ANALIZA POSLOVNIH KULTUR BRAZILIJE, NEMČIJE IN INDIJE · V Indiji se običajno ne uporabljajo priimki, ampak samo imena. Moški si v sluţbo oblečejo svetlo obleko ali dhotis, ţenske

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski seminar

ANALIZA POSLOVNIH KULTUR BRAZILIJE,

NEMČIJE IN INDIJE

The Analysis of Brazilian, German and Indian Business Cultures

Kandidatka: Valentina Ţgeč

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska

usmeritev:

Mednarodno poslovanje

Mentorica: doc. dr. Romana Korez Vide

Študijsko leto: 2013/2014

Lektorica: Tatjana Caf, prof. slovenščine in matematike

Maribor, maj 2014

POVZETEK

Kultura je celota duhovnih, materialnih, intelektualnih in čustvenih značilnosti, ki

označujejo druţbo ter obsegajo umetnost, literaturo, način ţivljenja, sistem vrednot,

tradicijo in prepričanja.

Na kulturo vplivajo drţava, narod, jezik, vera, vrednote, socialne strukture in politični

ter ekonomski sistem.

Brazilci govorijo zelo hitro in komunicirajo tudi neverbalno. Za njih je čas fleksibilen.

So precej neposredni. Pomembno jim je, da vzpostavijo osebno zvezo, preden sklenejo

posle z neko osebo. Dosti jim pomeni ohranjanje ugleda. Brazilci se še vedno zanesejo

na stisk roke in njihovo besedo. Pisne pogodbe so dolge in zavezujoče. V poslovnem

okolju si praviloma pri pozdravu stiskajo roke, vendar pa je tudi poljub na lice

razširjena oblika pozdrava. Ker so Brazilci neuradni, jih običajno ogovorimo le z

imenom. Moški so v sluţbo običajno oblečeni v temno obleko, ţenske pa v kostim,

mnogokrat pa so oblečene manj konservativno. Brazilci so zelo vljudni in gostoljubni.

Druţba je bolj maskulinistična, vendar vedno več ţenskam uspe doseči višji vodstveni

poloţaj.

Nemci so znani po tem, da so delavni, zadrţani, hladni v vedenju, natančni in

kakovostni. Komunicirajo odkrito, odprto in neposredno. So precej formalni in

nadzorovani in nimajo izrazite govorice telesa. Med pogovorom z Nemcem ne smemo

drţati rok v ţepih. Za Nemce je točnost zelo pomembna. Pri pogajanjih so kooperativni

in sistematični. Radi načrtujejo in postavljajo veliko vprašanj. Pogodbe so zavezujoče in

se teţko spreminjajo. Pozdravljajo se s stiskom rok. Nemci so zelo uradni, zato z

imenom ogovorimo le dobrega prijatelja. Moški in ţenske so v sluţbi običajno oblečeni

konservativno. Moški in ţenske so v druţbi enakopravni, vendar ţenske na delovnem

mestu nimajo enake avtoritete in plače kot moški.

Indijci spoštujejo prijaznost, druţabnost, fleksibilnost, skromnost, sočustvovanje in

poslušnost. Govorijo tiho in srameţljivo. Komunikacija je posredna, zato ne povedo, kaj

mislijo. Pomembno jim je ustvarjanje dolgoročnih in zaupnih zvez. Pogodbe so jedrnate

in jasne. Pozdravimo jih s tradicionalnim namaste ali s stiskom rok. V Indiji se običajno

ne uporabljajo priimki, ampak samo imena. Moški si v sluţbo oblečejo svetlo obleko ali

dhotis, ţenske pa sari. Indijci so gostoljuben narod. V druţbi dominirajo moški, zato

imajo ţenske teţave pri poslovanju.

Ključne besede:

poslovna kultura, verbalna in neverbalna komunikacija, potek pogajanja.

ZUSAMMENFASSUNG

Kultur ist die Gesamtheit der geistlichen, materiellen, intellektuellen und emotionalen

Merkmale die die Gesellschaft kennzeichnen und Kunst, Literatur, Lebensformen,

Formen des Zusammenlebens, Wertesysteme, Traditionen und Überzeugungen

kennzeichnen.

Die Kultur wird beeinflusst vom Land, dem Volk, der Sprache, der Religion, Werten,

Sozialstrukturen, dem politischen und wirtschaftlichen System.

Brasilianer reden sehr schnell und kommunizieren auch nonverbal über Handgesten.

Zeit ist für sie flexibel. Sie sind ziemlich indirekt. Es ist ihnen wichtig eine persönliche

Beziehung aufzubauen bevor sie mit jemandem ein Geschäft schließen. Das

Aufrechterhalten des Ansehens bedeutet ihnen viel. Brasilianer verlassen sich noch

immer auf den Händedruck und ihr Wort. Schriftliche Verträge sind lang und

verpflichtend. Im Arbeitsumfeld schütteln sie sich in der Regel die Hand, jedoch ist

auch der Kuss auf die Wange eine verbreitete Form der Begrüßung. Da die Brasilianer

informell sind, nennen sie sich normalerweise nur beim Vornamen. Männer tragen in

die Arbeit gewöhnlicher weise einen dunklen Anzug, Frauen einen Anzug oder oftmals

etwas weniger konservatives. Brasilianer sind sehr höflich und gastfreundlich. In der

Gesellschaft ist die Machohaltung weit verbreitet, jedoch gelingt es immer mehr Frauen

höhere Führungspositionen zu erreichen.

Die Deutschen sind dafür bekannt fleißig, zurückhaltend, kühl, genau und qualitativ zu

sein. Sie kommunizieren ehrlich, offen und direkt. Sie sind ziemlich formell und

kontrolliert und haben keine ausgeprägte Körpersprache. Während einem Gespräch

dürfen wir nicht die Hände in den Hosentaschen haben. Den Deutschen ist Pünktlichkeit

sehr wichtig. Bei Verhandlungen sind sie kooperativ und systematisch. Sie planen gerne

und stellen viele Fragen. Verträge sind verpflichtend und nur schwer zu ändern. Zur

Begrüßung benutzen sie den Händedruck. Deutsche sind sehr formell, deswegen nennen

wir nur einen guten Freund beim Vornamen. Männer und Frauen ziehen sich in die

Arbeit für gewöhnlich konservativ an. In der Gesellschaft sind Männer und Frauen

gleichberechtigt, jedoch haben Frauen in der Arbeitswelt nicht dieselbe Autorität und

dasselbe Gehalt wie die Männer.

Inder schätzen Freundlichkeit, Umgänglichkeit, Flexibilität, Bescheidenheit, Mitgefühl

und Gehorsam. Sie reden leise und schüchtern. Die Kommunikation ist direkt,

deswegen sagen sie nicht was sie denken. Es ist ihnen wichtig langfristige und

vertrauenswürdige Beziehungen aufzubauen. Verträge sind bündig und klar. Wir

begrüßen die Leute mit einem traditionellen namaste oder einem Händedruck. In Indien

gebraucht man für gewöhnlich keine Nachnamen sondern nur Vornamen. Männer

tragen in die Arbeit einen hellen Anzug oder dhotis, Frauen einen sari. Die Inder sind

ein gastfreundliches Volk. Die Gesellschaft ist von Männern dominiert und somit haben

Frauen Schwierigkeiten beim Tätigen von Geschäften.

Schlüsselwörter:

Business – Kultur, verbale und nonverbale Kommunikation, Verhandlungsablauf.

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................... 1

1.2 Namen in cilji .......................................................................................................... 1

1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................................ 2

1.4 Predvidene metode dela .......................................................................................... 2

2 KULTURA .................................................................................................................... 3

2.1 Definicija kulture .................................................................................................... 3

2.2 Sestavine kulture ..................................................................................................... 3

2.2.1 Drţava ............................................................................................................... 3

2.2.2 Narod ................................................................................................................ 4

2.2.3 Jezik .................................................................................................................. 4

2.2.4 Vera .................................................................................................................. 4

2.2.5 Vrednote ........................................................................................................... 5

2.2.6 Socialne strukture ............................................................................................. 5

2.2.7 Politični sistem ................................................................................................. 5

2.2.8 Ekonomski sistem ............................................................................................. 5

2.3 Modeli kulture ......................................................................................................... 6

2.3.1 Geert Hofstede .................................................................................................. 6

2.3.2 Fons Trompenaars ............................................................................................ 7

2.3.3 Edward T. Hall ................................................................................................. 8

2.3.4 Model ledene gore ............................................................................................ 9

2.3.5 Brazilija, Nemčija in Indija v modelih kulture ................................................. 9

3 BRAZILIJA ................................................................................................................. 11

3.1 Osnovni podatki o Braziliji ................................................................................... 11

3.2 Poslovna kultura Brazilije ..................................................................................... 12

3.2.1 Komunikacija ................................................................................................. 12

3.2.2 Zaznavanje časa .............................................................................................. 13

3.2.3 Pogajanja ........................................................................................................ 13

3.2.4 Sestanki ........................................................................................................... 13

3.2.5 Pogodbe in dogovori ....................................................................................... 14

3.2.6 Pozdrav ........................................................................................................... 14

3.2.7 Imenovanje in naziv ........................................................................................ 14

3.2.8 Izmenjava vizitk .............................................................................................. 15

3.2.9 Nastop in oblačenje ......................................................................................... 15

3.2.10 Darila ............................................................................................................. 15

3.2.11 Gostoljubnost ................................................................................................ 16

3.2.12 Ţenske v poslovnem svetu ............................................................................ 16

4 NEMČIJA ..................................................................................................................... 17

4.1 Osnovni podatki o Nemčiji .................................................................................... 17

4.2 Poslovna kultura Nemčije ...................................................................................... 18

4.2.1 Komunikacija .................................................................................................. 18

4.2.2 Zaznavanje časa .............................................................................................. 19

4.2.3 Pogajanja ......................................................................................................... 19

4.2.4 Sestanki ........................................................................................................... 20


4.2.6 Pozdrav ........................................................................................................... 20




4.2.10 Darila ............................................................................................................. 21

4.2.11 Gostoljubnost ................................................................................................ 22


5 INDIJA ......................................................................................................................... 23

5.1 Osnovni podatki o Indiji ........................................................................................ 23

5.2 Poslovna kultura Indije .......................................................................................... 24

5.2.1 Komunikacija .................................................................................................. 24

5.2.2 Zaznavanje časa .............................................................................................. 25

5.2.3 Pogajanja ......................................................................................................... 25

5.2.4 Sestanki ........................................................................................................... 26


5.2.6 Pozdrav ........................................................................................................... 26




5.2.10 Darila ............................................................................................................. 27

5.2.11 Gostoljubnost ................................................................................................ 27


6 SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................... 29

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 31

KAZALO TABEL

Tabela 1: Brazilija, Nemčija in Indija v modelih kulture ............................................... 10

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Ţivimo v času globalizacije. To pomeni, da so trgi med seboj vedno bolj povezani in

odvisni drug od drugega. Za trţnika to pomeni, da ne posluje več samo v svoji drţavi,

ampak tudi s podjetji iz vsega sveta. Ker ima skoraj vsaka drţava svojo lastno kulturo,

se mednarodni trţnik sooča z velikimi izzivi, saj kultura določa naše norme, vrednote,

obnašanje in pogled na svet. Velikokrat se posli med poslovnimi partnerji ne odvijajo

uspešno prav zaradi nepoznavanja tuje poslovne kulture. K temu lahko štejemo

neustrezen pristop pri poslovnih pogajanjih, nerazumevanje posebnosti poslovne prakse

in poslovnih običajev tuje drţave, nepoznavanje jezika, nespoštovanje tuje religije ter

nepoznavanje zgodovine tuje drţave in vloge časa. Neupoštevanje kulturnih vidikov

poslovanja lahko hitro vodi k spodrsljajem.

Nasprotno nam poznavanje tuje kulture prinaša mnogo prednosti pri poslovanju. Lahko

si pridobimo konkurenčno prednost, ker tujemu poslovnemu partnerju tako dokaţemo,

da cenimo njegovo kulturo, povečamo obseg mednarodnega poslovanja, pridobimo

nova znanja in dolgoročna sodelovanja s tujimi poslovnimi partnerji.

Nemčija ima veliko in močno vlogo v mednarodnem poslovanju, saj šteje med

gospodarsko najučinkovitejše drţave. Tudi Brazilija in Indija sta zadnja leta pridobili

velik pomen v mednarodni ekonomiji, saj uspešno izvaţata in uvaţata izdelke in

postajata resna konkurenta razvitejšim drţavam.

Ker so si te drţave tako raznolike, je poznavanje njihovih kulturnih posebnosti,

poslovnih navad in poslovnega bontona nujno potrebno za uspešno poslovno

sodelovanje.

1.2 Namen in cilji

Za obravnavo te teme v diplomskem seminarju sem se odločila predvsem zaradi

zanimanja za druge kulture in zato, ker poznavanje tega področja v današnjem času

dobiva vedno večji pomen. Za proučevanje tematike diplomskega seminarja sem izbrala

Brazilijo, Nemčijo in Indijo, ker so si te drţave glede na njihove kulture zelo različne,

zato je posebej dobro vidno, kako pomembno je poznavanje kulture in poslovnih

običajev za dober poslovni odnos med tujimi poslovnimi partnerji.

Glavni cilj diplomskega seminarja je podrobna analiza brazilske, nemške in indijske

poslovne kulture ter njenega učinka na poslovanje.

2

1.3 Predpostavke in omejitve

Glavna predpostavka diplomskega seminarja je, da poznavanje tuje poslovne kulture

prinaša številne prednosti pri izvajanju mednarodnega poslovanja.

Analiza brazilske, nemške in indijske poslovne kulture je zelo koristna, saj imajo te tri

drţave pomembno in ambiciozno vlogo v mednarodnem poslovanju.

Omejena sem bila pri pridobitvi primerov, da bi z njimi popestrila posamezne sestavine

poslovne kulture.

