XXVIII. SMOTRADJEČJEGA KAJKAVSKOG

PJESNIŠTVA“DRAGUTIN DOMJANIĆ”

- SV. IVAN ZELINA 2008.

PriredioDr.sc. Ivo Kalinski

Sveti Ivan Zelina listopad 2008.

Mala biblioteka»Dragutin Domjanić«knjiga 52.

NakladnikPučko otvoreno učilište Sv. Ivan Zelina

Za nakladnikaIvica Kukovačec

UrednikDr.sc. Ivo Kalinski

Naslovnica Valerija Židak i Paula Šaljatović, 5. razred, OŠ Ksavera Šandora Ðalskog, Donja Zelina – kolaž

Likovna interpretacija pjesama u zbirci učenici osnovnih škola sudionica Smotre

Grafičko-tehnička priprema POU Sv. Ivan Zelina

Tiskano u 600 primjeraka Tisak i uvez: »Tiskara Zelina« d.d.

CIP zapis dostupan u računalnom katalogu Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu pod brojem 647575. ISBN:

Mala biblioteka»Dragutin Domjanić«knjiga 52.

NakladnikPučko otvoreno učilište Sv. Ivan Zelina

Za nakladnikaIvica Kukovačec

UrednikDr.sc. Ivo Kalinski

Likovna interpretacija pjesama u zbirci učenici osnovnih škola sudionica Smotre

Grafičko-tehnička priprema POU Sv. Ivan Zelina

Tiskano u 600 primjeraka Tisak i uvez: »Tiskara Zelina« d.d.

CIP zapis dostupan u računalnom katalogu Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu pod brojem ________.

ISBN: 953-6540-39-8

Na poziv Pučkog otvorenog učilišta Sv. Ivan Zelina za sudjelovanje na XXVIII. smotri dječjega kajkavskoga pjesništva »Dragutin Domjanić« – Sv. Ivan Zelina 2008. odazvalo se 49 osnovnih škola s ukupno 337 učeničkih radova. Ocjenjivačko povjerenstvo u sastavu dr.sc. Ivo Kalinski (predsjednik), prof.dr.sc. Joža Skok i mr.sc. Božica Pažur, za objavu u ovoj zbirci odabralo je 49 radova od kojih je 28 predloženo za javnu izvedbu na završnom događanju Smotre 25. listopada 2008. u Sv. Ivanu Zelini.

Rriječ urednikaIvo Kalinski:Brižnost prema jeziku i zabrinutost odrastanja VII

Ciklame, de još dišite?*

Vedrana Babić: Nočna mešica 13Ivan Begčević: Moja hiša 14Magdalena Bilanović: V mojem dvurišču 15Petra Bojovski: Žota popevka 16Marin Brdar: Dešč 17Paula Brezovec: Žmefka zemlja 18Julija Cerovečki: Sirevni keloč 19Martina Ciglenečki: Žuta kugla na nebu 20Patricia-Anthea Dukarić: Steza 21Marija Ðurinić: Sunce 22Lana Florjanić: Facon 23Ivan Frljužec: Zagorsko leto 24Jurica Grgurić: Moj domači 25Goran Gudan: Lipa 26Katarina Janči: Nigdar nesem vidla more 27Matteo Jelenc: Deš 28

Ana Knežević: Lubav 31Eva Kodžoman: Znameje 32Silvija Kraljić: Živlenje 33Jelena Krsnik: Ciklame, de još dišite? 34Elena Kušt: Spomejnek za lek 35Ivana Kumanović: Sončece 36Klaudija Lipovac: V šume 37Jelena Lukić: Raspelo 38Karla Malnar: Mač’k 39Lucia Marušić: Tičeki 40Davor Matoš: Tambura 42Ana Marija Medenjak: Vuprte oči 43Iva Mihinjač: Grudu rodne zemle kušni 44

Katarina Milošić: De su pouti zlatni 45Antonio Palisak: Moje selo Draganići 46Maja Pavić: Škrlak 47Luka Perković: Nagda i denes 48Petra Pesek: Babičine oblizeke 49

Ivor Petrovečki: Put na Mesec 53Matija Pianec: Pod istom nebeskom kapom 55Anja Pintar: Jaboke so skrački brend 56Darija Posavec: Kak je negda bile 57Josipa Prstac: M’gla 58Jelena Puklin: Jesenska 59Vedrana Radić: Cokaljka 60Leo Sabol: Istina o življenju 61Valentina Šargač: Srebrni lasi nad potekom 62Ana Šatrak: Idila v mom selu 63Filip Šokec: Grdi den 64Ema Štrocinger: Veter 65Suzana Vrtulek: Sveča 66Valentina Zenko: Kak sam išla školu 67Magdalena Županić: Moj zavičaj 68

Kazalo autora likovnih priloga 70Osnovne škole koje su se odazvale na natječaj 71

* Autori/autorice pjesama poredani/poredane su abecednim slijedom.

Radost materinskog jezika, radost doma

Naši osnovnoškolci kajkavci od drugog do osmog razreda i ovaj su put s punim žarom, brižnošću i znatnom umješnošću (što je vidljivo iz pjesama prispjelih na natječaj za 28. Smotru dječjega kajkavskoga pjesništva “Dragutin Domjanić”, Sv. Ivan Zelina 2008.) prigrlili svoju materinsku, kajkavsku riječ.

