ZAPISKI PREDAVANJ - pef.um.si · JONSKA LESTVICA ali DUROVA LESTVICA MODALNE LESTVICE Vokalno instrumentalni praktikum 2. - PeF - UM - pred. mag. Matija Varl. 1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1

Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta

Predšolska vzgoja

Vokalno instrumentalni praktikum 2.

ZAPISKI PREDAVANJ

pred. mag. Matija Varl

Maribor študijsko leto 2018/2019

KAZALO

Uvod....................................................................................................... 3 1. Akordi ................................................................................................. 4 2. Trozvoki z obrati ............................................................................... 13 3. Četverozvok (septakord) z obrati ...................................................... 31 4. Molove lestvice - uvod ..................................................................... 42 5. Molove lestvice ................................................................................ 55 6. Stopnje v durovi in molovi lestvici s trozvoki, vezave, kadence ........ 78 7. Tempo in dinamika ........................................................................... 93 8. Harmonizacija in spremljava ........................................................... 105 Literatura. .......................................................................................... 114

UVOD

Zapiski predavanj Vokalno instrumentalnega praktikuma 2. vsebujejo poglavja glasbene teorije, ki so predvidena v učnem načrtu predmeta Vokalno instrumentalni praktikum 2. na oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Glasbeno-teoretične osnove med drugim vsebujejo: akorde po obliki, kakovosti, funkciji (vključno z obrati); molove lestvice; kadenčne zveze v duru in molu; harmonizacijo; tempo in dinamiko. Dodani so tudi notni primeri iz različnih notnih zapisov.

Vokalno instrumentalni praktikum II.

1

AKORDI

Vokalno instrumentalni praktikum 2. - PeF - UM - pred. mag. Matija Varl

AKORDI

Akord je hkratno (istočasno) zvenenje najmanj treh različnih tonov.

Po številu tonov poznamo naslednje akorde:

- trozvoke (kvintakorde)

- četverozvoke (septakorde)

- peterozvoke (nonakorde)

- šesterozvoke (undecimakorde)

- sedmerozvoke (tercdecimakord)



