OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI

OSNOVE INFORMACIJSKO-

DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI

Oblikovanje in uporaba informacijskih zbirkNUK, 2009

Ivan KaničCentralna ekonomska knjižnica

Vsebina

• Nekaj osnovnih pojmov

• Zgodovinski pregled

• Informacijske storitve in uporabniki

• Diseminacija informacij

• Informacijski viri

• Analiza in predstavitev vsebine dokumentov

Podatek in informacija

PODATEK• kar nekaj pove o določeni stvari in omogoča njeno

prepoznavanje (v obliki, ki omogoča računalniško obdelavo)

• sporočilo/sporočila z določenim pomenom

INFORMACIJA• skupek podatkov v osmisljeni obliki, na nekem

mediju• sporočila in podatki, ki pri prejemniku povečajo

znanje in služijo za sprejemanje odločitev

D. Bawden (2000)

Informacija - beseda, ki je

• veliko preveč uporabljena

• preslabo razumljena

• opredeljena in razložena na preveč načinov

Definicije informacije

Kognitivni pristop (podatek, informacija, znanje, modrost, šum)

Različni poudarki:

• na prenosu

• na procesu v posamezniku

• na sprejemanju odločitev

• informacija kot “stvar”

Komuniciranje (Shannon-Weaver)

signal

ODDAJNIKODDAJNIK komunikacijski SPREJEMNIK

kanal kodiranje dekodiranje

sporočilo ŠUM sporočilo

VIR CILJ

Model

Govori o• Kodiranju• prenešenih informacijah

– količini– učinkovitosti– hitrosti

Ne govori o• Vsebini• relevantnosti

Informatika

veda o sistematski obravnavi podatkov in informacij, njihovem ohranjanju v času in komunikaciji v prostoru

• izvor: iz fr. infor(mation) - (auto)matique

• poznamo ožje in širše definicije

• pogosto se uporablja kot sinonim za računalništvo (!)

Informatika (2)

UNESCOInformatika je skupnost ved, strok in tehnologij za

sistematsko obravnavanje podatkov in informacij (zlasti s pomočjo računalnika) kot sredstva za shranjevanje znanja v času in njegovega komuniciranja v prostoru. Pri tem je informacija fenomen, komuniciranje pa proces, ki poteka v družbi, med ljudmi, je potemtakem tudi družbena dejavnost.

Informacijska znanost

Informacijska znanost (informatologija)– po letu 1961 (poimenovanje prvič uporabljeno 1958)– znanstvena disciplina, izrazito interdisciplinarna– postmoderna znanost– problem definicije

Informacijska znanost je interdisciplinarna veda, ki raziskuje lastnosti in obnašanje informacij, pretok informacij in načine njihovega procesiranja za čim boljšo dostopnost in uporabnost. (H. Borko, 1968)

“deinstitucionalizirano bibliotekarstvo”

Informacijski ciklus

Področja dela v informacijski znanosti:

• produkcija informacijskih virov

• zbiranje informacijskih virov

• razširjanje (distribucija in diseminacija) informacijskih virov

• uporaba informacijskih virov

DokumentalistikaStroka, dejavnost, ki se ukvarja s teorijo in prakso

izbiranja dokumentov in njihovo analitično

obdelavo, oblikovanjem informacijskih virov in

diseminacijo informacij.• predhodnika (sedaj “sopotnika”):

– bibliotekarstvo– bibliografija

• predhodnica informacijske znanosti

“bibliotekarstvo v višji prestavi”

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost

dokumentacijska dejavnost + informacijska dejavnost

Dokumentacijska dejavnost

dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem dokumentov, njihovim dokumentiranjem in oblikovanjem informacijskih virov

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost (2)

Informacijska dejavnost

dejavnost, ki se ukvarja s posredovanjem informacij

informacijsko-dokumentacijska dejavnost (INDOK)

informacijsko-dokumentacijsko-komunikacijska dejavnost

Organizacija znanja

• Skupno poimenovanje dejavnosti, ki se ukvarjajo z opisovanjem dokumentov (dokumentalistika, katalogizacija, klasifikacija …)