Iako te njihove “pjesničke” teme prije svega obiluju opisima zapažanja iz neposredne okoline i opisima podataka preuzetih iz pričanja odraslih: roditelja, djedova i baka, i odraslim se (zrelim?!) ljudima sa strane mogu činiti općepoznatima, čak banalnima, nitko im ne može poreći iskrenost i izričajnu spontanost. Čak i onda kad se u njihovu “pjesnikovanju”, u tekstu, prepoznaju (nastavničke ili koje druge) intervencije.

Teme su im sukladne dobi; zapažanjem uočene i probrane iz neposrednog im životnog okruženja.

Jezik kojim se služe najvećim je dijelom crpljen iz bogate organske podloge rodnoga kraja kajkavskog govornog područja, manjim dijelom iz kojeg drugog jezičnog sustava ili je utjecajem različitih sustava sazdan tako, što je najgore, da ispada kao “jezična makaronština”. Ipak, bogatstvo se izvornog jezika, čak i u riječima istoga značenja, manifestira fonološkim/fonetskim osobitostima. Da bi se vidjele neke od tematskih stalnica i jezičnih osobitosti upotrijebljenih u pjesmama, navest ću nekoliko primjera. Sunce/sonce/sončece: Sončece drago, nekaj bi te pitala/ gde si navek predi svitanja? (Ivana Kumanović, Sončece);zemla: Grudu rodne zemle kušni,/ kaj ti govori dobro posluhni (Iva Mihinjač, Grudu rodne zemle kušni);tiček: (…) čez mali štalski/ obloček/ zviezde brojiju,/ v mes-ecu se ogledavaju,/ z kljunjem perje/ porihtavaju,/ pak se na/

gniezde/ jen kre drugoga/ složiju. (Lucia Marušić, Tičeki);jaboka: (…) Stari rečejo da je jaboka/ zdrava/ kad so va nje črvaki. (Anja Pinar, Jaboke so skrački brend);hiža/hiša: Moja mahana lipa hiša/ kaj med cvetje se stisla./ Tako mahana, a tako draga./ Meni najdraža! (Ivan Begčević, Moja hiša);steza: Steze su sigder koli mene,/ se po sud ih ima./ Steza na mojim lasima,/ steza od moje hiže do škole,/ pa i steza do Bogeka. (Patricia-Anthea Dukarić, Steza);dvorišče/dvurišče: Kukuriku!/ Kokot popeva,/ rane v jutre./ Muu!/ Kravica muče,/ v štalice./ Prasec stari rokče,/ a race i žuge/ kričiju kaj lude./ Se je/ v mojem dvurišču/ v rane jutre lačne i hude! (Magdalen Bilanović, V mojem dvurišču);zavičaj: Moj kraj – hižica./ Babina sveta krunjica./ Ftič v špiglju/ rose./ Težačke roke./ Kuorica terdega kruha./ Vu ime Oca i Svetega Duha. (Magdalena Županić, Moj zavičaj); megla: Čez polje se provlači, skrivači./ Sede lasi po sem kraju razvlači/ i na metli kak coprnica jaši. (Josipa Prstac, M’gla); dešč/deš: Po stari krohi/ dešč curi./ Decu v hiži/ kak za ka-znu drži. (Marin Brdar, Dešč);veter: Brzo si došel nazaj:/ Ni čudo – to je vetrovit kraj. (Ema Štrocinger, Veter);lipa: Spod lipe sedim./ Si gruntam:/ Zake je lipa/ tak liepa/ kak mladienka? (Goran Gudan, Lipa);škrlak: Zmislim se/ dedekovog škrlaka./ Navek je na vitrini stal/ i ukrase je menjal. (Maja Pavić, Škrlak).

No, uza svu djetinju razigranost vidljivu u mnogim pjesmama (Vedrana Radić, Cokaljka), uz prve osjećaje ljubavi (Ana Knežević, Ljubav), uz suptilnu nevinost doživljavanja svijeta: Na tem falačecu popevam, če oču,/ plačem se, če muoram,/ ili pak sama za se čkomim,/ srečna, koj svoje skrite senje/ same z njim delim (Valentina Šargač, Srebrni lasi nad potekom), tu i tamo spontanu doživljajnost već je počelo nagrizati nelijepo iskustvo: Jame su gliboke,/ Štienge su visoke/ Našega živlenja. (Silvija Kraljić, Živlenje).

Javljaju se prve dvojbe, javljaju se upiti: De ste je/ ciklame dišeče? Kam je z mojega srca prešla/ sreča?/ Kam je prešle proleče? (Jelena Krsnik, Ciklame, de još dišite?).

No, i kad se nevino doživljavanje svijeta sve više i neopozivo premeće u surovu realnost, pitanje i odgovor mlado će biće zaiskati i svojim jezikom izreći u radosti iskonskog mirisa i vlastitoga doma: Koj tuo tak diši/ pu ciele celcate hiže?/ Koj se tuo na šporatu/ put riglju nadiže?/ Debeli, ukougli, kak vrganji/ z naše Ivančice/ guorski ubmržnjeni kustanji (Jelena Puklin, Jesenska).

