2 Odmev

Uvodnik Obvestila

www.sls.si

Ob vstopu Republike Slovenijev Evropsko unijo

Letos bo prvi maj drugačen. Tudi le-tos bodo goreli kresovi. A ne pred-vsem na čast delavskemu prazniku.

Letos bo prvi maj dan vstopa Republi-ke Slovenije v Evropsko Unijo (EU). Le-tos bo prvi maj poseben dan. Bil je danosamosvojitve, v letu 1991 in bo danvstopa v EU, v letu 2004. V slabih tri-najstih letih smo prehodili dolgo pot.Imamo posebno odgovornost pred zgo-dovino in prihodnjimi rodovi. Pot, kismo jo naredili teh kratkih trinajst letni minila brez težav, a nanjo smo upra-vičeno lahko ponosni. Spremenili smodružbeni sistem, preživeli najhujšo gos-podarsko krizo po razpadu nekdanje dr-žave, dosegli samostojnost, vstopili vNATO in te dni vstopamo v EU. Nekdoporeče, tvegamo, morda bomo izgubilito in ono. Brez tveganja ne gre. ProjektEU je vendarle veliko več, kot le gospo-darska povezava vodilnih evropskih dr-žav. Je veliko več kot le elitni klub tistih,ki izpolnjujejo visoke standarde skupne-ga življenja. Je projekt prihodnosti. Naj-večji projekt, katerega se je evropski pro-stor kadarkoli lotil.

Evropa ni le zibelka civilizacije, ali ce-lina bogate arhitekture, umetnosti, ki sojo na njenih tleh ustvarjali geniji skozistoletja. Evropa je tudi tisti prostor, kije skozi stoletja, v vsej svoji zgodovini, vnesmiselnih vojnah in pobojih, izgubilana milijone življenj. Da, naši prednikiso bili skoraj vedno otroci vojne. Če nipustošila vojna, je bila lakota. Naše ge-neracije pa so pred drugačnim izzivom.Ustvariti Evropo miru, kjer bosta zna-nje in delo usmerjena v gospodarski raz-voj, v oblikovanje socialno pravičnedružbe prihodnosti. Zato je EU velikoveč, kot le gospodarski projekt. Sloven-ci in drugi prebivalci Slovenije bomo

skupaj, s še drugimi 24 državami in na-rodi prevzeli odgovornost za ustvarja-nje drugačne, lepše in bolj prijazneEvrope. Skupaj se bomo trudili ustvari-ti svet, ki bo mladim ponudil več pri-ložnosti, starim socialno varnost in ak-tivnemu delu prebivalstva pošteno de-lo. Za ta projekt se splača tvegati.

Za nami je sedem let pogajanj začlanstvo v EU. Ocene tega procesa sorazlične. Sam pravim, da smo bili uspe-šni. To bo pokazal čas. Zagotovo smosi izpogajali možnosti, da koristimo raz-vojni denar, da imamo pozitivni finanč-ni izkupiček članstva, ohranili smomnoge narodove posebnosti. Od mo-drosti politike v državi pa bo odvisno,kaj od tega bomo izkoristili. Projekt po-gajanj je končan. Pred nami pa je novizziv, kako članstvo v EU izkoristiti nele za preživetje, pač pa za boljše življe-nje. Slednji bo morda še pomembnejšiod samih pogajanj.

Slovenska Ljudska Stranka (SLS) jelahko upravičeno ponosna na svoj pris-pevek v vseh teh letih pogajanj. Brez nasbi Slovenija ne bila neto prejemnica,brez nas bi morali slovenski davkopla-čevalci prispevati več , da bi pokrili fi-nančno breme vstopa. Vsi, ki smo v ime-nu SLS opravljali odgovorne naloge po-gajanj, smo, verjamem, upravičili zau-panje. Sam sem v pogajalskem proce-su, od prvega dne, sodeloval kot namest-nik vodje pogajalske skupine, dr Jane-za Potočnika. Prepričan sem, da je SLSopravila svojo nalogo pred slovenskojavnostjo. Dobro, odgovorno, kot evrop-ska stranka.

Slovenci z vstopom v EU ne bomoizgubili svoje samostojnosti, niti svoje-ga jezika. Naš jezik postaja uradni je-zik EU. Slovenci pa prevzemamo od-govornost. Ne le do lastne države, pačpa do velike družine evropskih narodov.Naj bodo naslednji dnevi, dnevi praz-novanja. Zaslužili smo si. Po trdem de-lu in pred novimi izzivi. In vsi si želi-mo, da nam bo EU prinesla dobre stva-ri. Republiki Sloveniji in vsakemu nje-nemu državljanu.

Mag. Franc BUT

Analiza anket na www.sls.si za mesec marecPripravljavci anket in obliko-

valci spletne strani SLS smo zčedalje večjim odzivom obisko-valcev zelo zadovoljni. Tema me-seca marca je bila za SLS pada-nje rodnosti v Sloveniji. Spraše-vali smo vas, kaj je po vašem mne-nju poglavitni vzrok za upadanjerodnosti.

Tudi iz odgovorov je bilo raz-vidno da je vzrokov več; tako steskoraj enako težo dodelili neu-godnim stanovanjskim razme-ram, ekonomskim vzrokom (dra-gi vrtci, oblačila, šolanje, počitnice,…), da dajejo mladi prednost karieri, neu-strezna davčna in družinska politika države ter da družina in otroci niso večvrednota.

V parlamentu se je zaključila tudi izredna seja o aferi SIB in Orion, ki ni dalavelikih rezultatov. Spraševali smo vas, ali podpirate zahtevo SLS, da se odpravijoabsolutni zastaralni roki v postopkih v zvezi z nekaterimi prekrški - povezava zaferama SIB in Orion? Velika večina vas je podprla tako rešitev, ki pa v držav-nem zboru žal ni bila sprejeta.

Konec marca je bil v znamenju interpelacij proti ministroma Kebru in Bohin-cu. Že pred glasovanjem smo vas spraševali, kakšno odločitev SLS podpirate.Velika večina vas je bila za to, da SLS podpre obe interpelaciji.

Sejo z glasovanji o interpelacijah smo lahko spremljali v živo, prav tako tudivse zaplete, ki so sledili in izključitev SLS iz koalicije. Na nas so leteli očitki, dasmo podprli opozicijo, ta pa do SLS še vedno nehvaležno goji stare neupraviče-ne zamere. Tako tezo so potrdili tudi vaši odgovori, saj vas je enak delež menilo,da smo podprli tako največji vladni stranki kot opozicijo. No, največ pa vas jevseeno menilo, da je SLS glasovala po svoje. Kar je točno; SLS sedi na enemsamem stolu – svojem.

Vabljeni, da sodelujete že v tedensko novih anketah!Rok Ravnikar

V NEDELJO, 25. aprila 2004

- Občinski odbor SLS Radovljica vabi na redni občni zbor ob 10.00 uri, ki bo

v pivnici »AVUŠTIN« v starem delu mesta v Radovljici.

- Občinski odbor SLS Moravske Toplice vabi na redni občni zbor ob 13.30 uri, kibo v

prostorih kmečkega turizma »GUTMAN –ZVER« v Bogojini.

V PONEDELJEK, 26. aprila 2004

- Občinski odbor SLS Moravče vabi na izredni volilni občni zbor ob 20.00 uri, kibo v

veliki sejni sobi občine Moravče.

Radovljica

Mesečnik SLS-ODMEV izdaja Časopisno založniško podjetje Ljudska čebela d.o.o., Beethovno-va 4, Ljubljana, telefon 01/24-18-800, telefaks: 01/25-11-741, elektronska pošta: tajništvo@sls.si.TRR: 03100-1000025189; Odgovorni urednik: dr. Andraž Vehovar, tehnični urednik: Barbi Ravnikar,Oblikovanje in priprava za tisk Špes grafika, Novo mesto. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Časopis izhaja mesečno.

3Odmev pogovor

NAGOVOR PREDSEDNIKA SLS - JANEZA PODOBNIKA

Delajmo to, kar je dobro zadržavo, občino, kraj, vkaterem živimo - tako bomodelovali tudi za ugled SLSSLS v zadnjih tednih doživlja najrazburljivejše čase po zadnjih državnozbor-skih volitvah. Sprejemati smo morali jasne odločitve in delati odločne kora-ke. Na koncu je bila SLS izključena iz vlade in od začetka aprila dalje delu-jemo samostojno kot opozicijska stranka. S predsednikom SLS JanezomPodobnikom smo se pogovarjal o tem, kakšna so stališča do nedavnih spre-memb in dogodkov, predvsem o usmeritvi SLS v prihodnosti, še posebej vletu dvojnih volitev.

POGOVOR Z PREDSEDNIKOM SLS JANEZOM PODOBNIKOM

Dva meseca pred evropskimi in slabe polleta pred parlamentarnimi volitvami jeSLS pristala v opoziciji. Ali ni to neva-ren položaj?

Pozicija SLS je zahtevna. Toda po-tem, ko je LDS razbila koalicijo z iz-ključitvijo SLS, druge možnosti nismoimeli.Moja ocena je, da volivci za raz-bitje koalicije tik pred vstopom v EU inpred evropskimi in parlamentarnimi vo-litvami LDS ne bodo nagradili. SLS pasi je s pogumno in dosledno držo po-stavila močne in zdrave temelje za pri-hodnost. Verjamem v te temelje, verja-mem v prihodnost.

Toda nekateri bodo krivdo za vladno ne-gotovost očitno skušali naprtiti SLS, češ,ministri SLS so imeli možnost, da osta-nejo v vladi?

Kdor se vsaj malo spozna na politi-ko, ve, da bi taka poteza pomenila poli-tični samomor SLS. Potem ko je bilaSLS izključena iz koalicije, je bila od-stopna izjava ministrov SLS samoumev-na. Verjamem, da tudi premier Rop nimislil povsem resno z možnostjo, da biministri SLS po njegovi odločitvi za iz-ključitev SLS iz koalicije ostali v vladi,čeprav je morda po tihem upal, da bo-do ministri SLS z vztrajanjem v vladi

zameglili njegovo napako.

Katero?

Izključitev SLS iz koalicije in s tem raz-bitje koalicije ter destabilizacijo vlade. Tose bo po mojem mnenju pokazalo kot na-paka. Morda so tej njegovi napaki botro-vali tudi določeni notranji in zunanji pri-tiski.

Rop se pri izključitvi sklicuje na stališčaSLS ob interpelacijah proti ministroma Ke-bru in Bohincu?

Kot resna in odgovorna stranka drugač-nih stališč nismo mogli zastopati. Pravo-časno smo opozorili predsednika vladeg.Ropa, da je toleriranje in celo podporanezakonitim početjem za nas nesprejem-ljiva, tudi če gre za ministre lastne vlade.Žal pa ni bilo pripravljenosti za resen po-govor in ustrezno reakcijo.

Zakaj pa niste že pred interpelacijo izsto-pili?

Ker bi bilo to neodgovorno. Zrušili bikoalicijo in destabilizirali vlado. Torejprav to, kar je sedaj naredil Rop. Mimo-grede, Ropu ni bilo potrebno izključitiSLS iz koalicije. Če bi državne interesepostavljal na prvo mesto, tega ne bi sto-ril. Tudi poslanec in bivši predsednik

LDS Jože Školjč je glasoval za zamenja-vo dr. Bohinca, pa ga LDS ni izključilaiz stranke ali poslanske skupine. Odgo-vorna državniška drža predsednika vladebi bila v soočenju z napakami ministrovin njihovo sankcioniranje še pred vloži-tvijo interpelacije.

Vtis je, da je bilo vse govoričenje o kršitvikoalicijske pogodbe predvsem predstava zajavnost in da je bil glavni in edini razlogza izključitev SLS iz vlade njeno stališčedo t.i. izbrisanih?

Bo držalo. Na tej temi, ki so jo najprejpodcenjevali, so nato izgubili živce. Mismo povedali, kako je edino možno rela-tivno hitro, učinkovito in pošteno rešitita problem; in vsa dosedanja dogajanjadokazujejo, da smo imeli prav.

Mislite na ustavni zakon?

Tako je. Potem, ko so zagovorniki iz-dajanja odločb brez zakona dobili jasnosporočilo s strani javnosti na referendu-mu, bo morda več pripravljenosti za iska-nje vsebinskega dogovora v tej smeri.

Kaj to vsebinsko pomeni?

Najkrajše rečeno, gre za to, da se prob-lem t.i. izbrisanih rešuje od primera doprimera.Tistim, ki jim je bila narejena kri-vica, naj se ta popravi. Popolnoma nes-prejemljivo pa je, da bi celo agresorskimgeneralom dajali status ali celo odškod-nine. Tisti politiki in drugi, ki so mislili,da bo slovenska javnost to molče »požr-la«, so se zelo zmotili.

Kako pa ocenjujete pozive nekaterih nosil-cev najodgovornejših državnih funkcij kbojkotu referenduma?

To se mi zdi nesprejemljivo. Pozivatiljudi s pozicije državne funkcije, naj seodrečejo svoji državljanski pravici do naj-bolj neposredne oblike izražanja stališča,je za demokrata nerazumljivo.To so bile,milo rečeno, nepremišljene poteze.

K bojkotu je pozval tudi Kučanov forum21. Ali ni glede na dejstvo, da je Kučanvodil CK ZKS, torej organizacijo, ki je vtemelju nasprotovala demokraciji, to do-datno problematično?

Verjetno. Mislim,da se tisti, ki so aktiv-no ali pasivno (kot člani strank ali civil-no družbenih gibanj) pozivali k bojkotu,

morda niso v celoti zavedali, kaj počne-jo.Predsednik parlamenta Borut Pahorje z udeležbo pokazal odgovorno drža-votvorno držo, in v danih razmerah go-tovo tudi pogumno.

Kaj pa pomeni označevanje Slovencev sksenofobi in nestrpneži, kar so si celo vpogovorih s predstavniki mednarodnih or-ganizacij privoščili predstavniki nekate-rih državnih ustanov?

Na kaj oz. koga mislite?

Npr. na varuha človekovih pravic?

Ne poznam detajlno njegovih aktiv-nosti. Po mojih opažanjih je bil proble-matičen predvsem vtis, (delno ga je us-tvarjal tudi g.Hanžek), da se številnihvodilnih predstavnikov države slovenskaosamosvojitev sploh ne tiče. Vtis, da jimje pravzaprav vseeno, kaj je kdo počel včasu osamosvojitvene vojne.Vtis, da bito obdobje najraje pozabili, vključno stistimi, ki so za osamosvojitev žrtvovalinajveč, celo svoja življenja. To je tistoslabo, kajti če ne veš, kaj imaš in kakosi si to priboril, je logično, da tega neceniš in posledično tudi ne varuješ. Toseveda ne pomeni, da smo lahko brez-brižni do krivic tistim izbrisanim, ki sose res zgodile. Treba jih je popraviti. To-da samo njim, nikakor pa nismo niče-sar dolžni tistim, ki so tudi po pozivuslovenskega predsedstva, naj prestopijona slovensko stran, še naprej delovalikot aktivni agresorji. Kdor celo navzvenzastopa stališča, da smo vsem dolžnivse, vključno z odškodnino, ne delujeskladno s slovenskimi nacionalnimi in-teresi. Kdo naj brani to, kar smo si zosamosvojitvijo priborili in nato med-narodni javnosti korektno razlaga dejs-tva, če tega ne bomo počeli sami?

Kakšen odnos bo sedaj, po spremembisvojega statusa imela SLS do posamez-nih vladnih in opozicijskih strank?

Opredeljevali se bomo predvsem dovsebine delovanja in se osredotočili nalastno kvalitetno delo. Kot smo že več-krat povedali, odgovorni nismo nobenidrugi stranki, zavezani pa Sloveniji inslovenstvu. Slovenski javnosti želimo ce-lovito predstaviti svoje dosedanje dosež-ke in prizadevanja. Odnos do drugihstrank pa bo odvisen tudi od odnosa teh

FoFoFoFo Fotttt t o

: Sim

on P

o: S

imon

Po:

Sim

on P

o: S

imon

Po:

Sim

on P

ear

ear

ear

ear

ear s

onson

son

son

son

4 Odmev pogovor

strank do nas in naših prizadevanj.

Kako ocenjujete dosedanje delovanje SLSv vladi in parlamentu?

Problem manjših vladnih strank je, daimajo omejeno možnost izvajanja svo-jega programa in da si na drugi stranivečino pozitivnih dosežkov vlade pripi-še vodilna vladna stranka. Najbolj tipi-čen tovrsten primer je zaščita državne-ga in javnega interesa v zavarovalnici Tri-glav. Čeprav je znano, da je bila SLS vprejšnji vladi pobudnik ter vsebinski inpolitični nosilec tega projekta, ki ga pred-vsem zaradi LDS nismo mogli izpeljati,si zasluge za sedanjo zapoznelo zaščitodavkoplačevalcev pred neupravičenimiapetiti nekaj posameznikov jemlje LDS.Pripisovanje uspehov največji, neuspe-hov pa manjšim koalicijskim partneri-cam ni nobena slovenska posebnost, toje prevladujoča praksa v svetu. To je biltudi eden glavnih razlogov, da sem oboblikovanju sedanje vlade nasprotovalvstopu SLS vanjo. Sem pa seveda spo-štoval večinsko voljo v stranki in po vsto-pu v vlado z vsemi izkušnjami in zna-njem po svojih najboljših močeh delo-val za čim uspešnejše izvajanje progra-ma SLS v vladi in parlamentu. Gledena omejene možnosti ocenjujem našedelo kot uspešno.

Katere stvari bi izpostavili?

Na prvem mestu bi izpostavil področ-je kmetijstva in razvoj podeželja. Prak-tično od leta 1988 smo dosledno in si-stematično delovali na tem področju, kl-jub praviloma neugodni javni klimi insmo bili celo deležni očitka, da smo»kmečki lobi«. V začetku devetdesetihlet smo dosegli nekatera cenovna raz-merja npr. pri mleku, kar je spodbudiloproizvodnjo in omogočilo, da je Slove-nija ob pogajanjih v Bruslju imela za iz-hodišče za določanje kvot večje količi-ne, kot bi bile sicer. V zadnjem obdobjupa smo preko mag.Buta in drugih

POGOVOR Z PREDSEDNIKOM SLS JANEZOM PODOBNIKOM

predstavnikov stranke s področja kme-tijstva v Bruslju izpogajali dobre pogo-je za slovensko kmetijstvo in podeže-lje, kar se kaže tudi v vsako leto višjihsredstvih, ki jih dobijo kmetje glede navelikost zemljišča. SLS je gotovo jams-tvo slovenskim kmetom in ljudem s po-deželja, da bodo tudi v okviru EU us-trezno in evropsko primerljivo zaščite-ni. Naštel bom še nekatere druge uspe-he:- dosegli smo bistveno povečanje otroš-

kih dodatkov, v preteklih mesecih paz odločnim in vztrajnim nasprotova-njem prisilili vladajočo stranko, da seje odrekla poslabšanju položaja zaštevilčnejše družine;

- vračanje vložkov v razvoj telekomu-nikacij;

- zakonska ureditev brezplačne pravnepomoči;

- za državo ugodnejše izvajanje avto-cestnega projekta;

- sistematično delovanje na področjudenacionalizacije in poprave krivic;

- zavzemanje, da največje državne pro-jekte izvajajo pretežno domača pod-jetja z domačim znanjem (npr. Spod-nje savska veriga…);

- borba proti korupciji (SIB,...);- zaščita državnih interesov pred vsto-

pom Slovenije v EU na področju ne-premičnin ( zaščitna zakonodaja);

- vztrajanje na teritorialnem dostopuSlovenije na odprto morje in celovi-tosti Piranskega zaliva;

- dosledno zavzemanje za skladen re-gionalni razvoj in boljše možnosti zaizvajanje občinskih projektov;

- prizadevanja za prenos sedežev po-sameznih ustanov izven Ljubljane;

- prizadevanje za razbremenitev otrok,staršev in učiteljev;

- že omenjena prizadevanja za zaščito jav-nega interesa v Zavarovalnici Triglav;

- odločno zavzemanje za Slovence, ki ži-vijo izven matične domovine;

Svet se sooča na eni strani z vse hujšimterorizmom na drugi strani pa z očitnoneuspešnim bojem proti terorizmu. Kakoocenjujete sedanjo slovensko politiko natem področju?

Slovenski predstavniki so si prizadeva-

li in si prizadevajo umestiti Slovenijo vpozicijo, ki bo odgovorna do mednarod-ne skupnosti , ob enem pa optimalna zaSlovenijo. O uspešnosti teh prizadevanjje možno dajati zelo različne sodbe. Zarelativno majhno državo, kakršna je Slo-venija, ki ob velikih temah ni in ne bopomemben, še manj pa odločujoč faktor,ni potrebno, da se prehitro in včasih tudipremalo premišljeno opredeli do nekate-rih vprašanj. Dejstvo je, da ne bomo od-ločali o tem, kdaj bo kje na Bližnjem vzho-du ali drugje vojna, imamo pa vsaj delnivpliv na to, v kolikšni meri se bo vojna sterorizmom odvijala tudi na naših tleh.Če smo včasih tiho, ne pomeni nujno, dasmo strahopetci ampak predvsem, da zna-mo razmišljati tudi s svojo glavo. Če prioblikovanju svojih stališč slišimo ameriš-kega predsednika, bi bilo morda modro,da bi nekoliko bolj kot doslej prisluhnilikarizmatičnemu papežu Janezu Pavlu II.

V zadnjem obdobju smo priča naraščajoče-mu nezadovoljstvu vse večjega števila delav-cev, posebno tistih z najnižjimi plačami inupokojenci z najnižjimi pokojninami. To seje pred kratkim odrazilo na zelo množičnihdelavskih demonstracijah, napovedujejo seže nove. Kako komentirate ta dogajanja?Kaj bi bilo potrebno narediti za vzpostavi-tev bolj konstruktivne družbene klime?

5Odmev pogovor, predstavitev

Ljudje čutijo, da se neko obdobje , kiga je najbolj zaznamoval proces priva-tizacije, zaključuje. Ob tem mnogi opa-žajo, da so iz tega procesa izšli kot po-raženci. Čeprav je država kot celota,vsaj primerjalno z nekaterimi drugimidržavami privatizacijo, ki seveda ni bi-la idealna, relativno dobro »preživela«,pa je proces privatizacije dejansko imelza nekatere sloje prebivalstva usodneposledice. Kdor ni bil v krogu na neknačin privilegiranih oz. je ostal na ce-sti zaradi izgube delovnega mesta ali jena minimalnih dohodkih - v to katego-rijo sodijo tudi upo-kojenci z nizko po-kojnino in še neka-teri drugi sloji - semu je življenje zelospremenilo na slab-še. Priča smo vsevečji socialni inekonomski diferen-ciaciji in narašča-nju števila ogrože-nih. Kako se učinkovito soočiti s temizjemno hudim problemom, brez spo-gledovanja z preteklimi socialističnimiposkusi reševanja tega problema, ki sovsi propadli? Gre za vprašanje social-nega sporazuma, socialnega partners-tva, ki pa ima za razliko od dosedanjihtovrstnih poskusov ambicijo, da razmiš-ljanje in delovanje slovenskih ljudi, šeposebej pa njenih voditeljev, vodi v sme-ri novega socialnega reda. Gre za na-cionalni socialni sporazum, listino, kibi apriori določala, kateri so vitalni so-cialni standardi, izpod katerih nobenavlada ne more več iti. Gre pravzapravza dosledno izvajanje člena slovenskeustave, na osnovi katere je potrebno gra-diti pravno in socialno državo, ki bi lju-dem dajala optimizem , spodbujala us-tvarjalnost in obenem državljanom da-jala realen občutek varnosti. V bližnjiprihodnosti bo SLS predstavila vsebin-sko in formalno plat izvedbe tovrstneusmeritve, kar pa seveda želimo širokoprediskutirati tako z vsemi zainteresi-ranimi političnimi strankami, kot sin-dikati, delodajalci in drugimi civilno-družbenimi akterji. Mnogi v Slovenijise morda premalo zavedajo, kako ne-produktivno in celo kontraproduktivnoje bahaštvo posameznikov z miljardnimpremoženjem ob vse večjem številu lju-di, ki so pod socialnim pragom. To se-veda na pomeni, da imamo karkoli protibogatim ljudem. Nasprotno. Želimo si,da bi bila Slovenija država duhovno inmaterialno bogatih ljudi. Toda občutek,da je vsaj del velikega bogastva posamez-nikov neupravičeno zgrajen na žuljih instiskah revnih, ne vzpostavlja take kli-me v družbi in državi, ki bi zagotavljala,da se bosta država in družba optimalnorazvijali.

Kako bi v najkrajših besedah opredelilislovenske nacionalne cilje po vstopu Slo-venije v EU in NATO?

EU in NATO nista in ne moreta biticilj, pač pa vzvoda, za katera verjame-

mo, da nam lahko pomagata graditi us-pešno državo in družbo zadovoljnih lju-di. Nikoli ne smemo pozabiti, da je vseminljivo, tudi EU in NATO. Pri vsaki od-ločitvi moramo vsaj kanček pozornostinameniti razmisleku, kako bomo živeliin se razvijali, če se iz kakršnih koli raz-logov ponovno znajdemo izven vojaškovarnostnih in gospodarskih integracij. Navoditeljih držav, kakršna je Slovenija, jev primerjavi z voditelji velikih in vpliv-nih držav v tem smislu večja odgovor-nost, kaj bo z državo, narodom, narod-nim gospodarstvom, kulturo, jezikom …

Slovenci bomo vzdruženi Evropi pr-vič povezani v enot-ni kulturni prostor.Izkoristimo to. Najnam bo razlog za sa-mozavest in samo-zaupanje, ob tem pane smemo pozabitina zgodovino, ki, tu-di kar se tiče naših

sosedov, ni bila samo lepa.

Ali mislite na Italijo? Kako komentiratedejstvo, da naše nebo varujejo italijanskavojaška letala?

To je, milo rečeno, neposrečena pote-za. Če bi tisti, ki so o tem odločali poz-nali samo najosnovnejša zgodovinskadejstva, potem si take napake ne bi pri-voščili. Obtoževanje Italije za to, bi bilopopolnoma neumestno. Oni so lobiraliza sebe, kar je logično. Da pa imajo ne-kateri vplivni predstavniki NATA takokratek in slab zgodovinski spomin, pa jezaskrbljujoče.

Kaj je vaše sporočilo članom in simpati-zerjem SLS pred evropskimi in parlamen-tarnimi volitvami?