1.4 Predvidene metode dela

Pri izdelavi diplomskega seminarja sem uporabila domačo in tujo strokovno literaturo

ter spletne vire.

V okviru deskriptivne metode raziskovanja sem uporabila metodo deskripcije, s katero

sem podala teorijo o kulturi in predstavila osnovne podatke o Braziliji, Nemčiji in Indiji,

metodo analize, s pomočjo katere sem analizirala poslovno kulturo teh drţav, metodo

komparacije, s katero sem primerjala te različne poslovne kulture in ugotavljala, kako te

kulture vplivajo na poslovanje, ter metodo kompilacije, s pomočjo katere sem dognanja

drugih avtorjev povezala s svojimi spoznanji in oblikovala lastno mnenje ter sklepe.

3

2 KULTURA

2.1 Definicija kulture

V obdobju globalizacije ima mednarodno poslovanje še posebej pomembno vlogo, saj

je za obstoj podjetij vaţno, da se povezujejo z drugimi podjetji iz vsega sveta. Pri tem se

srečujejo vsakodnevno z različnimi kulturami. Da bi preprečili moţne nesporazume, je

izredno pomembno, da se seznanimo s tem, kaj sploh kultura je in kaj jo predstavlja.

UNESCO (2001) označuje kulturo kot celoto nezamenljivih duhovnih, materialnih,

intelektualnih in čustvenih značilnosti, ki označujejo druţbo ali socialno skupino ter

obsegajo preko umetnosti in literature tudi ţivljenjske oblike, oblike skupnega ţivljenja,

sistem vrednot, tradicije in prepričanja.

Trompenaars (2003, str. 1) označuje kulturo kot »način, na katerega se ljudje

organizirajo zato, da bi se soočili s temeljnimi problemi preţivetja, ki jih povzroča

narava«.

Kluckhohn meni, da je kultura vzorec mišljenja, čutenja in ukrepanja, ki je pridobljen in

se prenaša predvsem z značilnimi simboli, ki tvorijo značilne doseţke določenih skupin

ljudi (Universität Hohenheim 2003).

Po Thomasu je kultura univerzalen in za narode, druţbe, organizacije ali skupine zelo

značilen sistem usmerjenosti. Ta sistem je sestavljen iz svojevrstnih simbolov. Sistem

vpliva na zaznavo, mišljenje, vrednotenje in ravnanje vseh članov ter zato odloča o

njihovi pripadnosti k druţbi, organizaciji ali skupini (Europa Universität Viadrina

2013).

Tylor pojasnjuje kulturo kot kompleksno celoto, ki obsega znanje, predstavo o veri in

umetnosti, običaje, pravo, navade ter vsak drug način moţnosti in trajne aktivnosti, ki

jih človek pridobi kot član druţbe (Europa Universität Viadrina 2013).

2.2 Sestavine kulture

Kultura je zelo kompleksen pojem, ki ga ni moč pojasnjevati le z eno besedo. Kulturo

sestavljajo dejavniki, kot so drţava, narod, jezik, vera, vrednote, socialne strukture in

politični ter ekonomski sistem.

2.2.1 Država

Na svetu obstaja 194 drţav. To število obsega vse članice Zdruţenih narodov in

Vatikan. Po ameriški obveščevalni sluţbi CIA obstaja na svetu 267 drţav (Abendblatt

2013).

4

Na drţavo kot sestavni del kulture vpliva geopolitika, ki povezuje geografske okoliščine

s politično povezavo. Na kulturo drţave močno vplivajo tudi sosednje drţave. Različne

kulture se mešajo predvsem na obmejnih področjih. Kultura je odvisna tudi od

geografske lege drţave (npr. ali leţi drţava ob morju ali v gorah). Na kulturo drţave

vplivajo njene glavne značilnosti in regije. Tudi podnebje ima pri tem pomembno vlogo

(npr. če v drţavi prevladuje sončno ali deţevno vreme, če drţavo mnogokrat

prizadenejo klimatske nesreče), saj vpliva na njeno kulturo (Landesakademie für

Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen 2014).

2.2.2 Narod

Različni narodi vplivajo z njihovim izvorom, zgodovino in priseljevanjem na kulturo,

saj se tako kulture različnih narodov med seboj mešajo. Tudi narodne večine in

manjšine imajo pomembno vlogo v kulturi, saj se v nekaterih drţavah kultura narodne

manjšine zelo razlikuje od kulture večine. Poznamo tudi regionalne subkulture, ki se

močno razlikujejo. Upoštevati moramo tudi naselitveno strukturo, saj se kultura redko

naseljenih področij razlikuje od kulture gosto naseljenih področij (npr. velemesta)

(Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen 2014).

2.2.3 Jezik

Na svetu obstaja med 6.500 in 7.000 jezikov (SRF 2013).

Nekatere drţave imajo 15 ali več glavnih jezikov. Upoštevati moramo tudi, da znotraj

enega jezika obstajajo narečja, naglasi in ţargoni. Pri komuniciranju ne uporabljamo

samo verbalnega jezika, ampak tudi neverbalnega. Vsaka kultura se razlikuje po

pomenu gest (Moran idr. 2011, str. 11).

Gesta, ki ima v eni kulturi pozitiven pomen, je lahko v drugih kulturah nevljudna.

Pripadniki nekaterih kultur med pogovorom močno gestikulirajo z rokami, drugi pa ne.

Jeziki se med seboj razlikujejo tudi v hitrosti in glasnosti.

2.2.4 Vera

Verske tradicije v mnogih kulturah vplivajo na odnos do ţivljenja, smrti in posmrtnega

ţivljenja. Vera odraţa filozofijo človeka o pomembnih vidikih ţivljenja

(Moran idr. 2011, str. 13).

Vera ima vpliv na to, kar označujemo kot pravilno in nepravilno. V nekaterih kulturah,

kot je npr. islam, predstavlja vera tudi zakon.

Na svetu obstaja 5 svetovnih religij. Krščanstvu pripada 2,26 milijard, islamu 1,57

milijard, hinduizmu 900 milijonov, budizmu 377 milijonov in judovstvu 15 milijonov

ljudi (Wikipedija 2014).

5

Vera vpliva na naše vrednote, druţbene norme in tradicije ter s tem močno označuje

kulturo.

2.2.5 Vrednote

Vrednote in druţbene norme vplivajo na skupno ţivljenje ljudi. Vsaka kultura ima svoje

vrednote in norme. Vrednote določajo norme vedenja v druţbi.

Vrednote izhajajo iz druţbenih potreb (npr. po hrani, varnosti, denarju, sluţbenim

nazivom ali zakonu in redu) (Moran idr. 2011, str. 13).

Na naše vrednote vplivajo vera, filozofija, vzgoja in tradicije, kot je npr. folklora

(Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen 2014).

2.2.6 Socialne strukture

Poznamo zelo skupinsko orientirane kulture, ki dajejo velik pomen druţinam in

skupnostim, in individualistične kulture, ki se osredotočajo bolj na posameznika


V nekaterih kulturah je razlika med druţbenimi razredi zelo velika. V teh kulturah je

odnos med različnimi razredi oteţen. V kulturah, ki ne poznajo druţbenih razredov, je

razlika med bogatimi in revnimi zelo majhna. Tudi socialno vedenje in bonton močno

vplivata na kulturo neke druţbe (Landesakademie für Fortbildung und

Personalentwicklung an Schulen 2014).

2.2.7 Politični sistem

Poznamo različne politične sisteme. Vsak vpliva drugače na kulturo (npr. plemenska

ureditev, monarhija ali demokracija) (Moran idr. 2011, str. 15).

Vsaka kultura ima drugo stališče do vlade in oblasti. Vaţna je vloga vlade v ekonomiji

in druţbi. Politična pozicija drţave v svetu vpliva na odnose z drugimi drţavami in torej

tudi na odnose z drugimi kulturami (Landesakademie für Fortbildung und

Personalentwicklung an Schulen 2014).

2.2.8 Ekonomski sistem

Raznovrstni ekonomski sistemi, vrednote in strukture različno vplivajo na našo kulturo.

Tudi ekonomska rast vpliva na kulturo, in sicer na način, koliko denarja ima

posameznik na razpolago (Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung

an Schulen 2014).

6

Ekonomski sistem je način, kako druţba izdeluje in dobavlja svoje blago in storitve.

Včasih smo poznali ekonomije prvega, drugega in tretjega sveta. Danes so ekonomije

mešane. Nacionalne ekonomije so člani ekonomskih organizacij ali zdruţenj


2.3 Modeli kulture

Številni avtorji obravnavajo kulturo na različen način. Med najpomembnejše uvrščamo

teorije Hofstedeja, Trompenaarsa in Halla ter model ledene gore.

2.3.1 Geert Hofstede

Hofstede meni, da v vsaki kulturi obstaja pet osnovnih teţav druţbenega ţivljenja.

Prva dimenzija tega modela je identiteta, torej odnos med posameznikom in skupino, ki

se odraţa v medsebojnem sporazumevanju. Dimenzija identitete se deli na

individualizem in kolektivizem. V bogatejših deţelah najdemo individualistične kulture,

v revnejših pa kolektivistične. V individualističnih kulturah veliko pomeni posameznik.

Osebna svoboda je zelo pomembna. Zelo pomembno je delo, odnosi pa niso tako

pomembni. V individualističnih kulturah veljajo za vse enaki zakoni in predpisi. Velik

pomen se pripisuje osebnemu mnenju posameznika. Moški in ţenske so enakopravni. V

kolektivističnih kulturah je zelo pomembna skupina. Ker so pripadniki določene

skupine med seboj tesno povezani, ima harmonija velik pomen. V kolektivizmu so

odnosi mnogo pomembnejši od dela. Vsaka skupina ima svoje zakone in pravice. V

kolektivističnih kulturah imajo moški in ţenske točno opredeljene vloge (Hofstede idr.

2006, str. 48, 104−107).

Druga dimenzija tega modela je hierarhija ali pa stopnja neenakosti med ljudmi.

To dimenzijo pojmuje Hofstede kot oddaljenost od moči.

V bogatejših drţavah obstaja majhna oddaljenost od moči, v revnejših drţavah pa večja.

Tako obstaja v severni in zahodni Evropi ter angloameriških drţavah majhna stopnja

neenakosti med ljudmi, v juţni in vzhodni Evropi ter latinskoameriških drţavah pa je ta

stopnja velika. Dimenzija oddaljenosti od moči se deli na avtoritarne in enakopravne

kulture. Avtoritarne kulture dajejo velik pomen moči in statusu človeka, ki je povezan s

privilegiji. Upoštevanje hierarhije je zelo pomembno. Ljudje nimajo enakih pravic.

Enakopravne kulture dajejo velik pomen enakosti med ljudmi. Status in privilegij nista

pomembna. Med ljudmi vlada medsebojna odvisnost. Moški in ţenske imajo enako

druţbeno vlogo (Hofstede idr. 2006, str. 49, 108−111).

Tretja dimenzija je spol. Ta dimenzija se deli na ţenske in moške kulture.

Neenakomerno razdelitev vlog med spoloma v kulturi označujemo kot moško kulturo,

enakomerno razdelitev pa kot ţensko kulturo. Ţenske kulture imajo npr. Nizozemska,

skandinavske drţave, Kostarika, Portugalska in Tajska. Moške kulture prevladujejo v

Nemčiji, Švici, Avstriji, Kolumbiji, večini latinskoameriških drţav, Veliki Britaniji,

ZDA in na Japonskem. V moških kulturah so zelo pomembni zmaga, materialni uspeh

in napredek. Moški se znajdejo v vlogi voditelja, saj velja, da so moški močni, ţenske

pa šibke. V ţenskih kulturah prevladuje skrb za šibke in varovanje, k čemur spada tudi

7

okolje. Doseţki ljudi niso pomembni. Velik poudarek se daje enakopravnosti,

solidarnosti in kakovosti delovnega okolja. V ţenskih kulturah so moški in ţenske

enakopravni (Hofstede idr. 2006, str. 50, 112−115).

Četrta dimenzija je resnica, ki kaţe, kako se ljudje odraţajo na nepričakovano in

neznano. V Rusiji, na Balkanu, na Japonskem, v Koreji, Mehiki, Belgiji, Franciji in

nemško govorečih drţavah se radi izogibajo neznanemu. Angleško govoreče drţave,

Kitajska, Singapur, Jamajka in Danska pa so odprti do neznanega. Dimenzija resnice se

deli na nestrpne kulture, ki se izogibajo neznanemu, in strpne kulture, ki so strpne do

neznanega. Za nestrpne kulture je vse, kar je drugačno, nevarno. Sprejemajo znana

tveganja, toda bojijo se negotovih situacij in neznanih tveganj. Za nestrpne kulture so

pravila zelo pomembna, saj je čas denar. Zato cenijo izvedence in specialiste. V strpnih

kulturah vzbuja vse, kar je drugačno, radovednost. Velik pomen se daje raziskovanju,

saj se radi znajdejo v nejasnih situacijah in neznanih tveganjih. Pravila so omejena le na

nujna dela (Hofstede idr. 2006, str. 50−51, 116−119).

Zadnja dimenzija Hofstederjevega modela o kulturi je dimenzija vrednot. Tukaj gre za

prihodnje in sedanje vrednote. Azijske drţave so zelo dolgoročno usmerjene, nasprotno

pa je večina evropskih, ameriških in afriških drţav kratkoročno usmerjenih.

Dolgoročno usmerjenim kulturam je dolgoročna korist zelo pomembna, zato cenijo trdo

delo, gospodarnost in varčnost. Velik pomen dajejo preteklim in prihodnjim rodovom.

Tradicije prilagodijo sodobnemu okolju. Kratkoročne usmerjene kulture ţelijo ohraniti

dostojanstvo. Obstaja nenehno tekmovanje s sosedi in pričakujejo se hitri rezultati.

