GOSPODARSKO POSLOVANJE

1. STOPNJA

I, NaIt4te prvine poslovneg* proeesa opiitenjihove znailnosti in potrebo p0 medsebojnl usklajcnosti!Deto v podjetju opravija 1ovek s svojo delovno silo. Za to potrebuje prernoenje podjetja tiovekova delovnasila in prernoenie podietia sta proiz\ednia deiavnika

(lovekovo delo delirno na Izvajanje delo za strojem, iëene. enostavna pisarnika dela) in vodenje (odloanje,knntft ranje na’ ane razp eian Premozenj. pod . ‘a dearno a tah a i zeradhe 1roj1 o7’d)in giblji’a sredstva (denar banki, surovine, zaloge)

2 Opiitt pojein, vnte In znailnostI poslovnlb sredstev ter navedite prinieré!Poslovna sredstva all premoenje podjetja deilmo na stalna sredstva in gibijiva sredstvaStalna sredsia (na)ozbeno premozenje delimo na materialna zem1jisa zgradbe strolli nematenalna (paLenhinajemnike pra ice) in linanna (udeleihe) sredstva

Znaciinocti iIn’h srd%te so doigorocna irslenjska doha od I Iei daije> nhoa \rLdnost pres.ga 0O ‘

staina siedsiva se obrabijajo. njihova oblika ostane isha

Gibijiva sredstva (obratno prernoenje) delimo na stvama in finanna (denar v banki, denar v hIagani, terjatve)Stvarna sredstva delimo na izdelavni material (surovine, kupjeni sestavni deli, pomoni materiali), trgovskoblago in pogonska sredstva (goriva, maziva)

Znailnosti gihljivih sredstev so kratkorona ivljenjska doba (do 1 leta). njihova srednost Ie manja od 500 €.se porabijajo. njihova oblika pa se spreminja

3. Opilite delovno silo, delovne sposobnasti in pripravljenost za dc!Koliëina in kakovost ëlovekovega deJa sta odvisni od delovne sposobnosti in pripravijenosti za delo. Delovnasposobnost (nanjo vplivajo: nadarjenost, splona in strokovna izobrazba, poklicne izkunje) sama e nezadostuje, da bi lovek opravljal delo dobro, e mu manjkata volja do dela in motivacija. Clovek deJa, cia bizadovoljil svoje potrebe. Razlikujemo: eksistenne potrebe in potrebe po varnosti, potrebe po kontaktiranju vdrubi; potrebe pa priznanju in vrednotenju doseenih rezultatov, potrebe P0 osebnem razvoju.

4. Opiite ceno in transportne klavznle kot sestavini prodajne pogodbe!Ceiia je v denarju Luaena menjalna Tednost gospodarske dobrine. Navedemo 10 lahko neposredno (obRajno -

3100 SIT/kos) all posredno (neobiëajno — navedha hlagovnih enot za doloeno koiiino denarja - 8 kostanjev za250 SIT).

Poznamo pogodbe s fiksno ceno (ceno natanno dolosimo za posamino blagovno enoto) in pogodbe zneobvezno ceno (nakup na doloeni podlagi, klavzule o nihanju strogkov; indeksne klavzule poveo. kako secene na doloenem podroju spremirijajo. e jih zavarujemo z indeksom ni treba navajati podrobneje shemeizrauna strokov). Poznamo tudi odtegljae od prodajne cene in popuste pri prodajni cent skonto (odtegijai odprodajne cene za plaila pred dogovorjenim plaiInim rokom) in rabat (popust pri ceni, ki ga prodajalec izrazlinih razlogov priznava. ne glede na plaiIni rok.

Jransportne kiavzule je izdala Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu Uporabljajo se predvsem v zunanji,nekatere pa tudi v notranji trgovini. Klavzule skrajujejo vsebino dopisov in niso obvezujoe razen, e sepogodbena partnerja dogovorita, da jib bosta uporabijala. Poznamo klavzule ene toke (E, F, D), lcjer preidejoriziko in stroki od prodajalca na kupca na enem kraju. in klavzule dveh tok (C), kjer preidejo riziko in strokina raziinih krajih.

5. Pojasnite bistvene sestavine prodajne pogodbe!Prodajna pogodba je soglasna izava voije med ponudnikom in povpra.iavakem. da bosta menjala blago SamopovpraevanJe kupca ni zadosten predlog za skIenite prodajne pogodbe.

Obvezne sestavine prodajne pogodbe so: prodajalec (ponudnik), kupec (povpraiavalec), vrsta blaga in kakovost(kaj se kupuje). ko1iina (koliko se kupuje), cena,

Med nedne sestavine uvramo e dobavne pogoje (dobavni rok, kraj dobave, prenos strokov, prenos rizika) inpJaiJne pogoje (piatilni rok. plailni kraj. nain plaila)

Obasno Iahko urejamo e embala.o. transport. garancijo, dodatne storitve, posledice za zamudo pri dobavi allpJailu.

6. Opiite in primerjajte detajlistino in gnsistino trgovine!Irgovci nadrobno (detajiisti) prodajajo blago konnim porahnikorn (potroSnikorn) Deiovna i1a-neenakomerna obremenite (dnevni obisk kupcev niha ve prodajalce)

- ncu den delovni ëas (nonstop odpiralni as)kazalci o stonlnostih (prodaja na prodajalca yr prodaie St prod prodala na zaposlenegar prodaj t zaposi )

Trgo cko blagovrsta tzdelko podjetje cc usmerja na dolocn material au po potrebah potroSrnko

- &inna ‘n alobina soromenla Sirok e1ehao’nica) LiCk prodaaIna C\le\ i. 1ohok 1eIko te1oartik!ov ene blaiione skupine) in plite sortiment (nekaj artiklo doloëene blaone skupine)Pren1oen(e podjetja

- posloni proctor elikost in kakovost sta othisni od vrste blaga, naàna postrebe, elikosti podjetiaPotrehujerno tudi prodaini in skladiSni proctor. prostor za zaposlene. za upra o in parkirtSe- uredites poslone opreme police, prodajni pulti tehtnice, merila.

\aini postrehe- poslreh’ia prodaja prodajalec povpraSa kupca po njegosih eljah, mu poka.e lidelek in, e je potrehnotudi niesio’ o uporaho.

samopostrena prodaja blago je dostopno v celotianioiihira kupec sam iihira, ‘endar mu prodajalec na njego\o zahte\o setuje in ga tud,postreexpraa’c samopostreiba kupec sam izbere blago in ga tudi prinese k btagajni, ne da bi muprodajalec pri tern pomagal.prodaja z avtomati vse operacije opravi kupec sam,

- prodaja z razpoiIjanjem — kupec izbira blago p0 katalogu, ga naroi s posebno naroeilnico in prejmepravilorna P0 poSti

Razporeditev blaga v prodajalni in privlanost ponudbe blaga !ahko posebej pri samopostr&ni obliki trgoine nadrobno pomemhno vpliva na nakupno odloite kupca in s tern na cetotno poveèanje prodaie. pa tudi usmerjatana donosnej Se izdelke

Rekiama (rnaihni trgoci si jO teko privoSijo):- rekiamiranje v izlofbah.- rekiamiranje s svettobnimi napisi v prodajalni,- rekiamne akcije.- rekiamni razgovor S kupci.- obëasno reklamiranje z letaki,- sodelovanje pri skupinski rektarni

Oblike (preteno ivilsko blago)- prodajalne z meSanim blagom mala-srednje velika prodajalna, Sirok in plite sortiment, lokacija vbJiini kupce. demo >>pravac samopostrena. demo samoizbira

- delikatesne prodajalne - mala-srednje velika prodajalna, razlino globok in Sirok sortiment. lokacijagosto naseijena mesta, demo postrena, demo sarnopostreTha

- specializwane prodajalne z ivili tnala-srednje velika prodajalna, doloen del sortimenta glavneskupine. lokacija gosto naseliena mesta, v gtanem postrena prodaja

- supermarketi - srednje velika-velika prodajalna, srednje globok in Sirok sortiment, lokacija vstanovanjskih naselj ih, >pravan sarnopostreTha

- diskontne prodajalne mala-srednje velika prodajalna, oji in bolj plitev sortirnent kot s supremarketu,lokacija “. bld’mi stanovanjskih naselij, ‘prava samopostrena

- ‘veltki supermarketi velike prodajalne povrSine, Sirok in globok soroment, tokacija obrobje mest,‘pra a samopoctrena

Oblike (ivita so Ic dopolnilni sortiment)- spccializirane prodajatne mala-srednja podjetja, ozek in zelo globok sortiment, postr&na prodaja- hranne prodajalne mala-srednja podjetja. SirSi in manj globok sortiment kot ‘. spec p preienopostrena prodaja, tokacija srediSu mest

branni marketi srednje eIika-velika prodajalna. sortiment glede na potrebe (gradheni material).preteno samopuctrena prodaia Jokaciia osio riaseljena ohrnoja

branThe diskontne prodajalne — kot branni marketi samo plitveii sortiment (Slovenijales)

branme biaeo\nce eJk trann market

e1ebIagomce ‘e1ilo obrati trgovine na drobno sortunent ieio rok. z manjo globino

Filialna troska podjeja so podeiia, k centraino nahaIjaTo. kupwejo blago pogosto oznaeno z IastnimiErgosskmi b1agonimi inarnkanii. delno proi/aajo nekatere srste zdeIko (\Iercator. Spar)irgoci rni dehelo (ero%lslfl prodajajo blago drueir podjeiein in trgocem na drobno

Dekna silaveji dele zaposenih je v sk1adiih na preoznih sredstvih, uprai, inforrnacijski slubi, manji pax prodaii

- neenakomerne bremenite in neugodnega delo’nega asa ni razen’. enotah. ki obratujejo ‘.esdanTrgo’.sko hiago

- prodajm sortirnent je odvisen od ftjnkcij ki jib opravija posamezno podjeije- najpogosteje so grosisu specializirani

Poslovna sredstva:- prostor. prodaja poteka v skladiiL ‘. upravnih prostorih all predstanitvih Pomembne so parkimepo’.ine. kadar kupci sarni odpeljeo kupijeno blago Poslo’.ne prostore delimo na sk)adine inupravne pros’tore, ter prostore za zaposlene

- optema teie tehnine opremijenosti je na urediti notranjega transporta (viliëarji, tkoi trak) inprevoznih sredstev V velikih trgovskih podjetjih na debelo postaja ‘.se bolj nujna mdi avtomatizacijapisarnikega poslovanja

7. Opiite znai1nosti pIailnega prometa s tujino in opreddite najpogosteje uporabijene instrumente!V zunanji trgovini doloëamo p1ailne pogoje, ki niso obiëajni v notranji trgovini in jib je praksa razvila posebej vzunanjetrgovinskem poslovanju. So mnogo bolj zahtevni zato uporabljamo dwgane instrumente plaevanjaPoznamo dokumentarrii akreditiv (nalog kupca svoji banki, da proti pred1oitvi dokazila o dobavi izp1aa samaall po njenem nalogu korespondenna banka doloen znesek prodajalcu) in dokumentami inkaso (izvoznikpooblasti s’.Ojo banko da izroi uvozniku listine o poslanem blagu Ic proti plailu v gotovini au z akceptommenice).

S. Opilite rzvoj proizvodnje od obrtne (rokodetske) do industrljske! lCaJ zaznamuje posamezne stopnje?Rokodeiska ide1ava: - izdela’.a poteka v majhnih do srednie \elikih enotahskromen obseg delite dela

- pri izdelavi sodeluje podjetnik

Za!oniJvo podjetnik zaposluje ‘.eje gte’. ilo delavcev, ki za njegov raàin opravljajo mezdno delo na svojihdomo\ih Za1onik jib zalaga s surovinami. V glavnem se za1onik ornejuje na prodajo. Zalonitso je e danespomembno v tekstilni industriji.

Manufakiurni sisiem poteka v velikih delasnicah z rokodelskim orodjem Manufaktura je nastala z namenoni,da krije potrebe P0 mnoinih izdelkih. ohdra1a se je v panogah. v katerih iidelujeio iidelke iz umetne obrti(zdelki iz porcelana, stekia)

Industrqcka izdelava: izum pare ‘ zaetku 19 stol. spodrine rono delo, nastanejo tovarne, ki so emogo.ajomnoieno proiz’.odnjo Oh koncu 19 siol so se poveaIe tenje p0 velikih industrijskih obratih Te teznje soposlethce razvoja novib pogonskih sredstev (motor z notranjim zgorevanjem. elektromotor) in delovnih strojevOd zaëetka ocemdesetih let 20 stol smo na za’etku treije industnjske revolucije

-j -

9. Naitejte instrumente gotevinskega plaëilnega prometa in pojasnite ujihovo uporabo!Pri goto\inkem plallnem prometu ne planik ne prejemnik ne uporablata raëuna (iotoinsko plaeanjedelimo na neposredne in posredno\eposredno

gptoinsko plaëi1o pn uprnkov biaajrii, ‘edno bolj ga riadomescamo z uporabo )p)asricnega(denar a

gotosmnski nkaso dane podjetja medsebojnem posioanju skoraj ne prezemajo re gotoine.izjerne !al; ria’ik, sef\ za popra ia

Posredrio preko pote\edw)stpo pjsrno podijamo domai in tuji denar vrednostne papirje. potne znarnke (pota jami zaoznaeno redne’si)

- pono nalazi1o gotoinsko paëtto na kateri koii pedti, nas1ona pota izptaëa prejemniku gotovinoLnesekie orneien (e nakaznic Od poii jatela e ochisno all se denar dosta\i tako all naslednji dan zredno poto

teleerafsko nakazilo

- ak_azjio zçdkuniiio odkupno poiIjko (paket) izroi pota Ic proti pIailu. pota posreduje denarnalogodajalcu

Pri plaitu lahko uporabirno tudi pIaiIni nalog in banno kartico (debetna kartica), ‘endar ne samo prigotovinskem place\ anju (iraven je vteto e negoto\ insko)

10. Naltejte instrumente brezgotovinskega pIaiInega prometa in pojasnite njihovo upor*bo!tek:- gotovinski pIaamo/dvignemo denar na banki (au drugi organizacili za pIaiIni promet) to Iahko storitudi kdo drug

- obraunski - Iahko se knjii samo v dobro raunu in jih ne moremo unoviti v gotovini, je dvakratdiagonalno prertan au na niem pie aza obraun<

PlaiIni nalog - enotni obrazec, prenos sredstev s pIanikovega rauna na prejemnikov

Kartice banna kartica (takojnja obremenitev osebnega rauna), kreditna kartica (z odloenim plailorn)

Teledom poIonice plaamo prek telefona

Trajnik vsak mesec narn hanka z rauna zameu denar za popIai1o po1onic in nam poIje potrdilo

11. Pojasnite viogo in naloge pcdite.jaISpediter izbere ustrezno prevozno sredstvo sklene prevozno pogodbo s prevoznikom, izpolni prevozne listine,skrbi za prelo2itev, ëe je potrebno (pomorski pediterji imajo pogosto svoje nakiadalne naprave) pethter lahkoprevzame naslednje stranske posle embaliranje blaga. zavarovanje hiaga, carinjenje. dostava prevoznih listinprejemniku poiljke.

Ob’.eznosti pediterja obveznost skrbnega posiovanja (pregled blaga. skrbno izbrati vrnesne pediterje ),ob e7nost pra oëasnega pre\ oza

.pediter ima praico do povraiIa dejanskih stroko in proizije, ter zastano praico

12. Opredelite pojem in pomen marketing miksa!Marketing (trenje) je sistematina usmeritev celotnega podjetja. da zadovolji potrebe kupce oh upoteaniudruhenih zahte Trenjske cilje dosega podjetje z najboljo kambinacijo trenjskih instrurnento tpolitikaizdelkov in sortimenta, pohtika prodajnih cen, distribucijska politika. polltika komuniciranja)

Politika izdeiko in sortimenta ta se nanaa na program izdelko oz sorliment. na sestao posanleznegaizdelka in dodatne storirte, kor so seris, garancija

Politika prodajnih cen z njo oblikujemo prodajne cene in pogoje (iino rabatov dohane in piailne pogoje)Distribucijska politika - ta se nanaa na organizacijsko obliko prodajanja (Iastna prodajna sIuha, prodaja potrgosskih zastopnikih. prodaja pick trgo\in

-4-

Politika komuniciranja ta politika obsega reklamo, pospeevanje prodaje, stike zjavnostjo.V marketingu Si pornagajo z razika\o trga. pn kateri prouuemo znaëilnosti in nakupne motie edaniih inmonih odjemalcev in konkurenne odnose

Tñenje poskua doIoiti sedanje in bodoe potrehe kupce te potrehe preuin in ‘ohdeiati s trcnskimiinstrjmenti, da bi podjetje doseglo nartovane cilje

13, Pejasnite naëine sldenitve prodajnili pogodb in sestavine Ic teb!PrdajiiapogoJbaje soglasna izjava o1je med ponudnikom in poprae’a1cem da bosta menjala blago Samopopraeanje kupca ni zadoten predlog za klemte\ prodaine pogodbe()hvezne sesluvine prodajne pogodbe so prodajalec ponudnik) kupec (popraeva1ec). srsta blaga in kakovosttka se kupuie) koIiëna koliko se kupuje). cena

Med redn’ se.s&nnze uvramo e dobasne pogoje (dobavni rok, kraj doba’e, prenos stroko. prenos nzika) inp1aine pooie plaiIni rok. plaëilni krai. nain piaIa)

()b’asno lahko urejarno e emba1ao, transport, garancijo, dodatne storitve, posledice za zamudo pri dobavi auplailu.

za .sk!enite’ pogodhe se lahko izjavi’. raz1knih oblikab- usino (kupo-prodajne pogodbe) med zasehniki in podjelniki- pisno- s sklepnico (zakIjunico) kratka oblika prodajne pogodbe- s kontraktom da{ja oblika prodajne pogodbe, ki obsega obrazce z obsenimi poodhenimi do1oi1i(zunanja trgovina)- z molkom (eden po1je naroiJo, drugi ne odgoori)

14. Pojasnite pomen in znailnosti dobavnih in pIaiInib pogojev v prodajni pogodbl!Dobavni pogoii so zelo pomembna sestavina prodajne pogodhe V dobavnih pogojih do1oamo dobavni rok (eni dogovorjeno je dobava takojna), kraj dobave (& v pogodbi ni dogovorjeno v kraju kjer je imel prodajalecsede v ëasu sklenitve pogodbe), prenos strokov Dobavne pogoje urejamo s pogodbo, uzancami (klavzulami)au z zakonitimi predpisi.

Pn plaãilnih pogojih doIoamo podobno kot pri dobavnih pogojih. rok plai1a (poznamo predplai1a., poznejepIai1o in promptno plaëilo, ki je Iahko nap1ai1o au obrono odpla&vanje), kraj plaëila (e v pogodbi nidogovorjeno v kraju kupca)

Promp(,,o plaá!o (gotownski nakup) Iahko prodajalec zahieva, e ce iii pogodheno dogo’oril 0 Oasii pIai1Ici Vprak si/i pocli pceekajo jia dva iiaitia:- placWo oh izroáts’i hlaga 1: roke v roko

— pro,np/no plucilo oh pokiliati’i ra’uiii

Poznej.ce pl&iloje nakup z doIocenim p1aiInim rokom (v 30 dneh).t5v(q)laCi/o all avans, ara.

15. Opiite pomen, naloge in oblike tñnega komuniciranja!Politiko komuniciranja s kupci imajamo z rekiamiranjem (oguaevanjem), pospeevanjem prodaje. stiki zjanostmi in osebno prodajo.

Oglaevanje prodaje moramo nartovati (nartovanje ci!jev razvijanje dejavnosti, ki so primerne za doseganjeciljev, in nartoanje izsedbe. odloite za eno izmed monos1i), izajati uresnijte na&tovane rekiame vpraksi) in kontrolirati (merjenje uspenosti rekuame) Nartovanje in izvajanje rekiamnih strategij poteka nanaslednjih podrojih- kaj reklamirarno rekiamni objekti- s kom rekiamirarno rekiamni partnerii- komu rekiamiramo rekiamni subjekti- kako rekiamiramo rekiamna sporoiJa- s im rekiamiramo rekiamno sredstvo (reklamni oguas. TV-spot)- kje rekJamiramo rekiamni nosilci (ëasopis. T\’)- kdaj reklamiramo as rekuamirania- koliko denaija potrebujemo stroki rekuamiranja

-s

16. kako do1o!imo v prodajni pegodhi kohëino, kvaiiteto in embatain?Kohéiw pc odbi lahko doloamo nalanëno all pa prihlino cirka-pogodbe. proclaialcu daieo praico. dadobavi za doloen odstotek emani blaga), poznamo pa tudi pogodbe brez naedbe koliine celotna Jetina)Pn naedhi kol’ine morarno upoteati embalao bruto za neto. na podiagi ‘zLuen. s tehtantern suanc’i;branih kosn

V kakSni obliki boino doloili kakow.si prodaini pogodbi. je bistu odvisno od teg& au gre z.a nadomestnotenake znaiinctI. si deli mato ste astnotl Lot elotno Nago). alt nenadomes1lRo ikupime ahke le noogledu all natainem opisu in sliki) La nadernestno blago potrebujerno ‘zorue. poskuanje. blagone instene\ene 7riarnke, tipe - ops ir ogled nta rujno potrehna

Fudi hrez pocebriih dogooro mora em1 nuditi zadostno zaito Cizbrati fri moramo S skrbnostjo dobregagospodana) (e ni posehnih dogosoro (oz uanc, mora kupec embalao dodatno plaati Pcobni je embalaakuiena ‘ cono

I3lagone znarnke so posebne oznake, ki omogobajo razlikovanje doloenih izdelko in blaga v gospodarskemprornetu od drugh pedobnih izdelke in blaga Glede na to. kdo blagosno znarnko zaiti. loirno toarniLe(Gorerije, Phdips) in trgoske (Spar. Mercator) blagone znarnke Glede na ‘rsto hlagovnih znarnk pa loëiniohesedne. sltke no in konihinirane hlago ne znarnke

17. Opredelite poslovna podroja industrijskea podjetja!Llzdelki zastarajo zaradi >>tehrncnega napredka< in >sprememb ‘ ‘edenju potronikov Raziskave delimo naterneljne (z njirni ehmo priti do spoznanj in ne razrniljarno o njiho i takojnji uporabi. opravijajo jih \ ejtintitutu) in uporabne (nanaajo se na doloen proizvod, podlaga zanje SO rezultati temeUnih raziskav. opravijajojib razojni oddelki) Na podlagi razisko’alnih rezultaio podjetje razija< izdelke, prirnerne za serijskoproiivodnjo Glede na industrijsko panogo lahko razvoj obsega konstnukcijo(risarske zasnove izdelkov),vzorno izdelao (izdelavo tehnino uporahnega zorca), preizkuanje (praktien pregled rezullatov razvojnegadela glede na postavijene tehnkne zahteve), poskusno serijo (manja kolkina novih izdelkov s kateriniiprei2kuajo proiz’odnjo. ne pa samega izdelka).

2 yitiki4IneNabava, skJadidenje in priprava materiala v podjetju irnajo ‘ industrijskem podjetju zelo velik pomen zaradidveh razlogov

- kakovost posameznega. e tako majhnega in poceni dela Iahko ogroa funkcijske lastnosti celotnegaizdelka. zato je izjernno pornembna kontrola dobavijenega materiala

- e kasni dobava samo nekaj dni, se lahko ustavi celoten proizvodni proces pravimo, da so stroki vindustrijskem obratu zelo visoki<

Nabavijati moramo suroine in pogonsko gorivo ter sestavne dele

3 izdelavaZelo pomembna sta na&toanje in ‘odenje izdelave Pri izdelavi nartujemo sredstva (potrebe p0: delovni sib,p0 proizodnih sredstvih, p0 materialih. p0 informacijab) in potek izdelave (doIoamo proces izdelave inzaporedje detovnih operacil s pomojo .tudij o dclii, potrebni as za posan;ezno detovno operacijo in celotniproizvodni proces. racionalno pot niateriala med posameznimi delovnimi mesh) Z odenjem pa je potrebnozagotoviti izedho nalog p0 naàlu vodenje se prine e pred izvajanjem nalog in se nadaijuje ‘ vsem asuizvajana nalog \oditi pomeni ukrepati wstvarianje pogojev za zaetek izdelae) in nadzoroati (nadzorujernonartovani obseg, spotovanje rokov, predpisano kakovost, evidentirarije dejanskih strokov in ugotavijarnodelovrie pogoje)

Potek iidelave debmo na organizacijske tipe (dela’nika izdelava, skupinska tzdelava, tekoi trak) in tipeiide}a-e (posamiëna izdelava mnoncna izdelaa, sorlimenina izdelaa, serijska izdelaa))e!avmka ,zde/awi. obdelovalni stroji so po rstah 7dnuzem ‘ delavnic P zelo je prilagodijiva trriimspremembam, delovna sila je ‘sestransko uporabna. S. transportne poti so dolge. inedfazno skladienjepozroa stroke obresti in skladinj& pomikanje obdeloancev je podasno (prihaja do zastojev) preglednostprocesaje slaba

!zdo-fara nu ieko’m iraku stroji in delovna mesta so pocta’.ljeni v vrsti. strogo kot poteka zaporedje izdelave(as. ki je potreben 72 erio operacijo. imenuiemo ias enega takia in morn natanno ustrezati &su vsake dnugedelosiie operacije au mnogokratniku tega iasa Ceje pote) izdelave odisen od tehnolokega procesa(4 keminiindustriji). goorimo o naravni all z naraso poezani izdelavi na tekoem traku oZ o prisilnem poteku izdelaveP notranje pod so skrajane na minimum, as je omejen, majhna potreba p0 prostoru. zaloge polizdelkov vskladiu so majhne

-6-

S izdelava je obuIIjia na motnje, teko prilagodljiva irnim spremernbarn. delovna sila je psihino rnonoobrernenienakupi,ika IAJL’Iuvu prepietata se de1avnika zde1ava in izdeJaa na tekoem traku

I?(IL-?onal(:a ha /r(;1:)tiItt’ia prosi rnehantiac a. a tornatizaciia. robotizaiia4 prodajaTrzene ab ma’kenm

18. Opredelite politiko izdeika kot setavino marketing mlksa!Odlama o ir n orti’1enta (kateic skupine iideikos horno ponudi{i in a alobim sortimenta ikatere i7sedhemodele, bare naj ima sak izdelek)inovacjjs izde1ko’ ponujamo nose zclelke diièrenciacia izdelko sornmern poglobimo),dierzfikacia (ponudinna e nose skup!ne izdelkos wsorne aviornobile k osehnim)

- variacija izdç1ko sedanje izdelke sprerninjamo

elimindciJa (QpuanJe) izdelkos posarnezne iidelke au skupine iidelkos preneharno ponujanV politiki izde)ko in sortirnenta so skIjuene mdi prodajne storitse setoanje. izobraevanje. montaa. .)

