Zloženka Iz domačih krajev

Okusno iz domačih krajev.Bogastvo sadja in zelenjave

Kakovostno in varno iz domačih krajev

• Mercator sodeluje le s preverjenimi dobavitelji.

• Sadje in zelenjavo ob prevzemu pozorno pregledamo. Preverimo, ali je kakovost skladna s tržnimi standardi, izmerimo tudi sočnost, vsebnost sladkorja in skladnost označevanja.

• Sadje in zelenjavo skladiščimo pri najprimernejših temperaturah za posamezno vrsto pridelkov, saj tako pripomoremo k podaljšanju njihove kakovosti in svežine.

• V skrbi za potrošnika preverjamo skladnost in varnost sadja in zelenjave z zakonodajnimi zahtevami glede morebitnih ostankov fi tofarmacevtskih sredstev in težkih kovin, pri predpakiranih solatah pa preverjamo mikrobiološko stanje.

• Od dobaviteljev sistematično pridobivamo analizna poročila in certifi kate.

• Sadje in zelenjavo dnevno dostavljamo v trgovine.

• Zaposleni v trgovini vsaki dve uri pregledajo in uredijo oddelke sadja in zelenjave, odstranijo uvele liste in plodove, prodajne police pa napolnijo s svežim sadjem in zelenjavo.

• V več kot 100 trgovinah smo uredili posebne stojnice z domačimi pridelki ali pa smo police posebej označili.

• Ponudba sadja in zelenjave se spreminja, saj je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem od letnega časa in vremena.

Izbrano za vas

Verjamemo, da tudi vi cenite sveže, domače, pravkar obrano v bližnjem sadovnjaku ali na polju. Prepričani smo, da cenite trud številnih slovenskih pridelovalcev, ki okolju prijazno vzgajajo zdrave, polnovredne in okusne plodove, iz katerih lahko z nekaj domišljije in kuharske spretnosti pripravimo odlične jedi ali pa jih uživamo kar tako.

Če želimo jesti dobro in kakovostno, izbirajmo svežo domačo ponudbo glede na letni čas pri nas. Vedno bolj naj nam bo pomembno, od kod so sestavine in kako so pridelane.

V Mercatorju smo ponosni na to, da lahko kupcem dnevno ponudimo največ domačih pridelkov in izdelkov. Da je ponudba čim bolj raznolika, Mercator sodeluje z več kot 100 domačimi pridelovalci sadja in zelenjave. Večina njihovih pridelkov je zrasla v zemlji in na prostem, okolju prijazno, obrani pa so v času optimalne zrelosti in v najkrajšem času dostavljeni na police naših trgovin.

Da bo vaša izbira lažja, smo pripravili nekaj koristnih informacij, zanimivi recepti Valentine Smej Novak pa naj vam bodo v pomoč pri pripravi odličnih jedi.

Domače najbolje tekne!

Bre

skve

Češ

nje

Gro

zdje

Hru

ške

Hru

ške,

zgo

dnje

Jabo

lka

Jabo

lka,

letn

a

Jago

de

kaki

Kiv

i

Mel

ona

Jago

diče

vje

Sliv

e

Buč

ke, m

uška

tne

Buč

ke

Cve

tača

Čeb

ula,

mla

da

Čeb

ula

Čeb

ula,

rdeč

a

Čes

en

Čes

en, s

veži

Fefe

roni

Fižo

l, st

ročj

i

Gob

e

Jajč

evec

Kal

čki

Kol

erab

a, n

adz.

Kol

erab

a, r

umen

a

Kor

enje

Kor

enje

, rum

eno

Kro

mpi

r, je

diln

i

Kro

mpi

r, zg

odnj

i

Kum

are

Ohr

ovt

Pap

rika,

bel

a

Pap

rika,

špi

c

Pap

rika,

zel

ena

Par

adiž

nik

Pes

a, rd

eča

Pet

erši

lj, k

oren

ina

Rad

ič rd

eči

Rad

ič, š

truc

ar

Red

kev,

črn

a

Rep

a, k

isla

Rep

a, s

ladk

a

Sol

ata

beriv

ka

Sol

ata

endi

vija

Sol

ata

kris

talk

a

Sol

ata,

meh

ka

Špa

rglji

Zelje

, kis

lo

Zele

na, g

omol

j

Zelje

, rde

če

Zelje

, sve

že

Zelje

, zgo

dnje

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

TABELA SEZONSKEGA SADJA IN ZELENJAVE

Okvirni koledar sezonske ponudbe v Sloveniji

Bre

skve

Češ

nje

Gro

zdje

Hru

ške

Hru

ške,

zgo

dnje

Jabo

lka

Jabo

lka,

letn

a

Jago

de

kaki

Kiv

i

Mel

ona

Jago

diče

vje

Sliv

e

Buč

ke, m

uška

tne

Buč

ke

Cve

tača

Čeb

ula,

mla

da

Čeb

ula

Čeb

ula,

rdeč

a

Čes

en

Čes

en, s

veži

Fefe

roni

Fižo

l, st

ročj

i

Gob

e

Jajč

evec

Kal

čki

Kol

erab

a, n

adz.

Kol

erab

a, r

umen

a

Kor

enje

Kor

enje

, rum

eno

Kro

mpi

r, je

diln

i

Kro

mpi

r, zg

odnj

i

Kum

are

Ohr

ovt

Pap

rika,

bel

a

Pap

rika,

špi

c

Pap

rika,

zel

ena

Par

adiž

nik

Pes

a, rd

eča

Pet

erši

lj, k

oren

ina

Rad

ič rd

eči

Rad

ič, š

truc

ar

Red

kev,

črn

a

Rep

a, k

isla

Rep

a, s

ladk

a

Sol

ata

beriv

ka

Sol

ata

endi

vija

Sol

ata

kris

talk

a

Sol

ata,

meh

ka

Špa

rglji

Zelje

, kis

lo

Zele

na, g

omol

j

Zelje

, rde

če

Zelje

, sve

že

Zelje

, zgo

dnje

Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

Mladi krompir. Zgodnje sorte krompirja izkopavamo od maja do julija, pozne pa septembra. Pozne sorte vsebujejo več škorba, zgodnje pa več vode in je treba z njimi ravnati pazljivo. Gomolji so lahko dolgi, okrogli, ovalni ali ledvičasti, rumene, bele in rdeče barve. Meso je lahko rumeno ali belo. Mlad krompir je zelo občutljiv in ga lahko shranjujemo le nekaj dni, ker ima zelo nežno kožico in hitro začne gniti. Zimske sorte pa shranjujemo v hladnem in temnem prostoru, ker krompir na svetlobi hitro pozeleni.

Rdeča pesa. Divja pesa je predhodnica rdeče pese. Izvira iz jugozahodne Evrope. Pridelovali so jo že v Babilonu pred 4.000 leti, kot zdravilno rastlino so jo gojili že Stari Grki in Rimljani. Vsebuje veliko vitaminov C, B1, B2 in folno kislino, od mineralov pa železo, kalij, fosfor, kalcij in magnezij. Rdečo barvo ji daje betalain. Rdečo peso moramo dobro oprati in neolupljeno skuhati. Presno ali kuhano rdečo peso v glavnem uporabljamo za solate. Iz nje pa lahko izstisnemo tudi sok. Z uživanjem presne rdeče pese izkoristimo več vitaminov in mineralov.

Pridelki iz domačih krajev

Krompirčki s pikantno omako (patatas bravas) Najboljši krompir je tisti, ki je rasel v domači zemlji, to že vemo. Vendar pa, četudi smo za lokalno, to seveda ne pomeni, da ne bi smeli misliti in kuhati globalno. Ta krompir, pripravljen po španskem receptu, je priljubljen prigrizek na domačih zabavah.

• 1 kg čvrstega mladega krompirja • olje za cvrenje

omaka: • 2,5 dl pasiranega paradižnika • 1 žlica oljčnega olja• 1 žlička sladkorja• 1 žlica balzamičnega kisa• noževa konica mletega čilija v prahu• sol, poper• 2 žlici majoneze

Mlad krompir operemo in temeljito ostrgamo, nato pa ga narežemo na kockaste kose, velike približno 2 cm.

V globoki kozici pristavimo olje za cvrenje. Ko se razgreje na srednjo stopnjo, vanj dodamo krompirček (najbrž ga bomo morali peči po delih, saj ga je kar veliko).

Medtem ko krompirček cvrči, skuhamo paradižnikovo omako: v majhnno kozico kanemo oljčno olje, pristavimo in dodamo paradižnik. Dodamo sladkor, kis, čili v prahu, sol in poper. Pri blagi temperaturi zavremo in nekoliko pokuhamo, nato odstavimo.

Ocvrti kormpirček s penovko poberemo iz olja in polagamo na vpojni gospodinjski papir, nato pa ga stresemo v majhne skodelice in solimo.

Zmešamo paradižnikovo omako in majonezo, da dobimo gosto roza omako, ki jo nato pokapljamo po krompirčku v skodelicah. V jed zapičimo nekaj zobotrebcev in prigrizek postavimo na mizo ob kozarcu rdečega vina. Tako malo potrebujemo za preprosti užitek ...