• Vzroki za njen nastanek – razvoj znanja, informacijska eksplozija

• Potrebe, razlogi za njen obstoj– ponovno “najdenje” že shranjenih informacij

Vrste organizacije znanja

• opis dokumentov– opisna katalogizacija

• analiza in predstavitev vsebine– izvlečki, ipd.– deskriptorji ipd.– klasifikacijske oznake

• metapodatki

Informacijska eksplozija

• kaj je informacijska eksplozija?• vzroki razvoj tehnike, računalništva, porast znanstvenih

potencialov,

števila znanstvenikov, količine znanja, obveznost in zato

večanje publiciranja

• rezultati poplava dokumentov, nezmožnost spremljanja vsega

objavljenega

Informacijska eksplozija (2)

• posledice – informacijski infarkt– nujnost zgoščevanja in usmerjanja informacij,

specializacija, opuščanje informacij– razvoj bibliografije, bibliotekarstva in

dokumentalistike, informatike in informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, informacijskih sistemov

– nujnost uporabe novih orodij

Eksponentna rast količine informacij

Številoznanstvenikov

Št. znanstvenihrevij

1800 1.000 100

1850 10.000 1.000

1900 100.000 10.000

1950 1.000.000 100.000

- do leta 1970, kasneje počasnejša

Mejniki - Dokumentalistika

1665 - 1. znanstveni in referatni časopis

1876 - Dewey (decimalna klasifikacija - 1. izdaja)

1895 - Institut Internationale de Bibliographie (P. Otelet in H. La Fontaine)

1937 - Federation Internationale de Documentation

po 1945 - razmah nacionalnih dokumentacijskih centrov, inštitutov,…

1986 - Federation Internationale d’Information et Documentation

2000 – FID ukinjen

MejnikiInformatika, informacijska znanost

1963 - Weinbergovo poročilo

II. svetovna vojna - povečanje števila znanstvenikov, informacij, časovni pritisk

50-ta, 60-ta leta - razvoj računalništva, računalniške datoteke in katalogi

70-ta leta - UNISIST I in II, online servisi

80-ta leta - telematika, kooperativni bibliografski oz. kataložni servisi

90-ta leta - intenzivno računalniško omreževanje, virtualno okolje

MejnikiPrelom stoletja

• Internet

• Informacijska avtocesta

• Globalna vas

• Multimedijske vsebine

• Neoprijemljivi dokumenti

• Metapodatki

DOKUMENTIRANJE

Predmet obdelave

• PublikacijaJavnosti namenjena in na kateremkoli mediju objavljena izrazna

oblika dela.

• DokumentPrenosu informacije namenjena materializirana oblika duhovne

staritve.

Kar je predmet dokumentalistične obdelave

• Informacijski virDokument, publikacija, zbirka, kjer lahko uporabnik dobi

informacijo.

Dokumentiranje

Namen: zgoščena predstavitev informacije iz primarnega dokumenta

Proces:priprava dokumentiranjezbiranje/izbiranje - intelektualno (“ročno”)

primarnih dokumentov - avtomatsko

Rezultat: • sekundarni dokument• razvid primarnih dokumentov / publikacij / virov

Priprava za dokumentiranje

= zbiranje in izbiranje informacij

• Kriteriji: – zahteve discipline/stroke/problematike– izražene želje uporabnikov– predvidene potrebe uporabnikov

• Procesi: politika pridobivanja virov, izbiranje (glede na kriterije), pripomočki za izbor, pridobivanje in evidentiranje virov, povratne informacije

Postopek dokumentiranja

• določitev dokumentarne vrednosti

• analiza vsebine dokumenta– dokumentalist mora poznati disciplino, stroko,

področje– pomembna je sposobnost preciznega izražanja

in uporaba tehnike hitrega branja

• zgoščena predstavitev dokumenta– formalna obdelava– vsebinska obdelava

Intelektualno dokumentiranje• Zajemanje formalnih podatkov

= formalna obdelava, bibliografski opis

• Zajemanje vsebine/tematike– s povzemanjem (opis v vezanem besedilu)

– z indeksiranjem (določanjem gesel oz. indeksnih izrazov - besed iz naravnega jezika)

– s klasificiranjem (oblikovanjem oznak/notacij klasifikacijskega sistema)

Rezultat: sekundarni dokument sestavljen iz formalnega bibliografskega opisa in vsaj

enega načina zgoščene predstavitve vsebine

Vsebinska obdelava

Kratki opisi vsebine določenega dokumenta

Namen:

• povedati, o čem dokument govori

• olajšati izbiro

• prihraniti časa

• nadomestilo za branje v tujem jeziku

Vsebinska obdelava (2)

1. Povzemanje– opisovanje vsebine z vezanim besedilom– izvleček (abstrakt), anotacija, povzetek, ...

2. Indeksiranje– opisovanje vsebine z nizi pojmov– intelektualno (ročno), avtomatsko

3. Klasificiranje– opisovanje vsebine z notacijami

klasifikacijskega sistema

1. Povzemanje

Kratki opisi vsebine v obliki vezanega besedila.