Zaupajmo vase. Bodimo složni. Delaj-mo to kar je dobro za državo, občino,kraj v katerem živimo. Če bomo delalitako, bomo delovali tudi za ugled SLS.Stranka smo predvsem ljudje. Po ljudeh,na vseh nivojih, javnost sodi posameznostranko. Bodimo samokritični do napakv lastni sredini, odpravljajmo jih. Bodi-mo kritični do ljudi, ki jim je naša stran-ka le prehodni dom in ta dom zamenja-jo ob prvi spremembi vetra, hkrati pa od-prti do vseh, ki želijo delovati v ali obSLS. Naj ne velja pravilo: »Vsak, ki ni znami, je proti nam!«, ampak pravilo:»Vsak, ki ni proti nam, je z nami!« Nebojmo se prihodnosti, pač pa jo aktivnosooblikujmo. Smo stranka z najdaljšo tra-dicijo v slovenskem prostoru, stranka, ka-tere rdeča nit je bila vedno prizadevanjeza dobrobit Slovenije in slovenstva. Vsa-ka preizkušnja je hkrati izziv, kaj in kakosmo sposobni narediti, ko gre za zahtev-ne odločitve. Če bomo vztrajni in dosled-ni pri predstavitvah tega, kar smo dose-gli in tega za kar si in si bomo prizadeva-li, potem imamo vse razloge za optimi-zem, tako na evropskih kot parlamentar-nih volitvah.

r.r.

1. mag. Franc But

2. Bojan Šrot

Mag. Franc But se je rodil 12. oktobra1962 v Celju. Z ženo Darjo, sinom Miho inhčerko Marušo živijo v Nemški vasi pri Rib-nici. Osnovno šolo je obiskoval v RogaškiSlatini. Po končani gimnaziji v Celju se jevpisal na Biotehniško fakulteto Univerze vLjubljani in diplomiral iz agronomije. Leta1997 je končal podiplomski študij ekono-mije na Ekonomski fakulteti Univerze vLjubljani in postal magister ekonomskihznanosti. Tekoče govori angleško, nemš-ko, francosko in hrvaško.

Mag. Franc But je svoje prve strokovneizkušnje pridobival kot tehnolog v Kmetijskizadrugi Šmarje pri Jelšah. Leta 1988 jepostal direktor kooperacije in vodja prodaj-ne službe v Kmetijskem gospodarstvuKočevje, tri leta pa je bil tudi direktor Za-družne zveze Slovenije.

Na volitvah leta 1996 je bil izvoljen zaposlanca Državnega zbora Republike Slo-venije na listi Slovenske ljudske stranke.Na začetku leta 1997 je postal državnisekretar, pristojen za razvoj podeželja inzadeve EU na Ministrstvu za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano. Od aprila 1998 je

bil namestnik vodjeožje pogajalske sku-pine Republike Slo-venije za članstvo vEvropski uniji, no-vembra 2000 pa jeprevzel vodenje no-vonastale Agencije RS za kmetijske trge inrazvoj podeželja. Decembra 2000 je bilizvoljen za ministra za kmetijstvo, gozdars-tvo in prehrano, to funkcijo je opravljal vsedo aprila 2004.

Mag. Franc But je bil od ustanovitveaktiven član SLS. Marca 2001 je bil izvo-ljen za njenega predsednika in tako vodilSLS vse do kongresa novembra 2003.

Mag. Franc But je bil leta 1999 izvoljenza člana Izvršilnega odbora ECA (Euro-pean Committi for Agriculture), je tudi članvodstva Mednarodne zveze za trto in vino,leta 2003 pa je postal tudi nosilec častne-ga viteškega križa Evropskega reda vitezovvina. Predvsem želi delovati na področjuzunanje politike, gospodarstva, regional-nega razvoja, okolja in seveda razvoja po-deželja s kmetijstvom.

Predstavitev liste kandidatov

Na podlagi 6. člena Pravil o evidentiranju in določanju kandidatk in kandidatovSlovenske ljudske stranke za volitve v evropski parlament na listi Slovenske ljud-ske stranke je Izvršilni odbor na svoji 10. redni seji dne 19.4.2004 sprejel naslednjisklep:

Izvršilni odbor SLS predlaga Svetu SLS da sprejme naslednjo listo kandidatk inkandidatov za volitve v evropski parlament:

1. mag. Franc But,2. Bojan Šrot,3. Nataša Kavaš Puc,4. dr. Andrej Umek,5. Nada Skuk,6. dr. Berta Jereb,7. Janez Podobnik.

Svetu SLS predlagam, da čimprej glasuje in sprejme predlagano listo kandidatk inkandidatov.

Predlog liste kandidatov zavolitve v evropski parlament

Bojan Šrot se je rodil leta 1960 v Celjukot najmlajši od treh sinov. Z ženo Simonoin 12-letnim Lukom in 11-letno Hano živijov Celju. Osnovno šolo in gimnazijo je kon-čal v Celju, po uspešno zaključeni maturipa je nadaljeval študij na Pravni fakulteti vLjubljani, kjer je leta 1985 diplomiral. Včasu študija se je aktivno ukvarjal z alpiniz-mom in imel status vrhunskega športnika.Bil je član več alpinističnih odprav, od tegatrikrat v Himalaji in Karakorumu.

”Po diplomi na univerzi se je leta 1985zaposlil na takratnem Temeljnem sodišču vCelju, kjer je leta 1989 opravil pravosodniizpit. Do leta 1991 je bil zaposlen kot sod-nik na sodišču v Šmarju pri Jelšah, jeseni1991 pa je odprl svojo odvetniško pisarno,kjer je delo advokata opravljal šest let. Sta-tus odvetnika ima še sedaj, vendar je zara-di profesionalnega opravljanja političnefunkcije v mirovanju. Leta 1997 se je kot

državni sekretar za-poslil na Ministrstvuza pravosodje RS,bil namestnik mini-stra za pravosodje inpokrival področje pravosodne uprave.

”Na volitvah leta 1998 je bil kot kandidatSlovenske ljudske stranke izvoljen za žu-pana Mestne občine Celje. Leta 2002 jeponovno kandidiral na volitvah in bil s 56odstotki glasov v prvem krogu volitev znovaizvoljen za župana. V SLS je doslej oprav-ljal funkcijo člana nadzornega in kasneječlana izvršilnega odbora. Je tudi predsed-nik mestnega odbora SLS v Celju. Na zad-njem kongresu SLS je bil izvoljen za pod-predsednika stranke.

Aktiven je predvsem na področjih lokal-ne samouprave in regionalnega razvoja tergospodarski razvoj in s tem povezanodavčno politiko v državi.

6 Odmev predstavitev

Predstavitev liste kandidatov

4. Dr. Andrej Umek

7. Janez Podobnik

5. Nada Skuk

6. Dr. Berta Jereb3. Nataša Kavaš Puc

Nataša Kavaš Puc se je rodila 13. maja1975 v Murski Soboti, leta 2002 se je po-ročila in sedaj z možem Martinom živita vLjubljani. Po končani gimnaziji v Murski So-boti se je vpisala na Filozofsko fakulteto naslavistiko in filozofijo. V času študija je vokviru študentske izmenjave študirala polj-sko literaturo, jezik in kulturo tudina polonistiki v Šleziji na Poljskem. Po di-plomi se je vpisala na podiplomski študijpolitologije - ameriških študij na Fakulteti zadružbene vede. Nataša ima za sabo tu-di obilico neformalnega izobraževanja zamlade voditelje in politike tako v tujini kotdoma. Izobraževala se je v okviru progra-mov Sveta Evrope, na začetku lanskegaleta pa je dobila štipendijo ameriške vladeza izobraževanje o ameriški politiki.

 Že kot študentka je veliko časa posvetilaprostovoljnemu delu v evropskih mladinskihorganizacijah, Svetu Evrope, Novi genera-ciji SLS in na stranki. Prvič se je redno kotpripravnica zaposlila na Ministrstvu za zu-nanje zadeve, po uspešno opravljenih te-stih na razpisih za evropske institucije pa odnovembra 2003 v času pristopanja Sloveni-je v EU dela v generalnem sekretariatuEvropskega parlamenta v Luksemburgu. 

 Od začetkov demokratizacije Slovenije

je bila aktivna v raz-nih društvih in orga-nizacijah, v Mladihkrščanskih demo-kratih (MKD) najprejna lokalnem in regio-nalnem nivoju, nato pa na nacionalnem -članica stranke je od l.1990. Leta 1997 jebila izvoljena v izvršilni odbor MKD in kmalunato postala mednarodna tajnica MKD. Šeistega leta je bila izvoljena za podpredsed-nico Evropske demokratične mladine (DE-MYC), dve leti kasneje pa je kot glavnatajnica prevzela organizacijo DEMYC-a. Evropsko demokratično mladino je za-stopala tudi v Posvetovalnem svetu SvetaEvrope in tako oblikovala mladin-ske programe za vso Evropo. Od združitvepodmladkov MSLS in MKD naprej je pred-sednica Nove generacije Slovenske ljud-ske stranke in članica izvršilnega odboraSlovenske ljudske stranke.  

 Sicer si aktivno prizadeva za aktivnavključenost vseh generacij v javno življenjein enake možnosti za vse mlade in za vseSlovence tako doma kot v Evropi, za demo-kratizacijo in pluralizacijo slovenskega mla-dinskega prostora. Zavzema se za družbovrednot in odgovornost do lastne države.

Nada Skuk, rojena 22.maja 1955 v Ljub-ljani. Z družino živi v Cerknici na Notranj-skem. Poročena že 29 let, z možem Anto-nom imata sina 28-letnega Uroša, ki je tudigradbenik in hčerko Tjašo, 24-letno štu-dentko agronomije.

Osnovno šolo je z odliko končala v Cerk-nici, maturirala pa na Srednji ekonomskišoli v Ljubljani. Kasneje je ob delu vpisalaše študij prava na Univerzi v Mariboru.

Bila je soustanoviteljica župnijske Kari-tas v Cerknici ter od 2001 predsednicaMažoretne in twirling zveze Slovenije. Ječlanica Skupščine Kapitalske družbe, čla-nica Odbora za družbene dejavnosti Obči-ne Cerknica in članica Sveta Centra za so-cialno delo Cerknica.

Do leta 1990 je delala v gospodarstvu(BREST Cerknica, finančna služba in kotsekretarka v Območni obrtni zbornici Cerk-nica). Tisto leto je bila izvoljena v predseds-

tvo Občine Cerkni-ca kot predsednicaZbora krajevnihskupnosti, nato seje zaposlila kot se-kretarka KoalicijeDEMOS v Cerknici. Sedaj dela v Državnemzboru RS kot svetovalka v poslanski skupiniSLS.

V politiki deluje od včlanitve v strankoSKD januarja 1990. Leta 1992 je bila izvo-ljena kot poslanka na listi SKD. Od takratdalje aktivno dela v stranki na različnih po-dročjih.

Na kongresu novembra 2003 je bila iz-voljena za podpredsednico SLS, kjer že odleta 2000 vodi tudi Slovensko žensko zve-zo pri SLS.

Aktivna je še posebej na področju dru-žinske politike, šolstva in sociale ter malegagospodarstva.

Janez Podobnik se je rodil 17. Septem-bra 1959. Z ženo Janjo in sinom Rokomživi v Cerknem. Je najstarejši sin od trehotrok, ki so se rodili staršem, ki so vse svoježivljenje posvetili trdemu delu na domačikmetiji, mama pa je bila poleg tega še zapo-slena kot delavka v tovarni.

Janez Podobnik je na Medicinski fakulte-ti Univerze v Ljubljani diplomiral leta 1984in kot priljubljen zdravnik splošne medicinenato delal v domačih krajih, v Zdravstvenemdomu Idrija, v ambulanti v Cerknem.

V Slovenski ljudski stranki je Janez Po-dobnik vrsto let vodil Programski svet stran-ke, od leta 2000 dalje pa je bil predsednikGlavnega odbora, na zadnjem kongresu15.11.2003 v Rogaški Slatini je bil z večinoglasov že v prvem krogu volitev izbran zanovega predsednika Slovenske ljudskestranke.

Leta 1990 je kot kandidat DEMOSA kan-didiral na lokalnih volitvah. Z veliko večinoglasov je postal župan občine Idrija, h kate-ri je takrat še spadala današnja občinaCerkno in zgledno in uspešno vodil občinodo leta 1992. Leta 1994 je ob formiranjunovih lokalnih skupnosti – občin, postalžupan občine Cerkno in je to delo, polegparlamentarnega, opravljal do leta 1998;vse od leta 1990 naprej pa je tudi občinskisvetnik.

Na parlamentarnih volitvah, decembraleta 1992, je bil kot predstavnik SLS izvo-ljen za poslanca v Državnem zboru. Od

takrat dalje je svojedelo popolnomaposvetil profesio-nalni politiki. Poparlamentarnih voli-tvah leta 1996 jepostal predsednikDržavnega zbora Republike Slovenije. Leta2000 je bil ponovno izvoljen za poslancaSLS in postal vodja njene poslanske skupi-ne. Kot poslanec je tudi podpredsednikparlamentarnega Odbora za zunanjo politi-ko, član Ustavne komisije, član Odbora zakulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport,član Komisije za poslovnik ter Komisije zaodnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

Janez Podobnik je kot parlamentarnipredstavnik SLS – Slovenske ljudske stran-ke, opazovalec v Evropskem parlamentu,kjer aktivno sodeluje v Odboru za regional-no politiko, transport in turizem in po tej potije tudi soustvarjalec politike in dela poslan-ske skupine Evropske ljudske stranke. Kotčlan delegacije Državnega zbora RS sode-luje tudi pri delu Parlamentarne skupščineSveta Evrope.

Vedno se je še posebej posvečal pozitiv-nim reformam v sociali, se zavzemal za de-mokratične reforme v zdravstvenem vars-tvu, izobraževanju. Socialna problematikain z njo povezani ljudje so pri Janezu Po-dobniku bili in so še vedno na prvem innajbolj pomembnem mestu njegovega po-slanstva.

Strokovno je prof. Jerebova opravila pio-nirsko delo med radioterapevti v pediatriji.Številni rezultati njenih študij so vplivali nanove pristope pri zdravljenju otroških raka-vih bolezni. Največ se je ukvarjala z nefrob-lastomom; ugotovila je pomembnost sprvapreoperativne radioterapije, nato kemotera-pije in iz tega izpeljala klinično randomizira-no študijo. Izsledki so bili osnova za zdrav-ljenje tudi drugih otroških tumorjev.Prilaga-jala je radioterapijo s kemoterapijo, ki je priotroških rakavih boleznih nepogrešljiva. VSloveniji je začela s študijo o kasnih posle-dicah zdravljenja raka pri otrocih.Njenostrokovno delo je zelo odmevno in je mednajpogosteje citiranimi slovenskimi zdravni-ki v svetu.

Dravograjčanka prof. Jerebova je v med-vojnih letih (1943/44) začela študirati me-dicino na dunajski medicinski fakulteti, štu-dij nadaljevala v Ljubljani in Beogradu(1945/48) in ga sklenila v Ljubljani l. 1950.Po opravljenem stažu se je zaposlila naljubljanskem onkološkem inštitutu ter opra-vila specializacijo pri prof. Ravniharjevi inprof. Šavniku iz radioterapije (1955). Z dr.Žitnikovo sta postali prvi slovenski radiote-rapevtki. Leta 1958 je bila imenovana zaasistentko na Medicinski fakulteti v Ljublja-ni. V letih 1963 do 1973 je poslanstvoradioterapevtke nadaljevala v Stockholmu vRdiumhemmetu in bila od 1967 vodja pe-diatričnega in izotopnega oddelka. Našvedski karolinski univerzi je 1973 doktori-rala in bila imenovana za docentko. Spreje-la je tudi novo službo: postala je svetovalkaza klinično raziskovalno delo in radiotera-pevtka v New Yorku na Sloan – KetteringMemorial Cancer Centru. Po dveh letih se

je začasno vrnila naljubljanski Onkološ-ki inštitut, postalastrokovna direktori-ca in izredna profe-sorica za radiotera-pijo in onkologijo. Leta 1977 se je vrnila vnew yorško bolnišnico in prevzela vodstvootroške in očesne radioterapije ter preda-vala kot pridružena profesorica na Cornelluniverzi. Kot gostujoča profesorica je več-krat predavala po drugih ameriških univer-zah, kot so: State University of New York,Stanford in Berckeley University. Med leti1984 – 1990 je ponovno delala na doma-čem Onkološkem inštitutu, v glavnem se jeukvarjala z otroško onkologijo. Tudi po upo-kojitvi leta 1990 svoje znanje posveča otro-kom za rakavimi obolenji, je mentorica mla-dim raziskovalcem in vodi tovrstne projekte.

Prof. Jerebova je s kirurgom N.O. Erik-sonom in pediatrom L. Astromom osnovalaotroško onkologijo na Švedskem kot samo-stojno stroko in tudi vključila ljubljansko pe-diatrično kliniko in Onkološki inštitut v med-narodne študije. Bila je med ustanovnimičlani Societe International d´ OncologiePediatrique ter njena predsednica (1976 –1980).

Tako je napisano v knjigi »ZnamenitihSlovencev«

Prof. dr. Jerebova je rojena 25.05.1925, Črneče pri Dravogradu. Članskoizkaznico Kmečke zveze je dobila 1.04.1990 leta. Podpredsednica Slovenskeljudske stranke je bila od 1996 do 2000leta, predsednica Upokojenske zveze priSLS pa do 1992 do 2000 leta.

Rodil se je 4.8.1938 v Ljubljani, kjer šesedaj živi skupaj z ženo Miroslavo. Imatadve odrasli hčeri, Andrejo in Kristino, ki stasi že ustvarili svoji družini. Diplomiral naFakulteti za gradbeništvo, nato je dve letislužboval v Nemčiji ter še tri leta v Švici napodročju razvoja programske opreme zagradbene konstrukcije. Doktorski študij jenadaljeval v ZDA kot štipendist Fulbrightoveštipendije na Illinois Institute od technology(Chicago) iz uporabne mehanike. Nato jedve leti delal kot raziskovalec na Fakulteti zagradbeništvo, spomladi 1976 pa nastopilkot docent na novo ustanovljeni fakulteti zagradbeništvo v Mariboru, kjer še sedaj pou-čuje kot redni profesor.

Leta 1989 je bil med ustanovnimi članiSlovenske demokratične zveze, ki so sepreimenovali kasneje v Narodne demo-krate, katerim je tudi predsedoval 1992-

1993. Sledila jezdružitev s Sloven-skimi krščanskimidemokrati, s kateri-mi se je kasnejezdružil s Slovenskoljudsko stranko v sedanjo SLS. V času aka-demske kariere je bil dvakrat tudi ministerin sicer: 1996 minister za znanost in tehno-logijo in 2000 minister za okolje in prostor.S kongresom SLS je bil izvoljen v izvršilniodbor stranke, vodi tudi odbor za znanostin visoko šolstvo ter je član odbora Evrop-ske ljudske stranke za socialne in eko-nomske zadeve. V stranki je najaktivnejšina področju razvojno-raziskovalne politike,ustanavljanja evroregij, problematiki meje sHrvaško, poznan je tudi po svojih javnoizraženih pomislekih ob načrtovani gradnjidžamije v Ljubljani.

7Odmev novice

NOVICE IZ DRŽAVNEGA ZBORAPravica do pokojnine

Poslanec Ivan Božič, je na 42. Izredni seji Državnega zbora, predsta-vil stališče Slovenske ljudske stranke o stališču Ustavne komisije oosnutku ustavnega zakona za spremembo 50. člena ustave. Smisel-nost in potrebnost spreminjanja 50. člena ustave je imela med članiUstavne komisije in Strokovne skupine od samega začetka tako vnetezagovornike kot tiste, ki smo oz. so bili do te spremembe nekolikozadržani. V Slovenski ljudski stranki ocenjujemo, da predstavlja predla-gana sprememba 50. člena ustave, ki naj bi opredelila tudi pravico dopokojnine, spremembo deklaratorne narave. Le zakon lahko ureja pra-

vico do pokojnine v materialnem smislu.Člani strokovne skupine so ocenili, in z njihovim mnenjem se strinjamo, da prvoten

predlog ni bil najbolj primeren in ustrezen. V Slovenski ljudski stranki smo predlagalinaslednjo formulacijo dopolnitve 50. člena: “državljani imajo pod pogoji, določenimi zzakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pokojnino”. Ustavna komisija je sprejelatemu zelo podobno stališče, ki predvideva »pravico do socialne varnosti, vključno spravico do pokojnine«.

SLS - za prepoved diskriminacije zaradi invalidnostiPoslanec Jurij Malovrh je na 42. Izredni seji Državnega zbora predstavil stališče

Slovenske ljudske stranke o stališču Ustavne komisije o osnutku ustav-nega zakona za spremembo 14. člena Ustave (enakost pred zakonom).V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo na novembrskiizredni seji podprli predlog za začetek postopka za spremembo 14člena. Glasovali smo ZA predlog prav tako pa podpiramo vsebinskostališče, ki ga je zavzela Ustavna komisija do spremembe tega področ-ja. V Sloveniji varstvu invalidnih oseb posvečamo veliko pozornosti,tako iz strani države in njenih organov ter socialnih partnerjev kot izstrani zelo aktivnih nevladnih organizacij. V Evropi ima Slovenija celoeno vodilnih vlog na področju invalidske politike. Vendar pa to nepomeni, da ni moč storiti še več. Strinjamo se s predlagateljem, da je

potrebno varstvo proti diskriminaciji pravno podrobneje urediti. V prid temu govori tudizgled mnogih evropskih držav.

ReferendumPoslanec Franci Rokavec je na Izredni seji Državnega zbora predstavil stališče Slovenske

ljudske stranke o stališču Ustavne komisije o osnutku ustavnega zakona za spremembo 90.člena ustave, ki ureja vprašanje referenduma. V SLS podpiramo stališče, ki ohranja vse, zustavo določene predlagatelje referenduma, saj smo od samega začetka nasprotovali

vsakršnim spremembam, ki bi zmanjševale pristojnosti Državnega zbora in Državnegasveta. Ne smemo pozabiti, da je med vsemi tremi vejami oblasti le zakonodajno telo tisto,ki je voljeno in tako predstavniški organ vseh državljanov. S kakršnimkoli zmanjševanjemali celo odvzemom pristojnosti zakonodajni veji oblasti je torej na nek način odvzet glas tudidržavljanom. V poslanski skupini menimo, da bi bilo zniževanje ravni parlamentarnedemokracije nedopustno in je za našo stranko nesprejemljivo.

SLS in ustavne spremembe

Slovenska ljudskastranka je doslednovztrajala pri svojihže znanih stališčih.Namreč, da je napodročju ustanav-ljanja pokrajin po-trebno zagotovitivišji konsenz, se

pravi, da se zakonodaja s področja fi-nanciranja, načina ustanovitve pokrajinin vloge občin pri soodločanju o območ-ju, imenu in sedežu pokrajin sprejemaz dvotretjinsko večino navzočih poslankin poslancev Državnega zbora. Dejstvoje, da je ustanovitev pokrajin zelo odgo-vorna in enkratna odločitev, kjer, če že-limo, da bo uspešna tudi z vidika javnihfinanc, se bo država morala odpovedati svo-jemu delu finančne in kadrovske pogače innedvoumno prenesti pristojnosti na pokra-jine. V tistih delih, kjer LDS, ZLSD in De-SUS niso šle v tej smeri iskanja potrebne-

ga konsenza je predlog sprememb ustavena področju regionalizma v tem manda-tu padel v vodo. To pa ni nič tragičnega,kajti ustanovitev pokrajin je tako pomem-bno področje, da ne moremo dopustiti,da bi kupili »mačka v žaklju«.

Drugi sklop predlaganih sprememb, kije zaenkrat dobil zeleno luč, je področjereferenduma in ljudske iniciative. Gre zaspremembo 90. člena ustave, s katero najbi odpravili predhodni zakonodajni refe-rendum, ki pa ga nadomešča institutLJUDSKE INICIATIVE, kar pomeni, dav kolikor zakona, ki ga predloži v obrav-navo določeno število volivk in volivcevDržavni zbor ne sprejme, se o njem lah-ko odloči na referendumu. Prav tako pasmo v Poslanski skupini SLS zagovarjaliže znana stališča, ki so seveda diametral-no nasprotna stališču LDS, ZLSD in De-SUS. Menimo namreč, da se referendum-sko odločanje volivk in volivcev ne bi sme-lo omejevati z določili pod katerimi po-

goji se ne bi smelo razpisati niti naknad-nega referenduma. V ozadju je seveda na-mera novih vladnih strank, da se omejitudi naknadni referendum, če bi se nanjem odločalo o finančnih posledicah,človekovih pravicah in mednarodnih po-godbah.

Na večini dosedanjih referendumov seje odločalo zlasti o finančnih posledicahin vrednostih vprašanjih, zato je predla-gana omejitev za SLS nesprejemljiva.Vprašanja na referendumih o t.i. izbrisa-nih, telekomunikacijah, železnicah so bi-la vprašanja, povezana izrazito tudi s fi-nančnimi posledicami. V kolikor bodo tepredlagane omejitve ostale tudi v nadalj-nji fazi pri odločanju o predlogu ustavne-ga zakona na področju referenduma, kobo za izglasovanje potrebna dvotretjinskavečina, Poslanska skupina SLS ne bo pod-prla take spremembe ustave.

Spremembe na področju sodstva nisodobile potrebne podpore, razlog je pre-prost: sprememba stališč novih vladnihstrank. SLS je podprla nujnost spremembna tem področju, še zlasti na področjuuvedbe petletne poskusne dobe pri izvoli-tvi sodnikov. Nadalje smo mnenja, da jepotrebno ohraniti vlogo Državnega zbo-ra pri izvolitvi sodnikov ter spremeniti se-stavo sodnega sveta s strani sodnikov in

Na aprilski izredni seji je v Državnem zboru, v drugem krogu ustavnih spre-memb, potekala razprava in odločanje glede oblikovanih stališč o osnutkihustavnih zakonov. Zbor je odločal o stališčih Ustavne komisije, ki zadevajospremembe ustave na področju: regionalizma, referenduma, sodstva, ena-kih možnosti kandidiranja obeh spolov na volitvah, prepovedi diskriminacijezaradi invalidnosti in vključitvi pravice do pokojnine v 50. člen ustave.

uglednih pravnikov. Menimo, da je potreb-no pri sestavi sodnega sveta upoštevatipredvsem sistem zavor in ravnovesij, ki jetemeljna lastnost delitve oblasti, prvine de-mokratičnega sistema. Škoda je le, da sonekatere stranke v zadnjem času spreme-nile svoja stališča o tem vprašanju, karonemogoča nujne spremembe na tem po-dročju.

