View
254
Download
6
Category
Preview:
DESCRIPTION
Glasilo MP št. 22
Citation preview
oktober 2006 št. 22
Po novem Mirna Peč navezana na avtocesto
Razpisane štipendije Štipendijske sheme za Dolenjsko
Volitve 2006
Pregled prireditev ob občinskem prazniku
Srečanje obrtnikov v Mirni Peči
Predstavniki krožkov obiskali župana
� oktober 2006
ŽUPANOVA BESEDA
Poročilo z 31. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč
Poročilo z 32. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč
Po nastanku občine v letu 1999 smo se odločili za dolgoročen razvoj, z namenom vrniti Mirni Peči ugled razvojno uspešne skupnosti. Prednost smo namenili vodooskrbi in zagotavljanju prostorskih pogojev za razvoj gospodarstva. Veliko pa pričakujemo od bodoče avtoceste, katere začetek gradnje bo v letu 2007.
Občina že zagotavlja kvalitetno delovanje vseh zakonsko določenih javnih služb, ki nudijo storitve občanom na področjih vzgoje, izobraževanja, zdravstva, kulture, socialnega varstva ter komunalne in cestne dejavnosti. Na področju investicij pa nam je uspelo izvesti vrsto pomembnih projektov: zagotoviti prostore za splošno ambulanto, zobozdravnika in lekarno, obnoviti zgornje prostore kulturnega doma za potrebe društev, zgraditi mrliško vežico, kanalizacijo in čistilno napravo v Gorenjem Globodolu, vodovod v vaseh Čemše in Šentju
rij, rekonstruirati kar nekaj lokalnih cest ter zagotoviti vodni vir za potrebe celotne občine. V fazi izvedbe pa je še nekaj obsežnih investicij.
V naslednjem mandatu bomo nadaljevali s projekti oz. investicijami na področjih: obnova lokalnih cest, izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav, ravnanje z odpadki in dokončanje izgradnje vodovoda v vseh naseljih in zaselkih, tudi s pomočjo državnih in EU sredstev. Zgrajena bo industrijska cona Dolenja vas, ki bo nudila kvalitetna delovna mesta tudi domačinom. V stanovanjski coni »Češenska hosta« in nad železniško postajo bosta rasli novi naselji. Od Mirne Peči do avtoceste se bomo peljali po novi osem metrov široki cesti, ob priključni cesti pa bo zgrajena bencinska črpalka. Skupaj z Ministrstvom za šolstvo bomo dogradili osnovno šolo in ob njej zgradili atletski stadion.
Še naprej bomo podpirali razvoj malega gospodarstva, kmetijstva in turizma ter delovanje domačih društev in mlade pri izvedbi njihovih projektov.
Socialno najšibkejšim in starejšim občanom bomo poskušali zagotoviti človeka dostojno življenje. Delo občinske uprave pa bomo še bolj približali občanom.
Občina Mirna Peč nima navade hvaliti se z vsakim kvadratom položenega asfalta. Uspešnost občine se ne meri po »feštah«, ampak po kvaliteti javnih zavodov in gospodarskih služb (voda, kanalizacija, ravnanje z odpadki) ter zagotovljenih dobrih pogojih za razvoj gospodarstva.
Vse to se ne da narediti v kratkem času. Vendar pa so projekti v taki fazi, da sem prepričan v njihovo realizacijo v prihodnjem mandatnem obdobju. Prizadevali si bomo vključiti potrebe vseh Mirnopečanov, zato smo za vaše predloge in mnenja vedno na voljo. Računamo na vašo podporo in pomoč, saj se zavedamo, da lahko le skupaj z vami realiziramo zastavljene cilje.
Župan Zvone Lah
Na septembrski seji Občinskega sveta, dne 19. 9. 2006 so svetniki obravnavali in sprejeli Odlok o prvem rebalansu proračuna Občine Mirna Peč za leto 2006. Spremembe proračuna so bile potrebne predvsem zaradi zamud v realizaciji odkupov zemljišč za potrebe industrijske cone Dolenja vas, ki s strani občine in investitorjev še niso v celoti realizirana zaradi zapletov s preostalimi lastniki zemljišč. Ti zapleti pa pomenijo veliko zamudo v izdelavi oz. sprejemanju lokacijskega načrta ind. cone Dolenja vas in za vse nadaljnje postopke. V rebalansu proračuna je zato predlagano zmanjšanje postavke za urejanje kom. infrastrukture v IC Dolenja vas za 118 mio
Na 31. redni seji Občinskega sveta je bil sprejet odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Mirna Peč. Občina Mirna Peč je prejela poziv Direkcije RS za ceste, Zavoda za gozdove Slovenije ter Geodetske uprave RS k pregledu, dopolnitvi in uskladitvi podatkov o občinskih cestah. Ob tem se je izkazalo, da prihaja do nekaj sprememb, ki se nanašajo na dolžine občinskih cest
in to je pogojevalo sprejetje novega odloka. Župan je svetnike seznanil z nameravano sklenitvijo pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice na Šrangi, tako da bo pogodba omogočala postavitev čistilne naprave za kanalizacijsko omrežje. Skladno z zakonom o javnih financah je župan občinskemu svetu poročal o izvrševanju proračuna v prvem polletju leta 2006. Na poročilo
svetniki niso imeli pripomb. Glede na dolgoletno enako ceno grobarin je občinski svet potrdil 9 % podražitev na enojni grob, na dvojni pa 19 %. Koncesionar jih je predlagal zaradi povečanja cen odvoza odpadkov, vode in elektrike, nove cene pa so še vedno med najnižjimi na Dolenjskem.
Irena Mežan, občinska uprava
SIT, ravno tako se zmanjšajo prihodki iz naslova akontacij kom. prispevka za to višino, sama izdelava proj. dokumentacije in izgradnja kom. infrastrukture pa se premakne v leto 2007.
Svetniki so obravnavali tudi vlogo Športno turističnega društva Poljane za odkup dela parcele, ki je v občinski lasti in meji na igrišče na Poljanah. Sprejeli so sklep, da se zemljišče brezplačno prenese, v pogodbo pa vstavi varovalka, da pripade nazaj v lastništvo lokalne skupnosti, v kolikor društvo preneha z delovanjem. Obravnavali so tudi predlog Osnovne šole Mirna Peč za povišanje cen vzgojno varstvenih programov v vrtcu Cepetavček. Cene so se nazadnje
povečale 1. 1. 2005, vzrok za sedanje povišanje pa je rast plač in cen materialnih stroškov ter manjše število otrok v vrtcu. Svetniki so sprejeli tudi sklep o izdaji soglasja k odprodaji Počitniškega doma Fazan – Lucija pri Portorožu in Odlok o preoblikovanju javnega zavoda Zdravstveni dom Novo mesto. Župan je svetnike seznanil z nameravanim podpisom družbene pogodbe JP Komunala Novo mesto. Svetnikom je predlagal, da podprejo podpis lete in z glasovanjem so ga vsi podprli. Glede opozorila svetnikov na strogost inšpektorice pri kaznovanju fizičnih oseb, pa je v glasilu pripravljen samostojni članek.
Irena Mežan, občinska uprava
�oktober 2006
Velik uspeh dolgoletnih prizadevanj Občine Mirna Peč za pridobitev pomembne cestne povezave na novo avtocesto
Vlada RS je dne, 27. 7. 2006 sprejela Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Ponikve – Hrastje, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS številka 85, dne 10. 8. 2006.
S tem je dana pravna podlaga za uresničitev dolgoletnih prizadevanj Občine Mirna Peč za pridobitev pomembne cestne povezave na novo avtocesto, to je priključne ceste za Mirno Peč (deviacija 111) v dolžini 2.960 m. Navedena deviacija bo imela status regionalne ceste in bo v regiji nadomestila sedanjo regionalno cesto Trebnje – Mirna Peč, katera bo pridobila status lokalne ceste.
Vse do sprejema uredbe so obstajali dvomi o vključitvi priključne ceste za Mirno Peč v omenjeno uredbo, saj so letemu določeni državni organi nasprotovali. Zaradi tega je morala občina vršiti številna prizadevanja, da priključna cesta ne bi izpadla iz te uredbe. Predvsem je bilo potrebno dokazovati pomembnost te priključne ceste za občino in regijo, posebno njeno ekonomsko upravičenost.
Po določilih uredbe se stroški gradnje deviacije Mirna Peč delijo med Republiko Slovenijo in Občino Mirno Peč. Dne, 28. 7. 2006 je bil s strani Ministrstva za promet, katerega je podpisal mag. Janez Božič, minister za promet, Občini Mirna Peč poslan pomemben dokument oz. dopis o posebnem sporazumu o delitvi stroškov izgradnje deviacije Mirna Peč. V navedenem dopisu je navedeno, da sta Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za promet sprejela usklajeno odločitev, da priključno cesto investira DARS d.d. To odločitev so dne 11. 7. 2006 potrdili na pogovoru poslanci Državnega zbora RS, predstavniki Ministrstva za promet in DARS d.d. Vendar pa bo morala Občina Mirna Peč sofinancirati tisti del investicije priključka, ki ga je v skladu z Zakonom o javnih cestah dolžna sofinancirati. Gre za pločnike, kolesarske steze, avtobusna postajališča in javno razsvetljavo. V ta namen bo sklenjen
Po novem Mirna Peč navezana na avtocesto z državno cesto širine 8 m
tudi sporazum o delitvi stroškov med Občino Mirna Peč, DARSom d.d. in Ministrstvom za promet.
Dne, 3. 10. 2006 je bil s strani Občine Mirna Peč v Mirni Peči sklican sestanek z namenom izmenjave mnenj v postopku priprave dogovora o razmejitvi obveznosti financiranja izgradnje deviacije Mirna Peč na odseku AC Ponikve – Hrastje ter izmenjave mnenj glede novonastalih dejstev, ki se vsebinsko navezujejo tudi na pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo avtocestnega odseka Ponikve Hrastje. Sestanka so se s strani državnih organov udeležili predstavniki Ministrstva za promet, DARSa d.d., Direkcije RS za ceste in DDCja s.i. Udeležila sta se ga tudi g. Granda iz podjetja TOPOS d.o.o., ki
je izdelovalec državnega lokacijskega načrta ter ga. Dražič v imenu izdelovalca prostorskih aktov URBI d.o.o. Ljubljana. Sestanek je vodil sekretar, vodja sektorja za avtocesto, dr. Gregor Ficko.
Na tem sestanku je bilo ponovno potrjeno, da bo za financiranje priključne ceste sklenjen sporazum o delitvi stroškov med Občino Mirna Peč, DARSom d.d. in Ministrstvom za promet. Po podatkih DDCja znašajo predvideni stroški izgradnje za priključno cesto 1.800.000.000 SIT, ki bo v pretežnem delu financiran s strani države. Začetek izgradnje samega odseka AC na območju občine pa se predvideva v spomladanskih oz. poletnih mesecih naslednjega leta.
Jerneja Dragan, občinska uprava
� oktober 2006
Predstavitev izvedenih investicij občine v letu 2006Občina Mirna Peč je do jesenskih mesecev izpolnila pretežni del v proračunu začrtanih ciljev. Med temi so tudi nekatere investicije, predvsem na področju urejanja cest, ki so bile izvedene skupaj s krajani. Nekatere naloge so bile pričete v preteklih letih in se letos končujejo. Na področju komunalnega opremljanja se nekatera dela še izvajajo in se bodo nadaljevala v tem in v naslednjem letu. V oktobru se začenjajo sanacijska dela na cestah, v planu pa je še nekaj manjših ureditev naših cest.
Letos se zaključuje nekajletno investiranje v kanalizacijo in čistilno napravo v naselju Gorenji Globodol. Čistilna naprava, ki je v skladu s pogoji Zavoda za kulturno dediščino umeščena v lesen objekt, pričenja z obratovanjem. Krajani izvajajo dela priključitve svojih objektov na kanalizacijsko omrežje. Gorenji Globodol je za Mirno Pečjo prvo naselje v občini z izgrajenim kanalizacijskim omrežjem.
Lani pričeta dela izgradnje kanalizacije na Šrangi se letos nadaljujejo. Izgradnja naj bi bila zaključena v naslednjem letu. Ocenjeni strošek izgradnje kanalizacije in čistilne naprave na Šrangi znaša 50 milijonov SIT.
Izvedena je bila nujno potrebna sanacija poškodovane kanalizacije pri Osnovni šoli Mirna Peč v smeri Češenc. Za sanacijo je občina namenila 1,3 milijona SIT.
Začela so se pripravljalna dela izgradnje povezovalnega cevovoda na mejnem območju dveh občin. Z letem občina sledi cilju zagotovitve lastne vode v občini in zmanjšanju stroškov rednega vzdrževanja omrežja. V izgradnjo je oddano več kot 1 km vodovoda ter energetskega voda (ki je nujen za obratovanje črpališča in vodohrana) v vrednosti 49,2 milijona SIT. Za obratovanje sistema bo potrebno zagotoviti še približno toliko sredstev za izgradnjo objektov vodohrana in črpališča. Izgradnja teh objektov je predvidena v naslednjem letu.
Občina Mirna Peč je za ureditev ceste Biška vas – Postaja namenila 4,5 milijona SIT. Zahtevnejša ureditev odseka ceste v dolžini 170 m je bila zaradi različnih vzrokov v preteklih letih večkrat preložena.
Za rekonstrukcijo ceste Čemše – Plešivica je bilo potrebno zagotoviti več kot 2 milijona SIT. Le ta so zagotovili krajani in občina. S skupnimi močmi je bilo urejeno odvodnjavanje in asfaltiranje ceste v dolžini 180 m.
Glede na dolžino ceste in s tem povezanimi stroški, urejanje ceste Hrastje – Okroglica – Jelše poteka že več let. Občani so skupaj z občino tem letu zbrali sredstva za podaljšanje asfaltne površine v dolžini 200 m.
Tudi ureditev ceste Prisojna pot v Mirni Peči se je izvedla v sodelovanju s krajani. 1,7 milijona SIT je bilo potrebno nameniti za ureditev odvodnjavanja in 100 m asfalta.
�oktober 2006
Pokopališče v Mirni Peči je dobilo novo podobo. Za zunanjo ureditev na pokopališču v Mirni Peči je bilo potrebno nameniti 16,5 milijona SIT. Izvedla so se zemeljska dela in asfaltiranje parkirišča, ureditev površine in pešpoti med parkiriščem in vežico, ureditev ceste med parkiriščem in vežico ter ureditev pešpoti ob zidu pokopališča. Izvedena je tudi javna razsvetljava, ki je namenjena razsvetljavi parkirišča in pešpoti do mrliške vežice.
Pričelo se je asfaltiranje ceste od naselja Vrhovo v smeri Prečne. Občina Mirna Peč je za ureditev 720 m ceste, od vasi do gozdnega roba, namenila 10 milijonov SIT. V proračunu pa je zagotovila dodatna sredstva za nadaljevanje del do križišča s cesto Prečna – Dolenji Globodol.
Na ureditev odvodnjavanja se je mislilo ob predvidenem asfaltiranju ceste v Hmelčarski gori. Odsek Hmeljčarska gora – Marole v dolžini 400 m je bil s strani gradbenega odbora prvi prijavljen med skupne investicije občine in občanov. Vrednost izvedenih del: 7,5 milijona SIT.
340 m asfalta na dostopni cesti v smeri Sv. Ana je bilo izvedeno v letu 2006. Vrednost vseh del ureditve ceste Vrhpeč – Sv. Ana znaša 6,5 milijona SIT. Investicija je izvedena v sodelovanju občine in krajanov.
Z izgradnjo črpalnega jaška se je letos zaključila večletna investicija izvedbe vodovoda od Dolenje vasi do Čemš, s katero se je krajanom Čemš zagotovila redna oskrba z vodo ustrezne kvalitete. Pred izgradnjo vodovoda je bila kapnica glavni vir oskrbe z vodo v tej vasi.
