Fran S. FinÏgar Pod svobodnim soncem neizmerno imel. âe me je ukanil? Graeca fides*. Despoj-ni...

BESeDAPOD SVOBODNIM SONCEM

Fran S. FinÏgar

Podsvobodnim

soncemDruga knjiga

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDA

Fran S. FinÏgarPOD SVOBODNIM SONCEMDruga knjiga

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-089-8

beseda@omnibus.sewww.omnibus.se/beseda

PRVO POGLAVJE

Nad Bizancem je noã. Zvezde na gosto. nebo blizu. Strgov so od‰li zadnji igralci. Hladen mir povsod. Le iz

tabern ob Zlatem rogu blizu Kampa ‰e doni krik in petje,strune in bobenãki. Toda Kamp je daleã, ob Zlatem rogu jepusto. Patricijev po zlatih palaãah ne moti hrup pijanih vo-jakov in proletarcev. Vsa okna spe.

V carski palaãi pa bedi veliko okno. Îelezni Upravda nepozna pokoja.

Sam, brez tajnika, je zakopan v grmade aktov in zapisni-kov. Od vseh koncev cesarstva se stekajo pergamentni svaljkiin z njimi deÏujejo milijoni v prazno blagajno, odkar je vdah-nila boÏja Modrost veliki despojni duhovito misel: svila —monopol!

Upravda je priãel najprej razgrinjati zapisnike o bizantin-skih trgovcih. Vse veãje in odliãnej‰e je poznal osebno ali vsajpo imenu. ZgraÏal se je, ko je bral vrednostne ‰tevilke. Da jetoliko bogastva samo v Bizancu vtkanega in zapredenega vsvilo, se mu ‰e sanjalo ni. Trgovci, o katerih je sodil, da soberaãi, reveÏi, ki so hodili pe‰ in ob vojski tarnali, da niti dav-ka ne zmorejo, ti hinavci so morali izroãiti kvestorjem veli-kansko bogastvo v drÏavno blagajno. Justinijanu je bilo licevedro, iz oãi mu je sijala radost. Kadar koli je oãaran obstalpri velikih ‰tevilkah, vselej se je ozrl skozi okno na stavbo ku-

pole Hagije Sofije in zamrmral zahvalo Bogu, da je po njegoviÏeni, veliki despojni, tako poskrbel za dragoceno stavbo.

Hipoma pa se zmraãi despotu lice. Pred njim je bil majhenzapisnik, ki je nosil naslov: Trgovec Epafrodit. Nobene ‰tevil-ke, niã o svili, niã bogastva. Suha izjava kvestorjeva: »Epafro-dit opustil trgovino s svilo. Vse preiskano, vse prazno. Stat-ve so razdejane, niti zapredka niti krpice svile ni veã prinjem.«

Epafrodit, najbogatej‰i, po vsem carstvu hvaljeni bogata‰,najuglednej‰i trgovec s svilo ni dal niãesar, ni izroãil carskiblagajni niti kosmiãa. Ni mogoãe, tu tiãi prevara; Grk me jeosleparil.

Justinijan je pogledal ‰e enkrat na pergament. Morda se jezmotil. To bo drug trgovec istega imena. Ne, ne moti se; jasnoje naslovljeno: posestnik vile, lastnik pristani‰ãa, v preãni uli-ci od Osrednje ceste. On je, znani Epafrodit! Spodaj je opaz-ka. Pisana je z drobno pisavo. Justinijan se je moral nagniti ksvetilniku, da je mogel prebrati. »Epafroditova izjava«, je na-slovil kvestor opazko.

»âe bi imel cele gore svile, bi je nikdar krpice ne prodalvsemogoãnemu despotu —,« Upravda je grozno namr‰ãilobrvi. »Njemu Epafrodit ni prodajal doslej in ne bo prodajalposlej.«

Despot je krãevito stisnil pergament in izrekel glasno:»Ima‰ prav, dobro si povedal, ne bo‰ prodajal, zakaj despotti — vzame. Upravda ti vzame, predrzneÏ!« Nato je bral dalje.»Despotu zvesti hlapec — o tem priãajo cariãin prstan, de-spotov pergament in ‰e kaj drugega, kar je moja last — Epa-frodit despotu samo poklanja in je sreãen, ãe doseÏe z revnim

darom, da za trenutek obsije Ïarek radosti lice najveãjega de-spota vseh vekov.«

Car ni izpustil pergamenta iz rok. Lice se mu je zjasnilo.»Kaj je to? Gr‰ka prevara ali vdana zvestoba? Zares, tro‰il jemnogo, prispeval v hipodromu, v vojski, a svile je vendarimel, neizmerno imel. âe me je ukanil? Graeca fides*. Despoj-ni povem, modrej‰a je od mene.«

Roka mu je segla po novih aktih.Vtem ko je Upravda delal v pozni noãi, tudi despojna ni

spala. Na barÏunastem blazinjaku je sedela, ogrnjena s pla-‰ãem dvornih straÏarjev. Oglavnica je bila potisnjena na hr-bet, da so se videli bujni lasje, ki jih je imela spete s tankimzlatim obroãkom kakor z majhnim diademom**; v njem so seiskrili dragulji. Na vitkem jonskem stebriãu iz hrizopaza jedrÏala bronasta bakantinja***… pe‰ãeno uro namesto vinske-ga grozda. Teodora je bila zaverovana v tanko pe‰ãeno nit, kije tekla skozi drobno grlo v stekleni uri. Krog lepih ustnic jije leÏalo nekaj krvni‰kega. Tudi poteze na licu so razodeva-le divjo du‰o.

Pred njenimi vrati, zagrnjenimi s teÏko zaveso, od katereso visele dragocene zlate resice, je Ïdel skljuãen na tleh ev-nuh Spiridion. ·ilasto brado je ti‰ãal med suhi koleni in bu-ljil oãi v mrak. Veãkrat se je Ïe v‰ãipnil v stegno, ker ga jezmagoval spanec, in v mislih klel Teodoro, da je ni tako dol-go.

Teodori pa se ni mudilo. Pripravljala se je na slast, ki jo bonocoj okusilo njeno srce. Hãi medvedarja se je strastno vese-lila vsakega ma‰ãevanja. Dostikrat je bila Ïe poniÏana, ko se

* Gr‰ka zvitostt.** Diadem = kIonica, naãelek.*** Bakantinja = boginja vina.

je ‰e potepala po cirkusu. âesto jo je sunil od sebe gladiator,ki je ljubil drugo, a njo preziral. Tedaj je vselej teÏko ãakala,da so se zaãele igre. Na meti je ãepela in gledala v areno. Ka-dar je zagledala, da je brizgnilo iz rane, da se je pesek pobar-val z rdeão luÏo in da je padel vznak tisti, ki jo je bil sunil odsebe, je vselej vztrepetala v brezkonãni slasti. Majhne roke sose ji skrivile v prstih in rada bi bila zdrknila z mete in ‰la kumirajoãemu gladiatorju ter mu zasadila nohte v pobledelolice. In te divje narave, ki se je razvila v brlogih, med gladia-torji in igralci, ni zadu‰ila krona. Razodela se je vselej, kadarje bila Ïaljena, zaniãevana. Takrat je vselej zakoprnela po ma-‰ãevanju; trpljenja je hotela, ob mukah nesreãnikov se je ho-tela nasititi. Vendar, odkar jo venãa diadem, je nihãè ni Ïaliltako kruto kakor tisti, katerega je vzljubila, h kateremu je ‰lana dom, ona, despojna, kakor vlaãuga. Zato raj‰i smrt kakorpa Ïivljenje brez ma‰ãevanja!

Teodora je potegnila oglavnico ãez glavo in vstala. Obrazji je gorel kakor ãloveku, ki se napravi na pot, da izvr‰i veli-ko delo.

Spiridion je ‰inil pokonci, ko so se zganila vrata, in sledildespojni kakor senca. Tudi on je imel tak pla‰ã in glavo si jezakril z oglavnico.

Hodila sta nesli‰no pod dolgimi arkadami, zavila na desno,zavila na levo, po stopnicah navzdol, ki so se ãedalje bolj zo-Ïevale. Poslednje so bile vlaÏne in nepometene. Videle so sena njih ãrne lise kakor sledovi teÏko ranjenih. Nekajkrat stapostala pri bronastih vratcih, ki jih je evnuh roãno odklenilin odpahnil. Stopnic je zmanjkalo. Spiridion je udaril s pestjona duri v steni. Za njimi se je oglasil hripavi jeãar.

»Odpri!«

»Nikomur!«»Sveta despojna trka.«Hitro so zacvilila vrata in jeãar je z izbuljenimi oãmi gledal

pri‰leca. Spiridion mu je pokazal na carico, ki je snela oglav-nico, da se je v luãi zable‰ãal diadem. Jeãar se je zgrudil nakolena.

»Odpri do Oriona!«»Oriona, Iztoka —,« je golãal jeãar.Z Ïeblja je snel teÏke kljuãe in od‰el pred njima. Odprl je

prva, odprl je druga vratca, a pred tretjimi je postal in si niupal vtakniti kljuãa v kljuãavnico.

»Zrak je stra‰en, jasna despojna!«»Odpri!« je viknila nepotrpeÏljivo.Zapah je za‰kripal, vratca so se odprla in skoznje je buh-

nil zrak, smrdeã po vlagi in plesnobi.»Daj mi luã — vidva stran!«Evnuh je izroãil plamenico s tresoão se roko despojni in se

pokorno umaknil z jeãarjem.Teodori so se svetile oãi kakor dva plamena. Pla‰ã je potis-

nila nazaj preko ramen in krepko stopila po ‰estih lesenih,sprhnelih stopnicah. Obstala je na vlaÏnih tleh. Obok je biltako nizek, da je Teodora zaãutila na glavi vlaÏne kaplje, ki sojih sproÏili od stropa njeni lasje.

Luã je razsvetlila gnusni prostor. Njene oãi so iskale Ïrtve,da bi se napile slasti.

V kotu je slonel, v sami kratki tuniki, otvezen z verigo zavrat in priklenjen na jasli kakor Ïival — Iztok. Roke je imel nahrbtu vklenjene v debele spone, ki so bile prikovane z veri-go na teÏek kamen. Iz jasli je gledalo nekaj puste zelenjave inobgrizeni kosi repe.

»Kako se zabava‰, magister peditum? âestitam!«Despojna je udarila v peklenski smeh.Veriga na jaslih je zaroÏljala in se nategnila. Iztok je okre-

nil glavo, spoznal despojno in za‰kripal z zobmi. Na glavi jeimel ‰e zlepljene lase od rane, ki so mu jo zadali ono noã, koso ga na Teodorino povelje zgrabili in zvezali.

»Ali se ‰e spominja‰, kako si pahnil iz naroãja despojno,pljunil na njeno ljubezen in zakriãal: Pre‰u‰tnica?«

Iztok ni odgovoril.»Ali ti je po‰la prevzetna sapa, barbar? Zdaj mordá ve‰ kdo

je despojna in kdo si ti, ãrv, pes barbarski!«Iztoku so se skrãile mi‰ice na rokah, teÏka veriga je zaroÏ-

ljala, molãal je.»Le natezaj, ne utrga‰! Kar zvarim jaz, drÏi na veke! Dolg

ãas ti je po menihu — po Ireni. Haha, ãudno, barbar, pogan,pa ljubi kr‰ãanskega meniha! Srbijo te roke, da bi jo objel,carico pa zadavil! Le potrpi, Azbad jo Ïe potolaÏi.«

Ob teh besedah je vzvalovilo v njegovem osrãju. Irena vAzbadovih rokah! Stra‰no so zapokale verige, da je Teodoraod strahu zadrgetala, bojeã se, da jih utrga. Ali vsa njegovasilna moã je omagala pod Ïelezjem. Zato je obrnil glavo, po-gledal z neskonãnim zaniãevanjem na despojno in pljunil vnjeno lice.

»Vlaãuga! Nesramnica! Kristus, tvoj Bog, o katerem mi jegovorila Irena, te izroãi najniÏjemu peklu, lovaãa! Zadnji pesv barbarih je vrednej‰i ãasti od tebe, ki si na prestolu!«

V Teodori je vzkipela divja kri. Pozabila je dostojanstva,pozabila, da je Ïenska. Pobledela je od Ïolãa, planila k Izto-ku in ga s stisnjeno pestjo udarila po glavi. ârn curek se jepocedil jetniku iz komaj usahle rane po licu. Teodora ni mo-

gla izpregovoriti besede, v grlu jo je davilo. In ko je zagleda-la na licu ãrni curek in na lastni roki krvav madeÏ, je zbeÏa-la iz jeãe. Plamenico je vrgla evnuhu v obraz in beÏala, da joje komaj dohajal. Iz vseh voglov, iz vseh temnih kotov je vi-dela, da vstajajo sence in kriãe, da odmeva: Vlaãuga, nesram-nica! Krist, tvoj Bog, te izroãi peklu! Kakor tisoã erinij* so seji zdele sence, ki jih je proÏila trepetajoãa plamenica v rokahevnuhovih.

Zasopla je pribeÏala v stan. Pla‰ã ji je zdrsnil med durmi zramen, sesedla se je na kipeãe blazine pod svetilnikom. Izzlatih kelihov so pogledovali plamenãki in se ãudili krvave-mu madeÏu na beli Teodorini roki. Dvigale so se luãke inskrivale za robove kelihov na svetilniku, kakor bi jih bilostrah, ker so zagledale na roki vladarice kri nedolÏnega.

Drugi dan je govoril Justinijan s Teodoro.»Premodra, kaj sodi‰ o trgovcu Epafroditu? Kvestor ni na-

‰el kosmiãa svile pri njem.«»Pri kom? Pri Epafroditu?«»Pri njem, moj svetli angel!«»LaÏ! To je laÏ! Epafrodit vara vsemogoãnega despota.«»Preiskali so skladi‰ãa in vilo.«»Zakopal je v zemljo!«»In vendar je bil po‰ten doslej. DrÏavi in dvoru je bil na-

klonjen. Veliki so njegovi darovi.«»Pesek v oãi, prejasni! Drobtine z bogatinove mize.«»Torej sodi‰, da vara despota?«»Vara, verjemi mi, vara. Naperi pravdo zoper njega. Zaple-

ni mu vse, ãe ne dobi‰ svile. Zapri ga!«

* Erinije = boginje preganjalke zloãincev.

»Ne smem prenaglo. Moj kodeks prava bi nasprotoval.Nasprotovalo bi ljudstvo v Bizancu. Vri‰ã bi nastal, ãe za-prem nenadoma njega.«

»Ne boj se sodrge! Spomni se znamkovnega upora*. Kdose je bal? Ti, despot, in vojvoda Belizar! Teodora se ni bala.Krvi sem zahtevala, s prestola nisem hotela — in kdo je zma-gal nad drhaljo?«

»Ti, mogoãna, samo ti. Sicer bi Justinijan begal danes potujini kakor plaha zver.«

»Torej ne boj se drhali in zapri Epatrodita!«»Ne bojim se, doklèr si ti ob meni, ne bojim se drhali, toda

bojim se krivice. Zato naperim strogo pravdo zoper njega, onpa bodi svoboden, doklèr ne izteãe stvar natanãno po zako-niku.«

»Tvoja vest je vest nedolÏne deklice. Apostol si in svetecboÏji. Delaj torej po vesti, toda ãasa ne trati, sicer te Grk ‰eenkrat ukani!«

Pred Teodoro se je pojavil nenadoma ãrni curek, ki se jepocedil po licu Iztoka — nedolÏnega. Vsa njena satanska na-rava ni zmogla, da bi ne pretresla groza njene du‰e, ko se jedomislila, da preganja tudi Epafrodita po nedolÏnem, dasitolikrat ni skoparil z zlatom, ko je ‰lo za dvor. Zato ni daljesilila v Justinijana, da bi zaprl Grka. Tesno ga je objela.

»Delaj torej po vesti, apostol, svetec boÏji!«Justinijan pa je delal po zakonih.

Tistega popoldne je zdihoval Radovan v peristilu in jokal ka-kor dete pred Epafroditom.

* Upor (l. s32) je dobil svoje ime po posebni znamki — nika, po kateriso se uporniki spoznavali.

»Otmi ga, na bogove, na Krista, otmi ga! Re‰i Iztoka, od-kupi ga z zlatom. SuÏenj ti bom.«

Odkar sta Epafrodit in Radovan zvedela od Spiridiona, kajse je zgodilo z Iztokom, sta hodila po vrtu kakor plahi senci.Radovan se je valjal po travi in prejokal vse dneve. Vrã vinaje stal nedotaknjen v njegovem stanovanju. Epafrodit ni go-voril, ni veleval, ni raãunal. V ãelo so se mu zagrizle tako gro-zne gube, da so suÏnji beÏali pred njim. Pa je bil nepotrebennjihov beg in strah. Nikogar ni kaznoval, nikogar o‰tel. Vsemu je bilo pogodu, ker se ni menil za nobeno stvar. Ko bi gabili obsodili pod meã, bi bil veãer pred smrtjo z jeãarjem vkocke igral, tako neupogljiv je bil njegov duh. Ker pa je zma-gala v igri despojna, ga je tako potrlo, da se mu je zdela smrtradost v primeri s to bolestjo. Stoi‰ko mirno, brezãutno jeãakal, kdaj se pojavijo palatinci ter zaseÏejo vilo in njega od-Ïeno v jeão.

Minil je teden, nikogar ni bilo. Grku se je priãelo zopet svi-tati v potrtem duhu. Na mah je oÏivel, kakor da se je polede-nel otajal na soncu.

»Radovane!«Poklical je godca izpod pinije, kjer je obupan vzdihal in

klical bogove na pomoã.»Radovane, pojdi z menoj v peristil. Zdi se mi, da vzhaja

luã na vzhodu.«Godec je ‰el za njim; neprenehoma ga je stresalo kakor

ãloveka, ki se ustavlja joku.Ko sta bila skrita ob ‰umeãem vodometu, je izpregovoril

Grk: »Radovane! âakal sem palatincev. Ni jih. Dobro zna-menje. Teodorina ma‰ãevalnost je nasiãena. S tem se mi je

priÏgala luã na vzhodu mojega upanja. Morda otmem Izto-ka.«

Tedaj je starec pokleknil predenj in prosil: »Otmi ga, nabogove, na Krista, otmi ga!«

»Tako velika je moja Ïalost in taka ljubezen do tvojega si-na, da vse zastavim zanj. Ti pa molãi, ne jokaj! Ne gani se miod tod! Kar nenadoma se mi je za bliskalo v glavi. Dosihmalje bila sama noã. Sedaj poskusim.«

»Otmi ga, otmi ga!« je blebetal starec in po bradi so se mutoãile solze.

V tistem trenutku javi Numida, da so pri‰li carski sodniasesorji. Takoj za njim se je priglasil praetor fiscalis* in Epa-froditu naznanil, da je naperjena zoper njega pravda z naj-vi‰jega dvora. Ker upa ves sodni dvor svetovalcev, da se do-kaÏe njegova nedolÏnost, hoãe sam Upravda pospe‰iti sodnoobravnavo. On pa ostane svoboden — in custodia libera —nadziran.

Epafrodit je z vdanostjo najzvestej‰ega drÏavljana sprejelpraetorjevo izjavo in obljubil, da takoj odene Ïalno oblekotoÏencev, katero upa, oprt na najjasnej‰e dokaze svoje ne-dolÏnosti, ãimprej zamenjati s slovesno stolo opraviãenja.Isto je ponovil praetor, se mu dostojno priklonil in ga nazval»excellens eminentia tua**, da se zgodi, kakor je praviãno.«

»Upam na Krista in nate, sublimis magnificentia!«Nato sta se poslovila po vseh najnatanãnej‰ih ‰egah puh-

lega Bizanca.Epafrodita je sicer iznenadil ta obisk, potrl ga ni.Zopet se je zdramil njegov poniÏani duh. Kakor spoãit orel

* Najvi‰ji sodnik v davãnih zadevah.** Odliãna va‰a prevzvi‰enost — izrazi poãa‰ãenja po tedanji ‰egi.

je razpel peruti in drznej‰i so bili krogi, ki jih je ãrtala njegovamisel.

»Teodora, tudi ti si bila trudna od zmage kakor jaz od po-raza. Sedaj si se spoãila v slasti ma‰ãevanja. Tvoja roka segapo meni, Epafrodit pa ti nastavi noÏ, da se obreÏe‰«

Tlesknil je krepko z rokami. SuÏenj se je priklonil prednjim.

»Numida, osedlaj mi konja. Hitro!«Trgovec si je kot toÏenec razmr‰il lase v znamenje Ïalosti,

se preoblekel, ogrnil preprost popotni pla‰ã in odjezdil sko-zi mesto preko Kampa v voja‰nico.

DRUGO POGLAVJE

Ko se je Epafrodit vrnil iz voja‰nice, se je Ïe mraãilo. Nje-govo lice pa je bilo jasno, oãi so mu Ïarele, v licih je plula

nervozna rdeãica. Poiskal je Radovana.Sedel je zgrbljen v Iztokovi sobi, naslonjen s komolci na

kolena. Oãi so mu Ïalostno strmele na marmorni pod.Na mizi je stala jed nedotaknjena in vrã z vinom.Ko je starec zagledal Epafrodita, se je hitro sklonil in raz-

krilil roke ter vzkliknil: »O, gospod!«»Zakaj ne je‰, oãka, zakaj ne pije‰?«Epafrodit je segel po vrãu in Ïejen odpil nekaj poÏirkov.»O, gospod, gospod, kako bi jedel, kako bi pil, ko mi je pa

Ïalost zadrgnila grlo. Ves dan te ni bilo; stokrat sem vpra‰alNumido po tebi, na bogove, stokrat, mordá ‰e veãkrat. In te-be ni bilo od nikoder. In ko se je zmraãilo, sem obupal in sezbal. Sedaj ‰e ti, gospod. ·e tebe so zgrabili! ZamiÏal je zad-nji Ïarek upanja in mislil sem, da mi utone srce v solzah.«

»Upaj, Radovane!«»Upam. Zakaj tvoje lice je polno upanja.«»Dobro sem opravil pri Slovenih.«»Pri Slovenih v voja‰nici?«»Dvajset najbolj‰ih vojakov je pripravljenih jutri opolno-

ãi.«»Da otmo Iztoka?«»Da zbeÏe z njim. Otmem ga sam.«

Radovan je zdrsnil s sedeÏa, pokleknil in objel Epafrodito-va kolena. Razku‰trana brada se mu je stresala v joku, v oãiso mu stopile solze in jecljal je s tresoãim se glasom: »O, go-spod, gospod!«

»Oãka, vstani! Jej in pij! Zakaj teÏka pot te ãaka. Junakibodo jezdili kakor veter. Konji so Ïe kupljeni, izborni konji,da jih ne preseÏe carski hlev.«

Radovan je poãasi vstal in segel po trgovãevi roki, da bi jopoljubil. Epafrodit mu jo je odmaknil in pokazal na vrã: »Pij,starãe, okrepãaj se! Jutri opolnoãi poljubi‰ Iztoka na Krista,da ga poljubi‰. In ãe ga ne bo‰, vedi, da tudi Epafrodita ni veã.Sedaj molãi, jej in pij in se ne gani iz sobe!«

Epafrodit se je hitro okrenil in od‰el.Radovan je stal na kamnitnem tlaku, solza se mu je posu-

‰ila, po dolgem ãasu je segel zopet po vrãu, za‰epetal obilneobete bogovom in pil, poln sreãe in upanja.

Epafrodit je odposlal takoj Numido s tajnim pismom vcarsko palaão do evnuha Spiridiona. Povabil ga je opolnoãina razgovor. Vedel je za trdno, da evnuh pride, naj mu gre zaglavo. Zakaj lakomnik ni poznal nevarnosti, kjer je slutil do-bro plaãilo.

Ko se je zgrnila noã brez meseãine, je zagomezelo po Epa-froditovi vili, po vrtu med pinijami in oljkami do pristani‰ãa.Brez plamenic, brez besed, brez sandal so se gibale ãrne sen-ce v vilo in iz nje preko vrta v pristan ter se takisto brez be-sed, brez luãi, z nesli‰nimi, bosimi koraki vraãale v vilo.Upognjene in skljuãene so se nizale sence po stezah do mor-ja, nagnjene naprej, se tiho hropeã vraãale, kakor bi plule pozraku. Po morju je vãasih pridrsela rdeãa luã mimo prista-

ni‰ãa. Ali njeno oko se ni ozrlo na trgovãev vrt, se ni ustavi-lo.

Pre‰la je polnoã. Propontida je zaspala, drobni valovi so jozazibali, rdeãe oãi na barkah so zamiÏale.

Takrat so se od oljãnega gaja premaknili na morje ‰tirjeteÏki ãolni. Valovi so jim segali do roba in bela pena je vãa-sih pljusknila v ãoln. Kakor bi se ‰tirje tatovi plazili po trebu-hu skozi zeleno loko, so polzele obloÏene barke po morju inse tiho bliÏale Epafroditovi jadrnici.

V peristilu je sedel Epafrodit, truden in upehan. Zavedal seje, da je prevzel vnoviã igro s Teodoro, in sedaj na Ïivljenje insmrt. Jasno je ãutil, da je njegova ljubezen do Iztoka in Irenevelika. Toda moãnej‰i je bil njegov ponos. Ni ‰lo veã za to, daotme barbara, ki mu res dolguje dolg Ïivljenja. ·lo je za to, daukani Teodoro, da prevari samega Upravdo in nato izgine kotzmagalec s smehom na ustnicah. Vse bogastvo, zlato in sre-bro, umetnine, kakr‰nih ni poznal carski dvor, skoraj vso teÏ-ko blagajno, vse je izroãil ãolnom, vse zaupal valovom. In toje izvel kot toÏenec; najmanj‰i sum naj zbudi nocoj‰nja noã,v jutro bo zaplenjena njegova ladja in njegovi Ïlahtni kamnise zable‰ãe na ãelu Teodore, iz njegovih dragocenih milefior-skih ãa‰ bo napajala despojna dvorne gizdaline, njegova teÏ-ka Ïelezna skrinja, polna bizantincev, bo izginila v nenasit-nem Ïrelu drÏavne blagajne. On sam pa utegne dobiti veri-go na vrat in se naseliti pod carskim dvorom v Iztokovi so-se‰ãini.

Ko se je Epafrodit jasno domislil nevarnosti, ga je streslo;sli‰al je udarce srca in ob sencéh mu je kovalo.

»Nazaj! ·e je ãas! Nikdar! Smrti se uklonim, Teodori nik-dar! Grk — bizantinski hotnici! Nikdar!«

Stisnil je ustnice, namr‰ãil obrvi, iz oãi mu je zasijala toli-ka odloãnost, da bi se ne umaknil za las, ko bi mu nastavilkrvnik noÏ na srce.

Stoiãno mirno je segel v srebrno ‰katlico, ki je bila polegnjega na kamnitni klopi, vzel iz nje pest dateljnov in metalpeãke v tolmunãek krog vodometa, kjer so se igrale zlate ri-bice.

Kljub temu se je oziral ãedalje bolj nemiren skozi implu-vij na nebo. Raztrgani oblaki so hiteli prek njega. Zvezde sokazale, da je polnoã Ïe davno minila.

Zakaj ga ni? je premi‰ljal Epafrodit. Ve, da sem toÏen;mordá si ne upa. In brez njegove pomoãi? Kdo najde pot doIztoka? Dvajset vrlih palatincev, Slovenov, dovolj moãi, daprodremo s silo. Toda kam? Teodorine jeãe so skrivnost vse-mu Bizancu. Kleti evnuh!

Jezno je vrgel v tolmun celo pest dateljnov, da je vodao‰kropila rob belega marmora.

Takrat se je pojavil Numida.»Vse je na jadrnici, va‰a svetlost!«»Nisi zapazil nikjer sumljivega ãolna, skrite sence?«»Nikjer, prejasnost! Morje kakor umito, pristan na drob-

no ogledan — nikogar!«»Kako da ni Spiridiona? Si vpra‰al vratarja?«»Vpra‰al, izbornost!«»Ni nihãè trkal?«»Ni se ganilo pred vrati!«Epafrodit je pomolãal. Numida je videl senco na njegovem

ãelu. Tesno je prekriÏal roké na prsih.Kar zaãujeta oba po atriju hitre korake, ki so se naglo bliÏa-

Epafrodit je vstal, Numida je stopil h korintskemu stebruob vhodu.

Star suÏenj je zasopel planil v sobo in zdrsnil po kolenihpred Epafrodita.

»Izdajalec! Premogoãni, izdajalec!«Epafrodit je rahlo pobledel. Toda vprião suÏnjev je zatajil

nemir in vpra‰al: »Izdajalec? Kdo je? Kje si ga videl?«»Po morju je pri‰el s ‰ajko, pa smo ga zgrabili.«»Ali vam je utekel?«»Ni, premogoãni! Zvezan je in usta mu ti‰ãe, da ne kriãi.«»Numida, ponj! Sem ga privedi!«SuÏnja sta hitro od‰la, Epafrodit je hodil po mozaiku in

bobnal s prsti po ãelu. »âe je izvohala moj namen, potem jeresnica, da obãuje s satanom, kakor trdi ljudstvo.«

Samo ta misel mu je vstala v trenutku, ko je ãutil, kakosega Teodorina roka zopet po njegovem osnutku, kako po-kajo niti, kako se ovija mreÏa, nastavljena despojni, krog nje-govega vratu.

Nestrpno je ãakal, kdo bi bil izdajalec.Preteklo je komaj nekaj minut, ko vstopi Numida in z njim

vred — zakrinkan — evnuh Spiridion. Pla‰ã je bil raztrgan inna ustnicah so bile kaplje krvi.

Snel je raztlaãeno krinko, katero so mu hoteli strgati suÏn-ji.

Prihuljeno in nezaupno se je ozrl po Numidi, ki je odhajal.»Mogoãni, klanja se ti Spiridion, ker si ga klical. Toda tvoji

ljudje so razbojniki. Do krvi so me, poglej!«Evnuh je pritisnil prste na krvaveão ustnico in pokazal ma-

deÏ Epafroditu.

»Zmota, grda zmota! Epafrodit plaãa vsako kapljico krvi zzlatom. Zakaj si pri‰el po morju?«

»Prejasni, najpraviãnej‰i, zmr‰eni so tvoji lasje! Kako hu-dobni so, ki te toÏijo!«

Grk je dobro razumel, da je Spiridion s tem razodel, zakajni pri‰el pri vratih do njega.

»Torej si nisi upal po Osrednji cesti?«»Custodia libera, prejasni, zakaj so ljudje tako zlobni!

Morda je svobodna pot, mordá ni, kdo ve. Iz kamna ti zrastesenca in te prime z dolgo roko za vrat. Niã se ne ve. Zato sem‰el po morju in tvegal Ïivljenje zate, samo zate, gospod. Go-vori, zakaj me kliãe tvoja dobrotljivost na cesto, po kateri ho-dita jeãa in smrt.«

»Sedi, Spiridion!«Evnuh ga je pogledal z veliko nejevero v oãeh.»Sedi in pij, Spiridion. Epafrodit je praviãen. Zgodila se ti

je krivica, poravnam jo.«Evnuh je bojeãe sedel in se stresel vselej, kadar se je ob

plapolajoãi luãi zganila senca vitkih stebrov.»Prejasnost, govori, hitro povej; zakaj ne vem, me li uãa-

ka zora ‰e Ïivega.«Evnuh se je zaãel ‰e bolj tresti in pla‰iti. âe je zaãutil zunaj

‰um, se je dvignil, prihulil in iskal kotiãka, kamor bi skoãil inse skril.

Epafrodit pa je mirno sedel. Njegove drobne oãi so poãi-vale na Spiridionu in mu govorile: »Le igraj, le igraj, lakom-nik! Tudi to igro ti plaãam.«

»Ne boj se, zadosti je zvitosti v tvoji glavi! âe bi ti vrat tiãalÏe v zanki, izmakne‰ glavo, poznam te.«

»Îe tiãi, gospod, in zanka se zadrguje. Pomisli: custodia li-

bera! Jaz pa pri tebi opolnoãi! Govori, prosim te, sicer zbe-Ïim.«

»Dobro. Poslu‰aj. Storil si mi nekajkrat majhno uslugo inse nisi kesal.«

»Nisem se, gospod!«»Storil mi bo‰ ‰e eno in veselil se bo‰ Ïivljenja do smrti.

Hoãe‰?«»Hoãem, ãe ne bo Ïe jutri konec mojega Ïivljenja.«»Ne bo ga!«Grk se je nagnil k evnuhu in uprl bodeãe oãi v njegovo po-

tuhnjeno lice.»Spiridion, pomni, da si mi ti zastrupil in zagrenil Ïivljenje,

ker si mi naznanil, da je Iztok v jeãi.«Evnuh je zinil, da bi odgovoril. Toda sr‰eãega pogleda se

je ustra‰il in poslu‰al z razprtimi ustnicami.»Iztok je meni Ïivljenje. On me je nekoã otel roparske ro-

ke. Zato zahteva pravica in hvaleÏnost, da ga sedaj otmemjaz. Zato mi pokaÏe‰ jutri ob priãetku prve polnoãne straÏepot do Iztokove jeãe.«

Evnuh je odskoãil, kakor bi ga z bodalom sunil; spaãil jeobraz, se zgrabil za glavo in zajeãal: »Ne morem, ne morem!Milost, gospod! Ne ubijaj me!«

Skljuãil se je prav do tal, zrl izpod ãela na Grka in otresalz rokami.

»Ne more‰?« je izpregovoril Epafrodit resno.»Ne morem! Izdahnem, tisti trenutek izgubim du‰o. O mi-

lost, milost, ne pogubljaj me!«Grk ga je gledal resno, molãe.Nato se je dvignil, stopil trdo predenj, postavil suhi kaza-

lec desnice kvi‰ku in izgovoril z odloãnostjo, ki ji ni odpora:

»Spiridion, Epafrodit ti veleva, mora‰, ãe ne, je po tebi!«Skopljenec je vztrepetal in se sesedel na tlak.

»Odgovori! Zvezde hite — jutri opolnoãi me poãaka‰ obmorju na carskem vrtu in me povede‰ do Iztoka.«

Krog in krog je obrnil lakotnik glavo na dolgem vratu inpremotril ves peristil.

»Kaj mi plaãa‰, gospod?« Tiho, komaj razumljivo je vpra-‰al Spiridion.

»Tisoã zlatih bizantincev.«Evnuhu so se posvetile oãi.»Tisoã — tisoã,« je jecljal. Njegova du‰a je obãutila vso

slast tolikega bogastva. Prste je skrãil in jih pritisnil k srcu,kakor bi drÏal zlato v roki.

»Odgovori!«»Poãakam te, pokaÏem pot — in nato umrem, gospod

vem, da umrem.«»Prisezi na Krista!«»Prisegam na Krista: jutri opolnoãi na carskem vrtu.« Epa-

frodit je hitro od‰el v spalnico. Evnuh je gledal za njim in ‰tels prsti: »Tisoã zlatih bizantincev, tisoã, tisoã …«

Trgovec se je vrnil in mu izroãil teÏko mo‰njo; evnuhoviprsti so se je krãevito oprijeli.

»Ná, to je za nocoj, majhna nagrada! Plaãilo dobi‰ jutri!«»Toda straÏa je na vrtu, straÏa pri vratih. Mene izpusti tebe

ne, gospod!«»Ni tvoja skrb! âakaj me — dobodi kljuãe do hodnika, dru-

go izvedem sam. Pojdi in pomni prisege. Sicer —«Epafrodit je prehodil nekajkrat peristil. V obrazu se mu je

Ïarila radost zmage. Evnuh mu je prisegel. Zlato mu je vko-

valo du‰o. Privede ga do Iztoka — padle bodo kocke opolnoãiin despojna zaigra!

Vesel je hitel v spalnico. Napisal je Ïidu Abiataru pismo,naj mu jutri opoldne izroãi kupno vsoto in opolnoãi lahkonastopi vse pravice, ker Epafrodita ne bo veã v Bizancu.

Îe je mislil leãi, poslednjiã v svoji vili, ko se nenadoma do-misli ‰e neãesa.

Iz skrbno skrite skrinjice je vzel pergament z Justinijano-vim podpisom. Razgrnil ga je predse in s spretno roko napi-sal v slogu in naãinu najvi‰je pisarne, da mu je dovoljen obiskv jeãi pri Orionu. Pergament je zopet zvil in ga vtaknil v sre-brno pu‰ico ter mu pridejal Teodorin prstan.

»Za vsak primer,« je pomislil, ko je legel. ·e enkrat je pre-motril ves naãrt. Zunaj je ‰umela Propontida v rahlih valovih,zadnjiã pod njegovim oknom.

Drugo dopoldne se je Epafrodit napotil iz vile sam, brezsuÏnjev, brez bleska, pe‰, v Ïalni obleki, z razmr‰enimi lasmipo Bizancu. Po forih ga je pozdravljalo ljudstvo z glasnimivzkliki soãutja. Imenitni me‰ãani so mu z iskrenostjo izraÏalisoãutje, tolpa je glasno kriãala in pritiskala roke v Ïalosti naprsi, ko je videla dobrotnika iz hipodroma toÏenega. Epafro-dit je vdano in poniÏno pove‰al glavo, toda Ïive oãi so mot-rile mnoÏice in se ãudile. Zakaj, da je toliko soãutja, ãepravsamopridnega, v Bizancu, ni mislil. V srcu se mu je celo zbu-dila pre‰erna sku‰njava, da bi stopil pod arkade na Teodozi-jevem trgu in izpregovoril tolpi o Iztoku, o sebi. Vrgel bi med-nje nekaj peri‰ã srebra in nastal bi upor, da bi Justinijan pom-nil, kdaj je naperil pravdo zoper njega. Toda previdno je pre-magal sku‰njavo in obiskal najslovitej‰e sodne svetnike inprisednike ter prosil pravice in milosti v pravdi.

Dasi se je zgrinjala kriãeãa tolpa za njim, koder je hodil, niu‰lo njegovemu pogledu dvoje sumljivih bitij, ki sta ga kakorpo nakljuãju sledili iz ozke ulice po Osrednji cesti. Pohvalil jev duhu Spiridionovo modrost, ker ni pri‰el do njega pri vra-tih, ampak po morju. Zato se Epafroditu ni mudilo z obiski.

PoniÏno je ãakal pri vratih svetnikov kakor reven klient, daje potratil veã ãasa in speljal tajna vohuna ãim dalje od vile.

Zakaj Numida je doma sprejemal v hlev kupljene arabce inkapadoãane, oklepe in ‰leme, ki so bili pripravljeni za beg.

Minilo je poldne, ko se je vrnil.Pri vratih ga je ãakal Numida, se mu globoko priklonil in

ga gledal z oãmi, polnimi veselja.Grk ga ni vpra‰al, ni ãrhnil besedice. Ugodno poroãilo, da

so konji v hlevu in oroÏje skrito, je govorilo suÏnjevo lice.Rahlo mu je prikimal in od‰el v atrij, kjer ga je ãakal Ïid Abia-tar. Vrtel je oãi, se stiskal za prsi in ogorãen govoril besedesoÏalja Epafroditu. Previdno se je ozrl po kotih in z gnevompriãel: »O Babilon, ki si oropal sveti tempelj, gnal na‰e oãe-te v suÏnost, o Babilon, ti si bil jagnje, jagnje, Upravda pa jevolk. O, do kosti me je ogulila kriviãna postava, do kosti, inmi ugrabila, kar sem v trudnih noãeh krvavo prihranil. In ti,vzvi‰enost, toÏen, ti, ljubezen Bizanca, ti, dobri bedak, ki sisipal despotu z obema rokama, to je plaãilo!«

»Zato odhajam.«»Odhaja‰? Nikar! Ves Bizanc je s teboj. V triumfu se vrne‰

od pravde.«»Epafrodit je star, triumfov ne mara. Zmago naj slave suhe

listine. Sedaj razume‰ kupno pogodbo!«»Ti gleda‰ deset let v prihodnost!«»Ima‰ pergament s seboj?«

»S seboj in denar tudi. Pre‰tej!«»Zaupam ti. Îelim sreãe na poti Ïivljenja. Opolnoãi bo vse

tvoje. Dotlej ‰e molãi, da izginem. Naj ti tekne poceni bogast-vo. Listine so pravnomoãne, da jih ne izpodbije noben zako-nik.«

»Naj te spremlja angel Tobijev!«Abiatar se je poslovil. Njegovi pogledi so objemali stebri-

‰ãa in pouÏivali krasoto vile in vrta.Popoldne je Epafrodita razburjalo. Sonce ni hotelo utoniti

v Propontidi. V sebi je ãutil Ïelezno odloãnost.Vsa notranjost, vsak Ïivec, vse misli — vse je bilo napeto

kakor moãna tetiva, na kateri poãiva strelica, da zleti in zade-ne v srce. Hodil je nemirno po atriju, se poslavljal od kras-nega peristila; postaval je pred kipom Atene, z utripajoãimsrcem je dal slovo Merkurju. Izprehajal se je na videz otoÏenpo vrtu.

Vsa sluÏinãad je tavala kakor prepla‰ena, zbegana, brezdela, brez misli. Leglo je nekaj teÏkega na vso vilo, na vrt, napristani‰ãe. Vse je ãakalo nekaj velikega, vse je nekaj slutilo.Radovan je pomaljal dolgo brado skozi priprta vrata, gledalna sonce, ‰epetal molitve, bogovom obetal vnoviã in vnoviãhekatombe pod lipo Svarunovega gradi‰ãa in se stresal v hre-penenju in ãakanju.

Poãasi je zakrvavelo morje. Mogoãna sonãna obla se je do-taknila valov, potapljala se in sunkoma utonila.

Tedaj je pozval Epafrodit vse suÏnje v prostrani peristil.V vseh oãeh je bila vdanost, na vseh licih Ïalost in soãutje,

ko so zagledali gospoda v Ïalni obleki.Epafrodit je stopil mednje. Na licu mu je kraljevala sloves-

nost, v oãeh ljubezen.

Z levico je odpahnil goste gube pla‰ãa, v desnici se je zas-vetil kriÏ, ves posut z dragulji. Vsi svetilniki so plameneli, daso temnele prve zvezde, ki so se priÏgale nad impluvijem.

·e nikoli se ni zdel Epafrodit suÏnjem tako sveãan, takovelik in tako mogoãen — kakor apostol. Neznana sila, strahin upanje, jim je zlomila koleno, vse se je poniÏalo in poklek-nilo. Tedaj je dvignil Epafrodit desnico s kriÏem: »V imenuKrista, z zarjo jutri‰njega dne ste vsi svobodni!«

MnoÏica je ostrmela in onemela. Poãasi se je izvil iz njevzdih, kakor bi vzdihnile prsi, s katerih se je odvalila skala. Pokolenih so drseli k Epafroditu. Solze so kapale na njegovenoge, ko so mu poljubljali sandale.

Numida pa je delil s peri‰ãem srebrne statére.

TRETJE POGLAVJE

BliÏala se je polnoã.Epafrodit je slonel v spalnici na mehkem barÏunu,

odet v najslovesnej‰o obleko. Îivot mu je bil maziljen, da jedi‰alo skozi dragoceni bisus, glava je izgubila sliko toÏenega.Vse je bilo vzorno, sijajno, kakor bi bil namenjen do despo-ta. Grk je jasno videl, da se bliÏa ura zmage ali smrti. Hotel jezmagati ali umreti v sijaju, ki ga je spremljal Ïe dolga leta.

Prislu‰kal je oprezno, se li oglase z ulice na pol pijani, napol veseli glasovi vojakov, ki se vraãajo iz tabern. Ob enajstihbi se morali oglasiti pred portalom njegove vile. Ko je zao-brnil pe‰ãeno uro, je postajal razburjen. Vsaka minuta ga jerazdraÏila. Bil je preblizu cilja, na vrhuncu do zmage ali dosmrti. Ena sama minuta, ena nepremi‰ljena beseda, ukazãastnika, ki bi odpoklical in premenil straÏe, doloãene za tonoã, bi mu lahko razbil ves naãrt, z vrha bi ga pahnil v brez-no, da bi izteÏka ‰e kdaj pri‰el tako blizu namena.

Minute so ginile, vsa stoi‰ka, mirna narava, ves njegovmoãni duh je vztrepetaval. Vstal je. Segel je po temnem pla-‰ãu, si s svileno ruto ovil glavo, ãeznjo potegnil oglavnico in‰el iz spalnice v atrij.

»Prihajajo!« mu je po‰epetal Numida.Epafrodit je bil tako vznemirjen, da ni sli‰al od daleã pri-

hajajoãega petja, smeha, trdih korakov.»S forov se sli‰i ‰um!«

»Ni s forov, prejastnost! Fori so Ïe davno umolknili.«Tedaj je tudi Epafrodit razloãil ‰um veselih vojakov, ki so

prihajali iz tabern.»Ali si videl, kam sta se vtaknila carska ovaduha, ki straÏita

mojo vilo?«»Pred vestibulom svetnika Joanesa sedita in dremljeta.«»Ugodno,« je pomislil Epafrodit. »Vojaki pridejo neopaÏe-

ni v moje hleve.«Tedaj se je pribliÏal vratom smeh, krik, dovtipi, popevke in

nerodni koraki kakor vinjenih. Nekdo se je zaletel v duri, daje zabobnelo. Epafrodit in Numida sta razloãila besede: »Te-gale imajo tudi v precepu!« Splo‰en smeh.

Epafrodit je pomeÏiknil.»To je stari Sloven. Izvrstno igra.«Poãasi so se glasovi oddaljili, umirali, se ‰e enkrat odzvali

utihnili in izginili.Epafrodit in Numida sta krenila na vrt. SuÏenj je odhitel.Ali skokoma se je vrnil za nekaj minut in naznanil: »Go-

spod, Sloveni Ïe sedlajo konje! Vsi so pri‰li neopaÏeni!«»Ali sta ãolna pripravljena? Orodje? Meãi?« Mrzliãavo je

vpra‰eval Grk.»Vse, gospod!«Spustila sta se po stezi k morju.Majhen ãoln, ki ga je gnal krepak suÏenj, je spolzel po mo-

rju. Za njim je v razdalji tiho veslal veãji.Ko so bili v Propontidi, je Epafrodit molil, stisnjen v ãrni

pla‰ã: »Gospod, pomagaj, otmi ga!«Veslaãi so tako spretno zasajali vesla v morje, da ni pljusk-

nilo, ni za‰umelo. Kakor skrivnostni senci sta drsela ãolna po

gladini, ki ni plivkala in se ni ganila kakor v strahu, polnemãakanja.

Zvezda nad kupolo sv. Sofije je pokazala natanãno polnoã,ko so v carskem vrtu pritisnili k bregu. Veliki ãoln se je skrilv visoko biãevje, nihãè v njem se ni ganil. Iz malega sta sto-pila na suho Numida in Epafrodit.

Vrh marmornih stopnic se je izlu‰ãila izza cipres temnapostava.

Epafroditu je plalo srce.Postava je zganila z roko in za njo sta ‰la po vijugastih

stopnicah med pinijami, cipresami, mandeljni in palmamiEpafrodit in Numida.

Kar senca obstane in poãaka Epafrodita.»Stoj! StraÏa! Ne dá nam dalje!«»Naprej!« po‰epeta Epafrodit in stopi odloãno proti pala-

tincu, ki je stal kakor kip sredi steze.Spiridion se je prihulil in skril za oleander.Ko palatinec zagleda Epafrodita, se hipoma obrne in od-

koraka, kakor bi nikogar ne videl.Spiridion ostrmi. Pla‰no gre za njim, sklone glavo k trgov-

cu in mu reãe z glasom, ki je razodeval strah in grozo: »Go-spod, ti si ãarovnik!«

»Sem, toda samo nocoj! StraÏe so ovraÏene. Ne vidijonas!«

Spiridion se je tega razveselil in verjel z vso du‰o, da jeEpafrodit ãarovnik. Pogumneje je stopil predenj v svesti, dajih ne zalotijo. Hkrati pa se je neizmerno bal Epafrodita. Kobi mu ta rekel sedaj: Ne dobi‰ ne enega zlatega bizantinca vplaãilo, ne upal bi se upreti ãarovniku in bi mu tiho pokorenizpolnil vsako Ïeljo.

Pri‰li so do druge straÏe ob vratih, ki drÏé z vrta v palaão.Motno je odsevalo od ‰lema v brezmeseãni noãi. Kakor sivasenca se je svetil meã v roki vojaka.

Spiridion je odpahnil duri, nalahko, da niso za‰kripale vteãajih. Vojak se ni ganil, ni dvignil meãa in jim ni zastavilpoti. Kakor iz kamna je stal, brez Ïivljenja.

Spiridion je bil sedaj prepriãan o ãarovni‰ki moãi Epafro-ditovi.

V strahu pred njim, pa drzen v za‰ãiti tolike ãarovni‰kemoãi trgovãeve, je privel hitro oba po temnih hodnikih, postopnicah in zvitih pomolih, kakor v labirintu, do zadnjihvrat, do stanu jeãarjevega.

Tu se je Spiridion ustavil.»Gospod, ali oãara‰ jeãarja?«»Njega ne morem.«»Izgubljeni!« je zacvilil evnuh.»Odpri!« je veleval Epafrodit.»Izgubljeni!« je jeãal evnuh in se kriÏal, ko je odklepal.»PriÏgi plamenico!«Numida je potegnil izpod pla‰ãa drobno luãko in uÏgal

plamenico.Spiridion je pokazal s prstom na jeãarjeva vrata in trepe-

taje poãenil za vlaÏen slop ob zidu.»Poãakam! Poãakam! Pojdita sama!«Numida udari na jeãarjeva vrata.»Odpri!«»Nikomur!«»Veliki despot zemlje in morja ti veleva!«Sivi jeãarjev obraz se je zasvetil v vratih ob Ïaru plameni-

ce. Epafrodit je razgrnil pla‰ã, da je jeãar ostrmel ob sijajujasnega gospoda.

»Velik gospod si,« se je priklanjal jeãar, »nisi pa despot! Nemorem!«

»Beri!«Epafrodit je potegnil iz srebrne cevke Justinijanov podpis

nad katerim je ponaredil carsko dovoljenje, da sme do Ori-ona.

Jeãar je slabo ãital, a je vendar spoznal Justinijanov podpis.Poklonil se je do tal pergamentu in snel kljuãe.

»Da nisi v dvomih, ‰e en dokaz! Pozna‰ prstan?«»Od despojne?« se je zaãudil jeãar in se vnoviã priklonil

prstanu.ZaroÏljali so skrivljeni kljuãi, za‰kripali zapahi, zakrulila

vrata, prva, zajeãala druga in tretja.»Toda samo ti, gospod, o tem — pokazal je Numido — ni

pisano na pergamentu!«»Samo jaz,« je odgovoril Epafrodit in vzel plamenico Nu-

midi, katerega je pomenljivo pogledal.V Grku se je vse razplamenelo od razburjenja. Njegov raz-

vajeni voh ni obãutil groznega zraka, ki je pritisnil vanj izjeãe. Samo en korak ‰e do zmage, ena minuta, kratka in od-loãilna. Zaãutil je v stari in ‰ibki roki moã, da bi prijel noÏ ins silno moãjo sunil vsakogar v prsi, ki bi mu sedaj branil docilja.

Ko je zagledal Iztoka, je prebledel. Ustnice so se mu tres-le, v oãeh ga je zaskelelo kakor od solza. ZaroÏljala je veriga,ko je Iztok obrnil vanj pogled. Mrak je leÏal na njegovih oãehkakor Ïalostna blaznost.

Epafrodit je stal sredi jeãe, plamenica je trepetala v njegovidesnici, besede ni mogel iztisniti iz grla.

Tedaj je zunaj nekaj votlo zabobnelo, kakor bi padlo truplona tlak. Epafrodit se je osvestil v grozi, v jeão je planil Numi-da s krvavo tuniko.

Iztoku se je zdanilo, spoznal je Numido, spoznal Epafro-dita.

Vkovani roki je sklenil in dvignil pa izpregovoril zamolklo,kakor iz groba: »Bogovi! O, otmite me! Na Krista, vajinegaBoga, pomagajta!«

Ko je Numida v svitu luãi ugledal svojega ljubljenega go-spoda, kako je prikovan na jasli, kako je shuj‰ano in udrtonjegovo lice, je na glas zajokal, se zgrudil k njegovim nogamin poljubil okrvavljene ãlenke, koder ga je rezala Ïelezna spo-na.

»Hitro, Numida!« je velel Epafrodit.Dasi vajen svile in barÏuna, mehkih preprog in dehteãih

sob, je Grk pokleknil v nesnago poleg Iztoka. Numida je se-gel v nedrje in odmotal zavitek z jeklenim orodjem.

Za‰umele in za‰krtale so pile. Razvajenemu trgovcu se jepocedil pot curkoma po maziljenem ãelu. Toda ni odnehal.·umelo in ‰kripalo je z neuãakljivo naglico po Ïeleznih ob-roãkih krog ãlenkov ob rokah, ob nogah. Poãasi so se zareza-vale ‰krbine, obroãki so odnehavali, Numida jih je z orja‰kosilo razkrehnil, osvobojena je bila noga, desna, leva, za njoroki. Iztok jih je dvignil in iztegnil. Zapokalo je v zastalih inokorelih ãlenkih. Priãela sta na vratu. Obroã je bil debel. âasje bliskovito beÏal.

»Pustita obroã!« izpregovori Iztok.Vsa sila, ki se pojavi v boju na Ïivljenje in smrt, se je zbu-

dila v Iztoku. Zgrabil je za precej ‰ibko verigo, s katero je bilprikovan na jasli, otrple mi‰ice na nogah so se zdramile invzvalovile, hrbet se mu je skljuãil, Ïile na vratu nabreknile,

»Nikar! Prepiliva verigo!« vzklikne Epafrodit.Tedaj je poãilo, slab udek v verigi je odnehal in Iztok je od-

skoãil na sredo jeãe, drÏeã v tresoãi se roki kos verige, ki se jedrÏala obroãa na vratu. Kolena so se mu po‰ibila in sesedel seje na mokro prst.

Zopet je segel Numida v nedrje ter mu ponudil iz stekle-nice arabske Ïganjice. Iztok je drhteã nastavil k ustnicam inizpil. Dvignila se je v njem vsa moã in naglo je vstal brez opo-re.

»BeÏimo!« veli Epafrodit in zgrabi plamenico, ki je bilavtaknjena v vlaÏno zemljo.

Odhitel je po trdih stopnicah, Iztok za njim, drÏeã v rokiverigo, da ni zvenãkala. Pred jeãarjevimi vrati so vsi opreznopreskoãili mlako krvi. Epafrodit se je ozrl samo mimogredena jeãarjevo truplo, ki je leÏalo vznak z izbuljenimi oãmi. Vsrcu mu je ‰e tiãal Numidov noÏ. Grka je strelsla groza in be-Ïal je, da je gasnila plamenica.

Ko so pribeÏali do kraja, kjer je ãepel Spiridion, je velel le-temu Epafrodit: »Zapri!«

»Ne bom, ne utegnem! BeÏimo!«Skoraj po vseh ‰tirih kakor plaha Ïival je tekel Spiridion in

jih vodil po ovinkih in stopnicah. Epafroditu se je zdelo, daje pot dalj‰a kakor prej, da so hodniki oÏji, stopnice vse opol-zle. Ozrl se je na evnuha in se za trenutek ustra‰il.

»Zmotil si se! Pot je ãudna, Spiridion!«»Ne boj se, bolj skrita je, bolj varna!«

Tedaj je trgovec videl, da tlaãi Spiridionov hrbet teÏka vre-ãa. Povpra‰al bi, pa ni utegnil.

Nenadoma so stali izven ozidja v gostem mirtovem grmiã-ju.

Spiridion je zgrabil plamenico, ji udu‰il luã z roko in jovrgel v grm.

»Kje smo?« izpregovori Epafrodit.Spiridion je poloÏil prst na usta, pokazal s kazalcem kvi‰ku

in za‰epetal: »Teodora!«Privedel jih je bil po skrivnem potu prav pod cariãinim ok-

nom na vrt.V kratkih, nesli‰nih korakih so bili na znani stezi, pri vra-

tih, kjer so prej vstopili. Ko jih je zagledala senca vojaka, se jezganila in ‰la tiho za njimi. Pri‰li so do druge straÏe, tudi tase je okrenila in jim sledila. Preden so pri‰li do morja, so seodkrhnile od temnih grmov ‰e tri sence in vse so kakor brezvolje, gnane s ãarovni‰ko silo, krenile na stezo za begunci.

Ko so se zasvetili v temi beli stebriãi ob stopnicah k mor-ju, je Epafrodit polglasno izpregovoril: »Hvala tebi, KristeSpasitelj!«

Ali v tistem trenutku so se oglasili trdi koraki, iz teme jeudaril svetel meã in po vrtu se je razleglo z glasom zapove-dujoãega ãastnika: »Kdo? — Stoj!«

Zalotil jih je nadzirajoãi ãastnik, ki je pri‰el ob nenavadniuri na vrt do straÏ.

Epafrodit je odskoãil pred ostrino meãa, zrak je zasiãal,udarec ni zadel. Bliskovito se je dvignil sivi pramen svetlegajekla, da bi udaril po Iztoku, ki je v goli tuniki ‰el za Epafro-ditom. Ali takisto bliskovito so se vzpele iz grmovja temnesence trgovãevih suÏnjev, ki so bili pripluli z velikim ãolnom

in ãakali v zasedi, ako bi bilo treba pomoãi. Napadli so odzadaj ãastnika in ga podrli.

»V ãoln!« krikne Epafrodit in potegne Iztoka za seboj postopnicah. Skoãila sta vanj tudi Numida in Spiridion.

»Odrini!«·ajka se je zagugala na valovih.Padli straÏnik je zakriãal na pomoã. Begunci v ãolnu so sli-

‰ali tek straÏ od raznih postojank prostranega vrta. Zazven-kalo je jeklo, zapokali ‰lemi, krik, hru‰ã, padanje in pljuskanjevodé. Pet straÏarjev Slovenov, ki niso zabranili Epafrodituvhoda, ki so mu na begu sledili in bili takisto namenjeni po-begniti z Iztokom, vsi so priskoãili na pomoã vrlim suÏnjem.

Iztok se je stresal v ãolnu od koprnenja, da bi udaril tudisam. Prsti na desnici so se mu krãili, kakor bi iskali roãnika,pa so otipali le konec verige, ki mu je visela od vratu.

Vsi so molãali v vroãici. Epafrodit je nastavljal uho, da bipo hrupu razbral izid boja. Udarci so ponehavali, kriã je utih-nil, bolesten stok se je priplazil zdaj zdaj po morju do njego-vih u‰es.

»Zmaga!« izpregovori prvi Numida.»Veslaj!« zapove ostro Epafrodit.Numida je zgrabil veslo in pomagal moãnemu suÏnju.·ajka je letela kakor postrv.Ko ni bilo niãesar veã sli‰ati, se je sklonil Iztok do Epafro-

ditove roke in jo dvignil k ustnicam. Grk je zaãutil dve gorkikaplji, ki sta mu kanili iz oãi junaka na drobno desnico.

»Gospod, brezmejen je moj dolg!«»Plaãal sem ti svojega!«Iztok mu je vnoviã poljubil roko, pomolãal in nato s tre-

soãim se glasom vpra‰al: »Kje je Irena?«

Vsa du‰a, srce, vse Ïivljenje je trepetalo iz te besede.»Oteta, Iztok! Ni je v Bizancu!«Iztok se je uklonil, da so se drgetajoãa kolena dotaknila

poda v ãolnu, in poloÏil glavo na mehki bisus Epafroditove-ga naroãja.

»Kristus naj ti plaãa, bogovom Ïrtvujem zate, jaz ti ne mo-rem plaãati!«

Grka je ganilo. Z obema rokama je prijel Iztokovo glavo.»Iztoãe, kakor hãerko ljubim Ireno, kakor biser jo bom ãu-

val zate. Ne vpra‰uj, kje biva. Zakaj tvoje srce bi pozabilo na-se in ‰lo za njo v pogibel. Tako mi Krista, objame‰ jo. ZaupajEpafroditu! Ona je vredna boÏje ljubezni, zato jo varujeBog!«

»Jo varuje Bog …«Zami‰ljeno, z vero in dvomom, je ponovil Iztok zadnje be-

sede.Vsi so obmolknili. Z vseh lic je odsevala skrivnost, sveãa-

nost in upanje.Le Numida se je smehljal od Ïareãega veselja in se skrbno

oziral po velikem ãolnu.Dospeli so v pristan Grkove vile. Numida je gledal nazaj in

z oãmi prebadal noãno temino.»Prihajajo,« je rekel glasno, ko so stopali iz ãolna.·ele tedaj se je zganil na dnu ãolna ãepeãi Spiridion. Zobje

so mu ‰klepetali od silnega trepeta, vreão z denarjem je pri-tiskal krãevito k sebi.

»Gospod, plaãilo!« so bile prve besede, ki jih je izpregovo-ril.

»Kako se vrne‰? Zakaj si pri‰el?«»Plaãilo, gospod, plaãilo mi daj, potem pobegnem.«

»Pobegne‰?« se zaãudi Epafrodit.»Ne morem nazaj, ne upam si. Ko si ti otemal Iztoka verig,

sem zagledal smrt. ZbeÏal sem po denar, kar sem si ga mu-koma prihranil.« Stisnil je vreão ‰e tesneje k srcu. »In sedajuteãem, gospod. Daj mi plaãilo! Tisoã, si rekel, tisoã zlatih.«

»Dobi‰, ‰e veã dobi‰. Hoãe‰ z menoj?«»Prosim, milost mi izkaÏi.«»Numida, Spiridiona naj prepeljejo na jadrnico! — Tam

dobi‰ plaãilo in pobegne‰ z menoj!«Vtem se je pribliÏal veliki ãoln, katerega so gnali zmagal-

ci z velikansko moãjo. Nekaj suÏnjev je padlo. Sloveni voja-ki niso bili ranjeni.

»BrÏ na konje!«Spustili so se vsi po strminj proti hlevu. Tam jih je ãakalo

petnajst vrlih palatincev, Slovenov, v krasni opravi jezdecev.Dvaindvajset osedlanih in obrzdanih konj je hrzalo in tolklos kopiti.

Med vojaki je bil tudi Radovan. Na glavi pozlaãen ‰lem naprsih srebrn oklep.

Epafrodit se je godcu veselo nasmehnil, ko ga je zagledalv bojni konjeni‰ki opravi, kako je ‰iroko razkoraãen nerodnostal in ãakal.

Ko je opazil starec Iztoka, bledega, v sprhneli tuniki, z ve-rigo krog vratu, je zletel k njemu in si ga pritisnil z nerodni-mi rokami na prsi, da je roÏljala veriga po oklepu, in golãal vsolzah: »Iztoãe, Iztoãe! Sinko moj, kako teÏko sem te re‰il!«

Preteklo je nekaj kratkih hipov. Iztoka je kril oklep magistrapeditum, zlati orel se mu je svetil na prsih, ob pasu mu je

poleg meãa visela drobna roÏenica. s kamenãki iz Hilbudijeveãelade. Kljub burni zadregi je ni pozabil.

Po Osrednji cesti so udarile podkve v granit, pri odrinskihvratih je zaklical Iztok, magister peditum, geslo, katero so muizdali beÏeãi Sloveni palatinci.

StraÏa je odprla, pozdravila, konjenica je ‰inila v divjemdiru iz Bizanca v svobodo.

Isti ãas se je dvignilo sidro, jadra so se napela, zmagalecEpafrodit je odplul na ‰iroko morje.

âETRTO POGLAVJE

Po Iztokovem in Epafroditovem begu se je Ïe v rano ju-tro razburil ves Bizanc. Kakor poÏar v preriji, v katero

buti orkan, je zaplamenela skrivnostna povest pretekle noãiin se raztoãila po mestu. Kakor skeleãa iskra je zadela klien-te pred vrati ãislanih konsiliarijev in pretorjev, bogatih sena-torjev in zvitih trgovcev. Kakor tuleã demon je segla do Kam-pa, na ognji‰ãe drhali ob Zlatem rogu, se razplamenela poforih in preplula veletok ljudstva na prostrani Osrednji cesti.»Iztok, Epafrodit,« so ‰epetale strahoma usahle ustnice ug-lednih me‰ãanov, ko so se komaj prebudili iz spanja. »Iztok,Epafrodit«je zakriãala mnoÏica, zaljubljena v ti imeni. Iztok,najslavnej‰i strelec v cirkusu, lepi centurio; Epafrodit, naj-dareÏljivej‰i gostitelj ljudstva pri hipodromskih igrah! Mno-Ïico je zgrabila zavest, da je utonila za vselej slast, ki bi ji jopripravil ob prihodnjih igrah Sloven Iztok, da se ji je zaprloza vselej dareÏljivo peri‰ãe Epafroditove roke. Ta ljubezen,porojena iz surove sebiãnosti, je pozabila na Bizanc, pozabi-la, da visi nad njo ko‰ãena roka mogoãnega despota, ki groz-no ma‰ãuje vsako nedostojno besedo zoper svoje veliãastvoin zoper ble‰ãeãi se nimb svete despojne. MnoÏica je poza-bila nase. Raztrgane, na pol gole tolpe so vrele skozi uma-zano ulico s SuÏenjskega trga na Konstantinov forum. Carskacesta je valila kriãeão drhal izpod arkad Tetrapilona na Teo-dozijevem trgu. Stranka zelenih je raztrosila dobro plaãane

hujskaãe med ljudstvo, da je kriãalo na despojno, pretilo car-ski palaãi s pestmi in jo zmerjalo: Morilka!

Gneãa je nara‰ãala; kakor povodenj je pokrila marmorniKonstantinov forum in obgrnila velikanska poslopja carskepalaãe. Kakor bi se dvigali kriãaãi iz zemlje, je nara‰ãalo ljud-sko valovje. Bili so tisoãi med njimi, ki jim ni bilo mar Iztokain Epafrodita. Ali trenutek je bil ugoden, da so lahko dali du‰-ka notranjemu ãrtu in svobodno kriãali in zabavljali na des-pojno in despota.

Carska palaãa, komaj zdramljena iz spanja, se je razburi-la. Azbad je bil obve‰ãen ob prvem jutru, kaj se je zgodiloponoãi. Sam je prijezdil v palaão, besnel nad centuriji, biãalvojake in takoj poslal oddelek Herulov in Germanov, naj po-veÏejo in odÏeno v jeão vse noãne straÏe. Bal se je despojnein despota in hotel ukreniti vse, da se stvar ne izve. Ko pa jeãul odposlance iz voja‰nic, da je ãez noã izginilo dvajset naj-bolj‰ih Slovenov palatincev, da je ponoãi jezdila konjenicaskozi odrinska vrata in ukanila straÏe, je bil zbegan; kriãal jepovelje za poveljem, da ãastniki niso vedeli, katero bi prejizpolnili. In sedaj nenadoma burja na ulici. Dvorjanice so tre-petale v strahu, skopljenci so se plazili kakor sence, prihulje-ni, trepetajoãi. Zatiskali so si u‰esa in se skrivali po hodnikih.Zunaj je pljuskalo valovje, kriki so navdu‰evali tolpo, divjiudarci so se oglasili na vrata carske palaãe.

Teodora se je prebudila in pozvala Spiridiona. Udarila jeprviã s slonoko‰ãenim kladivcem na plo‰ão, udarila drugiã,udarila tretjiã, da se je kladivce razpoãilo. Evnuha ni bilo. Pri-tekle so trepetajoãe suÏnje; padle na kolena in vzdihovale:»Upor! Hrup! Groza na ulici! Palaão razdero!«

Teodora je pobledela, stisnila ustnice, ãrni senci svilenihobrvi sta se vzbpãili.

»Po Azbada!« je kriknila. SuÏnje so zbeÏale iz sobe, sredinje je obstala Teodora. Razpu‰ãeni lasje so se v temnih valo-vih usipali ãez pleãa in preko valujoãih, razburjenih prsi.Rahlo se je tresla po vsem Ïivotu, iz oãi so ji gorele iskre po-guma in samozavesti.

Azbad je v hipu kleãal pred njo in iskal z ustnicami bele-ga ‰olenãka. Despojna pa mu je odmaknila nogo, pozabilavse dvorne ceremonije, topotnila po mehki preprogi in uka-zala: »Udari! Kaj ãakate?«

»Jasna despojna, morje ljudstva — straÏa pre‰ibka.« Azbadje slovkoval z drhteãim glasom in se ni upal ozreti v despoj-no, ki je stala kakor Amazonka z dvignjeno pestjo pred njim.

»Udari, sem velela! Kolji in presekaj se skozi drhal ter i‰ãipomoãi na Kampu! Hodi!«

Azbad je takoj ukazal oprostiti zvezane palatince in z vsostraÏo udaril iz palaãe. Njegov lepi Ïrebec se je vzpel in za-prhal, ko ga je pognal v mnoÏico. Krepki Heruli so nastavilikopja, osti so odprle studence krvi, drhal se je preklala, div-je tuljenje se je razlegalo po ‰irokem foru. Azbad je sekal bli-skovito z gizdalinskim meãem, katerega konica je komaj do-segala glave v gneãi. Ko ga je mnoÏica spoznala, ga je obsulas toão kamenja in opeke, ki so jo grabili iz skladi‰ãa, priprav-ljeno za cerkev sv Sofije. Koder je vrtal klin Herulov in Ger-manov, se je mnoÏica umikala. Ker pa so od zadaj pritiskale‰tevilne tolpe, umikajoãi se niso mogli beÏati, ljudsko valovjejih je stisnilo na palatince. Pobesneli ljudje so grabili kopjavojakom in jih lomili, Ïrebcu so trgali uzde, porezali povod-ce. Azbad je udrihal, da so rdeãi curki brizgali krog njega,

Konj se je spla‰il in podivjal. PredrzneÏi so drÏali Azbada zastremena, vlekli ga za noge in kriãali: »Na tla s pre‰u‰tnikom!Teodorin ljubej je! Iztoka je pahnil v jeão! Epafrodita je umo-ril! Smrt mu!«

Azbadu je omahovala roka, levica je iskala grive razbrzda-nega konja. Bil je izvrsten jezdec, ali omahoval je v sedlu; kri-ãal je povelja, toda palatinci niso mogli do njega. Z zo bmi jihje grizla gneãa, kopja so bila polomljena, zaradi navala pamnogi ‰e do meãev niso mogli, da bi jih potegnili iz noÏnic.Azbad je vztrepetal ob zavesti, da je izgubljen. âe ga poteg-nejo s konja, ga zmendrajo in udu‰e. Zabodel je ostroge ko-nju v boke, plemenita Ïival je bolestno zarezgetala, se pogna-la v skok in preko teles in glav divjala, kakor bi plula po mor-ju.

Tedaj so se nenadoma oglasile trombe teÏke konjenice.Drhal je onemela. Po Carski cesti se je zable‰ãalo od oklepov,mnoÏica je kriknila in pljusknila vsaksebi.