Velik pomen dajejo tradiciji in osebni stanovitnosti. Ker ţelijo zadovoljiti druţbene

potrebe, varčevanje v kratkoročnih kulturah ni pomembno (Hofstede idr. 2006, str.

51−52, 120−123).

2.3.2 Fons Trompenaars

Po Trompenaarsu ima model kulture sedem dimenzij.

Prva dimenzija tega modela je univerzalizem proti partikularizmu. Univerzalistične

kulture dajo velik pomen pravilom in sistemom, ki jih je treba upoštevati. So zelo

transparentne, saj menijo, da bi naj za vse veljali enaki postopki. Univerzalistične

kulture dajejo velik poudarek standardom. Partikularistične kulture dajejo velik pomen

prijateljstvom. Ker se prilagajajo različnim situacijam, so zelo fleksibilne in delajo tudi

izjeme, saj ima velik pomen enkratnost (Trompenaars 2003, str. 7−12).

Druga dimenzija je individualizem proti komunitarizmu. Gre za interese posameznika in

skupine. Individualistične kulture ţelijo nadzorovati svoje okolje, saj rade vzamejo

usodo v svoje roke. Individualisti so zelo samostojni in zato pri delu zaradi nenehnega

tekmovanja med posamezniki bolj kreativni. Svojih informacij ne posredujejo preprosto

drugim. Individualistične kulture so npr. Kanada, ZDA, Francija, Nizozemska,

Skandinavija in Anglija. Komunitaristične kulture pripisujejo interesom skupine velik

pomen. Niso pomembni doseţki posameznika, ampak celotne skupine. Primer

komunitaristične kulture je Japonska (Trompenaars 2003, str. 13−16).

Tretja dimenzija Trompenaarsovega modela se imenuje nevtralno proti afektivnemu.

Kaţe, kako kulture izraţajo svoja čustva. Nevtralne kulture svoja čustva nadzorujejo in

obvladujejo. Imajo le omejen telesni stik do drugih, ne kaţejo veliko mimike in ne

8

gestikulirajo tako močno kot druge kulture. Nevtralne kulture najdemo na Japonskem, v

Angliji, Etiopiji, Hongkongu in na Kitajskem. Na drugi strani so afektivne kulture, ki

zelo močno kaţejo čustva. Imajo izrazito mimiko in geste, zaradi česar veljajo za bolj

odprte in srčne. Afektivne kulture najdemo v Italiji, Španiji, Argentini, Franciji,

Sloveniji, Rusiji, Egiptu in Kuvajtu (Trompenaars 2003, str. 17).

Konkretno proti difuznemu je četrta dimenzija in po mnenju Trompenaarsa

najpomembnejša. V konkretnih kulturah se ljudje povezujejo z drugimi na specifičnih

področjih (npr. pri delu ali športu). Povezujejo se iz konkretnega razloga. Stvari, ki jih

stori en za drugega, so odvisne od njihovega odnosa. V konkretnih kulturah ne mešajo

zasebnih in druţabnih zadev. V nasprotju s konkretno kulturo se ljudje difuznih kultur

povezujejo na različnih področjih. Zasebno in druţbeno ţivljenje je med seboj

pomešano (Trompenaars 2003, str. 18−22).

Peta dimenzija se imenuje rezultat proti pripisanemu uspehu. V kulturah, v katerih je

pomemben doseţek, se status pridobi glede na rezultate, ki jih posameznik doseţe, torej

je pomembno, kaj počne. Nasprotno se v kulturah, kjer je pomemben status, ta status

pripiše glede na druţinske tradicije, starost, spol in izobrazbo (Trompenaars 2003, str.

24−25).

Šesta dimenzija je sekvenčno proti sinhronemu. Ponazarja odnos do časa in do tega,

kako strukturiramo čas. Odnos do časa nam pove, ali se določena kultura osredotoča na

preteklost, sedanjost ali prihodnost. Kulturam, v katerih dajejo velik pomen preteklosti,

so zelo pomembne druţina, tradicije in zgodovina. Kulture, v katerih je pomembna

sedanjost, so osredotočene na trenutna dogajanja (npr. Španci). Kulture, ki so

osredotočene na prihodnost, dajejo velik pomen prihodnjim perspektivam in zasluţku.

Američani imajo na prihodnost osredotočeno kulturo. Strukturiranje časa nam pove, ali

kultura doţivlja čas zaporedno ali sočasno. Kulture, ki čas strukturirajo zaporedno,

gledajo na čas kot črto. Ne delajo več stvari istočasno, ampak eno za drugo. Za njih je

točnost zelo pomembna, zaradi česar se vedno drţijo časovnih načrtov. Kulture, ki čas

strukturirajo sočasno, delajo več stvari hkrati (npr. v Italiji). Za njih ni nujno, da se

točno drţijo načrtov (Trompenaars 2003, str. 26).

Zadnja dimenzija Trompenaarsovega modela kulture se imenuje notranji nadzor proti

zunanjemu. Opisuje naš odnos do naravnega okolja. Kulture, v katerih je odnos do

okolja notranje usmerjen, menijo, da nadzorujejo naravno in s tem tudi svoje ţivljenje

ter usodo. Kulture, v katerih je odnos do okolja zunanje usmerjen, menijo, da narava

nadzoruje njih in tako nimajo nobenega vpliva na svoje ţivljenje ter usodo

(Trompenaars 2003, str. 27).

2.3.3 Edward T. Hall

Hall opredeljuje kulturo iz treh vidikov: načina sporazumevanja, odnosa do časa in

odnosa do prostora.

Hall deli kulture glede na način sporazumevanja na visokokontekstne in

nizkokontekstne kulture. Pripadniki visokokontekstnih kultur so zelo odvisni od

izkušenj in interpretacije svojega kulturnega okolja. Ko komunicirajo, si vedno

razlagajo kontekst. Za visokokontekstne kulture je značilno, da imajo dolgotrajne zveze

in da se posamezniki počutijo med seboj globoko povezani. Velik pomen dajejo

9

neverbalni komunikaciji. Pomembno je upoštevati govorico telesa. Avtoritativne osebe

so osebno odgovorne za dejanja podrejenih. Model kulture je zakoreninjen in ga je

moţno samo počasi spremeniti. Dogovori se urejajo ustno in ne pisno, kar pomeni, da

pisna pogodba ni zavezujoča. Visokokontekstne kulture najdemo na Japonskem,

Kitajskem, v Koreji, Vietnamu in drugih azijskih drţavah, nekaterih sredozemskih

drţavah in Bliţnjem vzhodu. Za pripadnike nizkokontekstnih kultur okolica ni tako

pomembna. Značilnosti nizkokontekstnih kultur sta, da so zveze kratkoročne in da

globoka razmerja z drugimi niso cenjena. Sporočila so jasna. Pripadniki ne uporabljajo

neverbalnega komuniciranja. Dogovori so večinoma pisni in so končni ter zavezujoči.

Model kulture se da hitreje spremeniti. Nizkokontekstne kulture najdemo v ZDA,

Skandinaviji in Nemčiji (Mead 2005, str. 33−35).

Glede na odnos do časa Hall deli kulture na monohrone in polihrone kulture.

Monohrone kulture ne delajo več stvari hkrati, temveč eno za drugo. Časovna zaporedja

imajo velik pomen, saj monohrone kulture načrtujejo vrstni red stvari, ki jih je treba

opravljati. Zato je tudi točnost izjemno pomembna (Hall 1963, str. 138).

Nasprotno pa polihrone kulture vršijo več stvari hkrati. Ne delajo časovnih načrtov, saj

ne dajejo tako velikega pomena točnosti. V polihronih kulturah so medsebojni odnosi

zelo pomembni.

Pri zadnjem vidiku – teritorialnosti – deli Hall kulture na visoko in nizko teritorialne.

Za visoko teritorialne kulture so pomembni fizične meje in osebni prostor. Te kulture

razlikujejo med intimnim, osebnim, socialnim in javnim prostorom. Najdemo jih npr. v

zahodni Evropi. Za nizko teritorialne kulture te razmejitve niso tako pomembne.

Pojavljajo se npr. v mediteranskih drţavah (Gajšt in Korez Vide 2013, str. 16).

2.3.4 Model ledene gore

Model ledene gore ponazarja, da ima kultura vidne in nevidne dejavnike oz. je kot

ledena gora, katere večina je pod morsko površino. Vidni del kulture sestavljajo

zaznavni elementi, kot so literatura, gledališče, glasba, igre, festivali, hrana, oblačila,

jezik, pozdravni obredi in oblike komunikacije. Pod površino se nahajajo nezavedni

elementi kulture, ki niso takoj zaznavni, kot so vrednote in norme, prepričanja, način

vedenja, stališča, mnenja, čustva, dolţnosti, pričakovanja, odnosi, potrebe, zaznavni

vzorec in način komunikacije. Kako se razlikujemo od ljudi drugih kultur, je odvisno od

nevidnega dela ledene gore (Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung

an Schulen 2014).

2.3.5 Brazilija, Nemčija in Indija v modelih kulture

Poslovne navade Brazilije, Nemčije in Indije lahko pripišemo različnim dimenzijam

kulture.

10

Tabela 1: Brazilija, Nemčija in Indija v modelih kulture

Brazilija Nemčija Indija

Identiteta kolektivizem individualizem kolektivizem

Hierarhija avtoritarna enakopravna avtoritarna

Spol moška kultura moška kultura moška kultura

Resnica strpna nestrpna strpna

Pomen pravil partikularistična univerzalistična partikularistična

Izraţanje čustev afektivna nevtralna nevtralna

Status pripisan uspeh rezultat pripisan uspeh

Način sporazumevanja visokokontekstna nizkokontekstna visokokontekstna

Odnos do časa polihrona monohrona polihrona

Teritorialnost nizko teritorialna visoko teritorialna nizko teritorialna

Vir podatkov: (Hall 1963, Trompenaars 2003, Mead 2005, Hofstede idr. 2006, Martin in Chaney 2006,

Katz 2007, Moran idr. 2011, Gajšt in Korez Vide 2013)

11

3 BRAZILIJA

3.1 Osnovni podatki o Braziliji

Zvezna republika Brazilija je največja drţava juţne Amerike. S svojimi 8,5 milijoni km²

zavzame kar 47 % površine juţne Amerike. Meji na vse drţave juţne Amerike razen

Čile in Ekvador. Brazilija ima 201 milijon prebivalcev, glavno mesto Brasilia pa

450.000. Uradni jezik je portugalščina, valuta pa brazilski real (BRL) (Auswärtiges Amt

2014).

Brazilijo sestavlja 26 zveznih drţav in zvezno okroţje Brasilia. Vsaka zvezna drţava

ima svojo vlado in zakonodajo. 53,7 % prebivalstva je evropskega porekla, 38,5 %

afriškega, domorodni Indijanci pa predstavljajo najmanjšo manjšino. 73,6 %

prebivalstva je katoličanov, 15,4 % protestantov, 1,3 % pripadnikov vere Bantu oz.

Vudu in 7,6 % ostalih. 86 % prebivalstva ţivi v mestih (Izvozno okno 2014).

Brazilija je bila nekoč poseljena z visokimi kulturami, kot so Inki in Maji.

V 15. stoletju so Španci in Portugalci tekmovali za prevlado nad ozemljem.

V 16. stoletju so Brazilijo poselili portugalski naseljenci in uredili nasade sladkornega

trsa. Ker so mnogi Indijanci umrli zaradi bolezni in slabih delovnih razmer, so jih

nadomeščali s suţnji iz zahodne Afrike. V 17. stoletju je Brazilija doţivela razcvet

zaradi izkoriščanja rudnikov zlata in diamantov. Leta 1763 je postalo glavno mesto Rio

de Janeiro. Leta 1807 so Francozi zasedli Portugalsko, na kar je portugalski kralj Jao VI

zbeţal v Brazilijo. Njegov naslednik, sin Pedro, je 7. 9. 1822 razglasil Brazilijo za

neodvisno drţavo. V naslednjih letih so sledile vojne z Argentino, Urugvajem in

Paragvajem. Leta 1888 je bilo odpravljeno suţenjstvo. 24. 2. 1891 je sledila razglasitev

republike. V 20. stoletju se je Brazilija udeleţila samo obrobno svetovnih vojn na strani

zaveznikov. V drţavi sta se menjavali diktatura in demokracija do izvolitve

demokratskega predsednika leta 1990 (Brazilianist 2009).

Od januarja 2011 je kandidatka Delavske stranke (PT) Dilma Rousseff predsednica

drţave. Brazilija ima dvodomni parlament. Spodnji je sestavljen iz 513 poslanskih

mandatov, zgornji pa iz 81 senatorjev. Naslednje volitve predsednika in parlamenta

bodo oktobra 2014 (Izvozno okno 2014).

Brazilija je članica več mednarodnih organizacij, kot so WTO (World Trade

Organisation), OECD (The Organisation for Economic Co-operation and

Development), ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of

the Americas), MERCOSUR in GSTP (Global System of Trade Prefences among

Developing Countries) (Izvozno okno 2014). Poleg tega je Brazilija tudi članica

Svetovne banke, IMF (International Monetary Fund), IAEA (International Atomic

Energy Agency), UNASUL in Zdruţenih narodov ter njenih organizacij (Auswärtiges

Amt 2014).

Brazilija je največji svetovni proizvajalec kave, sladkorja in pomaranč, največji rejec

ţivine in eden največjih proizvajalcev soje. Je četrti največji izvoznik lesa, saj je

polovica drţave pokrita z gozdovi. Razpolaga z veliko rudniki in je velik izvoznik

ţeleza. Je eden glavnih proizvajalcev aluminija in si prizadeva biti samozadostna pri

12

oskrbi z nafto. Najpomembnejše industrijske panoge so farmacija in tekstilna, letalska,

avtomobilska ter kemična industrija (Izvozno okno 2014).

