Zračni tlak in gibanje atmosfere

8/17/2019 Zračni tlak in gibanje atmosfere

http://slidepdf.com/reader/full/zracni-tlak-in-gibanje-atmosfere 1/42

6. ZRAČNI TLAK IN GIBANJE ATMOSFERE

6.1 ZRAČNI TLAK

Zračni tlak (pritisk):

- Teža ozračja od površja Zemlje do vrha atmosfere (Sila s katero delujejo

molekule in atomi ozrač ja na površje).- Enota: hektopaskal (1 hPa = 1 mb)- Povprečni zračni tlak na morski gladini: 1013 hPa (760 torov oziroma 760

mm živosrebrnega stolpca pri 0 0C na 450 GŠ).

- Spreminjanje zračnega tlaka z višino: Z naraš

č

anjem višine tlak pada, ker jezrak vse redkejši.

Zra č ni tlak kot teža stolpcazraka

Zniževanje zra č negatlaka z višino



- Odnos med tračnim tlakom in temperaturo

segrevanje zraka → zmanjševanje gostote zraka → padanje tlaka ohlajanje zraka → naraš č anje gostote zraka → naraš č anje tlaka

- Odnos med gibanjem zraka in zračnim tlakom

dotok toplega zraka → padanje tlakadotok hladnega zraka → naraš č anje tlaka

dviganje zraka → padanje tlaka

spuš č anje zraka → naraščanje tlaka

- Prikazovanje prostorske razporeditve zračnega tlaka:izobare – črte, ki povezujejo na morski nivo (0 0C, 450 GŠ) reducirane vrednosti

enakega izmerjenega ali izračunanega zračnega tlaka.



- Oblike izobar

a. Območje nizkega tlaka (ciklon, depresija, minimum; C, N, L)b. Območje visoke tlaka (anticiklon, maksimum; A, V, H)

c. Sedlo (področ je med dvema C in A)d. Dolina (v določeno smer razpotegnjeno območ je C)e. Greben ( v določeno smer razpotegnjeno območ je A)f. Sekundarni ciklon (manj izrazit ciklon vdolini nizkega zračnega tlaka)

g. Sekundarni anticiklon (manj izrazit A vgrebenu visokega zračnega tlaka)

Shematski prikaz vetrovpri tleh v ciklonu inanticiklonu na severni in

južni polobli

Oblike izobar vbari č nem reliefu



Globalna razporeditev zračnega tlaka

Akcijski centri (Akcijska središča): Velika sklenjena obmo

č ja zra

čnega tlaka vdoločenih GŠ.

Permanentni (stalni) akcijski centri:

- Ekvatorialni pas nizkega zračnega tlaka (ekvatorialna kotanja): Posledica

močnega ogrevanja in dvigovanja zraka.- Subtropski anticikloni: Območ ja grezanja zraka nad oceani v subtropskem

pasu (Azorski oz. Azorsko-Bermudski A, Havajski oz. Severnopacifiški A,Južnoatlantski A oz. A Sv.Helene, Južnopacifiški A, Južnoindijski A ozMauricijski A).

- Cikloni v subpolarnem pasu: Posledica dviganje zraka v območ ju polarnefronte (Islandski C, Aleutski C, Subantarktični C.

- Anticikloni v polarnih predelih: Posledica grezanja zraka nad polarnimiledenimi pokrovi (Arktično in Antarktično območ je visokega tlaka).

Sezonski akcijski centri: Izmenična zimska območ ja visokega tlaka in poletnaobmoč ja nizkega zračnega tlaka nad kontinenti.

- Anticikloni: Sibirski, Kanadski, Avstralski (močno ohlajanje površja pozimi).- Cikloni: Severnoameriški, Južnoazijski oz. Tibetanski (močno segrevanje

površja poleti), Sredozemski (toplo morje pozimi).



