Upload
others
View
44
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Požar in nevarne snovi Tečaj za Višjega gasilca (VG)
Zvonko Glažar, 2017
Zvonko Glažar
Požar in nevarne snovi
Zvonko Glažar
Tečaj: Višji gasilec, 2017
- Gradivo je samo:
- izvleček iz predavanj
- namenjeno tečajnikom, Ptuj 2017
- Znanje, samo iz tega gradiva je premalo za dobro oceno
Agregatna stanja
Plinasto
Tekoče
Trdno
Zvonko Glažar
Zvonko Glažar
SNOVI
Čiste snovi Zmesi
Heterogene
snovi
Homogene
snovi Elementi Spojine
Zvonko Glažar
Zmesi
Zmes je homogena, če je
navzven videti enotna. Tako
na zunaj ne razlikujemo
vode od vodnega sladkorja,
obe snovi sta brezbarvni
tekočini
Zmes je heterogena, če je
snov že na zunaj videti
neenotna. Primer je zemlja
(prst).
Zvonko Glažar
Fizikalne / kemijske lastnosti
FIZIKALNE LASTNOSTI:
agregatno stanje
barva
vonj
trdnost
Viskoznost, (trenje v tekočini (kg m-1s-1)
Gostota, G= m/V (kg/m³)
temperatura tališča in vrelišča
elektroprevodnost
magnetne lastnosti . .
KEMIJSKE LASTNOSTI:
REAKTIVNOST (gorljivost,
vnetljivost, eksplozivnost)
Snovi se med seboj razlikujejo v lastnostih.
Lastnosti snovi so odvisne od kemijske zgradbe te snovi. Delimo jih na:
Zvonko Glažar
VODA
fizikalna lastnosti vode
Termična disociacija (pri temperaturi 2.000 º C)
- Voda pri tem razpade na vodik in kisik 2 : 1
- Vodik (H) je pokalni plin
- Kisik (02) pospešuje gorenje
Trdota vode – povzroči jo kalcijev karbonat (nastane ko dež pada po kamninah)
- ºNT (nemške stopinje) = količina CaO v mg na
100 nl vode. Kraške reke = 30ºNT, Sava 18ºNT
Zvonko Glažar
VODA
fizikalne lastnosti
Gostota vode
Največja pri 4ºC, pri tej T se spušča proti dnu, na površje
prihaja hladnejša ki zmrzuje.
1L = 1kg = 1m³
Gostota ledu je manjša od vode.
Pri zmrzovanju vode se njen volumen poveča za 1/11
Zvonko Glažar
VODA
fizikalne lastnosti
Toplotna kapaciteta vode
- Temperatura tališča je pri 0ºC pri 1013 mbarih
- Temperatura vrelišča je 100 ºC pri 1013 mbarih
Je odvisna od spremembe tlaka
- Specifična toplota vode je 4,187 kJ/kg.
Za segrevanje 1 kg vode za 1 ºC potrebujemo 4,187 kJ toplote.
Zvonko Glažar
VODA
fizikalne lastnosti
- Talilna toplota vode je 335 kJ/kg .
Je količina toplote, ki je potrebna, da se 1 kg ledu pri 0 ºC stali
v 1 kg vode.
- Izparilna toplota vode je 2.257 kJ/Kg.
Je toplota, ki je potrebna da se 1 kg vode pretvori v plinasto
stanje.
Zvonko Glažar
VODA
električna prevodnost
Kemijsko čisto vodo
lahko obravnavamo kot
neprevodnik ali izolator
Neprevodnost se
zmanjša če dodajamo
raztopljene elektrolite.
Raztopina prevodnost
mS/cm (simens)
Čista voda 0,04
Pitna voda 275-1.200
Morska voda 12.500-62.000
Voda s 4% peno 3.000
Voda s 30% peno 24.000-55.000
Zvonko Glažar
VODA
kemijske lastnosti vode
Tekočina brez vonja in okusa
Je kemijska spojina, ki vsebuje kisik in vodik. Formula H20
Vez med vodikom in kisikom je močna in jo lahko razbijemo le z
večjo količino energije. (termična, električna, kemična), Je
polarna.
Zvonko Glažar
GASILNA SREDSTVA
Voda
- Dušilni učinek
V točki vrenja se iz 1 litra vode ustvari 1.700 litrov pare, ki duši ogenj.
