View
231
Download
3
Category
Preview:
DESCRIPTION
Svet strojništva - April 2014 Letnik 3 Številka 2
Citation preview
“
APRIL 20142014LETNIK 03 • ŠT. 02
Zveza Strojnih Inženirjev Slovenije
ZSIS
svetstrojništva04
PREDSTAVLJAMO:• Sejempriložnosti• Rektorjevenagrade• MCGYVER6.0.• Multiparametričnaenačbazmesi• Mikrostrukturnisistemzasintezoionskihtekočin
svetplinaPREDSTAVLJAMO:• Ocenjevanjetveganjanaprenosnemsistemuzazemeljskiplin• MednarodnoposvetovanjePlininplinsketehnologije• Plin-gorivobodočnosti
MednarodnoposvetovanjePlininplinsketehnologije,GrandhotelUnion,30.september2014
2
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
2
KAZALOKAZALO
UVODNIK
• Povabiloksodelovanju:Plininplinsketehnologije-mednarodnoposvetovanje
INFORMATOR• Sejempriložnosti• RektorjevenagradezanajinovacijoUniverze
vLjubljani• PredstavitevproizvodnegaprogramaDE-STA-
COnaFS
ŠTUDENTSKI POGLEDI• MCGYVER6.0• Multiparametričnaenačbastanjazazmesi
V SREDIŠČU• Ocenjevanjetveganjanaprenosnemsistemu
zazemeljskiplin• KonceptinizvedbapolnilnicSZPvSloveniji• Mednarodnoposvetovanje-plininplinsketehnologije
• Plin-gorivobodočnosti• Energijausmerjenavprihodnost• Napovednik-SAMKIZ2014• Imp• Razvojmikrostrukturnegasistemazasintezo
ionskihtekočinzvidikaelektroerozijskeobdelave
SVETOVALEC
• TehnološkiparkLjubljana
JEZIKOVNI ODTENKI
USODNA NIT
MEDNARODNO POSVETOVANJE
RAZVITO V SLOVENIJI
UVODNIK
Na naslovnici:“Plinovod”Odgovorni urednik:IztokGolobičUrednica:AndrejaCigaleTehnični urednik:ŽigaZadnikLektoriranje:AndrejaCigaleIme in sedež založnika:ZSIS,Karlovškacesta3,1000LjubljanaLeto izida publikacije:2014Leto natisa ali izdelave publikacije:letnik03,št.02Število natisnjenih izvodov:150Tiskarna:Alfagrafd.o.oInformacije so točne v času tiska. Preverite www.zveza-zsis.si za posodobitve.
Svetstrojništva(ISSN-2350-3505),revija,jevpisanavrazvidmedijev,kigavodiMinis-trstvozakulturoRS,podzaporednoštevilko872.RevijajebrezplačnazačlaneZvezestrojnihinženirjevSlovenije,podjetja,izobraževalneustanoveindrugozainteresiranojavnostnaobmočjuRepublikeSlovenije.ObjavljeniavtorskiprispevkivpromocijskemdelurevijeSvetStrojništvaizražajomnenjainstališčaavtorjevinneizražajonujnotudimnenjauredniškegaodboraaliizdajatelja.AvtorskepravicezarevijoSvetstrojništvasolastizdajatelja.Uporabnikilahkoprenašajoinrazmnožujejovsebinozgoljvinformativnenamene,obpisnemsoglasjuizdajatelja.RevijaSvetstrojništvajedosegljivatudinainternetnistranivelektronskioblikipodwww.zveza-zsis/svetstrojništva.Copyright©Svetstrojništva.
5
8
912
15
33
404244
7
31
1920
24
31
4748
32
4
Zemeljski plin – človeku in okolju prijazna energija
Medpomembnejšeprednostizemeljskegaplinazanesljivosodijoizjemnovisokenergetskiizkoristek,okoljuprijazenprocesizgorevanjainkonkurenčnacena.Vprimerjavizdrugimifosilnimigorivinajmanjobremenjujeokolje.Vpričujočištevilkipredstavljamozemeljskiplinvvsejnjegoviširini.
ZvezastrojnihinženirjevSlovenijeinSkupinazaplinsketehnologijesiprizadevatazavečjoprepoznavnostzemeljskegaplinakotenergentavkončniporabi,stemnamenombotudiletosorganiziranposvet,kibozdružilslovenskeinmednarodnestrokovnjakespodročjaplinainplinskihtehnologij.VrevijiSvetstrojništvabomospremljalidogajanjeinnovostistegapodročja.
AndrejaCigale
33
Prelistajte Svet strojništva tudi na spletu: http://www.zveza-zsis.si/svetstrojnistva
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
Slovenia
4
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
5
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
“vrzi mrežo, ujemi delodajalca’’, tako se glasi slogan, ki je zaznamoval torek 25. 3. 2014. Ta dan smo študenti iz Študentske organizacije in Študentskega sveta v sodelovanju s predstavnico Kariernega centra UL, Andrejo Jurček, organizirali dogodek z imenom ‘’SEJEM PRILOŽNOSTI’’.
Ideja o izpeljavi takega dogodka je bila dolgo v naših glavah organizatorjev. Nismo dobili pravega vzgonskega vetra, ki bi nas popeljal naprej. Od ideje do samega dogodka je bila strma pot. Vendar smo se jo lotili z optimizmom in navdihom, saj smo vedeli, da nam bo to prineslo dodaten zagon in motivacijo.
Študentomsmoponudilipriložnost,dasepovežejozindustrijobodisisštipendijo,študijskoprakso,kijomoramoopravitiobkoncuštudija,alimožnostjotemezadiplomskooz.magistrskodelo.
Povabilismo11slovenskihpodjetij,kateraboljalimanjkrojijoslovenskogospodarstvoinsozeloprepoznavnavtujini.Znamisobili,HellaSaturnusSlovenije,Gorenje,Kolektor,Plinovodi,Estoceh,Hidria,Petrol,Domel,Plastikaskaza,TecosinDanfoss.Povabilismorazličnapodjetja,kipotrebujejonaškaderintakovvečinipokriliželjeternašeusmeritve,kiseizvajajonafakulteti.DogodeksejepričelzinfotočkovV.nadstropju,kjersosedelodajalciprijaviliinnatopripravilisvojerazstavneprostore.Slediljeuvodnipozdrav/nagovorvLeskovarjevisobi.
5
SEJEM PRILOŽNOSTI TomažRakar,organizatordogodkainpredsednik
ŠtudentskeorganizacijeFSLJ
NajprejjespregovorilvodjaorganizacijskegaodboraTomažRakar,nekajbesedjeznamidelilatudiprorektoricaUniverzevLjubljani,prof.dr.MajaMakovecBrenčič,inobkoncujepredstavnikepodjetijpozdravildekanFakultetezastrojništvo,prof.dr.BrankoŠirok.
Potek dogajanja
Ob13.00sosepričelepredstavitvevsehpodjetij.Vsakopodjetjejeimelonavoljo10minčasazapredstavitevsvojedejavnosti,izdelkov,kijihizdelujejo,inkarještudentenajboljzanimalo,možnostisodelovanjaznjimi.Pouspešnihpredstavitvahjesledilkratekodmorzmreženjem,kijepotekalmedobemapredavalnicama(V/2inV/8).
Študentiindelodajalcisoseprepustilitokumreženjaintakratsejeslogan‘’vrzimrežo,ujemidelodajalca’’vpraksipreizkusilindokazal,danilenapisanrek.Nažalostsoštudentimoralipotegnitsvojemrežeizvode,sajjebilčaszahitrerazgovore.Stojnice
INFORMATOR
6
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
sosespremenilevminikadrovskepisarne,kjersodelodajalciimelipriložnostinajtibodočeštipendistealicelosodelavce.Vseskupajsejezelohitroodvijalo,prostorjebilpolnkariernegaoptimizma.
Kotsespodobiponapornempopoldnevu,jesledilapogostitevvsehsodelujočih.Obhraniinpijačisejemreženjenadaljevalo.
Kakojedogodekpotekal,silahkopogledatetudinanašifacebookstrani.
zaključek
Stemdogodkomsmoželelipritibližjeindustriji,sajsenamnafakultetizdi,dapremalosodelujemooz.smovpetivindustrijskookolje.Tudidelodajalcitakolažjepridejodonajboljzagnanih,izvirnihindelovnihštudentov.Čebibilištudentiževčasuštudijaboljpovezanizindustrijo,binataknačinspoznalidelovanje,mišljenjebodočegadelodajalca,zaposlitevpabibilavelikolažjainhitrejša.Upamo,dasmonarediliuspešenprvikorak.
Velikojihmeni,dasodanestežkičasi,jazpapravim,dasodanesčasipriložnostiiniznajdljivosti,kijihmorašizkusitiinizkoristiti.
Nidovolj,dasisamodoberštudent,razvitimoraštudisvojeosebnostnelastnostiinkompetence,zaradikaterihpostanešboljšičlovek,sodelavecalivodja.Velikoštudentovrazmišljainiščepriložnostivtujini.Samosebnomenim,daselahkopovežemoinskupajssodelovanjemstopimonaskupnoladjo,kipeljevsvetloprihodnost.
INFORMATOR
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
7
REKTORJEVE NAGRADE ZA NAJ INOVACIJO
UNIVERZE V LJUbLJANI 2014NatečajzaRektorjevonagradozanajino-vacijoUniverzevLjubljanipredstavljaspod-budozarazvojintrženjetakotehnološkihkotnetehnološkihinovacijterinovativnihpodjetniškihidej,nastalihnaUniverzivLju-bljani.Namennatečajaje,daspodbudiinova-tivneposameznike,dasvojeidejepreobliku-jejovtržnozanimiveizdelke,storitve,rešitve,jihpovežejovpodjetniškadelovanjaalidrugeoblike(npr.patente).
Vletošnjiizborsejeuvrstilo19inovativnihpredlogovinidej.Predstavitveinizborsopotekaliod24.febru-arjado10.marcavprostorihLjubljanskegauniverz-itetnegainkubatorja.RektorUniverzevLjubljani,prof.dr.IvanSvetlik,je26.marca2014podelilRektorjevenagradezanajinovaci-joUniverzevLjubljani2014.
Prvo mesto - projekt enolyseRazvitjesistemzanadzorfermentacijevina.Trenutnorazvijajosenzorzamerjenjesladkorja,hkratipatudimobilnoinspletnoaplikacijozaspremljanjepotekafermentacije.Članipodjetniškeskupine:JakaOgorevc,MartinBlazinšek,PrimožZajec,PetraMalavašič,MaticKrajnc,NejcStankoinDianoKitanovski.
Drugo mesto - projekt rotacijski generator hidro-dinamske kavitacijeZuporabohidrodinamskekavitacijeodstranjujejozdravilneučinkovineizodpadnihvodainuničujejolegionelovpitnivodi.Članipodjetniškeskupine:prof.dr.BrankoŠirok,dr.MatevžDular,MartinPetkovšek,dr.MojcaZupanc.
tretje mesto - projekt tehnologija Disipativnih Granuliranih MaterialovOmogočaoptimalnoizkoriščanjedušilnihlastnostipolimernihmaterialovinstemmaksimalnoznižanjevibracijinhrupa.Članipodjetniškeskupine:MarkoBek,prof.dr.IgorEmri,dr.AnatolijNikonov,AlenOseli,TinaGolob,prof.dr.RokoŽarnić,prof.dr.HongbingLu,prof.dr.ArkadyVoloshin,prof.dr.JuliusKalpunov,PavelOblak,UrošMavec.[Vir:http://www.uni-lj.si/aktualno/novice]
INFORMATOR
8
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i 1. aprila 2014 se je na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani v okviru svoje promocijske poti po Sloveniji ustavil promocijski kombi, ki je preurejen tako, da na zelo nazoren način prikaže proizvodni program podjetja DE-STA-CO (www.destaco.com). Namen obiska je bil, da seznanimo tako zaposlene na fakulteti kot študente strojništva in bodoče inženirje s programom enostavnih in učinkovitih vpenjalnih naprav, ki jih odlikuje natančnost in dobra ponovljivost gibov ter dolga življenjska doba.
PREDSTAVITEV PROIZVODNEGA PROGRAMA
DE-STA-CO NA FS MihaelDebevec,FakultetazastrojništvovLjubljani
SkoziproizvodniprogramDE-STA-COstanaspopeljalaRobertKasalo,vodjaprojektovtehničnihaplikacijvpodjetjuDE-STA-COEuropeGmbHizNemčijeinDragoLah,komercialistprodajevpodjetjuHalderd.o.o.,kinaslovenskemtržiščuzastopaizdelkeblagovneznamkeDE-STA-CO.Predstavnikaobehpodjetijstanamnajprejpokazalainpredstavilaskupineizdelkov,medkatereštejemoročnainpnevmatskavpenjala,
komponentezaavtomatizacijo,prijemala,prijemalneprsteinpriseske.Zaposameznerazstavljenekomponentestanamprikazalanjihovodelovanjeinvarnostnaprav.
Posebnost in novost proizvodnega programa DE-STA-CO so pnevmatska vpenjala serije 82M-3E, ki imajo pnevmatično gnane gibe in je njihov kot gibanja mogoče enostavno
nastavljati preko nastavitvenega vijaka, kar predstavlja na tržišču zelo uporabno
novost. Za ta vpenjala sta nam predstavnika v Showmobilu prikazala njihovo dejansko
delovanje in način nastavitve gibov.
INFORMATOR
Zavečinformacijnaslahkokontaktiratena:
Miha bokan, miha.bokan@gmail.comMarko Mihalec, marko.mihalec@gmail.com
Jaka Javh, jjaka@outlook.com Peter Panjan, panjan5er@hotmail.com
9
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
MacGyver 6.0 je inženirsko tekmovanje za iznajdljive in nadobudne študente vseh področij tehnike. Tekmovanje je letos po-tekalo na Gospodarskem razstavišču 6. in 7. marca. Poimenovano je po znanem film-skem liku MacGyverju, osebi, ki je sposobna s pomočjo sponke za papir, lepilnega traku in veliko iznajdlivosti izdelati kompleksne tehnične pripomočke. V podobnem stilu se izvaja tudi to tekmovanje, na katerem pa smo se z napravo poimenovano Čudežna škatlica najbolje odrezali študenti Fakultete za strojništvo, UL, člani ekipe Team Zeta.
