AKTUALNO VPRAŠANJE

Mesarska podjetja so v zadnjem času podražila nekatere vrste mesa. Zastopniki teh podjetij pravijo, da j ih je k temu koraku pr is i l i l položaj na živinskem tr­gu. Živine je namreč zdaj naprodaj man), kar je spomladi dejansko običajen pojav. Živinorejci prodajajo živino v glavnem jeseni in na zimo, da prihranijo pr i kr­mi. K temu se je — po navedbah zastop­nikov mesarskih podjetij — pridružil še Izvoz, k i ga narekuje potreba po uravno-

veševanju zunanjetrgovinske bilance. Vse to je vpl ivalo na povišanje odkupnih cen za živino, zato so mesarska podjetja, ena prej, druga kasneje, začela podraževati nekatere vrste mesa. Kranjska klavnica je — po izjavi njenega predstavnika — prodajala goveje meso po prejšnji ceni še nekaj časa potem, ko so ga drugje že po­dražili ter je zato začela uporabljati svoja rezervna sredstva, pred kratkim pa je tu­di ta klavnica podražila meso, ker ni več dobila primerne živine po starih odkupnih cenah.

Kljub navedbam mesarskih podjetij pa se vsiljuje vprašanje: a l i je res popolno­ma pravilno, da podjetja povsem sama drugo za drugim določajo višje cene za tako važno živilo, kot je meso? Ne ! Umestno b i bilo, da b i take korake poprej temeljito pretehtali tudi občinski l judski odbori, zlasti nj ihovi zbori proizvajalcev in povedali svoje mnenje o utemeljenosti takih predlogov podjetij. To ne velja sa­mo v tem, ampak tudi v drugih primerih.

Z.

Revolucionar in ustvarjalec

AKTUALNO VPRAŠANJE

GLASILO S O C I A L I S T I Č N E ZVEZ I DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO l

*-ErO XI. , ST. 28., C E N A D IN 10.— K R A N J , 11. APRILA 1958

Z občnega zbora Gostinske zbornice za okraj Kranj

o™™ modernizirati gostinstvo problema: » .. - -

in uvesti nagrajevanje po delovnem učinku

Na današnji dan pred petimi leti se je končala življenjska pot ve­likega revolucionarja Borisa Kidriča, s sadovi svojega ustvarjalnega dela pa je še vedno navzoč pri graditvi socialistične družbe.

PRED D N E V O M ŽELEZNIČARJEV

Železničarji jeseniškega vozlišča so pripravili več prireditev

Š T E V I L O D O M A Č I H G O S T O V S E J E L A N I P O V E Č A L O no predvsem iz samega okra j ­nega družbenega p lana, v kate-Z A 4 5 % R A D O V L J I C A S K O R A J P O T R O J I L A Š T E V I L O

N O Č I T E V — M E D 390 P O D J E T J I S T A S A M O D V E M L E Č N I

R E S T A V R A C I J I — S A M O Š T I R I P O D J E T J A N A G O R E N J -

S K E M S O U V E D L A P L A Č E V A N J E P O D E L O V N E M U Č I N K U

V sredo je b i l v K r a n j u V I . redni občni zbor Gost inske zbor­nice za okraj K r a n j , k i so se §a razen delegatov udeležili šte­v i l n i gostje, med d rug im ta jnik republiške zbornice tov. J e rne j -čič, podpredsednik O L O K r a n j Dušan Hor jak i n drugi . Uvodno Poročilo je p rebra l dosedanji Predsednik A n t o n Kuneič.

Iz razpoložljivega gradiva je razvidno, da je b i l a lanskoletna, S G z o n a za gorenjske gostince do­kaj

uspešna, saj je b i l količin­ski promet (izvzemši hrano) l a n ­sko leto za 21 % višji kakor pa l eta 1956. P r a v tako so lansko teto povečali število domačih gostov, in sicer za 4 5 % , med ­tem ko se je istočasno število inozemskih gostov zmanjšalo za • % i td. Poročilo upravnega od­bora je pomanjk l j i vo v to l iko, ker ne podaja pregleda prometa

s hrano, ampak se oslanja s a T

mo na povečanje prometa z a l ­koho ln im i in breza lkoho ln imi pijačami.

P O D A L J Š A T I S E Z O N O !

Poročilo poudarja, da je tak­šen napredek v gost instvu p r i ­šteti v v e l i k i mer i p r a v i l n i po l i ­t i k i l j udsk ih odborov do gost in­sk ih organizaci j , saj je večina občin gost insk im obratom n u ­d i la razne davčne olajšave in podobno, tako da so podjetja l ahko de l sredstev uporabl ja la za/ boljšo opremo i n modern iza ­ci jo lokalov. Takšna po l i t ika l j udsk ih odborov je vsekakor po­z i t i vna i n bo v pr ihodn j ih l e t ih ugodno vp l i va l a na napore go­s t insk ih podjetij za moderniza­cijo gorenjskega gostinstva. R a ­zumevanje organov oblast i za potrebe gostinstva pa je razv id -

Gorenjski brigadirji na delu

Brigadirji li Približno mesec

i hr igadirke br i ado »Staneta Žagarja« « e že dn i mudi jo na de lu v vasi P r i l i pe pr i Brežicah.

V naselju ••Majde Sulc«, k i so ga sami postav i l i i n ured i l i , je •Wtfgad i / vseh republ ik , razen iz Crne gore. Pred nekaj dnevi Da so začeli delat i na tras i . P r i n j ihovem delu j i m največ po­

magajo stro j i .

r em je predv iden niz ukrepov za modernizaci jo gorenjskega gostinstva i n v nekater ih k ra j ih tud i razširitev kapaci tet : dogra­di tev žičnice na K r vavec , načrti za gradnjo hotela na K r v a v c u , številni uk r ep i za modernizaci jo gost instva na B l edu , modern iza ­c i ja i n sprostitev gost inskih k a ­pacitet v K r a n j s k i gori , o tvor i ­tev žičnice na V i t ranc , razširi­tev kapacitet v Boh in ju , načrti za gradnjo žičnice na Voge l i td . Za te načrte bodo ime la gost in­ska podjetja letošnje leto na razpolago okrog 100 mi l i j onov las tn ih sredstev, približno prav to l iko sredstev pa je predv ide­n i h za gostinstvo tud i v okra j ­nem invest ic i j skem sk ladu. Vse ­kakor pa n i osnovni prob lem v gradnj i nov ih kapacitet, ampak predvsem v modernizac i j i seda­n j i h gost inskih objektov. Osnov­n i prob lem je podaljšati turistič­no sezono, če že ne na celo leto, pa vsaj na zgodnjo spo­mlad i n na pozno jesen. Zarad i razmeroma kra tke poletne se­zone so bi le n. pr. lansko leto obstoječe gostinske kapacitete zasedene le z 20 odstotki .

D O M A Č I G O S T I P R E D 1 N O Z E M C I

Lanskole tno razmerje med domačimi in inozemsk imi gosti kaže ,da se bo tud i gorenjsko gostinstvo moralo vse bolj or ien­t i rat i na domače geste in le-tem pr i lagodi t i cene svoj ih uslug. Lansko leto se je število doma­čih gostov v p r imer i z letom 1D56 povečalo za 45 %, medtem ko se je število inozemskih go­stov zmanjšalo za 7 % , število inozemsk ih nočitev pa skoraj za 10 %. Če pa pr imer jamo lansko­letni obisk inozemsk ih gostov s predvo jn im stanjem, potem ugo­tovimo, da so ime l i lansko leto samo 35 % predvo jn ih inozem­sk ih nočitev, medtem ko se je v istem razdobju obisk domačjh gostov povečal za 415 odstotkov. Najbol j so povečali število do­mačih gostov v občini Radov l j i ­ca, in sicer v pr imer jav i s pred­l a n s k i m letom za 196%, na d r u ­gem mestu BO Železniki s 169 %, Boh in j a 105 % več domačih go-stov i td.

T E G A N E B I S M E L I P R E Z R E T I

Ce bi sodi l i uspeh Občnega zbora samo po razprav i , potem je treba ugotovit i , da le-ta n i dala popolne s l ike problemov gorenjskega gostinstva. E n sam diskutant se je do takn i l proble­ma nagrajevanja gost inskih de­lavcev, čeprav je to trenutno eden najbolj perečih problemov

v gost instvu. Čeprav se že več let govor i o uvedb i nagrajeva­n ja po de lovnem učinku, pa ima še večina gost inskih podjeti j na Goren j skem sistem sta ln ih me­sečnih plač. Ne samo, da je v takšnem sistemu možno i z k o r i ­ščanje enega de lavca na račun drugega, ampak tak način p l a ­čevanja predvsem ne s t imu l i r a gostinske delavce k večjemu de lovnemu učinku. To se odra­ža predvsem v s lab i postrežbi i n nemarnem odnosu do go­stov. O d 390 gost inskih obratov plačujejo svoje delavce po n j i ­hovem učinku samo 4 podjetja, ka r predstavl ja samo 1 % vseh gost insk ih obratov na Goren j ­skem. Razen tega na občnem zboru tud i n i b i lo govora o družbeni prehran i , čeprav goto­vo n i dvoma, da je to eden važ­n i h problemov ne samo za za ­gotovitev stalnega dotoka doma­čih gostov, ampak tud i za zbo l j ­šanje življenjske ravn i domače­ga preb iva ls tva . N i t i v poročilu n i t i na občnem zboru se n i n i h ­če vprašal, zakaj imamo med skoraj 400 gost insk imi obrat i na Goren j skem samo dve mlečni res tavrac i j i ! Nihče n i govor i l o načrtih i n pr i zadevanj ih gost in­sk ih organizaci j ter l judsk ih od­borov, kako naj b i to stanje zboljšali. T a pomanjkl j ivost , k i jo poudarjamo samo z name­nom, da b i v bodoče tako važ­nega vprašanja ne prez r l i , p re ­cej zmanjšuje uspeh občnega zbora. Računati je, da bo nov i upravn i odbor Gost inske zbor­nice s tovarišem Sp i l akom na čelu vsa ta vprašanja obravna­va l i n si pr i zadeva l za nj ihovo čimprejšnjo ureditev. - iv

Gorenjski železničarji, predvsem železničarji jeseniškega vozlišča, bodo tudi letos lepo proslavil i svoj praznik. Imeli so že vrsto športnih in drugih prireditev. Med drugim so se pomerili v šahu, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju. Pr i­redil i so tudi izlete na Reko in Opatijo, večje število železničar­jev pa se je udeležilo poučnega izleta po Italiji, kjer so si ogledali nekatere naprave in večja želez­niška vozlišča.

V četutek (10. apr.) so se jese­niški železničarji pokloni l i padlim sotovarišem ob spomeniku padlih borcev in talcev na Belem polju nad Hrušico. Udeležili pa se bodo tudi odkritja spomenika padlim

V Tovarni verig bodo volili 20. aprila

Večina de lovn ih ko lekt ivov radovljiške občine je že izvo­l i l a nove delavske svete. V ••Ve­rigi« bodo ime l i vo l i tve 20. ap r i ­la , v naslednj ih dneh pa tud i v Tova rn i industr i j ske opreme. — Vo l i t ev v de lavsk i svet v to­v a r n i »-Sukno« v Zapužah se je udeležilo 91,4 % v o l i l n i h u p r a v i ­čencev, v ••Plamenu« v K r o p i 97 % i td . To dokazuje, da so b i ­le letošnje vo l i tve v delavske svete v radovljiški občini boljše pr iprav l j ene kot pretekla leta. Posebno živahno pa se p r i p rav ­ljajo na vo l i tve v ••Verigi«, k jer so ime l i že vrsto obratn ih se­stankov i n zborovanj. N a dan vo l i tev bodo ime l i v * s i n d i k a l n i d v i r a n i večje zborovanje, na katerem bo poročal predsednik delavskega sveta o uspehih podjetja i n prob lemih, govor i l i pa bodo tud i zastopniki s ind i ­k a l n e organizaci je in uprave podjetja. - k -

NAŠ RAZGOVOR

„ V I I . kongres ZKJ bo še bolj razjasnil komunistov v organih upravljanja"

železničarjem na Zaloški cesti v Ljubljani. Gorenjski železničarji bodo odpotovali na proslavo s po­sebnim vlakom. V soboto pa bodo imeli v fizkulturnem domu na Je­senicah osrednjo prireditev zdru­ženo z bogatim kulturnim progra­mom, .k-

Z mladinskega zborovanja v Predos l jah

JIH bo pod novim vodstvom bolje?

V ponedeljek zvečer je b : l o v dvoran i Prosvetnega doma v Predos l jah mlad insko zborova­nje z dokaj lepo ud?le>.ln m l a ­dinskega ak t i va i n članov sek­ci je m lad ih zadružnikov Predo-selj i n okol ice. P r i pregledu do­sedanjega dela so ugotovUi, da sta obe organizac i j i , deloma za­rad i pomanjkanja p r ime rn ih pro­storov, kjer bi se mlad ina mogla zb i rat i i n delovat i , še mnogo bolj pa zaradi nedelavnost i do­sedanj ih vodstev, le životarili. M l a d i n a je b i la vključena v T V D Par t i zan , stre lsko družino, p r i gas i lc ih i n razn ih drug ih or­ganizaci jah i n je k l jub r a zn im težavam dosegla nekaj uspehov. Močno pa bo gotovo zaživelo delo mladine z dogradi tv i jo P r o ­svetnega doma in končno " tud i že športnega igrišča. — A k t i v u m lad ih zadružnikov pa bo mo ­r a l odbor K Z nud i t i več pomoči.

V razprav i , v katero so živah­no posegali m lad inc i , je bi lo nakazanih več kor i s tn ih predlo­gov za zboljšanje dela. Če bo novo i zvo l i cno vodstvo znalo mladino prav i lno usmerjat i in pr i tegni t i i n če bo predvsem sa­mo dovolj delavno, potem se upravičeno lahko pričakuje bo l j ­ših uspehov kot -doslej.

-an

!og<

Ni več dolgo do velikega zgodovinskega dogodka — VII. kongresa Z K J v Ljubljani. De­legati za kongres so že izbrani. Iz kranjske občine bodo odšli kot delegati na kongres tova-rišica C i lka Zavrlova, tovariša France Popit in Mart in Košir.

Ko smo se razgovarjali s tov. Koširjem o kongresu, smo ga med drugim povprašali, kakšen pomen pripisuje VII. kongresu Z K J .

»Ta kongres bo ostal zapisan med najpomembnejšimi dogod­ki narodov Jugoslavije. Ne bo le velikega pomena za našo notranjo, temveč prav tako tudi za našo zunanjo politiko. Pred­vsem bo vpl ival na krepitev zveze komunistov, in ne le to;

temveč bo pokazal nadaljnjo pot tudi vsem našim organiza­cijam in organom delavskega in družbenega upravljanja. Še posebej pa bo podčrtal vlogo komunistov pri delu v teh or­ganih.«

Tov. Košir je nadalje dejal, da so komunisti uresničili skle­pe VI . kongresa in da se sedaj obogateni z izkušnjami priprav­ljajo na VII. kongres.

»Menim pa, da bo treba v bodoče pri delu bolj paziti na partijsko disciplino,« je nada­ljeval tov. Košir. »Ponekod se pojavljajo tudi odstopanja od demokratičnega centralizma. Moramo se zavedati, da so ko­munisti odgovorni za dogajanja na vsej Gorenjski, vsej Slove­

nji in vsej Jugoslavij i , ne pa le za dogodke v njihovem kraju. Hočem reči, da ima ko­munist obveznosti ne le morda v kolektivu, kjer dela, temveč tudi tam, kjer živi, skratka povsod.«

Tov. Košir je te besede oslo-ni l predvsem na Pismo Izvrš­nega komiteja CK Z K J in s tem v zvezi dejal, da komunisti ne smejo sprejeti lega pisma kot nekaj, kar kaže le na slabosti drugih in ga s tega stališča tudi obravnavati. Sprejmejo naj ga kot krit iko vsega slabega in naj misli usmerjajo na vsa področja — tako v delo orga­nov upravljanja, odnose do delavcev in podobno.

Lj.

2 Glas Gorenjske K R A N J . U . APRILA 1958

V mestu Amr ikaru se je v nedeljo začel izredni kon­gres Komunistične partije Indije, na katerem bodo spre­jel i novi statut. Kongres bo trajal teden dni in bo za zaprtimi vrati . Razen novega statuta bodo sprejeli tudi resolucijo o političnih vprašanjih.

V Pafosu na Cipru je v nedeljo eksplodiralo več bomb. V vasi Amargeti so pristaši ciprskega osvobodil­nega gibanja zažgali policijsko postajo. Človeških žrtev ni bilo.

V Cape Caneveralu so v nedeljo izstrel i l i medcelin­sko raketo »Atlas«, k i se je dvigni la okrog 3000 km visoko. Raketa »Atlas« je visoka 25 m in tehta okrog 100 ton. Konstruktorji »Atlasa« zatrjujejo, da b i raketa, opremljena z motorji za polet v vesolje, lahko dosegla Luno al i Venero'.

N a oporišču v Portsmoutho so splav i l i podmornico »Growler«, k i je opremljena z napravami za izstrelje-vanje raket »Regulus 2«. Te rakete je moč izstreliti tudi izpod morske površine.

Romunska delegacija, k i jo vodi predsednik Prezidija Ve l ike ljudske skupščine Romunije Jon Maurer Je • ponedeljek dopoldne prispela na svoji poti v Argentino v Ljubljano. Po kratkem postanku je delegacija nada­ljevala pot proti ital i janski meji.

Veleposlanik DR Vietnama Hoang V a n Tijen je pri­spel v ponedeljek iz Beograda na uradni obisk v LR Bosno in Hercegovino.

Kot poroča argentinski časnik »La Prensa«, je prišlo v Paragvaju do večjih nemirov. Skupine upornikov v San Joseju in drugih kraj ih so napadle policijo. Uprle so se tudi enote rečnega ladjevja v Pi laru in Majuu. Sodeč po vsem gre za splošni upor, čeprav še ni moč reči, kakšne politične namene imajo uporniki .

Stalni svet Atlantske zveze bo konec tega tedna proučil sovjetski sklep o opustitvi poskusnih eksplozij. V palači Chail lot, kjer je sedež Atlantske zveze, po­udarjajo, da bodo predstavniki 15 zahodnih dežel pro­učili hkrat i tudi ameriški načrt o postopni razorožitvi.

Predsednik Z D A Dwight Eisenhower se je v ponede­ljek v Bel i hiši posvetoval z zunanjim ministrom Dul -lesom o zunanje političnih vprašanjih. Opazovalci me­nijo, da sta se razgovarjala o najnovejšem pozivu Sovjetske zveze, naj Z D A opustijo atomske poskuse.