Zato, vjerujući u svoj životni put i živeći ga, mlada pjesnikinja i može izreći: ipak znam jenu stezu/ koja još navek nema kraja./ Ta steza počne pri mojemu srcu,/ i ide se okoli,/ beži i išče nekaj,/ a sama ne zna kaj./ Verjem da bu i ona jemput/ našla ono kaj išče. (Patricia-Anthea Dukarić, Steza).

Ivo Kalinski

Steza

Vedrana Babić, 6. razredVoditeljica: Dragica Majnarić OŠ Ivana Gorana Kovačića, Delnice

Nočna mešica

Letijo ku tičice te nočne svetleče mešice

gnejzda ne svijajo al´ na rjepe filarčk nosijo.

Igrajo se, vrtijo rezbijajo nuč

ku da so zvejzdan fkrole luč.

Poletjua s´n kaku be jeno

vjeua kaku be s´mo mene

svejteua al´ me je prevarua.

Najenput: ouknci zaprua luč ugosneua.

Kaj je ? Valda nej hmrua ?

Ivan Begčević, 5. razred Voditeljica: Ivana Kauzlarić OŠ Ivanke Trohar, Fužine

Moja hiša

Moja mahana lipa hiša kaj med cvetje se stisla.

Tako mahana, a tako draga. Meni najdraža!

Va srci mojimu najmilije mesto. Tu mati me moja vavek z veseljen čeka.

Vavek za me teplu reč ima i nikad joj niš tešku ni. Va dvorišči siga ima:

i rožic i hlada kaj lipa stara ga dela. Spod lipe si je mira i moj maček našo.

Zadovoljno leži i tice broji. I kaj još da velin, neg da vavek se

va hišo rade vrnen.

Magdalena Bilanović, 2. razredVoditeljica: Marijana KlenkarOsnovna škola Dugo Selo

V mojem dvurišču

Kukuriku! Kokot popeva,

rane v jutre. Muu !

Kravica muče, v štalice.

Prasec stari rokče, a race i žuge

kričiju kaj lude. Se je

v mojem dvurišču v rane jutre

lačne i hude!

Petra Bojovski, 8. razredVoditeljica: Ðurda Majcen, prof.OŠ “Braća Radić”, Koprivnica

Žota popevka

Bojim se ziti v kmicu... zgubila se bum v žotom labirintu, ponom megle, v žotim cipelami. Nestala bum v trenu, zgorela vu tvoji šaki, zgublena.

Nebu ostal ni žoti mrvičak. Nebu se žota soza spustila, niti v oku skupila. Žoto nebo popevalo bu zadnju popevku, žoto cvetje nebu više cvelo niti bu nebo boje sonca.

Marin Brdar, 4. razred Voditeljica: Ljubica Bešenić OŠ Novi Marof

Dešč

Po stari krohi dešč curi.

Decu v hiži kak za kaznu drži.

Kaplje curiju. Deca ih kroz obloček brojiju.

Po tiho se nadaju i za sončeko moliju.

Dešč ih ne čuje pak se jakše curi.

Malo dete od dosade kraj tople peči zaspi.

Paula Brezovec, 7. razredVoditeljica: Sanja Biškup, prof.OŠ Vidovec

Žmefka zemlja

Una je početik i kraj semu.

Trda, žmefka, puna drača,

ilovača. Druobna kak smetje, žmefka kak kameje. Če ju čovik zapusti,

niš ne rudi. Si ž je duhajamu,

si vu ji živimo, si se vu ju vrnemu.

Julija Cerovečki, 5. razred Voditeljica: Ðurđica Stubičar OŠ Franje Serta, Bednja

Sirevni keloč

Tortu, krem-pitu Bobico nošo

Jesti nieja štielo. Rojši ja

Pšenicu zemljielo, Tieste zemiesilo,

Mlienjec resukolo, Sir nutru dielo.

“Načum slotke!” znulo ja rači.

“Sirevni keloč mourom si spači.”

Martina Ciglenečki, 6. razredVoditeljica: Štefanija RoškarOŠ Sveti Križ Začretje

Žuta kugla na nebu

H jutre zaran pred moje okne dojde, pospane mi se nasmijeje i h brijeg na nebe prejde.

Popoldan nas gledi gere nad nami. One je kak naš prijatelj, z njem nigdar niesme sami.

Prati nas se do večere i spat nas otprati. Kam prejde dalje, nišči nemre znati.

Patricia-Anthea Dukarić, 7. razredVoditeljica: Maja VitkovićOŠ Šemovec, Trnovec Bartolovečki

Steza

S teze su sigder koli mene, se po sud ih ima. Steza na mojim lasima, steza od moje hiže do škole, pa i steza do Bogeka. Ta steza počne gda dojdemo na svet. Ali kak i saka druga, i ona ima svoj kraj.

Ipak, znam jenu stezu koja još navek nema kraja. Ta steza počne pri mojemu srcu, i ide se okoli, beži i išče nekaj, a sama ne zna kaj. Verjem da bu i ona jemput našla ono kaj išče.

