120
METULJČEK 34. do 36. številka september 2012 METULJČEK

Metuljček 2012 (34. - 36. številka)

Embed Size (px)

Citation preview

  1. 1. METULJEK 34. do 36. tevilka september 2012 METULJEK
  2. 2. Marica Ikanovi: POLOAJ ODRASLIH LJUDI Z AVTIZMOM V DRUBI - 4 Terezija Loreni: V SOBOTO - 5 Tadeja Ostronik Rijavec: KAKO SKRBIM ZASE - OBVLADOVANJE STRESA IN PREPREEVANJE IZGOREVANJA PRI DELU SOCIALNIH SLUB - 8 Zorka Pavli: LOVEK ZA NOVE ASE - 9 Terezija Loreni: DRAGI, DRAGA MATI - 10 Zvonko Oblak: DOBRA IZKUNJA V DRUTVU VEZI - 11 Zorka Pavli: LJUBEZEN JE VRSTA NOROSTI, BOANSKA NOROST - 12 Vlado Mari: MOJE ROKE MOJ ZAKLAD - 13 Marjan Uljani: POTOPISNO PREDAVANJE POLJSKA, BOLGARIJA IN BENETKE - 16 Terezija Loreni: ZADNJI POLJUB 17 Zorka Pavli: PREUREDITEV DC V TORJAH - 18 Emil Kovai: LJUBEZEN - 19 Violeta Mihali: LJUBEZEN BOLI - 20 AKTIVNOSTI DRUTVA VEZI - 21 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na sejemu - 24 David Ukmar: MOJI VTISI IZ SEJMA - 25 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : MASAA GLAVE Z REFLESOTERAPEVTKO LILIJANO ABRAM - 29 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: VALENTINOVO V DRUTVU VEZI - 26 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: PUSTOVANJE -37 Ester Ren in stanovalci SS Postojna: PUST JE PRIEL TUDI V SS POSTOJNA - 38 Valerijo Jurca: MOJE PUSTOVANJE - 38 Nataa Varek Furlan: MEDGENERACIJSKO SREANJE DRUTVA VEZI IN VRTCA DUTOVLJE - 40 Nataa Varek Furlan: OBISK MLEKARNE VIPAVA IN PODJETJA INCOM D.O.O. - 43 Ester Ren: POTOPISNO PREDAVANJE V SS POSTOJNA EL CAMINO DE SANTIAGO - 44 Mojca Studnika: POTOPISNO PREDAVANJE - 45 Mateja Rutar: SANKANJE NA MAUNU - 47 Zvonko Oblak: SANKANJE NA MAUNU - 48 Karmen Margarit: OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE JELENE ARDI - 52 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : CVETLIARSKO ARANERSKA DELAVNICA V DC TORJE - 57 Marica Ikanovi in stanovalci SS Postojna: MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI in obisk Postojnske jame - 58 S Valerijo Jurca: ZMAJ V POSTOJNSKI JAMI - 59 Sabina Polh: OGLED RAZSTAVE V POSTOJNI - 60 Valerijo Jurca: MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI - 61 Valerijo Jurca: PANTOMIMA - 63 Valentina okelj in Valerijo Jurca: IZOBRAEVALNA DELAVNICA V DC ILIR. BISTRICA - 66 Karmen Margarit in David Ukmar: MALI KRAKI MARATON V SEANI - 68 Ester Ren: IZOBRAEVANJE ZA TEJE ZAPOSLJIVE - 73 Mateja Rutar in Jelena ardi: OTVORITEV RAZSTAVE V DIVAI - 75 Karmen Margarit: SPOMLADANSKA DELAVNICA IZDELOVANJA RO IZ NAJLONK - 76 Barbara Uljan: SODELOVANJE DRUTVA NA VELIKONONI PRIREDITVI - 77 Karmen Margarit: PRAZNOVANJE ABRAHAMA V DC TORJE - 79 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: OBISKALI SMO NAO PROSTOVOLJKO NA OPINAH - 80 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na grajskem dvoriu Gradu tanjel - 81 Barbara Uljan, Sergio Popovi: SPOMLADANSKI NAKUPI V TRSTU - 82 Simona Verstovek: TEL JE LE NOGOMET - 83 Barbara Uljan: SPOMLADANSKI TRENING BALINARSKEGA KLUBA VEZI - 84 PEKA KRUHA Z ALMO - 85 Karmen Margarit: DAN ZA SPREMEMBE STOJNICE V SEANI, KOMNU, ILIRSKI BISTRICI IN POSTOJNI - 92 Valentina okelj in Valerijo Jurca: PLES V DIVAI - 94 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : PLESNA DELAVNICA S KRISTINO V DC TORJE - 95 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV DRUTVA OB DNEVU LIPICANCA V LIPICI - 97 Valerijo Jurca: 14. OBNI ZBOR DRUTVA - 98 Alenka Braanov: OBISK GASILSKE POSTAJE V POSTOJNI - 100 Valerijo Jurca: OBISK GASILSKEGA DOMA - 101 Barbara Uljan: BALINARSKI TURNIR ZABIE 2012 - 102 Valerijo Jurca: BALINARSKI TURNIR 2012 - 103 Emil Kovai: BALINARSKI TURNIR 2012 - 104 Barbara Uljan, Sergio Popovi: POHOD NA TANGO - 106 Mojca Mahni in Valerijo Jurca: SKUPAJ ZMOREMO VE - IZLET NA GORENJSKO - 111 Marica Ikanovi in stanovalci SS Divaa: PIKNIK S PROSTOVOLJCI DRUTVA VEZI V SS DIVAA - 113 Valerijo Jurca: PIKNIK S PROSTOVOLJCI - 114 Karmen Margarit: MEDGENERACIJSKO SREANJE V PLISKOVICI - 116 PODATKI O GLASILU POMEMBNE TELEFONSKE TEVILKE KAZALO Uvodna beseda ... 1 Marica Ikanovi: POLOAJ ODRASLIH LJUDI Z AVTIZMOM V DRUBI - 4 Terezija Loreni: V SOBOTO - 5 Tadeja Ostronik Rijavec: KAKO SKRBIM ZASE - OBVLADOVANJE STRESA IN PREPREEVANJE IZGOREVANJA PRI DELU SOCIALNIH SLUB - 8 Zorka Pavli: LOVEK ZA NOVE ASE - 9 Terezija Loreni: DRAGI, DRAGA MATI - 10 Zvonko Oblak: DOBRA IZKUNJA V DRUTVU VEZI - 11 Zorka Pavli: LJUBEZEN JE VRSTA NOROSTI, BOANSKA NOROST - 12 Vlado Mari: MOJE ROKE MOJ ZAKLAD - 13 Marjan Uljani: POTOPISNO PREDAVANJE POLJSKA, BOLGARIJA IN BENETKE - 16 Terezija Loreni: ZADNJI POLJUB 17 Zorka Pavli: PREUREDITEV DC V TORJAH - 18 Emil Kovai: LJUBEZEN - 19 Violeta Mihali: LJUBEZEN BOLI - 20 AKTIVNOSTI DRUTVA VEZI - 21 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na sejemu - 24 David Ukmar: MOJI VTISI IZ SEJMA - 25 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : MASAA GLAVE Z REFLESOTERAPEVTKO LILIJANO ABRAM - 29 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: VALENTINOVO V DRUTVU VEZI - 26 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: PUSTOVANJE -37 Ester Ren in stanovalci SS Postojna: PUST JE PRIEL TUDI V SS POSTOJNA - 38 Valerijo Jurca: MOJE PUSTOVANJE - 38 Nataa Varek Furlan: MEDGENERACIJSKO SREANJE DRUTVA VEZI IN VRTCA DUTOVLJE - 40 Nataa Varek Furlan: OBISK MLEKARNE VIPAVA IN PODJETJA INCOM D.O.O. - 43 Ester Ren: POTOPISNO PREDAVANJE V SS POSTOJNA EL CAMINO DE SANTIAGO - 44 Mojca Studnika: POTOPISNO PREDAVANJE - 45 Mateja Rutar: SANKANJE NA MAUNU - 47 Zvonko Oblak: SANKANJE NA MAUNU - 48 Karmen Margarit: OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE JELENE ARDI - 52 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : CVETLIARSKO ARANERSKA DELAVNICA V DC TORJE - 57 Marica Ikanovi in stanovalci SS Postojna: MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI in obisk Postojnske jame - 58 S Valerijo Jurca: ZMAJ V POSTOJNSKI JAMI - 59 Sabina Polh: OGLED RAZSTAVE V POSTOJNI - 60 Valerijo Jurca: MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI - 61 Valerijo Jurca: PANTOMIMA - 63 Valentina okelj in Valerijo Jurca: IZOBRAEVALNA DELAVNICA V DC ILIR. BISTRICA - 66 Karmen Margarit in David Ukmar: MALI KRAKI MARATON V SEANI - 68 Ester Ren: IZOBRAEVANJE ZA TEJE ZAPOSLJIVE - 73 Mateja Rutar in Jelena ardi: OTVORITEV RAZSTAVE V DIVAI - 75 Karmen Margarit: SPOMLADANSKA DELAVNICA IZDELOVANJA RO IZ NAJLONK - 76 Barbara Uljan: SODELOVANJE DRUTVA NA VELIKONONI PRIREDITVI - 77 Karmen Margarit: PRAZNOVANJE ABRAHAMA V DC TORJE - 79 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: OBISKALI SMO NAO PROSTOVOLJKO NA OPINAH - 80 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na grajskem dvoriu Gradu tanjel - 81 Barbara Uljan, Sergio Popovi: SPOMLADANSKI NAKUPI V TRSTU - 82 Simona Verstovek: TEL JE LE NOGOMET - 83 Barbara Uljan: SPOMLADANSKI TRENING BALINARSKEGA KLUBA VEZI - 84 PEKA KRUHA Z ALMO - 85 Karmen Margarit: DAN ZA SPREMEMBE STOJNICE V SEANI, KOMNU, ILIRSKI BISTRICI IN POSTOJNI - 92 Valentina okelj in Valerijo Jurca: PLES V DIVAI - 94 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : PLESNA DELAVNICA S KRISTINO V DC TORJE - 95 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV DRUTVA OB DNEVU LIPICANCA V LIPICI - 97 Valerijo Jurca: 14. OBNI ZBOR DRUTVA - 98 Alenka Braanov: OBISK GASILSKE POSTAJE V POSTOJNI - 100 Valerijo Jurca: OBISK GASILSKEGA DOMA - 101 Barbara Uljan: BALINARSKI TURNIR ZABIE 2012 - 102 Valerijo Jurca: BALINARSKI TURNIR 2012 - 103 Emil Kovai: BALINARSKI TURNIR 2012 - 104 Barbara Uljan, Sergio Popovi: POHOD NA TANGO - 106 Mojca Mahni in Valerijo Jurca: SKUPAJ ZMOREMO VE - IZLET NA GORENJSKO - 111 Marica Ikanovi in stanovalci SS Divaa: PIKNIK S PROSTOVOLJCI DRUTVA VEZI V SS DIVAA - 113 Valerijo Jurca: PIKNIK S PROSTOVOLJCI - 114 Karmen Margarit: MEDGENERACIJSKO SREANJE V PLISKOVICI - 116 PODATKI O GLASILU POMEMBNE TELEFONSKE TEVILKE KAZALO Uvodna beseda ... 1
  3. 3. Uvodna beseda Spotovani bralci. ivimo v asu sprememb, nezaupanja, gospodarske, socialne in moralne krize. Skratka ivimo v tekih asih in to obutimo vsi - tudi nae drutvo Drutvo VEZI. Od dobre organizacijske kulture in nesebinega gospodarjenja, do popolnega nasprotja je le majhen korak. Korak, ki mu je teko slediti. Pogumno smo zakorakali v novo prihodnost, zavedajo se, da je prava pot, vedno in res vedno teja. Pa vendar smo dosegli, da svoje delo opravljamo dobro, kritino, usmerjeni v sodelovanja za bolji jutri ljudi, ki to resnino potrebujejo. Prijetno branje Vam eliva Vida Mesar in Katarina Tomai 1
  4. 4. Avtor slike: Sabina Polh Spotovane bralke in bralci! Nasmeh nas ni ne stane, vendar udeno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromai tistega, ki ga poklanja. Nihe ni niti tako bogat niti reven, da si ga ne bi mogel privoiti. Ni ga mo kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo, kadar se ga podarja. Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv in vsi lani Drutva VEZI. 2 Avtor fotografije: Sabina Polh
  5. 5. Marica Ikanovi, zaposlena v Drutvu VEZI, je v mesecu juniju 2006 diplomirala na Fakulteti za socialno delo. V svojem diplomskem delu je raziskovala avtizem - prikaz primera z vidika osebne asistence. Kasneje pa je v podiplomskem delu raziskovala poloaj odraslih ljudi z avtizmom v drubi. Izhajala je e iz svoje diplomske naloge, ki je prikazovala primer otroka z avtizmom z vidika osebne asistence. Ker se je v svoji delovni praksi sreevala tudi z odraslimi ljudmi z avtizmom, se je odloila za diferencialno nalogo, ki je temeljila na njenih osebnih delovnih izkunjah. Zakaj sem izbrala prav to temo? Poloaj ljudi z avtizmom v drubi je slab. e otrok z avtizmom ni primerno vkljuen v sistem izobraevanja, nima se monosti izobraevati po programu, ki bi ustrezal potrebam otroka z avtizmom. Tako ljudem z avtizmom, e kot otrokom omejijo vse poti do znanja, so nerazumljeni v drubi in na tak nain izgubijo veliko ivljenjskih prilonosti za kvalitetno vkljuevanje . Poloaj ljudi z avtizmom v drubi Ljudje z avtizmom so slabo vkljueni v drubo. Pri osebah z avtizmom ni pomembna le postavitev diagnoze, eprav jo strokovnjaki velikokrat prepozno postavijo. Prav tako niso pomembne le medicinske znailnosti, ki pri osebi kaejo razline primanjkljaje. Pomembno je, da prepoznamo ovire v drubi, ki osebam z avtizmom ne nudijo monosti ustreznega izobraevanja in usposabljanja, ustreznih pristopov in polne participacije v drubi, kot jo imajo obiajni ljudje. Zavirek in kerjanc (1998: 48) v svoji analizi poloaja izkljuenih drubenih skupin v Sloveniji ugotovita, da ljudi s telesno ali intelektualno pokodovanostjo obseg obstojeih zakonskih pravic ne podpira pri uresnievanju pravice do izobraevanja, pravice do izbire poklica, pravice do dela in pravice otrok do ivljenja v svoji druini. e ve, razvrsti jih v kategorije, postavi na paralelni tir vzgoje, izobraevanja, zaposlitve in izloi iz glavnih tokov ivljenja v drubi. Pri delu z osebami, ki imajo motnjo avtizma, je treba upotevati individualiziran pristop. Le-ta omogoa razvijanje relevantnih znanj in izkuenj za im vejo samostojnost. Osebi z avtizmom veamo obutke lastne vrednosti, dobi izkunjo, da so njene individualne potrebe in elje pomembne, s tem tudi zagotovimo vejo osebnostno rast in razvoj. Zelo pomembno je tudi, da osebam z avtizmom omogoimo monosti izbire, da lahko tudi same izbirajo, kaj bi rade poele, da spotujemo in upotevamo njihove elje. 3 Marica Ikanovi, univ.dipl.soc.del. POLOAJ ODRASLIH LJUDI Z AVTIZMOM V DRUBI
  6. 6. V Sloveniji nimamo socialno varstvenih storitev, ki bi bile namenjene izkljuno osebam z avtizmom. Pri spreminjanju zakonodaje in opredeljevanju socialnih storitev bi morali upotevati: pravico do kakovostnega ivljenja posameznika, participacijo posameznika z izkunjo drubene izkljuenosti zaradi motnje avtizma pri zagotavljanju socialnih storitev, pomen uporabnikovega vpliva na oblikovanje storitev v socialnem varstvu in individualizacijo socialno varstvenih storitev. kerjanc (2004: 65) navaja, da koncept kakovost ivljenja izhaja iz nadzora nad viri, s katerimi posamezniki zadovoljujejo svoje potrebe na razlinih podrojih, da individualizacijo posamezniki zadovoljujejo svoje potrebe na razlinih podrojih, da individualizacijo socialno varstvenih storitev razumemo kot usmeritev, izbor nael, metod in postopkov za ohranitev ali veanje obsega vpliva uporabnika na nartovanje, izvedbo, plailo in ocenitev storitve. Tu so e naela, ki uporabniku omogoajo ohraniti vpliv, lovekove in ustavne pravice, individualiziran pristop, participacijo, izbire, sinergien pristop, uinkovito porabo razpololjivih sredstev in transparentnost vlog ter financiranja. Sklepi raziskave primera iz prakse Motnja avtizma se pri vsakem posamezniku izraa na drugaen nain, njenih znailnosti ne moremo posploevati in ne nazadnje niti niso pomembne v tolikni meri, saj moramo posameznika sprejeti taknega, kot je. Pomembna je individualizacija, individualno nartovano in usmerjeno delo. Pri izvajanju dejavnosti, v katerih sodeluje odrasla oseba z avtizmom je pomembna metoda krepitve moi, krepitve moi na njenih monih podrojih, dovoliti monost izbire, kjer je to mogoe in pustiti osebi njen odzivni as, toliko kolikor ga posameznik potrebuje. Zaposleni morajo biti pozorni na njene talente, sposobnosti, jih znati videti, sprejeti in nadgrajevati. Pomembno je vztrajati in zagotoviti dobro sodelovanje s svojci, saj so svojci najveji strokovnjaki in najbolj poznajo odraslo osebo. Svojci lahko zaposlenim zelo pomagajo, e jim ti znajo prisluhniti in razumeti teave, s katerimi se sreujejo. Pri izvajanju dejavnosti v katerih sodeluje odrasla oseba z avtizmom , je pomembno da skuajo zaposleni senzibilizirati ostale uporabnike v skupini in izven nje. Pri delu z odraslo osebo z avtizmom je pomembno, da skuamo razumeti njena ravnanja, da je ne obsojamo, saj oseba trpi zaradi motenj v procesiranju podatkov in se zato ne more nauiti socialnega in ustvenega odzivanja. 4
