Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica...Ivan Kljun, Gregor Kodele, Aleš Ferjan i in Matej Prosen Delo botani ne skupine je potekalo pretežno na terenu, kjer smo se spoznavali

Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica

BIOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »NOVAKI 2006«

Ljubljana

2007

Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica

BIOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »NOVAKI 2006« IZDAL IN ZALOŽIL: Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana UREDILA in OBLIKOVALA: Irena Kodele Krašna NASLOVNICA: Aljaž Rijavec TISK: Copigraf Faganelj NAKLADA: 300 izvodov Tabor je bil izveden v okviru programa Gibanje znanost mladini pri Zvezi za tehni�no kulturo Slovenije, katerega je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad za znanost. Organizacija in izvedba tabora je potekala v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave OE Nova Gorica.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.4Novaki)"2006" BIOLOŠKO raziskovalni tabor (2006 ; Novaki) Biološko raziskovalni tabor Novaki 2006 / [uredila Irena Kodele Krašna ; fotografije Irena Kodele Krašna ... et al.]. - Ljubljana : Zavod RS za varstvo narave, 2007 ISBN 978-961-91505-8-0 1. Kodele Krašna, Irena 235830784

Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« _________________________________________________________________________

3

Vsebina Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006«............................................. 5 Poro�ilo o delu geografske skupine...................................................... 6 Poro�ilo o delu botani�ne skupine ....................................................13 Poro�ilo botani�no-ekološke skupine.................................................16 Poro�ilo o delu skupine za prou�evanje dnevnih metuljev ..........25 Poro�ilo o delu skupine za dvoživke ..................................................30 Poro�ilo o delu skupine za plazilce ....................................................41 Poro�ilo o delu ornitološke skupine ....................................................51 Poro�ilo o delu skupine za geologijo .................................................55 Udeleženci biološko raziskovalnega tabora......................................61

Pogled izpred šole proti Cerknemu.


4

Materialno sta izvedbo tabora podprla Ob�ina Cerkno in Agroind Vipava. Obema se še enkrat zahvaljujemo.

Zahvaljujemo se Osnovni šoli Cerkno, ki nas je gostila in skrbela, da nismo bili la�ni.

Seveda pa tabor brez vsestranske pomo�i prijaznih

doma�inov ne bi bil tak, kot je bil. Vsem vam najlepša hvala!


5

Biološko raziskovalni tabor »Novaki 2006« Med vožnjo po ozki ovinkasti cesti, je marsikateri udeleženec (pa tudi mentor) pomislil: »Ojoj, kam nas je pa letos pripeljala? Ali v teh odro�nih krajih sploh še kdo živi?!« O, pa�! Prav hitro smo spoznali, da v teh prelepih krajih živijo prijazni in zelo delavni ljudje. Dolenji in Gorenji Novaki sta dve vasici brez pravega središ�a s hišami raztresenimi po strmih pobo�jih številnih hribov, ki jih lo�ujejo globoke grape. Skritih in odmaknjenih koti�kov tu res ne manjka, zato tudi ne presene�a, da je bila v eni izmed teh sotesk med drugo svetovno vojno partizanska bolnišnica. In zakaj smo izbrali za tabor prav Novake? Zato, ker so v neposredni bližini ve� ekološko pomembnih obmo�ij in obmo�ij Nature 2000 ter naravnih vrednot, ki smo jih želeli udeležencem tabora pokazati. Seveda pa podatki, pridobljeni z raziskovanjem na taboru, pridejo prav tudi našemu Zavodu.

Vreme nam je bilo naklonjeno in za lenarjenje ni bilo �asa. Še pono�i si marsikdo ni privoš�il po�itka in je poslušal oglašanje urhov, na temnem nebu iskal ozvezdja, se preizkušal v no�ni fotografiji, molži krav in še in še… Tam kjer je toliko mladostne energije na kupu idej nikoli ne zmanjka! A vsega seveda v poro�ilih ni. Kdor ho�e to doživeti, se nam mora pridružiti.

Irena Kodele Krašna Vodja tabora


6

Poro�ilo o delu geografske skupine

Mentorici: Jana Tomaži�, univ. dipl. geogr. *

Tosja Vidmar, štud. geogr.

* Pivška 4, 6230 Postojna, [email protected]

Udeleženci: Larisa Lara Pohorec, Linda Palvc, Urška Kmeti� in Vita Glavi�.

UVOD Raziskovalno delo je bilo razdeljeno v devet skupin, med njimi je bila tudi skupina za geografijo. Vsaka skupina je vsak dan poro�ala o tem kar je po�ela �ez dan in kaj se je novega nau�ila. PONEDELJEK Prvi dan smo po razvrstitvi v skupine vsi skupaj obiskali partizansko bolnico Franjo. Popoldne smo s skupino za geografijo odšle na razgledno to�ko v Dolenjih Novakih in risale pokrajino, ki jo vidimo pred sabo. Primerjale smo jo z doma�im krajem in ugotavljale klju�ne razlike. Razlike smo videle predvsem v zelo hriboviti in strmi pokrajini, v primerjavi z ravninami na katerih živimo. Poskušale smo se vživeti v prostor in povedati, kako se po�utimo v takem tipu pokrajine. Vse smo se strinjale, da je pokrajina pomirjujo�a in da nam ugaja svež zrak in malo miru. Po drugi strani pa nas ozka, slabo poseljena dolina kar malo utesnjuje. Potem smo na zemljevidu Slovenije, ki smo ga najprej orientirale proti severu, poiskale vsaka svoj doma�i kraj in pokazale pot po kateri smo se pripeljale do Novakov. Dekleta so poskušala ugotoviti v katero regijo spadajo Novaki. Po nekaj neuspelih poskusih smo skupaj spoznali, da se kljub visoki in precej severni legi nahajamo na Primorskem.


7

TOREK Po zajtrku smo se namenile v knjižnico v Cerknem. Sposodile smo si Krajevni leksikon Slovenije in v njem poiskale kraje, za katere smo se odlo�ile, da jih bomo preu�evale. Izpisale smo podatke o številu prebivalstva in o zaposlenosti prebivalstva po sektorjih za naselja Dolenji Novaki, Poljane, Labinje in Cerkno. Na spletnih straneh SURS-a smo dobile še podatke za leto 2002. Pogledale smo tudi podatke o delovni aktivnosti prebivalstva in ugotovile, da je delovno aktivnih približno 50% prebivalcev. Popoldne smo za�ele s kartiranjem reliefa za širše obmo�je omenjenih naselij. Skupina je sama izbrala znake, ki jih je želela prikazati na karti in izdelala legendo. Med znake so uvrstile tudi kozolec, �eprav ni reliefni element, je pa zna�ilnost alpskega in predalpskega sveta. Z avtomobilom smo se peljale do nekaterih razglednih to�k in v naselja, ki smo jih izbrale in poskušale v pokrajini poiskati �im ve� izbranih reliefnih znakov, ki smo jih sproti vrisovale na karto. S karte je bilo razvidno, da je obmo�je ozka dolina, grapa, ki je obdana s strmimi pobo�ji, ki so ponekod skalnata, ponekod poraš�ena z gozdom, med njimi pa te�ejo potoki. Kjer pobo�ja niso poraš�ena z gozdom se pogosto pojavljajo plazovita obmo�ja. SREDA Dopoldne smo se namenile najprej v Poljane. Tam smo za�ele izdelovati karto rabe tal. Kartirale smo pet tipov rabe tal: gozd, pašniki in travniki, njive in vrtovi, površine v zaraš�anju ter poseljena obmo�ja. Nato smo odšle na bližnji travnik in poskusile izkopati profil prsti. Prst je bila zelo suha in zbita, zato smo si profil raje ogledale v cestnem useku. Opazovale smo razli�ne barve horizontov in poskusili razložiti, kaj bi lahko bil vzrok za tako razvrstitev horizontov. Tipa prsti nismo natan�no opredelile, po pedološki karti, pa gre lahko za rendzino ali rjavo pokarbonatno prst na karbonatni mati�ni podlagi.


8

Profil prsti ob cestnem useku

Izdelale smo tudi previšan horizont in ugotovile, da 21.6. sonce v Poljanah vzide ob 5h zjutraj in zaide ob 17.30. Pozimi pa sonce vzide ob 11h in slabo sveti eno uro. Nato se na naše obzorje prikaže spet ob 13.45 in sije do 15h.

Previšan horizont za Poljane


9

Nato smo se spustile še v strugo potoka in iskale razli�ne vrste prodnikov. Našle smo tuf, konglomerat, dolomit in peš�enjak. Naslednja to�ka so bile Labinje. Tu smo izbrale dve razli�ni to�ki za kartiranje rabe tal. V dnu grape smo izbrale to�ko za izdelavo previšanega horizonta in ugotovile, da sonce poleti sveti 11 ur, pozimi pa dno grape nima direktne son�ne svetlobe.

Previšan horizont za Labinje

Popoldne smo šle v Cerkno. Kartirale smo rabo tal in naredile profil prsti, katerega smo primerjale s tistim v Poljanah. Po pedološki karti, bi bila lahko prst kisla rjava ali rendzina ali pokarbonatna rjava na karbonatni mati�ni podlagi. Po opravljenem delu smo se odpeljale na reko Idrijco na osvežitev in na ogled �udovite zbirke prodnikov, ki jih reka nosi s seboj.


