1
OSNOVNA ŠOLA ANTONA INGOLIČA
SPODNJA POLSKAVA
ŠOLSKO GLASILO UREDNICA: Andreja Jeţ
TEHNIČNI UREDNIK: Marijan Dreo
SODELUJOČI: Vsi ţeljni sodelovanja ... vendar še niso prišli vsi na vrsto ...
FOTOGRAFIJA Z NASLOVNICE: Simona Lahe z ustvarjalnim kroţkom
FOTOGRAFIJE v glasilu smo posneli sami ali pa si jih sposodili z drugih virov.
2
KAZALO
Uvodnik.................................................................................. 3
S Comeniusom v Turčijo.......................................................... 4
Miklavţevanje na Spodnji Polskavi............................................ 6
Boţični koncert........................................................................ 6
Boţični dan............................................................................. 6
Silvestrovanje.......................................................................... 8
Interesna dejavnost »Kaligrafija«............................................... 9
Kako pozimi skrbimo za čebele................................................. 10
Tovornjak................................................................................ 11
Zamišljeno gledam v dneve pretekle........................................... 11
V prihodnji številki................................................................... 12
3
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI!
Izteklo se je leto (pa še malo več), ki nam bo ostalo v spominu kot leto prijetnih in malo manj prijetnih
dogodkov, ki nas spremljajo v ţivljenju naše šole. Ţelim vam, da ohranite v spominu le dogodke in
stvari, ki vas osrečujejo, navdajajo z optimizmom in pozitivno energijo za prihodnost. Pred nami je čas
pisanja preizkusov znanja, spraševanja, delanja proslav ... Vse to od nas zahteva ogromno volje,
potrpljenja. Kasneje se teh stvari radi spomnimo z nasmeškom. Zato naj nas vodi prijetno in kvalitetno
druţenje, prijateljstvo ter medsebojno spoštovanje. Kajti te vrednote nam bodo polepšale dan.
Prva številka letošnjega šolskega leta je namenjena predvsem spominjanju preteklega. Ostale stvari
bodo prišle na vrsto sproti.
Andreja Jeţ, učiteljica slovenščine
4
S COMENIUSOM V TURČIJO (ISTAMBUL)
Dan 1: Nedelja, 31.10.2010
Prvi dan smo prišli v Turčijo zelo zgodaj oz. pozno - kakor vzamete. Bilo je okrog pete ure zjutraj.
Odšli smo v hotel, se stuširali in zaspali.
Dan 2: Ponedeljek, 1.11.2010
Zjutraj smo ţe malo ''nervozno'' čakali na
prevoz do šole. Ko smo končno prišli do
šole, sem spoznal druţino, pri kateri sem
bival kar en teden.
Za začetek smo šli na kosilo v restavracijo
blizu morja. Tam sem prvič videl značilno
turško hrano. Zelo zanimiv se mi je zdel
način streţbe. Na svoji levi imaš dve vilici,
na desni ţlico in dva noţa. Pred seboj imaš
kozarec, dve desertni ţlici in še dva
kozarca. Enega za sok in enega za vodo.
Ta način streţbe je odvisen od ugleda
restavracije oziroma od njenega števila
zvezdic.
Po kosilu me je nova druţina odpeljala v nov dom. Prvih vtisov o novem domu nisem zapisal zaradi
utrujenosti. Premagala me je in sem hitro po prihodu v nov dom zaspal.
Dan 3: Torek, 2.11.2010
Ob sedmi uri zjutraj sem se zbudil in pripravil
na odhod v šolo. Kombi je prišel pome ob 7.45.
Pot je bila dolga, promet ''nor''. Avtomobili so
namesto zaviranja, umikanja, dajanja
smerokazov ... uporabljali hupo. Dostikrat smo
zavili v zelo ozko uličico in obstali zaradi
količine avtomobilov v njej.
V šoli sem še kakšno uro čakal na učitelje, bil
pa sem ţe ves utrujen od voţnje in strahu za
svoje ţivljenje. Verjemite, da ne pretiravam.
Dobro pa je bilo, da sem v tej uri imel
priloţnost spoznati ogromno novih prijateljev
in prijateljic.
