej, preživela celih štirinajst let. Ves čas pa je bolehala zaradi srčna hibe in živela zato tiho, vase zaprto in Po-božno življenje.

Doživela je Julija v Novem mestu še povišanje svojega moža v viteški stan (leta 1854), pokopala je tam 1. 1855 svojo mater Julijatio Primic roj. Hartl, in poroči, la še svojo najstarejšo ko Julijo (1. 1859).

Dne 2. februarja- T. 186+ j e Julija umrla. Bolehala je res. neje le kratek čas. Vnela se ji je prsna mrena, zaradi srčne hibe se je bolezni pridig, žila še prsna vodenica.

Tako sta. našl i obe, m£U in hči, svoj poslednji dorn na šmihelskem pokopališču; edi-ni od svojega rodu, ki Poč;, vata v prijazni doknjsk: zemlji . . .

Umrla je Julija v svojem 48. letu, torej za leto iv.'a v. kot je bil pesnik ob svoj; smrti — a celih petnajst j« za njim . . .

Ovdoveli Julijin soprO« je živel v Novem mestu do M dine avgusta L 1867. V nen> škem Gradcu, kamor 5e je preselil s sinom Jožefom in najmlajšo hčerjo Terezijo, ie aktivno služboval še 21. septembra 1. 1870, ko p Stopil kot dvorni svetnik * p» koj. Užival pa je pokojnin,) Ie tri leta. Umrl je, Upanji »dolenjski Napoleon«, 5. avgusta 1. 1873. Njegov grob je na šentpetrskem pokopališču pri Gradcu.

Možak, četudi včasi'1 t.u mogočnjak, bi bil že zJ-v> u; pozabljen, če ga ne bi *akon združil z imenom Prešernove L a v r e . . .

ČRTOMIR ZO&EC

Po Prešernovih stopinjah

Kosa se mu je zasadila v prsni

koš V ponedeljek popoldne je

63-letni Lovro Mandeljc iz Hotemož hotel p rekorač i t i potok Mlinščico, k i je š i rok p r i bl ižno dva metra. V rok i je imel nenasajeno koso. P r i skoku čez potok m u je spodrsnilo i n je padel tako nesrečno, da se mu je kosa zasadila v prsni koš med če t r tim i n petim rebrom. K e r je bil ubod globok pr ib l i žno deset centimetrov, s i je prere-za l obe pl jučni arterij i i n zaradi močne notranje k rvav i t ve med prevozom v bolnišnico umr l .

- s š

Hudo ranjen motorist

V nedeljo ob 19.05 sta v Je-r ek i v Zgornji bohinjski dolini trčila motorist Franc T o r -kar iz Gar juš i n voznik osebnega avtomobila Janko P u c i -har iz Ljubljane. Torkar je voz i l iz Cešnjice prot i G o r -jušam. K o je pripeljal v blagi ovinek bolj po sredini ceste, mu je nasproti pr ipel ja l P u -ciher. Voznika sta se opazila na prekratki razdal j i i n k l jub zaviranju t r čen ja nista mogla prepreči t i . Motorist Torkar je b i l pr i nes reč i hudo ranjen. N a obeh voz i l i h Je škode za 550.000 starih d in .

- s š

Prevrnil se je pod cesto

N a cesti II. reda Kran j ska gora-Vršič se je v ponedeljek ob 15.30 prevrni l pod cesto osebni avto M B 235-31. V o z n i k V i k t o r Zaveršn ik (28 let) je peljal proti Vršiču, ko ga je

v št ir i indvajseti serpentini zaneslo s cestišča i n se je prev r n i l pod cesto. Sopotniki v avtomobilu so b i l i l aže ranjeni, na avtomobilu pa je škode za 200.000 starih d in .

- s š

Mopedist izsiljeval prednost

Zaradi izsiljevanja prednosti mopedista 6e je v nedeljo ob enih popoldne zgodila huda prometna nes reča v L i p n i -d na kr ižišču cest K a m n a gor ica-Radovl j i ca-Lipnica .