10

Profil prsti v Cerknem �ETRTEK Dopoldne smo se peš odpravile na bližnji hrib�ek Kovk, kjer smo dokon�ale kartiranje rabe tal za celotno obmo�je, ki smo ga želele prikazati. Izdelale smo še en previšan horizont in ugotovile, da je Kovk poleti obsijan skoraj 13 ur, pozimi pa sonce nanj sploh ne posije.

Previšan horizont za Kovk


11

Po kosilu je bilo na vrsti izdelovanje vabil na sobotno predstavitev, ki so jih razobesili po bližnjih vaseh. Popoldne je bil na vrsti kabinetni del dolo�anja površine rabe tal. Potrebno je bilo ugotoviti, kolikšen delež površja zajema posamezna raba tal. �ez celotno površje smo narisale mrežo kvadratkov, velikosti 0,5 x 0,5cm. Preštele smo število kvadratkov posamezne rabe tal in dolo�ile njen delež glede na vse kvadratke. PETEK Dan se je za�el s kabinetnim delom. Potrebno je bilo izdelati grafikone o gibanju števila prebivalcev in za zaposlenost prebivalcev po sektorjih. Vsaka izmed deklet je izdelala po dva. Iz grafikonov je bilo razbrati, da je število prebivalcev najbolj upadlo v obdobju med katerim je potekala 2. svetovna vojna in od takrat naprej v Labinjah in Poljanh vztrajno pada. V Dolenjih Novakih pa po�asi in vzpodbudno naraš�a, verjetno zaradi možnosti zaposlitve v okviru zimskega turizma. Tudi v Cerknem je opazen trend naraš�anja, le v letu 2002 je opaziti rahel upad števila prebivalcev. Naraš�anje prebivalstva gre pripisati središ�ni vlogi kraja in ve�jim možnostim za zaposlitev. Krožni diagrami zaposlitve po sektorjih so pokazali, da je v vseh krajih prevladujo� sekundarni sektor. V ta sektor spadajo panoge rudarstvo, industrija, gradbeništvo in vodno gospodarstvo. Veliko delovno aktivnega prebivalstva teh krajev se zaposluje v tovarni ETA Cerkno. Po velikosti je naslednji primarni sektor. Sem spadajo dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, lov in nabiralništvo. Terciarni in kvartarni sektor v krajih Labinje, Poljane in Dolenji Novaki zavzemata manjši delež, v Cerknem pa ta dva sektorja mo�no prevladujeta pred primarnim. V terciarni sektor spadajo dejavnosti, poslovne storitve, izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, delovanje v politiki. Izdelale smo tudi krožni diagram za rabo tal. �ez 70% površja pokriva gozd. Sledijo mu površine s travniki in pašniki, zelo majhen


12

pa je delež njiv in vrtov. To nam pove, da se prebivalstvo, ki je zaposleno v kmetijstvu, bolj ukvarja z živinorejo kot s poljedelstvom. Precejšen delež površin v zaraš�anju nam namiguje, da je del prebivalstva že opustil kmetovanje in se zaposlil v kateri drugi dejavnosti. Risanje se je zavleklo tudi v popoldan, nato so dekleta pomagala pri pripravah na ve�erni piknik.

Geografinje so

vse prikazale na kartah in

grafikonih.

SOBOTA Dopoldne je skupina pripravljala plakat za popoldansko predstavitev celotedenskega dela.


13

Poro�ilo o delu botani�ne skupine

Mentor: Martin Turjak

Zg. Hlapje 34 b, 2222 Jakobski Dol, [email protected]

Udeleženci:

Ivan Kljun, Gregor Kodele, Aleš Ferjan�i� in Matej Prosen Delo botani�ne skupine je potekalo pretežno na terenu, kjer smo se spoznavali z lokalno floro, spoznali predstavnike in zna�ilnosti nekaterih najpogostejših rastlinskih družin, ter popisovali rastlinske vrste. Nekaj primerkov smo prinesli v tabor, kjer smo jih dolo�ili.

Botaniki in kobili�arji na terenu.


14

Odkrili smo kar nekaj redkih, ogroženih in zaš�itenih rastlinskih vrst, med katerimi je bilo kar sedem vrst orhidej. Naš najve�ji podvig je bil izlet na Cimprovko in Porezen, kjer smo opazovali razli�ne habitatne tipe in sestavili popis opaženih taksonov, ki šteje preko dvesto vrst. Tako smo se dobro spoznali delo terenskega botanika in dolo�anje z dolo�evalnimi klju�i.

Dlakavi sle� je ena izmed cvetk, ki smo jih našli na raziskovanju Cimprovke in

Porezna.


15

Najbolj zanimive rastline Cimprovke smo narisali na plakat in jih predstavili poslušalcem.


16

Poro�ilo botani�no-ekološke skupine

Mentorica: Bojana Fajdiga

Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica, [email protected]

Udeleženke:

Anaja Hvastja – Gaia, Lucija Kržišnik in Tjaša Bizjak UVOD Glavna tema, s katero se je ukvarjala naša skupina, je bila ohranjenost obre�nega prostora. Zanimala nas je obre�na vegetacija, ohranjenost obre�ne drevnine, pojavljanje regulacij in invazivnih tujerodnih vrst ob vodotokih. Najve� �asa smo preživeli na oz. ob reki Idrijci, pogledali pa smo si tudi reko So�o, potoke Cerknico, Pasico in Dav�o. V bližini reke Idrijce smo preu�ili rastlinstvo na vhodu v izvirno jamo Ukovnik. En dan pa smo si pogledali tudi rastline, ki rasejo na smu�iš�u �rni vrh. PROBLEMI Zaradi urbanizacije in kmetijstva je vse ve� rek reguliranih. Izginjajo poplavne ravnice in obre�na drevnina, ki na ekosistem deluje varovalno, zmanjšuje odnašanje snovi v vodotok, zmanjšuje možnost poplav na nižje leže�ih obmo�jih, ugodno pa deluje tudi na živali, ki v vodotoku živijo. Na posekanih bregovih se naseljujejo invazivne tujerodne vrste, ki se gosto razrasejo in kradejo prostor avtohtonim združbam. Nas je zanimalo kakšno je stanje rek oz. potokov na obmo�ju. Jame predstavljajo prostor kjer vladajo posebne življenjske razmere (v jamah ni svetlobe, hrane je zelo malo, temperatura in visoka zra�na vlaga sta stalni). Zaradi stalne teme v jamah, rastline v jamah ne živijo, saj energijo za svojo rast pridobivajo iz son�ne energije. Se pa z rastlinami v jamah sre�ujemo na vhodnih


17

delih jam. Tu najdemo rastline, ki ljubijo visoko zra�no vlago in rastline, ki prenesejo pomanjkanje svetlobe. Globlje v jamo kot gremo, manj je svetlobe, ve�ja in bolj stalna vlaga je, razmeram pa so se prilagodile rastline, ki v odvisnosti od svojih zahtev poraš�ajo stene in tla vhoda jame. V�asih ob vhodih v jame najdemo tudi rastlinske posebnosti, rastline ki jim jamski zrak omogo�a preživetje (relativno topel pozimi in hladen poleti). Smu�iš�a pogosto predstavljajo poseganje v neokrnjene in vredne dele narave. Težnje po širjenju obstajajo tudi na smu�iš�u �rni vrh. OPIS DELA Ob reki Idrijci smo si izbrali tri popisna mesta, kjer smo beležili podatke o tem kakšna je struga (širina in tip struge, ali je struga naravno ohranjena ali regulirana), podatke o obre�ni zeliš�ni, grmovni in drevesni vegetaciji (kakšen tip vegetacije se pojavlja, v kakšnem pasu, katere vrste se pojavljajo, ali se pojavljajo invazivne tuje vrste).

Tudi pre�kanje reke je lahko podvig, foto B. Fajdiga


18

Reko Idrijco smo spremljali tudi iz avtomobila, enkrat pa smo se odpravili tudi na no�ni teren, da zabeležimo no�no aktivne živalske vrste. Poleg reke Idrijce smo si ogledali stanje ob reki So�i in potokih Cerknici, Dav�i in Pasici.

Repuhovi listi so dekleta o�arali, foto: B. Fajdiga

Na vhodu v jamo Ukovnik smo popisali rastline in poskušali dolo�iti rastlinske pasove, ki se na vhodu v jamo pojavljajo. Pojavljanje rastlin v pasovih smo merili s pomo�jo korakov, ki smo jih nato prera�unali v metre. Seznanili in ob�utili smo življenjske pogoje, ki vladajo na jamskem vhodu.