  7. 7. Potrebno je vsak dan znova iskati nove reitve, metode in tehnike za krepitev moi in nudenje ustrezne podpore odrasli osebi z avtizmom, da se pouti varno in sprejeto. Usmeriti se k perspektivi usmerjeni na osebo z avtizmom. Nujna so tudi stalna usposabljanja strokovnih delavcev, ki delajo z osebami z motnjo avtizma. LITERATURA IN VIRI Banjac, M., 2006. Avtizem- prikaz primera z vidika osebne asistence, diplomska naloga, Fakulteta za socialno delo kerjanc, J. 2004. Individualizacija socialno varstvenih storitev in njen vpliv na kakovost ivljenja uporabnikov. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za drubene vede. Zavirek, D., kerjanc, J. 1998. Analiza poloaja izkljuenih drubenih skupin v Sloveniji in predlogi za zmanjanje njihove izkljuenosti v sistemu socialnega varstva. Raziskovalna naloga. Ljubljana: Intitut za socialno varstvo. 5 V soboto simpatija si v sobokem parku, na klopi moja zlata puica srca. Prikupen, lep, grajen. Poljub soen si mi dal v viave me pognal. Ljubezen sreno pustil. Danes prehitro si me zapustil, moj mili v srcu ostal si edini. Moja roa mila ljubezen mi pustila. Spomin tiho joe srce moje, v samoti tej. Obdajajo me roe in tvoj smeh v tihoitju resnice. Gleda me v oi, a ne ve kako blizu ljubezni si. Zmeraj poljub tvoj, ostal bo v mojem srcu spomin. Kot vena roa prekmurja, ostal bo spomin. Terezija Loreni
  8. 8. V etrtek 09. februarja 2012 sva se s sodelavko Valentino okelj udeleili seminarja na temo: Kako skrbim zase - obvladovanje stresa in prepreevanje izgorevanja pri delu socialnih slub,ki je potekalo na Socialni zbornici Slovenije. Samo izobraevanje je vodil znani slovenski psihoterapevt, dr.med., spec. psihiater mag. Miran Moina, ki e vrsto let prouuje ta sodoben problem, ki se e vea. STRES V dananjem asu je postal stres nekaj vsakdanjega. Zato verjetno ni nikogar, ki bi zanikal, da vsako delo prinese stresne situacije in stres in da je obvladovanje stresa (predvsem dolgotrajnega, kroninega) kljunega pomena za dobro delovno uinkovitost in za dolgorono ohranjanje zadovoljstva in dobre klime. Stres se ne pojavlja le pri doloenih osebah, na nekaterih delovnih mestih, ampak lahko doleti vsakogar. Zato je potrebno poznati naine, kako se pred stresom obvarujemo ali ga prepreimo. Izraz stres izvira iz latinine (stringere). Prvi je bil uporabljen v 17. stoletju, in sicer za opis nadloge, pritiska, teave. V 18. in 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali moan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih stresa na telesne in duevne bolezni so zaeli razmiljati ele v 19. stoletju. Med razlinimi avtorji, prihaja do razlikovanj glede dejanske opredelitve stresa: Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladovanje zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odloilno vpliva na doivljanje stresa kodljivega in prijaznega (Looker in Gregson 1993, 31). Stres je za organizem nekakna stereotipna, vnaprej pripravljena uvedba izrednega stanja, ki jo poleg duevnih stisk sproijo tudi ogroajoa pokodba, bolezen, pretiran napor, stradanje, mraz ali kakna druga nevarnost. Stres je izjemno mono ustveno stanje, ki vse nae telo skupaj z duevnostjo preusmeri tako, kot se je v evoluciji pokazalo optimalno za preivetje (Ihan 2004, 41). Stres pri posameznikih je motnja, ki vpliva na lovekovo duevno in telesno poutje. Pojavi se takrat, ko od telesa zahtevamo, da dela preko svojih zmogljivosti. Rezultati stresa kodujejo posameznikom, druinam, drubi in organizacijam, ki lahko prav tako trpijo zaradi organizacijskega stresa (Heller in Hindle 2001, 766). Stres ni le zdravstveno stanje, temve splet telesnih, duevnih in ustvenih obutij, ki so posledice pritiskov, zaskrbljenosti in strahu. Z izrazom stres po navadi oznaujemo telesne simptome, ki jih povzroi poveana napetost. Neka stopnja stresa je povsem normalna, saj pomaga premagovati izzive vsakdanjosti. Previsoka stopnja stresa pa povzroi neprijetne odzive telesa (Battison 1999, 6). 6 Tadeja Ostronik Rijavec, dipl.soc.del. KAKO SKRBIM ZASE-OBVLADOVANJE STRESA IN PREPREEVANJE IZGOREVANJA PRI DELU SOCIALNIH SLUB
  9. 9. Stres nastane kot posledica neravnovesja med zahtevami iz okolja in lastno usposobljenostjo (Schmidt 2001, 7). Stres je vsesploen pojav, s katerim se sreujemo v vseh ivljenjskih obdobjih. Stres povzroajo globoko zakoreninjeni vzroki, ki jih lahko odstranimo. Stres je nain, s katerim se organizem odzove na vsako spremembo (Newhouse 2000, 11-12). Stres poteka v 3 fazah, ki si zaporedno sledijo: V prvi fazi - fazi alarma se organizem pripravi na ukrepanje, sprostijo se energetske zaloge, duevne in telesne spremembe dvignejo nao uinkovitost ter pripravljenost na sooanje. Sledi faza prilagoditve, ko se poskuajo telesni procesi normalizirati in do te faze je uinek stresa lahko pozitiven. e pa je stres podaljan, je potrebno obrambo vzdrevati, kar je za telo velik napor, energetske zaloge se praznijo, in e se v tem asu ni ne spremeni, nas to vodi v fazo izrpanosti. Takrat govorimo o negativnem stresu, za katerega so znailne spremembe na telesnem, ustvenem, miljenjskem in vedenjskem podroju. Ogroeno je tudi nae zdravje. e elimo stres prepoznati, ko se pojavi, moramo poznati signale, ki so zanj znailni. In sicer jih delimo v 4 skupine: Telesni signali: povian srni utrip in pritisk, pospeeno plitvo dihanje, obutek notranjega nemira in napetosti, glavoboli, poveanim potenjem, slabostmi, prebavnimi motnjami, ustveni signali: vkljuujejo razline stopnje tesnobe in zaskrbljenosti, negotovosti, strahov in panike, lahko pa tudi jezo, razdraljivost in vzkipljivost, obutja nemoi, obupanosti, krivde in depresije. Miljenje: obiajno izstopa pozabljanje, teave s koncentracijo, manj organizirano miljenje, Vedenje: opozarjajo predvsem na poveano uporabo drog (alkohol, kajenje, pomirjevala, stimulansi) in odmikanje od socialnih stikov. 7
  10. 10. 8 Tako kot definicije stresa, tudi vrste stresa razlini avtorji opredeljujejo drugae. Tako dobimo ve delitev stresa. Ena izmed njih je delitev na: eksogeni stres (eksogen, gr.:ki deluje od zunaj, zunanji), endogeni stres (endogen, gr.:ki deluje od znotraj, notranji), ki ga lahko prepreimo. Prav tako poznamo delitev na: kratkotrajni, dolgotrajni stres. Poznamo tri skupine simptomov, ki predstavljajo prve pokazatelje prevelike izpostavljenosti negativnemu stresu: ustveni simptomi: apatija, anksioznost, razdraljivost, vedenjski simptomi:izogibanje, pretiravanje,teave z osebno urejenostjo, telesni simptomi:pretirana skrb zaradi bolezni ali nepriznavanje bolezni, fizina izrpanost, Stresu in njegovim posledicam se lahko izognemo s pozitivnim odnosom do svojega okolja. Tisti, ki to zmorejo, imajo poleg svojega poklica tudi druge interese in znajo izrabiti as, ko niso v slubi. Vzamejo si as za branje, telesno vadbo, meditacijo, veere s prijatelji, as zase, za druino, obiskujejo razline teaje, se izobraujejo ali pa se ukvarjajo z drugimi konjiki. Iz tega lahko sklepamo, da izvira veina stresa, ki ga obutimo, iz naega odnosa do stresorjev, naega miljenja, oklepanja navad in vedenjskih vzorcev. Zato se je pri prizadevanjih za preseganje stresa v delovnem okolju treba zavedati, da ne bomo vsega reili samo z ukrepi v podjetju, ampak se mora s premagovanjem stresa spoprijeti vsak posameznik ter temu prilagajati nain ivljenja. LITERATURA IN VIRI Battison, T.: Premagujem stres. Ljubljana:DZS,1999, str.77 Heller, R., Hindle T.: Veliki poslovni prironik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001 Ihan, A.: Stres na delovnem mestu in spoprijemanje z njim. Ljubljana:ARX, 2005, str.7-8 Internetna literatura: www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.../Stres_na_delovnem_mestu www.stres-odsotnost-stiska.si/ Kako prepoznati stres na delovnem mestu in ga uspeno obvladati: dmi.zrc-sazu.si/.../kako- prepoznati-stres-na-delovnem-mestu.
  11. 11. 9 LOVEK ZA NOVE ASE ivimo v drubi, v kateri se uveljavlja brezobzirna mo in egoizem. lovekovo ivljenje usmerjajo egoistine elje po pridobivanju materialnih dobrin. To pa je v osnovnem nasprotju s pravimi potrebami in eljami loveka, kot duhovnega bitja. Danaji as klie po spremembi. Zato ne presenea, da je edalje ve ljudi nezadovoljnih. lovek, ki je zrela osebnost, je notranje zadovoljen in ivi polno ivljenje v harmoniji s seboj in svetom. Biti kar v resnici sem, to vedeti in izraati. To je vsa skrivnost zadovoljstva in sree. Razumevanje izhaja iz notranjega vedenja. Dobrohotnost odraa hrepenenje resninega jaza, po izraanju brezpogojne ljubezni do drugih. Umirjenost je posledica zavedanja enosti prave narave loveka, ki je povezana z vsem, kar obstaja. Modrost loveka predstavlja notranje vedenje resnice, kdo je in kaj je ivljenje. lovek razume, da ima ivljenje globji in viji smisel. Zorka Pavli
  12. 12. JJJJJJJJJJJJJ 10 DRAGA MATI Mati draga, le posluaj me, ker je danes praznik tvoj. Rada bi se zahvalila ti sedaj, le trenutek bod z menoj. Ko sem kot otrok e v zibki spala, ti si nad menoj bedela, vse preute dneve in noi darovala si za me. Zdaj prihajam k tebi, da ti zapojem. Mati moja draga posluaj me! Hvala ti e enkrat, ker si mi dala v ivljenju mojem ljubezen vso. Terezija Loreni DRAGI Dragi, e bi vpraal kaj ljubim bolj. Svoje ivljenje, ali tebe. Kaj bi odgovorila? Tebe ti si moje ivljenje, hrepenenje. V tvojem srcu zmeraj sonce sije v ljubezen se povije. Solza te polije iskre se, ljubezni ovije. Okrog mene zasije moja ljubezen te pokrije. Vse kar je za mene, to si ti meni edini, vse kar elim si ti. Roa, ki ob meni cveti, drhti in hrepeni. V ivljenju moj si najlepi cvet, rumene beline, vrat od nebeke modrine. Terezija Loreni
  13. 13. 11 Rad bi se zahvalil strokovnim delavkam v Drutvu VEZI in sicer Anni, Marici, Ester, Luki, Darji in Mateji, ki so mi omogoili, da sem se v asu osebnostne krize lahko preselil v stanovanjsko skupino Podgrad in mi s tem ni bilo potrebno oditi v bolnico. Zelo mi je pomagala tudi ivljenjska zgodba, ki mi jo je zaupal Danijel, ki je tudi zaposlen v drutvu. Ivan, stanovalec SS Podgrad, mi je zaupal svojo osebno ivljenjsko zgodbo, kar mi je tudi pomagalo. Veliko sem se pogovarjal tudi z Darjo in Matejo v Podgradu. Lepo mi je bilo, ko smo delali estitke, ko smo li na sprehode. e bi se ponovno pojavila kriza, bi se ponovno odloil za to stanovanjsko skupino in el v Podgrad za nekaj dni. Anna mi je povedala, da lahko vekrat pokliem v Podgrad, e potrebujem pogovor v popoldanskem asu ali ob vikendih in praznikih. Tudi v Postojni dobim veliko podpore od Ester, Marice in Luke. Pomaga mi tudi udeleba na Klubu zdravljenih alkoholikov, eprav me na to morajo spomniti Marica in Ester. Zadovoljen sem tudi s stanovanjsko skupino, z zaposlenimi v Drutvu VEZI, tudi vsi v Stanovanjski skupini Postojna so zelo prijazni, z vsemi se razumem, tako da bi se za vkljuitev v Stanovanjsko skupino e enkrat odloil. Ne najdem besed, s katerimi bi se lahko dovolj zahvalil za vso podporo in pomo, ki jo dobim v Drutvu VEZI. Zahvaljujem se tudi Karmen in sekretarki drutva Katarini za lep sprejem in vsem ostalim zaposlenim, javnim delavcem, prostovoljcem, skratka vsem, ki se trudite, da se v Drutvu VEZI tako dobro poutim. HVALA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ. Zvonko Oblak, SS Postojna Zvonko Oblak, stanovalec SS Postojna DOBRA IZKUNJA V DRUTVU VEZI