Z izgradnjo vodovodnega in hidrantnega omrežja v naselju Šentjurij so krajani pridobili redno oskrbo z vodo ter večjo požarno varnost. Pred tem so krajani naselja koristili vaški vodovod, kjer pa je bila voda skozi obdobje večih let vseskozi oporečna. Občina je za izgradnjo vodovoda v sami vasi namenila 13,6 milijona SIT.
Končana so dela na zunanji ureditvi Kulturnega doma v Mirni Peči. Pri ureditvi parkirišč in dvorišča se tako ni pozabilo na ozelenitev, označitev parkirišč in prometno signalizacijo.
Zapisal in foto:Andrej Kastelic, občinska uprava
� oktober 2006
V zadnjem času so prišla s strani občanov vprašanja, na kakšen način občinski inšpektorat pravzaprav deluje, in ali je res to, kar se sliši po občini, da kar vse povprek kaznuje in da preprosto občani ne smejo delati ničesar več brez dovoljenje oz. soglasij Občine Mirna Peč in da leta ogromno zasluži na račun kaznovanja. Da se razjasni situacija, vam s tem člankom predstavljam način dela inšpektorata, namen dela in pa število izrečenih glob (kazni).
Inšpektorat deluje večinoma na osnovi prijav. Po sprejeti prijavi opravi inšpektor inšpekcijski pregled, pri katerem napiše ugotovitve in dejstva v zapisnik in z zapisnikom ali odločbo določi rok za odpravo nepravilnosti. Inšpektor NIKOLI do sedaj ni izrekel ene same globe (kazni) na licu pregleda občanom (fizičnim osebam), ampak je bil namen samo eden: ureditev stvari oz. odprava nepravilnosti.
Da bo bolj razumljivo, naj vam to podam z dvema primeroma:
1. nekdo v občini odloži odpadke (prijava osebe, ki je to videla), inšpektor opravi pregled, zapiše v zapisnik, kršitelju določi rok za odpravo. Opravi se ponovni
Pojasnitev o delu občinskega inšpektorata(kontrolni) pregled ali so odpadki pospravljeni. Ugotovi se, da so odstranjeni, postopek je za kršitelja ustavljen. GLOBA (KAZEN) NI IZREČENA!
2. Inšpekcija dobi predlog za uvedbo postopka za priključitev občana na kanalizacijo. Občana inšpektor pokliče na zaslišanje, da poda izjavo. Inšpektor z odločbo določi rok za priključitev na kanalizacijo. GLOBA (KAZEN) NI IZREČENA!
Navadno se uporablja zgolj ustna opozorila, da se osebo opozori na napačno ravnanje, se ji svetuje in pogovori z njo, kako se bo
stvar rešila. Do sedaj je bilo izrečenih okoli 25 ustnih opozoril.
Večina postopkov, ki se vodijo, so inšpekcijski, torej ureditveni, ne pa kaznovalni. Inšpektor ima na voljo več mehanizmov, kako urediti stanje, ne samo kaznovalnega. V Občini Mirni Peči je bilo uvedenih cca 10 postopkov o prekrških (torej takih postopkih, ki se lahko končajo tudi z globo denarno kaznijo), vendar je bil vsem (razen enemu) izrečen OPOMIN. GLOBE (KAZNI) TOREJ NISO BILE IZREČENE! Kršitelji pa so plačali le minimalne stroške vodenja postopkov (povprečnino). Naj pa povemo tudi to, da so bili vsi postopki o prekršku uvedeni zoper pravne osebe
(torej podjetja), ne pa zoper občane Mirne Peči. Število inšpekcijskih postopkov v Občini Mirna Peč pa je bilo od meseca maja (ko smo praktično začeli) pa do sredine septembra 40, od celokupnega števila 112 inšpekcijskih zadev za vse tri občine (postopki o prekrških in redarstvo niso šteti).
Naokoli krožijo govorice, da se pravzaprav nič več ne sme delati, npr. silirati, pospravljati lesa iz gozdov ipd., in da za vsako delo potrebuješ dovoljenje ali soglasje Občine Mirna Peč. Govorice so predvsem mišljene na uporabo občinske ceste. V prejšnjem glasilu je sicer že bil objavljen članek, kdaj je potrebno pridobiti dovoljenje ali soglasje Občine
Mirna Peč, pa še enkrat: dovoljenje oz. soglasje s strani Občine Mirna Peč je potrebno pridobiti za:
1. direktna dela na cesti (prekopavanje, spodkopavanje, ipd.);
2. kadar gre za dela ob ali vzdolž ali v varovalnem pasu občinske ceste (npr. spravilo lesa, gradnja hiše ….), vendar samo, če gre za ogrožanje, oviranje prometa (npr. delna ali popolna cestna zapora), ali če bi šlo za poškodovanje ceste;
3. gradnja priključka na obstoječo cesto;
4. če zaprete cesto (delno ali popolno) zaradi kateregakoli vzroka;
5. če postavite reklame, obeležja, transparente ob ali vzdolž ali v varovalnem pasu ceste.
Za vsa pojasnila o tem ali so za posamezna dela (na ali ob cesti) potrebna soglasja in kako vložiti vlogo za izdajo soglasja, lahko pokličete tudi na telefon občine – 39 36 103 (Andrej Kastelic, v.s.III za kom. in gosp. dejavnosti).
Za siliranje oz. pospravilo pridelkov ali obrezovanje dreves ipd. torej ne rabite nobenega soglasja, seveda pa morate cesto pospraviti za sabo, kar pa narekuje tudi obzirnost do voznikov. Varovanje cest je pomembno zlasti zaradi prometne varnosti, ne pa zaradi inšpektorata.
Iz vsega navedenega še enkrat poudarjam, cilj inšpektorata JE UREDITI OZ. ODPRAVITI NEPRAVILNO STANJE, NE PA KAZNOVATI. In da trditve, da je kar nekaj občanov plačalo in da Občina zasluži na ta račun, preprosto ne držijo.
Na koncu pa naj povem, da je inšpektorat dobil, tudi med vami občani, pohvale na svoj račun, da zna in zmore delati na preventiven način, za razliko od nekaterih drugih državnih organov, in da se stvari urejajo. Za vse informacije, pa smo vam tako kot vedno na
voljo v ponedeljek v času uradnih ur (10.0012.00) ali po mobitelu (šte
vilka dostopna v tajništvu Občine Mirna Peč).
Medobčinski inšpektoratBrigita Kalčič
�oktober 2006
Spoštovani občani, nekateri izmed vas, ste dobili
na svojih vozilih »rdeče« listke redarstva, ki v drugih občinah predstavljalo ponavadi globe (kazni) zaradi nepravilnega parkiranja. No, v naši občini smo se odločili za drugačen pristop in bomo izvajali preventivne akcije (seveda brez kazni) z namenom, da se vas opozori, zakaj je vozilo napačno parkirano in da imamo vsi vozniki v cestnem prometu enake možnosti.
Občina Mirna Peč je na Trgu (pred lekarno) uredila parkirišče in sicer zarisala je talne označbe. Namen je bil ta, da se pridobi čim večje število parkirnih površin in pravilno izkoriščanje prostora za parkiranje. Sedaj se je dogajalo, da so bila mnoga vozila, zaradi nepravilnega parkiranja voznikov pred njimi, kar na cesti ali parkirana v drugi vrsti, in kot taka so seveda predstavljala oviro v prometu. Še enkrat poudarimo, da je namen ureditve parkirišča zgolj to, da bo čim več vozil lahko pravilno parkiralo ter da ne
Ureditev parkirišča in preventivna akcija občinskega redarstva v nadzoru mirujočega prometa
bo oviralo drugih vozil oz. prometnih udeležencev.
Občina je postavila znak prepovedano parkiranje in ustavljanje (razen za dostavo) tudi pri pošti, ker dostavna vozila, zaradi napačneg parkiranja drugih, ne morejo izvajati dostave.
Ker pa se občasno dogaja, da kljub ureditvi parkirišča, določeni vozniki še naprej nepravilno parkirajo oz. parkirajo po pločnikih, cestah, je začelo občinsko redarstvo s preventivno akcijo v nadzoru, kar pomeni da se voznike nepravilno parkiranih vozil samo pisno opozarja, jih opozori na samo kršitev (zakaj je napačno parkirano), GLOBE (KAZNI) PA JIM NE IZREKA!
Še enkrat poudarimo, preventivna akcija občinskega redarstva je namenjena ozaveščanju ljudi o pravilnem parkiranju in z namenom, da omogočimo čim večjemu številu voznikov možnost parkiranja. V ta namen se načrtujejo tudi vzgojne akcije predšolskih in šolskih otrok.Medobčinski inšpektorat in redarstvo,
Brigita Kalčič
Medobčinski inšpektorat zaznava, da so najpogosteje kršena določila Odloka o občinskih cestah.
V članku predstavljamo določene obveznosti, ki jih morajo fizične osebe (pa tudi pravne in samostojni podjetniki posamezniki) upoštevati pri posegih na oz. v občinsko cesto in ki so najpogosteje kršene.
Obveznosti pri posegih na občinsko cesto so:
1. Dela na občinski cesti (prekopavanje, podkopavanje in druga dela) so dovoljena le z dovoljenjem občinske uprave.
Največ kršitev na področju občinskih cest2. Za podiranje dreves, spravilo lesa,
izkope, vrtanja ipd. na zemljiščih ali objektih vzdolž občinske ceste, ki bil lahko oviralala ali ogrožala promet ali poškodovala cesto ali povečala stroške vzdrževanja ceste, je potrebno pridobiti soglasje občinske uprave.
3. Kadar se na obstoječe cesto delajo priključki, je potrebno prav tako soglasje občinske uprave.
4. Kadar je potrebno zaradi del na ali ob cesti delno ali popolno zapreti cesto, mora izvajalec del pridobiti dovoljenje občinske uprava (tudi za prireditve).
5. V bližini križišča cest je prepovedano saditi drevesa, visoke poljščine oz. odlagati karkoli, kar bi oviralo preglednost občinske ceste.
6. Prepovedano je zasesti občinsko cesto ali njen del, ovirati promet, zlivati tekočine, vodo na cesto, odlagati odpadke in druge predmete, vlačiti hlode, kmetijske stroje, les, postavljati ograje, zasaditi živo mejo, poljščine ipd., če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste, ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost.
Zelo pogoste so kršitve v zvezi z varovalnim pasom ceste. Kaj je varovalni pas ceste? Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti pa 6 m, in sicer ne glede na lastništvo zemljišča!
Obveznosti pri posegih v varovalni pas občinske ceste so:
1. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov (tudi ograj, kamnov, cvetličnih korit ipd.) je dovoljena samo s soglasjem občinske uprave.
2. Prav tako ni dovoljeno v tem pasu brez dovoljenja občinske uprave postavljati tabl ali napisov za oglaševanje.
Te obveznosti veljajo za občinske ceste, ki so kategorizirane kot lokalne ceste in javne poti. Ne veljajo pa za nekategorizirane ceste (privatne), ki niso dane v uporabo za javni promet. Na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni promet, pa mora biti promet urejen v skladu s predpisi o javnih cestah in s predpisi o varnosti cestnega prometa.
Na koncu naj poudarimo sledeče: naštete obveznosti so namenjene le zaščiti oz. varstvu cest in manjši finančni porabi za njihovo redno vzdrževanje.
Medobčinski inšpektoratin redarstvo
Brigita Kalčič
� oktober 2006
Zagotavljanje pogojev za razvoj predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja je ena pomembnejših nalog občine.
V preteklem šolskem letu je bilo v vrtec Cepetavček vključenih 98 otrok, kar predstavlja 75 % vseh predšolskih otrok oz. 15 % več otrok od državnega povprečja. Ker vključitev v predšolsko vzgojo za otroke ni obvezna, jo morajo financirati starši, in sicer glede na svojo plačilno sposobnost oz. največ do 80 % cene programa, razliko pa sofinancira občina. V preteklem šolskem letu so starši v povprečju plačevali 23,44 % cene, razliko cene programa pa je pokrivala občina, za kar je bilo potrebno iz proračuna zagotoviti 57.046.916,99 SIT.
Poleg deleža cene programa pa je občina pokrivala tudi stroške, ki niso vključeni v ceno programa: stroške predčasnih izpisov v višini 2.836.645,00 SIT, stroške olajšav za počitniško odsotnost otrok v višini 126.574,00 SIT, stroške javnega delavca za pomoč otrokom s posebnimi potrebami v višini 133.785.578,65 SIT, ter stroške dodatnih dejavnosti vrtca (športna in bralna značka, obisk dedkov in babic, dejavnosti ob tednu otroka in veselem decembru, projekta Naj biba in Cepetavčkova veselica …) v višini 500.000,00 SIT.
V Osnovno šolo Mirna Peč je bilo v preteklem šolskem letu vključenih 288 otrok v 16ih oddelkih. Za razliko od predšolske vzgoje si financiranje dejavnosti občina deli z Ministrstvom za šolstvo. Ministrstvo pokriva plače zaposlenih in materialne stroške pouka (papir, ekskurzije, didaktične ter avdio in video pripomočke...), občina pa pokriva prevoze otrok, materialne stroške delovanja šole (voda, elektrika, ogrevanje …) ter dodatne programe šole. V šolskem letu 2005/2006 je bilo iz proračuna zagotovljenih 19.598.168,68 SIT, in sicer 12.785.578,68 SIT za prevoze otrok, 346.268,00 SIT za varstvo vozačev, 4.483.572,00 SIT za materialne stroške delovanja šole, 582.750,00 SIT za izvajanje fakultativnega pouka tujega jezika ter 1.400.000,00 za dodatne dejavnosti šole (tekmovanja v znanju in
Sofinanciranje šole in vrtca v šolskem letu 2005/2006
športu, nogomet in plavanje, program ob tednu otroka in tednu vseživljenjskega učenja, novoletni bazar, zgodovinski in eko projekt...).
Seveda pa je naloga in želja občine zagotoviti kar najboljše prostorske pogoje za izvajanje predšolske in osnovnošolske dejavnosti, zato v proračunu občine zagotavlja tudi sredstva za investicije, za opremo prostorov in investicijsko vzdrževanje prostorov vrtca in šole. V šolskem letu 2005/2006 je bilo za opremo in investicijsko vzdrževanje vrtca v proračunu zagotovljeno 2.000.000,00 SIT, za opremo in vzdrževanje šolskih prostorov pa 4.500.000,00 SIT.
Na področju investicij ima občina v načrtu dve veliki investiciji: izgradnjo atletskega stadiona in dozidavo osnovne šole za potrebo devetletke, ki pa sta zaradi objektivnih razlogov prestavljeni v naslednje mandatno obdobje.
V letu 2003 je Občina Mirna Peč izdelala projekt izgradnje atletskega stadiona na mestu obstoječega šolskega igrišča za potrebe šole in rekreacije občanov. V istem letu je občina za sofinanciranje investicije pridobila sredstva tudi od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport v skupni višini 10.729.778,00 SIT ter sredstva za prvo leto investicije od Fundacije za sofinanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji v višini 5.000.000,00 SIT. Projekt je bil ocenjen na 83.150.366,40 SIT, izgradnja letega pa naj bi potekala v letu 2004 in 2005. Izgradnja stadiona je bila ustavljena, saj občina ni mogla pridobiti gradbenega dovoljenja zaradi denacionalizacijskega
postopka zemljišča obstoječega šolskega igrišča, v katerem denacionalizacijski upravičenec zahteva vrnitev zemljišča v naravi. Že pridobljena sredstva s strani ministrstva in fundacije je morala občina vrniti, do dokončanja omenjenega postopka denacionalizacije pa občina ne more kandidirati za nova sredstva, niti začeti z izgradnjo stadiona. Občina upa, da bo tako postopek denacionalizacije omenjenega zemljišča, kot postopek ostalih zemljišč šole na UE Novo mesto v naslednjem letu vendarle končan, da bi lahko nadaljevala, tako z izgradnjo stadiona kot z načrtovano dograditvijo šole za potrebo devetletke.