Izvleček• indikativni - samo nakazuje vsebino dokumenta in

način njene obravnave

• informativni - predstavlja bistvene kvantitativne in kvalitativne vsebinske značilnosti dokumenta, glavne teze in zaključke

• informativno-indikativni – kombinacija, ki prikazuje osrednje teme dokumenta informativno, obrobne pa samo omenja

1. Povzemanje (2)

Izvleček• deskriptivni (opis vsebine brez vrednotenja)

• kritični (opis vsebine in kritično mnenje; podpisan)

Sinopsis - izvleček, ki ga sestavi avtor primarnega dokumenta

Anotacija - zgoščena predstavitev vsebine dokumenta,

ki dopolnjuje stvarni naslov bibliografske enote

1. Povzemanje (3)

Skrajšana vsebina, ki lahko nadomesti branje izvirnika

• Povzetek - zgoščena, neocenjujoča, največkrat v tujem jeziku napisana predstavitev vsebine dokumenta, ki lahko nadomesti branje izvirnika

• Kritični povzetek - dodaja predstavitvi vsebine tudi kritično mnenje, oceno; navadno je podpisan

1. Povzemanje (4)

Drugi kratki opisi vsebine:• Skupni izvleček - ki povzema vsebino več,

praviloma vsebinsko povezanih dokumentov

• Vsebina - kazalo knjige, daljšega članka

• Iztržek (ekscerpt) - izpis(i), odlomki iz primarnega dokumenta

• Recenzija - predstavitev dokumenta, katere glavni namen je kritičnaocena vsebine

• Skupna recenzija (recenzija več dokumentov)

2. Indeksiranje

Opisovanje vsebine z besedami iz naravnega jezika = z gesli

• Ročno oz. intelektualno– opravi ga človek – dokumentalist

– izrazito intelektualno opravilo

• Avtomatsko– opravi ga stroj - računalnik; “samodejno”

2.1 Intelektualno indeksiranje

Postopka:

• konceptualna analiza (identifikacija teme dokumenta)– o čem govori dokument

– zakaj smo ga izbrali v zbirko

– kaj bo zanimalo naše uporabnike

• formulacija (transformacija teme v niz gesel)

2.1 Intelektualno indeksiranje (2)

Vrste gesel• predmetna gesla (iz geslovnika oz.

kontroliranega ali nekontroliranega slovarja)

• ključne besede (poljubne oz. iz besedila dokumenta)

• deskriptorji (izključno iz tezavra oz. slovarja deskriptorjev)

2.1.1 Predmetna gesla

Temeljna gesla• enostavna (enobesedna): bibliotekarstvo• razvita (večbesedna): informacijski center• razširjena (večbesedna): metode in tehnike

Določila – v oklepaju• tematska: (zgodovina) • krajevna: (Slovenija)• časovna: (Renesansa) • oblikovna: (roman)

2.1.1 Predmetna gesla (2)

• Pripomočka za njihovo določanje: – geslovnik/kontrolirani slovar

• Produkti indeksiranja:– abecedni stvarni katalog (v knjižnicah)

– predmetno kazalo/register– geslovnik/kontrolirani slovar

2.1.1 Geslovnik - kontrolirani slovar

• Seznam s strukturo– kontrola sinonimov in homonimov– povezovanje pomensko sorodnih pojmov

(hierarhično, asociativno)

• Glede na način gradnje/uporabo– predkoordiniran– postkoordiniran

2.1.2 Ključne besede

• Poljubne – po presoji, znanju dokumentalista– glede na uporabnike

• Iz dokumenta: – Strokovni izrazi - termini, oziroma vse

pomenske besede od koderkoli• iz kazala, izvlečka, zaključkov

• iz celotnega besedila odkumentov

– Iz naslova

2.1.2 Ključne besede (2)

• Pripomočka za njihovo določanje: – seznam ključnih besed– seznam izločenih - blokiranih besed (“stop-

lista”)