V letu 2013 je v Braziliji znašal BDP na prebivalca 8.383 EUR, rast BDP 2,3 %, rast

zasebne potrošnje 2,3 %, rast javne potrošnje 2,2 %, rast investicij 5,0 %, rast celotnega

domačega povpraševanja 2,9 %, rast industrijske proizvodnje 2,2 %, stopnja

nezaposlenosti 5,4 %, stopnja inflacije 6,2 %, uvoz blaga −180,2 milijard EUR, izvoz

blaga 182,1 milijard EUR, realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev 2,5 %, realna

stopnja rasti uvoza blaga in storitev 8,3 %, saldo tekočega računa −3,6 % BDP, zunanji

dolg 21,7 % BDP in vhodne TNI 48,1 milijard EUR. V letu 2014 bi naj znašal BDP na

prebivalca 8.171 EUR, rast BDP 1,8 %, rast zasebne potrošnje 2,0 %, rast javne

potrošnje 3,5 %, rast investicij 1,0 %, rast celotnega domačega povpraševanja 2,2 %,

rast industrijske proizvodnje 2,0 %, stopnja nezaposlenosti 6,1 %, stopnja inflacije 6,0

%, uvoz blaga −189,9 milijard EUR, izvoz blaga 198,5 milijard EUR, realna stopnja

rasti izvoza blaga in storitev 3,2 %, realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev 7,3 %,

saldo tekočega računa −3,7 % BDP, zunanji dolg 24,5 % BDP in vhodne TNI 45,5

milijard EUR (Izvozno okno 2014).

Največji izvozni trgi Brazilije v letu 2012 so bili Kitajska, ZDA, Argentina,

Nizozemska in Japonska, največ pa je leta 2012 uvaţala iz Kitajske, ZDA, Argentine,

Nemčije in Juţne Koreje. Glavna izvozno blago so bila v letu 2012 ruda, ţlindra, pepel,

mineralno gorivo, olje, semena, sadje, zrna, stroji, jedrski reaktorji in tudi meso. Uvaţali

so predvsem mineralno gorivo in olje, stroje in jedrske reaktorje, električno in

elektronsko opremo, vozila ter organske kemikalije (Izvozno okno 2014).

3.2 Poslovna kultura Brazilije

Brazilija ima mnogo naravnih in človeških virov. Poslovati v Braziliji je lahko zelo

zahtevno zaradi ekonomskih nestabilnosti, kot so npr. inflacija, devizna menjava in

obrestna mera. Hkrati je poslovanje v Braziliji prijetno in zanimivo zaradi ogromnih

ekonomskih priloţnosti, ki jih nudi drţava (Moran idr. 2011, str. 305).

Podjetniki, predvsem starejši, imajo običajno le omejene izkušnje z drugimi kulturami,

razen s sosednjimi drţavami (Katz 2007, str. 133).

3.2.1 Komunikacija

Uradni jezik Brazilije je portugalščina, vendar obstaja mnogo različnih narečij v

različnih delih drţave. V poslovnem svetu je uradni jezik angleščina.

Brazilski način komuniciranja je zelo izrazit in ţivahen. Govorijo hitro in s kratkimi

presledki med besedami. Brazilci pri govorjenju radi navajajo primere in podrobnosti,

potem pa velikokrat formulirajo stavek na drug način, pri čemer spet in spet ponavljajo

enako misel. Med pogovorom gledajo v oči, vendar po navadi ljudje niţjih razredov

gledajo navzdol, ko govorijo z nadrejenimi, s čimer izraţajo spoštovanje. Med

pogovorom ni tišine, običajne pa so prekinitve med diskusijami. V Braziliji so fizični

stiki zelo tesni. Posameznikova osebna distanca je zelo kratka, zato je v navadi

dotikanje med pogovorom. Brazilci se zelo radi pogovarjajo z rokami. Skoraj nemogoče

13

se jim je pogovarjati, brez da bi premikali roke, zato je uporabljanje ročnih gest zelo

razširjeno. Ameriški znak »ok« je v Braziliji zelo vulgaren, enako tudi raztegovanje

sredinca. Potegniti konice prsta pod brado pomeni »ne vem« (Moran idr. 2011, str.

309).

3.2.2 Zaznavanje časa

Za Brazilce je čas fleksibilen. Čeprav je vaţna točnost na delovnem mestu, se sestanki

resnično pričnejo 5 do 20 minut pozneje. V druţbenih situacijah (npr. na zabavah) je

enako. Pričnejo se vedno najmanj 15 minut pozneje, kot je napisano na vabilu, zaradi

česar nihče ne pride točno. Ko poslujemo z Brazilci, moramo nameniti sestankom

veliko časa, preden dobimo rezultate. Brazilci niso preveč neposredni. Za njih je

pomembno vzpostaviti osebno zvezo. Potrebujejo občutek zaupanja, preden sklenejo

posle z neko osebo (Moran idr. 2011, str. 308).

3.2.3 Pogajanja

V Braziliji ne hitijo s pogajanji, saj sklepajo posle s prijatelji, vzpostavitev prijateljstva

pa traja nekaj časa. Ker osebne zveze predstavljajo osnovo zaupanja pri poslovanju, sta

nepotizem in dajanje prednosti prijateljem običajna. Pri odločanjih Brazilci raje

upoštevajo podrobnosti določene situacije, kot da bi v vsaki situaciji uporabljali splošna

pravila in vzorce vedenja. Za Brazilce je čas polihron. Mnogokrat obravnavajo

podrobnosti načrta v naključnem redu namesto na zaporeden način. Brazilci so zelo

čustveni ljudje, ki imajo zelo posreden slog v osebnih in poslovnih zadevah. Običajno

niso izzivalni. Veliko jim pomeni ohranjanje ugleda. Brazilci so zaradi nestabilnega

ekonomskega in političnega poloţaja zelo fleksibilni in izkušeni v »plavanju s tokom«.

Za njih so ljudje, ki vedno sledijo običajnim postopkom, nedomiselni. Brazilci menijo,

da mora prijateljstvo biti dovolj dobro, preden se lahko kar koli doseţe (Moran idr.

2011, str. 311).

Ker je v Braziliji prijateljstvo tako pomembno, pričakujejo od poslovnega partnerja

dolgoročno predanost in se osredotočajo na dolgoročne koristi. Brazilci menijo, da

zaupne informacije predstavljajo pogajalske prednosti, zato jih ne delijo radi. Pogajanja

so v Braziliji počasna in razvlečena. Ne marajo ljudi, ki hitijo, ker je nestrpnost za njih

znak šibkosti in nevljudnosti. Brazilci se sicer vzdrţljivo pogajajo, vendar nimajo radi

barantanja. So vztrajni in včasih napadalni pogajalci. Ker ne popuščajo zlahka, se lahko

cene premaknejo za 40 % med začetno ponudbo in končnim dogovorom. Končne

ponudbe se dajejo večkrat in so redko dokončne (Katz 2007, str. 137−138).

3.2.4 Sestanki

V Braziliji je bolje prirejati sestanke s skupino pogajalcev kot s posameznikom. To kaţe

na pomembnost in olajša vzpostavitev močne veze. Izogibati se moramo menjavi članov

skupine, ker bi potem morali znova vzpostaviti vezo. Ker daje poslovna kultura

14

Brazilije velik poudarek statusu in hierarhiji, se naj prvega sestanka udeleţi višji vodja

poslovnega partnerja. Če je mogoče, načrtujemo sestanke najmanj teden ali dva vnaprej.

Čeprav se sestanki pričnejo z znatno zamudo, pričakujejo Brazilci od tujcev točnost.

Sestanki se začnejo običajno s klepetom. Postavlja se lahko veliko vprašanj, ki pa se ne

smejo dotakniti osebnega ţivljenja. Pomembno je, da smo potrpeţljivi in pustimo

Brazilcem, da sami določajo tempo. Čeprav so prvi sestanki zelo formalni, postaja

vzdušje na poznejših sestankih mnogo bolj sproščeno. Glavna namena prvega sestanka

sta spoznavanje in vzpostavitev zvez. Morda se omenja tudi posel, vendar ne vodi do

resnih odločitev. Sestanku sledi še klepet (Katz 2007, str. 135−136).

3.2.5 Pogodbe in dogovori

Ustni dogovori niso vedno zanesljivi, zato je treba po sestankih napisati in izmenjati

pisni sporazum. Podpis ni potreben za potrditev obveze. Brazilci se še vedno zanesejo

na stisk roke in njihovo besedo, kar je običajno zanesljivo. Pisne pogodbe so dolge in

mnogokrat razjasnjujejo podrobne pojme ter pogoje za glavno pogodbo in tudi mnoge

morebitnosti. Kljub temu je podpisovanje pogodbe le formalnost. Brazilci menijo, da je

glavna moč pogodbe v vezi s partnerjem in predanosti, ne pa v pisni dokumentaciji.

Preden podpišemo pogodbo, je priporočljivo, da se posvetujemo z lokalnim pravnikom.

Pogodbe so običajno zanesljive, dogovorjeni roki pa zavezujoči, vendar Brazilci

pričakujejo od njihovih poslovnih partnerjev, da ostanejo prilagodljivi, če se

spreminjajo pogoji (Katz 2007, str. 139).

3.2.6 Pozdrav

V poslovnem okolju je stisk rok primerna oblika pozdrava med ţensko in moškim.

Ker so Brazilci topli in prijazni ljudje, je bolj razširjena oblika pozdrava poljub na lice.

Običajno se ţenska in moški poljubita enkrat ali dvakrat na lice, enako tudi dve ţenski.

Ţenske se poljubijo trikrat na lice, če je ena od ţensk neporočena, saj bi naj to prinašalo

srečo pri iskanju moţa. Moški se ne poljubljajo, vendar pa je pri znancih običajno, da se

potrepljajo po ramenih ali nadlahti pri stisku rok. Brazilci se dotikajo večkrat in dlje

časa, kot je običajno pri drugih kulturah. Ob prihodu in odhodu se pozdravijo in

poslovijo od vsakega posebej. Brazilci ne dajejo neosebnih izjav, kot je npr. »adijo

vsem skupaj« (Moran idr. 2011, str. 305).

Pri pozdravljanju je tudi zelo pomembno, da ljudem gledamo v oči in da se ne

obračamo vstran. Pri pozdravljanju vsekakor nikoli ne šepetamo (Knigge 2014).

3.2.7 Imenovanje in naziv

Večina Brazilcev je neuradnih, zato nazivov ne uporabljajo vedno. Običajno se

uporabljajo le imena. Naziv doutor (doktor) se običajno uporablja, kadar ţelijo izraziti

spoštovanje do neke osebe. Ime in priimek sta včasih sestavljena iz šestih ali sedmih

imen, kot je npr. Luis Henrique Meirelles Reis, pri čemer je Luis Henrique ime,

15

Meirelles dekliški priimek matere in Reis priimek očeta. Ko poslujemo z Brazilci, je

priporočljivo, da počakamo, da nam sami ponudijo, da jih kličemo po imenu (Moran

idr. 2011, str. 305−306).

3.2.8 Izmenjava vizitk

Priporočljivo je, da je ena stran vizitke natisnjena v angleščini, druga pa v portugalščini.

Nikakor ne delimo vizitk s španskim napisom. Če imamo doktorski naziv, ga navedemo

na vizitki. Navedemo tudi strokovne nazive, predvsem če smo pooblaščeni za

sprejemanje odločitev. Ko izročamo vizitko, naj bo stran s portugalskim napisom

obrnjena proti prejemniku. Medtem ko sprejemamo vizitko nekoga drugega, se

smehljamo in gledamo v oči, nato pa si jo pozorno ogledamo. Potem vizitko poloţimo

predse na mizo (Katz 2007, str. 136).

3.2.9 Nastop in oblačenje

Brazilci dajejo svojemu videzu veliko pozornosti. Za moške in ţenske je običajno, da

imajo lepo manikirane nohte, in vsakdo, ki sklepa posle v Braziliji, bi jih naj tudi imel.

Sluţbeno oblačenje je v Braziliji odvisno od pravilnika posameznega delodajalca,

vendar je standardna obleka za moške temnobarvna ali svetlobarvna obleka, srajca in

kravata. Čeprav mnoge brazilske poslovne ţenske nosijo kostim, se prav tako oblačijo

na različne druge načine. Tako ni nenavadno, da imajo ţenske v sluţbo oblečene

globoko izrezane, oprijete in prosojne majice samo z naramnicami ali celo brez njih.

Običajne so tudi poletne obleke. Pogosto nosijo ţenske sandale brez hlačnih nogavic.

Torbica in čevlji ţenske naj se vedno ujemajo. Na splošno imajo Brazilke raje naravni

videz in zato nosijo le malo ličila ali pa sploh ne. V Braziliji tudi ni nenavadno, da pride

ţenska v sluţbo z neposušenimi lasmi (Moran idr. 2011, str. 307).

Za Brazilce so čisti čevlji zelo pomembni. Če v Braziliji obiščemo cerkev, oblečemo na

vsak način dolge hlače in ne nosimo majic brez rokavov (Knigge 2014).

V Braziliji ne nosijo rumenih in zelenih oblačil, ker so to barve brazilske zastave

(Martin in Chaney 2006, str. 76).

3.2.10 Darila

Dajanje daril v poslovnem okolju je v Braziliji redko, vsaj dokler ne obstaja močna veza

(Katz 2007, str. 140).

Darilo naj bo osebno, saj Brazilci cenijo smisel izbora pravega darila (Moran idr. 2011,

str. 307).

Primerna darila so majhna in ne predraga (npr. stvari iz tujine, predvsem iz ZDA in

Evrope, nalivniki, koledarji, alkohol, bomboni in čokolada iz Evrope, majice ali

sladkarije za otroke). Tudi tajnici ali asistentki podarimo neko malenkost. Neprimerna

16

darila so parfumi, nakit, srebrnina, ostri predmeti, kot so noţi ali škarje, lilije in rumene

vrtnice ali argentinsko vino (Knigge 2014).