Projekt dograditve in adaptacije objekta osnovne šole je ocenjen na 472.252.444,00 SIT, obsegala pa 1.013 m2 novogradnje in 845,2 m2 adaptacije obstoječih površin. Stroške bosta pokrila občina v višini 60 % ter Ministrstvo za šolstvo in šport v višini 40 % vrednosti investicije. V državnem programu dozidav osnovnih šol za potrebe devetletke je bila naša šola uvrščena na 163. mesto, predhodno pa je morala občina z ministrstvom uskladiti sam program in projekt dograditve in delne adaptacije osnovne šole. Investicija dograditve in nadzidave Osnovne šole Mirna Peč je že uvrščena v držav
ni načrt investicij za obdobje od 2007 do 2009, v letu 2006 pa nam je z ministrstvom uspelo uskladiti tudi program dozidave, pravkar pa poteka študija protipotresne varnosti objekta, na osnovi katere se bosta investitorja odločila med dograditvijo šole in novogradnjo. V prvi polovici leta 2007 pa se bo pripravila še ostala potrebna dokumentacijo za začetek investicije v prihodnjem triletnem obdobju.
V prihajajočih letih torej čakata občino dve pomembni investiciji, s katerima se bodo šoli zagotovili ustrezni pogoji za izvajanje njenega predšolskega in osnovnošolskega programa. Še naprej pa se bo občina trudila zagotavljati tudi sredstva za dodatne dejavnosti šole, da bosta vrtec in šola nudila otrokom kar najboljše pogoje za njihov celostni razvoj.
Nataša Rupnik, občinska uprava
�oktober 2006
Štipendijska shema za Dolenjsko
S štipendijo do poklica in delovnega mesta! Štipendijska shema za Dolenjsko! Pričakujemo vaše vloge!
Občine statistične regije JV Slovenija so v letu 2004 ustanovile Štipendijsko shemo za Dolenjsko, katere namen je vzpostavitev sistema kadrovskih štipendij, znotraj katerega naj bi občine skupaj z delodajalcem financirale štipendije za deficitarne poklice svoje občine. Za vse razpisane štipendije pa lahko kandidirajo dijaki in študentje vseh občin. Podjetniški center Novo mesto, d. o. o. je v četrtek, 21. 9. 2006 v Dolenjskem listu objavil Javni razpis štipendij »Štipendijske sheme za Dolenjsko« v letu 2006. Odprt bo do četrtka, 12. oktobra 2006. Podjetniški center Novo mesto, d. o. o. kot štipenditor, v sodelovanju z občinami Črnomelj, Kočevje, Loški Potok, Metlika, MO Novo mesto, Ribnica, Sodražica, Šentjernej, Škocjan in Trebnje, delodajalci s sedežem v teh občinah in Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, razpisuje v letu 2006 štipendije za pridobitev naslednjih poklicev oz. strokovne izobrazbe (tabela desno).Štipendije iz Štipendijske sheme za Dolenjsko bodo podeljene za celotno dobo šolanja po izobraževalnem programu. Štipendista izbere delodajalec, ki mu zagotav-lja po uspešno končanem šolanju tudi ustrezno delovno mesto.Celotno besedilo javnega razpisa štipendij Štipendijske sheme za Dolenjsko ter prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani www.pcnm.si/stipendijskashema. Do-datne informacije dobite na Podjetniškem centru Novo mesto, d. o. o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 988, kontaktna oseba: Maja Smerdu ali pišite na e-naslov:maja.smerdu@pc-nm.si.Podjetniški center Novo mesto vabi vse zainteresirane dijake in študente k sodelovanju.
Maja Smerdu
Razvojno izobraževalni center Novo mesto v sodelovanju z Občino Mirna Peč organizira program Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Izzivi podeželja. Program je za udeležence brezplačen, sofinancirata ga Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Evropski socialni sklad.
Program Izzivi podeželja je namenjen odraslim, ki živijo na podeželju in želijo izkoristiti priložnosti, ki jim jih to okolje ponuja. Udeleženci programa bodo prepoznali prednosti življenja na podeželju in načine, kako te prednosti
Usposabljanje za življenjsko uspešnost – izzivi podeželja
izkoristiti za izboljšanje svojega socialnega in ekonomskega položaja, hkrati pa bodo osvežili znanje za lažje reševanje vsakodnevnih problemov.
Program je sestavljen iz vsebinsko smiselno zaokroženih sklopov, ki zajemajo dopolnilne dejavnosti in osebna dopolnilna dela na kmetiji, spoznavanje zakonskih določb, podjetništva, delo, zaposlitev, izpolnjevanje obrazcev, pravopis, komunikacijo, računalniško opismenjevanje, uporabno računstvo... Poudariti je potrebno, da se vsebine in zahtevnost teh prilagaja željam, interesom in potrebam
udeležencev. Delo poteka v obliki projektnega učenja. Program traja 120 ur in se predvidoma zaključi v treh mesecih. Delo v skupini vodita 2 usposobljena učitelja.
Udeleženci programa bodo svoje nadgrajeno znanje s pridom lahko uporabili tudi v društvu in širši skupnosti.
Če ste se ob branju prispevka navdušili za udeležbo v programu, pokličite za podrobnejše informacije na tel. št.: 07 393 4550 (RIC Novo mesto).
Gabi Ogulin PočrvinaRIC Novo mesto
10 oktober 2006
Čestitamo!
Iz proračuna občine se vsako leto v skladu s potrebami občanov zagotavljajo tudi sredstva za področje športa, in sicer se je v letu 2006 največ sredstev namenilo za rekreacijo in športno rekreativna tekmovanja občanov (762.313,00 SIT) ter za obnovo vaških igrišč (750.000,00). V zadnjih dveh letih pa občina zagotavlja sredstva tudi za športne nagrade, namenjene kritju stroškov treningov in tekmovanj uspešnih mirnopeških športnikov, ki jim je s strani Olimpijskega komiteja Slovenije podeljen status kategoriziranega športnika mladinskega, državnega, perspektivnega ali svetovnega razreda.
V začetku leta 2006 so si na podlagi odličnih rezultatov v sezoni 2005/2006 pridobili status kategoriziranega športnika mladinskega razreda naslednji mirnopeški športniki: kolesarja Blaž Jarc in Blaž Furdi ter atlet Mitja Krevs.
Blaž Jarc in Blaž Furdi trenirata v Kolesarskem klubu Adria Mobil, pomembne zasluge pri njunih uspehih pa ima prav gotovo njun trener Branko Filip. V svoji zadnji sezoni med starejšimi mladinci, v naslednji sezoni bosta namreč nastopala v kategoriji mlajši člani pod 23 let, sta nadaljevala s tradicijo uspešnih nastopov doma in v tujini ter na evropskem in svetovnem prvenstvu starejših mladincev.
Blaž Jarc je v letošnjem letu postal državni prvak v kronometru, zmagovalec
Izjemni uspehi mirnopeških športnikov skupne razvrstitve Pokala Slovenije (zmagovalec kriterija v Kostanjevici in Šenčurju) in skupne razvrstitve dirke po Štajerski ter dosegel odlično 3. mesto skupne razvrstitve Svetovnega pokala za mladince (2. mesto etapne dirke in 1. mesto generalne razvrstitve Dirke po Istri, 3 etapne zmage in skupno 4. mesto Dirke miru na Češkem, 2. mesto v etapne dirke in 5. mesto skupne razvrstitve Tour de Lorraina, etapna zmaga dirke po Švici …).
Blaž Furdi je bil 2. na drževnem prvenstvu v cestni vožnji, 2. v skupni razvrstitvi Pokala Slovenije in skupne razvrstitve dirke po Štajerski, dosegel pa je številne uspehe tudi na dirkah Svetovnega pokala (zmago na etapni dirki po Toskani, zmago in tretje mesto etapnih dirkah Tour de Lorrain) in drugih mednarodnih tekmovanjih (zmago na etapni dirke po Avstriji, zmago na dirki v Beogradu ter 2. in 3. mesto na dirki po Italiji).
Najuspešnejši mirnopeški atlet Mitja
Krevs trenira v Atletskem klubu Krka, že od začetka njegove športne poti pa je njegov trener Robert Dragan. S svojimi uspehi na domačih in mednarodnih tekmovanjih že četrto leto dokazuje, da je eden najuspešnejših mladih slovenskih atletov, zato je tudi stalni član slovenske reprezentance in v zadnjih dveh sezonah član nacionalne tekaške ekipe za srednje proge.
Lanskoletnemu naslovu državnega prvaka na 800, 2000 in 4000 metrov ter zmagovalca Atletskega pokala Slovenije na 3000 metrov za ml. mladince je v letošnjem letu dodal naslov državnega prvaka na 800 metrov za mlajše mladince in dvoranskega prvaka na 3000 metrov v kategoriji starejših mladincev. S časom 8:53:46 pa je postal tudi dvoranski državni rekorder na 3000 metrov med mlajšimi mladinci. Odlično pa je nastopal tudi na mednarodnih tekmah, med katerimi naj omenimo zmago na 3000 metrov na mladinskem evropskem klubskem prvenstvu skupine B, drugo mesto na 3000 metrov na Pokalu Savaria (Hrvaška Madžarska Slovenija) in na 2000 metrov z zaprekami na Pokalu Brixia (12 držav) ter tretje mesto na 1500 metrov na tekmovanju Alpe Jadran (12 držav).
Vsem trem želimo uspešno nadaljevanje svoje športne poti ter čimmanj poškodb.
Nataša Rupnik, občinska uprava
Tradicionalno, letos že 11. septembrsko srečanje obrtnikov, delavcev zaposlenih pri obrtnikih in upokojenih obrtnikov je bilo v Mirni Peči.
V gostoljubni Mirni Peči smo doživeli kar nekaj prijetnih presenečenj. Ob organizaciji te prireditve, ki se je je udeležilo preko 800 povabljenih, je bilo potrebno veliko dobre volje, marljivosti in sodelovanja. Pri tej dejavnosti lahko rečemo le: Mirnopečani bilo je odlično, hvala!
V kulturnem delu so sodelovale številne kulturne skupine in dokazale, da v Mirni Peči gojite kvalitetno
Srečanje obrtnikov v Mirni Peči
in množično kulturo. Prav različnost podanih nastopov in kvalitetna izvedba je bila za večino nas, ki smo prišli v Mirno Peč iz ostalih krajev, izredno presenečenje. Čestitamo.
Seveda taka prireditev ne bi mogla uspeti tako kot je, če ne bi bilo prizadevnih mirnopeških organizatorjev. Vsak je pomagal na svojem področju, predvsem pa smo hvaležni gospodu županu Zvonetu Lahu, gospe Miri Barbo, predsedniku gasilskega društva gospodu Jožetu Zoranu in ravnatelju gospodu Aleksandru Rupeni. Gotovo
brez njih srečanje ne bi uspelo tako kot je.
Z organizacijo srečanj po občinah, kjer delujemo, je ponovno dokazano, kako so občine, tudi če so manjše, lahko aktivne in uspešne na svojem področju. Samo srečanje pa je dokazalo, da je to kvalitetno druženje naših članov v vseh pogledih, ter tako potrdilo, da je bil komentar v mirnopeškem Zijalu zlonameren strel v prazno.
Mirnopečani, velika hvala.
Predsednik OOZ Novo mesto Ivan Krajnc
11oktober 2006
Z aktom predsednika Državnega zbora RS je kot dan glasovanja za letošnje lokalne volitve določen dan 22. 10. 2006. Občinska volilna komisija Občine Mirna Peč želi ob tej priložnosti opozoriti na nekaj novosti letošnjih lokalnih volitev. Po spremembi Zakona o volitvah v državni zbor mora vsaka občina zagotoviti posebno volišče namenjeno invalidom (v Občini Mirna Peč je volišče za invalide določeno v pritličju Kulturnega doma v Mirni Peči). Volivec invalid, ki bi bil sicer vabljen h glasovanju na volišču, ki mu ni dostopno, se bo lahko odločil, da bo glasoval na tem posebnem volišču. Svojo odločitev o glasovanju na volišču za invalide, bo moral najkasneje tri dni pred dnem glasovanja sporočiti Občinski volilni komisiji. Hkrati obveščamo vse volivce, ki so oskrbovanci domov za starejše in nimajo stalnega prebivališča v domu in volivce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, da lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje sedem dni pred dnem glasovanja. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja. Volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni, bodo lahko glasovali predčasno, 17., 18. ali 19. 10. 2006, in sicer na posebnem
Obvestilo volivcem volišču, ki je določeno za območje cele Občine Mirna Peč na sedežu občine, na Trgu 2, v Mirni Peči od 8. do 16. ure.
Letošnja novost je tudi sprememba volilnih imenikov in sicer bodo leti sestavljeni tako, da bo na njih tudi prostor za podpis volivca. Pravico glasovanja na lokalnih volitvah imajo vsi prebivalci, ki imajo na območju Občine Mirna Peč stalno prebivališče, ne glede na državljanstvo. Volilna pravica se evidentira s splošnim občinskim volilnim imenikom. V skladu z odlokom o določitvi volilnih enot v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 33/2006) je za volitve članov občinskega sveta določenih pet volilnih enot, v katerih se voli skupno deset članov. Člani občinskega sveta se volijo po večinskem načelu. Pri volitvah po večinskem načelu se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. V 1. in 2. volilni enoti se voli po tri člane, v 3. volilni enoti se volita dva člana, v 4. in 5. volilni enoti pa se voli en član. Za volitve župana je volilna enota območje celotne Občine Mirna Peč.
Predsednica OVK Mirna PečZofija Redek, l.r.
Prizadeval si bom, do bo v stanovanjsko poslovni coni pri Češencah nastal poslovno trgovski center in dovolj stanovanjskih objektov.Podpiral bom že začete projekte na vodovodu, priključni cesti in priključku na avtocesto. Glavni cilj mi je posodobitev OŠ in vrtca ter ureditev mladinskega centra. Prav tako pa tudi ureditev šolskega igrišča s tribunami, če ne bo še naprej prihajalo do zapletov.Dela bo veliko in mislim, da bom z izkušnjami in tovrstnimi ambicijami to tudi uresničil.
Drago Muhič
Nar
očn
ik o
glas
a: D
rago
Mu
hič
Nar
očn
ik o
glas
a: S
DS,
Slo
ven
ska
dem
okr
atsk
a st
ran
ka
Drago Muhič kandidat zaobčinskega svetnika
S svojim preteklimi izkušnjami bom uresničil zastavljene projekte. Aktivno se bom vključil v izgradnjo industrijske in obrtno stanovanjske cone ter s tem pomagal zagotoviti nova delovna mesta v domači občini.
2
1� oktober 2006
PRIREDITVE OB OB ÈINSKEM PRAZNIKU
1�oktober 2006
PRIREDITVE OB OB ÈINSKEM PRAZNIKU
1� oktober 2006
Ob sedmih zvečer so v preddverju Doma kulture v Mirni peči odprli razstavo fotografij Brajerjeve jame, ki so jo postavili člani novomeškega jamarskega kluba, v katerem zelo aktivno delujejo tudi Mirnopečani. V nadstropju, v prostorih, ki so namenjeni delovanju številnih društev, pa so na ogled postavili še dve razstavi. Združili so dela akademskega slikarja Jožeta Slaka, rojenega leta 1951 v Jablanu, ki živi in dela na Jordankalu, z razstavo kmečkih dobrot, ki so jo pripravile članice Društva podeželskih žena iz Mirne Peči. Jože Slak je študiral na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1975 diplomiral na oddelku za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Doslej je doma in po svetu samostojno razstavljal najmanj šestdesetkrat in se udeležil številnih slikarskih kolonij. Redno razstavlja v ljubljanski Equrni, njegove slike pa visijo v zbirkah galerij modernih umetnosti v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Leverkusnu in Gradcu. Za svoja umetniška dela je bil nagrajen, leta 1981 je prejel nagrado Zlata ptica ter leta 1993 še Župančičevo nagrado.