Mopedist Jože A ž m a n (24 let) iz Hlebe pri Lescah je pripeljal iz Lipnice proti križišču. V tem t renutku pa je pripeljal po prednostni cesti osebni avto L J 301-01, voznik Anton Rozman iz Cešnjice pri Podnartu. Ker mopedist ni ustavil , je priš lo do trčenja. P r i nesreči je bil sopotnik na mopedu Rudi P r a š e k (23 let) iz Lesc hudo ranjen.

-si

Gorenjski sejem

v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967

Poročilo o ž reban ju Blagovno-denar-

ne loterije Zveze zd ružen j borcev N O V K r a n j , k i je b i lo 21. maja 1967 v K r a n j u

s rečke s končn icami so zadele:

081 50 — N d in 954 50.— N d i n 676 50.— N d in 303 100.— N d i n

1883 500.— N d in 2485 500.—N d in

Moped Co l ib r i 9827 T-12

P ra ln i stroj 2850 Gorenje

Osebni avto 78080 Zastava 750 13046 Zastava 750 12964 Zastava 750 76180 Zastava 750 13926 Skoda 1000 M B 17372 Zastava 1300

Dobitke izp lačuje upravni odbor Blagovno-denarne loterije Z Z B N O V K r a n j — T r g revolucije 4 II.

Prevzem al i izplačilo dobitkov zapade v 60 dneh od objave rezultatov ž reban ja .

Blagovne dobitke dobi tn ik i osebno prevzemajo pr i pr i re ditelju, za denarne dobitke pa dobi tniki lahko poš l je jo i zž rebane s r e č k e v vrednostnem pismu.

Drobiž v tem tednu

Taborniki na Poljanah

V soboto popoldne je 113 tabornikov z Jesenic postav i lo na Poljanah nad Jesenicami 31 šo torov . Ob pesmih i n recitacijah ter tabornem ognju so preživel i lep večer i n se s tem vključil i v praznovanje dneva mladosti .

Naslednjo soboto bodo tab o r i l i na Pr is tavi nad Jesenicami . J . V i d i c

Razpisna komi siga osnovne šole Stanko Mlakar , Šenč u r razpisuje prosto delovno mesto uči te l ja slovenskega jez ika (P ali P R U ) .

Pogoj: d ip loma

Stanovanja n i .

Prijave poš l j i t e do 5. juni ja 1967.

V nedeljo ob 1.30 je p r i š lo do m a n j š e g a poža ra v delavn i c i podjetja Avtopromet v Kran ju . K e r so se vnele mastne krpe, je zgorelo pet delovn ih oblek. Skoda znaša 30 t i soč starih dinarjev.

F . P . iz S t ruževega je neznani storilec v nedeljo med k ino predstavo v k i n u C e n 7 ter ukradel 40.000 starih d i narjev. Denarnico je imel v zadnjem h l a č n e m žepu.

M . P . iz Bitenj je bil v ponedeljek iz garaže ukraden osemli t rski bojler , steklena polica s kromirano ograjo in ogledalo. Vrednost ukradenih predmetov znaša 38.500 starih d in .

Neznani storilec je v ponedeljek vlomil v zaboj na gradbišču Pleskarskega podjetja Kranj v Gradnikovi ulici. Odnesel je več pleskarskega orodja.

Postaja milice v Kranju je v nedeljo obravnavala osem vinjenih voznikov motornih vozil. Vsi bodo zaradi kršitve predlagani v upravno-kazen-ski postopek.

-sš

Piknik tržiške mladine

pod Storžičem V nedeljo (21. maja) je ob

činski komite Z M S Tržič p r i red i l v počas t i tev dne'va mladosti p r i Domu pod S to rž ičem p ikn ik t rž i ške mla dine, katerega se je ude lež i lo okrog 80 mladincev. M e d n j i m i so b i l i tudi č lan i tab o r n i š k e organizacije i z r o d u Severne meje.

V k r a j š e m kulturnem programu pred spomenikom, kjer je p e č i l a prva par t i zanska p u š k a in kjer so padli prv i par t izani 5. avgusta 1941 (Mari ja Štefe, Jože Janež ič , Mar i j a Bečan in Peter Ahač ič j , je govoril znani t rž iški prvoborec — direktor tovarne Runo Vlado Pe ra i č -P lan in . Zbrani mladin i in gostom je na kratko orisal potek borbe.