Marija Ðurinić, 7. razredVoditelj: Borivoj PengovOŠ Sidonije Rubido-Erdody, Gornja Rijeka

Sunce

Kaj one na bregu sedi? To sunce zlatne na sele gledi.

Pomučke se digle na nebe i oblake povlekle k sebe.

I tak bu celi dan sedele, po polju gledele.

A gda se spusti trna kmica, sunce se za breg nazaj odsmica.

Lana Florjanić, 6. razred Voditeljica: Cilika Tarandek II. osnovna skola Čakovec

Facon

Na pole je fletno doletel, z grma se vum zvlekel.

Z cifrastim svojim krilima zavađal je facojke svojim popevkama.

Kak paun se šepiril, da je najlepši je mislil.

Facojka ga niti gledati ni štela: na friško je oroje odletela.

Ivan Frljužec, 7. razredVoditeljica: Marija BolšecOŠ Antuna Mihanovića, Petrovsko

Zagorsko leto

Sredina je leta. Na njivah se ziblje zlatna šenica. Tranik je h cvetju.

Sredina je leta i sonce žari. Sikeri zori dar božji. Još da nam se nebo smiluje i se dozori.

Zagorsko leto zeleno. Zlatno je i črleno. Toplo, bogato, kričeče. Kak slavuj popevlje, kak potok teče.

H nizini zeleni se koruza. Na vetru zeleni vali polahko se majeju sim, pa tam i popevku popevljeju letu.

Jurica Grgurić, 8. razred Voditeljica: Ruža Mavrinac OŠ Skrad

Moj domači

Prvo son dete bif, Va školo nison šof.

Mrva san divanit znaf, Al to ni belo ono praf, po skračke.

Deda i baka So me po domače počeli vadit,

Al to ni šlo, domača reč Mi ni bela saka.

Va školi se je se izmenilo, Ni več belo kaj nego što -

Priviknit son se moraf Ko i sa druga deca,

Naempot son celi hrvatski znaf.

I ako bo belo do nekam Iz našega Skrada projden ven, Nigdar ne bon pozabof skrački,

Ni svoj hrvatski.

I da navadim puno Tujih divanov,

Ja i va sne Skrački i hrvatski

Bon divanit znaf!!!!!

Goran Gudan, 4. razredVoditeljica: Ankica ŠukOŠ Oroslavje

Lipa

Spod lipe sedim. Si gruntam: Zake je lipa tak liepa kak mladienka? Zake je žute boje? Zake nije, bume rekli, zelena, ili pak čeljena? Zake, ha? Gduoj zna? Morti je čeljenu i zelenu farbu sunce pojele i f lipe se f lipnju nastanile.

Katarina Janči, 8.razred Voditeljica: Marija Halaček OŠ Molve

Nigdar nesem vidla more

Nigdar nesem vidla more. A i gda bi?

Saki den se doma mora Kositi za živino, štalo čistiti, Mleti i runjiti, seno sušiti,

Marho i kokoši raniti. I v školo iti!

Pa gda bi onda našli Zviška novac i danov? Nemremo samo - otiti!

A sakak bi štela koračiti Vu to plavo vodo.

Plavo? A morti je zelena, Kak i moja Drava?

Štela bi pluti po tom oranju Koje veter mazi.

Da mi posolji života Koj je žeđen te daljine.

Sakak bi štela znati Kak je to biti negdi,

Gde još nigdar nesi bil.

Matteo Jelenc, 6. razredVoditeljica: Ingrid ŽoržOŠ „Petar Zrinski“, Čabar, PŠ Tršće

Deš

Pada, pada deš, muker sen ko meš. Makre so me uasi, muker me je nus.

Patike so mi se respale i vado v sjebe nabrale. Makre so me huače, makra me je majca.

Pa vade me se ne gajca.

Deš pada ko zes kabua, strejha nad guavo me be rabua.

Kumej čakan da damu priden, hitru da s tega dežja otiden.

Sončece

Ana Knežević, 8. razredVoditelj: Valentin Novak, prof.OŠ Sveta Nedelja

Lubav

Lubav je kad se z nekim smeješ. Lubav je kad je negdo uvek z tobum

I nikaj mu nikaj slajše Nek vsigde biti tvoja sena.

Lubav je kad ti negdo Pod oblokom popeva. Lubav je kad z nekim

Deliš žalost i sreču. Lubav je kad je negdo

Rajše z tebom Neg bilo gde na svetu.

Eva Kodžoman, 8. razredVoditeljica: Jasna HorvatOŠ Ivana Perkovca, Šenkovec

Znameje

Pot srčekum mi je zrasla Cilo živleje me prati

Z menum se po svitu pašči Navik se od mene čuje

Navik se meni vrne Navik moje znameje ostane

rič. Moja ikavska rič.

Silvija Kraljić, 7. razredVoditeljica: Danica PelkoOŠ Donja Stubica

Živlenje

Jame su gliboke, Štienge su visoke Našega živlenja.

Život je kratki Nije navek glatki. Glubina vu sercu,

Mehkom, čerljenom, Vu glubine ljubav.

