Slovo od Vodoca - Makedonska Pravoslavna Crkva · slovi na konkretni fokusni temi od zadadenata...

BibliotekaSLOVO OD VODO^A

Naum Strumi~ki Mitropolit

SLOVO OD VODO^A

Makedonska Pravoslavna CrkvaStrumi~ka Eparhija

Izdava:Manastir Sveti Leontij

Vodo~a 2002Lektura:

Ana HristovaDizajn na korica:

Vana Uro[evi]

Knigata ja izdavame po povod trieset i pet godini od vozobnovuvaweto na avtokefalnosta na Ohridskata Arhiepiskopija,Makedonskata Pravoslavna Crkva i po povod novoto svedo{tvo...

SODR@INA

Predgovor

Celiot `ivot - bogoslu`ewe

Isku{enijata ja otkrivaat sodr`inata na srceto

Poraka za pokajanie

Da go preobrazime na{eto postoewe

I - XI

§ §Za mona{kiot etos 41

61§ §

68§ §

Apologija na mona{tvoto

Monasite ne se marioneti

§ §Borba so svoite strasti 76

§ §Za ozboruvaweto

Po povod nekoi tekstovi {to izleguvaat vo dnevniot pe~at

§ §85vo vrska so `ivotot i slu~uvawata vo Crkvata

§ §91Gre{nikot go qubime, a grevot go mrazime

§ §97Novo svedo{tvo

§ §101Beseda vo Vodo~a

Bez sobirawe politi~ki poeni

Eklisiolo{ki odgovori - za imeto i statusot na Crkvata

Ne ni treba administrativno priznavawe,tuku evharistisko edinstvo

§ §Nema pravoslavna Crkva bez dvojno ime 135

141§ §Vojna

Ako ne ja zapreme vojnata vo srceto,taa sekoga{ }e se projavuva 146

§ §159Za sve{tenstvoto na `enata

§ §170Dijalog

§ §105Za Arhiepiskopot

PREDGOVOR

Knigata {to e pred nas e mnoguopfatnai dalekuse`na... Vo nea se sudiraat dva sveta:gra|anskiot i mona{kiot... Iako toa ne trebada bide taka, za{to svetot ne e sozdaden dabide mno{tvo od svetovi, tuku Crkva. Edna.Po molitvite na Starecot, se nadevame Bogda im dade sol na na{ite zborovi, a lu|eto dagi razberat.

Denes na{iot ~itatel nema re~isi ni-kakva istoriska distanca od pogolemiot del odnastanite za koi se zboruva ovde. Nurnat e voistata duhovna topografija so koja se soo~uva iknigava (osven ako ne e monah), a ima sekako ipra{awa i problemi {to gi smeta za svoi, dru-gi. Se nadevame deka sepak hrabro }e pojde da japolo`i svojata nade` na Verata, Qubovta iVistinata kako {to ovde }e mu bidat neotstap-no predo~uvani. Tie, na nivnite ve~ni i neumor-ni ramewa, edinstveni }e ja ponesat te`inata napostoeweto, pred da dojdeme do mirnoto pris-tani{te na izbavuvaweto vo Hrista.

Ja smetame ovaa kniga za najdlabok qu-boven gest do lu|eto od ovaa zemja, za onoj {to sosvojot dopir ja prifa}a i celiva sekoja zdo-

strana gi poka`a krajno pozitivnite pridobiv-ki koi ovoj priod mu gi nosel tokmu na kvalite-tot na ovozemnata realnost, na istorijata, a i dane zboruvame za eshatolo{kata perspektiva.

Doa|aweto na ~udesniot svetogorskimonah vo po mnogu ne{ta dale~nata 1995 godinaja razbranuva dotoga{ razlutanata, vo najgolemamera heterogena i neosvestena za svoite bogo-tragatelski porivi, masa duhovno ustremeni nodezorientirani i iznemo{teni, glavno mladilu|e, od koi del {totuku ja spoznaa seprimiru-va~kata tajna na Crkvata, so edinstveniot i ne-zamenliv predvkus na polnotata na `ivotot voHrista i - ovaa li~nost u{te vo toj prv momentudri takov pe~at vrz `ivotot na Crkvata voMakedonija, {to denes nejziniot izmenet opissamo delumno, vo merata na na{eto pokajanie(da se izrazime so re~nikot na Starecot), ni gi razotkriva dalekurodnite dimenzii na novo-postaveniot po~etok.

Slovo od Vodo~a glavno gi bele`i iliverski indiferentnite ili negativnite re-fleksii na sredinata od prviot bran mona{ewai zaminuvawa vo manastir. Tie sepak se najdoazbuneti i nemo}ni pred bodriot i za nas nov inesfatliv blesok na slovoto na toga{ vosto-li~eniot Vladika:

Slovo od Vodo~a

Predgovor

Prisustvoto na vistinskite monasikaj lu|eto ja budi zaspanata sovest, go trezniopienoto srce, go uriva racionalniot pogledna svetot. Nivnite misli, zborovi i dela seprenosnici na silata na Carstvoto Nebesnovo ovoj svet. Nikoj vo nivnoto prisustvo neostanuva ramnodu{en.

...Mona{tvoto vo svojata su{tina eontolo{ki bunt protiv padnatiot svet,padnatata priroda i samoqubieto.

...Monahot ne Mu prinesuva na Boga sa-mo ne{to od ona {to e negovo, tuku samiotsebesi, celiot svoj `ivot i nade`, a Bog mu seotkriva i prinesuva nemu kako li~nost.

Definiciite za mona{tvoto {to gi da-doa negovite odgovori zagovaraat edno ni odda-leku nenaseteno iskustvo, koe Crkvata ovde de-nes ve}e po~nuva ednodu{no i dlaboko da si goposakuva sebesi.

Ona {to ne vleze vo knigata, ona {tonikoga{ ne se objavi, a za mnogumina - koi do-a|aa vo manastir zaradi mona{ki `ivot ili zautvrduvawe vo verata - be{e znak na ‘radostana spasenieto’, neizmerna sre}a na sebepronaj-denost vo Hrista, vo likot na vozqubeniotbrat-vernik, a potoa i vo sekoj ~ovek i seto soz-danie; taa ogromna nade` na idniot vek i nej-zinoto ispolnuvawe - kako toga{ i nekoga{ pomolitvite na Starecot - Bog povtorno da ni gi

dade na site, vo denot koga }e n¢ najde podgot-veni da primime sovr{eno. Amin.

Nie ne mo`eme da gi opi{ime o~ite nana{iot Starec. Tie nas n¢ vidoa prerodeni i is-praveni u{te vo prvite, slabi ~ekor~iwa na na-{ata vera. Nie sme porazeni od mislata dekadenes mol~alivo molitveno se zatvaraat predseta nedovolnost na na{iot vozvrat i go ~uvamese}avaweto za prvite patokazi kon onie za sitezadadeni horizonti na Crkvata Bo`ja, koga javidoa ovaa zemja vo podno`jeto na Sveta Gora.Znaej}i go Starecot i nadzemnata trezvenost nanegovite zborovi - na koi dosega sme ~ule da imse skratuva, no ne i da im se dodavalo vo vred-nosta - smislata na negovite mnoguopfatni za-fati okolu kvalitetot na crkovniot, a osobenona manastirskiot `ivot, n¢ ohrabruva vo ovaatoga{ izgovorena dijahronija da nayirame temelna edna vizija na koja i samite po~nuvame da £ gisogleduvame duhovnite, ako ne i materijalniteizohipsi.

Vo tri teksta Slovo od Vodo~a ja vklu-~i ednata strana na prepiskata mitropolitNaum / Pravoslaven Hristijanin, pri {to podpsevdonimskiot potpis na drugiot dopisnik zas-tana izvesna li~nost vo koja{to Starecot, veru-vame, prepozna edno od negovite duhovni ~edakoi po pra{awata na svoite digresii i dvoume-wa vo duhovniot, a potoa i za crkovniot `ivot

Slovo od Vodo~a

voop{to, go izrazija svojot somne` vo na~alatai odgovorite na Starecot-Episkop, oddale~uvaj-}i se i dimenzioniraj}i gi sopstvenite nedo-umici od asketsko-isihasti~ki karakter durina eklisiolo{kiot plan na adresata na seop{-tata javnost. Kako i da e, Vladikata nikoga{ nego razotkri identitetot na PravoslavniotHristijanin i od pozicija na edna asketskaetika, so dostatna doza na po~it, eventualniotneostvaren kolivarski ni{an na svojot pred-izvikuva~ go izdigna na izgubenoto i vo s¢ poso-vr{eno asketsko-isihasti~ko ramni{te na li~-nosnite, vistinski qubovni, vo Hrista, odnosi.

(Nasokata na blagoroden ulov, samo vopredelite na netlenoto iskustvo na mona{kiotasketsko-isihasti~ki i na episkopskiot blago-daten opit, upati drugata strana na ovaa pre-piska da ne vleze vo knigata.)

Znaeme deka smireniot mirjanin voSlovo od Vodo~a }e si go pronajde radarot zasvojot bogokopne`liv i ~ovekoqubiv kurs voovie vremiwa na kraen molk i vidlivo opasnaplovidba i deka }e znae odovde da ja pocrpi svo-jata nade`.

Umorniot od beskrajnite vozbudlivi novo svojata kone~nost suetni i tro{nolitni pa-tuvawa vo potraga po totalitet - na s¢ {to po-stoi i na s¢ za {to toj znae - intelektualec iqubitel na umetnosta od dvaeset i prviot vek -

Predgovor

koj bi go znael... Maglivite breg~iwa na nego-vata cel nedofatno se premestuvaat s¢ vo noviprelivi na istiot slabi~ok odblesok na magi~-nata sonuvana mudrost {to mu go mami pogledotdaleku od dlabinskite riznici na negovoto sr-ce, koe od toj lovec na poznanija ostanuva edin-stveno neispitano i re~isi sekoga{ nemilosrd-no ispokr{eno i neprostlivo prezreno, za raz-lika od, da re~eme, eden skap od nego vozqubenumetni~ki predmet, pasija i ideal... Prostete.

Na ~itatelite od redovite na mona{t-voto, duri i na onie vo manastirite {to gi ra-kovodi Starecot, ovaa hronika }e im donese dra-gocena ètva od ìvotodavnite poliwa na Sve-toto Predanie na Crkvata. Masovniot mediumso svojata dijametralno profana tekstura £ do-dade moèbi i pove}e od stilski naglasok na ne-zadr`livata sila na ve~nite Boèstveni visti-ni pri ovoj nesekojdneven anga`man na prime-netata asketika. (Iako retko se otvara da pro-slovi na konkretni fokusni temi od zadadenataistoriska stvarnost, blagodarenie na misijatana episkopskiot priziv na Starecot od edna i nasovremenoto re~isi globalno uninie od drugastrana, taa nauka nad naukite - zaradi spaseni-eto, se nadevame, na mnozina - ja otvori denessvojata bogoglagoliva usta preku ovoj Mitro-polit i n¢ izvesti).

Slovo od Vodo~a

Predgovor

Nie, nau~eni opitno vo Svetoto Pre-danie, poznavme deka vistinata ne e ideja iliteorija ili filosofija ili ne{to drugo sli~-no, samo ~ove~ko, sozdadeno i promenlivo...Deka Vistinata pred s¢ e predve~na Boès-tvena Li~nost ...Deka Otecot e Vistina, Si-not e Vistina, Svetiot Duh e Vistina ...Dekas¢ {to e vistinito nitu lesno se dobiva nitulesno se gubi ... Deka duhovniot ~ovek pri sekojispit najnapred se svrtuva kon svoeto srce...Deka prestojuvaj}i molitveno vo srceto,umot se pri~estuva so Boèstvenata blago-dat koja{to sekoj ~ovek ja dobiva pri Sveto-to Kr{tenie ...Se prosvetluva preobrazen odovaa blagodat ...Deka preku ovaa ‘prosvetle-nost na umot’ monahot (ili ~ovekot {to jasteknal) gi spoznava tajnite na ìvotot vo-op{to, tajnite na Boga i na Svetoto Pismo,tajnata na Crkvata ...Deka znaeweto pogordu-va i razgraduva, a qubovta gradi ...Deka vis-tinskoto znaewe i poznanie pretpostavuvaqubov i zaednica, vsu{nost sekoga{ e qubov izaednica ...Deka site imame potreba od opitenduhoven otec koj so pomo{ Bo`ja vnatre{no }en¢ prerodi i promeni ...Deka onoj {to gi ispol-nuva zapovedite }e bide blagosloven ...Deka od-nosot ‘duhoven otec - duhovno ~edo’ e SvetaTajna na vzaemno proniknuvawe i rastewe vo

Hrista ...Edinstvoto e dar koj Troi~niot Bogim go otkriva na ‘~istite po srce’.

Monasite neizbe`no vo samata kniga }egi pronajdat i vmetnatite transparentni od-lomki na izvornata ~ista asketika vo predaniena korifejot.

Denes zbunetoto lice na ~ove~kata is-torija ve}e odamna gi smeta za retki {ansite dazastane vaka pod mirniot zrak na svetlinata naumot vpodoben na Hristoviot. ôve{tvoto naj-~esto go ìvee svojot gr~ daleku od nade`ta niz~istotata na ovoj Isus Kogo{to Go raspna -pastirskiot èzol, vo crtite na na{iot izne-mo{ten svet, angelski neumorno da go otpretuvai jakne zalogot na Voskresenieto.

Otkrovenijata na slovoto vpi{ani vostranicite na knigava - se molime na site da nija vnu{at svojata spasitelna tajna, dlaboko vosrcata i `ivotite. Tie go otvorija frontot zavizijata svetot da stane Crkva i pristapot konmo`nosta na Carstvoto Nebesno vo nas. Neznaeme dali stranskiot ~itatel }e uspee da gipremavne geopoliti~kite odrednici na aktuel-niot makedonski anga`man. I nemame objasnu-vawe za bogoizbranosta na makedonskiot ~ovek da go u`iva doverlivoto krilo na Svetiot Duh sprostreno vamu niz Svetata desnica na Sta-recot.

Slovo od Vodo~a

natre go preobrazuva: mu nosi svetlina na ve-rata, mu nosi sila za podvigot, mu vleva nade`vo duhovnata borba. Duhovno go ra|a i go gradi,preku vzaemniot li~nosen odnos, noviot, voHrista, ~ovek. *

Kako pripadnici na edna samo`iva iraznebitena generacija, ja razbravme potrebatagorniot citat postojano da ni se povtoruva. Toa,niz dolgata istorija na svetoote~koto Predanielu|eto obi~no go nosea na svojot priroden po-~etok i ne be{e neophodno.

Sestrinstvoto od manastirot na Presveta Bogorodica Eleusa vozglaveno od

monahiwa Sara

_____________* Vo nivniata podlaboka smisla site citati nave-

deni vo tekstot na predgovorot ~itatelot mo`eda gi pronajde vo izvornite konsituacii niz kni-gata. Promenite vo naslovite ili na drugi mesta voodnos na tekstovite od mediumskite izvori pro-izleguvaat ili zaradi posledicata na parafra-zite vo pe~atot ili zaradi predavawe na slovotovo polnota i so celosna jasnost vo duhot na Pre-danieto kako {to denes ja cenime recepciskatamo} na ~itatelot i na nieden na~in ne ja zasegaatavtenti~nosta na iskazot (osobeno kaj politi~kinaglasenite sodr`ini).

Slovo od Vodo~a

natre go preobrazuva: mu nosi svetlina na ve-rata, mu nosi sila za podvigot, mu vleva nade`vo duhovnata borba. Duhovno go ra|a i go gradi,preku vzaemniot li~nosen odnos, noviot, voHrista, ~ovek. *

Kako pripadnici na edna samo`iva iraznebitena generacija, ja razbravme potrebatagorniot citat postojano da ni se povtoruva. Toa,niz dolgata istorija na svetoote~koto Predanielu|eto obi~no go nosea na svojot priroden po-~etok i ne be{e neophodno.

Sestrinstvoto od manastirot na Presveta Bogorodica Eleusa vozglaveno od

monahiwa Sara

_____________* Vo nivniata podlaboka smisla site citati nave-

deni vo tekstot na predgovorot ~itatelot mo`eda gi pronajde vo izvornite konsituacii niz kni-gata. Promenite vo naslovite ili na drugi mesta voodnos na tekstovite od mediumskite izvori pro-izleguvaat ili zaradi posledicata na parafra-zite vo pe~atot ili zaradi predavawe na slovotovo polnota i so celosna jasnost vo duhot na Pre-danieto kako {to denes ja cenime recepciskatamo} na ~itatelot i na nieden na~in ne ja zasegaatavtenti~nosta na iskazot (osobeno kaj politi~kinaglasenite sodr`ini).

Slovo od Vodo~a

§ §13

CELIOT @IVOT - BOGOSLU@EWE

�Strumica denes� ...intervju...septemvri, 1995 godina

Va{e Visokopreosve{tenstvo, ka`ete ni ne{to za Vas...

Koj sum i {to sum? Na ova pra{awe minaviraat vo se}avawe zborovite od edna molit-va {to ja ~itame na Svetata Liturgija pred Pri-~esta so Teloto i Krvta Hristovi: �Veruvam,Gospodi i ispovedam deka Ti Si navistinaHristos, Sin na `iviot Bog, Koj dojde vo svetotda gi spasi gre{nite od koi prviot sum jas�. Ovablagodatno ~uvstvo deka li~no nie sme najgre{-ni - kako plod na soborniot `ivot na CrkvataHristova - e karakteristika na sekoj pravo-slaven hristijanin. Hristos Bogo~ovekot gi ze-ma grevovite na svetot vrz Sebe. Jas kako Epi-skop zastanat na mestoto i vo obrazot Hristov,kako otec i u~itel na Crkvata, kako pastir do-bar, gi zemam grevovite na svoite duhovni ~edavrz sebe i si ja polagam svojata du{a za niv. Akomojata qubov be{e pogolema, ako mojata molit-va be{e pogolema, ako bev svet, pomalku zlo }eima{e vo svetot okolu mene. Zna~i jas zgre{iv

i jas sum vinoven, a ne nekoj drug; ne onoj {to goqubam. Taka me u~i qubovta. I zatoa, prinesu-vaj}i gi Svetite Darovi pred i vo ime na Crk-vata, na Svetata Liturgija (Evharistija) molit-voslovam: �...i osposobi n¢ za grevovite svoi i zaneznaeweto na narodot da Ti prinesuvame daro-vi i duhovni `rtvi ...i blagiot Duh na blagodat-ta Tvoja da sleze na nas i na ovie predlo`eniDarovi i na siot Tvoj narod�. Ete koj sum i kakose ~uvstvuvam.

Ni doa|ate od Sveta Gora. [to pretstavuva{e taa za Vas?

Sveta Gora... Tamu se u~evme da qubime.Taa e lulka na vistinski li~nosti i vistinskazaednica i zatoa, pred s¢, mesto na blagodarewe.Monahot ne Mu prinesuva na Boga samo ne{to odona {to e negovo, tuku samiot sebesi, celiotsvoj `ivot i nade`, a Bog mu se otkriva i prine-suva nemu kako li~nost. Toj li~nosen odnos soBoga sekoga{ se proveruva vo zaednica so na-{ite bli`ni. Hristos vo Svojata qubov se po-istovetuva so sekoj ~ovek na zemjata. Zatoa,bli`niot ne treba da go povredime nitu so mis-la, a kamo li so zbor ili so zlo delo. Toa ne elesen podvig, no zatoa e radosen. Svetogorskiotmonah se trudi so post i molitva, so vozdr`aniei smirenie, so pokajanie - da go pobedi svoeto

samoqubie i da se zdobie so bratoqubie. Izvor isila, smisla, polnota i centar na ovoj `ivot eSvetata Evharistija, Liturgijata na Crkvata,koja na Sveta Gora se slu`i sekoj den. Tamu naj-vistinski se pri~estuvame i go predvkusuvameCarstvoto Nebesno sega i ovde. Sveta Gora ne esamo mesto tuku istovremeno e i na~in na pos-toewe i zatoa ni e mnogu bliska na site nas, aposebno na na{iot makedonski narod, niz ve-kovite rasten vo nejzinoto podno`je.

Va{ite prvi vpe~atoci za sostojbata voStrumi~kata Eparhija i koi zada~i stojat

pred vas?

Strumi~kata Eparhija pred s¢ ja so~i-nuvaat ìvi lu|e, konkretni li~nosti. Mojatasredba so niv e samo osvestuvawe deka tie otse-koga{ ìveele vo moeto srce. Spored radosta nanivnite lica znam deka mnozina od niv go ~uv-stvuvaat istoto pri sredbata so mene. Toa e edna~udesna tajna na Crkvata Bo`ja, tajna na esha-tolo{kite dimenzii od nejzinoto postoewe. Za-da~a na site nas kako pomesna soborna Crkva enajvistinski da zaìveeme eden za drug i s¢ po-ve}e da ja vosovr{uvame na{ata vo Hrista ni da-ruvana zaednica - po ikona na na{iot Bog, Sve-ta Troica. So drugi zborovi, na{a zada~a e po-kajanieto, a pred s¢ moeto. Ne treba samo pone-

Slovo od Vodo~a

koga{ da ja posetuvam bogoslu`bata tuku ce-liot moj `ivot da stane bogoslu`enie, a so toabogoslovie i slavoslovie. Ne e dovolno da da-dam nekolku denari i da zapalam edna sve}a, tu-ku celoto moe srce da Mu go predadam na Gospo-da, a samiot da stanam edna svetilka zapalena odNegovata Nesozdadena svetlina. Koga bi znaelesamo kako se ~uvstvuvam koga pred po~etokot naSvetata Liturgija |akonot mi se obra}a so zbo-rovite: �Taka da zasvetli svetlinata tvoja predlu|eto za da gi vidat dobrite dela tvoi i da Goproslavat Otecot na{ Koj e na nebesata...�

Ka`ete ne{to za mona{tvoto voop{to iposebno vo Makedonskata Pravoslavna

Crkva...

Tajnata na mona{tvoto se sostoi vo‘~istotata na srceto’. Na ‘~istite po srce’ im seotkriva tajnata na soborniot ìvot vo Crkvata,tajnata na li~nite odnosi. Deka ìveeme eden zadrug i deka ni{to, pa duri ni smrtta ne moè daja rasturi ovaa zaednica. Za nas vo Crkvata nepostojat pregradite na vremeto i prostorot.Vistinskiot monah, iako telesno oddale~en,najverno e blagodatno i molitveno prisuten voovoj svet, vo onie {to gi qubi i za koi se moli.Pred s¢, blisku e do sekoja proleana solza, do se-koja bolka i stradanie, ublaùvaj}i gi so mele-

mot na sostradalnata blagodatna molitva i qu-bov. Pokraj toa, nesozdadenata blagodat na Kr{-tenieto koja izvira od ‘~istoto srce’, go pre-obrazuva celoto bitie na onoj {to `ivee vo po-kajanie i go voobli~uva likot Hristov vo nego.Svedo{tvoto na vakvite monasi na Voskresna-tiot Hristos ja budi zaspanata sovest, go trezniopienoto srce, go ru{i racionalniot pogled nasvetot. Nivnite misli, zborovi i dela se pre-nosnici na silata na Carstvoto Nebesno vo ovojsvet. Takvi monasi, kako svedoci Hristovi, muse potrebni na ~ove{tvoto, a posebno kaj nas. Mona{tvoto vo Makedonija e vo povoj.

Na krajot, Va{e Visokopreosve{tenstvo,Va{ata poraka do vernicite.

Mojata poraka i blagoslov do vernicitee da se trudat da ja kaùvaat ‘Isusovata molit-va’: �Gospodi Isuse Hriste, Sine Bo`ji, po-miluj me gre{niot (gre{nata)�. Eden od moiteduhovni roditeli i u~iteli, Episkopot Veli~-ki Gavril od Lesnovskiot manastir, u{te na po-~etokot na mojot duhoven ìvot i podvig me so-vetuva{e neprestajno da ja povtoruvam ovaa mo-litva. Da ja govoram vo sebe ili tivko, vo sekojamo`na prilika, a posebno koga stradam i kogami e te{ko. Za hristijaninot koj ìvee vo Crk-vata, {to zna~i u~estvuva vo nejzinite Sveti

Slovo od Vodo~a

Tajni (Pri~est, Ispoved) i Sveti Dobrodete-li, nema pobrz i poednostaven pat za ostvaru-vawe na li~nata zaednica so Boga od ovaa molit-va. Karakteristika na onoj {to vistinski qubie da misli na qubeniot. Taa e molitvata, so ednanapomena deka vo pravoslavnata Crkva spomnu-vaj}i Go molitveno Gospoda ostvaruvame i bla-godatna li~nosna zaednica so Nego.

ISKU[ENIJATAJA OTKRIVAAT SODR@INATA NA SRCETO

�Ve~er�, ...intervju...septemvri, 1995 godina

Za mnogumina vo Makedonija be{e svoe-vidno iznenaduvawe da imame monah-Makedonec

na Sveta Gora. Od kade Vie tamu?

Odlukata da bidam monah ja nosev dolgovreme vo sebe. Za prvpat takvata èlba vo menese rodi zimata 1984 godina, pri posetata na edenmanastir. Za moeto re{enie ne razgovarav sonikogo, duri ni so svoeto semejstvo, vo koe ne-mavme golemi crkovni tradicii, osven baba mikoja iskreno se drè{e do na{ite verski obi-~ai. Kako del od toj dvig kon ‘tesniot pat’ se ne-koi poseti i poklonenija po manastiri vo Ma-kedonija i nadvor. Ne moàm da ne go spomnamduhovniot tatko, otec Gavril od Lesnovskiotmanastir. Vo toj period (1984 - 1986) duri tri-pati bev na Sveta Gora - tamu se zapoznav i sootcite od manastirot Grigorijat. Toga{ re{ivdeka tamu }e stanam monah.

Inaku, na denot na samata odluka (8 maj,1987 godina), bev vo crkvata na Sveti Jovan

Krstitel vo skopskata naselba Kapi{tec. De-not e posveten na Svetiot Apostol Marko. Sle-dej}i ja Liturgijata, vo eden moment se zapra{avdali vistinski gi sakam Boga i lu|eto okolumene. Bidej}i vo ìvotot naj~esto sum go pri-menuval na~eloto ‘s¢ ili ni{to’, si rekov: �Akonavistina gi qubam Gospod i lu|eto, treba ce-liot sebesi da Mu se predadam Nemu. Ni malkuda ne ìveam za sebe, za svoeto samoqubie.�Istata ve~er zaminav. Se spakuvav, na baba mi idedo mi koi{to ve~erta bea doma im rekov:�Odam za Grcija�, no ne im kaàv kade. Tie mo-èbi nasetuvaa, no ne me pra{aa ni{to. Ve~er-ta pred da sednam vo vozot za Atina se pro{etavniz gradot.

Ima{e li nekoi problemi pri priemotvo manastirot na Sveta Gora? Tamu sigurno

ne primaat vedna{ sekoj namernik...?

Koga stignav vo Solun utroto, se pri~es-tiv vo crkvata na metohot na manastirot Filo-tej, a drugiot den, nedela, i vo manastirot Or-milija. Vo ponedelnikot, vo metohot na manas-tirot Grigorijat vo Solun go sretnav otec Fo-tij. Toj me isprati na Sveta Gora i mi go ovoz-mo`i vlezot tamu. Manastirot Grigorijat kade{to bev primen e gr~ki manastir. Na Sveta

Gora, poznato e, postojat dvaesetina manastiri,me|u koi ima i ruski, bugarski, srpski, romans-ki, no najmnogu ima gr~ki. Vo ovoj manastir primoite porane{ni doa|awa edna{ prestojuvavdvaeset i eden den, taka {to ve}e site me poz-navaa. Mnogu se izraduvaa koga im soop{tivdeka sakam da bidam monah. Inaku, toj e eden odnajgolemite manastiri na Sveta Gora. Jas bev se-dumdeset i petti ~len na semejstvoto monasi. Potri nedeli bev primen za isku{enik, a po ednagodina stanav rasoforen monah. Vo me|uvreme,tri meseci po moeto doa|awe, me proizvedoa za~tec i mi go dadoa imeto Naum, znaej}i deka tojbil eden od u~enicite na Svetite Metodij iKiril. Vo 1990 godina, koga primiv ‘Golema shi-ma’ ili ‘Golem angelski obraz’, stanav monah vovistinskata smisla na ~inot. Tri godini podoc-na me rakopolo`ija i vo |akonski ~in.

Kako izgleda `ivotot na eden monah tamu?

@ivotot vo manastirot e organiziranbogocentri~no. Denot zapo~nuva so bogoslu`-ba, a na Svetata Liturgija, kolku {to moème,bez ostatok celiot svoj ìvot Mu go prinesu-vame na Boga, a Toj ni se prinesuva nam vo pol-notata na Svojata blagodat. Celiot ìvot im eposveten na Liturgijata i na stremeòt Bo`-

Slovo od Vodo~a

jata blagodat i sila da moè da se projavat vona{ite me|usebni odnosi. Odnosno, odnosot sodrugiot da bide ispolnet so qubov, so samo`rt-venost. Da ne mislime samo na sebe, nam da nibide podobro, tuku na bli`niot. Vo toj odnos sobra}ata gi gledame i svoite nedostatoci, kolkuneli~nosno se odnesuvame vo odredeni situacii.Zatoa postoe{e mona{kata }elija, da se osa-mime vo nea, da vidime kade sme, da Mu se pomo-lime na Gospoda da ni dade sili kolku {to mo-ème da Mu bideme sli~ni Nemu i Negoviot likda se projavuva vo na{ata li~nost, da bidemeNegovi verni svedoci deka Toj e edinstveniotvistinski ìv Bog. So eden zbor, na{iot ìvotvo manastirot bi moèl da go nare~am poka-janie.

Bevte li nekoga{ vo dilema; dali pomisluvavte deka ste zgre{ile

vo svojot izbor?

Dali sum go zgre{il patot? Takva di-lema ne sum imal i nemav problemi so toa pra-{awe. No drugi isku{enija {to gi dopu{tilGospod, i toa onie najte{kite, sum gi do`iveal.Bez isku{enija ~ovek ne znae {to ima vo srceto- kolkava qubov, vera, pokajanie, smirenie, kak-va mu e molitvata... Borej}i se so isku{enijata~ovekot se gradi kako li~nost, a trpeweto vo

najstra{nite isku{enija e i najgolemo svedo{-tvo na Hrista. Vo tekot na mona{koto `iveewese javuvaat tie ‘nevolni’ isku{enija, iako pos-tojat i ‘zadadeni’ isku{enija, odnosno dobro-volen, ‘svesen podvig’ ili ‘askeza’, {to podraz-bira podvig na qubov kon lu|eto, molitva, post,bdenie i drugo.

Dali faktot {to doa|ate od Makedonijavlijae{e na nekoj na~in vo odnosite kon Vas?

Vo manastirot ne boleduvavme od etno-filetizam. Jas i o. Kliment bevme me|u najvoz-qubenite monasi tamu. Toa e `ivot spored Sve-toto Evangelie kade, kako {to veli Sv. Apos-tol Pavle, vo Hrista nema ni Grk, ni Sloven,ni Evrein, tuku vo Hrista site sme edno (Gal.3, 28). Toa ne zna~i deka tamu se bri{at nacio-nalnite karakteristiki, no deka vo Crkvata sepreobrazuvaat qubovno i blagodatno. Bo`estve-nata qubov pravi taka {to preku drugiot Goqubime Samiot Hristos.

Slovo od Vodo~a

Svetot da stane Crkva

Kako ja do`iveavte odlukata da bideteizbran za Episkop na MPC?

U{te vo manastirot doznav deka raz-misluvaat za moeto rakopolagawe. Sega pak, japrezedov taa odgovornost da dojdam vo Makedo-nija. Veruvam i znam deka so toa se ostvari Bo-`jata volja. O~ekuvam deka kako {to zaedno re-{ivme da dojdam tuka taka i zaedno }e prodol-`ime da sorabotuvame vo Crkvata. Toa e sobo-ren `ivot i podvig.

Mona{tvoto vo Makedonija na vremetoima{e golemi tradicii. Sega e povtorno vo

svoj zarodi{?

Na{iot poglavar, Arhiepiskopot g. g. Mi-hail, za mona{tvoto veli deka e �najelitna Hris-tova vojska�. Monasite se lu|e koi celiot svojìvot £ go posvetile na Crkvata i tie najmnogumoàt da svedo~at vo svetot za likot na Hrista.Znam deka makedonskiot narod e narod koj naBoga Mu prinesuva mnogu monasi i zatoa veru-vam deka dokolku postojat uslovi, toa }e se slu-~i i ovojpat, taka {to mona{kiot ìvot }e bideobnoven. Koga lu|eto ìveat vo pokajanie, to-

ga{ doa|a i blagodatta. Monasite se plod na po-kajanieto na narodot.

Kakvi Vi se vpe~atocite za crkovnoto`iveewe vo Makedonija. Tuka doa|ate prvpat

po osum godini?

Gledam deka ni pretstoi u{te mnogu ra-bota i podvig. Najmnogu me raduva toa {to voSvetiot Arhierejski Sinod na MakedonskataPravoslavna Crkva postoi qubov i ednoglasie.Znaev za raziduvawata od pred nekolku godini,no tie sega se minato. Sepak, kako {to veli Sve-tiot Apostol Pavle, a potrebno e me|u vas daima i razdori, za da se istaknat podostojniteme|u vas (1Kor. 11, 19). Dru`ej}i se so episko-pite vidov sceni od Stare~nikot, taka {to isega, po osum godini pominati vo manastir, u{tese pou~uvam vo duhovniot `ivot.

Kako ja gledate idninata na Crkvata, naPravoslavieto?

Kako monah od Sveta Gora znam deka epotrebno pokajanie, so drugi zborovi - da `i-veeme kako li~nosti i vo odnosot so Boga i sosvoite bli`ni. Takviot `ivot }e gi privle~eBo`jata blagodat i Bo`jiot blagoslov na nas.Hristos dojde i ni posvedo~i i ni daruva eden

Slovo od Vodo~a

nov na~in na `ivot i na postoewe. A toa e qu-bovta, samo`rtvuvaweto, smirenieto, pokajani-eto. Toa se sili koi{to mo`at da gi pobedatvlastite i na~alstvata, duhovite na zlobata vopodnebesjeto. Crkvata e kvasec na ovoj svet.Ovoj svet e povikan da stane Crkva, a ne Crk-vata da se izgubi vo svetot. Pravoslavnata Crk-va ne gi koristi site sili so koi{to raspolaga,a za toa sme odgovorni nie kako li~nosti. Hris-toviot pat be{e raspnuvawe, no i voskresnuva-we i sedewe oddesno na Otca, ottamu i pravo-slavnata Crkva vo ovoj svet }e bide raspnuvana,no �vratite na pekolot nema da ja nadvladeat.�

§ §27

PORAKA ZA POKAJANIE

�Prosvetena `ena�, ... intervju...septemvri, 1995 god.

Koga zaminavte na Sveta Gora?

Na Sveta Gora otidov pred osum i polgodini. Toa ne be{e momentalna odluka. Taaèlba ja neguvav vo sebe tri godini i vo toj pe-riod s¢ pove}e go zapoznavav bogatstvoto na pra-voslavniot duhoven ìvot. Minav niz mnogu ma-nastiri i zapoznav mnogu duhovni otci, duri itripati bev na Sveta Gora pred da zaminam vomanastir. Zaminav koga sfativ deka sakam ce-liot svoj ìvot i nade` da gi poloàm vo Boga.

Zo{to ja izbravte Sveta Gora?

Toa e najsvetoto i najavtenti~noto me-sto kade {to Svetoto Predanie moè da se pri-mi so opit. Ova {to }e vi go kaàm e otkrove-nie na Predanieto: Presveta Bogorodica e za-{titni~ka na Sveta Gora. Samata na prvitemonasi im vetila deka Taa }e bide igumanija i}e se griì za sekoj monah {to }e otide tamu.Zatoa mnogu monasi tokmu Sveta Gora ja izbi-raat za mesto na svojot podvig.

Kako Ve primija vo manastirot?