»To, kar jemo, vlagamo vase, in to je naša najbolj dolgoročna naložba. Prav je, da jemo domače, in tudi ko kuhamo ‘globalno’, uporabimo sestavine, ki so zrasle čim bliže našega doma.«

več na www.mmmrecepti.si

Krompir je rastlina iz družine razhudnikovk. V Evropo ga je iz Južne Amerike prinesel najprej Krištov Kolumb, kasneje pa še drugi raziskovalci novih ozemelj. Zanimivo je, da so krompir najprej gojili kot okrasno rastlino. V naše kraje je prišel v času avstrijske monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli. Danes poznamo več kot 3000 vrst krompirja, ki je lahko bele, rumene, rožnate ali rdeče barve. Barva krompirja nima povezave z njegovo prehransko vrednostjo. Krompir vsebuje do 80 % vode, 1,7 % beljakovin, 17 % ogljikovih hidratov, vitamine, od mineralnih snovi pa največ železa in fosforja.

Jajčevce pred uporabo lahko olupimo ali ne, jih narežemo na rezine, razporedimo po krožniku in posolimo. Po 15 do 30 minutah, ko spustijo rjavo obarvano vodo, jih osušimo; tako so pripravljeni za pečenje. Če jajčevce tako pripravimo, ne bodo grenki in med pečenjem ne bodo vpili preveč maščobe. Jajčevci niso primerni za zamrzovanje, ker so občutljivi na zelo nizke temperature. Energijska vrednost 100 g jajčevcev je 20–25 kcal. Ker zelo dobro vpijajo maščobo, moramo biti pri pripravi pazljivi. Vsebujejo vlaknine, vitamin C, vitamine skupine B, karoten, železo, natrij, fosfor, kalij, kalcij, tanine in antioksidante.

Pica z mladim krompirjem Še zdaj se spomnim, s kakšno radovednostjo in ponosom je moja babica na njivi junija izkopala prve gomolje krompirja in jih obrisala ob travo ... Prvi krompir je napoved tople sezone, začetek poletja in ponos pridelovalca. Zakaj ne bi zato prevzel kar glavne vloge in postal krona jedi, tako kot na primer pri tej nenavadni pici spodaj:

testo za pico: • 0,5 kg moke• 20 g svežega kvasa• 1 žlička soli• mlačna voda• oljčno olje• 3 gomolji mladega krompirja• sol in poper• sir z modro plesnijo • nekaj rezin pikantne salame

Kvas nadrobimo v 1 dl mlačne vode in razmešamo. Moko nasujemo v skledo, solimo, premešamo, nato pa v sredini naredimo jamico: vanjo nalijemo kvasno mešanico in pričnemo počasi mešati. Dolijemo še 2,5 dl vode, da dobimo voljno testo, ki je na otip elastično in mehko kot otroška lička.

Pustimo ga, da na pokrito vzhaja kako uro.

Medtem segrejemo pečico na najvišjo možno temperaturo. Če imamo kamen za peko pic, super, če ne, se bo pa obnesel tudi raven pekač. Mladi krompir temeljito operemo in skrtačimo, nato pa ga narežemo na tanke, milimeter do dva debele rezine.

Vzhajano testo za pico na pomokani delovni površini razdelimo na štiri hlebčke. Vsakega tanko razvaljamo, položimo na pekač, premažemo z oljem, nato pa ga obložimo z rezinami mladega krompirja. Solimo in popramo.

Potisnemo v razbeljeno pečico za 5–10 minut, da testo zakrkne in se krompir zapeče. Zdaj pico obložimo še z nadrobljenim sirom z modro plesnijo ali nekaj koluti pikantne salame. Potisnemo v pečico še za 3 minute, da se pica do konca speče.

Še en odličen prigrizek za domače zabave.


Zelje je kultivirana zeljnata rastlina, ki se je razvila s selekcijo iz divje rastline, ki so jo za prehrano uporabljali že v prazgodovini. Prvi so začeli zelje gojiti v stari Grčiji v 4. stoletju p.n.š. Zelje je bogato z vlakninami, vitamini in minerali. Vsebuje folno kislino, vitamin C, karotenoide in mineralne snovi selen, žveplo, železo, kalij, kalcij in fosfor. Poznamo več vrst zelja. Pri nas uporabljamo predvsem belo, manj rdeče zelje. V prehranskem pomenu med njima ni pomembnejše razlike, le da rdeče zelje vsebuje nekoliko več železa in naravnih rdečih barvil, ki spadajo med polifenolne spojine, s katerimi so bogata tudi rdeča vina.

Korenček je ena najstarejših vrst zelenjave. V Evropi so ga gojili že v mlajši kameni dobi. Izviral naj bi iz Južne Evrope in Azije. Korenček vsebuje največ beta karotena, vitamin K in folno kislino. Vsebuje tudi veliko pektina, ogljikove hidrate, od mineralov pa kalcij, kalij, selen in železo. Ima pomembno mesto v dietni prehrani, ker je energijska vrednost korenčka le 27 kcal. Poznamo rumeno in oranžno korenje. Z uživanjem presnega korenja veliko bolj izkoristimo vse njegove snovi, ki blagodejno vplivajo na naš organizem. Dobra lastnost korenčka je tudi, da ga težko prekuhamo.

Zeljni zavitekMlado zelje v tem zavitku preseneti s svojim polnim in sladkim okusom in tako je jed nekje na pol poti; kot če bi se naše domače zeljne krpice srečale s kitajskimi pomladnimi zvitki. Zeljni zavitek je sicer tipična panonska jed, ki nas nagradi s svojo izdatnostjo. In prav neverjetno je, da zelje ne potrebuje nobenih dodatkov in izboljšav ...

za 2 zavitka(za 4–6 oseb)

• 1 kg mladega zelja (1 manjša glava)• 120 g masla• 1 zavitek vlečenega testa (6 listov) • sol in poper• oljčno olje

Pečico segrejemo na 180 stopinj. Zeljno glavo prerežemo, izrežemo kocen, liste pa grobo nasekljamo na kvadratke, velike približno 1 cm. Nasekljano zelje stresemo na velik plitev pekač in ga enakomerno razporedimo. Pekač lahko prej obložimo s papirjem za peko, da se zelje ne prime. 80 g masla narežemo na kockice, ki jih razporedimo po vrhu zelja. Solimo in popramo ter potisnemo v pečico za dobrih dvajset minut, da se zelje prične zapekati in pošteno zadiši. Vzamemo iz pečice in počakamo, da se nekoliko ohladi. Preostalo maslo stopimo v plitvi kozici. Odstavimo in dolijemo dve žlici oljčnega olja. Vzamemo prvi testeni list in ga temeljito, vendar tanko premažemo z mešanico masla in oljčnega olja. Nanj položimo drugi testeni list, spet premažemo in prekrijemo še s tretjim listom. Po sredini testa zdaj v cca. 7 cm širokem traku razporedimo polovico pečenega zelja. Z obeh strani

zapognemo testo, da dobimo ploščat testeni paket. Po vrhu ga premažemo z masleno-oljno mešanico in položimo na pekač, v katerem smo pekli zelje. Postopek ponovimo s preostalim testom in zeljem. Zavitek pečemo 25 minut, da se zlato in hrustljavo zapeče.

Punudimo s kumarično solato z jogurtom:

• 1 solatna kumara• 2 dl jogurta• 1 žlica kisle smetane• 1 glavica mladega česna, po želji• sol in poper• rdeča sladka paprika

Kumaro olupimo, ji odstranimo seme in grobo nastrgamo. Solimo in pustimo, da nekaj minut stoji in spusti vodo. Ožamemo. Česen drobno nasekljamo. V skledi zmešamo ožeto kumaro, nasekljan česen, jogurt in kislo smetano. Po vrhu potresemo s poprom in sladko papriko.


Solata. V Mercatorju tržimo več vrst solate: kristalko, mehko solato, ledenko, berivko in endivijo. Solata je dober vir vitamina C in vlaknin. Dobro je vedeti, da je v glavnatih solatah več vitamina C v zunanjih listih, manj v srčku, pri preostalih tipih solat pa je vitamin C razporejen bolj enakomerno. Solato je najbolje pripraviti tik pred zaužitjem, tako da liste opremo pod hladno tekočo vodo. Nikoli je ne smemo namakati v vodi, ker tako izgubi v vodi topne hranilne sestavine.

Radič. Rdeč radič je zaradi svojega prijetnega, intenzivnega okusa in dekorativne rdeče-bele barve listov vsestransko priljubljena solatnica. Pri sestavinah v radiču je potrebno omeniti predvsem minerale fosfor, železo, kalij, kalcij, provitamin A, vitamin C ter hranilno in fi ziološko pomembno grenčično snov intibin. Ta se nahaja v belih rebrih listov in daje vsem radičem močan trpko grenek okus. Intibin je zelo cenjen kot grenčica.