- Sezonske spremembe v prostorski razporeditvi akcijskih centrov zračnegatlaka

Razporeditev povpre č negazra č nega tlaka januarja

Razporeditev povpre č nega

zra č nega tlaka julija

- Okrepitev subpolarnih C - Nastanek kontinentalnih A nad

Sibirijo in Kanado

- Pomik ekvatorialne kotanje na južno poloblo

- Oslabitev subpolarnih C - Okrepitev subtropskih A severne

poloble - Nastanek kontinentalnih C nad

Azijo in JZ S Ameriko

- Pomik ekvatorialne kotanje naseverno poloblo



6.2 GIBANJE ATMOSFERE

- Cirkulacija zraka: Krožno (celično) gibanje zraka.- Veter: Gibanje zraka v določeni smeri in z določeno hitrostjo zaradi razlik v

zračnem tlaku (veter imenujemo po smeri iz katere piha).- Sile, ki vplivajo na gibanje zraka:

- Gradientna sila zračnega tlaka (zrak se giblje od visokega proti nizkemu zračnemutlaku).

- Coriolisova sila (odklon vetra na desno v smeri gibanja na severni polobli oziromana levo na južni polobli).

- Sila trenja podlage (nasprotna smeri vetra, deluje do višine cca. 1 km nad površjem;nad to višino – geostrofski veter: veter je rezultat gradientne in Coriolisove sile).

Sila trenja upo č asni veter in ga usmeri pod kotom na izobare



6.2.1 Splošna cirkulacija atmosfere

Splošna cirkulacija atmosfere (splošno kroženje ozrač ja, globalna zračnacirkulacija, planetarno kroženje zraka):

- Izmenjava zračnih gmot nad površjem Zemlje zaradi razlik v prejeti energijiSončevega sevanja (in razlik v temperaturi in zračnem tlaku) med nizkimi in

visokimi geografskimi širinami.- Je mehanizem, ki uravnava razlike med toplimi tropskimi in hladnimi polarnimipredeli.

Enocelični model splošne cirkulacije atmosfere

Hipotetični model:- Zemlja je pokrita z vodo- Sonce je v zenitu nad ekvatorjem- Zemlja se ne vrti

→ severna in južna Hadleyeva celica



Tricelični model splošne cirkulacije atmosfere

Model, ki upošteva:- Vpliv kopna- Navidezno gibanje Sonca- Rotacijo Zemlje

→ Tricelično kroženje ozračja: Hadleyeva, Ferrelova in polarna celica



Hadleyeva celica

- Celično kroženje ozrač ja med ekvatorjem in povratnikoma v tropskem pasu.- Zaradi močnega segrevanja in dviganje zraka nad ekvatorjem je pri tleh nizek

zračni tlak (ekvatorialna kotanja) in brezvetrje (ekvatorialne tišine, doldrums).- Zaradi dviganja toplega in vlažnega zraka nastajajo veliki oblačni sistemi in

vsakodnevne plohe in nevihte.- Pod tropopavzo se ohlajeni zrak razteka (antipasati) proti subtropskim GŠ (300

S in JGŠ), kjer se greza, segreva in suši.- Pri tleh je zato območ je visokega zračnega tlaka s šibkimi vetrovi in brezvetrjem

(subtropske tišine, konjske širine).

- Iz območ ja subtropskih anticiklonov severne in južne poloble se zrak pri tleh(pasati) steka proti ekvatorju, kjer se združi v intertropski konvergenčni coni(ITCZ).



Ferrelova celica

- Kroženje zraka med povratnikoma in tečajnikoma v srednjih GŠ.- Od subtropskih A se zrak pri tleh kot zahodniki (Ferrelovi zahodniki, glavni

zahodniki) razteka proti tečajnikoma, kjer se sreča s hladnimi polarnimi zračnimigmotami (polarna fronta).

- Ob frontalni ploskvi se zrak dviga (nizek zračni tlak pri tleh) in v višinah raztekaproti povratnikoma oziroma poloma.- Ferrelova celica ni posledica razlik v ogretosti, ampak lege med Hadleyevo in

polarno celico (indirektna celica).

Polarna celica- Kroženje zraka med tečajnikoma in poloma v polarnem pasu.- Del zračnih gmot, ki se dviga ob polarni fronti, se na višini tropopavze giba proti

poloma.