Od prviot den se ~uvstvuvav kako doma.Otcite i monasite me prifatija bratski i jasbev sedumdeset i pettiot ~len na bratstvoto vomanastirot Grigorijat. Inaku, od sedumdeset-tite godini pa navamu, mona{kot `ivot na Sve-ta Gora se vozobnovuva. Tamu sega ima okolu il-jada i petstotini monasi i toa se glavno mladilu|e, intelektualci.

Kakva e ulogata na isku{enijata vo mona{kiot `ivot?

Za da se stigne do ‘prosvetlenie’, dopreobrazitelno delotvorewe na Hristovatasvetlina vo na{iot um, za da se po~uvstvuva Ne-govata prisutnost vo na{eto srce - patot ne enitu ednostaven nitu lesen. Minuvame niz mnoguisku{enija i preku niv se zapoznavame sebesiili kako {to velime nie monasite - ~ovek gozapoznava svoeto ‘duhovno srce’, koe e centar nana{ata li~nost. Vo srceto se krijat ~ovekovitestrasti i vo vreme na isku{enija tie strasti seprojavuvaat. Taka ~ovekot osoznava kolku mu e‘~isto’ srceto i dali ima Bo`estvena qubov vonego. Niz eden primer }e vi ilustriram {tosakam da ka`am.

Ponekoga{ vo no}nite ~asovi dodeka

Slovo od Vodo~a

site spievme, se slu~uva{e eden od starite iz-nemo{teni monasi, o. Sofronij, da povika neko-go na pomo{. ^ovek se budi i vo prviot moment,u{te nerasonet, se pra{uva dali da odi, a toa eisto {to i pra{aweto ‘go qubam li svojotbrat?’. Ako ~ovek qubi makar i asketski, toga{stanuva i odi.

Nitu eden monah ne moè da kaè dekane minal niz golemi isku{enija i deka mona{-kiot ìvot e lesen, za{to strada i teloto i du-{ata. I jas stradav. O~istuvaweto niz pravo-slavniot asketski podvig e dolgotrajno i iscr-puva~ko. Eden period, vo vreme na krajna iscr-penost, morav da se odmaram i do dvanaeset ~a-sovi dnevno.

Nitu edna `rtva za Gospoda ne e golema,zatoa i osum godini na Sveta Gora za eden monahkoj saka da Go sledi Hrista se malku.

Episkopski ~in?

Na Sveta Gora Evangelieto go u~ev vopraksa; toa se narekuva ‘pustinski univerzitet’.A sega, zaradi kriteriumite na na{ata Crkva zaepiskopski ~in, dolèn sum da go zavr{am iTeolo{kiot fakultet vo Skopje. Na Sveta Goraili ovde - za mene e najbitno da Mu sluàm naBoga so site svoi sili. Za osum godini, iakoìvo se interesirav {to se slu~uva vo na{ata

Crkva, nitu edna{ ne se vrativ. Nieden monahne odi na Sveta Gora zaradi sebesi, tuku zaradisvoite bli`ni. Iako se ~ini deka so toa odewese oddale~uva od niv, naprotiv: svetotainskiotopit i blagodatnoto proniknuvawe pravat vis-tinskiot monah da mu e poblizok na eden ~ovekodo{to toj si e blizok samiot sebesi.

Kako eden monah go do`ivuva

rakopolagaweto vo episkopski ~in?

Sekoj Episkop sedi na mesto Hristovo igo nosi Negoviot obraz. Episkopskiot ~in epolnota na radost, no i polnota na odgovornost.Episkopot e odgovoren za grevot na svoite du-hovni ~eda. Toj treba celosno da se vlo`i vonivniot duhoven raste` i vosovr{uvawe. Moitesili se ograni~eni, a ona na {to se nadevam eBo`jata volja i milost i soborniot `ivot naCrkvata.

S¢ {to e dobro ne se postignuva za kusovreme. Moeto srce na Episkop treba da bidemnogu {iroko. Lu|eto vo nego treba da vlegu-vaat i nikoj da ne izleze. Moram da zaboravam nasebe, a sodr`inata na `ivotot na moeto srcetreba da bide spasenieto na moite duhovni ~eda.

Vo strumi~kiot kraj dejstvuvaat

Slovo od Vodo~a

mnogu sekti. Kakov e patot do vra}aweto nalu|eto vo mati~nata Crkva?

Za da se vratat lu|eto vo pravoslavnataCrkva, vo likot na Episkopot treba da ja pre-poznaat Hristovata li~nost. Toa }e bide kraj nasite drugi �crkvi� i sekti, bidej}i tie nemaat{to vistinsko da mu pru`at na ~ovekot. Crk-vata ima sila. Crkvata e Telo Hristovo, silakoja go preobrazuva ovoj svet. No Hristos dejs-tvuva samo preku lu|eto koi{to sveto `iveat voCrkvata. Toa svedo{tvo ‘vo sila’ mu e mnogu po-trebno na dene{niot ~ovek.

[to }e im pora~ate na lu|eto kako nov Mitropolit Strumi~ki?

Toa {to sakam da im go pora~am na lu-|eto, toa prvo va`i za mene, a go rekol i Sa-miot Gospod, Bogo~ovekot Hristos, vo SvoetoEvangelie: ‘Pokajte se!’ Bidej}i ovoj zbor denesbara tolkuvawe, jas bi go objasnil na ovoj na~in:

Da bideme li~nosti, ne samodovolni in-dividui, vqubeni vo sebe, tuku lu|e spremni na`rtva, qubovni lu|e, blagodatno otvoreni zadrugiot.

A koga bi upotrebil eden podvi`ni~kiizraz, bi rekol - da bideme lu|e so ‘~isto srce’!

§ §32

DA GO PREOBRAZUVAME NA[ETO POSTOEWE

�Ve~er� ... intervju...januari, 1996 godina

Bo`ik, odnosno ra|aweto na Isus Hristos eeden od nastanite koi{to ja smenija svetska-

ta istorija. Koi se negovite toga{ni, no isega{ni dimenzii?

Istite, no i postojano novi. Ist i pos-tojano nov e Negoviot domostroj na na{eto spa-senie niz koj se pri~estuvame vo liturgiskotovreme i liturgiskoto mesto na Svetata Evharis-tija. Zatoa i moème najvistinski da slavime ida u~estvuvame vo Ro`destvoto Hristovo sekojagodina. Ista i postojano nova e blagodatnata ioboìtelna zaednica so Nego, na koja vo Crkva-ta sme povikani. Istite i postojano novi pre-gratki na Negovata Li~nost Boèstveno smire-no i qubovno se otvoraat za nas od Predve~niotSovet do Neve~erniot Osmi den na CarstvotoNebesno. Isti i postojano novi se stradawata,koi{to On gi trpi za na{e spasenie od slegu-vaweto vo adot do sedeweto oddesno na BogaOtca. Ist i postojano nov e Hristoviot povikda vlezeme vo radosta Negova. Istorijata na

ovoj svet e raspnuvawe i otfrlawe na Bogo~o-vekot Hristos. Onie pak, {to poveruvaa vo Ne-go, preminaa od smrt vo `ivot i na sud nema dadojdat. Samo ~etiri godini n¢ delat od dveil-jadigodi{niot jubilej od ovoj golem evangelskinastan. I denes kako i toga{ postojat lu|e {toGo prifa}aat i takvi {to Go otfrlaat Isusa.Istorijata kako postojano da se povtoruva.

[to e toa {to gi dobli`uva, a {to gi od-dale~uva lu|eto od hristijanskite poraki?

Grevot. So drugi zborovi, na{ite stras-ti i padnatiot angel - |avolot. Da ne n¢ mami ni-koj - |avolot postoi kako konkretna individua.So sekoja strast {to }e dozvolime da zavladeeso nas (gordost, zavist, srebroqubie, omraza,gnev, blud, itn.), nemu mu otvorame vo na{atadu{a prostor za dejstvuvawe. A |avolot so do-davawe na svoeto dejstvo kon na{ite strasti, gidoveduva do krajni granici: od obi~na pomislado zbor ili delo, so koi gi naru{uvame Bo`jitezapovedi, se oddeluvame od Bo`jiot `ivot i za-ednica. Vo pravoslavnata Crkva vistinskotopoznanie na Boga sekoga{ pretpostavuva slo-bodna, qubovna, blagodatna zaednica so Nego.Taa zaednica pak, se ostvaruva samo vo SvetiteTajni i Svetite Dobrodeteli na Svetiot Duh

Slovo od Vodo~a

Koj `ivee vo Crkvata. Od druga strana, prekugrevot na{eto srce postojano se valka, a nesoz-dadenata blagodat na Kr{tenieto ostanuvaskriena vo nego. Umot biva neprosvetlen, ~ove-kot daleku od gledaweto na Bo`jata slava i‘obo`enieto’. Zatoa neverieto e prirodna po-sledica na grevot. Onie {to Go otfrlaat Hris-ta sepak pred toa sozdavaat nekakov poim za Ne-go vo svojot um. Pra{awe e kolku toj poim e to-~en i dali bi Go otfrlile koga bi Go poznaleTakov Kakov {to On e.

Naru{ena zaednica so Boga

Ra|aweto na Isus Hristosangelite Bo`ji go objavija so pesnata:

�Slava na Boga vo visinite, na zemjata mir,me|u lu|eto dobra voljaÂ.

Kako da se slavi Gospod deneska; kade Mu e mestoto vo moderniot `ivot?

Pra{aweto moè da bide postaveno ivaka: kade e mestoto na moderniot ìvot voHrista? Ako moderniot ìvot s¢ pove}e go ka-rakterizira samoqubieto kako na~in na posto-ewe i ìveewe, toga{ takviot ìvot nema ni-kakvo mesto vo Hrista. Moderniot ~ovek naj~es-to preminuva i gazi preku konkretni li~nostiza da moè da gi ostvari svoite strasti: slavo-

qubieto, srebroqubieto, slastoqubieto. Bogo~o-vekot Isus Hristos vo Svojata qubov se pois-tovetuva so sekoj ~ovek, posebno so onie {tostradaat. Zatoa, seto ona {to nie mu go pravimena na{iot bli`en, bilo zlo ili dobro, naHrista Mu go pravime. Gospod veli: �Vistina vivelam, koga mu napravivte na eden od ovie Moinajmali bra}a, Mene Mi napravivte� (Matej 25,40). Otcite od pustinata velat: �Go vide svojotbrat, Go vide Hrista�. �Od na{iot brat ni doa|a`ivot ili smrt�.

No kako toga{ da ìveeme? Bogo~ove-kot Hristos e na{ primer i na{ kriterium. Onse raspna na Krstot za site Bo`ji ~eda, za spase-nieto na sekoj od nas konkretno. Nie pak, nosej-}i go bremeto eden na drug, ne gledaj}i na svoiteinteresi, baraj}i ja polzata na drugite za da sespasat, ìveej}i vo qubov kako {to Hristos n¢qube{e i se predade Sebesi za nas kako prinosi `rtva na Boga (Gal. 6, 2; Kor. 10, 33; Ef. 5, 2),}e bideme vistinski svedoci na Negovata Li~-nost, delo i sila vo ovoj svet. Samo taka moèmevistinski da bogoslovime, da Mu blagodarime,da Go slavime Nego.

Porakite se: �Pravi im go na drugite ona {to saka{ tebe da ti go pra-vat°, �Sakaj go bli`niot svoj kako sebesi°.

Slovo od Vodo~a

Kako ova da stane `ivot, su{tina na na{etoodnesuvawe denes, koga vo drugiot ~ovek

gledame nekoja od pri~inite za svojot neuspeh,poraz, zagrozuvawe na egzistencijata ... ?

Na eden del od ova pra{awe ve}e odgo-voriv, no bi go dodal i slednovo. Naslednicisme na posledicite od Adamoviot pad. Naru{e-na e na{ata li~na zaednica so Boga, povredenisme kako li~nosti, povreden e na{iot li~nosenodnos so drugite lu|e i so celata priroda. Na-{iot blièn stanuva na{ pekol. Vo Crkvataposledicite od ovoj pad se isceluvaat na onto-lo{ko nivo. Vo nea preku Kr{tevaweto se ra-|ame za ‘nov ìvot’, a preku redovnoto pri~es-tuvawe so Teloto i Krvta Hristovi se ispolnu-vame so toj ‘nov ìvot’, se odrùvame i rastemevo nego. Ne naprazno ja spomnuvam Svetata TajnaPri~est od koja mnozina denes otstapile ilisosema retko pristapuvaat. Vo nea najvistinskise pri~estuvame i zaedni~arime so Boga i sosvojot blièn. Toa e zaednica koja{to vremeto(smrtta) i prostorot, |avolot i grevot ve}e nemoàt da ja razurnat.

Vi svedo~am za edno tajno, sveto i bla-godatno proniknuvawe pome|u nas i na{iot bli-èn vo Crkvata. Nie ìveeme vo nego i zaradinego i toj ìvee vo nas i zaradi nas, zaedno po-

Slovo od Vodo~a

magaj}i si na patot kon domot na na{iot Otec.Vo Crkvata ìvotot na na{ite bra}a i sestristanuva sodrìna na ìvotot na na{eto srce.Tuka se u~ime na soborniot ìvot na Crkvata igi vkusuvame negovite plodovi. Ottuka e i ~uvs-tvoto na odgovornost za spasenieto na site lu-|e, bez {to nema vistinsko hristijanstvo nitupak vistinska radost. Na toj na~in na{ata li~-nost ne se gubi, tuku samo raste, sozreva i se ost-varuva.

Ne e ni najmalku lesno da se izgradiovaa zaednica. Taa vo Crkvata sekoga{ pominu-va niz Krst, grob i pekol na patot kon nejzinotoVoskresenie i Voznesenie. Na ovoj pat ~esto du-ri i na{iot najblizok mo`e da postapi kakona{ neprijatel. Zatoa Gospod rekol ne samo dago qubime svojot bli`en tuku i: �Qubete gi svo-ite neprijateli, blagoslovuvajte gi onie {to vemrazat i molete se za onie {to ve navreduvaat igonat� (Matej 5, 44). Vistinitosta na na{ataqubov kon bli`niot sekoga{ se proveruva soqubovta kon na{iot neprijatel.

Crkovno svedo~ewe

Hristijanstvoto denes. [to go osporuva?U~eweto bara me|usebna ~ove~ka bliskost,

a crkvite kako nikoga{ da ne bilepooddale~eni me|u sebe.

Koga stanuva zbor za pravoslavnite po-mesni crkvi, ona {to gi optovaruva na{ite me-|usebni odnosi vo najgolema mera e nacionaliz-mot ili etnofiletizmot. Etnofiletizmot, ka-ko i sekoja strast, ja zagaduva ~istotata na na-{eto srce i n¢ pravi ne~uvstvitelni za sobor-niot ìvot na Crkvata. @iveeme taka kako sos-tojbata vo edna sestrinska pomesna pravoslavnaCrkva voop{to da ne n¢ interesira ili kako danema nikakvo zna~ewe za nas. No sekoja pomesnapravoslavna Crkva posebno, a i site zaedno, nizsvojot doma{en Episkop vo Svetata Evharstija(Liturgija) blagodatno se proniknuvaat i pois-tovetuvaat me|u sebe i na toj na~in ja so~inu-vaat ednata, Sveta, Soborna i Apostolska Crk-va. Ili so drugi zborovi, site pomesni pravo-slavni crkvi vo Svetata Evharstija se poisto-vetuvaat so Teloto Hristovo, {to zna~i i so pr-vata Bo`ja Crkva sobrana vo Erusalim i so es-hatolo{kata Crkva sobrana vo Carstvoto naOtecot i Sinot i Svetiot Duh. Se narekuvame‘sestrinski crkvi’ i ‘edna Crkva’ bidej}i me|unas postoi ne samo edinstvo vo verata tuku iedinstvo kako blagodatno bitijno poistovetu-vawe i proniknuvawe. Mo`no li e ovoj soborenìvot da se naru{uva so liturgisko nesosluù-vawe i neìveewe eden za drug, i toa vo momen-tot koga toa edinstvo ni e najpotrebno i nam ina celiot svet!

Etnofiletizmot, kako {to veli edenSvet otec, e kakol na crkovnata niva {to Gos-pod go trpi do po~etokot na poslednata ètva.Zatoa, pravoslavnite pomesni crkvi se povika-ni vo ovoj svet da svedo~at ne samo za edinstvovo verata tuku i za edinstvo vo qubovta. Kakoevharistiska zaednica, pravoslavnata Crkvatreba da gi nadmine podelbite predizvikani odcrkovniot nacionalizam - kako stvarnost {tomu pripa|a na padnatiot svet - i da gi soedinivaka razdelenite pravoslavni bra}a vo iskrenasamo`rtvena qubov. Zatoa, za nas pravoslavni-te Pokajanieto zna~i vra}awe kon evharistis-ko-isihasti~kiot na~in na ìvot i podvig nana{ata Crkva. Toa e sr`ta na PravoslavnotoPredanie. Bez ìvot vo ‘podvig na o~istuvawe’na sopstvenite srca ne moème da imame ~uvst-vo za soborniot ìvot na Crkvata nitu kakvo ida e avtenti~no, makar i razumsko poimawe nanejzinata tajna na sobornosta. ‘îstotata nasrceto’ se postignuva so post i molitva, posledolg podvig i golemi stradanija.

Kako da go do~ekame dene{niot Bo`ik?

Denes rodeniot Bogomladenec dojde ini daruva vo likot na najmaliot, najgre{niotna{ brat da Go qubime i prepoznavame Nego,sredbata so na{iot bli`en da ni bide proverka

Slovo od Vodo~a

na vistinitosta na na{iot na Hrista predaden`ivot. Od Boga i Otca nam isprateniot SinBo`ji ni daruva vo Crkvata - taa nesozdadeno-sozdadena ikona na Sveta Troica - i niz nejzi-nata Sveta Evharistija, da go preobrazime na-{eto postoewe, obrazuvaj}i gi li~nite odnosipo podobie na ona svetotroi~no ‘kako’.

�Site edno da bidat kako Ti, O~e, {toSi vo Mene i Jas vo Tebe, i tie vo Nas edno dabidat, svetot da poveruva deka Ti Si Me pra-til� (Jovan 17, 21). Vaka vozqubuvaj}i se eden sodrug, da bideme `ivi i svetlozarni ikoni naBo`joto javuvawe, ve~ni svedoci na svetotro-i~niot blagodaten domostroj na spasenieto, ot-krien vo li~nosta na Bogo~ovekot Hristos, voNegovoto Voskresnato Telo - Crkvata i ologo-seni glasnici na radosnata vest,

‘Hristos se rodi!’

§ §41

ZA MONA[KIOT ETOS

Televizija �Vis�, ... intervju...

januari, 1997 g.

Va{e Viskokpreosve{tenstvo, Ve molimeka`ete ni ne{to pove}e za mona{tvoto?

Za mona{tvoto ne e lesno da se zboruva.Toa pove}e e ne{to {to na delo se slu~uva. Ot-cite vo vakov slu~aj, koga ne{to so opit ne sepoznava, imaa obi~aj da ka`at: �Kako da mu jaobjasnite na nekogo sladosta na medot ako sa-miot go nema probano!� No }e se obidam, vo ram-kite na mo`noto, da ja dolovam su{tinata na mo-na{kiot `ivot ili barem da otvoram eden patza pristap kon ovaa tema.

Se se}avam na edna moja beseda vo Crk-vata na Svetite Metodij i Kiril, kade {to giobjasnuvav zborovite Hristovi: �Jas dojdov da vidadam ìvot ve~en, i toa ìvot vo izobilie�.Kako na dene{niot ~ovek da mu se objasni {to etoa ‘ìvot ve~en’? Najdobro e da zboruvame zanegovite znaci, za toa kako se projavuva ‘ìvo-tot ve~en’ vo sekojdnevniot ìvot.

Na site ni e poznat `ivotot koj{to niedenes sekojdnevno go `iveeme. A koga Gospod ve-

li ìvot ve~en, bara od nas koi sme Negovi (atoa samoto po sebe i si doa|a), ìveej}i go toj‘ìvot ve~en’ da go projavime vo sekojdnevieto.I toa preku postot, molitvata i qubovta konna{ite bli`ni, t.e. vo ispolnuvaweto na siteBo`ji zapovedi. Vo ramkite na toj t.n. sekojdne-ven, obi~en ìvot i osobeno vo periodot od iz-minative pedesetina godini, ne se obrnuva{emnogu vnimanie na vakviot duhoven podvig, natoj ìvot karakteristi~en za Crkvata Bo`ja.Koga lu|eto }e vkusat od toj ve~en ìvot i }e gopo~uvstvuvaat vo sebe, vo svoeto srce, vo ‘pro-svetlenosta na umot’, po~nuvaat da postojat naeden drug na~in - postej}i vo sreda, vo petok ivo golemite postovi; i isto taka po~nuvaat da semolat nave~er, nautro, vo tekot na denot ilipostojano se molat vo sebe, iako gledano odna-dvor rabotat ne{to ili odat nekade i sl.

Lu|eto koi{to go ìveat ovoj ‘ìvotve~en’ na Crkvata, ne vozvra}aat na zlo so zlo.Na primer, namesto da odvratat so lo{ zbor, }ese pomolat za onoj {to go kaàl lo{iot zborili }e pomognat nekomu i }e se `rtvuvaat, odvo-juvaj}i od sebe za da im davaat na drugite... Sotoa, na mestoto od ovoj sekojdneven ìvot zasno-van na sebequbie i zadovoluvawe na potrebiteza jadewe, piewe, spiewe i site drugi telesnistrasti, se projavuva eden nov ìvot - postot,

molitvata, bdenieto, `rtva za drugiot ~ovek dosamozaborav. Ako ~ovekot `ivee na ovoj na~in,trudej}i se da gi ispolnuva zapovedite Hristo-vi, o~igledno e deka vo nego se vselil eden drug,ve~en `ivot na Carstvoto Nebesno.

A Gospod ni objavi ne samo ve~en ìvottuku i ‘ìvot’ vo izobilie. Ako nekoj vo sebeima ìvot {to moè da im go prenese na dru-gite, da im go posvedo~i i da im dade od nego,zna~i deka go ima izobilno i za drugite i zasebe. Ova izobilstvo na ‘ìvot’ vo prvite veko-vi na Crkvata se projavuva kaj ma~enicite nana{ata Crkva. Najgolem del od Svetitelite nana{ata Crkva se vsu{nost ma~enici i monasi.Ma~enikot naj~esto i bukvalno se otkaùva odsekojdnevniot ìvot. Nemu mu se postavuva ul-timatum: da se otkaè od Hrista ili da bideubien. Izjavite na ma~enicite bile bez otstap-ki i toa moè da se vidi od zapisite na toga{-nite rimski sudovi. Otkoga Hristijanstvotostanalo dràvna religija (iako Hristijans-tvoto ne e religija, tuku nov ìvot i nov na~inna postoewe), se pojavile monasite, koi{to gonosele toj ma~eni~ki etos vo sebe. Toa bile lu|e{to go nosele i toj ìvot, ‘ìvotot ve~en’, izo-bilen vo sebe i go svedo~ele i vo sebe i okolusebesi, ne sakaj}i da napravat nikakov kompro-mis so svetot. Monasite se kako proroci vo

Slovo od Vodo~a

Crkvata Bo`ja, kako {to bile Prorocite voStariot Zavet - onie {to gi potsetuvaat lu|e-to na Hrista i na Negovite zapovedi, na ìvo-tot {to Gospod saka da go ìveeme za da ja po-~uvstvuvame Negovata qubov, Negoviot ‘ve~enìvot’. Monasite - so svojot bezbra~en i devs-tven ìvot, so siroma{tijata, so ìveeweto vopustini i pe{teri, so molitvata, so qubovta isprema neprijatelot - pokaùvaat mnogu znacina ‘ve~en ìvot’ i go svedo~at toj ìvot, bidej}igo imaat vo izobilie.

Za zna~eweto na mona{tvoto ni govoratlikovite na Svetite Metodij i Kiril, SvetiteKliment i Naum. Tie se slavat vo narodot kakoprosvetiteli na Slovenite, no pred s¢ toa semonasi i ova e fakt na koj mnogu malku se obr-nuva vnimanie, osobeno vo na{ite u~ili{ta.Bidej}i i samite ‘prosvetleni’, tie mo`ele dagi prosvetluvaat i drugite. Tie gi prevele cr-kovnite knigi i Svetoto Pismo od gr~ki na slo-venski jazik pred s¢ za da mo`at Slovenite da gopro~itaat Slovoto Bo`jo i da u~estvuvaat vocrkovnite slu`bi na razbirliviot maj~in ja-zik. Takvi prosvetiteli od poslednive vekovina Crkvata kaj nas se Partenij Zografski, Ki-ril Pej~inovi}, Joakim Kr~ovski, Teodosij Si-najski i dr., koi da ne zaboravime deka pred s¢bile monasi.

Slovo od Vodo~a

Otcite velat deka svetlina za monahote angelot i kako {to angelite seto vreme go po-minuvaat vo slavoslovie na Boga taka i monahotbi trebalo da `ivee vo slavoslovie i blagodare-we na Boga. No, svetlina za site lu|e vo Crkva-ta, za site verni, se monasite.

Onamu kade {to ima manastiri i mo-na{ki centri ìvotot e sosem poinakov, se me-nuva likot na sve{tenstvoto i celiot narod.Lu|eto {to doa|aat vo manastirite nao|aat pot-krepa, uteha i odgovor na mnogu od svoite du-hovni problemi i pra{awa, bidej}i monahotima iskustvo vo duhovniot ìvot, ima opit odborbata so vlastite i poglavarstvata vo podne-besjeto ili od borbata so demonite i strastitei moè da im pomaga na vernite vo taa borba.Poznato e deka i ~istotata na verata e za~uvanaonamu kade {to ima mona{ki centri. Vo na{ataeparhija, na primer, se sudirame so razni nega-tivni pojavi kako {to se baeweto, gledaweto,veruvaweto vo soni{ta, kurbanot i razni drugisueverija za koi{to dosega pove}epati zboru-vame i pi{uvame. So zaìvuvaweto na mona{t-voto se vozobnovi sevkupniot duhoven ìvot voeparhijata, t. e. vo Crkvata. Zgora na toa, na{a-ta Makedonska Pravoslavna Crkva se nao|a voeden podvig, vo edna borba za priznavawe na nej-zinata avtokefalnost me|u ostanatite pravo-

slavni pomesni crkvi. Vo pravoslavniot svetpak, edinstven znak i pokazatel deka edna Crkvae ìva i ìvee vistinski e mona{tvoto, bidej}imona{tvoto e plod na pokajanieto na edna Crk-va. A toa zna~i deka ako ima pokajanie ima mo-nasi, a ako go nema, ako nema vistinki duhovenìvot, nema ni monasi. êsto slu{ame za iz-gradba na novi crkovni objekti i za drugi aktiv-nosti od toj vid, no vo o~ite na pravoslavniotsvet pokazatel deka edna Crkva e ìva i ak-tivno go ìvee svojot ìvot e tokmu mona{-tvoto.

Koja e postapkata da se dojde i da se ostanevo manastir?

Ako nekoj saka da stane monah, doa|a vomanastirot, se zapoznava so `ivotot vo nego iizrazuva `elba da ostane.

Spored nekoi crkovni kanoni, vremeto{to treba da pomine pred da se stane monah e od{est meseci do tri godini. Za lu|e koi{toprethodno `iveele eden `ivot vo podvig, vo po-strogo ispolnuvawe na Bo`jite zapovedi, ovojperiod nema potreba da bide tolku dolg. A zaonie koi{to prethodno go nemaat toa iskustvo,otcite i Crkvata smetaat deka periodot od trigodini e dovolen za da se ispita ~ovek samiot

sebesi, a i duhovniot otec da stekne celosenuvid. Na{iot Starec na Sveta Gora bara{e vo-zrast od dvaeset i pet godini i tri godini isku-{eni{tvo. Ova ne go odreduvaat kanonite naCrkvata, tuku nejzinoto Predanie. Na Sveta Go-ra ovoj kriterium e postrog, bidej}i i usloviteza mona{ki `ivot se pote{ki. Me|utoa, Crkva-ta gi predviduva i takvite momenti koga postoipotreba od �pobrzo� zamona{uvawe, kako {to ena primer opasnosta od smrt, od vojna, grabnu-vaweto od manastir i sl. Nekoi od na{ite vla-dici gi imaat pominato tie stepeni ‘monah -sve{tenik - vladika’ za pokratok vremenski pe-riod, no zaradi toa {to takvi bile potrebite naCrkvata.

Kolku monasi ima vo momentovvo Makedonija?

Vo manastirot Sveti Jovan Bigorskitrojca, vo manastirot Sveti Naum Ohridskiigumenot o. Nektarij, o. Prohor vo eden bitols-ki manastir i petmina monasi, zaedno so mene,vo na{iot manastir. [to se odnesuva do ènsko-to mona{tvo: ~etiri monahiwi kaj nas, voènskiot manastir vo Veljusa i edna-dve na{imonahiwi i nekolku od Srbija vo dva-tri manas-tiri niz Makedonija.*___________* Brojot na monasite vo Makedonija denes se dviì

okolu stotina; se podvizuvaat vo nad dvaeset manastiri.

Slovo od Vodo~a

Naj~est zbor vo dnevnite glasila denes ezborot ‘zaveduvawe’. Kolku ima vistina

vo toa?

Da, denovive dosta ~esto se slu{a zbo-rot ‘zaveduvawe’. Onoj {to ne veruva vo Boga,mnogu lesno }e gi stavi vo kategorijata ‘zavede-ni’ site {to odat vo Crkva, a u{te pove}e oniekoi zaminale vo manastir, stanale monasi. Bi-dej}i spored taa logika prvite barem se o`e-nile, imaat semejstvo, rabotat ne{to, no vtori-te pak, preterale. I taka se upotrebuva zborot‘zaveduvawe’.

Vo pravoslavnata Crkva po patot na ‘du-hovniot razvoj’ spored Predanieto {to ni goostavile otcite ~ovek ne odi sam, tuku pod vodst-vo na duhoven otec, opiten da mu pomogne na svo-eto duhovno ~edo vo nadminuvaweto na proble-mite {to se javuvaat vo tekot na negovoto ‘du-hovno rastewe’.

Eden duhoven otec ne smee da �privleku-va� nekogo da mu stane duhovno ~edo. Duhovnikotizleguva vo presret dokolku nekoj pobara od ne-go da mu bide duhoven otec ili da mu pomogne vovrska so nekoj problem, no od svoja strana du-hovnikot e sekoga{ krajno vnimatelen i niko-ga{ samiot ne se nametnuva nekomu, bidej}i Gos-pod bara od nas da ja po~ituvame slobodata nali~nosta kako Toj {to ja po~ituva na{ata. Toa e

edno od osnovnite pravila na odnesuvawe voCrkvata - po~ituvaweto na slobodata na li~-nosta i qubovta. Dokolku nedostiga ednoto, ne-ma vistinski odnos. Vo taa smisla, duhovniototec ne smee da ja naso~i svesta na duhovnoto~edo da donese odluka da stane monah. Toa e is-klu~ivo pravo i `elba na duhovnoto ~edo.

Mona{tvoto e mnogu odgovoren i speci-fi~en podvig, teòk i radosen istovremeno izaradi toa re{enieto mora da bide donesenosamostojno, slobodno i so polna odgovornost, zapodocna monahot da moè lesno da se soo~uva soproblemite i isku{enijata {to }e iskrsnuvaatvo duhovniot ìvot i da ima sila da gi nadmine.Mona{kiot ìvot odnadvor izgleda mnogu ed-nostaven i ednoli~en, no odnatre izobiluva sopolnota. Mona{tvoto kako ogledalo na duhov-niot ìvot vo Crkvata ne smee da se zasnova nala`ni osnovi, kako na primer zavedenost, razo-~aranost od ìvotot, barawe privremeno re{e-nie za problemite i sl. Osobeno ne sega i ovdekaj nas, koga cela Makedonija i celata crkovnajavnost go sledi i e vo tek so ona {to se slu~uvaso na{ive dvaesetina monasi. A {to se odnesuvado zaveduvaweto, v~era be{e objaven eden tekstvo �Puls� vo koj naglasuvam deka:

Zaveduvawe se slu~uva sekoga{ koga ne-koj ili ne{to ja ograni~uva slobodata na na-

Slovo od Vodo~a

{ata li~nost. ‘Strastite na srceto’ i ‘pre-lesta na umot’ ontolo{ki ja ograni~uvaat na-{ata sloboda. Ostanuvame zarobenici na gre-vot i smrtta, nadvor od zaednica so `iviotBog i Negovata Sveta Crkva. Postoi zavedu-vawe na ‘planot na srceto’ i postoi zaveduva-we na ‘planot na umot’.

Koga velime ‘strasti na srceto’, sporededna asketska terminologija mislime na srcetokako duhoven centar na na{eto bitie vo koj segnezdat tie strasti, koi{to odelotvoreni n¢pravat zarobenici na smrtta i grevot. Pove-}epati ostvarena na delo, strasta sozdava navi-ka kaj ~ovekot, taka {to stanuva ne{to kako ne-gova vtora priroda. Zatoa borbata so vaka vko-renetite strasti e posebno te{ka. Srebroqu-bieto (borba za steknuvawe pari i imot) i slas-toqubieto (prejaduvawe, alkoholizam, narko-manija, blud i dr.) se ‘strasti na srceto’, koi gozaslepuvaat i go zaveduvaat ~ovekot. Za golemistrasti i golemi grevovi i golema zavedenostzboruvame na primer koga zaradi zadovoluvawena edna strast lu|eto gazat i iskoristuvaat kon-kretni li~nosti.

Mo`ete li da ni dadete eden hronolo{ki pre-gled na nastanite za koi denes se zboruva i

koi se tema broj eden denovive kaj nas?

Slovo od Vodo~a

Problemite zapo~naa u{te od otvora-weto na prviot manastir, koga roditelite naeden od isku{enicite se pobunija, istapuvaj}iso nekoi zakani, no nabrzo prestanaa. Roditels-kata bolka ne ni e ne{to dale~no ili nerazbir-livo. Mojata majka pla~ela godini nared. Napo~etokot zatoa {to voop{to me nema{e vide-no, a potoa zaradi toa {to ne sum nekade poblis-ku. Dedo mi s¢ u{te pla~e i veli: �Sega si ovde,no pak ne te gledame�. Roditelskata bolka e ne-izbe`na i reakciite na roditelite se razli~ni.Minatata godina se slu~i od manastirot da bidegrabnata edna dvaeset i ~etirigodi{na devojka,i toa zemena nasila, stavena v kola i odvedena.

Ona {to pri site ovie nastani mora dago sfatime e toa deka `elbata za ostanuvawe vomanastir e nezapirliva. Kaj onoj {to saka daostane vo manastirot isku{enijata od toj vidu{te pove}e ja zgolemuvaat ovaa `elba. I za-minuvaweto i ostanuvaweto se temelat vrz slo-bodata na li~nosta.

Potoa, ima{e i drugi slu~ai na grabnu-vawe, fizi~ko maltretirawe, navreduvawe i sl.Edna{ mora{e da intervenira policijata, ne vovistinska smisla na zborot, tuku so zboruvawe iubeduvawe, bidej}i sepak stanuva zbor za rodi-teli na ovie mladi lu|e, za koi{to znaeme dekautre }e bidat prvite {to }e doa|aat vo manas-

tirot, }e pomagaat i }e sakaat da bidat tuka.Nekoi od roditelite se obiduvale da postignatne{to baraj}i priem kaj Pretsedatelot na Vla-data, kaj Pretsedatelot na Republikata, vo So-branieto i vo razni drugi institucii, kakvi{to se i samite javni glasila. Odgovorot na si-te nivni barawa be{e logi~en: spored ustavnitenormi na ovaa zemja, zakonot e na stranata na�decata�, so ogled na nivnoto polnoletstvo. Za-konot ja {titi slobodata na odlu~uvawe na po-edinecot.

Na krajot od mene baraa jas samiot da giisteram decata od manastirot. A kako pred Bogabi mo`el da napravam takvo ne{to? Potoa seslu~ija i onie napadi preku vesnicite... Oso-beno za taa cel im poslu`i vesnikot �Dnev-nik�. Sega i ne e va`no koja be{e politikata navesnikot; dali zaradi reklama ili zaradi drugipobudi...

Kolku e objektivno toa pi{uvawe vo javniteglasila, spored Vas?

