ZA SEIZMI^KITE OBJEKTI (STR. 3)OP[TINSKI VESNIK GODINA I • BROJ 3 • MAJ 2006 BESPLATEN PRIMEROK OP[TINATA I IZIIS POTPI[AA DOGOVOR ZA SORABOTKA GRADE@NA DOZVOLA SAMO ZA SEIZMI^KITE

OP[TINSKI VESNIK

GODINA I • BROJ 3 • MAJ 2006 BESPLATEN PRIMEROK

OP[TINATA I IZIIS POTPI[AADOGOVOR ZA SORABOTKA

GRADE@NA DOZVOLA SAMO ZA SEIZMI^KITE OBJEKTI

(STR. 3)

Daniela Trajanovska,

VO SVOJATA OP[TINA GRA\ANITEIMAAT PRAVO NA EKONOMSKI

RAZVOJ, NA BOLNICA, NA CRKVA... (STR. 4)

REKONSTRUKCIJA NA ULICATABO@IDAR AXIJA

(STR.4)

INTERVJU: Violeta Alarova, gradona~alnik na

Op{tina Centar

PREDIZVIK E DA SOZDADE[ NE[TO

PO [TO ]E TE PAMETATGENERACIITE

(STR. 6)

PELENICA - UTVRDENA REZIDENCIJA OD DOCNORIMSKATA EPOHA

(STR. 7)

ISKRA TRPEVA:

MUZIKATA OTSEKOGA[ TLEELA VO MENE

(STR. 15)

www.kiselavoda.gov.mk

KISELA VODA I MARKAMOD KANADA SE ZBRATIMIJA

SVEÊNO ODBELE@AN PATRONIOT PRAZNIK \UR\OVDEN

STR2

STR.7-9

“Nie sme bogati, no }ebideme u{te pobogatiako vam vi pomagame“- istaknagradona~alnikot naMarkam, Donald Kazenc,koj potencira{e deka vo Markam ìveat golembroj ~esni, rabotlivi ilojalni Makedonci.

- Xorxe Arsov: “]e vospostavime trajnasorabotka vo delot na lokalnata samouprava,ekonomijata, obrazovani-eto i kulturata“

Tri~lenata delegacija na Op-{tinata, predvodena od gradona-~alnikot Xorxe Arsov i pretseda-telot na Sovetot, Miroslav Tasev-ski se vrati od ednonedelnata pose-ta na kanadskiot grad Markam. Po-kraj ~inot na potpi{uvaweto nadogovorot za zbratimuvawe so Mar-kam {to se realizira na 15-ti maj,vo hotelot Hilton vo istiot grad,delegacijata na Op{tina KiselaVoda u~estvuva{e vo osvetuvawetona crkvata Sv. Ilija vo Misisaga -Toronto, gi poseti site makedons-ki crkovni hramovi vo Toronto, be-{e gostin na mnogu makedonski zd-ruènija i realizira{e niza sred-bi so biznismeni od Kanada.

Dogovorot za zbratimuvawe iekonomska sorabotka be{e potpi-{an vo presti`niot hotel Hilton,vo gradot Markam, a potpisnicibea dvajcata gradona~alnici, Xor-xe Arsov i Donald Kazenc. Na sve-~eniot ~in prisustvuvaa pret-stavnici od Kabinetot na gradona-~alnikot Kazenc, Lui Temelkov-ski, prviot Makedonec koj e ~lenna Parlamentot na Kanada, ambasa-dorot na Republika Makedonija voKanada, Sa{ko Nasev, poglavarotna MPC Arhiepiskopot Ohridski-Makedonski G.G. Stefan, pretstav-nik od generalniot konzulat na Re-publika Makedonija vo Kanada,stopanstvenici, pretstavnici namakedonskite iseleni~ki zdruè-nija vo Kanada, mediumite i drugigosti.

Interesno e deka kone~notopotpi{uvawe na protokolot za

zbratimuvawe e realizirano bla-godarenie na dvegodi{nata inici-jativa na Poglavarot na MPC G.G.Stefan i otec Trajko Boseovski,arhierejski namesnik za Kanada.

Vo samiot dogovor sodrànise aktivnosti vo delot nasorabotkata vo ekonomskiotrazvoj, ovlasteni investirawa vosekoja od op{tinite, poddr{kata{to Kisela Voda i Markam trebada ja dadat na kompaniite i biznis-menite {to sakaat da lociraat biz-nis vo dvete op{tini, da se imple-mentira tehnologijata ili komer-cijalnata razmena me|u kompani-ite locirani vo dvete op{tini,aktivnosti vo delot na kulturata,turizmot, rekreacijata i socijal-niot razvoj.

Po povod zbratimuvaweto ipo~natata sorabotka so Markam,pri potpi{uvaweto na dogovorot,gradona~alnikot Xorxe Arsov, me-|u drugoto, istakna:

- Imam golema ~est i zadovol-stvo {to pove}egodi{nata inicija-tiva na Op{tina Markam, vo kojaìveat golem broj makedonski ise-lenici, Kanadskoto arhierejsko na-mesni{tvo na Amerikansko-Kanad-skata Makedonska pravoslavnaeparhija kone~no - se ostvaruva. Sa-

kam da se zablagodaram na negovotoblaènstvo G.G. Stefan i otecotTrajko Boseovski, glavnite inici-jatori za ova zbratimuvawe, za niv-nata poddr{ka i zalagawe. Se nade-vam deka ova zbratimuvawe nema da

ostane samo na hartija, tuku }e serealiziraat niza konkretni proek-ti od oblasta na ekonomijata, kul-turata, obrazovanieto i socijal-niot razvoj. Op{tina Kisela Vodapo ovoj ~in }e bide pobogata za ednoiskustvo koe doa|a od Markam, grad

koj vo momentov gi ima site epitetina moderen, razvien svetski indus-triski centar. Zbratimuvawetoistovremeno go podrazbiram i kakoobvrska so na{ite prijateli odMarkam, da vospostavime trajnasorabotka vo delot na lokalnatasamouprava, a posebno vo delot naekonomskata sorabotka, kulturata

obrazovanieto i se drugo {to e vointeres na dvete op{tini - KiselaVoda i Markam i dvete dràvi -Makedonnija i Kanada.

Donald Kazenc, gradona~alni-kot na Markam istakna deka voMarkam ̀ iveat golem broj makedo-nski iselenici. Ja potencira{enivnata lojalnost, rabotlivost ièlba za prosperitet na Markam.Gradona~alnikot Kazenc, me|u dru-goto, Lui Temelkovski prviotMakedonec vo kanadskiot Parla-ment koj poteknuva tokmu od ovaaoblast, go nare~e simbol na Make-doncite vo Kanada.

- Markam e grad na visoko raz-

viena tehnologija. Grad vo koj svoisedi{ta imaat najmo}nite svetskikorporacii. Vo momentov rabo-time na otvarawe na Centar za ino-vacii koj }e bide smesten vo cen-tarot na gradot. Istorijata nenau~ila da rabotime i da se nadgra-duvame. Raspolagame so obrazovenkadar koj od godina vo godina sepove}e se usovr{uva. Vo razgledu-vaweto na gradot }e zabeleìte ar-hitekturi so koi se gordeeme i za~ii dela se dobiemi presti`ni svet-ski nagradi vo grade`ni{tvoto.Ottuka, sakam da kaàm deka niesme bogati, no }e bideme u{tepobogati ako na Op{tina KiselaVoda, konkretno so na{eto zbra-timuvawe, preku razni proektiuspeeme da vi pomogneme vo nasokana uspe{no organizirawe na lo-kalnata samouprava. Se raduvamgradona~alniku Arsov, {to }eimame mo`nost zaedno da rabotimevo interes na gra|anite na KiselaVoda i Markam, istakna gradona-~alnikot Donald Kazenc.

Zadovolstvoto od potpi{uva-weto na dogovorot za zbratimuvawene go krie{e nitu Poglavarot naMPC Arhiepiskopot Ohridsko-Makedonski, G.G. Stefan.

- Se raduvam deka dvegodi{na-ta inicijativa kone~no se pretvorivo dogovor za zbratimuvawe me|uop{tinite Kisela Voda i Markam.Se raduvam {to crkvata vo ovojslu~aj ja ima ulogata na most -zbliùvawe na Makedoncite kade ida se vo svetot, zbliùvawe na nar-odite. Niz konkretni programi senadevam deka dvajcata gradona~al-nici so kordinirawe na nivnite za-lo`bi }e prezemaat aktivnosti koipred se }e bidat od zaedni~ki inte-res na dve op{tini i sekako na niv-nite gra|ani, istakna me|u drugoto,Poglavarot na MPC G.G. Stefan.

Inaku, po potpi{uvaweto naprotokolot za zbratimuvawe, vo ~estna gostite od Makedonija, grado-na~alnikot Donald Kazenc, vo luk-suzniot restoran na hotelot Hil-ton priredi sve~en ru~ek kadeistovremeno be{e izvr{ena i pre-zentacija na dvete op{tini - Kise-la Voda i Markam.

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

KISELA VODA I MARKAMOD KANADA SE ZBRATIMIJA

Sa{ko Nasev - ambasadorna Republika Makedonija

vo Kanada

DOKAZ ZA DOBRATASORABOTKA ME\U

MAKEDONIJA IKANADA

- înot na zbratimuvawena Op{tina Kisela Voda igradot Markam pretstavuvau{te eden dokaz za dobratasorabotka me|u Makedonija iKanada. Toj pretstavuva u{teeden most na zbliùvawe isorabotka me|u dvata prija-telski naroda, me|u dvete pri-jatelski zemji. Na{a uloga vonaredniot period }e bideu{te pove}e da gi pottiknuva-me i poddrùvame konkretniteprogrami na Kisela Voda iMarkam vo delot na ekonomija-ta, obrazovanieto, kulturata idrugi oblasti, re~e Sa{koNasev, ambasador na RepublikaMakedonija vo Kanada.

Lui Temelkovski - pratenik vo kanadskiot Parlament

MARKAM E SVETSKI CENTAR NA ZNAEWETO I NA INOVACIITE - Vo Markam ìveat 250 iljadi ìteli. Toa e grad so vrvna tehnologija, grad koj e svetski centar

na znaeweto i inovaciite. Vo nego ìveat golem broj na Makedonci i se raduvam poradi faktot {tokone~no Markam se zbratimi so edna makedonska op{tina. Se nadevam deka sega ve}e zbratimeniteKisela Voda i Markam, preku nivnite gradona~alnici Arsov i Kazenc, niz konkretni programi }erabotat vo pravec na realizacija na potpi{aniot dogovor za zbratimuvawe, istakna pratenikot vokanadskiot Parlament Lui Temelkovski.

N A [ A T E M A

Toni ÛPOSKI(Specijalno za vesnikot “Kisela Voda” od Toronto)

3OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

So akcijata na op{tinskite vlasti golemitekontejneri naskoro }e se trgnat od ulicite na Dra-~evo, a ìtelite }e go frlaat |ubreto vo plasti~nikanti {to }e bidat postaveni vo nivnite dvorovi.Lokalnite vlasti smetaat deka so postavuvawetona kantite vo dvorovite na ulicite ve}e nema daima prepolneti kontejneri so |ubre.

- “Komunalna higiena# retko go sobira |ubre-to od kontejnerite vo Dra~evo. Tie so denovi sto-jat prepolneti. Nabavkata na kantite enajdobrotore{enie za site. Preku mesnite zaednici upativ-me povik do gra|anite da gi potpi{at dogovorite,za {to pobrzo da ja zavr{ime rabotata - velat nad-le`nite od Op{tinata.

Pred da go raspi{at tenderot, op{tinskitevlasti od Kisela Voda najavija deka }e baraat dona-cii za nabavka na kantite, so {to gra|anite }e gidobivaat besplatno. No, op{tinata dosega dobilasamo devet kanti kako donacija.

Op{tinarite najavija deka vo site naselbi ka-de {to pogolemiot del od naselenieto ìvee vo in-dividualni ku}i, |ubreto }e se frla vo plasti~nikanti.

A. F.

Ana FILIPOVSKA

Investitorite {to sakaat da gradat na terito-rijata na Kisela Voda ili onie {to ve}e izgradileobjekti, za da dobijat grade`na dozvola }e mora daimaat potvrda od Institutot za zemjotresno inì-nerstvo i inìnerska seizmologija (IZIIS) dekagradbite gi zadovoluvaat bezbednosnite seizmi~kistandardi. Op{tinata i IZIIS pred izvesno vre-me potpi{aa dogovor za sorabotka, spored koj In-stitutot e zadolèn da gi proveruva site proekti{to ~ekaat grade`na dozvola, a }e gi testira i ve}eizgradenite objekti pred da se izvr{i tehni~kipriem. Stru~ni lica od Institutot }e bidat zadol-èni da ja proverat sekoja gradba na teritorijatana Op{tinata, pred taa da bide pu{tena vo upotre-ba. Sekoj proket i objekt treba da ima pe~at i ìgod IZIIS deka e bezbeden, za da moè da se izgra-di i da se pu{ti vo upotreba. Tro{ocite za seizmi~-kite potvrdi }e gi pla}aat investitorite, sporedcenovnikot na Institutot.

Kisela Voda e prvata skopska op{tina kojapotpi{uva vakov dogovor so IZIIS, so cel da giza{titi svoite gra|ani pri eventualen zemjotres.

Vo devedesettite godini od minatiot vek beaukinati odredbite vo Zakonot za gradba so koi sepredviduva{e objektite zadolìtelno da imaat po-

tvrda deka se seizmi~ki gradeni, no lani povtornobea vmetnati vo Zakonot.

- Na{ite ìteli mora da prestojuvaat vo bez-bedni objekti. So izmenite vo zakonot nemavme za-konska mo`nost da gi naterame investitorite za-dolìtelno da pobaraat mislewe od stru~ni licadali objektite se seizmi~ki gradeni. No, sega toazadolìtelno mora da go napravat. Ne moème dagi naterame investitorite {to izgradile objekti-te pred decentralizacijata da izvadat seizmi~kapotvrda, no moème da gi kontrolirame gradbiteza koi od prvi juli izdavame grade`ni dozvoli.Mnogupati se pravele propusti pri izgradbata naobjektite, so {to se zagrozuva bezbednosta na lu|e-to koi prestojuvaat vo niv. êstopati investi-torite dobivaat dozvola za proektot, no pri izved-bata ne se dràt do nego. Zatoa, Institutot }e goima krajniot zbor pri tehni~kiot priem - veli gra-dona~alnikot na Kisela Voda, Xorxe Arsov.

Kaj investitorite vo poslednive nekolku go-dini ima ogromen interes da gradat na teritorija-ta na Kisela Voda. Spored op{tinskite vlasti,bezbednosnite merki za seizmi~kata sigurnost naobjektite se neophodni poradi propustite {tomoàt da bidat napraveni pri izvedbata na proek-tite, a koi direktno moàt da go zagrozat ìvototna lu|eto koi ìveat vo niv.

Sowa JOVANOVSKA

Nemaweto policiska asistencijae edinstvenata pre~ka zaradi kojaop{tinskite vlasti ne moàt da ja iz-vedat po~nata akcija za urivawe nabespravno izgradenite objekti. Pove}eod tri meseci ne e urnat nitu eden ne-legalen objekt, iako na red za sank-cionirawe ~ekaat 15 problemati~nigradbi. I pokraj idejata na gradona-~alnikot na Kisela Voda, Xorxe Ar-sov da angaìra privatno obezbedu-vawe pri akciite za urivawe, zakonotgo spre~uva da ja realizira svojata za-misla, so {to urivaweto bi prodol-ìlo so predvidenata dinamika.

