Osnovna šola Sečovlje
Sečovlje 78, 6333 Sečovlje www.ossecovlje.si
Publikacija za šolsko leto 2018/19
Avgust, 2018
UVOD
Dragi učenci, spoštovani starši, skrbniki, cenjeni sodelavci!
Pred vami je Publikacija osnovne šole Sečovlje v kateri vam na kratko predstavljamo življenje in
delo v novem šolskem letu.
V šolskem letu 2018/19 bo naš vzgojno – izobraževalni zavod obiskovalo 240 učencev , od tega 219
na matični šoli, 21 učencev pa na Podružnični šoli v Sv.Petru. Šolski prag je letos prestopilo skupaj
34 prvošolcev v treh oddelkih, dva na matični šoli in en kombiniran oddelek na POŠ v Sv. Petru.
Zato še posebej prvošolcem : Srečno na novi poti, poti učenosti!
Vsi, ki delamo z mladimi se zavedamo, da je poleg pridobivanja uporabnega znanja, pomembna
tudi vzgoja za življenje, skrb za pozitivne vrednote, za dobre medsebojne odnose, za pripadnost in
za življenje v skupnosti. Prizadevamo si, da usposabljamo učence za samostojno in odgovorno
ravnanje z okoljem. Hitri razvoj znanosti, tehnike in tehnologije zahteva tudi prilagoditev sodobnih
oblik ter metod učenja in poučevanja, kjer učenci razvijajo različne kompetence. Vse to bomo
uresničevali na vsakem koraku, skozi projekte ter preko obveznega, razširjenega ali
nadstandardnega programa, ki smo ga skupaj skrbno načrtovali.
Vsakemu učencu želimo, da bo optimalno razvil svoje sposobnosti ter mu bo šola varen in prijeten
drugi dom. To nam bo uspelo le z dobrim medsebojnim sodelovanjem učencev, staršev in šole, le-
ta bo svoja vrata odprla tudi za dobro povezovanje z okoljem.
Naj bo novo šolsko leto kot novo skupno potovanje, na katerega smo se dobro pripravili, zato
poiščimo skupne poti do cilja.
Srečno vsem!
Ravnateljica :
Mirela Flego, prof.
3
K A Z A L O VSEBINA STRAN
UVOD 2
KAZALO 3
1. PODATKI O ŠOLI 4
1.1 Ime in sedež šole 4
1.2 Ustanovitelj 4
1.3 Šolski okoliš 4
1.4. Organizacijska shema šole 5
1.5. Prikaz organov upravljanja 7
1.6. Strokovni organi šole 8
2. PREDSTAVITEV PROGRAMA 9
2.1 PREDMETNIK 9
2.2 IZBIRNI PREDMETI 10
2.3 OBLIKE DIFERENCIACIJE 10
2.4 PROGRAM INTERESNIH DEJAVNOSTI 10
2.5 .ŠOLA V NARAVI, TEČAJI 11
2.6 NAČINI PREVERJANJA ZNANJA 11
3. ORGANIZACIJA DELA ŠOLE 13
3.1 ŠOLSKI KOLEDAR 13
3.2 ORGANIZACIJA JUTRANJEGA VARSTVA, PODALJŠANEGA BIVANJA ,
DODATNEGA IN DOPOLNILNEGA POUKA TER IZVAJANJE INDIVIDUALNE IN
SKUPINSKE POMOČI UČENCEM
14
3.3. VARSTVO VOZAČEV 15
3.4. ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA 15
3.5 ŠOLSKA KNJIŽNICA 15
3.6 UČBENIŠKI SKLAD 16
3.7. SODELOVANJE S STARŠI 16
3.8. ŠOLSKA PREHRANA 16
3.9. POSLOVNI ČAS, URADNE URE IN RAZPORED UČNIH UR 17
4. PRAVILA ŠOLSKEGA REDA 18
5. IZVLEČEK IZ HIŠNEGA REDA 36
6. VZGOJNI NAČRT 39
4
1. PODATKI O ŠOLI
Osnovna šola Sečovlje leži na čudoviti lokaciji, na griču Košta v Sečovljah, od koder se nam odpira pogled na vse strani: na zahodu na soline, ki se na našem obzorju dotikajo morja, na vzhodu se dviga hrib Krog, na severu je po terasah raztreseno naselje Parecag, na jugu pa se preko sečoveljske doline in mejne reke Dragonje dviga hrvaški del Istre.
1.1. Ime in sedež šole
OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE, Sečovlje 78, 6333 Sečovlje UPRAVA IN CENTRALNA ŠOLA Tel. 05/671 26 00 http://www.ossecovlje.si [email protected]
KUHINJA Tel. 05/671 26 03 [email protected]
ENOTA VRTEC SEČOVLJE, Sečovlje 78, 6333 Sečovlje Tel. 05/671 26 02 [email protected]
PODRUŽNIČNA ŠOLA IN VRTEC SVETI PETER, Sveti Peter 13, 6333 Sečovlje Tel. 05/671 26 18 (vrtec) 05/671 26 19 (šola) [email protected]
1.2 Ustanovitelj Javni zavod z imenom Osnovna šola Sečovlje je ustanovila Občina Piran, za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja in predšolske vzgoje.
1.3. Šolski okoliš Šolski okoliš Osnovne šole Sečovlje zajema naselja Sečovlje, Parecag, Dragonja, Sveti Peter, Nova vas, Padna ter del naselja Seča. Podružnična šola Sv. Peter zajema naselja Sveti Peter, Nova vas ter Padna. Šolski prevozi učencev Zaradi oddaljenosti od šole, v času trajanja pouka vozijo redne avtobusne linije in šolski avtobusi v smeri proti Piranu in v vasi Sveti Peter, Nova vas, Padna, Dragonja.
5
1.4. Organizacijska shema šole:
STROKOVNI DELAVCI ŠOLE : Razredni pouk :
Ime in priimek strokovnega delavca Razred, oddelek
Marjeta Blagojević 1.a
Sara Herceg 1.b
Jasna Fortuna 2.učiteljica v 1.r.
Irena Rupena 2.a
Sandra Morato 3.a, IP
Mateja Car 3.b
Betka Vatovec Bojanić 4. a
Neli Romanello 5.a, IP
Danijela Matešič 5.b
Polona Počkaj (nadomešča Anastassio K. na porodniški) angleščina 2. – 4.r., NIP
Darja Matelič 1., 2. POŠ Sv Peter
Tjaša Drnovšek italijanščina
Maja Kavšek 3., 4. POŠ Sv. Peter
Janja Štukl OPB, POŠ Sv.Peter
Nina Čurin OPB1, ital. 1.,2.r.
Jerneja Šinigoj OPB2
Karmen Fonda OPB3
Tjaša Drnovšek, Jasna Fortuna OPB4
6
Predmetni pouk :
Ime in priimek strokovnega delavca PREDMET
Urška Kerin, Jernerja Plahuta slovenščina
Ingrid Medoš, Tjaša Drnovšek Italijanščina 3. – 9.r
Barbara Abram, Polona Počkaj angleščina 5. – 9.r
Bojana Morato zgodovina, domovinska in državljanska vzgoja ter etika
Dušan Gabrijel geografija
Simona Kolarič glasbena umetnost 3. – 9.r, likovna umetnost, OPZ,MPZ
Simona Zupan matematika, fizika, IP
Vesna Viltužnik matematika, TIT, IP, NIP, organizator računalniških dejavnosti
Tanja Zadel tehnika in tehnologija (TIT)
Marinela Čapalija naravoslovje, biologija, kemija, gospodinjstvo,
Adi Markač šport , šport za sprostitev,NIP šport, IP
Nataša Horvat nemščina - IP
Barbara Abram angleščina 5. – 9.r.
Andrejka Ozebek likovna umetnost, IP
Šolska svetovalna služba : Mirjana Černetič, univ. dipl.ped. Knjižnica : Marja Mulec Filipčič, univ.dipl.bibliotekarka (nadomešča Barbaro Semolič na porodniški), Logopedsko delo : Nika Hribernik, spec. ped., logoped TEHNIČNO OSEBJE : Hišnik/ voznik: Dino Ruzzier, Edi Zadnik Vzdrževalec računalniške opreme : Edi Zadnik Kuhinja : Ernestina Mavrič, Ana Pečar, Robert Zekanovič, Senada Medić,,Lidija Nadižar, Nesiha Čehić. Čiščenje : Radmila Barišič, Marija Schiulaz, Rada Vrhovac,, Tamara Nestorović, čistilni servis Biljana P.s.p. Tajništvo : Aljoša Bagon – tajnik VIZ VI Neda Zonta s.p. – računovodske storitve
1.5. Prikaz organov upravljanja Šolo upravljajo ravnateljica Mirela Flego, pomočnica ravnateljice za šolo, Ingrid Medoš, pomočnica ravnateljice za vrtec, Tina Stanovnik ter svet šole. Svet šole ima štiriletni mandat, sestavljajo ga trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov šole in trije predstavniki staršev.
7
Svet šole :
o predstavniki ustanovitelja : Klavdija Korenika Mihelj, Jerica Makorič Špeli, Petra Špeh. o predstavniki delavcev šole: Ernestina Mavrič, Ingrid Medoš(do 31.8. 2018), Bojana Rudl, Betka
Vatovec Bojanič, Tina Stanovnik(do 31.8. 2018). o predstavniki staršev: Simon Čendak, Mateja Grbec in Alenka Podbevšek.
Naloge sveta šole :
• predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,
• daje ustanovitelju mnenje in predloge o posameznih vprašanjih,
• sprejema pravila in druge splošne akte, ki jih določajo pravilnik šole in drugi splošni akti,
• sprejema letni delovni načrt šole in poročilo o njegovi izvršitvi,
• obravnava poročilo o vzgojni in izobraževalni problematiki,
• razpisuje volitve predstavnikov v svet šole,
• sprejema zaključni račun šole,
• imenuje in razrešuje ravnatelja,
• opravlja druge naloge, določene z zakonom ali drugimi akti. Ravnatelj:
• načrtuje in vodi delo šole,
• pripravlja program razvoja in predlog letnega delovnega načrta ter je odgovoren za njegovo izvedbo,
• vodi delo učiteljskega zbora,
• obvešča starše o delu šole,
• skrbi za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
• opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Pomočnica ravnatelja opravlja pomoč pri pedagoškem in organizacijskem vodenju šole, nadziranju in zagotavljanju zakonitosti in strokovnosti dela šole ter opravlja naloge, za katere jo pooblasti ravnatelj. Pomočnica nadomešča ravnateljico v času njene odsotnosti. Pomočnica ravnatelja za vrtec opravlja pomoč pri pedagoškem in organizacijskem vodenju vrtca, nadziranju in zagotavljanju zakonitosti in strokovnosti dela vrtca ter opravlja naloge, za katere ga pooblasti ravnatelj. Starši se združujejo v svet staršev, ki je posvetovalni organ, sestavljajo pa ga predstavniki iz posameznih oddelčnih skupnosti v šoli in vrtcu na matični šoli ter na POŠ Sv. Peter. Svet staršev je sestavljen iz predstavnikov staršev vsakega posameznega oddelka šole in vrtca in je organiziran za uresničevanje interesa staršev otrok v vrtcu oz. učencev v šoli. Starši svoje predstavnike volijo na prvem roditeljskem sestanku v šolskem letu. Naloge sveta staršev :
• predlaga nadstandardne programe,
• daje mnenje o predlogu programa razvoja šole in o letnem delovnem načrtu,
• razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno izobraževalni problematiki,
• obravnava pritožbe v zvezi z vzgojno izobraževalnim delom,
• voli predstavnike v svet zavoda,
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
8
1.6. Strokovni organi šole
• učiteljski zbor,
• oddelčni učiteljski zbor,
• strokovni aktivi,
• razredniki. Učiteljski zbor sestavljajo vsi pedagoški delavci šole. Naloge učiteljskega zbora so :
• obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno izobraževalnim delom,
• daje mnenje o letnem delovnem načrtu šole,
• predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
• odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi,
• daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,
• daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja,
• odloča o vzgojnih ukrepih,
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo v posameznem oddelku. Naloge oddelčnega učiteljskega zbora so:
• obravnava vzgojno izobraževalno problematiko v oddelku,
• oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci in s tistimi, ki težje napredujejo,
• odloča o vzgojnih ukrepih,
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Razrednik
• vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka,
• skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev,
• sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo,
• odloča o vzgojnih ukrepih,
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Strokovni aktivi : sestavljajo jih učitelji istega predmeta, predmetnih področij oz. po triletjih. Na šoli delujejo strokovni aktivi za slovenščino, za matematiko, strokovni aktivi za 1., 2. in 3. vzgojno izobraževalno obdobje, aktiv učiteljev za podaljšano bivanje. Naloge strokovnih aktivov:
• obravnavajo problematiko predmeta oz. predmetnega področja,
• usklajujejo merila za ocenjevanje,
• dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno izobraževalnega dela,
• obravnavajo pripombe staršev na ugovore;
• opravljajo druge naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
9
2. PREDSTAVITEV PROGRAMA ŠOLE
OŠ Sečovlje izvaja program 9-letne osnovne šole in sicer osnovnošolsko splošno izobraževanje na narodnostno mešanem območju, na matični šoli v Sečovljah, na podružnični šoli v Sv. Petru ter dejavnost vrtcev in predšolskega izobraževanja v enoti Vrtec v Sečovljah in v podružničnem vrtcu v Svetem Petru.
2.1. Predmetnik
razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred
Predmet ŠTEVILO UR TEDENSKO
SLO 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5
ITD 2 2 2 2 2 2 2 2 2
MAT 4 4 5 5 4 4 4 4 4
TJA 2 2 2 3 4 4 3 3
LVZ 2 2 2 2 2 1 1 1 1
GVZ 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1
DRU 2 3
GEO 1 2 1,5 2
ZGO 1 2 2 2
DIE 1 1
SPO 3 3 3
FIZ 2 2
KEM 2 2
BIO 1,5 2
NAR 2 2
NIT 3 3
TIT 2 1 1
GOS 1 1,5
ŠVZ 3 3 3 3 3 3 2 2 2
IP 1 2/1 2/1 2/1
IP 2 1 1 1
IP 3 1 1 1
OSK 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5
NIP* 2 1 1 1 2/1 2/1
10
2.2. Izbirni predmeti Devetletna OŠ daje učencem v 3. VIO možnost odločanja za izbirne predmete, pri katerih naj bi učenci izrazili svoje lastne interese, sposobnosti ter se pri teh predmetih še posebej dokazali. Učenci so v tem šolskem letu izbrali predmete:
• Šport za sprostitev;
• Šah;
• Likovno snovanje;
• Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
• Nemščina;
• Turistična vzgoja;
• Urejanje besedil;
• Multimedija;
• Računalniška omrežja. Posamezni učenec si izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri, če s tem soglašajo njegovi starši. Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih (v celoti ali le eno uro tedensko). Učenci 4., 5. in 6. razreda lahko izbirajo med neobveznimi izbirnimi predmeti. V šol.l. 2018/19 so izbrali :
• šport,
• računalništvo in
• likovno umetnost. Tudi v šol.l.2018/19 smo ponudili neobvezni izbirni predmet (NIP) tuj jezik – angleščina učencem 1.r. Večina učencev si je NIP izbrala. Na POŠ v Sv. Petru se priključijo učencem 2.r.