»Belizar! Belizar!«Togota se je izpremenila v plahost, vse postranske ulice,

vsa Solzna dolina, SuÏnji trg, vse je goltalo mnoÏice in Beli-zar, ni ne enkrat udaril z meãem. V nekaj trenutkih je bil trgprazen, gluh; drhal se je nenadoma poskrila, kakor je bila ne-nadoma zrasla iz tal.

·e isto popoldne je sklical Upravda na posvet najuglednej‰esenatorje, povabil Belizarja in Azbada. Na seji je bila tudi Te-odora.

»Videli in ãuli ste v jutro, da se je dvignila drzna mnoÏicain navalila na palaão svetega despota. Krmil sem narod, ka-kor krmi Bog ptice pod nebom; in ptice hvalijo Stvarnika,

narod pa se je uprl in psoval gospoda zemlje in morja. Govo-rite, kje tiãi vir zla, kdo je ‰ãuvalec, ki je zapeljal mnoÏico! Nasv. Trojico, umre naj!«

Krog senatorjev je dolgo molãal v globokem spo‰tovanju.Ko so z molkom naznanili, kako svete so jim besede, ki sopri‰le iz ust despota, se je dvignil siv senator, upognil kolenodo tal in izpregovoril: »Jasni despot, zmagalec Afrike! Uporje dvignil Epafrodit!« Senatorji so pridrÏevali sapo in zrli vJustinijana kakor na boÏanstvo.

»Epafrodit? ToÏenec? In custodia libera? Azbad, magisterequitum, glej, da bo ta gr‰ki hujskaã ‰e danes v vozi!«

Senator, ki je kleãal pred prestolom, je prosil z oãmi dov-oljenja, da izgovori.

»Nadaljuj, ãislana starost!«»Naj milostno dovoli hlapcu vzvi‰eni despot, da mu dam

tele listine, ki mi jih je izroãil v jutro suÏenj od Epafrodita.«Senator je segel v nedrje in pokazal pergamente.»Silenciarij, vzemi in preberi!« Tajnik je odpeãatil pismo ki

je bilo naslovljeno na Upravdo.»Mogoãni despot —«Tajnik je utihnil, roka se mu je tresla. Justinijan je upiral

vanj bodeãe oãi, suhe roke so se trdo oprijemale obslona naprestolu.

»Silenciarij, preberi! Vem, da odmeva iz pisma lajanje psa.Za to se despot ne meni! Dalje!«

»Mogoãni despot, nenasitna po‰ast, krvosès ljudski!«Senatorji so se stiskali za prsi, si ma‰ili u‰esa in se na ‰iroko

prekriÏevali preko ramen. Teodori je pobledelo lice, zlatinimb je trepetal na glavi, bager na vzburjenih prsih je drhtel.

»Nehaj!« je kriknila silenciariju.

»Beri!« je ponovil s suhim glasom despot.»Sveta despojna naj se prepriãa, kako je z njo boÏja mod-

rost. Ko bi jo bil slu‰al in zaprl Epafrodita, bi ne bruhal tasmrad iz njegovih ust. Odpusti, despojna!«

Silenciarij je nadaljeval:

»Na veãer pred svojo smrtjo prihajam k tebi, kri barbarska, dase poslovim. V ãisti vdanosti sem tro‰il, bedak, milijone za des-pota. Za plaãilo me preganja‰. Zakaj? Ker ti vlada slovita hot-nica, ker te je omreÏila pre‰u‰tnica, hãi medvedarja. Tudi njejsem poklanjal darov, da je pila iz ãa‰e zmagoslavja na moj ra-ãun. Ko pa sem zaãel z njo boj, ko sem otel kakor Suzano ãistoIreno, ko je Krist Pantokrator navdahnil barbara Iztoka, da jepahnil iz naroãja lovaão Teodoro, mi je prisegla pogubo. Spre-jel sem to obsodbo. Toda prej sem iztrgal iz jeãe Iztoka in gavrnil barbarom. Danes ti je brÏkone mnoÏica pokazala, kdo jeEpafrodit in koga bolj ljubi, tebe ali mene. Ti ima‰ meã, jazimam ljubezen. S to lepo zavestjo konãavam svojo pot. MojineÏni Ïivci, rojeni na gr‰ki zemlji lepe umetnosti, ne prena‰ajoveã tvojega nasilja. Ko bo‰ bral to pismo, vedi, da sem potop-ljen z najbolj‰o jadrnico in z vsemi umetninami vred na dnugr‰kih vodá. âe te vleãe sla, pridi ponje. Moje posestvo pa jepred letom prodano po svetem pravu trgovcu Abiataru. Storilsem to iz usmiljenja, da si ti ne oskruni‰ grabeÏljivih rok. Prav-ne listine so priloÏene.

Epafrodit.«

Vsi senatorji so se skrivili v grozi. Azbad je pobledel in za-rdeval. Justinijanovo lice je porumenelo kakor vosek, Teodo-ra pa je omahnila na prestolu in omedlela. Despot sam jo je

prestregel, dvignil v naroãje, ozrl se na senatorje in s suhimglasom, ki se mu je tresoã se trgal iz grla, izpregovoril: »Sa-tan je posodil ãeljusti psu, da je ugriznil na smrt nedolÏno,sveto despojno!«

SuÏnji so dvignili prestol in odnesli Teodoro. Sam despotjo je spremil.

Ko so poloÏili onesve‰ãeno carico na svilen blazinjak v nje-ni sobi, je pokleknil Justinijan ob njej in ji poloÏil roko naãelo. ·epetaje je klical sveto Trojstvo, rotil apostole, naj otmoTeodoro.

Poãasi je odprla oãi.Justinijan je vzkliknil: »Deo gratias!«»Ne boj se, moã se mi vraãa. O, da je u‰el klevetnik!«»Mea culpa, jasna despojna! Ko bi te bil poslu‰al!«Teodora je trudoma dvignila roko in ga objela.»Ker si apostol, moj predobri! Ali verjame‰ kleveti?«»Bogu verjamem in tebi, ker s teboj je On.«»Iztoka sem zaprla, da otmem tebe. ·ãuval je zoper despo-

ta in sedaj je otet, otet po lisjaku, o graeca fides!«»BoÏja modrost otme tebe in po tebi mene. Pravica boÏja

naj plaãa samomorilcu na dnu pekla!«»Ne verjemi, despot! Graeca fides!«Teodora je zatisnila oãi.»Ne verjamem, despojna, ker ti veli‰. Izgrebemo lisjaka!«Tedaj je vstopil dvorni zdravnik. Carica mu je odkimala z

roko, da ga ne potrebuje.»Zaspim.«»Zaspi in pozabi! …«Ko se je vrnil Justinijan v zbor senatorjev, je Teodora takoj

vstala. Omedlevico je le hlinila.

»Torej je zmagal satan — satan v njem. Prekletstvo temuGrku!«

Hodila je razburjena po dragocenih preprogah. Ustnice sose ji tresle. Glavo je povesila, v u‰esih so ji ‰umele grozne be-sede iz Epafroditovega pisma. Kakor poniÏevalni udarci zumazano roko v lice so se ji zdela ta odkritja, polna resnice.Poizku‰ala je mirno razbrati, kar je ãula iz pisma. Pre‰u‰tnica— hotnica — barbar! To nesramnost je zaluãil njej, despojni,v obraz zviti Epafrodit. In to Ïaljenje je poslu‰al zbor senator-jev. Krivili so se sivi moÏje in si zatiskali u‰esa. Hinavci! Nji-hovo srce pa se je radovalo, ko je brizgalo blato na njen sve-ti nimb. Kako si zabri‰e ta madeÏ? Ali bodo senatorji molãali?Tajna seja je. Ba, tajna! To se pravi, da bo vsak, ko se vrnedomov, tajno po‰epetal skrivnost na uho svoji Ïeni in ‰e prejsvoji ljubavnici. Te gredo v Zevskipove kopeli in bodo podveãer takisto tajno pripovedovale prijateljicam in drugo jutrobo govoril o pismu Bizanc na forih, seveda ne javno, ampakgovoril bo.

Teodora je mislila, toda ni izna‰la zatvornice, ki bi zaprlajez, preko katerega za‰umi Epafroditova kleveta.

»Naj govore,« je dejala, »Upravda ne verjame, za to mi je,za drugo se ne menim.«

Pikra porogljivost pohotnice, ki je prebredla morje blata,ji je obsenãila poteze na licih.

Ustnice ji niso veã trepetale, rahlo so se raz‰irile in na-smehnile.

»Ko sem otel kakor Suzano ãisto Ireno,« tudi to je zapisalEpafrodit, je razmi‰ljevala dalje.

»Otel? Kako otel? Mar je ni veã med dvorjanicami? Mor-da je meni‰iã utekel z barbarom?«

Ta misel jo je bolj zapekla kakor Epafroditova oãitanja. Vesstrup ljubosumja ji je prepojil du‰o. Ves strah pred carjem,vsa sramota pred Bizancem, vse je skopnelo kakor sneÏenkosmiã v juÏnem soncu. Sesedla se je na blazine in z vso vro-jeno ji duhovitostjo snovala takoj naãrte, kako bi se ma‰ãe-vala Ireni, kako dosegla Iztoka.

Vtem je Upravda v tajni seji mirno razpravljal dalje vaÏnadrÏavna vpra‰anja. Govoril je o monopolu svile, o stavbah,vodovodih, zlasti o cerkvi svete Sofije. Nobenega svetovalcani bilo, ki bi se bil drznil z najmanj‰o besedico ugovarjati. Obkoncu seje pa se je dvignil despot in slovesno razglasil

»Znano je vesoljnemu svetu, da je iskala preganjana kra-ljica Gotov, Amalasunta, zatoãi‰ãa in tolaÏbe pri meni. Des-pot zemlje jo je sprejel, poslu‰al njeno toÏbo o krivicah in jiobljubil pomoã. Toda krivica je ‰la v sluÏbi hudega duha pre-ko pravice in nabrusila noÏe zavratnim morilcem. Padla jekraljica — umoril jo je narod podloÏnikov. Zato pa je nalogadespota, ki ji je obljubil pomoã, ki si je izbral za geslo Ïivljenja,Boj krivici, brambo pravu!’, da ma‰ãuje zaradi tega njeno kri.Slovesno izroãam poveljni‰tvo armade v izku‰eno roko Beli-zarju, ki naj kaznuje smrt Amalasunte in osvobodi Italijo iz-pod jarma morilcev.«

Vsi senatorji so se priklonili. Belizar je vstal in pokleknilpred Upravdo ter sprejel zlato verigo v znak vojne oblasti,Justinijan je razprostrl nadenj roke in molil k sveti Sofiji, daga navdahne in obsenãi z duhom zmagalca.

Ob tem slovesnem trenutku javi dvorjan, da je prijezdilbrzi sel iz Odrina in Ïeli oddati list jasnemu despotu. Po‰iljaga magister peditum Orion.

Azbada je oblila rdeãica ob tem poslanstvu. Senatorji sodvignili glave in osupli strmeli na Upravdo.

»Magister peditum Orion?«Upravda se je ozrl na Azbada.»Govori, odliãnost, kdo je ta magister peditum Orion? Ne

spominjam se ga!«Azbadu so se jeÏili lasje v strahu. Iztoka sta imenovala Teo-

dora in on — cesarski ukaz je bil ponarejen — zato, da bi laÏeuniãila Iztoka. âe zve Upravda, zadene kazen samo njega.Teodora se opraviãi.

»Magister equitum, ãemu pomi‰lja‰?«»Naj bom zadnji suÏenj v hipodromu, ãe kaj vem o tem

imenu. Brzi sel se moti.«»Prinesite pismo!«Silenciarij je ‰el iz dvorane, Upravda je sedel na prestol

naslonil glavo v ko‰ãene prste in gledal proti zavesi, kamor jeizginil silenciarij. Vse je molãalo. Senatorji so si z dragoceni-mi tunikami pokrili usta, da bi se ne ãulo dihanje. Ves Bizancje vedel, da je Iztoka car imenoval za magistra palatinskihpe‰cev. Vojaki so raznesli novico ‰e tisti veãer po mestu. Insedaj Upravdovo vpra‰anje. Izpod ãela so opazovali Azbada,ki mu je ginila rdeãica in se prelivala v bledost obupnega stra-hu. Vsi so slutili, da je vmes roka carice.

Silenciarij se je vrnil s pismom. Z levico mu je namignilUpravda. Razpeãatil je zavoj in ponudil pergament carju. De-spot je zamahnil z roko in velel: »Kaj pi‰e? Beri!«

»Jasni despot!Ker se nisem utegnil posloviti, zato se poslavljam sedaj. Dolgu-jem ti zahvalo, ker sem se v vrstah tvojih vojakov izuril. Zato

sprejmi za plaãilo priloÏeno roÏenico. V njej so kamenãki iz Hil-budijeve ãelade. Vedi, da ga je podrla pu‰ãica z mojega loka.Sedaj se vraãam preko Hema k oãetu — pod svobodno sonce, kimi ga je hotela ugasiti za veke medvedarka Teodora. Po nagra-do za to njeno ljubeznivost pridem sam in z menoj vojska Slo-venov. Zahvali za ta obisk despojno.

Iztok.«

Justinijan se ni ganil. Na suhi dlani je poãivala glava, naobrazu ni zatrepetala nobena, mi‰ica. Gledal je preko sena-torjev na steno, kjer je bila slika svetih Treh kraljev pred He-rodom.

Poãasi je izpregovoril, ne da bi dvignil glavo in trenil zoãmi.

»Pekèl se je odprl danes in izbruhnil ãeto satanov. Todadespota ne uniãijo. Kristus Pantokrator jih zatre. Belizar, vsiSloveni morajo v Italijo na vojsko! Azbad naj odbere nekajHerulov, ki naj slede ubeglim Slovenom in temu magistrupeditum — Upravda se je nasmehnil — preko Hema. âe jihdohite, naj jih posekajo. âe jim uteko, naj gredo do Hunov inpoi‰ãejo Tunju‰a, ki naj se takoj oglasi v Bizancu!«

Ko so senatorji zapu‰ãali dvorano, je po‰epetal evnuh Az-badu, da mora brÏ k despojni.

Slu‰al je. Toda v grozi se je tresel. Komaj je u‰el jezi Uprav-de, ker ni despot povpra‰eval dalje o Orionu in je imel vsesamo za zvijaão Slovena, Ïe mora k Teodori. TeÏak bo raãuno Iztokovem begu.

PoniÏno je dvignil oãi v despojno, ko je kleãal pred njo inji poljubljal nogo. Toda hitro jih je povesil. Zakaj v njenihoãeh ni videl milosti.

»Kje je Irena?«»Pobegnila.«»Z Iztokom!«»Ne, sveta despojna. Teden dni poprej.«»Zakaj je nisi poiskal?«»Izginila je, kakor bi utonila v morju. Brez sledu.«»I‰ãi jo, zvedi zanjo, plaãuj vohune, sicer se mi ne prikaÏi

veã! Kako si straÏil Iztoka!«»Izdajstvo v hi‰i! Spiridion je izginil z Grkom. Podkupljen

je bil od trgovca.«»Tudi njega i‰ãi in i‰ãi Epafrodita, ki se ni utopil, nikdar.

Ne verjamem lisjaku!«»Za Epafroditom je poslal jasni despot jadrnico.«»Tega te nisem vpra‰ala! Pojdi!«Po tleh je drsel Azbad od despojne in od‰el pobit in po-

niÏan kakor zadnji suÏenj, ko ga pretepe gospodar z biãem.Ko je pri‰el iz palaãe, so Ïe gorele zvezde na nebu. Divje jegonil Ïrebca preko trgov na Kamp v voja‰nice, da bi nad ne-dolÏnimi palatinci izbruhal srd zaradi poniÏanega napuha.

V nizkih tabernah, mimo katerih je jezdil, so pa popivaliEpafroditovi suÏnji, svobodni in veseli, da so dobremu go-spodarju izpolnili zadnjo Ïeljo ter v jutro nahujskali narod vdivji upor zoper carja in carico.

PETO POGLAVJE

Iz dalje se je svitalo jutro. Zvezde so postajale redkej‰e,moãan vzhodnik je pihal po Propontidi. Epafrodit je stal

nepremiãno ‰e vedno na krovu in slonel na ograji jadrnice.Pretekla so desetletja, odkar ni prebil bogati trgovec tolikodu‰evnega in telesnega napora. Toda njegovim oãem se ‰e nizahotelo spanca. Dramila ga je zavest, da se vozi zmagalec izBizanca. Nebo je svetilo z milijardami luãk njegovemu zma-goslavju, ‰umeãa Propontida mu je z valovi vzklikala: Mno-ga leta!

Dolga, stisnjena barãica je letela. Veter je polnil jadra, daso se jambori krivili. Ob straneh pa so ‰e udarjala v morjedolga vesla pod mi‰iãavimi rokami najbolj‰ih suÏnjev, ki jihje bil vzel Epafrodit s seboj. V zaãetku voÏnje je bil tako raz-burjen, da ni bilo prostora nobeni drugi misli kakor misli nabeg in re‰itev. Neprestano je veleval Numidi, naj hitrejeudarja s kladivom takt veslaãem. Obetal jim je plaãilo in na-grado povrhu, ãe uteãejo carskim zasledovalcem. Prepriãanje bil, da ni v bizantinskih vodah hitrej‰e jadrnice mimo nje-gove. Toda kljub temu, da je letela z ugodnim vetrom in podvesli, se mu je zdelo, da leze poãasno in da utegne vsak hipzazreti za seboj rdeãe oko carske barke, ki ga ujame in odve-de v smrt.

·ele ko se je svitalo jutro in so prebrodili nad pol Propon-tide in ko najbolj‰e oko ni zapazilo nobene zasledujoãe bar-

ke, se je Epafrodit pomiril. Dovolil je veslaãem pol ure odmo-ra in obilen zajtrk. Tudi njemu je prinesel Numida ostrig inmrzlih prepelic ter vrã starega vina. Trgovec se je zavil vpla‰ã, zakaj mrazilo ga je v hladni jutranji sapi. Jedel je sslastjo, napor in skrb sta ga uÏejala, da je toãil izredno mno-go iz vrãa. Ko se je okrepãal, so se mu umirjevale misli, budilase mu je samozavest, da je zmagal despojno, otel Iztoka insebe. Na vzhodu se je boãila zarja. Trgovec se je ozrl proti Bi-zancu, ki je pogledom Ïe davno utonil v morju. Obãutil je ne-nadoma tesno bolest v srcu.

Bizanc! ·tirideset let je bival v njem, zaslovelo je njegovoime, z Justinijanom je kockal ne‰tetokrat, preden je ‰e zaca-roval. Tisoãe je izgubljal nala‰ã, da je prestolonaslednik Up-ravda imel novce za razko‰no Ïivljenje. Danes pa mora beÏa-ti, dasi ni storil krivice. BeÏati mora, ker je branil Ireno, ker jeotel Ïivljenje tistemu, kateremu je dolgoval sam Ïivljenje.

»O, Bizanc, kako si ostuden,« je izpregovoril na glas. »Se-daj moram proã od tebe, moram. Ukaz usode! Toda ‰el bi bilbrez tega povelja, ker je gnus do razmer tako grenak, da bi gamoja leta veã ne prebolela.«

Epafrodit je zaklopil oãi kakor na nebu zvezde ob vzhodujutra. Zavil se je ‰e tesneje v pla‰ã in se udobno naslonil namehkem stolu. Valovi so se penili ob bokih ladje in mu zazi-bali otoÏne misli v sladek uÏitek zmage in ma‰ãevanja.

Îivo se je vglobil v carigrajsko jutro. Sli‰al je ‰um mnoÏi-ce, ki so jo nahujskali njegovi osvobojeni suÏnji. Videl je blediobraz duhovite despojne, ki si je grizla ustnice v gnevu, da joje ukanil Grk in ji iztrgal plen iz rok. Smeh se mu je kroÏilokrog ustnic, ko je gledal v duhu suho lice despota, beroãe-ga njegovo pismo, ki ga je moralo uÏaliti do smrtne grenkosti.

Sporoãil mu je, da gre v smrt, da se potopi sredi morja. Sto laÏjo ni upal Epafrodit ustaviti preganjanja in stikanja zaseboj! Predobro je poznal Bizanc, kjer se je moralo vednoverjeti nasprotno, kar si povedal. In ãe bi verjel Upravda, neverjela bi nikdar despojna. Îelja po ma‰ãevanju bo dvignilasidro najbolj‰im barkam in razkropile se bodo po vsem Egej-skem morju ter ga iskale. Epafrodit se je skoraj glasno na-smehnil. Njegov naãrt je bil na piãico zarisan. Odloãno je raz-grnil volneno togo, vstal, se ozrl proti vzhajajoãemu soncu inz dvignjenimi prsmi potegnil vase hladni zrak. Zasenãil je oãiz dlanjo. Na obzorju se ni ganila nobena bela perut hiteãeladje.

Umirjen in zadovoljen je poklical Numido in mu zapove-dal, naj krmar okrene ladjo, ko prebrodijo Helespont, protiseverozapadu, v smeri otoka Samotrake. âe zazro pred sebojladjo, naj se ji ne ognejo. Ob njej naj plovejo dalje in razvijejonjegov prapor. âe pa bi se bliÏala barka za njimi, naj mu ta-koj naznani.

Nato je ‰el v spalnico in zaspal kakor truden vojvoda pozmagoviti bitki.

BliÏala se je tretja polnoã, odkar so bili na morju. Spati nismel nihãè, tako se je glasilo povelje. Epafrodit je stal na kro-vu in strmel v noã, da bi zagledal luã v pristani‰ãu trdnjaveToper. Zakaj krmar je trdil, da jih zagledajo o polnoãi. VoÏnjaje bila ves ãas ugodna. Sreãali so nekaj bark, ki so plule v Bi-zanc. Vse so poznale Epafroditovo jadrnico in vse so jo spo‰t-ljivo in navdu‰eno pozdravljale. Epafrodit se jim je nala‰ãbliÏal, ker je hotel, da potoma povedo carskim ladjam, kamje beÏal. Preraãunal je natanãno, da morajo ladje preganjal-

ke zakasniti en dan ob najhitrej‰i voÏnji. Toliko ãasa pa muje zado‰ãalo, da naãrt izvede in izbri‰e vsako sled za seboj.

Opolnoãi se je oglasil suÏenj na jarbolu: »Luãi!«»Toper,« je ponovil krmar in se priklonil Epafroditu. Takoj

so priãeli povezovati jadra. Vesla so le polagoma udarjala vvodo in gnala jadrnico v pristan. Preden so pri‰li v sose‰ãinobark, je ukazal Epafrodit: »Sidro!«

Velika vretena so za‰kripala, maãek se je potopil in zapiãilv dno, ladja se je stresla, nekoliko nagnila in obstala. V mor-je so spustili ãolniãek. Vanj sta sedla Epafrodit in Numida,mo‰tvo je ostalo na ladji in poleglo. Edini evnuh Spiridion nizaspal. Vse noãi in dneve je prebedel na barki. Zaril se je v kotpod krovom, pokril s plahtami vreãi z denarjem in preãepelna njih v groznem strahu. »âe nas ulove?« ZamiÏal je vselejob sami misli in se stisnil v klobãiã ter objel svoj zaklad. Ka-dar se mu je vrnil zopet pogum; ko je na ladji vse poãivalo inso doneli le udarci tolkaãa veslaãem, je odgrnil umazaneplahte, odvezal vreão s tisoã zlatimi bizantinci ter s slastjotipal po zlatnikih, pre‰teval jih s potnimi rokami in spu‰ãaltiho na kupãek. âe mu je iz tresoãe se roke zdrknil zlat in jetanko zacingljalo, je vselej vztrepetal. Vso du‰o mu je objelanedoseÏna sladkost ob tem glasu, hkrati pa mu je grozenstrah zgrabil mozeg, da je pokril z vsem telesom svoj zakladin prislu‰kal dolge trenutke, ãe ni glas koga zbudil in priva-bil dolgo roko, ki bi se iztegnila iz mraku in segla po denar-ju. Ko je prebil strah, je ‰tel dalje, pre‰tel do zadnjega, spra-vil, tesno zavezal vreão in priãel razmi‰ljati, ãesa bi se lotil.Priskoparil je toliko, da bi lahko brez dela Ïivel. Ali kako bimogel posegati v kup, ki bi kopnel in ginil. Ne. Sklenil je, da

v Toperu izstopi in odide v Solun ter neznan zaãne majhnotrgovino.

Zato je tako silno hrepenel, da bi se mogel izkrcati. TodaEpafrodit je ‰el, z njim Numida, mo‰tvo spi brezskrbno spa-nje, on pa bedi, ãaka in se trese. Naj seda jle pridejo ladje izBizanca … Zadrgetal je ob tej misli in se ozrl skozi okroglolino izpod krova.

Kakor bi ga speklo, je odmaknil obraz.Poãasi se je dvignil in pritisnil samo eno oko k lini.Zastokal je, zajeãal in se zvil nad svoj zaklad. Otrpnil mu

je razum, stisnil ga je tolik strah, da se je od drgetanja stre-sal pod njim.

Kmalu je sli‰al, da je nekaj trãilo ob barko. Dvignil je gla-vo in prislu‰koval. Jadrnica se je rahlo gugala. Zopet je poteg-nil dolgi vrat proti lini in pogledal.

Ob ladji je stala kupãijska barka, sklopljena z mostom zEpafroditovo ladjo. Na mostu je videl ljudi, ki so stopali iztuje barke na krov. Zasli‰al je nad seboj stopinje. Usta so semu razprla v krik. Toda glasu ni bilo iz grla, zajeãal je in ob-jel zaklad in miÏe ãakal smrti.

Ladja se je zibala, umirjevala, stopinje nad njim so priha-jale in odhajale, vraãale se zopet in utihnile. Spiridion je bilpo vsem telesu oblit od stra‰ne groze. ·e enkrat se je nagni-la jadrnica, zaroÏljale so verige, nato vse tiho. Pod vesli jepljuskalo morje. Drgetajoã kakor topolov list se je vzpel navreãah in pogledal skozi lino. Tuja ladja se je oddaljila in vtemi izginila. Evnuh se je oddahnil in v zahvalo molil vero.

Takoj nato pa se je ladja vzburila. Pod krovom so se zasve-tile luãi, vsi suÏnji — sedaj svobodni sluÏabniki — krmar, Nu-

mida in Epafrodit, vse se je zbralo na krovu prav tik evnuho-vega leÏi‰ãa.

Epafrodit je obstal sredi njih. Odet je bil v navadno, pre-prosto obleko popotnega prekupca. Vse lice je bilo izpreme-njeno, rjavo maziljeno, kakor od sonca ogorelo, da ga je Spi-ridion komaj spoznal.

»Konãana je pot, konãana va‰a sluÏba,« je zaãel Epafrodits tihim glasom. SuÏnji so se pripogibali, nekateri iz vrojenenavade poklekali.

»Stojte, svobodni ste. Vsakemu sem pripravil plaãilo zatrud, da lahko poãije, potem poi‰ãe slednji sluÏbe koder ko-li.«

Nekateri so zaãeli glasno ihteti.»Vsi veste, kaj se je zgodilo v Bizancu, vsi veste, da visi

smrt nad menoj.«Ihtenje je postajalo glasnej‰e, nekateri so dvigali pesti in

stiskali ãeljusti.»Hvala vam, zvesti ste mi bili in upam, da ob slovesu ne bo

med vami izdajalca.«Dvigali so se prsti kakor za prisego. Ali vse glave so se ok-

renile v kot na Spiridionovo leÏi‰ãe. Tudi Epafrodit se je ozrlna evnuha.

»Tegale sumite? Spiridion, ali res?«Evnuh se je zakolebal na kolena, dvigal visoko prste in po-

navljal prisego na Krista, na Oãeta in Sv. Duha.»ZaseÏe te smrt tukaj, pekèl tamkaj, ako si izdajalec!«Spiridion se je tresel in se rotil na sv. Trojstvo, da nikdar.»Torej zaupam vsem! Moje dragocenosti so na kupãijski

barki. Jadrnica je prazna. Trgovec, moj prijatelj, jih popelje vAtene. Jaz sedaj izstopim v Toper, izstopite tudi vi in v jutro

raztrosite po mestu vsi Ïalostno novico, da je sklenil Epafro-dit potopiti se z brzo jadrnico vred. Ko vzide sonce, priveslaj-te in zavrtajte ladjo, da se pogrezne. Îalujte za menoj, da pre-motite ljudi. Zakaj tukaj‰nji prefekt gotovo naznani takoj vBizanc, da sem se res potopil, ladje, ki me brez dvoma zasle-dujejo, priplovejo sem in se vrnejo. Sled bo izbrisana, mojeÏivljenje oteto in varno. âe me kdo sreãa, naj me ne pogleda,naj me ne pozdravi. Ali mi storite ‰e to zadnjo uslugo, vi, svo-bodni moÏje?«

Vsi so se stisnili k njemu, iskali njegovih rok, jih poljubljaliin govorili grozne prisege ter klicali vse strele iz nebes, vespekèl iz zemlje na izdajalca …

Ob sonãnem vzhodu se je gnetla mnoÏica ljudi na obreÏju.Ves Toper se je izpraznil. Epafroditovo ime ni bilo neznanoãastnikom in prefektu samemu ne. Ljudi je prignala radoved-nost, kako utone lepa barãica in pokoplje samomorilca.Osvobojeni suÏnji so begali po mestu, na glas jokali, si ruvalilase, se grizli v ustnice do krvi in vili roke ob nesreãi svojegagospoda, katerega preganja po krivici silni Upravda. Nekateriso nala‰ã vprião vojakov zabavljali na despota, da so jih pri-jeli in odgnali v kazen.

Ko je nenavadna novica pri‰la v stan prefekta Rustika, joje izvedela tudi Irena, ki je bila pri‰la sreãno iz Bizanca pokopnem k stricu in bivala s sluÏkinjo Cirilo v preprostem, napol barbarskem mestu sreãnej‰a kakor na gnilem dvoru.

»Epafrodit, moj re‰itelj, varuh Iztokov?« je izpregovorilaIrena na pol ‰epetaje Cirili, ki je prihitela k njej z usodno no-vico. Zaradi dolge voÏnje po Solunski cesti iz Bizanca do To-

pera ji je neÏno lice nekoliko zagorelo in utrujenost ‰e ni iz-ginila z njega.

Slonoko‰ãeni glavnik, s katerim naj bi ji ravnala Cirila zlatelase, ji je padel iz tresoãe se roke. Dolgi, razpu‰ãeni prame-ni mehkih kodrov so se ji usuli po ramenih, po beli jutranjiprtenini preko prsi. Vsi spomini, vsa iskrena ljubezen do Iz-toka in iz nje porojena hvaleÏnost do Epafrodita so se zbudiliz vroãim plamenom v njenem srcu. Lica so ji zagorela v srã-nem ognju, ustnice so se ji tresle.

»Bogorodica, naj ne umre praviãnik! Cirila, jaz ga otmem,moram, iz hvaleÏnosti, iz ljubezni do svojega Iztoka. Hiti!« Vnaglici ji je suÏnja spela lase s srebrno zalasnico, jo odela pre-ko tunike z lepo stolo in ji pomagala obuti mehke sandale.Nato sta ‰li obe k stricu, prefektu Rustiku. Stric je Ïe zvedelo nameri Epafrodita. Vojaki so ga obvestili, da so ujeli nekajsuÏnjev, ki so glasno Ïalili veliãanstvo despota. Leti da so po-vedali, zakaj gre Epafrodit sam v smrt — Justinijan ga dolÏipo krivem, naperil je pravdo zoper njega, on pa mu hoãeubeÏati s samomorom. Prefekt, Bizantinec skozi in skozi, si jehitro domislil, da ga bogato nagradi sam Upravda, ãe otmeEpafrodita in mu ga izroãi Ïivega. Ravnal se je pravkar zdo-ma, da bi naglo ukrenil vse potrebno in zajel ladjo, preden sepotopi. Tedaj je pri‰la Irena.

»Na Krista, otmi ga, striãek!«Irena je dvignila tresoãe se roke, v oãeh so ji igrale solze

vsa je trepetala. Rustik se je zavzel.»Irena, ti joka‰? âemu? On je zoprnik jasnega despota ãe-

mu solze za takega, solze dvorjanice?«Irena ni bila doslej povedala stricu ‰e niãesar, kar se je zgo-

dilo z njo v Bizancu. Rekla je samo, da Ïeli ostati dalje ãasa pri

njem na deÏeli, ker ji ni bilo dobro v carski palaãi. Rustik joje sprejel z velikim veseljem in bil zelo ponosen, da biva prinjem sorodnica dvorjanica.

»Epafrodit mi je storil veliko dobroto v Bizancu. Povem tiodkrito, stric, vzljubila sem magistra peditum. Toda zadela gaje nemilost despojne in uniãen bi bil nekoã, ko je bil z menoj,da ga ni otel ta Epafrodit s svojimi suÏnji. In tudi mene bi bilioneãastili in pahnili v nesreão najeti razbojniki.«

Rustik se ni zaãudil. PomiÏal je na eno oko in se nasmeh-nil. »A, tiãica, si Ïe doÏivela zanimive ljubezenske spletke nadvoru. E, Ïivi se v Bizancu, Ïivi! Poznam despojno! Tvojopro‰njo izpolnim. Ne bo poãival ta Grk v morju. Naj mu po-steljeta despot in despojna. Upravda ima trde postelje za kri-viãnike.«

Rustik se je prestopil, da bi naglo od‰el in prestregel trgov-ãevo namero.

»Ne sme‰, stric! Otmi ga in daj mu svobodo. Glej, jaz mudolgujem Ïivljenje.«

Irena je zastavila stricu pot in se ga oklenila. Toda prefektjo je prijel rahlo za roke, jih dvignil od vratu in ‰el mimo njeproti izhodu.

»Otrok moj, prva ljubezen — prvi spomini! Pozabi‰, kozaljubi‰ drugiã — tedaj se dobi drug prijatelj, ki te otme —zakaj ta mora v Bizanc pred despota, ki sem mu prisegel zve-stobo!«

Rustik je od‰el s trdimi koraki moÏa, ki je navajen veleva-ti. Irena je prebledela; iztegnila je tresoão se desnico za stri-cem, kakor bi ga hotela pridrÏati, ustaviti: »Nikar! Usmili seme. Otmi ga!«

Toda trdi koraki so Ïe odmevali po marmoru, vãasih je trãil

meã in zaroÏljala veriga na jeklenih prsih prefektu. Stric jeodhajal, da bi ujel Grka in ga izroãil pravici.

Ireni se je upognila hrepeneãa desnica, obe roki je pritisni-la na vroãe ãelo. Cirila jo je objela krog pasu, omahujoão vsilni bolesti.

V svoji sobi se je zgrudila pred ikono.»Prizanesi, o Kriste! Odpusti, otmi, otmi!«Hipoma je umolknila. Za trenutek je uprla oãi v ikono Bo-

gorodice. Obraz ji je zaÏarel.»Cirila, nocoj ga otmem iz jeãe!«»Prejasna gospodarica, teÏko delo!«»Ni ãastnika pri posadki, ki bi ne izpolnil dvorjanici sled-

nje Ïelje. Videla ga bom ‰e nocoj, govorila z njim o Iztoku,mordá mu je sporoãil, kje biva, ali je mordá pozabil na mojoljubezen.«

»Prejasna; on te ne pozabi!«»Da, on ne pozabi moje ljubezni. O, Epafrodit gotovo ve,

kje biva sedaj. StraÏo podkupiva in potem zbeÏiva k njemu.Cirila, k njemu, k mojemu edinemu!«

Irenino srce se je razgorelo v koprnenju.»Hitro na obal, Cirila. Videti ga moram; tudi Epafrodit me

mora videti. Moje oãi mu bodo govorile: Ne boj se! Irena —ti vrne dolg.«

V pristanu se je ljudstvo razmikalo ob prihodu prefekta. Dvacenturija sta vodila oddelke vojakov za njim. Hitro so zasedlipripravljene ãolne in se uprli v vesla ter gnali proti jadrnici,ki se je svetila daleã pred luko v Ïarkih vzhajajoãega sonca.Med mnoÏico je nastal zaãuden ‰um, ko je sam prefekt sedelv lep ãolniã in s ‰tirimi ãastniki odrinil na morje.

»Otmo ga! Ne utone! Dobi ga v pest Upravda! ·koda lepebarãice! Kaj bi jo potapljal? Naj bi beÏal, galebi je ne dohite,tako je urna. In denar ima, pa ti‰ãi v smrt!«

Vse to je ãul, pome‰an med mnoÏico, Epafrodit. Nihãè seni menil za preprostega potnika, spoznal ga ni v Toperu ni-hãè. Ko je trgovec videl, da so ãolni odrinili in vedel, zakaj soodrinili, ga je spreletel strah. âe jih Numida ne opazi, ãe do-spo do ladje, preden odma‰i zavrtane luknje, je preãrtanaprevara. Prefekt razpo‰lje vse voja‰tvo na lov za njim. Kakobi ubeÏal? Iz Bizanca pridejo carski zasledovalci in pogon bibil usoden.

Epafrodit se je ozrl. Rad bi se bil preril iz mnoÏice. Ali gne-ãa je bila kakor zid teles. âedalje bolj so se bliÏali ãolni brzijadrnici, ti‰ji molk je trepetal nad ljudstvom. ·epetaje, pol-glasno so govorili drug drugemu opazke na uho.

»Na krovu je!« je zavr‰alo med ljudmi.Na rilcu brze jadrnice se je prikazala postava v ble‰ãeãi se

opravi in z belim praporcem mahala kakor v pozdrav priha-jajoãim.

»Poslavlja se, Grk!« je izpregovoril tik za Epafroditovimhrbtom slok Herul, ki je di‰al po konjskem potu.

»Prefekt se je dvignil! Vojaki veslajo hitreje! Dobe ga!«Epafrodit je zaãutil mravlje po hrbtu.

»O, Numida,« se je jezil v srcu, »grom te ubij! Kaj ãaka‰?Izda‰ me! Odma‰i!«

Tedaj je zletelo belo praporce preko ograje v morje. Ble-‰ãeãa postava je izginila s krova. Epafrodit je pridrÏeval sapo.Vojaki so gonili na smrt — med ljudstvom grobna ti‰ina.

Kar se nagne visoka jambora na jadrnici. Ljudstvo naobreÏju vzklikne: »Tone! Potaplja se!«

Na krovu se prikaÏe suÏenj v kratki tuniki, pa kriãi in vijez rokami.

»Hitro si se preoblekel, Numida! Dobro igra‰! Imenitendeãko!«

Epafrodit ga je hvalil v srcu, groza je ponehavala. Barka seje nagnila ãisto na stran, voda je udarila pod krov skozi od-prte line, valovje se je razburilo in razpenilo, suÏenj je planils krikom s krova v morje in se prijel ãolniãka, ki je plesal obbarki. Vojaki so dvignili vesla in ãolna sta obstala. Na obreÏjuse je razlegal krik, smeh, za‰umeli so valovi, barka je utoni-la.

Ljudstvo se je razkropilo; Epafrodit je obstal sam, z radost-jo v srcu, da je izvel do piãice svoj naãrt, pa spet z grenkostjo,ker je morala poginiti barka ljubica, da je s poginom zabrisalasled pred preganjalci. Ko je tako zatopljen obslonel na kam-nu, ga je nekdo potegnil za rokav.

Spiridionove oãi so se zasvetile pred njim. Veliko veselje jebilo na evnuhovem obrazu.

»Gospod!« je spregovoril, ko se je previdno ozrl po okoli-ci.

»Gospod, videl sem svetlo dvorjanico Ireno.«»V Toperu ?« se je razveselil Epafrodit.»Tukajle, tamle pod platano je objokovala tvojo smrt.«»Objokovala? Je li tudi ona zvedela?«»Kaj bi ne? Ni dojenãka v Toperu, da bi ne izgovarjal tvo-

jega imena. Potrudili smo se, gospod, zelo potrudili.«»Plakala je, pravi‰?«»Na glas! Bridko, da so mi solze stopile v oãi. Morda je

omedlela, zakaj videl sem ãastnike, ki so jo obkroÏili, prineslinosilnico in od‰li z njo.«

»Sirotka, angel boÏji! ·e danes jo potolaÏim. Greh ima,kdor ne otare solz s teh nebe‰kih oãi.«

Epafrodit je govoril ganjen in ponosen. Vsa du‰a mu jevnoviã zaplamenela za Ireno in zazdelo se mu je, kakor bi gabil Bog oblagodaril in ga varoval zadnje dneve edino zato, daizvr‰i najlep‰o nalogo svojega Ïivljenja, da zdruÏi dvoje ple-menitih src, Iztoka in Ireno.

»Greh ima, pravi‰, gospod. In res ga ima in imel bi ga jaz,tako velikega, da bi me sam patriarh ne otel pekla, ko bi ti nebil naznanil.«

»Zahvalim te. Razodel si mi hvaleÏnost svetle dvorjanice.Epafrodit ji vse povrne. Kam sedaj, Spiridion?«

»V Solun; ker si nehal ti, zaãnem s trgovino jaz!«»Îelim sreãe, modrost ima‰. Morda se ‰e vidiva. Morda te

bom ‰e potreboval!«»Na sluÏbo, prejasni, vedno na sluÏbo, tebi do smrti.«Epafrodit je zagledal Numido, ki je plul s ãolniãem v‰tric

s prefektom in glasno objokoval smrt svojega gospoda. Sli‰alje, da je govoril Rustiku, kako ga je ljubil, da je hotel z njimvred v smrt, pa se je zbal, ker ni praviãen in ãist kakor ne-dolÏni Epafrodit. Grk se je hotel izogniti Numidi, da bi nezbudil pozornosti. Zato je zavil v mesto. Kakor senca mu jesledil evnuh. Ko sta pri‰la pod platano, je ponovil Spiridion:»Vidi‰, gospod, tukaj je plakala prejasna.«

Tedaj se je Epafrodit ozrl, segel v nedrje in mu smehljajese izroãil nekaj zlatov.

»Ne maram plaãila za to, res ne maram. Toda zlatih bizan-tincev je samo devet sto devetindevetdeset — za tisoã sva sezmenila, ne zameri — zato sprejmem, gospod, samo zato, naKrista, da ne laÏem.«

Epafrodit je ‰el mirno dalje in mu namignil z roko, naj seloãi od njega.

·e isti veãer je Irena zvedela po Numidi vso resniãno brid-koveselo povest o Iztoku in o Epafroditovi ukani. V blaÏen-stvu se je topila pred ikono Bogorodice. In ko se je izmolila vhvalnem psalmu, je vstala s cvetjem na licih, z ognjem v oãeh.Njeno srce je prekipevalo od ljubezni. Objela je sluÏabnicoCirilo, jo stiskala na prsi, ji poljubljala oãi in ustnice ter po-navljala kakor omotiãna: »On Ïivi! Moj Iztok Ïivi in me lju-bi! Pome pride, edini, predobri junak junakov!«

·ESTO POGLAVJE

Po travi so leÏali razsedlani konji, zleknjeni, kakor bi bilipocepali. Krila jih je plast sivega prahu. Po bokih so ‰e

polzele tu in tam debele kaplje potu in se mesile s prahom vumazane jagode. Udrte lakotnice izbornih Ïivali so trudnoplale. Kljub plemeniti krvi so komaj vzdrÏali silno dirko, vkatero jih je gnal beÏeãi Iztok in njegovi Sloveni.

Padala je veãerna rosa. V dolini je ‰umel Tonzus od zaho-da na severu so ‰epetali vrhovi dreves po rebri Hema.

»Oteti smo, slava Perunu!«Tako je izpregovoril Iztok, ko je odpel jermen pri ‰lemu in

ga poloÏil v travo.»Samo orlova perut bi nas bila dohitela in delfin bi bil pri-

plul za nami po morskih valovih; ker pa Bizantinci niso neorli in ne delfini, zato leÏemo brez skrbi to noã in poãijemo.«

Star Sloven, z razsekanim obrazom, je vrgel teÏki oklep natla in se zleknil poleg njega na zeleno grivo.

Mladi vojaki so se lotili bra‰na in skrbeli za veãerjo. ZakajEpafrodit ni pozabil, da bodo begunci laãni. Velike usnjatetorbe ob sedlih so bile nabite z mesnino in v ãutarah je pljun-kalo najbolj‰e vino.

Radovan je vlekel za jermen oklep po tleh in se bliÏal Izto-ku, ki je zami‰ljen slonel na kupu praproti ob prasketajoãemognju. Iztok se je nasmehnil starcu.

»Kakor raca, tako kobali‰, oãka!«

Radovan je izpustil jermen iz roke, oklep je zevajoã obtiãalza grmom.

»To imam za plaãilo, da sem te re‰il! NehvaleÏnik!«»No, Radovane, ne jezi se! Zahvali bogove za tako jeÏo!

Nisi ‰e sedel na bolj‰em konju!«»Hvala tebi za tako pasjo jeÏo! Racam sedaj po tleh, kakor

bi bil pijan. In vendar je moje grlo suho in pra‰no kakor cesta,po kateri smo gonili.«

»Ne jezi se! Saj ve‰, ãe je volk v sedlu, psu ni poãitka!«»Seveda! Tvojega jezika ne bolijo noge.«»Lézi semkaj, poãij, bodi dobre volje in raj‰i zapoj!«»Zapoj, zapoj! Sedaj se ‰ali‰ z menoj, ki sem ti zdrobil ve-

rige. Seveda! Lahko ti je z mojo roko gade loviti! Toliko mo-drosti pa ni v tebi, da bi vedel, ãe koko‰ ne zoblje, da tudi nepoje!«

Radovan si je jezno pukal brado in otresal iz nje prah ki semu je, pome‰an s potom, sesedel po dolgem predenu.

»Dajte, mladci, veãerje Radovanu!«Vojak je odprl pred starcem torbo in privlekel iz nje kos

mrzle peãenke.»âutaro!« je zamrmral Radovan.Ko mu jo je ponudil, jo je prijel s trudnimi rokami, zaka‰-

ljal in zacmokal.»·e pljuniti ne morem, taka su‰a! In sedaj bo tekla ta Ïlaht-

na Epafroditova kaplja po tako grdi pra‰ni cesti. Kak‰na ‰ko-da!«

Odpil je nadu‰ek veã ko pol in se oddahnil.»Epafrodit, ko bi ti vedel, kako te ljubim!«Nastavil je ‰e enkrat in nato zakotalil prazno ãutaro po

travi.

»Iztoãe!« je priãel z razveseljenim glasom. »Da nisem ho-dil jaz s pametjo po svetu, kaj bi bilo s teboj, kozliãek!«

»Za to ti bo vedel hvalo ves rod Slovenov .«»Za hvaljene jagode je treba kruto majhne cajne! Ampak

vendarle: ãe bo‰ imel ti le toliko hvale v srcu, kolikor je ima‰preveã na jeziku, bom vesel. Upam namreã, da bo‰ o prilikipoãesal tistega ko‰truna Tunju‰a, ãe ga seveda sam ne po‰-ljem prej Morani za priganjaãa. Zakaj malo malo je manjka-lo zadnjiã —«

Begunci so polegli krog Radovana in Iztoka ter radovedniposlu‰ali godca.

»Govori, oãka!« so se oglasili vsi zaeno. »Stvar je zanimi-va. Da bi bil ti Tunju‰a?«

»Jaz, da, jaz, Radovan!«»Povej!« je silil Iztok.»Zadnjiã je bilo, ko sem nesel tvoje pozdrave iz Bizanca

domov.«»O domu, o sestri Ljubinici, o oãetu Svarunu mi nisi ‰e niã

povedal. Ni lepo!«»Ni lepo? Sinko, vsak pastir naj svoje ovce zavraãa! Ali si

me kaj vpra‰ai? Po oãetu, po sestri? Niã! Zadnjo kapljo lju-bezni do svojih ti je menda izpila tista lepa dvorjanica, tistamehka podlasica. Ali naj ta rodi Slovenom Svaruniãe, volkovein ture? Kaj? Jagnjeta ti bo rodila, in ‰e ta kilava!«

»Radovan, ne skruni mi Irene! Molãi!«Iztok se je stresel od razburjenosti. V oãeh. so se svetlika-

li plameni. Radovan ni okrenil glave. Zavrtil je samo oãi pa jevidel zadosti. Potuhnil se je, segel po drugi ãutari, pil in na-daljeval: »Ko sem doma Ïalostnemu oãetu povedal, da Ïivi‰,da pravzaprav imenitno Ïivi‰ v Bizancu, je stari oÏivel, kakor

bi se bil napil tegale vina. Zakaj ko sem pri‰el v gradi‰ãe, jeleÏal v travi, zvit v klobko, in jeãal v smrtnih bridkostih.«

»Bolan?« je hitro vpra‰al Iztok.»Ne bolan, Ïalosten, na smrt Ïalosten zaradi vojske med

brati. Ob njem sta kleãala Velegost in Bojan in ga tolaÏila.Vrnila sta se namreã z nesreãno vestjo, da Anti, zlasti stare-‰ini Volk in Viljenec, noãejo miru!«

Vsi vojaki so namr‰ãili obrvi in poslu‰ali resnih lic Radova-na.

»Volk in Viljenec! Zaslepljenca!«»Zapeljana, na‰ãuvana po Tunju‰u!«»Ve‰ li to?«»Povedal mi je star Ant, ki se je umaknil prelivanju bratov-

ske krvi in se potikal sam kakor volk v gori, ves Ïalosten. Intakisto mi je pravil Svarun, da je bil pri njem Tunju‰ in ‰ãu-val v boj na Volka in Viljenca, Ljubinica pa mi je razodela, dase je Tunju‰ pri njej Ïenil, kravjerepnik!«

»Pri Ljubinici Ïenil? Hun, Tunju‰? LaÏe‰, Radovan!«»Da bi lagal, Iztoãe! ·e je leÏal razbiti vrã na mizi; ki ga je

Tunju‰ razsul v jezi, ko sem dospel v gradi‰ãe. Ljubinica se jetresla od groze, ki ji jo je zavdal ta ãeljustaã, merjasec smrd-ljivi.«

»Da bi ga sreãal! Ne uide mi!«»Kakor sem ga sreãal jaz in kakor je, Ïal, u‰el meni.«»Morda pa le Radovan njemu,« je zamrmral stari Sloven;

tega godec seveda ni sli‰al, ker ni maral.»Sreãal sem ga, ko je vihral iz gradi‰ãa, ker mu je Ljubini-

ca pomolila psico z ognji‰ãa pod nos namesto poljuba. V do-lini blizu gradi‰ãa sem zagledal njegov rdeãi pla‰ã — jaz pa vzasedo. âakaj, sem si mislil, zdaj se spomni‰, kdaj si preganjal

Radovana! Hitro je jezdil, glava mu je visela konju na vratu,vsa Ïalostna in dremotna. MiÏal je, natanko sem videl. Ob-ljubil sem bogovom obete, napel hrbet ter se pripravil zaskok iz zasede. Bil je tako blizu, da bi ga zagrabil za pla‰ã,SeÏem po noÏ za pas — na bese, noÏa ni bilo. Izgubil sem gabil. In tako je ubeÏal smrti, kravjerepnik!«

»Pij, Radovane! Dobro si povedal!«»·e bolje bi bil naredil, toda ãe ni bilo noÏa; ali naj ga s

plunko po glavi? Veã je vredna ena struna kot vsa njegovabuãa. Toda ‰e se sreãava, ‰e in tedaj —«

Godec je zamahnil s pestjo in zopet segel po ãutari.Vojaki so udarili v vesel smeh. Toda Radovan jih je o‰inil

z divjim pogledom in se prevalil od ognja v visoko travo.»Le smejte se, drobnica vrtoglava! Ne poznate me ‰e!«Potegnil je k sebi prazno torbo in si jo del pod glavo.»Spat!« je ukazal Iztok. »StraÏa pri konjih naj se menjava

na vsaki dve uri, da ãuvaja ne premaga spanec; zakaj trudniste. Ob svitu zore odrinemo preko Hema!«

Vojaki so razgrebli Ïerjavico, da je ugasnil ogenj. Za nekajtrenutkov so vsi trdno pospali.

Tudi Iztok si je Ïelel spanca. Zaãutil je po udih silno utru-jenost. ·ele sedaj se je zavedel, kako ga je zmuãila jeÏa. Zaklo-pil je oãi in potegnil konjeni‰ki pla‰ã ãez obraz. Tisoã mislimu je vrelo po glavi. Toda na vse bi bil pozabil, samo da seodpoãije za daljno pot. Zaman. Iz dragega konjeni‰kega pla-‰ãa je dihal vonj po nardi. Tako je dehtelo tisto noã v njego-vi sobi, ko se je se‰el z Ireno.

Objel ga je ves ãar liste noãi, ko je ljubljeno vedel za me-hko roko iz ãolna po Epafroditovem vrtu. V temi pod pla-‰ãem je zagledal njene modre oãi, na licih zaãutil boÏanje

njenih svilenih las. Njegova du‰a je sedla v ‰ajko, s katero joje spremljal nazaj v carsko palaão. Nad njima nebo, v srcih ensam koprneã Ïarek, na ustnicah molk, ker so onemele bese-de v toliki sreãi … Nato boj, boj zanjo — napad na vrtu —grozna jeãa — sedaj brez nje … Kje si, Irena?

»Oteta,« mu je rekel Epafrodit. Oteta? Azbadu? Teodori?Morda tudi njemu oteta — in ne zanj. In vendar mu je Ïiv-ljenje brez nje smrt, dan brez veãne misli nanjo pusta noã vsezmage prazna igraãa, ãe bi ne mogel pokloniti lovorik njej.Irena, kje biva‰? Ali hrepeni tvoje srce po meni?

»Tako mi Krista, objame‰ jo!«Tudi to je rekel Epafrodit. Objamem? Kdaj? »Ker jo ãuva

Bog!« Iztok se je v temni slutnji domislil blagovesti, kateromu je podarila Irena. Spominjal se je izrekov Krista kriÏane-ga, katerega je molila ona. In rekla mu je: Veruj resnici in nje-gova ljubezen napolni tudi tvoje srce.

Iztok je obãutil rahlo upanje; daleã na vzhodu se je zasve-tilo, s tihim ‰elestom je pri‰lo po vrhovih dreves in mu poji-lo du‰o z besedami blagovesti: »Kar koli boste prosili v mo-jem imenu, se vam bo zgodilo.«

Ustnice barbara so se zaãele premikati, iskale so besed,vrelo je iz du‰e: »Samo njo, Ireno, sveto, ãisto, mojo edino midaj — po Kristu, Gospodu njenem!«

Kakor sladka omotica mu je stisnilo senca, obteÏile so setrepalnice, iz noãi se je rodila luã, iz luãi je krilila Irena z ro-kami proti njemu in ga klicala: »Pridi, moj predobri, junakjunakov!«

Zvezde so gasnile v hladnem jutru. âuvaj je prebudil voja-ke. Takoj so osedlali konje, ki so odpoãiti veselo hrzali, ko sose pasli po travi.

»Niste niãesar ãuli v noãi?« je vpra‰al Iztok.»Niãesar, magister equitum,« ga je nazval najstarej‰i Slo-

ven, ki je straÏil jutranjo straÏo.»Topot konjice se ni oglasil?«»·umela je reka, cesta je bila mrtva!«»Hitro prigriznimo, potem na pot! Zveãer prenoãimo on-

stran Hema in tam smo Ïe utekli vsakemu pogonu.«Vojaki so tesno opasani stoje zajtrkovali. Edino Radovanov

oklep je ‰e tiãal za grmom; kjer ga je bil pustil zveãer .Sam je ‰e glasno hropel na torbi.»Radovane!«Iztok ga je potresel za ramo.Godec je kriknil, sunil z obema rokama in se izmotal iz vol-

nene halje, s katero se je bil odel preko glave.Obsedèl je na tleh, si mencàl oãi in pla‰no gledal po voja-

kih.»Ni ga besa!« je zaklel po bizantinsko.Vojaki so se mu zasmejali.»Koga ni?«»Tunju‰a! Davil sem ga, za vrat sem ga drÏal, pa mi je u‰el,

kravjerepnik! ·e v spanju ãlovek ne poãije.«»Oãka, mi gremo! Hitro se opravi in na konja!«Radovan se je skolebal na kolena, se uprl s pestmi v zem-

ljo in lezel kvi‰ku.»Pri Morani, da ne ãutim nobene noge!«Iztok mu je Ïe ponujal polno ãutaro.»âe me ta ne oÏivi, leÏem nazaj, vi pa hodite svojo pot brez

mene!«Golcal je na te‰ãè moãno gr‰ko vino, doklèr ni izpraznil

ãutare. Obliznil se je po mokrih brkih, zacmakal in izprego-

voril: »Epafrodit, samo tvoja ljubezen je resniãna! Bogovi steboj in s tvojim vinom! Zakaj te je neslo iz Bizanca? Postaralse bom od Ïalosti, ker ne sreãam veã ne tebe ne tvojega vina.Ali ga sploh ‰e kaj imate?«

»Deset velikih buã, oãka!«»Torej grem z vami in vam pokaÏem staro pot preko He-

ma. Sicer bi legel v travo in spal.«»Ter ãakal Tunju‰a.«Tako je rekel vojak, ki je stal pred njim in drÏal oklep, da

bi mu ga pripel okrog prsi.»Nak! Oklepa nikdar veã na moje kosti! Saj nisem Ïelva.

Do krvi so me oÏulila ta Ïelezna rebra.«Iztok je velel vojakom, da so pripeli oklep k sedlu, dva pa

sta pomagala Radovanu na konja.Jutranjica je ‰e trepetala na nebu, ko so begunci hitro jez-

dili navkreber po stari rimski cesti, ki je drÏala v Podonavjein za ârno morje. Bila je zapu‰ãena in zanemarjena. Nalivi inzime so jo razdrle, da so morali begunci na mnogih krajih skonj in si delati steze preko strug in vdrtin. Dostikrat so vo-jaki podpirali konje in jih tako rekoã nosili ob breznih. Ple-menite Ïivali, ki so poznale samo gladke ceste in ravno pla-noto, so se tresle po nevarnem potu. Minil je dan, preden soz velikanskim naporom dosegli severno poboãje Hema. Kljubtemi je ukazal Iztok, da so ‰li v dolino. Pot je bila bolj‰a. Ven-dar niso mogli jezditi. Vodili so konje za povodce. Vsem jebilo Ïal, da niso bili izbrali nove, trgovske ceste. âe so ‰li iz Bi-zanca preganjalci za njimi po dobri cesti, jih lahko prehite intostran Hema napadejo.

Zato so morali v dolino, da bi tam poiskali pripravno ze-

lenico, kjer bi napasli konje, prenoãili in drugi dan spe‰nojezdili dalje.

Dobili so usedlino, poraslo z visoko travo. Tam so se uta-borili, poveãerjali in legli, ne da bi zakurili ognje. Iztok je od-redil trojno straÏo vrh kotline.

Pre‰la je noã. O preganjalcih ni bilo sledu. Vse naokoli jebilo molãeãe in prazno. Hitro so jezdili proti severu in podnoã dosegli uglajeno cesto, po kateri sta nekoã potovala Ra-dovan in Iztok. Naleteli so na majhna sela Traãanov. Pozve-deli so, da ni bilo vojakov iz Bizanca, in tako brez skrbi jez-dili dalje.

Polagoma se je znoãilo. Konji so bili trudni, da so se spoti-kali. Vojaki so priãakovali, kdaj jim veli Iztok, naj obstanejoin poi‰ãejo prostora za noãevanje. Toda njih voditelj je jahalnekaj skokov pred njimi in se polglasno pogovarjal z Rado-vanom.

»Tukaj?« je vpra‰al Iztok godca in pokazal na zidine utrd-be ob cesti na nizkem griãku.

»Ne ‰e! Pred Hilbudijem so stanovali tu Sloveni, ki so go-jili celo morje lanu. Zato se imenuje ta kotel, ki je v razvaIi-nah, Prendica.«

»Sedaj ni veã Slovenov v okolici?«»Hilbudij je pregnal vse preko Donave, kar je ‰e ostalo Ïi-

vega pred njegovim meãem.«Iztok je pomolãal in se rotil v srcu bogovom, da privojujejo

vse nazaj, kar jim je ugrabil Bizantinec.»Ali je ‰e daleã do utrdbe âerne, v kateri je posadka?«»Ne more biti veã tako daleã, da bi se v tem ãasu po‰teno

naveãerjal. Skoro bi se morala posvetiti luã.«»Pravi‰, da si prenoãeval v âemi, ko si se vraãal v Bizanc?«

»Prenoãeval, pa ‰e prav dostojno. Gladu in Ïeje ne trpi tacenturija.«

»Koliko sodi‰, da je vojakov? V Bizancu vedo za utrdbo,tudi ime ãastnika sem sli‰al, sicer se ne zmeni nihãè dostizanj.«

»To so ostanki od Hilbudijevega ostroga. Zmes divjih voj-nikov: Alani, Heruli, Huni, Obri, Finãani, vse vprek. DolÏnostjim je, da varujejo bizantinske trgovce. Toda veãkrat je boljnevarno hoditi z njimi kakor brez njih.«

»Razbojniki torej?«»Pol vojaki — pol razbojniki.«»Koliko jih je? Kako sodi‰?«»Petdeset gotovo, raj‰i veã!«lztok je zopet obmolknil in pognal konja, ki je s pove‰eno

glavo kratkih korakov komaj ‰e zmagoval utrujenost.»Luã!« se nagloma oglasi Radovan.Iztok dvigne glavo. Prek ravnine se je svetil rdeã Ïarek.»Utrdba?«»Da! To je âerna. Sedaj krenimo na levo za hrbet trdnja-

vici. Ni varno mimo nje!«Iztok je pridrÏal konja in poãakal vojake. Nekateri so dre-

mali s konji vred.»Bratje!« jih je ogovoril Iztok.Vsi so potegnili za brzde, konji so obkroÏili poveljnika.»Vidite luã?«»Vidimo.«»Trdnjava âerna, v njej posadka Bizantincev.«»âerna?« je ponovil zateglo stari Sloven.»Ti pozna‰ trdnjavo, ker si se zaãudil.«

»Ne poznam trdnjave, paã pa ãastnika. Bil je rabelj voja-kom, zato so ga poslali naãelovat razbojnikom.«

»Ali se jim ognemo? Posadka je moãnej‰a od nas.«Molk.»Udarimo,« zamrmra stari Sloven.»Mnogo je v njej oroÏja. Koristilo bi nam. Tudi brez konj

niso.«»Udarimo!« ponove vsi zaeno.»Kozli! Morana vas potiplji!« se je oglasil jezno Radovan,

ki je izven kroga prislu‰koval.»Le udarite! Zlasajo vas bogovi za predrznost. Jaz bi rad ‰e

nekaj let godel po svetu — zato se poslovim.«Zaokrenil je konja in izginil s ceste v tiho travo ter utonil

nesli‰no v noãi.Iztok jim je povedal ukano, da prevarijo posadko. Nato so

stisnili konje, kopita so udarila glasno ob cesto in v diru sodospeli pred utrdbo.

»Plamenice!« je zaklical Iztok straÏarju s poveljni‰kim gla-som. Ves tabor je oÏivel. Zagorele so plamenice, posadki sose ble‰ãali pozlaãeni ‰lemi in posrebreni oklepi nasproti. Iz-tokov zlati orel na prsih je uãinkoval kakor ãudo. Vsa razo-roÏena posadka je pozdravljala na dvori‰ãu magistra pedi-tum. âastnik se mu je klanjal in prijemal za povodce konjakakor pokorni sluga.

»Razbojniki! Sluge in sinovi Bizanca! Konec je va‰ega po-sla! Tu zagospodari Sloven!«

Iztok je zagrmel na posadko slovenski in potegnil meã.âastnik je v hipu razumel, kaj se je zgodilo; toda v njem je

tiãalo zadosti izku‰enega vojaka, da ni razmi‰ljal in se obo-tavljal, dobro vedoã, kako govori prijatelj in kako sovraÏnik.

»Kopja!« je kriknil in segel prvi po sulici ter zavihtel pilumna Iztoka. Toda ni ‰e izpustil sulice iz zamaha, je ‰vistnil nadnjim meã starega Slovena, da se je ãastnik zgrudil v krvi. Todapadec naãelnika ni zbegal posadke. Le razdivjal jo je. Desetkonj se je zgrudilo pod Sloveni. Vnel se je boj, moÏ z moÏem,meã zoper kopje. TeÏki oklepi so potisnili posadko k zidu.Prnje so pokale, meãi so ‰vigali bliskovito po razoglavi posad-ki; noben Sloven ni bil veã na konju, edini Iztok je ‰e sedel vsedlu. Meã je prestrigel pot vsakemu beguncu. Vsa divja gro-za bizantinskih krivic ga je prevzela, da je brez usmiljenjamoril. Padlo je mnogo posadke; ali dobra tretjina si je zaslo-nila hrbte z zidom, od spredaj pa so ‰trlela kopja, da je bilnaval nanje oãiten pogin za Slovene. Iztok je opazil, kako sikriãe napadeni povelja, da naskoãijo s sulicami. Pomi‰ljal niniti trenutka. Pri‰el je odloãilni hip za zmago. V divjem sko-ku je pognal svojega krasnega Ïrebca od strani v naperjenakopja. Petnajst sulic je prebodlo truplo — konjevo, pa tudipetnajst vojakov je bilo razoroÏenih. Sloveni so udarili, samonekaj hipov, nekaj krikov in groznih zamahljajev in posadkeni bilo veã.

Iztoka so potegnili izpod mrtve Ïivali. Vstal je, zganil z ro-kami, zgibnil z nogami. Krvavela so mu desna meãa. Todarana je bila majhna.

»Izvrstni vojaki so bili!«To so bile prve besede, ki jih je izpregovoril Iztok. Nato so

razpihali ogenj, ki je uga‰al, in pregledali izgube. Padla stadva Slovena, trije so bili ranjeni, in izgubili so trinajst konj.

»Potegnite trupla v jarek in jih zasujte! Takih junakov nesmejo Ïreti orli!«

Ko so vojaki delo dovr‰ili, so trdnjavska vrata zapahnili, seraz‰li po shrambah in kleteh ter pirovali do zgodnjega jutra.

SEDMO POGLAVJE

Na zidu osvojene trdnjavice âerne si je ÏviÏgal mlad Slo-ven straÏar veselo pesem. Oãi so mu zrle proti jugu,

kjer je siva cesta ginila v pusti ravnini. Vsi tovari‰i so trdospali, opojeni od zmagoslavja in vina. Zakaj kleti so bile do-bro zaloÏene.

Nenadoma straÏnik utihne. V Visoki travi proti zapadu jenekaj vzbudilo njegovo pozornost. Prvi sonãni Ïarki so se Ïelesketali v mirijadah rosnih biserov po visoki, divji travi. Vnjej je zapazil vojak nekaj Ïivega. Iztegnilo se je iz trave, uto-nilo v njej in se za nekaj ãasa drugod, bliÏe trdnjavi zopet po-molilo. Vojak je napenjal oãi, ‰el po ozidju na zahodno stranin gledal. Siva toãka je izginila. Sloven si je mencal pordele oãiin vnoviã bistril v tisto stran.

»Zmotil sem se,« je pomislil in se okrenil, da bi se vrnil kstolpiãu nad vrati. Komaj pa je pri‰el na prej‰nje mesto, se jedvignila siva postava Ïe dokaj blizu in zrla proti taboru. Slo-ven je stisnil oãi in gledal v postavo, oÏarjeno od sonca.

»Radovan!« je vzkliknil skoraj glasno.Vrnil se je zopet na zapadni del zidu, nastavil peri‰ãe na

usta in zateglo zaklical: »Radovaaan!«Siva postava se je naglo premaknila in urno spela proti trd-

njavi. Kmalu se je pribliÏal toliko, da je straÏnik natanko raz-loãil dolgo godãevo brado.

»âemu kolovrati oãka pe‰? Saj je imel konja! Toda dobro

jo je vdel, da se je ognil boju. Starec ima nos kakor lisjak,« jerazmi‰ljal vojak.

·e enkrat se je ozrl po cesti na jug. Ker ni opazil niã sum-ljivega, je ‰el po lestvi z ozidja odpahovat Radovanu vrata.

Vojak se je skoraj prestra‰il. Vsa halja je bila raztrgana, nakolenih je bil krvav in opraskan po licih in rokah.

»Na ·etka, kaj te je volkodlak gonil? Kje ima‰ konja, da silezel po trebuhu kakor Ïaba!«

»Naj ti bogovi prizaneso. Jaz ti odpu‰ãam nespodobne be-sede. Ali ste zmagali? Kje je Iztok?«

»Zmagali. Poglej! Zasuli smo jarek s trupli.«Radovan se je ozrl na gomilo in vzdihnil: »Morana!«»Kje je Iztok?«»Poãiva.«»Poãiva! Jaz pa trpim.«Mrmral je stra‰no razkaãen in ‰el skozi vrata iskat Iztoka.Zagledal je ob ognju prazne mehove, zvrnjene vrãe, tla po-

lita z vinom;»PoÏeruhi!« je zarenãal in sunil z nogo speãega vojaka, ki

se je takoj prebudil in skoãil na noge. V veseli vinski omoticije zakriãal: »Hoj, Radovane! Kak‰en pa si?«

Vsi so se zbudili. Iztok je pri‰el iz ãastnikove spalnice. Sla-bo je spal, ker ga je skelela rana na nogi.

»PoÏeruhi, vse ste popili! Samogoltniki!«»Pa smo zasluÏili, oãka,« se mu je smejal Iztok.»ZasluÏili? Kakor da bi jaz ne bil zasluÏil desetkrat toliko.«»Ti si beÏal, mi smo se pa bili kruto bili.«»âe se ti zdi moj beg sramoten, pa je bil koristen.«»Koristen? Ker so ti menda volcjé konja poÏrli.«»So ga. Ampak tisti volcjé so posebne vrste!«

»Posebne? Kak‰ne? Da imajo po ‰est nog?!«Mladi Sloven je pomeÏiknil sosedu, ko je tako podraÏil jez-

nega Radovana.»Jezik! Bleknil si neumno, da bi zasluÏil torbo na gobec.