Zelena solata s popečenim kozjim siromZelena solata, če je le v sezoni, je osvežitev vsake mize. Pa nikar ne ostajajmo zmeraj pri istih polivkah - privoščimo ji včasih malo drugačno omako, nadgradimo jo s koščkom popečenega mesa ali sira, in lahka poletna večerja je na mizi.

velika skleda mešane zelene solate v sezoni: glavnate, endivije, mladega radiča

polivka: • 1 mlada čebula• 1 žlička gorčice• 2 žlici vinskega kisa• 3 žlice oljčnega olja• sol• 100 g svežega kozjega sira • 100 g mehkega sira s plesnijo (npr. brie)

Solato očistimo in operemo: narežemo jo na enakomerne kose, oprano pa temelljtio osušimo, da bosta polivka in nadgradnja prišli do izraza.

Mlado čebulo narežemo na tanke kolute. Te stresemo v skledico in prelijemo z vinskim kisom. V drugi skledici premešamo gorčico, olje in sol. Čebulo poberemo iz kisa, jo prihranimo, kis pa dodamo sestavinam za polivko. Razmešamo in zabelimo solato. Potresemo s čebulo.

Pristavimo keramično ali tefl onsko ponev. Sir narežemo na kose, debele približno 1 cm. Položimo ga v ponev. Kakor

hitro zacvrči, previdno obrnemo in popečemo še po drugi strani. Položimo na solato, iz ponve pa poberemo tudi zlato kožico, ki se je zapekla na dnu. Ponudimo takoj, s kosom dobrega črnega kruha, na primer koroškega.


Kumare vsebujejo veliko vode. To je glavni razlog, da jih uvrščamo med nizkoenergijska živila. Kumar nikoli ne smete shranjevati pri prenizki temperaturi. Če boste shranjevali kumare pri temperaturi nad 8 °C, bo njihova življenjska doba vsaj tri tedne. Pred zaužtjem preverimo, ali niso grenke.

Redkev in redkvice. Te najmanjše in najostrejše korenovke so živo rdeče in bele. Pobiramo jih še mlade in jemo surove na solatah ali pa kar tako. Oster okus jim daje alilno olje. Koncentracija le-tega je od sorte do sorte različna. Primerne so za predjedi. Razlikujemo poletno in zimsko redkev. Zimska črna redkev je ostrejša in ko jo naribamo, mora spustiti sok, kar ublaži njen ostri okus.

Sesekljana kumarična solatkaO okusu kumaric ne odloča samo to, katere sorte so, ampak tudi, kako jih narežemo: tanko nastrgane in ožete se obnesejo v solati z bučnim oljem, narezane na večje kocke v kombinaciji s paradižnikom in mladim sirom so kot nalašč za poletno solato, takole drobno nasekljane pa nas presentijo v tej intenzivni solatki, ki se idealno poda k pečenemu mesu ali ribi in je na pol poti med prilogo in grobo omako.

• 2 večji solatni kumarici• 3 mlade čebule• 1 šopek peteršilja• svež koriander ali meta (po želji)• 1 majhen zelen ali rdeč feferon• oljčno olje• limonin sok• sol, poper

Kumarice olupimo, prepolovimo, jim postrgamo seme, nato pa vsako polovico narežemo na trakove, debele približno 0,5 cm, ki jih nato počez nasekljamo na kockice.

Nasekljamo tudi zelišča in mlado čebulo s čvrstim zelenim delom vred. Feferončku postrgamo seme in ga prav tako nasekljamo.

Vse skupaj stresemo v skledo, solimo, popramo in zabelimo z oljčnim oljnem ter zaokrožimo z limoninim sokom. Premešamo.

To solatko postrežemo tako, da jo položimo čez pečeno meso z žara.


Čebula izvira iz srednje Azije. V prehrani se uporablja že zelo dolgo in težko si zamislimo pripravo omke brez nje. Lahko jo najdemo v veliko receptih in pripravkih vseh kultur na svetu. Redko jemo samo, običajno jo uporabljamo kot dodatek hrani. Čebula vsebuje žveplene spojine. Poleg folne kisline in vitamina C vsebuje tudi veliko železa in cinka. Čebuli pripisujejo številne zdravilne učinke. Domača avtohtona sorta je ptujska čebula. Zgodnjo čebulo lahko hranimo le kak teden v hladilniku. Zimska pa je obstojna v suhem in temnem prostoru tudi nekaj mesecev. Vrste čebule, ki jih prodajamo v Mercatorju, so: bela čebula, rdeča čebula, srebrnjak, šalotka, mlada čebula z zelenjem.

Bučke, buče izvirajo iz Sredozemlja. Vsebujejo veliko karotenoidov in magnezija. Imajo nizko kalorično vrednost, zato jih lahko vključimo v shujševalne diete. Temne bučke zrastejo v dolžino do 30 cm. Manjši plodovi imajo nežnejšo aromo in okus. Meso je belo do svetlozeleno s številnimi majhnimi, mehkimi in užitnimi semeni. Moškatna buča je dolga 75 do 100 cm, ima premer 15 do 20 cm, površina pa je temno zelena s svetlimi lisami. Pri dozorelih plodovih se lise obarvajo oranžno rumeno. Meso je svetlo oranžne barve, čvrsto in nekoliko sladkastega okusa. Uživamo jih lahko tudi presne, sicer pa so v kulinariki vsestransko uporabne za juhe, omake, priloge, polpete, solate in še kaj.

Bučkine pogačiceKo so bučke sveže, bi jih lahko jedli tudi surove, saj so prijetno čvrste in sladkega okusa. Tudi pri kuhanju jih zato obdelajmo na kratko, da ohranijo čvrstost in hrustljavost. Te pogačice se bodo obnesle tudi pri tistih jedcih, ki sicer niso preveč prehransko “zeleni”, poskusite.

za 8 pogačic: • 2 čvrsti bučki (500 g) • 1 mlada čebula• pest nastrganega sira (ementalca) • 1 krogla mocarele (100g) • 1 jajce• nekaj lističev sveže bazilike ali mete• sol in poper• kisla smetana, ko postrežemo• oljčno olje za popekanje

Bučke operemo in grobo nastrgamo. Solimo ter stresemo na cedilo. Pustimo, da stojijo pol ure in spustijo vodo. Ožamemo in stresemo v skledo. Dodamo nasekljano mlado čebulo z zelenim delom vred, nastrgan sir, jajce, mocarelo, ki jo naceframo na drobne koščke, in na trakce nasekljano baziliko ali meto (nekaj lističev prihranimo za konec). Popramo in temeljito premešamo.

Razgrejemo ponev, v katero smo kanili tanko plast oljčnega olja, še lepše pa se pogačice spečejo na plošči kuhinjskega električnega žara. Na razgreto ploščo položimo kupček mase, ki jo razpotegnemo v obliki pogačice. Na zmerni temperaturi pečemo toliko časa, da zakrkne in se po eni strani zapeče: brez panike, sprva bo videti tekoče, vendar

bodo sir in jajca pripomogli, da bo jed zakrknila v ljubke pogačice. Ko so po eni strani zapečene (3–4 minute), jih obrnemo in popečemo še po drugi strani. Postrežemo z žlico kisle smetane, svežo baziliko za povrh in veliko skledo zelene solate. Veselje v zelenem.


Paradižnik. Zanimivost paradižnika je, da ga botaniki uvrščajo med sadje. Zaradi manjše vsebnosti sladkorja v primerjavi z ostalim sadjem pa ga uvrščamo raje med zelenjavo. V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb. Je dober vir kalija, niacina, vitamina B6, folatov, likopena (eden najmočnejših antioksidantov). Navadni paradižnik vsebuje veliko sadne kisline in ima prijeten okus. Koktejl paradižnik, imenujemo ga tudi češnjev paradižnik, je lahko rdeče ali rumene barve. Okus teh paradižnikov je bolj sladek kot pri drugih sortah, zato je idealen za presno uživanje in za dekoracijo drugih jedi. Ob nakupu zberemo paradižnike z gladko, nepoškodovano lupino. Plodovi ne smejo biti preveč mehki, če jih oberemo zelene, sicer dozorijo, vendar imajo voden okus.

Brokoli je v zadnjem obdobju zelo popularen v kuhinji. Videz ima podoben cvetači, razlikuje se v okusu. Ima zelo nizko energijsko vrednost, a vsebuje veliko vitaminov in mineralov (železo, kalcij, natrij, kalij, fosfor in cink) ter različne antioksidante, med katerimi izstopajo koristne žveplo vsebujoče spojine. Svež brokoli je prijetnega maslenega okusa. Odličen je, če ga skuhamo na pari ali v vodi, vendar le toliko, da se omehča, ne pa razkuha.

Špageti z grobim pestom in pečenim paradižnikomKo paradižnik spečemo, se njegov okus še bolj poudari ter sladkost in polnost zrelega plodu prideta res do izraza. To, da je najboljša paradižnikova prijateljica bazilika, pa že vemo. Tukaj bo zadišala v pestu.

za 4 osebe:• 500 g špagetov• 4–6 paradižnikov • 1 mlad česen• sol• oljčno olje

grob pesto: • 1 šopek bazilike• 1 pest nastrganega parmezana ali trdega sira za ribanje• 1 žlica madljevih lističev ali pinjol• oljčno olje

Pečico nastavimo na 200 stopinj Celzija. Paradižik opremo in prerežemo na pol ali na četrtine, odvisno od velikosti. Mlad česen nasekljamo s čvrstim zelenim delom vred. Baziliki osmukamo lističe, ki jih prihranimo, stebelca pa nasekljamo. V majhen pekač razporedimo narezani paradižnik, pokapljamo z oljčnim oljem, solimo in potresemo z nasekljanim mladim česnom in stebelci bazilike. Potisnemo v pečico, kjer naj se peče 20 minut. Medtem pristavimo velik lonec vode. Ko zavre, solimo. Dodamo špagete in jih skuhamo po navodilih na embalaži, da ohranijo čvrstost.