BEST(BoardofEuropeanStudentsofTechnology)LjubljanaježešestoletoizpeljaloznanoinženirskotekmovanjeEBECLjubljanaoz.MacGyver.PodobnatekmovanjaširomEvropeorganizirajotudidrugaBESTdruštva,najboljšeekipezlokalnihinregional-nihtekmovanjpasemedsebojpomerijonafinalnemvseevropskemtekmovanju,kiboletospotekalovRigi.TekmovanjejenamenjenovsemštudentomUniverzevLjubljani,predvsemtistimstehničnihalinaravo-slovnihsmeri.Tekmovanjepotekavdvehkategorijah:Izdelavavskupinah-TeamDesignterŠtudijaprimera–Casestudy.TeamDesignjekategorija,kjermorajo
MACGyVER 6.0
MihaBokan,Fakultetazastrojništvo,UL
udeležencispomočjoomejenegamaterialaizdelatiinpredstavitinapravo,kibokarnajboljeuresničevalazadanonalogo.Pritemsepolegizdelaveupoštevatudifunkcionalnostkoncepta,kompleksnosttersevedastroškitakenaprave.KategorijaCaseStudyjenaravnananekolikoboljteoretično,sajtunegrezagradnjoaliustvarjanjespomočjoomejenegamateria-la-tekmovalcipraktičneproblemerešujejoteoretično,pričemerpajeizrednegapomenakreativnostinpraktičnauporabnostpredstavljenihrešitev.Tek-movanjevsakoletonavdušimnogoštudentov,zatoješepredsamimtekmovanjempotrebnorešitiprednal-ogo,napodlagikatereseizbere10najboljšihekipzavsakokategorijo.
Pohod ekipe team zeta
ZatekmovanjesmoseodločilitudištirještudentiFakultetezastrojništvo.EkipopoimenuTeamZetasmosestaviljaliMihaBokan,JakaJavh,MarkoMihalecinPeterPanjan.Ekiposmosestavilistariprijateljitako,dajevsakčlandoprineselnovaznanja,hkratipasmo
slika 2:SkupinskaslikaTeamDesigntekmovanja
slika 1:TeamZeta
ŠTUDENTSKIPOGLEDI:MACGYVER6.0
10
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
Glavna tekmovalna naloga je bila os-novana na praktičnem problemu, ki nam jo je predstavil predstavnik pokrovitelja, škofjeloškega podjetja Knauf Insulation. Naloga se glasi: naredite napravo, ki bo
sposobna na paleto zlagati četverice izolacijskih panelov velikosti 50 x 50 x 20 mm. Paneli prispejo do naprave po tekočem traku, paziti pa je treba, da so
zaradi zaščite dekorativne plasti na paleti obrnjeni izmenično (glej sliko).
sidovoljpodobni,dasmodelovalipovsemenotnoinracionalno.Prednaloganamjeslužilakotogrevanje,spomočjokateresmoseuvrstilinatekmovanjevkategorijiizdelavevskupini.
enostavno?
“Niti ne, če je ves material, ki ga imaš na voljo, nekaj palic lesa, stiropor, ne-kaj cevi in žice ter naslovnemu junaku
nepogrešljiva sponka za papir in lepilni trak. “
Osemur,kismojihimelinavoljo,smosirazporejalipolastnipresoji.Vprimerjavizostalimiekipamismovelikoveččasaporabilizaiskanjeoptimalnerešitveinzapredvidevanjemožnihzapletov,nekajmanjčasapasamiizdelavi.Pritemsodoizrazaprišlepredvsemsposobnostikritičnegapretresanjaidejinkreativnegaiskanjarešitev,kismojihosvojilitekomštudijanaFakultetizastrojništvo.
Daljšafazakonceptiranjajeodvzelanekajčasaiz-delavi,zatojebilvsakčlanekipešezelohvaleženzavseizkušnjeustvarjanjavdomačigaraži.Gradilismo,lepili,žagali,sestavljaliinnastalajekompaktnačudežnaškatlica,kateredelovanjejebiloočemskrito(slikapredstavitvenaprave).
ŠTUDENTSKIPOGLEDI:MACGYVER6.0
slika 3:Vrstičnaanimacijadelovanjatransportnenaprave
slika 4:Čudežnaškatljica
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
11
Demonstracijadelovanjabiterjalašedodelavosposebnimifilms-kimiučinki,karpaneveljatudizapredstavitevnašegaizdelka.Zizpostavitvijoključnihlastnostiizdelkasmonaredilidobervtisnakomisijo.
Kako naprej?
Še pred tekmovanjem je padla ideja, da bi la-hko zmagali. Ideja šaljive narave se je z nekaj truda ter odločnosti uresničila in s takšno popotnico se podajamo na regionalno tekmovanje regije Alpe-Adria v Mariboru in kdo ve, morda se uvrstimo celo na evropski finale v Rigi.
ŠTUDENTSKIPOGLEDI:MACGYVER6.0
slika 5:Stolpičnaanimacijadelovanjatransportnenaprave
slika 6:Predstavitevnaprave
slika 7:Demonstracijanapravetransportnenaprave,ki bo
sposobna na paleto zlagati četverice izolacijskih panelov
velikosti 50 x 50 x 20 mm.
12
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
MULTIPARAMETRIČNA ENAČbA STANJA ZA ZMESI
AnaMarušič,marusic_ana@hotmail.comprof.dr.IztokGolobič
Fakultetazastrojništvo,UniverzavLjubljani
Povzetek:
Obravnavalismomultiparametričneenačbestanja,kitemeljijonabrezdimen-zijskiHelmholtzeviprostienergiji,skaterimipop-isujemotermodinamičnelastnostirealnihčistihfluidovinzmesiterkorespondenčnoLee-Kesler-Plöckerenačbostanja.Izvedlismoprimerjavomednjimazaplinskezmesi,kijihzajemastandardENISO12213-2-2009.
abstract:
Underthementorshipofprof.dr.IztokGolobičwedealedwithmultipara-metricequationsofstatebasedondimensionlessHelmholtzfreeenergy,whichareusedtode-scribethermodynamicpropertiesofrealpurefluidsandmixturesandcorrespondenceLee-Kes-ler-Plöckerequationofstate.Wecompareddif-ferentequationsofstateforgasmixturesthataregiveninstandardsENISO12213-2-2009.
GERG-2008ješirokoobmočnaenačbastanjaze-meljskegaplinaindrugihzmesi,kiizpolnjujezahteveizstandardnihinnaprednihaplikacijzemeljskegaplina.Uporabljasezazmesi,kisosestavljenevpoljubnikombinacijiz21komponentami,navedenimivpreglednici1.
Glavne komponente ZP
Nadaljnji ogljikovodiki
Dodatne komponente
Metan n-Butan Vodik
Dušik Izobutan Vodikovsulfid
Ogljikovdioksid n-pentan Ogljikovmonoksid
Etan Izopentan Voda
Propan n-Heksan Kisik
n-Oktan Argon
n-Nonan Helij
n-Dekan
GERG-2008enačbastanjazazmesijepodanavobliki[1]
kjerjeαHelmholtzevaprostaenergija,δjereduciranagostota,τjeinverznareduciranatemperaturainxjemolskidelež.Navedenaenačbajesestavljenaizdela,kipopisujeidealniplin,izprispevkačistesnoviterreduci-ranegadela.
Vpreglednici2sopodanesestaveobravnavanihzemeljskihplinov,kisopodanevstandarduENISO12213-2-2009.Podrobnejebomoobravnavaliplin4inplin5,insicerzaradinjunenajboljrazličnesestave–plin4vsebujevseodnaštetihkomponent,plin5panajmanj.
Kompo-nenta Plin 1 Plin 2 Plin 3 Plin 4 Plin 5 Plin 6
CO20,006 0,005 0,015 0,016 0,076 0,011
N20,003 0,031 0,01 0,1 0,057 0,117
H20 0 0 0,095 0 0
CO 0 0 0 0,01 0 0
CH40,965 0,907 0,859 0,735 0,812 0,826
C2H60,018 0,045 0,085 0,033 0,043 0,035
C3H80,0045 0,0084 0,023 0,0074 0,009 0,0075
iso-C4H100,001 0,001 0,0035 0,0012 0,0015 0,0012
n-C4H100,001 0,0015 0,0035 0,0012 0,0015 0,0012
iso-C5H120,0005 0,0003 0,0005 0,0004 0 0,0004
n-C5H120,0003 0,0004 0,0005 0,0004 0 0,0004
C6H140,0007 0,0004 0 0,0002 0 0,0002
C7H16 0 0 0 0,0001 0 0,0001
C8H18 0 0 0 0,0001 0 0
VnašinalogismoprimerjalivrednostikompresijskegafaktorjaZzazmesiizpreglednice2.KompresijskifaktorsmodoločilipoGERG-2008enačbistanjaterpoLee-Kesler-Plöcker(LKP)metoditerjuprimerjalizvrednostmikompresijskegafaktorjaizstandardaENISO12213-2-2009.Rezultatizaplin4in5sopodanivpreglednici3.
ŠTUDENTSKIPOGLEDI:MULTIPARAMETRIČNAENAČBASTANJAZAZMESI
Preglednica 1: Komponente,upoštevanepriob-likovanjuenačbstanjaGERG-2008[1].
Preglednica 2: Sestaveobravnavanihzemeljskihplinov[2].
13
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
13
Opazimo, da se v večini primerov vrednosti po GERG-2008 v primerjavi s stan-dardom začnejo razlikovati med seboj pri četrtem decimalnem mestu, vrednosti po LKP pa se začnejo razlikovat od standarda že pri drugi decimalki. V programu GERG-2008 smo dobili vrednosti z devetimi decimalnimi mesti, kar pomeni, da so vrednosti, ki nastopajo v enačbi zelo natančno določene, da lahko dajo vrednost, ki ima tako veliko število decimalk, vendar smo zaradi lažje primerjave rezultat skrajšali na pet decimalnih mest. Negotovost rezultata iz programa je ocenjena na ± 0,1 %.Zalažjopredstavoštevilčnihrezultatovsmopripravilitudislikovnoponazoritevrezultatov.Nasliki1vidimoAbsolutniodklonmedrezultatiposameznihmetodgledenatemperaturozaplin4.Opazi-mo,daimanajvečjaodstopanjaLKPmetodapri12MPa,najmanjšeodstopanjapaimataGERG-2008enačbastanjapri12MPainLKPmetodapri6MPa.
Plin 4Z %AAD
p[MPa] T[°C] GREG 2008 standard LKP GERG LKP6 270 0,88593 0,8855 0,88465 0,04854 0,096166 280 0,90179 0,90144 0,90096 0,03881 0,053256 290 0,91530 0,91501 0,91479 0,03168 0,024476 310 0,93695 0,93674 0,93679 0,02241 0,005626 330 0,95334 0,95318 0,95332 0,01678 0,0148212 270 0,80955 0,81024 0,80964 0,08523 0,0744112 280 0,83738 0,83782 0,83810 0,05254 0,0330912 290 0,86111 0,86137 0,86238 0,03019 0,1176012 310 0,89908 0,89913 0,90115 0,00556 0,2240512 330 0,92774 0,92766 0,93021 0,00862 0,27411
Plin 5Z %AAD
p[MPa] T[°C] GREG 2008 standard LKP GERG LKP6 270 0,82627 0,82609 0,82306 0,02178 0,368046 280 0,84990 0,84969 0,84768 0,02471 0,236616 290 0,86967 0,86944 0,86817 0,02645 0,146496 310 0,90076 0,90052 0,90016 0,02664 0,040126 330 0,92391 0,92368 0,92378 0,02489 0,0108912 270 0,69519 0,69540 0,68522 0,03021 1,4858112 280 0,73775 0,73780 0,72967 0,00678 1,1139812 290 0,77376 0,77369 0,76751 0,00905 0,8049212 310 0,83048 0,83022 0,82716 0,03131 0,3699712 330 0,87249 0,87211 0,87109 0,04355 0,11739
ŠTUDENTSKIPOGLEDI:MULTIPARAMETRIČNAENAČBASTANJAZAZMESI
Preglednica 3: Kompresijskifaktor,določenporazličnihmetodahzaplin4in5
14
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
Zarazlikoodplina4,priplinu5nasliki2opazimo,daimaGERG-2008enačbastanjanajmanjšiabsolutniodklonodvrednostikompresijskegafaktorjapostandarduENISO12213-2-2009priobehobravnavanihtlakih.LKPmetodapaostajametodaznajvečjimabsolutnimodklonom.
Vrednostikompresijskegafaktorjazaobravnavaneplinskezmesiimajovečjaodstopanjaodvrednosti,podanihvstandarduSISTENISO12213-22009,poLee-Keslerjevimetodi,insicernajvečjeodstopanjeznaša1,49%,kotpoGERG-2008enačbistanja,kjerjenajvečjiabsolutniodklon0,12%.GERG-2008enačbastanjajetrenutnonajboljnatančnaenačbastanjazazmesi,kijesedajnatrgu,karjetudirazvidnoizrezultatovanalizekompresijskegafak-torja.Zazmesi,kjernastopajokompo-nente,kijihGERG-2008nezajemapapriporočamouporaboLKPmetode.
literatura
[1]KunzO.,WagnerW.:Wide-RangeEquationofStateforNaturalGasesandOtherMix-tures:AnExpansionofGERG-2004,JournalofChemical&EngineeringData,Vol.57,pp.3032–3091,2012.
[2]SISTENISO12213-22009,InternationalOrganizationforStandardization,Bruselj,2009.
ŠTUDENTSKIPOGLEDI:MULTIPARAMET...
slika 1:Slika1:Absolutniodklonmedrezultatiposameznihmetodgledenatemperaturozaplin4.
slika 2: Absolutniodklonmedrezultatiposameznihmetodgledenatemperaturozaplin5.
15
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
15
OCENJEVANJE TVEGANJA NA PRENOSNEM SISTEMU
ZA ZEMELJSKI PLIN doc.dr.TomBajcar(ULFS),
dr.FrancCimerman(Plinovodid.o.o.),prof.dr.BrankoŠirok(ULFS),dr.AljažOsterman(ULFS)
Skladnozvednovečjimizahtevamizazagotavljanjezanesljivega,varnegainneprekinjenegaobrato-vanjaplinovodnihsistemovzminimizacijovplivovnaokoljeinzgodnjeodkrivanjetistihdelovsistema,kipovzročajovečjetveganjezaobratovanjeinde-lovanjesistema,jetrebavzpostavitisistemocen-jevanjainnadzoratveganja,kiomogočasistemskemuoperaterjustalnotehničnospremljanjeobratovalnesposobnostiinodkrivanjepotencialnihtveganj,kinastanejozaraditehnično-tehnološkihoz.obratoval-nihrazlogovalivplivovokolice.Vsevišjastarostobstoječihomrežijinplinovodovzaprenoszemeljskegaplinaterhkratistem,spričovednovečjihenergetskihpotrebevropskihdržav,umeščanjenovihvisokotlačnihplinovodovvpros-torsstališčazagotavljanjaobratovalnezanesljivostiinohranjanjuvplivovnaokoljezahtevasistematičnipristopinustrezensistemzasledenjetveganjterpravočasnoizvedbopotrebnihaktivnostizaodpravotveganj,kisovišjaodsprejemljivihzaprenosnisistem.
“Najbolj neželen dogodek na plinovodnem omrežju je nenadzorovan iztok in vžig ze-meljskega plina iz sistema zaradi poškodbe cevovoda. Posledica je potencialna ogroženost (tveganje) za prebivalce ali ob-jekte v bližini. “
Tveganjejenasplošnodefiniranokotmerilozapog-ostostinresnostpoškodbzaradinevarnosti.Vtemprimerujenevarnostoznačenasprisotnostjonevarnesubstance–zemeljskegaplina,kiimaeksplozivneoz.gorljivelastnosti,inkilahkopovzročipoškodbenaljudeh,lastniniinokolju.
