Seznam knjig za

2016/2017

Bralno znaèko za odrasle

Spoštovane bralke in bralci,

že osmo leto vas prijazno vabimo k sodelovanju v projektu

Bralna znaèka za odrasle. Naš namen je spodbujanje bralne

kulture, zato vam v branje ponujamo paleto kakovostnih

knjig razliènih žanrov, ki èakajo, da jih odprete in se

sprehodite po pahljaèi dogodkov in odstrete tanèice

skrivnosti, ki jih zgodbe ponujajo.

Bralni seznam lahko dobite v Knjižnici Velenje, Šoštanj in

Šmartno ob Paki ali na naši spletni strani. Med

priporoèenimi knjigami preberite pet naslovov ter enega po

lastni izbiri in izpolnjeno zloženko oddajte do 15. aprila

2017.

Bralni potep bo potekal od mednarodnega dneva pismenosti,

8. septembra 2016, do 23. aprila 2017, mednarodnega

praznika knjige, ko vas bomo povabili k zakljuèni prireditvi.

Opus Toneta Partljièa

»Kako rad bi prijel sonce, èeravno sem vedel, da bi se najbrž spekel. Toda naj peèe, samo da se ga lahko dotaknem … Otrok hoèe vse prijeti z rokami, kakor da bi z rokami mislil.«

Tone Partljiè, slovenski pisatelj, dramatik, scenarist, dramaturg in humorist, dobitnik številnih nagrad, med drugim tudi letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Izbirate lahko med njegovim obsežnim opusom. Izpostavljamo nekaj njegovih del: Hotel sem prijeti sonce, Sebastjan in most, Moj ata, socialistièni kulak, Golaž, reka in mostovi, Nebesa pod Pohorjem, Slišal sem, kako trava raste, Pasja ulica, Šèuke pa ni, šèuke pa ne.

Tone Partljiè, Hotel sem prijeti sonce

Ciril Zlobec: Ljubezen: èudež duše in telesa

Janez Menart: Zadnja pomlad

John Milton: Izgubljeni raj

Antièna poezija

Izpolnjeno zloženko oddajte do 15. aprila 2017.

Želimo vam èudovit bralni potep!

Temeljni navdih poezije Cirila Zlobca je ljubezen, zato ni niè èudnega, da se ga je kmalu oprijel vzdevek »pesnik ljubezni«. Jubilejna izdaja prinaša 90 njegovih ljubezenskih pesmi – v avtorjevem izboru in s spremno besedo Iva Svetine ter s èudovitimi risbami Metke Krašovec. è

è

è

Obèutena Pesniška zbirka Zadnja pomlad prinaša prerez Menartovega pesniškega ustvarjanja, pri kateri je naslov izbral pesnik sam, pesmi zanjo pa njegova žena Tonka Menart in hèi Barbara Menart Senica. Iz njegovega petdesetletnega ustvarjanja sta izbrali tiste pesmi, ki so mu bile najbolj pri srcu. Žal pa pesnik izida knjige ni doèakal.

John Milton (1608 – 1674) sodi v vrh angleške in evropske poezije moderne dobe. Bil je visoko izobraženi humanist, pisal je v anglešèini, latinšèini in italijanšèini, znal je grško in hebrejsko. S svojim slogom in tematiko je vplival na cele rodove pesnikov kot so Blake, Keats, Byron…Z bibliènim epom Izgubljeni raj pa je ne le zaznamoval svoje stoletje temveè še bolj naslednja obdobja angleške, ameriške in svetovne književnosti, umetnosti in glasbe.

V antologiji antiène poezije so predstavljena najlepša pesniška dela stare Grèije in Rima, vse od Homerja do Boetija. Antologijo uvaja obsežna spremna beseda Marka Marinèièa, ki je pesmi izbral in uredil. Le-ta skuša na razumljiv naèin predstaviti antièno poezijo, ki se od sodobne razlikuje po vsebini, obliki in posredovanju. V svojem bistvu je bila bolj pragmatièna, tesno povezana z družbeno in politièno resniènostjo ter namenjena izvajanju pred obèinstvom. Izvajali so jo bodisi posamezniki bodisi zbor ob glasni spremljavi. Mi si jo pa poskušajmo približati v prijetni intimi svojega doma.

