Prvih 10 let - Orientacijska zveza · 2007-10-30 · V drugem obdobju delovanja OZS, ki teŁe ıe sedaj, so najpomembnejıe naloge utrditev delovanja zveze in njenih organov, vzpostavitev

Prvih

10 let

Orientacijske zveze Slovenije

18. su�ec 2000

Dobitniki priznanj Silva Trophy

priznanje podeljuje podjetje Silva oz. zastopnik K&J d.o.o. posameznikuza zasluge pri razvoju orientacijskega teka:

1997: Kre�o Kereste�1998: Damjan Èelik1999: Frenk �penko

BILTEN OB 10. obletnici OZSIzdala: Orientacijska zveza SlovenijeUredila: Du�an Petroviè, Bojan Jev�evarOblikovanje in fotografije: Kre�o Kereste�Ljubljana, su�ec 2000

Naklada: 60 izvodov

200 tekmovalci. Ko je izdelava knjige Orientacijski tek zaradi spremembpredhodnih dogovorov obstala na mrtvi toèki je Niko poskrbel za lektoriranje,se dogovoril z recenzentom in bistveno pripomogel k temu, da imamo danesosnovno literaturo o orientacijskem teku v slovenskem jeziku. V reviji �portmladih veèino prispevkov o orientacijskem teku pripravi sam, saj kljub njegovi�elji sami �al ne uspemo pripravljati gradiva, ki bi ga lahko objavil. Èepravtak�na praksa lahko prinese tudi kak�no razlièno interpretacijo pa sta Niko in�port mladih glasnika orientacijskega teka med uèenci �ol v Sloveniji.

Zaslu�ni za razvoj OZS v letih 1990-2000 (po abecedi)

Orientacijska zveza Slovenije:Gregor Anderluh Emil Kacin Samo Poljan�ekBoris Bauman Kre�o Kereste� Ana Pribakoviè Bor�tnikIrena Bravc Tone Lebar Una RonkoToma� Èampelj Daniel Lebar Vlado SedejMitja Èeh Marko Lorenèak Miro �alamunDamjan Èelik Lena Marion Miha �karabotToma� Groff Silvij Moènik Robert �pendlAnica Hribar Goran Nagy Igor TurjakToma� Hudnik Du�an Petroviè Roman VolèièJo�ko Jazbar Uro� Petroviè Ale� ZupanBojan Jev�evar Ale� Poljan�ek Maks �itko

Fakulteta za �port:dr. Jakob Bednarikdr. Stojan Burnikdr. Branko �kof

K&J, d.o.o.Milo� Konèar

Ministrstvo za �olstvo in �port:Janez PeterlinMarko Tr�kan

Olimpijski komite Slovenije - Zdru�enje �portnih zvez:Tomo Levovnik

Uredni�tvo revije �port mladih:Niko Slana

10 let Orientacijske zveze Slovenije

24

Prvo desetletje Orientacijske zveze Slovenije

Spo�tovani nekdanji in sedanji sooblikovalci Orientacijske zveze Slovenije,spo�tovani bralci!

Obletnice so vedno prilo�nosti za razmislek o sebi, o preteklosti, sedanjostiin prihodnosti. To velja tudi za organizacijo, kakr�na je nacionalna pano�na�portna zveza - Orientacijska zveza Slovenije. Bila je ena zadnjih, ustanovljenih�e v biv�i dr�avi, a hkrati ena prvih, ki je bila kot samostojna sprejeta vmednarodno pano�no �portno zvezo - Mednarodno orientacijsko zvezo IOF.

Orientacija je nepogre�ljiva ve�èina pri gibanju po neznanem terenu in jekot tak�na ena bistvenih èlovekovih ve�èin pri gibanju v naravi. V SFRJugoslaviji je imela poseben pomen v doktrini Splo�nega ljudskega odpora(SLO). Zaradi tega je bila orientacija v Sloveniji vkljuèena v programe �olin dru�benih organizacij, vseskozi pa je imela nekaj voja�kega pridiha.Zanimivo je, da so se kljub mno�ici orientacijskih tekmovanj pri planincih,tabornikih, dru�tvih TVD Partizan, Zvezi rezervnih voja�kih stare�in, v �olskemsistemu (tekmovanja SLO) in drugih tekmovanja v orientacijskem teku vSloveniji pojavila mnogo kasneje kot v vseh sosednjih dr�avah in tudi kot naHrva�kem. Vendar so prav zaradi �iroke baze postajala vse bolj mno�ièna inkonec 80-ih let je se je tekmovanj na �e èrno-belih, pogosto celo nereambuliranihkartah udele�evalo tudi do 200 tekmovalcev. Tak�na popularnost je v Planinskizvezi Slovenije in v Zvezi tabornikov Slovenije povzroèila strah, da boorientacijski tek zasenèil osnovno dejavnost in �al je tak�en strah �e podesetletju kljuèni razlog, da je dotok novih tekmovalcev iz vrst tabornikov inplanincev skoraj povsem zamrl.

Nenaklonjenost novemu �portu v ZTS in PZS (èeprav je bila PZS preko PZJèlan IOF) je pripeljala do ustanovitve prvih orientacijskih klubov in konènodo ustanovitve Orientacijske zveze Slovenije v ponedeljek, 19. marca 1990popoldan v sejni sobi na Parmovi 33 v Ljubljani. Prve mesece so poleg �euteèenega spremljanja tekmovanj Slovenske orientacijske lige zaznamovalipredvsem boji za uveljavitev in formalno vzpostavitev delovanja. Leta 1992je bila predvsem po zaslugi prizadevanj prvega predsednika OZS vkljuèenav �portno zvezo Slovenije �ZS in v Mednarodno orientacijsko zvezo IOF.Z vkljuèitvijo v �ZS je orientacija v Sloveniji postala uradna �portna panoga,tekmovalci pa so dobili mo�nost kategorizacije za vrhunskega �portnika.


1

V drugem obdobju delovanja OZS, ki teèe �e sedaj, so najpomembnej�enaloge utrditev delovanja zveze in njenih organov, vzpostavitev ustreznihodnosov in sodelovanja z dr�avnimi slu�bami ter institucijami in vzpostavitevpogojev za ukvarjanje z orientacijskim tekom po razliènih krajih v Sloveniji.Preko 80 barvnih kart za orientacijski tek, med njimi preko 60 namenjenihtekmovanjem in skoraj 20 uèenju orientacije je razvejanih po celotni Sloveniji.S tem je omogoèeno ukvarjanje z orientacijskim tekom v veèini Slovenije,tudi tam, kjer ni orientacijskih klubov. Ustrezen nivo organizacije tekem jezagotovljen s pravilnikom za organizacijo tekmovanj in pravilnikom Slovenskeorientacijske lige ter Dr�avnih prvenstev. Za korektnost izvedbe tekmovanjna pomembnej�ih tekmah skrbijo kontrolorji. Izvajamo redno �olanje traserjevin jim podeljujemo licence. Orientacijski tek je eden izmed obveznih �portovv usposabljanju pripadnikov Slovenske vojske, s katero uspe�no sodelujemotudi pri pripravi veèjih tekmovanj. Priroènik Orientacijski tek kot dopolnjenprevod �vedskih priroènikov je osnovna literatura za orientacijski tek vslovenskem jeziku. Z njegovo pomoèjo smo uspeli vkljuèiti orientacijski tekv programe �portne vzgoje v osnovnih in srednjih �olah. Najbolj�i uèenci sevsako leto zelo �tevilèno udele�ijo Prvenstva osnovnih in srednjih �ol. Posebenpomen pri vkljuèevanju v �olske programe ima izobra�evanje vaditeljev intrenerjev orientacijskega teka v okviru Fakultete za �port. Zadovoljivo jetrenutno stanje in dostopnost opreme tekmovalcev in tudi pripomoèkov zaorganizacijo tekmovanj. Notranje obve�èanje poteka a�urno in popolno prekodomaèe strani in interneta. Celotno delovanje OZS poteka povsem amatersko.