Uganil si pa vendarle. Tisti volcjé so imeli po ‰est nog.«»Oho, oho,« so planili vsi hkrati v smeh in silili v Radova-

na, naj jim pripoveduje o tej volãji veãerji.Godec je nekoliko pomolãal. Jezne obrvi so se mu najeÏi-

le, z levico si je iztisnil brado, da so pritekle kaplje potu, ozrlse je divje po vojakih pa kriknil, kakor bi izbruhnil ves srd instrah iz du‰e: »Tunju‰!«

Vojaki so onemeli, Iztok je stopil bliÏe in z divjim hrepe-nenjem ponovil: »Tunju‰?«

»Da, on! Nikjer miru pred kozlobedrnikom! âe spim, sa-njam o njem, ãe potujem, se mi stavlja pred noge kakor laãenpes pred gospodarja. Kakor bi vohal s svojim nere‰ãevim no-som prek sedem voda! In vselej naletim nanj, ko sem razo-roÏen.«

»Radovane, ne trati besed! Povej, kje si ga videl, kod tiãi.Takoj udarimo za njim!«

»Prepozno! Da ste me poslu‰ali snoãi, bi visel Tunju‰ da-nes na kolu. ln to bi bilo za marsikoga zelo koristno.«

»Oãka, ni prepozno! Takoj na konje in za njim!«Vojaki so si Ïe stiskali jermenje za pasom in goreli od poÏe-

lenja.»Prepozno, vam pravim. Vol ima samo eno koÏo, to si za-

pomnite. Samo ãe bi bili poslu‰ali mene, bi bili mordá odrliz njega nocoj dve: prva Tunju‰, druga trdnjava.«

Iztoku se je zresnilo lice. Z naglasom poveljnika, ki mu ni

ugovora, je zahteval od starca: »Ne ubijaj ãasa! Govori, karsem vpra‰al.«

Radovan je odprl usta, da bi pozabavljal Iztoku. Ali ustra‰ilse je njegovega lica tako, da je pogoltnil zabavljico.

»Tjakaj,« je pokazal z roko, »proti zatonu sem jahal snoãi.Konj se je pasel grede, jaz sem kimal v sedlu in si izmi‰ljallepo pesem. Nazadnje sem mordá celo zaspal. Ne hvalim se,da rad jaham; pa ãe sem Ïe v sedlu, potem sedim, kakor bi bileden, to se pravi, oba eno, konj in jaz. Kar moj serec zarezge-ta; odprem oãi, pogledam, Ïolã se mi je razlil v tem hipu poÏilah, da sem videl vse zeleno. Zakaj naravnost v obraz sempogledal — Tunju‰u. Pri ognju je sedel in z njim mordá ‰e petali ‰est Hunov. Konji so se pasli pred ognjem, zato je moj za-rezgetal. Pograbila me je tolika jeza, da sem planil iz sedla inhotel nad Tunju‰a. Ali zopet ni bilo ne noÏa ne meãa ne bo-dala za pasom. — To pot pa je bila moja jeza in moj pogum— moja re‰itev. Huni so ‰inili kvi‰ku, zajezdili in se zadreviliza mojim konjem, ki se je brÏkone spla‰il Tunju‰evega obra-za. Tema je bila tolika, da niso razloãili, je li konj prazen alini. ·lo je po stepi tokate, tokate, jaz pa po trebuhu v praprotin robidovje. Do zore sem tiãal v grmu, na pol Ïiv, na polmrtev, in Huni se niso vrnili. Morda me ‰e sedaj love. Todajaz sem jih ukanil in ukanil jih je konj; zakaj modrost ga jeob‰la, odkar je nosil mene.«

»Za njimi!« se je glasilo kratko povelje Iztokovo.Nihãè ni veã poslu‰al godca, ki je godrnjal, se jezil, toÏil o

Ïeji in lakoti. Sam si je moral poiskati jedi in pijaãe.Minili sta dve uri.Iz trdnjave so prijezdili Sloveni na nizkih traãanskih vran-

cih. Za njimi je ‰la dolga vrsta natovorjenih konj. Iztok je dal

izprazniti ves tabor. Na konje so oprtali oroÏje, ki ga je bilavelika zaloga: oklepov, ‰lemov, sulic, kopij, meãev, strelic inlokov, praã in svinãenega Ïeloda. Do petdeset konj so obre-menili s plenom tako, da so se ‰ibili. Odgnali so s seboj tudinekaj volov, da jim ni bilo treba tovoriti na konje Ïita za hra-no. Ko je od‰el zadnji tovor skozi vrata, je vrgel Iztok ogorekv kup sena in odjezdil. Kmalu se je dvignil gost oblak iznadstrehe — prodrli so plameni, trdnjavica je gorela.

Iztok je odbral dva stara vojaka in tri ranjene; da so gnalizaplenjeno Ïivino. Sodil je, da je ãisto varen pred pogonomiz Bizanca. Sam z ostalimi vojaki pa je sklenil, da poi‰ãe Tu-nju‰a.

»Radovan, ti ostane‰ pri tovorih? Poglej, na volih visijopolni mehovi.«

»Ne reãem, da bi se mi ne prilegla kaplja vina. Ker gre‰ nadTunju‰a, grem s teboj. Noãem biti brez deleÏa ob smrti tegakravjerepnika!«

»âast, ãast!« so vzklikali vojaki Radovanu.»Toda brez oroÏja si, oãka!«»Ukana je za deset meãev!«»Torej naprej!«Iztok je izpodbodel konjiãa, na cesti se je dvignil prah, to-

vori so zaostali.Mehka trava je Ïe gorela v zahajajoãem soncu. Sloveni so

prebrodili prostrane stepe na levo in na desno ob cesti. Sle-dili so hunske konje. Toda sledovi so bili zme‰ani, kriÏali sose na sever in na jug.

»U‰el je, snetjavec!« je momljal Radovan poten in truden.Iztok je odposlal po cesti pet vojakov, da so ‰li tovornikomnaproti. Sam pa je iskal prostora ia prenoãevanje. Gost hras-

tov gozdiã blizu ceste ga je mikal. Krenili so proti njemu.Zdelanim konjem so pustili povodce na vratovih. Niã nisogovorili; trud in spanec sta jih zmagovala. Le Radovan je samsebi popeval in zibal z glavo. ·tiri ãutare si je bil obesil obsedlo, ko so ‰li iz trdnjave. Sedaj so bingljale prazne ob kon-ju in zato je godec prepeval in pozabljal, da je truden.

»Tukajle,« je izpregovoril Iztok. »Trava v senci ni poÏganaod sonca; lahko se napasejo vsi konji. Drv nam da gozd, da siprivo‰ãimo vola.«

Vojaki so sneli noge iz stremen, nekaj jih je Ïe poskoãilo natla.

V tem trenutku pa zahre‰ãi Radovan s tako stra‰nim gla-som, da jim je vztrepetal mozeg po kosteh: »Udri, Iztok, udriTunju‰a!«

Izza hrastja je zavel rdeã pla‰ã.Radovan se je zvrnil kakor meh vina s konja v travo, v Iz-

tokovi roki je blisnil meã, noÏnice vojakov so zaroÏljale.Tunju‰ev konj je obstal kakor vkopan; Iztokov se je vzpel

in zacepetal.Sreãalo se je dvoje stra‰nih pogledov iz oãi dveh junakov.»Umri!« je kriknil Iztok in pognal konja proti Hunu. Toda

Tunju‰ev konj je odskoãil kakor maãka, zamah je ÏviÏgnil pozraku; preden se je okrenil Iztokov zadrvljeni konj, je sedelTunju‰ ritenski v sedlu in beÏal kriãeã: »Lok, lok, lok!«

Iz go‰ãe so pomolili ‰e ‰tirje konji glave in sami od sebezdirjali za Tunju‰em. Jezdeci so se vsi v diru na sedlih izpre-vrgli, napeli loke in proÏili v obraz preganjajoãim Slovenomzastrupljene strelice. Iztok je naglo uvidel, da je pogon brez-uspe‰en. Nizki in trudni konji bi nikdar ne dosegli Hunov.Slovene pa lahko rane strelica in za najmanj‰o prasko — ne-

izogibna smrt. PridrÏal je konja in z majhnim ‰ãitom na ko-molcu prestregal strelice, doklèr so ga dosegale.

»Ne prenoãimo tukaj!« je velel, ko se je vrnil do gozdiãa.»Tudi tebi je u‰el,« se je oglasil ves plah Radovan.»âemu si zakriãal moje ime? Sodil bi bil, da smo Bizantin-

ci, in brez strahu bi mi bil pri‰el pod meã. Naprej vsi, tovo-rom naproti!«

Vso noã je gnal Iztok po cesti. Dovolil je samo kratek od-mor, da so napasli in napojili konje. Vedel je dobro, ãe je blizukje Hunov tabor, se vrne Tunju‰ z vso konjico in jih porazi.Zato je hotel priti do Donave brez poãitka ‰e ponoãi, dasi sokonji poklekali od truda, âe se bo vrnil Hun, bo sli‰al peke-tanje konj, v temi bo videl dolgo vrsto na cesti, ãul roÏljanjenatovorjenega oroÏja — in to ga premoti, da si ne bo upaludariti nanje, ker bo sodil, da je toliko vojakov kakor konj.

Ob svitu se je zameglilo pred njimi.»Donava,« je zamrmral Radovan.»Je li ‰e most ãez vodo?«»Ni ga! Paã pa so ‰iroki splavi in nekaj ãolnov, s katerimi

se prevaÏajo Huni.«»Torej na splave!«»Konji poklekujejo!«»Naprej! Kdor omaga, obleÏi!«Padlo je deset konj, preden so pri‰li do reke. Zajezdili so na

splave, zasedli ãolne in odrinili z nerodnimi vesli v veletok.Niso ‰e dosegli levega brega, ko so se pojavile v stepi ãrne,

nemirne toãke.»Huni! Huni!« je ‰lo od ust do ust.Sloveni so se naslonili z vso silo v vesla. Gnali so brodove

da so se ‰ibili dolgi drogovi v mi‰iãavih rokah.

Pritisnili so v visoko trstje prav takrat, ko so Huni obstalina desnem bregu.

Iztok je z mraãnim ãelom motril Tunju‰evo krdelo. Vedelje, da so Huni tako drzni in konji tako izborni, da bi utegnilipreplavati reko. In ni ga varala slutnja. Kakih petnajst hun-skih jezdecev je zatulilo ãudno zategel krik konjem v uhlje; vtrenutku jim je o‰kropila reka z belimi penami boke in za-grnila hrbte.

»Strelice!« je kriknil Iztok in skoãil h konjem, ki so bili opr-tani z loki in pu‰ãicami. Pograbil je najveãji lok in si vrgel te-Ïak tul na hrbet.

»Konje na suho!« je veleval kratko.Zapodili so jih kar v vodo, da so ‰tropotajoã in prhajoã trli

biãje ter plezali na breg. Ranjenci z obvezanimi rokami so jihgnali od reke, glasno kriãeã in udarjajoã z biãem po trudnihÏivalih.

Vtem se je najdrznej‰i Hun toliko pribliÏal, da je Iztok na-meril pu‰ãico. ZviÏgnil je zrak, jezdec je zakrilil z rokami inizginil v valovih.

Tedaj je zafrfotal rdeãi pla‰ã v Ïarkih jutranjega sonca. Nabregu stojeãi Huni so zakriãali, obrnili konje in izginili v travi.Tudi plovci v veletoku so obrnili in se vrnili na breg.

»Hahaha!« se je krohotal Radovan, ki je prilezel izza kupasuhega blata, kamor je bil poãenil v veliki grozi. »Kaj beÏite,pesjani? Pridite, sedaj je ura, da se pomerimo!«Tretji dan po prehodu ãez Donavo so Ïe zborovali v gradi‰ãuvsi veljaki, kar jih ni od‰lo na bratovsko vojsko, in z vzklikipritrjevali naãrtom Iztokovim.

Radovan je tudi zboroval, toda ne pri moÏeh, ampak pridekletih. Pripovedoval jim je tolike grozote o Bizancu in o

potovanju, lagal tako prepriãevalno o nedoseÏnih slavnih de-janjih, da so deklice kar mrle od strahu in obãudovanja. Go-voril jim je ãudesa o Iztokovi nevesti Ireni in trdil, da tisti dan,ko pripelje vrli Svaruniã to boginjo lepote v gradi‰ãe, ãistogotovo mrkne sonce od zaãudenja, vsa dekleta se bodo odsramu poskrile v najtemnej‰e kote in sedem noãi brez neha-nja prejokale v bledi zavisti.

OSMO POGLAVJE

Pod ‰otorom, ki je bil zunaj pokrit s kocinastimi koÏami,znotraj pa podvleãen z azijsko tkanino, je leÏal na dragi

preprogi Tunju‰. Pri vhodu je kleãal Balambak.Kadar je hunski glavar odprl oãi, se mu je stari svetovalec

do tal priklonil. Toda Tunju‰ je zaklopil oãi in Balambak jepokorno ãakal trenutka, da mu pove glavar, ãemu ga je klical.Ko je Tunju‰ Ïe devetiã odprl oãi, je privzdignil glavo, pogle-dal v sklonjenega Balambaka in izpregovoril: »Ti si prepri-ãan, da je tisti starec, ki se je zvalil od strahu s konja, ko meje ugledal pri hrastovem gozdiãu, tisti godec, tisti Sloven?«

»Naj oslepim, da ne vidim nikdar veã tvojega kraljevske-ga obliãja, ãe se motim.«

»Torej Iztok, sin Svarunov, in ta godec sta nam ukradlakonja, ko smo noãevali ob Tonzusu?«

»Iztok Svaruniã in godec Radovan.«»In nam izmaliãila napad na Epafrodita?«»Tako mi slave Atilove, ta dva.«Tunju‰ je zopet zaklopil oãi in dolgo molãal.»Ali so se vrnili odposlanci?«»Niso se.«»Danes morajo priti!«»Pridejo. âolni jih ãakajo na bregu.«»Privedi mi jih takoj, da sporoãé o Svarunovem gradi‰ãu.«Balambak je priklonil ãelo do tal v znamenje, da se zgodi

po gospodovi besedi. Toda ãelo je obtiãalo na tleh v poniÏnipro‰nji.

»Balambak, kaj bi ‰e govoril? Odpri usta!«»Tvoja poniÏna dekla, kraljica rodu na‰ega, sonce krasote,

cvetoãa Alanka, hrepeni po tebi. V solzah se topi njeno srce,ker je Ïalostno lice njenega gospoda.«

Tunju‰ je poloÏil glavo na beli hermelin in motril z drob-nimi oãmi zlati akantov list na stropu ‰otora.

»Naj se razjoka ob meni!«»Kakor morje je tvoja dobrotljivost.«Stari Hun je od‰el po Tunju‰evo najmlaj‰o Ïeno, prekras-

no Alanko.Kmalu se je raztoãil pod ‰otorom omamni vonj, ki je puh-

tel iz obleke kraljice Hunov Tunju‰ ni okrenil glave. Iztegnilje malomarno lopatasto roko po leÏi‰ãu. Alanka jo je prijelain posula s poljubi. Sedla je k njemu, poloÏila mu drobno,mehko roko na vroãe ãelo in ‰epetala: »Kdo je zastrupil Ïiv-ljenje mojemu orlu? Kdo je kanil v sladko kupo kapljo gren-kosti?«

Tunju‰ ni dvignil trepalnic. Krog ‰irokih ustnic mu je igralaslast, s katero si je pasel du‰o ob trpljenju Alanke. In ona jevidela te utripljaje, ki so se ji nemo krohotali in jo pehali sprestola kraljice v sluÏbo umazane dekle, iz naroãja kraljeve-ga v objem divjemu molojcu. Kri ji je kipela, temna, kakorbarÏun mehka lica so se razpalila, prsi so se vzvalovile. Ni semogla ovladati v groznem ljubosumju. Pritisnila je svoje vro-ãe lice k njegovemu in v solzah govorila prekletstvo: »Najoslepé tiste oãi, ki so nastrelile s pogledi strup v srce mojegaorla! Naj izteko kakor gnojni mehurji, obadi naj zaleÏejo ãrvev lice, ki je ovraÏilo srce mojemu gospodu!«

Huna je zamamil vonj; skrãil je iztegnjeno roko in jo ovilAlanki krog vratu. Dvignil je trepalnice, temne iskre njegovihoãi so se zagreble v noã Alankinega pogleda.

Toda le za trenutek. V teh oãeh ni bilo jasnega neba kakorv oãeh Ljubinice. ârti so spali za temi dolgimi vejicami. Roka,ki je bila objela Alanko, se je skrãila. Bolesten krik se je raz-legel v ‰otoru. Tunju‰ je pahnil Ïeno od sebe in grãal: »Ven,ven! Proã, sovraÏim te!«

Za plakajoão so se zagrnile zavese. Hun se je prevalil naleÏi‰ãu in zakopal obraz v hermelin. Dolgi prsti so grebli pokrznu in trgali kosme iz njega. Hropeã se je stresal v divjemkoprnenju, glavo so mu posule potne kaplje, za nohti je ãu-til boleãino in grgral je na pol izreãene besede: »Ona, samo,ona — Ljubinica — sicer — umrem …«

»Poslanci!« se je oglasil Balambak.Tunju‰ je buhnil kvi‰ku. S krvjo podplute oãi je uprl v star-

ca.»Kako?« je iztisnil iz ‰irokih prsi.»Gradi‰ãe prazno. Vse od‰lo na vojsko. Deklice pulijo lan.«Tunju‰u so se izbuljile oãi, skozi nosnice mu je piskalo ãe-

dalje glasneje, prsi so se mu dvigale in ‰irile, doklèr ni izbruh-nilo iz njih povelje: »Osedlajte petnajst najhitrej‰ih konj! Pre-droÏite jih prek Donave!«

Balambak se je priklonil z Ïalostjo na licu. Za ‰otorom jezaplakala Alanka.

Tunju‰ je iztegnil roko po meãu. ârni prsti so se oklenilijermena kakor kremplji roparice. Ko je sli‰al plaã Alanke, jezakriãal, da se je razleglo iz ‰otora: »Moja bo — Ljubinica!«

DEVETO POGLAVJE

Vojska med Anti in Sloveni se je bila prav ob prihodu Iz-tokovem razbesnela do vrhunca. Mirovala ni veã niti

zadruga krog Svarunovega gradi‰ãa. âe so bili doslej boji ledivji pretepi razbrzdanih pastirjev, spopadi posameznih dru-Ïin, so se druÏile poslej velike tolpe, si izbirale veljake za voj-vode in udarjale na posestva Slovenov, izzivale, zapeljevale inpregovarjale suÏnje kr‰ãenike, da so utekli gospodarjem inse, upajoã prostosti, priklopili napadajoãim Antom. Vsi brzisli, katere je razposlal Iztok v deÏele, so se vraãali z enakimineveselimi poroãili. Nihãè jih ni poslu‰al, ko so govorili o mi-ru. Anti so oãitali Slovenom, da si prila‰ãajo prednosti in ob-last; Sloveni so kriãali Antom, da so podkupljeni strahopet-ci, hlapci Bizanca, ker raj‰i pikajo sami sebe, svoj rod, kakor‰korpijoni, namesto da bi udarili sloÏni z njimi preko Donavein ma‰ãevali poraze ter privojevali ugrabljeno zemljo.

Iztok je spoznal, da rodi Tunju‰evo podpihovanje obilnesadove. Ena sama beseda: »Svarun hoãe vladati,« — govor-jena Antom, »Volk vam bo knez,« — govorjena Slovenom, jezadostovala, da se je razpalil ogenj divjega sovra‰tva pri svo-bodoljubnih Antih in Slovenih. Demokratiãno ljudstvo se jezgrozilo ob sami misli, da bi utegnil ta ali oni veljak zahrepe-neti po samovladi. Trpeli so raj‰i lakoto, bili se posamez medseboj in izgubljali boje s sovraÏniki, kakor bi dovolili, da se

rodi samo slutnja, ki bi pretila njihovi svobodi in popolni ne-odvisnosti.

Iztok je poznal svoj rod, svojo kri. Kljub temu ni obupal.Vsa Ïalostna poroãila ga niso potrla. Slovenom, ki jih je bilprivel s seboj iz Bizanca, je velel uriti najbolj‰e mladce v oroÏ-ju. Opeli so si oklepe, jezdili na konjih v teÏki opravi, sukalimeãe, poslu‰ali vzklike vodnikov.

Toda Anti niso dali Slovenom oddiha. V gradi‰ãe je pri‰lonekaj dni po Iztokovi vrnitvi poroãilo, da sta Volk in Viljeneczbrala veliko vojsko in jo Ïeneta izza ârnega morja, da vde-reta na ozemlje Slovenov.

Vse je zgrabilo za oroÏje. Veljaki in stare‰ine so izroãili suÏ-njem bojne sekire, govedo in drobnico so ãuvale pastirice, vdomovih so ostale hãere, Ïene in otroci — vse se je zganilo in‰lo proti vzhodu, proti Antom. PridruÏil se jim je Iztok z moã-no ãeto konjenikov, ki so bili oboroÏeni z oklepi, ‰ãiti, meãiin sulicami. Izurjene vojake, ki so bili pobegnili z njim iz Bi-zanca, je porazdelil za voditelje posameznih oddelkov. Vsadruga vojska je hodila pe‰, v neredu, kakor tolpa. Iztokovakonjenica je jezdila za njimi. ·tiri dni se je vila vojska po rav-nini, hodila skozi hrastove gozdove, prebredla vodé in do-spela blizu do oboda slovenskega ozemlja. Zadeli so Ïe obprve gruãe razdivjanih Antov. Vneli so se kratki boji, ki van-je Iztok s svojo konjenico ni nikdar posegel. Vsak trenutek sozagnali Sloveni krik, ko so zapazili oddelek Antov. Odtrgal seje curek mladcev od vojske in se zadrevil z divjim krikomproti nasprotniku. Zasiãalo je nekaj strelic, zable‰ãalo nekajsekir v soncu, nato so se spopadli z noÏmi, se davili in klali inse premetavali po tleh z groznim krikom. Vsa ostala vojskapa je z navdu‰enimi klici ‰ãuvala borilce, zabavljala Antom in

pretila z dvignjenim oroÏjem. Po kratki borbi so vselej AntizbeÏali, na boji‰ãu je ostalo nekaj ranjenih in te so Sloveni za-jeli.

Potoma so se pridruÏili vojski Sloveni iz vseh zadrug. Odjuga so prihajali prebivalci od Mursijanskega moãvirja, odsevera so se zgrinjali moãni oddelki izza Karpatov. Iztokoveoãi so se veselo pasle nad temi krepkimi bojevniki. Hkrati gaje trla Ïalost, ko je videl divji nered, krik in pehanje, prepirein spopade v lastnih vrstah.

»Kak‰na moã!« je pomislil. »Kako navdu‰enje za svobodo,pa si sami devajo verige na roke, ker niso edini!«

Hrepenel je po Antih in se odloãil, da pojde sam do Volkain Viljenca ter ju pregovori za mir in edinost. Premi‰ljeval je,kako jim naslika podli Bizanc, kako jim zbudi slo po rodovitnizemlji onstran Donave. Lice mu je gorelo, ko je v domi‰ljiji Ïegledal, kako se objemajo Anti in Sloveni in se zaklinjajo bo-govom, da se ne spro veã med seboj, bratje z brati, ampak dapojdejo ma‰ãevat oãete na bizantinsko ozemlje. Jezdil je ssklonjeno glavo, krog ustnic mu je igral nasmeh, v oãeh ogenjvojske, desnico je imel na toãniku teÏkega meãa.

Nenadoma ga predrami divji bojni krik. Prvi oddelki sostopili iz gozda na plano. Pred seboj na robu dolge loze sozagledali ognje Antov. Vojska Slovenov se je ustavila. Divjlkrik na boj je segal od konca do konca po voj‰ãakih in se va-lil pod nebo kakor tuleã vihar. Krik je dosegel tabor Antov; tiso se odzvali ‰e z veãjim krikom, kakor tuljenje razdraÏenihzveri v pustinji. Najdrznej‰i so beÏali prek ravnine proti An-tom in proÏili strelice proti njih taboru. Tudi od ondod so jimhiteli posamezniki nasproti, vihteã kopja in meãoã sekire, da

so trepetale v bliskovitih krogih pod soncem. Jedro vojske je‰e tiãalo v gozdu. Tudi glavna krdela Antov se niso ganila.

Slovenski stare‰ine so se takoj zbrali v posvet. Bojan in Ve-legost sta povabila v zbor tudi Iztoka, dasi ni bil stare‰ina. Bilje slaven vojak in kot tak je smel sedeti z veljaki v bojnemsvetu. Velegost, najstarej‰i, povzame besedo:

»MoÏje ãastiti, rodu Slovenov slavne korenine! Plugi leÏezapu‰ãeni sredi polja, ovce se klatijo brez varuhov, na‰e Ïeneso Ïalostne zveãer, ker nimajo nikogar, da bi mu ponudileveãerjo. Vojska divja. Vojska? S kom? Kaj ni padel Hilbudij?Iztoãe, ali si tako slabo meril? Ali je tvoja tetiva ‰ibka kakornit triletnega deãka, ki ustreli in ne pade vrabec s slemena?Ali se je prebudil oholi Upravda in nagnal proti nam noveHilbudije? MoÏje, ãemu molãite? Pokaj mi odgovarjajo jeznegube na va‰ih ãelih? Vojska je, da, Ïalostna vojska, ne z Bi-zancem, vojska z brati.«

»Morana, Morana!« so mrmrali veljaki in gugali glave nadesno in zamajevali na levo.

»Tamkaj se kadijo ognji, ob njih so zasajena kopja, da od-pro bratom Antom rane in pognoje lastno zemljo z domaãokrvjo. Sramota! Kam se nagne Perun? Na‰ bog je njihov bog.Mi darujemo, Anti darujejo. Kam se nagne Perun? Bogovi semorajo razjokati in razjeziti nad takim rodom!«

»Perun je z nami! Anti so zaãeli!«»Sramota!«»Udarimo! Kaznujmo!«V zboru je vr‰alo, veljaki so stresali rdeãkasto maziljene

lase, ustnice so se ‰irile, beli zobje so se svetlikali izza vol-nenih brad, hrepeneã po boju, po krvi.

Velegost je dvignil roko in prosil:

»Mir, moÏje ãastiti! Govoril sem jaz, govorite vi!«Oglasil se je Bojan.»Poznate li, moÏje, na‰ega starosta Svaruna? Kdo mu more

oãitati Ïal besedo?«»Nihãè! Slava Svarunu!«»Ali ni jokal iz suhih, starih oãi solze, ko je zvedel o vojski!

Ali naju ni poslal z Velegostom do Volka in Viljenca, da daru-jemo bogovom dar sprave? ·la sva. PoniÏal se je starosta Ve-legost, da me je bilo sram. Jezik sem zgrizel do krvi. Sicer bibil zarohnel in pljunil na Volka. Toda udarjen je s slepoto. Vr-nila sva se v gradi‰ãe in Svarun je jokal ‰e grenkej‰e solzé.«

»Smrt Volku! KoÏo mu snamemo z Ïivega telesa!«»Ni veã na‰ brat, zato zasluÏi, da ga obi‰ãe Morana!«»Zapeljan!« vzklikne Iztok.»Veljaki, ãuli ste glas slavnega Svaruniãa Iztoka. Pomnite,

da je pred leti kot mladec s svetom in strelico zmagal Hilbu-dija, ker so z njim bogovi.«

»Bogovi so z Iztokom!« je ‰lo od ust do ust.»Bogovi so bili z njim v Bizancu. Sel je in ukradel sovraÏ-

niku vojno znanost, ukradel mu je modrost in se vrnil. Bil jev jeãi, v verige vkovan. Bogovi so navdahnili kr‰ãenika in taje otel Slovena. Veljaki, ali ga niso oteli zato in ga poslali knam, da otme ãast rodu in kaznuje upornike!«

»Zato, zato! Slava Svetovitu! Perunu obetov!«»Naj govori Iztok!«»Naj govori, naj govori!«Vsi veljaki in stare‰ine so se ozrli na mogoãnega junaka, ki

je stopil v ble‰ãeãi opravi bizantinskega poveljnika v sredo.Bojevniki, ki so izven kroga prislu‰kali vojnemu posvetova-nju, so se pribliÏali.

Vzklik veselja in obãudovanja, nato napeto ãakanje.Iztok je snel zlati ‰lem, stresel dolge pramene kodrastih las

in prijel z levico za roãnik.»âastiti stare‰ine, veleugledni velmoÏje!«Zvonek glas, kakor glas poveljnika, in nenavadni naslov je

pre‰inil zborovalce in voj‰ãake. Razprli so na ‰iroko oãi inusta so jim rahlo zinila.

»Naj govorim, ste rekli! Torej govorim. Nisem stare‰ina,nisem velmoÏ, sem pa vojak, ki ni zaman ‰el krast v Bizanc.Nisem se vrnil praznih rok in ne prazne glave. Vse pa daru-jem svojemu rodu na ognji‰ãe oãetov, na Ïrtvenik bogovom,zato in edino zato, da sije svobodno sonce povsod, koder ho-di noga na‰ega rodu. Toda pomislite — z modrostjo ni sko-paril za va‰e glave Svetovit — pomislite: Ali zasije svobodnosonce, ãe davi za golt brata brat, sovraÏnik pa ju pretepa ponagih pleãih? Ali se nam rodi svoboda, ko naÏanje‰ v kopice,pa pride sosed in se pravda s teboj za snetjav klas, sovraÏnikpa pobere polne snope in se smeje? Ali je to svoboda, ãe na-stavi‰ uho hujskaãu in zato obrne‰ ost svojega kopja v last-no kri? Ali je svoboda, ãe nabrusi‰ sekiro in jo nastavi‰ na gla-vo sosedu, namesto da bi z njo klal oklepe Bizantincem? Alije svoboda, ãe se klatijo na‰e ãrede brez pastirjev, da volcjéveãerjajo, mi pa stradamo? VelmoÏje, ki nosite modrost v gla-vi in ljubezen do rodu v srcih, ali je to svoboda? Odgovorite!«

»Sramota! Pogibel rodu! SuÏnost!«Grmelo je v navdu‰enih izbruhih, voj‰ãaki so vzklikali, da

je ‰lo do zadnje vrste po prostranem gozdu, kakor bi buãalivalovi po ‰umeãem morju.

Iztok je izdrl teÏki meã. Rezilo je blisnilo v soncu.»MoÏje, poglejte meã! SovraÏnik ga je nosil, v na‰o kri ga

je pomakal, privojeval sem ga v âerni. Ali naj ga vodi sedajroka Slovena zoper Anta? Ali naj ga oskrunim z lastno krv-jo, kakor ga je skrunil Bizantinec, niãemurnik? MoÏje, nik-dar!«

Med stare‰inami je nastal molk. Nekateri so celo zamr-mrali. Jeza na Ante se je bila ukoreninila, Ïeleli so boja.

»Vi molãite? Celo mrmrate? Ali niso Anti na‰i bratje?«»Niso, ker so dvignili kopja zoper Slovene!«»Ali veste, zakaj so segli po sulicah?«»Volk in Viljenec ‰ãuvata! Ljudstvo je razburjeno. Storilo

nam je krivico!«»Kdo je na‰ãuval Volka, kdo nadraÏil Viljenca? Zopet mol-

ãite! — Odgovarjam: Bizanc jih je nahrulil, tisti Bizanc, ki setrese pred Sloveni, ki nima vojakov, da bi se pomeril z nami,tisti gnili Bizanc, ki se redi od domaãih prepirov med naro-di. In hlapec Bizanca — tole moje uho ga je sli‰alo — ‰ãuvarSlovenov in Antov je hinavec Tunju‰!«

»Tunju‰? Tunju‰?« so zavzeto ponavljali moÏje.»Da, Tunju‰! Kdo je zasejal razdor, ko smo porazili Hilbu-

dijev ostrog in nam je bila pot odprta preko Hema? Kdo? Tu-nju‰! Kdo se je plazil pred Upravdo po kolenih in se hvalil, daje razprl Ante in Slovene zato, da je carstvo varno na severu?Kdo? Tunju‰! Kdo je bil pri mojem oãetu Svarunu in ‰ãuval vboj zoper Ante? Kdo? Tunju‰! In kdo je lezel in se lizal priAntih, ãe ne Tunju‰? In zato, ãe hoãemo miru doma, ãe hre-penimo po svobodi, pogibel njemu, Hunu Tunju‰u!«

»Pogibel psu, hlapcu Bizanca!«»Zato se vam nudim, da grem sam v tabor Antov do Vol-

ka in Viljenca. DokaÏem jima slepoto, strgam obvezo z oãi,katero jima je nadel izdajalec Tunju‰, ki hodi v Bizanc po-

klekat pred Upravdo in jemlje zlate denarje za plaãilo gnus-nega hujskanja. In jutri zataknemo kopja v tla, meãe v noÏ-nice. Ant objame Slovena, brata brat.«

»Iztok je velik! Slava! Govoril je! Zgodi se!«Od ust do ust se je prelival Iztokov govor, voj‰ãaki so se

stiskali v gruãe ob ognjih, ponavljali njegove besede, klicalipogibel Tunju‰u, se objemali, peli pesmi svobode in groziliUpravdi s stra‰nim naskokom pred vrata Bizanca.

Toda komur so Antje ugrabili ovco, odgnali kozliãe, kogarsin je padel v boju zadnje dni, vsi so se upirali in zahtevaliboja in pravde z Anti. A razsrjene so obkolile mnoÏice, ponu-jale jim buãe medu, obetale kozliãev in pastirjev, pogovarjalein pregovarjale nezadovoljneÏe, doklèr jih niso utolaÏile.

Tedaj so jezdili brez oroÏja po ravnini, ki je loãila Sloveneod Antov, poslanci miru: Iztok, Velegost in Bojan.

»Zaman hodimo to pot,« opomni Velegost.»Moja nada je drobna kakor p‰eno zrno,« pritrdi Bojan.»Ne verjamem,« zanika Iztok in poÏene konja.Zadeli so na prve tolpe Antov. Vsi so poloÏili kopja na tla

pred poslanci in jih gostoljubno pozdravljali.Volk jih je sprejel z mrkim oãesom. Ko se je Iztok ozrl v

njegovo lice, stisnila se je tudi njemu nada v srcu in bojeãevztrepetala. Volkovi pogledi niso obetali uspehov.

Velegost kot starosta je poprosil, naj Volk zbere posvet ve-ljakov, da zasli‰ijo besedo modrega Svaruniãa.

Z lica Volkovega se je utrnila zaniãljiva poroga, ko je po-gledal Iztoka in od‰el pozivat stare‰ine v posvet. Voj‰ãaki sose zbrali krog poslancev, jim ponujali kruha in soli ter rado-vedni ãakali, kaj ukrene vojno posvetovanje.

Iztok je stopil med veljake in govoril. Ko je konãal, se je

Volku ãelo zmraãiloj oãi so se mu umaknile v globoke vdrti-ne. Vtisk govora je bil mogoãen. Od daleã se je ãul glas rado-sti. Veljaki pa so molãali in zrli na temni obraz Volkov. Nastalje molk in mir. Iztok je bral odgovor z Volkovega lica. Îalostmu je plala v srcu.

Poãasi se je dvignil starosta Volk. Veke so se mu razprle,oãi zabliskale. Kakor despot se je ozrl po okolici.

»Mladiã!« je ogovoril Iztoka, spodnja ustnica se mu je iz-veznila v odumem zaniãevanju. »Mladiã, do sita si se naÏrlolja v Bizancu, da se ti valja jezik voljno po ãeljustih. Zama-mil si ljudi s sladkim jezikom, kakor jih zamami kozelnik. To-da Volku ti ne bo‰ pre‰teval dlake. Volk te ugrizne. VelmoÏ-je, poglejte ga! Kdaj je starostoval deãek v narodu?«

»Nikoli!« je zabesnel odgovor.»Kdo govori zamamne besede, kdo si drzne staviti veleva-

joãe nasvete svobodnim stare‰inam?«»Nihãè!« je zagrmelo drugiã.»LaÏete,« je povzel Volk, »laÏete! Sedaj ste ãuli meketati

kozliãa in vi, ovni ãred, ste obmolknili! Za jezik potegnemtega kozliãa, za roge ga ne morem, ker jih ‰e nima — in vamga pokaÏem. Ta mladiã je sluÏil Upravdo in pocedile so se musline po prestolu. Zato se je vrnil, da se dvigne pred nami inzacaruje kot despot!«

»Nikdar! Mi smo svobodni! Smrt despotu!«Dvignili so pesti in zapretili Iztoku.»Mirujte, poslanec je! Veste pa sedaj, kdo naj odloãi prav-

do, kdo naj dokaÏe, da je Ant svoboden.«»Boj, boj, boj!«Kakor valovje so povzeli voj‰ãaki vzklik in po gozdu je za-

vrelo in zaãel se je hrup. Vihar je izbruhnil.

Poslanci so naglo odjezdili. Za njimi so se dvigala kopjaroÏljali so tuli, roke so grabile topori‰ãa.

»Naj odloãi boj!« je razmi‰ljal Iztok. »Upal sem, da ne po-moãim meãa v bratovsko kri. Toda Volk mora pasti. LeÏal jena Tunju‰evi preprogi, izdajalec! Goba je na na‰em telesu.Odseãem jo.«

DESETO POGLAVJE

Ko se je zveãerilo, so zagoreli na obeh robovih ravnine vi-soki ognji. Z divjim pozivom na boj so se ogla‰ali rogo-

vi. Krog goreãih grmad so se zbirali voj‰ãaki, ostrili kopja,brusili strelice in osti ter prepevali bojne davorije. Vsepovsodso darovali obilne obete Perunu, zaobljubljali ovnov Morani,ãe jim prizanese v boju. Hukali so v gozdove in ljubimskoogovarjali vile, naj jim pridejo z mehkim predivom obvezo-vat rane; ‰ãuvali so bese in volkodlake na sovraÏnika.

Pred Volkom so metali ugledni kozelniki razpolovljene ja-vorove palice in vedeÏevali o uspehu boja. Îreci so razmeta-vali drobovje zaklanih Ïivali, pretehtavali srca in obisti tervraÏili bojevnikom usodo prihodnjega dne.

Iztok ni daroval, ni poslu‰al Ïrecev in ni zaobljubljal obe-tov. Vojni svèt stare‰in mu je poveril poveljstvo v bitki. Z za-teglimi vzkliki so po stari bojni navadi pozdravili voj‰ãakiizbranega poveljnika, pritisnili roke na prsi in upognili hrb-te v znamenje pokornosti. Krog polnoãi se je razplameneltabor Antov v nepregledno vrsto ognjev, ki so goreli in pras-ketali, da je vr‰alo po ravnini. Vojska je ãedalje gorje buãala;udarjali so z meãi ob noÏnice, tolkli s sekirami ob sekire, ro-govi so trobili v divjih sunkih bojne pozive.

Pri Slovenih pa so ognji poga‰ali, hrup se je polegal, rogovise niso glasili. Anti so zmagoslavno vzklikali, od medu omo-

teni kozelniki so jim razlagali pla‰ljivost Slovenov in prero-kovali slavno zmago.

Iztok je begal v pozlaãenem oklepu med ljudmi in urejalbojni naãrt. Nasproti jedru antske vojske je postavil najboljrazbrzdano drhal pastirjev, suÏnjev in ujetnikov. OboroÏeniso bili s kiji in noÏi. Samo v prve vrste je v podobi klina vzpo-redil ‰ãitarje, ki so nosili teÏka kopja. Na prostoru, koder jegorelo najveã ognjev in so nasprotniki sodili, da je tam vsamoã Slovenov, je pustil krdelo trobcev. Vso silo slovenskevojske je odvedel na desno krilo po gozdu in jo skril v go-‰ãavo. Na najskrajnej‰em boku ob robu drevja je stala njego-va konjenica.

Niso ‰e zamiÏale zadnje zvezde, ko se je Ïe dvignila vojskaAntov nad Slovene. Temni gozd je porajal ne‰tete tolpe bo-jevnikov. Vsa ravan je mrgolela v sivih obrisih ‰tevilnih krdel,ki so v veãjih in manj‰ih gruãah pehala druga drugo na to-ri‰ãe v besnem pohlepu po boju. Iztok je natanko meril sov-raÏnikovo moã in se ãudil. Zakaj prej‰nji dan ni sodil, da seje naletelo toliko ljudstva v vojsko. Natihoma ga je zaskrbe-lo, ko bi se bil uraãunal s svojim bojnim naãrtom. Spoãetkaso se namreã valili gosti oddelki naravnost proti njegovemudesnemu krilu. Îe je sodil, da je Volk izvohal ponoãi, kje stojijedro slovenske vojske. Bilo mu je bridko. Vsa nada, da zma-gajo Sloveni, ne da bi se prelivala kri veljakov in uglednikov,mu je splahovala. Ni se bal, da bo poraÏen. Ognil bi se bil radprelivanju bratovske krvi. âe pa udari Volk z jedrom vojskeob jedro Slovenov, tedaj bo moral tudi Iztok pozabiti, da ko-lje Ante, sicer je bitka izgubljena. Razvnelo bi se tako groznoin ljuto klanje, kakor ga ne pozna povest dedov o domaãihbojih.

Polagoma se je zdanilo. Nad antsko vojsko je od vzhodazaÏarela krvava zarja. Sloveni so imeli to za dobro znamen-je; v prsih je rasla zmagoslavna zavest. Izzivaãi Antov so te-kli pred vojsko in draÏili Slovene.

»Pridite iz mi‰jih lukenj, poniglavci, pridite, bojeãe podla-sice, da si ogledate volãje zobe! Nabrusite si pete, ãe hoãeteÏiveti! Va‰e Ïene in va‰e ljubice naj prosijo DaÏdboga za su‰o.Zakaj, ni treba deÏja na polje Slovenov, kropili ga bodo stu-denci solza! Huuuu!«

Nekaj raztogotenih Slovenov se je odkrhnilo od mirne boj-ne ãete in zdivjalo nad izzivaãe. Tre‰ãili so vkup, se spoprijeliv tesne gruãe in se grizoã in tuleã valili med vojskama.

Tedaj se je Iztoku razveselilo lice. Hrup rogov se je oglasiliz tabora Antov, ogromna ãeta se je odtrgala od gozda in vlahnem teku z naperjenimi kopji in dvignjenimi sekirami na-merila tja, kamor je Iztok postavil drhal pastirjev in suÏnjev.V lepem redu so poskakovali Anti, v strnjeni celoti, kakor bistra‰en plaz hrumel ãez raven. Iztok je bil vesel te moãi, uga-jal mu je grozeãi val, le bridko mu je bilo pri srcu, da ni mo-gel zajeziti tega veletoka, zdruÏiti ga s Sloveni in ga speljatina bizantinsko zemljo, da poplavi in pomendra, kogar koli bisreãal.

Nenadoma pa se pretoãi po vrstah Slovenov tih, zategelvzklik zaãudenja in bojazni: »Huni! Alani!«

Iztok se je vzpel v stremenih. Iz gozda se je usulo ob bokihVolkovega moãnega voja krdelo hunskih in alanskih konji-kov.

»Tunju‰evo delo! Pes je pri‰el Volku na pomoã.«Iztok je izdrl meã in potipal zapone na pasu in na ‰lemu.

V njegovem juna‰kem srcu ni bilo sledu bojazni.

»Konjenico razbijemo mi! Prizana‰ajte Antom! Nastavitekopja v bran!«

Tako se je glasilo Iztokovo povelje.Anti so Ïe predivjali dve tretjini ravnine, ki jih je loãila od

Slovenov. Tolpa ni dalje vzdrÏala. Z glu‰eãim vpitjem so joudrli Sloveni, pastirji in drhal, proti Volkovemu krdelu. Volkje pognal mogoãni val z vso silo v tek, sodeã, da je tam glav-na moã slovenske ãete. SovraÏniki so se zagrizli drug v dru-gega, nastal je krik in tru‰ã, tuljenje in jeãanje, hrestanje ko-pij, Ïvenket meãev, grozna ãeta je padala in se dvigala, se ko-talila po tleh, odskakovala v beg, se vraãala z zamahnjenimoroÏjem. Sloveni so izgubili naglo pogum, priãeli so beÏati, zanjimi so se ulile reke Antov in sekale, kar so zasegle, vzklikalev zmagoslavnih vriskih, da se je tresel zrak.

Takrat so zabuãali trobci Slovenov. Kakor bi zgrabili Anteza tilnik, so vsi obstali. Huni in Alani so zaobrnili konje.

»Prevara, prevara! Za njim! Tam je mladiã, tam, velmoÏ-je!«

Tako je divjal Volk. Vsa vojska se je okrenila proti levemukrilu, kjer so stali sami trobci. S tem je obrnila glavni ãeti Slo-venov hrbet.

Napoãil je odloãilni trenutek.Iztok ja zamahnil z meãem, prvi sonãni Ïarki so zagoreli

na rosni travi. Oklepi in ‰lemi so se zabliskali v soncu. Iztokje plul kakor ptica na ãelu teÏko oboroÏenih konjikov po rav-nini. Udarili so Hunom in Alanom v bok in za hrbet. Iztokovmeã je ‰vigal kakor misel, grozno so klali stari vojaki, ki sopri‰li iz Bizanca. Spro‰ãeni hunski konji so divjali med mno-Ïico, prvi Anti so se obrnili in se klali med seboj. Iztokovakonjica pa je ‰vigala med pehoto kakor ognjena kaãa v svitu

Ïarkov. Ko so se Anti dobro zavedeli in uzrli zlate oklepe inble‰ãeãe ‰leme, jih je pograbila plahost.

»Hilbudij! Bizanc! Upravda!«Ti vzkliki so se razlili med stoke umirajoãih.V hipu je bila vojska zbegana, popla‰ena v zavesti, da so

planili mednje Bizantinci. Anti so pometali kopja v travo inzaãeli beÏati proti gozdu. Za njimi je pritisnilo desno kriloveljakov. Vsa ãrta se je razprhnila, gonil je posamez SlovenAnta in mu bil na pleãa. Hunska in alanska konjica se je zredkimi ostanki gnala po dolini, za njo je pritiskal silni meãstarega Slovena iz Bizanca. Iztok je opustil pogon jezdecev.Prebijal se je skozi beÏeãe, domala razoroÏene gruãe Antov.Zamahnil je z meãem edino takrat, ãe se je mimogrede dvig-nilo proti njemu kopje, da je odbil udarec, in vihral dalje. Okomu je sevalo izpod ‰lema kakor jastrebu, ko se spusti izpodneba in ‰ine za plenom. Po poti, katero je oral njegov Ïrebecmed telesi, je jezdil tudi Rado, sin Bojanov, obleãen kot cen-turio, in ‰e nekaj mladcev, ki so sledili ognju svojega povelj-nika. Hrup in tuljenje, jok in javk, vzkliki k bogovom so glu‰ilizrak, suha zemlja je bobnela pod nogami beguncev, v gozduje hre‰ãalo, ko so trli suhljad z nogami.

Iztok je pridrevil do gozda, odtrgan od svojcev. Iskal ga je,pa ga ni na‰el. Pokrotil je besno strast in se hipoma zavedel,da je obdan od vseh strani, da so zaostali celo Rado in tova-ri‰i. Zasukal je konja, da bi ga pognal po strani v beÏeãe tol-pe ter se presekal do svojih.

Toda v tem trenutku je zagledal iskano lice. V strahovitemzamahu je siknil zrak pod meãem kriknil je, da so o‰kropilepene konju grivo: »Kozliã ubije Volka z jezikom!« In Ïe se jezvalilo obglavljeno Volkovo truplo v pomendrano travo.

Anti krog njega so zatulili v grozi. Iztok se je zakadil v zbe-gano mnoÏico, za njim so letele sekire, kopja so ‰krtala oboklepu, on pa je divjal preko teles in komaj nekoliko opras-njen na nogah dosegel Slovene.

Na boji‰ãe je legla noã. Sloveni so ‰e vedno gonili polovljeneAnte k ognjem. Besne, od veselja poblaznele davorije so stre-sale temo, na Perunovem oltarju so goreli v grmadah ovni involi, narod je pil iz rogov med in slavil Iztoka, ki mu je tazmaga rodila neomejeno zaupanje in priÏgala ljubezen v srcuvsakega Slovena.

Prav tedaj, ko je najsilneje vihrala domaãa vojska med Anti inSloveni, je leÏal Tunju‰ Ïe tretji dan vrhu hribca nasproti Sva-runovemu gradi‰ãu. Dva najbolj‰a hlapca, izborna vojaka innajspretnej‰a jezdeca, sta pasla tri konje na rebri. ·epetaje staspregovorila tu in tam kratko besedo. Zakaj veliki gospod,kraljevi sin Tunju‰, je blaznel od ljubezni. Trikrat so ‰li v do-lino, trikrat so se plazili proti deklicam, ki so pulile lan in pre-pevale pesmi. Pa trikrat so se morali vrniti. Tunju‰u so sestresale kocine na bradi, ãeljusti so mu mrzliãno ‰klepetale.Videl je Ljubinico, kako ji gori lice v soncu, njen smeh in nje-na pesem sta donela iz zbora deklet kakor glas kraljice. Nje-ni zlati lasje so se razpu‰ãeni valovili v lahki sapi. Bele lahti,ovite z zlatimi narokvicami, so se ble‰ãale v Ïarkih, ko je zgi-bala snopke lanu in zdevala polna peri‰ãa na kopice. Tunju‰je bledel kakor v mrzlici. Z dlanmi si je stiskal nizko ãelo, bilna prsi s pestjo, nabrekle ustnice so se mu odpirale kakor gla-vatemu somu, ko hlepi po vodi, ãe ga vrÏe‰ na suho.

Bil je blizu, planil bi bil med deklice, zgrabil Ljubinico, jo

dvignil k sebi na konja in zbeÏal. Toda nekaj se mu je zaple-lo krog nog, kolena so se mu tresla, slutil je skrivnostna bit-ja, vile pogorkinje, ki ga uniãijo, ako se s silo dotakne Ljubi-nice. In divjak se je spla‰il ob misli, da je Ljubinica mordá ãa-rovnica, da ga je ovraÏila; kadar se je zasmejala, se mu je vse-lej zdelo, da zasmehuje njega in ga vabi: »Pridi, poskusi, do-takni se me, ãe Ïeli‰ umreti!«

In smrti se je Tunju‰ bal; zakaj ni bilo neugodno njegovoÏivljenje. Zato so vselej splezali nazaj v hrib in Tunju‰ je leÏalbrez jedi in brez besede v ustih pa brez tolaÏbe v srcu.

Sonce se je niÏalo, rjavo se je svetilo lani‰ãe v dolini. Dekle-ta so pulila z urnimi prsti zadnji kos. Tunju‰ je zrl z izbulje-nimi oãmi na ravan.

»Jutri ne pride Ljubinica veã iz gradi‰ãa. Iztok se vrne,vrnejo se voj‰ãaki in potem … Nikoli ne bo moja, a brez njeje smrt!«

Tunju‰ se je prevrnil na tleh in zaril s ãelom v hladno ru‰o.·e enkrat se je oglasila vsa njegova hunska modrost: »Ne bu-dáli! Modruj! Pusti Ïensko! Tunju‰, pomni, da si sin Erna-kov!«

Hun je dvignil glavo. Ko je zagledal bele haljice v dolini jezakriãalo srce, zaÏarela strast in modrost je ugasnila.

»Moja bo in kraljica Hunom!« —Tako je rekel odloãno in skoãil pokonci.Minila je ura.Deklice so kriknile in se razbeÏale kakor zbor golãeãih go-

lobic, ko plane mednje kragulj,Zavihral je rdeãi pla‰ã, Ljubinico je grabila stra‰na roka

krog pasu, zazibalo se ji je pred oãmi in ob‰le so jo temnesence.

Na okopih gradi‰ãa sta se v tem hipu pojavili dve postavidva starca, Svarun in Radovan.

»Tunju‰!« je zavpil Radovan.»Moja hãi!« je vzdihnil Svarun in se sesedel.Radovan mu je oprl glavo in v tolaÏbo nesreãnemu oãetu

sipal za beÏeãim Hunom najgroznej‰a prekletstva v jezikihvseh narodov od Balti‰kega pa do Egejskega morja.

Toda Hun je beÏal, noseã v naroãju zaklad in pritiskajoã napol onesve‰ãeno Ljubinico na svoje srce. Gonil je kakor po-besnel. Topot konj njegovih hlapcev, ki sta drevila za njim, gaje vznemirjal, da je stiskal dekle k sebi v groznem trepetu, damu jo kdo iztrga. Brez oddiha so gnali na pol blazni do Don-ave.

·e tisto noã je poloÏil Tunju‰ nezavestno Ljubinico nakrasne preproge v svojem ‰otoru in klical obupan vraãe invraÏarice na pomoã kraljici.

Ali njegovo veselje, ko je odprla oãi in Ïelela vode, je bilokratko. Balambak mu je naznanil, da ga Ïe nekaj dni ãakajoposlanci iz Bizanca. Upravda veleva, da se napoti takoj donjega.

Pri‰li so namreã Iztokovi zasledovalci in v stepi poiskaliTunju‰ev tabor po naroãilu Upravde.

Zazorilo se je jutro. Ljubinica je zaspala s smehljajem krogustnic. Tunju‰ je zapretil Balambaku smrt, ãe se skrivi las kra-ljici Ljubinici, preklel nato uro, ki ga je zavedla prviã do Up-ravde, in odjezdil z Bizantinci proti jugu.

ENAJSTO POGLAVJE

Pred vzhodnimi vrati trdnjave Topera je stala visoka dvo-kolnica, zakrita s platneno stre‰ico. Voznik je pogovarjal

ognjevita konja, ki sta nemirno kopitljala ob tlak, v kateremso se sledile izvoÏene kolesnice. V stolpiãu nad vrati se je na-slanjal straÏnik preko kamnitne ograje.

»Vroãina! Da se naravna prefekt na pot tako kasno!«»Konji se v senci spenijo! Bogovi naj umejo modrost viso-

kih gospodov; jaz je ne razumem.«Vojak na stolpu se je hipoma vzravnal. Zabliskal se mu je

‰lem, kakor iskra se je zasvetila sulica. Zaãul se je poãasenkonjski pekèt.

»Ali prihaja?« ga je vpra‰al voznik, gibajoã samo z ustni-cami. Glasno si ni upal izpregovoriti.

Vojak je zamahnil z levico s stolpa in ni odgovoril. Sedemjezdecev se je bliÏalo vratom.

Prefekt Rustik je takoj ob vozu razjahal, vojaki spremlje-valci so pridrÏali konje za vozom. Voznik je dvignil zaveso pristre‰ici, privezal prefektovega konja zadaj k vozu in pokornoãakal, kdaj pomore Rustiku v voz.

Takrat nenadoma zabuãi nad pristani‰kimi vrati proti juguslovesni glas trombe. âuvaj vzhodnih dveri se ni ozrl na mor-je. Ni utegnil. Pritisnil je zaokroÏeni rog k ustnicam in pono-vil doneãe znamenje.

Prefekt je pravkar dvignil nogo na dvokolnico, ob znamen-

ju pa jo je naglo umaknil, odvezal konja in se popel zopet vsedlo.

»Koliko ladij?« je zakriãal ãuvaju na stolp.»Ena brza jadrnica!«»Blizu?«»Îe spu‰ãa sidro!« Prefekt se je razveselil, da je popival

prej‰nji veãer tako dolgo. Sicer bi se bil gotovo Ïe odpeljal incarska ladja bi ga veã ne dobila.

Okrenil je konja nazaj v mesto, zaklical pred voja‰nico ne-kaj kratkih in rezkih besedi v povelje tamkaj stojeãim Heru-lom in Alanom, ki so se pogovarjali v senci, veseli, da odidestrogi prefekt vsaj za nekaj ãasa iz Topera, in hitro odjezdil,spremljan od konjikov, v pristani‰ãe.

Me‰ãani so poznali glas trombe, ki je napovedoval, da jepriplula vojna ladja. Vojaki so beÏali iz tabora v voja‰nico,ljudje so trumoma drli skozi juÏna vrata v pristani‰ãe. Rustikje naglo prepoznal brzo jadrnico. Bila je najbolj‰a vojna ladjadespota Justinijana, kar jih je plulo v bizantinskih vodah. Po-lotil se ga je nemlr. Kdo prihaja z ladjo? Kaka poroãila? Mor-da Belizar? Ali Mundus? Raznesle so se Ïe govorice o vojskiz Italijo. âe mu odvzame Justinijan pol legije? Kaj bi sam spolovico? Komaj bi zastraÏil z njo topersko ozidje. In barbarina severu udarijo prav gotovo ãez Donavo, ako zvedo, da imadespot svojo vojsko na zapadu. Konj je prhal, grizel v jekle-no brzdo, da je letela pena v vetru, grebel z nogami, boãil vratin se umikal moãni Rustikovi roki s tem, da se je zaganjal na-zaj v mnoÏico, ki je vrela skozi vrata in kriãeã beÏala pred ne-mirnim konjem.

Ko se je zazibal na morju ãoln in se bliÏal obreÏju, je Ru-stika ãedalje bolj skrbelo. Ljudstvo se je oziralo v njegov sve-

ãani izraz in sodilo, da se ‰e ta dan zve novica, o kateri bodogovorili cele tedne.

Prefekt jim ni razodel z obliãjem velike skrbi, ki ga je trla.Domislil se je celo, da utegne dobiti pismo, podpisano od sa-mega despota, ki mu odpoveduje prefekturo v Toperu ter gakliãe v Bizanc, kjer bo sicer Ïivel v blesku, toda ob carski mez-di po‰teno stradal.

âoln se je pribliÏal ladji‰ãu, prefekt je snel desno nogo izstremena in hotel iz sedla, da bi v svetem spo‰tovanju in po-niÏnosti sprejel visoko odposlanstvo. Njegove oãi so iskale vãolnu poveljni‰kih znakov, vsaj zlatega orla na prsih. — Po-lagoma je zlezla noga nazaj v posrebreni stremen in prefektje obsedel vzravnan v sedlu, ko je zagledal sredi veslaãevAzijcev in Afriãanov pozlaãeno paliãko mladega centurija.

S proÏno kretnjo pravega dvornega ãastnika je ta zavihnilkonec pla‰ãa krog levice, prijel za slonoko‰ãeni roãaj kratke-ga meãa in se rahlo poklonil prefektu. Rustika je pograbilo,da se ta mladiã, centurio, vede tako o‰abno, in zato ni mogelzabrisati srdite poteze, ki se mu je zaãrtala krog ustnic.

A mladi ãastnik, ki se je na dvoru nauãil, kako se uganejomisli z obliãja, se ni pla‰il prefektove jeze.

OÏgan, kakor barbar! je razsodil v srcu in izpregovoril:»Flavij Pavlinus, centurio palatincev, sin konzula Flavija

Bazilija, prihaja na povelje prejasnega despota, vladarja mor-ja in zemlje, ki ti veleva —«

Ob teh besedah je bil prefekt na tleh in je poslu‰al globo-ko sklonjen povelje despotovo. Mladi gizdalinãek pa je po-meÏiknil z levim oãesom, kakor je bila navada na dvoru, ka-dar je kdo koga poniÏal ali po krivem oãrnil.

»— ki ti veleva, da izjavi tvoja jasnost, ali je priplula sem-

kaj jadrnica Epafrodita, velikega malopridneÏa in Ïalivca naj-svetej‰ega veliãanstva? Sledili smo jo do tod in sedaj je ni. Aliso nas varale kupãijske ladje, ki so nam govorile o tem?«

»Sporoãi, centurio,« — Rustik mu nala‰ã ni nadel vzvi‰e-nega naslova, ker ga je togotila o‰abnost mladega dvorjaniãa— »sporoãi, centurio, da se najponiÏnej‰i hlapec, prefekt To-pera, poveljnik 33. traãanske legije, prejasnemu despotu kla-nja v prahu in naznanja sledeãe: Do‰el je Ïalivec najsvetej-‰ega veliãanstva v luko, odpustil suÏnje in se potopil z ladjovred. Sam sem videl!«

»Ni bilo prevare?«»Deset vesel od ladje sem bil, ko se je pojavil na krovu

Epafrodit«»In nato utonil?«»Z ladjo vred!«Centurio se je zopet rahlo uklonil:»Dovr‰eno!«»Morda izvoli‰ v mesto?«»Odrinem takoj. Sama prejasna despojna se zanima za to

poroãilo!«Centurio Flavij je skoãil v ãoln, rahli valovi so pljusknili ob

breg za odhajajoão ‰ajko.Prefekt je hitro zajahal in zapodil k vratom, kjer je ‰e ved-

no ãakal voznik.»Gizdalinãek, ne bo‰ ti oznanil prvi te novice v Bizancu! In

ãe uniãim vse konje!«Rustik je sam zgrabil za vajeti nepotrpeÏljivih konj. Za

dvokolnico se je pokadilo in voz je izginil po ravni Solunskicesti proti Bizancu.

Dasi je plul Flavij na vsa jadra in priganjal z barbarsko su-

rovostjo veslaãe, se mu je zavlekla pot v Bizanc nenavadnodolgo. Takoj se jenamreã dvignil moãan vzhodnik, ki je pri-silil carsko brzoplovko, da je povezala jadra. Eno samo se jeboãilo v hudem vetru, da je ‰kripal jambor. Ladja je plula pro-ti jugu. Ob otoku Lemnu so morali celo pristati za ãez noã.Mornarji so se uprli in odrekli veslanje. Na vzhodu se je zaãr-tala po obzorju ãrna proga. Vihar se je dvigal. Ko bi gnalibrod proti njemu, bi ga pehali s seboj vred v pogubo.

Rustik se je zadovoljno smehljal, ko so se upogibale oljkein terebinte v puhanju vetra ob poti. Vojaki s premljevalci sose znojili na penastih konjih. S tihimi pogledi so povpra‰evalidrug drugega, kaj je prefektu, da goni kakor zbesnel. Îeljnoso hrepeneli po sonãnem zatonu. Ali nadeje so jih varale. Sa-mo dve uri oddiha je dovolil molãeãi Rustik. Nato je ‰lo vistem diru dalje v noã. Tretje jutro so zagledali Propontido.Ob njej so se zalesketale pozlaãene strehe carske palaãe. ·epred poldnem so zajezdili pri Odrinskih vratih v mesto. Ljud-je so obstajali in gledali. Vse je bilo prepriãano, da so udarilina severu barbari v cesarstvo in da je ta konjica Ïalostno po-roãilo o grozodejstvih. Zakaj konji so bili upali, pokriti s sivimprahom, jezdeci oÏgani in zakajeni, da se ni razloãilo, ali ima-jo oklepe ali same tunike iz umazanega, sivega platna.

Rustik se je napravil takoj v carsko palaão. V straÏnici se jepri ãastniku umil in si pomazilil lase. SuÏnji so mu oãistiliopravo. Ko je zvedel, da se jadrnica ‰e ni vrnila, se je razve-selil. Hitro je prijavil svoj prihod carskemu silenciariju in pro-sil, ãe bi mogel do Upravde.

Namesto odgovora je pri‰el magister equitum Azbad. Dasista zaeno sluÏila kot principala pri konjici, je Azbad vendarjasno pokazal, da je on mogoãen in oblasten poveljnik pala-

tincev, prefekt pa pravzaprav glavar barbarov, kmetov. Z ve-liko dostojnostjo in samozavestnim ponosom je odzdravilprefektu in mu povedal, da nekaj dni ne more do despota.Zakaj noã in dan ga tarejo skrbi in delo za vojsko v Italiji indo njega ne pride nihãè razen Belizarja in Munda. Sme pa za-upati njemu, kar bi Ïelel. âe je stvar tehtna, jo naznaniUpravdi pismeno po silenciariju.

»Do tal se klanja hlapec nedoseÏni modrosti jasnega des-pota in nikdar se ne drzne, da bi za hip motil delo njega, predkaterim poklekata zemlja in morje. Sporoãil bi rad o begunuEpafroditu.«

Ko je Azbad zasli‰al trgovãevo ime, je pozabil na svoje do-stojanstvo. Prijel je prefekta za roko, lice mu je zaÏarelo, ust-nice so mu drhtele, da se je Rustik zaãudil.

»Nebo te je poslalo, prijatelj iz mladih let! Pojdi z menoj!Vsa zadeva upornika in sleparja Epafrodita je izroãena me-ni.«

Azbad je takoj naroãil dvosedeÏno nosilnico. SuÏnji so jodvignili in odnesli oba poveljnika preko fora v krasni Azba-dov tablinij*.

»Izvoli, magnifica auctoritas tua**!«Prefekt je sedel na nizek stolãek, ki je bil pokrit z barÏuna-

sto blazinico.Dve krasni gr‰ki deklici sta prinesli sadja in vrã vina. Ru-

stik je ostrmel in se zagledal v suÏnji. Ko sta poljubili z drob-nimi ustnicami Azbadovo roko, sta izginili po mozaiku, ka-kor bi v tanãico zavita boginja ubeÏala ãlove‰kim oãem.

»Excellens eminentia tua … ima boginje za streÏnice!«

* Tablinium = pisarna, knjiÏnica.** tvoje veljavno odliãje … prevzvi‰enost.

»Ni sile! Prihaja‰ seveda iz Topera in te gane snaÏno dekle.Za nas so to vsakdanjosti. — Mnoga leta, dobre zmage, pre-fekt in poveljnik traãanske legije!«

Azbad mu je napil z lezbi‰kim vinom.»Govori sedaj o Epafroditu! Satan mu bodi milostljiv!«»Ali mu je ali ne, ne vem. Se‰la sta se Ïe v Hadu!«»Epafrodit mrtev? Govori! Ves pekèl si ne izmisli muk, ka-

tere sem mu pripravil, ãe ga dobimo!«»·koda dolgih misli! Epafrodit vasuje pri delfinih v toper-

skem pristani‰ãu. Videl sem ga sam, kako se je pogreznil zlepo barãico.«

»Torej vendar resniãno! Pisal je tako. Verjeli nismo. Prekle-ti lisjak! Zavohal je Ïaltavo slanino in se raj‰i sam napotil kLuciferju. Kako je z ladjo, ki ga je zasledovala? Flavij je sicerna dvoru pri Ïenskah nedosegljiv. A na morju — ne vem. Lah-ko brodari tako nespretno, da zapravi jadrnico.«

»Centurio Flavij je bil Ïe v Toperu!«»V Toperu? Torej ga je izsledil, Pri Veneri, despojna ga na-

gradi in dvorjanice ga kakor v tekmi zaljubijo. Bedak ima sre-ão!« —

»Povej, kako bi sporoãil jaz despotu, preden se vrne Flavij?Pomisli, kako sem vozil, da sem ga prehitel po kopnem!«

»Ne pride‰ zaradi tega do prestola. Despot je preveã zapleten v vojne skrbi. Zato je vso stvar izroãil sveti despojni.«

»Sveti despojni?« se je zavzel prefekt.Azbad je vstal, odgrnil zavese pri vhodu tablinija in se

skrbno ozrl po vseh kotih. Nato je primaknil stolãek prav ti-koma do Rustika in skrivnostno priãel.

»Rustik, poveljnik si in prefekt, torej moÏ! Poglej, sediva

sub rosa.« Azbad je dvignil kazalec, na katerem se je svetilteÏek prstan: proti stropu, kjer je visel lestenec v obliki roÏe.

Prefekt je dvignil takisto prst proti stropu, ga pritisnil po-tem na usta in ponovil: »Sub rosa!«

»Tebi je stvar o Epafroditu nejasna. Poslu‰aj! Po ãudni na-meri je pri‰el med palatince neki barbar, Sloven Iztok. Stano-val ni v voja‰nici, ampak pri tem Grku, ki je mladeniãa ljubilkakor sina. Zakaj, o tem Bizanc molãi. Povem ti pa, da je bilto vojak, kakr‰nega nimata ne Mundus ne Belizar. Lep, da jeoãaral vse Ïenstvo, lokostrelec, ki mu ga ni v red, jezdec ka-kor Centaver, razumen kakor filozof iz gr‰kih ‰ol. In Teodo-ra ga je zaljubila s strastjo, ki polje samo v njenih Ïilah. Bar-bar pa jo je sunil od sebe, ker je ljubil neko dvorjanico. Sedajve‰ vse. Iztok v jeão. Epafrodit ga je otel. Sloven je utekel prekDonave — in najlep‰e — odvedel s seboj tudi dvorjanico, ka-tero ljubim jaz s pravo Teodorino strastjo in ognjem. Ah, kobi ti videl Ireno!«

Azbad je segel z roko proti srcu, ki se mu je razburilo obsamem imenu Irena.

»Ireno,« je povzel Rustik in nemo gledal v tovari‰a, ki si jegrizel ustnico. »Ko bi bila ta dvorjanica moja neãakinja?«

»Tvoja neãakinja — Irena? Rustik, primi me za ãelo in raz-Ïeni te grozne sence! Da se nisem tega domislil! Saj to ven-dar vem! Oprosti, ker sem ti izdal jaz sramoto tvoje varovan-ke. Verjemi mi, da sem prebil Ïiv pekèl, ko se mi je dvigal vsrcu ãrt, pa ga je morila ljubezen.«

»âe ni bila kaka druga dvorjanica!«»Ni bilo tega imena med njimi. Ta je edina.«»Toda ta ni utekla z barbarom!«

Azbadu so se zasvetile oãi. Obe roke je poloÏil Rustiku narame in bolj jecljal kakor govoril:

»Ni utekla? In ti ve‰ zanjo? Prefekt, povej, izroãi mi jo, vrnijo moji du‰i, izreci Ïeljo, izpolnim ti jo, samo povej, kje je Ire-na?«

Prefektu ni mogla beseda iz prsi. PreÏivel je dokaj let kotãastnik v Bizancu, pa ga je do mozga poznal. Strmel je Azba-du v oãi, da bi razbral, je li resnica v njih ali prevara. Da bi seoÏenil magister equitum z Ireno! Ne verjame. Za tak zakon jetreba milijonov. In teh nima ne on ne Irena. Da bi mu bilaIrena igraãa, temu se je uprla sorodna kri in kljub bizantin-ski gnilobi, ki tudi njemu ni prizanesla, se je ogla‰ala vest: Dabi izdal njo? Ne! Hkrati se je domislil Teodore in izpregovo-ril:

»Zlo za Ireno, ãe despojna ljubi barbara!«»Ne ljubi ga veã. Koprni edino po ma‰ãevanju. Povej, ako

ve‰ o njej!«»In ko ni Epafrodita, ko je utekel barbar, zadene srd gla-

vo Irenino!«»Ne zadene je! Zakaj sama despojna se razÏari od veselja,

ko zve, da ni ‰la Irena s poganom. In njena Ïelja je, da bodiIrena moja.«

»Da bodi tvoja?« je vpra‰al s poudarkom Rustik.»Moja, moja zakonska Ïena! Prefekt, sedaj ti nudi usoda,

da ti roka despojne odpre vrata do odliãne sluÏbe v Bizancu.Povej, daj, izroãi mi Ireno!«

Zviti Azbad je zadel z ostjo na kraj, kjer je bil ranljiv vsakpravi Bizantinec.

Prefekt ni takoj odgovoril. Azbad je izpustil njegovi rami,roke so mu omahnile, obrnil se je proã, obraz na slonil na

kipeãe naslonjalo in vzdihal: »Amor, zakaj me muãi‰? BeÏi odmene! Poveljnika palatincev poniÏuje‰, da se klanja v prahuÏenski, ki zasluÏi jeão, ker je kot dvorjanica obãevala z barba-rom, kristjanka s poganom! In jaz sem to vedel! In nisem jeizdal — iz ljubezni — in prekr‰il sem sveto pravo svetega dvo-ra. BoÏja kazen!«

Ob teh besedah se je Rustik prestra‰il. âe je ne izroãi Az-badu, se ma‰ãuje ta nad njim. Koliko laãnih ãastnikov ãaka naprefekture, da si napolnijo blagajne z ljudsko krvjo. Kaj sta-ne Azbada, dvornega ljubljenca, da mu odje sluÏbo. Dobi po-velje, da gre kot comes — dvorni svetnik — s praznim naslo-vom na vojsko v Italijo.