Razstave in koncert
Po odprtju in ogledu razstav pa se je v dvorani Doma kulture začel koncert mirnopeškega društva harmonikarjev, v katerem na diatonične harmonike že šest let igra 25 članov, med njimi tudi mlada Nataša. Nastopajo na številnih prireditvah v domači občini,
veseli pa so tudi vsakega povabila na nastop izven njenih meja, kjer so se tudi že uveljavili.
Koncert so namenili v počastitev občinskega praznika, kot gostje pa so na njem nastopili še: tamburaška skupina Klasje, domači moški pevski zbor Rožmarin in člani mirnopeškega kulturno umetniškega društva s humornimi vložki. Predsednik Društva harmonikarjev Mirna Peč Martin Krevs se je ob koncu vsem nastopajočim zahvalil, da so se odzvali njihovemu povabilu za popestritev koncerta, gledalcem in poslušalcem pa za množičen obisk, vzpodbudo in navdušen aplavz, saj je bila dvorana, kljub obilici dela, ki ga imajo kmetje na travnikih, poljih in vinogradih, polna do zadnjega sedeža, kar je dokaz, da cenijo glasbeno in pevsko znanje svojih sokrajanov, ki za številne ure vaj žrtvujejo svoj prosti čas in dobro voljo. Pred slovesom seveda ni šlo še brez mirnopeške himne V dolini tihi, ki so jo ob spremljavi harmonikarjev zapeli vsi obiskovalci in nastopajoči.
Ljuba SUKOVIČ
Če se je v četrtek, 15. junija 2006, z otroško veselico začel teden prireditev povezanih v okvir praznovanj občinskega praznika v Mirni Peči za najmlajše občane, se je že naslednji dan, v petek zvečer, z odprtjem treh razstav in koncertom mirnopeških harmonikarjev, še za vse ostale prebivalce.
V soboto, 17. 6. 2006 je v Mirni Peči v organizaciji Občine Mirna Peč, Kolesarskega kluba Adria Mobil in Športno rekreativnega društva Mirna Peč potekala prva kolesarska dirka za Pokal Občine Mirna Peč. Dirka je v kategorijah dečki A, B, C in ML. MLADINCI štela tudi za Pokal Slovenije, v okviru tekmovanja pa je bilo izvedeno tudi šolsko prvenstvo za dečke in deklice.
Šolskega prvenstva se je udeležilo 30 otrok iz OŠ Mirna Peč, ki so nastopili v štirih kategorijah. V kategoriji dečki letnik 91 do 93 je med dečki zmagal Tadej Ambrožič, drugi je bil Borut Fekonja, tretji pa Aljaž Saje. Med deklicami je zmagala Maja Muhič, druga je bila Urška Muhič, tretja pa Špela Lužar. V kategoriji letnik od 94 do 95 je med dečki zmagal Nejc Kastelic, drugi je bil Miha Papež, tretji pa Matic Saje. Med deklicami je bila prva Polona Opara, druga Urška Eršte in tretja Nina Papež.
V kategorijah dečki A, dečki B, dečki C in ML. mladinci, ki so štele tudi za Pokal Slovenije pa je nastopilo 77 kolesarjev iz 8ih klubov iz vse Slovenije. Zmagali so Klemen Michelizza iz KK Nova Gorica med dečki A, Urban Jelovčan iz KK Sava Kranj med dečki B in Gabrovšek Patrik iz KK Sava Kranj med dečki C. V slednji kategoriji pa je nastopil tudi 7 – letni domačin Aljaž Jarc iz KK Adria Mobil, ki je kljub temu da je kar 5 let mlajši od sotekmovalcev uspešno prevozil 9,8 km dolgo pot.
Najzanimivejša pa je bila 53,2 km dolga preizkušnja v kategoriji mlajši mladinci, ki jo je dobil Niko Vogrinec iz KK Perutnina Ptuj s časom 01:33:46 pred klubskim kolegom
Kolesarska dirka za Pokal Občine Mirna Peč in Pok al Slovenije
1�oktober 2006
Kolesarska dirka za Pokal Občine Mirna Peč in Pok al Slovenije
Alenom Tementom, tretje uvrščenim Petrom Klajderičem iz KK Nova Gorica in domačinom Gregorjem Lahom iz KK Adria Mobil – vsi čas 01:35:40.
Prireditev je bila nedvomno organizacijsko in tekmovalno izredno uspešna, zato organizatorji obljubljajo, da bo tradicionalna, poskušali pa jo bodo okrepiti s starejšimi kategorijami ali celo z državnim prvenstvom.
Nataša Rupnik
Prostovoljno gasilsko društvo Mirna Peč je v sklopu prireditev ob občinskem prazniku Občine Mirna peč priredilo 17. 6. 2006 deveto tradicionalno tekmovanje za Pokal Mirne Peči. V lepem sončnem popoldnevu se je na igrišču pri osnovni šoli zbralo 26 ekip.
Tekmovalci so se pomerili v treh kategorijah: člani, članice in starejši člani. V kategoriji članov je tekmovalo 15 ekip. Zmagala je ekipa PGD Škocjan 2, druga je bila ekipa PGD Prečna in tretja ekipa PGD Soteska. V kategoriji članic so tekmovale 4 ekipe, prvo mesto je osvojila ekipa PGD Šmarjeta, drugo ekipa PGD Stranska vas in tretje ekipa PGD Dolž. V kategoriji starejši gasilci je tekmovalo 7 ekip. Zmagala je ekipa PGD Šmarjeta, druga je bila ekipa PGD Škocjan in tretja ekipa PGD Dobrava.
Tekmovanje ekip občinskega poveljstva Občine Mirna Peč je štelo tudi za občinsko tekmovanje, kjer je zmagala ekipa PGD Mirna Peč, druga je bila ekipa PGD Jablan in tretja ekipa PGD Glo
Gasilsko tekmovanje za Pokal Mirne Peči
bodol. Vsaka ekipa je prejela priznanje za sodelovanje na tekmovanju, prve tri ekipe pa tudi pokale. V kategoriji članov in članic so prve ekipe prejele še prehodni pokal.
Tekmovanje si je ogledal tudi župan Zvone Lah in poveljnik Gasilske zveze Novo mesto, ki sta na zaključni slovesnosti sodelovala pri podelitvi priznanj in pokalov na prireditvenem prostoru sejmišča v Mirni Peči, kjer je bila po zaključku tekmovanja še veselica z ansamblom Novi spomini. Kot organizatorji tovrstnih tekmovanj bi želeli, da bi bila leta bolj množično obiskana s strani krajanov.
Predsednik PGD Mirna Peč Jože Zoran
V nedeljo, 18. junija je minila še ena od tradicionalnih prireditev, ki so potekale v Občini Mirna Peč ob občinskem prazniku, to je tradicionalno ribiško tekmovanje na Temenici za Pokal Občine Mirna Peč, ki sta ga pripravila Ribiška družina Novo mesto in njen pododbor Temenica.
Tekmovanja se je udeležilo 25 ribičev, kot gosta pa sta se povabilu odzvala tudi domači župan Zvone Lah in šentjernejski Franc Hudoklin. Največjo »skupno dolžino« ulovljenih rib je imel Jože Rifelj, saj so njegove ribe skupaj merile kar 5,99 m, drugo mesto je kot ribič v gosteh zasedel Franc Hudoklin s 183 cm rib, tretje pa Franc Bevc z 166 cm ulovljenih rib. Pokale Občine Mirna Peč pa so si »nalovili« Tomaž Gorenc, ki je imel za 292 cm rib in je prejel tudi prehodni pokal, pokal za drugo mesto je dobil Robert Vizler z 219 cm rib, tretjega pa Milan Brezar, ki so mu sodniki namerili 162 cm rib. Vsi skupaj, med njimi sta bili tudi dve dami, so ujeli 173 rib, ki so v skupni dolžini merile 27 m in 73 cm. Pokale, medalje in priložnostna darila so tekmovalcem podelili: podpredsednik novomeške ribiške družine Anton Murgelj, Lado Špelič predsednik pododbora Temenica in Peter
Ribiško tekmovanje na TemeniciCesar st. kot predstavnik organizatorja. Za vse tekmovalce in goste so pripravili ribji piknik, zabavali pa so jih člani Društva mirnopeških harmonikarjev.
Ribiška družina Novo mesto prav letos praznuje 60letnico svojega delovanja in v ta namen so se z Mirnopečani dogovorili, da bodo jeseni na mirnopeškem sejmu predstavili svojo dejavnost. V novomeško ribiško družino je vključenih kar 827 članov, pododbor Temenica pa je eden najaktivnejših od vseh sedmih, saj je ena od njihovih prioritetnih nalog tudi skrb za vodotoke in vzdrževanje ter varstvo vseh živih bitij v njih, zato izvajajo mnoge čistilne akcije in sodelujejo v številnih očiščevalnih dejavnostih, ki jih organizirajo drugi. Na strokovni podlagi delno ali v celoti obnavljajo jezove, tako
na Krki kot tudi v ostalih vodotokih, ki jih pokriva njihova ribiška družina. Seveda pa ne gre prezreti njihovega osnovnega poslanstva ribogojništva ter vedno bolj uspešne vzreje avtohtonih vrst rib, kot so: potočna postrv, postrv šarenka, sulc in lipan za vzdrževalna vlaganja v športnoribolovnih vodah ter vzreja platnice in podusti, ki ju vlagajo v Krko. Poleg njih pa v svoje vodotoke vlagajo še ščuko, krapa, soma, smuča in linja.
Skupni imenovalec članov Ribiške družine Novo mesto, ki je od vseh 64ih ribiških družin v Sloveniji najštevilčnejša, je ljubiteljsko ukvarjanje s športnim ribolovom kot rekreativno dejavnostjo, skrb za varovanje voda in okolja, varstvo in gojitev rib, upravljanje ribiških okolišev zaradi varovanja vodnih in obvodnih eko sistemov. Izdajajo svoje glasilo z naslovom Zeleni tolmuni Krke, najdete pa jih lahko tudi na spletni strani: http://www.rdnovomesto.si ali jim pišete na elektronski naslov: ribiska.druzina.nm@volja.net, če vas karkoli zanima v zvezi z vodotoki, ribogojništvom ali ribolovom. Sedež Ribiške družine Novo mesto je na Seidlovi cesti 8 v Novem mestu.
Pa dober prijem!Ljuba SUKOVIČ
1� oktober 2006
Tudi sobota, 24. junija je bila v Mirni Peči zaznamovana s številnimi dogodki in prireditvami, ki so jih društva in občina pripravili za praznik občine in v počastitev dneva državnosti.
Že navsezgodaj zjutraj, ob svitu, so se na travnik pod vasjo Češence s kosami, brusi in dobro voljo, pod okriljem Društva upokojencev in v sodelovanju Društva podeželskih žena Mirna Peč, podali kosci. Za dve desetini zagretih koscev, med njimi je bil tudi župan Zvone Lah, se je travnika lotilo ob 5.00 uri zjutraj. Precej velik travnik, po izjavah koscev ponekod poraščen z robidovjem, je padel pod zamahi kos v slabi uri. Žal se jim zaradi zgodnje ure niso pridružili ostali prebivalci, posebno za mlajše bi bilo prikazano delo z orodjem, ki vse bolj izginja iz kmečkega vsakdana, še posebej zanimivo. Za pravo kmečko malico, ki se je koscem po navsezgodaj
Košnja, 10. pohod preko Hmeljnika, konjenica, nogometni turnir …
V soboto, 24. junija 2006 je v globodolski dolini potekal že 6. tradicionalni nogometni turnir za Pokal Občine Mirna Peč. V lepem vremenu se ga je udeležilo 11 ekip iz občinskih regij. Tekmovanje je potekalo v treh kvalifikacijskih skupinah. Pred zaključnimi dvoboji turnirja se je odigrala tudi nogometna tekma, v kateri sta sodelovali ekipi
Šesti nogometni tur nir za Pokal Občine Mirna Peč - Globodol, 24. junij 2006
Osrednje prireditve se je poleg občanov udeležilo tudi precej gostov: župani in predstavniki nekaterih sosednjih občin, celoten občinski svet, nekateri dosedanji častni občani: glasbenik Lojze Slak, duhovniklazarist Anton Pust, ki je napisal že dve knjigi o Mirni Peči: leta 1987 je izdal delo z naslovom Mirna Peč z okolico nekoč in danes, leta 1999 pa je izšla Mirna Peč občina treh dolin, osma cvičkova princesa Barbara Kramar in drugi. V prireditev jih je popeljal pevski zbor Valovi s slovensko državno himno in jo nadaljevala povezovalka Tanja Sluga z ‘zgodbo’ o življenju, delu, ustvarjanju, ljubezni … ljudi, ki tu žive, v katero je spretno vpletla misli, verze in izjave slovenskih literatov Tavčarja, Cankarja in rojaka Pavčka. Z nastopi so prireditev obogatili še Dolenjski muzikantje, recitatorke, mladi člani turističnega krožka osnovne šole s predstavitvijo raziskovalne naloge Mirnopeški kot in ženska pevska skupina Čebelice. Župan Zvone Lah je v svojem nagovoru občanom zaželel vztrajnosti, uspešnosti in sožitja pri nadaljnjih skupnih nalogah ter jim zaželel čim več lepih trenutkov in zadovoljstva na številnih zanimivih prireditvah, ki so jih pripravila društva ob občinskem prazniku. Nagrado občine Mirna Peč so letos v zahvalo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej prejeli mirnopeški člani Jamarskega kluba Novo mesto, ki imajo za sabo številna uspe
Na osrednji slovesnosti podeljena Priznanja Občine Mirna PečNa osrednji slovesnosti, ki je potekala v dvorani Doma kulture, ob praznovanju občinskega praznika, v sredo, 21. junija 2006 je župan Zvone Lah zaslužnim posameznikom in skupini domačih jamarjev, na podlagi prejetih in utemeljenih štirih predlogov, slovesno podelil občinska priznanja in nagrado. Predlogov za častnega občana Občine Mirna Peč letos ni bilo, saj gre za naziv, ki se podeljuje osebi za zelo pomemben, trajen življenjski dosežek, s katerim uspešno predstavlja občino doma in na tujem in s katerim izjemno prispeva k razvoju, delu in življenju v njej ter k uveljavitvi občine v širšem prostoru.
šna odkritja in akcije, med drugim so našli eno najlepših jam na Dolenjskem do sedaj. Priznanja v obliki plakete pa so iz županovih rok za svoje prostovoljno in zelo dejavno delo na kulturnem, turističnem, socialnem, humanitarnem in družabnem področju prejeli: Drago Saje – dolgoletni predsednik društva upokojencev in predsednik moške pevske skupine Rožmarin; Alojz Dragan – eden od ustanoviteljev turističnega društva in njegov najaktivnejši član ter član lovske družine in društva vinogradnikov, kjer je vedno nesebično pripravljen pomagati, da se bogato društveno življenje nadaljuje in Darko Božidar Žagar – zborovodja moškega pevskega zbora Rožmarin, ki z ljubiteljsko dejavnostjo pomaga ohranjati pevsko kulturo v občini. Po prireditvi so se gostje, občani in
nastopajoči zadržali na občinskem dvorišču, kjer so jih s pecivom in hladno pijačo stregle članice društva podeželskih žena s cvičkovo princeso na čelu.
Prireditve ob občinskem prazniku so se nadaljevale s: slovesnostjo ob zaključku šolskega leta, z ročno košnjo sena, pohodom na Hmeljnik, pohodom konjenice, v Globodolu je potekal nogometni turnir, s koncertom okteta Adoramus s Pavčkovo poezijo, s kolesarsko Mirnopeško pentljo in zabavnim kmečkim popoldnevom.