Nadle`nite od Kisela Voda senadevaat deka policijata vo skorovreme }e odgovori na barawata Op{-tinata i }e obezbedi svoja asistenci-ja vo akciite za urivawe. Inaku, vodosega{niot tek od akcijata, koja pri-nudno se odviva periodi~no, sankcio-nirani se deset objekti locirani vonaselbite 11 Oktomvri, Pintija, Cr-ni~e, Prìno i Dra~evo. Najgolem delod niv voop{to ne poseduvale doku-mentacija i na udar se na{le na start-ot od gradbata, vo faza na temeli.

Dodeka Op{tinata da go dobieneophodnoto "zasiluvawe" na teren odstrana na MVR, Sektorot za urbani-zam sekojdnevno raboti na #~e{lawe#na nasledenata dokumentacija od PE

za transport i vrski. Se analiziraatvkupno 240 somnitelni gradbi, od koinajgolem del se izgradeni vo neurba-nizirani zoni. So ogled na toa dekaOp{tinata naskoro treba da donesepove}e urbanisti~ki planovi, so {togolem del od objektite }e se vklopatvo DUP, golema e verojatnosta poso-~enite objekti da se legaliziraat.Nivnite sopstvenici }e treba da giplatat komunaliite i odredeni kaz-neni odredbi.

KISELA VODA

APEL OD OP[TINATA

DRAÊVCI DA NABAVAT PLASTI^NI KANTI ZA \UBRE

Op{tina Kisela Voda apelira do ìtelite na Dra~evo da gi potpi{uvaatdogovorite za nabavka na plasti~ni kanti za |ubre, bidej}i toa e vo niven

interes. Dra~evci samite treba da gi platat kantite, koi }e ~inat po 1.300denari i za koi }e ima mo`nost da se pla}aat na rati.

Delbeniot bilans me|u op{tini-te Kisela Voda i Aerodrom naskoro }ebide potpi{an, bidej}i gradona~alni-cite na dvete op{tini najdoa zaedni~-ki jazik okolu podelbata. Po re~isiednogodi{ni nesoglasuvawa so grado-na~alnikot na Aerodrom, Kiril To-dorovski, toj i prviot ~ovek na Kise-la Voda, Xorxe Arsov naskoro ofici-jalno }e go podelat imotot.

Podelbata me|u dvete op{tini }ese izvr{i spored brojot na naseleni-eto, odnosno vo odnos 55:45 vo koristna Aerodrom. Predmet na podelbata}e bidat i dolgovite, koi bea klu~ni-ot problem poradi koj Op{tina Aero-drom ne saka{e da go potpi{e delbeni-ot bilans. Imeno, gradona~alnikotTodorovski odbiva{e so podelbata dagi prezeme i dolgovite {to bile na-praveni, dodeka Aerodrom i KiselaVoda bea edna edinica na lokalnatasamouprava. Toj bara{e predmet na po-delbata da bidat samo nedvi`niot imoti arhivata, kako {to e navedeno vo Za-konot za Grad Skopje, no ne i dolgovi-te, vrabotenite i podvi`niot imot.

Gradona~alnikot Arsov objasni de-ka stru~ni lica od Op{tina Aerodromve}e gi razgleduvaat predmetite {to

treba da gi dobijat i oti potpi{uvawe-to na delbeniot bilans }e zavisi odbrzinata so koja tie }e rabotat.

- Aerodrom od nas }e gi prezemeprihodite od komunalii, no i dolgovi-te. Zakonodavnata komisija od Sobra-nieto ni isprati oficijalen dopisdeka spored nivnite tolkuvawa na Za-konot za Grad Skopje, moè da se potpi-{e delbeniot bilans. Toa mu be{e do-volno na gradona~alnikot Todorovskiza da gi prifati i dolgovite. Pariteod komunalii za Aerodrom koi po de-centralizacijata po gre{ka bile upla-teni na na{a smetka, }e im gi prefrlimedo denar. Se razbira, ako voop{to ima-lo takva gre{ka - veli Arsov.

Poradi nesoglasuvawata okolu del-bata, ̀ itelite na Aerodrom i gra|anite{to imaat imot na nejzinata teritorijare~isi edna godina ne moàt ni{to dagradat na svoite zemji{ta. Detalniteurbanisti~ki planovi na Aerodrom seu{te se nao|aat vo Kisela Voda, pora-di {to Op{tina Aerodrom ne moè daizdava grade`ni dozvoli. No, kako {toveli gradona~alnikot Arsov, takvata si-tuacija }e se nadmine so potpi{uvawe-to na delbeniot bilans.

A. F.

OP[TINATA I IZIIS POTPI[AA DOGOVOR ZA SORABOTKA

GRADE@NA DOZVOLA SAMO ZA SEIZMI^KITE OBJEKTISekoj proket i objekt treba da ima pe~at i ìg od IZIIS deka e stabilen ibezbeden pri zemjotresi, za da moè da se izgradi i da se pu{ti vo upotreba.

GRADONAÂLNICITE NA DVETE OP[TINI POSTIGNAA DOGOVOR ZA DELBENIOT BILANS

AERODROM PRIFATI DA GI DELI I DOLGOVITE

Stru~ni lica od Op{tina Aerodrom ve}e gi razgleduvaatpredmetite {to treba da gi dobijat, a potpi{uvaweto

na delbeniot bilans }e zavisi od brzinata so koja tie }e rabotat

Nelegalni gradbi

URIVAWETO TAPKA PORADI OTSUSTVONA POLICISKA ASISTENCIJA

Dosega se sankcionirani deset objekti, a na udar na akcijata ~ekaat 15 problemati~ni gradbi

INCIDENTI I SO POLICIJAAkcijata definitivno e opas-

no da se sproveduva i so policiskaasistencija, za {to dokaz e i slu~enincident vo naselbata Crni~e. Mi-nata godina, koga vo akcijata naudar be{e stopirawe na gradba vofaza na temeli, na objekt na ulica"Bansko" bb, investitorot go udriizvr{itelot so noga po vilicata.Izvr{itelot zavr{i vo bolnica,so posledici po zdravjeto, a inves-titorot, pak, ostana "ne~epnat" odstrana na sudskite organi i pokrajpokrenata postapka za predizviku-vawe na incidentot. Sudskite vla-sti re~isi go pomiluvaa.

- Na podra~jeto na Op{tina Kisela Voda imadvojno pomalku dupki na ulicite vo odnos na mina-tata godina, pa zatoa godinava pove}e }e se posve-time na celosna rekonstkrukcija na nekoi soobra}aj-nici, najavi gradona~alnikot na Kisela Voda XorxeArsov.

Ve}e po~na da se obnovuva ulicata Boìdar Axi-ja, koja, kako {to najavuva rakovoditelot na Sekto-rot za urbanizam, Qup~o Georgievski, celosno }ese asfaltira i }e se osvetli.

- Ovaa ulica }e ja rabotime spored proektot{to go podgotvivme, a spored koj treba da se izgradati trotoari i da se postavi javno osvetluvawe. Sotoa Boìdar Axija }e stane moderna soobra}ajni-ca. ]e se otstranuvaat i objektite {to se pro{ire-ni bez dozvola, na smetka na kolovozot - objasnuvaGeorgievski.

Op{tinata raboti i na drugi proekti, me|u koie ~isteweto na kanalot kraj ulicata Prvomajska, odfabrikata OHIS do vlezot vo cementarnicataUsje. Se pro{iruva i ulicata Serdarot, vo Mesnatazaednica Podstanica vo Dra~evo. Vo istata nasel-ba se pravi i ulicata Re~i{te, a vo sorabotka so

gradot treba da po~ne da se poprava kolovozot naDra~evska. Pri kraj e i postavuvaweto trotoari oko-lu crkvata Sv. Atanas vo Usje.

Se izgotvuva proektna i tehni~ka dokumentaci-ja za ulicite Viktor Igo, Emil Zola i Nevena Geo-rgieva - Duwa vo naselbata Cvetan Dimov, a vo Cr-ni~e i vo Prìno }e se popravaat ulicite BlagojaGojan, Meglenska i Zelengora. Vo Pripor }e po~nerekonstrukcijata na ulicata Sava Kova~evi} broj48. Osven obnovata na kolovozite, proektite opfa-}aat i postavuvawe atmosferska i fekalna kanali-zacija.

Paralelno so rekonstrukcijata na soobra}ajni-cite, Op{tinata raboti i na promena na uli~notoosvetluvawe. Na istiot princip kako i za ulicite,izbrani se pet firmi koi rabotat vo isto tolku re-oni. Eden reon e seloto i naselbata Dra~evo, drug senaselbite 11 Oktomvri - baraki, Staklara, Kamnik,Usje i Pintija, tretiot e Cvetan Dimov i 11 Oktom-vri - zgradi, ~etvrt e Kisela Voda i Pripor, a pettise Crni~e, Prìno i Birarija.

S. T.

4 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

Oddelenieto za za{titana ìvotnata sredina od Op-{tina Kisela Voda ima izgo-tveno programa za po{umuva-we na teritorijata na Op{-tinata. Vo programata, po do-nacija na Ministerstvoto zaza{tita na ìvotna sredinai javnite pretprijatija “Par-kovi i Zelenilo” i “Makedon-ski [umi” se obezbedeni 7.100sadnici. Programata za rea-lizacija na proektot be{epodelena vo dve fazi. Ednatabe{e podgotovka na terenoti zasaduvawe na sadnicite vo

tekot na mesec april a vtora-ta e istiot ovoj proces da sepovtori naesen. Trasata na po-{umuvawe se dviè{e od TriKru{i - Dra~evo, Pintija,Staklara, Pripor, pa se doMarkovo Kruv~e. Inaku, delod sadnicite se posadeni i vou~ili{nite dvorovi, gradin-kite i parkovite vo Op{ti-nata.

- Po{umuvaweto go iz-veduvaat sezonskite rabotni-ci angaìrani od strana naOp{tinata, pod stru~en nad-zor na lica od “Makedonski

{umi”. O~ekuvame pred po~e-tokot na vtorata faza da ni sepriklu~at i drugi donatori.Najaveni se donacii od fir-mite: Cementarnica, Rast,Horti Ekspert i drugi. Cel-ta na ovaa programa e pottik-nuvawe na ekolo{kata svestna lu|eto vo delot na za{tita-ta i za~uvuvaweto na ìvot-nata sredina, istaknuvaat od-govornite vo Oddelenieto zaekologija pri kabinetot nagradona~alnikot.

M. G.

Akcija za po{umuvawe na Kisela Voda

SO DONACIJA OBEZBEDENI 7.100 SADNICIVo organizacija na VNG International

RABOTILNICA ZA PODOBRUVAWE NALOKALNIOT EKONOMSKI RAZVOJ

Vo golemata sala na Op{tina Kisela Voda, vo ramkite na Programata za razvoj najavnata lokalna administracija, a vo organizacija na VNG International se ordà rabotnasesija. Posakuvaj}i im uspeh vo rabotata, sesijata ja otvori zamenik gradona~alnikot naOp{tina Kisela Voda, Elizabeta Kan~eska-Milevska. Povod za odrùvawe na ovaa ra-botilnica e neodamna potpi{aniot memorandum za razbirawe me|u VNG International i op-{tinite Kisela Voda, Sopi{te, Zelenikovo i Studeni~ani.

Na sesijata bea formirani 5 rabotni grupi sostaveni od pretstavnici od op{tini-te, so isklu~ok na Op{tina Studeni~ani koja nema{e svoj pretstavnik. Vo rabotnitegrupi se vklu~ni i pretstavnici na ekonomskite subjekti locirani vo navedenite op-{tini. Proektot e naso~en kon aktivnostite na op{tinite so koi treba da se napraviizrabotka na strategiski plan za ekonomski razvoj, kako i da se odredi profil na op-{tinite ~ija osnovna cel }e bide podobruvawe na kvalitetot na lokalnata samouprava.Slednata rabotna sesija e zakaàna za po~etokot na idniot mesec.

K.P.I.

- Za kakva decentralizacija i zakakov lokalen ekonomski razvoj mo-è da stane zbor ako op{tinata odstrana na centralnata vlast seograni~uva vo delot na vr{ewetona svoite nadle`nosti, veli Dani-ela Trajanovska rakovoditelot napravno-administrativniot sektor

Op{tina Kisela Voda neodamna upa-ti barawe do Ministerstvoto za transporti vrski za dodeluvawe na grade`no zemji{-te, koe vo momentov e sopstvenost na Repu-blika Makedonija. Istoto Op{tinata bigo iskoristilo za realizirawe na razvojni-te programi {to vo ovoj moment se od prio-ritetno zna~ewe za gra|anite na Kisela Vo-da. Konkretno, stanuva zbor za zemji{te{to se nao|a na teritorijata na nekoga{naStaklarnica. Sepak, denovive vo op{tin-skata administracija ekspresno stigna od-govor od soodvetnoto Ministerstvio, pot-pi{ano od Imrqi Be}iri, rakovoditel nasektor, vo koe, me|u drugoto, se veli dekabaraweto ne se prifa}a bidej}i ne bilo vo

soglasnost so Zakonot za eksproprijacija iZakonot za lokalna samouprava, so decidnonabroeni nadle`nosti na op{tinite.

- Op{tinata bara da £ se dodelat zemji-{nite parceli na nekoga{nata Staklarnica,od pri~ina {to istite saka da gi nameni zalokalniot ekonomski razvoj na Kisela Voda.Istoto zemji{te bi se iskoristelo za reali-zirawe na proekti od javen interes, veli Da-niela Trajanovska, rakovoditel na sektorotza pravni i administrativni raboti vo Op-{tina Kisela Voda i prodolùva. - Ottuka,za kakva decentralizacija i za kakov lokalenekonomski razvoj moè da stane zbor, akoOp{tinata od strana na centralnata vlastse ograni~uva vo delot na vr{eweto na svoi-te nadle`nosti.

Sepak, va{eto barawe be{e odbieno odresornoto Ministetsvo za transport i vr-ski so osporuvawe deka stanuva zbor za ra-bota od javen interes?

- Vo Zakonot za grad Skopje taksativnostoi deka rabota od javen interes od lokalnozna~ewe na op{tinite e i planirawe na loka-len ekonomski razvoj, utvrduvawe na razvo-

jnite i na strukturni prioriteti, poddr{kana razvojot na malite i na srednite pretpri-jatija i na pretpriemni{tvoto vo op{tina-ta. Vpro~em, Gradona~alnikot na Op{tinaKisela Voda, Xorxe Arsov, zaedno so grado-na~alnicite na Zelenikovo, Studeni~ani iSopi{te na 12-ti april, godinava potpi{aaMemorandum za razbirawe za regionalen eko-nomski razvoj vo periodot 2006-2007 godi-na, koj be{e poddràn i od Holandskite op{-tini (VNG). Celta na istiot memorandum eizrabotka na strategija za regionalen eko-nomski razvoj, so poseben akcent na lokalniotekonomski razvoj na oddelni op{tini.

Dali toa zna~i deka dopisite so Mini-sterstvoto za transport i vrski doprva }ese intenziviraat?

- Op{tina Kisela Voda i nejzinitegra|ani nema da se otkaàt od zagarantira-nite prava so Zakon. Po odbivaweto na na-{eto barawe, nie upativme u{te edno bara-we do resornoto Ministerstvo so molbapovtorno da ja preispitaat svojata odluka.

