REFLEKSNE TOČKE TUDI NA TELESUČe s pazljivim branjem in z vajo pridobivamo temeljno znanjeo refleksnih točkah na podplatih, ne smemo prezreti še drugihdelov človeškega telesa, ki se odzivajo podobno, kot se odzivatelo na podplatne točke. Ker je masaža podplatov uspešna,terapevti te druge dele kar zanemarjajo, čeprav so prav takoučinkovite. Za večjo preglednost predstavljam dva telesnapoložaja. Posamezne črke označujejo različne dele telesa,kjer deluje masaža enakovredno.Če boli na primer del telesa, ki je na naših skicah označen sčrko A, ga po načelu refleks nosti prav lahko masiramo tam,kjer je vrisana druga črka A - torej na njeni "zrcalni" točki.Tako ravnamo zlasti tedaj, ko je na primer predel prve črkeA močno poškodovan ali zelo boleč in ne prenese niti dotika.

A

cA

I

B

D

B

0\

REFLEKSNE TOČKE TUDI NA ROKAHZanimivo je, da rei1eksnih con nimamo samo na stopalih,temveč so enake tudi na dlaneh. In ker ugotavljamo, ela jemarsikomu nerodno, če mora pred terapevtom sezuti čevljein sleči nogavice, teh težav pri masaži dlani ni. Dlani jemogoče masirati hitro, za masažo pa se ni treba posebejpripravljati. Samo za ponazoritev so na sliki na koncu knjigeoznačene glavne refleksne točke, ki jih masiramo podobnokot tiste na stopalih.Učinek refleksnih con na dlani je enak kot na stopalih.

ZA TISTE, KI HOČEJO NEKAJ VEČ ...MeridianiPriporočljivo je, da zjutraj najprej naredimo nekaj vaj za večjoprepustnost energijskih poti - meridianov.V človeku se energija pretaka po meridianih. To so natančnodoločene poti, kijih lahko zaznamo s tipanjem. Vzhodnjakiso razvili terapevtski sistem, ki temelji na spodbujanju točkna koži. Te točke so v duhu povezali in tako dobili meridiane.Kitajska tradicionalna medicina priznava 12-14 osnovnihmeridianov. Šest meridianov ima lastnosti energije jin inšest energije jang. Njihovo delovanje je medsebojnousklajeno. Povedano preprosto: jin je negativna, ženskaenergija, jang pa pozitivna ali moška.- Meridian pljuč je jin in deluje v skladu z meridianom

debelega črevesja, ki je jang;- meridian vranice jin in meridian želodca jang;- meridian ledvic jin in meridian mehurja jang;- meridian srčne ovojnice jin in meridian trajnega grelca jang;- meridian jeter jin in meridian žolčnika jang.

dllll

..'HU ...

~\iW\lJ'n

S!/j:/f ~\\\~~J1l

; \1

:1 \ \\",\'~;"l';:~S"·.;,,;..u

432 I

(D

Za meridian pljuč in debelega črevesja:stopimo v razkorak, primerno palce za hrbtom, globokovdihnemo in med izdihom počasi približujemo glavokolenom. Dobro se iztegnemo v položaju, nato se sprostimo,dihamo globoko, sproščeno. V takšnem položaju ostanemotoliko časa, da opravimo približno dvoje ali troje vdihov inizdihov, lahko tudi več, če nam to ugaja. Z vdihom se počasivrnemo v začetni položaj. Zaprem o oči in nekaj časaostanemo vzravnani, globoko dihamo, osrcdotočimo se naenergijo, ki kroži po meridianih.

o

Za meridian vranice in želodca:sedemo na kolena, vdihnemo in se med izdihom iztegnernos telesom nazaj do tal. V tem položaju se sprostimo, dihamogloboko, sproščeno. Tako opravimo dvoje ali troje vdihov,izdihov (lahko več). Z vdihom se počasi vrnemo v začetnipoložaj. Če tega položaja ne zmorete, sedite na kolena, dobroiztegnite roke navzgor in vdihnite. Med izdihom počasipribližujerno glavo tlom in sedemo na pete. V tem položajuostanemo dvoje ali troje vdihov in izdihov. Z vdihorn sevrnemo v začetni položaj.Po vsaki vaji sedemo z vzravnano hrbtenico tako, da nam jeudobno, zapremo oči in globoko dihamo ter se osredotočamona energijo, ki kroži po meridianih.