Ljuba SUKOVIČ
1�oktober 2006
Košnja, 10. pohod preko Hmeljnika, konjenica, nogometni turnir …opravljenem delu še kako prilegla, so poskrbele članice društva podeželskih žena. Sušenje in obračanje sena so opravili kar s traktorjem in obračalnikom, bi bilo pa za mlajšo generacijo sila zanimivo prikazati raztros redi in nato obračanje z grabljami, vendar ne kažejo posebnega zanimanja za tako delo, saj so vendar že počitnice. Ročno nakladanje suhega sena na vozove s konjsko vprego si je bilo moč ogledati naslednji dan, v zgodnjih popoldanskih urah. Kljub temu, da spravilo sena že dolgo ne poteka več na tak način, so možje in fantje ter grabljice dokazali, da so še vedno vešči tega dela. Sicer pa so v današnjem času otroci prikrajšani tudi za delanje in raztros senenih kopic, ki jih pri spravilu sena zdaj ob sodobni kmetijski mehanizaciji ne delajo več. Tako posušeno in spravljeno seno je bilo tudi bolj kakovostno. No malce je naloženi in povezani voz sena, ki je ostal na poti ob travniku, vleklo na eno stran, za kar je verjetno kriv
malo viseč terena ali pa tudi pomanjkanje tovrstne prakse.
Veliko zanimanje gledalcev je pritegnil tudi prikaz sodobne tehnike za košnjo, sušenje in spravilo sena, ki so ga s prodajalci in zastopniki pripravili člani Govedorejskega društva Mirna Peč.
Nedeljsko popoldne se je nato nadaljevalo z mimohodom mirnopeške konjenice, ki je že v soboto opravila pohod po mirnopeški in globodolski dolini, in se zaključilo z zabavnimi družabnimi in kmečkimi igrami ter vrtno veselico, ki jo je pripravilo Društvo podeželske mladine.
Prav tako v soboto, ob 8. uri zjutraj so se pred nekdanjo okrepčevalnico Na klančku zbrali pohodniki, med njimi je bilo tudi nekaj jutranjih koscev, namenjeni na jubilejni 10. pohod preko Hmeljnika, ki ga že vsa leta pripravlja Turistično društvo Mirna Peč. Za opis in lažjo predstavitev zelo zanimive poti ter zgodovinskih, arheoloških, kulturnih in naravnih znamenitosti ob njej, so pohodnikom dali lično zloženko, z vsemi potrebnimi zemljepisnimi in zgodovinskimi podatki. Tudi letos so se jim pridružili ptujski koranti, ki so pred odhodom predsednici mirnopeškega Turističnega društva Alenki Dragan, izročili spominek – ličnega klopotca. Med potjo so pohodnikom pri gradu Hmeljnik za jubilejni 10. pohod pripravili še poseben program z grajskim pisarjem, jim podelili
Šesti nogometni tur nir za Pokal Občine Mirna Peč - Globodol, 24. junij 2006
Osnovne šole Mirna Peč. To sta bili ekipi 8a in združena ekipa učencev 7a in 7b, ki sta igrali pod budnim očesom njihovega profesorja športne vzgoje g. Boštjana Srovina, ki je na omenjeni tekmi tudi delil roko pravice. Letošnji nogometni turnir si je ogledalo lepo število obiskovalcev, med njimi konjenica treh dežel, ki je zbrane pred samim odhodom tudi
priznanja ter poskrbeli za malico in hladno pijačo, ki so je bili še kako potrebni zaradi izredno vročega dneva. Z vozilom so jih, zaradi morebitnega omaganja na poti in zaradi dostave sveže in hladne pijače, spremljali mirnopeški gasilci.
Med tem pa so na drugi konec občine – v Globodol odšli vsi tisti, ki jim največ pomeni nogomet. Tam se je namreč ob 11. uri začel tradicionalni nogometni turnir za Pokal Občine Mirna Peč v organizaciji Športno turističnega društva Globodol.
Ljubitelji kolesarjenja so v nedeljo, 25. junija, ob pol dveh popoldne odkolesarili na »mirnopeško pentljo«, ki jo je tudi tokrat pripravilo Športno rekreacijsko društvo Mirna Peč.
Vse dogodke, prireditve, športna tekmovanja in ostale zanimivosti s praznovanja občinskega praznika in dneva državnosti pa še najbolj ponazori fotoreportaža na straneh tega glasila.
Ljuba SUKOVIČ
bučno pozdravila. Letošnje zmage na 6. nogometnem
turnirju za Pokal Občine Mirna Peč so se veselili Veterani iz Mirne Peči. Sledila jim je ekipa Avtoservis Parkelj ter ekipa z imenom Vrhpeška zijala. Da je tekmovanje potekalo nemoteno in za pomoč pri organizaciji in vodenju turnirja gre zahvala g. Bojanu Jakliču; Cesar Danijeli s.p. za gostinske storitve in članom ŠTD Globodola, brez katerih ta nogometni turnir v Globodolu zagotovo ne bi uspel.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi vsem sponzorjem in donatorjem,
ki ste s svojimi prispevki omogočili izvedbo 6. nogometnega turnirja za pokal Občine Mirna Peč.
Predsednik ŠTD GlobodolMatjaž Berus
Hkrati pa obveščamo naše člane, da bo zimska rekreacija potekala vsako sredo od 20.00 do 21.00 ure v telovadnici OŠ Mirna Peč. Prvič se bomo dobili 11. oktobra ob dogovorjenem terminu.
Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 031 347 017 pri Matjažu Berusu.
PRIDITE IN NAREDITE NEKAJ ZA TELO IN
DUŠO!
1� oktober 2006
V počastitev dneva državnosti, smo v ŠRD Mirna Peč 25. junija ponovno organizirali kolesarski izlet po mirnopeških ter suhokranjskih gričih in dolinah. Na startu
Mirnopeška pentlja
v Mirni Peči se nas je tokrat zbralo blizu 60. Bili smo zares pisana družba, od otrok do starejših, od vrhunskih športnikov do čistih amaterjev rekreativcev. Pot
nas je najprej vodila preko Postaje na Veliki Kal in nato preko Malenske vasi, Vrhovega do Brezove rebri, kjer smo se po napornem vzponu malo oddahnili, okrepčali in odžejali. V drugem delu je sledil še vzpon na Veliki Lipovec in nato čudovit spust preko Boršta do Podlipe. Kljub izredno vročemu vremenu nas je ta spust kar dodobra ohladil, tako da so bile noge kar precej trde, a kljub vsemu smo zmogli še vzpon preko Rdečega Kala na Jordankal in do cilja na
igrišču OŠ Mirna Peč. Dokaj zahtevno in razgibano traso v dolžini 40 km smo varno, v spremstvu štirikolesnika in gasilskega vozila, zmogli vsi udeleženci. Za vse kolesarje je za malico na cilju poskrbelo Društvo podeželske mladine in Občina Mirna Peč.
Damjan Zupančič
Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina.mirnapec@siol.net, TRR 013700100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006392/2002). Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; uredniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko, Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektorirala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Zvone Kastelic s.p. Naklada: 800 izvodov.
Na košarkarskem igrišču ob gasilskem domu v Jablanu se je v petek, 16. 6. 2006, v okviru praznovanja občinskega praznika zgodil tradicionalni košarkarski turnir trojk. Na turnirju je
sodelovalo 13 mirnopeških ekip in gostujoča ekipa iz Krmelja. Iz leta v leto se vse več mladih udeleži turnirja, opažamo pa tudi, da sta kakovost igre in »fair play« na čedalje višjem nivoju. Tudi vzdušje ob robu igrišča je bilo zelo pozitivno, za stopnjevanje dobre volje in navijaške strasti pa so poskrbeli gasilci PGD Jablan in seveda vse kvalitetnejša košarka na igrišču. Junake finalnih obračunov pa lahko prepoznate na spodnji fotografiji. Naslednje leto pa spet …
Damjan Zupančič
Košarkarski turnir trojk Jablan 2006
1�oktober 2006
Koncert okteta Adoramus s Pavčkovo poezijo
V letu 2006 smo člani Športnorekreacijskega društva Veliki Kal – Orkljevec začeli temeljito obnovo športnega igrišča na Velikem Kalu.
Spomladi smo razširili športno igrišče, utrdili brežine in jih zaščitili z opornim zidom. Zabetonirali smo temeljno ploščo, na kateri bo stala nova brunarica. Po igrišču smo položili drenažne cevi. Površino igrišča smo izravnali s pol metra visokim slojem zemljine, ki smo jo ustrezno utrdili.
V prihodnjem letu, spomladi nameravamo igrišče zatraviti.
Obnovljeno športno igrišče na Velikem Kalu bo tako pripravljeno za tradicionalni nogometni turnir, ki ga običajno organiziramo konec avgusta.
Ureditvena dela na športnem igrišču na Velikem Kalu
Razširitev igrišča. (Foto: Jože Krevs)
Izravnano igrišče z utrjenimi brežinami. (Foto: Jože Krevs)
Na predvečer dneva državnosti se je v dvorani Doma kulture v Mirni peči odvijal koncert okteta Adoramus iz Novega mesta, med čigar petje sta povezovalca sestra Špela in brat Blaž Zaletel vpletla verze pesnika in mirnopeškega rojaka Toneta Pavčka.
Koncert je organizirala Občina Mirna Peč v počastitev 15letnice države Slovenije in 7. občinskega praznika. Umetniško delovanje okteta Adoramus sovpada z jubilejem slovenske države, za sabo imajo namreč že 15 let življenja ob glasbi in petju, ki jih povezuje z ljubitelji zborovskega prepevanja domačih in tujih pesmi. Njihov umetniški vodja je zadnjih 6 let priznani glasbenik Tomaž Tozon. Sodelujejo na srečanjih pevskih skupin v občini in regiji. Pripravljajo samostojne koncerte in sodelujejo na kulturnih prireditvah doma in v tujini. Ob peti obletnici delovanja so izdali kaseto z naslovom
Na trgu, nato še album božičnih spevov Nocoj je sveta noč in leta 2001 za svoj desetletni jubilej še zgoščenko z naslovom O tebi sanjam. V svoj repertoar uvrščajo priredbe ljudskih in umetnih pesmi. Njihov 215. nastop po vrsti pa žal v Mirno Peč ni pritegnil velikega števila obiskovalcev, saj je to soboto v Občini potekalo in se celo prekrivalo veliko število prireditev in dogodkov, čeprav je tudi v Mirni Peči doma lepo petje in glasba. Kljub temu je maloštevilni publiki njihova odličnost segla do srca, njihovo
izvajanje pa je svetel zgled drugim pevskim skupinam in zborom. Za čudovit večer se jim je v imenu obiskovalcev in občine zahvalil župan Zvone Lah
Ljuba SUKOVIČ
OBVESTILO
Zimska rekreacija občanov v organizaciji
Športno-rekreacijskega druš-tva Veliki Kal – Orkljevec
bo ob četrtkih med 19.00 in 20.30 uro v telovadnici Osnovne šole
Mirna Peč.Pričetek zimske rekreacije bo
2. novembra 2006.
Vabljeni!
Betoniranje temeljne plošče za brunarico. (Foto: Jože Krevs)
Upravni odbor ŠRDVeliki Kal – Orkljevec
�0 oktober 2006
So mož je se sku paj zbra liob ko zarč ku raz prav lja li – mo dro va li,
na kon cu pa so se do go vo ri li,da del poti v Ple šiv co bi ure di li.
Vsak je kaj po ve da ti imel,Dar ko pa vods tvo je prev zel.
Bil je vods tve no in de lov no vnet,od us tvar jal nih po bud ves pre žet,
odlo čen je bil in če ne bi šlo dru gač’tudi koga stre sel bi iz hlač.
Iz va jal ce smo is ka li,njih po nud be re še ta li,
konč no pa smo se do me ni li,da za Lu zar ja se bomo od lo či li.
Smo po god be pod pi sa li,pa tudi de nar ja že pre cej zbra li.
Slož no smo se od lo či li,da če vse ga ne bi po ra bi li,
preo sta nek za po moč v Dar fur bi na me ni li,s tem do bro delo bi sto ri li,
pa še pred sed ni ku se na še mu bi pri ku pi li.Na ža lost obr ni lo se je tako,
da ga še za na še po tre be do volj ni blo.Ob poti na gor njem kon cu so češp lje ra sle vse povsod,
njih veje pa so se ga le na pot,bilo jih je tre ba od stra ni tiza pre vo ze pot spro sti ti.
Tudi na spod njem kon cu je slič no blo,le da tu vse ni glad ko šlo.Ne ko mu žal je bilo lipe,
se dru gi bal je za gr mov je,tret ji pa naj ra je skril svo je bi ska lov je.Bili so tudi taki, ki pris pe va li niso nič,
ven dar pa so se gla sno izre kli,da kdor se za ta as falt je iz mi slil,
naj vzel bi ga hu dič.Ka kor pa pri obrt ni kih rado se zgo di,
tako tudi naš iz va ja lec no be na iz je ma ni,saj kar ne kaj krat ob ljub lje ni za če tek del odložil je.
Konč no pa ti sti dan je le pri šel,ko z deli je za čel.
Bil je stroj nik Si mon de lo ven in pri prav ljen pre mak nit goro,če le do volj trd no bi imel opo ro.Je Mi lan s ka mio nom pri ro po tal,
pred de lo viš čem pa ob stal,ko je vi del, kod bo vo zil, se je naj prej malo zgro zil.
A da ne bi kdo mi slil, da se v hla če je usral,na tiho je po mo lil in v str mi no se po dal.
Kar ne kaj dni je sreč no vo zil todin delo je do bro šlo od rok.
Šef Lu zar je po gle da ti pri šel,si delo je og le dat, pa tar na ti za čel,
kako je de la ti tež ko,ko go ri vo je tako dra go.
Raz miš lja li smo, kaj naj bi sto ri li,da bi ga re ši li, če bi mu še kak šen to lar pri mak ni li,
pa se je iz ka zal,o da ni tako stra šnoin da pro pa del še ne bo.
So ce star ji as falt pri pe lja li,pred de lo viš čem pa ob sta li,
malo go dr nja li in ner ga li,se pra ska li po gla vi za uše som,
saj so mi sli li, da se bli ža jo ne be som.Sreč no as falt so na vo zi li,
ga po lo ži li, po rav na li, po va lja li,a ta se še oh la dil ni,
ko smo neur ja s to čo že de lež ni bli.As fal tu ško de ni bilo,
pe sek z roba pa od ne slo na dru go je lo ka ci jo.V ča su grad nje Bog je bil na na ši stra ni,
v ča su pla či la pa tudi na ši ob či nar ji.Saj k po mo či, ki so jo ob lju bi li,
še ne kaj de set ti so ča kov so pri mak ni li.Je že lja, da ta as falt res tr den bo,
še bolj pa ko rist ni kov pri ja teljs tvo,da raz pok ne pri enem ne pri dru gem
bi še dol go – dol go ne bi bilo.
UTR
INKI
Z N
EKE
AKC
IJE
Po hod ni ki so kljub sla be mu vre me nu stvar vze li pre cej re sno in so iz Mir ne Pe či kre ni li že opold ne. Sle di lo jim je tudi ne kaj za gre tih kole sar jev. Žu žem ber ča ni pa so se na pot od pra vili uro prej, ven dar jih je de žev no vre me pre hi telo, zato se je ve li ka ve čina ude le žen cev od zva la po va bi lu soob ča nov in
pri sed la v av to mo bi le. Ob pri ho du na Fra to so po hod ni kom, ko le sar jem ter os ta lim
obi sko val cem po stre gli to pel čaj in joto. Nav zo če sta poz dra vi la oba žu pa na: Franc Škuf ca iz Žu žem ber ka in Zvo ne Lah iz Mir ne Pe či. Do bro doš li co jim je izre kel pred sed nik Tu ri stič ne zve ze Do lenj ske in Bele kra ji ne Jo že Bar bo, na go vo ri la pa sta jih še pred sed nik Tu ri stič ne ga druš tva Suha kra ji na Vla do Ko stevc, ki je vo dil tudi pri lož nostni za bav ni pro gram in pred sed ni ca mir no peške ga tu ri stič ne ga društva Alen ka Dra gan.