- Nad poloma se greza (visok zračni tlak pri tleh) in se ob površju kot polarnivzhodniki razteka proti polarni fronti.



Idealizirana shema površinskih vetrov

- Zemlja kot homogeno telo

Dejavniki, ki vplivajo nadejanski potek vetrov

- Rotacija Zemlje- Menjavanje kontinentov

in oceanov- Potek gorovij in ravnin

- Sezonske spremembeinsolacije- Morski tokovi



Glavne komponente splošne cirkulacije atmosfere

Intertropska konvergenčna cona (ITCZ)- Širok, vzporedno z ekvatorjem potekajoč pas nizkega zračnega tlaka, kjer se

stekajo SV in JV pasati (S in J tropske zračne mase).- ITCZ se premika v skladu z navideznim gibanjem Sonca.

Ekvatorialne tišine (doldrums)

- Območ ja brezvetrja (zelo šibkih vetrov) znotraj ITCZ.

Pasati

- Stalni in šibki vetrovi (3-6 m/s) vzhodnih smeri (SV, JV), ki pihajo izsubtropskih A proti ekvatorialni kotanji.

- Izrazitejši so nad oceani (trgovski vetrovi).- Ob V obalah oceanov so suhi (grezanje zraka), ob zahodnih obalah pa vlažni.

Obmo č je pasatov inekvatorialnih tišin



Ekvatorialni zahodniki

- Površinski vetrovi nizkih GŠ, ki nastanejo, ko pasati prečkajo ekvator in dobijozaradi Coriolisove sile zahodno smer (poletni monsun).

Subtropske tišine (konjske širine)

- Območ ja brezvetrja (šibkih vetrov) v središču subtropskih anticiklonov.

Zahodniki

- Vetrovi, ki prevladujejo (nad oceani) med 40 in 700 S in JGŠ kot posledicagibanja zraka od subtropskih anticiklonov k subpolarnim ciklonom.

- Vetrovno shemo pogosto porušijo potujoče depresije

- Močnejši so na južni polobli, kjer ni obsežnih kopnih površin (viharneštiridesete, besne petdesete, strašne šestdesete).

Polarni vzhodniki- Šibki vetrovi, ki pihajo iz polarnih A

proti subpolarnim C.

Kolumbova pot v Novi svet in

razumevanje splošnih vetrov vAtlantiku



Vetrovi v zgornjem delu troposfere

- Z naraščanjem višine postaja smer vetrov conalna (V-Z) in jim narašča hitrost.- Veter se približuje geostrofskemu vetru (rezultat gradientne in Coriolisove sile).

Višinski zahodniki

- Najmočnejši med 30 in 400 GŠ (v povp.: 125 km/h; v max.: nekaj 100 km/h).

- Višinski zahodniki S poloble: močnejši pozimi (več ja temp. razlika medtropskim in zmernim pasom).

- Višinski zahodniki J poloble: manjše hitrosti kot na S polobli (vodna polobla→ manjše temperaturne razlike med tropskim in zmernim pasom in med zimo in

poletjem.- Polarni jet stream (polarni vetrovni stržen): Območ je najmočnejšihzahodnikov na višini troposfere (12 km) v območ ju polarne fronte (v max.: do 800km/h) kot posledica velikega temp. gradienta med polarnim in subtropskimzrakom.

Položaj polarnega insubtropskega jet streama

Shema položaja

polarnega jet streama



Rossbyjevi valovi:

- Meridionalni tokovi v splošnih zahodnikih, ki nastanejo zaradi nehomogenostiZemljinega površja (velika gorstva, razlike kopno - morje, morski tokovi).- Tokovi omogočajo prenos toplote od ekvatorja proti poloma.- Ob majhni amplitudi valovanja (prevlada zahodnika), se temperaturne amplitude

med tropskimi in polarnimi predeli povečujejo, ob nastopu meridionalnih vetrov

pa se zmanjšujejo.- Na S polobli imajo Rossbyjevi valovi več jo amplitudo in krajšo valovno dolžino

(cirkumpolarni vrtinec J poloble je manj valovit).- Valovi večinoma potujejo v isti smeri kot piha zahodni veter, hitrost premikanja

valov pa je precej manjša od hitrosti vetra.- Bistveni so za oblikovanje anticiklonalnihin ciklonalnih območij pri površju (vzhodnood maksimuma vala – anticiklon; vzhodnood minimuma vala – ciklon).