Z ureditvijo povr�no na�tetih pomembnih osnov za delovanje prehaja obprelomu desetletja delovanja OZS v tretje obdobje razvoja. Orientacijski tekje zaradi znaèaja dru�inski �port in �port za razmi�ljajoèe rekreativce. �eljavseh, ki smo desetletje gradili osnove, je poveèanja �tevila tekmovalcev inudele�encev tekmovanj vsaj na raven iz pionirskih let orientacijskega teka vSloveniji. Zaradi popolnega amaterizma in izostanka vrhunskih rezultatovsmo v medijih neopazni. S poveèanjem �tevila tekmovalcem bi pri�le potrebnesve�e moèi in ideje ter mo�nosti za vrhunske rezultate. Izmed �tirih disciplinorientacijskega teka se v Sloveniji redno ukvarjamo le z letnim orientacijskimtekom (foot-O). Orientacijski tek na smuèeh (ski-O), na kolesih (MTB-O) terprecizna orientacija (trail-O) so bili v Sloveniji le predstavljeni. Prilo�nostiin hkrati pomembne naloge nas èakajo �e v leto�njem letu z organizacijo dvehpomembnih mednarodnih tekmovanj: tekme za svetovno serijo (World RankingEvent) avgusta na Èrnem Vrhu in tekme svetovnega pokala v orientacijskemmaratonu oktobra na Krasu. Veèji interes za orientacijski tek lahko prièakujemotudi ob morebitni vkljuèitvi �porta med olimpijske �porte, za kar teèejointenzivna prizadevanja IOF.


2

v Ivaniæ Gradu na Hrva�kem 17. in 18. 10. 1987. Kot najbolj�i Jugoslovanje takrat osvojil naslov prvaka Jugoslavije. Kot èlan reprezentance se je udele�iltreh svetovnih prvenstev, svetovnega veteranskega prvenstva in treh tekmovanjza svetovni pokal.

Tone Lebarje tisti, ki ga lahko imamo za prvega slovenskegatekmovalca v orientacijskem teku. S �portomse je seznanil v èasu �tudija na Èe�kem. Obvrnitvi v �kofjo Loko je prièel pripravljatitekmovanja v okviru TVD Partizan �kofja Loka.Njegova tekmovanja so bila vzor vsemorganizatorjem tekmovanj v orientacijskem tekuv Sloveniji; odlikovali so jih zahtevnost terena,ustrezne oznake kontrolnih toèk, zahtevnotrasiranje prog in vzorna celotna organizacijatekmovanja. Orientacijskemu klubu Tivoli seje prikljuèil ob ustanovitvi in kot najstarej�i medsamimi golobradci predvsem prevzemalnehvale�no nalogo zagotavljanja finanènihsredstev za izdelavo prvih kart in pripravomednarodnih tekmovanj. V letu 1993 je s sinomDanielom in �e nekaterimi tekmovalci ustanovil�kofjelo�ki orientacijski klub. Organizacijemnogih tekmovanj, �tevilne karte, predvsem pa intenzivno delo z mladimi na �olah so pripeljali do velikih tekmovalnihuspehov kluba, ki je trenutno najuspe�nej�i in najbolje delujoè orientacijskiklub v Sloveniji. Tone tudi sam redno tekmuje na mnogih tekmovanjih in jeosvojil �tiri naslove dr�avnega prvaka v veteranski kategoriji.

Niko Slanani bil nikoli èlan nobenega orientacijskega kluba, nikoli ni tekmoval na tekmi,kaj �ele jo organiziral, je pa za razvoj orientacijskega teka napravil veè kotkaterikoli na� èlan na podroèju medijske pozornosti. Kot urednik revije �portmladih je bil na� prvi sogovornik pri pripravi Prvenstev za osnovne in srednje�ole. Okrepil je na�e prve stike z Zavodom za �olstvo RS ter Ministrstvomza �olstvo in �port. Poskrbel je za objavo razpisov in predstavitev �porta meduèitelji �portne vzgoje ter pomagal pri zagotovitvi finanènih sredstev, medaljin priznanj za prvenstva. Na tekmovanjih je reden gost in s fotoaparatom inbele�ko dokumentira nastope osnovno�olcev in srednje�olcev. S tak�no podporoso postala Prvenstva za osnovne in srednje �ole mno�ièna tekmovanja z okoli


23

pokal mu je energija po�la in je zapustil vodenje OZS v èasu, ko je delovanjezveze �e normalno steklo in je bila veèina zaèetnih te�av re�ena. Svoje delonadaljuje kot organizator vsakoletne dvodnevne mednarodne tekme LipicaOpen, pri organizaciji tekmovanj v OK Tivoli ter kot rekreativni tekmovalec,ki se redno z vso dru�ino udele�uje tekem �irom po Sloveniji.

Bojan Jev�evarje orientacijo spoznal pri planincih. Z ekipoPlaninskega dru�tva Zabukovica je na planinskihorientacijskih tekmovanjih, ki so bila predvsemnamenjena dodatni aktivnosti planinskih dru�tev,kmalu posegal po najvi�jih mestih. V �elji, dase na tekmovanjih da veèji poudarek sposobnostiorientacije in se jim poveèa �portni znaèaj se jekot mlad nadebudne� vkljuèil v Odbor zaorientacijo pri PZS. S somi�ljeniki je dosegel,da so se pravila tekmovanj pribli�ala pravilomIOF. Kot in�truktor orientacije je sodeloval pripripravi in izvedbi izobra�evalnih teèajev.Sodeloval je pri pripravah tekmovanj v matiènemplaninskem dru�tvu in pri PD Bre�ice ter v 80-ih letih izdelal 5 èrno-belih kart z merilom 1 :10.000. Pri prvi slovenski karti Ro�nik jeprispeval reambulacijo parka Tivoli. V èasu�tudija v Ljubljani sta z Romanom Volèièem vmislih in tudi dejanjih ustvarjala prihodnostorientacijskega teka v Sloveniji. Po preselitvi v Bre�ice sta z �eno Nu�oustanovila Orientacijski klub Bre�ice in razvila orientacijski tek v JV Sloveniji.OK Bre�ice je pod njunim vodstvom organiziral mnoga dr�avna prvenstvain druga tekmovanja, izdal je 5 tekmovalnih in �e nekaj �olskih barvnih kartza orientacijski tek, izmed katerih je mnoge v celoti izdelal Bojan. Tu so �emnoga predavanja in priprave �portnih dni na �olah ter vodenje �ol orientacijein treningov. Skupaj z Nu�o sta pripeljala orientacijski tek v Fakulteto za �port,kar je omogoèilo izvedbo seminarja za trenerje in vaditelje orientacijskegateka. V Orientacijski zvezi Slovenije je Bojan osem let sekretar, opravlja tudidela gospodarja, osnoval in do lanskega leta vodil je komisijo za trasiranje,zadnjih 5 let pa je tudi selektor èlanske reprezentance. Ob vsem na�tetem je�e dve desetletji med najbolj�imi tekmovalci v Sloveniji. Od zmage na prvemdr�avnem prvenstvu po IOF pravilih leta 1983 je nanizal �e 10 naslovovprvaka Slovenije, njegov prvi vrhunec pa je bil vsekakor odlièni tek na tekmiza Alpski pokal (zametek dana�njih orientacijskih tekmovanj Alpe - Jadran)


22

Ob jubileju smo se lotili tudi inventure dosedanje zgodovine, kar je tudi na�dolg do prihodnjih rodov. Kljub sorazmerno kratkem obdobju smo imeli priiskanju in zbiranju podatkov nemalo te�av. Zbrali smo podatke o veèinidosedanjih zmagovalcev dr�avnih in pred tem republi�kih prvenstev, podatkeo pomembnih mejnikih v razvoju orientacijskega teka in orientacijske zveze,pa podatke o vseh pomembnej�ih tekmovanjih v Sloveniji od leta 1988 naprej.Objavljamo jih v obliki prilo�nostnega biltena. Ta poleg na�tetega vsebujetudi seznam vseh do sedaj izdelanih kart za orientacijski tek ter seznam klubovin dru�tev, ki so bili v minulem desetletju èlani Orientacijske zveze Slovenije.Verjamem, da bo bilten zanimiv odsev dosedanje zgodovine orientacijskegateka v Sloveniji in da ga bodo z veseljem in zanimanjem pogledali tako sedanjitekmovalci kot tisti, ki v na�em �portu veè niso aktivni.

Slovesnosti pa nas nenazadnje spomnijo tudi na to, da damo zaslu�enopriznanje tistim, ki so velik del svojega èasa in energije posvetili razvojudejavnosti in organizacije, katere rezultate lahko u�ivamo. Upam, da priznanjaniso pri�la prepozno in da bodo tako prejemnikom kot ostalim spodbuda zanadaljnje delo.

Vsem èlanom Orientacijske zveze Slovenije èestitam ob deseti obletnicidelovanja zveze, vsem, ki so v teh letih pripomogli k razvoju zveze in �portase zahvaljujem za vso pomoè, vsem pa �elim èimveè plodnega in uspe�negasodelovanja v skupno zadovoljstvo tudi v bodoèe.