19

Obiskali smo tudi smu�iš�e �rni vrh in popisali rastline. Sproti smo spoznavali razli�ne živalske skupine in podatke posredovali ostalim skupinam. REZULTATI

Reke in potoki ter obvodna vegetacija Popisno mesto: Reka Idrijca – kopališ�e na Lajštu Datum popisa: 4.7.2006 Širina struge: 10 metrov Tip struge: regulirana struga Regulacije: struga regulirana z zabetoniranimi kamni in z betonskim zidom Obre�na vegetacija je delno izkr�ena. Levi breg je urejen v kopališ�e. Tam rastja ni. Desni breg je reguliran, nad betonskim zidom sta gozd in majhno pobo�no mokriš�e, nizko barje, tam smo popisali zeliš�a: kalužnica Caltha palustris, mandljevolistni mle�ek Euphorbia amygdaloides, pojalnik Orobanche sp., razli�ne vrste šašev Carex sp., sr�na mo� Potentilla erecta, goli lepen Adenostyles alpina, navadno kresni�evje Aruncus dioicus, lo�je Juncus sp., navadni vol�in Daphne mezereum, grahor Lathyrus sp., navadni kukovi�nik Gymnadenia conopsea, navadna mo�virnica Epipactis palustris, vrbovolistni primožek Buphthalmum salicifolium, šmarnica Convalaria majalis, širokolistni jelenovec Laserpitium latifolium, orlova praprot Pteridium aquilinum, prstasta kukavica Dactylorhiza sp., mastnica Pinguicula alpina, dlakavi lepen Adenostiles aliariae, glavi�asti repuš Phyteuma orbiculare, kranjski zali kobul�ek Astrantia carniolica ter drevesa in grme: gorski javor Acer pseudoplatanus, bukev Fagus sylvatica, veliki jesen Fraxinus excelsior, kranjska kozja �ešnja Rhamnus fallax, siva vrba Salix eleagnos, mali jesen Fraxinus ornus, navadni brin Juniperus communis, spomladanska resa Erica herbacea, vrba Salix sp., jerebika Sorbus aucuparia, smreka Picea abies, �ešmin Berberis vulgaris, mokovec Sorbus aria,


20

bradavi�asta trdoleska Euonymus verrucosa, navadna krhlika Frangula alnus, vrbovovlistna medvejka Spiraea chamaedryfolia, šipek Rosa sp., alpski nagnoj Laburnum alpinum, robida Rubus sp. Širši obvodni prostor je predstavljal gozd. Invazivnih tujerodnih vrst nismo opazili. Popisno mesto: Reka Idrijca ob izlivu potoka Cerknice Datum popisa: 4.7.2006 Širina struge: 15 metrov Tip struge: prodiš�e Regulacije: struga ni regulirana Tip obre�ne vegetacije: Od vrst smo zabeležili zeliš�a: navadni repuh Petasites hybridus, preslica Equisetum sp., drobnocvetna nedotika Impatiens parviflora, žlezasta nedotika Impatiens glandulifera; grmovne vrste: vrbe Salix sp., rde�i dren Cornus sanguinea, leska Corylus avellana; drevesne vrste: siva vrba Salix cinerea , krhka vrba Salix fragilis, rde�a vrba Salix purpurea, veliki jesen Fraxinus excelsior, beli gaber Carpinus betulus, maklen Acer campestre, robinija Robinia pseudoacacia, �rna jelša Alnus glutinosa, lipovec Tilia cordata, gorski javor Acer pseudoplatanus, graden Quercus petraea Invazivne tujerodne vrste: robinija Robinia pseudoacacia, drobnocvetna nedotika Impatiens parviflora, žlezasta nedotika Impatiens glandulifera

Raziskovanje je bilo zabavno a tudi

naporno, foto: B. Fajdiga


21

Popisno mesto: Reka Idrijca pred soto�jem z Ba�o Datum popisa: 5.7.2006 Širina struge: 15 do 20 metrov Tip struge: prodiš�e Regulacije: struga ni regulirana Tip obre�ne vegetacije: Ob reki se pojavlja ozek pas (3 metre) obre�ne lesnate vegetacije (drevesne in grmovne): �rni topol Populus nigra, brogovita Viburnum opulus, maklen Acer campestre, navadna trdoleska Euonymus europaea, kalina Ligustrum vulgare, veliki jesen Fraxinus excelsior, �rna jelša Alnus glutinosa. Deloma v strugi prodiš�a zaraš�a rde�a vrba Salix purpurea. Mestoma ozek pas je posledica urejanja in obsekovanja struge, saj obre�ni prostor predstavljajo kmetijske površine (travniki, pašniki, koruzne njive…). Drevesa so mlada (najve� drobnih dreves). Kjer je avtohtona obre�na vegetacija izkr�ena pa obre�ni prostor preraš�ajo invazivne zelnate rastilne. Invazivne tujerodne vrste: robinija Robinia pseudoacacia, enoletna suholetnica Erigeron annus, topinambur Helianthus tuberosus, kanadska zlata rozga Solidago canadensis Popisno mesto: Reka So�a (akumulacija, Most na So�i) Datum popisa: 5.7.2006 Širina struge: 150 do 200 metrov Tip struge: struga je bila zaradi bližine ceste nasuta Regulacije: urejena nasuta struga Tip obre�ne vegetacije: vegetacija je urejena. Obre�na drevnina je obsekana, nasajene so lepotne rastline npr. vrba žalujka Salix babylonica, vrtnice Rosa sp…Pojavljajo se tudi pod naslednjo to�ko naštete invazivne vrste. Invazivne tujerodne vrste: robinija Robinia pseudoacacia, veliki pajesen Ailanthus altissima Ko smo se ob Idrijci vozli z avtom, smo opazili, da je ob cesti struga regulirana, najve�krat z betonskim zidom. O stanju na potokih Dav�e, Pasice in Cerknice smo ugotovili, da je v najslabšem


22

stanju reka Cerknica. Ob njej vodi cesta, travniki se kar brez obrežne vegetacije pogosto stekajo kar v potok. Tudi ob Dav�i se vije makadamska pot, strugo obraš�a navadni repuh Petasites hybridus. Pasica leži ve�inoma v gozdu, tako da se v njeno strugo ni prav dosti posegalo. Spremljanje vegetacije na vhodu v jamo

V jami Ukovnik, foto: B. Fajdiga Popisno mesto: Pred jamo Ukovnik (k.š. 1165) Ukovnik je izvirna vodoravna jama iz katere ob ve�jih vodah te�e podzemna voda v Idrijco. Vhod ve�jih dimenzij poraš�ajo rastline. Najgloblje v jami rasejo alge. Proti izhodu se jim pridružijo najprej mahovi, nato praproti (jelenov jezik Phyllitis scolopendrium, rjavi sršaj Asplenium trichomanes, pozidna rutica Asplenium ruta-muraria, …), za njimi cvetnice: okroglolistni kamnokre� Saxifraga rotudndifolia, Scheuchzerijev repuš Phyteuma scheuchzeri, lisasta mrtva kopriva Lamium maculatum, Fuchsov grint Senecio fuchsii, navadni zaj�ji lapuh Mycelis muralis, navadno kresni�evje Aruncus sylvestris, navadni dežen Heracleum sphondylium, navadni


23

kopitnik Asarum europaeum, navadni jetrnik Hepatica nobilis, koprivolistni jeti�nik Veronica urticifolia, trilistna veternica Anemone trifolia, spomladanska torilnica Omphalodes verna, gozdna krvomo�nica Geranium sylvaticum, trpežni golšec Mercurilais perennis, gorska rumenka Galeobdelon montanum, peterolistna konopnica Dentaria pentaphyllos, navadni srobot Clematis vitalba, navadna trdoleska Euonymus europaeus, brest Ulmus sp., gorski javor Acer pseudoplatanus, lipa Tilia platyphyllos, mali jesen Fraxinus ornus, pritlikava jerebika Sorbus chamaemespilus. Od to�ke, ki smo jo dolo�ili kot vhod v jamo (tam se vegetacija vidno ne razlikuje od tiste v okolici jame) smo izmerili, da alge v jamo sežejo 12 metrov globoko, mahovi dobrih 9 metrov, praproti dobrih 8 metrov, zadnja cvetnica je bila na dobrih petih metrih, ve�ina cvetnic pa neha rasti po treh metrih za vhodom v jamo.

Smu�iš�e �rni vrh Opazili smo rastiš�a dveh zavarovanih vrst: turška lilija Lilium martagon, navadna arnika Arnica montana. Podatki o ostalih vrstah so vklju�eni v poro�ila ostalih skupin. Od zanimivejših živali, ki smo jih opazili in zanje skupine na taboru ni bilo, pa je bila živa nit, ki smo jo na no�nem pohodu opazili v reki Idrijci. RAZPRAVA IN ZAKLJU�EK Na ohranjenost obre�nega prostora vplivajo posegi in dejavnosti, ki se vršijo ob strugi rek. Struge in njihov obre�ni prostor je najbolj prizadet v delih kjer vanje z infrastrukturo ali pa z drugimi posegi (izsekovanje, kmetijska raba) posega �lovek. Kjer se pojavlja gozd, je struga najbolj ohranjena. Reka Idrijca je v veliki meri regulirana, posebej v bližini poselitve in v bližini ceste. Kjer infrastruktura ni prisotna, so obre�ni prostori uglavnem v ugodnem


24

stanju. Izjemo predstavlja izsekovanje vegetacije in preozek pas obrežnega drevja, saj se na takšnih površinah pogosto razširijo invazivne tuje vrste. Za njihovo razširjanje pogosto poskrbi reka sama, ki razmnoževalne dele invazivk širi po toku dolvodno, pa tudi �lovek, ki za njihovo razširjanje poskrbi z odlaganjem teh plevelov ravno ob strugo rek. Na mestih kjer je bila obrežna drevesna vegetacija dobro razvita, pojavljanja invazivnih vrst nismo opazili. Ugotavljamo, da bi bilo na nakaterih delih Idrijce in ob reki Cerknici potrebno poskrbeti za obrežno drevnino, saj je nekje sploh ni, na nekaterih mestih pa je njen pas preozek. Pri opazovanju rastlin na vhodu v jamo smo ugotovili, da razli�ne rastline sežejo v jamo razli�no globoko. Zanimivo je pojavljanje pritlikave jerebike Sorbus chamaemespilus, ki se obi�ajno pojavlja v montanskih in subalpinskih združbah (Habitatni tipi Slovenije, 2004). Možno je, da je njeno pojavljanje vezano na hladen zrak, ki izhaja iz jame. Na �rnem vrhu smo opazili tudi nekaj ogroženih in zavarovanih vrst rastlin. Morebitna infrastruktura, bi rastiš�a lahko prizadela.