Po skupnem kosi lu so tabo rn ik i rodu Severne meje pr i red i l i ob tabornem ognju k ra j š i kul turn i program in

podel i l i priznanja svojim mlad i m č lanom.

- d h

Posvet z obrtniki v Kranju

V petek, 26. maja, popoldne bo v Kran ju zanimiv posvet z obr tn ik i kranjske obči ne, k i ga sklicuje Teri torialni strokovni odbor za obrt pr i Gospodarski zbornici S R S v Kran ju . N a posvetu bodo razpravl ja l i o ob r tn i š tvu v občini, o pokojninskem i n socialnem zavarovanju, o sklepanju pogodb s tujo delovno s i lo i n sklepanju pogodb za občasno delo, o prispevkih i n davk ih obrtnikov, o sklepanju pogodb z učenci v gospodarstvu, o skladu za vzajemno pomoč i n o hrani lni k re d i t n i s lužb i .

Dijaki višjih razredov srednjih šol, študentje in vsi, k i želite sodelovati z Glasom v naporih, da še bolj razširi krog svojih bralcev

POZOR!

Uprava časopisa Glas želi s primernimi sodelavci razširiti krog svojih naročnikov in zato vas vabi k sodelovanju. Delo je terensko v dodeljenem okolišu z zaslužkom, ki bo verjetno presenetil tudi vas. Premislite — priporočamo vam, da del počitnic porabite za posel, k i vam bo omogočil prijetno letovanje in nekaj prihrankov za šolske dni. Vse ostale informacije dobite v upravi časopisa Kranj, Trg revolucije 4.

Uprava

Slaba cesta iz Trate v Adergas

Za asfaltiranje bi sami nekaj prispevali

Iz Trate v Adergas vodi slab kilometer dolga makadamska cesta, k i je zelo s laba, zdaj pa so jo še nasuli z gramozom, tako da človek — posebno z avtomobilom — komaj more po njej. Cesta je že več let vedno na dnevnem redu zborov volivcev in raznih drugih krajevnih sestankov. Občani vasi krajevne skupnosti Velesovo so že več krat zahtevali od občine, da bi jo asfaltirala, vendar je vedno ostalo le pri obljubah, da bo enkrat že priš la na v r sto, in pr i pojasnil ih, da denarja n i . K e r domačin i tudi sami vedo, da je cest, k i bi potrebovale asfaltno prevleko, v kranjski občini še precej in da za vse takoj res ne more biti denarja, so se odločili, da bi sami — najraje, če je mogoče, v lesu — nekaj

prispevali , ostalo pa občina . V Adergas, kjer stoji znana

velesovska cerkev i n nekdanji dominikanski samostan, prihaja precej domač ih i n tu j i h turistov. V s i se p r i t ožu jejo nad slabo cesto. V vele-sovski cerkvi je n a m r e č 7 vel i k i h s l ik znanega avstri jskega slikarja in grafika K r e m -serja Schmidta (1717—1801), nastalih v let ih 1771 i n 1773. Vseh njegovih del je v S lo veni j i okrog 45. Kremser Schmidt je eden izmed glavnih predstavnikov avstrijskega slikarstva baroka, v kasnejš ih delih pa so v idn i e lementi klasicizma. Znač i lna zanj je izredno fina s l ikarska tehnika.

Tudi glede turizma bi bi lo torej prav, da bi cesto iz T r a te do Adergasa asfaltirali.

-at

Cesta na Blejsko Dobravo kmalu urejena

Komunalno podjetje z Jesenic bo v kratkem konča lo dela na Ferkovem klancu, to je od železniškega podvoza do odcepa ceste proti Kočni , pred Dobravo. Ta del ceste, k i je edini ostal nedokončan , 60 širili i n utrjevali že preteklo jesen, vendar j i h je prehitela zima.

2e nekaj časa pa so dela spet v polnem teku. V z i d a l i so robnike, cesto pa nasipajo in utrjujejo i n bodo k m a l u položili asfaltno prevleko. T a ko bo končno tudi ta cesta, k i je vedno bolj prometna, usposobljena za ves promet.