Kot je dejal Zlobec, je Krašov eva prispevala v knjigo ve kot le ilustracijo. Kdor nima aktivnega odnosa do branja poezije, si lahko knjigo ogleduje kot likovno delo in bo dobil ob utek teh pesmi.

Prosimo, vpišite naslove prebranih knjig:

1. _____________________________________2. _____________________________________3. _____________________________________4. _____________________________________5. _____________________________________6. _____________________________________

Zapišite misel o knjigi ali iz knjige, ki vas je najbolj navdušila:

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Zapišite, vaše menje, pripombe ali želje o projektu Bralna znaèka za odrasle:

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Ime in priimek: __________________________Naslov: ________________________________E-mail: _________________________________

Odprimo knjigeNaš osrednji avtor in gost na zakljuèni prireditvi bo Tone Partljiè.

Vir slika: http://val202.rtvslo.si/2016/01/nedeljski-gost-21/

Bojan Glavaè: Velenjske zgodbe

Peter Rezman: Tekoèi trak

Giuseppe Catozzella: Nikoli ne reci, da te je strah

Alyssa Palombo: Beneški violinist: zgodba o Vivaldiju

Velenjske zgodbe, nekdanjega ravnatelja Velenjske Gimnazije, Bojana Glavaèa so duhoviti, najveèkrat anekdotièni spominski fragmenti na avtorjeve predvsem mladostne življenjske pripetljaje. Skoraj vse zgodbe so povezane z Velenjem, pisec pa v njih oživlja duh polpreteklega èasa, kot ga je doživljal otrok in mladostnik, rojen desetletje pred prièetkom vojne. Knjigo je ilustrirala Juma Valenèak.

Domaèin, pisatelj, pesnik in kolumnist Peter Rezman tudi v svojem zadnjem delu ostaja zvest Šaleški dolini. Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 dobil nagrado fabula, z romanom Zahod jame in aktualnim Tekoèi trak pa med ožji izbor za kresnika za najboljši roman minulega leta. Rezman s premišljenim izborom kraja dogajanja, protagonistov in z njihovo socialno umestitvijo v Tekoèem traku zareže v srž naše neoliberalne soèasnosti.

Vse, kar si Samia želi, je teèi. Teèi zase, teèi za Somalijo, ki jo pretresa vojna, teèi za ženske v svoji deželi, teèi na olimpijskih igrah. Kljub težkim razmeram in pomanjkanju se ji kot najmlajši in najlažji tekaèici uspe uvrstiti na olimpijske igre in zbuditi pozornost svetovne javnosti. Obet velièastne prihodnosti kljub boleèini zaradi razmer v domovini in izgubi najbližjih, je blizu na otip. A usoda ima druge naèrte.

Roman Beneški violinist je pravzaprav romaneskna zgodba o italijanskem skladatelju, violinistu, dirigentu in mojstru italijanske glasbe za godala Antoniu Luciu Vivaldiju. Zgodba je postavljena v 18. Stoletje v Benetke, kjer glavna protagonistka Adriana d'Amato obožuje glasbo, a ji njen oèe, bogat beneški trgovec, po mamini smrti prepove igrati violino. Adriana pa vztraja in skrivoma odhaja na uène ure igranja k Antoniu Vivaldiju.

Vicenç Pages Jorda: Pismo angleški kraljici

Resnièno poseben roman razkriva tisoèletno zgodovino, od konca 11. do konca 20. stoletja. Mladi kovaè Joan Ferrer v 11. stoletju v oèetovi kovaènici skuje edinstven meè, ki mu ni para. Poželi si ga sam hudiè in v zameno zanj mlademu kovaèu podari tri želje. Med drugim mu izpolni tudi željo postati nesmrten. Splet okolišèin ga nekega dne pahne v zapor, kjer ga, nesmrtnega kot je, obsodijo na dosmrtno jeèo. Zato piše angleški kraljici in ji v pismu zaupa zgodbo svojega življenja.

Jonas Jonasson: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil

Jutta Treiber: Modro jezero je danes zeleno

Sanja Piliæ: O mamah vse najboljše

Ian McEvan: V imenu otroka

Jan-Philipp Dendker: Prisluhni srcu in Uglašeno srce

Allan Karlsson je malce ekscentrièen stoletnik, ki svoje dni preživlja v domu za upokojence, kjer mu ob 100. rojstnem dnevu pripravijo praznovanje z županom, mediji in slavnostnim govorom. Problem je v tem, ker si slavljenec tega ne želi in pobegne v samih copatah skozi okno do avtobusne postaje, kjer se odpelje novim dogodivšèinam naproti.