Splošnouveljavljenomerilotveganjazaradispecifičneganevarnegadogodkaseizračunaspomočjoenačbe:Tveganjedogodka=Pogostostdogodka×Posledicadogodka (1)
Tveganjezaposameznikapredstavljaletnoverjetnost,dalahkotaosebavbližininevarnegaobjektaumrezaradimožnihnesrečnatemobjektu.Družbenooz.socialnotveganjepredstavljaletnopričakovanoštevilosmrtnihprimerovzaradidogodka.
Varnost izhaja iz presoje o sprejemljivo-sti tveganja: aktivnost se oceni za varno, če se stopnja njenega tveganja oceni za sprejemljivo. Tako je v večini držav EU spre-jeta splošna sprejemljiva stopnja tveganja za posameznika (letna verjetnost, da oseba umre), ki ga povzročajo cevovodi z zemeljs-kim plinom, 1.10-6/leto, torej 1:1.000.000.
Tevrednostisoobičajnopodanezzakonodajovpravilnikihposameznedržave.Zaprimerjavo:letnaverjetnostsmrtnostizaposameznika,starega10let(podatkidanskestatistikemedletoma2000in2005),zaradivsehmožnihvzrokovskupaj,znašapribl.1.10-4/leto,torejje100-kratvišjaodzgorajnavedenemeje.Zaocenjevanjetveganjaseobičajnouporabljajoposebnimodeli,kimorajobitiizdelanivskladusstandardiinpredpisi.Njihovaosnovnanalogajemod-eliranjeposledicdogodkov,ustreznonapovedovanjepogostostidogodkovterzmožnostocenespremen-jenegatveganjavprimeruuporabeposebnihukrepovzadodatnozaščitoplinovodnihobjektovpreddeja-vnikitveganja.
Poslediceneželenegaiztokainvžigaplinaizcevo-voda,kipovzročajopoškodbenaokolici,soobičajnotoplotnosevanjegorečegacurkaplina(naodprtem)alieksplozijamešanicezemeljskegaplinainzraka(vzaprtihprostorih).Prviprimerveljazaprenosnecevovodepripoškodbahle-teh,drugipaobičajnozazaprteplinovodneobjekte,kotsonpr.merilno-regu-lacijskepostaje(MRP).Učinkitoplotnegasevanjanaljudisoodvisniodve-
ŠTUDENTSKIPOGLEDI:MULTIPARAMET... VSREDIŠČU
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
16
Gostotatoplotne-gatoka[kW/m2] Učinek
37,5 Vžigoz.porušitevstavb
12,5-15 Spodnjameja,prikaterinastopivžiglesaintaljenjeplastičnihcevi.
9,5 opekline2.stopnjepo20sekundahizpostavljenosti,pribl.1%smrtnost
4Povzročibolečinepriosebah,kisoizpostavljenevečkot20sekund,pogosteopekline2.stopnje;
1,4-1,6 Nimaškodljivihposlediczaljudinitipritrajniizpostavljenosti.
Toplotnosevanjepadazoddaljenostjoodizvorasevanja.Sevanjepovzročaposledicenasprejemnikusevanja(osebi,objektu)ledodoločeneoddaljenostirh(slika1).TaoddaljenosthkratidefiniratudivplivnodolžinocevovodaL,kjerimaneželenidogodek(ND)ševplivnaoseboaliobjekt,kisenahajanaoddaljenostihodcevovoda.
KerjeLodvisenodkoličineiztečenegaplinaprinajhujšimožnipoškodbi(lomcevovoda),naraščaznaraščajočimpremeromcevovodaintlakomze-meljskegaplinavnjem.Količinazemeljskegaplina,kiiztečeizpoškodovanegacevovoda,sedoločaanalitičnoalispomočjoračunskedinamiketekočin(slika2).
Eksplozija plinskega oblaka običajno nas-tane v zaprtih (omejenih) prostorih. Učinki tlačnega udara eksplozije so odvisni od najvišje vrednosti nadtlaka zaradi eksplozije na mestu, kjer se nahaja oseba.
Neposrednaizpostavljenostvisokimvrednostimnadtlakajelahkosmrtna.Česeosebanahajadovoljdalečstranodrobaeksplozijskegaoblaka,nadtlaksamnepovzročineposrednesmrtnepoškodbe,pačpajolahkopovzročiposredno(npr.tlačnivallahkoporušistavbo,kisezrušinaosebo,itd.).Zarazlikoodtermičnegasevanjasepriučinkiheksplozijobičajnoupoštevalenivonadtlaka,nepatuditrajanje;tuveljapredpostavka,daosebe,kisoizpostavljeneeksplozijioz.nadtlaku,kipritemnastane,nimajočasapoiskatizavetja.
Preglednica2prikazujeprimereučinkoveksplozijgledenanivonadtlaka,kinastaneprieksploziji.
Nadtlak(bar) Učinek1.10-3 Neprijetenhrup(~137dB)
1.10-2 Začetekpokanjastekla
7·10-2 Delnouničenjehiš
2·10-1 Porušitevneojačanihbetonskihzidov
5·10-1 Prevračanjenatovorjenihželezniškihvagonov
7·10-1 Verjetnopopolnouničenjestavb
20 Nastanekkraterja
likostioz.gostotetoplotnegatoka,kiprehajazognjanaljudi,terodčasaizpostavljenostiosebesevanju.Zatolahkotudikratkaizpostavljenostmočnimtoplot-nimtokovompovzročismrt.
Preglednica1predstavljaučinketermičnegasevanjaprirazličnihgostotahtoplotnegatoka.
Preglednica 1:Posledicetermičnegasevanja(Vir:CanadianSocietyforChemicalEngineering,Risk
Assessment–RecommendedPracticesforMunicipalitiesandIndustry).
Preglednica 2: Poslediceeksplozije(Vir:LeesF.P.,Losspreventionintheprocessindustries).
slika 1: Vplivnadolžinacevovoda,kjerimaneželenidogodek(toplotnosevanjegorečega
curkaplina)vplivnaosebealiobjekte.
VSREDIŠČU:OCENJEVANJETVEGANJANAPRENOSNEMSISTEMUZAZEMELJSKIPLIN
17
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
17
Tudiučinekeksplozijepadazoddaljenostjoodnjen-egasredišča,odvisenpajepredvsemodkoličineinkurilnostieksplozivnemešanice.Zaraditegaimabist-venvplivnadosegeksplozijevelikosteksplozivnegaoblakaoz.velikostprostora,kjersejeeksplozivnioblakpojavil.
Pogostostineželenihdogodkovseobičajnodoločajoizhistoričnihbazpodatkov,kivsebujejopodatkeožeizvršenihdogodkihizpreteklosti.Četehpodatkovnialisozastatističnoobravnavonezadostni(npr.pre-malošteviloizvršenihdogodkov),jepotrebnonjihovopogostostmodelirati,karlahkovplivananatančnostoz.verodostojnostdobljenihrezultatov.Pogostostneželenihdogodkovnaplinovodnihsistemihjepovezanasposameznimidejavnikitveg-anja.
Dejavnikitveganjanacevovodihseobičajnouvrščajovenoizmednaslednjihskupin:
• posegitretjihoseb;• konstrukcijskidefekti;• korozija;• premikital;• napačneizvrtine;• drugo.
Statističnonajvečjivplivnatveganjeimaprvaskupinadejavnikov,sajsoposegiljudinaobmočjucevovodov(predvsemprigradbenihalimelioracijskihdelih)pogosti,povzročijopalahkotudilomcevovoda.Kotpotencialnipovzročiteljhujšihpoškodbcevovodasledijokonstrukcijskidefekti,medtemkojekorozijasicerstatističnopogosta,vendarobičajnopovzročalemanjšepoškodbenacevovoduinstemmanjšepo-slediceiztokaplina.Ostalidejavnikisepojavljajolenaomejenihodsekihcevovodovalipasesplohnepojavl-jajo(zelomajhnapogostost),zatosopogostoizvzetiizocenetveganja.
slika 2: Vektorskopoljehitrostinapoškodbi(plino-vodnacevjeprikazananavpično,vodoravnačrtaoznačujesrediščnoosokroglepoškodbe)(Vir:UL,
Fakultetazastrojništvo,LVTS).
VSREDIŠČU:OCENJEVANJETVEGANJANAPRENOSNEMSISTEMUZAZEMELJSKIPLIN
18
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
Zazmanjšanjetveganjajezatopotrebnovprvivrstizmanjšativplivprvihtrehskupindejavnikov,šeposebejvplivatretjihoseb.Vprimeruplinovodnihobjektovkotsonpr.MRP,kipred-stavljajonadzemnezavarovaneobjekte,panatveganjebistvenovplivajopogostostpregledovplinskihinstalacijnapuščanjeinkakovostprezračevanjazaprtihprostorov.
Zmanjševanjetveganjajepotrebnopovsodtam,kjerle-topresegasprejemljivostopnjooz.vrednost.Vtanamenjepotrebnovpeljatidodatnezaščitneukrepe.Skladnozenačbo1setiukrepilahkonanašajonazmanjševanjeposledicdogodka,zmanjševanjepogostostidogodkaalipazmanjševanjeobeh.Vpraksisedodatnizaščitniukrepivnajvečjimeriuporabljajozazmanjševanjepog-ostosti,sajzmanjševanjeposledicvodivspreminjanjekonstrukcijskihinobratovalnihparametrov(premercevovodovaliplinovodnihobjektov,tlakiplinavcevovo-dih),karneposrednovplivanaobratovalnozmogljivostsistema.
Nacevovodihsevprvivrstiuporabljajododatnizaščitniukrepizapovečanozaščitovprimeruposegovtretjihoseb,insicer:
• povečanještevilapregledovtrasesplinovodi(izzrakaalistal);
• spreminjanjekonstrukcijskihparametrov(povečanjedebelinestenecevi);
• povečanjeopozorilnosti(opozorilninadzemnimarkerji-table,opozorilnitrakovivzemlji);
• povečanjeglobinevkopacevovoda(manjšadosegljivostcevovodaspovršine);
• povečanjeneposrednezaščitecevovoda(zaščitneploščeinkinete,zaščitnecevi,ipd.).
Vnavedenemvrstnemredupravilomatudinaraščavplivdodatnihzaščitnihukrepovnazmanjšanjetveganja.Pritemimajobistvenovlogozadnjitrijezaščitniukrepi,kisespridomuporabljajotakonaobstoječihcevovodihkottudiprinačrtovanjunovih.Učinkikonstrukcijskihdefektovinkorozijeseobičajnozmanjšujejoprekonotranjihpregledovcevovodov,kiseizvajajosposebnimisondami(t.i.»prašiči«).Le-tepotujejoponotranjostiizprazn-jenegacevovodainsprotibeležijospremembevdebelinistenecevialidrugeanomalijevmaterialucevovoda.ZmanjšanjetveganjanaobjektihMRPjepoleg
pogostihpregledovinstalacijmogočepredvsemzizboljšanjemprezračevanja,kiimazaposledicozmanjšanjeverjetnostizanastanekvnetljiveat-mosfereznotrajobjekta.Četaukrepševednonidovolj,jemogočetveganjedodatnozmanjšatispomočjozaščitnihpregrad(ograj)okrogobjektov,kipovzročajotveganje.Takšnepregradepreprečujejoneoviranoširjenjetlačnihvalovprieksplozijivokolicoinstemmanjšajodosegsameeksplozijeinstemnjeneposledice(slika3).
VSREDIŠČU:OCENJEVANJETVEGANJA
slika 3: Širjenjetlačnegavalapoeksplozijiprekpregrade(časovnirazmikmedzaporednimislikami
je0,05s,središčeeksplozijejevspodnjemdes-nemkotuposamezneslike)(Vir:UL,Fakultetaza
strojništvo,LVTS)
19
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
20
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
MEDNARODNO POSVETOVANJE PLIN IN PLINSKE TEhNOLOGIJE
VSREDIŠČU:MEDNARODNOPOSVETOVANJEPLININPLINSKETEHNOLOGIJE
Prvomednarodnoposvetovanjeoplinuinplin-skihtehnologijahjevospredjepostavilonekajnajaktualnejšihtemvSlovenijiinEvropi.Vsebinski
PRVO POSVETOVANJE O PLINU IN PLINSKIh TEhNOLOGIJAh V SLO-VENIJI
Vsebinskiinsimbolnipomenprvegamedn-arodnegaposvetovanjaPlininplinsketehnologi-je,kigajeZvezastrojnihinženirjevSlovenijeizvedla1.oktobra2013vGrandhoteluUnionvLjubljani,jevečjiodsamegadogodka.Slovenskaplinskastroka
dr.FrancCimerman,podpredsednikZvezestrojnihinženirjevSlovenije
“ZvezastrojnihinženirjevSlovenijeje1.oktobra2013vLjubljanipripravilamedn-arodnoposvetovanjeznaslovomPlininplinsketehnologije.Stemjenadaljevalauresničevanjeprogramadela,kigajenapovedalanaprejšnjihkonferencahinženirjevstrojništvavletih2007,2008in2011.Dogodekspoudarkomnaplinuinplinskihtehnologijahjebilsicernapovedanželeta2008sPlinskimtehnološkimforu-momvPortorožu,tokratpajebilovSloveni-jiprvičizvedenotudimednarodnoposve-tovanjeoplinuinplinskihtehnologijah.GledenaodmevnostinbogatoudeležbosiZvezastrojnihinženirjevSlovenijeinSkupi-nazaplinsketehnologije,kidelujevnje-nemokviru,želita,dabitadogodekpostalstalnicavkoledarjumednarodnihstrokovnihdogodkov.”
seponašazvečkottridesetletnotradicijo,mestneplinarnepaobstajajoševelikodlje.Pravdolgoletnatradicijajespodbudilaorganizatorjekizvedbiprvegamednarodnegaposvetovanjaoplinuinplinskihtehnologijah,sajsoželelitemupodročjunamenitiposebnopozornost.Pomnenjuorganizatorjasopravtovrstnidogodkiključnapriložnostzaizmenjavoznanjinizkušenj,obenempasotudiedenodključnihtemeljevinnujnapopotnicazauspešnostrokovnodeloterprihodnjirazvoj.
Slika 1:Voditeljicauvod-negadelainpovezovalkaposvetovanjagospaEva
LongykaMarušič
Slika 3:Predstavnikgeneralnegapokroviteljapos-vetovanja,družbeRendamax,b.v.g.RogerUrlingsv
pozdravnemnagovoru
Slika 2:PredsednikZvezestrojnihinženirjevSlovenijeprof.dr.IztokGolobičvuvodnemnagovoru
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
VSREDIŠČU:MEDNARODNOPOSVETOVANJEPLININPLINSKETEHNOLOGIJE
21
sklopiposvetovanjasobilištirje:vlogainrazvojplino-vodnihomrežij,plinsketehnologijeinmožnostiupor-abezemeljskegaplina,varnostdelovanjaplinovodnih
omrežijinnapravtermeritve,avtomatizacija,sistemivodenja,aplikacije.Posvetovanjesospredavanjiobo-gatilipriznanidomačiintujipredavatelji.Posvetovanjasejeudeležilovečkot100udeležencevizvečkot40domačihintujihpodjetij,kisolahkoprisluhnili16predavanjem.