V Varšavi je b i l v sredo podpisan sporazum o sode­lovanju med jugoslovansko in poljsko radiofonijo. Spo­razum določa razširitev medsebojne izmenjave na pod­ročju radia in televizije, vštevši tudi umetniško sodelo­vanje.

Po statističnih podatkih ameriške vlade Je gospodar­ska recesija v Z D A dvakrat bolj prizadela delavce dragih ras, kot pa bele delavce. Po vladni statistiki Je brezposeln vsak enajsti delavec, medtem ko je ostala brez dela vsaka štirinajsta delavka.

Konferenca zunanjih ministrov Poljske, CSR in DR Nemčije se je začela danes in bo trajala do sobote. Min is t r i bodo proučevali mednarodni položaj v luči zadnjih dogodkov, k i zanimajo vse tri države.

V zadnjih dneh so b i l i na vzhodnih področjih Alži­rije najhujši boji med alžirskimi borci in francoskimi četami, odkar se je pred 42 meseci začel boj za neod­visnost.

L J U D J E IN D O G O D K I

prst nemških delavcev

I Z D A J A ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR S L A V K O BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - O D G O V O R N I UREDNIK MIRO Z A K R A J S E K / T E L E F O N UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — T E L E F O N U P R A V E ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 61-KB-1-Z-135 / I Z H A J A OB PONE­DELJK IH IN PETKIH / L E T N A NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN

Po 10 urnih pogajanjih se je spor končal s kompromisom. Po-rurski kovinarji so se zadovoljili s povišico mezd za 4,3 %, name­sto zahtevanih 1 0 % . Stavka, ki jc bila napovedana za sredo, pe­tek in ponedeljek, se je ustavila v zadnjem hipu. Nemško gospo­darstvo je bilo obvarovano pred enim najhujših povojnih pretre­sov. Kajti stavka skoraj 200.000 kovinarjev v industrijskem osrč­ju Zahodne Nemčije — v Porur-je, bi docela ohromila železar­sko in jeklarsko industrijo, saj je v porurskem bazenu skoncen-trirano skoraj devet desetin vse kovinske industrije Zah. Nem­čije.

Toda če je delodajalcem in vladi uspelo odstraniti grozeči oblak s Porurja, s tem še niso rešene vse zahteve nemškega proletariata. Delavski razred je vrsto let potrpežljivo čakal, da bo tudi nanj odpadel delež tako-lmenovanega »nemškega čude­ža-". Toda medtem ko je Zahod­na Nemčija doživljala nesluten porast, čeprav je iz vojne izšla kot razdeljena in poražena de­žela, ko so kapitalisti kovali mastne dobičke, ko je nemška industrijska proizvodnja preko­sila vse ostale evropske tekmece — pa je položaj nemškega de­lavca ostajal na povprečni rav­ni. Podatki statistične službe ZN kažejo, da življenjska raven nemškega delavca zaostaja za britanskim ali francoskim in da je le neznatno nad povprečjem italijanskega delavca.

Zdaj, ko se tudi v Zahodni Nemčiji počasi, toda neizogibno, začenjajo kazati znamenja go­spodarskega zastoja, ko upada tempo porasta proizvodnje, ko se kaže prva izrazitejša brezpo­selnost, tudi notranja protislov­ja dobivajo ostrejše obrise. Re­lativno zatišje razrednega boja je pri kraj«.

Realna vrednost mezd in plač čedalje bolj zaostaja za skokom cen industrijskih in potrošnih izdelkov. Sindikati nastopajo za­to z vedno odločnejšimi zahte­vami, da se plače in mezde iz­ravnajo z nastalim porastom življenjskih stroškov. V začetku, takoj po jesenskili parlamentar­

nih volitvah, so se sindikalna vodstva zadovoljevala s suho deklarativnostjo in so se omeje­vala zgolj na kritične pripombe na račun rastočih inflacionistič-nih teženj ter na rovaš vladine gospodarske in socialne politike. Sindikalno članstvo pa je terja­lo tudi akcijo od svojih vodstev.

Tako se je nezadovoljstvo za­čelo počasi izražati v ostrejših spopadih z delodajalci, začele so se stavke. Prvi so skoraj ne­opazno nastopili tekstilni delav­ci in dosegli delni uspeh. Za nji­mi so uprizorili veliko stavko komunalni delavci. To je bila si ­cer le »opozorilna stavka-", v kateri je sodelovalo 250.000 ko­munalnih, transportnih in pro­metnih delavcev. Zdaj se je na prizorišču razrednih spopadov pojavil tudi najmočnejši zahod-nonemški sindikat kovinarjev in rudarjev. Ta zajema skoraj tret­jino vsega sindikalnega članstva v svojih vrstah.

Kompromisni sporazum je ustavil napovedano velikansko stavko, ni pa odstranil vseh skr­bi. Pri tem zahteve delavcev zlasti belijo glave Adenauerjevi vladi. Stari kancler si sicer ne

dela toliko preglavic zaradi go­spodarskih posledic stavkovnih gibanj, kolikor ga skrbi politični protest delavskega razreda proti uradni politiki bonnske vlade. Predstavniki delavskega razreda so se namreč odločno uprli na­meri kancierjevega kabineta, da oboroži nemško vojsko z nevar­nim jedrskim orožjem. Sindikal­na vodstva še niso odstopila od svoje zahteve, da mora zahodno-nemška vlada preklicati ta sklep. Protestne stavke in demonstra­cije so potrdile, da za zahtevo sindikalnega vodstva stojijo mi ­lijonske množice nemškega pro­letariata. To pa je vsekakor glas, ki ga niti samozavestni stari kancler ne more molče pre­zreti. Atomska oborožitev Zah. Nemčije je sklep, na katerem zida Adenauer nadaljnjo politi­ko svoje vlade, prav to pa je tudi korak, ki mu nevarno spod­jeda trdna tla pod nogami. Po­litične in tudi gospodarske stav­ke nemškega delavstva so torej opozorilo Adenauerjevi vladi, da dobro razmisli, preden nadalju­je s sedanjo smerjo v uprav­ljanju Zahodne Nemčije.

MATtTIN T O M A Z l C

Sporočilo nemškega obrambnega ministra Straussa, da bo Zah. Nemčija kupila od ZDA raketne izstrelke tipa »Matador-*, je zbudila po vsem svetu in tudi v sami Nemčiji precejšnje vzne­mirjenje. Neki hamburški časopis je ob tem,dogodku priobčil

naslednjo karikaturo z duhovitim naslovom »STRAUSSOV VALČEK«

kratko, vendar zanimivo OBČNI ZBOR L O V S K E DRUŽINE

N A D O V J E M

Dne 5. aprila je b i l na Dovjem redni letni občni zbor lovske dru­žine, k i so se ga udeležili tudi za­stopniki iz Kranja, Jesenic in Kranjske gore. Po poročilih, v ka­terih so referenti zahtevali večjo disciplino pri izvrševanju članskih obveznosti, se je razvi la živahna razprava. Zlasti gostje so je po­hvalno izrazi l i o čuvajski službi

ter ukrepih za razcvet lovišča. Zelo razveseljivo pa je dejstvo, da dov-ška lovska družina zelo plodno sodeluje z ljudsko milico in KNOJ-em. Ta vzajemnost je prišla v polni meri do izraza tudi no občnem zboru, k i se ga je udele­žilo vseh 24 članov. S.

TUDI V L E S C A H IN G O R J A H BODO G O S T O V A L I

Jeseniško mestno gledališče se je po uspelem gostovanju s Car la

O B R A Z I IN P O J A V S a j ni n i č t v o j e g a !

Na občini so ponovno pregledali vse sklade. Nikjer več denarja! In vendar! Stanovanjske hiše je treba na vsak način dograditi, pa naj se iztakne denar kjerkol i I Pomedli so zadnje rezerve in j ih malone protipravno dodeli l i za nabavo stekla, pip, žice, da so zidarji in instalaterji lahko doko'nčali zadnja dela.

Bloki so b i l i sezidani. S ceste so mimoidoči občudo­val i nove, lepe hiše. Ta je hval i l , oni grajal, da so stanovanja predraga, prerazkošna, plačevati j ih bo tre­ba vsem in v nedogled, tretjega, k i živi v starinskem, slabšem stanovanju, je grizla zavist.

Samo nekaj njih, k i so že vedeli, da bo v teh pro­storih njihov dom, lep in udoben, ni zinilo besede. Redki so b i l i taki l Med njimi je b i l tudi Marnič.

»Krasno!« — je vzk l ikn i la žena, ko je stopila v lepo sobo. Otroci so b i l i v hipu na balkonu, preizkusil i so pipo nad umivalnikom, če deluje in vrvico v stra-»ištu, prsti so nehote pobobnali po lepi, beli kopalni kadi, da je zvonko zadonelo.

Vse l i l i so se, dostojno so selitev v prvo stanovanje v življenju za l i l i z dalmatinsko črnino in se oddahnili. Kuhinja je bi la ve l ika, celo za paradižnik j « bilo pro­stora v nji, kokoši so dobile udoben prostor na balkonu, nič j im ni bilo hudega, kopalnica se je na mah spreme­ni la deloma v garažo in še za mehanično delavnico je bilo prostora. Jedi lnica z drogovi ter vrvmi od stene do stene je bi la na moč dobra telovadnica otrokom. Sl ikari ja aa steni je kar brez predelave bi la kot nalašč za tarčo domačim lokostrelcem. Otrok se vendar mora razgibati.

Zares udobao in levo! Samo da bi se ti sitai ljudje ne vmašavali v družin­

ske zadeve! Takih so b i l i pr i Marničevih kmalu sit i . Predvsem predsednika stanovanjskega sveta! »Ne pu­ščajte otrokom orodja! Balkon so že razbil i . Na okna pritujejo gugalnice, po veži rišejo z ogljem!« je veno­mer nergal, sitnež!

»Kaj te briga! Saj ni nič tvojega,« — so mu zabru­si l i nazaj Marničevi. Potem pa tudi niso nobenega več pustil i v stanovanje. Se poštarja in dimnikarja ne. Pre­več je bilo izkušenj. Samo čenče so raznašali med ljud­mi v bloku, da je pri njih vse razbito, uničeno, da ne znajo paziti na stanovanje . . . Kaj j ih brigajo njihove kokoši, motor, igranje otrok in življenje v družini.

Toda lepega dne je spet zvonilo in zvonilo pr i du­rih. Po dolgem oklevanju je Marničeva odprla.

»Komisija je tu,« je dejal predsednik hišnega sveta. Po dveh urah ogledovanja so se vsedli in sestavili za­pisnik. Dvestošestnajst tisoč dinarjev za popravila in ponovno ureditev, so povedali potem. Kdo naj plačaT

Kdo je kr iv , če je kad taka, da poči, če se samo motor postavi nanjo, kdo naj prepove kokošim, da ne bodo kl juvale zidu, kdo naj kriči nad otroki vsak hip, kam naj b i sicer dali paradižnik sredi zime, Saj plačajo najemnino — 1.700 dinarjev na meseci

Tako so dejali Marničevi. Niso pa pomisl i l i , da so se mnogi ljudje morali začasno odreči boljši cesti, vo­dovodu, dobičku v podjetju in drugim udobnostim zato, da so lahko oni dobil i stanovanje, k i je stalo 2,700.000 dinarjev! Kaj naj bi dejal delavec, k i še ni imel sreče, da bi prišel do stanovanja in živi i družino v eni sobi ter plača 3000 najemnine.

Skratka: stanovanja skupnosti — nič tvojega! K. M .

Goldonija »Krčmarica Mirandolina« na Breznici odločilo za nadaljnja gostovanja z omenjeno komedijo v Lescah, Gorjah nad Bledom, na Dovjem in v Kranjski gori. Brez-ničani, k i so imeli že nekajkrat Jeseničane v gosteh, so tudi v nedeljo napolnil i dvorano. Prav tako zanimanje za gostovanje Je­seničanov pa vlada tudi v Lescah in Gorjah. Sledila bodo gostova­nja na Dovjem in v Kranjski gori, kjer pa bo treba scenerijo prikro­j i t i .

D O V Z A N I IN M O J S T R A N C A N I SO PLOSKALI

V ponedeljek, 7. aprila je gosto­val na Dovjem Mežikov kvintet • skladbami Slavka Mežika. Nastop je b i l sicer odličen, vendar je trpel zaradi preveč osebne note, k i je pogosto zaudarjala po enoličnosti. Prijetno presenečenje je b i l trio Blumauer z orglicami. Težko pa se je sprijazniti z raznimi »špancirji«, »pufi«, »frisi« in podobno navlako, k i smo jo morali poslušati v po­pevkah. Nastopajoči bi se morali pač zavedati, da to ne sodi med nastop na odru kulturno-prosvet-nega društva; take neslanosti bi res lahko vrg l i med staro šaro a l i pa j ih vsaj slovensko »preoblekli«. Pozornost pa zaslužijo skladbe V r ­ba, Blejsko jezero in Zlatorog; vsem tem je publ ika tudi navdu­šeno aplavdirala. V znatni meri pa sta ansamblu pripomogli k uspehu pevki Francka in Lenka Legat. Za­čel je Avsenik; kdo bo končal?

J . S.

V Z G O J N O DELO A V T O - M O T O DRUŠTVA JESENICE

Avto-moto društvo na Jesenicah je pred dnevi zaključilo šoferski tečaj, kakršnih priredi četvero let­no. Tečajniki so polagali v pone­deljek v okv iru društva šoferske izpite in dokazali, da so sposobni opraviti šoferski izpit tudi pred državno izpitno komisijo. Tečaj je obiskovalo in zaključilo 30 tečaj­nikov, v skupnem pa je Avto-moto društvo Jesenice usposobilo že aad tinoč šoferjev. U .

P R E D V O L I L N I S E S T A N K I v " J E S E N I Š K I Ž E L E Z A R N I Po vseh obrat ih Železarne J e ­

senice so b i l i včeraj popoldne sestanki v zvez i s p redv iden imi v o l i t v am i v de lavsk i svet pod­jet ja. N a vseh 27 sestankih so b i la podana poročila o de lova­n ju sedanjega de lavskega sveta, nakar so razprav l j a l i o de lu de­lavskega sveta i n o kand ida t ih za nov i de lavsk i svet, k i j i h bo­do i z v o l i l i 19. t. m. Vse pr ip rave za vo l i t ve v cen t ra ln i de lavsk i svet Železarne Jesenice že teče­jo i n bodo tud i to pot posamez­na volišča med seboj tekmova la .

U.

R A Z P R A V A O O S N U T K U PRO­G R A M A I N S T A T U T A Z K J

Občinski komiteji in v osnovnih organizacijah Z K J v okraju Kranj razpravljajo o osnutku programa in statuta Z K J . V večini primerov so določili posebne komisije, k i bodo temeljitejše proučile osnutek programa oziroma statuta ter pr i ­pravile razpravo med članstvom. Ponekod so sestavili študijski na­črt, po katerem bodo proučevali program, statut in ostalo kongresno gradivo pred in po VII. kongresu.

N A J E S E N I C A H SE P R I P R A V L J A J O

Z A D E L A V S K I PRAZNIK Čeprav je do 1. maja še več kot

tri tedne, se organizacije SZDL in številna društva jeseniške občine že pripravljajo na praznovanje te­ga največjega delavskega prazni­ka. Povsod so že pr ipravi l i okvir­ne programe, k i pa Jih bodo v pr i ­hodnjih dneh i e izpopolnil i . Ena največjih prireditev bo na pred­večer 1, maja na Jesenicah. Pred­videna je ve l ika Javna oddaja Radia' Ljubljana. Na ta večer bodo goreli tudi kresovi po bližnjih planinskih vrhovih, po vaseh in na­seljih pa bodo imeli proslave. Tudi v obratih Železarne bodo imeli dan pred 1. majem kratka zborovanja, na katerih bodo govoril i o pome­nu 1. maja in o doseženih uspehih v izgradnji države, zlasti pa o uspehih v podjetju. Za praznik 1. maja pa predvidevajo več množič­nih izletov v Vrata, na Korensko sedlo, Crn i vrh, Pristavo, Poljane, k Valvazorjevemu domu pod Sto­lom in drugam.

G R A D N J O S P O M E N I K A P R I P R A V L J A J O

B o h . B e l a je ed in i kra j v ble j ­s k i občini, k i še n ima spomeni ­ka p a d l i m borcem. V k r a j u pa je med N O B padlo b l i zu 40 v a -ščanov B o h . Be l e i n okoliških vas i . Ze na l anskem občnem zboru so se člani Z B odločili za gradnjo. Izvo l jen je b i l poseben p r i p rav l j a ln i odbor, k i je orga­n i z i r a l nab i ra lno akci jo za spo­menik . V letošnjem le tu name­ravajo nada l j evat i z nab i ran jem sredstev, p reskrbe l i pa bodo t u ­d i vse potrebno za izdelavo na ­črtov. P r ihodn je leto pa bodo pričeli z gradnjo. — Domačini so za spomenik že ka r precej p r i ­speval i , gotovo pa ho pomagala tud i b le jska občina. - jb

P O Č A S T I T E V 1 0 - L E T N I C E D N E V A Z D R A V J A N A J E S E ­

N I C A H

V počastitev 10-letnicc dneva zdrav ja na Jesenicah je Svet za zdravstvo in Rdeči križ Občin­skega l judskega odbora Jesen i ­ce organ iz i ra l v torek zvečer v De lavskem domu na Jesenicah predavanje o pomenu Dneva zdrav ja . G o v o r i l je dr. Višnar.

U .

P L A N I N S K O DRUŠTVO K R A N J BO P R A Z N O V A L O 60-LETNICO

Planinsko društvo v Kranju se žo pripravlja na proslavo 60-!etnice obstoja svojega društva, k i jo bo praznovalo v prihodnjem letu. Dru­štvo je bilo vseh 60 let, razen med obema vojnama, zelo delavno, zlasti v zadnjih letih, saj šteje že 1500 članov, vrednost društvene imovine pa je narasla na 50 mi l i ­jonov din. Ob proslavi te pomemb­ne obletnice bo društvo izdalo svoj Planinski zbornik, v katerem bo zajeto vsa delo društva v času njegovega obstoja. Na zadnji soji upravnega odbora je bi la izvoljena posebna komisija najstarejših in detevnih veteranov, k i bodo pri­pravi l i za zbornik gradivo. Ob pro­slavi pa bo društvo organiziralo tudi celo vrsto planinskih priredi­tev, predavanj, razstav, izletov itd.