Zvonko Glažar
- Hladilni učinek
- Za segrevanje 1 litra vode za 1 K potrebujemo: 4,187 kJ/kg. (specifična toplota vode)
0 kelvinov ustreza absolutni ničli, to je -273 stopinjam Celzija
- Da se 1 kg vode pretvori v paro potrebujemo: 2.257 kJ/kg. (izparilna toplota)
GASILNA SREDSTVA
Voda
Zvonko Glažar
GASILNA SREDSTVA
Voda
Voda gasi požare s kombinacijo mehanizmov:
- Ohlajevanje trdne ali tekoče gorljive snovi,
- Ohlajevanje plamena samega,
- Ustvarjanje pare, ki onemogoča dostop kisika,
- Ustvarjena para onemogoča prenos toplotnega sevanja,
Zvonko Glažar
GASILNA SREDSTVA
Voda
Požari kjer voda ni uporabna
kot gasilno sredstvo:
Požari kovin
- Gorijo predvsem lahke
kovine do 5 kg/dm³
- Al, Mg, Ti
- Tvorijo 2.000 – 3.000°C
- Termična disociacija vode (pri temperaturi 2.000 º C)
Zvonko Glažar
GASILNA SREDSTVA
Voda
Požari kjer voda ni uporabna
kot gasilno sredstvo:
Požari razreda B (vnetljive
tekočine)
MAŠČOBNA EKSPLOZIJA (F)
Je pojav, ki povzroči burno
uparevanje vode, ko je brizgamo
na segreto površino olja ali
maščob.
Zvonko Glažar
Pojav
PREKIPEVANJA
- Zmes tekočin (nafta),
- se različno segreva,
- vsebina se meša,
- toplota se prenaša
proti dnu 38 cm/uro,
na dnu je voda,
- tekočina ima 233 °C,
- voda se spremeni v paro,
- visok pritisk vrže vodo
do 100 m daleč
Požari kjer voda ni uporabna kot gasilno sredstvo:
GASILNA SREDSTVA
Voda
Zvonko Glažar
GASILNA SREDSTVA
Voda
Požari kjer voda ni uporabna kot
gasilno sredstvo:
Dimniški požar
nastaja temperatura okoli 1.000° C
- Tvorba vodne pare 1L = 1.700 L
- Hitro ohlajanje sten - razpoke
Zvonko Glažar
Dimniški požar – posebna pozornost
- Nadziramo let isker,
- Zapremo vsa vratca na dimniku,
- Odstranimo vse gorljive snovi od
dimnika,
- Ob dimniku postavimo gasilce z gas.
sredstvom,
- Gasimo s prahom ABCD (po potrebi)
- Požarna straža
Zvonko Glažar
GASILNA SREDSTVA
Voda
Požari kjer voda ni uporabna kot gasilno sredstvo:
Gašenje požarov C (plini)
- uporablja se le kot ohlajevanje v obliki razpršenega curka,
- obstaja možnost, da odrežemo plamen z vodnim curkom
Zvonko Glažar
GASILNA SREDSTVA
Voda
Požari kjer voda ni uporabna kot gasilno sredstvo:
Gašenje požarov prahu
Gorljivi prah gori kot vsaka gorljiva snov, dokler se ne dvigne in
pomeša z zrakom.
V zrak pomešan grah lahko eksplozivno zgori (les, usnje , guma,
bombaž…)
Zvonko Glažar
GASILNA SREDSTVA
Voda
Požari kjer voda ni uporabna kot gasilno
sredstvo:
Snovi, ki burno reagirajo z vodo
- Kalcijev oksid (žgano apno)
- Spojine klora
Zvonko Glažar
Dodatki za izboljšanje gasilnega
učinka vode
snovi, ki izboljšajo fizikalne lastnosti vode (zmanjševanje površinske
napetosti),
snovi, ki izboljšajo gasilne učinke vode
Dodajanje površinsko aktivnih snovi (tenzidov),
Že detergenti dodani v manjšem procentu, vodi izboljšajo transport,
dodajamo tudi penilno sredstvo.
Voda + penilno sredstvo brez zraka.
Zvonko Glažar
Topnost snovi
Emulzija: zmes tekočin, ki se mešajo med seboj. Čez čas se ločijo.