2.3. Oblike diferenciacije
Pravilnik o izvajanju diferenciacije določa, da se notranja diferenciacija od 1. do 9. razreda izvaja pri pouku vseh predmetov in pri drugih oblikah organiziranega dela tako, da učitelj v oddelku oz. učni skupini diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti. V šolskem letu 2018/19 se na šoli izvajajo naslednje oblike diferenciacije :
• V 1.triletju se izvaja notranja diferenciacija;
• V 4. in 6. razredu se poleg notranje diferenciacije pri vseh predmetih, izvaja fleksibilna diferenciacija pri SLO, MAT in TJA.
• V 8. razredu so učenci razporejeni v manjše učne skupine (heterogene učne skupine ) pri predmetih MAT, TJA in SLO.
• Učenci v 8.r. so zaradi velikega števila pri športu ter tehniki in tehnologiji, razdeljeni v manjše učne skupine – po spolu.
2.4. Program interesnih dejavnosti Učencem na začetku šolskega leta ponudimo nabor različnih interesnih dejavnosti s področja kulture, športa, tehnike, naravoslovja, umetnosti in drugih področij. Na šoli uspešno delujeta otroški in mladinski pevski zbor, ki jih učenci izbirajo med interesnimi dejavnostmi. Otroški pevski zbor deluje tudi na Podružnični šoli v Sv.Petru. Učenci se vpišejo k interesni dejavnosti na začetku šolskega leta, nato jo obiskujejo celo leto. Večina interesnih dejavnosti se prične izvajati v mesecu oktobru. Interesne dejavnosti vodijo strokovni delavci šole ali zunanji mentorji.
11
2.5. Šola v naravi, tečaji Šola v naravi je organizirana oblika vzgojno-izobraževalnega dela in spada v razširjeni program OŠ.Program šole v naravi omogoča izpolnjevanje ciljev kurikularne prenove in uresničevanje njenih načel. Cilji, ki jih uresničujemo s programom šole v naravi:
• pridobivanje splošno uporabnih znanj in praktičnih veščin za življenje, • oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja, • dopolnjevanje znanja in širjenje tem, ki so del učnega načrta osnovne šole, • spoznavanje določenih vsebin iz naravoslovja, družboslovja, športa, kulture in življenja v
naravi z aktivnim vključevanjem v dejavnosti, • socializacija posameznika in skupine, vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje
drugačnosti, razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi, • razvijanje odgovornosti za lastno varnost in zdravje, • drugo.
Tudi v šol.l. 2018/19 načrtujemo šolo v naravi (ŠVN) za učence od 1. do 5.razreda in v 7. r.. Učenci od 1. do 3. r. gredo na tridnevno pomladansko ŠVN, učenci 4. in 5.r. gredo na petdnevno zimsko ŠVN z učenjem alpskega smučanja, učenci 7. r gredo na petdnevno jesensko ŠVN. Tečaj plavanja obvezno organiziramo za učence 3. razreda, za ostale razrede pa glede na interes staršev. Učenci 5. razreda imajo možnost opravljati kolesarski izpit. Teoretični in praktični del izpita izvaja koordinatorica za prometno vzgojo na šoli.
2.6. Načini preverjanja znanja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli je začel veljati aprila 2013 in se je začel uporabljati 1. septembra 2013. Pomembnejši členi Pravilnika : 3. člen(preverjanje in ocenjevanje znanja) - S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju znanja. Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu obravnave učnih načrtov. Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega cilje oziroma standarde znanja ter se opravi po obravnavi učnih načrtov in po preverjanju znanja. 7. člen(pravica do vpogleda v učenčeve izdelke in ocene) -Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne izdelke, ocene vpiše v redovalnico, pisne izdelke pa izroči učencem za informacijo staršem. Učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše učenca seznani z učenčevimi ocenami. Starši imajo pravico do vpogleda v izdelke in ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka. 8. člen(ocenjevanje znanja po razredih) V 1. in 2. razredu osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, od 3. do 9. razreda pa s številčnimi ocenami. 11. člen(ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih) Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse obdobje, ko se predmet izvaja. Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Če se predmet, za katerega je s predmetnikom določeno manj kot dve uri tedensko, izvaja strnjeno (fleksibilni predmetnik), se znanje učenca oceni najmanj dvakrat. Pri predmetih, za katere so s predmetnikom določene več kot dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj šestkrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. 12. člen(ocenjevanje pisnih izdelkov) Učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan.
12
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja v skladu s 13. členom tega pravilnika. V tem primeru učenec ne sme pisati pisnih izdelkov tri dni zaporedoma. O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenec seznanjen vsaj pet delovnih dni prej. Pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenec ne piše izdelkov za oceno, razen v primeru iz 13. člena tega pravilnika. 16. člen(zaključna ocena) Zaključno oceno posameznega predmeta oblikuje učitelj ob koncu pouka tega predmeta v šolskem letu oziroma ob koncu pouka posameznega predmeta, ki se izvaja strnjeno in ne traja do konca pouka v šolskem letu (v nadaljevanju: fleksibilni predmetnik). V 1. in 2. razredu učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Od 3. do 9. razreda učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno številčno oceno, s katero oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in pri tem upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom. 19. člen(obveščanje med šolskim letom) Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah, zapisanih v redovalnici. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je v 1. razredu obvestilo o pridobljenih učenčevih ocenah med šolskim letom lahko tudi samo ustno. Če razrednik staršev o učenčevih ocenah ne more seznaniti ustno, jih obvesti pisno. Učenec ob koncu pouka posameznih predmetov med šolskim letom (fleksibilni predmetnik) dobi obvestilo o zaključnih ocenah pri teh predmetih. Če ima učenec pravico opravljati popravni oziroma predmetni izpit, ga
opravlja po prejemu navedenega obvestila in v skladu s 30. členom tega pravilnika. 20. člen(obveščanje ob koncu pouka) Učenec ob koncu pouka v šolskem letu dobi spričevalo z zaključnimi ocenami za posamezne predmete. Učenec, ki ima pravico opravljati popravni oziroma predmetni izpit, dobi obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu. V 1. in 2. razredu šola učencu izda spričevalo z opisnimi ocenami, od 3. do 9. razreda pa spričevalo s številčnimi ocenami. Osnovna šola učencu, ki se izobražuje na domu, izda spričevalo. 21. člen (napredovanje) Učenci v prvem in drugem obdobju praviloma napredujejo. Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov. 22. člen (ponavljanje v soglasju s starši) Učenec lahko zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v soglasju s starši. 23. člen (ponavljanje brez soglasja staršev v prvem in drugem obdobju) Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. 24. člen(ponavljanje v tretjem obdobju) Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja. Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred. Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, iz katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Če učenec izpitov ne opravi uspešno, lahko ponavlja 9. razred. 25. člen(odločitev o ponavljanju) Odločitev o ponavljanju učencev sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu Zakona o osnovni šoli. Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno. Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže. Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Komisija pregleda obrazložen predlog za ponavljanje ter dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje učenca in se po pregledu odloči o ustreznosti odločitve učiteljskega zbora. Odločitev komisije je dokončna.
O odločitvi komisije šola starše ter učenca obvesti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora. 26. člen(hitrejše napredovanje) Učencu, ki dosega nadpovprečne rezultate v znanju, osnovna šola na predlog staršev omogoči, da prej kot v devetih letih konča osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolni osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju odloča učiteljski zbor. Predlog za hitrejše napredovanje učencev lahko podajo tudi učitelji ali šolska svetovalna služba. V tem primeru je k predlogu pred odločanjem učiteljskega zbora potrebno pridobiti soglasje staršev.
13
Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov. Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo. 27. člen(neocenjenost učenca) Učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne more obiskovati pouka, je lahko neocenjen iz vseh ali iz posameznih predmetov. Če je učenec iz prejšnjega odstavka neocenjen v celem ocenjevalnem obdobju ali v delu ocenjevalnega obdobja, se mu za manjkajoči del snovi v dogovoru z njegovimi starši prilagodi načine in roke za ocenjevanje znanja ter število ocen. O prilagoditvah odloči oddelčni učiteljski zbor. Če je učenec neocenjen ob koncu pouka posameznega predmeta, lahko do konca šolskega leta opravlja izpit iz tega predmeta (predmetni izpit).
3. ORGANIZACIJA DELA ŠOLE
3.1. Šolski koledar za leto 2018/19 Šolsko leto se začne v ponedeljek, 3. septembra in konča 31. avgusta. V tem šolskem letu bomo imeli tri(3) delovne sobote in sicer 29. septembra 2018, 1. decembra 2018 in 11. maja 2019. Vzgojno-izobraževalno delo po obveznem predmetniku (v nadaljevanju: pouk) osnovna šola izvaja v dveh ocenjevalnih obdobjih: – prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra do 31. januarja, – drugo ocenjevalno obdobje traja od 1. februarja do 24. junija, razen za učence devetega razreda, za katere traja do 15. junija. Pomembnejši datumi: datum obrazložitev
3. september 2018 začetek pouka
28. september 2018 srečanje pobratenih šol/občin v Piranu
29.september 2018 delovna sobota
26. oktober 2018 komemoracija pred dnevom spomina na mrtve
29., 30.10 2018 jesenske počitnice
31.oktober 2018 dan reformacije
1.november 2018 dan spomina na mrtve
2. november 2018 jesenske počitnice
1.december 2018 delovna sobota – dobrodelna tržnica
21.december 2018 proslava pred dnevom samostojnosti in enotnosti
24.december 2018 pouka prosto
25.december 2018 božič
26.december 2018 dan samostojnosti in enotnosti
27.- 31.december 2018 novoletne počitnice
1.januar 2019 novo leto
2.januar 2019 novo leto
31.januar 2019 pouk in zaključek 1. ocenjevalnega obdobja
7. februar 2019 pouk in proslava pred slovenskim kulturnim praznikom
8.februar 2019 slovenski kulturni praznik
15. in 16.februar 2019 informativna dneva za vpis v srednje šole
25.2. –1. 3. 2019 zimske počitnice
14
22. april 2019 velikonočni ponedeljek
27.april 2019 dan upora proti okupatorju
29., 30. 4. , 3.5. 2019 prvomajske počitnice
1. in 2.maj 2019 praznik dela
3.maj 2019 pouka prosto (nad. 11.5. 2019)
11.maj 2019 delovna sobota
14.junij 2019 zaključek ocenj. obdobja za 9.r.; razdelitev spričeval
24. junij 2019 pouk in proslava pred dnevom državnosti
24.junij 2019 zaključek 2. oc. obd.za uč. 1.−8. r.; razdelitev spričeval in obvestil;
Izpitni roki za predmetne in popravne izpite:
17. junij – 1. julij 2019 1. rok za učence 9.r.
26. junij – 9. julij 2019 1. rok za učence 1. – 8. r.
19. avgust – 30. avgust 2019 2. rok za učence 1. – 9. r.
Roki za ocenjevanje znanja učencev, ki se izobražujejo na domu:
6. maj – 14. junij 2019 1. rok za učence 9. r.
6. maj – 24. junij 2019 1. rok za učence 1. - 8. r.
19. avgust – 30. avgust 2019 2. rok za učence1. - 9. r.
3.2. Organizacija jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, dodatnega in dopolnilnega pouka ter individualne in skupinske pomoči učencem Jutranje varstvo Organizirano je za učence 1. razreda. Učenci ostalih razredov, ki imajo preduro ob 7.30 prihajajo z avtobusom ob 7.20, ostali ob 8.00 in lahko vstopijo v šolsko avlo. Dežurni učitelj nadzira upoštevanje hišnega reda. Če učenec potrebuje jutranje varstvo pred 8.00, ga starši prijavijo v organizirano jutranje varstvo, ki je plačljivo v skladu s sprejetim dogovorom med šolami v piranski občini. Brezplačno je le za učence 1.razreda.
Podaljšano bivanje Je oblika vzgojno izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po pouku in je namenjena učencem od 1. do 5.razreda. V podaljšano bivanje se učenci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev in v okviru pravil, ki jih določa šola. Podaljšano bivanje je strokovno vodeno in vsebuje naslednje elemente:
- samostojno učenje, - sprostitvena dejavnost, - ustvarjalno preživljanje prostega časa in - organiziran čas za prehrano.
Podaljšano bivanje na matični in na podružnični šoli traja od 12.00 do 16.00 ure. Od 16. do 16.30 je na matični šoli dežurstvo za učence 1.r.
15
Dodatni in dopolnilni pouk Dodatni pouk organiziramo za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja. Pri dodatnem pouku učno snov poglabljajo, nadgrajujejo, raziskujejo, se pripravljajo na tekmovanja. Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki potrebujejo pomoč pri učenju. Obiskujejo ga lahko celo leto ali občasno, po potrebi. O obisku dodatnega in dopolnilnega pouka vodi učitelj evidenco.
Individualna in skupinska pomoč Izvajajo jo strokovni delavci iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, OŠ Elvire Vatovec Strunjan ter strokovni delavci OŠ Sečovlje.
3.3. Varstvo vozačev Učenci, ki se vozijo v šolo in domov z avtobusom imajo organizirano varstvo z nadzorom dežurnega učitelja. Učenci odidejo domov s prvim možnim avtobusnim prevozom.Ostali učenci gredo takoj po pouku domov. Na POŠ Sv.Peter so učenci, ki se vozijo z avtobusom, vključeni v podaljšano
bivanje.
3.4. Šolska svetovalna služba Svetovalna služba v šoli pomaga in sodeluje z osnovnim namenom, da bi bili vsi posamezni udeleženci v šoli in vzgojno-izobraževalna ustanova kot celota čim bolj uspešni pri uresničevanju vzgojno-izobraževalnih ciljev. Področja dela šolske svetovalne službe so :
- izboljšanje kvalitete učenja in poučevanja, - šolska kultura, klima, red, - svetovalno in posvetovalno delo z učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi
ustanovami, - delo na področju socialno – ekonomskih stisk, - poklicno usmerjanje, - učna pomoč učencem s posebnimi potrebami; - drugo.
3.5. Šolska knjižnica
V preteklem šolskem letu smo pridobili nove prostore knjižnice, ki je prostorna in sončna. Šolska knjižnica je zelo dobro opremljena v vseh enotah. Na razpolago so leposlovne in strokovne knjige ter drugo gradivo za učence in učitelje. Knjižničarka poleg izposoje, nabave in obdelave gradiv izvaja tudi bibliopedagoško delo z oddelki in skupinami ter opravljanje bralne značke za učence 3.triletja.