Glas be no in pev sko so pri re di tev obo ga ti li mirno peš ki har mo ni kar ji in su ho kranj ske ljud ske pev ke v po kra jin skih nošah. Ude le žen ci so tekmo va li v za bav nih igrah: ska ka nju v vre čah, hoji s ho du lja mi in vle če nju vrvi, kjer je v zma gah pre vla da la Mir na Peč, ki pa je bila ko maj kos za gre tim Žu žem ber ča nom. Otro ci so se po me ri li v ska ka nju v vre čah in šta fet nem teku. Za oba žu pa na so pri pra vi li ska ka nje v vre čah na malo dru ga čen na čin. Z zma go je Škuf ca po ka zal, da je ved no v do bri for mi. V druž bi har mo nik, zvon kih gla sov pevk ter v ve se lem raz po lo že nju se je po pold ne na me nje no dru že nju
ob ča nov obeh občin pre ve si lo v lep ve čer, ki se je za mno ge po teg nil še dol go v noč. Upa jo, da bodo pri hod nje leto na sre ča nje pri teg ni li še ka te ro dru go od so sed njih občin.
Alen ka Dra gan in Lju ba Su ko vič
Srečanje sosed na Frati Tu ri stič no druš tvo Suha kra ji na in mir no peš ko tu ri stič no druš tvo sta, ob po mo či obeh ob čin, v so bo to, 16. sep tem bra, po pold ne, v pla nin skem domu na Fra ti pri pra vi la že če tr to tra di cio nal no sre ča nje ob ča nov so sed njih ob čin Žu žem berk in Mir na Peč.
�1oktober 2006
V soboto 2. septembra, so člani Ribiške družine Novo mesto in njen pododbor Temenica pripravili razstavo, kjer so si obiskovalci sejma lahko ogledali 12 prepariranih rib iz Krke, ribiško opremo in nekaj literature o ribištvu in ribogojstvu. Izstopal je največji znani ujeti som v vsej zgodovini novomeške ribiške družine, ki ga je lani poleti ujel Lojze Špec v Krki pri Mačkovcu. Dolg je bil 197 cm, tehtal pa je 37 kg. Ribiška razstava, ki so jo pripravili v počastitev 60letnice Ribiške družine Novo mesto in ki je nazorno pokazala najpogostejše vrste rib iz Krke, je pred tem gostovala že Novem mestu, Žužemberku in Šentjerneju. Ribiči so obiskovalcem ponudili tudi pečene postrvi, prodajali pa so tudi sveže ribe iz ribogojnice Luknja pri Prečni. Vsem, ki jih je karkoli zanimalo o ribah v Krki in Temenici, so rade volje odgovorili na njihova vprašanja.
Vzporedno je v predavalnici potekalo predavanje, ki ga je pripravila Kmetijska Zadruga Novo mesto. Samo Hudoklin je navzočim predstavil najpomembnejša dela in opravila o pripravi
Ribiška razstava, predavanje, sejem …
na trgatev ter jih opozoril na določene strokovne zahteve, ki so pomembne za nadaljnjo predelavo grozdja v vino in za dosego čim boljše kakovosti vin.
Precej pozornosti so obiskovalci namenili tudi razstavljenim štirikolesnikom, nerjaveči posodi za sokove in vino ter stiskalnicam in izdelkom domače umetne obrti, izpod rok domačina. Opaziti je bilo tudi precej obiskovalcev iz sosednjih občin.
Ljuba SUKOVIČ
Iskri konjiči naših konjenikov si tudi letošnje poletje niso otepali muh v senci.
Živahno so nas ponašali po dolenjskobelokranjskih planjavah in gozdovih.
Naš zadnji pobeg iz resničnega vsakdanjika nas je drugi septembrski vikend ponesel na Dole pri Litiji. Tam so nam Dolčani, ki so v teh dneh praznovali svoj krajevni praznik, prikazali njihovo lepo življenje in trdo delo z domačo obrtjo in oglarijo. Z njimi smo se zelo močno vživeli v še ne tako oddaljeno preteklost.
Zbralo se je tudi veliko konjenikov, ki so se v soboto popoldne pomerili v nabadanju alke za Valvasorjev prstan. Mirnopeški konjeniki žal nismo sodelovali, ker smo zaradi dolge ježe tekmo ujeli le za rep. Kljub temu smo bili lepo sprejeti in pogoščeni. Za konje je bilo dobro poskrbljeno, tudi z lepo urejenimi privezi. Njihovo hribsko seno
Konjenica treh dolinjim je kar dobro teknilo, tako da so nas lažje počakali do jutra. Konjeniki smo bili v skupnem šotoru, kjer nam ni bilo dolgčas. Zgodb je bilo toliko, da je noč minila, kot bi trenil.
Zjutraj smo očistili konje, jih osedlali in se spustili v dolino. Na domači ranč smo prijahali v trdnem mraku. Posloviti se ni
smo mogli brez dogovora za naslednji pogon v nedeljo,
8. oktobra. Vseh trinajst konjenikov se nas je
razšlo s konjeniškim pozdravom: HIPHIPHURA.
Sreč Kastelic
OBVESTILOZdruženje borcev in udeležencev NOB, Kra
jevni odbor Mirna Peč obvešča občane, da bo 1. novembra ob 10.30 uri na pokopališču v Mirni Peči organizirana spominska žalna svečanost v počastitev padlim žrtvam NOB.
Vabljeni!
Za popestritev sejma v Mirni Peči organizatorji vsak mesec poskrbijo za kakšno novo zanimivost, ki pritegne še več obiskovalcev na sejemski prostor pri poslovni stavbi Cesar.
�� oktober 2006
Ponosni smo bili, da smo bili povabljeni, da nastopimo na tradicionalni prireditvi “Boš videl kaj dela Dolenjc”, ki je bila 8. 4. 2006 v športni dvorani na Otočcu. Nastopili smo v družbi znanih ansamblov slovenske narodnozabavne glasbe, kot so: Ansambel Lojzeta Slaka, ansambel Igor in Zlati zvoki, Čuki, Atomik harmonik, 12. nasprotje, Novi spomini, Gregorji, Šentjurski muzikantje itd. Lepa hvala g. Lojzetu Slaku in ostalim organizatorjem za povabilo. Za nas je bila to še ena prijetna in zanimiva
Nastop Dolenjskih muzikantov naprireditvi “Boš videl kaj dela Dolenjc”
Društvo harmonikarjev je letos zelo aktivno in uspešno v svojem delovanju. Že na občnem zboru smo si zastavili cilj, da v letošnjem letu posnamemo videospot in dokončamo svoj CD. Snemanje CDja je še v teku in bo kmalu končano, medtem ko smo v začetku septembra snemali tri videospote. Te dni so člani žrtvovali za snemanje in se odrekli drugim načrtom, nagrada pa bo vsekakor velika, ko bodo spoti zmontirani in predstavljeni domačemu občinstvom. Ti spoti bodo obenem tudi promocija naše občine, zato smo tudi snemali na najlep
Društvo harmonikarjevših točkah v naši občini, predvsem pa na Golobinjeku, od koder je prelep razgled na mirnopeško dolino. Vsi, ki smo sodelovali pri tem projektu, upamo, da bodo gledalci zadovoljni z izdelkom in da bodo videospoti čim večkrat predvajani na programih naših televizij!
Ob koncu bi se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tem projektu, obenem pa bomo do konca leta organizirali javno predstavitev videospota in svojega prvega CDja za naše občane!
Društvo harmonikarjev Mirna Peč
V sklopu oktobrskega MESECA POŽARNE VARNOSTI in po priporočilu Gasilske zveze Slovenije želi Gasilsko poveljstvo Občine Mirna Peč posvetiti večji poudarek požarni preventivi v gospodinjstvih, na kmetijah in pri obrtnikih. Tako v tem času pripravljamo akcijo V VSAKO GOSPODINJSTVO GASILNI APARAT. Nakup gasilnih aparatov bomo omogočili po ugodnejših nižjih cenah, ki jih bomo dosegli z nabavo večje količine, saj je naš cilj, da ima gasilnik vsak in kar je še pomembneje, da ga zna uporabljati. Vsak krajan se mora zavedati, da en gasilni aparat ne pomeni veliko, mu pa ob pravočasni uporabi, če do požara pride, lahko reši premoženje.
Zelo pomembno je, da poskrbimo tudi za pregled aparatov, ki jih že imamo. Tudi to vam bomo omogočili in organizirali pregled, da bodo tudi ti v brezhibnem stanju.
O datumu in času boste obveščeni naknadno, preko gasilskih društev.
Vse informacije o nabavi in o načinu delovanja dobite pri poveljnikih prostovoljnih gasilskih društev, in sicer:
PGD MIRNA PEČ: ANTON LEVSTIK, GSM 041 714 564, PGD GLOBODOL: JOŽE AVBAR, GSM 031 673 414, PGD HMELJČIČ: FRANC KAVŠEK, GSM 031 369 749, PGD JABLAN: MARJAN JANKELJ, GSM 041 692 606.Želimo, da bi naša akcija vzbudila misel
nost pri zagotavljanju požarne preventive in resnično opremila vsako gospodinjstvo vsaj z enim gasilnim aparatom, po presoji slehernega krajana pa tudi z več.
Poveljnik OGP Mirna Peč,Zoran Jože, viš. gas. častnik I. st.
Nakup gasilnih aparatov
izkušnja, ki nam daje še več elana za nadaljnje delo.
V Mirni Peči smo nastopili na prireditvi Blagoslov motorjev, na osrednji proslavi ob 7. občinskem prazniku Občine Mirna Peč. Udeležili smo se tudi 36. festivala narodnozabavne glasbe v Števerjanu, ki ga organizira kulturno umetniško društvo Frančišek B. Sedej. Nastopili smo z skladbo Tiho bo tiho ihtela, katere avtor melodije in besedila je M. Marn. Navdušeni smo bili nad gostoljubnostjo domačinov in nad odlično organizirano prireditvijo.
Iz zamejstva smo se vrnili s prijetnimi spomini in z željo, da bomo še kdaj povabljeni.
V letu 2006 smo skušali organizirati tečaj za učenje diatonične harmonike. Z razumevanjem osnovne šole, kjer bi lahko potekalo učenje, smo objavili tudi okrožnico, ki pa ni obrodila sadov. Prijav je bilo premalo, zato se bomo tega projekta lotili kdaj drugič. Hvala ravnatelju in Osnovni
šoli Mirna Peč za sodelovanje.Dolenjske muzikante čaka jeseni na
stop na TV Slovenija in sicer v oddaji “Z Natalijo pri Jožovcu”. Organizirali pa bomo tudi prireditev v domačem kraju in sicer 24. 11. 2006 z naslovom “Se radi smejimo, igramo in pojemo”. Poleg Dolenjskih muzikantov, Brajdimira in Berte, KD Mirna Peč, pevske skupine Čebelice in ljudske pevke Marije Jerele bo nastopil tudi znani pevec Marjan Zgonc.
Dolenski muzikantje se bomo potrudili, da bo prireditev zabavna, prijetna, in upamo, da se je boste občani Mirne Peči udeležili.
Milan Marn
��oktober 2006
Trgatev je za nami, razen če je kdo pustil nekaj grozdja za pozno trgatev ali še za kako resnejše predikatno vino, se pravi izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor ali ledeno vino. Klopotci so pospravljeni in čakajo na naslednji 15. avgust Marijino vnebovzetje, ko se jih po tradiciji običajno postavlja. Tako nastopi čas, ko se mora vinogradnik preleviti v vinarja, saj poglavitna pozornost zdaj velja kleti in vsemu, kar se v njej dogaja.
Hladno in toploBurno alkoholno vrenje je v tem času v
večini primerov že končano, nadaljuje se tako imenovano tiho vrenje, ki lahko traja tudi nekaj tednov. Kadar so mošti bogati, z veliko sladkorja (kar bi moralo biti letos skoraj pravilo, zahvaljujoč nadpovprečno toplemu in sončnemu septembru; takih si vinogradniki želimo vsako leto), potem bi moralo alkoholno vrenje potekati bolj umirjeno in dlje časa. Še zlasti, če ste uspeli prevroče mošte na kakršenkoli način (plastenke z zamrznjeno vodo, hladilni sistemi, klima naprave) primerno ohladiti. Večkrat je ves trud zaman, če dobimo v klet pretoplo belo grozdje, saj ga nekaj plastenk ne more primerno ohladiti, v takem primeru pa se verjetno tudi ni dobro razsluzil. Ob koncu septembra se bile tako nočne kot jutranje temperature precej visoke in belo grozdje se je hitro ogrelo na 20 stopinj C in več, za razsluzenje pa je najbolj primerna temperatura mošta okrog 10 stopinj C. Pri rdečem grozdju nasprotno želimo, da je »ogreto« na 20 stopinj C ali več, saj se bo tako alkoholno vrenje hitro začelo, kar je eden od pogojev za dobro vino. Seveda pa je bilo treba paziti, da se fermentirajoča drozga ni ogrela preveč: meja 25 stopinj C je lahko že kritična, saj gredo po zlu sortne in sadne arome, ki so danes tako zaželene predvsem v mladih in svežih vinih. Za žametno črnino, če želimo ohraniti kar največ arome po malinah in jagodah, pa je celo to preveč in so priporočljive nižje temperature vretja, se pravi nekje med belim (od 15 do 18 stopinj C) in rdečim moštom.
Tiho vrenjeRecimo, da nam je nekako uspelo nad
zorovati vrelne temperature, morda tudi
Budno v kletiz na stežaj odprtimi kletnimi vrati, da smo sproti ugotavljali, koliko sladkorja je še nepovretega, da je burno vrenje končano in da se vrelna veha le kdaj pa kdaj dvigne in nam tako sporoča, da poteka tiho ali mirno vrenje. Vino je v tej fazi še vedno zaščiteno pred oksidacijo, saj se še vedno tvori ogljikov dioksid (sicer bistveno manj kot pri burnem vrenju), ki je težji od zraka, zato se »uleže« na vino in zraku (kisiku) tako preprečuje njegov uničevalni pohod. Ob prisotnosti zraka bi se namreč alkohol v vinu začel spreminjati v acetaldehid (ta povzroča glavobol!), kar zaznamo kot oksidacijo vina (vonj po naribanem jabolku, krhljih; barva se spremeni v temnejšo rumeno, opečnato in rjavo). Seveda pa taka zaščita ne traja v nedogled, zato bo treba slej ko prej vino zaščititi z žveplanjem. Brez tega žal ne gre, pa če je kdo še tak nasprotnik žvepla. Ustrezno prvo žveplanje ob pravem času pomeni, da bo vino pozneje potrebovalo manj žvepla, ker bo bolj stabilno. Kdaj torej prvič žveplati? In seveda, koliko?