  14. 14. 12 LJUBEZEN JE VRSTA NOROSTI, BOANSKA NOROST Danes govorimo o ljubezni, kakor da bi bila vidik razmerja. Ubadamo se s tem, kako naj pravilno ravnamo z njo, kako naj bo uspena, kako naj premagamo njene stiske in preivimo njene poraze. Jasno je, da ljubezen nikoli ni preprosta, da prinaa s seboj bitke iz preteklosti in upanje v prihodnost, da je obremenjena s stvarmi. Vasih lahko govorimo o lubezni, kakor, da ne bi hoteli priznati, kako mona in vzdrljiva zna biti. Vedno priakujemo, da bo dobrodejna in popolna in vsaki znova smo preseneeni, ko odkrijemo, da prinaa tudi iroke vrzeli in razoaranja. Loitev je najvekrat dolg in bole proces, ki se nikoli resnino ne dopolni. Mnogokrat nikoli dokonno ne vemo, ali smo ravnali prav, LJUDJE TRPIJO TUDI ZARADI NEIZPOVEDANE LJUBEZNI. Zdi se, da so ljubezen do ljubezni in visoka priakovanja, da nam bo izpolnila ivljenje, sestavni del izkustva. Kakor, da bi ljubezen obljubljala, da bo zacelila rane, ki nam jih je prizadejalo ivljenje. Ni ne pomeni, da smo v preteklosti izkusili njene boleine in nemir. Sleherno ljubezensko izkustvo nam daje nova spoznanja. Zorka Pavli
  15. 15. 11 13 V Drutvu VEZI sem e dobri dve leti. Najprej sem bil v Podgradu, potem pa sem se preselil v stanovanjsko skupino v Ilirsko Bistrico. V zaetku mojega bivanja sem imel nekaj teav, ampak sedaj se je vse uredilo. e vseskozi sem rad kuhal. Marsikaj sem se nauil tudi v VEZEH. ez as me je zelo pritegnila peka kruha. Zautil sem, da bi lahko iz testa ustvaril tudi kaj drugega kot samo truke in emljice. Testo se je pod mojimi prsti zlahka oblikovalo in nastali so razni izdelki, ki jih je bilo na koncu skoraj koda pojesti. Oblikoval sem razna tihoitja, sidro, roice, Izdelke iz testa sem okrasil z raznimi premazi, semeni in rezultat je bil res lep in okusen. Ko je to videla strok. delavka Mateja, mi je predlagala da bi poizkusil oblikovati tudi v glini. Najprej sem bil malo skeptien, vendar sem vse ivljenje delal in ustvarjal z rokami, v raznih poklicih. To in nezapolnjeni popoldnevi so me vendarle prepriali, da sem se poizkusil tudi v novi tehniki ustvarjanja. Najprej sem zael s preprostimi oblikami. Uil sem se sproti, skozi svoje delo, ter spraeval ljudi, ki se na to spoznajo. Tako so kmalu izpod mojih prstov prili zahtevneji izdelki. Za svoje izdelke sem dobil veliko pohval. To mi je velika spodbuda in izziv, za nadaljnje delo. Ustvaril sem e zapletene izdelke, kot so razne vaze, skrinjice za nakit, ajnike, ladjice,.. Vse sem tudi okrasil z raznimi roicami. Udeleil sem se tudi letonje likovne kolonije v tanjelu. Moje izdelke in delo so videli mentorji in ostali slikarji, ter bili prav tako navdueni nad rezultati mojega dela. Marsikoga, tudi profesionalne slikarje, je zanimal moj nain dela, oblikovanja in kraenja. Z veseljem in ponosom sem razlagal svoje postopke. Delo in ustvarjanje z glino je zame super pozitivna terapija, ki mi preene vse turobne trenutke in me napolni s pozitivno energijo. Vlado Mari, SS Divaa Avtor fotografij: Karmen Margarit MOJE ROKE, MOJ ZAKLAD
  16. 16. Marjan Uljani, redni obiskovalec Dnevnega centra Ilirska Bistrica, nam je na potopisnem predavanju izrpno predstavil svoje izkunje in doivetja po zelo zanimivih tujih prestolnicah. Nekatere izmed njih si v nadaljevanju lahko tudi preberete POLJSKA To veliko dravo se splaa obiskati, saj je tu veliko zanimivih krajev. Krakov je najbolj obiskano mesto na Poljskem in velja za najveji muzej na prostem. Sredie mesta je Glavni trg, kje stoji znana bazilika Device Marije, katera ima dva razlina zvonika. Vredno si je ogledati tudi staro in novo stavbo Jagiellonske univerze, kjer sta tudirala tudi Nikolaj Kopernik in Marie Curie. Najbolj zelen del mesta ja park Planty, kjer je pravi raj za peaenje in kolesarjenje. Nad mestom se dviga gri Wavel, kjer stojita grad in katedrala. Sestavni del mesta je tudi idovska etrt Kazimierz, glavni del te etrti pa je iroka ulica. Tu si je zanimivo ogledati sinagoge in najstareje idovsko pokopalie v Evropi. 15 km iz Krakova proti zahodu se nahaja drugi najveji rudnik soli na Poljskem Wieliczka, kjer je med drugim jezero, ki je bolj slano kot Mrtvo morje. Veliko ljudi ve za Auschwitz, le malo pa da se to nekdanje taborie smrti deli na Auschwitz in Auschwitz Birkenau. Vsekakor pa lahko zagotovo reemo, da bi imela oba kraja marsikaj (predvsem groznega) za povedati. 14 POTOPISNO PREDAVANJE POLJSKA, BOLGARIJA in BENETKE Glavni trg idovska etrt Kazimierz Auschwitz Birkenau
  17. 17. 15 BOLGARIJA Bolgarija je bila do nedavnega ena izmed najbolj neznanih drav Evrope, danes pa na iroko odpira svoja vrata. Glavno mesto Sofija je dobilo ime po Sv. Sofiji, ki je zavetnica mesta. Sofija je tudi mesto, katerega znamenitosti se lahko ogleda v enem dnevu. Najpomembneji objekt v mestu je pravoslavna cerkev Sv. Aleksandra Nevskega, katero so gradili arhitekti iz ve drav v nekaj desetletjih in je posveena 200 000 padlim ruskim vojakom, ki so sodelovali pri osvobajanju Bolgarije izpod turke oblasti. V srediu mesta je zelo luksuzno zgrajena Nacionalna palaa kulture, ki je nekaken bolgarski Cankarjev dom (velika je za pet Cankarjevih domov). V mestu je tudi damija, katero obiskujejo Pomaki. To so Bolgari, ki so sprejeli muslimansko vero. Zraven damije je tudi sinagoga. Kulinarino bi Sofijo lahko imenovali tudi mesto paradinikov in kumar, saj je ta zelenjava sestavni del vsakega obroka. Obvezno je treba poizkusiti tudi obsko solato, katero znajo narediti edino Bolgari. Na obrobju Sofije je znana Bojanina cerkev, kjer je obisk omejen, ker preve slabega zraka kodi lepim freskam. 100 km juno od bolgarske prestolnice se nahaja Rilski samostan, ki je nekaj asa veljal za sredie bolgarske in slovanske kulture in knjievnosti. Na poti domov se vsekakor splaa ogledati tudi nae nekdanje glavno mesto Beograd, ki lei na sotoju Save in Donave. Sredie Sofije s kipom Sv. Sofije Nacionalna palaa kulture v Sofiji Rilski samostan
  18. 18. Benetke so svetovno znane in so postavljene na 12 milijonov lesenih kolov. Imenovali bi jih lahko tudi svetovna prestolnica arhitekture, umetnosti in obrazov (zaradi turistov iz vsega sveta in pustnega karnevala). V zaledju se irijo Nove Benetke, kjer je prilo do prekomernega rpanja podtalnice in je povzroilo, da so se e omenjeni koli, in s tem mesto, potopili za 23 cm. Po mestu najdemo tevilne mostove in kanale. Sredie tega plavajoega naselja je Markov trg s cerkvijo in zvonikom Sv. Marka. V neposredni bliini se nahaja tudi Dioklecijanova palaa in Most vzdihljajev. V doloenih trgovinah je mogoe kupiti celo vrsto izdelkov v najrazlinejih barvah iz znanega muranskega stekla. Kljub temu da so Benetke zelo drage, so domaini zelo prijazni in vroekrvni. Po mestu je tudi ogromno cerkva, kar daje mestu izrazito katoliki videz. Za premagovanje razdalje se vsekakor ne uporablja mestnih avtobusov, ker pa ni cest, ampak samo kanali, po katerih plujejo vaporetti. Marjan Uljanu Avtor fotografij: Marjan Uljani 16 BENETKE Benetke Najstareja cerkev v Benetkah Gondola Pustni karneval v Benetkah
  19. 19. 17 Zadnji poljub! Mesec na nebu je zasijal, mesec na nebu me je izdal. Nisem hotela, da videl bi moj obraz. Vedela sem, da si mi lagal, vedela sem, da ne bo priznal, da so viharji mi vzeli tvoje srce. Naj ti solze nocoj povedo, da mi v srcu mono je hudo in nebo naj da mi moi te, da dala bi ti e zadnji poljub v slovo. Terezija Loreni
  20. 20. PREUREDITEV DNEVNEGA CENTRA V TORJAH V ponedeljkovi vrnitvi v Dnevni center torje v prenovljene prostore, sem se kar zaudila tej zelo lepi dekorirani prenovitvi. Po stresnem in napornem vikendu doma, ko sem precej zalivala vrt in njivo, pa sem se v dnevnem centru malo umirila in seveda s posvetovanjem Karmen sem se lotila takoj delat. Nova preureditev prostorov je zelo lepa in bo privabila v torje e mnogo ljudi, saj se bodo tam e bolje poutili. V dnevnem centru v TORJAH sem ugotovila, da je to kot moj drugi dom in delovni prostor, saj je organizacija dela dobra in sama se tam ob pomoi zaposlenih lepo znajdem. V dnevni center zelo rada zahajam, tam imam veliko prijateljev in nikoli mi ni dolgas. Vedno si poiem kakno delo in tudi rada se pogovorim s socialno delavko Karmen o aktaktualnih zadevah, z njo tudi nartujem moj dan v torjah in doma. To mi veliko pomeni. S pomojo nartovanja tako tudi bolj aktivno in kreativno preivljam svoj prosti as. Hvala vsem v drutvu, ki mi stojite ob strani in me podpirate pri moji psihosocialni rehabilitaciji. Usoda loveka je taka, nikoli ne ve, kaj te aka in doleti v ivljenju. Zorka Pavli, obiskovalka DC torje Avtor fotografije: Sabina Polh 18 Zorka v drubi prijateljev iz dc torje
  21. 21. 19 LJUBEZEN Ljubezen pomeni biti ljubljen, ljubezen pomeni jo dati, dati ljubezen do sebe in do ivih bitij okrog sebe. Ljubiti nekoga kot ljubi samega sebe je ljubiti lepo. Spotovati ljubezen in spoznati ljubezen je vasih teko, a ko vzljubi ljubezen je ni teko dati, dati nekomu, ki ga ljubi. Emil Kovai
  22. 22. LJUBEZEN BOLI Ljubezen, ljubezen, ljubezen boli. Vampirji, ugrizi, volkodlaki, bolei, smrtni udarci. Bolezen ljubezen, vse stran, ne potrebujem. Ljubezen boli, nikdar se ne zaceli, naj bo as e tako dolg. Ljubezen, ljubezen, vampirji ugrizi, volkodlaki, bolei smrtni udarci. Ne prenese nikdar veno sreo, samo boleino. Skozi mreo gledamo, skozi mreo ljubezni in nesree. Bolee za veno, vse vene ase. Boleina za boleino, vsak udarec bolj bole. Violeta Mihali 20
  23. 23. 21 V drutvu VEZI ez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke, praznovanja, izlete,... Na te prireditve povabimo vse nae uporabnike, njihove svojce, lane in lanice lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki druijo med seboj, spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji lani lokalne skupnosti pa spoznavajo nae delo in poslanstvo. UTRINKI AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI
  24. 24. PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na najvejem turistinem sejmu v Sloveniji Alpe Adria: Turizem in prosti as v Ljubljani Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI v okviru programa Mrea dnevnih centrov ponuja pestro izbiro aktivnosti, ki so tako kreativne, prostoasne, kakor tudi poune. Vsebine se nartujejo v sodelovanju med strokovno slubo in uporabniki, lainimi delavci in prostovoljci, saj je ravno tovrstno sodelovanje pogoj za zadovoljitev potreb in priakovanj uporabnikov programa. Poleg kreativnih, kulinarinih, literarnih ter portnih aktivnosti, ki so v dnevnih centrih e stalnica, se Drutvo predstavlja tudi iri skupnosti z promocijo izdelkov, ki nastajajo v programu SONNI TOBOGAN - MREA KREATIVNIH DELAVNIC. Prav sodelovanje s skupnostjo omogoa uporabnikom s slabe razvito socialno mreo pogoje za veje socialno vkljuevanje in viji nivo kvalitete njihovega ivljenja. Na drugi strani pa se sodelovanje odvija v smeri promocije duevnega zdravja, destigmatizacije duevne bolezni ter ozaveanja ire javnosti, kar je del socialne preventive. Tudi v letonjem letu smo se v mesecu januarju z velikim veseljem odzvali povabilu Turistino informacijskega centra Seana in se predstavili na sejmu Turizem in prosti as, ki je potekal na Gospodarskem razstaviu v Ljubljani. Na sejmu se je v tirih dneh, od 26. do 29. januarja predstavilo prek 300 ponudnikov turistinih storitev iz 12 drav in 16 navtinih podjetij iz regije, pa tudi iz bolj oddaljenih destinacij, kot so Turija, Maroko, Tunizija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija ter Italija in Madarska v celoti. Lokalni turistini akterji so prek obiajev, plesa in pesmi, kulinarike ter naravnih in kulturnih znamenitosti predstavili pestro ponudbo poitnic, izletov, aktivnega oddiha in avantur v (ne)znano. Obmoje KRASA IN BRKINOV se je pod okriljem obin Seana, Hrpelje-Kozina in Komen predstavilo v obliki krake hie, s poudarkom na predstavitvi izdelkov domae in umetnostne obrti ter drugih tipinih izdelkov, turizma, pridelkov, kulinarike, kulture in obiajev. Drutvo VEZI se je predstavilo z razstavo rono izdelanih izdelkov na temo KRAS, ki nastajajo v programu SONNI TOBOGAN - MREA KREATIVNIH DELAVNIC. Ob tej prilonosti se zahvaljujemo vsem, ki nam omogoajo sodelovanja na raznih pripreditvah in javnih dogodkih ter nam tako omogoijo uresnievanje socialne preventive. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Nataa Varek Furlan 22
  25. 25. 23 Servietna tehnika na steklu Promocijska stojnica Drutva VEZI
  26. 26. 24 Rasim, Alma, Nataa in David v drubi ebelarja iz Pliskovice Predstavitev plesa Rasim in David v drubi kraljice terana Marue Rogelja
  27. 27. 25 Moji vtisi iz sejma v Ljubljani V petek, 27.01.2012 zjutaj je mene in Rasima prila iskat Karmen in nas peljala v dnevni center torje, kjer nas je e akala Alma in Nataa. Pot nas je vodila po avtocesti v Ljubljano na Gospodarsko razstavie, kjer je bilo zbranih e veliko razstavljalcev in med njimi smo se s svojo promocijsko stojnico predstavili tudi mi iz Drutva VEZI. Razstavljali smo izdelke, ki nastajajo v naih kreativnih delavnicah v vseh treh dnevnih centrih: torje, tanjel in Ilirska Bistrica. Med ljudmi je bilo opaziti veliko zanimanja za nae izdelke in programe v katere se lani drutva vkljuujemo. Sam obiskujem dnevni center torje v katerega zelo rad zahajam. Na sejmu sem si tudi ogledal kaj razstavljajo ostali in videl sem veliko zanimivih stvari. Fotografiral sem se tudi s kraljico terana. Ko smo se pozno zveer vraali proti domu sem bil zelo zadovoljen in vesel. Imel sem se zelo lepo. David Ukmar, DC torje Avtor fotografij: Karmen Margarit Davidov nasmeh na obrazu pove vse,... David in ostali lani Drutva VEZI David in Rasim ob kurentih, ki veljajo za znailni pustni lik iz Ptuja