Roman, za katerega je pisateljica leta 1996 prejela avstrijsko nagrado za mladinsko leposlovje, je preveden v veè jezikov. Glavna junakinja Gisela je sedemnajstletno dekle, ki se poleg vsakodnevnih problemov odrašèanja sooèa z nenavadno izkušnjo za njena leta. Gisela je noseèa in v njej se odpira nešteto vprašanj, na katera ne pozna odgovorov. Modro jezero, do katerega se odpelje s kolesom, ji daje uteho.

Po naslovu sodeè bi to morala biti zgodba o popolnih mamah. V noveli, ki je bila veèkrat ponatisnjena, spoznamo nepopolno mamo, vpeto v sodobni èas, ki živi veè vlog in si upa sanjati, jokati, biti raztresena in hkrati ljubiti svojo družino. V spoznanje, da nas napake bogatijo z izkušnjami in nas naredijo zanimivejše, nas avtorica vpelje s samosvojim naèinom podajanja zgodbe.

Še en domišljen roman angleškega avtorja, ki odpira številna vprašanja o sodni in družinski etiki. Fiona je uspešna in spoštovana sodnica srednjih let, ki veèinoma sodno obravnava milo reèeno pereèe primere. Kljub zahtevni službeni karieri je njeno življenje umirjeno. Vse do trenutka, ko ji, po 35. letih bolj ali manj sreènega zakona, mož sporoèi, da si želi afero z mlajšo žensko, ki si jo je že izbral. Vse, v kar je Fiona verjela, se podre kot hišica iz kart.

Zgodba odstira iskreno in globoko ljubezen med slepim fantom in pohabljenim dekletom v osrèju revne burmanske vasice. Ko dobi on naenkrat priložnost in se preseli v veliko mesto, ona ostane doma. Prav nihèe ne verjame, da bi lahko njuna ljubezen trajala veè kot štirideset let in pri tem ostala nespremenjena in pristna. Sledi še nadaljevanje Uglašeno srce, kjer pa je v ospredju prav Julijina zgodba, ki na nenavaden naèin odstira tanèico njenega življenja.

K. A. Tucker: Deset kratkih vdihov

William Joyce: Èudovite leteèe knjige gospoda Morrisa Lessmora

Uršula Kovalyk: Drag šov

Kristin Harmel: Dokler bodo zvezde na nebu

Stef Penney: Nežnost volkov

Deset kratkih vdihov je izjemna knjiga o izgubi, paniki, brezupu, begu, ljubezni, prijateljstvu. Je ganljiva zgodba o tem, kako se lahko življenje v enem samem trenutku nepremišljenosti razleti na tisoèe drobcenih košèkov. V ospredju je zgodba o Kacey, mladem dekletu, ki v prometni nesreèi izgubi starše, fanta in najboljšo prijateljico. S sestro poizkuša ponovno sestaviti svoje življenje, ki pa nikoli veè ne bo enako.

Èeprav je knjiga v obliki slikanice, pa se oèarljiva in ganljiva ter preprosta in pomensko globoka zgodba dotakne odraslih vsaj tako moèno kot otrok. Pripoveduje o Morrisu Lessmoru, zaljubljencu v knjige, ki mu vihar razmeèe in raznese vse, kar ima, tudi knjige in besede iz tiste, ki jo piše sam. Ves zbegan nato pristane v èudoviti knjižnici, kjer knjige živijo in letajo kakor ptice, on pa skrbi zanje, jim ravna oslovska ušesa, jih krpa – in bere.

èè

èè

Nežen ljubezenski roman je tudi pouèen, saj je zgodba preplet dogajanja v drugi svetovni vojni, holokavsta in treh religij, islama, judovstva in kršèanstva. Hope, skoraj štiridesetletna loèenka, s praznim banènim raèunom, propadlo pekarno in zmedeno najstnico, se z babièinim seznamom imen, napisanih na listek, odpravi v Pariz, da bi raziskala družinske skrivnosti, ki jo izjemno presenetijo. Potovanje in brskanje po preteklosti se izkaže za zdravilno – tudi zanjo.