Vo mno{tvoto napisi se objavuvaat po-datoci bez prethodna proverka na nivnata vis-tinitost, taka {to vsu{nost bea napi{animnogu lagi. Na primer, se provlekuva{e nekojabrojka od trieset roditeli, a toa e nevozmo`no

bidej}i ni vkupniot broj na monasi vo Makedo-nija ne iznesuva tolku. Vo na{ite manastiriima sedumnaeset monasi i isku{enici, a vrevataja sozdavaa roditelite na dvajca ili trojca odniv. Potoa, vo nekoi pisma {to izlegoa vo pe-~atot me|u potpi{anite bea vmetnuvani i imi-wa na roditeli koi{to voop{to ne bile ni iz-vesteni za toa. Tie moèbi i bea naàleni ododlukite na svoite deca, no sepak ja po~ituvaanivnata sloboda na izbor. Potoa, ima{e napadideka navodno ispra}ame monasi vo Bugarija,Srbija i Rusija! Toa lesno moè da bide pro-vereno; a {to se odnesuva do na{ite monasi koi-{to se vo Srbija, Rusija - tie se tamu ve}e ne-kolku godini i ne se vo direktna povrzanost soova {to se slu~uva. Po edna druga neto~na in-terpretacija na ona {to go kaàv za vremetra-eweto na periodot na isku{eni{tvoto - be{eobjaveno deka nekoj monah Dositej bil zamona-{en vo na{iot manastir posle tri meseci. Iova moè lesno da se proveri, bidej}i informa-ciite od ovoj vid se objavuvaat vo �Crkoven ì-vot�. Potoa, se manipulira{e so toa dali za do-a|awe vo manastir treba da se ima roditelskiblagoslov ili ne. Takvo ne{to vo crkovnite ka-noni nema, naprotiv, sosem sprotivnoto. Akoroditelot mu zabranuva na deteto ili nasilnogo izvlekuva od manastirot ili pak go li{uva

Slovo od Vodo~a

od nasledstvo, takviot roditel se odla~uva odCrkvata. Vo vizantisko vreme za ovie slu~aipostoele i dr`avni zakoni koi go reguliralevakvoto odnesuvawe. Ponatamu, se preina~uvaai izjavite na dvajca na{i vladici - vladika Ti-motej i vladika Kiril. Nie vo Svetiot Arhi-erejski Sinod razgovaravme okolu toa kako daim se pomogne na roditelite i vo vrska so toaima{e razli~ni mislewa, no deka ostanuvawetona isku{enicite vo manastirot ne se doveduvavo pra{awe bevme ednoglasni - vo sprotivnonie samite bi si ja se~ele grankata na koja se-dime.

Kako go ocenuvate odnesuvaweto na tieroditeli?

Poslednoto ne{to vrz koe{to sakam dase zadr`am e pismoto objaveno vo �Ve~er�, kakoreakcija na izjavite na nivnite deca (uslovnore~eno deca, bidej}i site tie se polnoletni,vozrasni lu|e), deka se ovde po svoj sloboden iz-bor. Nivnata reakcija e oti nivnite deca go na-pravile toa od strav i pod pritisok i baraat ovada go ispita nekoe �specijalno lice�. Mo`emeda se zapra{ame do kade }e odi celata rabotaako toa �specijalno lice� utvrdi deka se rabotiza psihi~ki normalni li~nosti? ]e baraat litoga{ toa lice da bide isto taka ispitano?

Slovo od Vodo~a

Na{ite manastiri se od otvoren tip,postojano otvoreni da go primat narodot èdenza crkovna slu`ba, za bogosluèwe. Odnesuva-weto na roditelite, makar i da e razbirlivo ka-ko reakcija vo afekt, sepak e neli~nosno. Akosakaat barem malku da sfatat {to vsu{nost seslu~uva, neka se obidat (bidej}i i samite se de-klariraat kako hristijani) da go ̀ iveat na{iotìvot - vo post, molitva, Ispoved i Pri~est.Crkvata e nov na~in na postoewe, nova zaednica,nov ìvot i ako vo nego ne se u~estvuva, ne moèda bide sfaten. Zarem monahot bi bil monah ko-ga ne bi gi qubel svoite roditeli? Lu|eto sepra{uvaat kakva e taa qubov koga se sozdavaovaa bolka i treba da znaat deka ne e qubovtataa {to ja predizvikuva bolkata, tuku samotonivno nerazbirawe. Gospod vo Evangelietoveli: Koj gi qubi tatka si i majka si pove}e odMene, ne e dostoen za Mene; ne dojdov da donesammir tuku me~ na zemjata; otsega tatko }e bideprotiv sin i majka protiv }erka si i nepri-jateli na ~ovekot }e mu bidat negovite do-ma{ni.

Se slu~uva duri i roditelite koi{to sevocrkoveni da ne ja razberat odlukata na svoetodete svojot `ivot celosno da Mu go posveti naBoga. Sepak pogolemiot broj roditeli ja po~i-tuvaa slobodata na svoeto dete. Kako i da e, po-dobro e vospostavuvawe na eden li~nosen odnos

odo{to istapite vo javnite glasila {to govo-rat za eden napolno neli~nosen pristap kon soz-dadeniot problem.

Kako na seto toa reagira{e SvetiotArhierejski Sinod na Makedonskata

Pravoslavna Crkva?

Vo v~era{niot �Puls� izleze edna mno-gu ubava izjava na na{iot Arhiepiskop. Vo nease spomenuva i soop{tenieto na Svetiot Arhi-erejski Sinod na Makedonskata PravoslavnaCrkva:

�No od soop{tenieto na Sinodot naMakedonskata Pravoslavna Crkva jasno se gledadeka nie ne sakame so sila nikogo da mona{ime,no isto taka ne sakame i ne moème da gi vra-time tie mladi lu|e vo svetovniot ìvot od kojdragovolno se otkaàle�. Ne mora celata izjavada ja citiram, osven u{te ova:

�Jas imam edno objasnenie deka postoiosnovno nedorazbirawe me|u roditelite na mla-dite lu|e i niv samite. Oti, tie se podgotvenina sekakov kompromis za da ja namalat bolkatana roditelite, no vo nikoj slu~aj ne moàt daprifatat da se otkaàt od mona{kiot ìvot,za{to vo takviot ìvot ja gledaat smislata nasvoeto postoewe.�

�Vo vremeto vo koe ìveeme karakte-risti~no e vra}aweto na golem broj lu|e, mladii stari, kon svojata majka Crkva. Mnoguminapravat revizii na svoeto dosega{no ìveewe iodnos kon svetot i ìvotot i se obra}aat konGospoda Isusa Hrista i kon Negovata SvetaCrkva. Tie se uvereni deka mnogu od dosega ot-frlenite vrednosti se edinstvenite vredni.Osoznavaat deka samo za tie vrednosti e vrednoda se ìvee i da se `rtvuva s¢. Od ovoj aspekttreba da se gleda i na problemot so mladite mo-nasi na koi Makedonskata Pravoslavna Crkvatolku mnogu im se raduva i tolku mnogu se nade-va na niv.�

�Nie vo Svetiot Arhierejski Sinod naMakedonskata Pravoslavna Crkva so~uvstvuva-me so bolkata i stradawata na roditelite koili~no gi poznavame. So niv ne sakame da ja pre-kineme prijatelskata vrska i veruvame deka }edojde vreme koga tie }e se gordeat so svoite si-novi i }erki koi £ se posvetile na svojata Crk-va. Veruvam deka mladite lu|e so svojot ìvot iso svojata rabota kako vrvni intelektualci }edobijat takvo duhovno sovr{enstvo, {to }e mo-àt na svoite vrsnici da im pomagaat vo nivno-to duhovno razvivawe i sinovsko pribliùvawekon majkata Crkva.� Toa e stavot na Arhiepi-skopot i na Svetiot Arhierejski Sinod.

Slovo od Vodo~a

Svetiot Arhierejski Sinod neodlo`noja ~uvstvuva{e potrebata od ìvi manastiri izaradi toa bev povikan od Sveta Gora kako nekojkoj go ima steknato opitot na mona{kiot ìvoti moè da im go prenese na drugite. NegovotoBlaènstvo veli: �...se pravea napori za obnovu-vawe na mona{kiot ìvot. No, ne uspevavme votoa, zatoa {to ni bea neophodni duhovni mona{-ki u~iteli. So vra}aweto na vladikata Naum vozemjata se sozdadoa uslovi da bidat otvorenima{ki i ènski manastiri, vo koi denes imadvaesetina kalu|eri i kandidati za monasi, aovoj broj bi bil sekako pogolem dokolku postoe-ja soodvetni prostorii za mona{ko ìveewe,�itn.

Kako {to rekov, od redot na monasite seizbiraat i idnite episkopi na Crkvata, a poz-nato e koj e ugledot na Episkopot proizlezen odmanastir, negovoto duhovno iskustvo i `ivot,{to zna~i deka edna Crkva ne mo`e bez monasi.

Kakvo e Va{eto viduvawe na reagiraweto najavnosta za s¢ ona {to se slu~uva{e?

Se slu~i denovive da dojde eden od u~es-nicite vo tie napadi i da re~e: �Jas izmisluvavlagi protiv vas�.

Lu|eto kako da sakaat da ja smirat svoja-

ta sovest, kako da im pre~i i samoto soznaniedeka postojat lu|e koi{to se molat, postat, ì-veat na eden sosem drug na~in... Kako odvaj da ~e-kaat da slu{nat ne{to lo{o za nas ili duri isamite izmisluvaat... A potoa tie slobodno, bezgrià na sovesta prodolùvaat po ‘{irokiotpat’ po koj trgnale. I vo ovaa prigoda sakam dapovtoram deka edinstvenoto ne{to za koe mona-hot moè da bide obvinet e ako ne pla~e za s¢{to e sozdadeno i ako ne se moli za sekoj ~ovek.Ova obvinenie bi sakal postojano da go slu{amna moja smetka. Ovde sum za dobroto na ovie lu-|e, a ne da se zakanuvam, da zapla{uvam ili danavreduvam nekogo. Vladikata vo Crkvata e namestoto i vo obrazot Hristov, toj e glava naCrkvata sobrana okolu nego na Svetata Evha-ristija. Nadvor od ovaa blagodatna zaednica ko-ja se ostvaruva na Boèstvenata Liturgija ne-ma Crkva. Monahot se zavetuva deka }e ìvee dosmrt ispolnuvaj}i gi Bo`jite zapovedi za qubovsprema bli`niot. Bez ispolnuvawe na ovie za-povedi se raskinuva blagodatnata zaednica soBoga.

Koja e su{tinata na seto ova?

Zboruvaweto protiv eden Episkop i go-neweto na mona{tvoto zna~i progon na celataCrkva. A otcite velat: �Kade {to di{e Sve-

Slovo od Vodo~a

tiot Duh tamu se slu~uva i progon na CrkvataBo`ja.� A nie koi{to sme vo Crkvata moramepostojano da se preispituvame dali odime popatot {to ni go odredile otcite.

Gospod veli: Ako Mene Me mrazea i vas}e ve mrazat, a ve mrazat bidej}i ne ste od ovojsvet, tuku Jas ve izbrav od svetot i zatoa sve-tot ve mrazi. I u{te: Ako Moite zborovi gizapazea i va{ite }e gi zapazat, ako Mene Megonea i vas }e ve gonat; za{to nieden sluga ne epogolem od svojot gospodar, a seto ova }e vi gonapravat zatoa {to ne Go poznavaat OnojKoj{to Me pratil.

Eden Starec na Sveta Gora (Paisij) ima-{e obi~aj da re~e deka vo burata site ne~isto-tii se isfrlaat nadvor i koga burata prestanu-va moreto e po~isto.

U{te vele{e: �Zemajte gi kamewata {togi frlaat po vas i so niv gradete ja Crkvata.�

APOLOGIJA NA MONA[TVOTO

�Nova Makedonija�, januari, 1997 godina

Golemo i neiska`livo e zna~eweto namona{tvoto za sekoj pravoslaven narod i Crkva.Onamu kade {to se manastirite i duhovnite ot-ci tamu i narodot e sobran okolu niv, tamu i li-kot na sve{tenstvoto e pozapazen, tamu i ~isto-tata na verata e za~uvana i kone~no - duhovniot`ivot vo celost e na povisoko ramni{te.

Mona{tvoto e podvig vo koj se ispituvacelata na{a vera. Toa e znak deka edna Crkva e`iva i `ivee vo pokajanie. Od manastirite popravilo se odbiraat i episkopite na Pravo-slavnata Crkva. Zatoa zna~eweto na mona{tvo-to za nas e neprocenlivo i e od vitalen duhoven,kulturen i nacionalen interes. Osobeno vo vre-mevo na borba za priznavawe na avtokefalnos-ta na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Za setoova najjasno ni govorat likovite na Sveti Me-todij i Sveti Kiril, Sveti Kliment i SvetiNaum i site na{i u~iteli i prosvetiteli od re-dot na pravoslavnite monasi.

Tie n¢ nau~ija vo Crkvata da ne `ive-eme samoqubivo, samo za svoeto spasenie, tuku

da ìveeme pred s¢ soborno. Na{ata molitva dabide za celata Crkva, na{iot post da bide za ce-lata Crkva, ispolnuvaweto na site Bo`ji zapo-vedi i samoto u~estvo vo Svetite Tajni - da bi-dat za celata Crkva. Celiot na{ ìvot da Mubide prinesen na Boga za spasenie na site vernivo Crkvata, neposredno, a posredno i za celiotnarod. Bez toa ~uvstvo na sobornost, te{ko ne-koj }e moè da se nare~e vistinski hristijanin.Onie verni kaj koi najmnogu e razvieno toa ~uvs-tvo na sobornost i toj ìvot soboren, tie i naj-lesno se re{avaat da odgovorat na mona{kiotpovik, da go ostvarat toj dar Bo`ji vo svojot ì-vot. Na toj na~in i najlesno moàt da go posve-do~at likot Hristov vo ovoj svet, Hristovataqubov i Hristovata blagodat. Da gi posvedo~atqubovta i blagodatta na Carstvoto Nebesno voova vreme i na ovie prostori i pokraj goneweto{to }e go pretrpat. Isto kako i EdinorodniotSin Bo`ji, Isus Hristos, Bogo~ovekot, Koj se`rtvuva{e za site nas; a taa Negova qubov i nasamiot Krst se pokaà kako pobednik. On re~e:�O~e, prosti im, ne znaat {to pravat�. Taa qu-bov koja prostuva, koja se samo`rtvuva, so kojase qubi neprijatelot, na taa qubov monahot de-nes treba da bide svedok. Toa e qubovta koja gopreobrazuva i go spasuva ovoj svet.

Ova e mestoto na koe mnozina se sopnu-

vaat. Tie ne mo`at da ja vospriemaat kako qubovodlukata za odewe vo manastir, koga taa odlukapredizvikuva i roditelska bolka.

Qubovta {to ja propoveda pravoslav-nata Crkva ne e obi~na ~ove~ka, du{evna, tukuBo`estvena. Taa qubov e hristocentri~na, soeshatolo{ki dimenzii i antinomi~en karakter.Gospod Isus Hristos navistina rekol: Qubi gosvojot bli`en. I u{te: Po~ituvaj gi svoiteroditeli (Matej 19, 17). No rekol i: Koj gi qubitatka si i majka si pove}e od Mene ne e dostoenza Mene (Matej 10, 37). I u{te: Nemojte da mis-lite deka dojdov da donesam mir na zemjata; nedojdov da donesam mir, tuku me~. Za{to dojdovda razdelam ~ovek od tatka si i }erka od majkasi... I neprijateli na ~oveka }e bidat negovitedoma{ni. (Matej 10, 34 - 36)

Ova poslednovo se slu~uva i zaradi ne-razbiraweto i protiveweto koe roditelite gopoka`uvaat koga nivnite deca }e re{at slobod-no i qubovno svojot `ivot da Mu go posvetat naBoga, zaminuvaj}i vo manastir. Kako {to i stoivo soop{tenieto na Svetiot Arhierejski Sinodna Makedonskata Pravoslavna Crkva:

�Za àl, nekoi roditeli, spored rodi-telskata privrzanost sprema svoite ~eda, reagi-raat na èlbite i odlukite na nivnite deca koise opredeluvaat za mona{ki ìvot�.

Slovo od Vodo~a

Zatoa roditelite na idnite monasi tre-ba da se obidat, ako imaat malku vera, odnatre dagi razberat svoite deca, {to zna~i da se obidatkolku {to e mo`no da go ìveat nivniot ìvoti da go ponesat nivniot Krst. Ili so drugi zbo-rovi, sovesno da gi ispolnat svoite hristijans-ki dol`nosti: postot, molitvata, ispovedta, re-dovnoto pri~estuvawe so Svetite Tajni i dru-gite Bo`ji zapovedi. Toa e podvig za li~nosenpristap i li~nosen odnos, kako edinstvena mo`-nost da go razberat svoeto dete i sekoj ~ovek.Samo vaka }e moàt vistinski da se otvorat konBoga i kon svoeto dete i }e vidat kolku monahotsilno gi qubi svoite roditeli. ]e vidat kolkumonahot, iako telesno oddale~en, blagodatno imolitveno e prisuten vo ovoj svet, vo onie koigi qubi i za koi se moli. ]e vidat deka me|u nivi nivnite deca se ra|a i sozreva edna vistinskazaednica. Dodeka pak, obidot za nasilno izvle-kuvawe od manastir so fizi~ka sila, interveni-raweto kaj dràvnite organi, klevetata i la`-noto informirawe vo javnosta, pritisokot vrzSvetiot Arhierejski Sinod i vrz oddelni ne-govi ~lenovi e sosem neli~nosen, nepravosla-ven i nedostoen odnos za eden roditel. Osobenokoga znaeme deka so doa|aweto na na{ite duhov-ni ~eda vo manastir i so nivnoto zamona{uvawene se povreduva nitu edna crkovna, zakonska ili

ustavna norma. Na krajot roditelite }e mora dabidat iskreni samite so sebe i da proverat pokoj pat trgnale i po koj pat }e prodolàt daodat. Za{to ne moème da im sluìme na dvajcagospodari, na Boga i na mamona. (Luka 16, 13)

Sovr{eno i hristijanski bi bilo, kako{to se slu{na denovive, roditelite da go blago-slovat idniot monah. Da, no toa podrazbira pri-bli`no ist opit na roditelot vo Crkvata ilibarem visoka svest za po~ituvawe na slobodatana izbor kaj svoeto dete. Bidej}i vo ovaa situ-acija toa retko se slu~uva, Crkvata nikoga{ vosvoite Sveti kanoni ne predvidela odeweto vomanastir i zamona{uvaweto da bidat usloveniod roditelskiot blagoslov, pa duri i kaj decaedinci. Naprotiv, imaj}i pove}evekoven opit isoznanie za protiveweto na roditelite na id-niot monah, Crkvata predvidela epitimija naroditelite dodeka ne se pokajat, kako {to stoivo nomokanonot na Velikiot Trebnik, podosumdeset i vtoroto pravilo, vo koe se veli:

�Nikoj od roditelite da ne se osmeli daim popre~uva na svoite ~eda koi prio|aat konmona{kiot `ivot ili da gi ottrgnuva od manas-tirot ili zaradi toa da gi li{uva od nasleds-tvo. Ako se otkrie nekoj ova da go pravi, da seodla~i od Crkvata s¢ dodeka ne se pokae�. Ovapravilo va`i i za site sou~esnici.

Slovo od Vodo~a

Postoi i u{te eden va`en moment na kojtreba da se vnimava. Vo soop{tenieto na Sve-tiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pra-voslavna Crkva stoi:

�Svetata pravoslavna Crkva vo svojatamnoguvekovna tradicija i spored Svetite kano-ni, nikoga{ i nikogo nasila ne go privela vomona{ko `iveewe�.

Toa e taka, zatoa {to slobodnata volja iqubovta kon Boga se najzna~ajni faktori za do-a|awe, ostanuvawe i pravilno rastewe vo edenpravoslaven manastir. Sepak, slobodniot i qu-boven podvig na isku{enikot, spored Svetitekanoni, se ispituva vo vremenski period od{est meseci do tri godini pred zamona{uvawe-to (pravilo petto od Svetiot Pomesen Cari-gradski Sobor). Na ova ispituvawe mu se prida-va osobeno zna~ewe, zatoa {to vozobnovuvawetona mona{tvoto vo Makedonija ne mo`e i ne smeeda po~iva vrz la`ni osnovi (navrapita odluka,�zaveduvawe�, razo~aruvawe od `ivotot itn.).

Mona{tvoto e natpriroden Bo`ji darso koj se obdaruva preobrazenata ~ovekova pri-roda. Vo ovie ramki mo`e da bide objasneto ne-razbiraweto i napadot koj{to denovive seslu~i protiv mona{tvoto i Crkvata kaj nas,preku stranicite na eden skopski dneven vesnik,vo koj patem re~eno i oficijalnoto soop{tenie

na Svetiot Arhierejski Sinod na MakedonskataPravoslavna Crkva vo vrska so nastanatata sos-tojba neseriozno i neprofesionalno e protol-kuvano kako nemawe stav.

Navistina ne e mudro da se zboruva zane{ta za koi se nema li~en opit. Pravilo koevaì vo sekojdnevniot, ~ove~ki ìvot, a osobe-no onamu kade {to se projavuva Boèstveniot.Ako ni{to drugo, novinar koj pi{uva za Crkva-ta i za nejziniot ìv ìvot dobro e da go imapro~itano barem Evangelieto.

Zatoa, treba da imame doverba vo Sve-tiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pra-voslavna Crkva, koj se gri`i za mona{tvoto voMakedonija i za taa cel povikuva i odreduva so-odvetni li~nosti. Naprazno be{e o~ekuvawetoSvetiot Arhierejski Sinod da donese odlukaprotiv mona{tvoto, t.e. protiv Svetite kanonii protiv samiot sebesi.

Mona{tvoto }e postoi s¢ dodeka postoiìva Crkva, a ìva Crkva s¢ dodeka postoi mo-na{tvo. Mona{tvoto vo svojata su{tina e on-tolo{ki bunt protiv padnatiot svet, padnatatapriroda i samoqubieto. Bunt koj ma~eni~katakrv moè samo da go razgori.

Hristos se rodi!

Slovo od Vodo~a

§ §68

MONASITE NE SE MARIONETI

�Ve~er�, ...intervju...januari, 1997 god.

Vo upotreba se te{ki kvalifikacii, upateni naj~esto na Va{ata li~nost.

[to, spored Vas, e su{tinata na ovoj slu~aj?

Otcite velat: �Kade {to di{e SvetiotDuh tamu ima i gonewe na Crkvata�. Pred da seslu~i atakata vrz nas, se zapra{av dali odimepo patot na otcite. Sega sum miren: Ako svetotve mrazi, znajte deka Mene svetot u{te predvas Me zamrazi. Da bevte od ovoj svet, toga{svetot }e go qube{e svoeto, no bidej}i ne steod svetot, tuku Jas ve izbrav od svetot - za-toa svetot i ve mrazi. Pomnete gi zborovite{to vi gi rekov Jas: nieden sluga ne e pogolemod svojot gospodar. Ako Mene Me gonea i vas }eve gonat. Ako Moite zborovi gi zapazija i va-{ite }e gi zapazat. No seto ova }e vi go pra-vat zaradi Moeto ime, oti ne Go znaat OnojKoj Me pratil. (Jovan 15, 18 - 21)

Postoi problem: [to so roditelskata bolka, so misleweto

deka decata im se zagubeni, deka semejstvata}e ostanat bez loza?

A {to so bolkata na decata i kako }e gore{at problemot {to nivnite roditeli gi od-brale vesnicite za da razgovaraat so niv! Se-pak, roditelite - za da ja nadminat svojata bol-ka, bidej}i se deklariraat kako hristijani -treba da go otvorat svoeto srce kako duhovnosredi{te za Boga i za svoite bliski i da vidatdeka ne postoi tovar pogolem od onoj {to moàtda go ponesat. Zna~i, da se obidat da go ìveatona {to nivnite deca go ìveat, da se obidat dagi sfatat odnatre. Toga{ }e se uverat kolku mo-nahot gi qubi svoite bliski. Vo sprotivno, se-koja pravna dràva, pa i na{ata, gi zastapuva igi za{tituva interesite na svoite polnoletnigra|ani, koi go imaat pravoto na sloboda na iz-bor. A vremeto e lek za s¢.

Ve obvinuvaat za zaveduvawe na mladite?

Zaveduvaweto podrazbira ograni~uva-we ili paralizirawe na li~nosta. Da se ka`e zanekogo deka e zaveden e sud so golema te`ina. Zatoa morame da bideme svesni. PravoslavnataCrkva pod sostojbata na ‘zavedenost’ ja podraz-bira sostojbata na ‘zarobenost na srceto od stras-tite’ i onaa na ‘zarobenost na umot od samoizma-ma’, t.e. ‘prelest’. Zavedenosta upatuva na sla-bost na li~nosta i nejzina podlo`nost na stras-tite, na grevot. Onoj pak, {to re{il so svojata

Slovo od Vodo~a

slobodna odluka da zastane na bojnoto pole pro-tiv strastite, mo`e da se okarakterizira kako ida e, samo ne zaveden.

Mona{tvoto e ogledalo na duhovnatazrelost i ~istota na Crkvata. Toa ne mo`e da segradi vrz temelite na kakva-gode indoktrinaci-ja i laga.

Vo Svetoto Evangelie pi{uva: Akookoto ~ove~ko e svetlo, toga{ i celoto telo}e prebiva vo svetlina..Kakva e idninata na na-{ata Sveta pravoslavna vera i na na{iot narodako negovoto oko, mona{tvoto, ne prebiva vobesprekornost!

Za roditelskiot blagoslov postojatrazli~ni mislewa. Edni tvrdat deka

e neophoden, drugi ne?

Sovr{eno i hristijanski bi bilo, kako{to se slu{a denovive, roditelite da go blago-slovat idniot monah. Da, no toa podrazbira ro-ditelot da ima pribli`no ist opit vo Crkvataili barem visoka svest za po~ituvawe na slobo-data vo izborot na svoeto dete. Bidej}i vo vakvasituacija toa retko se slu~uva, Crkvata niko-ga{ vo svoite Sveti kanoni ne predvidela ode-weto vo manastir i zamona{uvaweto da bidatusloveni od roditelskiot blagoslov, pa duri i

kaj deca edinci. Naprotiv, imaj}i pove}eveko-ven opit i soznanie za protiveweto na rodite-lite na idniot monah, Crkvata predvidela epi-timija na roditelite dodeka ne se pokajat, kako{to stoi vo nomokanonot na Velikiot Trebnik,vo osumdeset i vtoroto pravilo, kade {to seveli:

�Nikoj od roditelite da ne se osmeli daim popre~uva na svoite ~eda koi prio|aat konmona{ki `ivot ili da gi ottrgnuva od manas-tirot ili zaradi toa da gi li{uva od nasleds-tvo. Ako se otkrie nekoj ova da go pravi, da seodla~i od Crkvata s¢ dodeka ne se pokae�.

... Pravilo koe va`i i za site sou~esnici.

Dali e to~no deka zamona{uvaweto vo nekoislu~ai odi po �skratena postapka�,

deka ne se po~ituva rokot od {est meseci dotri godini?

Takov slu~aj vo na{ite manastiri nema.Kriteriumot spored koj se odreduva zrelosta naeden kandidat za monah e mo{ne visok i so ni-{to ne se razlikuva od onoj {to se primenuva posvetogorskite manastiri ili vo koj i da e duho-ven centar vo svetot. Toj e plod na dveiljadigo-di{noto Predanie na Crkvata i e vo direktnanadle`nost na duhovniot otec.

Slovo od Vodo~a

Ima{e disonantni tonovi vo vrvot naSinodot na Makedonskata Pravoslavna Crkva

okolu aktuelniot slu~aj?

Samo vo temninata na mnogute nevisti-ni i pogre{ni tolkuvawa na izjavite koi vo iz-minatiot mesec gi pro~itavme mo`e da izgledadeka vo crkovniot vrv se slu{aat razli~ni to-novi. Na poslednata sednica na Svetiot Arhi-erejski Sinod bea izre~eni samo razli~ni mis-lewa okolu na~inot kako da im pomogneme naroditelite, a nema{e razli~ni stavovi za mo-na{tvoto. Mona{tvoto mo`e da bide kamen nasopnuvawe na koj }e bide ispitano dostoinstvo-to na eden vladika i dostoinstvoto na mnogumi-na drugi: roditeli, novinari, vlada, narod, in-stitucii i poedinci.

Kako dojde do masovno odewe na mladite vomanastirite? Kolkav e Va{iot udel vo toa?

Zborot �masovnost� vo ovoj kontekstmnogu ~esto se slu{a denovive. Za taa cel }e seposlu`ime so prosta matematika. Vkupniot brojna monasite i isku{enicite vo manastirite voVodo~a i Veljusa e sedumnaeset. Ako gi pribro-ime i site drugi monasi i isku{enici vo Make-donija, pa i na{ite monasi {irum manastiritevo svetot i ako taa cifra ja sporedime so brojot

na manastirite vo Makedonija (koi, za `al, vomomentov se prazni), poimot za nekakva �masov-nost� sam po sebe is~eznuva. Od druga stranapak, ako na ova pra{awe mu pristapime kvali-tativno, raduva soznanieto deka na{iov naroddenes vo li~nostite na ovie mladi lu|e kako pr-vina na Boga Mu go prinesuva najskapocenoto inajzdravoto. Terminot ‘masovnost’ e posoodvetenza brojot na mladite {to odat vo razni sekti ipraktikuvaat nekoi dalekuisto~ni u~ewa.

Me|utoa, ona {to e o~ebijno e èdta naovie generacii za avtenti~en duhoven ìvot. Voovie svoi potrebi tie mnogu ~esto se ostavenisamite na sebe. Ako se obideme da ja razberemeatmosferata vo koja mladite lu|e denes treba dagi ispolnuvaat Bo`jite zapovedi, so sigurnost ibez dvoumewe }e zaklu~ime deka zaminuvawetovo manastir e najbezbedno mesto za blago~estivìvot na onie {to go imaat vakviot priziv.Sekako, od vitalno zna~ewe e i prisustvoto naduhovni otci, za{to kade {to e trupot tamuse sobiraat i orlite... (Matej 24, 28).

[to }e ka`ete za mona{tvoto voMakedonija v~era, denes i utre?

Hristos e ist i v~era i denes i utre. ACrkvata vo Makedonija e ve~no mlada nevestaHristova, od {to nu`no i proizleguva deka Taa

Slovo od Vodo~a

ne{tata gi sogleduva tokmu od aspekt na ve~-nosta. Taka, ako mona{tvoto vo Makedonija v~e-ra bea Svetite Metodij i Kiril, Svetite Kli-ment i Naum, Kiril Pej~inovi}, Teodosij Si-najski, Partenij Zografski - tie se toa i denesi nivnoto blagodatno prisustvo, sakale ili ne,denes go ~uvstvuva ne samo na{iot tuku i druginarodi. Po utroto se poznava denot. Zna~i, netreba da n¢ zagri`uva mona{tvoto vo Makedo-nija utre, zatoa {to toa u{te denes go `ivee Ne-ve~erniot Osmi Den na Nebesniot Erusalim.

Za zato~enosta vo manastirite i za slobodnoto odlu~uvawe...?

Mi se ~ini deka ova pra{awe bi treba-lo da bide postaveno vaka - dali lu|eto se za-to~eni vo gradovite, dali moàt slobodno dapojdat vo Crkva i dali moàt slobodno da re{a-vaat da gi posetuvaat manastirite ili se vrzaniod svoite strasti i neverieto i od toa {to }ekaàt drugite!?

A od druga strana na{eto iskustvo gopokaùva slednovo: polnoletni, a so toa i pol-nopravni gra|ani na ovaa dràva (koi pe~atotnaj~esto gi imenuva kako �deca�) otkako }e pose-tat nekoj od manastirite, naj~esto bivaat sta-vani vo ku}en pritvor, pri {to duri im se naru-{uva osnovnata sloboda na dvièwe.

Slovo od Vodo~a

Vo manastirite e sosem poinaku: mona-site, kako i site drugi li~nosti pred Boga ipred lu|eto, ne se marioneti vo ne~ii race. Zna-~i slobodata, slobodnoto odlu~uvawe od aspektna ve~nosta i osloboduvaweto od strastite kakopreduslov za zaednica so Boga, se po~ituvaatpred s¢. Kade e Svetiot Duh tamu e i slobodata.

BORBA SO SVOITE STRASTI

�Puls�,januari 1997 godina

Za zaveduvaweto

Zaveduvawe se slu~uva sekoga{ koga ne-koj ili ne{to ja ograni~uva slobodata na na{a-ta li~nost. Strastite na srceto i prelesta naumot ontolo{ki ja ograni~uvaat na{ata slobo-da. Ostanuvame zarobenici na grevot i smrtta,nadvor od zaednica so `iviot Bog i NegovataSveta Crkva.

Postoi ‘zaveduvawe na srceto’ i postoi‘zaveduvawe na umot’. I najmalata strast moèda go zarobi i da go zavede ~ovekot. êsto slu-{ame koga lu|eto velat deka ona {to go pravatne e dobro i e grev, no ne moàt da mu se protiv-stavat, ne{to gi tera da go pravat toa. Mnogu-pati povtoruvaniot grev, bez ogled dali e golemili mal, sozdava navika, {to stanuva vtora pri-roda na ~ovekot.

Za golemite grevovi pak, {to da se ka-`e! Lu|eto gazat i uni{tuvaat konkretni li~-nosti za da gi zadovolat svoite strasti, t.e. svo-eto samoqubie. Zar ne boleduvaat i ne se zave-

Slovo od Vodo~a

deni denes mnozina lu|e od srebroqubie (lako-most po pari i materijalno bogatstvo) i slasto-qubie (prejaduvawe, pijanstvo, blud, narkoticii dr.). Toga{ kako mo`eme da zboruvame za slo-boda tamu kade {to umot ve}e ne e vo sostojba darakovodi, a samiot kako slep e rakovoden odstrastite!

Slavoqubieto, ili gordosta, eresta iateizmot se demonsko ‘zaveduvawe’ i ‘zarobuva-we na na umot’. Naj~esto se javuvaat kako posle-dica na ‘zarobenosta na srceto od strastite’. Idvata vida na zarobenost i zaveduvawe se najjas-ni znaci na padnatata i otpadnata od Boga ~o-vekova priroda.

Mona{tvoto kako podvig na zaednica soBoga vo Crkvata, vo ‘~istotata na srceto’ i‘prosvetlenosta na umot’ pretstavuva ontolo{-ka sloboda - kako ‘obo`enie’.

Otcite velat: �Daj krv, primi Duh�.Treba da se slu~i da povedeme golema borba sosvoite strasti (onaa {to ja vodi monahot) za dastekneme sloboda od aspekt na ve~nosta. A kade{to e Svetiot Duh tamu e i slobodata. Se pra-{uvam jas sega koj i od kogo e zaveden!?

Za reagirawata na javnosta

Prisustvoto na vistinskite monasi kajlu|eto ja budi zaspanata sovest, go trezni opie-noto srce, go uriva racionalniot pogled na sve-tot. Nikoj vo nivnoto prisustvo ne ostanuvaramnodu{en. Demonskata filosofija ‘kaj sitetamu i nie’ ili ‘site pravat taka, pa i jaspravam taka’ - krajno e relativizirana onamukade {to ima monasi. Nivnoto avtenti~no sve-do{tvo na likot Hristov vo ova vreme i na ovieprostori gi aktuelizira zborovite na SvetiotApostol Pavle: Nie sme blagouhanie Hristovopred Boga me|u onie koi se spasuvaat i me|uonie koi ginat. Za ednite miris na smrt zasmrt, za drugite miris na `ivot za `ivot, a zaova koj e sposoben (2 Kor. 2, 15).