o

El

~

Za meridian srca in tankega črevesja:Stopala sklenemo, jih primerno z rokami, vdihnemo in medizdihom približujerno glavo stopalom. Dobro se iztegnem o,nato se sprostimo, dva- elo trikrat globoko vdihnemo inizdihnerno. Z vdihom se vrnemo v začetni položaj .

••

o

Za meridian jeter in žolčnika:razširimo noge, se dobro iztegnemo z rokami navzgor,vdihnerno, med izdihom se iztegnemo najprej proti levemustopalu, glavo potiskamo proti kolenu. V takem položajuostanemo sproščeni približno tako dolgo, da opravimo dvojeali troje izdihov (lahko tudi več), ob vdihu spet iztegnemoroke navzgor in enako ponovimo na desni strani.

o

Za meridian trojnega ognjišča in srčne ovojnice:prekrižamo noge in roke, vdihnemo, med izdihompribližujemo glavo tlom. V tem položaju se sprostimo.Vdihavarno in izdihavarno globoko, sproščeno dva - do trikrat(lahko tudi večkrat), med vdihom se vrnemo v začetnipoložaj.

o

El~

Za meridian ledvic in mehurja:iztegnem o noge in roke navzgor, vdihnemo. Med izdihomse iztegnemo z rokami naprej, glavo približamo kolenom. Vtem položaju se sprostimo, globoko vdahnemo in izdahnemodva- do trikrat (lahko tudi večkrat), med vdihom se počasivrnemo v začetni položaj .

•

Na koncu spet sedemo v položaj za meditacijo, zapremooči, globoko dihamo in skušamo začutiti, kako harmoničnose pretaka energija po meridianih, po vsem našem telesu.Tako približno naj bi potekalo delo na sebi, ki ga včlenimov naše življenje podobno kot moramo, če hočemo biti zdravi,uvrstiti v naš vsakdanjik npr. umivanje.

Da bo masaža res popolna, priporočam, da se pred njo zmerajnekoliko pogJobimo vase, v svoj notranji mir in poiščemostik s svojim resničnim bitjem ter po njem z mogočno"kozmično energijo", Tako postanemo le kanal za pretok teenergije, saj bo ta prek naših rok vse drugo opravila sama.To meditativno poglobitev predlagam vsakomur, celo tistim,ki se lotijo refleksoterapije samo takrat, ko je to nujno,

DIHANJEPri dolgo tra j nej ših in zahtevnej ših conalnih terapij ahnamenimo dodatno pozornost načinu dihanja pacientov.Večina jih namreč meni, da "znajo dihati", vendar se hudomotijo. Velikanska večina ljudi diha namreč ravno toliko, dazadosti najnujnejšim telesnim nalogam, to, povedanonekoliko karikirano, toliko, da se še ohrani pri življenju. Našedihanje je večinoma površno, plitvo, brez pravega ritma.Pljuča napolnimo '1. zrakom samo do polovice ali pa šc tolikone. Oskrbljenost s kisikom jc minimalna.Če k temu dodamo še trajno onesnažen zrak v mestih terindustrijskih naseljih, pa tudi že na podeželju - zaradiškropljenja drevja in poljščin, svinjskih fann ali potresanjapesticidov po poljih, lahko ugotovimo, da tudi tam ni večmogoče užiti pretirano dobrega zraka.Pri dihanju pa gre v resnici za pravo znanost.Med mnogimi načini dihanja se bomo zadržali pri naj-preprostejšern. Od tod do mojstrstva dihanja ali pranajame,ki omogoča nadzor nad najvišjimi psihičnimi procesi, pa ješe dolga pot. Skoraj toliko kot od znanja, ki ga daje malčkuotroški vrtec, pa do tistega, ki ga ima Nobelov nagrajenec.Ker je tudi o načinih dihanja in izvajanju pranajame dovoljliterature, se bomo omejili le na tolikšen zalogaj, kolikršenje koristen pri refleksoterapiji.