Tudi vijolične roţe so kot darilo neprimerne, saj niţji sloj asociira na smrt


3.2.11 Gostoljubnost

Brazilci so zelo vljudni in gostoljubni. Trudijo se, da se gostje počutijo dobrodošli in

prijetno. Za Brazilce je značilno, da ponudijo neomejeno število zelo majhnih in zelo

močnih skodelic črne kave. Mnogokrat še vedno nekaj ponujajo, čeprav gost več ne ţeli

ničesar. To je za njih znak vljudnosti. V Braziliji je običajno, da oseba, ki je pravkar

začela jesti, svojo hrano ponuja tudi ostalim. To počnejo iz vljudnosti do drugih (Moran

idr. 2011, str. 306).

3.2.12 Ženske v poslovnem svetu

Mačistično stališče je v Braziliji zelo razširjeno. Zato mora ţenska poudariti

pomembnost njenega podjetja in njen poloţaj v njem. Osebna predstavitev in pismeno

priporočilo člana upravnega odbora veliko pomagata. Poslovne ţenske naj prijazno

sprejmejo vse kavalirske geste, ki jih dobijo. Kazanje samozavesti in odločnosti je lahko

učinkovito, vendar je zelo pomembno, da ţenska ne nastopa preveč drzno in napadalno

(Katz 2007, str. 140).

Vedno več ţensk dosega višji vodstveni poloţaj, vendar pa so še vedno redke ţenske na

predsedniških poloţajih velikih podjetij (Moran idr. 2011, str. 310).

17

4 NEMČIJA

4.1 Osnovni podatki o Nemčiji

Zvezna republika Nemčija je drţava Srednje Evrope in šteje 82 milijonov prebivalcev,

od tega je pribliţno 6,7 milijonov tujcev. Glavno mesto je Berlin s 3,4 milijonov

prebivalcev. Uradni jezik je nemščina, valuta pa evro (EUR). Nemčija meri 357.021

km² in je peta največja drţava Evrope. Meji na Francijo, Švico, Avstrijo, Češko,

Poljsko, Dansko, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. 89 % prebivalstva ţivi v mestih.

52 % prebivalcev je krščanske vere, pribliţno 4 milijone je muslimanov, 235.000

budistov in 106.000 Ţidov (Tatsachen über Deutschland 2014).

Nemčijo sestavlja 16 zveznih deţel, ki imajo vsaka svojo vlado in parlament.

Nemški predsednik je od 23. 3. 2012 Joachim Gauck, kanclerka, ki vodi parlament, pa

je od septembra 2005 Angela Merkel. Zakonodajno telo Nemčije je dvodomni

parlament, ki ga sestavljata Zvezni svet in Zvezna skupščina (Izvozno okno 2014).

Leta 800 je bil Karel Veliki okronan za rimskega cesarja. Leta 843 se je njegovo

frankovsko cesarstvo razdelilo na Francijo in Nemčijo. Leta 962 so ustanovili »Heiliges

römisches Reich deutscher Nation«. Do svojega propada leta 1806 je imela ta drţava

veliko vlogo v kriţarskih vojnah in se je večkrat sprla s papeţem, zaradi česar je

razpadla v mnoga majhna kraljestva. Od leta 1618 do leta 1648 je trajala 30-letna vojna

med krščanskimi habsburţanskimi cesarji in protestantskimi Francozi in Švedi.

Posledice vojne so bile svoboda veroizpovedi in uničenje ter obuboţanje nemških deţel.

Francija je postala najmogočnejša drţava Evrope in »Sveto rimsko cesarstvo nemškega

naroda« je bilo le še formalnost. Leta 1815, po porazu Napoleona, so se majhne nemške

drţave zdruţile v » Deutscher Bund« (Nemško zdruţenje), vendar sta Avstrija in Prusija

zatirali demokratsko prizadevanje. Leta 1861 je Wilhelm I. postal kralj Prusije in leta

1862 imenoval za ministrskega predsednika Otta von Bismarcka. Leta 1878 je

Bismarck prepovedal vsa socialistična in komunistična društva in leta1883 uvedel

socialno zavarovanje. Od leta 1914 do leta 1918 je trajala prva svetovna vojna in

Nemčija je izgubila veliko deţel. Svoje kolonije je morala prepustiti Franciji. Od leta

1919 do leta 1933 je obstajala Weimarska republika in z njo je nastala prva nemška

demokratska ureditev. 30. 1. 1933 je postal Adolf Hitler predsednik vlade in je odprl po

celi Nemčiji koncentracijska taborišča za politične nasprotnike, cigane, Ţide in

homoseksualce. 9. 11. 1938 so Nemci v t. i. »Reichskristallnacht« uničili vse ţidovske

trgovine in sinagoge ter izvajali nasilje nad ţidovskimi druţinami. Med drugo svetovno

vojno so pobili 6 milijonov Ţidov. 1. 9. 1939 je Hitler napadel Poljsko, kar je pomenilo

začetek druge svetovne vojne, ki je trajala do leta 1945. Po vdaji Nemčije 8. 5. 1945 so

jo zavezniki ZDA, Velika Britanija, Francija in Rusija razdelili na 4 zasedena območja.

Leta 1949 so Nemčijo razdelili na Zvezno republiko Nemčijo (Zahodna Nemčija) in

Nemško demokratično republiko (Vzhodna Nemčija). Leta 1951 je zahodna Nemčija

ustanovila skupaj s Francijo, Italijo in drţavami Beneluksa rudarsko-ţelezarsko unijo in

leta 1957 Ekonomsko skupnost. 12. 8. 1961 je Nemška demokratična republika zgradila

zid okrog Berlina, ki se ga odprli šele 9. 11. 1989. 3. 10. 1990 sta se oba dela Nemčije

spet zdruţila (LSA 2014).

18

Nemčija je za Kitajsko in ZDA tretji največji izvoznik na svetu.

V letu 2012 je Nemčija največ izvaţala stroje in jedrske reaktorje, vozila, električno in

elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter tudi optično, tehnično in medicinsko

opremo. Največ je uvaţala mineralno gorivo in olje, stroje in jedrske reaktorje,

električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke. Največji izvozni trgi

leta 2012 so bili Francija, ZDA, Nizozemska, Velika Britanija in Kitajska. Največ so

uvaţali iz Nizozemske, Kitajske, Francije, ZDA in Italije (Izvozno okno 2014).

Leta 2013 je znašal BDP na prebivalca 33,890 EUR, rast BDP 0,5 %, rast zasebne

potrošnje 1,0 %, rast javne potrošnje 0,7 %, rast investicij −0,5 %, rast celotnega

domačega povpraševanja 0,5 %, stopnja nezaposlenosti 5,3 %, stopnja inflacije 1,5 %,

uvoz blaga −934,7 milijard EUR, izvoz blaga 1.130,7 milijard EUR, realna stopnja rasti

izvoza blaga in storitev 1,0 %, realna stopnja uvoza blaga in storitev 1,0 %, dolg drţave

79,6 % BDP in vhodne TNI 26,6 milijard EUR. Leta 2014 bi naj znašal BDP na

prebivalca 34,961 EUR, rast BDP 1,4 %, rast zasebne potrošnje 1,4 %, rast javne


stopnja nezaposlenosti 5,1 %, stopnja inflacije 1,3 %, uvoz blaga −1.014,7 milijard

EUR, izvoz blaga 1.208,8 milijard EUR, realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev 3,3

%, realna stopnja uvoza blaga in storitev 4,4 %, dolg drţave 77,2 % BDP in vhodne

TNI 35,0 milijard EUR (Izvozno okno 2014).

Nemčija je ustanovitvena članica Evropske unije in polnopravna članica zdruţenih

narodov. Je članica NATA, OECD (Organization for Economic Cooperation and

Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), WTO

(World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund) in Svetovne banke

(Tatsachen über Deutschland, 2014).

4.2 Poslovna kultura Nemčije

Nemci so znani po tem, da so delavni, zadrţani, hladni v vedenju in natančni. Znani so

tudi po kakovosti. Cenijo podrobnosti v načrtovanju in izvedbi projektov. Raje

organizirajo odmerjen čas učinkovito, kot da čakajo, kaj se bo zgodilo (Moran idr. 2011,

str. 420).

Nemški poslovneţi, predvsem mlajša generacija, so običajno zelo izkušeni v poslovanju

z drugimi kulturami (Katz 2007, str. 198).

4.2.1 Komunikacija

Nemci komunicirajo odkrito, odprto in neposredno. Njihovi argumenti so logični in

dobro premišljeni. Nemci običajno govorijo resno in monotono. Po njihovem

prepričanju so v pogajanjih zelo prijazni, zanesljivi in iskreni (Gajšt in Korez Vide

2013, str. 424).

Uradni jezik je nemščina, obstaja pa mnogo različnih narečij. Glavni tuji jezik je

angleščina (Moran idr. 2011, str. 424).

19

Nemški poslovneţi govorijo nekoliko glasneje kot poslovneţi v drugih kulturah.

Govoriti počasi in jasno je znak suverenosti. V restavracijah so pogovori bolj tihi, saj je

biti glasen znak slabega obnašanja. Ko se pogovarjamo z Nemci, je priporočljivo, da

drţimo večjo razdaljo do njih. Njihov stil komuniciranja je zelo direkten. Ne marajo

nejasnih izjav, zaradi česar odkrito povedo svoje mnenje, skrbi in mišljenje. Včasih

delujejo Nemci predvsem odkrito in izzivalno. So precej formalni in kontrolirani.

Nemci nimajo izrazite govorice telesa. Le po izrazu obraza se opazi, če jim je zamisel

oz. predlog všeč ali ne. Potrepljati koga po hrbtu je zank prijateljstva. Ameriški znak za

»ok« je v Nemčiji nespodoben. Gesta z dvignjenim palcem deluje pozitivno, saj

nakazuje strinjanje (Katz 2007, str. 199−200).

Za Nemce je zelo nevljudno, če imamo med pogovorom roke v ţepih ali če poloţimo

noge na pohištvo. Ker jim zasebnost mnogo pomeni, so vrata normalno zaprta. Nemci

se običajno med poslovnimi srečanji redko smejijo. Gledanje v oči je znak iskrenosti. V

javnosti ne ţvečimo ţvečilne gume. Ko poslujemo z Nemci, pustimo pohištvo tako,

kakor je bilo postavljeno, saj je premikanje stolov ţaljivo (Martin in Chaney 2006, str.

68).


Nemška kultura je monohrona. Ne opravljajo več stvari hkrati, ampak eno za drugo.

Nemci radi načrtujejo in imajo zato za vse časovni plan. Iz tega razloga je za njih

točnost zelo pomembna. Ko poslujemo z Nemci, nikoli ne smemo zamujati. Če smo le 2

ali 3 minute prepozni, je to za njih zelo nevljudno, saj je biti točen za njih znak

spoštovanja. Zato moramo priti na sestanke vedno 5 ali 10 minut prej, ker se pričnejo

vedno točno ob načrtovani uri. Tudi zabave se pričnejo točno ob tisti uri, ki je napisana

na vabilu. V primeru, da zamudimo, se takoj opravičimo.

4.2.3 Pogajanja

Nemci so pri pogajanjih zelo kooperativni in zato pričakujejo od poslovnega partnerja

spoštovanje in zaupanje. Ostati moramo vedno mirni, prijazni, potrpeţljivi in vztrajni.

Nemški pogajalci namenjajo mnogo časa zbiranju informacij in postavljanju vprašanj.

Kontraproduktivno je, če dobijo občutek, da skrivamo informacije pred njimi, razumejo

pa, če rečemo, da ţelimo informacije obdrţati zase. V Nemčiji so pogajanja počasna, saj

je pristop k pripravljanju pogajanj in zbiranju informacij zelo sistematičen in pazljiv.

Tudi dogovarjanje o podrobnosti pogodbe traja dolgo časa. Ker delajo Nemci na

monohroni način, se posvečajo dejanjem in ciljem sistematično. Ne marajo motenj. Med

pogajanji se običajno drţijo seznama ciljev v zaporednem vrstnem redu in niso

pripravljeni, da bi se lotiti nekega vidika, o katerem so se ţe prej dogovorili. Nemci niso

ljubitelji pogajanj in sovraţijo barantanja. Raje se pogajajo na bolj enostaven način.

Med pogajanji kmalu dajo končno ponudbo. Obdobja tišine niso nič nenavadnega.

Pričetek pogajanj s pisnimi ponudbami lahko skrajša postopek. V poslovnih pogajanjih

osebna čustva nimajo pomena. Ljudje se ozirajo na dokaze iz izkušenj, logične

argumente in objektivna dejstva. Nemci se počutijo nelagodno pri spremembah in

neradi tvegajo (Katz 2007, str. 20−24).

20

4.2.4 Sestanki

V Nemčiji se izvajajo sestanki skupinsko ali posamično. Sestanek moramo načrtovati en

ali dva tedna vnaprej in ga ne odpovemo kratkoročno, saj je to nevljudno. Ker Nemci

radi vedo, s kom se srečujejo, vnaprej posredujemo podrobnosti o nazivu, poloţaju in

odgovornosti udeleţencev. Običajno se vnaprej dogovori dnevni red, ki se ga je treba

strogo drţati. Zelo pomembno je, da pridemo na sestanke točno. Zamuditi na sestanek

10 do 15 minut brez utemeljenega in prepričljivega opravičila, je huda ţalitev. Sestanke

pričnejo z le malo ali pa brez klepeta. Večina komunikacije se osredotoča na poslovne

teme. Osebno ţivljenje ni predmet komunikacije na sestankih. V Nemčiji je posel resna

zadeva. Večina sestankov je zelo formalnih. Čeprav je prvoten namen prvega sestanka

spoznavanje, se bo pogovor hitro osredotočil na strokovne vidike posla. Priporočljivo

je, da se dobro pripravimo na sestanke, saj ne marajo izgubljanja časa. Nemci običajno

postavljajo mnogo vprašanj, da bolje razumejo tveganje posla in se znebijo dvomov.