Na področju zagotavljanja enakih mož-nosti kandidiranja obeh spolov na volitvahje bilo doseženo popolno soglasje. V Slo-venski ljudski stranki zagovarjamo stališ-če, da je uravnotežena zastopanost pred-stavnikov obeh spolov pravična. Vendarpa tukaj ne gre le za pravičnost. Gre tudiza zavedanje, da sodelovanje obeh spolovprinese kot posledico soočanja različnihvidikov pozitivne, konstruktivne rezulta-te.

Podporo pa je dobil tudi predlog, da sepoleg zagotavljanja pravice do socialnevarnosti doda besedilo »vključno s pravi-co do pokojnine«. V SLS menimo, da jeta ustavna dopolnitev smiselna, saj čas vkaterem živimo kar sam po sebi narekujepotrebo po medgeneracijskem konsenzu.

Nedvomno bo nadaljnji postopek še za-nimiv, rešitve pa so vsekakor odvisne oddejstva, ali bo v parlamentu prišlo do po-trebnega spoznanja, da je pri spremembiustave nujno iskati višjo stopnjo soglasja.

Franci ROKAVECPoslanec Državnega zbora

Predsednik državnega sveta Sušnikje na povabilo predsednika slovaškega par-

lamenta Pavola Hrušovskega uradno obiskalSlovaško republiko. V okviru obiska se je Su-šnik srečal še z ministrom za gospodarstvo inpodpredsednikom vlade Pavolom Ruskom,podpredsednikom Parlamenta Belo Bugar-jem, sklepni dan obiska na Slovaškem pa gaje sprejel tudi predsednik Slovaške republikeRudolf Schuster. Delegacija je obiskala tudidružbo Izomat iz Nove Bane, kjer se je srečalas tamkajšnjim županom Jurajom Schwarzom.V okviru obiska se je predsednik Sušnik sre-čal tudi z županom Bratislave Andrejem Dur-kovskym, sekretar Primož Hainz pa s sekre-tarjem slovaškega Parlamenta Miroslavom Za-luszkym.

Delovni obisk delegacije italijanskega senata in poslanske zborniceV Državnem svetu Republike Slovenije je bila na delovnem obisku mešana delegacija, ki

jo sestavljajo člani Komisij za evropsko politiko Senata in Poslanske zbornice Italije.Italijansko delegacijo sta vodila podpredsednika Komisij za evropsko politiko Senata inPoslanske zbornice, Antonio Girfatti in Nino Strano. Obisk spada v kontekst italijanskihposvetovanj z državami, ki maja letos vstopajo v Evropsko unijo.

Sogovorniki so izpostavili številna odprta in pomembna vprašanja ter skupne točke medSlovenijo in Italijo. Najbolj so se osredotočili na gospodarsko sodelovanje med obemadržavama, govorili pa so tudi o položaju manjšin znotraj obeh držav, izgradnji V. koridorja,čezmejnem zaposlovanju, varstvu zunanjih meja Evropske unije, medregionalnem sodelo-vanju, sodelovanju znotraj evro-mediteranskega partnerstva in bodoči evropski ustavnipogodbi.

Vpis predsednika Sušnika v spominsko knjigoparlamenta Slovaške republike, ob njempredsednik Pavol Hrušovsky

NOVICE IZ DRŽAVNEGA SVETA

8 Odmev komentarji

Odhajam z dvignjeno glavoZa enega od slovenskih tednikov sem

v teh dneh izjavil, da odhajam z dvig-njeno glavo. Mislim, da sem s to iz-

javo nakazal bistvo občutka, ki ga imam,ko po slabih treh letih in pol odhajam izMinistrstva za promet, iz ministrstva, ka-terega področje dela zadeva vse državljan-

ke in državljane in tudi vse, ki se iz različ-nih vzrokov za krajši ali daljši čas mudijov Sloveniji. In ker je primerno razvit pro-met oziroma pogoji za njegov nemotenrazvoj tudi edini od predpogojev za preži-vetje in razvoj vsakega področja Sloveni-je, je seveda kritičen odnos do teh vpra-

Edina možna izbirašanj toliko večji. In prav je tako.

Naša stranka je imela do problema iz-brisanih jasno stališče, katerega smo ho-teli uskladiti s koalicijskimi strankami. Žalte ponudbe ostali niso sprejeli in potemso dogodki šli svojo pot. Tako, da mora-mo seveda na koncu razumeti tako stališ-če IO SLS kot tudi predsednika vlade. Inče stranka ni več v koaliciji in ni več po-gajalska partnerica, pa naj bo to za pro-jekte »naših« ali kateregakoli drugega mi-nistrstva, je seveda evropsko primerljivo,da njeni ministri v vladi ne morejo ostatiin njihov odstop popolnoma normalnodejstvo. Sam sem v teh dneh večkrat pou-daril, da posamezni projekti ministrstevniso ne projekti stranke , ne ministrstva,kaj šele ministra, pač pa so to projekti tre-nutno aktualne vlade. Brez ustreznega me-dresorskega in koalicijskega usklajevanjapač delo ni mogoče.

In kako naprej? V tem obdobju do voli-tev je seveda izrednega pomena delo po-slanske skupine in sporočila javnosti, kijih bo dajala stranka ob posameznih vpra-šanjih. Ne glede na ne povsem enoten po-gled poslanske skupine na odločitve v pre-teklih tednih, je od nastopov poslancevin od stališč vodstva stranke, predvsempa medsebojna usklajenost, odvisno ka-ko se nas bodo zapomnili in nam zaupalivolivci.

Jakob Presečnik

Odhod SLS iz vladne koalicije v opo-zicijo je bil v sedanjem trenutku pri-čakovan. To lahko rečemo, če upo-

števamo vse okoliščine, ki označujejo slo-venski politični trenutek. Pri tem mislimna vse razloge, ki so pripeljali do interpe-lacij, začenši seveda z očitnim začetkomvolilne kampanje. Upoštevati je treba tu-di določene premike pri podpori nekate-rim strankam, odtod izvirajočo občutlji-vost in živčnost. Od tu izhaja odziv pred-sednika vlade na stališče SLS ob interpe-lacijah.

Odstop ministrov po izločitvi SLS izkoalicije je bil edina možna izbira. Vsedrugo bi pomenilo, da pristajamo na ne-jasno, vprašljivo in neverodostojno stanje.Je pa res, da zveni skoraj ironično, da jetorej razlog za izstop razlika v odgovoruna vprašanje, ali je odločba Ustavnega so-dišča ustrezna podlaga za izdajanje posa-mičnih odločb. Odtod namreč izvirajorazlike pri pogledu na interpelacijo, od-tod torej razlog za izključitev SLS iz koa-licije.

Delovanje opozicije je bistveno drugač-no kot delovanje v koaliciji. V koalicijismo na mnogih področjih veliko naredi-li, pa se je o tem malo slišalo. Vplivalismo na rešitve ob pripravi v resorjih, me-dresorskem in koalicijskem usklajevanjuter v vladnem in državnozborskem po-stopku. V opoziciji neposredno delo prioblikovanju predpisov in politik ni možno.V javnosti se je treba uveljaviti s svojimistališči o rešitvah, ki pa jih je v samih po-stopkih zelo težko uveljaviti. Moti se, kdormisli, da je zgolj kritika že kar kakovost-no opozicijsko delo.

Pot iz pozicije v opozicijo je torej potod neposrednega vplivanja na odločitve,pri katerih pa je v javnosti slabše videnpečat stranke, k poudarjenemu predstav-ljanju strankinih stališč brez veliko upaza uveljavitev.

Slovenska ljudska stranka ima še ved-no možnost postati široka desnosredin-ska stranka po vzoru močnih evropskihljudskih, zmerno konzervativnih strank.Te možnosti doslej ni izkoristila, saj se jev preteklih letih znašla v vse preveč vrtin-cih. Usmeritve, ki kažejo pot naprej so

jasne. Slovenska ljudska stranka mora po-nuditi rešitve za širok nabor problemov,s katerimi se srečujejo ljudje. Tudi za ti-ste na področju kmetijstva, vendar še zda-leč ne le za te. Zagotavljanje enakomer-nega razvoja vse Slovenije, enakih mož-nosti za življenje in delo tudi v vseh po-deželjskih okoljih, ustvarjanje zdravihpartnerskih razmerij med mestom in po-deželjem, zagotavljanje spodbudnega oko-lja za delovanje zlasti malih in srednjihpodjetij - to so poudarki našega progra-ma. SLS bo z njegovim uresničevanjemnadaljevala v drugi vlogi.

Kaj bo prineslo izrinjenje SLS v opozi-cijo za slovenski politični zemljevid? Vbližni preteklosti smo pogosto slišali po-zive k preglednosti v slovenski političnisceni. Usmerjeni so bili k temu, da bi sesorodne politične stranke družile le medseboj. Težava se je pojavljala pri opredeli-tvi sorodnih političnih strank. So to pro-gramsko sorodne? Saj so si programi ven-dar zelo podobni med seboj. So to tiste,ki v članstvu nimajo nekdanjih pripadni-kov edine partije? Težko bi bilo po temkriteriju nabrati vsaj več kot eno stranko.Zato se je kot sorodnost vedno pojmova-la takoimenovana pomladnost, novona-stale stranke torej, ki niso naslednice nek-danjih struktur.

Povedano kaže, da so s preglednostjov slovenskem političnem prostoru teža-ve. Umestitev SLS v opozicijo na videzlahko prinese komu bolj jasno sliko. Vsajv tem smislu, da bo na splošno veljala oce-na, da je v Sloveniji na oblasti levica ozi-roma stranke, ki sodijo bolj levo od vsehdrugih. Ali pa je to res tisto, kar si na de-sni sredini želimo? Dogajanje v Slovenijiob odsotnosti strank desne sredine goto-vo ne bo po naši meri. Torej bi kvečjemulahko računali, da bo takšno stanje odpr-lo oči volilcem, jih spodbudilo k podporiprepoznavni opozicijski desni plati poli-tike. Dosedanje dogajanje ne daje čvrstihtemeljev za tako pričakovanje.

Vsakogar se ocenjuje po dejanjih. Ve-lja za podobo strank v očeh volilcev, ena-ko pa tudi za medsebojno podobo strank.Vse tri slovenske stranke, ki postajajo delEPP so torej pred volitvami v opoziciji.Nobenega razloga torej ni za spopad mednjimi, razen seveda običajnega volilnegatekmovanja. Ustvarjeni so pogoji za so-delovanje, kolikor ga omenjeno tekmova-nje dopušča. Pomeni, da ne bo nobenenepotrebne megle, kako jasen pa bo raz-gled slovenskega volilca, pa je odvisno odravnanj in besed strank in njihovih kan-didatov.

Za Slovensko ljudsko stranko nov po-ložaj v opoziciji vsekakor pomeni tudi dru-gačne razmere v volilni kampanji za voli-tve v evropski parlament in državni zbor.Strategijo nastopa bo potrebno na novopremisliti in preoblikovati. Dosežkov pre-teklega mandata njihovi ustvarjalci ne bo-do mogli predstaviti v svojih dosedanjihvlogah. Prispevek SLS k uspešnemu vsto-pu Slovenije v EU bomo morali pojasnitina druge načine. To seveda ni nemogo-če, je pa težje in tega se velja zavedati.

Mag. Ivo Bizjak

G otovo je pred-sednik vladenatančno ve-

del, že ko je stopilpred novinarje, da bos svojo izjavo o izklju-čitvi SLS iz koalicijeizgubil tri dobre, de-lavne ministre. Skupaj

s svojimi strategi je gotovo skoval načrt,kako bo prepričal javnost, da je imel prav,ko je naložil ministru izdajanje spornih od-ločb in seveda,da ima spet prav, ko žrtvujetri ministre namesto da bi zamenjal ene-ga.

Po tem referendumu je postalo še boljjasno, da levice v Sloveniji ne zanimajodemokracija, koristi državljanov, enako-pravnost ali upoštevanje različnih mnenj.

Vedno si vzamejo pravico in v maniriveč desetletnih izkušenj njihovega vlada-nja v bivši državi, določijo, da je prav sa-mo to, kar zagovarjajo. Tokrat so se poslu-žili celo pozivanja k bojkotu referenduma!Ali se po dobrem desetletju demokracije v

»Eden za ceno treh« ali»Zgodovina se ponavlja«“Psi lajajo, karavana gre dalje!”, je nekdo na kratko komentiral dogodke poreferendumu proti zakonu o izvršitvi sporne 8. točke Ustavne odločbe.Kako dolgo bo še tako v Sloveniji?Ali je minister, ki prihaja iz leve politične scene, vreden več kot trije ministri,ki prihajajo iz desne politične sredine?Po mnenju predsednika, sedaj leve Vlade Republike Slovenije, očitno da!

Sloveniji res še ni nič spremenilo?Dogajalo se je že tudi pri drugih refe-

rendumskih odločitvah, da so rezultatetolmačili po svoje, vendar pa je prvič, dakljub rezultatu na referendumu in kljubzavrnitvi zakona, minister izdaja dopol-nilne odločbe dalje, in še brez zakonskepodlage. S tem očitno krši našo ustavo inpravni red.

Dejstvo je, da je tako minister kot tudipredsednik vlade šel preko sklepa lastnevlade, da je potreben zakon. Poleg tega stazamolčala pravno mnenje zakonodajneslužbe vlade, ki je že julija lani opozorilana spornost take ustavne odločbe in na ne-dopustnost izdajanja odločb za nazaj.

Dejstvo je tudi, da v koalicijski pogod-bi o sodelovanju v vladi ni bilo določb onačinu ureditve vprašanja »izbrisanih«.Tovprašanje ni bilo dogovorjeno kot priori-teta naše države, prav tako kot ne vpraša-nje o umetni oploditvi ali o istospolnihpartnerskih zvezah. Vedno znova pa levi-ca privleče take ase pred volitvami naplan. Prepričuje volivce (ali res samo svo-

9Odmev komentarji

je?), da rešuje pravice manjšine in da greza človekove pravice. Tu se ponuja odgo-vor, zakaj je tema o t.i. «zbrisanih« karnaenkrat postala politična tema številka1. Priročno je za levico, da v javnosti us-tvari vtis o polarizaciji političnih strankin si s tem olajša delo.

Še huje - po obravnavani interpelacijiproti ministru, kjer se je jasno pokazalo,da nima odgovorov na vprašanja o posle-dicah takih odločb, in čeprav je strankapravočasno opozarjala na to, so morali izvlade ministri SLS in ne tisti, ki je pov-zročil kaos, minister iz vrst ZLSD. Ostalje torej eden za ceno treh.

Očitno je torej, da se za takšno odloči-tvijo predsednika vlade skriva odločenostlevice, da tudi ob vstopu v Evropo za no-beno ceno ne bo izpustila oblastnega po-ložaja iz rok.

Zato tako levemu kot desnemu polu neodgovarja sredinska drža Slovenske ljud-ske stranke, ki ponuja realne in boljše re-šitve in jim s tem jemlje predvolilne te-me. V naši stranki smo vedno zagovarja-li, da je potrebno ustrezneje in dokončnourediti status tem prebivalcem z ustrez-nim ustavnim zakonom.

Tako levemu kot desnemu polu sevedane diši razpravljanje o drugih temah, onizki gospodarski rasti, o izseljevanju izpodeželja v večje centre, o nerešenemvprašanju nasledstva in meji s Hrvaško, odružinski politiki itd. Vse te resorje vodi-jo v vseh vladah njihovi ministri. Prepri-čana pa sem, da jim dišijo sredstva, ki jihje naš minister But uspešno izpogajal vevropskih institucijah in jih želijo porabi-ti za »svoje« projekte.

Ministri so pri izpolnjevanju programa

vedno odvisni odpredsednika vlade inod ministra, ki odlo-ča o financah. Zatosmo še bolj ponosni,da so naši ministrivedno znova s svojimtrdim delom in odloč-nostjo, kljub števil-nim polenom pod no-ge, dokazali, da seznajo strokovno inpolitično odločati v korist državljanov indržavljank.

Pri tem pa levica pozablja na pravicetistih, ki plačujejo njihove »večinske« od-ločitve. Naj spomnim, da bi se referendu-mu o t.i.«izbrisanih« lahko izognili, če bilevica v državnem zboru podprla veto dr-žavnega sveta.

Nekateri pravijo, da je LDS v primeru»izbrisanih« ravnala tako, ker je dolžnaizpolniti volilno obljubo tem » upravičen-cem«. Seveda si želijo ponovno vse zaslu-ge za dosežke v Sloveniji pripisati sami, na-pake pa zvaliti na politične nasprotnike.

Ponovno smo dokazali, da SLS vodi sa-mostojno politiko, ki temelji na trdnemprogramu in odločenosti, zaščititi vredno-te in nacionalni interes Slovenije.

Naša stranka je ogromno prispevalapri osamosvojitvi Slovenije in pri vključi-tvi v NATO. Imeli smo odločilno vlogopri pogajanjih za vstop v EU. Uspeli smozaščititi slovensko podeželje in slovenske-ga potrošnika. V pogajanjih smo dosegli,da bo Slovenija neto prejemnica sredsteviz EU. Borili smo se za skladen regional-ni razvoj, za občine, za malo gospodars-tvo in družinsko politiko.

Zato je SLS načelno in odločno bra-nila demokracijo, pravni red in vredno-te pridobljene z osamosvojitvijo tudi prireševanju problematike »t.i.«izbrisanih«.Naša stranka se je zavzela za lastninodržavljanov, pri zavzemanju za popra-vo krivic in pri denacionalizaciji ter tu-di pri delitvi lastnine bivše SFRJ. Last-nina je vsekakor osnovna človekova pra-vica, kar za status tujca ali prebivalcaneke države ne drži in ni v seznamupravic. Status ne more spadati med pra-vice, ker so pravice posledice, ki jih do-delitev nekega statusa prinese. In pravteh posledic minister v obravnavah niznal ali ni hotel predstaviti javnosti involivcem.

Odgovornost je seveda na plečih vla-de, ali bolje, na predsedniku vlade, ki jeodredil ministru, da mora začeti izdaja-ti odločbe, kljub temu da smo v SLS,takrat kot še (enakopravna) koalicijskastranka, temu odločno nasprotovali.

Raje se je predsednik vlade odločilžrtvovati tri dobre ministre kot pa priz-nati, kar je bilo potrjeno tudi na refe-rendumu v nedeljo 4. aprila, da levicani imela prav.

Nada Skuk, podpredsednica SLS

Ob odhodu z Ministrstva zakmetijstvo, gozdarstvo in prehranoV samostojni Sloveniji smo vedno ime

li koalicijske Vlade. Drugače, gledena čisti proporcionalni volilni si-

stem, skorajda ne more biti. SlovenskaLjudska Stranka (SLS) je bila članica sko-rajda vseh koalicijskih vlad. Kot strankadesnega centra, je bila od nekdaj zanimivkoalicijski partner. Dvakrat smo sodelo-vali v programsko sorodnih, dvakrat v pro-

gramsko razno-rodnih - velikihkoalicijah. Prav-zaprav v Sloveni-ji skorajda nistranke, ki še kdajni bila s kom v ve-liki koaliciji.

V Vladi smobili neprekinjenood leta 1996. Bilismo odgovoren

koalicijski partner. Po dolgih letih je SLSv opoziciji. Del javnosti znova govori:»Spet so se ustrašili, spet so izstopili izVlade. In to tik pred volitvami. Tako, kotso to naredili leta 2000.« Vendar, to nebo držalo. Obstaja velika razlika med le-toma 2000 in sedaj. Takrat smo res izsto-pili in poskušali s programsko sorodnimi

strankami oblikovati učinkovito koalicijo.Takrat se ni ravno izšlo. Imeli smo pre-malo časa, zato smo delali vsi skupaj tudinapake. Letos je bilo drugače. Pred tednismo bili enostavno izgnani iz koalicije. Ni-smo odšli sami. Predsednik Vlade je me-nil, da smo kršili koalicijsko pogodbo. Mitrdimo drugače. Pa tudi, če bi bilo na tem

kaj resnice, enako je ravnal tudi poslanecLDS. In nenazadnje, v politiki mora ne-kaj šteti tudi načelnost. Mnogi pravijo, dav politiki štejejo samo glasovi. Morda, ana dolgi rok lahko samo načelna politikaprinaša glasove. Čisti pragmatizem zale-že le na kratke proge. Hoteli smo le, da sepregrete politične strasti umirijo. Predla-

gali smo, da problem izbrisanih lahko ure-di le Ustavni zakon, da tehnična zakono-daja tako občutljivih vprašanj ne morepravično urediti. Tako je menila tudi veli-kanska večina vseh, ki so se pred kratkimudeležili referenduma. In zato smo bili izkoalicije izbrisani tudi mi. Saj, ministri bimenda lahko ostali.

Kakšna bi pa bila ta mineštra, da bistranka delovala v opoziciji, napadala Vla-do, njeni ministri bi pa bili še vedno članite vlade? To bi bil narobe svet. To se ne biizšlo. Bilo bi na meji razumnosti. Zatosmo odstopili tudi mi. Drugače nismo mo-gli. Upam in verjamem, da bo naša stran-ka znala volivcem pojasniti razloge in čas

do volitev izkoristila za trdo delo in pri-pravo dobrih rešitev za Slovenijo v prihod-nje. Samo na ta način in tako bo naša na-čelnost nagrajena že sedaj, na volitvah,ki so pred nami. Jaz verjamem v to. Ne-nazadnje v politiki res štejejo tudi rezul-tati, glasovi.

Sam odhajam iz Ministrstva za kme-tijstvo gozdarstvo in prehrano po sedmihletih in pol. Leta 1996 je bilo, ko me jetakratni minister Smrkolj prepričal, dasem zapustil mesto poslanca v Državnemzboru in odšel k njemu, na ministrstvo,za državnega sekretarja, zadolženega zaEvropske zadeve. Kmalu za tem sem po-stal član pogajalske skupine za vstop Slo-venije v EU. Pravzaprav sem postal na-mestnik njenega vodje, dr. Janeza Potoč-nika. Bilo je to res sedem norih, garaš-kih, pa tudi nepozabnih let. Preko 300 dnisem preživel v Bruslju, okrog 200 dni vprestolnicah številnih sedanjih in bodo-čih članic EU. Mnogi pravijo, hodili stena pivo, resnica je daleč drugačna. Ressmo naše kolege, ministre in komisarje,večkrat povabili na kozarec slovenskegavina. Da, slovenskega, saj so nekateri us-pešni slovenski vinarji že uspešno prisot-ni v uglednih Bruseljskih restavracijah.Tam smo jim govorili o problemih in pers-pektivah slovenskih regij, o težavah in pri-ložnostih našega podeželja, pa o cvičkuin kranjski čebeli, pa o naših Lipicancih.Tam smo lobirali in se veliko koristnegaza našo državo dogovorili. Da, premalojasno velikokrat povemo, da smo na na-šem ministrstvu, pod vodstvom ministraSLS, v našo državo pripeljali polovico de-narja, ki ga bo EU plačala za slovenskerazvojne projekte. Zlasti smo bili uspešnina področju razvoja podeželja. Zaradi te-ga bodo vse subvencije iz paketa progra-

10 Odmev komentarji

O izbrisanihZakon overski svobodiin verskihskupnostih

Verska svoboda jetemeljna človekovapravica, ki je delež-na vedno večje po-zornosti in podpo-re. To področje vSloveniji poleg Us-tave ureja zakon iz

leta 1976, ki je bil pozneje dvakrat do-polnjen, zadnjič leta 1991. Sprejet jebil v drugačnih okoliščinah in ima za-to dokaj pomanjkljivosti, kot so na pri-mer obveznost prijave verske skupno-sti, neopredeljenost postopka in pogo-jev registracije, neopredeljenost regi-stra verskih skupnosti.

Inštitut za pravo človekovih pravicje na osnovi pogodbe z vladnim Ura-dom za verske skupnosti pripravil stro-kovne podlage za normativno ureditevpodročja verskih skupnosti v Republi-ki Sloveniji, kar predstavlja obsežnoštudijo na skupno 230 straneh. Naspletni strani Urada si je mogoče ogle-dati štiri vsebinsko povezane dele, odkaterih je največ pozornosti deleženosnutek zakona o verski svobodi in overskih skupnostih.

Ta odpravlja pomanjkljivosti sedajveljavnega zakona: opredeljuje posto-pek registracije, pogoje za registracijoin vsebino registra. Verski skupnostidaje možnost pravnega sredstva, česarsedaj veljavni zakon nima. V primerja-vi s sedaj vejavnim zakonom in dose-danjimi predlogi je področje zakonaširše. Na celotnem gradivu se vidi so-delovanje skupine uglednih strokovnja-kov različnih pravnih področij. Osnu-tek je doživel že nekaj javnih predsta-vitev in razprav ter ob manjših kriti-kah požel večinske pohvale. Ker se na-naša na temeljne človekove pravice, zakatere se SLS odločno zavzema, je od-nos do njega bistvena sestavina stran-kinih opredelitev. Moral bo skozi vlad-no strokovno, finančno in politično si-to, zadnjo besedo pa bo imel Državnizbor.

Dr. Drago Čepar

mov razvoja podeželja, od letos naprej,več kot dvakrat višje, kot so bile doslej.Pravzaprav v Sloveniji nobena strankaali njeni posamezniki, niso na področjuvstopanja Slovenije v EU storili več, kotSLS. Ne vem sicer, zakaj tega ne zna-mo na pravi način volivcem pojasniti.Volivci tega očitno ne vedo dovolj do-bro. Z uspehi se, nasprotno, hvalijo ti-sti, ki za to niso zaslužni.

V vseh teh letih smo na Ministrstvuza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,naredili veliko delo. Menim, da bo to vresnici pokazala šele prihodnost. Uved-li smo subvencije, spremenili način pod-por v kmetijstvu. Težo razvoja smo us-merili v programe razvoja podeželja. Čevsega tega ne bi storili, bi kmetijstvo inpodeželje ob vstopu v EU, doživljala hu-de čase. Saj tudi sicer ne bo šlo brez te-žav, a dobri temelji so postavljeni.