16
3.6. Učbeniški sklad
Učenci si iz učbeniškega sklada brezplačno izposojajo komplete učbenikov za posamezni razred. Skrbnica učbeniškega sklada je knjižničarka. Učenci morajo z izposojenim gradivom skrbno ravnati. Za uničeno ali poškodovano gradivo morajo poravnati škodo ali kupiti novo gradivo v skladu s pravilnikom. Učenci 1. razreda prejmejo brezplačno
učbenike in delovne zvezke, ki jih izbere šola za posamezno šolsko leto.
3.7. Sodelovanje s starši
Sodelovanje s starši poteka na formalni ravni v obliki govorilnih ur, roditeljskih sestankov in individualnih govorilnih ur učiteljev. Poleg tega sodelujejo starši na neformalnih oblikah, na različnih delavnicah, predavanjih, srečanjih, ki jih organizira šola ali posamezni učitelj. Starši aktivno sodelujejo tudi kot predstavniki v svetu staršev in svetu šole ter v posameznih komisijah ali delovnih skupinah (npr. za prehrano, za prometno varnost …). Roditeljski sestanki Vsak oddelek ima vsaj tri roditeljske sestanke, poleg tega pa organiziramo Šolo za starše z zunanjimi strokovnjaki (predavanja, delavnice). V šol.l. 2017/18 bomo imeli skupno predavanje za starše v mesecu septembru.
Govorilne ure Popoldanske govorilne ure bodo vsak drugi delovni torek v mesecu, razen v mesecih septembru in juniju. Na podružnični šoli v Svetem Petru bodo govorilne ure enkrat mesečno v dogovoru s starši. Dopoldanske govorilne ure bodo v tednu, ko so govorilne ure tudi dopoldan. Datumi so objavljeni na spletni strani šole.
3.8. Šolska prehrana
Šolsko prehrano ureja Zakon o šolski prehrani. (Ur. l. RS št.
3/2013). Poleg zakona podrobneje urejajo šolsko prehrano Pravila o
šolski prehrani. Na šoli deluje komisija za prehrano, ki preverja
zadovoljstvo uporabnikov. Jedilniki so objavljeni v prostorih šole in
vrtca ter na spletni strani šole.
17
Organizacija
Šola organizira prehrano v dneh, ko poteka pouk za vse učence, ki se nanjo prijavijo. Kot dodatno
ponudbo šola organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldanski malico; Na šolsko prehrano se starši
predhodno pisno prijavijo. Na šoli se vodi evidenca pisnih prijav na prehrano.
S prijavo na šolsko prehrano nastopi obveznost učenca oziroma njegovih staršev, da spoštujejo
pravila, plačajo prevzete in nepravočasno odjavljene obroke, obroke pravočasno odjavljajo in
plačajo polno ceno obroka, če le-ta ni pravočasno odjavljen.
Starši, skrbniki ali druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi, lahko posamezni obrok odjavijo (npr.
če otrok zboli itd.).
Ravnatelj imenuje skupino za prehrano, ki jo sestavljajo: vodja šolske prehrane, šolska svetovalna
delavka, strokovna delavca razredne stopnje oz. predmetne stopnje in predstavnik staršev na
predlog sveta staršev.
Subvencioniranje šolske prehrane
Starši na šoli oddate le prijavo na šolsko prehrano.
Upravičenost do subvencionirane prehrane se bo ugotavljala na podlagi uvrstitve v dohodkovni
razred v odločbi o otroškem dodatku na pristojnem centru za socialno delo. Te podatek bo šola
dobila od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Višina subvencije in upravičenost do subvencije
Višina subvencije malice in kosila ostaja enaka. Subvencija malice oz. brezplačna malica pripada
tistim učencem, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni
dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 % neto povprečne
plače v Republiki Sloveniji. Subvencija pripada v višini cene malice.
Do polne subvencije oziroma brezplačne malice so upravičeni tudi učenci, ki so nameščeni v
rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi v rejniško družino in učenci, ki so prosilci za azil.
Subvencija kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih
povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 18 %
neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Učencem pripada polna subvencija za kosilo oz.
brezplačno kosilo. Do polne subvencije oziroma brezplačnega kosila so upravičeni tudi učenci, ki
so nameščeni v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi v rejniško družino.
Poleg omenjenih obrokov smo na šoli vključeni v evropski projekt razdeljevanja
sadja in mleka – Šolska shema. Namen projekta je ponuditi učencem mleko in mlečne izdelke, povečati nizko porabo sadja in zelenjave pri otrocih, zmanjšati
število otrok s prekomerno težo in debelostjo, zmanjšati tveganje za nastanekbolezni sodobnega časa (sladkorna bolezen, srčnožilne bolezni, rak…).
18
3.9. Poslovni čas, uradne ure in razpored učnih ur
Poslovni čas šole
Šola posluje od ponedeljka do petka in sicer :
Jutranje varstvo 6.20 – 8.20
Redni pouk 8.20 – 14.30
Podaljšano bivanje, varstvo 12.00 – 16.30
Popoldanske dejavnosti v interesu šole 13. 40 – 16. 00
Popoldanske dejavnosti v organizaciji zunanjih najemnikov 16.00 – 21.30 Uradne ure so namenjene poslovanju z uporabniki storitev in se odvijajo praviloma v okviru poslovnega časa šole. Šola ima uradne ure vsak dan med 8.00 in 14.30. Glede na naravo dela in vrsto nalog imajo pedagoški delavci določen čas za sodelovanje s starši : skupne ali individualne govorilne ure, roditeljski sestanki, druge oblike dela s starši. Razpored učnih ur in odmorov : Vsi učenci imajo pouk v eni izmeni. Pouk se začne ob 8.20, podaljšano bivanje pa ob 12.00.Učenci imajo lahko pouk ali druge dejavnosti tudi ob 7.30 kot preduro.
URA OD DO
predura 730 815
1. ura 820 905
2. ura
910 955
odmor za malico
955 1015
3.ura 1015 1100
rekreativni odmor 1100 1115
4. ura 1115 1200
5. ura 1205 1250
6. ura 1255 1340
7. ura 1345 1430
19
4.. PPRRAAVVIILLAA ŠŠOOLLSSKKEEGGAA RREEDDAA
V Publikaciji za šol. l. 2018/19 objavljamo Pravila, ki so še v veljavi, čeprav so prav sedaj v zaključni fazi spreminjanja in dopolnjevanja. Ko bodo dokončno sprejeta tudi na strokovnih organih šole in na svetu zavoda, bodo objavljena na spletni strani šole.
SPLOŠNE DOLOČBE Na osnovi vzgojnega načrta šole in v sodelovanju strokovnih delavcev šole, učencev in staršev je šola natančneje opredelila in določila:
➢ dolžnosti in odgovornosti učencev, ➢ načine zagotavljanja varnosti, ➢ pravila obnašanja in ravnanja, ➢ vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, ➢ organiziranost učencev, ➢ opravičevanje odsotnosti ter ➢ sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.
Poleg določil iz vzgojnega načrta šole se pri uporabi in izvajanju upoštevajo določila temeljne zakonodaje: ➢ Zakon o osnovni šoli, ➢ Zakon o vrtcih, ➢ Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ➢ Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ➢ Zakon o delovnih razmerjih, ➢ Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, ➢ Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, ➢ Zakon o varstvu osebnih podatkov, ➢ Zakon o varstvu pred požarom, ➢ Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ➢ Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter s tem v zvezi sprejeti predpisi in interni akti šole.
➢ spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole ter ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti,
človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola drugih učencev in delavcev šole, ➢ v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti drugih učencev in
delavcev šole, ➢ v primeru lastne ogroženosti ali ogroženosti drugega takoj obvesti strokovne delavce šole, ➢ varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev, zaposlenih in zunanjih delavcev šole ter
teh namerno ne poškoduje, ➢ učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu, ➢ ima odgovoren odnos do sebe, drugih in okolja, ➢ sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice ter ima spoštljiv odnos do narave, ➢ prispeva k urejenosti, čistoči, disciplini in prijetnem počutju na šoli, ➢ skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti drugih, ➢ redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ➢ izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti, ➢ sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev, ➢ primerno zastopa šolo pri vseh oblikah, ki jih šola organizira, ➢ izpolni osnovnošolsko obveznost (9 let šolanja).
D OLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCA ➢
Spoštuje hišni red in pravila šolskega reda,
20
Dolžnosti in odgovornosti so opredeljene z vzgojnim načrtom šole ter sprejetimi predpisi. Ta pravila se smiselno uporabljajo tudi za učence s posebnimi potrebami, če z vzgojnim oziroma izobraževalnim programom ni drugače določeno.
NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI Za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja nad in med učenci šola izvaja: 1. Preventivne ukrepe:
• zagotavlja varnost v šolskem prostoru (v poslopju šole in njeni okolici) v skladu z veljavnimi normativi in standardi,
• svetuje in usposablja učence za varno uporabo pripomočkov, naprav in opreme,
• prepoveduje uporabo nedovoljenih naprav in pripomočkov,
• preprečuje učencem dostop do nevarnih snovi in naprav,
• zagotavlja, da so objekti, učila, oprema, stroji in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter zagotavlja varno izvajanje dejavnosti,
• varuje osebne podatke,
• zagotavlja ustrezno število spremljevalcev na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih dnevih ter tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja ipd. v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter navodili za izvajanje učnih načrtov,
• zagotavlja učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice,
• seznanja učence in starše z načrtom varnih poti,
• usposablja delavce za varno delo ter uporabo zaščitnih in varnostnih pripomočkov v skladu s Pravilnikom o osebni varovalni opremi,
• upošteva navodila in Požarni red,
• izvaja vaje evakuacije za primer nevarnosti (po Načrtu evakuacije),
• zagotavlja preventivne zdravstvene zaščite (omarice prve pomoči z zagotovljenim sanitetnim materialom v skladu s pravilnikom …).
2. Aktivne ukrepe:
• Dežurstvo učiteljev v prostorih in na šolskih površinah,
• nadzira vstop obiskovalcev šole,
• zagotovi jutranje varstvo in varstvo vozačev ter varstvo med prostimi urami (npr. za učne skupine),
• ukrepa v primeru slabega počutja učenca, nezgod in epidemij,
• zagotavlja, da v skupnih šolskih prostorih ni več oseb, kot je predvideno glede na prostor,
• določi čas in načine uporabe igrišč in drugih zunanjih površin šole,
• opredeli način prihoda in odhoda učencev v šolo,
• oblikuje oddelke in skupine učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi,
• vključuje učence v tečaj za vožnjo s kolesi in opravljanje kolesarskega izpita,
• izvaja različne dejavnosti z namenom, da varujemo učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, namernim poniževanjem, diskriminacijo in nagovarjanjem k neetičnim dejanjem.
Ne glede na določbo osme alineje te točke lahko šola občasno organizira vzgojno-izobraževalno delo v posebej oblikovanih skupinah učencev z namenom, da se učencem zagotovi varnost oziroma nemoten pouk. 3. Posebno varstvo učencev Šola mora varovati učence pred:
• kakršno koli obliko nasilja (nična toleranca do nasilja),
• nestrpnostjo,
• izsiljevanjem,
• nadlegovanjem,
21
• trpinčenjem,
• zatiranjem,
• diskriminacijo,
• nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,
in pred tem, da bi jih:
• namerno poniževali drugi učenci,
• delavci šole in
• druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor.
Odgovornost šole v šolskem prostoru velja za čas, ko poteka vzgojno-izobraževalni proces in druge organizirane dejavnosti. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA 1. PRAVILA OBNAŠANJA V vseh medsebojnih stikih smo vsi dolžni upoštevati temeljna pravila bontona ter šolske in razredne dogovore. Imeti moramo strpen, prijazen, vljuden in spoštljiv odnos do sošolcev, delavcev in obiskovalcev.
Pravila lepega vedenja, spoštljivega odnosa do ljudi in stvari veljajo za šolsko poslopje, druge šolske površine in vse druge kraje, kjer poteka vzgojno-izobraževalno delo.
Učenci in delavci šole so dolžni:
• uresničevati cilje in programe šole,
• skrbeti za urejenost, čistočo, disciplino in prijetno počutje v šoli,
• zagotoviti varnost udeležencev v vzgojno-izobraževalnem procesu,
• preprečevati škodo ipd.
Učenci so dolžni:
• upoštevati hišni red, sprejeta navodila oziroma opozorila razrednikov, dežurnih učiteljev ter ostalih delavcev šole,
• prinašati predpisana oziroma zahtevana učila in učne pripomočke k pouku in drugim oblikam vzgojno-izobraževalnega dela,
• pokazati vsebine šolske torbe na posebno zahtevo učitelja. 2. PRAVILA RAVNANJA 2.1 Dostop v šolske prostore
Vhodna vrata v šolske prostore so zaklenjena. Na vratih je domofon, ki omogoča nadzor nad vstopom.
• Vhod v šolo 2 in 3 (pritličje) je namenjen učencem 1. triletja, učencem, ki obiskujejo jutranje varstvo ali podaljšano bivanje, staršem oz. spremljevalcem in zaposlenim. Vhod je odprt od 6.20 do 8.15, vendar nadzorovan. Odklene ga učiteljica, ki izvaja program jutranjega varstva ali hišnik. Učenci, ki zamudijo k pouku gredo skozi glavni vhod.
• Vhod v šolo 1 (glavni vhod) - namenjen je vstopu v šolo učencem od 4. - 9. razreda, njihovim staršem, zaposlenim, drugim uporabnikom in obiskovalcem. Vhod je odprt od 7.20 do 7.30 za preduro ter od 8. 00 do 8.20. Izven tega časa je za vstop v šolske prostore potrebno pozvoniti.
• Vhod v kuhinjo lahko uporablja samo kuhinjsko osebje šole.
• Vhod v jedilnico lahko uporabljajo: osebje šole, učenci in učitelji italijanske šole ter zunanji obiskovalci po predhodnem dogovoru z ravnateljico šole.
2.2 Prihajanje učencev in izvajalcev programov v šolo
22
• Učenci morajo priti v šolo pravočasno in najmanj 10 minut pred določenim časom za pričetek pouka oz. programa. Ob prihodu v šolo se v garderobi preobujejo v copate, pospravijo svojo obleko in čevlje ter mirno počakajo na začetek pouka. Vozači pridejo v šolo glede na prihod avtobusa in so do pričetka pouka v spodnji avli pod nadzorom učitelja.
2.3 Odpiranje učilnic
• Učenci morajo počakati učitelja pred začetkom šolske ure pred učilnico, v kateri bo potekal vzgojno-izobraževalni proces.
• Učilnice odpirajo učitelji. Zagotoviti morajo, da se pouk prične točno po urniku. 2.4 Prihajanje učencev v šolo
• Na poti v šolo in iz nje učenci upoštevajo pravila prometne varnosti in Načrt varnih šolskih poti. Učence 1. razreda v šolo in iz nje obvezno spremljajo starši oz. druga oseba, ki so jo za to pooblastili starši in o tem pisno obvestili šolo.