Prva vajaPacient pokončen sedi na stolu. Če je mogoče, naj bodo oknaodprta, ali pa naj to opravi v čisti naravi. Zrak vdihava počasiin premišljeno, z vsemi pljuči. Vdihu sledi prav tako glo-bok izdih. Vajo delamo vsaj v začetku nekaj minut na dan.

Druga vajaSkušajmo sedeti na stolu tako, da se s hrbtom ne naslonimona naslonila. Vdihujmo nalahko, najprej v spodnji del pljuč,pri tem potiskamo trebuh navzven in navzdol. Ko začutimo,da ne moremo več, začnemo z zrakom napolnjevati srednjiin gornji del pljuč. Ko dospemo do vrha lahko ramenanekoliko privzdignemo. Zrak zadržimo v pljučih nekajsekund.Izdihnemo počasi brez sunkovitosti, tako da najprejizpraznimo zrak z območja trebuha in nato iz prsnega koša.

ci)

Tretja vajaVajo, ki jo bomo opisali, lahko opravljamo večkrat na dan,na primer zjutraj in zvečer, Je preprosta in učinkovita.Velihujmo zrak in pri tem počasi štejmo elo štiri. Zrakzadržimo v pljučih in pri tem spet štejemo elo štiri. V enakemčasovnem zaporedju izdihavamo in prav toliko časa pustimopljuča izpraznjena. Torej 4:4:4:4. Pomembno je, cia zrak naopisan način zadržirno v pljučih tako, kot je opisano.Postopno lahko čas vdiha, zadrževanja, izdiha in spetzadrževanja zvečujemo - dokler zmoremo. Telo bo samosporočilo, kdaj ne more več. In tucli ni treba pretiravati.

Četrta vajaOb opisanem načinu dihanja izgovarjamo besedi co OM.Izgovarjamo jo z razpotegnjenim glasom in pri tem občutimo,kako se nam vse telo potresava. Sprva izgovarjamo besedico- mantro glasno, pozneje pa potihoma, sami v sebi. To jetudi učinkovitejše.Mimogrede naj omenim še nekatere stranske zdravstvenekoristi, ki jih prinaša redna vadba zavestnega dihanja.Človek, ki diha tako, se počuti bolje - je zdrav in odporen.Postane telesno zdržljivejši, Prehladi in nahodi so zrnernejšiali pa celo izginejo.-Koža na obrazu se napne, zgladi in lepo obarva. Marsikdajizgine celo neprijetna mozoljavost.-Redno dihanje omogoča boljše spanje. Nespečnost pogostoizgine.-Neprijetne telesne vonjave, ki jih izpuhteva znoj, niso večzaznavne.-Če imamo raskav ali neprijeten glas, se nam ta postopnopopravi, intonacija postane mehka in globlja.-In kar je za naše učenje rcflcksoterapije še posebnopomembno: redno ritmično dihanje omogoči hitro zbiranjein porazdeljevanjc velikih količin prane po telesu. O prani,ki jo lahko porazdeljujcmo po našem telesu, bomospregovorili še enkrat v poglavju o terapevtski meditaciji.

