REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJOTRŽNI INŠPEKTORAT RS
Aleksander Golob, univ. dipl. ing. rač.
Inšpektor višji svetnik
21. november 2014
Spoštovanje avtorskih pravic
pri uporabi računalniških programov
Vsebina
• Zakonodaja
• Kaj je računalniško piratstvo
• Način nadzora
• Dejstva in statistika
2
Pravna podlaga
• Slovenija:– Ustava Republike Slovenije
– Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
– Kazenski zakonik (KZ-1)
– sodbe sodišč
• Svet:– Bernska konvencija za varstvo književnih in
umetniških del
– Svetovna konvencija o avtorski pravici
– Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne
trgovinske organizacije – Aneks 1C: TRIPS
– Pogodba WIPO o avtorski pravici
3
Zakon o avtorski in sorodnih
pravicah (ZASP)
• Uradni list RS, št. 21/1995
• Spremembe:– Uradni list RS, št. 9/2001
– Uradni list RS, št. 43/2004
– Uradni list RS, št. 17/2006
– Uradni list RS, št. 139/2006
– Uradni list RS, št. 68/2008
– Uradni list RS, št. 110/2013
4
Avtorska dela
• Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja
književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način
izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.
• Za avtorska dela veljajo zlasti:– govorjena dela,
– pisana dela (računalniški programi),
– glasbena dela,
– gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
– koreografska in pantomimska dela,
– fotografska dela,
– avdiovizualna dela,
– likovna dela,
– arhitekturna dela,
– dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
– kartografska dela,
– predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave.
5
Avtorska pravica
• Izvor:– Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same
stvaritve dela.
• Vsebina:– Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem
delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna
upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna
premoženjska upravičenja (materialne avtorske
pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice
avtorja).
6
Pravice avtorja
• Moralne avtorske pravice: varujejo avtorja glede
njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela.
• Materialne avtorske pravice: varujejo
premoženjske interese avtorja s tem, da avtor
izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo
svojega dela in primerkov svojega dela:– pravica reproduciranja (23. člen),
– pravica distribuiranja (24. člen),
– pravica dajanja v najem (25. člen),
– pravica dajanja na voljo javnosti (32.a člen).
7
Pravica reproduciranja
• Je izključna pravica, da se delo fiksira na
materialnem nosilcu ali drugem primerku:– neposredno ali posredno,
– začasno ali trajno,
– delno ali v celoti,
– s kakršnimkoli sredstvom ali
– v katerikoli obliki.
8
Pravica distribuiranja
• Je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki
dela dajo v promet s prodajo ali drugačno obliko
prenosa lastninske pravice ali s tem namenom
ponudijo javnosti.
• Obsega tudi izključno pravico, da se primerki
dela uvozijo v določeno državo zaradi
nadaljnjega distribuiranja, ne glede na to, če so
bili izdelani zakonito ali ne.
9
Pravica dajanja v najem
• Je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki
dela dajejo v rabo za določen čas ter za
neposredno ali posredno gospodarsko korist.
10
Pravica dajanja na voljo javnosti
• Je izključna pravica, da se po žici ali brezžično,
delo naredi dostopno javnosti na način, ki
omogoča posameznikom dostop do njega s
kraja in v času, ki ju sami izberejo ali da se delo
pošlje posamezniku na podlagi ponudbe, ki je
namenjena javnosti.
11
Računalniški programi
• Računalniški programi so programi v vsaki
izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom
za njihovo izdelavo.
• Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu
računalniškega programa, vključno s tistimi, ki
so osnova njegovim vmesnikom, ne uživajo
varstva.
• Računalniški programi uživajo varstvo, če so
individualna dela v tem smislu, da pomenijo
lastno intelektualno stvaritev njihovega avtorja.
12
Avtor računalniškega programa
• Kadar računalniški program ustvari– delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po
navodilih delodajalca,
– ali ga ustvari avtor po avtorski pogodbi o naročilu,
se šteje, da so materialne avtorske pravice in
druge pravice avtorja na tem programu
izključno in neomejeno prenesene – na delodajalca ali
– naročnika,
če ni s pogodbo drugače določeno.