LITERATURA Habitatni tipi Slovenije HTS 2004, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004

Vse ugotovitve smo spravile na papir, foto B. Fajdiga


25

Poro�ilo o delu skupine za prou�evanje dnevnih metuljev

Mentorica:

Barbara Zakšek

Zg. Voli�ina 128, 2232 Voli�ina, [email protected]

Udeleženci: Dominika Torkar, Ines Tominec, Sara Pešec, Tina Bricelj

UVOD Med 3. in 8. julijem, smo se v skupini za prou�evanje dnevnih metuljev ukvarjali s prou�evanjem predvsem razširjenosti dnevnih metuljev v okolici Dolenjih Novakov in pojavljanje v posameznih tipih habitatov. Ob tem smo se seznanili s terenskim delom, na�inom lova in dolo�evanjem družin in njihovih predstavnikov pri nas. Na obmo�ju Novakov in okolice je bilo v zadnjih letih, z na�rtnim popisovanjem za Atlas razširjenosti dnevnih metuljev Slovenije, zbranih kar nekaj podatkov. Naša glavna naloga je bila popisati vrste dnevnih metuljev na nekaterih obmo�ij v okolici, za katere je bilo do sedaj le nekaj podatkov o razširjenosti dnevnih metuljev. Pri delu smo uporabljali metuljnico in slikovni dolo�evalni klju�. Vrste, ki se jih ni dalo dolo�iti na terenu smo usmrtili in jih dolo�ili kasneje. REZULTATI Na taboru smo podrobneje obdelali 6 ve�jih lokacij, na katere smo se vra�ali ve� dni v tednu in opazovali spremembe v vrstni pestrosti metuljev na travniku. Skupno smo zabeležili pojavljanje 39 vrst. Opažene vrste so naštete v spodnji tabeli.


26

ŠT. LOKACIJE Pieridae Pieris brassicae 4 Aporia crataegi 2 Pieris rapae 2, 3 Pieris napi 2, 3, 4, 6 Anthocharis cardamines 6 Gonepteryx rhamni 1, 4, 6 Leptidea sinapis/reali 1, 2, 3, 4 Lycaenidae Callophrys rubi 4 Lycaena vigaureae 2, 6 Lycaena tityrus 1 Cupido minimus 3 Celastrina argiolus 2, 6 Polyommatus icarus 2 Nymphalidae Apatura iris 4 Neptis rivularis 1, 2 Inachis io 2, 4, 5, 6 Vanessa atalanta 2, 5 Nymphalis polychloros 4 Vanessa cardui 2, 3, 4, 5 Argynnis paphia 4 Argynnis aglaja 2, 4 Argynnis addipe 2, 3 Argynnis niobe 2 Brenthis daphne 2, 4 Clossiana dia 2 Melitaea didyma 2 Melitaea athalia 1, 3 Satyridae Melanargia galathea 1, 2, 3, 4 Satyrus ferula 1, 5 Kanetisa circe 2, 3, 4 Maniola jurtina 1, 2, 3, 4, 5 Coenonympha pamphilus 1, 4, 5 Coenonympha arcania 2, 3, 4 Pararge aegeria 2, 5 Lopinga achine 4 Hesperidae Heteropterus morpheus 1 Thymelicus lineola 1, 3, 4 Thymelicus sylvestris 2 Ochlodes venata 3


27

Lokacije: 1. Bolnica Franja, suhi travnik, koordinate: X= 112312, Y= 425560 (3. 7. 2006, 5. 7. 2006) 2. Gorenji Novaki, suhi travnik, koordinate: X= 112246, Y= 427615, (5. 7. 2006, 7. 7. 2006) 3. Prapetno Brdo, suhi travnik, koordinate: X= 108360, Y= 411626, (6. 7. 2006) 4. Pe�ine, vlažni travnik, koordinate: X= 108875, Y= 410886, (6. 7. 2006) 5. Davški slapovi – kamnolom nad spodnjim slapom, koordinate: X= 114943, Y= 423404, (5. 7. 2006, 7. 7. 2006) 6. Davški slapovi – dolina potoka Dav�a pri spodnjem slapu, koordinate: X= 115027, Y= 423445 (5. 7. 2006, 7. 7. 2006)

Metulji, pozor! Naše punce gredo na teren.


28

Na terenu smo se najpogosteje sre�evali z lešnikarjem (Maniola jurtina) in lisarjem (Melanargia galathea). Oba sta v Sloveniji splošno razširjena. Pogosto smo opazili tudi osatnika (Vanessa cardui), selivca, ki se je letos množi�no pojavljal po celi Sloveniji.

Razli�ne vrste modrinov lahko prepozna le izkušeno oko. Na dveh lokacijah smo opazili tudi skalnega okarja (Satyrus ferula), zna�ilnega prebivalca termofilnih skalnih pobo�ij. Vrsta je uvrš�ena med ranljive (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde�i seznam (Uradni list RS, 82/2002)). Scopolijev zlatook (Lopinga achine), ki smo ga opazili na eni lokaciji, je zavarovan po Uredbi o zavarovanju prostožive�ih živali (Uradni list RS, 46/2004) in naveden na Dodatku II in IV FFH-direktive: Direktiva evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prostožive�e favne in flore (Council Directive 92/43/EEC).


29

Zanimiva je bila tudi najdba zorice (Anthocharis cardamines). To je zna�ilna spomladanska vrsta in je v tem �asu ne opazimo ve�. Razlog temu je najverjetneje dokaj zaprta dolina potoka Dav�e, v kateri ostajajo nižje temperature tudi v poletju.

Metulj�ice poro�ajo.


30

Poro�ilo o delu skupine za dvoživke

Mentor: Damjan Vinko

Slovenska 14, 1234 Mengeš, [email protected]

Udeleženci:

Mateja Dela�, Nina Obreza, Nejc Ra�ki, Jan Štangelj

UVOD Skupina za dvoživke se je v tednu poteka tabora ukvarjala s prou�evanjem dvoživk, njihovega okolja in ekologije ter delno tudi z živim, ki jih obdaja. Seznanili smo se z njihovo biologijo in ekologijo (razvojnim krogom, na�inom življenja, življenjskim


31

prostorom itd.). Prav tako smo imeli priložnost spoznati nekatere dejavnike, ki jih ogrožajo kot npr. izsuševanje in zaraš�anje vodnih habitatov, prekomerna uporaba kmetijskih površin ter vlaganje tujerodnih vrst kot so ribe. Najve� preglavic nam je delalo odkrivanje stoje�ih voda, kjer je amfibijska pestrost najve�ja, katerih pa na Cerkljanskem žal ni v izobilju.

Kaj vse se skriva v tej »mlakici«. METODE DELA Dvoživke smo iskali v in ob razli�nih vodnih telesih blizu Novakov, hkrati pa si pomagali z že znanimi podatki o dvoživkah v tem okolišu, ki smo jih pridobili s pomo�jo Societas herpetologica slovenica - društva za preu�evanje dvoživk in plazilcev ter Centra za kartografijo favne in flore. Preiskali smo ve�je število potokov, korit, vlažnih travnikov, ribnikov, luž ipd. Iskali smo osebke v vseh


32

stadijih, zabeležili pa smo si tudi njihovo oglašanje in vse mrtve osebke ter tudi informacije o dvoživkah, ki so nam jih posredovali doma�ini ter druge skupine na taboru. Za vzor�enje med vodnim rastlinjem smo uporabili vodno mrežo in tako lovili pupke, li�inke in urhe. Po�asnejše dvoživke in tiste izven vode smo lovili kar z rokami.

Pupek kot ga je v objektiv ujel Jan. Živali smo ve�inoma dolo�ili do vrste, v nekaterih primerih pa samo do rodu. Ve�ino osebkov smo tudi fotografirali, saj moški del udeležbe spada med fotografske fanatike. Vse ulovljene živali smo na mestu ulova nepoškodovane izpustili. Deževnih dni tokrat skorajda ni bilo, �eprav si je naša skupina potihoma to vseeno želela. Edina izjema je bilo zaklju�no popoldne, ko smo se odpravili proti Idriji in na cestah šteli žive in povožene dvoživke. Nekaj dela smo si napravili tudi v šoli. Tako sem udeležencem predstavil celotni vrstni spekter slovenskih dvoživk, tudi tistih, ki na


33

Cerkljanskem ne živijo, in njihovo oglašanje. Ve�ji poudarek smo dali tudi nad faktorji ogrožanja dvoživk. Ob koncu tabora so Nina, Mateja, Nejc in Jan tako kot vsi drugi udeleženci pripravili plakat o delu skupine in o delu nato tudi poro�ali ob zaklju�ni prireditvi tabora.

REZULTATI Od skupno 19 vrst dvoživk v Sloveniji smo v �asu tabora na 20 lokalitetah popisali 5 vrst (za eno pa smo pridobili le podatke s strani doma�inov). V tabeli 1 so prikazane vrste in število nahajališ�, na katerih je bila najdena posamezna vrsta. V rezultatih so upoštevane tudi najdbe ostalih skupin.