TEMELJI l\1EDITACIJEO meditaciji je napisano vsaj toliko kot o dihanju in drugihsprostitvenih tehnikah, zato se ne bom podrobneje spuščalana področja, ki jih poznajo drugi bolje od mene. Naslednjih

•

nekaj napotil je namenjenih tistim, ki prvi trenutek ne morejovzeti v roke učbenika meditacije, pa se bodo lahko vsaj zazačetek v tem poglavju seznanili s poglavitnimi postopki, kijih bodo morda, če bodo to želeli, uporabili tudi prirefleksoterapevtskem delu. Naslednji odstavek povzemampo knjigi Williama Blooma, z naslovom Meditacija. Govorio tem zakaj je koristno meditirati, kaj se med tihouglašenostjo z vesoljem dogaja in kako meditirati."Obstaja šest temeljnih dejavnosti, ki skupaj sestavljajomeditacijo.OSREDOTOČANJE. Oseba se sprosti in doseže stanjenotranjega miru.UGLASITEV. Oseba se uglasi z notranjim jarom in garaziskuje.PREGLEDOVANJE. Oseba presodi svoje duševno stanjein v mislih preleti vse, kar je počela po zadnji meditaciji.RAZŠIRJANJE. Oseba širi svojo zavest in raziskujerazsežnosti "notranjega" in "zunanjega" sveta.ZAVEDANJE. Oseba se uči zavedati se različnih aspektovsvojega okolja in biti uglašena z njim - neposredno,osebno, lokalno in globalno.SLUŽENJE. Oseba z uglasitvijo, molitvijo in invokacijopošilja dobrodejno vzdušje in energijo - ljubezen in zdravje- kamor je v njenem okolju potrebno."Ob tem, kot samo po sebi umevno piše, da moramo meditirativ ustrezno mirnem prostoru in vsak dan.-Meditantom priporočam, da vsaj eno uro pred začetkommeditacije ne zaužijejo ničesar, zlasti pa ne prave kave inalkohola. -Meditanti naj bodo oblečeni v udobna oblačila,sprostijo naj se, in se skušajo otresti vsakdanjih težav, ki sojih prinesli s seboj. To seveda ni zmeraj lahko, vendar jemogoče zanesljivo reči, da stresi izginjajo že med meditacijosamo. Nas zanima meditacija tako v najširšem pomenubesede kot tista, ki je potrebna za naš duhovni pristop kzdravljenju z masažo podplatov, pri katerem svetujemnekoliko osredotočeno meditacijo. Pri takšni masaži terapevtnamenja večjo pozornost pošiljanju vibracij za trdnopacientovo zdravje, z njim se skuša duhovno uglasiti, skratka,s takšno meditacijo išče globlji stik s pacientom.Brez meditacije je refleks na terapija brez moči in globine.Naša celotna energija, vsa naša pozornost mora biti

•

osredotočena na pacienta, na stanje njegove energije in nakozmično energijo, ki naj bi jo čutili in delovali kot kanal,po katerem se ta harmonična kozmična energija prenaša. Medterapijo se tako skladno prelivata pacientova in terapevtovaenergija in skupaj iščeta ravnotežje z vseobsegajočokozmično energijo. Zato je zelo pomembno, da je terapevtzdrav in uravnotežen, odprt in sproščen, sicer lahko svojoneuravnoteženost prenese na pacienta in tako njegovo stanješe poslabša. Refleksna masaža deluje globinsko indolgotrajno, zato jo moramo opravljati zelo odgovorno.Seveda je mogoče tudi nasprotno: včasih prejme nekaterepacientove težave terapevt, zato si mora vsakokrat po terapijitemeljito umiti roke z mrzlo vodo in jih otresti. Vendar se tozgodi zelo redko prav zato, ker pri refleks ni terapiji ne greza odvzemanje ali pa dodajanje energije, temveč zausklajevanje že obstoječe, in se po terapiji praviloma dobropočutita oba - pacient in terapevt. Da bi bila meditacijauspešna, jo je treba vaditi vsaj 10 minut na dan. Za to siizberemo miren kotiček v stanovanju, sedemo v udobenpoložaj z vzravnano hrbtenico, zapremo oči, dihamogloboko, enakomerno, umirjeno. Nekaj časa opazujemodihanje - kako zrak polni in prazni pljuča.Nato poslušamo vse zvoke okrog sebe, čutimo prostor,poglobimo se vase, v svoje srce. Zamislimo si, da so za srcemvrata, ki vodijo v naš notranji svet, naše resnično bistvo.Odprimo jih in vstopimo. Pri tem zaupajmo svojemunotranjemu bitju, ki je polno miru, ljubezni, harmonije."Dovolimo si, da nas ti občutki preplavijo. Lahko sipomagamo tudi tako, da ponavljamo stavek: Jaz sem mir,jaz sem ljubezen, harmonija".