»Ne toÏi, jasna dobrotljivost! Povem ti, da je Irena pri meniin da je tvoja.«

Azbad se je naglo okrenil, natoãil ãa‰i, da se je kipeãe vinorazlilo v ãrnih marogah po mozaiku in prisegel:

»Ako mi izpolni‰, kar si obljubil, izpolnim jaz, kar sem tiobetal. Bodi moj deleÏ z I‰karijotom in moj konec z Absalo-nom, ãe laÏem!«

»Naj se zgodi!«Prefekt je v du‰ku izpil, Azbad ga je gledal z lisiãjimi oãmi

preko kupe.»In sedaj grem k despojni; ‰e danes zaãuje‰ sveto zahvalo

katero ti sporoãi carica zemlje!«Prefekt se je poslovil, sicer nekoliko vznemirjen, vendar

zadovoljen v hrepenenju, da zasede v Bizancu odliãno mesto.»Naj mu Ïe bo Irena zakonska Ïena ali — ali —«Rustik je potegnil preko ãela, ko je stopil na forum in po-

smehljivo zamrmral:»Naposled, kaj meni mar!«

Azbad se je na glas zakrohotal, ko je udaril suÏenj v atrijus kladivcem v znamenje, da je gost Ïe ãez prag. .

»Rustik, ha, ime pove vse! Kmet in niã drugega! O, ‰e ma-gister officiorum bo‰, seveda! Tvoja Irena, barbarova ljubica,moja prava Ïena! Le ostani v Toperu, ‰e tega nisi vreden! Zamejo naj te po‰lje Upravda, v razdejani Turris ob Donavi, dabo tvoj deleÏ z barbari!«

Veselo je tlesknil z rokami in se pre‰erno zleknil po blazi-njaku. Zagrinjalo pri vhodu se je zganilo in pri‰la je kakor dihz belega citronovega cveta lepa suÏnja Melita.

Azbad ji je mignil z roko. SuÏnja mu je sedla k nogam.»Melita, gospodarico dobi‰! Dvorjanica Irena pride k meni

in bo moja.«SuÏnja mu je objela kolena in zajokala. Azbad pa se je sklo-

nil in jo dvignil k sebi ter ji po‰epetal:»Ne jokaj! Pride Irena, pride ljubica barbara, pa ne bo mo-

ja Ïena, ampak tvoja dekla!«Melita ga je krãevito objela.·e isti dan se je pojavil Azbad na dvoru pred vrati despojne

Teodore. Nekaj sivolasih senatorjev, dva gizdalinska diako-na in pet palatinskih ãastnikov je ãakalo v dvorani. Niso ãrh-nili besedice med seboj. Govorile so samo oãi, iz katerih jesijala grozna zavist. Nekateri izmed njih so prebili Ïe tretjidan v ãakalnici, pa ‰e ni zaÏarela milost despojne, ki bi jimdovolila vstop.

In sedaj vstopi nenadoma Azbad.Odkar je utekel Iztok, se magister equitum ni smel pribli-

Ïati prestolu despojne. To je bila javna skrivnost na dvoru.Kdor koli ga je sreãal, je preklinjal Epafrodita, ki je otel bar-bara in prevaril straÏo. Rotil se je na glas pri sveti Sofiji, da

mora priti dan ma‰ãevanja, za Azbada pa zasijati vnoviã son-ce naklonjenosti s Teodorinega prestola.

Azbad je taka dvorljiva soãutja sprejemal s pravo dvornokrinko. Ko pa je od‰el senator, zavil za vogel ãastnik, se je ozrlAzbad za njim, ob ustnici mu je zaigrala ciniãna guba in pol-glasno je izpregovoril:

»Poznam vas! Prekleti hinavci!«In danes je Azbad nenadoma stopil s ponosnim korakom

pred zaveso despojne. Vsi so vztrepetali, vsi se poklonili inpovesili oãi. Magister equitum je korakal med njimi ponosen,z dvignjenim ãelom. Prav tikoma vrat si je pritegnil oblastnoz nogo krasen stolec in sedel nanj, da se je usul snop sonãneluãi na njegov zlati oklepek. Od bleska je za‰ãemelo zavidljiv-ce po oãeh in srce se jim je skrãilo v prsih. Zakaj Azbadovizaniãljivi pogledi so oznanjali zmago.

Preteklo je komaj nekaj trenutkov, ko sta dva evnuha dvig-nila zaveso in mu velela vstop k despojni v zlato dvorano.Zavesi sta se strnili, pogledi vseh ãakalcev so se zapletli v resein prodirali skoznje v nevidni prostor. Vsi so ãutili, kako jetrãilo koleno na tla, kako je tiho ‰umelo po preprogi, ko se jemagister equitum plazil k despojni.

Ko je o‰abni palatinec, leÏeã po dolgem na tleh, poljubildrobni biser na koncu svilenega sandalãka, se je dvignil nakoleni:

»Sveta despojna! Najnevrednej‰i hlapec prosi milosti!«Teodora je z drobno roko trãila ob zlato naslonjalo v zna-

menje, naj govori.»Prihajam kot gre‰nik, vraãam se kot izgubljeni sin.«Teodori se je razlila tiha slast po licu. Zagledala se je v zlato

sfingo, na katero so se usipali Ïarki skozi ble‰ãeãe feniãanskosteklo.

»Prihajam, da poravnam nekaj svoje krivde. Epafrodit izkrvi peklenskega psa Cerbera, je pokopan v morju!«

Azbad je komaj vidno obrnil oãi pod trepalnicami, da birazbral vtis te novice na obrazu Teodore.

Ta ni obrnila pogleda od sfinge. Z belimi, prozornimi prstije zatrepala po naslonu in rekla.

»LaÏe‰! Grk ni tako nespameten! Ne verjamem.«»Na sveto Trojico, prefekt Rustik iz Topera ga je videl, ka-

ko se je pogreznil z ladjo vred v morje!«Teodora ‰e ni okrenila glave.»Tedaj je poblaznel!«»Prekletstvo Kajnovo ga je pognalo v smrt!«»Naj se zame ma‰ãuje Lucifer! Sicer ne ve‰ niãesar?«»Na‰el sem Ireno!«Carica je vztrepetala. Kakor bi jo pre‰inila skrivnostna is-

kra, se je obrnila proti Azbadu. ârne oãi so se ji zasvetile sredi‰iroko razprtih vek.

»Ireno? Privedi jo takoj pred despojno!«»Ni je ‰e v Bizancu, prejasna!«»Kje je torej? Ponjo!«»V Toperu pri stricu, prefektu Rustiku!«Teodora je dala znamenje. SuÏenj je pri‰el, razvil kos per-

gamenta in omoãil trst. .»Rustik je v Bizancu,« je omenil bojeãe Azbad.»V Bizancu!«»Pri‰el je poroãat o smrti Epafroditovi!«»Se Flavij ‰e ni vrnil?«»BrÏkone je vihar zadrÏal jadrnico.«

Teodori je obkroÏil ustnice ‰kodoÏeljen smehljaj in izginil,ko se je spomnila Flavijeve Ïalosti, ker ga je prehitel prefekt.

»Sporoãi torej prefektu, naj takoj odide in privede Ireno.To je odloãna volja despojne.«

»Prefekt je stric in kri je kri! Ko bi presveta poslala menenevrednega hlapca, po Ireno.«

»Jastreba po golobico! Najprej se nasiti despojna, mordáostane tudi griÏljaj za hlapca! Rustik pojde ponjo!«

Carica je zganila z drobnim sandalãkom, Azbad ga je po-ljubil in od‰el.

DVANAJSTO POGLAVJE

SuÏnja Melita se je bridko varala, ko je krasila spalnicosvojega orla z roÏami in jo potresala z dehteãim Ïafra-

nom. Azbad ni prestopil praga tisti veãer.Ko se je vrnil od Teodore, je poiskal najprej Rustika, ga za-

dovoljil in nalagal, da mu je pot v Bizanc uglajena. Zakaj des-pojna ne pozabi nikdar, da ji je prvi sporoãil o Epafroditu inobljubil Ireno njemu, kar je Ïe dolgo srãna Ïelja despojne.

Prefekt je bil zadovoljen in je ‰el vesel v pretorij iskat znan-cev, ki jih je povabil v Zevksipove kopeli na razko‰no veãer-jo.

Azbad pa je legel doma v pisarni‰ki sobi na trdo otomano,prevleãeno s kravjim usnjem. Roke je sklenil pod glavo in sezazrl v strop, po katerem je vodila Aurora kvadrigo mladegasonca.

Vedel je, da so mu z dana‰njim dnem zopet odprta vratado Teodore. Kljub temu pa ni bil zadovoljen. Ni ga grizlo, daje bila despojna tako hladna, ni ga bolel trn, s katerim ga jepikro zbodla, ko mu je rekla, da je nevaren jastreb za golobi-co Ireno. Vajen je bil Ïela, ki je pikal v besedah cariãinih. Za-ãutil je nenadoma v srcu drugega ãrva, ki se je zbudil in klju-val, da mu je plalo po Ïilah. Zagorela je tista tiha iskra, nakatero je sicer navalil razko‰ni palatinec gomilo prekletstvain sovra‰tva, pa je ni ugasil. Kakor se o tihi polnoãi sredismrdljivega moãvirja izza ostudne golazni nenadoma ukre‰e

plamenãek, zatrepeta pla‰no nad sluzasto vodo in razsvetli vnoã zagrebeno ostudnost, tako je zaplapolala ta iskra nad Az-badovim srcem. Obdala ga je bolj z grozo kakor z veseljem.Nad vse dvorjanice, nad vsako gizdavo hotnico se je dvigni-la Irena kakor plamenãek nad moãvirje in razsvetlila s svojimÏarkom kaluÏo, po kateri je brodil Azbad. Davno je Ïe zaigralvero v po‰tenje, v znaãaj, v resnico. Z jezikom je klical Krista,v srcu je Ïrtvoval malikom. Ali danes je dahnila despojna vnjegovo du‰o in razpalila Ïar, kateremu ni vedel imena. Snelje roke izpod glave in jih sklenjene pritisnil na ãelo.

»Ali sem ljubosumen na Ireno? Kaj jo ‰e ljubim? Ljubim?Ali nisem Ïe davno iztro‰il zadnji utrip srca, ki bi mu utegnilreãi ljubezen? Ljubezen je fantom. UÏitek resnica. In vendar—«

Azbad je planil z leÏi‰ãa in hodil nemirno po marmoru. Vsrcu je ãutil vulkan. Kakor neprozorni valovi se mu je dviga-lo nekaj iz prsi in pljuskalo v glavo. Iskal je skale v teh valo-vih, da bi vrgel sidro, iskal jo je, a je ni na‰el. Gledal je na va-lovih Ireno, ki jo muãi na smrt ma‰ãevalnost Teodore. Iz va-lov se je ble‰ãal njen bledi, solzni obraz, usahle roke so gle-dale po penah in se lovile zanje, tonile in se pogrezale v brez-danje globine. Zdelo se mu je, da kliãe Irena na pomoã, da jeizrekla s tiho vdanostjo njegovo ime in ga rotila, naj se spom-ni ljubezni, katero ji je nekdaj prisegal, in naj jo otme.

Razburjen, omotiãen in razdvojen se je zgrudil Azbad natrdo leÏi‰ãe, veke so se strnile, viharen sen je zgrnil ãezenjperuti.

Drugo jutro je sedel truden ob mizi. V obraz mu je sveti-lo sonce. Na licu mir, kakor gladina tihe Propontide. Odmak-

nil je roko od glave, udaril krepko po mizi in se zasmejal samsebi. .

»Nisem pil in vendar sem bil pijan snoãi! Sme‰no! âlovekuzavre kri in iz moÏa se rodi zaljubljen deãak! Pomni, — Teo-dora! Tudi hlapec zahrepeni po polni skledi. Ostanki so za —pse. Irene ne dobi‰, Irena bo moja. Golobico si otme jastrebiz zob lisice!«

Azbad je zagrebel prste obeh rok v razmr‰ene, neumite innemaziljene lase, zaklopil oãi in se zamislil ob mizi. SuÏnjaMelita je prinesla zajtrk na srebrnem plo‰ãku: sadja, surove-ga masla, sla‰ãic in zavretega vina. Soparne meglice so kipeleiz pozlaãene vinske ãa‰e. Melita je stala ob Azbadu kakorsveãenica pred malikom, kateremu Ïrtvuje kadilo. Vroãina jepuhtela iz moãnega vina, magister equitum se ni ganil. Me-liti so se dvigale razburjene prsi, odloÏila je zajtrk na kamnit-no mizico, pristopila k Azbadu in se dotaknila z belo lahtjonjegove roke. Vztrepetal je, dvignil glavo in jezno velel:»Proã! Miruj!«

Vdana suÏnja, ki ga je blazno ljubila, je molãe od‰la; predvrati se je sesedla in na rdeãi kamenãek v mozaiãni zvezdi sotekle njene solze.

·e dolgo se ni ganil general palatincev. Zajtrk je omrznilnedotaknjen na mizici, pred vrati je zaman pritiskala Melitauho na zavese, kdaj se zdrami iz moreãih misli njen sokol.

Nenadoma pa je planil Azbad od mize. Vse niti naãrta sose zdruÏile v tesen vozel, ugib je bil re‰en

»Tako se zgodi! Hlapec bo obedoval, despojna bo pogre-‰ala drobtin! Torej jaz ne smem ponjo. Pojde Rustik. Naj gre!Jaz pa napi‰em Ireni list, dobim tekaãa in ga ‰e danes od-po‰ljem. Razodenem ji naãrt Teodore, priseÏem svojo ljube-

zen, ponudim ji denarja, da ubeÏi, preden se vrne stric. Damji naslov v Odrin do prijatelja, odpovem se vsaki Ïelji, zaro-tim jo na sveto Trojstvo, da sem storil to iz prave ljubezni.Irena se zboji dvora, verjame meni in ko bo pri prijatelju, bokmalu tudi pri meni! Teodora pa zve, da je u‰la, in jaz bomimel priliko, da se ji ma‰ãujem, ker mi ni zaupala!«

Takoj je sédel in pisal list Ireni. Popoldne je Ïe dirjal zanes-ljiv tekaã s pismom in denarjem iz Bizanca po Solunski cestiv Toper .

Rustikovo poroãilo o Epafroditovi smrti je vznemirilo vesBizanc. Senatorji so na trgih glasno govorili o stra‰ni boÏjisodbi, ki je gotovo zalotila Ïalivca svetega despota in ‰ãuvarjanaroda zoper despojno. Z najÏivahnej‰o domi‰ljijo so preka-‰ali drug drugega, ko so slikali, kake muke je pripravil satanna dnu pekla za tega izdajalca kr‰ãenikov in branitelja barba-rov. Kadar pa so sedeli doma za dobro zapahnjenimi vrati, soiskreno pomilovali njegovo usodo in premnogi kratko in ma-lo verjeti niso mogli, da bi bil ‰el Grk sam v smrt. Zato so natrgu ‰e glasneje ‰irili javno mnenje o njegovi pogibeli.

·e dolgo se ni ganil general palatincev. Zajtrk je omrznil ponizkih tabernah ob Zlatem rogu, kjer se je zbirala mnoÏica.Tudi ta je na glas klicala Luciferja, naj zakuri najveãji kotel zaGrka. Ob pozni uri pa, ko so sence sumljivih dvornih ovadu-hov poizginile, so se nagnili v stisnjene kroge preko lonãenihvinskih vrãev in z na pol pogoltnjenimi vzkliki kleli Upravdoin ãastili Epafrodita kakor svetnika na zlatem tronu.

Ob takih pogovorih se je zbudilo vnoviã veliko zanimanjeza Slovena Iztoka. Z Ïivo radovednostjo so priãakovali novicod severa in stavili med seboj, je li Sloven utekel ali ga je do-hitela konjenica preganjalcev. Pozabili so ob tem celo na voj-

sko v Italiji; ‰e o generalih Belizarju in Mundu niso toliko go-vorili kakor o Iztoku. Nobenega ni bilo ne med barbari nemed suÏnji in celo pri vojakih ni bilo nikogar, ki bi bil pri-vo‰ãil Iztoku, da bi ga privlekli nazaj v Bizanc. Marsikdo jezastavil zadnje statére za Iztoka samo iz vroãe Ïelje, da biutekel preko Donave.

Nad tem nevarnim vulkanom, ki mu je v srcu vrela neza-dovoljnost in sovra‰tvo do despota, je sedel visoko v svojipalaãi Upravda in pisal noã in dan prefektom v province no-ve davke za vojsko in za stavbo sv. Sofije. Cele tolpe laãnihposestnikov, ki so pustili zemlji‰ãa, so se nateple v Bizanc aliuskoãile preko meje k sovraÏnikom cesarstva, ker niso moglizmagati davka. Vdanosti, ljubezni in zvestobe ni bilo nikjer.Vse se je klanjalo, vse kleãeplazilo, srca pa so gojila same klet-ve in upor.

Zato je ‰umelo mesto v skrivni radosti, ko so se vrnili vo-jaki, ki so zasledovali Iztoka. Vse taberne so bile nabite, natrgih je bilo stebrovje pretesno, da bi sprejelo vse mnoÏiceodliãnjakov.

»Utekel! Utekel!« je ‰lo skrivnostno od ust do ust. Na glaspa so donele kletve in se dvigale pesti ter pretile severu z no-vim Hilbudijem. Vojaki, ki so ‰li ãez Hem za beÏeãim Izto-kom, so bili svobodni gostje pri vsaki druÏbi. Stokrat so s sil-nim pretiravanjem ponavljali o grozotah, ki so jih videli vTrakiji in po Meziji. Pripovedovali so, kako stra‰no je gospo-daril beÏeãi Sloven, razdiral trdnjave, ugnal cele legije, naro-pal oroÏja in blaga, gonil samega Tunju‰a in prebrodil Do-navo pri razvalinah trdnjave Turris, kjer je bil pred kratkimtostran reke nepremagljivi Hilbudijev ostrog. In ko so se vra-ãali s Tunju‰em, ki ga je pozval predse Upravda, jih je dohite-

lo nekaj Hupov, ki so jim sporoãili, da je Iztok porazil vsovojsko Antov, ki da so beÏali biti in klani kakor ãrede ovac doreke Tiaranta in prek nje do doma Varhunov.

»Iztok je slavnej‰i od Belizarja. Mundus je centurio, ne pageneral v primeri s tem barbarom! Nad Bizanc pride! Naj pri-de! Prizanesel bo ljudstvu. A Teodora in Azbad — vajini koÏibomo kupili in jih dali v stroj za jermene!«

Tako so skrivaj ugibale gruãe ob pozni noãi.Drugo jutro, ko je pri‰el Tunju‰, ki je moral od ugrabljene

Ljubinice z Iztokovimi zasledovalci v Bizanc pred Upravdo,je dospelo nemudoma poroãilo, da so Huni pridrevili v Me-zijo, prestopili Ïe reko Panysus in da prete Trakiji. Justinijanje bil zbegan. Pozval je nekaj senatorjev, poklical Belizarja,toda pravega izhoda iz zagate ni na‰el. Belizar si je drznil, daje oãital despotu obãevanje s Tunju‰em. Slepar je! Naj mu nezaupa. Despot je za to zvestega zmagovalca nagradil s tem,da mu je ãrtal iz vojske najbolj‰o legijo, ki mora ostati v Bi-zancu za obrambo proti barbarom. Nato je dovolil vstop Tu-nju‰u.

Hunu so se pokazale sive pege na obrazu, ki ga je pritiskalna preprogo pred Upravdo, ko mu je despot jezno oãital, daHuni ropajo po carstvu.

»Niso Huni, niso ljudje izpod mojega povelja! Varhuni so,ki napadajo tudi mene, a sem jim zadal Ïe mnogo porazov.Toda ‰tevilni so kakor kobilice in njih povodenj poÏira moje,tebi zveste molojce.«

Justinijan je pomenljivo pogledal Belizarja, ki je stal obprestolu. Belizar je poniÏno sklonil glavo, dasi je videl sum-ljive pege na Tunju‰evem licu.

»Pomoãi mi je treba, jasni despot, in v pomoã bi mi biliAnti, katere sem z velikimi Ïrtvami razprl s Sloveni.«

»Govori, kaj Ïeli‰?«»Podari Antom opusto‰eno zemljo tostran Donave in mo-

ja skrb bo, da jih na‰ãuvam zoper Varhune. Razplete se bojv Meziji in v Trakiji bo mir. Klali bodo drug drugega in nihãène prestopi Hema. Tudi Sloveni udarijo gotovo ãez Donavo.Tam jih sprejmemo jaz in Anti tako, da ne prestopijo zlepaveã na desni breg.«

»Dasi nosi‰ pesjansko glavo med rameni, vendar ni nespa-meten tvoj nasvet. Najveãji despot se poniÏa in pohvali tvo-jo misel. S teboj po‰ljem poslance. Pokliãi stare‰ine Antov vTurris in tam se jim izroãi zemlja, ki je doslej moja last, insklene pogodba, da za plaãilo odbijajo napade Varhunov namoje carstvo. ·e danes odpotuje‰ s poslanstvom.«

Tunju‰ je pripognil ãelo zopet do tal, dvignil glavo in zdrobnimi oãmi prosil ‰e besede.

»Jasni despot naj ne pozabi, da je pot nevarna. Sam sem,nimam spremstva, razbojniki pa se mnoÏe kakor gosenice.«

»Dam ti pismo, ki te bo ãuvalo. Iz opori‰ã te spremijo le-gionarji. Brez skrbi bo‰ potoval.«

»In taberne ob poti so se podraÏile. Nihãè ne sprejme pot-nika zastonj. Denar sem iztro‰il, ko sem, zvesti hlapec, sejalboj med Anti in Sloveni.«

»Tudi plaãilo ti da tisti, ki je najveãji praviãnik na zemlji!«Tunju‰ je od‰el iz palaãe. Po hrbtu je ãutil curke potu. Po-

iskal je gostilno in z divjo slastjo trl ko‰ãice peãene perutninein goltal vino, da se mu je pocejalo po redkih kocinah. Ko seje nasitil, je sunil z nogo mizico, da se je prevrnila, in se zlek-nil po kamnitni klopi.

»Na Atilovo pamet, zopet sem ga preslepil! Kaj so mi marVarhuni in kaj mi je mar bizantinsko carstvo? Tunju‰ skrbizase in za svojo lepo Ljubinico.«

Divjak je zacmakal z ustnicami in s ‰irokim jezikom obliz-nil od vina mokre kocine pod nosom. Vzbudilo se mu je neiz-merno koprnenje po ugrabljeni Ljubinici. Srce se mu je raz-burilo, da ni vzdrÏal veã na klopi. Z divjim tru‰ãem je udrl izpivnice in poiskal Ïida, ki je prodajal dragocen li‰p za Ïenske.Nakupil je polno nedrje narokvic, uhanov, korald, zlatih za-pon in zaponic, da odene z njimi lepo deklico.

Ko se je vraãal v straÏnico na dvoru, kjer je imel dobiti pis-mo od Upravde in denar, je godrnjal:

»âe bi Upravda vedel, da bo Iztokova sestra ovenãana znjegovimi bizantinci, ha, na Atilovo modrost, zvrtelo bi semu na prestolu. Pesjansko glavo nosi‰, mi je rekel. Toda v njejso moÏgani, ki so Atilove krvi. In Atila je bil vladar, ti si pababjak, oven, hudiã. Nahrulim narode, resnica, pa ne tebi vkorist. Ti plaãaj vole, meso bo uÏival Tunju‰. Zaple‰e boj, jazse umaknem proti jugu in posvatujem z Ljubinico. In ‰e pis-mo mi da‰. Hvala lepa! Bom vsaj brez skrbi ropal! Kaj resupa‰, da ponesem svojo glavo pod Iztokov meã?«

Ko je legal veãerni hlad na Bizanc, so jezdili trije odposlan-ci skozi Odrinska vrata s Tunju‰em na ãelu. Nosili so s sebojcarska pooblastila, da sklenejo zavezo z Anti zoper Varhunein Slovene. Vinjeni Tunju‰ je tehtal z levico teÏko mo‰njo zla-tih bizantincev, ki jih je dobil od Upravde. in godrnjal s hri-pavim glasom hunsko pesem o beli golobici in sivem sokolu.

Skoraj ob istem ãasu je drdrala pri zapadnih vratih iz Bi-zanca Rustikova dvokolnica. Prefekt je namreã nekaj dni ve-seljaãil v mestu. Azbad ga nala‰ã ni opozoril, da mora takoj

v Toper po ubeglo dvorjanico. Hotel je dobiti ãasa za njenbeg.

In res je tedaj Azbadov dirkaã Ïe izroãil pismo in denarIreni v Toperu.

TRINAJSTO POGLAVJE

Na prefektovem vrtu pod platano sta sedeli Irena in Ci-rila. Razbeljeno nebo je bilo poÏoltelo od Ïarkov zaha-

jajoãega sonca. V vrhovih platane so listi enakomerno niha-li. Od Egejskega morja je dihnil veãerni veter po hladnih va-lovih in poboÏal razÏgano zemljo, kakor bi po rosnem ãelutrudnega teÏaka potegnila mehka roka.

Cirila je sedela na nizkem stolãku ob Ireninih nogah. V na-roãju so se krivili med prsti pergamenti skrivnostnega razo-detja. Velike oãi je upirala suÏnja v Ireno, ki je slonela ob deb-lu platane in z na pol odprtimi oãmi hrepenela nekam za Ïar-ki toneãega sonca. Desnica ji je poãivala na belem kamnu inpila iz njega hlad, ki je skrit v gosti senci kljuboval dnevnivroãini.

»Prejasna, ali naj nadaljujem?«SuÏnja je razvila svaljek med prsti in ãakala povelja.Irena ji je dala znamenje z levico, naj pergament spravi. Ni

si upala glasno spregovoriti, kakor bi se bala, da izgovorjenabeseda razÏene mistiãne sanje, v katere se je zaplela njenadu‰a.

Odkar je ubeÏala Bizancu in dvoru; odkar ji je usoda ugra-bila najdraÏji bitji, Iztoka in Epafrodita, se je zatapljala ãe-dalje veãkrat v koprneãe sanje. Îivljenje v Toperu ji ni niãe-sar nudilo. Kadar je ‰la v javnost, se je morala vselej zakopativ skrivnosti dvornih ‰eg. TeÏka; bogato vezena stola, posuta

z dragim kamenjem, se ji je zdela bremec veriga, pla‰ã hinav-stva. V druÏbi sicer odliãnih Ïensk, pa vendar provincialk, jemorala govoriti ‰epetaje, pritajena, da je ãuvala skrivnost inboÏanski znaãaj, ki ga je ljudstvo prisojalo dvoru. Zato je be-Ïala pred javnostjo, iskala tihih vrtov, samotnih logov, kjer jev platneni halji uÏivala svobodo in glasno odpevala odkrito-srãni naravi. Kadarkoli se je vrnila iz javnosti, je snemala zgnevom in studom teÏke obleke, kakor bi se otresala verig. Invselej je ponavljala govor ‰kofa Synesija: »Kaj ste Rimljanibolj‰i, odkar se odevate v ‰krlat in posipate z zlatom? Kome-dijanti v kamnitnih pla‰ãih, ku‰ãarji ste, ki si ne upate glas-no govoriti, ki si iz lukenj svojega li‰pa ne upate na luã, da vasljudstvo ne spozna, da ste kljub temu ljudje!«

Ob taki priliki ji je srce z neizmernim koprnenjem zahre-penelo po barbaru Iztoku. Gledala ga je v prteni halji, vide-la, kako so zapluli nemaziljeni kodri, ko se je popel na konjav hipodromu. Tedaj ga je zaljubila, preprostega, svobodnega,brez verig, brez krinke, In sedaj je ‰el, odvrgel oklep in tamza Donavo jezdi na ãelu vojakov kakor nekdaj v hipodromu.Ali misli nanjo? Ali pride ponjo?

Dnevi beÏé, tedni se vleãejo — in sla ni od juga in ni ga odsevera.

In njene misli so se napotile po neznanih potih in iskaleljubljenega po gozdih, ga klicale v goràh, prosile popotnikeob cestah, naj ga poi‰ãejo, ponujale trgovcem statérov, da jovzemo s seboj v deÏelo Slovenov.

Cirila je poznala gospodarico. Vselej se je tiho umaknila,da je potovala Irena sama s tihim koprnenjem in s sladko Ïa-lostjo za Iztokom. Tako je od‰la tudi ta veãer z vrta in se na-pravila po Toperu.

Na stisnjenem foru pred majhno baziliko so se gnetle to-perske deklice. Vzkliki zaãudenja so se glasili iz mnoÏice, koso prihajale svilene nosilnice, v katerih so sedele Ïene ãastni-kov, bogatih trgovcev in davãnih zakupcev. Ni jih bilo mno-go v Toperu, zato so bile toliko bolj ãa‰ãene in spo‰tovane.

Tudi Cirila, dasi svobodna suÏnja, je uÏivala velik ugledzaradi dvorjanice Irene. Deklice so se ji umaknile, ko se jestisnila za belo nosilnico, da pride do prodajalnice in si ogle-da lepotiãje, ki se mu ãudijo Ïenske.

Trgovec je postavil ob kamnitni plo‰ãi, za katero je stal,dva lepa bronasta svetilnika. Veselo je migotal na njih ble-‰ãeãi se plamen gr‰kega goriva. Ciriline oãi so se ‰iroko razpr-le, ko je zaÏarel pred njo razprostrti li‰p. Magiãna luã je po-veãala sijaj zapon, zlatih uhanov, draguljev, vdelanih v na-rokvice, jantarja, korald in sneÏnobelih ko‰ãenih glavnikov.Stotero Ïeljnih oãi se je paslo z naslado po tem li‰pu in tihazavist se je dvigala v du‰ah, kadar je bogata trgovka segala podragocenostih in jih izroãala suÏnji v mahagonijevo skrinji-co.

»Na samem svetem dvoru nimajo lep‰ega nakita!«Cirili je nehote u‰la polglasno ta sodba, ki so jo prestreg-

le deklice v njeni bliÏini in jo ‰epetale sosedam.»Na svetem dvoru nimajo lep‰ega!«Cirila se je prestra‰ila. Zato je hitro popravila sodbo in go-

vorila glasno: »Na svetem dvoru, pravim. Toda sveta despoj-na, ha, to so smeti, ãe bi videli njeno krasoto!«

Tedaj je suÏnja zaãutila, kako so se zapiãile vanjo drobneoãi trgovãeve. Ozrla se je vanj. Po hrbtu jo je spreletel mraz,mravlje so ji zagomezele po vseh udih in spla‰ena je iskalagazi, da bi utekla. Trgovec pa ji je prijazno namignil, prijel z

dolgimi, ‰ilastimi prsti zlato zapestnico, dva zvita delfina,posuta po luskinah z berili in topazi, za oãi dva granata, in jodvignil proti luãi, da je zable‰ãalo.

»Samo sveta despojna nosi lep‰o zapestnico! Resnico go-vori‰l Ali si uganila resnico, ali si jo spoznala na dvoru?«

Cirila je zbirala moãi in se pritajevala, da bi ne izdala raz-burjenosti. Zakaj v trgovcu je spoznala evnuha Spiridiona.

Ko je beÏal Epafrodit in je Numida v Toperu poiskal Ireno,da ji je povedal o re‰itvi Iztoka in begu Grkovem, ni omenilSpiridiona. Zato je suÏnja slutila v njem dvornega vohuna, kije pod krinko trgovca poslan od despojne, da stika za Ireno.

Ko pa je trgovec vpra‰al, ali je bila na dvoru, se je razvese-lila, misleã, da je ni spoznal.

»Cirila je Ïivela na dvoru,« se oglasi Ïena najbogatej‰egatrgovca. »SuÏnja je dvorjanice Irene, ki biva med nami!«

SuÏnja bi bila rada stegnila roko in pritisnila bogati gospedlan na usta. Ali bilo je prepozno. Videla je, kako se je evnuhzaãudil, kako sklenil roke na prsih in se priklonil, da je s ãe-lom skoraj dosegel razloÏeno zlatnino.

»Jasno dvorjanico iz svetega Bizanca imate! O Toper, radujse ãasti neizmerne! Povej, suÏnja, prejasni gospodarici, da seji klanja trgovec Teofil iz Soluna in prosi, ãe bi smel pred nje-no, od sijaja presvete despojne oÏarjeno lice. Nevredni hla-pec je sreãen, ãe sme poljubiti nogo tisti, ki je hodila z naj-veãjo despojno vesoljne zemlje!«

Gospe in deklice so se ob trgovãevih besedah priklanjale,kadar koli je izrekel Spiridion-Teofil ime despojne. Cirila jebila zbegana. Priklanjala se je po dvornih ‰egah, kakor bi sta-la pred samo carico; pa beseda ni mogla prek ustnic. Zato jeizpregovoril vnoviã Spiridion.

»SuÏnja, govori, kje biva jasna dvorjanica? Ali more prednjeno lice hlapec?«

»Gospodarica sedi na vrtu pod platano in razmi‰lja.«»SuÏnja, poplaãa te Krist, ki je dober, ako me vede‰ pred-

njo. Glej, zapestnico ji podarim, ãe me vede‰ do nje. ZakajTeofil se boji Boga in ãe podarim njej, podarim v duhu des-pojni. In kar damo svetemu domu, damo Kristu in Krist, ki jedober, nas nagradi!«

»Veãer je, Teofil! Poglej ljudstva! Ne utegne‰ nocoj!«»Da govori tako suÏnja! Ni te navdahnila sveta Sofija! Ni-

koli! Kdo poreãe pod soncem: ne utegnem: ãe ga kliãe prili-ka, da pade na obraz pred carico zemlje in morja? In kdaj sopognale ãrvu perutic, da bi sedel na kupolo carske palaãe?Vesel je, ãe prileze na travnato bilko in se ogreje v soncu. Jazgrem s teboj!«

Trgovec je takoj poloÏil zapestnico v barÏunasto ‰katlico,pospravil zlatnino roãno v zaboj, postavil k njej krepkegasuÏnja za varuha in od‰el skozi gneão izpred bazilike za Ci-rilo. MnoÏica ga je pozdravljala, on pa je s pove‰eno glavomrmral: »Blagor tepi, Toper! Blagor, blagor!«

Ko sta dospela po ozkih ulicah do prefektovega dvora, seje ozrl Spiridion z vajeno previdnostjo preko ramen na desnoin levo. Nihãè jima ni sledil. Pospe‰il je korak za beÏeão Ci-rilo, ki je ‰epetaia molitev k apostolu narodov, naj otme Ire-no, kakor je njega Bog otel iz morske globine. Zakaj prepriãa-na je bila ‰e vedno, da je evnuh poslan od dvora.

Spiridion jo je prijel za roko;»Cirila! Ne boj se me! Saj me pozna‰?«»Spiridion!« je dahnilaEvnuh je posegel z levico na njene ustnice.

»Molãi! Ne govori niti v mislih mojega imena! Umori‰me!« Cirila ga je nejeverno pogledala in s studom odklonilanjegovo roko.

»Ako si izdajalec moje gospodarice, naj bo tvoj deleÏ navrbi kakor JudeÏev!«

»Cirila, ti ne ve‰, da sem utekel z Epafroditom? Ne ve‰, dasem v njegovi sluÏbi in da nosim na srcu pismo Ireni? O, ne-bo se odpre nocoj nad njo! In Iztoka sem re‰il jaz, jaz, Cirila.Bog me ne pogubi. Mogoãno bo pritisnilo to dobro delo nasodbi skodelo v zveliãanje.«

SuÏnja se je pomirila; svetilka na hodniku je razsvetlila ev-nuhovo lice in Cirili se je zdelo, da ni prevare v njegovih oãeh.Mignila je, naj poãaka, da pojde na vrt k Ireni.

Naglo se je vrnila in povedala, da je ni veã pod platano. ·lasta pred spalnico. Cirila je odprla vrata in se bliÏala Ireni, kije kleãala pred ikono v grozni Ïalosti. v roki je ‰e drÏala zmeã-kan pergament, Azbadovo pismo, ki ji ga je izroãil tekaã,vtem ko je od‰la Cirila na trg.

Ko se je je Cirila dotaknila in pokleknila ob njej, se je raz-blinila za trenutek pusta megla, ki jo je objela in jo stisnila,kakor bi se omotale krog nje vrvi in jo drÏale v tesni jeãi. Kopa se je ozrla proti vratom, kjer se ji je klanjal Spiridion, so senategnile te grozne vrvi usode tesneje krog njenega srca, ste-ne du‰evne jeãe so se zoÏile, da je kriknila od bolesti in seoklenila suÏnje, naj jo ‰ãiti. Prihuljena postava evnuhova jepriklicala prednjo bizantinski dvor. Zagledala je Ïe ma‰ãe-valno roko despojne, sli‰ala natanãno zasmeh dvorjanic,drsela po stopnicah v jeão, kjer je zdihoval njen Iztok, in zanjo je donel smeh po hodnikih, ko so se zaprla vrata in jo jeobjel duh po trohnobi in plesnobi. Obvladalo jo je hipoma,

da so ji odpovedale moãi in se je roka krãevito oprijela Cirili-nega vratu. Toda vse je trajalo trenutek, evnuh je dvignil tret-jiã glavo in se ‰e tretjiã niÏe klanjal pred dvorjanico.

Tedaj se je v Ireni kakor iz obupa rodila silna, odpornamoã. Azbadovo pismo je stisnila ‰e tesneje z roko, ga vrgla natla, se ponosno dvignila, stopila na list in z ostrim glasomzapretila evnuhu:

»Poberi se, JudeÏ! Povej despojni, da sem svobodna, da nemaram veã svilenih in zlatih verig; da moja roka tudi Ïelez-nih ne sprejme, raj‰i umrem! Pojdi, ker te nisem klicala!«

Ireni se je tresla iztegnjena desnica, stala je ponosna inmogoãna kakor utele‰eno povelje, kakor carica, ki veleva ne-preklicne ukaze.

SuÏnja se je oklenila njenih kolen, Spiridion je obãutil poudih od mladosti vgnezdeno suÏenjsko plahost in kakor brezvolje pokleknil na pragu.

Irena je krepko udarila z nogo po pismu in odsunila suÏ-njo.

»Proã tudi ti! Pojdi z njim, izdajalka, ki si mu odprla mojospalnico! Ostanem sama in kljubujem usodi! Z menoj jeKrist, ki skrbi za lilije na polju in bo skrbel tudi zame!«

»UtolaÏi se, jasna dvorjanica! Spiridion prihaja z blago-vestjo!«

»Z blagovestjo? Z dvora ni zame blage vesti, od ondod pri-de zame samo pogin!«

Evnuh je dvignil oãi, po licih je Ïarel od veselja in spo‰to-vanja.

»Vredna si, prejasna, da sede‰ na prestol! Tako si mogoã-na! In jaz bi ti sluÏil zvesto kakor spreobrnjeni Savel Gospo-du!«

»Ne kliãi Gospoda, ãe si v sluÏbi kriviãnikovl Njegova rokaje grozna. Zadene te!«

»Mila gospodarica, Spiridion ne sluÏi kriviãnikom. On jeposlanec Epafroditov!«

Ireni je omahnila ‰e vedno stegnjena desnica ob beli ha-ljici, glava se ji je nekoliko nagnila in komaj razumljivo je iz-rekla:

»Razodeni mi, boÏja Modrost, ali so to tvoja pota ali hodisatan po njih!«

»Neizvedljiva pota Gospodova so to, jasna dvorjanica. Onje dvignil svoj rog, da mazili z oljem sreãe tiste, ki so nedolÏ-no trpeli«

Spiridion je razgalil tuniko, odvezal bel ovoj, ki ga je imelpripasanega ãez prsi preko leve rame in izmotal iz njega za-peãateno pismo.

»Beri, prejasna, in tvoj jezik bo pel hvalnice do belega ju-tra!«

Evnuh ji je podal Epafroditovo pismo, ki ga je Irena spre-jela s tresoão se roko.

Stopila je pod plapolajoão luãko in pogledala peãate.»Njegovi! Epafroditovi! V njegovi vili v Bizancu sem videla

ta peãatnik. Razjasni mi temo, Spiridion! Vera mi ‰e omahu-je.«

Irena je sedla trudna na svileno blazinico in strmela v pe-ãate na pismu, ki ga je drÏala v rokah, ne vedoã, ali je v njemstrup ali balzam.

Cirila se je pribliÏala gospodarici, sedla k nogam in ji razo-dela neznano tajnost, da je Spiridion pomagal oteti Iztoka inda je pobegnil z Epafroditom z dvora.

»Prejasna, beri! Videl sem, da tare Ïalost tvoje srce. Raz-vedri se ob besedah dobrega Epafrodita!«

»Ne morem takoj. Moj duh je truden! Po sencéh mi klju-je. Cirila, prinesi mi vodé! In ti, Spiridion, kaj je moj dolg?«

Evnuhu je zaigralo srce in po sili mu je hotelo zaÏareti oko,ko se je domislil nagrade. Toda potajil je svojo strast.

»Nisem tvoj sluÏabnik, sluÏim Epafroditu in ta mi poplaãatrud. Predrznem se celo, da ti ponudim to zapestnico. Na Ar-temido, da despojna ne nosi lep‰e!«

Evnuh je odprl ‰katlico in ji ponudil zvita delfina.»Trgujem sedaj v Solunu in v Toper sem pri‰el z zlatnino

da sem mogel do tebe. Tako je velel Epafrodit.«Irena je pogledala dragoceni nakit in zmajala z glavo.»Ne morem sprejeti, ker bi ti ne mogla plaãati. Resniãno

nisem videla lep‰e pri despojni!!«»Ne vpra‰am za plaãilo, prejasna, sprejeti mora‰! To je

ukana, moja ukana, da sem mogel do tebe. Cirilo vpra‰aj!Stvar je draga, zelo draga, toda za Epafrodita je to smet, ki jovrÏe v morje, da podraÏi ribice.«

»Torej bo moral plaãati on? TeÏko zame!«»Njegova volja, prejasna, njegova sveta volja! Pri‰el je Nu-

mida, prinesel pismo iz Aten in govoril besede: — Nesi, Spi-ridion, to pismo v Toper k Ireni! âuvaj ga, kakor ãuva‰ sebesmrti in pogubljenja. Ne boj se stro‰kov! Funti statérov soprah, pena, samo pismo izroãi! In narokvica je ukana, je penana poti do cilja. Za teden dni se zopet oglasim pri tebi insprejmem mordá odgovor.«

»O predobri Epafrodit! Pridi! Toda varuj se izdajalcev!«»Teofil mu ni bil izdajalec nikoli! Poslej sem namreã Teo-

fil, bogoljuben trgovec iz Soluna — mojega pravega imena ne

izgovarjaj, prejasna, niti v sanjah — in kakor nekdaj na dvo-ru sluÏim zvesto Epafroditu.«

Tedaj se je Irena domislila mo‰njice zlatnikov, ki jih je po-slal Azbad s pismom.

Segla je po njej na belo mizico in jih izroãila evnuhu.»Plaãati ne morem, pa vzemi to, kar imam!«Spiridion je sprejel kleãe mo‰njico, poljubil Ireni roko in

od‰el za Cirilo iz hi‰e.Ko je bil Ïe na ulici, je skrbno potehtal mo‰njiãek. Njegov

spaãeni obraz je oblila ãudovita sladkost.»Na Merkurja, ta teÏa di‰i po zlatnikih! O, o, Teofil, modro

trguje‰!«Ko se je suÏnja vrnila do Irene, je slonela ta na mizici in

gledala na peãate Epafroditovega pisma.»Gospodarica!«Cirila se je stisnila k njenim nogam in z zvestimi oãmi mot-

rila Ireno.»Zakaj je Ïalostna moja prejasna? Obiskal te je Krist s svo-

jo ljubeznijo, a radosti ni na tvojem licu?«»Cirila, ti ne ve‰, kaj se je zgodilo, ko si bila odsotna. Poglej

in preberi!«Pokazala je s prstom na tla, kjer je bilo poteptano Azba-

dovo pismo. SuÏnja je segla po njem in naglo brala.»Ne zaupaj, prejasna! Azbad je slepar!«»In stric Rustik?«»Stric Rustik — ,« je ponovila suÏnja.»Ta gori za Bizanc. âe me odpo‰lje na dvor? O, Cirila kako

stra‰no bo ma‰ãevanje despojne!«»Ne boj se, prejasna! Krist, Vsevladar, te je otel iz Bizan-

ca, otme te iz Topera, ako Azbad ne laÏe. Toda on laÏe. Na-stavil ti je zanko. Stric te ljubi in te ne izroãi dvoru.«

»Da bi mogla verjeti tvoji sodbi! Moje srce sluti grozo!«Cirila je sklenila roké k molitvi. V njenih Ïareãih oãeh je

kipelo od svetega upanja. S skrivnostnim glasom je zaãelaizrekati boÏje obljube praviãnikom, kakor jih je brala v psal-teriju: »Kdor prebiva pod varstvom Najvi‰jega, ga bo obdals ‰ãitom. Izpeljal ga bo iz zanke, ki so mu jo nastavili. Nepo-‰kodovan pojde preko baziliskov in njegova peta bo potep-tala leva in drakona.«

Irena se je dotaknila prvega peãata na pismu. Poãil je vo-sek, dotaknila se je drugega, svilena vrvca je zdrsnila s per-gamenta, prsti so se ji tresli, vsa du‰a ji je obvisela na lepih ãr-kah; ki jih je pisala spretna trgovãeva roka.

SuÏnja je utihnila; gibale so se samo ustnice v molitvi, —njeni pogledi so s strahom in upanjem viseli na oãeh gospo-darice! ki je priãela brati.

»Prejasna dvorjenica, ljubljena hãerka Irena!

Umrl sem, utonil v toperskih vodah s svojo najbolj‰o ljubljenko,prekrasno jadrnico. Na dnu morja mi stavi ona nagrobnik injaz ‰epetam nanj napis: Epaphroditus in pace et in Christo. Vmiru poãivaj, trgovec Epafroditus! Îivi pa naj oãe Irene in Izto-ka! Umrl sem Bizancu, umrl dvoru, da Ïivim samo tebi in tvo-jemu vrlemu junaku, kateremu dolgujem Ïivljenje. Ko bi njegane bilo, bi bile moje kosti Ïe davno sprhnele pod mrzlim He-mom. Irena, hãerka moja — tako te bom odslej nazival — obilnome je blagoslovil Bog in jaz mu bom hvaleÏen s tem, da bom‰ãitil tiste, ki jih preganja peklenski zmaj na bizantinskem tro-nu. Sprejel sem boj; izvojujem ga do konca.

O, koliko solza sem videl v provincah, kjer izÏema despo-tova roka Ïivo kri iz teles ubogih podloÏnikov! Po zidu cerkvesvete Sofije se cede krvave srage narodov, iz biserov se ble‰ãijosolze. BoÏja Modrost se ne veseli darov, ki se jih drÏi kri ubogih.Pri‰li bodo veki in gledali bodo grozno prekletstvo nad stavbo,ki jo zida oholost sebi, ne Bogu. Veãja bo sramota hi‰e boÏje,kakor je bila sramota jeruzalemskega templja.

V duhu te gledam, ko bere‰ te vrste, kako ti drhti neÏno telov trepetu in grozi. Ne boj se! Krog mene ni izdajalcev. Glasnolahko preklinjajo v Atenah moji prijatelji Bizanc — na‰e klet-ve ne segajo preko morja do Propontide. Tudi priãujoãe pismoizroãim v varstvo zvestega Numide, ki si da prej iztrgati Ïivosrce in prsi, kakor bi dovolil nepoklicanemu pogled v pismo.Jutri odpotuje na kupãijski ladji mojega prijatelja v Solun. Tambiva Spiridion, evnuh, trgovec. Ti se ãudi‰! âudi se, pa ne pla‰ise. Tudi njemu lahko brezpogojno zaupa‰. Kupil si je z mojimdenarjem hi‰o in zaãel trgovino. Izdajstva se ni bati. Strah predmukami in smrtjo mu veÏe grlo. Zakaj brez njegove pomoãi bibil teÏko otel Iztoka in to na dvoru vedo, ker je tisto noã izginil.Njegovo grozno slo za denarjem pa ute‰ijo moje polne skrinjezlatih bizantincev. Velel sem mu iti zato v Solun, da je blizutebe. Ko bi slutila najmanj‰o nevarnost, beÏi iz Topera in seskrij pri Spiridionu. Sicer upam na strica, ki te gotovo ljubi. Kdobi te ne ljubil, angel? Kljub temu pa nisem brez strahu. Trgov-ci trdijo, da je stric strog in okruten, da gori za despota, da jeslavohlepen, in to je nevarno zate. Bodi previdna!

Jaz bivam sedaj blizu akropole. Na aeropagu Ïalujejo mo-drijani, ker je Justinijan zaprl vse stare modroslovne ‰ole inzapretil ostro kazen vsem, ki prekr‰e ta zakon. Platon in Ari-stotel se dolgoãasita, ker ni uãencev, da bi se zbirali krog uãi-

teljev. Vse ãuti, kmet in uãenjak, teÏko roko despotovo. Nebo Ïemora plesti biã za takega vladarja. In glej, hãerka moja, nekeslutnje so se vgnezdile v mojo du‰o! Noã in dan mi govori ãu-doviti orakelj v prsih, da je Krist pozval barbara Iztoka, ki najudari na te, ki skrunijo blagovest z dejanjem in Ïivljenjem.

Junak, kakr‰en je on, dvigne narode onstran Donave in pri-hrumi nad mesto, da se ma‰ãuje za krivice. Veruj, da se bliÏa-jo dnevi, ko bo‰ trpela in trepetala zanj. Toda zaupaj! Epafro-dit ne leÏe v grob, doklèr ne bo videl zdruÏenih teh dveh, ki mujih je izroãila usoda v varstvo.

Da izvr‰im to nalogo, se napotim ãimprej v Solun. Mojestaro srce se je ogrelo ob vajini ljubezni. Brezmejno hrepenimpo tebi. Bodi sreãna, bodi zdrava! Upaj nanj, ki je vreden tvo-je ljubezni. Iztok te ne pozabi nikdar! Da bi le slutil, kje si, pri‰elbi bil Ïe pote. Toda v noãi, ko sem ga iztrgal iz zob leopardinje,sem mu prisegel, da te ãuvam jaz in da te jaz izroãim njemu.

Ali je Ïe pri‰el ãez Donavo? Nisi ãula niãesar o tem? Na-dejam se, da ti Ïe ve‰. Do mene ‰e ni dospelo poroãilo. Todaprepriãan sem, da se je otel. Zakaj konji so bili nedosegljivi.

Konãavam. Od tod ne dobi‰ veã pisma. Vidiva se v Tope-ru ali Solunu. In tedaj bo najina radost velika.

Pozdravlja tetvoj oãe Epafrodit.

Ko prebere‰ pismo, seÏgi ga nemudoma. Niti trenutek ne smebiti shranjeno pri tebi.«

Ko je Irena prebrala list, so se ji globoke oãi ovlaÏile. Vselice ji je bilo razpaljeno, prsi so se dvigale v veselem razburje-nju, prijela je Cirilo za glavo in jo dvignila k sebi ter jo strast-no objela. SuÏnja se ji je iztrgala, razjokala se od veselja, pok-

leknila pred podobo Bogorodice in obljubila pet strogih po-stov v zahvalo, ker se je vzradovala njena gospodarica.

Irena pa je takoj v sveti pokor‰ãini priÏgala ob svetilki deh-teão plamenico in uniãila pismo. Pepel je skrbno zbrala in gaspravila v srebrno pu‰ico, ki si jo je obesila na zlati veriÏicikrog vratu in jo ãuvala kakor svetinjo.

Tri dni nista govorili Irena in Cirila drugega kakor o Epa-froditu in Iztoku. ·epetaje sta izgovarjali imeni pod terebin-to na vrtu, zveãer poklekali pred ikono Bogorodice in prebi-rali psalter. Le vãasih se je dvignil strah pred prihodom Ru-stikovim. Ali to je bila samo drobna meglica, ki je hipomapreminila, pod soncem sreãe.

Na veãer tretjega dne so naznanili signali prefektov povra-tek. Irena je hitela stricu naproti v atrij in velela priÏgati luãi.

Rustikovo lice je bilo mraãno in utrujeno. V Bizancu je po-noãeval, iztro‰il s prijatelji mnogo denarja in pot ga je tudizmuãila. Irena se je prepla‰ila mrkega pogleda. Rustik je nisprejel prijazno, ni segel po njeni roki, da bi jo potegnil k sebiin poljubil na ãelo kakor sicer.

»Za menoj!« je velel osorno.Kakor spla‰en golobãek je ‰la nesli‰no za trdimi striãevimi

koraki.Ko sta bila v stanu, se je obrnil prefekt proti Ireni.»Hinavka!«Irena je vztrepetala, na lice sta ji pritekli dve solzi.»Stric, zakaj si tako krut?«»Hinavka!« je ponovil ‰e ostreje. »Doma kleãeplazi‰, bo-

gomoljka, v Bizancu si se vlaãila z barbari, s pogani! Sramo-ta!«

V Ireni se je prebudil ponos, ki ima korenine v neoskru-

njeni po‰tenosti. Zravnala se je, uprla oãi v strica, solze so hi-poma usahnile. Izpregovorila je ponosno:

»Kdor je govoril to, je nesramen laÏnivec! Moja vest je ãi-sta!«

»Ne govori, da ne izzove‰ moje jeze! Skrunila si ãast dvo-ra, zavrgla ljubezen konjeni‰kega poveljnika Azbada in lazilaza poganom!«

»Azbada ne bom ljubila nikdar, ker se mi studi!«»In vendar bo‰ njegova Ïena! To je volja svete despojne, to

je Ïelja Azbadova, to je moj ukaz!«»Nikdar! Raj‰i umrem!«»V jutro se takoj vrne‰ na sveti dvor, od koder si utekla.

Hinavka! Sedaj ne uteãe‰ veã, ker te bo ãuval prefekt Rustik!«Ireno je spreletela zona, kolena so se ji po‰ibila in zgrudi-

la se je pred stricem.Poãasi, v grozni boleãini so se ji izvili iz prsi vzdihi:»Stric — ne ubijaj me! Usmili se me, o Kriste!«Nato pa so onemele njene ustnice, krãeviti stresljaji so ji

gibali telo.Prihitela je Cirila. Dva suÏnja sta dvignila na pol onesve-

‰ãeno Ireno in jo odnesla v njeno spalnico.

·TIRINAJSTO POGLAVJE

Vojska Slovenov se je po bitki z Anti vraãala zmagoslav-no proti Svarunovemu gradi‰ãu, da bi opravila pod lipo

bogovom obljubljene obete.Ozraãje so pretresali divji kriki, iz hripavih grl so se usipale

bojne pesmi, drhal se je med seboj do krvi pretepala od ve-selja. Sivi curki ple‰oãih in rajajoãih mladcev so drli skozi lo-ge in ‰iroke stepe. Goste gruãe moÏakov so korakale s po-nosnimi skoki skozi drn, nad glavami so zamahovali z okr-vavljenimi sekirami in klicali slavo Perunu. Pastirji so v sre-di gonili nagrabljeno, mukajoão goved Antov in meketajoãetrope ovac. Za ãredami so omahovali Ïejni Anti, katere soSloveni zajeli v boju. Zvezani, osramoãeni in osuvani so sto-pali bratje med brati, suÏnji med svobodnimi. Iztok je jezdilz Radom in s konjico daleã za vojsko. Njegovo uho ni raz-loãevalo besed posameznih vzklikov. âul je samo; kako se jevalil pred njim od zmage razbesneli veletok ljudi, da je zemljabobnela, da so gozdovi vr‰ali in je jeãalo ozraãje.

Zavedal se je dobro, da je zmagal samo on. Potolkel je Hu-ne, razgnal Alane, zaveznike Antov, potolkel izdajalca Volka;vojska ga je ãastila in ljubila, a vendar ni bilo veselja v njego-vem srcu. S studom je gledal krvava kopja jn poãrnele seki-re, ki jih je umazala bratska kri. Njemu se je tresla roka, ko jeotrl meã ob rosno travo, da je izbrisal z njega sledove, ki sokriãali, da je moral zamahniti po Volku-izdajalcu, a bratu. Saj

se pogubna misel ni rodila v Volkovi glavi. Vsejal jo je sovraÏ-nik — Tunju‰.

Zato je jezdil Iztok molãé. Konj mu je pove‰al glavo, kakorbi ãutil, da se tudi gospodarju usipajo dolgi lasje na ãelo raz-krite glave, kj se je zami‰ljena dotikala z brado mrzlega ok-lepa. Njegove misli so hrepenele vse in se vse zbirale kakorsonãni Ïarki krog edinega gori‰ãa, kako bi zedinil razprtebrate, kako jih strnil v mogoãno vojsko in, z njo priboril ug-rabljeno zemljo onstran Donave; kako bi udaril ‰e dalje prekoHema, zagrozil samemu Bizancu in poiskal Ireno. Prisegel jena nebo, na vse bogove, na bele kosti svojih padlih bratov inna Krista, katerega moli Irena, da ne leÏe prej poãivat, doklèrne objame zopet Sloven v ljubezni Anta.

Ko se je bliÏala vojska gradi‰ãu, je nara‰ãal hrup, ker so sebojevnikom pridruÏile deklice in Ïene. Kdor koli je utegnil, jepustil koão, ujel ovco ali kozliãa, natoãil medu v buãe in hitelza vojsko praznovat buãeãe zmagoslavje.

Rado ob Iztokovi strani je tudi molãal. Toda njegova gla-va se ni sklanjala na prsi. Na njegovem ãelu ni bilo sence, voãeh niso plavale bridke misli. ·lema ni snel z glave. Zado-voljno je gledal ble‰ãeãi oklep, ki mu je objemal ‰iroke prsi,kjer so se odbijali sonãni Ïarki v belem srebru. Kakor sonãnaluã na oklepu, tako je gorelo pod njim v srcu. Smehljaj mu jeigral okrog ustnic, ko je v domi‰ljiji Ïe zrl zbor venãanih dek-lic, ki hite pevajoã zmagoslavni vojski naproti. Na ãelu cve-toãega zbora je gledal Ljubinico, ki zardeva, kakor bi plulazarja v njenem licu, ko podaja v venec zvite mladike bratuIztoku in njemu, ki ga je vzljubila hãi slavnega Svaruna. Pre-‰tel je kratke dneve, ko jo povede na dom, ko ji razkaÏe ovcein stajo oãeta Bojana, ki bo nekoã vsa njegova last. Nehote je

nategnil ob teh sladkih mislih povodec, da je zahrzal Ïrebecpod njim in udaril veselo s kopiti ob suho draãje, ki je podnogami zapokljalo in se lomilo.

âetrti dan, odkar so zapustili boji‰ãe, so se bliÏali Svaruno-vemu gradi‰ãu. Tolpa mladcev se je usula skozi soteske inhitela ãez griãe, da bi naznanila prihod vojske. Veselje je kipelo, ohripeli glasovi so udarjali v davorije, trobci so z buãe-ãim trobljenjem glu‰ili pesmi, Ïivina je Ïalostno mrãala, ka-kor bi slutila, da se bliÏa mestu, kjer pade na Ïrtvenike inumre pod noÏem v hrano vojski.

Ob sonãnem zatonu se je raz‰irila pred vojsko dolina. Ob-delano polje jo je pozdravilo.

Iztok se je zdramil iz globokih misli. ·lem je potegnil naglavo, popravil si kodre, dal z meãem znamenje in vsa konje-nica je udrla za njim. KrvavoÏolti Ïarki toneãega sonca sopordeãili oklepe in ‰leme, konji so zarezgetali. Po kratkemdiru se je dvignila groblja pred njimi — utrjeno Svaruni‰ãe.PridrÏali so konje. Vse je strmelo na grobljo in ãakalo, kdaj seodpro vrata in se usuje skoznje zbor venãanih deklet, prednjimi Radovan in sredi njih starosta v beli sveãeni‰ki halji.

Îe so zavili prvi konjeniki navkreber, vojska se je usipalapo dolini, ko se odpro vrata. Pojavi se Radovan s plunko, zanjim krdelo deklet. Rado je uprl sokolje oãi v mladenke iniskal njena lica, njene bele haljice. Toda oba, Iztok in Rado, stazaeno glasno vpra‰ala:

»Kaj je to? Morana!«Deklice so nosile namesto cvetja Ïalno razpu‰ãene lase po

ramenih, Radovanova plunka je vzdihovala tako otoÏno, dase je Iztoku srce krãilo. —

»Kaj se je zgodilo? âe je umrl oãe? Ni ga v vrstah. Kje jeLjubinica? Tudi nje ni!«

Konja sta prhala navkreber, da bi junaka ãimprej zvedelao nesreãi, ki je zadela gradi‰ãe. Vtem so se Ïe mladci, ki sotekli pred vojsko, razkropili med ljudi. Rogovi so hipomautihnili, davorije so zamrle, naokrog se je razlegal plaã Ïensk.Bojevniki so obstali na mestu in gledali na grobljo, kjer se jebliÏal Iztoku starec Radovan.

Struna na plunki je onemela z zateglim, otoÏnim glasom,Radovan se je sklonil potrt in uniãen pred Iztokom. Njegoveoãi so bile objokane.

»Kaj se je zgodilo, Radovane! Govori! Strah me muãi.«»Zakaj ga nisi, Iztoãe, moj sinko, zakaj ga nisi? O, zakaj

sem ti branil, oj besi nad mojo staro glavo!«»Ne blebetaj! V meni vre! O kom govori‰?«»O pesjanu, o kravjerepniku, o hudiãu, o — o — o o— za-

kaj ga nisi?«»Tunju‰ je napal gradi‰ãe — oãeta —«»Kje je Ljubinica?« je kriknil Rado in za‰krtal z zobmi.»Ljubinica!« je ponovil Iztok in stisnil roãnik.»O — o — ukradel jo je.«Radovan, je zajokal kakor otrok in se sesedel ob poti.Junaka sta se spogledala in prebledela. Jezdeci so pritisnili

za njima, bridka vest o ropu Ljubinice je ‰inila od ust do ust.Polagoma, se je oglasil stari Sloven:

»Za njim! Nad Hune!«Kakor bi utrgal te besede vsem iz du‰e, je vr‰elo v bojnih

vrstah in se toãilo kakor vihar krog gradi‰ãa:»Za njiml Nad Hune! Pogibel jim! Smrt Hunom!«Iztok in Rado sta jezdila k Svarunu. Za njima so prihiteli

veljaki in stare‰ine, Velegost in Bojan in tovari‰i. Dvori‰ãe seje nagnetlo ljudstva. Vse je pomilovalo Svaruna, ki je sedel natnalu pred hi‰o in si otiral solze, polzeãe po dolgi bradi.

Iztok je pokleknil k oãetu in ga prijel za roko.»Ne jokaj oãe! Stra‰no se ma‰ãujemo za Ljubinico.«»Otmemo jo, starosta, ãe je ‰e Ïiva! Tale meã pa preseka

Tunju‰a — besa!«Rado je potegnil za roãnik in dvignil meã iz noÏnice. Po

dvori‰ãu je zagrmelo: »Za njim! Nad Hune! Nad Tunju‰a!«Kriki so starca zdramili, oprl se je ob Iztoka, razprostrl ro-

ke in izpregovoril ob grobni tihoti z votlim glasom:»Naj bodo bogovi z vami, kakor so bili sedaj! Opravimo

obete v zahvalo!«Kakor bi plaval duh preko dvori‰ãa, je ‰el starec, oprt ob

sina in zeta skozi vrste bojevnikov iz gradi‰ãa na hribec podlipo.

Na Ïrtveniku je zaplapolal ogenj. V vernem spo‰tovanju seje poniÏala in pripognila vesoljna vojska. Ob svitu plamenovso ble‰ãale haljice mladenk, ãrne sence razpletenih las so ovi-jale molãeãe sveãenice s tiho grozo. Kakor bi zbor ma‰ãeval-nih duhov priplul na zemljo, da se ob Ïaru krvavih zubljevposvetuje o ma‰ãevanju nad Hunom.

Pod nebo se je dvigal duh Ïgalne daritve. Svarun je raz-prostrl roké, ustnice so mu trepetale v molitvi.

Ko so bile daritve konãane, ko je izpil Svarun iz ‰koljkenekaj poÏirkov daritvenega medu, je izpregovoril stare‰inam:

»Veselite se, ljudje! Bogovi so mi vrnili sina, tudi hãer, son-ce starih dni, mi vrnejo! Veselite se, ljudje — veselite se!«

Svarun se je vrnil v gradi‰ãe, po dolini so se posvetile drob-ne luãke, zmeraj veãje, doklèr se niso razpalile v mogoãne

kresove. Vojska je zahrumela in za‰umela, dvignila se je pe-sem, oglasil se je rog, v slavju je utonila Ïalost.

V Svarunovem dvoru ni bilo buãeãega veselja po zmagi.Starosta se je stisnil v kot na ovnovo koÏo, glava mu je zlez-la globoko na prsi. Podpreti jo je moral z usahlimi rokami.Rado in Iztok, Velegost in Bojan so sedeli na plohih okrogognji‰ãa. Peãena jagnjetina jim ni ‰la v slast, roÏenica z med-om ni kroÏila od rok do rok. Zunaj je vihralo ljudstvo, ki hi-poma zajoka, ki obupuje in preklinja, pa — ena beseda, endogodek, ãa‰a opojne pijaãe — v solznih oãeh se posveti ra-dost, jok se preglasi v smeh, vzdihi v veselo pesem.

Dolgo je molãala druÏba ob ognju, zatopljena v bridke misli.»Sin, slavno ste zmagali! Morana je Ïela. Perun je bil z va-

mi.«»Ni bila Ïetev preobilna za Morano. Prizana‰ali smo brat-

ski krvi, oãe!«Svarun je povzdignil ko‰ate obrvi in s pogledom pohvalil

Iztoka.»Gorje narodu, ãe pognoji travnike z lastno krvjo. Ne bo

pasel svojih ãred po zelenicah. Sovrag pride in popase s tujoãredo. Sin, ãe od oãeta vse pozabi‰, ãe se ne domisli‰ niti go-mile, kamor zasuje‰ moj prah, ãe se napoti‰ na jug, ãe odri-ne ljudstvo za soncem proti zatonu, ne pozabi teh besed. Ve-lik bo Sloven, bival bo v mirnih hi‰ah, rejene bodo njegoveãrede, svobodno sonce mu bo svetilo leto in dan, ãe bo sloÏenz brati. âe ne, pride tujec, postavi mu peto na tilnik in svo-bodni postane suÏenj.«

Vsi so molãali. Tiho plapolanje ognja je dramilo molk. Is-kre so poskakovale iz polen, prasketale nad ognji‰ãem in sepotapljale v dolge jezike zubljev, ki so klpeli pod sajasto sle-

me. Sveãanost, kakor bi govoril prerok, je prevzela vsa srca,da so hitreje utripala in sklepala velike sklepe.

Tedaj je vstopil poãasi, potrt, bojeãe, kakor gre‰nik, Rado-van. Komaj z oãmi so se ozrli proti vratom. Nihãè ni okrenilglave. Radovan je ãutil tesnobo in slovesnost. Kakor ob darit-vi se je skljuãil v kot in pritisnil roke na razgaljene prsi.

Svarun ga je pogledal, a v njegovih oãeh ni bilo jeze . »Rad-ovan, pripoveduj o roparjul Du‰i me v prsih, za golt. me ‰edavi Ïalost. Ne morem sam!«

Iztok se je ozrl na starca godca. V pogledu je bil oãitek:»Zakaj je nisi ãuval, branil?«Radovan se je primaknil k ognji‰ãu. Pri ognju se je zdel

njegov obraz ãudovito zguban in shuj‰an. Ko je izpregovoril,je bil glas tako pla‰en, tako pobit, da se mu je Iztok zaãudil inse obrnil proti njemu.

»O, vem, da me sodite, mene starca. Sodijo me va‰i obra-zi, obsojajo me pogledi, ker je bila ukradena golobica, ker jeizginila luãka z dvora, ker je onemelo njeno petje in je sedajhi‰a kakor poÏeta njiva. Vi me sodite, bogovi me ne sodijo.Vpra‰am: Kdo izmed vas ‰e ni krmil golobcev in jim potresalzrnja sredi dvora? In kaj si storil taãas, ko si zamaknjen pa-sel oãi po golãeãi mnoÏici, pa je padlo izpod neba kakor pu-‰ãica, prhutnilo med golobce, pograbilo in izginilo. ·e zakri-ãati nisi utegnil, ‰e pomisliti nisi mogel na lok, zakaj visokopod nebom je Ïe plul kragulj z najlep‰o golobico v krivihkrempljih. In tako se je zgodilo z njo. Svarun je priãa. Iz za-sede je planil Tunju‰ na njivo med deklice, rdeãa perut je fr-fotnila, kriki so nama umrli v grlih, on pa je izginil — kragulj,ropar, jezdeã na konju in na tisoã besih. O Morana!«

Rado je bledel ob povesti, ustnice je stiskal, da je beÏala

slednja kaplja krvi iz njih, prsti so se krivili in se stiskali vpest, na rokah so se podrhtavajoã gibale moãne, vzbokle mi-‰ice.