è

Prvi prevod slovaške pisateljice prinaša 17 kratkih zgodb žensk in predvsem njihove odnose z moškimi, katerih resni ni jaz se iz stvarnega sveta prestavlja v svet sanj, videnj, fantazij, kar jim omogo a, da podvomijo o stvarnosti in jo naredijo znosnejšo. Sanje in fantazijski svet je edino, zaradi esar še vztrajajo v življenju in ki jim sivi in dolgo asni vsakdan naredi lepši.

Ve krat nagrajeni prvenec škotske pisateljice nas popelje skozi kanadsko tundro in drugo polovico devetnajstega stoletja. Glavna junakinja je gospa Ross, ki najde umorjenega in skalpiranega moškega, kar seveda pretrese skupnost in obudi stare napetosti. Približno isti as izgine Rossin sedemnajstletni sin. Eni želijo odkriti zlo inca, drugi ho ejo ta umor le izkoristiti za poravnavanje nekih drugi starih ra unov. Ko pride mimo skrivnostni indijanski lovec William Parker, ga seveda takoj obtožijo umora, Rossova pa za uti, da bi ji prav on lahko kaj povedal o izginulem sinu. Tako se za ne njuno popotovanje v kanadsko divjino.

èè è

è

è

è

Antica Marijanac: Razsuti cvetovi

Chris Cleave: Zlato

Sue Monk Kidd: In dobila je krila

Frederick Backmann: Babica vas pozdravlja in se opravièuje

Antica Marijanac je po poklicu uèiteljica, a po duši pesnica in pisateljica. Njen zadnji roman Razsuti cvetovi ni samo opisovanje neke zgodbe, je prikaz minulega èasa in je slika ženske povojnega èasa. V romanu pripoveduje o deklici Marini, ki je bila rojena v osrèju loških gozdov ob dotiku slovenske in hrvaške zemlje, kjer je nebo drugaèe modro in travniške cvetlice drugaèe cvetijo, drugaèe dehtijo.

Srž romana je nedvomno vrhunsko hitrostno kolesarjenje in tekmovalnost dveh prijateljic, Kate in Zoe. Vse poti ju peljejo proti glavnemu in konènemu cilju, ki ga predstavlja kolesarski finale na olimpijskih igrah v Londonu. Pri tem so seveda potrebna številna odrekanja in prilagajanja. In marsikdaj se je potrebno odloèiti med svojimi sanjami in realnostjo. Katina osemletna hèi se namreè bori z levkemijo. In kaj je bolj pomembnega kot življenje lastnega otroka?

Navdih za zgodbo je pisateljica dobila v sestrah Grimké, ki veljata za prvi predstavnici gibanja za odpravo suženjstva in glasni zagovornici feminizma. Dogajanje je postavljeno v zaèetek 19. stoletja v Ameriko, kjer je bilo na jugu države sužnjelastništvo še zelo prisotno, na severu pa so se že zaèenjale prve suženjske vstaje. Mlada belopolta Sarah prekrši osnovno pravilo o nepismenosti sužnjev in nauèi svojo spletièno Pokoro brati in pisati.

Skoraj osemletna Elsa je zelo posebna deklica, še bolj posebna pa je njena babica, sicer upokojena zdravnica, ki je celo življenje posvetila temu, da je po svetu pomagala pomoèi potrebnim. Pri tem pa je nemalokrat pozabila, da jo doma èaka hèi. Zaradi tega ima slabo vest, ki jo skuša popraviti tako, da ves svoj èas v pokoju posveèa vnukinji. Zanjo si izmišlja neverjetne zgodbe, ki pa se na koncu izkažejo za resniène.

Kader Abdolah: Hiša ob mošeji

Avtor romana, Iranec, podpisan pod psevdonimom, je iz politiènih razlogov emigriral na Nizozemsko. V svojem drugem romanu, zgodovinsko zgodbo preplete z lastnimi izkušnjami iranske revolucije. Zgodba se dogaja v Iranu, leta 1979. Družina Aga Džana, trgovca s preprogami, ki uživa velik ugled na bazarju, živi v hiši ob mošeji že osem stoletij. Aga Džan preudarno vodi svojo razširjeno družino skozi vsakdan.