Prva ura pouka je bila pravzaprav sestanek
oziroma ''project meeting''. Nato je bilo ţe kosilo, ki ni bilo najbolj okusno. Po kosilu pa sem z novimi
prijatelji igral košarko na šolskem igrišču. Ob 21.30 sem odšel v nov dom.
5
Dan 4: Sreda, 3.11.2010
Zjutraj se je zgodba ponovila. Se zbudil, čakal
prevoz, se vozil, čakal učitelje ... Zbrali smo se
v predavalnici in pričeli s pogovorom. Voditelj
je naznanil predstavitve drţav, vasi/mest, pa
tudi šol. Prvi so predstavili svojo drţavo
Angleţi, nato pa midva z Aljaţem. Tako hitro
sva bila na vrsti po zaslugi razredničarke.
Mislim, da sva se dobro izkazala v vsem. Le tu
je malo ''zaškripalo'', ko sva predstavitev
morala skrajšati na polnih 10 minut. Dolga je
namreč bila 40 minut. Ni bilo popolno, ampak
nekako je šlo.
Nato smo obiskali pouk!!! Poslušal sem
predavanje biologije v turščini. Edino kar sem razumel je bilo, da se je vse nekako razcepilo in se
podvojilo, nato rehabilitiralo. Nimam pojma ali so govorili o bakteriji ali kravi.
Potem bi moral na še en ''project meeting''.
Teţko mi je priznati, a sem ga raje ''prešprical''
in igral košarko. Druţenje z domačini se mi je
zdelo pomembneje, kot pogovor kako bomo
potovali (v sklopu projekta Comenius) še v
druge drţave.
Na vrsti je bil ogled znamenitosti - Galata
tower ter Dolmabahce palača. Obe sta bili
super, zanimivi, polni zlata in angleškega
kristala. Si mislite kakšna vrednost?
Posadili smo tudi roţo prijateljstva.
Matic Štrukelj, 9. razred
6
Dan 5: Četrtek, 4.11.2010
Ţe zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na
evropsko stran Istanbula. Ogledat smo si šli
Hagio Sophio (Sveta Sofija). To je cerkev
zgrajena v času bizantinskega cesarstva. Več
kot tisoč let je veljala za največjo krščansko
cerkev na svetu.
Ustavili smo se pred samo zgradbo in vodič
nam je podal navodila. Odpravili smo se v
notranjost. Cerkev je bila v času vladavine
sultanov spremenjena v mošejo, zdaj pa sluţi
kot muzej.
Nekaj časa sem opazoval notranjost, nato pa
sem odšel do stebra z luknjo. Zgodba pravi, da
če vtakneš palec v luknjo, ga zavrtiš za 360
stopinj, se ti izpolni ţelja.
Kasneje smo odšli do nekaj sto metrov oddaljene modre mošeje. Nekateri smo si odšli ogledat
notranjost.
Pred vhodom smo se morali sezuti, saj je za vernike odprta mošeja in v njej ne smeš biti obut.
Nekatere ţenske so se po vstopu vanju ovile z ruto.
Po ogledu smo se vrnili v šolo nato na domove.
7
Dan 6: Petek, 5.11.2010
Ta dan smo namenili obisku velikega bazarja.
Ko smo prispeli, je bila tam tudi televizijska
ekipa. Opravila je intervju z nekaterimi učenci.
Med njimi je bil tudi naš Matic.
Nato smo odšli na trţnico. Sam bazar je bil
nekoliko oddaljen. Učitelji so zaradi svoje
vztrajnosti prišli do njega, midva pa sva raje
ostala na manjši trţnici. Pa saj so imeli enako
robo ...
Nakupila sva spominke, nato malico (kebab, ki
je tradicionalna turška jed), nato sva malo
pohajkovala, se vračala na trţnico in spet
nakupovala.
Ob petih sva se dobila z ostalimi udeleţenci in
vrnili smo se domov.
Dan 7: Sobota,6.11.2010
Prišel je dan za odhod. Zjutraj smo se odpeljali do šole in se dobili s tistimi, ki so še ostali. Pričakali
smo tudi na prihod učiteljev. Nato smo se s kombijem odpravili skozi gost promet in si utirali pot do
letališča.
Po večkratnem pregledu potnih listov smo se začeli dolgočasiti. Igrali smo remi.
