View
4
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Diplomski seminar
ANALIZA POSLOVNIH KULTUR BRAZILIJE,
NEMČIJE IN INDIJE
The Analysis of Brazilian, German and Indian Business Cultures
Kandidatka: Valentina Ţgeč
Študijski program: Poslovna ekonomija
Študijska
usmeritev:
Mednarodno poslovanje
Mentorica: doc. dr. Romana Korez Vide
Študijsko leto: 2013/2014
Lektorica: Tatjana Caf, prof. slovenščine in matematike
Maribor, maj 2014
POVZETEK
Kultura je celota duhovnih, materialnih, intelektualnih in čustvenih značilnosti, ki
označujejo druţbo ter obsegajo umetnost, literaturo, način ţivljenja, sistem vrednot,
tradicijo in prepričanja.
Na kulturo vplivajo drţava, narod, jezik, vera, vrednote, socialne strukture in politični
ter ekonomski sistem.
Brazilci govorijo zelo hitro in komunicirajo tudi neverbalno. Za njih je čas fleksibilen.
So precej neposredni. Pomembno jim je, da vzpostavijo osebno zvezo, preden sklenejo
posle z neko osebo. Dosti jim pomeni ohranjanje ugleda. Brazilci se še vedno zanesejo
na stisk roke in njihovo besedo. Pisne pogodbe so dolge in zavezujoče. V poslovnem
okolju si praviloma pri pozdravu stiskajo roke, vendar pa je tudi poljub na lice
razširjena oblika pozdrava. Ker so Brazilci neuradni, jih običajno ogovorimo le z
imenom. Moški so v sluţbo običajno oblečeni v temno obleko, ţenske pa v kostim,
mnogokrat pa so oblečene manj konservativno. Brazilci so zelo vljudni in gostoljubni.
Druţba je bolj maskulinistična, vendar vedno več ţenskam uspe doseči višji vodstveni
poloţaj.
Nemci so znani po tem, da so delavni, zadrţani, hladni v vedenju, natančni in
kakovostni. Komunicirajo odkrito, odprto in neposredno. So precej formalni in
nadzorovani in nimajo izrazite govorice telesa. Med pogovorom z Nemcem ne smemo
drţati rok v ţepih. Za Nemce je točnost zelo pomembna. Pri pogajanjih so kooperativni
in sistematični. Radi načrtujejo in postavljajo veliko vprašanj. Pogodbe so zavezujoče in
se teţko spreminjajo. Pozdravljajo se s stiskom rok. Nemci so zelo uradni, zato z
imenom ogovorimo le dobrega prijatelja. Moški in ţenske so v sluţbi običajno oblečeni
konservativno. Moški in ţenske so v druţbi enakopravni, vendar ţenske na delovnem
mestu nimajo enake avtoritete in plače kot moški.
Indijci spoštujejo prijaznost, druţabnost, fleksibilnost, skromnost, sočustvovanje in
poslušnost. Govorijo tiho in srameţljivo. Komunikacija je posredna, zato ne povedo, kaj
mislijo. Pomembno jim je ustvarjanje dolgoročnih in zaupnih zvez. Pogodbe so jedrnate
in jasne. Pozdravimo jih s tradicionalnim namaste ali s stiskom rok. V Indiji se običajno
ne uporabljajo priimki, ampak samo imena. Moški si v sluţbo oblečejo svetlo obleko ali
dhotis, ţenske pa sari. Indijci so gostoljuben narod. V druţbi dominirajo moški, zato
imajo ţenske teţave pri poslovanju.
Ključne besede:
poslovna kultura, verbalna in neverbalna komunikacija, potek pogajanja.
ZUSAMMENFASSUNG
Kultur ist die Gesamtheit der geistlichen, materiellen, intellektuellen und emotionalen
Merkmale die die Gesellschaft kennzeichnen und Kunst, Literatur, Lebensformen,
Formen des Zusammenlebens, Wertesysteme, Traditionen und Überzeugungen
kennzeichnen.
Die Kultur wird beeinflusst vom Land, dem Volk, der Sprache, der Religion, Werten,
Sozialstrukturen, dem politischen und wirtschaftlichen System.
Brasilianer reden sehr schnell und kommunizieren auch nonverbal über Handgesten.
Zeit ist für sie flexibel. Sie sind ziemlich indirekt. Es ist ihnen wichtig eine persönliche
Beziehung aufzubauen bevor sie mit jemandem ein Geschäft schließen. Das
Aufrechterhalten des Ansehens bedeutet ihnen viel. Brasilianer verlassen sich noch
immer auf den Händedruck und ihr Wort. Schriftliche Verträge sind lang und
verpflichtend. Im Arbeitsumfeld schütteln sie sich in der Regel die Hand, jedoch ist
auch der Kuss auf die Wange eine verbreitete Form der Begrüßung. Da die Brasilianer
informell sind, nennen sie sich normalerweise nur beim Vornamen. Männer tragen in
die Arbeit gewöhnlicher weise einen dunklen Anzug, Frauen einen Anzug oder oftmals
etwas weniger konservatives. Brasilianer sind sehr höflich und gastfreundlich. In der
Gesellschaft ist die Machohaltung weit verbreitet, jedoch gelingt es immer mehr Frauen
höhere Führungspositionen zu erreichen.
Die Deutschen sind dafür bekannt fleißig, zurückhaltend, kühl, genau und qualitativ zu
sein. Sie kommunizieren ehrlich, offen und direkt. Sie sind ziemlich formell und
kontrolliert und haben keine ausgeprägte Körpersprache. Während einem Gespräch
dürfen wir nicht die Hände in den Hosentaschen haben. Den Deutschen ist Pünktlichkeit
sehr wichtig. Bei Verhandlungen sind sie kooperativ und systematisch. Sie planen gerne
und stellen viele Fragen. Verträge sind verpflichtend und nur schwer zu ändern. Zur
Begrüßung benutzen sie den Händedruck. Deutsche sind sehr formell, deswegen nennen
wir nur einen guten Freund beim Vornamen. Männer und Frauen ziehen sich in die
Arbeit für gewöhnlich konservativ an. In der Gesellschaft sind Männer und Frauen
gleichberechtigt, jedoch haben Frauen in der Arbeitswelt nicht dieselbe Autorität und
dasselbe Gehalt wie die Männer.
Inder schätzen Freundlichkeit, Umgänglichkeit, Flexibilität, Bescheidenheit, Mitgefühl
und Gehorsam. Sie reden leise und schüchtern. Die Kommunikation ist direkt,
deswegen sagen sie nicht was sie denken. Es ist ihnen wichtig langfristige und
vertrauenswürdige Beziehungen aufzubauen. Verträge sind bündig und klar. Wir
begrüßen die Leute mit einem traditionellen namaste oder einem Händedruck. In Indien
gebraucht man für gewöhnlich keine Nachnamen sondern nur Vornamen. Männer
tragen in die Arbeit einen hellen Anzug oder dhotis, Frauen einen sari. Die Inder sind
ein gastfreundliches Volk. Die Gesellschaft ist von Männern dominiert und somit haben
Frauen Schwierigkeiten beim Tätigen von Geschäften.
Schlüsselwörter:
Business – Kultur, verbale und nonverbale Kommunikation, Verhandlungsablauf.
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................ 1
1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................... 1
1.2 Namen in cilji .......................................................................................................... 1
1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................................ 2
1.4 Predvidene metode dela .......................................................................................... 2
2 KULTURA .................................................................................................................... 3
2.1 Definicija kulture .................................................................................................... 3
2.2 Sestavine kulture ..................................................................................................... 3
2.2.1 Drţava ............................................................................................................... 3
2.2.2 Narod ................................................................................................................ 4
2.2.3 Jezik .................................................................................................................. 4
2.2.4 Vera .................................................................................................................. 4
2.2.5 Vrednote ........................................................................................................... 5
2.2.6 Socialne strukture ............................................................................................. 5
2.2.7 Politični sistem ................................................................................................. 5
2.2.8 Ekonomski sistem ............................................................................................. 5
2.3 Modeli kulture ......................................................................................................... 6
2.3.1 Geert Hofstede .................................................................................................. 6
2.3.2 Fons Trompenaars ............................................................................................ 7
2.3.3 Edward T. Hall ................................................................................................. 8
2.3.4 Model ledene gore ............................................................................................ 9
2.3.5 Brazilija, Nemčija in Indija v modelih kulture ................................................. 9
3 BRAZILIJA ................................................................................................................. 11
3.1 Osnovni podatki o Braziliji ................................................................................... 11
3.2 Poslovna kultura Brazilije ..................................................................................... 12
3.2.1 Komunikacija ................................................................................................. 12
3.2.2 Zaznavanje časa .............................................................................................. 13
3.2.3 Pogajanja ........................................................................................................ 13
3.2.4 Sestanki ........................................................................................................... 13
3.2.5 Pogodbe in dogovori ....................................................................................... 14
3.2.6 Pozdrav ........................................................................................................... 14
3.2.7 Imenovanje in naziv ........................................................................................ 14
3.2.8 Izmenjava vizitk .............................................................................................. 15
3.2.9 Nastop in oblačenje ......................................................................................... 15
3.2.10 Darila ............................................................................................................. 15
3.2.11 Gostoljubnost ................................................................................................ 16
3.2.12 Ţenske v poslovnem svetu ............................................................................ 16
4 NEMČIJA ..................................................................................................................... 17
4.1 Osnovni podatki o Nemčiji .................................................................................... 17
4.2 Poslovna kultura Nemčije ...................................................................................... 18
4.2.1 Komunikacija .................................................................................................. 18
4.2.2 Zaznavanje časa .............................................................................................. 19
4.2.3 Pogajanja ......................................................................................................... 19
4.2.4 Sestanki ........................................................................................................... 20
4.2.5 Pogodbe in dogovori ....................................................................................... 20
4.2.6 Pozdrav ........................................................................................................... 20
4.2.7 Imenovanje in naziv ........................................................................................ 21
4.2.8 Izmenjava vizitk .............................................................................................. 21
4.2.9 Nastop in oblačenje ......................................................................................... 21
4.2.10 Darila ............................................................................................................. 21
4.2.11 Gostoljubnost ................................................................................................ 22
4.2.12 Ţenske v poslovnem svetu ............................................................................ 22
5 INDIJA ......................................................................................................................... 23
5.1 Osnovni podatki o Indiji ........................................................................................ 23
5.2 Poslovna kultura Indije .......................................................................................... 24
5.2.1 Komunikacija .................................................................................................. 24
5.2.2 Zaznavanje časa .............................................................................................. 25
5.2.3 Pogajanja ......................................................................................................... 25
5.2.4 Sestanki ........................................................................................................... 26
5.2.5 Pogodbe in dogovori ....................................................................................... 26
5.2.6 Pozdrav ........................................................................................................... 26
5.2.7 Imenovanje in naziv ........................................................................................ 26
5.2.8 Izmenjava vizitk .............................................................................................. 27
5.2.9 Nastop in oblačenje ......................................................................................... 27
5.2.10 Darila ............................................................................................................. 27
5.2.11 Gostoljubnost ................................................................................................ 27
5.2.12 Ţenske v poslovnem svetu ............................................................................ 28
6 SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................... 29
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 31
KAZALO TABEL
Tabela 1: Brazilija, Nemčija in Indija v modelih kulture ............................................... 10
1
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Ţivimo v času globalizacije. To pomeni, da so trgi med seboj vedno bolj povezani in
odvisni drug od drugega. Za trţnika to pomeni, da ne posluje več samo v svoji drţavi,
ampak tudi s podjetji iz vsega sveta. Ker ima skoraj vsaka drţava svojo lastno kulturo,
se mednarodni trţnik sooča z velikimi izzivi, saj kultura določa naše norme, vrednote,
obnašanje in pogled na svet. Velikokrat se posli med poslovnimi partnerji ne odvijajo
uspešno prav zaradi nepoznavanja tuje poslovne kulture. K temu lahko štejemo
neustrezen pristop pri poslovnih pogajanjih, nerazumevanje posebnosti poslovne prakse
in poslovnih običajev tuje drţave, nepoznavanje jezika, nespoštovanje tuje religije ter
nepoznavanje zgodovine tuje drţave in vloge časa. Neupoštevanje kulturnih vidikov
poslovanja lahko hitro vodi k spodrsljajem.
Nasprotno nam poznavanje tuje kulture prinaša mnogo prednosti pri poslovanju. Lahko
si pridobimo konkurenčno prednost, ker tujemu poslovnemu partnerju tako dokaţemo,
da cenimo njegovo kulturo, povečamo obseg mednarodnega poslovanja, pridobimo
nova znanja in dolgoročna sodelovanja s tujimi poslovnimi partnerji.
Nemčija ima veliko in močno vlogo v mednarodnem poslovanju, saj šteje med
gospodarsko najučinkovitejše drţave. Tudi Brazilija in Indija sta zadnja leta pridobili
velik pomen v mednarodni ekonomiji, saj uspešno izvaţata in uvaţata izdelke in
postajata resna konkurenta razvitejšim drţavam.
Ker so si te drţave tako raznolike, je poznavanje njihovih kulturnih posebnosti,
poslovnih navad in poslovnega bontona nujno potrebno za uspešno poslovno
sodelovanje.
1.2 Namen in cilji
Za obravnavo te teme v diplomskem seminarju sem se odločila predvsem zaradi
zanimanja za druge kulture in zato, ker poznavanje tega področja v današnjem času
dobiva vedno večji pomen. Za proučevanje tematike diplomskega seminarja sem izbrala
Brazilijo, Nemčijo in Indijo, ker so si te drţave glede na njihove kulture zelo različne,
zato je posebej dobro vidno, kako pomembno je poznavanje kulture in poslovnih
običajev za dober poslovni odnos med tujimi poslovnimi partnerji.