19. Opiite razvoj, znailnosti in tipe indnstrijske proizvodnje!I,iduslr,iska izde1au izum pare zaetku 19. sto[ spodrine roUo delo, nastanejo tovarne. ki so omogoajomnoino proizsodrno Oh KOflcU 19 stol so se poea1e tenie po selikih ndustrijskih obratih Te tenje soposledice razvoja novib pogonskih sredstev (motor z notranjim zgorevanjem, elekiromotor) in delovnih strojev.Od zaetka osemdeseiih let 2(1 stol smo na zaêetku tretje industrijske resolucije.Znai!nosti- velike na1obe ‘ stalna in gibljiva sredstva- stroji so drugani od tistih s obrti, tevilni istovrstni stroji- stroji in tehnina oprema so prostorsko in organizacijsko medsebojno uskiajeniselika delitev dela poteka p0 snaprej doloêenem delosnem procesu (tekoi trak)- proizvodnja je serijska- veje tevilo stalno zaposlenih redno opravija ponav1jajoe se gibe in upra’lja avtomate- s.odenje se nanaa na tehnino in komercialno deiavnost. lastniki pa predvsem upravljajo podjetje

Tipi ,zdekrve- ppsaminaizdeIay — izdelujemo eno enoto istega izdelka (ladja. izdefava turbin, gradnja mostov,elezarna- izdelava doloenih koIiin:

a) rnnnajIava izdelujemo neomejeno tevilo enot istega izdelka, kdaj se hoproizvodnja konala ni doloëeno (cigarete, pralna sredstva)

b) sortimentna izde1aa — razli&je, tesno povezane variante nekega izdelka proiivajamov omejenem tesi1u koso’, asonem zaporedju na vsaj demo enakih proizvodnihnaprasab (razlike v kakovosti. barvi, velikosti .)C) setjjaic1c1asa razIine proizvode izdelujerno hkrati na tevi1nih proiisodnihnapravab omejenem tevi1u koso, izdelki se konstrukcijsko razlikujejo. zaradistrokov izdelave ne pona1jamo (avtornobili. stroji. rv sprejemniki )

20. Opredelite pojem in naloge nianagementa!Management pomeni sodenje podjetia Osebe. ki doloajo ciljc, spreiernajo ukrepe za uresniesanje cilies,nadzorujejo uresnievanje ci1je, nartujejo in organizirajo imenujemo vodje podjetja au menedaerji. Funkcijevodsi’.a podjetia SO

- na&toanje (ciljev. tzvedbe. nadzora, organizacje)- dodeljesanie (delovnih nalog)- organiziranje (na&toanja, izsedbe, nadzora)- nadziranje (au so eil1i doseeni)

Razlikujemo se ravni odstva podjetja- najsije sodstvo (top management) direktorji pogosto generaini direktor, tehmni in komercialnidirektor- srednje vodsivo (middle management) sodje oddelkev sodje proizvodnih oddelko. odjarauno\ odsis a- nije vodstvo (lou management) mojstri in preddeiavci v proizvodnji, vodje pisarn

-7-

21. Opite znai1nostiq pomen in vrste trgovine p0 raznib vidilcih!irgrn’u na h b(detajiisri) prodaiajo blago konnim porabnikom (potronikom) Delovna siLtneenakomerna obremenite (dnevni obiski kupce nba ‘.e prodajalcev)neuoden de!o\nl as (nonstop odpiralni as)- kazalci o storilnostih (prodaja na prodajalca ‘ r prodaj ct prod prodaja na zaposienegar prodaj t zaposi )

Trgosko blago- vista zdeIko pod!ette se usmerja na doloen material au po potrebah potrornko’rnt rn t1ohna so’1merna ,iruk C a4o\fllcd), zek (prodaialria . .tiook (eiiko cie iLartik1e erie blagone skupine in plitev sortiment nekaj arEiklo dolo&ne blagorie skupine)Preme&nje podjetja

posiO’ni prostor eliKosti ri kakoost sta othisni od vrste blaga, naina postre2be, ‘elikosti podletjaP’trebujerno tudi predajni in sk!adini prostor. prostor ia iaposlerie ia uprae in parktrieureditev poslone opreme police, pro<lajni pulti. tehtnice, media

\alni postrehepostrena prodaja prodajalec popraa kupca p0 rijegovih eljah. mu poka2e izdeiek in eje potrebnomdi niego\ uporaho.

- samopostrena prodaja blago je dostopno v celotisarnoizbira kupec sam izbira. \endar mu prodaja)ec na njegoo zahteo setuie in ga mdipostre2e,pravau samopostreba kupec sam izbere blago in ga tudi prinese k b!agajni, tie da bi muprodajalec pr tern pomagal.prodaja z avtornati ‘se operacije opravi kupec sam,

- prodaja z razpoiijanjern kupec izbira blago p0 katalogu. ga naroi s posebno naroilnieo in prejrnepraviloma P0 poti

Razporeditev blaga v prodajalni in privlanost ponudbe blaga iahko posebej pri samopostreni obliki trgovine nadrobno pornembno vpliva na nakupno odloitev kupca in s tern na celotno po\eanje prodaje. pa tudi usrnerjatana donosneje izdelke

Rekiarna (majhni trgovci Si Jo te±ko privoijo):- rekiamiranje v izloThah.,- rekiamiranje s svetlobnimi napisi v prodajalni,- reklarnne akcije,- reklamni razgovor s kupci.- obasno rekiamiranje z etaki.- sodelovanie pri skupinski reklarni

Oblike (preteno ivilsko blago).- prodajalne z me,anim blagom — mala-srednje velika prodajalna, girok in plitev sortiment, lokacija vhliini kupce, demo >praa samopostrena, delrio sarnoizhira

- delikatesne prodajalne mala-srednje velika prodajana, razliãno globok in irok sortiment, lokacijagosto naseljena mesta, demo postrena. demo samopos’trena

- specializirane prodajalne z ili mala-srednje velika prodajalna, doloen del sortimenta ganeskupine. lokacija gosto naseljena mesta. ‘ gla\nern postrena prodaja

- supermarketi srednje velika-velika prodajalna, srednje globok in irok sortirnent. lokacija vsIanu anjskih naselj ih. >prava. sarnopoStrena

- diskontne prodajalne rnala-srednje velika prodajalna. oji rn bolj plite sortijnenl kot v supremarketu.lokacija v b1i.ini stanoanjskih naselij, >praa< samopostrena

- eiiki supermarketi ‘elike prodajalne povrine. .irok in globok sortirnent. lokacija obrobje mest.pra a” sarnopostrezna

Oblike (iiia so Ic dopolnilni sortirnent)- specializirane prodajalne mala-srednja podjetja, ozek in zelo globok sortiment, postrena prodaja- bran>ne prodajalne — rnala-srednja podjetja irti in rnanj glohok sortimen! kcit \ spec p - pretehiopostrena prodaia. lokacija s srediu mest

- branni marketi srednje velika-\elika prodajalna, sortiment glede na potrebe (gradhem material).preteno samoposfr&na prodaja. lokacija gosto naseijena obmoja

-8-

- branne diskontne prodajalne kot branni rnarkeo, sarno plitveji sortirnent (Sloenijales)

* branne btaz nice elihi ran2ni rnaket

veIebaQo11ice chki obrati trgoine na drohno. sortiment zelo irok i rnanjO gIobne

I ihana t!go\a pxiie1a si podeua. hi centra1no naha\ idft). kupuieio blago pogosto ornaene z slnirn;rrgo’sklmi blagovnirni ,namkarnh demo proiz\ajaJo nekatere rste 1?deIk0’ (\iercatoi, Spar)

1r vo; flu dthe/o ros1ct prodajajo bIao drueirn podietiern 1rgo cern na drohoo

1)ekwna ila- seji de1ek zaposlenihje v skIadih na presozrih sredstvth s uprai. rntörmacljskl sIu2bl, rnanj papi oda i

- neenakornerne obrernenitse in neugodnega delonega asa ni razen ‘ enotah hi obratujejo es dan

I rgo sko blago- prodjni sorrimentje odvisen od thnkcij, hi jib opravija posarnezno podjetje- najpoeostee SO rOsiSti specializirani

Poslovna sred stva- proctor prodaja poteka v sk1adiih, ‘ upravnih prostorib au predsEavnitvih Pomernbne so parkirneposrine. kadar kupci sarni odpeljejo kupljeno hiago PosIo\ne prostore delirno na skladine inupravne prostore. ter prostore za zaposlene

- oprerna teie tehnine oprernljenosti je na urediti notranjega transporla (iIiëarji. tkoëi irak inprevoznih sredstev V selikih trgovskih podjetjih na debelo postaja vse bolj nujna tudi avtomatizacijapisamikega poslovanja.

22. Pojasnke pojem canoe, navedite vrste carm ter opiMte carmsko tarifo in postavko!Carine so davèine, kijih pIauerno pri pehodu blaga ëez dravno mejo flsfr cariti- uvozne (najpomembneje), izvozne, tranzitne-

po narnenu zaitne (drava iii dornaëo proizodnjo), fiskalne (vir dravnih prihodkov)- pciokijktiif: atonomne (dolo& driava), pogodbene (mednarodne pogodhe)- pQQvlzaSTho: vrednostne, koIiinske, kombinirane

vrrste carin p0 osnovi za izraun.- vrednostne carine odrnerjene so v odstotku od carinske vrednosti (fakturni znesek f prihitki — odbitki)- koIiinske carine osnoa je tea- koliiinske carine osnova je kos- mcane ami kombinirane carine. kombinacija carin, izraunanih od vrednosti in od tee- drsne carine carinske stopnje se spreminjajo po specifinih znaiInostih blaga (tea, dimenzija ), pokoJiini, vrednosti ali po asu (sezonske carine)

(arinska lartfa je seznarn carin veljavnih v dravi (‘arinska posiavka je carina. ki odpade na rnersko enotohIaia Poznamo- Splon() cannsko postavko seija za vse drave, ki jim ne pripada znihnje carin- zni’ano carinsko posta\ko terneijijo na trgovinskih in gospodarskih pogodbah s posarneznirnidravami au gospodarskimi skupnostrni (EU)

23. Opiite dejavnosti marketinga!Marketing je sisternatina uredite celornega podjetja. da zado’oiji potrebe kupcev ob upotevanju druThenih7ahtev Marketing poskua doloëiti sedanje in bodo& poirebe kupce. te potrebe prouiti in obdeIati< srrenjskirni instrumenti, da bi podjetje doseglo nairtoane ciljeVrste razskave trga

- trnadiagnoza prouiEev sedanjega trnega stanjaanaliza trg anahza trga domoenern trenutkuopoanj tr&a opazovanje irga v ëasovnern obdobje

* tppggio ocenitev prihodnjega raz\oja Irga, ternelii na podlagi analize in opazoanja trgos

-9-

24. Opiite povezanost turizma z gostinstvom in dnagimi dejavnostmi ter opredclite organiziranost turizma!rurisiicne organizacue zadoo1iujejo potrehe. ki so po\ezane s potoarui in hi\anjem turlsto\. ohiskoalce inizletnikov v krajih xunaj sta1negabia1ia

Vrse turi,ma iede na raziina menlagihaije in izor turisto (domai. tuji)

- uinek paciIn hilanc aklivni-prihod wjih dra1iano, pas ni-odiok sredste\ ‘ tuiino)nthn organizacie poto\anja (indiiduaIni. skupinsk)- mohInot i!rnce ikend. ii}etni.i ktoina potanja- starost (otrok. mladinski. seniorski)- ehm zdrasr en. kriresni. sp rtn oslo m )

Dejavn ikt wrictiènega po’prae\ anja- ekonornsk dea rn k <raipoIo!i i a denarna sredsia, ra en cen)- deniografski deJa%nik (starost, zakonsk stan, zobratba, poklic)- prosti as praca do dopusta)

ostali dejanikI (psihokki, sociookt, geografski, arnost in poHtRne razmere)

Dejank turistine ponudhepreoz (dobre poezave. kakoostne pan. cena preoza)

- luristiëne znamemtosti (nara\ne. dru2bene)- nastanitev in prehrana- turisticno posredoanje (turistine agencije posredniki med povpraevanjem in ponudbo)- ostale slorit’.e (troovina, inice. portni ohjekli. tnforrnacijske toke )

Vt-ste turistumih agencij- receptivne ponujajo veinc storitev tistim turistom, ki so pri1i ad drugod- emitivne dejavnost je usrnerjena k domaëernu prebivalstvu

grosistitne organizatorji potevanj(proizvajaki turistinega potovanja)detajiistine (delujejo kot posredniki med organizatorji in konnim potronikom)

Posebni poslovrti problemi- visoka stopnja porabe kapitala, slaba izkorienost zmogljivosti in visok deie tujega kapitala- delovna intenzi\ nest, in mono delati na zalogo, neenakomeren delovni as- majhne monosti za racionalizacijo- mona konkurenca in odvisnost od mednarodnega gospodarskega razvoja.

Gospodarski pomen- poveanje BDP-ja in njegova enakomerneja tentoria!na razporeditev-. hilreji razoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki sodekijejo v turizmu— poeanje deviznega priliva in bolj uravnoteena plailna bilanca- zaposlovanje in ‘viji ii’.. ljenjski standard- poveano teviIo noogradenj, hitreji razvoj sorazmerno manj razvitih obmoij v dravi

25, Pojasnite pojnen in naloge trgovskih posrednikov in predstavite dde komisionar,ja in zastopaika!Trgmwki posrethilki so samostojni trgovci (posamezniki, podjetja), ki posredujejo pri trgovskih poslih za raunsvojih narocnikov (komltentov) i’rgoski posredniki so strokovno usposobijeni za pos1oanje na do1oenempodrocju- podrobneje spoznajo znaêtlnosti blaga,- posehej poznajo trne razmere (kdo je moen kupec i

Trgoski posredniki delujejo tam, kjer ne bi bib nit, za kupca niti za prodajalca gospodarno. da bi neposrednonaezoaIa stike, poslosala o fUialah au prodajnih enotah prodajalca Trgovski posredniki Iahko prezamejotud, druge naloge (sk1adi&nje

&govki zaciornik ie samostojen trgovec. ki je na podlagi pogodbe stalno pooblaen v imenu in za raunkornitenta (tuji naronik) skuepati au posredoati trgo’ske. pa tudi prane posle glede blaca. pravic au izsajanjadel Ptavice do prOizije. povraiJa strekov(za potne storitve. za gotoinska plaila, ki jih je iziril pa nalogukomitenta. za manipulaciio. posezano z odpremnim sk1adiem). rek1amneza gradi\a. da preime knjigosodskeizpise vseh poslov. da vpogleda komitentove poslovne knjige, da sodeluje pri reevanju sporov izzastopnikega posla Ob\ ezno5ti skrbnost (kornitenta zaslopa s skrhnoslio dobrega gespodaria). poroanje(komitentu poroZa a vseh poslihi, jamstvo za napake

Anm!vwnarje taken samostojen trgoec. ki s svojem imenu za tuj raun kupuie au prodaja blago in ‘rednostnepapirje !rjcc do provizije in pokritja strokov. zastavna pravica na blagu (e komitent na plaa provizije indrugih stroko), stopna pravica (hiago lahko kupi sam oz. ga dohasi pos1onemu partnerju iz svoje za1oa. e- 10-

ni prepoedano) Obeznosti obea korntenta o nakupu oz prodaji hiaga. oh do{oeenem .asu ohraëunavaprejeta plaëila in nakae denar kornitentu. skrhi Lot dober gospodar (pri iibib kupce, dobaviteIje) jami, dabo kornitent pri kornisijski pogodbi prejel pialla (eje posebej dogoorjeno)

26. Opredelite pasivne posle finannih ustanov in jib primerjajte z aktivnimi!ibiranje !og oznaujemo kot pa.wnepo’Je Finanna ustanova pri tern prezema logo doThika sojih strankDoIgo\e izkazujerno Lot oheznost na pacini strani iIance

()dohra’.anje kred1to oznacujerno Lot th1Rm [ot’I Finarnna ustanoa je upnik .sojh strank V bdani seuduhreri kredt pcla\ !ao na akti\ ni sram. saj predsa ja terlat\ e

27. Opredelite pojem zavartwanje, zavarovalna pogodba4zavarovslna polka. premija ía franiza!zci.xro-xii,c rra no rir1nerle Li 7aeriije doIoeno orianIzacijo cia upra:enu po\rne tkodo ‘ deoene:np r meru

Zavarowilna pogxtha sporazum. soglasje pri katerern se skienitelj zaarovanja za’.ezuje, da ho p1aeva1prernio. zcl\ ar.v anica pa. da ho. prirnerti kode. poranaIa izpiaaia za.arovancu doIoeno oto

Zavarovali,upolwa listina s podatki o skienjeni zavaroa1ni pogodbi. veija kot dokaz o sklenitvi zaarovanja

Premija clenarni znesek. Li zaje treba p1aati zavaroaInici za do1oeno \r%to zavarovarja

ira1Lstza pogodbeno doIoen znesek, ki ga pri poravnavi gkode zavarovalnica odbije od izpIaiIa (poravna gaza arovanec)

Skktiuelj zavarivanja (zavarovaiec) - tisti. Li p1auie prernijo in skiene pogodbo

Zava,urw,e tisli, ki prejme zavaroaIno storite

(Ipraviãeiwc pu iMjenjskern zaaroanju oseba, ki je upraviena zavarovalne vsote ob doi’etju zavarovanca

28. Pojasnite pojem, ponwn in vrste aktivnib hannih poslov in jih primerjajte s paslvnimi!Zbiranje viog oznacujemo kot pasi vue pos!e Finanna ustanova pri tern prevzema viogo doinika svojih strankDolgove izkazujerno kot obveznost na pasivni strani bilance

Odobravanje kredito oznaujerno kot aktivni pose! Finanna ustanova je upnik svojih strank. V bilanci seodobreni krediti pojavijajo na aktivrii strani. saj predstavljajo terjatve

Vrste kreditov hipotekarni lombarni (z zastavitvjo premiënine), obnavjajoi (ko ga zp1aëamo iahko ponovnozaprosimo za kredit), menirii (ie menico prodarno pred dospelostjo), kredit na osnovi odstopa teijatev(kreditojernalec odstopi svoje nedospele terjatve banki, ki mu odobri kredit zm.anjan za obresti in pristojbine)

29. Opiite raziskavo trga v podjetju!Pri raziskavi trga prouäijerno znailnosti in nakupne motive sedanjih in monih odjernalcev in konkurenneodnose Poznanio trno diagnozo sedanje trno stanje (trina ana1iza. do1oenern trenutku. opazovanje trga-dotoenem obdobju) in trno prognozo hodoi razvoj trga. Trg Iahko raziskujerno prirnarno (spraevanje,opazovanje. poskus) in sekundarno (ocenjevanje internih in eksternih podalkov)

Z izbirnim postopkom doIoarno, koiko oseb in katere osebe bomo prou&vali (popo1na/dena raziskava).Primarria raziska\a.

enkratno proue’anjeanketiranje poteka tahko ustno (P visoka stopnja odgowrov, lahko postavimo vevpraanj. opazimo tudi druge znaiinosti, isoki stroki najernania strokovnousposobljenih anketarjev, spraevanje ni anonirnno), telefonsko (P hitro in poceni. Ssprauierno Ic tiste. Li imajo telefon), pisno P ni potreben anketar. oddalienest nipornemhna. malo odgooro)

opazeanje in poizkus pci isten1 opazo\anju ugotasliarno ohnasane Ijudi ‘ doloëenisituaciji. ki je nismo urnelno spremenili, pri poizkusu ustvarimo sami situacijo. Li jo elirnoopazo\ati in pogristo spremenleno. da hi \ideli. Lake \pli\alc’ sprernernhc. razhkujerno medIahoratorijskim poizkusom (ne opazujemo resniãnega gospodarskega stanja) in poizkusomna terenu

-ii -

tekoe primarno poizvedo anje (panelni postopek)panel je stalna skupina oseb, gospodinjte au podleti. ki mi enakih asonh razm:kihpostavtjamo enaka praanja

Sekundarna aiiska’ apri sekundarni razskas uporabljamo e razpoloiji’.e podatke za potrebe raziskae trga (P niz.kz strokt zapriprao pedatkc. lahka dose1jiost. S oodatki niso pnlauoient za porehe pdetii oouoi so tud ezastareli)

30. Pojasnite pojern, pomen in vrte transporta ter traRsportne pogodbc psi posameznlh vrstah transporta!Iran 5p1)rI (pornei)e oospodarka dianost. ki se uk\arja s ple\.zonlPomen ilromeiaornogoca ludern, da zadooljujejo soje potrebe p0 potronp dobrin. hrez prometa hi ludje poraNjaliie to. kar se nahata niho\i neposredn okolictornogoa de1ite dela med podjetji na notranjern in mednarodnem obmoju

r.sfr Iran.sporlu

elezrnkitranpQg to’.orni listV veini J.rav je zeleznica zaradi monopolnega poloaja do[na preaati potnike, n3ihovo prtljagoin tudi blago ki le oddano kot kosona aN vagonska poiljka. e so pu tern upote\ana doioila gledeprewza inle prevoz moen z normalnimi prevoznimi stroki.

V eleznkeni prornetu tejerno za poi1jko blago. ki za oddarno za prevoz hkrati s to\orninl listomPolljka je lahko kosovna (zaboj. bala. reëa, sod), vagonska (za prevoz ‘ vagonu nad 6000 kg) inzbirna poi1ika (nastane z zdruiiio razlinih. vsaj treh. poiljateljev)

lzroanje in oddajanje blagadostaa in prevzem >na domw< - kosovne podiljke nakiada eleznica brezpIano, dostavo in prevzemnna domu oskrbi ieleznica za plaëilo. agonsko poiljko mora naloiti poiljateli. razloiti paprejemnik

industrijski tin velika podjetja imajo svoje industrijske tire, eleznica dostavija p0 njih pnspelenatovorjene eleznike vagone in othaa prazne oz. ponovno natovorjene

prevozi s cestnimi transporterji za podjetja, ki nimajo industrijskih tirov, na posebnih cestnihozi1ih prevaaio vagone p0 cesti do eleznike postaje do podjeija in obratno

obvestilo prejemniku (od)aanje s prevzemom) namembna postaja obvea prejemnika o prispelipoiljki p0 telefonu ali pisno, e prelemnik ne prevzame blaga v doloenem roku obesti eleznicapoi1jateIja in ga prosi za navodila, pn prevzemni zamudi zahteva eeznica zamudnino oz le2arinoKombiniran prevoz je prevoz blaga v zakljuni tovorni enoti kontejner) / razlininu prevoznirnisredstvi.Loimo kombiniran prevoz s spremstvom (avtovlak), kombiniran pre’oz v kontejnerjih Kombiniranimpre’o7nirn sistemom pripisujejo vedno e1i pornen[ma eliko prednosti

racionalna in ceneja preloite to’ora z enega preoznega sredsta na drugo,zaita blaga pri prevozu in prerneanju,pribranki pri ovojnini in skladienju,eja arnos1 pred tatinoI,h!ter prevoz med gospodarskimi srediipreusmerite tekega toornega prometa s ceste na eleznico in s tern zrnanievanjepreobremenjenosti pometa, hmpa

Prevozrtina je odvisna ad vrste poiljke, naina presoza. vrste blaga. ra.zdalje. te)e blaga Preozikosonih poiljk v notranjern pronietu so lahko nasadni, ekspresrn au ‘kurw’

Navadne prevoze kososnih poiljk opravlja eleznica i riasadnimi slaki s obcajnem presoznem rokulzroilni rok, ki je sestaljen z odpravnega (24 ur>. preoznea (24 or za akih zaetnih 20 krn) indopolnilnega. je predpisan, lahko pa je tudi dogosorjen med eleznice in poiljateljem I arifeupoteaio razdaljo in 1eo in o na\eclene tarifnih tahlicah za notranji promet Razdalje krajenajdemo ‘ tablicah razdaij

Ekspresne poiljke preaa eleznica v prtljanili vagonih au prtljanih oddelkib potnikih IakoKadar poilaieN zahieva preoz ekspresne potiljke / doloenirn slakorn, rnora izroiti stvari najkasneje

- 12-

60 rninut pred rednim odhodorn tega viaka Prevoznrna se doJoëa na podtagi tee poiljke in tarifnerazda1e

Pri preozu poiIjk kurir< so na ‘.lakih doto&re osebe za pos1oanie s lerni poiijkarni Stranka izroipoijko poohIaen oeb na \ laku Pro.tor na laku. kjer se pre\ d’3lO IC poiIjke. ruora hii ‘ idnooznaen

Pn zguhah in pokodbah poiljke ratunarno ‘iino odkodnine p0 borzni cern. po trni ceni e niborzne, po ohu-ani rednosn biaga (e ni preiniih dveh enak ‘rsre in enakib iasInost, kot ga ieimelo blago ‘ odpranern kraju oh Izroiti eleznici

cestrntrrnjptrt ioorn list(estni prornet ie urejen z iakonom Ta loëuje roorni promet kot podjetrnko dejavnost in preoze zaiastne potrehe podjetja Poeg to\orniako in to’omako\ s prikiopnki prIIe\amo k pre’.o/nirnsredstorn e specialna ‘ozila, ki pornagajo pri nakiadanju, pevozu in razkladanju (tankerji, hiadilniki,ozila za pre\oz pohI\a

Podjetja oblikujejo cene na podlagi stanja na trgu oz glede na konkurenco Tarifa vsebuje ‘ozrnnskectake, doloila za izraun uznine. doioiia o piesozu Tarifaje difarencialna (marina. kar porneni.da lahko v posarneznem primeru odstopa nazgor au ria’,zdol od ozninskega stavka K redni tariti seprlracuna\ajo e razlini pribitki

(‘estni toorni promet N hit zaradi kontrol na meji in predpisov v posarneznih drhi’ah rnono oviran, ene hi bili skienjeni mednarodni sporazurni. o preozni pogodbi (C’1R) in o carinjenju (TWJ Pripostopku s TER-karnetom ornogoa enotna carinska spremna knjiica hitrejo odpravo na meji Vozilazaplombirajo Ne meji cariniki kontrolirajo Ic zalike Toornjake carinsko pregledajo eIenamernbnern kraju

Cestni tovorni promet prevfaduje pri prevozih na kraje razdalje. V pronietu na daIje razdalje tekrnuje zdrugimi nosilci prometa. predvsem z eIeznico P preoz poteka od vrat do vrat, pre’voz je rnoen p0vseh poteb, S. potrebne povrine (za teJce oz. lahke tovornjake), izpuni p1 mi. brup, pogostost in strokinesre.