V posodi možnarja ali paličnega mešalnika združimo lističe bazilike, mandlje ali pinjole in parmezan. Grobo stremo ali na hitro pomešamo, do dobimo grobo pasto. Dodamo oljčno olje, da postane masa mazava. Tako narejeni pesto stresemo na vroče odcejene špagete, premešamo in razporedimo po krožnikih. Vrh vsake porcije položimo nekaj kosov pečenega paradižnika. Pokapljamo s sokovi iz pekača.

Tale tribarvna jed nas bo kar izstrelila v poletje.


Stročji fi žol izvira iz Mehike in andskega pogorja. Dokaze, da je tam uspeval divji fi žol, so odkrili v perujskih naselbinah iz leta 8000 p.n.š. V začetku 16. stoletja so španski zavojevalci v Evropo prinesli visoke in nizke sorte navadnega fi žola. Vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, dietno vlaknino, od mineralov fosfor, magnezij in žveplo, od vitaminov pa vitamine skupine B in beta karoten. Stročji fi žol je tako okusen, da ga lahko le skuhamo in ponudimo kot prilogo mesu ali kaki drugi jedi. Odličen je tudi v solati ali pa iz njega pripravimo prilogo tako, da ga prepražimo skupaj z drugo zelenjavo.

Česen izhaja iz Srednje Azije in se je že pred tisoč leti razširil po Evropi. Gojili pa so ga že pred 5000 leti, saj so ga odkrili v egipčanskih grobnicah. Egipčani so ga tako zelo cenili, da jim je služil kot denarna valuta. Stari Grki so česen uporabljali v času priprav na olimpijske igre, da bi tekmovalcem zagotovili dovolj moči. Njegov široki spekter blagodejnega delovanja na človeški organizem pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam. Česen ima oster, nekoliko pekoč, rahlo žveplen in sladek okus. Vsebuje eterična olja z žveplenimi sestavinami, od katerih je glavna alicin. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima neprijeten vonj. Česen vsebuje minerale: kalij, kalcij, fosfor, selen, magnezij, cink, železo, baker, od vitaminov pa B1, B2, A in C. Česen se prilega večini slanih jedi. Z njim začinjamo zlasti juhe in omake, ribje, zelenjavne in gobje jedi, dodajamo ga enolončnicam, marinadam in kvašam, solatam in klobasam. Dodajamo ga lahko v strokih, nasekljanega ali pa strtega s soljo.

Lososov fi le s stročjim fi žolom na mladem česnuSveže obran stročji fi žol je nekaj najbolj sladkega in čvrstega, kar se najde na vrtu. Ne mučimo ga z dolgim kuhanjem, v sezoni nas naj razveselil s svojo svežino. Je imenitna priloga k številnim mesnim in ribjim jedem, saj je nevsiljivega okusa, pa še čudovito uravnoteži obrok z dobro mero vlaknin. Nad njim so nadušeni tudi otroci, predvsem majhnim je v užitek, saj ga primejo kar v roke in veselo pozobajo.

za 4 osebe: • 500 g lososovega fi leja• oljčno olje, sol• 500 g stročjega fi žola• 1 mlad česen• oljčno olje• maslo

Lososovemu fi leju odrežemo kožo in ga narežemo na štiri enake kose. Kosti iz fi leja lahko odstranimo s koničastimi kleščami. Stročji fi žol operemo in mu odrežemo peclje ter prifrknjene špice. Pristavimo kozico z vodo, kjer bomo kuhali stročji fi žol. Takoj ko zavre, dodamo fi žol. V desetih minutah bo kuhan – naj ostane še čvrst na ugriz. Medtem pristavimo ponev. Lososove fi leje premažemo z oljem in solimo, nato pa položimo v vročo, suho ponev. Ko se lepo zapeče na eni strani (po 2–3 minutah), ga obrnemo in zapečemo še po drugi strani. V kozico kanemo tanko plast oljčnega olja in dodamo drobno nasekljan mlad česen. Takoj ko zacvrči, dodamo še kuhan odcejen stročji fi žol, na hitro premešamo in dodamo žličko masla.


Šparglji (beli, zeleni) sodijo med najboljša pomlajevalna živila iz narave. Poznamo zelene in vijolične ter bele, najbolj cenjeni pa so divji, saj vsebujejo veliko antioksidantov. Vsebujejo zelo veliko vitamina A, so prava zakladnica vitaminov skupine B in folne kisline, vsebujejo tudi kalij, vlaknine ter cink. Šparglje operemo in jih od vršička navzdol lahko previdno olupimo. Oleseneli del odrežemo. Kuhamo jih v osoljeni vodi, lahko v šopkih s koceni navzdol ali pa jih narežemo. Mlade vršičke kuhamo zelo kratek čas. Špargljev ne pogrevamo.

Kalčki. Za vzgojo kalčkov uporabljamo le cela, neolupljena in neobdelana zrna mungo fi žola, soje in različnih semen. Sojini kalčki so najbolj razširjeni; pred uporabo jih moramo blanširati.

Zelo so priljubljeni kalčki alfa alfa. Po temeljitem pranju semena kalimo na čistem, toplem in svetlem mestu. Redno jih spiramo in počakamo do želene velikosti. Odcejene kalčke lahko hranimo v hladilniku nekaj dni. Uporabljamo jih za okrasitev, kot začimbo za solate, pomešane s skuto, jajci, ali pa za nadeve.

ŠpargljiŠparglji so tiste vrsta zelenjave, ki je tako okusna že sama po sebi, da ne potrebuje kaj veliko obdelave: izvrstni so že, če jih preprosto skuhamo, nato pa pokapljamo z dobrim oljčnim oljem in nekaj limoninega soka. Učinkujejo čudežno prečiščevalno, v sezoni so pa samo spomladi, zato si jih privoščimo, saj so res blagodejni.

Če jih popečemo na žaru ali v pečici, bodo ohranili hrustljavost, pomladni okus pa tako pride še bolj do izraza.

Šparglji na žaru z jajcem na oko, parmezanom (in lososom)

• 1 šopek špargljev• ščep grobo mlete soli• deviško oljčno olje• 1 jajce na osebo• parmezan ali drug trd sir za ribanje• 150 g lososovega fi leja na osebo (po želji)

Šparglji naj se dobro operejo in tolpotno obdelujejo čim manj časa, saj pri daljši toplotni obdelavi hitro izgubljajo na kakovosti vsebine. Špargljem odrežemo olesenele spodnje dele. Debelejše po dolgem prepolovimo, drobnejše pa pustimo kar cele. Lahko jih popečemo na žaru ali v pečici: na žaru jih popekamo približno 5 do 8 minut, v pečici debrih 15. Vroče pokapljamo z oljčnim oljem in solimo. Čez tako popečene šparglje položimo pečeno jajce, pečeno na oko. Potresemo s parmezanom in ponudimo kot lahko pomladno kosilo s kosom rženega kruha. Jed lahko obogatimo s popečenim lososovim fi lejem: lososu odrežemo kožo in ga v ponvi na tanki plasti olja hitro popečemo. Solimo in ponudimo k špargljem. več na www.mmmrecepti.si

Melone izvirajo iz toplih krajev Afrike in Amerike. Lahko so rebraste, mrežaste ali gladke. Meso je oranžne ali zelenkaste barve, zelo sladkega okusa. Melono vedno ponudimo dobro ohlajeno, narezano na rezine ali na koščke. Žal je njena obstojnost relativno kratka, saj že po tednu dni izgubi svojo aromatičnost. Melone vsebujejo veliko karotenoidov, vitamina B6, vitamina B3, vitamin C, folne kisline, železa in mangana. Kantalupska melona je poletna sorta melon. Plodovi so podolgovati z brazdasto in jamičasto lupino svetlo zelene ali zlate barve. Meso je oranžnorumeno in izredno aromatično. V Sloveniji pa se največ uporablja sorta cantaloupe. Pri zrelem sadežu se lupina zlato obarva.

Jagode sodijo med jagodičevje. Jagode različnih sort se razlikujejo po obliki in barvi. Barva sadeža je lahko svetlo do temno rdeča, aroma pa je skupna vsem sortam. Jagode vsebujejo veliko mineralov (železo, kalcij, kalij, fosfor, fl uor in jod), sadne kisline, antociane, veliko vitamina C, provitamin A ter vitamine B kompleksa. Imajo zelo nizko energijsko vrednost, saj ima 100 g le 36 kalorij oziroma150 kJ. So občutljiv sadež, ki ne prenese grobega ravnanja, zato jih lahko prodajamo le kot predpakiran proizvod.