Glavni cilj diplomskega seminarja je podrobna analiza brazilske, nemške in indijske
poslovne kulture ter njenega učinka na poslovanje.
2
1.3 Predpostavke in omejitve
Glavna predpostavka diplomskega seminarja je, da poznavanje tuje poslovne kulture
prinaša številne prednosti pri izvajanju mednarodnega poslovanja.
Analiza brazilske, nemške in indijske poslovne kulture je zelo koristna, saj imajo te tri
drţave pomembno in ambiciozno vlogo v mednarodnem poslovanju.
Omejena sem bila pri pridobitvi primerov, da bi z njimi popestrila posamezne sestavine
poslovne kulture.
1.4 Predvidene metode dela
Pri izdelavi diplomskega seminarja sem uporabila domačo in tujo strokovno literaturo
ter spletne vire.
V okviru deskriptivne metode raziskovanja sem uporabila metodo deskripcije, s katero
sem podala teorijo o kulturi in predstavila osnovne podatke o Braziliji, Nemčiji in Indiji,
metodo analize, s pomočjo katere sem analizirala poslovno kulturo teh drţav, metodo
komparacije, s katero sem primerjala te različne poslovne kulture in ugotavljala, kako te
kulture vplivajo na poslovanje, ter metodo kompilacije, s pomočjo katere sem dognanja
drugih avtorjev povezala s svojimi spoznanji in oblikovala lastno mnenje ter sklepe.
3
2 KULTURA
2.1 Definicija kulture
V obdobju globalizacije ima mednarodno poslovanje še posebej pomembno vlogo, saj
je za obstoj podjetij vaţno, da se povezujejo z drugimi podjetji iz vsega sveta. Pri tem se
srečujejo vsakodnevno z različnimi kulturami. Da bi preprečili moţne nesporazume, je
izredno pomembno, da se seznanimo s tem, kaj sploh kultura je in kaj jo predstavlja.
UNESCO (2001) označuje kulturo kot celoto nezamenljivih duhovnih, materialnih,
intelektualnih in čustvenih značilnosti, ki označujejo druţbo ali socialno skupino ter
obsegajo preko umetnosti in literature tudi ţivljenjske oblike, oblike skupnega ţivljenja,
sistem vrednot, tradicije in prepričanja.
Trompenaars (2003, str. 1) označuje kulturo kot »način, na katerega se ljudje
organizirajo zato, da bi se soočili s temeljnimi problemi preţivetja, ki jih povzroča
narava«.
Kluckhohn meni, da je kultura vzorec mišljenja, čutenja in ukrepanja, ki je pridobljen in
se prenaša predvsem z značilnimi simboli, ki tvorijo značilne doseţke določenih skupin
ljudi (Universität Hohenheim 2003).
Po Thomasu je kultura univerzalen in za narode, druţbe, organizacije ali skupine zelo
značilen sistem usmerjenosti. Ta sistem je sestavljen iz svojevrstnih simbolov. Sistem
vpliva na zaznavo, mišljenje, vrednotenje in ravnanje vseh članov ter zato odloča o
njihovi pripadnosti k druţbi, organizaciji ali skupini (Europa Universität Viadrina
2013).
Tylor pojasnjuje kulturo kot kompleksno celoto, ki obsega znanje, predstavo o veri in
umetnosti, običaje, pravo, navade ter vsak drug način moţnosti in trajne aktivnosti, ki
jih človek pridobi kot član druţbe (Europa Universität Viadrina 2013).
2.2 Sestavine kulture
Kultura je zelo kompleksen pojem, ki ga ni moč pojasnjevati le z eno besedo. Kulturo
sestavljajo dejavniki, kot so drţava, narod, jezik, vera, vrednote, socialne strukture in
politični ter ekonomski sistem.
2.2.1 Država
Na svetu obstaja 194 drţav. To število obsega vse članice Zdruţenih narodov in
Vatikan. Po ameriški obveščevalni sluţbi CIA obstaja na svetu 267 drţav (Abendblatt
2013).
4
Na drţavo kot sestavni del kulture vpliva geopolitika, ki povezuje geografske okoliščine
s politično povezavo. Na kulturo drţave močno vplivajo tudi sosednje drţave. Različne
kulture se mešajo predvsem na obmejnih področjih. Kultura je odvisna tudi od
geografske lege drţave (npr. ali leţi drţava ob morju ali v gorah). Na kulturo drţave
vplivajo njene glavne značilnosti in regije. Tudi podnebje ima pri tem pomembno vlogo
(npr. če v drţavi prevladuje sončno ali deţevno vreme, če drţavo mnogokrat
prizadenejo klimatske nesreče), saj vpliva na njeno kulturo (Landesakademie für
Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen 2014).
2.2.2 Narod
Različni narodi vplivajo z njihovim izvorom, zgodovino in priseljevanjem na kulturo,
saj se tako kulture različnih narodov med seboj mešajo. Tudi narodne večine in
manjšine imajo pomembno vlogo v kulturi, saj se v nekaterih drţavah kultura narodne
manjšine zelo razlikuje od kulture večine. Poznamo tudi regionalne subkulture, ki se
močno razlikujejo. Upoštevati moramo tudi naselitveno strukturo, saj se kultura redko
naseljenih področij razlikuje od kulture gosto naseljenih področij (npr. velemesta)
(Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen 2014).
2.2.3 Jezik
Na svetu obstaja med 6.500 in 7.000 jezikov (SRF 2013).
Nekatere drţave imajo 15 ali več glavnih jezikov. Upoštevati moramo tudi, da znotraj
enega jezika obstajajo narečja, naglasi in ţargoni. Pri komuniciranju ne uporabljamo
samo verbalnega jezika, ampak tudi neverbalnega. Vsaka kultura se razlikuje po
pomenu gest (Moran idr. 2011, str. 11).
Gesta, ki ima v eni kulturi pozitiven pomen, je lahko v drugih kulturah nevljudna.
Pripadniki nekaterih kultur med pogovorom močno gestikulirajo z rokami, drugi pa ne.
Jeziki se med seboj razlikujejo tudi v hitrosti in glasnosti.
2.2.4 Vera
Verske tradicije v mnogih kulturah vplivajo na odnos do ţivljenja, smrti in posmrtnega
ţivljenja. Vera odraţa filozofijo človeka o pomembnih vidikih ţivljenja
(Moran idr. 2011, str. 13).
Vera ima vpliv na to, kar označujemo kot pravilno in nepravilno. V nekaterih kulturah,
kot je npr. islam, predstavlja vera tudi zakon.
Na svetu obstaja 5 svetovnih religij. Krščanstvu pripada 2,26 milijard, islamu 1,57
milijard, hinduizmu 900 milijonov, budizmu 377 milijonov in judovstvu 15 milijonov
ljudi (Wikipedija 2014).
5
Vera vpliva na naše vrednote, druţbene norme in tradicije ter s tem močno označuje
kulturo.
2.2.5 Vrednote
Vrednote in druţbene norme vplivajo na skupno ţivljenje ljudi. Vsaka kultura ima svoje
vrednote in norme. Vrednote določajo norme vedenja v druţbi.
Vrednote izhajajo iz druţbenih potreb (npr. po hrani, varnosti, denarju, sluţbenim
nazivom ali zakonu in redu) (Moran idr. 2011, str. 13).
Na naše vrednote vplivajo vera, filozofija, vzgoja in tradicije, kot je npr. folklora
(Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen 2014).
2.2.6 Socialne strukture
Poznamo zelo skupinsko orientirane kulture, ki dajejo velik pomen druţinam in
skupnostim, in individualistične kulture, ki se osredotočajo bolj na posameznika
(Moran idr. 2011, str. 14).
V nekaterih kulturah je razlika med druţbenimi razredi zelo velika. V teh kulturah je
odnos med različnimi razredi oteţen. V kulturah, ki ne poznajo druţbenih razredov, je
razlika med bogatimi in revnimi zelo majhna. Tudi socialno vedenje in bonton močno
vplivata na kulturo neke druţbe (Landesakademie für Fortbildung und
Personalentwicklung an Schulen 2014).
2.2.7 Politični sistem
Poznamo različne politične sisteme. Vsak vpliva drugače na kulturo (npr. plemenska
ureditev, monarhija ali demokracija) (Moran idr. 2011, str. 15).
Vsaka kultura ima drugo stališče do vlade in oblasti. Vaţna je vloga vlade v ekonomiji
in druţbi. Politična pozicija drţave v svetu vpliva na odnose z drugimi drţavami in torej
tudi na odnose z drugimi kulturami (Landesakademie für Fortbildung und
Personalentwicklung an Schulen 2014).
2.2.8 Ekonomski sistem
Raznovrstni ekonomski sistemi, vrednote in strukture različno vplivajo na našo kulturo.
Tudi ekonomska rast vpliva na kulturo, in sicer na način, koliko denarja ima
posameznik na razpolago (Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung
an Schulen 2014).
6
Ekonomski sistem je način, kako druţba izdeluje in dobavlja svoje blago in storitve.
Včasih smo poznali ekonomije prvega, drugega in tretjega sveta. Danes so ekonomije
mešane. Nacionalne ekonomije so člani ekonomskih organizacij ali zdruţenj
(Moran idr. 2011, str. 15).
2.3 Modeli kulture
Številni avtorji obravnavajo kulturo na različen način. Med najpomembnejše uvrščamo
teorije Hofstedeja, Trompenaarsa in Halla ter model ledene gore.
2.3.1 Geert Hofstede
Hofstede meni, da v vsaki kulturi obstaja pet osnovnih teţav druţbenega ţivljenja.
Prva dimenzija tega modela je identiteta, torej odnos med posameznikom in skupino, ki
se odraţa v medsebojnem sporazumevanju. Dimenzija identitete se deli na
individualizem in kolektivizem. V bogatejših deţelah najdemo individualistične kulture,
v revnejših pa kolektivistične. V individualističnih kulturah veliko pomeni posameznik.
Osebna svoboda je zelo pomembna. Zelo pomembno je delo, odnosi pa niso tako
pomembni. V individualističnih kulturah veljajo za vse enaki zakoni in predpisi. Velik
pomen se pripisuje osebnemu mnenju posameznika. Moški in ţenske so enakopravni. V
kolektivističnih kulturah je zelo pomembna skupina. Ker so pripadniki določene
skupine med seboj tesno povezani, ima harmonija velik pomen. V kolektivizmu so
odnosi mnogo pomembnejši od dela. Vsaka skupina ima svoje zakone in pravice. V
kolektivističnih kulturah imajo moški in ţenske točno opredeljene vloge (Hofstede idr.
2006, str. 48, 104−107).
Druga dimenzija tega modela je hierarhija ali pa stopnja neenakosti med ljudmi.
To dimenzijo pojmuje Hofstede kot oddaljenost od moči.
V bogatejših drţavah obstaja majhna oddaljenost od moči, v revnejših drţavah pa večja.
Tako obstaja v severni in zahodni Evropi ter angloameriških drţavah majhna stopnja
neenakosti med ljudmi, v juţni in vzhodni Evropi ter latinskoameriških drţavah pa je ta
stopnja velika. Dimenzija oddaljenosti od moči se deli na avtoritarne in enakopravne
kulture. Avtoritarne kulture dajejo velik pomen moči in statusu človeka, ki je povezan s
privilegiji. Upoštevanje hierarhije je zelo pomembno. Ljudje nimajo enakih pravic.
Enakopravne kulture dajejo velik pomen enakosti med ljudmi. Status in privilegij nista
pomembna. Med ljudmi vlada medsebojna odvisnost. Moški in ţenske imajo enako
druţbeno vlogo (Hofstede idr. 2006, str. 49, 108−111).
Tretja dimenzija je spol. Ta dimenzija se deli na ţenske in moške kulture.
Neenakomerno razdelitev vlog med spoloma v kulturi označujemo kot moško kulturo,
enakomerno razdelitev pa kot ţensko kulturo. Ţenske kulture imajo npr. Nizozemska,
skandinavske drţave, Kostarika, Portugalska in Tajska. Moške kulture prevladujejo v
Nemčiji, Švici, Avstriji, Kolumbiji, večini latinskoameriških drţav, Veliki Britaniji,
ZDA in na Japonskem. V moških kulturah so zelo pomembni zmaga, materialni uspeh
in napredek. Moški se znajdejo v vlogi voditelja, saj velja, da so moški močni, ţenske
pa šibke. V ţenskih kulturah prevladuje skrb za šibke in varovanje, k čemur spada tudi
7
okolje. Doseţki ljudi niso pomembni. Velik poudarek se daje enakopravnosti,
solidarnosti in kakovosti delovnega okolja. V ţenskih kulturah so moški in ţenske
enakopravni (Hofstede idr. 2006, str. 50, 112−115).
Četrta dimenzija je resnica, ki kaţe, kako se ljudje odraţajo na nepričakovano in
neznano. V Rusiji, na Balkanu, na Japonskem, v Koreji, Mehiki, Belgiji, Franciji in
nemško govorečih drţavah se radi izogibajo neznanemu. Angleško govoreče drţave,
Kitajska, Singapur, Jamajka in Danska pa so odprti do neznanega. Dimenzija resnice se
deli na nestrpne kulture, ki se izogibajo neznanemu, in strpne kulture, ki so strpne do
neznanega. Za nestrpne kulture je vse, kar je drugačno, nevarno. Sprejemajo znana
tveganja, toda bojijo se negotovih situacij in neznanih tveganj. Za nestrpne kulture so
pravila zelo pomembna, saj je čas denar. Zato cenijo izvedence in specialiste. V strpnih
kulturah vzbuja vse, kar je drugačno, radovednost. Velik pomen se daje raziskovanju,
saj se radi znajdejo v nejasnih situacijah in neznanih tveganjih. Pravila so omejena le na
nujna dela (Hofstede idr. 2006, str. 50−51, 116−119).
