Download pdf - Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku ...profesor.gess.si/marjana.pograjc/članki_VIVID/Arhiv2008/Papers/Perko2008.pdf · prosojnice, spletne strani, raunalniški

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008

11. mednarodna multi-konferenca / 11th Intermational Multi-Conference

Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information Society

Ljubljana, Slovenija, 17. oktober 2008

178

Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku biologije in naravoslovja

The Use of Information Communication Technology at Biology and Natural Science Lessons

��

��

�� !��

��

Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije u�itelju razširja možnosti pou�evanja, u�encem pa predstavlja privla�nejšo možnost u�enja. Njena prednost je povezovanje razli�nih podro�ij z ra�unalništvom oziroma informatiko. U�enci na ta na�in poleg pridobivanja znanja iz dolo�enega predmeta izboljšujejo tudi svojo ra�unalniško pismenost. Ena izmed sodobnih oblik podajanja informacij so elektronske prosojnice. Z vzpodbudo u�encev, da predstavijo svoje seminarske naloge v takšni obliki, jih hkrati nau�imo tudi uporabe programa Power Point. Tudi svetovni splet v zadnjem �asu predstavlja pomemben vir podatkov za u�enje. Pomembno je, da v kopici podatkov u�enci znajo najti tiste, ki jih potrebujejo za reševanje svojih nalog in upoštevajo tudi verodostojnost vira. S tem pa se možnosti uporabe ra�unalnika v pedagoškem procesu še ne kon�ajo. Dober na�in za razbijanje monotonosti pri konvencionalnem u�enju so ra�unalniški programi, ki poleg inovativne predstavitve snovi omogo�ajo tudi preverjanje znanja. Ra�unalnik pa omogo�a tudi nadgradnjo klasi�nega mikroskopiranja, saj z uporabo posebnega mikroskopa s kamero slike lahko prikazujemo na projekcijskem platnu.

Klju�ne besede: informacijsko komunikacijska tehnologija, ra�unalniška pismenost, elektronske prosojnice, spletne strani, ra�unalniški programi, mikroskop s kamero.

��

The use of information communication technology extends the teaching possibilities for the teacher and represents more attractive way of learning for pupils. Its advantage is the ability to connect various fields with computer and information science. It enables the pupils to gain knowledge in certain subject and improve their computer literacy at the same time. One of modern ways of handing the information are electronic transparencies. As pupils present their projects this way they also learn how to use Power Point. The World Wide Web is lately also an important data source. It is important that pupils know how to find relevant data in the stack of information and be careful about its credibility. The list of possibilities of using computer in pedagogic process is herewith not finished. A good way for decreasing monotony of conventional learning are computer programs which enable an innovative mode of teaching as well as testing of pupils’ proficiency. The computer also makes possible to upgrade of conventional microscopy as one can connect it to a microscope with camera and thus to present the picture on the projection screen.

Keywords: information communication technology, computer literacy, electronic transparencies, web pages, computer programs, microscope with camera.

IS 2008 Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi 17. oktober 2008

179

Uvod

Smo v �asu hitrih tehnoloških in družbenih sprememb. Moderna informacijska tehnologija omogo�a stalno in vseživljenjsko izobraževanje, in hkrati zmanjšuje pomembnost vloge u�itelja kot prenašalca znanja. �eprav moderna tehnologija ne more nadomestiti žive u�iteljeve besede, pa spreminja njegovo vlogo v u�nem procesu.

Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) u�itelju nudi možnost, da lažje sledi dogajanju v sodobni didaktiki, metodiki in lastni stroki ter spreminja klasi�ne oblike pouka. Razli�ni ra�unalniški programi u�itelju pomagajo pri pojasnjevanju abstraktnih pojmov in so odli�no motivacijsko sredstvo.

U�encem pa uporaba IKT odpravlja nesmotrno izrabo �asa, pove�a u�inkovitost u�enja in vzpodbudno vpliva na razvijanje dobrih u�nih navad.

Uporaba IKT v u�nem procesu

Uporaba IKT je obi�ajno omejena na programsko opremo pri razli�nih predmetnih podro�jih in predstavlja medij za komunikacijo oziroma vir podatkov. Prednosti uporabe IKT pri biologiji in naravoslovju so odvisne od usposobljenosti u�iteljev in ra�unalniškega znanja u�encev. Na naši šoli pouk biologije in naravoslovja poteka v u�ilnici biologije pogosto pa tudi v ra�unalniški. V razredu uporabljamo ra�unalnik, projektor, projekcijsko platno, mikroskop s kamero, televizor in videorekorder. V ra�unalniški u�ilnici pa pouk poteka takrat, kadar se u�enci s pomo�jo razli�nih ra�unalniških programov ali spletnih strani samostojno u�ijo, ali pa utrjujejo in preverjajo že pridobljeno znanje. Programi, ki so na voljo u�encem, so vsebinsko zelo bogati – v njih najdejo vaje za utrjevanje in preverjanje znanja z analizami odgovorov, zvo�ne komentarje, enostavne u�ne programe, interaktivne animacije, nazorne predstavitve organizmov in njihovih delov.

