View
2
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
dr. Andreja Sušnikdr. Gregor GregoričOddelek za agrometeorologijo Urad za meteorologijoandreja.susnik@gov.si
Tveganje za sušo v kmetijstvu glede na lastnosti tal in meteorološko vodno bilanco, ARSO, Ljubljana, 3. november 2015
METEOROLOŠKA VODNA BILANCA
Orodje za sledenje kmetijske suše
Dostopnost agrometeoroloških podatkov
Kje je bila letos kmetijska suša?
Sledenje suše
Definicija suše
Meteorološka vodna bilanca
Enigma suše
Klimatska variabilnost
Primanjkljaj padavin(količina, intenzivnost, časovna porazdeljenost)
Visoke temperature, močni vetrovi,nizka relativna vlaga,
povečano sončno obsevanje,manj oblačnosti
Zmanjšana infiltracija,površinski odtok, perkolacija,
obnova podtalnice
Povečana evaporacijain evapotranspiracija
Primanjkljaj talne vode
Vodni stres, zmanjšana biomasa in pridelek
Zmanjšan pretok, dotokv rezervoarje, jezera in zbiralnike,krčenje mokrišča, okolja za divjad
Ekonomski vpliv Socialni vpliv Okoljski vplivi
Čas
(tra
janj
e)
Met
eoro
lošk
a su
šaA
grom
eteo
ro-
lošk
a su
šaH
idro
lošk
asu
ša
(Wilhite, 2006)
Realnost kmetijske suše v Sloveniji
Kmetijska suša 18‐krat v zadnjih 60‐tih letihPraksa se ni bistveno spremenila, tehnološka navodila
Odprava posledic škode po suši
Agrometeorološke analize – temelj boljše preventive
Priporočilo RS: suša pomemben del procesa pridelavekmetijskih pridelkov in NEnaravna nesreča.
(Računsko sodišče, 2007)
Dostopnost agrometeoroloških podatkov
Kje je bila letos kmetijska suša?
Sledenje suše
Definicija suše
Meteorološka vodna bilanca
je pri vodni oskrbi rastlin ključna
Podnebne lastnosti kmetijskega zemljišča
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/maps/
Letna količina padavin zaenkrat še ugodna!!!
RAZPOREDITEV PADAVIN
Izhlapevanje vode iz referenčne rastline
Letna evapotranspiracija (vir: ARSO)
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/wb/
Koliko vode izhlapi na letni skali?
POTENCIALNA EVAPOTRANSPIRACIJA ET0
poletna meteorološka vodna bilanca(padavine ‐ izhlapevanje)
Največji primanjkljaj vode
> 300 mmObala, Slovenska Istra, del SV Slovenije
POLETNI VODNI PRIMANJKLJAJ 2015
lokalna, regionalna, nacionalna (6‐krat) 1967, 1971, 1976, 1983,1984,1988,1992, 1993, 1994, 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014 (moča in poplave)
–300
–250
–200
–150
–100
–50
0
50
100
150
200
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
vodn
a bi
lanc
a [m
m
–300
–250
–200
–150
–100
–50
0
50
100
150
200
POLETNA KMETIJSKA SUŠA
1961 – 2013
Povprečna kumulativna met. vodna bilanca (mm) v vegetacijski sezoni trave (a), koruze (b) in ozimne pšenice (c) v obdobjih 1961–1986in 1987–2013.
–400
–300
–200
–100
0
100
200
300
400
RA ŠSG LJ MB NM CE ČR MS BI PO
vodn
a bi
lanc
a tra
ve [m
m]
1961–1986
1987–2013
a)
–400
–300
–200
–100
0
100
200
300
400
RA ŠSG LJ MB NM CE ČR MS BI PO
vodn
a bi
lanc
a ko
ruze
[mm
]
1961–1986
1987–2013
b)
–400
–300
–200
–100
0
100
200
300
400
RA ŠSG LJ MB NM CE ČR MS BI PO
vodn
a bi
lanc
aoz
imne
pše
nice
[mm
]
1961–1986
1987–2013
c)
TRENDI METEOROLOŠKE VODNE BILANCE
Dostopnost agrometeoroloških podatkov
Kje je bila letos kmetijska suša?