-an

K R A N J . 11. APRILA 195S Glas C o ^ š f ^ s i p 3

V tržiški predilnici deluje klub mladih proizvajalcev

ŠOLA DELAVSKEGA UPRAVLJANJA Se o zadružni mlekarni

iranj - Čirče Pri razpravljanju in iskanju

ob l ik , kako mlade delavce najhi­treje in najbolj konkretno uspo­sobiti ter j ih aktivno vključiti v delo organov delavskega samo­upravljanja, so prišli v BPT Tržič do zaključka, da ustanovijo klub mladih proizvajalcev.

Po temeljitih pripravah je inicia­tivni odbor skl ical informativni sestanek zainteresirane mladine, uprave podjetja, predstavnikov družbeno-političnih organizacij, de­lavskega samoupravljanja in DIT-TIS. Prisotni so se seznanili z na­menom in nalogami ter s statutom In programom kluba. Obljubi l i so

vso materialno in moralno pomot pri delu.

Naloga novega kluba — ustanov­ljen je b i l 27. marca — je pred­vsem usposabljati mlade proizva­jalce, da se bodo laže vključili v konkretno delo pri razpravljanju o gospodarskih, družbenih in poli­tičnih problemih in njihovem reše­vanju. Klub bo prirejal predava­nja, razgovore, analiziral probleme ter prirejal strokovne ekskurzije.

Prav b i bilo, da bi tudi v dru­gih kolekt iv ih, kjer so za to mo­žnosti, ustanovil i klube mladih proizvajalcev.

H. Hadimerovlč

Skrb za oddih železarjev

KJER KOMO 80LJ PRUS Članom sindikata Železarne Je­

senice bo omogočeno letos preživ­ljanje letnega oddiha v hotelu »Otokar Kerševani« v Opatij i , v domu Kovinarjev v Cr ikvenic i , v Barbatu na Otoku Rabu, na tabo-renju v Biogradu na moru in na Mežaklji. Ker je zanimanje za letne oddihe iz leta v leto večje, bo letos prvič omogočeno letovanje na otoku Rabu. Iz istega razloga so povečane kapacitete tudi v ostalih

Čebelarji na Jezerskem so dobili pomoč

kmetijske zadruge Čebelarska družina na Jezer­

skem, k i deluje v sklopu kmetij-Bko-gozdne zadruge Jezersko kot samostojen odsek, ima včlanjenih 12 čebelarjev, k i imajo skupno 65 čebelarskih družin. Čebelarska dru­žina v zadnjih letih ni mogla do­seči nobenega napredka zato, ker so bile v mimilih treh letih paše na Jezerskem tako slabe, kakor nikjer v Sloveniji. Najbolj kritično Pa je bilo za jezerske čebelarje v poletju 1956, ko so j im čebele na paši pod Storžičem umirale zaradi lakote. Družina do sedaj ni dobi­vala nobene pomoči, ne strokovne, finančne in moralne in to nit i od Zveze čebelarskih društev Slove­nije. Zaradi takega stanja so b i l i čebelarji že pred odločitvijo, da bodo razpustili čebelarsko družino ta čebelarjenje sploh. Razpustitvi čebelarske zadruge pa je odločno nasprotovala tamkajšnja kmetijska zadruga, ker si brez čebelarstva ni mogoče zamisliti uspešnejšega raz­voja kmetijstva in sadjarstva. Zato je upravni odbor zadruge dal dru­žini moralno in finančno pomoč v znesku 30.000 din. Stanje se je že izboljšalo, saj so s temi sred­stvi čebelarji kupi l i čcbelno krmo, pričeli pa bodo tudi strokovno usposabljati članstvo, zatirati če-bclne kužne bolezni, nakupil i pa bodo nove roje in panje tistim č p -helarjem, k i so j im čebelo pomrle. Obeta se torej boljši razvoj čebe­larstva na Jezerskem in s tem tudi Kmetijstva in sadjarstva.

-an

domovih. Razen v domovih in na taborjenjih lahko posamezniki ko­ristijo dopust po lastni želji, v ka­terem ko l i kraju al i hotelu s tem da bo sindikalni odbor podjetja plačal razliko na podlagi predlo­ženega potrdila o letovanju. Raz­l ika se bo plačevala za 12 dni po 400 dinarjev dnevno. Tistim, k i gredo na letni oddih na taborjenje po lastni želji, pa se bo nudil re­gres za 12 dni po 230 dinarjev. V Opati j i bo omogočeno letovanje 200 osebam, v Cr ikvenic i 900 ose­bam, na Rabu 336 osebam, v Bio­gradu na moru 480 osebam in na Mežaklji 60 osebam, kar je v skup­nem 1976 članom kolektiva, oz. njihovim svojcem. Poleg tega pa bo lepo število članov kolekt iva izkoristilo tudi ugodnost oddiha po želji, za katerega bo dobil izplačan regres. Tako kot letos Železarna Jesenice še n i poskrbela za preživ­ljanje oddiha članov kolektiva in njihovih svojcev. U .

Jeseniška martinarna doseg'a rekordno

proizvodnjo Spričo ugodnih vremenskih raz­

mer in zadostne električne energi­je ter nekaterih drugih pogojev, je delovni kolektiv Železarne Je­senice presegel plan za prvo četrt­letje za 8,8 %. V tem času so pro­izvedli 223.573 ton železa, jekla in finalnih proizvodov. Mesečni plan za marec so presegli za 7,2 •/•• Po­seben uspeh je dosegel obrat mar-tinarne, k i je v 6 simens-martino-vih pečeh proizvedel v marcu sko­raj 26,400 ton jekla, kar pomeni rekordno proizvodnjo. Lepe uspe­he so dosegle tudi valjarne in ne­kateri drugi obrati. V žični valjar-ni so v medsebojnem tekmovanju prav tako dosegli pomemben uspeh in sicer so v 24 urah izvaljal i 229 ton cagljev, medtem ko predvide­va plan le 155 ton za enodnevno proizvodnjo.

Članek »Nekaj > čudnega je . . . « , k i je b i l objavljen v »Glasu Go­renjske« 28. marca letos, je vzbu­di l v javnosti precejšnjo pozor­nost, hkrati pa je sprožil med po­trošniki vrsto ugibanj in komen­tarjev o poslovanju zadružne mle­karne. To je b i l tudi razlog, da je b i l 2. aprila na pobudo Okrajne za­družne zveze v Kranju sklican se­stanek, katerega so se udeležili predstavnik oddelka za gospodar­stvo pr i ObLO Kranj ter zastopniki Okrajne zadružne zveze, Zadružne mlekarne, občinske sanitarne in tržne inšpekcije in »Glasa Go­renjske«.

Na sestanku je bilo ugotovljeno naslednje:

Iz poročila zastopnika Zadružne mlekarne je razvidno, da mlekarna zares tipizira mleko na 3,2 odstot­ka tolšče. To opravičuje s tem, da je mlekarna lani trikrat poslala Re­publiškemu sanitarnemu inšpekto­ratu v Ljubljani mleko v registra­cijo. V dveh primerih je dobila mlekarna od republiškega sanitar­nega inšpektorata le bakteriološke izvide, ko pa je v tretje zaprosila za registracijo, je republiški in­špektorat 16. marca letos obvestil občinsko sanitarno inšpekcijo, da je mlekarna sicer poslala mleko v registracijo, da pa mleko n i regi­strirano, ker bo prišlo v dogled-nem času do nekaterih sprememb Pravi lnika o kakovosti živil in pa zaradi zastarelih strojnih naprav, k i onemogočajo mlekarni ustrezno tipizacijo mleka. V tem obvestilu pa priporočajo občinski sanitarni inšpekciji, naj dovoli mlekarni še nadaljnjo tipizacijo mleka na 3,2 odstotka tolšče.

Tu pa je prišlo do kršenja Pra­v i ln ika o kakovosti živil, čigar 6. člen pravi , da lahko tipizacijo mle­ka dovoli le republiški sanitarni inšpektorat s posebno odlošbo. Se­stanek pa je prav tu ugotovil ne­pravilnost, k i jo je kot prvi zakri­v i l republiški sanitarni nišpektorat. Le-ta je namreč, ne da b i izdal uradni odlok o registraciji, sveto­val Občinski sanitarni inšpekciji v Kranju, naj dovoli mlekarni t ipi­zirati mleko. Tu pa je republiški sanitarni inšpektorat zaobšel 6. člen Pravi lnika, kar b i bilo moč v istem nasledku očitati tudi zadruž­ni mlekarni, k i je tipizirala mleko, ne da bi b i l za to izdan odlok pristojnega republiškega organa.

A l i naj gre poslej v prodajo t i ­pizirano al i polnomastno mleko? — Zastopniki sanitarne in tržne in­špekcije ter ostali udeleženci se­stanka so b i l i mnenja, da je treba upoštevati Pravi lnik o kakovosti živil. Ker zadružni mlekarni ni uspelo doseči registracije mleka, mora zagotoviti potrošnikom polno­mastno mleko. Kol ikor pa mlekar­na meni, da zahteva sanitarne in­špekcije ni utemeljena, lahko spro­ži upravni spor, k i naj reši pro­blem tipizacije mleka.

V primeru, če bi morala mlekar­na nuditi potrošnikom polnomastno mleko, pa postavlja kolektiv mle­karne vprašanje revidiranja pro­

dajne cene mleka. Izguba, k i jo je mlekarna utrpela pri prodaji t ipi­ziranega mleka na 3,3 odstotke tolšče, je znašala doslej 0,54 di­narjev za liter. To izgubo pa je mlekarna kr i la s posnemanjem mle­ka oziroma s predelavo mleka v mlečne izdelke. Pr i prodaji polno-mastnega mleka pa bi se ta izguba po trditvah zastopnika mlekarne zvišala na 1,63 dinarja. Ce bo ta izguba krita s subvencijo, tedaj bo dosedanja prodajna cena ostala ne­spremenjena, v nasprotnem prime­ru pa bi se morala — po izjavi za­stopnika mlekarne — cena mleka zvišati. Upoštevati pa moramo, da v tem primeru ne bi šlo za dejan­sko, temveč zgolj za navidezno zvišanje cene. Potrošnik bi namreč dobil nadomestilo v tem, da b i bi­lo mleko dejansko polnomastno, to je večvredno. Seveda pa b i šele točnejše ekonomske analize poka­zale, kol iko b i bilo podražitev mleka dejansko upravičena. Pr i tem je treba upoštevati tudi na­logo, da se teži po povečanju molznosti, kar b i zmanjšalo proiz­vodne stroške.

Predstavnik oddelka za gospo­darstvo pri ObLO in zastopniki ob­činske sanitarne in tržne inšpek­cije so se dogovorili, naj Okraj­na zadružna zveza in Zadružna

mlekarna do 16. aprila letos do­končno rešita vprašanje registra­cije mleka z Republiško sanitarno inšpekcijo v Ljubljani.

V zvezi s tem so na sestanku ob­ravnaval i tudi vprašanje rekon­strukcije mlekarne. Z ozirom na naraščanje odkupa in zastarele strojne naprave, bo treba mlekar­no čimprej rekonstruirati. Iz po­ročila zastopnika mlekarne je bilo tudi razvidno, da so elaborati za to rekonstrukcijo že v delu in da je ekonomska analiza že izgotov-ljena. Po izračunih bo rekonstruk­cija veljala 48,200.000 dinarjev. Tu pa je prišlo do objektivne krit ike. Zastopnik oddelka za gospodar­stvo pri ObLO Kranj je namreč očital mlekarni, da n i dovolj, če je podjetje oziroma delavski svet kot neposredni upravljalec podjetja zgolj idejni pobudnik za rekon­strukcijo. Prav b i bilo, če b i de­lavski svet, del presežka dohod­kov, k i so ga sicer razdelili med člane kolektiva, namenil investicij­skemu skladu. Ta, sicer skromna sredstva, ne bi bistveno podprla rekonstrukcije mlekarne, vendar bi delavski svet s tem dokazal, da se ne nadeja sredstev za rekon­strukcijo zgolj od skupnosti, am­pak da je pripravljen del sredstev prispevati tud siam. S. Š.

J e s e n i š k a r a z g l e d n i c a

Najznačilnejše znamenje železarskih Jesenic

C Ko smo ondan komaj našli starega re­

volucionarja, 71-lctncga Ivana Makuca na Klancu pri Kranju, je b i l ravno pri delu. Pisal Je — zgodovinske spomine. — Vso

P r e d D n e v o m železničarjev

LOKOMOTIVE S O O B S T A L E . . .

Ivan Makac pri tvojem najljubšem opra­v i lu — pri Urejanju svojih »spominov«

/imo sem pisal, — nam je dejal. Na mizi so b i l i lepaki, rdeči razglasi, časopisi, ro­kopisi na obledelih, že oguljenih papirjih. Tq so spomini na njegova doživetja med idrijskimi rudarji, spomini na vukova r sk i II. kongres KPS leta 1920, na Glavnjačo, na strele na Zaloški cesti, na Dachau . . .

— Aha, o stavki železničarjev bi radi zvedeli? Ja , zdaj bo 38 let — je začel.

— Zvečer, predno smo začeli stavko, smo pripravi l i vel iko zborovanje pred

»rodnim domom, — je začel pripovedo­vati stari Makuc in je imena ter datume kar stresal iz rokava.

Na zborovnlišču so postavili lepo tri­buno. Mnogo ljudi se je zbralo. Na go­vorniški prostor so se povzpeli Petrič Jo­že, tajnik sindikalne organizacije železni-Čarjev, Makuc, k i je bi l predsednik I. podružnice in neki Katanovič, v imenu za­grebških železničarjev. — Vs i mi, tudi v Zagrebu, smo pripravljeai na stavko za naše pravice —- j « med drugim povedal

le-ta. Množica prisotnih je navdušeno vzkl ika la in dajala duška razpoloženju. Potem so kreni l i na železniško postajo. Železničarji so prevzeli straže, da bi pre­prečili tatvine, ogenj, nered al i morebitne podtaknjene provokacije, k i bi j ih potem Korošec utegnil izrabiti proti stavtujočim.

To je bilo 14. aprila zvečer, leta 1920. Drugi dan, 5. aprila, je bi la stavka pro­glašena. Lokomotive so obstale, kjer so bile in svetle tračnice so kaj kmalu po­rjavele v spomadanskem dežju.

— V tistih dneh, — pripoveduje Makuc, k i je bi l med voditelji stavke, — smo se v Ljubljani mnogo sestajali, navadno v Tivol i ju ali pa drugod. Na zborovanja niso prihajali le železničarji, ampak tudi drugi delavci. 23. aprila, deveti dan stavke, je bilo zborovanje v Taškarjevem gozdu bl i ­zu vodovoda. Na tisoče ljudi se je zbralo. Govorniško tribuno smo imeli kar na ve­jah dreves, ker se sicer govornik ni imel kam povzpeti, da bi ga slišali. — Več nas

je zlezlo na veje košatega drevesa, — pravi Makuc. Najrevolucionarnejši med nami je b i l kretničar Franc Perdan.

— Bi l sem med trboveljskimi rudarji. V s i odobravajo in podpirajo našo stavko. Noben vlak stavkokazov ne bo vozi l po Zasavju, pravijo oni, dokler mi ne dose­žemo pravic. — Tako nekako se danes, po 38 letih, Makuc spominja Perdanovih besed. To pa še ni bilo najhuje. Svoj go­vor je baje zaključil z: Naj živi splošna stavka, Naj živi ruska revolucija . . .! Be­seda revolucijiia je na mah vzvalovala prisotne. Vr injeni policaji (v c iv i lu seve­da) so takoj stekli h kolesom in se po­gnali v Ljubljano, da v Tnškarjevem goz­du hujskajo množico k revolucij i .

Napovedan je b i l pohod za naslednji dan. Po Zaloški cesti naj bi mirno kora­kal i v mesto in pokazali množičnost in odločnost stavkujočih. Iz gradu so dobili tudi ponudbo vojakov, Makedoncev, da so pripravljeni podpreti železničarje z orožjem. Stavkujoči so to odklonil i . — Tudi sami smo imeli orožje — pravi Ma ­kuc, — toda vedeli smo, da to ne bi bilo primerno — pogoji niso tega dopuščali.

Neprevidna parola % drevesa in razgi­banost v Taškarjevem gozdu, kakor tudi napovedani pohod, vse to je temeljito pre­plašilo vladajočo kl iko . Dal i so ukaz za nastop z orožjem, kar se je na Zaloški cesti tudi zgodilo. Tam je bi la prelita ljudska kr i .

K. M .

Občinske doklade in cene

V razpravah o občinskih družbenih planih in proraču­nih je ponekod slišati vpraša­nja, češ ali ne bodo povečane občinske doklade povzročile podražitev kmetijskih pridel­kov in s tem poslabšanje živ-Ijenske ravni industrijskega prebivalstva. Taka mnenja je bilo slišati tudi na zadnji seji zbora proizvajalcev ObLO Kranj.

Odgovor na taka mnenja oziroma vprašanja najdemo lahko že v primerjavi med vi­šino obdavčitve, cen kmetij­skih pridelkov in povečeva­njem narodnega dohodka v kmetijstvu v zadnjih letih.

Narodni dohodek v kmetij­stvu v okraju se je od 1 mili­jarde 298.000.000 din v letu 1953 povečal lani na 2 milijar­di 750.000.000 din. Povečanje narodnega dohodka je deloma posledica večje kmetijske pro­izvodnje, predvsem pa podra­žitve kmetijskih pridelkov. Tako se je v zadnjih štirih le­tih podražila pšenica za 59 odstotkov, koruza za 100 od­stotkov, prašiči za 81 odstot­kov, teletina za 83 odstotkov, mleko za 16 odstotkov itd. Razmerje med cenami indu­strijskega in kmetinkegt h'Ugt se je v tem času občutni menilo v kmetovo korist. Do­hodki kmetijskega prtbivti-stva so se v tem času mičn., povečali, vsekakor pa *atm»-roma dosti bolj kot JO re p.f.

večale davščine. V k'<tn< ?t» občini, denimo, so se cehkunti dohodki kmetijskega pr*¥mxi-stva povečali v letih 195) -f.i 1957 za 97 milijonov, divš6i-ne pa le za 37 milijonov di­narjev. Na področju cefatn-'-okraja pa se je narodni doho­dek v kmetijstvu povečt; id leta 1953 za 111,7 od^tk^v medtem ko so bile dai"t{'*-i

vse do predlanskim reh niz'-> kot leta 1953 ter so *.e šele .a-ni povečale za 14,9 ".d; tri­kov. Celotna obdivč'-1--(vključno občinske dokUde "? takse) privatnega kmet?'^*** sektorja je znašala leta 19$)

23.7 odstotkov, leta 1951 14

10.8 odstotkov narodne? j <ifr hodka v kmetijstvu. Preitn-skim in lani so se % uredbo občinskih doklad in lak? dav­ščine nekoliko povečale, kljub temu pa so lani znašale U 12.9 odstotkov narodnega do­hodka v kmetijstvu.