• Produkti indeksiranja: – permutirana kazala (na osnovi naslovov

dokumentov)

– KWIC, KWOC

2.1.3 Deskriptorji

Po vsebini:• izrazi za stvarne pojme (oz. kombinacije)

– konkretne stvari• predmeti: GORSTVA

• fizični deli: OKONČINE

• materiali: ALUMINIJ

– abstraktne stvari• akcije in dogodki: POLEDENITEV, ŠPORT

• lastnosti stvari, materialov, dogajanja: VISKOZNOST, HITROST

2.1.3 Deskriptorji (2)

• vede in discipline: MEDICINA • merske enote: KILOGRAM

• lastna imena – geografska: VELIKA BRITANIJA – osebna: IVAN CANKAR – nazivi organizacij: CILIP – nomenklature: UDK – identifikacijske številke/šifre/simboli, zaščitni

znaki: EMŠO

2.1.3 Deskriptorji (3)

Po zgradbi• enostavni

• sestavljeni (večbesedni)

Pripomočki za njihovo določanje:• terminološki slovar(ji)

• (kontrolirani slovar deskriptorjev)

• TEZAVER

2.1.3 Deskriptorji (4)

Pravila za oblikovanje:1. uporaba samostalnikov

– preferenčno - pred ostalimi besednimi vrstami– samostalniške fraze (v naravnem vrstnem redu)

INFORMACIJSKI CENTER

– glagoli (izključno v obliki glagolnika ali nadomeščeni s samostalnikom)KOMUNIKACIJA / KOMUNICIRANJE

2.1.3 Deskriptorji (5)

2. Slovnično število: množina– števni samostalniki: KNJIGE

• deli telesa: REP, NOGE

– neštevni samostalniki, abstraktni pojmi – ednina VODA, ETIKA

• razred - množina: STRUPI

– različni pomeni – oboje: GLEDALIŠČE (umetnost)

GLEDALIŠČA (stavbe)

2.1.3 Deskriptorji (6)

3. Okrajšave, kratice– navadno ne, izjema so zelo uveljavljene:

RADAR, NATO

– vedno jih obravnavamo kot sinonime

4. Homonimi/homografi– določila v oklepaju

VILE (zgradbe) VILE (orodje)

– vedno uporabimo bolj udomačen izraz, med laičnim in strokovnim pa izbiramo glede na namen/občinstvo

2.1.3.1 Tezaver

kontrolirani slovar s strukturo

ISO 2788(1986)

• Zahteve: – nedvoumnost deskriptorjev

– strukturiranost– izčrpnost– evolutivnost

izbrani izraz - deskriptor

neizbrani izraz - nedeskriptor

2.1.3.1 Tezaver (2)

• Konvencije grafičnega označevanja:– velike, male, polkrepke, itd. črke– drevesa hierarhičnosti

• Deli tezavra– glavni (abecedna ureditev po deskriptorjih)– pomožni (sistematično kazalo, grafične sheme)

• Načini prikaza: abecedno, hierarhično, grafično

2.1.3.1 Tezaver (3)

Relacije med deskriptorji (kratice):• ekvivalentnost

deskriptor (UF), nedeskriptor (USE)

• hierarhičnost širši - nadrejeni izraz (BT), ožji - podrejeni izraz (NT); najširši izraz (TT) pri več stopnjah hierarhije

• asociativnost sorodni izraz (RT)

• obseg pojma SN - “scope note”

2.1.3.1 Tezaver (4)

Simboli: > (USE), = (UF), < (BT), > (NT), (RT)

Vrstni red v tezavru:SNUFTTBTNTRT

2.2 Avtomatsko indeksiranje

• Dokumenti so shranjeni v računalniku v obliki besedila (polna ali okrnjena oblika)

• “Samodejen” postopek, s pomočjo ustreznih računalniških programov (algoritmov)

• Brez (oz. z omejenim) razsojanjem obdelovalca

• Prednosti in pomanjkljivosti

• Mera za pomembnost posamezne besede: frekvenca pojavljanja

2.2 Avtomatsko indeksiranje (2)

• konkordančno: ključne besede, spisek izločenih - blokiranih besed (stop-lista)

