ZASNOVA IN IZGRADNJA ARMIRANOBETONSKE · - podrobneje prikazati montažo in izgradnjo montažne hale, - narediti kvaliteten terminski plan, ki prikaže realen čas postavitve hale,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA

Gašper Lužnic

ZASNOVA IN IZGRADNJA ARMIRANOBETONSKE

SKLADIŠČNE HALE TER STROŠKOVNA UPRAVIČENOST

INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Magistrsko delo

Otiški Vrh, avgust 2017

II

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Magistrsko delo na študijskem programu 2. stopnje UM

ZASNOVA IN IZGRADNJA ARMIRANOBETONSKE SKLADIŠČNE HALE TER

STROŠKOVNA UPRAVIČENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Študent: Gašper Lužnic

Študijski program: 2. stopnja, GOSPODARSKO INŽENIRSTVO

Smer: Gradbena smer

Mentor na FG: red. prof. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inž. grad

Mentor na EPF: izr. prof. dr. Karin Širec

Zunanji somentor:

Lektorica

dr. Bojan Čas

Majda Šrimpf, profesorica slovenščine

Otiški Vrh, avgust 2017

III

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Andreju

Štruklju, univ. dipl. inž. grad., za strokovno pomoč

in vodenje pri izdelavi magistrskega dela, ter

mentorici na Ekonomsko - poslovni fakulteti, izr.

prof. dr. Karin Širec, ki me je ustrezno usmerjala

do cilja na ekonomskem področju. Zahvaljujem se

tudi zunanjemu mentorju, dr. Bojanu Času, za

pomoč pri analizi po standardih Evrokod. Prav

tako hvala asistentu, univ. dipl. gosp. inž. Zoranu

Pučku, za pomoč pri izdelavi terminskega plana.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij ter punci Nastji, ki mi je pri študiju

pomagala in spodbujala.

V

ZASNOVA IN IZGRADNJA ARMIRNOBETONSKE SKLADIŠČNE HALE TER

STROŠKOVNA UPRAVIČENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Ključne besede: armiranobetonski elementi, montažna gradnja, stroškovna analiza,

ekonomska upravičenost

UDK: 691.328.057+657.478(043.2)

Povzetek

Magistrsko delo obravnava izgradnjo armiranobetonske skladiščne hale, izdelane po sistemu

skeletne montažne gradnje. Prikazan je podrobnejši postopek izgradnje armiranobetonske

montažne hale od proizvodnje do montaže konstrukcijskih armiranobetonskih elementov. V

sklopu zasnove armiranobetonske skladiščne hale je narejena osnovna analiza vplivov na

objekt. Izračuni analize vplivov so narejeni skladno s pravili standardov Evrokod in

predstavljajo osnovo za nadaljnje delo z računalniškem programom. Predstavljena je tudi

stroškovna analiza, ki prikazuje oceno predvidenih stroškov gradnje objekta. Stroškovna

analiza je podkrepljena z metodami za presojo upravičenosti investicijskega projekta.

VI

DESIGN AND CONSTRUCTION OF REINFORCED CONCRETE WAREHOUSE

HALL AND COST ELIGIBLITY OF THE INVESTMENT PROJECT

Key words: reinforced concrete elements, prefabricated construction, cost analysis, economic

justification

UDK: 691.328.057+657.478(043.2)

Abstratct:

The master's thesis deals with the construction of a reinforced concrete warehouse hall, made

according to the system of skeletal prefabricated construction. A detailed procedure for the

construction of reinforced concrete prefabricated hall is presented, from production to

installation of reinforced concrete elements. Within the design of the reinforced concrete

warehouse hall, a basic analysis of the effects on the building is made. The calculations of the

analysis of impacts are made in accordance to the rules of the Eurocode standards and

represent the basis for further work with the computer program. The master's thesis also

presents the cost analysis, which shows the estimated forseen building construction costs. Cost

analysis is corroborated by methods for assessing the eligibility of an investment project.

VII

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 Opredelitev problema .................................................................................................. 1

1.2 Namen in cilj magistrskega dela .................................................................................. 2

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................. 3

1.4 Metode dela ................................................................................................................. 3

2 SPLOŠNO O MONTAŽNI GRADNJI .............................................................................. 4

2.1 Zgodovina .................................................................................................................... 4

2.2 Sistemi montažne gradnje ............................................................................................ 6

2.3 Prednosti in slabosti montažne gradnje ..................................................................... 10

3 PROIZVODNJA ARMIRANOBETONSKIH ELEMENTOV ...................................... 12

3.1 Betonarna ................................................................................................................... 13

3.2 Železokrivnica ........................................................................................................... 15

3.3 Proizvodnja in tehnološke linije ................................................................................ 15

3.4 Skladiščenje končanih montažnih elementov ............................................................ 19

4 PREDSTAVITEV OBJEKTA IN LOKACIJE ................................................................ 22

4.1 Zasnova in opis konstrukcije ..................................................................................... 22

4.2 Lokacija ..................................................................................................................... 24

5 ELEMENTI OBRAVNAVANEGA MONTAŽNEGA OBJEKTA ................................ 27

5.1 Armiranobetonski elementi ...................................................................................... 27

5.1.1 Točkovni temelj .................................................................................................. 27

5.1.2 Steber .................................................................................................................. 29

5.1.3 Primarni dvokapni strešni nosilec ...................................................................... 30

VIII

5.1.4 Sekundarni strešni nosilec .................................................................................. 33

5.1.5 Nosilec pravokotnega prereza vgrajen na kapu .................................................. 35

5.2 Ostali elementi ........................................................................................................... 37

5.2.1 Strešni paneli ...................................................................................................... 37

5.2.2 Fasadni paneli ..................................................................................................... 38

6 ANALIZA VPLIVOV NA OBJEKT ............................................................................... 40

6.1 Lastna teža in stala vplivi .......................................................................................... 40

6.2 Spremenljivi vplivi .................................................................................................... 41

6.2.1 Koristna obtežba strehe in pohodne površine .................................................... 41

6.2.2 Obtežba snega .................................................................................................... 41

6.2.3 Vplivi vetra ......................................................................................................... 43

6.2.4 Potresna obtežba ................................................................................................. 56

7 MONTAŽA OBJEKTA ................................................................................................... 61

7.1 Potek montaže obravnavanega objekta ...................................................................... 62

7.2 Terminski plan ........................................................................................................... 64

7.3 Montaža elementov .................................................................................................... 67

7.3.1 Montaža armiranobetonskih elementov ............................................................. 68

7.3.2 Montaža ostalih elementov ................................................................................. 72

7.4 Stikovanje elementov ................................................................................................ 74

7.4.1 Stikovanje armiranobetonskih elementov .......................................................... 75

7.4.2 Stikovanje ostalih elementov ............................................................................. 80

7.5 Pomožna sredstva za montažo objekta ...................................................................... 83

7.6 Mehanizacija za montažo objekta .............................................................................. 85

7.6.1 Avtodvigalo večje nosilnosti .............................................................................. 86

7.6.2 Dvižna košara ..................................................................................................... 88

IX

7.7 Transport in transportna sredstva .............................................................................. 89

8 STROŠKOVNA ANALIZA IN EKONOMSKA UPRAVIČENOST ............................. 92

8.1 Opredelitev stroškovnih kategorij ............................................................................. 93

8.2 Analiza stroškov izgradnje montažne hale ................................................................ 95

8.3 Metode za presojanje investicijskih odločitev ......................................................... 104

8.3.1 Metoda vračilnega obdobja .............................................................................. 105

8.3.2 Metoda neto sedanje vrednosti ......................................................................... 105

8.4 Presoja upravičenosti investicije ............................................................................. 108

9 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 109

10 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 111

11 PRILOGE ....................................................................................................................... 113

11.1 Seznam slik .............................................................................................................. 113

11.2 Seznam preglednic ................................................................................................... 116

11.3 Naslov študenta ........................................................................................................ 117

11.4 Kratek življenjepis ................................................................................................... 117

11.5 Izjava o avtorstvu ..................................................................................................... 118

Zasnova in izgradnja armirnobetonske skladiščne hale ter stroškovna upravičenost investicijskega projekta 1

1 UVOD

V gradbeništvu dandanes obstaja veliko načinov in novih tehnologij izgradnje objektov, zato

se investitorju upravičeno pojavi vprašanje, kateri način gradnje bi njegovemu projektu najbolj

ustrezal. Kako se bomo lotili izgradnje, je odvisno predvsem od naših potreb in želja ter seveda

finančnih omejitev.

Podjetje se mora danes hitro prilagajati poslovnim možnostim in biti fleksibilno. Enako velja

za poslovne prostore - industrijske objekte. Eden izmed načinov, ki je danes zelo pogost pri

izgradnji industrijskih objektov, je montažni sistem izgradnje. Takšen sistem je sestavljen iz

prefabriciranih oz. montažnih elementov, ki so predhodno izdelani v kontrolirani proizvodnji.

Omogoča hitro izgradnjo objekta velikih razponov, ki nudi enako kvaliteto izdelave kot

klasična izgradnja. Sistem omogoča razširitve z relativno majhnimi in hitrimi posegi v

konstrukcijo objekta.

1.1 Opredelitev problema

Tema magistrskega dela izhaja iz potrebe družinskega podjetja po novih skladiščnih kapacitetah

in temelji na celotnem postopku zasnove in izgradnje montaže armiranobetonske skladiščne

hale, služila pa bo kot osnova za morebitno realizacijo investicijskega projekta. Rezultati

magistrskega dela bodo pomembna in dobrodošla pomoč pri morebitni realizaciji

investicijskega projekta.

Osnovna problematika v magistrskem delu je, kako takšno montažno halo, ki služi kot

skladišče, tudi izgraditi, predvsem pa s kakšnimi stroški. Odgovor na to vprašanje je zelo

kompleksen, zato se bomo v magistrskem delu osredotočili na posamezne vsebinske sklope, ki

so bistvenega pomena za izgradnjo.

Uvodoma bomo predstavili montažno gradnjo in proizvodnjo armiranobetonskih elementov,

nato bo sledila predstavitev zasnove želenega objekta. Vsi elementi, ki bodo v objektu


uporabljeni, bodo podrobno opisani. Dotaknili se bomo osnovnih izračunov možnih vplivov na

objekt. Podrobneje bomo opisali postopek montaže in stikovanja elementov, saj je to v sistemu

montažne gradnje bistvenega pomena za stabilnost konstrukcije. Poglavje bomo zaokrožili s

časovnim potekom montaže oz. terminskim planom skladiščne hale. Terminski plan bo

prikazan s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Project 2013. Predstavljeni

bodo tudi mehanizacija in pomožna sredstva, brez katerih si montažne gradnje ne moremo

predstavljati. Da se investitor lahko odloči za realizacijo projekta, je ključnega pomena

predstaviti stroške, ki bodo nastali pri izgradnji, zato bo v magistrskem delu tudi poglavje,

namenjeno analizi stroškov izgradnje. V tem poglavju bo predstavljena upravičenost investicije

s stališča ekonomike. Slednja je namreč za podjetje ključnega pomena pri sprejemu odločitve

za realizacijo investicijskega projekta. Poudarek magistrskega dela bo predvsem na tehnologiji,

proizvodnji betonskih elementov, podrobnosti montaže in stroških izgradnje obravnavanega

objekta.

1.2 Namen in cilj magistrskega dela

Namen:

- prikazati proizvodnjo in karakteristike uporabljenih elementov montažne gradnje,

- prikazati osnovno analizo vplivov na armiranobetonsko montažno halo,

- podrobneje prikazati montažo in izgradnjo montažne hale,

- narediti kvaliteten terminski plan, ki prikaže realen čas postavitve hale,

- opraviti analizo stroškov in upravičenosti investicije.

Cilj:

- narediti podrobnejši prikaz postopka izgradnje armiranobetonske montažne hale od

proizvodnje elementov do izgradnje,

- prikazati analizo stroškov in upravičenost investicije v projekt.


1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljam, da bodo vsi podatki verodostojni in preverjeni pri podjetjih, ki se ukvarjajo z

montažno gradnjo že več desetletij in so uveljavljena v tej panogi. Predpostavljam tudi, da bo

lahko magistrsko delo v pomoč morebitnim investitorjem podobnih projektov.

V magistrskem delu se bomo omejili na montažno gradnjo armiranobetonske skladiščne hale,

katere nosilni sistem bodo sestavljali armiranobetonski montažni elementi. Pri analizi vplivov

se bomo omejili na montažni objekt, prikazani bodo osnovni izračuni stalnih in spremenljivih

vplivov, brez nadaljnje uporabe računalniških programov. Pri predvidenih stroških izgradnje

objekta se bomo omejili le na stroške proizvodnje elementov, transporta, mehanizacije in

montaže. V izračunih ne bodo upoštevani stroški komunalne ureditve, nakupa zemljišča,

izdelave potrebne dokumentacije ipd. Pri določenih poglavjih se bomo omejili na interne vire

podjetij, ki se ukvarjajo z montažno gradnjo podobnih objektov.

1.4 Metode dela

Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu bomo

uporabljali predvsem kvalitativne metode, v raziskovalnem pa kvantitativne.

V teoretičnem delu, kjer bomo opisovali procese, postopke in elemente, bomo uporabili

deskriptivni pristop raziskovanja, s katerim bomo povzemali podatke, pridobljene iz literature,

teoretične zapise opazovanja ter stališča in sklepe drugih avtorjev. Vsa pridobljena opazovanja

bomo z metodo sintetizacije združili v smiselno celoto. Metoda zbiranja podatkov bo prisotna

praktično v vseh poglavjih, saj na ta način z analizo dokumentov pridobimo dovolj kakovostne

in verodostojne podatke. Pomagali si bomo tudi z deduktivno metodo, s katero bomo iz že

zapisanih stališč in prepričanj prišli do svojih ugotovitev.


2 SPLOŠNO O MONTAŽNI GRADNJI

Pri izgradnji montažnih elementov moramo najprej definirati dva pojma: prefabrikacija in

montažna gradnja. Prefabrikacija armiranobetonskih elementov pomeni, da so elementi v

proizvodnem obratu armirani, zabetonirani in negovani na drugi lokaciji, kot so kasneje

sestavljeni v končno konstrukcijo. Povezava med pojmoma prefabrikacija in montažna gradnja

brez transporta praktično ni možna. Vse elemente je na mesto izgradnje potrebno transportirati,

četudi samo nekaj metrov.

Montažno gradnjo lahko najlažje definiramo kot sestavljanje objekta iz prefabriciranih

armiranobetonskih elementov, kateri so bili v celoti izdelani na drugi lokaciji, ter kasneje

transportirani na mesto postavitve. Takšna gradnja se zaradi predhodne izdelave elementov in

relativno hitre izgradnje, pri čemer ohranimo kvaliteto in kakovost objekta, lahko uporablja

praktično na vseh področjih gradbeništva, kot so mostovi, nizke in visoke gradnje,

hidrogradnja, ipd.

2.1 Zgodovina

Cementno vezivo je v gradbeništvu poznano že zelo dolgo. Poznali so ga že stari Rimljani, ki

pa so ga uporabljali le kot vezivo. Za razvoj na področju betona je zelo pomembno leto 1824,

saj je takrat Joseph Aspdin iz Anglije patentiral hidravlični cement ter ga poimenoval

Portlandski cement. Leta 1845 je Isaac Charles Johnson izdelal boljši, moderen portlandski

cement z žganjem mešanice gline in krede pri višjih temperaturah.

Na področju betonskih prefabriciranih elementov velja za začetnika Joseph Monier. Leta 1849

je v Franciji izdelal cvetlične posode, zraven pa kot armaturo uporabil še žične mreže. Postopek

je patentiral leta 1867. Prve montažne elemente so izdelali in vgradili v Franciji, Biarritzu, leta

1891, v kazino, ki ga je zasnoval Francois Coignet. Leto kasneje, 1892, je Francois Hennebique


naredil monolitno stropno konstrukcijo z nosilici v obliki črke »T«, ter železobetonske stebre.

Že leta 1893 so bile izdelane železobetonske hiše, ki so bile razstavljive in jih je bilo moč

transportirati po železnici. F. Hennebique leta 1894 izdela prefabricirane pilote, 1906 pa

postane Wayss & Freitag podjetje iz Hamburga prva tovarna prefabricirane pilotov.

Največja prelomnica v montažni gradnji je bila, ko je John Conzelmann po skeletnem načinu

gradnje izdelal večnadstropno montažno hišo ter jo leta 1912 patentiral. Pomemben podatek je

tudi to, da so bili prav vsi gradbeni elementi izdelani v tovarni in kasneje transportirani na

gradbišče. Po prvi svetovni vojni so pričeli z izgradnjo industrijskih montažnih objektov po

skeletnem sistemu ter z nosilci iz prednapetega betona. Tisti čas takšna gradnja ni bila

priljubljena, saj je bila kvaliteta betona slaba. Začetnik na Slovenskem je bil Jože Plečnik, ki je

pri gradnji cvetličnjaka za svojo hišo uporabil prefabricirane betonske elemente.

Razvoj gradnje armiranobetonske montažne industrije je pospešila druga svetovna vojna, saj je

bilo uničenih veliko zgradb in objektov, ki jih je bilo potrebno hitro obnoviti ali izgraditi na

novo. Prednapete in armiranobetonske elemente so izdelovali v jeklenih kalupih, strjevanje

betona pa pospešili s pomočjo toplotne obdelave elementov. To je omogočalo, da se razvije

prefabrikacija, tipizacija in standardizacija gradbenih elementov in objektov. Velik napredek

so dosegli pri tehnologiji prednapenjanja, še posebej pri nosilcih, zato se je povečala izgradnja

industrijskih objektov. Nove tovarne za izdelavno takšnih elementov in konstrukcij so odpirali

predvsem na Nizozemskem, Danskem in Veliki Britaniji.

Tehnologija in tehnika sta bili tisti čas drugačni, zato so bili nosilci v veliko primerih prosto

podprti na ležiščih iz klobučevine ali gume. Kasneje so objekte gradili tako, da je bila strešna

konstrukcija sestavljena iz prosto podprtih plošč, ki so jih nosili prosto podprti sekundarni

nosilci. Lahko bi dejali, da je večina objektov v uporabi še danes in da imajo popolnoma

montažne strešne konstrukcije. Zaradi težnje po ekonomičnosti gradnje večnadstropnih

objektov se je na področju razvoja tehnike izdelave montažnih armiranobetonskih elementov

pojavila nova tehnika, tako imenovano togo stikovanje dveh nosilcev preko podpore ter togo

stikovanje stebra in nosilca. Zadostno trdnost in togost so dosegli tako, da so ploščo

zabetonirali preko montažnih nosilcev s prednapenjanjem na gradbišču. Povezava

prefabriciranih elementov je bila narejena s tako imenovanim mokrimi stiki. Predvsem v

vhodnoevropskih državah, kjer so imeli težave s stikovanjem, so razvili tehniko stikovanja z

jeklenimi varjenimi povezavami. Tako so lahko gradili tudi v zimskem času. [11]


V sredini sedemdesetih let je prišlo do velikega premika na področju reciklaže armiranega

betona. Osnovnih surovin, še posebej peska in gramoza, je na trgu zaradi vse večje uporabe

armiranega betona primanjkovalo. Študije so pokazale, da je možno uporabiti armiran beton in

ga ponovno vgraditi. Potrebno ga je le ločiti od armature in ga zmleti tako, da se lahko uporabi

kot agregat v betonski mešanici. Danes se recikliran armiran beton večinoma uporablja kot

tamponsko nasutje pri gradnji novih cest. [11]

Danes so montažne gradnje zelo razširjene, predvsem v industriji, saj je takšna gradnja zelo

hitra. Raziskovanje in razvoj na tem področju temeljita na tem, kako narediti takšne stike, ki

zagotavljajo togost in se lahko enostavno brez poškodb demontirajo, elementi pa nato ponovno

povežejo v nov konstrukcijski sistem.