Melonina juha z jagodami in bazilikoMelone in jagode ne potrebuejo veliko razlage; dišeče poletno sajde nas razvedri in okrepča. V sadni solati se z nekaj kapljicami limoninega soka spremenijo v imeniten zajtrk, lahko pa z njimi nadgradimo tudi jutranje ovsene kosmiče. Redkeje pa melone in jagode nastopajo v vlogi glavnih jedi ali predjedi. Melone se tako napogosteje pojavijo v kombincaiji s pršutom, jagode pa prijateljujejo z baziliko in balzamičnim kisom. Modi hladnih juh pa lahko letos predružimo tudi melone. Iz njih lahko nastane sveža, drugačna poletna predjed, ki mirno nadomesti kakšno težko večerjo, kajne?

• 1 melona• 200 g jagod• nekaj lističev bazilike ali mete• 1/2 limone• 2 žlici temno rjavega sladkora• 0,5 dl balzamičnega kisa

Izberemo dišečo, oranžno melono. Pred obdelavo jo dobro splaknemo. Prepolovimo jo in in odstranimo seme. Meso narežemo na kocke in stresemo v mešalnik. Dodamo sok pol limone in premešamo. Dobili bomo gost, oranžen juhast pire. Baziliko nasekljamo na tanke trakce in primešamo melonini juhi. Jagode nasekljamo in položimo v sredino juhe. Balzamični kis in sladkor v majhni kozici na hitro zavremo Pristavimo in na hitro zavremo, da se pokuha v gost, karamelast sirup. S tako pripravljeno omako pokapljamo melonino juho z jagodami. Presenečeni bomo nad skladjem teh sadno-kislih okusov. več na www.mmmrecepti.si

Češnje so znanilke poletja. Čeprav zorijo relativno kratek čas, jih ljudje radi jedo ali pa jih dajejo v pite ali zavitke. Med sadjem vsebujejo največ silicija in železa. Glede na to, da so češnje zelo občutljivo sadje, morate biti pri nakupu posebej pazljivi in jih nato čim prej pojesti. V hladilniku jih lahko shranjujete največ dan ali dva, ker imajo izredno kratko življenjsko dobo.

Breskve izhajajo iz Kitajske, vendar so se zelo hitro razširile povsod po svetu. V naših krajih so breskve znanilke poletja. Za breskve prav tako kot za ostalo sadje velja, da so najboljše na vrhuncu sezone in tam, kjer rastejo. So osvežilne in nas v vročih dneh. Obirajo se še trdi plodovi, ker najbolje prestanejo transport. Ločimo breskve z rumenim in breskve z belim mesom. So zelo uporabne tudi za ozimnico kot marmelade, kompoti ali zamrznjene.

Breskov nektar Ta gosti in dišeči sirup bo obogatil pijače, polivali pa ga bomo lahko tudi po riževem narastku ali pa bomo z njim obogatili navadni čvrsti jogurt. Shranjujemo ga v steklenicah s širokim vratom, sama uporabim kar tiste od mleka.

• 1 kg zrelih in mehkih breskev• 150 g sladkorja• sok pol limone

Breskve olupimo, prepolovimo, izkoščičimo, nato narežemo na koščke in v sekljalniku skupaj z limoninim sokom zmeljemo v pire. Olupimo jih najlažje tako, da jih za hip potopimo v vrelo vodo, nato pa kožico z nožičem zlahka odstranimo.

V kozico stresemo sladkor in dolijemo 2 dl vode. Pristavimo in zavremo. Po treh minutah dodamo breskov pire, premešamo in počakamo, da temeljito prevre.

Steklenice nad paro segrejemo, nato pa še vroče napolnimo z gostim breskovim nektarjem.

Takšen nektar je čudovita osnova legendarnega koktejla “Bellini”, kot ga strežejo v slovitem beneškem Harry’s baru. Kombinacija sadnega breskovega okusa in ledena penina ustvarita osvežilen poletni aperitiv. Zakaj si ga ne bi privoščili že to soboto, morda kot aperitiv pri pikniku?

Kozarec za penino do tretjine napolnimo z breskovim nektarejm, nakar dolijemo ledeno hladno penino. Takoj postrežemo.

več na www.mmmrecepti.siMinister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola lahko škoduje zdravju.

Jabolka vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Vsebujejo veliko vitamina C in pektin (vlaknine). Poletne sorte jabolk (letna jabolka) niso trpežne, zato niso primerne za daljše skladiščenje. Pomembno je, da jih čim prej porabimo, saj hitro postanejo prezrela. Jesenske sorte lahko hranimo dlje, odvisno od sorte in pogojev skladiščenja. V hladilnicah ohranjajo jabolka pod kontroliranimi pogoji (temperatura, relativna vlaga, koncentracija kisika, koncentracija CO2) tudi eno leto. Najpogostejše sorte v Sloveniji so: idared, jonagold, gloster, topaz, mutsu, grenny smith, jonagored, zlati delišes, kiku, antares, gala, elstar, braeburn.

Hruške izvirajo iz Azije. Poletne sorte hrušk imajo kratko življenjsko dobo. Jesenske in zimske hruške so bolj obstojne, vendar jih ne moremo skladiščiti tako dolgo kot jabolka. Hruške, posebno viljamovke, so izredno občutljive na mehanske poškodbe, zato jih smemo prelagati le izjemno pazljivo. Trde hruške v nekaj dneh na toplem lepo dozorijo in porumenijo ter razvijejo značilno intenzivno aromo. Zreli plodovi so občutljivi in hitro začnejo gniti. Hruške vsebujejo veliko vode, folne kisline, kalija in vitamina C. Najpogostejše sorte so: viljamovka, abate fetel, conferans, pachams triumf, junijska lepotica.

Vkuhane aromatične breskve z veliko jogurtno palačinkoTako vkuhane breskve so nepogrešljiva priloga k puhastim palačinkam ali cesarskemu pražencu, k jogurtu, preprostemu vaniljevemu sladoledu, zaradi zvezdnega janeža, ki doda nekoliko trpek pkus, pa se obnese celo kot intenzivna priloga k počasi pečeni svinski pečenki za vse dobesedne sladokousce, ki so jim všeč sladko-slano-pikantne kombincije.

Tukaj z njimi nadevamo vele palačinko, ki je idealen nedeljski zajtrk za celo družino.

• 1 kg breskev• 5 žlic sladkorja• 1 cimetovo steblo • 1–2 zrni zvezdnega janeža

palačinka: • 3 jajca• 1 žlica sladkorja• 1,5 dl jogurta• 1 dl mleka• 100 g moke• ščep soli• maslo za peko• sladkor v prahu

Breskve olupimo (najlažje tako, da jih za nekaj sekund potopimo v vrelo vodo), prepolovimo in izkoščičimo, nato pa narežemo na četrtine. Stresemo v kozico, dodamo začimbe

in sladkor, premešamo in pristavimo pri nizki temperaturi. Vode ne dolivamo, saj bodo breskve spustile dovolj tekočine, da bo nastal čudovit gost sirup. Na zmerni temperaturi kuhamo 20 minut, da je sadje skoz in skoz prekuhano, pene nas naj ne motijo, se bodo polegle, ko se jed ohladi.

Jajca ubijemo v skledo, dodamo sladkor in sol ter penasto stepemo – najbolje bo to delo opravil samostoječi mešalnik, saj je potrebno kar nekaj vztrajnosti, kakih 5 minut, da dobimo svetlo rumeno čvrsto peno. Dodamo jogurt in mleko ter ju previdno ročno vmešamo. Potresemo z moko in jo previdno vmešamo. Dobiti bi morali gostotekoče, rahlo testo.

V veliko oplasteno ponev damo žličko masla in pristavimo. Takoj ko se stopi, vanjo vlijemo palačinkino maso. Na zmerni temperaturi naj se peče toliko časa, da se spodaj zlato zapeče (3–5 min). Previdno obrnemo z lopatko in spečemo še po drugi strani. Stresemo na velik servirni krožnik, potresemo s sladkorjem v prahu, po sredini pa naložimo vkuhane breskve. Režemo kot torto.


Borovnice sodijo med jagodičevje. Poznamo in uživamo divje in gojene borovnice. Vsebujejo polifenole, karotenoide, vitamin C, vitamin E, kalij, mangan, železo in prehransko vlaknino. Vsebujejo malo sladkorja. Nekaj dni jih lahko shranjujemo v hladnem prostoru, če le niso prezrele ali vlažne.

Gobe. Po vsem svetu užitne gobe zelo cenimo zaradi prijetnega, specifi čnega okusa, kot dodatek jedem ali pa kot samostojno jed. V skupino gojenih gob sodijo šampinjoni, bukovi ostrigarji in šitake.

Šampinjoni. Na trgu jih dobimo v več velikostih. Imajo lahko bele ali pa rjavkaste klobuke. Gojeni šampinjoni so zelo občutljivi na mehanske poškodbe in zaradi prelaganja ali pranja hitro porjavijo. Največkrat zadostuje, da jih očistimo z mehko krtačo ali vlažno krpo.