• citatno: povezovanje citiranj o dokumentih (citirajoči viri) in iz njih (citirani viri)

• matematično-statistično: z opiranjem na pogostost in sočasnost izrazov v besedilu

• matematično-lingvistično: matematično vrednotenje jezikovnih - morfoloških in semantičnih značilnosti

• na verjetnostnih osnovah: ponderiranje (= tehtanje) pomenskih besed, rangiranje iskalnih izrazov in najdenih dokumentov

2.2 Avtomatsko indeksiranje (3)

Perspektive (deloma že danes)• ekspertni sistemi, ki temeljijo na umetni

inteligenci – za katalogizacijo– za vsebinsko obdelavo (določanje gesel,

notacij)– za vrednotenje procesov indeksiranja in iskanja– za obdelavo besedil v naravnem jeziku

3. Klasificiranje

predstavitev vsebine z notacijami klasifikacijskega sistema

Klasifikacijski sistemi

• kontrolirani slovarji

• osnova– sistematika znanosti – razdelitev v kategorije in podkategorije, razrede

in podrazrede

3.1 Vrste klasifikacijskih sistemov

• Glede na značaj hierarhičnih odnosov: – Monohierarhični:

• Cutter-jeva - ekspanzivna klasifikacija

• Library of Congress Subject Headings (LCSH)

• BLISS - bibliografska klasifikacija (BC)

• BROWN - predmetna klasifikacija

– Dewey-eva decimalna klasifikacija (DDC) 1876

– Polihierarhični: • univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) 1895

• Ranganathanova - fasetna, dvopična (napačno kolonska!!) 1933 (CC)

3.1 Vrste klasifikacijskih sistemov (2)

• Glede na način pokrivanja človekovega znanja– univerzalni in disciplinarni

– posebni interdisciplinarni (patentna, mednarodni tarifni sistem - carinska nomenklatura)

• Glede na označevanje razredov/podrazredov (=

na notacije):– numerični

– alfabetski

– alfanumerični

ISKANJE INFORMACIJ IN

POIZVEDOVANJE

Sistemi za poizvedovanje

Information Retrieval Systems (IRS)• sistemi, v katerih so shranjeni procesirani podatki

(dokumenti ali njihovi nadomestki)• s poizvedovanjem (iskanjem) končni uporabnik

(včasih s pomočjo informacijskega posrednika) poveže svojo informacijsko potrebo z enim ali več dokumenti

Iskanje informacij / poizvedovanje

Information Retrieval

Iskanje informacij

sistematično odkrivanje in izbiranje ustreznih podatkov/informacij v informacijskih virih

Poizvedovanje

sistematično preiskovanje indeksiranih informacijskih virov z odkrivanjem, izbiranjem in pridobivanjem podatkov, zapisov iz njih

Sistemi za poizvedovanjeKronologija• 1945 – W. Bush “As we may think”• 60-ta leta – prvi sistemi• 70-ta leta – zbirke, gostitelji• 80-ta leta – CD-ROM• 90-ta leta – Internet

Pri nas• po letu 1975

Sistemi za poizvedovanje (2)

Raziskovalna področja• vsebinska obdelava/analiza

• organizacija podatkov

• uporabniški vmesniki

• vrednotenje sistemov

Uporabniški vmesniki

• Kdo je uporabnik?• Uporabnost in uporabniška prijaznost• Pomoč:

– na papirju, priložena (priročnik)– sporočila na ekranu– vodenje

• Formulacija poizvedbe:– logični izrazi (eksplicitni, implicitni)– po ključih

– naravni jezik

Tipi uporabniških vmesnikov

• menijski (z okni)• obrazec• ukazni

– s pomočjo • Logičnih (Boolovih) operatorjev (AND, OR, NOT)• drugih operatorjev (npr. bližine)• krajšanja in maskiranja iskalnih izrazov

• z zahtevnejšimi metodami– statistično-verjetnostne metode (ponderiranje,

rangiranje zadetkov, avtomatsko krnjenje isk. izrazov)– iterativne tehnike – povratna informacija

Odziv in natančnost

Odziv: razmerje med številom najdenih relevantnih dokumentov in številom vseh relevantnih dokumentov v zbirki