(pornorski, notranji) - arter (najem ladje>, nakladnica (konosament), reni prevoznilist, pogodba o prevozu kosovnega hiaga“i-ste notranje plovbe:

vleni prevoz pri vteki posebna !adja au vlaiIec vIee ve povezanih tovorriih ladii brez tastnegapogona

prevoz s potiskanjern ‘.Ieni prevoz zarnenjujejo konvoji Iadij s potiskai pri tern s >potisno steno<<oprernijen patiskaè potiska pred sehoj eno ali ve Iadij bret posadke, ki so s potiska&m tesnopovezane

potisna naseza — dva potiskaa skupaj

tehnika LASH — specialne oceanske ladje sprejmejo rnanj.e tovorne ladje, ki jih potiskai pnpeljejop0 renih poteh v pomorsko pristanie

Glede ne ‘rsto prorneta loujemo ‘ notranji plovbi tinijsko p1o’bo (vozni red), in prosto oz trarnperskoplobo (Se organizira p0 potrebi in prevladuje v tovornern prometu)

Tarife so podobne eleznikim in upotevajo teo, prevozno pot. vrednost blaga in hitrost prevozaPoleg enostavnih daljinskih tant’ poznamo e lestine in conske tarife Tanfe so redne in iziemne Krednirn tarifarn se zaraunauajo e pnbitki (za plovbo proti toku )

P nizki pre’o7ni stroki. S prevoz traja btsteno dlje. promet je oteien au ohrornjen zaradiTernensklh pIivov (visokainiika voda, led)

Po s\eto\nih rnorjih plujeio prcteno to\orne ladje \‘se holj se ueJjaljajo speca!ne ladje (tankerii.ladje za prevoz kontejnerjev ladje ro11-on!roli-off< - nakladarno oz razkladarno prek velike lopute -,matiëne ladje - LASH)

V trarnperski plovbi doioajo iino prevoznine povpraevanje in ponudba Iadijskega prostora, zatocena nenehno niha \elikokrat se tarifa doloa s posredovanjern preoznih ali Iadijskih rnaklerje VIinijski plovbi Iadjarske drube doloajo naprej prevozne tanfe Da bi ladjarske drube zrnanjeva1ekonkurenco, se zdruujejo v konferenco Iadjarje Tarife, ki jib doIoajo zajernno. so obxez.ne za vse1.,,Ii -

pridruene drube Pornorske tarife upoteajo teo oz prostor, dolino preozne poti rednost blaga.Li se kaie v \rednotnih a(i tarif’nih rairedih

Problemi nesree tankerje, pn ienju tankerjev spuajo morje z nafo urnazano isti1no ‘odo,k1a ne udpadke rneej ‘ mode. pre -v ne arnih kemLaIii n sirupenih indu\triikIh odpadko.kJ uno z radioakti’., nirni odpadki

ietalskitranport 1eta1k toon istletala opredeijujemo glede na raz1ine razdalje preoza letala za kratke proge (do 1000 km). letala ia\redt pioge do 30’( krn in letala za dolge proge (do (k km

Vr%te letaiskega preoza redni oz linijski prevozi (p0 oznem redo) in ëarterski prevozi (as in potpoleta doT’am po potrehii

ZnaëiInost Ietalskih draib so isoki stroki, ne glede na izkori&nost in ‘soka vrednost na1oh(leldia)

\lednarodna zdruenja ‘ zacnem prometuIX 1 \ druenje pre ozniks Li opravijajo redne pre oze priiade a ci da hi poenostaviI inpoenotili dejavnost mednarodnega zranega prometa, dogoaijajo se o kartelnih cenab in pogojih, karpornerii. da rnoraio Ianie upteva1i tarife in preozne pogoje

ICA() - posebna organizacija OZN, cilji tehnine izboljae civilnega letaiskega prometa, poeëanjevarnosii letaiskem promelu, izkljuitev konkurence, ki ne prinaa gospodarshh koristi

Loimo naslednje tarife sp1one blagovne, razredne, speciline, kontejnerske, FAK program Napodiagi .sploc,nh blagoviiih br/f doloarno druge tarife Pri tern upoteamo oddaijenost in teo Prisplonih blagovnih tarifah obraunaamo do1oen znesek za I kg

Razredne tarife veliajo Ic za rnalotevi1ne, natanèno opisane vrste blaga. Raunamo jih s pribitkom (zaprevoz ivih ivali) all odbitkom (za prevoz asopisov, knjig). Na dolo&nih razdaljah in za nekatererste blaga veijajo zniane .spt’r’iJ’iw larift’ Pri uporabi kontejnerjev uporabijamo konlejnerske far/fe(tea kontejnerja se ne upoteva).

V FAKprogramri je doloãena najmanja tea. Pogoj za tovrstno tarifo je, da odpoiljateIj pripravi blagov kontejnerju za odprao in da je zagotovijen prevzern na namembnem Ieta1iëu Tarifa je flksna inneodvisna od vrste bagaP: kratek as trajanja prevoza, zelo pazljiv preoz hrez pogostega prekiadanja, S relativno visokisiroki. nezadostna izkoriëenost, ogroanie okola

31. Opredelite razvrstitev blaga za uvoz in rzvoz ter vrste carin!B/ago ra:vrMc1mo bako:

- prosti izsoz (LEt)- izsoz na podlagi kontingento\ (Kk, Ky)- izvoz n.a podlagi dovoljenj (D)- prostiuoz(LB)

uvoz na podlagi kontmgento (Kk, Ky)- uvoi na podlagi dosolienj D)

I ‘rste Lana- pa r gjbajjbig uvozne (riajpomernbneie). zvozne, tranzitne- p0 namenu zaitne (drava iti domao prozvodnjo). tiskalne (‘tr dra nh prihodko)- poj1oju if avtonomne (doloa drava), pogodbene (mednarodne pogodbe)- poosnoviza odmero vrednostne. koliinske. kombinirane

32. Opi*ite menico, ajene funkcije in opiitevnte ter prenas menice!Mewea je listina, v kateri se izdajatelj (trasant) zavezuje, da ho sam au po tretji osebi p1aa1 uprasiencu(rernitent) doloeno ‘.soto denarja doIo.enem asu in v doloenern kraju)-unkcije menice:

- funkcija zavarovanja kiedita

— tinanna liinkcija memce (menico je moo& diskotirati pred dospelostjo. kupec pride laje do blaga spozriejirn pIaiIorn, ie akceptira menico)

plaiIna funkcija menice (menico prenesemo na novega upravienca brez teav, danes je to manjpomernhno)

14-

i Ie menic:rinia pa lastoem n4logu !zdajaie!! rn upra icenec ie ista oseba toje naboij pososla oiIika meniLe

- menica p0 tujem nalogi udeIeene so tn raz1ine osebe- so’o menica izdajatelj in pIanik je ista oseha (zdo redko)- hanku menica p1anik akceptira nezpoinieno meflico

Remitent Tahko menico pied dospelosijo proda tnanrii ustano’i z diskontom \ tern primeru ho ta uctanovaposkrbela tudi za inkaso. in to je danes nabo!j pogosto te ho& remitent unovditi menico pa tietji osebi ah jopred nieno do eo%tjo ;/r0l11 daIe. rriora reipitent na hrhim 1rani fncnlce to oznaiti Thrnena iia a na hrbtnistrani menice se menuje indosarnent in ga napie indosant konist indosatarja

33. Opredelite pojme zvez z menko: akeept ava1 diskont nkaso in indosininje.Aiwepi je podps trasata (tIstL ki nai plaëa) na menici See s tern podpisom postane trasat giasni rnennnidoInik

Aval poroto dana s podpisom na menici. Porok se zaezuje. da ho s primeru e menica na ho piaana,plaa1 sam Porot a da porok a alist)

J)iskorn obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele teriatve 1enini upravienec izroi sojo menic.o pieddc’spelostjo finanëm ustano\ i. kateta mu odobri memëno vsoio pa odbnku obresti za as dospelosti memce.proiziie in pristojbine

Inkaso piacilo trgovskih in finannih listin. Lahko je goto.insko au hrezgotovinsko p1aiIo (preko finannihustano’)

indosiranje prenos menice

34. Opredebte podjetje in opiilte vrste podjetij p0 raznih vidildh!Podjetjeje praiIoma gospodarska enota, ki izdeluje ,zdelke au opravija stor,tve Vrste podjetij

- primarna proizsodnja, predelovalne dejanosii, stoniive- pQQcije.rn[c!h. tzdelovalct investicijskib dobrin, izdelovalci potronih dobrin- ppajg industrija. obrt. trgovina. lurizem, banke, zaarova1nice, kmeiijska pod jeija- pyjjkos1j: mala; srednja, velika podjetja- p.opre1adjenipjoizvodnemfaktoju. na1obenointenzi na. de1onoinienzivna

35. Pojasnite pogoje4znai1nosti in vrste turizm*!Turistine organizaciie zadovo1juejo potrebe. ki so povezane s polovanji in bivanjern turistov, obiskoaIcev inizletnikov v krajih zunaj stalnega biva1ia.

Vrsre tunizma glede na razlina merila:- gibanje in izvor turistov (domaL tuji)- uinek v plallni hilanci (akiini-pnihod tujih dra1janov. pasini-odtok sredstev v tujino)- nain organizacije potovanja (individualni. skupinski)- rnobiunost (poitnice. ‘ikend. izuetniki. krona potovanja)- starost (otredki, mladinski, seniorski)- vsehina (zdravstveni, koneresni, portni, poslo\ni .)

Deja’ nik i turi %tinega povpraevanja.- ekonornski dejaniki (razpo1olji’.a deriarna sredst\a. raxen cen- demografski dejariiki (starost, zakonski stan, izohrazba, pok!ic)- prosti as (pravica do dopusta)- ostali dejavniki (psiholoki, socioloki, geograf ski varnost in politiëne razmere)

Dejavniki turistine ponudhe- prevoz (dobre poezave, kakovostne poti, cena pre.oza)- turistiène znameniiosti (naravne. druhene)- nastanitev in prehraria- turistino posredovanje (turistine agencije posredniki med pos’praevanjem in ponudbo)- ostale storil’.e (troo\ina. nice. portni ohieko. inforrnaciiske toke )

Vrste turistiebih agencij- receptivne. ponujajo veino slur te [istim tunistom. ki so pntii ad drugod- emin’ne dcjanost e usmeniena k dornaemu prebiaIst’.u

grosistine — organizatorji potovanj(proizsajalct turistinega potoanja)deiajlistiëne (delujejo kot posredniki med organizatorji in konnim potronikorn)

- 15-

Posbn poslo’ni problerni‘isoka srnpnja porabe kapitala, slaba i,korienost zrnogljivosH in visok de1e tujega kapitala

— delo\ na intenzi not. in mn2no delati na zakigo. neenaomeren dcovni as- majirne rnonos0 za racionatizacijo

mona kinkurenca in 1snot od mednarc’dneed g r’odarskega raz\ia

(iospodarski pomen- poe*anie EDP-a in njegova enakomernea teritonalna razpereditev- hitrus’ raz i.ospcdarckh in rieospodarskih dcia k —odeIuco \- poeanje deiznega priJia tn bolj uranoteena pai1na bdanca- zapo1oait in ii >i ienI%ki standard- poeano ueiIo noogradenj

hitrei razoi sorazmenw mani raz oh hij dra i

36. Oprede1it pojem, pomn in vrste skiadi&nja!SkladRniki sO o.ebe ali drube ki se ukvarjaju’ s skIadiëenjern in \hraneai1jern hiaga kot s sonm rednimpos!o anjemJ()fl1’tI kIUdJ’(

- skIadia oskrbujejo in shranjujejo blago- enostana prenosJjrost uskladienega blaga- usk1adieno blago Ic mono zastaviti Pr i najemanju kredita- skIadia prihranijo podjeijern ezavo kapitala 7a gtadno lastnega skIadia

I rsie sklaihfaenja- posebno skIadienje (skladienje posarninega blaga)

zbirno sk1adienje — vrnjeno je blago iste vrste in koliine

Skladia so obiëajno elezobetnoske zgradbe s tevilnimi nadstropji, ki sprejmejo tudi do 100 000 ton hiagaDostopna morajo biti ? najpornembnejimi prevoznirni sredstvi Glede na rsto uskladi’enega blagarazlikujemo spIona in posebna skIadia. Po 1astnitvu pa javria in zasebna sk1adia

Pn iirediri’i prei’oka blaga v sk1adiu moramo upoteati naslednja iiaiela- pretok blaga v sk1adiu zabteva dobro povezavo s prevoznimi sistemi zunaj in znotraj podjetja- preglednost in lahka dosegljivost sk1adienega blaga- transportnih in paletnih enot ne smemo spreminjati- pri nadzoru rooramo upotevati gospodarnost

Kazalci:koeficient obraanja zaloge = lastna poraba materiala! povprena zalogapovprena zaloga (za&tno stane - konno stanje). 2as obraanja zaloga 365 / koeticient obraanja zalogeKolikor veji je koeficient obraanja. toliko kraji je po’.prerni as ezave in toliko mania je potrebna zalogamaterialalz tega izhajajo tevilne prednosti, ki so povezane z manjo zalogo v skladiu:

- manja potreba p0 denarju- manji stroki. povezani s skladinim prostorom- manji stroki idreanja- rnanje teganje (kala).

Koelicient obraanja Iahko poveamo z zmanjanjem zaloge all poveoanjem prodaje pri stalni velikosti zaloge

.4 R( —aia,IzzaNajporncmhneja je skupina A-izdelki, kateri posveëajo v nabavrn slu2bi najveëjo pozomost, medtern ko skupiniB-i,delki in (‘-izdelki pI-ouujejo rnanj skrhno in bolj poredko

(.Thruzciuskladienje skladini list, potrdilo o prezernu, kontrolni list, obestilo o uskladi&nju, kartoteni listizskiadienje doolilnica. ohectilo a izskladienu. deha nica, kontrolni list. skladini listSkladinice so tradicijski in dispozicijski papirji, kar pomeni, da ima iiroitev te listine enako pravno vetja’okat izroite samega blaga

37. Opiite sanaajo in ste6j podje*jaiS sitiaci,o elimo podjetje >ozdraiti’ K sanaciji v irem smislu prittevamo se ukrepe, s katerimi elirnozbo!jat gospodarski palo2ai podjeija (sprernemba proizodnega prorama. sprernemba inesticisLe politike.zrnanianje teviIa dvornliivih terjatev, prodor na nove trge, opustitev nedonosnih podruhiic. preoblikovanje

- 16-

trenjskega koncepta) Sanacija oiern pornenu obsega preknjienje v bdanci izkaiane izgube in obnoitevp1ane sposobnoti ne)ikidnega podjetia s pridobinijo no’ega lastnega kapitala in odpustom do)goV osebn!h druThah dtubeniki Iahko poveajo lastni kapital / goto’inskirn vIokom V drubah z orneienoodornstio druba Iahko od dnibenko zahte\a dopIa1a v delnickih dnihah pa lahko dopIaaio stande!nnarj au zdaju nove delnice

Da hi Se zornti steaju, Se plaino nesposobno podjetie Tahko sporazurne z upniki mirno codiëa na da nainacaso ia poranaa uTnatonj) odt’ust dokza \ ot’eh inerh upnik kiepyo s podietern dco\ ir. ki aizpolnljo mirno sodica

rnoraiorij upniki do[niku odobrijo odlog pithla ozirorna obroZno p!aevanje dolga in Sc pri ternodpo’ejo tud obrestirn pnL bodo odobri1 moratoni Ic. e so prepnanl. da ho doinik kratkerneasu ponono postal p1aiino sposoben

odpust dolga upniki se s pogodbo odpoejo delu sojih terjate\ au pa ga spremeniio lastniki deIe

To so pnpra Ijeni stortiker so zainteresirani za nadaljnji obstoj zado[enega podjetja Vpajc,, da bodo iz prihodnjihdonosov podietia dobih eëji deIe oiih terjate kot pri morebitni sc’dni poranaviodpadejo strok poravna eni potrehna ja\ na ohia a

Steazj all koukurz je zakonsko urejen postopek za prenehanje (Iikvidacijo) plailno nesposobnega podjetja nasodiëu Narnen steëaja ie. da sodiëe nezadosino premoenie do1nika pravino porazdeli sern upnikorn Steailahko predlaga bodisi dolnik au eden izrned upniko Zahtevek se postavi pri pristojnern sodiu. Iz steajnemase vsi upniki ne dobijo sorazrnernega pokritia za sojo teijate Za zahtevke upniko veija nasledniezaporedje

- zahtevki izloãitvenih upnikov sem pritevamo vse prernoenjske vrednosti, ki niso last do{nikasposojena ernbaiaa)

- zahtevki lodtvenih upnikov gre za terjatve upnikov, ki so zasarovane s posebnirni pravicarni(hipotekarni upnik)

- terjatve do ste*ajne mase — stroki steajnega postopka, plate delavcev, drugi tekoi stroki(najemnina)terjatve v ste?ajnern postopku vse terjatve, ki so nastale pred obvestiloni o zaetku stedajnegapostopke

Zahtevke izloitvenih in loitvenih upnikov ter upnikov do steajne mase moramo najprej in v celoti pokriti.Preostanek premoenja v steaju je steajna (razdelitvena) masa, iz katere se pop1aajo upniki v steajnernpostopku

38 Opiite postopek pridobivanja in izhiranja kadrov!Poirebe p0 delavcih Iahko pokrijerno

- internos strokovnirn usposabljanjena (dolgorono)z napredovanjern in prerneanjern (kratkorono)

- eksternoz novacenjern na trgu dela

Razoj zaposlenih poirnuierno kot sistern ukrepov. ki nai dolgoroëno prispevao k izboIjanju kalificiranostizaposlenih, da bi podjetje pokrilo potrebe znotraj podjetja.

v podjetju poteka sisternathni razvoj zaposlenih, je poknvanje potreb z napredovanjem normalni pojavPoknanje potreb znotra podieija irna tudi sicer tevilne prednosti

kandidate boije pozna kadroska skába, vëasih pa tudi bodoi nadrejeni.- izbiranjeje ceneje

zaposleni so zaradi tevi1nih rnonosti napredovanja bolj motiviraniProblerni lahko nastajajo

- e predlagani za nadrejenega preskoi svoje kolege- e teko najderno nadornestilo za napredoanje deiaca

Napredovanje se izaja- sarno s skleporn kadrouske sluThe in s soglasjern pristojnega nadreienega- skiadno z razpisom na oglasni deski. ki ornogoa kandidiranje zaposienih podjetju

ajpogosteja oblika za zaposlovanje zunanjih kandidaiov je ogias v dnevnem casopisu. ki irna ‘ehko naklado(‘edalje pogocteje ‘kljuujerno tudi kadroskcga setoa1caRaziogi za to so

- kadroski svetoaIec je strokovnjak, ki za podjetje oblikuje oglase, opravija predizbiro in svetuje prizbi ri

- 17-

poleg tega Iahko Ladrovski svetovalec zagotovi zaupno obravnavanje ‘ loge kar je posebel pornembnoza kandidata. e je npr razpis de1onea rnesta anommen. hi se Iahko igodilo. da h so zapoleni, Liieli sprerneniti delo, prijavil na razpis lastnega podjetja

/310 %C pogosto zahievak) posehne oznake (ne odpirajte Li zagotaIjao zaupno obrasnasanje ogePo prijai kandidata na ra/pis, so z njirn pogovorirno, ga ocenimo. ga preizkusirno. za rnnenje lahko povpraamotud iarafikwa (Li prou kandidawvo pisa\o)

39. OpiMtc natoge kadrovske sluThe?\ai000 Ladrosske ‘Jube

pridobianjc zaposlenih,— stroke’.m raz\ oj zaposlenih in zpopolnjes ante,- ohlikoanje pobtike pla in rnotiiranje (ocenjeanje zaposlenih, plailo za delo).

ohliko’anje ;n organizaclia delovnih niest prarn idik. organizaciiski idiki.- komuniciranje z zaposlenimi.- odpu4antei dela

40, Kaj je firma, katere so njene sestavine in opredeli najpomembneja naeIa flrmskega prava!I-’,rma je irne, ki oa ima podjetie in je s tern imenorn pi’ano v reoisler firm pri sodiu Firma irna olne:,ie.seslavme in dodatke- oinaba, Li navaja na dejaunost (Tkalec).- oznaãba. s katero se natanneje opisuje ime druhe (tekstilna industnja),- sede drube (Pod grièem 22, Kranj).- oznaba vrste in obsega odgo’ornosti (d n o),- dodane so lahko rishe. slike. vinjete

Firmaje Iahko skrajana vsebuje le ime in oznabo odgovornosti.

Na,pomemhnej.a natiela firmskega prava.- nae1opb_JQ$j: vsaka druba mora imeti svojo ffrmo injo uporabijati

- naëelostvamostiinresniënosti: firma ne sme vsehovati neresnine podatke au podatke, ki bi dopuëalizmoto

- ncicptQ.fcJ,biLe.jirzm’ druila lahko prosto izbere svojo firmo, vendar ne sme posei v pravicedrugih

nae1o,,ppJQjnosti: iz besedila firme morati biti razvidna oseba in poslovni predmet drube

- naelo enotnosti ena druiba ima lahko Ic eno firn,o

- n,ekjynosti. ko ,je firma vpisana in javno razglaena, veija domneva, da je firma znana

na.elo izkj,junosti vsaka firma se mora bistveno razlikoati od tistib, ki so e v uporabi kraju. ki gapokriva isto regijsko sodie

- naelotr.jnosti firma naj so ne spremrnja au rnenjaa

41. Kaj je sodni register, k*j se vanj vpisuje in katera so na6la registrskega prava?Soiini register je javna knjia. ‘s kateri so zabeleeni bist’.eni podatki 0 organizaciji in najbolj pomembnihpranih ra2merjih vsake gospodarske dru±be Ith,j se vpisuje- us1anovIte drube.- organiziranje in prenehanje dru.the,

firma sede,- dejanost,- poohiastila,- ‘rsta in obseg odgoornosIi ‘ prometu s tretjimi.- rsta in obseg odgosomosti.- ob prenehanju dru).be ja izpi.emo

- 18

%ae!a regi sir skegu prava- naeo javnosn \ se kar je napi sana v sodnem reistru je jas no

— naelo publicitete ssa delst’.a in podatki, k so vpisani sodni register, rnorajo biti objaslieni ‘uradneni listu

naelo obseznost spisa ssaka druha mora hiti spisana s sodnem registru

- naeio zaupanja re.gistrsko staije ne more bin okdoxani Tisti. Li se /ancse na piane piaatkesodnem reiStru

- na&lo a.urnosn ssa dejstva. Li nastanejo na noo all se spremenijo. je treha spisati s sodni reeister sdo1oenem roku po nastanku al; sprememki

nae)opriontete prednost irna dru2ha, k seje prej ‘.pisala v sodni register

42. Pojasni, kateri dejavniki vse vplivajo na oblikovanje cene?)?a.zmerje medponudho in /xprcverw?]emCe popraesanie presega ponudbo. prodalalci laje spli’ajo na spremernbo cen Lot kupci. cene pavilornanaraèaio Zaradi tega prine sse ‘e prozvajaices izdelovati te proizs ode in kmalu ponudba presegapospraevanje Zato se cene zopet zniujejo Ker je ponridba ‘.eja od povprae•anja. Jahko kupci vplivajo ratcene

Oblike in %e.sIaT’a traVsaka oblika trga na strani ponudbe (monopol, oligopol, p&ipol) Se lahko sreuje z vsako obhko trga na ctranipovpraesanja (rnoriopol. oligopol. polipol>

Jnformir1nf)sr ponudmkor’ in /.YOrprae rLIICL’IKolikor slaba je obveenost toliko rnanj bo cena izdelka vplisala na nakupno odloites Veji phs ho takoimela prednost (preferenca). Li Jo kupec daje doIoenemu izdelku

Preferen e ponuthnkon in p vpra.evan/a- osebne preference. doIoenemu prodajalcu (gospodinja kupuje ivi1a le pu doIoenem prodajalcu, kerjije simpatien), do1oenemu kupeu (izvoznik dobavija blago samo doloenemu uvozniku v tujini, Let seredno sreujeta na dopustu)

- stvarne preference. dolodenemu izdelku (kupujem samo avto dolo&nega proizvajalca, o drugih niti nerazmilJam), doloeni obliki zadovoljitve potrebe (7aëita pred dejem z denirn p1aem, ne pa zdenikom

ra:unu o cenahSporazume o cenah sprejernajo trni udeieenci (prodajalci) in dravni organi s svojimi ukrepi, s katenmidoloajo cene (dr.aa. obine) (‘ene lahko dolodamo Lot najvije cene (ki jih ne smemo presei). kot stalnecene(kijih ne smemo ne zmanjati ne zviati), kot najnije cene (ki jih ne smemo zmanjati).