»Kaj bi storili vi, ki me obsojate, kaj?«»Za njim!« je rignil s sklanim glasom Rado.»Za njim, za njim! Ti bi ‰el za Hunom, vrtoglavi mladec,

verjamem. Toda ‰el bi bil v pogibel. Kje je konj, ki bi dosegelTunju‰a? Kje ima‰ tovari‰ev, kakor jih je imel on? Ali bi co-potnil z nogo ob tla, da bi prilezli iz zemlje kakor ose iz luk-nje, ãe potrka‰ nanjo? Oj, mladiãi, ljubezni laãni, krvi polni,kratka je va‰a modrost in ne seÏe daleã preko rumene kitelepega dekliãa. Tudi Radovan bi bil jezdil za njim, ko bi bilaÏarela le taka iskrica upanja, kakor jo da slab kremen, ãe uda-ri‰ z jeklom nanj. Ali ni je bilo. Zato sem ostal in jokal s tihoin grenko Ïalostjo in mislil v svoji stali modrosti na koristneukane. Na bogove, da sem nedolÏen! A za nedolÏnost takipogledi od vas, tako plaãilol!«

»Ne Ïaluj, Radovane! Govori o ukanah! Prej pa izprazniroÏenico, ki ti jo nudi tvoj sin.«

Iztok je dotoãil do roba in podal godcu.»Ne bi! Na bogove, da bi raj‰i od Ïeje pivkal kakor ptica,

ko pa omoãil ustnice sredi krivih sodnikov ob pijaãi. Na tvojobesedo pa verjamem, pa so me varali va‰i pogledi!«

Izpil je naglo, v lice mu je zaplulo nekaj krvi, Nato se jedvignil s ploha, vzravnal staro telo in izrekel sveãano, s po-joãim glasom:

»Ni tvoja stvar moja ukana. Zato je ne zve nihãè, doklèr sene zgodi. Povem vam pa, da sem prisegel vsak dan trikrat invsako noã po trikrat sveto prisego Svetovitu vsevideãemu,Perunu vsemogoãnemu in Vesni in Devani: Radovan otme

Ljubinico ali pade v naroãje Morani ob cesti na sovraÏnizemlji. Tako sem prisegel, tako se zgodi!«

V starcu je zakipelo ãudovito Ïivljenje, oãi so se mu bliska-le, iz dvignjenih prsi je kipela moã, iz stisnjenih pesti je kriãa-la odloãnost in iz hropeãih dihov je Ïarela hrabrost in navdu-‰enje. Vsi so se zavzeli, po vseh licih se je raztoãilo od godcanekaj veselega, Z upanjem napolnjenega, celo Svarun je dvig-nil teÏko glavo, s ãela mu je izginil temni oblak; iztegnil jeproti Radovanu desnico kakor v blagoslov.

Godec je obstal za trenutek sredi njih, ponovil s sekajoãimpoudarkom: »Tako naj se zgodi, tako sem prisegel —«se hi-poma obrnil ter od‰el skozi vrata na temno dvori‰ãe.

V jutro so obsijali prvi sonãni Ïarki ‰e speão vojsko. Krogin krog gradi‰ãa so ãrneli oÏgani vrtinci zemlje, kjer so gorelina veãer ognji. Ob njih je spala vojska vse navzkriÏ kakor odviharja posekan gozd. âudna omotica od veselja in pijaãe, odkrika in plesa je prevzela ude bojevnikom, da so omahnili,odreveneli in zaspali v sen, tako trden, da ga ni zdramila zar-ja.

Na okopih se je Ïe zbrala gruãa veljakov in stare‰in v po-svet. Ugovora ni bilo med njimi. Ena misel je vladala. Predenso sklepali, je bil sklep dozorel:

»Nad Hune!«Veãina je Ïelela, da se odpoãije vojska en dan in potem

udari vsa ãez Donavo nad Tunju‰a.Temu je ugovarjal Iztok. Vojak skoz in skoz, ki je poznal

red palatincev, se je zgraÏal, kadar je pogledal v dolino.»To je drhal,« je pomislil, »ne vojaki.«Zato je ugovarjal in prepriãeval tako dolgo, da se je vdal

zbor in pritegnil njegovemu nasvetu. Poverili so mu oblast,

da si izbere le najbolj‰e ljudi, drugi naj se vrnejo na svoje do-move.

Ko je bil sklep dognan in posvetovanje zakljuãeno, se poja-vi med njimi na suhem hunskem konju, kakor so jih nekajugrabili v bitki, star Hun.

Vse je spreletel gnev in jad. Sprejeli so ga mrki pogledi,namr‰ãene obrvi, zgubanãena ãela.

»Kakor sem prisegel, tako se zgodi!«Jezdec je izpregovoril. Po vseh licih se je prikazala osup-

lost, iz vseh ust je hkrati zadonel vzklik zaãudenja.Jezdec pa je okrenil konja; zamahnil je ãop rdeãih las ob

glavi, stresle so se kocine kozlovskih hlaã in — Hun se je za-drevil po brdu iz gradi‰ãa.

Zborovalci so mu dvignili roke v pozdrav, glasni klici so gaspremili in mu vo‰ãili sreão bogov na pot. Jezdec, Radovan,se ni ozrl. Zamahnil je s plunko po zraku, se sklonil konju navrat in pognal v skok po dolini.

»Oj ukane! Oj ukane,« je ‰lo od ust do ust med zboroval-ci, ki so zrli za godcem. »Kdo ga prepozna? Bogovi z njim!âuvaj ga Svetovit!«

Sredi dopoldneva se je razgibalo mravlji‰ãe krog tabora.Kakor luãi so ‰vigali med umazano rjavo in sivo tolpo ‰lemiIztoka in Slovenov iz Bizanca. Krog poldneva se je Ïe loãilo inrazkropilo valovje ljudstva. Po zraku je kipelo od bojevitihvzklikov: »Nad Hune! Nad Hune!«

PETNAJSTO POGLAVJE

Zaradi zmage Ïejna krvi je vojska hotela ‰e tisti veãer od-riniti skozi sotesko od gradi‰ãa proti Donavi. Iztok je

imel dosti posla, da je zabranil razbrzdanemu hudournikudivji pohod. Dasi je izbral najbolj‰e bojevnike, bi se ne biliuklonili, da niso posegli vmes stare‰ine in veleli ljudem, najbodo strogo pokorni Iztoku — poveljniku. Polagoma se jevojska umirila. Stare‰ine so se poslavljali in se vraãali na svojaseli‰ãa. Drhal je vzklikajoã in ple‰oã ginila v lesovih. Protiveãeru je stalo v dolini krog tisoã voj‰ãakov. Vodila jih je Ïe-lezna roka posameznih Slovenov, ki so dolgo vrsto let kora-kali za bizantinskimi prapori. Iztok je velel porazdeliti med-nje vse hunske in antske konje; kar koli je bilo oklepov in ‰le-mov, vse so si nadeli. Tako je imel okrog dve sto teÏko obo-roÏenih jezdecev. Njegov jermen pod brado je bil tesno za-pet, ob vrstah je jahal s ãudovito samozavestjo. V prsih je za-ãutil hipoma slast, kakr‰ne ‰e ni bil okusil. Tako jasno kakornikdar mu je stopil pred oãi daljni smoter. Zamislil se je ka-kor v lepe sanje.

Dolina pred njim se je ‰irila, prostrana ravan se je polnilaz voj‰ãaki. Vse se je svetilo in migotalo od bru‰enega oroÏja.Niã veã tolpe, niã drhali. Stotnije, prave, urejene stotnije vroiz vseh slovenskih gozdov in se razlivajo na raven. In sedajprijezdi on, zamahne z meãem, vojska se zgane, pod udarcikopit zagrmi zemlja: dvigne se prah, ãuti se zamolkel Ïven-

ket jekla, trume se vale proti jugu — on jezdi na ãelu. Okoima uprto proti polnoãi, proti cilju. »Nad Bizanc!« grmi krognjega. »Ma‰ãevanje!« kriãi srce. »Svoboda!« koprni du‰a. Za-jokala bo spro‰ãena zemlja, ko bo pila kri tiranov; zasuÏnje-ni narodi bodo poljubovali osvobojeni sled njegovih stopinj;Slovenu vzide jasno in ãisto svobodno sonce na daljnemvzhodu. In pod jasnim nebom oblijejo Ïarki zlate pramenemehkih las, ki bodo pluli z glave njegove Irene.

Iztok je otresel z glavo, z roko potegnil ob ãelu. »Sanje lepesanje!«

Velika vojska je izginila, pred njim je ostal zbor molojcev.V daljavi se je le ‰e motno ble‰ãal vabljivi smoter.

âeti je izpregovoril navdu‰ene besede in ji velel poãivat.Ko je veslal mesec na polnoã, se je napotila majhna ãeta ob

potoku skozi dolino. ·lemi se niso svetili v noãi, oklepov nibilo krog prsi voj‰ãakov. Sence slokih konj so tiho beÏale potravi.

Rado je jezdil pred odhodom glavne ãete z nekaterimi vo-jaki na ogled za Tunju‰evim taborom.

Odkar se je vrnil z vojne in zvedel o ropu Ljubinice, se muni zjasnilo nagubanãeno ãelo. Kakor divji maãek, ko ãaka ple-na na drevesu, se je tresel od koprnenja, da bi zapodil konjaproti Donavi in planil v tabor ter iztrgal Hunu ugrabljenogolobico. Ko je ugovarjal Iztok razdivjani vojski, ko je odbi-ral voj‰ãake, je ãepel na okopu gradi‰ãa, stiskal ustnice in‰krtal z zobmi. Da ni bila njegova vera v Iztoka brezmejna,zagnal bi se bil proti njemu, ga pahnil s konja in zaklical vtolpo: »Za mano! Nad Hune!« Vsaka ura mu je bila trpljen-je, vsako posvetovanje stare‰in muka. MiÏal je, da ni videlmladcev, ki so dvigali kopja in zahtevali pohoda. Zatiskal si

je u‰esa, da ni ãul hrupa in vzklikov: »Nad Hune! Nad Hu-ne!« .

Dan se mu je plazil kakor lena voda. In ko je ãeta priÏgalaognje in legala poãivat, bi bil najraj‰i udrl mednje in tolkel spestmi po speãi vojski. »Na noge! Sramota Slovenom! Hãistaroste plen Tunju‰ev in vi spite! Sramota! Na noge, gola-zen, dvignite se in operite madeÏ! Za menoj! Na konje, nadHune!« Z obema rokama je stiskal glavo, se vrgel na zemljoin grabil v zeleno grivo s tresoãimi se prsti.

Doklèr so jezdili po zasenãeni globeli, ni bilo mogoãe spu-stiti povodcev in pognati v skok. Ko se je soteska raz‰irila, koje razgrnil mesec pred njimi prostrano stepo, so se stegnilatelesa konj, po stave jezdecev so se prihulile do grive, visokatrava je z latjem dosegala konjske boke in kakor blisk so gini-la tla pod kopiti. Votli topot se je razlegal po gluhi stepi. Da-leã nekje je zarenãal merjasec, njegova ãreda se je oglasila zzaãudenim pogrkovanjem. Blizu v grmu je zajokala ptica zÏalostnim glasom. Po listju je udarila perut, noãna ujeda jezgrabila speão jerebico. Rada je zaskelelo krog srca. Kakor bibila zakriãala na pomoã Ljubinica. Stisnil je konja in pognal‰e v dalj‰e skoke.

Ko so pobledele na obzorju prve zvezde, so zagledali jez-deci pred seboj dolg, meglen pas, iz katerega so se dvigaIelene, sive kope. Pred njimi je bil veletok; ustavili so konje, kiso spenjeni veselo prhali z razprtimi nozdrvmi v hladno ju-tro in pove‰ali vratove do rosne trave.

»âe ni brodov na levem bregu?« je izpregovoril stari Slo-ven z brazdo na ãelu. Iztok ga je bil pridelil previdno Rado-vi ãeti. Zakaj bal se je, da utegne Rada. strast zaslepiti in pah-niti na Tunju‰evo sulico.

»PoÏenimo v veletok!«Rado je nategnil povodce.»Mladec, polivaj ogenj s pametjo! âe utone‰, ne re‰i‰ Lju-

binice!«»Konji preplavajo!«»Misli‰ ti, burja! Jaz pa ne mislim, ampak vem, da jih pol

obnemore.«Rado je nategnil zopet ob brzdi, da se je njegova hunska

kobila povzpela. Stari Sloven je obmolknil. V rahlem diru sojezdili po travi, ki je tonila v rosi. Preden je vz‰lo sonce, so sepotopili v meglo ob Donavi, Tla so postajala ãedalje vlaÏnej-‰a, da so se konji vdirali do ãlenkov in ãez. Polagoma jim jezaãel udarjati ob prsi suhi loãek, jata povodnih ptic je sfrfo-tala iz biãja — konjica je obstala na bregu. Voj‰ãaki so poska-kali s konj in gazili, po blatu in sviÏu ter iskali v megli brodov.Razkropili so se na levo in desno gor in dol ob vodi. Pre‰la jeura, preden so se vnoviã se‰li — brez uspeha. Brodov ni bilo.Edino stari Sloven je izsledil v visokem trstju pomendranebilke. Splazil se je do reke. V blatu je zevala nova sled vtis-njenega broda. V ilovici je zapazil ãlove‰ke stopinje in globo-ko udrte sledove konjskih kopit, ki ‰e niso bili zaliti z vodo.

»Kdor je hodil tod, se je odpeljal z brodom ãez reko.« Po-klical je tovari‰e. Pokleknili so ve‰ãi sledilcj na zemljo in og-ledovali vtiske kopit.

»Hun, Hun, Hun!«Vsi hkrati so izrekli isto sodbo.»Morda Tunju‰ sam,« je pripomnil Rado in pobledel.»Ni Tunju‰, ker ta je jezdil s tovari‰i. Njegov sled bi bil Ïe

zalit, zabrisan. Morda ogleduh, sel?«

»Ho, Radovan, Radovan!« je zaklical mlad voj‰ãak, ki jetiãal do kolen v blatu in sledil ãlove‰ko stopinjo.

Vsi so pristopili in z napetimi oãmi zrli v dobro odtisnjenpodplat bose noge na blatu.

»Poglejte palec! Razkreãen in podvit! To je Radovan! Vidi-te peto! Razhojena, zmlinãena! Godãeva! Poznam jo!«

»Torej ta nam je odvel brod!«»Ponj! V vodo!« je kriãal nestrpno Rado.»Kdo pojde?« vpra‰a stari Sloven.»Jaz preplavam! Ne sam, na konju! âe konj sredi reke

omaga, drugo polovico preplavam!«»In po stepi bo‰ jahal potem na trstu, kakor vedomec! Ulij

pameti na ogenj! Poglejte, tukaj ‰trli iz blata debelo bruno. Iz-grebimo ga, vrzimo Ïreb. Kogar doloãijo bogovi, zajaha bru-no in se prepelje prek veletoka!«

Vsi so se pokorili nasvetu starega Slovena, zastavili vse silein kmalu izgrebli iz peska in blata dolg hlod, ki je bil iz sre-de izÏgan.

»Korabelj!« so vzkliknili veselo in izmetali blato iz vdolbi-ne ter vrgli Ïreb; doloãil je najmlaj‰ega voj‰ãaka. Vitki mlade-niã je skoãil roãno v ãoln, zavihtel veselo kos ‰irokega lesa,rabeã ga kot veslo — ostanek nekdanjega Hilbudijevega mo-stu, kakr‰nih je bilo dosti ob bregu zapiãenih v blato in zaple-tenih v grmovje. Tovari‰i so se uprli v deblo in vsi zaeno zmoãnim sunkom potisnili korabeljãek v vodo, da so za‰umelivalovi. Veslar je kmalu izginil v megli sredi veletoka.

Minilo je dokaj ãasa, preden se je oglasil nizko ob vodi glasodposlanega brodarja. Voj‰ãaki so ‰li za pozivom, pognalikonje na ‰iroki brod in odrinili preko reke.

Sonce je parilo meglo; topila se je, dvigala in kopnela pod

vedno gorkej‰imi Ïarki. Ko so dospeli na desni breg, se je Ïerazblinilo megleno morje. V daljavi so se svetili nizki griãi,visoko pod sinjino nad planoto se je vozil orel.

»Kam?« so se vpra‰evali.Stari Sloven je motril obreÏje s sokoljim oãesom gor in dol.

Stegnil je vrat, nastavil roko na ãelo in veselo pomeÏiknil.Zagledal je v trstju velike, ãrne zaplate — skrite brodove.

»Z brodovi nazaj, Iztokovi vojski naproti!«Radov konj je zacepetal in grizel jekleno brzdo. Njegov

gospodar ga je krãevito stisnil. Îal mu je bilo vsakega trenut-ka. Gnalo ga je z neute‰ljivo silo v stepo — za Ljubinico. StariSloven se je ozrl na mladca preko rame in mirno, z globokimglasom ponovil: »Polivaj ogenj s pametjo!«

Nato je takoj odredil, da so odmotali dolge konopce, ki sojih nosili zvite ob sedlih. Otvezli so brod. Dva voj‰ãaka stastopila nanj in ga odpahnila iz biãja. Nato so pripeli konop-ce za sedla in vlekli s konji ‰irok plav po reki navzgor protikraju, kjer so videli druge brodove. LeÏali so vsi deloma nasuhem. Zato so se vsi uznojili, preden so dvignili mogoãnoteÏo z brega v vodo. V tla so zabili kole in privezali sredi travekonje obnje. Sami pa so odrinili s ‰irokimi loparji na veletokin gnali brodove na breg Slovenov.

Sonce je privozilo do zenita, ko so se vrnili na najmanj‰embrodu. Stari Sloven je velel pluti v gosto vrbje; tam so plavprevidno skrili in ga zadelali z vejami in trstjem. Tudi ãol-niãek so pogreznili v blato.

»Kam?« so vnoviã vpra‰ali voj‰ãaki.Stari Sloven je zasedel konja, za njim so poskakali mladci

v sedla in mu nemo sledili. Previdno je jezdil do mesta, kjerje leÏal prvi brod. Upognil se je s sedla in iskal sledov. Ni tra-

jalo dolgo, ko je zagledal vajeni vojak vtisnjena kopita Rado-vanovega konja.

»Za njim!« je velel.»Oãka dobro ve, kje je tabor Hunov. Zakaj jahal je narav-

nost vanj, na Svetovita, da ne drugam!«Jezdeci so se uvrstili v gosji red in oprezno ‰li za sledom,

doklèr niso za trdno vedeli, v katero smer je od‰el Radovan.Do vznoÏja nizkih holmov, ki se vleãejo proti jugovzhodu, sorazloãno sledili skoke godãevega konja. Tu je postal svèt tr‰i,sledovi so izginili. Kljub temu pa so bili prepriãani, da je Ra-dovan ‰el ob poboãju holmov Zato so pognali odpoãite konjein drevili ob hribcih in gozdih. Sonce se je niÏalo — dan se jenagnil, a drugo jutro morajo biti ogledniki s poroãllom obDonavi, kjer bo ãakal Iztok z vojsko. Zato ni bilo ãasa, da bise obotavljali. Rado je ‰inil mimo vseh tovari‰ev in jezdil ãetina ãelu. V daljavo so mu strmele oãi in Ïarele kakor mlade-mu volku, ko gre prviã na plen. Kadar je jeknila ptica, mu jevzplulo srce, kakor bi Ljubinica zaklicala na pomoã. Stisnil jekonja in zgrabil povodce. Nekje daleã, se mu je zdelo, je ne-kaj zarenãalo. »Tunju‰!« je naglo pomislil in iskal z desnicoostre sekire ob sedlu.

BliÏal se je veãer. Dolge sence so se hipoma iztegovale inginile. Staremu Slovenu se je svetil na ãelu krvavo podplutiobrunek. Kakor hrastov lub mu je bila koÏa nagubanãena pomrklem licu. Pride noã, kam potem? Treba je, da napno zad-nje sile, doklèr imajo ‰e kaj dne. Poprijeli so vsi tesneje zabrzde, udarili po konjih s kratkimi jermeni in nato popustilipovodce, da so se iztegnile vrle Ïivali v dolgih, plavajoãihskokih po ravnini.

Hipoma pa je potekel griã ob desni. Kakor bi ga odrezal.

Ozka dolinica se je odprla proti jugu. Sloveni so konje usta-vili in se spogledali. Edini Rado je drevil kakor v sanjah da-lje. Ali nenadoma so videli, kako se je vzpel njegov konj, seokrenil na zadnjih nogah in pridrevil nazaj k ãeti.

»Tabor! Tabor!« je vzkliknil Rado. »Dim se dviga iz kotli-ne!«

»Nazaj!« veli stari Sloven.Polagoma so se vrnili ob griãu in poiskali gosto zarasel kot-

liã, kamor so skrili konje. Tam so poãakali noãi.Ko se je stemnilo in mesec ‰e ni prisvetil, so izginile tem-

ne postave v mraãnem lesu. Po dva in dva so se plazili mladcipo griãu. Razdelili so si kotlino tako, da bi ves tabor obkroÏiliin si ga ogledali. Pri konjih je ostal edino star Sloven, ki jimje strogo velel, da se morajo vsi vrniti do polnoãi.

Rado si je izbral najnevarnej‰o pot pri vhodu v kotlino.Doklèr je plezal po brdu in skozi hrastiãje, se ni menil za‰um, ãe je poknilo draãje pod njegovimi nogami ali ãe je sfr-fotala speãa ptica. V prsih mu je gorelo in ni mislil na drugegakakor nanjo, ki jo iztrga in otme iz naroãja pesjana Tunju‰a.V razpaljeni domi‰ljiji je sanjal, da zasli‰i mordá Ïe nocojnjen glas, jo ugleda mordá celo ob ognju, ko bo sedela otoÏ-na in bleda med deklicami.

Ko je priplezal na vrh griãa in se spustil po slemenu in porebri navzdol, je na mah prenehalo grmovje. Stopil je iz goz-da. Noge so se mu zaplele v goste veje, ki so leÏale po zem-lji. Na tistem kraju so Huni izsekavali gozd. Obstal je, da birazbral v temi, kam bi krenil. Pod seboj je sli‰al hrzanje pa-soãih se konj, daleã pred njim je Ïarel ogenj in zdelo se mu je,da vidi krog njega premikajoãe se postave.

»Tjakaj!« je bila njegova naloga. Kako? Mimo konj? Brez

ãuvaja se redko pase hunska brav. In vendar je njegova dolÏ-nost, da presodi po ‰tevilu konj moã tabora.

Ognil se je posekanega gozda, kjer mu je bila hoja napor-na zaradi drevja in vej, razmetanih na gosto po tleh. Skril seje zopet v temo in lezel ob robu doline proti ognju. Poãasi jeginilo omotiãno koprnenje po Ljubinici, zmogla je skrb inteÏa naloge ter izpodrinila, sanjarjenje o Ljubinici. Zbral jevnoviã vso prelest in zvitost. Plazil se je kakor lisjak nesli‰no,se spustil v dolino, se potopil v travo in se vil kakor kaãa pravtik ãrede konj proti ognju. Posku‰al je, da bi razbral iz ãrnesence ‰tevilo Ïivali. Toda ni mogel. Vtem se je domislil, dapred polnoãjo vzide mesec; tedaj lahko pregleda ãredo z go-re. Pomikal se je ob robu grmovja uspe‰no dalje. Ob konjihni zaãutil niãesar. Ni zamomljal pastir; ni si ÏviÏgal ãuvaj. Hu-ni so pustili konje brez varuha. Vãasih se je dvignil na kolena,na noge, da je opazoval ogenj.

Polagoma je videl, da se je vÏgal ‰e drugi, tretji, cela vrsta.»Mnogo voj‰ãakov!« je preudaril in lezel dalje. Obe roki

sta mu Ïe krvaveli opraskani in obodeni od trnov. Pa Rado seza to ni zmenil.

Niti izmaknil ni, ãe je pritisnil bodeãi osat z dlanjo.Kmalu se je toliko pribliÏal, da je videl poskakujoãe Hune

ob ognjih. Kakor mrmljanje je razloãil pogovor in tu in tamglasen, razloãen vzklik.

»Dobre volje so! Pijejo! Brez skrbi jih zalezem!«Postajal je ãedalje drznej‰i in pogumnej‰i. Povzpel se je iz

trave in premi‰ljali kako bi dospel najlaÏe v obliÏje najveãjegaognja. Ob njem bo videl Tunju‰a in mordá celo njo.

Priplazil se je prek doline do drugega roba gozda. Drobenpotok se je vil ob rebri. Rado je prebredel vodo in se skril v

gozd. Tod je brez bojazni hitro korakal. Voda je ‰umela inglu‰ila njegove korake, od ognjev je prihajal ãedalje veãjihrup, smeh in pesem. Roko je drÏal na, noÏu in v vroãici po-drhtaval, Domislil se je, ali se bo brzdal, ãe zazre Tunju‰a inob njem Ljubinico, ali plane nanj in ga zabode.

»O, Devana,« je vzdihnil, »bogovi mojih oãetov, ãuvajteme!«

Ob tem razmi‰ljanju je zazevala pred njim ‰iroka jasa. Svitognjev je segel prav do roba gozda. Sunkoma se je umaknilin stopil za debel hrast. Od tod je videl vse.

Huni so smodili bravino na ognjih, poskakovali in plesali,vihteã debele ãutare nad glavami. Kocinaste hlaãe so plahu-tale ob skokih, dolge, sloke postave so bile v krvavem svituognjev ‰e dalj‰e in groznej‰e.

»Kakor vedomci!« je presodil Rado.Ali v tem hipu zadoni hre‰ãeã, razklan glas. Huni obstoje

in utihnejo.»Plink — plunk, plunk — plink.«»Kaj je to? Strune! In sedaj pesem. âigav glas? O, Setek v

tvoji bradi, Radovane! To si ti! To je tvoja plunka! Tvoj glas!O, Radovane, oãka!«

Mladec za deblom si je pomencal oãi, ker ga je zaskelelokakor od veselih solza. Oãka jo potolaÏi. Nocoj ji razodene,da prihajamo! Radovane, v Drenopelj po‰ljem po vina zate zato tolaÏbo! V rodu Slovenov bo veãen spomin na tvoje uka-ne!

Smehljaje se je poslu‰al divjo hunsko pesem, ki jo je pelRadovan in slepil Hune. Ob ognjih so se zgibale manj‰e sen-ce, dekleta so plesala ob zvokih plunke.

Rado se je ozri na nebo. Prestra‰il se je, ko je zapazil ble-

dosvetel kolobar, ki je naznanjal prihod meseca. Naglo se jeobrnil in beÏal.

Na veãer drugega dne se je bliÏala hunskemu taboru voj-ska Slovenov. V treh oddelkih so gazili tiho po stepi. V sredina ãelu teÏko oboroÏene konjice Iztok, ob levi praãarji in lo-kostrelci, ob desnem boku siloviti suliãarji, oboroÏeni z boj-no sekiro in zavarovani z lesenimi ‰ãiti, prevleãenimi z debe-lo bivoljo koÏo. Iztok se je veselil vzornega reda. Noben meãni Ïvenknil, noben voj‰ãak ni izpregovoril, celo konji nisoprhali in hrzali. âul se je samo ‰elest in ‰um po usahli travi,kakor bi vzdrÏema vlekel veter po gozdu. Ko so pri‰li Ïe doovinka, koder bi morala zaviti vojska v sotesko, je Iztok zavilna desno proti zaraslemu holmu. Brez pomisleka mu je sle-dila ãeta za ãeto. Zamahnil je z meãem. Izurjeni Sloveni izBizanca, sedaj stotniki, so zasukali konje in se zbrali ob svo-jem poveljniku.

»ZastraÏite dolino, da ne pride nihãè ne ven ne noter! Na-pad izvr‰imo jutri! Nocoj prenoãijo ãete ob robu tega gozda!«

Stotniki so po voja‰ko odzdravili, obrnili konje in odjezdilivsak k svoji ãeti. Toda ãete niso sprejele tega povelja tako ka-kor stroge pokor‰ãine vajeni vojaki. Spoãelo se je tiho mr-mranje, glava se je sklonila h glavi, potresavala so se kopja,stotine oãi je zrlo na Svaruniãa, ki je sedel v ble‰ãeãi opravimagistra peditum v sedlu. Iztok ni okrenil pogleda od tehbodeãih, vpra‰ujoãih oãi. Ob ustnici se mu je zarezala tankaãrta kakor oãetu, ki pravi: »Le mrmrajte, otroci! Moja besedaje pribita!«

Kmalu se je loãilo od vojske nekaj veljakov, med njimi Ra-do. Ne meneã se za povelje, so se bliÏali Iztoku in zahtevalivojnega sveta. Njihovo ukoreninjeno demokratiãno nazira-

nje se ni moglo kloniti povelju edinca, dasi so ga sami izbraliza vodjo.

»Bogovi Ïe sipljejo ãrno noãco na zemljo, da nas zakrije-jo sovragu. Kaj se obotavlja‰? Nad Hune! Opolnoãi jih zgra-bimo in Morana bo obhajala gostijo na veselje vseh besov, naãast na‰ih bogov in v slavo slovenskega imena! Smrt izdajal-cem! Re‰imo Ljubinico! To je volja veljakov, to je volja vojske.Govori, Iztoãe!«

Svaruniã ni izpremenil lica. Le ãrta ob ustnicah se je ‰e po-globila, z jasnimi in mirnimi oãmi je motril moÏe, ki so s tem-nim ãelom ãakali odgovora.

»Rado! Lepe so tvoje besede, ki si jih govoril v imenu vel-moÏ. Lepe so, pravim, toda, na bogove, modre niso.«

Iztok je bral z lic zaãudenje, nejevero, celo odpor.»Ni vam vdahnil te misli Svetovit! âemu smo pri‰li? Zakaj

smo pripeli jermen in segli po kopju in sekiri! Odgovorite!«»Da se ma‰ãujemo!« je zamrmralo v en glas med voj‰ãaki.»Samo zato? Sin Svarunov je pri‰el najprej otemat edini-

co slavnega staroste in ko jo bo otel, se bo ma‰ãeval zlodeju!«»In Rado, sin Bojanov, je pri‰el, da otme takoj svojo izvo-

ljenko nevesto. Morda je nocoj tista noã, ko oskruni pesjangolobico, mordá jo nocoj pretepe z biãem in ti ãaka‰ dneva?Nad Hune!«

»Nad Hune! Smrt Tunju‰u!« je govoril vojni svèt.»Smrt Tunju‰u, pravim tudi jaz. Toda Ïivljenje Ljubinici!

âe pa udarimo ponoãi nanje, spozna Tunju‰, da je zmaga ne-mogoãa, ko zaãuti klanje. Sam prebode Ljubinico, potem panam v temi ubeÏi — zakaj tisoã besov je v njegovi glavi — inv jutro bomo imeli nekaj poklanih molojcev in mrtvo Ljubi-nico brez Tunju‰a. Ali smo zato pri‰li? Kaãa pika, doklèr ji ne

stre‰ glave. In kaj nam zmaga brez Tunju‰eve glave! Lepa ra-dost Svarunova, ãe mu vrnemo mrtvo hãer!«

MoÏje so obmolknili. Rado se je stresel.»Iztoãe, s teboj je Svetovit! Velevaj! Mi smo hlapci!«Vojni svèt se je vrnil k vojski; taje z znaãilnimi ktetnjami

hvalila Iztokovo povelje in se tiho umikala h gozdu, da skri-ta v lesih poãaka zore.

Iztok je obãutil slaj samozavesti in zmage nad ãetami. Pri-znal si je, da je govoril resnico, vendar je zamolãal glavnivzrok, zakaj je doloãil napad ob belem dnevu. Prviã se mu jeponudila prilika, da z divjo, pa vsaj za silo urejeno in ukroãe-no ãeto Slovenov izvede boj, kakor se ga je nauãil pri Bizan-tincih. Hotel je izuãiti to ãeto, da bi bila nekoã kvas, ki gavmesi med velikansko tolpo ljudstva in udari z njim na jug.Vedel je, da ga ãaka delo. Zakaj Huni so bili izvrstni borci,utrjeni, pokorni, Ïilavi, ki niso zlepa zaman sproÏili tetive, nemahali z meãem v prazen veter. In tega dela, tega vroãega inkrvavega dne se je veselil Iztok, vojak, kakr‰nih niso imeli nitimed Goti v palatincih. Vso noã ni legel.

Kakor ãebele od cveta do cveta so begali stotniki od moÏado moÏa. Vsaka ãetica, vsaka gruãa je imela natanãno doloãe-no delo. Vsaki gruãi je doloãil Iztok poveljnika.

Davno pred svitom je kar skopnela vojska ob robu in sepoizgubila v gozdu na levo in desno. lztok je obkolil po vi‰a-vah hunsko globel. Na obeh straneh izhoda je razvrstil naj-bolj‰e lokostrelce, da posujejo vsakega beguna s pu‰ãicami inga strmoglavijo s konja.

O prvi zori je velel oddelku motnih suliãarjev, da so glasnoudarili v kotlino proti taboru. Sam s konjico se je oprezno pri-krival ob straneh gozda.

Mogoãno so zadoneli kozlovski bojni rogovi. Razlilo se jein zabuãalo po dobravah v nemo jutro. Hunom je zado‰ãalaprva napoved bliÏajoãega se sovraÏnika. Zatulila je varhun-ska divja troblja, konji na pa‰i so zarezgetali in v divjem begudrevili v tabor na poziv troblje: ÏviÏgi in piski, klici imen, za-tegli rigi so se raztoãili pod nebo. Hunski voj‰ãaki so prhali nakonje, kakor bi jih bruhala gruda iz sebe. Nobene zme‰njave,nikakega strahu, red, miren in hiter, kakor bi vsi priãakovalinapada Ïe mesec dni.

Stari Sloven, odet v Ïelezo, z re‰etko ãez lice, pokrit z ve-likanskim ‰ãitom, z mogoãnim kopjem v desnici, je vodil su-liãarje po soteski proti taboru. Rogovi so peli, Sloveni so postari ‰egi zagnali v grozen krik, urejene vrste so se zredãile,v besnem teku so se zagnale proti Hunom. Ko so ti zapazilisovraÏnike, so jih sprejeli z grozno ploho strelic. Zrak je za-piskal od ‰vista pu‰ãic, kakor da bi zaÏviÏgala burja skozi golazimska drevesa. Nekaj Slovenov je omahnilo in se zvalilo vklobkih po rosni travi. âeto je razplala besnost. Zastrti s ‰ãitiso se drevili v hunske vrste. Îe so frãale prve sekire po zra-ku, posamezne sulice so se zablisnile v dolgih lokih nad hun-ske konje.

Huni so vrgli loke na pleãa, pograbili dolge sulice in s po-ve‰enimi ostmi naperili naskok v Slovene pe‰ce. Tedaj je za-tulil stari Sloven z groznim rikom, gruãa Slovenov se je stisni-la v neprodiren klin, katerega rilec je tvoril Sloven JaroÏir.Njegovo kopje se je zadrlo v prsi prvega konja, ki je navalil naãeto, hunska konjica se je razklala in obletela bliskoma Slo-vene, da bi jim udarila za hrbet. Klin se je zaobrnil, toda Ja-roÏir ni vzdrÏal reda. âeta se je raztrupala, prvi Sloveni soobtiãali na hunskih sulicah. Ali v tistem trenutku so zazvene-

le z visokim glasom bizantinske troblje. Iztokova konjica jepridrvela na Hune od leve in desne. Ti so se zgrozili in za tre-nutek zbegali. A samo za trenutek. Balambak, ki je vodil voj-sko, je zapiskal skozi nos kakor razkaãen jastreb. Zagledal jeble‰ãeãe se oklepe in svetle ‰leme in takoj presodil premoãsovraÏnikovo. Beg! je velel njegov pisk. Nad glavami jezdecevse je dvignil gozd sulic, kakor vihar se je utrgala hunska ko-njica z mesta in pognala konje s stra‰nim hrupom in tulje-njem v Iztokovo vrsto, da bi jo prodrla in utekla po globeli.Toda Iztok je bil na to pripravljen. Obe ãeti sta se zlili v sve-tel pas, ki je nastavil ‰iroke, v oklepe zavite prsi. Pognali so senasproti Hunom, konjici sta tre‰ãili skupaj s tako razbesne-lo silo, da se je zgrudil na obeh straneh val konj in jezdecevv travo. Red pri Hunih in Slovenih je bil razbit. Med rjavotolpo Hunov so se pome‰ali svetli ‰lemi, zabliskali so se meãi,Huni so pometali sulice v gneãi na tla. Razpalilo se je nadstotino dvobojev na Ïivljenje in smrt. Pobesneli so konji injezdeci: krik, tuljenje, Ïvenket meãev in pokanje oklepov, rez-getanje, povelja Slovenov in Hunov, napad in beg, stokanjeumirajoãih, curki krvi, divjanje in rezget konj brez jezdecev.Iztok je vihral kakor spro‰ãena zver po boji‰ãu. Kakor ognjenblisk je ‰vigal njegov meã. Kamor je udaril, je zastokal ãlovek,kamor je sunil, je odprl krvav tok. Skozi re‰etko so ‰trlele oãiv groznem ognju. Kjer je zagledal Slovena v nevarnosti, tja jeprihrumel njegov Ïrebec, edini ‰e od Epafrodita kupljeni ara-bec, ‰vistnil je meã — in hunski konj je zatopotal prazen vgneão.

Padali so Sloveni, padali Huni, Iztok pa je stiskal ustnice inse gonil po boji‰ãu razbrzdan, brez pokoja. Njegove oãi soiskale Tunju‰a. Drevil je za begunci, udarjal na levo, zamaho-

val na desno — ranjenih Hunov se ni dotaknil — sekal si jepot do najgostej‰ega boja, iskal tistih pesjanskih oãi, iskalrdeãega pla‰ãa in iskal znane ãepke. Zaman. Njegov arabec,upehan, ranjen, s krvjo polit, se je priãel stresati. Kolena somu klecala, spotikal se je, Iztok je moral iz bojnega meteÏa.

Vihar je ponehaval. Nekaj jezdecev je drevilo za beÏeãotolpo Hunov, ki se je prebila skozi Slovene. Na koncu soteskeso jih sprejeli lokostrelci, telebnil je eden, dva, trije s sedla nazemljo, desetorica je u‰la pu‰ãicam in pognala na svobodnostepo.

Iztok je velel zatrobiti. S hriba se je usula povodenj moloj-cev in obkroÏila tabori‰ãe. V njem se je dvignil krik in jokÏensk in dece. Rado je razjahal in tekel v ‰otori‰ãe, da bi prvividel in objel Ljubinico. Iztok je hodil med mrtvimi in iskalTunju‰evega lica.

Toda zaman ga je iskal — izdajalca, zaman je klical Radopo izvoljenki. Tunju‰a in Ljubinice ni bilo nikjer.

·ESTNAJSTO POGLAVJE

V Slovenih zmagovalcih je valovala tistega dne omotiãna,divja razigranost. Strog voja‰ki red, kakor je o njem sa-

njal Iztok, je bil po zmagi uniãen. Vojaki so si odpeli oklepe,pometali ‰leme na kup. Zelezni oklepi so bili pretesni za nji-hove svobode vajene prsi, teÏki ‰lemi so se jim zdeli jarem.Raztoãili so se divji molojci po tabori‰ãu in plenili, razdiraliin uniãevali, vezali Ïenske, se pulili med seboj za lepe suÏnje,trgali drug drugemu buãe vina iz rok, prevlaãevali mehove zoljem, klali ovce in grizli s krepkimi ãeljustmi suho bravino.Po vsej kotlini so zagoreli ognji; ob njih so se zgrinjale vzkli-kajoãe gruãe Slovenov, buãale so davorije, mast se je cedilaz raÏnjev, plamen je pouÏival obete Perunu in Morani.

Ko je vdrlo nekaj velmoÏ v Tunju‰ev ‰otor, so od zaãudenjarazkle‰ãili usta in ostrmeli ob vhodu. Tolik sijaj jim je zamig-ljal v oãi. In sredi tega bleska, nakupljenega v Bizancu, naro-panega po jugu in vzhodu, je slonela na mehkih blazinah ka-kor vila krasna Alanka.

Njeno telo je ogrinjala svilena, z vezeninami okra‰ena ha-ljica, kakr‰ne so nosile najplemenitej‰e dvorjanice v Bizancu,ãez pleãa ji je visela v valovitih gubah do tal segajoãa stola, kije Ïarela od draguljev. Za pestjo in nad lahtmi so se svetilizlati obroãki, iz ogljeno ãrnih las je seval diademãek. Globo-ke, ãrne oãi je upirala v pri‰lece. V njenih pogledih ni bilo

pro‰nje, na njenem licu ne vzdiha po usmiljenju. Izziv in po-roga sta ji obkroÏala ustnice.

»Nazaj!« je kriknila in se vzravnala na sedeÏu. »Nazaj,hlapci — molojci! Pri‰li ste h kraljici velikega Huna, sina Ati-lovega. Ne skrunite s svojo nogo tal, kamor stopajo samo ka-ni in kralji. Pokliãite starosto in mu povejte, naj pride, da go-vori z menoj, ãe mu je drago Ïivljenje Slovenke Ljubinice.«

Z zasmehom so se Ïe nekateri veljaki gnetli v ‰otor in steg-nili roke po Alanki, da bi jo zajeli kakor druge. Ko pa so ãuliime Ljubinice, so obstali in se s pogledali.

»Nimamo kralja in nimamo s seboj staroste. Mi sami smokralji Slovenov, mi smo staroste narodu. Govori, kje je Ljubi-nica! Na‰a suÏnja si!«

Tako jo je ogovoril najstarej‰i veljak in stopil bliÏe.Alanka se ni ganila, najmanj‰i strah ji ni spreletel obliãja.

Dvignila je kakor v odpor samo drobno roko in oãitala, vel-jakom.

»Nimate kralja? Ovce imajo ovna, koze vodi kozel, prascihodijo za merjascem — in vi, Sloveni, greste v boj brez po-veljnika? Alanka je kraljica in Ïena najveãjega junaka, kar jihjezdi od Dnjepra do Bizanca, in ona ve, da bi bili vrli moloj-ci pod Balambakom posekali in pomendrali vas, tolpo, v ros-no travo, da vas ni vodil nekdo; ki mora biti modrej‰i od vas.Pride naj, ãe mu je milo Ïivljenje Ljubinice. âe ne, se stra‰noma‰ãuje moj orel — Tunju‰.«

Veljaki so se vnoviã spogledali. Îivljenje Ljubinice, to jevplivalo na divjo naravo. Zagrnili so ‰otor, postavili se za stra-Ïo predenj, najmlaj‰i je hitel po Iztoka.

Ko je stopil Iztok pod ‰otor, se je zavzel celo on ob nagr-madenem bogastvu in razko‰ju, s katerim je bil prenapolnjen

stan hunskega glavarja. Videl je v zlatu ble‰ãeãe se preproge,kakr‰nih ni premogel sam Epafrodit.

»Klicala si me, kaj Ïeli‰, Ïena vrlega vojaka in glavarja Hu-nov?«

»Ti si poveljnik?«Iztok je vedel, da poslu‰ajo zunaj Sloveni pogovor. Zato je

govoril oprezno, da bi ne vzbudil suma, kakor da si lasti ob-last nad narodom.

»Nisem poveljnik, brat med brati in sin staroste Svaruna.«»Iztok?« je povzela Alanka in se zaãudila.»Brat Ljubinice?«»Brat Ljubiniãin. Ti ve‰ zanjo? Povej, kam je odjezdil Tun-

ju‰ z njo, da mu jo iztrgamo in vrnemo oãetu.«»Razodenem ti skrivnost, prisegam na Atilovo krsto, skriv-

nost, ki je ne zve‰ od nobenega Huna. Toda zanjo me nagra-di‰.«

»Pozablja‰, da si suÏnja Slovenov. Ne govori pre‰erno.«»Doklèr Ïivi moj orel, junak junakov, in on Ïivi, nisi ga sre-

ãal v boju in nisi ga na‰el med mrliãi, dotlej sme govoritiAlanka pre‰erno. ZasuÏnji me, suni mi meã v prsi! Mar se bo-jim? Bojte se Sloveni! âe zarezgeta na pomoã Tunju‰ev Cer-kon, se dvigne obrski kakan, Varhuni napno tetive, Alani za-ja‰ejo konje in sam Upravda mu po‰lje legije, izza Mursijan-skega moãvirja pa privro va‰i poraÏeni bratje Anti. Ali metorej zasuÏnji‰ ali nagradi‰?«

Iztok je pomislil. Ponosna Alanka mu je ugajala, izpra‰evalje Ïe Hune po Ljubinici, po Tunju‰u. Rado, zdvojen in pobe-snel, jih je pretepal z jermeni, toda nobeden ni izdal skrivno-sti; kakor mutcem so bila usta ujetnikov. ·e vzdihnil ni nihãè

pod udarci. Zato mu je bila Alanka edini kaÏipot do Ljubini-ce.

»Povedal sem ti, da sem brat med brati. âe sklenejo veljaki,te nagradim za skrivnost.«

Iztok je od‰el pred ‰otor. Pred njim so se nabrali veljaki instare‰ine. Svaruniã jiin je razodel zahtevo Alanke. Spoãetkaje zamrmrala nejevoljna gruãa. Ali konãni ukrep je bil. da sozaupali Iztoku vso oblast.

Vrnil se je v ‰otor.»Govori o Ljubinici! Pripoveduj o Tunju‰u in zahtevaj na-

grade!«»Prisezi na bogove in na ognji‰ãe oãetno, da me ne preva-

ri‰. Prisegla sem ti tudi jaz!«»PriseÏem!«»Za skrivnost, ki ti jo povem o Ljubinici in Tunju‰u, zahte-

vam svobodo: dal mi bo‰ dva konja, enega za jeÏo, enega zatovor, in me odpustil, da pojdem, kamor bom hotela. Stori‰to?«

»Prisegel sem!«»Sedi in poslu‰aj. Tvoja sestra je ovraÏila mojega orla, za-

ljubil jo je in jo otel. ·e tisto noã so pa pri‰li sli iz Bizanca, damora Tunju‰ do Upravde. ·el je. Ljubinica je jokala, kakorjoka grlica v dobravi. Pekle so me solze te mehke ovãice in jazsem ji pomogla, da je zbeÏala. Zakaj od Ïalosti bi ji bile iztekleoãi in zvenila bi bila kakor utrgani jaglec. Sedaj ve‰ vse. Ali jedosegla svoj rod, ne vem. ·la je svobodna od tod in izvolilaraj‰i smrt sredi stepe kakor Ïivljenje ob Tunju‰u. In tako vo-lim jaz sedaj svobodo in tudi smrt sredi planjave raj‰i kakorsuÏnost!«

»Kam je krenila, na jug ali na sever? Povej! Ti si jo zaved-la, ker ji ni znana pot! ·la je v smrt!«

»·la je v svobodo! Îelela jo je in jaz sem ji jo dala. Daj jotudi ti meni!«

»Tudi ti pojde‰ v smrt, ãe pride‰ v stepo! Hodi z nami! Ob-ljubim ti svobodo!«

»Tunju‰ je Ljubinici ponujal ta ‰otor, pa ga ni marala. Nemaram jaz svobode v Slovenih.«

»Tunju‰ se bo ma‰ãeval nad teboj!«»Ne bo se. Pri‰el je godec in velik kozelnik na‰ega rodu.

Oãaral je skrivnostni napoj, katerega dam Tunju‰u, ãe se sni-deva. Omami ga in mu zabri‰e spomin na Slovenko, O, inmoj orel objame mene, svojo Alanko!«

Iztok se je naglo domislil Radovana. Pretkani oãka! Resniã-no je tvegal glavo in pri‰el v Tunju‰evo gnezdo.

»In kje je sedaj tisti kozelnik? Ali je padel v boju?«»Ni padel! Zakaj vãeraj je odjezdil od nas obdarovan in

ãa‰ãen od na‰ih ljtidi!«I‰ãe jo dalje, se je razveselil Iztok. »In Tunju‰a ‰e ni iz Bi-

zanca?«AIanka je pomolãala za hip.»Dà, tudi to sem prisegla, da ti povem. Ni ga ‰e. Pojdi in

pripravi mi konja.«Hitro so privedli dva izborna hunska konja. Na enega so

natovorili hrane in nekaj dragocenosti, drugi je ãakal osedlanpred ‰otorom. Alanka je pri‰la iz ‰otora, preobleãena v hun-skega fantiãa, z rdeão ãepko na glavi. Îenske so zagnale jok,zasuÏnjeni hunski voj‰ãaki so se valjali po tleh in tulili, Alan-ka je zamahnila z roko proti njim in rekla: »Ne jokajte, otroci!On Ïivi!«

Nato je prhnila kakor ptica v sedlo, konja sta zarezgetala,neÏna roka je krepko nategnila povodce, krasni deãek je spla-val po soteski in izginil.

Ko je na veãer ob ognjih divjal raj vinjenih Slovenov, jeIztok sklical veljake in stare‰ine v vojni posvet. Treba se jebilo hitro odloãiti, ali se vrnejo domov, ali sklenejo pohod poMeziji vsaj do Hema. Ker so bili vsi od zmage pijani, so skle-nili soglasno, da udarijo v deÏel Upravde in se poplaãajo vsajnekoliko za Hilbudijeve udarce. Iztok in Rado sta se veselilatega navdu‰enja. Rado je koprnel po boju, da bi sprostil srã-no boleãino in Ïalost za Ljubinico okopal v krvi. Upal je tudi,da jo dobi v kakem selu kot deklo, siroto, zasuÏnjeno od bi-zantinskih naselnikov.

Te nade Iztok ni imel. Edini Ïarek ulpanja mu je bil Rado-van. Ta lahko potuje svobodno, ukani kot godec kogar koli.Gotovo je tudi dodobra zvedel od Alanke, kam je krenila Lju-binica. In obrnila se je za trdno proti jugu. Sicer bi bili god-ca sreãali, ko so ‰li nad Hune. âe je ‰e Ïiva, ãe ni zapadla kotplen divji zveri, jo izsledi Radovan, ki pozna vsa pota, vsasela, vso pokrajino.

Toda za pohod je bil Iztok takisto navdu‰en. Prepriãan jebil, da na huj‰i odpor ne naleti nikjer. Ponosen je bil, da je strlHune, izborne vojake, dasi so mu konjico skoraj zdesetinili.Ali te vrzeli je lahko nadomestil s hunskimi konji in z mlad-ci, ki so drage volje oblekli oklepe padlih Slovenov .

Po vojnem svetu je poprosil veljake, naj prigovarjajo bor-cem na poãitek. Razvrstil je tudi straÏe ob vhodu in po gre-benih holmov. Kljub vabljenju stare‰in se tolpa ni pomirila.Celo modre veljake je potegnil s seboj val slave in noã je gi-nila brez pokoja.

Iztok in Rado sta sama Ïdela ob svitu majhnega ognja. Le-Ïala sta vznak na zemlji, brez besede, brez spanca na trudnihoãeh. Nad njima se je boãilo zvezdnato nebo, po dolini se jerazlegal krik in hrup, njune misli so tiho in hrepeneãe iskaleIrene in Ljubinice.

V jutro so plen natovorili na konje in suÏnje vzporedili vsredo. Nato so nasekali velikanske grmade, poloÏili nanjetrupla mrtvih Slovenov in jih zaÏgali. Ob grmadah so stalioboroÏeni bojevniki in izlivali in metali obete bogovom. Koso grmade pojemale, se je dvignila vsa vojska iz soteske.

Ranjeni so gnali plen in ujete Hune k Donavi, da bi jih ta-koj odvedli v gradi‰ãe. Vojska pa je krenila na jugozapad.

Îe drugi dan je napadel ta hudoumik majhno selo. Poga-zil je vse, kar se mu je uprlo, oropal vsako koão, zajel gove-do in ovce, povezal s konopci ujetnike in se drevil dalje, ko jezapalil seli‰ãe.

Groza je hodila pred njim, jok jih je spremljal, za njimi seje valil dim iz seli‰ã in jate vranov so krakajoã, sledile vojskoSlovenov, ki se je krvavo ma‰ãevala za bele kosti svojih bra-tov, padlih pod Hilbudijevim meãem.

SEDEMNAJSTO POGLAVJE

Kar je Alanka povedala Iztoku o Ljubinici, se je bilo res-niãno zgodilo. Ljubinica je izginila iz hunskega tabo-

ri‰ãa. Pomagala ji je Alanka.Ko se je bila ugrabljena Ljubinica prebudila v jutro iz ne-

zavestne omotice, se je dvignila na leÏi‰ãu in motrila s ‰iro-ko razprtimi oãmi ble‰ã Tunju‰evega ‰otora. Vse neznano,vse tuje in krog in krog mir in tihota. Iz zaves, kjer je Ïarelozlato, je sopel ãuden, neznan vonj, ki ji je obdajal sence ka-kor z dehteãimi sanjami. ZamiÏala je, si pomela oãi in se vno-viã ozrla po ‰otoru. Nad njeno glavo ji je viselo drago oroÏ-je, kakr‰nega ni videla pri Slovenih. Ob‰lo jo je ‰e samo zahip, kakor bi sanjala, nato jo je stresla groza. Izmed oroÏja, iz-pod lepe ãepke se ji je zazdelo, da je reÏal vanjo ‰iroki Tu-nju‰ev obraz. Sanje so ginile, grozna resnica ji je stisnila ne-drje, ob ledjih je ‰e ãutila trda, ‰iroko dlan, ki jo je priÏema-la k sebi. Kolena so vztrepetala, stisnila se je v gube, zakrilaobraz in zaplakala.

Tedaj se je hitro odgrnila zavesa, sam Balambak je kleãalv ‰otoru pred njo in jo ogovoril:

»Ne jokaj, kraljica!«Ljubinica je odmaknila roke in se ozrla s plahim pogledom

na Balambaka. Njegov hunski obraz, zaviti ãoplas in poãrnelapolt so vplivali nanjo z grozo. Skljuãila se je ‰e tesneje na pre-

progi, zakrila obraz in zaihtela vnoviã glasneje in bolestno,kakor bi umirala neÏna Ïrtev pod pestjo divjakovo.

Balambak je kleãal in zgibal glavo k tlom in ponavljal:»Ne jokaj, kraljica!«Toda Ljubinica ga ni sli‰ala; solze so vrele, glas je drhtel in

trepetal v brezmejni bolesti, umiral in gasnil, tiho jeãanje jekipelo izpod dolgih pramenov razpu‰ãenih las, ki so se ji usu-li krog in krog ãez lice, preko ramen in prsi kakor Ïalostneveje vrbe Ïalujke.

Balambak je zdvojil, se dotaknil s ãelom zemlje in od‰el.Poklical je Alanko.

»Pojdi, na‰a ljubezen, in potolaÏi Slovenko, ki je ovraÏilatvojega gospoda! Utopi se v solzàh in Balambak izgubi glavo.Pojdi in usmili se starega hlapca, ki te ljubi!«

Sredi lepega Alankinega ãela sta se globoko zaãrtali dvegubi gneva in zavisti. Kakor smrt grenko ljubosumje ji je stis-nilo ustnici, pod temno, kakor Ïamet mehko poltjo se je po-javljala zelenkasta bledica kakor odsev Ïolãa, ki je kipel v nje-nem telesu.

Ko je namreã Tunju‰ odjezdil v deÏelo Slovenov, da bi otelLjubinico, se je naravnala Alanka takoj tisti veãer do ãarodej-ke Volge.

Pest suhih zlatnikov je usula starki pred noge in ji razodelabridkost. Îolti, bradaviãasti obraz stare vraÏarice se je ob ble-sku zlatov razjasnil. Zato je nesla Alanka od nje majhno, tre-bu‰asto steklenico; to je skrivala odtlej na nedrjih in grela zneugasnim ognjem svojega srca zeleni strup, ki je polnil po-sodico. Zaklela se je na duha kneza Sanvibana, da umori Slo-venko in ma‰ãuje svojo uÏaljeno ljubezen.

Skrbelo jo je edino, kako priti do Ljubinice, katero bo ãu-val noã in dan Tunju‰ ali Balambak.

Zato ji je zaplalo srce, ko je pri‰el ponjo Balambak in josam prosil, naj gre v ‰otor tolaÏit Slovenko.

Alanka je pritisnila desnico na razburjene prsi, kjer je za-ãutila trdo, okroglo posodico. Kakor ogenj vroãa kri ji je zatrenutek oledenela, a takoj je spet zavrelo v njej s tako silo, dase ji je zameglilo pred oãmi, da je izginil Balambak, izginilo‰otori‰ãe, izginil svèt in je ostala sama s svojim namenom, zmrtvo Slovenko.

Toda takoj se je zdramila in od‰la z Balambakom proti Tu-nju‰evemu ‰otoru, ârne oãi so ji ‰e bolj potemnele, kakor noãma‰ãevanja. Iz njih je ‰vigal ogenj, preteãe strele v viharnitemi. Pred ‰otorom jo je Balambak vnoviã zaprosil:

»Alanka, ljubezen na‰ega rodu, otmi jo smrti, da ne um-rem jaz in z menoj mnogo zvestih molojcev. Zakaj dobro po-zna‰ svojega orla, kadar se hoãe do sita napiti krvi!«

Alanka ni ãula vseh besed. Strast ji je glu‰ila posluh. Alikakor bobneã udarec v sredo njenega sklepa so zvenele be-sede Balambakove: otmi jo smrti, da Ïivim jaz. âutila je, da senekaj ru‰i in trga, desnica se ji je stresla, ko se je dotaknilastrupa, skritega v nedrjih.

»âe umre? âe ji zavdam? Moj orel se napije krvi — tudimoje. Sumil bo. Nabode me na kolec: on, moj orel!« Balam-bak je odtegnil zaveso, tihi mrak je objel Alanko. Na prepro-gi, kjer je vasovala tolikrat ona ob Tunju‰u, je ihtela v one-moglem joku Ljubinica. Alanki so se skrivili tanki prstki ka-kor kremplji ujede. V oãeh so Ïareli plameni, divja sila ji jevzboãila ramena, vse telo se je nagnilo proti Ljubinici, da biplanila nanjo in zasekala v njeno belo polt nohte, jo zgrabi-

la za razpu‰ãene lase, jo pahnila iz ‰otora in jo pomendralav blato, njo, ki ji je izneverila in ovraÏila njenega orla.

Tedaj je Ljubinica zaãutila njeno bliÏino in dvignila glavo.Skozi stremene las so se ozrle v Alanko plahe, objokane oãi,pobledelo ltce, prepojeno z bridkostjo. Ko je Slovenka zagle-dala Ïensko, je dvignila proseãe roke:

»Otmi me, vrni me obupanemu oãetu! Nagrade te bogo-vi!«

Alanka je ukrotila besni val hrepenenja po ma‰ãevanju koje videla pred seboj nesreãno, zdvojeno, uniãeno deklico. Nami‰icah krog stisnjenih ustnic se ji je zibala slast in se paslaob trpljenju tiste, kateri je zaprisegla smrt. Sklonila se je k njejin jo ogovorila kakor Balambak.

»Ne jokaj, kraljica! Tvoj ljubec je ‰el v Bizanc. Samevalabo‰!«

»V Bizanc? Tunju‰? O, o, usmiljenje — otmi me iz njego-ve roke! Sicer se umorim, preden se vrne.«

Ob tem se je napojila du‰a Alanke z novo slastjo.»Ho, njegova ljubica ga sovraÏi, zaniãuje. Ha, prekletstvo

bogov, ker je pahnil od sebe mene, ki ga edina ljubim! O bo-govi, kako ste mi dobri in praviãni!«

Nenadoma se je polegel v Alanki najhuj‰i vihar, ost naper-jena v Ljubinico, je otopela, Ïelo je izgubilo strup!

»Kaj govori‰? Velikega kneza Tunju‰a, sina Atile, pehá‰ odsebe?«

»Proã z njim, proã od mene! Daj mi strupa! Morana, pri-di, samo proã od njega, razbojnika! Besi na njegovo pot, po-gibel, koder hodi!«

Kakor bliski so se snovale Alanki misli. Pozabila je na strup

v nedrjih, pozabila na edini smoter, zakaj dvigali so se novinaãrti pred njo. Sedla je k Ljubinici.

»Ti me ne pozna‰. Jaz sem Alanka, kraljica Hunov, Ïena ti-stega, katerega je zastrupila tvoja ljubezen.«

Ljubinica se je prepla‰ena umaknila s preproge, prekriÏalaroké in se ji priklonila.

»Kraljica, naj bodo bogovi s teboj, vladaj z njim, ker on jevelik in mogoãen. Toda moje srce ga sovraÏi.«

Alanka je vsesala pogled v bledo lice Ljubinice. Po glavi soji begale misli, dvigali so se naãrti, zoreli sklepi: »Ma‰ãevanjenjej in njemu.« Po dolgem molku je izpregovorila:

»Alanka te otme!«Ljubinica se ji je zgrudila k nogàm in ji objela kolena.

Preteklo je nekaj dni. Na noã se je zmeglilo. TeÏka koprena jelegla na ráven v Podonavju. Tanek deÏ se je cedil iz nje. Te-daj je zavr‰alo po ‰otoru: »Rop, rop, rop!« Pastirji so pribeÏalipovedat, da so Varhuni napadli ãredo in da jo Ïenejo s seboj.Kakor bi trenil, se je izpraznilo ‰otori‰ãe. Balambak je drl zaVarhuni.

»Sedaj!« To je bil sklep Alanke:»Ljubinica na beg, v meglo, v smrt! In jaz sem ãista pred

njim! Moje srce se pa napase ob njegovi bridkosti!«ârna noã je zavila ‰otori‰ãe Hunov v neprozorno temo, iz

katere je Ïarelo le ‰e nekaj drobnih ognjev s krvavordeãimioãmi. Tedaj sta izza Tunju‰evega ‰otora hu‰knili dve temnisenci in ‰li nesli‰no iz tabora v dolino, kjer se je ‰e paslo ne-kaj konj. Kakor dva deãka sta bili senci — Alanka in Ljubini-ca. V usnjati cajnici je nosila Ljubinica nekaj bra‰na. Srce jeviharno plulo obema, da je vztrepetavalo na nedrjih belo

praÏnje. Ko sta dosegli konje, je zaklicala Alanka svojo kobi-lico po imenu. ·epetaje je izgovorila njeno ime. Kobilica jerahlo zarezgetala in pritekla h gospodarici, grebla s kopitompred njo in uklanjala vzboãeni vrat.

Alanka je po‰epetala nato Ljubinici ime drugega konja. Po-gumno je ‰la med ãredo, ponovila nekajkrat ime in velik, slokdirkaã je oprezno dvignil glavo ter se pribliÏal Slovenki. Seglaje v cajnico in mu ponudila pest dateljnov. Konj je zadovolj-no pokimal in zmlel sla‰ãico. Hitro sta pritrdili sedli, uravnalibrzdi ter zajezdili.

Poãasi, tiho, korakoma sta jahali po mehki travi, da bi nezbudili straÏe v tabori‰ãu. Ko se je razprostrla pred njima ste-pa, ko so grnili temni obrisi gora, je Alanka pognala. Namo-ãena zemlja je zacmokala pod kopiti, konja sta zletela kakorsenci dveh oblaãkov, kadar ploveta jadrno pred mesecem.Alanka je nagibala ãedalje bolj na levo, doklèr nista obkroÏilihriba in se jima je razprostrla temna, nepregledna ravan, kije komaj mraãno sivela v oblaãni noãi. Ko se ji je zdelo, da jezadostno oznaãila smer; je ustavila kobilico.

»Jezdi dalje! Do jutra bo‰ pri Donavi. âe ne dobi‰ broda,poÏeni konja v valove. Preplava!«

Ljubinica se je pribliÏala Alanki, da so se dotaknili streme-ni in zaÏvenknili. »Bogovi te nagrade!«

Pogledala ji je v lice in zdelo se ji je, da v ãrni noãi gledataizpod ãepke nanjo dva Ïareca oglja kakor oãi volkodlaka.Spreletelo jo je do mozga:

»Pomni, da si prisegla! âe me izda‰, smrt tvojemu rodu!«Alanka je zasukala kobilico in zdirjala nazaj. Tudi Ljubiniãinkonj se je zaobrnil, da ga je izteÏka vzdrÏala in obrnila v nas-protno smer. Ko se je Alanka oddaljila, je ustavila kobilico,

zloben smeh ji je udaril skozi stisnjene ustnice, da se jeprestra‰ila in pritisnila roko na usta

»Le dobro goni, vrabuljica razplakana! Po tej poti ne pri-de‰ nikdar do Donave! Ne bo‰ ti kraljica Hunov, ljubica bo‰kakega klateãega se obra v Meziji ali pa revna veãerja vol-kovom izpod Hema! Sreãno pot!«

Alanko je vnoviã posilil smeh, da je zastrla usta s peri‰temin se pritajeno hihitala v dlan. Previdno je prijezdila domovin se spravila v svoj ‰otorãek. Obleãena je legla na volãjo ko-Ïo. Ljubosumno srce se ji je nasiãalo ob ma‰ãevanju.

Ko je bila Ljupinica sredi stepe in sredi noãi sama, se ni na-selila bojazen v njene prsi. Odkar je bila ugrabljena z oãeto-ve njive, ‰e niso obãutile njene prsi diha svobode. Sedaj ‰ele,ko se je vrnila tudi Alanka, ko so ji drobne kaplje deÏja pol-zele po razgretem licu, ko je ãutila na prsih hladni dih stepe,sedaj je prviã dihala zopet svobodo. Njene mehke pa krepkeroke so krãevito napenjale povodce, da je konj veselo prhalin letel v noã, kakor bi nosil mladega Huna. Pozabila je volk-odlakov, ni se menila za ·etka, besom samim bi bila kljubo-vala, toliko moãi in samozavesti je lilo v njene Ïile hrepenjepo re‰itvi.

Zibala se je v sedlu lagodno kakor ptiãka, ki se poigrava vzraku. Polagoma so se ji pribliÏale sanje, izpod ãepke so jilezli lasje in se ji v mokrih vlaknih usuli na tilnik, po pletih inpo ramenih. DeÏ se je zdrÏema cedil iz nizke megle, oblekase je pojila z mokroto. Njenemu razgretemu telesu pa je uga-jal hlad, dramil jo je in ãedalje krepkeje je napenjala brzde, daje konj plaval v divjih skokih po mokri travi. Nekajkrat ga jeustavila in prislu‰kala, ãe se ne ogla‰a topotanje za njo. Tihokakor v grobu. Ni se oglasil volk, ni zakrulil merjasec, ni za-

lajal lisjak. Njen pogum je bit velik. Zazdelo se ji je, da jezdiznano pot od oãetovih ãred proti gradi‰ãu. Napolnile so joponosne misli. Prijezdila bo mokra in trudna po breÏcu v gra-di‰ãe. Svarun bo zajokal od radosti. Tudi Iztok in Rado sta semordá Ïe vrnila z vojske in ona bo ponosno sedla junakinjamed junake, in vsi stare‰ine in mladci bodo dvignili kopja insekire ter kriãali: »Ma‰ãujmo se, ma‰ãujmo! Nad Hune!« Inmladenke si spleto in pomazilijo lase, pod lipo bo zadi‰alo podaritvi. O, vse ljudstvo bo slavilo njo, vrlo hãer Svarunovo.

PodraÏila bo Rada z drugim ljubimcem, glavarjem Hunov,toda bral bo laÏ v njenih oãeh.

âimdalje bolj se je razplamenevala njena domi‰ljija. Poza-bila je, da beÏi iz tabora Hunov, iz krempljev Tunju‰a. Prednjo je trepetal kakor varna luãka edini cilj sreãe, smoter nje-ne poti. Za njo je beÏala stepa in siva ravan je rasla brez kon-ca pred njo iz sive teme izpod meglenega obroãa, ki je v oz-kem obzorju slonel na zemlji. Kakor bi dirjal konj na istemmestu in se ne premikal. Le kadar je ‰vignil mimo nje temengrm, kadar se je bledo posvetila kaluÏa, tedaj se je prepriãa-la, da beÏi dalje, dalje.

Proti jutru je ponehalo deÏevati. Po okolici se je razlilamedla luã. Njene sanje so se zniãile. Strmela je med konjevi-mi uhlji v daljavo in iskala veletoka. Îal, njeni pogledi nisomogli predreti megle, ki se je poniÏala do tal in stala nepre-miãno pred njo, kakor bi jezdila v valove morja. Ali ti valoviso se pred njo odmikali, se ti‰ãali vedno zemlje, se prevalili tuin tam leno kakor nerodna kopa in ji na ozkem obzorju vno-viã zastrli razgled. Ljubinico je pretresla hipna groza.

»âe sem za‰la. O Devana, o Svetovit!«Ozrla se je naokrog.

»Da bi videla zvezde! Da bi se dvignilo sonce! In sedaj nevem, kje je jutro, ne vem, kje je polnoã«

Zdelo se ji je, da je na levo megla gostej‰a, da se vali navz-dol in se plazi v premi ãrti.

»Tam je Donava. Po veletoku gredo valovi megle!«Krenila je s konjem bolj na levo, gnala ga v strogem diru

proti megli. Toda veletoka ni bilo. Obzorje je beÏalo pred njo,brez konca je bila ravan, samotna, mokra in Ïalostna.

»Do jutra bo‰ pri Donavi,« je rekla Alanka. Domislila se jenjenih besedi in zaeno so se pojavile pred njo tiste stra‰neoãi, tista dva Ïareãa oglja kakor volkodlak iz teme. Premoãe-no telo se je streslo, okrog srca jo je zazeblo. Trepetajoãe ust-nice so ‰epetale velike obete bogovom in klicale Devano napomoã. Zaãutila je tudi, da so ji roke trudne, da se loteva vsehudov topa izmuãenost. Tedaj jo je neprijetno zazeblo po vra-tu, ob sencéh, kjer so viseli v teÏkih predencih razpu‰ãeni,mokri lasje. Danilo se je ãimdalje bolj. Pred njo so iz travesfrfotavale ptice. Vselej se je zdrznila, zagomezelo ji je pomozgu. Na u‰esa ji je udaril zdaj pa zdaj ãuden glas — kakorneznane zveri. Prislu‰kala je. Kakor konjski skoki!

»Na sledu so mi! O bogovi!«Stisnila je konja, nagnila se mu na vrat in vihrala dalje da-

lje. Topot je potihnil, zdelani konj se je ustavljal; a zopet to-pot v u‰esih. Ustavila se je, da bi presodila, od kod prihajajoudarci kopit. Ali tedaj je vse umolknilo. Bilo je samo njenosrce tako glasno, da ji je kovalo v Ïilah po sencéh in bobne-lo v u‰esih. Za trenutek se je umirila in se skoraj sramovalasama sebe. Kolikokrat je Ïe jezdila ponoãi v deÏeli Slovenov!Kolikokrat je bila sama sredi stepe, ãemu strah?

Pogladila je konja po vratu, ga klicala po imenu, mu ponu-

dila dateljnov in ga hvalila, da je izvrstno dirjal. Ko je sli‰alasvoje lastne besede, ko je konj hvaleÏno hrzal in hrampljal obdateljnovi ko‰ãici, da so zvenãkale brzde, se je umirila in gro-za ji ni veã tako silno stiskala srca.

