UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Matic SERNEL
KONSTRUIRANJE DELOVNE PRIPRAVE ZA
DELO NA VIŠINI
Diplomsko delo
Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
Strojništvo
Maribor, september 2016
KONSTRUIRANJE DELOVNE PRIPRAVE ZA
DELO NA VIŠINI
Diplomsko delo
Študent: Matic SERNEL
Študijski program: Univerzitetni študijski program
1. stopnje
Strojništvo
Smer: Konstrukterstvo
Mentor: doc. dr. Janez KRAMBERGER
Somentor: red. prof. dr. Iztok POTRČ
Maribor, september 2016
II
III
I Z J A V A
Podpisani Matic SERNEL izjavljam, da:
je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,
da predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli
izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
da so rezultati korektno navedeni,
da nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
da soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter
Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in
elektronske verzije zaključnega dela.
Maribor,_____________________ Podpis: ________________________
IV
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Janezu
KRAMBERGERJU in (so)mentorju red. prof. dr.
Iztoku POTRČU za pomoč in vodenje pri diplomskem
delu. Zahvaljujem se tudi mentorjema v podjetju
Bojanu Špesu, dipl.inž. str. in Antonu Podhostniku,
univ.dipl.inž.str., za pomoč in nasvete pri izdelavi
diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem podjetju
ADK za možnost opravljanja diplomske naloge
Posebna zahvala velja staršem, ki so me vseskozi
spodbujali in mi omogočili študij.
V
KONSTRUIRANJE DELOVNE PRIPRAVE ZA DELO NA
VIŠINI
Ključne besede: delo na višini, delovna priprava, projektiranje, konstruiranje
UDK: 621.86.078-11:331.438.2(043.2).
POVZETEK
ADK je podjetje, ki se ukvarja z proizvodno industrijo. V svojih obratih proizvajajo
podvozja mobilnih žerjavov in avtodvigal. Delo med drugim zahteva, da se včasih varjenje
opravlja na višini. Iz tega razloga je bila moja naloga konstruirati pripravo, ki bo zavarovala
delavce pred padcem. Vse elemente je potrebno tudi trdnostno kontrolirati. . Pri delu smo
upoštevali standarde za projektiranje jeklenih konstrukcij in standarde varovalne opreme.
Namen naloge je bil predstaviti korake konstruiranja vključno z začetno idejo, analitičnim
preračunom, geometrijskim modeliranjem z 3D programom ter trdnostnim preračunom
zasnove z računalniškim programom.
VI
DESIGN OF DEVICE FOR WORKING ON A HEIGHT
Key words: working on heigh, working device, projecting, constructing
UDK: 621.86.078-11:331.438.2(043.2).
ABSTRACT
ADK is company working in manufacturing industry. They are producing and installing
chassis of mobile cranes and car lifts. The work also requires welding on heights. Because of
that my job was to construct a device which will protect workers from falling. All elements
need to be under solidity control. During the work we considered all standards for designing
an iron framed constructions and safety gear standards. The intention is to represent all steps
of constructing including basic idea, analytic calculation, 3D modelling in modeller and
solidity calculation with computer program.
VII
KAZALO
Vsebina 1. UVOD ........................................................................................................................... - 1 -
1.1 Problem in predmet naloge ter omejitve ................................................................. - 1 -
1.2 Namen in cilji naloge .............................................................................................. - 2 -
1.3 Struktura naloge ...................................................................................................... - 2 -
1.4 Predstavitev podjetja ADK d.o.o ............................................................................ - 3 -
Dejavnost podjetja ......................................................................................................... - 3 -
Tehnologija in razvoj ..................................................................................................... - 3 -
Vizija in poslanstvo ....................................................................................................... - 4 -
2. ZAHTEVNIK ............................................................................................................... - 5 -
2.1 Konstrukcijski zahtevnik ........................................................................................ - 5 -
2.2 Robni in varnostni pogoji ....................................................................................... - 6 -
2.3 Opis bagerja Liebher 9800R [5] ........................................................................... - 8 -
3. DIMENZIONIRANJE NOSILNIH ELEMENTOV .............................................. - 11 -
3.1 Iskanje idejne rešitve ............................................................................................ - 11 -
3.2 Priprava 3D modela konstrukcije.......................................................................... - 15 -
3.3 Analitični preračun sil na konstrukcijo ................................................................. - 18 -
4. MKE ANALIZA ........................................................................................................ - 24 -
5. PRIPRAVA DOKUMENTACIJE IN IZDELAVA PRIPRAVE .......................... - 35 -
6. ZAKLJUČEK ............................................................................................................ - 37 -
7. VIRI ............................................................................................................................ - 38 -
8. PRILOGE ................................................................................................................... - 39 -
8.1 Priloga št.1 – Sestavnica ....................................................................................... - 40 -
8.2 Priloga št.2 – Varnostno vodilo ............................................................................ - 41 -
8.3 Priloga št. 3 – Navodila za uporabo ...................................................................... - 42 -
VIII
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Bager Liebherr 9800R ........................................................................................... - 9 -
Slika 2.2: Monoblock 9800R ............................................................................................... - 10 -
Slika 3.1: Oblike cevne konstrukcije ................................................................................... - 11 -
Slika 3.2: Dimenzije profila ................................................................................................ - 15 -
Slika 3.3: Osnovna konstrukcija .......................................................................................... - 16 -