• V šolo prihajajo učenci ob določeni uri, razen učencev, ki so vključeni v jutranje varstvo in učenci vozači. Ob prihodu v šolo se učenci v garderobi preobujejo v copate in odložijo oblačila.
• Učenci, ki se v šolo pripeljejo s kolesom, morajo imeti opravljen kolesarski izpit in po predpisih opremljeno kolo. Učenci kolesa parkirajo na določenem mestu za kolesa. Šola za kolesa ne prevzema odgovornosti.
• Vstop v šolske prostore (tudi v garderobo) je z rolerji, skiroji, kotalkami ali drugo obutvijo s koleščki, prepovedan. Če učenec v šolo pride tako, mora imeti s seboj obutev, ker se del pouka lahko izvaja tudi v okolici šole.
2.5 Odhajanje učencev iz šole
• Po zadnji uri pouka oz. drugih dejavnostih učenci zapustijo šolske prostore in odidejo domov. Zadrževanje v šolskih prostorih ali v garderobah po končanem pouku ali drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih ni dovoljeno.
• Zadrževanje v šoli po končanem pouku je dovoljeno samo učencem, vključenim v organizirano varstvo, učencem vozačem, obiskovalcem popoldanske učne pomoči, obiskovalcem popoldanskih interesnih dejavnosti ali drugih, v šoli dogovorjenih dejavnosti.
• Sezname učencev, vključenih v organizirano varstvo, pripravijo razredniki.
• Učenci lahko zapustijo šolski prostor samo iz opravičenih razlogov, kot so: o odhod k zdravniku, ortodontu ali na željo staršev, ki to pisno naznanijo. Odhod učenec napove
razredniku oz. učitelju, ki ga poučuje tisto uro, o drugi odhodi učencev v času pouka zaradi tekmovanj, nastopov ipd. v naprej napovejo mentorji z
obvestilom in seznamom učencev na oglasni deski v zbornici šole, obenem predajo seznam tudi razrednikom.
2.6 Izjemni odhodi učencev med poukom
• Učenec lahko izjemoma zapusti šolo v času pouka, če za odhod pisno ali ustno zaprosijo starši.
• V primeru, da ima učenec v šoli zdravstvene težave (vročina, slabost, bruhanje ipd.) ali se poškoduje, mora razrednik, učitelj ali drugi strokovni delavec, ki ima učenca pri pouku, o stanju učenca obvestiti šolsko svetovalno delavko in ravnatelja/-ico.
• Šolska svetovalna delavka in ravnatelj/-ica obvestita starše, s katerimi se dogovori o času in načinu odhoda učenca domov.
• Učenci 1. razreda tudi v izjemnih primerih ne smejo oditi iz šole sami, ampak obvezno v spremstvu staršev ali s strani staršev pooblaščene osebe.
• Izjemen odhod učenca iz šole se vpiše v dnevnik v rubriki odsotnosti učencev. Učitelj vpiše vzrok odhoda učenca iz šole in dogovor s starši o tem, kdaj in kako učenec odide iz šole.
2.7 Vstop v šolo v popoldanskem času – interesne dejavnosti
• V popoldanskem času odklepa vrata mentor interesne dejavnosti, h kateri je učenec namenjen.
• Mentor interesne dejavnosti na koncu poskrbi, da učenci zapustijo šolsko stavbo. Enako velja za najemnike šolskih prostorov.
• Učenci se preobujejo v šolske copate.
2.8 Gibanje staršev, obiskovalcev in najemnikov prostorov po šolski zgradbi
• Gibanje staršev, obiskovalcev in najemnikov prostorov po šolskih zgradbah je omejeno.
23
• V učilnice lahko vstopijo straši in obiskovalci samo z dovoljenjem ravnatelja/-ice.
• Zaradi varnosti lahko ravnatelj/-ica gibanje dodatno omeji s posebnim sklepom. Najemniki uporabljajo s pogodbo določene prostore samo v dogovorjenem času. 2.9 Pouk
• Učitelj je dolžan točno začeti in končati učno uro. Če učitelj zamudi več kot 5 minut, je reditelj dolžan sporočiti njegovo odsotnost vodstvu šole, ki bo organiziralo nadomeščanje.
• Učenci na začetku ure vstanejo. Na ta način učitelja pozdravijo in se umirijo.
• Učitelj na začetku ure izpolni in uredi dokumentacijo dela oddelka, med drugim preveri prisotnost učencev pri pouku.
• Med poukom učenci sedijo na svojem prostoru, poslušajo razlago in aktivno sodelujejo pri različnih učnih oblikah; po končanem delu pospravijo za seboj.
• Med urami pouka ni dovoljeno žvečiti.
• Med poukom in v podaljšanem bivanju ni dovoljena uporaba mobilnega telefona (ali osebne avdionaprave).
• Med poukom učenci praviloma ne odhajajo iz učilnice. V tem času so učenci dolžni upoštevati dogovore o disciplini. Zaradi reševanja vedenjske problematike lahko učitelj pošlje učenca, ki ima težave, k svetovalni delavki ali vodstvu šole.
• Učenci ob koncu učne ure zapustijo učilnico šele, ko jim to dovoli učitelj. 2.10 Varnost med odmori
• V ugodnem vremenu gredo učenci na prosto. Dežurni učitelj mora biti obvezno prisoten ves čas aktivnega odmora in mora imeti pregled in kontrolo ter možnost takojšnega posredovanja pri učencih.
• Na vadbenem, igralnem prostoru naj bo takšno število učencev oz. otrok, ki omogoča normalno in varno igro.
• Uporabljajo naj se pripomočki, primerni starosti, sposobnostim in znanju učencev. Upošteva se terenske pogoje.
• Pred uporabo mora dežurni učitelj pregledati orodje oziroma igrala, če slučajno niso poškodovana in bi lahko povzročila nesrečo.
• Med odmori mora biti dežurni učitelj pozoren na morebitne dejavnike, ki bi lahko povzročili nesrečo in jih mora sproti odstranjevati.
• V času odmorov se ne sklicujejo sestanki učiteljev.
• Učenci se v nobenem primeru ne smejo samovoljno oddaljevati in zapuščati skupine ter dogovorjenega prostora.
2.11 Varstvo vozačev
• V času varstva vozačev se učenci lahko zadržujejo le pred šolo, v primeru slabega vremena v učilnici.
• Učenci so dolžni upoštevati navodila učiteljev.
• Učenci so dolžni opozoriti učitelje na dogajanje, ki ni v skladu s hišnim redom šole. Dežurne učitelje ali vodstvo šole obvestijo tudi v primeru, če se na šoli dogaja kaj neobičajnega.
• Prepovedano je zapuščanje šolskega prostora v času pouka ali varstva (odhajanje v trgovino ipd.).
• Dežurni učitelj nadzoruje vstopanje v avtobuse pred šolo.
• Učenci v podaljšanem bivanju odidejo domov v spremstvu staršev oziroma skrbnikov (sami le s pisnim privoljenjem staršev).
2.12 Ukrepanje v primeru poškodb ali slabega počutja učenca
• Vsak delavec šole je dolžan takoj ukrepati, ko opazi ali je obveščen o poškodbi ali slabem počutju učenca.
• Učenca je potrebno namestiti na varno mesto in zagotoviti, da ni sam. Delavec je dolžan o poškodbi ali slabem počutju učenca obvestiti tajništvo šole, svetovalno službo ali vodstvo šole, ki obvesti starše, da pridejo po otroka.
• V primeru težje poškodbe, zelo slabega počutja, bolezenskega stanja ali v primeru, da se ne da oceniti resnosti poškodbe ali stanja, je potrebno poklicati zdravnika. V primeru, da se zdravnik ne more takoj odzvati na klic, je potrebno poklicati reševalno postajo. V obeh primerih je potrebno takoj obvestiti starše.
• Če je poškodba posledica nasilnega dejanja ali nesreče (padec z višine ipd.), je šola dolžna o tem obvestiti tudi policijo. V tem primeru je potrebno sestaviti zapisnik in ga oddati v tajništvu šole.
2.13 Spoštovanje šolske in tuje lastnine
24
• Za svoje stvari skrbijo in odgovarjajo učenci sami.
• V šolskih prostorih in pri izvenšolskih dejavnostih, ki jih organizira šola, učenci varujejo in spoštujejo svojo, tujo in šolsko lastnino.
• Denarja, dragocenosti in predmetov, ki ne sodijo v šolo, naj učenci ne nosijo s seboj.
• Če učenci opazijo poškodbe na šolski opremi ali drugih pripomočkih, o tem obvestijo učitelje.
• Če učenci namerno povzročijo škodo na šolski opremi ali tuji lastnini, morajo nastalo denarno škodo odpraviti/povrniti njihovi starši/skrbniki.
2.14 Druge omejitve in zahteve za zagotavljanje varnosti
• V šolo ni dovoljeno: o prinašati in v njej uporabljati nevarnih predmetov, o prinašati in v njej uporabljati drugih predmetov, ki jih učenec v šoli ne potrebuje.
• V poslopju šole in na šolskih površinah ni dovoljeno kajenje, posedovanje ali uživanje alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. Enako velja za druge oblike šolskega dela: šolo v naravi, ekskurzije ...
• V šolo je prepovedano prinašati in tam uporabljati tudi druge snovi, ki so neprimerne ali škodljive za otrokovo zdravje in razvoj (npr. energetske pijače).
• Učitelj lahko učencu začasno odvzame predmete ali snovi, ki ne sodijo v šolo, še posebej, če z njimi moti pouk ali z njimi ogroža svojo varnost in varnost drugih.
• Učitelj, po svoji presoji, po pouku učencu vrne predmet ali pa ga odda v tajništvo ter o dogodku obvesti starše in vodstvo šole.
Učencem svetujemo, da dragocenih predmetov (npr. nakita, dragih ur …) ali večjih vsot denarja ne nosijo v šolo. Za izgubljene ali drugače odtujene zgoraj omenjene stvari šola ne prevzema odgovornosti. V primeru, da učenci očala in slušne aparate med športno vzgojo odložijo, jih skrbno shranijo pri učitelju športne vzgoje oz. svojemu razredniku. Šola osvešča učence o njihovih pravicah in dolžnostih ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole. 2.15 Sporočanje resničnih podatkov
• Učenci in straši so dolžni razrednikom ali šolski svetovalni službi sporočiti resnične podatke o bivališču in telefonske številke, na katerih so dosegljivi v nujnih primerih.
• Prav tako razredniku ali šolski svetovalni službi sporočijo morebitne spremembe teh podatkov. 2.16 Ravnanje ob poškodbah šolskega inventarja in skrb za opremo
• Oddelčne skupnosti skrbijo za osnovno urejenost učilnic.
• Vsi delavci šole odgovarjajo za urejenost, opremo, učila in ostali šolski inventar.
• Tisti, ki je poškodoval šolski inventar, plača popravilo oziroma nabavo novega artikla, če popravilo ni možno. 2.17 Druge oblike ravnanj V primeru kršenja hišnega reda lahko strokovni delavec:
• zapiše obvestilo o kršitvi v učenčevo beležko,
• telefonsko obvesti starše,
• povabi starše na razgovor,
• predlaga obravnavo pri šolskem svetovalnem delavcu,
• predlaga razgovor pri ravnatelju. 2.18 Ravnanja v posameznih šolskih prostorih – PRILOGE 3. DEŽURSTVA
• pred pričetkom pouka,
• med odmori,
• po pouku.
Dežurstvo izvajajo strokovni delavci, učenci in drugi zaposleni:
25
• na hodnikih in stopniščih,
• v učilnicah in jedilnici,
• v garderobah(1.VIO) in sanitarijah ter
• na zunanjih površinah, namenjenih rekreaciji.
3.1 Dežurstva učiteljev Da bi vzgojno-izobraževalno delo potekalo nemoteno in da bi se zagotavljala varnost, učenci in izvajalci programov opravljajo dežurstvo v posameznih šolskih prostorih. Učitelji lahko predlagajo za učence, ki ne upoštevajo njihovih navodil oziroma kršijo določila tega hišnega reda, vzgojne opomine, skladno s Pravili šolskega reda. Dežurni učitelji skrbijo za red in primerno disciplino med učenci ter za njihovo varnost, nadzorujejo gibanje učencev po prostoru, opravljajo preglede prostorov, kjer se zadržujejo učenci ali drugi delavci šole in opozarjajo na pomanjkljivosti, nadzorujejo delo dežurnih učencev ter jim dajejo dodatna navodila in naloge, učence opozarjajo na vzdrževanje čistoče v šolskih prostorih in v okolici šolskega poslopja. 3.1.1 Naloge dežurnih učiteljev:
7.20 - 8.00 Skrbi za prijazen sprejem učencev in učiteljev, v avli skrbi za red in disciplino. Učence pravočasno usmeri v učilnice. Vodi evidenco prisotnih učencev, ki nimajo predure.
9.55 - 10.25 Malica in rekreativni odmor. Vsi učitelji, ki so imeli 2. šolsko uro pouk, pospremijo učence do jedilnice oz. dežurnega učitelja. V jedilnici poskrbijo, da učenci pojedo malico in nato pospravijo. Med rekreativnim odmorom poskrbijo, da se učenci preobujejo ter z njimi odidejo na šolsko dvorišče. Pred odhodom v jedilnico oz. na šolsko dvorišče odprejo okna v učilnici. Zadrževanje v učilnicah in na hodnikih ni dovoljeno!
12.50 - 14. 30 Skrbi, da učenci, ki so končali pouk, čimprej zapustijo šolo oz. da obveznosti po pouku (kosilo, obisk knjižnice) opravijo tako, da ne motijo pouka. Skrbi, da učenci vozači varno počakajo in nato vstopijo na avtobus.
3.1.2 Naloge dežurnega učitelja v jedilnici:
• skrbi za miren in urejen prihod učencev v jedilnico,
• skrbi, da učenci ne prinašajo torb in drugih predmetov v jedilnico,
• skrbi, da gredo pri kosilu učenci k razdeljevalnemu pultu brez prerivanja,
• skrbi, da učenci pravilno uporabljajo jedilni pribor in kulturno zaužijejo hrano,
• skrbi, da učenci po končanem obroku pospravijo jedilno posodo, pribor in prostor, ki so ga uporabili,
• skrbi, da učenci mirno in urejeno zapustijo jedilnico. Dežurni učitelj v jedilnici ima pravico, da prekine izdajanje hrane ali odstrani posameznika oz. skupino učencev, ki se v jedilnici ne obnašajo kulturno in v skladu z njegovimi navodili. 3.2 Dežurstva učencev 3.2.1 Dežurstvo v razredu – rediteljstvo Vsaka oddelčna skupnost določi na razrednih urah po dva reditelja, ki opravljata svoje delo en teden in imata sledeče naloge:
• skrbita, da je učilnica, kabinet ali prostor, v katerem učenci delajo, vedno čist in pospravljen,
• ob prihodu učitelja vzgojno-izobraževalnih programov v razred ga seznanita o odsotnosti učencev,
• po končani uri počistita tablo in uredita učilnico,
• pred malico gresta v jedilnico ter pripravita malico, po malici poskrbita za posodo in prostor, kjer so učenci malicali,
• v odmorih pazita, da ne pride do poškodb ali odtujitve lastnine,
• javljata razredniku oziroma izvajalcu učne ure nepravilnosti in poškodbe šolske lastnine,
26
• opravljata druge naloge, za katere ju pooblasti oddelčna skupnost ali razrednik. 3.3 Dežurstvo hišnika Zaradi zagotavljanja varnosti dežurnih učencev in urejanja šolskega reda, opravlja hišnik obhode in dežurstvo:
• pred poukom,
• po pouku in
• z obhodi v šolskem prostoru po razporedu, ki ga določi ravnateljica. 3.4 Šolska prehrana Čas, način in pravila ravnanja v času zajtrka, malice in kosil določi šola v letnem delovnem načrtu in s pravili ravnanja in obnašanja v jedilnici.