Poleg klasiènega orientacijskega teka,kamor spada tudi park orientacija in noèna orientacija, ...


3

... so bili pri nas predstavljeni smuèarskiorientacijski tek, orientacija na kolesih,precizna orientacija intudi orientacijski maraton.

Pomembni mejniki v razvoju orientacijskegateka v Sloveniji

� 1983, prvo orientacijsko tekmovanje v Sloveniji v skladu s pravili IOF(PZS),

� 1984, sprejem pravilnika za Planinska orientacijska tekmovanja v skladuz IOF pravili,

� 1984/1985, izdelana prva tribarvna karta z m 1:7500 (poboèje Mrzlice nadTrbovljami, Roman Sladiè; tekmovanje izvedeno 27. 4. 1985),

� 5. oktober 1986, Milovanovièev pokal Izola - prvo tekmovanje v organizacijiZTS po IOF pravilih,

� jesen 1987, prva pet-barvna O-karta (Ro�nik),� 1988, prviè izvedena Slovenska orientacijska liga,� 5. 4. 1988, ustanovljen prvi orientacijski klub (OK Tivoli),� 8. - 10. julij 1988, kratek teèaj risanja kart v Bohinju (vodil Cessare

Tarabocchia),� 22. 2. 1990, dovoljenje JLA za izdelavo kart za orientacijski tek,


4

Predstavitev dobitnikov Priznanj ob 10. obletniciOrientacijske zveze Slovenijeza zasluge in pomoè pri razvojuorientacijskega teka v Sloveniji

Roman Volèièse je z orientacijo in orientacijskimitekmovanji seznanil kot tabornik v Rodu(takrat odredu) moèvirskih tulipanov izLjubljane. Kmalu je postal tisti, ki jeuspe�no "vodil ekipo" na razliènih,pravi loma ekipnih taborni�k ihorientacijskih tekmovanjih. Svoje znanjein izku�nje je prena�al na mlaj�e tako vrodu kot v Gozdni �oli Zveze tabornikovSlovenije v Bohinju, kjer je v drugipolovici 80-ih let vodil teèaj orientacijein topografije. �elja po spoznavanjuorientacijskih tekmovanj izven mejaSlovenije ga je seznanila z orientacijskimtekom. Orientacijsko tekmovanje, kjernisi odvisen od preostale ekipe, predvsempa ambicija po mo�nosti afirmacije izvenmeja Slovenije sta bili krivi, da je nekajlet �ivljenja povsem posvetil razvoju orientacijskega teka. Prikljuèil se je Odboru za orientacijo pri PZS, kjer sotakrat orientacijski tek �e poznali in kmalu prevzel vodenje odbora. Slediliso dose�ki kot ustanovitev Orientacijskega kluba Tivoli, organizacija izdelaveprve karte za orientacijski tek Ro�nik, treningi najbolj�ih svetovnih tekmovalcevv Sloveniji, izvedba prvih velikih mednarodnih tekmovanj, priprava prvihteèajev za traserje in risarje kart, priprava knji�ice Razgibajmo �ivljenje,dogovor o izdaji knjige Orientacijski tek in mnogi drugi. Romanovi èlanki vreviji Tabor so v orientacijski tek pripeljali mnoge tabornike in kar nekaj nasje ostalo do danes. Z odloèitvijo za ustanovitev Orientacijske zveze Slovenijeso se pojavile nove naloge: formalna registracija zveze, zagotovitev finanènihsredstev, po osamosvojitvi Slovenije pa �e vkljuèitev OZS v Mednarodnoorientacijsko zvezo IOF. Èeprav smo mu pomagali po svojih moèeh je vendarnajveèji del padel nanj, kar mu je prepreèilo uresnièitev �elje uspeti tudi kottekmovalec. Ob neuspe�ni kandidaturi Slovenije za izvedbo tekme za svetovni


21

Ocene kart:A - kvalitetna karta, neomejena uporabaB - karta slabše kvalitete ali zastarela karta, primerna za treningeC - ostale karte (za učenje, mestne, ne po standardih mednarodne zveze IOF)X - tiskanih izvodov karte ni in predvidoma se karta ne bo več tiskala* - karta (še) ni bila tiskana, možni so izrisi na tiskalnik

Razvoj slovenskih kart za orientacijski tek

Seznam orientacijskih klubov in dru�tev,ki so (bili) èlani OZSOK Tivoli Ljubljana, ustanovljen 5.4.1988OK Cerkno, ustanovljen 10.8.1989, decembra 1992 zdru�en v OK AzimutMariborski OK, ustanovljen 4.2.1990, prenehal z delovanjem 1998OK Slovenj Gradec, ustanovljen 10.3.1990OK Bre�ice, ustanovljen 13.12.1992OK Pol� Radomlje, ustanovljen 1992, prenehal z delovanjem 1994OK Azimut Idrija Cerkno, ustanovljen 26.12.1992�kofjelo�ki OK, ustanovljen 27.11.1996OK Muta, ustanovljen 28.2.1997OK Polaris Ljubljana, ustanovljen 24.9.1998OK Nova Gorica, ustanovljen 23.12.1999

Poleg orientacijskih klubov so bili èlani OZS �e:Planinsko dru�tvo Idrija 1990-1993Planinsko dru�tvo Bre�ice 1990-1992Planinsko dru�tvo Zabukovica 1990-1994Sokol Moste 1996-1998Taborni�ki rod bistrega potoka Muta 1993-1996


20

Faksimile dovoljenja JLA za izdelavo kart


5

Teèaj risanja kartv Bohinju leta 1988

� 19. 3. 1990, ustanovna skup�èina OZS,� 16. - 18. november 1990, teèaj za risanje kart za orientacijski tek, Ig (vodil

Zdenek Lenhart, Èe�ka),� 14., 15. december 1990, teèaj za traserje prog, Ljubljana (vodil Wolfgang

Pötsch),� 17. 6. 1991, OZS uradno registrirana,� zaèetek 1992, sprejem v �portno zvezo Slovenije,� 7. 7. 1992, uradni sprejem v IOF (aprila pridru�eno),� 16. 12. 1992, letna skup�èina,� pomlad 1993, prve karte izdelane z raèunalni�kim programom OCAD

(Gorajte, Muta, Stra�un),� 12. 3. 1994, obèni zbor,� 1995, ponovno sprejeti v Olimpijski komite Slovenije - Zdru�enje �portnih

zvez (zaradi neplaèane èlanarine smo bili izkljuèeni),� januar 1996, seminar za traserje Ljubljana,� jesen 1996, izid knjige Orientacijski tek,� 3. 11. 1997, izredni obèni zbor (nov statut),� 15. 1. 1998, obèni zbor,� 1988, vèlanitev v �portno unijo Slovenije,� 1. 8. 1998, dodelitev domene Arnes,� 11. 11. 1998, uradna registracija OZS po novih pravilih,� 6. 1. 1999, obèni zbor,� april, maj 1999, seminar za vaditelje in trenerje OT,� 7. 1. 2000, obèni zbor.

40. Ljubljanski grad X. 1995 5 000 OK Tivoli 0,52 C41. Slovenj Gradec III. 1996 7 500 OK Sl. Gradec 1,49 C42. Maribor - Center I. 1996 5 000 Mariborski OK 0,92 C*43. Blatnice XII. 1995 15 000 EOL 3,05 A44. Kotlje X. 1995 10 000 OK Sl. Gradec 3,03 A45. Mačkovci IV. 1996 15 000 MO RS 7,15 A46. Fazanerija IV. 1996 10 000 PRŠ 0,96 C47. Novi Svet 2 XI. 1995 10 000 OK Azimut 4,20 A48. Študentsko naselje V. 1996 2 000 ŠOU Ljubljana 0,08 C