Slika 3.4: Končna konstrukcija ............................................................................................ - 17 -
Slika 3.5: Konzolni nosilec .................................................................................................. - 17 -
Slika 3.6: Nosilec koles ....................................................................................................... - 18 -
Slika 3.7: Prikaz razmer....................................................................................................... - 19 -
Slika 3.8: Sile ....................................................................................................................... - 19 -
Slika 3.9: Varnostni faktor................................................................................................... - 22 -
Slika 4.1: Vpetje kostrukcije ............................................................................................... - 25 -
Slika 4.2: Vpetje sile na sredinskem nosilcu ....................................................................... - 26 -
Slika 4.3: Vpetje sile na kotnem nosilcu ............................................................................. - 26 -
Slika 4.4: tetragonalen element ........................................................................................... - 27 -
Slika 4.5: zamrežena konstrukcija ....................................................................................... - 27 -
Slika 4.6: Primerjalne napetosti pri vpetju v vogalu ........................................................... - 28 -
Slika 4.7: Primerjalne napetosti v pri vpetju sredini ........................................................... - 29 -
Slika 4.8: Pomiki na konstrukciji za prvi primer vpetja ...................................................... - 30 -
Slika 4.9:Pomiki na konstrukciji za drugi primer vpetja ..................................................... - 31 -
Slika 4.10: Poves kostrukcije pri togem vpetju nog ............................................................ - 32 -
Slika 4.11: Kotalni odpor .................................................................................................... - 33 -
Slika 5.1: Končna oblika priprave ....................................................................................... - 35 -
Slika 5.2: Kolesa za premik priprave ................................................................................. - 36 -
IX
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 2.1- Karakteristike samonavijalca ..................................................................... - 8 -
Preglednica 3.1: Tipi sidrnih naprav [7] .............................................................................. - 12 -
Preglednica 4.1: Osnovne lastnosi aluminija ....................................................................... - 24 -
Preglednica 4.2: Materialne lastnosti aluminija .................................................................. - 24 -
Preglednica 4.3: Koeficient kotalnega trenja ....................................................................... - 34 -
X
UPORABLJENI SIMBOLI
E - modul elastičnosti
F - sila na konstrukcijo
- maximalna sila v vrvi
- kotalna sila
k - razteznostni koeficient
L - dolžina vrvi
- dolžina nosilca
M - vrvni modul
p - tlačna obremenitev
R - reakcija na konstrukcijo
- meja plastičnosti aluminija
- natezna trdnost aluminija
- dopustni pomik
- maksimalen pomik
- kinetična energija
- potencialna energija
-prožnostna energija
β - kot odmika
- varnostni faktor po EC 3
- kotalni koeficient
- dopustna napetost
- maximalna napetost
- varnostni faktor
- realen varnostni faktor
XI
UPORABLJENE KRATICE
ADK - Avtodvigala in komponente
DIN - Deutches Institut für Normung
CNC - Computer Numerical Control
CAD - Computer Aided Design
CAE - Complete Aided Engeneering
EN - European Norm
d.o.o. - družba z omejeno odgovornostjo
FS - Fakulteta za strojništvo
ISO - International Organization for Standardization
MKE - Metoda končnih elementov
3D – Tridimenzionalno
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1. UVOD
Živimo v času hitrejših sprememb, kar vsi tisti, ki se ukvarjamo z izdelavo različnih
gospodarskih dobrin, tudi občutimo. Če smo pa obenem še del globalnega trga z velikimi
cenovnimi in časovnimi pritiski, smo posledično še bolj prisiljeni slediti dogajanjem, uvajanju
novih tehnologij po svetu.
Bager je težek stroj za gradbena, zemeljska ali rudarska dela, katerega osnovni namen je
hitrejše premeščanje predvsem zemeljskega materiala (rudnine, pesek, zemlja ipd.). V
podjetju ADK d.o.o. se ukvarjajo z izdelavo zahtevnih jeklenih konstrukcij iz fino zrnatega
jekla in montažo končnih produktov. V času prakse sem spoznal celotno proizvodnjo v
podjetju, med drugim tudi kako je lahko delo varilcev nevarno, če ni v podjetju pravilno
poskrbljeno za varnost [6].
1.1 Problem in predmet naloge ter omejitve
ADK Hoče d.o.o. že se vrsto let ukvarja s kovinsko-obdelovalno panogo. Omenjeno podjetje
izdeluje zraven opornih ročic za avtodvigala ter žerjave tudi dele ročic za bagerje proizvajalca
LIEBHERR. Zaradi specifične oblike velikosti ter težko dostopnih mest pri komponentah,
imajo v podjetju zaposlenih veliko specializiranih varilcev, katerim je potrebno priskrbeti
varno in testirano opremo, da ne pride do delovnih nesreč. Ker se v proizvodnjo podjetja
pogosto dodajo nove komponente, je velikokrat potrebno varovalno opremo in priprave
dodelati ali na novo konstruirati kar v podjetju, saj zaradi specifičnega dela na trgu ni
dostopna.
Za dimenzioniranje priprave so upoštevani standardi. Statični preračun je izveden po
standardu SIST EN 1993 [10] in PD CEN/TS 16415:2012 [7]. Pri numerični analizi
konstrukcije smo se omejili na linearno elastični izračun. Celotna priprava je konstruirana v
3D CAD računalniškem modelirniku (Catia) in trdnostno analizirana s pomočjo MKE
programa (Abaqus CAE).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
1.2 Namen in cilji naloge
Namen je izdelati varnostni voziček za varovanje varilcev in drugih delavcev pri kasnejši
montaži pred padcem iz višine. Ker je naprava namenjena varovanju človekovega zdravja in
življenja, je potrebno pred pričetkom samega načrtovanja natančno določiti robne pogoje.
Glavni cilj naloge je poiskati najbolj optimalno obliko in zasnovo priprave, ki bo
funkcionalna in ustrezala vsem predpisanim standardom.
1.3 Struktura naloge
Diplomsko delo je opredeljeno na sklope z naslednjim zaporedjem:
Uvod - predstavitev problema in ciljev diplomske naloge
Konstrukcijski zahtevnik - podajanje zahtev, omejitev in priporočil za
nadaljnjo konstruiranje priprave
Dimenzioniranje nosilnih elementov priprave - predstavljene idejne rešitve,
modeliranje izbrane konstrukcije in analitični preračun sil na konstrukcijo
MKE analiza - opis analize v računalniškem programu, predstavitev in
vrednotenje rezultatov.