Sledenje suše
Definicija suše
Meteorološka vodna bilanca
Tristopenjski koncept sledenja kmetijske suše v Sloveniji
Faza Aktivnost Opis Kazalci faza 1 zgodnje opozarjanje
na sušo primanjkljaj padavin (meteorološka suša)
SPI3 < –1, delež kumulativnih padavin v vegetacijski sezoni (% dolgoletnega povprečja)
faza 2 opozorilo na prve znake kmetijske suše
meteorološka vodna bilanca (referenčna rastlina)
meteorološka bilanca pod statistično določeno mejo (percentilna analiza):
- 75. percentil – sušno - 90. percentil – zelo sušno - 98. percentil – ekstremno sušno
faza 3 kmetijska suša sušni stres kmetijskih rastlin (vodna bilanca specifične kmetijske rastline)
DISSk za izbrano kmetijsko rastlino - 75. percentil – sušno - 90. percentil – zelo sušno - 98. percentil – ekstremno sušno
2006
19712003
1992 2000 20032003
2003 20032011
1965
1965 1965
19891989
1972
1989
1972
1965
1965
–750
–500
–250
0
250
500
750
1000
1250
RA
ŠSG LJ MB
NM CE
ČR
MS BI
PO
mm
2006
19712003
1992 2000 20032003
2003 20032011
1965
1965 1965
19891989
1972
1989
1972
1965
1965
–750
–500
–250
0
250
500
750
1000
1250
RA
ŠSG LJ MB
NM CE
ČR
MS BI
PO
mm
2006
19712003
1992 2000 20032003
2003 20032011
1965
1965 1965
19891989
1972
1989
1972
1965
1965
–750
–500
–250
0
250
500
750
1000
1250
RA
ŠSG LJ MB
NM CE
ČR
MS BI
PO
mm
– vegetacijski primanjkljaj
Povprečna, maksimalna in minimalna meteorološka vodna bilanca (mm) v vegetacijskem obdobju za izbrane meteorološke postaje v obdobju 1961–2012.
Meteorološka vodna bilanca v vegetacijskem obdobju
Klimatološka analiza
Meteorološka vodna bilanca v izbranem obdobju
Omogoča prostorsko in časovno analizo meteorološke vodne bilance (v mm) brez upoštevanja lastnosti tal in rastline – obstoječ način analiz suše.
marec – avgust 2003 1. 6.‐ 31. 7. 2006
11. 6. – 10.8. 2013
Klimatološka analiza
• uporaba geostatističnih metod (najpogosteje t.i. Kriging)• oddelek za klimatologijo redno pripravlja mesečne karte evapotranspiracije in padavin
Kartiranje meteoroloških spremenljivk
julij 2013
avgust 2013avgust 2013
julij 2013
EVAPOTRANSPIRACIJA PADAVINE
Kartiranje meteoroloških spremenljivk
• potrebna je standardizacija• razlika padavine – evapotranspiracija v poletnih mesecih (junij, julij, avgust)• ne povprečje, temveč 75. percentil oziroma 4-letna suša
Meteorološka vodna bilanca
Dostopnost agrometeoroloških podatkov
Kje je bila letos kmetijska suša?
Sledenje suše
Definicija suše
Meteorološka vodna bilanca
2421
17
32
50
32
27
37
57
68
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Ljubljana Novo mesto Murska Sobota Bilje Portorož
štev
ilo d
ni z
vis
okim
izhl
apev
anje
m
1981-2010
2015
VISOKE TEMPERATURE ZRAKA POVZROČILE NADPOVPREČNO IZHLAPEVANJE
Nadpovprečno število poletnih dni,
ko je izhlapelo več kot 5 l vode/m2
Za oceno izhlapevanja uporabljamo Penman‐Monteithovo metodo (vključuje temperaturo zraka, hitrost vetra, trajanje sončnega obsevanja in relativno vlago).
Portorož 68 dni(5. po vrsti od leta 1989),
v Biljah 57 dni
(4. po vrsti od leta 1962).
EKSTREMNA KMETIJSKA SUŠA JE VLADALA NA JZ SLOVENIJE (Obala, Slovenska Istra)Najhujša suša na Obali leta 2003 in 2012, v letu 2014 moča;letošnja suša po skupnem vodnem primanjkljaju podobna letu 2013vendar ne …
Kmetijska suša Leto 2003 –440 mmLeto 2012 –460 mmleto 2013 –322 mm
MočaLeto 2014 –5,2 mm
Kmetijska sušaleto 2015 –347 mm
Poletna meteorološka vodna bilanca, Portorož, 1961‐2015
meteorološka vodna bilanca = padavine – ET0 (izhlapevanje iz tal in rastlin)
… PO PORAZDELITVI VODNEGA PRIMANJKLJAJAPo kumulativnem primanjkljaju vode podobna letu 2013, vendar razporeditev padavin drugačna. V letu 2013 vstop v poletje moker, letos suh.
poletna količina padavin leta 2013 = 138,5 mm leta 2015 = 180 mm
PORTOROŽ 2013 PORTOROŽ 2015
normalno zmerna sušanormalno zmerna sušanormalnonormalno zmerna suša ekstremna suša
Moker vstop v poletje, obilnejši dež v avgustu
Suh vstop v poletje, vmesni deževni dogodki
KRAJŠA EKSTREMNA SUŠNA OBDOBJA KOT POSLEDICA VROČINE TUDI DRUGOD PO SLOVENIJIDruga območja v Sloveniji so prizadela krajša ekstremno sušna obdobja, pogostejše so bile zmerno sušne razmere in močan vročinski stres.