Bukovi ostrigarji. Večinoma jih pečemo v ponvi, na žaru, jih dušimo ali pa cvremo. Celo po daljšem kuhanju obdržijo svojo čvrsto konsistenco.

Šitake. To so drevesne gobe z okusom po mesu in zemlji. Imajo žilavo, čvrsto konsistenco in veljajo za posebno poslastico. Ker imajo široko odprt, ploščat klobuk, jih lahko nadevamo. Gojenje šitak se je iz Amerike k nam razširilo šele v zadnjem obdobju.

Kaki. Domovina kakija je vzhodna Azija, od Izraela preko Kitajske do Japonske. Vsebuje okrog 20 odstotkov sladkorjev, beta karoten, kalij in magnezij, fl uor, baker, kalcij, fosfor, železo, vitamine C, B1, B2, B6 in A. Vsebuje skoraj toliko vitamina C kot limona in kar 30-krat več vitamina A od jabolka. Zreli kakiji so oranžni, okrog peclja imajo razvrščene štiri liste. Poznamo več vrst kakijev. Običajen kaki je trpek, če ni dovolj zrel. Kaki jemo, ko je povsem zrel, ker šele tedaj razvije značilen okus. Persimon, sharon in navaden kaki, ki je v Sloveniji najbolj razširjen in poznan.

Lubenice botanično ne sodijo med sadje, pač pa med zelenjavo. Izvirajo iz toplih krajev Afrike in Amerike. Najbolj običajne so lubenice z rdečim mesom. Vzgajajo tudi lubenice z rumenim mesom ter brezsemenske in mini lubenice, ki imajo težo do dveh kilogramov. Te so še slajšega okusa in imajo tanko lupino. Lubenice vsebujejo izredno veliko količino vode in do 10 % sladkorja, zato so zelo osvežilne. Najpogosteje uživamo svežo, dobro ohlajeno lubenico, ki jo narežemo na koščke ali rezine. Dokler je lubenica cela, jo lahko hranimo na sobni temperaturi. Če pa lubenico prerežemo, jo moramo pokriti s folijo in shraniti v hladilniku.

Radič (Chichorium intybus) izvira iz Evrope, osrednje Rusije in zahodne Azije. Gojijo ga že zelo dolgo, ker je že Plinij zapisal, da so besedo cichorium Grki prevzeli od Egipčanov. Radič štrucar je sorodnik cikorije in endivije. Ima glavice z zelenimi listi, ki so prijetnega, intenzivnega, nekoliko grenkega okusa. Iz vseh radičev lahko pripravimo izvrstno zimsko solato, še posebej če zmešamo različne vrste radiča.

Paprika izvira iz Srednje in Južne Amerike. Verjetno so najprej gojili pekočo papriko. Semena so našli že v mehiških naselbinah, starih 9000 let. Paprika je zelenjava Novega sveta, na staro celino pa jo je prinesel Krištof Kolumb. Vsebuje veliko antioksidantov, kapsacin, fl avonoide, vitamin C, karotenoide, likopen, kalcij, magnezij, železo, baker, silicij in fl uor. Paprika je lahko različnih barv, od zelene, rdeče, rumene, oranžne in bele, okusnejše in slajše pa so rdeče in rumene paprike. Največ vitamina C dobimo z uživanjem presne paprike. Odlične so tudi kot dodatek juham, enolončnicam, za pečenje pa je najprimernejša rdeča paprika, sorta kurtovska kapija.

Ohrovt spada v družino kapusnic. Pri ohrovtu je glava nekoliko razrahljana, listi pa so bolj ali manj nakodrani. Glava je zaobljena ali kroglasta. Poznamo zgodnji, jesenski in zimski ohrovt. V nasprotju z zimskim ohrovtom je zgodnji bolj nežna vrsta zelenjave in je zato med sladokusci zelo cenjen. Ohrovt ima zelo nizko energijsko vrednost, zato je primeren pri dietah. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov. Uporabljamo ga za nadeve, za zavitke ali pa v solati. Vedno porabimo čim bolj svežega, ker zelo hitro izgublja svojo prijetno aromo in postane grenkega okusa.

Sliva izvira iz Azije in iz Kavkaza. Sorte se med seboj razlikujejo po času zorenja, velikosti, obliki, barvi in okusu plodov. Sliva je sadež, ki ima relativno nizko kalorično vrednost (približno 40 kcal na 100 gramov), zato lahko slive uživate tudi na dieti. Ta okusen sadež pa vsebuje tudi veliko antioksidantov, približno 13% sladkorjev, karoten, vitamine B skupine, vitamin C, pektin, fl avonoide, železo, magnezij, baker in cink. Največ vitaminov dobimo z uživanjem presnih sliv, odlične pa so tudi, če jih vložimo ali iz njih skuhamo marmelado.

Ohrovt nekoliko razrahljana, listi pa so bolj ali manj nakodrani. Glava je zaobljena ali kroglasta. Poznamo zgodnji, jesenski in zimski ohrovt. V nasprotju z zimskim ohrovtom je zgodnji bolj nežna vrsta zelenjave in je zato med sladokusci zelo cenjen. Ohrovt ima zelo nizko energijsko vrednost, zato je primeren pri dietah. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov. Uporabljamo ga za nadeve, za zavitke ali pa v solati. Vedno porabimo čim bolj svežega, ker zelo hitro izgublja svojo prijetno aromo in postane grenkega okusa.

pektin, fl avonoide, železo, magnezij, baker in cink. Največ vitaminov dobimo z uživanjem presnih sliv, odlične pa so tudi, če jih vložimo ali iz njih skuhamo marmelado.

Hren izvira iz vzhodne Evrope. Je divja rastlina, ki raste povsod po Evropi in Ameriki. Poznali so ga že stari Egipčani, okoli 1500 pr. n. š., najdemo pa ga tudi na stenski sliki v Pompejih kot zdravilno rastlino. Stari Grki so ga uporabljali za masažo križa, med renesanso pa se je razširil po Evropi za rabo v kuhinji, najprej v srednjo Evropo. V Ameriko so ga prinesli priseljenci iz Evrope. Vsebuje veliko gorčičnega olja, ki daje hrenu pekoč okus, izotiocianate, peroksidazo, od mineralov železo, kalcij, magnezij in fosfor. Bogat je z vitaminom C, vsebuje tudi vitamine B1, B6 in B2. Pred pripravo hren dobro operemo, ga olupimo, naribamo in takoj zmešamo s kisom, limoninim sokom in kislo smetano. Nariban hren mora biti sveže pripravljen, saj zelo hitro izgubi aromo in ostrino. Dodamo mu lahko tudi naribana jabolka, belo vino, trdo kuhana jajca, kislo smetano ali skuto. Omako postrežemo k šunki, mesu, jajcem, prilega se tudi k zelenjavnim jedem.

Cvetača v sloveniji pa se prideluje od junija do septembra. Ima nizko energijsko vrednost. Pripravimo jo lahko na zelo veliko različnih načinov. Cvetača je zelo občutljiva, obstojnost ji podaljšamo s shranjevanjem v hladilniku. Pogosto jo uporabljamo v kombinaciji z brokolijem, kar deluje zelo dekorativno.

Pridelovalci iz domačih krajev

Da bi kupcem lahko zagotavljali dnevno sveže slovensko sadje in zelenjavo, smo se v Mercatorju povezali s številnimi, prek 100 slovenskimi pridelovalci, s katerimi smo sklenili pogodbe o odkupu pridelka za naslednjo sezono.

Kaj nas vodi pri izboru partnerjev-pridelovalcev?

Predvsem smo pozorni na:• prvovrstno kakovost pridelka,• okolju prijazen, nadzorovan način pridelave,• bližino, da bi bile transportne poti do naših prodajaln

čim krajše.

Premalokrat se poudari, da četudi domača sadje in zelenjava na pogled nista tako brezhibno lepa kot nekateri pridelki iz tujine, to še zdaleč ne pomeni, da nista kakovostna – kvečjemu nasprotno. Slovenska sadje in zelenjava sta večinoma pridelana v zemlji, na prostem, pod strogim nadzorom glede škropiv, obrana v času optimalne zrelosti in brez sredstev za ohranjanje svežine.

Skoraj vsi Mercatorjevi dobavitelji so vključeni v sistem integrirane pridelave, nekateri pa imajo tudi mednarodni certifi kat Global Gap, ki je za potrošnike in trgovce dokazilo o spoštovanju dobrih kmetijskih praks.

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj naših največjih dobaviteljev-pridelovalcev sadja in zelenjave iz vse Slovenije.

• SKUPINA PANVITA, PrekmurjePanvita je skupina povezanih podjetij, ki proizvaja hrano po načelu od njive do mize. Glavna koncentracija je na lastni proizvodnji, po modelu sodelovanja z družinskimi kmetijami. Bistvo tega sodelovanja je, da partnerska kmetija proizvaja izbrano kulturo, pri čemer Panvita izbere kulturo, sorto in način pridelave.

Ključna prednost Panvitine pridelave vrtnin in jagodičevja je, da je vse pridelano v Prekmurju v zemlji, in sicer po sistemu integrirane pridelave.