Priprava dokumentacije in izdelava priprave - predstavljen potek izdelave
priprave
Zaključek - povzetek celotnega dela z ugotovitvami
Viri in literatura
Priloge
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
1.4 Predstavitev podjetja ADK d.o.o
Podjetje ADK d.o.o., ustanovljeno leta 1995, je eno največjih slovenskih podjetij v kovinsko-
predelovalni panogi. Večji del dejavnosti predstavlja izdelava zahtevnih jeklenih konstrukcij
iz finozrnatega jekla in montaža končnih izdelkov. Proizvodnja in montaža sta podprti s
strani oddelka za projektiranje in konstruiranje. Končni proizvodi so stroji in naprave za
vertikalni dvig tovora in stroji za potrebe v rudarstvu ter gradbeništvu. Proizvodnja poteka na
24000 m² prostorov v Hočah, 10000m v Dolanah, na 3.000 m² v Mariboru in v podjetju
ADK d.o.o. Novi Travnik v BiH na 8.000 m² [4].
Dejavnost podjetja
ADK temelji svoj pristop na svetovnem trgu v sodelovanju s strateškimi partnerji iz tujine, in
sicer s koncernom Liebherr (tovarne Liebherr Werk Ehingen v Nemčiji, Liebherr Werk
Nenzin v Avstriji in Liebher Colmar v Franciji), v preteklosti tudi z nemško-japonsko
družbo Tadano-Faun iz Nemčije (tovarno avtodvigal), s francoskim proizvajalcem vetrnih
elektrarn Vergnet, občasno pa tudi z domačimi podjetji. Skrbijo za ponudbo svojih izdelkov,
predvsem na trgu zahodne Evrope, na domačem trgu pa poskušajo doseči najboljšo
realizacijo s ponudbo in prodajo izdelkov blagovne znamke svojih poslovnih partnerjev ter z
lastnimi izdelki (dvižne ploščadi) [4].
Tehnologija in razvoj
Proizvodni prostori so opremljeni z numerično krmiljenimi stroji (CNC) za mehansko
obdelavo konstrukcijskih elementov in z več lakirnicami, ki so zgrajene v skladu z zahtevami
varstva okolja. Podjetje se vlaga v posodobitev v posodobitev tehnologije in proizvodnje ter
avtomatizacijo proizvodnega procesa. Kako pomembne so te naložbe nam pove dejstvo, da
se ADK ponaša s tehnologijo proizvodnje in varjenja konstrukcij iz drobnozrnatih jekel, ki v
splošnem sodi v sam vrh proizvajalcev v Evropi. Vse to je podprto z ustreznimi kadrovskimi
rešitvami, izobraževanjem in dodatnim usposabljanjem na posameznih področjih. Ob razvoju
lastnih izdelkov opravljajo še storitve razvoja, projektiranja, konstruiranja in svetovanja na
področju splošne strojegradnje, jeklenih konstrukcij, priprav in naprav za pomoč v
proizvodnji, transportnih naprav s poudarkom na avto-žerjavih, dvižnih platformah za prenos
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
ljudi, ladijskih žerjavih, specialnih nadgradnjah na vozilih ali drugih prevoznih sredstvih,
kakor tudi razvoj težkih in specialnih vozil [4].
Vizija in poslanstvo
Temeljna dolgoročna vizija in strategija podjetja je obdržati visoko raven kakovosti in
kvalitete proizvodnega procesa, in da ostane še naprej vodilni izdelovalec konstrukcij za
mobilna avtodvigala in dvigala na gosenicah v Evropi in svetu [4].
Usmeritve in načela za uresničevanje poslovne vizije in ciljev:
učinkovitost sistema vodenja kakovosti,
širitev deleža lastnih proizvodov,
vzdrževanje strateških povezav s ključnimi naročniki,
zanesljivost in prilagodljivost glede na zahteve in pričakovanja naročnikov,
uveljavljanje okolju prijaznih tehnologij,
ciljno usmerjeno stalno izobraževanje,
sistematično usposabljanje in razvoj sodelavcev,
zagotavljanje ustrezne infrastrukture z učinkovitim vzdrževanjem in stalnim
posodabljanjem,
stalno izboljševanje učinkovitosti sistema,
Slika 2.1: Logotip
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
2. ZAHTEVNIK
Varjenje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto, ki ga
opravlja testiran varilec. Ker je delo lahko ob pomanjkljivi varovalni opremi nevarno za
zdravje varilca, je naloga delodajalca, da priskrbi ustrezno zaščito. V času opravljanja
prakse sem delo opravljal na različnih oddelkih podjetja, med drugim tudi v montažni hali,
kjer sem spremljal sestavo ročice Monoblock Liebher R9800 (slika 2.3). Montažo najprej
izvajajo ključavničarji, nato pa še sledi zahtevno končno varjenje vseh načrtovanih zvarnih
spojev ter njihova kontrola. Zaključna dela tu potekajo po zvarnih robovih. Ob obisku
varnostnega inženirja je bila podana zahteva, da morajo delavci, ki opravljajo delo na
komponenti zaščiteni pred padcem v globino saj zakon pravi:
» Delovna mesta, s katerih obstaja možnost padca v globino, morajo biti zavarovana proti
padcu v globino in sicer:
neodvisno od višine delovnega mesta na prehodih in poteh nad vodo in ob njej in ob
snoveh v katerih obstaja možnost utopitve
nad višino enega metra od tal na stopniščih, rampah prehodih in delovnih mestih ob
strojih
nad višino dveh metrov od tal na vseh drugih delovnih mestih.« [3]
2.1 Konstrukcijski zahtevnik
Pri konstrukcijskih zahtevah priprave smo upoštevali več dejavnikov. Priprava mora v prvi
vrsti ustrezati varnostnim standardom. Prav tako mora biti mobilna, saj se komponente, (
Monoblock Liebher R9800) ne nahajajo vedno na istem delu podjetja. Ker je priprava v
osnovi namenjena za varovanje varilca pred padcem v globino, mora biti v času uporabe
stabilna na podlagi.
