Specialna didaktika na Univerzi na Dunaju z vidika študentov in študentk

Preview:

DESCRIPTION

Specialna didaktika na Univerzi na Dunaju z vidika študentov in študentk. S. Götz, matematika W. Grossmann, informatika E. Jenko, slavistika K. Vorderwinkler, matematika. Vsebina. Raziskovalni in štrumenti : Proces delfi znotraj projektne skupine Anketiranje študentov in študentk - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

http://fplfachdidaktik.univie.ac.at

Specialna didaktika na Univerzi na Dunaju z vidika študentov in študentk

S. Götz, matematika

W. Grossmann, informatika

E. Jenko, slavistika

K. Vorderwinkler, matematika

Vsebina

Raziskovalni inštrumenti:1. Proces delfi znotraj projektne skupine2. Anketiranje študentov in študentk

Rezultati ankete:3. Vzorci povezav: Primerjava projektna skupina - študirajoči4. „Biti dober učitelj še ne pomeni biti didaktik.“5. Razvrstitev usposobljenosti6. Primerjava predmetov7. „Kaj želim še povedati?“

1. Proces delfi znotraj projektne skupine

Faza 1: Opis pojmov po strokah

1. Komunikativa usposobljenost

2. Usposobljenost za šolsko prakso

3. Metodična usposobljenost

4. Socialna usposobljenost

5. Usposobljenost za posredovanje učnih vsebin

6. Usposobljenost za načrtovanje pouka

7. Usposobljenost za ocenjevanje

8. Poznavanje kazalnikov razumevanja učnih vsebin

Top lestvica usposobljenosti po predmetih

Pojem „specialna didaktika“

Specialna didaktika – pedagogika – splošna didaktika – strokaKje je ločnica med „Vašo“ didaktiko in stroko oz. splošno didaktiko? Kje v tem sistemu ima pedagogika svoje mesto? Katero vlogo igra specialna didaktika v trikotniku šolska praksa – stroka – pedagoška praksa?

Rezultati prve faze:

Razvrstitev usposobljenostiUsposobljenost za posredovanje

učnih vsebinPoznavanje kazalnikov

razumevanja učnih vsebinPoznavanje družbenih razsežnosti

predmetaPoznavanje interdisciplinarnih

razsežnosti predmetaUsposobljenost za načrtovanje

pouka

Usposobljenost za ocenjevanje

Metodična usposobljenost

Usposobljenost za šolsko prakso

Poznavanje koncepta gender mainstreaming

Usposobljenost za refleksijo

Komunikativna usposobljenost

Socialna usposobljenost Med

did

akti

ko i

n

ped

ago

gik

oS

pec

ialn

a d

idak

itik

aV

mes

ni

člen

i

Rezultati prve faze: pojem „specialna didaktika“

Rezultati druge faze: natančni opisi usposobljenosti

Primer: usposobljenost za načrtovanje pouka

Strukturiranje pouka v skladu s časovnim okvirom

prilagojenimi strokovnimi cilji. Sem sodi tudi načrtovanje

pouka na mikro in na makro ravni .

Formulacija ciljev učnega procesa.

Usposobljenost za refleksijo o načrtovanju in izvedbi

pouka …

… upoštevajoč formalne okvire izobraževalne inštitucije

ter družbene in psihološke dejavnike ciljne publike.

… upoštevajoč splošne standarde ciljev pouka.

Usposobljenost za splošno refleksijo in fleksibilnost.

Faza 2: Vzorec povezavGrafični prikaz povezav med stroko, specialno didaktiko, pedagogiko in šolsko prakso v posameznih predmetih.

stroka

specialna didaktika

šolska praksa

pedagogika

Faza 2: Povzetek rezultatov

stroka

specialna didaktika

šolska praksa

pedagogika

2. Vprašalnik za študente in študentke

Tematski sklopi:

Analiza povezav Specialna didaktika – stroka – pedagogika

„Biti dober učitelj še ne pomeni biti didaktik.“

Razvrstitev usposobljenost

Soočanje z didaktično in pedagoško usposobljenostjo na omenjenih ravneh (po predmetih), n.pr. pri predavanjih specialne didaktike, splošne didaktike ali pedagogike.

Vprašalnik: razvrstitev usposobljenosti

Učiteljski poklic zahteva usposobljenost na različnih področjih. V kontekstu specialne didaktike nas posebej zanimata naslednja sklopa:

• Metodična usposobljenost, ki vključuje poznavanje repertoarja in možnosti oblikovanja pouka in obvladanje metod izobraževalnega dela (organizacija pouka, oblike motivacije, oblike urjenja, socialne oblike pouka, mediji itd.), prav tako sposobnost primernega izbora le-teh glede na predmet oz. njegovo vsebino in naslovnike.

•Usposobljenost za načrtovanje pouka, ki se odvija na mikro ravni (priprava na uro) in na mezo ravni (celoletna priprava, ki vključuje sestavljanje in izražanje ciljev učnega procesa, njegovo refleksijo in prilagajanje trenutnim danostim).

Učitelj/ica mora biti posebej usposobljen/a glede … Presodite in razvrstite!