Bilje
BILJE 2015 MURSKA SOBOTA 2015
1 2
normalno zmerna suša ekstremna suša
3
4
12
3
vodni primanjkljaj
Dostopnost agrometeoroloških podatkov
Kje je bila letos kmetijska suša?
Sledenje suše
Definicija suše
Meteorološka vodna bilanca
Kaj: Arhiv ARSO 1961‐2015o Podatki o vodni bilanci (dolgoletna povprečja)
o Evapotranspiracija ‐ izračun po Penman‐Monteith‐u (ET0)
o Izpis dnevnih podatkov (ET0, padavine in drugi)
Zakaj: o osnova „pametne“ rajonizacije
o strategije, tveganje, ranljivost
o ukrepi kmetijske politike, prilagoditve na podnebne spremembe
WWI, 2013
Podnebna izkaznica kmetijskih zemljišč
(vodna bilanca)
Vremenski portal – kako do aktualnih in preteklih meteoroloških podatkov?
Meteorološke postaje, ki beležijo padavine, Slovenija
Meteorološke postaje, ki beležijo referenčno evapotranspiracijo, Slovenija
Stanje meteorološke mreže ‐maj 2014:162 ‐ padavinskih postaj (volonterji)24 ‐ klimatoloških postaj (volonterji)12 ‐ sinoptičnih postaj (zaposleni opazovalci)41 ‐meteoroloških samodejnih postaj
Obiščite vremenski portal
ARSO!
Izpis dnevnih podatkov izračuna vodne bilancehttp://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/data/month/
o Agrometeorološki podatki on‐line, napovedi, priporočila in opozorila;
o Kazalci kmetijske suše, operativno napovedovanje namakanja (model vodne bilance).
Zakaj:
o Namakanje, kmetijske operacije, izbor tehnologije in obvladovanje tveganj;
o Podpora tržni in ekonomični pridelavi.
Kje: Aktualni podatki Kaj:
Ažurni podatki meteorološke vodne bilance
Celje, 1. 5.–20. 8. 2015 37 dni z ETo > 5 mm vode/dan 14 dni povprečje 1971‐2000
Izpis podatkov za enomesečno obdobje!
Podatki samodejnih postaj (vodna bilanca)http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/etp/
Če ni dejanskih meritev ET0je za oceno potreben večji nabor meritev meteoroloških spremenljivk (Penman‐Monteith)
Velik vegetacijski vodni primanjkljaj na Obali(čez 400 mm), na celjskem v povprečnih mejah (60 mm),16. avgust 2015
http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/agro_podatki.html
ARSO obvešča ob prvih znakih meteorološke suše
Letošnja kmetijska suša
EKSTREMNE SUŠNE RAZMERE IN VROČINA SO NAJBOLJ PRIZADELE JZ OBMOČJE SLOVENIJE – sušni stres na poljščinah v intervalih
3
1
24
koruzni posevki več kot 100 dni v sušnem stresu.
SLOVENSKA ISTRA, KORUZA, 2015
Sušni stres na rastlinah možno ugotavljati le z več podatki
• Meteorološka vodna bilanca vključuje le referenčno rastlino (trava).
• Natančnost ocene z VB je vezana na število merilnih mest in metodo interpolacije.
• Za natančnejše ocenjevanje kmetijske suše potrebujemo še druge podatke: fenološke, sortimente, regijske koeficiente rastlin itd. (to bi morali vzpostaviti na nivoju države).
• V analizah upoštevamo le izbrano časovno obdobje (npr. poletje; jun‐avg) in ne celotne vegetacijske sezone, kar pa lahko zakrije notranjo variabilnost le‐te.
• V povezavi s pedološko karto dobimo klimatološko karakteristiko kmetijske suše, posamezna sezona pa zahteva upoštevanje dejanskih razmer.
Kontakt:Oddelek za agrometeorologijoUrad za meteorologijo/ARSOtel 14784073/74gp.arso@gov.si
Zaključki
Recommended