Zanimiva in za marsikoga najbrž presenetljiva pa je ugo­tovitev, do katere pridemo, če primerjamo gibanje višine dav­ščine in cen kmetijskih pridel­kov. Tudi v letih {1954-55), ko so se celokupne kmetijske dav­ščine občutno zmanjšale, so se cene kmetijskih artiklov dvi­gale, ne pa padale, kakor bi morebiti kdo pričakoval. To nam dokazuje, da samo višina davščin ne vpliva na formira­nje cen kmetijskih artiklov, marveč so le.-te odvisne pred­vsem od ponudbe in povpraše­vanja na trgu, na katerem pa še ni dovolj kmetijskih artik­lov. Ceire tega blaga se torej oblikujejo na najvišji ravni, ki jo prenese splošna kupna moč prebivalstva.

Zato je bojazen nekaterih, češ da bi poviševanje občin­skih doklad, ki ga predvideva­jo nekateri občinski plani in proračuni, lahko avtomatično povzročilo podražitev kmetij­skih artiklov, neutemeljena. Hkrati moramo upoštevati to, da posamezne občine povišuje­jo oziroma vsklajnjejo občin­ske doklade zato, da bi lahko izdatnejše urejale razne komu­nalne in druge probleme na svojih področjih. K urejanju skupnih problemov pa je dol­žan prispevati vsakdo soraz­merno s svojimi dohodki. Z.

4 Glas Gorenjske K R A N J , 11. APRILA 195«

MALI OGLASI

Iščemo mizarskelga pomočnika za stavbno pohištvo. — Vodopivec Anton, Stražišče 331, Kranj. 560

Prodam njivo za 5 mernikov po-setve. — Gorjan Mari ja , Primskovo 10. 529

Rjave usnjene rokavice sem iz­gubila v nedeljo bl izu gostilne na Joštu. Najditelja naprošam, naj j ih proti nagradi vrne na naslov: Me-serko Vera, Zg. Bitnje 5, Zabnica.

577 žensko kolo, nemške znamke v

odličnem stanju, za deklico 9—14 let, prodam. Naslov v upravi lista.

578 Tesan les za stavbo prodam, na­

slov v oglasnem oddelku. 579 Poceni prodam rezan les za

ostrešje. Naslov v upravi lista. 580 Prodam skoro nov, močan ročni

voziček. Krulc — Klane 59. 581 Prodam črn rabljen štedilnik —

Planina-Huje 72, kletno stanova­nje. 582

Trgovski lokal s svetlim skladi­ščem in stanovanjem, primeren tudi za mirno obrt v Kranju, pro­

dam. Naslov v oglasnem oddelku. 583

Prodamo novo ostrešje za hišo, velikost 12X8 m. Prostovoljno ga­silsko društvo Sovodenj. 584

Kupim kobilo fukso al i pramo, staro od 4 leta naprej, neplašljivo, težko, da bi sama orala brazdo. — Tavčar Mari ja, Posavc 12, p. Pod-nart. 585

Za hrano in stanovanje nudim dekletu, k i bi pomagala po službi na mali kmetiji in iščem fanta, starega 12—16 let za pastirja. Na­slov v upravi l ista. 586

Skladiščnega delavca sprejmemo takoj. Komunalno podjetje Skofja Loka. 587

Dekle, k i ima veselje do gospo­dinjstva, z znanjem kuhe ali go­spodinjskim tečajem, sprejme takoj družina v Ljubljani. Pismene po­nudbe pošljite na naslov: Zel inka Meta, Ljubljana, Celovška c. 34.

Iščemo oskrbnika za kočo na Kriški gori, plača provizi jska, so­botna in nedeljska oskrba takoj, od 15. 5. t. 1. do 15. 9. t. 1. stalna. Prijave sprejema Planinsko dru­štvo Križe. 589

Avo-moto društvo Šenčur orga-

OPOZORILO

Vse lastnike goveje živine na območju občine Kranj opozarjamo na naslednje:

Po odredbi sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Kranj o določitvi pavšalne skočnine in uvedbi umetnega osemenjevanja z dne 7. III. 1958 znaša pavšalna skočnina za vsako kravo in nad eno leto staro telico 600 din in se plača enkrat za celo leto vnaprej. Plačevanje za leto 1958 pa se mora izvršiti v času od 1. IV. do 30. IV. 1958.

Prizadeti lastniki plemenskih krav in telic z območja mesta Kranja naj pavšalno skočnino plačajo pri Upravi za dohodke ObLO Kranj, Titov trg 4/1. Ob uradnih dnevih za stranke (ponedeljek, sreda in petek) od 8. do 12. ure. Iz ostalih območij pa na pristojnih krajevnih uradih prav tako v za stranke določenih urah.

Za plemenice, k i so bile osemenjene v času od 1. L. 1958 do 30. III. 1958, se pavšalna skočnina ne plača le v primerih, če se lastnik živine pr i plačevanju izkaže z veljavno pripustnico oziroma potrdilom o osemenitvi.

Zoper lastnike, k i ne bodo upoštevali določil citirane odredbe, se bo uvedel upravno - kazenski postopek.

Uprava za dohodke

nizira tečaj za šoferje-amaterje. — Prijave sprejema trgovina KZ Šen­čur do 22. 4. 1958. 590

Gostilna pri »Zlati ribi« v Kra­nju vam nudi pristna dalmatinska in štajerska v ina po zmernih ce­nah. — Prepričajte se! 591

Preklicujem blok št. 35639, izdan v Komisi jski trgovini v Kranju dne 25. 10. 1957. — Pižent. 592

Preklicujem blok št. 36664, izdan v Komisi jski trgovini v Kranju z dne 14. 1. 1958. — Belič Just i . 593

Prodam dobro ohranjen brzo-parilnik. Mušič, Gorenja Sava 43, Kranj. 594

Prodam skoraj nov kombiniran, globok oziroma športni otroški vo­ziček in več delov starega pohi­štva. Naslov v oglasnem oddelku.

595 Prodam plemenskega kozla švi­

carske pasme, star 13 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku. 596 Prodam motorno kolo »Saks« — 97 ccm. Hafnar Leopold, Zg. Bela 6, Preddvor. 597

Več gozdnih parcel (deloma seč­njo dovoljenje) od lU hekt­arjev med Lancovem in Kropo, prodam. Vprašati Magušar, Radov­lj ica, Linhartov trg 4.

Prodam pohištvo, nerabljeno spalnico. Naslov v oglasnem od­delku. 599

Prodam repo, Šenčur 231. 600 Oddam pošteni in pridni tovar­

niški delavki opremljeno sobo za pomoč v gospodinjstvu in prodam dobro ohranjen športni voziček — Partizanska 11. 601

Sprejmem žensko po službi za pomoč v gospodinjstvu, nudim hrano in stanovanje, Šenčur 86. 602

Oddam sobo poštenemu dekletu, k i b i po službi pomagala v gospo­dinjstvu. Naslov v oglasnem od­delku. 603

Upokojenka, k i bi pomagala pri kmečkem delu, se sprejme na malo posestvo. — Marija Brolih, Tupa-liče 23, Preddvor. 604

Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov in go­stilničarjev v Kranju vabi vse člane in nečlane -Sklada« na I. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. aprila 1958 ob 8.30 uri, v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju.

Upravni odbor GORENJSKE OBLAČILNICE K R A N J RAZPISUJE delovna mesta:

1. Poslovodje trgovine v Kranju. Pogoji: visokokvalificirani trgovski delavec z večletno prakso

2. Računovodje podjetja Pogoji: srednješolska izobrazba z večletno prakso v računo­vodskih poslih

3. Glavnega skladiščnika Pogoji: trgovski pomočnik z večletno prakso.

Sprejmemo tudi moč za pomožna knjigovodska in pisarniška dela. — Pogoji: nepopolna srednješolska izobrazba in ob­vladanje strojepisja. Plače po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj oz. po

dogovoru. Stanovanja niso zagotovljena. Pismene lastnoročno pisane vloge poslati do 30. IV. 1058.

O B R T N A P O D J E T J A — O B R T N I K I

V okv i ru I. Jugos lovanskega sejma obrt i , . k i bo od 26. ap r i l a do 5. maja 1958 v Beogradu, so odobrena znatna dev izna sred­stva za nabavo strojev i n orodja za obrtne de lavnice .

Obr tna podjetja i n obrtnike , k i imajo potrebo po nabavi stro­j ev i n orodja, poz ivamo, da nam takoj dostavi jo potrebe z opisom stroja i n orodja, k i ga namera­vajo nabav i t i .

V zasebni ob r t i bodo i m e l i prednost p r i nabav i ob r tn ik i t i ­s t ih obr tn ih strok, ka te r ih raz ­voj je predv iden v smern icah Okra jnega l judskega odbora (uslužnostne obrt i , obr t i gradbe­n i h strok, prehrambene obrt i i n tako dalje).

Vse in formaci je dobite v p i ­sarn i Zborn ice !

Obrtna zbornica za okraj Kranj

UPRAVNI ODBOR M L A D I N S K E G A OKREVALIŠČA

N A O T O K U S T E N J A K PRI PULI RAZPISUJE MESTO

U P R A V N I K A Pogoji za sprejem: popolna sred­

nja ali vsaj nižja srednja šola in večletna praksa v socialnih ali vzgojnih domovih, ev. gostinskih obratih.

Na razpolago je družinsko sta­novanje ter možnost zaposlitve žene. — Nastop in plača po dogo­voru. — Prednost imajo borci NOB.

Pismene ponudbe z obširnim življenjepisom poslati do 20. aprila 1958 na naslov: Okrajna zveza prijateljev mladine Kranj.

UPRAVNI ODBOR M L A D I N S K E G A OKREVALIŠČA S T E N J A K

OBVESTILO Glede na to, da je s 1 .1. 1958

prenehala veljati uredba o delov­nih knjižicah in ni več organa, ki je bil pristojen izdajati odločbe o priznanju prejšnjih zaposlitev v delovno dobo, obveščamo vse za­varovance in druge osebe, ki še nimajo urejene delovne dobe, da do nadaljnjega, t. j . do izdaje no­vih predpisov, ne bomo sprejemali prijav za priznanje delovne dobe.

Vse prijave, ki bodo poslane po objavi tega obvestila, bomo vrnili prijaviteljem.

O K R A J N I Z A V O D ZA S O C I A L N O Z A V A R O V A N J E V KRANJU

O B J A V A Zaradi preureditve trsrovskenra

lokala prodajamo naslednji od­visn i inventar:

celotno pohištvo za trgovino (prodajne mize in police) ;

1 i g ra lna miza -Marjanca«; 5 izložbenih oken (okvir j i , ste­

k lo , rolo železni); 1 vrata , d vok r i l na z rolo za ­

poro. Vse navedeno je v dobrem

stanju i n uporabl j i vo brez po­prav i l a . Pohištvo je sodobno. Interesenti si lahko ogledajo

navedene predmete pri »-DELI­KATESI«, Kranj, Maistrov t rg i .

O B J A V A Vse preb iva lce na področju

bivših občin Podnart , K r o p a i n Crn i l e c obveščamo, da je s 1. ap r i l om 1958 prenehala poslo­va t i Postaja L M Podnart . V s i preb i va l c i teh občin naj se v bodoče obračajo za urejevanje notranj ih zadev na Postajo L M Radov l j i ca .

GLEDALIŠČE

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

Petek, 11. apri la ob 18. in 20. uri nastopijo Logarski fantje pod vodstvom Si lva Tomšeta z vese­l im sporedom.

Nedelja, 13. aprila ob 16. ur i Ra­dovan Gobec — »PLANINSKA ROŽA«. — Opereta v treh de­janjih. — Izven in za podeželje.

- K R V A V C « , C e r k l j e : 12. in 13. apr i l a ameriški zabavni fi lm - A B O T I N C O S T E L O V T U J ­S K I LEGIJI « . Predstave v so­boto ob 20. u r i , v nedeljo pa ob 16. i n 19. u r i .

»STORZlC«, K R A N J : 11. in 12. aprila amer. barvni vistavision film »NEVŠEČNOSTI S HARI -JEM« ob 16., 18. in 20. ur i . 13. aprila ob 10. ur i ital . barvni film »DEKLE Z REKE«, ob 14. ur i i tal . film »PREPOVEDANE ŽENSKE«, ob 16., 18. in 20. ur i amer. barv. vistavision film »NEVŠEČNOSTI S HARIJEM«.

»TRIGLAV«, P R I M S K O V O : 12. aprila ob 20. ur i ital. film »PRE­P O V E D A N E ŽENSKE«. 13. aprila ob 15., 17. in 19. uri premiera angl. barvnega filma »SMRT N A CESTI«.

»SVOBODA«, STRAŽIŠČE: 12. aprila ob 20. ur i premiera jugo­slovanskega filma »V MREZl«. 13. aprila ob 15., 17. in 19. ur i ital. film »PREPOVEDANE ŽEN­SKE«.

N A K L O : 12. aprila ob 20. ur i pre­miera angl. barv. filma »SMRT N A CESTI«. 13. aprila ob 16. in 19. uri ital . barvni film »DEKLE Z REKE«.

L J U B N O : 12. in 13. aprila nemški barvni film »ZEMLJA S M E H ­LJAJA«. V soboto ob 20. ur i , v nedeljo ob 16. in 18. ur i .

R A D O V L J I C A : 11. do 13. aprila angl. barvni zabavni film »LEPO JE BITI MLAD«. V petek in so­boto ob 20. ur i , v nedeljo ob 15.30., 17.30. i n 20. ur i .

BLED: 11. do 13. aprila amer. barv. film »MOZ IZ KOLORADA«. V petek ob 20. ur i , v soboto ob 17. in 20. uri , v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10. uri matineja. 14. aprila ob 20. uri VESELI VEČER.

»SORA«, ŠKOFJA L O K A : 11. do 13. aprila mehiški film U M I R A M SREČNA«.

OBVESTILO Obveščamo starše, da bo drugo obvezno cepljenje dojen­

čkov i n predšolskih otrok občine K r a n j , prot i kozam i n dav ic i po naslednjem razporedu:

Otroški dispanzer Kranj, Poljska pot Teren i : Center , Rupa , K l a n e , Struževo, Z la to polje, P r i m ­

skovo, Huje , P l an ina , Cirčiče, Goren ja Sava , Goren je : 14. apr i l a 1958 od 8. do 11.30 ure od črke A — J ; — od 14. do

16.30 ure od črke K — N 15. apr i l a 1958 od 8. do 13.30 ure od črke O—2.

© r e Gotovo se še spominjate, ka­

ko sem se pred časom — v »Glasu Gorenjske« od 10. januarja — spo­taknil ob nekega bivšega učitelja, k i je 8. decembra lani v Kazini na Jezerskem porezal gostom 28 kra­vat. Pa je že tako, da se najbolj kalna voda sčasoma zbistri. Tako je tudi s to storijo s kravatami -— Pozneje so mi povedali, da je prišlo do rezanja kravat v zaklju­čeni lovski družbi. Tudi to je res, da je b i l takrat prisoten tudi bivši učitelj, k i ima sicer na vesti ne­kaj kravat, vendar ne 28, kakor je to povedal »očividec«. Kravate drugih gostov pa niso bile ogrože­ne. /\ V zadnjih bodicah sem oveko-večil brzojavne drogove, k i stoje na cesti od železniške postaje Sk. Loka do podjetja »Jelovica«. Zgod­ba o tistih drogovih, k i niso v po­seben prid prometu, stoje tam vse od dne, ko so razširili omenjeno cesto. S to stvarjo je pa takole. — Ob pr i l ik i cestnih del je b i l ObLO Skofja Loka opozorjen od pristojnih organov PIT, naj na­pravi naročilnico za prestavitev drogov s ceste. Ta dela naj bi opravilo podjetje za PTT promet v Ljubljani. Ker pa ObLO Skofja Lo­ka ni reagiral na opozorilo in le do danes ni izdal naročilnice za premestitev drogov, le-ti še vedno kljubujejo prometu. Zelo čudno,

skorajda nerazumljivo pa je, kako da investitor, k i si je omisli l raz­širitev ceste, ni vnesal prestavitev drogov s ceste v predračun kot samostojno postavko. Vse kaže, da do premestitve drogov ne bo pr i ­šlo vse dotlej, dokler ne bo škofje­loška kronika zabeležila na tem odseku ceste prometne nesreče. /\ Tudi z zdravstveno službo ni vse tako kot bi moralo bit i . Tole mi je pripovedovala pred časom znanka: V sredo, 2. aprila je bilo. »Potem ko sem ob drugi uri kon­čala z delom v tovarni, sem pohi­tela v Zdravstveni dom na Zlatem polju v Kranju. Semkaj sem bi la namreč poslana na specialni pre­gled zaradi živcev. Ob 14.20 uri sem stopila v čakalnico št. 27 in vprašala čakajoče paciente, če so že oddali napotnice. Potem ko sem dobila pritrdilni odgovor, sem se­dla in se potrpežljivo vdala čaka­nju. Najbolj me pa je skrbela na­potnica, k i bi jo rada za vsako ceno odrinila službujoči sestri. Le­ta pa je zavrnila, rekoč »bom vze­la kasneje«.

Za menoj sta prišla še dva pa­cienta, pa tudi ta dva nista imela boljše sreče z napotnicama. Vs i tri­je smo potrpežljivo čakali in obu­pano pogledovali na uro. Kazalec

se je premaknil čez peto uro. če­trt ure kasneje je vstopila služ­bujoča sestra spet v čakalnico in nas vprašala, kol iko nas je z na­potnicami. Na naš odgovor, da smo samo trije, nas je potolažila: »Da­nes ne boste prišli na vrsto, ker je bilo pred vami 17 pacientov. Zdravnik bo zaključil z ordinacijo. Mora z avtobusom v Ljubljano.«

O tem dogodku sem razmišljal in takole skleni l ; razumem, da or­dinira zdravnik v določenih urah, pa tudi s tem se strinjam, da mora v Ljubljano, nikakor pa ne razu­mem, čemu je bolniška sestra pu­stila tri paciente čakati tri ure, £e-prav je vedela, da je bilo pred njimi 17 pacientov in da ti trije ne bodo prišli na vrsto. Tr i ure jalovega čakanja za pacienta pa le niso mačkine solze. O vljudnosti službujoče sestre imam pa tudi svoje mnenje. Ko je namreč moja znanka očitala službujoči sestri, da n i storila prav, ko je pustila paciente čakati tri ure, je pa do­bila tale odgovor: »Sto se vsaj od­počili«

Hvala lepa za počitek v čakal­nici, posebno še, če nisi prej uteg­nil južinati.