Upoštevali smo, da masa priprave ne sme biti prevelika saj se je v takem primeru ne da
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
ročno prestaviti. Odločili smo se, da bo sestavljena iz osnovnih profilov kot varianta palične
konstrukcije, saj je takšna konstrukcija dovolj trdna in stabilna, obenem pa lahka.
Ker bodo na konstrukcijo delovale le sile 2 oseb, ki bosta v času opravljanja dela na
komponenti pripeti na napravo, smo za material izbrali aluminij, saj je v primerjavi z jeklom
lažji. Cilj konstruiranja in konstrukcijska zahteva je še bila, da je priprava primerna za
izdelavo v lastni proizvodnji ADK.
2.2 Robni in varnostni pogoji
Zahteve varnostnega inženirja so določale, da mora biti delavec na nek način varovan pred
padcem, rešitev smo morali poiskati sami. Pogoj je bil tudi, da se mora za varovanje
delavca uporabiti standardizirana oprema certificiranega proizvajalca (EN 361 [8]). Po tem,
ko smo določili, na kakšen način bomo rešili problem (poglavje 3.1) in se posvetovali z
vodstvom, podjetja smo se odločili uporabiti varnostne pasove slovenskega proizvajalca
ANTHRON s sedežem v Izoli, ki je specializiran za izdelovanje varovalne opreme. Po
pregledu ponudbe smo se odločili za uporabo varnostnega pasu P-30N in samonavijalca
WR 100 (preglednica 2.1), ki sta najbolj ustrezala našemu namenu uporabe. Po izbiri
varovalne opreme smo nato lahko določili robne in varnostne pogoje za izdelavo
konstrukcije, ki pa izhajajo iz zahtev proizvajalca ANTHRON, za katere jamči kakovost
svojega proizvoda.
Upoštevani robni pogoji in varnostni pogoji priprave:
Sidrna priprava mora zdržati maso 200 ± 1 kg (2 delavca, ki opravljata delo na
komponenti- zahteva podjetja ADK).
Višina priprave zaradi mostnih žerjavov ne sme presegati 6 m, iz enakega razloga
sidrišče ne more biti vpeto na strop.
V dolžino je priprava omejena toliko da jo bo možno manevrirati po dolžini
komponente Monoblock Liebher R9800.
Pri konstruiranju slediti določbam standarda PD CEN/TS 16415:2012 [7].
Upoštevanje dodatnega varnostnega faktorja φ = 2 zahtevano s strani podjetja
ANTRHRON.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
Sidrna naprave morajo biti zasnovane tako, da jo je možno po uporabi odstraniti iz
konstrukcije brez poškodovanja samonavijalca ali sidrne naprave, kar omogoča
njegovo ponovno uporabo in periodične preglede.
Karabinske spojke se ne sme uporabljati za zaključke sidrne naprave.
Odstranitev elementov sidrne naprave mora biti zasnovana tako, da je to mogoče
narediti z dvema ločenima, zaporednima, namerno storjenima ročnima dejanjema.
Konstrukcija mora biti brez ostrih robov, da preprečimo poškodbe uporabnika
(vogali elementov s polmerom najmanj 0,5 mm ali posneti najmanj 0,5 mm × 45 °)-
EN 795 [9].
Upoštevani varnostni in robni pogoji samonavijalca (preglednica 2.1) :
Spodaj našteti pogoji izhajajo iz navodil proizvajalca ANTHRON (preglednica
(2.1)
Dopustna masa uporabnika 120 kg, iz česar smo ugotovili, da moramo izbrati
tip sidrišča primeren vpetju dveh samonavijalcev, saj eden zagotavlja varnost
le za enega delavca.
Največji dopustni vertikalni odklon 40°, ki ga upošteva že varnostni φ = 2
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
Preglednica 2.1- Karakteristike samonavijalca
OPIS OZNAK
Pred uporabo
preberite navodila
Pred uporabo
preglejte izdelek
Dopustna teža
uporabnika (120 kg)
Ne spustite na hitro odvitega
traku
Shranjujte v pokritih
in suhih prostorih
Max. dopustni
vertikalni odklon (40°)
Preverite zaskok
traku pred uporabo
Uporabljajte le
varnostni pas po EN 361
Temperaturno
(uporabno) območje
Ne popravljajte
sami izdelka
Ne uporabljajte poškodovanega
izdelka
2.3 Opis bagerja Liebher 9800R [5]
Osnovne karakteristike bagra (slika 2.2) :
Masa z nakladalno žlico/posodo [kg] : 810.000 /800.000
Moč motorja [kW]: 2984
Kapaciteta nakladalne žlice/posode [ : 38/52
Masa komponente Monoblock [kg]: 75.000
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
Slika 2.1: Bager Liebherr 9800R
Bager, model R 9800 podjetja Liebherr, spada med 3 največje v svojem nakladalnem razredu.
Je popoln za nakladanje 200-360 tonskih rudarskih tovornjakov. Poganja ga 4000 konjski
dizelski motor, saj bager deluje predvsem v največjih rudnikih na svetu kjer je teren zelo
raznolik, zatorej mora premagovati tudi vzpone. Iztegnjena ročica lahko doseže višino 18 m.