TERAPEVTSKA MEDITACIJAO meditaciji je, kot rečeno, napisano kar precej literature. Invendarle so kar nekoliko premalo obdelane terapevtskemeditacije, ki lahko veliko pripomorejo k zanesljivejšimuspehom- tudi refleksoterapije.Gre za samopomoč z živo vizualizacijo. Uporabljam jo pritistih, ki žele tako ublažiti telesne težave, ali pa odpravitiduševne.-Osredotočirno zavest na dihanje. Pozorno sledimo tokuzraka, ki ga vdihavamo, "opazujemo", kako potuje skozi

sapnik in bronhije v pljuča, kako se razširja v alveole.Sledimo pretakanju v krvne žile, ob tem vizualiziramoprežemanje vsega telesa s kisikom. V nadaljevanju meditacijesi mora vsak posameznik oboleli organ pred svojimiduhovnimi očmi čimbolj nazorno predstavljati. Poskušatimora dojeti njegovo obliko, si zamisliti, kako deluje in kakoje povezan z drugimi organi.- Vseeno je, kako si ga vizualizira: kot oteklino, rdečina,rano, ali kos tkiva.- Če gre za iskanje takšne povezanosti na primer ledvic, si111ara ob njih vizualizirati šc nad lccIvično žlezo, mehur, sečnocev ...Večina si seveda ne zna predstavljati, kakšna je naprimer nadledvična žlcza. Pri vizualizaciji tako anatornskoznanje niti ni potrebno. Dovolj je, če si jo predstavlja kotvečji fižol na ledvici. Gre lahko tudi zgolj za vizualizacijezamisli.- V nadaljevanju terapevtske meditacije si moramo oboleliorgan predstavljati, kako se oskrbuje s svežim kisikom ...- Meditacija se potaplja v globlje vode. Opazovanje potikisika zamenjamo s prano.Do tu - elopredstave oskrbovanja telesa s kisikom - smo bilitorej z meditacijo še na kolikor toliko trdnih tleh. Od tod pazačnemo naše doživljanje transccndirati, to pomeni, prehajativ drugačno psihično stanje, pri katerem je najboljše, ela selogični razum umakne v ozadje.Začnemo se torej spuščati v globlje meditativne tokove, kizahtevajo od meditantov že nekaj poprejšnjega znanja ovseprežernajoči in povsod pričujoči kozmični energiji - prani.Dasiravno ima lahko prana tisoče obrazov - odvisno od tega,kako in kam jo usmerjamo, nas zanima predvsem njenazclravilnost. Njeno univerzalno moč delovanja lahkooznačimo z enim samim stavkom: PRANA JE ZDRAVILOVSEH ZDRAVIL IN UBOGA NA ČLOVEKOV MISELNIUKAZ. Če jo med meditacijo zavestno usmerjamo na oboleliorgan, če si HOČEMO njeno pot cio bolečine vizualizirati,potem se bo tja tudi usmerila in opravila svojo nalogo.- Bolečina ali bolezen dobivata zdaj velike odmerkepoživljajočega kisika in nedoumljive energije - prane. Obtem meditant umirjeno in globoko diha.-Vizualizacijo poglabljam: Bolni organ se zdravi, strupenesnovi se odplavljajo iz organizma, telo deluje spet normalno.

fD

OM

Če nastane kakršen koli duhovni vozel, je treba tok meditacijeusmeriti v zaželeno smer.Dihanje je globoko ... dihanje je globoko ... bolezen inbolečina zapuščata telo ...Pri tem ne gre za nikakršno papagajsko ponavljanje besed,temveč za prepričanje, ki mora biti povsem prežeto znajglobljo željo po ozdravitvi.