34

Tabela 1: Seznam najdenih vrst dvoživk na številu lokalitet.

Vrsta Št. lokalitet

navadna krasta�a (Bufo bufo) 7 hribski urh (Bombina variegata) 5 sekulja (Rana temporaria) 4 navadni mo�erad (Salamandra salamandra) 3 planinski pupek (Triturus alpestris) 1 predstavniki rjavih žab (Rana sp.) 3 Zelena rega (Hyla arborea) 1

Tabela 2: Seznam lokalitet in pripadajo�ih najdb dvoživk.

LOKALITETA ŠIFRA LOKALITETE

VRSTE

Cerkno, Straža – soto�je Idrijce in Cerknice

Nov16 Bbuf (ad, larv)

Cerkno, Straža – tolmun Idrijce izpod Kurnika

Nov17 Bbuf (ad)

Dav�a, Davški slapovi – kamnolom nad spodnjim slapom

Nov2 Rtem (ad)

Dav�a, Davški slapovi – luža nad zgodnjim slapom

Nov3 Bvar (ad)

Dav�a, Davški slapovi – potok Dav�a pri spodnjem slapu

Nov1 Ssal (larv)

Dolenji Novaki, Cimprovka, V Košeneh – gozdna pot

Nov7 Rtem (ad)

Dolenji Novaki, �rni vrh – korito ob cesti

19690 Talp (ad), Bvar (ad)

Dolenji Novaki, Derlink – betonsko korito

Nov14 Rtem (ad)

Dolenji Novaki, Derlink – cesta pod kmetijo

Nov13 Rtem (ad)

Dolenji Novaki, Derlink – luža nad Nov21 Bvar (subad,


35

vlažnim travnikom m) Dolenji Novaki, Derlink, vlažen travnik pod kmetijo

Nov10 Harb (ad)*

Dolenji Novaki, Derlink – cesta do Robidnice

Nov15 Bbuf (ad)

Dolenji Novaki, Pod Prvi�em – luža na gozdni poti Kopa – Pod Prvi�

Nov5 Bvar (ad, m, larv)

Dolenji Novaki, potok �rna Nov12 Bbuf (larv) Dolenji Novaki, Praprotnik – cesta do �rnega vrha

Nov9 Ssal (ad), Bbuf (ad)

Dolenji Novaki, V Potoku, mlaka na odpadu

Nov11 Bvar (ad)

Dolenji Novaki, Zarob, postaja sedežnice Brdo – travnik nad sedežnico

Nov8 Rana (juv)

Dolenji Novaki, Zarob, postaja sedežnice Brdo – zajetje vode

Nov4 Bbuf (larv)

Idrija, Gostiša – cesta nad Ukovnikom

Nov18 Bbuf (ad)

Idrija, Idrijska bela – mlaka ob cesti I. bela - Tratnik

Nov19 Rana (larv), Ssal (larv)

Idrija, Zagoda – kanal Idrijce ob cesti

Nov20 Rana (larv, juv)

Legenda: Bbuf – Bufo bufo; Bvar – Bombina variegata; Harb – Hyla arborea; Rtem – Rana temporaria; Talp – Triturus alpestris; Ssal – Salamandra salamandra, Rana – predstavnik Rana sp.; ad – odrasli osebki; juv – juvenilni osebki; subad – subadultni osebek; larv – li�inke, m – mrest oz. ostanek mresta. * podatek pridobili preko doma�inov Med predstavniki brezrepih dvoživk (Anura) je bila nam najpogosteje videna navadna krasta�a (Bufo bufo). To vrsto smo opazili verjetno kar vsi udeleženci tabora, vsaj takrat, ko smo se odšli kopat. Paglavci navadnih krasta� in tudi odrasli osebki so bili


36

namre� naši redni poto�ni soplavalci. Nekaj primerkov smo našli tudi na cestah, dva izmed teh na žalost povožena. Skupinsko vsestranska žaba je bila tudi sekulja (Rana temporaria), ki ima izmed naših rjavih žab najkrajše zadnje krake v primerjavi s trupom. Poleg nas so jih na travnikih, peskokopih, cestah, ob koritih, potokih in v grmovju sre�evali še botaniki, plazil�arji, metuljarji in pti�arji.

Hribski urhi Bombina variegata so posebej zanimivi na pogled, saj jim trebuh krasi unikaten oranžno �rni vzorec, ki ga v nevarnosti radi pokažejo. Njihovo »sr�kanost«

dokazuje poleg obarvanosti tudi sr�asta zenica

Udeleženci so bili izmed brezrepih dvoživk oz. »žab« najbolj navdušeni nad hribskimi urhi (Bombina variegata), ki smo jih našli v betonskem koritu, lužah in mlaki. Slednja lokacija nam bo ostala še posebej v spominu tako zaradi izgleda mlake kot tudi zaradi truda, ki smo ga vložili v »lov«. Mlaka se namre� nahaja sredi smetiš�a inertnih odpadkov in tako je mlaka povsem �rna. Blato in voda iz te mlake sta nam pustila še nekajdnevne madeže tako


37

na obleki kot tudi na koži. Sam pa sem imel zaradi cirkusantskih manevrov reševanja pred padcem v blato »muskelfiber« na mnogih delih. Ob mlaki smo našli tudi tunel, ki je bil skopan, da se potok Cerknica ne razliva po smetiš�u. Pono�i smo se vanj še z družbo nekaterih pti�arjev, botanikov in mentorice za metulje odpravili ter opazovali povodnega kosa in poto�nega raka. Izmed naših varovancev nismo žal našli nikogar. Svoj lovski nagon smo lahko razvili pri planinskih pupkih (Triturus

alpestris), katere smo našli v majhnem betonskem koritu skupaj še s parom hribskih urhov. Enkrat smo lokacijo obiskali kot skupina, posami� pa sem zadnje trenutke tabora odpeljal do lokalitete še štiri pridne udeleženke tabora, ki so se pri pripravi piknika še posebej odrezale. V dveh obiskih smo našteli razli�no število teh štirinožcev z živo oranžnim trebuhom. V koritu velikosti približno 1m x 0˙4m x 0˙2m smo v drugo našteli kar 41 odraslih planinskih pupkov.

Moška polovica skupine na fotolovu.


38

Moška udeleženca sta bila rahlo razo�arana, ker nam ni uspelo najti zelene rege (Hyla arborea), katero sta želela fotografsko ovekove�iti. Kot mentor sem se trudil in še v no�nih urah zahajal na obmo�ja, kjer bi jih pri�akoval, a žal zaman. Po pri�anju doma�ina iz Derlinka smo bili malce prezgodni. Sam opaža ob svoji kmetiji rege šele v koncu julija, kjer mu glasno pojejo vse do konca poletnih dni. Odraslega navadnega mo�erada (Salamandra salamandra) smo videli žal le povoženega. Njegove li�inke pa smo opazovali v luži ob Tratniku in v potoku Dav�a, kjer so nam jih nalovili botaniki s katerimi smo se tisti dan, skupaj še z metuljarkami in kobili�arji, odpravili na kopanje. Voda je bila ob�utno premrzla tako, da smo vajo ponovili naslednji dan ob Straži, tokrat skupaj s pti�arji in Gašperjem ter poto�no postrvjo.

»Kar sama je prišla k meni!«


39

Del raziskovanja smo posvetili tudi detektivskemu delu. Tako so udeleženci na terenu oprezali za potencialno hrano li�ink in odraslih pupkov ter paglavcev in odraslih žab. Pri tem so spoznali, da se pri žabah prehrana skozi razvoj zelo razlikuje. Skušali so ugotoviti zakaj je to tako in kaj dejansko to pomeni za njihov razvoj. Nekoliko smo omenili tudi trenutno problematiko v sistematiki dvoživk in kaj bi se v prihodnosti še dalo genetsko raziskovati s slovenskimi dvoživkami. Ve�jo pozornost smo namenili še dejavnikom ogrožanja dvoživk ter rastlinam in živalim, ki sobivajo v okolju skupaj z dvoživkami. Pogost problem predstavlja vlaganje rib v vode (npr. ribnik blizu Robidnice), kajti s tem se vrstna pestrost in tudi števil�nost dvoživk v vodi zmanjša, saj ribe plenijo njihove paglavce in jajca. Podobno je tudi s prekomernim �iš�enjem stoje�ih vod (npr. korito pri Hudi Južni), kjer odstranijo iz vode vso potencialno hrano paglavcev in drugih živali. Problem je tudi opuš�anje rabe in s tem zaraš�anje vodnih teles ter na koncu izsušitev. Dvoživke ogroža tudi promet, o �emer smo se prepri�ali na lastne o�i. Resni�no je potrebno varovati tako letna kot tudi zimska prebivališ�a dvoživk ter pot med njimi, saj le na ta na�in lahko pripomoremo k dolgoro�ni ohranitvi dvoživk. Od sobivajo�ih bitij smo se spoznali z nekaterimi ka�jimi pastirji, vodnimi hroš�i in stenicami, pticami ter vodnim in obvodnim rastlinjem. ZAHVALA Prisr�na hvala Maji Cipot s Centra za kartografijo favne in flore, ki nam je priskrbela zemljevide obmo�ja tabora z ozna�enimi nahajališ�i dvoživk in me za delo spodbujala ter sama dejansko tudi navdušila nad dvoživkami.