  28. 28. Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI je konec meseca januarja v Dnevnem centru torje organiziralo izobraevalno delavnico na temo REFLEKSOTERAPIJA MASAA GLAVE. Obiskala nas je naa prostovoljka refleksoterapevtka Lilijana Abram, ki nam je na teoretien in praktien nain prikazala in nas pouila vse o masai glave ter njeni uporabi v vsakdanjem ivljenju. Zbralo se nas je veliko z eljo spoznati novo tehniko masae in hkrati v priakovanju na prijetno, sproeno masao, ki vedno prija. Nauili smo se kako si pri doloenih teavah in boleinah lahko pomagamo zgolj z masao na doloenem delu glave. Taki ivljenjski in zelo uporabni nasveti so vedno dobrodoli. Spoznali pa smo tudi toko na glavi, natanneje pri oesu, ki je zelo pomembna hkrati pa tudi zelo bolea. V prihodnje si elimo e ve takih obiskov in predavanj, pri katerih pridobimo praktino znanje, ki nam slui v ivljenju. V nadaljevanju pa si lahko preberete nekaj praktinih nasvetov o masai glave. 26 MASAA GLAVE Z REFLEKSOTERAPEVTKO LILIJANO ABRAM Sodelujoi na delavnici pod mentorstvom refleksoterapevtke Lilijane Abram
  29. 29. 27 Masaa glave Zdravilno in krepilno delovanje masae temelji na spodbujanju prekrvavitve ter dovajanju kisika in hranilnih snovi lasem in koi na glavi. Rezultati zdravilnega delovanja masae niso vidni takoj, ker enostavno ne dohiteva vseh mehanskih procesov, s katerimi je masaa povezana. Ob masai se ile in kapilare razirijo in krvna telesca se pribliajo stenam il. Pri normalnem ali zoanem stanju takega uinka ni ali pa je povsem nepomemben, kar privede do manjega dovajanja kisika in hranilnih snovi, ki so v krvi. Masaa povea aktivnost koe in las, zato jo priporoamo vsem, ki imajo na glavi suho koo, ki imajo suhe lase ali suh prhljaj, ter vsem, ki jim zaradi nepravilnega prehranjevanja (shujevalne diete, motnje absorbcije hrane) izpadajo lasje. Predvsem ti ljudje potrebujejo energino masao. Masaa je zdrava za vse tipe las, razen za mastne, ker povea delovanje lez lojnic. Ni pa primerna za hudo bolne ljudi. Lasia si ne smejo masirati tudi tisti, ki imajo gnojne ali glivine okube ali ekcem (srbee, nenalezljivo kono vnetje). Masaa naj traja 10 do 15 minut. Priporoamo jo pred umivanjem las ali med njim, vendar ne ve kot dvakrat na teden. Masao zanemo z nenimi, boajoimi gibi, ki glavo segrejejo. Potem pritisk postopoma poveujemo. Konamo z nenim boanjem. Poznamo tiri osnovne gibe, ki jih mora vsebovati vsaka pravilno narejena masaa. Masani gibi so lahko kroni, v obliki rke N, kot rahli udarci ali neni, boajoi gibi.
  30. 30. Potek masae Posamezne toke na vratu masiramo s palcema, s kronimi gibi in s pritiskom. Z dvema prstoma ene roke masiramo neno, ob robu lasia, od ene strani senc do druge, s poudarjeno poasnimi gibi v obliki rke N. S temi gibi masiramo celoten zgornji del glave do vrtinca. Z mezincema se dotikamo senc, z drugimi prsti z rahlim pritiskom krono masiramo v smeri vrtinca. Gibe ponavljamo v smeri proti sredini glave, tako da sistematino zajamemo celo glavo. Z robovoma obeh dlani z rahlimi udarci masiramo glavo v smeri od sprednjega dela proti zadnjemu. Prsti rok so nekoliko razprti, lasia se dotikata le mezinca. To tehniko masae izvajamo okoli glave, od enega uesa do drugega, zraven pa lahko tako obdelamo tudi ramena. Masao konamo z nenimi, boajoimi gibi na predelih okoli ues. Tudi te gibe lahko izvajamo na ramenih. Nato plosko pritisnemo z obema dlanema na senca, roki objameta glavo in poasi drsita po zgornjem delu glave proti tilniku. Poseben plisirni gib lahko pospei praznjenje lojninih kanalov in obenem intenzivno sproa lasie. Na lasie razpremo prstanca, sredinca in kazalca obeh rok tako, da je razdalja med njimi priblino 2 cm, nato roki pribliujemo drugo proti drugi in ju spet umikamo. Masaa lasia: a) krona masaa posameznih tok, b) masaa z gibi v obliki rke N, c) krona masaa cele glave, d) masaa z rahlimi udarci, e) boajoi masani gibi Sabina Polh in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Valerijo Jurca Vir: http://www.ezdravje.com/si/lasje/nega/masaza/ 28 Utrinki posneti med masao
  31. 31. 29 Pri refleksni masai glave smo se pod mentorstvom Lilijane Abram preizkusili tudi mi Za uspeno izpeljano delavnico se iskreno zahvaljujemo nai prostovoljki Lilijani Abram. ... in bili smo preseneeni nad dobrimi rezultati... Marica in Franci pri izvajanju refleksne masae
  32. 32. V dananjem svetu naglice, stresa in kroninega pomanjkanja asa, vse premalokrat pokaemo in povemo ljudem, da nam veliko pomenijo, da jih imamo radi. In prav Valentinovo je ena od mnogih prilonosti za tako dejanje. Nekaterim ta dan pomeni veliko, za druge je to dan kot vsak drug. PRAZNIK SVETEGA VALENTINA Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen najvekrat s poiljanjem voilnic in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliki dan posta v ast svetemu Valentinu. Dananji pomen je dobil ele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantini ljubezni. Danes je podobno kot vsi veji prazniki mono skomercializiran. Praznik je najbolj povezan z medsebojno izmenjavo t.i. valentinkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Po nekaterih ocenah jih ljudje vsako leto poljejo milijardo, s imer se praznik uvra na drugo mesto; zaostaja le e za boiem. VALENTINOVO NA SLOVENSKEM God svetega Valentina se pri nas e dolgo praznuje, vendar je imel drugaen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladni (pomladni svetnik) - prinese klju do korenin, zato se po starem kmekem koledarju na valentinovo zane prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali enili tudi ptiki (ti se enijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim zane prvi spomladanski dan. V severovzhodni Sloveniji so gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavile otrokom Valentinove potike. V tmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu zane sezona vakih praznikov na Gorikem. Tako, kot vsako leto smo se tudi v drutvu VEZI ob prazniku Valentinovega prepustili ustvarjanju in v ta namen oblikovali srke iz razlinih materialov. eprav mnogi menijo, da je ta praznik mnogo preve skomercializiran, se mi pri ustvarjanju nismo pustili motiti in tako so v delavnicah nastali tevilni srasti izdelki, vse od skledic, obeskov in manjih stenskih okraskov; skratka, domiljiji smo pustili prosto pot. Nastale izdelke smo v mesecu februarju razstavljali na razlinih promocijskih stojnicah. Sabina Polh in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Sabina Polh 30 VALENTINOVO V DRUTVU VEZI
  33. 33. Pust, pust, velikih ust, poln si vragolij in norij. Lep as je to, saj zimo nam odnese in pomlad prinese. V Drutvu za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI smo se v sodelovanju z zaposlenimi in uporabniki iz dislociranih enot Seana - Socialno varstvenega zavoda Dutovlje tudi letos odloili in rono izdelali izvirne pustne maske. e v zaetku januarja smo v okviru kreativnih delavnic Dnevnega centra torje v sodelovanju s stanovalci dislociranih enot iz Seane izdelali prav posebno skupinsko masko, ki smo jo poimenovali SPOMLADANSKE PIKAPOLONICE, s katero smo se na pustni torek tradicionalno predstavili po razlinih javnih ustanovah v Seani, prinesli smo pomlad in dobro voljo. Pustno povorko smo prieli na Obini Seana, kjer sta nas z velikim veseljem, sprejela podupan David kabar ter Tanja Ravbar, vodja odd. za drubene dejavnosti s sodelavci in nas pogostila s slastnimi pustnimi krofi. Kasneje smo se poveselili na obeh lokacijah Centra za socialno delo v Seani, v psihiatrini ambulanti, v lekarni ter na Zavodu za zaposlovanje, kjer so nas prav tako priakali s slastnimi krofi. Vsi so nas bili zelo veseli in so nas zelo lepo sprejeli. Pustovanje smo zakljuili v stanovanjski skupini Socialno varstvenega zavoda Dutovlje, kjer so nas postregli z odlino kavo in kasneje v Dnevnem centru torje ob pravi pustni pojedini, zelju in klobasah. Upamo, da nam je uspelo ve kot samo pregnati zimo, ampak tudi nasmejati ljudi in jim sporoiti, da kljub vsemu dobra volja vedno ostaja. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Valerijo Jurca 31 TRADICIONALNO PUSTOVANJE V DRUTVU VEZI SPOMLADANSKE PIKAPOLONICE
  34. 34. 32 PRIPRAVA PUSTNIH MASK V DNEVNEM CENTRU TORJE Nasmejan Gregor pri barvanju Naim pikapolonicam smo dodali e rne pike Barvanju mask se je posvetil tudi DavidPriprava tipalk, smo rezali, barvali,
  35. 35. TRADICIONALNA POVORKA PO SEANI 33 Tako kot vsako leto smo tudi letos obiskali Obino Seana, psihiatrini dispanzer, Center za socialno delo Seana in dislocirano enoto centra, Zavod za zaposlovanje Seana in lekarno. Svojo pot pa smo zakljuili v stanovanjski skupini Socialno varstvenega zavoda Dutovlje v Seani, kjer so nas postregli z odlino kavo in kasneje na skupnem kosilu v dnevnem centru torje. Bilo je veselo in noravo. Ob tej prilonosti se vsem najlepe zahvaljujemo in obljubljamo, da se naslednje leto zoped vidimo. torske pikapolonice so pripravljene,
  36. 36. 34 Na Obini Seana nas je sprejel podupan David kabar ter Tanja Ravbar, vodja odd. za drubene dejavnosti s sodelavci postregli so nas s slastnimi pustnimi krofi.
  37. 37. 35 Vsako leto znova doivimo zelo prijazen sprejem v psihiatrini ambulanti.
  38. 38. 36 Zapeli in poveselili smo se skupaj s zaposlenimi na Centru za socialno delo Seana in na dislocirani enoti centra.
  39. 39. 37 Veseli so nas bili tudi na Zavodu za zaposlovanje Seana, kjer so nas postregli z odlinimi krofi. Obiskali smo tudi lekarno v Seani kjer so se nas tudi razveselili
  40. 40. 38 PUST JE PRIEL TUDI V STANOVANJSKO SKUPINO V POSTOJNI Pust, pust veselih ust. Pustni as je res norav in vesel. To je prav poseben as, ko si vsak lahko nadene masko in se prelevi v nekaj druganega. Vsako leto se nekaj stanovalcev iz SS Postojna prikljui pustni noravosti v organizaciji DC torje, kjer tudi izdelajo kostume za celotno skupino, ki jo sestavljajo lani Drutva VEZI. V stanovanjsko skupino v Postojno pa so nam pustni ar prinesli obiskovalci dnevnega centra ent. Na pustni torek v dopoldanskih urah so nas obiskale zanimive makare z lepo poslikanimi obrazi. Spremljala jih je tudi gospa ministrica. Makare smo lepo sprejeli in pogostili. Franci je raztegnil meh, tako da je bilo poskrbljeno tudi za zabavo. Ester Ren in stanovalci SS Postojna MOJE PUSTOVANJE Dne 21.02.2012 me je Luka zjutraj ob 9h odpeljal iz Postojne v torje, e prej smo se ustavili v SS Divaa, kjer smo pobrali Valterja, Andreja in Marjetko, ter se odpeljali v torje. Tam smo se pripravili na pot v Seano, kjer smo se naemili, ter se odpravili na Obino Seana, kjer nas je priakal podupan in nas pogostil s pustnimi krofi. Na Obini Seana sem fotografiral cel potek pusta. Po obisku na Obini smo se odpravili v ZD Seana k psihiatrinji, kjer so nas pogostili s okolado. Nato smo odli v lekarno in na Zavod za zaposlovanje. Tudi tam smo dobili slastne pustne krofe. li smo tu na CSD Seana, kjer sem fotografiral socialno delavko Ksenijo. Z nami so bili tudi stanovalci stanovanjske skupine iz Seane SVZ Dutovlje. Povabili so nas na toplo kavico, nato pa smo se odpeljali nazaj v torje, kjer nas je akalo slastno kosilo, zelje, krompir in peenica. Bilo je resnino lepo. Poakal sem e na Luko, da me odpelje nazaj v Postojno. Valerijo Jurca, SS Postojna
  41. 41. 39 V Drutvu za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI se dobro zavedamo, kako pomembno je socialno vkljuevanje v okolje. Zato smo tudi letos, tokrat e drugi, z veseljem sodelovali na medgeneracijski delavnici z vrtcem Dutovlje. V vrtcu Dutovlje se vedno dobro poutimo, temu primerne so tudi nae kreativne sposobnosti. Ideja za letonjo temo je padla na plodna tla sredi pogovora, ko smo obujali spomine na lansko medgeneracijsko delavnico, in obrodila naslov letonje delavnice, ki je bila POMLAD. Odloili smo se, da bomo s skupnimi momi na tokratni delavnici izdelovali izdelke, s katerimi so zaposlene v vrtcu priarale pomladno vzduje. Krogi razlinih odtenkov zelene barve in razlinih velikosti, nanizani in priiti na tanke nitke, so se v venamenskem prostoru vrtca Dutovlje pozibavali in neno priklicali letonjo igrivo pomlad. Vzporedno s kreativno delavnico pa se je v vrtcu predstavila tudi alnica drutva VEZI Jelena ardi, ki je vsaki skupini prebrala svojo avtorsko pravljico. Jelena si eli, da bi domiljijski svet, svet vil, palkov, pribliala otrokom in zato je prav za to prilonost pripravila posebno pravljico s katero je otrokom polepala dan in privabila nasmeek na ustnice. V drutvu VEZI si v prihodnje elimo e veliko takih projektov, ki nam iz dneva v dan prinaajo iskrico v oeh . Nataa Varek Furlan, str. sodelavka Avtor fotografij: Karmen Margarit MEDGENERACIJSKO SREANJE DRUTVA VEZI in VRTCA DUTOVLJE