Nastanek Rossbyjevih valov vvišinskih zahodnikih S poloble.



- Subtropski jet stream (subtropski vetrovni stržen): Ozek trak močnihvišinskih zahodnikov nad subtropskimi anticikloni, posledica velikega temp.gradienta med ekvatorialnim in subtropskim zrakom (polarna stran Hadleyevecelice).

Shematski prikaz splošne cirkulacijeatmosfere in položaja glavnih jet streamov



Višinski vzhodniki:

- Med 300 S in JGŠ (šibki, maks. hitrosti do 20 km/h na 3 km višine).

- Meja med zahodniki in vzhodniki (višinskimi in površinskimi) se med letomspreminja, ni navpična (v tropih pri tleh pihajo vzhodniki, v višinah pa zahodniki).

- Vzhodniki pihajo na vseh višinah samo v manjšem območ ju Zemljine atmosfere.- Tropski jet stream (tropski vetrovni stržen, ekvatorialni vetrovni stržen):

Poleti nad cca. 100 SGŠ (J Azija, Indija, Afrika) kot posledica temp. razlik medvročimi celicami v teh GŠ nad kontinenti in nekoliko manj vročimi predeli obekvatorju (na ekvatorialni strani Hadleyeve celice).

Vloga tropskega jet streama pri poletnem monsunu



6.2.2 Ciklične spremembe v splošni cirkulaciji atmosfere

El Niño-Južna oscilacija (ENSO)

- ENSO: skupno ime za součinkovanje oceana in atmosfere v ekvatorialnemdelu Pacifika in podnebne posledice na južni polobli.

- El Niño: Periodič

en pojav toplega toka ob obalah Ekvadorja in Peruja (obič

ajnookoli božiča), ki je imel katastrofalne posledice za ribištvo ob obalah Peruja inEkvadorja.

- Južna oscilacija: Spremembe v Walkerjevi cirkulaciji zraka (cirkulacija zrakav Hadleyevi celici v vzporedniški smeri med anticikloni z grezanjem zraka nad

oceani in cikloni z dviganjem zraka nad kontinenti) in vremenskih značilnostih.

Obi č ajna atmosferska in oceanska

cirkulacija v južnem delu Pacifika



Hladna (normalna) faza ENSO

- V južnem Pacifiku poteka v vzporedniški smeri običajna zra

čna cirkulacija vWalkerjevi celici.

- Pasati pihajo iz področ ja visokega zračnega tlaka ob obali Južne Amerike protiobmoč ju nizkega zračnega tlaka nad Indonezijo.

- Vetrovi potiskajo toplo površinsko vodo proti srednjemu delu Pacifika in Avstraliji,

kar povzroči dvigovanje hladne globinske vode ob pacifiški obali J Amerike inhladen Humboldtov tok (termoklina je blizu površja).

- V Z delu Pacifika je površinska voda do 8 oC toplejša od V dela → ogrevanjeozrač ja → nestabilna atmosfera → padavine.

- V V delu Pacifika suho podnebje zaradi grezanja zraka v anticiklonu.

Obi č ajne razmere v tropskem delu

Pacifika



El Niño (topla faza ENSO)

- Obrat v prevladujoči shemi zračnega tlaka, vetrov, površinske temperatureoceana, morskih tokov in vremenskih razmer.

- Zračni tlak nad Indonezijo in Z Pacifikom narašča (sušne razmere), pada pa nadosrednjim in V delom Pacifika (obilne padavine).

- Pasati oslabijo, namesto njih začno pihati zahodni vetrovi.

- Površinski oceanski tok dovaja k pacifiškim obalam Južne Amerike toplo vodo,termoklina se spusti do 150 m globine (Humboldtov tok oslabi).