13
Posebno varstvo
računalniških programov
• Za kršitev avtorske pravice na računalniškem
programu se štejeta tudi naslednji dejanji osebe
(116. člen):– posest primerka računalniškega programa za
gospodarske namene, za katerega ve ali bi lahko
domnevala, da je nedovoljeni primerek;
– vsako distribuiranje primerka računalniškega
programa, za katerega ve ali bi lahko domnevala, da
je nedovoljeni primerek.
14
Privatno in drugo lastno
reproduciranje
• Privatno in drugo lastno reproduciranje ni dovoljeno
glede … elektronskih baz podatkov in računalniških
programov …, če ni s tem zakonom ali s pogodbo
drugače določeno.
TODA
• Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko
brez dovoljenja avtorja reproducira največ dva
varnostna primerka programa, če je to potrebno zaradi
njegove uporabe.– Pogodbene določbe, ki so v nasprotju s to določbo, so nične in
neveljavne.
15
Pristojnosti tržnega inšpektorja
• Kadar inšpektor ugotovi, da gre za prekršek iz
184. in 185. člena:– zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni
za prekršek ali so nastali s prekrškom, in
– z odločbo odredi, da se v določenem roku odpravijo
ugotovljene nepravilnosti.
16
Kazenske določbe
Kdor
• brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je
tak prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v
najem, da na voljo javnosti ali kako drugače uporabi delo oziroma
primerek dela ali
• poseduje primerek računalniškega programa za gospodarske
namene, za katerega se zaveda ali bi se moral in mogel zavedati,
da je nedovoljen primerek,
se kaznuje z globo, ki znaša najmanj
• 1.669,17 EUR za pravno osebo ali samostojnega podjetnika
posameznika,
• 333,83 EUR za odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega
podjetnika posameznika,
• 333,83 EUR za posameznika.
17
Program Proizvod
• Za razliko od ostalih proizvodov, ki jih lahko
kupimo, računalniški programi z nakupom ne
postanejo naša last. Postanemo samo
licencirani uporabnik – kupimo samo pravico
uporabe tega programa na (običajno) enem
računalniku. Zato ga ne moremo namestiti še
na drug računalnik ali si ga izmenjevati s
prijatelji.
18
Računalniško piratstvo
• Računalniško piratstvo je nepooblaščeno kopiranje
(reprodukcija) ali distribucija avtorsko zaščitenih
programov za poslovno ali osebno rabo. Stori se s
kopiranjem, nalaganjem, izmenjavo, prodajo ali
namestitvijo kopij na več računalnikov.
• Licenca pove, kolikokrat se lahko program namesti. Več
namestitev, kot jih dovoljuje licenca, pomeni
računalniško piratstvo.
• Ne glede na to, ali se računalniško piratstvo zgodi
namerno ali pomotoma, je še vedno prepovedano in
kaznivo.
19
Tipi računalniškega piratstva
• Mehko piratstvo (Softlifting)
• Nalaganje na disk (Hard Disk Loading)
• Dajanje v najem (Software Rentals)
• Piratstvo podjetij (Corporate Software Piracy)
• Internetno piratstvo (Internet Software Piracy)
• OEM ločevanje (OEM Unbundling)
• Ponarejanje (Counterfeit Software)
20
Mehko piratstvo
• Je neavtorizirana uporaba programov s strani
končnih uporabnikov programov.
• Najbolj običajno se zgodi, ko uporabnik eno
licenco programa naloži na več računalnikov.
• Zgodi se tudi, ko se lastna licenca da na voljo
drugim osebam, ki po licenčni pogodbi
programa ne smejo uporabljati.
• Lahko se imenuje tudi piratstvo končnih
uporabnikov.