Vas pozdravlja Vaš Rodičar!

Ambulanta Preddvor Te r en i : Preddvor , Tupaliče,

Be la , Bašelj, H r i b , N o v a vas, Moše, Potoče, B r e g — 14. apr i l a ob 14. u r i .

Osnovna šola Pševo Te r en i : Pševo, Javo rn ik , Če-

pul je , Zabukov je — 14. apr i l a ob 14. u r i .

Osnovna šola Podblica Teren i : Podb l i ca , J a m n i k , Ne -

mil je , N j i v i c a — 14. apr i l a 1958 ob 15.30 u r i .

Osnovna šola Besnica Teren i : Zg. Besn ica , Sp. B e s n i ­

ca, Rakov i ca — 14. apr i l a 1958 ob 16.30 u r i .

Zadružni dom Kokriea Teren i : K o k r i e a , M l a k a , T a t i -

nric, Bobovek, Srakov l j e , I l ovka — 14. apr i la 1958 ob 8. u r i .

Osnovna šola Podbrezje Teren i : Podbrezje, B i s t r i c a ,

Gobovc i — 14. apr i l a ob 9.30 u r i . Osemletna osn. šola Duplje Teren i : Zg. Dupl je , Sp. Dupl jo ,

Žeje, Zadraga — 14. apr i l a 1958 ob 10.30 u r i .

Zadružni dom Naklo Teren i : Nak lo , Ma lo Naklo ,

CegelniCB, Okroglo , S t rah in j , P o ­l ica. P i vka 11 apr i la 1958 ob 12. u r i .

Osnovna šola Predosljc Teren i : Prodosl je , Suha , Ore -

hovlje, Br i to f , B rdo — 15. a p r i ­la 1908 ob 7.30 u r i .

Zadružni dom Visoko Temni: ^ i soko , M i l j e . Luže —

15. apr i l a 1958 ob 9. u r i .

Osnovna šola Šenčur Teren i : Šenčur, Srednja vas

15. apr i la 1958 ob 10.30 ur i . Osnovna šola Voklo Teren i : Vok lo , Vogl je, P reba-

čevo. Ilrastje, — 15. apr i la 1958 ob 15. u r i .

Osnovna šola Trboje Teren i : Trboje, Zer juvka —

15 apr i la 1958 ob 16. u r i .

Osnovna šola 2abnica Teren i : Zabn ica , Sr . B i tn j e , Sp.

B i tn je , Sutna , Sv. D u h , Pevno, Crngrob, Forne , Križna gora, P l an i ca — 15. apr i la 1958 ob 14. u r i .

Osnovna šola Mavčiče Te r en i : Mavčiče, Podreča, P r a ­

še, J a m a Me ja — 15. apr i l a 1958 ob 16. u r i .

Ambulanta Jezersko Teren i : Zg . Jezersko, Sp. J e ­

zersko — 15. apr i l a 1958 ob 15. u r i .

Ambulanta Fužine in Kamno­lom Kokra

Teren i : Zg . K o k r a , Sp. K o k r a — 15. apr i l a 1958 ob 16. u r i .

Osnovna šola Olševek Teren i : Olševek, Hotemaže —

15. apr i l a 1958 ob 17. u r i . Osnovna šola Trstenik Te r en i : T rs ten ik , Tenetiše, P a n -

ger.šica, B a b n i vrt , Povi je , Ca dovl je, Zabi je — 16. apr i l a 1958 ob 14. u r i .

Osnovna šola Gorice Teren i : Gor ice , Zalo;;, Sr. v ,

Letence, K a m n j e k 16. apr i la ob 15. u r i .

Otroški vrtec Golnik Teren i : Go ln ik , Novake dne

16. apr i l a 1958 ob 16. u r i . Otroška ambulanta Stražišče Te ren i : Stražišče, K a l v a r i j a .

Smar jetna gora. Lahore, OrehoK, Dru l o vka , Zg. B i tn je — 16. aprila od 8. do 13. ure.

Starši, k i ne bodo pr ipe l ja l i svo j ih otrok k drugemu cepl je­nju, so kazensko odgovorni !

Opozar jamo starše, da se stro­go drže jav l jenega da tuma in ure v svrho nemotenega izvr ; vanja cepl jenja.

V ca.su cepl jenja ne bo o rd i ­nacije v Otroškem dispanzer ju Z D na Po l j sk i pot i , dne 14. in 16. apr i la 19.ri8, kakor tud i ne v Posvetova ln ic i za otroke Z D na Po l j sk i poti , dne 15. apr i la 1958.

Zdravstveni tlom Kranj

V SKOFJI LOKI V sredo je b i l živilski trg. *

Skor j i L o k i dobro založen, zlasti s semeni . Zabeležili smo nasled­nje cene: motovileč i n radič 25 dinar jev mer ica , regrat i n Špi-naša 20 d in mer ica , čebula 60. korenček 40 d i n kg , jajca 16 dia komad , česen 5 do 10 d i n kom., por 5 do 20 d i n kom. , sirček 12 dinarjev, smetana 15 d i n zaje­ma lka , čebulček 300 d in , merica k i s l e repe i n kis lega zel ja 20 di ­narjev.

TRADICIONALNI V E L E ­S L A L O M NA LIPANCI

Ble j sko telesnovzgojno dru­štvo Par t i zan tud i letos" prireja t rad ic iona ln i ve les la lom blizu B le j ske koče na L i p a n c i . S ta zimskošportno pr i red i tv i j o vsa­ko leto na pomlad počastijo spo­m i n na padle part izane z ob­močja L ipance i n Pok l juke .

P r i r ed i t e l j i pričakujejo, da se bo tud i letos pr i j av i l o za tekmo­vanje na eni najlepših prog na sončni P o k l j u k i ve l iko število tekmovalcev. T ekmova l i bodo člani, članice, m lad inc i ter mla ­d inke — posamezno i n ekipno.

Z a tekmovalce kakor tud i za obiskovalce te pr i red i tve bo Pok l juko ure jen prevoz že v so­boto dopoldne ob osmih ter p j -poldne ob dveh i n ob pet ih.

Tekmovanje bo v nedeljo, dne 13. apr i l a . -jb

SAMOVOLJNOST HIŠNEGA GOSPODARJA

Tovarniški delavec Prislov Ma­tevž je kupi l lani v poletju manj­šo stanovanjsko hišo v Mevkužah pri Bledu. Da bi se v hišo, k i nI bila prazna, lahko vsel i l , je dal na­jemniku Ambrožiču Stanetu sodan odpoved stanovanja. Na sodišču v Radovlj ici sta se lastnik in na­jemnik sporazumela, da se bo na­jemnik izseli l , čim mu bo nakazano drugo ustrezno stanovanje. Po tei» času ga je Pristov stalno priganjal naj se izseli in mu za izselitev po­stavljal razne krajše termine, če­prav mu še n i poskrbel drugega ustreznega stanovanja. Ker stano­vanja do 1. marca 1958 torej do poslednjega določenega roka 5* ni izpraznil, se je poslužil metod-k i so običajno v navadi pri hišnih lastnikih, da se na ta način znebijo najemnika. Prvega marca se je po­novno zglasil pri Ambrožičevih ter jih najprej z razgrajanjem, zate* pa s poskusom fizičnega obraču­navanja pr is i l i l , da so v izogib ne­prijetnostim, ker je znan kot zelo brutalen človek začasno zapustil' hišo in odšli k sosedovim. Tačas je Pristov vdr l v hišo in razbil n* hiši vsa zunanja ter notranja oknđ in vrata, ter s tem napravil ome­njeno stanovanje nerabno.

Ker se Ambrožičevi, k i še vedn" niso imeli na razpolago drugeg« stanovanja tudi po tem dogodk" niso izseli l i , je 11. marca, ko j» h

ni bilo doma ponovno vdrl v nji­hovo stanovanje in znosil pohištvo pod nezavarovan kozolec, hišo P* pričel samovoljno preurejati.

Zaradi takega samovoljnega >° nehumanega odnosa do najemnik«' se je moral zagovarjati pred sodi­ščem v Radovlj ici, k i ga je obso­dilo za poškodovanje stanovanj­skih prostorov, kršitev nedotakU 1 ' vosti stanovanja in samovoljno* 1

na 15 dni zapora in 2000 din. denar­ne kazni. Tak divjaški postopek b' sicer v opozorilo njemu in drugI 0 1 ' ki se za izpraznitev stanovanj P 0 ' služujejo takih metod zaslu*' 1

ostrejšo kazen, vendar mu je so' dišče glede na to, da doslej še n l

bil kaznovan, da tudi sam živi v

težkih stanovanjskih razmerah , n

da je storil dejanje v živčni r a ? ' burjenosti, Izreklo zaenkrat mileJ*" kazen Stanovanje pa, k i je ostalo spričo obdolženčevega ravnanj 3

močno razdejano in neuporabni bo pa lahko dal najemnik zop e t

popraviti na obdolženčeve stroške-

MESREČI Z ROKO V STROJ

Pred dnevi se je zgodila nep" čakovana nesreča delavcu Jožef Jeretu v Gorenjski predilnici Skofji Loki . Ko je hotel z železo0

kljukico podrezati v trgalni strop so dovajalni valjčki potegnili kl j^ kico, s kljukico pa tudi roko. O trgalo mu je sredinec desne rok«-

K. M-

KRANJ, II. APRILA 1958 Glas Gorenjske 5

O b tretji premieri D P D „Svoboda" Stražišče

it l l ( F Aninega očeta Otta Franka je učinkoval tudi v prizorih, ko je opisuje njeno notranjo podobo,

igral Jože Kovačič. B i l je jasen, obračunaval s svojo vestjo. Vloga Gospo van Daanovo je posredovala topel v podtonih, odločen in vse- Ane je bi la poverjena Anki Cigo- Zdenka Hollvjeva. Učinkovala je skozi prepričljiv. Omledna, preveč jevi. Kdor pozna to igralko, ne bo prepričljivo,- vehementna je bi la idealizirana figura pa ni nudila potreboval posebnega komentarja, igralcu posebnih možnosti obliko- N i igrala — pred gledalci je zaži-

Dnevnik Ane Frank, dramatiza­cija pisateljev Goodricha in Hac-ketta, je zavoljo svoje napredne miselnosti, iskreno prepričljivih iz­povedi in pogumne obsodile člo­veštva med zadnjo vojno, eno iz­med najpomembnejših del, k i j ih najdemo v svetovni zakladnici so­dobne dramske literature. Prav za­tegadelj pa je odločitev dramske sekcije DPD Svoboda iz Stražišča Pri Kranju toliko pomembnejša, ker so to pot segli po tolikanj za­htevnem in idejno žlahtnem tekstu. 2ato ne bo napak, če bomo tej uprizoritvi posvetil i več pozornosti, kot je sicer posvečamo amaterski dejavnosti.

Ana Frank, 13-letna deklica ži­dovskega pokolenja, je pisala svoj dnevnik. Prva stran je bi la napi­sana nekega dne leta 1942, ko se Je morala s svojimi starši, sestro l n družino van Daan zateči pred Gestapom v pristrešno skrivališče v Prinsengrathu v Amsterdamu. V tem nenavadnem, utesnjenem oko-' ju se je mladost prvikrat srečala 2 življenjem — s tisto platjo živ­ljenja, o kateri n i vedela nit i to­liko, da utegne bit i zelo kruta. Dnevi polni dogodkov, zapažanj in spoznanj so neizprosno pronicali v Anino preobčutljivo notranjost in j i obl ikoval i — oplemenitili du­hovno podobo. V tem okolju je Ana živela in skrbno beležila vse Podrobnosti iz svojega življenja, živela je brez sonca in zraka, pr i ­krajšana za brezskrbnost in pro­stost, ogoljufana za vse, kar gre °hokom njenih let.

Njeni zgodnji zapiski so pred­vsem impresije, k i j ih je zaznavala kot otrok, kasneje pa se razraščajo v neposredna, iskrena in prezgo­daj dozorela spoznanja. Ljudje, k i 1° obkrožajo, so risani črno-belo, so dobri, kar velja predvsem za njenega očeta, k i ga ljubi s fana­tično ljubeznijo, pa tudi slabi, niz­kotni. Kljub temu, da j ih Ana v svojih poštenih izpovedih obsoja, vanja. Njegovo ženo Edith Frank vela prava Ana Frank vendarle goji v globini svoje mla- je solidno in z vel ik im smislom za igralci so člani bivšega Preserno-de duše do njih simpatije. Se več: niansiranje zaigrala Helena Skebe. vega gledališča v Kranju in so trdno veruje, da je v slehernem, Van Daana je igral Jože Zupan. S nastopili kot gostje. Pa naj bo še tako slab, nekaj do- pravo mero in finim posluhom za V ostalih vlogah so nastopili: brega. In ta njena vera v dobroto, porast dogajanja je znal iz vloge Dragica Hočevarjeva kot Margot.

izluščiti prikrit i egoizem. Toplo je Bila je začuda zvesta tekstu, k i

živčnih izbruhih. Peter Jožeta Zontarja je b i l umirjen, v čustvih prebujajoče se ljubezni topel, ven­dar mestoma nerazumljiv. Franc Triler je našel v živčnem zobo­zdravniku Dusselu hvaležno figuro, k i jo je s finim občutkom za du­ševne depresije zelo uspešno obli­koval . Miep Marte Cegnarjeve je bi la prisrčna, prinašala je toplino in sproščenje. Isto lahko trdimo za Kralerja, k i ga je podal Milan Tepina. Rahla togost v glasu in kretnjah n i motila.

Igralci amaterji so to pot pre­segli vsa pričakovanja. Pokl icni kolegi, k i so igrali z njimi, kaj radi pripovedujejo o nepopisnem prizadevanju in o jekleni volj i , s katero so se lot i l i tega zahtevnega dela. Tokratni uspeh, k i so ga za­beležili požrtvovalni igralci-ama-terji, pa čeprav s pomočjo poklic­nih kolegov, pa naj služi kot po­noven dokaz, da je le s trdim de­lom moč doseči lepe uspehe.

S. S.

'film. kijiU qttdaHto

V MREŽI je jugoslovanski film, ki ga

je po scenariju Vladimirja Ko-larja režiral za Lovčen film re­žiser Bojan Stupica. Brez za­drege lahko napišemo, da je film pravcata sinteza najrazlič­nejših spodrsljajev, ki nujno popačijo film. Najprej je spo­drsnil scenarij, ki predstavlja čudno mešanico dramaturško slabo grajenih in še slabše po­vezanih nesmislov. Zgodba pri­poveduje o ribiškem življenju nekje na naši obali med obema vojnama. Tu pa trčimo ob prvo neodpustljivo napako, ki jo da­našnja načela filmske ustvar­jalnosti ne prenesejo. Gledalec se namreč vprašuje: kje se zgodba dogaja? Za vsak film je namreč poglavitne važnosti, da gledalec takoj dojame, kje se zgodba dogaja. V našem primeru tega ni. Ce ne bi bil film opremljen s komentarjem: »Zgodba se dogaja nekje na jugoslovanski obali med obema vojnama .. .«, bi se zaman vpra­ševali po kraju, kamor je zgod­ba postavljena.

Skoraj nerazumljivo je, kako je mogel tako renomirani gle­

dališki režiser kot je Bojan Stupica, seči po tako obupno slabem scenariju. Njegove po­manjkljivosti pa so spričo gle­dališke režije še bolj izstopile.

Kaj pa zgodba? Tudi ta je privlečena za lase — je konglo­merat, ki ga tvorijo osladna operetna interpolacija, melo­dramatični ljubezenski motiv, socialni problem, ki se razblini še preden bi moral nakazati glavno poanto in mreža, kamor se zapletajo igralci, ki oživ­ljajo zgodbo. To zapletanje naj bi dalo filmu nekak simboličen poudarek, kar pa se je prele­vilo v nesmisel, v katerem so se izgubili režiser in igralci. Čeprav le-tem ne kaže očitati prizadevanj in rutine, so se njihovi napori razbili ob pre­veliki teatraliki in patetiki. Predvsem pretirana mimika, ki pride na filmskem platnu še po­sebno do izraza, ni v prid tej filmski zgodbi. Na platnu za­zive vse prej kot simpatični liki. — Opravičeno se torej lahko vprašamo: kako je mogla produkcija Lovčen film poslati na trg tako obupno slabo film­sko zgodbo?

R O M E O IN J U L I J A na odru „Svobode" Bohinjska Bistrica

N i slučajno, da se je na reper- bavati publiko s puhlimi deli. Spo-toarju dramske sekcije DPD »Svo- sobna so posredovati visoke umet-boda«, Boh. Bistrica letos pojavilo niške stvaritve klasikov publiki , zahtevno Shakespearovo delo Ro­meo in Jul i ja . Zelja po kvalitetnem sporedu, k i naj nosi pečat naše do­be in kulturne ustvarjalnosti, je vodila vodstvo društva, da je vsa leta na odru domače Svobode upri­zarjalo dela z visoko umetniško

k i je prav tako sposobna spreje­mati j ih . To jasno priča, da so na­ša društva ne le prežeta s sociali­stično kulturo, ampak da jo po­sredujejo delovnemu človeku ne­posredno, tisto kulturo, k i je samo ena in za katero se borimo vsi , z

striške Svobode je najzgovornejši dokaz za to.

Delo je zrežiral Lovro Strgar, po­sebej pa je treba omeniti, da so za izvedbo poskrbeli tudi mnogi domači organi, k i so nudi l i mate­rialno pomoč in pa Kranjska »Svo­boda«, k i je k uspehu prireditve pripomogla z rekvizit i .

Prireditelj in izvajalci zaslužijo

A N K A C I G O J E V A KOT A N A F R A N K vrednostjo. To je oblikovalo nov manjšimi al i z večjimi umetniškimi vse priznanje.

k i je v ljudeh, plemeniti njo samo. v e s dnevnik je na najmanjše po­drobnosti uglašen register njenega dekliškega dozorevanja, k i se v bedi, samozatajevanju in utesnje-Q°sti trga v nenadne bolestne iz­bruhe, k i pa j ih Anina kremenita O sebnost uduši, dokler se ne znaj­de v čudovitem dekliškem spozna­nju prve ljubezni.