»âemu se bojim? Huni preganjajo tatove, ki so jim ukradlitega izvrstnega konja. Niso se ‰e vrnili. In ko se vrnejo, nepogre‰e me takoj. Dotlej bom Ïe preko veletoka. Samo da sedvignejo megle, da vzide sonce, O, potem bom naglo pri Do-navi!«

Konj se je zaãel upogibati in muliti travo. Ljubinici se jezasmilil; tudi sama je obãutila lakoto in slabost. Razjahala je,snela konju brzdo iz gobca in sedla v travo. Oddrgnila je odsedla cajnico in segla vanjo po suhorju in prepeãenem mrz-lem mesu. Trda skorja je zahrestljala pod njenimi belimi zob-mi in slastno je ugriznila v kos bravine. Ali ni ‰e pouÏila griÏ-ljaja, ko se je razlegel iz megle divji, zategel klic. Jed ji je padlaiz rok, skoãila je na noge, se zgrabila za sedlo in zajezdila.Krik se je ponovil, proti levi se je gibalo nekaj v travi kakorjezdec. Brez razsodbe, gnana od strahu pred Huni, je zapo-dila konja in beÏala pred krikom, ki se je pojavil na stepi. Celouro se je gnala v divjem skoku po ravnini. BeÏala je ravnina,v meglo so ginili grmiãi, vstajali so novi pred njo, od zadaj paje ãula ‰e vedno krik. in klopotanje konj. Veãkrat se ji je zdelo,da je zazrla pred seboj dolg pas, Donavo, in vselej je trãila spovodci po konjskem vratu, da je vrli dirkaã ‰e bolj stegnilnoge in letel kakor strelica. Toda vselej se je megla ãudovitoprelila in pretoãila, pas vodne gladine je izginil in zopet samamrtva, brezkonãna ravan. âedalje bolj je ãutila, da ji popu-‰ãajo moãi, konj je ponehaval in se spotikal. Segla je po caj-nici, da bi ga izpodbodla z griÏljajem suhorja, ali cajnice ni

bilo na sedlu. Kjer je poãivala, jo je v naglici pozabila. Bila jebrez bra‰na. Kakor bi ji odrezal zadnji up, so ji onemogle ro-ke, konj se je ustavil in ‰el s trudnim korakom poãasi dalje.Ljubinica se je okrenila v sedlu in prislu‰kala. Niã krika, niãklopotanja, vse mrtvo, vse mirno. Sli‰ala je samo svoje srce,ki je plulo razburjeno in glasno v prsih.

»Morana, sedem najlep‰ih kozliãkov tebi, ker si mi priza-nesla!« Korakoma je jahala dalje. Jutro se je razÏarilo, sonã-ni Ïarki so topili megle, zaãele so vreti, se kuhati in preliva-ti. Nenadoma se je odprlo pred njo, kakor bi potegnil teÏkozaveso od okna. Ob levi je zagledala griãe, ki so se zoÏevali vsotesko, pred njo je rasla dolga vrsta visokega biãja.

»Donava!« se je razveselila in ni pognala konja. »Naj seoddahne! PoÏenem ga v valove, samo da sem v deÏeli Slove-nov, potem sem oteta!«

Polagoma se je ‰irilo obzorje, megle so se dvigale v vi‰avo,izza stepe so rasli griãi, za njimi temni lesovi in visoke gore.Zelenkasta ãrta biãja in trstja se je bliÏala. Ljubinica je po-kleknila na sedlo, da bi za travo uzrla donavsko gladino. Paje bila premajhna. Ozirala se je pogosto nazaj po preganjal-cih. Niã. Razmi‰ljala je o kriku in o jezdecu, ki se je pojavil naravni.

»Pastir je zganjal ãredo! âemu sem beÏala? Da sem poza-bila cajnico! Zaradi krika snetjavega pastirja! Naj dobijo lisicecajnico, preden jo zavoha on!«

Glasno se je priãela jeziti nase in na pastirja. Potegnila je izsedla ostro bodalce in zaokroÏila z njim po zraku.

»Enega se ne ustra‰im! Takole in na tleh bi bil!« Zavihte-la je noÏ, kakor bi ga sunila sovraÏniku v prsi in ga zopetvtaknila v sedlo. Trstje se ji je zopet pribliÏalo.

»Globoka struga mora biti, da ‰e ne vidim vode!«Vnoviã jo je zaskrbelo in pognala je konja.Kakor bi se utopljencu utrgala vrv, za katero se je drÏal z

velikim upanjem, tako se je zgodilo Ljubinici, ko je pri‰la dobiãja. Pred njo ni bilo Donave. V precej ‰iroki, suhi strugi sostale kaluÏe, pokrite z zeleno, gnusno smetano. Hipoma se jije zvrtelo v glavi, da bi bila skoraj omahnila s sedla. Vsa moã,ki jo je dvigalo in gojilo edino upanje, jo je zapustila. Begunkese je polastila zdvojenost.

»Morana, pridi, zakaj izgubljena sem!«Nogé so se ji tresle, izmaknila jih je iz stremenov in trud-

na uniãena je zdrsnila iz sedla v travo. Legla je na zemljo,pomislila na dom, na oãeta, na brala, na ljubljenega, telo seji je streslo, grenkoba ji je zalila grlo, udrle so se solze in pla-kala je, kakor bi se zvijal ubog ãrviãek v prahu brez nade, po-hojen in boreã se s smrtjo. Ni se ozrla za konjem, ki je ril sko-zi trstje in iskal vodé v zelenih kaluÏah. Zaãela se je kesati, daje zapustila tabor Hunov. Zakaj je tako malo zaupala Iztokuin Radu? Saj sta vrla voj‰ãaka, vsi Sloveni jo ljubijo in vsa sre-nja se je gotovo Ïe dvignila nad Hune, da bi jo otela. In sedajbodo pri‰li, nje pa ne bo; umrla bo sredi stepe, umrla mordáv gozdu od lakote. Glasno je zaihtela, z lasmi si je zakrila licein ga pritisnila na vlaÏno, rosno zemljo.

Ko se je izsolzila, se ji je polagoma vraãal mir in pogum.Trudna omotica se ji je obesila na trepalnice. Vstala je, todakolena so se ji ‰ibila, sesedla se je vnoviã, si dela ãepko podglavo, si pokrila obraz z lasmi in zaspala.

âez dolgo se je stresla in prebudila. Sedla je, razdelila lasein jih odgrnila z obraza. Visoko nad njo je Ïarelo sonce.

Vsi oblaki so se razkadili, rosa v travi se je posu‰ila. Vroãi

Ïarki so posu‰ili mokro obleko, kri ji je umiril spanec, pa udihje zaãutila novo moã, srce je zajelo zopet iz ãa‰e upanja. Ozr-la se je po konju. Blizu nje se je mirno pasel. Ko ga je pokli-cala, je pri‰el k njej, pripognil glavo in pritisnil k njenemuvratu gorke nozdrvi. Ljubinica ga je objela in stisnila njegovoglavo k sebi. Potapljala ga je po zvestih oãeh in mu govorila:

»Ti edini, moje upanje! Kajne, da me re‰i‰? Kako ti bomstregla v gradi‰ãu! Kakor goloba te bom krmila z zlato p‰e-nico!«

Nato je vstala. Ker jo je Ïgalo v ustnicah, je ‰la po gazi, kijo je utrl konj skozi loãek, v strugo, pokleknila k sivemu tol-munãku, z roko posnela zelena predena z vode in se napila.Potem se je vrnila, obrzdala konja in zajezdila.

Kam sedaj? Za njo planota, pred njo griãi in lesovi. Kako sopodobni gozdom Slovenov! Kaj, ãe jo je Alanka nalagala, koje govorila o Donavi? Niã se ni spominjala, ali jo je Hun ne-sel prek vode, ko jo je ugrabil. Morda je tabor na levem bre-gu? Morda je blizu gradi‰ãa? Sedela je na konju, ki je nemir-no grebel z nogo in prosil: »PoÏeni! Spoãil sem se!«

Po dolgem razmi‰ljanju je sklenila, da pojezdi proti goz-dom. Upala je, da tam naleti na kak‰no traãansko ali alanskoselo. Lakota jo je silila, da poi‰ãe ljudi, se nasiti in poizve, kodbi do Slovenov.

»In ãe me zasuÏnjijo? Naj me! Bolj‰e suÏenjstvo kakor Ïiv-ljenje pri Tunju‰u. Saj pride dan, ko se Sloveni ulijo po rav-ni in tedaj bom oteta. Zasukala je konja ob strugi in jezdilaproti griãem. Kmalu je bila v senci starih bukev. Na tleh jebilo nastlano z zrelim Ïirom. Kakor veverica je smuknila skonja, zaãela lu‰ãiti Ïir ter si te‰iti glad. Domislila si je, koli-kokrat sta z Iztokom pobirala Ïir po gozdu, ko sta se klatila

kot otroka za ovcami. Nabrala si ga je mnogo in ga nasula vhaljico krog pasu, ker ni imela cajnice. Potem je sedla zopetna konja in jezdeã grizla oljnata jedrca.

Popoldne je pri‰la na ‰iroko ravnico sredi lesov. Sli‰ala jemukanje govedi. Kakor iz groba ji je zadonel ta glas, ki je vot-lo odmeval po gozdu.

»Pri ljudeh sem.«Izdrla je bodalce iz sedla in ga skrila za pas. Odmotala je

konopec in otvezla nanj konja ter konec privezala za bukev.Previdno je ‰la iz gozda proti kraju, kjer se je glasilo mukanje.Dim se je dvigal, pri ognju je videla nekaj otroãajev. Pogum-no je ‰la proti njim. Ko so jo zagledali oÏgani, poãrneli, goliotroci, so zbeÏali in kriãeã se drevili proti gozdu.

Ljubinici je zadi‰ala peãena repa. Skokoma je bila pri Ïer-javici in pograbila, kar je mogla, nato pa beÏala naglo h konjunazaj. Hitro je bila v sedlu. Ker ni imela poguma, da bi ‰la kljudem, je odbeÏala z ukradeno repo skozi gozd v nasprotl-lo smer. Do veãera ni sreãala nikogar. Tudi za njo ni pri‰elnihãè. Zato je poiskala pripravnega mesta, da bi prenoãila.Konja je spustila na pa‰o, sama si je postlala pod drevesom.Za veãerjo je pouÏila peãeno repo in Ïir, kar ga je ‰e imela.Mirno se je ulegla hãerka svobodne narave pod drevo namah in priãela razmi‰ljati o svoji usodi.

Ali komaj so zamigljale zvezde, pa so se oglasili divji gla-sovi. Konj na zelenici je nemirno zahrzal. Ljubinica se je hi-tro dvignila in prislu‰kala. Po gozdu se je ãulo ‰umenje vlistju. Vnoviã zatulijo laãni glasovi.

»Volcjé!« je kriknila na glas.Poskoãila je ob deblu, da je zasegla prvo vejo, poprijela se

hrasta s koleni in splezala na drevo. Tuljenje se je oglasilo v

njeni bliÏini, konj je zaduhal nevarnost in pribeÏal prhajoã pozelenici. Po vsem lesu se je razleglo vnoviã, ‰um se je bliÏal,tolpa gladnih volkov je zavohala konja. Planili so vsi iz goz-da. Ljubinica je sli‰ala klopot in rezgetanje beÏeãega konja,kri se ji je strdila.

»Bogovi, otmite, bogovi silni, pomagajte!«Razlegalo se je cviljenje, ravs in renãanje zverjadi. Volko-

vi so Ïe dohiteli konja in ga napadli. Ljubinica se je tesno ok-lenila hrastovega debla in jokala v bridkem spoznanju, dagine pod zobmi volkov njen edini varuh in re‰itelj. Razloãi-la je ‰e dobro, kako se je valilo nekaj po tleh. kako je zacvililvolk, nato tiho, le goltanje in renãanje in spopadanje za kosemesa je dramilo noã.

Ljubinica je na hrastu ãakala zore. Roke je imela oklenje-ne krog debla, glavo zakrito z dolgimi lasmi, tako je prenoãe-vala kakor preganjana ptiãka, ki vtakne glavico pod peruti. Vjutro je splezala z drevesa. Kakor kaplja sredi morja, kakorpe‰ãeno zrno sredi pu‰ãave, kakor ÏuÏek na stepi, tako je sta-la sirotka uniãena, vsega oropana sredi gozda. Edino bodal-ce ji je ostalo za pasom. In tega se je veselila. Sklenila je, dase napoti brez smotra dalje in poi‰ãe selo, kjer se ponudi zasuÏnjo, da si otme Ïivljenje.

Od‰la je po gozdu, trgajoã jagode, pobirajoã Ïelod in Ïirter brez smeri tavala kakor zablodelo jagnje. Pogosto je seda-la na tla, roke in noge so ji krvavele od trnja, obleka se je bilaraztrgala. Ko se je odpoãila, je gazila dalje po draãju, po listju,rila skozi gosto grmovje in plezala ãez polomljena trhla deb-la.

Krog poldneva se je zaãel temni gozd svetliti. âedalje red-keje so stala drevesa in kmalu je zagledala zeleno ravan. Ko

je pri‰la iz gozda, se je zable‰ãala pred njo siva cesta. Ljubi-nica je tlesknila z rokami in zbeÏala od gozda ãez travo pro-ti cesti. Kakor plamen izpod pepela se je dvignila v njej nada,ko je stala sredi dosti dobre poti. Ni vedela, kje je, niti slutilani, da je to pot, ki drÏi ãez Hem v Filipopel in od ondod v To-per in Solun. Vedela je samo to, da pride po tej poti mordátrgovec, mordá jo sreãa celo kak Sloven, gotovo naleti na se-lo, na prenoãi‰ãe. Ni pogledala na sonce, ni razmi‰ljala, kje jepolnoã, kje je poldan, spustila se je po cesti in spoãetka kartekla, tako se je razvnela v veselju. Ko je pri‰el veãer, se jeodpoãila pri studencu, natrgala si kre‰e in kislice ter si uto-laÏila glad. Legla ni. Mesec je svetil, ona pa je potovala kakorreven, samoten oblaãek do polnoãi.

Tedaj so ji odpovedale moãi, kolena so se ji po‰ibila in se-sedla se je kraj ceste na travo. Po licih so se ji spustile mrzlekaplje potu.

V omotiãnem prividu je zagledala, kako se je v daljavi za-ble‰ãalo. Oklepi in ‰lemi Iztoka so migljali v soncu, nekdo seje sklonil in ji nastavil na ustnice ãutaro. Pila je z dolgimi po-Ïirki, odprla oãi in zagledala Rada, ki ji je opiral glavo in jopoljubljal. Ljubinica je zakriãala in mu ovila roke krog vratu.Toda roka je zadela ob kamen na cesti. Dvignila se je na ko-molec. Nikjer predragega. Noã. Po cesti je pihal juÏni veter,ona pa sama s trudnimi sanjami, uniãena pod milim nebom.âe zaspi? âe pridejo volkovi? âe prijezdi Balambak, o Mora-na! Dotipala je bodalce in ga prijela za roãaj, da bi si ga po-tisnila do srca in u‰la zverem in ubeÏala Tunju‰u. Toda rokaje bila preslaba. Prsti so odreveneli, laket se ji je upognil inglava je klonila v travo. Svet je izginil, zamiÏale so zvezde nanebu. Ljubinica se je pogreznila v omedlevico.

OSEMNAJSTO POGLAVJE

Kakor peruti ãrnega vrana leÏi Ïalost nad taborom! Voditeme pred Tunju‰a, edinega potomca Ernakovega, da mu

zapojem juna‰ko pesem in razvedrim du‰o. Zakaj moja plun-ka je dedi‰ãina pevcev, ki so prepevali na dvoru kralja vesolj-ne zemlje, na‰ega oãeta in gospodarja Atile.«

Tako je ogovoril preobleãeni in zakrinkani Radovan Ba-lambaka. Drugi dan po Ljubiniãinem begu je dospel v tabo-ri‰ãe. Desetkrat se je pogledal v ko‰ãek bru‰enega jekla, pre-den si je upal v tabor.

»Ne spozna me niti Balambak niti Tunju‰.«Radovan je bil zadovoljen, ko je motril svoj namazani in

obriti obraz v jeklenem ogledalcu. Zbral je ves pogum, oblju-bil bogovom neizmerne obete in se napotil v tabori‰ãe. Takojmed molojci pa je opazil globoko Ïalost. Balambak je sicerporazil varhunske ovãje tatove in se vrnil vesel domov. Todadoma mu je javila objokana suÏnja, da je v deÏevni noãi izgi-nila Slovenka. Balambak je takoj poslal desetorico najbolj‰ihjahaãev in vohunov za njo proti Donavi. Toda vsi so se vrni-li in izjavili, da jo je odnesel ·etek ali sam Bes Slovenov pozraku. Nobenega sledu niso na‰li. In zato je sedel BalambakÏalosten in v bridkosti zakopan pred praznim Tunju‰evim‰otorom.

»Ne bo‰ prepeval Tunju‰u, ker ga ni.«Radovanu je srce zavriskalo. Pa se je potuhnil in menil Ïa-

lostno:

»Ker ga ni? O, zaman moja pot izza ârnega morja, da vi-dim obraz orla, katerega ime se izgovarja z upognjenim hrb-tom po deÏeli Slovenov in Antov, Obrov in Varhunov, v roduAlanov in Herulov.«

»In na dvoru Upravde, ki ga je pozval predse!«»Upravda, o, veliki car vzhoda in Afrike, o, Tunju‰ je eden,

edin! Atila, nisi ljubil zaman Ernaka in moj davni ded, velikiãarodej in prvi kozelnik, ni prerokoval laÏi, da bo slava Hu-nov ohranjena v krvi Ernakovi. Ni lagal, velmoÏni! âemu to-rej Ïalost v taboru? Razodeni! Razvedrim kri tebi in tvojimmolojcem!«

Radovan je brenknil ob strune.»Îalost je bridka skrivnost! Samo izvoljeni molojci jo slu-

tijo!«»Ne zapiraj Ïalosti v prsi, da ti ne uje srca! Razodeni jo

pevcu in ãarodeju svojega rodu! Deklice izroãajo Ïalost mo-jim strunam, glavarji in stare‰ine narodov zaupajo meni brid-kost, pa bi ne zaupal brat bratu!«

Balambak je povesil glavo in jo gugal na levo in zmajevalna desno. Razmi‰ljal je besede ãarodeja — Radovana.

Ta je samozavestno sedel na tla, rahlo dromljal po strunahin ubiral Ïalostno hunsko pesem. Zavriskal bi bil, tolika ra-dost mu je polnila prsi, ko je zvedel, da Tunju‰a ni doma. Aliradost mu je kalila skrb, da Ljubinice brÏãas ni v tabori‰ãu, dajo je skril pesjan drugod, mordá jo je vzel celo s seboj v Bi-zanc. Najraj‰i bi bil pustil Balambaka pred ‰otorom in se na-potil dalje iskat sledi po ugrabljeni deklici. Toda ãudna Ïalostmu je bila zanimiv vozeL Hotel ga je razvezati in zato je ostalin ãakal Balambakovega poroãila.

âez dolgo ustavi Hun kinkajoão glavo, zapiãi oãi v Radova-

na in ga gleda dolgo nepremiãno. ârne, drobne zenice so semu ‰irile kakor v spoznanju, Radovanu sta lezla gorkota inmraz po hrbtenici.

»âe me prepozna, ãe se domisli Radovana — prekletstvotvojemu hunskemu spominu — bogovi, na pomoã, udarite gas slepoto!«

Iskreno je molil Radovan, obraza pa ni okrenil od motnogledajoãih Balambakovih oãi. Poãasi so se krãile Hunovepunãice, oãi so se skrile pod stlaãeno ãelo v dupline. Balam-bak ga ni spoznal.

»Ovna tebi, Svetovit, in Morani kozla, po‰teno rejenegakozla, ker si oslepila tega smrdljivca!«

»Pravi‰, da si ãarodej?«»Sin velikega preroka in pevca z dvora Atile.«»âe ti razodenem bridkost, ali bi ti ozdravil rano? Ali bi ti

otel mojo glavo?«»Samo bogovi so vsemogoãni! Povem ti pa, da sem zace-

lil na tisoãe src, da sem izmaknil na tisoãe glav iz zank.«»Pojdiva torej!«Balambak je vedel pevca v svoj ‰otor in mu razodel tajnost

— beg Ljubinice.»Pogibel! Tunju‰ je ovraÏen! Slovenka je ãarodejka!«Radovan je razklenil palec in kazalec v dolgo ped in segel

z njo v sivo brado, tako je bil navajen, kadar je dognal in po-godil vaÏno reã. Ko so se prsti stisnili in niso ujeli sivih dlak,se je domislil, da je obrit, in je poprijel s prsti ‰iroko suho ãe-ljust.

»OvraÏen — ãarodejka — pogibel, o-o-o,« je stokal Balam-bak. »Tako sem sodil sam, tako sodijo molojci, tako govorina‰a zaplakana kraljica, zarja v jutru, sokolica Alanka. Ov-

raÏen, orel je zastrupljen po ãarodejki! Ali ni leka za njegovosrce? Ali je pogibel kakor z dletom vdolbena vanj?«

Radovan je namrgodil ãelo, namr‰ãil obrvi, skremÏil obrazin se zamislil.

»V precepu si, Radovane,« je preudarjal tehtno. »lzvij se,sicer te zadavijo. Alanka — Ïenska — kraljica — pa vendarle,Ïenska je Ïenska. Odpovem se vinu do smrti, ãe ni beg Lju-binice v zvezi z Alanko. Naj se igrajo mladi lisjaki z mojo gla-vo, ãe ni vse to zabeljeno z ma‰ãobo ljubosumja. Ljubiniceniso dobili, o bogovi, ãe ni niti zbeÏala, ãe je umorjena, bogo-vi, bogovi!«

Radovana je zbodlo v oãeh, ostro je potegnil sapo skozinos, razprl nosnici in poplal z njima kakor mlado Ïrebe.

»Ni vdolbena pogibel z dletom, pisana je v pesek, ulije seploha in raze bodo izprane. Pojdiva k Alanki!«

Zapovedujoã je izgovoril te besede, odgrnil zagrinjalo instopil iz ‰otora.

Balambak mu je pokorno sledil.Pred kraljiãinim ‰otorom je godec prijel za strune in zapel

Hunici pesem o sonãni roÏi sredi stepe. Balambak je hotelpred njim do Alanke.

»Ne sme‰,« mu je zabranil z roko Radovan in vstopil. Koje zagledal Alanko, so se starcu od zaãudenja zasvetile oãi.

»Na bogove, vredna je nove pesmi. Kakor vila!« Vendar jetakoj povesil pogled, sklonil koleno in izpregovoril:

»Duh mojih oãetov se je pojavil v mojem srcu in mi govo-ril: Vstani in pojdi tja, kjer Ïari sonce tvojega rodu. Potrebu-je te nekdo!. Napotil sem se, stari pevec in ãarodej, in cesto-val brez nehanja in sedaj stojim pred teboj, kraljica, da ti po-

magam v bridkosti. Velika je tvoja boleãina. Izdrla si trn, ki seje zasadil v srce, ker si odstranila ãarodejko Slovenko.«

Radovan je za hipec premolknil in izpod ãela pogledalAlanko. Njeno lice je prebledelo.

»Zadel sem!« je preudaril in nadaljeval.»Ne slutijo tega molojci, ne sluti Balambak, toda slutil bo

on, ko se vrne. In zato sem pri‰el, da ga izleãim in mu vlijempozabnost ter zagovorim ãare Ljubinice.«

»Ti vse ve‰, oj, ne pogubljaj me!«»Kdor si ujezdi podplat na stegno zato, da bi otel, ne po-

gublja. Ne taji mi niãesar. Skrivnosti padajo v moje srce ka-kor v grob. Razodeni najprej, ali Slovenka Ïivi ali je Ïe ugriz-nila v travo, ãarodejka malopridnica!«

»Ne vem; skrivnosti so v goràh Hema!«Radovan je postavil palec na ãelo in razmi‰ljal.»V goràh Hema, tri sto besov spi v teh oãeh, zavedla jo je

na jug med volkove, med klateÏe, da pogine.«»Modro si ukrenila, kraljica, da je nisi zapodila ãez Dona-

vo. Toda ãarodejka zastrupi tudi zverjad in se otme. Doklèrpa Ïivi, ni re‰itve Tunju‰u. Zato povej, kako si se je znebila,povej do mrvice, jaz pojde in za njo in jo umorim!«

Alanko je pretresla sladka slast. Segla je po usnjatem mo‰-njiãku in ga pomolila Radovanu.

»Za plaãilo! Otmi me, na‰ rod te bo hvalil stoletja!«»Noãem plaãila, ali tro‰ek utegne biti na potu, zato vza-

mem. Pripoveduj!«Alanka je zamamljena razodela vse o Ljubinici. Povedala

je, da ima konj, na katerem je zbeÏala, desno prednje kopitoizkrivljeno navzven. Lahko mu bo dobiti sled.

Nato je Radovan poprosil za kozarec vina. SuÏnja je pri-

nesla lepo roÏenico v ‰otor. Godec je postavil posodico pred-se, dvignil preprogo, razgrebel zemljo in zakopal kozarec doroba vanjo. Nato je zaãel govoriti z latinskimi besedami nadãa‰o in vinom urok, ki naj vdihne Tunju‰u pozabnost Ljubi-nice. KremÏil je obraz, zavijal oãi, paãil ustnice, zamahoval zrokami nad vinom in momljal in ponavljal neprenehoma:»Dévoret te diabolus, cauda vaccarum, dévoret, dévoret!*«

Alanka je s tiho grozo prislu‰kovala nerazumljivim bese-dam. Prsi so se ji dvigale, oãi je upirala pla‰no v kozelnika.

Ko je Radovan uroke dovr‰il, je zagrnil ãa‰o s preprogo injo skril.

»âuvaj to pijaão! Ko se vrne Tunju‰, podaj mu iz roÏenicepozdravni napoj in v hipu bo‰ njegova edina, Slovenke se nedomisli veã. Jaz pa odidem jutri za njo, da jo umorim na sla-vo in korist rodu Hunov, na slast in veselje tvoji ljubezni.«

Godec je vzel mo‰njo z zlatniki, udaril na plunko divjo pe-sem in od‰el iz ‰otora. Zunaj je dejal Balambaku:

»Raduj se, re‰en je Tunju‰, oteta va‰a kraljica! Tvoja glavane pade z ramen, veliki hlapec najveãjega gospoda!«

Takoj so se zgrnili molojci krog kozelnika, na ognju je za-‰umela ma‰ãoba, suÏnji so privlekli mehove z vinom, ves ta-bor je zaplesal od radosti ob zvokih navdu‰ene plunke.

Radovan je uÏival ãast in slavo in streÏbo z visoko dostoj-nostjo. Buãa se mu je neprenehoma polnila z vinom, njegovjezik je govoril ãuda osuplim Hunom, da je godec skrivomarazmi‰ljal o sebi, od kod zajema njegova pamet to nedoseÏ-no modrost. Zakaj odkar cestuje po ãrni grudi, ‰e nikdar nilagal s tako izvirnostjo kakor ta trenutek. Njegovo veselje jekipelo do roba in, ãez v pozno noã. Samo ena, edina kaplja ga

* Satan naj te poÏre — kravjerepnik.

je kalila: Napil bi se bil rad do sita, pa si ni upal. Trikrat se jevgriznil v jezik do krvi, ker je na pol vinjen hotel blekniti ne-premi‰ljeno besedo. Zato se je dostojanstveno zahvalil opol-noãi in omenil mimogrede Balambaku:

»Bridko mi je, ker moram Ïaliti tvoje gostoljubje in odklo-niti vino. Toda ãe je mogoãe popraviti Ïalitev, uklonim se indovolim, da obesi‰ meh vina na sedlo mojemu konju!«

Takoj sta privlekla dva Huna rejen meh in ga privezala naRadovanovega konja.

Godec je legel ob konju v travo in teÏko ãakal zarje. Sprvim svitom se je ozrl potuhnjeno na speãi tabor, zlezel vsedlo, pobobnal z veliko slastjo po napetem mehu in oddir-jal skozi sotesko.

Zaljubljen sam v svojo modrost in veliko ukano, je zibal zglavo in gonil ob hribu, doklèr ni pri‰el do kraja, ki mu ga jeopisala Alanka. Tam je ustavil, zlezel s konja in iskal sledu vtravi. Kmalu je izsledil vtiske zavihnjenega kopita, premerilje nekaj korakov in doloãil natanãno smer, kamor je krenilaLjubinica. Nato se je lotil vina in golcal kakor riba, ãe jo vrÏe‰s suhega nazaj v vodo.

»Na bogove, da ima kravjerepnik tako pijaão! Edina dobralastnost, ki se drÏi tega smrdljivca. Na Peruna, da se mu og-nem in mu prizanesem, ãe se sreãava. Zato, ker sem se takopokrepãal ob njegovih tro‰kih.«

Skrbno je zavezal meh, ga pritrdil varno ob sedlo in oddir-jal po stepi.

Sonce je pripekalo, vino ga je kuhalo in rad bi bil legel zagrm. »Toda ne bo‰,« je preudaril. »âe drÏi‰ sreão za rep, gane izpu‰ãaj! Sicer ne dobi‰ glave.«

Vztrajno je jahal ves dan. V mokro zemljo vtisnjena trava

mu je bila zanesljiv kaÏipot. ·e pred noãjo je dospel do suhestruge in na‰el cajnico, ki jo je bila Ljubinica v strahu popu-stila na tleh.

»Njeno bra‰no,« je vzradovano pogledal godec s konja.Skobilil se je iz sedla in segel po cajnici. Zagomazelo je odmrãesa, ki se je naletel krog jedi. Radovan je iztrepal ogloda-no jed v travo, cajnico pa vzel s seboj.

»Zakaj je popustila bra‰no? Nerazumljivo! Morda jo je kdopregnal. Pastirji so od besa. âe jo je kdo napal? Sirotka. Boj seRadovana, kdor si se drznil! Prekletstvo tvojim pasjim obi-stim! Pretipljem te!«

Godrnjal je nejevoljno in se kretal in zibal po travi in iskalsledov. Razgrnil je biãje in ril skozi do struge. V ilovici je za-sledil vtisnjene stopinje konja in Ljubinice. Starec se je sklo-nil k drobni noÏici, ki je bila udrta v blato. S prsti je tipal poobrisih, kakor bi boÏal Ïivo nogo.

»Revica, sirotka, golobiãica drobna, oj, Radovan gre za te-boj! Le dobro se drÏi! ·e dva dni. Dobim te. Zakaj moj nosposeka pasji smrãek, ãe hoãem, seveda. Za vsakogar bi nesledil po stepah kakor volk za izgubljeno ovco, toda zate —prisegel sem.«

Za godcem je priril do mlake konj in srebal skozi stisnje-ne zobe gosto kaluÏo.

»Le napoji se! Tudi ona je napajala konja in sebe. Jaz pa nepijem take vode. ·e ãista studenãnica mi nikoli ni koristila.ObleÏi mi v Ïelodcu kakor kamen.«

Poãakal je konja, da se je napil, ga zavrnil nato iz struge inprevidno snel z njega meh.

Ko se je nalokal vina in zavezal meh, se je obliznil po ‰iro-kih ustnicah in ponavljal hvalo Tunju‰u.

»âudno! Ni ga garjevca na svetu, da bi ne imel dobre last-nosti. Celo Tunju‰ ni brez nje. Kakor sem sklenil, tako se zgo-di: prizanesem ti zaradi vina!«

Ko je natovoril meh, se je ozrl po soncu in po krajini.»Do ljudi moram pred noãjol Ne bojim se volkov, ampak

ne ljubi se mi nocoj, da bi se pretepal s pasjimi ãeljustmi.«Pogledal je ‰e enkrat po sledu in zdirjal ob strugi proti ju-

gu. Ko se je zmraãilo, je bil v pastirskem selu: Utaboril se jepredrzno in pogumno ob ognju, kjer so pekli veãerjo. Spoãet-ka so ga mraãno gledali divji obrazi me‰anice Obrov, Heru-lov in Slovenov. Toda Radovan je dobro poznal ta ljustva.Oãaral jih je z veliko zgovornostjo in modrostjo. Obrazi so seujasnili in pastirji so stregli miroljubnemu gostu, kakor bipri‰el mednje knez ali sam obrski kakan. Celo njegovemu ko-nju so dali snop ‰e neomlaãenega jeãmena. Ko se je dodobravgnezdil in pregnal vsak sum, je zaãel poizvedovati po Ljubi-nici. Pravil je, da je zablodil njegov sinãek, ki bo velik pevecin ãarodej, in da ga i‰ãe.

Pastirji so takoj povedali, da so videli otroci ãudnega deã-ka, ki je pri‰el k ognju. Otroci pa so zbeÏali in ko so se vrnilido ognja, je deãek izginil in z njim vred repa iz Ïerjavice.

Radovan je obstrmel ob tej povesti in se razveselil.»Jutri me povedete do ognja in potem ga poi‰ãemo. âe mi

pomorete, ha, sreão vam zaãaram med Ïivino, da vam bodokotile ovce po troje mladiãev, krave po dva, koze pa kakorzajklje! To vam napravi ãarodej, ãe dobimo deãka!«

Pastirji so se klanjali do tal Radovanu, Ïenske so mu ponu-jale dojence, da zaroti z njih zlobne uroke, moÏje so se munudili v sluÏbo, da gredo do Hema in ãez z njim iskat deãka.

Radovan je zadovoljno legel na ovãjo koÏo.

Pred zarjo se je zbralo vse selo in spremljalo godca k og-nju, kjer se je bila pojavila Ljubinica. Od ondod so se razkro-pili po gozdu in iskali konjskih sledi. Po kratkem se je ogla-silo veselo hukanje, vsi so se okrenili za glasom in Radovanje potrdil, da je tod jezdil njegov sinãek.

Vsa tolpa jo je udrla po sledi, ki se je v gozdu gubila in jele tu in tam zlomljena suhljad pokazala smer Ljubiniãine je-Ïe. Ali divjim prebivalcem svobodne narave ni u‰el nobensled. Kosali so se med seboj, kdo ga prvi najde. Zakaj vsakdoje Ïelel od ãarodeja ãim najveã sreãe za Ïivino. Radovan jeponosno jezdaril za njimi, izpregovoril zdaj pa zdaj modrobesedo, pohvalil vsakega, ki je na‰el sled, in napovedoval ne-doseÏno bogastvo, ki ga priãara v ãredo.

Blizu poldneva pa se razleÏe po gozdu Ïalosten vek. Odvseh strani so drli pastirji proti kraju, kjer se je oglasilo ve-kanje. Tudi Radovan je spodbodel konja in drl skozi go‰ão.Ko je dospel na mesto, so zijali z razprtimi usti divjaki na tlain kazali z rokami na ostanke jermenov, sedla, oglodanih ko-sti, razmetanih daleã naokrog.

Radovan je prepla‰en zdrsnil s konja. Naglo je spoznalhunske brzde, sedlo, jermenje. Priãel se je tresti in iskati poizpognjenem kopitu. V travi je zadel ob ãrno kepo, prijel,dvignil, pogledal. Zavihnjeno kopito! ârna kepa mu je pad-la iz rok, spodnja ustnica se mu je izveznila, lice mu je za-igralo, zru‰il se je na tla in zatulil v stra‰nem joku. Valjal inkotalil se je po travi, po mahu, grebel s prsti po tleh, kopalzeleno grivo in krulil kakor zadet merjasec. Pastirji so staliotrpli ob njem in zateglo vekali in javkali. Radovan je obleÏalna obrazu in pogrkaval vedno ti‰e, doklèr ni umolknil in sose mu stresala samo ‰e dvignjena pleãa. Poãasi se je preobr-

nil, vstal in pogledal na konjsko razdejanje. Takrat pa ga jepopadel srd. Zaletel se je z dvignjenimi pestmi v pastirje in bilin suval ter tulil grozne kletve.

»Proã, proã, pasji gobci, lopovi, morilci mojega sina! Vi stega pognali volkovom v goltanec! Zakaj ga niste ipovabili inprenoãili? Proã, pravim, sicer vam ureãem ãredo, da ‰e nocojpocrka vse, kar bleje in muka! Proã, morilci, proã od nesreã-nega oãeta!«

Pastirji so strahoma kakor pla‰ne sence poizginili v gozduin godec je ‰e kriãal, ko Ïe ni bilo ob njem Ïive du‰e. Ko se jenabesnel, si je otrl ãelo in razpenjene ustnice. Obupan se jeozrl na raztrgano sedlo, prevzela ga je zopet Ïalost, sedel jepod bukev in ihtel kakor deklica.

Ko se je najokal, mu je odleglo. Stisnil je glavo in preudar-jal, kaj bi sedaj. Ali ni se mu rodila pametna misel. Po glavimu je bobnelo kakor v votlem hlodu. Na sreão se je pripaselproti njemu njegov konj, ki se je pa s studom in strahomokrenil, ko je zaduhal kosti svojega tovari‰a. Tedaj je Rado-van zagledal meh. Udaril se je po ãelu in roãno skoãil za ko-njem.

»Vino me napolni z modrostjo!«Meh je zavlekel pod drevo in pil iz obupa. Pijaãa ga je raz-

grela, pogum mu je zrastel, da je vpil nad pastirji, klical naboj vesoljni svèt in grozil s stra‰nim ma‰ãevanjem. Domislilse je Tunju‰a, ki je od‰el v Bizanc.

»Ne ognem se ti, kravjerepnik, ne uide‰ mi! Za teboj — inzabodem te, tako mi moje modrosti! Zob za zob! Tudi tvojevino ne potolaÏi veã mojega srda!«

Majhen ostanek je ‰e pustil v mehu, zajahal in se ‰krtaje z

zobmi napotil proti cesti, ki drÏi v Filipopel, s trdnim skle-pom, da pojde naravnost v Bizanc iskat Huna.

Ker je bil prebrodil Ïe vse kraje po Meziji, je kmalu pri‰eliz gozda na cesto. Sicer se je spu‰ãal Ïe veãer, toda godec jepogumno gnal po poti proti Hemu.

Ali niso se ‰e uÏgale vse zvezde, ko se je na ovinku posve-til visok ogenj. Radovanu je hipoma upadel pogum, v spomi-nu se mu je posvetil Tunju‰ev obraz. Potegnil je konja s takosilo, da se je popel na zadnje noge.

Ko je premagal prvi strah in pomislil, da Tunju‰ ‰e ne morepriti iz Bizanca, se ga je lotila vnoviã srãnost; jezdil je kora-koma proti jugu. Kmalu je zagledal voz, konje, sulice, Ijudi.

»Trgovci,« je razsodil in pognal.Ko se je pribliÏal, je od daleã pozdravljal: »Pax, eirene, pax,

pax!«Ob ognju so se dvignile sence in segle po kopjih.»Pax, ‰alem, pax«* je kriãal Radovan in zagodel na plun-

ko.Dobro oboroÏeni voj‰ãaki so ga obkroÏili in vpra‰ali, kdo

in kam.Medtem se je razgrnil majhen ‰otor, k ognju je stopil pred

Radovana visok, trgovsko obleãen gospod in zagrmel nadenj:»Kaj i‰ãe‰, Hun?«

Tedaj pa je godec izbuljil oãi, razkrilil roke, skozi ‰irokoodprta usta je buãal nerazloãen glas, doklèr ni izbruhnil:

»Oj, Numida!«

* Mir, mir!

DEVETNAJSTO POGLAVJE

Gosposki trgovec s temnopoltim obrazom je ob Radova-novem vzkliku stopil za korak nazaj ãelo je nagubanãil

v temne oblake. Kakor znan odmev, ki zadoni preko kipeãihvalov, pa utone v burji, se mu je zdel glas, ki je udaril iz Hu-novih kosmatih prsi. Strmel je oblastno v jecajoãega Huna-Radovana. Vse spremstvo je ãakalo povelja z rokami ob dro-gih kopij in na roãnikih meãev.

»Kaj blebeãe‰, Hun? O kom sanja‰, da izgovarja‰ neznanoime?«

Trgovãev glas je zvenel tuje, zadirãno. Radovana je popad-la skrb. âe se je zmotil! Ozrl se je na spremstvo. Neznani,resni obrazi. Na njih nikakega usmiljenja; vsaka guba, vsepoteze kakor iz jekla. Radovan se je priklonil trgovcu v veli-ki poniÏnosti.

»VelmoÏni, ne streljaj strelic iz svojega obliãja na popotni-ka, ki ti prina‰a mir in nosi v srcu svete skrivnosti. Naj tvojabrezmejna velikodu‰nost ponudi uho popotniku. Tako ti Kri-sta, ne pokesa‰ se!«

Trgovec je pazil na starãev glas s tankim posluhom. Dalj-ni odmev se je ãimdalje bolj bliÏal. Nekaj kakor znana povestmu je vstajalo v du‰i.

»Izvoli za menoj v ‰otor!«Za trgovcem in popotnikom se je strnila zavesa ob vhodu.

Spremljevalci so zapiãili kopja v zemljo in se zbrali ob ognju.

»Govori, Hun! Pod ‰otorom umrjo tvoje besede. Zaupaj!«Radovan se je ob veseli luãki ozrl v trgovãeve oãi. »Naj me

sreãa volkodlak, ãe ni Numida.«»Prejasnost! poslu‰aj! Prelesti ne bo v moji besedi! Hun si

mi rekel, ker si me pogledal. Toda nisem. Sloven sem, pevec,ki cestujem od severa na jug in z juga na sever. Gradi‰ãa Slo-venov me goste in Bizanc odpira taberne, ko zapoje mojastruna. In ne samo taberne, godel sem pred despotom, v viliveljaka Epafrodita sem prebival.«

Trgovec je stisnil ustnice in se nagnil s stola proti Radova-nu.

»V vili Epafrodita? Kaj govori‰? Ne imenuj tega imena! Toje upornik, izdajalec svetega dvora.«

»Gospod, rekel si; da umro moje besede pod ‰otorom! Neverjamem, da je izdajalec. Otemal je nedolÏnost. Otel je Iz-toka, otel Ireno!«

»Ne izgovarjaj teh imen! Smrt zadrgne usta tistemu, ki jihizgovori.«

Trgovcu se je jasno pribliÏal odmev pretekle zgodbe. Sto-pil je pred godca, poloÏil mu roko na rame in se vsesal s po-gledom v drobne, sive oãi Radovanove.

»Mir s teboj, oãka Radovane! Jaz sem Numida! Nisi se mo-til.«

Tedaj je Radovan vnoviã nastavil, da bi zagnal krik; razpelje roke in segel po Numidi. Ta pa mu je pritisnil dlan na usta,dvignil kazalec in zapovedal:

»Skrivnosti so mrtve! Ne smejo iz ‰otora!«Radovan je spoznal, da je Numida sredi spremstva, ki ne

sme vedeti, od kod je in kam potuje njih glavar. Zamahovalje torej z rokami od nemega veselja, pritiskal dlani na prsi,

grabil Numido za roko in jo poljubljal, udarjal v smeh, pa gakrotil s pritisnjeno dlanjo pred usti, se zakolebal navsezadnjepo tleh in utripal z nogami kakor razposajen pastirec.

Ko se je pomiril, se je stisnil k Numidi in mu zastavil skriv-nostno vpra‰anje:

»Ima‰ kaj Epafroditovega vina?«»Imam, oãka! Napije‰ se, da se ti skrije mesec ponoãi in

zaÏare zvezde ob belem dnevu.«»Ah, Epafrodit, ko bi ti vedel, kako neizmerno te ljubi Ra-

dovan!«Numida se je nasmehnil in pomeÏiknil ter ‰el iz ‰otora.

Velel je straÏi, da se oddalji na levo in desno po cesti, ostalimpa je ukazal spat. Stopil je ‰e k velikemu vozu, zagrnjenemus teÏkim platnom, in ‰epetaje vpra‰al suÏnja ob njem. SuÏenjmu je nemo odkimal, nakar mu je Numida z dvignjeno rokonaroãil strogo povelje. Kuharju je namignil, naj prinese vinav ‰otor in pripravi veãerjo za hunskega gosta.

Ko se je Numida vrnil k Radovanu in je postavil kuhar ta-koj za njim vrã vina na pisan prt sredi ‰otora, je godec segelpo pijaãi, nastavil in pil z zaprtimi oãmi, kakor bi vsrkavalnajveãjo in edino slast Ïivljenja.

»Kot nekdaj v Bizancu,« je zaãel godec, globoko dihajoã indrÏeã v rokah lonãeno majoliko.

»Na vse bogove, tvoje in moje, ni ga pod soncem, ki bi teljubil resniãneje od mene!«

Nastavil je vnoviã in lokal sladko lezbi‰ko vino z neizmer-nim uÏitkom in velikim spo‰tovanjem.

»Kot nekdaj v Bizancu in vendar desetkrat bolj‰e je to vino.Zakaj stradal sem ga, odkar sem se loãil od Epafrodita!«

Numida se je zleknil na mehko koÏo perzijske koze in senaslajal ob godãevi radosti.

»Radovane, razodeni mi, ãemu si se pohunil?«Godec je iz navade razklenil palec in kazalec, da bi ulovil

dolgo brado, ki je ni imel.»Poãemu sem se pohunil? To je vaÏna ukana! Tako vaÏna

in imenitna, da bo deseti rod ‰e pel pesmi o nji. Toda sedaj nevpra‰uj dalje. Ko bi ti razodeval, pograbila bi me taka Ïalostin ugriznil tolik gnev, da ga ne utolaÏi niti Epafroditovo vino.Jutri povem. In ti se bo‰ ãudil, da ti preminejo tri noãi brezspanca. Pomni, tri cele noãi! Ali sedaj mi govori ti o Epafro-ditu, o Ireni!«

»Oba oteta, oba sreãna!«»Na Peruna, ni bilo zaman na‰e trpljenje! Pripoveduj!«»Povej mi ti, kje je Iztok. Do njega me po‰ilja Epafrodit.

Pogonu ste utekli, to je jasno. Ali ‰e misli vrli barbar na Ire-no? Ona golãi za njim kakor golobica, ãe ji v pomladi streli-ca razposajenega deãka ubije druÏeja.«

»âe ‰e misli nanjo? Tedaj mordá ne, kadar pobija in koljesovraga. Ne ve‰, Ante je podavil in porazkropil kakor kraguljvrtinec pi‰ãet. On ti je v boju kakor merjasec, kakor volk, ka-kor satan, bi rekel ti po kr‰ãansko. Tedaj mordá ne misli. Am-pak sicer! Glava se mu obe‰a na prsi, kakor bi imel tilnik izprediva. Nespamet pravzaprav. Toda glava se mu obe‰a, ka-kor sem rekel.«

»Kje ga dobim? Starãe, pojdi z menoj! Dolgo pismo nosimna prsih, dolgo in vaÏno za Iztoka.«

Radovan je obmolknil. Ko‰ãeno brado je zgrabil z levico,z dlanjo desnice si je zakril ãelo in se zamislil.

»Pripravno povabilo. Voz ima Numida. Njegove tovari‰ice

so polne ãutare. Ugodno bi se potovalo. Îenska, da bi te je-zero vedomcev! Ko bi ne bilo Ïenske, bi ne bil prisegel. Oj,Ljubinica, kesaj se v volãjih Ïelodcih, da me ti‰ãi‰ starca vtake zagate. Prisegel sem, na Svetovita sem prisegel; ne, nesmem, brez nje se ne vrnem. âe zakoljem Tunju‰a, dà, sicerne.«

Radovan je odmaknil poãasi dlan s ãela, izpustil ãeljust inizpregovoril:

»Ne grem!«Nato je Numida obmolknil. Kakor uÏaljen se je zdel Rado-

vanu. Segla sta drug za drugim po vrãu in pila. Kuhar je pri-nesel veãerjo. Godec je odtrgal kos peãenke. S teÏavo je gri-zel, jed se mu je upirala. Nastavil je vrã in pil na jezo in Ïalost.

»Torej ne gre‰?«»Ne!«»In si prej lagal, kako ljubi‰ Epafrodita!«»Na bogove, nisem lagal! Toda nazaj ne grem, s teboj ne

grem, ne draÏi me. Rekel sem ti: ne vpra‰uj! V meni se dvigaÏolã; ãe se mi razlije po udih …«.

Radovan je gledal srdito in dvigal pesti. Numida pa se niganil na leÏi‰ãu. Starãeva jeza ga ni vznemirila.

»Pripoveduj o Ireni, o Epafroditu! Prosil sem te, spo‰tujstarost — spo‰tuje me sam Epafrodit in ti mi kljubuje‰? Ra-zodenem ti pot, da bo‰ hodil, kakor bi ti s prstom pokazal:tukaj je Iztok. In ãe ga ne bo, sede‰, veãerja‰, se naspi‰ in onpride. A s teboj ne morem, ne smem! Obljubil sem ti, da tipovem jutri, ko se posloviva. Danes me ne draÏi veã. Zakajstra‰en je Radovan, ãe pobesni!«

»Pij, godãe! Ne silim te veã, da hodi‰ z menoj. Pogoltnisvoje skrivnosti. Meni opi‰e‰ pot in zato zahvala v Kristu!«

Radovan se ni branil vrãa. Jeza se mu je polegla, Numidapa je priãel s povestjo.

»Epafrodit je zbeÏal tisto noã in se sreãno otel na Gr‰ko.«»O tem ne dvomim. Za njegovim ãelom je sonca, he, niã

koliko! In Irena?«»Je ‰la v Toper k stricu Rustiku.«»Toper je ob Nestu. Poznam to gnezdo.«»Stric jo je izdal Azbadu, Azbad je povedal despojni!«»V Slovenih ni takih stricev. Obsédel ga je hudiã, kr‰ãenika

gnilega!«»Despojna jo je zahtevala nazaj na dvor!«»Da bi pogostila z njo Azbada, kozoprska!«»Irena je omedlela in zapadla v vroãico, ko ji je naznanil

stric, da mora na dvor.«»Omedlel bi jaz ne bil, ampak zadavil bi bil takega strica

pri tej priãi. Na Peruna!«»Epafrodit pa je poslal vohat za Ireno evnuha Spiridiona.«»Ga poznam. Prida pa ni. Vsi skopljenci so sleparji.«»Ni prida, ali koristen in privezan na vrvci. Spiridion je

namreã vse to zvedel in pribeÏal v Solun. Prav tedaj sva pri-plula tja neznana z Epafroditom iz Aten. — Numida, mi jerekel jasni gospod, Numida, otmi jo! — Dvignil sem roko inse dotaknil ikone Krista in rekel: Tako mi mojega zveliãanjaotmem jo.«

»Numida, izbral te je Krist, kakor so mene bogovi, da ote-mava! Numida, ti si velik pred tvojim Bogom! Vse ti odpu-‰ãam in te ljubim! Pijva!«

Starec se je z oro‰enimi oãmi iztegnil po vinu in nazdrav-ljal Numidi:

»Victor sis semper!«*Afrikancu se je talila resnoba na licih. Godãeva hvala mu

je prijala, segel je takisto po vinu in odzdravil: »Mnoga letaoãe junaka Iztoka!«

Radovan se je vgriznil v ustnico, ker je Ïe pozabil ukane daje nalagal ves Bizanc, kakor da je Iztokov oãe.

Numida je naslonil komolec na kozjo koÏo in ponosno pri-ãel povest o Irenini osvoboditvi.

»Oãka, verjemi, ni igraãa, ãe iztrga‰ plen iz zob takemulevu, kakor je Rustik. Kolikokrat mi je ‰lo Ïe za glavo, ne vem.Toda to pot sem mislil, da ne ostane veã na vratu.

Irena je bila zaprta v pretoriju — sredi Topera, sredi trd-njave. Krog in krog vojaki, vsepovsod straÏe in ob sami pre-jasni dvorjanici, kakor lev pred stajo ovãic, stric Rustik. InRustik ni Azbad. Kamor seÏe njegova roka, se pozna. Vso noãsva ãepela s Spiridionom ob brleãi luãi v Solunu in snovalaukane. Po‰lo nama je olje, na vzhodu je zaÏarel dan in mid-va sva bila ‰e brez naãrta. Pred naju je stopil Epafrodit. Za-vit v ãrno haljo, z glavo v oglavnici kakor filozof. Levo oko jezapiãil vame, z desnim je o‰inil Spiridiona. Niã ni vpra‰al,vedel pa je vse.

,Ali je vredna vajina pamet, da bi splela zanko za vrabiãa?Sramota! Spiridion, poi‰ãi kola in jadrno v Toper! Sporoãi poCirili, jasni dvorjanici, naj bo bolna, doklèr ji ne naznani‰: vseje pripravljeno! Napoti se! Hodi in izvr‰i ter ãakaj Numide!’

Evnuh se je prihulil in poizkusil skozi nos poniÏno vpra-‰anje: ,Gospod, ko bi mi denarja — ’

Epafrodit se ni ozrl. S suhim prstom mu je pokazal protiizhodu. Nato meni:

* Zmaguj na veke!

,Ali sedaj ve‰, kaj je tvoje delo?’,Vem, gospod!’,Pojdi torej v klet do blagajne in misli, da so zlati bizantinci

— suho listje! ’Epafrodit se je zavil tesneje v filozofski pla‰ã, se okrenil in

‰el. ·e pomisliti si nisem upal, ali bom izvel ali ne bom, kar mije naroãil gospod.

Pred sonãnim vzhodom sem Ïe jezdil iz mesta v deÏelobarbarov. Kjer koli sem sreãal ‰iroka pleãa, kjer se je pojavi-la moãna roka, stasito telo, povsod sem postal in nagovarjal.Vreãa z bizantinci je plahnela; na veãer drugega dne sem po-tro‰il zadnji zlat; z njim sem kupil ‰tiridesetega moÏa. Segnalsem jih v gosto ‰umo in zapalili smo ogenj. Oãka, ti obrazi, temi‰ice, ta pleãa! Vsi rojeni gladiatorji. Raztrgani, bolj nagi kotobleãeni, tatovi in razbojniki po poklicu, brez doma, brezsvojcev! Ko bi nas zagledala kohorta hoplitov iz Belizarjevevojske, na Jupitra, ostrmela bi bila in bi ne potegnila meãev.Kakor bi se razpoãila zemlja in bi jih izbruhnil Had, taka jebila moja ãeta. Skoraj da niso znali govoriti. Hripavo so gr-grali, povedali veã z licem, z oãmi, z groznimi pestmi, z v semÏivotom, kakor so znali povedati z besedo. Med seboj brezljubezni, za sad divje smokve so se zbili. Obupal bi bil. Alieno jih je vezalo, zlato in peklensko sovra‰tvo do Bizanca. Kosem jim povedal, da bodo. ãe mi pomorejo oteti nesreãnemuoãetu hãerko, udarili s tem v obraz samega Upravdo, da plju-nejo na despojno, so se stisnili kakor veriga. Plamen ma‰ãe-vanja je zagorel, njegova luã je pouÏila vse druge strasti inkleãe ob ognju so mi prisegli na Krista in vse bogove, da so mipokorni do zadnje kaplje krvi in da jim segnije jezik, predenbi kdo bleknil izdajalsko besedo.

Drugi dan sem vtihotapil v ‰umo oroÏje: nekaj meãev, se-kir in sulic. Pripravil sem jim bra‰na in obljubil vsem desetidan po zmagi na tem mestu plaãilo v zlatu. Nato sem jih po-slal posamez, razkropljene po gozdih za Toper. Sam sempred njimi dirjal na konju v Toper iskat Spiridiona.

,Kako?’ sem nagovoril skopljenca. Z Ïareãimi oãmi in tre-soãimi se rokami je pre‰teval skupiãek v prodajalni in raãu-nal dobiãek, ki ga je nagrabil s trgovino!”

»Slepar!« je zamrmral Radovan.»Sedaj ‰teje denar! Vsi skopljenci so sleparji!«»,Kako?’ sem ponovil. Zakaj prviã ni ãul. S skljuãenimi

prsti je pokril denar in se naslonil s prsmi na mizico.»,Jutri jo odpeljejo! Rustik ne odneha!’«»Smrdljivec! Ali si ga po ãeljustih?«»Nisem. Ali drugo jutro je moral poiskati Cirilo in jo pri-

vesti predme. Podkupoval je v pretoriju tako, da se je razjo-kal zaradi denarja, ko se je vrnil. Toda opravil je dobro. Ciri-la je pri‰la iz pretorija z izgovorom, da gre nakupovat za pot,in se prikladla k Spiridionu.

,Kako je z jasno dvorjanico? Ali odpotuje?’SuÏnja je zaplakala in se zgrudila k mojim nogam.,Numida, oj, Numida, otmi prejasno, re‰i angela!’,Otmem jo! Toda dva dni ne sme ‰e z doma!’,Mora, danes popoldne jo odpeljejo. Pomagaj, tako ti Kri-

sta, pomagaj! Despojna jo uniãi!’Cirila je ihtela v obupnem, brezsolznem plaãu. Iz pordelih

oãi ni bilo solze na bledo, upadlo lice.,O, poglej me! Du‰a beÏi od mene od same bridkosti. In

jasna gospodarica, morje Ïalosti, grenke kakor mira, je raz-lito po njenem srcu. Vse noãi sva prebedeli pred ikono Bogo-

rodice, kadilo sva zaÏigali Kristu, O, in ni re‰itve, ni pomoãi.Numida, ãe naju ne re‰i‰, ubij naju! Spokori‰ se za greh inmedve poletiva kakor golobici od tod.’

,Ne blodi, sirota! Dva dni ne sme ‰e prejasna na pot. Potemsta oteti, vse je pripravljeno.’

,Dva dni,’ je ponovila Cirila in se sesedla kakor odseãenabilka na tla.

Tedaj se je nenadoma zasvetilo v Spiridionovi glavi.,Pomoã! Jaz vem za pomoã!’ je vzkliknil. Obupana Cirila se

je ozrla vanj s proseãimi oãmi.Poiskal je v ‰atulji drobna zrnca.,Dvorna skrivnost! Naj pouÏije eno zrno in zagrnil jo bo

spanec kakor omedlevica. Koliko sem zasluÏil v Bizancu oddvorjanic za ta ãudoviti lek! Omedlele ne bo silil Rustik napot.’

,âe je strup —’ je segla z drhteãimi prsti po zrnih Cirila.,Ni — na Boga, ni! Ne ‰koduje! Toda skrivnost je, da ji ni

bil kos prvi zdravnik same despojne. Kolikokrat sem ukanildvor s tem lekom! Koliko sestankov in kako nagrajenih!’ —

Cirila je ‰la s ãudotvornimi zrni, jaz za njo; straÏeã sem sepotikal ob skritih oglih krog pretorija. Opoldne je obstala le-pa dvokolnica pred vrati. Za njo je prijezdila tretjina manipu-la lahko oboroÏenih vojakov. Pot me je polival, noge so miodpovedale v kolenih, da sem moral sesti na kamen. Rustikjo odpelje, sem pomislil! Zrnca niso pomagala. Izgubljena je!Z dvora je ne otme nihãè veã. Spomnil sem se Ciriline pro‰-nje, naj ju umorim. Zona me je spreletela ob misli, da bi sedotaknil tega angela. In vendar ni re‰itve! Ko bi ‰el ven inpoãakal v zasedi! Planil bi na voz, sunil voznika in zbeÏal. Neuteãem. Vojaki me ujemo.

V grozi so tekli trenutki. Glavo mi je objela teÏka tema, ka-kor bi mi jo kdo v svinec vkoval. Srce se je stresalo, pred oãmiso kipele megle. Mine ura. Iz pretorija pribeÏi suÏenj. Za njimcenturio. Kriknil je na spremstvo. Od strahu in ãakanja so mioglu‰ela u‰esa, da nisem razumel. Toda videl sem, da so vo-jaki pognali konje, dvokolnica se je zazibala, od‰li so prazni,brez Irene. V meni se je porodila moã, tema je izginila izpredoãi, zaãel sem ‰epetati molitve. Kmalu se je vrnil suÏenj in znjim zdravnik.

Re‰ena!Spustil sem se v tek in hitel k Spiridionu. Gnusil se mi je ta

lakomnik. A tedaj sem pokleknil predenj in mu poljubil san-dale. Od radosti me je premagal smeh in solze so mi zaenotekle iz oãi. Ne vem, ali resniãno toliko ljubim Epafrodita aliIreno ali samega sebe, da sem blaznel od veselja. Ko bi jo biliodpeljali, bi bil poãakal na Rustika in ga zabodel. To je bil mojsklep. Nato bi bil planil v morje in se pogreznil na dno, da biu‰el sramoti, ker je nisem otel.

Zveãer sem ‰el s ãolniãkom na morje in na samotnem kra-ju pritisnil k bregu. Poiskal sem domenjeni kraj in glej, vrlihbarbarov je bilo Ïe nad pol zbranih.

Ne da bi ãakal ostalih, sem se tiho splazil z njimi skozi go-‰ão in soteske, ki obkroÏajo Toper, ter poiskal samoten, dostioddaljen kraj, da bi tam poãakali za napad.

Ker sem vedel, kolik‰no bo Rustikovo voja‰ko spremstvo,se nisem niã bal. Tudi samo s temi barbari bi si bil upal nadvojake. Zato sem ‰el k skopljencu, kamor je prihitela tudi Ci-rila zahvaljevat Spiridiona.

,Povej gospodarici, naj prosi strica, da odpotuje zveãer. Vhladu, naj reãe, je ne bo napadla omedlevica.’

Popoldne sem zopet odveslal po morju in ‰el iskat ‰e osta-lih barbarov. Vsi so pri‰li. Odvedel sem jih v skrivali‰ãe.

,Vrli borci!’ sem jih nagovoril. ,BliÏa se ura. Îe ste zasluÏi-li suhega zlata. To je ‰ele polovica. Drugo dobite deseti dan.Toda berem vam z lic nekaj drugega. Ma‰ãevanje je zapisanona va‰ih mrkih ãelih. Da, ma‰ãevanje tistemu, ki vam je zdavkom izpil kri in vas pognal med razbojnike. âastitljivi raz-bojniki so tisti, ki hoãejo sami peljati pravdo za kruto krivi-co. Tudi oãe te deklice, katero otmemo nocoj, je komaj ubeÏaldespotu. Ker je imel nekaj denarja, je stegnila po‰ast po njemsvojo roko. Toda utekel je. In sedaj tro‰i zadnji ostanek imet-ja, da otme otroka. Nocoj‰nje delo ni rop, ni umor, ni tlaka inni suÏenjstvo, nocoj je sveta noã, ker bo opravdana krivica!’

Divji obrazi so se razkremÏili, iz njihovih oãi je sr‰el ogenj,pokazali so se laãni zobje, pesti so se krãile, mi‰ice valovile.

,Kakor zveri!’ sem se razveselil in prestra‰il. Zbor laãnih le-vov v pustinji ni groznej‰i od te tolpe. Kamor udarijo, zavla-da smrt.

Ko se je zveãerilo, smo se sporedili ob cesti na levo in des-no.

,Kadar plosknem z rokama, udarite! Pazite, da zadene prvizamah. Ko pade drugi, naj Ïe vsakega vojaka obsenãi Mora-na. Voza se ne dotikajte! Voz je moj!’

Nihãè mi ni odgovoril, nihãè ugovarjal. ·e z oãmi niso tre-nili. Vsak je stisnil svoje oroÏje in se prikril za drevje ingrmovje na preÏo.

S tem trenutkom se je priãelo zame trpljenje, kakor ga ‰eni bilo. âim bolj se je temnilo, tem bolj se me je pola‰ãal gro-zen strah. Iz njega je izviral obup. Objelo me je kakor z Ïelez-nimi rokami. âe Irena ne pride? âe so barbari nezanesljivi?

Ko bi bil kdo celo izdal naãrt Rustiku? Za veliko plaão. âeprefekt podvoji, potroji spremstvo? Zatrepetal sem. Da biimel sto rok in stokratno moã! Odslovil bi bil divje barbare.Pojdite! Opravili ste! In ãe uide en sam vojak in poleti nazajv Toper … Vsa posadka se dvigne za nami v divji pogon. Neuidemo. Irena je izgubljena. Celo Epafroditu bi utegnili pritina sled.

ZamiÏal sem od groze. Bela cesta, ki se je sivo vlekla sko-zi noã, se je pogrezala pred menoj. Nemirni valovi so se boãilina njej. Iz valov so se reÏali grozni razbojni‰ki obrazi. Jaz semse pogrezal. Po meni je segala Irena. Epafrodit je odvrgel fi-lozofsko oglavnico in priskoãil na pomoã. Iz barbarskih obra-zov so se zasvetili krvi Ïejni zobje. ârni nohti so se stegnili pofilozofski oglavnici — zaÏvenketalo je zlato in se usulo na ce-sto.

Stisnil sem z dlanmi senca, kjer je kovalo in bilo kakor obnaklo. Odprl sem oãi. Kakor v vroãici sem se tresel. Pred me-noj je tekla tiha in mirna cesta.

Udaril sem se na ãelo. Kaj dela‰, Numida! Ne blazni! Mirpogum! Zaupaj!

O Kriste, usmili se angela!Tedaj je zaklopotalo v daljavi. Prihajajo. Ob desni in levi

ceste se je ãulo, da so poãili sklepi v kolenih. Barbari so sepripravili na skok. Kakor bi me kdo prebudil iz hudih sanj.Na mah sem bil miren. Hladna moã mi je napolnila ude.Strah in obup sta izginila. Ko je Ïe bobnela cesta razloãno odudarcev kopit, sem se celo nasmehnil od radosti, da izvr‰imto teÏko delo. Barbarom sem v tem trenutku zaupal kakorsam sebi.

Oprezno sem se sklonil izza drevesa. Prvi dve senci sta se

pojavili na cesti. Za njima ‰e dve in ‰tiri in osem, deset. Nato‰umot koles v prahu. Z belim zastrta dvokolnica. Potem zo-pet poskakujoãe sence. Z desnico sem stisnil bodalo, dvignillevo nogo, napel stegno in z dvignjeno levico ãakal, da uda-rim po nogi v znamenje.

Prhanje konj se je ãulo. Vojaki so molãali. Pod podkvami seje vãasih pokazala iskra. Cingljanje brzd. Prva jezdeca sta tikmene — druga dva — tretji — peti par — voz. —

Tlesk!Grmovje je izbruhnilo divje sence; zamahi, padci, nekaj

krikov — jaz na vozu, voznik preboden pod kolesi in ‰lo jekakor blisk brez besede in brez klicanja v noã.«

Radovan je dvignil roké, kakor bi vodil beÏeãe konje injeãal:

»O-o-o, si jo otel, o Numida, o-o-o, Perun je velik.«Tedaj se sunkoma odmakne zagrinjalo v Numidov ‰otor,

zunaj se razleÏejo kriki, nastane vri‰ã, vojak, ki je vstopil krik-ne:

»Vojska! BeÏimo.«Kakor od gada piãen je Numida planil in stal pred ‰oto-

rom.Radovana je pograbila plahost, prekucnil je vrã in beÏal za

Numido. Tesno se je stisnil obenj in z razprtimi usti, s teÏkimjezikom golãal:

»Huni — Varhuni — Tunju‰ — beÏimo!«Proti severu je rdelo nebo v krvavi luãi.»Sela gorijo!« javi straÏa. »Begunec se je pripodil po cesti.

Sloveni more in poÏigajo. Na beg!«»BeÏimo, beÏimo!« je kriãalo vse. Polovili so konje, pripe-

njali jermenje in se obrnili po cesti nazaj.

»Zaprezite!« je zagrmel Numida.·tirje hlapci so prignali konje in hiteli z zaponami.»Kako?« je vpra‰al Numida suÏnja ob vozu.»Popila je nekaj kapljic margaranovega soka in ãa‰ico vina.

Sedaj spi!«»âuvaj jo skrbno! Na voz! Ne ve se, kak‰ne skrivnosti so s

to deklico —,« je mrmral zase.Na severu se je ‰iril krvavi pas poÏiga. Po cesti so hiteli

begunci na neosedlanih konjih. Numidovo spremstvo je ko-maj krotilo konje. Iz gozdov so doneli zdvojeni klici, goved jemukala. vse je beÏalo. Celo ptice so zateglo kriãeã frfotalezbegane ih zdramljene proti jugu nad glavámi beÏeãih.

Numida je potegnil Radovana za laket in ga vlekel v ‰otor,ki ga niso utegnili razdreti.

»Radovan, ti se vrne‰!«»Vrnem? Ne, Numida! ZbeÏim s teboj. K Epafroditu zbe-

Ïim.«»Ne sme‰! Ti mora‰ do Iztoka! Izroãi mu pismo! âuvaj ga

kakor glavo! Moji spremljevalci ne smejo zvedeti, da sem pri-jatelj Slovenov! Torej —, moram beÏati! Ti pa nazaj!«

Radovan je mencàl in se obotavljal. Preden pa je mogel iz-govoriti, mu je vtaknil Numida Iztokovo pismo v nedro inmu zagrozil:

»Starãe, slu‰aj, ãe ti je Ïivljenje milo!«Godec se je komaj dobro zavedel, ko je stal sam sredi ‰oto-

ra, Numida je pa odvihral za beÏeãim vozom proti jugu.

DVAJSETO POGLAVJE

Iz oÏganih hlodov se je kadil siv, smrdeã dim. Krog in krogopusto‰enje. Celo v stepo so segali osmojeni klini trave, ki

jo je vÏgal poÏar. Tu in tam je ‰e tlela ru‰a, vãasih se je posve-tilo v grmu, dim se je visoko dvignil. Na holmu so krakali vra-ni. Jastrebi na Hemu so zaduhali vonj po osmojenem mesu.V jatah so priveslali in kroÏili nad boji‰ãem.

Dolga in ‰iroka proga po severni Meziji je bila samo brez-mejno razdejanje. Nobena koãa ni veã stala, vse staje so bileprazne, polja pohojena in pomendrana; celi gozdovi izpalje-ni. Stra‰no je gospodarila vojska Slovenov. Na stotine ujetni-kov je Ïdelo v brezupu in se poslavljalo z grenkostjo v srcu,s prekletstvom na suhih ustnicah od poÏganih domov. Kakortovori so leÏali povezani v gostih gruãah pod milim nebom inãakali usode. Meã Slovenov je pisal, pomoãen v kri, vsepov-sod, kamor je zasegel, z divjo slastjo grozno besedo: Ma‰ãe-vanje! Za kosti oãetov, za srca sinov in bratov, zob za zob,glavo za glavo. Dan plaãila!

Iztok je leÏal sam, daleã od tolpe, vrh griãa. Ob njem ‰lem,razveznjeni oklep in neokrvavljeni meã. Roke pod glavo; oãizaprte, uho gluho za divji raj pobesnele tolpe, ki je v omoti-ci zmage uÏivala s slastjo razbesnele narave zaseÏeni plen.Iztok ni uÏival. Ma‰ãeval se je za kosti padlih Svaruniãev, bra-tov. Toda tako ma‰ãevanje mu je mrzelo. To ni bila vojska, toni bil boj, to je bil rop, naval, mendranje, klanje zverine, po-

Ïig, pohod krvi Ïejnih panterjev. Njegove misli so bile viso-ko nad krvavim plamenom, njegov smoter je bil daleã prekoÏganih grobelj, njegov meã ni zamahnil, odkar so se spo-padli Sloveni in Huni. Tolpa je na pol trudna, na pol pijanagoltala zmago s poÏirki pobesnele strasti, on je stradal vrhgriãa, njegovo du‰o je Ïejalo, njegova roka je bila trudna odbrezdelja. Na dnu srca je zaãutil iskreno Ïalost, da je razval-jen Hilbudijev ostrog, da trohni on, tako vrl vojak, v soteskiblizu gradi‰ãa. Da je Ïiv! Da niso razgnane njegove kohorte!Da bi vsaj pri‰el kdo drug in se vgnezdil za Donavo! Azbad!O! Da bi sreãal vsaj Tunju‰a! Tedaj bi se skrhal njegov meã,njegova roka bi ne bila trudna od brezdelja. In ãe bi padel on,zadnji Svaruniã, kaj za to. Padel bi junak, zadet od junaka.