I ía stiCn ).5j CL’)?

o eIastinem povpraevanju govorirno, kadar je sprememba povpraevania veja kot sprememba cen. 0neelastinem popraeanju go\orimo. kadarje sprememba pospraevanja manja kot sprememba cenDejansko vpivajo na spremembe . prodaji e teviIni drugi dejavniki, ki so s’ nasprotju s smotrnim odlodanjemkupces. Nlednje sodijo- efekt snobizma kupujemo drage izdelke. da hi pokazali okohci, da site Iahko privoimo

- efekt presIia kupujemo. ker tudi drugi kupujeio tak.ne drage izdelke

- efekr kakoosti kupujerno drage izdelke. ker domnes,amo. da so kakovostnej Lot ceneji zdelki

.StrockiStroki zozujejo monost za presto ob)ikoanje politike cen Dolgorodno mora podjetje pokrisati vsc stroke sceno sojih iidelko

- 19

43. Pojasnite fnnktije vrste in djavnike trgovsklh pndjetij!I niiktiic eigui’k,h jwiJjciiI

prostorska ftinkcjja trgovma daje na razpago potrebno blao iz sega eta na enem kraju (ponaadi‘ bijni kupce

- ana funkcja med proiiodnjo in porabo je precejna razlika poraba je enakornerna, proizodnjapa enkrama ‘. \e.ih kiah kkorzer\ rane ada. deiaa peka ena mcno. ptdc’ pa nhai’(otroke !grae) proiiodnja m poraha sta scer koIinsko ienaëem, endar obasno nastajajo medJ1ma razl,Le, &i jilï flOdIThi rdnd’dt

ko1iëinska funkcja tIgoina prasioma pre/ema dike kohine in jih nato posreduje majhnihkoIiink F cnoah

- kakoostnaftinkca trgoska podjeija ne predelujejo au dodelujejo kupjenih zdeIkov. endar lahkoJeinj Eineni njih’o kako\ t”t

- seto’a1na in int’o acjjska fiinkc!ja trgovrna obeda potronike o ponudbi in setuje pred mednakupom

kreditna fiinkcjja obro?no odpla&vanje

I rsie Irgc)kIhp(k1Jetu- notraijetrgomka po4jçj poslujejo iiidjuno na dornaem trgu (trgovina na drobno. trgovina nadeheln)- zunjetrg9vin$I podjetja poshijejo izkIjuno na tujih trgih

?‘SIC Irgovul !?L1 LIIvbnvprodajalne z meanim blagom mala-srednje velika prodajalna, irok in plitev sortiment, okacija vbIiini kupce’. demo >praa” samopostreina. demo samoizhira

- delikatesne prodajalne - mala-srednje velika prodajalna. razIino Jobok in irok sortiment. lokacijatosto naseijena mesta. demo postrena. demo samopos1rena

- specializirane prodajalne z ivi1i mala-srednje veika prodajalna, doIoen dem sortimenta glavneskupine, iokacja gosto naseijena mesta, v glavnem postrena prod&a

- supermarketi srednje velika-velika prodajalna, srednje globok in irok sortiment, lokacija vstanovanj sk ih nasel jib, nprava’ samopostrena

- diskontne prodajalne - ma1a-sredrje velika prodajalna. oji in bomj plitev sortinient kot v supremarketu,lokacija v bliini stanovanjskih naselij prava< sarnopostrena

- vehki supermarketi - velike prodajalne povrine, irok in globok sortiment, lokacija obrobje mest,iprava sarnopostrezna

Dejaniki posloanja trgovskih podjetij- demovna sila- posIona sredsta

V trgoini na drobno prihaja do neenakornerne obremenitve in neugodnea dcIonega asa deTavcev, trgovskoblago povzroëa 50-TS°0 seh sirokov. poslovna sredsta iaiemajo proslor. oprerno. tehnicne pripornoke Vtrgovlni na debelo je podobno kot v trgovini na drobno. Ic cia so obremenit’e enakomerneje in ugodnejidelo\nt as. ho!ia je tudi tehniêna opremlienost sk!adi m rnania potreha p0 notranji urediti proda;nihpovrin

44. Natej in pojasni naéela vodenja podjetja!Vodenje podjetjaje naloga menederjev in zajema narto’anje, dodeijevanje, nadziranje in organiziranjeI (JLIL’tlJt fiLl J)rkI/ugi [)O.SUJVI/t.’liIh cifjevTemeljni nalogi podjetnikega s odje sta uskiaditev ciljev podjetja z delavci, nadziranje uresniOeanjapostajenih cHie Podrobneje naêrtoanje ukrepov 7d dosego ciije in njlho\o izaianje sta prepuenizaposlenim Vodstvo se ukvarja z reevanjem resniënih problemou, ki jih prejme od organov dru.be. innadzorom. ki se nanaa na rezultate Zaposleni ohranjajo samostojnost na s’cjem podroju

- 20 *

feave in napake pri tej obliki vodenja Iahko nastajajo iz naslednjih vzrokov- ciiev mso opredelili skupaj. ampak jib je doIoi1o odstvo- cilji niso bdi natanno dolo&ni- posamezni cilli si med seboj nasproluiejo

I Ien/e x naOelu 1:/emVodsto podjetja si adri Ic najpornembneje odioite estate od1oitse in naloge, posezane z njimi, pa prenesena iiaaIe deIo nib rak Ke se ni moeee ; celoti wonin raibkarn med posta’. henimi ctlii in delan%knriireeuttati, morajo podietju doloiti dopustne odmike (toleranco). ki so lahko nornialni in izjemni odmiki\ ormalne odmike reuj eO zapesleni samiProblemi odmiki niso natanno opredejeni, obstaja resna nearnost, da nadreleni ne ze prasoasno za resnemenu e

I ckpi1ena pndktg, pohkt..f11Ta oblika .odenja temelji na prenocu pooblastil od zgora nas idol. s tern da ie ohranjena hierarhiãna koncepcija\odenja in upiajanja podjeija DeIa\ci irnajo natanëno doloëeno delosno podroie in pristo;nosli, s ekirukaterih pepolnoma samostojno delujejo in odIoEajo Odloditve. ki so posezane s posloanjem, sprejernajopoob!aseni na ustrezni ra ni. .endar sporazumne s ssoio ielo\ no skupino ttimsko dein>\ sak predstojnik sicei reuje sirokone in wdstene naloge, endar praviloma prenaa strokone naloge ter znimi poselane praice odlodania in izajanja na dela\ce, sam pa obdri odstvene naloge in odstenoodgovornostVodenje ni demokratirio. Detaci irnajo sicer nekatera poobtastila za svoje deiovno podroje, vendar jibs odstvo stalno nadzira

ode,sje na podlagi .spua’budZnaëilnosti so

- sode1oanje pu doloanju cije.- porazdeiitev odgoornosti,- usharjanje prirnerriih medlovekih odnosov na delovnih rnestih,- veje upoieanje pouch de1asce.

45. Kdaj in kako hi nporabil tehniko brainstorming?Osnovna ideja osebe z raztino stopnjo informiranosti se morajo dokopati do kar najvejega teviia razliënihrnonih reitev. Preverjanje idej in presojanje reitev se za?neta e1e potem, ko so zbrane vse reitve.Potek - piiprava

- opredelite’ problema

- izhira oseb priblino 5 do 12 oseb, ki razlino razumejo problem (strokovnjaki, osebe, ki jih problemtudi zadeva in niso slroko\njaki. morebiti osebe zunaj oddelkov au celo zunaj podjetja)

- priprava pripomo&ov (papir, flemastri)

- doJoite sodje skupine in zapisnikarja — vodja mora nejasne misli razurnijivo oblikoati. na scmdopustiti, da med pogovorom nastane molk, povezuje ideje, paziti mora na upotevanje pravil,zapisnikar zapisuje vse misli

- ra.zprava p0 pravilih viharjenja rnoganov kritika je prepovedana, irn ve zamisli (kakoost nipornernbna). avtorskib praic ni mogoe uveliavijati

- presoJa,ye ide/in od1ocanje ni ve faza iharjenja mogano

Probiemineei udele.enci te2ko izrazijo svoje misli

- nekateri udeJeenci se ne morejo vtdrari da ne hi takoj kritizirali- vkljueni strokovnjaki so pogosto podjetniko slepi- odja skupine laliko daje prednost lasini ideji in s tern dui tarnish diugih

-21 -

46. Pojasni vidike neformalne organizajc!\efrma/m xIjePoieg formalnib nadrejenih so v podjetjih tudi neformalni vodje, katerib rnnenja delavci upoteajo inizpolnjujcjo njihova navodila, to so p1ivnth (e so neftwmalni vodje znani jib moramo upo(tevati priu’ ea hanju oranizac isk ih struktur

Aeformaliw nirme

Poleg uradnib predpiso ohctajajo v podjetuh e nefnrmalne norme obnaanja ki pogosto niso uskiatene sprainki podjtja Kadare krites neformalnib norm po\czana s pridobitjo ugieda, e zeio teko ue1anflj ihoo spoao\ anje oziroma izvajanjeReit’e spoto’anje formatnib norm mora prinesti ‘eji ogled, kot ga prinaa krite forrnalne norme !ahkopritauodimo nefrnaInm. dea\ ci. ki ç’ouieio formalne norme. ne %meo imeti obutka da o dndainoobrernerijern

‘e1ormaIne k;niuiiiko. IJSke irukzureV podjetjih se mnoge informacije prenaajo p0 osebnih zvezah in pozrianstih, kl niso razidna’. oroanizacijskishetni Ic Se dogaia pogosto zaradi skupne poti do c1eIo neoa mesta, sorodstene au prijateliske \ ezi skupnihintereso s prostem ëasu, enakih polttinih nazorovP inibrmaci;e pnhajaio od enega delonega mesta so drugega hitreje in z manj truda S Iahko pnde do sporo.inforrnacijeje potrebno sporoiti tudi forrnalno

jVe/ormalne 3kupme (k/ike1Poleg poslovriih podroii, oddelkov, pododdelko ohstajajo e osebne zseze nefornialne narave Vzroki so enakikot pu neformalni kornunikaci;ski strukiuri Kadar so thrmalne in neformalne skupine slabo usklajene. seporajajo obutne teave in spori Te probleme je rnohio reevati Ic tako, da se o njih odkrito pogovorirno inudeleencem ornogoeirno. da sarni poiëejo ustrezne reitve au jib \ sat sooblikujejo.

47. Pojasni prilagoditvenc ukrepe podjetja v fmannib tdavah!S sanacl/o elirno podjetje )ozdravitn K sanaciji ‘ irem smislu prdteamo vse ukrepe, s katerirni elimoizboljati gospodarski poIoaj podjetja (sprernemba proizvodnega programa, sprernemba investicijske politike,zrnanjanje tevila domljivih terjatev, prodor na nove trge. opustitev nedonosnih podninic. preoblikovanjetrenjskega koncepta). Sanacija v ojern pomenu obsega: preknjienje v bilanci izkazane izgube in obnovitevpIaiIne sposohnosti nelikidnega podjetja s pridobiivijo novega lastnega kapitala in odpustom dolgov

V osebnih drubah drubeniki Iahko poveaio Iastni kapital z gotovinskirn vlokorn V drubah z ornejenoodgovornostjo dru.kba lahko od dnbenikov zahteva dopIaila. ‘ delnikih drubah pa lahko doplaajo standeIniarji au izdajo nove delnice

Da bi se izognili steëaju, se plailno nesposobno podjetje Iahko sporazume z upniki mimo sodia na dva nainaasovna poravnava (moratorij), odpust dolga V oheh primerib upniki skienejo s podjeijern dogovor, ki gaizpolnijo mimo sodia.- moratonj upniki doIniku odobrijo odlog pIaiIa oziroma obrono pIaevanje dolga in se pu ternodpovejo tudi obrestim. Upniki bodo odobrili moratorij le. e so prepriani. da bo doInik v kratkemëasu ponovno postal pIaiIno sposoben.

- odpust dolga — upniki se s pogodbo odpovejo delu s’vojih terjalev au pa ga spremenijo lastniki deleTo so pripravljeni storiti.

ker so zainleresirani za nadaljnji obstoj zado[enega podjetja. Upajo, da bodo iz prihodnjihdonoso’ podjetja dobili eji dele sojihterjatev kot pu morebitni sodni poranaiodpadejo stroki poravnaveiii potrebna javna obiasa

Ste&ij au kunkurz je zakonsko urejen postopek za prenehanje (hkvidacijo) plaiIno nesposobnega podjetja nasodiëu “arnen steaja ie, da sodie nezadosino premoenje dolnika pra\ino porazdeli sem upnikom Steèailahko predlaga bodisi doInik au eden izrned upnikos Zahteek se postavi pri pristojnern sodiu. Ii steajnentase si upniki ne dobijo sorazmerneiia pokritja za soio teriate

Za zahtevke upniko ‘.elja nasiedaje zaporedje- zahtevki izIoit’enih upniko - scm pr1tevamo \ se prernoenjske vrednosti, ki niso last dolknika(sposojena ernbaIaa)

- zahtevki ioit’senih upnikov gre za terjate upnikov, ki so zavarovane s posebnirni pravicamii hipotekarni upnik

22 -

- terjare do steatne mase strogki s1eajnega postopka. pla& de1acev, drugi tckoi stroki(naemnina

- terjatve steajnem postopku vse teriatc. ki so nastale pred obvestilom 0 zaêetku steajnegaposiopk e

Lahteke izloit’enih in 1oiE\enih upniko ter utmiko do ste.ajne mase moramo naiprei in v celoti pokntPreostanek premena teau e \teana craLden cmi) masa. 17 kaiere Sc popaaio upmki steaniempostopku

Pre,zchw,e dniihe (hkviJaci;aj e proces ‘ kaereni ustaimo obiatoanje in postopoma 1ikidirarno podjetje,nadal;uiemo 1 unoe’anjem posarneznih delol odetia in na koncu izpIaamo fnanna sredsta. ‘ imerpodjetie preneha deIoatiRailoin za redno prenehanje

- holezem starost. smrt lastnikaod1oàte lastnika o prenehaniu drube zaradi slabega posloanja, premone konkurence, osebnihraihajanj med druheniki

- pretek asa, za katerega Ic bia druha s pogodho ustanhena

Skfepu o prenehanju drube sledi iikidacija dokonanie zaetnih pos1o. iztenaa terjatev drube. prodajapremozenjskih deIo dezin estiranje). poplai1o teijate upnikom Lik’ idacijski upravitelj so pcx)b1aencidruite (au iastnik s p). Iahko pa so druge osebe p0 sklepu druiheniko oz zjemoma sodiëa

J.ikvidacijski upra.itelj naznani. da je podjetje v Iikvidaciji Na za&tku likvidacije sestavi zaëetflo 1ikidacijskobilanci in na koncu zak1juno 1ik idacijsko bilanco Zaetek in konec Iikvidacije se vpieta ‘ sodni register

Likidacijski izkupiek je preostanek premoitnja (v denarju) po popIaiIu vseh obveznosti in pokritjulikvidacijskih strokov Namen likvidacije je dosei im ‘eii likvidacijski dohiek.

48. Razlolite pojem prod*jne pogodhe, njene sestavine in zakonite pooje za skfrpanje prodajnlh pogodb!Prothijnapogodbaje soglasna izjaaa ‘oIje med ponudnikom in popraevafcem, da bosta menjala blago. Samopovpraevanje kupca ni zadosten predlog za sklenitev prodajne pogodbe.

O/n’ezne .e.s!avifw prodaine poiodbe so prodaialec (ponudnik). kupec (po\’praevalec). rsta blaga in kakovost(kaj se kupuje), koIiina (koliko se kupuje), cena.

Med ret/ne seslavine uTamo e dobane pogoje (dobavni rok. kraj dobae, prenos stroko, prenos rizika) inp1ai1ne pogoje (pIaiIni rok, p!aëilni haj, nain pithia)

Obasno lahko urejamo e emhalait, transport. garancijo. dodatne storitve, posiedice za zamudo pri dobavi aupiai1uPravni pogoji za sklen,iev prodajne pogodbe

- sogiasna izjava voij,- moitost posa.- dopustnost,- prostovoljnost,- posiovna sposobnosi partnerjev (popoina sposobnost od 18 let naprej)

Pravni temeiji prodajne pogodbe- zakon o trgovini (ZT) kupec in prodajalec sta pod jetnika (u.z.ance - so zapisani dobri posovni ohiajLki se uporahijajo v poslovanju med prodajalci in kupci)- zakon o varstvu potrornkov (ZVP) prod4Jaiec je podjetnik, kupec pa zasebnik- zakon o ohligacijskih razmerjih ZOR) kupec in prodajalec sla zasebnika

49 OpiIite elemente or2anizacijske striiktnret/ )efovnt, nafogaDooene vrste oprai1 (pisanje navodif, kontrola raëunos) ire de1one naioge Iahko razëlenirno p0 oprasilih(naroêanje). p0 predmetih s katerimi opravljamo deione naloge (osebni avtomohil)

J)elov,io nietoVeje tevili deionih naloc. ki ustrezajo sposobnostim delasca iratar nadzoruje. daje informacije ) Vrstedeio\ nih nieSi

- podrejena deio’.na mesa nima pravice dajati naodil drugim delavcem tipkarica strojepisnici)

- instance so deIo na mesta, na katerih nosilcem delanih mest pripada pra ica dajati nasodila (vodjanabavnega oddelka)

- 23 -

- tabna deIona mesta nmenjena so za raihrernenjevanje ‘odstva. praviloma informirajo nosileeinstanc in h suu1eIo, nirnajo praice datati naodi1

Pod jet ja sestaIjajo opie delovrnh mest. da s tern natanno doIoijo obseg dea posamezna de1onega mestaOp. ‘buje iinie. odoonot. pra ica dajan odia. podreert. morebin k\ afkacue

OddehkVe deonib mest pod enotnirn odstorn (Irozni oddelek referenti za dornaLi erg, zahodno Rropo De1onam’sra ahko zdr’uieno

- po opraihh (tiinkcijah) prodajni nddelek. naba’.ni odd&ek- po predrnetih art1kI1h) oddelek o’ebnih a’. temobilo’.- po regjah (obniojih) domai trg zahodna Evropa

- moiebiti po skupinah strank preprodajalci. ‘.eliki odjenialci

-24 -

2. STOPNJA

$0. lnterpretirajte oblike in pomen zunanje trgovine!Obiike zunanje trgovine

po smeri gibaniaizvozna trgovina (eksport)uvozna trgovina import)tranzitna trgovi na

- p’ organiza1iI prodaiedirektna zunanja trgovina proizvajaec iz’.a)a brez domaeza posrednika (izoznika)mdirektna zunan!a trgovina pri u\oiJJ n izvozu se k!;uëuiei domaa speciahzranazunanjetrgoinska podjetja (au zastopniL komisionar, pediter)

Pomen zunanje trgovine- izxavnavanje naravnih presekov in primanjk!jajev

Nekatere proizvode lahko zaradi naranih okobin pridobivamo oz, proizvajamo le v nekawrihdravah.

- izravnavanje tehnolokega znanja (>iknow-hoc)Dandananji so e preceinje raz}ike med industrijskirni dravarn in dravami V razoju glede ornikeIjudi in proizvodne tehnike. zato je proizvodnja visoko razvitih industrijskih izdelkov omejena nanekatere drave.

optimalni obseg proizvodnjeMajhcri domai trg dopua le proizvodnjo ornejenih koIRin. eIe z vkIjuitvijo tujib trgov je monaracionalna in cenea proizvodnja vejega obsega.

- uravnoveenje piaiine bilanceVse dthave morajo uvahti, zato so primorane uvozne potrebe pIaevati z devizami. Ce hoejo priti dodeviz, morajo izvaa1i.

- med narodna delitev delaDrhve v razvoju se morajo hitro industrijsko razvijati, e ho&jo povedati svoj deIe v zunanji trgovinin s tern svojo blaginjo. izvoz surovin in krnetijskih pridelkov normalno ne zadedëa, da bi si Ijudjeizbo1jall svoj ivljenjski standard.

Majhne drave, kot je Slovenija, morajo uvaati prenekatere surovine in kmetijske pride1ke tevilne konneizdelke in morajo mnogo izaati, da bi mo&e z devizami plaëevati u’.oz. od katerega so precej odvisneNajpomembneji suovenski trgovinski partneiji so drave EU Med drave, i.z katerib Slovenija bistveno veuvaa. kot izvaa, sodijo: Japonska, Koreja, Kitajska, Brazilija, Francija. Obratno pa Slovenija ve izvaa. kotuvaa, v nas!ednje drave. Poljska, Ukrajina, Makedonija.

51. Kaj razumemo s pojmoma planiranje in organiziranje?NacFtova,?,e je predvidevanje in doIoanje ciljev podjetia in procesov. ki so potrebni za uresniitev teh ciljevNartovanje je v nasprotju z improvizacijo. Pri nartovanju sistematino predvidevamo poirehne odJocitvepodjetta. Za improvizacijo pa se odIoamo takrat, ko se probuerni pojavijo injih moramo takoj reiti()rgomziranje delirno na organizaciisko sirukturo in organizacijski proces Z organizacijsko stwkturo ureiarnopristojnost in pravico do dejanja navodil na delo. Z organizacijskim procesom pa urejamo potek poslovanjapodetja,Organizacijska naie1a:

- enotnost pri dodeljevanju nafog in odgovomosti (naloge, ki spadajo skupaj, je treba v celoti dodeliti eniosebioddelku, pravda glede dodelitve na hodo jasna. vsakdo mora meti lasno opredeijeno podrojeodgovornosti)

- ornejevanje pri delu le izjemoma (delavcern dopua. da im ve nalog opravijajo samostojno, brezdodatnih navodil

- upotevanje kontrol (aim ve je avtomatinih kontrol, rnanja je rnoThost napak)

- vso pozornose potreham delavcev (delavec ima prauico. da upotevamo njeoe potrebe, dela\ci imaiove voije do deta)

- dodeijevanje nalog z enega mesta (navodila se ne prekn’ajo. a so dolge poti)

- neposredna pot (kraj.a pot navodil. a se ahko prekrivajo)

-25-

Oblike organizacijcke strukture- ‘sako delovno mesto lahko spretema navodila Ic od enega do1oenega deiovnega mesta

Iinijska orianzajska struktura P jasna pot za navodila in poro a. natanna

organizacijska zgradba, jasno sta doloeni pravica odrjanja nalog in odgoornost, S potiukazoanja so doke in okorne

Iiniisko-tahna organizaciska iruktura S tahi pnprasIaio predloge za katere pa jim rntreha pre\ iernat d jrnost. Doias1 ‘i pris aiaj-’ inske iijnkie

produkena oganizaciiska strukeura raiIenirno n&oge p0 proiivodih oz proizodnihkupinah proiz’odnirn odddkorn in posIoodstsu so z naset na ‘olo centralnispeciaItiini oddelk,. P odgoornost je mono boIe razrnciiti. pri odjih proizodnie seraz’ija moian uhuek oc1eoonosn. S ciii e ne ujemao s \OdSI\d podena

- delono mesto Iahko sprejerna nac4lla od drugih delo’rnh mest, P podnalog in informacij so Lraje. nadrejeni so speciahzirani S e ni enotnosti pri dodeIjeaniu nalog Iahkopride do prikrivanja naodiI

52. Primerjajte cestni, eIezniki in zrani transport!e1eLnik1tranprt toorni listV veëini dra je eIeznica zaradi monopolnega poloaja doDna preaati potnike, njihoo prtTjago in tudiblago. ki je oddano kot kosoTla au agonska poi1jka, e so pri tern upodteana do1oiIa glede preoza in jepreoz moen z normalnirni preoznirni stroki

V eIeznikern prametu tejerno za poiIjko blago. k ga oddarno za prevoz hkrati s tovornirn Iistorn Poi1jka jelahko kosovna (zaboj, bala, vrea, sod), vagonska (za preoz v vagonu nad 6000 kg) in zbirna poiljka (nastane zzdruitvijo razIinih, vsaj treh, poiIjateIjev)

Izro&inje in oddajanje blaga.dostava in prezem >na domu - kosovne poiljke nakiada eIczrnca brezpIano dostavo in prevzem>na dornu oskrhi eleznica za plaèilo. vagonsko poiIjko rnora naIo.iti poiIjateIj. razloiti paprejemnik

industrijski tin — velika podjetja irnajo svoje industrijske tire, e1eznica dostavlja p0 njifi prispelenatoorjene eIeznike vagone in odva.a prazne oz ponovno natoorjene

prevozi s cestuirni transporterji — za podjetja. ki nimajo industrijskih tirov. na posebnih cestnihvozilih prevaao vagone p0 cesti do .eIeznike postaje do podjeija in obratno

obvestilo prejeinniku (od1aanje s prevzernorn) namembna postaja obve&i prejemnika o prispelipoiIjki p0 telefonu au pisno, ie prejemnik ne prevzame blaga v doIoenern roku obvesti eIeznicapoiJjateIja in ga prosi za navodi)a, pri prevzemni zarnudi zahteva e1eznica zamudnino oz. learino

Kombiniran prexoz je prevoz hiaga ‘. zakIjuni toorni enoti (koniejner) z razIinirni prevoznimi sredstvi.Loimo kombiniran prevoz s spremstvom (avtovlak), kombiniran prevoz v kontejnerjih Kombiniranirnprevoznirn sisternorn pripisujejo vedno veji pornenIrna veliko prednosti

racionalna in ceneja preloIitev toora z enega prevoznega sredstva na drugo.za.èita b)aiza pri preozu in prerneanju,prihranki pri ovojnirn in skladienju.‘eeia arnost (pred tatvino),biter prevoz med gospodarskimi srediipreusrneritev tekega tovornega prorneta s ceste na eIeznico in s tern zmaTjeanjepreobremenjenosti pomet& hrupa

Prevoznna je od\isna od rsie poiijke. naëina preoza. vrste biaga, razdalje. ie?.e hiaga Preozi kosonhpoi1jk ‘ notranjem prornetu so Iahko navadni, ekspresni ali kuriri

\aadne preoze kosonih poiIik opraIja eIeznica z na\adnirni Ia1d obicajnem preoznem roku 1zroi1nirok. ki je sestavijen iz odprasnega (24 ur). prevoznega (24 ur l.a ‘sakih iaetnih 250 krni in dopolnilneg& jepredpisan. lahko pa je tudi dogoorjen med eIeznico in poihaieIiern larife upote\ajo raidaijo in teo in sona’edene v tanifnih tahlicah za riotranji promet Razdalje kraje najdemo v tablicah razdalj

- 26 -

Ekspresne poiljkc prewth e1eznica prtjanih agonih all prtljainih odd&kih potnikih vlakov Kadarpo1jate1i zahte\4 prevoz ekspresne poljke z dooenirn slakom, mora i7rOiU stvari najkasneje 60 minut predrednim odhodom tega viaka Prevoznina se doloa na podlagi tee poi1jke in tariI’ne razdalje

Pu pre\ozu poihk kurn so na lakib doh ene oehe za posIo ane tenu flotIkdmI Stranka tzro po!ikopooNaeni oeh fld Iaku Pro’tor na ‘,Iaku, kier se preaajo te ijke myra biti vidno ozna&ri

Pu zou’ai n p’kdhah p.ltke raunamo :n’ oikcdnme po boz’ ceni. po trn cern ue m bonnet poc-ajn rednost: Naga (e ni prejnjib deh; enake rste in enakib lastnosti. kot £aJe Lrnelo blago odprancmknaju oh zreit\ eieenic:

4.zestrn transport tovorni list

Qestni promer e urejen i zakonom Ta loàije tovorni promet kot podjetniko detanost in preoze za lastnepotrebe podei iieg to\orn)ako in tovorniako s nik!opnii.i pnite\amo K pre oinirn sredst\orn e specialna‘ozila, ki pomagalo pri naktadanju, prevozu in raikladanju (tankerji, hiadilniki. ozila zi prevoz pohita )

Podjetja oblikuieio cene na podlagi stanja na Irgu oz giede na korikurenco Tarifa vsebuje oznnske stake.doloila za izraun ozmne, dokxila o presozu Tarifa je odiferencialna (marina), kar porneni, da lahko vposameznern primeru odsiopa nazgor alt nas7dol od ozriinskega staka K redni tarifi se priraëunaajo erazlini pribitki

Cestni tovorni promet hi bil zaradi kontrol na meji in predpisov s posameznih dravah mono oviran, ie tie bibill skienjeni mednarodni sporazumi 0 presozni pogodbi (CMR) in o carinjenju (TIR) Pri postopku s TIRkarnetom omogo.a enotna carinska spremna knjiica hitrejo odpravo na meji Vozila zaplombirajo. Ne mejicariniki kontrolirajo Ic zali ke Tosornjake carinsko preeledalo ele v namembnem kraju.

Cesini tovorni promet pre laduje pri pre’ozih na kraje razdalje V prometu na da1je razdalje tekmuje z drugiminosilci prometa. piedvsern z elezmc P prevor poteka od rat do vrat. preoz je moden p0 ‘seh poteh. S.potrebne povrine (za teke oz tahke toornjake), izpuni plini, hrup. pogoslost in stroki nesre.

1eta1skitranport -- letaiski tovorni listLetala opredeljujerno glede na raz1ine razdalje prevoza letala za kratke proge (do 1000 kni), letala za srednjeproge (do 3000 krn) in letala za dolge proge (do 7000 km).

Vrste letaiskega prevoza redni oz. linijski prevozi (po voznem redu) in ãarterski prevozi (ëas in pot poletadoloëamo po poirebi).

Znaeilnosti letalskih dni5b so visoki stroki, ne glede na izkorienost in visoka vrednos’t nalob (letala).