Režiser SNG iz Maribora, Peter klalec, k i ie Dnevnik režiral že lan

Jeseniški gledališčniki gostovali v Podnartu

ska

je * v Mariboru (prva jugoslovan-

uprizoritev) je tudi tokrat, če­prav je to pot delal z amaterji, v celoti uspel. Del zasluge za tolik-

Mestno gledališče z Jesenic je bilo pred kratkim spet v gosteh v našem Domu. Tokrat nam je posre­dovalo Goldonijevo »Mirandolino«, komedijo z glasbo in petjem v re-

umne fabule čimvečji učinek. Po­sebej pa bi radi pohvali l i zares doživeto interpretacijo krčmarice Mirandoline — (Marjanca Čebulje-va,) strežnika Fabrizia — tov. Ro-

žiji Bojana Cebulja. Domačini, ki tarja, Markiza Forlipopoli — tov. so napolnili dvorano do zadnjega Pogačnika in grofa Albafiorita —

*en uspeT -šuperIaU r vTnis"o z'golj kotička, so uprizoritev toplo in ze- tov. Stareta. Pevsko s e j e pa od-laskavo napihovanje — gre seveda gostom, štirim poklicnim igralcem, P? so prizadevnim Svobodašem Priskočili na pomoč.

Dve leti, k i jih opisuje Dnevnik, J e režiser zgostil v pičle tri ure, t f t ko da pred gledalci neposredno *a*<ve medvojni Amsterdam, proti-2'dovska gonja nemške Gestapo, ^eganjani, ki se skrivajo na pod­

lo hvaležno sprejeli. K lepemu uspehu je predvsem prispevala od­lična in domiselna režija Bojana Cebulja, pa tudi vsi nastopajoči so se kosali med seboj v prizadeva­nju ustvariti iz lahkotne a bistro-

odnos do kulturne tvornosti izva­jalcev in okus publike, k i je s tem

Našteti postala dokaj zahtevna in napolni dvorano tudi večkrat, če delo, k i se izvaja, ustreza njeni ravni. Pred­stave Romea in Juli je so polno za­sedene, kar daje najboljše prizna­nje igralskemu kolektivu. Le-ta je v delo vložil mnogo truda, k i pa bi ne zadostoval, če se ne bi vsak posameznik z ljubeznijo lot i l za­dane mu naloge. Ne le, da odlično obvladajo tekst — to b i bilo za Shakespeara premalo — iz vsake­ga verza, iz vsake kretnje veje ne­posredno doživljanje, kar priča, da so se izvajalci dodobra sezna­ni l i s piscem in njegovo dobo. Ravno izredno doživljanje daje vrednost izvedenemu delu in za­senči marsikateri spodrsljaj. Na­men tega sestavka ni dajati stro­kovno oceno o izvedbi, pač pa podčrtati dejstvo, da so naša ku l ­turno - umetniška društva sposob­na in pripravljena prispevati k dvigu naše kulture tudi več kot za-

pretenzijami. Romeo in Jul i ja bi- J .

Pred gostovanjem operne šole v Kranju Ljubitelji operne glasbe se prav njena. Operna šola iz Ljubljane bo

gotovo še spominjajo gostovanja 14. aprila spet obiskala Kranj. Na-gojencev operne šole iz Ljubljane, stopilo bo 10 gojencev, na pro-k i so na pobudo tukajšnje kon- gramu pa so: Kozina, III. dejanje certne poslovalnice obiskali Kranj iz opere Ekvinokci j , III. in IV. de-na začetku letošnje gledališke se- janje iz Puccinijeve opere La Bo-zone. Takrat so kranjskemu kon- heme in 3. sl ika iz opere Cajkov-certnemu občinstvu posredovali več skega Evgenij Onjegin. — Posebna odlomkov iz raznih popularnih privlačnost tega večera bo v tem, oper. Zelja po takšnem večeru bo da bodo solisti nastopali maskirani kranjskemu občinstvu spet izpol- in na ustrezni sceni. S.

S slikarske rasstave v Kranju

»m

shešjih in nihajo med življenjem, 9roz 0 m smrtjo. Skratka — reži-. e r J u je uspelo posredovati vzduš-

ho tok

l n ljudi ter oboje povezati v •^ogeno celoto. Ce prilagodimo ratno uprizoritev izjavam kr i -

KONCERT S L O V E N S K E G A OKTETA V K R A N J U

PRELOŽEN Koncert Slovenskega okteta, k i

Je b i l napovedan za nocoj (petek, 11. aprila) ob 18. in 20. url v Pre­šernovem gledališču je zaradi ne­predvidenih zaprek preložen na

l ikoval zlasti Fabrizio. Tudi scena, delo režiserja Cebulja je bi la sti l­no zelo ustrezna. Orkester pod vodstvom Rada Kleca je odigral glasbene vložke kljub šibkejši za­sedbi dovolj učinkovito.

Za žlahtni kulturni užitek smo Mestnemu gledališču z Jesenic res Zdaj, ko se je že vse zbudilo v hvaležni. Vesel i smo bi l i njihove življenje, so oživele tudi igralske obljube, da nas bodo v kratkem družine v Zgornjesavski dol ini . V

Podkorenu so se lot i l i dokaj za-

IGRALSKA POMLAD V DOLINI

| i k « . k i " je" ocenila~ njegovo " lansko poznejši čas. Nastalo vrzel bodo *,e*'Jo istega dela v Mariboru, te-

a i moramo priznati, da je Malec v ° je delo tudi tokrat mojstrsko

spet obiskali. Gostovanja, k i j ih je oskrbela na­

ša »Svoboda«, so pa dosti pomaga­la tudi k prebujenju domače dram­ske' sekcije. Tako lahko napovemo, da bodo v drugi polovici aprila

°Pravil r ' U .

Kaj več ni mogel ustva-

zapolnili Logarski fantje z veselim zaigrali Molierove »Scapinove zvi-sporedom narodnih pesmi, domačih jače«, tem bo pa sledil »Veseli ve-poskocnih »viž« in s šaljivimi toč- čer«, program zanj pa je še v stro­kami. Nastopil i bodo ob 18. in 20. gi konspiraciji.

J. F. uri .

N O V I C E s knjižne police Za znanost je posebno po­

membna publikacija Slovenske akademijc znanosti in umetno-sti v Ljubljani z naslovom IN­KUNABULE V SLOVENIJI, *' sta jo pripravila Alfonz Gspan in Josip Badalić, ki je *e leta 1952 izdal podobno ^n)jgo za Hrvatsko. Na pri­bližno 500 straneh popisujeta 2*o/i 850 inkunabul, to je * n i ' g , ki so bile tiskane v dobi °d iznajdbe tiska 1445 do t5.00. Čeprav so inkunabule, *' se hranijo v Sloveniji, pi-%*ne skoro vse v latinskem je-*iku, so \ji\e nosilke idej hu-^nizma in renesanse, širile obzorje našim ljudem in pri-

pravljalc pot reformacijskemu gibanju, ki je komaj pol sto­letja pozneje ustvarilo tudi prve slovenske tiskane knjige. Inkunabule zgovorno dokazu­jejo, da je bilo v IS. stoletju tudi slovensko ozemlje vklju­čeno v tedanji evropski kultur­ni krog. Gspanovo delo je za­služno tudi zato, ker vklju­čuje Slovence v krog tistih kulturnih narodov, kt take se­zname že imajo. Kazalo inku­nabul po njihovih sedanjih na­hajališčih kaže, da imamo na Gorenjskem 40 inkunabul, in sicer: v Kranju 2, v Strahinju 3, v škofji Loki 14, v Komen­di 1 m v Kamniku 20. V Stu­

dijski knjižnici v Kranju je najstarejša inkunabula iz leta 14S0 in obsega Seutonijeve življenjepise rimskih cesarjev. Druga je iz leta 1493 in vse­buje Ciceronovo delo o govor­ništvu. Gspanovo sporočilo na 69. strani, da je bila ta inku­nabula med popisom sloven­skih inkunabul, to je med 1953 in 1957, prevezana in da je bil pri prevezavi odstranjen in izgubljen stari knjigoveški material s tekstom, ki se za­radi tega ne da več dognati, ne drži, zakaj Ciceronova in­kunabula je še zmerom ohra­njena v izvirni sočasni vezavi, v lesene bukove deščice in pol-usnje, tudi knjigoveški material je na svojem starem mestu in nepoškodovan. To sta torej najstarejši knjigi, ki jih imamo v Kranju. B.

J

htevnega Molierovega Namišlje­nega bolnika, v Kranjski gori pr i­pravljajo spevoigro Zlatorog, s ka­tero bodo »reaktivirali« tudi sta­rejše režiserje, pevce in igralce,

Skoraj »inkognito« je pred krat­k im gostovala v Podkorenu amater­ska skupina jeseniške kurilnice s Tremi vaškimi svetniki, Cufarjevo gledališče z Jesenic pa je bilo v Kranjski gori s svojim Skokom, Cmokom in Bistrookim. Pri tem se mi zdi potrebno še enkrat poudari­t i , da je na odru na Dovjem vse premalo gostovanj in da bi morali tisti, k i se odločajo za gostovanja, to upoštevati. Dramski sosvet pri Svetu Svobod in prosvetnih dru­štev ia Jesenicah bi to delo lahko koordiniral; ker pa društva na te­renu tega organa ne upoštevajo, o kakem načrtnem delu ne more bi­ti govora.

J . S.

ZOPET KONCERT JESENIŠKE GLASBENE SOLE

Glasbena šola na Jesenicah je priredila v nedeljo zvečer z go­jenci koncert na Hrušici. Program koncerta je b i l izbran in kvalite­ten ter je navdušil občinstvo, k i je dvorano polno zasedlo. Gojenci jeseniške glasbene šole so priredili v letošnjem šolskem letu več in­ternih in javnih nastopov in gosto­val i zadnje čase tudi izven Jese­nic. IZIDOR M O L E : P R E K M U R K A (GRAFIKA, 1957)

KRANJ. 11. APRILA 1958

, ALI ZE VESTE... . . . da meri površina naše zemlje približno oko l i 510 m i l i j onov km 1 ,

površina mor ja okroglo 361 mi l i j onov k m J , površina same suhe zeml je pa le približno 149 mi l i j onov k m J ;

. . . da je po velikosti največja ce l ina A z i j a , k i m e r i 43,911.000 k m J , s le­dijo j i A f r i k a , Severna i n Južna A m e r i k a , A n t a r t i k a , Ev ropa , najmanjša ce l ina pa je Oceani ja , k i me r i le 8558 k m J ;

. . . da je največja država Rusija z 22,271.000 k m s , s lede po ve l i kos t i : K i t a j s k a , Indi ja , Saudova A r a b i j a Mongo l i j a , I ran , I rak i n ;

. . . da spada naš država Jugos lav i ja med manjše v p r imer j a v i z os ta l imi državami saj me r i komaj dobr ih 256.000 k m 1 ;

. . . da je najbolj gosto nasel jena ma l a državica N i zozemska , saj pr ide približno na kvad ra tn i k i l ometer 337 l j ud i , po nasel jenost i j i slede: Be lg i j a , Japonska , Ang l i j a , Nemčija, Južna Ko r e j a , da pa spadajo med najredkeje naseljene države: L i b i j a , Somal i j a , Sudan , K a n a d a , Sev. Rodez i ja , E r i t r e j a i td . ,

. . . da prebiva danes na p lanetu, k i m u prav imo Zeml j a približno 2,7 m i ­l i jarde l j ud i , k a r seveda n i malo, pa b i se precej zamud i l , če b i hote l po-Stevilčiti vse te glave. P a prav i jo učenjaki, k i se s t em ubadajo, da bo že čez komaj 40 let to število naras lo na 6 m i l i j a r d l j ud i i n da j i h bodo mora l i tedaj že pričeti izvažati na L u n o a l i pa na M a r s ;

. . . da živi približno v E v r o p i oko l i 570 mi l i j onov l j ud i , v A z i j i okrog lo 1550 m i l i j onov , v obeh A m e r i k a h preko 360 mi l i j onov itd.;

da

Pele:

P E S I N V O L K Pes čuvaj je b i l hudobnemu v o l k u

močno v napoto. K a d a r k o l i se je le-ta približal staj i z namenom ukras t i ovco al i jagnje, se je po jav i l pes i n z l a ja ­n j em p r i k l i c a l človeka. V o l k je dobro vedel , da se s človekom n i šaliti, ka j t i ima človek strašno puško, k i b ruha ogenj in skeleče kroglice. Tuhtal je, kako b i se dalo strašni puški izognit i ter je s k l e n i l , da za svoj nak lep po­skus i p r idob i t i psa čuvaja.

val , »kaj b i name la ja l , saj sva bra ta ! N e u m e n s i , da služiš človeku! Po jd i z meno j ! Skupaj bova hod i la na lov tsr brez t ruda i n dela j emala človeku do­brote iz njegovih sta j ! Brezskrbno bo­va pohajkova la po širnih gozdovih i n žrla, ko l i ko r bova hotela. V mo j i druž­bi boš užival brezdelje i n neskončno svobodo, ka j t i nad teboj ne bo več zoprnega človeka, k i b i te pr iganja l k de lu. Z menoj po jd i , brat pes!«

I-1 'tWii|'i|*4 H i t i 1.1 K»nl»l IKMUI I I I'I'I I I i'*'l«l> K l i hil I !

ZA BISTRE GLAVICE KRIŽANKA: U R A

Vodoravno: 1. turistični kra j na G o ­jenj skem, 5. l i k p r i umetnem drsanju, številka, 6. vas p r i L jub l j an i , 7. začet­n i c i imena i n p r i i m k a slovenskega he­ro ja (po n jem se imenuje tovarna v Ptuju) , 10. a rabsk i žrebec, 11. znak za element, 12. spaka, pokveka , 16. era, 19. h k r a t i , 20. povratno osebni za imek, 21. namizna pregr in ja la , 23. znano angleško pristanišče na jugu Arab i j e , 26. l j ubko ­va lno ime za očeta, 27. nogometni k lub

Ljub a pom lad L j u b a pomlad, kdaj boš prišla? Težko te že čakam, ker te i m a m rad .

L j u b a pomlad, po l ja i zpremeni v pr ide že vendar v pre lep i naš kra j

raj,

Smučanja, sankanja , snežnih možicev, vsega dovol j je že, p r i d i pomlad !

G o r i ob B i s t r i rad b i že skaka l , mlinčke postav l ja l in tebe dočakal.

Stanko Rozman, učenec 4. razreda

V t emni noči se je p r i p l a z i l v bližino človekovega bivališča i n i zza varnega plota nagovor i l psa.

»Čakaj no, ne l a j a j ! * je dejal , »do­pus t i , da se neko l iko porazgovoriva!«

Pes je že hote l za la jat i , a ker je b i l radoveden, je renče p r i s luhn i l . »Dragi pes,« je pr i l i zn jeno nadal je-

skromna atfaltea

(kratica), 27. r eka na me j i Bosne, 29. konec, uspeh, 32. dolžinska mera , pa­lec, 33. plemiški naziv .

Navpično: 1. gora v J u l i j c i h , 2. veže kolesa, središče vr ten ja , 3. enaka sa­mog lasn ika , 4. sadno drevo, 6. v rba , 8. k l i c a , 13. Športnik na ko l esu , 14. odje­malec , naročnik, 15. predlog, 17. kaza l -ni za imek, 18. soglasnik s pr i zvokom,

21. de l telesa, 22. spisek, imen ik , 24. p r i t r d i l n i c a , 25. v u l k a n na S i c i l i j i , 27. cesta v mestu , 28. h r va t sk i pesnik , 30. i l ov i ca , 31. časovna enota.

|UOJVq 'B103 'pizt 'vj 'sun 'IN 'H» *«»PV '» '» 'ui '» ' i jJd 'UB 'as 'tnau -aqo 'g *o i ' j . *vqop ' •ZBJVU ' N '\ '\y ' j y

**T '»A 'Mi »I '»3I«so (uiqog :A«|||*I

Prišla je pomlad . Sonce je pregnalo sneg s po l j . N a drev ju so se b u d i l ' popk i .

Tedaj se je p rebud i l a čebelica i z svc -jega z imskega sna. Pome la s i je oči s svo j im i žametnimi tačkami, prebud i la svo jo tovarišico i n skupno sta pokuka l i i z panja.

Opaz i l i sta, da sonce že k a r dovol j močno greje, da je povsod svetlo. Z l ez ­l i sta iz panja i n z le te l i k j ab lan i .

— A l i imaš kaj za na ju , ubogi čebe­l i c i ? Vso z imo sva s t rada l i .

— Ne, — j i m a je odgovor i la j ab la ­na, — prezgodaj sta pr i l e z l i . M o j i cve­tov i so še zapr t i v popk ih . Povprašajta pri češnji!

Čebelici s ta odlete l i k češnji i n jo vprašali, če ima kaj za ubogi čebelici? De ja l i s ta : — Vso z imo sva s t rada l i .

— P r i d i t a j u t r i , drag i pr i ja te l j i c i , — je odgovor i la češnja. — Danes še n i

Z f l SIVI K i l NA ŽELEZNICI

»Ce ne boš takoj m i r en , dobiš za­

ušnico vpričo vseh ljudi!«

»Jaz bom pa sprevodn iku povedal ,

ko l i ko sem star.«

Z A P L E T E N RAČUN

»Tonček, poslušaj: mama je spekla potico i n jo hoče razde l i t i med štiri člane družine. K a k o stor i to?«

»Razdeli jo na štiri dele.«

»Dobro. P a rec imo, da pr ide k v a m teta M i c a . N a ko l i ko delov bo mama potem razde l i l a potico?«

»Potem je sp loh ne bo — ampak jo

bo brž s k r i l a . . .«<

DRUŽABNA

»Današnja mlad ina se sploh ne zna vesti!«

»Kako to, saj v a m je oni le mladenič prepust i l svoj sedež.«

»2e , ampak moja žena Se zmeraj stoji . . .« .

razcveten noben popek. K o se bom razcvete la , va ju bom rada povab i la v goste.

Čebelici sta odletel i k tu l i panu , po­k u k a l i v njegovo globoko čašo, toda tud i tam n i bi lo ne p r a h u i n ne medu.

U t r u j e n i i n lačni sta se vračali čebe­l i c i domov, ko sta nenadoma opaz i l i v v g rmu skromen vijoličast cvet. To ie b i l a v i jo l i ca . Odpr l a je svoj cvet, po ln dišečega i n s ladkega soka. Čebelici sta se nap i l i i n z lete l i vese l i domov.

F . A .