  42. 42. 40 Ob tej prilonosti se zaposlenim in otrokom Vrtca Dutovlje iskreno zahvaljujemo, da so nas lepo sprejeli. Hvala za veselje, smeh, skupno druenje in ustvarjanje. Kreativna delavnica POMLAD ter pravljica z Jeleno ardi
  43. 43. 41 V Drutvu za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI so lani skupine za samopomo HRAST, ki se sreuje v dnevnem centru torje vsak torek izpostavili eljo, da bi radi spoznali podjetja, ki so usmerjena v proizvodnjo, tako, da se pri ogledu podjetja lahko spozna od proizvodnje izdelka do zadnjega koraka, ko je izdelek na policah v trgovini. Dogovorili smo se z nam blijimi podjetji in sicer Vipava 1894 d.d. PE Mlekarna Vipava in pa podjetje INCOM, ki je proizvajalec vsem nam dobro poznanih sladoledov pod skupno znamko LEONE. Najprej smo bili toplo sprejeti v Mlekarni Vipava, kjer nas je priakal prijazen gospod, ki nam je predstavil zgodovino podjetja. Mlekarna Vipava je manja slovenska mlekarna. Spretno prepleta tradicijo, znanje naih dedov in pradedov, in inovativne pristope ter tehnoloke pridobitve. Na osnovi novih znanstvenih spoznanj skrbno razvijajo svoje izdelke in poskrbijo, da imamo kupci na voljo zdrave in okusne mlene izdelke MLEKO VIPAVA. Nato pa e celoten potek proizvodnje njihovih izdelkov. Popeljal nas je tudi po prostorih proizvodnje, tako, da smo si lahko poblie ogledali celoten potek. Povedal nam je, da je za Mlekarno Vipava najbolj pomembna KAKOVOST, zato je mleko, ki ga uporabljajo v Mlekarni Vipava, iz domaega okolja, kjer ugodna klima in sestava tal zagotavljata zelo kakovostno surovino. Mleko prihaja s Krasa, iz Vipavske doline, s Trnovske planote, Postojnskega. To mleko ima precej mineralov, predvsem kalcija, zato imajo izdelki MLEKO VIPAVA dobro prehransko vrednost. Da smo v kakovost izdelkov Mlekarne Vipava lahko popolnoma prepriani pa priajo tudi tevilne nagrade, ki so jih prejeli v letu 2011. OBISK MLEKARNE VIPAVA in podjetja INCOM d.o.o. Na koncu izrpne predstavitve nas je akala e odlina degustacija njihovih izdelkov. Verjemite, vse je bilo ODLINO.
  44. 44. 42 Podjetju Vipava 1894 d.d. PE Mlekarna Vipava se najlepe zahvaljujemo za topel sprejem, izrpno in pouno predstavitev njihove proizvodnje in odlino degustacijo.
  45. 45. Nao ekskurzijo smo nadaljevali e v Ajdovini v podjetju INCOM. Tudi tam smo bili toplo sprejeti s strani vodje podjetja in njegovih pomonikov. V njihovi sejni sobi so nam predstavili Podjetje Incom d.o.o. s sedeem in proizvodnim obratom sladoleda v Ajdovini. V Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvakem podjetje tri proizvode pod krovno blagovno znamko Leone, sodeluje pa tudi s proizvajalci sladoledov in trgovskimi verigami iz Italije, Nemije in Anglije. Incom gradi svoj ugled kot sodobno in zanesljivo podjetje z vrhunsko tehnologijo. Visoko specializiran raziskovalno razvojni oddelek razvija recepture, ki so sposobne zadovoljiti najrazlineje zahteve sodobnega potronika. Asortiman visokokakovostnih izdelkov vkljuuje impulzni sladoled (kornete, sladolede na palki, ogice, lonke in ostale), sladoled v banjicah za domao uporabo, zamrznjene torte ter zamrznjene sladice s kremo in gostinski sladoled. Neprestane izboljave obstojeega asortimana ter razvoj novih proizvodov, inovativni duh, dinaminost in fleksibilnost ter surovine in posledino tudi izdelki najvijih kakovosti so najpomembneje vrednote in gonilo poslovanja podjetja Incom. Moramo priznati, da smo bili nad izrpnim prikazom pridelave sladoleda zelo preseneeni, saj smo med drugim izvedeli, da je v banjici sladoleda polovica mase zrak, kar pomeni, da je v 1 kg banjici sladoleda le 0,5 kg sladoledne mase, ostalo pa je zrak ki je vmean v maso. Pouno in zelo zanimivo predstavitev smo zakljuili s degustacijo najrazlinejih oblik, barv in okusov njihovih sladoledov. Nataa Varek Furlan, str. sodelavka Avtor fotografij: Mojca Mahni 43 Podjetju Incom d.o.o. se najlepe zahvaljujemo za topel sprejem, izrpno in pouno predstavitev njihove proizvodnje in odlino degustacijo.
  46. 46. 44 Naa prostovoljka Mira Lenari, ki v stanovanjski skupini Postojna vodi skupino za samopomo, se vekrat odpravi na izlete in tudi na dalja potovanja. V zaetku meseca marca sta skupaj z moem, svoje vtise iz res izjemnega popotovanja, delila tudi z nami. V poletnih mesecih sta namre prehodila znamenito romarsko pot el camino de santiago. To je ena najstarejih romarskih poti, ime pa je dobila po sv. Jakobu apostolu. Na poti je bilo veliko zanimivih sakralnih in zgodovinskih spomenikov, stavb. Kot zanimivost: vsa trasa poti je oznaena z koljkami, ki jih poznamo kot jakobove koljke, ki so ime dobile prav tu. Romarju, ki je dosegel cilj na Jakobovem grobu, so dali klobuk okraen z veliko koljko. V stanovanjski skupini Postojna smo organizirali potopisno predavanje za vse lane drutva VEZI, povabili pa smo tudi obiskovalce dnevnega centra ent, ki so se z veseljem odzvali. Ena izmed lanic je zelo lepo zapisala svoje vtise. Ester Ren, strok.sodelavka Avtor fotografij: Valerijo Jurca POTOPISNO PREDAVANJE V STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA - EL CAMINO DE SANTIAGO Utrinki ujeti v fotografiji Navdueni poslualci potopisnega predavanja
  47. 47. Na ent smo dobili vabilo za predavanje o romarski poti gospe Mire in gospoda Maksimiljana Lenari iz okolice Postojne, ki sta v poletnih mesecih v 27 dneh prehodila 1200 kilometrov poti po znameniti romarski poti po paniji. Odloili smo se, da se predavanja udeleimo in vsi smo bili navdueni, ko sta nam na prijazen nain pripovedovala o prehojeni poti po paniji in nam prikazala lepe fotografije. Ker sta e stareja zakonca, lovek ne bi nikoli pomislil, da sta e tako vitalna in polna energije z neizmerno voljo, kljub svojim letom tako dolgo pot prehodila in se sreala z veliko nevarnostmi, ki te lahko doletijo na poti. Potovala sta vsak dan od 7. ure pa vse do 17. ure, da sta prila do blinjega alberga - neke vrste hostela, kjer sta si lahko odpoila od zelo naporne poti. Ker je bilo takrat zelo vroe in pot naporna, sta morala vekrat poivati in popiti veliko tekoine, da ne bi dehidrirala. Nikoli ne bom mogla verjeti dejstva, da imajo stareji ljudje toliko energije, ter da imajo toliko poguma, da se odpravijo pe na tako dolgo pot. Nad predavanjem smo bili vsi navdueni ter polni lepih vtisov smo li nazaj proti entu. Gospa Ester iz Drutva VEZI nas je po koncu predavanja povabila na sok in kavico ter na majhen prigrizek. Potem smo se vrnili nazaj na ent. Lepo smo se imeli in se priporoamo, da bi e kdaj li na kakno takno predavanje, ki bi nas vse navduilo. Na koncu naj napiem e to, da kljub moji mladosti in da imam malo kondicije se nebi nikoli odloila za to potezo in ne bi la pe na tako dolgo pot. Prisrno se zahvaljujemo zakoncema gospe Miri in gospodu Maksimiljanu Lenari, da sta nam tako preprosto in udovito pripovedovala o svojih izkunjah po tej udoviti poti, ki sta jih prijazno delila z nami in nam polepala dan, ki je bil nasploh lep, saj je zunaj sijalo lepo sonce. Zahvala gre tudi Drutvu VEZI, ki so nas tako lepo postregli in smo z njimi preiveli lep dan. e vnaprej se veselimo e kaknega takega skupnega dneva, ki nam polepa vsakdan na entu. Mojca Studnika lanica Drutva ent Postojna 45 Potopisno predavanje EL CAMINO DE SANTIAGO
  48. 48. V okviru portnega programa, ki ga sofinancira Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, smo v zaetku meseca marca organizirali enodnevno zimovanje na Maunu pri Kneaku. Na podlagi izraenih potreb oz. elja naih stanovalcev in obiskovalcev dnevnih centrov smo se odloili za sankanje. Cilj tega projekta je izboljanje psihofizinega poutja in duevnega zdravja nasploh, kvalitetneje preivljanje prostega asa ter vzpodbujanje samoiniciativnosti, druenja in medsebojne podpore. Nai stanovalci in obiskovalci dnevnih centrov si zaradi slabih finannih monosti le s teavo privoijo zimovanje, zato imajo v okviru naega drutva na razpolago tudi to monost. Gibanje, e posebej na sveem in istem zraku, ter sproeno vzduje in monost druenja, pozitivno vpliva na vsakega posameznika. Projekt sankanja smo zaradi vremenskih nevenosti in pomankanja snega uspeli speljati zelo pozno, da pa smo se lahko sankali, smo morali ubrati pot pod noge in se odpraviti na blinjo strmino. Maun lei na nadmorski viini 1024 metrov, v objemu prostranih, neposeljenih snenikih gozdov. Le-ti so ohranili naravno podobo, saj so odmaknjeni od naselij. Na Maunu je kriie gozdnih cest, ki se vijejo iz Kneaka v Pivki kotlini, iz Pudoba v Loki dolini, mimo gradu Snenik ter iz Ilirske Bistrice preko Zabi-Gomanc in Leskove doline. Maun tako predstavlja svojevrstno sredie med obinami Ilirska Bistrica, Postojna, Cerknica, Pivka ter Loka dolina. Znailnost pokrajine je brezkonen gozd smreke in jelke. Pozimi snena odeja spremeni krajino v idilino, skoraj pravljino podobo, ki jo lahko obudujemo med sprehodi, smuanjem na manjem smuiu, na sankaliu oziroma teku na smueh na utrjenih tekakih progah. Na Maun smo se iz vseh enot stanovanjskih skupin kot tudi iz dnevnih centrov odpravili e zgodaj zjutraj. Priakalo nas je sonce in e nekaj snega. Sonce nas je prijetno ogrelo, da smo bunde lahko kar slekli in se veselo sankali po zasneenem hribu. Svei zrak, sprehod in sankanje nas je prijetno utrudilo. Po kosilu in toplem aju v Gostiu Maun smo se zadovoljni odpravili domov. Mateja Rutar, dipl.soc.del. Avtor fotografij: Valerijo Jurca 46 SANKANJE NA MAUNU Skupaj smo se sprehodili do sankalia,
  49. 49. 47 Zimske radosti lanov drutva VEZI na Maunu
  50. 50. Drutvo VEZI je v zaetku marca za vse nas organiziralo sankanje. Ob 10. uri smo se, iz razlinih koncev, zbrali na Maunu. Bilo je zelo sonno in toplo vreme. Nekateri so se sankali, drugi pa smo le gledali. Snega je bilo e zelo malo. Ujeli smo zadnji vlak zimskih radosti. Do kosila smo se malo druili in pogovarjali. Valerijo je celo dogajanje poslikal. Kosilo so nam pripravili kar na Maunu. Jedli smo makarone z omako. Bilo je kar dobro. Po kosilu smo se poasi odpravili proti domu. Jaz in sopotniki smo se po poti ustavili e na kavici. Na izletu mi je bilo zelo ve, saj me je narava napolnila z dobro energijo in dobro voljo. Videl sem, da sprehodi v naravi pomagajo za dobro poutje. Tudi drugi so bili dobre volje. Zvonko Oblak, SS Postojna Avtor fotografije: Valerijo Jurca 48 Sankanje na Maunu Na Zvonko na Maunu
  51. 51. Slikarka Jelena ardi je pod okriljem Drutva VEZI pripravila samostojno razstavo z naslovom AROBNOST VIDNEGA IN NEVIDNEGA v Knjinici Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Razstava je bila na ogled od 9.3.2012 do 21.3.2012. V petek, 9.3.2012 se je otvoritvene slovesnosti udeleilo kar lepo tevilo ljudi, katere zanima likovna umetnost. Kulturni del programa so popestrili uenci Glasbene ole Ilirska Bistrica in lani recitatorske skupine Drutva VEZI. Avtorica je na kratko predstavila svoj stil umetnikega izraanja, motive, katere najraje uporablja in simboliko. Namen njenega ustvarjanja je ljubezen, spotovanje narave, magina narava, njena razkona lepota, katere del smo tudi mi ljudje, obutek ljubezni v sebi, smeh, radost do ivljenja, spotovanje ter ljubezen do vseh ivih bitij, ivljenje in dihanje naega planeta v neskonnem rojevanju in spreminjanju vesolja. Karmen Margarit, dipl.soc.del. Avtor fotografij: Valerijo Jurca 49 OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE AROBNOST VIDNEGA IN NEVIDNEGA JELENE ARDI Slikarka Jelena ardi
  52. 52. 50 Predstavila se nam je uenka glasbene ole Ilirska Bistrica Glasbena ola Ilirska Bistrica Obiskovalci razstave AROBNOST VIDNEGA IN NEVIDNEGA v Knjinici Makse Samsa v Ilirski Bistrici
  53. 53. 51 Kulturni del programa so skupaj z glasbeno olo Ilirska bisrtica soustvarili tudi lani recitatorske skupine Drutva VEZI Emil Kovai in Valerijo Jurca, ki sta se nam predstavila s svojimi avtorskimi deli.
  54. 54. 52 Obiskovalci razstave so si z velikim zanimanjem ogledali razstavljena dela slikarke Slikarka Jelena ardi Slikarska dela Jelene ardi