Zadnja dimenzija Hofstederjevega modela o kulturi je dimenzija vrednot. Tukaj gre za
prihodnje in sedanje vrednote. Azijske drţave so zelo dolgoročno usmerjene, nasprotno
pa je večina evropskih, ameriških in afriških drţav kratkoročno usmerjenih.
Dolgoročno usmerjenim kulturam je dolgoročna korist zelo pomembna, zato cenijo trdo
delo, gospodarnost in varčnost. Velik pomen dajejo preteklim in prihodnjim rodovom.
Tradicije prilagodijo sodobnemu okolju. Kratkoročne usmerjene kulture ţelijo ohraniti
dostojanstvo. Obstaja nenehno tekmovanje s sosedi in pričakujejo se hitri rezultati.
Velik pomen dajejo tradiciji in osebni stanovitnosti. Ker ţelijo zadovoljiti druţbene
potrebe, varčevanje v kratkoročnih kulturah ni pomembno (Hofstede idr. 2006, str.
51−52, 120−123).
2.3.2 Fons Trompenaars
Po Trompenaarsu ima model kulture sedem dimenzij.
Prva dimenzija tega modela je univerzalizem proti partikularizmu. Univerzalistične
kulture dajo velik pomen pravilom in sistemom, ki jih je treba upoštevati. So zelo
transparentne, saj menijo, da bi naj za vse veljali enaki postopki. Univerzalistične
kulture dajejo velik poudarek standardom. Partikularistične kulture dajejo velik pomen
prijateljstvom. Ker se prilagajajo različnim situacijam, so zelo fleksibilne in delajo tudi
izjeme, saj ima velik pomen enkratnost (Trompenaars 2003, str. 7−12).
Druga dimenzija je individualizem proti komunitarizmu. Gre za interese posameznika in
skupine. Individualistične kulture ţelijo nadzorovati svoje okolje, saj rade vzamejo
usodo v svoje roke. Individualisti so zelo samostojni in zato pri delu zaradi nenehnega
tekmovanja med posamezniki bolj kreativni. Svojih informacij ne posredujejo preprosto
drugim. Individualistične kulture so npr. Kanada, ZDA, Francija, Nizozemska,
Skandinavija in Anglija. Komunitaristične kulture pripisujejo interesom skupine velik
pomen. Niso pomembni doseţki posameznika, ampak celotne skupine. Primer
komunitaristične kulture je Japonska (Trompenaars 2003, str. 13−16).
Tretja dimenzija Trompenaarsovega modela se imenuje nevtralno proti afektivnemu.
Kaţe, kako kulture izraţajo svoja čustva. Nevtralne kulture svoja čustva nadzorujejo in
obvladujejo. Imajo le omejen telesni stik do drugih, ne kaţejo veliko mimike in ne
8
gestikulirajo tako močno kot druge kulture. Nevtralne kulture najdemo na Japonskem, v
Angliji, Etiopiji, Hongkongu in na Kitajskem. Na drugi strani so afektivne kulture, ki
zelo močno kaţejo čustva. Imajo izrazito mimiko in geste, zaradi česar veljajo za bolj
odprte in srčne. Afektivne kulture najdemo v Italiji, Španiji, Argentini, Franciji,
Sloveniji, Rusiji, Egiptu in Kuvajtu (Trompenaars 2003, str. 17).
Konkretno proti difuznemu je četrta dimenzija in po mnenju Trompenaarsa
najpomembnejša. V konkretnih kulturah se ljudje povezujejo z drugimi na specifičnih
področjih (npr. pri delu ali športu). Povezujejo se iz konkretnega razloga. Stvari, ki jih
stori en za drugega, so odvisne od njihovega odnosa. V konkretnih kulturah ne mešajo
zasebnih in druţabnih zadev. V nasprotju s konkretno kulturo se ljudje difuznih kultur
povezujejo na različnih področjih. Zasebno in druţbeno ţivljenje je med seboj
pomešano (Trompenaars 2003, str. 18−22).
Peta dimenzija se imenuje rezultat proti pripisanemu uspehu. V kulturah, v katerih je
pomemben doseţek, se status pridobi glede na rezultate, ki jih posameznik doseţe, torej
je pomembno, kaj počne. Nasprotno se v kulturah, kjer je pomemben status, ta status
pripiše glede na druţinske tradicije, starost, spol in izobrazbo (Trompenaars 2003, str.
24−25).
Šesta dimenzija je sekvenčno proti sinhronemu. Ponazarja odnos do časa in do tega,
kako strukturiramo čas. Odnos do časa nam pove, ali se določena kultura osredotoča na
preteklost, sedanjost ali prihodnost. Kulturam, v katerih dajejo velik pomen preteklosti,
so zelo pomembne druţina, tradicije in zgodovina. Kulture, v katerih je pomembna
sedanjost, so osredotočene na trenutna dogajanja (npr. Španci). Kulture, ki so
osredotočene na prihodnost, dajejo velik pomen prihodnjim perspektivam in zasluţku.
Američani imajo na prihodnost osredotočeno kulturo. Strukturiranje časa nam pove, ali
kultura doţivlja čas zaporedno ali sočasno. Kulture, ki čas strukturirajo zaporedno,
gledajo na čas kot črto. Ne delajo več stvari istočasno, ampak eno za drugo. Za njih je
točnost zelo pomembna, zaradi česar se vedno drţijo časovnih načrtov. Kulture, ki čas
strukturirajo sočasno, delajo več stvari hkrati (npr. v Italiji). Za njih ni nujno, da se
točno drţijo načrtov (Trompenaars 2003, str. 26).
Zadnja dimenzija Trompenaarsovega modela kulture se imenuje notranji nadzor proti
zunanjemu. Opisuje naš odnos do naravnega okolja. Kulture, v katerih je odnos do
okolja notranje usmerjen, menijo, da nadzorujejo naravno in s tem tudi svoje ţivljenje
ter usodo. Kulture, v katerih je odnos do okolja zunanje usmerjen, menijo, da narava
nadzoruje njih in tako nimajo nobenega vpliva na svoje ţivljenje ter usodo
(Trompenaars 2003, str. 27).
2.3.3 Edward T. Hall
Hall opredeljuje kulturo iz treh vidikov: načina sporazumevanja, odnosa do časa in
odnosa do prostora.
Hall deli kulture glede na način sporazumevanja na visokokontekstne in
nizkokontekstne kulture. Pripadniki visokokontekstnih kultur so zelo odvisni od
izkušenj in interpretacije svojega kulturnega okolja. Ko komunicirajo, si vedno
razlagajo kontekst. Za visokokontekstne kulture je značilno, da imajo dolgotrajne zveze
in da se posamezniki počutijo med seboj globoko povezani. Velik pomen dajejo
9
neverbalni komunikaciji. Pomembno je upoštevati govorico telesa. Avtoritativne osebe
so osebno odgovorne za dejanja podrejenih. Model kulture je zakoreninjen in ga je
moţno samo počasi spremeniti. Dogovori se urejajo ustno in ne pisno, kar pomeni, da
pisna pogodba ni zavezujoča. Visokokontekstne kulture najdemo na Japonskem,
Kitajskem, v Koreji, Vietnamu in drugih azijskih drţavah, nekaterih sredozemskih
drţavah in Bliţnjem vzhodu. Za pripadnike nizkokontekstnih kultur okolica ni tako
pomembna. Značilnosti nizkokontekstnih kultur sta, da so zveze kratkoročne in da
globoka razmerja z drugimi niso cenjena. Sporočila so jasna. Pripadniki ne uporabljajo
neverbalnega komuniciranja. Dogovori so večinoma pisni in so končni ter zavezujoči.
Model kulture se da hitreje spremeniti. Nizkokontekstne kulture najdemo v ZDA,
Skandinaviji in Nemčiji (Mead 2005, str. 33−35).
Glede na odnos do časa Hall deli kulture na monohrone in polihrone kulture.
Monohrone kulture ne delajo več stvari hkrati, temveč eno za drugo. Časovna zaporedja
imajo velik pomen, saj monohrone kulture načrtujejo vrstni red stvari, ki jih je treba
opravljati. Zato je tudi točnost izjemno pomembna (Hall 1963, str. 138).
Nasprotno pa polihrone kulture vršijo več stvari hkrati. Ne delajo časovnih načrtov, saj
ne dajejo tako velikega pomena točnosti. V polihronih kulturah so medsebojni odnosi
zelo pomembni.
Pri zadnjem vidiku – teritorialnosti – deli Hall kulture na visoko in nizko teritorialne.
Za visoko teritorialne kulture so pomembni fizične meje in osebni prostor. Te kulture
razlikujejo med intimnim, osebnim, socialnim in javnim prostorom. Najdemo jih npr. v
zahodni Evropi. Za nizko teritorialne kulture te razmejitve niso tako pomembne.
Pojavljajo se npr. v mediteranskih drţavah (Gajšt in Korez Vide 2013, str. 16).
2.3.4 Model ledene gore
Model ledene gore ponazarja, da ima kultura vidne in nevidne dejavnike oz. je kot
ledena gora, katere večina je pod morsko površino. Vidni del kulture sestavljajo
zaznavni elementi, kot so literatura, gledališče, glasba, igre, festivali, hrana, oblačila,
jezik, pozdravni obredi in oblike komunikacije. Pod površino se nahajajo nezavedni
elementi kulture, ki niso takoj zaznavni, kot so vrednote in norme, prepričanja, način
vedenja, stališča, mnenja, čustva, dolţnosti, pričakovanja, odnosi, potrebe, zaznavni
vzorec in način komunikacije. Kako se razlikujemo od ljudi drugih kultur, je odvisno od
nevidnega dela ledene gore (Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung
an Schulen 2014).
2.3.5 Brazilija, Nemčija in Indija v modelih kulture
Poslovne navade Brazilije, Nemčije in Indije lahko pripišemo različnim dimenzijam
kulture.
10
Tabela 1: Brazilija, Nemčija in Indija v modelih kulture
Brazilija Nemčija Indija
Identiteta kolektivizem individualizem kolektivizem
Hierarhija avtoritarna enakopravna avtoritarna
Spol moška kultura moška kultura moška kultura
Resnica strpna nestrpna strpna
Pomen pravil partikularistična univerzalistična partikularistična
Izraţanje čustev afektivna nevtralna nevtralna
Status pripisan uspeh rezultat pripisan uspeh
Način sporazumevanja visokokontekstna nizkokontekstna visokokontekstna
Odnos do časa polihrona monohrona polihrona
Teritorialnost nizko teritorialna visoko teritorialna nizko teritorialna
Vir podatkov: (Hall 1963, Trompenaars 2003, Mead 2005, Hofstede idr. 2006, Martin in Chaney 2006,
Katz 2007, Moran idr. 2011, Gajšt in Korez Vide 2013)
11
3 BRAZILIJA
3.1 Osnovni podatki o Braziliji
Zvezna republika Brazilija je največja drţava juţne Amerike. S svojimi 8,5 milijoni km²
zavzame kar 47 % površine juţne Amerike. Meji na vse drţave juţne Amerike razen
Čile in Ekvador. Brazilija ima 201 milijon prebivalcev, glavno mesto Brasilia pa
450.000. Uradni jezik je portugalščina, valuta pa brazilski real (BRL) (Auswärtiges Amt
2014).
Brazilijo sestavlja 26 zveznih drţav in zvezno okroţje Brasilia. Vsaka zvezna drţava
ima svojo vlado in zakonodajo. 53,7 % prebivalstva je evropskega porekla, 38,5 %
afriškega, domorodni Indijanci pa predstavljajo najmanjšo manjšino. 73,6 %
prebivalstva je katoličanov, 15,4 % protestantov, 1,3 % pripadnikov vere Bantu oz.
Vudu in 7,6 % ostalih. 86 % prebivalstva ţivi v mestih (Izvozno okno 2014).
Brazilija je bila nekoč poseljena z visokimi kulturami, kot so Inki in Maji.
V 15. stoletju so Španci in Portugalci tekmovali za prevlado nad ozemljem.
V 16. stoletju so Brazilijo poselili portugalski naseljenci in uredili nasade sladkornega
trsa. Ker so mnogi Indijanci umrli zaradi bolezni in slabih delovnih razmer, so jih
nadomeščali s suţnji iz zahodne Afrike. V 17. stoletju je Brazilija doţivela razcvet
zaradi izkoriščanja rudnikov zlata in diamantov. Leta 1763 je postalo glavno mesto Rio
de Janeiro. Leta 1807 so Francozi zasedli Portugalsko, na kar je portugalski kralj Jao VI
zbeţal v Brazilijo. Njegov naslednik, sin Pedro, je 7. 9. 1822 razglasil Brazilijo za
neodvisno drţavo. V naslednjih letih so sledile vojne z Argentino, Urugvajem in
Paragvajem. Leta 1888 je bilo odpravljeno suţenjstvo. 24. 2. 1891 je sledila razglasitev
republike. V 20. stoletju se je Brazilija udeleţila samo obrobno svetovnih vojn na strani
zaveznikov. V drţavi sta se menjavali diktatura in demokracija do izvolitve
demokratskega predsednika leta 1990 (Brazilianist 2009).