Suspenzija: če primešamo tekočini trdno snov (kreda)
Aerosoli: Razpršene trdne sovi ali tekočine v plinastem mediju (dim)
Zvonko Glažar
Ločevanje posameznih komponent
- Absorpcija (vsrkanje tekočine iz trdni snovi)
Zvonko Glažar
Ločevanje posameznih komponent
- Centrifogiranje: (ločevanje trdnih snovi iz tekočin),
Zvonko Glažar
Ločevanje posameznih komponent
- Sušenje: Odstranjevanje tekočih komponent iz trdnih snovi s
segrevanjem – (sušenje lesa),
Zvonko Glažar
Ločevanje posameznih komponent
- Destilacija: (ločevanje tekočih komponent iz raztopine –
(destilacija alkohola, surove nafte),
Zvonko Glažar
Pare in hlapi
Para
Pri vrenju se pretvarja
tekočina v plin, ki mu
pravimo para
Hlapi
Tekočine hlapijo že izpod
vrelišča.
Pline, v katere se pretvarja
tekočina izpod svojega
vrelišča, imenujemo hlapi.
Zvonko Glažar
Parni tlak
Parni tlak je merilo za stopnjo
prehajanja mulekol iz tekočine v
zrak (izhlapevanje).
čim višji je parni tlak, večja je hitrost
izparevanja tekočine
Za snovi, ki imajo pri normalnih temperaturah
visok parni tlak, pravimo, da so hlapne.
Zvonko Glažar
AEROSTATIKA
nauk o zračnem tlaku
Pa bar N/cm² mVS
Pa - 0,00001 0,0001 0,0001
bar 100.000 - 10 10,33
N/cm² 10.000 0,1 - 1
mVS
10.000 0,1 1 -
Primerjalna tabela enot za tlak
Zvonko Glažar
Parni tlak
Snov Parni tlak
Bencin 45 – 90 k Pa
Nafta D-2 0,4 k Pa
Amoniak 800 k Pa
Zvonko Glažar
Zračni tlak
Na gladini morja je tlak pri 0 ºC 1.013 mbar (750 mm Hg)
Vsakih 10,5 m pade za 1 mm Hg
Na višjih nadmorskih višinah je zračni tlak nižji, zato zavre pri nižji temperaturi
Voda vre pri 1.013 mbar pri 100 ºC
pri 978 mbar pri 90 ºC
pri 124 mbar pri 50 ºC
1.000 mbar (mil bar) = 1 bar
V visoki gorah lahko kuhamo le v ekonom loncu.
Zvonko Glažar
Relativna gostota hlapov
Opisuje, kako težki so
plin ali hlapi v primerjavi
z zrakom.
Zrak ima relativno
gostoto hlapov 1. Plini, ki
so lažji od zraka, imajo
gostoto med 0 in 1, težji
plini pa imajo vrednosti
nad 1.
Zvonko Glažar
Toplota in temperatura
Toplota
Je vrsta energije, ki deluje na telesa jih greje in razteza. Merimo jo v J (Joule)
Temperatura
Je stanje toplote. Merimo jo s toplometrom ali termometrom. Merska enota:
°C (Celzija) ali K (Kelvin)
Zvonko Glažar
Sproščanje toplote
Plin Tekoče
Jeklenka
plina
Voda Led E se sprošča
Tekoče Trdno
E se veže iz
okolja
Zvonko Glažar
Sproščanje toplote
Oroševanje
Zvonko Glažar
Širjenje toplote
Zvonko Glažar
Prevajanje – kondukcija
- Je prenos toplote skozi
materiale. Kovine zelo dobro
prenašajo toploto
- Toplotni izolatorji: zelo
slabo prevajajo toploto (les,
mineralna volna, zrak)
Širjenje toplote
- prevajanje -
Zvonko Glažar
Naravno gibanje
- Gibanje toplejšega in redkejšega plina skozi hladnejši in gostejši plin
- V zaprtem prostoru – efekt gobe
- Odprt prostor – prenaša toksične gorljive materiale
Širjenje toplote
- konvekcija -
Zvonko Glažar
Zvonko Glažar
Širjenje toplote
- sevanje -
Je prenos toplotne energije z
elektromagnetnim valovanjem
Intenziteta sevanja:
- pada z razdaljo
- vpijanje sevanja:
- svetla/temna površina
- gladka/hrapava površina
Zvonko Glažar
Plamenišče, Gorišče
Najnižja temperatura (°C) pri
kateri vnetljiva snov v zrak
odda dovolj hlapov, da se ti
lahko vžgejo, tj. ko se
približamo z odprtim
plamenom.