ŽveplanjeOdgovor na drugo vprašanje je lažji kot
na prvo. Ni namreč pravila, kdaj žveplati, ki bi veljajo za vsa vina enako. Če želimo sveža, sadna in mladostna vina (velja predvsem za bela; odvisno tudi od kakovosti grozdja) žveplamo prej kot v primeru, če nam grozdje omogoča polna, bogata, zrela vina vrhunske kakovosti, primerna tudi za daljše zorenje. Tako lahko pustimo tudi
nekaj mesecev ali več na zdravih drožeh, ki jih tedensko dvigujemo (mešamo), saj si želimo najprej spontanega biološkega razkisa, zdrave droži pa ščitijo vino pred oksidacijo in ga bogatijo ter mehčajo. Seveda mora biti posoda (sodček) polna, kar velja tudi za vsa ostala vina, saj je treba po končanem vrenju posode dotočiti. Mlada in sveža vina, ki predstavljajo večino v naših krajih, bomo pretočili okvirno dva tedna po tem, ko je mošt povrel do suhega. Toliko časa počakamo, da se mlado vino delno zbistri, povsem pa se verjetno še ne bo. Toda to ne sme biti ovira za prvi pretok. Stroka priporoča, da vino zažveplamo nekaj dni pred pretokom, nekateri pa to uspešno počnejo hkrati s pretokom. In zdaj še odgovor na lažje vprašanje: koliko žveplati? Za belo vino bo povsem dovolj 1 dl/hl žveplaste kisline (enak učinek dosežete z dvema žveplenicama, če ena tehta tri grame), za rdeče pa raje nekoliko manj, denimo 0,6 do 0,7 dl/hl. Nekaj dni po žveplanju je treba izmeriti vsebnost prostega žveplovega dioksida: bela vina naj bi ga imela vsaj 25 mg/l, rdeča vsaj 20 mg/l. Če bo meritev (opravljajo jih pooblaščeni člani vinogradniškega društva) pokazala manj, je treba vino dožveplati, da bo normalno zorelo in bo »odporno« na bolezni.
Ne na pametPoleg rednega pokušanja in ugotavljanja
morebitnih napak ali bolezni je redna kontrola vsebnosti žvepla nujno kletarjevo opravilo. Žveplo se namreč veže v vino (bolj kot je bilo grozdje gnilo, nezdravo in nezrelo, več ga potrebuje), zato se vsebnost prostega žvepla počasi znižuje. Ko pade pod kritično mejo (okrog 15 mg/l), so odprta vrata za oksidacijo, če pa ga je preveč (40 mg/l in več), nas bosta pri okušanju zmotila pekoč vonj in okus, vino pa ne bo normalno zorelo. Zato ne žveplajmo na pamet in počez!
BekserV primeru, da se je v vinu pojavil nezaže
len vonj po gnilih jajcih (bekser ali žveplovodik), pa je treba vino pretočiti takoj. Pri lažji obliki pomaga zračen pretok, da se znebimo neprijetnega vonja, pri nekoliko trdovratnejši pretok z višine prek razpršilca (cedilo, brezova metla, bakreno razpršilo), pri najtežji obliki pa raztopina modre galice, ki jo hkrati z navodilom dobite v kmetijskih lekarnah. A če ste sami ali ob pomoči prijateljev in sosedov pravočasno zaznali bekser, bo zračni pretok zadoščal. Pretočeno vino je treba potem seveda zažveplati, kot smo zapisali prej.
Z željo, da bi v teh in prihodnjih dneh pokušali pri sebi in drugje kar se da dobra vina, vas v imenu Vinogradniškega društva Mirna Peč prisrčno pozdravljam!
Jože RozmanFoto: Bojan Žagar
Trgatev je končana: klopotca je pri Žagarjevih na Poljanah snel sam predsednik Vinogradniškega društva Dušan Pust.
ZahvalaV sredo, 31. 5. 2006 me je doletela huda naravna nesreča, saj je Temenica
zaradi večdnevnih močnih padavin prestopila bregove in v sredo zjutraj poplavila mojo hišo na naslovu Trg 19, Mirna Peč. Ob 6.30 sem prijavila nesrečo na Center za obveščanje. Na njihov klic so se takoj – že ob 6.40 odzvali mirnopeški gasilci in mi priskočili na pomoč in tako rešili večino mojih premičnin.
Zahvaljujem se gasilcem: Stanetu Čanžlju, Urošu Žagarju, Cvetku Matohu, Boštjanu Matohu in Rudiju Povšetu, vsi člani PGD Mirna Peč, ter Stanetu Galiču za hitro, požrtovalno in učinkovito pomoč, saj bi bila škoda v moji hiši brez njihove pomoči še veliko večja.
Marija Pavlenč,Trg 19, Mirna Peč
�� oktober 2006
KRONOLOGIJA PROMOCIJE 8. CVIČKOVE PRINCESE 27. 5. 2006Novo mesto
Ob 21.00, razglasitev na Glavnem trgu v Novem mestu. Od takrat sem uradno 8. cvičkova princesa. Govorim v imenu Zveze društev vinogradnikov Dolenjske in sem ambasadorka cvička.
31. 5. 2006Veliki Trn
S kraljem cvička Marjanom Pircem sva bila povabljena k podelitvi priznanj vinogradnikom iz vinogradniškega društva Veliki Trn, katerega član je tudi lanskoletni kralj cvička Slavko Šribar.
3. 6. 2006Čatež pod Zaplazom
Miran Jurak predsednik UO Zveze vinogradnikov Dolenjske me je povabil na čateško cvičkarijo, ki se je pričela z otvoritvijo Vinogradniškega doma na Čatežu. Spoznala sem tudi vinsko kraljico Slovenije Majo Cigoj.
4. 6. 2006Trebelno
Predsednik Vinogradniškoturističnega društva Trebelno Franci Sinur me je povabil na razvitje prapora ter na podelitev priznanj trebelskim vinogradnikom.
9. 6. 2006Mirna Peč
Podelitev priznanj mirnopeškim vinogradnikom.
16. 6. 2006Gadova Peč,Kostanjevica
Obisk pri Ivanu Urbanču lanskoletnem ambasadorju cvička. Nato sem odšla na Festival vin v Kostanjevico, kjer smo imeli okroglo mizo in degustacije vin iz posavskega okoliša. Spoznala sem ministra Vizjaka.
17. 6. 2006Kostanjevica,Šentrupert
Na povabilo Staneta Tomazina, predsednika Društva vinogradnikov Kostanjevica, sva s kraljem cvička predstavljala dolenjski okoliš in dolenjskega posebneža – cviček. Zvečer sva podeljevala priznanja vinogradnikom iz Šentruperta, na šentruperški cvičkariji.
21. 6. 2006Mirna Peč
Po občinski proslavi sem imela skupaj z mirnopeškimi vinogradniki pogostitev gostov in Mirnopečanov.
24. 6. 2006Krevsova zidanica
Z Dušanom Pustom, Alešem Žagarjem in družino Krevs iz Velikega Kala smo sprejeli pohodnike Turističnega društva Mirna Peč in njihove goste – kurente s Ptuja. Imeli smo manjšo degustacijo.
25. 6. 2006Vinji Vrh, Malkovec, Mirna Peč
Na Vinjem Vrhu smo imeli podelitev priznanj Društvu vinogradnikov Šmarjeta in Turističnem društvu Šmarješke Toplice.V Malkovcu so pripravili kraljevi sprejem za kralja cvička, podelitev priznanj vinogradnikom iz Malkovca ter postavitev klopotca. Vse je potekalo pod taktirko predsednika Društva vinogradnikov Malkovec – Staneta Sebanca.V Mirni Peči pa je Društvo podeželske mladine imelo kmečke igre, bila sem v komisiji za zadnjo igro in podeljevala priznanja ekipam.
7. 7. 2006 Trebnje
Srečanje na Blatu pri Trebnjem. Organizator Miran Jurak.
9. 7. 2006 Otočec
Nastop na Rock Otočcu. Povabil me je direktor oglaševalske agencije Konvikt Robert Judež.
29. 7. 2006 Tržišče
Podelitev priznanj motoristom, ki so tekmovali za pokal Malkovca. Spoznala ministra Božiča in gospoda Valanta, ki si prizadeva za postavitev spominske plošče Ludviku Stariču – letečemu Kranjcu.
6. 8. 2006 Postojna
S Turističnovinogradniškim društvom Čatež pod Zaplazom sem odšla na Furmanski sejem v Postojno, kjer smo ponosno predstavljali Dolenjsko in cviček.
17. 8. 2006 Velenje
Slavko Mastnak, enolog v Krški kleti in vinar, me je povabil na 19. vip teniški turnir, kjer sva z Valvasorjem predstavljala Mastnakovo penino Valvasor in cviček iz Krške kleti. Spoznala sem ministra Drobniča.
29. 8. 2006 Gornja Radgona
Bila sem na Kmetijsko –živilskem sejmu. Predstavila sem se še neznanim vinarjem in navezala mnogo novih poznanstev ter utrdila stara.
Barbara Kramar
Zdravica po razglasitvi cvičkove princese pred mirnopeško hiško.
Na podelitvi priznanj mirnopeškim vinogradnikom
Prijetno popoldne v družbi cvička in mojih podpornikov.
Kralj cvička Marjan Pirc in njegova žena Rezi na obisku v našem koncu.
V družinskem krogu smo proslavili moj naziv cvičkova princesa.
Cviček nas druži: Anita Hrastar, Miran Jurak, Barbara Kramar, Jože Žura.
��oktober 2006
V četrtek, 5. oktobra, so predstavniki nekaterih interesnih dejavnosti naše šole skupaj z ravnateljem obiskali gospoda župana.
Na prijetnem srečanju so predstavili glavne novosti v tem šolskem letu: da imamo letos le dve ocenjevalni obdobji, da smo že imeli delavnice z nadarjenimi v Globodolu, ki so bile zanimiva izkušnja za učence in učitelje, da nam je ob tednu otroka svetovna popotnica Andreja Jernejčič predstavila daljni Ekvador, da nas je obiskal lutkar Boris Kononenko ...
Naše najpomembnejše naloge v tem šolskem letu pa so: bazar z ustvarjalnimi delavnicami in prodajno kulturno prireditvijo, iskupiček od prodaje bomo porabili za nakup nadstandardne opreme v šoli, v decembru bomo organizirali kviz, se s plesom in glasbo poslovili od starega leta, v februarju bomo počastili slovenski kulturni praznik, marljivo brali za bralno značko, v marcu bomo pripravili proslavo za mamice, v aprilu sodelovali na občinski ekološki akciji, v maju čaka devetošolce nacionalno preverjanje znanja, v juniju pa bomo slovesno zaključili šolsko leto.
Nadvse si želimo doseči vidne uspehe, se
Predstavniki krožkov obiskali županapotruditi in razširiti mnenje, da smo dobra in prijazna šola.
Že vrsto let sodelujemo v mednarodnem projektu eko šol, kjer se udeležujemo vseh akcij, ki jih razpiše republiška komisija. Tudi letos bo naš cilj pridobiti eko zastavo. V oktobru in aprilu bomo zbirali star papir, skozi celo leto bomo zbirali prazne kartuše in baterije, skrbeli za urejeno okolico šole, za urejene razrede in prijetne medsebojne odnose. Seveda se bomo udeležili republiškega eko kviza.
Pri biološko kemijskem krožku bomo sodelovali v projektu Rastlina in žival leta, spoznavali zdravilne rastline, v kemijskem delu pa se bomo seznanjali z nevarnimi snovmi,
izvajali zanimive eksperimente …Člani novinarskodopisniškega krožka
pa bodo poskrbeli za članke v Dolenjskem listu, v šolskem in občinskem glasilu in v različnih revijah.
Člani krožka Rdečega križa se bomo udeležili območnega kviza, sodelovali s krajevno organizacijo RK Mirna Peč, 29. oktobra bomo sodelovali pri srečanju starostnikov naše občine, obiskali bomo naše občane v Domu starejših občanov v Novem mestu, po potrebi bomo pomagali sošolcem pri učenju.
Športniki si želijo pridobiti kar največ medalj in pokalov oz. se uvrstiti v sam vrh republiških športnikov.
Od občine pričakujemo dobre novice o gradnji šole in šolskega igrišča.
Gospod župan nam je zaupal, da je v kratkoročnem planu občine prav izgradnja šole. Imajo še nekaj težav, vendar upa, da se bodo vse prav hitro rešile. Prav tako je poudaril, da si enako kot mi želi dobrega in prijetnega sodelovanja s šolo.
Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju.
Zapisala: Mojca Lužar
CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE
CEPETAVČKOVA VESELICAV okviru občinskega praznika smo se
letos zbrali na naši četrti Cepetavčkovi veselici, kjer smo se družili mali Cepetavčki, starši in vzgojitelji.
Z otvoritvenim govorom sta nas pozdravila župan g. Zvone Lah in ravnatelj šole g. Aleksander Rupena. S petjem in plesom s o s e n a m
predstavili mali in veliki Cepetavčki, še posebno pozornost smo posvetili tistim, ki so se od vrtca poslovili. Najbolj prizadevne družine, ki so kakorkoli popestrile naš vzgojni program in tako obogatile dejavnosti v vrtcu, so za sodelovanje prijele priznanja. Te so: družina Cesar iz Velikega Kala, družina Muhič iz Orkljevca, družina Krevs iz Velikega Kala, družina Gorenc iz Hrastja, družina Žagar iz Rogovile, družina Rozman z Gornjega Podboršta in družina Žagar iz Biške vasi. Otroci so se posladkali s sladoledom, nato pa prisluhnili zvokom Dua Efekt. Da so se otroci dobro zabavali, pa je poskrbela naša povezovalka programa Maja Kokol. Starši in otroci so se vključili v različne zabavne igre, ob katerih smo se dodobra nasmejali. Skoraj 40 donatorjev nam je pomagalo, da smo uspešno izpeljali srečelov ter tako zbrali
177.000 tolarjev, ki smo jih namenili za nakup igrala za otroško igrišče.
Tudi tokrat smo domov odšli dobre volje v želji, da se ponovno srečamo na peti Cepetavčkovi veselici.
Pripravila: vzg. Milka Klobučar
MALE UČEČE SE BUČKEV ponedeljek, 25. septembra, smo v vrt
cu Cepetavček praznovali prihod jeseni z bučnim dnevom. Za domačo nalogo je vsak Cepetavček prinesel bučo. Zbrali
smo se na skupnem srečanju ob bučah in prisluhnili pravljici o Razbiti buči. Dan smo nadaljevali z bučnimi delavnicami. Izdelali smo pravo mesto iz buč, grozne buče, buče z liki, možiclje iz buč, pa tudi pri športnih igrah smo uporabili buče. Ob vseh dejavnostih smo se zelo zabavali, pa tudi kaj novega spoznali. Vse nastalo smo ponosno razstavili.
Pripravila:pom. vzg. Andreja Rafeq Obrekar
CEPETAVČKI NA ŽAGARJEVI KMETIJI
Zelo topli jesenski dnevi v oktobru so izredno primerni tudi za izvajanje dejavnosti v naravi in spoznavanju narave, živali, rastlin in okolja, v katerem živimo. Prav to je izkoristila skupina Srnic iz vrtca Cepetavček.
Male radovedneže so namreč na obisk in ogled svoje kmetije povabili člani družine Žagar iz Jelš, saj najmlajši od njihovih štirih otrok obiskuje mirnopeški vrtec. Iz vrtca smo se odpeljali s traktorjem in traktorsko prikolico, kar je bilo za otroke posebno doživetje. Na kmetiji so nas vsi člani treh generacij družine gostoljubno sprejeli, nam razkazali hleve, kjer so nastanjeni konji, krave, prašiči, zajčki, kokoši in piščančki. Najpogumnejši so se v spremstvu Lucijinega starega ata in mamice preizkusili v ježi kobile Živke. Stara mama pa jih je pogostila s pečenim kostanjem.
V vrtec smo se vrnili peš, saj smo morali opraviti še športno nalogo – pohod v okviru predšolske športne značke Zlati sonček.