V petminutnih odmorih med šolskimi urami se učenci sprostijo in odidejo do druge učilnice. Ob začetku šolske ure vstopijo v učilnico skupaj z učiteljem.
Glavni odmor je namenjen tako malici kot oddihu. Učenci zapustijo učilnice po zvonjenju in gredo v jedilnico. Šolske torbe pustijo pred učilnico. Reditelja oddelka, ki ju določi razrednik, ob zvonjenju odideta v jedilnico in pripravita vse potrebno za malico svojega oddelka. Delo usklajuje vodja kuhinje. Ostali učenci pridejo in odidejo iz jedilnice skupaj z učiteljem/-ico. Po malici dežurni učenci pospravijo in uredijo mize v skladu z navodili vodje kuhinje.
Z učenci so pri malici prisotni učitelji/-ice, ki so imeli/imele pouk z učenci 2. šolsko uro.
Učenci malico v celoti pojedo v jedilnici in ne odnašajo živil iz tega prostora. 3.4.1 Kosila Učenci in učitelji morajo upoštevati:
• urnik, ki ga šola določi z letnim delovnim načrtom,
• pravila prijavljanja in odjavljanja kosil ter
• pravila ravnanja, obnašanja v jedilnici. Jedilnik za tekoči teden je objavljen na oglasni deski ter na spletni strani šole.
Učenci, ki v šoli kosijo, pustijo po pouku torbe v veznem hodniku pred jedilnico ali pa v glavni hali in v copatih odidejo na kosilo.
Pred pultom učenci v vrsti mirno in tiho počakajo, da dobijo kosilo. Upoštevajo urnik delitve kosil. Posebej so pozorni na mlajše učence in se do njih primerno obnašajo.
Učenci kosilo v celoti pojedo v jedilnici in ne odnašajo živil iz tega prostora.
Učenci, ki imajo le 7. šolsko uro, pridejo na kosilo po 14. uri, vendar najkasneje ob 14.30. Za sezname teh učencev poskrbijo učitelji ali vodje interesnih dejavnosti. Sezname predajo vodji šolske prehrane.
V jedilnici za prijetno vzdušje skrbijo vsi učenci in dežurni učitelji. V primeru kršitve pravil dežurni učitelj o kršitvi obvesti razrednika, ta pa starše. V primeru hujših kršitev pa ima razrednik možnost učencu odpovedati kosilo.
3.5 Garderobe, garderobne omarice
• Učenci 2. in 3. VIO imajo garderobne omarice, kjer se preobujejo in shranijo svoje stvari. Vsak učenec skrbi za svojo omarico.
• Učenci 1. VIO se ob vsakem prihodu v šolo in ob vsakem izhodu iz šolske stavbe preobujejo v svoji garderobi.
• Učenci hranijo obutev, vrhnjo garderobo in telovadno opremo v garderobi oz. v garderobni omarici.
• Urejenost garderob in garderobnih omaric preverja po potrebi razrednik.
• Šola ne odgovarja za predmete, ki jih učenci prinašajo ali hranijo v šoli. 4. OMEJITVE UPORABE NAPRAV IN PRIPOMOČKOV 4.1 Uporaba mobilnih telefonov
• V šolskih prostorih je kakršna koli uporaba mobilnih telefonov prepovedana.
27
• V primeru, da učenec v šolo prinese mobilni telefon, ga mora imeti izključenega spravljenega v torbi, zanj tudi v celoti odgovarja, šola pa smatra, da ga ima učenec v šoli z vednostjo staršev.
• Če učenec mobitel uporablja in ovira šolsko delo (to velja tudi na dnevih dejavnosti, športnih dnevih, ekskurzijah …), mu ga učitelj začasno odvzame.
• Odvzeti mobitel učitelj preda tajniku, kjer telefon lahko prevzamejo učenčevi starši.
• Strogo je prepovedana uporaba mobitelov z namenom fotografiranja ali snemanja v šoli.
• Šola za poškodovane, izgubljene ali odtujene mobilne telefone ne odgovarja.
• V času pouka mora biti telefon v zaklenjeni garderobni omarici (6. – 9.r.) 4.2 Prepoved snemanja in predvajanja glasbe
• Prav tako je v šoli prepovedana uporaba drugih naprav, ki omogočajo kakršno koli avdio- in videosnemanje šolskih prostorov, zaposlenih in sošolcev (razen v primerih, ko ima oseba za to dovoljenje vodstva šole).
• Enake omejitve veljajo za fotografiranje v šoli.
• Nepooblaščeno uporabo teh naprav bo šola obravnavala kot hujše kršenje hišnega reda in predpisov o varstvu osebnih podatkov.
• učencem ni dovoljena uporaba različnih glasbenih predvajalnikov na območju šolskega prostora
28
.
VZGOJNI UKREPI ZA POSAMEZNE KRŠITVE PRAVIL Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolžnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole. Učencu se lahko izreče:
• vzgojni ukrep, opredeljen v vzgojnem načrtu ali
• vzgojni opomin, opredeljen v Pravilniku o vzgojnih opominih v OŠ, ko učenec kljub predhodni vzgojni pomoči, ne spremeni svojega vedenja, noče sodelovati ali pa zaradi različnih razlogov tega ni sposoben.
1. Vzgojni ukrep Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku poda vsak delavec šole. Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z:
• nudenjem podpore,
• pomoči in
• vodenjem učenca k spremembi neustreznega vedenja in ravnanja.
Pri tem sodelujejo:
• učenec,
• starši/varuh učenčevih pravic in
• strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za reševanje problemov. Na podlagi strokovne odločitve se ukrep izvede.
Vzgojni ukrepi so lahko:
• povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ne pri pouku,
• zadržanje na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov (starši bodo o tem obveščeni),
• dodatno spremstvo ali organiziran nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli,
• odstranitev učenca od pouka, kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča normalno izvedbo pouka,
• učencu je prepovedana udeležba pri drugačnih oblikah pouka (na ekskurzijah, športnih dnevih, v šoli v naravi …) – šola mu zagotovi izobraževanje v drugi obliki (50. čl. ZOsn), začasni odvzem naprave ali predmeta, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča izvedbo pouka,
• ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti, ki so povezane s kršitvami šolskih pravil in s pridobljenimi statusi,
• vsakotedenski kontakti s starši,
• pogostejši prihodi staršev v šolo na razgovor,
• prepoved vstopanja ali uporabe določenih šolskih prostorov,
• prešolanje brez soglasja staršev. Pri vzgojnem ukrepanju je treba učencu zagotavljati uresničevanje njegovih temeljnih pravic:
• varstvo osebnih podatkov in varstvo zasebnosti ter osebno, duhovno in telesno integriteto,
• pri odločitvi o izbiri ukrepa mora razrednik oziroma drug pristojni organ upoštevati primernost in izvedljivost ukrepa ter pretehtati njegove vzgojne in druge učinke.
O uvedbi in poteku postopka vzgojnega ukrepanja se vodi pisna dokumentacija, ki vsebuje zlasti predlog za uvedbo postopka:
• zapisnik o obravnavi,
• izjavo oziroma zagovor učenca,
• odločitev o vzgojnem ukrepu in njegovi izvršitvi,
• druge pisne izjave, ki so nujne za pravilno izvedbo tega postopka. Zapise vodi razrednik oziroma svetovalna služba ali oseba, ki vodi obravnavo. Učencu in njegovim staršem pojasnimo:
• razloge za takšno odločitev,
• obliko in trajanje ukrepa in
29
• načine, s katerimi bomo preverili, ali je ukrep učinkoval.
V primerih, ko to ni mogoče (npr. odstranitev učenca od šolske ure), se razgovor opravi čim prej, praviloma še isti dan. Vzgojni ukrep je za učenca in njegove starše obvezujoč in se mu morajo podrediti.
ORGANIZIRANOST UČENCEV 1. Oddelčna skupnost Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov, in sicer:
• obravnavajo učni uspeh v oddelku in organizirajo medsebojno pomoč pri učenju,
• si pomagajo z učnimi gradivi v času odsotnosti,
• oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti,
• organizirajo različne oblike dežurstva v skladu s sprejetim hišnim redom in dogovorjenim letnim načrtom dežurstev,
• opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo. 2. Skupnost učencev šole Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole. Učenci oddelčne skupnosti volijo v skupnost učencev šole dva predstavnika oddelka. Skupnost učencev šole sprejme letni program dela in opravlja naslednje naloge:
• zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s programom interesih dejavnosti, prireditev in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola,
• informira učence o svoji dejavnosti,
• načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne, solidarnostne akcije ipd.),
• predlaga izboljšave bivalnega okolja in sodeluje pri uresničitvi idej,
• oblikuje predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem,
• opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.
Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Šolski parlament Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. 3. Predlogi, mnenja in pobude učencev Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude učencev, ki so jih ti oblikovali v skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu. Učenci lahko posredujejo mnenja in pripombe tudi anonimno v nabiralnik.
OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI 1. Odsotnost od pouka
• Starši morajo ob vsakem izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka.
• Če šola ni obveščena o vzroku izostanka v petih delovnih dneh od prvega dne izostanka dalje, šola obvesti starše o izostanku učenca in jih pozove, da izostanek pojasnijo.
• Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka, ki mora biti opremljen s štampiljko izvajalca zdravstvene dejavnosti ter podpisom zdravnika.
30
• Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše oziroma zdravnika, ki naj bi opravičilo izdal.
• Če ugotovi, da je opravičilo lažno, izostanka ne opraviči in ukrepa v skladu s temi pravili.
• Zamude k pouku so neopravičene in se seštevajo.
• Kolektivno izostajanje učencev od pouka je neopravičeno, zapisani so v zvezek opazovanj in razrednik o tem takoj obvesti vse starše manjkajočih učencev; če se dogodek ponovi, razrednik skliče izredni roditeljski sestanek.
2. Napovedana odsotnost
• Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu in ne v obdobju sedmih delovnih dni pred zaključkom ocenjevalnega obdobja.
• Starši lahko zaprosijo za odsotnost od pouka v strnjeni obliki ali v več delih.
• Učitelj ali drug delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje učencev, o udeležbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika najkasneje tri dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali tekmovanje. Za udeležbo oz. odsotnost učenca mora predhodno pridobiti soglasje staršev.
• Ravnatelj lahko na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu izostanek od pouka daljši od petih dni.
Oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov
• Učenec je iz zdravstvenih razlogov lahko oproščen sodelovanja pri posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.
• Starši učenca morajo predložiti razredniku mnenje in navodilo zdravstvene službe. Razrednik o tem takoj obvesti učitelje oziroma druge sodelavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti šole. V dnevnik šolskega dela razrednik vpiše čas trajanja oprostitve.
• Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni dejavnosti, mora pri tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene službe.
• Če učenec zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost.
3. Neopravičeni izostanki
• Ob nenadni odsotnosti učenca, ki ni obvestil učitelja, starše obvestimo takoj, ko ugotovimo, da učenca ni pri pouku.
• Ob neopravičenih urah razrednik obvesti starše in se pogovori skupaj z učencem o njegovih težavah in nadaljnjem delu.
4. Odhod učenca od pouka
• Učenec lahko zapusti šolo (slabo počutje), a le takrat, ko o svoji nameri obvesti razrednika (učitelja, pedagoginjo, tajništvo), ki o odsotnosti obvesti starše učenca.
• Če učenec med poukom samovoljno zapusti šolo, razrednik o odhodu obvesti starše.
• Učenec lahko zapusti skupino na organiziranih dnevih dejavnosti s pisnim opravičilom staršev. 4.1 Izjema Ne glede na določbe teh pravil se lahko v izjemnih primerih in po proučitvi vseh okoliščin ravnatelj v sodelovanju z razrednikom in svetovalno službo odloči, da se izostanek učenca ne bo obravnaval kot neopravičeni izostanek, če oceni, da je vzrok izostanka take narave, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje.
SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV 1. Zdravstveni pregledi
• Šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev (zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v 1. razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledih v času šolanja), starši spremljajo svoje otroke na sistematske zdravstvene preglede in cepljenje.
• Po šolskem koledarju na dan sistematskega pregleda učenci nimajo pouka. 2. Zobozdravstveno preventivo in učenje pravilnega čiščenja ter nego zob
• izvaja medicinska sestra,
31
• v šolski zobni ambulanti se opravljajo sistematski pregledi zob,
• zobozdravnica in asistentka se z izvajanjem vsebin zdravstvene vzgoje lahko vključujeta neposredno v pouk. 3. Sodelovanje šole s starši na področju zdravstvenega varstva učencev:
• obveščanje o zdravstvenih pregledih in cepljenjih učencev,
• razrednik posebej obvesti in pridobi pisna soglasja staršev za vse posebne zdravstvene preglede, ki jih namerava zdravstvena služba organizirati v šoli in niso v predpisanem programu,
• razrednik obvesti starše, če učenec odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem pregledu ali cepljenju. 4. V primeru epidemij ali nalezljivih bolezni:
• šola obvešča starše o raznih epidemijah in ob tem izda tudi ustrezna navodila,
• starši, katerih otroci imajo nalezljivo bolezen, so dolžni o tem obvestiti šolo (po potrebi pridobijo mnenje zdravnika glede nadaljnjih ukrepov).
PRILOGE - ravnanja v posameznih šolskih prostorih: Pravila za šolski prostor:
• učilnica naravoslovja,
• gospodinjska učilnica,
• učilnica računalništva,
• učilnica za pouk tehnike in tehnologije,
• telovadnica,
• šolska knjižnica,
• jedilnica. Pravila za organizirane dejavnosti:
• ekskurzije, športni dnevi, pohodi,
• šole v naravi, tabori. PRILOGE
UČILNICA NARAVOSLOVJA
• Učitelj ali laborant mora učence pravočasno ustrezno poučiti o nevarnostih, ki so značilne za pouk ali
laboratorijske vaje (npr.: jedke ali strupene kemikalije, onesnažen zrak, kužnine, povečana temperatura, električna napetost, nevarna svetloba, krhka steklovina, nevarnost poškodb z ostrimi in koničastimi orodji in drugimi predmeti, nevarnost eksplozije, nevarnost mehanskih poškodb pri padcih predmetov, nevarnost požara itd.) in o možnih posledicah, do katerih lahko pride pri nepravilnem, nepazljivem, neodgovornem ali malomarnem delu.