Mednarodna zdruenja zranem prometuIATA — zdruenje prevoznikov, ki opravijajo redne prevoze, prizadeva si, da hi poenostavili inpoenotili dejasnost mednarodnega zranega prometa, dogovarjajo se o karteinih cenah in pogojih, karpomeni, da morajo lanice upodtevati tarife in prevozne pogoje

ICAO posehna organizacija OZN, cilji. tehnine izboljave civilnega letaiskega prometa, po’eanievarriosti s letaiskem prometu, izkljuitev konkurence, ki tie prinaa gospodarskih konsti

Loëimo naslednje tarife. spIone blagone. razredne. specifine. kontejnerske. FAK program Na podlagi.cpiosnth hiagovnih iurifdoioëamo druge tarife. Pri tern upotevarno oddaijenost in teo. Pri splonih bIagonihtarifah obraëuna\arno doloen znesek za 1 kg

Rarrecf.ne wrife seijajo Ic za maIoteilne. natanëno opisane ‘rste biaga Raunamo jih s pribirkom (za preozz\ih 5uali) au odhitkorn iza preoz asopiso. kn1ie \a doloëenih tazdaljah in za nekatere rste hlaga ‘eljajozniane vpecifiJne larife Pri uporabi konteinerjev uporabljamo koniejnerke larife (te.a kontejnerja se neupotes a)

V 1.4K prugramu je doioena najmanja te2a Pogoj za tovrstno tarifo je, da odpoiljatej pripravi blago ‘.

kontejnerju za odprao in da je zagoto ljen pre zern na narnembnem letaIiu Tarifa te tksna in neoth isna odrste blagaP kratek as trajanja presoz.a, zelo pazlji preoz brei pogostega prekiadanja, S relativno visoki stroiki,nezadostna iikori enost, ogrozanje okolja

- 27 -

53. Opiite in primerjajtc znsiInosti pomorskega in zranega prometa!ladijskt trnsprj (pornorski. notranhi) artei (naieni ladje) nakadnica tkonosarncnfl. reëni pre\(zni list.

pogodha o prevozu kusonega blaga\ rte nctranie plo\ he

leni preoz pri leki posebna ladja aJi 1th1ec 1ee ‘e poezanih toornih ladij hrez lastnega

oogona

preoz s potiskanjern Ieni preoi zamerijujejo konsoji athj s potiskair, pu tern S >potlsno stenoop emlien poi%ka potiska tired seboi enc au ‘et ladii brez posadke. ki so s pohskte’i tesnofln ezane

pcflsna nacza - tha potiskaa skipaj

tehnika [SH specialne oceanske ladje sprejrnejo manje to’.)rne adje. ki jth pottskai pnpeiiejopo reinih poteh pornousko pristanIe

Glede ne vrsto prorneta oäijerno notranji plovbi Jinijsko pJobo (vozni red) in prosto oz trarnpersko plovbo

(Se ontaniiira p0 pcniebi in pre\laduje v toornem piornetu

rarile so podobne e1eznikim in upotevajo teo. prevozno pot, rednost blaga in hitrost pres-o Polegenosiavnih daijinskih iarifpoznarn e lestvne in conske tarife Tarife o redne in izjernne K rednirn tanfarn Se

zaraiinavajo e pribitki (za plobo pmti toku I

P nizki preo7ni stroski. S preoz traja bisieno dlje. prornet je oteen au ohromljeri zaradi rernenskih plios(visokalnizka voda. led)

Po setovnih rnorjih plujejo pretehio tovorne ladje. Vse boll se uveijavijajo specialne ladje (tankerji, ladje za

presoz kontejnerjev, ladje rol1oniro1Loffi< nakiadarno oz razkuadarno puck velike lopute -, rnatine ladjeLASH)

V tramperski plovbi doto&tjo viino prevoznine povpraevanje in ponudba Iadijskega prostora. zato cenanenehno niha Velikokrai se tarila do1oa s posredovanjern prevoznih au ladijskih maklerjev V linijski plovbiladjarske dru±be doloëajo vnaprej prevozne tarife. Da bi ladjarske drube zmanjevaJe konkurenco, se zdru.ujejov konferenco ladjariev. Tarife. ki jib do1oajo ,zajemno, so obvezne za vse pridruene drube. Pomorske tarife

upotevajo teio oz prostor. dolino prevozne poti, vrednost blaga. ki se kae v vrednostnih au tariftuh razredih

Problemi. nesree tankerjev, pri ienju tankerjev spuajo v morje z natlo urnazano öisiilno vodo, klavneodpadke me?iejo v morje, prevoz nevarnih kernikalij in strupenih industrijskih odpadkov, vkljuno z

radioakti nirni odpadki

1et1skitIarlsDQfi — Ictaiski tovorni listLetala opredeijujemo glede na razline razdalje prevoza letala za kratke proge (do 1000 km), letala za srednjeproe (do 3000 kni) in letala za dolge proge (do 7000 km)

Vrste letaiskega pre’oza redni oz. linijski prevozi (p0 voznern redu) in arterski prevozi (ëas in pot poletado1oarno po potrebi)

Znai1nosti !etalskih druh so visoki stroki, ne glede na izkorienost in isoka vrednost na1ob (letala)

Mednarodna zdruenja s zranem prometuIATA zdruertje prevoznikov, ki opravljajo redne prevoze, prizadeva si, da hi poenostavili inpoenotili deja’nost mednarodnega zranega prorneta, dogo arjajo se 0 kartelnib cenab in pogojib, karpomeni. da morajo ëlanice upotevati tarife in preozne pogoje

RAO posehna oranizacia OZ\. cil3i tehniëne izboliae ciiunega letaiskega prorneta. poeanjearnosti Jetaiskem prornetu, izk1juitev konkurence. ki ne prinaa gospodarskih koristi

Loëirno nas1edne tarife sp!one Nagovne. razredne. specifine. kontejrierske. FAK program \a podlagispIoiiih hlagovnili wrif doIoamo druge tarife Pri tern upotevamo oddaijenost in tezo Pri splonih blagos nib

tarifah obraunaarno doJoen znesek za 1 kg

Razrethie Iarift e1jajo Ic za maIotesi1ne, natanno opisane vrste blaga R.aunamo jib s pribitkom (za prevoz

iih aid au odbnkcrn tza pre’voz ëasopisov knji) Na doio&nih razdaijah in za nekatere wste hiaga seijajo7nizane .pecfid#ie rarife Pu uporabi kontejnerjev uporabljamo koniejner.ske tari/ë (teia kontejnerja se ne

upote a)

- 28 -

V FIK prograrnu je doIoena najrnanja tea Poo ia tovrctno tarifo Ic, da odpoiIjateij priprai blagokontejneriu za odpra\o in daje zagoto’Jjen prezem na narnemhnem etaliëu 1aritiie flksna in neod\ind odvrste bfagaP kratek as trjanja prevoza. zele pazljk preoz brez pogostega prekiadanja. S re1atino isoki stroki.neiadnstna zkorienost. oiroziinje okolIa

4. Opredelite in primerjajte znailnosti deInike druhe in druibe z omejeno odgovornotjo!I)eiwcka e/niba e kapitaRka druba Firma e ponaadi srarna s pristakom d d \jen osnoni kapita jeraiddien na delniceDelnica ic e InosIna Iisiina ki

je listi delni znesek, na kakrne je raideljen osnovrli kapital (sota normirane ‘rednosti seh delnic eenaka osnonemu kapitahi)

- je Iistma naaja znesek, ni katerega se delnica g1as, ponute Iansto drakbi. e sredsto zaprenaanje pra ic

izraa lanske pra ice deniki drubi

[)eniarji imajo the eIiki skupim fd\iC prernoen)ske ipra\ica do ude1ebc pri dobiëku, do likvidaciiskeizade1ca, do prednostnega nakupa noih delnic) n lanske aktivna in pasivna o1i1na praica v de1niki drubi,pla’Ica nadzorstva nad poso\arrjem druhe, pra\ica do informacil glede poslo\ania. pra\iea izpodbiatido1oene skiepe au ukrepe organo dru5be)

DeIniko drubo sesta Ijajo trije organi- skupina deIriiarje sklicuje jo uprava. s. izjemnih primerih pa nadzorni wet. sklepa o spremernbahkapitala, preoblikovanju in prenehanju drube, ‘saka delnica opraiuje do enega glasu, potrebnaveina ia sprejem skiepa na podlagi glasovanja je doloena z zakonom

- nadzorni set imenuje in odpoklie upravo in nadzoruje ‘odenje pos!o\ drube ‘.oli se ia do1oenodobo

- uprava vodi posle. zastopa drubo, redno poroa nadzornemu svetu sestavi letno porodo in predlagadelitev dobiëka

P. z udeleTho velikega tevi1a deIniarjev pridemo z velikim 4tevitom majhnih zneskov do velikih kapitalskihsredstev. posamezni de)niëarjami do viine s\ojega vloka. delnicaje vedno prenosljive(razen imenska). S nidejanske povezave med delni&trji in vodstvom. pogosti so nasprotni interesi med delniarji, pravica donadzorstva je omejena.

Dndbci z ome/erk) odgovorno.st,o je kapitaiska dru.iba, v katen je vsak od vlagateljev udeIeen z doIoenim‘.1okom Firma je osebna, starna au meana s pristakom d.o o. Organi drube so: skupëina. ki izvolinadzomi svet in imenuje poslovodjo Poslovodstvo opravija eden ali ve posiovodij, ki jih nadzoruje nadzornisetP jarnstvo je omejeno, obveenost javnost o posiovanju drube je manja kot pn poslovanju delnike drubeS kreditna sposobnost je manja kot pri delniki drubi, druThenik v d o o teje prenese poslone delee kotdel niar.

55. Primerjajte inkaso blagovnih dokumentov z dokumentarnim akrediti’vom!Pri dokurne,n’arnem inkasu izvoznik (prodajalec) pooblasti sojo banko, da izroëi uozniku listine o poslanemblagu Ic proti pIaiIu v gotovini (D/P Documents against Payment) au z akceptom menice (D’A Documentsagainst Asseptance fako poznamo the obliki dokurnentarnega inkasa D A in D’P

Obe obliki varujeta uoznika pred tveganjem, da mu izvoznik ne hi dobavil blaga V nasprotju z akreditromnima izvoznik po odpravi blaga nobenega amstva, da ho u\oinik prezeI blago in ga plaëal 07 pre\7e1 inakceptiral menico

inkaso banka, ki je izroiIa listine proti akceptu menice, sme akceptirana menico- urnili izda;ate!ju- zadrati do dospelosti v inkasa banki in jo nato unoviti ter znesek posredovati upraiencu.- diskotirati za raun izdajaie)ja pri njego\ i all nkao hanki

- 29 -

4 nalog m hstinc

3 aog íankaso1i:tinc

nalogcxlajalecUzoznik)

4kred#n je nalog kupca (uozmka) oj, banki da prot predIozt.i dokaila o dobai izIaca sarna au ponienern nalogu druga hanka (korespondenna) doJoen znesek prodajalcu.

V zunanji trgovini akreditiv zagotavlja obema partrierjema doloeno varnost: prodajaLec prej me iakturni znesek,cc ociprai blago praocasno n natancno p0 pogodhi kupec je doizan p1acat Ic teda cc je blago pra\ocasnoodpraIjeno in listine ustrezajo doki1om akreditiva,

Preverjamo Ic dokumente, ne kontroliramo pa blaga. Razlike med navedbami v listinab in blagom bremenijokupca: re-ta mednarodnem p!aiinem prometu teko uveijavija rekiamacijo. potem koje bib blago e plaanoZnaëilnosii akreditivanepreklicnost sicer ne bi zagotavljali varnosti, da bo kupec biago prevzel

- ëasovna omejenost sicer bi zaradi zavIaevanja dohave denar Ieal v finanni ustanovi in kupec znjim ne bi mogel razpolagati

potrchtev — e korespondenëna banka prodajalcu potrdi, da mu bo znesek akreditiva izpIaa1a — in ga nale obvesti, daje akreditiv odprt —jami tudi za piaibo. in ne Ic matina hanka kupca

- prenosljivost po nabogu upravienca sme korespondenna banka izpiaati akreditiv tudi drugi osebi,toda le tedaj. e je rnatina banka oznaèila, da je akreditiv >prenosljiv<

- deijivost pIaiIna delnih dobav so dopustna, .e niso v akreditivu izrecno prepovedana

- doboeitev rokov rok ‘eIjavnosti (do tega ëasa je treba banki predloiti listine, sicer akreditiv zapade),rok za predJoitev listin do datuma njihove izstavitve, rok za nakiadanje

Banka uvoznika j1. nalogza A Iodprtjc t& Intrnc inakredui’a 4 Obremenite

Uvoznik

56. Razhriite pojem in nariIite potek do ume rnega nkreditiva ter opilite njegovc prednosti in stabe stmniza izvozni1u in uvoznika!3krcIitt’ je nalog kupca (uvoznika) svoji hanki. da proti predloiitvi dokazila o dohavi izpIaa sama au ponjenern nalocu drua banka (korespondenna’) dolo&n znesek prodajaIcu

V zunanji trgovini akreditiv zagotavija obenia partnerjema doboeno varnost prodajalec prejme fakturni znesek.ëe odpravi blago praoasno in natanno p0 pogodhi: kupec je doIan pIaati Ic tedaj. e je hIao praoasnoodpravljeno in listine ustrezajo doboibom akreditiva.

Banka izvoznika(rnatiena bankaLj

). do4r.’pisoz. akccpt

g, dobropiso.. akcept

proda;na pogcdba

Inkaso banka(korcspondernTha banka)U

5 soriIoo mkasu

2. hlago

2. odprticakrcditi a

Korespondenna banka7 tistine in obremcmtev

3. potrditev t,j J 5. listine 6 plaëilo

proda!na pogodba*

4. odposlano blagolzvoznik

- 30 -

P cerjamo e dokumente. ne kontroliramo pa baga Railike med naedhami listinab in hlaeom bremenijo‘e-ta mednarodnein riaëilnem pmmetu ickcs LI\ elja\ Ija rekiarnacijo potem ku e bib hiago ?e pTaano/riacilnosu akreditiva- nepreklicnost sicer ne hi zaotaIja1i arnosti. da ho kupec bIaQo pieze1

- asona neeo’. er hi zaradi za ia.\ana dohae denar 1ea tnan1i 113* in ktwee /nbim ne h mogel raipolagati

- potrdte e korespondencna hanka prodajabcu poirdi. da mu ho £neek akreditia tzptaëaia in ga na1’ esei. da ic akrediii odprt lamêi tud za p1a2ik, in no le mattna banka kupea

prenosljiost po riabogu upraiöenca sme korespondenna banka izp1aati akredinv tudi drugi oebi,e oda e nati.2n banKa oi aii. da e akrcdvti •prenoiR

ddjr.ost ptaitna delnih dohai so dopustna ée iliso akreditivu irecno prepoedana

- doIo’nes rokos iok e1jaxnosti (do lega asajetreba hanki predboit listine sicer akredni\ zapadekwk ia predboite istin do datuma niiho4e izstasite. rok za nak!adanje

2 odprtieakrediti’.a

Banka uvoznikaj EE ZZE Koresondenna hanka7 hstinc in obrcmen!teI nabo ia

odprie K hstinc in 3 potrditeakrcditi Obrememie Iistme 6 placibc’

prodajna pogodbaUvoznik lzvoznik

4. odposlano blago

____________________

57. Primerjajte sejme, avkcije in borze!Dananji se/mi so se razili ii trnic v ojem pomenu Sprva so bib samo blagovni sejmi, kjer je bib mogoeizdelek kupiti in ga takoj vzeli seboj Z gospodarskim razvojem pa so postopoma nastajali vzorni sejmi(veinoma specializirani). Na teh sejmih prikazujejo be vzorce izdelkov. Namen razstavljavcev je. da kupcemdajejo pojasnila o izdebkih, cenah, kakovosti, rokih dobave l3bago se dobavija kasneje. na pa takoj na sejmu.Vzorne sejme organizirajo posebne sejemske organizacije, ki dajejo razstavljai..cem na razpolago zunanje aunotranje povrine [‘porabo teh porin 7araunava)o p0 ceniku Razsta1jaci skrbijo za narnestitev vzorceviz’Je1ko. aran1ranje prostora oz stojnic ter reklamna sporoiIa obiskovalcem. Velika podjetja si pogostouredijo na sejmiëih razsta\ ne pa iljone. Razstav1ja ci so Iahko proizvajalci in trgovci. razna interesna zdruenja(turisnna zveza). ki imajo predvsem reklamni namen

Ai’/ccijc sojavne draThe Blago razdcbimo na posarnezne dele, ki jib posebej tevi1no o7naëimo zaradi 1ajega inhitrejera poteka avkcije Dde blaga si kupec ogleda pred avkcijo (lahko pripraimo katabog z izklicnimicen am i)

Po uspenem bicitiranju mora kupec plaati takoj ‘sa del kupnine. ostanek pa ‘ roku 14 dni au ko prevzamebbago- draha navzgor akciortar (tisti. ki vudi licitiranje) navede tei1ko dela blaga s kratkim opisom, natoSe iaëne liciliranje S 7kblcno ceno. kdor da eë d igne roko

- draba nazdol izhodie je najija cena, ki je oznacena na semaforju, cena se nato postopnozniuje, kupct imajo na svojih sedeih stikala, ki so po\ezana s semaforjem. tako da babko zautaiiosemafor pri tisti ceni, pa kateri so pripraljeni kupiti licitirano blago. ta draiba zagotavija hitroposbuanje. sat odpadeta po2asno dsigosanie rok in ‘vianje cen. blago paje prodano . premu kupcu

V Irgovini na debebo prodajajo na akcijah predvsem hitro pokvarljivo hiago \lednarodno so pomembne avkcijeia \olno IA’.siraliJa in krzne (Osbo) \kcije so pomemhne tudi za trgo\anje z hlagorn. ki ga ni rnogoestandardizirati (umetnine, hie). Ker poteka na akcijahja’ni iiklic cen. je verjetnost pekulacij precej majhnaLam pogoto prodajajo na akcpah tudi blago, ki je zarubbjeno dolThikorn (‘ene, ki se oblikujejo na setonoznanih akcijah, so poniembne z.a oblikovanje cen mednarodni Irgovini s surovinami.

— .‘i —

B0rz8 so pravoma shaJa1!e trgoce. da bi skleniii trgoski posel za btago ki ni prisotno na borzi (a jenadornestiil\o) oz \rednoslne papirje. deize in prevozno-zaarevane ton1\ e i p dobi podaike ininformacije a stanju na trgu 01 Si pridobili mnenie u trinih razmerah

Poznamo h1an ne horze cpone Hazx ne herie. horze ‘ rednostn!h ppre Jeizne boric. dre boric(bor?a preoznih storites hwza zavaroalnih storites)

Sandard so trsk szorcr. k a se mednarodno u’eias h Opredeuea n pomembneie zr ano!i idetka.kor so teLi. hara. soni hkrati pa tudi doloajo najsese naimanice rnoThe odmike ad znadnostr. ki so urejenes standardom

Bjrzne pogadhe so standarcizrrane. take da pogodhenika same neseta podatke o koiiini eni in rku dehaeCone pa katenh so hor kIeneni bourn posh borza sproti ohasja borznrh ob\estriih Ic cene spIi\ao tuth natrgoske posle. ki jib prodaiaka ri kupci skiepajo zunai borze za istosrstne izdelke teai au kurs)

Za pos)osanje skrbijo posehne borine Institucije hkidacijske hagaine skrhijo 7a obraun sseh skleiijenihhorznih posio) in horzna razsodia (hitro reujejo vse spore med strankami) Na horn trgujejo same iank kipuauejo ëanarmo (‘lani boric fahko nastopaio kot komisionarji za neiane boric. kadar eIio ti posiovati naho

Posh blauo nib hon- et’ektini posh (posh z razpolokljisim blagorn) skiepamo z namenom, da bi resniêno pnilo do dobave

in preszenia hiaga

terminski posh skiepajo borzni udeteenci zaradi pekulacj au zajo, da Si zagotosijo ceno blaga,pogodbenika nimata resneua namene clobaviti in preszeti blago, ampak pekulirata na porast eerie(kupec) oz na padec cene (prodajalec) (( c’ puiref’iqemn sumi’II?o, ki1t’ /JFCchfleI hoi:,iega /)O%/UUfl/a,Iahko skienem ter,m,iski posel, cia hi zmanjiali niotie i:gube, ce hi cene do dahave porusle. Zatokupzijemo na termin. (“e cene medtem dejansko narastejo, zaslu±imo na termin.skem po.slu in ta/ikeplacano iekocv CCIII) 20 e’fc’km’no dohui’n. (Thialnopu tC se t’flC :11i±ci/I i:giihitio no it’rmins ken;poslu, i’endur kupimo promplno cdneje.)

58. Raz1oite in smiselno poveite osnovne gospodarske pojme: gospodarstvo, gospodarjenje, potrebe indobnnetGospodarstvo - celota vseh institucij in dejavnosti, s katenimi vzbujamo in na&tno pokrivamo lovekovepotrebe. v niem pridobivarno dobrine

Gospodarjenje uporabijati materialrie dobrine

Potrebe — ohuiek pomanjkanja, ki je povezan z eljo po zadoolitvi.

Dobrine stvar in storirve s katerimi zadovoijujemo potrebe

59. Definirajte in primerjajte komanditno drufl,o in druibo z acoinejeno odgovornostjo!Kornanditna th-uTha je druba, katere namen je opravijanje gospodarske dejavnosti pod skupno tirmo, v kateri jedel lanov odgovoren za obeznosti drnibe s svojim celotnim premoenjem in opra Ija posie drube(komplementaiji), del lanov pa je odgovoren za obveznosti drube £ vloenimi siedstvi (komanditisti)Komplementarje ‘sai eden in irna prano enak poloaj kot dru>beniki s dii o Komanditist inora hiti riajmanJeden. ima omejeno pravico nadiora in nima sodelovalne obveznosti

P na raiun kornanditisto\ega \lorka se poeuie (astni kapital. lie da hi bib treba dcliii poslovodstso i drugrmidrubeniki (kornplementar). udeleen je. vendar ni odgooren s svojim premoenjem, poleg tega pa mu ni trebasodelosati pri posboodst’u tkomanditist>, S mono je “ezan na druho, je odgooren osehno in solidarno(komplementar). Ic omejene lahko nadzoruje poslovanje drube. katero je vloil s’oj kapital (komanditist)

J)ruzha z neome,eno odgovorno.sljo je druba deh alt ‘.e clano’, ki odgoarjajo in obeinost drube z ssenisvojimi premoenjem. Druha Sc ustanovi s pogodbo med drubeniki (dva au se*) in je kapitalska druhaDruhernki so odgoorni neornejeno in so!idarno (upniku morn poplaatr katenkob druibenik) \sr drubenrkiimajo pravico in obeznost do opravljanja poslov dru2be, kar pa se Iahko spreminja, se drugae ne doloapogodba o ustanositi Pogodha o us1anositi lahko doboi. da se sodenje posbo’ dnt.he 7aupa enemsi cidruabnikom alt prokuristu Ce dru’henik pradata ss oi dele treni osebi. potrehute sobasje seh drugthdrubenikov Firma scbuje priimek vsaj enega drubenika z nacdbo. da je dru.benikov se (in ostali)

P vsi drubeniki imajo monosr nadzora nad poslo anjem druhe. mono se je dogo anti o deilt\ i dela.monosti financiranja so veeje kot pni samostojnem podjetniku posamezniku $ mona ‘ezanost drubenikov aadrubo (mona konkuienèna preposecl). osebna in solidarna odgoornost

-32-

60, RazIoite pojem poslovna sredstva podjetja, opiite pojavne ohlike in osnovne znaiInosti posameznihskupin sredstev!Poslo’. na sredstva podfrtia so premoenje podjetja Premoenje podjetja sesta Ijajo ‘.sa za opra ljanie dela\!ozena rnatenana in nema1eraina sedsia podjeta Premo’enie tudi dear’. o\red9emo Zuel’rcpremo):enje sestaijaio se materialne in nematerialne dobnne, s katenmi zasebnik razpolagaPremoenje podietia delimo

- stalna sredta (se obrabijo. stanejo ‘.e Lot Ofl E. i’1jenjska doha ‘e Lot I Icto)mateiialna tzeniliia, zgrade stroji)nematerialna (patenti. naiemmke pravice)finana ‘UieZi’t-)

- gibIjr.a sredsta (se porabijo, stanejo manj kot 500 € hvljenjska doba man) Lot I leto)tnanëna blaiaina. terate PRist ama

a> izde)ani material (suroine, Lupijeni sestavni deli)b) trgoskohlagoc) pogonska sredstsa (gon.a niaziva) ni sestasni del pruizoda

Vsako premoen;e e kupljeno iz denarnih sredste Li so last podjeija au so pridohijena Lot pOSOJIIO Loimotorej lastni in tuj kapital

6L Opredelite oblike in pomen zunanje trgovine!Oblike zunanje trgovirie

- p0 sTfleli zihariaizvozna trgovina (eksport)uvozna trgoina (import)tranzitna trgovina

- P0 organizacji prodajedirektna zunanja trgos ma proizvajalec izva.a brez domaeega posredoika (izvoznika)indirektna zunanja Irgovina pri uvozu in izvozu se kljuëujejo domaëa specializiranazunanjetrgovinska podjetja (au zastopnik, komisionar, pediter)

Pomen zunanje trgovine- iirasnavanje naravnih preseikov in primanjkltaje

Nekarere proizvode lahko zaradi naravnih okohn pridobivamo oz proizvajarno Ic ‘.‘ nekateribdr.avah

- izravnavanje tebnookega znama (know -howe)Dandananji so e precejnje razlike med industrijskimi dravarni in dravami razoju glede omikeIjudi in proizvodne tehnike, zato je proizvodnja visoko razvitih industrijskih izdelkov omejena nanekatere drave.

- optimalni obseg proizvodnje-

Majhen domai trg dopua fe proizvodnjo omejenih koIiin See z vkljuëitvijo tujih trgov je monaracionalna in ceneja proi7uodnia eèjega obseca

- uranoeenje pIailne h!lanceVse drave morajo uva2ati. zato so primorane uvozne potrebe plaëevati z deizami. Ce hoejo priti dodeviz. morajo izaati

- mednarodna delitev delaDrae . ravoju se morajo hitro industrijsko razvijati, e hoëejo poeati svoj deIe v zunanji trgoiniin s tern svojo hIagino Izoi suroin in Lmetijskih pridelkov normalno ne zadoa. da bi si Ijudjeizbo1jaIi svoj ivIjeajski standard.