Jame su gliboke, Štienge su visoke Našega živlenja.

Jelena Krsnik, 6. razred Voditeljica: Dubravka Antunica Jelinčić, prof. OŠ Dragutina Domjanića, Sv. Ivan Zelina

Ciklame, de još dišite?

De još dišite, vi liepi cvieti? Je li vas je gdo štel brati ili zeti?

Z mojega srca liepo je prešlo vse, najte i vi sad ostaviti me. Listje vas bu pokrilo, više vas ne, bez vas črno bu se.

De ste je, ciklame dišeče? Kam je z mojega srca prešla sreča? Kam je prešle proleče?

Elena Kušt, 8. razredVoditeljica: Marijana Obad-Poldrugač, prof.OŠ Ksavera Šandora Ðalskog, Donja Zelina

Spomejnek za lek

Reč, tak topla i draga zadremala je negde v grlu.

A negdar je tekla jena za drugu.

Kak biser je zvonila.

Spomejnek so to zvali stari naši

kaj jedva pisati so znali.

Al’ znali su reči jeden drugomu kaj ga moči.

Savetuvali su se. Svadili su se. Mirili su se.

Spominali su se, psihijatri nesu bili v mode.

Spomejnek je bil lek.

Ivana Kumanović, 6. razredVoditeljica: Aleksandra Kulari, prof.OŠ Vjenceslava Novaka, Zagreb

Sončece

Sončece drago, nekaj bi te pitala gde si navek predi svitanja?

Morti si se s mujceki vu pelnici igralo il se iza krova hiže skrivalo.

Saku večer tražim te ja rada bi se s tobom igrala.

Kad te nema ja sam tužna igra mi je saka ružna nemrem dugo ja brez tebe okoli srca mene zebe.

Ti si moj dragi i stari prijatel i ak baš očeš nekaj znati greješ me i brineš se za me kak da si mi otec i mati.

Klaudija Lipovac, 6. razred Voditeljica: Rezika Jašarević OŠ “Petar Zrinski”, Čabar, PŠ Prezid

V šume

V šume, za brejgon, majhen zajčok dirja. V šume, v grmje, jejž se skriva.

Listje leti, pasvud pada. Majhna sorna ima tu rada.

V šume, na drve, tički gnejzdu dejvajo. V šume, ževali svajo pejsmo papejvajo.

Jelena Lukić, 5. razredVoditeljica: Natalija DujakovićOŠ Ivana Perkovca, Šenkovec

Raspelo

Lipo okinčeno zis kitjum i rožami

stoji na križaju kraj moje hiže.

Sunčeko ga saki dan grije, a kada kiša pada,

po jemu tuče i ciloga ga hmije.

Na jemu je pribit mali Isus zis krunum od trnof na glavi.

Meni ga je navik žau pak se puno put, pri nek idem spat, za jenga pomolim

i sviču pod raspelum zapalim.

Karla Malnar, 5. razred Voditejica: Sanja Klarić OŠ “Petar Zrinski”, Čabar, PŠ Gerovo

Mač’k

Ad’n m’jhen mač’k hit’r je ku kotač’k.

Sivo i bejuo ima duako, ku ga pabužan paliže me rako.

Pazuoven ga, uon pride, zajn nekaj iman, prec uon u vide.

Ku je žejgon mlejka se napije i zos jezičkon se vmije.

Miše uovi cejle dan, ku se zmuče pade v san.

Miko mu je jemi i prajz’n je zos seme.

Lucia Marušić, 6. razred Voditeljica: Marija Škoko OŠ Bedekovčina

Tičeki

V trsju s kola na kol mefke pernate loptice preletavaju. Kesne je i sunce polefke pe spat.

Zmučeni su oni. Cieli su dan vunjke bili, črve su iskali, pu gredica skakali; i skrivali se po grmlju.

A zdej su v štalu doleteli, z kojni se došeptatvaju, male vun zletiju, a unda v jasle skočiju,

čez mali štalski obloček zviezde brojiju, v mesecu se ogledavaju, z kljunjem perje porihtavaju, pak se na gniezde jen kre drugoga složiju.

Vunjke se zamuči, i oni zamučiju, z glavicu v perju zaspiju.

Davor Matoš, 5. razredVoditeljica: Spomenka StruškiOŠ Martijanec, Donji Martijanec

Tambura

Tambura je običen komod dreva Z žicami koje popevljeju.

Tožna je če v kotu hiže stoji I če se jo malo v rokaj drži.

Ak po žicaj spretne roke prebiraju, Sakoga v srčeke dirneju.

Nit jedna veselica bež nje ne prejde. Ž njom se ljudi ženiju, krstiju i veseliju.

Svojom pesmom nekoga raspleše, Nekoga raspopevlje,

A nekoga pok rasploče.

Ana Marija Medenjak, 6. razred Voditeljica: Mirjana Rajter OŠ Brezovica

Vuprte oči

Topli kruvek na stolu

dalko diši.

Vuprte oči u debelo drevo. Rodna čriešnja.

Iva Mihinjač, 6. razred Voditeljica: Cilika Tarandek II. osnovna škola Čakovec

Grudu rodne zemle kušni

G rudu rodne zemle kušni, kaj ti govori dobro posluhni.