Tako signalizirajo zanimanje za posel. Ker Nemci cenijo neposrednost, je priporočljivo,

da smo direktni pri pozitivnih in tudi negativnih vidikih našega predloga. Podrobna

strokovna razprava in povpraševanje po nadaljnjih strokovnih informacijah sta znak

iskrenega zanimanja (Katz 2007, str. 201).


Ustni dogovori so običajno zanesljivi, vendar ne nadomeščajo pisne pogodbe.

Dogovori, s katerimi se ţe strinjamo, se po navadi izvajajo nemudoma, tudi če

dokončna pogodba še ni dovršena. Po nemškem pravu so ponudbe zavezujoče, razen če

ni zapisano drugače. Pisne pogodbe imajo v Nemčiji pomembno teţo in se nagibajo k

temu, da so dolge. Mnogokrat zelo podrobno razjasnjujejo pojme in pogoje glavne

pogodbe ter tudi različne morebitnosti. Pravne vidike večkrat preučijo. Podpisovanje

pogodbe ni pomembno le iz pravnega vidika, ampak je pomembna tudi potrditev obveze

poslovnega partnerja. V mnogih nemških podjetjih posedujejo le višji menedţerji

pristojnost za podpisovanje pogodb. Pogodbe so običajno zanesljive, dogovorjeni pogoji

pa zavezujoči. Prošnja za spreminjanje pogojev pogodbe po podpisu se smatra kot

zlonamerna (Katz 2007, str. 204−205).

4.2.6 Pozdrav

V poslovnem svetu je stisk rok običajna oblika pozdrava. Če se pozdravita moški in

ţenska, moški počaka, da mu ţenska prva ponudi roko. V primeru, da druge osebe še ne

poznamo, raje počakamo, da nas nekdo predstavi, namesto da se predstavimo sami

(Katz 2007, str. 201).

Najprej pozdravimo pomembnejše in starejše osebe, potem pa ostale.

Nemci imajo radi močne stiske rok. Če stopimo v sobo z mnogo ljudmi, se rokujemo z

vsakim po vrsti. Primerna sta tudi prijazna pozdrava »dobro jutro« ali »dober dan«

(Moran idr. 2011, str. 423).

21


Običajni vrstni red je ime in priimek. Nekateri Nemci imajo tudi dve imeni.

Nagovorimo jih s Herr/Frau (gospod/gospa) in priimkom. Če ima oseba akademski

naziv, kot sta Doktor (doktor) ali Professor (profesor), uporabimo tudi tega (npr. Herr

Doktor Meier). Samo dobri prijatelji se kličejo po imenu (Katz 2007, str. 201).


Večina nemških poslovneţev zna angleško, tako da ni potrebno, da imamo vizitke

prevedene, cenijo pa, če imamo vizitke tudi v nemščini. Če imamo višjo stopnjo

izobrazbe, to navedemo na vizitki, predvsem če smemo odločati o poslovnih potezah.

Ko izročamo vizitko, se smehljamo in gledamo v oči. Ko vizitko prejmemo, si jo na

kratko ogledamo in poloţimo na mizo predse (Katz 2007, str. 201).


Nemci so v sluţbi oblečeni konservativno. Nekateri skušajo slediti evropskim modnim

trendom. Običajno nosijo moški temne obleke, bele srajce in kravato, ki se ujema.

Ţenske nosijo temne kostime in belo bluzo. Hlačni kostimi niso običajni.

Moški in ţenske naj bi nosili le konservativen nakit, ki ni preveč opazen


Ne sme se nam zdeti nenavadno, če nosi naš nemški poslovni partner nenavadno

kombinacijo barv ali neobičajne modne dodatke. V Nemčiji je pomembna predvsem

drţa (Katz 2007, str. 205).

4.2.10 Darila

V poslovnem okolju dajanje daril ni običajno, predvsem pa ne na prvem sestanku.

Če ţelimo poslovnemu partnerju nekaj podariti, mu lahko izročimo npr. kakovosten

alkohol, kot sta vino in viski, praline ali šopek roţ. Le rdečih vrtnic ne podarimo, saj so

znak ljubezni in bi poslovni partner lahko to narobe razumel. Nikakor ne podarjamo

dragih daril, saj bi Nemci to razumeli kot poskus podkupovanja.

Običajno se v Nemčiji odpirajo darila takoj, ko se podarijo (Martin in Chaney 2006, str.

41).

22


Nemci niso posebno gostoljubni. Ker niso najboljši gostitelji, svoje goste raje vabijo v

restavracije, da se zabavajo. Tudi pri tem ţelijo Nemci pokazati svoj status in svoje

goste ob mizi razporedijo po njihovem statusu.

Tako sedi najpomembnejša ţenska gostja zraven gostitelja in najpomembnejši moški

gost zraven gostiteljice (Martin in Chaney 2006, str. 119).


Čeprav obstaja v nemški druţbi enakopravnost med spoloma, ima le majhno število

ţensk enako visoko plačo in avtoriteto kot njihovi moški sodelavci. Ţenska, ki obiskuje

poslovnega partnerja, naj poudari pomembnost svojega podjetja in njeno vlogo v njem.

Osebna predstavitev ali priporočilo višjega vodstva lahko zelo pomagata. Za poslovno

ţensko je koristno, če pokaţe samozavest in odločnost, vendar je pomembno, da ne

nastopa drzno in napadalno (Katz 2007, str. 205).

23

5 INDIJA

5.1 Osnovni podatki o Indiji

Republika Indija je drţava juţne Azije in ima 1,2 milijard prebivalcev. Glavno mesto je

New Delhi z 21,8 milijoni prebivalcev. Indija meji na Bangladeš, Butan, Mjanmar,

Kitajsko, Nepal in Pakistan. Uradni jeziki so hindijščina, angleščina in 13 drugih

uradnih jezikov. Indijo sestavlja 28 zveznih drţav in 7 zveznih teritorijev. 80,5 %

prebivalstva je pripadnikov hinduizma, 13,4 % islama, 2,3 % krščanstva, 1,9 % sikhija

in 1,9 % drugih ver, kot sta budizem in parsen (Auswärtiges Amt 2014).

Indija meri 3.287.263 km². Uradna valuta je indijska rupija (INR). Predsednik je od leta

2012 Pranab Mukherjee. Premier drţave je Manmohan Singh. Indijska zakonodaja ima

dvodomni parlament, ki je sestavljen iz spodnjega doma (Lok Sabha) s 545 člani in

zgornjega doma (Rajya Sabha) z 245 člani (Izvozno okno 2014).

Republika Indija je članica več ekonomskih zdruţenj, kot so Zdruţeni narodi, IMF

(International Monetary Fund), IBRD (Svetovna banka), WTO (World Trade

Organization), IAEA (International Atomic Energy Agency), SAARC (South Asian

Association for Regioanl Cooperation), ASEAN (Association of Southeast Asian

Nations), EAS (Economy of the Middle East), SCO (Shanghai Cooperation

Organziation), BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Juţna Afrika), BIMSTEC

(Bay of Bengal Initiative for Multi-Sectoral Technical and Economic Cooperation) in

APTA (Asia Pacific Trade Agreement) (Auswärtiges Amt 2014).

Od leta 2250 pr. n. št. do leta 1750 pr. n. št. je v Indiji obstajala ena najstarejših visokih

kultur. Leta 500 pr. n. št. je nastal hinduizem. Od leta 563 pr. n. št. do leta 486 pr. n. št.

je ţivel Gautama Buddha, iz katerega je izšel budizem.

Prvo indijsko cesarstvo je obstajalo med leti 320 in 185 pr. n. št. Okrog leta 0 je imela

Indija odnose, ki so segali do rimskega cesarstva. Leta 712 so v drţavo vdrli

muslimanski bojevniki. Leta 1498 je odkril Vasco da Gamma morsko pot do Indije.

Med leti 1510 in 1961 so Portugalci, Nizozemci, Danci, Francozi in Angleţi zasedali

indijske obale kot njihove kolonije. Od leta 1757 do leta 1857 je vzhodnoindijska

druţba onesposobila ostale kolonialne sile in je postala vladajoča oblast, čemur so se

Indijci upirali. Od leta 1858 do leta 1947 je nad Indijo vladala Britanija, saj je postala

britanska kolonija. Leta 1877 je postala kraljica Viktorija cesarica Indije. V letih med

1885 in 1947 je prišlo do več uporov proti tuji nadvladi in ustanovil se je nacionalni

kongres. 15. 8. 1947 je postala Indija neodvisna drţava in se je delila na indijski in

pakistanski del, kar je pripeljalo do pričetka kašmirskega spora. Leta 1948 so ubili

Gandhija. V naslednjih letih so se vojskovali s Kitajsko in Pakistanom. Leta 1974 je

Indija postala jedrska sila. Leta 1975 je ministrska predsednica Indira Gandhi razglasila

izredno stanje in je vladala z diktatorskimi ukrepi, a se je Indija ţe leta 1977 vrnila k

demokraciji.

Leta 1991 je Indiji grozil drţavni bankrot in pričeli so z ekonomskimi reformami, kot je

dopuščanje tujih investicij. Tako so drţavo odprli globalnemu poslovanju.

24

Leta 2004 in 2009 je bil Manmohan Singh izvoljen za ministrskega predsednika, leta

2007 pa Pratibha Patil za prvo ţensko predsednico Indije. Od leta 2000 do leta 2013 so

velike zvezne drţave iz političnih in ekonomskih razlogov razdelili na manjše (Indien

Aktuell 2014).

V Indiji je leta 2013 znašal BDP na prebivalca 1.173 EUR, rast BDP 4,9 %, rast

zasebne potrošnje 3,8 %, rast javne potrošnje 6,0 %, rast investicij 2,0 %, rast celotnega

domačega povpraševanja 3,4 %, stopnja nezaposlenosti 9,0 %, stopnja inflacije 10,1 %,

uvoz blaga −372,1 milijard EUR, izvoz blaga 239,7 milijard EUR, realna stopnja rasti

izvoza blaga in storitev 11,6 %, realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev 1,2 %,

zunanji dolg 20,2 % BDP in stanje TNI 21,1 milijard EUR. V letu 2014 bi naj znašal

BDP na prebivalca 1.333 EUR, rast BDP 6,0 %, rast zasebne potrošnje 4,7 %, rast javne


stopnja nezaposlenosti 8,6 %, stopnja inflacije 8,8 %, uvoz blaga −414,0 milijard EUR,

izvoz blaga 268,8 milijard EUR, realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev 13,0 %,

realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev 8,3 %, zunanji dolg 19,0 % BDP in stanje

TNI 30,0 milijard EUR (Izvozno okno 2014).

Indijski industrijski sektor predstavlja 25 % BDP. Leta 2012 je Indija izvaţala največ

mineralnega goriva in olja, bisere, drage kamne in kovine, organske kemikalije, vozila,

stroje in jedrske reaktorje. Največ so uvaţali mineralno gorivo in olje, bisere, drage

kamne in kovine, stroje in jedrske reaktorje, električno in elektronsko opremo ter

organske kemikalije. Leta 2012 so bili največji izvozni partnerji Indije ZDA, ZEA,

Kitajska, Singapur in Hongkong. Največ blaga so uvozili iz Kitajske, ZAE, Savdske

Arabije, Švice in ZDA (Izvozno okno 2014).

5.2 Poslovna kultura Indije

Industrijska proizvodnja je v Indiji v zadnjih letih znatno porasla, predvsem

informacijska tehnologija. Indijci so zelo prijazni, delavni in raznoliki (Moran idr. 2011,

str. 347).

Mnoga indijska podjetja so še vedno druţinska podjetja. Indijci običajno ţelijo

poslovati s tistimi, ki so jim všeč in katerim zaupajo. V severni Indiji so podjetja

napredna, medtem ko so podjetja na jugu Indije bolj stvarna in konservativna. Indijci

cenijo prijaznost, druţabnost, fleksibilnost, skromnost, sočustvovanje in poslušnost

(Katz 2007, str. 227).

5.2.1 Komunikacija

Uradni jezik v Indiji je hindijščina, toda obstaja še mnogo drugih jezikov.

Skoraj vsi poslovneţi govorijo angleško. Indijci običajno govorijo tiho in neţno, včasih

se zdijo celo srameţljivi. Njihova poslušnost in skromnost odraţata le vljudnost in

spoštovanje do drugih. Glasno in ţivahno vedenje označijo kot pomanjkanje

samoobvladovanja. Ker je prijaznost v indijski kulturi tako pomembna, je komunikacija

po navadi posredna. Nestrinjanju in soočenju se izogibajo, zato ne rečejo direktno »ne«.

Na vprašanja bodo morda odgovorili z »da« samo zato, da pokaţejo, da so slišali

25

vprašanje, kar pa ne pomeni, da se strinjajo. Namesto tega dajejo nejasne odgovore

»nisem siguren«, »o tem moram razmisliti« ali »da, ampak …«.

Ko poslujemo z Indijo, je priporočljivo, da tudi mi uporabljamo nejasne odgovore, saj

nas drugače lahko zaznavajo kot nevljudne in vsiljive, če smo preveč neposredni. Zato

tudi vljudno kimanje in nasmeh ne pomenita, da se strinjamo. Povratne informacije

dajemo na pozitiven in konstruktiven način. Indijci mnogokrat ne povedo, kar mislijo,

ampak to, kar predvidevajo, da bi oseba, s katero govorijo, ţelela slišati, predvsem če so

prisotni še drugi ljudje. Na tak način ohranijo svoj ugled in ugled drugega. Le na štiri

oči govorijo iskreno in kritizirajo sogovornika. Geste in govorica telesa so v Indiji

izrazitejše kot v drugih azijskih kulturah, vendar je pomembno, da se razen stiska rok

izogibamo drugih telesnih stikov. Nikoli se ne smemo dotakniti glave od nekoga, tudi

otrokove ne. Za hinduiste in muslimane je leva roka nečista, zato jo uporabljamo le, če

nimamo druge moţnosti. Ko kaţemo na nekoga, raje uporabljamo brado kot prst.