Ednostavno, gra|anite imaat pravo naekonomski razvoj vo svojata op{tina, od

ednostavna pri~ina {to idnite investito-ri }e otvorat novi rabotni mesta. Gra|a-nite imaat pravo vo svojata op{tina daimaat bolnica, crkva, centar za socijalnagrià i objekti od sportot i kulturata,istakna na krajot Daniela Trajanovska,rakovoditel na sektorot na pravni i admin-istrativni raboti vo OKV.

T. ^.

Op{tinata Kisela Voda od Ministerstvoto za transport i vrski bara vo sopstvenostparceli na nekoga{na Staklarnica

VO SVOJATA OP[TINA GRA\ANITE IMAAT PRAVONA EKONOMSKI RAZVOJ, NA BOLNICA, NA CRKVA,

NA SPORTSKI IGRALI[TA...

Daniela Trajanovska rakovoditelot napravno-administrativniot sektor

REKONSTRUKCIJA NA POVE]E ULICI

Stojan TRUBAREVSKI

Pri sekoj do`d gra|anite namesnata zaednica „Kisela Voda“,kako i site onie {to ìveat vo pod-no`jeto na Vodno i na okolnite ri-dovi se poplavuvaat, poradi zapu-{tenite i nedogradeni sistemi zasobirawe i tretman na atmosfer-skite vodi, {to se slevaat od pla-ninata. Okolu 80-90 otsto od ko-lektorot {to ja sobira do`dov-nicata od Pripor do Kisela Vodae zatnat, a poradi toa, koga vrne,reki te~at niz ridskite naselbivo Op{tinata i se sozdavaat ezer-ca, osobeno kaj prostoriite na me-snata zaednica „Kisela Voda“. Vo-data te~e po ulicite Sava Kova-~evi}, Mariovska i po drugi soo-

bra}ajnici. Najopasno e koga setopi snegot na Vodno i na okolni-te ridovi. Tamu se poplavuvaat ipodrumite na okolnite zgradi ina ku}ite. Op{tinata planira, vosorabotka so gradot naskoro dapo~ne da go ~isti ovoj kolektor ida gradi nov vo Pripor, no grado-na~alnikot Xorxe Arsov ne esiguren dali ovoj proekt moè dauspee, bidej}i kolektorot bilpremnogu zapu{ten vo minatoto.

- Toj kolektor, {to se prote-ga od poslednata stanica na avto-busot so brojot #24# vo Pripor, doulicata Narodni heroi vo KiselaVoda, e pogre{no izgraden. Po~-nale cevkite da gi postavuvaat odgorniot, mesto od dolniot del.Poradi toa se slevale do`dovni-ca, pesok i kal vo nego, ne isteku-vale nikade, pa zatoa se skameni-le i gi zatnale cevkite. Taka ko-lektorot, koj ima pre~nik od edenmetar, ostanal da raboti so odvaj20 otsto od kapacitetot. Koga vr-ne, vodata izvira od {ahtite i gipoplavuva ulicite. Duri potoa

bil povrzan so atmosferskatakanalizacija na ulicata Prvo-majska, no ve}e bilo docna, obja-snuva Xorxe Arsov, gradona~al-nik na Op{tina Kisela Voda.

Toj veli deka ne bil sigurendali zatnatiot kolektor povtor-no moè da profunkcionira, nood JP „Vodovod i kanalizacija“mu rekle deka ima {ansi da se is-~isti so posebni cisterni. ̂ iste-weto }e po~ne naskoro, a Arsovistakna deka za toa }e bidat po-trebni mnogu pari.

Dopolnitelen problem, spo-red Arsov, e toa {to na atmosfe-rskata kanalizacija imalo fekal-ni priklu~oci, pa stra{na bilaslikata koga vodata izbivala odkolektorite.

Op{tinata ve}e podgotvilaproekt i izbrala izveduva~ {to}e po~ne da go gradi noviot kolek-tor, so koj vodite od rekata Pri-por~ica bi se naso~uvale kon Us-janskiot kanal. So toa, spored Ar-sov, }e se namalat poplavite voKisela Voda.

BIDEJ]I KOLEKTORSKITE SISTEMI NE FUNKCIONIRAAT

POPLAVITE - NAJGOLEMAOPASNOST ZA KISELA VODA

Naskoro }e po~ne akcija da se is~istat cevkite za do`dovnicata, no gradona~alnikot Xorxe Arsov ne e siguren dali }e uspee vo toa

5KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

PROEKT NA GRADOT

ATMOSFERSKA KANALIZACIJA OD PR@INO DO USJE

Gradskite vlasti po~naa da ja gradat atmosferskata kanalizacijaod naselbata Prìno do Usje. Ovaa delnica od atmosferskata mreà eprodolùvawe na vodot od Usjanskiot kanal, koj gradot prethodno goizgradil. Spored proektot, kanalizacijata e dolga 400 metri, a vo nea}e se postavat armirano-betonski cevki {iroki 1,5 metri. Od gradotvelat deka so izgradbata na ovoj poteg od kanalizacijata }e se zgolemiopfatot na atmosferskite vodi {to se slevaat vo tie naselbi od padi-nite na Vodno i tie }e se naso~at kon Usjanskiot kanal i kon rekataVardar.

Trasata na ovaa kanalizacija se protega niz naselbata Kisela Vo-da do domot za lekuvawe zavisnici, kade {to }e mu se priklu~i na kana-lot. Gradot celosno }e go finansira ovoj proekt, a grade`nite raboti}e gi izveduva firmata „Beton - [tip“.

URBANISTI^KI PROPUST

KU]I SE IZGRADILE VRZ KANALOT VO PR@INONe moèvme da utvrdime vo koja godina, no urbanistite od gradot

Skopje go izbri{ale od dokumentacijata kanalot nad naselbata Prì-no i tamu se izgradile ku}i, veli gradona~alnikot na Kisela Voda Xor-xe Arsov.

Ovoj kanal bil izgraden i izyidan vo kamen za da gi prifa}a vodi-te {to se slevaat od Vodno. Bidej}i sega ne se koristi, koga vrne se po-plavuvaat ulicite vo ovaa naselba i vo Kisela Voda.

- Otprvin mislevme deka stanuva zbor za divogradbi, no potoa uvi-dovme deka kanalot go nema vo dokumentacijata. Toa e golema {teta isega }e morame da barame drug na~in kako da se spravime so vodata {todoa|a od Vodno. Ne moème da urivame 20-30 ku}i za koi lu|eto imaatdozvoli - istakna Arsov.

Op{tinata raboti na proekt za atmosferski kolektor na ulicataMariovska, so {to }e se re{i del od ovoj problem. Spored Arsov, za Op-{tinata da se spravi so poplavite }e bide potrebno mnogu vreme i }etreba da se sprovedat mnogu skapi proekti, no rabotite mora da po~nat.

KAKO @IVEAT GRA\ANITE

IM SE UNI[TIL AJVAROT STAR TRI DENA- Samo {to go podgotvivme ajvarot minatata godina, zavrna do`d i

ni go poplavi podrumot, kade {to gi smestivme 20-te tegli, raskaùvaSlobodan Krstevski, ìtel na naselbata Kisela Voda.

- Vodata ne se sobira nikade. Slivnicite ne funkcioniraat i pod-rumot postojano ni se poplavuva. Lani ni se uni{ti ajvarot, pa pravev-me nov. No, postoi opasnost da se slu~at i mnogu pogolemi {teti - velitoj.

Venko Mitrovski, koj ìvee blizu ulicata Mariovska, veli dekakoga vrne po kolovozot te~at fekalii i deka e nepodnoslivo za lu|etoda se dviàt ottamu.

- Najmnogu se pla{ime za zdravjeto na na{ite deca, bidej}i feka-liite moàt da nosat nekakvi zarazi. Znaeme deka e mnogu sloèna ra-bota da se popravi ovoj sistem. Toa ni go kaùvaat so godini nanazad, ko-ga sme barale da se re{i problemot. No, mora ne{to da se prezeme, bi-dej}i uslovite se nepodnoslivi - objasnuva Mitrovski.

APEL DO GRA\ANITEPo~ituvani ~itateli, pred vas e tretiot broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnotoìveewe vo Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site proble-mi so koi se soo~uvate vo va{eto mesto na ìveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE ginelegalnite gradbi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite ìveali{ta vo Kancelarijata za informi-rawe (baraka 9, soba br. 3). So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se griàt za dobroto na svojataOp{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

Risto TOMOVSKI

Ako za nekoi op{tini vo dr-àvata moè da se kaè deka me|u-sebno dobro sorabotuvaat, toa voprv plan vaì za op{tinite Cen-tar i Kisela Voda. Dobro upateni-te odat duri dotamu {to velat de-ka ovie dve op{tini moàt da po-sluàt za primer na drugite, kakotreba da funkcionirat, odnosnoda sorabotuvaat dve sosedni op-{tini, a s¢ vo interes na gra|a-nite. Koj e receptot za realizaci-ja na vakvata uspe{na sorabotka?

- Op{tinite Centar i KiselaVoda ne samo {to grani~at edna sodruga, tuku se i najstarite i najuba-vite op{tini vo Gradot Skopje. Kajnas ima edno staro pravilo koe{to veli deka sosedite treba dasorabotuvaat edni so drugi i da sepo~ituvaat. Tokmu ovaa poraka eodlika i na sorabotkata na oviedve op{tini. Se razbira, pred s¢vo interes na gra|anite, a najmno-gu zaradi pozitivniot lik nagradona~alnikot na Op{tina Ki-sela, Voda Xorxe Arsov, koj e vi-stinskiot ~ovek i doma}in na ovaasosedska op{tina. A, so takvi lu-|e sekoga{ e zadovolstvo da se so-rabotuva i u{te pove}e da se stanei li~en prijatel.

Na kolku i kakvi se zaedni-~ki proekti imaat raboteno op-{tinite Centar i Kisela Voda?

- Dosega nemame realiziranomnogu zaedni~ki proekti. No, se-kako deka vo idnina sme podgotve-ni i zaedno da aplicirame do mno-gu me|unarodni donatori, so celda se podobrat uslovite za ìvee-we vo ovie dve op{tini. Prv pro-ekt ni be{e rampata koja {to sim-boli~no i fakti~ki gi deli dveteop{tini Centar i Kisela Voda.No, zo{to simboli~no! Bidej}i ina dvete op{tini najgolemoto bo-gatstvo se gra|anite, tradicio-nalnite semejstva, mladite i siteìteli {to neizmerno si gisakaat svoite op{tini. Potoa,sleduva{e ureduvaweto i na uli-cata i trotoarite na #Biha~ka#koja isto taka e svoeviden me|nikme|u dvete op{tini. I sekako de-ka tuka nema da zastaneme.

So me|usebna po~it uspehot e zagarantiran

Kakva vi e sorabotkata sodrugi gradona~alnici na op{ti-nite od podra~jeto na Skopje, pai vo Makedonija?

- Vo pricip sekoga{ velamdeka gradona~alnicite se pozi-tivni lu|e. Mnogu gradona~alni-ci i od minatiot mandat ostanaamoi prijateli. Prekrasno e da sesorabotuva so lu|e so koi ima{zaedni~ki celi vo interes na

gra|anite. Takva funkcija ima iKoordinativnoto telo na nivo naSkopje, kade {to se sostanuvameredovno sekoj mesec, site 11 gra-dona~alnici od Gradot. Li~nosmetam deka ovie rabotni sredbibi trebalo da bidat po~esti i po-operativni, bidej}i tie vistinani se od pomo{ vo sekojdnevnotoizvr{uvawe na obvrskite. So gra-dona~alnicite na nivo na Make-donija se sre}avame i vo ZELS(Zaednica na edinicite na lokal-na samouprava) i ona {to me im-presionira, toa e edinstvoto naovaa organizacija. Razmenata naiskustva, na idei, se sekoga{ socel kako da se napravi ne{tonovo, korisno i interesno vo svo-jata op{tina. Da si gradona-~alnik e vistina edna interesnaprofesija na koja i go posvetuva{svojot ìvot i zatoa ~uvstvuva{ogromno zadovolstvo. Sekojapromena na prostorot koj {to gosaka{ i na koj si se rodil te ple-ni i e predizvik da sozdade{ i tine{to po {to }e te pametat sega-{nite i idni generacii.

Del od gradona~alnicite doa-|aat do sudiri so sovetite na op-{tinite. Kakov e slu~ajot so Op-{tina Centar, odnosno kakva eva{ata sorabotka so Sovetot naOp{tinata, so sovetnicite?

- Sovetite na op{tinite se-koga{ sum gi gledala kako organikoi {to pomagaat vo izvr{uvawe-to na sekojdnevnite obvrski. Zna-~i, tuka nema nadmudruvawe, za-{to interesot e zaedni~ki, a toae - dobroto na gra|anite. Seko-ga{ vo sovetot treba da seiznajde pozitivnata ene-rgija za da se ostvaratnovi i korisni proek-ti. Zatoa, ako ja najde-te vistinskata re-lacija - patot e ist.Ovie dve tela grado-na~alnik i sovet, sedel od eden ist procesi dokolku ima me|u-sebna po~it uspehot ezagarantiran.

Vtoriot mandatmnogu poteòk od prviot

Verojatno is-kustvoto od prviotmandat kako grado-na~alnik na Op{ti-na Centar e presud-no za rezultatite {tosega gi postignuvate.[to mislite gene-ralno za startot naprocesot na decen-tralizacijata i na-kuso so kakvi proble-mi se soo~uvate?

- Sekako deka e zna~ajno is-kustvoto od prviot mandat, no sodecentralizacijata se slu~uvaatmnogu ne{ta. Ednostavno, toa seangaìrawa {to se za sekoj grado-na~alnik novi. Sepak, moàm dakonstatiram deka vtoriot mandate mnogu poteòk od prviot i pok-raj prethodnoto iskustvo, pred s¢poradi brzinata na implementa-cijata na decentralizacijata i ne-dore~enosta na zakonskata regula-tiva.

Decentralaizacijata po~na,toa e nesporno, no, samata dràvaima golemi i seriozni problemiso nevrabotenosta i so nedovolna-ta razvienost na ekonomijata. Pre-nesuvaj}i gi nadle`nostite, cen-tralnata vlast gi prenesuva i gizaostruva postojnite problemi sonekoi novi re{enija {to zna~atpolo{o obrazovanie, kako {to ena primer slu~ajot so celodnev-nata nastava, a osobeno namaleni-ot buxet za taa namena. Vakviotna~in na implementacija na de-

centralizacijata vo oblasta naobrazovanieto bara od gradona-~alnicite i od direktorite nagradinkite i u~ili{tata golemomenaxerstvo, mo} da se za{tedi,no i da se unapredi rabotata.

I natamu se me{aat nadle`-nostite dràva-op{tina, pa doa|ado mnogu nepotrebni sudiri, spo-rovi, nedorazbirawa. Dali moè-{e seto ova da se izbegne?