• Učitelji in laboranti morajo biti temeljito pripravljeni na pouk. Upoštevati morajo varnostna navodila, ki so podana v učbenikih in priročnikih. Pred učno uro morajo preveriti, ali je z rekviziti, ki jih nameravajo uporabiti, vse v redu.
• Posebno skrbno je treba nadzirati lahko vnetljive snovi in oksidante, da bi preprečili požar. Pri delu, kjer nastajajo zdravju škodljivi plini, mora biti zagotovljeno ustrezno zračenje.
• Pri vajah iz mikrobiologije je treba paziti, da se mikrokulture ne prenesejo na pohištvo, obleko ali tla. Prepovedati je treba dotikanje kolonij in suspenzij živih mikrobov. V primeru, da pride lužnina v stik s kožo, je treba obvestiti učitelja ali laboranta, ki mora ukrepati po predpisanih navodilih. Kontaminirani material je treba odložiti le v posebne odlagalnike, ki so temu namenjeni. Po končanem delu je treba obvezno pospraviti in razkužiti delovno površino. Pred začetkom in po koncu vaj si je potrebno skrbno umiti roke in, če je potrebno, tudi razkužiti.
• Vse nevarne kemikalije, kužnine, nevarni rekviziti in naprave morajo biti varno shranjeni v zaklenjenih prostorih ali v omarah. Učencem mora biti dovoljen in omogočen dostop do njih samo pod nadzorom učitelja ali laboranta.
• Učitelji, laboranti in učenci morajo pri delu, kjer je povečana nevarnost, obvezno uporabljati osebno varovalno opremo (npr.: zaščitna očala, zaščitne rokavice, haljo). V laboratorijih in specialnih učilnicah je prepovedano jesti in piti.
32
GOSPODINJSKA UČILNICA Pravila za učence: Pred začetkom pouka gospodinjstva počakajo na učitelja pred učilnico in ne vstopajo brez dovoljenja.
V učilnici se ravnajo po navodilih učitelja:
• kozarce, skodelice in drugo posodo jemljejo učenci iz omaric le z učiteljevim dovoljenjem;
• živil, gospodinjskih aparatov in drugih predmetov, ki so odloženi na delovnem pultu, se učenci
dotikajo le z dovoljenjem učitelja,
• štedilnik in druge pripomočke vklapljajo le po navodilih učitelja,
• previdni so pri delu z ostrimi predmeti,
• roke si umivajo le v umivalniku,
• posodo pomivajo v pomivalnem koritu,
• smeti odlagajo v koš za smeti.
Pri praktičnem delu upoštevajo naslednja pravila:
• nadenejo si zaščitno obleko in si umijejo roke,
• očistijo delovno površino z razkužilom,
• pregledajo navodila za delo in recept,
• pripravijo pripomočke in živila,
• delajo le po navodilih in se jih držijo,
• pospravijo za seboj.
UČILNICA ZA RAČUNALNIŠTVO
Pravila za učence:
• učenci pred začetkom pouka v računalniški učilnici počakajo pred učilnico in vstopijo le ob spremstvu odgovornega učitelja,
• delajo po navodilih in uporabljajo samo s programom in navodili predvideno programsko opremo,
• v nastavitve računalnika posegajo le z dovoljenjem učitelja,
• vsako nepravilnost v delovanju računalnika takoj javijo,
• računalniška učilnica mora biti vedno, kadar v njej ne potekata pouk ali druga aktivnost, zaklenjena,
• v računalniški učilnici učenci ne malicajo.
Ukrepi: Učenca, ki ne ravna v skladu z navodili učitelja, se opomni. Učencu se prepove delo na računalniku, če se kljub opozorilom in pogovorom z razrednikom še vedno neprimerno vede. V primeru hujših poškodb računalniške opreme, se naredi zapisnik nastale poškodbe, popis škode in učencu, ki je škodo povzročil, naloži, da to škodo poravna. Na pogovor se pokliče tudi starše, tako da se jih seznani s situacijo.
UČILNICA ZA POUK TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE Pri pouku tehnike in tehnologije vzgoje je potrebno upoštevati:
• V učilnici oz. delavnici se mora vzdrževati red in snaga. Prehodi med delovnimi mesti ne smejo biti založeni in onesnaženi.
• Orodja morajo biti v času uporabe učencem pri rokah. Po delu se orodja spravijo na odrejena mesta.
• Učenec je dolžan po delu svoje delovno mesto očistiti in zapustiti urejeno. Za čiščenje uporablja čistilna pomagala (metlo, omelo, ščetko, krpe).
• Pri delu, kjer odletavajo delci, se praši, se zgoščujejo hlapi, je obvezno uporabljati varnostna očala in maske.
• Strojno orodje mora imeti zaščitene naprave.
• Učenec ne sme samostojno zaganjati strojev. Pri strojih delata vedno po dva pod nadzorstvom učitelja.
• Napake na strojih in čiščenje stroja opravljamo le takrat, ko stroj miruje.
33
• Ko je stroj v pogonu, se ne sme od njega odstraniti tisti, ki dela z njim. Če mora stopiti stran, stroj izključi in odide, ko se stroj ustavi.
• Pri delu z električnimi napravami je treba uporabljati orodje z izoliranimi ročaji in se strogo držati varnostnih predpisov.
• Dela z lahko vnetljivimi materiali opravljamo na določenih mestih, ki ne smejo biti blizu grelnih naprav in delovnih mest.
• Za spravljanje in delo s strupenimi in jedkimi snovmi se določijo posebni prostori. Pred delom z njimi mora učenec točno vedeti, kako mora z njimi ravnati. Učenci ne smejo z njimi razpolagati sami.
• V učilnici oziroma delavnici mora biti gasilna naprava. Rok obnavljanja vsebine gasilne naprave je določen in označen na napravi. Rokov se moramo točno držati. Za to skrbi vodja kabineta oziroma učitelj tehnike in tehnologije.
• V vsaki delavnici je omarica s priročno lekarno za prvo pomoč. Prvo pomoč nudi učencu učitelj, ki se ob nezgodi nahaja v učilnici. O tem obvesti tajništvo šole, to pa starše. Po nudenju prve pomoči napoti, če je potrebno in v dogovoru s starši, učenca v zdravstveni dom.
• Za varnost učencev pri pouku tehnike in tehnologije je odgovoren učitelj tehnike in tehnologije, ki mora z varnostnimi predpisi seznaniti vse učence in poskrbeti za izvajanje le-teh.
TELOVADNICA
Splošna navodila
• V telovadnico se med odmori ne hodi in se tam ne zadržuje.
• Plezanje ali obešanje po lestvi, vrveh in drugem orodju brez nadzora ni dovoljeno.
• V telovadnici in na igrišču so učenci pri vseh dejavnostih (pouk, podaljšano bivanje, druge šolske in obšolske dejavnosti) vedno pod nadzorom učitelja ali mentorja.
Telovadno orodje
• V telovadnici mora biti pregledano in popravljeno telovadno orodje, da zaradi njega ne bi prišlo do nezgode. • Vsako okvaro orodja med šolskim letom je treba javiti ravnatelju, medtem pa se takšnega telovadnega orodja
ne sme uporabljati. • Učitelji morajo pri vajah skrbeti za varno izvedbo tako, da učenca varujejo sami ali s pomočjo učencev.
Vstop v telovadnico
• Učenci pred pričetkom ure športne vzgoje počakajo na učitelja športne vzgoje v garderobi športne dvorane. Počakajo, da učenci, ki so imeli pred njimi športno vzgojo, zapustijo garderobo.
• Učenci od 1. do 4. razreda pridejo v telovadnico skupaj z razrednikom, od 5. do 9. razreda razreda pa skupaj z učiteljem športne vzgoje.
• Učenci v garderobi odložijo obleko ter se preoblečejo v športno opremo. Pri tem poskrbijo za red v garderobi.
• Vstop v telovadnico je dovoljen samo v čistih obuvalih, namenjenih športni vzgoji.
• Učenci ne vstopajo v kabinet učiteljev.
Pripravljenost na športno vzgojo obsega
• Ustrezno obutev: copati z gumo ali športni copati, ki so namenjeni le za športno vzgojo v telovadnici.
• Ustrezna oblačila: majica, kratke hlače ali trenirka, ustrezno urejeni lasje (speti).
• Zaradi osebne varnosti učenci pri športni vzgoji ne nosijo uhanov, prstanov, verižic, ur, zapestnic.
• Nakit in dragocenosti učenci ne nosijo k športni vzgoji.
• Izjemoma nosijo očala po predhodnem dogovoru s starši.
Zaključek
• Brez ustrezne športne opreme učenec ne sme vaditi.
• Učenci po končani uri športne vzgoje pospravijo vse rekvizite, ki so jih pri uri uporabljali.
• Po končani športni vzgoji se učenci umijejo in preoblečejo v druga oblačila. Imajo možnost uporabe prhe po dogovoru z učiteljem.
• Ob odhodu učenci pospravijo garderobo, učitelj ugasne luči v garderobah in zaklene vhodna vrata.
34
ŠOLSKA KNJIŽNICA
Šolska knjižnica je na začasni lokaciji in je za izposojo gradiva odprta po urniku. Članstvo in izkaznica Vsi učenci in delavci šole so člani šolske knjižnice. Izjemoma so člani lahko tudi drugi. Članarine ni. Izposoja je možna z izkaznico naše knjižnice. Uporabnikom knjižnice je knjižnično gradivo dostopno brezplačno. Izposoja knjižničnega gradiva na dom, izposojevalni čas Uporabniki knjižnice si lahko izposojajo gradivo na dom ali v čitalnico.
Izposojevalni čas:
• KNJIGE (strokovne in leposlovne): 14 (štirinajst) dni.
• Vsako knjigo je možno po poteku izposojevalnega časa podaljšati še za teden (7 dni) ali več, če ni rezervirana za drugega uporabnika. Tudi ni možno podaljšati knjig, ki so namenjene obveznemu domačemu branju. Te knjige je potrebno vrniti v določenem času, da si jih lahko izposodijo še drugi učenci.
• REVIJE: izposoja v prostorih knjižnice oz. v multimediji.
• REFERENČNO GRADIVO (leksikone, slovarje, priročnike, učbenike, enciklopedije, atlase ... ) je možno uporabljati samo v prostorih knjižnice oz. čitalnice.
Učenci 1. razreda si lahko naenkrat izposodijo eno knjigo, učenci od 2. do 4. razreda pa največ tri (3). Nerednim uporabnikom se lahko izposoja odreče, dokler ne poravnajo vseh svojih obveznosti. Odnos do knjižničnega gradiva S knjižničnim gradivom uporabniki skrbno ravnajo. Če je uporabnik odtujil, izgubil ali vrnil zelo poškodovano gradivo (knjige: manjkajoče strani, strgani listi, veliko počečkanih strani, uničeni hrbti, uničen knjižni blok ...), knjižničarka tako gradivo izloči in odpiše, uporabnik pa mora zanj plačati odškodnino, gradivo nadomesti z enako enoto ali pa z novo enoto (vsebinsko enakovredno), katere vrednost je enaka izgubljeni, odtujeni ali poškodovani enoti, seveda po dogovoru s knjižničarko. Obnašanje v prostorih knjižnice in v multimediji: V knjižnici veljajo določena pravila: - v knjižnici se ne je in pije, se ne lovi ali skriva, se ne vpije in teka, se ne trga ali uničuje knjižničnega gradiva; - v kolikor dopušča prostor, lahko posameznik bere, piše referate, se uči, piše domačo nalogo, uporablja računalnik, bogati svoj besedni zaklad, najde svoj mir. Če se učenec v knjižnici večkrat ali več dni neprimerno obnaša, mu je prepovedan obisk v knjižnici več dni (po dogovoru s knjižničarjem, o tem je obveščen tudi njegov razrednik in straši učenca). Šolske torbe je potrebno odložiti na prostor, ki je za to določen.
JEDILNICA V jedilnici učenci zajtrkujejo, malicajo in kosijo. Občasno jedilnico uporabljamo tudi za druge namene: predstavitve, nastope, razstave, srečanja s starši, sestanke in druge aktivnosti, ki potrebujejo več prostora oz. računalniško podporo in/ali ozvočenje. Učenci:
• se običajno v jedilnici zadržujejo le v času prehranjevanja,
• v jedilnico vstopajo v copatih in k zajtrku ter malici v spremstvu učitelja,
• šolske torbe puščajo pred učilnico, v kateri so imeli pouk,
• kadar imajo učenci po malici na urniku pouk ŠVZ in so prejšnjo uro imeli v učilnicah, ki so bolj oddaljene od jedilnice, lahko puščajo torbe v veznem hodniku pred jedilnico,
• med prehranjevanjem sedijo in v miru pojedo obrok,
• po kosilu za seboj pospravijo pladenj s posodo in priborom v vozičke za shranjevanje in prevoz umazane posode,
• po malici pospravijo in ločijo odpadke, reditelja pa poskrbita, da so mize oddelka kar se da pospravljene ter posodo odneseta h kuhinji, obrišeta mize in stole ter pospravita smeti,
• učenci 1. razreda iz jutranjega varstva zajtrkujejo ob 7. uri,
• učenci 1.–5. razreda malicajo po 2. šolski uri, učenci 6.–9 . razreda malicajo po 3. šolski uri,
• po 2. malici pomočnica kuhinje in hišnik očistita mize in tla jedilnice,
• v kuhinjo sme vstopati le kuhinjsko osebje ter vodja šolske prehrane.
35
Kuharice delijo kosilo od 12.00 do 14.30, izjemoma začnejo deliti kosilo tudi prej oz. zaključijo s kosilom kasneje, kadar so učenci zaradi različnih razlogov zadržani. V jedilnici je vsak dan dežuren eden od učiteljev podaljšanega bivanja.
EKSKURZIJE, ŠPORTNI DNEVI, POHODI Organizator (ekskurzije, športnega dne ali tabora) izdela načrt dejavnosti ter varnostni načrt, v katerem predvidi morebitne nevarnosti in ukrepe za preprečevanje nezgod. Načrt lahko izdela na osnovi delnih načrtov, ki jih pripravijo posamezni učitelji ali vodniki. Pred začetkom dejavnosti mora načrt odobriti ravnateljica. Po končani dejavnosti morajo spremljevalci podati pisno analizo ekskurzije, športnega dneva, tabora. Načrt dejavnosti pripravi učitelj predmetnega področja in mora vsebovati vsaj:
• namen in potek dejavnosti, • opis relacije s časi odhodov, prihodov in morebitnih nastanitev, • poimenski seznam udeležencev – učencev in spremljevalcev, • ukrepe za varno izvedbo dejavnosti, • seznanitev staršev, • pripravo učencev in njihove obveznosti, • pravila obnašanja, • predvidene stroške.