Natančnost: razmerje med številom najdenih relevantnih dokumentov in številom vseh najdenih dokumentov

• nista neodvisna - večji odziv praviloma zmanjšuje natančnost in obratno

Relevantnost in pertinentnost

Relevantnost• skriti kriterij, po katerem ocenjujemo rezultat

poizvedovanja• ustreznost zadetka glede na izraženo

informacijsko potrebo (vprašanje)• ocenjujemo jo intuitivno in subjektivno (glede na

svojo potrebo in možnosti)

Pertinentnost (koristnost) • kako se zadetek ujema z dejansko informacijsko

potrebo

Informacijski šum

• Zadetek– Relevanten– Nerelevanten– Šum

• Informacijski šumZadetek, ki formalno (logično) izpolnjuje zahteveiskalnega izraza, vsebinsko pa ne prinaša želeneinformacije.

INFORMACIJSKE STORITVE

IN

UPORABNIKI

Uporabniki

• uporabnik – končni uporabnik

• linija najmanjšega napora Zipfov zakon: “Človek rešuje probleme tako, da

minimizira napor pri reševanju trenutnih in možnih

bodočih problemov.”

• informacijske potrebe

• informacijsko vedenje

• informacijska pismenost

Potrebe uporabnikov so različne

• odvisno od okoliščin in cilja poizvedovanja• eni potrebujejo visok odziv

(izčrpnost pri poiskanih dokumentih, zadetkih)

• večinoma pa visoko natančnost (ker niso pripravljeni pregledovati velikih količin zadetkov)

• količina vs. kakovost

Informacijsko vedenje• Vzorci vedenja posameznika pri delu z informacijami

• Informacijsko vedenje vedenje pri iskanju informacij vedenje pri poizvedovanju

• Nanj vplivajo npr.:– osebnostne značilnosti (kognitivni stili, stili učenja)

– vrsta sistema za poizvedovanje

– izobrazba, razgledanost, izkušnje

– računalniška pismenost

– motivacija

Informacijska pismenost

• Informacijsko pismena je oseba, ki se je naučila učiti se. (F. Žumer, 2000)

• zmožnost prepoznati informacijsko potrebo, najti informacijo, jo oceniti in učinkovito uporabiti (ALA)

digitalna pismenost, računalniška pismenost

Informacijska orodja

• Zakaj jih potrebujemo?– (selekcija)– organizacija informacij– dostop do informacij

• Opisujejo dokumente• Dostopne točke

– avtor– naslov– vsebinska oznaka

Informacijska orodja

Skozi zgodovino:

1900-30 - bibliografija

1920-50 - dokumentacija

1940-50 - znanstveno informiranje

1950-60 - sistemi za poizvedovanje

1960- - informacijska znanost

1970- - informatika, bibliometrija

Tradicionalna orodja za dostop do informacij

• Dokumenti v fizični (tiskani) obliki

• Dostop do njih na klasičen, “fizičen” način– postavitev– knjižni, kartični katalogi– tiskani indeksi, bibliografije

• Knjižničar/dokumentalist kot skrbnik

• Konvencionalni – nekonvencionalni nosilci

Sodobna informacijska orodja

• Dve obliki– digitalni dostop do fizičnega gradiva

(računalniški katalogi, podatkovne zbirke)– gradivo v digitalni obliki, digitalne knjižnice,

internet z dodanimi mehanizmi za iskanje

• Knjižničar/dokumentalist kot vodnik, svetovalec, “informacijski profesionalec”– zagotavlja vire – in dostop do njih (organizacija znanja)

Nekatera tradicionalna informacijska orodja

• analitične bibliografije (po strokah)• katalogi• citatni indeksi• referatni časopisi• informativni bilteni• luknjane kartice (robno, sredinsko)• mikrofiši• mikrofilmi

Diseminacija informacij

organizirano širjenje - posredovanje informacij

• Iz lastnih ali zunanjih informacijskih virov• Kdo?