- s rš

PODRUŽNICA GLASA NA JESENICAH

Obveščamo vse naročnike in bralce z jeseniškega območja, da je podružnica GLASA na Jesenicah, Cesta železarjev 4, in sicer v sklopu tiskarskega obrata CP Gorenjski tisk.

V podružnici lahko — plačate naročnino za Glas, — oddajate oglase, osmrtnice in male

oglase, — oddajate dopise za Glas, — dobite vse informacije.

UPRAVA »GLASA«

G T. A S * 10. S T R A N S P O R E D I S R E D A — 24. maja 1957

S R E D A — 24. maja

8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravl j ic in zgodb — 9.10 Revi ja zabavn ih zvokov — 9.45 Glasbena pravlj ica — 10.15 Trideset m i nut z Josephom Havdnom — 10.45 č l o v e k in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turis t ični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenske narodne v priredbi L . M . Skc r -janca — 12.10 Dvajset minut z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij — 12.30 K m e t i j ski nasveti — 12.40 Duet

Poročila poslušaj te vsak dan ob 5., 6., 7., 8.. 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 u r i . Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri .

Elze in Lohengrina — 13.30 Pr iporočajo vam — 14.05 M e lodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čest i tajo i n pozdravljajo — 14.55 Kredi tna banka i n hranilnica L jub l j a na — 15.20 Zabavni intermez-zo — 15.30 Majhen recital treh glasbenih umetnikov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnost i doma in po svetu — 18.15 Iz n a š i h studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00

Planctari jom — glasbena scenska viz i ja — 21.40 Muset-te i n šansoni — 22.10 Za l jubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Za lahko noč

ČETRTEK 25. maja 8.05 Glasbena matineja —

8.55 Radijska šola za viš jo stopnjo — 9.25 Pesmi o tovar išu Ti tu — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Z naš i mi pevci v francoskih operah — 11.00 Tur is t ičn i napotki za tuje goste — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Domači ansambli — 12.30 Kmet i j sk i nasveti — 12.40 Nekaj iz hrvatske glasbe — 13.30 Pr iporočajo vam — 14.05 Odmevi z

baletnih odrov — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zvočni razgledi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Tur i s t i čna oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomki iz

opere »Don Carlos« s pevci od nekoč — 18.45 Jez ikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Če t r tkov večer domač ih pesmi in nape-vov — 21.00 Li te ra rn i večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Sodobna makedonska umetna glasba — 23.05 Zapleš imo z orkestrom Ray Antho-ny

P E T E K — 26. maja 8.05 Operna matineja —

8.55 Pioni rsk i tednik — 9.25 Petnajst minut z ansamblom Jože ta K a m p i č a — 9.40 Pojo naš i mladinski zbor i — 10.15 Koncertne priredbe slovenskih l judskih pesmi — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Tur i s t i čn i napotki za tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Na obisku pr i m a d ž a r sk ih zabavnih ansamblih in

orkestr ih — 12.30 Kmet i j sk i nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čes t i ta jo i n pozdravljajo — 14.55 K r e d i t n a banka i n hrani lnica L jub l j ana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Mlad inska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov s imfon ičn i koncert — 18.00 Aktua lnos t i doma in po svetu — 18.15 K l a s i k i zabavne glasbe — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zborovski odlomki iz Handlovih in Havdnovih Oralorijev — 20.20 Tedenski zunanje politični pregled — 20.30 Dobimo se ob isti u r i — 21.15 Oddaja o morju in pomorščak ih — 22.10 Iz sodobne sovjetske glasbe — 22.50 L i t e ra rn i nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza

S R E D A — 24. maja 9.40 T V v šoli, 10.35 Angle

ščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli, 15.45 Angleščina, 16.15 Prenos špor tnega dogodka ( R T V Zagreb — . . . T V obzornik (RTV Ljubljana) — 10.15 Združen je r a d o v e d n e ž e v ( R T V Zagreb) — 19.00 Reportaža (RTV Beograd) — 19.30 Kesonci , in vendar eno maslo (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 20.30 C i k cak (RTV L j u b ljana) — 20.37 Spomini Rodoljuba Colakoviča na predsednika Ti ta (RTV Beograd) —