Razrednik pripravi vzgojni del in temu nameni eno razredno uro. Priprava mora biti razvidna tudi iz dnevnika. Učenci so na tej razredni uri seznanjeni:
• s spremljevalci in kateremu spremljevalcu pripadajo, • s pravili, ki jih pred vsako ekskurzijo, športnim dnevom ponovijo, • o kulturnem obnašanju, pogovarjanju na avtobusu in o odnosu do voznika, z največ 15-minutnim postankom,
kje je in čemu je namenjen (ob postanku so učitelji: ob cesti, na parkirišču, pri wc …), • z uro vrnitve – v primeru, da vrnitev ni ob dogovorjeni uri, učitelj poskrbi, da so starši o zamudi pravočasno
obveščeni. Ko učitelj sprejme skupino, je zanjo odgovoren od vstopa v avtobus do prevzema otrok staršev oz. do samostojnega odhoda otrok domov.
Vodja mora udeležencem, spremljevalcem, učencem in staršem posredovati ustrezna navodila • Spremljevalci morajo biti razporejeni tako, da so vsi učenci pod nadzorom. Učitelji spremljevalci naj bodo, če je
le mogoče, razporejeni tako, da spremljajo tiste učence, ki jih poznajo. • Na pohodih morajo biti spremljevalci razporejeni na začetku in na koncu skupine učencev. • V vozilih (avtobus, vlak) mora imeti vsak svoj sedež, če so nameščeni varnostni pasovi, mora biti vsak tudi
privezan. Med vožnjo morajo potniki sedeti, ne smejo se sklanjati skozi okna. V vlaku je treba preprečiti prehajanje učencev iz vagona v vagon. Na postajališčih in peronih je treba poskrbeti za varno čakanje in gibanje.
• Pri postankih vozil je treba zagotoviti varen izstop. Praviloma najprej izstopi spremljevalec in zagotovi varen izstop učencem (pred nevarnostjo drugih vozil ipd.).
• Učenec naj se izogiba vozil (tudi stoječih), psov in drugih živali (tudi zaradi nevarnosti stekline), naj ne trga sadežev in rastlin (tudi zaradi morebitne strupenosti).
• Učence je treba opozoriti, da na ekskurzije ne prinašajo rezilnih predmetov in drugih predmetov, ki bi utegnili biti nevarni.
• V gostiščih je treba preprečiti naročanje in konzumiranje alkoholnih pijač. • Spremljevalci se morajo pred ekskurzijo pozanimati, starši pa so jim dolžni posredovati informacije, ali imajo
učenci težje zdravstvene težave (npr.: astmatiki, srčni bolniki, epileptiki ...). • V primeru nezgode ali bolezni so spremljevalci dolžni poskrbeti za ustrezno zdravniško intervencijo in o tem čim
hitreje obvestiti starše. Tudi v takem primeru mora vsaj eden od spremljevalcev ostati pri skupini učencev. • Spremljevalci med potekom dejavnosti ne smejo zapuščati skupine. V izjemnih primerih, ko je to zaradi višje
sile nujno, morajo za zavarovanje svoje skupine zadolžiti druge spremljevalce. Vodja strokovne ekskurzije organizira analizo poteka naslednji dan oz. se dan in ura prilagodita dejavnosti.
36
ŠOLA V NARAVI, TABORI Za varnost pri izvedbi šole v naravi so odgovorni: ravnatelj, učitelji in vaditelji, ki sodelujejo ter medicinsko osebje. Ravnateljica je dolžna priskrbeti zadostno število usposobljenih učiteljev in vaditeljev, če izvajamo šolo v odročnih krajih tudi medicinsko sestro ter odrediti sposobnega pedagoškega vodjo. Pedagoški vodja mora biti učitelj, ki obvlada elemente, s katerimi se učenci srečujejo v šoli v naravi. Pedagoški vodja organizira odhod in vrnitev, na terenu pa poskrbi:
• da bodo vnaprej opravljene in zavarovane vse predvidljive nevarnosti na vadbišču,
• preveri predznanje učencev,
• da ima vsaka skupina priročno sredstvo za reševanje oziroma nudenje prve pomoči,
• odloča o primernosti vremenskih razmer za vadbo,
• odloča o trajanju vadbe ter upošteva, da vadba ne traja več kot tri ure dopoldne in tri ure popoldne,
• organizira predavanje o varnosti. Učitelj in vaditelj neposredno odgovarja za varnost učencev, ki so mu zaupani. To dosega:
• s pravilnim metodičnim postopkom pri učenju (od lažjega k težjemu),
• s pravilno izbiro terena,
• s stalnim nadzorom pri pouku,
• skupaj s pedagoškim vodjem oceni primernost vremenskih razmer,
• poskrbi za red pri pouku,
• poskrbi za reševanje, če je potrebno,
• ima pri sebi rekvizit za reševanje (obroč, žogo) in prvo pomoč (zavoj, obliž).
• Medicinsko osebje: Če šolo v naravi organiziramo v kraju, kjer učenci in učitelji ne morejo po potrebi dobiti strokovne medicinske pomoči, moramo poskrbeti za medicinsko osebje. Zdravstveni delavec je dolžan opravljati svoje delo po zdravstvenih predpisih (preventivnih in kurativnih), pedagoški vodja pa od njega zahteva, da:
• ima ustrezne pripomočke za prvo pomoč in nujna zdravila,
• je dosegljiv, če je potrebno,
• se drži predpisov in dnevnega reda, ki velja za vse udeležence tečaja. Soodgovorni pri izvedbi so tudi:
• starši (primerna obleka, oprema, zdravje otroka),
• prevozniki (brezhibna vozila, primerna vožnja),
• oskrbniki objektov, kjer učenci bivajo (bivalni pogoji, hrana, pomoč) ter reševalne službe, če so potrebne.
37
5. IZVLEČEK IZ HIŠNEGA REDA
Osnovna šola Sečovlje določa s hišnim redom vprašanja pomembna za nemoteno življenje in delo v šoli, in sicer:
1. območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, 2. poslovni čas in uradne ure, 3. uporaba šolskega prostora 4. ukrepi za zagotavljanje varnosti,
1. OBMOČJE ŠOLE IN POVRŠINE, KI SODIJO V ŠOLSKI PROSTOR Območje šolskega prostora zajema vse površine, ki jih je ustanovitelj dal šoli v upravljanje ali pa samo v uporabo, katere šola vzdržuje in za njih skrbi kot dober gospodar. 1.1 Območje šolskega prostora V območje šole sodi šolski prostor, ki ga šola nadzoruje, in sicer:
• objekti Osnovne šole Sečovlje in pripadajoče funkcionalno zemljišče;
• enota Vrtec Sečovlje in pripadajoče funkcionalno zemljišče;
• telovadnica in pripadajoče funkcionalno zemljišče;
• objekt Podružnične šole in vrtca v Svetem Petru in pripadajoče funkcionalno zemljišče. 1.2 Funkcionalno zemljišče šole je območje, namenjeno učencem za uporabo v času pouka, med odmorom in pri drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela. Pod pripadajoče funkcionalno zemljišče se šteje:
• šolsko dvorišče,
• športno igrišče,
• ograjene površine,
• dvorišče pri kuhinjskem vhodu ter
• površine ob zgradbah, ki jih šola uporablja za vzgojno-izobraževalno delo in varen prihod v šolo. 2. POSLOVNI ČAS IN URADNE URE 2.1 Poslovni čas šole Matična šola posluje pet dni v tednu, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek in sicer:
Jutranje varstvo (1. r. do 5.. r.) od 6.20 do 8.20 ter od 7.30 do 8.15 Redni pouk od 8.20 do 14.30 Podaljšano bivanje od 12.00 do 16.30 Varstvo vozačev od 12.50 do 14.30 Popoldanske dejavnosti v organizaciji šole od 12.50 do 19.00 Popoldanske dejavnosti v organizaciji najemnikov od 12.50 do 21.30
Podružnična šola Sveti Peter
Jutranje varstvo (1. – 4. r.) od 6.30 do 8.15 Redni pouk od 8.20 do 12.50 Podaljšano bivanje od 12.00 do 16.00 Popoldanske dejavnosti v organizaciji šole od 12.00 do 18.00 Popoldanske dejavnosti v organizaciji najemnikov od 16.30 do 20.00
Poslovni čas ob sobotah je določen s šolskim koledarjem. Ravnateljica lahko v izjemnih okoliščinah (primer višje sile, prireditve,posebnih dogodkov, aktivnosti…) odredi, da šola začasno posluje tudi v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan.
38
2.2 Uradne ure Uradne ure so namenjene poslovanju z uporabniki storitev. Uradne ure se praviloma določijo v okviru poslovnega časa šole, in sicer od ponedeljka do petka med 8.00 in 14.30. Glede na naravo dela in vrsto nalog imajo pedagoški delavci določen čas za sodelovanje s starši, in sicer:
- skupne in individualne govorilne ure, - roditeljske sestanke in - druge oblike dela s starši, kar je določeno z letnim delovnim načrtom šole.
Uradne ure za uporabnike storitev na podružnični šoli so na matični šoli. 2.3. Razporejanje polnega delovnega časa Ravnateljica razporedi delovni čas: 1. z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa z urnikom za pedagoške delavce, 2. z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa za administrativno in tehnično osebje. 3. UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA 3.1 Šolski prostor se uporablja a) za izvajanje:
• vzgojno-izobraževalnih dejavnosti učencev šole,
• drugih oblik vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v organizaciji izvajalcev na podlagi sklenjene pogodbe,
• dejavnosti, ki jih s sklepom določi ustanovitelj,
• oddajanjem prostorov v najem (tržna dejavnost) v soglasju z ustanoviteljem. b) Delovanje političnih strank v šolskem prostoru ni dovoljeno. 3.2 Dostop v šolske prostore Vhod v šolske prostore je podrobneje zapisan v Pravilih obnašanja in ravnanja in velja za vse uporabnike. 4. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI 4.1. Za zagotavljanje varnosti šolskega prostora in oseb, šola izvaja naslednje ukrepe:
• prepovedi uporabe nedovoljenih naprav in pripomočkov,
• pravila obnašanja v šolskem prostoru,
• uporaba zaščitnih in varnostnih pripomočkov (protizdrsna zaščita talnih površin, zaščitna obleka,…) v skladu s Pravilnikom o osebni varovalni opremi,
• upoštevanje navodila iz Požarnega reda (kontroliranje naprav, instalacij, ukrepi v primeru požara, oznake poti evakuacije),
• vaje evakuacije učencev za primer nevarnosti (po Načrtu evakuacije),
• zagotavljanje preventivne zdravstvene zaščite (omarice prve pomoči, z zagotovljenim sanitetnim materialom v skladu s pravilnikom, ukrepi v primeru nezgod in epidemij …),
• ukrepanje v primeru poškodb ali slabem počutju učenca,
• upoštevanje načrta varne poti v šolo (Načrt varnih poti),
• drugi ukrepi. 4.2 Ukrepi za varnost med odmori
39
• Dežurni učitelj poskrbi za varnost in red na hodnikih.
• Dežurni učitelj nadzoruje gibanje učencev na hodnikih, v slučaju kršitev hišnega reda takoj posreduje in nato o dogajanju obvesti razrednika.
• Ob lepem vremenu lahko učenci v spremstvu učitelja odidejo na šolsko dvorišče.
• Učenci se v nobenem primeru ne smejo samovoljno oddaljevati in zapuščati skupine ali prostora, kjer se odvija po programu določena aktivnost.
4.3 Ukrepi za varstvo vozačev
• V času varstva vozačev se učenci lahko gibljejo le pred šolo in v slučaju slabega vremena v učilnici.
• Učenci so dolžni upoštevati navodila učiteljev varstva vozačev.
• Učenci so dolžni opozoriti dežurne učitelje na dogajanje, ki ni v skladu s hišnim redom šole. Dežurne učitelje ali vodstvo šole obvestijo tudi v primeru, če se na šoli dogaja kaj neobičajnega.
4.3 Zagotavljanje preventivne zdravstvene zaščite
Za zagotavljanje varnosti in zdravja se upoštevajo določila: a) Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih in b) Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (omarice prve pomoči, količina in
vsebina sanitetne opreme). Ukrepanje v primeru poškodb ali slabem počutju učenca Vsak delavec šole je dolžan takoj ukrepati, ko opazi ali je obveščen o poškodbi ali slabemu počutju učenca. Učenca je potrebno namestiti na varno mesto in zagotoviti, da ni sam. Delavec je dolžan o poškodbi ali slabem počutju učenca obvestiti tajništvo šole, svetovalno službo ali vodstvo šole, ki obvesti starše, da pridejo po otroka. V primeru težje poškodbe, zelo slabega počutja, bolezenskega stanja ali v primeru, da se ne da oceniti resnosti poškodbe ali stanja, je potrebno poklicati zdravnika. V primeru, da se zdravnik ne more takoj odzvati na klic, je potrebno poklicati reševalno postajo. V obeh primerih je potrebno takoj obvestiti starše. V primeru, da je poškodba posledica nasilnega dejanja ali nesreče (padec z višine…), je šola o tem dolžna obvestiti tudi policijo. V primeru take poškodbe je potrebno sestaviti zapisnik in ga oddati v tajništvu šole. 4.4 Druge oblike ukrepanja V primeru kršenja hišnega reda lahko strokovni delavec:
• zapiše kršitev v zvezek opažanj,
• telefonsko obvesti starše,
• povabi starše na razgovor,
• predlaga obravnavo pri šolskem svetovalnem delavcu,
• predlaga razgovor pri ravnateljici.
40
6. VZGOJNI NAČRT
Vzgojni načrt je dokument, ki ga šola sprejme z namenom stalnega izboljševanja vzgojnega
delovanja šole. Je del letnega delovnega načrta šole, ki temelji na ciljih in vrednotah osnovne šole. Oblikovan je na
osnovi poslanstva in vizije naše šole. Vzgojni načrt določa načine vzgojnega delovanja in vsakoletna prioritetna področja ter naloge. Je
razvojni dokument. Smiseln je, če ga sprejmejo vsi udeleženci v procesu vzgoje in izobraževanja.
Vsebina vzgojnega načrta: 1. temeljne vrednote in vzgojna načela, 2. vzajemno-sodelovalni odnos s starši, 3. opredelitev vzgojnih dejavnosti, 4. pohvale, priznanja, nagrade učencev, 5. vzgojni postopki in ukrepi, 6. vzgojni opomin, 7. hišni red in šolski red.
1. TEMELJNE VREDNOTE IN VZGOJNA NAČELA
1.1. VIZIJA ŠOLE Dobri medsebojni odnosi, strokovno delovanje ter varno in vzpodbudno okolje omogočajo celostni
razvoj vsakega posameznika in šole kot celote.