- Najgolema ko~nica za grado-na~alnicite e me{aweto na nad-le`nostite. Od edna strana tie seprisutni me|u centralnata i lo-kalnata vlast, a od druga, podelba-ta na nadle`nostite me|u op{ti-nite i Gradot. Toa nema da se iz-begne, barem ne vo bliska idnina.Vo takvi uslovi da se menaxiragrad ili op{tina, e vistina slo-èn proces. Najgolemi investiciitreba da se gra|anite, nivnata kul-tura, vospituvawe i odnesuvawe.Op{tina Centar nema problem naovoj plan so svoite ìteli, za{toe toa staroto gradsko jadro naSkopje so ve}e tradicionalni obi-~ai i naviki. No, vo Op{tinaCentar vo tekot na eden den minu-vaat mnogu gosti od stranstvo i odzemjava. Zatoa, moèbi se potreb-ni dvojno pove}e sredstva i aktiv-nosti za higiena, za odrùvawe naulici, za parkovi, za sozdavawe na

eden prijaten ambient, bidej}icentarot na Skopje e centar nasite gra|ani na Makedonija.

Vo momentov koj e najgole-miot problem so koj se soo~u-

vaat ìtelite na Op{tina-ta, odnosno {to vi e prior-itet vo tekovnata rabota?

- Najgolemiot prob-lem na Op{tinata Centarbe{e higienata. Vo mo-mentot se ~uvstvuva gole-mo podobruvawe na higi-

enata so akcijata na Ko-munalna higiena i naGradot Skopje. Prio-ritet vo tekovnata ra-bota i natamu ostanu-va asfaltiraweto, os-vetluvaweto i infra-

strukturata. Nedozvolenoe vo Op{tina Centar daima nedostig od fekalnakanalizacija, treba podo-bruvawe na vodovodnatamreà i zadolìtelna at-mosferska kanalizacija.Pogolema bezbednost nagra|anite se i zafatite{to gi pravime vo oblas-ta na elektri~nata insta-

lacija, so toa {to gi otstra-nuvame banderite i pravime novapodzemna instalacija.

]e ja opravdam doverbatana moite sogra|ani

Dali pokraj seto ona {to do-sega go napravivte za Op{tinaCentar, se podgotvuvate za reali-zacija na nekoj nov kapitalenobjekt, {to so gordost }e go osta-vite na generaciite po nas?

- Gordost na Op{tinata Cen-tar ostanuva ulicata "Makedo-nija# koja stana omileno mesto nasite posetiteli na gradot. Na ovojna~in se sozdavaat i razvivat ipreduslovi za lokalniot ekonom-ski razvoj na Op{tinata. Nov ka-pitalen objekt? Imame mnoguidei. Toa zna~i nov dom za starilica, nova op{tinska zgrada, novmost na rekata Vardar, nov kej,nov bankarski urbanisti~ki cen-tar. No, se razbira deka realiza-cijata na ideite zavisi od mnogufaktori. Osnova e sepak sopstve-nosta na zemji{teto koe {to voovie uslovi go ko~i razvojot naop{tinite.

Dali e prednost ili hendikepe da se bide èna-gradona~alnik?

- Iskreno re~eno ne znam da-li e prednost ili hendikep voop-{to da si èna. êsto posakuvamda sum ma`, za{to spored tradi-cionalnite ubeduvawa smetam de-ka maìte imaat kameno srce i de-ka znaat da se spravat so napadi-te. Me pravi nesre}na faktotdeka zavisam od qubeznosta na lu-|eto, od nasmevkata na nivnite li-ca, od pozitivniot stav kon ìvo-tot. Mi pre~i {to sum nerealenromanti~ar. No, edno e sigurno.Profesijata gradona~alnik e ed-na od najte{kite profesii na sve-tot koja {to ednostavno ja zalo-ùva va{ata li~nost i va{eto se-mejstvo, vo taa bezmilosna trka dase napravi ne{to dobro za sitegra|ani, da se ostavi beleg, da seostavi spomen. Sekoj ima svoj pat,a ènata gradona~alnik sekako goima onoj koj {to e potrnliv. Toataka bilo, a za àl e i denes. No,toa ne me popre~uva barem meneli~no da se dokaàm i po vtor patkako uspe{en gradona~alnik i daja opravdam doverbata na moitesogra|ani, so koi vo slednite go-dini }e napravime Op{tina Cen-tar da bide celosno urbanizirana,osvetlena, hortikulturno urede-na, bezbedna.


I N T E R V J U

Violeta Alarova, gradona~alnik na Op{tina Centar

PREDIZVIK E DA SOZDADE[ NE[TO PO [TO ]E TE PAMETAT GENERACIITE

Kaj nas ima edno staro pravilo koe {to velideka sosedite treba da sorabotuvaat edni sodrugi i da se po~ituvaat. Tokmu ovaa porakae odlika i na sorabotkata me|u op{tiniteKisela Voda i Centar.- Profesijata grado-na~alnik e edna od najte{kite profesii nasvetot, koja {to ednostavno ja zaloùva va-{ata li~nost i va{eto semejstvo, vo taabezmilosna trka da se napravi ne{to dobroza site gra|ani, da se ostavi beleg, da se osta-vi spomen.

I S T O R I J A

Me|u mnogubrojnite arheo-lo{ki nao|ali{ta so koi Makedo-nija izobiluva, kako retko koja dr-àva vo svetot, sekako e i lokali-tetot Pelenica, vo seloto Dra~e-vo, kraj glavniot grad. Za ovoj lo-kalitet, za àl, mnogu malku seznae, pred s¢ poradi toa {to vo iz-minatite decenii ne se vodelo do-volno smetka za ovie neprocenli-vi bogatstva so koi {to raspolaga-me, a koi moàt da frlat nova sve-tlina na na{eto blisko i podale~-no minato.

Vrz osnova na epigrafskitematerijali najdeni na prostorotna sega{noto selo Dra~evo, moèso sigurnost da se kaè deka teri-torijata na seloto u{te od prviotvek na na{ata era pa navamu bilanaselena i bila sostaven del namunicipalnata teritorija na an-ti~koto Skupi. Pobliski infor-macii za ovoj po~eten period odvladeeweto na Rimjanite za selotozasega nema. Sepak, ako se ima pred-vid lokalitetot Pelenica, sporedistraùva~ot France Mesesnel,pove}e od sigurno e deka tuka pos-toelo rimsko utvrduvawe. Lokali-tetot se nao|al na mnogu va`natapatna komunikacija koja vo rimskovreme minuvala niz Dra~evo. Ime-no, od Skupi do Taorskata klisuravodele dve trasi. Patot ju`no odVardar {to vodel po linijata oddene{na Kisela Voda kon Dra~evoi udolu kon Taor, pretstavuvalaedna prastara lokalna trasa na ko-ja izbivale pove}e planinski pa-ti{ta od Kitka, Kadina i Marko-va Reka. Kaj Taor, pak, postoel po-goden priroden premin preku Var-dar i moèl da se pregazuva vo go-lem del od godinata.

Starohristijanskirotondi

- Lokalitetot Pelenica (vo ar-heologijata poznat i kako Qubo{)pretstavuva starohristijanski ro-tondi, odnosno crkvi. Na eden za-ramnet vrv vo blizinata na utoka-ta na Pelenica vo Markova Reka,oddale~eno 3 kilometri jugozapad-no od seloto, ima ostatoci od rim-sko utvrduvawe ~ii odbranbeni yi-dovi go opkruùvaat celoto plato,golemo okolu 1,5 hektari. Prekulokalitetot minuva glavniot lo-kalen pat Dra~evo-Koli~ane-Pre-slap. Me{tanite ova mesto go vi-kaat i Manastir, veli prof. d-r \or-|i Malkovski, od Institutot zanacionalna istorija. Spored pre-danieto, dodava toj, tuka postoelacrkva posvetena na Sv. Jerusalem.Zatoa i mestoto e crkveno i ne seobrabotuva.

- Na lokalitetot me{taniteizgradile dolg crkoven trem, a vo1975 godina i nova crkva, nad rim-skite temeli {to bile otkopaniotporano. Inaku, ovoj lokalitetpretstavuval utvrdena villa rustica,odnosno polski imot na nekoj golemrimski zemjoposednik na koj se na-selile golem broj na lu|e {to rabo-tele na negoviot ogromen zemji{enimot vo celiot atar na Dra~evo.Ovaa naselba se nao|ala na 430 m.n.v.

Tokmu na ovoj lokalitet ot-kopani se temeli od pove}e grad-bi, me|u koi i temeli od dve kru`-ni crkvi-rotondi. Spored F. Me-sesnel, ednata imala pre~nik po-ve}e od 10 metri i pod pokrien somozaik, organiziran vo pove}epravoagolni poliwa. Od motivi vopoliwata na mozaikot bile pri-sutni ribini lu{pi, krstovi, ple-tenki kako borduri i rasko{enkantaros od koj izleguvale br{le-novi lastari so lisja, veli Mal-kovski i dodava:

- Na ova mesto najprvo imalosoodvetni pomali gradbi za ìve-ewe, a podocna bile podignati iodbranbeni yidovi od site ~etiristrani. Postoele i nekolku kulina zapadniot yid {to jasno kaùvadeka mestoto bilo braneto. Inte-resno e da se spomene deka najna-pred bile napraveni ìveali{-tata, a podocna bile podignati iodbranbenite yidovi. Izgradbatana crkvite bila ne{to podocna, zo-{to tie poteknuvaat od periodotna ranohristijanstvoto. Toa zna~ideka naselenieto {to ìveelo naova mesto bilo hristijansko.

Razgoleni docnorimskigrobovi

Isto~no od utvrdeniot pros-tor, od negoviot severen del, podolìna na trasata kraj dene{ni-

ot pat, leì nekropola. Izoranibile pove}e grobovi gradeni odgolemi kr{eni plo~i vo forma nacista. Na isto~niot kraj od ne-kropolata bila iskopana ogromnajama - deponija za otpadni materiiod OHIS. Po rabot na jamata mo-èle so godini da se gledaat raz-goleni docnorimski grobovi.

Spored Malkovski, vo nekro-polata, okolu 100 metri isto~nood yidot, leàt pod zemja temelitena edna pogolema gradba. Toa bilaluksuzna rezidencija na nekoj bo-gat zemjoposednik vo ramkite na ne-goviot golem imot (vila rustika).Palatata imala dominantna pozi-cija od koja se ukaùvala prekras-na gletka nad {irokata okolina, aisto taka dominirala i nad celiotutvrden prostor. Odbranbeniotyid bil izgraden podocna, sekakoporadi ~estite provali vo docno-rimsko vreme. Vsu{nost, celotoova naseleno mesto bilo polskiimot so glavni zgradi - upravnioti stanbeniot del na gospodarot imnogubrojni drugi gradbi: stanovina rabotnici, rabotilnici, maga-cini, pojati za stoka. Okolu celi-

ot ovoj kompleks (praedium) bilpodignat za{titen yid, odnosno be-demite na naselenoto mesto.

Interesno e deka na ovoj te-ren bile otkopani konturi i nadrugi pomali gradbi gusto zbienidol` isto~niot yid. Na sredinatana zapadniot yid izleguval nadvoreden kanal za otpadni vodi. Bil yi-dan od tuli i vrzan so malter.

Dali se znae do koga opstoju-valo ova naseleno mesto?

- Na lokalitetot se otkopanipove}e arheolo{ki naodi {to po-teknuvale od iskr{eni delovi odpitosi, rimska keramika i drugipotrebi {to mesnoto naselenie gikoristelo za sekojdnevna upotre-ba. Arheolo{kite naodi iskopanina ovoj lokalitet slobodno moàtda se datiraat vo periodot me|utrettiot i pettiot vek. Toa zna~ideka ova rimsko utvrduvawe voatarot na s. Dra~evo pretstavuva-

lo pogolemo naseleno mesto {toopstojuvalo s¢ do po~etokot na {e-stiot vek.

So {to prete`no se zani-mavalo mesnoto naselenie?

-Mesnoto naselenie go obra-botuvalo zemji{teto okolu Pele-nica, zo{to prostorot bil dostadobar za odgleduvawe na pove}e ze-mjodelski kulturi. I vo ova anti~-ko vreme, zna~i pred okolu dveiljadi godini, ova zemji{te bilokultivirano i aktivno obrabotu-vano od mesnoto naselenie. So vo-da za piewe se snabduvale od pogo-lemiot izvor so pitka voda {to senao|al vo jugozapadnoto podno`jena Pelenica. Seto ova, so blizina-ta na Markova Reka i golemiot lo-kalen pat, sozdale osnova za soli-den ekonomski razvoj i ìvot naova mesto.

Zapusteno i uni{teno

So {to go potkrepuvate tvr-deweto deka vo ova naseleno mestopostoel organiziran na~in naìvot?

-Za postoeweto na organizi-

ran ìvot na teritorijata na sega-{noto selo potvrda e i pronajdeni-ot nadgroben spomenik od tretiotvek na mestoto #Tresali{te#, {tose nao|a nedaleku od Pelenica, nadva kilometra jugozapadno od selo-to, vo mesnosta Srefanovski Dol.Ovoj lokalitet e otkrien vo 1949godina. Nadgrobniot spomenik bilizraboten od bel mermer so reljefna latinski jazik. Li~nosta {tobila zakopana na ova mesto sevikala Teufia Nike, dodeka nejzi-nata }erka, koja spored rimskitezakoni bila celosno slobodna li~-nost, se vikala Valerija. Li~nostakoja bila zakopana vo ovaa grobni-ca bila me{tanka vo podobra mate-rijalna sostojba.

Fortifikaciski, dodava Mal-kovski, prostorot opfaten so od-branbeniot yid vo dolìna iznesu-va 190 m. i {iro~ina od 70 do 100sm. Celiot prostor ima nepravil-

na pravoagolna forma. Ova zna~ideka ovoj lokalitet ne prestavuval#gradi{te# vo klasi~na smisla nazborot, tuku lesno dostapen utvr-den lokalitet, kon koj lesno mo-èlo da se dojde od site strain.Celiot objekt obgraden so debeliyidovi imal i pove}e prostranikuli so ~etvrtasta osnova i kosi~ela. [iro~inata na yidot variraod 1,60 do 1,80 m. i graden e od gole-mi re~ni kamewa, vadeni od sedi-mentnite naslagi vo blizinata.Malterot e bel, varoven, no poslab.

Na lokalitetot se sre}avaatpar~iwa pokrieni teguli (korint-ski i lakonski tip, vo pove}e va-rijanti), delovi od pitosi, rimskakeramika. Site ovie arheolo{kipredmeti nosat obele`je na vreme-to {to vo istorijata e evidentira-no kako polna i docnorimska epo-ha (III-V vek), dodava prof. d-r \or-|i Malkovski.

Spored nego, interesno e da sespomene deka vo rimsko vreme vak-vi utvrdeni rezidencii - vili - ka-stroni, imalo i vo drugite delovi,odnosno provincii na rimskataimperija. Taka, mnogu sli~ni na

gradbata vo Pelenica bile i utvr-denite vili vo pove}e gradovi naJadranot, kako na primer arheolo{-kiot lokalitet vo Veliki Brionivo Pola~e na Mlet i drugi, koi bi-le najbliski kako po arhitektura-ta, taka i po fortifikzaciskiteobele`ja (vnatre{ni i nadvore{-ni) so lokalitetot Pelenica, vo ne-posredna blizina na s.Dra~evo.

Za ̀ al, ovoj lokalitet denes ere~isi zapusten i uni{ten, deloviod negovite yidovi vo tekot na iz-minatite vekovi se urivani i ko-risteni za drugi gradbi, dodeka s¢{to bilo povredno, kako {to veliprof. d-r Malkovski, (se zboruva-lo i za golemi koli~estva zakopa-no zlato i drugi ukrasni predmetiod mermer i slonova koska) biloukradeno i razneseno niz pove}edelovi na svetot.