Od januarja 2011 je kandidatka Delavske stranke (PT) Dilma Rousseff predsednica
drţave. Brazilija ima dvodomni parlament. Spodnji je sestavljen iz 513 poslanskih
mandatov, zgornji pa iz 81 senatorjev. Naslednje volitve predsednika in parlamenta
bodo oktobra 2014 (Izvozno okno 2014).
Brazilija je članica več mednarodnih organizacij, kot so WTO (World Trade
Organisation), OECD (The Organisation for Economic Co-operation and
Development), ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of
the Americas), MERCOSUR in GSTP (Global System of Trade Prefences among
Developing Countries) (Izvozno okno 2014). Poleg tega je Brazilija tudi članica
Svetovne banke, IMF (International Monetary Fund), IAEA (International Atomic
Energy Agency), UNASUL in Zdruţenih narodov ter njenih organizacij (Auswärtiges
Amt 2014).
Brazilija je največji svetovni proizvajalec kave, sladkorja in pomaranč, največji rejec
ţivine in eden največjih proizvajalcev soje. Je četrti največji izvoznik lesa, saj je
polovica drţave pokrita z gozdovi. Razpolaga z veliko rudniki in je velik izvoznik
ţeleza. Je eden glavnih proizvajalcev aluminija in si prizadeva biti samozadostna pri
12
oskrbi z nafto. Najpomembnejše industrijske panoge so farmacija in tekstilna, letalska,
avtomobilska ter kemična industrija (Izvozno okno 2014).
V letu 2013 je v Braziliji znašal BDP na prebivalca 8.383 EUR, rast BDP 2,3 %, rast
zasebne potrošnje 2,3 %, rast javne potrošnje 2,2 %, rast investicij 5,0 %, rast celotnega
domačega povpraševanja 2,9 %, rast industrijske proizvodnje 2,2 %, stopnja
nezaposlenosti 5,4 %, stopnja inflacije 6,2 %, uvoz blaga −180,2 milijard EUR, izvoz
blaga 182,1 milijard EUR, realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev 2,5 %, realna
stopnja rasti uvoza blaga in storitev 8,3 %, saldo tekočega računa −3,6 % BDP, zunanji
dolg 21,7 % BDP in vhodne TNI 48,1 milijard EUR. V letu 2014 bi naj znašal BDP na
prebivalca 8.171 EUR, rast BDP 1,8 %, rast zasebne potrošnje 2,0 %, rast javne
potrošnje 3,5 %, rast investicij 1,0 %, rast celotnega domačega povpraševanja 2,2 %,
rast industrijske proizvodnje 2,0 %, stopnja nezaposlenosti 6,1 %, stopnja inflacije 6,0
%, uvoz blaga −189,9 milijard EUR, izvoz blaga 198,5 milijard EUR, realna stopnja
rasti izvoza blaga in storitev 3,2 %, realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev 7,3 %,
saldo tekočega računa −3,7 % BDP, zunanji dolg 24,5 % BDP in vhodne TNI 45,5
milijard EUR (Izvozno okno 2014).
Največji izvozni trgi Brazilije v letu 2012 so bili Kitajska, ZDA, Argentina,
Nizozemska in Japonska, največ pa je leta 2012 uvaţala iz Kitajske, ZDA, Argentine,
Nemčije in Juţne Koreje. Glavna izvozno blago so bila v letu 2012 ruda, ţlindra, pepel,
mineralno gorivo, olje, semena, sadje, zrna, stroji, jedrski reaktorji in tudi meso. Uvaţali
so predvsem mineralno gorivo in olje, stroje in jedrske reaktorje, električno in
elektronsko opremo, vozila ter organske kemikalije (Izvozno okno 2014).
3.2 Poslovna kultura Brazilije
Brazilija ima mnogo naravnih in človeških virov. Poslovati v Braziliji je lahko zelo
zahtevno zaradi ekonomskih nestabilnosti, kot so npr. inflacija, devizna menjava in
obrestna mera. Hkrati je poslovanje v Braziliji prijetno in zanimivo zaradi ogromnih
ekonomskih priloţnosti, ki jih nudi drţava (Moran idr. 2011, str. 305).
Podjetniki, predvsem starejši, imajo običajno le omejene izkušnje z drugimi kulturami,
razen s sosednjimi drţavami (Katz 2007, str. 133).
3.2.1 Komunikacija
Uradni jezik Brazilije je portugalščina, vendar obstaja mnogo različnih narečij v
različnih delih drţave. V poslovnem svetu je uradni jezik angleščina.
Brazilski način komuniciranja je zelo izrazit in ţivahen. Govorijo hitro in s kratkimi
presledki med besedami. Brazilci pri govorjenju radi navajajo primere in podrobnosti,
potem pa velikokrat formulirajo stavek na drug način, pri čemer spet in spet ponavljajo
enako misel. Med pogovorom gledajo v oči, vendar po navadi ljudje niţjih razredov
gledajo navzdol, ko govorijo z nadrejenimi, s čimer izraţajo spoštovanje. Med
pogovorom ni tišine, običajne pa so prekinitve med diskusijami. V Braziliji so fizični
stiki zelo tesni. Posameznikova osebna distanca je zelo kratka, zato je v navadi
dotikanje med pogovorom. Brazilci se zelo radi pogovarjajo z rokami. Skoraj nemogoče
13
se jim je pogovarjati, brez da bi premikali roke, zato je uporabljanje ročnih gest zelo
razširjeno. Ameriški znak »ok« je v Braziliji zelo vulgaren, enako tudi raztegovanje
sredinca. Potegniti konice prsta pod brado pomeni »ne vem« (Moran idr. 2011, str.
309).
3.2.2 Zaznavanje časa
Za Brazilce je čas fleksibilen. Čeprav je vaţna točnost na delovnem mestu, se sestanki
resnično pričnejo 5 do 20 minut pozneje. V druţbenih situacijah (npr. na zabavah) je
enako. Pričnejo se vedno najmanj 15 minut pozneje, kot je napisano na vabilu, zaradi
česar nihče ne pride točno. Ko poslujemo z Brazilci, moramo nameniti sestankom
veliko časa, preden dobimo rezultate. Brazilci niso preveč neposredni. Za njih je
pomembno vzpostaviti osebno zvezo. Potrebujejo občutek zaupanja, preden sklenejo
posle z neko osebo (Moran idr. 2011, str. 308).
3.2.3 Pogajanja
V Braziliji ne hitijo s pogajanji, saj sklepajo posle s prijatelji, vzpostavitev prijateljstva
pa traja nekaj časa. Ker osebne zveze predstavljajo osnovo zaupanja pri poslovanju, sta
nepotizem in dajanje prednosti prijateljem običajna. Pri odločanjih Brazilci raje
upoštevajo podrobnosti določene situacije, kot da bi v vsaki situaciji uporabljali splošna
pravila in vzorce vedenja. Za Brazilce je čas polihron. Mnogokrat obravnavajo
podrobnosti načrta v naključnem redu namesto na zaporeden način. Brazilci so zelo
čustveni ljudje, ki imajo zelo posreden slog v osebnih in poslovnih zadevah. Običajno
niso izzivalni. Veliko jim pomeni ohranjanje ugleda. Brazilci so zaradi nestabilnega
ekonomskega in političnega poloţaja zelo fleksibilni in izkušeni v »plavanju s tokom«.
Za njih so ljudje, ki vedno sledijo običajnim postopkom, nedomiselni. Brazilci menijo,
da mora prijateljstvo biti dovolj dobro, preden se lahko kar koli doseţe (Moran idr.
2011, str. 311).
Ker je v Braziliji prijateljstvo tako pomembno, pričakujejo od poslovnega partnerja
dolgoročno predanost in se osredotočajo na dolgoročne koristi. Brazilci menijo, da
zaupne informacije predstavljajo pogajalske prednosti, zato jih ne delijo radi. Pogajanja
so v Braziliji počasna in razvlečena. Ne marajo ljudi, ki hitijo, ker je nestrpnost za njih
znak šibkosti in nevljudnosti. Brazilci se sicer vzdrţljivo pogajajo, vendar nimajo radi
barantanja. So vztrajni in včasih napadalni pogajalci. Ker ne popuščajo zlahka, se lahko
cene premaknejo za 40 % med začetno ponudbo in končnim dogovorom. Končne
ponudbe se dajejo večkrat in so redko dokončne (Katz 2007, str. 137−138).
3.2.4 Sestanki
V Braziliji je bolje prirejati sestanke s skupino pogajalcev kot s posameznikom. To kaţe
na pomembnost in olajša vzpostavitev močne veze. Izogibati se moramo menjavi članov
skupine, ker bi potem morali znova vzpostaviti vezo. Ker daje poslovna kultura
14
Brazilije velik poudarek statusu in hierarhiji, se naj prvega sestanka udeleţi višji vodja
poslovnega partnerja. Če je mogoče, načrtujemo sestanke najmanj teden ali dva vnaprej.
Čeprav se sestanki pričnejo z znatno zamudo, pričakujejo Brazilci od tujcev točnost.
Sestanki se začnejo običajno s klepetom. Postavlja se lahko veliko vprašanj, ki pa se ne
smejo dotakniti osebnega ţivljenja. Pomembno je, da smo potrpeţljivi in pustimo
Brazilcem, da sami določajo tempo. Čeprav so prvi sestanki zelo formalni, postaja
vzdušje na poznejših sestankih mnogo bolj sproščeno. Glavna namena prvega sestanka
sta spoznavanje in vzpostavitev zvez. Morda se omenja tudi posel, vendar ne vodi do
resnih odločitev. Sestanku sledi še klepet (Katz 2007, str. 135−136).
3.2.5 Pogodbe in dogovori
Ustni dogovori niso vedno zanesljivi, zato je treba po sestankih napisati in izmenjati
pisni sporazum. Podpis ni potreben za potrditev obveze. Brazilci se še vedno zanesejo
na stisk roke in njihovo besedo, kar je običajno zanesljivo. Pisne pogodbe so dolge in
mnogokrat razjasnjujejo podrobne pojme ter pogoje za glavno pogodbo in tudi mnoge
morebitnosti. Kljub temu je podpisovanje pogodbe le formalnost. Brazilci menijo, da je
glavna moč pogodbe v vezi s partnerjem in predanosti, ne pa v pisni dokumentaciji.
Preden podpišemo pogodbo, je priporočljivo, da se posvetujemo z lokalnim pravnikom.
Pogodbe so običajno zanesljive, dogovorjeni roki pa zavezujoči, vendar Brazilci
pričakujejo od njihovih poslovnih partnerjev, da ostanejo prilagodljivi, če se
spreminjajo pogoji (Katz 2007, str. 139).
3.2.6 Pozdrav
V poslovnem okolju je stisk rok primerna oblika pozdrava med ţensko in moškim.
Ker so Brazilci topli in prijazni ljudje, je bolj razširjena oblika pozdrava poljub na lice.
Običajno se ţenska in moški poljubita enkrat ali dvakrat na lice, enako tudi dve ţenski.
Ţenske se poljubijo trikrat na lice, če je ena od ţensk neporočena, saj bi naj to prinašalo
srečo pri iskanju moţa. Moški se ne poljubljajo, vendar pa je pri znancih običajno, da se
potrepljajo po ramenih ali nadlahti pri stisku rok. Brazilci se dotikajo večkrat in dlje
časa, kot je običajno pri drugih kulturah. Ob prihodu in odhodu se pozdravijo in
poslovijo od vsakega posebej. Brazilci ne dajejo neosebnih izjav, kot je npr. »adijo
vsem skupaj« (Moran idr. 2011, str. 305).
Pri pozdravljanju je tudi zelo pomembno, da ljudem gledamo v oči in da se ne
obračamo vstran. Pri pozdravljanju vsekakor nikoli ne šepetamo (Knigge 2014).
3.2.7 Imenovanje in naziv
Večina Brazilcev je neuradnih, zato nazivov ne uporabljajo vedno. Običajno se
uporabljajo le imena. Naziv doutor (doktor) se običajno uporablja, kadar ţelijo izraziti
spoštovanje do neke osebe. Ime in priimek sta včasih sestavljena iz šestih ali sedmih
imen, kot je npr. Luis Henrique Meirelles Reis, pri čemer je Luis Henrique ime,
15
Meirelles dekliški priimek matere in Reis priimek očeta. Ko poslujemo z Brazilci, je
priporočljivo, da počakamo, da nam sami ponudijo, da jih kličemo po imenu (Moran
idr. 2011, str. 305−306).
3.2.8 Izmenjava vizitk
Priporočljivo je, da je ena stran vizitke natisnjena v angleščini, druga pa v portugalščini.
Nikakor ne delimo vizitk s španskim napisom. Če imamo doktorski naziv, ga navedemo
na vizitki. Navedemo tudi strokovne nazive, predvsem če smo pooblaščeni za
sprejemanje odločitev. Ko izročamo vizitko, naj bo stran s portugalskim napisom
obrnjena proti prejemniku. Medtem ko sprejemamo vizitko nekoga drugega, se
smehljamo in gledamo v oči, nato pa si jo pozorno ogledamo. Potem vizitko poloţimo
predse na mizo (Katz 2007, str. 136).
3.2.9 Nastop in oblačenje
Brazilci dajejo svojemu videzu veliko pozornosti. Za moške in ţenske je običajno, da
imajo lepo manikirane nohte, in vsakdo, ki sklepa posle v Braziliji, bi jih naj tudi imel.