Učitelj/ica mora biti posebej usposobljen/a glede … Presodite in razvrstite!

metodike načrtovanja pouka

ocenjevanja posredovanja učnih vsebin

kazalnikov razumevanja

učnih vsebin

družbenih razsežnosti predmeta

interdisci- plinarnih razsežnosti predmeta

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Osnovni podatki:

~ 1500 anketiranih študentov in študenkt pedagoške smeri (2. odsek):

- 199 odgovorov , stopnja anketiranja ~ 13%

2/3 žensk, 1/3 moških

večinoma v 5., 7. in 9. semestru študija

~ 50% jih je ob študiju že poučvalo: - inštrukcije- izvenšolske izobraževalne dejavnosti- v šoli (~ 10%)

Stopnja anketiranja po predmetih:

predmet število odgovorov

nemščina 45

angleščina 57

romanski jeziki 53

zemljepis 32

zgodovina 31

matematika 33

3. Primerjava vzorcev povezav

projektna skupina - študentje/študentke

stroka stroka

pedagodikapedagogoka

specialna didaktika

specialna didaktikašolska praksa šolska praksa

Vprašanje 17Ali se strinjate z naslednjo izjavo?

„Biti dober učitelj še ni biti didaktik.“ oz.„Biti dobra učiteljica še ni biti didaktičarka.“

◦ Strinjam se. ◦ Ne strinjam se. ◦ Ne vem.

Utemeljite prosim svoj odgovor na prejšnje vprašanje:

Vprašanje 18

4. „Biti dober učitelj še ni biti didaktik“

Odprta vprašanja

1.) Učitelj ≠ didaktik: razlikovanje med prakso (učitelj) in teorijo (znanstvenik). [teorija - praksa]

2.) Dober učitelj mora obvladati določena področja specialne didaktike. [specialna didaktika je pomembna]

3.) Dobri učitelji tudi brez specialne didaktike! [U brez SD]

4.) Obvladanje specialne didaktike ni porok za dobrega učitelja. Biti didaktik še ni biti dober učitelj. [U>SD]

5.) Kaj je specialna didaktika in katere so njene naloge? Kako prepoznamo dobrega učitelja? (Neustrezna posploševanja povzročajo zmedo.) [preveč splošno]

Celotna razporeditev odgovorov

16%

29%

25%

21%

9%

1 Theorie - Praxis

2 FD notwendig

3 L ohne FD

4 L > FD

zu allg.

teorija - praksa

SD pomembna

U brez SD

U > SD

preveč splošno

ver. rk.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

and. Fach

Biologie

Chemie

Deutsch

Englisch

Geschichte

Geographie

Informatik

Mathematik

Physik

Rel. ev.

Rel. kath.

rom. Spra.

slaw. Spra.

Sport

Theorie/Praxis

FD notwendig

L ohne FD

L>FD

zu allg.

šport

slov. jez.

rom. jez.

Razporeditev po predmetih

ver. rk.

ver. ev.

fizika

matemat.

inform.

zemljep.

zgodov.

angl.

nem.

kem.

biolog.

drugo

teorija - praksa

SD pomembna

U brez SD

U > SD

preveč splošno

Razporeditev po predmetih (vprašanje 17)

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

1 Theorie -Praxis

2 FDnotwendig

3 L ohne FD 4 L > FD zu allg.

stimme zu

stimme nicht zu

weiß nicht

„Biti dober učitelj še ni biti didaktik.“

Ne strinjam se.

2 SD pomembna

Strinjam se.

Ne vem.

1 teorija – praksa 3 U brez SD 4 U > SD

preveč splošno

5. Razvrstitev usposobljenosti

Top lestvica:

Usposobljenost za posredovanje učnih vsebin

Poznavanje kazalnikov za razumevanje učnih vsebin

Usposobljenost za metodiko in načrtovanje pouka

Usposobljenost za ocenjevanje

Poznavanje družbenih razsežnosti predmeta

Poznavanje interdisciplinarnih razsežnosti predmeta

Usposobljenosti kot del študija

Zdi se, da se glavni del specialnodidaktičnih predavanj in vaj posveča poznavanju metodike in ne usposobljenosti za posredovanje učnih vsebin.

Pedagoški in didaktični del študija se omenjenim usposobljenostim na splošno posveča le v manjši meri.

„Kaj želim še povedati?“

Kategorije odgovorov: pohvale und kritike glede

• ankete/vprašalnika• specialne didaktike• pedagogike• organizacije študija

Vprašalnik:

Pohvale Kritike

posamezne: ~ 1/6 …

Zahvaljujem se za

angažma …

… tipa :

Nemogoče je razvrstiti usposobljenosti … vse enako važno …

Specialna didaktika:

Pohvale Kritike~ 1/10 … ~ 1/6 …

… tipa :

… seznanjeni tako s teoretičnimi koncepti /…/ kot tudi z vajami za prakso …

… tipa :

… malo usposabljanja za prakso, suhoprana teorija.

Pedagogika:

Pohvale Kritike

Ni jih. ~ 1/4 …

… tipa :

… nima stika s pedagoško prakso.

Organizacija študija:

Pohvale Kritike

Ni jih. ~1/3 …

… tipa :

… premalo praktičnih vaj … želimo si več povezanosti s prakso.

To in ono:

• Prepletanje/nejasno razlikovanje pojmov specialna didaktika in pedagogika.

Zaznati je močno željo po …

• … praksi (pojmovani kot »recepti« oz. »navodila za uporabo« za šolski vsakdan) .

• … socialni pedagogiki.

Kontaktadresse

Forschungsplattform

Theory and Practice of Subject DidacticsUniversität Wien

Berggasse 7

1090 Wien

http://fplfachdidaktik.univie.ac.at/

Elizabeta JenkoInstitut für Slawistik10 Wien, Universitätscampus AAKHelizabeta.jenko@univie.ac.at

Recommended