Vsa leta smo skrbeli tudi za potrošni-ke, torej za vse državljane Slovenije inza številne kupce slovenskih proizvodovhrane in pijač. Pogosto je bilo težko. Bi-li smo med tnalom in nakovalom. Kmet-je so želeli čim manj nadzora, potrošni-ki ravno obratno. Poslušati smo moralizlasti slednje, saj smo delovali v pogo-jih, ko so se tudi v Slovenijo selile bo-lezni iz drugih evropskih držav. Imelismo BSE, pa hrušev ožig in še in še. Asmo jih obvladali. Slovenski potrošnikuživa danes vsaj tako visoko zaščito, kotkaterikoli potrošnik najrazvitejših državna svetu. Zato me je najprej prizadelo,kasneje razjezilo, na koncu pa spravilov realno ugotovitev stanja duha v Slove-niji, pisanje nekega, sicer uglednega, pis-ca v enem najbolj branih dnevnikov. Taugledni pisec je v komentarju tistegadne, ko je pisal o SLS, med drugim de-jal, da so bili ministri SLS tako ali takozanič, saj se je za časa ministra Buta po-javilo vseh sedem jezdecev apokalipse:BSE, pa hrušev ožig in podobno. O člo-veška preprostost in piščeva nizka raven!S tem je kvečjemu dokazal, da so tudi,na videz ugledni komentatorji, včasihpač le navadni pisuni. Kot da sem si jazizmislil vse te bolezni, kot da niso prišleod drugod, kot da niso odgovor na zab-lode, ki jih je človeštvo naredilo nad na-ravo v zadnjih 60 letih. Kot, da se te bo-lezni ne bi bile pojavile, če bi bil mini-ster, na primer, prej omenjeni pisec, alikdorkoli drug! Mi smo le te bolezni ob-vladali, se z njimi borili, jih spravili podnadzor. In to uspešno. Ne nazadnje, za-radi našega dela, bo Slovenija ena tistihnovih članic EU, ki po vstopu Slovenijev EU, po 1. maju, ne bodo imele nobe-nih omejitev pri trgovanju na celotnemtrgu EU, na področju živil in pijač. Nata dosežek sem še posebej ponosen, sajje bilo v to vloženega veliko dela. In tobo dobro za okrog 20.000 zaposlenih vnaši živilski industriji in za več deset ti-soč onih, ki hrano proizvajajo.

Sam odhajam z dvignjeno glavo iz Mi-nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano, ponosen na narejeno in nasvoje sodelavce. Nasledniku želim veli-ko sreče in uspehov! Lažje bo delal, kerso temelji trdni. Jaz pa grem korajžnona Evropske volitve. Na zmago. Inupam, ter verjamem, tudi na uspeh obvolitvah jeseni!

Mag Franc BUT

Forum 21Vedno smo v za-gati, ko se pojavinekaj novega, po-sebno če je to napolitičnem po-dročju. V slovar-ju tujk piše, da jeforum (lat.) sre-dišče javnega živ-ljenja. Ker je se-

stav foruma, ki ga je ustanovil bivši pred-sednik države prav zanimiv in pokriva

Referendum o t.i.»tehničnem zako-nu o izbrisanih«po mojem mne-nju ni bil potre-ben, čeprav je prinjem seveda vsak-do imel svoje po-litične računice.Zdi se mi, da je

pri tem še najbolje računal Janša, saj jeočitno, da prav on in SDS najbolj pri-dobiva s temo izbrisanih. Ne le da ni bilpotreben, menim, da je položaj zdajslabši kot bi bil v primeru, če bi bil teh-nični zakon uveljavljen. Ta zakon se jenamreč nanašal na manjši krog oseb, kotse nanaša 8. točka odločbe ustavnegasodišča in bi v večji meri omogočil t.i.individualno obravnavo primerov. Polegtega je bil to referendum o javni spre-jemljivosti odločbe Ustavnega sodišča,kar je z gledišča pravne države zelo sla-bo. Tudi sam se ne strinjam v celoti zvsemi deli te odločbe, vendar mi ne pri-de na misel, da bi s podporo temu refe-rendumu izpodbijal ugled ustavnega so-dišča.

Kar zadeva izdajanje upravnih odločbizbrisanim neposredno na podlagi od-ločbe Ustavnega sodišča seveda vztra-jam, da z našim ustavnim sistemom toni v celoti skladno in da ima ta rešitevtudi nekatere procesnopravne pomanj-kljivosti. Vendar pa se odločbe izdajajoin postajajo pravnomočne. Vedeti pa jetreba, da je pravnomočne odločbe mo-goče razveljaviti ali odpraviti oziromaugotoviti njihovo ničnost le iz nekate-rih v zakonu natančno določenih razlo-gov in da takih razlogov v večini prime-rov ni videti. Tudi morebiten poznejšizakon zaradi ustavnega načela pravno-močnosti najbrž v te odločbe ne bo mo-gel poseči oziroma bi lahko tak posegbil ustavno zelo sporen.

Tudi vprašanje odškodnin je bilo pomojem mnenju zelo napihnjeno, za karpa so gotovo najbolj zaslužni sami iz-brisani in njihov pravni zastopnik z go-vorjenjem o višini odškodnin in mož-nem pokrivanju celo iz več državnih pro-računov. Že sam temelj odškodninskeodgovornosti je vprašljiv, saj je izbris iz-hajal iz določene interpretacije takrat

veljavnih zakonov, za katero je Ustav-no sodišče pozneje ocenilo, da je bilanapačna. Zgolj drugačna interpretacijapredpisov s strani nižjih instanc pa pra-viloma ne daje podlage za odškodnin-sko odgovornost države po 26. členu Us-tave. Poleg tega bo v posameznih pri-merih nedvomno treba natančno oce-niti, kateri odškodninski zahtevki so za-starali, ali obstoji vzročna zveza med»protipravnim ravnanjem« državnih or-ganov in nastalo škodo ter kolikšna taškoda natančno sploh je. Nikakor sicerne izključujem možnosti kakšnih uspe-šnih odškodninskih zahtevkov, vendarje po mojem mnenju vprašanje odškod-nin močno pretirano.

Vprašanje je, kaj sedaj. Nedvomno bibilo razumno približno vsebino tehnič-nega zakona vključiti v temeljne rešitvesistemskega zakona in to vsebino spre-jeti kot dopolnilo Ustavnega zakona zaizvedbo temeljne ustavne listine. Ven-dar tudi tak zakon ne more imeti pro-tiustavne vsebine in možnosti, da bi tazakon bistveno odstopal od odločbe us-tavnega sodišča po mojem mnenju ni.Treba je namreč upoštevati, da je pri-mer volilnih sistemov od primera izbri-sanih povsem drugačen. Pri volilnih si-stemih je prišlo do spremembe ustave zdoločitvijo proporcionalnega sistema vustavi in ustavni zakon, ki ni sledil od-ločbi ustavnega sodišča, je bil le izved-ba te spremembe ustave. V primeru iz-brisanih ni mogoče spremeniti ustave,zato je tudi možnost od odločbe Ustav-nega sodišča drugačne ureditve v ustav-nem zakonu omejena, saj mora ta ure-ditev biti skladna z ustavo.

Vendar v predvolilnem času ne vidimveliko možnosti za tak ustavni zakon, vsiostali pa bodo nedvomno predmet refe-rendumske presoje. Obravnavanje tegavprašanja v predvolilnem času očitno ko-risti predvsem SDS, pri čemer je zanimi-vo, da škoduje celo NSi. V primeru izbri-sanih se namreč ni mogoče postaviti nastališče, ki bi bilo ustavno skladno inhkrati javno všečno, zato meni, da je tovprašanje najbolje pustiti za povolilni čas,ko bo morda o tem vprašanju prevladalrazum v deželi slovenski.

Dr. Rajko Pirnat

predvsem področje poslovnega življenjaz uglednimi imeni je bilo potrebno poi-skati še dodatne razlage. Pogled v slovarnovejše zgodovine pa nam daje sevedabolj sodobno in manj latinsko razlago. Fo-rum pomeni: fantje (f) ostanimo (o), re-volucija (r), utrdila (u), moč (m). No tarazlaga pa že bolj drži in pri hitrih anali-zah se da ugotoviti, da je to »zbiralnik«za namakanje levega političnega dela na-še dežele. Ker pa se to kompletiranje po-litične strukture lahko še nadaljuje vemo,da ima tudi del upokojencev svojo poli-tično stranko, bi kazalo seči še po mlajše-mu rodu. Nekdo se bo pač spomnil, da

ustanovi stranko DISCO 02, kar bi po-menilo poslednji doprinos k razvojuevropske demokracije, ki se sicer pravi-loma po številu strank zmanjšuje. Ta no-va stranka, ki utegne nastati, bi pome-nila, da bi bilo nočno delo državnegazbora zabava.

Evropa z nami res veliko pridobi, vsajna političnem področju saj smo brezmej-no inovativni.

Izidor Rejc

Mnenje

11Odmev komentarji

Izgubljeno zaupanjeFilm za politiko s srcem

Promocijski spot SLS v kinodvoranah

1. aprila smo v kinocentru Kolosej javnopredstavili razvpiti spot SLS »Izgubljenozaupanje – film za politiko s srcem«. Greza novo obliko političnega oglaševanja vSloveniji, ki je namenjeno predvsem mladipopulaciji, saj smo poskušali predstavitipolitiko kot sproščeno, duhovito in zabav-no. Prvi v slovenskem političnem oglaše-vanju smo uporabili nov medij – kino og-las. Spot se je predvajal v reklamnem blo-ku pred filmskimi predstavami od 5. do19. aprila, hkrati je zaokrožila tudi inter-netna verzija, ki je v nekaj dneh preplavilaSlovenijo. Spot si lahko še vedno ogledatena domači strani SLS. Zgodba je na kratkosledeča: dekle med »raziskovanjem« fan-tovih stvari presenečena najde pristopnoizjavo za LDS, nato ga razočarana zapusti…

LDS in mediji so odreagirali zelo burno.Preko TV in radio oddaj ter časopisnihčlankov so nam pomembneži iz LDS s po-močjo raznih dežurnih »strokovnjakov« izoglaševalskih agencij skušali dopovedati,da delamo krivico LDS, da žalimo prekooglasov, itd. Ker pa je bil spot večini, ki soga videli, zelo všeč, so nato pričeli govori-ti, da je spot že v redu, samo njegova upo-raba, da je nespametna.

Ko smo v SLS napovedali, da bomo pri-poročili poslancem SLS, naj podprejo obevloženi interpelaciji, smo iz LDS in ostalihvladnih strank dobili grožnje, češ, da bo-mo ločeni od mize in postelje. To naj bipomenilo, da ne bo več skupnih usklaje-vanj ter koristi, ki jih prinaša vlada. Tisti, kismo sodelovali pri pripravi promocijske involilne kampanje ter vsi člani glavnega od-bora, ki ste že v začetku februarja videlinaš kino spot, ste se zagotovo lahko sme-jali. Postelja je v spotu več kot v središčudogajanja. Ampak punca zapušča poste-ljo sama in pokončno, medtem ko je njendotedanji »vitez« in njene »sanje o uspe-hu« nag in moker.

Zagotovo so lahko posamezni posnetkipreveč nazorni tudi za katerega izmednas. Jutro po, domnevamo lahko, noči zljubljenjem, gola moška zadnjica, spodnjeperilo, in nenazadnje, iz tega, da je ženskaodvihrala iz stanovanja, lahko sklepamo,da je bila veza kratka, bolj za eno noč.Toda to se zelo pogosto dogaja. Mladi sežal ne poročajo več, veze so čedalje boljnestabilne, večinoma so odnosi na nivojuspolnih stikov. Zato je scena iz spota lah-ko popolnoma vsakdanja zgodba.

Kaj pomeni, da je bil punci fant »oh insploh krasen«, pristopna izjava za LDS pajo razočara in pripravi do tega, da ga zapu-sti? LDS pomeni politično stranko. Zakajbi bilo to sporno? Veliko je parov in prijate-ljev, ki volijo in podpirajo različne stranke.Menda se ne bomo vezali in poročali napodlagi politične pripadnosti??! Sevedane! Bolj verjetno je, da je pristopna izjavaza LDS simbol za različen pogled na pri-hodnost, na svet, na skupno življenje. Da jije obljubljal stvari in sadil rožice, za katere

je vedela, da jih »g. LDS« ne zmore. Mor-da je spoznala, da bodo njene ideje odružini, skupnem življenju, tudi poroki,težko uresničljive? Morda ji je preprostolagal, da ni v nobeni stranki oz. da v LDSpa zagotovo ni… Ne vemo. Ženska za-pušča posteljo in moškega, ki predstav-lja LDS. Naj ima še tako svobodne pogle-de na svet in na partnerske odnose, jejasno nekaj: ne glede na to, kako krasenje, kako je lep in močan, je vendarle LDS;in ta realnost oz. spoznanje je zadostenrazlog, da narediš odločno potezo ingreš naprej v nov dan, v novo prihodnost!

V SLS se nismo preveč obremenjevaliz vsemi globokimi vidiki vsebine spota.Zasledil sem celo, da so nekateri pove-zovali ulico (ki je sicer izmišljena) s poz-nano bogato sosesko v Ljubljani! Ko smoga prvič videli, smo reagirali tako, kot vsivi - zasmejali smo se na ves glas, in rekli:»Ta je pa dobra! Če si pa to upamo…!« Intako ga jemljejo tudi vsi tisti, ki ga vidijo vkino dvoranah. Glasen smeh in pogostotudi aplavz. LDS, ki je najmočnejša, najv-plivnejša stranka v Sloveniji, je še kakoprimerna tarča, da se ljudje na njen ra-čun nasmejejo. To potrebujemo v našikampanji: malo več smeha in sproščeno-sti. Da ne bo volilna kampanja spet dolgo-časna in za spremljanje pravo trpljenje.

Vseeno je še kako zabavno, če se ozre-mo nazaj na redosled dogodkov. Torek(30.3.) – glasovanje za interpelacijo mi-nistra Bohinca. Sreda zatišje; Rop in LDSgrozita s posledicami. Četrtek (1.4.), jav-na predstavitev spota za medije v kino-centru Kolosej. Objavijo ga tudi na televi-ziji. Petek (2.4.), novinarska konferencaRopa, kjer pravi, da nas izključuje iz koa-licije. Ponedeljek (5.4.), pisno vprašanjepredsednika SLS Podobnika Ropu, kaj topomeni. Popoldan pisni odgovor pred-sednika vlade, da smo izključeni iz koali-cije. Še isti večer se spot prvič javno za-vrti v kinodvoranah. Ali smo to lahko na-črtovali? Težko verjetno. Vendar še takonatančne priprave ne bi zagotovile takečasovne usklajenosti, kot smo ji lahkobili priča. Gre za naključja; tako velikanaključja pa so ponavadi del neizogibneusode.

K promociji je prav v teh dneh še do-datno prispevala (zelo verjetno) LDS, sajso naš spot sicer bolj površno preurediliin poskušali ost spota preusmeriti nazajv SLS. Stvar je pravzaprav zelo smešna.Ne razumemo pa LDS, ki je imela tolikoproti našemu spotu, sedaj pa kopira ide-jo… Torej naj odgovorim v njihovem slo-gu: Kar zadeva SLS, ni razlogov, da ne biLDS-u še naprej pustili, da dela za nas.Kot pa razumemo spremenjeni spot, pata napoveduje, da bomo v prihodnji po-stelji – vladi, glavni, in bo moralo vse karod strank leze in gre, priti k nam pododejo.

Rok Ravnikar

12 Odmev tema meseca

Po naši izključitvi iz koalicije smo v medijih zadnje čase večkrat lahko bralizavajajoče izjave preostalih koalicijskih strank v zvezi s sprejemanjem zako-na o dohodnini, zato smo se odločili, da zapišemo nekaj dejstev.

(stališča SLS ob prvem branju zakona o dohodnini)

SLS za družinsko dohodnino inohranitev olajšav za večje družineSlovenija mora biti družinam in rojstvom otrok spodbudno in prijazno okolje(družba). Odločitev za otroka ne sme postavljati staršev in družin v ekonom-sko slabši položaj. Slovenska ljudska stranka vztraja, da država ohranja po-zitiven odnos in sporočila do družine in rojstva otrok, še posebej v primeruvečjih družin. Priseljevanje ne more in ne sme biti poglavitni odgovor nanegativne demografske trende.

1. Pregled dogajanjaVlada je v parlamentarno proceduro

vložila predlog zakona o dohodnini, ki gaje pripravilo Ministrstvo za finance. Že vpostopku koalicijskega usklajevanja smo

ga s strani SLS poskušali spreminjati pred-vsem v točkah, ki se dotikajo temeljnihinteresov slovenskega naroda: olajšave nainvesticije v raziskave in razvoj ter olajša-ve za družine in otroke.

Prepričani smo, da je dohodninska po-litika eden pomembnih členov družinskein demografske politike naše države. Za-to smo bili neprijetno presenečeni nad po-skusi, da se ukine progresivna lestvica olaj-šav za vsakega nadaljnjega otroka. Pravtako so bili zavrnjeni vsi naši poskusi uve-

ljavitve koncepta družinske dohodnine.Po trenutnem predlogu zakona o dohod-nini se zmanjšuje obstoječa raven pravicin olajšav za družine s štirimi ali več otro-ki, za kar ni nobenih tehtnih razlogov.

2. Povzetek argumentov nasprotnestrani

V svojih odgovorih je Ministrstvo za fi-nance zelo posplošeno odgovarjalo, da vo-denje družinske politike preko davčnih

olajšav ne dosega želenih ciljev ter dadavčna politika ni del oziroma ne morenadomestiti socialne, družinske ali sta-novanjske politike. Ob tem je ugo-tovilo, da olajšava za otroke, ki bi sepovečevala z številom otrok, kot in-strument za spodbujanje rodnosti vSloveniji, ne bi dosegla želenega re-zultata. Vendar z dokazi niso postre-gli.

3. Argumentacija naših stališč3a. Ohranitev dovolj progresivne les-

tvice olajšavZ dovolj veliko progresivnostjo davč-

nih olajšav za otroke je zagotovljeno, dase zavezancem v sicer primerljivem eko-nomskem položaju (primerljiv poklic,zaposlitev, plača) zaradi števila otrokstandard bivanja ne znižuje tako moč-no, da bi to postal pomemben dejavnikoziroma ovira pri odločanju za otroke.

Tabela primerja olajšave, ki so direkt-no vezane na otroke. Pri tem vidimo,da se položaj poslabša že pri družini stremi otroci, občutno pa pri družini zštirimi ali več otroci.

Pri ureditvi, ki družino z dvema otro-koma in tremi otroki pri enakih dohod-kih razbremeni manj kot družino z enim,lahko govorimo o poslabšanju položajavseh družin z več kot enim otrokom. To,da se družinam s še več otroki položaj

Tabela 1

št. otrok 1 2 3 4 5 6 7 8veljavna 10 25 45 70 100 135 175 220predlagana 13,8 28,6 44,4 61,2 79 97,8 117,6 138,4razlika +3,8 +3,6 -0,6 -8,8 -21,0 -37,2 -57,4 -81,6

dohodnini -Sprejemanje zakona o dohodnini -resnice, polresnice in laži

K oalicijska pogajanja o no-vem zakonu

o dohodnini so se za-čela julija leta 2003.V SLS smo od same-ga začetka (naše pr-ve pripombe so dati-rane z 10.7.2003) za-govarjali progresiv-no lestvico olajšav za

vsakega nadaljnjega otroka, izvzetje med-sosedske pomoči in dohodkov iz ukrepovkmetijske politike iz obdavčitve ter uvedbo

enostavnega knjigovodstva nakmetijah ter enakopravno ob-

davčitev kapitalskih dobič-kov, dividend in obresti.

Minister za finance jenaše zahteve na vseh poga-

janjih vztrajno zavračal z ar-gumentom, da se prihodki

države iz naslova dohodnine nesmejo zmanjšati niti za tolar več kot

je predvideno z osnovno verzijo zakona.

Tako je bila za ministrstvo komaj sprejem-ljiva dodatna 1% olajšava za vsakega nadalj-njega otroka, saj naj bi bile te vrste olajša-ve po ministrovem mnenju neprimerne iniz vidika države predrage. Nekateri sodelu-joči se niso strinjali niti s to olajšavo, sajnaj bi bil po njihovem mnenju vsak na-daljnji otrok cenejši od prejšnjega.Ravno tako nam niti za ped niso ho-teli popustiti pri rešitvah obdavčitvedohodkov iz kmetijstva, češ da je tonesprejemljivo v odnosu do ostalihzavezancev za plačilo dohodnine. Edi-na pripomba, ki so jo upoštevali je bilapripomba glede enakovrednega obdavčenjakuponov vzajemnih skladov.

Po prvem koalicijskem usklajevanju, kije potekalo brez SLS, pa smo lahko pre-brali, da so preostale koalicijske stranke za-čele nastopati kot velike “zagovornice inrešiteljice” težav slovenskih družin in slo-venskih kmetov. Sprejele so namreč vse re-šitve, ki smo jih v SLS več kot devet mese-cev neuspešno zagovarjali na vseh usklaje-vanjih. Da še bolj poudarijo svojo naklo-

njenost družinski politiki, so nasami seji državnega zbora sprejele še višjo,5% dodatno olajšavo za vsakega nadaljnje-ga otroka.

Seveda smo kljub vsemu zelo veseli, daje koalicija upoštevala pobude in argumen-te SLS in tudi civilne iniciative, predvsemmislimo tu na Družinsko pobudo. Naši po-slanci so z največjim veseljem podprli pred-lagane rešitve. Sprašujemo pa se, kje je na-čelnost preostale koalicije, z ministrom

Mramorjem na čelu, ki je še nekaj mese-cev nazaj v pričo vseh prisotnih pogajal-cev (tudi SLS) “zagrozil”, da bo odstopil spoložaja, če se sprejme kakršnekoli rešitvev zvezi z obdavčenjem družin in dohodkoviz kmetijstva, ki bodo dodatno obremeniledržavni proračun?! Lahko samo ugotovimo,da je predvolilni boj očitno že več kot vpolnem teku!

Aleš Vehar,sekretar poslanske skupine SLS

13Odmev tema meseca

celo absolutno poslabša, pa je dobesed-no nezaslišano, saj gre ravno za druži-ne, ki na dolgi rok celotni družbi v smi-

slu medgeneracijske pogodbe prispe-vajo daleč največ in državi prinaša-jo največji dobiček.Tako bi ta pred-log največ vzel družinam z večotroki (več ko ima družina otrok,več bi izgubila) in dal predvsem

zavezancem brez otrok in z enimotrokom, kar je zagotovo neprimer-

no sporočilo družinam s strani države.

3b. Usklajevanje olajšavNavedene davčne olajšave bodo take

le v prvem letu veljavnosti zakona, po-tem pa bodo zaradi spremenjenega na-čina usklajevanja vsako leto glede napovprečno plačo vedno nižje (izračunpokaže, da bi se olajšava za prvega otro-ka približno v 10 letih znižala pod seda-njo raven). Zavzemamo se, da se lestvi-ca za odmero dohodnine in vse davčneolajšave še naprej usklajujejo z rastjopovprečne plače in ne z rastjo življenj-skih stroškov.

3c. Družinska dohodninaDružina, v kateri celoten do-

hodek zasluži le eden izmedstaršev, tako po trenutni kottudi po predvideni zakonoda-ji, pri enakih skupnih dohod-kih plača bistveno več dohod-nine kot družina, v kateri vsakizmed staršev zasluži polovico te-ga dohodka. Z družinsko dohodni-no bo zagotovljeno, da bodo družine zenako visokimi skupnimi dohodki, neglede na strukturo teh dohodkov, plače-vale približno enako visoko dohodnino.To bi zagotovo imelo doprinos k pozi-tivni družinski politiki, sploh v prime-

rih družin, ko se starša odločita, da bov dobro otrok eden od partnerjev ostaldoma.

4. ZaključkiV SLS se zavedamo, da se samo z

ukrepi socialne države rodnosti ne po-večuje (otrok država ne more »kupova-ti«), pač pa mora država poskrbeti, dasprememba standarda bivanja zaradištevila otrok ne postane pomemben de-javnik pri odločanju za otroka. Statistič-ni podatki evropskih držav jasno kaže-jo na pozitivno korelacijo med stopnjorazvitosti družinske politike in stopnjorodnosti, pri čemer je v večini teh državpomemben del družinske politike izve-den tudi preko davčne politike. (polegsocialne, stanovanjske,…) Davčne olaj-šave imajo pri tem pomembno vlogo indelujejo v eno ali drugo smer (odloči-tev za družino ali njeno širitev olajšajoali otežijo).

Prepričani smo, da je zmanjšanje pri-dobljenih proračunskih sredstev iz do-hodnine v primerjavi z učinki za priza-

dete družine in učinki na odnos dodružin ter vrednotenje starševs-

tva v družbi zanemarljivomajhno ter da ni tehtnih raz-logov, da se ta predlog nesprejme. Vpliv spremembeolajšave za 3. otroka je 10X

manjši kot vpliv spremembeolajšave za 2. otroka, vpliv spre-

membe olajšave za 4. otroka pa ješe 10X manjši.

Delo in sredstva, ki jih starši vlagamov otroke, so v resnici naložba, katere sa-dov bo v prihodnosti deležna celotna druž-ba, zato je še kako potrebno, da državato ceni.

Vladajoča koalicija zavrnilaamandmaja za študentskeolajšave, ki ju je vložila SLS1. Amandma:

“Na koncu prvega odstavka se do-da besedilo: “Upoštevanje zmanjša-nja davčne osnove se podaljša tudi po26. letu oziroma po šestih letih študijav primerih, ko dodiplomski študij trajaveč kot osem semestrov in sicer zavsak nadaljnji semester za šest mese-cev ter v primerih študija v tujini za častrajanja tega študija.”.”

Obrazložitev: ”S tem amandmajemizenačimo študente vseh študijev, neglede na to, koliko časa traja dodi-plomski študij. Študentom omogoči-mo enakopravno obravnavanje tudi vprimerih, ko želijo vsaj kak semesterštudija opraviti v tujini.

2. Amandma:V prvem odstavku se črta besedilo:

“in njegovi dohodki, ki so predmet ob-davčitve po tem zakonu, v letu, za ka-tero se odmerja, ne presegajo1.600.000 tolarjev”

Obrazložitev: ”S črtanjem tega de-la besedila zagotovimo, da se realno

gledano, obdavči samo tisti doho-dek, ki presega 1.600.000 tolarjevletno. V nasprotnem bi namreč štu-dent, katerega dohodki bi bili za entolar višji od 1.600.000, izgubil ce-lotno posebno osebno olajšavo. Ta-ko pa se s tem amandmajem ta po-sebna osebna olajšava obdrži v vsa-kem primeru, obdavči pa razlika.