  55. 55. Mesec marec je mesec, ko se pri nas v drutvu VEZI vsako leto pod mentorstvom prostovoljke Vivijane Kljun Castellani uimo in spoznavamo vse o cvetlicah. Pred praznovanjem vseh marevskih praznikov se v dnevnem centru torje zberemo iz vseh enot in naredimo cvetline aranmaje, ki jih potem na praznovanju v stanovanjski skupini v Postojni razdelimo po vseh enotah. SIMBOLIEN POMEN CVETLIC Vse od antike pa do danes simbolini pomen cvetlic predstavlja velik in pomemben del kultur celega sveta. Roe nas spremljajo ob kljunih ivljenjskih dogodkih, zaznamujejo rojstvo in smrt, bolezen, poroko ter praznike. Ravno zaradi simbolinih pomenov cvetlic se pri izbiri opka za svoje najblije potrudimo in razmislimo, komu podarjamo in kaj hoemo s tem sporoiti. Cvetje je za loveka vrednota, ki se je ne da meriti z obiajnimi merili. Za loveka je cvetje lahko izraz ljubezni, naklonjenosti, spotovanja, aenja, kot tudi nosilec dobrih elja. Cvetje e kako radi uporabljamo pri raznih slovesnostih, z njim ustvarimo prijetno, veselo, romantino razpoloenje, cvetje darujemo drug drugemu in ga uporabljamo e za vrsto drugih namenov. ZGODOVINA SIMBOLIKE V Antiki so cvetlice povezovali s starodavnimi boanstvi, kot so Venera, Diana, Jupiter in Apolon. Tudi v srednjem veku in renesansi je narava veinoma predstavljala odsev boanskega, tudi veliki vrtovi premonih so bili ustvarjeni z mislijo na pomen vzgajanega cvetja. Zdi se, da je uporaba cvetja glede na njegov pomen in predstavljanje ustev svoj vrh dosegla v viktorijanskih asih. Zaradi strogega vzduja tistega asa, ljudem ni preostalo drugega, kot da svoja ustva, elje in misli izrazijo s cvetjem. V tem asu so cvetlice krasile skorajda vse; lase, oblaila, nakit, kuhinjski pribor, pohitvo in e marsikaj. Poudarjanje pomena ro je sasoma pripeljalo do prvega vodnika po simbolizmu posameznih cvetlic; leta 1819 je Madame Charlotte de la Tour napisala Le Language des Fleurs. eprav dandanes cvetlice e vedno nosijo svoj pomen, smo v primerjavi s preteklostjo na globljo simboliko e skorajda pozabili. Naslednji, ko zavijemo v cvetliarno, poskusimo, namesto da bi izbrali opek, ki nam prvi pade v oi, izbrati cvetje, ki bo tudi nekaj predstavljalo. Ciklama poravna vse raune in zgladi nesporazume v medsebojnih odnosih. Stare vrae pravijo, da tam, kjer raste ciklama, zlo nima moi. Ta cvet iskrenosti, naklonjenosti, zaite in sree blai boleine ualoenega srca, njene moi pa so povezane tudi s plodnostjo. Postavljena v spalnico naj bi varovala speega in zbujala strasti. Dalija obuja spomine na dobre stare ase in sentimentalna sreanja. Simbolizira nestabilnost in negotovost, a tudi eleganco in dostojanstvo. 53 CVETLIARSKA DELAVNICA V DC TORJE Prila je pomlad
  56. 56. Z njeno magino mojo naj bi se obdarovancu dobro iztekli osebni in poslovni narti, za katere si e dolgo prizadeva. Jasmin je cvet srenega zakona, ki ga nihe ne more vznemiriti ali zamajati. Vrae pravijo, da droben zavitek posuenega jasmina, ki ga moramo zamenjati vsako leto, varuje zakonski stan. Lilija simbolizira plodnost, predstavlja pa tudi Sveto Trojico, istost, vrlino, vero, modrost, vitetvo, lepoto, oranna lilija predstavlja sovratvo, tigrasta lilija bogastvo in ponos, bela nedolnost ter istost, rumena pa radost in hvalenost. Lahko jo podarimo skrbnim osebam, ki na vsemogoe naine pomagajo drugim. Te osebe zaradi svoje materinske narave ljudi naravnost privlaijo in se poutijo najbolje, ko jim lahko tudi pomagajo. Najverjetneje se tudi v slubi ukvarjajo z ljudmi oziroma delajo nekje, kjer lahko svoje ivljenjske modrosti delijo z ostalimi. Nagelj V splonem je nagelj cvet sprave, saj simbolizira najtesneje prijateljstvo, spotovanje in spoznanje globine ustev, podarimo pa ga zaupanja vredni osebi, ki prisega na tradicijo. Pomen nageljna je odvisen tudi od njegove barve. Bel nagelj naj bi na eni strani predstavljal sreo in ljubezen po drugi pa prezir in zavrnitev. Rde nagelj predstavlja predano ljubezen in strast e elite nekoga osvojiti, mu morate podariti sedem rdeih nageljnov. Nagelj v lila barvi simbolizira kapricioznost, nestabilnost in nezanesljivost, roza nagelj pa je postal simbol materine vene ljubezni, e dandanes ga povezujem tudi z veseljem; podarimo pa ga s sporoilom: Vedno se te bom spominjal. Narcisa je cvet, ki so ga v davni preteklosti polagali v krste pokojnikov, da bi jim zagotovil novo rojstvo in sreo v onstranstvu. Vse do danes je narcisa ohranila simbol prebujenja in venega obnavljanja narave, po drugi strani pa tudi znaajske ibkosti, kot so zagledanost samega vase, sebinost in samozadovoljstvo tistega, ki jo podarja. 54
  57. 57. 55 Marjetica naj bi simbolizirala predvsem istost, nedolnost, zvestobo, lepoto, potrpeljivost in preprostost. Travnike naega planeta naj bi te bele roice krasile e ve kot 4000 let. Med izkopavanjem stare Minojske palae na Kreti naj bi med drugim nali tudi enske lasnice, ki so jih krasili umetni cvetovi marjetic. Slednje naj bi krasile celo staroegipansko keramiko, najpogosteje pa so jih na svojih umetninah upodabljali srednjeveki slikarji. Tako marjetico kot ivanjico, katerih ivorumeno sredie povezujemo s svetlobo in ivljenjem, so vasih uporabljali tudi za vedeevanje. Travniko roico podarimo optimistini, veseli in iskreni osebi, z odprtim, neomejenim pogledom na svet. Mimoza simbolizira spotovanje, varnost in gotovost. Podarjen cvet mimoze vpliva na ljubezen in prinaa sreo na poslovnem podroju. Podarja se jo vsem enskam na dan ena. Orhideja je cvet uspenih ljudi. Kot simbol finannega napredka jo podarite sebi, ljubljeni osebi ali prijatelju. Vrtnica Vrtnico naeloma podarimo nepopravljivim romantikom, saj je simbol neomajne in vene ljubezni, ki v ivljenje vnaa mir. Njena simbolika pa je mono odvisna tudi od njene barve. Rdea predstavlja strast, roza in rumena veselje, rumena nezvestobo, oranna navduenje in hrepenenje, bela pa istost, nedolnost, zaupanje in poninost. Zgodovina pravi, da so vrtnice gojili e v azijskih vrtovih pred 5000 leti in kot je zapisal Konfucij, naj bi imel kitajski vladar kar 600 knjig o tem, kako se za te cvetlice skrbi. V Evropo so bile pripeljane v asu Rimskega imperija. Ponekod vrtnice e zdaj uporabljajo za zdravljenje, meditacijo in ljubezensko prerokovanje. Tulipan eprav je po tulipanih dandanes najbolj znana Nizozemska, se je prvo gojenje teh cvetlic zaelo e v Otomanskem imperiju. Tulipan je simbol lepote ter razkonih in bogatih ustev. Romantiki so ga od nekdaj opevali kot znamenje ljubezenske vznesenosti in nepoteljivega hrepenenja.
  58. 58. Njegov pomen se povezuje tudi s slavo in popolno ljubeznijo. Rdee tulipane podarimo kot priznanje ljubezni, z rumenimi sporoimo, da nam je ve nasmeh obdarjenega, kremno obarvani pa obljubljajo veno ljubezen. Tulipan je ponavadi najljuba cvetlica tistih oseb, ki so naklonjene spremembam in se znova in znova trudijo izboljati svoje ivljenje in ivljenje svojega blinjega. eprav na nek nain potrebujejo spreminjajoo se atmosfero, so globoko v sebi zadovoljne, s tem kar imajo. Zelo rade tudi potujejo in odkrivajo svet. Vijolica Po eni izmed legend naj bi bile vijolice na zaetku bele. Na vijolino naj bi jih obarvala Marijina muka, ki jo je doivljala ob krianju in trpljenju svojega sina. Vijolica je e dandanes povezana s preprostostjo, skrbnostjo, zvestobo, ljubeznijo in pripadnostjo. Z njo se najbolj poistovetijo obutljive in kompleksne osebe, ki se novim ljudem teko odprejo, svojim blinjim pa so brezpogojno vdane. Sabina Polh in obiskovalci DC torje Vir: http://www.njena.si/dom/vrt-&-okolica/simbolicni-pomen-cvetlic.html http://www.vitapur.si/novice/odkrijte-pomen-roz Avtor fotografij: Karmen Margarit 56 Vivijana pri predstavitvi araniranja
  59. 59. 57 Vsak od udeleencev je araniral svojo narciso Ob tej prilonosti se zahvaljujemo ga. Vivijani za izvedeno delavnico in podarjeno cvetje. In tako so izgledale nae narcise
  60. 60. V Postojni se v mesecu marcu e tradicionalno zberemo in skupaj poastimo tri praznike: 8. marec Dan ena, 40 muenikov ter Materinski dan. V sodelovanju s Postojnsko jamo, ki nam v obliki donacije pomaga s popustom pri nakupu vstopnic, smo organizirali voden ogled Postojnske jame. Letos smo si lahko v jami ogledali velikega postojnskega zmaja. Tiste, ki jih ogled jame in postojnskega zmaja letos ni pritegnil, smo popeljali na ogled razstave v galerijo na Vogalu. Razstavljeni so bili izdelki, ki so nastajali na delavnici izdelovanja nakita in poslikave svile v Domu upokojencev Postojna pod mentorstvom gospe Elde, ki je tudi prostovoljka naega drutva. Po konanih ogledih smo se zbrali v uilnici dijakega doma Srednje gozdarske in lesarske ole, kjer je e dialo po kavi. Po kavici smo zaeli s kratkim programom. Najprej sta nam dogajanje popestrili Nataa Varek Furlan in Alma z odlino odigrano igro, ki nas je napolnila s smehom. Po odigrani igri, smo se zabavali s kvizom, ki se je navezoval na odigrano igro. Vsak pravilen odgovor je udeleene obdaril s sladko dobroto. Ko je kviz konal so nam na program, tako kot vsako leto, obogatili nai zvesti lani recitatorske skupine. Po zakljuku programa, smo se pogostili s skrbno pripravljenimi prigrizki in okusno solato, ki so jo pripravili stanovalci in stanovalke v stanovanjski skupini Postojna. Imeli smo tudi predstavitev izdelovanja dveh sadnih brezalkoholnih koktejlov:Tropical Mary in Postojnske burje, ki sta jih nartovano in skrbno pripravljala Frano P., ki je barman po poklicu ter Franci H., ki ima tudi izkunje v gostinstvu. Oba sta stanovalca stanovanjske skupine Postojna. Koktejli so bili zelo okusni in osveilni. Nae druenje se je blialo koncu, tako smo se dobre volje poslovili in odli vsak na svoj konec. Marica Ikanovi, univ.dipl.soc.del Avtor fotografij: Valerijo Jurca 58 MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI in OBISK POSTOJNSKE JAME VSEM ENSKAM ISKRENE ESTITKE OB PRAZNOVANJU 8. MARCA Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv in vsi lani Drutva VEZI.
  61. 61. Zmaj v Postojnski jami Dne 15.3.2012 je Ester Ren organizirala ogled zmaja v Postojnski jami ter ogled same Postojnske jame. A to ni navaden zmaj! 4 metre visok, z ognjenimi omi, dolgim tekim repom in skrivnostnim zvokom je pravi jamski velikan, edini te vrste na svetu. eprav na prvi pogled vzbuja strah in spotovanje, ima veliko in prijazno srce. e posebej zato, ker je leto 2012 po kitajskem horoskopu zmajevo leto. Leto, ki bo polno novih prilonosti, dobrih idej, pravih odloitev in lepih trenutkov. Iz nae stanovanjske skupine smo li v Postojnsko jamo skoraj vsi. V jamo in ven smo se peljali z jamskim vlakcem, prehodili pa smo kar nekaj poti po jami. Videli smo stalagmite, stalaktite in druge kapnike. Vodika nam je razloila, zakaj je jama rna zaradi poiga bencina med drugo svetovno vojno. Valerijo Jurca, SS Postojna Avtor fotografij: Valerijo Jurca 59 arobnost Postojnske jame Pred vstopom v Postojnsko jamo Znameniti zmaj David, Martina in Franci v Postojnski jami
  62. 62. Avtor fotografij: Sabina Polh 60 Ogledali smo si udovito razstavo Elde Jercog z naslovom Svilena popotovanja in Govorica rok in due. Elda je tudi prostovoljka v naem drutvu, kjer vodi delavnice makrameja.
  63. 63. 61 MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI Udeleenci praznovanja Sergio Popovi pri branju svoje avtorske pesmi Frano in Franci pri pripravi brezalkoholnih koktejlov
  64. 64. 62 OGLEDALI SMO SI TUDI PANTOMIMO Sreanje na avtobusni postaji zna biti zelo zanimivo - mlada dama prine z urejanjem; posnema jo tudi gospa iz podeelja, Nanos rdeila za usta danes Evo tudi jaz se bom namazala,s paradinikovo mezgo No pa sem lepa, ustnice se prav svetijo, Mlada dama si medtem uredi e obrvi, le kaj pone, Tudi oglje prav pride,
  65. 65. 63 Mlada dama si namae roke s hranilno kremo Vasih smo si roke namazali z mastjo, imam tudi to, super Moram se e odiaviti, In si nadene modna sonna oala, no, e ni drugih bodo tudi moja dobra, Dami vsaka s svojo denarnico, Dananja zdrava prehrana rievi vaflji, Ni ga ez doma kruh in domao klobaso, pa dober tek, To je pritegnilo tudi mlado damo in z veseljem je spregovorila s sosedo na avtobusni postaji,
  66. 66. 64 V Dnevnemu centru v Ilirski Bistrici smo 22.03.2012 organizirali izobraevalno delavnico, ki jo je vodila ga. Andreja Rebec, dipl. sanitarni ing., zaposlena v ZD Ilirska Bistrica z naslovom: Vaje za krepitev medeninega dna, zakaj so dobre za enske in zakaj za moke. V dnevnem centru Ilirska Bistrica organiziramo mesene delavnice s podroja zdravstvene preventive, ki jih vodi ga. Andreja Rebec. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj zapiskov iz predavanja. Tako enske kot moki imajo skupino miic, ki jim reemo miice medeninega dna. Te miice lahko po porodu, po operaciji, pri prekomerni tei ali s staranjem izgubijo svoj miini tonus. To se lahko pokae kot inkontinenca (nekontrolirano uriniranje - npr. pri kihanju, kaljanju), hemoroidi, boleina v kriu, nekontrolirano uhajanje blata, zmanjan uitek pri spolnih odnosih in prehitra ejakulacija. V 40. letih prejnjega stoletja je ginekolog, dr. Arnold Kegel, ugotovil, da moneje miice medeninega dna pomagajo pacientkam, ki imajo teave z nekontroliranim uriniranjem (stresno inkontinenco) po porodu. Gre za preproste vaje krenja in sproanja miic medeninega dna. Kaj in kje so miice medeninega dna? Miice medeninega dna podpirajo mehur in revo, pri enskah pa tudi vagino in maternico. e te miice oslabijo, potem ne morejo ve svoje funkcije in poloaj organov v telesu se spremeni, kar privede do vseh e natetih teav. Najlaji nain, da ugotovimo, katere so te miice je, da pri uriniranju poskusite zadrati curek urina. Pri tem morajo ostati trebune, stegenske in zadnjine miice popolnoma sproene. Vaj nikoli ne izvajajte med uriniranjem, kajti to lahko privede do infekcije seil, prav tako lahko nepravilno izvajanje (krenje trebunih, stegenskih in zadnjinih miic) stanje e poslaba. Izvajanje keglovih vaj: Zanite tako, da najprej izpraznite mehur, pokrite miice medeninega dna, nato miice popolnoma sprostite, vajo ponovite 10 x, trikrat na dan (zjutraj, popoldne in zveer). Vajo izvajajte s kratkimi, hitrimi in dolgimi intervali krenja in sproanja. Vajo lahko izvajate kjerkoli in kadarkoli, saj je neopazna. Lahko jo izvajate stoje, sede ali lee. e po tirih tednih veina opazi izboljanje, znatno izboljanje pa se lahko pokae tudi ele po 3 mesecih vadbe. IZOBRAEVALNA DELAVNICA V DC ILIRSKA BISTRICA Vaje za krepitev medeninega dna ali Keglove vaje