– INDOK-centri, knjižnice

• Kako?– aktivno/agresivno ali pasivno– kontinuirano ali občasno

Diseminacija informacij (2)

• Komu?– širšemu ali ožjemu krogu uporabnikov

• V kakšni obliki?– tekoče ali retrospektivno informiranje

• Zahteve– preglednost– izčrpnost– sprotnost

Diseminacija informacij (3)

• Pojavne oblike– glede na ciljno publiko– glede na vrsto zapisa oz. vrsto posredovanja– glede na izčrpnost in časovnost

• Organizirane (institucionalizirane) oblike– za širši krog uporabnikov– individualno usmerjene

• Neformalne oblike

RP

Retrospektivno poizvedovanje• Usmerjeno na posameznika

– Večinoma znanstveno-raziskovalno področje

• Uporabljamo:– Tradicionalne in elektronske vire / orodja– Bibliografske podatkovne zbirke (računalniški

katalogi, bibliografije, itn.)– Sistemi za poizvedovanje s polnimi besedili

• Enkratna storitev

SDISelektivna diseminacija informacij• Usmerjena na posameznika in/ali skupino

– Večinoma znanstveno-raziskovalno področje

• Uporabljamo:– Tradicionalne in elektronske vire / orodja– Bibliografske podatkovne zbirke (računalniški

katalogi, bibliografije, itn.)– Sistemi za poizvedovanje s polnimi besedili

• Serija poizvedovanj (tekoče informiranje)

SDI – tradicionalna shema

uporabnikoblikuje informacijski zahtevek/vprašanje

informatoroblikuje formalizirano vprašanje za sistem

= profil uporabnika

poizvedba

iskanjeprimerjanje profila z novimi podatki v zbirki

SDI izpis(po standardnih ali individualnih profilih)

Neformalni načini izmenjave informacij

• “nevidni kolegij” (invisible college)• konvencionalno

– posebne interesne skupine– krožki za izmenjavo informacij

• računalniško komuniciranje– elektronska pošta– diskusijske skupine– telekonference– spletni dnevniki

REFERENČNA IN REFERALNA DEJAVNOST

• TRADICIONALNA DEJAVNOST KNJIŽNICE

• IZZIVI NOVIH TEHNOLOGIJ

• AKTIVNEJŠA VLOGA KNJIŽNICE

• INFORMATOR “NA DOMU”

SODOBNA KNJIŽNICA

• ELEKTRONSKI MEDIJI

• ELEKTRONSKO GRADIVO

• DOSTOP DO ODDALJENIH VIROV

• LASTNIŠTVO / NAJEM VIROV

• IZVORNO DIGITALNA GRADIVA

• DIGITALIZIRANA GRADIVA

PRODOR INTERNETA

• INTERNETNI VIRI

• KNJIŽNICA– SE PREDSTAVLJA– OBJAVLJA

• “INTERNETNI OBISK” KNJIŽNICE

• NOVA VEZ KNJIŽNICA - UPORABNIK

NOVA VLOGA KNJIŽNICE

• ORGANIZACIJA ZNANJA IN INFORMACIJ

• PRIPRAVA ORODIJ– SELEKCIJA– ISKANJE

• POMOČ IN VODENJE UPORABNIKA

• KOMUNIKACIJSKO VOZLIŠČE

E - KNJIŽNICA

• VIRTUALNA KNJIŽNICA

• E - DELO Z UPORABNIKOM

• E - STORITVE

• TRADICIONALNE IN “NOVE” ELEKTRONSKE INFORMACIJSKE STORITVE

INFORMACIJSKE STORITVE

PODROČJE

• INFORMACIJSKE DEJAVNOSTI

• REFERENČNE DEJAVNOSTI

• REFERALNE DEJAVNOSTI

INFORMACIJSKA DEJAVNOST

• ISKANJE INFORMACIJ

• POSREDOVANJE INFORMACIJ

• VREDNOTENJE INFORMACIJ

• ENOSTAVNE / ZAHTEVNE

• BIBLIOGRAFSKE / FAKTOGRAFSKE

• BIBLIOTEČNE / NEBIBLIOTEČNE

REFERENČNA DEJAVNOST

• INFORMACIJSKA DEJAVNOST

• POMOČ IN SVETOVANJE UPORABNIKU

• USMERJANJE UPORABNIKA

• REFERENČNA ZBIRKA

• ODDALJENI ELEKTRONSKI VIRI

REFERALNA DEJAVNOST

• USMERJANJE UPORABNIKA

• DRUGI, USTREZNEJŠI VIRI– KNJIŽNICE– DOKUMENTACIJSKI CENTRI– AGENCIJE– INSTITUTI– itd.