Pripravila: vzg. Marija Mikec
�� oktober 2006
V soboto, 9. 9. 2006, je Osnovna šola Mirna Peč v okviru operacionalizacije Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni šoli izvedla delavnice za nadarjene učence v Globodolu. K sodelovanju je šola povabila identificirane nadarjene učence in ostale, ki so željni novih znanj in izkušenj. Delavnic v Globodolu se je udeležilo 30 učencev. Učenci so imeli možnost izbirati med šestimi delavnicami, ki so zajemale tako družboslovnohumanistična znanja kot naravoslovnotehnična. V okviru delavnice Naravne
geografske značilnosti Globodola so učenci pod vodstvom mentorice Ladislave Rupena raziskovali lego, površje, rastje in podnebja, družbenogeografske značilnosti kraja (gostoto poselitve, tipe naselij), gospodarstvo (dotaknili so se kmetijskih panog, zložbe zemljišč, komasacije), na terenu pa so izpopolnjevali svojo orientacijo.
Biološka delavnica pod vodstvom Slavke Pečjak z naslovom Rastlinstvo, živalstvo in prst je učencem omogočila, da so nadgradili svoje vedenje o živalih v prsti in phvrednosti rastišča, o indikatorjih čistosti zraka (lišaji) in prisotnosti različnih praproti. V delavnici Popis in razlaga ledinskih imen je mentorica Martina Kramar učencem uzavestila pomen ljudskega izročila. Učenci so se učili zapisa slovstvene folklore, tako da so anketirali domačine o imenih gozdov, njiv, travnikov studencev … in o hišnih imenih. Delavnica Statistika, popis in računalniška obdelava podatkov, ki sta jo vodila Gordana Kmetič in Rok Krese, je učencem predstavila različne metode uporabe matematičnih znanj v življenju. Učenci so merili zvonik s pomočjo palice in metra ter širino hiše s pomočjo ure. Likovna delavnica pod
Delavnice za nadarjene učence v Globodolu
mentorstvom Aleše Sušnik Škedelj je bila prav tako povezana z naravo. Učenci so v čudovitem ambientu lovske koče iz gline izdelovali obeske, vrče in skodelice, ki so jih okrasili s praprotjo. Ogled Slugove jame pod mentorstvom Danijela Brezovarja in članov Jamarskega društva Novo mesto Jožeta Tomšiča, Andreja Gašperiča, Jožeta Avbarja pa je bil obogaten s podatki o kraških pojavih. Člani jamarskega društva so učence seznanili z delom društva, z opremo in z glavnimi značilnostmi globodolske ravnine.
Delovna sobota je potekala od 9.0014.00 ure. Učenci in mentorji so ta dan preživeli v prijetnem vzdušju, polnem ustvarjalnega duha, v neokrnjeni naravi globodolske ravnine. Nabrali so si nova znanje in izkušnje, ki jim bodo zagotovo v pomoč v nadaljnjem življenju. Za
jedačo in pijačo je prav tako poskrbela Osnovna šola Mirna Peč, natančneje Justina Drenik. Delavnice so bile ciljno naravnane, medpredmetno povezane in prežete z višjimi taksonomskimi stopnjami. Odzivi učencev po opravljeni evalvaciji so bili pozitivni, tako da bomo s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje. Zahvaljujemo se Lovski družini Mirna Peč, še posebej Lojzetu Draganu, za prostore, prav tako tudi vsem staršem, ki so nas podprli in svojim otrokom omogočili udeležbo na delavnicah.
Barbara Goršič
V okviru ŠRD Mirna Peč je potekala dodatna športna dejavnost NOGOMET na OŠ Mirna Peč in je bila finančno podprta s strani Občine Mirna Peč.
Nogomet je potekal v času od 1. 1. 2006 do 1. 6. 2006. Vključeni so bili učenci 4., 5., 7., 8. in 9. razreda. Interesna dejavnost se je izvajala ob četrtkih in petkih, odvisno od zasedenosti dvorane in možnosti uskladitve urnika z učenci. Realiziranih je bilo 55 ur. Učenci so bili razdeljeni v dve skupini. Prvo skupino so sestavljali učenci 4., 5. in 7. razreda (mlajši dečki). Drugo skupino pa so sestavljali učenci 8. in 9. razreda (starejši dečki). V prvi skupini je bilo 19 učencev, v drugi skupini pa je bilo 17 učencev. V
Poročilo o poteku športne dejavnosti nogomet na Osnovni šoli Mirna Peč
obeh skupinah skupaj torej 36 učencev, kar je po mojem mnenju lep odziv učencev na ponujeno obliko vadbe.
Pri krožku smo se učili in izpopolnjevali tehniko brez in z žogo. Učenci so osvajali nova taktična znanja oz. pravila igranja v obrambi in napadu. Seznanili so se s posebnimi situacijami, ki lahko nastopijo v posameznem delu igre. Tudi vratarja sem seznanil z njegovimi nalogami in posebnimi situacijami. Velik poudarek sem namenil tudi športni igri (fair playu). Učenci so radi prihajali na krožek nogometa in tudi na tekmovanjih so pokazali, da so se marsikaj novega naučili in tako lažje sodelovali v igri. Z malo več sreče in tudi znanja bi
lahko dosegli še kaj več kot samo 5. – 8. mesto na tekmovanjih v mlajši in starejši kategoriji. Mlajši dečki so nesrečno izgubili po streljanju kazenskih strelov proti ekipi, ki je na koncu osvojila 2. mesto na področnem tekmovanju.
Želimo pa si, da bi v naslednjem letu imeli možnost, da trenirata obe starostni skupini vsak teden in ne samo tako kot letos na štirinajst dni.
Mentor: Boštjan Srovin
��oktober 2006
Afrika je celina lepih peščenih plaž, puščav, in skromnih, ne povsem razvitih mest. Države v Afriki niso tako razvite kot v Evropi. Predvsem severne imajo razvit turizem in ena izmed njih je Tunizija.
Njeno zelo znano letališče Monastir vsako leto sprejme turiste iz celega sveta, največ iz Evrope. Turisti ostanejo za nekaj dni v hotelskih naseljih. Hoteli in uslužbenci so prilagojeni evropskemu, sodobnemu življenju. To pomeni, da znajo nekaj tujih jezikov: angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino, ki je tunizijski drugi uradni jezik poleg arabščine. Hotelske sobe in hrana so čisto enake kot v Evropi.
V Tuniziji prevladuje islamska vera. Zato imajo Tunizijci svoj način življenja, saj svet tam ni tako razvit, predvsem zaradi lege in podnebja.
Turisti v te kraje prinašajo svetovni, sodobni način življenja. Države, ki se veliko ukvarjajo s turizmom, se počasi gospodarsko razvijajo in poleg tega tudi ohranjajo svojo kulturo, ker je še vedno pomembna za vse turiste, ki si prihajajo ogledovat puščavo Saharo, ki je od mesta Sousse
Počitnice v Tuniziji oddaljena približno štiristo kilometrov, od otoka Djerba pa veliko manj.
Če si izberemo počitnikovanje v Tuniziji, ne smemo izpustiti velike tunizijske zanimivosti, jahanja na kamelah in ogled kmetij, kjer prikazujejo pečenje kruha na prostem in stare vodnjake, kjer shranjujejo vodo za suhe vroče dni.
Vse to je tudi nas pritegnilo, da smo si privoščili počitnice v Tuniziji.
Bilo je torkovo popoldne, ko se je moja družina odpeljala do letališča Brnik. Vstopili smo na tunizijsko letalo. Do letališča Monastir smo se vozili približno dve uri. Med vzletanjem in pristajanjem smo si ogledovali pokrajino. Leteli smo enajst kilometrov nad morjem, zato smo si lahko ogledovali le oblake. Zunanja temperatura je merila –50 stopinj C. Nad tem podatkom sem bila zelo presenečena in navdušena. Temperatura v letalu pa je merila +21 stopinj C.
Ko sem v Tuniziji stopila na prosto, sem imela občutek, da sem v savni. Bilo je zelo vroče. Takoj sem vedela, da mi je to vroče podnebje zelo všeč. Preden smo prispeli v
hotelsko naselje Port el Tantoui, smo se vozili še približno trideset minut s tunizijskim klimatiziranim avtobusom. Med vožnjo smo si ogledovali mesta, vasi in nenaseljeno pokrajino. Ceste so zelo urejene z vrtovi rož in s trato, ki jo delavci zalivajo, da ne porumeni. Pogledala sem preko ceste in videla naselje, ki ni imelo asfaltiranih cest. Med hišami, ki so bile vse bele barve, je bilo veliko odpadkov in nesnage. Za hip sem pomislila, če bomo počitnice preživeli v takem okolju. Vendar ko smo se pripeljali do našega hotela z imenom Sol Selima Club, sem spoznala, da temu ni tako. Hotelsko naselje je bilo urejeno. Ko smo se sprehodili do naše hišice, v kateri je bila naša soba, so delavci urejali in zalivali vrtove, ki so bili posajeni z rožami, drevesi in cvetočimi grmi. Imela sem občutek, da sem v tropskem gozdu.
Ob večerih smo se zabavali na terasi hotela, kjer je hotelska animacijska skupina prirejala igre in showe, ki so bili zelo dobro dopolnjeni z dobro glasbo. Predvsem zaradi tega sem dobesedno uživala in sklenila, da Tunizijo in hotel Sol Selima Club še kdaj obiščem, saj sem s tamkajšnjimi animatorji sklenila prijateljstvo.
Laura BERUS, 9.a
V četrtek, 7. 9. 2006 smo se učenci 8. razredov odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. Z nami so šli učitelji Aleša Sušnik Škedelj, Boštjan Srovin in Greta Kastelic. Iz Mirne Peči smo se odpeljali okrog devete ure.
Približno ob 10.00 smo prišli v Narodno galerijo. Nahrbtnike smo odložili v prav posebne vozičke in sledili vodički. Najprej smo si šli pogledat evropsko zbirko umetnosti. Izvedeli za likovne motive in si vse seveda tudi ogledali. To pa so sveti motivi (upodabljanje svetih oseb – nabožna vsebina), posvetni motivi (upodabljanje dogajanj iz vsakdanjega življenja v graščinah …), portret (upodobitev osebe), krajina (upodobitev pokrajine), tihožitje in žanr (upodobitve iz vsakdanjega življenja). Tako smo si ogledali ogromno slik, med katerimi smo posebno pozornost posvetili iluzijski sliki tihožitja. Zanimiva je zaradi različnih živali na rožah, ki se zdijo, kot da so žive: muha, metulj. Tri slike so imele vsebino iz grških bajk (Had in Perzetona, Prometejeve muke na Kavkazu, o Parisu, kako je izbiral najlepšo boginjo ter ji dal jabolko), videli pa smo tudi različne portrete (Marija Terezija, Jezus in Marija...) Potem smo šli gledat še slovensko zbirko ter si najprej ogledali kipe. Nato smo videli še portrete krajine. Na koncu pa smo občudovali še slike največjih slovenskih impresionistov (Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen).
Približno ob 12.00 smo končali z ogledom Narodne galerije in potem smo imeli malico. Nato smo se peš odpravili po Tivoliju do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, da bi si ogledali razstavo Alana Hranitelja.
Najprej smo izvedeli vse o njem. Rodil se je leta 1968 v Zagrebu. Svojo prvo obleko je naredil že pri 6. oz. 7. letih, ko njegovih staršev ni bilo doma ter je bil sam s svojo sestro. Rjuho je položil na tla ter nanjo postavil svojo sestro. Obrezal je rjuho in obleka je bila narejena. Pri 17ih se je že ličil in oblačil drugače od svojih vrstnikov.
Na ekskurziji Ko ga je videl avtor predstave Krst pod Triglavom Dragan Živadinov, ga je vzel v službo in tako je skreiral vse kostume za to predstavo. Potem je nadaljeval svojo profesionalno pot v Ljubljani, le eno leto je deloval v Italiji. Njegova dejavnost so gledališka, operna in filmska kostumografija in maska, posveča pa se tudi oblikovanju oblek objektov, oblačil in modnih dodatkov. Razstava je izbor iz obsežnega dvajsetletnega Hraniteljevega
ustvarjanja. Izvedeli smo tudi, da Alan Hranitelj daje svojim oblačilom imena, kot so Koristna norost, Ruski metulj, Plešasta pevka, Čajnik (obleka, ki je lahko oboje, miza in obleka), Kletka … Naredil je tudi obleko, ki tehta 70 kg (predstava Psiha), ter obleko iz samega aluminija.
Okrog 13.10 smo se odpravili v bližnjo okrepčevalnico in si malo potešili žejo. Ob 13.30 smo odšli v avtobus ter se odpeljali proti Mirni Peči. Tako se je končala naša ekskurzija v Ljubljani.
Erika Hrastar, 8.a
Bohinj, 11. 9. 2006Danes je ponedeljek, 11. 9. 2006, ura je 21.
30. Nahajam se v CŠOD v Bohinju, kjer 7. b in 7. a/9, z učiteljicama go. Greto Kastelic in go. Alešo Sušnik Škedelj preživljamo petdnevno šolo v naravi. Sobo si delim s prijatelji, sošolci: z Nejcem, Lukom in Janom. Sem utrujen, saj je bil dan kar naporen. Zjutraj smo se ob osmi uri izpred mirnopeške osnovne šole odpeljali v Bohinj. Sem smo prispeli okoli enajste ure. Pred nastanitvijo v sobe so nas seznanili s hišnim redom. Po kosilu smo se s kolesi odpeljali na ogled Planšarskega muzeja v Staro Fužino. Po prihodu v dom je sledila večerja. Po večerji pa smo imeli pol ure prostega časa. V tem času sem po mobitelu domov poklical svoje starše. Dan mi je hitro in zanimivo minil, zato upam, da bo tudi jutri tako. Sedaj pa sledi nočni počitek.
Torek, 12. 9. 2006Zbudil sem se ob sedmih zjutraj, se umil in
preoblekel ter z ostalimi odšel na jutranjo telovadbo. Pred zajtrkom so nam animatorji pregledali sobe ter jih ocenili. Dobili smo oceno štiri. Dopoldne smo raziskovali gozd. Po kosilu pa je bila zelo zanimiva aktivnost – lokostrelstvo. Spoznal sem zgodovino lokostrelstva, vrste lokov ter tehnike streljanja. Ob 18.30 je bila večerja, nato sem poklical domov mami, zdaj pa se pripravljam na nočni počitek.
Iz dnevnika v šoli v naraviSreda, 13. 9. 2006Zbudil sem se ob pol sedmih. Danes smo dobili oceno
sobe 4/5. Po zajtrku smo se s kanuji odpeljali na drugo stran Bohinjskega jezera, od tam naprej pa peš v korita Mostnice. Po kosilu smo se s kolesi odpeljali v Zgornjo Bohinjsko dolino ter nazaj v Spodnjo Bohinjsko dolino. Prekolesarili smo okrog 15 km. Današnji dan je bil zelo naporen. Sem utrujen in željan počitka. Jutri pa gremo novim dogodivščinam naproti.
Četrtek, 14. 9. 2006Naša današnja sobna ocena je štiri. Takoj po zajtrku
smo se peš odpravili do spodnje postaje gondole na Ukancu. Razdelili smo se v dve skupini in raziskovali bližnjo okolico. Popoldanski čas je bil namenjen kanuizmu. Učitelj nam je predstavil pravilno veslanje in krmarjenje. Za zaključek smo pokazali naše znanje o kanujih tako, da smo morali prevoziti oz. preveslati del vodne poti na jezeru. Našo ekipo smo sestavljali Jan, Klemen in jaz. S kanujem smo uspešno prišli od starta do cilja. Bila je prava adrenalinska vožnja. Po večerji nas je zabaval animator v vlogi cirkusanta. Današnji dan je bil najbolj zanimiv doslej.
Petek, 15. 9. 2006Danes so nam ocenili sobo z oceno pet. Naša skupna
tedenska ocena je štiri. Po zajtrku smo pripravili potovalke, kajti vrnili se bomo domov. Dopoldne je v domu potekal kviz o Bohinju in TNP. Zmagala je skupina, v kateri sem bil tudi jaz. Po kosilu je sledil povratek domov. V Mirno Peč smo prispeli ob šesti uri.
�� oktober 2006
Recommended