Glavno povezavo med ročico z nakladalno posodo in centralnim delom z motorjem in kabino
predstavlja komponenta Monoblock R9800 (slika 2.3), ki ga proizvaja podjetje ADK. V
podjetju prav tako izdelujejo nakladalno žlico ter celotno podvozje bagra [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
Slika 2.2: Monoblock 9800R
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
3. DIMENZIONIRANJE NOSILNIH ELEMENTOV
3.1 Iskanje idejne rešitve
Pri iskanju idejne rešitve smo se posvetovali z delavci v podjetju. Ob ogledu komponente smo
imeli več možnih rešitev. Lahko bi kupili dvižno košaro (najenostavneje vendar predrago), na
komponento namestili ograjo ali naredili konstrukcijo, na katero bi bil vpet delavec. Po
posvetovanju se je izkazalo, da bi bilo ograjo zaradi ukrivljene oblike težko izdelati in
pritrditi. Hkrati bi bila primerna le za ta tip komponente in se je nebi dalo uporabiti za
podobne modele, zato smo se odločili za izdelavo konstrukcije, ki bo imela v osnovi obliko
zidarskega odra. Na začetku smo prišli do dveh idejnih oblik, prve iz cevnih profilov in druge
iz kvadratnih profilov. Cevna oblika ( slika 3.1) je bila zasnovana po zgledu gradbenega odra.
Ko smo oblikovali prvo verzijo, ki je bila sprejemljiva z strani porabe materiala, je hiter
statičen preračun v programu Scia Engeneer pokazal, da nebi zdržala zahtevane obremenitve.
Dodali smo dodatne ojačitve, da smo prišli do konstrukcije ki bi zdržala obremenitev, vendar
smo ugotovili, da bi bila zelo zapletena za varjenje, porabili bi ogromno materiala, verjetno bi
bila tudi pretežka. Odločili smo se, da okrogle profile zamenjamo za kvadratne, saj bolje
prenesejo upogib. Rezultat, je bil da smo z veliko manj materiala oblikovali konstrukcijo, ki
je zdržala predpisane obremenitve.
Slika 3.1: Oblike cevne konstrukcije
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
3.2. Izbira sidrišča ( po standardu PD CEN/TS 16415:2012)
Sidrna naprava je sestavljena iz elementov, ki vključujejo eno ali več sidrnih točk ali mobilnih
sidrnih točk. Vključuje lahko elemente za pritrditev. Namenjena je za uporabo osebnega
sistema za zaščito pred padcem. Iz konstrukcije je odstranljiva. Vsi elementi so del sidrnega
sistema [7].
Ločimo naslednje sidrne naprave: (preglednica 3.1)
Tip A
Tip B
Tip C
Tip D ( ta tip smo izbrali)
Tip E
Ko smo se odločili katero vrsto konstrukcije bomo uporabili, je bilo potrebno poiskati
primerno sidrišče. Pogoj je bil, da se lahko nanj ločeno pripneta 2 delavca, in da ustreza
navedenemu standardu. Sidrna naprave seveda nismo mogli konstruirati sami saj mora biti
standardizirana.
Preglednica 3.1: Tipi sidrnih naprav [7]
Sidrne naprave TIPA A
1 Sidrna točka 2 Konstrukcija 3 Konstrukcijsko sidro 4 Sidrna naprava 5 Stalna pritrditev
1 Sidrna točka 2 Konstrukcija 3 Pritrdilni element 4 Del sidrne naprave
5 Element
Opis: Sidrna naprava TIPA A je sidrna naprava z eno ali več stacionarnimi sidrnimi točkami, kjer se potrebuje
konstrukcijsko središče ali pritrditveni del za pritrditev na konstrukcijo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
Sidrne naprave TIPA B
1 Sidrna točka 2 Sidrna naprava
3 Konstrukcija
Opis: Sidrna naprava TIPA B je sidrna naprava z eno ali več stacionarnimi sidrnimi točkami, kjer se NE
potrebuje konstrukcijsko središče ali pritrditveni del za pritrditev na konstrukcijo.
Sidrne naprave TIPA C
1 Skrajno sidro 2 Vmesno sidro 3 Mobilna sidrna točka 4 Fleksibilna sidrna vrv
Opis: Sidrna naprava TIPA C je sidrna naprava s prilagojeno sidrno vrvjo, ki od horizontale ne odstopa za več
kot 15° (merjeno od skrajne in vmesnih sider na katerikoli točki vzdolž celotne dolžine).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
Sidrne naprave TIPA D
1 Skrajno in vmesno sidro 2 Mobilna sidrna točka 3 Toga sidrna povezava 4 Toga sidrna linija
Opis: Sidrna naprava TIPA D je sidrna naprava s prilagojenim togim sidrnim elementom, ki od horizontale ne
odstopa za več kot 15° (merjeno od skrajne in vmesnih sider na katerikoli točki vzdolž celotne dolžine).
Sidrne naprave TIPA E
1 Sidrna točka 2 Masa 3 Konstrukcija
Opis: Sidrna naprava TIPA E je sidrna naprava za uporabo na površinah, ki odstopajo za 5° od horizontale in
kjer se uspešnost delovanja nanaša na maso in trenje med sidriščem in konstrukcijo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
3.2 Priprava 3D modela konstrukcije
Pri načrtovanju konstrukcije za pritrjevanje sidrne naprave smo upoštevali skico, ki smo jo
naredili pri iskanju oblike konstrukcije. Konstrukcija je morala biti enostavna za manevriranje
zato smo se odločili narediti obliko s 4 podpornimi nogami, ki bo narejena iz kvadratnih
aluminijastih profilov enakih dimenzij (slika 3.1). Za modeliranje smo uporabili 3D CAD
računalniški modelirnik Catia V5.