Sluţbeno oblačenje je v Braziliji odvisno od pravilnika posameznega delodajalca,
vendar je standardna obleka za moške temnobarvna ali svetlobarvna obleka, srajca in
kravata. Čeprav mnoge brazilske poslovne ţenske nosijo kostim, se prav tako oblačijo
na različne druge načine. Tako ni nenavadno, da imajo ţenske v sluţbo oblečene
globoko izrezane, oprijete in prosojne majice samo z naramnicami ali celo brez njih.
Običajne so tudi poletne obleke. Pogosto nosijo ţenske sandale brez hlačnih nogavic.
Torbica in čevlji ţenske naj se vedno ujemajo. Na splošno imajo Brazilke raje naravni
videz in zato nosijo le malo ličila ali pa sploh ne. V Braziliji tudi ni nenavadno, da pride
ţenska v sluţbo z neposušenimi lasmi (Moran idr. 2011, str. 307).
Za Brazilce so čisti čevlji zelo pomembni. Če v Braziliji obiščemo cerkev, oblečemo na
vsak način dolge hlače in ne nosimo majic brez rokavov (Knigge 2014).
V Braziliji ne nosijo rumenih in zelenih oblačil, ker so to barve brazilske zastave
(Martin in Chaney 2006, str. 76).
3.2.10 Darila
Dajanje daril v poslovnem okolju je v Braziliji redko, vsaj dokler ne obstaja močna veza
(Katz 2007, str. 140).
Darilo naj bo osebno, saj Brazilci cenijo smisel izbora pravega darila (Moran idr. 2011,
str. 307).
Primerna darila so majhna in ne predraga (npr. stvari iz tujine, predvsem iz ZDA in
Evrope, nalivniki, koledarji, alkohol, bomboni in čokolada iz Evrope, majice ali
sladkarije za otroke). Tudi tajnici ali asistentki podarimo neko malenkost. Neprimerna
16
darila so parfumi, nakit, srebrnina, ostri predmeti, kot so noţi ali škarje, lilije in rumene
vrtnice ali argentinsko vino (Knigge 2014).
Tudi vijolične roţe so kot darilo neprimerne, saj niţji sloj asociira na smrt
(Martin in Chaney 2006, str. 41).
3.2.11 Gostoljubnost
Brazilci so zelo vljudni in gostoljubni. Trudijo se, da se gostje počutijo dobrodošli in
prijetno. Za Brazilce je značilno, da ponudijo neomejeno število zelo majhnih in zelo
močnih skodelic črne kave. Mnogokrat še vedno nekaj ponujajo, čeprav gost več ne ţeli
ničesar. To je za njih znak vljudnosti. V Braziliji je običajno, da oseba, ki je pravkar
začela jesti, svojo hrano ponuja tudi ostalim. To počnejo iz vljudnosti do drugih (Moran
idr. 2011, str. 306).
3.2.12 Ženske v poslovnem svetu
Mačistično stališče je v Braziliji zelo razširjeno. Zato mora ţenska poudariti
pomembnost njenega podjetja in njen poloţaj v njem. Osebna predstavitev in pismeno
priporočilo člana upravnega odbora veliko pomagata. Poslovne ţenske naj prijazno
sprejmejo vse kavalirske geste, ki jih dobijo. Kazanje samozavesti in odločnosti je lahko
učinkovito, vendar je zelo pomembno, da ţenska ne nastopa preveč drzno in napadalno
(Katz 2007, str. 140).
Vedno več ţensk dosega višji vodstveni poloţaj, vendar pa so še vedno redke ţenske na
predsedniških poloţajih velikih podjetij (Moran idr. 2011, str. 310).
17
4 NEMČIJA
4.1 Osnovni podatki o Nemčiji
Zvezna republika Nemčija je drţava Srednje Evrope in šteje 82 milijonov prebivalcev,
od tega je pribliţno 6,7 milijonov tujcev. Glavno mesto je Berlin s 3,4 milijonov
prebivalcev. Uradni jezik je nemščina, valuta pa evro (EUR). Nemčija meri 357.021
km² in je peta največja drţava Evrope. Meji na Francijo, Švico, Avstrijo, Češko,
Poljsko, Dansko, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. 89 % prebivalstva ţivi v mestih.
52 % prebivalcev je krščanske vere, pribliţno 4 milijone je muslimanov, 235.000
budistov in 106.000 Ţidov (Tatsachen über Deutschland 2014).
Nemčijo sestavlja 16 zveznih deţel, ki imajo vsaka svojo vlado in parlament.
Nemški predsednik je od 23. 3. 2012 Joachim Gauck, kanclerka, ki vodi parlament, pa
je od septembra 2005 Angela Merkel. Zakonodajno telo Nemčije je dvodomni
parlament, ki ga sestavljata Zvezni svet in Zvezna skupščina (Izvozno okno 2014).
Leta 800 je bil Karel Veliki okronan za rimskega cesarja. Leta 843 se je njegovo
frankovsko cesarstvo razdelilo na Francijo in Nemčijo. Leta 962 so ustanovili »Heiliges
römisches Reich deutscher Nation«. Do svojega propada leta 1806 je imela ta drţava
veliko vlogo v kriţarskih vojnah in se je večkrat sprla s papeţem, zaradi česar je
razpadla v mnoga majhna kraljestva. Od leta 1618 do leta 1648 je trajala 30-letna vojna
med krščanskimi habsburţanskimi cesarji in protestantskimi Francozi in Švedi.
Posledice vojne so bile svoboda veroizpovedi in uničenje ter obuboţanje nemških deţel.
Francija je postala najmogočnejša drţava Evrope in »Sveto rimsko cesarstvo nemškega
naroda« je bilo le še formalnost. Leta 1815, po porazu Napoleona, so se majhne nemške
drţave zdruţile v » Deutscher Bund« (Nemško zdruţenje), vendar sta Avstrija in Prusija
zatirali demokratsko prizadevanje. Leta 1861 je Wilhelm I. postal kralj Prusije in leta
1862 imenoval za ministrskega predsednika Otta von Bismarcka. Leta 1878 je
Bismarck prepovedal vsa socialistična in komunistična društva in leta1883 uvedel
socialno zavarovanje. Od leta 1914 do leta 1918 je trajala prva svetovna vojna in
Nemčija je izgubila veliko deţel. Svoje kolonije je morala prepustiti Franciji. Od leta
1919 do leta 1933 je obstajala Weimarska republika in z njo je nastala prva nemška
demokratska ureditev. 30. 1. 1933 je postal Adolf Hitler predsednik vlade in je odprl po
celi Nemčiji koncentracijska taborišča za politične nasprotnike, cigane, Ţide in
homoseksualce. 9. 11. 1938 so Nemci v t. i. »Reichskristallnacht« uničili vse ţidovske
trgovine in sinagoge ter izvajali nasilje nad ţidovskimi druţinami. Med drugo svetovno
vojno so pobili 6 milijonov Ţidov. 1. 9. 1939 je Hitler napadel Poljsko, kar je pomenilo
začetek druge svetovne vojne, ki je trajala do leta 1945. Po vdaji Nemčije 8. 5. 1945 so
jo zavezniki ZDA, Velika Britanija, Francija in Rusija razdelili na 4 zasedena območja.
Leta 1949 so Nemčijo razdelili na Zvezno republiko Nemčijo (Zahodna Nemčija) in
Nemško demokratično republiko (Vzhodna Nemčija). Leta 1951 je zahodna Nemčija
ustanovila skupaj s Francijo, Italijo in drţavami Beneluksa rudarsko-ţelezarsko unijo in
leta 1957 Ekonomsko skupnost. 12. 8. 1961 je Nemška demokratična republika zgradila
zid okrog Berlina, ki se ga odprli šele 9. 11. 1989. 3. 10. 1990 sta se oba dela Nemčije
spet zdruţila (LSA 2014).
18
Nemčija je za Kitajsko in ZDA tretji največji izvoznik na svetu.
V letu 2012 je Nemčija največ izvaţala stroje in jedrske reaktorje, vozila, električno in
elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter tudi optično, tehnično in medicinsko
opremo. Največ je uvaţala mineralno gorivo in olje, stroje in jedrske reaktorje,
električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke. Največji izvozni trgi
leta 2012 so bili Francija, ZDA, Nizozemska, Velika Britanija in Kitajska. Največ so
uvaţali iz Nizozemske, Kitajske, Francije, ZDA in Italije (Izvozno okno 2014).
Leta 2013 je znašal BDP na prebivalca 33,890 EUR, rast BDP 0,5 %, rast zasebne
potrošnje 1,0 %, rast javne potrošnje 0,7 %, rast investicij −0,5 %, rast celotnega
domačega povpraševanja 0,5 %, stopnja nezaposlenosti 5,3 %, stopnja inflacije 1,5 %,
uvoz blaga −934,7 milijard EUR, izvoz blaga 1.130,7 milijard EUR, realna stopnja rasti
izvoza blaga in storitev 1,0 %, realna stopnja uvoza blaga in storitev 1,0 %, dolg drţave
79,6 % BDP in vhodne TNI 26,6 milijard EUR. Leta 2014 bi naj znašal BDP na
prebivalca 34,961 EUR, rast BDP 1,4 %, rast zasebne potrošnje 1,4 %, rast javne
potrošnje 1,2 %, rast investicij 3,0 %, rast celotnega domačega povpraševanja 1,8 %,
stopnja nezaposlenosti 5,1 %, stopnja inflacije 1,3 %, uvoz blaga −1.014,7 milijard
EUR, izvoz blaga 1.208,8 milijard EUR, realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev 3,3
%, realna stopnja uvoza blaga in storitev 4,4 %, dolg drţave 77,2 % BDP in vhodne
TNI 35,0 milijard EUR (Izvozno okno 2014).
Nemčija je ustanovitvena članica Evropske unije in polnopravna članica zdruţenih
narodov. Je članica NATA, OECD (Organization for Economic Cooperation and
Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), WTO
(World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in Svetovne banke
(Tatsachen über Deutschland, 2014).
4.2 Poslovna kultura Nemčije
Nemci so znani po tem, da so delavni, zadrţani, hladni v vedenju in natančni. Znani so
tudi po kakovosti. Cenijo podrobnosti v načrtovanju in izvedbi projektov. Raje
organizirajo odmerjen čas učinkovito, kot da čakajo, kaj se bo zgodilo (Moran idr. 2011,
str. 420).
Nemški poslovneţi, predvsem mlajša generacija, so običajno zelo izkušeni v poslovanju
z drugimi kulturami (Katz 2007, str. 198).
4.2.1 Komunikacija
Nemci komunicirajo odkrito, odprto in neposredno. Njihovi argumenti so logični in
dobro premišljeni. Nemci običajno govorijo resno in monotono. Po njihovem
prepričanju so v pogajanjih zelo prijazni, zanesljivi in iskreni (Gajšt in Korez Vide
2013, str. 424).
Uradni jezik je nemščina, obstaja pa mnogo različnih narečij. Glavni tuji jezik je
angleščina (Moran idr. 2011, str. 424).
19
Nemški poslovneţi govorijo nekoliko glasneje kot poslovneţi v drugih kulturah.
Govoriti počasi in jasno je znak suverenosti. V restavracijah so pogovori bolj tihi, saj je
biti glasen znak slabega obnašanja. Ko se pogovarjamo z Nemci, je priporočljivo, da
drţimo večjo razdaljo do njih. Njihov stil komuniciranja je zelo direkten. Ne marajo
nejasnih izjav, zaradi česar odkrito povedo svoje mnenje, skrbi in mišljenje. Včasih
delujejo Nemci predvsem odkrito in izzivalno. So precej formalni in kontrolirani.
Nemci nimajo izrazite govorice telesa. Le po izrazu obraza se opazi, če jim je zamisel
oz. predlog všeč ali ne. Potrepljati koga po hrbtu je zank prijateljstva. Ameriški znak za
»ok« je v Nemčiji nespodoben. Gesta z dvignjenim palcem deluje pozitivno, saj
nakazuje strinjanje (Katz 2007, str. 199−200).
Za Nemce je zelo nevljudno, če imamo med pogovorom roke v ţepih ali če poloţimo
noge na pohištvo. Ker jim zasebnost mnogo pomeni, so vrata normalno zaprta. Nemci
se običajno med poslovnimi srečanji redko smejijo. Gledanje v oči je znak iskrenosti. V
javnosti ne ţvečimo ţvečilne gume. Ko poslujemo z Nemci, pustimo pohištvo tako,
kakor je bilo postavljeno, saj je premikanje stolov ţaljivo (Martin in Chaney 2006, str.
68).
4.2.2 Zaznavanje časa
Nemška kultura je monohrona. Ne opravljajo več stvari hkrati, ampak eno za drugo.
Nemci radi načrtujejo in imajo zato za vse časovni plan. Iz tega razloga je za njih
točnost zelo pomembna. Ko poslujemo z Nemci, nikoli ne smemo zamujati. Če smo le 2
ali 3 minute prepozni, je to za njih zelo nevljudno, saj je biti točen za njih znak
spoštovanja. Zato moramo priti na sestanke vedno 5 ali 10 minut prej, ker se pričnejo
vedno točno ob načrtovani uri. Tudi zabave se pričnejo točno ob tisti uri, ki je napisana
na vabilu. V primeru, da zamudimo, se takoj opravičimo.
4.2.3 Pogajanja
Nemci so pri pogajanjih zelo kooperativni in zato pričakujejo od poslovnega partnerja
spoštovanje in zaupanje. Ostati moramo vedno mirni, prijazni, potrpeţljivi in vztrajni.
Nemški pogajalci namenjajo mnogo časa zbiranju informacij in postavljanju vprašanj.