AKORDI

trozvok, kvintakord, terckvintakord


5/3 KVINTATERCAPRIMA

AKORDI

četverozvok, septakord


7

SEPTIMAKVINTATERCAPRIMA

AKORDI

peterozvok, nonakord


9

NONASEPTIMAKVINTATERCAPRIMA

AKORDI

šesterozvok, undecimakord


11

UNDECIMANONASEPTIMAKVINTATERCAPRIMA

AKORDI

sedmerozvok, tercdecimakord


13

TERCDECIMAUNDECIMANONASEPTIMAKVINTATERCAPRIMA



2

Trozvoki z obrati



Trozvok, kvintakord, terckvintakord


5/3 KVINTATERCAPRIMA

TROZVOKSozvočje treh tonov5/3 kvintakord ali terckvintakord


DUROV TROZVOKD 5/3

D 5/3 v3 m3 Č5


MOLOV TROZVOKm 5/3

m 5/3 m3 v3 Č5


ZMANJŠAN TROZVOKzm 5/3

zm 5/3 m3 m3 zm5


ZVEČAN TROZVOKzv 5/3

zv 5/3 v3 v3 zv5


OBRAT ali PRESTAVITEV TROZVOKA

1. OBRAT ali PRESTAVITEV TROZVOKADUROV SEKSTAKORD

d 5/3 d 6

d 6 m3 Č4



1. OBRAT ali PRESTAVITEV TROZVOKAMOLOV SEKSTAKORD

m 5/3 m 6

m 6 v3 Č4



1. OBRAT ali PRESTAVITEV TROZVOKAZVEČAN SEKSTAKORD

zv 5/3 zv 6

zv 6 v3 zm4



1. OBRAT ali PRESTAVITEV TROZVOKAZMANJŠAN SEKSTAKORD

zm 5/3 zm 6

zm 6 m3 zv4



2. OBRAT ali PRESTAVITEVDUROV KVARTSEKSTAKORD

d 6 d 6/4

d 6/4 Č4 v3



2. OBRAT ali PRESTAVITEVMOLOV KVARTSEKSTAKORD

m 6 m 6/4

m 6/4 Č4 m3



2. OBRAT ali PRESTAVITEVZMANJŠAN KVARTSEKSTAKORD

zm 6 zm 6/4

zm 6/4 zv4 m3



2. OBRAT ali PRESTAVITEVZVEČAN KVARTSEKSTAKORD

zv 6 zvd 6/4

zv 6/4 zm4 v3


d 6/4 d 5/3

m 6/4 m 5/3

zv 6/4 zv 5/3

zm 6/4 zm 5/3




3

Četverozvok (septakord) z obrati



AKORDI

četverozvok, septakord


7

SEPTIMAKVINTATERCAPRIMA

Dominantni septakord


T S D T



T S D T



T S D T


D7 v 3 m 3 m 3 Č 5 m 7

Dominantni septakord C dur lestvice



D7 D7 D7 D7 D7 D7 D7G dur D dur A dur E dur H dur Fis dur Cis dur



D7 D7 D7 D7 D7 D7 D7F dur B dur Es dur As dur Des dur Ges dur Ces dur


Obrati dominantnega septakorda


D7 D6/5 D4/3 D2 D7



4

Molove lestvice - uvod



RAZMERJA MED TONI

Po belih tipkah

1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1 ½ 1 1 1 ½


1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1 ½ 1 1 1 ½

JONSKA LESTVICA ali DUROVA LESTVICA

MODALNE LESTVICE


1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1 ½ 1 1 1 ½

DORSKALESTVICA


1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1 ½ 1 1 1 ½

FRIGIJSKALESTVICA


1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1 ½ 1 1 1 ½

LIDIJSKALESTVICA


1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1 ½ 1 1 1 ½

MIKSOLIDIJSKALESTVICA


1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1 ½ 1 1 1 ½

EOLSKA LESTVICA aliMOLOVA LESTVICA


1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1 ½ 1 1 1 ½

LOKRIJSKALESTVICA


1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1 ½ 1 1 1 ½

EOLSKA LESTVICA aliMOLOVA LESTVICA


Naravna a mol lestvica


C dur lestvica



5

Molove lestvice



Naravna a mol lestvica (vzporedna C duru)


1 ½ 1 1 ½ 1 1

T tetrakord - molovD tetrakord - naravni

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII.T S D T

m 5/3 T S D T

Harmonična a mol lestvica


1 ½ 1 1 ½ 1½ ½

T tetrakord - molovD tetrakord - harmonični


m 5/3 T S D T

Melodična a mol lestvica


1 ½ 1 1 1 1 ½

T tetrakord - molovD tetrakord - melodični


m 5/3 T S D T

Melodična a mol lestvica navzdolenaka naravni a mol lestvici


VIII. VII. VI. V. IV. III. II. I.T D S T

e mol lestvica II G dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

h mol lestvica II D dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

fis mol lestvica II A dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

cis mol lestvica II E dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

gis mol lestvica II H dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

dis mol lestvica II Fis dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

ais mol lestvica II Cis dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

d mol lestvica II F dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

g mol lestvica II B dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

c mol lestvica II Es dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

f mol lestvica II As dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

b mol lestvica II Des dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

es mol lestvica II Ges dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

as mol lestvica II Ces dur


m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T

m 5/3 T S D T


C dur G dur D dur A dur E dur H dur Fis dur Cis dura mol e mol h mol fis mol cis mol gis mol dis mol ais mol


C dur F dur B dur Es dur As dur Des dur Ges dur Ces dura mol d mol g mol c mol f mol b mol es mol as mol

Ces – Ges – Des – As – Es – B – F – C – G – D – A – E – H – Fis – Cis

as es b f c g d a e h fis cis gis dis ais

C

AEs

D

G

E

HCis

Fis

F

B

Des

As

Ces

Ges

KVINTNI KROG


e

h

fis

gis

dis

cis

ais

g

c

f

b

es

d

a

as


6

Stopnje v durovi in molovi lestvici

s trozvoki, vezave, kadence



T S D T

DUROVA LESTVICAGLAVNE STOPNJE

dur 5/3 dur 5/3 dur 5/3 dur 5/3


I. IV. V. VIII.

T S D T

II. III. VI. VII.

Sp Dp Tp V.t.

STRANSKE STOPNJE


II. III. VI. VII.

Sp Dp Tp

mol 5/3 mol 5/3 mol 5/3 zm 5/3



T S D T

MOLOVA LESTVICAGLAVNE STOPNJE

mol 5/3 mol 5/3 mol 5/3 mol 5/3


I. IV. V. VIII.

T S D T

II. III. VI. VII.

Tp Sp Dp

STRANSKE STOPNJE


II. III. VI. VII.

Tp Sp Dp

zm 5/3 dur 5/3 dur 5/3 dur 5/3


VEZAVE


I. V. I.T D T


I. V. I.T D T


I. IV. I.T S T


I. IV. I.T S T


I. IV. V. I.T S D T


I. IV. V. I.T S D T


I. IV. V. V. I.T S D D7 T


I. IV. V. V. I.T S D D7 T


7

Tempo in dinamika


OZNAKE ZA TEMPO

• Srednjeveška glasba (Gregorijanski koral) – oznake redko ali nikoli

• Izvajanje je temeljilo na besedilu

• Večinoma tempo bitja srca = 60 – 80 udarcev na minuto

• Enako po vpeljavi menzuralne notacije in večglasja

• Umetne skladbe na podlagi ljudskih pesmi in plesov so bile samoumevno izvajane v pravem tempu