Rožna dolina49. Soriška planina IX. 1996 10 000 Škofjeloški OK 0,52 A50. Fedranov gozd VII. 1996 10 000 OK Tivoli 5,35 B51. Rudno Polje IX. 1996 15 000 MO RS 4,85 A52. Koper / Capodistria XII. 1996 4 000 OK Polaris 0,68 C53. Mostec II. 1997 5 000 OK Polaris 0,66 C*54. Ilirska Bistrica IV. 1997 10 000 MORS A55. Portoval V. 1998 10 000 OK Brežice A56. Lome V. 1997 10 000 OK Azimut 5,02 A57. Rakitna V. 1997 10 000, 15 000 OK Tivoli 7,60 A58. Velike Bloke VII. 1997 10 000 OK Polaris 2,87 A59. Zadvorski hrib VII. 1997 10 000 OK Polaris 3,85 A60. Ilirska Bistrica (Classic) X. 1997 15 000 MORS 9,64 A61. Ilirska Bistrica (Relay) X. 1997 10 000 MORS A62. Ilirska Bistrica (Short) X. 1997 15 000 MORS 4,18 A63. General Maister VII. 1997 3 000 MORS C64. Krancelj VIII. 1998 10 000 ŠOK 1,35 A65. Dom Bohinj III. 1998 2 500 CŠOD Bohinj 0,07 C66. Pekre V. 1998 10 000 OK 710 2,26 A67. Mlinar IV. 1998 10 000 ŠOK 5,28 A68. Crngrob IV. 1998 10 000 ŠOK 3,10 A69. Stražišče IV. 1998 15 000 ŠOK 7,39 A*70. Črni Vrh 2 VII. 1998 10 000 OK Azimut 3,69 A71. Rajda 2 VII. 1998 10 000 OK Azimut 3,31 A72. Hotedršica 2 VII. 1998 10 000 OK Azimut 1,33 A73. Bloščica IV. 1999 15 000 OK Polaris 6,32 A74. Bloščica IV. 1999 10 000 OK Polaris 6,32 A75. Rašica VI. 1999 10 000 OK Tivoli 1,95 A76. Predgriže VII. 1999 10 000 OK Azimut 6,61 A77. Panovec VIII. 1999 5 000 OK Nova Gorica 0,63 C78. Rakek VII. 1999 5 000 OK Polaris 0,67 C*79. Rakov Škocjan VII. 1999 5 000, 10 000 OK Polaris 0,47 A*80. Zajčja dobrava XI. 1999 10 000 OK Polaris 2,12 C*81. Šmarjeta OK Brežice C*82. Panovec 1 IX. 1999 10 000 OK Nova Gorica 4,54 A83. Ajdovsko Gradišče II. 2000 10 000 OK Nova Gorica 1,68 A


19


6

Orientacijska zveza Slovenijeod nekoè do danes

Èasi se spreminjajo. �e prej�nja generacija jih je merila s stoletji, malo nazajsamo �e z desetletji, sedaj pa se zdi zgodovina vse, kar je starej�e od enegaleta. Tako je tudi z desetletjem pred ustanovitvijo na�e zveze, v katerem seje konèalo obdobje tako imenovane ekipne ali planinske orientacije, ki je bilav Sloveniji dobro znana, mno�ièna pa ne preveè, vsaj v letih po 80. ne. Mislim,da se je v tistem desetletju vse v na�i dru�bi individualiziralo, socialistiènikolektivizem je paè zastaral, nove generacije smo iskale nove vrednote innovo zabavo.

Do najpomembnej�e institucionalnespremembe je pri�lo leta 1984 v Odboruza orientacijo Mladinske komisijePlaninske zveze Slovenije, ki je zaradioèitne krize iskal re�itve. Organizatorjevtekmovanj je bilo vse manj, udele�ba natekmah vsako leto manj�a, nekaj veè skupinje bilo le v pionirski kategoriji, kjer soosnovno�olski mentorji �e znali organiziratinekaj tekmovalnih skupin. Pri PartizanuSlovenije in Zvezi tabornikov Slovenije jeusahnila volja za soorganizacijona jpomembne j�ega t ekmovan ja ,Milovanovièevega memoriala.

Odbor za orientacijo MK PZS je videlre�itev v spremembi pravil in prevedli sojih iz hrva�èine, saj so tam �e tekmovalipo pravilih Mednarodne orientacijskezveze, katere èlanica je bila tudi Planinskazveza Jugoslavije. V odboru je sodelovalTone Lebar, ki je tovrstno orientacijo dobrospoznal na Èe�kem in jo s podporo Hrvatovkonèno ponudil tudi Slovencem.

Bojan Jev�evar je poleg natekmi s èrno-belo kartozmagal tudi na mnogihdr�avnih prvenstvih.


7

BARVNE KARTE ZA ORIENTACIJSKI TEKV SLOVENIJIšt. naziv karte stanje* merilo 1:m izdal površina/km2 ocena1. Rožnik 1987 10 000 OK Tivoli 3,44 B2. Miklavž XII. 1988 15 000 Mariborski OK 4,66 B3. Udin boršt III. 1989 15 000 OK Tivoli 9,94 A4. Golovec I. 1990 10 000 OK Tivoli 2,43 B5. Lipica 1 III. 1990 10 000, 15 000 EOL 4,71 A6. Ukanc VI. 1990 10 000 GŠ ZTS 0,94 A7. Trije ribniki 1990 10 000 Mariborski OK 2,91 B8. Dobrova VI. 1990 15 000 OK Sl. Gradec 6,99 B9. Koseški boršt VII. 1990 10 000 OK Tivoli 2,53 B10. Ski center X. 1990 10 000 OK Azimut 1,76 B11. Lipica 2 IV. 1990 10 000 EOL 6,09 A12. Lipica 3 IV. 1990 10 000 EOL 7,90 A13. Smlednik IX. 1990 15 000 OK Tivoli 9,09 B14. Črni Vrh IV. 1991 10 000 OK Azimut 5,01 B15. Blegoš X. 1990 10 000 OK Azimut 1,36 B16. Dolina VIII. 1991 10 000 OK Azimut 3,46 A17. Hočki gozd VI. 1991 15 000 Mariborski OK 5,46 A18. Kolovec IX. 1991 10 000 OK Polž 1,44 B19. Raduše IV. 1992 10 000 OK Sl. Gradec 2,88 X20. Hleviše VI. 1992 10 000 OK Azimut 3,40 A21. Cerkno VIII. 1992 3 000 OK Azimut 0,80 C22. Sibirija IV. 1992 10 000 OK Polž 2,23 B23. Gorajte XI. 1992 10 000 Škofjeloški OK 1,20 X24. Muta II. 1993 10 000 OK Muta 1,39 X25. Stražun IV. 1993 10 000 Mariborski OK 2,10 A26. Rajda IV. 1993 10 000 OK Azimut 2,92 X27. Dobrova - jug V. 1993 15 000 OK Sl. Gradec 7,41 A28. Završe VI. 1993 10 000 OK Sl. Gradec 3,82 A29. Šentvid VIII. 1994 10 000 OK Brežice 4,19 A30. Slovenska Bistrica IV. 1994 15 000 OK 710 6,76 A31. Stankovo VIII. 1994 15 000 OK Brežice 11,63 A32. Hotedršica VII. 1994 10 000 OK Azimut 2,27 B33. Črna mlaka IV. 1995 15 000 OK Brežice 6,98 A34. Muta II III. 1995 10 000 OK Muta 2,18 A35. Kostanjevica IV. 1995 10 000 OK Brežice 1,91 C36. Mali boršt IV. 1995 15 000 OK Brežice 5,78 A37. Žejski hrib in VIII. 1995 10 000 OK Tivoli 1,65 A

Svetiška gmajna38. Gozdna šola 1995 5 000 GŠ ZTS 0,19 C39. Novi Svet VIII. 1995 10 000 OK Azimut 1,44 A


18

Dosedanji predsedniki OZS

Roman Volèiè 19. 3. 1990 - 12. 3. 1994dr. Miha �karabot 12. 3. 1994 - 3. 11. 1997

mag. Du�an Petroviè 3. 11. 1997 -

Predsedniki so se vedno trudili tudi na tekmovanjih


17

Prvo tekmovanje posameznikov s èrno-belo karto 1 : 25 000 je izvedel ToneAjster iz Bre�ic, oktobra 1983. Lahko se pohvalim, da sem zmagal in to vkonkurenci vseh najbolj�ih hrva�kih orientacistov, med katerimi je bil takrat�e zelo moèan veèkratni jugoslovanski prvak Ivan Marchiotti. To mi je uspelopredvsem na raèun karte, saj smo v Sloveniji tekmovali samo s tak�nimi,Hrvatje pa so bili navajeni barvnih kart po standardu IOF. Tudi opis kontrolnihtoèk je bil narejen bolj po slovensko - jezikovno in logièno - zato je mojimkonkurentom vzela najveè èasa kontrola poleg asfaltne ceste, ki je bila skritaza gostim grmovjem na gomili, opisana pa: na vrhu grièa. Hrvatje paè nevedo, kaj je griè.