SLEDENJE TEhNOLOŠKEMU RAZVOJU
Vvsebinskozelobogatemprogramumednarodnegaposvetovanjaveljaposebejpoudaritipredstavljenetehnološkenovosti.Pridobljenoznanjeotembo
Slike 5:Razgovoriinizmenjavamnenjsodelujočihnaposvetovanju
Slika 4:Vodenjedrugegasklopapredavanj,vodjagospodAndrejGrapulin
22
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
VSREDIŠČU:MEDNARODNOPOSVETOVANJEPLININPLINSKETEHNOLOGIJE
VTISI IN MNENJA PO POSVETOVANJU
“Prvo mednarodno posvetovanje Plin in plinske tehnologije se lahko pohvali z izjem-
nim odzivom priznanih domačih in tujih predavateljev ter zavidljivo udeležbo stro-
kovnjakov iz vse Slovenije. “
vsekakordobrodošlapopotnicanašemuvsakdan-jemustrokovnemudeluvpodjetjih.
“Več predavanj o rezultatih strokovnega in raziskovalnega dela je bilo posebej priprav-
ljenih in prvič predstavljenih prav na tem posvetovanju. “
Vsezainteresiranevabimo,dasizbornikrazširjenihpovzetkovogledajonaspletnistraniZvezestrojnihinženirjevSlovenije.
SODELUJOČA PODJETJA
Mednarodnegaposvetovanjabrezsodelovanjadomačihintujihpodjetijspodročjaplinainplin-skihtehnologijnikakornebibilomogočeizvesti,sajsosodelovalapripripravah,dejavnosoustvarjalaprogramposvetovanjainpripomoglakizvedbidogodka.Posebnazahvalagretudisponzorjeminoglaševalcem.
Slika 6:Utrinkimedposvetovanjem
23
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
VSREDIŠČU:MEDNARODNOPOSVETOVANJEPLININPLINSKETEHNOLOGIJE
Vsejepresenetilo,dasekljubnapornemuprogramuudeležbačezdannizmanjševalaindasoudeležencivsedokoncadejavnosodelovalipripredavanjih.Tokaženavelikozanimanjeindajespodbudozaor-ganizacijonaslednjegatovrstnegadogodka.
“Vtisi in pozitivna mnenja sodelujočih ter strokovne javnosti po posvetovanju so pre-
segli pričakovanja.”
PravtopotrjujepravousmeritevZvezestrojnihinženirjevSlovenijeinSkupinezaplinsketehnologije,kidelujevnjenemokviru.
Ta bo spoznanja in izkušnje s prvega mednarodnega posvetovanja uporabila pri pripravah na naslednji dogodek. To bo mednarodna konferenca z enakim naslovom – Plin in plinske tehnologije, ki bo izvedena na istem mestu in ob ena-kem terminu, torej 30. septembra 2014 v Grand hotelu Union v Ljubljani.
Slika 9:Utrinki;dr.FrancCimerman
Slika 8:Registracijaudeležencevposvetovanja
Slika 7:Utrinkimedposvetovanjem
24
Zaloge fosilnih goriv
Osvetovnihzalogahgorivjetežkopisati,sajsoizjem-nospremenljiveinse,zvednoboljizpopolnjenimiraziskavamiležišč(satelitskeraziskave)inproizvodnimitehnologijami(horizontalnovrtanje,hidravličnorazbi-janje),stalnospreminjajo.Vpreglednici1soprikazanideležiznanihsvetovnihzalogfosilnihgorivinnjihovalokacija(USEIA-EnergyInformationAdministration)[3].Iznjejemogočerazbrati,daima8državvečkot50%rezervvsehfosilnihgorivinpredstavljajole28,7%svetovnegaprebivalstva(vletu2008).Vpodatkihnizalogplinavskrilavcihinmetanhidratu,nitinovihnahajališčnaftevAzerbajdžanu.VPreglednici2pajepodanapričakovanaživljenjskadobaposameznihnos-ilcevenergije.Svetovnezalogeplinavmetan-hidratih(Sl.1)pasoocenjenena:(1-5).106 km3 ali 350 ÷ 3500letsedanjeporabe(Vir:ORNLReport2005inU.S.Geo-logicalSurveyMarineandCoastalGeologyProgram).
Povzetek
Naravniplinjepostalpomembnogorivovdrugipolovici20.stoletja.NjegovaokoljskaprijaznostinnanovoodkritanahajališčavSrednjiAziji,uporabaplinaizskrilavcevvZDAinvelikezalogemetanavmetan-hidratu,zagotavl-jajonjegovopomembnovlogovmešanicipri-marnihgoriv.Ževprvipolovici21.stoletjaboverjetnoprevzelvodilnovlogopremogu.Obabos-tapostalavodilnanosilcaenergijetegastoletja.ZaradizmanjšanjaemisijTGPpabonaravniplinpostopomanadomeščalpremog.Odvisnoodkli-matskihspremembpabonaravniplinnadomeščalsintetičniplinizsolarne-gavodikainbiomase.Stembopostalgorivozneomejenoživljenjskodobo,sajboobnovljiv.Kersepritemlahkouporabljaobstoječain-frastrukturainnapravezatransformacijo,pred-stavljatorejnaravniplinvprehodnemobdobjupredhodnikapomemb-neganosilcaenergijeizOVE.
Uvod
SkrbzazmanjšanjeemisijTGP,posebejšeCO2,jepostalapomembendelpolitikeEU.Čepravjenaravniplin,vbistvumetan,zelodolgoživTGP,jevendarkotnos-ilecenergijevednoboljpomemben,sajimaleensamatomogljika,kinosissebojštiriatomevodika[1,2].ZatojetudikoličinaemitiranegaCO2vprimerjavispremogominnaftobistvenonižja.Tomudajevenergetikiposebnomesto.Kerjelahkotudiosnovazaproizvodnjometanola,edinegatekočegagorivazenimogljikom,jetošetolikoboljpomembno,sajstemdopolnjujeizbironosilcevenergijepofizikalniobliki:trdo,tekoče,plinasto.Zoziromnazgorajna-vedenelastnostigauvrščamomedgorivajutrišnjegadne,karbomovnadaljevanjuskušalitudiutemeljiti.
prof.dr.PeterNovak
DANES IN JUTRI NARAVNI, V bODOČNOSTI SINTEZNI
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
VSREDIŠČU:PLIN-GORIVOBODOČNOSTI
Preglednica 2:Pričakovanaživljenjskadobaznanihzalogfosilnihgoriv(vir:USEIA,Oct.2011)
Preglednica 1:Deležisvetovnihzaloggorivinnji-hovarazporeditev(vir:USEIA,Oct.2011)
25
Čepovzamemotepodatke,potemje verjetnost, da bo naravni plin – metan – gorivo naslednjih stoletij zelo velika,sajgajedovoljinimamedostalimifosilnimigorivinajmanjšoemisijoCO2.Sedanjirazvojseskladatudiznapovedmiizleta2003vtekstihN.Nakičenovića:Globalnienergetskiscenarijiinvlogazemeljskegaplina,OkroglamizaSNK4,Petrol,novem-ber2003.
Tudivelikenaftnedružbepredvidevajonjegovovečjovlogozaradiokoljskihprednostiinzaradicene.TakopredvidevaBPvsvojemEnergyOutlook2013(Sl.2)[4],dabonaravniplinžedosegeldeležnafteinpremogaokolileta2030.Cenajebilavletu2010večkot2,5nižjaodnafte,todaševednodvakratvišjaodpremoga.TudivnapovedihUSEIAEnergyOutlook2013[5]jepredvidena12.4%rastsvetovneporabeplinadoleta2020.NizkacenaplinavZDAbobrezdvomavplivalatudinaznižanjesvetovnihcendrugihdobaviteljevplina,takodabopostalpredvidomakonkurenčentudizaproizvodnjoelektrikevEU,pred-vsemvnapravahzakogeneracijo.
Naravni plin in okolje
Naravniplinjeokoljuprijaznogorivo,vendarjemetantoplogredniplin,kateregavplivjev100-letnemob-dobjuzaradimočnegavpijanjainfrardečegasevanja21-kratboljškodljivodCO2(GWPCH4=21,GWPCO2=1;GWP-GlobalWarmingPotential).Kerpajekoncen-tracijametanavozračjupribližno1000-kratmanjšaodkoncentracijeCO2,jenjegovcelotenvplivnasegre-vanjeozračjaleokoli2%.Tavplivpaselahkoznatnookrepissegrevanjemrusketajge,kjerseizrazpadlebiomaselahkosprostivelikakoličinametana.Kar60%emisijjepovezanihzaktivnostjočloveka(proizvodnjahraneingnojenježivalizaprehrano,Sl.3)[6].
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
VSREDIŠČU
Slika 3:Naravnikrogotokmetana(vir:2010Encyk-lopediaBritanica)
Slika 2:Ocenerazvojaoskrbesprimarnoenergijoinceneenergentov(vir:BPEnergyOutlook2013)
Slika 1:Nahajališčametan-hidratainnjegovamolekularnastruktura
VSREDIŠČU:PLIN-GORIVOBODOČNOSTI
26
PretekliciklusispremembsegrevanjainohlajevanjaZemljezaradivsebnostiCO2vozračjuvkoncen-tracijah med 180 ppm in 300 ppmsopotekalivobdobjihpopribližno100tisočlet,zatozaobdobjerazvojačlovekanisobilizelopomembni[7].SedanjehitronaraščanjekoncentracijeTGPod280 ppm do 400 ppm v vsega 200 letihpanaslahkozeloskrbi.Vletu2013smožedoseglikoncentracijo CO2 v ozračju 400 ppm.Dasenebizgodilnajslabšiscenarijinbiseciklussegrevanjazemljepričelpospeševati,kotsejetodogajalovpreteklihobdobjihzemljinezgodovine(Sl.4),jetrebaspremenitikoličinodovedenegaCO2vozračjeZemlje.
Izpredhodnihugotovitevsledi,damoramopreitinaZemljioduporabefosilnihgoriv,vkaterihjeskladiščenogljik,nagoriva,kiteganebodovečsproščala.Vsemjeznanprogram»Načrtzaprehodnakonkurenčnogospodarstvoznizkimiemisijamiogljikadoleta2050«COM(2011)112(Roadmapformovingtoacompeti-tivelowcarboneconomyin2050)[8].Vnjemsodobroopisanicilji(Sl.7),manjpajenapisanega,kakodotehciljev.KerživljenjenaZemljibrezalizmaloogljikani
PorastemisijCO2,metanaindušikovihoksidovjevsemdobropoznan,vendarjezanimivanjihovačasovnausklajenost(Sl.5)[7].
Čenebomoukrepaliinzmanjšaliemisijvozračje,nasčakascenarijnasliki6,kiprikazujepričakovanosve-tovnoemisijoTGP,kije1,5-kratvečjaodsedanje[5].TopomenikoncentracijeCO2vozračjublizu600ppm.Nihčeneznadanesrazložiti,kakšnebibileposledicetakekoncentracijezavremenskadogajanjanaZemlji.
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
VSREDIŠČU:PLIN-GORIVOBODOČNOSTI
Slika 4:SpremembetemperatureinspremembekoncentracijCO2naZemljivpreteklosti,koncen-tracija400ppmnaslikiniprikazana(vir:www.epa.
gov/climatechange)
Slika 5:NaraščanjekoncentracijeTGPvatmosferi.Vletu2013smožedoseglikoncentracijoCO2400ppm.(SkalazaCH4inN2Ojetisočkratvečja)vir:
www.epa.gov/climatechange/.
Slika 6:Svetovnaemisijatoplogrednihplinovvpreteklostiinnapoved(USEIA2013)
mizaSNK3,PetrolLjubljana[1],temeljinakroženjuogljikaizbiomaseprekmetanainmetanolanazajvbiomasoinjegledeTGPinodpadkovnevtralen.OsnovazanjjeelektrikaizOVEinbiomasa.Zelektrikobomolahkoproizvedliizvodedovoljvodikainkisikazasintezometanainmetanola,kibostapredstavljalakemičnoakumulacijoenergijesoncainbosta,polegelektrike,osnovnanosilcaenergije(slika7).Odločitevzametaninmetanol,kijevbistvu»tekočaoblikametana«,jelogična,sajobespojinivsebujetaleensamogljikinštirivodike.Izenegamolabiomaselahkotorejpridobimonajvečsinteznegagorivaravnosproizvodnjometanainmetanola.
Poznanajesplošnaenačbazasestavbiomase,kije:C16H23O11.Izmožnihkemičnihtransformacijdobimonaslednjerezultate
2C16H23O11+41H2+En=>32CH4+11O2ali
C16H23O11+63H2+En=>32CH4+22H2O.
782,688kgbiomase+82,656kgH2+Q=>384,32CH4+352kgO2ali
782,688kgbiomase+127,008kgH2+Q=>384,32kgCH4+396,35kgH2O.
Pripredelavibiomasevmetanolpapotekareakcija:2C16H23O11+19H2O+O2=>42H2+21CO+11CO2=>21CH3OH+11CO2
782,688kgbiomase+342,304kgH2O+32kgO2=>672,63kgCH3OH+484kgCO2.
Čeproizvajamoobanosilcaenergijevistemobratu,lahkovodoizdrugegaprocesapridobivanjametanauporabimovprocesuzapridobivanjametanolaz
Sonaravni energetski sistem
Človeštvopotrebujevednovečenergijezaradinaraščajočegaštevilaprebivalstvainvišjekakovostinjegovegaživljenja,daneomenjamopotrebneos-novneenergijezametabolizemživihbitij–tojehrane,kivsebujevelikekoličineogljika.Zatobibilotrebaustvaritienergetskisistem,vkaterembomovzpostavilikratkotrajnokroženjeorganskegaogljika,alipasistemoskrbezenergijobrezemisijTGPinostalihokoljune-varnihodpadkov.
PrvegajemogočezgraditizuporaboenergijeSonca,kiomogočavseživljenjenaZemljiinjezapotrebečloveštvavečen(trajeninsonaraven).Drugijepridobivanjeenergije,razenhrane,izjedrskihreaktorjev.Dosedanje60–letneizkušnjepakažejo,datetehnologiješenismoobvladalivcelotiindatatehnologijaneomogočaenergijezavse,temvečlezanajboljrazviteinurejenedružbe,pašetamimamoprobleme(n.pr.Černobil,Fukushima,skladiščenjeVRAOvZDAšele2040,itd).
Novisonaravni energetski sistem (SES),kismogajavnoprvičpredlagalimarca2003naposvetuNovetehnologijeinenergetskapolitikavSloveniji,Okrogla
mogoče,jeprogramtrebarazumetikotekonomijoz malo ali nič ogljika iz fosilnih goriv. Torej potrebuje-mo nov sonaravni energetski sistem, ki bo omogočil kroženje ogljika.