I navistina, pojavata na monasite mno-zina gi izraduva. Se raduva Crkvata Bo`ja voMakedonija na prvite plodovi od svoeto poka-janie i so blagodarnost Mu gi prinesuva na Bo-ga. Mno{tvo lu|e odvaj ~ekaat da slu{nat ne{tolo{o za monasite, za Crkvata, a ~esto i samiteizmisluvaat nevistini. Tie kako da sakaat, sves-no ili nesvesno, da ja smirat svojata razbranu-vana sovest, a ne mo`at. Im pre~i samo`rtveno-to postewe i molewe na monahot, `ivotot vo

Slovo od Vodo~a

sekoja ~istota na duhot i teloto, pla~ot za gre-vovite na celiot narod kako za svoi sopstveni,‘ve~niot `ivot’ izobilno izlean vo negovotosrce i silno blesnat od negovoto preobrazenobitie. Kone~no, taa svetlina ne mo`at da ja pod-nesat onie ~ij{to duhoven vid e zaslepen od sa-moqubieto.

]e vi ja otkrijam tajnata za {to mo`e dabide obvinet eden monah - ako ne pla~e dovol-no za spasenieto na seto sozdanie, ako ne se molidovolno za spasenieto na site lu|e, ako ne sogo-ruva dovolno pred Boga za seto ova. Ne postojatdrugi dela za koi monahot bi mo`el da bide ob-vinet.

Vpro~em, Bog gi predvidel nastanite{to denovive se slu~uvaat. Vo edno na{e pismo{to go isprativme od Sveta Gora, napi{avme:

�Znam deka niz podvigot vo s¢ da se po-istovetime so Onoj Koj za Svojata Crkva se ras-pna no voskresna, teatar }e mu staneme na sve-tot, na lu|eto i na angelite i znak protiv kogo}e se govori. No zar neprijatelot nema da goqubime? Zar i za niv sekojdnevno ne umirame ipak sme `ivi? Osobeno koga onoj kogo denes gosretnuvame kako neprijatel, ve}e vo liturgisko-to ‘Denes’ go prepoznavame kako ve~en na{ voz-quben vo Carstvoto na Otecot i Sinot i Sve-tiot Duh.�

§ §80

ZA OZBORUVAWETO

�Puls�dekemvri, 1997 godina

Manastirot Presveta Bogorodica Ele-usa vo seloto Veljusa se vozobnovi kako ma{kimanastir vo septemvri 1995 g. posle moeto vos-toli~uvawe za Episkop na Strumi~kata Epar-hija. Vo maj 1996 g. bratstvoto premina vo manas-tirot Sveti Leontij vo seloto Vodo~a, a vo Pre-sveta Bogorodica se obrazuva ènski manastir.Denovive, dekemvri 1997 g., po Bo`ja blagodatsoborot na bratstvoto go so~inuvaat sedumna-eset monasi i isku{enici, a sestrinstvoto -petnaeset monahiwi i isku{eni~ki. Zaedno somanastirot Sveti Jovan Bigorski, koj isto takazaìvea vo 1995 g., ova se po~etocite na vozob-novuvaweto na mona{tvoto vo Makedonija, kakoplod na triesetgodi{niot avtokefalen ìvotna na{ata Crkva.

Bidej}i bevme ne{to novo za lu|eto, oz-boruvawata na sredinata, dobronamerni ilizlonamerni, ne prestanaa da n¢ sledat od sa-miot po~etok pa s¢ do den denes. I navistina,teatar mu stanavme na svetot, na angelite ina lu|eto (1 Kor. 4, 9) i znak protiv kogo }e se

Slovo od Vodo~a

govori. Lo{ite glasovi pak, osobeno bea pot-tiknati so pi{uvaweto vo dnevniot pe~at odstrana na nekoi roditeli na mladite monasi iod neprijatelite na Verata.

Obvinuvani sme za kriminal, trgovija ikoristewe na droga, nemoral, partiska pripad-nost, nacionalna nepodobnost, sekta{tvo i bol-na mistika. Prosto da se zapra{a ~ovek kako lisite ovie zla zaedno se najdoa kaj nas i zar za toani treba{e zamona{uvawe. No nie sega nema dadavame odgovor na site ovie obvinuvawa. Akozatreba - postojat soodvetni crkovni, policis-ki i medicinski lica. Za nas edinstveno e zna-~ajno ostvaruvaweto na Hristovite zborovi:Bla`eni ste vie koga }e ve sramat i progonati koga }e govorat protiv vas sekakvi lo{i zbo-rovi la`no zaradi Mene (Matej 5, 11).

Interesnoto vo ovoj slu~aj za koe{to epotrebno objasnuvawe e fenomenot ili poro-kot na ozboruvaweto ...Kako toa lu|eto tolkulesno stanuvaat primopredavateli na zloto?...Kako toa slu{natiot lo{ glas polesno nao|amesto vo nivnite srca i pametewe i polesno i sozla radost se raska`uva otkolku dobriot glas?No na{ata borba ne e protiv krvta i plotta,tuku protiv na~alstvata, protiv vlastite,protiv upravitelite na temninata od ovojvek, protiv podnebesnite duhovi na zlobata(Efes. 6, 12).

Zatoa, ako progovorime so bogoslovs-kiot jazik na Crkvata, a drug i ne znaeme, ovaasostojba bi ja objasnile na sledniot na~in:

Demonite kako bestelesni duhovi na dvana~ina go napa|aat onoj {to Go sledi Hristanosej}i Go Negoviot Krst. Od vnatre - prekustrastite koi{to s¢ u{te ne gi is~istil od svo-eto srce; i od nadvor - ili preku lu|e ili prekuli~no javuvawe. Za napad odnadvor gi koristatlu|eto koi{to voop{to ne se ni svesni za pos-toeweto na strastite (slavoqubieto, slastoqu-bieto, srebroqubieto), koi{to voop{to ne setrudat da go o~istat svoeto srce i ne znaat zademonite povrzani so strastite. Tie se podlo`-ni na demonsko vlijanie, ne vnimavaat na svoitepomisli i nemaat kriterium za razlikuvawe nadobroto od zloto. Demonot lesno mo`e da gi na-vede da go mrazat pravednikot. Demonskiot na-pad e naj~esto kombiniran i zavisi od toa na kojduhoven stepen se nao|a ~ovekot {to e napadnat.

Ako verniot ~ovek go ‘o~istil svoetosrce’ i dostignal do ‘prosvetluvawe na umot’,demonot ne nao|a mesto vo nego za napad odnatrepreku strastite i zatoa najnapred gi koristibezbo`nite lu|e kako instrument za ozboruva-we. Ako pobedi qubovta i pravednikot go pro-dol`i svojot duhoven rast kon ‘obo`enieto’ -ne vozvra}aj}i na zloto so zlo - toga{ demonot

gi koristi lu|eto kako instrument za uni{tu-vawe na pravednikot. Za ova sekoga{ pred nas goimame Hristoviot primer. Navistina, premi-not od ‘prosvetluvawe’ kon ‘obo`enie’ (ili so-vr{enstvo) ne mo`e da se ostvari bez proverkana na{ata qubov i kon neprijatelite, bez ispol-nuvawe na Bo`jata zapoved: A jas pak, vi velam,qubete gi neprijatelite svoi, blagoslovuvaj-te gi onie {to ve kolnat, pravete im dobro naonie {to ve mrazat i molete se za onie {to venavreduvaat i gonat (Matej 5, 44).

Mu blagodarime na Boga - Sveta TroicaKoj taka premudro go ustroi na{eto duhovnovosovr{uvawe.

Lu|eto koi{to ozboruvaat, koi{to de-monot gi koristi za svoj instrument za napad, nesakaat da go povrzat na{eto postoewe so na{atavera i qubov i zaednica so Boga, za{to vo spro-tivno bi trebalo i tie da go promenat svojotìvot. Naj~esto odgovorot go baraat vo socijal-ni, psiholo{ki i drugi pri~ini. Najnakraj, soproektiraweto na sopstvenata vnatre{na ne-~istotija vrz onie lu|e {to se objekt na nivno-to ozboruvawe sakaat, svesno ili nesvesno, da jasmirat svojata sovest i da najdat opravduvawe zasvojot nepoboèn ìvot. Najprosto kaàno, nimnabo`nite lu|e, onie koi go ~istat svoeto srceod srebroqubie, blud i slavoqubie i ne odat po

Slovo od Vodo~a

‘{irokiot pat’ na ovoj svet - im pre~at so svoe-to postoewe.

Taka i denes se aktuelni Hristovite zbo-rovi: Svetot... Mene Me mrazi, oti Jas svedo-~am za nego deka delata mu se lo{i (Jovan 7, 7).

§ §85

PO POVOD NEKOI TEKSTOVI [TO IZLEGUVAAT VO DNEVNIOT PE^AT

VO VRSKA SO @IVOTOT I SLU^UVAWATA VO CRKVATA ...

�Ve~er�, januari, 2000 g.

Tekstovite {to ~esto gi ~itame vo dne-vniot pe~at a se povrzani so Crkvata, baraatodgovor na nekoi pra{awa koi{to kaj nas o~i-gledno ne se dovolno razjasneti. Toa se pra{a-wata: za dostoinstveno ~estvuvawe vo duhot naPravoslavieto, za obessvetuvaweto na Crkva-ta, za crkovnite kanoni i dogmite, za pietizmotitn. ]e se obideme nakratko da gi objasnime.

Dostoinstveno ~estvuvawe...

Postojat nekolku aspekti od koi{tomo`e da govorime za praznikot Ro`destvo Hris-tovo: istoriski, dogmatski, asketsko-isihasti~-ki, liturgiski, ikonopisen...

Vo pravoslavniot duhoven ìvot, na as-ketsko-isihasti~ki plan, Ro`destvoto Hristo-vo se projavuva kako ‘otvorawe na srceto’: proja-vuvawe na Boèstvenata blagodat i molitvenosimnuvawe na umot vo nego. Dokolku na ovoj na-~in Hristos ne se rodi vo na{eto srce, toga{ }eni bide onevozmoèn celosniot mistirionski

pristap kon Vitleemskata pe{tera, vsu{nost}e bide popre~eno na{eto blagodatno prebiva-we vo liturgiskiot ‘prostor’ i ‘vreme’ na Crk-vata, kade {to edinstveno mo`e da u~estvuvamevo Domostrojot na na{eto spasenie. Zna~i, bezasketsko-isihasti~kiot podvig za ‘o~istuvawena na{eto srce’ ne e vozmo`no da u~estvuvame vopreobrazenata radost i vo dostojnoto ~estvu-vawe na Ro`destvoto Hristovo vo duhot na Pra-voslavieto. Vo osnovata na asketsko-isihasti~-kiot podvig cvrsto le`i qubovta kon Boga i qu-bovta sprema sekoj ~ovek, ne isklu~uvaj}i go du-ri i neprijatelot. Bogo~ovekot Isus Hristosre~e: �Dokolku ste go napravile toa na eden odovie Moi najmali bra}a, Mene ste Mi go na-pravile� (Matej 25, 40).

Obessvetuvawe na Crkvata

Crkvata e edna, Sveta, Soborna i Apo-stoloska. Crkvata e voskresnatoto i voznesenoTelo na Bogo~ovekot Hristos. Nie vernite,preku Svetite Tajni i Svetite Dobrodeteli sme~lenovi na ova Telo ~ija{to ve~na glava e Bogo-~ovekot. @ivotot vo ova Telo, rakovoden od sa-mata Glava - Hristos, vo Svetiot Duh, e soboren:sevkupniot na{ podvig za spasenie pred s¢ eborba za spasenieto na sekoj ~ovek, zaedni~kipodvig so site Svetii. Dokolku otfrlime makar

Slovo od Vodo~a

samo eden ~ovek od na{eto srce, toa }e bide kra-jot na na{eto duhovno vosovr{uvawe i po~etokna padot. Kako {to veli Starecot Sofronij:�Hristos e neograni~en Bog. Ne se raspna samoza vernite, tuku za site lu|e od Adama do posled-niot {to }e se rodi od `ena. Da Go sledi nekojHrista, zna~i da strada zaradi isceluvawe ispasenie na celoto ~ove{tvo. Poinaku ne mo`eda bide!�

Crkvata kako Telo Hristovo so ni{toi na nikakov na~in ne moè da se obessveti. VoCrkvata kako ìv bogo~ove~ki organizam ~o-vekot slobodno, preku ispolnuvaweto na zapo-vedite Bo`ji, moè samo duhovno da raste, da sepreobrazuva, da se ‘oboùva’. No, isto taka slo-bodno - poradi zavist, qubomora, omraza, laè-we, ozboruvawe, osuduvawe, zloradost, i voop-{to, poradi nequbov sprema bli`niot - ~ove-kot moè da otpadne od Crkvata s¢ dodeka ne sepokae. Vo sekoj slu~aj Crkvata si ostanuva ed-na, Sveta, Soborna i Apostolska, vo sevkupnatasvoja polnota.

Osvetuvaweto ili obessvetuvaweto nacrkovniot hram, koj{to isto taka go narekuvame‘crkva’ zaradi samoto crkovno sobranie, e ~istoliturgisko pra{awe. Crkovniot hram ja sledi~esta na samata Crkva, na samoto evharistiskosobranie koe{to se slu~uva vo nego. Dokolkucrkovno-evharistiskoto sobranie e vistinsko,

hramot e svet. Ako pak sobranieto e la`no,toga{ vo taa smisla hramot e obessveten. Ni-kakvo i ni~ie pominuvawe preku oltarot na hra-mot, duri i da se slu~ilo, samo po sebe ne mo`eda go obessveti crkovniot hram. Sepak, dobro eda se znae deka hramot e za ~ovekot, a ne ~ovekotza hramot. Kako {to veli Sveti Nikola Kava-sila: �Nema ni{to posveto od ~ovekot�. Drugo epra{aweto kolku treba da vnimavame zaradiduhovnata slabost i neznaeweto na drugite.

Crkovnite kanoni i dogmite

Crkovnite kanoni voop{to, a posebnoonie koi{to go reguliraat dvièweto vo hra-mot, naj~esto imaat samo pedago{ki, disciplin-ski karakter, a ne dogmatski. Vo ìvotot naCrkvata tie moàt da se prilagodat vo odnos nakonkretnite vonredni sostojbi (na primer,Svetite kanoni odreduvaat vozrast od dvaeset ipet godini za rakopolagawe vo |akonski ~in, atrieset za sve{teni~ki, no vo konkretniot ì-vot na Crkvata toa re~isi nikoga{ ne se zapazu-va). Za razlika od kanonite, dogmite ne moàtda se prilagoduvaat, duri i po cena na na{iotìvot.

Zna~i kanonite ili pravilata vo `i-votot na Crkvata gi tolkuva i gi sproveduva sa-miot Episkop - koj{to e na mestoto i vo obra-

zot Hristov - soglasno so potrebite za spaseni-eto na negovoto slovesno stado. Zna~i, ako Epi-skopot za ne{to odlu~i da bide vaka ili takaili ako toj dopu{ta ili ne dopu{ta ne{to, toatreba da se po~ituva. Za pravilnosta ili nepra-vilnosta na odlukite ili rabotata na Episko-pot sudi narodot Bo`ji, a vo krajna istanca iSoborot na Episkopite. Sepak, dobro e ~ovekpred da donese nekoj sud da si gi proceni svoiteznaewa i sposobnosti.

No, {to ni e kriterium? Vo Crkvata,nerazdelno ama i neslieno, razlikuvame tri ste-peni vo duhovnoto rastewe: ‘o~istuvawe od stras-tite’, ‘prosvetluvawe na umot’ i ‘obo`enie’. Ovietri stepeni im soodvetstvuvaat na trite stepenina sve{tenstvoto, a toa se: |akonskiot, sve{te-ni~kiot i episkopskiot.

Karakteristi~ni znaci za vtoriot ste-pen se: ‘otvoraweto na dovolno o~istenoto sr-ce’, ‘simnuvaweto i prosvetluvaweto na umot’ vonego i ‘potekuvaweto na umnosrde~nata molit-va’. Samo na ‘prosvetleniot um’ mu se otkrivatajnata na rasuduvaweto.

Pietizam

Pietizmot e eklisiolo{ka eres. Toa eindividualisti~ka, antisoborna religioznostzasnovana na egoizmot i ‘mnenieto’, odnosno na

Slovo od Vodo~a

visokoto mislewe za samite sebesi. Ponatamu,toa e religioznost zasnovana na svoite nadvo-re{ni manifestacii i na nadvore{nite efektivo hramot.

Na{ata duhovna sostojba, na{ata na-bo`nost, na{ata qubov kon bli`niot, postoja-no se na ispit i vo hramot i nadvor od nego. Niv-nata zrelost postojano se proveruva preku novipredizvici. Sekoe novo isku{enie jasno ja poka-`uva sostojbata na na{eto srce.

Duhovniot ~ovek pri sekoj ispit najna-pred se svrtuva kon svoeto srce. Sogleduvaj}i jataka negovata vnatre{na sostojba, toj se trudida go oslobodi srceto od robuvaweto na stras-tite, od suetata, od nedostatokot na qubov, ob-vinuvaj}i se pritoa samiot sebesi za s¢. ^ove-kot {to ne znae duhovno da raste za svojot pad giobvinuva, gi napa|a i gi osuduva drugite, oprav-duvaj}i se samiot sebesi.

Ako na{ite vozvi{eni ~uvstva ja izgu-bat svojata svetost zaradi nekoe slu~uvawe zavreme na bogoslu`bata, odnosno zaradi naru{u-vawe na nadvore{nite efekti, toga{ serioznotreba da se zapra{ame za nivnata vistinitost.S¢ {to e vistinito nitu lesno se dobiva nitulesno se gubi.

GRE[NIKOT GO QUBIME, A GREVOT GO MRAZIME

�Ve~er�, fevruari, 2000 g.

Pismoto na nepoznatiot PravoslavenHristijanin {to be{e objaveno vo vesnikot�Ve~er� na vtori fevruari ovaa godina, gi pred-izvika kaj nas slednive razmisluvawa:

Osnovnoto ne{to koe{to vo pravoslav-niot duhoven `ivot neophodno se po~ituva e na-~eloto: gre{nikot go qubime, a grevot go mra-zime. Toa ni go posvedo~i Hristos na Krstot,velej}i: O~e, prosti im, ne znaat {to pravat(Luka 23, 34).

Kako {to veli Svetiot Apostol Pavle:Na{ata borba ne e protiv plot i krv, (odnos-no protiv lu|e), tuku protiv na~alstvata,protiv vlastite... protiv podnebesnite du-hovi na zlobata (Efes. 6, 12). Toa go svedo~i iDuhot vo nas, Koj{to n¢ pou~uva deka nema ni-{to posveto od ~ovekot.

Postojat nekolku mesta vo pismoto nanepoznatiot Pravoslaven Hristijanin vo koi-{to se zabele`uva deka ne e dokraj po~ituvanospomnatoto na~elo na qubovta. Najprvo, postoisledewe i osuda na javniot `ivot na Strumi~-

kiot Mitropolit. Potoa, se slu~uva reakcijaisklu~ivo na objaven tekst od Strumi~kiot Mi-tropolit, {to o~igledno iritiralo. I na kra-jot, pismoto e polno so li~ni navredi kako:

�Episkopot Naum, koj{to bi trebalo�,- zna~i ne e? - �da e glava na Crkvata, go proma-{uva duhot na Crkvata, voveduva dvosmislenostvo tolkuvaweto na kanonite i ne vnimava na du-hovniot rast na svoeto slovesno stado�.

Nekoja duhovna pouka, jasno poso~uvaweili re{enie na problemot vo tekstot od pismo-to ne mo`e da se vidi.

Zna~i, vo pismoto se otfrla i se osudu-va li~nosta na Strumi~kiot Mitropolit, iakona nekolku mesta vo tekstot avtorot izrazuvaformalna soglasnost so negovata teologija. Se-koj napad na li~nost e neli~nosna postapka, od-nosno ne go gradi li~nosniot odnos me|u dve ~o-ve~ki bitija i poka`uva nepodgotvenost za gra-dewe na li~nosen odnos. Zatoa, ne e ni ~udo {toimeto i prezimeto na avtorot na pismoto osta-nuvaat nepoznati za nas. Po sevo ova navistinastanuva interesno pra{aweto - vo ~ij tekst eproma{en (a ne koj go proma{uva) duhot na Crk-vata?

Od opitot {to vo pravoslavniot duho-ven `ivot go imame, poznato ni e deka koga nekojn¢ osuduva i otfrla kako li~nosti, toga{ i ni-

kakvo objasnuvawe ne prima od nas, osven mo`e-bi zborot ‘prosti!’, i toa ne vedna{. No, bidej-}i pismoto be{e javno, smetavme oti e potrebnoi javno da odgovorime.

Kolku {to mo`e da bide sfateno od toapismo, Strumi~kiot Mitropolit glavno e obvi-net za toa deka ne vnimava na duhovniot rast nasvoeto slovesno stado, proma{uvaj}i go duhot naCrkvata. No i ovaa tema e doprena vo na{iottekst, so slednata re~enica: �Drugo e pra{awe-to kolku treba da vnimavame zaradi duhovnataslabost i neznaeweto na drugite�. Zna~i, svestza problemot postoi, no toj ne e opfaten zaradipoinakvata sodr`ina i cel na tekstot. Pa taka,dokolku nekoj saka{e ne{to konstruktivno danapi{e treba{e, trgnuvaj}i od ova mesto, samoda go dopolni tekstot. Nema{e potreba od na-pad.

No kade naj~esto gre{ime site nie i{to ja izdava na{ata duhovna sostojba?

Zaboravame deka svetot okolu nas goosoznavame soglasno ‘~istotata’ ili ‘ne~istota-ta’ na na{eto srce. Ako go napa|ame i otfrlame^ovekot zaradi nekoj grev, bez ogled na toa daligrevot vistinski postoi ili mislime deka pos-toi, toa e samo svedo{tvo deka sme bolni od is-tiot grev, deka gledame i osoznavame preku tojgrev. Kako {to veli Svetiot Apostol Pavle: Za

Slovo od Vodo~a

~istite s¢ e ~isto, a za oskvernetite i never-nite nema ni{to ~isto, nim im se oskvernetii umot i sovesta (Tit 1, 15). Toa ni e znak dazastaneme i da se pokaeme. Znak deka srceto ni e‘zatvoreno’.

Potrebno e da ja osvestime i ovaa de-monska stapica. Posle kratko vreme od po~eto-kot na na{iot asketsko-isihasti~ki podvig(odnosno, ‘volno stradanie’), site nie dostignu-vame do edno relativno ‘o~istuvawe’ i ‘prosvet-luvawe na energijata na na{iot um’. Otcite ovago narekle i prvo gledawe na nesozdadenataBo`estvena svetlina, no samo ako prvoto pro-gleduvawe se upotrebi za sogleduvawe na sops-tvenite grevovi, ne~istotija i gre{nost. Takase trgnuva po patot {to vodi kon srceto.

Ako taa ‘svetlina’ se iskoristi za gle-dawe, za sudewe na tu|ite grevovi i za pothra-nuvawe na visokoto mislewe za samite sebesi,toga{ ~ovekot stanuva zarobenik na ‘mnenieto’i na ‘prelesta’. Takviot ~ovek se nao|a nadvorod srceto, odnosno toj e nadvor od sebesi, so-glasno so duhot na svetovniot ìvot. So drugizborovi, nema svoj vnatre{en ìvot, pa go sle-di, go ìvee i go sudi nadvore{niot ìvot nadrugite. [to e ova ako ne proma{uvawe na du-hot? Op{ta bolest na dene{nicata. Pasiven an-tiisihazam. Eden proma{en duh {to Apostolot

Pavle odamna go ima opi{ano: A pak, site ati-wani, kako i tu|incite koi `iveeja pri niv, voni{to drugo ne sakaa da go pominuvaat vreme-to, osven vo toa - da zboruvaat ili da slu-{aat za ne{to novo (Dela 17, 21).

Zatoa treba{e da ni poslu`i kako po-uka poso~eniot kriterium pri donesuvawe na su-dovi vo na{iot prethoden tekst: �Samo na ‘pro-svetleniot um’ mu se otkriva tajnata na rasu-duvaweto.� Pretpostavka pak za toa e �‘otvora-weto’ na dovolno ‘o~istenoto srce’ - projavuva-weto na Bo`estvenata blagodat i molitvenotosimnuvawe na umot vo nego�. Za umot molitvenoda sleze vo srceto, potrebni se pove}e godiniasketsko-isihasti~ki podvig.

Vo sekoj slu~aj, ne treba da gi ostavamelu|eto da `iveat i da umrat vo zabluda, opravdu-vaj}i ja nivnata raslabena duhovna sostojba. Akonekoi se soblaznuvaat, pa kolku i da se tie,treba li da gi ostavime da se soblaznuvaat ilitreba da im pomogneme da go nadminat toa!? Ovae osnovnata poenta vo na{iot tekst. Toa trebada e sekojdnevna gri`a na sekoj vistinski Pas-tir, Episkop ili sve{tenik.

Ako lu|eto se duhovno slabi i neuki, to-ga{ treba da rastat i da doa|aat vo poznanie naVistinata. Nekoj treba da gi vodi prezemaj}i gorizikot na otporot. I povtorno, patot ve}e go

Slovo od Vodo~a

poka`avme vo na{eto pastirsko poslanie: �Duhovniot ~ovek pri sekoe isku{enie

od strana na lu|e (odnosno ‘nevolno stradanie’)najnapred se svrtuva kon svoeto srce. Sogledu-vaj}i ja negovata vnatre{na sostojba, toj se tru-di da go oslobodi srceto od robuvaweto na stras-tite, od suetata, od nedostigot na qubov, obvinu-vaj}i se pritoa samiot sebesi za s¢. Samo na tojna~in povtorno trgnuva po patot {to vodi konsrceto. Onoj {to ne znae duhovno da raste za svo-jot pad gi obvinuva, gi napa|a i gi osuduva dru-gite, se opravduva samiot sebesi i skr{nuva odpatot {to vodi kon srceto.�

Kako Starec i duhoven otec, kako Stru-mi~ki Mitropolit, postojano, so zbor i na delo,nastojuvam da pou~uvam deka napadot na na{atali~nost od strana na koj bilo ~ovek treba da gosfatime kako postavuvawe na ona egzistenci-jalno evangelsko pra{awe, za nas sekoga{ novo,‘Me qubi{ li?’ Od eshtolo{ka perspektiva, po-tvrdniot odgovor na pra{aweto mo`eme da godademe edinstveno vnatre, vo liturgiskiot pro-stor i vreme na Crkvata, kade vleguvame samoniz ‘otvorenoto’ i ‘~isto srce’. Povikot na bez-uslovna qubov e s¢ u{te upaten do site nas, ma-kar i molkum.

NOVO SVEDO[TVO

Vozqubeno, vo Hrista, ~edo,

Na tvoeto pismo objaveno vo vesnikot�Ve~er� na vtori fevruari, a ~ie prodol`eniego ~itavme denovive pod naslov �Zar da gi za-tvoram o~ite?�, }e se obidam u{te edna{, kakona popraven ispit, {to poqubovno da ti odgovo-ram.

Drago dete, soglasno so Apostolot, naonie {to se nadvor od na{ata zaednica i vera,Bog im e sudija. Zatoa nema{e potreba da pi{u-vam za niv. Prva i primarna gri`a za sekoj Pas-tir e duhovnata sostojba na negovoto slovesnostado i toa be{e osnovnata pri~ina poradi kojapi{uvav. Pi{uvaj}i, ne mo`ev i ne sakav da jazaobikolam vistinata deka: �Osvetuvaweto iliobessvetuvaweto na crkovniot hram - koj{toisto taka go narekuvame ‘crkva’, zaradi samotocrkovno sobranie - e ~isto liturgisko pra{a-we. Crkovniot hram ja sledi sudbinata na sama-ta Crkva, na samoto evharistisko sobranie koe{to se slu~uva vo nego. Dokolku crkovno-evha-ristiskoto sobranie e vistinsko, hramot e svet.Ako sobranieto e la`no, toga{ vo taa smislahramot e obessveten.� Zar misli{ deka ima po-

te{ki zborovi od izre~enite za eden nepravo-slaven, ako s¢ u{te ostane{ pri pomislata dekanekogo napa|am, a drug branam?

Prosti, no ti si go tolkuva{ pismotokako {to saka{, odnosno soglasno tvojot odnoskon mene i go osudi napi{anoto samo zatoa {toe od mene i zatoa {to me otfrla{ kako li~-nost. U{te eden dokaz za toa pokraj ve}e nave-denite e faktot deka pismoto na isku{enikotOnufrij ti se dopadna, a toa vo sekoj pogled emoj tekst. No, bidej}i toa e ne{to {to ti se do-pa|a, polesno mo`e{ da prifati{ deka ne e moei da go pofali{. Toa be{e u{te edna mala, vovakvi slu~ai dozvolena, dosetka i vidimka kol-ku da vidi{ kade si.

Isto taka, nikoj ne te obvinuva za sle-dewe na mojot javen ìvot, tuku vo tvoeto pismobe{e konstatirana osuda na mojot javen ìvot.Zna~i, ako saka{ moè{ da go sledi{ mojot ì-vot, no namesto da me osuduva{, {to od pove}epri~ini ne ti e dozvoleno, podobro pla~i i mo-li se za mene, ako misli{ deka ima ne{to za {tojas ne sum se pokajal. A bezgre{en ne sum.

I u{te ne{to, nemoj da misli{ deka sotoa {to ne gi potpi{uva{ pismata uspea da sesokrie{ i deka ne znam koj si. Od kriewe nemapotreba. Kaj nas vo Makedonija s¢ se znae. Ilisami }e si ka`eme ili drugite neizbe`no }e n¢

ka`at ili }e n¢ otkrijat. No, su{tinata na na-{iot hristijanski podvig e kako seto toa zlo nanequbov da go pokrieme so qubov. Kako na sekojnapad da odgovorime qubovno... Kako da ja pro-menime ovaa sostojba? Ako ima{ odgovori napra{awava, sigurno nekomu }e mu pomogne{.Vaka, pi{uvaj}i javno protiv Episkop na Crk-vata... Duhovnite zakoni nitu jas mo`am da giizmenam nitu ti.

Vo sekoj slu~aj, ne moème da otfrlimenekogo od na{eto srce, a pritoa i pravilno du-hovno da rasteme. Ovie dve dejstvija nikako neodat zaedno. Tuka site mnogu gre{ime. Pod pret-postavka deka i pravilno duhovno se razvivame,vo eden moment nere{eniot li~nosen odnos }eni se pojavi kako neodminliva pre~ka za ‘otvo-rawe na srceto’ i za ‘molitveno vleguvawe naumot’ vo nego; odnosno, ako sme na vtor stepen odduhovniot rast, proma{eniot li~nosen odnos }eni se pojavi kako pre~ka za premin od ‘prosvet-luvawe na umot’ kon ‘oboùvawe’. Toa vaì i zatebe i za mene i za site. [to pravime sega?![to veli eden pravoslaven teolog: Da se ~udisekoj, ne samo pravoslaven hristijanin tuku isekoj dobronameren ~ovek.

I za kraj, primeri na razdor imame mno-gu i nasekade. Svetot e prezasiten od toa. Te mo-lam, da sobereme sili i da mu dademe na svetot

Slovo od Vodo~a

edno novo svedo{tvo: �Po toa }e ve poznaat sitedeka ste Moi u~enici, ako imate qubov pome|usebe� (Jovan 13, 35). I da vlezeme vo blagoslovotna Hristovata prvosve{teni~ka molitva: �...zada bidat site edno, kako {to si Ti, O~e, vo Menei Jas vo Tebe; pa taka i tie da bidat vo Nas ednoi da poveruva svetot deka Ti si Me pratil�(Jovan 17, 21).

Prosti u{te edna{.

...me|u Episkopite najposleden, Naum Strumi~ki

BESEDA VO VODO^A

...od nau~niot simpozium po povod 2000 godini od hristijanstvoto:

∼∼Hristijanstvoto vo kulturata i umetnosta

na Strumi~kata Eparhija ∼∼

... Vodo~a, avgust, 2000 god. ...

Po~ituvani gospoda i gospo|i,dragi bra}a i sestri vo Hrista,

Dozvolete mi najnapred da ja iska`ammojata radost i blagodarnost za Va{eto cenetoprisustvo i rabotno u~estvo na ovoj nau~en sim-pozium, posveten na dveiljadigodi{ninata odRo`destvoto na Bogo~ovekot Isus Hristos, na-{iot Spasitel i U~itel. Odnapred Ve molimeda ni prostite i da n¢ izvestite za nekoj navis-tina nenameren na{ propust, {to e mo`no da sepojavi vo organizacijata na ova za nas zna~ajnoslu~uvawe.

Znam deka za nitu eden od nas, po ovojsve~en povod sobranite, ne e sporen faktot de-ka sme naslednici i svedoci na edno beskrajnozna~ajno i bogato, materijalno, kulturno i duhov-no hristijansko, vsu{nost Hristovo Predanie.Na teritorijata na na{ata pomesna Crkva ovago potvrduvaat golemiot broj otkrieni i za~u-

vani kulturno-istoriski spomenici ~ij{to is-toriski opseg go opfa}a periodot od prvite ve-kovi posle Hrista pa s¢ do denes. Golem del odva{ite ovde prijaveni trudovi posveteni im senim. Ova go potvrduva i deloto i neprekinatotoniz vekovite slavewe na Svetite Petnaeset Ti-veriopolski Sve{tenoma~enici. Isto taka de-loto i slaveweto na Svetite solunski bra}aMetodij i Kiril, na Sveti Teofil Strumi~ki,kako i kontinuiranoto prisustvo na mona{-kiot ìvot i podvig na ovie prostori s¢ doVtorata svetska vojna. Ottuka sakam da istak-nam deka ne slu~ajno i vozobnovuvaweto na mo-na{kiot op{teìtelen ìvot vo manastiritena na{ata Pravoslavna Crkva zapo~na tokmuodovde.

Pred malku namerno napomnav deka smei naslednici i svedoci na ova Sveto Predanie.Naslednik e edno, a svedok e drugo. Svedok e onoj{to e proniknat od toa Predanie i svedok e onoj{to so svojot `ivot i podvig se vtkal sebesi votoa Predanie. Svedok za nas vo Crkvata e onoj{to se vosovr{uva vo toa {to go nasledil i av-tenti~no go predava nasledenoto. Svedok e onoj{to so Predanieto ne nasleduva samo ne{to mi-nato tuku i ne{to idno, ne{to {to u{te ne e ive}e e. Zalogot i polnotata na Carstvoto Ne-besno. Poimot ‘svedok’ pretpostavuva odgovor-nost i zada~i.

Dvoedna zada~a ni pretstoi nam vo Crk-vata: samite sebesi da se ‘o~istime’, ‘prosvet-lime’ i ‘obo`ime’, da stekneme mudrost i poz-nanie, a potoa i drugite da gi nau~ime, da im po-mogneme vo procesot na ‘o~istuvawe’, ‘prosvet-luvawe’ i ‘obo`enie’. Odgovorni sme da gohranime i umot i srceto na narodot {to Gospodni go doveri. Umot na ~ovekot se hrani so zna-ewe za zemnite i za nebesnite ne{ta. Vo ram-kite na podvigot za zadovoluvawe na ovaa glad,vsu{nost za zasituvawe na umot so spasonosnoznaewe, go gledame i zna~enieto na ovoj nau~ensimpozium. Srceto na ~ovekot se hrani so pla~,so molitva, so Sveta Pri~est, so qubov duri ikon neprijatelot. Samo hraneweto na srceto eontolo{ko povrzuvawe so Predanieto {to smego nasledile. Edinstveno toa ni dava mo`nostodnatre da mu pristapime i da go poznaemenasledenoto.

Spored Svetite otci, samo malku od taahrana so koja se zasituva umot mo`e da go nahra-ni i srceto. No zatoa hranata koja go hrani srce-to e sekoga{ i hrana za umot. Za{to znaewetogordee i razgraduva, a qubovta gradi. Za{to vis-tinskoto znaewe i poznanie pretpostavuva qu-bov i zaednica, vsu{nost sekoga{ e qubov i za-ednica. Zatoa {to, kako {to veli Sveti Grigo-rij Palama, na zborot so zbor }e mu se protiv-

Slovo od Vodo~a

stavime, odnosno na znaeweto so znaewe, no naonoj {to e svedok na vistinskiot `ivot - koj }emu se sprotivstavi so golo znaewe i so obes-silen zbor? Zborot {to ne e zasnovan na opitnema sila.