2.2 Sistemi montažne gradnje

Kakšen sistem montažne gradnje bomo uporabljali, je v prvi vrsti odvisen od investitorjevih

želja in zahtev. Le ta se izbere glede na oblike in funkcije gradbenih elementov, saj

konstrukcijski sistem opredeljuje prostor, ki je pomemben element arhitekturnega oblikovanja.

Kot bomo videli v nadaljevanju, je vsak sistem montažne gradnje primeren za določene vrste

objektov (glede na namembnost). V osnovi ločimo:

- skeletni sistem,

- panelni sistem,

- prostorski sistem,

- mešani sistem.


Skeletni sistem

Konstrukcijski sistem oz. nosilni skelet takšnega sistema sestavljajo prefabricirani elementi, pri

katerih je ena dimenzija veliko večja od ostalih. Elementi so linijske oblike. Mednje štejemo

nosilce, stebre, stropne elemente in grede. Takšen sistem omogoča svobodno oblikovanje

prostorskih struktur in veliko prilagodljivost v času projektiranja. Elementi so običajno lažji,

kar omogoča hitrejšo in okretnejšo montažo, vendar pa je na drugi strani potrebno narediti več

spojev in drugih del, kar podaljša čas izvedbe. Najpogosteje se skeletni sistem uporablja pri

gradnji industrijskih objektov.

Slika 1: Skeletni sistem montažne gradnje (Vir: Montažna gradnja proizvodnje hale Prebold, Kristjan

Ban, 2010)


Panelni sistem

Panelni sistem je sestavljen iz prefabriciranih elementov, pri katerih je ena dimenzija občutno

manjša od ostalih. Elementi panelnega sistema so plošče in zidovi. Funkcija posameznega

panela je odvisna od položaja v sistemu, lahko je tudi nenosilen in služi samo kot fasadni panel.

Elementi so sicer težji, vendar je montaža hitrejša zaradi manjšega števila spojev kot pri

skeletnem sistemu. Panelni sistem se največkrat uporablja pri izgradnji prefabriciranih

stanovanjskih zgradb.

Slika 2: Panelni sistem montažne gradnje (Vir: Montažna gradnja proizvodnje hale Prebold, Kristjan

Ban, 2010)


Prostorski sistem

Prostorski sistem sestavlja sklop prostorskih enot oz. celic in predstavljajo najvišjo stopnjo

finalizacije v sistemih montažne gradnje. Vse stranice v prostorskih enotah imajo funkcijo

nosilnosti in izolativnosti ter ločujejo prostore. Za prostorski sistem bi lahko dejali, da je

nadgradnja panelnega sistema, saj so paneli povezani v celoto. Tako imenovane celice imajo

različne funkcije. Lahko so v celoti nosilne, kar pomeni, da je izgradnja dražja, pri več etažnih

objektih pa so celice v gornjih etažah tudi predimenzionirane. Lahko pa so celice samo

postavljene v konstrukcijski nosilni sistem. Takšne celice samo oblikujejo prostor. Gradnja s

prostorskim sistemom je preveč tipska, zato se je najbolj uveljavila v stanovanjski gradnji –

sanitarna celica.

Slika 3: Prostorski sistem montažne gradnje (Vir: Montažna gradnja proizvodnje hale Prebold,

Kristjan Ban, 2010)


Mešani sistem

Mešani sitem montažne gradnje predstavlja kombinacijo sistemov, ki so bili predhodno opisani.

Najpogosteje se kombinira skeletni sistem, ki nudi nosilno konstrukcijo iz stebrov in nosilcev,

ter panelni sistem s streho, fasado in medetažnimi ploščami.

Poleg naštetih sistemov montažne gradnje lahko sisteme razdelimo še glede na odprtost

sistema:

- odprt sistem, kjer lahko montažne elemente enega sistema zamenjamo z elementi

drugega sistema,

- zaprt sistem, kjer montažnih elementov enega sistema ni možno kombinirati z

elementi drugega sistema.

2.3 Prednosti in slabosti montažne gradnje

Prednosti montažne gradnje:

- čas gradnje je pri montažni gradnji krajši,

- montažni sistemi omogočajo raznovrstno gradnjo objektov (glede na namembnost),

- zaradi proizvodnje elementov v kontroliranem okolju in kakovostnega kadra je

kvaliteta elementov veliko boljša,

- proizvodnja montažnih elementov stremi k tipizaciji elementov, standardizaciji

objektov in serijski proizvodnji, zato je izkoristek materiala veliko boljši,

- delavci so fizično manj obremenjeni in imajo boljše pogoje pri montaži zaradi

večjega izkoristka mehanizacije ter pri proizvodnji elementov zaradi avtomatizirane

proizvodnje,

- pri montaži elementov je manj zastojev, produktivnost dela je večja, zato so stroški

delovne sile, energije in materiala manjši,

- montažne objekte je možno demontirati in ponovno zgraditi na drugi lokaciji,

- vremenski pogoji ne vplivajo na proizvodnjo elementov.


Slabosti montažne gradnje:

- zelo pomembna je organizacija proizvodnje elementov, pripravljalnih del,

transporta, da gradnja poteka po zastavljenih rokih in ciljih,

- da je konstrukcijski sistem nosilen in stabilen je potrebno pravilno izvesti stike med

elementi, ki morajo biti podrobno načrtovati,

- za zagon proizvodnje montažnih elementov je potrebno veliko investirati,

- pri velikih dimenzijah montažnih elementov je potrebna težka mehanizacija, kar

poveča stroške,

- zaradi transporta elementov na gradbišče so dimenzije elementov omejene.


3 PROIZVODNJA ARMIRANOBETONSKIH ELEMENTOV

»Prefabricirani elementi predstavljajo izhodno komponento proizvodnega sistema, ki je nastala

po transformaciji vhodnih komponent (materiala, energije in informacij).« (Štrukelj, študijsko

gradivo). Izdelava montažnih armiranobetonskih elementov lahko poteka v tovarnah, odprtih

poligonih ali na gradbiščih, kjer se izvaja montaža, v odvisnosti glede na geometrijske

karakteristike in mase montažnih elementov. Na gradbiščih se proizvajajo elementi, katerih

zaradi velikosti in mase ni možno transportirati na mesto vgradnje ali pa takšen prevoz ne bi bil

racionalen. Proizvodnja mora biti optimizirana, saj lahko le tako dosežemo željeno kvaliteto,

učinkovitost, ekonomičnost in produktivnost. [16]

Proces prefabrikacije armiranobetonskih elementov se začne s transportom različnih materialov

in pripravo betonske mešanice. Sledi priprava kalupov, v katere se namesti armatura. Po

vgradnji in negi betonske mešanice elemente transportiramo na predvideno skladišče. Na sliki

4 so prikazane osnovne sestavine in procesi, ki so potrebni za prefabrikacijo elementov. V

naslednjih poglavjih bodo podrobneje opisani postopki izdelave armiranobetonskih elementov.

[16]

Slika 4: Splošna zasnova procesa prefabrikacije montažnih elementov (Vir: Tehnologija grajenja II,

Andrej Štrukelj, študijsko gradivo)


Proizvodnja armiranobetonskih montažnih elementov se začne z izdelavo armaturnih in

opažnih načrtov. V pozicijskih načrtih so prikazane pozicije elementov s svojo oznako.

Običajno so označeni s kratico, npr. temeljna čaša »TČx«, kjer »x« pomeni zaporedno številko

elementa. Nato se začno dela v železokrivnici, kjer se pripravi vsa armatura, ki se kasneje vstavi

v pripravljene kalupe. Kalupe (opaž) je potrebno pripraviti za vsak element posebej oz. odvisno

od proizvodnje. Kalupe se zaradi tipizacije hitro sestavi v željen model. Sledi priprava betonske

mešanice, ki se nato vgradi v pripravljene kalupe in armaturo. Beton je potrebno vibrirati in

ustrezno negovati. Ko se element dovolj strdi, običajno se pusti v kalupu čez noč, ga

transportiramo v skladišče ali deponijo. Vsi omenjeni procesi in obrati bodo v naslednjih

poglavjih predstavljeni podrobneje.

3.1 Betonarna

V procesu proizvodnje armiranobetonskih elementov je beton eden izmed osnovnih gradbenih

materialov. Strogo je v betonarnah nadziran proces izdelave betonske mešanice, saj je priprava

in izdelava le-te bistvenega pomena za nadaljnjo proizvodnjo. Osnovne komponente morajo

biti dozirane v pravilnih razmerjih (po recepturah), ki so odvisna od namembnosti in

predpisanih standardov za izdelavo prefabriciranih elementov. Doziranje komponent izvedemo

s pomočjo tehtnic (mehanske ali elektronske), dozirnimi črpalkami in urami, ki odmerjajo

tekočine. Komponente morajo biti ustrezno zaščitene pred različnimi vremenskimi pogoji, saj

morajo, kolikor je le mogoče, imeti konstantno temperaturo in vlago. Najbolj »občutljiv« je

predvsem cement. Ko je betonska mešanica pripravljena, se iz vmesnega silosa, opremljenega

z izpustnim lijakom in gumijasto manšeto, vlije v transportno posodo, ki jo pelje viličar.

Običajno v obratih potekata dva načina transporta sveže betonske mešanice, direktni in

indirektni. Pri direktnemu transportu ni vmesnega prekladanja z viličarjem, zato nismo odvisni

od mostnega žerjava. Vozilo pri indirektnem transportu pripelje posodo z betonom do mostnega

žerjava, kjer jo žerjav prevzame in izprazni. Vozilo se lahko v času, ko mostni žerjav izprazni

posodo, vrne po novo posodo.


Betonarne lahko ločimo glede na postavitev:

- stacionarne betonarne, te so postavljene kot samostojna enota in so namenjene

širšemu trgu,

- montažne betonarne, postavljene so začasno, predvsem zaradi zmanjševanja

stroškov nastalih zaradi transporta in dobave betona na večjih gradbiščih.

Betonarne v proizvodnih linijah lahko glede na skladiščenje komponent ločimo:

- vertikalen tip, komponente betonske mešanice so deponirane v silosih (slika 5),

- horizontalen tip, komponente betonske mešanice so deponirane na deponijah ob

betonarni (v obliki zvezde) in so transportirani s transportnimi trakovi (slika 6).

Slika 5: Vertikalen tip betonarne Slika 6: Horizontalen tip betonarne


3.2 Železokrivnica

Delovna enota železokrivnice je samostojna enota, v kolikor se armatura ne izdeluje v sami

proizvodni liniji. V obratu se izdeluje in montira armaturo v sklope, potrebne za

armiranobetonske elemente. Različne vrste profilov armature in armaturnih mrež se običajno

dostavi z vlačilcem in raztovori z viličarjem ali žerjavom. Pomembno je, da se kvaliteta

vstopnih surovin redno kontrolira na osnovi poročil o kvaliteti betonskega jekla. Armaturo nato

pričnemo rezati, kriviti in vezati v armaturne koše. Za nemoteno in kakovostno delo mora imeti

železokrivnica vso potrebno mehanizacijo, stroje ter znanje delovne sile. Po končani izdelavi

je potrebno pregledati armaturni koš, da ustreza načrtom, nato pa jih lahko transportiramo v

obrate proizvodnje.

3.3 Proizvodnja in tehnološke linije1

»Proces prefabrikacije betonskih elementov se začne s transportom in deponiranjem osnovnih

in pomožnih materialov, z izdelavo armature in pripravo kalupov« (Štrukelj, študijsko gradivo).

Izdelava prefabriciranih elementov poteka v tehnoloških linijah in se prične z izdelavo kalupov

oz. opažev. Kalupi definirajo obliko in dimenzije prefabriciranih elementov. Izdelani so lahko

iz jekla, lesa, sintetičnih materialov,… odvisno od velikosti in oblike elementov, nivoja

natančnosti, finalizacije in cene. Razlika v ceni je precejšnja, leseni kalupi imajo okoli 30%

cene jeklenih, vendar jih lahko uporabimo samo tridesetkrat, medtem ko jeklene kar do

tisočkrat. Zahtevano natančnost dimenzij je moč doseči samo če je nivo natančnosti izdelave

kalupa za eno stopnjo višji od zahtevanega nivoja natančnosti elementa. Za kvalitetno in s

stroški majhno proizvodnjo je pomembno, da se lahko v enem kalupu proizvede čim več tipov

1 Povzeto po [16]


elementov. Tako dosežemo večje število uporab kalupa. Zato je potrebno dobro preučiti

proizvodnjo ter slediti načelu tipizacije. [16]

V tem poglavju se bomo osredotočili samo na elemente, ki niso prednapeti. V grobem bi lahko

dejali, da so največje razlike pri izdelovanju armature. Pri prednapetih elementih je v

proizvodnji posebna dolga (cca 100 m) napenjalna steza adhezijsko prednapenjanje. Na obeh

koncih proge se nahajajo sidrni jekleni nosilci (jarmi), ki prevzamejo horizontalne sile in jih

prenašajo v opornike na stezi.

V obratu izdelave armiranobetonskih elementov govorimo o naslednjih procesih:

- priprava kalupa (opaževanje),

- vgradnja armature v očiščene in naoljene opaže,

- transport, vgradnja in vibriranje betonske mešanice,

- odležavanje, nega in hlajenje betonske mešanice,

- razopaževanje,

- dviganje elementov iz kalupov,

- notranji transport elementov na deponijo,

- negovanje elementov.

Kalupe je potrebno nastaviti na pravilne dimenzije in jih pričvrstiti, da po vgradnji betonske

mešanice ostanejo enakih dimenzij. Predhodno jih je potrebno za vsak element posebej očistiti

in naoljiti. Slednje zato, da jih lahko kasneje brez težav demontiramo. Armaturne koše, v

kolikor je mogoče z vidika transporta, izdelamo že prej in jih nato postavimo in ustrezno

vgradimo v kalup. Pri vgradnji je potrebno paziti, da se zagotovi predpisana debelina zaščitnega

sloja betona, predpisana v načrtih, odvisna pa je od premera armature in stopnje izpostavljenosti

betona. Paziti je potrebno tudi na lego armature med betoniranjem, kar zagotovimo s

primernimi distančniki. Odvisno od zahtev se vgradijo tudi inštalacije. Ko je armaturni sklop

pripravljen in je opravljena kontrola, lahko dostavimo svežo betonsko mešanico in napolnimo

kalup. Betonsko mešanico vgrajujemo v slojih do višine 70 cm in v časovnih presledkih.

Pozorni moramo biti na pravilno konsistenco in kakovost, zato jo je potrebno zgostiti ter vidne

površine elementov fino obdelati. Običajno za zgostitev uporabljamo vibracijske postopke

(vibratorji, vibracijske mize,…), redko pa uporabljamo metode zgoščevanja, ki ne vključujejo


vibriranja (samorazlivni beton, centrifugiranje,…). Temperatura mešanice v fazi vgradnje ne

sme presegati 30°C ali biti nižja od 5°C. Po končani vgradnji moramo betonsko mešanico

zaščititi pred hitrim izsuševanjem, prevelikimi razlikami v temperaturi in vibracijami. Da lahko

zagotovimo hitro in nemoteno proizvodnjo moramo proizvodni ciklus obdelave zaključiti v

roku 24 ur. Običajno to dosežemo s termično obdelavo, lahko pa tudi z gretjem opaža, raznimi

dodatki k betonu za hitro vezanje ipd. Ko dosežemo minimalno predpisano trdnost betona,

lahko elemente razopažemo. Elemente dvignemo iz kalupov s pomočjo prej vgrajenih sider za

dviganje, pri tem moramo biti pazljivi, da se elementi ali kalup (opaž) ne poškodujejo. Celoten

proces zaključimo s čiščenjem kalupov, da jih pripravimo za nove elemente. Čistimo jih lahko

ročno ali strojno. V kolikor pa jih s temi postopki ne moremo zadovoljivo očistiti, uporabimo

kemična sredstva.

Termična obdelava s paro

Tehnologija termične obdelave s paro omogoča pospešeno pridobivanje trdnosti betona, kjer

lahko v 24 urah dosežemo potrebno projektno trdnost minimalno 70%. Termična obdelava se

razlikuje od vrste, oblike in velikosti elementa ter tudi po sestavi betonske mešanice. Ta mora

biti primerne konsistence, zato mora znašati vodocemetni faktor do 0,6. Postopek obdelave s

paro lahko poteka na eni ali obeh straneh. Kalup je potrebno dobro zapreti, saj lahko tako

kvalitetneje negujemo element. Kvaliteto procesa lahko dvignemo, če se vzdolž opažnih

površin po ceveh pretaka vroča voda ali olje. Elementi se morajo skladiščiti v zaprtih prostorih

pod kontroliranimi pogoji, da ustrezno dozorijo. Pri takšnem postopku odležavanje elementov

ni potrebno. [16]

Tehnološke linje, glede na predmete dela v času proizvodnje, ločimo [16]:

- tehnološke linije, pri katerih se predmeti dela ne premikajo – nepremični kalupi,

- tehnološke linije, pri katerih se predmeti dela v časi proizvodnje premikajo –

premični kalupi.


Tehnološke linije z nepremičnimi kalupi

Takšna linija omogoča proizvodnjo praktično vseh vrst elementov. Proizvodnja ima več

delovnih mest, kar pomeni, da celotni delovni proces izdelave prefabriciranih elementov poteka

na enem mestu. V primeru, da pride do zastoja na enem delovnem mestu, lahko ostala delajo

nemoteno. Delo opravljajo kompleksne delovne skupine, kjer delavci znajo narediti vse

postopke izdelave. Pomanjkljivost linije z nepremičnimi kalupi je v potrebi po velikem

delovnem prostoru in deponiji materiala ravno zaradi večih delovnih skupin. Prav tako je

notranji transport materiala in končanih elementov intenzivnejši. [16]

Poznamo:

- Prefabrikacija v horizontalnih kalupih ali horizontalna fiksna delovna mesta, celotni

delovni proces poteka na enem mestu. Proizvodnja lahko poteka v halah ali na

poligonu.