Ko plamen umaknemo, in
ugasne je PLAMENIŠČE
Ko plamen umaknemo, in
NE ugasne je GORIŠČE
Zvonko Glažar
Vnetišče
Samovžigna temperatura,
Najnižja temperatura (°C), ki
je potrebna, da se snov vžge
brez plamena ali drugega
vira vžiga
Zvonko Glažar
Vrelišče
Vrelišče
je temperatura (°C), pri kateri
snov iz tekočega prehaja v
plinasto stanje.
Zvonko Glažar
Tališče
Tališče
je temperatura (°C), pri kateri
snov preide iz trdnega v
tekoče stanje.
Zvonko Glažar
Gostota
Meri težo/maso snovi na
prostorninsko enoto.
Navadno je izražena v
kilogramih na kubični meter
(kg/m3).
Zvonko Glažar
EKSPLOZIJA
Gorenje ni vedno enako:
- tlenje
- počasno gorenje
- hitro gorenje
- eksplozija (je proces gorenja, ki se odvija z veliko hitrostjo)
Zvonko Glažar
EKSPLOZIJA
Hitrost širjenja je večja kot 1000 m/s, govorimo o detonaciji
Meja med navadnim gorenjem in eksplozijo je vzbuh
Zvonko Glažar
EKSPLOZIJA
Po časovnem zaporedju so eksplozije:
- primarne,
- sekundarne
Primer 1: V premogovniku eksplozija metana (primarna), zaradi
tlak se dvigne prah, ki povzroči novo eksplozijo (sekundarna
eksplozija prahu)
Zvonko Glažar
1. Kemična eksplozija
Prava eksplozija
- Plini, ki se tvorijo imajo večjo prostornino
- Prostornina se ne more povečati
- Dviguje se temperatura
- Eksplozija -detonacija
Zvonko Glažar
2. Prašna eksplozija
Prašni delci morajo biti
enakomerno
porazdeljeni v prostoru
- Primer: Žagovina
Temp.: 430 ° C
Min. konc.: 40g/m³
Zvonko Glažar
UNP – Gospodinjski plin
Mešanica: propana in butana
Brez vonja, dodan umeten
vonj
Nestrupen gorljiv plin
Težji od zraka
V določeni mešanici z zrakom
eksplozivna mešanica
Zvonko Glažar
Eksplozija plinske zmesi
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Acetilen
Bencin
Butan
Propan Spodnja meja
Eksplozivno
območje
Zgornja meja
Zvonko Glažar
Zemeljski plin
Metan
molekulska masa: 16
Brez vonja, dodan umeten vonj
Nestrupen gorljiv plin
Lažji od zraka
V dolečeni mešanici z zrakom eksplozivna mešanica
Zvonko Glažar
Masa plinov
Zemeljski plin: metan CH4 – m. masa: 16
Zrak: m. masa: 29
UNP – utekočinjen naftni plin (gospodinjski plin) - m. masa: cca. 50,
sestavljen iz
propan (60%) C3H8 – m. masa: 44
butan (40%) C4H10 – m. masa: 58
Zvonko Glažar
Masa plinov
Zemeljski plin je lažji
zgornji del zgradbe
UNP je težji
spodnji del zgradbe
Zvonko Glažar
Nevarnosti plina
Zadušitev
Gorenje
Eksplozija
Zvonko Glažar
Sestava zraka - zadušitev
V prostorninskih %
Dušik 78,08%
Kisik 20,95%
Ogljikov dioksid
0,03%
Argon in drugo
0,94%
Zvonko Glažar
Nevarnost plina - gorenje
- Ohlajanje premišljeno
(deformacija posode)
- Zaprtje ventila
- Iznašanje jeklenke (UNP)
Zvonko Glažar
Eksplozija plina
Zvonko Glažar
Eksplozija plinske zmesi
Vrta plina Spodnja meja (%) Zgornja meja (%)
Metan 1 15
Propan 2,1 9,5
Butan 1,8 8,4
Plinsko olje 1,3 7,6
Bencin 1,3 5,9
Metanol 5,5 37
Etanol 3,3 19
Vodik 4 75
Zvonko Glažar
Eksplozija zraka
EKSPLOZIOMETER
Prepozna plin
Iz spomina razbere
eksplozivno območje
Z zvokom opozarja na
nevarnost
Zvonko Glažar
3. Fizikalna eksplozija