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
27
VSREDIŠČU:PLIN-GORIVOBODOČNOSTI
Slika 7:RazvojemisijtoplogrednihplinovvEUvsmeri80-odstotnegadomačegazmanjšanja(100%
=1990).(Vir:COM(2011)112)
28
minimalnimpresežkomvode.NastaliCO2priproiz-vodnjimetanolapalahkovprocesustrojnokatalizopretvorimododatnovmetanolzdodatkom3molovvodikanamolCO2.Žaltaprocesšenikomercialen.
13CO2+3.13H2+KA.B.C=>13CH3OH
484kgCO2+78,62kgH2+KA.B.C=>562,624kgCH3OH
Torejiz1565,4kgbiomasein205,63kgsolarnegavodikain32kgkisika(ostanekizelektrolizevode),dobimo384,32kgmetana(536nm3)in672,63kg(pogojno1.335,25kg)metanola(849,3lalipogojno1.600l).Čeupoštevamosežignovrednostmetana55,5MJ/kginzametanol23,84MJ/kgjecelotnapridobljenaenergija21.330+20.248=41.578MJ.Vloženaenergijapaje24.248MJ(les,15%vlage)+22.510(vodik,80%izk.elektrolize)=46.758MJ+procesneizgube.Čistiiz-koristekjetorej~0,9inprocesneizgube,kiizkustvenošenisoznane.Zaproizvodnjovodikarabimo~6253kWhaliFVelektrarnomoči6,2kW(pridonosu~1000kWh/kW)alicca50m2FVcelicprisedanjitehnologiji.Izgornjegasledi,dajesistemobvladljivobučinkoviti
rabienergije,sajpridobljenogorivozadoščazagretjeenestavbeinpokrivanjeenoletneporabegorivazaenergijskoučinkovitovozilo.DodatnopotrebujemopribližnoenakopovršinoFVzaproizvodnjopovprečneporabeelektrikenaprebivalcavSloveniji.Kerpaima-mošeHEinvprihodnjetudiVE,bopotrebnapovršinazaFVmanjša.
Natanačinlahkocelotnobiomasouporabimobrezostankovzadvanovanosilcaenergije.Prednosttegasistemajevtem,doorganskiogljikkroživenoletnemciklusu,zatojevravnotežjuznaravo.Edinaomejitevjerazpoložljivostorganskegaogljikanadoločenemgeo-grafskempodročju.Porabaplinastihintekočihgorivsemoraprilagajatibiomasnibilancidržave.Predhodniizračunikažejo,dazaSlovenijotonitežava.
Prehodizsedanjegaenergetskegasistemavnovilahkopotekavsožitjussedanjim,sajlahkoobauporabljataobstoječoinfrastrukturo.
Infrastruktura
Prednostprikazanegasonaravnegaenergetskegasistemajevnaslednjem:
• ne potrebuje nove infrastrukture;• lahkodelujevzporednossedanjimsistemom;• lahkosegauvajapostopno;• rešujeproblemshranjevanjaenergijeizOVE;• nepotrebujedragegarazvojazaprocesnoopremo,
sajsovsetehnologiježeindustrijskoobvladane;• poprvihocenahnidražjiodklasičnegasistema
(obupoštevanjuvključevanjaeksternihstroškovzaškodevokoljuprirabifosilnihgorivvnjihovoprodajnoceno);
• hitrozmanjšujeenergijskoodvisnostdržaveinstembistvenozmanjšujepritisknatrgovinskobi-lancodržave.
• povečuještevilodelovnihmest.
DaljnovodiinplinovodisebodouporabljalinaprejzminimalnodograditvijoIT(pametnoomrežje).Kardanesgradimoaliobnavljamonatempodročju,bomolahkouporabljališestoletja.Lahkouporabimotudinovejšetehnologije,kisopridaljnovodihzaistosmernitok(HVDC)tudiokoljuboljprijazni.Napodročjuuporabetekočihgorivlahkoostane
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
VSREDIŠČU:PLIN-GORIVOBODOČNOSTI
Slika 8:Sonaravnienergetskisistem(vir:P.Novak,NSK-3,Petrol2003,EEA2008)
sedanjainfrastrukturašedesetletja,sajbostavup-orabitakonaftakotbencin.Črpalkezatekočagorivasebodomoralesamododatnoopremitizrezervoarjizametanolinčrpalnimisistemizastisnjennaravniplin,kibovednovvečjimerinamenjentudiosebnimvozilom.
Pripravitisejenanovavozilazmotorjinametanol.Vozilanametanolsobilarazvitav70.letihprejšnjegastoletjainsoseuporabljalavZDAvčasuenergetskekrize.Znanisotudidirkalniavtomobilinametanol.Učinkovitostmotorjevnametanoljebistvenovečjakotsedanjihnabencin.Posebnoprimerenjemeta-nolzamotorjevhibridnihvozilih.Teorijametanolneekonomijejetehničnoinekonomskozelodobroobdelanavliteraturi[9,10].
Sistemigretjanaplinastaintekočagorivalahkoup-orabljajosedanjoopremozminimalnoprilagoditvijo,zatojenadaljnjaizgradnjaplinskemreževmestihinnaseljihdolgoročnoprimernanaložba.Širjenjemrežedaljinskegagretjanabiomasojesmotrnosamotedaj,kadarjevsklopusoproizvodnje.Lokalnogretjenabiomasopovzročavelikeemisijeprašnihdelcev,zatobodoživelozelodragonadgrad-njozanjihovofiltracijo.
Tehnologije za jutri
Vsakprehodnanovienergetskisistemjepostopenintrajadesetletja.Zatojelogičnovprašanje,kateretehnologijebomouporabljalijutri.Kerježivljenjskadobavečinetehnologijzapretvarjanjeenergijedaljšaoddesetlet,jetrebaproizvajalcemopreme,inves-titorjeminpotrošnikomjasnopostavitidolgoročnecilje,pokaterihsebodržavaravnala.Lenatanačinlahkoopravičijosmotrnostsvojihnaložb.
PrikazaniSEStorejomogočaizjemnoenostavenprehododsedanjega,okoljuneprijaznegasistemavnovi,kinimaemisij.
Učinkovitarabaenergijejepomemben,vendarneključenpogojzanjegovouvajanje.Kerstaelektrika in plin(sedajnaravni,jutrisintetični)ključnanosilcaen-ergijevnovemsistemu,sovsavlaganjavtenapravedolgoročnosmotrnaintehnološkoterokoljskoute-meljena.
Vprometuboprehodvelikozahtevnejši,zatopričakujemovprehodnemobdobjunekaterepre-hodnetehnologije,kisocenovnosprejemljive.Medteminajomenimodve:• uporabadimetil-etra(CH3OCH3),kiimadvaogljik-
ovaatoma,vendarjekotgorivoprimernozavsadanašnjavozilazdizelmotorji.Potrebnesolemanjšespremembenarezervoarjih,kerjetekočpodnekolikovišjimtlakom.NjegovaemisijaCO2jesicernekajvišjaodmetanola,vendarševednomanjšaoddizelgoriva.
• Predelavaorganskihodpadkovvkombinacijizod-padnobiomaso(tudizeleniodpadinodpadniPVC)vsintetičnidizelpotehnologijiKDV(katalitičnade-polimerizacija)[11].Tojetehnologija,skaterolahkopridobivamotekočegorivoizbiomasepritemper-aturahpod300°C.Okoljuprijaznatehnologijajevfaziindustrijskegarazvojainpričakujemonjenouveljavitevvnaslednjihletih.Znjoserešujejomnogiproblemipovezanizločenimzbiranjemod-padkovinzodlaganjemorganskihodpadkov.
Perspektive v Sloveniji
Slovenijaimavsemožnosti,damedprvimiuvedeSES.Sedanjitrenutekjeprimerenpredvsemzato,kerprip-ravljamoizhodizkrize.ZizgradnjoTEŠ6smozaključiliobdobjeintenzivneporabepremoga,čepravimamoševelikezalogevPrekmurju,vendarjihbomolahkouporabilitudikotkemičnosurovinovbodoče.Doleta2040sopraktičnovsivelikivirizaproizvodnjoelek-trikeznani.Izgradnjaenealidvehplinskihelektrarn(TE-TOL,TET,aliTEB)jevskladuznačelom,daboplindolgoročnoosnovninosilecenergije,kerjeokoljuprijazen,njegovezalogevsvetupasoogromne.Enakoveljazaizgradnjoplinovodov,plinskihterminalovzaUNP[12],distribucijskegaomrežjazaplininzanakupplinskihnapravzagretjealihlajenje.
IzgradnjaHEjevplanskihdokumentihžedaljčasaprisotnaintrebajesamopospešitivsepostopkeinpričetizizgradnjo,sajjetoedinatehnologijavener-getiki,kjerobvladamocelotenprocesdoma,torejnamtainvesticijskicikluszagotavljatudištevilnadelovnamesta.
Izgradnjavetrnihelektrarn(VE)jezastalazaradinepot-rebnihomejitev,vendarsebonadaljevalaob
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
VSREDIŠČU:PLIN-GORIVOBODOČNOSTI
29
30
spremenjenihpogojihzaumestitevvprostor.PritempajetrebainvestitorjeusmeritivnabavoopremeponačelukompenzacijeuvozazizvozominvindustrijiosvojitinekajvitalnihelementovVE,dabiizravnalinegativnoizvoznobilanco.Subvencioniranaproiz-vodnjaelektrikemoraimetinajvišjemožnopokritjeuvozazizvozom,sicerjetogospodarskoneutemelje-nainvesticijazoziromnafinančnostanjenašegagospodarstva.Stroškizasubvencijesemorajoprelitivdomačogospodarskoaktivnost.
GradnjaSE,predvsemFVjetrebauskladitiznašimimožnostmitehnološkeparticipacijenaproizvodnjiopremezasisteme.Čimprejjetrebapreitinaprincipreverzibilnihštevcevinstemstimuliratiproizvodnjoelektrikezalastnepotrebe.ObveznokombiniranjeuporabetoplotnihčrpalkznakupomzeleneelektrikebiimeladolgoročnozelopomembneposlediceprinadaljnjemprehodunaSES.
Posebenproblemsovozila,kjersmovezaniizključnonatujotehnologijoinuvoz.ZuporabosintetičnegadizlaizOVEinspostopnouporabodimetiletrajemogočepostopnopreitinazmanjšanjeuvozafosilnihgorivzapromet.Predvsemslovenskokmetijstvobibilolahkooskrbovanostemigorivi(principmenjave:biomasazazelenidizel).
Razmislekosamostojnemrazvojudvotaktnegamotorjanametanolznizkoemisijo,predvsemkotagregatzahibridnavozila,bibillahkoizzivzaR&Rvstrojništvu,elektrotehniki,kemiji,materialihinIT.VkolikorbiseSlovenijakotdržavausmerila,dadoleta2050preidenanovisistem–SES,kotprvavEU,bilahkozustreznimgeneralnimrazvojnimprojektompridobilaznatnarazvojnasredstvaintudištevilnepartnerjevEU,kibigapomagaliuresničevati.PotrebnajenovarazvojnausmeritevinSESjeenaizmedmožnosti,sajprispevaknovimzaposlitvamnavsehpodročjih.
Sklepne misli
SESjeideja,kiimaštevilnenastavkevdosedanjipoli-tikiEU.Jekonkretizacijaštevilnihzamisliinjeosnova-nanatrehosnovnihprincipih:• napravitisistemzapreskrbozenergijo,kije
okoljuprijazeninsegalahkouporabikjerkolinasvetu,• zasistemnipotrebnanova,oziromarazličnainfra-
struktura,odtiste,kijodanesžeuporabljamo• sistemjeosnovannakroženjuorganskegaogljikav
kratkemčasovnemobdobjuinjezatolahkotrajen,sajslonizačloveštvonajdostopnejšemviruener-gije−Soncu.
Kerjenjegovarealizacijalahkopostopnainkerlahkodelujeparalelnossedanjimsistemom,sotudinapakepriodločitvahvrazvoj,investicijeinrabominimalne.Nasvetugalahkorazvijajoneodvisnoodpolitičnihinekonomskihpogojevvposameznihdržavah.Edinipogoj,kibigamoralosprejetigospodarstvoinpolitikaje:eksternistroškipriporabifosilnihgorivmorajobitivcelotivključenivnjihovoprodajnoceno.
Uvedbazgorajopisanegasistemaboomogočilazmanjšatiklimatskespremembeinponjegoviuvelja-vitvitudiustaviti.
Znjimnegradimonizkoogljičnodružbo,ampakdružbo s kroženjem ogljika.Tojetudivskladuinpredhodnicasedajnastajajočegamodernegarazvojne-gakonceptavekonomiji:krožečaekonomija–»circulareconomy«.
Literatura:
1. PeterNovak:NovetehnologijeinenergetskapolitikavSlo-veniji,Petrol.SNK3,marec2033,str.4-8;
2. NebojšaNakičenović:Globalnienergetskiscenarijiinvlogazemeljskegaplina,Petrol,SNK4,november2003,str.2-15;
3. USEIA-EnergyInformationAdministration,October2011;4. BPEnergyOutlook2013,©BP2013,January2013;5. USEIA–EnergyInformationAdministration,October2013;6. EncyklopediaBritanica,2010;7. www.epa.gov/climatechange8. COM(2011)112Roadmapformovingtoacompetitivelow
carboneconomyin2050;9. G.A.Olah,A.Goeppert,G.K.S.Prakash:BeyondOilandGas:
TheMethanolEconomy;Wiley,2009;10. Deluchi,M.A,JacobsonMM.Z.:Meetingtheworld’senergy
needsentirelywithwind,water,andsolarpower,BulletinoftheAtomicScientists,69(4)30–40,
11. www.alphakat.de;12. PeterNovak:EnergetskosrediščeKoper,Noverazvojne
možnosti,PosvetGZK,Koper2007,pp.
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
VSREDIŠČU:PLIN-GORIVOBODOČNOSTI
31
VSREDIŠČU:z
ve
za
s
tr
oj
ni
h
in
že
ni
rj
ev
s
lo
ve
ni
je
w
ww
.z
ve
za
-z
si
s.
si
3232
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
33
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
33
Povzetek:
Miniaturizacijaizdelkovinnjihovihkomponentpredstavljatrendnamnogihpodročjihup-orabeinvzadnjemde-setletjumočnonarašča.Vdoktorskinalogismoraz-vilimikroreaktorzasin-tezoionskihtekočin,kigajemožnoučinkovitoiz-delatistehnologijomikroelektroerozijskega(EDM)dolbenja.Mikroreaktorjemikrostrukturnisistem,kiomogočakemijskeinbiokemijskeprocesevstrukturahmikrometrskihdimenzij.Vzačetnempoglavjudizertacijesmopredlagalikoncep-tualnimodelsistemanačrtovanjaizdelovalnihprocesovzamikroiz-delke,kivključujeiden-tificiranespecifičnostimikroinženirskihtehnologij.Vnadaljevan-jusmoseosredotočilinarazvojmikromešalnika,kijeključnafunkciona-lnaenotamikroreaktor-skegasistema.Zuporabonumeričnihsimulacijsmodoločilinajugodnejšogeometrijo
mikromešalnikazutorizaimplementacijovmikroreaktorskisistem.Spreizkusismoverifici-ralirezultatenumeričnihsimulacij.Pokazalismo,dajetehnologijamikroEDMdolbenjaprimernazaizdelavomikrostruk-turiranegareaktorjainzatotehnologijoraz-vilitehnološkimodel.Vzaključkusmorazvitmikroreaktoruspešnopreizkusilissintezoionsketekočineinpodalismernicezaizdelavomi-kroreaktorskihenot,kijihjemočpovezovativmini-tovarnospovečevanjemštevilaenot(angl.num-beringup).