- Prefabrikacija v vertikalnih kalupih je primerna za proizvodnjo ploskovnih

elementov (stropovi, stene) maksimalnih dimenzij 3 m x 7 m. V eni vertikalni

bateriji lahko naenkrat proizvedemo od 10 do 14 elementov. Zaradi posebnih

kalupov in mehanizacije so začetni stroški večji, vendar pa dimenzije elementov

minimalno odstopajo in so visoke kvalitete.

- Prefabrikacija na stezah predstavlja niz zaporednih fiksnih mest na eni ali obeh

straneh, brez razmaka med njimi. Na stezah se lahko izdelujejo ploskovni ali dolgi

linijski elementi, še posebej primerne so za proizvodnjo prednapetih elementov.

Steze so dolžine med 90 in 120 m.

Tehnološke linije s premičnimi kalupi

Tehnološke linije s premičnimi kalupi so razvili da bi odpravili pomanjkljivosti proizvodnje z

nepremičnimi kalupi in omogočili izdelavo v smislu tekočega traku. Tehnologija je v osnovi

razvita za serijsko proizvodnjo enega elementa, vendar jo je z manjšimi popravki mogoče

prilagoditi še za ostale. Običajno se proizvajajo ploskovni prefabricirani elementi. Za delavce


bi lahko dejali, da so specializirani, saj praviloma ostajajo na svojih delovnih mestih, kalupi oz.

elementi pa se premikajo po liniji. [16]

Poznamo:

- Prefabrikacija s premičnimi kalupi ali agregatna linija predstavlja proizvodnjo, kjer

se prenos kalupov izvede z mostnim žerjavom vzdolž linije. Potrebno je imeti

neodvisno sredstvo za transport betonske mešanice v proizvodnjo. V primeru zastoja

je potrebno predvideti tudi rezervno mesto, kamor se lahko odloži kalup.

- Prefabrikacija na mehaniziranih konvejnerskih linijah. Vzdolž proizvodnje linije se

namestijo tirnice, po katerih se premikajo posebni vozički. Ti gredo skozi vse

delovne postaje.

- Prefabrikacija na specialnih linijah se običajno proizvajajo specialni elementi, kot

so fasadni paneli in podobno.

3.4 Skladiščenje končanih montažnih elementov

Po končani proizvodnji in doseženi 70 % trdnosti armiranobetonskih montažnih elementov je

potrebno le-te transportirati na deponijo oz. skladišče. Manjše in predvsem lažje elemente

premikamo z viličarji, večje in težje pa s portalnim žerjavom natovorimo na prikolico, ki jo

običajno odpeljemo s traktorjem.

Deponija ali skladišče je ločeno glede na tipe elementov. Pomembno je, da se elementi zlagajo

in podpirajo pravilno, tako da se ne poškodujejo. Morebitno poškodbo med transportom na

deponijo je potrebno sanirati takoj.

Pravilno odlaganje in podpiranje končanih armiranobetonskih elementov:

- Primarni nosilci se odlagajo vertikalno postavljeni eden zraven drugega z vmesnimi

distančniki. Zaradi možnosti prevrnitve (veter in višina) je elemente potrebno bočno

podpreti.


Slika 7: Deponiranje primarnih nosilcev (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič, 2016)

- Sekundarni nosilci in stebri se odlagajo eden zraven drugega v večih nadstropjih.

Distančniki se vstavijo med elemente in med nalaganjem. Zaradi možnosti

prevrnitve jih je potrebno bočno podpreti.

Slika 8: Deponiranje sekundarnih nosilcev (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič, 2016)

Slika 9: Deponiranje stebrov (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič, 2016)


- Ploskovni elementi se nalagajo eden na drugega, vmes se vstavijo distančniki.

Slika 10: Deponiranje ploskovnih elementov (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič, 2016)

- Fasadni elementi morajo biti rahlo nagnjeni v vertikalnem položaju na pripravljena

ogrodja. Mednje se vstavijo distančniki.

Slika 11: Deponiranje fasadnih elementov (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič, 2016)


4 PREDSTAVITEV OBJEKTA IN LOKACIJE

4.1 Zasnova in opis konstrukcije

Obravnavani objekt - skladiščna hala - bo pritličen objekt pravokotne oblike, tlorisnih dimenzij

15,00 x 20,00 m, brez vmesnih etaž. Streha objekta bo dvokapnica z naklonom 14 % (8°) brez

napušča, z višino v slemenu 7,40 m in v kapu 6,50 m. Konstrukcija objekta bo montažna iz

armiranobetonskih elementov, sestavljena po skeletnem sistemu. Elementi konstrukcije bodo

tipski.

Objekt bo temeljen s točkovnimi temelji ocenjene tlorisne površine 2,5 x 2,5 m in čašami 1,4 x

1,4 m ter višine 80 cm. Temeljne grede zaradi lahke konstrukcije fasade ne potrebujemo. Stebri,

katerih prečni prerez prav tako ocenimo na 50/50 cm in višine 7,0 m bodo vgrajeni v točkovne

temelje. Primarni strešni nosilci dolžine 15,00 m in višine na slemenu 1,8 m, se nalegajo na

stebre pri 5,60 m nad pohodno površino hale. Nanje se montirajo sekundarni strešni nosilci

dolžine 10,00 m, ob kapi strehe pa nosilci pravokotnega prereza dolžine 10,00 m. Pohodna

površina bo armiranobetonska industrijska plošča debeline 20 cm, ki se izvede tudi preko čaš

armiranobetonskih temeljev.

Streha in fasada bosta izvedeni iz izoliranih »sendvič« panelov proizvajalca Kingspan.

Dostop v notranjost objekta je predviden preko dvojnih vrat na elektro pogon. Ena na zahodni

strani dimenzij 4,0 x 4,5 m ter druga na vzhodni strani objekta dimenzij 6,0 x 4,5 m. Okna bodo

vgrajena na južni strani objekta v izmeri 2x 1,6 x 6,0 m, na višini 2,9 m od pohodne plošče.


Slika 12: Tloris temeljev (vir: lasten)

Slika 13: Vzdolžni prerez (vir: lasten)


Slika 14: Prečni prerez (vir: lasten)

4.2 Lokacija

Objekt se bo nahajal na zemljišču v industrijski coni Otiški Vrh, občina Dravograd, kataster

843 - Selovec. Označeno zemljišče na sliki 15 je v lasti investitorja in je razdeljeno na dve

parceli. 14/20 v izmeri 1502 m2, kjer bo stal objekt, in 14/19 v izmeri 1522 m2. Dostop do

zemljišča je urejen z občinske ceste 578241 (slika 16). Objekt bo postavljen na parceli 14/20,

stal bo ob severni meji in cca 25 m oddaljen od občinske ceste. Približno lokacijo prikazuje

slika 17.

Na zemljišču je bila odstranjena vrhnja plast in zemljina v višini 50 cm ali več. V izkop je bilo

vgrajeno gramozno nasutje, ki se je primerno utrdilo.


Slika 15: Prikaz zemljišča (vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?)

Slika 16: Dovoz na zemljišče (vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?)


Slika 17: Približen prikaz lokacije objekta (vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?)


5 ELEMENTI OBRAVNAVANEGA MONTAŽNEGA OBJEKTA

Proizvodnja montažnih elementov strmi k čim višji stopnji produktivnosti in učinkovitosti. Za

serijsko proizvodnjo je velikega pomena tudi tipizacija, ki nam omogoča, da lahko z majhnimi

popravki kalupov izdelamo različne elemente. V tem poglavju bodo opisani in prikazani

elementi, ki so sestavni del našega obravnavanega montažnega elementa.

5.1 Armiranobetonski elementi 2

5.1.1 Točkovni temelj

Slika 18: Točkovni temelj (vir: [18])

2 Povzeto po [18]


- Temelj je eden izmed najpomembnejših konstrukcijski elementov, saj prevzema

obtežbo, ki se preko stebrov prenaša na temelje ter preko njih na temeljna tla;

- točkovni temelji so armiranobetonski.

Ocenjene dimenzije točkovnega temelja za obravnavan objekt:

- a = 40 cm debelina stene čaše, ki je odvisna od obremenitve,

- b = 50 cm prečna dimenzija stebra,

- c = 250 cm dimenzija temelja, odvisna od nosilnosti tal,

- d = 25 cm višina pete temelja, odvisna od obremenitve,

- d1 = 80 cm višina čaše temelja, odvisna od obremenitve in višine stebra.

Na utrjen teren se vgradi podbeton v višini 10 cm, na katerega se vgradi temelj. Točkovni temelj

je sestavljen iz tipske temeljne čaše in armature, ki se zalije z betonsko mešanico. V čaši je na

vsaki strani še 5 cm prostora za zagozditev in stik med temeljem in stebrom.


5.1.2 Steber

Slika 19: Primeri izvedbe stebra (vir: [18])

Ocenjena dimenzije stebra za obravnavani objekt:

- x = 50 cm širina stebra,

- y = 50 cm širina stebra,

- š = 25 cm širina za stojino nosilca in toleranca,

- a = 20 cm debelina ušes,

- b = 20 cm

- c = 60 cm odvisno od višine primarnega nosilca.

Teža stebra znaša 45,5 kN oz. 4640 kg.


Stebri so premera 50 x 50 cm in višine 7 m, pri čemer primarni strešni nosilci nalegajo na višini

5,60 m (merjeno od kote 0 – vrh čaše temelja).

Slika 20: Teža stebra glede na izbrani premer (vir: [18])

5.1.3 Primarni dvokapni strešni nosilec

Slika 21: Primarni dvokapni strešni nosilec s 14% naklonom (vir: [18])


Slika 22: Tipski prerezi primarnih strešnih nosilcev

- Nosilec je klasično armiran,

- dimenzija izreza primarnega dvokapnega strešnega nosilca na obeh koncih, je poljubna

oz. odvisna od stika s sosednjim elementom,

- nosilec ima lahko odprtine različnih dimenzij, ki služijo za namen vodenja inštalacij,

- naklon znaša 14%.

Ocenjene dimenzije in teže primarnega strešnega nosilca za obravnavan objekt, tip PN

55/10/20:

- L = 1500 cm,

- L1 = 902 cm,

- L2 = 237 cm,

- H1 = 75 cm,

- H2 = 180 cm,

- Š = 20 cm,

- Š1 = 10 cm,

- Š2 = 65 cm.

Teža nosilca znaša 94,95 kN oz. 9682 kg.


Primarni strešni nosilci na armiranobetonske stebre nalegajo na višini 5,60 m (merjeno od kote

0 – vrh čaše temelja), najvišja točka konstrukcije objekta tako znaša 7,40 m. (merjeno od kote

0). Element PN 55/10/20 je skladno s podatki proizvajalca, dovoljeno obremeniti največ s

koristno obtežbo 68,00 kN/m1.

Slika 23: Dimenzije in teže izbranega primarnega strešnega nosilca (vir: [18])

Slika 24: Maksimalne dovoljene koristne obtežbe (vir: [18])


Slika 25: Izrez primarnega strešnega nosilca (vir: lasten)

Primarni strešni nosilci so na obeh straneh izrezani, kot prikazuje slika 25. Tako lahko nosilec

pravokotnega prereza nalega na primarni strešni nosilec in ušesa stebra. Izrez meri vodoravno

35 cm in v višino 18,5 cm.

5.1.4 Sekundarni strešni nosilec

Slika 26: Sekundarni strešni nosilec T prereza 28/42 (vir: [18])


Slika 27: Prerez sekundarnega strešnega nosilca 28/42 (vir:[18])

- Nosilec je klasično armiran,

- uporabi se kot strešni sekundarni nosilec, ki prenaša obtežbo kritine, snega in vetra na

primarne strešne nosilce,

- razmak med sekundarnimi nosilci je odvisen od vrste kritine, razpona nad primarnim

armiranobetonskim strešnim nosilcem ter delujočih obtežb,

- izrez sekundarnega strešnega nosilca na obeh koncih, je poljuben oz. odvisen od stika s

sosednjim elementom,

- maksimalna dolžina sekundarnega nosilca znaša 10,0 m.

Zaradi dovolj velike nosilnosti, lahke strešne kritine in razpona ,manjšega od 10,8 m, je mogoče

vgraditi sekundarni strešni nosilec T prereza 28/42. Razpon med primarnimi strešnimi nosilci,

z všteto toleranco 5 cm na vsaki strani, znaša 9,175 m, razpon z naleganjem na primarne strešne

nosilce pa 10,0 m.

Dimenzije sekundarnega strešnega nosilca za obravnavan objekt:

- L = 1000 cm,

- a = 60 cm (naleganje na primarni strešni nosilec).

Teža nosilca znaša 15,0 kN oz. 1530 kg.


Slika 28: Maksimalne dovoljene koristne obremenitve za sekundarne nosilce tip SN 28/42 (vir: [18])

5.1.5 Nosilec pravokotnega prereza vgrajen na kapu

Slika 29: Nosilec pravokotnega prereza (vir: [18])


- Nosilec je lahko klasično armiran ali adhezijsko prednapet,

- uporabi se lahko kor etažni, strešni ali fasadni nosilec,

- dimenzije a in b so odvisne od stika s sosednjim elementom.

Ocenjene dimenzije nosilca pravokotnega prereza za obravnavani objekt:

- L = 1000 cm,

- a1 = 60 cm,

- a2 = 30 cm,

- b = 30 cm,

- š = 30 cm,

- v = 60 cm.

Teža nosilca znaša 4,50 kN/m1 oz. približno 42,75kN ali 4360 kg.

Nosilec pravokotnega prereza se uporabi ob straneh na kapu ter nalega na primarni strešni

nosilec in tako imenovana »ušesa« stebra. Razdalja a (slika 29) meri na enemu koncu nosilca

pravokotnega prereza 60 cm (a1), saj se le ta pravokotno nalega čez celotni prerez primarnega

dvokapnega strešnega nosilca, na drugi strani pa nalega samo na polovico prereza primarnega

dvokapnega strešnega nosilca, 30 cm (a2). Višina prečnega prereza, kateri nalega na primarni

strešni nosilec, znaša 30 cm.


5.2 Ostali elementi

5.2.1 Strešni paneli

Trapezni strešni panel Kingspan KS1000 RW [19]:

- izdelani so iz najkakovostnejših materialov z uporabo najsodobnejše proizvodne

opreme skladno s standardom ISO9001:2008,

- vroče pocinkano jeklo s skupno vsebnostjo cinka 275 g/m2, v skladu s standardom EN

10147:2000,

- je standardni trapezni strešni panel, uporablja se lahko tudi kot stenski panel,

- izolacijski sendvič paneli so odporni proti napadom plesni, glivic in škodljivcev,

- standardne dolžine od 2000 mm do 13500 mm ,

- vrednost zmanjšanja zvoka Rw = 25 dB,

- izolacijsko jedro je iz poliuretanske zaprtocelične pene, ki je negorljiva (IPN),

- standardna debelina zunanje plasti jekla znaša 0,50 mm,

- standardna debelina notranje plasti jekla znaša 0,40 mm,

- možnost različnih dodatnih zunanjih in notranjih premazov za še boljšo zaščito.

Debelina izbranega strešnega panela je 115 mm, od tega znaša 80 mm izolacijskega polnila.

Teža strešnega panela znaša 11,54 kg/m².

Slika 30: Prerez trapeznega strešnega panela KS1000 RW (vir: [19])


Slika 31: Trapezni strešni panel KS1000 Rw (vir:[19])

5.2.2 Fasadni paneli

Fasadni paneli Kingspan tip KS1000 AWP [19]:

- izdelani so iz najkakovostnejših materialov z uporabo najsodobnejše proizvodne,

opreme skladno s standardom ISO9001:2008,

- nameščajo se lahko vodoravno ali navpično,

- izolacijsko jedro je iz poliuretanske zaprtocelične pene, ki je negorljiva (IPN),

- izolacijski sendvič paneli so odporni proti napadom plesni, glivic in škodljivcev,

- paneli zagotavljajo dušenje zvoka v višini Rw = 25 dB,

- primerni za vse vrste objektov razen tistih, pri katerih je notranja temperatura nižja od

0°C,

- standardne dolžine od 2000 mm do 14500 mm,

- standardna debelina zunanjega sloja znaša 0,60 mm,

- standardna debelina notranjega sloja znaša 0,40 mm,

- možnost različnih dodatnih zunanjih in notranjih premazov za še boljšo zaščito.


Debelina izbranega stenskega fasadnega panela znaša 100 mm, pri čemer znaša koeficient

toplotne prehodnosti (U-vrednost) 0,21 W/m²K. Teža znaša 12,83 kg/m².

Slika 32: Prerez stenskega fasadnega panela KS1000 AWP (vir: [19])

Slika 33: Stenski fasadni panel KS1000 AWP (vir: [19])


6 ANALIZA VPLIVOV NA OBJEKT

Objekt moramo konstrukcijsko projektirati tako, da bo v svoji življenjski dobi zanesljivo

prenašal vse vplive in tako učinkovito služil svojemu namenu. Zato moramo objekt preveriti in

izvesti podrobne računske analize. To dandanes izvedemo z uporabo primernega računskega

programa, v katerem je mogoče izdelati 3D model konstrukcije. Računalniški model mora biti

zasnovan tako, da bo primeren za preverbo vseh sil na konstrukcijo in mejnih stanj (MSN in

MSU). Da je mogoče takšno analizo izvesti, je potrebno predhodno analizirati standardne

vplive na objekt.

V magistrskem delu bomo prikazali le osnovne izračune vplivov na objekt, ki so projektirani

skladno s pravili in načeli standardov Evrokod, ki predstavljajo slovensko zakonsko podlago.

Dobljeni podatki predstavljajo osnovo za nadaljnje delo z računskimi orodji - programi.

6.1 Lastna teža in stala vplivi

Lastna teža konstrukcijskih elementov je v standardnih računskih programih upoštevana

samodejno, na podlagi izbranih prečnih prerezov in vgrajenih materialov.

Sestava strehe:

- panelna strešna kritina Kingspan, = 0,12 kN/m2

- inštalacije. = 0,10 kN/m2

Skupaj: 𝑔𝑠 = 0,22 kN/m2


6.2 Spremenljivi vplivi

6.2.1 Koristna obtežba strehe in pohodne površine

Koristna obtežba je določena po [2].

Talna plošča – kategorija E2:

- industrija. 𝑞𝐸2 = 7,50 kN/m2

Streha – kategorija H:

- streha, dostopna le za normalno vzdrževanje in popravila. 𝑞𝐻 = 0,40 kN/m2

6.2.2 Obtežba snega

Vpliv obtežbe snega na objekt je skladno z [3] in [4] odvisen od snežne cone - lokacije objekta,

nadmorske višine oblike in naklona strehe ter izpostavljenosti terena.

Objekt je lociran na območju Dravograda – Selovec. Obtežba snega in snežna cona je določena

po [3] in [4].

Podatki:

- naklon strehe α = 14 % (8°),

- nadmorska višina A = 354 m,

- snežna cona A2,

- tip strehe simetrična dvokapnica.