Možnosti uporabe IKT

1. Elektronske prosojnice

Namen: • predstavljajo sodoben u�ni pripomo�ek za ponazarjanje in lažje razumevanje bioloških pojmov in

zakonitosti, • primerne so za posredovanje novih znanj, ponavljanje in utrjevanje znanja, • z njimi lahko hitro preverjamo znanje in ugotavljamo uspešnost pouka in u�enja.

Lastnosti, ki naj bi jih imele prosojnice: • metodi�no in strokovno pregledne, • razumljive in estetske, • vsebina omogo�a razumevanje bioloških pojavov in zakonitosti življenja živih bitij v okolju, • besedilo naj bo kratko in jedrnato, • slike, grafi, skice in razpredelnice naj bodo jasne, klju�ne misli pa povezane v miselne vzorce.

(Žnidari�, J. 2000)


180

Primer

Predmet: biologija, 8. razred

U�na tema: Kraljestvo živali

U�ne enote: Spužve, Ptice, Praživali, Nevreten�arji

Dejavnosti: • u�enci izdelajo elektronske prosojnice v programu Power Point in jih predstavijo, • slikovni material poiš�ejo na spletu, • besedilo pa v u�beniku za biologijo in drugo literaturo

Pri izdelavi elektronskih prosojnic pouk poteka v ra�unalniški u�ilnici, kjer se u�ijo vsi u�enci oddelka hkrati. Zaradi omejenega števila ra�unalnikov delajo v parih. Delajo samostojno, u�iteljica jim svetuje po strokovni plati, sodeluje pa tudi u�iteljica ra�unalništva. Prednost takega na�ina dela je, da se u�enci u�ijo snov biologije in hkrati ra�unalniško opismenjujejo.

2. Spletne strani

Namen: • osnovni vir podatkov pri razli�nih tipih in vsebinah u�nih ur, • dopolnilo pri klasi�nem na�inu pridobivanja znanja (prikaz animacij, shem, slik),


181

• omogo�ajo lažje in kvalitetnejše pou�evanje biologije in naravoslovja, • u�encem nudijo možnost individualnega u�enja v šoli in doma.

Primer

Predmet: biologija, 8. razred

U�na tema: Življenjska raznovrstnost

U�na enota: Zavarovana obmo�ja v Sloveniji, Ogrožene rastlinske in živalske vrste

Dejavnosti: • u�enci rešujejo u�ni list s pomo�jo spletnih strani, • v grafu prikažejo ogroženost živalskih in rastlinskih vrst.

Primer u�nega lista:

ZAVAROVANA OBMO�JA V SLOVENIJI

Navodilo: pri reševanju nalog si pomagaj s spletom!

1. Razloži pojme:

• ogrožena vrsta (http://www.s-gimsl.kr.edus.si/projekti/ogrozene/ogrozene.htm),

• rde�i seznam (http://www.umanotera.org/index.php?node=42),

• Natura 2000 (http://www.natura2000.gov.si),

• naravna dediš�ina (http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=279).

2. V tabelo vpiši imena zavarovanih obmo�ij z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami.

(http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=137)

Zavarovana obmo�ja v

Sloveniji

Ogrožene rastlinske

vrste (ime in število)

Ogrožene živalske vrste

(ime in število)

V obliki grafa prikaži, katera zavarovana obmo�ja imajo najve� ogroženih živalskih (ptic, sesalcev, dvoživk, plazilcev, žuželk in

nevreten�arjev) in rastlinskih vrst (cvetnice, praprotnice, mahovi).

Primer:


182

Ogrožene živalske vrste

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Krajinskipark

Gori�ko

Se�oveljskesoline

Logarskadolina

Lahinja Mura Ko�evskipark - Kolpa

Škocjanskejame

ŽuželkePticeSesalciDvoživkeNevreten�arjiPlazilci

Ogrožene rastlinske vrste

0

1

2

3

4

5

6

Krajinskipark

Gori�ko

Se�oveljskesoline

Logarskadolina

Lahinja Mura Ko�evskipark - Kolpa

Škocjanskejame

CvetnicePraprotniceMahovi

S takšnim na�inom dela se u�enci nau�ijo iskati po spletnih virih, preverjati njihovo verodostojnost in prikazovati rezultate v obliki grafov ter pravilno od�itavati podatke iz njih.