21
Nalaganje na disk
• Proizvajalci ali prodajalci računalnikov le-te pri prodaji
brezplačno opremijo z neavtoriziranimi programi, s
čimer želijo pridobiti kupce.
• V večini primerov kupec računalnika ne prejme navodil
ali originalnih medijev programa, vendar se lahko zgodi,
da program proizvajalcu/prodajalcu vseeno plačajo,
skrito v skupni ceni računalnika.
• Kupec uporablja računalnik s piratskimi programi, za
katere se niti ne zaveda, da niso zakonito v uporabi.
• K zmanjšanju te vrste piratstva pripomore osveščanje
uporabnikov prodajalcev ter obvezna aktivacija
programa pred uporabo.
22
Dajanje v najem
• Je neavtorizirano posojanje samostojnih
programov ali posojanje računalnikov z
naloženimi programi (ne glede na to, ali posoja
podjetje ali fizična oseba).
• Za programe, ki so pomembni za delovanje
strojne opreme (npr. v mobilnih telefonih),
avtorska pravica dajanja v najem ne velja.
23
Piratstvo podjetij
• Pomeni uporabo večjega števila programov, kot
jih je podjetje prijavilo avtorju po pogodbi
količinskega licenciranja.
• Lahko se zgodi tudi, če so programi naloženi na
strežnikih podjetja, do katerih ni omejitev
dostopa s strani zaposlenih.
24
Internetno piratstvo
• Pomeni neavtorizirano objavo programov v
elektronskih medijih (internetu).
• Zgodi se, ko se programi nezakonito prenašajo
preko internetnih kanalov (t.i. peer-to-peer
sistemi za izmenjavo datotek) ali ko se
prenašajo s spletnih strani, ki omogočajo
uporabnikom brezplačen prenos programov ali
v zameno za programe, ki so jih predhodno
naložili na spletno stran.
25
OEM ločevanje
• Pomeni prodajo OEM programa, ki se ga lahko
prodaja le skupaj s strojno opremo računalnika,
ločeno od le-te (posebej).
• OEM programi so jasno označeni, običajno s
frazo „For Distribution with New PC Hardware
Only“ (namenjeno prodaji samo z novim
računalnikom).
• Piratstvo se zgodi tudi, ko je OEM program
naložen na računalnik, s katerim ni bil kupljen.
26
Ponarejanje
• Je neavtorizirano reproduciranje in distribuiranje
zavarovanih programov na različnih nosilcih in v
embalaži, ki je praviloma tudi ponarejena.
• Ponarejeni programi so kopije originalnih programov, ki
jih je izdelala oseba, ki za to ni imela pooblastila.
• Izgledajo enako, kot „pravi“ programi, vendar niso.
• Za kopiranje se običajno uporabljajo CD pekači,
medtem ko se navodila fotokopirajo.
• Običajno se prodajajo veliko pod ceno, po kateri se
prodajajo originalni programi.
27
Opozorilna znamenja ponaredkov
• Program nima ustrezne dokumentacije.
• Priročnik je fotokopiran ali celo manjka.
• Medij, embalaža ali spremni materiali (navodila)
programa niso videti pristno (so slabše kakovosti ali
vključujejo ročno napisane oznake).
• Serijska številka (CD Key) je natisnjena na mediju ali
ovitku medija.
• En medij vsebuje več aplikacij (še posebej, če so
različnih avtorjev).
• Cena programa je daleč pod maloprodajno ceno.
28
Kategorije programov
• Aplikacijaki programi:– programi, ki jih uporabniki dejansko uporabljajo.
• Sistemski programi:– omogočajo komunikacijo s posameznimi deli računalnika
(zaslonom, diski, tiskalniki, zunanjimi napravami…),
– samostojni ali mrežni operacijski sistemi, gonilniki za zunanje
naprave ali dele računalnika, knjižnice.
• Firmware:– predstavljajo prehod med strojno in programsko opremo
računalnika ter se nahajajo neposredno v integriranih vezjih
(ROM, PROM in EPROM),
– praviloma se ne dajo spreminjati.