Obtežbo snega na strehi za trajna oz. začasna projektna stanja določimo z naslednjo enačbo:

𝑠 = µ𝑖 · 𝐶𝑒 · 𝐶𝑡 · 𝑠𝑘 (6.1)


Kjer je:

µ𝑖 – oblikovni koeficient obtežbe snega,

𝐶𝑒 – koeficient izpostavljenosti, glede na teren kjer se nahaja objekt,

𝐶𝑡 – toplotni koeficient, ki upošteva zmanjšanje obtežbe snega pri strehah,

𝑠𝑘 – karakteristična obtežba snega na tleh.

Slika 34: Oblikovni koeficient obtežbe snega pri dvokapnici (vir: [3])

Slika 35: Oblikovna koeficienta obtežbe snega (vir: [3])


µ1 ( 𝛼1) = µ2 ( 𝛼2) = 0,80

Skladno s priporočili [3] in [4] privzamemo:

𝐶𝑒 = 𝐶𝑡 = 1

Enačbo karakteristične obtežbe snega na tleh določimo glede na cono, kjer se nahaja objekt

(snežna cona A2):

𝑠𝑘 = 1,293 · [1 + (𝐴

728)

2

] (6.2)

𝑠𝑘 = 1,293 · [1 + (354

728)

2

]

𝑠𝑘 = 1,60 𝑘𝑁/𝑚2

Obtežba snega tako znaša:

𝑠 = 0,8 · 1 · 1 · 1,60

𝑠 = 1,28 𝑘𝑁/𝑚2

6.2.3 Vplivi vetra

Obtežba vetra ima lahko na konstrukcijo pomemben vpliv. Velikost obtežbe je odvisna

predvsem od lokacije in oblike objekta. Teren, na katerem je objekt, spada v III. Kategorijo

terena – področja z običajnim rastlinjem ali stavbami ali s posameznimi ovirami na razdalji

največ 20 višinskih ovir (vasi, podeželsko okolje, stalni gozd). Vplivi vetra so določeni z

enačbami skladno z [5] in [6].

Višina vrha objekta nad urejenim okolnim terenom znaša ℎ = 𝑧 = 7,40 m.


Tlak vetra na zunanje ploskve stavbe:

𝑊𝑒 = 𝑞𝑝(𝑧) · 𝑐𝑝𝑒 (6.3)

Kjer je:

𝑞𝑝(𝑧) – največji tlak pri sunkih vetra,

𝑐𝑝𝑒 − koeficient zunanjega tlaka.

𝑞𝑝(𝑧) = [1 + 7 · 𝐼𝑣(𝑧)] ·1

2 · 𝜌 · 𝑣𝑚

2 (𝑧) = 𝑐𝑒 (𝑧) · 𝑞𝑏 (6.4)

Kjer je:

𝐼𝑣 (z) − intenziteta vetrne turbulence na višini 𝑧,

𝜌 − gostota zraka,

𝑣𝑚(z) − srednja hitrost vetra,

𝑞𝑏 − osnovni tlak vetra,

𝑐𝑒(𝑧) − faktor izpostavljenosti.

Gostota zraka, ki je odvisna od nadmorske višine, temperature in zračnega tlaka, pričakovanega

med neurjem na obravnavanem območju, znaša 𝜌 = 1,25 𝑘𝑔/𝑚3.

Intenziteta vetrne turbulence:

𝐼𝑣(𝑧) = 𝑘1

𝑐0(𝑧) ·𝑙𝑛(𝑧

𝑧0) , (6.5)

𝐼𝑣(𝑧) = 1

1,0 ·𝑙𝑛(7,60

0,3) ,

𝐼𝑣(𝑧) = 0,31 .


Kjer je:

𝑘1 − turbulenčni faktor,

𝑐0(𝑧) − faktor hribovitosti,

𝑧0 − hrapavost terena.

Priporočena vrednost turbulenčnega faktorja po [5] in [6] je 𝑘1 = 1,0.

Faktor hribovitosti 𝑐0(𝑧) je skladno z [5] in [6] enak 1,0.

Kategorija terena spada v skupino III je skladno z [5] in [6] hrapavost terena 𝑧0 enaka 0,3.

Srednja hitrost vetra:

𝑣𝑚(𝑧) = 𝑐𝑟(𝑧) · 𝑐0(𝑧) · 𝑣𝑏, (6.6)

𝑣𝑚(𝑧) = 0,705 · 1,0 · 20 𝑚/𝑠,

𝑣𝑚(𝑧) = 14,10 𝑚/𝑠 .

Kjer je:

𝑐𝑟(𝑧) − faktor hrapavosti terena,

𝑐0(𝑧) − faktor hribovitosti terena,

𝑣𝑏 − osnovna hitrost vetra.

Faktor hrapavosti terena:

𝑐𝑟(𝑧) = 𝑘𝑟 · 𝑙𝑛 (𝑧

𝑧0) za 𝑧𝑚𝑖𝑛 ≤ 𝑧 ≤ 𝑧𝑚𝑎𝑥 , (6.7)

𝑐𝑟(𝑧) = 0,22 · 𝑙𝑛 (7,40

0,3) ,

𝑐𝑟(𝑧) = 0,705 .


Kjer je:

𝑘𝑟 − faktor terena, ki je odvisen od hrapavostne dolžine 𝑧0,

𝑧0 − hrapavostna dolžina,

𝑧𝑚𝑖𝑛 − najmanjša višina,

𝑧𝑚𝑎𝑥 − najvišja višina, 200 m.

Višini 𝑧0 in 𝑧𝑚𝑖𝑛 sta določeni skladno z [5] in [6] glede na kategorijo terena (III). Tako znaša

𝑧0 = 0,3 𝑚 in 𝑧𝑚𝑖𝑛 = 5 𝑚.

Faktor terena:

𝑘𝑟 = 0,19 · (𝑧0

𝑧0,𝐼𝐼)

0,07

, (6.8)

𝑘𝑟 = 0,19 · (0,3

0,05)

0,07

,

𝑘𝑟 = 0,22 .

Kjer je:

𝑧0,𝐼𝐼 − 0,05 m (II. kategorija terena)

Osnovna hitrost vetra:

𝑣𝑏 = 𝑐𝑑𝑖𝑟 · 𝑐𝑠𝑒𝑎𝑠𝑜𝑛 · 𝑣𝑏,0 , (6.9)

𝑣𝑏 = 1,0 · 1,0 · 20 ,

𝑣𝑏 = 20 𝑚/𝑠 .


Kjer je:

𝑣𝑏 – osnovna hitrost vetra, določena kot funkcija smeri vetra in letnega časa 10 m nad

terenom II. Kategorije,

𝑐𝑑𝑖𝑟 – smerni faktor,

𝑐𝑠𝑒𝑎𝑠𝑜𝑛 – faktor letnega časa,

𝑣𝑏,0 – temeljna vrednost osnovne hitrosti vetra.

Priporočena vrednost za smerni faktor 𝑐𝑑𝑖𝑟 in faktor letnega časa 𝑐𝑠𝑒𝑎𝑠𝑜𝑛 po [5] in [6] je 1,0.

Faktor 𝑣𝑏,0 zajema vpliv nadmorske višine in teren. Glede na lokacijo in nadmorsko višino

spada objekt v CONO 1 in pod 800 m nadmorske višine. Temeljna hitrost vetra tako znaša

𝑣𝑏,0 = 20 𝑚/𝑠.

𝑞𝑝(𝑧) = [1 + 7 · 𝐼𝑣(𝑧)] ·1

2 · 𝜌 · 𝑣𝑚

2 (𝑧)

𝑞𝑝(𝑧) = [1 + 7 · 0,31] ·1

2 · 1,25 · 14,102

𝑞𝑝(𝑧) = 0,394 𝑘𝑁/𝑚2

Največji tlak zračne mase pri sunkih vetra 𝑞𝑝(𝑧) znaša 0,394 𝑘𝑁/𝑚2.


Določitev koeficienta zunanjega tlaka

Veter pravokotno na sleme:

Podatki o objektu:

- dvokapna streha,

- naklon strehe 14 % (8°),

- širina objekta 15,00 m,

- dolžina objekta 20,00 m,

- višina slemena 7,40 m,

- višina kapa 6,50 m.

Stene

Iz razmerja med višino in širino objekta dobimo podatke o razporeditvi tlaka zračne mase po

višini stavbe:

- višina h = 7,40 m,

- širina b = 20,00 m.

ℎ ≤ 𝑏 (6.10)

7,4 𝑚 ≤ 20 𝑚

Iz slike 36 je razvidno, da je razporeditev tlakov po višini stavbe enakomerna.


Slika 36: Referenčne višine 𝑧𝑒 v odvisnosti od h, b in profila tlakov vetra (vir: [5])

𝑒 = 𝑚𝑖𝑛 {𝑏

2 · ℎ

(6.11)

𝑒 = {20

14,8

Kjer se vrednost e vzame manjše izmed vrednosti, e = 14,8 m.

Slika 37: Razdelitev sten na cone – veter pravokotno na sleme (vir: [5])


Dimenzije con:

- 𝐴 = 𝑒

5 · ℎ 𝐴 = 2,96 · 7,4 = 21,9 𝑚2 ,

- 𝐵 = ( 4

5 · 𝑒) · ℎ 𝐵 = 11,84 · 7,4 = 87,6 𝑚2,

- 𝐶 = (𝑑 − 𝑒) · ℎ 𝐶 = 0,2 · 7,4 = 1,48 𝑚2.

Koeficienti zunanjega tlaka 𝐶𝑝𝑒,10 v tabeli 6-1 so skladno s [5] in [6] izračunani z interpolacijo,

glede na področje ℎ/𝑑, ki znaša 7,4 /15 = 0,476.

Tabela 6-1: Koeficienti zunanjega tlaka in obtežbe vetra pravokotno na sleme – stene

Cona 𝑪𝒑𝒆,𝟏𝟎 𝒘𝒆 [𝒌𝑵/𝒎𝟐]

A - 1,2 - 0,47

B - 0,8 - 0,32

C - 0,5 - 0,20

D + 0,73 0,29

E - 0,36 - 0,14


Streha

Slika 38: Razdelitev dvokapnice na cone – veter pravokotno na sleme (vir: [5])

Dimenzije con:

- 𝐹 = 𝑒

4 ·

𝑒

10 𝐹 = 3,7 · 1,48 = 5,5 𝑚2 ,

- 𝐺 = (𝑏 −𝑒

4 · 2) ·

𝑒

10 𝐺 = 12,6 · 1,48 = 18,6 𝑚2,

- 𝐻 = (7,5 −𝑒

10) · 20 𝐻 = 6,02 · 20 = 120,4 𝑚2 ,

- 𝐼 = (7,5 −𝑒

10) · 20 𝐼 = 6,02 · 20 = 120,4 𝑚2 ,

- 𝐽 = 𝑏 ·𝑒

10 𝐽 = 20 · 1,48 = 29,6 𝑚2 .

Koeficienti zunanjega tlaka 𝐶𝑝𝑒,10 v tabeli 6-2 so izračunani z interpolacijo, glede na nagib

𝛼 = 14 % = 8°.


Tabela 6-2: Koeficienti zunanjega tlaka in obtežbe vetra pravokotno na sleme – streha

Cona 𝑪𝒑𝒆,𝟏𝟎 𝒘𝒆 [𝒌𝑵/𝒎𝟐 ]

F1 - 1,46 - 0,58

F2 0,06 0,02

G1 - 1,08 - 0,43

G2 0,06 0,02

H1 - 0,51 - 0,2

H2 0,06 0,02

I - 0,54 - 0,21

J1 - 0,72 - 0,28

J2 0,14 0,06

Veter vzporedno s slemenom:

Stene

𝑒 = 𝑚𝑖𝑛 {𝑏

2 · ℎ

𝑒 = {15

14,8

Kjer se vrednost e vzame manjše izmed vrednosti, e = 14,8 m.

Razporeditev con je enaka kot pri vetru pravokotno na sleme, saj velja:

𝑒 < 𝑑 oz. 14,8 𝑚 < 20 𝑚 .


Slika 39: Razdelitev sten na cone – veter vzporedno s slemenom (vir: [5])


glede na področje ℎ/𝑑, ki znaša 7,4 /20 = 0,37.

Tabela 6-3: Koeficienti zunanjega tlaka in obtežbe vetra vzporedno s slemenom - stene

Cona 𝑪𝒑𝒆,𝟏𝟎 𝒘𝒆 [𝒌𝑵/𝒎𝟐]

A - 1,2 - 0,47

B - 0,8 - 0,32

C - 0,5 - 0,20

D + 0,72 0,28

E - 0,47 - 0,19


Streha

Slika 40 : Razdelitev dvokapnice na cone – veter vzporedno s slemenom (vir: [5])

Dimenzije con:

- 𝐹 = 𝑒

4 ·

𝑒

10 𝐹 = 3,7 · 1,48 = 5,5 𝑚2 ,

- 𝐺 = (𝑏

2− 𝑒/4 ) ·

𝑒

10 𝐺 = 3,8 · 1,48 = 5,6 𝑚2,

- 𝐻 = 𝑏

2 · (

𝑒

2−

𝑒

10) 𝐻 = 7,5 · 5,92 = 44,4 𝑚2,

- 𝐼 = (20 − 𝑒

2) ·

𝑏

2 𝐼 = 12,6 · 7,5 = 94,5 𝑚2.


glede na nagib strehe 𝛼 = 14 % = 8°.


Tabela 6-4: Koeficienti zunanjega tlaka in obtežbe vetra vzporedno s slemenom - streha

Cona 𝑪𝒑𝒆,𝟏𝟎 𝒘𝒆 [𝒌𝑵/𝒎𝟐 ]

F - 1,51 - 0,60

G - 1,3 - 0,51

H - 0,67 - 0,26

I - 0,57 0,23

Delovanje obtežbe vetra v notranjosti zgradbe

Za objekte, kjer ne moremo ali ni smiselno določiti koeficient µ (delež odprtin) za vsako smer

vetra 𝜃, se lahko za koeficient 𝐶𝑝𝑖 (koeficient notranjega tlaka) skladno s [5] in [6] uporabijo

najneugodnejše vrednosti med 𝐶𝑝𝑖 = +0,2 ali 𝐶𝑝𝑖 = −0,3.

Notranji pritisk (qnp):

Koeficient notranjega tlaka 𝑐𝑝𝑖 = + 0,2

𝑞𝑛𝑝 = 𝑞𝑝 · 𝑐𝑝𝑖 = 0,394 · 0,2 = 0,079 𝑘𝑁/𝑚2 oz. 7,9 𝑘𝑔/𝑚2.

Notranji srk (qns):

Koeficient notranjega srka 𝑐𝑝𝑖 = −0,3

𝑞𝑛𝑠 = 𝑞𝑝 · 𝑐𝑝𝑖 = 0,394 · (−0,3) = −0,12 𝑘𝑁/𝑚2oz. −12,0 𝑘𝑔/𝑚2.


6.2.4 Potresna obtežba

Potresna obtežba je določena skladno z [7].

Faktor obnašanja armiranobetonske montažne konstrukcije:

𝑞 = 𝑞0 · 𝑘𝑤 ≥ 1,5 , (6.12)

𝑞 = 3,3 · 1,0 ,

𝑞 = 3,3 .

Kjer je:

𝑞0 − osnovna vrednost faktorja obnašanja, odvisna od vrste konstrukcijskega sistema in

njegove pravilnosti po višini,

𝑘𝑤 − koeficient prevladujočega načina rušenja konstrukcij s stenami.

Vrednost koeficienta 𝑘𝑤 je za okvirje in okvirom podobne mešane konstrukcije enaka 1,0.

Osnovna vrednost faktorja obnašanja

Le ta se določi glede na vrsto konstrukcijskega sistema, v osnovi ločimo okvirne sisteme,

mešane sisteme in sisteme povezanih sten.

𝑞0 = 3,0 ·𝛼𝑢

𝛼1 , (6.13)

𝑞0 = 3,0 · 1,1 ,

𝑞0 = 3,3 .

Vrednost 𝛼𝑢

𝛼1 se določi glede na konstrukcijo in tloris. Konstrukcijski sistem spada v skupino

enoetažnih okvirjev, ki so tlorisno pravilni. Vrednost po [7] tako znaša 𝛼𝑢

𝛼1= 1,1 .


Kjer je:

𝛼𝑢 − faktor, s katerim se pomnoži vodoravni potresni projektni vpliv tako, da se v

prvem elementu konstrukcije doseže upogibna odpornost,

𝛼1 − faktor, s katerim se pomnoži vodoravni potresni projektni vpliv tako, da nastanejo

plastični členki v zadostnem številu prerezov za nastop globalne nestabilnosti

konstrukcije.

Da zadostimo vsem pogojem po [7], saj obravnavamo montažno konstrukcijo, je potrebno

faktor obnašanja zmanjšati s tako imenovanim redukcijskim faktorjem kp = 0,75. Ta je odvisen

od sposobnosti sipanja energije montažne konstrukcije.

𝑞𝑝 = 𝑘𝑝 · 𝑞 , (6.14)

𝑞𝑝 = 0,75 · 3,3 ,

𝑞𝑝 = 2,48 .

Projektni pospešek temeljnih tal na lokaciji objekta tako znaša:

𝑎𝑔 = 𝛾𝑙 · 𝑎𝑔,475 , (6.15)

𝑎𝑔 = 1 · 0,1 ,

𝑎𝑔 = 0,1 .

Kjer je:

𝑎𝑔 − projektni pospešek temeljnih tal,

𝛾𝑖 − faktor pomembnosti stavbe,

𝑎𝑔,475 − projektni pospešek tal s povratno dobo 475 let.


Faktor pomembnosti stavbe 𝛾𝑖 spada v kategorijo II (običajne stavbe) in skladno s [7] znaša

1,0.

Na sliki 41 je z rdečo piko označen kraj postavitve objekta. Obravnavan objekt se nahaja na

območju, kjer se skladno z veljavno zakonodajo pričakuje potres s pospeškom temeljnih tal

𝑎𝑔,475 = 0,100 𝑚/𝑠2.

Slika 41: Karta potresne nevarnosti – projektni pospešek tal (vir:

http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/projektni_pospesek_tal.html)

Karakteristike temeljnih tal

Podatki:

- lokacija objekta; Selovec (Dravograd),

- tip tal; kategorija C.


Natančna kategorija tal bo definirana v geološko – geomehaničnem poročilu, ki bo poleg

kategorije tal, v smislu potresne ogroženosti, definiralo tudi vse ostale pogoje temeljenja.

Tip tal kategorije C – globoki sedimenti gostega ali srednje gostega peska, proda ali toge gline,

globine od nekaj deset ali več sto metrov. Na podlagi ocenjene kategorije tal pridobimo skladno

s [7] naslednje karakteristike tal:

- 𝑆 = 1,15 faktor tal, odvisen od tipa tal,

- 𝑇𝐵 = 0,2 s mejni nihajni čas, odvisen od tipa tal,

- 𝑇𝐶 = 0,6 s mejni nihajni čas, odvisen od tipa tal,

- 𝑇𝐷 = 2,00 s mejni nihajni čas, odvisen od tipa tal,

- 𝜂 = 1,0 faktor za korelacijo vpliva dušenja ,

- 𝛽 = 0,2 faktor, ki določa spodnjo mejo pri vodoravnem

projektnem spektru.