Razmere v tropskem delu Pacifikaob El Niñu



La Niña

- Izrazita hladna faza ENSO.- Izrazito močni pasati, izrazito topla oceanska voda ob Indoneziji, močno dviganjeglobinske vode ob obalah Peruja in Ekvadorja.

Periodičnost ENSO

- 3 do 10 let, povprečno vsaka 4 leta.

- Pojav traja od nekaj mesecev do enega leta (izjemoma 2 leti).- Največ ja intenzivnost ob koncu leta (El Niño – deček, Jezušček).- Intenzivnost pojava je v zadnjih desetletjih več ja (globalno segrevanje ?).- Pojav poteka že vsaj 13.000 let (rekonstrukcija s pomoč jo rasti koralnih

grebenov).

Razmere v tropskem delu Pacifika

ob La Niñi



Posledice El Niña

Klimatske (zajamejo 60% Zemlje, večino J poloble):- Poplave ob pacifiški obali J Amerike in Z obali S Amerike.- Suše v Avstraliji in Indoneziji, SrednjiAmeriki in Braziliji, J Afriki.

- Povečano število tropskih ciklonov

v Pacifiku.Ekonomske- Velika škoda ribolovu in ribji industriji

v Peruju (zaradi tople vode izginejoobičajne vrste rib; prelov ob La Niñi).

- Velika materialna škoda zaradi poplavin suš.

Spremembe v biosferi- Migracije običajnih vrst rib in ptičev

v Pacifiku.

- Izumiranje koral zaradi pretople vode.- Uničenje gozdov zaradi požarov.

Podnebne posledice ob El Niñu



Severnoatlanska oscilacija (NAO)

- Nihanje v intenzivnosti azorskega anticiklona in islandskega ciklona.- Vzrok za velika vremenska nihanja pozimi v širšem območ ju severnega

Atlantika od srednjega dela S Amerike preko Evrope do S Azije.

Pozitivna faza NAO

- Povečana dejavnost azorskega anticiklonain islandskega ciklona.

- Povečana razlika v zračnem tlaku

povzroča globlje ciklone nad Atlantikom,ki se nad Evropo pomikajo severneje.

- To povzroča milejše in bolj vlažne zimev Evropi ter mrzle in suhe zime v severniKanadi in na Grenlandiji.

- V Sredozemlju je bolj sušno.

Posledice pozitivne faze NAO



Negativna faza NAO

- Zmanjšana dejavnost azorskega anticiklona in islandskega ciklona.- Zaradi zmanjšanega gradienta zračnega tlaka so cikloni nad Atlantikom manj

pogosti in plitvejši.- Prevladujoče poti ciklonov so južneje

in bolj v smeri Z→V.

- V Sredozemlju je bolj vlažno, v SeverniEvropi pa suho in mrzlo vreme.

Posledice negativne faze NAO

Indeks NAO



6.2.3 Regionalni in lokalni vetrovi

Monsuni- Vetrovi z izrazitim menjavanjem smeri glede na toplo in hladno obdobje

leta (mausim – arabsko, letni čas, sezona).- Značilni so za tropske in subtropske predele, kjer prihaja do sezonskih razlik

v zračnem tlaku med kopnim in bližnjimi oceani zaradi različnega segrevanjavodnih in kopenskih gmot.

- Povezani so s sezonskim spreminjanjem položaja intertropskekonvergenčne cone in z njo povezanimi pasati.

- Pri Indijskem monsunu imata pomembno vlogo tudi subtropski in tropski

(ekvatorialni) jet stream.- Območ ja z izrazito monsunsko cirkulacijo zraka: J in JV Azija, tropski in

subtropski del Afrike, Indonezijsko otoč je in S Avstralija.

Obmo č ja z monsuni

Monsunsko deževje

(Bombay)



Indijski (Azijski) monsun

- Zimski monsun: ITCZ in ekvatorialna kotanja sta J od ekvatorja, od območ javisokega tlaka nad Azijo in Gangeškim nižavjem pihajo čez J in JV Azijo suhi inhladni vetrovi severnih smeri (zimski monsun – SV pasati). Izpod J krakasubtropskega jet streama se zrak spušča in konvergira J od Himalaje (vzdržujeobmoč je visokega zračnega tlaka).