Da dopolnam, i po dobivaweto na ‘darotna umno-srde~nata molitva’ ja razlikuvame ‘hra-nata na umot’ od ‘hranata na srceto’. Ova razli-kuvawe e prisutno s¢ do potekuvaweto na ‘ne-prestajnata umnosrde~na molitva’. Ottoga{ panatamu, edinstvena hrana i za umot i za srcetoe ‘sozercanieto’ na nesozdadenata svetlina naTrisolne~noto Bo`estvo, Otecot i Sinot iSvetiot Duh.

Samo Nemu Mu pripa|a seta slava ~est ipoklonenie vo vekovite na vekovite. Amin.

§ §105

ZA ARHIEPISKOPOT

...od promocijata na monografijata �Stefan, Arhiepriskop Ohridski i Makedonski�

2000 g.

Imam osobena ~est denes, ovde pred vas,na svoj na~in, da vi ja pretstavam fotomonogra-fijata: Stefan, Arhiepiskop Ohridski i Ma-kedonski. Ne mo`am bez da zapo~nam so zboro-vite od pristapnata beseda na Negovoto Bla-`enstvo od denot na vostoli~uvaweto, koi{todlaboko doprea do moeto srce:

�Da se udostoite da im slu`ite na sitepreku krstot zaradi Gospoda, e sveta `rtva itemel na edinstvoto i vo crkovniot i vo narod-niot soboren `ivot, pa i vo site oblasti na op-{estvenoto dejstvuvawe.�

Pokoncizno objasnuvawe za sodrìnatai smislata na episkopskata slu`ba vo ova na{evreme, osven vo Svetoto Pismo, ne sum sretnaldosega... Zborovi koi{to moàt samo od ì-voten opit da izvireat, od dela koi{to mu do-likuvaat na eden Poglavar na vozobnovenataOhridska Arhiepiskopija vo liceto na Make-donskata Pravoslavna Crkva.

Navistina, Arhiepiskopot g. g. Stefane centar na soborniot ìvot i edinstvo, kako vosvojata pomesna Crkva, Skopskata Eparhija, ta-ka i na celata na{a Makedonska PravoslavnaCrkva. Toj e i neraskinliva alka vo sinxirot nasobornoto edinstvo na ednata, Sveta, Soborna iApostolska Crkva. Negovoto mesto me|u nas vosvetot vo koj{to ìveeme ima ontolo{ka sodr-ìna i zna~ewe. Zatoa {to ovoj svet e ikona napekolot, vo smisla na grevot, padot, neednakvos-ta, podelbata i razdorot {to vladee okolu nas.

Kako da se nadminat site ovie podelbina nacionalen, religiozen, politi~ki i eko-nomski plan?!

Golema e odgovornosta na Poglavarot.Golema e odgovornosta ~ovek da se pojavi na mes-to i vo obraz Hristov, da bide ikona Bo`ja. Go-lema odgovornost e da se vozglavuva Crkvata, aja vozglavuva samo toj {to pred toa ja sobral vosvoeto srce. Zatoa {to samo ‘o~istenoto srce’moè da gi primi vo sebe site bez isklu~ok: ibliski i dale~ni i prijateli i neprijateli. Sa-mo vo nego moè da se sovr{i velikata tajna nasoborniot ìvot: na vzaemnoto proniknuvawe.

Oti kako }e pla~eme so ta`nite, a }e seraduvame so radosnite; kako }e so~ustvuvame sosite i kako }e se gri`ime za site? Samo vo‘o~istenoto srce’ mo`e da pote~e molitvata za

Slovo od Vodo~a

celiot svet, ispolneta vo ona nezglagollivo‘Avva O~e!’ Samo na oltarot od ‘otvorenoto sr-ce’ umot moè nevidlivo da sve{tenotvori, ana{iot episkopski ~in da ima pokritie vo na-{eto ‘prosvetluvawe’ i ‘oboènie’. Samo ~o-vekot so takvo srce moè da ima mir vo sebe i da{iri mir me|u lu|eto.

Takov e na{iot Arhiepiskop. So smire-nieto {to go nosi vo sebe toj Go pravi Hristaprisuten me|u nas i ja pretstavuva Hristovatagri`a, Hristovata qubov, Hristovoto u~ewe, novo mnogu realna smisla.

Bev svedok na slu~uvawata: �Va{e Bla-ènstvo, tie se pla{at i od strav go pravat toa{to go pravat.� Odgovorot be{e: �Nema zo{to,nikoj ne im misli zlo, nabrgu }e go sfatat toa.�I povtorno: �Va{e Blaènstvo, tie ne ni mis-lat dobro, govorat lo{o za nas. [to da pravi-me?� Odgovorot be{e sli~en: �Treba da imamequbov i so qubov da gi pridobieme - zo{to odneprijateli da ne ni bidat prijateli?� Da imsluìme na site preku krstot zaradi Gospoda.

Bev svedok i na zborovite: �Nemam vre-me da se odmoram.� I verno, Poglavarot nemavreme za toa. Nema vreme za privaten i indivi-dualen `ivot, nema vreme za sebe, zatoa {to mo-ra na site da im bide s¢. Zatoa {to samo li~-nosti podgotveni da se `rtvuvaat mo`at da go

gradat vo istorijata ona {to }e ostane ve~noili ve~noto da go voplotuvaat vo nea, a isto-riskoto postoewe da go preobrazuvaat vo nov,besmrten oblik na bitie i Svetotroi~en na~inna postoewe.

Vistinski i proro~ki bea zborovite nana{iot Poglavar: �Vo ova vreme da se bide Po-glavar na na{ata Sveta Makedonska Crkva po-trebni se i dopolnitelni sili i mnogu mudrostza da se iznajdat vistinski bogougodni re{enijai da se odbere najkratkiot pat do kone~no pri-fa}awe na vozobnovenata Ohridska Arhiepi-skopija vo zaednicata na pravoslavnite crkvi.Na{ata Makedonska Pravoslavna Crkva ve}e~etvrta decenija prodol`uva da ~ekori po patotizbran pred desetina vekovi od nejziniot osno-vopolo`nik i patron - Sveti Kliment Ohrid-ski, ~udotvorec.� Vide i na{iot Poglavar i si-te nie deka navistina se potrebni dopolnitelnisili od Boga - i mnogu mudrost i rasuduvawe -za da se proceni ona {to vo daden istoriskimoment e potrebno. Da se pronajde vistinsko re-{enie i da se proceni opasnosta vo drug isto-riski moment istoto toa re{enie da stane samomaska i pre~ka, odnosno idol - ako se zagubi~uvstvoto za Bo`jata volja i ako ne se odgovorislobodno i qubovno na predve~niot Sveto-troi~en plan i sovet za Crkvata.

Slovo od Vodo~a

Li~en svedok sum deka vo celiot ovojpodvig za priznavawe na na{ata Sveta Crkvana{iot Poglavar mudro n¢ vodi, otstranuvaj}igi so svoeto smirenie site pre~ki {to se pojavu-vaat na patot.

Zaradi ova dlaboko sme uvereni vo Bo`-jata promisla tokmu g. g. Stefan da bide Arhi-episkop na Makedonskata Pravoslavna Crkva,Bo`ja promisla ~ii{to svedoci bevme u{te nasamiot izbor, a i prethodno.

Na mnogu godini, Vladiko.

§ §110

BEZ SOBIRAWE POLITI^KI POENI !

� Denes� ...intervju...fevruari, 2001 godina

Kade e zastanato so re{avaweto nacrkovniot spor me|u Makedonskata

Pravoslavna Crkva i Srpskata PravoslavnaCrkva? Dali pregovorite }e prodol`at so

Carigrad, na trilateralna sredba vo koja }ezemat u~estvo visoki dostoinstvenici od

Vselenskata Patrijar{ija i kakvi se nivniterazmisluvawa za pove}egodi{niot spor?

Makedonskata Pravoslavna Crkva vosvoeto pismo od 07. 02. 2001 g. smireno i brato-qubivo pobara od Srpskiot Patrijarh i od Srp-skata Pravoslavna Crkva da se soglasat pra{a-weto za re{avaweto na nejziniot status da goprezeme i re{i Carigradskata Patrijar{ija,odnosno da go sankcionira vo duhot na Svetitekanoni i praktikata vo analogni slu~ai na pra-voslavnite crkvi. Ova pismo e plod na zaedni~-kiot stav i odluka na Svetiot Sinod na Make-donskata Pravoslavna Crkva, doneseni po ko-ne~noto soznanie deka Carigradskata Patri-jar{ija e taa koja{to, edinstveno, dava celosnaavtonomija i avtokefalija na pomesnite pravo-slavni crkvi i taa e edinstvena koja{to na na-

Slovo od Vodo~a

{ata Crkva moè da £ obezbedi samostojno u~es-tvo i prisustvo na sepravoslavnite konferen-cii, sve~enosti i sredbi na nivo na poglavariili drugi pretstavnici na pomesnite pravo-slavni crkvi. Do ova soznanie dojdovme i prekukonsultaciite {to makedonskata crkovna dele-gacija gi ima{e so pretstavnicite na pove}e po-mesni pravoslavni crkvi, kako i so pretstavni-ci na Carigradskata Patrijar{ija. O~ekuvamevo dogledno vreme da dojde i do trilateralnasredba me|u delegaciite na Srpskata Pravo-slavna Crkva, Makedonskata Pravoslavna Crk-va i Carigradskata Patrijar{ija. Sekako, ovaasredba e neizvesna, bidej}i u{te go nemame od-govorot na Srpskata Pravoslavna Crkva i neznaeme kakvo }e bide nejzinoto ponatamo{noodnesuvawe, koe moè celiot proces na prizna-vawe da go odloì vo nedogledno vreme.

Nedelava aktuelni se informaciite deka voSvetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata

Pravoslavna Crkva se razgleduva predlogot na Vselenskata Patrijar{ija za dvojno ime

na Makedonskata Pravoslavna Crkva. Dali ste soglasni da dojde do promena na

imeto vo Ohridsko-Makedonska PravoslavnaCrkva ili Ohridska Arhiepiskopija. Kakov eva{iot odnos kon ovie predlozi za imenuvawe

na Makedonskata Pravoslavna Crkva?Dali problemot so imeto na Crkvata treba

da se re{ava pred re{avaweto na problemotso imeto na dr`avata? Kakov odnos imate

kon kvalifikaciite za nacionalni predavni-ci vo visokite crkovni krugovi?

Oficijalnite razgovori so Vselenska-ta Patrijar{ija s¢ u{te ne se po~nati i neiz-vesno e koga }e zapo~nat. Taka {to kakvi }e bi-dat nivnite predlozi zasega mo`eme samo dapretpostavuvame. Pra{aweto za imeto e poslo-`en problem otkolku {to navidum izgleda.Osven politi~kite i istoriskite, problemot soimeto ima i svoi dogmatski, eklisiolo{ki i es-hatolo{ki dimenzii. Vo golem lavirint vlegu-vame site koga razmisluvame samo vo ramkite naprvite dve dimenzii.

Sekoja pomesna crkva koristi dve imi-wa: svoeto nacionalno ime i svoeto eklisio-lo{ko ime. Nacionalnite imiwa na crkvitenaj~esto datiraat od poslednite sto i pedesetgodini, od vremeto na borbata za nacionalen dr-`aven i crkoven identitet. Eklisiolo{kotoime sekoja Crkva go dobiva od vremeto na svoe-to sozdavawe i toa ime se odreduva spored se-di{teto na prviot Episkop na odnosnata Crk-va. Eklisiolo{koto ime na Makedonskata Pra-voslavna Crkva e Ohridska Arhiepiskopija.

Najstarite Crkvi i denes oficijalnogi koristat svoite eklisiolo{ki imiwa. Toase: Carigradskata Patrijar{ija, Aleksandris-

Slovo od Vodo~a

kata Patrijar{ija, Antiohiskata Patrijar-{ija i Erusalimskata Patrijar{ija. Mo`no eda se o~ekuva onie crkvi koi{to oficijalno goupotrebuvaat svoeto eklisiolo{ko ime da ba-raat od nas i nie vo odnosot so niv da go koris-time svoeto eklisiolo{ko ime, no toa doprva }ego vidime.

Odgovorot pak, na pra{aweto dali pro-blemot so imeto na na{ata Crkva treba da gore{avame pred re{avaweto na problemot soimeto na na{ata dr`ava, }e bide plod na pro-cenkata na Svetiot Arhierejski Sinod na Ma-kedonskata Pravoslavna Crkva. Sekako deka voSvetiot Arhierejski Sinod na MakedonskataPravoslavna Crkva ja analizirame momentalna-ta politi~ka situacija doma i vo regionot, aisto taka, koga za toa }e dojde vreme, }e bidatkonsultirani i drugite relevantni faktori vodr`avata i od pozicijata i od opozicijata. Notoa vreme u{te ne e dojdeno.

Avtonomija ili avtokefalija, isto taka gorlivo pra{awe. ]e vrodat li so plod nastojuvawata avtonomijata iliavtokefalijata da dojdat od Vselenskiot

Patrijarh g.g. Vartolomej? I dokolku se prifati avtonomen status,

kakov }e bide odnosot kon odlukata naTretiot naroden sobor na Makedonskata

Pravoslavna Crkva za proglasuvawe na

avtokefalnost i dali mo`e da se o~ekuva da se dogovori vremenski rok koga

Makedonskata Pravoslavna Crkva bi dobilaavtokefalnost od Carigrad, po avtonomnoto

priznavawe? Ima li razlika me|u avtonomija i avtokefalija?

Su{tinska razlika pome|u avtonomija iavtokefalija ne postoi. Ona {to e od vitalnozna~ewe za edna Crkva e nejziniot samostoennastap, u~estvo i prisustvo na sepravoslavnitekonferencii, sve~enosti i sredbi na nivo napoglavari ili drugi pretstavnici na pomesnitepravoslavni crkvi. Avtokefalnosta e kvalitetna samostojno ìveewe i odlu~uvawe, {to kajedna Crkva ili eden Episkop moè da se projavisamo vo sferata na nivnata pastirska dejnost.Na primer, jas kako Episkop samostojno odlu~u-vam kade }e sluàm, a kade ne; kade }e se pojavam,a kade ne; kade i dali }e organiziram veronauka;dali nekogo }e oslobodam od post ili nema isli~no. No na{ata Crkva ili jas kako Episkop,ne moème da odlu~uvame za pra{awa od dogmat-ski, kanonski ili bogoslu`ben karakter. Tukanikoj ne e avtokefalen. Pra{awata od takov ka-rakter se re{avaat samo na zaedni~ki, sepravo-slavni i Vselenski Sobori, ~ii odluki se za-dolìtelni za site crkvi. Borbata {to momen-

talno ja vodi Makedonskata Pravoslavna Crkvae tokmu borba za vleguvawe vo ovie sobornistrukturi na odlu~uvawe i da ne dopu{ti nikojvo nejzino ime i na nejzino mesto da donesuvaodluki od su{tinsko zna~ewe.

Dali odlukite za statusot na Crkvata inejzinoto ime }e se donesuvaat vo Sinodotili na crkovno-naroden sobor? Postoi li

celosna soglasnot vo Sinodot za krupnite pra{awa za na{ata Crkva za koi

sega se razgovara?

Mislam deka postoi celosna soglasnostvo Sinodot za site krupni pra{awa od koi zavi-si idninata na na{ata Sveta Crkva. Osven akopostoi nekoj {to edno zboruva, a drugo misli, vo{to li~no ne veruvam.

Koga mo`e da o~ekuvame so Bo`ja pomo{ i hristijanska po~it i qubov da bideme

prifateni vo semejstvoto na pravoslavnitecrkvi? Dali sestrinskite crkvi }e se soo~atgodinava so makedonskata crkovna realnost

i {to zna~i toa za MakedonskataPravoslavna Crkva?

Na{eto prifa}awe vo semejstvoto napravoslavnite crkvi pred s¢ zavisi od nas sa-

Slovo od Vodo~a

mite. ]e vi poso~am eden primer kako ne trebada se re{avaat problemite. Denovive sme svedo-ci na edna golema dezorientacija i izleguvaweod vistinskiot kontekst na rabotite koga e vopra{awe naporot {to Svetiot Arhierejski Si-nod na Makedonskata Pravoslavna Crkva go vlo-ùva za re{avawe na problemot na na{ata Crk-va. Prvo, se javuva edna nezdrava nedoverba konSinodot i staveni sme vo pozicija da gi pojasnu-vame rabotite i so toa na na{ite vnatre{ni inadvore{ni neprijateli da im gi otkrivame na-{ite nameri. Vtoro, problemot {to treba{e dago re{avame so zaedni~ki sili, be{e staven vokontekst na borbata koja me|usebno ja vodat dve-te najgolemi politi~ki partii i so toa avtomat-ski doa|a do razedinuvawe na silite, do pris-trasno gledawe na rabotite i sozdavawe na ne-soodvetna atmosfera vo javnosta. Stradawata naMakedonskata Pravoslavna Crkva ne se pogodnapo~va za sobirawe na politi~ki poeni. I treto,vladee golemo neznaewe za su{tinata na prob-lemot, osobeno za negovata dogmatska, eklisio-lo{ka i eshatolo{ka dimenzija. Ne{to {to nemoè da se dobie bez u~estvo vo ìviot ìvotna Crkvata.

EKLISIOLO[KI ODGOVORI- ZA IMETO I STATUSOT

NA CRKVATA

�Zum�, ... intervju...fevruvari, 2001 godina

Pra{awa:

Spored gr~ki i makedonski izvori, dvojnotoime na Makedonskata Pravoslavna Crkva egotova rabota. Kako go komentirate fak-

tot {to predavstvoto go vr{at arhierei,odnosno onie koi ni vo son ne bi smeele da

pomislat na rasproda`ba na nacionalnite ina crkovnite interesi?

Site pravoslavni crkvi vo svetot vo svojotnaziv go sodr`at nacionalniot predznak.Zo{to samo Makedonskata Pravoslavna

Crkva treba da bide isklu~ok, osobeno koga ejasno deka bri{eweto na zborot ‘Makedonska’

od imeto na Crkvata za nadvore{na komunikacija, zna~i direktno negirawe

na makedonskiot narod?

Koja e pri~inata {to 34 godini po donesu-vaweto na odlukata za avtokefalnost na

Makedonskata Pravoslavna Crkva prifa}ateavtonomen status?

Kako }e im go objasnite na vernicite i na makedonskiot narod voop{to

faktot {to so prifa}aweto na avtonomniot status pod jurisdikcija

na Vselenskiot Patrijarh, po tri veka, odnovo se vra}ame pod zakrila na

Carigradskata Patrijar{ija, koja vo 1767 godina go �sraboti" ukinuvaweto

na Ohridskata Arhiepiskopija?

Kako proben balon vo javnosta se pu{taatinformacii deka avtokefalniot status

Makedonskata Pravoslavna Crkva }e go dobie po tri-~etiri godini.

Zo{to toa ne se slu~i sega?

Dvojnoto ime na Makedonskata Pravoslavna Crkva odi paralelno

ili mo`ebi kako predvesnik na promenatana imeto na dr`avata.

Poznato e deka ste eden od klu~nite lu|evo pregovorite za promenata

na imeto i statusot na na{ata Crkva. Ne smetate li deka so ova direktno

se stavate vo funkcija na politika?

Slovo od Vodo~a

Odgovor:

Za pravilno da bide sfateno i da bideodgovoreno na pra{aweto za statusot i imeto naMakedonskata Pravoslavna Crkva, potrebno ene samo poznavawe na istorijata na na{iot na-rod i Crkva, kako i na politi~kata sostojba vozemjava, vo regionot i vo svetot (od aspekt nasozdavaweto na globalnoto op{testvo) tuku{to e mnogu pobitno - i poznavawe na kanon-skoto pravo, dogmatikata, eklisiologijata i es-hatologijata, odnosno potreben e konkreten ili~nosen opit od zaednicata so ìviot Bog, voCrkvata. Za àl, zaklu~ocite {to mnogu lesnobivaat donesuvani za ova pra{awe vo poslednovreme, naj~esto se temelat vrz nedovolnoto poz-navawe na istorijata, vrz zadocnetiot naci-onal-romantizam, po malku na omrazata konCrkvata, a najmnogu na sekojdnevnoto sobirawena politi~ki poeni i diskvalifikacija na po-liti~kiot protivnik. Vistinskata politi~kaedukacija i proniklivost, {to za nas vo Crkva-ta podrazbira i ‘prosvetlenost na umot’, kako ipoznavaweto na crkovnite pravila i na u~ewetona Crkvata, ne moème nitu da gi nasetime. Vre-me e da bide slu{nat i zborot na Crkvata i na-kratko od ovie su{tinski dosega neopfateni as-pekti da bide rasvetlen i razjasnet ovoj prob-lem.

Od dogmatski aspekt na{ata pravoslav-na vera e vera vo edna, Sveta, Soborna i Apos-tolska Crkva. Ottamu, vo koja bilo pravoslavnazemja da pojdete ili vo koj bilo pravoslavenhram da vlezete i na koj bilo jazik da go slu{-nete pravoslavniot Simbol na Verata, edins-tveno i nasekade }e bide posvedo~ena i potvrde-na samo taa vera - vo ednata, Sveta, Soborna iApostolska Crkva i ni{to drugo. Pravoslav-nite hristijani ja primaat ovaa vera vo SvetataTajna Kr{tenie, so ovaa vera `iveat i so ovaavera umiraat. Ovaa vera ako treba i ma~eni~ki}e ja posvedo~at.

Nitu eden vistinski pravoslaven ~oveknema da vi ispoveda vera vo nekoja Gr~ka, Make-donska, Bugarska, Srpska ili ne znam koja crkva.Vo svetlina na pogore izlo`enoto ednata, Sve-ta, Soborna i Apostolska Crkva samo se proja-vuva vo odredeni politi~ki i etni~ki graniciza da go posvedo~i na tamu naseleniot narodBo`ji, soglasno negoviot jazik i mentalitet,Domostrojot na Bogo~ovekot Isus Hristos zaspasenie na sekoj ~ovek. Poradi toa, od dogmats-ki i zatoa nepromenliv aspekt i soglasno na ad-ministrativna podelba, imeto na edna crkva mo-`e da bide samo: Pravoslavna Crkva vo Grcija,vo Makedonija, vo Srbija..., a nikako kako {to ei vo praktika - Gr~ka Pravoslavna Crkva, Ma-

kedonska, Srpska, Bugarska... Da ne go opfa}a-me ovde i problemot deka i sekoj ~ovek, pripad-nik na odredena narodnost, vo granicite na ednanacionalna dr`ava, treba da go slu{ne Evange-lieto na svojot maj~in jazik i da ja po~uvstvuvaCrkvata na taa teritorija kako svoja, u~estvu-vaj}i so site prava i dol`nosti vo nejziniot`ivot.

Od eklisiolo{ki aspekt, vistinskoto iedinstvenoto mo`no ime na edna crkva se odre-duva spored katedrata na prviot Episkop. Oddruga strana pak, katedrata na prviot Episkopniz istorijata se pomestuvala vo zavisnost odtoa kade se nao|al centarot na dràvnata i napoliti~kata mo}. Poradi toa, niz istorijata ezabeleàna dislokacija na crkovnite centri ina katedrite na glavnite Episkopi. Vo taa smis-la, vistinskoto eklisiolo{ko ime na Pravo-slavnata Crkva vo Grcija e Atinska Arhiepi-skopija, vo Makedonija - Skopska Arhiepisko-pija, vo Srbija - Belgradska Arhiepiskopija, voBugarija - Sofiska Arhiepiskopija... No, za dase so~uva istoriskiot kontinuitet i se}avawe-to na neprekinatiot crkoven ìvot i svedo{t-vo niz istorijata, napraven e eden eklisiolo{-ki isklu~ok i smislena e takanare~enata mini-malna crkovna jurisdikcija. Odnosno, so toa{to e dozvoleno na primer skopskiot mitropo-

Slovo od Vodo~a

lit da ima uprava nad samo eden hram vo Ohrid,mu se opravduva i titulata Arhiepiskop Ohrid-ski ili so toa {to na belgradskiot mitropolitmu e dozvolena uprava nad eden hram vo Pe}, muse opravduva i titulata Arhiepiskop Pe}ski...

Zatoa, od dogmatski i eklisiolo{ki as-pekt, imiwata {to nekoi pravoslavni crkvi giupotrebuvaat denes se samo nu`no zlo nasledenood periodot koga i Crkvata bila vklu~ena voborbata za nacionalen identitet i dr`avno osa-mostojuvawe, a ne imiwa zasnovani vrz SvetotoPredanie i kanonite na Crkvata. Denes proble-mot so imeto na Makedonskata PravoslavnaCrkva e staven i vo lo{a kombinacija so nere-{eniot status i mesto na na{ata Crkva vo pra-voslavniot svet, kako i so momentalnata poli-ti~ka situacija vnatre vo zemjata i vo regionot.Pokraj toa, nekoi od postarite crkvi uspeale dago za~uvaat svoeto eklisiolo{ko ime i sigurno}e baraat so niv da se komunicira na toj na~in,odnosno so takvo ime, ne{to {to ne mo`at da gobaraat crkvite koi{to vo svoeto ime go vmet-nale nacionalnoto obele`je.

I najposle, problemot so imiwata napravoslavnite crkvi najostro se projavuva vodijasporata i toa }e bide edno od pra{awata nakoi{to }e treba da dade odgovor idniot Vse-lenski Sobor.

Eklisiolo{ka tema e i odnosot me|u av-

Slovo od Vodo~a

tokefalija i avtonomija. Su{tinska razlikame|u crkvi vo tie dva statusa ne postoi, oso-beno ako soodvetniot status e dobien so tomosod Carigradskata Patrijar{ija. Zo{to? Zatoa{to avtokefalnosta e kvalitet na samostojnoìveewe i odlu~uvawe {to kaj edna Crkva iliEpiskop moè da se projavi samo vo sferata nanivnata pastirska dejnost. Nitu edna Crkva iliEpiskop ne moàt da bidat avtokefalni, odnos-no samostojno da odlu~uvaat vo sferata na dog-matikata, vo kanonskoto pravo ili vo bogo-slu`beniot ìvot. Problemi od ovoj vid se re-{avaat samo na zaedni~ki, sepravoslavni i vse-lenski sobori, ~ii{to odluki se zadolìtelniza site. Borbata {to momentalno ja vodi Ma-kedonskata Pravoslavna Crkva e tokmu borba zavleguvawe vo ovie soborni strukturi na odlu-~uvawe i da ne dozvoli nikoj vo nejzino ime i nanejzino mesto da donesuva odluki od su{tinskozna~ewe. Zna~i, razlikite me|u edna avtonomnai edna avtokefalna Crkva se formalni i se od-nesuvaat pove}e na procesot na postepeno zapoz-navawe i voveduvawe na edna pomesna Crkva vosobornite strukturi na odlu~uvawe vo ednata,Sveta, Soborna i Apostolska Crkva, kako i nasamostojniot nastap i pretstavuvawe na ednapomesna Crkva na sepravoslavnite sve~enosti ievharistiski sosluùvawa. Ovoj samostoen na-stap vo site segmenti na soborniot ìvot na

Pravoslavnata Crkva moè da bide obezbedensamo so tomos dobien od Carigradskata Patri-jar{ija. Dokolku Makedonskata PravoslavnaCrkva bi dobila avtonomija, pa duri i avtoke-falija od Srpskata Pravoslavna Crkva, vo so-glasnost so vospostavenite odnosi i dosega{-nata praktika (i pokraj dobrata èlba {to Ko-misijata na Srpskata Pravoslavna Crkva ja iz-razi na poslednata sredba) toa bi zna~elo gube-we na samostojniot nastap i ostanuvawe vo ram-kite na Srpskata Pravoslavna Crkva so mnoguneizvesna idnina. [to se odnesuva do spomenu-vaweto na imiwata na poglavarite na avtoke-falnite i avtonomnite crkvi za vreme na slu-èweto na Svetata Liturgija, toa se ~in i prak-tika podednakvo zadolìtelni kako za poglava-rot na crkva so avtonomen status taka i za po-glavarot na crkva so avtokefalen status. Toaspomenuvawe na imiwata vo Svetata Evharis-tija (vo dvete nasoki) ima ontolo{ko zna~ewe ie javno svedo{tvo vo odnos na toa so kogo ednapomesna crkva ima zaednica.

So dosega objasnetoto navlegovme i voeshatolo{kiot aspekt od `ivotot na Crkvata.Site pomesni pravoslavni crkvi preku svojotEpiskop vo Svetata Evharistija se poistovetu-vaat so Teloto Hristovo, {to zna~i i so prvataCrkva Bo`ja osnovana vo Erusalim i so eshato-lo{kata Crkva vo Neve~erniot Den na Carst-

Slovo od Vodo~a

voto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh. Sekojapomesna pravoslavna Crkva posebno, no i sitezaedno, blagodatno i svetotainski se proniknu-vaat i poistovetuvaat me|u sebe i samo taka jaso~inuvaat ednata, Sveta, Soborna i Apostol-ska Crkva. Pravoslavnite pomesni crkvi vo sve-tot denes se dol`ni i na vidliv na~in da gosvedo~at svoeto ontolo{ko edinstvo vo verata iqubovta: zaedni~ko soslu`uvawe, zaedni~ko od-lu~uvawe, zaemno pomagawe, sostraduvawe...

Na Makedonskata Pravoslavna Crkvaova vidlivo edinstvo £ nedostiga. Zatoa e po-trebno {to poskoro da ja nadmineme ovaa izola-cija predizvikana od crkovniot nacionalizam ietnofiletizam - pojavi {to mu pripa|aat napadnatiot svet. Kako toa }e se slu~i i koga, soGospod napred, }e vidime.

Sekako deka vo Svetiot ArhierejskiSinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva jaanalizirame momentalnata politi~ka situacijadoma i vo regionot. Osven toa, Svetiot Arhi-erejski Sinod na Makedonskata PravoslavnaCrkva, koga za toa }e dojde vreme, }e se konsul-tira so Vladata na Republika Makedonija, sopretstavnici na opozicijata, so pretstavnicina MANU, so stranski diplomatski pretstavni-ci i so drugi relevantni faktori, no odlukata}e si ja donese sam, soglasno so vitalnite inte-resi na Crkvata. Dlaboko sme ubedeni deka vi-

talnite interesi na Crkvata se i vitalni inte-resi na makedonskiot narod i na site lu|e {to`iveat vo Republika Makedonija. No sepak ofi-cijalnite razgovori so Vselenskata Patrijar-{ija doprva }e zapo~nat. Dosega se ostvarijaedinstveno oficijalnite razgovori so Srpska-ta Pravoslavna Crkva i neoficijalnite kon-sultativni sredbi so pretstavnici na Vselens-kata Patrijar{ija i so pretstavnici od drugipomesni crkvi.

[to se odnesuva pak do zborot ‘predavs-tvo’, za nas vo Crkvata toj zbor go ima slednovozna~enie:

Sekoj ~ovek {to se krstil vo imeto naOtecot i Sinot i Svetiot Duh i se odrekol odsatanata i od site negovi dela, a potoa ne ja sve-do~i taa svoja vera ili se otka`al od nea, e pre-davnik na svojata vera, predavnik na svojataCrkva, a so toa i predavnik na svojot narod, vre-menen i ve~en. Predavnik e toj {to ne si gi krs-til i pou~il svoite deca vo verata. Predavnik etoj {to ne se pokajal i {to ne si gi ispovedalsvoite grevovi. Predavnik e toj {to ne se pri-~estvuva redovno. Predavnik e toj {to ne posti,{to ne se moli i {to ne prostuva. Predavnik etoj {to ne si go po~ituva svojot duhoven otec.Predavnik e toj {to svojata vera ne ja svedo~iso li~no i konkretno prisustvo i u~estvo vo

Svetata Liturgija na Crkvata. Predavnik e itoj {to raboti ili pi{uva protiv nekogo po na-ra~ka. Predavnik e i toj {to predizvikuva se-naroden nemir i somne`... Seto toa e predavstvoso ontolo{ki posledici za svojata li~nost i se-kako, za svojot narod.

ZUM: Gospodine Naum, {to }e napravite akovernicite se sprotivstavat na dvojnoto ime

i avtonomniot status na MakedonskataPravoslavna Crkva i oformat svoja crkva?

Ne mislam deka postoi vernik {to }ese sprotivstavi na odluka na Svetiot Arhierej-ski Sinod. Nie si imame ime za koe{to, veru-vam, na krajot i }e se izborime. Ne mislam deka}e dojde do formirawe na druga, paralelnacrkva, osobeno ako se znae deka za toa e potrebenEpiskop. Crkva bez Episkop ne postoi.

ZUM: Da, no ne postoi ni crkva bez vernici.

Eden Episkop i eden vernik pravat Crkva ako stojat vo vistinata, a milion verni-ci bez Episkop ne pravat Crkva. Toa e u~ewetona Crkvata.

ZUM: Pred edna godina Arhiepiskopot g.g. Stefan, komentiraj}i go eventualnoto

pismeno obra}awe na makedonskite vladici do

Slovo od Vodo~a

Vselenskiot Patrijarh Vartolomej izjavi:�Obra}aweto do Carigradskiot Patrijarh ne

e potrebno, bidej}i toj ne e nadle`en zadavawe avtokefalnost°. Od kade sega

presvrt vo koj g. Vartolomej e klu~en zare{avaweto na statusot na Makedonskata

Pravoslavna Crkva?

Poglavarot g.g. Stefan sigurno mislelna toa deka prvo treba da se dogovorime so Srp-skata Pravoslavna Crkva, a potoa postapkata esledna: Srpskata Pravoslavna Crkva so pismobara od Vselenskiot Patrijarh mislewe za sta-tusot na na{ata Crkva, a pak VselenskiotPatrijarh, od svoja strana, bara mislewe od dru-gite pomesni pravoslavni crkvi. Od postapkatase gleda deka, po pravilo, bi trebalo da postoizaemna soglasnost bez osobeno favorizirawe nanekoj episkop ili nekoja crkva.

ZUM: Gospodine Naum, velite deka makedon-skiot narod }e ja prifati odlukata na

Svetiot Arhierejski Sinod. Ako e taka,zo{to pobaravte od najgolemata opozicionapartija bez mnogu branuvawa da se soglasi sodvojnoto ime na Crkvata i so avtonomniot

status?

Ne sme bile nikade.

NE NI TREBA ADMINISTRATIVNO PRIZNAVAWE,

TUKU EVHARISTISKO EDINSTVO

�Utrinski vesnik� ... intervju...2 - 3. 12. 2000 godina

Dali {totuku zavr{enite sredbi me|uMakedonskata i Srpskata Pravoslavna Crkva

vo Vodo~a i vo Novi Sad navistina pret-stavuvaat ~ekor napred vo procesot na priz-

navaweto na aftokefalnosta naMakedonskata Pravoslavna Crkva?

Vsu{nost, bi rekol deka neodamne{ni-te sredbi me|u komisiite na Makedonskata Pra-voslavna Crkva i Srpskata Pravoslavna Crkvase poslednite ~ekori pred ostvaruvawe na evha-ristisko edinstvo na na{ite dve Crkvi, posled-ni ~ekori pred zaedni~ko liturgisko soslu`u-vawe i pri~estuvawe od ednata ^a{a so Telotoi Krvta Hristovi, so polnotata na @ivotot.

Nie, vo edna administrativno-terito-rijalna smisla, sme avtokefalna Crkva. Crkvaso svoj Poglavar, so svoj Svet Sinod, na svoja te-ritorija, vo ~ie{to crkovno-pastirsko dejstvu-vawe nikoj ne mo`e da se me{a. Ova im e dobropoznato re~isi na site pomesni pravoslavni

crkvi i site sosedni crkvi go po~ituvaat. Za-toa, nam ne ni treba priznavawe od nikogo, tukuna{ata borba e borba za afirmirawe na plodo-vite od na{iot pove}edeceniski samostoen cr-koven `ivot, koj treba da bide krunisan so evha-ristisko edinstvo pred s¢ so Pe}skata Patri-jar{ija, odnosno Srpskata Pravoslavna Crkva,a potoa istovremeno i so drugite pomesni pra-voslavni crkvi. Toa e proces na postepeno pri-fa}awe, usloven od na{ata pove}egodi{na izo-lacija vo ~ija{to zadnina se krieja politikatai etnofiletizmot. Vo ovoj kontekst stanuva jas-na i na{ata zasilena crkovno-diplomatska ak-tivnost vo izminatata godina.