Leta 1984 so na Odboru za orientacijo MK PZS sprejeli pravila Mednarodneorientacijske zveze, �e vedno pa so bile dodane takrat obièajne ve�èine(streljanje in prva pomoè), ki so jih organizatorji najveèkrat kar izpustili. Prvaleta je bilo na tekmah nekaj sme�nih pripetljajev zaradi nepoznavanja �porta.Na tekmovanju pri gradu Borl pri Ptuju sem pridirjal na prvo kontrolo, ki jebila nezgre�ljivo lahka - zelo oster ovinek na gozdni cesti, cesta pa samo ena- kontrole pa nisem na�el. Predstavljajte si mladega, hudo ambicioznegafavorita, kako na ovinku strmi v karto in pogleduje naokoli, da bi dojel Kavelj22. Mislim, da je trajalo �est minut, da sem re�il problem. Prav na ovinku jeob cesti le�al hlod, ki ga je postavljavec proge izkoristil za kontrolo. Ker pav �ivljenju �e ni videl orientacijske kontrole, je po svoje razlo�il kratek opiszastavice iz pravilnika in napravil naslednje: pravokotno zastavico iz belegain rdeèega trikotnika je kot prtièek polo�il na hlod, vendar je zaradi gladkegabukovega lubja zdrsnila dol, �al na napaèno stran. Kljub tej zamudi bi tistidan �e lahko zmagal, ampak �al nisem na�el tiste kontrole, pri kateri jepostavljavec zastavico polo�il v manj�o jamo sredi ravninskega gozda.

Na�teti pa moram tiste, ki so poleg Toneta Lebarja nova pravila najhitrejesprejeli in sodelovali pri organizaciji, seveda pa tudi tekmovali. Marjan Lebanje bil iz Ajdov�èine, kot �tudent pa je bil zelo aktiven pri PZS in je bil vodjaodbora za orientacijo.Anton Ajster iz Bre�ic se je udele�eval tudi tekem naHrva�kem, kjer so �e tekmovali na kartah po standardu IOF. Za dr�avnoprvenstvo v Mrzlavi vasi (dana�nja karta Stankovo) je izdelal prva aluminijastastojala in luknjaèe iz obcestnih plastiènih kolièkov. Roman Sladiè iz Trboveljje izdelal prvo slovensko orientacijsko karto, ki je bila tribarvna, reambuliranje bil relief, ni pa bila oznaèena vegetacija. Merilo je bilo 1 : 7500. Tekmovanjena njej je izvedel 27. 4. 1985, zmagal pa je jugoslovanski prvak Mile Stevanoviæ.Roman Sladiè je bil odlièen tehnik in me je kljub velikemu trebuhu in


8

netreniranosti premagal, kadar sem napravil veèjo napako (takrat smo napakemerili �e z minutami). Avgusta Rupnik se je takoj uveljavila v jugoslovanskikonkurenci, kjer sta takrat kraljevali èlanici Dunja Uroiè in Natalija Smerke.Kot odlièna tekmovalka je imela tudi veliko energije za delo in je precejprispevala v prvih letih razvoja, tako v Ljubljani kot v Idriji. Vlado Sedej,Silvij Moènik, Janko Lapajne in �e nekateri iz PD Idrija so ustvarili moènojedro iz katerega se je razvil OK Azimut. V tistih letih so bili Primorcinajmoènej�i v orientaciji, saj sta imeli planinski dru�tvi iz Idrije in Ajdov�èineveè ekip, ki so se med sabo borile za prva mesta. Vlado in Silvij sta edinaostala v na�em �portu tudi potem, ko smo se loèili od planincev. Od ajdovskihtekmovalcev pa naj omenim �e znanega Slovenca, jeziènega revolucionarjaMarjana Polj�aka, ki je bil �e v tistih letih znan po prepirljivosti in tem, daje na pomembnih tekmovanjih posku�al priti do toèk za svojo ekipo s�politiènim� pristopom (prito�be, tolmaèenje pravilnika na najprikladnej�inaèin, ipd).

Tekmovanj se je udele�evalo tudi nekaj planincev iz Ru� in Maribora, vendarjih je bilo od tekme do tekme manj. Tudi sam sem kmalu izgubil sotekmovalceiz PD Zabukovica. Ostali smo res samo individualisti. Prihajali pa so sevedanovi. Veèina novincev je bila iz taborni�kih vrst, kjer je orientacija �e boljvpeta v razliène ve�èine kot pri planincih. Nekaterim je bil v�eè �portni znaèajorientacijskega teka. Na sreèo je bil med njimi Roman Volèiè, ki je pomagalv najte�jih trenutkih �osamosvajanja� panoge. Ko smo pri PZS postali odveè(samo dirkanje, pa nobene minute za poèitek in u�itek), je Roman poiskalzatoèi�èe pri tabornikih, kjer sestankujemo �e danes. Ekipna planinskaorientacija je v zadnjih treh letih spet za�ivela, sprejeti so novi pravilniki,organizirajo teèaje za tekmovalce, traserje in organizatorje, potekajo podroènelige in dr�avno tekmovanje, koordinacijo pa vodi leta 1997 ponovno ustanovljeniOdbor za orientacijo pri Mladinski komisiji PZS.

Velik dogodek za orientaciste je bil izid prve slovenske barvne karte zaorientacijski tek. Izdelala sta jo takrat najbolj�a jugoslovanska orientacista inrisalca kart, Mile Stevanoviæ in Slobodan Radovanoviæ za obmoèje Ro�nikas Tivolijem. Bivanje na èrno smo uredili v �tudentskem domu, plaèilo je bilov primerjavi z dana�njimi cenami simbolièno, saj sta oba delala kot na�aprijatelja z �eljo, da bi se v Sloveniji razvil orientacijski tek. Uganite, kdo jeplaèal, kdo je bil glavni in edini sponzor? Politièna stranka. Ja, ja, takrat smo�e znali lobirati. Karto je plaèala ZSMS.


9

leto vrsta DP datum kraj organizator karta št. tekm.Ž12 Ž14 Ž16 Ž18 Ž20 Ž21

M10 M12 M14 M16 M18 M20 M21M35 klub opomba

1997 klasika 10. maj Mačkovci Mariborski OK Mačkovci ?x Petra Strnad (ŠOK) x x x Ana Pribakovič (OKT)

x x Andraž Hribar (OKB) Martin Eržen (OKA) x x Daniel Lebar (ŠOK)x x

1997 štafete 11. maj Mačkovci Mariborski OK Mačkovci ?x x x x x x

x x x x x x ŠOK (Lebar, Anderluh)x x

1997 šprint 7. junij Kostanjevica OK Brežice Mali boršt 60x x x x Anica Hribar (OKB)

x x x x x Valentin Eržen (OKA) Daniel Lebar (ŠOK)x x

1997 klasika 8. november Črni vrh OK Azimut Lome 17x x x x Manja Šešek (OKT) x

x x x x x Ivan Nagy (OKT) xx x

1998 šprint 6. junij Novo mesto OK Brežice Portoval 80x x x x Nina Babič (OKA) Lena Marion (OKT)

x x x x x Klemen Čadež (ŠOK) Boris Bauman (MOK)x x

1998 klasika 3. oktober Crngrob Škofjeloški OK Mlinar 74x Petra Strnad (ŠOK) x x Polona Volk (OKA) Anica Hribar (OKB)

x x Matej Arhar (SM) Andraž Hribar (OKB) x Simon Miklavčič (OKA) Bojan Jevševar (OKB)Silvij Močnik (OKA) x

1998 štafete 4. oktober Crngrob Škofjeloški OK Crngrob 42x x x x x OKT (Pribakovič, Marion)

x x SM (Arhar, Urban) x x ŠOK (Sterle, Čadež) SM (Kustec, Šalamun)x x

1999 klasika 22. maj Bloke OK Polaris Bloščica 102 + 103 voj.x Petra Strnad (ŠOK) x x Nina Babič (OKA) Anica Hribar (OKB)

x x Matej Arhar (OKP) Andraž Hribar (OKB) x Simon Miklavčič (OKA) Gregor Anderluh (ŠOK)Silvij Močnik (OKA) Škofjeloški OK

1999 štafete 23.maj Bloke OK Polaris Bloščica 63x x x x ŠOK (Strnad, Bergant) OKT (Anžur, Keresteš)

x x x OKB (Hribar,Piltaver) x ŠOK (Sterle, Čadež) OKB (Bauman, Jevševar)x x

1999 šprint 5. junij Hotedršica OK Azimut Hotedršica 2 66x x x x Nina Babič (OKA) Anica Hribar (OKB)

x x x x x Valentin Eržen (OKA) Bojan Jevševar (OKB)x x

x pomeni, da te kategorije na tem DP ni bilo

PDB - Planinsko društvo BrežicePDZ - Planinsko društvo ZabukovicaPDI - Planinsko društvo IdrijaZTOSK - Zveza tabornikov občine Slovenske KonjiceOBG - Odred bistriških gamsov KamnikPŠL - Partizan Škofja LokaODV - Odred dobre volje LjubljanaOMK - Odred mlinskih kamnov RadomljeOZR - Odred zelene Rogle ZrečeOKT - Orientacijski klub TivoliOKC - Orientacijski klub CerknoOKSG - Orientacijski klub Slovenj GradecOKB - Orientacijski klub BrežiceOKA - Orientacijski klub AzimutOKP - Orientacijski klub PolarisMOK - Mariborski orientacijski klubŠOK - Škofjeloški orientacijski klubSM - Sokol Moste