Iztokovo srce je zahrepenelo ãez Hem. Zazdelo se mu je,kakor da ga kliãe usoda, bogovi, in mu kaÏe proti jugu. Po licuse mu je razlil dvom. Usoda? Bogovi? Ne usoda in ne bogo-vi, nihãè me ne kliãe. Kliãe me ljubezen do naroda in do Ire-ne. In za glasom te ljubezni pojdem. Pojdem! Takoj do nje. âebi moral do Aten, ãe bi potoval vso zimo, dobiti jo moram. Znjo in z njenim ognjem se vrnem. In potem? Z vojsko na jug,ker me kliãe ljubezen.

Iztok je odloãno potegnil roke izpod glave, sédel, vstal inse ozrl na boji‰ãe in pogori‰ãe. »Dovolj!«

Na njegovem obrazu se je zaãrtala sled studa in gneva.»Dovolj klanja! Ma‰ãevali ste se. Sedaj hoãem boja. Boja,

da se prestra‰i Upravda, ko zve, kako je Orion pogazil legijehoplitov.«

Takoj je segel po oklepu in si ga trdno pripel okrog prsi innategnil jermenje ob ledjih. Opasal je meã, si poveznil ‰lemin se naravnal k tolpi.

»Zapodim jih domov! Jesen se bliÏa. Pozimi jih vojaki Slo-veni zvadijo v oroÏju, jaz pa poi‰ãem Ireno. In ko se vrnem,udarimo!«

Prav ko se je bliÏal Iztok vojski Slovenov, je zapazil, da seje dvignilo v leÏi‰ãu veliko veselje. Tolpa je buãala in se gnetlakrog jezdeca, ki je krenil proti oboroÏenim ãetam, kjer je ta-boril Rado.

Kdo bi utegnil biti?Iztok se je oprl na teÏki meã in motril jezdeca sredi mnoÏi-

ce. Kakor bi bil Hun? In vendar ni. Drugaãe bi bila drhal spre-jela Huna.

Iz srede gomezeãih vojnikov se je razleglo: »Plunk, plunk,plink, plunk!«

Star, a moãan glas je zapel. Voj‰ãaki so udarili v bojno pe-sem.

»Radovan!« je izpregovoril Iztok glasno in veselo. »Od kodga je prineslo! Prazen se vraãa! No, njegovi obeti in njegoveprisege, vse govorjeno v burjo!«

Ob tem se je domislil Ljubinice. Prevzela ga je Ïalost. Ko-liko slov je razgnal v deÏel. In vsi so se vrnili prazni. In pra-zen se vraãa Radovan.

»O, ne samo Upravda, tudi Tunju‰ mora pomniti rod Sva-runov! Prekletstvo tebi in grozno ma‰ãevanje za sestro!«

Hitro se je spustil z griãa proti voj‰ãakom. Ko ga je zagle-dal Radovan, so utihnile strune, pesem mu je sredi besedeumrla. Dvignil je plunko visoko nad glavo in kriãal:

»Iztoãe, Iztoãe! Dobil sem jo! Na bogove, pokloni se kakorpred Upravdo!«

Pognal je konja skozi gneão proti Svaruniãu. Iztok ga jepoãakal. Gorko mu je zaplalo po Ïilah.

»Razjahaj, starãe, in govori! Kje je? Zakaj je ne vede‰ s se-boj?«

»Zakaj je ne vedem s seboj? Meni‰, da je taka deklica ku-Ïek, ki teãe za konjem? In ‰e kuÏek bi iztegnil jezik in pole-gel v travo. Tako smo jezdili. Na Morano!«

Nato se je okrenil godec do voj‰ãakov in se razsrdil.»Pomagajte mi iz sedla! Zijala! Pijanci! Lahko se kle‰ãite ko

se pasete kakor mlada praseta. Jaz pa trpim za vas Ïejo inlakoto!«

âeta vojnikov je s smehom priskoãila in ga dvignila s ko-nja.

»Poãasi!« je vpil poveljevaje. »Zakaj ujahal sem si noge, daso lesene kot kobila pod brvjo sredi potoka!«

Iztok je takoj velel, naj pripravijo za Radovana jedi in me-dice.

»Nima‰ vina?« ga je pogledal mrko godec preko rame.»Nimam!«»Pa medice! Veãkrat me je Ïe ãrviãilo po njej. Toda ãe ni-

ma‰, nima‰!«Radovan je stopal trudno se zibaje ob Iztoku proti tabo-

ri‰ãu, kjer je bilo jedro vojske, Iztokovi oklopniki. Vsi so gabuãno pozdravili. Ko se je pribliÏal Rado, se je godec prepla-‰il. Iztok pa mu je vzkliknil:

»Dobil jo je!«Rado je zgrabil starca za roko in ga stiskal, kakor bi mu v

rokah iskal Ljubinice, da bi jo pritisnil k sebi.»Oãka! Kje je? Govori, pripoveduj! In ãe je v samem Bizan-

cu, ponjo gremo. Takoj!« .»Vihar! Potrpi, da si oddahnem. In tudi potem se bo‰ ‰e

postil. Najprej govorim s teboj, Iztoãe! Na bogove, da se raz-plaka‰ in poskoãi‰ kakor kozliã, ko zve‰, kaj nosim na srcu.«

Pomenljivo je pritisnil roko pa prsi, kjer je poãivalo Epa-froditovo pismo.

Ko se je Radovan pokrepãal z mesom in medico in pozve-del vse novice, kako so Hune napadli, kako vojevali in ropa-li, je pomignil Iztoku kakor moÏ, ki ima oblast, in se oddaljilz njim od vojske.

»Kakor sem ti rekel,« mu je govoril starec potoma, »pri-pravi se na veselje, da se ti ne zavrti v glavi. âul bo‰ skrivnostiin bral jih bo‰.«

Nato se je ozrl in potegnil iz nedrja Epafroditovo pismo.Iztok je takoj uganil pisavo. Kakor sonce se je zasvetila radostna njegovem licu. Suha, neprebrana ãrka mu je govorila to-liko upov, da so se junaku tresli prsti, ko je raigrinjal pismo.Radovan je stal razkoraãen pred njim in pasel oãi ob Iztokovisreãi in uÏival pre‰erno sadove svojega truda.

Epafrodit je pisal najprej o svoji re‰itvi; nato o tem, kakoje otel Ireno, ki biva sedaj pri njem v Solunu. Pismo je skle-nil:

»Pridi torej, ti izbrani od usode, in kaznuj! Dvigni svoj narod‰e to jesen. Odpora se ne boj! Ni vojakov. Belizar je zapu‰ãen vItaliji: KroÏi vest, da je pisal Upravdi: âe hoãe‰, da se bojujem,po‰lji vojakov. âe hoãe‰, da Ïivimo, po‰lji nam hrane. — Vidi‰,napoãil je dan. Pridi in poÏnji. Njiva je zrela. Med tvoj lovor invplete Epafrodit beli cvet, Ireno. Toda mudi se! Meni pe‰ajomoãi. Îe me vabi Haron, naj sedem v brod in odveslam prekomeje Ïivljenja. Ko vaju blagoslovim, tebe in Ireno, poreãem sPavlom: Tek sem dokonãal, pridi, smrt!«

Ko je Iztok prebral, je krãevito drÏal med prsti pergament,oãi so obvisele na ãrkah, na besedah. Kakor v sanjah so segibale pred njim sence. Bral je drugiã, tretjiã, prsi so se mu‰irile, ãedalje globlje in hitreje je dihal, doklèr ni zmogla ra-dost juna‰kega srca. Prekipel je. Kakor omamljen je razpro-strl roke in segel po Radovanu in ga stisnil k sebi na mrzlioklep, da je starec zajeãal.

»Oãka, ti dela‰ ãuda!«»To so ukane, sinko!«»Da sem despot, pa bi ti se ne mogel povrniti veselja, ki si

mi ga napravil. âastit in hvaljen bo‰ v rodu Svaruniãev!«Iztok je v hipni radosti pozabil Ljubinice. Vpra‰anje za

vpra‰anjem je vrelo na starca. Kako je dobil pismo? Ali je vi-del Epafrodita? Morda njo samo? Ali je vesela? Zdrava?

Toda Ljubinice ni pozabil Rado. Od daleã je strmel na Iz-toka in Radovana. Hrepenenje, strah in up mu je polnilo du-‰o. âakal je, gledal, noge so se mu zaãele premikati, bliÏal seje ãedalje bolj. Videl je, kako je Iztok bral, kako je objel Rado-vana, kakor sonãni Ïarek je zagorelo v njegovih prsih, posve-tilo v temo, v grozo in vÏgalo. Odtrgal se je od ãakajoãih voj-‰ãakov in hitel k Radovanu in Iztoku.

»Ne prebijem veã! Razodeni ‰e meni, oãka! Kje je Ljubini-ca?«

Tedaj se je zdrinil Iztok, kakor bi mu sredi sladkega napojapripolzela velika grenka kaplja. Radovan je onemel in ni mo-gel in si ni upal pogledati Radu v oãi. Vsi so za hip obmolk-nili. Radu je ãrna slutnja zadrgnila grlo. Srce se mu je vzne-mirilo, ãelo zmraãilo.

»Oãka ti skriva‰ tajnosti! Mrtva je.«»Bogovi jo ãuvajo,« je odvrnil godec plaho in zmedeno.

Radu so se zablisnile oãi. Topotnil je z nogo, dvignil pestiin stopil pred godca z nagnjenim Ïivotom, da je Radovanapolila vroãa sapa iz pihajoãih nosnic.

»Ne skrivaj!« je zakriãal v bolesti. »Ubijem te!«Iztok je stopil med starca in razpaljenega mladeniãa. Ra-

dovan pa je hitel s povestjo, kako je iskal Ljubinico, kako jisledil in na‰el celo konja, ki je poginil, nje pa ni na‰el. O vol-kovih je molãal.

»Bogovi jo ãuvajo! I‰ãe jo Numida,« je lagal v strahu. »I‰ãejo in jo najde, kakor je na‰el Ireno.«

Radu so omahnile roke, napete mi‰ice so odnehale, po ob-razu se je razlila bolest. ·krtnil je z zobmi.

»Izgubljena! Ma‰ãujem te, Ljubinica, jaz grem za Tunju-‰em in za njo!«

Zasukal se je, utripajoã po Ïivotu.Iztok ga je prijel za roko.»Ne pojde‰ sam, vsi gremo!.«·e tisti dan je Iztok pozval vse stare‰ine v posvet. Soglasno

in hrupno so brez ugovora sprejeli njegove nasvete. Zakajnarod je veroval vanj zaradi zmag, ki jih je izvojeval pod nje-govim poveljem. Slepo bi bil ‰el za njim, ãeprav Morani v na-roãje.

Drugo jutro se je dvignila vojska na sever proti Donavi.Meketajoãe in mukajoãe blago so gonili pred seboj, dolgavrsta ujetnikov je bila obloÏena z naplenjenim Ïitom, plat-nom, oroÏjem in orodjem. Brez skrbi, brez opreznosti in bo-jazni so se gnali proti domu, pijani od zmag in nasiãeni z boj-nim plesom.

Iztok ni ‰el z njimi. Odbral je petdeset najbolj‰ih konjeni-kov in krenil z njimi nazaj proti vzhodu, da mordá zajame

Tunju‰a. Radovan je preraãunal, da se utegne v teku desetihdni Ïe vrniti iz Bizanca. Zakaj mudilo se mu bo k Ljubinici.

»In kam ti, oãka?«Ko so Ïe sedeli na konjih in je zadnja tolpa odhajajoãih

voj‰ãakov ginila v daljavi, je Iztok vnoviã vpra‰al Radovana:»Gre‰ v gradi‰ãe? Ali z nami? Koristil bi nam.«

Radovan, odet v novo prteno haljo, z razpu‰ãenimi nema-ziljenimi lasmi in z belo brado kakor strni‰ãe, z oprtano plun-ko in s konjem, obremenjenim z obilnim bra‰nom, je odgo-voril naglo in odloãno:

»Ne grem ne v gradi‰ãe in ne grem z vami.«»Zakaj bi ne ‰el? Ljubimo te, oãka. Ne bo ti sile!«»Ne grem v gradi‰ãe, ker s takimi kriãaãi pevec ne potuje.

Oglu‰il bi. Ne grem pa z vami, ker greste nad Tunju‰a. Pre-velik je moj srd na tega smrdljivca. Ko bi ga zagledal, kako bise premagal? Odjedel bi sladkost temule,« — pokazal je naRada — »ki ima edini pravico do tega pasjega goltanca. Perunz vami in Morana naj Ïanje. Pevec gre svojo pot. âe udaritena jug, se snidemo, Na bogove, da bo tedaj na‰e veselje ve-liko!«

Godec je zamahnil v slovo in odjezdil v veselem diru pro-ti jugozahodu.

Vojaki so gledali za njim. Ni se ozrl. Mislil je na ukane breztrpljenja.

»V gradi‰ãe da bi se vraãal ? Ali da bi hodil z vami, mladivolcjé? Oj ne! Radovan ne nosi zastonj modrosti v glavi. Takoblizu sem pravzaprav Epafroditu in njegovemu vinu, pa bihodil v gradi‰ãe po sesirjeno mleko ali, kar je ‰e bolj nespa-metno, Hunom pod noÏ? Nisem udarjen po pameti. K nje-mu!«

Pognal je konja in si zaÏviÏgal okroglo pesem.

Osem dni so ãakali Iztok, Rado in vojaki ob cesti, ki drÏi iz Bi-zanca, na Tunju‰a. Iztok je te dni uÏival naslado poveljnika.Majãkena je bila njegova legija, komaj pol kohorte. Toda po-slu‰na brezpogojno. ·e misel se ni upala roditi v teh glavahsamih junakov, ki bi nasprotovala Iztokovemu povelju. Inmladi Svaruniã je razmi‰ljal ob dolgih noãnih straÏah in po-jezdih: Dve jezeri takih vojakov! Ha! Potrkal bi na drenopelj-ska vrata. Po Osrednji cesti v Bizancu bi zaklopotala kopita.Pred hipodromom bi zarezgetali konji Slovenov.

Tedaj bi si ne Ïelel biti Upravda! In despojni bi bilo bolje,da je gr‰ka cvetliãarka na Kampu, kjer bi ponujala roÏe pala-tinskim ãastnikom.

Napoãil je deveti dan preÏe in ãakanja. Od vseh vetrov sose vraãali jezdeci pozvedovalci, Samo nevesele novice so pri-povedovali. Tunju‰ev tabor je prazen, poÏgan, kakor so garazdejali Sloveni. âez Donavo so se selili ‰tevilni rodovi An-tov. Od vzhoda so pritiskali Varhuni. Nekdo je celo zvedel, daje vojska Herulov dvignila kopja in da preti Slovenom. Samoo Hunih, o Balambaku, o Tunju‰u ni bilo sledu.

Iztoka je zaskrbelo.»Da se selijo Anti ãez Donavo? Bratje, ali ni to izdajstvo?«»Izdajstvo,« je zamrmrala ãeta in se zaãudila.»Tunju‰ je bil v Bizancu. Prehod Antov je njegovo delo. âe

se gibljejo Heruli, jih je na‰ãuval Upravda. Njihova zemlja jebogata in prostrana. Sami od sebe bi ne hodili na vojsko. Inãe ti zalotijo Slovene, so pogubljeni. Bratje, sojenice ‰e nisodoplele Ïivljenja Tunju‰u. Domov moramo! Na‰a zemlja je vnevarnosti!«

Samo z Radovega obraza je blisnil v tem trenutku upor. Alisamo blisnil. Hitro je upognil glavo. âeta je zaobrnila konjein pognala za Iztokom proti severu! proti Donavi.

V lagotnem diru je jezdila konjenica, nema in zami‰ljena,za poveljnikom. Vseh se je polastila tiha Ïalost, nezadovolj-nost. Praznih rok se morajo vrniti. Zaman so tratili ãas, za-man bedeli ponoãi. Tunju‰ jezdi kdo ve kod in se smeje terpre‰teva izdajalsko zlato, ki mu ga je dal Upravda. Najne-sreãnej‰i med njimi je bil Rado. Brez misli, brez nade je topozrl na konjsko grivo. Roka ni vodila povodcev. Konj je neselgospodarja za tovari‰i, kakor bi dirjal brez njega. Ko ni mo-gel mladi Sloven preliti bridkosti po izgubljeni, presrãno ljub-ljeni v gnev in nasititi laãne du‰e vsaj s curki sovraÏne krvi,so mu omagale peruti in kakor bolehen sokol na veji je viselv sedlu. Kakor je ljubil Iztoka, pa se mu je siloma zajedala vsrce zavist.

»Da je Irena oteta! In Ljubinica mordá ugrabljena in os-krunjena, tepena suÏnja! Morana, daj mi krvi! Perun, nasejvojsko po vsej zemlji!«

Mrko je pogledal po ãeti in se ozrl na Iztoka.Ali tudi njegova glava ni bila veselo in ponosno zravnana.

Spremljevale so ga zmage, pod oklepom se je grelo Epafro-ditovo pismo na ljubezni polnem srcu, ali sestre ni bilo. Indomislil se je polblaznih solza starega Svaruna, ko se vrnejov gadi‰ãe brez Ljubinice. In kakor bi vso sladkost pouÏila vgrenkobi, je bila vetika skrb, kaj je z vojsko Slovenov. âe sotolpo napadli Heruli? Razbita je! Brez glave, ãreda ovac, pla-ha zverjad, zakaj ni ‰el z njo? Temna slutnja mu je obletava-la misli. âedalje jasnej‰a in bolj moreãa se mu je zasedala vglavo.

Noãevali so v gozdu.Nihãè ni zapalil ognja. Po dva in dva sta se ‰epetaje pogo-

varjala. Razloãno se je sli‰alo hrampljanje konj, ki so grizlitravo. Kmalu so zaspali — brez straÏnika. Celo Iztok je legelbrez skrbi, poln otoÏnosti. Samo stari JaroÏir se je naslonil nabukev, uprl se na silni meã in na pol bedel, na pol podrema-val vso noã.

Ko se je drugi dan sonce nagnilo preko zenita, se je zabli-‰ãala pred njimi gladina veletoka. Iztok je velel razjahati, za-gnati konje na oddih v senco hrastovega gozdiãa, peterimvojakom z JaroÏirom na ãelu pa je poveril, da poi‰ãejo bro-dov. Stari Sloven je od‰el proti Donavi, ostali vojaki so pole-gli v senco in ãakali.

Ni ‰e pretekla ura, ko za‰umi za njimi. Iz visoke trave jedvignil glavo JaroÏir, ki je prilezel po vseh ‰tirih do poãiva-joãih tovari‰ev in za‰epetal: »Tunju‰!«

Vse je zagomezelo, vse se je streslo in zganilo med vojakiob tej besedi. Rado je planil iz trave kakor zver, ko se ji pri-bliÏa plen

»Na tla!« je velel JaroÏir.Po vseh ‰tirih so se priplazili vsi v sredo gozdiãa do konj.

Ko so bili dobro zakriti, je izpregovoril JaroÏir.»Huni se vkrcavajo na brodove! Rdeãi pla‰ã frfota v sapi.«»Prekletstvo!« je ‰krtnil Iztok. »Od kod prihajajo? Ko bi iz

gradi‰ãa? Po Ljubinico je ‰el. Morana! Moj oãe! Na konje! Needen naj ne uteãe! Smrti so zapisani! JaroÏir, kje so ostali dru-gi ‰tirje?«

»Poskrili so se v trstju. Tako sem zapovedal in se priplazilsam, da nas niso zagledali!«

»Dobro si naredil! Izberi si vsak svojega Huna. Koliko jihje, JaroÏir?«

»Morda trideset, mordá veã. Ne vem natanko!«»Vseeno, ãe jih je stotina. Tunju‰ pade!«»Samo od mene!« vikne Rado, ki se je stresal od koprne-

nja.»Ne vem, prijatelj! Velik vojnik je. Ne zmore‰ ga!«»Na Peruna, zmorem!«Jermenje pri konjih je bilo pozapeto, re‰etke na licih, Ja-

roÏirov stra‰ni meã je bil Ïe dvignjen in je kakor plamen go-rel v blesku.

Dolgo so ãakali. Konji so nemirno priãeli kopati zemljo.Jezdeci so se stiskali, krotili in ‰epetaje pogovarjali, dasi sosami nestrpneje ãakali od konj. Samo Iztok je stal na robugozda sredi gostega grma in strmel na obal, da bi razsodil,kam se obrnejo Huni. Ko je po dolgem ãakanju zazrl rdeãipla‰ã, je posegel ‰e enkrat po jermenu pod brado in posku-sil, ãe je dosti trdno pritrjen ‰lem. Zaslutil je dosti teÏkegadela.

Za Tunju‰em so poskakali z brodov Huni — deset, dvajset,trideset in ‰e pet. Iztok je videl, kako je potegnil Tunju‰ konjana levo, ker je hotel zaviti sam v tabor v nasprotno smer ka-kor je bil vajen.

»Mimo nas pridejo!« Prav mrzliãava drhtavica ga je obIi-la od samega veselja. Poãakal je ‰e nekaj trenutkov, potem sepreril skozi vejevje do ãete.

»JaroÏir in ‰e pet drugih, vi napadete prvi! Da se Huni nespla‰lijo in ne uteko! Tunju‰u se ognite! Zanj poskrbiva z Ra-dom. Ko se zaplete v boj, planemo vsi!«

Komaj je izgovoril povelje, se je pokazala ob robu gozdiãa

prva iztegnjena konjska glava. JaroÏir je stisnil konja. Ali vtem hipu so odpovedali pokor‰ãino konji in vojaki.

Kakor bi razdivjani hudournik pretrgal jez, tako se je za-drevila vsa konjica hkrati za JaroÏirom in naskoãila Hune.Prvi zamah je z nedoseÏno silo udaril stari Sloven. Odseãe-na hunska glava z ramo vred se je zakotalila po tleh. Kakor bizabuãal z rogom, so ob tem zatulili Sloveni in Huni vsi zae-no. Stepa je zastokala ob spopadu, ko je tre‰ãil konj ob kon-ja, za‰krtalo jeklo ob jeklo. Niti en Hun ni zamudil trenutka,da bi ne bil potegnil meãa. Zadnji jezdeci so vrgli celo kopjav Slovene in predrli troje konj, da so trije voj‰ãaki omahniliin padli v travo. Zaãel se je nato boj jezdeca z jezdecem. Krogosemdeset meãev se je krhalo, iskre so ‰vigale od jekla, raz-ljutil se je po mehki stepi splo‰en dvoboj najbolj‰ih vojakov,kar jih je nosila zemlja ob dolenji Donavi. Pokali so ‰lemi,hrestali hunski oklepi iz konjskega roga, tisoãe kolobarãkovso bliskovito ãrtali meãi v sonãnem svitu, zaletavali so se pariborcev, odbijali in odskakovali, napadali in bili vnoviã, zama-hovali v glave, bodli v prsi in kri je ‰kropila od rok, polivalakonje, ki so pobesneli kakor jezdeci in bljuvali pene, spenja-li se na zadnje noge, bili s kopiti in grizli ob napetih brzdah.

Rado se je pognal kakor tiger za rdeãim pla‰ãem. Iztok muje sledil. Z meãem je naskoãil Tunju‰a; zamahnil je, da je za-ÏviÏgalo po zraku. Toda Tunju‰ je priãakoval udarec takobrezbriÏno in hladnokrvno, kakor bi bil nameril nadenj bo-sopet pastir s ‰ibo.

Îrr-ink!Rado je bil brez meãa. Tunju‰ mu ga je izbil in v istem za-

mahu dosegel njegov ‰lem, da je zazevala v pozlaãeni kovi-ni ‰iroka rana. Rado je odskoãil in zahripal v pobesnelosti.

Tunju‰ je v hipu skrivil komolec in okrenil konja, da bi zadrlmeã Radu v ledja. Ali Iztokov meã je ‰vignil vmes in odbilsunek. Tunju‰ se je zaobrnil kakor misel naglo. Njegovo oko,ki je videlo Ïe toliko krvavih konic, zamahnjenih nad glavo,je hitro spoznalo, da je Iztok nevarnej‰i sovraÏnik. Oba konjasta se vzpela, kakor bi plemenita Ïrebca spoznala, da se me-rita najveãja junaka. Zazvenelo je, za‰krtalo in se zabliskalo.

Dve glavi sta bili zaviti v bliskovite kaãe trepetajoãih kro-gov. ki so jih pisale grozeãe konice nad obema. Znoj se je po-cedil obema po licih. Tunju‰ je spoznal. da mu gre v tem tre-nutku za Ïivljenje. Hipoma je izpustil konju brzde, sredi naj-gorjega boja je segla levica po sulico, da bi jo zapahnil v Iz-toka.

Tedaj pa je zakriãal Rado:»Pusti ga! Pes!«Brez meãa se je pognal s konjem v Tunju‰a, ga zgrabil z

rokami v bok in dvoje trupel se je zvalilo iz sedel na travo,dvoje konj je brez jezdecev zakopitljalo v stepo. Kakor kle‰ãeje ti‰ãal Rado Tunju‰a, ki se je prekolebal vznak. V Radoviroki se je posvetil kratek noÏ, iz Hunovega vratu je brizgnilvroã ãrn curek.

Na boji‰ãu so obleÏali vsi Huni in petnajst Slovenov, dasiso bili vsi zavarovani s ‰lemi in oklepi. S spo‰tovanjem je po-navljal Iztok, hodeã med trupli:

»Morana, kako vrli junaki!«

ENAINDVAJSETO POGLAVJE

Ko so se Sloveni odpoãili od vroãega boja in darovali Pe-runu skromne obete, je velel Iztok, da pobero mrtvecem

oroÏje, polove konje, trupla pa zakopljejo, da jih ne oskrunijomrhojede. Zakaj bili so preveliki junaki, da bi njih kosti poãi-vale razmetane in oskrunjene po stepi.

Rado je poiskal Tunju‰evo truplo. Obstal je pri njem in sezagledal v ‰iroko, v smrtnem boju z grenkobo napolnjenolice. Divjega sina narave je ob‰la gorka slast, ko je gledal trup-lo njega, ki mu je ugrabil izvoljeno, od srca ljubljeno. Segel jepo Hunovi ãepki, po rdeãem pla‰ãu in mu ga strgal z ramen,da se je preparal dragoceni ‰krlat. Rado se je pasel celo obrazdejanju obleke tistega, ki ga je ãrtil z veãnim ãrtom ‰e mrt-vega. Trgaje ob zaponah mu je snel oklep iz konjskega roga,ki je bil posejan na prsih in na zaponah z rubini in smarag-di.

Ko ga je potegnil Tunju‰u z Ïivota, je padel s prsi kos zvi-tega pergamenta.

Rado je pobral pisanje, ga razmotal in gledal neuk brez-miselno na ãrke.

»Morda je vaÏno pismo,« je preudaril in ga takoj nesel Iz-toku.

Ko je v Bizancu iz‰olani Svaruniã pogledal pergament, jevzkliknil: »Na bogove, od samega Upravde! Iz carske pisar-ne!«

Oãi so mu razburjeno begale po vrstah, jeza in radost stase kresali v njih.

»Ma‰ãevanje usode!« je izpregovoril vaÏno, ko je prebraldo konca. Krog njega so se zbrali voj‰ãaki in strmeli, kaj jebilo v pismu.

»Tunju‰ in Upravda sta kopala jamo Slovenom, ali sedajpadeta sama vanjo. Tunju‰ je Ïe na dnu, za njim pride Uprav-da! To pismo je dar sprave med Anti in Sloveni!«

Vse se je zavzelo. Radovedna napetost med voj‰ãaki je ras-la. Zgrnili so se tesneje k Iztoku in poslu‰ali, ko jim je tolmaãilcarski pergament.

»MoÏje, borilci za ma‰ãevanje bratov in oãetov, ali ‰epomnite, kaj sem vam govoril pred vojsko z Anti? Kdo je bilglavar izdajalcev? Morda Volk? Morda Viljenec?«

»Tunju‰,« je votlo zamrmralo med poslu‰alci.»Tunju‰, pesjan! Pravdo govorite! Ta je prelil bratovsko kri,

ta je podpihal ogenj zavisti, ta zasadil kol in zabil plot medAnte in Slovene. Danes je Ïel, kar je sejal. Nam pa je dala uso-da v roke kljuã, s katerim odpremo zopet srca bratov Antov.«

Voj‰ãaki so se zaãudili. Pod nebo se je razlegel vesel vzklik.Iztok je dvignil pergament.

»Poglejte, to pismo izdajstva se je grelo na izdajalskemsrcu, toda srce je omrznilo in otopela je pu‰ãica, ki jo je po-moãil v zavist in zvijaão ter naperil v rod Slovenov. Carskapisarna sporoãa v pismu vsem trdnjavam po Meziji, Trakiji inIliriji, naj Tunju‰a sprejmo, ãe pride, kot zaveznika Bizanca,naj ga varujejo kot vrlega drÏavljana. Zakaj on je razdvojilbarbare, Ante in Slovene, on je vodil stare‰ine Antov v Tur-ris, da se zaveÏejo z njim zoper Slovene in Varhune. Njegovo

delo je, da je varna meja na severu ob ãasu, ko se bije boj zaItalijo.«

Truma se je zavzela in zaãudila.»V Turris da so dospeli Anti? Pogibel preti gradi‰ãu! âe

sreãajo Slovene, ki se vraãajo s plenom? Morana! Naprej, napomoã!«

»Naprej, da seÏemo Antom v roke! To pismo uniãi spor!Slava Perunu!«

Iztok je zvil pergament. Takoj so zajezdili na splave in senapotili ãez Donavo proti Turrisu.

Dasi bi bili zlahka dosegli ‰e tisti veãer na pol razdejanomesto, si je Iztok premislil. Vojaki so bili izmuãeni, konji spe-hani. âe pridejo do Antov na noã, jih ti lahko napadejo inpremagajo. Slutil je, da mora biti za brdom in lesom, ki se jevlekel vzporedno z Donavo proti Aluti, cela vojska Antov.Zakaj sicer bi si ne bili drznili priti pred vhod do gradi‰ãa Slo-venov.

Zato se je utaboril v gozdu na juÏni strani brd in ãakal no-ãi. Pet najzanesljivej‰ih vohunov pa je odposlal ponoãi pre-ko gozda v Turris, da poizvedo za moã Antov.

Ko se je razgrnila noã nad pokrajino, noã brez meseãine,pa bogata za ãudo nizkih in svetlih zvezd, je leÏal Iztok vznakna mahu; pod glavo si je dejal ‰ãit, ãez prsi, opasane s trdimjeklom, teÏki meã. Odkar se je vozil z Ireno od Epafroditovevile po Propontidi, se mu ni zdela ‰e nobena noã tako lepa,nikdar se mu niso pribliÏale zvezde tako nizko, nikoli mu ni-so bile prsi tako pretesne kakor ta veãer. Ves ogenj strastnoljubeãega srca se je razkipel po Ïilah. Pod oklepom je trkalosrce ob Epafroditovo pismo, ki je tiho ‰epetalo: »Pridi, junak,pridi po golobico! Îe dviga perut, njeno modro oko koprni

na sever. âaka, da te zazre prezvesta in ti zleti na prsi, kjerpoãije in zaÏivi sanje, ki jih tiho koprneãe sanja vsako noã,vsak dan, vse trenutke.« In ob istem pergamentu je tiãalo pis-mo iz carske pisarne. Kakor meã v zamahu je bilo to pismo.Udarec bo topotnil in zvalila se bo glava ãrnega zmaja — ne-sloge in bratomornega boja, Sloveni in Anti se objamejo, vsesovra‰tvo se prelije v ljubezen, ki zagori v grozno preteãogenj. Bizanc zatrepeta, njegovim orlom udarijo na perut so-koli Slovenov.

Ob tej misli je junaku vztrepetalo srce. Valovi sreãe so gaprepluli, dvignil se je, se naslonil s komolcem ob ‰ãit in gle-dal zlate milijone nad seboj, iz katerih je sijala nanj upa pol-na sreãa. »Bogovi, prizanesite, zaradi ljudstva, ki vam Ïrtvujedarove!« Siloma se mu je oglasil vzdihljaj pro‰nje na ustni-cah. Ustra‰il se je svojega glasu. Med voj‰ãaki se je nekdopreobrnil. Veriga na meãu je zaroÏljala.

Iztok je omahnil nazaj na ‰ãit.Domislil se je tiste noãi, ko je neizku‰en mladec leÏal taki-

sto vrh teh hribcev in preÏal na Hilbudija. Vse je drugaãe od-tlej. Tako daleã se mu je zdela tista noã, da jo je, komaj dose-gel s spominom. Vse je drugaãe, on sam, njegova roka, nje-gove misli, le v srcu je nekaj ostalo: hrepenenje po svobodi,ljubezen do naroda in prav globoko v srcu, na dnu v skritemkotu — mrzli dvomi.

Kot mladec je razmi‰ljal: Volkodlak — Morana — besi —da bi mu ‰kodovalil Zakaj se jih ne boji Hilbudij? Danes dvigaisti hladni dvom sikajoãe Ïelo: Bogovi, prizanesitel Ali res?Kaj resniãno zmaguje Perun? Kaj ga vodi Svetovit? Ali je resMorana njegov meã?

âuden strah je objel sencà junaku. Zbal se je misli. V listjuje za‰umelo.

»âe bi ·etek.«In tiha, bojazni polna vera oãetov je segla po Ïelu dvoma

v njegovem srcu in mu odkrhnila konico. Po nebu je pripllilÏareã oblak. Iztoku se je zameglilo pred oãmi. »âe se vozi Pe-run? âe ima nabru‰ene strelice v ma‰ãevalni roki?«

Zopet se je dvignil, segel po meãu in prisegel bogate obe-te Perunu in Svetovitu.

Ali v tistem hipu, ko je zatisnil oãi, se mu je tiho pribliÏa-la Irena z blagovestjo v rokah. Iz knjige je gorel plamen lju-bezni in oÏarjal njen obraz, ki se je v globoki veri smehljalnjegovim dvomom. Tiho so se zgibale njene drobne ustnicekakor nekdaj v ãolniãku. Zdelo se mu je, da so ‰e pordele odnjegovega poljuba. Kakor od daleã, izpod neba, je potrkalnjen glas na njegove prsi in govoril kakor nekdaj:

»Veruj, Iztoãe, veruj resnici in Kristova ljubezen napolnitvoje srce!«

Odprl je oãi, desnica je zakrilila proti njej, da bi jo stisnilk sebi kakor tedaj na Epafroditovem vrtu pod oljkami. Aliroka je trãila ob mrzlo noÏnico, Irena je izginila, krog njegaso hropeli v trdnem snu voj‰ãaki.

Iztok je vstal truden od misli. Z dlanjo je potegnil prekoãela. Spanec se je poslovil od njegovih trepalnic. Zavil je stihimi koraki v gozd, da bi se razhodil in umiril.

Tedaj se je oglasilo govorjenje, smeh, hrestanje suhih vej.»Anti!«Potegnil je meã in obstal na mestu. Razveselil se je, da uda-

ri v boj in preÏene grenke misli. Po ‰umu je sodil, da je malomoÏ. Zato ni poklical spremljevalcev.

Glasovi so se bliÏali, veseli in razposajeni. Iztok je prislu-‰kal. Kmalu pa je vtaknil meã v noÏnico. Prihajali so njegoviogledniki.

»Kako?« je nagovoril prvega, ki je stopil predenj.»Brez nevarnosti! Nekaj stare‰in in pest voj‰ãakov. Samo

pet ognjev si kurijo!«»In poslanci iz Bizanca? So od‰li? Nimajo spremstva s se-

boj?«»Viljenec jih gosti in se ‰irokousti. Komaj deset oklepov

smo ugledali.«»Dobro. Lezite poãivat. Ob prvi zarji odrinemo!«Petorica je legla k voj‰ãakom. Tudi Iztok je sedel na trhlo

deblo, se naslonil ob meã in zadremal.Preden so ‰e zaÏareli nekateri Ïe rumeni listi vrh brd v

sonãnem svitu, so Sloveni odjezdili proti Turrisu.Ko so zable‰ãali ‰lemi pred na pol poru‰enim zidovjem, je

kriknila straÏa in zatrobila v rog. Zbor Antov je planil iz span-ja, prepla‰en in zbegan. âuvar je naglo prepoznal Iztoka inzaklical obupan preko leÏi‰ã njegovo ime.

Drhtavica je zgrabila Ante, carski poslanci go pobledeli invzdihali: »Usmili se nas, Gospod, usmili se!«

Vse je beÏalo na obzidje, vsak je dvigal kopje, nekaj stre-lic je prifrãalo Slovenom v pozdrav.

Tedaj je Iztok velel voj‰ãakom, da so zaostali; pozval je dvanajstarej‰a borca, zamahnil z roko proti ozidju: »Mir, mirbratom!« in zajezdil z njima skozi poru‰ena vrata v Turris.

Anti so strmeli z izbuljenimi oãmi, polnimi sovra‰tva, naponosnega Slovena, ki je sedel v sedlu kakor kralj, prihajajoãmed suÏnje.

Ko je Iztok zagledal Viljenca, je takoj razjahal in se mu pri-bliÏal.

»Dobro jutro in tisoã sreãnih dni naj ti prisodijo sojenicevelmoÏni starosta, Viljenec, bratskega rodu Antov ãuvar.«

»In tebi, slavnega Svaruna mogoãni sin!«Viljenec je govoril z votlim glasom, napolnjenim z Ïolãem

in studom. Besede so se mu sunkoma trgale iz grla.»Ne zameri, da sem te dramil. Tvoje oko je ‰e trudno, ker

si gostil v pozno noã svoje lastne sovrage.«Trije bizantinski poslanci so se vgriznili v ustnice, ko jih je

zadelo mrko Iztokovo oko.»Prijatelji so na‰ega rodu! Ne zasmehuj, da ti prizaneso

bogovi! Govori, kaj je tvoje poslanstvo! Vojsko ima‰ zunaj. âenas pokolje‰, ma‰ãevanje od bogov!«

»Moj meã se ni pomoãil v kri bratov in se ne bo. Zadostimu je krvi sovragove, da se je napil in se je ‰e napije do sita.«

»Zakaj govori‰ tako oholo, ãe si poslanec?«Bizantinec se je drznil in stopil pred Iztoka.»Stran!« je zagrmel Sloven. »Tako govori‰ ti, sluga Uprav-

de, z menoj, ki sem magister peditum, imenovan od samesvete despojne, carice Teodore!«

Vsi trije poslanci so se ob tem imenu globoko priklonilikakor stroji brez volje.

»Poslanec sem, da, in ponosen sem, ker sem zmagal kaãova‰e prelesti. Mir prina‰am bratom, pogibel vam, sovragom!«

»Kaão na‰e prelesti?« je ponovil drzno Bizantinec.»Da, kaão zlogolko, ki je zastrupila bratska srca! Jo li poz-

nate, hinavci carski?«Za hip je nastal molk. JaroÏir in ‰e en voj‰ãak, ki sta sprem-

ljala Iztoka, sta stisnila roãnike. Zakaj pogledi Antov in Bi-zantincev so se zgovarjali in ‰ãuvali:

»Ubijmo ga!«»Zakaj molãite? Ha, va‰e oãi kleãeplazijo pred starosto Vi-

ljencem, da bi pomoãil Ïelezo v mojo kri in zapisal krvavozvezo z vami! Magister peditum, ljubec carice Teodore, imadobro zastraÏene prsi, da mu ne ukrade zlepa kdo srca. Za-kaj jokala bi po tej pripravni igraãici va‰a sveta despojna, biv-‰a vlaãuga aleksandrijska! In sam satan kr‰ãenikov, ki jezdina pleãih Upravde, se razjoka, ko zve, da se boãi nad Tunju-‰em in tovari‰i gomila, ki jo je nasul Iztok.«

Ob teh groznih psovkah na sveti dvor so se spaãili od ãrtaobrazi Bizantincev. Anti so roÏljali z meãi in ostrmeli, ko sozvedeli o Tunju‰evem porazu. Da ni zaslanjal Iztokovegahrbta stra‰ni JaroÏir, steÏka bi se bili ukrotili in prizanesli drz-nemu Slovenu. Tudi Svaruniã je vedel, da ga varuje meã sta-rega Slovena in pred ozidjem moãna ãeta. Zato se ni razbu-ril, ni ganil, ko je zavr‰alo med Anti. Mirno je posegel za za-pono in izvlekel izpod oklepa carsko pismo.

»Starosta Viljenec, Ïalost vas je pograbila, ko ste ãuli, da jepod ru‰o pesjan Tunju‰, poÏre‰ni volk na‰e in va‰e svobode.Toda Ïalost se ti razsladi v veselje, ko zve‰, kaj govori to pis-mo, ki se je grelo na izdajalskem srcu pasjega Huna! Tolmaãaima‰, velevrednega kozelnika; naj ti ãita!«

Suh kozelnik, z grbo nad levimi pleãi, enook, je sprejel per-gament in bral in prevajal.

Bizantinci so bledeli, Antom so se razpirala usta od zaãu-denja, s ãel so ginile preteãe sence.

»Ukana!« je zastokal bizantinski poslanec, ko je bilo pismopreãitano.

»Ni ukana, starosta Viljenec! Delo bogov je!«Kozelnik je pomolil starosti pismo in z dolgim ãrnim noh-

tom kazal na peãat Upravde.Anti so v jezi zamrmrali. Mrki pogledi so zbodli Bizantin-

ce.»Srca se odpirajo!« je pomislil Iztok in izpregovoril.»Bratje! Kdo je zavezal va‰i modrosti oãi, da ste sprejeli v

dar zemljo onstran Donave! Ali ni bila zemlja va‰a in na‰a?Kdo je tam prvi pulil lan, kdo je prej pasel ãredo? Rod Slove-nov in Antov ali grabeÏljivi volk bizantinski? In ta volk namje ugrabil ovna in sedaj vam ga ponuja v dar, hinavec! In zaugrabljeni dar zahteva plaãilo, da se bijete z brati, da vas ko-ljejo Varhuni, da va‰e prsi branijo mehko postelj, na kateri sevalja v bojazni va‰ sovraÏnik? âuli ste strupene besedeUpravde, ãuli prelest, ki je bila skrita na prsih najveãjega iz-dajalca, Tunju‰a; doklèr ni vgriznil v grudo njegov zob. Brat-je, tako mi na‰ih bogov, ne prepirajmo se! ZdruÏimo se nama‰ãevanje na‰ih oãetov in bratov! Preko Donave! Sedaj jeÏilo zrelo! Posecimo ga! Pogibel Bizancu!«

»Pogibel!« je zarjul JaroÏir. »Pogibel!« so zagrmeli Anti.»Pogibel!« je zacvilil suhi, grbavi kozelnik in raztrgal car-

ski pergament ter usul ko‰ãke na Ïerjavico. Zavr‰elo je poTurrisu, razleglo se ãez ozidje do Iztokove konjice.

»Pogibel!« so kriãali tudi ti in stisnili konje. Zemlja je za-bobnela, skozi predor so se usuli Sloveni. Prepla‰il jih je krik,da so se pognali Iztoku na pomoã. Toda v trdnjavi so pove-sili meãe, Anti so jim molili v pozdrav roÏenice medu.

Sloveni so segli po pijaãi, zaplapolali so ognji, kozelnik jeseÏigal buãe z oljem bogovom v dar, bratje so se objeli vspravni ljubezni.

Ko so bizantinski poslanci spoznali, da so njihovi naklepiuniãeni, da je porezan snutek za vrvi, s katerimi so hoteli po-vezati barbare, so hiteli, da uidejo iz trdnjave.

Toda Sloveni in Anti so jih ustavili in obkolili. Bizantinci sose sklicevali na svobodo poslanstva, grozili z Upravdo in no-vim Hilbudijem, obetali stra‰ne legije holplitov, ki pridejoma‰ãevat Ïalitev poslancev. Toda od radosti pobesneli Slove-ni in Antje se niso zmenili za njih groÏnje. Odgovor je bil kro-hot. Pobirali so suho govno in ga metali Bizantincem v lice.Zasmehovali so Upravdo in pljuvali proti vojakom spremlje-valcem. Nekateri so pograbili kamenje in jim ga luãali v ‰le-me in oklepe. To je Bizantince raztogotilo. Zajezdili so, poteg-nili meãe in udarili med Slovene in Ante, da bi si presekalipot iz Turrisa. Nekaj Antov je zakrvavelo; brez oklepa in ‰le-mov so se zbali teÏkih meãev bizantinske konjenice. Tedaj jepritisnil JaroÏir na pomoã. Zaprl je vhod, udaril z najbolj‰imiborci v obraz Bizantincem, od zadaj pa so jih klali s sekiramiAntje. Da ni posegel vmes Iztok, bi bili pobili vse do zadnje-ga. Ta pa je otel dva poslanca in jima naroãil:

»Pojdita do Upravde in mu sporoãita, da pridemo v gosti.Naj nam pripravi jedi, zakaj pot bo dolga, mi bomo laãni!«

Med krohotom voj‰ãakov sta odjezdila poniÏana Bizantin-ca iz Turrisa in beÏala na jug.

Takoj nato se je zbrala srenja veljakov in stare‰in v posvetter sklenila zavezo, da zbero takoj vojsko Anti in Sloveni terudarijo zdruÏeni na bizantinsko zemljo. Poverili so najugled-nej‰im veljakom nalogo, da pohite med Slovene in Ante terskliãejo ljudi na ma‰ãevanje.

Po zboru so ves dan pirovali, prisegali na Peruna kazen Bi-zancu, izlivali v ogenj med v tolaÏbo Morani, rotili se na vile

pogorkinje in povodkinje, da se ne spro nikdar veã bratjemed seboj in da ne zamenijo prej sekire s plugom, doklèr nebo svobodna last njihovega rodu vsa zemlja do Hema. Inmed vsemi vzkliki in prisegami je enooki kozelnik razkriãa-val ãuda slavnih dni, ki jih je razbral iz obisti in droba zakla-nih jagnjet in ovnov.

Ko je v pozni noãi navdu‰enost obnemogla, ko so SloveniAntom razodeli vse po dvakrat in trikrat, kako so gospodarilipo Meziji, kako nagrabili obilen plen, ugnali Tunju‰a in po-davili Hune, sta sedela ob ognju sama Iztok in Viljenec.

Svaruniã sicer ni dvomil, da prepriãa Ante o izdajstvu inzvijaãi Bizantincev. Toda takega uspeha se ni nadejal. V nje-govih Ïilah je vrelo; nikdar ni pouÏil toliko medu kakor taveãer. Oba naãrta, Irena in pohod na jug, ki sta bila pred ne-kaj tedni kakor dve migljajoãi zvezdi nedogledno daleã, stamu padla hipoma v naroãje. Vse sanje so zorele v resnico,njegovo hrepenenje se je nasiãevalo, njegovo srce se je tres-lo v bojazni, da so mu bogovi naklonili preveã.

Kljub temu ni pozabil, da je treba takoj Ante pridobiti zasmer pohoda. Hotelo se mu je nad Toper in od ondod po Ire-no. V valovih sreãe, ki so ga nenadoma oblili, je zaÏelel ponjej tako iskreno, da bi ne prebolel in si ne upal voditi vojske,preden je ne zagleda in ne pritisne na srce.

Zato je govoril Viljencu o naãrtu, opisal, kako nevaren bibil prefekt Rustik, ko bi jim pri‰el za hrbet, in ga uveril, da jeedino modro in koristno, ako razdenejo najprej to gnezdo inodidejo potem ob obali pred dolgo ozidje bizantinsko. Vilje-nec mu ni ugovarjal. Kakor je prej mrzil mladega Slovena, gaje zaljubil sedaj z vso strastjo in ne‰tetokrat ponavljal:

»Iztoãe, Svetovit te je izbral! Iztoãe, osvoboditelj naroda!Ma‰ãevalec oãetov!«

Dasi so bili voj‰ãaki brez skrbi, JaroÏir ni dovolil, da bi biloozidje brez straÏe. Pet najtreznej‰ih moÏ je razpostavil poodkrhnjenih stolpih na ozidje. In ãudno! Po polnoãi je zatro-bila straÏa. Dremotni in omamljeni Sloveni in Anti so zbeganiiskali ‰lemov in meãev, ãuvarji so pla‰ni priganjali konje sstepe.

Iztok ‰e ni bil zaspal. Njegov glas je zazvenel, spanec vsehSlovenov je bil pregnan, vsak se je v hipu osvestil in streznil.Brzde konj so cingljale, oklepne zapone so pokale, jezdec zajezdecem je bil hipoma na sedlu, da je strmel Viljenec ob toli-kem redu in ni mogel veleti Antom besedice, ko so se spo-gledovali, begali sem in tja, zgrinjali se v gruão in zopet brezreda razbegavali.

Iztok je stal na ozidju in prislu‰kal. Od severozahoda se jeãulo homotanje in hrumenje, kakor kriki bojeãe mnoÏice.Vlekel je na uho, zastavljal dlani za uhlje. âimdalje veãji ne-mir se ga je pola‰ãal.

»To je hrup Slovenov! To je na‰a vojskal Kaj se je zgodilo?âemu gonijo plen ponoãi?«

Zaskrbelo ga je. Vmil se je roãno z ozidja, skoãil na konja,zasukal ga in vsi Sloveni so brez besede udarili za njm iz trd-njave.

Viljenec se je prestra‰il.»Kaj se je zgodilo? Ali gredo Sloveni nadnje? Ali so Varhu-

ni? Zakaj je zbeÏal Iztok? Prevara?« Sum mu je stisnil prsi,strah ga je prevzel, vero je izgubil v Slovene. Toda kaj naj bistoril? ZbeÏal? Ne uteãe. Sklical je zbor veljakov. Ugibali so.

razmi‰ljali, klicali kozelnika, ãas je hitel, sami so bili brezsklepa in brez sveta, da se je Ïe priãelo Ïariti jutro.

Tedaj so se Ïe pokazali v stepi ble‰ãeãi oklepi. Iztok se jevraãal s polovico voj‰ãakov.

»Prekletstvo Bizancu!« je zavpil, ko je prijezdil v Turris.Anti so osupli gledali v znojnega Svaruniãa, ki so mu ‰vigaliognji iz oãi.

»Bizanc se je zvezal tudi s Heruli zoper nas! Prekletstvo!Napadli so na‰o vojsko, vzeli ves plen, osvobodili bizantin-ske ujetnike in Slovene pognali v beg! Prekletstvo!«

»Pogibel! Pogibel!« so kriãali Sloveni.»Ma‰ãujmo se!« je zarjul pobesneli Svaruniã. »Bratje, na

delo! Nad Bizanc!«Razpalil je ‰e bolj ogenj med Anti. Na konjih so si ponovili

prisege in od‰li takoj, da. se razlije oglas o miru, sklenjen medbrati, in glas po ma‰ãevanju do zadnje staje Slovenov in An-tov.

Iztoka je pekla jeza, veãja ‰e na lastne brate kakor na He-rule.

»Tolpa, tolpa pijana, tolpa, brez glave so bili, zato so po-raÏeni! Ovni, z Ïelezno roko vas zgrabim in popeljem dozmag! Na bogove, da zares!«

DVAINDVAJSETO POGLAVJE

V nekoliko tednih je zemlja krog razsutega Hilbudije-vega tabora na desnem bregu Donave mrgolela voj‰ãa-

kov, slovenskih in antskih. Plavi na veletoku so pluli noã indan in prevaÏali ljudi, konje, Ïivino, in bra‰no. Srca bratskihrodov so kipela od veselja. Vsepovsod, kamor so dospeli po-slanci o velikem pohodu v ozemlje Bizantincev s sporoãilomo sklenjenem miru med Anti, vsepovsod so se dvignili valo-vi navdu‰enja. Zamrza in srd, ki sta gorela v du‰ah, zapalje-na po prevarah hunov in Bizanca, sta ugasnila pod naravnosilo, ki je klicala kri h krvi, brata k bratu. TeÏka teÏa, ki je mo-rila rodove, se je valila s prsi, da so spro‰ãene tem svobodnejezadihale, da je umetno umorjena ljubezen tem gorkeje, tem-silneje vzplamenela. Stare‰ine so morali s silo ugnati tolpe, daje ostalo nekaj ljudi doma za varstvo ãred, Ïena in otrok. Star-ci, ki Ïe desetletja niso pripasali jermena krog ledij, so se po-mladili, pobrusili bojno sekiro, osnaÏili meã in si ga obesili obledja. Zbori deklet so zavrgli vretena, pustili staje ovac in seoboroÏili s tuloni in lokom ter pevajoã odrinili z mladci navojsko. Za Donavo. na zbirali‰ãu so si segali v roke slovenskiin antski stare‰ine, meja‰i in so sedje, vrli prijatelji nekdaj, po‰ãuvanju Hunov pa smrtni sovraÏniki. Zamenjavali so pla‰ãe,darovali drug drugemu lepo rezljane pu‰ãice, vabili se medseboj na obede, si napivali z medom in si prisegali veãno verona bogove in na sence pradedov. Slovenski mladci so zalju-

bili antske mladenke, vsak dan se je svatovalo, ves tabor je bilnavdu‰eno pirovanje, sveãan praznik sprave. VraÏarice sovedeÏevale bodoãnost mladih poroãencev, kozelniki so bilizaposleni od zore do mraka ob obilnih obetih, ki so vsi prero-kovali slavno slavo, brsteão iz bratovske ljubezni.

Zadnji je preplul Donavo Iztok s konjico. ·tiri sto oklopni-kov je jezdilo za njim, urejenih in oboroÏenih po bizantinsko.

Ko je mnoÏica zagledala Svaruniãa na ãelu izbrane ãete, jeza trenutek vse obmolknilo. Mladci in dekleta, starci in pa-stirski poganjaãi, veljaki in stare‰ine, vse se je nagnetlo —proti junaku. V sonãnem blesku je gorel njegov ‰lem, od dra-guljev na zaponah po ramenih in prsih so se odbijali sonãniÏarki, da je gorelo iz njega, kakor bi ogenj njegovega pogumaproseval oklep in vÏigal okolico. Za njim so migotali oklepijezdecev, trepetala bliskovita kopja in roÏljale verige, na ka-terih so viseli meãi.

MnoÏica je prebila prvo zamamljenost, ko se je oglasil skr-han vzklik; ‰e ves bojeã, kakor v globokem spo‰tovanju inbojazni sredi vesoljne tihote se je odtrgal izmed mnoÏice. Alitedaj se je zgodilo, kakor bi kaplja odrinila zatvornico razdiv-janemu toku. Zagrmelo je po vsej vojski. Zaropotali so tuli napleãih, dvignile se sulice in kopja, zazveneli so meãi, roke sozavihtele sekire nad glavami.

»Slava! Iztok je velik! Perun je z njim! Slava Perunu! Pogi-bel Bizancu! Na ma‰ãevanje, na ma‰ãevanje!«

Svaruniãu je pljusknila kri v lice. Ob‰la ga je nepremagljivaslast, zbudila se mu sla, da bi v tem trenutku zavladal nadnjimi in bi se uresniãilo, kar je govoril Volk stare‰inam: Des-pot hoãe biti Slovenom in Antom!

Toda Iztok je obvladal trenutno ãustvo. Kakor od sramu je

povesil glavo, napel povodce, da se je vzpel konj in odbeÏalv dolgih skokih skozi mnoÏico. In vsa konjenica je v divjemdiru planila za njim, v strogem redu, da je zemlja bobnelapod kopiti, da je du‰il Ïvenket oroÏja ãedalje bolj navdu‰enokipenje vojnih vzklikov. Ko je ãeta izginila v hrastov log, se ‰eni poleglo navdu‰enje. Starci so se solzili v zanesenosti, mla-denke so stezale roke za junaki in veljaki so se zbrali v gruãoter s prisegami in zarotbaml zatrjevali, da z Iztokom osvojevse zemlje.

Med navdu‰enim viharjem je jezdil Iztok zami‰ljen protigomili, kamor so zasuli Hune s Tunju‰em. Pretreslo ga je, koje zazrl pred seboj ãrno prst, pod katero so trohneli tako hra-bri borci. Ko se je pribliÏal grobu, je zaprhal njegov Ïrebec instresel grivo. Iztok se je ozrl in osupnil. V travi ob grobu jeleÏalo mrtvo truplo deklice z zagrnjenim obliãjem. Hipomase je domislil Ljubinice in zazeblo ga je v srcu. »âe ni utekla,ãe je Alanka lagala, ãe se je varal Radovan, ãe je to osveta Hu-nov?« Kolena so mu klecala, ko je izmaknil nogo iz streme-nov, roka se mu je tresla, ko je odgrinjal naliãje, da je pogle-dal v obraz mrliãu. — »Alanka!«

Srce ga je zabolelo, ko je zagledal rano na lepem vratu inv desnici noÏ. Odvalil se mu je sicer kamen od srca, a prev-zela ga je otoÏnost. Zagrnil je mrtvi lice in sveãano razsodil:»Moãnej‰a od smrti je bila tvoja ljubezen!«

Pozval je voj‰ãake, da so zapalili grmado in seÏgali Alan-kino truplo. Zami‰ljeni so stali barbari ob plamenu, njih srcaso kleãala v spo‰tovanju pred ljubavjo, kakr‰no je gojilo srcelepe Alanke.

Ko se je polegel vihar, se je vrnil Svaruniã k stare‰inam inprosil, naj se brÏ zbere vojni svèt.

Takoj so se zbrali staroste in stare‰ine, ki jih je obkolil zborveljakov in mladcev in mladenk. Zborovali so naglo.

»Kam?«»Preko Hema, kamor koli! Ma‰ãevanje in plen je geslo.«»Kdo naj poveljuje?«»Iztok, Iztok!«Viljenec in Bojan sta se loãila od posvetovalcev in ‰la po

Iztoka. Navdu‰en vihar ga je sprejel.»Iztok vojvoda, Iztok vojvoda!«Svaruniã je zamahnil z roko in prosil, da bi govoril. Vojni

svèt mu je poveril besedo in rogovi so pomirili mnoÏico.»Staroste, stare‰ine, velmoÏje in bratje!«Svaruniã se je po bizantinsko usluÏno priklonil vojnemu

svetu in ljudstvu.»Kako je lep, kako ljubezniv!« so si po‰epetala dekleta. Sta-

re‰ine in velmoÏje so se vzravnali, veseli lepega poãa‰ãenja.»Vojvodstvo mi poverjate?«»Îivel Svaruniã vojvoda!«»Ali veste, da ima vojvoda velike dolÏnosti?«»Vemo; zato smo te izbrali!«»Ali veste, da ima vojvoda trde pravice?«»Vemo; zato jih izvr‰uj!«»Torej sprejemam vrhovno povelje nad bratsko vojsko in

vam prisegam na bogove na‰e, na vile na‰ih logov, na kostipadlih bratov, va‰ih in svojih, da vas povedem na ma‰ãeva-nje, kakr‰nega ‰e ni vr‰il ne Sloven ne Ant. Zaupajte mojemumeãu, zaupajte moji misli! Doklèr smo na zemlji sovragovdotlej sem va‰ vojvoda. Ko se vrnemo, bom zadnji hlapec sta-re‰in in pokoren sluga velmoÏ.«

»Îivel Svaruniã! Slava Iztoku!«

»Darujmo naglo zadnji obet Perunu, potem se dvignimona jug. Jesen se bliÏa. Ako so nam mili bogovi, prezimimoonstran Hema v deÏeli sadja in trte.«

Takoj so se okrenili vsi proti Ïrtveniku, na katerega so bilipoloÏili Ïreci ovna. Viljenec in Bojan sta zakurila grmado,deklice so potresle roÏ in di‰av na ogenj, kozelniki so s sveãa-nim pogledom motrili drob, rod je molãal v sveti poboÏnosti.

Po obredu je Iztok uredil vojsko. Na ãelo ji je doloãil svo-jo izborno konjenico. Vendar je od teh izbral najbolj‰e bor-ce in jih pridelil vsaki zadrugi kot pomoãnike veljakom instare‰inam, ki so vodili gruão mladcev lokostrelcev, zboremogoãnih suliãarjev, oddelke ‰ãitarjev in nazadnje tolpo go-lih praãarjev, suÏnjev in pastirjev, ki so bili oboroÏeni s kiji inbati, nakovanimi z Ïeblji, roglji jelenov in okli merjascev. Zanjimi se je valila neredna tolpa z bra‰nom, vozeãa na telegahmehove medu, suhega mesa in Ïita.

Tako urejena vojska je odrinila ‰e tisti dan proti jugu. Iz-tok je jezdil neutrudno ob vrstah, hvalil, navdu‰eval, ‰ãuvalna sovra‰tvo do Bizanca in storil vse, da je bila vojska dobrevolje in da ni svobode vajena ãeta obãutila, kako jo vodi invlada edino on. Skrbel je, da so imeli dosti oddiha, razsipnoje delil mednje jedi in pijaãe. S tem je utrdil ljubezen, uteme-ljil zaupanje in si razdivjano tolpo podvrgel v strogo pokor-‰ãino, da sama ni vedela, kako in kdaj.

Vojska je naglo dospela skozi oropano severno Mezijo doHema. Tam je dovolil samo tolpi, da je ropala po vaseh Ïi-vino, ker jim je pohajalo bra‰no. Brez odmora jih je vodil na-to ãez Hem — in kakor bi zrasli iz tal, so se pojavili Sloveni inAnti v Trakiji pred bizantinsko trdnjavo na razpotju Filipo-peljske in Solunske ceste.

V hrupnem naskoku so navalili na trdnjavo, jo ugnali, oro-pali, pomorili vse vojake in opori‰ãe zaÏgali.

To je bila prva plamenica, ki je zapisala s krvavim Ïaromna noãno nebo, da se je zaãelo grozno delo ma‰ãevanja. TaÏig je prebudil vso zapadno Trakijo, ki se je bila zazibala vbrezskrbni jesenski pokoj in sedla k mizam, da bi uÏivala pri-delke. Nihãè ni slutil, da bi se dvignili barbari na jesen in pre-droÏili Donavo. Po trdnjavah so sicer zvedeli, da so ropaliSloveni po Meziji, pa da so se vrnili in bili spotoma celo po-raÏeni od Herulov, ki so jim oteli ves plen in re‰ili bizantin-ske suÏnje. Iz Bizanca je pri‰la vest, da so Anti nahujskanizoper Slovene, da je sklenjena z njimi pogodba po slavnemHunu Tunju‰u. Zato je pri‰lo povelje, da izroãi vsaka utrdbapo nekaj vojakov vojskovodju Germanu, ki jih povede skoziIlirijo k morju in od ondod na pomoã Belizarju zoper Gote.Zakaj poslanca, ki sta bila od‰la iz Turrisa, so zalotili varhun-ski razbojniki in ju pobili.

In sedaj so se pojavili barbari tako moãni, tako nenadomain nepriãakovano, kakor bi se bila odprla zemlja in jih izbru-hala na plan. Bizantinski poveljniki so bili prepla‰eni in zbe-gani. Nihãè ni mogel uganiti, kam krenejo Sloveni. ZdruÏitevlegij je bila nemogoãa. Vsak pretor je hitel, da popravi zidov-je, da izkoplje in poglobi jarke, da napelje ÏiveÏa ter tako po-ãaka prihoda barbarov.

Iztok je zaradi Epafroditovega pisma in po lastni sodbiuganil zadrego Bizantincev. Zato je razdelil vojsko v tri od-delke, ki so se razlili proti jugu, vsi z enim smotrom, da sesnidejo pred Toperom. Zase je izbral glavno cesto, ob kateriso bile najmoãnej‰e bizantinske postojanke.

Zaãelo se je stra‰no divjanje. Vsakdanje zmage so ljudi raz-

grele do besnosti. Opijanjeni s krvjo, preobloÏeni s plenom,siti vina, so drli Sloveni in Antje kakor razljuteno valovjegroznega veletoka. Pred tremi divjimi curki, katerim so po-veljevali Iztok, Rado in JaroÏir, je orala brazdo konjica, ki jezaradi naropanih konj in oroÏja rasla dan na dan. Divji mlad-ci so si nadeli oklepe in ‰ãite ter se, gnani s ãarobno silo, pri-klopili urejenim ãetam kakor ud k telesu, od katerega jih jeloãil samo meã, samo stra‰no sproÏeno kopje. In kadar kolije zazevala rana v obrani ceste, kadar je buknil proti nebuãrni dim in naznanil, da je rilec vojske pogazil trdnjavo, se jerazlila tolpa po okolici in palila, ropala in morila z grozo,kakr‰ne ‰e ni doÏivela Trakija. Vse vasi, polja in livade so bileseÏgana pokrajina, po kateri je leÏalo ne‰teto mrliãev. Hem jeizpraznil dupla in ‰pilje ter poslal oblake vranov in jastrebovza vojsko, da so bili Ïalostni pogrebci mrliãev z razbitimi gla-vami, umrlih na konicah kolov, raztrganih in razãveterjenih,oÏganih od plamenov, pomendranih od konj in poseãenih odmeãev. Zakaj kogar je zgre‰il meã voj‰ãakov, tega je zadel kijtolpe, katere se je polastila ljuta slast po klanju, da niso pri-zanesli ne starcu ne dojenãku. Trume deãkov in deklic, kr‰ãe-nic, so zajeli, trope govedi gnali na sever proti domu, vãasihpa zaradi obilice plena iz same objesti zapalili staje z Ïivinoin jo seÏgali.

Celo Iztok se je opijanil od neprestanega boja. Njegov meãni udaril nikdar na moÏa brez oroÏja. Kjer je bil bojni meteÏnajgor‰i, tam se je gibal njegov ‰lem, udarjal njegov meã.·lem mu je bil posut z udarci, prsi rjave od krvavih srag, rokaoÏuljenii od roãnika. Vedel je, kaj dela tolpa. BeÏal je prednjo, studilo se mu je, toda tiha slast mu je zaeno grela srce.

»Ma‰ãevanje vr‰im, grozno ma‰ãevanje,« je mrmral, kadar

je poãival po boju samoten na ravnini, v gozdu, vrh griãa.»Devet bratov mi je umoril Bizanc — stoterno ma‰ãevanjezanje! Sestro Ljubinico je umoril Bizanc — kdo drug? Hun nibil sovraÏen Slovenom, doklèr ga ni podpihnil Upravda! Ma-‰ãevanje zanjo! Ireno je preganjal Bizanc in muãil in jo hoteloskruniti, O, ma‰ãevanje, ma‰ãevanje! In mene samega! Ha,privezala me je vlaãuga k jaslim, da bi me poãasi umorila, dabi se napasla ob mojih boleãinah! Ma‰ãevanje!«

In ob takih mislih se je oglasil krik preganjanih, jok ujet-nic in vzdihi umirajoãih kakor pesem, ki jo je z naslado pilonjegovo uho. V tej omami se je zbudila ljubezen. Nemirno jezahrepenel po Ireni. Ponos se je dvigal v njem.

»Ne bo‰ se me sramovala junaka, ker ljubi‰ junake. Pred-te stopim, ovenãan z zmago! Vsa vojska te poãasti kot cari-co. Posujem te z dragulji kakor despojno, ti edina!«

Ni bil veã daleã od Topera, da kaznuje tam tudi strica Ru-stika. In potem! Kam? V njegovi du‰i je vstala drzna misel.Kam? V Solun. Toda ne sam! Z vojsko pridem ponjo! V naj-lep‰i palaãi bova svatovala. Ona, ki se skriva sedaj, bo sedlana prestol in ljudstvo bo vriskalo od radosti in ãa‰ãenja podnjenim oknom. Da, Irena, ne bo‰ se sramovala svojega ljube-ga!

Ob takih trenutkih ga je prevzelo tako neukrotljivo kopr-nenje, da je vstal, zdramil trudno vojsko in jo brez oddihagnal dalje, da bi ãimprej dospel pred Toper.

Prefekt Rustik je naglo zvedel o pohodu barbarov. ·tevil-no beguncev se je otelo za ozidje. Vsi so govorili o grozotahbarbarov, a nihãè ni vedel, koliko jih je in kam so namenje-ni. Rustika je mikalo, da bi jim udaril iz Topera naproti. Poslalje ogleduhe, od teh se mnogi niso vrnili, drugi so poroãali o

tisoãih Slovenov, nekateri pa pravili, da je samo razbrzdanadrhal, ki bi jo uÏugala ena sama njegova stotnija. Ker so bilepoizvedbe tako nejasne, je prefekt sklenil, da poãaka v Tope-ru. Najmanj‰e bojazni ni obãutil. Posadka je bila moãna; po-leg tega je oboroÏil ‰e tisoã me‰ãanov, da bi uspe‰no in zlah-ka branili moãno ozidje vso zimo.

In ne samo, da se Rustik barbarov ni bal, celo veselil se jepo tihem njihovega prihoda. Zakaj pred dvema dnevoma jedobil grozeãe pismo od Azbada iz Bizanca. Magister equitumje zaman potoval v Drenopelj, da bi sprejel Ireno in jo odve-del v Bizanc. V carski palaãi jo je zaman ãakala Teodora.

Ne despojna in ne Azbad nista dognala niãesar o njej. CeloRustik je zvedel za rop Irene ‰ele po osmih dneh, ker so Nu-midovi razbojniki pometali vsa trupla v globok jarek in za siloprikrili dejanje. Stric je po‰iljal vohune na vse strani. Todanajmanj‰ega sledu niso dobili. Pogoltnila jo je noã in stric sije grizel ustnice v bledem srdu in strahoma ãakal poroãil zdvora.

In sedaj je pri‰lo pismo od Azbada, ogorãeno, polno gro-Ïenj in oblastnih Ïaljenj. Oãital mu je, kako stra‰no je razÏalildvor, kako naj se trese pred despojno in da je edina re‰itev ta,ãe neutegoma po‰lje Ireno do njega, da jo povede k despoj-ni. Rustik ni odgovoril na pismo. âe sporoãi, da jo je poslal,mu ne bodo verjeli. âe pove, da so jo oteli neznani roparji, gakaznuje dvor zaradi neprevidnosti. Zato je razmi‰ljal in pobizantinsko sklenil, da hitro izterja jesenski davek in s polnoblagajno uteãe — kamor koli.

Vtem so se pojavili Sloveni. Vzradostil se je tega, ker jeupal, da med vojno pozabita Azbad in Teodora na Ireno inzaeno tudi nanj in njegovo kazen.

Iztok se je pribliÏal Toperu za dva dni hoda. Vojsko je usta-vil in ji velel poãitek. Radu in JaroÏiru je poslal sle, naj takojustavita ropanje in se pridruÏita njemu. Sam se je nato pre-oblekel v traãanskega kmeta, odbral nekaj tovari‰ev in odjez-dil proti Toperu, da bi si ogledal trdnjavo.