Ključne besede:
mikrotehnologije,mikro-reaktor,mikromešalnik,elektroerozija,mikroEDMdolbenje,modeli-ranje,izdelovalneverige,načrtovanjeprocesov
Abstrakt:
Miniaturizationofprod-uctsandtheircompo-nentsisarecenttrendinmanyapplicationareas.Thefocusofthisworkwasondevelopmentofmicro-reactorsystemforionicliquidsynthesisfromthepointofviewofmicroen-gineeringtechnologiesanditsimplementationinmini-factory.Microreac-torisamicrostructuredsystemwhichenablesprocessesofchemicalandbiochemicalsynthesisonscalesizebelowonemilli-meter.Inthebeginningofthedissertationwepres-entaconceptualmodelofaprocessplanningsystemformicroproducts,whichconsidersmicroen-gineeringspecificities.Inthefollowingchapterwefocusedonmicromixerdesignwhichisakeyfunctionalunitofamicro-reactorsystem.Basedonnumericalsimulationsthebottomgroovedmicro-mixerwasdeterminedtobethemostsuitablegeometry
forimplementationinamicroreactorsystem.Throughexperimentalworktheresultsofnumer-icalsimulationswereveri-fied.WeshowthatmicroEDMmillingtechnologyissuitableforproductionofmicrostructuredreactorandwehavedevelopedatechnologicalmodelforthistechnology.Micro-mixerwasimplementedintoatestingmicrore-actorsystemandtheappropriatenessofthedesignwasconfirmedex-perimentallyusingionicliquidsynthesis.Inthecourseofworkaprocesschainforproductionofamicroreactormonomerwasdevelopedanditsimplementationintoamini-factorybyapplying‘numberingup’conceptispresented.
Keywords:
microtechnologies,micro-reactor,micromixer,elec-tricaldischargemachin-ing,microEDMmilling,modeling,processchains,processplanning.
RAZVOJ MIKROSTRUKTURNEGA SISTEMA ZA SINTEZO IONSKIh TEKOČIN Z VIDIKA ELEKTROEROZIJSKE ObDELAVE
Doktorskodelo
dr.IzidorSabotin;Fakultetazastrojništvo,UL,izidor.sabotin@fs.uni-lj.sidoc.dr.JoškoValentinčič;Fakultetazastrojništvo,ULprof.dr.MihaelJunkar;Fakultetazastrojništvo,UL
izr.prof.dr.PolonaŽnidaršičPlazl,Fakultetezakemijoinkemijskotehnologijo,UL
VSREDIŠČU:SINTEZAIONSKIHTEKOČIN
34
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
Miniaturizacija izdelkov in njihovih komponent predstavlja trend na mnogih področjih uporabe in v zadnjem desetletju močno narašča. Napredek mikro- in nano- izdelovalnih tehnologij omogoča integracijo komponent izdelanih iz različnih materi-alov v dimenzijsko vse manjše naprave. Različne ap-likacije zahtevajo drugačne izdelovalne tehnologije zato je poznavanje in ovrednotenje čim večjega števila možnih izdelovalnih poti izrednega pomena za konkurenčnost mikroizdelka na trgu.
Razvojmikroinženirskihtehnologij,zarazlikoodmikrosistemskih,kiizhajajoiztehnologijeizdelaveintegriranihvezij,potekazminiaturizacijoklasičnihmakroizdelovalnihprocesov.Tipičnipredstavnikimikroinženirskihtehnologijsomikroelektroerozijskaobdelava(mikroEDM),mikrolaserskaobdelava,mik-rorezkanje,ipd.Mikroinženirsketehnologijevseboljzmanjšujejorazkorakdomikrosistemskihtehnologijzvidikaizdelaveminiaturnihgeometrijindoseganjaostrihtoleranc,hkratipajeznjimimožnoobdelovatiširokspektermaterialov.
Razvojinizdelavamikroizdelkapredstavljataosnovnokompetencomikrotehnološkousmerjenihpodjetijprihodnosti.Definicijaterminamikrotehnologijepra-vi,damikrotehnologijeomogočajoizdelavo,montažoinpakiranjeizdelkaoziromakomponente,kiimavsajdvedimenzijimanjšiodenegamilimetra.Optimalnoizdelavomikroizdelkapogojujezmožnostintegracijeodločitevgledeuporabljenihmaterialov,procesovinproizvodnihtehnologijvfazirazvojaizdelka.Dose-
ganjefleksibilnostivprocesurazvojamikroizdelkazahtevanovepristopeprinjegovemsnovanju.
Zrazvojemmikroizdelovalnihtehnologijsesočasnorazvijapodročjemikroreaktorskihtehnologij.Mikro-reaktorjemikrostrukturnisistem,kizagotavljaizjem-
nokontroliranookoljezakemijskeinbiokemijskepro-ceseteromogočanovenačinezaznavanjainanalize.Mikroreaktortemeljinauporabizveznegapretokake-mikalijskozimikrokanalnestrukturedimenzijmanjšihodenegamilimetra.Mikroreaktorsketehnologijesevseboljuveljavljajonarazličnihpodročjih,odproizvodnjeinprocesiranjagorivdobiotehnologije,kemičneindustrije,zaščiteokoljainpodročjavarnostiprocesov.Vzadnjemdesetletjusobiledemonstriraneprednostimikrostrukturnihreaktorskihsistemovpriuporabivkemičniprocesniindustrijiinpredstavljajonovkonceptnapodročjukemijskegainženirstva.
Zaradiizjemnegapovečanjarazmerjapovršina/pro-stornina(S/V)namikrometrskemnivojupridejodoizrazafizikalnipojavi,kisovezaninavelikostpovršine.
Glavne prednosti mikroreaktorjev v primerja-vi z makro sistemi so povečan prenos toplote in posledično odlična temperaturna kontrola, potreba po mnogo manjših volumnih reak-tantov in reaktorja, laminaren režim pre-takanja, ki zagotavlja kontroliran transport snovi, manjša poraba energije za delovanje in vzdrževanje obratovalnih pogojev, možnost integracije več funkcij na isti substrat in eno-stavno povečanje proizvodnje z modularnim sestavljanjem več monomernih enot.
Našteteprednostijemočimplementiratilespomočjouporabemikroizdelovalnihtehnologij,kimorajoza-gotovitiizdelovalnostsamihfunkcionalnihenotmik-roreaktorjanahiter,kakovosteninekonomičennačin.Funkcionalneenotemikroreaktorskegasistemasoshematskoprikazanenaspodnjisliki1.Ključnaenota
slika 1: Prikazfunkcionalnihenotmikroreaktorskegasistemazasintezoionsketekočine.Blokasčrtkanočrtopredstavljatamikrostrukturnekomponentemikroreaktorskegasistema.
VSREDIŠČU:RAZVOJMIKROSTRUKTURNEGASISTEMAZASINTEZOIONSKIHTEKOČINZVIDIKAELEKTROEROZIJSKEOBDELAVE
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
35
mikroreaktorskegasistemajemikromešalnik.
Zaoptimizacijokemijskihprocesovsintezejepotrebnorazvitinamenskefunkcionalneenotemikrostrukturne-gasistema.TakosmosissodelujočimlaboratorijemizFakultetezakemijoinkemijskoinženirstvozastaviliskupenciljrazvitiprototipnimikroreaktorprimerenzaprocessintezeionskihtekočin.Sintezadoločeneionsketekočinejebilauporabljenakotmodelnareakcija.Napresekupodročijmikroreaktorsketehnologijeinmikroinženirskihizdelovalnihtehnologijjetakonas-talaidejaorazvojumodularnegamikroreaktorja,kibigalahkopreneslivindustrijo.Modularnostsistemasenanašanamožnostsestavevečmikrostrukturnihsistemovvminitovarno.Prednostitakoimenovanihminitovarnpredkonvencionalnimipilotnimisistemisoodzivnost,fleksibilnostinnizkistroškiobratovanja.Vsklopudoktorskenalogesmositakozastavilisledečecilje:
1. postavitikonceptualnimodelsistemazanačrtovanjeizdelovalnihprocesovzamikroizdelke,
2. načrtatiinizdelatimikromešalnoenotomikroreak-torja,
3. postavititehnološkimodelzatehnologijomikroEDMdolbenjazvidikageometrij,kinastopajovmikroreaktorksihsistemih,
4. testiratiprototipmikroreaktorskegasistemassin-tezoionsketekočinein
5. postavitikonceptpovezovanjamikroreaktorksihenotvminitovarno.
obstaja,karonemogočasistematičenpristopkizbirinajustreznejšegaizdelovalnegaprocesa.Diskusijasspecialistijeedinapotdokonstrukcijeinizdelavemikro-izdelka/komponente.
Kompleksnostznanjainpomanjkanjeprocesnihmodelovzamikroinženirsketehnologijepredstavljatadodatnotežavoprirazvojumetodološkegapristopaizbiretehnologije.Izbirajeodvisnaodposedo-vanjainformacijeonjenihomejitvahinzmožnostih,procesnihkarakteristikah,procesnihparametrih,dosegljivihtolerancah,izdelkovegeometrijeinekonomičnostiprocesa.
Potemeljitempregledudostopneznanstvenelitera-turesmoizluščilispecifičnostipristopaknačrtovanjumikroizdelka,postaviliosnovnetehnološkepodat-kovnebazeznanjainpredlagalikonceptsistemazanačrtovanjeizdelovalnihprocesov(mikroCAPPsistem)zamikroizdelke(slika2).Zvidikapredstavitveznanjaoizdelovalnemprocesusmosistematičnopredstaviliizhodiščnooblikoinzgradbopodat-kovnebazeznanjazaposameznomikroizdelovalnotehnologijo,kijeenizmedključnihelementovmikroCAPPsistema.Vpeljalismokriterijezamaterialneingeometrijskelastnostiterkakovostimikroizdelka,kivplivajonaizbiromikrotehnologijevpovezavizzmožnostmiposameznegaizdelovalnegaprocesa.
Vprvemsklopusmopo-drobnejeobravnavalisiste-matikorazvojamikroiz-delka.Pomembnoizhodiščepredstavljateza,dapristopknačrtovanjuinrazvojumikroizdelkanisamostvarprenosaanalognihpro-cesovvmanjšemeriloizmakrosvetaampakzahtevadrugačenmiselnipristopinsepodrejadrugačnimprin-cipominmetodologijamsnovanja.Stabilenkorpusznanjanapodročjumikroiz-delovalnihtehnologijne
VSREDIŠČU:RAZVOJMIKROSTRUKTURNEGASISTEMAZASINTEZOIONSKIHTEKOČINZVIDIKAELEKTROEROZIJSKEOBDELAVE
slika 2: Konceptualnimodelsistemanačrtovanjaizde-lovalnihprocesovzamikroizdelke(mikroCAPP).
36
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
Vdrugemsklopudisertacijesmoseosredotočilinakonstrukcijomikromešalneenotemikroreaktorskegasistema,kjersmoupoštevaliinformacijskitokizmodelamikroCAPPsistema.Mikromešalnikisominiaturiziranemešalnenaprave.Mešanjejedefiniranokottrans-portniprocesposameznihfazindelcevrazličnihvrstznamenomzmanjšanjanehomogenostizmesi.Edenglavnihizzivovpriminiaturizacijimešanjajedominancafizikalnihpojavov,kisopovezanispovršino,nadpojavi,kisovezaninavolumen.Namikroskalipostanejovis-koznipojavitokatekočinedominantni,zatoizkoriščanjeturbolencenimogoče.Poglavitnatransportnapojavavmikromešalnikihstamolekularnadifuzijainkonvekcija.Funkcijamikromešalnikajeskrajšatidifuzijskepoti,kardosegamonarazličnenačine.
“V doktorskem delu podrobneje obravnavamo mikromešalnik z utori, ki je bil izbran zaradi največje učinkovitosti v željenem območju obratovalnega režima, ki ga določata Reyn-oldsovo in Pecletovo število (tipično Re = 1 in Pe = 1000).”
Mikromešalnikzutoripovzročiprečnogibanjeobehdelovtekočinespomočjoutorov,mikro-jarkov,kipreusmerijodoločendeležtokatekočineprečnogledenaglavnitokprotistenammikrokanala(slika3).Postikusstranskimastenamamikrokanalasetokujetvmikro-jarkepreusmeriprotistropumikrokanala.Opisanadinamikapovzročikroženjetekočineprečnonaglavnitokkanala,karpovečujestičnopovršinomedobemafazama,kipospešujemešanje.Vnašemprimerusmouporabljaligeometrijokljukastihinpoševnihutorov.
Optimalnogeometrijoutorovsmodoločilispomočjonumeričnihsimulacij,kismojihizvedlivsimulaci-jskemokoljuComsolMultiphysics.Vprvemkorakusmooptimiziraligeometrijoenegautorapokriterijusrednjekvadratičnevrednostivektorjahitrostipre-takanjavprečnismerinaaksialnitokvmikrokanalu.Pooptimizacijigeometrijeenegautorasmoopti-miziraligeometrijosklopamnožiceutorov,karnasjeprivedlodonajučinkovitejšegeometrije,kijepred-stavljenanasliki4.Kriterijoptimizacijegeometrijezvečimiutorijebilaminimalnavrednostkoeficientavariancemešanja.NatosmostehnologijomikroEDMdolbenjaizdelalivečprototipovmikromešalnikainjihlaboratorijskopreizkusili.Simuliranetokovnevzorcesmoverificiraliprekoslikovneanalizepretakanjaobarvanihtekočinvprototipu.
PrioptimizacijigeometrijemikromešalnikazutorismovskladuspredlaganoshemomikroCAPPupoštevalivplivtehnologijemikroEDMdolbenja,kisejezaradisvojefleksibilnostiinnatančnostiizkazalakotustrezenmikroizdelovalnipostopek.Zatosmotretjisklopdisertacijeposvetilitehnološkemumod-eliranjumikroEDMdolbenja.MikroEDMdobenjeje
slika 3: PrimerjavapotekatokovnicskozienkljukastiutorpriRe=0,5;(a)ožjiinplitvejšiutor(širine50µminglobine30µm)in(b)globljiinširšiutor(širine150
µminglobine100µm).
slika 4: Eksperimentalnaverifikacijasimuliranegakoncentracijskegaprofila(Re=0,5):zgornjidelslikeprikazujevzorecpretakanjaobehvodnihfazvzdolžkanala.Srednjidelslikeprikazujeprimerjavomedsimuliranimkoncentracijskimprofilomvravnininapolovicivišinekanala(z=-25µm)inmikroskopskofotografijoeksperimenta.Potektrakurdečefazese
tesnoujemassimuliranimtokovnimvzorcem.Stičnomejosmodoločilizračunalniškoobdelavoslike.