Majhne drae. Lot je S1oenija. morajo uaiati prenekatere suroine in krnetijske pridelke, teviine konneizdelke in morajo mnogo izsaati da bi mogle a deizami pIae\a1i u’.oz. od katerega so precej othisneNajpomembneji slovenski trgoinski partnerji so drave Elf Med drave. iz katerih Slovenija bistseno veu’aa, Lot izaa. sodjo Japoncka. Koreia. Kiiajska. BraziIia. francija Obratno pa SIo\eniia ‘.e. iz’aa. Lotuva2a, nasiednje drave Poljska I ‘krajina. Makedonija

,— —

62. Opredelite in primerjajte pojme: rbat, skonto, penak, nra, prenumeracija, skesnina in zamudne obresti!I?ahat je popust pn cenah haga K! ph prodajalec iz razhnih ‘zioko prizna\a. ne glede na p1ailn rokPo,namo kotiinski rabat, konni kohnski rabat (dajemo ga pri pogodbah o vejih ko1irnah biaga. ki gastranke tie odpokiiceio naenkrat, terne razde1eno ra deine doha\e). bonus za ‘rednost prodaie prlznavamonaknadno e e prodaja dosegia do1oeno iino), zestobni rahat, rahat oh iaianju rabat ‘ asu ra2prodaje.rahat zaadir1r’aLe po h!agu

Vkonto je odtegljaj od prodajne cene za ptai1a pred dogosorjenim pithEnim rokom Raziog! ia odobraanjekin:o piihranek ; ohretih (id naei kred. rizna premtia (n! ne\arnot. da kurec tie H p!aëai r:hranekpfl rjkjh strokih pnhrani kontrolo despeiih piaii in morebitne opornine)

]‘enok je pogodDena kair Zanjo se trank dogo orna kadar je kupcu posehno poniernhno, da \e proda1ecdrzi pogodbe Penaie e paaiirana odkodmna To pomeni, da kupcu m treba dokazoati kode, “.sakemDrime!u doD peraI. e prodaalec tie zpo!ni S\ uC oh eiflo’t! r’ra\ oasno al; ‘. .kIadu s poodbo

Aia dci p!edp1aila kupnne Ce kupec po iasin kri’di ne prezarne blaga, ostane ara prodajalcu Ce prodajalecP0 iasni krivdi tie dohai blaga. mora posrniti kupcu dsojno aro

,4vanc je napiaiio Kupnirio piaujcrno deloma .naprei Prednosti za prodajaica kupec demo tinanciraprodajaica, ima doioeno 7agoto\ ito da ho kupec pre’7eJ hi ago Ce se prodajna pogodha p0 kri’di prodajalca nezpeini. mora prodajalec napiaiio rniti Ce kupec po soji kridi tie prevzame hi aga, prodajalec laje dobiodkodn!no Prodajalec mora ‘rn1ti tisti del napiai1a, ki presega dokazano kodo

JrtwrneraLi/a je predpIaiJo Celotno kupnino piaëuaemo vnaprej le tedaj. kadar primanjkuje biaga priposebnih izdeiavah je ohiajna naslednja kia\zuta 1 3 oh naroiIu. 3 oh zaetku montae, 1 ‘3 p0 izroëitvi

Sk.snmaje odstoprtina Vasih se pogodbenika s pogodbo dogovorita, da lahko po p1aiiu skesnine odstopita odpogodbe To pomeni. da je treba plaati Ic skesnino. potem pa pogodbe ni treha ve izpoiniti Ce je pogodhenipartner potronik in se mu idi. da sla dogovoijeni penale au skesnina preisoka. lahko zaprosi na sodiu zaznianje

Zamudne ohre.sji so znesek denarja, ki ga je potrebno piaati. zaradi nepravoasne izpolnitve obveznosti Strankise za zamudne obresti dogovorita v pogodhi, a te ne smej biti oderuke (visoke) Ce doInik na upodtevadodatnega roka, zaraeunavamo obresti obiëajno od dneva pr’.otne zapadlosti in ne eie od podaijanega rokaObresti obraunavamo do novo postavijenega roka

63. Primerjajte odnose z javnostmi s pospeevanjem prodaje!Odno.si pi’.djeta do;arnoxli niso neposredno povezani z eljo p0 poveani prodaji, toda ustrezno ugodno mnenjeo podjetju vsekakor vpliva na poveanje prodaje. ziasti ãe n&aa zaupanje javnosti do podjetja tikrepi, skaterimi ustvarja pudjeije javno mnenje o sebi so sklicevanje tiskovnih konferenc. p1aane in nepiaanereportae v sredst iii javnega obciia, zanimivo sestavijanje pos1onih poroil, dan odprtih vrat, sponzorstvo.S stiki e1i podjetje dosei predsem nasiednie cilje

- da potroniki spremenijo morebitno negativno mnenje o podjetju- da hi si potroniki ustvarili pozitino mnerlje 0 podjeiju in izdeikih. ki ih morda do sedaj e niso

poznah- da bi podjetje utrdiio e doseeno ugodno mnenje o svojem delovanju

V pos/cs<’i’an/eproda/e sodijo ‘psi ukiepi. s katerimi pomagamo lastni prodaini siubi icr posrednikom, da hodouinkoviteje prodajali

- pospeceanje prodaje 7 r!otiuranjem Iastnih prodajaIceoianje, trenirarije, poslovna sreanja iastnega prodajnega kadratekmovanje pri prodaji. poezano z denarnimi au blagovnimi nagradamipovezo anje pla& premij. provizij 7 doseeno ‘.rednostjo prodaje

pospeesanie trgo\anja pri posrednikih. ziasti s trgosinisodeto’anje v prodajainah s hostesami. pojasnula o uporabi izdelkovpopusli pri cenah. rabati v hiagu. ziasti pri usaianju novih izdelkov

- pospeevanje porabe pri potronikih1’rezpIane poskunje. zorci, rekiamna darila, dodalkikuponi za nagrade. darilni boninagradne igre. razpisi nagrad

- 34-

64. Opiite in piimerjajte znaiInosti eka in menice!(eh je nalog banki ab drugi organizaciji za plailni promet, da izlaa pnnosniku eka doloen znesek denarja(e smo upravieni podpio\a1 na transakciskem raunu. lahko plaëtilemo polgorovinsko (z obraëunskimekum lrez 1o\;nsk Vekak )r m’ra prejemiuk s takim plailom soelaan ekom diguiemo \ banktzrieske gotoini all jib dovolimo thigovati poljubnim drugim osebam Prejemntk &ka lahko uflO ek naiailine naine zahiea. da mu hanka izpJaa zne%ek eoton all da mu ua kmi fla flieeo\ raCU1

P talno lahko plauerno, ne da bi tegali kot po poslovanju z gotovmo bre, ohsenih mampu!aclj lahkodnnemo a i paamo ludI ‘eie preprsto poranamo rad neokroglL sc’te. S preem neknitih eko,sprejem eko S poriarejenimi podpist. lahko th unoi sakdo

(e eiirno zmanjcat nearnosi igube tuoramo ãek spremeniti obraunskl eeL napNat! poseno Cci Cek zaobraCuru alt Cek dvakrat diagonalno preCrtatt Obraunski Cek so lahko samo knjieni dobro raCunu in lb ne19orefl1i urk Citi flTO\ 1111

Me,thaije listina. kateni se izdajatelj (trasant) zvezuje. da bo cam all po tretji osebi (trasat) plaal upiaviCericunerni1ent doloCeno \ sot Jenania doioCenm Casu i dioCenem kra1u / rnenice ic laie kot pri

nezaaroani Ierjat\I izterjau meniCni anesek funkci1a zaaro’acija plaCila). prenesti meniCni zahievek naireijega (funkcija financiranja)

ScsI me men ice- mzraz mernca niora biti zapisan v samem besedilu listine ‘ jeziku, v katerern je menica sestaIjena- nepogoni nalog, naj se plaCa doloCena vsoia denarja- ime tistega, ki naj plaea (trasat)

nasedha dospelosti (kdaj je treha plaCati)- kraj plaCila

irne tistega, kateremu je treba plaCati (remileni)- navedha dnea in kraj izdaje menice- podpis tistega ki je menico tidal (trasant)- podpis trasata ni potreben, pla.ati je zavezan eEe takrat, ko menico podpie - Jo akceptira, ko podpie

se imenuje akceptant

Funkcjje mçç- funkcija zavaroanja kredita- finanna fiinkciia menice (menico je rnogo& diskotirati pred dospelostjo. kupec pride laje do blaga s

pozneiim plaCilorn. ëe akceptira menico)- piailna fiinkcija menice (menico preneserno na novega upravienca brez teav, danes je to manj

pomemhno)

Vrste menic- mcjjjctipo 1attern nalogtt izdajatelj in upraidanecje ista oseba. toje najbolj pogosta oblika menice- menicapqjjemnagp udeleene so tn razliëne osebe- solo me izdajateij in planik je ista oseba (zelo redko)

biaijo ni.e a plaCnik akceptira neizpolnjeno menico

Remitent lahko nienico- obdri do dospelosti in jo sam uno Ci

pred dospelostjo proda finanCni ustano i a diskontom V tern pnimeru bo ta ustanoa poskrbela tudi zankaso in toje danes najboli poosto

Jo pred dospelostjo tzroi poslonernu partnerju, da bt a menico poravnal kaken drug doig rernitentaDanes Se to doeaia rodko

‘e hoe remitent unoiti menico p0 tretji osebi all jo pred njeno dospelostjo izroCiti datje, mora rernitent nahhtni strani menice to eanaCiti Pismena iziava na hrbtni stram menice Se menuje ndosarnent ifl ga napieindosani v konist indosatarja

65. Razkøite pojem pJailnega prnmcta1navedite in opiite ter primergitjte vrste pIaiilnega pronieta!PlaCilni prornet e ‘.me janje piaci} med TR ozirorna med posameznk Vrste plaCilnega prometa

- gotoinsko piaCesanje(niti plaCnk niti preemnik ne uporahljata TR)neposredno (gotovn’.ko placilo gotoinski inkacols posredovanjem pote (vrednostno pismo, potno nakazilo. telegrafsko nakazilo. nakazilo zodkupnno)

- 35 -

poktotovmsko p1ae’ anle t ratun uorahlja au plarik au preemmk)puanik p1aa uotono na prejemnikov raun pIaIni naIaz)prejemnik prejme gotovino v breme planikoega rauna (gotoinski ek)

ht czt’ nk anit. I raun up ‘- ahi uk’ pInk. kot p1een11ikpianik izdaia nalog (ohraunsk! ek. pla Im nalog)upmk izter;a ukceptni nah’g?

6. Pojasnite in ocenite pamen in vrste transporta ter transportne pogodbe pri posameznih vrstahtransporta!Pomen promet omogoëa liudem. da zado’oiiuejo soje porebe po potronJ ra’hnih dohin. brez prometa h;ude 1pc’ t’d! le To kar e prv aa \ nnho nepo%redni ‘iiin Promet ooa dei’te\ deja rwd peflina notranjem n mednarodnem obmoju brea prometa ne bi bib dehte dela med podjetji, kar tie hi moglimenjaan dobnn Prornet je oogot za kuhurno m poIittno soitje ludi Brez prenosa sporoII tie b mogliuveljaljati enornib LakOnO. mu !zaiatI demokratinih ohte na irem obmociu in tie iriti kuhurnib storite

2eiezniki tranppi to. orm hs

cestni transport tovorm list T1R, CMR

ladj5kitrap (pomorski. notranji) darter (najem ladje), naktadnica (konosament). reni prc’ozn! list.pogodba o preozu Losonega blaga

letaiski trp letalski tovorni list

10 W),Pfli /151

Vrste toornih iisto oz prevoznih bistin.-

‘ notranjem pronietu (kosona poiljLa vagonska poiljka) — elezniki tovorni list- v mednarodnem prornetu (kosovna poiIjka, vagonska poiljka) — mednarodni tovorni list (‘IM

Z dehebo trio uokvirjene dde toomea hsta izpolni eleznica, ostale poiIiatelj Podatki in pojasnuba’ tovornemlistu morajo biti napisani, odtisnjeni au natiskani jasno in tako. da se tie morejo zbrisati. Criania so dovobiena Ic.kadar pedibjatelj potrdi popravek s podpisom kadar pa gre za spremeinbo podatkov o .tevilu koso abi o tei,mora popra\ljene koliôine vpisati z besedo.

RID (nevame snovi) to poije mora poiljatelj pri izroitvi snovi au predmetov, ki spadajo pod nevarne snovi,oznaëiti s kricem.

Duplikat tovornega lista daje poiljaielju pravico do razpolaganje s poiljko tudi p0 odpravi in vse dotlej, dokierni ‘ rokah prejemnika

Rca,, prevoznl listPodoben 2ebezn,kemu tovornemu listu

NakIaiJmaZ njo ladjar potijuje le sprejeni doboene koliine blaga za prevoz in se zavezuje, da bo blago izroil prejemniku,Li je naveden listini akladnica je lahko imetniki au prenosni (ordrski) papir. Nakladnica je prezemnalistina. kijo preoznik pobje prejeniniku blaga. Z tijo se lahko prejernnik izkae pu prevzemu blaga.

Z nakiadnico ‘vkrcano na ladjov jamimo tako izroite1ju Naga, kakor tud prejemniku, da ho blago prepeijanoz doboeno ladjo, esar pa tie omogoa nakladnica pre’zeto za prevozo

Preoznin’ lahko plaëamo x naprej au eie ‘. namcrnbnern pnstanëu Konosameni ie !radIcjsk1 papir. s kateropridohimo stvarno pra’. ice do blaga. Zato lahko s pomojo konosament razpolagamo s ‘>plavajoim hlagom<. toblago lahko ‘. suski prodamo ah tudi zasta\imo pri flajemaniu In ia’aro’.anu krcdita Na vsakem konosamentuje potrebno naesti tevibo izstavljenih izvirnikov in napisati dobollo da x izpolnitvijo ladjarjevih obveznostt, kiso konosamentu navedene, oh predioini samo enega ortginala izguhijo e}asnoct vsi drugi

I idjarska pngodba Can er “najemna pogrxlba,iSkieneta in ladjar in naronik ol ud nieca poohlaen posredmk

36 -

67. Pnkaite in interpretirajte potek akreditivnega posIovanja4k,et.Jiin je na!oe kupca uvoznka) svo hanki, da proti pred1oiti deka7iia 0 dobai iiplaca sama au p0njenern rialogu druga hanka ikorespondenna> do1oen znesek prodajacuodpitjc

auznik1akreditia

Koresndenna bankaistn rn ohremaiitc1 nalo

A *prn Lne inpotftlitc1 Takrdt a ‘ OkTuCflh1c\

prc\iana {)0dhaoinik

1zoznik

_____________

4 odpslan hlao

68. Opredelite kdaj in zakaj se v podjetju od1oijo za postepek sanacije in steëaja?V o)iern pomenu o podietiih iinannih tea’ah goorirno kadar niSo plailno poobna all Ladar tuji kapitalpresega njihoo premoenie V irern pomenu je podjetje neupeno kadar je pred id1jio. da ho kratkernau potalo pIailno nepoohno au SC ho pokazala nuego’ a prezadolensi

“Jajpornembneji troki znotraj podjeta so- neustiezno finanno nartoanje

nezadovoljiva in esticijska polni ka- neustrezna treniska zasnova V po\ezai s proizvodno politiko

Najpomernbneji zunanji vzroki pa so- \ellko neizierljivih terjate\- naraanje ceo na nabavni strani- znianje konjunkture svetovna kriza jeklarski industriji zaradi zastoja pri prodaji ekla)- neugodni menjalni teaji zunanji potitiki- pernona konkurenca

69. RazIoite kateri iakrepi so primerni za sanacije podjetja v finannih teavah?V osebnih drubah druibeniki lahko poeëajo lasini kapital z gotovinskirn vIokom. V drubah z omejenoodgovornostjo druba lahko od druibenikov zahteva dopIai1a, v delnikih druThah pa lahko dopIaajo standelrnëarji au izdajo nove delnice

Da hi se izogniti steaju. se plaif no nesposobno podjetje lahko sporazume z upniki mirno sodia na dva nainaasovna poranava (moratonij). odpust dolga V obeh prirnerih upoiki sklenejo s podjeijern dogovor. ki gaizpotnijo mirno sodiãa- moratonj upniki doIniku odobrijo odlog pIaiIa oziroma obrono plaôevanje do)ga in se pri ternodpoejo tudi obrestirn Upniki bodo odobrili rnoratorij Ic, e so prepriani, da ho doInik v kratkernasu ponovno postal pIaitno sposoben.

- odpusl dolga -- upniki se s pogodbo odpovejo delu sojih terjatev au pa ga spremenijo v lastniki deIeTo so pripravtjeni storiti.

ken so zainteresirani za nadatjnji obstoj zadoIenega podjeta Upajo. da bodo iz prihodnjihdonosov podjeta dobili veii de1e svojih terjate Lot pri morehitni sodni poranaviodpadejo stroki poravnaveni potrebna ja\na objava

70. Natejte vrste napak pn dobavi blaga z napako in razIoite katerepravne menosti irna kupec, & agotovi,da je bib dobavijeno blago z napako!\ rste napak glede na opaznost

- oitne napake to so napake. ki jih iahko ugotoimo z obicajrnm nainom pregleda blaga ob njegovi1ospelosti

- sknite napake to so napake, ki jib z obiajnim pregledorn rn bib rnogoe takoj ugotoit1 (termostat pripeici ne deluje)zvijano zamokane zanje prodatalec e in jib narnerno zamokinenarnerno ,arnolane

Vrsre napak glede na pornemhnost- bistvene napake te napake airajo rabo izdelka au sprerninjajo doboeno Iastnost (peribo, Li ga smernoprekuhaati. se kri)- nebistenie napake ne ovirajo nornialne rabe proizvoda (pokodba taka na avtu)

Vrste napak glede na odpravo.- odpra lji e napake so napake, ki jih je mogoe odrwaiti- neodprali’e napaLe teh napak ne morerno odpra ti (ekiena ki ne dopuea ‘eje obrernenite)

Pr Hstem in neodpra1iii napaki sme kupec zahteati razdrqe pogodbe ab zamenao oz nakoadno doha\oCe e napaka odprahi’a aH netistena. kupec ne mure razdreti pogodbe Zahte\a ahkc samci zho[au aliLnianje (popust) Poraëifr’ kode lahko zahievamo samo tedai. e je koda nastala zaradi riapake. ki jeUokazI)i\ a. in Ic zano krl\ prodalalee (malomarnoct. naklep

71. Primrjaj posamezna nabavna na&b! V katenh pnmerih hi bib dolo&no naebo ustrzno?tia Z0I0g1

Na zalogo kupujemo sorazmerno ‘..eliko kohino ki je skladiu na razpolago do odpoklica Sk1adie ternprimeru I7ranava ko1iine med nabao in porah P stalna pnpraslienost za dobao kupeeni a? n ne%arnostl iaprekimte prnizudnje, cenei nakup zaradi ejih kohin. lahko akarno na ugoden trenutek za nas!ednjtnabao, S elika sezaa denarnih sredstes, seliki stroki sk1adienja in abresti. ne\arnost zastaranja zaIoe.zmanjanja kakoosti, kalo

Puvirnftna na/’al1

Nabavmo Ic, te dobimo naroilo za doloeno ‘rsto materiala P kratek as skladienja, majhna ezavakapitala, S nista mena takojnja dobasa in takojen za&tek proizvodne Pasamina nahaa Ic znaiIna zaenkratno tdelao (mizar kupi les. ko dobi nart) Posarnina nahaa je najpogostejsa pray pri trgovcih spohit’oni. ki ra7stasIjajo Ic \zorce in naroijo blago e1e potern, ko kupci poirdijo naroilo

Nahaiu. uskiajena .s pr(IaJo a/i protzi’odnjo(;ust in tEme)Podletie eli potrehno blago ah material dobiti uk pred riegoo prodajo au predelavo Zaloga skIadiu iezmanjana na najnijo rnorno raven. Kupec sklepa s prodajalcem okvirno pogodbo za veliko koiino, v kateridoloita isoke pogodbene kazni za neizpolnitev delnih dobav sorazmerno kratkem dohanern roku. Na tanain so po.ezane prednosti nahave za zalogo in prednosti posaminih naba, saj kupec prejme praoasnora no tisto koliino. ki jo potrebuje Pri tern nabavnern na&lu nastajajo problemi, kadar Se potreba p0 materialuhitro in neenakomerrio sprerninja

72. V &m je pomen taienjske usmeiitve za podjetje in kaj je trenjski splet?Prodaja je zadnja in najpomembneja faza poslovanja podjetja. Ce zasebno-gospodarsko vodeno podjetje nemore prodati svojih izdelkov oz. ponujenih storitev, me more preiveti. Tudi splono-koristne organizacije inustanove (portna drutva, o)e) morajo tthti svoje nproizvodeç ker bi sicer njihov obstoj ne bil opravien

Raziskaa trga je temelj podjetja Z raziskavo trga si pridobi podjetje podatke in spoznanja o trnih razmerah, okonkurenci, nakupnih navadah potro.nikov.

Trenjski splet je sistematRna kombinacija trenjskih instrurnentov (politika izdelkov in sortinlenta. poliuikaprodajnih cen. distribucijska politika, politika komuniciranja).

73. Pojasni razliko med nediferenciranim diferenciranim in koncentriranim trenjem!Doloite’ trga:Nediferencrano Irenje na celotnem trgu obdeluiemo s se kupce brez razlike, ta postopek je primeren zahomogene izdelke. ki zahte\ajo veliko tevilo kupcev (okoIada. sok

Diferencirano trenje trg razdelimo na teviJne delne trge, ki jih obdelamo z railinimi trenjskimi instrurnentiin razIino ponudbo (trg z djagimi in poceni fotoaparati

Koncentrirano trenje z vseh trgos rzberemo nekaj au samo en delni trg, ki ga posebej obdelamo, na ozkerntrnem segmentu elimo dosei s specifino prilagojeno ponudbo in ustrezno kombinacilo trenjskihinstrurnentov velik trni dele (portnI aviomobili)

74, Na primeru pojasni trno pozicioniranje!Kako si potroniki zamiIjajo najpomembneje Iastnosti izdelka, opredeijujemo s pozicjo izdelka To je trebaned’,oumno in natanno Ioiti od .pozici}e izdeIka konkurence. sal ie Ic tako prinlerna za usmerite k ciljniskupini

Strokovno prairno, da si mora izdelek pridobiti niqe Seuling Proposition. (LSP) — edinsteno prodajnopon udbo

Pozicioniranje izdelka Iahko temelii na proiiuodnih iastnostih (trajen. zanesijiv, eleganten). na ceni (poceni.ugoden. drag). na koristnosti (pli’.en. lepo die. olajanje deJa).

-j -

te obdelujemo na ciljnem trgu razline trne segmente. razvijamo pra’iJoma veë inaëic zde1k& ki jhprodaamo p raz1inih trnih oznabah (trg praimb prakou)

Primer zobna pasta pwti zadahu tz ust, proti kariesu

75. 1zraiunaj koeficieni obraanja zaloge in pojasni. kaj to pomeni!koelicient obraanja zaloge tastna poraba materiala! povprena zaoga

po\prena zatosa zaetno stanie — konno stanje) / 2

as ohraëanja zaioga 365 / koeticient obraëanja zaloge

koio ‘.ji *. koettie n waLanJa I L raio je p preri ‘eia. m ouko ansa ; pot ebna zaloganiateriala lz tega izhajajo te ilne prednosti. ki so povezane z marijo zaloczo’. sk!adiu- mania pot reha p0 denaju

manji stroki. povezani s sk1adinim prostorom- rnansi strok vzdre\ania

rnanje tveganje (kaia),

Koeficient obraanja )ahko poveamo z zmanjanjem zaloge au poveanjem prodaje pri statni velikosti z.aloge.

76. Vojasni razliko med individualnini in socialnim zavarovanjem[ndividuano zavarovanje:

- zavarovanjeje prostovotno (iziema: obvezno zavaro\anje avtomobilske odgovornosti)prispevek je odvisen od velikosti tveganja- storitve so indi idualno dogoorjene- prenlija zavarovanca mora pokrivati vse stroke

Socialno zavarovanje- zavarovanjeje obvezno po zakomi- prispevek terneiji na socialnih izhodiih- stofltev ni mogoe individualno doloati- delodajalec in delojemaiec pIaujeta prispevke

77. Pojasni razliko in povezavo med stratelkim in operativnim planiranjem!SkQatücQr)i- trIna in drubena usmeritev pri sodobnem vodenju podjetja teie stratekega nartovanja vse boljprinaarno od proizvodne k trni usrneritvi, proizvodna usrneritev (p0 vojni ëirn ve proizvaati) —*prodajna usrneritev (aim vea prodaja) —> trenjska usmeritev (izdellci, ki najbolj ustrezajo kupcem) --*trna in dru.bena usmeritev (upoteva potrebe drube, vkljuno z varsivom okoija)

- poslanstvo podjetja: odvisno od trne in dwbene usmeritve. obiajno obsega poslovno politiko. odnosdo strank in delavcev pod jeija. odnos do drave in celotnega gospodarsiva, nae1a vodenja

- instrunienti stratekega nartovanjaanaliza okoija. makrookolje (razvoj ceuotnega gospodarstva, razvoj potreb v Iastnigospodarski panog. demograiski razvoi. tehntni razvoj. zakonodaja. razvoj naravnanosi idrutbe) in rnikrookolje (dobaviteiji in odjemalci podjetja, sarnostojni prodajni posredniki,konkurenti)

tehnika scenarijev skuamo predvidevati, kako bi Iahko razline kombinacije zunanjihdejavnikov vpIi\ ate na podjeije. pri delfski metodi vkljuCujerno e stroku\ njake (psno)

portfeujska analiza za od1oitev katera podroja moramo doigorono raziskovati in vanjeviagali/sarno obdratiiz1oiti uporabljanio

a> trhio-proizvodni portfelj presojarno trno privlanost (napovedana visoka rrina rast,mato konkurentov, zagototiena doha’.a polzdeikov. in relatiuno konkurennoprednost (izkunje, prednost lokacije, tthii dete., raziskave in razvoj...)

h) portfelj Irni dete-trna last do1oarno \prasaje (moramo razmishw. revee (nizkatrna rast in de!e podjetja), motzne krave (velik dobiek z malo viaganja). zvezde(visoka trna rast in deIe podjeija)

- 39 -

matrika proirod trg anaizIramo tako sedanje kot nove trge je podlaga za odIoanje oslrategijah. ki jim homo sledib pnhodne

strateki edji iahko so ekonomski (trim cdji, cilji uspenosti, fnanni ciji) au socialm (eiezaposIo anje ensk. imani\ ame oipeed j

Opeiativno nartovaneoperatrr’1 ciij suate4.e .iJe noramo podrobneie predeho m ohike\ati takc da h e iflO

nadziro at, go onmo 0 operacional IZaCI( C! (jev

orrat: no naro ante :z\ Cdhe spoJa na zzr (aipre nafedmo dine narte. i h notemtrnemo ‘ celoto), od zgoraj na’.zdol najprej izoHikujerno skupne cdje in naw delne>. reizio cilie’p. zii’ ozka nra ia tsdfl’e/nh poslC mn CiFi. Ic nine piefl1eme In wpsdar%kesprernembe

7*. RazIoite in primerjajte primarno in sekundarno raziskavo trga!Pnrnarna raiiskaa

enkratno prouce\ anje

anketiranje poteka ialiko Ustno (P isoka stopna odgovoro. lahko postaimo ‘.evpraan1. opazimo mdi drume 7nahiosti. S. sisoki stroki naemania siroknousposehljenih anketarje\. spraeanje ni anonimno). telefonsko iP hitro in poceni Ssprauemo le !lsIe. k irnajo telefon). pisno (P m poireben anketar. oddaljenosi nipomembna malo odgooro).

opazo anje in poizb us pri >istern opa2o anu ugotas liamo ohnaanje Ijudi ‘ doloenisituaciji ki je msmo umetno spremenili. pu poizkusu ustvarimo sami situacijo, ki jo elimoopazos au in poeostn spremcn>eno. da hi sideli. kako xplivaio spremembe. razlikujemo medIaboratorijskim poizkusom (ne opazujemo resninega gospodarskega stanja) in poizkusomna tereriw

tekoe primarno poizvedo.anje (panelni postopek)panel e stalna skupina oseb. gospodinctev au podjetij, ki jim v enakih èasovnih rajmikihpostavljarno enaka vpra,anja

Sekundarna raziskavapn sekundami raziskavi uporabljamo e razpolo1jive podatke za potrebe raziskave trga (P: nizki stroki zapripravo podatko, Iahka dosegijivost, S podatki niso prilagojeni za potrebe podjetij, pogosto so tudi ezastareh)

79, Raz1oite povezavo med segmentiranjem in trnim pozicioniranjem!Segmentiranje rrga

Je razlenite celotnega Erga na enotne dele trga (trne segmente). GJavni namen segmentiranja je, daprilagodimo ponudbo izdelko zahtevam in priakosanjem doioene skupine kupce z veejurni au mapjimuzahtevamiKriteriji segmentimania

- geograf’ski kriterij (dornai Erg, Fvropa, ëezmorske dr.ae)demografski kriteri (spol. starost. dohodek, poklic )

- psiholoki knterij (druabnost. aktivnost)kruteriji obna4anja (zvesloha izdelku. pogostost nakupa, posod za nakup)tug janih ustanovtrg porabniko

- trg podjetij (posredniki, proizajalci. trgoine)

!rzno pozlcIohIIran/eKako ci potroniki zamiljaju naipnmembne>e lastnosti zdelka, op’edeljuiemo s “pozicjo adelka’ To e trehanethoumno in natanno loit od pozciie zdeika konkurence je Ic uako pnmerna za umerite k 1inisk j pinStrokono praimo. da ci mora izdelek pridobiti .>t’niqe Selling Propositione ILSP) edinstveno prodainoponudho

Pozicioniranje izdelka ahko ternelji na proizvodnih lastnostih (urajen. zanesljiv. eleganten). na ceni (poceni,uL’oien. drag). na Lorus!nosli (pli\ en. epa dieë. olauante dela)

Ce obdelujemo na ciijneni Ergu razIine tthie segmerne. razvijamo prailoma ve inaác izdelka. ki jihprodaamo p0 razIi’nih tr.nih oznahah (trg pralnth prakos)Primer zobna pasta proti zadahu iz tist, proti kariesu

40 -

SO. RazIoiIe in smiselno poveite funkcije trgovskih podjetij!J iiiikc’i1c irgnvki/ ,nl)dJeU/.