Končno, z nekaj urno zamudo, je letalo le prišlo. Pripravili smo se za let proti Sloveniji. Na Letališče
Joţeta Pučnika Ljubljana smo prispeli ob 20.08. Čakala nas je samo še pot s kombijem do Spodnje
Polskave.
Aljaţ Gumzej, 9. razred
8
MIKLAVŽEVANJE NA SPODNJI POLSKAVI
V cerkvi Svetega Štefana na Spodnji Polskavi nas je 5. decembra obiskal Sveti
Miklavţ oz. Sveti Nikolaj. Miklavţ je krščanski svetnik, po navadi pa ga
spremljajo angeli in parklji. Tudi pri nas so ga spremljali, ko nam je delil darila.
Miklavţ je znan po svoji dareţljivosti. Pridni otroci dobijo darila, poredni pa šibe.
Ko nam je razdelil darila, je s spremljevalci zaigral zanimivo predstavo. Najbolj
zanimivo je bilo, da je hotel odpeljati ţupnika. Le zakaj?
Kakorkoli ... imeli smo se zelo lepo.
Kristina Kegel, 4.a
BOŽIČNI KONCERT
Učenci Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava smo v decembru, natančneje 16. decembra
2010, pripravili boţični koncert. Koncert se je začel ob 17. uri, odvijal pa se je v avli šole na Spodnji
Polskavi. Namenjen je bil staršem učencev in upokojenim učiteljem. Natančno oko pa je opazilo, da so
prišli tudi drugi. To je prava pohvala, saj jim je naše delo všeč. Nastopajoči so se gledalcem predstavili
z različnimi pesmimi, plesi in dramskimi prizori.
Po dobri uri smo vsi odšli zadovoljni domov.
Veronika Motaln, 5.a
http://www.os-antona-ingolica.si/Galerija 1/Zgodba/IMG_0035.jpg
9
BOŽIČNI DAN
Rojstni dan »nepremagljivega sončnega boga« je padel v rimskem cesarstvu na 25. december. To je bil
velik praznik. Rimljani so na ta dan priţigali luči in kresove. Stari Germani so na ta dan slavili praznik
sončnega pomlajenja, stari Slovani pa so dobili mladega boga, bogeca ali boţiča. Vsesplošno slavje pa
je krščanstvo v 4. stoletju zamenjalo z rojstvom Odrešenika.
Boţični dan je najsvetejši dan v letu. Na ta dan počivajo ljudje in ţivali (Stari rek: Spočit kot vol na
sveti dan.). Tako kot ljudi je potrebno na boţični dan obdariti tudi ţivali. Na Štajerskem so vse domače
ţivali dobile zrnje iz dožjeka, ţetvenega venca, ki ga je dobila gospodinja ob koncu ţetve.
Najpomembnejši del boţičnega dne je boţično kosilo. Pravilo je, da gospodinja postreţe z najboljšimi
jedmi. Nekoč je boţično kosilo vsebovalo veliko ajde: ajdova potica, ajdovi ţganci ... Obilje praznične
mize je bilo najboljše zagotovilo, da bo prihodnje leto dobra letina.
Na boţični dan se je druţina drţala doma. Nihče ni hodil na obiske, lahko je šel le v cerkev in
naravnost domov. V hiši je bil praznični mir, druţina se je zbrala ob jaslicah, pela se je pesem:
Tam stoji pa hlevček,
tam stoji pa hlevček,
lepi hlevček Betlehem.
Notri je Marija,
Detece povija,
sveto Dete Jezusa.
Tam stoji ob strani
sveti Joţef stari,
lepo sivo glavo ima.
Z nogo pripogiblje,
detece zaziblje,
sveto Dete Jezusa.
Tam hite pastirci,
tam hite pastirci,
v hlevček lepi Betlehem.
Gasparijeva razglednica, boţični motiv
Jure Golob, 4.a
10
SILVESTROVO Leto ima dvanajst mesecev. Vsak mesec ima trideset ali enaintrideset dni. Le mesec februar jih ima
osemindvajset. Vsaka štiri leta ima december devetindvajset dni. Takrat rečemo, da je prestopno leto.
Leto je kot knjiga s tristo petinšestdesetimi ali tristo šestinšestdesetimi listi. Ko obrnemo zadnji list,
nas pričaka zadnji dan - dan starega leta ali Silvestrovo. Vse Silve in Silvi imajo takrat god.
