KJE SMO IN KAM GREMO V ŠOLSKI ŠPORTNI VZGOJI?

prof. dr. Janko Strel

Fakulteta za šport

2007

OOCENA STANJACENA STANJA

POGOJI DELA OBSEG PROGRAMOV KADROVSKI POGOJI UČINKI DELA

ODPRTE DILEME

POGOJI ZA IZVEDBO STROKOVNIH NALOG

VREDNOTNI SISTEM UČNI NAČRT OBSEG ŠPORTNIH PROGRAMOV NORMATIVI

PREDLOG UKREPOV

POVEČATI OBSEG ŠPORTNE VZGOJE (ne le ur predmeta)

IZBOLJŠATI KAKOVOST DELA CELOSTNO UREDITI POGOJE

DELA POVEZAVE: CIVILNA SFERA

ŠPORTA – DRUŽINA ZDRAVSTVO – PROMET – MEDIJI

POGOJI DELA

v zadnjih 15-letih smo skoraj podvojili število pokritih športnih objektov

obnova starih telovadnic je prepočasna

standard zunanjih igrišč je zapostavljen

športna oprema – problem standardov, informacijsko komunikacijska tehnologija

OBSEG PROGRAMOV

Število ur športne vzgoje v poklicnih in strokovnih srednjih šolah se je zmanjšalo

Ne vemo, kaj prinaša prenova gimnazij Z novo zakonodajo se zmanjša obseg

izbirnih predmetov v OŠ, s tem se bo zmanjšal tudi obseg športne vzgoje v zadnjem triletju

Podaljšano bivanje - nenačrtno Dopolnilni pouk s področja ŠV – ga ni

OBSEG PROGRAMOV

Športne dneve časovno omejujemo Interesni programi so slabo vrednoteni Tujina uvaja rekreativne odmore in minute

za zdravje, kar smo vse že imeli Nacionalni program športa – otrok in

mladine - realizaacija ne presega 35% planiranih sredstev

KADROVSKI POGOJI

perspektiva je v sodelovanju z razrednimi učiteljicami in vzgojiteljicami

program šolanja je preživet (1930, 1946, 1960, 2007)

samo nekateri diplomanti lahko prispevajo k razvoju

pojav diplomantov od drugod izhodišče štirih samostojnih programov je

dobra rešitev aktualizirati sistem spopolnjevanja odnos do strokovne literature, nove knjige

UČINKI DELA

učenci in dijaki znajo več, toda znanje je bistveno premalo kompleksno za današnje potrebe

pozitiven vpliv ocenjevanja, še zlasti zunanjega preverjanja, ki je na osnovi sprememb žal postalo nesmiselno

za 15% več odličnih in prav dobrih je poraz za učiteljevo avtonomijo

z razvojem otrok in mladine ne smemo biti zadovoljni, kljub relativnim uspehom

PRIMERJAVA KOŽNE GUBE

8

9

10

11

12

13

14

15

16

KG

(mm

)

fantje (1987-1998) 9,31 9,89 10,52 11,15 11,79 11,55 11,21 10,33 9,84 9,72 9,48 9,38

fantje (1996-2007) 9,58 10,24 11,01 11,89 12,68 12,84 11,95 11,07 10,69 10,42 10,61 10,57

dekleta (1987-1998) 10,84 11,46 12,17 12,44 12,66 12,26 12,90 13,58 14,21 14,24 14,07 13,85

dekleta (1996-2007) 11,02 11,90 12,64 13,24 13,37 13,35 13,54 14,38 14,92 15,40 15,59 15,75