40

Hvala Društvu študentov biologije, ki nam je posodil vodne mreže, ki so jih udeleženci pridoma uporabljali. Ve�na slava vsem, ki ste na taboru prispevali podatke o najdbah dvoživk, predvsem Martinu, Primožu in Aljažu ter seveda Gašperju. Najlepša hvala udeležencem skupine, ki mi bodo vsekakor ostali v spominu… tako iz �asa, ki smo ga preživeli na terenu, kot tudi iz tistega, ki smo ga preživeli ob po�itku in ve�ernih urah. Ker sem prej tolikokrat omenjal fanta, moram sedaj posebej omeniti še moji dekleti, Matejo in Nino, ter njuno odli�no kavico. Mami, dobro sta ju nau�ili! Pridni ste bili tudi vsi drugi udeleženci tabora, saj ste mi dovolili, da sem vas vsak ve�er na poro�anju izprašal vse kar mi je padlo na pamet o vašem delu. Iz glave mi tudi ne bodo ušle udeleženke skupine za metulje in njihova mentorica, ki so se nam ob�asno tudi pridružile na terenu in mene ter moje štiri podu�ile še kaj o metuljih. Za kavo se moram še posebej zahvaliti Primožu, ki nam je vsak dan skuhal vsaj jutranjo kavo in mi vest o kuhi prišel povedat kar v »posteljo« ter mi nato privar�eval polno skodelico. Hvala seveda tudi Ireni, ki je kavo kupila. Brez vseh mentorjev in seveda Irene ter udeležencev bi bili vsi ti son�ni dnevi in zvezdne no�i neskon�no dolgo�asni. VIRI: France J. (2002): Poro�ilo skupine za dvoživke: Raziskovalni tabor študentov biologije: Cerkno, 2000. Zveza za tehni�no kulturo Slovenije in Društvo študentov biologije, Ljubljana. Veenvliet P. & Kus Veenvliet J. (2003): Dvoživke Slovenije: priro�nik za dolo�anje. Zavod Symbiosis, Grahovo. Poboljšaj K. (2003): Dvoživke - Amphibia: Sket B., Gogala M. & Kuštor V. (Ured.), Živalstvo Slovenije, str. 462-504, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

.


41

Poro�ilo o delu skupine za plazilce

Mentor: Primož Pahor

Cesta na Trato 2a, Ko�evje 1330, Slovenija, e-mail: [email protected]

Udeleženci:

Janka Straus, Jerneja Lapajne, Nejc Vidmar, Primož Pengov UVOD Udeleženci naše skupine so se seznanili z biologijo in ekologijo plazilcev obmo�ja, ki smo ga raziskovali. Ta je obsegal ožjo in širšo okolico vasi Zgornji Novaki. Popeljali smo se vse do doline reke Dav�e na severu in vasi Otalež na jugu, ter do vasi Bukovo na zahodu, in do vasi Zali log na vzhodu. Ugotavljali smo prisotnost razli�nih vrst plazilcev, udeleženci pa so se tudi nau�ili lova ka� in kuš�aric, kako z njimi ravnati in kako se odzvati, ko na kakega izmed njih naletimo v naravi. Delo je potekalo ve�inoma na terenu od jutra pa do poznega popoldneva z vmesnim odmorom od 12.00 do 15.00. Zve�er smo vsa terenska opažanja vnesli na popisne liste. Zbrani podatki o najdiš�ih plazilcev bodo služili kot osnova za pripravo atlasa plazilcev Slovenije. METODE DELA Za lovljenje kuš�aric smo uporabljali iz niti narejeno zanko, ki se jo živali previdno in po�asi nadene okoli vratu. Nestrupene ka�e smo lovili z rokami, ob sre�anju s predstavnikom strupenih ka� pa smo uporabili posebno prijemalno palico. Pri tako ujetih osebkih smo si za dolo�itev vrste pomagali z dolo�evalnimi klju�i (Mrši� N.: Plazilci (Reptilia) Slovenije, 1997; Kryštufek B., Janžekovi� F.: Klju� za dolo�anje vreten�arjev Slovenije, 1999; Arnold N., Ovenden D., 2002: Reptiles and Amphibians of Britain and Europe (Collins Field Guide)). Ujetim osebkom smo izmerili tudi nekatere telesne mere s pomo�jo kljunatega merila, ter dolo�ili spol in starost. Po pregledu


42

smo jih spustili na isto mesto. Da bi našli �im ve� plazilcev smo pregledovali mesta, kjer se pogosteje nahajajo, kot so prisojni kamniti zidovi, bregovi potokov, kali, grmi�evje, pokopališ�a, vrtovi in drugi podobni življenjski prostori.

Lovljenje kuš�aric z zanko

Ulovljenega goža sta �lanici skupine povsem udoma�ili, foto: P. Pahor


43

NAJDENE VRSTE Na 23-ih lokalitetah smo ugotovili prisotnost ene ali ve� vrst plazilcev, pregledali pa smo jih seveda mnogo ve�. Lokalitete so zbrane v 4-ih UTM kvadratih (VM01, VM10, VM11, VM21) Skupno smo našli 8 vrst plazilcev, od tega so bile dve kuš�arici (živorodna in pozidna kuš�arica), en breznogi kuš�ar (slepec) in pet ka� (belouška, kobranka, navadni gož, smokulja in modras). VM21 je bil UTM kvadrat, z najve� opaženimi sedmimi vrstami.

Ob poti na Porezen smo naleteli tudi na živorodno kuš�arico, foto: P. Pahor

Tabela 1: Seznam najdenih vrst

Gauss-Kruger koordinate Latinsko ime

Slovensko ime

Starost in število

osebkov Kraj

x y

Anguis fragilis Slepec 1 ad Novaki 425188,4 112300,6


Anguis fragilis Slepec 1 ad Straža 419162,1 106935,7

Anguis fragilis Slepec 1 ad Dav�a 424646,1 115686,3



44

Anguis fragilis Slepec 1 sad Dav�a 423359,4 114998,5

Coronella austriaca

Smokulja 1 sad Novaki 426114,0 112251,5

Elaphe longissima

Navadni gož 1 ad Straža 417893,2 107889,1

Elaphe longissima

Navadni gož 1 sad Novaki 425270,2 112466,2

Elaphe longissima Navadni gož 1 sad Novaki 424557,8 114496,2

Natrix natrix Belouška 1 juv Novaki 425346,8 112343,2

Natrix natrix Belouška 1 sad Novaki 424476,0 114473,4

Natrix natrix Belouška 1 sad Dav�a 423144,4 114974,3

Natrix tessellata

Kobranka 1 sad Ba�a pri Modreju

405596,5 111639,6

Natrix tessellata

Kobranka 1 sad 2 juv Straža 418884,4 106968,5

Podarcis muralis

Pozidna kuš�arica

3 ad Novaki 421846,5 111677,1

Podarcis muralis


1 ad Novaki 424557,8 114496,2

Podarcis muralis

Pozidna kuš�arica 1 ad 1 sad Novaki 425161,2 112267,6

Podarcis muralis


1 sad Novaki 424058,8 114530,6

Podarcis muralis


1 sad Novaki 425438,7 112557,3

Podarcis muralis

Pozidna kuš�arica 1 sad Novaki 425346,8 112343,2

Podarcis muralis


2 ad Dav�a 423133,1 115059,0

Vipera ammodytes

Modras 1 ad Novaki 425401,7 112542,2

Zootoca vivipara

Živorodna kuš�arica 1 sad Novaki 423644,7 114494,8

Legenda: Starost ulovljenih osebkov: ad – adult (odrasel), sad – subadult (mladosten starejši od enega leta), juv - juvenil (mladosten mlajši od enega leta)) Gauss-Kruger-jeve koordinate lokalitet so od�itane iz naravovarstvenega atlasa Slovenije na 50 m natan�no.


45

Število vrst plazilcev v posameznih UTM kvadratih.

V naslednjih slikah so z rde�im krogom ozna�eni UTM kvadrati v katerih smo potrdili prisotnost posamezne vrste plazilcev. Številka v krogu pove število lokalitet v tistem UTM kvadratu.