V podoben sklop še drugačnega zdravljenja sodi tudi naposeben način izgovarjana beseclica OM. Tako kot je pranauniverzalna energija, je tudi besedica OM univerzalni zvok.Tisti, ki znajo poslušati glasove neskončnosti, trdijo, cia jezvok OM pravzprav bučanje vesolja.V našem primeru gre za resonančne tone, ki povzročajokomaj zaznavno potresavanje celotnega telesa, to smo žeobčutili pri splošnih vajah meci dihanjem. Ko ponavljamobesedico - ali bolje mantro - OM, razpotegnerno glas v"OOOOOOMMYIMM". Če se osredotoči mo na nihanje, gazlahka prenesemo v kateri koli del telesa in seveda tudi vbolni organ. Tam bo resoniranje povzročilo notranjo, kar seda učinkovito masažo.- Pogosto tako v skupini, še raje pa v posebnih primerihnaredim še korak naprej.-Če je bolečina trajna in je ni mogoče odpraviti ne z masažone s splošno ne s terapevtsko meditacijo, svetujem pacientom,naj z mano vstopijo v posebno poglobljeni duhovni odnoscio bolezni.-Svetujem jim, naj poskušajo bolečino sprejeti, se ji z vsemsrcem odpreti, naj jo - vzljubijo. Naj jo jemljejo kot občutje,ki je zdaj odkrito, in kj ob meditaciji in pozneje ob pritiskanjus prstom vodi k ozdravljenju.Marsikdo takim "prevaram" ne nasede. Bolečino in bolezenima za svoja sovražnika, sovražnikov pa ni mogoče ljubiti.-Večina pa v stiski nasvet sprejme in velikokrat se zgodi, danajobčutljivejši za bolečino, ko jo sprejmejo za svojo,dobesedno uživajo v njej. Ko bolezen "zazna", da se protičloveku ne more več "bojevati", ko izgublja sovražnika, skaterim poteka vsakdanji boj na nož, pogosto kmalu"popusti" .To ni mazohizem, temveč globok miselni preskok v pozitivni

odnos do sveta. Vzljubiti svojo bolezen! Postopno jo začenjaspreminjati iz sovražnika v prijatelja! To je svojevrstenduhovni salto mortale, ki ga zmorejo le tenkočutni pacienti.Pri spremembi odnosa do bolezni in njenega sprejetja za"svojo", se prebujajo v človeku speče energije, ki zmorejovelike zdravstvene preobrate.Tako usmerjane meditacije so zelo velika DUHOVNAMOTIVACIJA pacientov za sprožanje globokih notranjihsamoobrambnih mehanizmov. So poti, po katerih pacientidejavno vstopijo v procese samopomoči.Za podoben odnos do odpravljanja bolezni na fizični ravnigre že pri avtomasaži, ko se mora bolnik vsaj skloniti inmasirati boleče točke na podplatih.Pri conalni terapiji so namreč pacienti še zmeraj pasivni.Nič jim ni treba storiti. Samo podplate nastavijo, nekdo drugpa skrbi za njihovo zdravje. Čim globlja je stiska bolnegameditanta, pripravljenega, da kaj stori tudi sam za svojezdravje, in čim večja je njegova resnična pripravljenost, da"vzame vajeti zdravja v svoje roke", tem več možnosti imaza uspeh.

•Čeprav naslednje razmišljanje ni predmet tega učbenika, pamoram vendarle povedati misel, ki me spremlja med takimirneditacijami, Odpravljanje bolezni in stisk na način takegasprejemanja je samo en vidik našega odnosa do"sovražnikov" mikrosveta našega telesa. Tak odnos bi lahkoposplošili tudi v makrosvetu. Opazujem veliki svet človeštva,ki si po tekočem traku ustvarja sovražnike. Sovražniki spetsovražijo sovražnike in tako naprej. Vojna žarišča, kriminalnetolpe so v bistvu bolni organi našega planeta. Če bi znalinehati ustvarjati sovraštvo in sovražnike, če bi bili sposobnivzljubiti tudi tovrstne bolne točke, bi nam uspelo ozdravititudi naš bolni planet.A to je že druga zgodba, ki nima z našo refleksoterapijo ničskupnega.