1.2. TEMELJNE VREDNOTE Vsaka družba ima svoj sistem vrednot. Vzgoja temelji na vrednotah, ki jih spoštujemo vsi – učenci, starši, učitelji.
Na naši šoli smo učenci, starši in učitelji opredelili najpomembnejše vrednote:
učenci: učitelji: starši:
prijateljstvo medsebojno spoštovanje medsebojno spoštovanje
medsebojno spoštovanje odgovornost odgovornost
medsebojno sodelovanje medsebojno sodelovanje široko znanje
Medsebojno spoštovanje in sodelovanje Medsebojno spoštovanje in sodelovanje je osnovni pogoj za uspešno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela in doseganje naših ciljev. Zato se poslušamo, smo strpni drug do drugega, priznavamo in sprejemamo drugačnost, se medsebojno vzpodbujamo in iščemo rešitve. Odgovornost Vsi opravljamo svoje delo z odgovornostjo. Izkazujemo jo s svojo vztrajnostjo, strpnostjo, izpolnjevanjem svojih dolžnosti, z vzpostavljanjem in ohranjanjem zdravega okolja, pravičnostjo, doslednostjo, spoštljivostjo in upoštevanjem pravil šolskega reda. Široko znanje
41
Vsi se moramo truditi, da bo znanje vrednota. Znanje nam omogoča, da razvijamo ustvarjalnost, vedoželjnost, uspešnost ter aktivnosti, s katerimi dosežemo uporabnost našega znanja. Delovne in učne navade nam pomagajo pri razvoju dobra samopodobe ter prinašajo zadovoljstvo skozi rezultate dela. Osvojene navade so kapital za vse življenje, ker znanje lahko pozabiš, veščino pa lahko uporabiš kadarkoli znova, da znanje osvežiš in dopolniš. Prijateljstvo S prijateljskim odnosom ustvarjamo pogoje za občutje varnosti, sprejetosti in odgovornosti. Za prijateljske odnose je potrebno vzpostaviti zaupanje med učenci, učitelji, starši.
1.3. VZGOJNA NAČELA Vzgoja temelji na naslednjih načelih:
• oblikovanje optimalnega življenjskega, učnega in vzgojnega okolja, • spoštovanje staršev, učencev, učiteljev in drugih delavcev šole in vzajemno spoštovanje, • združevanje pravic, odgovornosti in pravil, • spodbujanje samonadzora in samodiscipline, • medsebojno zaupanje in zagotavljanje varnosti, • vključevanje in strpnost, medsebojno sodelovanje, • zavzetost za vsakega posameznika.
1.4. CILJI DELOVANJA ŠOLE
Cilji osnovnošolskega izobraževanja so opisani v 2.členu Zakona o osnovni šoli ter 2. členu Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja.
4 stebri izobraževanja po Delors-u: vedeti, znati, znati živeti z drugimi, znati biti
»Nova, razširjena zasnova učenja bi morala vsakemu posamezniku omogočati, da odkrije, predrami in obogati svojo ustvarjalnost – da spravi na dan zaklad, ki se skriva v vsakem izmed nas. Tako na izobraževanje ne bi več gledali le kot na sredstvo, …, temveč bi vlogo izobraževanja razumeli globlje: kot razvoj celovite osebnosti, ki se v vseh svojih razsežnostih uči biti.« (Delors, 1996, 78) »Vzgoja in izobraževanje morata omogočiti vsakemu človeku, da sam rešuje svoje probleme, oblikuje svoje odločitve in nosi svoje odgovornosti« (Delors, 1996, 86) Štirje stebri izobraževanja 1. Prvi steber, učiti se, da bi vedeli, poudarja razvoj vedenja, ustvarjalnega, kritičnega, samostojnega,
izvirnega mišljenja. Učenje za doseganje ciljev tega področja v naši šoli najpogosteje srečamo. 2. Steber učiti se, da bi znali delati, je povezan z znanji, potrebnimi za ustvarjanje materialnih dobrin,
izvajanje storitev, gospodarsko rast in razvoj, blagostanje, zaslužek. Žal so neravnovesja na tem področju pogosto povezana s pretirano tekmovalnostjo, velikimi razlikami v razvoju, konflikti, uničevanjem okolja in izčrpavanjem virov.
3. Steber učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim, izpostavlja humani razvoj, kar pomeni, da je
dobrobit človeka (človeštva) merilo stvari, usmerjenost v trajnostni razvoj pa izraža skrb za okolje in prihodnost. Zato je potrebno sprejemanje povezanosti in soodvisnosti, sodelovanje, preseganje individualizma, egoizma, narcizma, zaprtosti v osebne, družinske in narodne meje. Zorenje v skupnosti in za skupnost, za osebno in planetarno celovitost.
42
4. Četrti steber, učiti se, da bi znali biti in živeti s seboj, opozarja na pomen spoznavanja samega sebe in širjenje svojih zmožnosti, ustvarjalnosti, svobode in identitete. Učenci naj bi se naučili sprejemati sebe in skrbeti zase tako, da bi živeli v ravnotežju, vedrini, miru in bi uspešno reševali svoje probleme. Življenjska uspešnost je namreč v veliki meri povezana z našim samozavedanjem ter odnosi z drugimi ljudmi.
2. VZAJEMNO-SODELOVALNI ODNOS S STARŠI Redno in kvalitetno sodelovanje s starši je predpogoj za učinkovito vzgojno dejavnost šole. Načini, oblike in cilji vzgojnega dela šole morajo biti staršem vnaprej poznani in jih opredelimo vsako šolsko leto posebej z Letnim delovnim načrtom šole ter jih staršem predstavimo v Publikaciji šole ter na prvem roditeljskem sestanku. S starši sodelujemo pri oblikovanju življenja in dela šole, pri različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, pri oblikovanju akcij za izvajanje preventive vzgojnih dejavnosti, pri svetovanju in usmerjanju, pri reševanju razvojnih in osebnostnih težav njihovih otrok ali skupin otrok. Zato se bomo s starši srečevali ne samo na govorilnih urah in roditeljskih sestankih, temveč spodbujali medsebojno komunikacijo in druge aktivnosti v okviru oddelčne skupnosti in v okviru šole kot celote. Šola usmerja starše v starševske delavnice, šolo za starše, svetovalne centre in druge ustanove. 3. OPREDELITEV VZGOJNIH DEJAVNOSTI 1. Proaktivne, preventivne dejavnosti Vzgojne dejavnosti oblikujejo šolsko okolje tako, da se učenci počutijo varne, sprejete, da so pri šolskem delu motivirani, zavzeti, ustvarjalni in da prevzemajo odgovornost za svoje vedenje in sprejemajo omejitve, ki jih postavlja življenje v skupnosti. Šola je avtonomna pri načrtovanju in izvajanju proaktivnih vzgojnih dejavnosti, ki temeljijo na oblikovanju okolja, v katerem bodo učenci uspešno zadovoljevali temeljne telesne, duševne, čustvene in socialne potrebe in razvijali svojo samostojnost in odgovornost. Ker je oddelek razreda osnovna socialna skupina v šoli, bomo posebno pozornost namenili oblikovanju in razvijanju dobrih medsebojnih odnosov s spodbujanjem ugodne socialne klime. Spodbujali bomo razvijanje socialnih veščin, vrstniško sodelovanje, prostovoljstvo in pomoč. Poudarjali bomo in nagrajevali zgledno vedenje učencev, zato bomo vodili pogovore o takem vedenju. Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole se bodo organizirale v okviru ur oddelčne skupnosti, dnevov dejavnosti, interesnih dejavnosti in tudi v okviru šolskih projektov, ki bodo z LDN vsakoletno opredeljeni. Posebno pozornost bomo posvetili določenim temam, kot so: med vrstniško nasilje, komunikacija, odnosi med vrstniki, med vrstniška pomoč, razvijanje socialnih veščin, ustrezno in sprejemljivo reševanje konfliktov, odnosi med spoloma, strpnost, odvisnost, zdravo življenje, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje starejših … Izvajali bomo preventivne dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti, nasilništva in drugih odklonskih pojavov ter dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost in skrbeli za medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje. Prav posebno pozornost bomo namenili spoznavanju, učenju in razvijanju moralnih vrednot, sprejemanja odgovornosti za svoje vedenje in kritično vrednotenje lastnega vedenja in vedenja vrstnikov. Šola bo spodbujala vse oblike povezovanja, sodelovanja in vključevanja staršev v življenje in delo šole. Prizadevali si bomo za takojšnje in načrtno reševanje problemov, težav in konfliktov. 2. Svetovanje in usmerjanje Usmerjanje in svetovanje se izvaja v okviru ur oddelčne skupnosti, pogovornih ur, ob sprotnem reševanju problemov in drugih priložnostih. Izvajajo ga strokovni delavci in sodelavci šole. Posebno vlogo ima svetovalna služba šole. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v zunanjih ustanovah psihološke in socialne pomoči. 4. POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADE UČENCEV
43
Učenec ali skupina učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade, ki jih lahko predlagajo:
• posamezni učitelji in drugi strokovni delavci, mentorji dejavnosti,
• starši,
• razrednik,
• oddelčna skupnost,
• šolski parlament,
• ravnateljica,
• oddelčni učiteljski zbor,
• celotni učiteljski zbor,
• starši,
• svet šole. Pohvale, priznanja Pohvale, priznanja so lahko pisne ali ustne. Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko ustno pohvaljeni. Pisne pohvale, priznanja podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo več časa. Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca. Pisne pohvale, priznanja se podeljujejo za:
• prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole, za pozitiven zgled v oddelku,
• izboljšanje učnega uspeha, vidnega napredka učenca,
• prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti ali šolskem parlamentu,
• aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev pomembnih za šolo,
• doslednost in vztrajnost pri delu,
• spoštljiv odnos do odraslih,
• nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,
• sodelovanje v prostovoljstvu,
• za povezovanje in graditev dobrih medsebojnih odnosov,
• strpnost in upoštevanje drugačnosti,
• druge razloge, ki jih ravnateljica, učiteljski zbor ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za ustne ali pisne pohvale.
Priznanja, pohvale, nagrade oddelčnega učiteljskega zbora, celotnega učiteljskega zbora oz. sveta šole pa podeljuje učencem ravnateljica, predsednik/-ica sveta šole ali namestnik predsednika/-ice sveta šole na zaključni prireditvi, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. Priznanja se podeljujejo za:
• večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izvenšolskem delu,
• uspešno predstavitev šole v javnosti na državnem ali mednarodnem nivoju,
• doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih, ki so organizirana na nivoju občine, regije in države,
• večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih,
• doseganje vidnih rezultatov na športnih področjih, kjer učenci predstavljajo šolo,
• večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti ali šolskem parlamentu,
• druge razloge, ki jih ravnateljica, učiteljski zbor ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za podelitev priznanj.
Nagrade
44
Nagrado lahko prejme posameznik, skupina učencev ali oddelčna skupnost. Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnateljica v sodelovanju z razrednikom ali mentorjem. Praviloma so to knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri svojem delu ali drugih dejavnostih. Nagrada je lahko tudi posebna ugodnost (izlet, brezplačne vstopnice za kulturne prireditve …) 5. VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI Kršitve šolskih pravil so natančno opredeljene v Pravilniku šolskega reda šole. Osnovni vzgojni postopek je razgovor z učencem, v katerem učenec enakovredno sodeluje. Po učenčevem prestopku učitelj z njim opravi razgovor, s katerim poskuša razrešiti bodisi medsebojni spor, bodisi učenčev odnos do drugih oseb, šolskih dolžnosti, imetja … Če tak razgovor ne obrodi sadov, učitelj v postopek vključi razrednika. Kadar tudi razrednikovo posredovanje ne pripomore k rešitvi primera, razrednik v postopek vključi še svetovalno službo in starše. 1. Restitucija (povračilo škode) Restitucija je oblika vzgojnega postopka, ki omogoča posamezniku, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Posameznik se v postopku sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave. Poravnava je smiselno povezana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo, zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil, spodbuja pozitivno vedenje, poudarja vrednote. Kaznovalca ni, zato učenec ustvarjalno rešuje problem. Restitucijo lahko razumemo kot posebno polje vzgoje, katerega cilj je, da učenci kritično razmišljajo o svojem vedenju in da sami popravijo posledice slabo premišljenih dejanj. 2. Mediacija Mediacija je postopek, v katerem se osebe, ki so v sporu, ob pomoči tretje osebe (mediatorja) pogovorijo ter ugotovijo, kje so točke njihovega spora, si izmenjajo stališča, izrazijo svoja mnenja, ideje, težave in strahove ter skušajo najti rešitev, ki bo ustrezala stranem v sporu. V mediaciji prevzameta sprti strani sami odgovornost za razrešitev nastalega konflikta. Proces mediacije vodi in usmerja mediator, ki je zaupna in popolnoma nevtralna oseba in je ustrezno praktično in teoretično usposobljen. VZGOJNI UKREPI Vzgojni ukrepi obsegajo posledice kršitev pravil šole. Uporabljajo se, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene vse druge vzgojne dejavnosti. Učencem pomagajo spoznavati njihove obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbeni skupnosti. Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanje možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev. Vzgojni ukrepi so lahko:
• Ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti, ki so povezane s kršitvami pravil šole, s pridobljenimi statusi učencev, ugodnostmi, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov.
• Povečan nadzor nad učencem, ko je v šoli, a ne pri pouku.
• Zadržanje na razgovoru v zvezi z reševanjem problemov v soglasju s starši. Kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šole v naravi…), šola poskrbi za dodatno spremstvo strokovnega delavca ali pa za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.
• Odstranitev učenca od pouka
45
Mogoča je, kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom (razen v primeru, ko gre za učenca s posebnimi potrebami). Cilj odstranitve je vzdrževanje jasno postavljenih mej, sprejemljivega vedenja in omogočanje resnega sodelovanja učenca in učitelja pri reševanju problema ter omogočanje nemotenega učenja drugih učencev v oddelku. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. Strokovni delavec mu lahko pomaga pri reševanju problema, zaradi katerega ni pri pouku. V primeru odstranitve učenca od ure pouka, mora učitelj z njim opraviti razgovor še isti dan, skupaj pregledata opravljeno delo in se dogovorita o nadaljnjem sodelovanju.
Šola lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe. O vzgojnih ukrepih se vodijo ustrezni zapisi, ki ne vplivajo na vzgojne opomine. Zapise vodi razrednik oziroma svetovalna služba ali oseba, ki vodi obravnavo.
6. HIŠNI RED IN ŠOLSKI RED
V skladu z načeli in vsebino vzgojnega načrta šola izdela pravila šolskega reda. Pravila šolskega reda so samostojen dokument. Hišni red je prav tako samostojen dokument. Šola s hišnim redom določi območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure, uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrževanja reda in čistoče ter drugo. Sečovlje, avgust, 2018
46
Recommended