Prisotnost slepca (Anguis fragilis)

Prisotnost navadnega goža (Elaphe longissima)


46

Prisotnost smokulje (Coronella austriaca)

Prisotnost belouške (Natrix natrix)

Prisotnost kobranke (Natrix tessellata)

Prisotnost pozidne kuš�arice (Podarcis muralis)

Smokulja (Coronella austriaca)


47

Slika 1: Modras (Vipera ammodytes)

Slika 3: Prisotnost modrasa (Vipera ammodytes)

Slika 3: Prisotnost živorodne kuš�arice (Zootoca vivipara)


48

Slika 4: lokalitete opaženih osebkov


49

ZAKLJU�EK Od kuš�arjev smo našli 3 vrste (slepec, pozidna kuš�arica in živorodna kuš�arica), od ka� pa smo našli 5 vrst (belouška, kobranka, navadni gož, smokulja in modras). Na obmo�ju ki smo ga raziskovali pa bi lahko pri�akovali še 3 vrste kuš�aric (zelenec, martin�ek in horvatijeva kuš�arica) in 3 vrste ka� (navadni in laški gad, ter �rnica). Najpogosteje opaženi vrsti sta bili pozidna kuš�arica in slepec kateri smo našli na 8-ih oz. 6-ih lokalitetah, katere so zbrane v 3-eh UTM kvadratih. Pozidna kuš�arica je bila edina vrsta, ki je bila na posamezni lokaliteti skoraj vedno zastopana z ve� osebki. Najpogostejša ka�a pa je bila belouška katero smo našli na 4-ih lokalitetah, ki so zbrane v 2-eh UTM kvadratih. Obmo�je raziskovanja smo omejili predvsem na okolico vasi Zgornji in Spodnji Novaki zato je bil UTM kvadrat VM21, v katerem leži vas, tudi kvadrat z najve� opaženimi 7 vrstami. Razlogov za bogato vrstno pestrost je ve�. Izpostavila bi dva. To sta habitatni tipi, ki jih nudi pobo�je Porezna in �rnega vrha, ter habitatni tipi, ki jih nudi sama cerkniška dolina. Navsezadnje pa tudi dobra ozaveš�enost doma�inov, o pomenu in varstvu plazilcev, ni zanemarljiva. Pri�akujem, da bi podrobnejše, predvsem pa daljše obdobje pregledovanja pove�alo vrstno pestrost tudi v ostalih kvadratih. Vendar pa manjše število najdenih vrst delno pripisujem vremenu, ki je bilo ob�asno obla�no in pa seveda težje dostopnemu hribovitemu svetu. Nekateri od opaženih osebkov, predvsem ka�e, pa so bili povoženi, kar povzro�a dodatno upadanje njihovega števila. V bodo�e bo potrebna podrobnejša analiza vrstne pestrosti, ter nadaljevanje izobraževanja predvsem mlajših o pomembni vlogi plazilcev za ekosisteme.


50

VIRI Mrši� N.: Plazilci (Reptilia) Slovenije, 1997, Ljubljana, Zavod

Republike Slovenije za šolstvo Tome S.: Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji, Annales 9/'96 -

Anali za istrske in mediteranske študije str. 217-228, 1996, Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

Kryštufek B., Janžekovi� F.: Klju� za dolo�anje vreten�arjev Slovenije. DZS, Ljubljana ,1999

Planinc G., Poro�ilo o delu skupine za plazilce…, str 38-47, Raziskovalni tabor študentov biologije Cerkno 2000, Zveza za tehni�no kulturo Slovenije, 2001

Arnold N., Ovenden D., 2002: Reptiles and Amphibians of Britain and Europe, Collins Field Guide

Tome S., 2004: Predstavitev živali z naslovnice – Laški gad, Temporaria – bilten društva za prou�evanje dvoživk in plazilcev (SHS), 8,1: str. 3-14

Med zaklju�nim poro�anjem. Foto Bojana Fajdiga


51

Poro�ilo o delu ornitološke skupine

Mentor: Aljaž Rijavec

Bojana Vodopivca 14, 5294 Dornberk, Slovenija,

e-mail: [email protected]

Udeleženci: Jakob Peer, Maša Juhant in Tilen Persi�

Vsi ki radi letamo za pticami gor in dol in naokoli v neskon�nost (no, vsaj za mentorja to velja), smo se dobili v skupini za ptice ali ornitološki skupini. Med prvimi, �e ne celo prvi, smo se prebujali in zaspano mežikali vse do terena in še malo dalje. Na terenu je bil naš poglavitni cilj ne spregledati ni�esar kar leti in se premika in ne preslišati ni�esar kar se oglaša. Vsako uho in vsako oko nam je torej prišlo še kako prav, pa tudi nos za primerne lokacije, kjer se bi ptica lahko pojavila, ni bil odve�. Vse ptice, ki smo jih opazili na terenu ali kadarkoli �ez dan in pono�i, smo dolo�ili s svojim znanjem ali pa s pomo�jo priro�nikov. BOLNICA FRANJA Prvi dan smo si ogledali bolnico Franjo in že tam smo spoznali, da nam tukajšnji kraji ponujajo marsikatero presene�enje. V strmih stenah v soteski smo opazovali skalne lastovke, nižje ob strugi nas je preletela rumena pastirica, v bližnji okolici pa sta se spreletavala dva planinska orla. NOVAKI Kasneje smo se odpravili raziskovati vas v kateri smo imeli tabor. Opazovali smo plotnega strnada, sivega muharja. Nad vasjo so krožile in lovile žuželke kme�ke lastovke in mestne lastovke. V urbanem okolju smo opazovali šmarnice, velike sinice, bele pastirice, na obrobju vasi smo našli kose, liš�ke, zelence, rjave


52

srakoperje. V bližnjem gozdu, kjer se pojavlja smreka nekoliko bolj strnjeno smo opazovali meniš�ke. Ves �as pa je nad vasjo krožila kanja kateri se je kasneje za trenutek pridružil še sršenar. NOVAKI - LESKOVICA Nekega jutra smo se odpravili zelo zgodaj na potep od Novakov do Leskovice. Pot je vila skozi gozdove, travnike in vasi, kar nam je ponujalo raznoliko kulturno krajino in s tem tudi raznolike vrste ptic. V gozdovih smo opazovali š�inkavce, �rnoglavke, kose, kralji�ke, cikovte, meniš�ke, vrbje kova�ke. v sadovnjakih ob vaseh so se nam prav lepo nastavljali rumeni strnadi. V krošnjah visokodebelnih sadnih dreves so se skrivali zelena žolna, veliki detel in vijeglavka. Na poti nas je ve�krat preletela navadna postovka in pa skobec. POREZEN Drznili smo si celo se povzpeti na bližnji vrh Porezen, ko so še vsi globoko spali. Morali smo se celo boriti s �redo radovednih bikov, ampak je ves trud bil na samem vrhu dobro popla�an – s krožnikom mineštre v planinski ko�i. Na poti pa smo opazovali drevesne cipe, ki so se spreletavale iz grma na grm in glasno pele, sive pevke, krekovta, mlinar�ke. V zraku so nas s svojimi akrobacijami o�arali krokarji, planinski orel in navadna postovka. IDRIJCA Vsak popoldan pa smo si popestrili s kopanjem v Idrijci, ki se je vila po dolini. Ampak tudi tam nismo ostali križem rok. Nekajkrat smo jo celo en lep kos prebredli. Tam smo opazovali sive pastirice, povodne kose, skalne lastovke, sivo �apljo. Seznam opaženih vrst po lokaciji: NOVAKI Z OKOLICO skalna lastovka Hirundo rupestris rumena pastirica Motacilla flava planinski orel Aquila chrysaetos plotni strnad Emberiza cirlus


53

sivi muhar Muscicapa striata mestna lastovka Delichon urbica kme�ka lastovka Hirundo rustica kos Turdus merula šmarnica Phoenicurus ochruros liš�ek Carduelis carduelis velika sinica Parus major meniš�ek Parus ater kanja Buteo buteo š�inkavec Fringilla coelebs zelenec Carduelis chloris bela pastirica Motacilla alba rjavi srakoper Lanius collurio sršenar Pernis apivorus NOVAKI - LESKOVICA rumeni strnad Emberiza citrinella �rnoglavka Sylvia atricapilla kos Turdus merula šmarnica Phoenicurus ochruros bela pastirica Motacilla alba zelena žolna Picus viridis cikovt Turdus philomelos veliki detel Dendrocopos major meniš�ek Parus ater šoja Garrulus glandarius vrbji kova�ek Phylloscopus collybita siva vrana Corvus corone cornix navadna postovka Falco tinnunculus velika sinica Parus major skobec Accipiter nisus vijeglavka Jynx torquilla š�inkavec Fringilla coelebs IDRIJCA siva pastirica Motacilla cinerea povodni kos Cinclus cinclus siva �aplja Ardea cinerea


54

skalna lastovka Hirundo rupestris POREZEN drevesna cipa Anthus trivialis siva pevka Prunella modularis krekovt Nucifraga caryocatactes mlinar�ek Sylvia curruca navadna postovka Falco tinnunculus planinski orel Aquila chrysaetos krokar Corvus corax


55

Poro�ilo o delu skupine za geologijo

Mentorica: Jasmina Rijavec

Bojana Vodopivca 14, 5294 Dornberk, Slovenija,

e-mail: [email protected]

Udeleženci: Ana Berus, Gašper Kodele, Kaja Petri�

Letošnji biološki tabor se je na veliko veselje geološke skupine odvijal v »geološkem raju«. Idrijsko je namre� poznano celotni geološki srenji in to ne le zaradi idrijskega rudnika živega srebra. Širše obmo�je Idrije in Cerkljanskega spada v Notranje Dinaride, ki predstavljajo nekdanji Slovenski jarek. V geološki preteklosti (ladinij) je tukaj nastal globokomorski jarek, ki je bil do 6000m globok, s severa in juga pa sta ga omejevala Julijska in Dinarska karbonatna platforma. Da je bilo to obmo�je zelo aktivno, nam kažejo razli�ne kamnine – vulkanski tufi, keratofirji, blazinaste lave, fliši, mirnejši predeli pa so sestavljeni predvsem iz apnencev in dolomitov. Ozemlje je geološko gledano še danes precej aktivno. Najpomembnejša struktura je prav gotovo Idrijski prelom, ki se za�enja pri Breginju in se nato v smeri NW – SE nadaljuje proti Hrvaški. Ob njem je nastalo svetovno pomembno rudiš�e živega srebra. Da je obmo�je Idrijskega in Cerkljanskega veliko »pretrpelo«, nam kaže tudi narivna zgradba, saj je tukaj kar nekaj velikih narivnih pokrovov, tektonskih krp in oken.