Faktor dušenja η skladno s [7] znaša 1,0 pri 5 % viskoznega dušenja.

Faktor β skladno s [7] znaša 0,2 (priporočena vrednost).


Na podlagi projektnega pospeška temeljnih tal 𝑎𝑔, faktorja obnašanja 𝑞𝑝 in gornjih faktorjev

skonstruiramo tako imenovani spekter odziva (elastičen in projektni – reduciran).

Slika 42: Prikaz elastičnega in projektnega spektra odziva na konstrukcije (vir: lasten)

Spekter odziva uporabimo v računskih programih za določitev vplivov potresne obtežbe na

posamezne konstrukcijske elemente.

0,000

0,050

0,100

0,150

0,200

0,250

0,300

0,350

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0

a [

g]

T [s]

elastično

projektno


7 MONTAŽA OBJEKTA

Za montažo objekta lahko rečemo, da je nekakšna »pika na i« vsem idejam, zasnovi, pripravam,

izračunom, dimenzioniranju, zbrani dokumentaciji in dovoljenjem. Je tisti del ki si ga običajno

najbolj želimo, torej pričeti z deli na zemljišču.

Pred pričetkom del je na zemljišču potrebno preveriti modul stisljivosti tal (cca E = 100

N/mm²), da lahko dela nemoteno opravljamo in se s potrebno mehanizacijo varno premikamo.

Zato je potrebno zagotoviti tudi transportne poti do in na zemljišču. Objekt moramo ustrezno

zakoličiti s pomočjo zakoličbenega načrta. Z montažnimi deli lahko pričnemo šele ko so

izdelani temelji. Če so le-ti izvedeni na gradbišču je potrebno preveriti njihovo zadostno trdnost.

Na gradbišču je zelo pomembna tudi varnost delavcev. Ti morajo biti ustrezno usposobljeni za

montažna dela, ki jih opravljajo, hkrati pa morajo biti seznanjeni s pogoji in zahtevami gradnje.

Velik vpliv na montažna dela imajo vremenski pogoji. V primeru močnega vetra, dežja,

poledenelosti oz. če, da je ogrožena varnost delavcev pri montažnih delih, se dela ne izvajajo

oz. se prekinejo dokler se vremenski pogoji ne izboljšajo. Vsi varnostni ukrepi, ki jih je

potrebno strogo upoštevati, so zapisani v elaboratu o varstvu pri delu.

Pri izvajanju montažnih del ima pomembno vlogo odgovorni vodja del. Zagotoviti mora

primerno brezhibno delujočo mehanizacijo, transport armiranobetonskih elementov, uskladiti

vse termine za nemoteno delo ter določiti ustrezne delovne skupine. Pred montažo mora

prekontrolirati elemente, če se morda med prevozom niso poškodovali.

Pred montažo mora biti poleg vse potrebne dokumentacije izdelan tudi tehnološki elaborat

montaže, ki mora vsebovati natančen prikaz detajlov stikov, dispozicijski načrt s prikazanimi

smermi montaže, statični izračun konstrukcije med montažo, opis montaže z navodili za

dviganje in že omenjeni elaborat o varstvu pri delu.


7.1 Potek montaže obravnavanega objekta

Zemljišče, kjer je predviden objekt, je ustrezno pripravljeno in utrjeno z gramozom. Najprej na

zemljišču zakoličimo gabarite objekta. Pred pričetkom montaže konstrukcije objekta, se

izdelajo točkovni temelji, s prefabriciranimi armiranobetonskimi čašami. Temelje je potrebno

zasipati z vseh strani do vrha čaš. Z montažo konstrukcijskih elementov lahko pričnemo, ko

betonska mešanica doseže ustrezno trdnost.

Zaradi lahke dostopnosti in enostavnosti objekta bo montaža armiranobetonskih elementov

potekala samo dva dni. V kolikor se montaža armiranobetonskih elementov zaradi

nepredvidljivih dogodkov zavleče, se lahko montaža dokonča tretji dan, ko se na konstrukciji

izdelujejo mokri stiki. Montaža konstrukcijskih armiranobetonskih elementov sledi v tem

vrstnem redu:

- montaža stebrov (vrstni red: S-A1, S-A2, S-A3, S-B1, S-B2, S-B3)

- montaža primarnih strešnih nosilcev (vrstni red: PN-1, PN2, PN3)

- montaža sekundarnih strešnih nosilcev in nosilcev pravokotnega prereza na ostrešje

(najprej polje 1-2 nato 2-3)

Za montažo konstrukcije je predvideno avtodvigalo nosilnosti 45t (poglavje 7.4.1). Zaradi

nižjih stroškov ter zagotavljanja nemotenega dela, sta vrstni red montaže elementov in transport

prilagojena avtodvigalu. Pomembno je, da transport montažnih elementov sledi predvidenemu

terminskemu planu in da je na gradbišče vse dostavljeno pravočasno.

Ko imamo postavljeno konstrukcijo objekta in izdelane mokre stike, nadaljujemo z izdelavo

armiranobetonske plošče. Z montažo strešnih elementov lahko pričnemo, ko armiranobetonska

plošča doseže dovolj veliko trdnost. Vzporedno z montažo strešnih elementov lahko pričnemo

tudi z montažo fasadnih elementov. Dela na objektu zaključimo z ureditvijo okolice. Za

izgradnjo objekta bomo potrebovali približno 32 dni. Terminski plan izgradnje je predstavljen

v poglavju 7.2.

V magistrskem delu smo upoštevali samo izgradnjo osnove konstrukcije s strešnimi in

fasadnimi elementi, brez vgradnje oken in vrat. Vgradnja montažnih elementov je predstavljena

v poglavju 7.3.


Slika 43: Tloris točkovnih temeljev s pozicijami (vir: lasten)

Slika 44: Tloris stebrov s pozicijami (vir: lasten)


Slika 45: Tloris ostrešja s pozicijami (vir: lasten)

Slike 43, 44 in 45 prikazujejo tlorise objekta s pozicijami. Pozicije in oznake elementov so

pomembne pri zaporedju vgradnje elementov.

7.2 Terminski plan

Terminski plani so eni najpomembnejših pri gradnji objekta. Njihov cilj je prikazati zaporedje

aktivnosti s terminskim potekom izgradnje. Terminski plani so osnova za izdelavo

spremljajočih planov mehanizacije, materialov, delavcev in finančnih sredstev. S pomočjo

terminskega plana pridobimo informacije o predvidenem začetku, trajanju in zaključku projekta

v fazi priprave na gradnjo. Posledično lahko z možnostjo učinkovitega usklajevanja

tehnoloških procesov, delovnih sredstev in delavcev zmanjšamo možnost zastojev pri delu na

gradbišču in s tem tudi stroške projekta. V fazi izvedbe nam terminski plan služi za spremljanje

gradnje in po potrebi (v primeru nepredvidenih dogodkov) replaniranje izvedbe, s ciljem projekt

dokončati pravočasno.


V osnovi ločimo terminske plane na generalne in detajlne. Generalni so običajno namenjeni

potrebam investitorja, saj so prikazani »v grobem«, detajlni pa so bolj dodelani in natančni, zato

se uporabljajo za potrebe obratov, delavnic, gradbišč.

Za potrebe investitorja smo za primer izgradnje montažne skladiščne hale izdelali generalni

terminski plan s pomočjo računalniškega programa Microsoft Project 2013. Z generalnim

terminskim planom smo ocenili potreben čas izgradnje objekta. Uporabljena je bila

gantogramska tehnika, ki je danes najbolj razširjena grafična oblika prikazovanja terminskih

planov.

V poglavju 7.1 je opisan potek montaže obravnavanega objekta, ki se dopolnjuje s terminskim

planom.


Slika 46: Generalni terminski plan (vir: lasten)


Generalni terminski plan prikazuje aktivnosti s predvidenim trajanjem ter zaporedje aktivnosti

in povezave med njimi. Aktivnosti si smiselno sledijo, glede na potek izgradnje.

Za obravnavan objekt bomo glede na oceno potrebnega časa za izgradnjo potrebovali

dvaintrideset dni. V tem času sta predvideni tudi dve tehnološki prekinitvi in se v tem času na

gradbišču ne bodo izvajala nobena dela. Prva prekinitev bo zaradi strjevanja betonske mešanice

temeljev trajala pet dni, druga tehnološka prekinitev pa dva dni, zaradi strjevanja

armiranobetonske plošče. Zaradi nadaljnjih aktivnosti po generalnem terminskem planu je

pomembno, da betonska mešanica doseže dovolj veliko trdnost. V kolikor bi obravnavan

projekt zajemal tudi kanalizacijska dela, kot so izdelava drenaže, peskolovi, lovilci maščob ipd.,

bi se v tem času prekinitve lahko izvajala ta dela.

Rdeča barva v generalnem terminskem planu predstavlja kritične aktivnosti, modra pa

nekritične aktivnosti. Povezane kritične aktivnosti skupaj predstavljajo kritično pot, katerih

seštevek trajanj je najdaljši. Njihov seštevek predstavlja pričakovano trajanje projekta. V fazi

izvedbe je potrebno vedeti, da zamujanje kritične aktivnosti neposredno vpliva na zamujanje

projekta. V kolikor želimo trajanje projekta zmanjšati, moramo kritične aktivnosti skrajšati.

7.3 Montaža elementov

V tem podpoglavju bo opisan običajen postopek montaže posameznih elementov. Vsi detajli

pri stikovanju elementov in sredstva, potrebna za montažo, bodo opisana v naslednjih

podpoglavjih.


7.3.1 Montaža armiranobetonskih elementov

Montaža stebra

Pred pričetkom montaže mora odgovorni vodja točkovne temelje preveriti, če so pravilno

izdelani in ustrezajo predpisom. Obešalno napravo (jarem) pritrdimo na sidra ali druge priprave

na stebru, ga dvignemo v vertikalni položaj in prenesemo do mesta montaže. Jarem je z

varnostno zaponko zapet na avtodvigalu. Steber previdno vstavimo v temeljno čašo in ga

centriramo s pomočjo trna na dnu stebra, zato moramo predhodno v temeljno peto izvrtati

luknjo. Steber je potrebno nivelirati (teodolit) z vseh strani in s pomočjo zagozd zavarovati pred

prevrnitvijo. Šele po ustreznem zavarovanju stebra lahko odpnemo obešalno napravo, običajno

s pomočjo odpenjalne vrvi. Ko pravilno postavimo vse stebre, pričnemo z zalitjem točkovnih

temeljev s predpisano kvaliteto zalivnega betona oz. malte.

Slika 47: Montaža stebrov (vir: http://www.pgm-hotic.si/)


Montaža primarnih strešnih nosilcev

Strešne nosilce in vse ostale elemente, ki jih moramo namestiti na stebre, lahko montiramo šele,

ko zalivni beton doseže ustrezno trdnost. Dvokapni strešni nosilec zapnemo z dvokrakim

navezovalnim jarmom v nosilna ušesa. Maksimalni kot med obema krakoma vrvi na dvokrakem

jarmu lahko znaša 120°. Strešni nosilec počasi dvigujemo in ga s pomočjo vrvi usmerjamo proti

ležišču na stebru. Ležišča morajo biti pred montažo očiščena. Element pazljivo centriramo,

dokler se ležišče stebra in strešnega nosilca ne pokrivata. Ko smo strešni nosilec namestili, ga

moramo še utrditi. Nato lahko vrvi in jarem s pomočjo prislonjenih lestev ali dvižne košare

osvobodimo. Pri novejših mehanizacijah je možno tudi daljinsko odpenjanje elementov.

Primarne nosilce običajno dvigujemo direktno z vlačilca.

Slika 48: Montaža primarnega strešnega nosilca (vir: http://www.pgm-hotic.si/)


Montaža sekundarnih strešnih nosilcev in nosilcev pravokotnega prereza

Sekundarne strešne nosilce lahko montiramo, ko smo končali z montažo in ustrezno pritrditvijo

primarnih strešnih nosilcev. Nosilec pripnemo s pomočjo dvokrake vrvi, ki je ustrezne dolžine

in nosilnosti. Na nosilec je potrebno pritrditi še dve usmerjevalni vrvi, s katerima ga delavca

uravnavata. Na avtodvigalo se pritrdi z nosilnim ušesom. Nosilec dvignemo in ko je ustrezno

nameščen se na znak signalista popusti dvokraka vrv, ki se odpne ročno ali daljinsko. Elemente

moramo začasno pritrditi.

Slika 49: Montaža sekundarnih strešnih nosilcev (vir: http://www.betonlucko.hr/)

http://www.betonlucko.hr/


Izgradnja točkovnih temeljev

Z izgradnjo točkovnih temeljev pričnemo po natančni zakoličbi. V skladu z navodili iz

geomehanskega poročila moramo ustrezno pripraviti tla. Po izkopu tla običajno utrdimo z

vibracijsko ploščo (slika 50 - levo). Na utrjeno podlago pod temelji, vgradimo podložni beton

(slika 50 - desno). Čaša, v katero vstavimo steber je pripravljena in zabetonirana v proizvodnem

obratu. Na mestu postavitve se pripravi armatura za peto točkovnega temelja in se zalije.

Slika 50: Utrjevanje terena in vgradnja podložnega betona za točkovne temelje (vir: [17])

Slika 51: Montaža temeljne čaše (vir: http://www.pgm-hotic.si/)


7.3.2 Montaža ostalih elementov

Montaža strešnih elementov

Montaža strešnih elementov se prične, ko so vsi nosilci nameščeni. Na nosilce jih dvigamo s

pomočjo avtodvigala, na katerega jih privežemo s pomočjo vrvi.

Strešni paneli KS1000 RW imajo na straneh in na koncu pregib, zato jih je potrebno pritrjevati

zaporedno. S tem dosežemo zanesljivo delovanje in tesnenje strehe. Z montažo pričnemo na

dnu strehe oz. v kotu pri odtočnem žlebu. Pomembno je, da sta štrleča stran in končni pregib

obrnjena proti zunanji strani stavbe. Ko je panel ustrezno poravnan, ga pritrdimo z vijaki in v

skladu z navodili zatesnimo. Drugi panel namestimo višje na strehi (nad prvim) tako, da pregib

prekriva prvega. Po takšnem postopku namestimo še ostale panele do slemena. Nato pričnemo

s polaganjem druge vrste na dnu strehe oz. odtočnem koritu. Stranski pregib mora prekrivati

prvi panel. Panel pritrdimo in zatesnimo. Postopek ponavljamo, dokler ne pokrijemo celotne

strehe.

Na sliki 52 je prikazan pravilen vrstni red montaže strešnih panelov.

Slika 52: Vrstni red montaže strešnih panelov (vir:[19])


Montaža fasadnih elementov

Montaže fasadnih elementov KS1000 AWP se bomo lotili z »vodoravno« metodo, ki je

prikazana na spodnji sliki (slika 53). Takšna montaža zahteva konstrukcijo, ki bo zagotavljala

podporo teži panelov ter bo odporna proti vetrnim obremenitvam.

Fasadne panele dostavimo čim bližje h konstrukciji, na katero jih bomo pritrjevali. Med

sekundarnimi nosilci in tlemi, vzporedno s stebri, moramo namestiti dodatne nosilce, na katere

pritrjujemo panele. Panel moramo začasno podpreti, dokler ga na izravnamo po celotni dolžini.

Vedno začnemo s pritrjevanjem na najnižjem panelu, s čimer zagotovimo, da so zaključna

obrobe okenskih polic in nosilci panelov ravni. Panel namestimo na nosilce in odvisno od

razpona panela in vetrnih obremenitev, uporabimo enega ali dva pritrdilna elementa na vsakem

položaju. Nato namestimo drugi panel tako, da v jeziček pritrjenega predhodnega panela

vstavimo utor naslednjega. Prepričati se moramo, da je stik med paneloma enakomerno širok

po celotni višini panela ter da so konci pravilno poravnani in zatesnjeni. Pritrdilne elemente

namestimo na vodilni rob na mestu vsakega vodila. Tako montiramo panele, dokler ne

zaključimo s celotno steno. Zadnji panel moramo zgoraj odrezati na pravilno širino. V kolikor

se uporabljajo prebojni pritrdilni elementi (na robovih, odprtinah,...), jih je potrebno zakriti z

zaključno obrobo. Obrobe morajo biti ustrezno poravnane in zatesnjene. [19]

Slika 53: Vodoravna montaža fasadnih panelov (vir: [19])


7.4 Stikovanje elementov

Stiki v montažnih konstrukcijah predstavljajo povezavo med elementi, ki so običajno prekinjeni

ali pa med dvema različnima elementoma. Osnovna naloga stikov je zagotoviti prenos sil iz

enega montažnega elementa na drugi montažni element. Pri tem pa moramo upoštevati še

deformacije posameznih montažnih elementov med seboj (poves, zasuk,…), zato moramo biti

nanje v tehnološki fazi gradnje zelo pozorni.

Osnovna razdelitev stikov glede na [16]:

- osnovno funkcijo stikov; nosilni in nenosilni,

- način prenosa sil; tlačni, natezni, upogibni, strižni, torzijski, kombinirani,

- deformabilnost; togi, gibljivi,

- način izvedbe; suhi, mokri.

Najpogosteje govorimo o dveh tipih stikov na splošno, o mokrih in suhih stikih. Mokri stiki se

naredijo z betonom ali malto, zato dosežejo svojo učinkovitost šele, ko beton oz. malta doseže

končno trdnost. Ta mora biti večja ali pa vsaj enaka trdnosti montažnih elementov, ki jih

stikujemo. Prav tako je pomembna tudi izbira sestavin za malto ali betonsko mešanico. Slednja

je zaradi nižjega vpliva krčenja primernejša. Uporabljajo se pri montažnih konstrukcijah samo

v določeni izvedbi in za določeno funkcijo, najpogosteje mokri stiki prevzemajo tlačno in

strižno obremenitev. Suhi stiki predstavljajo najznačilnejši element montažne gradnje.

Obremenitve in sile, ki jih mora stik prenašati z enega elementa na drugega, se izvedejo preko

ležišč in posebnih jeklenih elementov. Nekatere izvedemo na kraju montaže, nekaj pa se jih

vgradi v procesu proizvodnje elementa. Ker so ležišča bistvenega pomena, morajo biti trajna in

sposobna, da se prilagodijo vsem vrstam površin. Tako za ležišča manjših obremenitev

izberemo vložke iz lepenke, lesonita, nearmirano gumo, lahko tudi PVC folijo s silikonsko

mastjo; pri večjih obremenitvah pa armirano gumo, teflon v kombinaciji z armiranimi

neoprenskimi ležišči in jeklena ležišča. Odvisno od objekta in zahtevnosti konstrukcije, lahko

mokre in suhe stike med seboj kombiniramo.