Zimski monsun



- Poletni monsun: Nad Azijo in J od Himalaje se oblikujeta območ ji nizkegazračnega tlaka, globoko v J Azijo se pomakne tudi ITCZ. Od območ ja visokega

zračnega tlaka iznad Indijskega oceana J od ekvatorja pihajo proti območ jemnizkega tlaka J pasati (poletni monsun – JV pasati, ki prestopijo ekvator →ekvatorialni zahodniki), ki se nad morjem navlažijo in prinašajo J Aziji obilnepadavine. Tropski (ekvatorialni) jet strem J od Himalaje pospešuje konvergiranjezraka v tem območ ju in vzdržuje območ je z nizkim tlakom.

Poletni monsun



Fenski vetrovi

- Suhi, topli vetrovi, ki pihajo na zavetrni strani gorskih pregrad.

- So posledica sprememb temperature (zvišanje temperature) in vlage(znižanje RV) zraka.

- Kot fen (foehn, fön) poznani v alpskem delu Evrope (S in J fen).- Pojavljajo se tudi v drugih gorstvih sveta:

– Chinook: zahodnik, V podgorje Skalnega gorovja od Mehike do Kanade

– Santa Ana: SV, v Kaliforniji pod Sierro Nevado,

– Zonda: SZ, vzhodno predgorje Andov v Argentini in Urugvaju

– Samun (Samoon): SZ veter s Kurdistanskega višavja v Iranu

Dva načina nastanka fena:

– Fen zaradi padavin na privetrni strani pregrade

– Višinski fen



• Fen zaradi padavin na privetrni strani gorske pregrade

1. Pregrada sili dotekajoč zrak kdvigovanju - adiabatno ohlajanje(10 /100m), ne nastajajo oblaki.

2. Zrak se ohlaja do temp. rosišča(kondenzacijski nivo prisilnega

dviga).- Vedno več vodne pare sekondenzira, nastajajo oblaki,padavine.

- Nižanje absolutne vlage,

relativna je 100%.- Sprošča se latentna toplota, kizavira ohlajanje (0,50 /100 m).

3. Zračne mase dosežejo največ jo višino – oblaki se začnejo razkrajati.

4. S padavinami na privetrni strani se del kondenzirane vode izloči, ostanek vode nazavetrni strani izhlapi do točke 4 – zrak je tu toplejši in lahko sprejme več vodnepare. Od tu naprej se nenasičen zrak spušča in ogreva za 1 0C/100 m.

5. Toplejši in bolj suh (manj vlažen) zrak kot na začetku.



• Višinski fen

- Zajezen hladen zrak naprivetrni strani pregrade.

- Horizontalni gradient pritiskaprešibek, da bi hladen zrak

potisnil čez pregrado.- Hladen zrak obleži pred

pregrado.

- Zračni tokovi so le v toplejšem

zraku nad hladnim zrakom.

- Na zavetrni strani pregrade se toplejši zrak spušča, se segreva, vlažnost zrakase znižuje.

- Ob vznožju pregrade piha topel in suh fen.



Vremenske razmere ob fenu na območju slovenskih Alp

• Severni (anticiklonalni) fen

– Ciklon (NZP) južno in vzhodno od Alp, anticiklon (VZP) pa SZ od Alp.

– V Sloveniji znan kot karavanški fen (karavanška burja) – zrak se ob SZvetrovih pretaka preko Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp

na drugo stran. – Najpogostejši pod Karavankami, v dolini Save Bohinjke in Dolinke, pod

Kamniško-Savinjskimi Alpami, v Logarski dolini, pod Pohorjem.

• Južni (ciklonalni) fen – Ciklon nad SZ Evropo, anticiklon nad Sredozemljem ali vzhodno od Alp.

– Ob južnih vetrovih nastane pri nas fen na zavetrni strani alpsko-dinarskepregrade (pod Gorjanci, Javorniki, v Bohinju,...)