Vrtnine in jagodičevje proizvajajo na skoraj 18 hektarih površin, od tega je 12 hektarov pokritih. Kulture so izbirali posebej pozorno glede različnih dejavnikov, med drugim tudi tako, da si v konicah sledijo, kar jim omogoča, da so na trgu z različnimi kulturami prisotni bolj ali manj vse leto. Še vedno so s proizvodnjo zelenjave omejeni na čas rastne sezone pridelkov.

V zadnjem obdobju na predlog Mercatorja preizkušajo tudi različne kulture, ki jih v Sloveniji primanjkuje; potrošniki tako povprašujejo predvsem po česnu in mini lubenicah. Pridelujejo naslednje kulture: šparglje (zelene in bele), jagode, paprike (zelene in bele, tip babura), mini lubenice, sladko koruzo, jajčevce in česen.

• KZ AGRARIA, PrimorskaKZ Agraria Koper je kmetijska zadruga splošnega tipa, ki že od leta 1947 združuje pridelovalce svežega sadja in zelenjave iz treh obalnih občin. Ugodne klimatske razmere omogočajo pridelavo v skladu z zahtevami integrirane pridelave vse leto. Večji del pridelave na obdelovalnih površinah članov zadruge poteka na prostem, nekaj pa se prideluje v zaščitenih prostorih (rastlinjakih), kjer vzgajajo predvsem paradižnik, kumare, bučke, papriko in solato. Lastna pakirna linija jim omogoča prilagajanje željam kupcev pri pakiranju pridelkov. Ponudba KZ Agraria deluje po načeluz njive v prodajo, zato je blago vedno sveže. Kratki skladiščni intervali še dodatno pripomorejo h kakovosti blaga.

V KZ Agraria pravijo: Naše pridelovalce spodbujamo k povečani integrirani pridelavi, odkupujemo pa tudi bio sadje in zelenjavo. Z novo pakirno linijo za bio pridelke bomo lahko trg še bolje oskrbovali. Bio pridelke pakiramo zaradi sledljivosti in porasta proizvodnje kot tudi vedno večjega povpraševanja naših kupcev.

• KZ KRKA, DolenjskaKZ Krka je zadnjih nekaj let vodilni odkupovalec in ponudnik tržno pridelane zelenjave v Sloveniji. Zelenjava je pridelana na integrirani način. Zadruga organizira pridelavo zelenjave na širšem območju Dolenske, Štajerske in Bele krajine. V odkup je trenutno vključenih preko 25 pridelovalcev in je tako zelenjadarsko najmočnejša kmetijska zadruga v Sloveniji, Mercator pa je njen največji kupec. Njeni kooperanti letno pridelajo približno 3.000 ton zelenjave. KZ Krka tesno sodeluje s svojim kooperanti. Vsako jesen skupaj naredijo analizo pretekle sezone in plan za prihodnjo. Največ pridelajo zgodnjega krompirja, bele paprike, kumar, bučk in paradižnika. Kot drugi pridelovalci si želijo, da bi potrošniki prepoznali prednosti domače pridelave, saj so njihovi plodovi skrbno vzgojeni in pridelani, obrani pri optimalni zrelosti, pot do trgovin pa je kratka. Sadike nabavljajo pri pridelovalcih, ki imajo lastno proizvodnjo.

• KLEMEN BREŠAR, GorenjskaNa kmetiji Brešar iz vasi Čirče na obrobju Kranja obdelujejo 20 hektarov površin na Kranjskem polju. Letno pridelajo okoli 500 ton krompirja različnih sort. Za krompir in čebulo ima kmetija primerno skladišče, zato to zelenjavo ponuja vse leto. Bil je prvi med lokalnimi dobavitelji, ki je pričel svoje pridelke, krompir in čebulo, dostavljati neposredno v Mercatorjeve prodajalne.

• PANORGANIC, Štajerskakmetija Panorganic se ukvarja s pridelavo česna – avtohtonega ptujskega in v kulinariki cenjenega francoskega vrste cledor. Vzgoja je težavna; v isto zemljo se česen zaradi bakterij, ki jih oddaja, lahko sadi le vsakih pet let in veliko je ročnega dela – sajenja, pletja, pobiranja in čiščenja. “Kitajski česen, ki ga uvažamo, sadijo v substrat, ki ga razkužujejo, s čimer v zemlji ubijejo vso biostrukturo. Tako ga lahko drugo leto spet sadijo v isto zemljo,” pojasnjujejo na kmetiji Panorganic. Cena slovenskega česna zato ne more biti primerljiva s ceno uvoženega.

• TERME ČATEŽV Čatežu so pionirji gojenja paradižnika na hidroponiki v Sloveniji. Vsa proizvodnja je računalniško nadzorovana. Računalniki skrbijo za avtomatsko odpiranje streh glede na temperaturo in vlažnost v rastlinjakih. Rastline rastejo v nadzorovanem okolju, zato je zelo zmanjšana potreba po kemični zaščiti. Oprašujejo jih čmrlji, druge žuželke pa skrbijo, da se škodljivci ne razširijo. V Čatežu sami vzgajajo sadike paradižnika. Semena posejejo v začetku decembra, potem se v s termalno vodo ogrevanih rastlinjakih sadike razvijajo do konca aprila, ko dozorijo prvi paradižniki. Ogrevanje s termalno vodo pospeši razvoj rastlin, je pa tudi ekološko sprejemljivo, saj se za ogrevanje ne uporablja energija iz fosilnih virov. Paradižnik se ročno obira in pazljivo zlaga v transportne zabojčke, ti pa na palete. Tako je pripravljen za transport do kupcev. Pridelava paradižnika se nadaljuje do sredine julija, ko je potrebno rastlinjake izprazniti in pripraviti za vzgojo drugih rastlin. Paradižnik iz Čateža je okusnejši od paradižnika iz uvoza, saj se obira, ko dozori, in je v dnevu ali dveh že na prodajnih mestih, medtem ko je pot uvoženega paradižnika bistveno daljša.

• DANILO BOŽIČ, PrimorskaPri Božičevih v Idriji pridelujejo jabolka – na dveh hektarjih gojijo 6.000 dreves, pridelajo pa okoli 40 ton jonagolda, jonagoreda, zlatega delišesa, ajdareda in fujija. Dobavitelj dobavlja jabolka direktno v prodajalne.

• PETER BURGER, GorenjskaKot prvi v Sloveniji so začeli pridelovati in pakirati korenje. Korenje pridelujejo na integrirani način. Ne uporabljajo kemičnih dodatkov za lepšo barvo in cilindrično obliko plodov ter njihovo obstojnost. Gnojijo večinoma z gnojem iz okoliških konjeniških, perutninskih in govejih hlevov. Pri pridelavi korenja je vključeno več deset slovenskih podjetij in posameznikov (podjetja, ki jim dobavljajo semena, mehanizacijo, potrebno za pridelavo, dodelavo, skladiščenje in pakiranje ter transport). Kmetija leži med Ljubljano in Krvavcem. Na več kot desetih hektarjih pridela največ krompirja, čebule in korenja. Prideluje pa tudi zelje, kolerabo, gomolj zelene in rdečo peso. Pridelujejo po načelih integrirane pridelave.

• IVAN ŠTULAR, GorenjskaKmetija iz vasi Strahinj na Gorenjskem je tipična družinska kmetija. Že več rodov se ukvarjajo s kmetijstvom. Kmetija meri skupaj z gozdom 66 hektarov. Njihova glavna usmeritev je tržna pridelava krompirja, čebule in pšenice; gozd pa koristijo za lesno biomaso, ki jo uporabljajo na kmetiji. Pridelava krompirja jih spremlja že od leta 1830. Od vsega začetka so tudi vključeni v integrirano pridelavo, kar pomeni večjo skrb za okolje in potrošnika. Z zgodnjimi sortami krompirja pričnejo v juniju in krompir dnevno svež dostavljajo v Mercator. 90 odstotkov pridelanega krompirja zapakirajo kot Mercatorjevo blagovno znamko.

• KMETIJA JARKOVIČ, DolenjskaSočivje pridelujejo na zdravju in okolju prijazen način; porabljajo zelo malo fi tofarmacevtskih sredstev, pa še ta pod strogim nadzorom. Ponašajo se z Global Gap certifi katom in certifi katom Slovenske integrirane pridelave. Pridelujejo predvsem jagode, melone, srtoji fi žol, radič in solato.

• SADJARSTVO MIROSAN, ŠtajerskaNasadi jablan se razprostirajo na cca. 140 hektarih, na nekoliko dvignjenem pobočju nad Savinjsko dolino, na južni strani reke Savinje med Celjem in Žalcem, nekaj pa jih je tudi ob vznožju Kamniških planin. Skrbno načrtovanje širjenja plantaž je tesno povezano s sortami jabolk, ki jih pridelujejo (gala, elstar, fuji, kiku, jonagold, braeburn, idared, zlati delišes, antares). Imajo tri moderne hladilnice s skupno kapaciteto 6.200 ton, kar jim omogoča, da oskrbujejo kupce s svežimi jabolki vse leto. Njihov cilj je zagotoviti kupcem zdrava in neoporečna jabolka, pridelana na naravi prijazen način. To dosegajo z integriranim načinom pridelave ter skrbno uporabo metod dobre kmetijske prakse.