• sarabanda – počasna skladba

• gigue – hitra skladba


OZNAKE ZA TEMPO

• Začetek 17. stoletja – opisne oblike tempa

• adagio, andante, allegro; malo kasneje tudi largo in presto,

• Opisne oblike se internacionalizirajo

• Leta 1816 je Beethovnov prijatelj in izumitelj Johann NepomukMälzel patentiral metronom, napravo za zvočno signaliziranje poljubnega števila notnih vrednosti v časovnem intervalu ene minute.

• M.M. (Mälzel Metronom) (40 – 208 udarcev na minuto)

• Danes je metronom dosegljiv brezplačno kot aplikacija za pametni telefon


Glavne opisne oznake glasbenega tempa

• largo - široko, zelo počasi (četrtinka 40 - 58)

• larghetto - za spoznanje hitreje kot largo (četrtinka 60 - 66)

• lento - počasi (četrtinka 50)

• adagio - počasi (četrtinka 66 - 76)

• andante - zmerno počasi (četrtinka 76 - 108)

• moderato - zmerno (četrtinka 108 - 120)

• allegro - hitro, veselo (četrtinka 120 - 156)

• vivace - živo, hitro (156 - 176 )

• allegretto - nekoliko hitro (četrtinka 108)

• presto - hitro (četrtinka 168 - 200)

• prestissimo - zelo hitro (četrtinka 200 in več)



Oznake za spremembe tempa

• accelerando - vedno hitreje

• ritardando - zavlačujoče, vse počasneje

• ritenuto - zelo zadržano

• stringendo - vse hitreje

• tenuto - zadržano


Karakterne oznake za tempo

• agitato - razvneto• amabile - ljubeznivo, prijetno• animato - živahno, navdušeno• appassionato - strastno• calmato - umirjeno• calmo - mirno• con brio - ognjevito, zavzeto• con fuoco - ognjevito• con sentimento - z občutkom, s čustvom• furioso - divje, viharno, konfuzno• giocoso - igrivo


• leggiero - lahkotno

• maestoso - veličastno

• mosso - razgibano

• patetico - vzneseno

• sensibile - občutljivo

• serioso - resno

• sospirando - vzdihujoče

• sostenuto - vzdihujoče

• tardo - počasi

• tranquillo - mirno

• vivace - živahno

• vivacissimo - zelo živahno, izredno hitro

• grazioso - ljubko

• impetuoso - burno, vihravo

• lamentoso - tožeče, žalostno


Osnovne oznake za dinamiko

• ppp - tiho kolikor je mogoče (pianissimo posibile)

• pp - zelo tiho (pianissimo)

• p - tiho (piano)

• mp - srednje tiho (mezzo piano)

• mf - srednje glasno (mezzo forte)

• f - glasno (forte)

• ff - zelo glasno (fortissimo)

• fff - glasno kolikor je mogoče (fortissimo posibile)


Oznake za hipne spremembe

• sf, sff, sffz, fz - poudarjeno, akcentirano (sforzato)

• fp - glasno in takoj nato tiho (forte piano)

• subito p - takoj tiho

• subito f - takoj glasno


Oznake za postopne spremembe

• crescendo - vedno glasneje

• decrescedno - vedno tišje

• diminuendo - pojemajoče, vedno tišje




8

Harmonizacija in spremljava










Literatura: - Borota, B. (2011). Osnove teorije glasbe in oblikoslovja za učitelje in vzgojitelje. Koper: Univerzitetna

založba Annales. - Prek, S. (1963). Teorija glasbe. Ljubljana: DZS. - Dolinar Ksenija (ur.) (1987). Glasba, enciklopedija, leksikon. Ljubljana: DZS. - notni primeri so zapisani v glasbenem programu MUSESCORE 2 (verzija 2.0.3), ki je prosto dostopen na www.musescore.org

Documents

ZAPISKI PREDAVANJ - pef.um.si · JONSKA LESTVICA ali DUROVA LESTVICA MODALNE LESTVICE Vokalno instrumentalni praktikum 2. - PeF - UM - pred. mag. Matija Varl. 1 1 ½ 1 1 1 ½ 1 1