Nekateri Indijci odkimavajo z glavo tako, kot je zahodni »ne«, vendar to pri njih

pomeni »da«. Običajno sočloveka ne gledajo v oči. V Indiji je to znak spoštovanja

(Katz 2007, str. 228).


Indijci zaznavajo čas počasneje kot mi. Tako si vzamejo več časa za vsakdanje stvari in

opravljajo svoje obveznosti počasneje. To je povezano s tem, da imajo v Indiji

kolektivistično kulturo (Multi Kulturelles 2014).

Individualne prednosti za njih niso tako pomembne kot občutek pripadanja neki skupini,

ustrezanje normam te skupine in ohranjanje harmonije med njenimi člani. Ustvarjanje

dolgoročnih in zaupljivih osebnih zvez je za njih zelo pomembno. V Indiji poteče precej

časa, preden nas poslovni partner spozna in se pogovarja z nami o poslovnih zadevah

(Katz 2007, str. 226).

5.2.3 Pogajanja

V Indiji je glavni smisel pogajanj pridobitev ugodnega posla. Indijci pričakujejo od

svojih poslovnih partnerjev dolgoročno predanost in se osredotočajo na dolgoročne

koristi. Čeprav je njihov način pogajanja nekoliko tekmovalen, cenijo dolgoročne veze.

Sporu se izognemo s prijaznostjo, spoštovanjem in pripravljenostjo na kompromise.

Indijci pred pogajanji porabijo mnogo časa za zbiranje informacij in ukvarjanje z

različnimi podrobnostmi. Informacije posredujejo poslovnim partnerjem precej odprto,

da bi povečali zaupanje. Pogajanja so običajno počasna in dolga, zato moramo biti

pripravljeni na številna potovanja, preden doseţemo svoje cilje. Med pogajanji moramo

biti vedno potrpeţljivi. Nadzorovati moramo svoja čustva. Indijci uporabljajo po navadi

polihroni način poslovanja, kar pomeni, da opravljajo številna dela in cilje hkrati. Med

pogajanji mnogokrat preskakujejo teme, namesto da bi sledili zaporedju. Indijci se radi

pogajajo in barantajo. Cene se mnogokrat spreminjajo za več kot 40 % med začetno in

končno ponudbo. Obdobja tišine med pogajanji niso redka. Korupcija in podkupovanje

sta v Indiji še vedno običajna, vendar cenijo podjetja z visokimi etičnimi normami (Katz

2007, str. 229−231).

26

5.2.4 Sestanki

Priporočljivo je, da pred pričetkom pogajanj najamemo lokalnega posrednika. Sestanki

se izvajajo skupinsko ali posamično. Izogibati se je treba menjavi člana skupine, saj bi

se sicer morala vzpostaviti nova veza. Sestanke načrtujemo štiri tedne vnaprej. Koristno

je, če se poslovni partner strinja z dnevnim redom, čeprav morda ne bo upoštevan.

Indijci pričakujejo od poslovnih partnerjev točnost. Sestanke pričnejo z malo klepeta, da

se ustvarijo osebni odnosi. Ta klepet lahko vsebuje osebna vprašanja o druţini.

Pomembno je, da smo potrpeţljivi in pustimo Indijcem določati tempo. Radi imajo

prijazen humor, vendar ne smemo biti sarkastični ali cinični. Glavni namen prvega

sestanka je medsebojno spoznavanje. Morda se bodo pogovarjali tudi o poslu, vendar ne

smemo hiteti z dnevnim redom. Prvi sestanki ne vodijo do jasnih odločitev (Katz 2007,

str. 228−229).


Z zajetjem in izmenjavo povzetkov sestankov lahko potrdimo dogovore in obveznosti.

Začasni dogovori, tudi ustni, so zavezujoči in se običajno obdrţijo, vendar je

priporočljivo, da upoštevamo le končno pogodbo, ki je podpisana od obeh strank, kot

zavezujoči dogovor. Pogodbe naj bodo jasne in jedrnate ter brez preveč podrobnih

pojmov in pogojev. Podpisovanje pogodbe ni le pomembno iz pravnega vidika, ampak

je tudi močna potrditev predanosti indijskega poslovnega partnerja. Preden podpišemo

pogodbo, se posvetujemo z lokalnim pravnikom. Podpisane pogodbe se ne spoštujejo

vedno. To je odvisno od intenzivnosti nadaljnje zveze pogodbenih partnerjev, zato

vedno ostanemo v stiku in ohranimo zaupanje našega poslovnega partnerja. Indijci

pričakujejo, da ostanemo fleksibilni, če se spreminjajo pogoji, in da spremenimo

veljavnost pogodbe. Njihovih obveznosti ne izpolnijo dobesedno tako, kot piše v

pogodbi (Katz 2007, str. 232).

5.2.6 Pozdrav

Najprej pozdravimo in predstavimo starejše ljudi. Tradicionalen indijski pozdrav je

namaste, pri čemer sklenemo roke kot pri molitvi. Od tujcev ne pričakujejo takšnega

pozdrava, temveč lahko pozdravijo tudi z rahlim stiskom desne roke. Moški naj

počakajo, da jim ţenska stisne roko, čeprav nekatere indijske ţenske ne ţelijo telesnega

stika z moškimi. V takem primeru je najbolje, da samo kimamo in se smehljamo ali

roke sklenemo v namaste (Katz 2007, str. 229).


V juţni Indiji običajno ne uporabljajo priimkov, zato sogovornika nagovorimo z

gospod/gospa in imenom. Akademski in strokovni nazivi so zelo pomembni in visoko

cenjeni (Katz 2007, str. 228).

27

Obiskovalci naj Indijcev ne nagovorijo z imenom. Običajno je, da dodamo imenom

konico »ji« (npr. če je nekomu ime Ravi, ga kličemo Raviji). Tako pokaţemo

spoštovanje. Pri dopisovanju se uporabljata sanskrtska naziva Shriman (moški) in

Shrimata (ţenska) (Moran idr. 2011, str. 347).


Vizitke ponudimo vsakemu, ki je prisoten. Angleški napis zadostuje, zato prevod v

enega od indijskih jezikov ni potreben. Navedemo strokovne in akademske nazive.

Vizitko izročimo z desno roko, tako da je napis obrnjen proti prejemniku. Vizitke

poslovnih partnerjev sprejemamo tudi le z desno roko. Smehljamo se in gledamo

sogovorniku v oči, potem pa si ogledamo prejeto vizitko, ki jo nato poloţimo predse na

mizo (Katz 2007, str. 229).


Ko obiščemo svojega poslovnega partnerja v Indiji, si oblečemo srajco, hlače in kravato

ali obleko oz. kostim iz lahkega materiala svetlih barv. Ţenske naj ne nosijo kratkih hlač

ali drznih oblek. Indijski poslovneţi mnogokrat nosijo t. i. dhotis (kos belega blaga, ki si

ga ovijejo) in dolgo belo srajco. Nekateri nosijo še turban. Premoţni Indijci nosijo dolge

plašče. Ţenske običajno nosijo tradicionalen sari (Moran, idr. 2011, str. 348−349).

5.2.10 Darila

Dajanje daril je v poslovnem svetu Indije običajno, in sicer tudi na prvem sestanku.

Če prejmemo darilo, je vaţno, da podarimo stvar iste vrednosti, ki je značilna za našo

drţavo. Daril ne smemo smatrati kot poskus podkupovanja (Katz 2007, str. 231−233).

V Indiji se darila ne odpirajo v prisotnosti darovalca (Moran idr. 2011, str. 349).


V Indiji je gostoljubnost splošna. Do svojih gostov so strpni glede neupoštevanja

bontona. Indijci ne jedo, ne da bi vprašali gosta, ali bo jedel z njimi. Verjamejo, da jim

zadovoljstvo gostov prinaša zdravje, ugled, dolgo ţivljenje in mesto v nebesih. Če nas

indijski partner povabi na njegov dom, običajno kosimo le s poslovnim partnerjem in ne

s celo druţino. Ţenske in otroci v kuhinji skrbijo za zadovoljstvo gosta. Indijci običajno

ne jedo s priborom. Po navadi gosta večkrat vprašajo, če ţeli še kaj, saj se tako

prepričajo, če je zadovoljen (Moran idr. 2011, str. 348).

28


V indijski druţbi dominirajo moški, vendar je tudi mnogo ţensk na strokovnih

poloţajih. Nekatere imajo precejšnjo avtoriteto in vpliv. Hkrati se ţenske še vedno

borijo za isto avtoriteto in dohodek, kot ju imajo moški. Kljub temu imajo poslovne

ţenske, ki obiščejo Indijo, teţave, če delujejo profesionalno na poslovnih in druţbenih

poloţajih (Katz 2007, str. 232).

29

6 SKLEPNE UGOTOVITVE

Za podjetje, ki v današnjem času ţeli biti konkurenčno in obstati na trgu, je nujno

potrebno, da sodeluje z drugimi podjetji iz vsega sveta.

Kot vidimo na primeru Brazilije, Nemčije in Indije se poslovni običaji različnih kultur

med seboj kar močno razlikujejo, v nekaterih vidikih si celo nasprotujejo. Gledanje v

oči je v nekaterih drţavah izraz spoštovanja, v drugih pa nespoštovanja.

Zato se moramo, ko poslujemo s tujimi drţavami, dobro seznaniti z njihovimi

delovnimi navadami, načinom sklepanja pogodbe, načinom komuniciranja (verbalno in

neverbalno), načinom oblačenja, s časom, ki ga moramo nameniti pogajanjem in

sestankom, preden doseţemo sklenitev posla, z načinom izročitev vizitk, s primernostjo

darila, z načinom vedenja do drugega spola, načinom imenovanja, načinom nastopanja

itd.

Brazilci so zelo topel in odprt narod. Pri komuniciranju uporabljajo mnogo različnih

gest. Posle sklepajo le s prijatelji. Nemci so znani po zadrţanosti in neposrednosti.

Veliko jim pomeni točnost. Pomembno je, da se posel odvija po točno določenem

načrtu. Indijci so zelo vljudni in zelo spoštujejo druge ljudi. Za njih pomembno, da

ohranijo ugled. Posle sklepajo le z dolgoročnimi prijatelji.

Poznavanje poslovnih navad in bontona drugih kultur bogati nas in naše podjetje ter

nam prinaša konkurenčne prednosti na trgu mednarodnega poslovanja.

Če poznamo poslovno kulturo tujih partnerjev, se lahko izognemo številnim

spodrsljajem. Nepoznavanje navad lahko vodi do tega, da naletimo pri poslovnem

partnerju na nerazumevanje ali pa z neprimernim vedenjem ţalimo njegovo kulturo, kar

ne privede do zaključka posla.

Brazilija in Indija imata kolektivistično kulturo. Veliko vlogo imajo skupina in

harmonični odnosi znotraj nje. S poslovnimi partnerji ţelijo vzpostaviti dolgoročno

osebno zvezo. Nasprotno je nemška kultura individualistična. Za njih ni pomembno, da

vzpostavijo osebno vezo, ampak da hitro doseţejo svoje cilje. Pomembna sta osebno

mnenje posameznika in svoboda. Kultura Brazilije in Indije je avtoritarna (kot v večini

revnejših drţav). Pomembno je upoštevanje hierarhije, saj je druţba razdeljena na

različne razrede, zato Brazilci in Indijci nadrejenim ne gledajo v oči. V obeh drţavah je

druţba maskulinistična, moški in ţenske pa nimajo enakih druţbenih vlog. Ljudje z

visokim statusom imajo privilegije. Nemška kultura je enakopravna. Sicer je tudi v

Nemčiji pomemben status, vendar ni tako močno povezan s privilegiji. Moški in ţenske

so v druţbi enakopravni. V vseh treh drţavah najdemo moško kulturo. Zelo pomembna

sta status in zasluţek, kar tudi radi pokaţejo s statusnimi simboli. Predvsem v Indiji in

Braziliji ne pripisujejo velikega pomena varovanju okolja, zaradi česar vzhodne drţave

selijo svojo proizvodnjo tja. Nemška poslovna kultura je nestrpna. Neradi tvegajo in

ţelijo biti seznanjeni z vsemi moţnimi teţavami posla. Čas jim veliko pomeni. Indijska

in brazilska kultura sta strpni, saj tudi od poslovnih partnerjev pričakujejo, da ostanejo

fleksibilni, če se spremenijo pogoji pogodbe. Vedno se ne drţijo pravil. Brazilci in

Indijci so partikularistični. Znajo se prilagajati situacijam in tudi od poslovnega

partnerja pričakujejo fleksibilnost. Obema kulturama je prijateljstvo izjemno

pomembno. Tudi s poslovnim partnerjem ţelijo vzpostaviti tesno osebno zvezo. Nemci

30

so univerzalistični. V vseh situacijah upoštevajo pravila. Brazilska kultura je afektivna.