Kontraproduktivno je, če dobijo občutek, da skrivamo informacije pred njimi, razumejo
pa, če rečemo, da ţelimo informacije obdrţati zase. V Nemčiji so pogajanja počasna, saj
je pristop k pripravljanju pogajanj in zbiranju informacij zelo sistematičen in pazljiv.
Tudi dogovarjanje o podrobnosti pogodbe traja dolgo časa. Ker delajo Nemci na
monohroni način, se posvečajo dejanjem in ciljem sistematično. Ne marajo motenj. Med
pogajanji se običajno drţijo seznama ciljev v zaporednem vrstnem redu in niso
pripravljeni, da bi se lotiti nekega vidika, o katerem so se ţe prej dogovorili. Nemci niso
ljubitelji pogajanj in sovraţijo barantanja. Raje se pogajajo na bolj enostaven način.
Med pogajanji kmalu dajo končno ponudbo. Obdobja tišine niso nič nenavadnega.
Pričetek pogajanj s pisnimi ponudbami lahko skrajša postopek. V poslovnih pogajanjih
osebna čustva nimajo pomena. Ljudje se ozirajo na dokaze iz izkušenj, logične
argumente in objektivna dejstva. Nemci se počutijo nelagodno pri spremembah in
neradi tvegajo (Katz 2007, str. 20−24).
20
4.2.4 Sestanki
V Nemčiji se izvajajo sestanki skupinsko ali posamično. Sestanek moramo načrtovati en
ali dva tedna vnaprej in ga ne odpovemo kratkoročno, saj je to nevljudno. Ker Nemci
radi vedo, s kom se srečujejo, vnaprej posredujemo podrobnosti o nazivu, poloţaju in
odgovornosti udeleţencev. Običajno se vnaprej dogovori dnevni red, ki se ga je treba
strogo drţati. Zelo pomembno je, da pridemo na sestanke točno. Zamuditi na sestanek
10 do 15 minut brez utemeljenega in prepričljivega opravičila, je huda ţalitev. Sestanke
pričnejo z le malo ali pa brez klepeta. Večina komunikacije se osredotoča na poslovne
teme. Osebno ţivljenje ni predmet komunikacije na sestankih. V Nemčiji je posel resna
zadeva. Večina sestankov je zelo formalnih. Čeprav je prvoten namen prvega sestanka
spoznavanje, se bo pogovor hitro osredotočil na strokovne vidike posla. Priporočljivo
je, da se dobro pripravimo na sestanke, saj ne marajo izgubljanja časa. Nemci običajno
postavljajo mnogo vprašanj, da bolje razumejo tveganje posla in se znebijo dvomov.
Tako signalizirajo zanimanje za posel. Ker Nemci cenijo neposrednost, je priporočljivo,
da smo direktni pri pozitivnih in tudi negativnih vidikih našega predloga. Podrobna
strokovna razprava in povpraševanje po nadaljnjih strokovnih informacijah sta znak
iskrenega zanimanja (Katz 2007, str. 201).
4.2.5 Pogodbe in dogovori
Ustni dogovori so običajno zanesljivi, vendar ne nadomeščajo pisne pogodbe.
Dogovori, s katerimi se ţe strinjamo, se po navadi izvajajo nemudoma, tudi če
dokončna pogodba še ni dovršena. Po nemškem pravu so ponudbe zavezujoče, razen če
ni zapisano drugače. Pisne pogodbe imajo v Nemčiji pomembno teţo in se nagibajo k
temu, da so dolge. Mnogokrat zelo podrobno razjasnjujejo pojme in pogoje glavne
pogodbe ter tudi različne morebitnosti. Pravne vidike večkrat preučijo. Podpisovanje
pogodbe ni pomembno le iz pravnega vidika, ampak je pomembna tudi potrditev obveze
poslovnega partnerja. V mnogih nemških podjetjih posedujejo le višji menedţerji
pristojnost za podpisovanje pogodb. Pogodbe so običajno zanesljive, dogovorjeni pogoji
pa zavezujoči. Prošnja za spreminjanje pogojev pogodbe po podpisu se smatra kot
zlonamerna (Katz 2007, str. 204−205).
4.2.6 Pozdrav
V poslovnem svetu je stisk rok običajna oblika pozdrava. Če se pozdravita moški in
ţenska, moški počaka, da mu ţenska prva ponudi roko. V primeru, da druge osebe še ne
poznamo, raje počakamo, da nas nekdo predstavi, namesto da se predstavimo sami
(Katz 2007, str. 201).
Najprej pozdravimo pomembnejše in starejše osebe, potem pa ostale.
Nemci imajo radi močne stiske rok. Če stopimo v sobo z mnogo ljudmi, se rokujemo z
vsakim po vrsti. Primerna sta tudi prijazna pozdrava »dobro jutro« ali »dober dan«
(Moran idr. 2011, str. 423).
21
4.2.7 Imenovanje in naziv
Običajni vrstni red je ime in priimek. Nekateri Nemci imajo tudi dve imeni.
Nagovorimo jih s Herr/Frau (gospod/gospa) in priimkom. Če ima oseba akademski
naziv, kot sta Doktor (doktor) ali Professor (profesor), uporabimo tudi tega (npr. Herr
Doktor Meier). Samo dobri prijatelji se kličejo po imenu (Katz 2007, str. 201).
4.2.8 Izmenjava vizitk
Večina nemških poslovneţev zna angleško, tako da ni potrebno, da imamo vizitke
prevedene, cenijo pa, če imamo vizitke tudi v nemščini. Če imamo višjo stopnjo
izobrazbe, to navedemo na vizitki, predvsem če smemo odločati o poslovnih potezah.
Ko izročamo vizitko, se smehljamo in gledamo v oči. Ko vizitko prejmemo, si jo na
kratko ogledamo in poloţimo na mizo predse (Katz 2007, str. 201).
4.2.9 Nastop in oblačenje
Nemci so v sluţbi oblečeni konservativno. Nekateri skušajo slediti evropskim modnim
trendom. Običajno nosijo moški temne obleke, bele srajce in kravato, ki se ujema.
Ţenske nosijo temne kostime in belo bluzo. Hlačni kostimi niso običajni.
Moški in ţenske naj bi nosili le konservativen nakit, ki ni preveč opazen
(Martin in Chaney 2006, str. 86).
Ne sme se nam zdeti nenavadno, če nosi naš nemški poslovni partner nenavadno
kombinacijo barv ali neobičajne modne dodatke. V Nemčiji je pomembna predvsem
drţa (Katz 2007, str. 205).
4.2.10 Darila
V poslovnem okolju dajanje daril ni običajno, predvsem pa ne na prvem sestanku.
Če ţelimo poslovnemu partnerju nekaj podariti, mu lahko izročimo npr. kakovosten
alkohol, kot sta vino in viski, praline ali šopek roţ. Le rdečih vrtnic ne podarimo, saj so
znak ljubezni in bi poslovni partner lahko to narobe razumel. Nikakor ne podarjamo
dragih daril, saj bi Nemci to razumeli kot poskus podkupovanja.
Običajno se v Nemčiji odpirajo darila takoj, ko se podarijo (Martin in Chaney 2006, str.
41).
22
4.2.11 Gostoljubnost
Nemci niso posebno gostoljubni. Ker niso najboljši gostitelji, svoje goste raje vabijo v
restavracije, da se zabavajo. Tudi pri tem ţelijo Nemci pokazati svoj status in svoje
goste ob mizi razporedijo po njihovem statusu.
Tako sedi najpomembnejša ţenska gostja zraven gostitelja in najpomembnejši moški
gost zraven gostiteljice (Martin in Chaney 2006, str. 119).
4.2.12 Ženske v poslovnem svetu
Čeprav obstaja v nemški druţbi enakopravnost med spoloma, ima le majhno število
ţensk enako visoko plačo in avtoriteto kot njihovi moški sodelavci. Ţenska, ki obiskuje
poslovnega partnerja, naj poudari pomembnost svojega podjetja in njeno vlogo v njem.
Osebna predstavitev ali priporočilo višjega vodstva lahko zelo pomagata. Za poslovno
ţensko je koristno, če pokaţe samozavest in odločnost, vendar je pomembno, da ne
nastopa drzno in napadalno (Katz 2007, str. 205).
23
5 INDIJA
5.1 Osnovni podatki o Indiji
Republika Indija je drţava juţne Azije in ima 1,2 milijard prebivalcev. Glavno mesto je
New Delhi z 21,8 milijoni prebivalcev. Indija meji na Bangladeš, Butan, Mjanmar,
Kitajsko, Nepal in Pakistan. Uradni jeziki so hindijščina, angleščina in 13 drugih
uradnih jezikov. Indijo sestavlja 28 zveznih drţav in 7 zveznih teritorijev. 80,5 %
prebivalstva je pripadnikov hinduizma, 13,4 % islama, 2,3 % krščanstva, 1,9 % sikhija
in 1,9 % drugih ver, kot sta budizem in parsen (Auswärtiges Amt 2014).
Indija meri 3.287.263 km². Uradna valuta je indijska rupija (INR). Predsednik je od leta
2012 Pranab Mukherjee. Premier drţave je Manmohan Singh. Indijska zakonodaja ima
dvodomni parlament, ki je sestavljen iz spodnjega doma (Lok Sabha) s 545 člani in
zgornjega doma (Rajya Sabha) z 245 člani (Izvozno okno 2014).
Republika Indija je članica več ekonomskih zdruţenj, kot so Zdruţeni narodi, IMF
(International Monetary Fund), IBRD (Svetovna banka), WTO (World Trade
Organization), IAEA (International Atomic Energy Agency), SAARC (South Asian
Association for Regioanl Cooperation), ASEAN (Association of Southeast Asian
Nations), EAS (Economy of the Middle East), SCO (Shanghai Cooperation
Organziation), BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Juţna Afrika), BIMSTEC
(Bay of Bengal Initiative for Multi-Sectoral Technical and Economic Cooperation) in
APTA (Asia Pacific Trade Agreement) (Auswärtiges Amt 2014).
Od leta 2250 pr. n. št. do leta 1750 pr. n. št. je v Indiji obstajala ena najstarejših visokih
kultur. Leta 500 pr. n. št. je nastal hinduizem. Od leta 563 pr. n. št. do leta 486 pr. n. št.
je ţivel Gautama Buddha, iz katerega je izšel budizem.
Prvo indijsko cesarstvo je obstajalo med leti 320 in 185 pr. n. št. Okrog leta 0 je imela
Indija odnose, ki so segali do rimskega cesarstva. Leta 712 so v drţavo vdrli
muslimanski bojevniki. Leta 1498 je odkril Vasco da Gamma morsko pot do Indije.
Med leti 1510 in 1961 so Portugalci, Nizozemci, Danci, Francozi in Angleţi zasedali
indijske obale kot njihove kolonije. Od leta 1757 do leta 1857 je vzhodnoindijska
druţba onesposobila ostale kolonialne sile in je postala vladajoča oblast, čemur so se
Indijci upirali. Od leta 1858 do leta 1947 je nad Indijo vladala Britanija, saj je postala
britanska kolonija. Leta 1877 je postala kraljica Viktorija cesarica Indije. V letih med
1885 in 1947 je prišlo do več uporov proti tuji nadvladi in ustanovil se je nacionalni
kongres. 15. 8. 1947 je postala Indija neodvisna drţava in se je delila na indijski in
pakistanski del, kar je pripeljalo do pričetka kašmirskega spora. Leta 1948 so ubili
Gandhija. V naslednjih letih so se vojskovali s Kitajsko in Pakistanom. Leta 1974 je
Indija postala jedrska sila. Leta 1975 je ministrska predsednica Indira Gandhi razglasila
izredno stanje in je vladala z diktatorskimi ukrepi, a se je Indija ţe leta 1977 vrnila k
demokraciji.
Leta 1991 je Indiji grozil drţavni bankrot in pričeli so z ekonomskimi reformami, kot je
dopuščanje tujih investicij. Tako so drţavo odprli globalnemu poslovanju.
24
Leta 2004 in 2009 je bil Manmohan Singh izvoljen za ministrskega predsednika, leta
2007 pa Pratibha Patil za prvo ţensko predsednico Indije. Od leta 2000 do leta 2013 so
velike zvezne drţave iz političnih in ekonomskih razlogov razdelili na manjše (Indien
Aktuell 2014).
V Indiji je leta 2013 znašal BDP na prebivalca 1.173 EUR, rast BDP 4,9 %, rast
zasebne potrošnje 3,8 %, rast javne potrošnje 6,0 %, rast investicij 2,0 %, rast celotnega
domačega povpraševanja 3,4 %, stopnja nezaposlenosti 9,0 %, stopnja inflacije 10,1 %,
uvoz blaga −372,1 milijard EUR, izvoz blaga 239,7 milijard EUR, realna stopnja rasti
izvoza blaga in storitev 11,6 %, realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev 1,2 %,
zunanji dolg 20,2 % BDP in stanje TNI 21,1 milijard EUR. V letu 2014 bi naj znašal
BDP na prebivalca 1.333 EUR, rast BDP 6,0 %, rast zasebne potrošnje 4,7 %, rast javne
potrošnje 4,7 %, rast investicij 5,3 %, rast celotnega domačega povpraševanja 4,9 %,
stopnja nezaposlenosti 8,6 %, stopnja inflacije 8,8 %, uvoz blaga −414,0 milijard EUR,
izvoz blaga 268,8 milijard EUR, realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev 13,0 %,
realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev 8,3 %, zunanji dolg 19,0 % BDP in stanje
TNI 30,0 milijard EUR (Izvozno okno 2014).