21.00 R U R — T V drama, 22.30 Koncert plesnega orkestra R T V Ljubljana, 22.45 Zadnja poroči la (RTV Ljubl jana — Drugi program: 18.15 Z d r u ž e nje r adovednežev (RTV Z a greb) — 19.00 Repor taža , 19.30 T V pošta (RTV Beograd) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored i t a l i janske T V — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 21.00 Celovečerni f i lm ( R T V Beograd) — 22.00 Informativna oddaja ( R T V Zagreb)

ČETRTEK — 25. maja 9.55 Titova š tafe ta v Beo

gradu (RTV Beograd) — 11.00 T V v šoli (RTV Zagreb) — 12.20 Anglešč ina (RTV Beo-

I grad) — 14.50 T V v šoli (RTV I Zagreb) — 16.10 T V v šoli

(RTV Ljubljana) — 16.40 Poročila, 16.45 Tova r i ško s r eča nje s predsednikom Ti tom (RTV Beograd) — 17.25 Nogometni finale za pokal Evrope

I (Evrovizija) — 19.10 Pet not-! nih črt za popevko (RTV j Ljubljana) — 20.00 Prenos I proslave dneva mladosti s i

stadiona JA 21.30 T V dnevnik. 22.00 Mlad i talenti, 23.00 Poroči la (RTV Beograd) — Drugi program: 20.00 Spored italijanske T V

P E T E K — 26. maja 9.40 T V v šoli, 10.35 Angle

ščina, 11.00 Osnove sp lošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli, 15.45 Angle -

I ščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove sp lošne izobrazbe, 17.25 Poroči la , 17.30 Risanke (RTV Beograd) — 17.55 T V

; obzornik, ' 18.15 Aktua lna te

ma. 18.35 Operna scena, 19.05 Izgubljene i luzi je (RTV Ljubljana — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak. 20.37 Obtožena, 22.15 Zadnja poroči la (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.55 Včera j , danes, jutri . 13.15 Seri jski f i l m 19.05 Panorama (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci ( R T V Beograd) -20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) _ 20.37 F i lmsk i omni-bus, 21.35 Teme z variacijami (RTV Beograd) — 22.00 Informativna oddaja (RTV Zagreb)

Jesenice »RADIO« 24. maja amer. barv. f i lm

Č U D E Ž N I S V E T B R A T O V G k i M M

jOciscene morske

25. maja franc. barv. C S f i lm G R O F M O N T E CR.I-STO, I. D E L

26. maja češki f i lm Z A K O N POD P O G O J E M

Jesenice »PLAVŽ«

24. maja franc. barv. CS f i lm G R O F M O N T E C R I -STO, I. D E L

25. do 26. maja ' amer. barv. f i lm V I S O K A DRUŽBA

Žirovnica

24. maja amer. barv. f i lm E K S P R E S S P O L K O V N I K A R Y A N A

Dovje - Mojstrana

25. maja amer. barv. f i lm E K S P R E S S P O L K O V N I K A R Y A N A

Kranjska gora

25. maja amer. barv. f i lm ČUDEŽNI S V E T B R A T O V G R I M M

26. maja amer. barv. f i lm E K S P R E S S P O L K O V N I K A R Y A N A

K a m n i k »DOM«

24. maja sovjetski barv. f i lm ČLOVEK G R E Z A S O N C E M ob 20. u r i

25. maja sovjetski barv. f i lm ČLOVEK G R E Z A S O N C E M ob 17.15 i.n 20. u r i

Kranj »CENTER«

24. maja amer. voj . C S f i lm T E N K A RDEČA ČRTA ob 16., 18. i n 20. u r i

25. maja amer. barv. V V f i lm M O D E S T'Y B L A I S E ob 15.30 in 20. u r i , amer. C S f i lm T E N K A RDEČA ČRTA ob 18. u r i