Nima nobene veze z gorenjem
Nastane zaradi širjenja snovi v prostoru, posoda ne vzdrži več
pritiska in se razleti
Primer:
- Zmrznjena voda; volumen se poveča za 1/11
- Preveč napolnjena jeklenka
Zvonko Glažar
EKSPLOZIJA JEKLENKE -
fizikalna eksplozija
Segrevanje tekoče faze in spreminjanje
v paro,
(1L = 495 L pare)
Varnostni ventil preizkušen na 25 barih
(ga ni pri 5 in 10 kg jeklenkah)
POPUSTI VENTIL
Zvonko Glažar
Bojler
Grelec se ne izklopi,
Varnostni ventil ne dela
- Temperatura vode 200º C doseže 15 bar
(ni nevarnosti)
- Temperatura vode 373 º C doseže 220 bar
(fizikalna eksplozija)
Zvonko Glažar
NEVARNE SNOVI
Zvonko Glažar
Nevarnosti kemikalij:
- Nevarne fizikalno kemijske lastnosti
- Nevarne lastnosti za zdravje
- Nevarne lastnosti za okolje
Zvonko Glažar
Anorganske in organske snovi
Anorganske snovi: 1. kalcij, 2. baker, 3.
aluminij, 4. granit, 5. modra galica, 6. živo
srebro, 7. natrijev klorid, 8. brom, 9.
živosrebrov oksid.
Organske snovi: 1. metanol, 2. aceton, 3. etanol, 4.
mleko, 5. kis, 6. parafin, 7. les, 8. krompir, 9.
sladkor, 10. lateks, 11. polipropilen, 12. papir.
Zvonko Glažar
Zvonko Glažar
4. GORLJIVI TRDI MATERIALI
KOVINE NEKOVINE
Imajo 1 – 3 elektrone na
zunanji orbitali
Imajo 4 do 8 elektronov na
zunanji orbitali
Imajo pozitivno valenco Lahko imajo pozitivno ali
negativno valenco
Reagirajo z vodo in tvorijo baze Reagirajo z vodo in tvorijo
kisline
So reducenti (oddajajo elektrone) So oksidanti (sprejema elektrone)
Zvonko Glažar
Kislina
Kisline v naravi:
- ocetna kislina sestavina kisa,
- v sadju pa so citronska, vinska, jabolčna dajejo osvežujoč okus in ugodno
vplivajo na prebavo.
Koprive opečejo in pik mravelj
skeli zaradi mravljične kisline.
Zvonko Glažar
JEDKE SNOVI
KISLINE – oksidi nekovin z vodo
Kisline so spojine, ki v vodni raztopini disocirajo
na vodikove ione H in negativni kislinski ostanek.
pH Vodne raztipine
1 močne kisline
1 - 7 kisli raztopine
7 nevtralne raztopine
7 - 14 alkalne raztopine
14 močne baze
Zvonko Glažar
GHS05
Gasilci: V primeru požara uporabljajte :
- vodno prho-meglo, peno, suhe kemikalije ali CO2.
- V posodah lahko zaradi vročine pritisk naraste in posode lahko počijo.
Produkti termičnega razpada lahko vsebujejo SO2 in SO3. V takih primerih je
potrebno uporabljati specialno obleko, kot osebno zaščitno opremo in dihalni aparat
s celo obrazno masko z nadtlakom.
Gašenje: Če je proizvod udeležen v požaru: pena, ogljikov dioksid ( CO2), prah.
H2SO4, Žveplova(VI) kislina ne gori niti ne vzdržuje gorenja.
Zvonko Glažar
JEDKE SNOVI
Zelo močne kisline: žveplova, dušikova, klorvodikova
HNO3,
je močan oksidant. Hlapi v dušikov dioksid, ki je strupen.
Povzroča težke poškodbe pri dihanju.
Zvonko Glažar
Gašenje: Ukrepe pri gašenju prilagoditi okolju brizganje vode, pena, suh gasilni prah,
ogljikov dioksid (CO2)
Nasvet za gasilce: Voda za gašenje požara tvori kisle raztopine. Gasiti z običajno
previdnostjo in s primerne razdalje.
Nositi zaprt dihalni aparat. Nositi zaščitno obleko odporno na kemikalije.