So drugi zborovi, nie vo su{tina imameavtokefalnost. Na{iot Svet Sinod na ~elo sona{iot Svet poglavar samostojno donesuva od-luki za site pra{awa od pastirsko zna~ewe, od-nosno za toa kako duhovno }e go rakovodi naro-dot Bo`ji na ovie prostori, bez pritoa nekoj davlijae vrz toa.

Za pra{awa pak, od dogmatski, litur-giski i kanonski karakter - za koi nitu na{atanitu koja bilo druga pomesna Crkva mo`e sa-mostojno da odlu~uva - potrebno e zaedni~ko,soborno odlu~uvawe, odnosno vselenski sobor.Na{ata Makedonskata Pravoslavna Crkva,iako vo ni{to ne se razlikuva od drugite crkvi,

nema vidlivo evharistisko edinstvo so drugitepomesni pravoslavni crkvi nitu pak mo`e zaed-no so niv soborno da u~estvuva vo donesuvawetona odluki od dogmatski, liturgiski i kanonskikarakter. Toa zna~i deka nam ni nedostiga vid-livata soborna dimenzija od na{eto postoewe.Ottamu, na{ata cel e sobornosta vo sevkupnotosvoe projavuvawe, a ne avtokefalnosta. Zna~i,ne ona {to go imame, tuku ona {to go nemame.

Pretstavnicite na Srpskata PravoslavnaCrkva soop{tija deka se podgotveni da £ ja

priznaat na Makedonskata PravoslavnaCrkva celosnata samostojnost, no ne i

avtokefalnosta. Koja e su{tinskata razli-ka, se razbira, od aspekt na kanonite na

Pravoslavnata Crkva?

Zborovite ‘avtokefalija’, ‘samostoj-nost’ i ‘avtonomija’ se poimi so identi~no zna-~ewe ne samo sami po sebe tuku i od aspekt nacrkovno gledawe na ne{tata. Toa se poimi ne-poznati vo crkovniot `ivot do pred dva veka izatoa ne postojat kako termini vo Svetite ka-noni na Crkvata. Za onie {to ja poznavaat pra-voslavnata eklisiologija i crkovnata struktu-ra terminite ‘samostojnost’, ‘avtokefalija’,‘{iroka avtonomija’ ili ‘minimum avtokefali-ja’ se poimi {to nemaat su{tinska, teolo{ka,

Slovo od Vodo~a

tuku tehnolo{ka, administrativna, formalnarazlika. Za nas kako Crkva e bitno nikoj da neni se me{a vo vnatre{niot `ivot i vo na{etocrkovno-pastirsko dejstvuvawe. Ova be{e ednaod celite koi{to nie gi dostignavme vo razgo-vorite so komisijata na Srpskata PravoslavnaCrkva. Pe}skata Patrijar{ija ja prizna na{atasamostojnost u{te vo dale~nata 1959 godina, za-toa na{a sega{na cel e evharistiskoto edinst-vo, odnosno zaedni~koto soslu`uvawe.

Dali Makedonskata Pravoslavna Crkva, vomomentot koga }e £ bide priznata avtoke-

falnosta, }e dobie tomos od SrpskataPravoslavna Crkva ili pak od Vselenskata

Patrijar{ija?

Postojat dve teorii: spored ednata, to-mos dava majkata Crkva, a spored drugata, Cari-gradskata Patrijar{ija. Od dosega{nata prak-tika, samo tomosot za avtokefalnost {to go da-la Carigradskata Patrijar{ija e sepravoslavnopriznat, iako i toga{ ne bez odredeni proble-mi. Veruvame deka tomosot }e go potpi{e Cari-gradskiot Patrijarh so celosna soglasnost naSrpskata Pravoslavna Crkva.

Dali kone~noto priznavawe naMakedonskata Pravoslavna Crkva zavisi od

Slovo od Vodo~a

toa koga i kako }e bide nadminat problemotso imeto na dr`avata?

Re{enieto na problemot so imeto nana{ata dràva moè pozitivno da vlijae i vrzkone~noto priznavawe na Makedonskata Pravo-slavna Crkva, no ne e od presudno zna~ewe. Niepo nikoja cena nema da go napu{time imeto Ma-kedonska Pravoslavna Crkva s¢ dodeka drugitepomesni crkvi gi upotrebuvaat pridavkite: srp-ska, bugarska, gr~ka i sli~no, bez ogled na toakako }e se narekuva na{ata dràva. Nie Mublagodarime na Gospod {to s¢ u{te vo redovitena na{iot Svet Sinod imame ~ovek koj e svedoki u~esnik vo borbata za avtokefalnost i za ime-to na na{ata Crkva, koj pozitivno vlijae, n¢ mo-tivira i n¢ inspirira i nas, pomladite arhi-erei.

No isto taka na{ata Sveta Crkva u{teotsega, vo liturgiskoto ‘denes’ ja `ivee eshato-lo{kata realnost deka nema ve}e ni Judejci, niElini, ni rob, ni sloboden; nema ma{ki pol, ni`enski; za{to site nie sme edno vo HristaIsusa. Vo kontekst na ova, vistinskoto eklisio-lo{ko i glavno ime na sekoja pomesna Crkva seodreduva samo spored sedi{teto na nejziniotprv Episkop, pa spored toa imame: CarigradskaPatrijar{ija, Ohridska Arhiepiskopija, Pe}-ska Patrijar{ija, Trnovska Patrijar{ija i sl.

Patem re~eno, poimite ‘avtokefal-nost’, ‘samostojnost’ i ‘avtonomnost’ imaat isvoja asketsko-isihasti~ka dimenzija. Ne moènekoj samostojno da se rakovodi vo duhovniotìvot (avtokefalnost) ili samostojno da vos-postavuva pravila na duhovno ìveewe (avto-nomnost), a pritoa da e rob na svoite strasti:srebroqubie, slastoqubie i gordost, so nagla-sok na poslednoto. Ne daj, Boè, takviot ~ovekduhovno da rakovodi so drugi ili da padne vo‘mnenie’ deka ja spasuva celata Crkva. Velat de-ka na takviot samo Gospod moè da mu pomogne.No, ako ima zrnce iskrenost vo sebe, ima nade`.Neka se obide, koga }e se pribere doma, da vlezemolitveno so umot vo srceto. Ako naide vnatrena temnina i neproboen yid, neka znae deka srce-to mu e ‘zatvoreno’. Zatvoreno srce e ‘srce zaro-beno’ so ‘um neprosvetlen’.

Edinstveno svedo{tvo koe{to vo vakovslu~aj se prima od Boga e pla~ so smiren i neza-bele`liv podvig vo zaednica na poslu{anieto.Inaku, seto drugo e mnogu, mnogupati dosega vi-deno i predvideno i zdodevno, osobeno apoka-lipti~niot duh na onie {to samite sebesi se iz-dvojuvaat od Zaednicata.

NEMA PRAVOSLAVNA CRKVABEZ DVOJNO IME

�Utrinski vesnik� ... intervju...fevruari, 2001 godina

Dali eventualnoto prifa}awe na varijanta-ta so privremenoto dvojno ime Ohridska

Arhiepiskopija za gr~ite crkvi, a MakedonskaPravoslavna Crkva za vnatre{na upotreba i

za komunikacija so drugite crkvi za koinejzinoto ime ne e problem, nosi rizici za

identitetot na na{ava Crkva, no i nadr`avata voop{to?

Postoi eklisiolo{ko, a postoi i naci-onalno ime na edna Crkva. Eklisiolo{koto imebiva odreduvano spored sedi{teto na glavniotEpiskop ili spored nekoe postaro sedi{te naCrkvata, zaradi za~uvuvawe na nejziniot isto-riski kontinuitet. Nema pomesna Crkva koja-{to nema dvojno ime, so taa razlika {to ednitego istaknuvaat svoeto eklisiolo{ko, a drugitesvoeto nacionalno ime. Na primer, site staricrkvi oficijalno go koristat svoeto eklisio-lo{ko ime: Carigradska Patrijar{ija, Alek-sandriska Patrijar{ija, Antiohiska Patrijar-{ija, Erusalimska Patrijar{ija. Site pomladi

crkvi oficijalno go koristat svoeto nacional-no ime, na primer: Srpska Pravoslavna Crkva,Bugarska Pravoslavna Crkva itn., iako para-lelno postoi i nivnoto eklisiolo{ko ime:Pe}ska Patrijar{ija, Trnovska Patrijar{ijaitn. Starite gr~ki crkvi, iako vo svoite sedi{-ta oficijalno go upotrebuvaat svoeto eklisio-lo{ko ime, sepak vo dijasporata istite tie sepojavuvaat kako Gr~ka Pravoslavna Crkva. Zna-~i, sekoja Crkva upotrebuva ime zavisno od in-teresot {to ja vodi. I Pravoslavnata Crkva voRepublika Makedonija ima dve imiwa: Makedon-ska Pravoslavna Crkva - Ohridska Arhiepisko-pija. Onie crkvi koi{to oficijalno go koris-tat svoeto eklisiolo{ko ime, }e imaat nekakvomoralno pravo da baraat i od nas vo odnosot soniv da go upotrebuvame svoeto eklisiolo{koime (Ohridska Arhiepiskopija), no onie crkvikoi{to oficijalno go koristat svoeto naci-onalno ime, ne }e mo`at da ni popre~at i na{a-ta Crkva da go koristi svoeto nacionalno ime(Makedonska Pravoslavna Crkva). OhridskataArhiepiskopija ostanuva, kako i nekoga{ i se-ga, temel na nacionalniot identitet, vremeneni ve~en, na makedonskiot pravoslaven narod idr`ava. Sekoja vlada {to }e se obide da pri-fati nekoe ime {to nema da odgovara na naci-onalnite interesi na makedonskiot pravosla-

ven narod, }e bide simnata od vlast tokmu po ba-rawe na Crkvata. Ona {to £ nedostasuva na Ma-kedonskata Pravoslavna Crkva i na {to doprva}e treba kako Crkva da se posveti e pastirskatagri`a za ve~noto blagobitie i identitet naAlbancite, na Vlasite, na Romite, Srbite, Tur-cite, na Makedoncite muslimani itn.

Dokolku Makedonskata Pravoslavna Crkva goprifati predlogot za dvojno ime, dali sepakne postoi opasnost, osobeno imaj}i predvidnekoi istoriski iskustva, nekoj od sosediteda £ go ospori makedonskiot identitet na

Ohridskata Arhiepiskopija?

Ve}e naglasiv deka eklisiolo{ko imena Makedonskata Pravoslavna Crkva e Ohrid-ska Arhiepiskopija i tuka nema {to da se pri-fa}a ili odbiva. Eklisiolo{koto ime na na{a-ta Crkva vo ostvarenite sredbi so drugite ses-trinski pravoslavni crkvi nikoga{ dosega nebilo dovedeno vo pra{awe, iako ne im e na siteseedno.

Ohridskata Arhiepiskopija, kako Crk-va od ovie prostori, se temeli vrz u{te postaraCrkva od {estiot vek, a toa e Crkvata Justini-jana Prima, toga{ treta po ~est. Toa e crkovenkontinuitet na koj sekoj mo`e da mu pozavidi.Nekoi od ohridskite arhiepiskopi duri se pot-

Slovo od Vodo~a

pi{uvale i kako arhiepiskopi na JustinijanaPrima. Ova mo`e i denes.

Sosednite narodi vo tekot na vekoviteoformile svoi sopstveni centri na dràvna ina crkovna mo}, otkinuvaj}i teritorii {to senao|ale pod crkovna jurisdikcija na OhridskataArhiepiskopija. Tokmu toa e dokaz deka Ohrids-kata stolica ne ja poznavale kako svoj crkovencentar, no dobro znaat i denes deka taa so Oh-ridskiot Univerzitet e niven duhoven i kul-turen centar od tuka pa do Rusija - i osnova nanivniot crkoven, a da ne kaàm i dràven iden-titet.

Vo ova se sostoi dostoinstvoto na Oh-ridskata Arhiepiskopija i nejzinata golema is-toriska uloga. Bo`jata promisla Ohridskiotcrkoven centar go zadr`ala kako oska okolu ko-ja }e se slu~uvaat site bitni nastani povrzaniso vremeneniot i ve~en opstoj, blagobitie iidentitet na makedonskiot pravoslaven narod. Ako e Gospod so nas koj }e e protiv nas!?

Koga }e zapo~nat oficijalnite razgovori soVselenskata Patrijar{ija?

Prvo treba da se slu~i trilateralnasredba pome|u Vselenskata Patrijar{ija, Srp-skata Pravoslavna Crkva i Makedonskata Pra-

voslavna Crkva, a potoa }e vidime koga }e po~-nat razgovorite so Ekumenskiot Patrijarh. Do-sega kako {to znaete se ostvarija edinstvenooficijalnite razgovori so Srpskata Pravo-slavna Crkva i sekako, neoficijalnite kontak-ti so Vselenskata Patrijar{ija.

Kakvi se reakciite na Srpskiot Patrijarhpo oficijalnoto barawe na Makedonskata

Pravoslavna Crkva sporot okolu nejziniotstatus da se re{ava vo Carigrad?

Ne veruvam deka na po~etokot }e im bi-de milo, no potoa }e sfatat isto kako {to vominatoto Svetiot Ohridski Arhiepiskop Di-mitrij Homatijan go sfatil Sveti Sava, prviotPe}ski Arhiepiskop. Odnosno, teritoriite{to vo toa vreme bile pod srpska vlast, edno-vremeno bile i pod crkovna jurisdikcija naOhridskata Arhiepiskopija. Sveti Sava vobitkata za crkovna nezavisnost go preskoknalOhridskiot Arhiepiskop i samostojnosta nasvojata crkva ja obezbedil od CarigradskiotPatrijarh, ~ie{to sedi{te toga{ bilo vo Ni-keja. Toa bilo kanonski nepravilno, taka {topredizvikalo protest na Ohridskiot Arhi-episkop, koj potoa sepak ja prifatil carigrad-skata odluka.

Slovo od Vodo~a

Dali postoi opasnost od raskol voMakedonskata Pravoslavna Crkva poradi

na~inot na koj na{ata Crkva gi vodi razgo-vorite za sopstvenoto priznavawe?

Ne postoi opasnost od nikakov raskol,bidej}i dosega site odluki koi{to gi donel Si-nodot i site ~ekori {to gi napravivme vo vrskaso priznavaweto na na{ata Crkva gi prezemav-me so soglasnost na site arhierei.

�Premin�april, 2001 godina

Vo Makedonija se slu~uva vojna, odnosnose projavi nadvor nasilstvoto {to se krie{evnatre vo srcata na lu|eto. Novi predizvici zageneraciite rodeni kaj nas po Vtorata svetskavojna. Se pojavija novi ~uvstva, novi pomisli,novi postapki, nekontrolirani, dosega glavnonepoznati. Novi pra{awa na koi treba da se od-govori. Odgovorot e obi~no i lesen i jasen, akosudime spored merilata na ~ove~kata pravda. Natoj na~in sekoj ~ovek mo`e da odgovori, pra-vej}i go toa sekoga{ od svoja perspektiva na na-bquduvawe na ne{tata. Hristijanite se dol`nida dadat odgovor na novonastanatata sostojba nesubjektivno, tuku soglasno Bo`estvenata prav-da, ne samo so zborovi tuku i so dela. PresvetaBogorodice...

Vojnata, odnosno ~ovekoubistvoto, enajgolem grev {to ~ovek telesno go pravi pro-tiv drug ~ovek. Samo |avolot mo`e da go smislitoa: da gi izmami i prisili lu|eto da se ubivaatedni so drugi i na toj na~in nasekade da gi raz-urnuva me|u~ove~kite odnosi. Taka {to nikojnikomu da ne veruva, i nikoj vo nikogo da nema

doverba, site da se pla{at eden od drug. \avolottoa saka da go postigne vo dene{niov svet, ~ove-kot da po~uvstvuva deka e apsolutno sam. Zna~i,~ovekot vo ontolo{ka smisla da bide osamenkako padnatiot angel i taka podgotven za zaed-nica so nego. Toa e smislata na sekoj razdor: ni-koj da ne mo`e da mu se protivstavi na zloto{to }e dojde. Apokalipsa.

Zaradi vojnite i posledicite od niv,~ovekot na dene{nicata vo golema mera ja imazagubeno blagodatta na Svetiot Duh. Bez Sve-tiot Duh ~ovekot ne mo`e da Go poznae Hristanitu pak mirot {to proizleguva od zaednicataso Nego. A kolku daleku li e ona: Bla`eni se mi-rotvorcite, za{to tie sinovi Bo`ji }e se na-re~at! (Matej 5, 9).

Nestivnatata vojna vo srceto na ~ove-kot e pri~ina ~ovekot da vojuva protiv ~ovek.Sekoja vojna najnapred zapo~nuva vo srceto. Tu-ka se krijat na{ite strasti, na{eto samoqubie:èlbata za vlast, èlbata za imot i pari, èl-bata za telesni nasladi. A sekoga{ }e se najdenekoj da go predizvika projavuvaweto na tiestrasti vo nas, popre~uvaj}i ni go patot za niv-noto zadovoluvawe. Od kade se vojnite i raspra-viite me|u vas? Ne ottamu li - od va{ite po-hoti koi se borat vo organite va{i? Poèlu-vate i nemate, ubivate i zaviduvate, i ne mo-

`ete da dobiete. Se prepirate i vojuvate, a ne-mate, bidej}i ne molite. Prosite, a ne dobiva-te, oti zlo barate, za da go tro{ite vo va{i-te pohoti (Jakov 4, 1 - 3). Kako {to tvrdi Sartr:�Pekolot, toa se drugite!�

Edna od celite na pravoslavniot asket-ski podvig e iscelenieto ili preobrazuvawetona strastite vo srceto i vra}aweto na Bo`est-veniot mir vo nego - edinstven preduslov za gra-dewe mir me|u lu|eto.

Pra{awe e: kako da go za~uvame srcetoneizvalkano vo vreme na vojna? Hristos ni za-povedal da vnimavame na nego. Sekoe zlo koe-{to samo vo vid na pomisla }e bide prifatenood srceto, vo duhovniot `ivot se smeta kako ve-}e napraveno. Toa im e dobro poznato na oniekoi{to go imaat o~isteno svoeto srce od stras-tite i ~ij{to um molitveno i so pla~ prebiva vonego. Zna~i, ne smeeme da staneme indirektnisou~esnici vo zloto, odnosno vo vojnata {to seslu~uva: nitu da go ispolnime srceto so omrazai odmazdoqubivost nitu pak da se raduvame nasmrtta i nesre}ata na neprijatelot. Nasilstvo-to ne mu pripa|a na ve~niot `ivot. Edinstvenvistinski stav na srceto e sledniot: pokajanie ipla~, molitva za site i za s¢, za celiot svet. Vozborovite na molitvata ‘O~e na{’ nema prostorza podelbata na prijateli i neprijateli. Pogore

Slovo od Vodo~a

napi{anoto se odnesuva i za onie {to dr`atpu{ka vo raka.

Vidlivata i fizi~ka vojna po nekoevreme prestanuva, no toa ne zna~i deka i vojnatavo na{ite srca }e prestane. Ako navistina ne sepokaeme, odnosno ako ne go iscelime svoeto srceod razvratenite strasti - me|u koi spa|aat zlo-pamteweto, odmazdoqubivosta, etnofiletizmot- vojnata vo nas samo }e ~eka nekoja nova mo`-nost i pogodni uslovi za povtorno da se projavi.Terapevtska mo`nost postoi vo PravoslavnataCrkva, i toa obi~no pod nadzor na iskusnotooko na duhovniot otec.

Vakviot pravoslaven stav ne ja isklu-~uva potrebata od samoodbrana. Lu|eto se na-o|aat na razli~ni stepeni od duhovnoto rastewei sozrevawe. Ne }e moè sekoj da ja po~uvstvuvadlabo~inata na nekoj od pogore navedenite sta-vovi, no zatoa sigurno mnogumina vo vreme nanapad i vojna }e ja po~uvstvuvaat potrebata da sija poloàt du{ata svoja za svojot blièn. Toa eprirodno pravo, da se bori ~ovek, pa ako treba ida zagine zaradi odbrana na svojata tatkovina ina svoite bliski. No Crkvata site nas n¢ povi-kuva vo edna sostojba {to ja nadminuva na{atapriroda, da go preobrazime sevkupniot na{ na-~in na ìvot i postoewe vo slobodna i qubovnazaednica na li~nosti, po ikona i podobie na

Sveta Troica, kade {to nema Elin i Judeec, Ma-kedonec i Albanec.

Sekako deka ovaa sostojba pred s¢ imaeshatolo{ki dimenzii, no ako sakame da bidemesovr{eni kako {to e sovr{en na{iot Otec ne-besen, treba da go qubime neprijatelot. Ova nee eti~ko tuku teolo{ko na~elo. Treba da gi qu-bime neprijatelite zatoa {to Bog gi qubi Svo-ite neprijateli niz li~nosta na Svojot voplo-ten Sin. Ne postoi drug na~in da Go poznaemeBoga, bidej}i ova e ednistveniot {to ni e ot-krien, i toa na Krstot: O~e prosti im, ne znaat{to pravat!

Slovo od Vodo~a

AKO NE JA ZAPREME VOJNATAVO SRCATA,

TAA SEKOGA[ ]E SE PROJAVUVA

�Dnevnik�...intervju...

april, 2001 godina

Godine{novo praznuvawe na eden od najgolemite hristijanski praznici,

Voskresenie Hristovo, Veligden, nekako kakoda e vo senka na site onie nastani {to ni seslu~uvaat izminative nedeli. Imavme vojna,

`rtvi, ultimatumi, zakani, strav i neizves-nost. Mo`e li vo takva atmosfera da se

po~uvstvuvaat site duhovni dimenzii na ovoj praznik?

Sonceto sveti za site, no onoj {to eslep ne moè da go vidi. Taka i Hristovoto Vos-kresenie, Veligden: toa e crkovno-blagodatennastan koj ne moè da bide vo senka na kakvibilo drugi slu~uvawa. Naprotiv, HristovotoVoskresenie e centar i sud na site crkovni i is-toriski nastani. Od odnosot kon voskresnatiotHristos se odreduva eshatolo{kata dimenzija ive~nata vrednost na sekoe ~ovekovo delo, kako inegovata istoriska posledica. Hristos stanaôvek i gi zede grevovite na svetot na Sebe. Na-

{iot pravoslaven hristijanski `ivot i podvig- a i samoto Hristovo Voskresenie - e krsto-voskresno slu~uvawe. Nastanite na koi bevmesvedoci izminatite nedeli se del od na{iot noi Hristov Krst, koj sekojdnevno niz istorijatago nosime. Samo nosej}i go Krstot Hristov iblagodarej}i Mu na Boga za toa, }e staneme iu~esnici na Hristovoto Voskresenie.

Mo`e li po ovoj konflikt, sega{nite ultimatumi, najavite za novi

sudiri dokolku ne se prifatat barawata zapromeni vo dr`avata, da se so~uva duhovniot

mir me|u gra|anite vo Makedonija?

Se ~uvstvuva nemirot kaj gra|anite voR. Makedonija. Duhovniot mir e asketska, no iblagodatna vrednost koja{to ~ovekot koj veruvavo Boga ja nosi vo svoeto srce. Toj mir zavisi odtoa na koj stepen od duhovniot rast se nao|a eden~ovek. Na ‘prviot stepen’, kade {to ~ovekot e vopodvig da go o~isti svoeto srce od strastite,mirot e pove}e asketska sostojba, odnosno ~ovekgo zadr`uva i go ~uva svojot mir so volev naporna koj mu soodejstvuva Bo`jata blagodat. Vo za-visnost od toa kolku ~ovekovoto srce e ‘zarobe-no od strastite’ (slavoqubie, srebroqubie, slas-toqubie) tolku pote{ko ili polesno }e mu bidena ~ovekot da go so~uva svojot mir. Sekako, pod

Slovo od Vodo~a

pretpostavka deka znae kako da go ~uva. Samo so-vr{enata qubov i kon neprijatelot }e ni ovoz-mo`i i sovr{en mir.

Vpe~atok e kako dvete najgolemi verski zaed-nici vo dr`avata, Makedonskata Pravoslavna

Crkva i Islamskata Verska Zaednica, dastoeja nastrana od ovie burni nastani. To~noe deka konfliktot vo osnova ne be{e verski,no sepak vo takva situacija pridonesot na

verskite zaednici sekako deka be{e zna~aen?

Mislam deka sekoj konflikt vo osnova everski, zatoa {to kako {to ~ovekot veruva takai postapuva vo sekojdnevniot `ivot. Sigurno esamo edno: deka vistinski vernici nikoga{ nepredizvikuvaat vojna, bez ogled na toa dali semuslimani ili hristijani. Toa pak, ne go isklu-~uva pravoto na samoodbrana. Sepak, nitu ednavistinska vera ne propoveda vojna. Vojnata e |a-volov pronajdok koj go podgotvuva svetot za apo-kalipsa. Mo`no e odredeni duhovni voda~i da gifanatiziraat svoite posledovateli, no toa e ni-ven problem. Pravoslavnata Crkva i pravo-slavnite Hristijani se dol`ni da se molat zasvoite neprijateli. Nema drug pat.

Smetate li deka Makedonija sega se soo~uvaso najgolem predizvik po svojot opstanok kako

dr`ava?

Slovo od Vodo~a

Ne veruvam deka so poslednite slu~u-vawa e doveden vo pra{awe opstanokot na dr`a-vata; toa ne zavisi samo od nas. No sekoja krizaima i svoja dobra strana. Poslednava kriza zaprvpat vo na{ata ponova istorija najrealno gootkri i go otvori pra{aweto za vistinskotovospostavuvawe na odnosite kako na nacionalenplan, me|u politi~kite partii od makedonskiotblok, taka i na me|uetni~ki plan. I od nas sa-mite zavisi kakov }e bide ponatamo{niot tekna istorijata. Edno e sepak sigurno, Crkvata epostavena vrz takov temel {to vratite na Pe-kolot nema da ja nadvladeat.

Na povr{ina izbuvna baraweto na albanskiotpoliti~ki faktor, spored koe e potrebno

menuvawe na najvisokiot praven akt vodr`avata - Ustavot i negovata Preambula vokoja Makedonija se definira kako �nacionalnadr`ava na makedonskiot narod°. Spored Vas,

dali e potrebna takva promena?

Makedonskata Pravoslavna Crkva vosvoeto obra}awe kon gra|anite na RepublikaMakedonija se izjasni deka ne e za promena naUstavot na Republika Makedonija vo taa nasoka.Mislam deka i samo povr{inski da gi pogled-neme slu~uvawata vo poslednite deset godini,}e sfatime deka generator na problemite ne ePreambulata, tuku nedefiniranata nacionalna

strategija, odnosno toa {to na{ite politi~kipartii ne sobraa sili zaedno i jasno istata da jadogovorat. Poznato e i deka Crkvata, zafatenaso re{avawe na svoite vnatre{ni pra{awa, nepridonese mnogu za toa. Vo sekoj slu~aj, na{ataCrkva e za pozitivno re{avawe na site prava namalcinstvata koi `iveat vo Republika Makedo-nija, soglasno evropskite standardi, pa duri isoglasno na toa {to kako Bo`ji lu|e go veru-vame. Vo ramkite na poslednovo iska`uvawe seza~nuva i pra{aweto na misijata na Makedons-kata Pravoslavna Crkva sprema gra|anite odalbansko etni~ko poteklo vo Republika Make-donija.

S¢ po~esti se i barawata na nekoi intelek-tualci-Makedonci koi otvoreno se zalagaat

za bri{ewe na odrednicata �nacionalnadr`ava° i definirawe na Makedonija kako

~isto �gra|anska dr`ava". Dali e za Vas ovanasoka vo koja treba da se vr{at promenite?

Promenite za mene se pred s¢ vnatre-{en kvalitet. Niedna ustavna i pravna ramkasama po sebe nema da n¢ spasi ako vo nas s¢ u{teìvee ‘stariot ~ovek’ podloèn na strastite,grevot i |avolot, a so toa podloèn i na smrtta.Vojnata {to nema da uspeeme da ja sopreme vo na-

{ite srca, sekoga{ }e najde pri~ina da se pro-javi nadvor i da go odreduva na{eto istoriskopostoewe. Nie deneska mnogu malku, i toa naj-~esto povr{no go poznavame na{eto pravoslav-no Predanie, odnosno mnogu malku ja poznavamenaukata i umetnosta na duhovnata borba. Siteimame potreba od opiten duhoven otec koj sopomo{ Bo`ja vnatre{no }e n¢ prerodi i pro-meni.

Politi~kite partii na Albancite vodr`avata ja osporuvaat ustavnata

Preambula. Me|utoa, vo isto vreme, od stranana Islamskata Verska Zaednica postojani se

osporuvawa vo smisla deka MakedonskataPravoslavna Crkva ima privilegirana pozici-

ja vo odnos na drugite verski zaednici,so ogled na definicijata vo ~lenot 1, deka

�Makedonskata Pravoslavna Crkva i drugiteverski zaednici i religiozni grupi se ednakvi

pred zakonot i odvoeni od dr`avata°.Mislite li deka i tuka }e treba da sledi

promena dokolku se prifati ~istogra|anskiot koncept na dr`avata?

Soglasno Zakonot, Islamskata VerskaZaednica gi ima i treba da gi ima istite prava{to gi ima Makedonskata Pravoslavna Crkva.

Slovo od Vodo~a

Toa e ona {to e za mene najva`no. Sepak, sitetreba da sfatime deka Ustavot i zakonite se pi-{uvani vo konkretni istoriski, geografski ili~nosni ramki. Dali ovie ramki vo drug nekojmoment do tolku }e bidat pomesteni {to toa }epredizvika novo ustavno i zakonsko definira-we na ne{tata e procenka na odgovornite po-liti~ki faktori. Vo taa smisla, sekoj treba davnimava da ne donese pogre{en zaklu~ok vo od-nosot na vremeto, mestoto i licata. Isto taka,ova e i edno od klu~nite pra{awa na nacional-nata strategija.

Islamskata Zaednica e nezadovolna i zaradinamerata na dr`avata vo noviot zakon zareligii da postoi definicija spored koja�Makedonija e tradicionalno pravoslavnazemja°. Potrebno li e voop{to edno vakvo

insistirawe, ako se znae deka takvitedefinicii vnesuvaat nezadovolstvoi reakcii kaj Islamskata Zaednica?

Kolku {to znam, Komisijata za odnosiso verskite zaednici ve}e izgotvi edna rabotnaverzija na noviot Zakon. Sekako treba da se vni-mava na konkretnite istoriski uslovi vo koidr`avata go donesuva Zakonot. Dodeka bev naSveta Gora, pro~itav nekoi dokumenti od popi-sot {to turskata dr`ava go napravila vo Make-

Slovo od Vodo~a

donija na po~etokot od minatiot vek. Sporedniv, brojot na muslimanite i na pravoslavnitevo Makedonija vo toa vreme bil skoro ednakov.Kako {to se odvivaat rabotite, po dvaeset ilitrieset godini istoto mo`e da se slu~i i voRepublika Makedonija. Sepak, problemot ne ekaj niv, tuku e kaj nas.

Otstapuvaweto od Boga i od duhovniot`ivot, {to se slu~uvalo vo tekot na vekovite idenes, predizvikalo otstapuvawe od verata, ot-stapuvawe od hrabrosta, otstapuvawe od porod iotstapuvawe od teritorii. Ovie postapki naj-otvoreno go postavuvaat i pra{aweto kolku smetradicionalno pravoslavni!? Onoj {to gi is-polnuva zapovedite }e bide blagosloven.

Postojat mislewa deka po promenata naUstavot i bri{eweto na Preambulata, na

red bi mo`ela da dojde i promenata na imetona dr`avata i na Makedonskata Pravoslavna

Crkva. Ima li, spored Vas, mesto za takvistravuvawa. Vo nekoi komentari Vie se nave-

duvate kako pobornik na idejataMakedonskata Pravoslavna Crkva prvo da

stane �avtonomna crkva°, a potoa i avtoke-falna. Ima li vistina vo toa?

Od pastirska gledna to~ka ne postoi os-nova za promena na imeto na Makedonskata Pra-

voslavna Crkva. Toa dobro go znaat i pretstav-nicite na crkvite so koi razgovarame za statu-sot i mestoto na na{ata Crkva vo pravoslav-niot svet. Na lu|eto treba da im se propovedaHristos, raspnatiot i voskresnat, a ne toa kakonacionalno da se ~uvstvuvaat. Nema posoodvetenna~in da gi zagubime lu|eto za Crkvata od toj.Toa dobro go znaela i Vizantija koga gi pratilaSvetite bra}a Metodij i Kiril vo misija me|uSlovenite. Najdobro re{enie bi bilo koga sitecrkvi bi gi koristele svoite eklisiolo{kiimiwa: Carigradska Patrijar{ija, OhridskaArhiepiskopija, Pe}ska Patrijar{ija, Trnov-ska Patrijar{ija itn. Vo sekoj slu~aj, nikoj nebara od nas da go smenime imeto. Problemot nanekoi crkvi se sostoi vo toa kako tie da n¢ na-rekuvaat nas, a pritoa da ne ja iritiraat svojatajavnost. No, ova pra{awe u{te ne do{lo na red.

[to se odnesuva do avtokefalijata i av-tonomijata, tuka postoi golema zabuna ne samokaj nas tuku i voop{to vo pravoslavniot svet. Ine samo kaj obi~nite laici, tuku i kaj visokiotklir. Sekoja Crkva e avtokefalna vo odnos nasvojata pastirska dejnost; a vo odnos na dogmi-te, na kanonite i na bogoslu`bite nitu ednaCrkva ne e avtokefalna. Pra{awata od toj ka-rakter se re{avaat samo na vselenski sobori.Borbata na na{ata Crkva e da vleze vo tie so-

borni strukturi na re{avawe. Vleguvaweto napove}eto pravoslavni crkvi po~nalo ili so av-tonomen status ili so pove}edeceniski raskoli.Svetiot Sinod na Makedonskata PravoslavnaCrkva sam }e si go izbere na~inot.

Vo kakvi relacii e sega Svetiot Sinod naMakedonskata Pravoslavna Crkva so aktuel-

nata vlast vo dr`avata. Postojat li odredeni pritisoci, uslovuvawa? Ova gopra{uvam poradi informaciite {to go

sledea izborot na noviot poglavar naMakedonskata Pravoslavna Crkva, g.g. Stefan, deka toj izbor navodno

se dol`el na pritisoci na dr`avniot vrv?

Nema{e nikakvi pritisoci od stranana dràvniot vrv pri izborot na poglavarot naMakedonskata Pravoslavna Crkva, g.g. Stefan.Eventualno moè da se kaè deka èlbata naSvetiot Sinod na Makedonskata PravoslavnaCrkva i na Izborniot crkovno-naroden soborse sovpadna i so èlbata na dràvniot vrv. Tak-va be{e i momentalnata sostojba na odnosite imislam deka toa }e se slu~e{e i ako be{e navlast SDSM. Toa be{e Bo`ji izbor, a ne ~ove~-ki. No sepak, pomalku e zna~ajno toa koj e Arhi-episkop vo sporedba so ona {to toj i drugite mi-

Slovo od Vodo~a

tropoliti go rabotat vo svoite eparhii. Za{to,od deloto i od li~nosta na eden Episkop zavisikvalitetot na misijata i na pomesnata i na so-bornata Crkva. Za ova postojat mnogu primeriniz istorijata. Sakam da naglasam deka SvetiotSinod e vo mnogu dobri relacii kako so aktuel-nata vlast taka i so opozicijata.

Dali Makedonskata Pravoslavna Crkva dosega go dobi ona {to £ se vetuva{e vo

predizbornata kampawa na sega vladea~katakoalicija?

Navistina so blagodarnost moème dakaème deka dobivme mnogu od ona {to ni be{eveteno. Makedonskata Pravoslavna Crkva o~e-kuva mnogu i od Zakonot za denacionalizacija,koj iako bavno, sepak po~na da se sproveduva. Oddruga strana pak, toa nam ni ovozmoùva da jarazvieme na{ata verska, humanitrana i socijal-na misija.