7.4.1 Stikovanje armiranobetonskih elementov

V tem podpoglavju bodo opisani stiki med konstrukcijskimi elementi, kateri so najbolj primerni

za montažno gradnjo obravnavanega objekta.

Temelj – steber

Stebre lahko stikujemo s temelji na različne načine. Poznamo stikovanje z vijaki, členkasto

izvedbo, v našem primeru pa imamo stikovanje pri katerem v armiranobetonsko čašo vstavimo

steber. Del stebra, ki je vpet v čašo, mora biti nazobčan, enako velja za notranjost temeljne čaše.

Takšen stik prevzame večje vplive sil pri vpetju. Odprtino med notranjim delom čaše in stebrom

zabetoniramo s cementno malto, vendar šele, ko je steber poravnan in zniveliran – moker stik.

Za lažje centriranje lahko pri izgradnji temeljne čaše na dnu pustimo manjšo odprtino (Ø40-50

mm, dolžine cca 10 cm), ob predpostavki, da ima steber primeren »trn«, ki se ga vstavi v

odprtino temeljne pete.

Slika 54: Stikovanje temeljne čaše in stebra (vir: Vemont katalog)


Slika 55: Odprtina za centriranje stebra in armatura temeljne pete (vir: Vemont katalog)


Steber – primarni strešni nosilec – pravokotni nosilec

Stik med stebrom, primarnim strešnim in pravokotnim nosilcem, je eden izmed pomembnejših,

saj ti trije elementi sestavljajo ogrodje konstrukcije. Pred nalaganjem primarnega strešnega

nosilca na stebru pripravimo ležišče iz filca ali teflona. V steber je vgrajen jekleni vijak, na

katerega naprej namestimo primarni strešni nosilec, nato pa še pravokotnega. Oba elementa

morata imeti odprtine. Jekleni vijak mora biti dovolj dolg, da ga lahko po montaži elementov

ustrezno pritrdimo. Da preprečimo premike elementov, odprtino zalijemo s polnilno maso.

Slika 56: Montaža primarnega nosilca na steber z vijaki (vir: [20])

Slika 56 prikazuje stik primarnega nosilca s stebrom. V obravnavanem primeru gre za enak tip

stikovanja, le da je steber na koncu v obliki črke U (poglavje 5.1.3.). Tako preprečimo zvrnitev

nosilca in zdrse med elementi. Slika 57 prikazuje stik med omenjenimi elementi, tako kot bi se

v primeru montaže dejansko montiral.


Slika 57: Prikaz naleganje primarnega strešnega in pravokotnega nosilca na steber (vir: [18])


Primarni strešni nosilec – sekundarni strešni nosilec

Sekundarne strešne nosilce montiramo na primarne strešne nosilce predvsem zaradi strešne

kritine ter da povečamo togost konstrukcije. Pri proizvodnji primarnega nosilca se na vnaprej

določenih razdaljah pustijo trni, kot je prikazano na sliki 58. Sekundarni nosilci morajo imeti

luknje (slika 59), da se namestijo na trne primarnih nosilcev. Pred tem napravimo ležišče iz

filca ali teflona. Stik po končani montaži zalijemo z betonsko mešanico.

Slika 58: Trni na primarnem strešnem nosilcu (vir [16])

Slika 59: Odprtine na sekundarnih strešnih nosilcih (vir:[16])


7.4.2 Stikovanje ostalih elementov

Stikovanje strešnih elementov

Stikovanje strešnih elementov se izvede glede na priporočila in zahteve proizvajalca.

Stikovanje strešnih panelov s konstrukcijo je pomembno predvsem z vidika zaščite objekta pred

vremenskimi pojavi, zato mora biti kvalitetno izvedeno. Paneli se na sekundarne strešne nosilce

pritrdijo z vijaki za beton (slika 60).

Slika 60: Stik strešnega elementa s sekundarnim nosilcem (vir: [19])

Najprej s spodnje strani pritrdimo ploščo zaradi kasnejše polnitve prostora. Pri stiku panelov

na slemenu je potrebno vmesni prazen prostor zapolniti s polnilno maso, ter pokriti z jekleno

ploščo. Plošča se pritrdi z vijaki na pravokotne jeklene profile in omogočijo da plošča ostane

na mestu. Da preprečimo vdor meteornih vod, je potrebno stik dobro zatesniti s tesnilnim

trakom in polnilno maso. Slika 61 prikazuje pravilno stikovanje strešnih elementov na slemenu

na armiranobetonsko konstrukcijo s pomočjo jekelenih profilov.


Slika 61: Stikovanje strešnih elementov na slemenu (vir: http://www.pgm-hotic.si/wp-

content/uploads/2014/02/Napotki_za_projektiranje_hal_ABplus.pdf)

Na sliki 62 je prikazan stik med strešnimi in fasadni elementi. Podobno kot na slemenu, tudi tu

zaščitimo stik s ploščama na obeh straneh, vmes pa zalijemo s polnilno maso. Prikazan je stik

na jekleni konstrukciji, vendar velja enak postopek za armiranobetonsko konstrukcijo.

Slika 62: Stik strešnega elementa s fasadnim elementom in žlebom (vir: [19])


Stikovanje fasadnih elementov

Stikovanje fasadnih elementov se izvede glede na priporočila in zahteve proizvajalca.

Za montažo fasadnih elementov moramo vzporedno s stebri namestiti jeklene I profile, kot je

prikazano na sliki 63. Stik plošče in fasadnega elementa izvedemo tako, da na rob plošče

namestimo L profil. Fasadni element nato s posebnimi pritrdilnimi sredstvi fiksiramo od spodaj,

kot prikazuje slika 63 (desni krog). Stike med fasadnimi paneli in vsemi vrzelmi je treba

zapolniti s poliuretansko peno iz pištole. Za zatesnitev stikov dodatno uporabimo polietilenski

samolepilni tesnili trak velikosti 9 × 3 mm ali 20 × 5 mm. Neprekinjeno mora potekati tudi

med panelom in jeklenim ogrodjem na mestih, kjer notranji stiki zahtevajo zatesnitev.

Slika 63: Pritrjevanje in stikovanje fasadnih elementov (vir: [19])

Slika 64 prikazuje podrobnejši stik fasadnih elementov. Čez polnilno maso med elementoma je

pritrjen trak, ki dodatno zaščiti stik pred vdorom vode. Stik med fasado in temeljno ploščo je

lahko narejen na več načinov. V našem primeru bo fasadni panel montiran kakšnih 10 cm čez

ploščo, kot prikazuje slika 63 (desni krog).


Slika 64: Stik fasadnega elementa z armiranobetonsko konstrukcijo (vir: [19])

7.5 Pomožna sredstva za montažo objekta

»Pomožna sredstva, s katerimi prijemamo elemente pri montaži, so tista, ki se pri dvigovanju

in premikanju elementov nahajajo med kavljem dvigala in elementi za dvig, vgrajenimi v

montažni betonski element« (Štrukelj, študijsko gradivo).

V sistemu montažne gradnje predstavljajo pomemben element za dvig. Običajno se pri

armiranobetonskih montažnih elementih sredstva za dvig vgrajujejo v elemente same. Zato

mora projektant na podlagi posebnih izračunov določiti, kje vgraditi sidra. Sidra so danes v

večini iz nerjavečih materialov, v kombinaciji z umetnimi masami. Takšna sidra po končani

montaži na elementih ne povzročajo poškodb in jih je mogoče enostavno odstraniti. Elemente

lahko poleg dviga s pomočjo vgrajenih sider dvigujemo tako, da v samih elementih namensko

pustimo luknje, skozi katere namestimo čepe oz. sornike, na katere pritrdimo verige ali jarme.


Slika 65: Sidra izdelana iz betonskega jekla (vir: [16])

Dvižna sredstva izberemo glede na vrsto in velikost elementa, predvideno obremenitev ter

napetosti v elementih v fazi montaže. Sliki 65 in 66 prikazujeta pomožna sredstva, ki se bodo

pri montaži uporabila. Elementi v obravnavanem objektu imajo vgrajena sidra.

Slika 66: Pomožna sredstva za dvigovanje stebrov in linijskih nosilcev (vir: [16])


7.6 Mehanizacija za montažo objekta

Vrsto potrebne mehanizacije določimo pred pričetkom montaže in jo izberemo glede na:

- zahtevnosti objekta in obsega del,

- težo posameznih elementov,

- potrebnega maksimalnega višinskega dvigovanja in dometa avtodvigala,

- podlago in teren gradbišča,

- predviden rok dokončanja del.

Vsa mehanizacija mora biti ustrezno servisirana in pred pričetkom gradnje pregledana, tako

zagotovimo tekočo in varno montažo objekta. Delavci, ki upravljajo z mehanizacijo, morajo

biti ustrezno usposobljeni ter seznanjeni z morebitnimi nevarnostmi med potekom montaže.

Vsi delavci morajo biti ustrezno zaščiteni. Na gradbišču morajo biti dostopna vsa navodila, ki

so potrebna za uporabo mehanizacije.

Parametri v zvezi z gradbiščem in objektom, ki jih moramo pri obravnavanem objektu

upoštevati pri izbiri mehanizacije:

- celotno gradbišče je nasuto s peskom in utrjeno,

- dostop na gradbišče z občinske asfaltirane ceste,

- največja obremenitev znaša 9682 kg oz. 94,95 kN,

- najdaljši element meri 15,00 m,

- objekt je postavljen tako, da se lahko z avtodvigalom pristopa s treh strani,

- največji in najdaljši element je potrebno dvigniti na višino cca 10 m in v dolžino cca

10 m, 10.000 kg,

- objekt ima relativno malo število konstrukcijskih elementov,

- zemljišče kjer je predviden objekt, meri cca 3000 m2, zato je možnost deponiranja

elementov in začasnega parkiranja mehanizacije in transportnih sredstev.


7.6.1 Avtodvigalo večje nosilnosti

Avtodvigalo Libeherr LTM 1045-3.1. smo izbrali ob upoštevanju zgoraj opisanih parametrov.

Njegova največja nosilnost je 45 t, maksimalna sistemska dolžina pa 50 m. Najpomembnejši

pogoj, ki mu je avtodvigalo zadostil, je dvig vsaj 10 m visoko in 10 m v dolžino pri nosilnosti

10 t. Dvigalo se bo uporabljajo pri montaži stebrov, primarnih nosilcev in nosilcev

pravokotnega prereza.

Slika 67: Avtodvigalo Liebherr LTM 1045-3.1. (vir: http://www.prangl.com/si-Home)


Slika 68: Dvižni diagram avtodvigala Libeherr nosilnosti 45 t (vir: http://www.prangl.com/si-Home)


7.6.2 Dvižna košara

Pri montaži armiranobetonske konstrukcije se uporabita dve teleskopski dvižni košari JLG 460

SJ. Opremljeni sta s štirikolesnim pogonom in dizelskim motorjem. Najvišja delovna višina

znaša 16,02, m pri čemer znaša nosilnost 230 kg. Delovna ploščad meri 0,76 x 1,83 m. Košari

se bosta uporabljali predvsem za dviganje delavcev in orodja pri montaži ter stikovanju

konstrukcijskih elementov. Pri montaži strešnih in fasadnih elementov se bo uporabljala samo

ena. Dvižno košaro sme upravljati le oseba, ki je usposobljena za tovrstno delo.

Slika 69: Dvižna košara JLG 460 SJ (vir: https://www.riwal.com/slovenia/sl-si/)


Slika 70: Maksimalni dosegi in nosilnost dvižne košare (vir: https://www.riwal.com/slovenia/sl-si/)

7.7 Transport in transportna sredstva

Elemente je potrebno pred montažo transportirati iz deponij na gradbišče. Zato se transportna

sredstva razlikujejo, odvisno od lokacije proizvodnje linije in gradbišča. Pri obsežnih projektih,

kjer je to smiselno, se proizvodni obrat postavi kar na gradbišču. Tako lahko zmanjšamo stroške

prevoza, hkrati pa izničimo riziko časa dostave.

Za obravnavani objekt se bo uporabil cestni transport, in sicer na relaciji Spodnje Hoče, kjer je

proizvodni obrat, do Dravograda (Selovec), kjer je lokacija objekta. Uporabili bomo vlačilec z

odprtim polpriklopnikom z nosilnostjo 25 ton in nakladalne dolžine 13,6 m in širine 2,45 m, ter


tovornjak – solo nosilnosti 18 ton, dolžine 7,2 m in širine 2,45 m, brez ponjave s hiab dvigalom.

Za elemente, daljše od 13,6 m, se bo izvedel izredni prevoz.

Slika 71: Transport montažnih elementov večjih dimenzij (vir: http://www.betonlucko.hr/)

Potrebno je paziti, da ne presežemo največje dovoljene skupne mase vozila, zato vrsto vozila

določimo glede na dimenzije in težo elementov. V proizvodnem obratu se elementi naložijo s

pomočjo mostnega žerjava ali z viličarjem. Elemente moramo ustrezno podpirati tako, da

nimajo več kot 2,0 m previsa preko podpore, razen primarni strešni nosilec, ki lahko ima 3,5 m

previsa preko podpore. Da se elementi med transportom ne poškodujejo, moramo pred

nakladanjem položiti lesene gredice, na katere položimo elemente. Pazljivi moramo biti

predvsem na robovih, kjer je možnost poškodbe večja. Pritrdimo jih s pomočjo jeklenih vrvi ali

s povezovalnim trakom.


Pred raztovarjanjem je potrebno elemente pregledati, če se morda med prevozom niso

poškodovali. V kolikor se elementi med prevozom poškodujejo, jih je potrebno vrniti nazaj. Na

gradbišču jih bomo raztovorili z avtodvigalom primerne nosilnosti.

Slika 72: Raztovarjanje armiranobetonskih montažnih elementov s pomočjo avtodvigala (vir:

http://www.pgm-hotic.si/))


8 STROŠKOVNA ANALIZA IN EKONOMSKA UPRAVIČENOST

Z vidika investitorja je ekonomska analiza, v kateri so zajeti stroški investicijskega projekta

najpomembnejše poglavje za nadaljnje odločanje. Stroški projekta so praviloma tisti, na podlagi

katerih se investitor odloči o »usodi« projekta.

V poglavju stroškovne analize in ekonomske upravičenosti bomo najprej definirali stroškovne

kategorije, ovrednotili in naredili pa bomo tudi okvirni izračun stroškov obravnavane

armiranobetonske hale. Na podlagi okvirnega izračuna stroškov investicijskega projekta bomo,

s pomočjo različnih metod, investicijo ustrezno presodili.

Namen stroškovne analize v magistrskem delu je prikazati stroške in okvirne cene - po

kategorijah obravnavanega projekta. Stroškovna analiza bo zaradi preobsežnosti projekta

pripravljena samo za izgradnjo objekta. Tako bodo prikazani stroški izdelave konstrukcijskih

montažnih elementov, stroški strešnih in fasadnih panelov, mehanizacije, transporta ter

montaže konstrukcije in panelov. V analizi stroškov projekta ne bodo upoštevani stroški

potrebne dokumentacije, dovoljenj, komunalnih prispevkov ipd. Tudi stroški zemljišča ne bodo

vključeni v analizo, saj je zemljišče že v lasti podjetja oz. investitorja.


8.1 Opredelitev stroškovnih kategorij3

V podjetju je zelo pomembno obvladovanje stroškov saj le-ti vplivajo na uspešnost poslovanja.

Prav zato je potrebno njihovo dobro razumevanje v teoretičnem smislu, da jih lahko ustrezno

obvladujemo v praksi.

Stroške, definiramo kot vrednostno izražene nujne potroške prvin poslovnega proces. To

pomeni, da je strošek zmnožek določenega potroška in cene za enoto tega potroška. Pri čemer

potrošek opredeljuje količino potrošenega proizvodnega vira.

Stroškov ne povzročajo proizvodi, ampak aktivnosti, ki jih moramo opraviti zanje in ki trošijo

prvine poslovnega procesa. To pomeni, da smo morali za prvine plačati in da jih brez dodajanja

drugih virov ne moremo preoblikovati v izdelek ali storitev. Nekaterim stroškom v procesu se

ne moremo izogniti, četudi ne proizvajamo ničesar. Stroške moramo zaradi lažjega

obvladovanja in kasnejšega vrednotenja poslovnih učinkov kategorizirati in razvrstiti po

različnih kriterijih. Razvrstimo jih lahko med direktne in indirektne stroške, naravne vrste

stroškov, stroške stroškovnih mest, stroške stroškovnih nosilcev, izvirne stroške, stroške po

poslovnih funkcijah; delitev stroškov je lahko še več, odvisno od namena. Tako k razumevanju

stroškov pristopimo z različnih vidikov preučevanja.

Stroške smo za boljši prikaz in lažje obvladovanje predvidevanj pri izgradnji skladiščne hale,

razvrstili v stroškovne kategorije ter na njihove postavke (tabela 8-1). Opredelili smo pet

stroškovnih kategorij – armiranobetonski elementi, ostali montažni elementi, transport

elementov na mesto montaže, mehanizacija ter montaža in ostala dela na objektu. Stroškovne

kategorije so smiselno zaokrožene v sklope glede na opravila, dela oz. storitve, ki jih je potrebno

opraviti pri izgradnji objekta.

3 Povzeto po [9]


Tabela 8-1: Predvidene stroškovne kategorije

Armiranobetonski elementi Količina Enota

Temelj 6 kom

Čaša temelja 6 kom

Steber 6 kom

Primarni strešni nosilec 3 kom

Sekundarni strešni nosilec 12 kom

Nosilec pravokotnega prereza 4 kom

AB plošča 315 m²

Ostali montažni elementi

Strešni elementi 302 m²

Fasadni elementi 418 m²

Transport elementov na mesto montaže

Tovornjak nosilnosti 18t 2 vožnja

Vlačilec - navaden 6 vožnja

Vlačilec - izredni 2 vožnja

Mehanizacija

Avtodvigalo večje nosilnosti 1 kom

Avtodvigalo manjše nosilnosti 1 kom

Dvižna košara 2 kom

Montaža in ostala dela na objektu

Montaža AB konstrukcije

Montaža strešnih elementov

Montaža fasadnih elementov


8.2 Analiza stroškov izgradnje montažne hale

Običajno stroške za projekt razčlenimo na stroškovne kategorije kot so materialni in finančni

stroški, stroški dela, amortizacije ter storitev. Stroškovna kategorija tako zajema vse nastale

stroške obravnavane kategorije. V obravnavanem primeru so to armiranobetonski elementi,

ostali montažni elementi, transport elementov na mesto montaže, mehanizacija ter montaža in

ostala dela na objektu. V naši analizi pa so tako prikazani vsi morebitni stroški (material,

delo,…) za posamezno postavko znotraj stroškovne kategorije, saj je takšen prikaz na področju

gradbeništva najbolj pregleden in smiseln.

Vse cene in stroški so prikazani informativno ter imajo vključen DDV. Veliko podatkov

predvsem pri okvirnih cenah montažnih elementov, ni bilo mogoče pridobiti.