Stisni jo v šako i dobro jo pogleč: rekla ti bo kaj je se prešla trpeč.

Ona ti je se: otec i mati pak jo trebaš joko štimati. Čuvaj jo, broni i vređuj,

z jenom se lepotom naslađuj.

Katarina Milošić, 8. razredVoditeljica: Danica Ozimec, prof. OŠ Marija Bistrica

De su pouti zlatni(muojemu dedeku)

Rascveli maki spustili su puspane glave koj su se do maleprije v krilu dozriele šenice smejale i smejale...

Dišeča lipa brisala je vrouče souze z dougemi teinkemi kitami koj su ih do maleprije rouke lietnuga vetra plele i plele...

Moudre sounce skrile se za oblake.

Tam, de su pouti zlatni.

Antonio Palisak, 2. razred Voditeljica: Gordana Grubješić OŠ Draganići, PŠ Mrzljaki

Moje selo Draganići

Se same bele hižice rasute kak tratinčice.

Negdar su bile drivene, sad su se zidanice: štale, koci i pivnice.

Samo tu i tam još poneka stoji drivena i s tugom nas podseča na stara lepa vremena.

Maja Pavić, 8. razred Voditeljica: Ksenija Zubić OŠ Ðurmanec

Škrlak

Zmislim se dedekovog škrlaka.

Navek je na vitrini stal i ukrase je menjal.

A onda jenoga dana škrlaka i vitrine več bile ni.

Iskala sam, iskala i nič našla nesem.

Dedek se je preselil i z sobuj škrlak odnesel.

Ostala je gorčina i velika praznina.

Senjam škrlak kak na vitrini stoji i dedeka kak me

blage gledi.

Dedek moj dragi, hude mi fališ!

Tak mam te rada, v mojim mislima navek živiš!

Luka Perković, 5. razredVoditeljica: Vesnica Kantoci OŠ Oroslavje

Nagda i denes

Moj pradedek je imel svoju zanimaciju: pilu, hoblič, planjke, letve - delal je bačve stoletne.

Od gemišta vžil si je kiseliša. Nosil je široke hlače od domačega platna. Delal je pomalu, počival je v nedelju a denes ima devedeset jednu.

Denes je več se drugač. Mladi nemaju nikakvu zanimaciju. Zate su si nabavili kompjutera i same surfaju po internetu. Meste vina trošiju male heroina. Ne znaju teri je dan ili doba važne da kompjuter ima svojuga roba.

Petra Pesek, 8. razred Voditeljica: Maja Priher OŠ „Vladimir Nazor“, Sveti Ilija

Babičine oblizeke

Pogleč! Babici moji črleni obrazi

Kaj od vručine Kaj od miline.

Bogeku zahvaljuje, blagoslov prosi, Melju seje i kvasa drobi.

Štečki mi idu Raste veselje

Dok doma zadiši kruh Od kuruzne melje.

A tek štrukle dok babica slaže! Po testu finu filju razmaže,

Zvine testo i z vrhnjem ga namaže. Joooj! Dok to v rolu zakipi!

Zakipi, pa se zapeče. Korica se črleni

Fina, slatka kaj v zobima hrušči!

Ah, babica draga Za čas kolaču

Poglej, Ni traga!

Moj zavičaj

Ivor Petrovečki, 5. razred Voditeljica: Nevenka Muhek OŠ Bedekovčina

Put na Mesec

Došel je k meni snočka Franc, rekel je da bi išel na Mesec, ali na motoru mu je pukel lanc.

Francu se neke pomotale, mislim si ja, vse mu je v glave stale; kakev Mesec, kakev lanc?

Da ga ne poslušam, dam mu novi lanc, ali nisam se niti obrnul, vidim, već se vrača Franc.

“Odi z menu”, veli, “tak nemaš kaj delati, vidli bume male zelene, a moreme se i do Marsa otpeljati.”

Na brzinu sam se spremil, nemam kaj zgubiti, pak i ja moram male po širokomu svietu hoditi.

Vsem bum poslal razglednice, ne budu se niti nadali, Franc i ja im bume z Mliečne steze mahali.

I taman gda sme šteli na tie slavni put iti, došla me je mama za v školu zbuditi.

Matija Pianec, 5. razred Voditeljica: Branka Jakupec OŠ „Antun Nemčić Gostovinski”, Koprivnica

Pod istom nebeskom kapom

Kak to zgleda dok KAJ o morju

stihe slaže? Bi nešče rekel

da jen si drugom neso par.

Al’ tu se od negda jena lubav kaže,

več od zdavnja se sveti i blešči pravi žar.

I pena i brazda ido skupa pod roko,

i jedno i drugo so kak morje široko.

Tam je galeb, tu je drobni ftiček tam je stena, tu je trček. Dole riba, dole školka, sim je šiba žotovolka.

Tak je sejeno! Se je to naše!

I onak je se skupa z istem nebom pokrito.