Indijski industrijski sektor predstavlja 25 % BDP. Leta 2012 je Indija izvaţala največ
mineralnega goriva in olja, bisere, drage kamne in kovine, organske kemikalije, vozila,
stroje in jedrske reaktorje. Največ so uvaţali mineralno gorivo in olje, bisere, drage
kamne in kovine, stroje in jedrske reaktorje, električno in elektronsko opremo ter
organske kemikalije. Leta 2012 so bili največji izvozni partnerji Indije ZDA, ZEA,
Kitajska, Singapur in Hongkong. Največ blaga so uvozili iz Kitajske, ZAE, Savdske
Arabije, Švice in ZDA (Izvozno okno 2014).
5.2 Poslovna kultura Indije
Industrijska proizvodnja je v Indiji v zadnjih letih znatno porasla, predvsem
informacijska tehnologija. Indijci so zelo prijazni, delavni in raznoliki (Moran idr. 2011,
str. 347).
Mnoga indijska podjetja so še vedno druţinska podjetja. Indijci običajno ţelijo
poslovati s tistimi, ki so jim všeč in katerim zaupajo. V severni Indiji so podjetja
napredna, medtem ko so podjetja na jugu Indije bolj stvarna in konservativna. Indijci
cenijo prijaznost, druţabnost, fleksibilnost, skromnost, sočustvovanje in poslušnost
(Katz 2007, str. 227).
5.2.1 Komunikacija
Uradni jezik v Indiji je hindijščina, toda obstaja še mnogo drugih jezikov.
Skoraj vsi poslovneţi govorijo angleško. Indijci običajno govorijo tiho in neţno, včasih
se zdijo celo srameţljivi. Njihova poslušnost in skromnost odraţata le vljudnost in
spoštovanje do drugih. Glasno in ţivahno vedenje označijo kot pomanjkanje
samoobvladovanja. Ker je prijaznost v indijski kulturi tako pomembna, je komunikacija
po navadi posredna. Nestrinjanju in soočenju se izogibajo, zato ne rečejo direktno »ne«.
Na vprašanja bodo morda odgovorili z »da« samo zato, da pokaţejo, da so slišali
25
vprašanje, kar pa ne pomeni, da se strinjajo. Namesto tega dajejo nejasne odgovore
»nisem siguren«, »o tem moram razmisliti« ali »da, ampak …«.
Ko poslujemo z Indijo, je priporočljivo, da tudi mi uporabljamo nejasne odgovore, saj
nas drugače lahko zaznavajo kot nevljudne in vsiljive, če smo preveč neposredni. Zato
tudi vljudno kimanje in nasmeh ne pomenita, da se strinjamo. Povratne informacije
dajemo na pozitiven in konstruktiven način. Indijci mnogokrat ne povedo, kar mislijo,
ampak to, kar predvidevajo, da bi oseba, s katero govorijo, ţelela slišati, predvsem če so
prisotni še drugi ljudje. Na tak način ohranijo svoj ugled in ugled drugega. Le na štiri
oči govorijo iskreno in kritizirajo sogovornika. Geste in govorica telesa so v Indiji
izrazitejše kot v drugih azijskih kulturah, vendar je pomembno, da se razen stiska rok
izogibamo drugih telesnih stikov. Nikoli se ne smemo dotakniti glave od nekoga, tudi
otrokove ne. Za hinduiste in muslimane je leva roka nečista, zato jo uporabljamo le, če
nimamo druge moţnosti. Ko kaţemo na nekoga, raje uporabljamo brado kot prst.
Nekateri Indijci odkimavajo z glavo tako, kot je zahodni »ne«, vendar to pri njih
pomeni »da«. Običajno sočloveka ne gledajo v oči. V Indiji je to znak spoštovanja
(Katz 2007, str. 228).
5.2.2 Zaznavanje časa
Indijci zaznavajo čas počasneje kot mi. Tako si vzamejo več časa za vsakdanje stvari in
opravljajo svoje obveznosti počasneje. To je povezano s tem, da imajo v Indiji
kolektivistično kulturo (Multi Kulturelles 2014).
Individualne prednosti za njih niso tako pomembne kot občutek pripadanja neki skupini,
ustrezanje normam te skupine in ohranjanje harmonije med njenimi člani. Ustvarjanje
dolgoročnih in zaupljivih osebnih zvez je za njih zelo pomembno. V Indiji poteče precej
časa, preden nas poslovni partner spozna in se pogovarja z nami o poslovnih zadevah
(Katz 2007, str. 226).
5.2.3 Pogajanja
V Indiji je glavni smisel pogajanj pridobitev ugodnega posla. Indijci pričakujejo od
svojih poslovnih partnerjev dolgoročno predanost in se osredotočajo na dolgoročne
koristi. Čeprav je njihov način pogajanja nekoliko tekmovalen, cenijo dolgoročne veze.
Sporu se izognemo s prijaznostjo, spoštovanjem in pripravljenostjo na kompromise.
Indijci pred pogajanji porabijo mnogo časa za zbiranje informacij in ukvarjanje z
različnimi podrobnostmi. Informacije posredujejo poslovnim partnerjem precej odprto,
da bi povečali zaupanje. Pogajanja so običajno počasna in dolga, zato moramo biti
pripravljeni na številna potovanja, preden doseţemo svoje cilje. Med pogajanji moramo
biti vedno potrpeţljivi. Nadzorovati moramo svoja čustva. Indijci uporabljajo po navadi
polihroni način poslovanja, kar pomeni, da opravljajo številna dela in cilje hkrati. Med
pogajanji mnogokrat preskakujejo teme, namesto da bi sledili zaporedju. Indijci se radi
pogajajo in barantajo. Cene se mnogokrat spreminjajo za več kot 40 % med začetno in
končno ponudbo. Obdobja tišine med pogajanji niso redka. Korupcija in podkupovanje
sta v Indiji še vedno običajna, vendar cenijo podjetja z visokimi etičnimi normami (Katz
2007, str. 229−231).
26
5.2.4 Sestanki
Priporočljivo je, da pred pričetkom pogajanj najamemo lokalnega posrednika. Sestanki
se izvajajo skupinsko ali posamično. Izogibati se je treba menjavi člana skupine, saj bi
se sicer morala vzpostaviti nova veza. Sestanke načrtujemo štiri tedne vnaprej. Koristno
je, če se poslovni partner strinja z dnevnim redom, čeprav morda ne bo upoštevan.
Indijci pričakujejo od poslovnih partnerjev točnost. Sestanke pričnejo z malo klepeta, da
se ustvarijo osebni odnosi. Ta klepet lahko vsebuje osebna vprašanja o druţini.
Pomembno je, da smo potrpeţljivi in pustimo Indijcem določati tempo. Radi imajo
prijazen humor, vendar ne smemo biti sarkastični ali cinični. Glavni namen prvega
sestanka je medsebojno spoznavanje. Morda se bodo pogovarjali tudi o poslu, vendar ne
smemo hiteti z dnevnim redom. Prvi sestanki ne vodijo do jasnih odločitev (Katz 2007,
str. 228−229).
5.2.5 Pogodbe in dogovori
Z zajetjem in izmenjavo povzetkov sestankov lahko potrdimo dogovore in obveznosti.
Začasni dogovori, tudi ustni, so zavezujoči in se običajno obdrţijo, vendar je
priporočljivo, da upoštevamo le končno pogodbo, ki je podpisana od obeh strank, kot
zavezujoči dogovor. Pogodbe naj bodo jasne in jedrnate ter brez preveč podrobnih
pojmov in pogojev. Podpisovanje pogodbe ni le pomembno iz pravnega vidika, ampak
je tudi močna potrditev predanosti indijskega poslovnega partnerja. Preden podpišemo
pogodbo, se posvetujemo z lokalnim pravnikom. Podpisane pogodbe se ne spoštujejo
vedno. To je odvisno od intenzivnosti nadaljnje zveze pogodbenih partnerjev, zato
vedno ostanemo v stiku in ohranimo zaupanje našega poslovnega partnerja. Indijci
pričakujejo, da ostanemo fleksibilni, če se spreminjajo pogoji, in da spremenimo
veljavnost pogodbe. Njihovih obveznosti ne izpolnijo dobesedno tako, kot piše v
pogodbi (Katz 2007, str. 232).
5.2.6 Pozdrav
Najprej pozdravimo in predstavimo starejše ljudi. Tradicionalen indijski pozdrav je
namaste, pri čemer sklenemo roke kot pri molitvi. Od tujcev ne pričakujejo takšnega
pozdrava, temveč lahko pozdravijo tudi z rahlim stiskom desne roke. Moški naj
počakajo, da jim ţenska stisne roko, čeprav nekatere indijske ţenske ne ţelijo telesnega
stika z moškimi. V takem primeru je najbolje, da samo kimamo in se smehljamo ali
roke sklenemo v namaste (Katz 2007, str. 229).
5.2.7 Imenovanje in naziv
V juţni Indiji običajno ne uporabljajo priimkov, zato sogovornika nagovorimo z
gospod/gospa in imenom. Akademski in strokovni nazivi so zelo pomembni in visoko
cenjeni (Katz 2007, str. 228).
27
Obiskovalci naj Indijcev ne nagovorijo z imenom. Običajno je, da dodamo imenom
konico »ji« (npr. če je nekomu ime Ravi, ga kličemo Raviji). Tako pokaţemo
spoštovanje. Pri dopisovanju se uporabljata sanskrtska naziva Shriman (moški) in
Shrimata (ţenska) (Moran idr. 2011, str. 347).
5.2.8 Izmenjava vizitk
Vizitke ponudimo vsakemu, ki je prisoten. Angleški napis zadostuje, zato prevod v
enega od indijskih jezikov ni potreben. Navedemo strokovne in akademske nazive.
Vizitko izročimo z desno roko, tako da je napis obrnjen proti prejemniku. Vizitke
poslovnih partnerjev sprejemamo tudi le z desno roko. Smehljamo se in gledamo
sogovorniku v oči, potem pa si ogledamo prejeto vizitko, ki jo nato poloţimo predse na
mizo (Katz 2007, str. 229).
5.2.9 Nastop in oblačenje
Ko obiščemo svojega poslovnega partnerja v Indiji, si oblečemo srajco, hlače in kravato
ali obleko oz. kostim iz lahkega materiala svetlih barv. Ţenske naj ne nosijo kratkih hlač
ali drznih oblek. Indijski poslovneţi mnogokrat nosijo t. i. dhotis (kos belega blaga, ki si
ga ovijejo) in dolgo belo srajco. Nekateri nosijo še turban. Premoţni Indijci nosijo dolge
plašče. Ţenske običajno nosijo tradicionalen sari (Moran, idr. 2011, str. 348−349).
5.2.10 Darila
Dajanje daril je v poslovnem svetu Indije običajno, in sicer tudi na prvem sestanku.
Če prejmemo darilo, je vaţno, da podarimo stvar iste vrednosti, ki je značilna za našo
drţavo. Daril ne smemo smatrati kot poskus podkupovanja (Katz 2007, str. 231−233).
V Indiji se darila ne odpirajo v prisotnosti darovalca (Moran idr. 2011, str. 349).
5.2.11 Gostoljubnost
V Indiji je gostoljubnost splošna. Do svojih gostov so strpni glede neupoštevanja
bontona. Indijci ne jedo, ne da bi vprašali gosta, ali bo jedel z njimi. Verjamejo, da jim
zadovoljstvo gostov prinaša zdravje, ugled, dolgo ţivljenje in mesto v nebesih. Če nas
indijski partner povabi na njegov dom, običajno kosimo le s poslovnim partnerjem in ne
s celo druţino. Ţenske in otroci v kuhinji skrbijo za zadovoljstvo gosta. Indijci običajno
ne jedo s priborom. Po navadi gosta večkrat vprašajo, če ţeli še kaj, saj se tako
prepričajo, če je zadovoljen (Moran idr. 2011, str. 348).
28
5.2.12 Ženske v poslovnem svetu
V indijski druţbi dominirajo moški, vendar je tudi mnogo ţensk na strokovnih
poloţajih. Nekatere imajo precejšnjo avtoriteto in vpliv. Hkrati se ţenske še vedno
borijo za isto avtoriteto in dohodek, kot ju imajo moški. Kljub temu imajo poslovne
ţenske, ki obiščejo Indijo, teţave, če delujejo profesionalno na poslovnih in druţbenih
poloţajih (Katz 2007, str. 232).
29
6 SKLEPNE UGOTOVITVE
Za podjetje, ki v današnjem času ţeli biti konkurenčno in obstati na trgu, je nujno
potrebno, da sodeluje z drugimi podjetji iz vsega sveta.
Kot vidimo na primeru Brazilije, Nemčije in Indije se poslovni običaji različnih kultur
med seboj kar močno razlikujejo, v nekaterih vidikih si celo nasprotujejo. Gledanje v
oči je v nekaterih drţavah izraz spoštovanja, v drugih pa nespoštovanja.
Zato se moramo, ko poslujemo s tujimi drţavami, dobro seznaniti z njihovimi
delovnimi navadami, načinom sklepanja pogodbe, načinom komuniciranja (verbalno in
neverbalno), načinom oblačenja, s časom, ki ga moramo nameniti pogajanjem in
sestankom, preden doseţemo sklenitev posla, z načinom izročitev vizitk, s primernostjo
darila, z načinom vedenja do drugega spola, načinom imenovanja, načinom nastopanja
itd.
Brazilci so zelo topel in odprt narod. Pri komuniciranju uporabljajo mnogo različnih
gest. Posle sklepajo le s prijatelji. Nemci so znani po zadrţanosti in neposrednosti.