Na Silvestrovo praznujemo zaključek leta in pričakamo novo leto. Vsi si voščimo srečno, saj si ţelimo
vse dobro. Predvsem da se mladi ne bi poškodovali, ker se igrajo s petardami in raketami. Nič ne
mislijo na uboge ţivali, ki jih je zelo strah pokanja in bleščanja. Menim, da bi silvestrovo lahko
praznovali v miru z druţino in bliţnjimi. Lepo pa je tudi, če druţina kam odpotuje in praznuje v
drugem okolju. Tudi to ima svoj čar.
Upam, da ste vsi v miru praznovali in ste polni upov za leto 2011!
Ema Ţagar, 4.a
11
INTERESNA DEJAVNOST »KALIGRAFIJA«
LEPOPISJE – KALIGRAFIJA... je umetnost, ob kateri razvijaš svoj čut za estetiko.
Pisanje s peresi in tušem pomirjevalno vpliva na človeka, kar je dobra
protiutež hitenju, kateremu smo prepogosto izpostavljeni.
Uvajanje lepopisja v šole pripomore k ohranjanju pismenosti in jezika med mladimi.
S pomočjo znanja kaligrafije, je moč izdelovati voščilnice, vabila, plakate…
Namen interesne dejavnosti »Kaligrafija« je učencem ponuditi nekaj novega in jih s tem tudi
vzpodbuditi k estetskemu pisanju in ustvarjanju.
Prve ure interesne dejavnosti smo namenili pravilni uporabi peresa in črnila.
Učenci so se seznanili z različnimi stili pisav (Karolinška minuskola, Unciala, Humanistična kurziva –
Italika, Bastarda – predhodnica gotice) in sedaj se učijo zapisovati črke Karolinške minuskule. To
pisavo smo že uporabili pri izdelovanju novoletnih voščilnic. Nastale so prave lepopisne umetnije …
Martina Brmeţ z učenci interesne dejavnosti Kaligrafija
12
KAKO POZIMI SKRBIMO ZA ČEBELE
Moje ime je Tina Cafuta, sem navdušena čebelarka in tudi ponosna lastnica čebel. V šoli obiskujem
čebelarski kroţek. Ţelim vam povedati, kako čebelarji pozimi skrbimo za čebele.
Ko čebele še nabirajo in izletavajo, jih začnemo hraniti s sladkorno raztopino. Nalijemo jo v zanjo
pripravljen prostor. To je v mesecu septembru. Medtem sledijo pregledi in dodajanje zdravil. Po
zadnjem hranjenju in pregledu, ko temperatura pade pod 12 °C, čebele več ne izletavajo. Takrat okrog
panja namestimo izolacijo (pena in stiropor). Tako se naše delo z mrazom konča, kajti čebele pozimi
zmanjšajo svoje funkcije na minimum, blato pa zadrţujejo vso zimo v sebi (blatnik).
Če je čebelja druţina dovolj močna in zdrava, bo zimo dobro preţivela. Pomladi in poleti pa nas bo
razveseljevala z novim medom.
Tina Cafuta, 4.a
13
TOVORNJAK
Tovornjak se pelje in
za njim se kadi,
za njim se kadi,
za njim se dim kadi!
Ko stopi na plin,
se iz izpuha kadi,
se kadi in vse smrdi,
ker se kadi.
Rok Štern, 9.razred
ZAMIŠLJENO GLEDAM V DNEVE PRETEKLE
Zamišljeno gledam v dneve pretekle,
kam odšli so,
zamišljeno gledam v dneve pretekle,
kdaj vrnili se bodo.
Razmišljam, kako naj dobim jih nazaj,
razmišljam, kako srečni so bili tedaj,
vendar vem, da dobim jih nazaj več ne - nikdar.
Zamišljeno gledam v dneve pretekle,
ţelim si, da končali se ne bi nikdar.
Zamišljeno gledam v dneve pretekle,
vedoč, da ponovili se ne bodo nikdar.
Katja Budja, 9.razred
14
V prihodnji številki:
Slovenski kulturni praznik,
Valentinovo,
Gregorjevo
in še mnogo drugega.
Bodite z nami.
Učenci Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava
Slika: Vanesa Skerbiš, 9. razred