  67. 67. Pravilna vadba e ob izvajanju vaje zautite kakrnokoli neugodje, boleine v trebuhu ali kriu, potem jo najbr izvajate napano. Ne poskuajte pospeevati procesa s tem, da bi poveali tevilo ponovitev vaje ali podaljali as krenja miic, saj lahko to privede do nasprotnega uinka - miine utrujenosti in e vejih teav z inkontinenco. Pravilno izvajanje keglovih vaj pri 50 do 80 odstotkih ljudi izbolja teave, povezane z ohlapnimi miicami medeninega dna. Keglove vaje kadarkoli in kjerkoli Vaje lahko resnino izvajate kjerkoli in kadarkoli, med gledanjem vae priljubljene nadaljevanke, zjutraj v postelji, preden vstanete, med vonjo, v banki, med likanjem, kuhanjem, telefoniranjem, akanjem v vrsti... Najlaje vam bodo vaje prile v navado, e jih boste izvajali med vsakodnevnimi opravili. Ob redni vadbi bodo uspehi opazni v nekaj tednih, vaa vztrajnost pa bo bogato poplaana z vsemi pozitivnimi uinki, vejim uitkom pri spolnih odnosih in intenzivnejim doivljanjem orgazma, kar pa bo pomembno vplivalo tudi na vao samozavest in izboljalo kvaliteto ivljenja. Izvajanje Keglovih vaj Zelo pomembno je torej pravilno izvajanje vaj. Osnovna vaja: 1) najprej izpraznite mehur, 2) pokrite miice medeninega dna za 10 sekund, 3) nato miice popolnoma sprostite. Priporoljivo je, da vajo ponovite vsaj 10-krat, in sicer 3-krat na dan (zjutraj, popoldne in zveer). 65 Pozitivni uinek keglovih vaj pri mokih: izboljanje teav s prehitro ejakulacijo, orgazem brez ejakulacije, intenzivneji, celo vekraten orgazem, vrsteje miice, ki podpirajo moda. Pozitivni uinek keglovih vaj pri enskah: vrsteje miice medeninega dna, izboljanje stanja inkontinence, ve uitka med spolnimi odnosi, intenzivneji orgazem.
  68. 68. Vaja 1 1) pokrite miice medeninega dna za 5 sekund, 2) nato miice popolnoma sprostite za 1 sekundo. Vaja 2 1) pokrite miice medeninega dna za 5 sekund, 2) nato miice sprostite za 1 sekundo, 3) pokrite miice medeninega dna za 1 sekundo, 4) nato sprostite za 1 sekundo, 5) ponovno pokrite miice medeninega dna za 1 sekund, 6) nato miice popolnoma sprostite za 10 sekund. Vaja 3 1) za 5 sekund samo malo pokrite miice medeninega dna, 2) nato jih pokrite e malo bolj, tudi za 5 sekund, 3) sedaj jih pokrite, kolikor jih e morete do konca, ter drite 5 sekund, 4) miice rahlo sprostite za 5 sekund, 5) miice sprostite e malo bolj za 5 sekund, 6) nato miice popolnoma sprostite za 5 sekund. Vaj za krepitev medeninega dna se boste najlaje navadili, e jih boste izvajali kar med vsakodnevnimi opravili. Le kdo bo opazil, da telovadite? Valentina okelj, univ.dipl.soc.del. Avtor fotografij: Valerijo Jurca 66 Udeleenci so z zanimanjem prisluhnili predavateljici ga. Andreji Rebec, ki se ji ob tej prilonosti tudi iskreno zahvaljujemo!
  69. 69. 67 David in naa prostovoljka Nina Kramar Cverle Nedelja, sonno vreme in ve kot 3000 udeleencev 12. Malega krakega maratona v Seani. Kot nala za odprtje sezone rekreativnega teka v Sloveniji. Na startu so se zbrali praktino vsi najbolji slovenski tekai in tekaice. V dobri drubi si je bilo mogoe ogledati nastop akrobatov Krakih kobilc in zaploskati Kraki pihalni godbi, ki je kot prva zakorakala skozi startno-ciljni prostor. Takoj zatem so ravnino zasedli tekai in tremo zbijali ob spremljanju pevskega nastopa Nicka Papisa s prijatelji in plesalk Ice Ladies. Tekae je tik pred pokom pitole nagovoril upan Davorin Teron. Slabih pet minut je zabeleil Timingov semafor, ko je skozi start stekel e zadnji teka. Na svoj raun so kasneje prili najmlaji na treh razlinih otrokih tekih. Nepopisno veselje malkov v cilju se je nadaljevalo v otrokem varstvu, ko je na sceno prikorakal arodej. Predstavitve naega drutva na domaih prireditvah so za nas e ustaljena stalnica in tudi letos smo se z velikim veseljem odzvali povabilu organizatorja. Naini promocije se medsebojno precej razlikujejo, naa nevladna organizacija pa to skua uresnievati s kontinuirano predstavitvijo na javnih prireditvah s pomojo promocijskih stojnic. Prav sodelovanje s skupnostjo omogoa uporabnikom s slabe razvito socialno mreo pogoje za veje socialno vkljuevanje in viji nivo kvalitete njihovega ivljenja. Na drugi strani pa se sodelovanje odvija v smeri promocije duevnega zdravja, destigmatizacije duevne bolezni ter ozaveanja ire javnosti, kar je del socialne preventive. Na nai stojnici smo bili deleni nemalo pohval za nae uspeno delovanje, tudi izdelki iz naih kreativnih delavnic pri tem niso bili izvzeti. Nekateri so nas torej e poznali, spet drugim smo se predstavili z informacijskim gradivom, s kamenki, okraenimi s pozitivnimi reki pa smo obiskovalce opozarjali na pomen duevnega zdravja v drubi. Ob prijetnem druenju z zasopihanimi portniki nam je bilo tudi na tokratni prireditvi zelo lepo. estitke organizatorjem za uspeno izpeljano prireditev! Karmen Margarit in David Ukmar Avtor fotografij: Sabina Polh PROMOCIJSKA STOJNICA NA 12. MALEM KRAKEM MARATONU V SEANI Tekai na tartu ena, dva, tri in tart,
  70. 70. 68 Ob tej prilonosti se zahvaljujemo vsem, ki nam omogoajo sodelovanja na raznih prireditvah in javnih dogodkih ter nam tako omogoijo uresnievanje socialne preventive.
  71. 71. 69 Prava informacija ob pravem asu, vsem vedno prav pride, kadar pa se ljudje znajdemo v stiski, nemoni, se nam pogosto zgodi, da ne vemo kam se obrnit po pomo in nasvet. V ta namen je Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI organiziralo izobraevanje za uporabnike in teje zaposljive osebe. Izobraevanje je potekalo v okviru programa Izobraevanje za tiri ciljne skupine: uporabnike in teje zaposljive ljudi, svojce, iro skupnost ter strokovne delavce in sodelavce. Tema tokratnega izobraevanja je bila: Psihiatrine diagnoze, potek zdravljenja s psihiatrino terapijo ter stranski uinki le-te. Potekalo je 27.03.2012 v prostorih Dnevnega centra torje, vodila pa ga je psihiatrinja dr. Nataa Sedmak. Program upraviuje potreba po: ozaveanju, informiranju ter socialnem in strokovnem uenju na celostnem nivoju. Le z izobraevanjem na vseh tirih nivojih je mogoe zagotoviti interdisciplinarni pristop, ki zadovoljuje potrebam uporabnika in njegove druine na drugi strani pa zagotavlja krepitev moi uporabnika in prepreuje poklicno izgorelost strokovnega kadra. Vsakdanje strokovno delo je mogoe kvalitetno in v skladu s priakovanji uporabnikov izvajati le s kontinuiranim strokovnim izobraevanjem, ki je usmerjeno v novodobne oblike in metode kakor tudi v celostni interdisciplinarni pristop. Prvi del izobraevanja je potekal v obliki predavanja, drugi del pa v obliki pogovora, kjer so imeli udeleenci izobraevanja monost postaviti razlina vpraanja o duevni bolezni in nekaterih zdravilih, ki se uporabljajo za zdravljenje le-te. Dr. Sedmakova nam je posredovala koristne informacije, nasvete in odgovarjala na vpraanja. V nadaljevanju sledi kratek povzetek predavanja. Mogani so zelo zapleten organ, ki e danes ni dokonno raziskan. Duevna bolezen je vsaka duevna motnja, katere vzrok je bolezen. Ta spremeni zgradbo moganov in ne le razmerje med ivnimi prenaalci. Duevna bolezen je: je dedna, odgovoren je poseben gen, ki ga imamo vsi, vendar je neaktiven. KAJ povzroi aktivnost gena : doloene kemine snovi povzroijo, da gen zane delovati, tudi hrana vpliva na delovanje genov. Mogani se spreminjajo. KAJ vpliva na spreminjanje moganov : negativno: velike travme, zlorabljeni otroci,... (ustvarijo se brazgotine, ki se ne popravijo), IZOBRAEVANJE ZA UPORABNIKE V DC TORJE Psihiatrine diagnoze, potek zdravljenja s psihiatrino terapijo ter stranski uinki le-te
  72. 72. pozitivno : fizina aktivnost ve kot 1 uro skupaj, (sproi se izloanje hormona, ki daje obutek sree), : psihoterapija, (pogovori, kjer se lovek sprosti), : meditacija, dihalne vaje. Najbolja je kombinacija vsega, zdravil, fizine aktivnosti in pogovora oz.sproanja. Na podroju antipsihotikov in antidepresivov so sedaj na voljo nova zdravila, ki imajo manj stranskih uinkov. Shizofrenija Shizofrenija je huda duevna motnja. Spada v vejo skupino duevnih motenj, ki jih imenujemo psihoze. Shizofrenija se kae z vrsto simptomov oziroma znakov, kot so motnje zaznavanja, miljenja, ustvovanja, odloanja, volje, koncentracije. Sasoma se lahko razvijejo tudi doloene spoznavne spremembe, ki obolelega bistveno ovirajo v vsakdanjem delovanju. Najpogosteji potek bolezni vkljuuje ve zagonov (epizod) z vmesnimi obdobji popolnega ali delnega izboljanja. Natanen vzrok shizofrenije e ni znan, najve podatkov pa govori o doloenem neravnovesju nekaterih keminih snovi (prenaalcev informacije med ivnimi celicami) v moganih. Kako prepoznamo shizofrenijo? Veina oseb s shizofrenijo ima lahko teave, kot so neorganizirano razmiljanje in vasih tudi nepovezan govor, prisluhi in blodnje (oitno neresnina preprianja, o katerih resninosti je lovek neomajno preprian in ga ni mo prepriati o nasprotnem). Blodnje pri shizofreniji so veinoma preganjalnega in nanaalnega tipa, kar pomeni, da je oboleli preprian, da mu drugi ljudje hoejo slabo, ga preganjajo, zasledujejo, ali pa, da se dogodki iz okolja nanaajo nanj (npr. da avtomobili vozijo mimo prav zaradi njega, da se neka novica v asopisu dejansko nanaa nanj itd.). Opisana oblika shizofrenije se imenuje paranoidna in je najpogosteja. Zdravila samo ublaijo to neravnovesje, ozdravijo pa ne. Tudi v blinji prihodnosti ni priakovati revolucionarnih sprememb. e se bolezen ne zdravi, se pojavlja vedno veje pokodbe moganov, ki so trajne. Zdravila Uporabljajo se zdravila in drugi ukrepi. Zdravila za zdravljenje shizofrenije in drugih psihoz se imenujejo antipsihotiki in uravnavajo neravnovesje keminih snovi v moganih. Obstaja ve vrst antipsihotinih zdravil, ki se razlikujejo po delovanju in posledino tudi po neelenih uinkih. Zato je vasih potrebno nekaj ve asa, da zdravnik najde najprimerneje zdravilo za posameznega bolnika. Zdravila so na voljo v ve oblikah. Stara zdravila za shizofrenijo so povzroala pri uporabnikih apatijo, neaktivnost, nezanimanje za dogajanje okoli sebe. Nova zdravila pa ne zavirajo aktivnosti. lovek se zanima za svet okoli sebe, postavlja si cilje, eli spremembe. Vendar imajo tudi nova zdravila nekaj stranskih uinkov, ki predvsem vplivajo na razvoj drugih teav oz. bolezni, e nismo na to pozorni. 70
  73. 73. 71 Zyprexa: v zaetku jemanja se pojavlja zaspanost, ki pa mine, povea se lakota, lovek uiva hrano prekomerno, nenadzorovano in nima obutka sitosti. To vodi v debelost (metabolni sindrom), s tem se povea nevarnost za srno- ilne bolezni. Paziti moramo na zdravo prehrano v primernih koliinah in se ve gibati. Risperdal: lahko povzroi padec krvnega tlaka, piti moramo zadosti tekoine, ne stati dolgo asa na istem mestu (likanje,...), vstajamo poasi, lahko vpliva na potenco (nenadzorovano izloanje semenske tekoine pri mokih, ali izloanje mleka pri enskah). Za to teavo je potrebno povedati zdravniku, da se zdravila zamenjajo. Seroquel: lahko povzroi preveliko umirjenost , zato se je potrebno potruditi za vejo aktivnost. Depresija Depresija je zelo pogosta ustvena motnja, ki se kae na razline naine, vselej pa vpliva na loveka v celoti na njegovo razpoloenje, poutje, miljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem ivljenju, kako utite in kako doivljate svet okrog sebe, vpliva na va spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresija ni le prehodna slaba volja ali beno alostno razpoloenje. Prav tako ni posledica lovekove ibkosti, zato je ni mogoe premagati le z mono eljo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se poutili bolje. Zanje je znailno, da mono obutijo posamezne znake in munost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Tudi zdravnik veine znakov, s katerimi se kae depresija, z obiajnimi preiskavami ne more odkriti. e vas prizadene depresija, je zelo pomembno, da se o svojih teavah pogovorite z drugimi ljudmi. im bolj podrobno jih opiite tudi zdravniku, pri katerem boste poiskali pomo. Razkrijte mu vse svoje teave, tudi tiste, ki se vam zdijo nepomembne. Zdravila Na razpolago je vse ve uinkovitih zdravil, uporablja pa se tudi ve vrst psihoterapije, ki pomaga depresivnemu bolniku. Nekaterim bolj pomaga psihoterapija, drugim zdravila. Pri veini je najbolj uspena kombinacija obojega: zdravila omilijo in odpravijo bolezenske znake, psihoterapija pa pomaga pri uinkovitejem spopadanju z ivljenjskimi teavami. Pomembno je, da