Imajo zelo izrazito mimiko in geste. Vedno premikajo roke in odprto kaţejo svoja

čustva. Indijska in nemška kultura sta nevtralni. Svoja čustva nadzorujejo in jih ne

kaţejo pred drugimi. V Indiji je ohranjanje ugleda zelo pomembno. V Braziliji in Indiji

se status pridobi na podlagi tradicij, starosti in izobrazbe. Starejši in visoko izobraţeni

ljudje imajo večji ugled kot ostali. V Nemčiji se status pridobi glede na rezultate

opravljenega dela. Brazilska in indijska kultura sta visokokontekstni. Velik pomen

pripisujejo dolgoročnim vezam in prijateljstvu. Ker komunicirajo posredno, si vedno

razlagajo kontekst izgovorjenega. Indijci npr. ne povedo, kaj mislijo, ampak to, kaj

menijo, da bi sogovornik ţelel slišati. Ko poslujemo z Brazilci ali Indijci, je pomembno,

da upoštevamo njihovo govorico telesa. Ustni dogovori so zavezujoči, podpisovanje

pogodbe pa je le formalnost. Nemška kultura je nizkokontekstna. Komunicirajo

neposredno in odprto. Osebne veze za njih niso pomembne, zelo pomembno pa je

podpisovanje pogodbe. Ne komunicirajo na neverbalni način. Nemška kultura je

monohrona. Stvari opravljajo zaporedno in le eno za drugo. Radi načrtujejo in se strogo

drţijo vrstnega reda. V pogajanjih nikoli ne preskočijo tem, ampak se drţijo agende.

Tudi točnost je v Nemčiji izjemno pomembna. Zamujanje je znak nespoštovanja.

Brazilska in indijska kultura sta polihroni, torej delajo več stvari hkrati. Ne delajo

načrtov, saj za njih točnost ni pomembna, zato skoraj vedno zamudijo na sestanke.

Odnosi s poslovnimi partnerji so jim zelo pomembni. Brazilci in Indijci so nizko

teritorialni. Ne razlikujejo med osebnim in poslovnim okoljem, zato se pogovarjajo na

sestankih tudi o osebnem ţivljenju in povabijo poslovne partnerje k sebi domov. Nemci

so visoko teritorialni. Nikoli ne govorijo s poslovnim partnerjem o osebnih stvareh.

Pomembni so jim fizične meje in osebni prostor. Ne marajo telesnih stikov,

posameznikov osebni prostor pa je zelo velik. V pisarnah imajo vrata vedno zaprta.

Ker so si te drţave tako raznolike, je poznavanje njihovih kulturnih posebnosti,

poslovnih navad in poslovnega bontona nujno potrebno za uspešno poslovno

sodelovanje. Poznavanje tuje kulture namreč prinaša mnogo prednosti pri poslovanju,

kot so konkurenčna prednost, povečanje obsega mednarodnega poslovanja in pridobitev

novih znanj ter dolgoročnega sodelovanja s tujimi poslovnimi partnerji.

31

LITERATURA IN VIRI

1. Auswärtiges Amt. (2014). Brasilien. Pridobljeno 7. marec 2014 iz Auswärtiges

Amt: http://www.auswaertigesamt.de/DE/Aussenpolitik/Laender/Laenderinfos/

01-Nodes_Uebersichtsseiten/Brasilien_node.html.

2. Auswärtiges Amt. (2014). Indien. Pridobljeno 7. maj 2014 iz Auswärtiges Amt:

http://www.auswaertiges-amt.de/DE/Aussenpolitik/Laender/Laenderinfos/01No

des_Uebersichtsseiten/Indien_node.html.

3. Brazilianist. (2009). Die Geschichte von Brasilien. Pridobljeno 7. marec 2014 iz

Brazilianist: http://www.brazilianist.com/die-geschichte-von-brasilien/.

4. Djurkin K., & Lorenz E. (2003). Führung unter dem Einfluss von Symbolen und

kulturellen Unterschieden. Pridobljeno 20. november 2013 iz Uni-Hohenheim:

https://www.uni-hohenheim.de/www510e/lehre/unterlagen/pf/2003/handouts/ho

7.pdf.

5. Gajšt, N., & Korez Vide, R. (2013). Medkulturna komunikacija v poslovnem

okolju EU. Maribor: Ekonimsko-poslovna fakulteta.

6. HA. (2012). Wie viele Staaten gibt es auf der Erde. Pridobljeno 31. januar 2014

iz Hamburger Abendblatt: http://www.abendblatt.de/ratgeber/wissen/article

2285939/Wie-viele-Staaten-gibt-es-auf-der-Erde.html.

7. Hall, E. T. (1963). The silent language. Greenwich: Premier book.

8. Hofstede, G. J., Pedersen, P., & Hofstede, G. H. (2006). Komuniciranje:

raziskovanje kulture. Ljubljana: Druţba Piano.

9. Indien Aktuell. (2014). Die Geschichte Indiens. Pridobljeno 7. maj 2014 iz

Indien Aktuell: http://www.indienaktuell.de/indien-information/geschichte-

indiens/.

10. Izvozno okno. (2014). Brazilija. Pridobljeno 7. marec 2014 iz Izvozno okno:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Brazilija/Predstavite

v_drzave_4275.aspx.

11. Izvozno okno. (2014). Indija. Pridobljeno 7. maj 2014 iz Izvozno okno:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Indija/Predstavitev_

drzave_4287.aspx.

12. Izvozno okno. (2014). Nemčija. Pridobljeno 15. april 2014 iz Izvozno okno:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Predstavite

v_drzave_4261.aspx.

http://www.auswaertigesamt.de/DE/Aussenpolitik/Laender/Laenderinfos/%2001-Nodes_Uebersichtsseiten/Brasilien_node.html

http://www.auswaertigesamt.de/DE/Aussenpolitik/Laender/Laenderinfos/%2001-Nodes_Uebersichtsseiten/Brasilien_node.html

http://www.auswaertiges-amt.de/DE/Aussenpolitik/Laender/Laenderinfos/01No%20des_Uebersichtsseiten/Indien_node.html

http://www.auswaertiges-amt.de/DE/Aussenpolitik/Laender/Laenderinfos/01No%20des_Uebersichtsseiten/Indien_node.html

http://www.brazilianist.com/die-geschichte-von-brasilien/

https://www.uni-hohenheim.de/www510e/lehre/unterlagen/pf/2003/handouts/ho%207.pdf

https://www.uni-hohenheim.de/www510e/lehre/unterlagen/pf/2003/handouts/ho%207.pdf

http://www.abendblatt.de/ratgeber/wissen/article%202285939/Wie-viele-Staaten-gibt-es-auf-der-Erde.html

http://www.abendblatt.de/ratgeber/wissen/article%202285939/Wie-viele-Staaten-gibt-es-auf-der-Erde.html

http://www.indienaktuell.de/indien-information/geschichte-indiens/

http://www.indienaktuell.de/indien-information/geschichte-indiens/

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Brazilija/Predstavitev_drzave_4275.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Brazilija/Predstavitev_drzave_4275.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Indija/Predstavitev_drzave_4287.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Indija/Predstavitev_drzave_4287.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Predstavitev_drzave_4261.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Predstavitev_drzave_4261.aspx

32

13. Izvozno okno. (2014). Statistični indikatorji 2016−2013. Pridobljeno 25. marec

2014 iz Izvozno okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_

drzavah/Brazilija/Statisticni_indikatorji/2015-2012_4055.aspx.

14. Izvozno okno. (2014). Statistični indikatorji 2016−2013. Pridobljeno 8. maj


drzavah/Indija/Pregled_gospodarskih_gibanj/Statisticni_indikatorji/2016-2013_

4087.aspx.

15. Izvozno okno. (2014). Statistični indikatorji 2016−2013. Pridobljeno 17. april


drzavah/Nemcija/Pregled_gospodarskih_gibanj/Statisticni_indikatorji/2016_201

3_4152.aspx.

16. Izvozno okno. (2014). Zunanja trgovina. Pridobljeno 17. april 2014 iz Izvozno

okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Zun

anja _trgovina_4167.aspx.

17. Izvozno okno. (2014). Zunanja trgovina. Pridobljeno 25. marec 2014 iz Izvozno

okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Brazilija/

Zunanja_trgovina_4054.aspx.

18. Izvozno okno. (2014). Zunanja trgovina. Pridobljeno 8. maj 2014 iz Izvozno

okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Indija/Zunanja

_trgovina_4102.aspx.

19. Katz, L. (2007). Negotiating international business. Charleston: BookSurge.

20. Knigge. (2014). Business-Knigge Brasilien. Pridobljeno 10. april 2014 iz

Knigge: http://www.knigge.de/themen/geschaeftsleben/business-knigge-brasili

en-11676.htm.

21. Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen. (2014).

Bestandteile von Kulturen. Pridobljeno 31. januar 2014 iz Landesakademie für

Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen: http://lehrerfortbildung-

bw.de/bs/bsa/bgym/lehrgang/bestandteile/.

22. Landesakademie für Fortbildung und Personalentwicklung an Schulen. (2014).

Definition Kultur. Pridobljeno 7. marec 2014 iz Landesakademie für Fortbildung

und Personalentwicklung an Schulen : http://lehrerfortbildung-bw.de/bs/bsa

/bgym/lehrgang/definition/.

23. LSA. (2014). Zeittafel: Deutsche Geschichte. Pridobljeno 15. april 2014 iz

University of Michigan College of Literature, Science and the Arts:

http://www.lsa.umich.edu/german/hmr/konversation/zeittafel.html.

24. Martin, J. S., & Chaney, L. H. (2006). Global business etiquette: A guide to

international communication and customs. Westport, Conn: Praeger.

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_%20drzavah/Brazilija/Statisticni_indikatorji/2015-2012_4055.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_%20drzavah/Brazilija/Statisticni_indikatorji/2015-2012_4055.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_%20drzavah/Indija/Pregled_gospodarskih_gibanj/Statisticni_indikatorji/2016-2013_%204087.aspx



http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_%20drzavah/Nemcija/Pregled_gospodarskih_gibanj/Statisticni_indikatorji/2016_2013_4152.aspx



http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Zun%20anja%20_trgovina_4167.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Zun%20anja%20_trgovina_4167.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Brazilija/%20Zunanja_trgovina_4054.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Brazilija/%20Zunanja_trgovina_4054.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Indija/Zunanja%20_trgovina_4102.aspx

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Indija/Zunanja%20_trgovina_4102.aspx

http://www.knigge.de/themen/geschaeftsleben/business-knigge-brasili%20en-11676.htm

http://www.knigge.de/themen/geschaeftsleben/business-knigge-brasili%20en-11676.htm

http://lehrerfortbildung-bw.de/bs/bsa/bgym/lehrgang/bestandteile/

http://lehrerfortbildung-bw.de/bs/bsa/bgym/lehrgang/bestandteile/

http://lehrerfortbildung-bw.de/bs/bsa%20/bgym/lehrgang/definition/

http://lehrerfortbildung-bw.de/bs/bsa%20/bgym/lehrgang/definition/

http://www.lsa.umich.edu/german/hmr/konversation/zeittafel.html

33

25. Mead, R. (2005). International Management. Chichester: Blackwell.

26. Moran, R. T., Harris, P. R., & Moran, S. V. (2011). Managing cultural

differences. Burlington: Butterworth-Heinemann.

27. Popp F. (2014). Über die Unterschiedliche Wahrnehmung der Zeit. Pridobljeno

8. maj 2014 iz Multi Kulturelles Nürnberg: http://www.popp-

objekte.de/Zeitwahrnehmung.pdf.

28. Schröder H. (2013). Einführung in die Kulturwissenschaften. Pridobljeno 20.

november 2013 iz Europa Universität Viadrina: http://www.kuwi.europa-

uni.de/de/lehrstuhl/sw/sw2/lehre/08-09/Einfuehrung_in_die_Kulturwissenschaft

en/tutorium/Literatur1/kuwizwei.pdf.

29. Schröder H. (2013). Einführung in die Kulturwissenschaften. Pridobljeno 20.

november 2013 iz Europa Universität Viadrina: http://www.kuwi.europa-

uni.de/de/lehrstuhl/sw/sw2/lehre/08-09/Einfuehrung_in_die_Kulturwissenschaft

en/tutorium/Literatur1/kuwizwei.pdf.

30. SRF. (2013). Wie viele Sprachen gibt es weltweit. Pridobljeno 31. januar 2014 iz

Schweizer Radio und Fernsehen: http://www.srf.ch/wissen/fuenfmalklug/wie-

viele-sprachen-gibt-es-weltweit.

31. Tatsachen über Deutschland. (2014). Bevölkerung. Pridobljeno 15. april 2014 iz

Tatsachen über Deutschland: http://www.tatsachen-ueber-deutschland.de

/de/inhaltsseiten-home/zahlen-fakten/bevoelkerung.html.

32. Tatsachen über Deutschland. (2014).Deutschland in der Welt. Pridobljeno 17.

april 2014 iz Tatsachen über Deutschland: http://www.tatsachen-ueber-de

utschland.de/de/inhaltsseiten-home/zahlen-fakten/deutschland-in-der-welt.html.

33. Trompenaars, F. (2003). Izzivi vodenja: vizije, vrednote, kulture. Bled: IEDC −

Poslovna šola.

34. UNESCO. (2002). Allgemeine Erklärung zur kulturellen Vielfalt. Pridobljeno

20. november 2013 iz UNESCO: http://www.unesco.de/443.html.

35. Wikipedia. (2014). Weltreligion. Pridobljeno 11. februar 2014 iz Wikipedia:

http://de.wikipedia.org/wiki/Weltreligion.

http://www.popp-objekte.de/Zeitwahrnehmung.pdf

http://www.popp-objekte.de/Zeitwahrnehmung.pdf

http://www.kuwi.europa-uni.de/de/lehrstuhl/sw/sw2/lehre/08-09/Einfuehrung_in_die_Kulturwissenschaft%20en/tutorium/Literatur1/kuwizwei.pdf






http://www.srf.ch/wissen/fuenfmalklug/wie-viele-sprachen-gibt-es-weltweit

http://www.srf.ch/wissen/fuenfmalklug/wie-viele-sprachen-gibt-es-weltweit

http://www.unesco.de/443.html

http://de.wikipedia.org/wiki/Weltreligion

Documents

ANALIZA POSLOVNIH KULTUR BRAZILIJE, NEMČIJE IN INDIJE · V Indiji se običajno ne uporabljajo priimki, ampak samo imena. Moški si v sluţbo oblečejo svetlo obleko ali dhotis, ţenske