Znani francoski demograf, sociologin ekonomist Alfred Sauvy je v začetku 70 let prejšnjega stoletja opo-

zarjal francosko vlado in javnost naj ven-dar kaj ukrene, da se zaustavi staranje pre-bivalstva.

Tedaj so Francozi že gledali malo dljev prihodnost in ugotavljali, da je zaradinevarne demografske politike njihovo me-sto v svetu ogroženo. Izgublja na žilavo-sti, mladosti in borbenosti.,

Alfred Sauvy krivi proces staranja pre-bivalstva v veliki meri za silni konzervati-vizem, neinventivnost, nepripravljenostdo osebnega žrtvovanja ter zbirakratizi-ranost, ki se kaže v francoskem družbe-nem življenju.

Če se zaradi procesa staranja deležmladih stalno krči, delež starejših in sta-rih povečuje potem lahko povzroča na enistrani pri starejšem in starem prebivals-tvu občutek »neogroženosti« po mladihin krepi monopolistične tendence. Ker jemladine vedno manj, se njen pritisk nečuti, ali pa vsaj ne v zadostni meri. Zdruge strani pa postaja mladina ne le majštevilna, temveč tudi manj iniciativna.Nje ne skrbi v tej meri bodoča zaposli-tev, saj je v družbeni hierarhiji družbenihpoložajev na pretek, celo več kot bi le toona mogla s svojo upadajočo številnost-jo pokriti.

Takšna situacija pa ne spodbuja k tek-movanju, konkurenci in ostri izbiri. Kajpomeni proces staranja, ob enem procespodaljševanja srednje življenjske dobe zakar ima za posledico, da se starejši gene-racija, ki zaseda vse odgovornejše polo-žaje noče umakniti saj se čuti zanje šedovolj sposobno in »mlado«. Medtem pase mlada generacija čakajoč na to, da sebo starejša njej umaknila, sama ostarevain izgublja pri svoji žilavosti, mladosti inborbenosti še preden je prevzela vodstve-ne položaje in mesta v družbi.

Francozi so takoj ukrepali in demo-grafija je stekla navzgor, toda Francozovje 30 krat več kot nas Slovencev.

Podobno kot govorimo za gospodars-tvo, ki mu je treba zagotoviti optimalnepogoje za razcvet, spodbude podjetništvatako je tudi v demografski politiki. Žepred desetletji bi morali imeti v Slovenijipostavljeno strategijo demografske poli-tike.

Vlaganje v človekove vire je daleč naj-boljša naložba to vedo vsi, ves svet. Tanaložba je kratkoročna, srednjeročna indolgoročna, daleč najboljša in edina, kivleče voz sodobnih strem-ljenj, potreb in varnosti.

Zadnje čase smo priča,da je ta tema o staranju pre-bivalstva in o premalo šte-vilčni mladi generaciji zeloaktualna. Postavlja se vpra-šanje koga bi moralo skrbe-ti. Odgovor je povsem ja-sen, prav vse, predvsem vla-do, stranke in celotno pre-bivalstvo. Vsi bi radi bili po-membni tako država, kotskupine , kot posamezniki.

Smo v evropski skupno-sti kjer so nam na široko od-prta vrata ekonomiji, zna-

nju,strategiji prihajajočih časov. Toda težko seponašamo s tem, da tonemo med države kjer bota hip prebivalstvo najstarejše. Izgledamo kot je-sensko drevo, ki ima še lepe barve listja vendarbo le to odpadlo.

Torej smo dolžni zagotoviti normalne pogo-je, da tisti, ki radi sprejemajo otroke to tudi lah-ko napravijo. Predstavljam si, da pod te pogojespadajo predvsem:- pogoji za normalno življenje kar se doseže z

dokladi, davčnimi razbremenitvami,- mati ima za tretjega otroka že priznano eno

leto pokojninske osnove in za vsakega otro-ka najprej po eno leto,

- ugodni stanovanjski krediti in cene stanovanjza mlade družine,

- omogočanje štipendirajana otrok iz družin ztremi ali več otroki

Vsi vemo, da družine ki sprejmejo več otrokžrtvujmo mnogo več časa in sredstev kot drugi.Glede pokojninske osnove za matere pa nam bo-di jasno, da vsaka mati daruje svoj čas in ljube-zen kadar koli in kolikor je potrebno. Mi smovendar že v preteklosti z mnogimi vrstami po-klicev določili, da se jim za eno leto dela šteje šepol leta pokojninske osnove pa se v glavnem tinapori ne dajo primerjati z materinstvom.

Samozavest. ZDA se smejejo Evropi, ki se boriza prihodnost, ko pojemajo narodom moči. ZDAso pravi Babilon ljudstev iz vsega sveta. Z držav-ljansko vzgojo in z vzgojo zavesti, da so pripad-niki te dežele, so uspeli da njihova demografijani ogrožena, ekonomija nadvse uspešna, skrat-ka dežela, ki priznajmo, preveč diktira smeri raz-voja v svetu. Pri nas pa je drugače, naša vzgojaje še ujeta v dediščino ideologije, ki nima večnobenega prostora v svetu. Ne vcepljamo mla-demu rodu samozavesti, premalo pozna svojekorenine in ogromno izjemno pomembnih po-sameznikov, ki so celo svetu dajali neprecenlji-ve darove. Nimamo nobene strategije demogra-fije, ki je celovit proces, ki se navezuje na nor-malne pogoje življenja, utrjevanje samozavestiodgovornosti za našo prihodnost. Vprašano sekomu in zakaj prepuščamo ta prelepi kos zem-lje, ki se ji reče Slovenja.

Vprašam se tudi kaj bodo počeli vzgojitelji vvrtcih, učitelji na osnovnih in srednjih šolah, pro-fesorjih na višjih šolah in fakultetah. Kako čud-no bo izgledalo in že izgleda boj za otroke, dija-ke, študente da bodo lahko še opravljali omenje-ne poklice. Ali se ne približuje čas, ko bo trebapaziti vsem prej omenjenim komu bodo posre-dovali svoja znanja in kam bodo metali svojasemena.

Ob vsem tem razmišljanju pa se je pridružilvelik in strašljiv problem, ki predvsem ogrožamlado generacijo to so droge, alkohol, tobak.

Izidor Rejc

Demografija

14 Odmev evropska stranOdmev

E V R O P S K E N O V I C EMag. Uršula Jesih, Petra Hiršel

Poettering v Sloveniji15. marca je Slovenijo v okviru projekta »Bus Tour« obiskal Hans-Gert Poette-

ring, vodja poslanske skupine EPP-ED, ki je v Evropskem parlamentu najmočnej-ša.

Med obiskom v Sloveniji je poudaril, da je vesel in pozdravlja širitev EU zdržavami, ki so bile v času prvih neposrednih volitev v Evropski parlament še podkomunističnim režimom.

Izpostavil je tudi dejstvo, da imajo v poslanski skupini EPP-ED zelo dober odnosz vsemi tremi slovenskimi strankami, članicami EPP-ED.

Na novinarski konferenci, kjer so poleg Poetteringa sodelovali tudi predsednikivseh treh strank je predsednik Slovenske ljudske stranke povedal:

»Več Slovenije v več Evrope! Ne gre samo za to, da se bo Evropa s Slovenijopovečala še za eno državo – gre za to, da Evropa dobiva svojo pravo podobo. VEvropo stopamo ponosni; bolj kot bomo Slovenci, bolj bomo Evropejci, bolj bomouresničevali idejo Evrope, ki so jo snovali veliki očetje Evrope, kot so Schuman,Adenauer, De Gasperi in drugi, med temi tudi naša zgodovinska Slovenska ljudskastranka, ki je bila ves čas del mednarodne družine krščansko demokratskih strank.

Prvega maja se za Slovenijo udejanja ideja, ki smo jo vsi mi, tudi g. Poettering insestrske stranke v Sloveniji, imeli v mislih, ko smo se borili za demokracijo inustvarjali Slovenijo. Zato se na tem mestu za njuno zgodovinsko pomoč zahvalju-jem g. Helmutu Kohlu in Aloisu Mocku.

Poslanska skupina Evropske ljudske stranke je najmočnejša v Evropskem parla-mentu. SLS bo s sodelovanjem s temi številnimi evropskimi prijatelji postala nepri-merljivo močnejša, kot bi bila sama. Na evropski ravni je sodelovanje večplastno:še posebej mladi imajo vedno več priložnosti. To lahko povedo tudi v naši Novigeneraciji SLS, kjer s Timotejem Neubauerjem kot podpredsednikom mladihEvropske ljudske stranke, dejavno sooblikujejo evropsko mladinsko politiko.

Danes skupaj nastopamo predstavniki treh slovenskih strank, članic Evropskeljudske stranke. Ideje za katere se zavzema Slovenska ljudska stranka niso zgoljnaše, ampak so univerzalne, delimo si jih s sestrskimi strankami po vsej Evropi inprav te stranke so bile nosilke razvoja in uspeha zahodnoevropskih držav od drugesvetovne vojne dalje. Prepričan sem, da bo velika priložnost za Slovenijo tuditesnejše sodelovanje naših treh strank, saj dogodki in politični zapleti zadnjihmesecev kažejo, da Slovenija še kako potrebuje novega vetra.

Slovenska ljudska stranka bo z delovanjem na širšem evropskem področju in obsodelovanju in podpori prijateljev in zaveznikov iz Evrope lahko še učinkovitejeuresničevala svoj program za Slovenijo. Slovenija mora postati družinam in otrokomprijazno okolje ter davčno in infrastrukturno spodbudno in podporno za podjetja ingospodarstvo; Slovenija mora postati kot osrednji del, skupaj z deželami Avstrije inItalije, nosilka nastajajoče evroregije.«

Podobnik sodeloval na vrhu EPP25. marca je v Meisu, botaničnem vrtu blizu Bruslja, potekal Vrh Evropske

ljudske stranke, ki je večino časa namenil boju proti terorizmu in sprejetju ustavnepogodbe za Evropo pred volitvami v Evropski parlament.

Janez Podobnik je bil edini slovenski predstavnik članic Evropske ljudske stran-ke. Srečanja so se med drugim udeležili dotedanji premier španske vlade JoseMaria Aznar, predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, avstrijski kancler Wolf-gang Schüssel, novi grški premier Kostas Karamanlis, slovaški premier MikulasDzurinda, komisarja Evropske komisije Barnier in Loyola de Palacio. Poleg ome-njenih pa seveda tudi popolno vodstvo Evropske ljudske stranke (predsednik EPP,Wilfried Martens, vodja poslanske skupin EPP-ED, Hans Gert Poettering). Kot gost

pa je sodeloval tudi predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader.Na Vrhu je bila sprejeta resolucija posvečena boju proti terorizmu. V njej je

izražena podpora in solidarnost s španskimi državljani in družinami žrtev teroristič-nega napada 11. marca v Madridu. Obsoja se vse oblike terorizma in poudarja, daje terorizem ena od hudih groženj demokraciji in svobodnim družbam. Resolucijapoziva vlade, da ostanejo vključene v boj proti terorizmu in poudarja, da bi bil izkazšibkosti napačen znak teroristom. Nadalje resolucija poziva Evropski svet, daokrepi dialog, sodelovanje in povezave med Evropo in arabskim in muslimanskimsvetom, da se okrepi politične sile in civilno družbo v teh deželah.

Pri obravnavi tematike je bilo izraženo tudi iskreno sožalje Jose Maria Aznarju zavse žrtve, ki jih je povzročil teroristični napad v Madridu.

Poleg tega je bila na vrhu izražena podpora dotedanjemu španskemu premieruJose Maria Aznarju za uspešno in ustvarjalno delo v njegovem osemletnem manda-tu, med katerim je Španijo vodil po poti potrebne reforme k zagotovljeni stabilnosti,ekonomskemu napredku in ustvarjanju novih delovnih mest.

Razpravljali so tudi o delu medvladne konference. Izražen je bil optimizem, da sebo s pomočjo politične volje in fleksibilnosti dosegel sprejem ustavne pogodbe šepred evropskimi volitvami. Glavne ovire za sprejem ustavne pogodbe so bileposebej navedene in sicer velikost in kompozicija komisije, definicija in okvirdelovanja kvalificirane večine in najmanjše število sedežev Evropskega parlamen-ta. Ponovno pa je bilo opozorjeno na pomembnost vključitve duhovnih korenin vustavo.

Ob zaključku je bil sprejet dogovor, da bo naslednji Vrh EPP organiziran 16.junija 2004, na katerem bo tudi izbran kandidat, ali morebiti več kandidatov zanovega predsednika Evropske komisije iz vrst Evropske ljudske stranke.

Podobnik je Vrh EPP izkoristil za kratka delovna srečanja, tako z avstrijskimkanclerjem Wolfgangom Schüsselom, slovaškim premierom Dzurindo in predsed-nikom hrvaške vlade Ivom Sanaderejem.

Z vodjo poslanske skupine EPP-ED v Evropskem parlamentu, Hansom GertomPoetteringom, pa sta njegov obisk v Sloveniji skupaj ocenila kot zelo uspešen.

Po zmagi Haiderja na KoroškemPoložaj koroških Slovencev se po, za veči-

no komentatorjev presenetljivi ponovni zmagiSvobodnjakov na deželnih volitvah, ni bistve-no spremenil. Tudi v primeru zmage social-demokratov, tako vsaj kažejo dosedanje iz-kušnje, ne bi bilo za naše rojake bistveno bo-lje. Ti se sicer lahko poslej nadejajo aktivnepodpore stranke zelenih, ki je končno le us-pela tudi na Koroškem priti v deželni zbor zdvema (od 36) poslancema. Tako je končnopadel večletni konsenz vseh strank v koroš-kem zboru o skupnem usklajenem odnosudo zahtev koroških Slovencev. Še na eno po-zitivno spremembo za Slovence v koroškemdeželnem zboru velja opozoriti: vodja poslan-ske skupine ljudske stranke je postal edini Slo-venec med poslanci mag. Raimund Grilc, biv-ši župan Pliberka. Gospoda Grilca se spomi-njamo po smelih javnih nastopih v slovenš-čini, po aktivni podpori Narodnemu svetu,po mnogih srečanjih z župani iz Slovenije,po udeležbi na tematski konferenci Mestne-ga odbora SLS Ljubljana, itd.

Edina politična organizacija koroških Slo-

vencev enotna lista (EL), ki jo sestavljajo ob-činski odborniki južnokoroških občin, na voli-tvah ni nastopila, saj ob 10 % volilnem praguni mogla računati na uspeh. Njen predlog, dabi nastopila skupaj z zelenimi, ti niso sprejeli,saj se na prejšnjih volitvah koalicija ni obne-sla. Zeleni so zato v dvojezičnih občinah dobi-li manj glasov kot na prejšnjih volitvah skupajz EL, so pa veliko več dobili v mestih. EdinaSlovenka na listi zelenih prof. Zalka Kuhling,ni bila izvoljena, saj je bila na njihovi deželnilisti uvrščena šele na tretje mesto.

Edina Slovenka na listi socialdemokratov ga.Ana Blatnik, hčerka znanega gostilničarja Han-sa Ogrisa iz Bilčovsa, sicer podpredsednica Zve-ze slovenskih organizacij, tudi ni bila izvolje-na, saj je bila na listi uvrščena prenizko. So-cialdemokrati pod vodstvom dr. Petra Am-brozyja so izgubili tekmo za deželnega glavar-ja šele v finišu kampanje, ko je prišla do izrazapopulistična taktika dr. Jörga Haiderja, ki ved-no stavi na socialna in nacionalna čustva. To-da že nekaj dni po volitvah so socialdemokrativključno z Ano Blatnik pristali na Haiderjev

15Odmev evropska stranOdmev

O Evropi malo drugačeNa jugu Evrope skorajda ne poznajo zime. Otroci na Malti snega doma nevidijo. Na severu pa zime niso le ledene, ampak tudi temne. Dan postane takokratek, da težko lovijo svetle ure. Zato pa jim kratke noči poleti ne dajo spati.Slovenci zelje, klobaso in krompir predstavljamo kot del svoje kulinarike.Isto sestavo jedi za tipično svojo ponujajo Luksemburžani, čeprav se iz Ljub-ljane v Luksemburg z avtom voziš devet ur. Prekmurci opevamo svojo štor-kljo in ji negujemo gnezda, Litvanci pa jo predstavljajo kot svojo nacionalnoptico.

Čeprav je Evropa tako velika in se ponaša v svoji raznolikosti, pa bi takihpodobnosti lahko našli obilo. Raz-

lične navade, običaji, jeziki, glasba nas bo-gatijo, stične točke pa kažejo našo preple-tenost in nas simbolično približujejo drug

drugemu.Zdr uževanje

Evrope v Unijonas še bolj vodiskupaj. ZgodboEvropske unijenajprej oblikujejonjene države inljudje: Belgija jenajvečja svetovna

uvoznica vina na prebivalca, nizozemskiRotterdam je poleg Singapurja največjetrgovsko pristanišče na svetu, Grčija nasvetu pridela največ olivnega olja. Italija-ni so se lansko leto ponašali z najboljšimkolesarjem na svetu Bettinijem, Nemciimajo najboljšega strelca v vsej zgodovi-ni svetovnih nogometnih prvenstevMüllerja, Portugalci so na svetovnih pr-venstvih največkrat kot kateri koli druginarod zmagali v hokeju na kotalkah. Ru-bikovo kocko je izumil madžar Rubik, es-peranto pa Poljak Zamenhof. Na začet-ku tega tisočletja si je Dublin postavilDublinsko konico: najvišjo skulpturo nasvetu.

To so le drobci posameznih držav, kioblikujejo ali bodo po 1. maju oblikovalizgodbo Evropske unije. In čeprav bo na-ša Slovenija med manjšimi članicamizdružene Unije, pa se ponaša z mnogim,kar lahko krona to zgodbo. V Mariboruimamo najstarejšo vinsko trto na svetu,

Sprehod v čas rojevanjaEvropske unije

Če se je ideja o združeni Evropi po-rajala v glavah mnogih, pa danes ve-mo, da je o evropski skupščini prvigovoril Jurij Podiebradski, kralj Bohe-mije, že v 15. stoletju. Da je WinstonChurchill takoj po vojni govoril o nekivrsti združenih držav Evrope (1946) inda je kmalu zatem nastal Svet Evrope(1949). 9. maj danes praznujemo kotdan Evrope, ker je 1950. leta franco-ski zunanji minister Robert Schumanpredlagal, da se ustanovi skupno teloza nadzor proizvodnje premoga in je-kla Francije in Nemčije. In potem se jedanašnja Evropska unija rojevala:1951. se je ustanovila Evropska skup-nost za premog in jeklo, 1952. ji jesledila Evropska obrambna skupnost.Leta 1952 se je v enotni skupščini,predhodnici Evropskega parlamentaprvič organizirala skupina krščanskihdemokratov, tudi takrat najmočnejša s49%. V Rimu so 1957. ustanoviliEvropsko gospodarsko skupnost inEvropsko skupnost za atomsko ener-gijo. 1960. je sledila ustanovitev Efte(Evropskega združenja za prosto trgo-vino) ... Skupnosti so v letih po temdoživljale institucionalne in političnespremembe, pridobivale nove člani-ce, konec sedemdesetih (1979) kma-lu po predstavitvi evopskega monetar-nega sistema (ki je bil zametek gospo-darske in monetarne unije in današ-njega evra), pa je Evropski parlamentstopal bližje k svojim volilcem. Šeletega leta so volilci na direktnih enotnihevropskih volitvah odločali, kdo jih bozastopal v Evropskem parlamentu. Na-ša krščanskodemokratska skupina je1980. leta predlagala enotni evropskipotni list. Sredi osemdesetih se uvelja-vi Evropski enotni akt, ki je sprožil raz-voj enotnega trga; štiri osnovne pravi-ce: pretoka ljudi, dobrin, storitev inkapitala. Po padcu berlinskega zidu1989. in totalitarizmov v večini državpo Evropi je EU hitro vzpostavila diplo-matske odnose tudi s Slovenijo. Z de-setimi državami je po letu 1990 skleni-la pridružitvene sporazume. 992. letaje Maastrichtska pogodba pokazala,da skupna Unija postaja prava real-nost: enotni trg in večja moč skupnimevropskim institucijam ter napoveduvedbe evra so potrdili in okrepili ob-stoj EU tudi v prihodnje. 1993. letasmo Slovenci v Kobenhavnu narediliprvi korak, ko smo se strinjali, da “pri-družene države iz srednje in vzhodneEvrope, ki to želijo, lahko postanejočlanice Evropske unije”. Tam so bilipostavljeni tudi pogoji, ki jih je Sloveni-ja morala izpolniti za začetek pristop-nih pogajanj.

Nataša Kavaš Puc

naša piščalka iz jame Divje Babe je naj-starejši glasbeni instrument na svetu. Le-ta 2003 je bil v Planici dosežen svetovnirekord v smučarskih poletih. Na Krasu selahko sprehajamo po največji podzemnisoteski na svetu. Pri nas so doma najlepšibeli konji Lipicanci. Naša Na golici pa jena svetu največkrat predvajana pesem. Re-kord Martina Strela v preplavanju najdalj-še evropske reke Donave in Missisipija paje še en dokaz več, kako zelo smo Sloven-ci vzdržljivi.

In če vsa ta dejstva bogatijo nas in dru-ge narode Evropske unije, nas vstop vEvropsko unijo gotovo le potrjuje na potido resnične demokracije, unije vrednot,blaginje in miru za vse ljudi širše prihod-nje domovine.

Odkar se spomnim, me je vedno moti-lo, če je kdo ime Evropa uporabljal zaEvropsko unijo. Ko so predstavniki Evrop-ske unije predavali mladim ostalih evrop-skih držav in jim pripovedovali, kako jepri njih v Evropi. Ko so mnogi slovenskipolitiki govorili, da prihaja čas, da gremov Evropo ali pa da bomo Evropo pripelja-li na slovenska tla in da je v Evropi druga-če kot pri nas.

Mi pa nikamor ne gremo. Slovenci bi-vamo in ustvarjamo Evropo, odkar smo.In Evropa ne raste. Evropa se le po tež-kih letih vojn, totalitarizmov, razhajanj indelitev znova ali končno združuje. Da biljudem bilo lažje in da bi se ne tukaj, do-ma, in ne kje drugod po Evropi počutilitujce in nezaželene. Da se nam bodo vsem

Evropejcem odpirale enake možnosti. Inda ne bomo le sanjali o študiju v tujini,ampak bomo lažje izbirali, kam in kod zaznanjem. Ker pa bosta prevetritev in od-prtost sčasoma prinesla več transpa-rentnosti, korektnosti, resnično enakihmožnosti in boljši standard tudi doma vSloveniji, ne bo več bojazni, da bi mladiodhajali in se ne več vračali. Še kako bo-mo želeli ostati doma.

Vsa Evropa - tako tista v Evropski unijikot vse ostale evropske države - s to širivi-jo deloma celi rane zidov. Zidanih in žeporušenih med vzhodom in zahodom inzidov totalitarizma, ki še ostajajo v gla-vah in strahovih in se jih kdaj ne zaveda-mo, kdaj zaznamo v nevidnih sistemih,forumih in bratovščinah. Tudi Slovenijabo v okviru Evopske unije bolj zavezanadružbi vrednot, ki jim zadnja leta v kar-kolistični liberalni družbi posveča čeda-lje manj pozornosti.

1. maj bo odslej praznik vse Evrope -že združene Evropske unije kot tudi tistihdržav, ki si za vstop v prihodnosti priza-devajo. Pred mnogimi stavbami evropskihinstitucij v Strasbourgu, Bruslju in Luk-semburgu ob zastavah držav članic že ča-ka 10 novih drogov za nove zastave.

Slovenska ljudska stranka pripada dru-žini strank, katerih politiki so ustanovniočetje Evropske unije. Robert Schuman,Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi sopo drugi svetovni vojni sanjali in snovali,kar danes doživljamo. In prav ta družinastrank je strla totalitarizme in pomagalana samostojno pot naši državi. Brez ta-kratnih krščanskih demokratov nemške-ga kanclerja Helmuta Kohla in avstrijske-ga zunanjega ministra Aloisa Mocka na-še osamosvajanje ne bi imelo toliko sa-mozavesti in podpore v demokratičnih dr-žavah in mednarodni skupnosti. In širi-tev je uspešno potekala in se bo zgodila vtakem obsegu danes, ko sta Evropska ljud-ska stranka in njena poslanska skupina vEvropskem parlamentu najmočnejši.

Danes se še kako močno zavedamo, dazaradi terorizma potrebujemo integraci-jo, enotnost in skupnost. Le skupaj bo-mo zmogli izzive in grožnje čedalje boljglobaliziranega sveta.

Evropska unija je dober odgovor na to.Danes ima Evropska unija skupno va-

luto; uvajajo se smernice skupne zunanjepolitike, dobiva svojo ustavo; njen Parla-ment in Svet, ki ga sestavljajo ministri dr-žav članic v postpoku soodločanja spre-jemata zakone EU; poslanci govorijo v je-ziku, ki si ga sami izberejo. Priča smo naj-večji širitvi Unije. Po vstopu 1. maja naš

predlog in vstopili z njim v koalicijo, kar jepresenetilo njihove volivce in vso javnost, sajso vso kampanjo agirali prav obratno. To sejim utegne maščevati, kot se je ob teh voli-tvah zgodilo ljudski stranki, ki je po prejšnjihvolitvah pristala na »tiho« koalicijo s svobod-njaki. Ljudska stranka je v dvoboju med do-slej vladajočo (Haiderjevo) in opozicijsko(Ambrozyjevo) stranko ostala v ozadju ne-prepoznavna in izgubila polovico svojih po-slancev. Ljudska stranka Koroške je takoj povolitvah zamenjala sicer Slovencem naklonje-nega vodjo in ostala v vladi le kot statist.

Tako dr. Haider ostaja politično aktivenpredvsem na Koroškem, kar ustreza koalicij-skemu partnerju na zveznem nivoju – Avstrij-ski ljudski stranki dr. Wolfganga Schüssla. Ko-roškim Slovencem pa ostane, da se ob pod-pori Slovenije nadalje borijo za svoje pravicena Dunaju in v Celovcu ob podpori zelenihin ljudske stranke.