Slika 3.2: Dimenzije profila
Najprej smo, glede na velikost komponente, določili dolžine profilov, ki bodo sestavljali
konstrukcijo (4 različne dolžine). Osnovno obliko sestavljajo 4 pokončni profili, ki so na vrhu
med seboj povezani in postavljeni na podstavke za večjo stabilnost (slika 3.2).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
Slika 3.3: Osnovna konstrukcija
Takšna konstrukcija nebi zdržala predpisanih omejitev, zato smo dodali ojačitve. Omejeni
smo bili na to, da mora biti med levo in desno stranjo prazen prostor saj bo ravno tam
nameščena komponenta po kateri bodo hodili delavci, zato smo dodali po 2 ojačitvi na vsaki
strani, da smo preprečili zvijanje konstrukcije če bi delavec padel vzdolž komponente. Na
vrhu smo dodali križno ojačitev, ki prepreči porušenje konstrukcije ob padcu delavca
pravokotno na komponento (slika 3.3). Prav tako tudi služi za pričvrstitev sidrne naprave, ki
smo jo izbrali pri podjetju ANTHRON (delavniška risba v prilogi). Za pritrditev naprave smo
izdelali konzolo (slika 3.4), ki nosi sidrno napravo in dopušča njeno odstranitev, zato smo se
odločili, da bo konzola privarjena na konstrukcijo, naprava pa bo pritrjena z vijačno zvezo. Za
povečanje togosti konstrukcije smo na robovih zvarov dodali podporne plošče. Prav tako je
bila konstrukcijska zahteva, da je celotno pripravo možno prestavljati ročno, zato smo morali
dodati kolesa, ki so v primeru premika nameščena na konstrukcijo, in odstranjena, ko je na
njo pripet delavec. Odločili smo se za standardna kolesa, ki se uporabljajo za prikolice, le da
smo jih pritrdili na nosilce, kjer se s pomočjo vretena dvignejo (slika 3.6).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 17 -
Slika 3.4: Končna konstrukcija
Slika 3.5: Konzolni nosilec
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
Slika 3.6: Nosilec koles
3.3 Analitični preračun sil na konstrukcijo
Vhodni podatki:
m = 100 kg
β = 45°
g = 10 m/s2
L = 6 m (računamo za najbolj neugoden primer)
M= 25000 N
Teža delavca: G = mg
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
Slika 3.7: Prikaz razmer
Težo delavca lahko v tem primeru nadomestimo z masno točko in tako dobimo sistem
matematičnega nihala (slika 3.6).
Slika 3.8: Sile
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
Masno točko premaknemo iz ravnovesne lege in jo iz neke višine »h« spustimo. Zaradi teže
kroglice, ki je točkovno vpeta preko vrvice na togo podlago, prične kroglica nihati. Nihanje
kroglice je dušeno in stremi k temu, da se po določenem času ustavi v najbolj stabilnem
položaju.
Izračun maksimalnega raztezka vrvi
Za izračun maksimalnega raztezka uporabimo razširjen zakon o ohranitvi energije:
→ (3.1)
→
(3.2)
Ko v enačbo vpeljemo modul vrvi » M « in faktor padca »φ «:
→
(3.3)
(3.4)
dobimo
… maksimalni poves vrvi zaradi lastne teže (3.5)
Izračun maksimalne sile v vrvi
(3.6)
→
(3.7)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Primer obremenitve na konzolo
Globina padca:
(3.8)
Faktor padca:
(3.9)
Reakcija v sidrišču v Z smeri
= … upoštevanje sunka s silo FT in G (3.10)
=
= 1,35 …varnostni faktor za lastno težo po Eurocode 3
Reakcija v x-smeri za kot β (ravnina XZ) – vzdolž konzole
=
… upoštevanje lastne teže (3.11)
Reakcija v sidrišču v y-smeri za kot β (ravnina YZ) – pravokotno na smer konzole
=
Primerjava s standardom PD CEN/TS 16415:2012 in EN 361
Standard PD CEN/TS 16415:2012 [7] predpisuje smernice za dimenzioniranje sidrišč.
Standard predpisuje postopek testiranj pri možnih najneugodnejših razmerah in se navezuje
predvsem na področje gorskega plezanja, kjer varnostna vrv ni med uporabo nenehno napeta.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
Po tem standardu je potrebno vsako sidrno napravo dimenzionirati na vertikalno breme 12 kN
(za eno osebo) in za vsako osebo dodati 1 kN. Torej lahko iz našega izračuna (enačba 3.10)
predvidevamo, da je potrebno za ta standard vedno upoštevati dodaten varnostni faktor 2
(enako zahtevo smo prejeli tudi od podjetja ANTHRON).
Po standardu EN 361 [8] velja, da je maksimalna dovoljena sila sunka pri padcu osebe z
višine lahko največ 600 kg, vsaka višja vrednost lahko osebo trajno poškoduje.
Slika 3.9: Varnostni faktor
Najbolj neugoden primer padca je pri faktorju 2 ( za ta primer smo naredili preračun)
(slika 3.7) (3.12)
Po standardu EN 361 [8] z upoštevanjem faktorja 2 torej velja
za eno osebo, za vsako dodatno osebo + 1 kN
Iz tega sklepamo, da se naš preračun ujema z obema standardoma.
V realnosti za delavca to ne velja, saj ni nikoli prisoten nad sidriščno točko. Največ kar lahko
doseže je varnostni faktor 1, ker pa je vpet na varnostno vrv prek samonavijalca, ki delavca
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
zaustavi v trenutku padca, je realen varnostni faktor nižji, vendar smo zaradi zahtev standarda
pri nadaljnjem preračunu napetosti uporabili silo, ki deluje na človeka pri varnostnem faktorju
2, torej 13 kN za 2 osebi.