R. TOMOVSKI

Vrz osnova na epigrafskite materijali naj-deni na prostorot na sega{noto seloDra~evo, moè so sigurnost da se kaè dekateritorijata na seloto u{te od prviotvek na na{ata era pa navamu bila naselena ipretstavuvala sostaven del na municipal-nata teritorija na anti~koto Skupi, veli prof. d-r \or|i Malkovski, od Institutotza nacionalna istorija

PELENICA - UTVRDENA REZIDENCIJA OD DOCNORIMSKATA EPOHA

KISELA VODA 7OP[TINSKI VESNIK

Prof. d-r \or|i Malkovski

Op{tinata Kisela Vpatroniot praznik 6-ti proslavata realizira{e po~na so sve~enata sed~alnikot Xorxe Arsov iTasevski, dodeluvaa nagraprevari. Cvetnoto defilkoe vsu{nost go simbolizpo ulicite na Op{tinati mnogubrojnite gosti. V{to poteknuva istorijafestival. Na nego u~eZograf, Kitka, Pitu Gul

Sepak, po~etokot napoga~ata i biraweto natot na op{tinata Ristpesnata za Op{tina Kisvo salata Rasadnik. Vo pgledali{te svoi to~ki od Op{tinata, nadopolleski, Maja Grozdanovskovski, Orce Stefkovski,

8

SVEÊNO ODBPRAZNIK 6-

da i godinava na sve~en na~in go odbeleàaj - \ur|ovden. Organizacioniot odbor za

niza aktivnosti - za site vkusovi. Seica na Sovetot, kade {to gradona-pretsedatelot na Sovetot, Miroslav

di za najuspe{nite vo u~ili{nite nat-, na koe prisustvuvaa nadu 600 u~esnici,ra{e praznikot \ur|ovden i se odviva{ebe{e vistinska atrakcija za gra|anite

amfiteatarot, pak, Tri ~e{mi, od kadeta na Op{tinata, se odrà folklorentvuvaa KUD Aleksandar Makedonski,i, Jordan Mijalkov i gosti od Bugarija. manifestacijata po~na so kr{eweto nanoviot kum, a podocna ~lenot na Sove-o Sokolovski, so mnogu emocii ja otpeala Voda. Sve~enata akademija se odràisustvo na golem broj gosti i prepolno

maa gradinkite i osnovnite u~ili{taeto so estradnite umetnici Goce Xuk-Pan~eva, Iskra Trpeva, Efto Pupin-

Vidanka Georgieva i drugi umetnici. T.^ .

9

ELE@AN PATRONIOTTI MAJ - \UR\OVDEN

10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK


\ U R \“ V D E NO 2 0 0 6 “

Marina JANDREVSKAMartin GIEVSKI

Po povod patroniot praznik naOp{tinata Kisela Voda, 6-ti Maj-\ur|ovden, se odrà literaturen ilikoven natprevar na u~enicite odosnovnite u~ili{ta vo Kisela Vo-da. Na konkursot bea prijaveni u~e-nici od site u~ili{ta vo Op{ti-nata. Tie u~estvuvaa so svoi likov-ni i literaturni tvorbi so moto:“Na{ata Op{tina Kisela Voda“.Inicijator na ovoj natprevar be{eOp{tina Kisela Voda, odnosnoSektorot za obrazovanie i kultura,pod koordinacija i rakovodstvo naBeti Stankovska. Komisijata gi na-gradi najuspe{nite tvorbi vo dvekategorii: oddelenska nastava ipredmetna nastava.

Na literaturniot konkurs ododdelenska nastava nagradeni setvorbite:

Prva nagrada - “Mojata Op{ti-na Kisela Voda”, Simona Sokolov-ska IVa odd. od OU Kliment Ohrid-ski-s.Dra~evo-Skopje, mentor Bran-ka Stefanovska.

Vtora nagrada - “Op{tinataKisela Voda”, Filip Gligorov IVa

odd. od OU Kiril Pej~inovi}-Sko-pje, mentor Suzana Spirkoska.

Treta nagrada - “Detstvoto vomojata Op{tina”, Marija Sekulov-ska IV1 odd. od OU Kuzman Josifov-ski-Pitu-Skopje, mentor Mi{elaNikolovska.

Na literaturniot konkurs odpredmetna nastava nagradeni setvorbite:

Prva nagrada - “Op{tino, vo

srce te nosam”, Mihajlo Kostadi-novski VII1 odd. vo OU Krume Ke-peski-Skopje, mentor Tatjana Peli-vanova.

Vtora nagrada - “Mojata ulica”,Kristijan Bojkovski VIb odd. vo OUPartenija Zografski-Skopje, men-tor Vaska Nikolova-Ikonomova

Treta nagrada - “Op{tina Ki-sela Voda”, Angela Markuleva Vg

odd. vo OU Rajko @inzifov nas.Dra~evo-Skopje, mentor NikolaStamenkovi}.

Na likovniot konkurs od odde-lenska nastava nagradeni se tvor-bite:

Prva nagrada - Magdalena Traj-kovska IV2 odd. od OU Krume Kepe-ski-Skopje-mentor Sneàna Nedel-kovska.

Vtora nagrada - Iva ManevskaIIa odd. od OU Partenija Zografski- Skopje, mentor - Zorica Marti-novska i Sofija Savinova-Stoj-kovska.

Treta nagrada - Frosina Janku-lovska II a odd. od OU Kliment Oh-ridski - s. Dra~evo.

Na likovniot konkurs od pred-metna nastava nagradeni se tvor-bite:

Prva nagrada - Kristina Gude-ska VIIIb odd. od OU Nevena Georgi-eva - Duwa - Skopje, mentor - Lilja-na Stamenkovska

Vtora nagrada - Angela Josi-fovska VIv odd. od OU Kiril Pej~i-novi} - Skopje, mentor - TrajankaJakimovska

Treta nagrada - Jasna Stefa-novska VIIa odd. od OU PartenijaZografski - Skopje

Za toa kakva be{e zaintere-siranosta za ovoj konkurs i za nego-vata organizacija, Stankovska veli:

- I pokraj toa {to ima{e gole-ma konkurencija, natprevarot seodviva{e vo prijatna atmosfera.Komisijata vnimatelno gi razgledasite prijaveni tvorbi vo dvete kat-egorii, po {to so glasawe gi nagra-di najdobrite tvorbi. Site prijave-ni tvorbi bea mnogu dobro izrabo-teni i zatoa te{ko be{e da se izbe-rat najdobrite.

Na Sve~enata sednica na Op-{tinata po povod patroniotpraznik 6-ti Maj-\ur|ovden, nagra-denite u~enici dobija diplomi odOp{tinatata, {to im gi dodeligradona~alnikot Xorxe Arsov. Si-te likovni i literaturni tvorbibea izloèni ve~erta na Sve~enataakademija vo salata Rasadnik, a pozavr{uvaweto na proslavata istitebea odneseni vo prostorite na Op-{tinata.

Kako del od aktivnostite naOp{tinata po povod patroniotpraznik 6-ti Maj, be{e organi-

zirana i dobrotvorna akcija, ~iisredstva se iskoristija za nevladi-nite gra|anski organizacii “Pepe-rutka” - Zdruènie za borba protivrakot i leukemijata kaj decata i“Lastovica” - Zdruènie na deca soposebni potrebi. Za taa cel bea iz-loèni nagradenite crteì izra-boteni od decata od osnovniteu~ili{ta: OU Kuzman Josifovski-Pitu, OU Rajko @inzifov, OU Kuz-man [apkarev, OU Kiril Pej~ino-vi}, OU Krume Kepeski, OU Par-tenie Zografski, OU Nevena Geor-gieva-Duwa, OU Kliment Ohridskii gradinkite: “8 mart” i “VeseliCvetovi”.

- Ovoj konkurs im ovozmoì nadecata da ja pokaàt svojata krea-tivnost i talent. Op{tina KiselaVoda se gordee so vaka talentiranideca i ponatamu }e prodolì da or-ganizira konkursi od vakov tip, seso cel da im pomogne na mladite daja istaknat svojata sposobnost idarba. Prekrasno e da se ima vakvideca kako {to ima na{ata Op{ti-na, veli Stankovska.

Na ulicata Ratko Mitrovi}, vo naselbataDra~evo, vo organizacija na OU Rajko @inzi-fov, a kako del od programata za proslava na pat-roniot praznik na Op{tina Kisela Voda (6-tiMaj - \ur|ovden), se odrà jubilejnata, trieset-ta po red uli~na trka. Na ovaa sporska mani-festacija u~estvuvaa 389 u~enici od osnovniteu~ili{ta: OU Rajko @inzifov, OU KlimentOhridski, OU Kuzman [apkarev, OU MarkoCepenkov, OU Quben Lape i OU Dimitar Ma-kedonski i srednite u~ili{ta DSU Bra}a Mi-ladinovci i DSU Dimitar Vlahov.

Pobednici po kategoprii:

V i VI odd-ènska konkurencija:1. Marija Pedeva - OU Quben Lape2. Elena Krstevska - OU Rajko @inzifov3. Marija Salati} - OU Quben Lape

V i VI odd. - ma{ka konkurencija:1.Nikola Kneèvi} - OU Rajko @inzifov2.Darko Buli} - OU Marko Cepenkov3.Filip Gligorov - OU Quben Lape

VII i VIII odd. - ènska konkurencija:1. Slobodanka Cenevska-OU Rajko @inzifov2. Elena Lefkovska - OU Marko Cepenkov3.Angela Steganovska - OU Rajko @inzifov

VII i VIII odd.- ma{ka konkurencija:1. Daniel Todorovski - OU Quben Lape2. Aleksandar Temelkovski-OU Dimitar

Makedonski3. Seger Al Sahebi - OU Rajko @inzifov

I i II god. - ènska konkurencija:1.Katerina Dimeska-DSU Dimitar Vlahov2.Cvetanka Vangelovska-DSU Dimitar Vlahov3. Heneta Jakub - DSU Bra}a Miladinovci

I i II god. - ma{ka konkurencija:1. Aleksandar Todorovski-DSU Bra}a Mila-

dinovci2. Martin Velevski-DSU Dimitar Vlahov3. Nikola Hristovski-DSU Dimitar Vlahov

III i IV god. - ènska konkurencija:1. Katerina Apostolovska-DSU Bra}a

Miladinovci2. Blagica Ristovska-DSU Bra}a Miladinovci3. Gordana Andreeva-DSU Bra}a

Miladinovci

III i IV god. - ma{ka konkurencija:1. Emil Ismanov-DSU Bra}a Miladinovci2. Einan Bekir-DSU Bra}a Miladinovci3. Dejan Kaskarovski-DSU Bra}a Miladinovci.

Likoven i literaturen natprevar na u~enicite od osnovnite u~ili{tapo povod patroniot praznik na Op{tinata

MLADITE IZNENADIJA SO SVOJATAKREATIVNOST I TALENT

Op{tina Kisela Voda se gordee so vaka talentirani deca i ponatamu }e prodolì daorganizira konkursi od vakov tip, se so cel da im pomogne na mladite da ja istaknat

svojata sposobnost i darba

Simona Sokolovska OU Kliment Ohridski

Gradona~alnikot Xorxe Arsov dodeluva nagradi na najuspe{nite

Mihajlo Kostadinovski OU Krume Kepeski

JUBILEJNA ULI^NA TRKA

Vo ramkite na odbeleùvaweto na patroniot praznik na Op{tinata se odrà turnirvo mal fudbal na koj u~estvuvaa deset ekipi od mesnite zaednici. Finalnite natpre-vari se odigraa na fudbalskoto igrali{te vo n. Dra~evo, a kako najuspe{na se pokaàekipata na MZ #11 Oktomvri# - baraki#, koja vo finaleto so 2:0 ja sovlada ekipata naMZ #n. Dra~evo#. Vo borbata za tretoto mesto ekipata na MZ #s.Dra~evo# be{epouspe{na od ekipata na MZ #Pintija#, sovladuvaj}i ja so rezultat od 5:3.Najdobar igra~: Aleksandar Boìnov - MZ #11 Oktomvri - baraki#Najdobar strelec: Aleksandar Pavlovski - MZ #n.Dra~evo# - 10 goloviNajdobar golman: Igor Petru{evski - MZ #11 Oktomvri - baraki#

Mesna zaednica 11 Oktomvri-baraki-Pobednicina turnirot.

TURNIR VO MAL FUDBAL


T R A D I C I I - O B I ^ A I

Katerina PANOVA-ILIEVSKA

\ur|ovden e eden od pozna~ajnite hristi-janski praznici {to kaj makedonskiot narodtradicionalno se praznuva na razli~ni na~i-ni i so niza obi~ai. Praznikot posveten naSv. Velikoma~enik \or|i, ili popularno na-re~en \ur|ovden, vo pravoslavniot kalendarspa|a vo takanare~enite nepodvi`ni prazni-ci, odnosno sekoga{ se praznuva na 6-ti maj ponoviot, ili 23 april po stariot kalendar.

Kaj na{iot narod pri proslavuvawetona \ur|ovden postoi stara tradicija koja imakoreni u{te od pred hristijanskiot period.

Sv. \or|i na hristijanskite ikoni e pretsta-ven kako vojvoda ka~en na kow kako ubiva lam-ja. Inaku, lamjata kaj narodot e poznata kakogolem pakosnik koj moè da im na{teti ne sa-mo na lu|eto tuku i da im gi uni{ti posevitena nivite. Ottuka Sv. \or|i kaj narodot go imaatributot na spasitel i za{titnik na zemjo-delskite posevi.

Obi~ai so magiska mo}

Na \ur|ovden se izveduvaat najrazli~niobi~ai koi pred s¢ imaat magiska i apotropej-ska mo}. So \ur|ovden po~nuva letnata polo-vina od godinata koja trae se do Mitrovden.

Od ovoj datum se smeta deka po~nuva budewe-to na prirodata i vegetacijata i za taa cel seizveduvaat niza agrarni obredi. Toga{ ~ove-kot se raduva na niknuvaweto na posevite,razzelenuvaweto na livadite i obnovuvawe-to na vegetacijata. Seto ova e razbirlivo,trgnuvaj}i od faktot deka zemjodelieto biloedinstvenata egzistencija na narodot. Na ovojden karakteristi~no bilo odeweto na biljevo bli`nite ridovi i livadi. Na bilje, vo po-mali ili pogolemi grupi, odele devojki, mla-di nevesti i èni i berele od {totuku izni-knatite rastenija. Pri bereweto na rasteni-jata interesno e toa {to devojkite sekoga{peele t.n. biljarski pesni.

Ova e povrzano so obredot zapotnuvawe izakrmuvawe na stokata i pritoa davaj}i im nabilkite magiska mo}. Obi~aite za \ur|ovdenpo~nuvaat eden den porano so odewe na "potka".Ve~erta sproti \ur|ovden se odelo vo bliskiteplanini za da se nabere kukurek i leskovi pra-~ki. Leskovite pra~ki se zaka~uvale na ku}ite,plevnite i na nivite kade {to ostanuvale sedo ̀ etvata. So niv se ~uvale objektite od razniopasnosti, a nivite od porojni do`dovi, insek-ti, bolesti i sli~no. Po zavr{uvaweto na èt-vata, zemjodelcite ja kr{ele potkata, a toa tre-balo da go prenese magiskoto zna~ewe za obez-beduvawe na bogat rod, t.e. "ambarite da im sekr{at od mnogu rod".