16

leto vrsta DP datum kraj organizator karta št. tekm.Ž12 Ž14 Ž16 Ž18 Ž20 Ž21

M10 M12 M14 M16 M18 M20 M21M35 klub

1993 dolge proge 10. april Hoče Mariborski OK Hočki gozd 110x x x x x Lena Marion (OKT)

x x x x x x Boris Bauman (MOK)x x

1993 šprint 24. april Muta RBP Muta Muta 113x x x x x Lena Marion (OKT)

x x x x x x Gregor Anderluh (ŠOK)x x

1993 klasika 21. avgust Cerkno OK Azimut Rajda 47x Katja Pogorevc (OKSG) x Manja Šešek (OKT) x Anica Hribar (OKB)

M. Razpet (OKA) R. Lapanja (OKA) Valentin Eržen (OKA) x Erik Logar (OKA) Daniel Lebar (OKT) Boris Bauman (MOK)Tone Lebar (OKT) x

1993 štafete 18. september Ljubljana OK Tivoli Koseški boršt 64x x x OKT (Ronko, Šešek) x OKT (Marion, Pribakovič)

x x OKA (V.Eržen, Kerčmar) x OKA (Logar, D.Močnik) x OKT (Lebar, Anderluh)x x

1994 dolge proge 16. april Slovenj Gradec OK Slovenj Gradec Dobrova, Dobrova jug 58+67 parov (šole)x x x x x Lena Marion (OKT)

x x x x x x Bojan Jevševar (PDZ)x x

1994 klasika 17. september Čatež OK Brežice Stankovo 95x x Katja Pogorevc (OKSG) x Manja Šešek (OKT) Anica Hribar (OKB)

D. Peternelj (OKA) G. Močnik (OKA) Valentin Eržen (OKA) Matjaž Kerčmar (OKA) x Luka Kremžar (ŠOK) Boris Bauman (MOK)x x

1994 štafete 18. september Čatež OK Brežice Stankovo 66x x x x OKSG (Petrovič, Pogorevc) OKB (Hribar, Bibič)

x OKA (G.Močnik, M.Eržen) x OKA (V.Eržen, Kerčmar) x OKSG (L.Kotnik, Zanoškar) OKA (Jazbar, A.Poljanšek)x x

1995 SKI-O 12. februar Rogla OK Slov. Gradec TK 25 20x x x x x Gaja Kobav (OKT)

x x x x x x Dušan Petrovič (OKSG)x x

1995 klasika 13. maj Kostanjevica OK Brežice Mali boršt 81x Petra Strnad (ŠOK) x x Manja Šešek (OKT) Irena Bravc (MOK)

x Andraž Hribar (OKB) Robert Lapanja (OKA) Simon Miklavčič (OKA) x Luka Kotnik (OKSG) Daniel Lebar (ŠOK)x x

1995 štafete 14. maj Kostanjevica OK Brežice Mali boršt 81x x x x x OKT (Pribakovič, Marion)

x OKB (Hribar, Rožman) x OKA (Miklavčič, G.Močnik) x OKSG (L.Kotnik, Zanoškar)ŠOK (Lebar, Anderluh) x x

1995 šprint 16. september Zbilje OK Tivoli Žejski hrib 103x x x x Lea Hladky (OKT) Anica Hribar (OKB)

x x x x x Luka Kremžar (ŠOK) Daniel Lebar (ŠOK)x x

1995 dolge proge 28. oktober Čatež OK Brežice Stankovo 39x x x x x x

x x x x x x Gregor Anderluh (ŠOK)x x

1996 štafete 15. september Ivančna gorica OK Tivoli Fedranov gozd 46x x x x OKA (Babič, Cvelbar) OKT (Šešek, Pribakovič)

x x x OKA (Miklavčič, Sedej) x x ŠOK (Lebar, Anderluh)x x

1996 šprint 28. september Soriška planina Škofjeloški OK Soriška planina 52x x x x x Anica Hribar (OKB)

x x x x x Matjaž Kerčmar (OKA) Bojan Jevševar (OKB)x x

1996 klasika 3. november Blatnice OK Tivoli Senožeče 90x Petra Strnad (ŠOK) x x Manja Šešek (OKT) Ana Pribakovič (OKT)

x x Andraž Hribar (OKB) Matej Sedej (OKA) x Valentin Eržen (OKA) Gregor Anderluh (ŠOK)Silvij Močnik (OKA) x


15

Po uvedbi mednarodnih pravil za OT smo Slovenci hitro napredovali indosegli nivo, kakr�nega so �e imeli v bolj razvitih delih Jugoslavije (Zagreb,Vojvodina). V letu 88 smo bili Anica Hribar, Boris Bauman in Bojan Jev�evar�e èlani jugoslovanske �tudentske reprezentance na svet. �tudentskem prvenstvuna Norve�kem in tako je bilo tudi vsa leta kasneje. Nobena reprezentanca nibila veè brez Slovencev. Leta 89 so �ensko reprezentanco na SP na �vedskemsestavljale izkljuèno Slovenke: Avgusta Rupnik, Ana Pribakoviè, Lena Marionin Anica Hribar.

Leta 1988 je Roman Volèièz mladimi navdu�enciustanovil OK TivoliLjubljana, kar je bil drugim e j n i k v r a z v o j uslovenske orientacije, dveleti kasneje pa �e OZS. Stem se je na� �portd o k o n è n oinstitucionaliziral, kar jezelo pomembno, �eposebej za pridobivanjedr�avnega denarja. V tistihletih so mu pomagalip r e d v s e m n j e g o v iljubljanski kolegi, èlaniOK Tivoli. Med njimi sta�e posebej izstopali AnaPribakoviè, ki je l. 89postala jugoslovanskaprvakinja in zmagovalkajugoslovanske lige. Mlaj�aLena Marion pa je bilamed dekleti zanesljivonajbolj nadarjena zaorientacijo in bi v pravemokolju lahko postalatekmovalka svetovnegarazreda. Upam, da se bopojavila tako talentiranam l a d e n k a t u d i vprihodnjem desetletju.

Roman Volèiè �v akciji�...

... in z mladimi navdu�enci


10

Dr�avna prvenstva in zmagovalcileto vrsta DP datum kraj organizator karta št. tekm.

Ž12 Ž14 Ž16 Ž18 Ž20 Ž21M10 M12 M14 M16 M18 M20 M21

M35 klub opomba

1985 klasika 18.,19. maj Brežice PD Brežice TK 25 ?Mojca Florjanič (PDB) x Manica Govekar (PDI) x x Avgusta Rupnik (PDI)

x Boštjan Mare (PDI) x Marko Lorenčak (PDZ) Boštjan Davidovič (PDB) x Bojan Jevševar (PDZ)x x 1. slovensko prvenstvo po pravilih IOF

1986 klasika ? Ig ? TK 25 ?? ? ? ? ? ?

? ? ? ? ? ? Bojan Jevševar (PDZ)? ?

1987 klasika 30. maj Šmohor PD Laško TK 25 ?? ? ? ? ? Anica Hribar (PDZ)

? ? ? ? ? ? Bojan Jevševar (PDZ)? ?