POSEBEN NASVETREFLEKSOTERAPEVTOMTudi, če se odločite, da boste pomagali svojim bližnjim zrefleksoterapijo le občasno, postanete nekako zavezani

•

vrednotam, kakršne veljajo za vse terapevte. Če mislite, daboste samo fizično masirali, pričakujete lahko samopolovičen uspeh. Potem je boljše, da se odločite postatiklasični fizioterapevt; tudi tako boste lahko ljudem velikokoristili, vendar se boste ukvarjali le z masažo telesa. Doberrefleksoterapevt pa naj bi imel do svojega dela duhovniodnos. Deluje namreč na mejnem področju - med duhom intelesom.Tovrstno zdravljenje pacientov postopno utrdi v terapevtuobčutek ponižnosti. Pri našem delu ne gre za atraktivnost,ki prinaša slavo in denar. Refleksoterapevti ne znamozamenjati srca ali vstavljati žil, ne operi ramo možganskegatumorja in ne vladamo nad življenjem in smrtjo svojih strank.V neudobnem položaju obdelujemo najbolj oddaljeni delčlovekovega telesa, ko ure in ure preklečimo pred nogaminjegovega dostojanstva Človeka in se skupaj z njegovimistopali skoraj dotikamo zemlje. Zato se ne smemo čuditi, čese postopno zavemo veličine naše majhnosti.Verjemite, da tak pristop osrečuje terapevta samega vsajtoliko kot pacienta, ki od enega srečanja s terapevtom dodrugega ugotavlja, da se čedalje bolje počuti.

VSEBINA

Noge 7Skrivnost naših stopal 8Prvi stik s pacientom. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 9Prisluškovanje govorici stopal 10Masažna kad 12Higiena nog in stopal 15V kakšni legi masiramo pacienta 16Tehnika masaže 17Osnovna masaža. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Vodnik za hitro iskanje refleksnih točk na stopalu 21Diagnosticiranje 27Koliko časa masiramo in kdaj 28Kdaj naj se masaži ognemo. . . . . . . . . . . . . . . .. . 30Kaj se dogaja med masažo 31Masaža pri različnih starostnih skupinah. . . . . . . . . .. 34Kdaj refleksoterapija najbolj pomaga 35Med hojo se osredotočimo na bolne organe 37Ena masažna točka deluje na več organov. . . . . . . . .. 40Abecedni seznam nekaterih bolezni 40

Alergija 40Akne 41Anemija 41Angina 42Angina pectoris 42Artritis in artroza 43Astma 43Boleča menstruacija 44Bolečine v hrbtenici 44Bronhitis 45Celulitis 45Ciste 46Debelost (odvečna teža) 46Ekcem .47Epilepsija 47Faringitis 48Frigidnost 48Glavobol 49Golšavost 49Hemeroidi 50

•

Hernia disci 50Infarkt 51Išias . . . . . . . . . . .. . 52Izpadanje las 52Ječmen 53Krvni pritisk 53Levkernija 54Motnje v meni 54Motnje v krvnem obtoku 55Nespečnost 55Nevroza 56Noge - otekline 56Pomanjkanje kalcija v kosteh 57Prehlad 57Rana na dvanajstniku 58Revma 58Sladkorna bolezen 59Stresi, izpiti, menežerske bolezni 59Težave z dihanje 60Težave z jctri in žolčnikom 60Uravnavanje delovanja žlez 61Urogcnitalni aparat 61Zaprtje 62

Splošna preventivna masaža 62Refleksne točke tudi na telesu 63Za tiste, ki hočejo nekaj več 64Dihanje 70Temelji meditacije 71Terapevtska meditacija 73On1 75Poseben nasvet refleksoterapevtorn 76