26. maja amer. barv. V V f i l m M O D E S T Y B L A I S E ob 15.30 in 20. ur i

Kran j »STORŽIČ«

24. maja amer. f i lm P R A V I C A DO ŽIVLJENJA ob 17. in 19.30

25. maja premiera barv. f i lma D A M A N A K O L E S I H ob 18. in 20. u r i

26. maja amer. fiLm P R A V I C A DO Ž I V L J E N J A ob 17.30 i n amer. f i lm NOČNA B U D N O S T ob 20. u r i

Prešernovo

gledališče v Kranju

S R E D A 21. maja ob 17. ur i Vandot-Stante: K E K E C I N M O J C A gostovanje v Železn ik ih

Č E T R T E K — 25. maja ob 17. u r i Vandot-Stante: K E

K E C I N M O J C A gostovanje v Medvodah

P E T E K — 26. maja ob 15.

u r i gostovanje v Goricah, ob

18. ur i gostovanje v Mavčičah

Vandot-Starvte: K E K E C iN

M O J C A

Kupujte v trgovini • gospodinjski aparati

Elekirotehne v Kranj U • akustični aparati, televizija Prešernova u l . 9 © elektr©inštalacijski material

Prodam Prodam sadni vrt, okrog

5000 m 2 s hišo, oddaljeno 2 km iz Kranja. Poizve se C. 1. maja 2, Kranj 2531

Prodam moped colibri 12. Sp. B r n i k 1, Cerklje 2618

Prodam kosilnico »Bos« z žetveno napravo, Cerklje 107 2619

Ugodno prodam FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku

2620 Prodam obračalnik za se

no (vile). Snedic, Orehovlje 1, Kranj 2621

Poceni prodam primo 150 ccm in dva dvokolesa. Aljančič, Kovor 42, Tržič

2622 Prodam kravo, 6 mesecev

brejo in bika, 6 mesecev starega. Šenčur 254 2623

Prodam 2000 kom. žlindri-ne opeke (zidake). Naslov v oglasnem oddelku 2624

Prodam late za streho 5 x 3 cm, klešče za os t reš je 7 m i n nekaj »špirovcev«. Jagodic, Visoko 29 2625

Ugodno prodam dobro ohranjen hladilnik »Obodin« in električni štedilnik. Per-ne Alojz, Koroška 33, Kranj

2626 Prodam dobro kravo, k i

bo v začetku juni ja drugič teletila. Lom 25, Tržič

2627 Prodam sobno opravo

(dnevna). Untenveger, Sto-šičeva 4, Kranj 2628

Prodam stoječo vrtno travo. Strahinj 33, Naklo

2629 GS VESPO ugodno [pro

dam ali zamenjam za moped T 12. Lamovšek, Kran j , p r u l o v k a 20 2630

Prodam seno. Povije 9, G o l n i k 2631

P redam kravo s teletom. Mače 4, Preddvor 2632

P r o d a m motor puch 175 ccm v dobrem stanju. Až-rnan Janez, Lancovo 31, R a dovlj ica ' 2633

T i s a l n o mizo ugodno prodam. Likar , Gregorčičeva 11, Kranj 2634

Prodam 6 tednov stare prašičke in kravo s teletom. Sp. B r n i k 13 2635

Prodam stoječo deteljo lu-cerno in travo. Oljševek 47, preddvor 2606

1090 kosov strešne rabljene opeke (špičak), 200 kg železa prof. 12, in vprežno kosilnico prodam. Hočevar , Zapoge 6, Vodice 2636

Prodam tri sobne kamine i n skoraj novo peč za kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku 2527

Prodam fiat 750. Godešič 45, Skofja L o k a 2637

Prodam NSU makai 250 ccm. Luže 43, Šenčur 2638

Prodam novo moško kolo Rog. Savska 14, Slov. Javor-nik 2639

Prodam moped TB 11 s tfremi prestavami, p revožen ih 4000 k m in čevljarski »cilinder« šivalni stroj, zaradi bolezni. Poizve se Bled , Kolodvorska 58 2640

Kupim K u p i m rabljeno -kuhinjsko

pohištvo. Dolenc Franc, Sp. trg 37, Škofja Loka 2641

K u p i m suhe orehove deske. Naslov v oglasnem oddelku 2642

K u p i m gume za tritonsko dvoosmo pr ikol ico 16 x 750. Globočnik Anton, Lahovče 52, Cerklje 2643