1988 klasika 1.,2. oktober Ljubljana OK Tivoli Rožnik, Golovec (ČB) 256Tamara Kovše (ZTOSK) Mojca Mele (OBG) Lena Marion (OKT) x x Anica Hribar (PDZ)

x Borut Vidmar (PDI) Daniel Lebar (PŠL) Mito Kot (PDZ) Emil Kacin (PDI) x Bojan Jevševar (PDZ)Tone Lebar (PŠL) x prvič na barvni karti

1989 klasika 10 september Kokrica OK Tivoli Udin Boršt 54Nevenka Vrba (ODV) Špela Kok (OKT) x Lena Marion (OKT) x Avgusta Rupnik (PDI)

x Dejan Močnik (OKC) Uroš Cvelbar (PDI) Martin Lange (OMK) Samo Poljanšek (OKC) Aleš Poljanšek (OKC) Bojan Jevševar (PDZ)x x

1990 klasika 6. oktober Slovenj Gradec OK Slov. Gradec Dobrova 113Kristina Klajne (OZR) Petra Čelik (OKC) x Špela Kok (OKT) x Lena Marion (OKT)

x M. Gutenberger (OKSG) Borut Vidmar (PDI) Gregor Raj (OKSG) x Aleš Poljanšek (OKC) Bojan Jevševar (PDZ)Tone Lebar (OKT) x

1991 dolge proge 13. april Smlednik OK Tivoli Smlednik 86x x x x x Ana Pribakovič (OKT)

x x x x x x Gregor Anderluh (OKT)x x

1991 klasika 5. oktober Hoče Mariborski OK Hočki gozd 103x Una Ronko (OKT) x Špela Kok (OKT) x Lena Marion (OKT)

x Valentin Eržen (OKA) M. Gutenberger (OKSG) Borut Vidmar (PDI) Daniel Lebar (OKT) x Gregor Anderluh (OKT)Franc Rogan (OKSG) x

1991 štafete 6. oktober Hoče Mariborski OK Hočki gozd 70x x x OKSG (Stani, Podjavoršek) x OKT (Marion, Pribakovič)

x x OKSG (Marčeta, Gutenberger) x OKSG (U. Petrovič, Raj) x OKT (Volčič, Anderluh)x x

1991 šprint 19. oktober Radomlje OK Polž Kolovec 61x x x x x Lena Marion (OKT)


1992 dolge proge 11. april Kokrica OK Tivoli Udin Boršt 125x x x x x Lena Marion (OKT)


1992 klasika 3. oktober Črni vrh PD Idrija Črni vrh 89x Katja Pogorevc (OKSG) x Anka Petrovič (OKSG) x Lena Marion (OKT)

x Matjaž Čuk (OKC) Blaž Grapar (OKT) Borut Vidmar (PDI) Uroš Cvelbar (PDI) x Boris Bauman (MOK)Tone Lebar (OKT) x

1992 štafete 4. oktober Črni vrh PD Idrija Črni vrh 62x x OKT (Šešek, Ronko) x x MOK (Bravc, Bauman)

x x OKC (M. Eržen, Zajc) x OKSG (Raj, Gutenberger)x OKT ( Anderluh, Lebar)x x

1992 šprint 24. oktober Miklavž Mariborski OK Miklavž 95x x x x x Ana Pribakovič (OKT)

x x x x x x xx x


14

V Sloveniji so bili takrat poleg ljubljanèanov aktivni v Idriji in Cerknem,kjer se je pod vodstvom Damjana Èelika razvil naj�tevilènej�i klub v Sloveniji,v katerem se mi zdi �e posebej pomembno to, da delujejo vse generacijeorientacistov. Verjetno so prav zato najmoènej�i. Drugi center je nastajal vMariboru, kjer sta bila Irena Bravc in Boris Bauman pravi izvir idej in odliènaprena�avca izku�enj tujih orientacistov na na�a tla. Bila sta izredno uspe�na,izdala sta tudi �tiri karte, prav tako pa sta prav v orientaciji zaèela s prvimipodjetni�kimi koraki, saj sta na tekmah prodajala majice z orientacijskimimotivi. Najprej sta kopirala, nato pa vse veè faz opravila sama, konèalo se jepa tako, da imata vsak svoje uspe�no podjetje. �al pa jima je v neusmiljenemboju za skorjico vsakdanjega kruhka zmanjkalo èasa za orientacijo in Mariborskiorientacijski klub je povsem zamrl. Tretji pomembnej�i center je nastal vSlovenj Gradcu, ki zamira po odhodu bratov Petroviè v Ljubljano, podobnoje v Muti in v Savinjski dolini, odkoder sva se leta 92 z Nu�o Hribar odselila.Tam sva delovala pod okriljem Planinskega dru�tva Zabukovica, kjer namaje bil v najveèjo oporo Franc Je�ovnik, ki ni bil nikoli orientacist, imel oz.ima pa izreden posluh za vse dejavnosti in �e posebej za mlade. V �kofji Lokije bila dru�ina Lebar dovolj vztrajna, da je orientacijski tek pognal korenine.Danes imajo verjetno najperspektivnej�i klub, saj sistematièno delujejo v �olahin tako �irijo svojo tekmovalno bazo.

Ob koncu moram omeniti �e probleme in vpra�anja v zvezi z razvojem nove�portne panoge v dru�bi, ki so vèasih videti prete�ki predvsem zato, ker smobili posamezniki, ki smo to panogo posvojili, mladi in neizku�eni. Neizku�enostse je kazala predvsem v tem, da nismo znali dela organizirati in nalog pravilnoporazdeliti med sabo; prihajalo je do preobremenjenosti enih in obèutkanepotrebnosti pri drugih, predvsem pa nismo imeli zvez z in�titucijami insferami dru�be, ki so za umestitev �porta pomembne. Ob koncu uradnegadesetletja lahko ugotovimo, da smo napredovali tako pri organiziranosti kotpri zvezah. Mislim, da nam trenutno najbolj manjka mladosti, predvsem vobliki mladih tekmovalcev, vendar je na�e delo dobro zastavljeno tudi v tosmer, za kar gre zahvala tudi vsem èastnim gostom na tej slavnostni seji.


11

Tekme SOL in druge veèje tekme v Slovenijileto tekem v ligi tekm. v ligidatum ime tekmovanja kraj organizator karta št. tekm.

1988 109. apr. 2. Prvenstvo Ljubljane Ljubljana OMT Ljubljana Rožnik 25016. apr. 1. Pokal Miklavža Miklavž OFL Miklavž TTN28. maj Prvenstvo Ptuja Polenšak PD Ptuj TTN 1004. jun. Hom 88 Zabukovica PD Zabukovica Hom (ČB) 6511. jun. 2. Pokal Porezna Cerkno PD Cerkno TTN17. sept. Stražišče 88 Kranj TVD Partizan TTN

Škofja Loka1.,2. okt. Milovanovičev memorial Ljubljana OMT Ljubljana Golovec (ČB), 256

in državno prvenstvo Rožnik15. okt. 5. Prvenstvo Idrije Idrija PD Idrija Godovič (TTN)23. okt. Po poteh brežiške čete Pišece PD Brežice Pišece (ČB) 100

1989 9 2079. apr. 3. Pokal Porezna Cerkno OK Cerkno TTN 6322. apr. 3. Prvenstvo Ljubljane Ljubljana OK Tivoli Rožnik 9623. apr. 2. Pokal Miklavža Maribor Mariborski OK Miklavž 923. jun. Pekel 89 Šempeter PD Zabukovica Pekel (ČB) 529.,10. sept. Državno prvenstvo Kokrica OK Tivoli Udin boršt 5423. sept. 1. Pokal Slovenj Gradca Sl. Gradec RSK Sl. Gradec Dobrova (ČB) 527. okt. Pokal Idrije Godovič PD Idrija Godovič (TTN) 3122. okt. Po potek brežiške čete Pečice PD Brežice Pečice (ČB) 58

1990 8 12721. apr. Pokal Idrije Godovič PD Idrija Godovič (TTN) 225. maj. 4. Pokal Porezna Cerkno OK Cerkno Lamek-1 (ČB) 5916.,17. jun. Mednarodno prvenstvo Kokrica OK Tivoli Udin boršt 224

Slovenije22.,23. sept.3. Pokal Miklavža Maribor Mariborski OK Trije ribniki, Miklavž 14530. sept. 4. Prvenstvo Ljubljane Ljubljana OK Tivoli Golovec 1016. okt. Državno prvenstvo Sl. Gradec OK Sl. Gradec Dobrova 11328. okt. Po potek brežiške čete Sromlje PD Brežice Sromlje (ČB) 8311. nov. 1. Pokal mest Ljubljana OK Tivoli Koseški boršt 170

1991 7 10113. apr. Prvenstvo dolge proge Smlednik OK Tivoli Smlednik 861. jun. 5. Pokal Porezna Cerkno OK Cerkno Ski center 5015.,16. jun. YU liga - 3. Pokal Sl. Gradca Sl. Gradec OK Sl. Gradec Dobrova 967.,8. sept. Cerkno Cup Cerkno OK Cerkno Dolina 9221. sept. 5. Prvenstvo Ljubljane Ljubljana OK Tivoli Golovec 6428. sept. Pokal Idrije Črni Vrh PD Idrija Črni Vrh 635.,6. okt. Državno prvenstvo Hoče Mariborski OK Hočki gozd 10319. okt. Prvenstvo šprint Radomlje OK Polž Kolovec 6110. nov. 2. Pokal mest Ljubljana OZS Rožnik 88