- prostorska funkca trgoina daje na ra.zpoago potrebno bago iz ‘sega seta na enern kraju (ponaadiblthni kupce) Nez t1goine N moral sak rrozaalec uredni soio prodaino mreu au pa lahko

prodajal le hhnp okohc soje to\arne

- ana med prozodnio ri pirjho e preena azlika pc’raba e enakmerna. prpz\odnlapa enkratna v clikih koTiinah (konzer iranje sadja), zdelasa poteka enakornerno, potrebe pa nihajo

tr’ke igraOe), proizdria n poraba ta ser koirko izena&rn. endar obasno nastajajo mednjima razlike, ki ih moramo izranaiati. prernagoanje asonih razlik omogoa prirnerna zaloga/dcis\ k’ o o1 Luei ncino prrizaiali ali tro

kol;inka t’unkca trgo\Ina prailoma prezema ‘elike koliëine in jih nato posreduje V mahnihkoliinkb enotah

• kakoostna funkcija trooka podjetja ne predeluJejo au dodelujejo kup!jenih iideIko. i.endar lahkodelio semenfio niiho a kako\ ost (po\ ee nekai ‘.rsi isto i sineiza hiaua in tern irnouoaracionainejo zddaso au pa sania sestas! ii raznih de1n’ noi izdelek soha), kakososi lahko spremen!tudi z oplemeritteniern izdelko (\iflO)

- setoa1na in informacijka funkeija trgoina obvea potronike o ponudbi in setuje pred’mednak upo m

- kreditnafunkcija obrono odpIae anje

81. Opiite vrste stilov vodenja podjetja in njihove vpLive na zadovoljstvo dêlavcev!Slog odenja je oblika in nain, kako posamezni vodilni deIaec ravna s sojimi podrejenirni

/-‘arnIpun 1’IIo—cletm i4 ruliOi ii

Nadrejeni se o ravnanju pri delu posvetuje z delavci Oboji precflagajo reitve Predlogi nadrejenega seobravnavajo enako’redno kot predlogi de1acev Najboljo reitev poskuajo poiskati v razpravi Ta slogvodenja kratkerono tie prinaa vedno zadovoljstva. 0 od)o,tvah se na dolgo razpravlja Velika poraba asaIahko povzioa nezadovo1jsto. Lato je bolje. da se o nepornernbnih stvareh odloa drugae. Kadar gre zabistvene odloitve je pomembno. cia se reitve poiejo skupno Zato so delavci doIgorono zadooujni zdemokratknirn nainom vodenja.

.4 vkikratski .logRazrnerje med nadrejenirn in delavci terneiji na ukazovanju in posIunosti Nadrejeni odreja vse do podrobnostiDelaciizvajajo to s skladu z naroëiii. Kratkorono so delavci s tern slogorn vodenja zados oljni Omogoa jim,da delo opras1jajo z doloeno zanesljivostjo, v zadovoljstvo nadrejenega, ker je se do podrobnosti douoeno.Poraha ‘asa je manja kni pri demokratinem slogu Doigorono pa ta slog vodenja delascem ne prinaazadovoljstva, ker so izloeni iz vseh pomembnih oduoitev.

I iIk’ii/1ii slogDelavci ithvajo precejno svobodo Nadrejeni posreduje Ic, e ga izrecno zaprosijo. Kijub veliki ssobodi sodelavci kratkorono in dolgorono veinorna nezadovoljni. Nadrejeni jih ne obvea, ali je z njihovim delomzadovoljen Cutijo se prepuene same sebi

82. Kateri dejavuiki vplivajo na cenovno politiko? K*j zajema politika prodajnih pogojev?Cenos napolitikI?a:merje med ,omidho in pinpriievanjern te popraevanje presega ponudbo. prodajalci laje xplivajo naspremernbo cen kot kiipci, cene praViloma naraajo Zaradi tega prine se ve proizajalces izdeloati teprnizode in kmaiu ponudha presega noprae\anje Zato se cene zopet zniujejo Ker e ponudba eja adpopraeanja. Iahko kupa pli’ajo na cene

oh/Me in s 1aiu Irgu isaka obiika trga na strani ponudbe (rnonopol, oligopol. polipol) se lahko sieëuje z ‘sakoobliko trga na strani povprakVanja (monopol. oligopol, polipol).

info!nhI,wio%i/iolrndwkLn injifi/iruevu/i.ei kciiikor slaNta Je ohveenost. toliko manj ho cena izdelka p!n. alana nakupno odIoite. \‘eëji spliv bo tako imela prednost (preferenca). ki Jo kupec daje doloenemu izdelku

Prefer HLL pucInihov ii’ polpicz.L I iifl/U

- osebne preference doIoenemu prodajalcu (gospodinja kupuje isiIa Ic pu dolocnem prodajalcu. kerjije sirnpaTen). doleienernu kupcu liz\oznik dobas pa blago sarno doloenemu uvoz.nku v tuini. ker eredno sreujeta na dopustu)

-.41 -

- starne preference dolo&nemu izde!ku (kupujem samo avto doio&nega proizvajalca, o drugih niti tierazrnIjani). do}oeni oNiki zadoo1ji1e potrebe (zaita pred deiem z de2nim pIa&rn ne pa zdthiikom)

porazume o iih sprejemalo trni ude}eenci (prodajalci) in di2ani organi s sojlmi ukrepi. s katerimidoIoajo cene (dr>aa, ohine) Cone Iahko doIoarno Lot na ije cent k jih ne si enio plesei) Lot stalnecene (ki jh tie smemo tie zmanjati ne iviati), kot nainrie cene (ki jib tie smemo zmanjati)

I IUSI1LIO)sr tn oelasticnern pospraeaniu go\or mo, kadar ie spreniemba po\praeanja eia Lot spremembacen 0 ne&astinem popraesanju govorimo kadarje sprememba popraeanja rnanja kot sprememba cenDeansko ‘pia)o no spremembe ‘ prodai e teini drugi dejaniki. k so nasprotu s snlotrrnrn od oniemkupceMednje sod io

- efekt snobizrna kupujemo drage izdelke, da bi pokazali okolici da sj to lahko prisoimoefeki prestlza kupujemo. ker tudi drugi kupuiejo takne drage tidelke

— efekt kakososti kupujemo drage izdelke, ker domneamo, da so kakosostneji Lot ceneji zde1ki

SirosAi zo’ujeio monosi ia prosto ob1ikoanje pohtike cen Doigorono mora podjeije pokrisai se stroke sceno svojih izdelkov

Politikt prodjihppgpjev obsega rabatno politiko, politiko dobavnih in p!ai1nih pogojev ter kreditno politikoI?cibuiiia poIiti1a

- funkcijski all stopenjski rabat proizvajaJec odobri trgovskim posrednikom doIoene popuste- koiiinski rabat- asovni rabat- zestobni rabat

PIa5,1ni pogoji nanaajo se na rok p1aiIa in morebitni skonto

J)ihaitnpigoji obsegajo as izpo1nite dobave, kraj izpolnite dobase, kraj prenosa strokov, icr njihoa viinain uredite formalnosti, kot so zavarovanje. pakiranje, izvozne, uvozne au tranzitne formalnosti ter z njimipo ezani stroki

Polilika krediIiranjaprodae potroinike Iahko spodbudimo k nakupu z odobritvijo all posredovanjem posojil alldrugib monosti financiranja (lizing)

*3. Opredelite pojem pbniranje ter opiiite hi prime.jajte vrste planiranja!Na&tovanje je predvidevane in do1oanje ciljev podjeta in procesov, ki so potrebni za uresniite teb ciljev.

- tr.na in dwbena usmeritev pri sodobnem vodenju podjetja teie stratekega naërtovanja vse bojprinaamo od proizvodne k trni usmeritvi, proizvodna usrnerite (po voni im ve proizvajati) -sprodajna usmeritev (aim veja prodaja) -i trenjska usmeritev (izdelki, ki najbolj ustrezajo kupcem) —*

trna in druhena usmeritev (upoteva potrebe drube, vkljuëno z varstvom okoija)

- poslanstvo podjetja odvisno od trne in drubene usrneritve, obitajno obsega poslovno poiltiko, odnosdo sirank in de1avce podjetja, odnos do drae in celotnega gospodarstva. nae1a ‘odenja

- instrunienti stratekega nartoanjaanallza okoija makrookolje (razvoj celotnega gospodarsta, razvoj potreb v lastnigospodarski panogi, demografski razoj, tehnini ramoj, zakonodaja, raioj narananostidrube) in mikrookouje (dobaviteiji in odjemalci podjetja, samostojni prodajni posredniki,konkurenti)

tehnika scenarijev skuamo prethidevati, kako bi uahko razline kombinacije zunanjihdejanikos vp1iaie na podjeije, pri delfski metodi k1juujerno e strokovnjake (pisno)

porrfeljska analiza za od1odite katera podroja moramo dougorono raziskovati in anje\lagati samo obdrati izioditi uporahijamo

a> presojamo trno pnvuanost (napovedana isoka trna rast,malo konkurento. iagotoIjena dobaa po1izdeIko ) in relatino konkurennoprednost (izkunje, prednost lokacije. trThi deuei, raziskae in raz’oj )

hi do1otamo vpraaje (nioramo razrnisliti), reee (nuakatrna rast in deIe podjetja), molzne krave (veuik dobIãek z malo viaganja), zvezde(sisoka trna rast in de1e podjetja)

-42 -

matrika prozod trg analiziramo tako sedanje kot noe trge, je podiaga za odIoanje osHateijah, k im bomo sIed1i prihodnje

strateki cilli lahko so ekonomski (tin1 cilji, ciji uspenosti tThanni ci1j) ah socialni (vejeioposloanie ensL zmaneanie odpoedi )

Operativno naàtoarje (kratkoredno sednjeooJ.operat’ni cil1i strateke cilie nioramo podrohneje o1rede1iti in ohlikoati tako. da iih je mononadoroati goorimo o operacionabiaciji cii je

— eperatr nc nartoanie !z\edhe od spodaj nazgor (naiprej naredirno delne narte ki jib potemstrnemo ceiotoj, od zgoraj navzdoi (najprej izoblikujemo skupne cilje in nato delne), reizijo ciijevpon ijo ozka gria no posarneinib posIonih podroiih. tehnine spremembe in gospodarskesprernembe

F inanno nairtoaluePredidevarno kakna ho pIaiina rno podjetja s naslednjih obdobjih 1zpIaila se nanaajo na pIae zaposlenih,no izdatke za nahaso materiala in biaga, no druge tekoed iidelke

Plaêi!na rno podjetja je odisna od razpololjiih Iikidrnh sredstev, od prihodnjih plail (e piailna rno nezadoa, mora podjetie poiskati nadaljnje sire, in to ziasti naieti nosa posojila, skrajati p1aiIne roke, pridobitilastni kapital, prihraniti pri izdatkih

Finanne na&te delirno p0 tasu (kratkorodni, srednjeroni, dolgorodni) in po namenu (redni in izredni) Zrednirn finannirn na&torn nartujerno tekoe denarne izdatke iz liks idnib sredstev in tekodih denarnih prilivovZ izrednirni finannimi na&ti na&tujerno izredna izpIaila

Denarni tok je kazalec, ki oniogoda, da hitro in poenostasijeno presojamo plailno mod podjetja 1zraunamo gana ve nainov, vsi pa temeljijo na podatkih v bilanci stanja in uspeha

Nartujemo tudi investicije, in sicernove investicije (pridobite novih dobrin)

zaetne investicije — oh ustanovitvi podjetjaraziritvene mvesticije v iritev proizvodnje all poslovanja

investicije zaradi racionalizacije za zmanjanje proizvodnih strokov- zamenjave reinvesticije (zarnenjava dotrajanih investicijskih dobrin)

84. Pojasnite kako je Iahko v pogodbi doIoena kakovost in podajte primere!V kakni obliki borne doIociIi kakovosi v prodajni pogodbi, je v bistvu odvisno od tega, au gre za nadornestno(enake znailnosti, vsi deli irnajo iste lastnosti kot celotno blago), au nenadomestijivo (kupimo lahko Ic poogledu all nataodnem opisu in sliki).

ogled blaga uveijavljamo vedrto redkeje kot edino obliko za dolodanje kakovosti

- opis in slika racona1en opis (opisujemo znailnosti, ki jib Iahko izrazimo teviRmo), iracionalen opis(opisujemo lastnosti, ki jih ne moremo izraziti tevilêno)

vzorci in poskuanje izvedbe all delne koIiine blaga, iz katerih lahko spoznamo kakovost dmgihizedb ali celotne koliine biaga (nakup po vzorcu, nakup na poskunjo. nakup za poskunjo)

- blagosne in storitvene znarnke posebne oznake, ki omogodajo razIikoanje dolodenih izdelkov in blagas gospodaiskem prometu od drugih podobnih izdelkov in blaga Glede na to, kdo biagosno znamkozaiti, lodimo tovamike (Gorenje, Philips) in trgovske (Spar, Mercator) bIagone znamke Glede navrsto hiagos nih znanik pa loinio besedne, slikos ne in kombinirane blagos ne znarnke

- tipi, standardi, trgoski razredi na kratko in enotno skuamo oblikovati dolge in okorne opiseracionalnih in detoma iracionalnih kakosostnih znailnosii, s tipi poenotimo konine industnjskeizdelke, s standardi poenotimo pojrne, oblike, lasenosti , s trgoskimi razredi v trgoini na drobnojasno dolodarno kakoost Fisil

-43 -

3. STOPNJA

85. Podjetje BMW razmiIja o intenzivnejm nastopu na stovenskem triu. Za doseo zastavijenega clijaho vk1jnilo trgovske posrednike!

a, Katere trgoiske posrednike poina?l’rgovsk posredniki so samostojni trgovc ki posredujejo pn trgovskih poslih za raun ssojth naronikosI io p srednk d&uteio za tuj raun tujem menu nzosk ztopmk staind po eza a, maiJer breistalne povezae) 0/ s sojem imenu (komisionarl

b. Katere prednosti takne rodaje hi izkoritilo podjete 13’slW?J ro sko zastopanje

aoe zkonsi: zat’rnIko\ stck. m puzna anie tra.- alike htro raziri prodajno ohm. je, re da hi potrehoaJ vea denarna sredsta.-

‘ razhko ed enuLeLa po nia e on true\ skiu zdtopanu kuç-e pQ\ ezan z k nuteluom, zato ekemitent man; odvisen od trg keoa zaskpmla

Kmisiona;- lahku izk.rkti sroko’.nost komisionarla.- niana poteOd P0 denanih ste0.t\ h pn ntv prodaJnea trga- imanuje e tseganie. da kupec ne ho pJaai

MakIer posrLduje med kupcern n prodajalcem \lakler m / nobeno tranjo \ stalnem poslos nem razmeriu

C. Vcenijerazhki* med trgovskini,ptnikom in tgoiskim zastopnikom? —

rrgovski zastpnik - j Tpvski potnik 1J’rarn,slaluc - samostojnipodjpik Luslubenec pdjetjaPoq1ernisko y’ da I

_____

Placi!o provizja plaaali tiksnl dclPuradotrokov samopotne storitve vsi strokiZakonsko mle?esno gospodarska zbornica sindikati:aslopalye

Ohdav,tei davek cxl dobika —— dohodnina

86. Pn naroëilu opreme za prodajatno po posebnem na&tu se stranki dogovorita za aro v viini 130.000,00SIT, ki ji izroi kupec prodajalcu. Malo pred dobavnim rokom prodajalec izjavi, da opreme ne moredobaviti, ker je preobremenjen z naroi1L

a. Kaj Iahko kupec zahteva od prodajalca?Ce prodajalec p0 lastni krivdi ne dobavi hiaga, mora povrniti kupcu dvojno are Ara ima uinek utrditveohveznosti

b. Kakna je railika med aro in aansom?Am del prcdplaila kupnine. Ce kupec po lastni krivdi ne prevzame blaga, ostane ara prodajalcu Ceprodaialec p0 lastni krivdi ne dobavi blaga, mora povrniti kupcu dvojno aro

Awin.s je naplailo Kupnino plaôujemo deloma vnaprej. Prednosti za prodajalea kupec demo firianciraprodajalca, ima doloëeno zagotevilo, da bo kupec prevzel blago. e se prodajna pogodha p0 krivdi prodajalcatie izpolm, mora prodajalec naplaCilo vmiti (‘e kupec p0 svoji krivdi ne prevzame blaga, prodajalec laje dobiodskodmno Prodajalec mora \rniti tisti del naplaila, ki presega dokazano skodo

*7. Premislite ali je v naslednjih primerib nastala prodajna pogodba in utemdjite vao odlo1tev!a. ‘ gostilni narotite paIainke z cuesom, Natakarica prinese paIainket ribami. Vi jih pojeste.

Pogodbaje skienjena. ker smo pa1ainke pojedli (seglasna zjava soije - mol&)

b. Na trnici si izberete groide in ga skupaj idenarjem pomolite prodajaku.Prodalna pogodbaje bila skiemena s sklepnico (zakljumco).

c. I’rgovec naroi pri su,jen dohailteiju zgoenke Vbda Kreslina. Dohaijo mu zgoenke ZoranaPredina. Trgoec po telefonu sporoi. da teh na potrebuje.Prodana pocodha ni hila sklenena Troec 0! prejel sujeiza naroi!a. kar sporoi e p0 teletJnu [ahkepredlaga zamenjaso Vse to pa dohaviteiju polje tudi pisno (imamo s primeru spora dokazdo). iraen poljetudi kopijo pr\olnega naioila in kopijo deba\ nice z napanim blagom

8*. Katere rabate dowoljujejo v naslednjih primen’h:a. Nakupire 100 iahojev zimskih jabolk in nato dobite 5% popuSt.

Koliinski rabat pri nakupu vedjih koIirn

-44 -

5. ce leto Ste kupovali pri enern grosistti. tab ‘am ob koncu leta odobri dobropis za 3% i rednosii.i\ esmbn rahar pn cdm au zk[juni prc’Jan Datemo a strankam. Lt nahavhai dooeno hlaeo Ic pn erterndobaite!ju alt e l&a kupujejo preteno pri tern dobaite1iu

c. Mlekarna Ptuj inede na Irgu noo diabeti’no kuto in jo 3 tedne pontlja 7 IO° poptistom.Rahat oh uaianju Odobraarno ga. kaJar morarno na rgu uajati nose t,dcike

89. katere 4rste trgovskih poslov rnso mogoe na mednarodnib blagovnih borzah:a. Niknp in prodaja unikaio

Nt mogo d, Nakup poljubne kolkine blagaNi

5. ‘akup bIaa s k;tsnejso doba’o\Iogo e. Nakup in prodaja terminskih pogodb

Mogoe. Prodaja bLia. s katerim prodajalec e ne

razpobga f. Nakup dranih obetnicMogo NI rnogoc

90. Nameravate prepeijati kuhinjsko puhiktvo iz Zagoqa v London.a. Katere prevozne poti Si lahko uporabili?

Zelezntki prornet. letaiski promet, cestni promet. pomorsko pIoho

b. Od &sa je othisna izbira ozne poti?Lzhira ‘vOZflC peti je oth isna ad cene, hitrosti, tonosti, \arnosli in sposobnosti za mnoini transport

c. katere prednosti in slabe strani imajo posamezne preiozne poti?ezniki transportKombiniranim prevoznim sistemorn pripisujejo vedno eji pomenIrna eliko prednosliracionaina in ceneia preloitev tovora z enega prevoznega sredstva na drugo,zaita blaga pn preozu in premeèaniu.prihranki pri ovojnini in skladienju.eêja varnost (pred tarino),hiter preoz med gospodarskimi srediipreusmeritev tekega tovornega prometa s ceste na eleznico in s tern zmanjevanje preobremenjenostiporneta, hrupa.

Pn tzgubah in pokodbah poiIjke raunamo viino odkadnine pa borzni ceni. pa trni ceni (e ni horzne), paobiajni viednosti blaa (ëe ni prejnjih theh) enake vrsie in enakib lastnosti, kot ga je imelo blago .odpravnem kraju oh izroitvi eleznici.

cestni transport1 prevoz poteka od vrat do vrat, prevoz je moen pa vseh poteb. S potrebne povrine (za teke oz kahketovornake), izpuni plini. hrup. pogostost in stioki nesre

Iadijski transpgwt (pomorsk.i, notranji)P nizki prevozni strokt, $ preoz traja histveno dije. prornet je oteen au ohromljen zaradi vremenskihpIi o (‘ i%okani7ka ada. edtProblemi nesree tankerjev, pri iëenju tankerjev spuajo v morje z naflo umazano istilno vodo, klavneodpadke rne&jo , marie, preoz nearnih kemikalij in strupenib industnjskth odpadkov, kIjuno zradioaktivnimi odpadki

letaiski transport letaiski to orni listP kraiek as trajanja preoza. zeta pazlji pre’.oz brez pogosteoa prekiadanja. S relativno isoki stroki.nezadostna izkotienost. ot.iro2anie okolia

d. K.atere preozne listinc potrebujete za posamezne prevozne poti?eleznnkitran sport - 1o erni Ii stcestni transpprt toorni list, TIR. (‘MRlaçjjki trapor (pomorski, notranji) arter (najem ladje), nakladnica (konosament), reni pre ozni list,pogodba o preozu osonega blaaletaiski transport letaiski to’. orni list, carter

45

91. Kako boste v nasleduji pnmerih doIoili kakovost blaga? (Iahko kombiniraie ve postopkov ter jibopiite!)

a Trgo4ec s portnimi obIaili idi nakupiti kopalke za naslednjo sezono.Pred nakupom SC odIoa i opisom in shk kopaIk Odioa se take za racinalen Lot iraiora!en opi’ FudtNatzone znarnke imaje k1juno 1oea pn izhiranu

b. Janez eh kupiti no teleizorJanet se odloät na podlagi ogleda rai1inih teleozorje. z ractonairtim in iracionahiim opisorn, pa tudi nap’diao h!aznih Zr’amk

c. 1 rgoec z eleziiino ieIi pisno naroiti cei.Truoe iahtea opis ri s ike eIen Le\i I abLe se odioi iudi za zorce n poskuanje inakup p0 ‘.zurctnakup rut poskunjo, nakup ta poskonjo)

d. \a osno i kataIoke prodaje kupite posudo.Posodi doocamo kakoost na podlagi opisa in ‘dike

92. Gospa Korenkova je prejela raun za p1ailo eiektrine enerije od podjetja Elektro Marihor.a. Kako lahko poravaa doig?

DoI lahko porana i otoino na hanki ah na poslrn.alnici Elektra Maribur tizogne se provizii Raëtin palahko pora.na tudi S p1aiInim nalogom in ‘deer ‘polgoios insko au hrezgoto’dnsko

b. Pn izpitni koniisiji di ignite obrazec plaiInega instrumenta in ga izpoinite!

93. Narodni dom Maribor na&tuje izvedbo gledaiike predstave z naslovom Maek Mun. Oglaievanjc bousmerjano na stare otrok med 5. in 10. letom starosti. Za rekiamo be podjetje pripravilo tiskani inradijaki oglas. Navedite In op1Ite

propagandni ciljUvajanje riovega izdelka Je eden izrned splonih reklarnnih ciljev poeg ohraiielre prrxIae. prepreteiunjaA’oi,kiirei,c,ie , te ‘t irno. Ii. ciriIi ‘e

propagandni predmetPredstava z nasiovorn Macek Muri. — Rekiamni predmet au objekt nam povesta kaj rektamiramo

propagandni subjekiStari in otroci — Rekiamni subjekti nam poejo komu rekiamiramo

propagandno sredst4oRadijski oglas — Propagandno sredstvo nam pove s im rekiarnirarno

Kaj hi e lahko nartovali, da hi bil plan ogIaeanja popohi?Narwvaua bi e stroke oglaevanja as predvajanja. morebitne posiovne partnerje. rekiamna sporoiIa.

94. Druiina Novak na&tnje Jetni dopust. Sedaj izbirajo najugodnejo ponudbo.Pojasnite dejanikc tnristine ponudbc, ki bodo vplivali na olloitev!

Dejavniki turist1ne ponudbeprevoz (dobre povezae. kakoostne poti. cena prevoza)1urstine znamenhtosti (naravne. drubene)nastanitev in prehrana (penzion in polpenzion. monost rekreacije)turisIino posredo\anje (lurisIine agencije posredniki med popraeanjem in ponudho)ostale storite (trgovina, iiinice. portni objekti, informacijske toke )

naIizirajte dejanike popraeanja. ki bodo vpIiali na izbrano odIoiteI)eja’niki turistiënega povpraevanjaekonomski dejavniki (raipoIo)Ijia denarna credsta, raen cen)demograf’ski dejavriiki (starost, zakonski stan, izobrazha, poklic)prosti as pra ca do dopusla)ostali dejavniki (psihoIoki. sccioioki. uevgrafski. arnost in poIitine razrnere)

95, Tovanaa evljev Peko prodaja woje izdelke v lastnih prodajalnah, pa tudi preko trgovskih podjetlj asdebelo trgovskim podjetjem na drobno in preko svojih trgovsklh potnikov zasehaim trgovcem na drobso.

