Download pdf - Letak naravoslovje web

Predstavitev učbenikov

za naravoslovjev šestem in sedmem razredu osnovne šole

9 7 8 9 6 1 2 4 1 6 6 1 4

NARAVOSLOVJE

za 7. razred osnovne šole

Staša Tome, Blanka Ravnjak,

Saša A. Glažar, Robert Repnik

Ste jo videli že,sr no?

Ste jo videli že, srn

o?

NARAVOSLOVJE


M. Dermastia, D. Denac, ©. GoriËan,

R. Repnik, M. UrbanËiË, T. Vidic

NA

RA

VO

SL

OV

JE 6

kako rožice cveto ... Jaz pa vem,

Jaz p

a vem

, kako rožice cveto ...

NARAVOSLOVJE za 7. razred osnovne šole

Saša A. Glažar, Robert Repnik

St


NARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIK

Prijave sprejemamo:Po e-pošti: [email protected] • prek spleta: http://modrijan.si/slv/Solski-program/

Za dodatne informacije pokličite na: (01) 236 46 00

Koledar predstavitev od 14.00 do 15.00

Maribor: ponedeljek, 4. april 2016, OŠ Leona Štuklja, Klinetova ulica 18

Celje: sreda, 6. april 2016, II. osnovna šola Celje, Ljubljanska cesta 46

Murska Sobota: ponedeljek, 11. april 2016, OŠ III Murska Sobota, Trstenjakova 73

Ljubljana: sreda, 13. april 2016, OŠ Vrhovci, Cesta na Bokalce 1

Naklo: ponedeljek, 18. april 2016, OŠ Naklo, Glavna cesta 47

Nova Gorica: sreda, 20. april 2016, OŠ Milojke Štrukelj, Delpinova ulica 7

Udeleženci srečanja prejmejo učbenik za 6. razred in Naravoslovni dnevnik.

Naravoslovni dnevnik

Marina Dermastia, Špela Goričan, Robert Repnik, Matej Urbančič, Tatjana Vidic

72 strani, spiralna vezava, ISBN: 9789612417338

NARAVOSLOVJE


M. Dermastia, D. Denac, ©. GoriËa

n,


NA

RA

VO

SLO

VJE

6

kako rožice cveto ... Jaz pa vem,

Jaz pa vem, kako rožice cveto ...

Jaz pa vem, kako rožice cveto ...Naravoslovje za 6. razred osnovne šoleMarina Dermastia, Damijan Denac, Špela Goričan, Robert Repnik, Matej Urbančič, Tatjana Vidic

učbenik 96 strani, mehka vezava, ISBN: 9789612416614

Ste jo videli že, srno?Naravoslovje za 7. razred osnovne šole

Staša Tome, Blanka Ravnjak, Saša A. Glažar, Robert Repnik

učbenik144 strani, mehka vezava, v pripravi

ZELENI LISTI SO PREJEMNIKI SONČNE SVETLOBE

Zeleni listi so običajno najbolj opazni organi rastline. Njihova najpo-membnejša naloga je opravljanje fotosinteze. Zgradba lista je za to nalogo izjemno dobro prilagojena. Dobra prilagojenost za fotosintezo pomeni, da jo rastlina opravlja, kadarkoli ima na razpolago primerno količino sve-tlobe, vode in ogljikovega dioksida.

Listi so različno veliki in oblikovani, a imajo veliko skupno površino

V listih poteka fotosinteza, za katero je nujna svetloba. Učinkovito spre-jemanje svetlobe zagotavljata oblika in namestitev listov na steblu.

Veliko svetlobe lahko listi sprejmejo, če je njihova skupna površina veli-ka. Skupna površina listov nekaterih dreves je lahko večja od šestih ko-šarkarskih igrišč.

Zgornjo in spodnjo površino lista prekriva povrhnjica. Če povrhnjico potegneš s površine lista in jo pogledaš pod mikroskopom, vidiš, da so celice v njej zelo tesno zložene druga k drugi. Zaradi tega povrhnjica zelo dobro ščiti tkiva v notranjosti lista.

Edine odprtine v povrhnjici so list-ne reže. Običajno so na spodnji strani lista. Skozi listne reže vstopa v list zrak, ki vsebuje ogljikov dioksid. Tega rastlina uporabi v procesu fo-tosinteze. Sočasno z vstopom zraka v rastlino skozi reže izhajata kisik, ki nastaja med fotosintezo, in voda.

Karel Destovnik - Kajuh, Drobna pesem

Jaz sem droben, droben list,

ki drevo mu daje hrano.To drevo iz zemlje rase,zemlja pa je vir življenja ...

Poišči napako v Kajuhovi pesmi!Uporabi pridobljeno znanje in razmisli, ali je v pesmi Karla Destovnika - Kajuha vse tako, kot poteka v naravi. Svoje razmišljanje zapiši v Naravoslovni dnevnik.

Po

Listi svetlobo sprejmejo z listno ploskvijo, ki je običajno tanka, v njej pa so razporejene žile. Velikokrat so listi na steblo pritrjeni z listnim pecljem. Ta zagotavlja tako namestitev listov, da se med seboj ne zasenčijo.

V povrhnjici čebule so celice tesno zložene kot opeke (pogled s svetlobnim mikroskopom).