Ko se je ãez tri dni povrnil, so bili zedinjeni vsi trije voji.Vojska je kriãala in veseljaãila in kakor v pijani blodnji Ïive-la edino trenutkom zmage. Izku‰ene voj‰ãake pa je zaskrbelo,ko so zapazili na Iztokovem ãelu oblak skrbi.

»Ne zavzamemo mesta, ãe ne prevarimo Rustika. Pol voj-ske bi si razbilo glave. Tako je ozidje Tolpera.«

»Ljudem o tem molãimo,« je pripomnil JaroÏir, »da se neupro.«

»Molãimo in mislimo na ukane,« so pritrjevali drugi vrlivoj‰ãaki Iztoku.

Svaruniã je ukano Ïe nosil v glavi, eno, in dve in ‰e veã.Zato je skrbel najprej za tolpo, ki bi ga samo ovirala pri delu.Ukazal jim je, da so zasedli prazna sela v dolini, strogo prepo-vedal poÏigati stanovanja, naroãil varovati in straÏiti ujetni-ke ter ãuvati in skrbno pasti ãredo. Najbolj‰o vojsko pa je od-bral in loãil od tolpe; Zanesljive mladce je razposlal na straÏoproti vzhodu in zapadu. Vsak dan so morali poroãati, te bizapazili bliÏanje bizantinskih ãet.

Ko je tako oskrbel, da mu ni mogel nihãè nenadoma zahrbet, je v temni noãi jel voditi ãete po gozdovih in globelihproti Toperu. Vsak voj‰ãak je moral vzeti s seboj bra‰na zateden dni. Odloãno je velel, naj vsakega sumljivega ãloveka,ki bi ga sreãali, pri priãi usmrte. Ni zaupal Rustiku, da bi biltako kratkoviden in bi ne po‰iljal iz Topera oglednikov.

Ko je bila v dveh noãeh glavna sila vojske poskrita v goz-

dovih, globelih in kotlinah, ki so proti vzhodu obdajale mestoToper, je poveril vodstvo slabo oboroÏenih Slovenov in An-tov JaroÏiru. Zapovedal mu je, naj jih vodi pri belem dnevu,hrupno in kriãeãe, po navadi barbarov, pred Toper.

JaroÏir je na povelje poblisnil z levim oãesom. Dobro je ra-zumel Iztokovo ukano.

Udaril je takoj z velikim krikom v velikem neredu kakorãreda drobnice po cesti proti trdnjavi. Prvo noã so se ustaviliv dolini in zanetili ognje ter gnali hrup, da je Rustik zlahkazvedel v Toperu: barbari se bliÏajo. Navsezgodaj drugo jut-ro se je podila ãeta v veãjih in manj‰ih zborih po cesti, polozah in travnikih, dospela popoldne pred Toper in zavilanaravnost pred vzhodna vrata.

Po obzidju se je ble‰ãalo ‰lemov in oklepov. Na stolpu privratih je stal sam Rustik in motril z zasenãenimi oãmi priha-jajoãe zbore Slovenov. Ko je presodil moã, ko je videl divjinered, gole prsi, vihrajoãe lase, tu in tam zveÏen ‰lem na gla-vah barbarov, mu je legel porogljiv nasmeh krog ustnic. Zlevico si je segel preko prsi, kakor bi rekel: »Ba, ne boste pre-drli na‰ih oklepov, psi barbarski!«

JaroÏir je ustavil tolpo toliko pred stolpom, da jih niso do-segle strelice, ki so zaãele frãati z ozidja. Sloveni so se kole-bali po tleh od smeha, nekateri skakali po zapiãene strelice,jih pulili iz zemlje in jih proÏili z izbornimi loki nazaj, da somnoge zasiãale ãez ozidje, kjer so se jim vojaki in zvedavime‰ãani strahonta ogibali. Vselej se je ob takem prizoru raz-legel krohot med Sloveni in nove strelice so prifrãale prav nastolp in celo ranile nekaj vojakov. Divji krik je spremil takopu‰ãico in tolpa se je ãedalje bolj zabavala. Klicala je Bizan-tince na boj.

»Pridite, Ïelve pisane, da vam sleãemo Ïelezne srajce! Daj-te svoje ãrepinje pod zob na‰ih sekir! Dajte in pridite iz krto-ve gomile! Sicer vam zapalimo hi‰o kakor jazbino! Na Pe-runa, na kolec vas nabodemo, kakor smo va‰e brate, beÏeãepolhe, poljske mi‰i. Da, da, mi‰i ste, Bizantinci. V morje vaspahnemo kakor Ïabe v luÏo!«

Nove plohe strelic so pokrile ozidje, da je marsikateri vo-jak zajeãal in se opotekel. In vnoviã so se jim rogali Sloveni injih zasmehovali.

Rustika je trla gnev. S stolpa je motril neprenehoma v da-ljavo in ãakal novih barbarskih ãet. Ni jih bilo. Hipoma se jeodloãil. Roãno je izginil njegov zlati ‰lem s stolpa, zazveneleso trobente in rogovi, z ropotom so zazevala vzhodna vratain proti Slovenom je drla strogo urejena legija hoplitov. Z ozi-dja so se umaknili vojaki, vsa posadka je udarila na izpad.

Stotine sekir in kopij je zaÏviÏgalo po zraku in se zarilomed legijo, da je za trenutek omahnila. Ali zazvenele sotrombe, mogoãen klin, odet v jeklo in Ïelezo, se je zapodilproti barbarom.

Tedaj se je zaobrnila tolpa in beÏala kakor plaha zverjad navse strani. Bizantinci so jih gnali navdu‰ehi, pehali za njimikopja, kjer se jim je ustavila ãeta, jo naskoãili, porazili nekajbarbarov, druge zapodili v beg. Z ozidja jih je spremljal zma-goslavni krik me‰ãanov, vikanje Ïensk in otrok. Rustik pa jegonil srdit in ponosen stotine barbarov vedno dalje in daljev tesne soteske, upajoã, da jih tam zgrabi stisnjene in pose-ka kakor pse do zadnjega moÏa.

Toda nenadoma so zadoneli rogovi Slovenov in Antov. Odvseh bregov, z vseh strani, iz gozdov in sotesk je zagrmelo s

silno jeko. Rustik je obstal okamenel. Niti za hipec ni pre-mi‰ljal, kaj pomenijo ti glasovi.

Spoznal je ukano barbarov.»Nazaj! V Toper!«To povelje so glasile troblje. Legija se je strnila in v beÏe-

ãem koraku hitela proti mestu. Toda bilo je prepozno. Naj-veãja sila Slovenov z Iztokom na ãelu jim je udarila v bok inrazklala vrste: V obraz je legiji planil Rado, za hrbet je nava-lil JaroÏir z beÏeão tolpo, ki se je vrnila.

Po ozidju se je razlegel jok Ïensk in otrok. Mesto je popla-vila zme‰njava. Nekaj bogatih druÏin je ubeÏalo na ladje, zanjimi so hiteli reveÏi, ali bogatini so jih pehali iz ãolnov v mo-rje, da se niso potopile preobloÏene ‰ajke. Stotine ljudi se jeborilo z valovi, klicalo na pomoã, toda bogate jadrnice sosprejele samo svojce; dvignili so sidro in odpluli proti Solu-nu.

Pred Toperom je medtem ponehal bojni meteÏ. Od vse le-gije je beÏalo nekaj desetoric vojakov brez smotra in ‰e te sogonili drzni Sloveni do trde noãi. Vsi drugi so obleÏali mrtviali mrli in vzdihali z bolestjo na okrvavljenih licih. Sloveni inAnti so bili izmuãeni, da se po boju niso oglasile davorije inda si sam Iztok ni upal gnati borcev nad mesto, ki bi ga spoãi-ti zlahka zajeli v splo‰nem strahu in grozi.

Zagoreli so sicer ognji, pa naglo pogasnili. Vojska je zapalav grobni sen.

Iztok je bil vesel zmage. âudil se je ãetam in njegovo za-upanje v moã vojske je doseglo vrhunec. Sklenil je, da lakojdrugi dan razru‰i mesto — in potem …

V sanjah je objel Ireno in svatoval sladko svatbo v Solunu.V zgodnje jutro so se zbrali voj‰ãaki krog Iztoka. Dasi so

pogre‰ali mnogo tovari‰ev, so bili vendar veseli in so ãutilizadosti moãi, da zgrabijo in razsujejo Toper. Spleli so takojlestvice; nasekali debel in naskoãili ozidje na vzhodni strani.Toda Toper ni bil nepripravljen. Me‰ãanska legija je jasnospoznala, da si mora pomagati sama. Zapahnili so skrbnovrata in se postavili na ozidje.

Ko je prihrumela prva ãeta Slovenov in zaãela plezati naozidje, se je ulila reka vrelega olja na gole barbare, curki go-reãe smole so jih obrizgnili, da so se cele gruãe tuleã in riga-joã od boleãin zakotalile pod ozidje.

»Nazaj!« je kriknil Iztok.Vse je beÏalo od zidu, medtem ko so si najbolj opeãeni v

blaznih boleãinah suvali noÏe v prsi in si sami zadajali smrt.Svaruniãu je bilo jasno, da tako paã ne sme napadati me-

sta. Îal mu je bilo ljudi. Zato je poslal takoj v gozde tesaãev,da so podirali drevesa. Iz hlodov je postavil nekaj stolpov na-sproti mestnemu zidovju na vzhodni strani. Hkrati je dal gra-diti dve premikajoãi se strehi v podobi bizantinske Ïelve. Koje bilo v treh dneh delo dovr‰eno, je razpostavil po teh stre-hah najbolj‰e lokostrelce, ki so zaãeli s silnimi loki sipati to-liko strelic na stolpe in ozidje, da so slabo oboroÏeni me‰ãanibeÏali in se skrivali pred smrtonosno ploho. Zaeno so priri-nili na valjih »Ïelve,« do vrat in naslonili strehi k zidu. S stol-pov so branilci valili nanje debelo kamenje, ulivali kropa, to-da streha je bila tesana iz debelih brun in se ni udrla pod teÏokamnov. Tudi so strelice pregnale branitelje z ozidja in seki-re pod Ïelvami so zaãele stresati in dolbsti teÏka, okovanavrata. Vso noã so delali, vso noã kopali in sekali. V jutro jezazevala rana, vrata so odnehala, teãaji so se podali, zapahiodleteli, vojska je dobila vhod v trdnjavo. Iztok se je umaknil,

tolpa je drla skozi zid in zaeno plezala po lestvah od vsehstrani v mesto. Branitelji so obupali in se poskrili po hi‰ah.Sloveni so divjali in do noãi pomorili vse, razdejali, kar sodosegli, in na veãer v pretoriju zaÏgali velike ognje ter daro-vali Perunu.

To noã so Sloveni prviã slavili bojno slavje na obali Egej-skega morja, prviã so poslu‰ali ‰epetanje valov in v jutro jimje vz‰lo sonce tako zmagovito in veselo kakor njih dedom ‰enikoli prej.

Begunci iz Topera so pripluli v Solun in z grozo govorili obarbarih, ki imajo urejeno vojsko, silno in ‰tevilno, da preho-dijo lahko z njo Helado. Stanovalci so se razburili, posadka jerazposlala oglednike, ugledni me‰ãani so zakopavali drago-cenosti v kleti in zapu‰ãali mesto.

Edino enega v vsem mestu ni zaskrbelo, in ta je bil Epafro-dit. »Usoda opravlja svoje delo,« je preudarjal, zavit v filozof-sko oglavnico. »Pri‰la je ura Dopolnjena je mera Bizanca!« In‰e enega je vzradostila ta povest: Radovana, godca, ki je res-niãno pri‰el v Solun in se preobjedal ob Epafroditovem bo-gastvu. Zahrepenel je po zmagoslavnem hrupu, po raju de-klet, po slovenski pesmi, ki je molãala v Solunu. Zato je opr-tal plunko in se napotil v Toper. Vedel je, da nosi s seboj novoveselo skrivnost za Iztoka in Rada. Gnala ga je sla po ãasti inhodil je spoãit kakor mladec.

Pojavil se je nenadoma drugi dan po zmagi med Sloveni.Zapela je plunka, zapela pesem, rod je vzkipel in ga pozdrav-ljal. Radovan pa je ponosno ‰el pred Iztoka, dvignil roko inizpregpvoril z globoko slovesnostjo: .

»Izpolnil sem prisego, Iztoãe! Na‰el sem jo! Ljubinica Ïivi

in te pozdravlja in tudi tebe, Rado, dasi bi morala biti moja,ker sem jo otel jaz, ne ti, mladec.«

Radu se je oÏarilo mraãno lice, v oãi so mu stopile solze;razkrilil je roke in se zgrudil k nogam Radovanu, mu objelkolena in se razplakal od veselja.

TRIINDVAJSETO POGLAVJE

Kakor drhtavica radosti je pre‰inilo vojsko, ko je zvedelapovest, da Ljubinica Ïivi. Zakaj velik je bil njen sloves v

Slovenih in velik pri Antih. Iztok je takoj odposlal pet najhit-rej‰ih jezdecev na sever v gradi‰ãe, da vzradoste oãeta Sva-runa, ki je v polmraãnem umu trpel silneje zaradi edinice ka-kor zbog devetih sinov .

Radovan je uÏival ãast in slavo, kakr‰na mu ni bila dodelje-na ‰e nikoli.

Vse deklice so kurile kresove boginji Vesni in Devani tervodile vesele raje, Iztok je velel ljudem pokoj. Trume so se-dele dolge ure na obali in strmeã zrle v nedogledno daljo povzvalovljeni morski gladini, ki je ‰e nikdar niso videle njiho-ve oãi.

VelmoÏje so poleÏkavali ob jagnjetini, si natakali vina izrimskih, vrãev, zaplenjenih v Toperu, in se radovali brezskrb-no kakor na lastni zemlji.

Rado se je izpremenil, kakor se izpremeni groze polna noãob sonãnem vzhodu. Odkar je Tunju‰ otel Ljubinico, je nje-govo lice okamenelo. V mlado ãelo so se zajedli mraãni razo-ri, krog stisnjenih ustnic so se zarezale globoke ãrte, oãi so sepoglobile pod sr‰eãe obrvi, od koder so goreli samo plame-ni srda, gneva in ma‰ãevanja. Celo Tunju‰eva smrt mu ni zatroho ujasnila obliãja. In ko je vodil svojo ãeto na pohod, jedivjal tako stra‰no, da so se tresli pred njim voj‰ãaki Sloveni

in si ga niso upali ogovarjati, kadar je leÏal po boju mraãen inzami‰ljen sam ob svojem ognju.

In sedaj je na to od bridkosti postarano lice planila zarja.Kakor otrok se je smehljal, kakor jagnje hitel za godcem in gaprosil:

»Oãka, govori, pripoveduj, kako si jo na‰el, kje biva, ali jezdrava? Ali hrepeni po svojem Radu? Govori, ãe ne —«

Godec ni bil radodaren s povestjo. Zavedal se je, da je nje-gova slava dosegla vrhunec, in udobno mu je bilo vrh te slav-ne gore. Zato se je obotavljal.

»Govori, pripoveduj! Kakor otrok v babico sili‰ vame. Po-vedal sem, da sem izpolnil prisego. Dovolj! âe ti ni v‰eã, hodiza njo in jo i‰ãi, kakor jo je iskal Radovan in se na tem potupostaral od truda. Kdor hodi, se izhodi!«

Rado je otroãje Ïalostno pomolãal in se tiho jezil, ko je go-dec vpra‰eval voj‰ãake o pohodu, o plenu, o mrliãih in o ju-na‰kih dejanjih.

»Oãka, pij! Dobro in sladko je vince! Poglej, prinesel sempoln vrã!«

Rado je sku‰al godca zvedriti s pijaão, da bi se mu razve-zal jezik.

Godec se ni branil ãa‰e. Ko pa je izpil, je namrgodil lice iz-pljunil daleã od sebe in rekel:

»Dobro in sladko vince! Tako pravi‰ ti. Jaz pa pravim, dasita vrana gladni ‰e nikoli ni verjela. Pri Epafroditu v Solunusem si s takim vinom roké umival. Na bogove, ne laÏem!«

VelmoÏje so se zaãudili.»Ne laÏem, pravim!« je ponovil Radovan in pljunil drugiã.»Pa kljub Epafroditovemu vinu ne bodi ohol in povej, kje

je sestra in kako si jo na‰el!«

Za godãevim hrbtom se je oglasil Iztok. Veljaki so se od-maknili in ga povabili vsi z velikim spo‰tovanjem k ognju.Zakaj odkar je rod pomnil, ni doÏivel tako slavnega pohodakakor pod Iztokovim poveljem. Celo Radovan je obãutil ne-kaj. kar je sijalo iz Iztokovih oãi kakor povelje.

Vendar mu ni prizanesel z besedo.»Iztoãe, ne pravi, da sem ohol, da ti ne reãem, da si niãe-

murnik ti, ãe tako govori‰ z mano. Le nosite se, mladci! Popravici vam reãem, da le stari voli potegnejo iz drage, ãe ‰enisi pozabil, Iztoãe. Ne bil bi ti izmaknil glave iz precepa, daga ni razmaknil Radovan!«

»Oãka, ne opona‰aj! Slavo Ïanje‰, ãemu se jezi‰ na setev!Povej naglo o Ljubinici in govori o Ireni! Nismo v gradi‰ãu.âas je drag in nevaren!«

Iztokov pogled je tako odloãno veleval, da je godec molãeizplaknil ãa‰o, pozabil izpljuniti in priãel.

»Ko sem prinesel pismo od Epafrodita do tebe, tedaj semtudi Ïe vedel za Ljubinico.«

Radovan je lagal. Tedaj je bil prepriãan, da so jo volcjé po-goltnili.

»Vedel? In mi nisi povedal!«Rado je vzkipel.»Oven! Nisem ti povedal, ker sem modrej‰i od tistega, ki

reãe prijatelju: Pridi nocoj, mastne polhe bo‰ veãerjal z mano.Polhi pa so ‰e v lozi na bukvah in zveãer prinese prazne sa-mostreline in je s prijateljem osmojeno repo. Modrej‰i semod tistega. Numida namreã je pobral Ljubinico sredi ceste, napol Ïivo, na pol mrtvo, nebogljeno sirotko, in jo dal na voz.In tisto noã so prigrmeli begunci, Numida v beg, jaz pa s pis-mom do tebe, Iztok. Ali naj bi bil tedaj Ljubinico pobral v

torbo kakor jerebico? Ne prena‰ajo se deklice v torbah!Oven!«

Radovan je segel po ãa‰i in vnoviã izpil.»Numida torej,« je kakor vzdihnil Iztok.»Nagradim ga! Da se je je usmilil?«»Numida je dober ãlovek in dekle tudi ni, da bi kdo hodil

mimo nje, ãe se ti nastavi sredi pota.«»To bi mi bil vendar razodel. Zakaj si molãal?«»Molãi sedaj ti ali obmolknem jaz! Razodeval bi ti bil se-

veda! Kaj, ko bi bili potoma Numido zajeli razbojniki, ga po-bili in Ljubinico ugrabili. Kaj pa jaz potlej, ha? In ti?«

»Ljubinica je pri Epafroditu, pri Ireni! O bogovi!«Iztok je od veselja vzkliknil in se dvignil na kolena ob og-

nju.»Ponjo!« je kriãal Rado in ‰inil pokonci.»Nad Solun!« so kriãali velmoÏje in tipali po meãih.»Mir, bratje!« je ukazal Iztok in vstal.»Torej v Solunu je, pri Ireni, pri Epafroditu?«»Da, tja sem jo spravil na varno. Sedaj delajta sama. Pri-

sego sem izpolnil.«»Ali ve Irena, kdo je, ãigava je?«»Ve ona in ve Epafrodit in ljubijo se in grlijo kakor golob-

ci!«»Nad Solun! Zatrobite v vojni svèt! Takoj naj se odloãi!«Rogovi so zadoneli, vojska se je vznemirila in hrumela k

zboru velmoÏ.Starosta Bojan se je povzpel na skalo in izpregovoril z

gromkim glasom, da so letela slova preko mnoÏice.»Stare‰ine, velmoÏi, hrabri borci, bratje! Rogovi so vas po-

zvali. Pri‰li ste, da zborujemo. Vpra‰am vas, kdo ne ãisla slav-nega staroste Svaruna?«

»Slava Svarunu! Starosta je velik!«»Vpra‰am vas, kdo je dal veã sinov Morani, veã vrlih bor-

cev kakor on, ko smo se bili za svobodo zoper Hilbudija?«»Nihãè! Devet jih je padlo! Slava sinovom! Slava oãetu!«»Vpra‰am vas, kdo je rodil sina, ki je premagal ãrt med

Anti in Sloveni? Kdo je rodil junaka, ki nas je vodil od zma-ge do zmage in nas ‰e povede? Vpra‰am vas, kdo?«

Vojska je za hip pomolãala, da se je odzvala tem silneje.Zadoneli so vriski, deklice so dvigale roke, mnoÏica je zato-potala z nogami, tolkla z oroÏjem in brez nehanja je vihralopod nebo:

»Slava Iztoku! Slava, slava, slava vojvodu!«Bojan je stegnil roké in pomirjal vojsko. Zaãel je vnoviã.»Vpra‰am vas, ali poznate bolest Svarunovo, ki ga ujeda

kakor kaãa, ker mu je ugrabljena edina, od vseh ãislana?«Vojska je nategnila v Ïalosten, grenkosti poln vzdih.

»Vpra‰am vas, kaj je na‰a dolÏnost, ko smo zvedeli, kjebiva ugrabljena Ljubinica?«

»Ponjo! Za njo!« je grmela vojska.»Vpra‰am vas, ali tedaj tudi ponjo, ãe je za ozidjem, ãe biva

v Solunu!«»Nad Solun! Smrt, smrt Bizancu! Perun je z nami!«Vojska je pobesnela, velmoÏi so dvignili meãe, hrup je glu-

‰il kipenje morja in valov. Rado je ihtel od veselja, objemalmladce in ponavljal: »Nad Solun, nad Solun!«

Molãala sta edino dva, najveãja junaka, Iztok in JaroÏir.Brazgotina na ãelu starega vojaka je ãisto posinjela, z ust-

nic mu je odbeÏala rdeãica. Srepo je gledal na Iztoka in z ost-

rim pogledom iskal misli za temnim ãelom vojvode, ki mu jeÏdela huda skrb na obrvih. JaroÏir je videl, da ãaka Iztok tre-nutka, ko se umiri valovje. Tedaj izpregovori modrost in povevojski, pijani od zmag, da si razbije glave in polomi tilnike obmoãnem Solunu.

Ko so se umirili kriki, ko je samo ‰e od daljnih dalj, od zbo-ra tolpe in pastirjev, — donela jeka kakor odmev, se je dvig-nil Iztok na skalo, kjer je stal starosta Bojan. Previdno. je iz-pregovoril:

»Bratje Sloveni, bratje Anti! Perun nas je vesel, sojenice sevesele, ker so stale ob rojstvu takih junakov, in bogovi so znami, ker smo ma‰ãevali tudi njih oskrunjeno ime, ko smokruto gonili kr‰ãenike. In sedaj — Solun!«

V tistem hipu je zavrelo med mnoÏico. Vsa vojska se jeokrenila. Od vzhoda je gnal med vrste v divjem diru s potom,peno in prahom posutega konja poslanec. Iz hropeãih prsi somu kipele s sklanim, hripavim glasom besede poslanstva:

»Vojska — Bizanc — konjenica — nad nas!«Sredi velmoÏ je obstal na smrt zmuãeni hunski konj. Noge

je razpostavil na ‰iroko, stresal se in utripal po vseh mi‰icah,mladec se je popel v sedlu kvi‰ku, lovil v zmuãenih prsih sapein izpovedal na glas

»Po Solunski cesti od Bizanca jezdi vojska nad nas. Naãe-luje ji veliki vojvoda iz carske straÏe Azbad.«

Po teh besedah se je mladec sesedel, omahnil in padel naroke voj‰ãakom, ki so priskoãili in ga prestregli.

Ljudstvo je prevzela osuplost. Vsi velmoÏje, voj‰ãaki in sa-mi stare‰ine so obmolknili in gledali na Iztoka.

Ko je vojvoda zaãul ime Azbadovo, ga je hipoma pretreslokakor skrb. Prepriãan je bil, da magister equitum ne jezdi iz

Bizanca prazen in slaboten. Toda strah mu je takisto hipomapreminil. V srcu je zasli‰al kakor glas usode, kakor povelje.

»Ni ti dodeljeno, Iztoãe, da bi pil sladkost z njenih ustnic,preden ne dovr‰i‰ dela. Ne nagne se ti cvet prej na prsi, do-klèr ne izgovori‰: Dokonãano, tudi ti, Irena, tudi tvoje trp-ljenje je ma‰ãevano!«

Ob tej misli, da gre sedaj v boj zanjo, samo zanjo, mu jezaÏarelo obliãje. VelmoÏe je oblil ta plamen z veseljem, skrbje ginila, z lica vojvode je sevala nada. Nihãè ni zboroval, ni-hãè se posvetoval.

»Velevaj, Iztoãe! Vojvoda si!«Tako je izpregovoril starosta Bojan, zbor je pritrdil:»Velevaj! Za teboj gremo vsi!«Mladi Svaruniã je zajezdil konja. Pozlaãeni ‰lem je ‰vigal

med vrstami, kakor bi s plamenico begal med gorivom in pri-Ïigal. Zadonela so povelja, zazvenelo oroÏje, zarezgetali ko-nji, zatrobili rogovi. Do noãi je stala vojska v redu in, predenje za ãudo okrvavljeno sonce utonilo v valovih, se je premak-nila konjica in zdivjala od Topera po cesti sovraÏniku naspro-ti.

Tolpa je pognala ãrede v hribe in se poskrila po gozdovihkrog Topera. Njej je bilo naroãeno, naj varuje plen in ãuvaujetnike, doklèr se ne povrne vojska.

Ko je legel mrak, je sredi gasnoãih ognjev ostal sam — Ra-dovan.

»Ne bom potoval ponoãi! Kako so me zapustili! Kakor og-lodano kost. Lepo plaãilo za trpljenje! Nazaj pojdi! mi je na-roãil Iztok. Lahko jim bo‰ utekel brez suma, ker beÏijo boga-tini iz mesta. Gotovo lahko. Ali zato ni treba mene goniti ka-kor pseta. Nazaj pojdi! Nazaj v Solun in pozdravi in povej in

prosi in reci in pripelji jih sem. Seveda! Vsak bi jedel, ãe mukdo strese v naroãje. Prava ljubezen taka, ãe mora starec ote-mati za Ïenine. Takoj pojdi, nocoj, hitro, lepo te prosim, oã-ka—«

Radovan je opona‰al Rada.»Ne bom potoval ponoãi, sem rekel in ‰e pravim!«Godec je jezen od‰el v Toper in zaãel stikati po kleteh.V pretoriju je zasledil ‰e nedotaknjeno shrambo za vino in

jedi. Zasadil je plamenico v prst, zakuril ogenj in zaãel veãer-jati. Po veãerji je nagibal tako dolgo vrã k ustnicam, da staomagala ogenj in on. Naslonil se je z glavo na glinasto poso-do in zaspal.

Ko se je bila po Bizancu raznesla vest o pohodu barbarov, jeUpravdi posinjela polt na suhem licu. Vse noãi je gorela sve-tilka v njegovi sobi in vsako uro mu je silenciarij poroãal onovih grozotah barbarov, o katerih so pripovedovali begunci.Despot je preklinjal Tunju‰a, se oziral hkrati skozi okno nadovr‰eno kupolo sv. Sofije in molil za dar modrosti.

Toda vtem ko je Justinijan upogibal tilnik pod jarmom skr-bi, ki so se nenadoma navalile nanj, se je carica veselila po-hoda barbarov. Do du‰e je bila uverjena, da je to lztokovodelo. Zakaj njeni ovaduhi so prislu‰kali ‰epetanju po taber-nah, namigavanju po forih, ugibanju med vojaki in glasnisodbi brezposelnih bosjakov, ki so drli na jesen v Bizanc. Inves Bizanc je sodil, da je ta pohod barbarov, ki kakor pravil-na vojska napadajo carske vojake na planem, delo in sad Iz-tokov. Niãemnice ni pekla rana carstva, ki so jo zasekali Slo-veni. Dasi je ãrtila s satanskim ãrtom Iztoka, je bilo gizdavostitoliko v njeni du‰i, da je bila ponosna na svojo ljubezen, ker

je v Iztoku, ljubila tako slavnega vojvodo. Zaskrbelo jo je edi-no to, kaj ko bi se zavedel Upravda, da je pravzaprav onavÏgala ta stra‰ni plamen ma‰ãevanja v Iztoku. Kakor bi sezasvetil iz noãi meã in ji nastavil rez na vrat, tako se je hipo-ma domislila Teodora Iztokovega pisma. Davno je bil Ïe uni-ãen ta mali ko‰ãek pergamenta, davno ni pri‰el do Upravdenoben senator veã, ki je tedaj sli‰al to pismo. Tedaj despot niverjel. Ko bi pa danes kdo vstal in mu v bridkosti polnih urahrekel: To je Iztok, to je Orion, katerega jeãarica … Mrzlo jo jespreletelo, ko se je domislila Azbada, ki je z njo in zanjo ko-varil. In odkar ji ni vrnil Irene, ni izpolnil njenega povelja; kerga ni mogel, odtlej ga je mrzila, poniÏevala. âe se ma‰ãujemagister equitum, ãe gre do Upravde general palatincev — ?

Teodori se je kljub bajni svetlobi razko‰nih lestencev za-meglilo pred oãmi. Vedela je, da despota muãi ljubosumje.Kolikokrat mu je Ïe zagrnila oãi, iz katerih so kriãali dvomi,s kopreno, z gorkim objemom, s kipeãimi ustnicami, razpa-ljenimi od verolomnih poljubov. In ãe bi sedaj Azbad, ki to-liko ve, ãe bi govoril in Upravdi zlomil vero vanjo —

»Proã, proã z dvora! Nad Slovene!«V pozni noãi je oblekla preprosto platneno haljo, razpusti-

la lase, zavila glavo v oglavnico in ‰la kakor spokoren menihk despotu.

Upravda je hodil po sobi, glava mu je bila sklonjena globo-ko na prsi. Teodora je nesli‰no odgrnila zaveso in obstala. Kose je obrnil despot proti vratom, je stresnil z glavo, dvignilko‰ãene roke in ostrmel. Teodora je nagnila glavo in ni izpre-govorila.

»O, despojna!« je vzkliknil otoÏno Upravda in hitel k ca-

rici ter jo objel. Njena glava se je trudno naslonila na njego-ve prsi.

»O sveta, edina, kdo ti je ranil srce? Govori, na Krista za-kaj si uÏaljena?«

Pogladil je z roko valovite lase, ki so ji kipeli izpod oglav-nice. Kakor trudna je dvignila glavo in ga pogledala:

»Ali naj se venãa despojna z diademom radosti, ko se upo-giba pod teÏo glava najveãjega gospoda zemlje in morja?«

Upravdi so od ãutja trudne oãi zaÏarele v ãudovitem og-nju, kakor ga ukre‰e najstrastnej‰a ljubezen. Drhteã jo je pri-vil k sebi in poljubil.

Rahlo se je umaknila za korak od njega.»Despot, ni ugasnila luã v moji sobi, ker ne ugasne v tvo-

ji. Iskale so moje misli pomoãi zate. Ob tej uri se mi je rodilamisel, katere ne zametuj, kakor nisi drugih in se nisi varal.«

»Ne zavrÏem je! S teboj je boÏja modrost!«»Koga bi nad barbare? Ni poveljnika, ni vojakov? Je povelj-

nik, so vojaki. Vojaki leÏe v Tzurulu, brezdelje uniãi te naj-bolj‰e jezdece; poveljnik je v Bizancu, naj gre, naj zmaga bar-bare — Azbad.«

Samo za hip je preudaril Upravda: Konjica v Tzurulu va-ruje Bizanc, resniãno, zato naj gre barbarom nasproti!

»O, despojna! Sveãnik peteroramnik ulijem od zlata v darsveti Sofiji, ki te je navdihnila. Zgodi naj se!«

»Ti si pomi‰ljal, ker se boji‰ za Bizanc! Ne boj se za mesto!Na ozidje pojde Teodora, preden se zamaje prestol, na kate-rem sediva! In pred barbari se ne bo tresel nikdar — prestolkr‰ãenikov!«

Teodora je vzkipela in dvignila desnico izpod oglavnice, da

je zable‰ãal beli laket. Upravda ga je z obema rokama prijelin hvaleÏno poljubil.

Teodora je od‰la, krog ustnic ji je poigraval tih smeh, do-klèr ni glasno zadonel, ko je legla na divan kakor deklica izhipodroma, ker je prevarila dva ljubimca, da se poigra s tret-jim.

Upravda je razmi‰ljal do jutra o despojninem svetu. Samje dobro vedel za konjenico v Tzurulu. Toda da bi od vrat Bi-zanca po‰iljal vojake? Ne! Carica je rekla: Na ozidje pojdem!Da, prav ima. Bizanc se lahko ubrani.

Takoj je spisal dekret, s katerim je imenoval Azbada, ma-gistra equitum, za vrhovnega poveljnika carske vojske v Tra-kiji in Iliriji z nalogo, da preÏene barbare ãez Hem in prekDonave. Narekoval je hkrati tajniku poseben ukaz, da morajoizroãiti vse trdnjave po Astiki in Trakiji in Meziji, vsa mesta.predvsem Drenopelj, dve tretjini pehote in konjeni‰tva podpovelje Azbada, da osvobodi zemljo od barbarov.

V jutro prihodnjega dne je bil pozvan Azbad pred despo-ta. Lastnoroãno mu je podal dekret. Azbad je poljubil prepro-go. Roka se mu je rahlo tresla, ko je prijel pergament. Zaslutilje z jasnim prepriãanjem, da je v tem hipu prijel za lovor aliza smrt.

Ko je udarilo kopito njegovega konja ob granit na foru, seje vojskovodja Azbad ozrl na carsko palaão, kjer so bile Teo-dorine sobane. Zazdelo se mu je, da je zasli‰al smeh za zidovi.Hitro se je okrenil, ostroge so urezale konja do krvi.

Do veãera so se razkropili brzi sli po provincah in razneslidekrete o carskem povelju. Azbad je z nekaterimi palatincipriboãniki dospel v Tzurulum in prevzel vrhovno poveljstvo.Potoma je razmi‰ljal in sklenil, da poãaka tako dolgo v tabo-

ru, da se zbere vsa vojska. Ko pa je v Tzurulu zvedel, da soSloveni pred Toperom, se mu je rodila druga misel in zasno-val je ãez noã nov naãrt.

Kakor vampir se mu je vsesala v srce grozna slutnja.»âe je prekleti barbar izvohal, da je Irena v Toperu! Ponjo

je ‰el! Ha, drznost barbarska! Ne dobi‰ je, doklèr diha Azbad,ne ti neTeodora!«

Da bi Sloveni premagali Toper, o tem ni nihãè razmi‰ljal,kdor je poznal utrdbe in prefekta Rustika.

»âakajte, psi barbarski! Udarim vam na tilnik, glave si raz-bijete ob zidovju in potem —«

Azbada je pre‰inila sladkost.»Ma‰ãevanje Rustiku, ma‰ãevanje despojni, plaãilo od Up-

ravde in najveãje plaãilo Irena!«·e pred svitom je sklical vse ãastnike in zapovedal, da mo-

rata biti dve tretjini konjenikov do poldneva opremljeni zapot. Ostali tretjini je dal za poveljnika Nazara, da poãakaskupne vojske in jo privede, kamor bo pri‰lo povelje.

Ko se je nagnilo sonce na zahod, je Azbad odjezdil z izbor-no konjenico po cesti proti Toperu.

Potoma so prednje straÏe ustavljale begunce, lovile kme-te in potujoãe bosjake ter pozvedovale o barbarih. Vsi od-govori so se strinjali, da so Sloveni krenili v Toper.

Azbad je bil zadovoljen. Sanjal je o slavni bitki. Zapra‰i ses konji v hrbte golih barbarov, Rustik pa udari ob tem iz me-sta z moãno posadko. Zmlela jih bosta kakor mlinska kamnaÏito. In potem, potem —

Azbad se je vznemirjal, da je trgal ob povodcih in strastnogonil konja. Tretji dan je Ïe pri‰el preko Hebra. S planjave seje cesta poslej priãela viti pogosteje med brdi in hribi. Azbad

je bil previden. Naloviti je dal kmetov, ki so morali v hribe ingozdove pozvedovat po barbarih, preden je jahal skozi ne-varne soteske. Toda vsi so se vraãali, ne da bi bili ugledalienega samega Slovena. Pravili so, da jeãi vse prebivalstvo vstrahu in grozi, da so sela prazna, Ïivina poskrita v gozdih inbrlogih, Ïito zakopano, da vse ãaka v trepetu, kdaj zavr‰e div-ji kriki barbarov, ki so na ãudo onemeli. Nekateri so sodili, daso se Ïe vrnili, drugi so trdili, da leÏe za Toperom in oblega-jo mesto.

Azbad je bil ãedalje bolj uverjen, da je ves naval Slovenovpred Toperom. Razjedala ga je tem veãja sla po slavi in poIreni. Oholi palatinec, navajen zmag pri dvornih pojedinah,navajen ukrivljenih hrbtov, navajen brezobzirnih povelj, jeÏivel od trdne nadeje, da se mu pleto lovorike. Zato ni pri-zana‰al vojski, ki je Ïe mrmrala, bojeã se za trudne konje. Koso na veãer pri‰li ãastniki in poniÏno prosili, naj jim da endan oddiha, da se konji odpoãijejo, najedo in pripravijo zaboj, jih je Azbad psoval in z biãem zapodil.

Sonce je vzhajalo drugiã, odkar so odrinili na pot — ãudo-vito jasno in veselo. ·e enkrat so pri‰li ãastniki in svarili Az-bada, naj prizana‰a vojski, ki mrmra kakor nevarna grmlja-vica za ãrnimi oblaki. Prosili so celo priboãniki, ãe‰ naj poãa-ka en dan; ni varno znamenje, ker se ni vrnil ‰e noben kmet,ki so jih snoãi poslali na oglede.

Toda Azbad je Ïivel od same ohole strasti. Gluh je bil zapro‰nje.

»Bojazljivci! Uporniki svetega despotal Naprej! Takoj!«Zavihtel se je v sedlo in zdirjal pred vojsko. Rogovi so za-

peli, na cesti se je dvignil prah, iz njega so donela kopita, roÏ-ljanje meãev in kletve vojakov.

Azbad je jezdil dobro daleã pred vojsko sam, snujoã novakovarstva, Ïe pijan od zmage. Celo priboãniki se mu niso pri-bliÏali, ampak so jezdili molãe za njim.

Dve uri je bila vojska na cesti.Tedaj se pojavi zdaleã ble‰ãeã jezdec sredi ceste.Komaj ga je Azbad zazrl, so zadonele pred njim troblje ko-

njeni‰ke signale, za samotnim jezdecem se je dvigal prah, vkaterem je migotalo svetlih ‰lemov.

Azbad je pobledel, stisnil ustnice in potegnil za povodce,da se je vzpel lepi arabski Ïrebec.

Zavist je bilo prvo ãustvo, ki se mu je rodilo.»Prekleti Rustik! To je toperska posadka! Zmagal je sam.

Po plaãilo jezdi satan!«Takrat pa so zadonele vnoviã troblje — signali za napad.

Azbad je vztrepetal. Pridrevili so do njega priboãniki.»Sloveni! Iztok!«»Boj! Napad! V falango!«Azbad je z obupno drhtavico izrekel povelje, priboãniki so

Ïe klicali trobentaãem, naperila so se kopja, jezdeci so se nag-nili na konjih naprej in pognali.

Azbadu se je zmraãilo pred oãmi; potegnil je lahki, gizda-linski meã in preden se je dodobra osvestil, je klopotnil prednjim Iztokov konj.

»Ali me pozna‰?« je zagrmel Iztok po gr‰ko nad njim.»Udari, da umre‰, kakor se spodobi poveljniku!«

Iztokov grozni meã je za‰vistnil krog njegove glave. S temedinim udarcem bi ga bil lahko podrl, toda ni hotel. Tedaj seje Azbad v obupu zagnal v Slovena. Ali kakor igraãa je spod-letel lahki meã ob Iztokovem zamahu.

»Pes!« je kriknil Azbad in zamahnil vnoviã.

»Ná plaãilo!« je zarjul Iztok in udaril. Azbadov ‰lem je za-zeval, roka je izpustila meã in povodce, poveljnik Bizantincevje padel s konja.

Vse se je zgodilo v trenutku, obe vojski sta kakor za hipodreveneli, ko sta zagledali dvoboj vojvod. Ko pa se je Azbadzakotalil v jarek, so zagnali Sloveni bojni rig in se vrgli nadBizantince. V gozdovih so zabuãali rogovi, v boke sovraÏnikonjenici so udarili kiji, kopja in sekire. Trobente so zatrobilena beg, vrla tzurulska konjenica se je okrenila, ozlovoljena Ïeprej, zbegana zbog napada, in si sekala pot skozi tolpe golihSlovenov in Antov. Za hrbet ji je pritisnila Iztokova konjeni-ca in jih gnala do Hebra, preko katerega so se oteli zdeseti-njeni ostanki vrle vojske, ki jo je vodil kovarnik in niãemur-nik Azbad v pogibel.

Vojsko Slovenov je obsedla po tej zmagi besnost. Nekateriso tulili: »Naprej! Nad Bizanc!« Drugi so kakor omotiãni pok-lekali pred Iztokom in ga zvali sina Perunovega. Kjer so ‰edobili ranjene bizantinske vojake, so jih ‰e pobijali s kiji ka-kor Ïivino in metali utripajoãa telesa na grmade. Med ranjen-ci so dobili ‰e Ïivega Azbada. Privlekli so ga pred Iztoka.

»Usmiljenje!« je zajeãal Azbad, ko je dvignil s krvjo zaliteoãi in zagledal pred seboj tistega, katerega je privezal k jas-lim na povelje nje, ki je sedaj njega pognala v smrt.

Zaklopil je oãi, za‰krtal z zobmi in ‰epetaje izustil:»Prekleta — Teodora!«Iztoka je stresla mrzlica. Obrnil se je od krvavega lica in

rekel tolpi:»Va‰ je — va‰e je ma‰ãevanje za moje trpljenje!«Divji mladci so ga zgrabili, strgali z njega obleko in zavih-

teli umirajoãe telo —

Visoko so planili zublji, zapr‰ale so iskre in grmada Slove-nov je pouÏila bizantinskega vojskovodjo.

·TIRIINDVAJSETO POGLAVJE

Drugo jutro je Iztok Ïelel, da se vrne z vso vojsko takojpred Toper. Pozval je stare‰ine na posvet. Toda prej se

je ‰e zgrnila krog njega vsa podivjana tolpa in zahtevala po-hoda proti Bizancu. Iztok je takoj spoznal, da ne ukroti mno-Ïice. Z veliko zgovornostjo je komaj dosegel, da se je rodumiril in zadovoljil z njegovim poveljem:

»Konjenica se vrne! Po gozdovih in bregovih, koder soskriti Bizantinci, se ne more kretati. Zato naj gre pehota naplen sama, naj nalovi kr‰ãenikov, naropa govedi in drobnice,potem naj se vrne za Toper, da se napotimo domov! Zimaprizana‰a, pot prek Hema ‰e ne bo zasneÏena. Ko bi prezi-movali tod, bi utegnil Upravda zbrati vojsko, katere se sicerne bojimo, toda s tolikim plenom obteÏeni, bi bili ovirani inlahko zgubimo vse, kar smo si nabrali.«

Rod je bil s tem zadovoljen. Pehota se je loãila od konjeni-ce in se razlila po gozdih in selih. Iztok pa je odjezdil predToper ãakat Irene in Ljubinice. Za vojvodo pehoti je doloãilAnta Viljenca in Slovena JaroÏira. Strogo jima je naroãil, najse vojska ne razleti posamez. Dasi ni najmanj‰ega suma, dabi Bizantinci zbrali novo vojsko, vendar zahteva, da se mujavljajo dogodki slednji dan in se za ‰tirinajst dni Ïe vrnejo spohoda pred Toper.

Ko je Iztok odjahal na ãelu jezdecev, pozdravljan in slav-ljen od vseh bojevnikov, ga je ob‰la tesna skrb. Pognal je v

skok in se loãil od vojske. Celo Rada v tem trenutku ni trpelob sebi.

Ko je zaostal daleã za njim topot konj, je izpustil brzdo od-pahnil ‰lem z glave in se zamislil.

»Preveã veselja ste mi natoãili, bogovi, preveã! Prizanesi-te!«

Zgrozil se je ob misli, da gre sedaj tja, kjer seÏe po najslaj‰iãa‰i, po Ireni.

»Prizanesite! Samo ‰e to mi naklonite, ‰e njo, potem je me-ra zvrhana. Potem jemljite, pripravljen sem!«

Ali Ïe je dvignila glavo grozna kaãa v njegovem srcu in za-sikala z jezikom.

»âemu bojazen? Kaj so res zmagovali bogovi? Kaj je Pe-run? Kaj je Svetovit? Tvoja roka je zmagovala — tvoja modrostje vodila vojsko! Kdo je otemal Ireno? Perun, Svetovit, sojeni-ce? Ona se jim roga in jim ne Ïge obetov! Kdo jo je otemal?Krist? Njen Bog? Zato, da jo dobi‰ ti — barbar? O, nikoli!«

»In vendar ona veruje Kristu in blagovesti in moli Kristazase in ga moli zame, zame, ki sem poklal toliko kr‰ãenikov.In ãe se Krist razsrdi name in mi Ireno otme, ko Ïe iztegamroko, da ji jo poloÏim krog vratu … ?«

Junaka je ob‰el strah, srce, ki v najveãjem boju ni poznalobojazni, se je krãilo in trepetalo.

»O bogovi, o Kriste, prizanesite, usmilite se!«Zatisnil je oãi, da bi ne videl preteãih senc, ko so plule iz-

pod neba kakor poslanke Peruna in poslanke Krista. Ali tedajse je med temi sencami pojavila Irena, v oãeh polna vere, zveselim upanjem na licu, z blagovestjo ljubezni v srcu, njeneustnice so se smehljale njegovim dvomom. Na njegove prsije potrkal vabeãi glas kakor nekdaj:

»Veruj, Iztoãe, veruj resnici in Kristova ljubezen napolnitvoje srce.«

Kakor iz sanj ga je prebudil pekèt konj. Konjenica je do-hitela zami‰ljenega vojvodo.

»Ne razmi‰ljaj, Iztoãel v nekaj dneh posvatujeva! In ãe june bo, pojdeva v Solun! Na bogove!«

Od veselja oÏarjeno lice Radovo se je ozrlo v Iztoka.Svaruniã je potegnil s krepko roko za brzde, si nadel ‰lem

kakor da bi si hotel za‰ãititi glavo pred skrbi polnimi mislimi,in zaãel pogovor z Radom o piru, o svatbi.

Ko je Iztok s ãetami dospel zopet pred Toper, so privrele izgozdov in ‰pilj deklice, pastirji in mladci, ki so ãuvali plen inujetnike. Prvi dan Svaruniã ni Ïugnil ne z oãesom ne z bese-do. Dovolil je vso svobodo divjemu ljudstvu, da je veseljaãi-lo brez meje, da so se naplesali in napojili, najedli in napeli doonemoglega truda, Drugi dan pa je zadonela njegova resnabeseda. V tesno drago je segnal tolpo ter ji doloãil stroga op-ravila. Tesaãi so sekali les in narejali nerodne lesene telege zaprevoz Ïita. Drugi so rezljali jarme za voli, nekateri klali vitrein pleli ko‰e, da bi jih oprtali volom in konjem ter vanje nalo-Ïili plen, ki ga prinese s seboj vojska, ropajoã po Trakiji. Pas-tirje jo pognal v loze s srpi, da so Ïeli usahlo travo in jo vezalis trtami v trda bremena. Zakaj vedel je, da utegne na povrat-ku Ïivina trpeti glad po opusto‰enih in poÏganih pokrajinah.

Vojakom je velel, da so popravljali opremo, snaÏili oroÏje.brusili meãe, koniãili kopja. V Rustikovi kovaãnici so na‰lizalogo podkev. Kovaãi so podkávali konje, ki niso bili vajenitrdih potov z boso nogo.

Dekletom je izroãil oskrbo ranjencev in pripravljanje jediza vojsko. SuÏnji so trli jeãmen in p‰enico v Ïrmljah, dekle-

ta so pekle suhor in ga skladale v ko‰e za pra‰no na dolgopot. V nekaj dneh se je vse gibalo, kakor bi ne bili na poho-du, ampak doma v gradi‰ãu, v slovenskih in antskih selih.

Iztok je poiskal pretorij in pripravil v palaãi stan za Ireno:S fora je velel potrebiti sledove razdejanja in krvi, vse mrliãeje dal zasuti v globoke rove za mestom.

Ko je bilo vse urejeno, vse pripravljeno, da pride ona, jeIztolk zaãel pogosto zahajati na stolp ob morju. Ko je od tamgledal na pridno mravlji‰ãe, ki je vrvelo ob delu krog mesta,se je zadovoljen nasmehnil.

»Kakor despot,« je pomislil in se zaeno bojeãe ozrl. Zbal seje Ïe samo te misli, da bi ne u‰la iz njegovega uma in se ka-kor skrivnostna iskra razbegnila med ljudi.

»Samo zaradi nje,« se je opraviãeval polglasno. »Zaraditebe, Irena, da se ne spla‰i tvoje srce ob grozotah vojske, dase ne dvigne sram v tvoji du‰i in se ti, dvorjanica, ne razjoka‰,ko pride‰ med barbare. Pozdravili te bodo voj‰ãaki, kakr‰nihnima Bizanc, pozdravili te bodo, kakor pozdravljajo Teodo-ro palatinci, kadar pride na kamp. In Epafrodit! Mehercle!*poreãe‰. Nisem zaman tro‰il zate zlatih bizantincev. Kako tibo zagorelo oko, ko zagleda‰ mojo vojsko in moj rod. In tavojska in ta rod sta se ma‰ãevala, kruto ma‰ãevala in se bos-ta ‰e nad Bizancem, nad kriviãnim in nehvaleÏnim, ki ti jezapisal smrt. Ma‰ãevanje, Epafrodit, tudi zate, tudi za tvojetrpljenje.«

Pretekel je teden.Rada se je pola‰ãal nemir, na Iztokovo lice so legale sence.»Bogovi,« je molil Iztok, »bogovi, prizanesite! Kriste ãuvaj

* Mehercle — na Herkula — nekak‰na gr‰ka prisega.

Morje se je zdramilo in plulo v nemirnih valovih.Rado je klal neprestano jagnjeta in seÏigal grmade obetov

Devani in sojenicam. K morju je begal in zrl po gladini, uli-val olja na valove, da se umiri, ribam stresal v vodo razseka-ne obare, da bi potolaÏila vihar, ki je pretil.

»Ne pridejo po morju, Iztoãe; po kopnem pridejo!«Ujel je konja na pa‰i in brez sedla dirjal po cesti proti So-

lunu. Pa se je vrnil in iskal Iztoka in silil vanj:»Pojdi! V Solun morava. Po Ljubinico, po Ireno! Oj, Rado-

van! Napil se je! Zagovoril, izdal mordá! Godec, umorim tena Peruna, ne prizanesem ti!«

Mladenke so postajale po dve in dve, se ozirale na junakaki sta Ïalostno slonela ob stolpu, hodila po ozidju, posedalaob morju ob sonãnem vzhodu in zahodu. Postajale so in ‰e-petale: »Ponju! Junak, otmi nevesto! âemu vama vojska? âe-mu moã? Nad Solun!«

»Nad Solun!« so mrmrali vojaki, ker jih je pekla Ïalost Iz-tokova, ki so ga ljubili s tako strastjo, da bi jih po deset pla-nilo na stotine sovragov za svojega vojvodo.

Osmi dan so prignali mladci mnogo plena, ki ga je nalovilain zajela vojska. Poslanec je sporoãil Iztoku besede Viljencain JaroÏira. Nikjer upora, nikjer Bizantincev.

Celo trdnjave so se podale brez boja in posadke so zbeÏale.»Prizanesite, bogovi!«Iztok se je vznemiril ob tako ugodnih poroãilih.Takrat je zakriãal Rado s stolpa:»Jadra, jadra, jadra!«Iztok je hitel na ozidje. Po plivkajoãih valovih je toneãe

sonce razlivalo zlato in daleã na obzorju se je resniãno dviga-lo jadro kakor pozlaãena bela perut.

»Jadra!« je ponovil Iztok.»Prihajajo!« je vzkliknil Rado in stisnil Iztoku roko.Dvoje juna‰kih src se je v tem hipu vznemirilo v krepkih

prsih kakor srce deklice, ko zasli‰i stopinje prihajajoãega lju-bega. Usta so onemela, svèt je ginil, ginila je vojska, ginil boj-ni meteÏ, umolknili so klici slavja, vse se je zniãilo pred nji-ma, vse utonilo v morju koprnenja. Samo ena misel, samoena Ïelja, ena sama ljubezen je imela prostora v njunih srcih.Du‰i sta se oklenili bele peruti na valovih. âe se je zazibalojadro, ãe je krenilo na desno, ãe se nagnilo na levo, sta juna-ka vztrepetala. Telo je podrhtavalo, roka se je sama iztegalav daljo, koprneãa in vabeãa: Pridita, golobici, priletita, ptiãki!

Bela perut na morju je polagoma rasla. Ob bregu je mor-je ‰umelo, vznemirjeno od ugodnega juga, kakor bi slutilo,kako neizmerno sreão nosi na valovih. Sunki vetra so nara-‰ãali, za‰umelo je po gozdu, jadro se je boãilo, ladja je letelahrepeneãk bregu.

Tedaj se je Iztok zdramil. OdbeÏal je s stolpa, za njim Rado.»Vojaki, na for! Prihajajo, prihajajo!«Od ust do ust je letel klic, v taboru je zavr‰alo. Konji so za-

rezgetali, deklice popustile jagnjetino na ognju in beÏale kmorju, tolpa je vzklikala in se gnetla na obreÏje.

Zlato Ïareãa obla sonca se je dotaknila morja, valovi sovztrepetali v zlatu in razgrnili nevedoma Ireni in Ljubinicibagrene tanãice na mokro obreÏno pot. Oklepi in ‰lemi sozaÏareli, jezdeci so obstopili cesto s fora do pristani‰ãa. —

»Zapalite ogenj na stolpu!«To znamenje je bil sporoãil Iztok Radovanu, da brez skrbi

priplovejo v luko.Sonce se je ‰e enkrat kakor zaãudeno dvignilo nad morje,

nato je sunkoma utonilo. V mraku je zagorel s stolpa rdeãogenj in oblil z Ïarom mesto in morje.

Z ladje se je posvetila plamenica, zagugala se v loku inpadla v morja. Za njo druga in tretja!

»Prihajajo, on je, Epafrodit, Irena, o bogovi!«Iztoka je radostno ãustvo tako prevzelo, da se mu je tres-

la desnica, ki je stiskala roãnik krasdega meãa.»Plamenice! ZaÏgite grmade na obali!«Nekaj mladcev je steklo do nakopitenega draãja in zaÏgalo

visoke kresove. Drugi so prinesli smolnic in jih vÏgali zapo-red ob cesti in po foru.

Kakor bi plula Iztokova razburjenost od njega na ves rod,tako je bila vsa vojska, mladenke in tolpa zamamljena. Dekli-ce, odete v haljice, so obkroÏile pristan. Plameni grmad so jihrazsvetljevali vedno ãarobneje, ãim bolj je temnel veãer, ka-kor bi morske vile pri‰le iz valov in na bregu vodile raj.

Ko je luã grmad dosegla ladjo, je potihnil ‰um in ‰epet, ti-soãi oãi so se uprli v lepo jadrnico, ki se je ponosno in za ãudoslovesno bliÏala bregu. Videli so, kako so se zgibale sence pojamborih, kako se stiskala jadra, ginila, izginila, povezana odmornarjev. Udarci vesel so za‰umeli in tanka u‰esa so Ïe za-ãula Radovanove strune.

Takrat se ljudstvo ni moglo veã premagati. Zaklicalo je inzavriskalo, da se je razleglo po morju.

Prav blizu kraja se je ladja ustavila. Vreteno je za‰kripalo,sidro je utonilo in pripelo jadrnico k dnu. S krova se je zazi-bal ãoln, padla je lestvica, po nji so se pojavile sence in seskrile v ãolnu.

Vse je zopet molãalo, vse dihalo z dvignjenimi prsmi inãakalo. Na valovih se je zazibala rdeãa luãka, strune so zapele

svatovsko pesem. S tihimi udarci so gnala vesla ãolniãek kobali. ·e nekaj zamahov, ‰e nekaj uporov v vesla — in ãol-niãek je trãil h kraju.

Roãni brodarji so skoãili iz ãolna in ga pritegnili k bregu.Tedaj se je zganila filozofska oglavnica v ãolnu, ob njej sta sezasvetila ob Ïaru plamenic dva zlata diademãka v krasnihlaseh, dve vitki postavi sta odgrnili pla‰ãa in se prijeli Epafro-dita. Na belih rokah so se zable‰ãali dragi obroãki, Irena inLjubinica sta stopili iz ãolna.

»Pax, eirene!« je izpregovoril Epafrodit in izpustil deklici.In diademãka sta se sklonila na zlata oklepa Iztoku in Radu.

Rod je molãal kakor zamamljen, samo ognji so prasketaliin konji udarjali ob granit. Dekleta so drhtele, oãarane odkrasote Irenine, vzradovane od Ljubiniãine sreãe. Sam Epa-frodit je obstal kakor izklesana misel, zamaknjen v ljubeãidvojici, ki sta pili v poljubih sreão, za katero ni izraza in nibesede. Oglavnica mu je zdrsnila z glave, z belimi lasmi, ne-maziljenimi, odkar je odel filozofsko haljo, se je igral jug, vdu‰i je zaãul glas usode: Dovr‰eno! âesar nima‰ sam, ãesarnisi imel nikoli, to si dal drugim: edino in najveãje — ljube-zen. Dovr‰eno! V oãeh se mu je zasvetila rosa, raztajalo se muje srce in mirni stoik si je otrl solzo. Obrnil se je kakor od sra-mu in se ozrl na zbor deklet. Iz starih sivih oãi je ‰inil plamenzaãudenja. Njegov umetni‰ki okus je zmagal viharno ãustvoin za‰epetal je zaãuden:

»Na Afrodito, kak narod! Takih lahti nima sam dvor! Me-hercle, nima! Kakor bi hodile z Diano, kakor Atena z Akro-pole!«*

* Diana — boginja lova. Atena — bol!inja umetnosti. Akropolis — tempeljna griãu mesta.

Vtem je nerodno prikobalil poslednji iz ãolna — Radovan.Prijel je za strune in se ozrl po Iztoku, po Ireni, po Ljubinici.Starega godca je stisnilo v grlu, sladka grenkost mu je zalilaoko, ustnici sta se mu stresli. Zajokal bi bil na glas, da ni si-loma potegnil zraka skozi tresoãi se nosnici. Premagal se je inudaril ob plunko, tihi molk je bil prebit, iz dekli‰kega zboraje zadonela Ïenitna pesem.

Takrat se je ‰ele vzdramil Iztok iz omotice in se domislilEpafrodita. Obrnil se je do njega, bizantinski se priklonil ins proseãimi ustnicami govoril:

»Prejasni, kako naj ti povrnem?«»Bodi sreãen, Epafroditu ne dolguje‰ niãesar! Pojdimo! Ve-

ãer je hladen!«Vsi so se okrenili in napotili skozi vrste jezdecev po cesti,

preko fora v pretorij. Za njimi so se zbrale deklice krog peva-joãega Radovana; tolpa je vriskala, voj‰ãaki so vzklikali po-zdrave.

Epafrodit se je radoval ob silnih velikanih, ki so sedeli nakonjih, in ponavljal: »Kak‰en narod, kak‰en narod!« Iztoku jedejal:

»Mehercle, dobro sem te iz‰olal. To so palatinci, ne barba-ri!«

Ko so dospeli v pretorij, jih je vedel Iztok v sobo, katero jebil pripravil Ireni. Prav tista je bila, kjer je nekdaj stanovalapri stricu Rustiku.

Tu je Irena zagledala ikono Bogorodice na steni. Snela jediadem, pokleknila pred podobo, nagnila glavo do tal in mo-lila:

»Hvala, slava, ãast in zahvala tebi, sveta Preãista!«

Kakor gnan s ãudovito silo, je upognil Iztok ob njej kole-no in ‰epetal za njo:

»Hvala, slava, ãast …«Epafrodit pa je v tem hipu razprostrl roke nad kleãeãima

in govoril kakor oãak s slovesnim glasom:»Moj konec je vajin zaãetek. âesar nisem imel sam, daru-

jem vama. Zublja, ki sta goreãe hrepenela drug po drugem,sta se danes strnila v en plamen. Nebo naj priliva olja tej svetiluãi, da bo gorela jasno do smrti. Mir, mir na veke. Amen.«

Irena se je v solzah dvignila, prijela ga za roko in mu jopoljubila. Iztok se je sklonil do tal in mu poljubil nogo. Epa-frodit je dvignil Ireno k sebi, pritisnil jo na prsi, prijel njenoglavo in ji poljubil ãelo. Nato je objel Iztoka, poljubil ga v licein rekel:

»Blagoslovljen sin treh oãetov: Svarunov, ki te je rodil,Epafroditov, ki te je uãil, in Radovanov, ki je tkal niti usode!Blagoslovljen, svobodni sin svobodnega naroda!«

»Odpusti laÏ,« je jecljal Iztok, ko je ãul, da ve Epafroditkako sta ga z Radovanom prevarila.

»Ni bila laÏ, sin treh oãetov!«Vtem so prinesli Epafroditovi suÏnji z ladje dragocenih

daril za Ireno, jedi in dragega vina.Epafrodit je sedel za nekaj hipov sredi presreãnih, nato pa

vstal in se poslovil:»Iztok, moj tek je dokonãan! Bodi zmagalec, bodi slaven in

bodi meã ma‰ãevanja! Zakaj izvolila te je usoda.«Izpraznili so ãa‰e in ga spremili do morja. Vojska je hru-

mela v slovesnem pirovanju, morje je vznemirjeno pljuska-lo ob bregove.

»Ne hodi!« je zajokala Irena in prijela Epafrodita za rokoko je stopal v gugajoãi se ãoln.

»Da bi ne ‰el? Jaz grem. Delo je dovr‰eno! Pridi, smrt!«Roãno je skoãil v ãoln, zavil se v pla‰ã, vesla so udarila ãoln

se je zazibal na valove. Ladja je dvignila sidro in odplula s fi-lozofom na jug ãakat sredi modroslovcev trenutka — zaÏele-ne ure.

ZA SKLEP

Iztoka je objelo kakor mehke, tihe sanje, odkar je poãivalana njegovem srcu Irena. Pil je iz ãa‰e brezmejne sreãe, ki

mu jo je dodelila usoda. Pil je s skrivnostnimi poÏirki ãistoljubezen. Kakor ure so tonili dnevi. Jug se je prelil v sever. Zgora je rezala mrzla sapa. Stari voj‰ãaki so se s skrbjo oziraliproti goram, ki so se zavile v sive megle in grozile s snegom.Svaruniã vojvoda pa ni obãutil severa, njega je boÏal mehkijug, ki ga je dihala Irenina du‰a.

Ko sta se ãez ‰tirinajst dni vrnila s pohoda Viljenec in Ja-roÏir, ki sta predrzna prodrla do Hema in izvojevala kruteboje z bizantinskimi legijami, tedaj se je zdramil Iztok in velelvojski, da se dvigne in odrine na sever.

Kakor veletok so se valile ãete Slovenov in Antov po poti,ki so si jo napisale z meãem in poÏarom. Telege so ‰kripalepod teÏo plena, ki so ga vozili zmagovalci s seboj. Nepregled-na vrsta govedi in drobnice se je vila meketaje in mukaje zavojsko. Kjer so noãevali, tam so pirovali in se gostili ob og-njih, ob katerih so vrteli raÏnje in si pripravljali veãerje.

Sredi vzorne konjenice sta se vozili na pokritem vozu Ire-na in Ljubinica. Ob vozu sta jezdila Iztok in Rado, za vozompa je vlekel slok hunski konj dvokolnico, na kateri se je sre-di ãutar utaboril Radovan. Neusmiljeno je bil na plunko intakisto neusmiljeno praznil ãutare, da mu je glava med pet-jem omahovala in se gugala na desno in levo. Dasi je na He-mu Ïe naletaval sneg, so pri‰li vendar brez nezgod do Don-

ave. Tam so dva dni rajali in polagali bogovom na Ïrtvenikeobilnih darov. To so storili za slovo, ker so se ãete Antov loãileod Slovenov. Svete prisege ljubezni in bratoljubja so si prise-gali in vsi obljubili, kadar koli jih pozove Iztok, da takoj izde-ro kopja in odidejo za njim kamor koli.

Ko so Sloveni pri‰li v gradi‰ãe, je tiãal starosta Svarun vtesnem stanu in leÏal top, kakor mrtev na ovãji koÏi. Buãanjerogov ga ni predramilo. Skrb in Ïalost sta ga upognili in muizpili kri, da je bil nem in gluh za vse, kar se je godilo v gra-di‰ãu. Ko je zaãul Iztokov glas, se je zganil na leÏi‰ãu, zamr-mral nerazloãne besede in ni odprl oãi. Ko pa je zaãutil meh-ko roko Ljubinice na mrzlem ãelu, je dvignil trudne veke, ka-kor skozi mrak je prodiralo njegovo oko, jasniti se je priãelov njegovem duhu, ustnice so se premikale, trudna roka je ti-paje iskala krog sebe. Skljuãeni starosta se je oprt na Iztokadvignil na leÏi‰ãu. Iz prsi se mu je izvil vzdih, kakor bi se pre-budil iz moreãih sanj. Oãi so mu hipoma oÏivele, pogledal jekrog sebe in razkrilil roke in segel po Iztoku, po Ljubinici inpo Ireni, potem pa zaplakal kakor dete.

Potekla je zima. Starosta ni uãakal, da bi dvignil v naroãjevnuka junaãka, ki ga je podarila Irena Iztoku. Prej je pri‰laMorana in mu podala ledeno roko.

Irena je rodila sedem deãkov, vrlih sokolov, Iztokov duhpa je rodil tisoãe, ki so se vojskovali z Bizantinci, prehodiliIlirijo, dospeli v Helado do Epafroditovega groba in potrkalina vrata samega Bizanca.

Huni so iskali pri njih zavetja in gostoljubja, obrski kakanje odpovedal zvezo Bizancu in prosil prijateljstva Slovenov inAntov, ki so napolnjeni z Iztokovim duhom Ïiveli v bratskislogi in uÏivali slavo pod svobodnim soncem.

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-089-8

Fran S. FinÏgar Pod svobodnim soncem neizmerno imel. âe me je ukanil? Graeca fides*. Despoj-ni...

Documents

Fran S. FinÏgar Sama · 2012-10-17 · BESeDA 3 SAMA I U pokojeni oficial Janez Trpotec je sedel v tesni spalnici in se ti‰ãal peãi. Ni ‰e pritisnila zima, komaj hladna jesen,

Adaptation par Caroline Dion Moi, je maime!. Moi je maime! Je maime comme je suis. comme je suis

‘Als je je hart volgt, kun je het niet verkeerd doen’pdf.swphost.com/kiddo/2014/KIDDO_05_NL_Wisselkatern.pdfniet dat ze beter zijn in hun werk. Als je je hart volgt, je je niet

PEAnutbuttER jELLY Die mobile tram für Ihr Eventtramcafe.de/Tram-Cafe-Menuekarte.pdf · je 1,00€ je 0,80€ je 0,40€ je 2,20€ je 1,20€ je 1,20€ je 0,60€ je 1,00€ je

In contact met je kindje - Pharos · In contact met je kindje Door je zwangerschap verandert er veel. Misschien word je blij van je kindje. Misschien maak je je zorgen en voel je

Angaben zur Algenflora Ungarns I. - publication.nhmus.hupublication.nhmus.hu/pdf/Studia/StudiaBotHung_1975_Vol_10_17.pdfter. Das Plankton ist hie hauptsächlicr arm, un durchd aktih

Revizijsko poročilo: Učinkovitost izvajanja nadzora nad ......zavodov v predpisih in internih aktih niso bili jasno določeni, prav tako jih ministrstvo ni določilo v odločbah

Voel je je soms niet meer van deze tijd ?. Voel je je levensruimte slinken ?

Je lis, je dessine : je comprends ce que je lis…1ekladata.com/8ydEGJjaknnjr7g5YFkOOmXCR08.pdf · 2013-02-05 · CP lecture CALICOT Je lis, je dessine : je comprends ce que je lis…2

Deze woorden die Ik je opdraag zullen in je hart zijn. Je scherpt deze woorden je kinderen in en je spreekt erover, wanneer je in je huis zit, wanneer

JE QUIZ JE LOCALISE JE CRUCIVERBISTE JE DÉFIE

Je joue je réfléchis (Version en ligne) · 2018. 2. 22. · Je joue, je réfléchis et je comprends Page 1 ET HARMONIEUX DU JEU Je joue, je réfléchis et je comprends Guide pédagogique

JE MONTE, JE DESCENDS ET JE TOMBE

URADNA OSEBA KOT OBJEKT KAZENSKOPRAVNEGA ... - fvv.um.si · (kogentnih) splošnih in posamičnih pravnih aktih, ki jih opredeljuje upravno pravo (Tičar in Rakar, 2011). Upravno pravo

Poésie. Je suis perdu, vois-tu, je suis noyé, inondé d'amour; je ne sais plus si je vis, si je mange, si je respire, si je parle; je sais que je t'aime

sapin cartable - Bout de Gomme | A l'école avec Bout de Gomme€¦ · Qui suis-je ? Qui suis-je ? Qui suis-je ? Qui suis-je ? Qui suis-je ? Qui suis-je ? Qui suis-je ? Qui suis-je

Predgovor · ske splošne pravne akte, nato pa tudi individualne in konkretne pravne norme v posamičnih pravnih aktih. Iz celotnega sistema pravnih aktov najprej razberemo vodilne

Je suis exclue, mais je me soigne… mais je me soigne… Je

Wat je moet doen als je je zorgen maakt over je beste ......Het gedicht ‘Wat je moet doen als je je zorgen maakt over je beste vriend of vriendin’ van Edward van de Vendel werd

N& RT*'...11. OdlM gadne Iz poslovnih aktih {od 307 do 3tZ) 5. Odb po osnovu naknads 6. Odlivl po wm llmrto ramfa, Wnda ~arada 1 druglh Ilcnlh mshoda 7. Odllvl po osnwu pore=, dopdnosa