Odredeni krugovi Vas, li~no, Ve poso~uvaatkako mitropolit koj e blizok

do vladea~kata partija VMRO-DPMNE. Ima li vistina vo toa? Vo kakva relacijatreba da bide Makedonskata PravoslavnaCrkva vo odnos na politi~kiot `ivot?

Mo`no li e nejzinoto celosno oddeluvawe odpolitikata?

Slovo od Vodo~a

Vistina e deka sum blizok so odredenili~nosti od vrvot na vladea~kata VMRO-DPMNE,no isto taka sum blizok i so odredeni li~nostiod vrvot na SDSM, kako i od drugi opozicionipartii. Toa se li~nosni odnosi koi{to ne zavi-sat od nekakva partiska opredelba i ne se ogra-ni~eni so ni{to i od nikogo.

Jas kako pravoslaven Episkop ne mo-àm da bidam partiski opredelen i so toa dapredizvikuvam podelba me|u vernicite. Mojotpodvig se sostoi vo toa da gi qubam site. Kolkudrugite }e ja po~uvstvuvaat, }e ja sfatat i }e £odgovorat na taa qubov, toa e niven podvig. Oddruga strana pak, taa bliskost ne zna~i me{awevo politi~kiot ìvot pri donesuvaweto na po-liti~kite odluki, tuku otkrovenie na novivrednosti i kriteriumi, taka {to se nadevame}e pridonesat za kvalitetot na partiskiot ì-vot i za preobrazba na sevkupnite politi~ki od-nosi.

Javnosta neretko Ve zabele`uva i vopridru`bata na Sne`ana Georgievska, sopruga-

ta na premierot Qup~o Georgievski, koja vespomnuva kako nejzin �duhoven otec°.

[to zna~i da se bide ne~ij duhoven tatko?

Duhovniot otec e ~ovek ~ie prisustvo eso manifestacija na mo} ne kon lu|eto, tuku kon

padnatite angeli. Toj go poznava patot za duho-ven raste`. Negovoto srce e dovolno ‘o~istenood strastite’ i zatoa duhovno otvoreno, a nego-viot um so pla~ i so molitva prebiva vo taka‘otvorenoto srce’. Toa e delo i podvig vo koju~estuva celoto ~ovekovo bitie. Tuka se slu~uvatajnata na preobrazuvaweto. Blagodatta na Sve-toto Kr{tenie {to izvira od ‘o~istenoto srce’,gi preobrazuva i umot, i slovoto, i li~nosta naduhovniot otec. Umot stanuva ‘prosvetlen’, slo-voto ‘so sila’, a prisustvoto so svedo{tvo Hris-tovo.

Slovoto na duhovniot otec dopira dodlabo~inata na srceto na duhovnoto ~edo i odna-tre go preobrazuva: mu nosi svetlina na verata,mu nosi sila za podvigot, mu vleva nade` vo du-hovnata borba. Duhovno go ra|a i go gradi, prekuvzaemniot li~nosen odnos, noviot, vo Hrista,~ovek. Odnosot ‘duhoven otec - duhovno ~edo’ eSveta Tajna na vzaemno proniknuvawe i rastewevo Hrista.

ZA SVE[TENSTVOTO NA @ENATA

�Premin� ... Kratki zabele{ki...dekemvri, 2001 godina

Sve{tenikot ja vozglavuva Crkvata.Sve{tenikot e onoj {to stoej}i pred Crkvata ivo ime na Crkvata gi prinesuva darovite naCrkvata pred prestolot Bo`ji, pred Boga. Pre-ku nego se sovr{uva tajnata na soborniot na~inna postoewe: samite sebesi, eden so drug i ce-liot na{ ìvot na Hrista Boga, a vo Nego, naBoga i Otca da Mu Go predademe. Vo ‘istoris-kiot period na Ikona’, toa e onoj {to se po-javuva na mestoto i vo obrazot Hristov, sovr-{uvaj}i go Negovoto delo do denot na Apoka-lipsata. A Hristos edna{ i zasekoga{ SamiotSebesi se `rtvuva za ìvot na svetot. Sve{-tenik pred s¢ e Episkopot. Ova e svetotainska-ta dimenzija. Soglasno so Predanieto na Pra-voslavnata Crkva, ènata ne u~estvuva vo ovaadimenzija od Svetata Tajna Sve{tenstvo. Ovaadimenzija nema da postoi vo Carstvoto Nebesno:nema potreba od Ikona tamu kade {to e prisut-na Vistinata.

Sve{tenikot ja vozglavuva Crkvata, nosamo ako pred toa ja sobral vo svoeto srce. Po-

stojat tri stepeni vo sve{teni~kiot ~in: |akon-ski, prezviterski i episkopski. Ovie tri ste-peni se soodvetni na trite stepeni od duhovniotrazvoj: ‘~istewe na srceto’ (praksa), ‘prosvetlu-vawe na umot’ (teorija) i ‘oboènie’ (teologi-ja). Kaàno e: Carstvoto Nebesno e vo va{itesrca. Samo ‘o~istenoto srce’ moè da gi primivo sebe site, bez isklu~ok na neprijatelite. Sa-mo vo nego moè da se sovr{i velikata tajna nasoborniot ìvot, na vzaemnoto proniknuvawe.Samo vo takvoto srce moè da pote~e molitvataza celiot svet, ispolneta vo ona neizglagolli-vo: ‘Avva, O~e!’. Samo na oltarot od otvorenotosrce umot moè nevidlivo da sve{tenotvori.Ova e asketsko-isihasti~kata dimenzija na Taj-nata na Sve{tenstvoto. Bez ovaa dimenzija segubi personalno-sotiriolo{kiot karakter naSve{tenstvoto kako Sveta Tajna. Ovaa dimenzi-ja na sve{tenstvoto nikoj ne moè da £ ja odzemena ènata. Taa e uslov za vlez vo Vistinata, voCarstvoto Nebesno, i dar e Bo`ji za sekoj ~o-vek. Ovaa asketsko-isihasti~ka dimenzija naSvetata Tajna Sve{tenstvo, vsu{nost Pokajani-eto, e uslov za postoewe i na Svetata Evharisti-ja i na svetot. Spored Predanieto na Crkvata,za postoeweto na Evharistijata, a so toa i nasvetot, dovolno e pokajanieto na trojca lu|e.Toa moàt da bidat i tri èni.

Slovo od Vodo~a

Na krajot od sozdavaweto ~ovekot e po-delen na dva pola, ma{ki i ènski - podelba{to definitivno }e se ostvari po grevot, vopadnatata i otpadnata od Boga priroda. Ovaapodelba, spored Sveti Maksim Ispovednik, e iz-vr{ena od Boga Koj{to go predvidel grevot. Aspored Sveti Grigorij Niski, podelbata nama{ko i ènsko nema nikakva vrska so Boèst-veniot Arhetip, no e podelba koja se sroduva soiracionalnata priroda. Soglasno so bibliskataantropologija, Bog ja sozdade ènata od ~ove-kot. Adam ja imenuva Eva. Taa mu be{e pomo{-ni~ka nemu. Treba{e da ispolnat samo edna za-poved. Ova e kratok bibliski opis na nivniotli~nosen odnos vo Rajot, koj spored Svetite ot-ci se slu~uval na nivoto na ‘prosvetlenost naumot’ (Bitie 2, 7 - 25 ). Toa e taka dadeno, toa edar Bo`ji i za ova vo teologijata ne raspravame.Postoi bibliski opis i na nivniot li~nosen od-nos posle prekr{uvaweto na zapovedta, odnosnoposle ontolo{koto naru{uvawe na nivniot li~-nosen odnos so Boga, a so toa i pome|u sebe: }ebide{ pod vlasta na maòt svoj, i toj }e tibide gospodar (Bitie 3, 1 - 16). Od tuka, poslepadot, zapo~nuva mnogu ma~niot ‘period na o~is-tuvawe’, podgotovkata za pojavuvaweto na Nova-ta Eva i ispolnuvaweto na Domostrojot na Spa-senieto. Zapo~nuva ‘istoriskiot period na Sen-ka’.

Kade {to ima qubov nema potreba odhierarhija, i toa ne samo koga govorime za sos-tojbi od duhovnoto nivo tuku i za onie od psiho-lo{koto. Kade {to nema qubov ili pak taa sone{to e razni{ana, se pojavuva potreba od hi-erarhija i vlast za da se za~uva poredokot i za-ednicata. Kolku pomalku qubov ima i kolku po-ve}e e razni{ana zaednicata tolku e pogolemapotrebata od hierarhija i vlast. Na primer:zatvor. Hierarhiskata postavenost vo Crkvatae slobodno i smireno sluèwe na samo`rtvenaqubov, koe{to slobodno i smireno go prifa}a-me, svesni za padnatosta i gre{nosta na na{atapriroda i za nejzinite te`neewa. Na primer:manastir. Najnisko nivo na koe{to moè da senajde ~ovekoviot duh od koe{to moè da ja ispo-~ituva hierarhiskata postavenost e stravotBo`ji. Hierarhijata e potrebna pred s¢ zaradiredot vo nesovr{enosta, a ne zaradi razlikatavo polovite.

Ne postoi hierarhiska postavenost voli~nosnite odnosi na nivoto na ‘obo`enost’, od-nosno nema da postoi vo Carstvoto Nebesno, voEshatologijata, kako {to nema da ima potrebani od sve{tenici ni od nivnata svetotainska,pedago{ka i organizaciska uloga. Blaga hierar-hiska postavenost vo li~nosnite odnosi - i po-me|u polovite i voop{to - se pojavuva vo li~-nosnite odnosi koi{to se odvivaat na nivoto na‘prosvetlenost na umot’ i pred i posle padot.

Slovo od Vodo~a

Stroga hierarhiska postavenost - i pome|u po-lovite i voop{to - zabeleùvame vo ‘periodotna o~istuvaweto’: period na vozobnovuvawe izacvrstuvawe na raslabenata od grevot zaedni-ca. Kako pak, e toa re{eno vo odnosot pome|umaòt i ènata, ve}e vidovme vo Svetoto Pis-mo: ]e bide{ pod vlasta na maòt svoj, i toj }eti bide gospodar. Ovde e o~igledno koj e glaveni koj e glava vo odnosot, odnosno koj go vozglavu-va. Na ovoj na~in se za~uvuva redot i se za{titu-va zaednicata na semejstvoto kako Crkva vo ma-lo i kako osnovna kletka na op{estvoto. Ova eBo`ja volja i naredba i promisla, za {to istotaka vo teologijata ne raspravame.

Ikoni~niot i su{tinski s¢ u{te aktu-elen opis na Crkvata kako Telo Hristovo, kakoìv soboren organizam so svoi duhovni, onto-lo{ki zakoni na ìveewe i so svoj red i pore-dok, moème da go najdeme vo Poslanijata naSvetiot Apostol Pavle: I kako {to e telotoedno, a ima mnogu organi i site organi od toatelo, pa kolku i da se tie, edno telo se - takai Hristos. Za{to preku eden Duh sme krstenisite vo edno telo: bilo Judejci ili Elini, bilorobovi ili slobodni; i site sme so eden Duhnapoeni. Oti i teloto ne se sostoi od edenorgan, tuku od mnogu. Ako nogata re~e: �Bidej-}i ne sum raka, ne sum od teloto� - zar samo za-radi toa taa ne e od teloto? I ako uvotore~e: �Bidej}i ne sum oko, ne sum od teloto� -

zar poradi toa samo toa ne e od teloto? Akoceloto telo bi bilo oko, toga{ kade }e e slu-hot? Koga celoto telo bi bilo sluh, toga{kade e mirisaweto? No Bog gi odredil organi-te, sekoj od niv vo teloto taka kako {to Mubilo ugodno. Ako site tie bi bile samo edenorgan - toga{ kade e teloto? A sega se pakmnogu organi, no sepak edno telo. I ne mo`eokoto da £ re~e na rakata: �Ne si mi potreb-na�; nitu pak glavata na nozete: �Ne ste mipotrebni�. Naprotiv, onie organi od telotokoi ni izgledaat poslabi se mnogu ponu`ni; ina onie ~lenovi na teloto za koi smetame dekase poneugledni im oddavame pove}e ~est; i na-{ite poneugledni organi imaat pogolema~est, uglednite pak organi nemaat potreba od~est. No Bog go napravi i teloto taka {to nanajnezna~ajnite organi im dal najgolema ~est,za da nema raspravii vo teloto, a organitepodednakvo da se gri`at edni za drugi. A kogastrada eden organ, toga{ stradaat site or-gani; i koga se slavi eden od organite, toga{ sonego se raduvaat site organi. Vie ste telotoHristovo, a pooddelno - ~lenovi. I edni od vasBog postavi vo Crkvata prvo apostoli, vtoroproroci, treto u~iteli; potoa dade darbi za~udesa i isceluvawe; pa zastapnici, upravnicii lu|e {to zboruvaat na razni jazici. Ta siteli se apostoli? Site li se proroci? Site lise u~iteli? Site li se ~udotvorci? Site li

Slovo od Vodo~a

imaat darbi da lekuvaat? Site li zboruvaatna razni jazici? Site li se tolkuva~i? Poka-ùvajte revnost za u{te pogolemi darbi i jas}e vi pokaàm u{te podobar pat (1 Kor. 12, 12 - 31).Toj pat e qubovta, koja nikoga{ ne prestanuva,za koja vo prodolènie Svetiot Apostol Pavlepi{uva (1 Kor. 13, 1 - 13), odnosno toa e asket-sko-isihasti~kata dimenzija na Svetata TajnaSve{tenstvo. Taka, vo s¢ da rasteme vo Onoj Koje glava, Hristos, od Kogo celoto telo, sosta-veno i sklopeno i svrzano preku site daruvanivrski, pri dejstvo na sekoj del, spored silitenegovi, narasnuva za da se izgraduva vo qubov(Efes. 4, 15 - 16).

Postavenosta na odnosot ‘ma` - èna’ odStariot Zavet se potvrduva i vo Noviot Zavet,no toa e sega liturgiska postavenost so naglase-na hristocentri~na dijalektika, koja{to i ovoj-pat ja zabeleùvame vo ve}e spomnatiot ikoni-~en opis: Vie, ènite, pokoruvajte im se na ma-ìte svoi, kako na Gospoda, za{to maòt eglava na ènata, kako {to e i Hristos glava naCrkvata, i On e spasitel na teloto. No kako{to Crkvata Mu se pokoruva na Hrista takai ènite da im se pokoruvaat na svoite maìvo s¢. Vie maìte, sakajte gi ènite svoi kako{to i Hristos ja zasaka Crkvata i se predadeSebesi za nea za da ja osveti, o~istuvaj}i ja sovodena bawa preku slovoto; ta da ja pretstavipred Sebe kako slavna Crkva, koja nema oskver-

nenie, ili porok, ili ne{to sli~no, tuku dabide sveta i neporo~na. I taka, maìte sedol`ni da gi sakaat ènite svoi kako {to gisakaat svoite tela; oti, koj ja saka ènatasvoja toj se saka i samiot sebesi. Za{to nikojnikoga{ ne go zamrazil teloto svoe, tuku gohrani i go stopluva, kako i Gospod Crkvata,bidej}i nie sme ~lenovi na Negovoto Telo - odNegovata plot i koskite Negovi. Poradi toa~ovekot }e go ostavi tatka si i majkata svoja,i }e se pridruì kon ènata svoja, ta obajcata}e bidat edna plot. Ovaa tajna e golema. No jasvi zboruvam za Hrista i za Crkvata (Efes. 5,22 - 32).

Crkvata e vo svetot, no ne e od ovoj svet.Ovoj svet, kako {to veli Svetiot Apostol Jovan(1 Jov. 5, 19), leì vo zlo. Ovoj svet se otkaà odHristos i Go raspna i so toa sebesi se osudi nasamouni{tuvawe i Apokalipsa. Ovoj svet e za-temnet i zaroben vo vitelot na strastite koiprenaso~eni i zloupotrebeni stanale vtora ~o-vekova priroda. Otpadnat od grev, ovoj svet e do-lina na solzi i stradawe, maka, licemerstvo, la-ga, prevoznesuvawe, nasilstva, otstapni{tvo,zaborav i smrt. Ova e svet na sueta, razdor i po-delbi. Zatoa, s¢ {to e vo svetot - pohottana teloto, èlbata na o~ite i gordosta naìvotot - ne e od Otecot, tuku e od ovoj svet(1 Jov. 2; 12). No toa ne zna~i deka postoi onto-

Slovo od Vodo~a

lo{ki dualizam me|u Crkvata i svetot. So vo-plotuvaweto Hristovo ontolo{kiot dualizam enadminat. Postoi samo eti~ki dualizam: me|u‘noviot‘ i ‘stariot‘ ~ovek, me|u ‘svetoto‘ (spa-senoto) i ‘profanoto‘ (demoniziranoto). Na‘stariot ~ovek‘ potrebno mu e iscelenie. No, vosekoja terapija postoi nekoj red. Zatoa, hierar-hiskiot red i postavenost na ne{tata vo Crkva-ta voobli~eni vo Svetite kanoni - vo ‘periodotna Ikona’ , a koi za svoja osnova ja imaat SvetataLiturgija - se apsolutno potrebni i nepromen-livi. Sveta Troica, na{iot Bog, Koj go predvi-de i na{iot pad i Koj ja poznava nestabilnostana na{ata priroda i na~inot na na{eto iscelu-vawe, taka blagovoli.

Moème ve}e da zaklu~ime i da se po-u~ime: ènata vo su{tina ne e li{ena od Sve{-tenstvoto, no treba da vnimavame da ne gi po-me{ame periodite na ‘Senka’, ‘Ikona’ i ‘Vis-tina’. I deka vo Crkvata postoi kanonski vo-obli~en red, koj e teolo{ki zasnovan i od Sve-tite otci i od Svetite Vselenski Sobori utvr-den i vo koj nikoj ne moè da intervenira odnad-vor. Duri ni so sila.

Ponatamu: prenesuvaweto na odgovor-nosta za padot e prenesuvawe na Sve{tenstvoto.Eva ne go prifati: �Zmijata me izmami i jasjadev� (Bitie 3, 13). Marija, Novata Eva, go pri-fati i go vospostavi od Boga vostanoveniot red,

soodveten na Bo`jata promisla i uslovite naìvotot i pred i posle padot, a {to se svojs-tveni na sozdadenata priroda (Luka 1, 38). Se-koga{ koga odgovornosta za storeniot grev japrefrlame od sebe na nekoj drug, ne postapuvamespored qubovta i go gubime ‘carskoto sve{ten-stvo’, odnosno ne ja ìveeme asketsko-isihas-ti~kata dimenzija na Svetata Tajna Sve{tenst-vo. Dobro e {to Eva vo presudniot ~as gi ispo-~ituva postavenite od Boga red i uloga i ne goobvini Adam, koj{to nea ja obvini (�@enata{to mi ja dade Ti, taa mi dade od drvoto, i jasjadev� - Bitie 3, 12) i ne mu vrati zlo za zlo, tukuja obvini zmijata. Za ova moè da se razmisli.

Ponatamu: sve{teni~kata dol`nost naAdam ja ispolni i vosovr{i Hristos, taka {to:Nema ve}e ni Judejci, ni Elini, ni rob, ni slo-boden; nema ma{ki pol, ni ènski; za{to sitevie ste edno vo Hrista Isusa (Gal. 3, 28). Spo-red Sveti Maksim Ispovednik, prviot ~ovekbe{e povikan vo sebe da ja obedini celinata nasozdadenoto bitie; istovremeno toj treba{eda go dostigne sovr{enoto edinstvo so Boga ina toj na~in - oboènata sostojba da ja pre-nese na celoto sozdanie. Najnapred treba{e vosvojata sopstvena priroda da ja otstrani po-delbata na dva dela, preku bestrasniot ìvotspored Boèstveniot Prvoobraz (Arhetip).

Potoa, Rajot treba{e da go soedini so osta-tokot od zemjata, odnosno sekoga{ nosej}i goRajot vo samiot sebesi, vo postojanata zaed-nica so Boga, be{e potrebno da gi otstraniprostornite uslovi ne samo za duhot ami i zasvoeto telo, povtorno soedinuvaj}i gi nebo-to i zemjata - celinata na setilniot svet.So nadminuvawe na granicite na setilnototreba{e potoa da pronikne vo natsetilniotsvet, preku soznanie {to e ramno na ona od an-gelite, za da gi soedini vo sebe natsetilnioti setilniot svet. Na krajot, imaj}i Go nadvorod sebesi samo Boga, na ~ovekot bi mu ostanalocelosno da Mu se predade Nemu, vo eden polet naqubov, predavaj}i Mu go celiot svet, obedinetvo Negovoto bitie. Toga{ i samiot Bog odSvoja strana bi mu se dal na ~ovekot, {topreku ovoj dar - preku ‘blagodatta’ - bi goimal seto ona {to Bog go ima ‘po priroda’. Natoj na~in bi se izvr{ilo ‘obo`enieto’ na ~ove-kot i na celiot sozdaden svet. Ovaa zada~a{to mu bila dadena na ~ovekot, bidej}i ne jaispolnil Adam, se ostvari preku deloto Hris-tovo, Vtoriot Adam. Za ova mo`e da se pro~ita.

Slovo od Vodo~a

§ §170

DIJALOG

...Kako ~len i sve{tenik na pravoslav-nata Crkva veruvam oti Crkvata, vnatre vokoja sum krsten i porasnat e Crkva, vistinskaCrkva, edinstvena vistinska Crkva. A veruvamvo toa od mnogu pri~ini: od moe li~no ubedu-vawe i zaradi najvnatre{nata potvrda na Du-hot koj di{e vo Tajnite na Crkvata i zaradiseto ona {to e mo`no da go doznaam od Pis-moto i od sobornoto Predanie na Crkvata.Taka, dol`nost mi e da gi smetam site osta-nati hristijanski crkvi kako nepotpolni i vopove}eto slu~ai mo`am da gi opredelam nedos-tatocite na drugite crkvi so apsolutna to~-nost... Znam dobro oti so ova moe vrednuvawemnogumina hristijani nema da se soglasat. ]ese smeta za edno egoisti~no i suetno tvrdewe.Znam dobro, isto taka, oti mnogu raboti vokoi apsolutno veruvam ne se veruvani od site.Sepak ne gledam nikakva pri~ina zaradi koja bitrebalo jas da se somnevam vo niv ili i samiotda ne veruvam. Edinstveno ne{to koe logi~kimi se nalo`uva da go ~inam e da ja ispovedamsvojata vera i da ja izrazam na takov na~in{to moite siroma{ni zborovi da ne ja zatem-nat vistinata. Zatoa {to sum siguren otivistinata Bo`ja nosi uverenost.

otec Georgij Florovski

Slovo od Vodo~a

Vo Balamand (Liban), od 17 do 24 juni1993 godina, ima{e sredba zaedni~kata Komisi-ja na Teolo{kiot dijalog me|u pravoslavnite irimokatolicite, pod pretsedatelstvo na Arhi-episkopot Avstraliski Stilijanos (Konstanti-nopolska Patrijar{ija) i Kardinalot EdvardKasidu. Na ovoj sedmi po red sostanok be{e do-neseno i soodvetno Soop{tenie1 vo vrska soproblemot na Unijata i voop{to za me|usebniteodnosi. Istoto e potpi{ano od pretstavnicitena devet pomesni pravoslavni crkvi: Konstan-tinopolskata, Aleksandriskata, Antiohiskata,Ruskata, Romanskata, Kiparskata, Polskata,Albanskata i Finskata. Na sostanokot ne u~es-tvuvaa pravoslavnite crkvi od Erusalim, Srbi-ja, Bugarija, Gruzija i ^ehoslova~ka.

Tekstot na Soop{tenieto od Bala-mand sodr`i dva dela, Eklisiolo{ki na~ela iPrakti~ni kanoni. Osnova na dvata dela odtekstot e �teologijata na sestrinski crkvi� ko-ja{to ovoj pat, za razlika od porano, oficijal-no ni e otkriena2 i objavena vo seta svoja pol-nota i jasnost vo paragrafot 13:

�Navistina, od po~etokot na Sepravo-slavnite Konferencii i Vtoriot VatikanskiKoncil, so povtornoto otkrivawe i vrednuva-we - kolku od pravoslavnite tolku i od rimoka-tolicite - na Crkvata kako zaednica (zaemno se

otkrivaat kako pripadnici na �sestrinski crk-vi�; paragraf 12 od tekstot), korenito se izme-nija pretpostavkite, spored toa i temelnitestavovi. I od dvete strani se priznava oti ona{to Hristos £ go doveri na Svojata Crkva -ispovedaweto na apostolskata vera, u~estvotovo istite Tajni, pred s¢ vo edinstvenata Tajna naSve{tenstvoto {to ja sovr{uva edinstvenata`rtva Hristova, apostolskoto preemstvo naepiskopite - ne e vozmo`no da se smeta kakosopstvenost na samo ednata od na{ite crkvi.O~igledno e deka, vo ovie ramki, sekoj vid naprekrstuvawe se isklu~uva�.

Vrz osnova na ovaa �teologija na ses-trinski crkvi� - kako i vo Freising3 (Germani-ja) - Unijata se otfrla kako metod na potraga poedinstvoto, no samo vo smisla na nasilen, ne-evangelski metod, kako {to niz istorijata i japoznavame do denes. Istovremeno, spored taa lo-gika (deka sme sestrinski crkvi), se objavuva ipriznava kanonskoto postoewe i slobodniotrazvoj na takanare~enite Isto~ni katoli~kicrkvi koi{to ve}e nastanaa preku Unija i se vopolna crkovna (svetotainska, dogmatska, uprav-na) zaednica so Rim. Nim im se dava pravoto i sepovikuvaat da zemat u~estvo vo Teolo{kiot di-jalog �kon vospostavuvawe na polna zaednica�so pravoslavnata Crkva (paragrafi 16, 34).

Karakteristi~en e paragrafot 16: �Isto~nite katoli~ki crkvi koi sakaa

da vospostavat celosna zaednica so RimskataStolica i da £ ostanat verni na taa crkva, giimaat pravata i dol`nostite da bidat povrzaniso taa crkovna Zaednica ~ii{to ~lenovi se.Na~elata koi go opredeluvaat nivniot stav konpravoslavnite crkvi se formulirani od Vto-riot Vatikanski Koncil. Tie se ve}e sprove-deni od Papite. Nivnite prakti~ni posledicigi razjasnija vo razli~ni objaveni tekstovi.Sledstveno, tie crkvi bi trebalo da se vklu~at- kolku na regionalno tolku i na svetsko nivo -vo dijalogot na qubovta vnatre vo ramkite nazaemnoto po~ituvawe i zaemnata doverba kojapovtorno se vospostavi i da zemat u~estvo voTeolo{kiot dijalog so site negovi prakti~niposledici�.4

Soglasno paragrafot 14 od tekstot naSoop{tenieto, vo paragrafot 13 e razjasnetapri~inata poradi koja �pravoslavnata i kato-li~kata crkva se priznavaat zaemno kako ses-trinski crkvi�. Zna~i, potrebna e teolo{kaanaliza na paragrafot 13, koj e kamen temelnikna celiot tekst. Se podrazbira deka samo zavis-no od negovata soglasnost so PravoslavnotoPredanie bi mo`elo da bide prifateno ili bise otfrlilo Soop{tenieto od Balamand.

Slovo od Vodo~a

Novinata koja{to najmnogu go privle-kuva na{eto vnimanie e faktot {to vo paragra-fot 13 od tekstot se izedna~uvaat i poistove-tuvaat Rimokatoli~kata crkva i pravoslavnata.I dvete se pretstavuvaat kako ~uvari i nosi-teli na vistinska apostolska vera i apostolskopreemstvo (nasledstvo) i kako pri~esnici na is-tite Sveti Tajni, a pred s¢ na edinstvenata tajnana Sve{tenstvoto niz koja se sovr{uva edinst-venata `rtva Hristova, {to zna~i Bo`estvena-ta Evharistija. Ednostavno re~eno, deka i dvete,kako vistinski sestrinski crkvi, ja so~inuvaatednata, Sveta, Soborna i Apostolska Crkva.

Za nas pravoslavnite, pou~eni vo Pre-danieto od slovoto na sve{tenoma~enikot Iri-nej Lionski i drugite otci na Crkvata, postoiedno neraskinlivo, sovr{eno edinstvo i blago-datno poistovetuvawe me|u vistinskata Crkva,vistinskata vera (Pravoslavieto) i vistinska-ta Evharistija. Ova pravoslavno u~ewe }e bidena{ glaven kriterium vo ponatamo{nata teo-lo{ka analiza na paragrafot 13. No najprvin,kakov e odnosot me|u Vistinata, Crkvata, Ev-haristijata i Pravoslavieto?

Ona za {to sega nakratko }e progovo-rime spored na{ite sili e @ivata Vistina kojani e otkriena vo li~nosta i deloto na voplote-niot Sin Bo`ji, Bogo~ovekot Isus Hristos(Jovan 1, 18).

Slovo od Vodo~a

Nau~eni opitno vo Svetoto Predanie,poznavme deka vistinata ne e ideja ili teorijaili filosofija ili ne{to drugo sli~no, samo~ove~ko, sozdadeno i promenlivo. Vistinatapred s¢ e predve~na Bo`estvena Li~nost. Ote-cot e Vistina, Sinot e Vistina, Svetiot Duh eVistina. Sekako, nema tri apsolutni Vistinituku samo edna, bidej}i eden e Bog i Otec i bi-dej}i trite konkretni Li~nosti (ipostasi) naSveta Troica koi postojat vo sovr{eno edinst-vo i istovetnost na su{tinata, voljata i energi-jata ne se tri, tuku eden Bog. No vistina ja na-rekuvame i edna od nesozdadenite, pri~esni iobo`itelni svetotroi~ni energii. Kako {to n¢pou~uva bogonau~eniot Grigorij Palama, imi-wata so koi Bogo~ovekot Isus Hristos se na-rekuva Sebesi vo Svetoto Evangelie - Svet-lina, @ivot, Vistina i drugi - se imiwa naNegovite nesozdadeni energii.5

Vistinata, kako edna nesozdadena i pri-~esna od strana na ~ovekot li~na energija Bo`-ja, nerazdellivo se deli od polnotata na Bo-`estvoto i istovremeno se poistovetuva so nea.6

Ovaa polnota na nesozdadena energija Bo`ja,telesno prebiva vo Li~nosta na Gospod IsusHristos. Bogo~ovekot Hristos e voplotena Ipo-stasna (ενυποστατος) Vistina: Jas sum Vistina(Jovan 14, 6). Zatoa vistinata ne postoi nitu pakmo`e da postoi nadvor od Li~nosta Hristova,

nadvor od Negovoto bogo~ove~ko telo, Crkvata.Sekako nitu pak postoi drug na~in i mesto napri~estuvawe so nea osven vo Crkvata. Hristose glava na Svoeto li~no i soborno Telo - Crk-vata, a vernite se Telo Hristovo i ~lenovi me|usebe.

Polnotata i poistovetuvaweto na Crk-vata so Teloto Hristovo se ostvaruva i se ot-kriva na Svetata Evharistija (Liturgija) vo so-braniot narod Bo`ji okolu negoviot pomesenEpiskop. Vernite vo Svetata Evharistija, iakomnozina, stanuvaat edno telo, voskresnato i voz-neseno Telo Hristovo. Svetiot Apostol Hris-tov Pavle, veli: ^a{ata na blagoslovot koja jablagoslovuvame ne e li zaednica na Teloto Hris-tovo? Lebot koj go prekr{uvame ne e li zaedni-ca na Teloto Hristovo? Za{to eden e lebot,edno telo sme mnogute, za{to site od eden lebse pri~estuvame (1 Kor. 10, 16 - 17).

Vo Svetata Evharistija Bogo~ovekotHristos najvistinski e prisuten, smireno pri-nesuvaj}i im se na vernite vo seta Svoja polno-ta. Crkvata ostvarena vo Svetata Evharistija(prinesena od eden Episkop) e Crkva Bo`ja voseta svoja polnota. Vo polnota na blagodat, vis-tina, sloboda, qubov i naprosto vo polnota nasite bogo~ove~ki darovi potrebni za spasenie iobo`enie na ~ovekot. Zaednicata i edinstvotovo koe vernite niz Svetata Evharistija stapu-

Slovo od Vodo~a

vaat so Hrista Boga i me|u sebe e edinstvo dla-boko ontolo{ko (za{to blagodatno), koe go os-loboduva ~ovekot od zandanite na vremeto iprostorot. Pri~estuvaj}i se, vo Hrista, so ne-sozdadenata svetotroi~na blagodat (ili energi-ja) nie, iako po priroda smrtni i ograni~enistanuvame blagodatno bespo~etni, besmrtni inasekade prisutni. Stanuvame ‘Bo`ji ~eda’ i‘bogovi po blagodat’. Celiot ~ovek vo Crkvatase isceluva, se ‘oboùva’; i umnata i razumna du-{a i teloto. Umot ozaren odnatre od nesozdade-nata svetlina doa|a vo poznanie na svojot Tvo-rec. Smrtta e pobedena od novoto Bitie - Crk-vata, od noviot ìvot - soborniot. ôvekot janao|a smislata i polnotata na svoeto postoewevo ve~no li~no vosovr{uvawe i radost - vo li~-na zaednica so Troi~niot Bog i svojot blièn.

Crkvata, osobeno vo Svetata Evharis-tija, ni se otkriva kako zaednica na ‘obo`enie’.Neslienoto i nerazdelno soedinuvawe na Bo`-jata i ~ovekovata priroda i op{teweto na niv-nite svojstva vo ednata Ipostas Hristova e os-nova i izvor na ‘obo`enieto na ~ovekot’. Sodrugi zborovi - na blagodatno soedinuvawe ili~en odnos na Sveta Troica so ~ovekot. Zatoa,posle spasitelniot domostroj vo Teloto naSinot Bo`ji i Svetata Pedesetnica, Vistinatane e ve}e ne{to transcedentno, odondestrano na~ovekot. Taa e Otkrovenie Bo`jo tolku kolku i

pri~est od strana na ~ovekot so ‘obo`itelnata’blagodat ili nesozdadenata i li~na energijaBo`ja. Troi~niot Bog vo Crkvata, Teloto Hris-tovo, li~no mu se otkriva na ~ovekot vo Svojatanesozdadena energija, a ~ovekot slobodno i qu-bovno pri~estuvaj}i se so nesozdadenata energi-ja li~no se sretnuva so Boga. Sledstveno, Vis-tinata kako bogo~ove~ka tajna na li~no Otkro-venie Bo`jo i li~no pri~estuvawe i zaednicana ~ovekot so Boga se poistovetuva so Crkvata ise ostvaruva i otkriva samo vo nea, niz SvetiteTajni i dobrodeteli na Svetiot Duh.

Zatoa, vistina govori Sveti GrigorijPalama koga veli deka: �...onie {to £ pripa|aatna Hristovata Crkva £ pripa|aat na vistinata,a onie {to ne £ pripa|aat na vistinata nitu naHristovata Crkva ne £ pripa|aat�.7

Poznanieto na otkrienata Vistina voPravoslavnoto Predanie e ‘poznanie-zaednica’,pri~est vo Vistinata i pri~est so Vistinata.Otcite najprvin opitno i svesno ja poznaa Vis-tinata, a potoa bogoslovski proslovija i sve-do~ea za nea. Koga be{e potrebno i do ma~eni~-ka smrt. Blagodaten plod od ovoj opit (otkrove-nie - pri~est) e i vistinskata vera (Pravosla-vieto). Toa se bogo~ove~kite dogmi na Crkvatakoi gi formuliraa Svetite bogonosni otci naSvetite Vselenski Sobori. Crkvata e ~uvar na

Slovo od Vodo~a

polnotata na Vistinata (vsu{nost taa samata eVistina), a Svetite Vselenski Sobori se orga-ni niz koi{to se projavuva bezgre{nosta naCrkvata, nejzinata vistina objavena vo Svetitedogmi. Blagodatnata sodrìna na dogmata egzis-tencijalno se doìvuva samo vo Crkvata. Dog-mata vo Crkvata e na~in na ìvot i svedo{tvona ìvot i sekoga{ ima neposredno i re{itel-no vlijanie vrz na{eto li~nosno postoewe. Dog-mata e nerazdelna od asketsko-isihasti~kiot isvetotainskiot ìvot na Crkvata.