Armiranobetonski elementi

Stroškovna kategorija armiranobetonskih elementov predstavlja najpomembnejšo kategorijo,

zato so vse postavke podrobneje razčlenjene. Razdeljeni so na armiranobetonske elemente, ki

se izdelajo na gradbišču, in armiranobetonske elemente, ki so izdelani v proizvodnji liniji –

armiranobetonski montažni elementi.

Količine potrebnega vgrajenega materiala (betonska mešanica in armaturno jeklo) so

izračunane na podlagi dimenzij in načrtov montažnih elementov ter podatkov, pridobljenih s

strani proizvajalcev. Pri izračunu stroškov materialov za elemente smo upoštevali trenutne cene

na trgu.

Postavka »izdelava« (tabela 8-2) prikazuje strošek izdelave, dela elementa- pri

armiranobetonskih elementih izdelanih na gradbišču smo te izračunali s pomočjo GNG

normativov Gospodarske zbornice Slovenije. Zajema pripravo opaža, razopaževanje, izdelavo

(rezanje, krivljenje, polaganje) armature, vgradnjo in nego betonske mešanice. Stroške urne

postavke kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev smo pridobili s pomočjo podatkov Obrtno

– podjetniške zbornice Slovenije. Ker se omenjeni elementi izdelujejo na gradbišču, je med

stroški upoštevan tudi prevoz in črpanje betonske mešanice.


Tabela 8-2: Izračun stroškov armiranobetonskih elementov, ki so izdelani na gradbišču

Armiranobetonski elementi izdelani na gradbišču

Količina Enota Cena za enoto Količina * Cena

Temelj

Izkop 8,4 m³ 4,50 € 37,80 €

Podložni beton + transport 0,63 m³ 89,69 € 56,50 €

Beton + transport 1,6 m³ 94,02 € 150,43 €

Armatura - zahtevnejša 232 kg 0,84 € 194,88 €

Izdelava 110,30 €

Skupaj: 549,91 €

Vgradnja AB plošče

Izkop 24 m³ 4,50 € 108,00 €

Podložni beton + transport 29,85 m³ 89,69 € 2.677,25 €

Beton + transport 59,7 m³ 94,02 € 5.612,99€

Armatura - mreže 64 kos 59,21 € 3.789,44 €


PVC folija 634 m2 0,39 € 247,26 €

Izdelava 4.883,75 €

Skupaj: 17.612,70 €

Okvirne stroške armiranobetonskih elementov, ki so narejeni v proizvodnji, smo izračunavali

na podlagi približne cene za m3 montažnega elementa – podatek, pridobljen s strani podjetja,

ki se ukvarja z izdelavo montažnih elementov. Tako predstavlja 70 % cene za m3 izdelava

montažnih elementov in potrebni material. V ostalih 30 % pa je vključeno skladiščenje (cca

5%, odvisno od zapolnjenosti skladišča), transport (cca 7 %, odvisno od dimenzij elementov)

in montaža vseh elementov na terenu (cca 18 %, odvisno od zahtevnosti objekta). Takšna

razdelitev cene je okvirna in primerna za informativni izračun. Procentualna razdelitev cene se

od projekta do projekta lahko razlikuje, odvisno od zahtevnosti, lokacije in ostalih dejavnikov.


Tabela 8-3: Izračun stroškov montažnih armiranobetonskih elementov

Montažni armiranobetonski elementi

Količina Enota Cena za enoto Količina * Cena

Čaša temelja

Beton 1,3 m³ 75,91 € 98,68 €


Izdelava 371,12 €

Skupaj: 663,00 €

Steber

Beton 1,8 m³ 75,91 € 136,64 €


Izdelava 509,20 €

Skupaj: 918,00 €

Primarni strešni nosilec

Beton 3,7 m³ 75,91 € 280,87 €


Izdelava 1046,69 €

Skupaj: 1.887,00 €

Sekundarni strešni nosilec

Beton 0,6 m³ 75,91 € 45,55 €

Armatura - lažja 108 kg 0,82 € 88,56 €

Izdelava 171,89 €

Skupaj: 306,00 €

Nosilec pravokotnega prereza

Beton 1,7 m³ 75,91 € 129,05 €


Izdelava 523,75 €

Skupaj: 867,00 €


Strošek »izdelave« za posamezne montažne elemente, narejene v proizvodnji, zajema vse

proizvodne stroške (tabela 8-3). Zajeta so dela priprave, montaže, demontaže, priprave in

amortizacije opaža, rezanje, vezanje, krivljenje in polaganje armature, vgradnja in nega

betonske mešanice ter transport končanih elementov na deponijo. Všteti so tudi vsi pogonski

materiali (gorivo, elektrika,…) in ostali pomožni materiali. Poleg fiksnih stroškov so zajeti še

vsi posredni stroški, kot so stroški režije gradbišča, poslovne enote in podjetja ter zaslužek, ki

ga podjetje pričakuje od opravljenega dela. Strošek montaže in postavitve armiranobetonske

konstrukcije je prikazan v stroškovni kategoriji montaža in ostala dela na objektu.

Tabela 8-4: Izračun skupnih stroškov za armiranobetonske izdelke

Armiranobetonski elementi Količina Cena Količina * Cena

Temelj 6 549,91 € 3.299,46 €

Čaša temelja 6 663,00 € 3.978,00 €

Steber 6 918,00 € 5.508,00 €

Primarni strešni nosilec 3 1.887,00 € 5.661,00 €

Sekundarni strešni nosilec 12 306,00 € 3.672,00 €

Nosilec pravokotnega prereza 4 867,00 € 3.468,00 €

AB plošča 1 17.612,70 € 17.612,70 €

Skupaj: 43.199,20 €


Ostali montažni elementi

Med ostale montažne elemente spadajo strešni in fasadni paneli. Cene teh so pridobljene od

proizvajalca strešnih in fasadnih panelov in zajemajo transport do mesta vgradnje. Stroški

montaže strešnih in fasadnih panelov v tej stroškovni kategoriji niso upoštevani. Prikazani so v

stroškovni kategoriji montaža in ostala dela na objektu.

Tabela 8-5: Stroški strešnih in fasadnih panelov

Ostali montažni elementi Količina Enota Cena za enoto Količina * Cena

Strešni elementi - Kingspan

RW 1000 120 mm 320 m² 36,50 € 11.680,00 €

Fasadni elementi - Kingspan

AWP 1000 100 mm 418 m² 33,90 € 14.170,20 €

Skupaj: 25.850.20 €


Transport montažnih elementov in materiala na mesto montaže

Transport končanih montažnih elementov na mesto vgradnje lahko predstavlja velik strošek.

Zato je potrebno transport optimizirati in prilagoditi mehanizaciji – avtodvigalu. Elementi

morajo na mesto vgradnje prihajati v pravilnem vrstnem redu in času. Montažne elemente je

potrebno transportirati iz skladišča proizvodnje v Spodnjih Hočah do mesta vgradnje – Selovec.

Tabela 8-6: Stroški transporta

Tovornjak nosilnosti 18t s hiab dvigalom

Število kilometrov

Količina Cena Količina * Cena

Spodnje Hoče - gradbišče 70 1 125,00 € 125,00 €

Vlačilec - navaden

Spodnje Hoče - gradbišče 70 4 185,00 € 740,00 €

Vlačilec - izredni

Spodnje Hoče - gradbišče 70 3 360,00 € 1.080,00 €

Skupaj: 1.945,00 €


Mehanizacija

Izračun stroškov mehanizacije je prikazan samo za montažo armiranobetonske konstrukcije.

Stroški mehanizacije, potrebne za montažo strešnih in fasadnih elementov so vključeni v ceno

montaže strešnih in fasadnih elementov (tabela 8-7).

Stroške mehanizacije računamo za posamezni dan oz. uro uporabe. Na gradbišču se bo

uporabilo po eno avtodvigalo večje in manjše nosilnosti ter dve dvižni košari. Vsa potrebna

mehanizacija se na gradbišče dostavi iz bližnje okolice (Ravne na Koroškem).

Tabela 8-7: Stroški mehanizacije za montažo armiranobetonske konstrukcije

Mehanizacija Količina Enota Cena za enoto

Cena transporta

mehanizacije

Količina * Cena +

Transport

Avtodvigalo večje nosilnosti

16 h 80,00 € 100,00 € 1.280,00 +

100,00

Dvižna košara 3 dan 90,00 € 50,00 € 2x (270,00 +

50,00)

Skupaj:

2.020,00 €


Montaža in ostala dela na objektu

Stroškovno kategorijo montaža in ostala dela na objektu zaradi kompleksnosti nismo

podrobneje razčlenjevali. V prikazu stroškov smo upoštevali vsa potrebna pripravljalna, glavna,

zaključna dela in ves predviden potreben material. Cene so pridobljene s strani izvajalcev

montažnih del.

Okvirna cena montaže strešnih elementov znaša 20,00 € za m2, montaža fasadnih elementov pa

15,00 € za m2. Montaža strešnih in fasadnih elementov vključuje še vse stroške za potrebno

mehanizacijo, ki si jo zagotovi izvajalec.

Tabela 8-8: Stroški montaže konstrukcije in panelov

Montaža in ostala dela na objektu Cena

Montaža AB konstrukcije 5.700,00 €

Montaža strešnih elementov 6.400,00 €

Montaža fasadnih elementov 6.270,00 €

Skupaj: 18.370,00 €


Celotni stroški za objekt

Tabela 8-9: Končni okvirni stroški montaže objekta

Skupni izračun Cena

Armiranobetonski elementi 43.199,20 €

Ostali montažni elementi 25.850,20 €

Transport elementov na mesto montaže 1.945,00 €

Mehanizacija 2.020,00 €

Montaža in ostala dela na objektu 18.370,00 €

SKUPAJ: 91.386,40 €

V tabeli 8-9 so prikazani stroški po kategorijah in skupni okvirni izračun za obravnavani objekt.

Največji delež stroškov skupne cene, kar 47,3 %, prinaša izdelava armiranobetonskih

elementov, sledijo ostali montažni elementi s 28,3 % ter montaža in ostala dela na objektu s

20,1 %. Strošek mehanizacije in transporta elementov je najmanjši, cca 2 % skupne vrednosti.

Okvirni stroški izgradnje obravnavanega objekta brez upoštevanih popustov in rabatov znašajo

91.386,40 € (z vključenim DDV-jem). V kalkulaciji niso upoštevani stroški nakupa zemljišča,

ki je že v lasti investitorja, stroški oken in vrat, potrebnih načrtov, dokumentacij, dovoljenj,

komunalnih prispevkov ipd.


8.3 Metode za presojanje investicijskih odločitev4

Preden se podjetje odloči za investicijo, presodi, če je le-ta ekonomsko upravičena. Zato se

uporabljajo različne metode ocenjevanja in presojanja investicijskih odločitev.

Za lažje nadaljnje razumevanje presoje metod je potrebno podati nekaj izhodišč. Podjetje, ki bi

investiralo v projekt izgradnje skladiščne hale, ima trenutno skladiščne prostore v najemu.

Strošek najema je fiksen in znaša 300 € mesečno. V ceno najema skladiščnega prostora je všteta

tudi uporaba viličarja. Z najetim skladiščem podjetje nima dodatnih transportnih stroškov do

skladišča, saj je zemljišče, ki je v lasti podjetja, oddaljeno od najetega skladišča le 500 m.

V izračunih niso zajeti kasnejši stroški posedovanja in obratovanja objekta, kot so stroški vode,

elektrike ipd. Ker bo objekt služil samo skladiščenju, bodo ti stroški predvidoma majhni.

Upoštevani niso niti stroški financiranja objekta (obresti,…), saj je projekt šele v idejni fazi.

Za presojanje investicijskih projektov lahko uporabimo statične in dinamične metode

presojanja. Značilnost statičnih metod je ta, da ne upoštevajo časovne vrednosti denarja in

različne dinamike vlaganj. V nadaljevanju bomo za proučevano investicijo uporabili dve

metodi presojanja. Prva, metoda vračilnega obdobja, je statična, neto sedanje vrednosti pa

dinamična metoda.

4 Povzeto po [9]


8.3.1 Metoda vračilnega obdobja

S pomočjo metode vračilnega obdobja ugotovimo dobo, v kateri se nam investiran znesek

denarja povrne. Torej z enostavnim izračunom dobimo čas, kdaj bomo dobili povrnjena

investirana sredstva.

Metoda vračilnega obdobja ima dve slabosti. Ne upošteva časovne vrednosti denarja in različne

dinamike donosov – donosi skozi leta so različno visoki.

Podatek o vrednosti investicije dobimo iz tabele 8-9. Prihranek na mesečni ravni znaša 300 €

oz. 3.600 € na letni ravni.

𝑉𝑟𝑎č𝑖𝑙𝑛𝑎 𝑑𝑜𝑏𝑎 = 𝑣𝑟𝑒𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡 𝑖𝑛𝑣𝑒𝑠𝑡𝑖𝑐𝑖𝑗𝑒

𝑙𝑒𝑡𝑛𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑟𝑎𝑛𝑒𝑘=

91.386,40

3600= 25,4 𝑙𝑒𝑡 (9.1)

Če bi se odločili za investicijo v nov skladiščni objekt, bi se nam vložek po metodi vračilnega

obdobja povrnil v 25,4 letih.

8.3.2 Metoda neto sedanje vrednosti

Metoda neto sedanje vrednosti spada med dinamične metode in temelji na spoznanju, da je

evro, ki ga bomo prejeli v prihodnosti, vreden manj kot evro danes. Metoda odpravlja slabosti

statičnega pristopa tako, da se ocenjeni donosi prevedejo (diskontirajo) na sedanjo vrednost.

Če želimo investirati in vzamemo posojilo, moramo plačati obresti. Te obresti pa bi znižale

neto vrednost izposojenega denarja. Neto vrednost po odbitku obresti imenujemo diskontna

sedanja vrednost.


𝑆𝑉 = 𝑑𝑖𝑠𝑘𝑜𝑛𝑡𝑛𝑖 𝑓𝑎𝑘𝑡𝑜𝑟 = 1

(1+𝑟)𝑛 (9.2)

r – obrestna mera (diskontna stopnja)

n – število let

Neto sedanjo vrednost izračunamo po enačbi 9.3. Da dobimo NSV, moramo od vrednosti

prihodnjih donosov odšteti investicijski vložek.

𝑁𝑆𝑉 = ∑𝐷𝑖𝑡

(1+𝑟)𝑡𝑇𝑡=1 − 𝑙𝑖 (9.3)

NSV – neto sedanja vrednost

i – i-ti projekt

t – časovna obdobja, v katerih projekti generirajo neto donose

𝐷𝑖𝑡 – neto donosi posameznega projekta v posameznem obdobju

T – celotno število časovnih obdobij

r – obrestna mera (diskontna stopnja)

𝑙𝑖 – vrednost investicije

V tabeli 8-10 je prikazan izračun neto sedanje vrednosti. Obračunsko obdobje znaša 30 let,

takšna je tudi običajna ekonomska doba za objekte. Trenutna mesečna najemnina znaša 300 €,

kar pomeni 3.600 € prihrankov na letni ravni. V kalkulaciji je upoštevan in predvidene

dinamičen strošek najemnine, kar pomeni, da se stroški najema z leti višajo - zato smo

predvideli 10 % rast stroškov najemnine na vsaka tri leta.


Tabela 8-10: Izračun po metodi neto sedanje vrednosti

Leto Vrednost investicije

Mesečna najemnina

Prihranek na letni

ravni

Diskontni faktor

Sedanja vrednost

Vsota neto sedanje

vrednosti

0 91.386,40 € 1 -91.386,40 €

1 300,00 € 3.600,00 € 0,9524 3.428,57 € -87.957,83 €

2 300,00 € 3.600,00 € 0,9070 3.265,31 € -84.692,52 €

3 300,00 € 3.600,00 € 0,8638 3.109,82 € -81.582,71 €

4 330,00 € 3.960,00 € 0,8227 3.257,90 € -78.324,81 €

5 330,00 € 3.960,00 € 0,7835 3.102,76 € -75.222,04 €

6 330,00 € 3.960,00 € 0,7462 2.955,01 € -72.267,03 €

7 363,00 € 4.356,00 € 0,7107 3.095,73 € -69.171,30 €

8 363,00 € 4.356,00 € 0,6768 2.948,31 € -66.222,99 €

9 363,00 € 4.356,00 € 0,6446 2.807,92 € -63.415,07 €

10 399,00 € 4.788,00 € 0,6139 2.939,42 € -60.475,66 €

11 399,00 € 4.788,00 € 0,5847 2.799,44 € -57.676,21 €

12 399,00 € 4.788,00 € 0,5568 2.666,14 € -55.010,07 €

13 439,00 € 5.268,00 € 0,5303 2.793,73 € -52.216,34 €

14 439,00 € 5.268,00 € 0,5051 2.660,70 € -49.555,64 €

15 439,00 € 5.268,00 € 0,4810 2.534,00 € -47.021,64 €

16 483,00 € 5.796,00 € 0,4581 2.655,21 € -44.366,43 €

17 483,00 € 5.796,00 € 0,4363 2.528,78 € -41.837,65 €

18 483,00 € 5.796,00 € 0,4155 2.408,36 € -39.429,30 €

19 531,00 € 6.372,00 € 0,3957 2.521,62 € -36.907,68 €

20 531,00 € 6.372,00 € 0,3769 2.401,54 € -34.506,14 €

21 531,00 € 6.372,00 € 0,3589 2.287,18 € -32.218,96 €

22 585,00 € 7.020,00 € 0,3418 2.399,79 € -29.819,17 €

23 585,00 € 7.020,00 € 0,3256 2.285,51 € -27.533,66 €

24 585,00 € 7.020,00 € 0,3101 2.176,68 € -25.356,99 €

25 643,00 € 7.716,00 € 0,2953 2.278,56 € -23.078,43 €

26 643,00 € 7.716,00 € 0,2812 2.170,05 € -20.908,38 €


27 643,00 € 7.716,00 € 0,2678 2.066,72 € -18.841,66 €

28 707,00 € 8.484,00 € 0,2551 2.164,21 € -16.677,44 €

29 707,00 € 8.484,00 € 0,2429 2.061,16 € -14.616,29 €

30 707,00 € 8.484,00 € 0,2314 1.963,01 € -12.653,28 €

Na podlagi izračuna po dinamični metodi neto sedanje vrednosti (tabela 8-10), investicija ne bi

bila upravičena, saj bi se povrnila v več kot 30-ih letih. Če pa upoštevamo dinamiko zviševanja

mesečne najemnine, bi se investicija povrnila v 37 letih.

8.4 Presoja upravičenosti investicije

Na podlagi izračunov s statično metodo bi se investicija povrnila šele po 25,4 letih oz. več kot

30-ih letih po izračunu z dinamično metodo. Investicija v projekt izgradnje skladiščne hale za

lastne potrebe je iz vidika računskih metod neupravičena. V kolikor gledamo na projekt strogo

računsko, bi se morala investicija povrniti veliko prej, da bi investitorju prinesla dodano

vrednost. Da bi zmanjšali dobo povračila in z investicijo tudi kaj pridobili, bi morali objekt

bolje izkoristiti. Tako bi lahko del skladiščne hale oddali v najem. Po hitrem izračunu, če bi del

hale oddali v najem za enako vrednost (300 €), kot smo plačevali prej in upoštevali dinamično

rast najemnine, bi se vračilno obdobje zmanjšalo za polovico, z metodo neto sedanje vrednosti

pa bi investicijo upravičili že po cca 16 letih.