Novine, številka 3

Novine, številka 3

Documents
Marija - številka 1

Marija - številka 1

Documents
Številka 34

Številka 34

Documents
Ogledalo, 78 številka

Ogledalo, 78 številka

Documents
Ogledalo, 81 številka

Ogledalo, 81 številka

Documents
Novine, številka 5

Novine, številka 5

Documents
Novine, številka 1

Novine, številka 1

Documents
Tabor številka 1

Tabor številka 1

Documents
Krokar številka 1

Krokar številka 1

Documents
Prva številka

Prva številka

Documents
Ogledalo, 71 številka

Ogledalo, 71 številka

Documents
Naš nogomet, številka 44

Naš nogomet, številka 44

Documents
Celotna številka

Celotna številka

Documents
Številka: Datum

Številka: Datum

Documents
Krokar številka 2

Krokar številka 2

Documents
Novine, številka 33

Novine, številka 33

Documents
Metuljček 2007

Metuljček 2007

Social Media
Novine, številka 36-september

Novine, številka 36-september

Documents
Številka:84.39.218.201 › MANDAT14 › VLADNAGRADIVA.NSF... · Web viewKotnikova 5, 1000 Ljubljana T: 01 400 36 80 E: gp.svrk@gov.si Številka: 3032-15/2016-181 Ljubljana, 26. april

Številka:84.39.218.201 › MANDAT14 › VLADNAGRADIVA.NSF... · Web viewKotnikova 5, 1000 Ljubljana T: 01 400 36 80 E: [email protected] Številka: 3032-15/2016-181 Ljubljana, 26. april

Documents
Metuljček št.27,29 2011

Metuljček št.27,29 2011

Social Media
Številka 2/302

Številka 2/302

Documents
Revija Marija - številka 1

Revija Marija - številka 1

Documents
Novine, številka 32

Novine, številka 32

Documents
Metuljček 2012 (37. - 39. številka)

Metuljček 2012 (37. - 39. številka)

Social Media
FARMAfit - Jesenska številka

FARMAfit - Jesenska številka

Documents
številka 1 - ff.um.si

številka 1 - ff.um.si

Documents
3. številka - MCcajtng_01_2008

3. številka - MCcajtng_01_2008

Documents
Metuljček 42.številka - 2015

Metuljček 42.številka - 2015

Social Media
Novine, številka 2

Novine, številka 2

Documents
Druga številka

Druga številka

Documents