HNO3 , dušikova kislina
Zvonko Glažar
JEDKE SNOVI
BAZE – oksidi kovin z vodo
Baze imajo lužast značaj. Natrijev hidoksid NaOH.
NaOH se z vodo dobro topi, pri tem se raztopina močno segreje.
CaOH – kalcijev hidroksid (gašeno apno)
Zvonko Glažar
pH - lestvica
Zvonko Glažar
Soli
Zvonko Glažar
Od 1. 12. 2010 do 1. 6. 2015 se snovi razvrščajo v skladu z direktivo
67/548/EEC in uredbo GHS, označujejo in pakirajo se samo v skladu z GHS
Staro označevanje z EU simboli Novi GHS piktogrami
Zvonko Glažar
GHS (Globally Harmonized System) = globalno poenoten sistem razvršcanja, pakiranja in
oznacevanja nevarnih kemikalij
Zvonko Glažar
Nevarne lastnosti po starem:
Zvonko Glažar
Nevarne lastnosti po novem:
Zvonko Glažar
GHS – Fizikalne nevarnosti
Kategorija: 1 je najvišja nevarnost
Zvonko Glažar
Nestabilni eksplozivi
Piktogram – fizikalnih nevarnosti
Zvonko Glažar
Vnetljivi plini
Vnetljive tekočine
Vnetljive trde snovi
Piktogram – fizikalnih nevarnosti
Oksidativni vnet. plini
Oksidativne vnet. tekočine
Oksidativne vnet. trde snovi
Zvonko Glažar
Plini pod tlakom
Piktogram – fizikalnih nevarnosti
Jedko za kovine
Zvonko Glažar
GHS – nevarnosti za zdravje
Zvonko Glažar
Akutna strupenost:
kat:1,2,3
(oralno, dermalno)
Piktogram – nevarnosti za zdravje
Jedko za kožo
Zvonko Glažar
Akutna strupenost:
kat: 4
(oralno, dermalno,
narkotičniučinki)
Piktogram – nevarnosti za zdravje
Preobčutljivost za dihala
Mutagenost
Rakotvornost
Zvonko Glažar
GHS – nevarnosti za okolje
Zvonko Glažar
Piktogram – nevarnosti za okolje
Nevarnost za okolje
- akutna kat.: 1
- kronična kat.: 1 in 2
Zvonko Glažar
NEVARNE SNOVI
Brez vpisanih števil UN in oznak
nevarnosti. To so »prevozi z
mešanim tovorom«.
Znak nam ne pove, s kakšno
snovjo smo se srečali.
Te podatke bomo morali poiskati
v prevoznih listinah, ki so v
voznikovi kabini
Zvonko Glažar
Oznaka nevarnosti
KEMLERJEVO ŠTEVILO
Oznaka nevarnosti je
sestavljena iz dveh
ali treh števil in
občasno še iz
dodatne črke.
Sestavljeno je iz:
- Glavne nevarnosti
- Dodatne nevarnosti
Zvonko Glažar
Kemlerjevo število
GLAVNA NEVARNOST
0 Nepomembno
2 Plin
3 Vnetljive tekočine
4 Vnetljive ali trdne
snovi
5 Samovžig
6 Strupenost
7 Žarčenje
8 Jedkost
X Burno reagira z
vodo.
Zvonko Glažar
Kemlerjevo število
DODATNA NEVARNOST
0 Nepomembno.
1 Eksplozije
2 Razvijanje plina
3 Vnetljivost
5 Oksidiranje –
samovžig
6 Strupenost
8 Jedkost
9 Nevarnost nenadne,
burne reakcije.
Zvonko Glažar
Število UN
Število UN je
teoretična
štirimestna koda, ki
nam pove, kakšno
nevarno snov imamo
pred seboj.
Zvonko Glažar
Število UN
Primeri števil UN:
1203 (bencin),
1202 (dizelsko gorivo),
1005 (amoniak).
Zvonko Glažar
Se NE sme gasiti z vodo
Zvonko Glažar
KEMIJA V GASILSTVU – literatura
Kemija v gasilstvu, F. Dolenc, GZS 1985
Kemija v gasilstvu, B. Grm, B. Stevanovič, GZS 2002
Osnove varstva pred požari, I. Krušec, GZS 2001
Ukrepi ob nezgodi z nevarno snovjo, F.Černelič, GZS 2002
Zvonko Glažar