• SADJARSTVO PALČIČ, Borovnica Nasadi Sadjarstva Palčič so na območju krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je tudi v varstvenem območju Natura 2000, po površini, številu grmov in količini tega pridelka pa so največji v Sloveniji. Sadjarska kmetija je specializirana za pridelavo ameriških borovnic na sonaraven način. Pridelek obirajo samo ročno, kar zagotavlja visoko kvaliteto. Imajo 30 različnih sort borovnic, tako po okusu, videzu, velikosti in po času zorenja.

• ZELENI HIT, Ljubljanska kotlinaV podjetju Zeleni hit d.o.o. v Savljah pridelujejo zelenjavo okolju prijazno, brez večjih poseganj s fi tofarmacevtskimi sredstvi in drugimi zdravju škodljivimi ukrepi. Pridelajo največ paradižnika, ki ga vzgajajo v organskem substratu. Boleznim se skušajo izogniti z optimalno vzgojo (z zračenjem, optimalnim zalivanjem in z drugimi agrotehničnimi ukrepi). Proti škodljivim organizmom se borijo s predatorji (to so koristne žuželke, ki se prehranjujejo s škodljivimi organizmi). Pridelujejo tudi papriko in kumare ter druge vrste zelenjave, in sicer v skladu z ekološkimi standardi. Med slednjimi je največ dišavnic, ekoloških buč pa solate, brokolija, cvetače, kolerabic, ohrovta, pese in krompirja.

• BRANKO ŠILEC, ŠtajerskaPostopek pridelave jabolk se začne zgodaj spomladi z obrezovanjem jablan in s pričetkom škropljenja. Škropilni program izvajajo v skladu s predpisi za integrirano pridelavo sadja, in sicer več mesecev. Obiranje poteka ročno. Jabolka se trgajo v plastične bokse, v katerih se tudi skladiščijo. Vsaka celica v hladilnici se napolni v največ petih dneh. Od tod gredo jabolka v postopek sortiranja, in sicer po velikosti, barvi in kakovosti, nato pa na pakirno linijo, kjer se zapakirajo v embalažo, v kateri jih dostavijo kupcem.

• POLAVI, d.o.o., PrimorskaPolavi, d.o.o., s sedežem v Novi Gorici in hladilnico v Šempetru pri Novi Gorici je podjetje, ki se ukvarja z odkupom ter prodajo sadja in zelenjave. So edino tako podjetje v Vipavski dolini (pa tudi v celotni vipavski in goriški regiji, Goriških Brdih in Banjški planoti). Smernice so si zastavili v letu 2008; tedaj so podpisali prve odkupne pogodbe s kmeti in manjšimi lokalnimi pridelovalci. V letošnjem letu imajo podpisanih cca. 350 odkupnih pogodb tako z velikimi kot tudi z majhnimi pridelovalci. Sezona odkupa se prične v začetku maja s češnjami, kjer so največji pridelovalec v Sloveniji, nadaljujejo z mladim krompirjem, prvimi breskvami in nektarinami, marelicami, hruškami, slivami, različno zelenjavo, jabolki, kostanjem in zaključijo s kivijem.

• DRINOVEC, GorenjskaJe družinska kmetija z dolgoletno tradicijo. Nahajajo se v majhni gorenjski vasici Okroglo. Ukvarjajo se s pridelavo zgodnjih in poznih sort krompirja, čebule, zelja, kitajskega zelja, pridelujejo tudi korenje. Obdelujejo približno 30 hektarov površin in tako pridelajo okrog 1.000 ton krompirja, 200 ton čebule, 30 ton zelja in 20 ton kitajskega zelja. Vsa zelenjava je pridelana po načelih integrirane pridelave. So tudi nosilci certifi kata Global Gap. Želijo ohraniti dolgoletno tradicijo kmetije Drinovec, z najnovejšo tehnologijo pa tudi visoko kakovost pridelane hrane.

• KMETIJSKA ZADRUGA KRIŽE, GorenjskaKmetijska zadruga Križe spada med manjše zadruge v Sloveniji. Pokriva področje občine Tržič in okoliških vasi: Križe, Sebenje, Žiganja vas, Senično, Leše, Brezje pri Tržiču, Lom, Jelendol, Bistrica, Kovor, Zvirče in Podljubelj.Osnovna dejavnost zadruge je kmetijska trgovina, ukvarjajo pa se tudi z odkupom zelenjave s Kriškega polja ter z odkupom mleka in živine. Od okoliških kmetov odkupujejo pretežno solato, pa tudi zelje, kitajsko zelje, radič, kolerabo, zeleno in krompir.

• ANTON NOVAK, DolenjskaKmetija Novak iz Šentvida pri Stični je naš dobavitelj krompirja. Pridelajo ga okoli 400 ton na leto, ob njem pa tudi kolerabo in črno redkev. Ker imajo urejen namakalni sistem in primerna skladišča, lahko zagotavljajo razmeroma stalen pridelek.

• ROZMAN JOŽE, GorenjskaPred dvajsetimi leti so začeli sodelovati z Mercatorjem. Obdelujejo štiri hektare zemlje. Na sezono pridelajo 130 ton solate, 20 ton svežega zelja, 20 ton kitajskega zelja in 10 ton zelene v gomoljih. V zadnjih treh letih dajejo prednost kvaliteti pridelka, ne količini. Izboljšali so tehniko pridelave. Poskušajo uporabljati čim manj insekticidov in herbicidov. To dosegajo s povezovanjem s kmetijo, ki je usmerjena v živinorejo, kar jim omogoča širok kolobar, gnojenje z naravnimi gnojili, zatiranje plevelov brez kemičnih pripravkov, z uporabo kvalitetnih semen in vzgojo zdravih sadik. Vključeni so tudi v integrirano pridelavo. V prihodnjih letih želijo še izboljšati tehniko pridelave, da bo ta neodvisna od vremenskih pogojev (rastlinjaki, namakalni sistem), ter mehanizacijo s poudarkom na avtomatiki.

Dobro je vedeti

Skoraj vsi Mercatorjevi dobavitelji so vključeni v sistem integrirane pridelave, nekateri imajo tudi mednarodni certifi kat Global Gap, ki je za potrošnike in trgovce dokazilo o spoštovanju dobrih kmetijskih praks.

• Integrirano pridelana sadje in zelenjava sta okolju in našemu zdravju bolj prijazna, glede uporabe zaščitnih FFS.

• Slovenska sadje in zelenjava imata krajšo življenjsko dobo, saj slovenska zakonodaja prepoveduje tudi uporabo preparatov za podaljševanje svežine.

• Bistvo dobre kmetijske prakse in trajnostnega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči je kolobarjenje, to je izmenjava gojenja vrtnin na isti površini. Omogoča enakomerno izkoriščanje različnih hranil in predvideva setev rastlin, ki v kolobarju izboljšujejo lastnosti tal ali jih ohranjajo.

• Da bi izboljšali strukturo tal za gojenje pridelkov, se ponekod uporablja tudi omejeno gnojenje z dušikom, ki pa je eden pomembnih okoljskih onesnaževalcev. Neposredno vpliva na okus in strukturo sadja ter zelenjave. Če je dušika manj, plodovi rastejo počasneje, so manjši, bolj čvrsti in boljšega okusa, vendar pa je proizvodnja dražja.

• V Sloveniji skoraj vse sadje in zelenjavo pridelamo v zemlji, v tujini pa veliko zelenjave vzgajajo s hidroponijo. Hidroponija je tehnika gojenja rastlin brez prsti oz. zemlje, ki nadomešča talno gojenje, in omogoča nadzorovano pridelavo zelenjave.

Pri tem načinu pridelave rastejo korenine v substratu, npr. na kokosovih vlaknih, ki jim daje oporo in prevaja hranila, ne pa v zemlji. Vsaka rastlina je povezana z namakalnim sistemom s kapilaro, preko katere dobi potrebno količino vode in v njej raztopljenih hranil.

• Dokazano je, da vsebujeta sadje in zelenjava z daljšim transportom manj vitaminov. Pri direktni dostavi so domačih pridelki lahko na policah že v 24 urah po obiranju. Ker slovenska sadje in zelenjavo oberemo v času optimalne zrelosti, imata višjo hranilno vrednost in vsebnost vitaminov ter bolj razvita aromo in okus, vendar ju pred uporabo ne moremo dolgo shranjevati. Domače vrste sadja in zelenjave so nam genetsko bliže od tistih iz oddaljenih dežel.

• Zaradi kratkih transportnih poti in integrirane pridelave manj obremenjujemo okolje, skrbimo za ohranjanje poseljenosti podeželja in skladen regionalni razvoj, prispevamo pa tudi k ohranjanju naravnih virov za naše potomce. Z razvojem domače pridelave ohranjamo in ustvarjamo delovna mesta, izboljšujemo kupno moč potrošnikov ter večamo delež samooskrbe v državi.

Documents

Zloženka Iz domačih krajev