56

ŽELJE IN NA�RTI SKUPINE V okviru Biološkega tabora, smo se želeli pobližje spoznati s kamninami, ki to obmo�je sestavljajo, spoznati rudo, ki je bila kruh idrijske doline ter spoznati geomorfološke oblike, ki nastajajo na litološko in tektonsko zelo razgibanem terenu. V tednu dni se seveda ne da v celoti spoznati geološko tako pestrega ozemlja, kot sta Idrijsko in Cerkljansko. Tudi zaradi lepega vremena in prijetno sveže Idrijce nam ni vedno uspelo uresni�iti naših na�rtov... a nekaj smo vseeno naredili in kar nekaj stvari smo si bližje pogledali. RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA Med prvimi stvarmi, ki smo jih storili, potem ko smo se udobno namestili v Novakih, je bil ogled Idrijskega rudnika živega srebra.

Pred vhodom v Antonijev rov – rudnik živega srebra Idrija.


57

Rudo naj bi v Idriji odkril leta 1490 škafar, ko je svoje izdelke namakal v studen�ku. Kmalu nato so se pojavili prvi rudni kopi. V rudiš�u so najmo�neje orudene ladinijske plasti, ki so s hiatusom odložene na anizijske. Te plasti imenujemo Skonca plasti, zanje pa je zna�ilno menjavanje skrilavega glinavca in peš�enjakov. Živosrebrova ruda se v rudiš�u pojavlja v obliki minerala cinabarita ter tudi kot kapljice samorodnega živega srebra. Rudiš�e je nastalo zaradi mo�nega tektonskega delovanja v ladiniju (trias), ko so raztopine bogate z živim srebrom ob prelomih prodirale na površje. Tako sta nastali dve vrsti rude: sinsedimentna (odlagala v plasteh) in metasomatsko hidrotermalna (impregnirala okoliške kamnine). V �asu obratovanja so iz rudnika izkopali 147 000 ton živega srebra, zaradi �esar spada rudnik živega srebra Idrija med najve�je tovrstne rudnike na svetu. Po koli�ini izkopane rude ga prekaša le španski rudnik Almaden. V Idriji sta nas toplo sprejela Uroš Eržen in Bojan Režun. Razkazala sta nam rudniško geološko zbirko, razložila zgodovino rudnika, metode izkopavanja rude ter današnji proces zapiranja rudnika. Skupaj smo se nato odpravili na ogled Antonijevega rova. Ogled je potekal v rudarskem vzdušju, saj smo se po Antonijevem rovu sprehajali le z baterijami. Za ogled in predstavitev �udes poln podzemni svet Idrije se prav posebej zahvaljujem Bojanu in Urošu, ki sta si vzela �as in Mojci Zega, ki je organizirala ogled.


58

DIVJE JEZERO Po rudniku smo si šli ogledat Divje jezero, ki leži pod stometrskimi prepadnimi stenami, ki obrobljajo severni rob �rnovske planote. Divje jezero je izvirna jama/jezero, ki se nadaljuje v reko Jezernico, ki je najkrajša površinsko teko�a reka v Sloveniji. Po 55 metrih se zliva v reko Idrijco. Divje jezero se pod površino nadaljuje v jamo, ki je do danes bila raziskana do globine 160m in dolžine 426m (Casati, 2001).

Ob Divjem jezeru.


59

OBREŽJE IDRIJCE S pravim geološkim delom smo se pobližje spoznali šele tretji dan tabora. Na dan smo povlekli geološka kladiva, lupo in kislino ter odšli na obrežje Idrijce. Tu smo opazovali prodnike in na podlagi njihove litološke sestave sklepali na kamnine, ki bi jih lahko našli v naši okolici. Ugotovili smo, da prevladujejo apnenci in dolomiti, da pa poleg njih lahko najdemo tudi raznobarvne peš�enjake, bre�e in konglomerate. Na za�etku so nam manjše preglavice povzro�ali »antropogeni prodniki«, predvsem iz opeke, a smo se jih kmalu nau�ili razlo�evati od drugih. Ker pa je kislina, ki smo jo imeli na voljo za prepoznavanje razli�nih kamnin kmalu skoraj pošla, druge pa nismo imeli ve�, smo karbonatne kamnine poskušali med sabo lo�iti na podlagi fosilov. KOJCA Fosile smo spoznavali tudi na triasnem koralnem grebenu na vrhu Kojca. Ker gre za fosilno zelo lepo ohranjen koralni greben, smo opazovali predvsem korale, naše zanimanje pa je pritegnila tudi ve�ja koli�ina kremena. Z drgnjenjem dveh kremenov se namre� krešejo iskre, vendar nam kljub zagnanem drgnjenju ni uspelo prižgati ognja. Na poti smo opazovali tudi sveže podore in plaziš�a, ki so bila vezana predvsem na mehko kamnino, ki smo jo dolo�ili za skrilavi glinavec. Z vrha je lep razgled na Krnski pokrov, ki je narinjen na Notranje Dinaride. NOVAKI Zadnji dan smo izkoristili za geološko kartiranje v bližini vasi. Opazovali smo usek ob cesti, ki strmo vijuga proti smu�iš�u Cerkno. Tudi tokrat smo bili opremljeni s kladivom, lupo in kislino, dodali pa smo še geološki kompas in topografsko karto. Na žalost pa nismo potrebovali ne kompasa ne kisline, saj je bilo celotno pobo�je sestavljeno iz neplastovitega peš�enjaka. Tako smo


60

lahko opazovali le manjše prelome, grape in jagode, ki jih ob poti ni manjkalo. Na koncu dneva smo poskušali zrisati geološko karto, ki pa je izgledala precej enoli�no (pa� kakršna v resnici tudi je). Naša skupina pa je pritegnila pozornost tudi doma�inov. Tako se nam je oglasil »zbiratelj zanimivih kamnin« ter nam prinesel ve�je koli�ine kalcitnih kristalov.

Kresale so se iskre. Roženci na vrhu Kojca.


61

Udeleženci biološko raziskovalnega tabora »Novaki 2006«

1 Dominika Torkar Bile�anska 4 1000 Ljubljana

2 Jurij Kraj�i� Smrjene 56 a 1291 Škofljica

3 Ivan Kljun Prva�ina 121 5297 Prva�ina

4 Lea Obreza Zabo�evo 22 a 1353 Borovnica

5 Nejc Vidmar Otlica 9 5270 Ajdovš�ina

6 Matej Prosen Budanje 1/m 5271 Vipava

7 Mateja Dela� Brinova pot 5 1310 Ko�evje

8 Nina Obreza Zabo�evo 22 a 1353 Borovnica

9 Nejc Ra�ki Kajuhovo naselje 18 1330 Ko�evje

10 Denis Bav�ar Gregor�i�eva 13 1000 Ljubljana

11 Tilen Persi� Vogrsko 7/a 5293 Vol�ja Draga

12 Aleš Ferjan�i� Budanje 6/c 5271 Vipava

13 Sara Pešec Jakoba Zupan�i�a 3 2000 Maribor

14 Maša Juhant Parmova 15 1240 Kamnik

15 Mateja Urši� Poreber 21 1240 Kamnik

16 Ines Tominec Zadlog 25a 5274 �rni Vrh

17 Kaja Petri� Prešernov trg 14 8000 Novo Mesto

18 Ana Berus K Roku 10 8000 Novo Mesto

19 Tjaša Bizjak Predgriže 42 5274 �rni Vrh

20 Neža Von�ina Gril�eva 30 5280 Idrija

21 Lucija Kržišnik Kranjska cesta 2 4208 Šen�ur

22 Anaja Hvastja Gaia Koštabona 78 6274 Šmarje

23 Urška Kmeti� Kri�evniška 42 2000 Maribor

24 Vita Glavi� Geršakova ulica 1 2000 Maribor


62

25 Larisa Lara Pohorec Limbuška cesta 110 2000 Maribor

26 Jan Štangelj Valvasorjeva ulica 5 1000 Ljubljana

27 Jerneja Lapajne Mrakova ulica 22 5280 Idrija

28 Janka Straus Mrakova ulica 25 5280 Idrija

29 Gregor Kodele Budanje 1/j 5271 Vipava

30 Gašper Kodele Budanje 1/j 5271 Vipava

31 Tim Jesih Suhadol�anova 17 1231 Lj.- �rnu�e

32 Linda Palvc Dogoška cesta 39 2000 Maribor

33 Tina Bricelj Zalog 8 A 1251 Morav�e

34 Mateja Kolar Hosta 8 4220 Škofja Loka

35 Primož Pengov Nade Ov�akove 52 1113 Ljubljana

36 Jakob Peer Mivka 30 1000 Ljubljana


63

Tabor smo predstavili na radiu Odmev v Cerknem.

Na zaklju�ni prireditvi so se nam poleg staršev in krajanov priklju�ili tudi �astni gostje (prva vrsta od leve Irena Lipar (ZOTKS), Jurij Kav�i� (župan ob�ine Cerkno)

in Mirjam Gorki� (ZRSVN))

Documents

Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica...Ivan Kljun, Gregor Kodele, Aleš Ferjan i in Matej Prosen Delo botani ne skupine je potekalo pretežno na terenu, kjer smo se spoznavali