(a) (b)
VSREDIŠČU:RAZVOJMIKROSTRUKTURNEGASISTEMAZASINTEZOIONSKIHTEKOČINZVIDIKAELEKTROEROZIJSKEOBDELAVE
37
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
brezkontaktnametodazaobdelavoelektričnoprevodnihmaterialov.Materialodvzemamozaradirazelektritevmedelektrodoinobdelovancem.MikroelektrodepriprocesumikroEDMdolbenjasocilindričnepaličice,pogostoizvolframovegakarbida(WC)spremeromvečjimod10µm.Kinematikaorodneelektrodejepodobnakinema-tikifrezalaprikonvencionalnemrezkanju–rotirainsegibljepodefiniranitrajektoriji(slika5).Vtejkonfiguracijiodnašamomaterialplastzaplastjo,kjerdebelineplastiobsegajorazponmed0.1µmdonekajmikronov,odvisnoodpremeraelektrodeinrazelektritveneenergije.MikroEDMdolbenjejeizjemnonatančenizdelovalniposto-pek,sajlahkozagotavljamotolerancevobmočju±2µminizdelujemooblikezdimenzijamivečjimiod10µm.ZavključitevobravnavanetehnologijevpredlaganmikroCAPPsistemjetrebarazvititehnološkimodel.Pritemsmoseomejilinageometrije,kisepogostopojavljajovmikroreaktorskihsistemih,npr.mikrokanaliinmikroutori.
NajsodobnejšimikroEDMstrojizadolbenjeimajointegriranoenotozaizdelavoelektrodepoljubnegapremerasprocesomelektroerozijskegabrušenja.Takolahkomedsamimizdelovalnimprocesomizdelamoelektrodoželenegapremera,karjeposebnaprednostprocesapredkonkurenčnimimikroizdelovalnimitehnologijami.Ciljtehnološkegamodeliranjajebilzgraditimodelzadoločitevčasaizdelavepoljubnegeometrijemikromešalnikainjeshematskoprikazannasliki6.Vhodvmodeljeparametričnizapisgeometrije,izhodizmodelapačasobdelave.
VSREDIŠČU:RAZVOJMIKROSTRUKTURNEGASISTEMAZASINTEZOIONSKIHTEKOČINZVIDIKAELEKTROEROZIJSKEOBDELAVE
slika 5: (a)ShematskapredstavitevstrojazamikroEDMdolbenje,(b)ShemaosnovnegaRCvezja,kislužikotgeneratorimpulzovzaizvršitevrazelektritveprimikroEDM
slika 6: ShematskiprikazmodelazaizračunčasaizdelavemikromešalnikasSHMgeometrijo.Parametriw,h,a,b,d,NuinNssovezaninageometrijskeposebnostimikromešalnikazutori,kjerjeNu–številoutorovvserijiinNs–številopolciklovoziromaserij.dE–delovnipremerelektrode,VW–hitrostodnašanjamateriala,lreža–velikostreže,tKON–časkontroleobrabeelektrode,lWL–delovnadolžinaelektrode,tED–častrajanjaizdelave
electrode,θ–volumskorazmerjeobrabeelektrode.
(a) (b)
38
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
Zarealizacijotehnološkegamodelasmotakomoralidoločitiprocesnespremenljivke,kivplivajonačasizdelaveinrelacijemednjimi.Prekoidentifikacijeključnihtehnološkihparametrovsmoizvedliserijoeksperimentov,spomočjokaterihsmopoiskalimatematičnerelacije,kidoločajočastrajanjaposa-meznepodoperacijeprocesamikroEDMdolbenja.ČasizdelavejetakoodvisenodpremerauporabljeneelektrodedE,stopnjeodvzemanjamaterialaVw,ve-likostirežemedelektrodoinobdelovancemlreža,časaizvajanjakontroleobrabeelektrodetKON,delovnedolžineelektrodelWL,časaizdelaveposamezneelek-trodetEDinrelativneobrabeelektrodemedobdelavoθ.Matematičnerelacijesmodoločiliempiričnospomočjopreko300izvedenihposkusov(slika7).Procesizdelavesmorazdelilinatripodoperacijeinsicerpodoperacijopripraveinizdelaveelektrode,podoperacijoerodiranjainpodoperacijokontroleobrabeelektrode.
Pokazalismo,dalahkopridoločenitoleranciizdelaveelektrodesamprocesizdelaveopišemozaproksimaci-jolinearnefunkcije,kijeodvisnaodpotrebnedelovnedolžineelektrode.Nadaljejedelovnadolžinaelektrodedoločenaznjenoobrabomedprocesomobdelave.Pravtakosmopokazali,dajeprifinihobdelovalnihrežimihmožnopovezatihitrostodnašanjamaterialainpremerelektrodezlinearnorelacijo.Časkontroleobrabeelektrodejeneodvisenodobdelovalnihpara-metrovinvplivanačasizdelaveleprekovhodnegeometrijestrukture,kijoizdelujemo.Izopravljenihpreizkusovsmozaključili,dajeprocesmikroEDMdolbenjanatančnainponovljivaizdelovalnamik-rotehnologija.Zdoločitvijomatematičnihrelacijmedgeometrijo,kijoizdelujemo,tehnološkimiparametri
procesainnjihovegavplivanačastrajanjaposameznepodoperacijeobdelavezmikroEDMdolbenjemsmopostavilitemeljeizgradnjitehnološkegamodelamikroEDMdolbenja.TehnološkimodelsmorealiziralivprogramskemokoljuMATLABingauporabilinaprimeruoptimizacijekonstrukcijemikromešalnikazutorizvidikaprocesaizdelave.Pritemsmogeometrijomikromešalnikapopisaliparametričnoinjeslužilakotvhodvmodelizračunačasaizdelave.
Včetrtemsklopudisertacijesmopreizkusiliizdelanprototipmikromešalnikassintezomodelnereakcijeionsketekočine1-heptil-2,3-dimetilimidazolijevegabromida[C7MMIm][Br](slika8).Ionsketekočinesoorganskesoli,sestavljeneizorganskegakationainanorganskegaaliorganskegaaniona.Prisobnitem-peraturisovtekočemstanju.Zaradinjihovihpozi-tivnihlastnostikotsoneznatnahlapnost,negorljivost,velikasposobnostraztapljanjaorganskihspojininvelikatoplotna,kemičnaterelektrokemičnastabilnostpredstavljajoalternativohlapnimorganskimtopilom.Njihoveunikatnelastnostijimomogočajouporabonarazličnihpodročjihkotsoorganskasintezain(bio)kataliza,elektrokemija,analitičnakemija,separacijsketehnologije,nanotehnologijeterpodročjeobnovljivihvirov.Pravtakosouporabnekotfunkcionalnetekočinenaprimerkotlubrikanti,inhibitorjikorozijeintekočinezaprenostoplote.Čistostionskihtekočinimavelikvplivnanjihovefizikalneinkemijskelastnostiinjezaraditegaedenključnihciljevpriizvedbisinteze.
Zaprimerjavoproduktivnostisintezeionsketekočinevmikroreaktorskemsistemusobiliizvedeniposkusišešaržno.Vprvemprimerušaržnegapostopkajesintezapotekalabrezmešanjavtermostatiraniepru-veti,vdrugemprimerupavepruveti,kijebilavpetavvorteksmešalnik.Rezultativolumskeproduktivnostisoprikazaninasliki8(b).Razvidnoje,dadobimonajvišjovolumskoproduktivnostprisintezivmikro-reaktorskemsistemu,kijislediproduktivnostsintezevepruvetiobprisotnostimehanskegamešanja.Inten-zifikacijaprocesasintezevmikroreaktorskemsistemujeposledicamnogokrajšegapotrebnegačasazadosegoravnotežnegastanjareakcije.Krajšičasjepo-sledicaefektivnegamešanjainpovečanegarazmerjapovršina/volumen,kiugodnovplivanaprenostoploteinstemzagotavljakontroliranprocessinteze.Prav
slika 7: Prikazdelaizdelanihmikrostrukturzanamendoločitveempiričnihzvezmedprocesnimispremen-ljivkami.(a)Slikakonfokalnegamikroskopasstruk-turamiizdelanimizrazličnimipremeridEcilindričneelektrodezžičnostrategijodolbenja.(b)Izdelavakljukastegamikroutorasstrategijodvehelektrod.
VSREDIŠČU:RAZVOJMIKROSTRUKTURNEGASISTEMAZASINTEZOIONSKIHTEKOČINZVIDIKAELEKTROEROZIJSKEOBDELAVE
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
39
takojeizslike8(b)razvidno,dajelevprimerusintezevmikroreaktorskemsistemukončniproduktpro-zoren.Brezbarvnostproduktajepomembenindikatornjegovečistosti.Polegintenzifikacijesintezevmikro-reaktorskemsistemutakolahkoizpostavimošepred-nostkvalitetnejšegainčistejšegaprodukta,sčimersmoeksperimentalnopotrdiliustreznostkonstrukcijemikroreaktorskegasistema.
Vzadnjemsklopudisertacijesmoraziskalimožnostizvedbeizdelovalneverigezaizdelavomikroreak-torskemonomereinovrednotiliposamezneiz-delovalneverigezvidikanadgradnjebazeznanjasistemamikroCAPP.Razčlenilismo,dasoutorinadnumikromešalnikakritičnegeometrijetakozvidikaizdelaveorodjakotsametehnologijemikrobrizganja.ZdoločitvijooptimalnihgeometrijutorovizdrugegapoglavjainupoštevanjemzmanjšanjaglobineutorovzaradizanesljivostidelovanjasmoimplementiraliSHMinSGMutoresširino150µmglobino75µm.Oberealizacijimikromešalnikajemožnoizdelatizuporabodirektneizdelovalneverige.Vtanamensmoizdelalidveorodji,enoizaluminijaindrugoizmede-nine(slika9).Mehkejšematerialesmoizbralizvidikaomejitevtehnologijemikrorezkanja,skaterosmoodvzelivečinomaterialavokolicimikrokanalov.
Zvidikatehnologijemikrobrizganjazaključujemo,dajeimplementacijapoševnihutorovmikromešalnikaprimernejša,sajjegeometrijautoramanjkompleksnainostaneutorfunkcionalennavkljubmanjšimdimen-zijskimspremembampolimernegautoranaprimerzaradimikropoškodbobizmetupolimernegaizdelkaizorodja.Zizdelavonatančnegabrizganegakosamikroreaktorskeenotesmotudipotrdiliustreznostnačrtanegeometrijezaimplementacijomonomerevtakoimenovanominitovarno.
ZAKLJUČEKV doktorski disertaciji smo prehodili pot od snovanja mikroizdelka do njegove izdelave in serijske proizvodnje. Pokazali smo, da je raz-voj mikroizdelka izrazito multidisciplinarna dejavnost, ki se podreja specifikam mikro sveta in zahteva od konstrukterja, da razpo-laga s široko paleto znanja, od poznavanja zmožnosti mikroizdelovalnih tehnologij in obdelave materialov, fizikalnega ozadja posa-meznih funkcionalnih enot mikroizdelka, izdelave, preizkušanja in testiranja prototipov do načrtovanja mikroizdelka za množično proizvodnjo. V sklopu doktorske disertacije smo sistematizirali izbor najprimernejše mik-rotehnologije, natančno preučili, simulirali in preizkusili delovanje mikromešalnikov, izdela-li tehnološki model za tehnologijo mikro EDM dolbenja, preizkusili mikroreaktorski sistem s sintezo ionske tekočine in podali koncept iz-delave in povezovanja mikroreaktorskih enot v minitovarno.
VSREDIŠČU:RAZVOJMIKROSTRUKTURNEGASISTEMAZASINTEZOIONSKIHTEKOČINZVIDIKAELEKTROEROZIJSKEOBDELAVEslika 8: (a)Prikazuporabljenegapro-totipamikromešalnikazustreznimiplastičnimipriključkizacevke(levo
spodaj).(b)Primerjavaproduktivnostiinčistostisinteze[C7MMIm][Br]ion-sketekočinevpretočnemmikroreak-torju(MR),vepruvetikjersmomešalizvorteksmešalomna2000obr/min(VO)inkonvencionalnimšaržnim
pristopomzgretjem(ŠA).
slika 8: (a)Mikroskopskaslikaorodjaizmedenineinbrizganegapolimernegaizdelka.
(b)PrikazEDMdolbeneinmikrorezkanepovršineorodjavprimeruizvedbemikromešalnikaskljukastimiutori.
(c)Detajlniprikazpovršine,kijodosežemostehnologijomikroEDMdolbenja.
40
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
TEhNOLOŠKI PARK LJUbLJANA - VOZLIŠČE ZA PODJETNIŠKO
ODLIČNOST TehnološkiparkLjubljana,ustanovljenleta1995,jesodobenznanstveno-tehnološkiparktretjegener-acije,podporno in stimulativno poslovno okoljenajvišjekakovostiza razvoj vrhunskega tehnološkega podjetništva.
TehnološkiparkLjubljanazbogatimi izkušnjaminapodročjurazvojapodjetništvajeključen člen v na-cionalnem podjetniškem ekosistemu.Podjetniškeprograme,kijihponujapodjetjemzarazvojdelovanja,nadgrajujeinrazvijavokvirustrateškega sodelovanjainpovezovanjavIniciativo Start:up Slovenija (www.startup.si),obpodporiresornihdržavnihinstitucij.
GRADIMO SKUPNOST NAJbOLJŠIh
TehnološkiparkLjubljanapovezujeveč kot 300 pod-jetij.Članstvosenenehnospreminja,sajvsevečpod-jetijprepoznavaprednostiinkorističlanstvavtakemmednarodnempodjetniškempodpornemokolju.
Podjetjempolegugleda, prestiža in kredibilnostizagotavljacelovito podjetniško podporo: pri snovanju podjetniške ideje(Start:up Geek house, www.geekhosue.si),pri zorenju(Start:up center in Start:up leta, www.startup.si)inpri preboju na globalne trge(Go:Global Slovenia, www.goglob-al.si).
Podjetniškapodporazajemapreverjanje po-slovnih pobud, pripravo poslovnih načrtov z najsodobnejšimi orodji in pristopi, poslovno in tehnološko svetovanje, mentorstvo ter iskanje poslovnih in strateških partnerjev.Podjetjemomogočapovezovanjesfinančnimiinnaložbenimiinstitucijami,raziskovalnimiinštitutiterindustrijo,jihusposabljaterzagotavljasodobno infrastruk-turo.
PriustvarjanjuzgodbouspehujeTehnološkiparkLjubljana,sspodbujanjeminovativnosti,zagotav-ljanjemstrokovnihpodjetniškihstoritevzavstopinuspešenprodornaslovenskiinsvetovnitrgtersprimernoinfrastrukturo,pomagal številnim tehnološkim podjetjem.Nekateramednjimisorazvilaodmevneininovativnerazvojneprojekte,kisopomembenprispevekkdružbenemuintehnološkemurazvoju.