Čas po volitvah je najprimernejši za uve-ljavljanje večletnih zahtev naših rojakov, kiupajo na lepše čase po vstopu Slovenije v EU.Poslej naj bi tudi naša diplomacija doprine-sla več kot zadnja leta k ohranjanju sloven-ske identitete v zamejstvu.

predsednik Janez Podobnik postaja prviposlanec Slovenske ljudske stranke vEvropskem parlamentu in na rednihevropskih volitvah 13. junija bomo volilinove slovenske predstavnike v Evropskiparlament.

Vsem iskreno čestitam ob tem zgodo-vinskem trenutku. Naredimo vse, da bo-do volilci za Slovenijo na svojih prvih vo-litvah v Evropski parlament izbrali najbolj-še: Slovensko ljudsko stranko in s tem večSlovenije v več Evrope.

Nataša Kavaš Puc

16 Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek

Izleta so se udeležili: Andrakovič Marica, Bab-nik Jakob, Balantič Minka, Berniak Alfonz, Ber-niak Romana, dr. Jana Bezenšek, Blažun Ivan,Blažun Tončka, Cof Marija, Cof Marjan, MarijaDivjak, Dobnikar Marija, Dobnikar Viktor, GunglMarija, Gungl Milan, Jesenik Dušan, JesenikTilka, Jovanovič Leposava, Mataln Jožefa, Kav-ka Marija, Kobe Fani, Koren Romana, KrajncPavla, Križman Marija, Malus Marija, MayerŠkofic Smiljana, Mejač Andrej, Mejač Ivica, Ma-taln Milan, Pelan Stanislav, Pelan Milka, PulkoMarija, Rajšp Angela, Rajter Marija, Rec Dragi-ca, Rudolf Božena, Rudolf Karel, Skuk Nada,Strle Minka, Susman Janža Marjetka, SusmanPeter, Šatur Slavica, Šertel Gabrijela, ŠertelMateja Simona, Tomažič Jana, Urbancl Magda,Urbancl Rafko, Velagič Alma, Velagič Jasmina,Vereš Amalija, Vtič Dragica…in nekatere udele-žence smo ujeli v naš objektiv.

Slovenska ženska zveza SLSSlovenska ženska zveza je kot darilomateram in ženam v soboto 20. mar-ca 2004 ob pomoči Občinskega od-bora Koper, pripravila izlet na Primor-sko in javno tribuno z naslovom »Iz-zivi starševstva v Sloveniji«.

Najprej smo se ustavili pri čudovitihlipicancih, ki so naš, slovenski ponos. Ob njih se človek zave narav-

nih danosti, pogojenih z dostojanstvomin harmonijo, ki je mogoča samo v nara-vi in po naravni poti. Kar je človek hotelspremeniti, se je sprevrglo v  nasprotje.Tudi človek   kot del  narave, ne more spre-meniti njenih zakonov, ne da bi s temogrozil sebe in svoj obstoj. Pot nas je vo-dila še v Hrastovlje, kjer smo si ogledalistarodavno cerkev z znamenitimi freska-mi, ki je obkrožena s čudovito panoramodvignjenih planot. Freske nas opozorijona minljivost vsega, kar je na svetu.  

V Kopru smo nadaljevali z javno tribu-no »Izzivi starševstva v Sloveniji”.

Materam in ženam je za praznik voščilin zaigral nadarjeni kitarist iz Kopra Mar-tin Knez. kjer Predavateljica, dr. Jana Be-zenšek je z jasno in strokovno besedo na-kazala probleme in dileme sodobneganačina življenja v mestu in na podeželjuter opozorila, da tudi v Sloveniji tradicio-nalna oblika družine vse bolj izginja.

Povsod so enaki problemi, ki zadevajovse, ne glede na stan in kraj bivanja. Star-ševstvo pomeni odnos odraslih do otrok,da jih sprejmejo, skrbijo zanje, vzgaja-jo…Tudi skrb, da je pri nas premalo roj-stev, ni odveč. Če se slovenski rod hočeobdržati, morajo starši imeti več otrok..Toda kdo se odloča za otroke? Ne bogati,ne mestni, več otrok imajo samo tisti, kiimajo radi življenje.

In šola? Je njen namen samo posredo-vati učno snov ali je njena naloga tudivzgajati? Na prvem mestu je žal v našihšolah polnjenje mladih glav z učenostjo,ki je pogosto neživljenjska, vzgoja pa jeprepuščena samo staršem in ulici, (kar jev mestu večji problem kot na podeželju).

O tem in še o čem je tekla beseda, od-prta in odkrita, boleča in zaskrbljujoča.

In epilog: Življenje, ki ga živimo, ni na-klonjeno zdravemu starševstvu. Pomenstarševstva se je izjalovil, družina, v pra-vem pomenu besede, razpada, oče in ma-

ti nista več eno, med njima je moderenodnos, ki ne temelji na zvestobi in ljubez-ni. V Sloveniji je vse prevečkrat mati ti-sta, ki ima vlogo obeh staršev, tudi neka-teri očetje. Vse manj se sklepajo zakon-ske zveze, ne civilne ne cerkvene, izven-zakonski odnos je privlačnejši in zato ved-no pogostejši. Mlademu rodu nihče ne po-sreduje meril in spoznanj za človeka vred-no življenje. Vsi prisegajo na svobodno,lagodno, uživanja polno življenje, brez od-govornosti.

 Izzive starševstva najti v teh razsežno-stih je silno težko. Starševstva, ki bi vse-stransko zadovoljevalo potrebe, duhovnein telesne, tako staršev kot otrok. Na ža-lost se mora vsak mlad človek znajti sam.V sebi mora sam odkriti pravi odnos doteh vprašanj in se opredeliti za odgovor-no starševstvo ali pa le za hlastanje použitkih, ki ne prinašajo utehe, temveč vsevečjo zmedo.

Občutek, da udeležencem izleta ni vsee-no, kaj se dogaja v naši družbi, ki naj bibila demokratična in po meri človeka, jespremljal naše druženje. Razšli smo sesvetlim upanjem, da so med nami še ved-no starši, ki sprejemajo vrednote in po njihtudi živijo. 

Udeleženke in udeleženci izleta naPrimorsko in javne tribune na temo»Izzivi starševstva v Sloveniji«:pred-sednica SŽZ in podpredsednica SLSNada Skuk, članice Upravnega od-bora SŽZ Gabrijela Jelka Šertel, Ma-rija Divjak, Mica Kavka in predstav-nice in predstavniki iz različnih krajevSlovenije: (Bernet), (Janža) DragicaRec, Mama Koren, Blažun Tončkain Ivan, Gungl Milan in Marija, ViherLucija, Babnik Jakob, … Gospa ingospod Pelan, Amalija Vereš, MarijaCof, Urš Marija, Mica Kavka, PavlaKrajnc, Marica , Fanika Kobe, Bože-na in Kerel Rudolf, Malos Vida, Ivi-ca Mejač, dr. Jana Bezenšek, mag.Margareta Tratnik Volasko, SmiljanaŠkofic, Alma ..., gospa in gospod Je-senik in drugi … ter organizatorji izKopra ... podpredsednica OO OlgaFranca, predsednik OO in podpred-sednik GO SLS Mitja Katavič

17Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek 17

Volitve v Kmetijsko gozdarskozbornico Slovenije so pred vratiKmetijsko gozdarska zbornica je bila ustanovljena pred štirimi leti. To je bilvelik projekt Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki, kateregaidejni oče je bil prof. dr. Franc Zagožen, , , , , soustvarjala pa sta ga tudi takratnikmetijski minister Ciril Smrkolj in Franc Potočnik kot predsednik OdboraDržavnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pred ustanovi-tvijo predsednik Iniciativnega odbora Vlade RS za ustanovitev Kmetijsko goz-darske zbornice.

Davčna reforma boprizadela kmeteV Slovenski kmečki zvezi pri Slovenski ljudski stranki smo se trudili in upali,da se to ne bo zgodilo. Poslanci SLS so vložili dopolnila k predlogu Zakona odohodnini, ki bi preprečil dodatno obdavčitev kmetov. Žal je vladajoča koali-cija na glasovanju glasovala proti.

9. maj 2004 Dr uš tvo SKZ - S lovenska kmečka zveza

Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico

Že sama ideja o zborni-ci je imela veliko večnasprotnikov kot somiš-ljenikov. In to iz različ-nih političnih strank.Pravo in iskreno podpo-ro je imela pravzapravle v Slovenski ljudskistranki. Udejanili smojo lahko in postavili temelje za delovanje zbor-nice le zato, ker je bila takrat Slovenska ljud-ska stranka močna stranka v koaliciji oziromav vladi.

Po ustanovitvi zbornice so bile v skladu zzakonom seveda izvedene prve volitve v SvetKGZS, ki je njen najvišji organ. Iz različnihrazlogov na teh volitvah Slovenska kmečkazveza ni bila najbolj uspešna. Menim, da seje to žal tudi odražalo pri samem delovanjusveta, oziroma zbornice. Ampak volitve sopač najplemenitejše dejanje demokracije, česo izpeljane pošteno in »čisto«. Na volitvahpred štirimi leti nismo imeli vsi enakih mož-nosti, oziroma izhodišč. Kaže, da bo tudi to-krat tako. Predvsem gre za porabo denarja zavolilno kampanjo in neenakopravne možno-sti predstavitve posameznih organizacij kme-tov v zborničnem glasilu.

Štiriletni mandat svet-nikov je minil in 9.maja2004 bodo ponovno voli-tve tako v svet KGZS, ka-kor tudi v svete območnihenot in odbore izpostav.Slovenska kmečka zvezaje postavila močne kan-didatne liste s kandidati,

ki bomo zastopali program Slovenske kmeč-ke zveze. Le-ta jasno zagovarja interese takomalih kot velikih kmetov in lastnikov oziro-ma zakupnikov kmetijskih zemljišč in gozdov.Njena prva skrb je ohranjanje primernega so-cialnega standarda na posameznih kmetijahkakor tudi na podeželju v celoti.

Svetniki Društva SKZ - Slovenska kmečkazveza bomo v organih Kmetijsko gozdarskezbornice skupne interese kmetijstva, gozdars-tva in podeželja postavljali pred svoje lastne.Zato tudi kandidiramo na listah z imenomDruštvo SKZ – Slovenska kmečka zveza.

Franc Potočnik,Predsednik Društva – SKZ

Slovenska kmečka zveza,Ciril Smrkolj

Predsednik SKZ - SLS

Zakon o dohodnini določa med drugim, dase po novem v dohodninsko osnovo všteva-jo vsi denarni prejemki vključno z EKOo,EKO

1, EKO

2, EKO

3 in drugimi plačili skup-

ne kmetijske politike. To je za Slovenskokmečko zvezo nesprejemljivo.

Morda bi še lahko pristali, da se vključu-jejo EKO

0 ali neposredna plačila, pa še to

ne kot dohodek, pač pa le kot prihodek. Toso namreč plačila na hektar ali na žival, kijih plača proračun EU (v Sloveniji v prehod-nem obdobju večinoma še naš državni pro-račun) zaradi znižanja odkupnih cen kme-tijskih pridelkov. To bi se lahko vključevalov izračun katastrskega dohodka, ki je bil dosedaj osnova za obdavčitev kmetijske in goz-darske dejavnosti. Katastrski dohodek papomeni razliko med potencialno tržno vred-nostjo pridelkov oziroma lesa in poprečni-

mi proizvodnimi stroški. Katastrski doho-dek je tudi še vnaprej osnova za obdavčitev,

Nikakor pa se v Slovenski kmečki zvezine moremo strinjati, da se obdavčijo EKO

1

ali izravnalna plačila za območja s težjimipridelovalnimi razmerami za kmetijsko pri-delavo ter EKO

2 in EKO

3 plačila, ki jih skup-

na kmetijska politika plačuje kmetom zara-di manj intenzivne in naravi bolj prijaznepridelave hrane.

V slovenski kmečki zvezi upamo, da boSlovenska ljudska stranka spet močna koali-cijska stranka. Le na tak način bo namrečnapake sedanje vladajoče koalicije, ki ško-dujejo slovenskim kmetom in slovenskemupodeželju, popravila.

Franc Potočnikpredsednik glavnega odbora

SKZ - SLS

Volitve v organe Kmetijsko gozdarskezbornice Slovenije 9. maja 2004

Predstavitev kandidatnih list društva SKZ -Slovenske kmečke zveze

18 Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek18

Druš tvo SKZ - S lovenska kmečka zveza

Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico

Predstavitev kandidatnih list društva SKZ - Slovenske kmečke zveze

19Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek 19

9. maj 2004 Dr uš tvo SKZ - S lovenska kmečka zveza

Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico

Predstavitev kandidatnih list društva SKZ - Slovenske kmečke zveze

20 Odmev predstavitevzveze, klubi, gibanja, podmladek20

Dr uš tvo SKZ - S lovenska kmečka zveza

Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico9. maj 2004

Okrogla miza»Dober dan Evropa«

Domačija Kristančič, Goriška Brda, 12.3.2004

Slovenska Kmečka Zveza pri SLSje skupaj z občinskim odboromSKZ-SLS Goriška Brda organizi-

rala srečanje nevladnih organizacij kme-tov iz Slovenije in zamejstva. Sestali smose na domačiji Kristančič v Goriških Br-dih v petek, 12. marca 2004, kjer smoorganizirali okroglo mizo na temo »Do-ber dan Evropa«.

Vstop Slovenije v EU je izrednega po-mena za slovenske manjšine v sosednjihdržavah, saj bo sodelovanje na različnihravneh lažje, pogoji gospodarskega po-vezovanja bodo boljši, slovenščina pa bopridobila na pomenu. Namen okrogle mi-ze je bil torej zbližati in povezati sloven-ske kmetovalce in nevladne organizaci-je kmetovalcev iz Slovenije, Italije in Av-strije. Sodelujoči so prav tako pripravilitemelje za pripravo skupnih projektovna različnih področjih, povezanih z kme-tijstvom, razvojem podeželja, turizmomna kmetijah,ohranjanjem ku-linarične in et-nografske pre-poznavnosti kul-turnega okolja,za katerega skr-bijo ženske nakmetijah in osta-lih dopolnilnihdejavnosti nakmetijah. Okro-gla miza, ki jo jeorganiziral pred-sednik SKZ-

SLS, g. Smrkolj, je prva okrogla miza,na kateri so hkrati sodelovali predstav-niki nevladnih organizacij zamejskihSlovencev iz Italije in Avstrije ter pred-stavniki nevladnih organizacij kmetoval-cev iz Slovenije.

Sodelujoči so kot glavno temo naokrogli mizi obravnavali možnosti sode-lovanja nevladnih organizacij kmetoval-cev iz zamejskega in slovenskega pro-stora, še posebej z vidika polnopravne-ga članstva Slovenije v EU, ko sloven-skih kmetovalcev ne bodo več ločevaledržavne meje. Sodelujoči so se strinjali,da se odpirajo številne možnosti za kon-kretno sodelovanje pri pripravi in izved-bi različnih projektov, ki bodo lahko kan-didirali za finančna sredstva EU, hkratipa se za te skupne projekte pričakujepodporo Republike Slovenije.

Ciril SmrkoljPredsednik SKZ - SLS

21Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek

Nov postopek izbora lokacije odlagališča radioaktivnih snovi:

Sporazumno do varne lokacije odlagališča

Nov postopek izbora lokacijeČeprav je v Sloveniji veliko primernih

območij, pa nov, demokratičen pristop kizboru lokacije predvideva sodelovanje lo-kalnih skupnosti v postopku od samegazačetka. Postopek seznanjanja in sporazu-mevanje med institucijami, ki so v Slove-niji zadolžene za iskanje rešitve in lokal-nimi skupnostmi bo po novem potekaloob pomoči mediatorja oziroma mediator-ke. Mediatorjeva temeljna naloga je omo-gočiti kvalitetno in celovito izmenjavo in-formacij o načinu izbora lokacije in vsehdrugih pomembnih značilnostih načrtova-nega odlagališča. Mediatorka bo poskrbe-la, da bodo javnosti dostopni vsi podatki,ki so na voljo in s katerimi razpolagajostrokovne službe, ki pripravljajo trajno od-lagališče radioaktivnih odpadnih snovi.Nič manj oz. prav tako pomembna me-diatorkina naloga pa bo zbiranje mnenj,dilem, vprašanj in pobud prebivalcev lo-kalnih skupnosti. Kot pove že beseda, jemediatorka vmesni člen, ki skrbi za orga-nizacijo stikov in izmenjavo mnenj medprebivalci lokalnih skupnosti, predstavni-ki investitorja in strokovnjaki z različnih

V Sloveniji obstajajo različne dejavnosti, v katerihvsakodnevno nastajajo nizko in srednje radioaktivne odpadne snovi. V preteklosti smo že nekaj-

krat skušali poskrbeti za njih, vendar, čeprav je izgrad-nja takšnega odlagališča tehnično relativno enostavnanaloga, se je vsakokrat zataknilo zaradi neustreznega,t.j. premalo demokratičnega postopka iskanja lokacije.Edina sprejemljiva, v Evropi preizkušena in uveljavljenaalternativa je demokratičen in sporazumen izbor lokaci-

je in izgradnja odlagališča, v katerem bodo odpadki za vedno povsem izoli-rani od okolja in življenja v njem. To pomeni, da bo odlagališče le tam, kjer sebo lokalna skupnost po temeljnem seznanjanju z vsemi tehničnimi in postop-kovnimi zahtevnimi in temeljitem premisleku odločila, da sprejme odlagališ-če radioaktivnih odpadni snovi.

področij. Skratka, mediatorka je oseba,ki zagotavlja verodostojen pretok infor-macij, kar je osnova za sporazumno od-ločanje o lokaciji odlagališča.

Začetek sporazumevanja zlokalnimi skupnostmi

Kot izhodišče za začetek sodelovanjamediatorja z lokalnimi skupnostmi so

strokovnjaki izdelali karto potencialnihobmočij na osnovi geoloških razmer. Kar-ta, ki je izdelana za celotno Slovenijo, jepredstavljena na spletnih straneh http://www.gov.si/arao/model/g_index.htm. Pri-kazuje tista območja Slovenije, ki so sla-bo prepustna za vodo in zato po svojihosnovnih lastnostih predstavljajo dovoljvarno naravno okolje za odlagališče radi-oaktivnih odpadkov. To sevanje ni edinomerilo, predstavlja pa osnovo, ki zagotav-lja varnost bodočega odlagališča.

Informacije, ki jih daje ta karta, za lo-kalno skupnost ne predstavljajo nikakr-šne zaveze, ampak zgolj seznanjanje zdejstvom, da njihov kraj, občina, širša re-gija izpolnjuje osnovne (geološke) značil-nosti, ki jih mora imeti lokacija odlagališ-ča. Ljudje imajo možnost, da s pomočjomediatorja pridobijo še vse druge infor-macije o postopku izbora lokacije in ovseh vplivih, ki jih tak objekt vnaša v pro-stor. Obenem bo to priložnost, da posre-dujejo svoje pripombe, sugestije in pobu-de, mediator pa bo poskrbel, da bodo do-bili nanje popolne in verodostojne odgo-vore. Izmenjava informacij, mnenj in sta-lišč tudi časovno ni omejena. Mediatorbo poskrbel za izmenjavo mnenj, doklerse bodo pojavljala vprašanja, lokalnaskupnost pa se bo iz teh postopkov lahkokadarkoli umaknila. Če bodo nadaljnje ra-ziskave pokazale, da konkretna lokacijane ustreza vsem tehničnim zahtevam gle-de varnosti, pa bo seveda avtomatično iz-ločena iz nadaljnjih postopkov.- Lokalne skupnosti, ki se bodo odloč-

ile za aktivnejše sodelovanje z investi-torjem, bodo pridobile finančna sreds-tva za neodvisne raziskave in dodatnapreverjanja prostora za morebitno lo-kacijo na svojem področju;

- Lahko bodo izbrale neodvisno svetova-nje domače, tuje organizacije ali posa-meznika, ki si jo/ga bodo seme izbrale;

- Lokalne skupnosti, ki se ne bodoumaknile iz postopka in ne bodo izlo-čene zaradi neustreznih prostorsko na-ravnih pogojev, bodo povabljene, dapredlagajo pogoje, pod katerimi bi bi-le pripravljene sprejeti odlagališče;

- Lokalna skupnost, ki bo v svojem pro-storu sprejela odlagališče nizko in sred-nje radioaktivni odpadkov, bo imelapravico do nadomestila zaradi omeje-ne rabe prostora na svojem območju;

- Lokalna skupnost bo lahko vplivala nazunanjo ureditev objekta, ki bo usklaje-na z urbanističnimi zahtevami kraja;

- Izbrana lokalna skupnost bo ves časizgradnje in obratovanja odlagališčaimela pravico do neodvisnega nadzo-ra, ki si ga bo sama izbrala;

- Na osnovi tujih izkušenj vemo, da boimela lokalna skupnost, ki bo gostilaodlagališče, tudi razvojne priložnosti,ki jih prinašajo izboljšave v komunal-no infrastrukturo in prostorsko uredi-tev območja, pa tudi nove zaposlitve-ne možnosti.

Na koncu naj ponovno poudarim, dabo v prvi fazi novega postopka medator-jeva naloga zagotoviti popolno ter celovi-to izmenjavanje informacij med predstav-niki investitorja oziroma institucijami, kiskrbijo za varno ravnanje z radioaktivni-mi odpadki, in občinami oz. lokalnimiskupnostmi. Kasneje pa bo mediatorkaskrbela tudi za demokratičnost postopkov,ki edino lahko privedejo do sporazumneodločitve o lokaciji slovenskega odlaga-lišča nizko in srednje radioaktivnih odpad-nih snovi.

MediatorkaMargareta Jeraj Kunc

članica MO SLS Ljubljanačlanica NO SLS

22 Odmev

Občina Brezovica v letu 2004,ob vstopu Slovenije v EUObčina Brezovica je sredi Ljubljanskega barja in Krimskih gozdov. Nekoč jebilo na barju jezero in je zato znano tudi po mostiščarjih, ki so prebivali vstavbah na koliščih in jih je podrobno opisal pisatelj Jalen v romanu “Bobri”.Hribovito zaledje pa skriva sledove Keltov in drugih nekdanjih ljudstev. Vodnein trgovske poti po Ljubljanici so bile tako pomembne, da so Rimljani pravzaradi lažjega prevoza po reki, strugo reke prestavili za kilometer proti jugu,v neposredno bližino Podpeči. V Rakiških gozdovih pa so še sledi jamborskeceste in Rimskih obrabnih zidov.

Domačini se preživljamo z usluž-nostno dejavnostjo, obrtništ-vom, kmetovanjem, obdelavo lesa in

kamna, kovin, plastike … ter prevozom intrgovino. Mnogo naših ljudi pa je zapo-slenih tudi v Ljubljani in njeni okolici.

Občina Brezovica je Slovenija v malemin kot vrt ali park zahodno od Ljubljane.V 16 naseljih živi 10 000 ljudi. Torej tritisoč več, kot ob njenem nastanku, leta1994. Velika je dobrih 91 km2. Ljubljan-skega barja s plovno Ljubljanico, globo-kim sifonskim jezerom in še mnogimi po-sebnostmi, imamo 30 km2. 60 km2 pa po-krivajo krimski gozdovi z odkritimi in šene odkritimi kraškimi pojavi ter Rakitno,ki je v Sloveniji in v svetu že dolgo pozna-na po blagodejni klimi.

Zadnjih deset let, torej v času delova-nja sedanje oblike občine je dosežen naj-hitrejši napredek v celotni zgodovini. Naj-več zaslug za to ima večina občank in ob-čanov, ki si pospešeno prizadevala zaskupno dobro, Tako smo skupaj narediliveliko več, kot bi kdorkoli lahko napove-doval. Poživili smo obstoječe dejavnostiin ustanovili mnoga nova društva in skup-nosti povsod tam, kjer se je pokazala po-treba in interes. Tako delujejo praktičnona vseh področjih in se med seboj uspe-šno dopolnjujejo. Čeprav smo si različni,nam uspeva vse te različnosti usmerjatitako, da kljub skromni proračunski pomo-či države in občine, uspešno in sistema-tično razrešujemo velike probleme. Ob-navljamo in na novo gradimo vrtce, šole,kulturne, zdravstvene in gasilske domo-ve, kupujemo nova gasilska in šolska vo-zila, obnavljamo in množimo infrastruk-turo, kulturne spomenike in varne rekrea-cijske površine.

Smo pa tudi med redkimi občinami zuspešnim novoustanovljenim svojim Jav-nim komunalnim podjetjem Brezovica.

Vse to sprejemamo kot zunanje zname-nje žive skupnosti ljudi, ki se zaveda svo-je odgovornosti za ohranitev solidnih po-gojev bivanja prihodnjim generacijam. To

se odraža tudi v izostrenem posluhu tudiza vse težave vsakega človeka in še zlastiv pomoči tistim, ki jih življenje še pose-bej preizkuša. Z mnogimi ekološkimi ak-cijami preko celega leta pa se bistveno iz-boljšuje tudi okolje in odnos do njega. Pridelu v korist sočloveka in okolja uspešnosodelujejo vsi (posamezniki, družine,društva, ustanove in skupnosti), katerimje skupna humanitarnost in podobno tu-di vsi, katerim je skupna ekologija in vars-tvo okolja.

Že pred nastankom občine smo od le-ta 1990 dalje v projektu “Vrnimo življe-nje v naselja in zaupanje med ljudi” ved-no znova spoznavali, da smo pri delu zaskupno dobro najuspešnejši le takrat, ko

je pri sodelovanju dobrodošel vsak brezizjeme in ne glede na njegov stan ali oseb-no prepričanje.

Menim, da je prav ta izkušnja glavnirazlog velikega napredka občine na vsehpodročjih. Sodelovanje vseh nas loči odžal vse prepogostega izgubljanja dragoce-ne energije v medsebojnih obračunava-njih in političnih delitvah ljudi, ki smo jimpriče na vseh nivojih in področjih izvenobčine in se zato žal včasih, »kot neke vr-ste bolezen«, pojavijo tudi pri nas.