Veliko jim pomeni točnost. Pomembno je, da se posel odvija po točno določenem
načrtu. Indijci so zelo vljudni in zelo spoštujejo druge ljudi. Za njih pomembno, da
ohranijo ugled. Posle sklepajo le z dolgoročnimi prijatelji.
Poznavanje poslovnih navad in bontona drugih kultur bogati nas in naše podjetje ter
nam prinaša konkurenčne prednosti na trgu mednarodnega poslovanja.
Če poznamo poslovno kulturo tujih partnerjev, se lahko izognemo številnim
spodrsljajem. Nepoznavanje navad lahko vodi do tega, da naletimo pri poslovnem
partnerju na nerazumevanje ali pa z neprimernim vedenjem ţalimo njegovo kulturo, kar
ne privede do zaključka posla.
Brazilija in Indija imata kolektivistično kulturo. Veliko vlogo imajo skupina in
harmonični odnosi znotraj nje. S poslovnimi partnerji ţelijo vzpostaviti dolgoročno
osebno zvezo. Nasprotno je nemška kultura individualistična. Za njih ni pomembno, da
vzpostavijo osebno vezo, ampak da hitro doseţejo svoje cilje. Pomembna sta osebno
mnenje posameznika in svoboda. Kultura Brazilije in Indije je avtoritarna (kot v večini
revnejših drţav). Pomembno je upoštevanje hierarhije, saj je druţba razdeljena na
različne razrede, zato Brazilci in Indijci nadrejenim ne gledajo v oči. V obeh drţavah je
druţba maskulinistična, moški in ţenske pa nimajo enakih druţbenih vlog. Ljudje z
visokim statusom imajo privilegije. Nemška kultura je enakopravna. Sicer je tudi v
Nemčiji pomemben status, vendar ni tako močno povezan s privilegiji. Moški in ţenske
so v druţbi enakopravni. V vseh treh drţavah najdemo moško kulturo. Zelo pomembna
sta status in zasluţek, kar tudi radi pokaţejo s statusnimi simboli. Predvsem v Indiji in
Braziliji ne pripisujejo velikega pomena varovanju okolja, zaradi česar vzhodne drţave
selijo svojo proizvodnjo tja. Nemška poslovna kultura je nestrpna. Neradi tvegajo in
ţelijo biti seznanjeni z vsemi moţnimi teţavami posla. Čas jim veliko pomeni. Indijska
in brazilska kultura sta strpni, saj tudi od poslovnih partnerjev pričakujejo, da ostanejo
fleksibilni, če se spremenijo pogoji pogodbe. Vedno se ne drţijo pravil. Brazilci in
Indijci so partikularistični. Znajo se prilagajati situacijam in tudi od poslovnega
partnerja pričakujejo fleksibilnost. Obema kulturama je prijateljstvo izjemno
pomembno. Tudi s poslovnim partnerjem ţelijo vzpostaviti tesno osebno zvezo. Nemci
30
so univerzalistični. V vseh situacijah upoštevajo pravila. Brazilska kultura je afektivna.
Imajo zelo izrazito mimiko in geste. Vedno premikajo roke in odprto kaţejo svoja
čustva. Indijska in nemška kultura sta nevtralni. Svoja čustva nadzorujejo in jih ne
kaţejo pred drugimi. V Indiji je ohranjanje ugleda zelo pomembno. V Braziliji in Indiji
se status pridobi na podlagi tradicij, starosti in izobrazbe. Starejši in visoko izobraţeni
ljudje imajo večji ugled kot ostali. V Nemčiji se status pridobi glede na rezultate
opravljenega dela. Brazilska in indijska kultura sta visokokontekstni. Velik pomen
pripisujejo dolgoročnim vezam in prijateljstvu. Ker komunicirajo posredno, si vedno
razlagajo kontekst izgovorjenega. Indijci npr. ne povedo, kaj mislijo, ampak to, kaj
menijo, da bi sogovornik ţelel slišati. Ko poslujemo z Brazilci ali Indijci, je pomembno,
da upoštevamo njihovo govorico telesa. Ustni dogovori so zavezujoči, podpisovanje
pogodbe pa je le formalnost. Nemška kultura je nizkokontekstna. Komunicirajo
neposredno in odprto. Osebne veze za njih niso pomembne, zelo pomembno pa je
podpisovanje pogodbe. Ne komunicirajo na neverbalni način. Nemška kultura je
monohrona. Stvari opravljajo zaporedno in le eno za drugo. Radi načrtujejo in se strogo
drţijo vrstnega reda. V pogajanjih nikoli ne preskočijo tem, ampak se drţijo agende.
Tudi točnost je v Nemčiji izjemno pomembna. Zamujanje je znak nespoštovanja.
Brazilska in indijska kultura sta polihroni, torej delajo več stvari hkrati. Ne delajo
načrtov, saj za njih točnost ni pomembna, zato skoraj vedno zamudijo na sestanke.
Odnosi s poslovnimi partnerji so jim zelo pomembni. Brazilci in Indijci so nizko
teritorialni. Ne razlikujejo med osebnim in poslovnim okoljem, zato se pogovarjajo na
sestankih tudi o osebnem ţivljenju in povabijo poslovne partnerje k sebi domov. Nemci
so visoko teritorialni. Nikoli ne govorijo s poslovnim partnerjem o osebnih stvareh.
Pomembni so jim fizične meje in osebni prostor. Ne marajo telesnih stikov,
posameznikov osebni prostor pa je zelo velik. V pisarnah imajo vrata vedno zaprta.
Ker so si te drţave tako raznolike, je poznavanje njihovih kulturnih posebnosti,
poslovnih navad in poslovnega bontona nujno potrebno za uspešno poslovno
sodelovanje. Poznavanje tuje kulture namreč prinaša mnogo prednosti pri poslovanju,
kot so konkurenčna prednost, povečanje obsega mednarodnega poslovanja in pridobitev
novih znanj ter dolgoročnega sodelovanja s tujimi poslovnimi partnerji.
31
LITERATURA IN VIRI
1. Auswärtiges Amt. (2014). Brasilien. Pridobljeno 7. marec 2014 iz Auswärtiges
Amt: http://www.auswaertigesamt.de/DE/Aussenpolitik/Laender/Laenderinfos/
01-Nodes_Uebersichtsseiten/Brasilien_node.html.
2. Auswärtiges Amt. (2014). Indien. Pridobljeno 7. maj 2014 iz Auswärtiges Amt:
http://www.auswaertiges-amt.de/DE/Aussenpolitik/Laender/Laenderinfos/01No
des_Uebersichtsseiten/Indien_node.html.
3. Brazilianist. (2009). Die Geschichte von Brasilien. Pridobljeno 7. marec 2014 iz
Brazilianist: http://www.brazilianist.com/die-geschichte-von-brasilien/.
4. Djurkin K., & Lorenz E. (2003). Führung unter dem Einfluss von Symbolen und
kulturellen Unterschieden. Pridobljeno 20. november 2013 iz Uni-Hohenheim:
https://www.uni-hohenheim.de/www510e/lehre/unterlagen/pf/2003/handouts/ho
7.pdf.
5. Gajšt, N., & Korez Vide, R. (2013). Medkulturna komunikacija v poslovnem
okolju EU. Maribor: Ekonimsko-poslovna fakulteta.
6. HA. (2012). Wie viele Staaten gibt es auf der Erde. Pridobljeno 31. januar 2014
iz Hamburger Abendblatt: http://www.abendblatt.de/ratgeber/wissen/article
2285939/Wie-viele-Staaten-gibt-es-auf-der-Erde.html.
7. Hall, E. T. (1963). The silent language. Greenwich: Premier book.
8. Hofstede, G. J., Pedersen, P., & Hofstede, G. H. (2006). Komuniciranje:
raziskovanje kulture. Ljubljana: Druţba Piano.
9. Indien Aktuell. (2014). Die Geschichte Indiens. Pridobljeno 7. maj 2014 iz
Indien Aktuell: http://www.indienaktuell.de/indien-information/geschichte-
indiens/.
10. Izvozno okno. (2014). Brazilija. Pridobljeno 7. marec 2014 iz Izvozno okno:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Brazilija/Predstavite
v_drzave_4275.aspx.
11. Izvozno okno. (2014). Indija. Pridobljeno 7. maj 2014 iz Izvozno okno:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Indija/Predstavitev_
drzave_4287.aspx.
12. Izvozno okno. (2014). Nemčija. Pridobljeno 15. april 2014 iz Izvozno okno:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Predstavite
v_drzave_4261.aspx.
32
13. Izvozno okno. (2014). Statistični indikatorji 2016−2013. Pridobljeno 25. marec
2014 iz Izvozno okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_
drzavah/Brazilija/Statisticni_indikatorji/2015-2012_4055.aspx.
14. Izvozno okno. (2014). Statistični indikatorji 2016−2013. Pridobljeno 8. maj
2014 iz Izvozno okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_
drzavah/Indija/Pregled_gospodarskih_gibanj/Statisticni_indikatorji/2016-2013_
4087.aspx.
15. Izvozno okno. (2014). Statistični indikatorji 2016−2013. Pridobljeno 17. april
2014 iz Izvozno okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_
drzavah/Nemcija/Pregled_gospodarskih_gibanj/Statisticni_indikatorji/2016_201
3_4152.aspx.
16. Izvozno okno. (2014). Zunanja trgovina. Pridobljeno 17. april 2014 iz Izvozno
okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Zun
anja _trgovina_4167.aspx.
17. Izvozno okno. (2014). Zunanja trgovina. Pridobljeno 25. marec 2014 iz Izvozno
okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Brazilija/
Zunanja_trgovina_4054.aspx.
18. Izvozno okno. (2014). Zunanja trgovina. Pridobljeno 8. maj 2014 iz Izvozno
okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Indija/Zunanja
_trgovina_4102.aspx.
19. Katz, L. (2007). Negotiating international business. Charleston: BookSurge.
20. Knigge. (2014). Business-Knigge Brasilien. Pridobljeno 10. april 2014 iz
Knigge: http://www.knigge.de/themen/geschaeftsleben/business-knigge-brasili
en-11676.htm.
21. Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen. (2014).
Bestandteile von Kulturen. Pridobljeno 31. januar 2014 iz Landesakademie für
Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen: http://lehrerfortbildung-
bw.de/bs/bsa/bgym/lehrgang/bestandteile/.
22. Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen. (2014).
Definition Kultur. Pridobljeno 7. marec 2014 iz Landesakademie für Fortbildung
und Personalentwicklung an Schulen : http://lehrerfortbildung-bw.de/bs/bsa
/bgym/lehrgang/definition/.
23. LSA. (2014). Zeittafel: Deutsche Geschichte. Pridobljeno 15. april 2014 iz
University of Michigan College of Literature, Science and the Arts:
http://www.lsa.umich.edu/german/hmr/konversation/zeittafel.html.
24. Martin, J. S., & Chaney, L. H. (2006). Global business etiquette: A guide to
international communication and customs. Westport, Conn: Praeger.
33
25. Mead, R. (2005). International Management. Chichester: Blackwell.
26. Moran, R. T., Harris, P. R., & Moran, S. V. (2011). Managing cultural
differences. Burlington: Butterworth-Heinemann.
27. Popp F. (2014). Über die Unterschiedliche Wahrnehmung der Zeit. Pridobljeno
8. maj 2014 iz Multi Kulturelles Nürnberg: http://www.popp-
objekte.de/Zeitwahrnehmung.pdf.
28. Schröder H. (2013). Einführung in die Kulturwissenschaften. Pridobljeno 20.
november 2013 iz Europa Universität Viadrina: http://www.kuwi.europa-
uni.de/de/lehrstuhl/sw/sw2/lehre/08-09/Einfuehrung_in_die_Kulturwissenschaft
en/tutorium/Literatur1/kuwizwei.pdf.
29. Schröder H. (2013). Einführung in die Kulturwissenschaften. Pridobljeno 20.
november 2013 iz Europa Universität Viadrina: http://www.kuwi.europa-
uni.de/de/lehrstuhl/sw/sw2/lehre/08-09/Einfuehrung_in_die_Kulturwissenschaft
en/tutorium/Literatur1/kuwizwei.pdf.
30. SRF. (2013). Wie viele Sprachen gibt es weltweit. Pridobljeno 31. januar 2014 iz
Schweizer Radio und Fernsehen: http://www.srf.ch/wissen/fuenfmalklug/wie-
viele-sprachen-gibt-es-weltweit.
31. Tatsachen über Deutschland. (2014). Bevölkerung. Pridobljeno 15. april 2014 iz
Tatsachen über Deutschland: http://www.tatsachen-ueber-deutschland.de
/de/inhaltsseiten-home/zahlen-fakten/bevoelkerung.html.
32. Tatsachen über Deutschland. (2014).Deutschland in der Welt. Pridobljeno 17.
april 2014 iz Tatsachen über Deutschland: http://www.tatsachen-ueber-de
utschland.de/de/inhaltsseiten-home/zahlen-fakten/deutschland-in-der-welt.html.
33. Trompenaars, F. (2003). Izzivi vodenja: vizije, vrednote, kulture. Bled: IEDC −
Poslovna šola.
34. UNESCO. (2002). Allgemeine Erklärung zur kulturellen Vielfalt. Pridobljeno
20. november 2013 iz UNESCO: http://www.unesco.de/443.html.
35. Wikipedia. (2014). Weltreligion. Pridobljeno 11. februar 2014 iz Wikipedia:
http://de.wikipedia.org/wiki/Weltreligion.
Recommended