1992 12 18514.,15. mar. Lipica Open Lipica EOL Lipica 3 13811. apr. Prvenstvo dolgih prog Kokrica OK Tivoli Udin boršt 1253. maj. 1. Bob Rock pokal Hoče Mariborski OK Hočki gozd 19830. maj. 6. Pokal Porezna Blegoš OK Cerkno Blegoš 956.,7. jun. 4. Pokal Slovenj Gradca Sl. Gradec OK Sl. Gradec Raduše, Dobrova 1284.-6. sept. Cerkno cup Cerkno OK Cerkno Dolina, Cerkno 9919. sept. 6. Prvenstvo Ljubljane Zavrh OK Tivoli Smlednik 1053.,4.okt. Državno prvenstvo Črni Vrh PD Idrija Črni Vrh 8917. okt. Prvenstvo Radomelj Radomlje OK Polž Sibirija, Kolovec 4124. okt. Prvenstvo šprint Miklavž Mariborski OK Miklavž 65?. nov. Šolsko prvenstvo Ljubljana OZS Rožnik 23 ekip

1993 12 20313.,14. mar. Lipica Open Lipica EOL Lipica 3, Lipica 1 18627. mar. Prvenstvo Gorenjske Škofja Loka Škofjeloški OK Gorajte 11310. apr. Prvenstvo dolge proge Hoče Mariborski OK Hočki gozd 11024. apr. Prvenstvo šprint Muta RBP Muta Muta 1138. maj. 2. Bob Rock pokal Maribor Mariborski OK Stražun 9915. maj. Šolsko prvenstvo in liga Kokrica OK Tivoli Udin boršt 78+46

parov (šole)5. jun. Pokal Idrije Idrija OK Azimut Hleviše 922.-4.jul. 2. Pokal Alpe Adria Sl. Gradec OK Sl. Gradec Raduše, Završe, 128

Dobrova jug20-22.avg. Cerkno Cup Cerkno OK Azimut Črni Vrh, Rajda 17518. sept. DP štafeta Ljubljana OK Tivoli Koseški boršt 642. okt. Milovanovičev memorial, Ljubljana OK Tivoli Golovec 63

7. prvenstvo Ljubljane23. okt. 5. Pokal Sl. Gradca Sl. Gradec OK Sl. Gradec Raduše 53


12

1994 12 19212.,13. mar. Lipica open Lipica EOL Lipica 2, Lipica 1 17616. apr. Dolge proge in Sl. Gradec OK Sl. Gradec Dobrova, Dobrova jug 58+67

šolsko prvenstvo parov (šole)23. apr. Taborniški tek Muta RBP Muta Muta 1001. maj. 3. Bob Rock pokal Maribor Mariborski OK Stražun 6514. maj. 8. Prvenstvo Ljubljane Smlednik OK Tivoli Smlednik 7519.-21. avg. Cerkno Cup Hotedršica, OK Azimut Hotedršica, Rajda 145

Cerkno10. sept. Slovenska Bistrica Sl. Bistrica Mariborski OK Sl. Bistrica 7417.,18.9 Državno prvenstvo Čatež OK Brežice Stankovo 958. okt. Pokal Idrije Idrija OK Azimut Hleviše 3223. okt. 6. Pokal Sl. Gradca Mislinja OK Sl. Gradec Završe 54

1995 8 1037. jan. SKI-O Pokljuka Pokljuka Škofjeloški OK TK 25 2812,2 SKI-O DP Rogla OK Sl. Gradec TK 25 2011.,12.mar. Lipica Open Lipica EOL Lipica 3, Lipica 1 1451. apr. Prvenstvo Gorenjske Kokrica Škofjeloški OK Udin boršt 709. apr. 7. Pokal Sl. Gradca Sl. Gradec OK Sl. Gradec Dobrova jug 11622. apr. Šolsko prvenstvo Črni Vrh OK Azimut Črni Vrh 18429. apr. Taborniški tek Muta RBP Muta Muta II 6413.,14.5 Državno prvenstvo Kostanjevica OK Brežice Mali boršt 812. jul. Pokal Ukanca Bohinj OK Sl. Gradec Ukanc 811.-3.sept. Cerkno Cup Hotedršica, Idrija OK Azimut Novi Svet, Hleviše 7116. sept. Prvenstvo šprint Zbilje OK Tivoli Žejski hrib 10328. okt. Prvenstvo dolge proge Čatež OK Brežice Stankovo 39

1996 6 729.,10. mar. Lipica Open Senožeče EOL Blatnice, Lipica 3 23613. apr. Šolsko prvenstvo Čatež OK Brežice Šentvid 16026.-28.apr. Tri doline Mislinja, Muta, OK Sl. Gradec, Završe, Muta II, Kotlje 119

Kotlje OK Muta16.-18.avg Cerkno Cup Hotedršica OK Azimut Novi Svet 2 24214.-15. sept. Državno prvenstvo Ivančna gorica OK Tivoli Fedranov gozd28. sept. Prvenstvo šprint Soriška planina Škofjeloški OK Soriška planina 5212. okt. Šolsko prvenstvo Ljubljana OK Tivoli Rožnik26. okt. 3. JV pokal Krško OK Brežice Črna mlaka 703. nov. Ponovljeno DP Senožeče OK Tivoli Blatnice 90

1997 7 708.-9. mar. Lipica Open Lipica EOL Blatnice, Lipica 2 23819. apr. 9. Pokal Sl. Gradca Sl. Gradec OK Sl. Gradec Raduše 6010.-11. maj Državno prvenstvo Mačkovci MOK Mačkovci24. maj. Pokljuka Pokljuka Sokol Moste Rudno polje7. jun. Prvenstvo šprint Kostanjevica OK Brežice Mali boršt11.-13. jul. Magnus Cup Rakitna OK Tivoli Rakitna 16922.-24. avg. Cerkno Cup Hotedršica, OK Azimut Novi Svet 2, Lome 415

Črni Vrh21. sept. Prvenstvo Ljubljane Ljubljana Sokol Moste Zadvorski hrib11. okt. Šolsko prvenstvo Muta OK Muta Muta II25. okt. JV pokal Krško OK Brežice Črna mlaka 458. nov. Državno prvenstvo Črni Vrh OK Azimut Lome 17

za M20, D20

1998 6 887.,8. mar. Lipica Open Lipica EOL Lipica 3, Lipica 1 16418. apr. 10. Pokal Sl. Gradca Mislinja OK Muta, Završe 46

OK Sl. Gradec23. maj. O- Notranjske Bloke Sokol Moste Velike Bloke 856. jun. Prvenstvo šprint Novo mesto OK Brežice Portoval 8021.-23. avg. Cerkno Cup Črni Vrh, Cerkno OK Azimut Črni Vrh 2, Lome, 510

Rajda 23.,4.okt. Državno prvenstvo Crngrob Škofjeloški OK Mlinar, Crngrob 7410. okt. Šolsko prvenstvo Škofja Loka Škofjeloški OK Krancelj 15017.,18. okt. 1. Slovenski orientacijski Soriška planina Škofjeloški OK, DTK 25 30 parov

maraton OK Brežice24. okt. JV pokal in MTB orientacija Čatež OK Brežice Stankovo 45

1999 6 836.,7. mar. Lipica Open Lipica EOL Ilirska Bistrica, Lipica 2 14310. apr. Prvenstvo Gorenjske Škofja Loka Škofjeloški OK Mlinar 889. maj. Hoče Hoče OK Polaris Hočki gozd 5522.,23. maj Državno prvenstvo Bloke OK Polaris Bloščica 102 +

103 voj.5. jun. Prvenstvo šprint Hotedršica OK Azimut Hotedršica 2 669.-11. jul. Magnus Cup Zbilje, Rašica OK Tivoli Žejski hrib, Rašica 6213.-15. avg. Cerkno cup Črni Vrh OK Azimut Predgriže 31216. okt. Šolsko prvenstvo Črni Vrh OK Azimut Črni Vrh 12516.,17. okt. 2. Slovenski orientacijski Rogla OK Brežice, DTK 25

maraton Škofjeloški OK23. okt. JV pokal Globočice OK Brežice Stankovo 20


13

Documents

Prvih 10 let - Orientacijska zveza · 2007-10-30 · V drugem obdobju delovanja OZS, ki teŁe ıe sedaj, so najpomembnejıe naloge utrditev delovanja zveze in njenih organov, vzpostavitev