Leskata - siguren za{titnik od grad i od grom

Spored narodnoto veruvawe leskata e sig-uren za{titnik od grad i od grom. Osven leska-ta se berelo i kukurek t.n. samak koj imal edenkoren. Korenot se ~uval preku celata godinai sluèl kako lek za lekuvawe na razni bole-sti kaj stokata. Bidej}i \ur|ovden se smetaosven za zemjodelski i za sto~arski praznikna ovoj den posebno vnimanie se posvetuvaloi na dobitokot. Bilkite nabrani utroto naden \ur|ovden doma}inite gi drobele na sit-ni delovi i vo niv dodavale eden polàv, a

potoa go nakrmuvale dobitokot. Ova se prave-lo so veruvawe deka dobitokot }e bide za{ti-ten od bolesti preku celata godina. Inaku,se vodelo grià prvoto pu{tawe na pasi{tena ovcite da bide magiski za{titeno. Za taacel se pletel poseben venec na koj se stavalegranki od leska i niz nego minuvale ovcite.Tokmu na \ur|ovden se pazarele i se dogova-rale za pretstojnata godina momocite, ov~a-rite, kozarite, selskite odbornici i sl.

Obredite {to se izveduvaat na ovoj praz-nik imaat nekolku zaedni~ki elementi i so Ve-ligdenskite obi~ai. Interesno e da se spome-ne deka ve~erta sproti \ur|ovden se vapcuvalenekolku crveni jajca so koi utroto na decataim minuvale po liceto za da bidat zdravi iìvi. Sli~en e i obi~ajot so zani{uvaweto,koga na drvata i na gredite se zavrzuvaat or-tomi, a decata, devojkite i ergenite se ni{a-at. Tie so sebe nosat po edno crveno jajce, kop-riva ili srebren predmet koj treba da imobezbedi blagosostojba.

Pottiknuvawe na plodnosta kaj ènite

Zaedni~ki element za mnogubrojnite ob-redi {to se izveduvale na ovoj den e da seobezbedi bogat rod. Ottuka poznati se i ne-koi obi~ai {to imaat za cel da pottiknatplodnost kaj ènite. Takov masoven obred{to s¢ u{te se praktikuva e zabeleàn kajmesnosta Govedarov kamen. Za èlbata da bi-de uspe{no realizirana sekoj od u~esnicitevo vakviot obred dava “kurban” koj obi~no sesostoi od oven ili koko{ka. Slednata godi-na, koga semejstvoto ve}e ima prinova, se da-va kurbanot, a na edno {amiv~e se poprskuvaod krvta na ìvotnoto i toa se ~uva za sre}ana deteto. Isto taka, malku od krvta stavaatna ~eloto na deteto za toa da bide za{titeno.Tokmu vo vakvite obredi se zabeleùvaat pa-ganski elementi koi vodat poteklo od predHrista.

\ur|ovdenski obi~ai

SVETI \OR\I - SPASITEL I ZA[TITNIK

NA ZEMJODELSKITE POSEVISo \ur|ovden po~nuva letnata polovina od godinata koja trae

se do Mitrovden. Od ovoj datum se smeta deka po~nuva budeweto na prirodata i vegetacijata i za taa cel

se izveduvaat niza agrarni obredi. Toga{ ~ovekot se raduva na niknuvaweto na posevite, razzelenuvaweto na livadite

i obnovuvaweto na vegetacijata

Jagne vo sekoja ku}aMo{ne interesen i ìvopisen e na~inot na koj Romite go pro-

slavuvaat \ur|ovden. Za ovoj praznik tie se podgotvuvaat preku ce-lata godina. Den pred \ur|ovden se pazarat jagniwa. Voobi~aeno e seko-ja ku}a da ima jagne, koe, otkako }e go zakolat se ostava da visi na~engel vo dvorot pred ku}ata. Potoa, se ~istat dvorovite i ku}itei site se podgotvuvaat za pretstojniot den. Na ovoj den naselbitekade {to ìveat Romite e~at od muzika. Toga{ se sobiraat svira~kigrupi koi go zabavuvaat naselenieto. Obi~no naselenieto se sobira vocentarot na naselbata kade osven {to ima igranka, sekoga{ za ovaaprilika ima pana|uri koi izobiluvaat so najrazli~en asortiman.

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka: Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2779-069; faks: (02)2770-210

e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.


S T A V

Ivica GIEVSKI

Vospitanieto i obrazovanietose faktori od neprocenlivo zna~e-we, kako za razvojot na li~nosta,taka i za razvojot na dràvata vocelina. Tie sekoga{ igrale zna~aj-na uloga vo ìvotot na poedinecoti op{testvoto, odnosno dràvata.Nivnoto zna~ewe osobeno se poten-cira denes, bidej}i vo znaewata, ume-ewata i sposobnostite leì klu-~ot za re{avawe na mnogu zna~ajniproblemi od egzistencijalna pri-roda za poedinecot i za dràvata.Denes, pove}e od bilo koga i da eobrazovanieto mora da se sfati ka-ko bazi~na dimenzija na bilo koj

socijalen, kulturen ili ekonomskiplan, kako {to se veli vo Svetskatadeklaracija na obrazovanie za site.

Predloènata Nacionalna pro-grama ne elaborira golem broj napra{awa i problemi kako :

• Programata nema kompara-tivna analiza ;

• Ne se definiraat potrebitei pri~inite za promena;

• Ne se nudat ostvarlivi mo`-ni nasoki i re{enija;

Ne e napravena komparativnaanaliza na postojnata sostojba naobrazovanieto. Odnosno, ne se de-terminirani faktorite, uslovitei odnosite koi se dinami~ni, men-livi i razvojni. Ne postoi opis zaorganizcijata na obrazovanieto ka-ko disciplina na naukata za organi-zacija, treba da se prikaè odredenvid i oblik na nau~no soznanie, vosmisla na toa {to e, kakov e i koj epredmetot {to obezbeduva nau~no

objasnuvawe za vrskite, pri~initei funkciite. Programata treba dadade odgovor na pra{aweto za na~i-not, kako i zo{to se takvi celitevo obrazovnata dejnost, kako del odobjektivnata op{testvena realnost.Neminovno e da se napravi kompa-rativno sogleduvawe i analiza naorganizacijata na obrazovanieto iorganizacijata na trudot, potkre-peno so nau~na organizacija na ob-razovanieto i nau~na organizacijana trudot.

Vo odnos na kontinuitetot ipovrzanosta na bazi~nite potsiste-mi vo programata ne se dadeni mo`-ni nasoki na idniot razvoj, odnosnona planot na sistemskata, program-skata i didakti~ko - metodskatakompatabilnost me|u predu~ili{-noto, osnovnoto i srednoto obrazo-vanie.

Ne se definirani izmenite voorganizacijata i koncepcijata napredu~ili{noto i osnovnoto obra-zovanie. Nema zaedni~ki integri-

ran korikulum i fleksibilen mo-del na nastavni programi. Vo usvoe-nata Nacionalna programa nemaizraboteno matrica na prioritet-nite aktivnosti so koi bi se pred-viduvalo podobruvawe na sostojbi-te. Ne se dadeni rokovi i kako odre-deni prioriteti }e se realiziraat,nema sogleduvawa na mo`nosti zarealizacija spored poznata dinami-ka na aktivnosti {to dosega bilesproveduvani. Nema matrijalna kon-strukcija i dinamika na materijal-ni sredstva od posebni izvori koi}e bidat obezbedeni bez da dojde dozgolemuvawe na buxetot predvidenza MON.

Vo programata od didakti~ko -metodsko gledi{te se koristat go-lem broj na poimi, termini, izrazi{to imaat drugo zna~ewe vo make-donskiot literaturen jazik, kako naprimer bilingvizam na (str 9), efe-ktivno u~ili{te na (str 36), viso-ki postigawa na (str 37) i mnogu dru-gi. Analiziraj}i go delot na sostoj-bata vo mnogu poglavja pau{alno sedava elaboracija za mnogu elementiod postojniot sistemski obrazovenkoncept, a kako prioriteti se pri-kaùvaat ve}e postojni obrazovnielementi.

Vo pogled na {kolskite siste-mi vo delot na zadolìtelnoto ob-razovanie od napravenata kompara-tivna analiza moè da se utvrdi de-ka najgolemi promeni se napravenivo prodolùvaweto na vremenskata

ramka na ovoj segment. Denes, vozemjite od Evropskata unija zadol-ìtelnoto obrazovanie trae po de-vet godini vo: Danska, Grcija, Av-strija, Portugalija i Finska, podeset godini, vo: [panija, Francijai Island i po edinaeset i dvanaesetgodini, vo: Belgija, Holandija, Luk-semburg, Germanija, Norve{ka i[vedska. Vo najgolem del od drà-vite zadolìtelnoto obrazovaniekaj u~enicite po~nuva so napolne-ta {esta godina, no ima dràvi ka-ko Holandija so pet i Luksemburg iSeverna Irska so ~etiri.

Vo podolg vremenski periodrazvienite dràvi obrazovanietogo tretiraat kako najbiten faktorili klu~ za nivniot stopanski raz-voj, dvigatel na ìvotniot standardi patokaz za izgradba na pravilen iramnomeren op{testven razvoj. Po-slednite deset godini neminovnobe{e da se usoglasi takvata politi-ka i da se napravi nov pristap, od-nosno gradi nova politika konreformata vo obrazovanieto. Edin-stvena ̀ elba na site dràvi e refor-mata na svoite obrazovni sistemida bide pravilno naso~ena kon ost-varuvaweto na postavenite celi, za-da~i i aktivnosti.

(Avtorot e republi~ki sovet-nik po geografija vo Biroto za raz-voj na obrazovanieto)

OBRAZOVANIETO TREBA DA BIDE KLU^ ZA STOPANSKI RAZVOJ

Vo podolg vremenski period razvienite dràvi obrazovanieto go tretiraat kako najbiten faktor ili klu~ za nivniot stopanski razvoj, dvigatel na ìvotniot standard i patokaz

za izgradba na pravilen i ramnomeren op{testven razvoj

Prof. d-r Goce XUKLESKI

O~igledno e deka ve}e ne mo-ème da se potpirame na tradicio-nalnite formi na policiskata ra-bota. Vo tekot na poslednite godi-ni policiskata filozofija i ulo-gata na policijata postojano seprocenuvaat od po~etok, sekoga{pomalku ili pove}e intenzivno,ili radikalno. Nastojuvawata zapogolema efikasnost, ideite kakonov javen menaxment i promeni vofilozofijata na rabotnite mestaja prinudija policijata vo pove}e-to zapadni liberalni demokratii

da raskrsti so ve}e nadminatiotmilitaristi~ki pristap na polici-jata. Vo sekoj slu~aj, od osumdeset-tite godini na 20. vek, moravme danau~ime deka policijata ne go kon-trolira, nitu, pak, moè efikasnoda go kontrolira kriminalot ilikriminalnite strukturi i toa deka“prevencijata” niz represija e mo{-ne neefikasna. Kako rezultat naseto toa, policijata po~na so osmi-sluvawe planovi za procena na efek-tot od policijata vrz osnova na lo-kalnite ispituvawa na zlostor-stvata i istraùvawata za poli-ciskata aktivnost, so cel da sepodobri kvalitetot na policijatana lokalno nivo.

Na po~etokot na osumdesetti-te godini nacrtot na noviot pravecna policijata, poznat kako “polici-ska dejnost vo lokalnata zaednica”,po~na da se pokaùva i vkorenuvaniz SAD i vo mnogu drugi zemji.Ottoga{ interesot za policijata ilokalnata zaednica brzo raste{e ipolicijata vo mnogute svoi nadle`-nosti razvi i primeni nekoi obli-ci na policiski dejnosti vo lokal-

nata zaednica. Policiskite opera-cii bea vidlivi, so {to se zgolemiodgovornosta na policijata kon jav-nosta; operaciite se decentralizi-rani za da se ispolnat potrebitena razli~ni grupi lu|e. Gra|anitese ve}e ohrabreni da prezemaat ini-cijativa za da go spre~at krimina-lot i stanat partneri so policija-ta, so {to bi se unapredil odnosotme|u policijata i javnosta. Sobra-nite soznanija, so pomo{ na sprove-deni terenski anketi, kon krajot naosumdesettite bea test za teorija-ta, deka pobliskite vrski me|u po-licijata i gra|anite vo zaednicata,osobeno vo forma na kontakti “odvrata do vrata” i uli~nite patroli,go pravat toa gra|anite da bidat za-dovolni so policiskata usluga, {togo podobruva kvalitetot na ìvototvo zaednicata i go namaluva stravotod kriminal.

I policijata i nau~nicite na-{iroko ja promoviraat mnogu pri-vle~nata ideja za pogolemo iskustvona zaednicata ili u~estvo na gra|a-nite vo policiskoto re{avawe ka-ko sovremen pristap na javnata po-

licija. No, {to vsu{nost pretsta-vuva policiskata dejnost vo lokal-nata zaednica?

Policiskata dejnost orienti-rana na lokalnata zaednica e:

- vode~ka filozofija, a ne ed-na stati~ka programa;

- filozofija koja odgovara napotrebite na lokalnata zaednica ;

- razli~ni tipovi na profe-sionalizam vo policiskata dejnost.

Postojat dve osnovni aktivno-sti koi se zaedni~ki za site progra-mi na policijata vo lokalnata zaed-nica:

- ovie programi vospostavuva-at silni vrski me|u policijata ilokalnata zaednica, so koi se koor-dinira izvr{nata vlast so ostana-tite slu`bi koi vlijaat vrz kvali-tetot na ìvotot na zaednicata i

- ovie programi ja zgolemuvaatsposobnosta na izvr{nata vlast (po-licijata i pravosudstvoto) da iden-tifikuva, da analizira i da odgova-ra na problemite na lokalnata za-ednica na sistematski na~in.

Policiskata dejnost vo lokal-nata zaednica vetuva, zatoa {to taagradi raboten odnos so gra|anite~ii rezultati se:

• podobruvawe na dejnosta napolicijata;

• podobruvawe na odnosite me-|u policijata i lokalnata zaednica;

• zaedni~ko re{avawe na prob-lemite koi moàt da se identifi-kuvaat.

Policiskata dejnost vo lokal-nata zaednica moè podobro da senafati da gi re{ava problemite iinteresite na zaednicata, zatoa{to e toa pristap koj e proaktiven,decentraliziran, so silni obvrskikon prevencijata na kriminalot,namaluvawe na neredot i stravot odkriminal. Koga eden policaec }e sevklu~i vo edna lokalna zaednica,toa dolgoro~no vodi do pogolemapoliciska vidlivost i dolgoro~enodnos me|u toj policaec i lokalna-ta zaednica, so {to se razviva do-verba i sorabotka me|u ìtelite.

(Avtorot e profesorna Policiska akademija - Skopje)

NOVA ULOGA NA POLICIJATA VO LOKALNATA ZAEDNICA


A N K E T A

Dimitar Kerami~iev - Taki,profesor

EDNONASO^NIOTSOOBRA]AJ SOZDADEMETE@

- Ednonaso~ni-ot sobra}aj ne gidade o~ekuvaniteefekti, pa ottukalogi~no e istiot dase ukine. Izmina-tata godina bevmesvedoci na soobra-}aen mete`, za~es-teni soobra}ajki inepotrebno uslo`nuvawe na soobra-}ajot na glavnata arterija na Op{-tinata - ulicata Prvomajska. Vsu{-nost, potreba za gra|anite e dvona-so~niot sobra}aj, no mora da napom-enam deka mora da ima mnogu pove}esemafori. Moram da ja poso~am i ne-kulturata na voza~ite koi i na ona-ka tesnite ulici parkiraat kade{to }e stignat, a so toa go ote`nu-vaat dvièweto na gra|anite.