NACIONALNI PROGRAMI – OD TALENTOV DO SVETOVNIh PODJETNIKOV
VTehnološkiparkLjubljanalahkovstopijotehnološka podjetjazvelikimrazvojnimpoten-cialom,na znanju temelječa podjetja, inovativni projektiterpodjetja,kiželijoposlovativstimulativ-nempodpornempodjetniškemokolju.
PolegsodobneinfrastruktureTehnološkiparkLjubljanadelujekotpodjetniški pospeševalnikinčlanomzagotavljastrokovnopodporovvsehfazahrazvojapodjetja.
Vokvirupodjetniškega pospeševalnikaTehnološkiparkLjubljanaopravljavlogoprepoznavanja po-tencialnih podjetniških idej ter usposabljanje le-teh po najsodobnejših podjetniških metodologi-jah,prekoprogramovImagine Cup, iTimeinStart:up Geek house.
SVETOVALEC:TEHNOLOŠKIPARKLJUBLJANA
41
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
41
Start:up centerparkaponujapodjetjem,mlajšimodtrehlet,paleto specializiranih storitev,infrastrukturoinposlovnomreženje.LetnoorganiziranacionalniizborStart:up leta,kateregana-menjekrepitevpodjetniškekultureinpromocijaslovenskihstart:upov.
SkoziprogramGo:Global Sloveniaponujacelovitnaborstoritevpodporeprirastistart-uppod-jetijnaglobalnihtrgih.Program,polegintenzivnega in individualnega mentorstva,zagotavljapodjetnikomtudidostop do ustrezne infrastrukture doma in po svetu, platformo za prido-bitev kapitala in izgradnjo tima ter pomoč pri vstopu v svetovne podjetniške pospeševalnike.
STOPITE V STIK
TehnološkiparkLjubljana,d.o.o.Telefon:016203403Elektronskinaslov:info@tp-lj.siSpletnastran:www.tp-lj.siSleditenamnaFacebookuinLinkedInu.
SVETOVALEC:TEHNOLOŠKIPARKLJUBLJANA
42
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
Pravilno NapačnoNisetitrebabati. Nisetipotrebnobati.Trebaseječimprejodločiti. Potrebnoseječimprejodločiti.Trebajeočistitiokno./Moramoočistitiokno. Potrebnojeočistitiokno.Zaživljenjejepotrebenkisik. Zaživljenjejetrebakisik.Opravilismovsepotrebno. Opravilismovsetreba.
ALI JE POTREbNO ALI TREbA UREDITI?
AndrejaCigale
“Setudivamporajatovprašanje?Vtokratnirubrikibomorazjasnilirabobesedtrebajeinpotrebno.Besediserazlikujetagledenabesednovrsto,zatojenjunarabapovsemrazlična.”
POTREbNO
POTREBNOjepridevniškabeseda,kisenavadnouporabljakotleviprilastekalikotpovedkovodoločilo.Povedkovodoločilojedelpovedkaobpomožnemglagolu.
Leviprilastek:Zbralisovsepotrebnepodatke.Zavpisprinesitepotrebnodokumentacijo.Povedkovodoločilo:Podatkisopotrebni.Delojepotrebno.
TREbA JE
TREBAJEjenaklonskiizraz,kiseuporabljaobtipičnihprimerihglagolov.Tosoizrazinamernosti,hotenja,potrebe,nujnost…Vistoskupinokottrebasodijotudimoram,dolžansem,prisiljensem.Uporabljaseob:
• pomožniku:Trebasejeznajti.• nedoločniškioblikipovedkovegadoločila:Treba
jepovedatiresnico.
Pomenskarabaizrazatreba:
1.Skupajznedoločnikomlahkoizraža,daopustitevnekegadejanjalahkopovzročinezaželeneposledice.Primer:Rokejetrebavečkratumiti.Pravilnikjetrebaspremeniti.Nitrebaprižgatiluči.2.Skupajznedoločnikomizražaomiljenozahtevo.Primer:Trebabomalcepočakati.3.Izražaokoliščine,stanje,kizahtevauresničitevnečesa.Primer:Kobotreba,tepokličem.Dežuje,kojenaj-manjtreba.
Kateri izraz uporabiti: potrebno ali treba?
Čeizrazpotrebno jelahkonadomestimostreba je,potemjevsekakorpravilnaoblikatreba je.a)Prebratijepotrebnocelotnoknjigo.b)Prebratijetrebacelotnoknjigo.
Pravilenjeprimerb,sajbesedopotrebnolahkonado-mestimostreba je.a)Naobčinojeprineselpotrebnodokumentacijo.b)Naobčinojeprineseltrebadokumentacijo.
Pritemstavkunidileme,pravilnijeprimera.Besedapotrebnojevvlogilevegaprilastka.
Besedotreba jelahkonadomestimotudizglagolom»morati«.Moratijemočnejšiglagol,kiizražanujnost,treba jepanamero,potreboalihotenje.a)Trebajeobnovitihišo.b)Moramoobnovitihišo.
Čevstavkubesedotreba jelahkozamenjamozmorati,potemjepravaizbiratreba jeinnepotrebno je.
Nekajprimerovrabe:
JEZIKOVNIODTENKI
43
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
43
ALI MORAM ALI MOREM NA-REDITI?Glagolamoratiinmočistanaklonskaglagola,kistasizelopodobna,avsebinskopovsemrazlična.
Moratijenedovršniglagol,kiizražanujnost,nujnoposledico,daosebekuresničidejanjeoz.uresničizaradidoločenihokoliščin.Primer:Delavecmorajesti.Danesmoramodpoto-vati.
Močijenedovršniglagol,kiizražazmožnostoz.sposobnostosebkaizpolnitvedejanjaPrimer:Nemoremvečjesti.Delalbom,čebommogel.
Raba
Sedanjik
Glagolmoratiimavsedanjikuoblikomoram,glagolmočipaoblikomorem.Tukajjenajpogostejšanapakazamenjaveglagolamoratizglagolommoči(moremdelati,pravilnopabibilomoramdelati).
Vtrdilnioblikiglagolmoremzamenjamozlahkointakonamestomoremštudiratirečemolahkoštudiram(tumislimonazmožnostštudiranja).
MORATI MOČImoram morem
Preteklik/prihodnjik/pogojnik
Glagolmočiimavpreteklikuoblikosemmogel/a,vprihodnjikubommogel/ainvpogojnikubimogel/a.Glagolmoratipavpreteklikusemmoral/a,vpri-hodnjikubommoral/ainvpogojnikubimoral/a.
Zanikanje
Glagolmorati zanikanjavslovenščininepozna,am-pakganadomeščamozizrazomtreba(nimitrebaštudirati).Vrabipasezgodizamenjavaglagolamočizmorati.Takonemoramnarediti,pravilnobibilonemoremnarediti.Prizanikanjuima: glagolmočioblike:nisemmogel/a,nebommogel/ainnebimogel/a glagol morati oblike:nimibilotreba,nebomitrebainnebimibilotreba.
JEZIKOVNIODTENKI
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
44
Zaposlovanje v PRIMATu
PRIMATd.d.-vsvojiprogramskinaravnanostiinrazvojnistrategijismonaravnanivprogramvarnostneopreme.Smopomembenevropskiproizvajalecinznekaterimiproizvodi–predvsemizizdelčneskupinebankomatnihblagajn-smoprevzelivodilnovlogo.Bankomatneblagajnesoizdelčnaskupina,kijoobvladujejosamonekateriproizvajalcivarnostneopreme.Zahtevavisokeizkušnjeinekspertnaznanjanapodročjurazvoja,tehnologije,proizvodnje,kontrolneinnabav-no/prodajnefunkcije.Vtržninaravnanostismousmerjeninaevropskitrg.VzadnjemobdobjusmopričelitudistrženjemnatržiščihvAzijskem,ArabskeminAmeriškemprostoru.VPRIMATusmouspešni,kerzdružujemoodličnezaposlene.Verjamemovposameznikainnjegovoodličnost.Vzpodbujamoodličnost.
Zaposlitev
PridružitesePRIMATunanaslednjihpodročjih:
• Razvojproizvodov,tehnologijeinmaterialov• Proizvodniprocesi• Področjekakovosti• Področjeinternelogistike
Senamželitepridružiti?PričakujemoVašživljenjepisinopisVašihkariernihpričakovanj.PRIMATtovarnakovinskeopremed.d.Kadrovskaslužba;Industrijska22,2000MARIBOR
Zakaj PRIMAT?
Usmerjenismonaevropskitrginrazvojnonaravnani.Cenimoprispevekvsakegaposameznikainspodbu-jamoinovativnost.Spodbujamorazvojposameznikovihzmožnostiinkompetenc.Skrbimozazadovoljstvozaposlenih.Sklepamoinrazvijamopartnerstvadomainposvetu.Smozanesljiviinzaupanjavredni.Smoodgovorni.Smoodlični.Želimo,dasenampridružijoodličniljudje,kibodoohranjaliodličnostdružbevbodoče.
USODNANIT
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
45
Z izjemno široko paleto blagovnih znamk yASKAWA in MOTOMAN je yASKAWA EUROPE
vrhunski dobavitelj tehnologije avtoma-tizacije. Kot številka ena na globalnem trgu frekvenčnih pretvornikov, servo pogonov,
krmilnikov, linearne tehnologije in industri-jskih robotov. je yASKAWA Europe edino sve-tovno podjetje, ki strankam nudi integrirane
enostopenjske rešitve. Evropske ekipe družbe razvijajo in izdelujejo
prilagojene rešitve kot tudi standardne in inte-grirane rešitve in sisteme za številne industrije.
ZaradiširitvepodjetjavRibniciiščemonovesodelavce(m/ž):
KONSTRUKTOR v oddelku mehanske konstrukcije
Odkandidatovpričakujemo:
• Visokostrokovnoizobrazbostrojnesmerizvsaj2letidelovnimiizkušnjamiizkonstrukcijenapodročjuorodjarstvaaliavtomatizacijeproizvodnihprocesov.
• Aktivnoznanjeangleškegajezika.• PoznavanjeorodjaWindows,zaželenopoznavanjeCatie/ProEngineeraliSolidWorks.• Samozavestenpristopzdobrimikomunikativnimiinpogajalskimisposobnostmi,usmerjenostjok
strankaminstoritvam.• Samostojnost,predanost,podjetnost,vodstvenainprodajnanaravnanost,organizacijskesposobnosti,
strukturiranost,sposobnostreševanjatežav,samoiniciativnost,prilagodljivost,natančnost,zanesljivost,timskodelo.
Nudimo:Delalibostevmednarodnemokoljuinopravljalinalogepolneizzivovzzanimivimiobetizaprihodnost.Našadružbaselahkopohvaliznadpovprečnorastjoinželimo,dastedelnašegauspehavprihodnje.Nudimovečjeugodnosti,kotjihobičajnonudijovelikapodjetja.
Kontakt:Prosimo,oddajtesvojoprošnjoznajnovejšofotografijo,podrobnimživljenjepisomskupajznaslovom,kon-taktnimtelefonominnaslovomelektronskepoštevslovenskeminangleškemjezikunanaslov:YASKAWARistrod.o.o.,Lepovče23,1310Ribnicaalipoel.pošti:kadri@motoman.si
YaskawaRistrod.o.o.Lepovče23,1310Ribnica
USODNANIT
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
46
Delodajalec:
KLJUČAVNIČARSTVO bOJAN SPASOVIĆ S. P.hotična 2 A6242 MATERIJA
Upravnaenotaprostegadelovnegamestaoz.vrstedela:SEŽANANaprostodelovnomestobomozaposlili:1Nazivdelovnegamestaoz.vrstedela:PROJEKTANT - M/ŽPodrobenopisdelovnegamesta: NAČRTOVANJE V RAČUNALNIŠKEM OKOLJU SOLIDWORKS
IzobrazbapoKlasius:visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja), smer strojništvo in obdelava kovin
Trajanjezaposlitve:nedoločen časVrstazaposlitve:polni delovni časZahtevanedelovneizkušnje:nePoskusnodelo:6 mesecev
Zahtevanoznanjejezikov:AN - angleški jezik razumevanje-dobro, govorjenje-dobro, pisanje-dobro, IT - italijanski jezik ra-zumevanje-dobro, govorjenje-dobro, pisanje-dobro
Zahtevanarač.znanja:1 - urejevalniki besedil - 1 - osnovno, 2 - delo s preglednicami - 2 - zahtevno, 4 - delo z bazami podatkov - 2 - zahtevno, 5 - programiranje - 2 - zahtevno, 6 - poznavanje računalniških omrežij - 2 - zahtevno, 7 - poznavanje operacijskih sistemov - 2 - zahtevno, 3 - računalniško oblikovanje - 2 - zahtevno
Način prijave kandidatov:kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti
Kontaktna oseba: bOJAN SPASOVIĆ, 041 627-425, spasovic@siol.net
KLJUČAVNIČARSTVO bOJAN SPASOVIĆ S. P.hotična 2 A6242 MATERIJA
USODNANIT
47
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
POVAbILO K SODELOVANJU PLIN IN PLINSKE TEhNOLOGIJE 2014
Grand hotel Union, Ljubljana, Slovenija
30. september 2014
ZvezastrojnihinženirjevSlovenijeinSkupinazaplinsketehnologije,kidelujepodnjenimokriljem,bostaspomočjopodjetijspodročjaplinainplinskihtehnologijvletu2014orga-niziraladrugomednarodnoposvetovanjeoplinuinplinskihtehnologijahvSloveniji.Izje-menodzivpodjetijinstrokovnjakovnaprvemmednarodnemposvetovanjuvletu2013jepotrdilorganizatorjevoprepričanje,daplininplinskatehnologijavSlovenijinistanovost,temvečimatadolgotradicijoinseponašatazvelikostrokovnegaznanja.
Drugomednarodnoposvetovanjebošeposebenpoudareknamenilovečjiprepoznavnostizemeljskegaplinakotenergentavkončniuporabi.Nikakornebomopozabilinavarnostdelovanjaplinskihtehnologijinsledenjetehnološkimnovostim,povezanimzzemeljskimplinom.Tradicionalnobodozaizmenjavoizkušenjinznanjaposkrbelinajvidnejšislovenskiinmednarodnistrokovnjakizvsehaktualnihpodročijuporabeplinateruvajanjainuprav-ljanjanajsodobnejšihplinskihtehnologij,kibodoavditorijuspregovoriliosvojihpogledihnaperspektivoinrazvojplinskihtehnologij.
Bogatprogrambovključevaltudipredstavitevključnihproizvajalcevtehnološkeopremeinplinskihnaprav,kisijihbodoudeležencilahkoogledalivživoinonjihpovprašalistrokovn-jake.
Dogodekbopotekal30.septembra2014vGrandhoteluUnionvLjubljani.
MEDNARODNOPOSVETOVANJE
ZVEZA STROJNIh INŽENIRJEV SLOVENIJEKarlovškacesta3,1000Ljubljana,Slovenija
PROSTOR ZA POŠTNO ZNAMKO
zv
ez
a
st
ro
jn
ih
i
nž
en
ir
je
v
sl
ov
en
ij
e
ww
w.
zv
ez
a-
zs
is
.s
i
svetstrojništva
WWW.RAZVITOVSLOVENIJI.SI
Recommended