» Izg ini ! « je zarenčal čuvaj, »nič m i ni do tvoje družbe!«

» 2 e prav , že prav,« je pomirjujoče m e n i l vo lk , »že g rem! T i pa dobro p remis l i moje bratske besede. V r n e m se, ka j t i v em, da boš uv ide l , da Ai hočem dobro!«

V o l k je odšel i n se čez nekaj dn i v r n i l . Po t ihoma se je p r i p l a z i l do psa, ki — glej čudo — n i zarenčal kot prvič. Spet je s l i k a l psu vse radost i svobode v gozdovih i n pes ga je poslušal. K o je v o l k končal, je pes de ja l :

»Saj ne rečem, da b i ne b i lo lepo. toda men i je dovol j dobro tu , kjer sem!«

» 2 e prav , že prav,« je m e n i l vo lk, »premisli dobro, v r n e m se!«

Pes je odslej pričel vse pogosteje m i s l i t i na besede brata vo lka . Pričelo se m u je dozdevat i , da m u p r i človeku le n i tako dobro, kot je to prej vedno m i s l i l . Res da n i b i l lačen, a l i to večno delo, večno dremanje samo z en im očesom, vedno budno n a straži člove­kovega bivališča, to je b i lo res da malo prehudo. V gozdovih pa b i lahko pohajkova l brez dela i n popolnoma

svoboden. Močno je o vsem tem pre­mišljeval i n ko je v tretje prišel volk, mu n i bi lo treba mnogo prigovarjati-Pes je sk l en i l z n j im pri jatel jstvo in zapust i l človeka. Popre j pa je vo lk od­nesel iz staje najlepšo ovco, ka j t i ni b i lo n ikogar , k i b i b i l človeka opozoril.

G loboko v gozdu sta raztrgala ovco in jo med seboj bratsko razde l i la . Za psa je b i lo to neznansko doživetje!

»Res sem b i l neumen, brat volk,« je dejal , »spoznavam, da s i m i hote l do­bro.« Zadovo l jen i n sit je brezskrbno zaspal v volčjem br logu.

Naslednjo noč sta se spust i la do sdaje i n spet odnesla rejeno ocvo. Tretjo noč pa je — čim sta se p r i ­bližala bivališču — počila puška i n ko­maj komaj sta odnesla pete.

»N ič hudega, brat pes!« je menil vo lk, »bova pač j emala p r i pas t i r j ih ! "

Tokrat sta b i l a lačna i n psu se je zazdelo, da ta reč s svobodo le n i taka, kot je kazalo spočetka.

Naslednje dn i j i m a je na paši uspe­lo odnesti par ovac, tako rekoč izpred nosa past i r jem, potem pa se je stvar spremeni la . T u d i p r i pas t i r j ih je ne­nadoma počila puška i n spet sta mo­ra la bežati, ne da b i kaj odnesla.

Vse težje i n težje je b i lo p r i t i do plena. B i l a sta večkrat lačna kot sita in psu je pričelo tako življenje moćno presedati . Na jhuje pa je bi lo , ko j e

prišla v deželo z ima. Dneve i n dneve sta se lačna pod i la po zasneženem gozdu i n če j i m a je b i l a sreča m i l a , sta uje la kakega mršavega i n premražene-ga zajca, za katerega sta se stepla. Pe* je zasovražil brata vo lka . Lačen in drgetajoč od mraza je s hrepenenjem gledal v dol ino, kjer se je i znad člove­kovega bivališča tako vab l j i vo i n do­mače dv iga l d i m iz d i m n i k a .

Neke temne noči j u je g lad le p r i ' gnal spet v bližino staje. Tedaj je blisk raztrga l temo i n v e luho noč je l^kflfl strel . Pes je občutil skelečo bolečin^ v bedru. K a z n o je b i lo , da je človek budno čuval svoj h ram. Z muko i1) krvaveč se je p r i p l a z i l v brlog, k jer s' je l i z a l rane; ležal je neko l iko dn i & to l iko da n i pog in i l od lakote.

K o s i je neko l iko opomogel, je zap " ' s t i l v o lka i n p r i be lem dnevu i zg in i v dol ino. Odšel je naravnost v člove-kovo bivališče. To pot ga človek 1 , 1

spreje l s puško; d a l m u je jest i i n t 0* plo ležišče i n pes je b i l srečen, da J e

spet doma. K o t nekoč, je zopet vestno i n zves^

vršil svoje čuvajske dolžnosti. Spozn*' je, da brez poštenega dela n i kruh* n i t i zadovol jstva. Od tedaj je posta največji sovražnik ter strah i n tcep e

hudobn ih i n ta t insk ih vo lkov .

Kako se nauč im i g ra t i l ah? VII

OTVORITEV Z današnjim dnem se bomo začeli

pogovarjati o prvem delu šahovske igre —o otvoritvi ; torej o tistem delu, ki je skozi vekove že dokaj raziskan in izpopolnjen, pa kljub temu še vedno najboljšim velemojstrom dela največ preglavic. Ker pa marsičesa doslej še nismo omenili in na kar bomo več­krat naleteli med pogovorom o otvo­ritvah, se bomo s tem seznanili isto­časno. Da boste laže napredovali v šahovskem »svetu«, se bomo najprej seznanili z nekaterimi najvažnejšimi — bistvenimi točkami otvoritev.

1. Prednost belega — iniciativa Povedali smo že, da šahovsko igro

začne beli. S tem ima prednost, k i jo imenujemo iniciativo, pogosto pa tudi »tempo«, k i naj bi belemu zagotovila zmago. Da, tako je. Ce beli ne bi med potekom igre svoje prednosti »zaposta­vil« kot temu pravimo. Tudi statistika je pokazala, da na turnirjih šahisti z belimi figurami dobe več partij kot tisti, k i vodijo črno vojsko. Prednost belega je tolikšna, da je pri njegovi dobri igri, črni vso partijo prisiljen v obrambo; izkušnja pa je pokazala, da je laže napadati kot pa se braniti. Toda s tem ni rečeno, da je črni že naprej obsojen na poraz. Beli lahko do konca obdrži inciativo in če se črni najbolje brani bo iniciativa be­lega sama po sebi postala toliko manj­

ša, da ne bo več zadostovala za zma­go. Torej kljub najboljši igri beli lah­ko le remizira. Samo ena malce slabša poteza belega (tako tudi velikokrat je) pa že zadostuje, da črni izenači in nasprotnika sta enakovredna. Zakl ju­ček naj bi b i l : v otvoritvi beli skuša obdržati čim dlje svojo prednost, črni pa se bori za izenačenje.

2. Razvijanje figur V začetku igre so vse figure razen

konj blokirane s kmeti. Da bi omogo­čili poseg ostalih figur v borbo, mo­ramo torej najprej premakniti kmete. Vsekakor pa mora biti razvijanje fi­gur in kmetov načrtno. Zato si že se­daj zapomnite, da v otvoritvi nikdar ne smete narediti z isto figuro dveh ali več potez, če seveda za to ni po­sebnega vzroka. Figuro postavite na polje, s katerega jo boste spet pre­maknil i šele po končani otvoritv i !

Poteze s konji naredite prej kot z lovci. Najboljša polja za konje pa so c3, f3 in c6, £6, ker imajo od tu mož­nih največ potez. Za kraljevega lovca so najboljša polja d3 (dO), c4 (c5), b5 (b4) in e2 (e7); za daminega lovca e3 (e6), f4 (f5), g5 (g4) in d2 (d7). Katero polje je najboljše pa je odvisno od otvoritve, za katero ste se odločili.

Sedaj pa se pogovorimo se o neznani potezi — rokadi. Kakšna je ta poteza? Le enkrat v partiji lahko premaknemo kralja za dve polji in to z e l (e8) na gl (g8) al i c l (c8) pod pogojem, da

pred tem s kraljem še nismo naredili poteze. Pa še ta pogoj mora biti, da so med kraljem in trdnjavo, s kater« tudi še nismo naredili poteze, na prvi ali osmi vrsti vsa polja prazna in da nobeno od teh polj ni napadel nasprot­nik. Kako zdaj naredimo potezo — rokado? Ce smo postavil i kralja na gl (g8) bomo trdnjavo postavili isto­časno s polja hI (h8) na f l (f8) in obratno, K c l (c8) bomo trdnjavo z a l postavili na polje d l (d8). Čeprav smo premaknili dve figuri, je to ena po­teza — rokada, od katere imamo dvoj­no korist: kralj je na varnejšem polo­žaju; trdnjava pa pride hitreje v igroi zato tudi stremite za tem, da čim prej« naredite to potezo. Ce smo rokiral i na kraljevo stran, imenujemo to mala rokada (0—0), vel ika rokada pa je,

te smo rokiral i na damino stran (0—O—O)-

Kraljico peljite v središče bojišča šele, ko ste že razvi l i lahke figure in naredili rokado!

In kam postaviti trdnjavo? Na l i n i j * na katerih ni več kmetov,- to je n* proste linije. Ce teh še ni , pa j ih p°" stavite tja, kjer pričakujete, da bodo linije slej ko prej proste.

Pri razvijanju figur še nekaj opoz°* ril: izogibaj se potez, k i so nepo­trebne! S kraljico ne posegaj prezgo­daj v igro, ker se bo nasprotnik s tenv ko jo bo napadel in preganjal, razvi­jal, ti pa boš v razvoju povsem zao­stal. Odveč »o poteze, s katerimi za­četniki menijo, da so svojo pozici j 0

utrdil i . Zato poteze a3 (a6), h3 (&6) potegnite le, če so za to posebni vzro­ki in da ni drugega izhoda.

FaB«

D MANI , 11. APRILA 1958 Glav Gorenjske

Spomini na nepozabnega revolucionarja in ustvarjalca

V Ž I V E M S T I K U Z L J U D S T V O M

O b 5'letnfei smrti tovariša Borisa Kidriča

Mil i jone src je na današnji dan pred petimi leti stiš­ala tuga. Po ulicah so hodil i ljudje brez besed. Črne sence zastav s tovarniških poslopij in hiš so z mučno težino legle na prsa delavcev, kmetov — ustvarjalcev širora domovine. Utihnilo je življenje — življenje člo­veka, revolucionarja, državnika Borisa Kidriča. Toda to delo in življenje ni bilo samemu sebi namen. Pove­dno je bilo z življenjem in napredkom stoterih tovarn, •idrocentral, institutov. Bilo je neločljivo spojeno z delom in napori milijonov rok pri ustvarjanju lepšega ia boljšega življenja. Sredi dela pa je omahnila roka. Stotero siren je žalostno zatulilo in njihov turobni zvok je odjeknil od nedokončanih zidov, nedograjenih jezov ia cest, dotaknil se je človeških src in čudovito je od­meval njegov ukaz: po tej poti naprej! Mi l i j on i sklo­njenih l judi, k i so takrat, pred petimi leti, šli mimo •jegove krste v Beogradu in Ljubljani, so skleni l i •— Nadaljevali bomo njegovo pot, uresničevali njegove •esede, bor i l i se bomo za uresničenje njegovih misl i . • Ko l iko ljudi je prišlo v osebni stik z nj im! B i l i so *o funkcionarji, voditelji, navadni delavci, žene . . . Za vsakogar je imel čas, besedo in rešitev. Vse bolj, ko nadaljujemo pot socialistične izgradnje in našega sploš­nega razvoja, pa se tistim, k i so ga imeli pr i l iko špo­t a t i in slišati, obujajo lepi spomini nanj, na njegova •avodila in opozorila.

»TUDI J A Z SE UČIM« Delavsko samoupravljanje. Delavski svet in uprav­

ni odbor jeseniške železarne sta na sestankih preživ­ljala prve izkušnje. Težavno je bilo, zapleteno, ne­jasno . . .

— Odločili smo se, da povabimo Kidriča, da iz pr­vega vira dobimo navodila, da se pogovorimo, — pravi Zvone Labura, k i je bil takrat, 1952. leta, sekretar to­varniškega komiteja. Nekateri pa so zmajevali z glavo — Kidriča, iz Beograda, pri vsem delu, k i ga ima? — so odgovarjali in dvomil i v njegov odziv.

Mot i l i so se. — »Pridem,« — je b i l odgovor. In še je pristavi l : »Pripravite čimveč vprašanj!«

V ve l ik i dvorani Metalurške industrijske šole se je tisti dan kar trlo komunistov, članov sindikata in dru­gih, k i j ih je politični aktiv povabil na posvetovanje. Toda bi l i so delno presenečeni — »Nisem prišel samo zato, da bi vam govoril in dajal nasvete, marveč, da • i tudi v i poveste vse težave in primere o svojem delu. Tudi jaz sam se učim, ne le v i , tudi meni je treba vedeti, kake so težave in problemi v podjetjih samih, Pri konkretnem delu, pri uresničevanju naših smernic« Tako nekako je dejal, kot pravijo, in se smejal zaskrb­ljenim obrazom navzočih.

Posvetovanje je bilo živahno. Kidrič je govori l in •dgovarjal na vprašanja o raznih težavah jeseniških le-lezarjev in zlasti o nejasnostih pri delavskem samo­upravljanju.

»Ne bi mogel točno povedati vsega, kar je govoril, vem le to,« pravi Zvone, »da so se večkrat vs i v dvo­rani spustili v smeh in mu od srca ploskali.«

Tov. Kidrič je pa v kratkem pojasnjeval probleme <«lotne države in potrebo po industrializaciji vseh kra­jev, da bi nekoč enako prispevali skupnosti.

Dolgo so se razgovarjali spraševali so ga, poslušali kudomušne in razumljive razlage.

Tov Kidrič se je potil, brisal si je pot, obraz mu je kledel — bolezen je že glodala — toda kloni l n i . Opo­mogel si je in učil dalje.

Pozno zvečer so končali. Ko so ljudje že odhajali iz dvorane, so se nekateri strnili okoli njega. Mnogo je še bilo vprašanj. Med njimi, k i so želeli od njega Pomoči, je bi la tudi stara ženica. N i je odklonil . Stopil je vstran in jo potrpežljivo poslušal, j i odgovarjal . . . Končno jo je potrepljal po ramenu in dejal: »Bo bolje, drugače, boste videli , mamca.« in zadovoljna je odšla.

Z A ČLOVEKA JE IMEL Z M E R A J ČAS O tem vedo povedati tudi pr i Fajdigovih v V rb i .

Skupaj so b i l i s Kidričevimi starši v Begunjah za časa vojne.

»Bila sem večkrat pr i njem v Ljubljani, ko je b i l predsednik vlade. Toda vedno je imel čas za človeka,« pravi Ivana.

V njegovi predsobi so čakali ministri, načelniki . . . Mora l i so k njemu na važne razgovore, posvete . . . A ona, Ivana iz Vrbe? »Nič važnega nisem imela,« pravi ona. Toda Kidrič morda ni misl i l tako. Razen spominov

mnogo, mnogo naših ljudi. Govor i l i b i o različnih sre­čanjih, različnih razgovorih, različnem razpoloženju. V sproščujočem smehu, pa tudi trdo in odločno so zvenele njegove besede. V bistvu pa bi vs i povedali isto: stik z ljudmi. Tako kot so si ga Jeseničani želeli, tako si je želel on delavcev, graditeljev, inženirjev, direktorjev, predsednikov. V razgovoru z njimi, ob spoznavanju s stvarnim življenjem na terenu, ob nenehnem stiku z ljudmi je gradil temelje, nanje postavljal celotni raz­voj, ga usmerjal z zakoni in predpisi in pomagal od­pravljati slabosti.

Pred dobrimi šestimi leti — januarja 1952 — je bil tov. Boris Kidrič med jeseniškimi železarji, s kate­rimi se je razgovarjal o gospodarskih problemih

iz Begunj so ga zanimale vse podrobnosti o delu ljud­skih odborov na terenu, o delu in težavah organizacij društev, o . . . Skoraj ni bilo konca. Vse, kar je slutil , da Ivana pozna in ve iz konkretnega življenja, vse je izvabil iz nje. »In včasih se je tako smejal, da se je kar tresel,« pravi Ivana.

Tako kot Ivana iz Begunj, kot mnogi z Jesenic, in Še več, b i o pokojnem Kidriču morda vedelo povedati

Ob letošnji petletnici njegove smrti se misl i naših ljudi ponovno vračajo k njemu, k njegovemu delu in borbi. Morda se bodo ustavile ob njegovem vklesanem imenu na grobnici in tako počastile njegov spomin. Roke pa bodo še krepkeje zgrabile za orodje in se mu z delom, brez besed, najdostojneje oddolžile . . .

K. Makuc

Domačemu kraju v ponos N a o b i s k a p r i g r a d i t e l j i h avto-ceste

Mladi brigadirji gredo na delo

Delovni kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču Je prevzel pokroviteljstvo nad I. gorenjsko mla­dinsko delovno brigado »Staneta Žagarja«, zato smo smatrali za svojo dolžnost, da obiščemo brigadirje na avto-cesti LJubljana—Zagreb.

Ze vožnja po Dolenjski, od Ivančne gorice dalje, daje slutiti, da postaja Dolenjska in kraji ob trasi nove ceste pravo mravljišče. Povsod ob trasi se belijo vzorno urejena mladinska naselja, že zgrajena, ali pa so še v izgradnji, prekopavajo kanale za vodovod, po­stavljajo drogove za električno napeljavo. Drugod zo­pet neumorni buldožerji rijejo tla, valeč pred seboj kupe prsti in kamenja. Povsod skupine brigadirjev -mladincev in delavcev gradbenega podjetja pri delu na trasi. Na stari cesti, po kateri smo se vozili, pa je tak promet, da smo se včasih komaj prebili naprej. Hiše, bajte, kozolci, svinjaki in hlevi neposredno ob trasi — vse to izginja. Domačini sami Jih rušijo, saj bo v novo zgrajenih stanovanjih in gospodarskih poslopjih boljše zanje in za živino. — Takšna je približna podoba Do­lenjske ob trasi avto-ceste.

Po gladkem traku že dograjenega odseka avto-ceste smo dospeli do Brežic, vendar Je šla naša pot le na­prej, do sosednje Prllipe. Tu so doma naši mladinci -brigadirji z Gorenjske!

Našli smo Jih v mladinskem naselju št. 11 »Majda Sile«, zatopljene v delo, saj Je izgradnja tega naselja njihova glavna naloga. Začudenje smo brali na nji­hovih, od vetra in sonca ožganih obrazih — saj obiska niso pričakovali, zato Je bil njihov trikratni »Ho-ruk«, še toliko prisrčnejši. Krepki stiski od ilovice in prsti hrapavih in od dela utrjenih rok, so povedali več kot vsi, ne vem kakšni pozdravni govori.

»Mudi se nam«, so nam rekli, »do 5. aprila moramo napraviti še mnogo In pripraviti naselje za vselitev aovih brigad, zato se bomo pa pri kosilu kaj več po­govorili« — in ie so bili spet vsak pri svojem delu.

Medtem smo si ogledali naselje. Tam, kjer so bile pred mesecem dni še njive, raste prikupna naselbina. Mladi graditelji tlakujejo poti med barakami, urejujejo vodovod, umivalnice, barako za kuhinjo, jedilnico in ambulanto. Tudi cesto Je bilo potrebno zgraditi, da lahko • kamioni zvozijo gradbeni in drugi matarial od glav­ne ceste do naselja.