7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let

Trend deleža debelih fantov in deklet po starostnih skupinah glede na WHO norme

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

fantje 6,9% 11,3% 15,5% 4,6% 8,2% 14,0% 2,8% 3,7% 6,6%

dekleta 4,5% 7,6% 10,6% 3,0% 4,5% 7,7% 1,4% 2,0% 3,1%

1987 1997 2007 1987 1997 2007 1987 1997 2007

7-10 let 11-14 let 15-18 let

Jurak, 2006

0

20

40

60

80

100zajtrk

dopoldanska malica

kosilopopoldanska malica

večerja

športni življenjski stil

"cigareti&kava" življenjski stil

Jurak, 2006

Delež športno aktivnih dijakov med poletnimi počitnicami

15,2

23,8

37,9

23,1

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Strel et al. (1993) Jurak et al.(2000)

Strel et al. (2004)

vsak dan

nekajkrat na teden

občasno (dvakrat tedenskonajmanj 45 min.)

nisem se ukvarjal s športom

14.8.-9.13.11.Ker se veselim doseženih priznanj.

10.*19.*Ker mi šport pomaga pri oblikovanju lepe postave.

9.5.11.8.Ker po učenju potrebujem gibanje.

22.13.12.7.Ker rad tekmujem.

32.30.24.2.Ker športnik lažje najde stik z dekleti (ali obratno športnica s fanti).

13.7.10.10.Ker se v športu naučim stvari, ki mi bodo koristile v nadaljnjem življenju.

8.6.9.9.Ker mi šport omogoča gibanje v naravi.

11.4.8.3.Ker je šport zanimiv in privlačen.

4.2.7.4.Ker se vsestransko razgibam.

7.*6.*Ker s športom koristno preživim svoj prosti čas.

6.*5.*Ker me šport sprosti.

5.8.-9.4.6.Ker uživam v športu.

3.3.3.5.Ker razvijam svoje sposobnosti.

2.*2.*Ker tako izboljšujem svojo telesno kondicijo.

1.1.1.1.Ker to koristi zdravju.

Strel idr., 2004a

Petkovšek in Strel,

1985

Strel idr., 2004a

Petkovšek in Strel,

1985

DEKLETAFANTJE

 motiv

tek na 600 m

150

155

160

165

170

175

180

185

190

195

200

T600 T600 T600

16. let 17. let 18. let

seku

nde gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž

Kovač, 2007

PRIMERJAVA TESTA "TEK NA 600m"

130

140

150

160

170

180

190

200

T600

(s)

fantje (1987-1998) 183,91 173,43 164,12 158,95 156,51 151,29 147,22 140,21 134,92 132,00 131,10 131,94

fantje (1996-2007) 190,35 182,15 172,37 166,95 162,49 158,51 152,30 146,27 139,91 136,37 133,94 134,60

dekleta (1987-1998) 197,59 186,37 176,82 170,34 166,30 161,92 163,91 165,48 167,21 167,45 167,92 171,17

dekleta (1996-2007) 203,19 194,42 185,91 180,18 172,74 168,81 168,01 171,40 171,26 171,84 173,32 177,42

7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let

PRIMERJAVA TESTA "VESA V ZGIBI"

25

30

35

40

45

50

55

60

VZG

(s)

fantje (1987-1998) 30,23 34,60 40,07 42,87 42,23 45,41 46,38 52,69 54,16 55,39 57,31 56,38

fantje (1996-2007) 29,68 34,92 39,19 41,15 40,17 39,34 42,57 47,94 49,26 50,61 51,11 49,38

dekleta (1987-1998) 25,49 27,11 29,09 30,81 31,22 34,60 34,20 35,10 33,29 33,60 36,01 35,70

dekleta (1996-2007) 25,32 28,32 29,38 30,76 31,61 33,68 35,47 35,01 33,19 33,55 33,47 30,98

7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let

PRIMERJAVA TESTA "DVIGANJE TRUPA"