Veliko površino listov za sprejem svetlobe lahko rastline dosežejo na različne načine – lahko imajo zelo veliko majhnih listov, na pri - mer bukev (a), ali pa le nekaj zelo velikih, kot jih imajo palme (b).

Velikost in oblika listovListi rastlin so različno veliki in različno oblikovani. Lahko so okrogli, ozki, srčasti, deljeni ali igličasti. V okolici doma in šole naberi liste različnih rastlin. Skiciraj jih v Naravoslovni dnevnik. Pri risanju pazi na njihovo obliko in raz-poreditev žil v listni ploskvi. Preveri tudi, ali ima list pecelj. S pomočjo slik v priročnikih in ob pomoči učitelja določi rastlino, ki ji pripada posamezen list.

V

listni pecelj

listna reža

celicizapiralki

celica spodnje povrhnjice

listna ploskev

žile

Režo oblikujeta dve celici zapiralki (pogled s svetlobnim mikroskopom).

a

b

Kratki uvodni odlomki iz literatureIzhodišče za bolj sproščeno učenje oziroma dojemanje naravoslovnih pojavov in procesov ter možnost medpredmetnega povezovanja.

Stri orehNaloge, ki jih lahko učenci sami izvedejo doma ali z učiteljevo pomočjo pri pouku.

Skladno z vrsto in velikostjo živali so zgrajene tudi mišice. Pri večjih živa-lih, pri katerih je gibanje zahtevnejše, je mišic veliko in so grajene bolj za-pleteno. Tiste živali, ki letajo, imajo razvite letalne mišice, in tiste, ki hitro tečejo, imajo bolj razvite mišice nog. Pri repatih opicah pa so izredno moč-no razvite mišice repa, saj je rep tisti, ki živali služi kot peta okončina.

Vse mišice v živalskem telesu pa niso namenjene le premikanju, ampak imajo tudi druge naloge. Izredno pomembna telesna mišica je srce. S svo-jim krčenjem in sproščanjem potiska kri po telesu in se pri tem nikoli ne utrudi. Mišice so tudi v steni cevastih organov (prebavil, izločal, žil) in omogočajo potovanje vsebine po njih.

MišicaBeseda je nastala po zgledu latinske besede za miško – musculus [muskulus]. Miš latinsko imenujemo mus. Po-menski raz voj iz miš v mišica temelji na obliki nadlaktne mišice, ki napeta spominja na obliko miši.

Z drgetanjem proizvajamo toplotoVerjetno prav dobro veš, kako je, če te močno zebe in ves drgetaš. Tega drgetanja nikakor ne moreš zaustaviti. Vzrok zanj je hitro krčenje in sproščanje mišic, pri čemer se proizvaja toplota, ki omogoča segrevanje telesa. Ukaz za takšno segre-vanje telesa pošljejo možgani mišicam brez tvoje vednosti. S tem preprečijo pod-hladitev telesa.

ZZ dV j

1. Kakšna je razlika med zunanjim in notranjim ogrodjem?2. Kakšna je naloga mišic?3. Ali imajo vse živali ogrodje iz kosti? Pojasni.4. Od kod dobijo mišične celice energijo za delo (krčenje)?5. Na kakšen način se gibljejo paramecij, hobotnica, ptica, riba,

jelen, kača?

Ogrodje in mišice omogočajo telesu oporo in gibanje.• Oporo organizmu lahko daje voda, zunanje ali notranje • ogrodje.

Nekateri enoceličarji se premikajo z bički ali migetalkami.• Mišice so pritrjene na ogrodje.• Živali imajo bolj razvite tiste mišice, ki jih več uporabljajo.• Srce črpa kri ali hemolimfo po telesu.•

O•••••

Rep je pri opicah tako močan, da zdrži težo celega telesa.

Srce

MiSeme besedeRazlaga jezikovnega izvora nekaterih strokovnih ali splošnih izrazov

Kaleče znanjeRazlaga zahtevnejših tem iz učnega načrta ter zanimivosti

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje

Povzetek vsebin

V učbenika so vključene različne rubrike za širjenje znanja.

Učbenika prinašata v pouk naravoslovja marsikaj novega in svežega. Zasnovana sta tako, da so v skladu s smernicami

poučevanja naravoslovja posamezne teme biologije, kemije in fizike obravnavane prepleteno in usklajeno z letnimi časi,

kar lahko učence dodatno spodbudi k opazovanju narave in k preprostim eksperimentom. Učno snov podajata sistematično,

razumljivo in v preprostem jeziku, kar je še kako pomembno pri razlagi nekoliko abstraktnejših pojmov. Učbenika zagotavljata možnost usvojitve vseh učnih ciljev in doseganja standardov

znanja po veljavnem učnem načrtu.

Učbenika dopolnjuje splošno zasnovan naravoslovni zvezek – Naravoslovni dnevnik, ki učence spodbuja k beleženju lastnih

opazovanj v naravnem okolju.


n,


n,


n,


n,



NARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIK

Učbenika prinašata v pouk naravoslovja marsikaj novega in

NARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIKNARAVOSLOVNI DNEVNIK

9 7 8 9 6 1 2 4 1 6 6 1 4


Staša Tome, Blanka Ravnjak, Saša A. Glažar, Robert Repnik

Ste jo videli že,sr no?

Ste jo

videli že, srn

o?