29
Tipi programov
• Licenčni programi:– kupec programa postane licencirani uporabnik (ni lastnik programa),
– pravice licenciranega uporabnika niso časovno omejene,
– licencirani uporabnik lahko distribuira svojo kopijo programa le v
primeru, če jo sam preneha uporabljati;
• Preizkusni programi (Shareware):– niso namenjeni prodaji,
– distribucija je prosta pod določenimi pogoji,
– uporaba programa je prosta samo določeno obdobje (testno obdobje),
– prosta uporaba velja samo za nekomercialno uporabo,
– po testnem obdobju postane program licenčni program;
• Prosti programi (Freeware):– niso namenjeni prodaji,
– distribucija je neomejeno prosta,
– uporaba je neomejeno prosta.
30
Licenca programa
• Licenca programa je pravni instrument, ki ureja
uporabo in/ali distribucijo programa.
• Osnovna (polna) licenca:– končni uporabnik jo lahko proda.
• Licenca nadgradnje:– se lahko uporablja le skupaj z osnovno licenco,
– končni uporabnik jo ne more preprodati brez osnovne
licence.
31
Primeri piratstva
• Uporaba programa brez licence.
• Uporaba programa na več računalnikih, kot je
dovoljeno.
• Uporaba višje različice programa, kot je to dovoljeno.
• Uporaba licence nadgradnje brez osnovne licence.
• Uporaba napačne različice programa.
• Posedovanje kopije programa brez originala.
• Prodaja OEM licence programa brez pripadajoče strojne
opreme.
• Prodaja rezervne kopije programa.
• Oddajanje programa v najem.
• Dajanje programa na internet, da je na voljo javnosti.
32
Riziki uporabe piratskih programov
• Verjetnost, da program ne deluje pravilno ali sploh ne deluje, se
močno poveča.
• Uporabnik nima dostopa do tehnične podpore, nadgradenj,
dokumentacije, šolanja in možnosti odprave napak v programu.
• Nima nobene garancije.
• Poveča se izpostavljenost virusom, ki lahko uničijo podatke.
• Namesto želene različice je lahko program zastarel, beta različica
ali celo nedelujoč.
• Uporabnik je lahko kaznovan zaradi kršitve licenčnih pravil
uporabe.
• Podjetje je lahko podvrženo negativnemu mnenju javnosti, ki lahko
škoduje poslovanju.
33
Študija BSA 2013*
• 43% programov v letu 2013 ni bilo pravilno
licenciranih (42% v letu 2011).
• Prodajna vrednost teh programov je znašala
62.700.000.000$.
• Samo 35% podjetij ima pisna pravila glede
uporabe licenciranih programov.
34
* The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014
Prednosti uporabe licenciranih
programov
• 1% povečanje v uporabi licencirane programske
opreme bi k državnemu proizvodu Slovenije dodalo
približno 64 milijonov USD, podobno povečanje v ravni
uporabe piratske programske opreme pa bi ustvarilo le
15 milijonov USD.
• V povprečju se več kot 80% prednosti zmanjšanja
uporabe piratskih programov prišteje lokalnemu
gospodarstvu.
• Pri vseh državah, vključenih v raziskavo, so bili
gospodarski učinki pravilno licencirane programske
opreme večji, kot učinki uporabe piratske programske
opreme.
35Izjava BSA za javnost, 21. 5. 2013 (http://portal.bsa.org/insead/assets/prs/EMEA/pr_slovenia_slovenian.pdf)
Stopnja piratstva:
Centralna in srednja Evropa
36Vir: The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014
Stopnja piratstva:
Zahodna Evropa
37Vir: The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014
Stopnja piratstva:
Severna Amerika
38Vir: The Compliance Gap, BSA Global Software Survey, junij 2014
Slovenska statistika (1)
39Vir: Tržni inšpektorat RS
Slovenska statistika (2)
40Vir: Tržni inšpektorat RS
Slovenska statistika (3)
41Vir: Tržni inšpektorat RS