Ob tem me čudi kratkovidnost in »ne-vednost« tistih ljudi, ki delitve širijo in nespoznajo, da smo vsi, hote ali ne, vednobolj skupaj na isti pogajalski strani v od-nosu do države in Evrope. Veseli smo vsa-

predstavitev

23Odmev

ke pohvale in tudi kritike in jo, če je ute-meljena, seveda tudi hvaležno upošteva-mo. Z neutemeljeno kritiko pa se neobremenjujemo, saj smeši avtorja in je pre-puščena času, ki vedno prinese vsem do-

volj jasne odgovore tudi na tem področju.Ob vstopu v Evropo prihajajo za vse

skupnosti nove priložnosti, saj moramopokazati svoje znanje, sposobnosti in iz-virnosti v novi konkurenci z domačo intujo ponudbo.

Pri tem iščemo dodatne še neodkrite

potenciale naravne in kulturne dediščineter tako ugotavljamo, da se je Občina Bre-zovica v preteklih letih dokazala tudi kotzanesljiva nosilka in povezovalka občinLjubljanskega barja, kjer že sedaj sodelu-jemo v več projektih evropskega pomena.Med aktivnejšimi pa smo tudi v Osred-njeslovenski regiji, ki povezuje 26 občinod Logatca, Dobrepolja, Litije in Kamni-ka. Tudi v okviru regije nam uspeva sode-

lovati v več pomembnih držav-nih in mednarodnih projektih.

Specifičnost nastajajočega“Krajinskega parka Ljubljanskobarje” usmerja razvoj v obstoje-ča naselja in kvalitetno povezo-valno infrastrukturo. Glavni pou-darek je tudi na ljudem in okoljuprijaznih dejavnostih. Podpira-mo nova delovna mesta in po-goje, ki bodo zagotavljali preži-vetje doma ter zadovoljne šport-nice, športnike, rekreativke, re-kreativce…turistke in turiste, kibi Občino Brezovica z zadovoljs-tvom obiskovali za dan ali večskupaj.

Zaradi do sedaj pridobljenihizkušenj, se hitro razvija tudi na-

ravi prijazen “EKO turizem”, ki omogo-ča poleg za domačine in turiste dobrodoš-la rekreacije, tudi spoznavanje mnogih za-nimivosti naravne in kulturne dediščinev neposredni bližini Ljubljane. Pri tem paje dobro zlasti to, da smo vse oblike ome-njenega turizma že uspešno preizkusili. S

potapljači pod gladino Ljubljanice in je-zera pod Krimom (eno najglobljih jezerpri nas), z jamarji raziskali že mnoge kraš-ke jame in brezna, na mnoge načine oži-vili kolesarje, vedno več je tudi konj sedelin kočij, starih motorjev in avtomobilov,na Ljubljanici pa tudi čolnov in s prvim

majem naša prva ladja. Veselo je na drsa-lišču Rakitna, pojavljajo se tudi nove ska-kalnice in smučišča, V zraki so naši pa-dalci, baloni, letala in še kaj. Smo tudiredka občina s pristaniščem in dvemavzletiščema pri železniški postaji na Bre-zovici in na stičišču zračnih, vodnih in ko-penskih poti v Podpeči.

Pri vseh prireditvah se je izkazalo, daje prostora in dejavnosti za vse dovolj. Po-trebno je le prisluhniti drug drugemu inse znati “postaviti v kožo bližnjega”.” ”VVnanjih Goricah je prvi “Kolesarsko at-letski poligon” v Sloveniji z licenco in tra-dicijo vsakoletnih organizacij tekmovanjza državni, evropski in svetovni pokal. Le-tos pa smo pridobili tudi ustrezno soglas-je za spremljajoče objekte. Od tu povezu-je kolesarska smer tudi Občino Vrhnika(proti Z) in Občino Horjul (proti S). ””VPodpeči in njeni bližnji okolici so na majh-nem prostoru skoncentrirane številne zna-menitosti, ki govore o pomembnosti tegapredela kot stičišča naravne in kulturnedediščine v daljni in bližnji preteklosti. Tuobstajajo različne aktivnosti z ustrezno in-frastrukturo, ki nudijo dobre možnosti zaokolju prijazne dejavnosti. V tem kraju se

predstavitev

24 Odmev

prometne smeri ločijo vzhodno, proti Ob-čini Ig in zahodno proti Občini Borovni-ca in Muzeju Bistra.”

Tudi Planinco, vas nad Jezerom podKrimom v smeri Krima, želimo ohraniti,pa čeprav je v njej samo ena družina inprenovljena cerkvica Svetega Tomaža.

V Goričici pod Krimom, med Podpeč-jo in Bistro se gradi objekt, v katerem boprimerno predstavljen Goriški mah.

”Tudi v kraju Rakitna, ki je znan poizredno ugodnih bioklimatskih razmerahje še veliko neizkoriščenih potencialov“malega ekoturizma”. Aktualne načrterazvoja uresničuje MKZ Rakitna. Prav vtem času je nove lastnike dobila tudi Bru-narica pri jezeru na Rakitni, kar obeta pre-mik v korist izboljšanja turistične ponud-be in prepotrebnega razvoja sezonskegaturizma v tem kraju z okolico. Glede nadobre dosežke razvoja na Pristavi v Pod-peči sem prepričan, da bo Juretu Cerkve-niku uspelo tudi v Rakitni pritegniti k so-delovanju tudi domača društva in skup-nosti, da bi tako dosegli zadovoljstvo do-mačink in domačinov ter obiskoval in obi-skovalcev. Iz Rakitne se nadaljuje pove-zava z Občino Cerknica, s katero odličnosodelujemo prav zaradi skupnega hribo-vitega zaledja. Da pa tudi ideja sosedove-ga dne (pomladno in jesensko enakonoč-je) presega občinske meje potrjujejo tudivsakoletna medobčinska srečanja štirihobčin na štirimeji in v les vrezana hišnaimena domačij v vasi Osredek, ki tako traj-no spominja na 26. sosedov dan. ””Takona Ljubljanskem barju, kot tudi na Rakiš-ki planoti z zaledjem nudijo opisane mož-nosti dobro povezavo sistema zdravstve-

no - rehabilitacijskih turističnih poti medseboj, saj je znano, da so na barju še zla-sti primerne za preventivo pred bolezni-mi srca in ožilja ter na Rakitni za preven-tivo pred boleznimi dihal. Območja obteh smereh želimo tudi bolje opremiti tu-di za ekskurzije, izobraževalne in turistič-ne namene.”

Seveda imamo tudi v prihodnje, tako,kot vsaka občina, veliko načrtov. Naprejbomo razvijali komunalno infrastrukturo,saj si je težko predstavljati turizem brezurejenih fekalnih voda. Prav tako bomomorali skrbeti za redne dejavnosti inspremljati potrebe nadaljnjega razvoja navseh občini zaupanih področjih.

V občinskem ali medobčinskem meri-lu pa bo potrebno pristopiti tudi k projek-tu v dobro starejših in onemoglih, da bopodobno urejeno, kot je urejeno otroškovarstvo.”

Na področju civilne družbe pa se bo-mo zgledovali po izkušnjah najuspešnej-ših in si prizadevali biti še boljši. Tako seže pripravljajo načrti za kolišča po vzor-cu mostiščarskih bivališč, nove učne insprehajalne poti v kamnolomu Podpeč,na Sveti Ani, na osamelcih in na Ljub-ljanskem barju, na Rakitni in še kje.”Nuj-no potrebna pa je tudi izgradnja objektovs prenočitvenimi, dodatnimi športnimi inizobraževalnimi kapacitetami, kjer bodomožne tudi predstavitve naravne in kul-turne dediščine (obdelave kamna, lesa, gli-ne in kovin v prostoru in času).

Potrebno bo tudi izboljševanje kvalite-te infrastrukturnih povezav med posamez-nimi naselji in občinami v regiji, več do-stopov na avtocesto, in več železniških po-

Glavni dejavnosti podjetja sta transport in pooblaščeniservis tovornih vozil Mercedes-Benz.

Ponudba obsega široko paleto storitev, ki so povezane stransportom in samimi tovornimi vozili, saj na lokaciji lahkonajdete v okviru podjetja Prigo d.o.o., Brezovica transportnestoritve, servis tovornih vozil Mercedes-Benz, trgovinorezervnimi deli za tovorna vozila, tovorno avtopralnico invulkanizerske storitve. S pomočjo partnerjev vam na istilokaciji nudimo tudi tehnične preglede, ureditev tahografain okrepčevalnico. V Prigo centru imamo po novem tudi pre-pis motornih vozil.

PRIGO d.o.o, BrezovicaPodpeška cesta 10, 1351 Brezovica pri LjubljaniTelefon: 01 365 82 00Telefaks: 01 365 82 20E-pošta: info@prigo.si, spletna stran: www.prigo.si

predstavitev

stajališč, zagotavljanje celostnega razvo-ja vsakega naselja, ki vključuje nove de-javnosti in delovnih mest na nekdanjihkmetijah, izgradnjo in vzdrževanje novihobjektov (igrišč … poligonov) za okoljuprijazne dejavnosti.”

Prizadevati pa si moramo tudi za poe-noteno promocijsko predstavitev celost-ne ponudbe naravnih in kulturnih dano-sti Občine Brezovica v okviru občine re-gije, Domovine Slovenije.

Da pa bomo prepoznavni tudi v svetu,bo to potrebno predstaviti tudi v tujih je-

zikih. Veliko podatkov pa je tudi že sedajna naši spletni strani: http://www.brezovica.si, ki je predstavljena tu-di na http://www.sls.si

Načrti in potrebe so torej zelo podob-ne vsem ostalim nam primerljivim obči-nam.

Zato želim vsem bralkam in bralcemteh vrstic uspešno delo in vas lepo poz-dravljam.

Drago Stanovnik,župan Občine Brezovice

25Odmev

A. Bogataj

Klub županov SLS in gospodarstveniki najavni tribuni »Dober dan, Evropa!« v MariboruKlub Županov SLS je 7. aprila 2004organiziral že drugo javno tribuno podnaslovom »Dober dan Evropa«. To-krat smo se zbrali v Mariboru, v udob-nem okolju hotela Piramida. Vabilasmo poslali gospodarstvenikom, ki de-lujejo na področju mariborske in ptuj-sko ormoške regije.

O dziv je bil ze-lo dober, sajje bil Poslov-

ni klub hotela, kiima 100 sedežev obnapovedani uri žezaseden. Za Klub jeto dokaz, da smonagovorili pravo

strukturo ljudi in da so teme hudo ak-tualne. Seveda jih morajo razložiti ljud-je, ki se nanje dobro spoznajo.

Govorniško mizo so zasedli iskani go-vorci, ki poznajo prednosti in pasti

vključevanja v Evropo: dr France Ar-har, prvi guverner Banke Slovenije, pro-fesor dr. Andrej Umek, predavatelj naUniverzi v Mariboru, podpredsednikstranke SLS Bojan Šrot, župan Mestneobčine Celje.

Najprej nas je v imenu MO SLS Ma-ribor nagovoril in pozdravil poslanecDZ Franc Kangler in ugotovil, da je ta-ko dober odziv dokaz prave poti, ki joubira SLS pri pojasnjevanju pogojevgospodarjenja po vstopu v EU. Izrazilje zadovoljstvo nad velikim številom di-rektorjev, ki bodo prisluhnili predava-teljem. Za pripravo se je zahvalil pred-sednikoma RO g. Igorju Mariniču in ga.Darinki Fakin.

Predsednik Kluba županov g. Zupetje z nekaj besedami predstavil občine,ki jih vodijo župani naše stranke. Zav-zel se je za njihovo večjo vlogo in vplivpri delu lokalne politike.

Podpredsednik SLS Bojan Šrot je iz

lastne izkušnje ugotovil, da mora bitižupan tudi menedžer, ne samo politik,kajti majhne države bodo morale znatiizkoristiti svoje prednosti v stiku z veli-kimi. Primeri take prakse v EU so nadlani. Gospodarska politika SLS bo mo-rala biti kompatibilna z EPP in njenimigospodarskimi načrti. In to zlasti na po-dročjih: izobraževanja, raziskav in no-vih tehnologij, davčnega sistema, trans-portne politike in pravno finančnegaokolja.

Dr. Arhar se je posvetil zapleteni te-mi javnih financ. Poudaril je potrebo pofenomenu finančne stabilnosti, ki je po-sledica stabilnega trga. Zagotavljajo gabanke, zavarovalnice, pokojninski skla-di. Gospodarstvo se seli, nima meja, iš-če najboljše pogoje. Primer je Slovaška.Denar se seli tja, kjer je zaupanje naj-večje. Finančna stabilnost je trenutnoglavna skrb Evrope. Evropska inflacijaje 1.6%, že 50 let ni bila tako majhna.

Deveterica novih držav bo predstav-ljala v EU 6-7% BDP. V tem smislubodo igrale obrobno vlogo. Zato mo-ramo povečati izvoz in zniževati stroš-ke. Več narediti, manj porabiti – sklad-no z logiko dobrega gospodarja. Te-pla nas bo prevelika stopnja zadolže-vanja in premajhna tuja vlaganja. Last-ništvo države se mora zmanjšati.

Osnova za zdrav razvoj je socialnimir in naš ideal je socialna država. Alibomo vzdržali? O teh osnovnih vpra-šanjih pri nas še ni bilo javne diskusi-je. Pa je nujna, kajti vsaka svoboda pri-naša večjo odgovornost.

Dr. Umek je opozoril na povezavomed kreativnostjo in izobrazbo. Uni-verza je nepogrešljivi del inovacijske-ga sistema. Pokazal je prakso nekate-rih držav, ki so že v EU, in njihovemodele pri raziskovanju za potrebegospodarstva. Smo učeča družba, kiletno nameni za izobraževanje na vsehravneh ogromne vsote denarja.

V živahni debati, ki je sledila, so svo-je dileme in skrbi pred vstopom v EUpredstavili številni župani in gospodars-tveniki.

zveze, klubi, gibanja, podmladek

26 Odmev

Ko spregovorijo “verniki”,izšolani v “Rdečem lemenatu”Popularna televizijska oddaja Trenja je bila v četrtek 11. 3. uglašena natemo predloga zakona o delovanju verskih skupnosti, ki je sedaj v pripra-vi. Oddajo sem ujel nekje na sredini in je niti nisem mogel gledati dokonca. Gledal sem jo pa vseeno dovolj dolgo, da si z njo podkrepim nekajugotovitev, na katere sem že dlje časa pozoren. Ne bom komentiral vsebi-ne zakona, ker ga ne poznam, niti ne oddaje, ker mi je samo izhodišče zarazmišljanje, saj se podobne zadeve odvijajo iz dneva v dan in vsak dan.

Tiskovno konferenco je sklical dne, 11.03.2004  predsednik OO SLS v Ilirski Bistrici Rudi Celin in jo tudi vodil ob sodelovanju Ivana Božiča - poslanca DZ in  Vladimirja Čeligoja člana OO.

Vztrajno do zastavljenih ciljevTo je bila rdeča nit ob vseh poročilih, pogovorih in mnenjih številnih udele-žencev občnega zbora SLS Dobrepolje, ki je potekal v večernih urah v prvipolovici februarja. Občni zbor SLS je v naši občini sicer že tradicionalen,vendar je bil letošnji volilni, kjer smo izbrali in potrdili nove strankine orga-ne in ponoven mandat predsednika zaupali še naprej Antonu Jakopiču. Pod-predsednik stranke je postal Marko Marolt. Potrjena so bila tudi pravila, kipodrobno opredeljujejo delovanje stranke v občini in med drugim določajo,da morata biti v OO SLS Dobrepolje najmanj dva izvoljena kandidata iz Strug.Zbor je obogatila tudi prisotnost ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano, mag. Franc Buta in predsednika SLS Velike Lašče, Franc Debeljaka.

P isana množica po-vabljenih, ki ena-kopravno nastopa-

jo pred televizijskimi ka-merami, seveda v nobe-nem primeru, ne moredati neke prave in emi-nentne sodbe o temi, ki

se je obravnavala, niti ne odgovora na toali je zakon v redu ali ni. Televizijsko pri-krojena enakopravnost, je seveda lepa ge-sta, v resnici pa gre za grobo zavajanjejavnosti že s samim dejstvom, da na od-daji razpravljajo o tako kočljivih temahljudje, ki preprosto ne vedo veliko o stva-ri oziroma predstavljajo zelo, zelo majh-no peščico slovenskih državljanov. Tu mi-slim na predstavnike različnih ver, boljeverskih sekt, ki imajo zelo neznatno šte-vilo vernikov. Te skupinice nekako v englas trobijo isto pesem in predvsem kriti-zirajo katoliško cerkev in nastope na tele-viziji uporabljajo za svojo promocijo pozgledu predvolilnih nastopov. Verovanjeje seveda mnogo več od tega. Resnično ješkoda, da se lahko versko čutenje tako ma-nipulira s temi skupinami. Zelo interesant-no je, da so predstavniki teh skupin kaza-li veliko nestrpnost in čisto nič umirjeno-sti. Toliko opevana enakopravnost ver, kinam jo neprestano vsiljujejo ateisti, ki najz vero ne bi imeli nič, mora seveda upo-števati pravila demokracije vsaj v tolikokot na volitvah. Tudi volilni zakon predvi-deva volilni prag, če ga ne dosežeš, ga pačne dosežeš. Človeško gledano pa ima se-veda vsak svoje človečanske pravice in pra-vico do tega ali je veren ali brezveren, toje res. Toda vsa ta toliko opevana množi-

ca ver predstavlja samoodstotek slovenskihdržavljanov. Glavni-na je v katoliškicerkvi, pri pravo-slavnih, islamu inpri evangeličanih.In če zadevo po-staviš v ta kon-tekst, se raz-prava lahkošele začne.

V tej lažnienako-

prav-

nosti, ki jo kot po pravilu zagovarjajona vseh takih srečanjih in v vseh skupi-nah “ateistični verniki” izšolani v “rde-čem lemenatu” (tako so, še v času ko-munizma, hudomušno imenovali štu-dentje sami svojo univerzo, namreč Fa-kulteto za politične vede in novinarstvo).Deli in vladaj. Podpiraj množico ver inustvarjaj kaos, da se bo izkazovalo, daje najbolje če si ateist, v tem bodi dosle-den. Žal temu mnogokrat nasedajo ver-niki različnih veroizpovedi in si s temžagajo lastno vejo. Očitno je da ta šolaše danes proizvaja takšne vrste kader.V vsej oddaji namreč, sta se dva doktor-ja iz te fakultete(žal sem priimke poza-bil) obnašala kot najbolj nestrpna ver-nika. Očitno globoko religiozna v svojinereligioznosti in seveda predvsem v ne-strpnosti do katoliške cerkve. Od vsehprisotnih predstavnikov velikih svetov-nih cerkva to je katoliške, pravoslavnein islamske, je vel zelo spokojen duh.Presenetljivo in pomenljivo so bili enot-ni in vsi trije zelo umirjeni. Prav vsi trijeso tudi dali vedeti da vse te cerkve dela-jo za vernike za ljudi in da želijo, da botem ljudem bolje in da mora vse to vo-diti le k temu cilju.

In če se še enkrat povrnem k religioz-nim nevernikom, se seveda res začnemzelo resno spraševati, kaj predava in kajuči FDV, ki se financira tudi z mojimdenarjem, če njihovi predstavniki pro-fesorji, kažejo tako veliko pristranskost,nestrpnost in hočejo na vsak način izslovenskega katoliškega naroda naredi-ti neko multikulturno skupnost, ki ne boimela več ne verske ne narodne zavestiin ki bi na vsak način hoteli celo star-šem vzeti pravico do vzgoje svojih otrok,zato da jim bo potem neka kvazi druž-ba vsilila tudi neko kvazi mišljenje. Pritem pa ne vidijo sami sebe, ki so pravipravcati nestrpni religiozneži in hočejoda se ta njihova “vera” razširi na vse oko-li sebe. Ta vera pa je v bistvu nihilizem,vera v nič, ki vodi v kaos, neodgovor-nost in notranjo praznino. Res je potreb-no s to našo šolo nekaj narediti in re-snično smo vsi potrebni prave temeljiteizobrazbe iz slovenske zgodovine in te-meljite domovinske vzgoje. Tu je pravgotovo vroče in odprto področje za de-lo Slovenske ljudske stranke. Resno pabi se morale zamisliti vse slovenskestranke desne usmeritve in poiskati kl-juč za skupni nastop na področju narod-nega in verskega. Vse dogajanje okolinas kliče po tem. Narediti bomo moralikonec polovičarstvu. Za dobro nasvseh gre. Resnično! In čas je že, da bispregledali.

Anton Jakopič

Na takšnem srečanju so podane ocene predsednika vsem navzočim zaopravljeno delo preteklega leta in

njegove vizije za prihodnost, beseda go-sta iz državnega nivoja ter nato razpra-va o tem in drugih aktualnih dogodkihv občini in državi. Način našega dela os-taja tudi vnaprej enak kot je bil do se-daj, trudimo se biti konstruktivni in us-tvarjalni, želimo sodelovati z vsemi, kitežijo k napredku, nekateri dosežki sože vidni, drugi manj, vendar je potreb-no vztrajati in kjer je volja, pozitivniskupni cilji, tam so prej ali slej tudi re-zultati. Nihče ni nikoli dovolj pameten,da bi vedno delal samo prav. Vendar seda zadevo tudi popraviti, le če je pripom-ba dobronamerna in posredovana na do-stojen in kulturen način. Celotno raz-mišljanje zbora lahko strnemo v oblikosledečih sklepov:1. V občini se bo SLS trudila, da bo še

naprej zagovarjala in delovala po na-čelih in usmeritvah desno sredinskeopcije, kjer so osnova krščanske vred-note, kultura, ljubezen do domovine,da bo še naprej odprta za sodelovanjez drugimi desno sredinskimi stranka-mi in vsemi, ki dajejo dobronamernein pozitivne pobude, odločno pa za-vračala nergaštvo in nekonstruktivnokritizerstvo, ki ugledu občine samoškoduje.

2. Zavzemala se bo za uresničitev- resnične zaživitve obrtne cone ter po-

moči obrtnikom in podjetnikom- pomoč kmetijstvu ob težavah prestruk-

turiranja in vstopanja v EU- dokončanju Jakličevega doma- dokončanju plana izgradnje igrišč v ob-

čini- podpirali izgradnjo doma za ostarele- izgradnjo vodovodov v vaseh, kjer vo-

dovoda še ni ter splošno dobro oskr-bo z vodo

- dobrega delovanje šol, vrtca, zdravs-tva, gasilstva,..

- vzdrževanja že zgrajenih infrastruktur-nih in drugih objektov.

3. Od izvoljenih organov SLS na državniravni terjamo

- dosledno zastopanje desnosredinskeljudske krščanke opcije in vrednot, pozgledu evropskih ljudskih in krščansko-demokratskih strank

- jasno izražanje stališč stranke in izogi-banju pretiranih kompromisov

- ob vstopu v EU naj se izvajajo vsi tistiukrepi v državi, ki bodo ščitili skupinedržavljanov, ki jih bo vstop v EU nega-tivno prizadel.Pozorno smo prisluhnili tudi ministru

Butu, ki je orisal najpomembnejše aktiv-ne projekte na tem ministrstvu - stalnaskrb za zdravo hrano, za katero se spreje-majo vedno novi standardi, skrb in pomočpri prestrukturiranju cca. 400-podjetij sprehrambeno proizvodnjo in z 20.000 za-poslenimi za lažji vstop v EU, pripravlja-jo se razpisi za subvencije, za kar je rezer-viranih 23 milijard, za razvoj podeželjapa 21 miljard, delajo tudi na okoljskem invodovarstvenem programu. Sicer pa je toministrstvo ob vstopu v EU integracije odvseh vladnih resorjev najbolj na udaru,saj so morali od vse spremenjene zako-nodaje na državnem nivoju, kar polovicole-te pripraviti na kmetijskem ministrstvu- do sedaj je sprejetih že 900, do marcapa še 100 podzakonskih aktov. Da bi siustvarili »prijaznejše« okolje za gospodars-tvo, za nove vlagatelje, pa minister meni,da bi se morala država »poceniti«, kajti letako bo prišlo do novih delovnih mest,seveda ob vsporednem reševanju drugihobrobnih problemov - izbrisanih, idr.

Na koncu je bila široka razprava o raz-ličnih temah: želji, da se kmetijska dejav-nost ohrani še naprej v naši dolini terveliko zanimanje za gradnjo doma za sta-rejše občane na Vidmu. Razšli smo se za-dovoljni, saj nam je večer minil v delov-nem in prijetnem vzdušju.

Tina Shawish

27Odmev

Za mlade

OO SLS Komenda deluje uspešnoS 1. januarjem 2004 se v Občini Komenda uvaja »dobrodošlica novorojen-cem«, sestavljena iz enkratnega denarnega zneska 50.000 SIT za vsake-ga novorojenčka in čestitke v imenu župana in Občinskega sveta. Letosbodo tudi prvič izplačane nagrade “zlatim maturantom” iz Občine Komen-da, to je tistim, ki bodo na maturi dosegli toliko točk, da ne bodo le odlični,temveč zlati (odličen uspeh pomeni že 28 točk zlati pa 30 ali več, doskupno 34).

OBČINSKI ODBOR SLS KOMENDA

Ime »dobrodošlica no-vorojencem« smo iz-brali zato, ker želimo,da bi se v družbi, tudi spomočjo takih dobro-došlic, ustvarjala pozi-tivna naravnanost do

vsakega novega Zemljana, v naši občinipa novega občana, ne glede na verskoin politično prepričanje, socialni statusali drugo posebnost njegovih staršev aliroditeljev. Vsak človek je nov svet zasein za družbo. Naj se rodi še v takoskromnih razmerah, nosi v sebi skriv-nosti in darove, ki se lahko razplamtijov nesluten doprinos k duhovnemu indrugemu razvoju družbe. V Komendiimamo še posebej lep zgled v najdenč-ku Petru Pavlu Glavarju (roj. 2. 5. 1721leta), odloženem na prag komendskegraščine. Takratni komendski kaplan gaje dal v rejo domačinki, ki je imela prib-ližno enako starega dojenčka. Dečka stasi delila materino mleko in oba postalaintelektualca. Peter Pavel Glavar pa jeKomendi prinesel napredek in razvoj,ki se ga danes zaveda tudi vsa Sloveni-ja, posebej pa slovenski čebelarji, saj jeprvi postavil temelje čebelarstvu v slo-venskem jeziku. Njegovo življenje in po-reklo (bil je sin komendčanke in mal-teškega barona Petra Jakoba de Testa-ferrate) je slovenski javnosti odkril ko-mendski župnik Viktorijan Demšar (de-seti brat izmed sedemnajstih otrok), Ko-sovelov sodobnik, čigar 100 - letnicorojstva smo pred kratkim praznovali vKomendi.