– Ni tako izrazit

Fenski zid nad Kamniško- Savinjskimi Alpami ob severnemfenu



Vplivi in posledice fenskih vetrov

• Močan porast temperature (za 10 0C in več) – v Alpah pozimi južni fenprinese odjugo in pospeši taljenje snega (snežni plazovi).

• Čist zrak, odlična vidljivost (značilni lečasti oblaki na nebu).

• Izsuševanje zraka – povečana nevarnost požarov.• Povečana transpiracija – nevarnost fiziološke suše pri rastlinah.

• Lokalno lahko dosega velike hitrosti – poškodbe na vegetaciji in objektih(vetrolomi).

• Negativen vpliv na človekovo počutje (motnje koncentracije, glavoboli).



Katabatni (katabatični, padajoči, spuščajoči) vetrovi

- Ime se uporablja za močne spuščajoče vetrove (tehnično je vsakspuščajoč tok zraka katabatni veter).

- Nastanejo kot posledica odtekanja za gorskimi pregradami zajezenegahladnega zraka ali spuščanja hladnega zraka z gorskih planot.

- Katabatni vetrovi po svetu:- Antarktični in Grenlandski katabatni veter- Columbia Gorge wind (veter s Kolumbijskega višavja v ZDA)- Mistral (veter s centralnega masiva v Franciji po dolini Rhone)

- Burja (vzhodna obala Jadranskega morja)

Shemati č ni prikaz nastankakatabatnega vetra



Burja

• Suh, hladen, močan in sunkovit veter iz vzhodnega kvadranta (običajno SV),piha vzdolž jadranskega Primorja, od Tržaškega do Medovskega zaliva.

• Vzroki za nastanek so v meteoroloških in reliefnih razmerah jadranskegaprimorja.

• Dinarska pregrada ločuje topel primorski zrak od hladnega v notranjosti→ zajezen hladen zrak se preliva preko pregrade, spušča proti toplejšemu

morju ter se ob tem segreva (1 0C/100 m).

• Najmočnejša v zimskem času – zrak nad celino je hladnejši, nad morjemprecej toplejši.

• Ob spuščanju doseže hitrosti tudi do 200 km/h• V Sloveniji piha JZ od črte Snežnik – Javorniki – Nanos – Trnovski gozd –

Banjšice – Korada.

Prelivanje hladnega celinskega zrakač ez Trnovski gozd in razkrajanje

burjinega oblaka.



Tipi burje glede na vremensko situacijo ob nastanku:

• Anticiklonalna oz. vedra burja:

– Anticiklon nad V in JV Evropo, ciklonsko območ je nad Sredozemljem. – Razmere najpogosteje nastopijo pozimi, zaradi stabilnosti območ ja

visokega zračnega tlaka lahko taka burja traja tudi več dni. – Izredno močna in sunkovita.

– Prinese lepo, suho in mrzlo vreme, zato tudi ime vedra burja.

• Cikonalna oz. mračna burja:

– Anticiklon nad SV Evropo, čez Jadran potuje od SZ proti JV ciklon.

– Na JV Jadranu piha jugo, na SZpa mračna burja – prinaša padavinein tudi sneg do obale.

– Ne traja dalj od enega dneva,pogosto le nekaj ur.

Vremenska situacija ob

mo č ni burji (21.1.1992)





Posebne lastnosti burje

• Suh veter

– Posledica tega je manjša oblačnost nad primorsko, visoke kraške planote inhribovja so ostra ločnica med oblačnim in padavinskim vremenom zapregradami in jasnim vremenom nad primorjem.

• Padavine so redke

– Običajno le ob začetku burje (ko je proces pred burjo povzročal obilnepadavine)

– Močna burja iz zaledja prinaša dežne kaplje (snežinke) vse do morja –alohtone padavine.

• Ne sega višje od reliefnih ovir – pri nas redko nad 1400 m.

• Dolgotrajnejša in močnejša je pozimi – tekom dneva doseže najve

č jo mo

čobičajno zjutraj.

• Vpliv na življenje in pokrajino – vetrovne krošnje dreves, več ja sušnost(požari), arhitekturne posebnosti (kamenje na strehah, brez oken in vrat naburjini strani hiš, težave v prometu (zapore cest, zameti, ovirana hoja).