25

30

35

40

45

50

55

DT

(šte

vilo

pon

ovite

v)

fantje (1987-1998) 26,59 29,96 33,43 35,75 38,06 40,81 43,54 46,12 47,68 49,08 50,89 51,87

fantje (1996-2007) 27,80 31,42 34,61 37,50 40,25 43,04 46,19 48,68 50,94 51,90 52,81 52,70

dekleta (1987-1998) 25,05 28,16 31,51 33,64 36,10 39,17 40,61 41,79 42,60 43,67 45,77 46,79

dekleta (1996-2007) 26,64 29,93 32,81 35,48 38,45 41,49 43,86 45,58 46,94 47,95 49,16 48,57

7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let

SPREMENJENI ŽIVLJENJSKI POGOJI

Dnevni energijski vnos se zmanjšuje (pri 14-letnikih za okrog 600 do 800 kkal v zadnjih 50-ih letih)

Porabljena energija za presnova je nižja (predelana hrana) Čas, ki ga mladi namenjajo sodobnim medijem, se ne povečuje,

spreminja pa se razmerje med uporabo medijev Vsakodnevne telesne aktivnosti je bistveno manj – prevladuje nizka

stopnja obremenitve Otroci in mladina se v povprečju več ukvarjajo s športom, polarizacija

ukvarjanja Športna vzgoja je v funkciji najboljših Športna vzgoja tudi izloča (debeli otroci, otroci iz socialno šibkejših

okolij, kulturno izločeni) Prevladujejo kolektivni športi, ki marginalizirajo vlogo manj sposobnih Prevladuje športna aktivnost za užitek, obremenitev vedno manjša Pojav osteoporoze (skoki)

VREDNOTNI SISTEM

pomeni obremenitve, vztrajnosti in načrtnosti so na obrobju

lahkotnost, spontanost in užitek permisivnost spolno nadlegovanje (izogibanje asistence) izločanje vsebin pod pritiski okolja (strah

pred poškodbami - atletika, gimnastika) sebičnost pri otrocih in učiteljih šolsko okolje narekuje izvedbo programov vpliv staršev na ocenjevanje

UČNI NAČRT

veljavni učni načrti še niso v celoti vpeljani

prenova brez evalvacije je strokovna napaka

tudi učitelji imajo svoje meje odsotnost svetovalnega dela

OBSEG ŠPORTNIH PROGRAMOV

Primerjava s tujino kaže, da stanje pri nas ni tako dobro (meritve v minutah) – zato je nujno treba ohraniti ali povečati obseg

Priporočila Evrope so 180 minut tedensko (mi 135) interesni program - povečati in korektno vrednotiti po 15. uri naj šola in učitelji pridobijo pravico ponuditi

športne programe na tržni osnovi. Možnost novih zaposlitev in zaposlitev učiteljev z nepolnim delovnim časom

NORMATIVI

od drugega triletja naprej delitev na skupine po največ 15 učencev, v srednji šoli dosledno uporabiti normativ 20

v prvem triletju skupno učenje razrednega učitelja in učitelja športne vzgoje

urediti normative za druge oblike športnih dejavnosti, športni dan, šola v naravi, tečaji (planinstvo, kolesarstvo, zasebni programi….)

KAKOVOST

celovit pristop k 13-letnemu sistematičnemu delu v šoli izboljšati kakovost načrtovanja celovita analiza na zaključku šolskega leta je pogoj za dobro

načrtovanje analiza dela po zaključenem triletju povečati obremenitev na takšno raven, da bodo vidni učinki

dela (v 45-minutah so učenci aktivni le 15 minut, od tega ima le 8 minut določene vplive)

zagotoviti strokovno avtonomijo pri izbiri ciljev in vsebin opredeliti odgovornost učitelja pri nastalih poškodbah opredeliti in javno predstaviti način osebne pomoči in

varovanja učitelja športne vzgoje pri učenju zahtevnih gibalnih storitev

usvajanje športnih znanj, telesni in gibalni razvoj so v funkciji zdravja in predstavljajo dobro osnovo za zadovoljitev užitka in spontanosti

ODPRTO PISMO MINISTRU

? !