»Veš,« a l Je dejal tovarii, • katerim smo bili skupaj na obisku, »tako prevzame človeka ta delovni polet la tovarlitvo, ki ga vidil, da bi kar ostal tu med njimll« — Res, takSaa polet, lakien zanos pri delu ]• mogoč

samo pri ljudeh, ki imajo pred seboj Jasne perspektive in ki so se odločili z vsemi silami uresničiti svojo na­logo. In ti naši mladinci so takšni ljudje! Sami smo Jih videli, se na lastne oči prepričali, da jim nobena izmed nalog ni pretežka. —

Pri kosilu, na katero so brigadirji povabili tudi nas, je razgovor tekel zelo živahno. Vprašanj in odgovo­rov od njihove in od naše strani ni bilo ne konca nt kraja. »Hrana«, so dejali, »je odlična, samo kar malo preveč Je pet obrokov dnevno za nas.«

O uspehih ne govorijo radi. Njihovo delo samo dovolj zgovorno govori o njih.

»Začetek je bil težak,« Je dejala živahna In od Ilo­vice zamazana brigadirka. »Ko smo prišli, Je bilo slabo vreme, dež in sneg, blata do gleinjev, pa tudi baraka, v kateri smo stanovali, je bila še brez iip. Seda) je vsak dan boljše, saj gradimo naselje sebi in drugim briga­dirjem, ki še pridejo. Dobro se mi pa zdi in sem po­nosna na to«, Je še pribil«, »da smo vzdržali!«

»Ostal bom kar šest mesecev med temi mladimi bri­gadirji, saj se med njimi dobro počutim«, mi je pravil 53-letni brigadir. Prijavil se je v mladinsko brigado, preje pa je zastonj služil za hlapca nekje v Podbrezjah.

»Z prilipskimi vaščani se dobro razumemo«, je dejal Marjan, sekretar brigade. »Oni so nam tudi v našem težkem začetku šli na roko in nam pomagali. Pravilno znajo ceniti naše delo in nas spoštujejo. Mi pa njih«, Je še dodal, »ln upam, da bomo drug drugega ohranili v lepem spominu.«

Se in še smo govorili. »Kako doma, kako v tovarni, kako v Kranju, kako v Tržiču, itd.« so deževala vpra­šanja, tako, da nam Je čas kar prehitro potekel.

Poslovili smo se. »Pozdravite doma, pozdravite Go­renjsko, pa kmalu nas spet obiščite!«, so nam naroče-valL Trikratni »Ho-ruk!« Je zadonel po naselju iz grl 120 mladih Gorenjcev. Mahajoče titovke so se videle Se, ko smo bili le na glavni cesti.

Pri povratku smo imeli srečo. Pri Smarjeti smo nam­reč imeli priliko govoriti tudi s komandantom vseh mladinskih brigad, Mićom Novakovićem. »E, dobro se drže ovi VaSi mladi Gorenjci!«, nam je dejal, »i pra­vilno Je, da ih posetite!« — Povedal nam Je 5e, da v začetku aprila pričakuje preko 70 mladinskih brigad i okrog 9000 brigadirji. — Spet bo krepko odmevala pe­sem krampov in lopat na avto-eestl ter se mešala • pesmijo delovne mladine vseh naiih narodovi

Poslovili smo se od Dolenjske z iskreno ialjo V sreo: »Sračno, mladi brigadirji!« M . Ogrls

VODNA SEBIČNOST

V delu občine Cerklje, kamor spadajo vasi Zalog, Pšata, Šmartno in Poženk, prebivalci še nimajo vodovoda. Zato ponekod hodijo tudi precej daleč po vodo, pone­kod pa zajemajo vodo iz potokov, ki pa so včasih, kot kaže tudi na­ša slika, tik ob gnojnih jamah. Prav gotovo to ni niti zdravo niti higiensko. V drugem delu občine Cerklje pa imajo že vodovode. Za­to se prebivalci občine še niso ze-

dinili za ustanovitev vodovodne skupnosti. Tam, kjer nimajo še vodovoda, so za to, da bi vodo­vodno skupnost ustanovili, tisti, ki pa imajo vodo napeljano v hiše, temu nasprotujejo. Taka sebičnost ljudi, ki vodo že imajo, prav go­tovo škoduje razvoju občine. Mar so ti pri tem kaj pomislili, kaj bo, ko bo treba zgraditi nov vodovod ali pa popraviti starega?

DEVET LET 2E ČAKA ZIDARJA

Poslopje Ljudske milice v Cerk­ljah čaka že 9 let neometano. V tem času je nastalo prav gotovo

že precej škode na stavbi. Le ko­liko časa bo cerkljansko poslopje Ljudske milice še čakalo na zidar­ja?

MOST CAKA NA POPRAVILO

Čez potoček Moščenik v Tržiču, lahko prideš tudi po mostu, ki ga kaže naša slika. Domačini pravijo, da je to most »na fabriki«, sicer pa tu pelje Proletarska cesta do novih stanovanjskih blokov. Most

je že dlje skoraj neuporaben za promet. Stare deske pod težo kaj rade popustijo in precej Jih Je že počilo. Ker pa je ograja mostu že tudi zelo omajana, se je zgodilo, da je otrok padel v potok, k sreči brez težjih posledic.

Tržičani se upravičeno sprašu­jejo, kdaj bo most popravljen in kdo ga bo popravil? To se sprašu­jejo predvsem zaradi tega, ker ob mostu že od jeseni leži kup plo­hov, ki so namenjeni popravilu in so vsakomur le v dokaz, da je se­danjemu stanju mostu precej kriva malomarnost.

S premiere filma „La Tour, čuvaj se"!

Habsburške ustnice in Sonja Hlebš

Januarja letos smo pisali o francosko -jugoslovanskem koprodukcijskem filmu »La Tour, čuvaj se!« in o Kranjčanki, čla­nici Jugoslovanskega dramskega pozori-šta v Beogradu, Sonji Hlebš, k i igra v f i l ­mu avstrijsko cesarico Mari jo Terezijo. To pot bomo o naši rojakinji Hlebševi, k i se je zlasti Kranjčani še spominjajo

uspel f i lmski spektakel zabavnega žanra, k i ga odlikuje tudi dobra igra. Se po­sebno uspešna pa je bi la premiera za So­njo Hlebš.

Sekretar gledališča narodov in komenta­tor Radia - Pariz, Jean Louis Mignon je dejal v svojem komentarju še isti večer: »La Tour nam je odkri l vel iko jugoslo­vansko igralko — Sonjo Hlebš. Sicer sera jo že nekajkrati videl na sceni, toda to­krat je Sonja Hlebš odkritje za Pariz. — Tudi kr i t ik »Figara« in ostali pariški čas­nik i pišejo o odlični igri Sonje Hlebševe.

Predstavnik UFUS iz Beograda je ob vr­nitv i iz Pariza izjavil , da bo Sonji Hlebš v prihodnjem koprodukcijskem filmu, k i ga bodo verjetno začeli snemati že letos, poverjena glavna ženska vloga. V tem smislu je prišlo tudi do razgovorov z ne­katerimi francoskimi fi lmskimi producenti.

Ob zaključku še majhna skrivnost, k i utegne biti zanimiva zlasti za tiste, k i Sonje ne poznajo. Sonjin oče je popularni humorist Ruda Hlebš al i »Oča iz Krana«.

s. S.

Konec marca je ameriška vlada dovo­l i la objavo prvih fotografij o ameriški orjaški raketi tipa »Atlas«, k i tehta 1000 stotov. Stroški za izgradnjo ene same take rakete znašajo skoraj 2.500 milijonov ita­l i janskih lir, zgrajena pa je tako, da naj bi ponesla atomsko bombo nad 8000 km daleč.

Kaj je pripravilo ameriške vojaške kro­ge, da so se nenadoma odločili odkrit i del tajnosti, v katero je zavita ta gigant­ska raketa? Verjetno je vzrok v tem, da nameravajo Amerikanci v kratkem po šte­v i ln ih ponesrečenih in dveh deloma po­srečenih poizkusih, napraviti dokončen po­izkus s to raketo. Ta poizkus pa naj bi bi l tudi edini te vrste. Raketni izstrelek Atlas bodo spustili z oporišča v Cape Canaveralu, poletel pa naj bi preko Ekva­torja in padel v ocean nekaj sto kilome­trov vstran od otoka Asension, k i je an­gleška kolonija v At lant iku in kjer pre­biva 170 prebivalcev. Tako naj bi ta iz­strelek napravil vso pot, k i jo lahko zmo­re po računih njegovih graditeljev.

Ta poizkus je v sklopu tekmovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo za polete v vse-mirje. Co bo uspel, bodo zgradili še eno tako raketo, k i naj bi ponesla v vsemirje še eno ameriško umetno luno, k i bo teh­tala 450 kg. Pri tem naj omenimo, da je drugi Sputnik, k i že davno kroži po vse-

S O N J A HLEBŠ pred odhodom v Pariz

kot dobre igralke nekdanjega amaterske­ga gledališča v Kranju, kaj več povedali.

V filmu »La Tour,« Sonja Hlebševa ni debutirala. Pred tem je namreč že igrala v nekaterih jugoslovanskih filmih. Da pa je nastopila tudi v tem koprodukcijskem filmu, se ima — tako pravi sama — za­hval i t i predvsem svojim ustnicam. Obl i ­kovane so namreč »po habsburško«. Ko je režiser Georges Lampin iskal igralko, k i bi najbolj ustrezala l iku Marije Tere­zije, je naletel na Sonjo. Sonjine »habs­burške« ustnice zares niso razočarale. Bolj zanimivo pa utegne biti to, da so na pre­mieri v' Parizu odkri l i pri njej mimo ust­nic še dobro mero igralskega talenta.

Pred kratkim je bi la v najbolj repre­zentativnim kinematografu »Palače« v Parizu slavnostna premiera tega filma. Fi lm je posnet v kinemaskopu in aestman-coloru. Poleg nekaterih jugoslovanskih igralcev nastopajo v filmu tudi Jean Ma-rais, Nadia Til ler in Eleonora Rossi Drago.

Kaj pravi kr i t ika o filmu? — Fi lm »La Tour« so kr i t ik i v glavnem ocenili kot

Neizkoriščena bogastva našega Jadrana

Ob naši oba l i v Jad ranskem mor ju , k i je dolga nad 600 km, raste po gro­b ih ocenah oko l i 350 tisoč ton različ­n i h alg, od ka te r ih b i j i h lahko i zko ­riščali za indust r i j sko predelavo vsako leto oko l i 50 tisoč ton brez nevarnost i , da b i se n j ihova nasel ja v Jadranskem mor ju občutno zmanjšala.

Z indust r i j sko predelavo morsk ih alg so začeli pred d o b r i m i 10 let i . V 15 deželah, k i predeluje jo alge, j i h i z ­kor is t i j o vsako leto oko l i 750 tisoč ton. Nj ihovi proizvodi se vse bolj uporab­l jajo v k e m i j s k i , fa rmacevtsk i , tek­s t i l n i i n p r ehransk i industri ja.

Bogastvo jugos lovanske obale na algah je že ocenjeno. N j i ho v kemični sestav pa so začeli podrobno ana l i z i ­ra t i šele pred letom d n i . S t rokovn jak i "•Norveškega instituta« za proučeva­nje m o r s k i h alg, k i so dosedaj pregle­d a l i t r i najbolj znane vrste jugoslo­vansk ih alg, so ugotov i l i v n j ih za­dostne količine joda, proteina, masti, celuloze, ma l i to la , l amar ina , a lg inske k i s l ine i n pepela. Odsto tk i a lg inske k i ­sl ine so enak i s rednj im in najvišjim

količinam srednjeevropskih alg, k i j i h že nekaj let uspešno predelujejo. Od te k i s l ine dobivajo alginate — pro iz ­vode, k i j i h uporabl jajo v t eks t i ln i indus t r i j i , p rehran i človeka i n doma­čih živali, fa rmac i j i , kozmet ik i , i n d u ­s t r i j i barv , med i c in i i td . v>

T u d i po po količini mani to la se j a ­dranske alge približujejo severnoev-ropsk im. M a n i t o l vse bolj uporabl jajo v kemični indust r i j i , indus t r i j i barv , papir ja , v farmaci j i , e l ekt ro tehnik i in pro tehn ik i . Uspešno ga uporabl jajo tudi namesto g l icer ina. P r a v tako kakor a l -g insko k i s l ino i n mani to l uporabl jamo tud i druge proizvode, k i j i h dobivamo iz alg.

Ce upoštevamo, da se da iz ena tone alg dobi t i oko l i 220 k g a lg inske moke pa namesto tega 40 kg a lg inske k i s l ine in 20 kg mani to la , potem b i v Jugos la ­v i j i p r idob i va l i letno skoraj isto k o l i ­čino teh snovi kot j i h pr idobivajo v V e l i k i B r i t an i j i . N j ihova vrednost b i znašala oko l i 770 tisoč angleških fun­tov.

ROBOT, HIŠNI POMOČNIK Artu r zna, vendar je prenero den!

V Amerik i , pravijo, je otrokom marsi­kaj dovoljeno. Nihče j im ničesar ne re­če, kadar pripeljejo v hišo žival ali tujca. Družina enostavno napravi prostor novo-došlemu. Zanimivo pa je, da v vseh kra­j ih Združenih držav pomalem prihaja v hišo nov, nenavaden prebivalec, namreč nihče drug kot robot. V tej deželi, kjer je realnost v znanosti prav blizu fiktiv-nosti in kjer takoj uresničijo nekaj, kar so si zamisli l i , so se mnogi mladi fantje loti l i izredno zanimivega dela. Tako je • a primer sedemnajstletni Kurt Golden prihranil toliko denarja, da si je kupi l nekaj motorčkov in kup drugega elek­tričnega materiala. Nato je izrezal, zgiba! in zvari l nekaj železne in aluminijaste pločevine, izdelal nekaj zobatih delov, izo­bl ikoval zobato kolesje ter razmestil re­leje, stikala in hitrostne reduktorje. V še­stih mesecih je naredil robota z imenom »Artur«, k i se je nato nekega dne nepri­čakovano pojavil v hiši Goldenovih. Ko je prvič zagledala to pojavo, bi se Kur-tova mama kmalu onesvestila. Skrit za vrati je mladi Kurt vodi l svojega robota s pritiskom na gumbe komandne škatle. Vendar je takle »Artur« pravzaprav dra­gocen mehaničen suženj, tih in ubogljiv, pa tudi prijeten pomočnik ne glede na svojo kovinsko zunanjost. Porabi zelo malo toka, od časa do časa pa mu je tre­ba kvečjemu namazati zgibe. Zato pa ve­l iko več veljajo njegove usluge. Zna za­l ivati vrt, prestavljati sesalec za prah, podajati pri mizi, zlagati posodo in še kaj drugega. Kljub svoji majhni višini, saj meri le 120 cm, je pravi Herkul . Z lah­koto dvigne predmete težke do 50 ki lo­gramov. Po drugi strani pa z nežnostjo otroške negovalke prime najbolj krhke predmete. Kljub vsem tem lastnostim pa mora Kurt vseeno sam pomagati materi pri pospravljanju. Pravi, da je robot pre­

počasen in hkrati preneroden s svojo to-kovodno žico, ob kateri si utegne zlomiti nogo.

Artur je še precej nerazvit robot. Nima ne spomina, ne središča za lastno odlo­čanje. Njegov »akcijski radij« seže toli­

ko daleč, kolikor mu dovoljuje žica, na­menjena prenašanju impulzov iz komand­ne škatle. Kurt pa ga meni predelati tako, da ga bo lahko vodi l na daljavo brez kakršfte kol i žice in pošiljal, denimo po cigarete.

mirju, še mnogo težji in ima 508 kg. številčni podatki o raketi Atlas so še taj-Ameriška »luna« bo imela tudi miniatur- nost. Znano je samo, da je ta raketa dolga

ni televizijski oddajnik popolnoma nove okrog 30 metrov, da znaša njen premer vrste. >V njej bodo nameščene tudi po- okrog 2.40 m in da so njene naprave se-sebne baterije, k i bodo izkoriščale sončne stavljene iz 30.000 različnih kosov i« žarke, ter napravo za oddajo fotografskih koščkov.

MEDCELINSKA RAKETA »ATLAS« med dviganjem na platformo, s ka­tere jo bodo pognali v vsemirje.

posnetkov vsah zemeljskih predelov, okrog katerih bo krožila.

S posebnim komandnim sistemom name­ravajo s Cape Canaverala kontrolirati to televizijsko oddajno aparaturo, k i jo bodo po volj i spravil i v akcijo in zopet ugas­ni l i .

Podrobnosti o tem revolucionarnem te­levizijskem oddajniku pa držijo ameriške vojaške oblasti še v strogi tajnosti in zato ni mogoče kontrolirati, kol iko je resnice v njihovih napovedovanjih. Tudi točni

Z A R A Z V E D R I L O TAKI SO M02JE

Družina Goldenovih in robot »Artur«, ki jim streže pri mizi

Zanimiv osti ELEKTRONSKA

METEOROLOŠKA POSTAJA Avstralci so postavili na svojem

antarktičnem sektorju avtomatično meteorološko postajo, ki sleherno uro sporoča vremenske podatke, kot so n. pr. meritve toplote, hl-grometrično stanje, smer ter hi­trost vetra in tako dalje. Z en­kratnim polnjenjem baterij deluje postaja 9 mesecev.

TELEFON IZ BRZOVLAKA Ekspresne vlake na progi Parls—

Lille so opremili s telefonom. Pot­niki lahko telefonirajo med vož­njo naročnikom v Parizu, Lillu, Amlensu ln drugih mestih. Telefon­ske razgovore prenaša radiooddaj-na postaja na vlaku preko 40 m vi­sokih anten, ki so jih postavili ob progi.

LETALO — KLOBUK Jim West iz Atlante v ZDA je

zgradil letalo, kt po obliki spo­minja na ogromen sombrero. Trup letala je iz plastične snovi in na­polnjen s helijem. Letalo se naj­prej navpično dvigne, ko pa pilot vključi majhen pomožni motor, le­ti vodoravno s hitrostjo do 80 km na uro.

KROMIRANJE IN ZVOK Elektrolltično kromiranje so v

laboratorijih francoske družbe »National Carbon Co« izboljšali ta­ko, da so elektrolitsko kopel iz­postavili zvočnemu valovanju za 10 kiloclklov ali pa ultrazvoku. Dobljene površine kromlrauih pred­metov so manj porozne ter bolj trde ln gladke.

— Oglasite se, ko bo žena doma! Jaz nimam z gospodinjstvom nič opraviti.

PRVA LJUBEZEN