REFERENČNA TRANSAKCIJA

• INFORMACIJSKI KONTAKT

• OBSEGA– ZNANJE– INTERPRETACIJO– NAPOTKE– POMOČ– VREDNOTENJE– USMERJANJE

TIPI INFORMACIJ - ODGOVOROV

• ADMINISTRATIVNA / NAPOTITVENA

“NEBIBLIOTEČNA” INFORMACIJA

• ENOSTAVNA INFORMACIJA

• ZAHTEVNA (“STROKOVNA”) INFORMACIJA

• PROBLEM LOČEVANJA IN EVIDENCE

KAJ KAŽE STATISTIKA ?

ADMINISTRATIVNE /

NAPOTITVENE INFORMACIJE ENOSTAVNE INFORMACIJE ZAHTEVNE INFORMACIJE

DIGITALNA REFERENČNA DEJAVNOST

• INTERNETNO KOMUNICIRANJE

• POSREDOVANJE INFORMACIJ

• POMOČ, SVETOVANJE, USMERJANJE

• KONVENCIONALNI VIRI

• ELEKTRONSKI VIRI

• ONLINE REFERENČNI POGOVOR

DIGITALNI REFERENČNI SERVIS

• ZNAČILNOSTI SISTEMOV– POSAMEZNE KNJIŽNICE– KOOPERATIVNI SISTEMI

• VRSTE KNJIŽNIC• OMEJITVE• PRIMER

– Ask A Librarian– QuestionPoint

Strežnik QuestionPoint

DIGITALNI REFERENČNI SERVIS (2)

• VIRTUALNI REFERENČNI SERVIS

• GLOBALNO OMREŽJE

• RAČUNALNIŠKA, PROGRAMSKA, TELEKOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA

• VIR VIROV ZNANJA

• KOOPERATIVNI SISTEM

NAČINI KOMUNICIRANJA

• E-POŠTA

• KLEPET

• POŠILJANJE ELEKTRONSKIH STRANI

“VPRAŠAJ KNJIŽNIČARJA”

• SLOVENSKI PROJEKT• 11 INSTITUCIJ• PREVZEM UVELJAVLJENEGA SISTEMA• PRILAGODITVE IN PREVOD• KOOPERATIVNI SISTEM• GLOBALNA IN LOKALNA BAZA

ZNANJA

“VPRAŠAJ KNJIŽNIČARJA” (2)

• TESTNA UPORABA - POLETI 2004

• IZOBRAŽEVANJE - JESEN 2004

• ZAČETEK DELOVANJA 2004 / 2005

• SKUPNA VSTOPNA TOČKA

• SISTEM DEŽURSTEV

• VSEBINSKA DELITEV DELA

Strežnik QuestionPoint – izbira jezika

Strežnik QuestionPoint – izbira jezika

Strežnik QuestionPoint – slovenski vmesnik

Pregled aktivnih vprašanj

Zapisnik

UPORABNIŠKI VMESNIK• IDENTIFIKACIJA

• MOŽNOST UPORABE GESLA

• IZBIRA NAČINA KOMUNICIRANJA– E-POŠTA– KLEPET

• IZBIRA SOGOVORNIKA– IZUM– VISOKOŠOLSKA KNJIŽNICA– SPLOŠNA KNJIŽNICA

“Vprašaj knjižničarja” – uporabniški vmesnik

Komuniciranje

OPAŽANJA

• DODATNO DELO

• DODATNI UČINKI

• NEZNANKE– NAČIN DELA– RAZNOLIKOST VPRAŠANJ– OBSEG IN OBREMENITVE

• IZKUŠNJE V TUJINI

• RAZLIČNI UPORABNIKI

OPAŽANJA (2)

• ANKETE– UPORABNIKOV– INFORMATORJEV

• SEZONSKA NIHANJA• ANALIZA TRANSKRIPTOV• FUNKCIONALNA PISMENOST• INFORMACIJSKA PISMENOST• POIMENOVANJA

OPAŽANJA (3)

• KADROVANJE

• SMERNICE– ZA UPORABNIKE– ZA INFORMATORJE

• OMEJEVANJE VPRAŠANJ

• PREUSMERITVE

itd.

REFERENČNO VPRAŠANJE