Anja Pintar, 8. razred Voditeljica: Ruža Mavrinac OŠ Skrad

Jaboke so skrački brend

Va mojin meste rastejo jaboke sakojake: zelene krompirače, masne špičnike, crveni delišes i žoti, slatki jonatan, kiseli ajdared. Od nji mame delajo povatice, štrudlje i pekmez. Tate delajo jesih, najraj rakijo pečejo, a kad je doste jabuk, jaboke sterejo i taku mošt dobijo. Neki jaboke šišijo ili ih va role pečejo. Stari rečejo da je jaboka zdrava kad so va nje črvaki. A kaj deca od jabok imajo - deca ih najraje i neoprane pojejo.

Darija Posavec, 3. razred Voditeljica: Mirjana Posavec OŠ Ivana Rangera, Kamenica

Kak je negda bile

Kourpica. Slomica, ličje i šiljek.

Žene su škofe žele, ropce imele.

Rihelj je klopotal, žervenj škripal.

Legežare, korpice na placu predavale.

Ruogoz česale i pepievale.

Josipa Prstac, 5. razred Voditeljica: Matilda Marković OŠ Draganići

M’gla

Čez polje se provlači, skrivači. Sede lase po sem kraju razvlači

i na metli kak coprnica jaši. Z nogami i rukami mlati,

podmuklo se podsmehuje i speljava norije. Kak je stara i bedasta

još ni navčila da bu po prsti dobila. Zavlači se v saki kut,

ne promaši ni jeden put. Se je nekak tiha,

na moment je nastal muk. U daljini klopoče cug i šumi parnjačim huk.

Najenput zraka sunca se pokaže kak vitka cura v pisani rubači

svoje lepo lice prikaže. V opanki drmeš potanca

i m’glu potira.

Jelena Puklin, 6. razredVoditeljica: Verica HavoićOŠ Belec

Jesenska

Koj tuo tak diši pu ciele celcate hiže? Koj se tuo na šporatu

put riglju nadiže?

Debeli, ukruogli, kak vrganji z naše Ivančice

guorski ubmržnjeni kustanji.

Najemput se na kustanje črna kmica spustila.

Same, kak tak najemput, a de je du ve bila?

V jutre bu sikak hude zima

i tople se bum muorala ublieči.

Zate, stiha mama, vruoče mi kustanje v roukicu nameči.

Nek ideju i oni z menu v tuopli postelj leči.

Vedrana Radić, 5. razred Voditeljica: Nada Kanižanec OŠ Gradec

Cokaljka

Gore, dole, gore, dole, saki čas, saki čas,

saki den, saki den... Cokaljka me nosi, diže,

kaj sem fletno soncu bliže.

Gda si na cokaljki sedim, nekaj si mislim; kak bi bilo lepo

krila imeti, z fticama leteti, oblake koturati,

vetra loviti...

Gore, dole, gore, dole, saki den, saki den, coka me cokaljka.

Leo Sabol, 5. razred Voditeljica: Nataša Sedlar OŠ Ludbreg

Istina o življenju

Makar sem još mlodi mislim da o življenju se znom.

Makar soze smeho dojdejo na smeno ja se veselim sakomu deno.

No, gosto se pitam: zakaj je mamin osmeh vupiten?!

Kaj to moja mama zna o življenju i stalno pripoveda o trpljenju? Kaj?!

Ali, nečem si s tem treti glovo jer mislim da o življenju znom istinu provo:

igra, smeh, pak i vučenje, ma verujte, neje to mučenje!

Valentina Šargač, 6. razredVoditeljica: Vesna PucakOŠ Breznički Hum

Srebrni lasi nad potekom

Po mefke stezice sake jutre vse poprečki

na svoj falačec bosa bežim. Za menu pak bežiju

kolobari goste prašine ki me omataju

kak da me očeju skriti. Zadihana, sednem si na mrzlu,

dišeču travu pod vrbu. Privinem si njeje srebrne lasi

i spletem vu kitu, vu veselu vancalku.

Vancam se i pršem lehka kak tič. Na tem falačecu poievam, če oču,

plačem se, če muoram, ili pak sama za se čkomim,

srečna, koj svoje skrite senje same z njim delim.

Ana Šatrak, 8. razred Voditeljica: Nada Kanižanec OŠ Gradec

Idila v mom selu

Na breščecu je. Okoli su zelene senokoše, pola i šume.

Vuz cestu rasteple se hiže kak da ih je negdo zgubil.

Med koprivjem su stare i naherene, a nove katnice,

med borima skrivene.

Tu mi je drago živeti. Se je lepo i postiha dok se ne oglase

purani i pesi, a onda i ljudi zbežiju,

vičeju, svadiju se. Gda još traktori zabrundaju,

idila se promeni i se je tak živo

kak na Jelačič placu.

Filip Šokec, 5. razredVoditeljica: Branka JakupecOŠ „Antun Nemčić Gostovinski”, Koprivnica

Grdi den

Fčera se nebo najempot zacrnelo, a sončeko za crni se oblak skrilo.

Zdeni je veter počel puhati i prašino s pota visoko digati.

Dežđ se naglo spustil i na vulice velike mlake napravil.

Onda se blesnolo, zagrmelo,

podmuklo zamomlalo i se z vulice

vu hiže steralo.