Ne postoi rascep vo ìvotot na Crk-vata. S¢ e nerazdelno soedineto i protkaeno sosvetotroi~nata nesozdadena energija ili blago-dat. Crkvata, Evharistijata i Pravoslavietopostojat vo me|usebno svedo{tvo i edinstvo.Crkvata e vistinsko Telo Hristovo. Evharis-tijata e vistinska Liturgija, vistinsko deloili praksa na Crkvata koja go opfa}a, odrùvai vosovr{uva celiot nejzin soboren na~in napostoewe. Pravoslavieto e vistinska vera naCrkvata, plod na na{ata svesna blagodatna za-ednica so Boga, na na{eto bogovidenie. Su{tin-ska promena ili odzemawe na samo eden od ovietri osnovni ~initeli na hristijanskiot ìvot,svedo~i za nepostoewe i na ostanatite dva i goonevozmoùva na{eto vo Hrista spasenie, ‘obo-ènie’. Sekoja promena pak vo ìvotot na

Crkvata najprvo i najlesno se zabele`uva i seodrazuva vo dogmite i vo formuliraweto na ve-rata. I da zaklu~ime, ne postoi Crkva bez Ev-haristija i Pravoslavie, Evharistija bez Crkvai Pravoslavie nitu Pravoslavie bez Crkva iEvharistija. Vo svetlina na pogore re~enotojasno e deka za postoewe na vistinsko, ontolo{-ko (blagodatno) edinstvo pome|u pravoslavnataCrkva i rimokatolicite, potrebno e i edinstvovo verata, i toa edinstvo vo vistinskata vera.Edinstvoto vo vistinskata vera e zaedni~arewevo ista nesozdadena blagodat.

Za `al, edinstvo vo verata ne postoime|u nas. Toa go priznavaat i potpi{uva~ite nazaedni~koto Soop{tenie od Balamand vo nego-viot paragraf 15. Od edna strana se tvrdi dekasme �sestrinski crkvi�, od druga se priznava de-ka ne postoi soglasnost vo verata. Vo ova se sos-toi golemata protivre~nost na Soop{tenietovo odnos na Pravoslavnoto Predanie.

Eve {to se veli vo paragrafot 15 : �Problemot {to se postavuva e kako }e

go ostvarime zaedni~ki ona {to Hristos go sakaza Svoite i planot Bo`ji za Crkvata Svoja, itoa niz edno zaedni~ko barawe na crkvite me|usebe i za polna soglasnost za sodr`inata na ve-rata i nejzinite posledici. Ovoj obid prodol-`uva vo ramkite na denes zapo~natiot dijalog�.

Slovo od Vodo~a

Edinstvo ne postoi, no i razlikata voverata me|u pravoslavnite i rimokatolicite enavistina golema.8 I da se potsetime, rimoka-toli~kite dogmi kako Filioque, sozdadenata Bo`-ja blagodat (poistovetuvaweto na su{tinata ienergijata vo Bo`joto Bitie), prvenstvoto ibezgre{nosta na rimskiot papa, ~istili{teto,bessemenoto za~nuvawe na Bogorodica i drugitenovotvorenija vo Svetite Tajni, vo bogoslu`-bite, vo crkvenata organizacija i ìvot, su{-tinski se razlikuvaat od Pravoslavnata Vera iPredanie. Ovde ne e vreme i mesto da navlegu-vame vo teolo{ka rasprava za razlikite, bidej-}i niv paragrafot 15 gi priznava. Tuka }e na-vedeme deka razlikata e takva {to samo �Filioque�koe{to se odnesuva na monarhijata vo Boèstvo-to ne samo leksi~ki tuku i logi~ko-dogmatskivo toj stepen ja orazli~uva i ja promenuva nepro-menlivata i neprepravlivata vera na Crkvata,({to) ja ~ini zaednicata me|u Rim i (pravoslav-niot) Istok nevozmo`na�.9 Bogovidecot SvetiGrigorij Palama znaej}i od ìv opit deka poz-nanieto na Vistinata, na vistinskata vera, imabitijno-egzistencijalno, sotiriolo{ko zna~e-we, a ne samo logi~ko-razumsko, teorisko, stro-go im se obra}a na rimokatolicite: �Nikoga{vas nema da ve primime kako zaedni~ari dodekaza Duhot velite deka i od Sinot proishodi�.10

So naitieto na Svetiot Duh Gospod nadenot na Svetata Pedesetnica vo Erusalim,Crkvata se zdobi so polnotata na Bo`joto Ot-krovenie. Ne postoi kvalitativno ili kvanti-tativno zbogatuvawe na Otkrovenieto, nekoe�novo� i �poinakvo� ili �popolno� znaewe zaVistinata od ona {to im se daruva{e na Apo-stolite, {to go nasledija i so~uvaa otcite i odniv nie do denes. Moèn e samo istorisko-dog-matski razvoj vo formulirawe na nepromenli-voto Bo`jo Otkrovenie na ve}e daruvanata Vis-tina, i toa obi~no kako plod od borbata so ere-site i kako odgovor na problemite vo svetot vokoj{to ìveeme. Voveduvawe i propoved pak nadrugi dogmi, na druga vistina, �nova�, �razli~-na� ili �popolna� od onaa {to £ e poznata naCrkvata, e svedo{tvo na drug ìvot i vrz negozasnovan opit, tu|i na blagodatniot ìvot iopit na Crkvata. Imaj}i go seto ova predvid,eden pravoslaven teolog }e napi{e:

�Samo Crkvata Negova (Hristova) ja~uva vistinata i edinstveno taa ‘so me~ot naDuhot’ pravo upravuva so slovoto na vistinata.Sekoja izmena i preina~uvawe na taa vera ilipredanie na Evangelieto, Bo`estveniot Apo-stol }e go ozna~i kako propoved na �drug Isus�i sledstveno na �drug Duh�, na �drugo Evange-lie� (2 Kor. 11, 4) {to zna~i na �druga Crkva�.11

Bi dodale - i na �druga blagodat�. Vo su{tinavakov e stavot na pravoslavnata Crkva i nejzi-nata teologija kon Filioque i voop{to kon sekoepreina~uvawe vo verata od strana na Rim odvremeto na Sveti Fotij do denes. Soglasno re~e-noto, za nas pravoslavnite, kako i za na{ite ot-ci koi se izjasnija li~no no i preku SvetiteSobori 12, dogmite na Rimskata crkva ne moàtda bidat prifateni kako �ispovedawe na apos-tolskata vera�, kako {to gi ozna~uva Soop{-tenieto od Balamand nitu pak taa crkva kakosestrinska crkva, s¢ dodeka ostanuva vo eres.Sveti Marko Efeski, eden od otcite i za{tit-nicite na Pravoslavieto, e posebno kategori-~en, no i denes niz soborniot ìvot na Crkvatablagodatno aktuelen: �Gi oddelivme niv (rimo-katolicite) i gi otsekovme od zaedni~koto telona Crkvata..., kako onie {to veruvaat neto~no ineblago~estivo i koi nerazumno stavija dodatok(vo Simbolot na Verata). Zna~i, kako od ereti-ci se odvrativme od niv i zaradi toa od niv seoddelivme... eretici se i zatoa kako eretici giotsekovme�.13 Ovie zborovi na Svetite otci nesodràt vo sebe omraza ili sotiriolo{ko is-klu~uvawe, tuku se svedo{tvo na Vistinata. Tiese ma~eni~ki podvig za za~uvuvawe na vistin-skiot pat do Boga vo Hrista Isusa, na{iotGospod.

Slovo od Vodo~a

Denes, pravoslavni i rimokatoli~kibogoslovi - i pokraj sprotivnoto svedo~ewe naotcite, na Svetite Sinodi i na nizvremeniot(istorisko-blagodaten) opit i pamtewe na Crk-vata Bo`ja - vo ramkite na Teolo{kiot dija-log se otkrivaat eden so drug kako pripadnicina �sestrinski crkvi�, go priznavaat i potpi-{uvaat toa javno. Po s¢ izgleda deka stanuvazbor za dijametralno razli~en priod i razbi-rawe na crkovno-istoriskata stvarnost me|uotcite i nekoi sovremeni pravoslavni teolozi.

Kako da e zagubeno sobornoto i blago-datno ~uvstvo deka samo pravoslavnata e edna,Sveta, Soborna i Apostolska Crkva. Kako dastanavme bes~uvstvitelni za blagodatnoto pri-sustvo na otcite i za zaednicata vo soborno-ev-haristiskiot `ivot na na{ata Crkva so niv,koi n¢ patevodat niz temnite pateki na ovoj sveti vek. Kako nivniot tatkovski, no avtoritetenglas da ne dopira ve}e do nas. Kako da ne e vo nasedno srce i edna du{a i eden um so otcite na{i- Hristov um. Ako ne se potpreme na otcite, tiebogoslovi na predve~nata svetlina i bogosloviozareni od nea odnatre, na kogo da se nadevame?Zar na{ite srca se ‘otvoreni i o~isteni’ kakonivnite niz sekojdneven makotrpen podvig? Zarnie se zdobivme so nivniot blagodaten opit nali~no bogovidenie niz asketsko-isihasti~kiot

i svetotainski `ivot na Crkvata? Zar nie jaimame nivnata ma~eni~ka qubov kon CrkvataBo`ja i nivnata pastirska gri`a i za samite tieeretici?

Ovoj obid za �soedinuvawe na crkvite�bez edinstvo vo verata s¢ pove}e i pove}e n¢potsetuva na obidot na filosofot Varlaam Ka-labriski �...koj kako pratenik na avtokratot (odKonstantinopol), vo svojata beseda izgovorenapred rimskiot papa Benedikt XII, izjavi dekasoedinuvaweto mo`e da bide postignato vrz os-nova na zaedni~kata vera vo Sveta Troica. [tose odnesuva pak do Filioque, i dvete strani neka sigo zadr`at svoeto u~ewe, a mudrite ako sakaatneka se raspravaat za toa".14

Kogo }e go sledime: Sveti Grigorij Pa-lama ili Varlaam?

Soedinuvaweto na crkvite koe{to slu-~ajno bi se postignalo bez edinstvo vo verata({to zna~i nadvor od nesozdadenata, ‘obo`itel-na’ blagodat na Vistinata koja{to i ja so~inuvasekoja vistinska zaednica i edinstvo), bi bilosamo edinstvo zarobeno vo vremeto i prostoroti osudeno na smrt i raspa|awe. Toa edinstvo biostanalo bez nizvremenata (την διαχρονικην),natprirodna, blagodatna, svetoduhovska zaedni-ca i proniknuvawe i bez eshatolo{ki dimenziii perspektiva. Toa edinstvo so ni{to ne bi go

Slovo od Vodo~a

svedo~elo spasitelnoto edinstvo ‘po ikona i po-dobie’ na edinstvoto i zaednicata na Sveta Tro-ica, na{iot Bog, taka {to bi go onevozmoìlobeskrajniot rast i vosovr{uvawe, ‘oboènie’ na~ovekovata li~nost i zaednica. Ova dlabokobitijno edinstvo na Crkvata, koe{to n¢ oslobo-duva od ograni~uvawata na vremeto i prostorot,se ostvaruva, opitno se doìvuva, predvkusuva iispolnuva, se otkriva, kako {to pogore ve}estana zbor, vo tajnata na edinstvoto, vo tajnatana samata Crkva vo Boèstvenata Evharistija.

Sekoja pomesna pravoslavna Crkva po-sebno, no i site zaedno, niz svojot doma{en Epi-skop vo Svetata Evharistija, blagodatno se pro-niknuvaat i poistovetuvaat me|u sebe i ne so~i-nuvaat ni{to drugo osven edna, Sveta, Sobornai Apostolska Crkva. Odnosno, site pomesnipravoslavni crkvi vo Svetata Evharistija sepoistovetuvaat so Teloto Hristovo, {to zna~ii so prvata Crkva Bo`ja osnovana vo Erusalimi so eshatolo{kata Crkva vo Neve~erniot Denna Carstvoto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh.Samo ovie crkvi navistina se i mo`at da se na-re~at sestrinski crkvi, za{to me|u niv postoine samo edinstvo vo verata tuku i edinstvo kakoharizmatsko (blagodatno) bitijno poistovetu-vawe i proniknuvawe.

Vakvoto svetotainsko edinstvo me|upravoslavnata Crkva i inoslavniot Rim ve}e

deset vekovi ne postoi nitu vo praksa nitu teo-retski, predizvikuvaj}i golema bolka kaj sitenas. Kako {to zaklu~ivme, eresta vo dogmite,soglasno pravoslavnoto eklisiolo{ko viduva-we, odvojuva od Crkvata i sledstveno od Boès-tvenata Evharistija. Zatoa e onevozmoèno sve-totainsko zaedni~arewe (intercommunion) so ne-pravoslavnite. Nepravoslavnite episkopi, sve{-tenstvo i narod, spored Svetite kanoni ne sespomnuvaat vo Svetata Liturgija, ne e dozvole-no nivno prisustvo vo hramot za vreme na so-vr{uvaweto na Svetite Tajni nitu pak moàt dabidat pri~esteni so Teloto i Krvta Hristovi.Zaradi seto toa, nepravilno i bez vistinska so-drìna e koristeweto na pravoslavnata evha-ristiska eklisiologija15 od strana na pravo-slavnite vo Teolo{kiot dijalog so rimokato-licite, kako opravduvawe vo potraga po edins-tvoto ili vo slu~aj na edno vo idnina postigna-to edinstvo.

Dosega napi{anoto za nerazdelnoto bla-godatno edinstvo me|u vistinskata Crkva, vis-tinskata Evharistija i vistinskata Vera (Pra-voslavieto), nakratko no jasno ni se otkriva vo‘tajnata na apostolskoto preemstvo na episko-pite’.

Apostolskoto preemstvo istovremeno ei podu~uvawe i Predanie na vistinskata vera

Slovo od Vodo~a

(na vistinata) i svetotainsko Predanie, {tozna~i sovr{uvawe na Boèstvenata Evharistijai drugite Sveti Tajni, ‘razdavawe na blagodat-ta’. Vistinata na Crkvata pak (vistinskata ve-ra) e nesozdadena i ‘oboìtelna’ blagodat i dar(harizma) Bo`ji i e su{tinski nerazdelna odsvetotainskiot (harizmati~niot) ìvot na Crk-vata, nerazdelna e od blagodatta na Svetite Taj-ni. Zatoa, ne e vozmo`no apostolskoto preems-tvo koe{to se sostoi od ovie dva nerazdelni ~i-niteli na ìvotot na Crkvata da e sopstvenosti na nepravovernata Rimokatoli~ka crkva kak-va {to ni ja pretstavuva Soop{tenieto od Ba-lamand vo svojot paragraf 13. O~igledno e dekavo ovie ramki Kr{tenieto na rimokatolicitekoga se obra}aat vo Pravoslavie e potrebno,kako {to e praksa i do den denes na Sveta Gorai na drugi mesta niz Pravoslavieto.

I na krajot, pokraj na{eto pozitivnovrednuvawe na deloto i na potrebata od Teo-lo{kiot dijalog i na{ata po~it {to ja negu-vame sprema pravoslavnite u~esnici vo nego,treba da bideme iskreni i da ispovedame dekapravoslavniot narod Bo`ji mnogu go zagri`uvai obespokojuva zaedni~koto Soop{tenie od Ba-lamand, za{to vo nego, kako {to vidovme, seprisvojuvaat teolo{ki nepravoslavni i eklisi-olo{ki protivre~ni stavovi. Soop{tenieto eisprepleteno i so istoriski neto~nosti i za-

Slovo od Vodo~a

okru`eno so neprifatlivi prakti~ni pravilana koi{to nema da se zadr`ime, a se vo duhot na�teologijata na crkvite sestri�.

Denes, koga s¢ u{te ne gledame nikakvapozitivna promena vo stavot na Vatikan15, nemo`eme ni{to drugo, osven soglasnosta postig-nata vo Balamand da ja smetame za relativizaci-ja na Vistinata. Teolo{kiot dijalog prenesentaka od ontolo{ko na psihosentimentalno ilina politi~ko nivo, postojano gubi od svojata se-rioznost vo na{ite o~i. Pravoslavnite bogo-slovi potpisnici na Soop{tenieto i pokrajnivnata iskreno veruvame dobra namera, se sudi-raat so sobornoto Pravoslavno Predanie i pom-newe deka edna, Sveta, Soborna i ApostolskaCrkva e edinstveno Pravoslavnata.

Od pravoslavna gledna to~ka nerazbir-livo e i nevozmo`no da bide prifateno ednotakvo re{enie od strana na Svetite Sinodi napomesnite crkvi16, pa duri i od strana na crk-vite ~ii{to pretstavnici go potpi{aa Soop-{tenieto.

Sekoe priznavawe na Crkva i vo neaSveta Evharistija bez postoewe na vistinskavera, kako {to e slu~ajot so Vatikan, bi bilonepravoslavno u~ewe, porod na konfesional-niot sinkretizam i eklisiologija - zabuni koidenes se javuvaat kako negativen element voIkumenskoto dvi`ewe.

Od pogore re~enoto o~igledno e oti ka-kva i da e soglasnost ili sorabotka ili soedi-nuvawe so rimokatolicite - koe spored apostol-skoto i ote~koto Predanie bi bilo na {teta napravoslavnata vera - e predavstvo na Otkrove-nieto, na podarenite od Boga vistinska vera inov ìvot ~uvani vo Crkvata i }e predizvikasamo novi podelbi i raskoli. Kako {to e to~nozabeleàno: �Apsolutno nitu edna crkveno-po-liti~ka dejnost i praksa vo ìvotot na Crk-vata nemaat mesto vo planot na Bo`jata Pro-misla ako ne se vdahnoveni odozgora i ako ne giizrazuvaat vo apsolutna vernost vistinite odavtenti~noto hristijansko u~ewe so ve~na vred-nost�.17

Soop{tenieto od Balamand za sitenas, rimokatolici i pravoslavni, ne e ni{todrugo osven edno ogledalo vo koe se ogleduva na-{iot neuspeh i nemo} da se sretneme vo Qubov ivo Vistina. Noviot Zavet na Ediniot ~oveko-qubec Bog i na{ Spasitel, Isus Hristos, pos-tojano n¢ povikuva site nas na iskreno poka-janie. Smislata na ova pokajanie se oli~uva vozborovite na bla`eniot otec Georgij Florov-ski: �Soedinuvaweto na Hristijanite za mene nezna~i ni{to drugo, tuku sesvetsko vra}awe voPravoslavie�.18

Za rimokatolicite toa ne e edno slepo,prinudno i poni`uva~ko vra}awe vo nekoja Is-

Slovo od Vodo~a

to~na Crkva koja{to naizgled e sostavena od ne-kolku pomesni nacionalni crkvi, tuku pred s¢ eedno nakalemuvawe na iljadagodi{nite pravo-slavni koreni od nivniot kraj i kultura. Nepromena na crkva, tuku premin (pasha) od edendel otkinat od ednata, Sveta, Soborna i Apo-stolska Crkva vo nejzinata polnota. A rim-skiot Papa povtorno bi bil prv me|u ednakvite.

Pravoslavnite pomesni crkvi se povi-kani vo ovoj svet da svedo~at ne samo za edins-tvo vo vera, tuku i za edinstvo vo qubov. Pra-voslavnite episkopi i sve{tenici po s¢ izgle-da s¢ u{te ne moàt da se oslobodat od isku-{enieto na etnofiletizmot vo Crkvata, {topretstavuva eres vo praksa, i toa najgolema. Idenes zborovite na Svetiot Apostol Pavle nese zapazuvaat i ne se ìveat dosledno: Nema ve}eni Judejci, ni Elini, ni rob, ni sloboden; nemama{ki pol, ni ènski; za{to site vie ste ednovo Hrista Isusa (Gal. 3, 28). Kako evharistiskazaednica pravoslavnata Crkva treba da gi nad-mine podelbite predizvikani od crkveniotnacionalizam - kako stvarnost koja mu pripa|ana padnatiot svet - i da gi soedini vaka razde-lenite pravoslavni bra}a vo iskrena samo`rt-vena qubov. Zatoa, za nas pravoslavnite poka-janie zna~i vra}awe kon evharistisko-isihas-ti~kiot na~in na ìvot i podvig na na{ataCrkva, {to e samata sr` na Pravoslavnoto Pre-

danie. Bez ‘o~istuvawe na srceto’ ne postoi ni~uvstvo na soborno-evharistiskiot `ivot naCrkvata, ni poznavawe na nejzinite granici,nitu pak svedo{tvo na svetotroi~niot na~in napostoewe vo istorijata (Jovan 17, 21), nitu srcekoe{to sogoruva od qubov za celoto sozdanie,nitu pak }e go pronajdeme patot kon na{ite za-gubeni bra}a.

Edinstvoto e dar koj Troi~niot Bog imgo otkriva na ‘~istite po srce’.

Slovo od Vodo~a

__________________

1. ΕΠΙΣΚΕΨΙΣ br. 496, 30/9/93, str. 26

2. Ovaa, kako {to ja narekovme �teologija na sestrinski crkvi�, neoficijalno za prvpat se pojavi vo tekstot na KoordinativnataKomisija na Dijalogot, sostaven na nejzi-niot sostanok odr`an vo Rim (Ariccia) od 10-15 juni 1991 godina. Vo paragrafot 7 od tek-stot stoi zapi{ano: �Navistina, pred s¢ odvremeto na Sepravoslavnite Konferenciii Vtoriot Vatikanski Koncil pa navamu, sopovtornoto pronao|awe i vrednuvawe kolkuod strana na pravoslavnite tolku i od stra-na na rimokatolicite na Crkvata kako zaed-nica, korenito se promenija pretpostavki-te. I od dvete strani se priznava deka ona{to Hristos £ go doveri na Svojata Crkva -ispovedaweto na apostolskata vera, u~estvo-to vo Svetite Tajni, pred s¢ vo ednata Tajna naSve{tenstvoto niz sovr{uvaweto na ednata`rtva Hristova, apostolskoto preemstvo napastirite - ne e mo`no da se smeta za isklu-~iva sopstvenost na edna od na{ite crkvi.�I vo paragrafot 8: �Od ovaa gledna to~karimokatoli~kite i pravoslavnite crkvi sepriznavaat kako sestrinski crkvi...�

Za `al, ovoj tekst toga{ ostana nezabele-`an i bez reakcii vo pravoslavnata javnost.(ΕΠΙΣΚΕΨΙΣ 464, 1/ 07/1991, str. 9)

3. Vo to~ka 2 od paragrafot 6, koj e prifaten od Freising na VI sostanok od Me{ovitata Komisija na Teolo{kiot dijalog, pi{uva: �Imeto ‘Unija’ ovde go ozna~uva obidot da se

postigne edinstvo na Crkvata so otcepuvawena crkovni zaednici ili na pravoslavnivernici od Pravoslavnata Crkva - bez da sezema predvid deka eklisiolo{ki Pravoslav-nata Crkva e sestrinska Crkva koja sama odsebe gi ima i gi razdava sredstvata na blago-datta i spasenieto. Vo taa smisla i soglasnotekstot {to go podgotvi Potkomisijata voViena, ja otfrlame Unijata kako metod vopotraga po edinstvoto, za{to e sprotiven nazaednini~koto predanie na na{ite crkvi�.(Vidi Θεοδωρου Ν. Ζηση, Ουνια, η καταδικητης, str. 16, izdava~ Βρυεννιο, Θεσ/νικη 1993,i ΕΠΙΣΚΕΨΙΣ br. 443, 15/07/90 str. 13). Od gorenavedenovo se ~ini oti Soop{teni-eto od Balamand be{e podgotveno u{te voFreising.

4. Ovde se zabele`uva su{tinska izmena napravoslavniot stav vo odnos na problemot naUnijata, gledano od po~etokot na Teolo{-kiot dijalog od 1980 do denes. Toga{ ukinu-vaweto na Unijata be{e uslov za po~etok na

Slovo od Vodo~a

Dijalogot. Sega, so zaedni~ka soglasnost avo duhot na �teologijata na sestrinskitecrkvi�, se opravduva postoeweto na Unijatai se bara u~estvo na unijatskite crkvi voDijalogot.

5. Αγ. Γρηγοριου του Παλαµα, tom 3; str. 155 ΠΑΤΕΡΙΚΑΙ ΕΚ∆ΟΣΕΙΣ ΓΡΗΓΟΡΙΟΣ, Θεσ/νικη, 1983.

6. Na ova mesto izrazot ‘polnota na Boèstvo-to’ zna~i samo polnota na nesozdadenataenergija Bo`ja. (Vidi Ιεροµ. ΕιρηναιουΜπουλοβιτς, Το Μυστηριον της εν τη ΑγιαΤριαδι διακρισεως της ϑειας ουσιας καιενεργειας κατα τον αγιον Μαρκον Εϕεσου τονΕυγενικον str. 311, Αναλεκτα Βλαταδων 39,Θεσ/νικη,1983).�Spored Sv.Marko (Efeski)edna e Boèstvenata energija i istovremenomnogu i razli~ni se Boèstvenite energii...Sepak, mnogute energii se poistovetuvaat(ταυτιζονται) so ednata energija... EdnataBoèstvena energija se mnoì edine~no(ενικως) i se deli nedellivo... Taka mnoguteenergii proizleguvaat od ednata (energija)pretstavuvaj}i nejzino projavuvawe (εκϕαν−σεις) i prodolùvawe (προεκτασεις)... Ipokraj s¢, mnogute energii t. e. mnogute da-rovi zna~at ne raspar~uvawe, tuku razli~-no (ποικιλλουσαν) pri~estuvawe so ednataenergija, t.e. so ednata blagodat, od stranana mnogu bitija.

(Ιεροµ. Ειρηναιου Μπουλοβιτς, isto, str. 469)7. Ιεροµ. Ιεροϑεου Σ. Βλοχου, Εκκλησια και

εκκλησιαστικο φρονηµα, Ιερα µονης,Γενεϑλιου της Θεοτοκου, 1990, str. 83

8. I rimokatoli~ki bogoslovi ja imaat zabele- àno golemata razlika vo dogmite na vera-ta. Sepak toa ne gi zagriùva nitu spre~uvada go odobrat zaemnoto priznavawe na cr-kovnosta i svetotainskata struktura me|ucrkvite: �Katolici i pravoslavni ja na-o|aat denes povtorno svojata dlaboka povr-zanost kon tajnata na Crkvata i otkrivaatdeka se �sestrinski crkvi� (parag. 12). Toasekako ne zna~i deka e vospostaveno nivnotopolno edinstvo i zaedni~arewe; s¢ u{te pos-tojat seriozni teolo{ki razliki koi{todopiraat su{tinski oblasti od verata - ikoi{to pretstavuvaat predmet na nivniotoficijalen Teolo{ki dijalog, koj prodol-ùva me|u dvete crkvi. Vo sekoj slu~aj, denesne se nao|ame vo periodot na sotiriolo{-koto isklu~uvawe i negirawe na svetotain-skata i crkovnata struktura na drugiot.

9. Μητροπολιτου Μαυροβουνιου και Παραϑαλασσιας Αµφιλοχιου ΡαντοβιτςΤο Μυστηριον της Αγιας Τριαδος κατα τον Αγιον Γρηγοριον Παλαµαν, str. 145,Αναλεκτα Βλαταδων 16,vtoro izdanie, Θεσ/νικη 1991.

Slovo od Vodo~a

10. Isto i Αγιου Γρηγοριου Παλαµα, Λογος αποδεικτικος Α,Συγγραµµατα, τοµ Α, Θεσ/νικη, 1962, str. 26.

11. Ιεροµ. Αϑανασιου Μ. ΓιεβτιτςΗ Εκκλησιολογια του Αποστολου Παυλου κατα τον Ιερο Χρισοστοµο, str. 185,izdava~ Γρηγορη, Atina 1984.

12. Sinodite vo Konstantinopol od 1722 g.,1727 g., 1838 g., 1895 g. i Okru`nata poslani-ca na ~etirite Patrijarsi od Istok i niv-nite Sinodi. Na site ovie Sinodi e potvr-deno deka samo na{ata pravoslavna e ednata,Sveta, Soborna i Apostolska Crkva. (Ιωαννου Καρµρη, Τα ∆ογµατικα και Συµβολικα Μνηµεια της ΟρϑοδοζουΚαϑολικης Εκκλησιας, tom II, 1968).

13. Isto, tom I, izdanie vtoro, Atina 1960, str. 419.

14. Μητροπολιτου Μαυροβουνιου και Παραϑαλασιας Αµφιλοχιου Ραντοβιτς,isto i PG 151, 1339 D, 1340 A.

15. Vnatre vo pregratkite na rimokatoliciz-mot sopostojat dve razli~ni eklisiolo{ki strui i Vatikan soodvetno na razli~nitenasoki i potrebi koristi dve eklisiologiiprotivre~ni me|u sebe. I de facto va`e~katapapocentri~na eklisiologija koja{to goforsira papskoto prvenstvo na vlast kakosostaven element na samata su{tina na Crk-

vata i pravoslavnata evharistiska Eklisi-ologija so koja se priznava deka pravoslav-nata Crkva e sestrinska Crkva koja sama odsebe gi sodr`i sredstvata na blagodatta ispasenieto. Ova kako orientacija posebnose po~uvstvuva posle vtoriot Vatikanskikoncil, koga na ist den (21. II. 1964) bea da-deni vo javnost od toga{niot papa Pavle VIdva dekreta i dve razli~ni protivre~nieklisiolo{ki perspektivi: Dekretot zaikumenizam so pravoslavnata evharistiskaEklisiologija i Dekretot za katoli~kiteIsto~ni (Unijatski) crkvi so rimokato-li~kata papocentri~na eklisiologija. Se-kako, toa ne e patot {to vodi kon vospo-stavuvawe na edinstvoto na dvete crkvi kogaod edna strana papskiot Sovet za edinstvona crkvite ja upotrebuva pravoslavnataEklisiologija samo vo teoretskite ramkina Teolo{kiot dijalog, a od druga diplo-matskite slu`bi na Vatikan ja forsiraatpapocentri~nata eklisiologija i se obidu-vaat da navlezat vo pravoslavnite zemji isistematski da gi oslabat i prisvojat pomes-nite pravoslavni crkvi. (Vidi Ευαγγελου ∆.Θεοδωρου, Ρωµαικαϑολικες εκκλησιολογικεςτασεις, ΕΚΚΛΗΣΙΑ, 1 - 1 /01/1993, str. 5 - 7 i odistiot Αντιφασεις της Ρωµαιοκαϑολικηςπολιτικης, ΕΚΚΛΗΣΙΑ, 01/02/1993 str. 49 - 52). Taa

Slovo od Vodo~a

dvoli~nost na Vatikan svoj poln izraz na-o|a vo sledniot tekst napi{an vo vrska sonajnovite nastani vo Romanija: �Koga teks-tot od Balamand (juni 1993) na Me{ovitataKomisija za Dijalogot me|u pravoslavnitei katolicite im prepora~a zaradi uso-glasuvawe so pravoslavnite da go izbegnu-vaat pribegnuvaweto kon dr`avnite vlastii opredeluvaweto na imotot na Crkvata dabide od strana na vernite, toga{ unijatiteod Romanija proglasija oti ne ja priznavaatPorakata od Balamand. Mo`ebi taka do-a|aat vo sudir so Rim? Ne veruvam. I toa za-toa {to samiot papa rimski gi povika vojanuari 1994 site unijatski episkopi vo Rim.No slovoto {to im go upati i {to be{eobjaveno vo vesnikot L’ Osservatore Romano od21 januari 1994 (str. 5) {to se odnesuva dodijalogot so pravoslavnite ne im dava upat-stva. A Porakata od Balamand ne ja ni spom-nuva�. (Σεα. Μητροπολιτου Τρανσυλβανιας κ.Αϖτωνιου Πλαµαδεαλα, Συγκρονη Ορϑοδοζια− Συγκρονος Κοσµος, Προβληµατα της συγ−κρονου Ορϑοδοζιας και ειδικα οι σχεσειςαυτης µε την Οικουµενικη Κινηση, ΕΚΚΛΗΣΙΑbr. 11, 1 - 15 juli 1994, str. 394 - 396).

16. Postojniot Svet Sinod na Pravoslavnata Crkva vo Grcija do negovata Najbo`estvenaSesvetost Vselenskiot Patrijarh, gospodin

Vartolomej, isprati sinodsko pismo vo koeSoop{tenieto za Unijata od Balamand seozna~uva kako neprifatlivo za pravoslav-nite. Krajot na pismoto glasi: �PostojniotSvet Sinod na Crkvata od Grcija tekstot zaUnijata od Balamand go smeta za neprifat-liv od pravoslavna gledna to~ka, kako kraj-no tu| na vekovnoto Pravoslavno Predaniei kako sprotiven na site re{enija doneseniod strana na Sepravoslavnite Konferencii{to se odnesuvaat na Dijalogot so Rimoka-toli~kata crkva. To~nite oceni za Unijataso~uvani ovde-onde niz tekstot, is~eznuvaatvo negovata eklisiolo{ki zatemneta osnovai stanuvaat bezna~ajni za Dijalogot i nego-vata idna perspektiva. Za ova vrednuvawe natekstot za Unijata, {to e potrebno zaradismiruvawe na sovesta na blago~estiviot na-rod Bo`ji na Crkvata vo Grcija, se izvestu-va spored obi~ajot i Majkata Crkva, za zlo-to da ne bide pogolemo�. (ΕΚΚΛΗΣΙΑΣΤΙΚΗ ΑΛΗΘΕΙΑ,br. 393, 16 januari 1995).

17. Αρχιεπισκοπου Αυστραλιας Στυλιανου, Στο περιϑωριο του ∆ιαλογου (1980 - 1990), izdanie ∆οµος 1991, str. 26

18. π. Γεωργιου Φλωροφσκυ, Θεµατα Ορϑοδοζου Θεολογιας, Αρτος Ζωης, izdanie vtoro,Atina 1989, str. 219.

Slovo od Vodoca - Makedonska Pravoslavna Crkva · slovi na konkretni fokusni temi od zadadenata...

Documents

Jdeme na to od lesa

KOTLOVI NA ČVRSTA GORIVA - coex.rs solidi serbo.pdf · kotlovi od livenog gvožđa na čvrsta snage od 23 do goriva, transformišu se čvrsta goriva kotlovi od livenog gvožđa na

2012 Razbiranje Na Kriminalot Od Omraza

ZAŠTITA LOKACIJA OD BIOLOŠKOG ZNAČAJA NA …

Wedding photo&video session (vrijednost2200 kn) . Popust od 750 kn na najam limuzine . 50% popusta na vjendano prstenje . Popust od 200 eura na angažman benda . Popust od 1000 kn

Odpowiedź Na Zarzuty - Od CSK

RADIONICA NA TEMU:PRIPREMANJE JELA OD BUNDEVA

VIŠE OD 100 PROIZVODA NA AKCIJI!

od oblasta na... · Created Date: 20170214091601Z

iverice ploce od na bazi drveta

Razvoj Na Pazarot Na Drzavni Hartii Od Vrednost

RIZICI STRADAVANJA PTICA OD ELEKTROKUCIJE NA

MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST · PDF fileVrz osnova na ~len 81 od Zakonot za hartii od vrednost (Slu`ben vesnik 95/2005), Statutot na Makedonska berza na hartii

Pita Od Jabuka Recept Na Case

Uticaj biološke terapije na produktivnost obolelih od ...¡ke-terapije-na-radnu... · 1. Uticaj biološketerapije na produktivnost obolelih od reumatoidnog artritisa u Republici

KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST - sec.gov.mk · PDF file"Makedonska Berza na hartii od vrednost"AD Skopje 32 2. ... ~esen i transparenten pazar na hartii od ... Makedonskata berza na

PONAŠANJE ARMIRANOBETONSKIH GREDA OD BETONA NA …

I Општ дел - ...BILANS NA PRIHODI Nivo na: POTSTAVKA 71 DANO^NI PRIHODI 14,403,976 0 711 Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 550,000 0 711111 Danok na plati na

Prilog Na Spektrite Od Robot

Mese~na informacija 12 / 2007 · se izvr{at vo rok od 180 dena od denot na dobivaweto na soglasnosta od guvernerot. v Na 10dekemvri , spored odlukata na Regulatornata komisija za