Opredelite prodajne poti!Prodajne poti so lahko direktne in ndirektne.o direktni prodaji govorimo tedaj, ko proiraja1ec prodaja suje izdelke neposredno tistemu, Li jib bouporabil Direktna prodaja je !ahko centralizirana (sezana na prodajno s1ubo v podjetu) au decentraliziranaPri prodaji na daIao gre za penudhe potencialnim kupcem Ic po telefonu telefaksu in ‘ pismih Podaia

-46 -

piteka tudi p0 trovckih pntmkih (e je prodaja decenrraizirana, lahko poeka po Ta2!iënh nrganizacjskdih1ikah (prodajni hiro. pr’dana predstanicta)

Pn ndirektni prodaji swpao med prodaalca in kupca samostojne trgovske orgarnzacije (trgoski zastoprnki,ktsonaii tre ma na In debeioi

1)efinirajte cilje distribucije!akga trenjske Iog;nke tiziria distrtbmi;a) e prao&isn1 tizni (dejanski, pemik ,zde!ko’ na krajprdean1a ‘ pra\ lifli k na nzni okin ,a enoto t epelia: ea

Podjetj mora uredn, zpe1jari in nadiirari ndslednle deianosri— orani2iranie o7a zdek

oram7llanje pnprae poi1jk ‘ skadãu,— orgamziranie ei ine Jeja z aane %er’ nne

KTatkI dobavni rokL zanesa dobaa m hnra servisrla slutha so najpornemhncjii dokaz. da prodajria lubapodjetla dobro de1ue Opoionti pa rnoiamo na dodatne sIroke, e podietje skrajue dohane ioke inpoeuje stopnio prpra.Iienosti za dohavo holi. kotie nuino pouehno

Obradoite ,.aka uporahija iideIo alec ëe le te ilne prutlajne poti!laLo si raziri prodaino ohmoëje. s tern je z.astopwi na tthu z obutvijo

96. Podjetje Primula d.o.o. odpre pn SKI3 banki raun in najame posojilo v viini 3,OOO.9OOOO SIT za tekoefinanciranje skiadiéa. /sa vplaëila, med njiiui tudi plthla iz tujine in v tujino. potekajo preko tegarauna. Za branibo pomembnih dokumentov najame sef(predal).Prosim, raiporedite te akti4nosti ustrezne posle finan,tib ustanov!Odprtie rauna. najem posoiila za tekoe financirane sk1adia aktivni posh

Posredovanje plaih posh i vrednostnimi papirji, devizno pos!ovanje, riajem sefa storitve

Opredelite in primerjajte navedene posle!Odobravanje kreditov oznaujemo Lot aktivni posel Finanãia ustanoo je uprilk svojih strank V tesmpoezai z aktivnimi in pasivnirni posh so tudi storitve Posredoanje pithi, posh z rednostnimi papirji indevizno posredoanje porekajo naipogosteje ob uporabi le enega rauna Finanne ustanove opravljajonienjahnike posle in posle deviznega poslovanja Finanône ustanove oddajajo sefe za hranjenje dragocenosfi(nakit. listine ).

97. Trgevski zastopnik Marjan Lab zastopa velikega italijanskega proizv*jaka keraminih pieic. Kerdobro pozna trg keraminih izdelkov, eli prodajati mdi p1oëice in druge izdelke drugih prodajaleev.Mi je to mogo&? Kdaj da, kdaj ne?Mogoe je samo v primeru. da mu komitent z zastopniLo pogodbo prepoveduje zastopati druga podietia istipanogi

Kakne prednosti in ponianjkljivosti irna pradaja pa trgaskem zastopniku ia komitenta?Prednostiahko dobro izkoristi zastopnikovo strokovnost in poznavanje trga,

lahko limo razin prodajno obmoèje. ne da hi potieboal veëja denarna sredstva.z razilko od komisijskega poslovanja je pri trgoskern zastopanju kupec povezan z komitentorn. zato jekornitent manj odsen od treov$ea zastoprnka

Slahostiëe ima trgoski zastopnik izkljueiio pravico na doloenem obrnoju, je komitent pn da1jem odpoednemroku zastopnike pogodhe precei od\ isen od zastopnika in nieo\e spreInost pri la\laCc\anju odpoednearoka zastopanja

— Katere pra ice iina pri posIo anju iastapnik?pravica do provizijepraica do po’vraëila stroko’. (za potne storite. za gotonska plaiila. Li jih je izril po natogu komitenta.za manipulacto poezano i edprernn’m skIadern>rekiamno gradusoda prejme knjigoodke izpise seh poslo’da pogleda ‘ komitentove poslonc knjigeda sodelule pri reeaniu poro 1 zastopnikega posha

9X. Tovorajak s priklopnikom, ki p44je mime, nosi napis PANElTROP4 — Pfl)ICUA d.d.

-47 -

Ui jc preo bIaa s toornjaki tipina dejainost pdicije?Ce se pediter hkrati tikvarja s prevozom kot s s oiim redrnm posIoanjem. je po zakorni upra ien dopreoza hiaga /ato irnajo nekaieia pedicijka podieta za preoi baa ia%ten ‘oziu park \ekateapedicijska podjeua pa oh naalu naroU tudi najemalo pre ozna sredsta druaih preozniko

Kikn je razlika ‘iied preoznikom in )ediIerjem?Sediter e d riezika ra?! .e j tem cia olantz!ra pe\cz. ‘reaa zhiine poike. h.ran ia peiemae transke pocle (emhahrane biaaa carinjerne.zavare-anje h1a2a pregled hiaga kratu pnspelostL naplthlo

— ‘saedite seinam stori1e pettiterjaSpediter zbere usrrezno pre ozno sredstvo. skiene prevozno pogodbo s pre\oznlkom i polni preoine h.ctne.kr’i ia pette. e rtrn pomorki pedutei rnao rogcsto s\ o;e nak!adaine napra\ e. Lt ceiera ) Spedner lahtw tre\zarne udi stranke aoIe emhaiiranie haga. laaro\ane hiaga. cariniene.doctava pre’oznih listin prejemniku poijke. naplaiIo prevoznine. pregled baga ‘ kraju prispelosri,rek1amaeje pri poiIjateju ah pri njegoem pediterju Spediter zbra razhëno blago au blago iste ‘rsteiazlRn pi1iaIeie\ narnerieno raz1Rnirn prejeninikom. endar isto preozno smer

99. Veji pridelovalec sadja r AjdovQini razsniIja ali bi celednevno letino hruk prodal preko licitacije *11pa bi Jo ponudil v delnih koliinah na avkciji sadja in zelenjave.

Kateri raziogi preiladujejo za akcijo. kateri za licitacijo?4 rkue so ja. ne dratdraba navzgor avkcionar (tisti, ki vodi licitiranje) navede tevilko dela blaga s kratkim opisom, nato sezane licftranJe s zkJicno ceno, kdor da ve dvigne rokodraba navzdol izhodie je najvija cena ki je oznaena na semaforju, cena se nato postopno zni2uje. kupciimajo na sojih sedcih stikala. ki so poeana s semaforiem, tako da lahko zaustavijo semafor pri tisti ceni,p0 kateri so pripraljeni kupiti licitirano blago. ta draba zagotavlja hitro posloanje, saj odpadeta poasnodvigo\anie rok in vian}e cen hiago paje prodano e prvernu kupcu.

V trgovani na debelo prodajajo na avkcijah predvsem hitro pokvarljivo blago

/ Ic!latI/C se od avkcij razlikujejo p0 tern, da morn kupec pisno podati svojo ponudbeno ceno

Licitacije so V naadi.prodaji celostnega pridelka \eêjih krnetijskih posesteprodaji uporabnih odpadkovprodaji javnih nepremi/minpri nekaterih vrstah blaga — s podroja svetovne trgovine (Nizozemska — tobak)Prednosti prodajalca ponudbe konkurentov niso inane kupcern, zato pogosto kupci ponujajo x ijo ceno, kot hiJo pri dra.bl navzgor. Prodajalcu ni potrebno navesti najnije cene Delitev blaga na dde ni potrebna, zato tudini nearnosti, da bi prodajalcu ostali ostanki

Kakne prednosti ima ticitacija?Prednosti prodajalca: ponudbe konkurentov niso znane kupcern zato pogosto kupc ponujajo iJo ceno, kot hiJo pu drabi navigor Prodajalcu ni potrebno na1esti najnije cene Dehte blaga na dde ni potrebna, zato tudini nevarnosti, da bi prodajalcu ostali ostanki

Kakna je raillka iiied Jicitaeijo in raipisom?Pn licitacijab kupec ponuja ceno pisno Prodajalec se odloi, all bo sprejel ponudbo ponudnika z najvijo cenoall drugega ponudnikaPri razpisu kupec preko sredstev ianega ob’e.anja pozoe zainteresirane prodajalce oz izajalce. da naosnosi zahiesane dokurnentacije dab ponudhe \a razpisu uspe tisti ponudnik. za katerega kupec meni. da jenajboli ustrezen Razpisi so objaljeni ia izbor izajalcev investicijskih del. ki jib tinancira draa

100. Tovarna posode iz Celia 3eIi posbti ve1jo poiIjko iz Ceija v Chicago. lzbrala je naslednjo prevozno pot:(elje — Koper - z eIeznico.Koper — Nev York — i ladjo.New York . Chicago — z e1eznico,

- asedite na o’no I tega primera funkcije. ki hI jih lahko preiel pediterSpediter izhere pre 0/no pot glede na as rn strokeizstai prevozne listines sojim tosornjakorn pripeije blago na e1eznigko postajo s (‘eluopravi earinske formalnostiskiene zavaroa1no pogodhonaroi vedkratne preloite

-48-

poob1ast mesnega pcditerja za preIotev hiaga Kopnipokrhi za dosta\ C hlaa \e ‘orkupehIasti vmesnea cpeditena ia preloite hiaga \e Yorku

101. Niesto Maribor je razpisalo dela ia preurditev podstreja Srednje ekonomske o1e. Po konanem razpisuni sprejelo ponudbe najcene$ega, ampak nekoliko drajega izvajalca.

ki kri I raziogi co ‘ pH au oa to odlot9tei ?a raipku uspe tti ponudmk, za katerega razpisoa1ec meni, da mu najboh ustreza To m nuno najceneJIponudnik. Lr p1i OR) na konnC ud1uoe udi dru de ovnoo kakoot writc ieTnc

Kakna je razlika med Hcitacijo in razpisom?Pn c;Tajah kupec ponu: ceno p’o Prodaiaec e dlt ai ho speje pnudho 2bdnka i rii enoab druueua pomidmka

Pn ra/pR.u kupet preko redste janea oheanja potoe zainteresrane prdajalce oz izajaJce. Ja na/ahle\ ne dokumentacue dajo pmudne \a azpu tipe tisU p(nudnIk katerega kupec men. do e

najbolj ustre/en Rzpsi so objavijeni za zhor izajace inesticijskih dei, ki iih financira draa

102. Preuite v katerih primerih je nastala prodajna pogodba in opihte nain!V prodaja)ni wuimete oko1ado jo pokaete pri hlagajni in plaàite.

Pogodhaje sk1enena zaktiunica

!%aroite zgoenko. dobavo ‘ram obijubijo za po,neji rok.Poeudhae sklenjena Soglasna izaa oIie. poTrdltev dohae pomcnt potrdrte\ naro’iIa

Krojaki rnojstei- (eri se iistno zaninia pri trgocu Kalinu o rnoinostih nabae 6 m hiaga art.452. rdee bare. Kahn takoj doba4i hiago na dom. (‘eri po’ee p0 telefonu, da blaga ne potrebuje.Pogodha ni skienjena, sai p praeane samo ni zadosien raziog za sk)enite prodaine pogodhe

103. Proizvajalec stilnega pohitva eli optimalno erganizacijo proizvodnje. Poslovati eli brez skIadLnlhstroikov in $ tern dosei ugodnejo strokovno kailculacljo.

Kako naj smiselno uredi dobavo?Posamjna nabava - nabaimo Ic. e dohimo naroiIo za dooeno vrsto maienala

Opredelite prednosti in pomanjkljivosti taknea natina dobave?P kratek ëas skIadienja. rnaThna ‘ezava kapitala.

S. nista moTha takojnja doba’a in takoj,en zaëetek proizvodnje Posamina nabava je znaiina za enkratnoizdelavo (mizar kupi les, ko dob nart) Posarnina naha\a je naipogoslelsa pra’ pri rrgovcih s pohitvom. kirazstavljajo le vzorce in naroijo blago eue potem, ko kupci potrdijo naroilo.

104. Strojna tovarna v floah izvozi stroje v Rim. Cene veijajo po klavzuhi CPT Rim. Blago je odpostano kotvagonska poiiljka p0 e1eznicL Proizvajalec iz hoe pripeije stroje s svojim vozilom na Mariborskoe1ezniko postajo,

Prosimo. apiite natanno. kje preide riziko prevoza na italijanskega usoznikafRiziko nosi stroina toarna Ic do izroitve poiIike prernu prevozniku To pomeni. da pnpclje hiago namariborsko elezniko postajo. e je vaonska poiljka. hiago na1oi in izroi eieznici Od tega trenutka nosirizko itahjanski prevoznik

Kdo pIaa stroke presoza p0 elezn.ci?

\‘e preozne strogke po 2eleznici nosi strojna tovarna

Kilo zavaruje blago do Ritna?Italijanski uvoanik prevzame riziko ieIeznikega prevoza Ce nastane koda, se mora kupec tz Rimasporazumeti z za\aro\alnico ah eIeznico

105. Prodajna pogodha vsebuje nashednja doloella: mDobava blaga do 30. junija te2a Ieta.m.Ii je to fiksni all terminshi posel?

Toje terminski posel

V soboto irnate tabaso, za katero ra7poIjete pisna abiIa. Naroite 25 mini pizi pri Romantici in priIoite‘.abio.

Ui je to fiksni ahi terminski posel?Toje fiksni posel

naIizirajte in primerjate obe srsti dobaef

- 49 -

1zpo!rnreni as dohae je do1oen oz obdobje katerem je prodaia1e do4n blago izro&ti kupcuizpoinlt\enern kajii\aaden terminskl poeI izpolniteni èas naajamo le priblinoFkni pose! èe smo e za dohao dogaonh ia natanno do!oen dan. morarno dodai prista\ek fksno\ asih ic razidno iz rste posla da gre za fiksm po’eI Poseben dogoor n potrehen

106, ProdajaIec 1es d.o.o., Ljubljnna (banna zveza Ljubljanska banka djd. Ljubljana), kupec: podjetjeRichmond, New York (banna zveza New York City Bank)kdo irna piethidoina boIji po1ua, e je namesto akredima dugoorjeiio pIai1o idoktimentanniu rnkasom fl P’

‘v nasprotu z aLred’nom nirna r’oznk pn odprao hlaga nohene a jarnta da ho uozrnk prezd hiago rnga p!aa ez neze! Dogo\or o dokurnentarnem nkasu e iato za kupea u’eznika mao o boli ugoden kotza nrodaa1ca (7voznika) Prodatalca amic Ic obhka D P. pri katen banka ioi !ictine Ic proti piaiIueoto\ :111 (pO%e IL rokL uko

Ui jt’ dokunentrni inkaso fl!P pri normalnem poskwanju za enega od partnerje manj ugodenkot akredlti%?Da. za prod4jalca oi imoznika

107. Mariborski trgovec s *portnimi rekviziti kupi od begunjske tovarne 300 parov smui s klavzulo CWMaribor<<. Med prevozom akradeo del poi1jke.Kdo mora urejati formalnosti z zaaroaInico oz. eIezniro glede kede

I ormalnosti inora urejati kupec Prenos tveganja preide od prodajalca na kupca e oh zroiti premuprevozniku

Pri prezemu Nlarihoru ugotovijo. da tovornina e ni pIatana. Mariborski portni rrgoec moranaknadno pIaati e E2.6O,OO SIT preoznine. Kaj ho itkrenil?Kupec poIje raun prodajalcu in zahte& da ga poravna.

Kdo mora pIaati stroke dosta4e od rnariborske eEeznike posiaje do skIadia trgo4ca?Od rnariborske eIeznike postaje do skada tntovca pIauje stroke kupec, saj preidejo stroki na kupca ‘vnamembnern kraju (.eIeznika postaja \laribor).

lOX. Tovarna ETA Kamnik dobavi tovorno poiIjko p0 ieleznici celjskemu trgovcu. Po4iJjko dostavijo zIastnim tovornjakoni na eIezniko postajo ICamnik. V pogodbi je dogovorjena klavzula >>FCA KamnikcMed prevozom p0 eleznici se pokodujejo v enem zaboju vsi kozard.Kje preide Iastngtvo?

Lastrntvo preide, ko prodajalec v navedenem kraju izroi poi1jko prevozniku, ki ga je doki1 kupec(‘e se bi ago odpoiIja v kontejnerjih. mora prodajalec blago tudi naIoiti. Pri kosovni poifjki zadoa dostavahiaga pre’ ozniku.

Kdo SC morn poajnti I eIeznico 0 krivdi. kerje nastab4 kodn?o kridi se mora pogajali kupec. saj je sam izhral prevozmka in rizko od izroite poiIjke naprej

Kdo pIaa prevozne stroke po eIeznici?Pre\ozne stroke krie kupec. prodajalec pIaa Ic siroke, ki so nastali do prihoda na eIezniko pestajo

109. V prod*jni pogodhi se za pnmer da prodajalec ne hi mogel pravoasno dohaviti blaga, dogovorijo zapenale v viini 30.000,00 SIT. Prodajalec prekoraëi dobavni rok, pIaa penale in izjavi, da je pogodbaizpotnjen*?Au ra na prodajalec’. tern prirneru pra ilno?

‘e Prodajalec mora plaëati poodheno kazen in kijub temu zpolnni pogodho Penale je paaIiranaodkodnina To pomeni, da kupcu ni potrehno dokazovati kode. v ‘.sakem pnnieru dohi penale. e prodajalecne izpe!ni scoe oheinosti pravoëasno ali skiadu s poeodbo

Opredelite razlike v ra’.nanju. e je dolo&na’. pogodhi skesnina?\ asih se poodbenika s pocodho dogo’ont. da Iahko po pIaI!u %kesmne odsiopita od pouodhe To orneni.da je treha plaëati Ic skesnino, polem pa pogodbe ni treha e izpo!niti Ce je poodbeni partner potronik mcc mu zdi. da sta dogo’.orjeni penale all skesnina previsoka. Iahko zaprosi na sodiu za zni.anje

110. Da bi pridobill v podjetju MAKRO Ptnj denarna sredstva za modernizadjo voznega parka. so prodalidel zeinijll&All je to notranje au lunanje financiranje?

Toje notranje financiranje - kapital izira iz poslosanja podjetja ‘Jotranje financiranjeje m&noiz ust\ar enega dobika samofinanciranje

- 50 -

s sprernembo na’nembnosti sredste tprodala drgih SS au z uporabo o[’raunane amortizacHe) financtranje

premen coo narnenbnostjo edste\TL sredste. kt ih podetje naiprel ni narnera’a1o orabitt financiranie iz prcdidenih obeznosti

kako jflëflUCfl1{) to obliko financiranja?

To obliko tinanciranja irnernijerno finanJranje prernernbo narnembnosti sredste Pu tern tinanciranju

rrencemo Jenana edt\ a kt •r ‘e upc’raharno iodenu. za 1n\esIIsknarnene \a ‘iniemhnei

ohliki sta odprodaja dela piemoeru1a ri luptekarni kredit

1i je rnogoe uporabiti iernljie podjetja za financiranje ne da hi ga prodali?

Ilipotekarni kredit irna soe me pc’ doInent ohltki zaaro\anja kredira !avaroanje ternelti na La’4aitri

ne’ en’ nrn

ill. Po poklicni maturi v nedeijo proslavijate s prijateijI. V gostilni p1aate za tiri osebe kosilo &72OOO SIT.

ti je ttotiIriiiar (Iban izsta iti ra’un?Da po eljamh predpisih je podjetje dol2no za prodano hiago oz opra’.ljeno stonite p troniku zdati raun

- Opredeitte bist cue sesia inc raëuna upote ajo zakon o da ku na dodano i rednost

kra in datum izdaie in zaporedna te1ka rauna

firma in nasio doha.ncja hlaa ah iz’aia!ca storit\c icr njenia dana cle\!lka

firma in nas1o odjernalea dobavijenega biaga au naronika storitve in njegos.a dana teiJka

- datum odpreme blaga oz opraliene storite all doha, na katero se stonite nanaa

- ko1iina in nazi’ dohavijenega hiaga all storilvecena rednost blaga v storit’e hrez DDVznesck plaëila z ‘vkljuëenirn DDVIzsta\ ite rauna racionaliziramo s simboli alt ifrarni za kupca, ‘rsto blaga, stopnjo DDV

112. Prodajakc tainih oblog se je odkil, da ho za&1 prodajati tudi istiIa za taint ohioge in dekorativue

dodatke.- Gre’. tern prirnern za iritev proiz’.odnega programa au sortimeiita?

V tern primeru ere za irite sortirnenta. sa gre za trgovsko podjeie

- Kako bi oznthli takgno iritew?Takno iritev bi oznaila kot inoacija izdeukov Pomeni uvajanje novih izdelkov sortiment Pri inovaciji

izdelko loimo diferenciaco (polobitev sortimenta) in di’.erzitikacijo izdelkov Pri di.erzifikaciji izdelkov

sprejrne podjetje v svoj sortirnent izd&ke, ki jih do tedaj ni prodajalo, in ga s tern razirja.

Katere dodatne storihe hi Iahko ponudil prodajalec?

- setovanje- rnontaa- servisiranje

113. Pri pregledu kakevosti mokih ohiek ugotovijo razl1ne napake

- odprti iivi- scefrano blago ,aradi nestrokovnega prevoza prirezanih delov,

- rnajhne napake v tkanju blaga. ki so vidne le pri nataiini kontroli (verjetno so jih spregledali pri

kontroli ob sprejemu blaga).- iadrge ne delujejo.a. Prernistite na podlagi teb primerov, kaj [ahko naredirno s kosi z napakarni.

Kupec Jahko sporoëi prodaialcu o napakah in zahIea zamenjao oz znianle

b. Kaj je potrebno ukreniti, ie se zgornje napake kopiijo?

Ce se gomje napake kopiCijo, moramo o tern obvestiti prodajalca, saj bo iahko samo tako ukrepal

-51 -

114, Tovarna gradhenih strojev ima oddelke; erjavi mea14 specialna vozila — in oddelke: nahava,sk1adi&, kadri, raziskava, prodaja — Id smejo neposredno sodekwati s proizvodno usmerjenimi oddelki.Vi navedeni oddelki so neposredno podrejeni vodstvn podjetja. Vodstvu podjetja so podrejena e ftahnsmesta: pravni oddelek, raunovodstvo in oddelek kontrole.

ariite organ iacijsko shemo lega podjetja!

pram oddcick

dM;o podjtja j‘ddck K ntr

kladic

[ Liar’

ska a

L__ja jXiko imentijemo to obliko organizcijske strukture’

To je matrina ogranizacijska strukura (ftmkcionalni sstem

Katero or2ainzacijsko naelo je pn tej organizacijski obliki kreno in katero je posebnoupote no?Ker je kreno na&lo dodeIjeanja nalog z enega mesta, delavci prejemajo naodila od ve odij To iahkopozroa sialne spore med proizodnimi in pos1ono-funkcijskirni odjiPosebno upotevano je naelo dodeijevanja nalog p0 neposredni poti

115. Katere stile vodenja predstavljajo naslednji predstojnikl?Vodja oddelka gospa MIiiiari prai: >‘e svojim delavcem ne predpiem vseh pod robnosti, delajo

nekateri same neumnosti<Avtokratski slog

Direktor gospod Petek meni: mojim Ijudem ni treba tednov rei, au delajo dobro all slabo,sami sedo najbolje, kaj morajo storiti.Liberalni slog

ef nabave gospod Juru ugotasija: >danes sta me gospod Zunec in gospa Miki v ilvournempogovoru prepriala. daje njihov iiaërt o razdelitsi prodajnih podro%j bolji od mojegn.<.Participati no-demokratini slog

Primerjaj stile 4odenjaJurfiupatnno—demokraIini %JogNadrejeni se 0 ravnanju pri delu posvetuje z delaci Oboji predlagajo reitve Predlogi nadrejenega seohrasnaajo enakoredno kot predloi dclavce \ajboljo reite poskuajo poiskati v razpravi

A vtokrahki slogRazmerje med nadrejenim in delavci temeiji na ukazovanju in poslunost Nadrejeni odreia ‘se dopodrohnoti Dea Cl iz\alalo io ‘ k{ad z nanih

I theralni slogDela’ci u2ivajo preceino sohodo \adrejeni posreduie Ic. e a izrecno zaprosijo

116. Katera od naslednjih trditev v skupini je v nasprotju s pravili skupinskega odloëanja? Navedite, zoperkatera pravila so se pregrdili.

Gospod Lenik. vi ste iadiaji, ki je ie druganega mnenja. .li se ne morete pridruiti naimpogledom? Vi hi konno mdi odli domo.Pritisk na dwga& rnisle& - doseemo Ic namiIjeno soglasje

- c-, -

Pravkar smo sJiIi rnnenja na’zoih. iato Iahko 2IasuJerno: kdo je za riie a kdo ia reite bin kdo za reite c.G1asoanje etina rnma vedno pra upoteati moraino tudi argumente posamezaika

Cc me podprete pri pnianju dccentraIizicije kIddienja. se born rade iolfr iaze !a ‘.asistem centraliziranega naroanja. Konno imamo oboji dobre razioge za soje recitve.Konipron tto ia nek pputi. poso dofla refl\ e 7 oden fl ‘C eia\ 0 %ia

117. Kater od nakdnjib deJOII pr1tevamo hoIj k organizacijski stnxkturi in katera bolj k organizadjskemuprocesu?

Kadar pade zaloga pod signalno koheino. poiiono naroimo blago najkasneje naslednji deIa niL()ianzaski pres rean’ ‘ei. psi’anIci pdeta

Prani Gddefrk je neposredno podrejen generatneniu direktorju.OTgarnzaciska strukiura urejanio pristomost in pra\ ico do dajania na odd za delo

Najprej primerjamo ko1iine prispelih poiJjk z naroenimi. Nato pociljke posredujemo oddelkuza kontrolo kakoosti, ki z naldjuàiimi vzorci kontrouira kakosost. Ce poitjka xii pomanjkljis’a, Jonapotixno v skIadièe. Pornanjk1jie poi{jke javimo rekhsmacijskernu oddelku,Organizacj ski proces urejamo potek poslovanja podjetia

- 53 -