Ja sem se splašil, na postel se hitil,

z vanjkušom glavo pokril (morti bom tak straha oteral).

Mama mi veli da posle dežđa

nevek nam lepše sonce svetli.

Ema Štrocinger, 5. razredVoditeljica: Nataša Grubješić, prof.V. osnovna škola Varaždin

Veter

-Brzo si došel nazaj: Ni čudo – to je vetrovit kraj. Pak onda igraj se, skači, v mišju rupu zavlači. Dedeku s glave skidaj šešira, nikomu vani nedaj mira. No vrti se, vrti vu krug i mene zdigni v zrak pa bumo plesali skupa ti i ja – baš tak.

Suzana Vrtulek, 8. razredVoditeljica: Ivanka Lazar, prof.OŠ Sveti Ðurđ

Sveča

Tak mala, a sakome bi svoje svetlo

dala.

Vužgeš ju, gori,

smeje se, tali.

I najemput nema je više.

Sam tak jen se plamen

zgosi.

Valentina Zenko, 4. razredVodteljica: Ankica DmejhalOŠ Ivana Granđe, Soblinec, PŠ Adamovec

Kak sam išla školu

Ja vam nemam kud školu iti. Cesta je tak široka i puna je avtov. Il po grabe il poprečki. I tak Vam ja krenem poprečki Kraj tri hiže nemrem prejti, dobre jutre, dete drage! Kak si lepa, tak črlena i tak dale. Kak su drage te bake stare! Reč po reč, moram iti. Joj, glej male gagice,mali mačkeci, a tu je i potek sam da vidim morti ima kakva riba. I več su noge blatne. Joj, osem vur je! A kaj bu rekla vučitelka!

Magdalena Županić, 6. razred Voditeljica: Mirjana Posavec OŠ Ivana Rangera, Kamenica

Moj zavičaj

Moj kraj - hižica. babina sveta krunjica.

Ftič v špiglju rose.

Težačke roke. Kuorica terdega kruha.

Vu ime Oca i Svetega Duha.

Oreh šterni vuljetje budi klopotec šterni žvrgelji.

Kazalo autora likovnih priloga

Autor, škola str.

Romano Mrazović, 8. razred OŠ Breznički Hum 11

Kristina Stojadinović, 5. razred OŠ Dugo Selo 15

Karlo Kovačić, 6. razred II. OŠ Čakovec 23

Dorian Piskor, 3. razred OŠ “Antun Nemčić Gostovinski”, Koprivnica 29

Maja Gregor, 3. razred OŠ “Antun Nemčić Gostovinski”, Koprivnica 37

Lucia Marušić, 7. razred OŠ Bedekovčina 41

Mateja Kumer, 6. razred OŠ Martijanec 42

Martin Majsec, 1. razred OŠ Sveti Križ Začretje 46

Robert Brkanac, 7. razred OŠ Oroslavje 51

Elena Cindrić, 8. razred OŠ Skrad 57

Vedran Biljan, 8. razred OŠ Draganići 58

Marko Vinski, 1. razred OŠ Sv. Križ Začretje 65

Osnovne škole koje su se odazvale na natječaj

II. OŠ ČakovecV. OŠ Varaždin OŠ “Antun Nemčić Gostovinski”, KoprivnicaOŠ “Braća Radić”, Koprivnica OŠ “Gustav Krklec”, MaruševacOŠ “Ljubo Babić”, JastrebarskoOŠ “Petar Zrinski”, ČabarOŠ “Petar Zrinski”, Čabar, PŠ GervoOŠ “Petar Zrinski”, Čabar, PŠ PrezidOŠ “Petar Zrinski”, Čabar, PŠ TrščeOŠ Antuna Gustava Matoša, Gornja Voća, PŠ Donja VoćaOŠ Antuna i Ivana Kukuljevića, Varaždinske TopliceOŠ Antuna Mihanovića, PetrovskoOŠ BedekovčinaOŠ BelecOŠ Breznički HumOŠ Brezovica BrezovicaOŠ Donja StubicaOŠ DraganićiOŠ Draganići, PŠ MrzljakiOŠ Dragutina Domjanića, Sv. Ivan ZelinaOŠ Dugo SeloOŠ ÐurmanecOŠ Franje Serta, BednjaOŠ GradecOŠ Ivana Gorana Kovačića, DelniceOŠ Ivana Granđe, SoblinecOŠ Ivana Perkovca, Šenkovec OŠ Ivana Rangera, KamenicaOŠ Ivanke Trohar, FužineOŠ Krapinske TopliceOŠ Ksavera Šandora Ðalskog, Donja ZelinaOŠ LokveOŠ LudbregOŠ LjubeščicaOŠ Marija BistricaOŠ Martijanec

OŠ MolveOŠ Novi MarofOŠ OroslavjeOŠ RugvicaOŠ Sidonije Rubido Erdödy, Gornja RijekaOŠ SkradOŠ Sv. Križ ZačretjeOŠ Sveta NedjeljaOŠ Sveti ÐurđOŠ ŠemovecOŠ VidovecOŠ Vjenceslava Novaka,OŠ Vladimira Nazora, Sveti Ilija