Vsak investitor ima na razpolago več alternativ, v kaj investirati, zato bi bilo vredno investicijo

presoditi tudi na podlagi oportunitenih stroškov. Ti predstavljajo vrednost alternative, ki se ji

odrečemo, ker smo izbrali drugo. Stroški so po svojem bistvu subjektivni, zato se jih ne da

zlahka prevesti v dimenzijo denarja ali dobrine. Z vidika dejavnosti investitorja (transport), bi

lahko oportunitetni strošek bil nakup novega vozila, tako bi se vložek povrnil prej. Investitor

mora pretehtati, kateri projekt ima zanj večjo vrednost, četudi se vedno ne izraža v denarju.

V obravnavanem projektu je investicija v nov objekt finančno neupravičena, vendar lahko

doprinese investitorju veliko drugih koristi. Nova skladiščna hala poleg prostorov nudi

nekakšno zanesljivost, saj v najetih prostorih obstaja riziko odpovedi najema. Ravno tako lahko

najemodajalec poviša višino najemnine, kar pa za nas morda ni sprejemljivo z vidika stroškov.


9 ZAKLJUČEK

Živimo v času, ko želi imeti investitor v najkrajšem možnem času kvalitetno izveden projekt

oz. v našem primeru objekt. Izvajalec mora objekt zgraditi kakovostno in optimalno, hkrati pa

upoštevati želje, finančne zmožnosti in predvidene roke investitorja. Zato je potrebno pred

pričetkom gradnje dodobra preučiti objekt ter izbrati primeren način in tehnologijo izgradnje.

Montažna gradnja je bistveno hitrejša od klasične, saj so konstrukcijski elementi pred izdelani,

izdelava montažnih konstrukcijskih elementov pa poteka v kontroliranem okolju. Kvaliteta

takšnih elementov je boljša, saj v takšnem proizvodnem obratu zmanjšamo negativne

vremenske vplive na proizvodni proces, postopki so bolj avtomatizirani, poteka tudi večji

nadzor kakovosti. Takšen način izgradnje skladiščne hale smo podrobneje predstavili v

magistrskem delu. Prikazan je celoten postopek zasnove in izgradnje montažne

armiranobetonske skladiščne hale, posebno poglavje pa zajema stroškovna analiza

investicijskega projekta.

V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili montažno gradnjo, kakšne so njene prednosti in

slabosti, ter za katere objekte je takšna gradnja primerna. Montažni oz. prefabricirani elementi

predstavljajo izhodno komponento proizvodnega sistema, ki nastanejo po združitvi različnih

vhodnih komponent materiala, energije in informacij. Opisali smo postopke ter proizvodne in

tehnološke linije za izdelavo armiranobetonskih elementov. V osnovi poznamo tehnološke

linije z nepremičnimi kalupi in tehnološke linije s premičnimi kalupi.

V drugem delu, ki je praktične narave, je najprej predstavljena zasnova in lokacija objekta,

podrobneje so opisani vsi osnovni sestavni deli objekta. Sestavne dele smo razdelili v skupino

armiranobetonskih elementov in ostalih elementov. Slednji predstavljajo strešne in fasadne

montažne panele. Objekt mora v svoji življenjski dobi prenašati vse vplive na njegovo nosilno

konstrukcijo in učinkovito služiti svojemu namenu, zato smo v magistrskem delu prikazali

osnovne izračune vplivov na objekt skladno z veljavno zakonodajo. Dobljeni podatki

predstavljajo osnovo za nadaljnje delo z računalniškim programom. V montažni gradnji je

bistvenega pomena kakovostna montaža konstrukcije in kvalitetna izvedba stikov med


elementi. Ti predstavljajo povezavo med elementi in zagotavljajo prenos sil iz enega

montažnega elementa na drugega. Vsi postopki montaže, stikovanja montažnih elementov in

potrebne mehanizacije so opisani in grafično prikazani v magistrskem delu. Izdelali smo tudi

terminski plan, ki prikazuje predviden potek izgradnje armiranobetonske montažne hale.

Z vidika investitorja je ekonomska analiza, v kateri so zajeti stroški projekta, tista, na podlagi

katere sprejme odločitev za realizacijo projekta. V stroškovni analizi smo predvidene okvirne

stroške razdelili po kategorijah in prikazali celoten strošek izgradnje. V kalkulaciji nismo

upoštevali stroškov nakupa zemljišča, ki je že v lasti investitorja, potrebnih načrtov,

dokumentacij, dovoljenj, komunalnih prispevkov ipd. Za presojanje investicijski odločitev smo

v magistrskem delu uporabili statično in dinamično metodo presojanja investicijskih projektov.

Investicija v nov objekt, kot ga obravnavamo v magistrskem delu, bi bila z vidika računskih

metod neupravičena, vendar pa moramo na projekt gledati z vidika investitorja, saj mu lahko

nov objekt doprinese tudi druge koristi, ki jih pri golem izračunu ekonomike nismo upoštevali.


10 VIRI IN LITERATURA

[1] Rogač, R., Saje, F., Priročnik za dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij,

Ljubljana, Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije 1972

[2] SIST EN 1991-1:2004, Evrokod 1 – Vplivi na konstrukcije -1-1. del, SIST 2004

[3] SIST EN 1991-1-3:2004 – Evrokod 1 – Vplivi na konstrukcije – 1-3. del: Splošni vplivi

– Obtežba snega, SIST 2004

[4] SIST EN 1991-1-3:2004/A101, Evrokod 1 – Vplivi na konstrukcije – 1-3 del: Splošni

vplivi – Obtežbe snega – Nacionalni dodatek, SIST 2004

[5] SIST EN 1991-1-4:2005, Evrokod 1 – Vplivi na konstrukcije – 1-4 del: Splošni vplivi –

Vplivi vetra, SIST 2004

[6] SIST EN 1991-1-4:2005/A101, Evrokod 1 – Vplivi na konstrukcije – 1-4 del: Splošni

vplivi – Vplivi vetra – Nacionalni dodatek, SIST 2004

[7] SIST EN 1998-1:2005, Evrokod 8 – Projektiranje potresno odpornih konstrukcij – 1.

del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe, SIST 2004

[8] Štrukelj, A., Cafnik, F., Tehnologija gradbene proizvodnje, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor, 2012

[9] Rebernik M., Širec K., Ekonomika podjetja, GV založba, Ljubljana, 2017

[10] Rožej, M., Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik, Diplomsko delo,

Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2014

[11] Urbanc, M., Projektiranje montažne armiranobetonske hale z nateznimi palicami,

Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2014

[12] Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Gradbeno poslovanje, Maribor, Fakulteta za

gradbeništvo, 2009


[13] Pšunder, M., Ekonomika gradbene proizvodnje, Maribor, Fakulteta za gradbeništvo,

prometno inženirstvo in arhitekturo, 2015

[14] Mihelčič, M., 9. popravljena in dopolnjena izdaja, Ekonomika poslovanja za inženirje,

Ljubljana, Fakulteta za računalništvo in informatiko

[15] Ban, K., Montažna gradnja proizvodne hale Prebold, Diplomsko delo, Fakulteta za

gradbeništvo, Maribor, 2010

[16] Štrukelj, A., Tehnologija grajenja II, študijsko gradivo

[17] Šebjanič, E., Armiranobetonski izdelki, Diplomsko delo, Maribor, 2016

[18] Stavbar IGM, Katalog montažnih elementov [online], [ogledano 6.4. 2017]. Dostopno

na: http://www.stavbar-igm.si/sl/katalogi

[19] Kingspan, Izolacijski paneli in fasade [online], Ljubljana 23.3. 2017 [ogledano 17.4.

2017]. Dostopno na: http://paneli.kingspan.si/sendvic-paneli-10974.html

[20] Martini gardnja d.o.o., Proizvodnja [online], Inđija 2015 [ogledano 25.4. 2017].

Dostopno na: http://www.martinigradnja.rs/sr/proizvodnja

[21] Žnidarič, B., Projektiranje montažne armiranobetonske hale, Diplomsko delo,

Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2011

http://www.stavbar-igm.si/sl/katalogi

http://paneli.kingspan.si/sendvic-paneli-10974.html

http://www.martinigradnja.rs/sr/proizvodnja


11 PRILOGE

11.1 Seznam slik

Slika 1: Skeletni sistem montažne gradnje (Vir: Montažna gradnja proizvodnje hale Prebold,

Kristjan Ban, 2010) .................................................................................................................... 7

Slika 2: Panelni sistem montažne gradnje (Vir: Montažna gradnja proizvodnje hale Prebold,

Kristjan Ban, 2010) .................................................................................................................... 8

Slika 3: Prostorski sistem montažne gradnje (Vir: Montažna gradnja proizvodnje hale Prebold,

Kristjan Ban, 2010) .................................................................................................................... 9

Slika 4: Splošna zasnova procesa prefabrikacije montažnih elementov (Vir: Tehnologija

grajenja II, Andrej Štrukelj, študijsko gradivo) ....................................................................... 12

Slika 5: Vertikalen tip betonarne Slika 6: Horizontalen tip betonarne ............................... 14

Slika 7: Deponiranje primarnih nosilcev (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič, 2016)

.................................................................................................................................................. 20

Slika 8: Deponiranje sekundarnih nosilcev (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič,

2016) ......................................................................................................................................... 20

Slika 9: Deponiranje stebrov (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič, 2016) .............. 20

Slika 10: Deponiranje ploskovnih elementov (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič,

2016) ......................................................................................................................................... 21

Slika 11: Deponiranje fasadnih elementov (vir: Armiranobetonski izdelki, Erna Šebjanič,

2016) ......................................................................................................................................... 21

Slika 12: Tloris temeljev (vir: lasten) ....................................................................................... 23

Slika 13: Vzdolžni prerez (vir: lasten) ...................................................................................... 23

Slika 14: Prečni prerez (vir: lasten) ......................................................................................... 24

Slika 15: Prikaz zemljišča (vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?) .......... 25

Slika 16: Dovoz na zemljišče (vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?) ..... 25


Slika 17: Približen prikaz lokacije objekta (vir:

http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?) ............................................................ 26

Slika 18: Točkovni temelj (vir: [18]) ........................................................................................ 27

Slika 19: Primeri izvedbe stebra (vir: [18]) ............................................................................. 29

Slika 20: Teža stebra glede na izbrani premer (vir: [18]) ....................................................... 30

Slika 21: Primarni dvokapni strešni nosilec s 14% naklonom (vir: [18]) ............................... 30

Slika 22: Tipski prerezi primarnih strešnih nosilcev ............................................................... 31

Slika 23: Dimenzije in teže izbranega primarnega strešnega nosilca (vir: [18]) .................... 32

Slika 24: Maksimalne dovoljene koristne obtežbe (vir: [18]) .................................................. 32

Slika 25: Izrez primarnega strešnega nosilca (vir: lasten) ...................................................... 33

Slika 26: Sekundarni strešni nosilec T prereza 28/42 (vir: [18]) ............................................ 33

Slika 27: Prerez sekundarnega strešnega nosilca 28/42 (vir:[18]) ......................................... 34

Slika 28: Maksimalne dovoljene koristne obremenitve za sekundarne nosilce tip SN 28/42 (vir:

[18]) ......................................................................................................................................... 35

Slika 29: Nosilec pravokotnega prereza (vir: [18]) ................................................................. 35

Slika 30: Prerez trapeznega strešnega panela KS1000 RW (vir: [19]) ................................... 37

Slika 31: Trapezni strešni panel KS1000 Rw (vir:[19]) .......................................................... 38

Slika 32: Prerez stenskega fasadnega panela KS1000 AWP (vir: [19]) .................................. 39

Slika 33: Stenski fasadni panel KS1000 AWP (vir: [19]) ........................................................ 39

Slika 34: Oblikovni koeficient obtežbe snega pri dvokapnici (vir: [3]) ................................... 42

Slika 35: Oblikovna koeficienta obtežbe snega (vir: [3]) ........................................................ 42

Slika 36: Referenčne višine ze v odvisnosti od h, b in profila tlakov vetra (vir: [5]) .............. 49

Slika 37: Razdelitev sten na cone – veter pravokotno na sleme (vir: [5]) ............................... 49

Slika 38: Razdelitev dvokapnice na cone – veter pravokotno na sleme (vir: [5]) ................... 51

Slika 39: Razdelitev sten na cone – veter vzporedno s slemenom (vir: [5]) ............................ 53


Slika 40 : Razdelitev dvokapnice na cone – veter vzporedno s slemenom (vir: [5]) ............... 54

Slika 41: Karta potresne nevarnosti – projektni pospešek tal (vir:

http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/projektni_pospesek_tal.html) ........... 58

Slika 42: Prikaz elastičnega in projektnega spektra odziva na konstrukcije (vir: lasten) ....... 60

Slika 43: Tloris točkovnih temeljev s pozicijami (vir: lasten) .................................................. 63

Slika 44: Tloris stebrov s pozicijami (vir: lasten) .................................................................... 63

Slika 45: Tloris ostrešja s pozicijami (vir: lasten) ................................................................... 64

Slika 46: Generalni terminski plan (vir: lasten) ...................................................................... 66

Slika 47: Montaža stebrov (vir: http://www.pgm-hotic.si/) ...................................................... 68

Slika 48: Montaža primarnega strešnega nosilca (vir: http://www.pgm-hotic.si/) .................. 69

Slika 49: Montaža sekundarnih strešnih nosilcev (vir: http://www.betonlucko.hr/) ................ 70

Slika 50: Utrjevanje terena in vgradnja podložnega betona za točkovne temelje (vir: [17]) . 71

Slika 51: Montaža temeljne čaše (vir: http://www.pgm-hotic.si/) ............................................ 71

Slika 52: Vrstni red montaže strešnih panelov (vir:[19]) ........................................................ 72

Slika 53: Vodoravna montaža fasadnih panelov (vir: [19]) .................................................... 73

Slika 54: Stikovanje temeljne čaše in stebra (vir: Vemont katalog) ........................................ 75

Slika 55: Odprtina za centriranje stebra in armatura temeljne pete (vir: Vemont katalog) ... 76

Slika 56: Montaža primarnega nosilca na steber z vijaki (vir: [20]) ...................................... 77

Slika 57: Prikaz naleganje primarnega strešnega in pravokotnega nosilca na steber (vir: [18])

.................................................................................................................................................. 78

Slika 58: Trni na primarnem strešnem nosilcu (vir [16]) ........................................................ 79

Slika 59: Odprtine na sekundarnih strešnih nosilcih (vir:[16]) .............................................. 79

Slika 60: Stik strešnega elementa s sekundarnim nosilcem (vir: [19]) .................................... 80

Slika 61: Stikovanje strešnih elementov na slemenu (vir: http://www.pgm-hotic.si/wp-

content/uploads/2014/02/Napotki_za_projektiranje_hal_ABplus.pdf) .................................... 81


Slika 62: Stik strešnega elementa s fasadnim elementom in žlebom (vir: [19]) ...................... 81

Slika 63: Pritrjevanje in stikovanje fasadnih elementov (vir: [19]) ........................................ 82

Slika 64: Stik fasadnega elementa z armiranobetonsko konstrukcijo (vir: [19]) .................... 83

Slika 65: Sidra izdelana iz betonskega jekla (vir: [16]) .......................................................... 84

Slika 66: Pomožna sredstva za dvigovanje stebrov in linijskih nosilcev (vir: [16]) ............... 84

Slika 67: Avtodvigalo Liebherr LTM 1045-3.1. (vir: http://www.prangl.com/si-Home) ......... 86

Slika 68: Dvižni diagram avtodvigala Libeherr nosilnosti 45 t (vir: http://www.prangl.com/si-

Home) ....................................................................................................................................... 87

Slika 69: Dvižna košara JLG 460 SJ (vir: https://www.riwal.com/slovenia/sl-si/) ................. 88

Slika 70: Maksimalni dosegi in nosilnost dvižne košare (vir: https://www.riwal.com/slovenia/sl-

si/) ............................................................................................................................................. 89

Slika 71: Transport montažnih elementov večjih dimenzij (vir: http://www.betonlucko.hr/) .. 90

Slika 72: Raztovarjanje armiranobetonskih montažnih elementov s pomočjo avtodvigala (vir:

http://www.pgm-hotic.si/)) ....................................................................................................... 91

11.2 Seznam preglednic

Tabela 6-1: Koeficienti zunanjega tlaka in obtežbe vetra pravokotno na sleme – stene ......... 50

Tabela 6-2: Koeficienti zunanjega tlaka in obtežbe vetra pravokotno na sleme – streha ....... 52

Tabela 6-3: Koeficienti zunanjega tlaka in obtežbe vetra vzporedno s slemenom - stene ....... 53

Tabela 6-4: Koeficienti zunanjega tlaka in obtežbe vetra vzporedno s slemenom - streha ..... 55

Tabela 8-1: Predvidene stroškovne kategorije ......................................................................... 94

Tabela 8-2: Izračun stroškov armiranobetonskih elementov, ki so izdelani na gradbišču ...... 96

Tabela 8-3: Izračun stroškov montažnih armiranobetonskih elementov ................................. 97

Tabela 8-4: Izračun skupnih stroškov za armiranobetonske izdelke ....................................... 98


Tabela 8-5: Stroški strešnih in fasadnih panelov ..................................................................... 99

Tabela 8-6: Stroški transporta ............................................................................................... 100

Tabela 8-7: Stroški mehanizacije za montažo armiranobetonske konstrukcije ..................... 101

Tabela 8-8: Stroški montaže konstrukcije in panelov ............................................................ 102

Tabela 8-9: Končni okvirni stroški montaže objekta ............................................................. 103

Tabela 8-10: Izračun po metodi neto sedanje vrednosti ....................................................... 107

11.3 Naslov študenta

Gašper Lužnic

Otiški Vrh 138

2373 Šentjanž pri Dravogradu

11.4 Kratek življenjepis

Rojen: 8.3. 1991 Slovenj Gradec, Slovenija

Šolanje: 1998 – 2006 Osnova šola Šentjanž pri Dravogradu

2006 – 2010 Gimnazija Ravne

2010 – 2014 Fakulteta za gradbeništvo - študijski program GING, 1. bolonjska

stopnja, Univerza v Mariboru

2014 – 2017 Fakulteta za gradbeništvo - študijski program GING, 2. bolonjska

stopnja, Univerza v Mariboru


11.5 Izjava o avtorstvu


Documents

ZASNOVA IN IZGRADNJA ARMIRANOBETONSKE · - podrobneje prikazati montažo in izgradnjo montažne hale, - narediti kvaliteten terminski plan, ki prikaže realen čas postavitve hale,