O D K U P U J E M O istare fotografije in razglednice gorenjskih gradov (vkl jučno Tuhinjska itn Moravska dolina.) 2644

Ostalo Iščem žensko, k i bi varo

vala dva otroka, (starost 3 in 1 leto. Božič Tone, K r a n j , Jurč ičeva 4 2645

Nujno i ščem posojilo 15.000 N din za obrt. Vrnem 20.0(10. Naslov v oglasnem oddelku 2646

IŠČEMO P A S T I R J A ! za Zgoško ravan. Zaželen je upokojenec. Ažma.n Janez, Lancovo 31, Radovljica

2647 Posoj i lo 5000 N din potre

bujem za obrt. Čez eno leto vrnem 7000. Garancija zagotovljena. Ponudbe poslati pod »Eno leto« 2648

Izdelujemo novo velikost strešne opeke »valovit: folc«, velikost 42 x 33, reklamna

cena za kos 140 S din. Lahko se dobi takoj al i najkasneje po naroč i lu 14 dni. L I K O -Z A R M A R J A N , cementni izdelki — Kran j , Benedikova 18, S t raž i šče 2649

'Ko obiščete »šmarnice« v znameniti cerkvi na Bregu, ne pozabite, da je na novo odprta v bližini gostilna z lepim vrtom 2650

Iščemo dva pastirja za vas Ribno in ribensko planino. Interesenti naj se zgla-se p r i Ferjan, Ribno 19, Bled 2651

Prireditve G O S T I L N A G R I L C Apno

prireja vrtno veselico v nedeljo, 28. 5. 67. Igra Trio Ru-žovci. Vabljeni! 2652

URADNA IZJAVA

Zdravstveni dom z Reševalno pestajo izjavlja, da so neresnične in zlonamerne vse govorice o nekem dogodku na Tre-biji, ki naj bi se bil primeril v minulih tednih in kjer naj bi bil prizadet tov. Hauptman Jože v toliko, da je morala posredovati £:dravsif.vena služba in reševalna po-staja ZD šk . Loka.

Obvestilo

Psih ia t r ičn i zavodi S R S (Bolnišnica za duševne i n živčne bolezni Ljubl jana-Polje, Ps ih ia t r ična bolnišnica Begunje, Ps ih ia t r ična bolnišnica Idrija, Nevropsihia t r ični oddelek splošne bolnišnice Celje-Vojnik, Oddelek za zdravljenje nevrotikov in a l -koholomanov Škofljica ter nevrops ih ia t r ičn i oddelek bolnišnice Ptuj -Ormož) prirejajo razstavo izdelkov svojih bolnikov, k i so j ih napravili v okupacijski terapiji.

Razstava bo v prostorih Festivalne dvorane na B L E D U od 24. 5. 1967 do všte tega 11. 6. 1967. vsak dan od 9. do 12. in 16. do 20. ure.

Obrtno podjetje

K o m u n a l n i servis Jesenice posluje v novih lokalih Trgovskega centra v v Kranjski gori.

V moderno urejenem Moškem salonu in moderno nrejenem Damskem salonu nudimo vsem prebivalcem in gostom kvalitetne usluge britja, pranja glav, masaže lasišča m friziranje po najnovejših modah in po solidni ceni. V moderno opremljeni zbiralnici oblek in perila pa nudimo kvalitetne usluge pranja in likanja perila in kemičnega čiščenja vseh vrst oblačil.

Poslužujte se uslug v novih lokal ih in prepr iča l i se boste o kvalitetni, solidni pos t režbi , solidnih cenah in kra tk ih rokih .

Se p r ipo roča kolektiv!

Obrtno podjetje

K o m u n a l n i servis Jesenice obvešča vse prebivalce Kranja in okolice, da

nudi kvalitetne in cenene usluge kemičnega čiščenja vseh vrst oblačil v novi zbiralnici v Kranju, na Skalci 4. p r i Cenčiču, poleg stare poš te

Za prebivalce, k! bodo oddali svoja oblačila v kemično čiščenje od 24—31. 5. 1967 bo 10 % popust. Oč