Sa{o Qamov, apsolvent na prirodnomatemati~kifaktltet

KANCELARISKI PROEKT- Ne znam koj na-

brzina, tuku takaodlu~i deka vo Op-{tinata mesto dvo-naso~en e potrebenednonaso~en soo-bra}aj. Verojatnosega{nata sostojbana soobra}ajot voOp{tinata ja pro-ektiral nekoj od kancelarija, bez daizvr{i ispituvawe na terenot. Nemi e jasno kako moè da se podzabo-ravi da se stavat semafori na pove-}e krstosnici, i toa cela godina, a

zgora na toa na ulicata Vera Joci} sevoveduva ednonaso~en soobra}aj predu~ili{te (Vasil Antevski Dren).Ednonaso~niot sobra}aj e nelogi~narabota i vreme e gradona~alnikot donadle`nite institucii da se izborida se vrati stariot reìm na soo-bra}aj vo Op{tinata - dvonaso~en.

Stojmir Kralev, penzioner

NA ULICATA PETARPANICA E VISTINSKIHAOS

- Vaka postave-niot ednonaso~ensoobra}aj e opasno-st za nas hendike-piranite. Voza-~ite prebrzo vo-zat i ne se disci-plinirani vo de-lot na parkingot.Parkiraat kade }e stignat. Za da stig-nam doma na ulica Pu{kinova, nepo-trebno e da ja izvrtam cela Op{ti-na, preku ulicite Prvomajska i Na-rodni heroi, a posebna prikazna sesemaforite. Na ulicata Petar Pani-ca soobra}ajot e ednonaso~en, no ta-

mu sekojdnevno e vistinski haos, nesamo {to nema semafori tuku nemanitu pe{a~ki premin. Za gra|anitepretstavuva vistinska enigma kadeda ja minat ulicata, a bogami im tre-ba i sre}a.

KAKOV E EFEKTOT OD VOVEDENIOT EDNONASOÊN SOOBRA]AJ VO OP[TINATA?

Stojan Jordanovski, slu`benik

VAKVIOT SOOBRA]AJ NIGO ZAGORÛVA @IVOTOT

- Ednonaso~niot sobra}aj prak-ti~no na gra|anite im go zagor~uvaìvotot. Ednostavno, istiot e ne-kompleten i nefunkcionalen. Zada dojde{ do zgradite postaveni na

vi}, Lokov i dru-gi, potrebno e pret-hodno da napra-vi{ ogromen krugpreku ulicite Pr-vomajska, Narod-ni heroi ili VeraJoci}. So vaka or-ganiziran soobra-}aj, ~ovek {to nee ìtel na Op{tinata ednostavno}e se zagubi.

Vera Xaxeva, penzioner

NA PRVOMAJSKA SEKOJ DEN E NAPNATO

- Ednonaso~-niot soobra}aj nipretstavuva pro-blem vo sekojdne-vnoto ìveewe.Zatoa, potrebnoe da se vrati star-iot reìm na soo-bra}aj-dvonaso-~en, kakov {to be{e vo izminati-te godini. Sekoj den na ulicataPrvomajska e napnato. Kolonataod vozila vo odredeni udarni vre-menski termini (izutrina i na plad-ne) so ~asovi stoi vo mesto. Soo-bra}ajkite se vo porast, a nema ni-tu traga od vetenite semafori.

- Sekade vo svetot se prakti-kuva ednonaso~niot sobra}aj. Kajnas lu|eto mislat ako pove}e vr-ti{ so kolata deka }e potro{i{pove}e benzin, a ne gledaat na fun-kcionalnosta. Toj e podobar i poe-fikasen, no samo ako kompletno erealiziran proektot. Za gra|anitemnogu e va`no da ima semafori. Voovoj slu~aj nie imame ednonaso~en

soobra}aj, no tojproekt ne znam odkoi pri~ini ne edokraj zavr{en,bidej}i nema se-mafori na del odkrstosnicite, ne-ma legnati poli-cajci i nema zna-ci. Isto taka, naulicite, osobeno na Sava Kova~e-vi} nema ozna~eni parking mesta,no istite }e bidat nameneti za vo-zila samo vo edniot pravec, a ne ka-ko sega da se parkira na dvete stra-ni, bez kontrola.

Mirjana Avramovska, student

ÔVEK NE MO@E ULICADA MINE

-Haosot vo soobra}ajot e sekoj-dnevna gletka. Sekoe utro, posebnona ulicata Prvomajska se zabe-leùva kilometarska dolga ko-lona od vozila. ôvek ednostavnone moè da mine na drugata stranaod ulicata. Se gu{ime vo smog i~ad. Ednonaso~niot soobra}aj ne

donese blagodetna gra|anite, tu-ku donese samopobrzo vozewevo odredeni vre-menski terminiod denot, {topak, pridonesetokmu na glav-nata ulica Pr-vomajska da seslu~uvaat mnogu soobra}ajki. Pot-rebno e da se vrati dvonaso~niotsoobra}aj vo Op{tinata, nadogra-den so pove}e semafori.

OP[TINA KISELA VODAtel: 02/2779-069; faks: 02/2770-210e-mail: [email protected]

GRADONAÂLNIKtel: 02/2779-069; faks: 02/2770-210e-mail: [email protected]

PRETSEDATEL NA SOVETtel: 02/2779-069; faks: 02/2770-210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA OP[TI, NORMATIVNOPRAVNI RABOTI I RABOTI NA GRADONAÂLNIKOTtel: 02/2779-069; faks: 02/2770-210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA FINANSII I LOKALEN EKONOMSKI RAZVOJtel: 02/2779-069; faks: 02/2770-210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA OBRAZOVANIE, KULTURA, SPORT I MLADItel: 02/2779-069; faks: 02/2770-210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA URBANIZAM, KOMUNALNI DEJNOSTI I ZA[TITA NA @IVOTNA SREDINAtel: 02/2770-213; faks: 02/2770-210

e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA ME\UNARODNASORABOTKA I ODNOSI SO JAVNOSTtel: 02/2779-069; faks: 02/2770-210


SEKTOR ZA MESNA SAMOUPRAVA, ZA ODNOSI SO INSTITUCIITE NA CENTRALNATA VLAST I SO OP[TESTVENI ORGANIZACIItel: 02/2779-069; faks: 02/2770-210


KANCELARIJA ZA INFORMIRAWE,PREDLOZI I PRETSTAVKI NA GRA\ANITEtel: 02/2779-069; faks: 02/2770-210


INFORMATOR

ALERGIIVo ovoj period pojavite na alergii se mnogu ~esti poradi

prisustvoto na naj~estiot alergen - polenot. Simptomite naalergiite se: kivawe, alergisko vospaluvawe na o~ite, osip nakoàta, ka{lawe, koe moè da se simne na dolnite di{ni pa-ti{ta i da dovede do bronhit i gu{ewe. Za alergiite da bidatblagovremeno otkrieni i soodvetno tretirani na gra|anite imse sovetuva da se javuvaat redovno na lekarska kontrola.

Alergiite moàt da se otkrijat spored simptomite, a zapoprecizna dijagnoza se pravat alergotestovi, koi se rabotatvo pove}e zdravstveni institucii, kako {to se Medicina natrudot, Pulmoalergologija i dr.

Dokolku e konstatirano postoewe na alergija se primenu-va adekvatna terapija i vakcini za prevencija na nejzino poja-vuvawe, koi se primaat podolg vremenski period za postignu-vawe na desenzibilizacija na organizmot od alergenot. Se pre-pora~uva izbegnuvawe kontakt so kosena treva, sonce, cve}e,lipi, ili drugi alergeni.

VISOK KRVEN PRITISOKVisokiot krven pritisok e edno od najzastapenite zabolu-

vawa kaj na{eto naselenie. Pri~ini za pojavata na ova zabolu-vawe se pove}ebrojni, kako {to se zaboluvawata na kardiovas-kularniot sistem i bubrezite, hormonski poremetuvawa, me|u-toa, kako naj~est predizvikuva~ se smeta stresot.

Za odrùvawe na normalen pritisok neophodna e redovnakontrola kaj mati~niot lekar i redovno primawe terapija bezprekin. Kontinuitetot vo zemaweto na soodvetnite lekarstvae najva`niot faktor za spre~uvawe na pojavata na visokiot kr-ven pritisok. Pokraj ova, se primenuva poseben higiensko-dietetski reìm, koj se sostoi od izbegnuvawe na solena, kise-la, luta i hrana bogata so masnotii i {e}eri, kako i umerenifizi~ki aktivnosti. Isto taka, na pacientite so visok krvenpritisok im se prepra~uva da ne se izloùvaat na sonce, na nag-li vremenski i temperaturni promeni i redovno da vr{at me-rewe na pritisokot.

NASTINKANastinkata e mnogu ~esta pojava vo ovoj vremenski period

koja se javuva kako posledica na ~estite klimatski promeni isekojdnevnite temperaturni razliki. Simptomite na nastin-kata se glavobolka, blago zgolemuvawe na telesna temperatu-ra, tegobi vo nosot i grloto, kivawe, ka{lawe, zamor, bolki poteloto, a obi~no trae okolu edna nedela. Pri pojavata na nas-tinka se prepora~uva da se zemaat mnogu te~nosti, ~aevi i supiod zelen~uk, pogolemo vnesuvawe na vitamini, osobeno na vita-minot C. Koga temperaturata e pogolema od 38 °S treba da sezemat lekarstva za namaluvawe na temperatura. Osobeno e va`-no da ne se upotrebuvaat antibiotici bez preporaka na mati~-niot doktor.

Julijana Stojkoska, doktor na medicina vo ambulantata “Crni~e#

L E K A R S K I S O V E T IL E K A R S K I S O V E T I

QQup~o Atanasov, arhitekt

NA ZAPAD SE PRAKTIKUVA EDNONASOÊN SOOBRA]AJ

- Sakam da bidam i sumsekoga{ poinakva. Generalno,muzi~arite se blagorodni lu-|e, imaat harizma, mila yve-zda. I jas sum takva, prvo ka-ko ~ovek, a potoa kako muzi-~ar. Go poseduvam onoj ~udenspoj na temperament so emo-cii.

- Sakam da imam uvid vocelata rabota, karakterotmi e takov - konzervativenJarec, a umetnosta vo mene eod Vodolijata.- So moetokafule budno ja #~uvam# gra-nicata na mojata op{tina

Len~e SMILEVSKA

Brza, energi~na, sekoga{ vodvièwe. Pokraj muzikalnosta, po-seduva silno ~uvstvo za ritam. Go#rasfrla# {armot naokolu, a svet-linata vo nea e duhot na Kisela Vo-da. Se razbira, stanuva zbor za Isk-ra Trpeva.

Rodena e na 01.01.1973 godina,znak Jarec, podznak Vodolija, a Me-se~inata i e vo strelec. Astrolozi-te velat: „Ne e iskra, tuku plamen“.Kako i da e, Iskra znaela koga da serodi. Rodena e vo 9 ~asot i 15 minu-ti. U{te na po~etokot go fatila de-not, pa mesecot, pa godinata i se raz-bira deka }e bide yvezda koga se sipo~nuva navreme, pa u{te, kako {toe uporna, kojznae kakva viso~ina mo-è da dostigne.

Tvojata kariera izvira od Ki-sela Voda, pa kako se slu~i da seafirmira{ kako zabaven estradenumetnik, so ogled na toa {to ima{zavr{eno muzi~ka akademija, otseksolo-peewe?

- Na moe ogromno zadovolstvo,na 24 godi{na vozrast navlegov vozabavnite vodi i bev prifatena, apotoa imav sre}a sekoja moja pesnada bide hit. Onie {to ja sledat mu-zikata go znaat toa. Ne moàm dare~am deka bilo slu~ajno, no sve-sno, nemav namera da stanam peja~-ka na zabavni melodii. Toa potajnotleelo vo mene, pa vo povolen mo-ment plamnalo. Vsu{nost, jas naAleksandar Mitevski mu bev prid-ruèn vokal, na negoviot album, patoj, za vozvrat, mi ja napravi kom-pozicijata „Ti od takt me vadi{“,vo 1997 godina.

Sekoga{ poinakva

Tvojata muzika kako da imakontinuitet, a sepak nudi{ sekoga{ne{to raznovidno, pevlivo, so raz-li~ni temi. Kolku e toa tvoja ideja,a kolku na tvoite sorabotnici?

- Sakam da bidam i sum seko-ga{ poinakva. Generalno, muzi~a-rite se blagorodni lu|e, imaat ha-rizma, mila yvezda. I jas sum takva,prvo kako ~ovek, a potoa kako muzi-~ar. Go poseduvam onoj ~uden spoj natemperament so emocii. Startuvavkako „dens-peja~ka“, no otkako vo2001 godina ja ispeav kompozicijata„Stranec“, toa e balada, prekrasen

senti{, a voedno i moj prv senti{{to ostavi dlaboki tragi vo moja-ta kariera, stanav i „romanti~ar“.Dodeka, pak, mojata najnova kompo-zicija, vo „pop-rok“ stil e izrabo-tena vo studioto na Kristijan Gab-rovski, koj e i kompleten avtor.Interesno e toa {to dosega nemamizdadeno nieden album, iako se ~i-ni deka gi imam mnogu, toa zna~i de-ka pesnite mi se dobri. Inaku, av-torite mi pravat kompozicii kak-vi {to jas }e im pobaram. Vo zavi-snost od toa kako se ~uvstvuvam votoj period, kakva e mojata vnatre{-na energija, to~no znam {to sakami ne samo {to sakam, tuku taka i seodnesuvam. Na primer, ako sum ras-poloèna za „latino“, igram lati-no, pa vedna{ se zabeleùva {to mie potrebno toga{. Duri i kompozi-torite mi velat: „So tebe e lesno,ti sekoga{ znae{ {to saka{“. Nedeka ne im veruvam, no nikoga{ nedozvoluvam drugi ne{to da mi re-{avaat, a osobeno vo muzikata. Sa-kam da imam uvid vo celata rabota,karakterot mi e takov - konzerva-tiven Jarec, a umetnosta vo mene eod Vodolijata.

Neodamna zapliva i vo „biznis- vodite“ ili toa e samo qubov konlu|eto i kat~e za druèwe, „Bye theway“, pa kako odi?

- Bi rekla 50% e zabava i dru-èwe, a 50% biznis. Sakam druè-we, no mora i ne{to da se raboti.Jas bev profesor vo srednoto mu-zi~ko u~ili{te vo Skopje, a nado-polnuvav ~asovi vo Tetovo. Za vre-me na konfliktot vo 2001-ta godi-na bev postojano na relacija Skop-je - Tetovo. Vo ovoj profesionalenvakuum - period se pojavi „Bye theway“. Moram da napomenam toa ne e„tinejx - kafule“, doa|aat gosti ~i-ja vozrast e nad 25 godini. Doa|aatpoznati li~nosti od koja bilo bra-n{a. Milo mi e {to mi se gosti vomojot vtor dom i {to uìvaat vonivniot prestoj. Lokacijata e naagolot od Kisela Voda kon Centar,sum go fatila }o{ot i budno ja #~u-vam# granicata na mojata op{tina.

Sudbinski sum vrzana za Kisela Voda

Dali ima{ vreme za sportuva-we, toa ti e vo krvta?