3. A Samostojno u�enje z ra�unalniškim programom KRT

Naloge zajemajo u�no snov s primeri za razširjanje in poglabljanje znanja.

Didakti�ne možnosti

Program Krt s samostojnim u�enjem podpira pouk biologije in naravoslovja: • pri obravnavi nove u�ne snovi (uvodna motivacija, sprotno preverjanje znanja), • pri ponavljanju ožje ali širše u�ne snovi (žuželke, vreten�arji, onesnaževanje), • pri preglednem ponavljanju, utrjevanju in preverjanju znanja (celinske vode).

(Žnidari�, J. 2000)

Primer

Predmet: naravoslovje, 7. razred

U�na tema: Celinske vode


183

U�na enota: Onesnaževanje

Cilji: • u�enci poznajo vire onesnaževanja in škodljive vplive na živa bitja, • razumejo pomen varovanja okolja, • razumejo potrebo po smotrni rabi energije.

3. B Naloge za preverjanje znanja z ra�unalniškim programom KRT

Naloge zajemajo u�no snov za preverjanje in poglabljanje znanja.

Primer

Predmet: naravoslovje, 7. razred

U�na tema: Jezero – življenjski prostor

U�na enota: Kroženje snovi v jezeru

Cilj je poznati pojme: • kroženje snovi, • neživo okolje, • popoln in nepopoln ekosistem, • proizvajalci, porabniki in razkrojevalci.


184

Naloge v programu Krt so namenjene spoznavanju specifi�nih dejstev, pojmov in zakonitosti v življenju živih bitij v vodnem in kopenskem ekosistemu. U�enci hkrati razvijajo sposobnosti razumevanja shem, povezovanja pojmov, sklepanja in posploševanja.

4. Uporaba mikroskopa s kamero (MicrOcular 3.0 MP)

Za ta mikroskop je zna�ilno, da poleg neposrednega opazovanja preparata preko okularja omogo�a tudi priklju�itev na ra�unalnik in opazovanje na zaslonu. Pri pouku biologije in naravoslovja z njim opazujemo najrazli�nejše organizme in njihove dele, na primer pre�ni prerez lista. U�enci najprej sami pripravijo preparat in si ga ogledajo pod svojim mikroskopom. Nato pripravim idealen preparat in ga s priklju�itvijo mikroskopa na ra�unalnik projiciram na platno. U�enci tako lahko preverijo pravilnost svojega dela.

Zaklju�ek

Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije je sodoben na�in u�enja, saj se u�enci hkrati u�ijo snov dolo�enega predmeta in urijo svoje ra�unalniško znanje. Na tej stopnji jim predstavlja predvsem popestritev u�nih vsebin, v bodo�e pa jim bo zagotovo koristilo pri morebitnem študiju ali na delovnem mestu. Prednosti takšnega na�ina dela pa ob�uti tudi u�itelj, saj na tak na�in lažje in bolj slikovito predstavi u�ne vsebine.

Viri in literatura

Gerli�, I., 2000. Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju. Ljubljana, DZS, 310 str.

Žnidari�, J., 2000. Ra�unalnik pri pouku biologije v osnovni šoli. 1. natis. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 59 str.


185

Žnidari�, J., 1995. Program KRT: Življenje v vodi in na kopnem. Celje, Minus Caprex d. o. o., nosilec CD ROM

Godec, G., 2007. Višje rastline. Maribor, Svarog d. o. o., nosilec CD ROM

Kratka predstavitev avtorice

Sem Božena Perko. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani sem diplomirala leta 1980. Svojo u�iteljsko pot sem na Osnovni šoli Bistrica pri Trži�u za�ela že kot študentka, po diplomi pa sem se redno zaposlila na Osnovni šoli Križe, kjer že 28 let pou�ujem biologijo in gospodinjstvo, od uvedbe devetletne OŠ pa tudi naravoslovje. Mojo letno u�no obveznost dopolnjujejo številne dodatne dejavnosti, kot so krožki, izbirni predmeti, tekmovanja iz podro�ja biologije, raziskovalne naloge iz podro�ja biologije, naravoslovni tabori, mednarodni projekti, EKO šola, tehniški dnevi in razli�ni projekti ob dnevu odprtih vrat šole. Dvanajst let sem organizirala in koordinirala enega najve�jih projektov naše osnovne šole, Gostinsko turisti�ni dan. Z razvojem ra�unalniške tehnologije se odpirajo nove možnosti izvajanja teh dejavnosti, kar predstavlja zame še ve�ji izziv. Svoje delo opravljam z velikim veseljem in izkušnje rada prenašam na študente Pedagoške fakultete, ki se odlo�ijo za opravljanje prakse pod mojim mentorstvom.