(3.13)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
4. MKE ANALIZA
Po pripravi 3D modela nas je zanimalo, kako se konstrukcija trdnostno obnaša in kakšne so
mehanske lastnosti, ko jo obremenimo s silo. Numerično analizo smo pripravili v
programskem paketu Abaqus, ki deluje na principu metode končnih elementov. Zanimala nas
je maksimalna napetost in pomiki v konstrukciji ter lokacija le-teh.
Med pripravo numeričnega modela smo morali pripraviti 3D geometrijski model, določiti
materialne lastnosti, sestaviti mrežo, določiti robne pogoje in obremenitve.
Določitev materialnih lastnosti
V preglednici 4.1 imamo podane potrebne fizikalne lastnosti materiala za preračun v
programu [2].
Preglednica 4.1: Osnovne lastnosi aluminija
Material Modul elastičnosti –E
[N/ ]
Poissonovo število Gostota
[ ]
AlMgSi1 70000 0,3 2700
Preglednica 4.2: Materialne lastnosti aluminija
Material Modul elastičnosti –
E [N/ ]
[N/
[N/
AlMgSi1 70000 360 260
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
Določitev robnih po ojev
Prvi korak v analizi je bil, da smo predpisali materialne lastnosti iz preglednice 4.1. V
nadaljevanju smo morali najprej postaviti vpetja, ki so lahko toga ali pa gibljiva v
določenih s ereh. Za naš odel s o pripravili več načinov vpetja, in sicer najprej togo
vpeli samo eno podporno nogo, in nato postopoma dodajali toga vpetja na vse podporne
noge saj smo z tem najbolj videli ka šni so po i i v onstru ciji sli a . .
Slika 4.1: Vpetje kostrukcije
Naslednji korak, je bil, da smo konstrukciji pripisali sile, ki delujejo na njo. Najprej smo
morali predpisati obre enitev zaradi lastne teže (masa približno 400 kg), kar smo
naredili tako, da smo pripisali gravitacijsko silo in nato je program sam glede na gostoto
materiala določil a šna je lastna obre enitev. Ker ora naša onstru cija zdržati silo
oseb smo mesta, kjer bosta osebi vpeti, obre enili z tlačno silo sli a . in sli a . , ki
s o jo izračunali po enačbi
. (4.1)
p[MPa] tlačna sila
F[N] = sila delavcev
t[mm] = debelina nosilca
d[mm]= premer luknje nosilca
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
Slika 4.2: Vpetje sile na sredinskem nosilcu
Slika 4.3: Vpetje sile na kotnem nosilcu
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
Mreženje konstrukcije
Konstrukcijo smo zamrežili končnimi elementi velikosti 20 mm, in jo na najbolj kritičnih
delih zgostili na 5 mm za natančnejše rezultate. Za mreženje smo uporabili tetragonalne
končne elemente s kvadratno interpolacijo tipa C3D10 (slika 4.4).
Slika 4.4: tetragonalen element
Slika 4.5: zamrežena konstrukcija
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
Rezultati MKE analize
Dopustno napetost izračunamo po enačbi 4.2
a ( 4.2)
Za izračun napetosti smo eno podporo togo vpeli ( Ux=Uy=Uz=0) in 3 podpore pustili odprte
(Uz=0),. Na sliki 4.6 vidimo, da znaša največja kritična napetost pri vpetju v vogalu nosilca
a, vendar je taka napetost prisotna le na podpori, ki smo jo togo vpeli. Na
sliki 4.7 so prikazane napetosti pri istem vpetju, le da smo silo prestavili na sredino nosilca.
Največja napetost je v tem primeru enaka a.
Slika 4.6: Primerjalne napetosti pri vpetju v vogalu
a< 236 MPa
Območje večjih
napetosti
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
Slika 4.7: Primerjalne napetosti pri vpetju sredini
Visoke napetosti so se v obeh primerih pojavile v tudi pri stičišču podpornih reber s profilom.
Slednje je bilo za pričakovati saj je rebro zelo tanko, zato je stična površina zelo majhna. Po
barvah lahko tudi razločimo, da na drugih delih konstrukcije ni visokih napetosti kar pove da
smo jo iz tega vidika dobro zasnovali.
Za izračun realnih pomikov smo morali spremeniti velikost sile, ki deluje na konstrukcijo
(tukaj se ni upošteval varnostni faktor 2) na 6,5 kN oz. 54,16 MPa tlačne sile. Prav tako smo
konstrukcijo tokrat obremenili le na sredini.
a< 236 MPa
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
Slika 4.8: Pomiki na konstrukciji za prvi primer vpetja
Vpetje:
Točka 1→
Točke 2,3,4 →
Tri noge pri sunku sile zdrsijo od prvotne lege za skupno dolžino 91 mm.
1
4
2
3
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 31 -
Slika 4.9:Pomiki na konstrukciji za drugi primer vpetja
Vpetje:
Točki 1,2→
Točki 3,4 →
Dve nogi pri sunku sile zdrsijo od prvotne lege za skupno dolžino 63 mm.
1
4
2
3
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 32 -
Slika 4.10: Poves kostrukcije pri togem vpetju nog
Vpetje:
Točki 1,2,3,4→
(4.3)
<18,5 mm
Zgoraj je prikazan pomik konstrukcije, če so vse podpore togo vpete, kar predstavlja najbolj
neugoden primer (če bi imeli pripravo fiksno vpeto v tla in se sila nebi ublažila z pomiki
podpor). Maksimalen pomik U=27 mm se tu nahaja v vpetju na letvi, ki pa je kupljena in
1
4
2
3 =18 mm
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 33 -
certificirana zatorej ga ne rabimo upoštevat (iz istega razloga ni prikazana na sliki 4.10).
Pomik izračunan v enačbi 4.3, ki izhaja iz standarda SIST EN 1993, [10] se nanaša na
maksimalen poves konstrukcije U=18 mm, ki je prisoten na prečnem profilu kjer je sidrišče
vpeto. Ta profil je tudi najbolj obremenjen saj nanj deluje največja sila. Tak primer v realnosti
v našem primeru ni možen saj bodo podpore vedno proste in bodo ublažile silo na
konstrukcijo, zatorej bodo pomiki v realnosti še manjši.