Vetrovna krošnja zaradiburje (Trnovski gozd)

Opozorilo na mo č no

burjo na primorski AC



Termični vetrovi

• Razvijejo se v anticiklonih, ob jasnem in stabilnem vremenu, ko so splošnivetrovi šibki in kot posledica specifičnih lokalnih razmer.

• Različno segrevanje in ohlajanje površja→ zračne mase različnihtemperatur in gostot→ horizontalne razlike v pritisku.

• Odvisni od dnevnega časa, imajo značilen dnevni hod.• Pihajo na kratke razdalje – zanemarljiva sta vpliva deviacijske in centrifugalne

sile.

• Pihajo v prizemni plasti ozrač ja – pomemben je vpliv trenja.

• Dosegajo majhne hitrosti – večinoma do 3 (5) m/s.

Ob l č i k l ij



Obalna zračna cirkulacija

• Gibanje zraka zaradi dnevnih in nočnih temperaturnih razlik med morjem

(jezeri) in kopnim.• Intenzivnejše ogrevanje in ohlajanje kopna (manjša toplotna kapaciteta

površja, slabša prevodnost toplote v nižje plasti, tanjši aktivni sloj - < 1m).

• Morje – velik rezervoar toplote – se počasneje ogreva in ohlaja (več ji

albedo, sevanje prodre do 20 m globoko – ogreva se več ja vodna masa).• Različno ogrevanje kopna in morja se kaže v dnevnem in letnem kolebanju

temperature zraka→ mešanje različno ogretih zračnih mas→ vetrovi.• Čez dan – veter z morja na kopno –

maestral (mornik, zmorec).• Ponoči – veter s kopna na morje –burin (kopnik).

Odnos med temp. zraka, hitrostjo vetrain ohladitvenim indeksom ob obalnizra č ni cirkulaciji (Letališ č e Portorož,22.-26.7.1992)



• Nad kopnim se zrak segreva indviga (nižji tlak)→ z morja (višjitlak) doteka hladnejši zrak.

• Segret zrak se vrača nad morje,ohlaja in spušča.

Maestral - mornik Burin - kopnik

• Kopno se hitreje ohlaja kot morje(višji tlak) → hladen zrak iznadkopna se začne stekati nad toplejše

morje (nižji tlak).

• Hladen zrak se nad morjem segrevain dviga.

Vzpostavi se krožno gibanje zraka

Vir: Vučetć, 2001 Vir: Vučetć, 2001



Pobočni in dolinski vetrovi

• Mehanizem nastanka podoben kot pri obalnih vetrovih.• Pomembno vlogo imata kratkovalovno sevanje Sonca, ki segreva poboč ja

in dolgovalovno sevanje, preko katerega se višje ležeči (osojni) predelipovršja ohlajajo.

• Pihajo v gorskih in hribovskih dolinah ob jasnem in stabilnem vremenu.• Čez dan – veter po s Soncem obsijanih poboč jih navzgor – dolnik (nad

vrhovi nastajajo kopasti oblaki).

• Ponoči – veter z ohlajenih grebenov navzdol – gornik.

• Ob stiku zračnih mas s tlemi se pojavi trenje, ki omejuje hitrost pobočnihvetrov - običajno so to šibki vetrovi.

• Podobno kot obalna zračna cirkulacija nakazujejo nadaljevanje jasnega instabilnega vremena.

Princip nastanka dolnika



• Čez dan piha veter iz dolin –

zrak se ob prisojnih inogretih poboč jih dviganavzgor (dolnik – vzponskianabatski veter).

• Ob dovolj vlažnem zraku na

vrhovih nastaja kopastaoblačnost.

• Ponoči piha veter po pobočjihnavzdol – zaradi ohlajanjavišjih predelov se zrak nadpovršjem ohlaja.

• Hladen in težji zrak se spušča(gornik – spuščajočkatabatski veter).

Princip nastanka dolnika

Princip nastanka gornika

Documents

Zračni tlak in gibanje atmosfere