OO SLS Komenda je navedeno načr-tovala v predvolilnem programu. Pobu-

do je zato podala že na 2. seji Občin-skega sveta, 10. decembra 2002. Ob-činski svet pobude ni obravnaval, zatoje naša svetniška skupina predlagala, dajo na svoji tretji seji obravnava Odborza družbene dejavnosti kot strokovni or-gan. Svetniška skupina SLS je potem sto-rila vse potrebno, da je bila točka uvrš-čena na dnevni red seje omenjenega od-bora, ki je dal pozitivno mnenje, potempa jo je sprejel še Občinski svet. V zad-njih letih se je v Občini Komenda rodi-lo naslednje število otrok: 58 otrok vletu 1998, 44 otrok v letu 1999, 50 otrokv letu 2000, 60 otrok v letu 2001, 54otrok v letu 2002 in 46 otrok v letu 2003.Za občino z nekaj več kot 4500 prebi-valci in proračunu, ki brez izrednih pri-hodkov znaša okoli 500 milijonov SIT,bo denarni znesek, namenjen novoro-jenčkom, pomenil kar precejšen finanč-ni zalogaj. Omembe vredno je tudi dejs-tvo, da ga je OO SLS, ki ima od 14 svet-nikov v občinskem svetu, le dva svetni-ka, uspela uveljaviti. Upamo tudi, da bodobro sprejet pri tistih, ki bodo upravi-čenci za dodelitev te dobrodošlice, pred-vsem pa, da bo pomagal graditi pozitiv-no družbeno klimo za rojstvo otrok.

Prepričani smo, da je v naši družbitreba še veliko narediti za vsestranskovečjo izobrazbo in vzgojo mladih. Na-grada zlatim maturantom je zato skro-men doprinos k temu, da bi se mladespodbujalo za čim boljše rezultate na po-dročju pridobivanja znanja.

Dr. Marta CirajPredsednica OO SLS Komenda

in občinska svetnica

Občni zbor štirih slovensko goriških OO SLS

BENEDIKT, CERKVENJAK,SV. ANA, LENART

Članice in članištirih slovenskogoriš-kih občinskih odbo-rov naše stranke smose drugega aprila naskupnem občnemzboru zbrali v LD

Dobrava pri Sveti Trojici v Slovenskihgoricah. Občnega zbora sta se kot gostaudeležila minister za kmetijstvo gozdars-tvo in prehrano mag. Franci But in držav-ni sekretar na tem ministrstvu g. IvanObal.Predsedniki vseh štirih občinskih od-borov so podali poročila o delu v prete-klem letu, vključno s finančnim poroči-lom. V nadaljevanju smo spregovoril o ak-tualnih nalogah, ki čakajo stranko v na-slednjih mesecih. V letošnjem letu bomoimeli troje volitev, v maju bomo volili pred-stavnike v Kmetijsko gozdarsko zbornico,junija bomo prvič volili naše poslance vEU parlament, v jeseni pa še poslance vSlovenski parlament. Stranka se aktivnovključuje v volilno kampanjo, in pričaku-je od vseh občinskih odborov v Slovenijipodporo članov in članic stranke in širšopodporo za listo kandidatov za EU voli-tve, ki bo oblikovana v bližnji prihodno-sti.

Mag. Franc But kot minister in nosi-lec liste SLS stranke za Evropske volitvenas je seznanil z informacijami s področ-ja pridobivanja sredstev s strani raznihskladov EU. Z vstopom Slovenije v EU

bo stranka SLS postala članica najmoč-nejše politične skupine v Evropskem par-lamentu; EPP – Evropske ljudske stran-ke. V kolikor želi stranka SLS aktivnosodelovati v političnem življenju in samiprihodnosti Slovenije v EU je nujno po-trebno, da je uspešna na evropskih voli-tvah.

Vstop Slovenije v EU je dolgoročnogledano uspeh Slovenije, pozitivni učinkipriključitve se bodo pokazali na dolgi rok.Mag. Franci But je opozoril na možen šokob sami priključitvi Slovenije v EU, saj sebo naš, do sedaj notranji trg, priključil naenotni evropski trg. S tem bo Slovenijakonkurirala konkurenci 450 milijonov po-trošnikov. Gledano na dolgi rok, Sloveni-ja pričakuje pozitivni vpliv in razvoj v vsehgospodarskih panogah.

Državni sekretar Ivan Obal je orisal po-tek aktivnosti ob letošnjih subvencijah.Poudaril je pomembno podporo vsemkandidatom SLS stranke na vseh omenje-nih volitvah. Zavedati se moramo, da čene bomo imeli v vseh omenjenih institu-cijah in sami vladi naše predstavnike, po-tem v prihodnosti ne bo perspektive zaSLS. Samo z našimi predstavniki bo na-ša stranka lahko vplivala na razvoj Slove-nije v prihodnosti.

Zapisal predsednik OO SLS Lenartmag. Janez KRAMBERGER

dogodki v stranki

Javna tribuna SLS na Obali6. aprila je bilo organizirano srečanje

predsednika SLS Janeza Podobnika spredsedniki občinskih odborov Ajdovsko-Goriške, Idrijsko-Tolminske, Kraške re-gije ter Slovenske Istre. Govorili so o situ-aciji po izključitvi SLS iz koalicije. Vsi pri-sotni so podprli korake SLS in predlagalisamostojen način delovanja SLS v prihodnje.

Sledila je dobro obiskana javna tribuna oevroregijah. Problematiko je predstavil dr.Andrej Umek, ki je opozoril tudi na potrebopo novi gospodarski politiki. Stališče SLSje, da naj bo Slovenija vključena v enoevroregijo, skupaj s pokrajinami sosednjihdržav. Podpredsednica SLS Nada Skuk jepredstavila potek oblikovanja t.i. razvojnihregij, mag. Milan Turk pa pogled na obliko-

vanje pokrajin vSloveniji. Priso-ten je bil tudi Mi-lan Gregorič,publicist iz Kop-ra, ki je idejo oenotni Sloveniji vevroregiji podprl,tako stališče jepodprl tudi Još-ko Joras v imenuNarodne zvezeSLS.

Na Ptuju je v petek, 26. marca 2004 vdvorani Minoritskega samostana v organi-zaciji regionalnih odborov SLS Ptuja inOrmoža, Prlekije, Prekmurja in dela Slo-venskih goric potekala dobro obiskanajavna tribuna druge volilne enote.

Tematika:1. Izzivi za skladen regionalni razvoj

skozi prizmo razvojnih regij;2. Pogled na pozitivne in negativne

plati predložene zdravstvene reforme (Be-la knjiga).

Gostje javne tribune so bili: JanezPODOBNIK, predsednik SLS; mag. Ja-nez KRAMBERGER, predsednik Pro-

gramskega sveta SLS, poslanec SLS vDZ RS; Vili TROFENIK, poslanec SLS vDZ RS; Stanislav BRENČIČ, poslanecin predsednik Odbora DZ RS za zdravs-tvo, delo, družino, socialno politiko in in-valide; Janez REMŠKAR, član IO SLS,vodja delovne skupine IO za zdravstvo;Robert ČEH, državni svetnik v DS RS;Darko FRAS, državni svetnik v DS RS;Marjan MAUČEC, državni svetnik v DSRS; Igor STRMŠNIK, namestnik direkto-rice Službe Vlade RS za strukturno politi-ko in regionalni razvoj.

r.č.

28 Odmev

Anton ZUPET iz Škocjana:»Vsakomur omogočiti, da bo tu pognalsvoje korenine, da bo tu srečen …«

Občina Škocjan je ena izmed manjših slovenskih občin južnega predela našedržave. V preteklosti je bila sestavni del Občin Novo mesto in Sevnica, od leta1995 pa stopa samostojno pot in stremi k uresničevanju zastavljenih ciljev.Na 60 km2, kjer se nad ozkimi dolinami kot nežni valovi dvigajo bolj ali manjvisoki dolenjski griči, se je oblikovalo 39 vasi in zaselkov, v katerih živi 3053prebivalcev.

Naselje Škocjan, ki se razvija na obehstraneh doline Radulje, je središče ob-čine istega imena. Oba bregova pove-zuje znameniti dvoločni most, ki pred-stavlja v slovenskem prostoru toliko zna-menitost, da so si ga občani izbrali zaatribut občinskega grba.

Zgodovinski viri navajajo, da je bilsvet ob Radulji in Krki in vse od Telčdo Mokronoga, že od nekdaj prijazenin naklonjen poselitvi. Zgodovinsko ze-lo pomembno je bilo mesto, imenova-no Gotno Brdo ali Gutenwert, ki je vsrednjem veku cvetelo na področju da-našnjega Otoka pri Dobravi. Krajevnileksikon Dravske banovine navaja, bo-gate izkopanine pa dokazujejo, da je bilOtok z okolico že v rimskih časih trg.Kasnejše Gotno Brdo ali Gutenwert paje premoglo celo lastno sodstvo, ško-fovsko hišo, zelo dobro razvito trgovi-no in celo kovnico denarja. V času turš-kih vpadov je bilo mesto porušeno,zravnano z zemljo.

Ta cvetoča, neokrnjena dolina, je vzgodovini, kljub svoji majhnosti, dalakar nekaj velikih mož. Ponosni smo naFrana Metelka, Jožeta Partlja, Žigo Bo-hinca, Jožeta Jermana in mnoge druge,ki so že pred davnimi desetletji s svojoizobrazbo, široko razgleda-nostjo, s svojim razmišlja-njem in delom bogatili živ-ljenje povsod, kamor jih jepeljala njihova življenjskapot.

Osrednje mesto pa nes-porno pripada našemu ro-jaku, na katerega so pono-sni Avstrijci, Italijani, lasti-li so si ga Nemci in ostala

Evropa, naša zgodovina pa je o njempredolgo molčala, dr. Ignaciju Knoble-harju, prvemu misijonarju osrednje Afri-ke. V Škocjanu se zavedamo veličinerojaka, zato so občinski svetniki njegovrojstni dan izbrali za občinski praznik.

Dandanes morejo občani uresničevatisvoje osnovne potrebe v občinskem sre-dišču: predšolsko varstvo, osnovno izo-braževanje, osnovno zdravstveno in zo-bozdravstveno varstvo, v kraju je lekar-na, pošta, pekarna, banka, špecerijsketrgovine, kmetijska trgovina, dobro jerazvita storitvena obrt, ponosni smo nafirmo Bramac, ki je že dolgo vodilnoslovensko podjetje za proizvodnjo stre-šne kritine.

Ker se vsi skupaj, še posebno pa žu-pan zavedamo, da lahko le uspešna in-dustrija z gotovimi delovnimi mesti za-gotavlja trdne temelje celotnega utripain razvoja tako občinskega prostora kottudi posameznih občanov, smo po le-tih prizadevanj uspeli urediti vse potreb-no, da se lahko prične izgradnja po-slovne cone v Dobruški vasi.

Vodilni mož v teh prizadevanjih je za-gotovo župan Anton Zupet, inženirstrojništva in univerzitetni diplomiraniorganizator dela, ki je istočasno tudi rav-

natelj Osnovne šole FranaMetelka v Škocjanu terVVE, ki deluje v sklopušole.

Anton Zupet se je rodilslovenskim staršem na de-lu v Nemčiji aprila leta1965, in se z njimi vrnil vdomovino še pred svojim 1.rojstnim dnem, zato je poduši in srcu pravi Škocjan-

čan, ki je za razvoj te lepe doline ob Ra-dulji vedno pripravljen žrtvovati velikenapore.

Še skoraj mladenič, za nas domačineje še vedno Toni, je pred devetimi letistopil na uspešno ravnateljsko pot in pri-čel podrobneje spremljati dogajanje vobčinskem prostoru. Vedno je zagovar-jal stališče, da je zagotavljanje pogojevza primerno predšolsko varstvo in us-pešno izobraževanje osnovnošolskemladine ena izmed najpomembnejšihnalog lokalne skupnosti, ne da bi pri tempodcenjeval katerokoli drugo področje.S ciljem in željo, da s svojim znanjem,optimizmom in mladostno zagnanost-

jo, ki je včasihmejila na ideali-zem, prispeva zaskupni lepši jutri, je na volitvah leta1998 kandidiral za občinskega svetnikana listi SLS kot simpatizer stranke, ka-tere program, ideje in usmeritve so najb-ližje njegovi duši.

Kot občinski svetnik je aktivno poda-jal svoje videnje zadev, svoje mnenje,vendar še ni bil zadovoljen s sadoviskupnih naporov.

Zato je v njem dozorela odločitev,da bo kandidiral za župana, saj lahko stega mesta najbolj prisluhne ljudem inbistveno vpliva na sožitje v okolju, s tem

predstavitev

29Odmev

pa tudi na odločitve in cilje, ki se pora-jajo in nato uresničujejo. Na lokalnihvolitvah leta 2002 je, ob podpori SLSin Liste za razvoj Občine Škocjan, do-bil dve tretjini glasov volivcev; volilnozmago pa je bilo slutiti že pred volitva-mi. To je zavidljiv, a dosežen uspeh, kipa odpira neskončno vrsto nalog in ob-veznosti, saj volivci pričakujejo konkret-ne rezultate.

Župan, ravnatelj, član organizacij indruštev, predsednik kluba županov SLS,…, je vsestranski, pokončen in ponosenmož, uspešen sogovornik, pripravljenprisluhniti vsaki novi ideji, poslušati, us-klajevati mnenja in poglede, zato uspesvoje vizije korakoma tudi uresničevati.Anton Zupet je vedno nasmejan, polnoptimizma in čeprav je njegov dan pre-napolnjen z obveznostmi, pomoči niko-mur ne odreče. Njegova žena Metka gana poti županovanja podpira, skupaj s

sinčkom Martinom pa se trudijo lepopreživeti vse možne skupne trenutke.

Neizmerno si želi znotraj lokalneskupnosti zagotoviti možnosti in pogo-je, da bi mladi in izobraženci ostajali,kajti le z znanjem in življenjem, ki po-raja življenje, bomo uspeli zmanjšati raz-korak v razvoju, v kvaliteti bivanja nas-ploh. Če analiziramo dogajanje v občin-skem prostoru, smemo reči, da je vidennapredek v povezovanju vseh, ki želijoin hočejo delati; kultura, turizem, druš-tvene dejavnosti; vse se prepleta, uskla-juje, temelji na medsebojnem zaupanju,zato tudi cveti.

Župan Anton Zupet ve, da je služitisvojim občanom častna, pa vendar iz-jemno zahtevna naloga, zato svoje po-slanstvo opravlja vestno in z vso odgo-vornostjo in karkoli stori ali se odloči,želi, da to pomeni korak naprej …

predstavitev

30 Odmev po Sloveniji

Kako smo praznovali

Veliko nočČeprav je ob izidu tokratne številke časopisa že za nami, verjamemo, daboste z zanimanjem prebrali nekaj drobcev o tem »prazniku vseh prazni-kov«. Prepričani smo, da ste lepo praznovali, morda pa boste v naslednjemprispevku izvedeli še kaj novega.

Velika noč je poleg Božiča največji krš-čanski praznik. Na Veliko noč se krist-jani spominjajo trpljenja Jezusa Kri-

stusa, njegove smrti na križu in vstajenjaod mrtvih, s tem pa tudi odrešenja. Kri-stus je vstal ponoči oziroma ob prvem ju-tranjem svitu. Po krščanskem pojmovanjunaj bi z vstajenjem odrešil svet, zato jebila tista noč res velika, ime za ta praznikv slovenščini pa kar ustrezno.

Drugi evropski jeziki so prevzeli zveči-ne staro hebrejsko ime pasha ali pa doma-če poganske: francosko Paques, holandskoPaach, italijansko Pasqua, grško Pasha aliLampri, rusko Pasha, pač pa hrvaško insrbsko Uskrs (vstajenje) in češko veliko-noce (kot naša velika noč).

Slovensko narečno tudi vuzam, vezom(Bela Krajina), vazem Istra, kar izvira iz‘vzem’ mesa po postu. Angleško je Easter,nemško Ostern. Velikonočni čas ni le veli-konočna nedelja, temveč vsaj veliki teden.Prične se s cvetno nedeljo, ki predstavljaspomin na prihod Kristusa v Jeruzalem.

Na cvetno nedeljo prinašajo kristjani vcerkev k blagoslovu sveže zelenje in rastli-nje. Gre za spomin na palmove veje, ki sojih v Jeruzalemu lomili in potresali predprihajajočim Kristusom. Na različne na-čine povezano zelenje se po različnih kra-

jih Slovenije, imenuje različno.Najpogosteje jih imenujemo ‘butarice’,

ki se pa med seboj razlikujejo. Nekaterijih še vedno vežejo sami. Ti trdijo, da mo-ra biti sestavljena iz sedmih rastlin (obi-čajno je to: leska, vrba, brinje, bršljan, puš-pan, resje in oljka ali hrast).Otroci na po-deželju še danes tekmujejo, kdo ima večjoin lepšo butaro.

V Prekmurju govorijo o presnecu, okoliŠoštanja so zelenje poimenovali vejnik, priSlovenj Gradcu in v Dravski dolini snop,na Kobanskem pegelj, od Laškega do Zi-danega Mosta rep, v Spodnji Savinjski do-lini butara, pušeljc, leseni žegen, okrogLjubnega potica, na Koroškem presta, pra-selj, prantelj, cvetovec. Na Gorenjskem go-vorijo o beganici, v Bohinju o hebanci, do-lenjski naziv za zelenje je leseni, kravji že-gen ali samo žegen, V Beli krajini pa mupravijo drenek. V slovenski Istri oljčne ve-jice povežejo v snop, ki se imenuje fašine.Na Krasu in Goriškem poznajo vejo, faš,breme in vivnik. Svojevrstna posebnost soljubljanske cvetne butarice, v katerih je lemalo živega rastlinja. Največkrat jih sestav-lja šop brinja, vejica pušpana ali ciprese, vnovejšem času pa tudi bršljan. Po navadiso okrog prepleteni različno pobarvani inumetelno zaviti oblanci.

Z velikim četrtkom se pričenja svetotridnevje.Ta dan utihnejo cerkveni zvono-vi, se spominjamo Kristusove zadnje ve-čerje, med katero je postavil zakramentsvete evharistije, pa tudi začetka njegove-ga trpljenja. Na ta dan je bil Kristus izdanin v katoliški cerkvi se z njim začne svetotridnevje kot simbol oznanjevanja ‘Gospo-dove smrti’.

Po evangelijskem izročilu je Jezus umrlna križu v petek ob treh popoldne, še istivečer so ga tudi pokopali, ker je bila sobo-ta dan počitka. Veliki petek je edini dan vletu, ko ni maš, temveč potekajo le obredi,ki spominjajo na Jezusovo trpljenje insmrt. Ta dan je tudi strogi post. Naveliko soboto potekajo skozi danmolitve ob božjem grobu, ki ga ure-dijo v cerkvah. Verniki ta dan pri-nesejo k blagoslovu velikonočne je-di (prekajeno meso, poti-co, pirhe, hren, jajca, ...),ki jih bodo zaužili v ne-deljo, na velikonočno ju-tro. Po vseh slovenskih pokrajinahnosijo k blagoslovu jajca že več

stoletij, sprva verjetno rdeče barve (kar ka-že tudi ime za velikonočno jajce, pirh, karnaj bi v madžarščini pomenilo rdeče (pi-ros), ista beseda pa v grščini pomeni ogenj.Jajce je simbol večnosti, simbolizira pa tu-di Kristusovo vstajenje, ponovno stvarje-nje in upanje. Slovenska velikonočna jaj-ca, ki se imenujejo tudi pisanice ali pisan-ke, se uvrščajo med najlepše okrašene pri-merke v Evropi. Tudi pri nas prinaša prihevelikonočni zajec, simbol plodnosti. PoEvropi se je uveljavilo več običajev v zveziz pirhi, med njimi tudi metanje pirhov napolja, kjer so jih tudi zakopali. To naj bipomagalo, da bi se življenje spomladi lah-ko spet obnovilo.Med cerkvene obrede ve-like sobote sodi tudi blagoslov ognja. Zve-čer pa se začne velikonočna vigilija oz. be-denje, ki so spremljajo posebni obredi, kiponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih.

Velikonočna nedelja, dan torej,ko naj bi Jezus Kristus ob prvemjutranjem svitu vstal od mrtvih, sezačne s slovesno procesijo. V pre-

teklosti so za ta največji krščanski praznikdružinski člani dobili novo oblačilo obu-tev in se v velikem števili sprva zbrali vvelikonočnem jutru okrog Božjega grobav cerkvi, temu pa je sledila vstajenska pro-cesija. Po vrnitvi v cerkev je potekala sve-ta maša, ljudje pa so po njej odhiteli nadomove, kjer so se družine zbrale pri skup-nem velikonočnem zajtrku. Uživanje zaj-trka je slovesen družinski obred. Včasihso ga jedli le z rokami brez jedilnega pri-bora. Vsak je dobil del od blagoslovljenihvelikonočnih jedi in moral pri tem paziti,da je z njim ravnal dostojno. Velika nede-lja je med ljudmi veljala za tako svet dan,da se ni smelo nič delati in ne hoditi zdo-ma, ampak so lahko šli zdoma le šele navelikonočni ponedeljek. Še nedavno so prinas ljudje v soboto dopoldan in celo v ne-deljo zjutraj, preden so se lotili žegna, jed-li posebno postno jed, ki so jo imenovalialeluja, v Poljanski dolini mačkova poste-lja, na Brdih pa fulj. Aleluja je jed iz rep-nih olupkov. Ljudje so menili, da je ta jedspomin na čase hude lakote. Po kosilu jesledil blagoslov velikonočnega žegna.

Velikonočni ponedeljek je praznik, dansprostitve, ki je namenjen veselemu dru-ženju, obiskom in izletom. Včasih so ljud-je na ta dan sekali pirhe in pomaranče.Nekateri birmanski botri so na ta dan zvelikonočnimi dobrotami obdarovali svo-je birmance. Nekdaj je veljalo še, da poveliki noči, ko je zemlja blagoslovljena,otroci zunaj lahko hodijo bosi in se ni batiprehlada.

31Odmev rumena stran

Barbi Ravnikar

KRATKE SLADKEV Kratke sladke bi sodilo v tej številki marsikaj. Zanimivo bi bilo pogledati in pokomentirati ter senasmejati ob »kontra spotu snovalcev na črno«, ki te dni že kroži po spletu kot odgovor na našpromocijski film za politiko s srcem. Lahko samo ugotovimo, da smo dosegli namen - - - - - vsako oglaševa-nje, pa naj si bo namen kakršenkoli že, je še kako pomembno. In tako smo lahko samo veseli, da nasoglašuje tudi največja vladna stranka.

Veliko radovednih klicev smo prejeli, kdo je pre-lestna mladenka, ki nastopa v našem promocijskemspotu. Mladenka ni naše gore list je pa gledalcemprepričljivo pokazala nemoč in žalost ob spoznanju,kateri stranki pripada njen ljubi. Kako se bo zgodbakončala, ne vemo. Morda pa bo tudi njen dragi ugo-tovil, da je v politiki, prav tako kot v ljubezni, na pr-vem mestu srce …

Član Nove ge-neracije, zeloaktiven in v doma-čem Dornberkuna Primorskempriljubljen in poz-nan kot pevec ok-teta je Toni Ha-rej. Fant je sim-patičen, vendar(žal) že oddan. Jeljubeč mož, takoda ga bralke SLSOdmeva lahkoobčudujete le nafotografiji (in še tole od daleč).

Tako lepo se znanasmejati MetkaZevnik, dolgoletnaaktivna članica SLS,»šefica« na področ-ju svetovanja na šol-skem področju. Do-ma z Gorenjske, poduši pa prav nič pre-govorno gorenjskoškrta, še posebno,kadar podarja do-bronamerne nasvetein prijazne besedesoljudem.

Natalija Verboten se je z veseljem odzvala pova-bilu za nastop na srečanju, ki je potekalo v Mariboruob obisku delegacije Evropske ljudske stranke, načelu s predsednikom Potteringom. Poskočna zvez-da slovenske estrade je znova dokazala, da zna po-skrbeti za dober žur, kjer težko obsediš na svojem

stolu. No ja, nekateri (predvsem moški) so ne le ob-sedeli, temveč tudi ostali odprtih ust…Se ve, zakaj.

Člani Zelene zveze Slovenske ljudske stranke sosvoje poslanstvo vzeli zares. To dokazujejo tudi skrb-no pripravljene in dobro obiskane seje, ki jih vodi njenpredsednik, dr. Marjan Vezjak.

Z včlanitvijo v Evropsko unijo se bo prav gotovozačelo še boljše sodelovanjez Evropsko ljudsko stranko,ki ji predseduje gospod Pot-tering. Na srečanju v Mari-boru se je odlično počutil vdružbi našega predsednikaJaneza Podobnika in po-slanca Državnega zboraFranca Kanglerja.

Ena najbolj aktivnih zvez je prav gotovo Žen-ska zveza SLS. Na nedavnem izletu na Primorskojih je naš fotografski objektiv komajda ujel vsaj del,tako množično so se članice iz vse Slovenije udele-žile prijetnega izleta in druženja. Nekatere so s sa-bo vzele tudi svoj »podmladek«. Na naslednja sre-čanja ste prisrčno vabljene tudi vse tiste ženske indekleta, ki ste zamudile »primorsko avanturo«. Sevidimo!

Dolgoletni prijateljici in»soustvarjalki« dobregavzdušja, pa tudi resnegadela pri podmladku našestranke, Nataša Kavaš inHelena Bohl. Nova gene-racija zagotovo ne bi bila tokar je, če ne bi mladi damina fotografiji že pred leti,skupaj še z nekaterimi ostalimi zagnanimi članipodmladka sklenili, da je treba zavihati rokave inpričeti z delom. Obvezno pa seveda z nasmehomna ustih!

Kam z letaki predsednika vlade?

V teh dneh nas je poklicalo več članov in sim-patizerjev SLS in nas spraševalo, kaj naj nare-dijo z letaki LDS, ki so jih nenaročene dobili vsvoj poštni nabiralnik. Nekateri med njimi paso izpolnjene letake poslali tudi na naslov našestranke. SLS zato obvešča vse svoje člane insimpatizerje, da nima nobenih zadržkov, da biizpolnjene letake LDS vrnili tudi na naslov SLSBeethovnova 4, 1000 Ljubljana.