Potisna sila na voziček:
Eden od pogojev je tudi, da lahko varnostno pripravo delavci prestavljajo sami, zato nas je
zanimalo, kako velika je sila, ki je potrebna za premik vozička. Izračunali smo jo s pomočjo
enačbe 4.4. Pri izračunu smo upoštevali lastno težo konstrukcije in pa kotalni odpor, ki ga
predstavlja vpliv podlage na kolesa.
Slika 4.11 prikazuje sile, ki delujejo na kolo varnostne priprave.
Slika 4.11: Kotalni odpor
,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 34 -
Preglednica 4.3: Koeficient kotalnega trenja za različne podlage
= 4000
= 40 (4.4)
[kg] = 400
. =3924
= 0,01
r 0,25
]
Z izračunom smo ugotovili, da moramo na eno podporo s kolesom delovati z 40 N sile, če jo
hočemo spraviti do premika. Ker imamo 4 podporne noge s kolesi, znaša celotna sila za
premik konstrukcije 160 N oz. 16 kg, kar ni prevelika obremenitev niti za 1 osebo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 35 -
5. PRIPRAVA DOKUMENTACIJE IN IZDELAVA PRIPRAVE
Pred izdelavo priprave smo naredili vso ustrezno tehniško dokumentacijo. Dokumentacija je
vključevala pripravo kosovnice, pripravo sestavne risbe z osnovnimi merami ter tehniških risb
z dimenzijami profilov in obdelovalnimi postopki. Zaradi politike podjetja ADK je v prilogi
priložena le sestavna risba z osnovnimi merami.
Izdelava priprave je potekala v podjetju ADK. Po pripravi dokumentacije je izdelava potekala
po naslednjih korakih:
nabava materiala,
priprava materiala za obdelavo,
razrez profilov in pločevine,
brušenje faz,
sestava pozicij,
varjenje pozicij,
Slika 5.1: Končna oblika priprave
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 36 -
Slika 5.2: Kolesa za premik pripr
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 37 -
6. ZAKLJUČEK
V diplomskem delu je predstavljen razvoj delovne priprave v podjetju, ki je načeloma vedno
enako zasnovan. Vedno se najprej začnejo zbirati informacije o problemu. V našem primeru
je varnostni inženir postavil zahtevo o varovanju osebe, ki bo opravljala delo na komponenti.
Naša naloga je bila izbrati, po katerih standardih je potrebno konstrukcijo snovati, nato je
sledilo iskanje idej, kako bi lahko problem rešili. Ideje, ki že v osnovi niso ustrezale
zahtevam, smo ovrgli (varnostna košara, ograja na komponenti). Kasneje smo s hitrim
statičnim preračunom ovrgli še idejo o cevni konstrukciji. Ko smo imeli idejno zasnovo, smo
se lotili dimenzioniranja priprave. Izbrali smo dimenzije, ki so ustrezale velikosti komponente
in za katere smo ocenili, da bodo prenesle dane obremenitve. Ker standard PD CEN/TS
16415:2012 določa silo, ki jo mora konstrukcija prenesti na število oseb, nas je zanimal razlog
za tako veliko preobremenitev. Po analitičnem preračunu se je izkazalo, da takšna
obremenitev nastopi pri najbolj neugodnem primeru padca iz višine in čeprav v našem
primeru takšen padec ni mogoč, je treba upoštevati, da varujemo človeško življenje. Da smo
lahko konstrukcijo označili kot varno za uporabo, smo z numerično simulacijo s programskim
paketom Abaqus dokazali, da so maksimalne napetosti in pomiki manjši od dopustnih, in da
je le-ta varna za uporabo.
Glavni cilj diplomske naloge je torej bil razvoj priprave, ki ustreza vsem zahtevam za
varovanje oseb. S postopnim razvojem po zgoraj določenih točkah nam je to v celoti tudi
uspelo, saj je priprava že v uporabi v podjetju ADK.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 38 -
7. VIRI
[1] Interna literatura podjetja ADK
[2] Kraut Bojan. Krautov strojniški priročnik, 15. slovenska izdaja /izdajo pripravila Jože
Puhar, Jože Stropnik. Ljubljana : Littera picta, 2011
[3] Uredba o varnosti in zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih
gradbiščih, Uradni list RS. št. 83/05
[4] ADK (svetovni splet). Dostopno na WWW: http://www.adk.si [27.7.2015]
[5]Liebherr(svetovnisplet), Dostopno na WWW:
https://www.liebherr.com/external/products/products-assets/250651/NTB_R9800_enGB-
US.pdf
[6] Wikipedija (svetovni splet). Dostopno na WWW:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kopa%C4%8D_(stroj)
[7]PD CEN/TS 16415:2012, »Personal fall protection equipment. Anchor devices.
Recommendations for anchor devices for use by more than one person simultaneously« PD,
2012
[8] BS EN 361, »Personal protective equipment against falls from a height - FulL body
harnesses, BSI, 2002
[9] BS EN 795, »Protection against falls from a height -Anchor devices - Requirements and
Testing, BSI, 1997
[10] SIST EN 1993, »Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-8. del: Projektiranje
spojev – Nacionalni dodatek, SIST, 1993
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 39 -
8. PRILOGE
V prilogi je priloženo:
- Sestavna risba priprave
- Risba varnostnega vodila
- Navodila za uporabo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 40 -
8.1 Priloga št.1 – Sestavnica
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 41 -
8.2 Priloga št.2 – Varnostno vodilo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 42 -
8.3 Priloga št. 3 – Navodila za uporabo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 43 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 44 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 45 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 46 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 47 -