-Toa mi e vo krvta, no vo tojdel sega se odnesuvam malku fleg-mati~no. Mnogu sum te{ka koga sta-nuva zbor za sport. Retko posetuvamfitnes - klub, a koga odam na fit-nes toa povtorno e vo Kisela Voda,sudbinski sum vrzana za ovaa nasel-ba. No, vo detstvoto, tokmu koga seoformuva muskulnoto vlakno, bevsportski hiperaktivna. Odev na re-publi~ki natprevari vo ritmi~kagimnastika do {esto oddelenie, bevredoven konkurent vo kros, igravrakomet za moeto u~ili{te, se za-nimavav so s¢, osven so ko{arka, za-toa ne sum mnogu visoka. Me|utoa,od daleku se zabeleùva deka sumsportski tip, kako {to obi~no ve-

lat: „Dovolno e da ti go vidat tor-zoto i }e konstatiraat deka tuka sereflektira ritmi~kata gimnasti-ka“. [to se odnesuva na mojata lini-ja, jas velam toa e gen i metabolizam.Jadam {to sakam i kolku sakam, a se-pak odrùvam konstantna teìna.

Sledej}i gi tvoite nastapi, sedobiva vpe~atok deka toa go pravi{so golema lesnotija, dali e vistinataka, ili vloùva{ napor vo setotoa?

- Apsolutno e taka, toa {to gogledate e taka. Ja poglednuvam pub-likata, na koja vozrast e i kako eraspoloèna, „im go meram pulsot“i toga{ go pravam izborot na kom-pozicijata so koja {to }e nastapam.Jas moàm da bidam i podiva na sce-na, daleku, daleku, potemperament-na, no upotrebuvam sopira~ki, se-pak sum na scena i moram da go „uka-lapam“ mojot nastap. Vo sekoj slu-~aj bi sakala da se pokaàm vonajvistinskoto svetlo, no toa da nee preterano.

Dali e na vidik ne{to novo,{to bi moèlo mnogu da ti go sme-ni ìvotot, a so toa i karierata?

- Sekoga{ sum vo o~ekuvawe nane{to novo. Veruvam vo sudbina, noni{to ne doa|a od nebo, lesno, za s¢se trudam, zatoa i uspevam da si girealiziram svoite planovi. Niko-ga{ ne se otkaùvam, naprotiv,uporna sum do ispolnuvaweto namojata cel. Glavna odlika mi eupornosta, no i skromnosta.

Zadovolna li si od dosegapostignatoto?

- Mislam deka s¢ u{te ne do{-le moite „pet minuti“, {to ne zna-~i deka ne sum zadovolna od dosegapostignatoto. ûvstvuvam deka mo-àm mnogu pove}e ako mi se sozda-dat uslovi za toa.

Moè{ li da se seti{ na neko-ja interesna slu~ka od tvoj nastap?

- Vo avgust 1998 godina na Oh-rid-fest, koj{to ode{e vo ìvo,pred samiot nastap zad scenata vni-mavav da ne se sopnam so visokitepotpetici, ja navednav glavata gle-daj}i pred mene i koga naglo se is-praviv silno se udriv nad arkadata,odnosno se odbiv od metalnata ar-matura na scenata. Publikata toane go vide, no onie {to bea zad sce-nata vidoa s¢ i se iznenadija {tovoop{to nastapuvam, mislea dekane }e moàm da ja izvedam kompozi-cijata vo takva sostojba. Jas samozedov dlaboko vozduh i iako vo tojmoment mi se svrte cel Ohrid, us-peav da se odnesuvam kako ni{to dane se slu~ilo, za sre}a vizuelno nebev povredena.


I N T E R V J U

ISKRA TRPEVA

MUZIKATA OTSEKOGA[ TLEELA VO MENE

* * *

ôvek vleguva vo bolnica, koga gleda dvajca doktorikako tepaat eden ~ovek. Im prio|a i gi pra{uvazo{to go tepaat.-A be, osum godini go le~ime od òltica, a toj durisega kaùva oti e Kinez.

* * *- ûdno! - £ veli mom~eto na devojkata so koja tancu-val. - Samo {to ve pokaniv i pesnata zavr{i.- Normalno. Disk Xokejot mi e mom~e, odgovoriladevojkata so nasmevka.

* * *Sestrata:- Doktore, vo ~ekalnata ima eden ~ovek koj tvrdi otie nevidliv.Doktorot:- Kaète mu oti ne moàm da go vidam.

* * *Profesorot mu se nasmevnuva druèqubivo na vidnonervozen student, koj vleguva na ispit.- Mi izgledate nekako poznat. Zarem ne sme se videleporano?- Da, minatata godina polagav kaj vas. No, za àl nepoloìv. - Se nadevam deka ovoj pat s¢ }e bide odli~no. Sese}avate li koe be{e prvoto pra{awe {to vi gopostaviv koga polagavte minatata godina?- Da. Vie pra{avte: -”Zarem ne sme se videle porano?#

* * *- Jas, raskaùva eden ribar, lovam samo golemi,ogromni ribi.- Da ne lovi{ kitovi? - mu se potsmeva prijatelot.- Ne, kitovite mi sluàt samo za mamka.

* * *

Pri~inata poradi kojaproektot startuva{e tok-mu od Op{tina Kisela Vo-da e toa {to taa e najsta-rata i po tradicija fud-balska op{tina vo Skopje,veli prviot koordinator itehni~ki sekretar na Afudbalskata reprezentaci-ja Slav~o Vojneski

Sneàna STEFANOVSKA

Fudbalskata Federacija naMakedonija (FFM) vo sorabotkaso UEFA na po~etokot na april,pod mototo “Od igra doreprezentacija” i “Fudbal vo na{e-to u~ili{te” startuva{e so Gra-srut programata, koja za po~etokopfati 5 regionalni centri, Sko-pje, Strumica,Tetovo, Prilep iBitola. Vo Skopje proektot po~naod OU “Krume Kepeski”, vo Op{ti-na Kisela Voda.

- Pri~inata poradi koja pro-ektot startuva{e tokmu od Op{ti-na Kisela Voda e toa {to taa e naj-starata i po tradicija fudbalskaop{tina vo Skopje, veli prviot ko-ordinator i tehni~ki sekretatr naA fudbalskata reprezentacija Sla-v~o Vojneski.

Pokraj Vojneski, za potrebi-te na ovoj proekt angaìrani seu{te 6 koordiinatorio koi }e ra-botata so decata na vozrast od 6 do

10 godini. Vo ovaa programa nemada ima nikakvi kriteriumi i vonea moàt da se vklu~at site zain-teresirani deca. Vo proektot }eima mesto i za decata so hendikepi posebni potrebi. Edinstven kri-terium po koj }e se delat decata }ebide starosnata granica. Trenin-zite }e se izvr{uvaat dva pati ne-delno pred ili po ~asovite vo u~i-li{nite sali, vo u~ili{nite dvo-rovi, vo montiranite igrali{takoi se donacija od UEFA, vo pri-roda, ili pak, na najbliskiot golemfudbalski teren.

Site deca {to }e projavat in-teres za ovaa igra }e moàt da seza~lenat besplatno, no pred toa }emoraat da popolnat formular nakoj }e ima soglasnost od roditeli-te i da gi minat lekarskite preg-ledi, {to }e pretstavuva i nivenprv dopir so sportskata medicina.Site onie {to }e se vklu~at vo ovaaprograma }e dobija kap~iwa i mai-ci od FFM i sekako, fudbalskitopki so koi }e gi izvr{uvaat tre-ninzite.

Pokraj prakti~na, koordina-torite }e sproveduvaat i teorets-ka nastava na koja decata }e gi u~atfudbalskite pravila, no i na~inotna odrùvawe na higienata.

Za vreme na vikendite }e sepraktikuva i tribina so makedon-skite fudbalski ambasadori, na ko-ja decata }e moàt da se zapoznaatso na{ite fudbalski yvezdi i da im

postavuvaat pra{awa povrzani sofudbalot.

- Celta na FFM i na UEFAso ovoj proekt e da se zgolemi in-teresot na decata za fudbalot i vo-op{to za sportot, veli @arko Ig-watovski, lider na proektot. Vointeres na decata e da organizira-me pove}e hepeninzi niz gradskiotpark, kako i na Gradskiot Stadionvo Skopje. Planirame golem hepe-ning vo septemvri, pred me~ot soAnglija, no se zavisi od vremeto,dali }e ni dozvoli dobro da se or-ganizira, dodava Igwatovski.

Pokraj decata vo ovoj proekt}e moàt da u~estvuvaat i vozra-snite, so toa {to }e posetuvaat se-minari po koi }e moàt da se ste-knat so C licenca, koja }e im bidedovolna da gi podu~uvaat decata vou~ili{tata. Vo ovaa akcija pokrajprofesorite }e moàt da se vklu-~at i roditelite. FFM im davamo`nost na onie {to }e se zdobi-jat so C licenca da napreduvaat ida se steknat so B, A, pa duri iPRO licenca.

Dosega vo ovoj proekt od pre-dvidenite 12, vklu~eni se 8 u~i-li{ta. @arko Igwatovski i Sla-v~o Vojneski o~ekuvaat proektotod septemvri da bide poorganizi-ran, imaj}i ja predvid poddr{kataod ~elnicite od FFM, kako i gole-miot interes na decata da bidat vk-lu~eni vo nego.

S P O R T

GGGGLLLLUUUUMMMMIIIICCCCAAAATTTTAAAANNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

RIBINORIBINOMASLOMASLO SKANDISKANDI KISLORODKISLOROD

VIDVIDPAMU^NAPAMU^NATKAENINATKAENINA

ANIANI@IRARDO@IRARDO JA@EJA@E SKANDISKANDI

AVTOMOAVTOMO--BILISTOTBILISTOTROZBERGROZBERG

@ENSKI@ENSKIPEJA^KIPEJA^KI

GLASGLAS

INIC. NAINIC. NA[AHISTOT[AHISTOT

TIMANTIMAN

OBLASTOBLASTVOVO

BELGIJABELGIJA

TATKOTOTATKOTONANA

ODISEJODISEJ

GERM.GERM.LIZGA^KALIZGA^KA

KARINKARIN

AZOTAZOT

ANIANI@IRARDO@IRARDO

GL. GRADGL. GRADNA MALGA-NA MALGA-

[KATA REP.[KATA REP.“KILO“KILO--GRAM“GRAM“

ZNAK ZAZNAK ZAKALCIUMKALCIUM

@ELKA@ELKA

[PANSKI[PANSKISLIKARSLIKAR

FRANCISKOFRANCISKO

DVEDVESAMOSAMO--

GLASKIGLASKIPODAROKPODAROK

EGIPETSEGIPETS--KI BOG NAKI BOG NASONCETOSONCETOEVREINEVREIN

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO

ARTI-ARTI-SKATASKATA

GARDNERGARDNER

IMETO NAIMETO NAPISATELOTPISATELOT

[OPOV[OPOVPRIS. VOPRIS. VOIZRAELIZRAEL

^.E.^.E.OZIOZI

OZBORNOZBORN

@ENSKO@ENSKOIMEIME

(ELICA)(ELICA)

GIJOMGIJOMAPOLINERAPOLINER

ZONA NAZONA NANAJGOLEMINAJGOLEMIDLABOÎNIDLABOÎNI

“KILO-“KILO-AMPER“AMPER“

PRILIKAPRILIKA

OSTROVOSTROVVO JADRANVO JADRANVOZDR@-VOZDR@-

ANOSTANOST

@IVOTNO@IVOTNOOD RODOTOD RODOT

MA^KIMA^KI(MN.)(MN.)

Q.Q.16 BUKVA16 BUKVA

ODODAZBUKATAAZBUKATA

M. IME NAM. IME NAGALENOGALENO(IVAN)(IVAN)IVANIVAN

CANKARCANKAR

OBIKOLKAOBIKOLKAA.A.A.A.

KRAT. GOD.KRAT. GOD.PR.N.E.PR.N.E.ANITAANITAALEK-ALEK-

SOVSKASOVSKA

ANITAANITAEKBERGEKBERGALBERTALBERT

AJN[TAJNAJN[TAJN

LITARLITARISTIISTI

SOGLASKISOGLASKI

[VAJC.[VAJC.ART. MARIJAART. MARIJA

MA\UNAR.MA\UNAR.VOZDRHOP.VOZDRHOP.

SOJUZSOJUZ

NEOSPOR-NEOSPOR-NANA

VISTINAVISTINAITARITAR

ÔVEKÔVEK

PORTU-PORTU-GALSKIGALSKI

PISATELPISATELHOZEHOZE

MARIJAMARIJA

GRUBOGRUBOSELSKOSELSKOPLATNOPLATNO

MESKO KAJMESKO KAJBELGRADBELGRAD

PATKAPATKA(RAZG.)(RAZG.)NA[ANA[A

NEGACIJANEGACIJA

VASILVASILATANASOVATANASOV

BARIUMBARIUM

PRVA SULPRVA SUL--TANOVATANOVA

@ENA@ENAPAMETPAMET(RAZG.)(RAZG.)

@ENSKO@ENSKOIMEIME

IZVIK PRIIZVIK PRISKOKAWESKOKAWE

PRILOGPRILOGZA MESTOZA MESTOANTIMONANTIMON

IZBAVUIZBAVU--VAWEVAWEJODJOD

RUSKARUSKAMARKAMARKA

KAMERIKAMERIÎ^KOÎ^KO

(DIJAL.)(DIJAL.)

ISKRAISKRABLAGORODBLAGOROD--

NI^KINI^KIZATVOR VOZATVOR VO

PARIZPARIZ

CENTURIUMCENTURIUMPRA@ITELIPRA@ITELI

NANA[PANIJA[PANIJA

ARTISTOTARTISTOTALEKSI]ALEKSI]

GERM.GERM.PISATELPISATELGUSTAVGUSTAVPAMETPAMET

VID PITAVID PITASO KORISO KORI

ALTALT

BEZNADE@-BEZNADE@-NOSTNOSTNA[ANA[A

PEJA^KAPEJA^KAENAENA

SKANDISKANDISTAROGR^KISTAROGR^KI

GRAD NAGRAD NAPELOPNOEZPELOPNOEZ

LIBANLIBAN JAZOLJAZOL SKANDISKANDI

AMPERAMPER

POZNATPOZNATTEATAR VOTEATAR VO

LONDONLONDON

PLANINSKIPLANINSKIVRV VOVRV VOTURCIJATURCIJA

GRAD VOGRAD VO[VAJCA-[VAJCA-

RIJARIJA

NAÊLONAÊLO

PRVATAPRVATABUKVA ODBUKVA ODAZBUKATAAZBUKATA

VIDVID@ITNO@ITNO

RASTENIERASTENIE

SKANDI

ROMAN ODROMAN ODJ. LEOVJ. LEOVFARADFARAD

SOYIDAN BREGSOYIDAN BREGREKA VO RUSIJAREKA VO RUSIJA

Vo OU Krume Kepeski po~na proektot na FFM

#FUDBAL VO NA[ETO UÎLI[TE”

Documents

ZA SEIZMI^KITE OBJEKTI (STR. 3)OP[TINSKI VESNIK GODINA I • BROJ 3 • MAJ 2006 BESPLATEN PRIMEROK OP[TINATA I IZIIS POTPI[AA DOGOVOR ZA SORABOTKA GRADE@NA DOZVOLA SAMO ZA SEIZMI^KITE