REFLEKSNE CO:'llE STOPAL

19 bronhiulni kanal 44 prepone4 čelni sinusi IS priželjc (tirnus)37 danka SO prsa59 debelo črevo 61 prsna vrcrcnca56 dinilje 13 rame22 dvanajstnik 66 roka6 epifiza (češarika) 41) sapnik, limfne žleze poprsja2 glava na splošno 28 sečni kanal1 hipofiza 7 sence64 hrbtenica 32 slepo črevo55 ishiatični živce 23 slinavka45 jajčniki - moda (testisi) 20 sončni plctcž (solarni plcksus)24 jetra 52 spodnja čeljust41 koleno 39 srce43 kolk 49 srednje uho62 lcdvena vretenca 38 stegna27 ledvice ]6 ščitnica46 limfne žlcze prsi in glave 30 tanko črevo47 limfnc žlezc trebuha 14 trapczoidna mišica5 mali možgani 42 trebuhSI mandlji 63 trtica, križ57 maternica (urerus) - prostala 12 ušesa29 mchur 58 vagina - penis3 možgani 40 vranica26 nadledvična žlczu ]0 vrat35 navzdol no črevo 60 vratna vrcrcnca33 navzgorno črevo 36 zadnje črevoli nos 9 zatiljc11 oči 53 zgomj;) čeljust17 ohščirn ična žkza 21 želodec18 pljuča 25 žolč34 prečno črevo 54 žrclnica31 prehod iz tankega v slepo črevo

REFLEKSNE CONE ROKE

6 češarika (epifiza)37 danka22 dvanajstnik2 glava na splošno1 hipofiza64 hrbtenica55 ishiatični živec45 jajčniki - moda (testisi)24 jetra41 koleno62 led ve na vretenca27 ledvice46 limfne žleze prsi in glave47 limfne žleze trebuha57 matem ica (uterus) - prostata29 mehur3 možgani26 nadledvična žleza35 navzdolno črevo33 navzgorno črevo11 oči17 obščitnična žleza18 pljuča34 prečno črevo

31 prehod iz tankega v slepo črevo44 prepona50 prsa61 prsna vretenca13 rame48 sapnik, limfne žleze poprsja28 sečni kanal32 slepo črevo23 slinavka20 sončni splet (pi eks us solaris)39 srce4 9 srednje uho16 ščitnica30 tanko črevo40 vranica10 vrat60 vratna vretenca36 zadnje črevo9 zatilje21 želodec65 živci25 žolč54 žrelnica

AUR~

Branka Sega Korošec

z MASAŽo STOPAL DO ZDRAVJA

"Tudi če se odločite, da boste pomagali svojim bližnjim zrejleksoterapijo le občasno, postanete nekako zavezanivrednotam, kakršne veljajo za vse terapevte. Če mislite, daboste samo fizično masirali; pričakujete lahko samopolovičen uspeh. Potem je boljše, da se odločite postatiklasični fizioterapevt; tudi tako boste lahko ljudem velikokoristili, vendar se boste ukvarjali le z masažo telesa. Doberrejleksoterapevt pa naj bi imel do svojega dela duhovniodnos. Deluje namreč na mejnem področju - med duhom intelesom.Tovrstno zdravljenje pacientov postopno utrdi v terapevtuobčutek ponižnosti. pri našem delu ne gre za aktivnost, kiprinaša slavo in denar. Rejleksoterapevti ne znamo zamenjatisrca ali vstavljati žil, ne operiramo možganskega tumorja inne vladamo nad življenjem in smrtjo svojih strank. Vneudobnem položaju obdelujemo najbolj oddaljeni delčlovekovega telesa, ko ure in ure preklečimo pred nogaminjegovega dostojanstva Človeka in se skupaj z njegovimistopali skoraj dotikamo zemlje. Zato se ne smemo čuditi, čese postopno zavemo veličine naše majhnosti. Verjemite,da takpristop osrečuje terapevta samega vsaj toliko kot pacienta, kiod enega srečanja s terapevtom do drugega ugotavlja, da sečedalje boljepočuti. "